162. Številka. Ljubljana, vtorek 20. julija. VIII. leto, 1«75.
SLOVENSKI NAROD.
d/n» j»v»einJi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avotro-ogerake dežele za celo leto 16 ™>ld., za pol leta 8 goid. *a četrt leta 4 golđ. -- Za L|uhljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na .       ,!„t      ,J ia meB?c' ?° kr',za.?e^f let*' — 2a tuJe deiele za cel° leto 20 «old., za pol leta 10 gold. - Za gospode učitelje na ljudskii. šolah
i ta dijaka velja znižana oena in stcer: Za Ljubljana za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od carin-stopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiBka. Dopisi naj ae izvole trankirati. — Rokopisi se ae vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Olf ravniatvo, na katero naj «e biagovol.jo podiljati naročnine, reklamacije, ozua.-tila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiei
Slovensko šolstvo na Koroškem.
Iz Celovca 18. jal. [Izv. dop.]
Šolsko leto je končano, in veselega srca pojde marljivi učenec na dom svojih staršev, da tamkaj okrepi telo in po raznih vstvorib plemeni in oživlja duha, ter se ojunači in hrabri za novo delo. Pri tej priliki treba je, da si v kratkem ogledamo naše srednje Sole, in to tem bolj, ker na vseh večje ali manjše število ukaželjnih sinov naših slovenskih kmetov študira, da si s časom prisvoji po izreka „non vi, sed saepe cadendo" potrebnih ved in znanostij, ki so neogibno željene, da mladenič, postanši mož, koristi in blagodeluje državi, ČloveČanstvu, narodu in družini.
Koroška ima sedaj pet srednjih šol, to je, zgornjo gimnazijo, zgornjo realko in izo-braževališče za učitelje in učiteljice v Celovca, do sedaj petrazredno zgornjo real-gim-nazijo v Beljaka in spodnjo gimnazijo v Št. Pavla v labodskej dolini. Na vseh teh srednjih učilnicah se je predavala tudi slovenščina razen v Beljaka, čeravno je okolica povsem slovenska in Število slovenskih dijakov precejšno.
Na gimnaziji celovškej je bilo letos 229 dijakov. Mej temi je uživalo štipendije v zneska 3841 gld. 85 kr, — 53 di jakov. Podpiralno društvo je razdelilo blizu 930 gld. Skušnjo zrelosti je delalo 18 osmo-šolcev in 3 vnanji. Štirje so jo dovršili z odliko, spričevalo zrelosti je dobilo razen teb deset maturantov, mej njimi je tudi šest Slovencev. V bogoslovje baje ne ide nobeden.
Hči starega sotlca.
(Izvirna povest, spisal Liberius.) II. (Dalje.)
S pol smeječim, pol resnim obrazom in sklonenim životom pravi dalje: „Če nečete verovati, milostiva gospica, nijsem jaz kriv. A prepričujem vas, da sem čul na ta-le lastna stara ušesa svoja, prežeč pred dvorano in otepajoč posluške, da se bliža domača vojska, da menijo meščani v zvezi z milostivim gospodom pomagati k zmagi in osvojenji dežele iz tujih rok."
„Tako, tako, torej se ne motim o svoji sodbi, in tudi oče so mej tistimi," pravi na pol glasno Valerija, hiti urnih korakov, kakor bi hotela zakriti svoj notranji boj, k oknu, ter se nasloni za zagrinjali ob zidu podprši glavo v svoje bele roke.
Pri tej priči posveti luna iz za oblakov
Slovenskim abiturijentom posebno nalagam na srce, za odhodnico pravo domo-in rodoljubje, da postanejo krasna dika našega naroda in s časom trdni stebri slovenske narodnosti na Koroškem, kajti ravno ovih nam je v prvej vrsti preživo po treba. Naj jih mimo znanostij in njih poklica zveseljuje materni jezik, naj jim bode on pravi zaklad, ki ga imajo vestno hraniti in braniti. Mala je sicer slovenska dežela, ali vendar le dika nebeška, ker v primeri z drugimi narodi tudi ona šteje lep broj vernih domoljubov in pravih oskrbnikov v povišanje in napredek omike narodove. Sicer je v 8vojej celoti Slovenec bolj ubožec nego bogatin, pa njegov blagi, lepo se glaseči jezik in njegovo žlahtno srce mora biti vsakemu ponos.
