JULIJ 1987, ŠTEVILKA 7\ Spoštovani bralci! /. današnjo številko zaključujemo poletno izdajanje našega glasila. Vsem, ki odhajate na dopuste in počitnice, Želimo veliko lepih in toplih dni, da hi si nabrali zvrhan koš moči in volje in jeseni znova zgrabili za delo. Naša naslednja številka izide po 20. septembru. Prepričani smo, da se bo v tem času zvrstilo veliko doživljajev in dogodkov. Se žile po peresu in nam pišite o tem. Vaše prispevke pričakujemo do K), septembra. Pa srečno! I 'redništvo Zaprla so se šolska vrata — hura počitnice! Zaprla so se šolska vrata in pričele so se dolgo pričakovane počitnice. Za učence osmih razredov, ki so letos zaključili osnovnošolsko obveznost, maloprej — v tem času so mnogi že opravljali sprejemne izpite na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja — za vse pa ravno pravi čas, saj je znano, da tudi pozornost in delovna storilnost s toplimi poletnimi dnevi padata. Po šolah so se zvrstile zaključne slovesnosti, podelila so se spričevala, priznanja in diplome in učenci so si zaklicali: »Adijo, šola, hura počitnice!« V šolskem letu 1986/87 je osnovno šolo v litijski občini obiskovalo 2188 učencev. Razred je izdelalo 2117 učencev (96,76%), negativno je bilo ocenjenih 71 učencev (3,24%). J. S. Foto: J. Kobal Predsedstvu SZDL Litija Kurirček sporoča: Najbolj pereč problem današnjega sveta je prav gotovo onesnaževanje okolja. Tudi mesto Litija ni nobena izjema. Nasprotno. Je eno najbolj umazanih mest v Sloveniji. Naše mesto in njegova okolica nista dovolj čista, in tako imamo vsi prebivalci tega območja željo in potrebo po čistem okolju. Na Žalost pa organizacije, ki so zadolžene za problem čistega in zdravega okolja, prepogosto zatiskajo oči pred temproblemom, čeprav morda ni prav, da bi jim drugi pomagali pri delu, za katerega so plačane. Skrbeti moramo za svoj življenjski prostor, ne smemo ga onesnaževati. Vendar so tudi področja, kjer pionirji in mladinci ne moremo storiti ničesaar. Mislimo predvsem na jedrske elektrarne. Le spomnimo se nesreče v Černobilu in njenih posledic. Tudi tovarniški dimniki niso izjema. Mar je res tako težko postaviti filtrirne naprave?'. Onesnažen zrak vdihavamo vsak dan, pa vendar najraje le govorimo o preprečevanju tega. Pregovor pravi, da obljuba dela dolg. O tem hi kazalo razmisliti. Morda, morda pa bomo nekega dne obljubo le izpolnili. In kaj do tedaj? Vsi se moramo združiti in kaj ukreniti proti tej bolezni sodobnega sveta — brez izjeme! Pionirka Adrijana Tomažič Osnovna šola Dušan Kveder Tomaž. In še zadnji posnetek za slovo in spomin na osnovnošolska leta. Ob dnevu samoupravi)alcev podelili državna odlikovanja in srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije V petek, 26. junija, je bila v avli Skupščine občine Litija osrednja proslava ob dnevu samoupravljal-cev. Slavnostni govor na prireditvi je imel tovariš Franjo Pianec, član predsedstva ZSS, v kulturnem programu pa so sodelovali ZPZ Gabrovka pod vodstvom Marjane Kraljeve in Folklorna skupina Javorje pod vodstvom Ide Dol-škove. Ob tej priliki je predsednik Skupščine občine Litija tovariš Mirko Kaplja izročil visoka državna odlikovanja, ki jih je za dolgoletno in požrtvovalno delo podelilo Predsedstvo SFRJ naslednjim organizacijam in posameznikom. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejela Matična knjižnica »Dr. Slavko Grum«, red dela s srebrnim vencem Jožica Konjar, medaljo dela pa Jožica Sevljak. Iz TOZD Gradmetal Litija so bili z redom dela s srebrnim vencem odlikovani: Andrej Mele, Franci jug, Milan Zmrzlak, Alojz Hauptman in Anton Zavrl. Za dolgoletno in požrtvovalno delo v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe pri njenem uveljavljanju pa so srebrni znak ZSS prejeli: Franc Borišck iz OO ZSS Predilnica, Regina Kralj iz OO ZSS OS Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji, Franc Grošelj iz OO ZSS Kovinarska z Dol, Toni Kotar iz OO ZSS KZ Gabrovka — Dole in Edi Juhant iz OO ZSS Lesna industrija Litija. Ob dnevu samoupravljalcev je bila v avli skupščine odprta tudi zanimiva likovna razstava slikarja domačina Jerneja Konjarja. R. J. Foto: Zofka Franci Jug sprejema iz rok predsednika občinske skupščine Litija Mirka Kaplja red dela s srebrnim vencem Ponovno klub samoupravljalcev V občini Litija je bil klub samoupravljalcev ustanovljen žc leta 1976 s sedežem pri Delavski univerzi Litija. Delovanje kluba je prenehalo v letu 1978. Klub je v tem obdobju izvedel naloge predvsem na področju družbenopolitičnega izobraževanja članov, vodstev osnovnih organizacij ZSS in članov samoupravnih organov. Ze s sprejemanjem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samoupravljalcev so bile težave, prav tako pa s financiranjem. Takrat so organizacije združenega dela financirale delovanje kluba neposredno. Po prenehanju delovanja kluba je Občinski svet ZSS Litija izvajal naloge kluba samoupravljalcev preko svojih organov in delovnih teles. Skladno s 73. členom statuta Zveze sindikatov Slovenije, 31. členom statutarnega sklepa o or- Proslavili 15-letnico obrtnega združenja Litijski obrtniki so v juniju na moč slovesno, hkrati pa tudi delovno proslavili 15-letnico obrtnega združenja, ki v svojih vrstah združuje najrazličnejše obrtnike. Tako so 18. junija v dvorani na Stavbah pripravili svečano srečanje s podelitvijo priznanj in pohval najzaslužnejšim članom, v prostorih skupščine pa so or- ganizirali okroglo mizo na temo malega gospodarstva. Na njej so osvetlili omcnjenoproblematikozvseh zornih kotov, predvsem pa so skušali pokazati tudi perspektivo te dejavnosti v naši občini. Izredno uspešno pa so v avli skupščine na zanimiv način predstavili tudi svoje izdelke. R. J. Foto: Zofka Predsednik obrtnega združenja Litija Nace Šteferl govori na slavnostnem zasedanju ganiziranosti in načinu delovanja občinske organizacije Zveze sindikatov Litija in s sprejetim programom dela za leto 1987 je Občinski svet ZSS Litija že v mesecu aprilu 1987 pristopil k aktivnostim za ponovno ustanovitev kluba samoupravljalcev občine Litija. Na podlagi ključa je bilo v OZD in delovnih skupnostih izvoljeno 39 delegatov. Ustanovna skupščina kluba samoupravljalcev občine Litija je bila 24. junija 1987. Na ustanovni skupščini je bil za predsednika skupščine občine Litija izvoljen tov. Jože Čož, delegat iz IUV TOZD Usnjarna Šmartno, za predsednika izvršnega odbora skupščine kluba pa tov. Franc Adamčič, delegat iz Lesne industrije Litija. Klub samoupravljalcev preds-tavja stalno obliko in metodo delovanja Občinskega sveta ZSS Litija. Temeljni namen aktivnosti kluba je izmenjava izkušenj samoupravne prakse. Delo kluba bo moralo biti oprto na neposredno izmenjavo samoupravljalskih izkušenj in obravnavo zahtev in pobud samoupravljalcev glede vsebine in samoupravne organiziranosti OZD v smislu iskanja dobrih rešitev samoupravne prakse. Klub samoupravljalcev predstavlja neposredno vez med občinsko sindikalno organizacijo in samoupravnimi organi — delavskimi sveti. Vletu 1987/88bodelo-val v skladu s programom dela, ki je bil sprejet na ustanovni skupščini. Strokovna, administrativna in finančna opravila ter s tem v zvezi materialna sredstva za delovanje kluba bo zagotavljal Občinski svet ZSS Litija v svojem finančnem načrtu. Pri uresničevanju posameznih nalog in njihovem financiranju pa bodo lahko sodelovale tudi zainteresirane organizacije. Franci Kajba Uspešna tridnevna vzgoja litijskih teritorialcev V času od 21. do 23. maja je nekaj enot teritorialne obrambe občine Litija preživelo na usposabljanju, ki je bilo že od prvega dne zelo pestro. Najprej so imeli usposabljanje na orožju, potem jih je čakal pohod z vodenjem in zavarovanjem, pa streljanje in na koncu taktična vaja. Vmes pa seveda številne druge naloge po programu usposabljanja. Na pobočjih Tišja, Bukovice in Javorskcga Pila je bilo spet moč videti fante v sivozelenih uniformah, k i so zadane naloge uspešno izvajali. Eni so v koloni masirali novim nalogam naproti, drugih tudi bistro oko ni moglo opaziti med gostim drevjem in grmičevjem v gozdu nad cesto, kjer so maskirani pazili, da jih ne bi presenetil sovražnik. Tudi mimoidočim civilistom niso zaupali, ampak so vsakega preverili. Kaj veš, kdosc skriva vcivilni obleki? Streljanje na strelišču v Reki so prav tako uspešno izvedli in izkazalo se je, da so nekateri med pripadniki zelo dobri strelci. In kako so naši vojaki spali in se prehranjevali? Tudi to nalog so uspšeno rešili. Noči so bile na senikih in skednjih še zelo hladne, vendar se je počitek po napornem delovnem dnevu kar prilegel. Za prehrano so poskrbeli fantje v zaledju. Nastanili so se v lovski koči na .lavorskem Pilu in v premični vojaški kuhinji pripravljali kar okusne zajtrke, kosila in večerje. Tudi pomivanje in pospravljanje jim je šlo dobro od rok, tako da bi jim lahko zavidala marsikatera gospodinja. Nekaterih stvari jim je od časa do časa zmanjkalo (predvsem zelenjave), a so se kaj hitro znašli. Držali so se načela, da se mora vojska na terenu povezovati / domačini. Pri njih pa se seveda marsikaj dobi. Med drugim tudi veliko dobre volje in prijaznosti. Nove priseljence so domačini prisrčno sprejeli tako na Bukovici kot na Tisju, kjer so le-ti prenočevali. Za prenočevanje so se predhodno dogo- vorili v sodelovanju s komitejem za SLO in DS Krajevnih skupnosti Kostrevnica in .lablaniška dolina. Prvi večer so v obeh krajih bivanja skupaj s krajani pripravili pravi partizanski miting ob tabornem ognju. Na Bukovici so teritorialec pozdravili predstavniki KS .lablaniška dolina, in sicer: Anton Zavrl — predsednik skupščine, .loža Kirm — predsednica sveta, in Dušan Dcrnovšek — predsednik komiteja za SLO in DS. Na Tisju pa so vojake pozdravili predstavniki KS Kostrevnica: Albin Jcscnšck — predsednik skupščine. Vino Berčon — predsednik sveta. Tone Berčon — predsednik krajevne organizacije ZZB NOV, in Alojz Sirk — predsednik krajevne konference SZDL. Partizanski miting na obeh krajih pa ni minil brezspomina na čas naše revolucije, na čas narodnoosvobodilne borbe in tiste težke trenutke sovražnikove okupacije, ki so jo občutili tudi prebivalci teh krajev. Na Bukovici je o težkih časih naše preteklosti in boju za osvoboditev spregovoril Janez Konjar, predstavnik Občinskega odbora ZZB NOV Litija. Na Tisju pa je spomine na NOB obudil Albin Jesenšek. Prisrčno tovariško srečanje se je potegnilo dolgo v noč. Drugi večer pa so bili teritorialci tako potrebni počitka, da so kaj hitro poiskali svoja ležišča. Toda kaj, ko sovražnik ne počiva. Treba je bilo kmalu vstati, kajti pojavil se je sovražnik, in ga je bilo potrebno premagati in zajeti. Z dobrim moralno-političnim stanjem v enoti in dobro bojno sposobnostjo je bil sovražnik premagan, taktična naloga zadnji dan pa uspešno izvedena. Z boljšo kondicijsko sposobnostjo pa bi pripadniki TO težavne naloge vsekakor bolje, predvsem pa lažje opravili. Torej, poskrbimo za svojo kondicijo tudi v svojem vsakdanjiku, pa bodo tudi vojaške vaje lažja obveznost. Marina Krnel OBČINSKA KONFERENCA SZDL LITIJA Na podlagi sklepov Predsedstva OK SZDL Litija, sprejetih na se-jahdne8.4. 1987 in 13.6. 1987,Občinska konferenca SZDL Litija razpisuje NATEČAJ za izdelavo plakete občine Litija Plaketa naj vsebuje družbena dogajanja v zgodovini in sedanjosti občine Litija kakor tudi naravne in druge značilnosti občine Litija. Navajamo za primer: začetki in značilnosti industrije (topilniška, tekstilna), NOB (prehodi preko reke Save, grafična upodobitev trojke legendarnih komandantov — Tomaž, Stane, Skala), grad Bogenšperk, hriboviti relief občine, geometrično središče Slovenije itd. Oblika, barva, material in izvedba plakete je prepuščena avtorjevim zamislim. Posebna žirija bo sprejet predlog nagradila s 70.000.— din. Avtorji naj ponudbe (osnutek z opisnim besedilom) z označeno šifro in svoj naslov v posebni zaprti kuverti (tudi sšifro) pošljejo do 15. 9. 1987 na naslov: Občinska konferenca SZDL Litija, p. p. 60 — za plaketo občine Litija. V spomin Ivu Adamčiču cilj je prišla le dobra četrtina od 2500 internirancev, kolikor jih je odšlo na pot. Tu so mu vtetovirali na roko številko 190401, ki ga je spominjala na nepojmljivo trpljenje vse iivljenje. Iz Auschwitza so ga premestili'v Gross Rousseu in nazadnje še v Mauthausen. Tu je te t drugimi zaporniki čakal pred plinsko celico, ko so jih rešili Američani. Živ okostnjak se je vrnil domov; bilje tako spremenjen, da ga niti lastna mati ni spoznala. Oh njeni skrbni negi je okreval šele po dveh letih. Ker se po vrnitvi iz internacije ni čutil dovolj močnega za opravljanje svojega poklica, se je vpisal na Srednjo delovodsko šolo v Ljubljani. Kljub nad-arjenosli ni silil v ospredje, saj je vedno zatrjeval, da ga je prav njegov poklic rešil zanesljive smrti. Leta 1952 se je zaposlil kot mojster na Institutu Joief Štefan v Ljubljani, kjer je delal 30 let. Po osvoboditvi je bil vse do prerane smrti tudi druibeno-politično delaven; več let po vojni je vodil Telovadno društvo Partizan, opravljal je odbor-niške in delegatske dollnosti, dve mandatni obdobji je predsedoval skupščini Smarske krajevne skupnosti, najbolj delaven pa je bil v Zvezi borcev. Sodeloval je v raznih komisijah Občinskega odbora ZZB ISO V Litija, več kol 10 let pa je vodil Krajevno organizacijo ZB v Šmartnem. Imelje velike zasluge za razvijanje tradicij NOR na Smarski šoli. saj je skrbel z.a sodelovanje med šolarji in horci oh vsakoletnem sprejemu ku-rirčkove pošte, dnevu mrtvih, obrambnem dnevu, dnevu Jl.A, krajevnem prazniku in drugih spominskih dneh ali partizanskih slavjih. Njegova nenadna smrt nas je vse, ki smo ga poznali, prizadela, saj ga bomo močno pogrešali. Čeprav bolan, je še vedno rad prihajal na sestanke in se vključeval v razne akcije. Najbolj pa ga bodo pogrešali soborci, ki so ostali brez svojega predsednika. Boris Žulek Tik pred prvomajskimi prazniki smo se na pokopališču v Smartnem poslovili od domačina, borca ter interniranca Iva Adamčiča. Rodil se je pred66-imi leti na Ustju kot zadnji, sedmi otrok. Za strojnega ključavničarja se je izučil v Litiji, nato pa se je zaposlil pri Joietu Turku v Zagorju. Tu se je le kot devetnajstletni fant vključil v delo O F in prišel v stik z. znanimi zasavskimi aktivisti Vero Šlandrovo, Tončko Čečevo in Tonetom Okro-garjem; slednjega je celo pospremil v partizane. Kot terenski delavec je bil januarja 1942 izdan in po aretaciji nato leto dni zaprt v Trbovljah, Celju in Mariboru. Leto pozneje se je začela najtežja pot njegovega življenja; odpeljali so ga v taborišče Dachau. Z njim sta bila še domačina Miloš Prelogar ter Jože Berčon. Po treh mesecih so 13 Slovence v poslali v poljsko taborišče I oblin, med njimi tudi pokojnega Iva Adamčiča. Oh slovesu je dejal Milošu Prelogarju: »Če se ne vrnem, pozdravi mojo mamo. Vsem ljudem, ki so me poznali, pa povej, da sem ostal vseskozi zaveden Slovenec." Jože Berčon pa mu je stisnil v roko štručko komisa z besedami: »Ivo, vzemi, ti boš še bolj lačen, kot smo mi!« Naslednja postaja njego vega trpljenja je bilo taborišče Auschtvitz- Karavana je tja potovala šest dni — brez hrane in vode. Kdor je omagal, so ga ustrelili. Na SIS ZA ZAPOSLOVANJE LITIJA, JEREBOVA ULICA 14 RAZPISUJE A. KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1987/88 ZA UČENCE IN ŠTUDENTE V NASLEDNJIH TOZD, OZD, SIS, DO V OBČINI LITIJA poklic oz. program stopnja število naslov zahtevnosti štip. štipenditorja 2 3 4 obdelovalec lesa II. 2 Lesna industrija Litija živinorejec IV. 1 Mercator—Kmetijska zadruga Litija kmetijski traktorist- Mercator—Kmetijska upravlj. kmetij, menaniz. IV. 1 zadruga Litija pek IV. 2 Pekarna Center; za obrat Šmartno lesar III. 7 Lesna industrija Litija lesar-širok profil IV. 7 Lesna industrija Litija oblikovalec kovin IV. 2 TOZD Gradmctal Litija 1 IUV—Usnjarna Šmartno strugar IV. 2 Kovina Šmartno rezkalec IV. 2 Kovina Šmartno orodjar IV. 2 Kovina Šmartno preoblikovalec in spajalec kovin IV. 8 TOZD Gradmetal Litija finomehanik IV. 1 IUV—Usnjarna Šmartno elektrikar IV. 2 IUV—Usnjarna Šmartno energetik IV. 1 IUV—Usnjarna Šmartno mehanik-elektronik IV. 1 IUV—Usnjarna Šmartno usnjar IV. 8 IUV—Usnjarna Šmartno izdelovalec usnjene in 3 IUV—Usnjarna Šmartno krznene konfekcije IV. izdelovalec krzna IV. 3 IUV—Usnjarna Šmartno tckstilno-obrtni 2 IUV—Usnjarna Šmartno konfekcionar IV. 1 TOZD Pletilja Litija natakar IV. 2 Gostinsko podjetje Litija kuhar IV. 2 Gostinsko podjetje Litija kmetijski tehnik v. 1 KZ Gabrovka—Dole živilski tehnik v. 1 KZ Gabrovka—Dole strojni tehnik v. 1 IUV—Usnjarna Šmartno strojni tehnik v. 2 Kovina Šmartno rudarski tehnik v. 6 Industrija apna Kresnice SCT clektrotehnik-elektronik v. 1 Predilnica Litija kemijski tehnik v. 3 IUV—Usnjarna Šmartno tekstilno-mehanski tehnik v. 2 Predilnica Litija usnjarsko-krznarski tehn. v. 5 IUV—Usnjarna Šmartno usnj. krznar, konf. tehn. v. 3 IUV—Usnjarna Šmartno inž. strojništva VI 1 IUV—Usnjarna Šmartno 2 Kovina Šmartno inž. elektrotehnike VI. 1 IUV—Usnjarna Šmartno programski inženir VI. 1 Kovina Šmartno ekonomist VI. 2 Kovina Šmartno 1 Lesna industrija Litija 1 Mercator KZ Litija inž. organizacije dela VI. 1 IUV—Usnjarna Šmartno inž. usnjarstva in krznarstva VI. 1 IUV—Usnjarna Šmartno inž. usnj. predel, tehnolog VI. 1 IUV—Usnjarna Šmartno dipl. inž. kmetijstva za živinorejo VII. 1 Mercator KZ Litija dipl. inž. strojništva VII. 2 Kovina Šmartno 1 Industrija apna Kresnice dipl. inž. elektrotehnike VII. 1 IUV—Usnjarna Šmartno dipl. inž. rudarstva VII. 2 Industrija apna Kresnice dipl. inž. kemij. tehnologije VII. 2 IUV—Usnjarna Šmartno dipl. programerski inž. VIL 1 Kovina Šmartno dipl. ekonomist VII. 1 Kovina Šmartno dipl. pravnik VIL 1 Kovina Šmartno učitelj matematike in fizike VII. 1 Obč. izob. skup. Litija učitelj kemije in biologije VII. 1 Obč. izob. skup. Litija razredni učitelj VIL 1 Obč. izob. skup. Litija lesar širok profil IV. 2 Mizarstvo Gabrovka Organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti in organizacije bodo vloge za štipendije (na obrazcu SPN-1: Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči) sprejemale do 15. JULIJA 1987, lahko pa bodo same rok podaljšale v primeru, če ne bo prijav na razpisane štipendije. Organizacije združenega dela lahko podelijo dodatek za deficitarnost v višini razlike do zajamčenega osebnega dohodka, uradno ugotovljenega v SR Sloveniji za naslednje poklice v občini Litija: poljedelec, živinorejec, mehanik kmetijskih strojev, lesar, lesar-širok profil, tekstilni mehanik, izdelovalec usnja in krzna I, izdelovalec, usnja in krzna II, tekstilno mehanski tehnik, usnjarsko krznarski tehnik, lesarski tehnik ter za vse razpisane kadrovske štipendije za VI. in VII. stopnjo zahtevnosti. Informacije o razpisanih kadrovskih štipendijah dobite v kadrovskih službah štipenditorjev in v strokovni službi Skupnosti za zaposlovanje v Litiji. Kadrovske štipendije razpisujejo tudi Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev, komisija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo in Zveza obrtnih združenj Slovenije. Podatke 0 teh kadrovskih štipendijah dobite v Skupnem razpisu kadrovskih štipendij, objavljenem v prilogah časopisa DELO dne 1. in 2. aprila 1987. V skupnem razpisu kadrovskih štipendij so bili objavljeni v skladu s SaS o štipendiranju občine Litija razpisni pogoji in postopki. B. ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV IN RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM Za udeleženec usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1987/88 Za štipendije in razlike iz. združenih srcdstevlahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1986 ni presegel 73.476 din. Sveti šol lahko predlagajo za kadrovsko štipendijo iz. združenih sredstev učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali za leto 1986 davkaodskupnega dohodka občanov. Pri kandidatih iz. kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek iz kmetijske dejavnosti in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katastrskega dohodka, sc dohodek na člana družine izračuna tako, da se upošteva katastrski dohodek za leto 1986, pomnožen s faktorjem 7,1. V okviru meril iz. prejšnjih odstavkov bodo imeli prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev kandidati: — ki se izobražujejo za kmetijske poklice; — ki so vključeni v izobraževanje za naslednje poklice, ki so v ljubljanski regiji in v občini Litija deficitarni: živilec, gozdar, obdelovalec lesa, pridobivanje in obdelava kovin, pom. uprav, energetskih naprav, poštni manipulant, pomočnik tekstilnega mehanika, pleskar, gradbinec I in II, prometno transportni manipulant, kuharski pomočnik, bolniški strežnik, lesar, lesa-r—širok profil, tekstilni kemik, tekstilni mehanik, izdelovalec delov obutve, bolničar, rudar, kalupar-livar, metalurg, kovinar, strojnik, monter in upravljalec energetskih naprav, energetski strojnik, kemijski procesničar, tekstilni kemik in mehanik, teks- tilni konfekcionar, dimnikar, strojnik gradbene mehanizacije, prometno transp. odpravnik, kuhar, natakar; tehniki: rudarski, metalurški, strojni, cnergetik, elektronik, kemijski, obutveni, prom. transportni, ekonomski; inženirji: strojništva, elektrotehnike, računalništva, ekonomisti, predmetni učitelji za matematično naravoslovne predmete, za vzgojne predmete in glasbeni učitelj; diplomirani inženirji: gozdarstva, lesarstva, rudarstva, strojništva, elektrotehnike, računalništva, kemijske tehnologije, gradbeništva, za prom. zgr., matematike, fizike, programerstva, organizacije dela in dipl. ekonomisti; — ki dosegajo v izobraževanju boljši učni uspeh; — katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenje izda služba poklicnega usmerjanja). Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Kandidati morajo izpolnjeni vlogi za uveljavljanje socialno-varstvenih pomoči (obr. SPN-l)za štipendijo oz. razliko predložiti še: — potrdilo o vpisu, — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o opravljenih izpitih, — izjavo OZD in drugih štipenditorjev, daje kandidat zaprosil za štipendijo, oz. izjavo, da kandidat ne prejema kadrovske štipendije. Razpisni pogoji so bili objavljeni v časopisu DELO dne 7. maja 1987. Izpolnjene vloge naj kandidati predložijo osebno Strokovni službi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija, Jerebova ul. 14 najkasneje do 5. septembra 1987. C. STIPENDIJE IZ TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE Za mlade delavce in otroke delavcev, ki so si s svojim delom, odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter z družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju. V šolskem letu 1987/88 se razpisuje v občini Litija a) l(ena) štipendija za mladega delavca, ki — se odloča za izobraževanje iz. dela in ob delu, — ni starejši od 35 let in ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj — s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosega nadpovprečne delovne uspehe v delovnem okolju, — je aktiven v družbenopolitičnih organizacijah, delegatskih in samoupravnih organih, družbenih organizacijah in društvih. b) l(eno) štipendijo za otroka delavca učenca oz. študenta, ki — je redno vključen v vzgojnoizobraževalno dejavnost, — dosega nadpovprečne učne uspehe, — je aktiven v družbenopolitičnih organizacijah,samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih. Za štipendije iz Titovega sklada praviloma evidentirajo in predlaga jo mlade delavce do 31. 8. 1987 samoupravni organi OZD, DS, pristojni na kadrovskem področju, na pobudo in poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS, v organizacijah in skupnostih. Za učence in študente do 30. 6. 1987 svet šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v DPOšole in organizacije ZSMS v občini. Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi DPO, v občini, krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela. Predlog mora vsebovati: — utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata, — kadrovski interes oz. zagotovilo predlagatelja o kadrovskih potrebah oz. o zaposlitvi po končanem šolanju, — za mlade delavce potrdilo o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat, — za otroke delavcev potrdilo O delih in nalogah, kijih opravljajo starši, ter potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, — izjavo kandidata, da kandidira za štipendijo iz. Titovega sklada. Razpisni pogoji so bili objavljeni v časopisu DELO dne 7. maja 1987. Predsednik skupščine: Vera Bric, 1. r. 7. delovno-proizvodno tekmovanje kovinarjev ljubljanske regije Tekmovanje je potekalo 11. aprila v občinah Vrhnika in Logatec. Sodelovalo je rekordno število tekmovalev, preko 210. Vendar se vsi tekmovanja niso mogli udeležiti (delovne sobote in diugri). Pogost razlog je tudi nerazumevanje vodilnih za podobna tekmovanja. Tekmovalec bi bilo mnogo več, če bi jih spodbujale delovne organizacije, vodstva in OOS. Vsakega delavca, ki je sodeloval na tekmovanju, bi morali že zaradi sodelovanja pohvaliti v delovni organizaciji. Če pa doseže še dober rezultat, bi ga morali tudi nagraditi. To pa bi pritegnilo še več novih tekmovalcev. S tem bi pridobili kvalitetnejšo raven delavcev, kar je pogoj za boljšo in večjo produktivnost. Tekmovalci morajo pokazati vse kvalitete (natančnost, hitrost in gospodarnost), poleg tega pa še teoretično znanje. Tako se vsestransko izpopolnjujejo in dosegajo vedno boljše rezultate. Tek movalci iz. naše občine so dosegli zelo dobre rezultate. Razveseljivo je, da so se tekmovanja poleg stalne ekipe Lesne Litija udeležile še ekipe Kovine Šmartno, Usnjarne Šmartno in Kovinarske Dole. In kakšni so bili rezultati? Posebej je treba pohvaliti Franca Gričarja, ki je poleg prvega mesta v svojem poklicu (avtomehanik diesel) dosegel še najvišje število točk. Od tisoč možnih jih je dosegel 990. Rezultati: 1. Franc Gričar — Lesna Litija — avtomehanik diesel, 6. Janez Dragar — Lesna Litija — varilec MAG, 14. Janez Zupan — Kovinarska Dole — varilec MAG, 5. Janez Dobravec — Kovina Šmartno — rezkalec, 8. Jože Sirk — Lesna Litija — strugar, 6. Anton Poglajen — IUV Šmartno — plamenski varilec. 10. Rudolf Voje — IUV Šmartno — plamenski varilec, 2. Franc Zagore — Kovina Šmartno — brusilec, 3. Miro Berčon — Kovina Šmartno — brusilec, 3. Stane Renko— Kovina Šmartno — livar, 4. Ivan Mlakar — Kovina Šmartno — livar. J. E. Franc Gričar Pravna pomoč pri občinskem svetu Zveze sindikatov Litija Člane Zveze sindikatov, kolektivne člane Zveze sindikatov, začasno nezaposlene delavce, ki so člani ZS, člane ZS, ki služijo vojaški rok in štipendiste obveščamo, daje pri Občinskem svetu Zveze sindikatov organizirana pravna pomoč. Pravna pomoč s področja varstva pravic in vseh pravic izdela se brezplačno nudi vsakoprvo in četrto sredo v mesecu od 15. do 17. ure. Pravno pomoč nudi samostojna odvetnica v svoji pisarni v Litiji, Ljubljanska c. la. Pravna pomoč se nudi kot strokovna pomoč delavcem pri uveljavljanju samoupravnih pravic in odgovornosti ter izvršnim odborom osnovnih organizacij zveze sindikatov v zvezi z dajanjem mnenj o zakonitosti postopkov, tolmačenja samoupravnih splošnih aktov, opozoril glede bistvenih okoliščin, ki so vplivale na nastanek spornih razmerij, in dograjevanja samoupravnih splošnih aktov s področja delovnih razmerij. Obenem tudi obveščamo, da je uradni dan družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana vsako tretjo sredo v mesecu od 13. do 15. ure v prostorih Občinskega sveta ZSS Litija, Jerebova ul. 8. Občinski svet ZSS Litija Problematika litijskega vodovoda: KAKŠNA VODA Okrog vode iz litijskega vodovoda je bilo izgovorjenih (pa tudi napisanih) veliko besed. Od besed ogorčenja številnih uporabnikov, ki morajo (že skoraj leto dni) upoštevati vse previdnostne ukrepe, do strokovnih razlag, ki k zadevi pristopajo z znanstveno natančnostjo. Vmes pa so seveda še številna vprašanja (tudi delegatska) in predlogi. Vsem pa je skupno eno: vsi bi želeli piti zdravo, neoporečno vodo, in to čimprej. Ker so se v zadnjem času slišale tudi pripombe o premajhni informiranosti občanov, smo v uredništvu sklenili, da objavimo vse dokumente, ki so jih v zadnjem času pripravile strokovne institucije. Tako bomo omogočili vsem občanom, da se seznanijo s problematiko pitne vode v Litiji iz prve roke. Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana p. o. Ljubljana — Parmova 32 Številka: 19/32-87 Datum: 4. 6. 1987 SKUPŠČINA OBČINE LITIJA Izvršni svet LITIJA ZADEVA: Problematika litijskega vodovoda — odgovor na dopis Izvršnega sveta Skupščine občine Litija, št. 06-1/86, z dne 22. 5. 1987 Poročilo o stanju vodopreskrbe v Litiji temelji na izvidih 1. bakterioloških preiskav pitne vode litijskega vodovoda in 2. sanitarno-kemičnih preiskav pitne vode. Adl) Bakteriološke preiskave vode litijskega vodovoda je opravljal Zavod SRS za zdravstveno varstvo, ki se je kasneje preimenoval v Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, v letih 1983—1987. Glej priloženo tabelo! Vzorce za bakteriološke preiskave sta v tem obdobju odvzemala ZD Litija — higiensko epidemiološka služba in Sanitarna inšpekcija občine Litija. Vzorci za bakteriološke preiskave so bili odvzeti na zajetjih, v črpališču, rezultatov bakterioloških preiskav ugotavljamo, da je bila voda v obeh zajetjih, rezervoarju in v omrežju v obdobju 1983—1987 občasno tekalno onesnažena. Sveže fckalno onesnaženje s prisotnostjo bakteriofagov, indikatorjev prisotnosti ShigelleSonnci.ki je povzročila epidemijo v letu 1986, je obstajalo v zajetju Gozd Reka, rezervoarju Sitarjevec in v črpališču ob Savi. Pojavljanje tekalnega onesnaženja vzorcev vode kaže na higiensko-epidemiološko nezanesljivost vode. Oporečna voda zahteva resnost in odgovornost pri postopkih v zvezi z njeno uporabo za pitje, kajti za pitje je uporabna le pod pogojem, daje kondicionirana oziroma dezinficirana. Ad 2) V obdobju od 1979—IV/1987 so bile opravljene tudi sanitarno-kemične preiskave vode. Obseg teh je bil različen glede na preiskane parametre, največ preiskav pa je bilo narejenih na vsebnost fenolov. Analize sta opravljala laboratorij Zavoda SRS za zdravstveno varstvo in laboratorij Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Glej priloženo tabelo! Vzorci za sanitarno-kemične preiskave so bili odvzeti na obeh zajetjih Gozd Reka, v črpališču ob Savi in na omrežju. V letu 1979 so bile iz vzorcev vode izvirov Reka avUO 2» SDCULMO MEDICINO II H161C H a 110611»«»». I. LJUBLJANA, Ptcmov« ul. 33 PREISKAVE VODE NA KVALITETO Osnovni podatki: LITIJA bakteriološke preiskave vzorcev pitne vode v obdobju oktober 1986 - april 1987 datum REKA veliko zajetje GOZD malo zajetje rezervoar Sitarjevec črpališče ob Sav i o m r številc ustreznih e ž j e vzorcev neustreznih 1.10.1986 _ - 22.10.1986 - - - 29.10.1986 t 3 21.10.1986 - - - 29.10.1986 2 2 30.10.1986 - - - 5.11.1986 - - - 12.11.1986 - - - 17.11.1986 7 25.11.1986 + - 15.1.1987 6 29.1.1987 3 13-2.1987 - 3 2.3.1987 - - - 3 6.1.1987 3 Gozd izolirane fenolne substance, v koncentracijah večjih kot jih dovoljuje pravilnik oziroma Svetovna zdravstvena organizacija, to je za ncklorirane vode 0,002 mg/l. Vendar je bila kljub temu voda ocenjena kot ustrezna (izvid in mnenje Zavoda SRS za zdravstveno varstvo), pod pogojem, da se ne klorira. Izviri Reka Gozd tedaj še niso bili vključeni v vodopreskrbo. Glede na te izvide je bila od septembra 1986. leta do aprila 1987. leta po vključitvi zajetij v vodovod pregledana vrsta vzorcev vode na prisotnost fenolnih substanc. Laboratorij zavoda v Mariboru, ki ima trenutno pri nas edini osvojeno metodo vodilnih evropskih znanstvenih institucij, s katero je možno zelo natančno določiti vrednost fenolnih substanc, je ugotovil, da so bile koncentracije fenolnih snovi v preiskanih vzorcih stalno pod normativno vrednostjo za klorirane vode, to je pred 0,001 mg/l. Fenolne substance so povišane le pri treh vzorcih, od katerih sta bila 2 odvzeta po dežju in eden ob visokem vodostaju. Ob takih pogojih seje temu nemogoče izogniti, ker pride do večjega onesnaževanja vode. Ponovno bo treba preveriti tudi rezultate vsebnosti fenolov na omrežju zozirom na izvid z dne 21.1. 1987 in to po metodah Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Pri preizkusu kloriranja vode litijskega vodovoda v laboratoriju niso bile ugotovljene spojine klora s fenolom, katere bi lahko kvarno vplivale na zdravje potrošnikov. Z odstranitvijo in sanacijo smetišča pod naseljem Trcbeljcvo koncem novembra 1986 in z. izključitvijo vode iz drenaže gorovodno od zadnjega revizijskega jaška, v vodi ni več aromatskih organskih snovi (furanov idr.). Vsebnosti fenolov nekaj tisočink mg/l za zdravje ljudi niso nevarne. Naša hrana iz rastlinskih virov vsebuje normalno precej več naravnih fenolnih snovi. Povečana vsebnost fenolov do 5 tisočink mg/l brez kloriranja za zdravje ni nevarna. Pri kloriranju vode prihaja do vezave klora in fenola. Nastale nizko substituirane klorfcnole organizem veže na glukuronsko kislino ali sulfate in tako vezane izloči preko ledvic s sečem. To se zelo razlikuje od usode PCB-jcv (polikloriranih bife-nilov), ki se ne morejo vezati na glukuronsko kislino ali sulfate in se za to odlagajo v maščevju, medtem, ko se fenoli izločajo s sečem. V koncentracijah klorfenolov kot nastajajo pri kloriranju litijske pitne vode je edini neugodni vpliv na človeka neprijeten vonj vode. Kloriranjc vode lahko škodljivo vpliva na zdravje ljudi, kadar kloriramo vodo, v kateri je veliko organskih snovi. Zato je treba predvsem skrbeti, da bo voda v zajetjih, rezervoarju in na omrežju čim bolj čista, tako da klor pri svojem dcz.infckcijskcm delovanju ne bo mogel proizvajati škodljivih snovi. /»VJD 2» SOCIALNO MEBICtMO ' II HIBIENO UIIBI l»l» 1.1-LJUBLJANA, Putmov« ut. 38 BAKTERIOLOŠKE PREISKAVE VZORCEV PITNE VODE VODOVODA LITIJA-SMARTNO pregled z« obdobje 1983-1987 Datum REKA veliko UJttJt »ZD malo '■'J''1 J" rezervoar črpališče ob Sivi 0 m r atevl lc uatreznlh ili. vzorcev nauatreznih 1.2.1993 * 10.3.1963 - - - 1 1.5.1983 - U 21.6.1983 1 28.6.1983 - - - - 2 i .9.1983 5 27.9-1983 6 9.11. 