V drugo pa naj postanejo pravi Slovani, spominjajo se vzvišenih in vsacega Slovenca vzbudivuih besedij dr. Franca Preširna: ,. Naj več sveta otrokom sliši Slave".
Drugim slovenskim dijakom bi hoteli pri tej priložnosti v novo podajati njih nalogo mej počitnicami. Mej narod svoj do-spevši naj sodelujejo v čiščenje jezika, v narodno zavednost in naj ob enem marljivo nabirajo neprecenljivo bogato in lepo narodno blago. V tem zakladu, ki še nij povsem poznan in pred pogubo in poginom ohranjen, je vteleseua najstarejša naša zgodovina, kar dovelj njegovo važnost pričuje. Ne samo naloga, marveč presveta dolžnost je skrbeti posebno onim, kateri se uže po omiki odlikujejo, da narodne naše zaklade marljivo vzdigujejo, jih kot prekrasne sve-(tine ohranjujejo in na ovi način k večjemu
v samotno sobo, sveča umira na mizi in sluga gre vtopljen za svojo zapovedovalko in ne more verjeti in razumeti tako nagle spremembe. „Kaj neki mari njej to, če na-klestimo te Francoze in jih," mrmra sam pri sebi in prešteva z žuljavo roko lepo belo srebro skrivaj v žepu, — ki ga je zaslužil nocoj s svojo bistroumno glavo — in ga bode še, če bog da.
Zdajci se predrami Valerija. „Reži od tod, Jurij, in molči o najinem pogovoru, to ti zapovedujem, če hočeš upati na mojo prijaznost, ako ne, gorje ti! V kratkem času govorim zopet s toboj in računim na tvojo zvestobo."
„Bom, bom, vse storim, milostiva gospica, vam, ki ste tako dobri in prijazni, verujte mi," pravi poklanjajoč se sluga — in izgine tihih korakov za vrati.
„Sama ne vem — ali mu smem upati in verjeti," — vzdihne osamela Valerija. „Tudi jaz sem poslušala, a nij mi bilo mogoče, čuti o natančni zaroti,   akoravno sem
vspehu in hitrejšemu razvitku omike primerno sodelujejo. Torej na noge slovenski dijaki unuke, rožne in ziljske doline na znanstveno delo !
Nazgornjej realki je bilo 25G dijakov. Štipendije so imeli 3 dijaki v zneska 213 gld. Odličnih je bilo 15, slabo je pospešilo 25 dijakov. Maturo jih dela 8, mej njimi 1 Slovenec. Slovenščina se je tu le v prvih štirih razredih podučevala. Podpiralno društvo je razdelilo nad 780 gld.
Na učiteljskem izobraževališči je maturiralo 35 pripravnikov in 20 pripravnic. Mej pripravniki je uekda i) vrlih Slovencev; torej lep naraščaj za narodno naše šolstvo. Upanje, da OBtanejo povsem glede narodnih čutil značajni, njim in dotičnim šolam prav čestitamo. Tudi mej pripravnicami bo nekatere domorodkinje, kar nas temveč izrađuje, ker je za naše hčerke neobhodno potrebna prava narodna odgoja, katere smo do sedaj skoraj da većinom pogreševali.
Na spodnjej gimnaziji v št. Pavla je tudi precejšnje število Slovencev, ki kaj dobro pod vodstvom tamkajšnjih oo. prof. benediktincev napredujejo. Ob enem se odlikuje oudotni konvikt, kateremu predstojeva znani slov. domorodec o. F. S. P.
Na realnej gimnazij i v Beljaku bode se prihodnje leto 6 razred v novo upeljal in tako doseže zgornja Koroška v treh letih popolno srednjo šolo. Tudi tu je učni napredek kaj uspešen; revnim pa je mnoge pomoči delilo ondotno marljivo delujoče podpiralno društvo.
Tu v kratkem nekoliko o prospeha srednjih šol na Koroškem.
Končno moram reči, da je sicer obisko-
se prepričala, da ugibljejo o sovražniku. — Vendar Čas hiti. — Sprememba na mojem očetu mi dokazuje važne premembe. In tebi — tebi, predragi, žuga gorje — gorje — strašno gorje in smrt najini ljubezni ! Vendar — čuj me, zvestoba samotne, zapuščene deklice naj ti bode v izgled — kaj premore slaba ženska stvar.
III.