1983 - - - - 'i 8.2.198U 2 6.1.1991 _ 3 8.5 ■ 198H 5 5-6-1981 3 1 83.7.198« _ _ 3 1.8.198U 3 1 18.9.1981 U 1 25-10.1981 U 1 19-11.198U 6 27. 12. 198« 5 1 12.2. 1985 6 «.«. 1985 - i 6.5.1985 6 l'j.6. 1985 « 2 12.7.19B5 7 1 .8. 1985 - 1 3 ■;H', li 22.10.1985 6 18.11. 1985 7 5.2.1986 - _ g 10. 3.1986 . / 13.5.1986 5 1 18.6.1986 _ 1 2 2ii .7 . 1986 6 11.9.1986 _ + , 3 11 .9. 1986 1 29.9 ■ 1986 K 3 29.10.1986 ? 2 17.11.1986 6 3 15.1.1987 6 13.2.1987 n ... 1 6.n. 1987 3 11.1.1987 10 Legenda: - = ustrezni vzorec +■ = neustrezni vzorec TEČE IZ LITIJSKIH PIP? Kloriranja zaradi epidemioloških razlogov zasedaj ni možno opustiti,kerbiob nastanku hidričnih epidemij nastalo več škode za zdravje ljudi, kot zaradi kloriranja vode. Zaključek: Po preverjanju rezultatov vseh analiz vode vodovoda Litija, pokonzultacijah na Republiškem sanitarnem inšpektoratu. Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo. Kemijskem inštitutu Boris Kidrič ter Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor podajamo naslednje ugotovitve in mnenje: — voda vodovoda Litija—Šmartno je občasno bakteriološko onesnažena, kar zahteva dezinfekcijo vode, — fenolne substance so razen v nekaterih primerih v mejah določil Pravilnika o higienski neoporečnosti pitne vode (Ur. list SFRJ, št. 33/87), — zaradi preprečitve onesnaževanja in okuževanja pitne vode je potrebno sanirati dotrajano omrežje, urediti kanalizacijo oziroma redno čiščenje greznic, ki morajo biti nepropustne, odplake pa se morajo odvažati izven varstvenih pasov, — upoštevati in realizirati je predloge Geološkega zavoda, ki so podani v poročilih z dne 13. 10., 15. 11. in 23.12.1986, — za ugotavljanje in spremljanje bakterioloških in sanitarno-kemičnih kvalitet pitne vode ter stanja objektov je treba upoštevati določila Pravilnika o higienski neoporečnosti pitne vode in Pravilnika o načinu odvzemanja vzorcev in metodah za laboratorijske analize pitne vode (Ur. list SFRJ, št. 33/87). Zaradi potencialne nevarnosti okuženja pitne vode na zajetjih, v rezervoarju inomre-žju in ogroženosti zdravja porabnikov vode vodovoda Litija-Šmartno, je bilo uvedeno k Ion ran je iste, ki se mora izvajati dokler ne bo zanesljivo potrjena stalna bakteriološka neoporečnost pitne vode v zajetju in na omrežju. V kolikor vam finančna sredstva dopuščajo, lahko ponovno proučite še možnosti dezinfekcije pitne vode na druge načine npr. z ozonom, kajti občasnim porastom fenolov nad normo se zaradi izpiranja razgradnih produktov organskih snovi, kije pojačano ob dežju in visokem vodostaju, ne bo mogoče izogniti. Priloga: 3 tabele (podatki o preiskavah vode na kvaliteto) Odgovorna za medicinsko delo: dr. Desimira Markič Direktor: dipl. oec. Ferdo Šešck Vodja higiene: V vednost: dr. Mojca Petrič — Republiški sanitarni inšpektorat — Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo — Zavod za zdravstveno varstvo Maribor — Sanitarna inšpekcija Litija — Zdravstveni dom Litija avuii a su i: iai mu muicmu II IIIIEIO LJUBI JAMA p. I. LJUBLJANA, Parmo« ul. 35 PREISKAVE VODE NA KVALITETO Podatki o analltnlh Uvidih fenolnih spojin v vodi litijskega vodovode d* t um REKA GOZD ZAJETJE ČRPALIŠČI OB SAVI OMRElJE VREME KOLIČINA FENOLNI h SUBSTANC 2.9. 1986 vallko ■al O auho auho pod 0,002 mg/1 pod 0,00? Mg/1 11.9.1997 vallko ■al 0 pod 0,002 Bg/1 pod 0,002 Bg/1 7.1.1987 vallko ■slo črpaliičs auho auho pod 0,002 mg/l pod 0,002 ag/1 pod 0,002 mg/l 21.1.1997 vodovod Litija lavi brag VOdovod OS 'mar ti,.. vodovod ZD l.l t 1.)» 0,003 bir/ 1 0,00U Mg/1 0,001 mg/1 »3.2.1987 "M" Harket Gradac - lavi brag Pakarna Šmartno pod 0,002 mg/l pod 0,002 mg/l 2.3.1997 vallko Malo erpaliaca pod 0,002 mg/l pod 0,002 mg/l pod 0,002 mg/1 17.3.1987 vallko salo črpallača ■ uho auho pod 0,002 mg/l pod 0,002 Mg/1 pod 0,002 mg/l 30.3.1997 vallko ■slo črpaliios auho auho suho pod 0,002 Mg/1 pod 0,002 mg/1 pod 0,002 mg/l 1.10.1986 vallko črpališča pod 0,001 mg/l pod 0,001 mg/l pod 0,001 Bg/1 2«.10.1987 vallko ■alo črpslllča po daiju po daiju po daiju 0,00*1 Mg/l 0,005 mjt / j pod t,001 mg/l 30.10. 1986 vallko ■alo črpalliča auho suho suho 0,001 mg/l 0,001 mg/l 0,001 mg/1 5.11.1986 vallko ■alo črpallača suho ■ uho suho pod 0,001 Mg/1 pod 0,001 Mg/1 pod 0,001 »g/1 12.11. 1986 vallko ■alo črpaliios suho suho pod 0,001 mg/1 pod 0,001 Mg/1 pod 0,001 Bg/1 It.11,1986 vallko ■alo črpallača po daiju po daiju po dai Ju pod 0,001 Bg/1 pod 0,001 mg/l pod 0,001 mg/l 15.«,1987 črpallača suho 0,00« Bg/1 i i? N ■S Vzorca voda z dna 2.9.1986, 11.9.1986, 7.1.1987, 21.1,1997, 13.2.1987. 2.3.1987, 17.3.1987 ln 30.3.0987 Ja analiziral laboratorij Zavoda SNS za zdravstveno varatvo v LJublJai vzorca voda s dna 1.10.1986, 21.10.1986, 31.10.1986. 5-11.1986, 12.11.1986, 21.11.1996 ln 15.1.19 Ja analiziral laboratorij Zavoda za zdravatvano varatvo Maribor. Bomo preživeli? Hrup, promet Hrup je med najhujšimi problemi našega okolja. Posledice prekomernega oz. prevelikega hrupa se na človeku pokažejo v obliki psihičnih in fizičnih motenj. Človek je vse od svojega obstoja poslušal hrup, ki pa je bil naravnega izvora in seje nanj sčasoma privadil. Grom, Sum vode, padec drevesa ali skale, plaz, živalski glasovi, veter so bili zvoki, ki so skozi dolgo razvojno dobo človeka oblikovali tudi njegov slušni sistem in ga prilagodili tem naravnim vplivom. Z razvojem industrije in prometa pa so pričele na ljudi delovati tudi druge vrste zvokov — hrup industijskih strojev in prometnih sredstev; torej je ob koristni pridobitvi novih izumov človek pričel sebi povzročati tudi škodo na zdravju. Takšen razvojni trend je nenehno rasel in danes smo, kjer smo. To je vsakomur vidno oziroma slišno. Hrup, ki ga moramo prenašati,je prevelik in za zdravje škodljiv. Zakonsicerpredpisujenajvečjo jakost hrupa, in iscer za stanovanja 55dB/A za delovni čas in 45 dB/A za nočni čas ter 80 dB/A za delovna mesta. Vendar so nekatere meritve (v Litiji jih še nismo izvajali!) pokazale znatna odstopanja od dovoljenih stopenj. V Ljubljani npr. hrup moti kar 59% prebivalcev, saj so meritve pokazale, da celo povprečne stopnje hrupa dosegajo 60 do 83 dB/A (podnevi) in 51 do 75 dB/A (ponoči). Na osnovi raziskave v Sloveniji iz leta 1981 pa je v naši republiki 31% delovnih mest. ki presegajo raven 80dB/A, in 12% delovnih mest, ki presegajo raven 90 dB/A. Vse to je visoko nad dovoljenim, kar predstavlja za nas resen zdravstveni problem. Slabšanje sluha, psihične motnje, kardiovaskularna obolenja in zmanjšanje delovne sposobnosti so glavne posledice prekomernega hrupa. In kako je v litijski občini? Podatkov o stopnjah hrupa ob naših cestah nimamo. Glede na to, da vodijo skozi mnoga naselja zelo obremenjene tranzitne ceste, npr. skozi center Litije, pa lahko domnevamo, da veliko naših ljudi ne živi v mirnem okolju in da so nenehno podvrženi škodljivim vplivom hrupa. Nič na boljšem niso Hotič, Zg. in Sp. Log, Ribče, Vernek, tudi Šmartno ima glavno cesto speljano skozi jedro. Kaj storiti? Brez dvoma gre najprej za ugotovitev frekvence prometa, kar se izvede s štetjem, nato pa z meritvijo hrupa. Na osnovi teh podatkov bi morali projektirati obvozne ceste, v bodoče pa izrabo prostora načrtovati in izvesti tako, da ne bomo najprej gradili stanovanjskih enot. nato pa zraven njih še tranzitnih cest in industrijskih obratov. V Litiji je torej preveč hrupa, ki ga povzroča promet. Če k rednemu (tranzitnemu in lokalnemu) prometu prištejemo še ekstremno glasne mopede in težje motorje, ki povprečne (in dovoljene) stopnje decibelov krepko dvignejo, potem je slika jasna. Mnogo prometnega hrupa pa povzročajo tudi lokacije objektov, kijih ljudje pogosto uporabljajo in morajo priti do njih. Če so ti objekti oddaljeni od bivalnega okolja, ljudje uporabijo avto ali drugo prevozno sredstvo in povzročajo hrup. Prihodnjič: Naši občinski ekološki grehi S. Struna ZAKAJ TAKO? Zadnje čase ne mine dan, da ne bi po radiu ali televiziji slišala o ekologiji. Tudi v zadnjih številkah Glasila občanov lahko beremo o čistem okolju. Ob vsem tem pa sesprašujem, ali je res samo nečist zrak kriv za onesnaževanje okolja. Kaj ja odpadki, kijih občani mečejo na zelenice in ulice? Tega ne počnejo le otroci, ampak tudi mnogi odrasli. Otroška leta sem namreč preživljala na vasi, brez asfalta in pločnikov, a so nas kljub temu starši naučili spoštovati naravo. Sedaj že 14 let živim na Rozmanovem trgu. Naše naselje bi bilo lahko lepo, predvsem pa čisto, le ljudje ne bi odmetavali raznih odpadkov po zelenicah in ulicah. Pri vsakem bloku stoji posoda za smeti, tudi košarice za odpadke so tu in tam nameščene, aso bolj za okras kot za tisto, čemur so namenjene. Mar je res tako težko nesti odpadke tja, kamor sodijo? Na zelenice prav gotovo ne. Pravijo, da zima pusti za sabo marsikaj. Jaz pa menim, da zima ne pusti ničesar, pustijo nekulturni ljudje. Tudi pločniki so za nekatere preozki, saj je ob njih še meter poteptane zelenice. Imamo tudi igrišče in peskovnik, vendar se otroci, pa tudi odrasli podijo po dovriščih, vpijejo, brcajo žoge... kot da si na nogometnem igrišču! Marsikaj bi še lahko napisala. Toda, dokler starši svojih otrok ne bodo navadili na red in Čistočo, ne moremo upati na boljše. Star pregovor pravi, da. kjer se osel valja, dlako pusti. Taki so tudi nekateri prebivalci, otroci in odrasli. Tudi v vrtcu in šoli bi morali otroke poučiti o varstvu narave. Če bo šlo tako naprej, se bo litijska mladina čez nekaj let dušila v lastnih odpadkih. Mnenja sem tudi, da bi za vsako onesnaženje morala biti kazen. Verjetno bi se odnos do okolja kaj hitro spremenil. S. V. Sanacijski program občinske zdravstvene skupnosti Litija Občinska zdravstvena skupnost Litija je poslovno leto 1986 zaključila s presežki odhodkov v znesku 112.300.183,58 din (čista izguba). Glede na zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za porabo v letu 1986 (Uradni list SRS štev. 31/86) Občinska zdravstvena skupnost Litija na podlagi izračuna po obrazcu IS ni smela razpolagati z delom družbenih sredstev, ki jih je oblikovala nad dovoljeno porabo za leto 1986 v znesku 196.655.868 din. Vendar pa je, glede na to, daje Občinska zdravstvena skupnost Litija že porabila ugotovljena sredstva po obrazcu ISvvišini 144.272.586 din, na dan 31. 12. 1986 bilo izločenih na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva le 52.383.282 din presežkov. Po navodilih Službe družbenega knjigovodstva se ugotovljeni presežki upoštevajo v dovoljeno porabo za leto 1987. Tako je znašala skupna negativna razlika Občinske zdravstvene skupnosti Litija po zaključnemu računu za leto 1986 164.456,58 din. I. VZROKI, DA JE OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LITIJA V LETU 1986 POSLOVALA Z NEKRITIMI ODHODKI: Na negativno poslovanje v letu 1986 so vplivali naslednji vzroki: Občinska zdravstvena skupnost Litija je imela v letu 1986 nepričakovane izdatke, kot so: nujna operacija srca v Švici (obremenitev 11.201.616 din), uveljavljanje bolnišničnega zdravstvenega varstva med začasnim bivanjem v Franciji (obremenitev (327.995 din), rizična nosečnost (cea 10.000.000 din), transplantacija kože (obremenitev cca 2.800.000 din), amputacija noge (8.041.503 din), intenzivna terapija je bila potrebna uporabniku v domski oskrbi ter uporabniku na domu (obremenitev mesečno cca 500.000 din). Izjemno visok porast stroškov vletu 19860bčinska zdravstvena skupnost Litija beleži pri zdravniški zdravstveni dejavnosti. V letu 1985 je bilo na zdraviliškem zdravljenju 183 pacientov ter realiziranih 2.399 oskrbnih dni, v letu 1986 pa 194 pacientov, realiziranih pa 1 oskrbnih dni oziroma za 17,5% več v primerjavi z letom 1985. Za to dejavnost je bilo porabljenih 31.363.049 din sredstev, za 207% več kot v letu 1985. Predvsem se odraža podaljšano bolnišnično zdravljenje, kjer Občinska zdravstvena skupnost krije stroške bivanja in prehrane (hotelski del j in zdravstvene storitve (zdravstveni del). Program zdraviliškega zdravstvenega varstva je prekoračen za približno 10.500.000, din. V občini Litija seje v letu 1986 pojavila epidemija gripe, vodenih koz ter griže, program osnovnega zdravstvenega varstva pa je bil prekoračen za okoli 66.800.000 din. V osnovnem zdravstvenem varstvujebilovletu 1985 obravnavanih 98.030 pacientov, v letu 1986 pa 109.039, torej je bilo v letu 1986obravnavanih 11.009 več pacientov. Skupni stroški zdravstvenega varstva so se glede na leto 1985 povečali za 160%. V primerjavi z letom 1985 je prekoračen tudi program bolnišničnega zdravstvenega varstva za okoli 96.800.000, zdravilo pa se je 438 pacientov več kot v letu 1985. Predvsem izstopajo Univerzitetni klinični center, Splošna bolnišnica Trbovlje, Onkološki inštitut Ljubljana in Golnik. Prekoračen program pa beležimo tudi pri specialistični zdravstveni dejavnosti (cca 15.100.000 din), pri porabi zdravil in injekcij (2.712.150 din), zobozdravstvenem varstvu (2.240.000 din), reševalnih prevozih (10.120.000 din) in ortopedskih pripomočkih (1.448.100din). Tudi sonce je lahko sovražnik Pomožno nogometno igrišče v Litiji je junija letos spet gostilo največjo enoto teritorialne obrambe naše očine. Vsoboto, 13. junija zjutraj, je bilo igrišče polno fantov — naših teritorialcev iz cele občine, ki so se zbirali okrog svojih komandirjev na točno določenih zbornih mestih. Pred uradnim pričetkom celodnevnega usposabljanja so čas čakanja nekateri izkoristili za sestanke vojaškega kolektiva, na katerem so se pogovorili o poteku usposabljanja in osvežili znanje o osnovnih značilnostih in nalogah ob mobilizaciji. Program celodnevnega usposabljanja je bil težak in zahteven. Lepo, vedro jutro je naznanilo prijeten dan. »Močilo nas ne bo,« so menili vojaki, kajti slabo, deževno vreme je lahko kaj huda ovira pri uspešnem izvajanju nalog. Toda že v dopoldanskih urah seje izkazalo, da bo ta dan sonce sijalo z vso svojo močjo. In vojska je bila spet mokra. Toda tokrat od sonca in vročine. Izkazalo se je, da je tudi sonce lahko sovražnik. Kljub hudi vročini je usposabljanje potekalo po programu, ki so ga starešine enote pregledale na predhodnih pripravah. Spelje bila opravljena »smotra« — pregled opreme, na kateri je bilo ugotovljeno, da pripadniki teritorialne obrambe zadovoljivo čuvajo svojo opremo, za katero so zadolženi. Izvajali sta se tudi strokovno vojaško usposabljanje in moralno-politična vzgoja, ki pa nista dosegli svoje prave kvalitete, kajti huda pripeka je naredila svoje. Zainteresiranost pripadni kovje bila iz ure v uro slabša, izvajanje nalog pa vse težje in težje. Tudi kosilo in iskanje sence v bližini igrišča nista pripomogla k boljši aktivnosti. Po kosilu je enoto čakala najtežja naloga: pohod z vodenjem in zavarovanjem do Ponovič in nazaj. Sonce je bilo neusmiljeno, kondicijske sposobnosti pa prav nič zadovoljive. Po dveurni hoji se je enota vrnila na igrišče zdelana, kot bi prišli iz najhujšega boja. A vendar je ta pohod poživil usposabljanje. Po končani vzgoji je bila izvedena k rajšaanaliza usposabljanja, na kateri so starešine ocenile potek usposabljanja in se pogovorile o pomanjkljivostih, ki so ga spremljale. Kljub temu daje bila vročina hud sovražnik, je bilo le-to uspešno izpeljano do konca. V prihodnje bo potrebno podobna usposabljanja temeljiteje načrtovati, predvsem z večjo aktivnostjo in angažiranostjo starešin; vsi pripadniki teritorialne obrambe pa bodo morali posvetiti več pozornosti svoji kondicijski sposobnosti. Navedeno usposabljanje je bilo uvod v nadaljnja večja usposabljanja naše največje enote. Pri načrtovanju le-teh pa bo nujno potrebno upoštevati vse dosedanje izkušnje. Marina Krnel Porabnik torej koristi zdravstvene storitve v skladu s svojimi potrebami, pomembno vlogo pa imajo tudi dostopnost, obseg in kvaliteta mreže zdravstvenih organizacij. Pri tem uporabnik ravna neodvisno od materialnih možnosti plačnika storitev, to je občinske zdravstvene skupnosti. Občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji so vletu 1986 s sklenitvi jo samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 uveljavile nov sistem solidarnosti, ki temelji na osnovi meril, ki upoštevajo strukturo prebivalstva in specifične potrebe skupin ter dohodkovne sposobnosti občinskih zdravstvenih skupnosti. Po sistemu, ki velja, je Občinska zdravstvena skupnost Litija v letu 1986 prejela 24.120.000 din solidarnostnih sredstev, v sklad republiške solidarnosti pa je v letu 1986 prispevala 25.231.120 din. Torej je Občinska zdravstvena skupnost Litija v republiški solidarnostni sklad vplačala več sredstev, kot jih je iz sklada dobila. Občinska zdravstvena skupnost Litija je vletu 1986 prejela le dodatna republiška solidarnostna sredstva v višini 30.000.000 din. V letu 1986 je Občinska zdravstvena skupnost Litija tudi izgubila pomemben vir prihodka, toje medobčinsko oziroma regijsko solidarnost, kar je vletu 1986 pomenilo za okoli 64.700.000 din manj sredstev, kar pa je morala nadomestiti z večjo prispevno stopnjo. Vzrok za nastalo izgubo vletu 1986 je tudi pokrivanje nek ritih dohodkov izleta 1984 v višini 13.132.631 din ter iz leta 1985 v znesku 59.254.796,52 din, skupaj 72.387.427,87 din, poleg tega pa je morala v letu 1986 poravnati še neporavnane obveznosti iz leta 1985 (okoli 12.100.000 din). V svojem finančnem načrtu za leto 1986 ni imela zagotovljenih sredstev za obveznost po samoupravnem sporazumu za dokončanje kirurškega bloka splošne bolnišnice Murska Sobota in Medicinske fakultete v Ljubljani v višini 5.600.000 din. Delno pa je vzrok za nastalo izgubo tudi hitrejša rastosebnihdohdokovizvcn naše občine od rasti dohodkov v naši občini in s tem prispevkom, k i se plačujejo po sedežu organizacij združenega dela. Osebni dohodek namreč predstavlja enega od elementov kalkulacije cene za zdravstvene storitve. Ker pa je Ic-ta v republiki oziroma regiji rasel hitreje kot vobčini Litija,je večina izvajalccvuvcljavljala višje Med vzroke za primanjkljaj prihodkov Občinske zdravstvene skupnosti Litija sodi tudi obstoječ sistem financiranja. Namreč za zdravstvene skupnosti in nekatere druge je namreč predpisan sistem zbiranja sredstev po principu delovnega mesta, za ostale skupnosti pa po domicilnem principu. V občini Litija ugotavljamo precej neugodno strukturo uporabnikov. Neugodno je tudi razmerje med aktivnimi zavarovanci in vsemi zavarovanci. V občini imamo precej visoko udeležbo upokojencev in kmctovglede na številovseh uporabnikov. Pri upokojencih velja, da so zavarovanci tiste zdravstvene skupnosti, kjer bi vajo, vemo pa, da i mamo dobršni del (cca 3.600) občanov, k i predstavljajo dnevno emigracijo, torej so uporabniki drugih zdravstvenih skupnosti in združujejo sredstva v tistih zdravstvenih skupnosti, kjerso zaposleni. Po podatkih so v občini Litija zaposleni 5003 občani, torej več kot polovica občanov ustvarja dohodek v drugi občinah, ko pa se Ic-ti upokojijo, so zavarovanci naše skupnosti. Ravno tako pa se tudi deleži, ki jih prispevajo kmetje za zdravstveno varstvo, z, zmanjšujejo, medtem ko se stroški za zdravstvene storitve kmečkih uporabnikov po ocenah v primerjavi z. izdatki za ostale uporabnike povečujejo. Da pa bi se tako stanje ne nadaljevalo, je republiška zdravstvena skupnost predlagala,da bi vletu 1987 vse občinske zdravstvene skupnosti na območju SR Slovenije sprejele sklepe o drugačnem plačevanju oziroma obračunavanju prispevkov iz. kmetijske dejavnosti. II. VIR ZA POKRIVANJE NKKRITIH ODHODKOV IZ LETA 1986: Občinska zdravstvena skupnost Litija bo v letu 1987 nastalo izgubo iz leta 1986 v višini 164.465,58 din pokrila s posebno prispevno stopnjo iz dohodka na osnovi BOD delavcev organizacij združenega dela. III. MOŽNI UKREPI ZA SANACIJO IZGUB: 1. Odobravanje zdraviliškega zdravstvenega varstva se omeji le na primere, ko gre za podaljšano bolnišnično zdravljenje, le v izjemnih primerih pa tudi po presoji konzilija osnovne zdravstvene dejavnosti, po možnosti v zdravilišča izven SR Slovenije zaradi ugodnejših cen. 2. Preverja se utemeljenost plačila participacije uporabnikom. Plačajo tisti, ki jo mora, opravičen plačila participacije pa je tisti uporabnik, ki mu ta pravica gre. 3. Spremeni in dopolni se 45. člen 3. in 4. točke samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva glede zaračunavanja i 00% višje participacije (za opravljene specialistične preglede pri okulistu, otologu, ortopedu), kot je določena v omenjenem členu. 4. Dosledno se upošteva določilo o uporabi reševalnega prevoza, prouči se možnost organiziranja taksi službe na območju občine Litija. 5. Uvede se nadzor in s tem tudi omejitev potrošnje zdravil preko receptov. 6. Poostri se kontrola bolniškega staleža v sodelovanju zdravstvenih delavcev in organizacij združenega dela (obiski sindikalnih delavcev in socialnih delavcev organizacij združenega dela na domu bolnika). 7. Dosledno se mora uresničevati 134. a člen Zakona o zdravstvenemu varstvu, ki določa, da ima zdravstvena skupnost oziroma organizacija združenega dela, ki zagotavlja uporabniku pravico do zdravstvenega varstva in pravico do socialne varnosti, pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, kije namenoma ali iz hude malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali smrt osebe (Uradni list SRS 1/80, 45/82,42/85). 8. Dosledno se mora uresničevati 52. in 53. člen samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS 26/83). da bodo uporabnikom zaračunane tiste zdravstvene storitve, ki presegajo dogovorjeni standard (uresničevanje pravic v višjem standardu mimo dogovorjenega postopka, npr.: brez napotnice, ki je predpisana itd.). 9. Občinska zdravstvena skupnost Litija uvede evidenco izdanih ortopedskih pripomočkov trajnejše uporabnosti in večje vrednosti, zahteva po uporabi njihovo vračilo in jih ponovno daje v uporabo. 10. Poostri se kontrola oziroma nadzor nad izvajanjem sprejetih programov, izstavljenimi fakturami s ciljem, da se odpravi plačevanje tistih storitev, k i niso bile opravljene. 11. Posamezen izvajalec Občinske zdravstvene skupnosti Litija lahko realizira program le do dogovorjenega obsega. V primeru, da bo program presežen, mora 12 KMETIJSTVA Setev strniščnih dosevkov Pridelek dosevkov je predvsem uporaben za prehrano živali. S povečanjem tega vira krme je mogoče zmanjšati obseg zemljišč, na katerih pridelujemo krmo, sproščeno njivsko površino pa nameniti za pridelavo žita oziroma tržnih poljščin. Ker so krmni dosevki najbolj primerni za prehrano živali neposredo, t.j. s pokladanjem presnega pridelka, zadostuje manjša količina konzervirane krme za zimsko obdobje, s čimer prehrano živali pocenimo. S pridelkom dosevkov naj bi zagotovili čim bolj kakovostno krmo s čim večjo vsebnostjo beljakovin. Pridelovanje pitnika, 6. j. koruze za klajo, strniščne repe ter presajene pese in kavle, torej rastlin, kijih sedaj pri nas še v velikem obsegu pridelujemo na žitnih str-niščih, ni najbolj smiselno, kajti te rastline vsebujejo ie malo bi beljakovin, njihovo pridelovanje pa zahteva mnogo ročnega dela. Mnogo primernejši so KOSEVINSKl POSEVKI, pridelek pospravljamo s košnjo. Sejemo lahko naslednje koševinske dosevke: — PRI ZGODNJI SETVI (do konca julija): krmni grah s koruzo ali ovsem.jarogra.šico zovsom.alcksand-rijsko ali perzijsko deteljo z mnogocvetno ljuljko, čisti posevek mnogocvetne ljuljke, krmno ogršičico, krmno repico, ohrovt strženar; — PRI KASNEJŠI SETVI (do sredine avgusta): krmni grah s koruzo ali ovsom, jaro grašico z ovsom, krmno repico, mnogocvetno ljuljko in krmno ali oljno redkev, ki pa je primernejša za podor kot za krmo, ker je živina ne je rada. Ker dajejo dosevki pri zgodnejši setvi večji pridelek, pripravimo njivo za setev takoj po spravilu glavnega posevka, in sicer s sorazmerno plitvim oranjem in kultiviranjem. Seme večine dosevkov je drobno. Zato mora biti površinski sloj zemlje zelo dobro pripravljen. Najbolje je, če njivo oskrbimo s fosforjem in kalijem že pred setvijo prejšnjega glavnega posevka, ob setvi dosevka pognojimo ie z drušičnim gnojilom. Metuljnice in mešanice z metuljnicami gnojimo z dušikom le umerjeno (40—60 kg/ha N. dušika). Nasprotno pa zahtevajo križnice in ljuljke izdatno gnojenje (do 100 kg/ha čistega dušika). Kot vir dušika je uporabna tudi gnojnica ah gnojevka, med rudninskimi gnojili pa KAN ali UREA. Naravni pogoji v naši občini so takšni, da omogočajo še en pridelek z njiv, kjer je bilo požeto žito, saj je tudi tu možnost za večji pridelek lastne krme. AKTIV MLADIH ZADUŽNIKOV LITIJA Ustanovili zvezo društev upokojencev Delegati društev upokojencev iz Litije, Gabrovke in Dol so se 8. maja 1987 sestali na ustanovnem občnem zboru zveze društev upokojencev občine Litija, podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi zveze in potrdili njena pravila. Delo zveze bo usmerjal 7-članski izvršilni odbor, ki ga vodi Stane Upelj. Delegati so izvolili še nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Več o delu in načrtih naših upokojencev pa v eni izmed naslc-dnjih številk. J. S.^ Novi zabojniki za steklo V preteklem mesecu so se v Litiji pojavili lični beli zabojniki za steklo. Postavili so jih delavci Dinosa na vseh tistih mestih, kjer se občani najpogosteje srečujejo z vprašanjem, kam z odpadnim steklom. Verjamemo, da bodo poslej steklenice, ki jih trgovine ne odkupujejo, in druga tovrstna embalaža našle pot do predelovalca, saj je znano — tako kot piše na zabojniku — daje steklo koristen odpadpk. J. S., Foto: GO pravočasno pričeti postopek za dogovarjanje v skupnosti. 12. Korigira se prispevna stopnja iz kmetijske dejavnosti s ciljem, da tudi kmečko prebivalstvo prispeva sredstva k zmanjšanju stroškov te skupnosti glede na to, da se sredstva kmečkih uporabnikov, ki jih prispevajo za zdravstveno varstvo, zmanjšujejo, medtem ko se stroški za zdravstvene storitve povečujejo. 13. Potrebno je iskati možnosti za pokrivanje stroškov kliničnega zdravljenja v regijskem ali republiškem prostoru. 14. K znižanju stroškov zdravstvenega varstva bo pripomogla tudi večja zavest posameznih uporabnikov kot tudi širše družbe o pomembnosti organiziranja preventivne zdravstvene vzgoje. VI. ZAKLJUČEK: Vse ugotovitve in možnosti za konkretno reševanje problemov v zdravstveni skupnosti so zajete v posameznih točkah gradiva, pri čemer je potrebno poudari ti, da bo na tem področju treba voditi akcijo za spremembo sistema v zdravstvenemu varstvu na eni strani in osveščanja prebivalstva na drugi strani. Občinska zdravstvena skupnost Litija Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Delavska univerza objavlja za šol. 1. 1987/88 RAZPIS I. za vpis v programe srednjega usmerjenega izobraževanja 1. kovinsko-obdelovalna usmeritev — program obdelava kovin in upravljalec strojev (1. in 3. letnik) — SR — program obratni strojni tehnik — tehnolog (1. letnik) — NAD 2. promet in zveze — program vožnja motornega vozila — smer voznik (SKR) — program organizator notranjega prometa — prometni tehnik (NAD) 3. komercialni tehnik (NAD) 4. živilska predelava — smer živilski delavec (SKR) II. v osnovno šolo za odrasle (od 6. do 8. razreda) III. v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje): — upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije — tečaj za voznike viličarja — tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski) — začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj — tečaj za skladiščnike — začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja — tečaj za gostinske delavce — tečaj iz varstva pri delu — higienski minimum Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi. Parmova 4. tel. 881-182, vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure. Kaj mora vedeti imetnik tekočega računa? V banki lahko odpre tekoči račun tisti, ki zagotovi redni priliv sredstev na tekoči račun. Redni priliv sredstev je lahko: — nakazilo rednega mesečnega dohodka — nakazilo pokojnine — nakazilo invalidnine — nakazilo štipendije — priliv sredstev s pologi ali drugimi nakazili. Kdaj sme imetnik tekočega računa koristiti sredstva, ki so nakazana na njegov tekoči račun: — mesečni osebni dohodek šele takrat, ko je ta knjižen pri Službi družbenega knjigovodstva »na plačilni dan DO«, n.pr., če je 14. 6. 1987 plačilni dan. imetnik TR lahko izstavi ček šele 14. 6. 1987; — pokojnino lahko koristi imetnik tekočega računa z dnem, koje ta knjižena na njegov račun. Ponavadi, razen nekaterih izjem, je to prvi delovni dan v mesecu; — invalidnina z dnem, koje ta nakazana na tekoči račun; — štipendija z,dnem, koje ta nakazana na tekoči račun; — polog ali nakazilo zdnem, koje ta nakazan na imetnikov tekoči račun (npr. 25. 6. 1987 imetnik položi v banki na svoj TRdoločenovsotodenarja in še isti dan lahko izstavi ček in koristi ta sredstva. Zadnje čase opažamo v banki neupravičena negativna stanja na tekočih računih. Imetnik tekočega računa, ki izstavlja ček brez kritja na svojem tekočem računu, stori prekšek, če je ta znesek manjši od 50.000.— din. V primeru, če je znesek večji od 50.000.—din. stori že kaznivodejanje, čeprav je to samo za en dan. Banka je dolžna vsakega imetnika tekočega računa, ki izda nekritiček, prijaviti pristojni službi. V času, ko sredstva presegajo stanje na tekočem računu (negativno stanje), banka zaračunava zamudne obresti, ki so trenutno 84%. Po 6 mesecih lahko občan, ki posluje v skladu s pogodbo o tekočem računu, zaprosi pri banki za limit. Banka imetniku odobri limit za dobo 6 mesecev. V tem času ima lahko imetnik na računu negativno stanje, vendar samo do določene višine limita, ki mu je odobren. Najvišji znesek limita je 60.000.— din, obrestna mera pa je 80%. Pri izstavljanju čekov mora imetnik tekočega računa vedeti, da je najvišji znesek pri brezgotovinskem plačevanju 50.000.— din in najmanjši 1.000,—din. Pri gotovinskem izplačilu pa velja pravilo, da lahko dvigne pri enoti banke, ki vodi njegov tekoči račun, do višine sredstev, ki jih ima na tekočem računu. Pri drugi enoti Ljubljanske banke lahko dvigne na en ček 50.000.— din, pri ostalih bankah, pošti ali SDK pa samo do višine 20.000.—din. Vsak uničen ček mora imetnik vrniti enoti banke, ki mu je čeke izdala, zaradi izbrisa čeka v računalniku. Imetnik tekočega računa mora sam voditi evidenco o stanju na svojem tekočem računu s pomočjo čekovnih ta Ionov in jo primerja z evidenco na izpiskih, kijih prejema trikrat mesečno. To je le nekaj bistvenih pojasnil in novosti, ki bi jih moral vedeti vsak imetnik tekočega računa. LB Ekspozitura Litija Agata Primožič 12 KRAJEVNIH SKUPN KS ŠTANGARSKE POLJANE Tekmovanje koscev in grabljic Aktiv mladih zadružnikov M — KZ Litija je vsodelovanju zOOZSMSŠta-ngarsicc Poljane in M — KZ Litija organiziral tekmovanje KOSCEV IN GRABLJIC, kije bilo vsoboto, 6. junija 1987, pri Gasilskem domu v Štangar-skih Poljanah. V košnji in grabljenju ter spretnostni igri so se pomerile ekipe iz Moravč, Reke Gozda, Jevnice, Kresniškega Vrha, Vintarjevca in Štangarskih Poljan. Kosci in grabljice so pokazali, da znajo še kako poprijeti za koso in grablje, saj se zavedajo, da se pravvsak košček zemlje le ne da vedno obdelovati samo s stroji. K še boljšim dosežkom pa so mlade spodbujali številni gledalci, ki so kljub lepemu vremenu prišli na to zanimivo prireditev. Najboljši so bili zadružniki iz Moravč, sicer pa rezultati niso tako pomembni, pomembnejše je spoznanje , da so mladi zadružniki navduše- ni nad takimi akcijami, ki prispevajo k medsebojnemu spoznavanju, izmenjavi izkušenj. Zbrane zadružnike sta pozdravila tov. Mirko Kaplja, predsednik Skupščine občine Litija, in direktor M — KZ Litija tov. Vinko Košmrl. Oba sta poudarila velik pomen takih srečanj mladih za nadaljnji razvoj kmetijstva in pomembnost oživitve takšnih tekmovanj in srečanj mladih zadružnikov v občini Litija. Da je prireditev tako uspela, velja tudi pohvala tov. Francu Brčanu z Obolncga, priznanem strokovnjaku za tovrstna tekmovanja. Po tekmovanju je bilo družabno srečanje, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli Šentviški fantje. Aktiv mladih zadružnikov M — KZ Litija (Franci Rokavcc) Boštjan Zupan V soboto, 9. junija, so se tik pod Partizanskim vrhom končale stopinje Boštjana Zupana, 16-letnega dijaka srednje šole za trgovinsko dejavnost iz Litije. Novico, da je prekinjeno mlado življenje, smo krajani Dobrave sprejeli nenadoma, surovo in brez olepšav. Onemeli smo, narava je prisluhnila tišini in sredi gluhega molčanja smo tiho, tiho ihteli. Vsaka smrt je boleča, če pa ugasne mlado življenje, ki seje kakor divja reka zaganjalo v skalo, omagovalo in zmagovalo, kipelo k višku, je bolečina toliko težja. Z naravo se je neusmiljeno bojevati; tu preživiš ali si poražen. Boštjan je izbiral življenje, strumno in odločno. Njegova poklicna odločitev ga je usmerjala med ljudi, saj je njegova osebnost izžarevala človeško toplino, ki nam jo je tako radodarno delil, in ne čudimo se, da je imel toliko prijateljev doma, v šoli in v športu. Živel je in hotel živeti kot vsi mladi ljudje in v tem hrepenenju in mladostni zagnanosti je izgorel. Nesrečna smrt na pragu nekega novega življenja je pretrgala nit vzpona mladega človeka, ga oropala za neizžive-te mladostne radosti, nam pa vzela iskrenega prijatelja. Zato ho med nami ostal večno lep in mlad. Franc Končar Kosci so se spoprijeli z visoko travo, s časom in čistočo košnje KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA Občinsko tekmovanje gasilcev v gasilsko-športnih disciplinah Občinska gasilska zveza Litija in Občinski štab za civilno zaščito SO Litija sta v mesecu maju in juniju 1987 izvedla program za občinsko tekmovanje gasilcev v gasilsko športnih disciplinah od pionirjev do članov. Tekmovanja seje skupno udeležilo 470 tekmovalcev (pionirjev, mladincev, članov in CZ), ki so v športnem duhu preverili svojo usposobljenost in znanje na tekmovalni način. Dne 23. 