Zvest nis' al živ več Vilhelm ti, Od kod tak dolg1 odlaši?
Lonora.
Bilo je nekaj dnij pozneje. Mentui sodnik Valerijin oče je po cele duevo ostajal iz doma, z nikomur govoril, mnogo tudi s svojo hčerjo ne, njegovo resno lice pa je pričevalo, da imenitne, skrivne stvari kuje v svojih mislih, ki ga stanejo mnogo skrbij in truda.
Valerija je opazila vse to in razumela roditeljevo vedenje, a videzno zakrivala svoje prepričanje. Poznala je dobro ostrost, nepremakljivost svojega očeta, torej tudi nij
ve nc c m prav, Če v bližnje šola. V
vanje Bred njih šol v primeri s prebivalstvom 1 precej ugodno,  a da ravno slovenski prebivalci premalo svoje sinove v ove zavode pošiljajo. Kes je stanje naših domačinov nekoliko borno in na drugej strani tndi vzdrževanje učečega se mladeniča vedno več in več  velja,  ali  če  pomislimo,  da povsodi vpeljani podpiralni zavodi premnogo pomo-rejo, da dobrovoljno prebivalstvo naših mest — kljnbu občeslabemu fiuančnemu stanju — veliko po podelitvi  prostih miz" vzdrževanje olajšajo,  in  da  ima ravno Koroška veliko štipendij, od katerih je mnogo samo Slo-odločenih,   se  nam  ne zazdeva naš domačinec le redkokrat sinka mesto odpelje,   da se tamkaj iz-pričetku je gotovo potreba pripomoči od strani staršev, a potem se vae po sebi poda in ravno one vrste učenci postanejo najboljši in najodličnejši.
Da se od strani našega zdravega debla število učencev raznih srednjih šol pomnoži in poviša, da nam na ovi način nove moči, nove podpore slovenskega življa dojdejo in novi krepki udje v kolo delajočih izobraženih Slovencev vstopijo; kar je nam samim na večjo hasen, — v to naj pomor ej o razvidnejši naših domačinov, v to naša duhovščina in učiteljstvo, ki jima je vedno v ozkej dotiki živeti z narodom našim in skrbeti za večjo omiko in pospešitev narodovega življa ! Vsako zrno ne pade sicer na rodovitna tla ali tu in tam vendar vesele plodove donaša!
Politični razgled.
notranje de£«l«3.
V LJubljani 19. julija Češki „P. z. P." pravi, omenjaje smrt Klunovo: rV umrlem bode pokopan žalosten del historije naroda slovenskega. Pokojnik je spadal mej te redke, po sreči se odlikujoče može pri slovanskih narodih, ki so prevarili zaupanje svojih sorojakov zavoljo svoje gmotne koristi. To se pak mora priznati, da se umrli, dosegši ta namen, nij dalje pečal s politiko in narodu svojemu, kateremu ne je popolnem odtujil, vsaj škodil nij."
Minister Sti*etnayr je potolažil nemške profesorje na praške j nniverzi, ki so na občno veselje hoteli Avstrijo zapustiti in se domov vrniti. — Nemec Nemca ....
V JAncu. je umrl bivši nemški državni poslanec dr. Figuly.
O moravskih razmerah, vladnej germanizaciji in ponemčevanji gimnazij v čisto čeških mestih:  Hranici  in Trebiči, prinaša praški „Posel z Pu. fdeljši   članek   pišoč: „Vrh tega pak češko prebivalstvo moravsko samo in po svojej krivdi pomaga Bvojim neprijateljem in pruskim germanizatorjem. Videč, da na nadškoftvsko in škofovska mesta  postavljajo same Nemce, da dalje nij niti edinega višjega cerkvenega dostojanstva, v  katerem bi bil Čeh,  ki bi kaj storil za svojo narodnost;   videč, da je v vsih c. kr. in deželnih uradih še vedno   uradni jezik nemščina, da ga nij C«ha, ki hi na Moravi bil v kakej višjej službi; videč, kako Židi obskakujejo vse duhovne, državne in deželne službe, kako Bi vedo pomagati: se uči prebivalstvo češko prostosrčno, da ne čisla na roduosti svoje in se ne brani, ko mu odjem Ijejo zavode njegove  iu še calo zahteva nemške, pozabljajoč na to, da no baš vsled svoje narodnosti češke, avstrijska gradba, in da sedanje stanje in podredjenost češke ua-rodnosti ne more dolgo trajati. Ministerstvo morebiti ne ve, kako se prebivalstvo češko haranguje, od pruskih agentov. Tacih stvari) avstrijskemu  ministru ne smemo tajiti reči mu moramo, da je p r e pr os to muc zavedeno prebivalstvo nevedoma v rokah teh Prušakov, ki so žalibože po jako važnih in  imenitnih službah v   moravskej družbi. Prebivalstvo, nemajoč nikdar močnih brani-teljev in zagovornikov, posebno ne mej višjo duhovščino, ki je popolnem odpadniška, ki se smatra samo za najemnika, pada v prusijanske mreže in misli, da dela dobro, da na ta način ne služi le sebi, nego i cesarstvu in   dinastiji.    Pozablja, kako so   ponemčeno   Slezsko   lebko po grabili Prusi, i n k a k o je postal iz te   ponemčene   Slezije najljutejši neprijatelj Avstrije!"
Srhski knez Milan baje boče z omla dinsko opozicijo v prihodnjej skupščini po goditi se. To bi bilo vrlo pametno, če b sam knez mej strankama posredoval.
Narodna francoska skupščina je sprejela s 530 zoper 80 glasov ustavne po stave o javnih oblastih. — Sprejet je bil potem nujni nasvet, naj se skupščina do 30 novembra odloži, s 356 zoper 319 glasovi Republikanci so upali razpuščenje doseči.
Iz Španije se poroča, da je Dorre garav v Katalonijo prišel. — Torej nij uni čen, kakor so v'adua poročila hotela.
Mtalijanski   princ naslednik je Londonu in je obiskal angleške državnike
Na tiava»'ske»n so bile 15. prvotne volitve volilnih mož.   Resultat še ne more
od povsod  znan biti,  vendar je uže zdaj asno, da nijso izpale Prusijanom po goda, da-si se nekateri listi z nasprotnim tolažijo.
Mej flanskim in nemškim časopisjem je zadnji čas ostro besedovanje. Danski viri trdijo, da je nemška ladija vohunila danske obale in karte delala.
A.n%eritcan*ka poročila pravijo, da je bombaž letos dobro oboesel se.
Dopisi.
Iz ložkft tloliiie na Notranjskem 17. jul. [Izv. dnp.l Letos sem uže v vašem cenjenem listo dokaj Čital o nesrečah po na-šej domovini, katere je pronzroČil vihar, toča, povodenj itd. Tndi pri nas je  bilo polje krasno, da tacega uže  davno ne.   A jeli so viharji razsajati in žito je  poleglo in poleg   tega  je   Še   pred   nedavno pobila toča.   In   naša   ubožna   dolina   je zopet oškodovana.   Ubožna  smelo rečem, kajti naša  dolina, ki jedva  pol štirjaške milje meri, ima nad 3000 prebivalcev in mej njimi je le malo n trdnih."   In prebivalci vedno še narastajo in s časom bodo ljudje popolnem ob  tla.   To  jaz le temu pripisujem, ker imamo pri nas dokaj skupaj pašnikov, gozdov, etc.   Ljudje nemajo prav nič, se ženijo, češ aaj imamo skupaj.   Taki ljudje si rede po dve kravi, prešiče itd. In kje vzemo živež za to živino? Drva sečejo na skupnem mestu, od katere pa ne solda davkov ne plačajo.   Isto delajo s pašo in tako oškodujrt tiste, ki od ticib krajev dosti davka plačajo a kaj zaužiti  nemajo.   Ker taki ljudje nemajo svojega polja, tedaj si vzamo v najem eno njivico, a to le npro forma." Vsakdo ve, da se z eno bore njivico ne moreti rediti dve kravi.   Radi tega pa ti ljudje kradejo po noči in gamo tistim, ki kaj imajo in jih bodo tako minirali.   A če bi ne imeli toliko skupnega, se na samo roko tudi ne bi ženili. Schafi'tejeva teorija bi bila pri nas v  praksi  dobra!   A naše ljudstvo ne propada samo gmotno, temveč fizično.  A to zaradi tega, ker preveč žganja pije, kar je sploh  po Notranjskem slaba  navada. Po mojih mislih bi morali za žganje užitninski davek plačevati, ki ga prodajejo.   Ne samo producenti,   ampak  tudi   prodajalci žganja naj bi od  njega plačevali užitninski davek in sicer velik, da bi se tako podražilo, da
popraševala in se branila izbranega ženina Silvanija — temuč bila vsaj zunanje, če tudi ne v resnici, vesela.