5. 1987 so tekmovali v gasilsko športnih disciplinah pionirke, pionirji, mladinke in mladinci v Litiji, dne 14.6. 1987 pa članice, člani in civilna zaščita na Savi. Na tem mestu naj pohvalimo vso organizacijo GD Sava, katerega člani so odlično organizirali tekmovanje. Kot na vsakem tekmovanju se je tudi na tem nasmehnila športna sreča nekaterim ekipam, druge pa zapustila. Vendar pajc tudi požarno znanje bilo poglavitni faktor za boljšo uvrstitev. Dosežena mesta in rezultati gasilskih desetin: Pionirji A: I.GD Vače — 954, 2. GD Kostrevnica I. — 949, 3. GD Šmartno — 948. Pionirke A: 1. GD Dole — 939. Pionirji B: 1. GD Vače — 781,5,2. GD Jevnica — 760,5, 3. GD Dole — 712,5. Pionirke B: 1. GD Šmartno — diskvalifikacija. Mladinci: I. GD Vače — 828,6, 2. GD Kresnice — 801,7, 3. GD Jablanica — 798,5. Mladinke: I. GD Jablanica — 805,5, 2. GD Vače —781,1,3. GD Kresnice — 722,3. Člani: I.GD Vače, 869,2. GD Liberga 11.865,5,3. GD Jevnica 854,5. Članice: 1. GD Liberga — 832. Civilna zaščita: 1. CZ KS Vače — 839, 2. CZ KS Litija LB — 827, 3. CZ KS Jevnica — 816,5. Branko Gojnik Na Graški cesti dobili novo razsvetljavo Graška cesta v Litiji je bila najbrž ena redkih ulic, kjer so vse do nedavnega gorele javne luči na neuglednih lesenih drogovih. Krajani KS Litija-levi breg, bolje rečeno, prebivalci soseske ob Graški cesti so se odločili, da ob pomoči komunalne skupnosti Litija postavijo nove luči. Izvolili so poseben odbor, organizirali delo in rezultati niso izostali. Vsako gospodinjstvo je prispevalo po 16.000 dinarjev in se obvezalo za nekaj ur prostovoljnega dela, ostala dela pa je izvedla Komunala. S sredstvi komunalne skupnosti in lastnimi vlaganji so tako prebivalci Graške ceste dobili lične »jurčke«. J. S. Foto: GO Takole so postavljali električne drogove na Graški cesti OSTI OBČINE LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST DOLE Kulturna dejavnost najmlajših Čeprav uradno samostojnega kulturnega društva na osnovni šoli Dole nimamo, delujejo že več let kontinuirano naslednje skupine: plesna, lutkovna in domsko-gleclališka skupina. Začetki plesne skupine segajo v leto 1980/81, koje 7 delom pričela Katarina Anžič. Pred štirimi leti je mentorstvo prevzela Marta Božič. Skupina se je prvič javno predstavila ob otvoritvi Kovinarske, naslednji važnejši nastop skupine ZVONČEK je bil ob prireditvi Dobimo se na Dotah, kjer so zaplesali na takrat zelo popularno melodijo RAČKE. Z melodijo SANTA LUCIJA so gostovali v Gabrovki ob razvitju prapora. Na Vačah so zaplesali na občinskem srečanju plesnih skupin, v Litiji pa ob 5. obletnici jevniške plesne skupine RONDO. V letošnjem letu so formirane tri skupine. Nastopajo na vseh proslavah, ki so v okviru KS Dole. Plesalci se sestajajo enkrat tedensko in še dodatno pred nastopi. Njihovi gibi ob melodijah popestrijo ostale kul. dejavnosti. Lutkovna skupina pripravlja letno po eno lutkovno predstavo. Z letošnjo Didel, dudel Daja so se predstavili najmlajšim ob prihodu dedka Mraza. Letos so prvič sodelovali na regijskem srečanju v Litiji. Delo lutkovne skupine ima že večletno tradicijo. Začela Je tovarišica Darinka Kobal leta 1977 z lutkovno igrico Bajka o dedku Mrazu. Člani skupine so izdelali lutkovni oder, ki je rezultat lastnega dela, žamet pa je brezplačno prispevala Dekorativna iz Ljubljane. Mentorstvo je zatem prevzela Jožica Vrtačnik, žal pa pestijo skupine težave. Predvsem nima animatorja, ki bi svetoval in pomagal pri izdelavi lastnih lutk. Vzgojiteljice VVE Gabrovka nam po svojih močeh priredijo lutke. Zelo posrečena je bila priredba gasilcev in gasilk za lutkovno igrico Hruške gor, hruške dol v preteklem letu. Člani lutkovne skupine se pripravljajo na priložnostne nastope na proslavah in spominskih dnevih. Načrtov je veliko, žal pa premalo mentorjev, ki bi bili pripravljeni pomagati pri delu. Radi bi izpopolnili tehniko, za kar bi bilo potrebno strokovno izpopolnjevanje mentorja, in sceno. Dramsko-glcdališko delo je bilo na šolah redno prisotno, kar še posebej velja za podeželske šole. Posebej radi se učijo učenci nižjih razredov. Letos se učijo za zaključek šolskega leta šaljivke na račun šole, šolskega uspeha in učiteljev. Učenci nižjih razredov pripravljajo recitale. Predvsem imajo radi poezijo novejšega datuma. Lotevajo pa se tudi igranja pravljic. Tako so lansko leto nadaljevai že kar pozabljeno gledališko dejavnost z igrico Žarka Petana. Obtoženi volk. Vsi se še spominjamo posrečene, dramaturško dovršene igrice KR TAČKE ZO-BAČKE. Letos pa pripravljajo igrico, ki posega v otroški svet fantazije, ozvezdje, vesolje z naslovom V OZVEZDJU POSTELJE. Igra zahteva od igralcev postavitev v čustveni svet zvezd v povezavi z igrivostjo vsakdanje deklice Ane, njenih težav s sladoledom, Črtom. Veliko je dela pri priravah, še posebej, ker je treba poleg učenja teksta pripraviti sceno, kostume, napisati plakate. Ni pa se treba truditi za obisk, ker so vse kulturne prireditve šolarjev dobro obiskane. To je bil le skop prikaz dela. kajti vsega žal ni mogoče napisati, treba je pogledati. Vabimo vse, ki bi bili pripravljeni pomagati pri delu, da se vključijo v delo. Ne bojim žal. Počutili se bodo mlade, realizirali pa bodo lahko tudi svojo kreativnost in ustvarjalnost. Jožica Vrtačnik KRAJEVNA SKUPNOST HOTIČ Hotič se prebuja KS Hotič postaja ena najdelavnejših v zadnjem obdobju v naši občini. Napotil sem se v kraj, kjer sem preživel svoje otroštvo in mladost ter spremljal življenje ljudi, ki so si zžuljavimi rokami ustvarili lepše življenje. Odkar vodijo k'rajevno skupnost taki zagnanci, kot so Stane Vičič. Berto Pintarič, Martin Penčur, Franc Juvančič, Ludvik Kimovec in še kdo, so krajani postali enotnejši in s skupnimi napori dosegajo delovne zmage, na katere so lahko upravičeno ponosni. Poprosil sem predsednika skupščine KS Hotič tov. Martina Penčurja, da oceni delovno zagnanost svojih krajanov ter rezultate, ki so jih v zadnjih letih dosegli. Ni dosti razmišljal — delovni uspehi so vidni, zato mu ni bilo težko pripovedovati: »Največja pridobitev je gotovo vodovod, ob tej delovni akciji smo pokazali, da smo enotni in da s skupnimi močmi marsikaj zmoremo. Pitna voda je dragocenost, ki nam pomeni zdravo življenje. Seveda ni nič manj pomembna graditev GASIL-SKO-KULTURNEGA DOMA. Letos smo uredili dvorano in ta kulturni »hram« bo postal zbirališče mladih, starih in vseh, ki se žele kulturno udcjslvovati.« Malo sc |c zamislil, uredil svoje misli in z zadovoljstvom ugotovil: »Ti rezultati so nas ponesli in nam vlili voljo, zato smo sc odločili za prvi krajevni samoprispevek. Rezultat je upravičil naša pričakovanja in spoznali smo, da nam ljudje zaupajo ter da bomo kos nalogam, ki smo si jih zadali.« »Eno od nalog ste že uresničili.« sem se vmešal v razgovor. »Res je. asfaltirali smo cesto v Zgornjem Hotiču v dolžini 1200 m. Celotna investicija je stala 35 milijonov dinarjev, in to iz sredstev samoprispevka, prispevka družbenopolitičnih skupnosti ter prostovoljnega dela krajanov. Z izvajalcem del Cestnim podjetjem Ljubljana — TOZD Litija smo bili zelo zadovoljni.« »Po takih uspehih vam načrtov najbrž ne manjka,« sem pristavil. »Zgraditi moramo vodovode v zaselkih in mrliško vežico v Hotiču. Dosedanji delovni uspehi so obveza, zato se novih nalog ne bojimo.« je razmišljal moj sogovornik, naenkrat utihnil in začutil sem. da želi misel, o kateri je tiho razglabljal, posebej poudariti. »Sodelovanje z družbenopolitično skupnostjo seje v zadnjem času izboljšalo. KS Hotič je bila doslej vedno nekje na obrobju, sedaj pa imamo krajevne skupnosti v izvršnem svetu občine svojega predstavnika, to nam veliko pomeni in prvi rezultati so že tu.« Še in še sva kramljala o načrtih, težavah in uspehih. Optimizem veje iz teh ljudi, ki jim življenje teče k lepšemu in naprednejšemu. To pa nekaj pomeni. Končar Franci KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Šmartno bo dobilo ulice V prvi polovici junija je bila v Šmartnem razširjena seja skupščine krajevne skupnosti. Predsednik sveta K S Friderik Dacar je v svojem poročilu med drugim navedel, da so v teku ali pripravi štiri investicije, in sicer: gradnja čistilne naprave v Usnjarni, urejanje pokopališča, izgradnja avtobusnega postjališča pri šoli ter peš poti v Novem naselju. Tudi asfaltna prevleka na glavni cesti skozi naselje kliče po obnovi, dotrajana pa sta še vodovod in kanalizacija. Predsednik krajevne konference SZDL Tomaž Malenšck je delegate seznanil s potekom akcije za razdelitev Šmartna in Ustja na ulice; le-ti so se strinjali z začetkom javne razprave ter imenovali desetčlansko komisijo, ki bo pripravila predloge. Pri poimenovanju mora ohraniti čimveč starih imen, vanj pa vključili tudi zaslužne Šmarčane. ki so se tu rodili ali delovali. Poraba sredstev prvega krajevnega samoprispevka poteka po predvidenem programu. Od 1. 5. 1986 do 31. 5. 1987 je bilo zbranih 33.829.599 din. Ureditev mladinskega kluba je stala 1.308.240 din. za elektroinstalacijo ter izdelavo in montažo lesenega stropa v dvorani zadružnega doma pa bo po predračunu treba odšteti 19.188.932 din. Preostala sredstva so vezana, sicer bi preveč zgubljala vrednost. Prisotni so opozorili še na premajhno skrb občanov za varstvo okolja. Čeprav ima krajevna skupnost urejeno ustrezno odlagališče odpadkov v Rakovniku, nekateri posamezniki odlagajo odpadke tja, kjer jim najbolj ustreza. Svet KS bo sprejel ustrezne ukrepe, ki bodo v prihodnje preprečili neodgovorno početje posameznih onesnaževalcev okolja. Boris Žužek Letni koncert glasbene šole 26. maja je bil v dvorani na Stavbah letni koncert litijske Glasbene šole v enotirnem sporedu, ki ga je vodil Gorazd Mavretič, so se na odru zvrstili učenci, ki se učijo klavir, harmoniko, flavto, klarinet, trobento, rog in pozavno. Nastop so popestrili še pevski zbor, tri baletne skupine in mala glasbena šola. Posamezne točke so pripravili glasbeni pedagogi, ki poučujejo v omenjeni šoli. Počastili obletnico Jerebovega rojstva V drugi polovici maja je precej Litijanov prisluhnilo promenadnemu koncertu Sindikalnega pihalnega orkestra, kije nastopil pred Farbarjevim gradom na Valvasorjevem trgu. Letos mineva 120 let od rojstva skladatelja Petra Jereba, prvega kapelnika litijske godbe. Poleg godbenikov so v programu sodelovali tudi gojenci litijske glasbene šole. Diplomski nastop Urške Meglic V torek, 16. junija, smo ljubitelji resne glasbe napolnili dvorano slovenskih skladateljev na Vegovi 7 v Ljubljani, kjer je imela diplomski nastop mlada pianistka Urška Meglic, ki letos zaključuje šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Prisluhnili smo skladbam Scarlattija, Bacha, Beethovna, Chopina, Debussvja, Prokofjeva in Srebotnjaka, katerih zahtevnost se je stopnjevala, vendar jih je Urška povsem obvladala, saj je opravila nastop z odlično oceno. Ob tem koncertu se mi ponovno zastavlja vprašanje, kdaj bomo tudi v naši občini imeli ustrezen instrument, da bomo lahko prisluhnili nastopom domačih talentov ali znanih slovenskih umetnikov. Ponovitev Urškinega koncerta doma bi bila več kot zaželena za mnoge, ki niso mogli v Ljubljano, a je glede na tehnične možnosti instrumentov, ki jih imamo, neizvedljiva. Koncert na Bogenšperku Zadnja sončna majska nedelja je privabila na grad Bogenšperk precej Šma-rčanov, Litijanov in okoličanov. Mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna, ki je pred letom dni v sodelovanju z zborom Belt izčrnomlja pripravil prvi letni koncert na prostem, je letos povabil Litijski oktet. Ljubitelji zborovskega petja in priložnostni obiskovalci gradu so prisluhnili petju zbora in okteta, ki sta pripravila pester spored skladb domačih in tujih avtorjev. Prireditve na Bogenšperku, bodisi v poročni dvorani ali na grajskem dvorišču, postajajo vse bolj priljubljene in obiskane, zato bi jih bilo treba tudi vnaprej smotrno načrtovati ter o njih obveščati širši krog ljudi, ne le Litijane ter Šma-rčane. Poleti naj bi prireditve potekale na grajskem dvorišču. Precejšnjo oviro predstavljajo stoli, so zelo raznoliki, niti jih ni dovolj, zato bi morali poskrbeti za nove sedeže, ki bi bili primerni za prireditve na prostem, obenem pa praktični za shranjevanje. Zrcalce na lutkovnem odru Lutkovna skupina, ki jo na šmarski šoli vodi mentorica Danica Ocepek.jc pripravila igrico Zrcalce, v kateri nastopajo učenci 5. in 6. razreda. Doslej sojo zaigrali že štirikrat: dvakrat za šolarje nižje stopnje, enkrat za otroke iz šmarskega vrtca, gostovali pa so še na podružnični šoli v Štangarskih Poljanah. Pestri kulturni dnevi V zadnjih dveh mesecih so šmarski šolarji izvedli več kulturnih dni z zanimivo vsebino. Učenci višje stopnje so spoznavali zgodovino Bogenšpcrka (5. razred), Vač (6. razred), Šmartna (7. razred) in Litije (8. r.), nižja stopnja pa si je v litijskem kinu ogledala slovenski filem o Kekcu. V okviru mladinskega kulturnega tedna pa so šestošolci obiskali predstavo Alice v čudežni deželi v Slovenskem mladinskem gledališču, osnovnošolci pa so se zabavali v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer so si ogledali uspešnico iztekajoče se sezone U slovenačkim gorama. Tudi zaključne ekskurzije so posvetili spoznavanju kulturnih znamenitosti. Učence 5. razreda so učenci osnovne šole iz Žirovnice vodili po njihovi poti kulturne dediščine (Prešeren, Finžgar, Čop, Jalen, Janža), sedmošolci pa so obiskali rojstne kraje Trubarja, Stritarja, Levstika in Jurčiča. Osem zborov na Taboru Na letošnjem XVIII. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki je bil 21. junija, so sodelovali tudi naši zbori: mešana zbora iz Jevnice in Šmartna, ženska zbora iz Gabrovkc in Kresnic ter moški zbori iz. Litije, Gabrovkc ter z Vač in Polšnika. Zaradi vse dražjega avtobusnega prevoza so vsi nastopajoči potovali v Šentvid z osebnimi avtomobili. Boris Žužek Mladi likovniki v Tovarni usnja V okviru programa ZKO Litija je bilo 11.6. 