In — gotovo — ko bi bil mogel dober opazovalec pogledati v dekličino srce, videl bi bil stražen boj mej soboj in svojim očetom, boj mej imenom Silvani — in Davorin, boj mej ljubeznijo do domovja in ptu-jega nasilstva.
Odločila se je ravno denes s krvavečo dušo za prvo, zatajila vse, kar jej je bilo poprej nebesa. — Nepopisljiva žrtva. Temen je bil isti večer. Črni oblaki bo se podrli po nebu, znamenje bližnje nevihte.
Dolgo uže sloni Valerija na oknu svoje male sobice in zre na ulico in dalje po njej.
Zdajci se VBtavi v nasprotji na tlaku temna moška podoba,  ter se  ozre pomen ljivo v Valerijino okno.
Lahno se oddrsne v tem trenotku okno in migljej belega robca se opazi.
„Razumel me je.  —  Naj bode, kakor
hoče, obljubila sem mu, iti moram, akoravno žuga nevarnost," vzdihue Valerija, ogrne črno mantilo in izgine za vrati.
Pred sobo sreča staro Marino. „Oj kam hitite tako pozno, v tem burnem času, ljuba Valerija?" jekne starka, ter hoče zadržavati s koščenima rokama svojo zapovedo-valko.
Molči Marina in ne zini besede, Čas hiti, — vsak trenutek je neprecenljiv !u
Izgovorivši izgine deklica tiho, kakor senca po stopnjicah, starka pa vije z rokama in izdihu je: no sveta pomočnica, da sem doživela tega. Gospod je ves zmešan zadnji čas, čudne podobe se prikazujejo v našej hiši — in posled še Valerija ne uboga več stari svoji skrbnici. O ko bi bila doživela njena ranjca mati denašnjega dne, naj v miru počiva, umrla bi bila straha in skrbi."
Na zahodno severnej strani poslopja, kjer je stanoval mestni sodnik, prostiral se je majhen vrt, ako se sme imenovati nekaj
le na pol obdelane, večjidel s smrekami in visokimi jagnjeti obraščeae zemlje, obdane z visokim ozidjem, tako.
Ozka vratica so peljala od tod na stransko ulico, ki se je pa odperala le redkokrat v leta, postavim: v jeseni, pri spravljanju drv in druge hišne potrebščine.
Tik zida in vrtnih vrat je slonel nocoj ob isti uri možak in zrl nekako boječe, kakor bi strahoma in težko pričakoval nekoga, da ga reši iz odljudenega mesta.
Zdajci se zasuče ključ v vrtnih vratih in nočna podoba izgine za njimi. Zopet je vse tiho.
Mej tem se nebo nekoliko zjasni in bledi mesec pomoli pol svoje mračne glave, iz za temnih oblakov in posije na mestno vtihnnlo ozidje in samotni vrt meBtnega sodnika.
Tamkaj v zatišji poleg vrtne kolibe slonite dve podobi v skrivnem pogovoru.
„Ali smem upati v to neverjetno novico?" pravi resui moški glas svojemu tovarišu.
bi ga ljudstvo opustilo. Naš deželni zbor naj bi davek povišal pri žganja.
V našoj dolini smo z mesom jako slabo prekrbljeni. Mesar bije same stare krave in nijma ledenice, da meso smrdi, kakor kuga včasih in ga nij moč jesti. Še kogar sem vprašal vsak je tožil. Čas bi uže bilo, da bi občina naša jela na ledenico misliti in na dobrega mesarja. —r.