1987 organizirano šesto občinsko srečanje likovnikov iz osnovnih šol v tovarni usnja Šmartno. Že lani smo se ob podobnem srečanju na Vačah dogovorili za temo upodabljanja industrijske arhitekture. Srečanja se je udeležilo 38 mladih, ki jih je vodilo pet mentorjev. Celotna organizacija je potekala skladno s priporočili ZKO Slovenije, ki so v nekem smislu pravilnika za organizacijo cxtcmporov. K uspešni izvedbi je pripomogla tovarna s svojo kulturno aktivistko Metodo Gradišck. Pri deluje na začetku mlade nekoliko motila navada, da se slikajo le lepe stvari. S pomočjo mentorjev so se hitro vživeli in zavzeto upodabljali tovarniško okolje. Ostro opazovanje je presenetilo prenekaterc delavce v tovarni. Po končanem delu so prejeli spominske listine, v tovarni pa so jim pripravili prigrizek. Iz del bo oblikovana razstava, ki bo predstavljena v tovarni, na šolah in v avli občine. Pavel Smolej Foto: Marjan Rogelj Najboljši med najboljšimi Na gradu Bogenšperk je bila 19. junija organizirana osma prireditev ob vpisu naših najboljših osnovnošolcev v knjigi Občinske izobraževalne skupnosti Litija. V poročni dvorani na Bogcnšpcrku so se spet zbrali najboljši osmošolci. ki so bili v prvem hramu učenosti ves čas najboljši, torej vseh osem let odlični. S svojo pridnostjo in prizadevnostjo so si vpis v zlato knjigo zasluzili naslednji osnovnošolci bojana Bedcnc, Marko Djtikić, Urška Erjavec, Maja Gnjatič, Manja Gra-dišek, Judita .luvančič, Petra Kokalj, Blaž. Končar, .laka Konjar, Mojca Ko-privnikar, Urška Medved, Borut Pompe, Mirjam Pušnik, Jana Sinreih. Maja Sonc, Sanja Šcšok in Janez Urbane (OŠ Litija), Jelka Kovač (OŠ Gabrovka-podružnica Dole), Mateja Hostnik, Klara Jelič, Helena Lovše, Urška Mohar, Tanja Poglajen in Renata Resnik (OŠ Šmartno). Glasbeno šolo Litija pa so vsa leta šolanja z odličnim uspehom zaključili Sanja Šešok, Mateja Hostnik in Mito Kos. Poleg odličnih osnovnošolcev pa so se na srečanju najboljših zbrali tudi naši mladi talenti, ki so dosegali najboljše rezultate pri izvajanju nalog v interesnih dejavnostih. Tako so bili za dosežene uspehe v knjigo mladih talentov vpisani: Janez Urbane /a doseženo 2. mesto na republiškem tekmovanju ARG. Mito Kos za uspehe v rokometu (izbran v selekcijo SRS), Matej Zupančič in Matjaž Volk za doseženo I. mesto na regijskem in 4. mesto na republiškem tekmovanju klip-klap, Bojana Bcdene za doseženo 1. mesto na občinskem tekmovanju iz angleškega jezika. Andrej Urbanija za doseženo 1. mesto na regijskem tekmovanju mladih tehnikov, Jane/ Jurjevec za doseženo 1. mesto na občinskem tekmovanju matematikov* srebrno Vegovo priznanje. Peter Rogelj za doseženo I. mesto na občinskem tekmovanju »kaj veš o prometu«?, Mojca Osrcdkar za doseženo I. mesto v krosu na področnih športnih igrah v Litiji in za 4. mesto v krosu na republiških športnih igrah osnovnih šol s prilagojenim programom. Jože Pantar za doseženo I. mesto v krosu na področnih šolskih športnih igrah v Litiji in 3. mesto v krosu na republiških športnih igrah osnovnih šol s prilagojenim programom in Igor Dobičkar za uspehe v rokometu — izbran v selekcijo SRS. Listine o vpisu v knjigi OIS Litija in knjižne nagrade sta učencem odelili Nada Pintar. namestnica predsednice skupščine OIS Litija, in Lojzka Kori-tnik, predsednica komisije /:i priznanja pri OIS Litija. Kulturni program so za to priložnost pripravili in izvedli učenci iz Osnovne šole Gabrovka. Vsem osmošolcem. vpisanim v zlato knjigo, naj veljajo iskrene čestitke za dosežene uspehe z željo, da bi se taki učni uspehi nadaljevali tudi pri njihovem nadaljnjem šolanju. Mladim talentom pa prav tako iskrene čestitke z željo, da hi v prihodnje še naprej de>segali čimboljše rezultate na področju interesnih dejavnosti. MARINA KRNI 1 Loto: Zofka Z nastopa mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Litija v Novem mestu septembru pa začnemo zopet z vajami, in sicer 16. 9. ob IX. uri v osnovni šoli Dušana Kvedra. Vse tiste, ki imate veselje do lepega petja, vabimo, da se nam pridružite. Pokažimo, da tudi mi, upokojenci, lahko nekaj storimo za dvig naše kulture. Milan Majcen Koncerta na gradu Bogenšperk Zavod za izobraževanje in kulturo, enota Glasbena šola. je v maju oziroma v juliju organiziral v Valvasorjevi knjižnici na gradu Bogenšperk dva zanimiva glasbena nastopa. V petek. 29. maja 1987, je ob 18. uri nastopila mlada pianistka Sanja ŠEŠOK iz razreda tovarišice Selmc Gradišek. Z uspehom je predstavila dela Bacha. Beethovna. Schumanna. Chopina. Skalickva. Rebikova, Bortkiewieza, Brahm-sa. Pahorja. Bajiča in Pavčiča. 12. junija pa sta v isti dvorani nastopili Nina SLABE. 2. razred klavirja, in Veronika HAUPTMAN, 5. razred klavirja. Tudi njun repertoarje bil zanimiv in dokaj zahteven. Program je povezoval Gorazd Mavretič. Vsem trem pianistkam želimo ob uspešnem nastopu, da bi se njihova glasbena pot nenehno dvigala, saj je le tako moč napredovati. Za uspešen nastop pa naše iskrene čestitke! R. J. Letošnji vpisniki v Zlato knjigo na gradu Bogenšperk Mešani pevski zbor Društva upokojencev Litija Že tretje leto deluje mešani pevski zbor pri Društvu upokojencev Litija. Njegov predsednik tov. Spat ima precej zaslug, da seje pri društvu ustanovil pevski zbor. Začetek je bil bolj skromen, bilo nas je komaj 21 članov. Vsi pevci in pevke smo začeli s široko akcijo zbiranja novih pevcev. Zdaj šteje zbor 32 članov, in sicer 15 moških in 17 žensk. Mislimo, da to število še ne zadostuje za Litijo in njeno okolico. Prepričani smo, da je še dosti pevcev in pevk, ki bi se lahko priključili našemu zboru. Naš cilj je ohraniti našo lepo slovensko pesem. Sodelujemo na koncertu vseh upokojenskih pevskih zborov, ki je vsako leto v drugem kraju, letos je bil 13. junija v Velenju. Bilje to veličasten pogled na 1500 pevcev in pevk, samih upokojencev. V veliko zadovoljstvo nam je, da smo tudi mi sodelovali na tej veliki prireditvi. Vkjučeni smo v ljubljansko regijo upokojenih zborov, sodelovali smo na področnem koncertu v Trebnjem 15. maja 87. Sodelovali smo na občinski reviji pevskih zborov v Gabrovki 4. 4.' 87. Imamo tudi interne koncerte, kot so: novoletno srečanje najstarejših članov Društva upokojencev Litija, dan praznovanja žensk, 8. marec, zapeli bomo tudi varovancem doma Tisjc. Naš zbor uspešno vodi tov. Ivan Kolar iz Litije. V našem zboru je res pravo tovarištvo, kakor ena družina smo. Pevci smo veseli ljudje, zato med nami ni prepira in sovraštva. Vaje imamo enkrat tedensko, pred nastopi pa dvakrat. Julij in avgust je čas dopustov in ima tudi zbor prosto, v Naj živi mala šola! »Lepo nam je bilo, še bomo k vam prišli!« Tako prijetno in veselo so se mali šolarji iz litijskih in šmarskega vrtca poslovili od male šole in stopili pred vrata »velike« šole. Slovesnost, ki sojo v ta namen pripravili cicibani m njihove tovarišice, je bila 18. 6. 1987 na igrišču pred OŠ Šmartno. Program je bil pester in zanimiv, saj so zbranim želeli pokazati, kaj znajo in da so pripravljeni, da septembra odprejo vrata velike šole. Vsem. ki smo z njimi živeli, jim pomagali oblikovati njihovo osebnost v letih bivanja v vrtcu, je bilo v trenutku slovesa težko, saj smo z njimi mislili, dihali, se igrali in jih imeli radi. Zdaj jih s starši vred pošiljamo v širši svet in bojimo se. da bo za ta mala človeška bitja breme znanj in spoznanj pretežko, pa tudi odnos družbe je včasih preveč oddaljen in premalo čuteč. Vse pogosteje se poraja misel, da je v ospredju vsega izobraževanja, vzgoje in dogajanja nasploh le naš dinar. Vse premalo razmišljamo o človeku, o našem malčku, otroku, šolarju, o osebnosti, ki naj bi že danes ali vsaj jutri prevzela naloge odraslih in jih v vsem nadomestila. Radi jih imejmo in poskušajmo zaradi njih spremeniti naš vsakdan, naše družbene razmere in srečni bomo vsi. Olga Sinreih Ti. mali šolar, pa se še kdaj oglasi v vrtcu! Zofka Ali niso simpatični tile malošolci, jeseni pa jih seveda čaka ie čisto prava šola. **»»»**»»»**»^ i ★ ★ ŠE POMNITE, TOVARIŠI? Pripravila: Viktorija Pevc ★ ★ ★ ★ ★ ★ I Srečanje aktivistk vaške organizacije LMS Breg - avgusta 1976 f Ob akciji za zbiranje gradiva za Monografijo litijskega okrožja OF smo se zbrale članice vaškega odbora LMS Breg in se spominjale mladosti, vojne in dogodkov med vojno. Vojna nas je zatekla mlade, prav v času, ko smo razmišljale o svoji bodočnosti, kdaj bomo delale, kje bomo zaposlene, kako priti do poklica — doma bo lahko ostal le eden od otrok. Cilj je bil nejasen. Nihče ni skrbel za take stvari, posebno pa ne za mladino s podeželja. Takrat smo na kmetijah obdelovali zemljo vsi člani družine, ročno. Pridelki so bili slabi, davki visoki. Če nisi mogel davka plačati v roku, so takoj izterjali, če ne drugače, pa z rubežem premoženja — hlevske živali ali zemlje, in s tem je bil kmet pahnjen še v večjo revščino. Stiska družine ni bila nikomur mar. Prebivali smo v starih kmečkih hišah, ki so bile brez vode in sanitarij, vlažne, mrzle, s premalo posteljami. Samo od kmetije se ni dalo preživljati, zato so gospodarji iskali delo. Dobivali so najtežja dela —spravilo in prevoz lesa za lesne trgovce. Gozdna dela so bila težka, orodje pa le cepin in navadna žaga. Trgovci so plačevali slabo in neredno. Za izplačilo zasluženega denarja je bilo treba čakati, večkrat terjati, plačevali so v majhnih obrokih. V delavskih družinah je bilo podobno. Starši so komaj čakali, da so otroci šli od hiše. Odhajali so mladi, največkrat brez poklica kot nekvalificirana delovna sila. Ljudje smo bili hlapčevski, pustili smo se zapostavljati in izkoriščati, nismo si mogli pomagati, prevzemali smo lastnosti in navade od prednikov. Kmalu po okupaciji seje vsaka od nas mladink na svoj način seznanjala z novimi razmerami. Spoznale smo metode in brutalnost okupatorja. Postavljala so se nam vprašanja, zakaj so selili Mamoljčane, ljudi, ki smo jih poznale, zakaj so ustrelili ob Reki dva človeka. Vmes pa so prišle do nas novice iz Tišja, Janč. Proti okupatorju se borijo partizani zbirajo se v gozdovih. Zvedele smo nekaj bolj zaupnih podrobnosti, dobile smo pesmi in časopis. Najbolj nas je motivirala lepa vsebina pesmi. V njih je bila napovedana svoboda, pa ne le izgon okupatorja, temveč pridobitev novih človeških vrednot, da nihče ne bo izkoriščan, da bomo vsi ljudje enakovredni, da bo delo spoštovano in graščakova zemlja razdeljena kmetom. Zaradi tega smo čutile pripadnost osvobodilnemu gibanju in dolžnost, da pomagamo v tem boju. Osvobodilno gibanje je zajelo v glavnem vse hiše v vasi. Takrat zaradi konspiracije ni vedel drug za drugega. Ko se danes pogovarjamo, vidimo, da je bila ta aktivnost prepredena zelo široko. Začelo seje z zbiranjem hrane, kuhanjem za kurirje in patrulje, zbiranjem sanitetnega materiala in obleke, pletenjem nogavic, zdravljenjem bolnih partizanov, obveščanjem o gibanju okupatorja, trošenjem letakov, pranjem perila, učenjem pesmi, branjem literature, s prevozi čez Savo, kovanjem konj, obveščanjem domačih o borcih. Pri tem je bilo veliko samoiniciative in iznadljivosti, ta aktivnost je bila drobna, spontana in neustavljiva. V obeh vaseh na Bregu in v Tene-tišah je bilo takrat 39 hiš z 227 prebivalci, od teh so 103 ljudje morali zapustiti svoje domove, in sicer: 23 je bilo borcev NOV, 5 jih je padlo, 2 osebi sta bili usmrčeni, bili sta neozdravljivo bolni, 32oseb iz 6družin je bilo izseljenih, 12 oseb iz 3 družin je bežalo pred okupatorjem, 3 osebe so bile v koncentracijskem taborišču, 17 jih je bilo aretiranih in zaprtih, 14 jih je bilo mobiliziranih v nemško vojsko, od teh jih je 6dezer-tiralo in se priključilo NOV. Leta 1944, 6. januarja, smo bile mladinke vabljene na sestanek, ki ga je sklical sekretar okrajnega odbora OF Šmartno Franc Mojškerc-Frenk. Sestanek je bil pri gradiški cervi, udeležile smo se ga: Ana Mahkovec, p.d. Kovačeva, Marija Pajk in Vika Pevc, p.d. Medvedove, Slava Pater-noster, p.d. Šepčeva, Tončka Poglajen, p.d. Drnovškova in Ani Smrdelj, p.d. Primčeva. Tedaj je bila ustanovljena vaška organizacija LMS Breg: predsednica je bila Vika, obveščevalka Ana, za intendanco Mera in Ani, za agitprop Tončka. Kljub temu da mladinska organizacija ni bila ustanovljena že prej (lahko bi bila), smo na podlagi stikov in zadolžitev od terencev in ostalih, ki so se gibali na tem terenu, opravljale zaupane naloge in se med seboj že same povezovale v raznih akcijah. Ustanovitvena seja LMS odbora je bila pomembna zato, ker smo na njej od okrajnega funkcionarja zvedele važne novice in dobile navodila za delo. Na tem povojnem srečanju smo bile enotne, da je bil ta čas najbogatejši, bile smo priče odpravljanju tiranije in izkoriščanja, spoznale smo novo družbeno ureditev, doživele smo ogromno sprememb na boljše, saj so generacije pred nami životarile po sto in sto let v bedi in nedoločnem upanju. Narodnoosvobodilno gibanje v obeh vaseh je prišlo na ušesa okupatorju. V vas so prišle patrulje, poostrili so nadzor, izvajali ukrepe. Postali smo bolj previdni, z aktivnostmi za NOB pa nismo nikoli prenehali. Kakšni so bili pritiski in ukrepi okupatorja in pomagačev in kako smo se upirali? Pripoveduje Marija Pajk: •>9. 3. 1944 je oborožena skupina nemških vojakov popisala imetje pri Kokaljevih v Gradišču in pri Francu Bricu v Gradiških Lazih. Ista skupina je tega dne naredila popis tudi pri nas v Tcnetišah. Ko so opravili, so brez pojasnila odšli. Oče Viktor je postal zaskrbljen, ker je bila to že tretja preiskava od Nemcev. Poizvedoval je pri sosedih, če so tudi pri njih popisovali, in je zvedel, da tokrat niso. Šel je v Litijo, kjer mu je Milka Vidovič povedala, da bodo popisane družine izseljene. Brez oklevanja smo sklenili, da gremo k partizanom. Takoj smo se začeli pripravljati. Najtežje je bilo pustiti staro mamo, 86-letno Marijo Mahkovec, ki je bila težko bolna in priklenjena na posteljo. Ostala je doma, skrb zanjo pa je prevzela priletna soseda in daljnja sorodnica Frančiška Mahkovec. Nemci so nam zagrozili že ob prejšnjih dogodkih — aretacijah sestre Ive in očeta — da nas bo doletela kazen, zato je bilo treba oditi iz vasi hitro in tiho, da ne bi ogrožali še ostalih vaščanov. Še isti večer smo prespali drugje, mama pri Gorenče-vih na Grbinu, jaz. Vika in Franci pri Šepčevih, oče pri Španovih. Mi trije smo že zjutraj zgodaj šli od Šep-ca ob Savi proti Maljeku in se priključili terencem na Mamolju. Mamo je spremljala Šepčeva Slava, od Gorenca sta odšli na Mamolj proti večeru. Oče je iz. bližnjega gozda opazoval domačijo, ko je zagledal Nemce s tovornjakom, je odšel na Mamolj. Staro mamo Nemci tistega dne niso odpeljali. Že prej imenovana Frančiška Mahkovec je pol leta stregla bolni materi. Ker ni imela sredstev in ne moči za tako naporno nego, se je obrnila na občinski urad za podporo. Tako je storila tudi Bevčeva mama, prosila je socialno pomoč za bolno hčerko. Ne ve se, po kakšnem postopku je prišlo do rešitve, da se obe bolnici pošlje v »oskrbo« v socialno ustanovo v Celovec. Bevčeva mama in skrbnica stare mame sta morali sami oskrbeti prevoz do Laz, naprosili sta kmeta iz Gradiških Laz. Peljal ju je na lojtrskem vozu do železniške postaje in od tam so obe odpeljali z vlakom v Celovec, kar sklepamo po tem, ker je že po enem tednu prišlo iz Celovca obvestilo, da sta obe umrli. To potrjuje, da nista bili oddani v varstvo, ampak v uničevalno taborišče.« Ana Mahkovec se spominja: »19. 3. 1945 naj bi proslavili Jožeta — brata, člana gospodarske komisije okraja Šmartno, s sedežem na Mamolju. Jaz naj bi prišla »k trem hrastom«, kjer bi to srečanje bilo. Prav tega dne pa sem zbolela in sta šli namesto mene sestri Pavla in Mici. Isti dan popoldne so naši kurirji zajeli belogardista iz postojanke Litija. Zvečer ob 21. uri so prišli belogardisti k nam na dom in aretirali 5- člansko družino za talce, dokler partizani ne spustijo zajetega belogardista. Zadrževali so nas na svoji postojanki. Ob 23. uri so mi ukazali, da moram obvestiti partizane o njihovi zahtevi, sicer bodo vso družino 20. 3. ob 18. uri ustrelili. Razmišljala sem, kakšna ukana je to, da moram ponoči iti do partizanov. Šla sem proti Bregu, napeto sem prisluškovala vsakemušumu.če mi sledijo. Domov si nisem upala. Šla sem k Bevčevi mami, da sem se vsaj malo pogovorila. Nisem se dolgo zadrževala, šla sem k Primče-vim, hiša je stala ob gozdu, zato se mi je zdelo bolj varno. Od tu do Gradišča je bilo treba iti po gozdu 3 km. Ob 4. uri zjutraj sem šla naprej, ne vedoč, kaj bom na tej poti doživela. Prišla sem v Gradišče do Lestinarja kar srečno, nikogar nisem srečala in ne videla. Prosila sem Tinco, naj sporoči zahtevo partizanom in se vrnila v Litijo v postojanko belih. Med tem časom sta Ani Smrdelj in Marija Bcvc šli prosit Ulagovo in Koblerjcvo za posredovanje, da bi izpustili družino, s pojasnilom, da ni nič zakrivila. Ko sem se vrnila, so me zasliševali. Nisem se jih bala in jim nisem hotela odgovarjati. Vedela sem, da so bolj zagrizeni in maščevalni ob pričakovanem porazu kot gestapovci, ki so se že kar precej tresli. Rekla sem jim, naj nas pošljejo na gestapo. Vedeli so, da sem imela zmenek pri »treh hrastih«. Po naključju sem imela alibi, ker me je tisto popoldne videl doma Ivan Zaje. 20. 3. ob 12.30 so nas odpeljali na gestapo. Naslednji dan so se začela zasliševanja. Starša in sestra Pavla so na vsa vprašanja odgovarjali, da ne vedo nič in da še niso videli partizanov niti ne svojega sina Jožeta. Mirni pa so zasliševali in poslali domov, bila je le na obisku doma, sicer je živela v Kranju. Po dveh dneh so tudi starše izpustili. Jaz pa sem na vprašanja odgovarjala drugače, da sem videla partizane, med njimi tudi brata, da so bili dobro oboroženi in da so rekli, da se kmalu vidimo v dolini. Na vprašanje, kje sem jih videla, sem pojasnila, da ob priliki, ko sem šla po breskve k hiši sorodnikov Borišek v Resnarico(bili so izseljeni). Alarm je prekinil zasliševanje, kazen pa je bila, da moram takoj iti v policijsko kantino v Celovec. Ko sem šla z napotnico za Celovec na vlak, me je nekdo obvestil, ne spomnim se kdo, da naj v Črnučah izstopim z vlaka. Izstopila sem in tam meje čakal bratranec. Zraven je bil žandar, ki me je odpeljal v Kam-nik na gestapo ter tam izprosil zame "8 ^ delovno mesto v gostilni pod Skalco fl j v Črnučah, namesto da grem v °-J celovec. Sprva te spremembe nisem razumela, zavedala sem se šele > ^ kasneje, kakšno moč je imela OF in bPJ obveščevalna služba, marsikatera * tragedija je bila preprečena. Ž * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ C* IZ MATIČNEGA URADA Pretesni vrtci Komisija za sprejem otrok v VVO Litija je v juniju obravnavala prošnje za sprejem predšolskih otrok v VVO Litija. Imela je izredno težko nalogo. Za sprejem je prispelo 237 prošenj (96 več kot lani), v enote VVO Litija pa smo sprejeli lahko le 134 predšolskih otrok. Pri sprejemu smo lahko upoštevali le tri kriterije — okoliš, premestitve otrok, ki so obiskovali vrtce izven svojega okoliša, in otroke, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali malo šolo. Statistični prikaz po enotah Enota — krajevna skupnost št. prošenj za sprejem sprejeti odklonjeni VVE Najdihojca Litija — desni breg 90 29 61 VVE Medvedek Litija-levi breg 35 25 10 jasli — Medvedek 47 28 19 VVE Ciciban KS Šmartno 36 29 7 VVE Kresnička KS Kresnice 14 8 6 VVE Jurčck KS Jevnica 12 12 _ VVE Kckec — Sava 3 3 — SKUPAJ: 237 134 103 Iz. tabele lahko ugotovimo, daje največ odklonjenih otrok v KS Litija — desni breg ter v oddelku jasli v VVE Medvedek na (iraški Dobravi, v Šmartnem in Kresnicah število odklonjenih otrok ni kritično, v Jevnici lahko zadovoljujemo vse potrebe, edino na Savi so še proste kapacitete in bi lahko sprejeli še 8 otrok. Situacija na področju otroškega varstva je izredno težka. S problematiko smo seznanili izvršni svet SO Litija, ki bo moral zavzeti določene ukrepe, sicer bodo starši prepuščeni samim sebi. Zakaj je prišlo do tako težkega položaja je krivo dejstvo, da se je problematika otroškega varstva vedno le površinsko obravnavala. Najprej je iz programa III. občinskega samoprispevka izpadel prizidek pri VVE Najdihojca na Rozmanovem trgu z utemeljitvami, da bodo vrtci prazni. Drugo pomembno dejstvo je, da bi ob prodaji stanovanj morali misliti, da so to mlade družine, ki imajo otroke in smo jim dolžni zagotoviti vrtec, šolo, zdravstvo in še kaj. Položaj je najtežji na Rozmanovem trgu, saj je letos 37 več vpisanih otrok v vrtec kot prejšnje leto. Upoštevati pa še velja, daje v nekaterih »privatnih varstvih« tudi po 21 otrok in da so ti otroci ves dan v zaprtem prostoru. Problematike v VVO ni mogoče rešiti, skupine so preštevilne, naše delavke so preobremenjene in iz leta v leto se povečujejo bolniški izostanki, osebni dohodki so izredno nizki, tako da upada motivacija za delo. Kaj storiti? Potrebno je poiskati zasilne prostore ter zagotoviti dodatna .sredstva za izvajanje dejavnosti. Razmišljati pa je potrebno tudi o gradnji prizidka k VVE Najdihojca, ker bi bilo vsako drugo iskanje rešitve te problematike dražje' in pedagoško neustrezno, sicer bomo drugo leto imeli še večje težave. Izvršni svet občine in drugi dejavniki sprejemajo informacijo o problematiki otroškega varstva le na znanje, vzroke za sedanje stanje iščejo izven sebe, konkretnih akcij ni. Skupnost otroškega varstva in VVO Litija pa brez dodatnih sredstev problematike ne bosta rešila. ERANC KONČAR Apnarji so nam pomagali Gospodariti v vrtcih je iz leta v leto težje. Sredstev za vzdrževanje je vse manj in če želimo, da objekti ne bodo propadli, moramo zaradi pomanjkanja denarja pomoč iskati v OZD. V VVE Kresnička v Kresnicah je popolnoma odpovedala vodovodna napeljava in ker so bile cevi razpeljane po igralnici, smo morali razbiti tla. Pojrcbna je bila takojšna sanacija, zato smo se obrnili na Industrijo apna Kresnice, kjer so nam takoj obnovili vodovodno napeljavo in popravili tla. V imenu vrtca Kresnička in staršev se delavcem Industrije apna Kresnice iskreno zahvaljujemo, posebno zahvalo pa smo dolžni tov. Grobljarju, tov. Turu-diču in direktorju tov. Marnu. Pomoč je najbolj plemenita takrat, ko jo najbolj potrebuješ. V Industriji apna Kresnice se zavedajo, da urejeno otroško varstvo pomeni tudi boljše delo staršev na delovnih mestih. Franc Končar OBVESTILO Vse delovne ljudi in občane — davčne zavezance obveščamo, da se je z 31. 5. 1987 spremenila obrestna mera za neplačane davke in prispevke. Od I. 1. 1987 pa do .31. 5. 1987 je znašala obrestna mera 66%, nadalje pa 113,4%. Davčne zavezance opozarjamo, da bomo pristopili k sprotnemu obračunu obresti, neresne plačnike pa prisilno izterjali v skladu z določili Zakona o davkih občanov. UPRAVA ZA DRUŽBEN PRIHODKE. Poroke, rojstva, smrti, V mesecu maju se je na Dvoru pri Bogenšperku poročilo 76 parov, med njimi: Karlin Andrej in Zehrer Jasna, oba iz Ljubljane, Drgan Robert iz Portoroža in Cimbola Dada iz Domžal, Arbiter Maks in Slabe Manja, oba iz Ljubljane, Kovačič Mladen in Poglajen Alenka, oba iz Zagorja ob Savi, Bahošek Dušan in Paušer Jana, oba iz Novega Polja, Gregorec Franci in Oven Helena, oba iz Ljubljane, Repovž Drago iz Polšnika in Brcgar Romana iz Malega Kuma, Žnidarič Davorin in Bučar Darja, oba iz Trbovelj. Ključcvšek Jože z Izlak in Kralj Helena iz Zavin. Mars Silvo iz Šcntlamperta in Kajbič Nuša iz Jcsenovega. Prah Jože iz Podkraja in Koren Marija iz Hrastnika, Blatnik Marjan iz. Gabrovčca in Kolesa Cvetka iz Pristavite pri Vel. Gabru, Škof Gabrijel iz Ljubljane in Škarja Brigi-ta i/ Dolskega, Ciglar Jože iz Tlake in Šalehae Mojca iz Blata. Perne Srečo iz. Nadgorice in Markovič Olga iz. Velikih Čcšnjic, Grilc Ivan iz. Hotcmcža in Smergut Bernarda iz Zagrada, Pahar Marjan iz Vel. Korinja in Hočevar Magdalena iz Primče vasi, Pahar Jurček iz Vel. Korinja in Godec Jožica iz Osilnice, Klanjšck Marjan in Crnkovič Jasna, oba iz Trbovelj, Jamšck Jožef iz Osredka in Brinjevec Darja iz Podkuma. Herman .loško in Martinčič Jana. oba iz Zagorja ob Savi. Šanc Sandi in Šeme Vanja, oba iz. Trbovelj. Irelih Marjan in Jordan Silva, oba iz Trbovelj. Bricelj Jože iz Doberlcvega in Klopčič Štefka iz Ržišča. Brcgar Alojz iz Tirne in Gričar Marjana iz. Dobovca, Onišak Boris in Kirm Branka, oba iz. Litije, Bučar Viktor iz Koških Poljan in Groznik Elizabeta iz Lilije, l ličar Leopold iz Gozda Reke in Marn Nada iz Velike štange, Žnidaršič Branko iz Razbor in Vidergar Bernardka iz Litije, Ulčar Vinko in Okoren Vida, oba iz Šmartna pri Litiji, Mirtič Matjaž in Krafogcl Helena, oba iz Litije, Drnovšek Tomaž iz Kisovca in Brvar Bernarda iz Litije, Nose Branko iz Mekinj nad Stično in Vidic Marija iz Gozda Reke, Meke Edvard iz Šmartna pri Litiji in Škalički Ncvenka iz Ustja, Kotar Milan in Vrhovcc Štefka, oba iz Litije. Pcčnik Iztok iz Litije in Kos Romana iz Zagorja ob Savi.Tom.še Bogomir in Čulibrk Radojka.oba iz Litije, Krese Franc in Kamin Mira, oba iz Laz pri Gobniku, Pevec Lojze in Martinčič Alenka, oba iz Lupinice, Motoz Alojz in Hauptman Anica, oba iz Vin-tarjevca. Krže Vid in Majcen Jana, oba iz. Trbovelj, Škarja Drago i/ Mirne in Jerman Danijela iz Mirne, Ovnik Roman iz Trbovelj in Bau Karmi iz Zagorja ob Savi, Podobnik Janez in Smrajc Alenka, oba iz Ljubljane. Oražcm Tomaž i/ Domžal in Pečjak Martina iz Stavce vasi, Huč Ludvik iz Šcntruperta in Dim Lidija iz Mirne, Babnik Matjaž in Cepin Marija iz Ljubljane. Strnael Jože iz Trebnjega in Zupančič Darja iz Novega mesta. Špcc Stanislav in Prime Janja, oba iz Trebnjega. Žclcznik Jožef in Sebasu Marija, oba iz Hrastnika, Godec Anton iz Brda pri Ihanu in Peterka Mojca iz Preloga. Vrešnik Marino in Živkovič Nataša, oba iz Ljubljane. Dnez Franjo in Drstvenšek Milena, oba iz Dola pri Hrastniku, Verbič Alojz, iz Sel pri Sobračah in Vencelj Amalija iz Petrušnje vasi. Bele Danijel iz Rogatca in Pišek Dušica iz Šentjurja pri Celju, Pajek Andrej iz Grosuplja in Butkovič Maja iz Malega Huda, Kert Janez in Kremser Marija, oba iz Črne na Koroškem. Fcmc Jože iz Preske nad Kostrcvnico in Gašperšič Vanda iz Senožeč, Rupcrt Andrej iz Ljubljane in Flerin Marija iz Domžal, Brcgar Rajko iz Čateža in Kužnik Jožica iz Trebnjega. Zupančič Anton iz Velike Loke in Kresal Jožica iz Vel. Sevnice. Pangeršič Anton cin Jamšck Mira, oba iz. Trbovelj, Šinkovec Andrej iz Novega Polja in Gantar Sonja iz Borovnice, Trtnik Franc iz Škofljice in Mihovec Juvan Branka, oba iz Zagorja ob Savi. Zavrl Anton z Dol pri Litiji in Jakoš Marija iz Strmca, Oven Jože in Prosen Karla, oba iz Ivančne gorice, Arh Ivan iz Zagorja ob Savi in Majdič Milena z Izlak. Verbič Jože iz Podboršta in Jcvnikar Marija iz Velikega Gabra, Rački Alojz in Janežič Marija, oba iz Grosupljega, Vcdernjak Danici in Oblak Marija, oba iz Ljubljane. Gabrijel Stanislav iz Trbovelj in Hribar Viljemina s Polšnika, Žibcrt Jože in Kotnik Irena, oba iz Trbovelj, Šinkovec Igor in Bergant Vesna, oba iz. Zagorja ob Savi. Makovec Darko z Iga in Koci Alenka s Konja, Škrabar Janez in Klopčič Marija iz Zagorja ob Savi. V mesecu maju 1987 seje v litijski občini rodilo 20 otrok, 10 dečkov in 10 deklic. Umrli v maju 1987: Golob Stanislav. 57 let. iz Strmca, Skol Alojzij, 72 let, iz spodnjih Jelenj, Marolt Antonija, 82 let, iz Črnega potoka, Adamlje Alojzij, 69 let, z Ustja. JOŽA ČOŽ ZAHVALA Ob nenadni smrti moža in očeta JANEZA POGLAJNA st. iz Cerovice 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izražena sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo IMP Dvigalo, IUV Šmartno, Gradmetalu Litija, mladinskemu aktivu Ja-blanica, pevcem, govornikoma, g. kaplanu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in starega očeta FRANCA KRAFOGLA iz Sp. Jablanice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, kolektivu Lesne ind., Litostroja, Centromerkurja, ki ste nam v najtežjih trenutkih žalosti pomagali, izrekli ustnosožalje, njemu padarovali vence inevetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu kaplanu za opravljen obred in govor ter pevskemu zboru Lipa. Žalujoči: žena Antonija, sinovi Franci, Stane, Zvone združinami, brata Pavle, Tone z družinama, sestra Mici in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice JOŽEFE SLADIC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sostanovalcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Predilnici Litija, osebju Zdravstvenega doma Litija, pevskemu zboru Lipa in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: hči Anica z možem Ivanom, vnukinja Veronika z možem Fran-cijem in pravnučka Matjaž in Boštjan ZAHVALA Jm **• ^| Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 57. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat STANISLAV GOLOB . t mm VflH Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z. nami, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedu Jožetu Podlesnikuza nesebično pomoč, osebju Zdravstvenega doma Litija — dr. Koprivi ter partonažni sestri Ivanki Simončič. Zahvaljujemo se KO RK Gradišče in Dole ter OO RK Litija, moškemu pevskemu zboru s Polšnika,govorniku Milanu Gracarju za ganljive besede slovesa ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Marinka in Jožica z. družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta,dedka, brata in strica ALOJZA ADAMLJETA kije preminil po hudi in neozdravljivi bolezni.se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti, za cvetje in izrežena ustna in pisna sožalja ter drugo pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Kurentovi in ostalim zdravnikom, ki so mu lajšali trpljenje, prijateljem, znancem, sosedom, pevcem šmarskega Zvona ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Fani, sinovi Silvo, Slavko, Andrej, Peter, Pavle in hčerka Martina z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka LOJZETA SKOLA iz Sp. Jelenj 8 Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organizacijam KS Dole, ZZB Gabrovka Dole, tovarišu Vrtačniku za organizacijo pogrebne svečanosti in poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem pevskega zbora Polšnik za zapete žalostinkc, osebju Zdravstvenega doma Litija, posebno pa patronažni sestri tov. Ivanki Simončič za nesebično pomoč ob njegovi težki bolezni ter dobrim sosedom za pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, dedka in pradedka FRANCA SLUGA 41*?"' . roj. 1906, iz Gornjih Jelenj 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoć. Posebno se zahvaljujemo Kralovemu atu iz Prcvcga pri Polšniku za izrečene ganljive besede na domu. Iskreno zahvalo izrekamo ZB Gabrovka, KS Dole pri Litiji, tov. Vrtačniku za izrečene poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru Gabrovka, kolektivu LIL, obrat Za gorica, HPKZGabrovkaka—Dole, Integralu Ljubljana,TOZD Turbus 1 i-tija in vsem ostalim, ki ste mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. G. župniku pa se zahvaljujemo za lepo opravljeni cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinovi L rane. Tone, Jože, Stane, Tine in hčerki Marica in Anica z družinami. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi moža in očeta ANTONA MEDVEDA z Mamolja se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za pomoč v težki h trenutkih in darovano cvetje, pevcem s Polšnika, govornikoma iz KS Polšnik in Gozdnega obrata Litija ter obema gospodoma župnikoma za opravljen poslovilni obred. Žena Francka in otroci .lože. Marko. I -'a ni in Mojca ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega očeta STANISLAVA ZEWLLA faaBBf^K&*. *mm*' i^RaTaa^Ra^Rl iz Ponovič 26 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja. darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za lepoopravljcn obred. Žalujoči: hčerki Majda in Stanka z družinama ZAHVALA Ob boleči, nenadni izgubi mojega dragega moža IVA ADAMČIČA interniranca izŠmartna p. Litiji št. 27 se najlopleje zahvaljujem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so mi v najtežjih urah stali ob strani in mi pomagali. Prisrčna zahvala zdravniku ZD Litija dr. Pajntarju za hitro pomoč,da bi mu rešil življenje. Nadalje se iskreno zahvaljujem Občinskemu odboru ZZB NOV Litija in njihovim članom za čast no stražo ob krst i in spremstvo do groba, organizaciji SZDL Litija in občinskemu komiteju Litija za podarjeno cvetje in spremstvo, predvsem pa domačim članom ZB. katere predsednik je bil dolga desetletja. Najglobje se zahvaljujem domačim pevcem pevskega društva ZVON za čustveno zapele žalostnikc in godbi iz Litije, sodelavcem Instituta Jožef Štefan iz Ljubljane za prejeta pisna sožalja. še posebej njegovim najljubšim sodelavcem, s katerimi je živel in delal tri desetletja, in upravi Instituta. Hvala govornikoma tov. Albinu Jesensku in njegovemu sotrpinu iz taborišča DACH A U tov. Milošu Prclogarju, ki seje od njega poslovil z besedami, izrečenimi leta 1942. koje odhajal še v hujša taborišča: »Miloš, če se ne vrnem več. pozdravi mamo in ji povej.da sem umrl kot zaveden Slovenec« Prav vsem še enkrat prisrčna zahvala za vso pomoč v teh takotežkih dneh. Hvala tudi mojim bivšim sodelavkam iz SO Litija in vsem. ki so njegov prerani grob zasuli s cvetjem. Žalujoča žena Danica m <|fc v ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, brata in ala ANTONA TOMAŽIČA se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom in prijateljem za podarjeno cvetje ter izražena ustna in pisna sožalja. Lepa hvala vsem govornikom in pevcem Zvona za lepo zapete žalostinkc. Najlepša hvala vsem praporašem in gasilcem, posebno GD Kostrcvnica, sodelavcem Kovine, Mesarije Šmartno in Ribiški družini. Hvala dr. Ptičarjuza hitro pomoč in g. župniku za lepo opravljen obred in tolažilnc besede. Enako se zahvaljujemo vsem sosedom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi HRANILNO-KRKDITNA SLUŽBA LITIJA Valvazorjev trg 3 Zbor delegatov Hranilno-kreditne službe Litija razpisuje prosta elela in naloge VODJE HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE (s polovičnim delovnim časom) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višješolsko izobrazbo ekonomske, agronomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj — ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj pri vodilnih in vodstvenih delih — da izpolnjuje pogoje po 511. členu Zakona o združenem delu. Vse kandidate vabimo, da pošljejo svoje prijave i dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom do/dajšnjega dela v K dneh po objavi na naslov: I [ranilno-kreditna služba I .itija, Valvasorjev trg 3, 61270 Litija. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. PREKLIC JEMC Frančiška. Ribčc 32. Kresnice preklicujem obrekljive izjave, k i sem jih izrek la O Janezu Šinkovcu, Spodnji Preker K). Kresnice, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od ložbe. Iranca Jcmc MERCATOR, KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA, VALVAZORJEV TRG 3, LITIJA Komisija za delovna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge 1. POSLOVODJE za PE ŠMARTNO Pogoji: — končana poslovodska šola in 1 letodelovnih izkušenj ali trgovska šola in 3 leta delovnih izkušenj — tečaj higienskega minimuma — 90 dni poskusno delo 2. PRODAJALKE ŽIVILSKE ALI MEŠANE STROKE za PES P ŠMARTNO Pogoji: — končana šola za prodajalce ali z delom pridobljene delovne izkušnje — eno leto delovnih izkušenj — tečaj higienskega minimuma — 30 dni poskusno delo 3. PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE za PE AGROMARKET Pogoji: — končana šola za prodajalce ali z delom pridobljene delovne izkušnje — eno leto delovnih izkušenj — 30 dni poskusno delo 4. AVTOMEHANIKA Pogoji: — končana šola za avtomehanika — eno leto delovnih izkušenj — 30 dni poskusno delo 5. KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — končana šola za ključavničarje ali z delom pridobljene delovne izkušnje — eno leto delovnih izkušenj — 30 dni poskusno delo 6. BLAGAJNIKA Pogoji: — končana srednja ekonomska šola — eno leto delovnih izkušenj — 30 dni poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili na nedoločen čas, razen pod točko 6 za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema komisija za delovna razmerja 15dni poobjavi na naslov: MERCATOR, KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA, VALVAZORJEV TRG 3, 61270 LITIJA. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. ŽG-ŽTO-TOZD za promet Ljubljana vabi kandidate za prekvalifikacijo v železniški poklic: PROMETNO-TRANSPORTNI TEHNIK Pogoji: — končana 4-letna srednja šola, — starost do 30 let, — posebna zdravstvena sposobnost, — znanje slovenskega jezika. Usposabljanje poteka iz dela in traja 10 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 140.OOOdin, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 270.000 din. Delavcem nudimo dinamično delo. možnost napredovanja oziroma dodatnega izobraževanja, stimulativen osebni dohodek, urejeno družbeno prehrano, ugodnosti pri prevozu z vlakom v domovini in tujini, zdravstveno rekreacijo, možnost letovanja na morju in v toplicah ter planinah, pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor v kadrovsko službo. Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki imajo stalno bivališče na območju ljubljanske regije. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba ŽG-ŽTO-TOZD za promet Ljubljana. Trg OF 7 v 15 dneh po objavi. Trgovina MERKUR Litija Cenjene kupce obveščamo, da je od 1. 6. 1987 dalje trgovina Gradbeni material na Ljubljanski cesti 11 odprta nonstop od 8. do 19. ure. Za obisk se priporočamo. Področne športne igre Litija 1987 Delavke enote s prilagojenim programom pri OŠ Litija smo se zadovoljne oddahnile. Po dvomesečnih temeljitih pripravah so Področne športne igre učencev s prilagojenim programom uspešno minile. Letos smo bili namrečor-ganizatorji tekmovanj v atletiki, rokometu in malem nogometu za 12 občin ljubljanskega območja. 16. maja seje pri šoli na Graški Dobravi zbralo okrog 150 mladih tekmovalcev. Ob 9. uri so prikorakali na igrišče in po pozdravu in kratkem kulturnem programu pomerili svoje moči. Tekmovali so s.srci, kajti vsak je hotel biti prvi in dokazati, da nekaj zmore. Vzpodbujalo jih je tudi dejstvo, da sta imela prva dva v vsaki disciplini odprto pot na republiško tekmovanje. Tekla je disciplina za disciplino, gledalci so vzpodbujali predvsem domačine in okrog štirinajste ure je bilo tekmovanje končano. Ekipni zmagovalec je bila Ljubljana, drugo mesto pa so zasedli učenci naše šole. V krosu na 1000 m je zmagal Jože Pancar, v krosu na 800 m Mojca Osred-kar, v metu žogice pa je bil drugi Drago Vidcrgar. Ti trije so se uvrstili tudi med tiste, ki so ljubljansko območje zastopali 6. junija na republiškem tekmova- nju v Bohinjski Beli. Poleg tega so imeli naši učenci še nekaj dobrih uvrstitev v ostalih disciplinah. Ko so fanfare naznanile začetek razglasitve rezultatov, je bilo v avli šole zelo živahno. Učenci so sprejemali medalje, diplome, priznanja in spominska darilca. Pred šolo pa jih je čakal avtobus, k i je tiste najbolj oddaljene odpeljal na GF.OS Slovenije, na Vače. Po zaslugi vseh sodelujočih je vse teklo gladko in uspešno. Da smo prireditev tudi finančno dobro izpeljali, se moramo zahvaliti Obrtnemu združenju Litija, ki je prevzelo pokroviteljstvo, mnogim delovnim organizacijam v naši občini, družbenopolitičnim organizacijam in posameznim obrtnikom. Delavke v enoti s prilagojenim programom vemo, da so sredstva, ki ste jih nakazali v ta namen, mnogim otrokom omogočila preživeti pravi športni dogodek, razvijati telesne sposobnosti, vzbujati željo po uspehu in doživeti zadovoljstvo ob uspehu. V njihovem imenu vsem najlepša hvalain naše sporočilo, da je bilo prav prijetno sodelovati. Vodja enote: Zlata Agrcž Želim kupiti hišicovnaravnemokoljuzvrtom. Naslovvuredni-štvu Glasila občanov. Nikoli nisem verjela... Pri tridesetih letih sem bila. Še mlada, pa te brez. vsakih ciljev. Zaleiana, brezvoljna, večkrat slabe kot dobre volje, prepojena s kofeinom innikotinom. Za seks mi ni bilo, pa tudi zanimanja z nasprotne strani z.a to ni bilo. Kaj storiti? Saj je treba vendar iivetHln to čim bolje in lepše! Ni nujno, daje veliko denarja in vsega napretek. Kje pa! Valno je doživljanje in občutenje, duhovno livljenje, občutek moči, zadovoljstva, sreče... Pa sem kupila kolo. Lani v jeseni. Navadno lensko kolo brez prestav, takšno, s kakršnim smo šli včasih po mleko ali v trgovino. Ko sem se prvič pripeljala z njim do Save, sem mislila, da bom morala z, vlakom nazaj v Litijo, tako me je vse bolelo. Vendar sem vseeno s tetavo prikolesarila domov in ne da bi se sploh kaj umila alipreobleklapadla na kavč. Še zaspati nisem mogla od utrujenosti. Šele ponoči sem prišla toliko k sebi, da sem se uredila, stuširala in zaspala. Naslednji dan je bilo še huje. Usedla sem se lahko le tako, da sem se z rokami držalu za mizo, vstajanje pa je bilo sploh poseben problem. Toda, glej ga zlomka, naslednji dan mije spet prišlo na misel moje kolo, ki mije pred tem pobralo vse moči. S še malce razbolelo zadnjico sem spet potiskala pedale proti Savi. In tu, začuda nič. Nobene bolečine, nobene utrujenosti, nič. Prav lepo mije bilo. In tako sem se odpeljala še naprej do mostu v Zagorju. Nazaj grede sem bila močno utrujena, vendar še zdaleč ne tako kot prvič. In tako sem delala eno votnjo za drugo. Vedno daljše, vedno pogosteje, utrujenosti ni več. Z menoj se nekaj dogaja! Življenje postaja lepše, vidim prijazne obreze, lahkoten korak dobivam, dobra voljaje v meni. Ne kadim več. Sploh ni bilo telko nehati. Kavo pijem le, če je le družba takšna, sicer pa ne. Pet kil špeha je šlo z mene, kikle in bluze moram z.ožati. Saj to je krasno! Zima. Za kolo je premrzlo. Večkrat na teden se dobroohlečem in tekam po litijskem polju in po okoliških cestah. Tomi je všeč. Dami srce močno bi je,da globoko diham. Pomlad. Prvi kolesarji so te na cesti. Zamika me kolesarska oprema, kije tako lepa, pisana, telo v njej je privlačno, vse je skladno. Kupim. Tudi kolo kupim novo. Balanso ima ukrivljeno, sedaj sem te prava kolesarka. Sedmi junij. Vzpon na GEOSS. Seveda sem zraven. Na startu čutim poglede na sebi. Imam občutek, da me je kolesarska druščina sprejela, da sem njihova. Veliko znancev me prijazno pozdravi: »Bo šlo? Kar korajlno!« Na klancih pod Vačami sopiham. Samo lastno srrce slišim in čutim kako mi razbija. Enakomerno in vztrajno. Nekdo ob cesti pripomni: »Saj take fejst babe je pa škoda za na kolo!« To me je šele podlgalo, da sem skoraj zavriska-la. Torej sem; pa še »fest baba« povrhu. Torej spet zanimiva, kar je za lensko pravzaprav nadvse pomembno. GEOSS. Cilj. Medalja, čestitke, občutek z/nage nad samim seboj in vsemi tremi klanci. Kar prelepo je. Na GEOSS sem se doslej pripeljala samo z avtom. Da hi se s kolesom, nisem nikoli niti pomislila, ne hi verjela, da hi se to dalo. Paje šlo in še velikokrat bo. Življenje s kolesom in močnim utripom je zares lepše kot tisto prej. Kolesarka iz Litije ŠPORT IN REKREACIJA ODBOJKA Pred koncem sezone Sezona odbojkarskih tekmovanj se izteka. Odbojkarice iz Kresnic smo jo zaključile dokaj uspešno, predvsem z vidika napredka v tehniki igranja. Poleg tega se nam je pridružilo veliko novih, mlajših igralk, kar nas razveseljuje, saj pomeni, da ima skupina velik podmladek, obenem pa to zavira napredek ostalih, že bolj izkušenih igralk, saj so treningi skupni. Vendar na žalost nimamo možnosti za drugačno, bolj kvalitetno delo, ker nam v prvi vrsti primanjkuje sredstev (praktično jih nimamo), naš tercner Ivan Grošelj pa svoje delo opravlja entuziastično. Na nedavnem turnirju v Mengšu, kjer so sodelovale 4ckipe, smo osvojile tretje mesto po nesrečnem porazu v prvi tekmi, ki so mu botrovale tudi poškodbe obeh podajalk in trema igralk, kije posledica premajhnega števila odigranih tekem. V tekmi za tretje oz. četrto mesto pa smo visoko premagale ekipo iz Moravč. Odigrale smo tudi tekmo na osnovni šoli Maksa Pečarja v Ljubljani z ekipo iz Črnuč in jo premagale z. 0:3. Pred koncem sezone pa bomo odigrale še prijateljsko tekmo v Trzinu z ekipo tamkajšnjih odbojkaric. Na žalost v Zasavju ni podobnih odbojkarskih ekip, s katerimi bi lahko merile moči. Pogrešamo tekme doma, v kresniški dvorani, kije za tovrstna tekmovanja premajhna, prijetno pa bi bilo tekmovati pred domačim občinstvom, ki bi s tem dobilo odnos do odbojke in našega dela in nam nudilo še večjo podporo, ki jo vsekakor potrebujemo. Bernarda Konci lja Uspešno v Avstriji Nogometna ekipa veteranov (nad 301et)NK ENOTNOST JEVNICAje na turnirju v nogometu, ki so ga izvedli organizatorji iz kraja Notsch blizu Beljaka, osvojila odlično 2. mesto. Sodelovale so ekipe iz Italije, Avstrije in Jugoslavije (6 ekip). VRSTNI RED: I. Notsch, 2. Enotnost Jevnica, 3. Magnano,4. FurnitZ, 5. Ulica, 6. EGG. Notoch (ČAJNA), Furnitz (BRNCA). Ulica (UČ.IA). . Jevniške športne igre so uspele Prvič na najvišji stopnički Fanfare so naznanile začetek tekmovanja. Startal sem med 18 fanti na krosu na 1000 m. Tekel sem potravi, asfaltu, kamniti poti, po močvirju in zopet po travi. Kar naenkrat sem zaslišal vpitje: »Bravo Jože! Vedeli smo,da boš zmagal!« Teka je bilo konec in stopil sem na srednjo, najvišjo stopnico. Vsi so ploskali, ko mije predsednik občine obesil medaljo, tovarišica pa izročila diplomo. Nevem.kakoscm prišel z odra. Slišal sem še klice, da moram zmagati tudi na republiškem teku. Mudilo se mije in zopet sem tekel — sedaj sem tekel na avtobus za Primskovo, kjer sem doma. Komaj so čakali, da sem šel delat na polje in so mojo kolajno le na hitro pogledali. Pa sem jim ušel še v petek, 5. 6. V Radovljici je bilo republiško tekmovanje. Zopet sem tekel, a dva fanta sta bila hitrejša. Stopil sem le na tretjo stopničko in prinesel Enoti s prilagojenim programom Litija in ljubljanskemu področju bronasto republiško medaljo. Na šoli sem delil naslov športnika ŠŠD Milan Borišek za leto 1987 in lepo nagrado. Zelo sem vesel in ponosen na svoj uspeh. Pancar Jože 6.r.. Litija Od petka do nedelje je Jevnica, kraj, ki šteje nekaj manj kot 1000 prebivalcev in se nahaja bližje Litiji, kot Ljubljani, zares živela s športom. Ekipe od vsepovsod so se pomerile v balinanju, malem nogometu in košarki. Turnirja v balinanju seje udeležilo 6 ekip (četveric): l.BSKBA-LINAR SLOVIN, 2. BŠK ZALOG, 3. ŠD ENOTNOST JEVNICA, 4. SENOŽETI. Na turnirju v malem nogometu je sodelovalo 16 ekip: 1. ELDORADO — Zavrstnik, 2.ŠTRUM-FI — Litija, 3, EPITAF UNITED — Jevnica, 4. ŠD Enotnost, Jevnica. Najboljši igralec: Aleš Premk, najboljši strelec: Jože Žust, najboljši golman: Marjan Žust. Turnirja v košarki se je udeležilo 6 ekip (trojk): 1. JEVNICA, 2. ZAVRSTNIK, 3. SENOŽETI, 4. JANČE. V streljanju 7 m je bil najboljši Matjaž Jerina, ki jc zadel 8-krat zapored, v metanju trojk pa Bog- dan Kovačič, ki je od 10 metrov zadel 7-krat. ŠD ENOTNOST JEVNICA Takole veselje mi je prinesla zmaga v krosu na 1000 m Ob kulturnem programu smo čakali na začetek tekmovanj ŠPORT IN REKREACIJA ] TEKMUJ SAM S SEBOJ — VSAK JE ZMAGOVALEC Rekordna udeležba na GEOSS-u Drugega tradicionalnega kolesarskega vzpona na GEOSS seje letos udeležilo več kot 300 kolesarjev, med njimi kar lepo število žensk. Prišli so iz vseh koncev Slovenije. Na pisanih kolesarskih majicah so bili napisi Nova Gorica, Kočevje, Črnuče, Krka, Rog, Kranj, Krško, Celje, Žalec, Šempeter, Kamnik, Domžale, Trbovlje, Hrastnik in še mnogo drugih krajev in klubov. Tudi domačinov je bilo veliko, kar kaže na velik prodor rekreacije v našo občino. Organizator vzpona, kolesarska sekcija Partizan Litija, je prireditev odlično izpeljal. Pri tem so pomagali tudi ZTKO Litija, Športno društvo Vače, Turistično društvo Vače in Projekt Vače 81, ki se uspeli na Sp. Slivni ustvariti za kolesarje in številne gledalce oz. obiskovalce GEOSS-a zares prijetno vzdušje. Sedem kilometrov je bilo ravninskega dela proge vključno s propagandnim krogom, ki gaje pisana kolesarska kolona naredila po litijskih ulicah, točno sedem kilometrov pa je bilo vzpona (od Sp. Hotiča do GEOSS-a), ki ga je najhitreje premagal Dovžan (Rog-Franek) s časom 18,34. Drugi je bil Pavišič in tretji Golob (oba Krka Novo mesto). Vzpon na GEOSS je imel množični športno rekreativni značaj inje ob izredno lepem vremenu v celoti zadovoljil številne rekreativce in obiskovalce GEOSS-a ter gledalce. Organizatorji so skupno s pokroviteljem SGD Beton Zagorje vsakemu udeležencu na cilju podelili lično medaljo in diplomo, na srečelovu pa je zadela skoraj vsaka srečka. Razne zabavne in družabne igre ter ansambel Šarm so na Sp. Slivni vso prireditev naredili tudi s turističnega vidika mikavno in prijetno. Seveda so bili ob takšnem razpletu dogodkov zadovoljni prav vsi: organizatorji, gledalci in kolesarji. To pa pomeni, da se bo naslednje leto na tretjem vzponu zbrala vsaj tolikšna množica kolesarjev in gledalcev, saj kaže, da so slovenski kolesarji vzpon na GEOSS vzeli kot prireditev, na kateri ne smejo manjkati. Zmagovalec je bil vsak, ki se je povzpel do vrha in premagal 404 m višinske razlike. Vzpon je potekal pod geslom »TEKMUJ SAM S SEBOJ — VSAK JE ZMAGOVALEC« Kot pa je navada na kolesarskih akcijah, so se najboljši merili tudi med seboj, kar pa je celotno prireditev naredilo še bolj privlačno in ne nazadnje tudi kvalitetno. Drugo leto (prvo nedeljo v juniju) pričakujejo organizatorji še več kolesarjev, med njimi tudi znane osebnosti iz slovenskega športnega, kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. To bo za popularizacijo kolesarstva v naši občini, GEOSS-a in turizma vsekakor ena izmed najodmevnejših prireditev. T. B. Št zadnji metri vzpona do obeležja GEOSS. Kolesarje je s spodbudnimi vzkliki in ploskanjem pozdravilo kar precej navijačev. GLASILO OBČANOV — Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Cšlavni urednik: Andrej Kralj. Urejaurcdniškiodhor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Rudi Bregar, Dušan (inezda, Franc Končar, Gorazd Mavretič, Slavko Rokavec. Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. lovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881 -6 VI. Avgusta maraton Valvasor Naslednja množična športna rekreacijska in turistična prireditev v naši občini bo kolesarski maraton Valvasor, kije v koledarju tovrstnih prireditev v Sloveniji za letošnje leto določen 23. avgusta. Start bo v Šmartnem, proga pa bo dolga 70 km in bo potekala po Zasavski cesti do Trbovelj, nato pa v Zagorje in Medijske Toplice ter nazaj skozi Zagorje, Breg in Šmartno na Bogenšperk, kjer bo cilj. Proga bo torej povezala Bogenšperk in Medijske Toplice, kraja, znana po Janezu Vajkardu Valvasorju. Organizator bo Kolesarska sekcija PARTIZAN Litija s sodelovanjem OO ZSMSŠmartno, ki se bodo prav gotovo potrudili, saj pričakujejo številno udeležbo kolesarjev od blizu in daleč. Očku Kirmu se je močno splačalo pripeljati s seboj hčerko Lauro, kije bila najmlajša udeleženka vzpona in je zato odnesla kar nekaj nagrad. Zagotovo pa jo je najbolj razveselil zavitek sladkarij. Zabavni del z ugankami in merjenjem Še nekaj zanimivosti iz zabavnega programa po vzponu na GEOSS. Za komentarjeje skrbel radijski voditelj Matjaž Kranjec, pomagal pa mu je Pavel Gregorc iz ugankarskega društva Domen, kije navzočim bistril glave zzavitimi ugankami. Poiskali so tudi najstarejšega in najmlajšega, najvišjega in najnižjega, najtežjega in najlažjega ter naj-debelejšega kolesarja z največjim obsegom trebuha. Brez konkurence je v starostni kategoriji zmagal 71-letni Milan Žerovnik, najtežji je bil Janez Kralj iz Žmartnega s 130 kilogrami ter 122 centimetri obsega okoli pasu, medtem ko je bila najmlajša, najlažja in najnižja udeleženka vzpona petletna Laura Kirm iz Litije, kije z medaljo vred tehtala le 22 kilogramov. Najvišji kolesar je bil malone dorasel košarkarjem, saj je meril kar 199 centimetrov, o merah žensk in njihovi teži, ki so jih tudi izmerili, pa seveda ne bi govorili, ker se menda ne spodobi. In še to: najštevilnejša ekipa kolesarjev je prispela iz Črnuč, 36 jih je bilo, deset manj pa jih je na GEOSS odkolesarilo z Dola pri Ljubljani. Za dobro voljo in srbeče pete je ves čas programa skrbel ansambel Šarm z znanimi sodobnimi melodijami.