Iz Itai Iona 17. jul. [Izv. dop.] Na Hrvatskem je zavladalo zopet magjarstvo. Pri denašnjej volitvi v Karlovcu je padel dr. Makanec nasproti vladnemu kandidata TUrka. Živkovič je zadal Tiszi slovesno besedo, da dr. Makanec v Karlovcu ne bode voljen. On je svojo besedo držal, in v kratkem bo on na mesta MaŽuraniča ban hrvat ski. Saj se ve, kako znajo Magjari zasluge, stečene za propagando ideje magjarske države nagradjivati. Karlovec, do sedaj naj slož-nejši, naj narodnejši grad trojedne kraljevine, razdvojil se je na dve stranki: naro-dno-magjaronske stranke. Odločil je pri volitvi konzorcij za obskrbo kaznikov v Le-poglavi, ki je po polnem od vlade odvisen. Kazniki gladnjejo. Podvzetniki mitijo vladne uradnike, in ti stisnejo oči. Kouzorcij sestoji iz sami pristašev narodno-magjaron-ske stranke. V našem mesti vlada velika poparjenost in tudi razburjenost.. Tndi Ijn-dje, ki so pod „moraš" proti Makancu glasovali, češ saj ne bo padel, so se prepali izida volitve. Nai večji protivnik Jugoslo-vanstva je Živkovič. Ta mož ima nže veliko na svojej vesti, in če bo kdo Hrvatsko zopet pod magjarski jaren* pripozoril, je on, sicer pa še nij vseh dnij večer!
Domače stvari.
— (Dr. Po g a čar j evo) imenovanje za ljubljanskega knezoškofa je konečno gotovo in ga uradna „Wiener Ztg." od sobote otići jalno objavlja.
— (Cerkvena umetnost.) Znani ljubljanski slikar g. Volf, mej našimi ma-larji poBebno v slikarstvu na „freseo" ali na steno gotovo prvi, je te dni dodelal lepo sliko nad vrati sv. Florijana cerkve v Ljubljani. Delo se sme umetniško imenovati. To, kar je  umetnik izraziti hotel,   izraženo je
„Kako dvomiš o tem? Ko bi vedel, koliko sem prestala te dni, vse noči ne za-tisnila očesa, v skrbi ne za sč — za te, le za to, vrje! bi in spolno val moje nasvete," odgovarja nježni ženski glas nočne podobe, ki se stisne ožji pri teh besedah na svojega tovariša, kakor bi ga hotela braniti nevarnostim, ki protijo povsod, kamor se ozre njeno boječe oko.
,,lu zakaj bi se naj varoval ravno jaz, vsaj nijsem edini, moč je velika, gorje mu, kdor vrže prvo iskro zarote in upora v mesto.   Izgubljen je!"
nVi se motite vsi. Pomoč je bližji, kakor se komu dozdeva, poveljniku in njegovim prvim častnikom se je bati naj hujšega. Več, dragi Davorin ne smem, ne morem izreči, tudi tega bi ne smela, vendar drugače ne morem."
„To so le domišljije kake prenapete, vroče glave, to so neumne sanjarije, verjemi mi," pravi potem nekako osupnjen tujec, ter objame strastno žensko podobo.
„Pusti me, čas hiti, ura, pozna ara bije
dobro in jasno, na prvi pogled se vidi namen podobe, kar je glavna stvar vsakega umotvora. Videti je, da je umetnik resao stadije delal. Posebno je spodnja grupa, pobožni, betežni in bedni ljudje, ki se zaupno obračajo do matere božje za pomoč, živo izražena. Na primer mož, ki bolnega drži, žena, ki je prinesla Mariji v čast zveži venec — oba sta izvrstno motivirana. Tudi v barvah je ta slika najboljša, kar je javnih fresk v Ljubljani. — Zares škoda je, da g. Volf nij bogat mož, da bi mogel jednake slike dalje časa v delu obraniti, ali pa še bolj škoda je, da cerkvena predstojništva sama na to ne gredi'., da bi rekla: potrudi se, tu imaš pošteno plačo, dobro naj bode, za čas nam nij. Drag slikar v večjih mestih z Volfu jednacim talentom bi dobil za slično sliko najmenj 3000 gld. — pri nas morda plačajo 100 do 200 gld. O tem bi cerkev res za umetnost (in za svojo svrho) lehko več storila. To se razumejo, da jo treba za to omikanih duhovnikov, ki umetnost ceniti znajo, ne pa tacih, ki priganjajo, da je le brž in po ceni, naj bode kakoršno hoče. Zlasti freseo-malarije morajo prej v skici dobro preštudirane biti, potem se delajo na steno. Za to treba časa in izpodbujo.
— (Umrl) je dr. Rudolf, advokat v Ljubljani. Pokojnik je bil senior kranjskih advokatov in varuh Preširnovih otrok, katero varuštvo je skrbno opravljal. #
— (Hitro avanziral). Letno poročilo ljubljanske gimnazije prinaša v svojej kroniki zanimivo vest, da je mej drugimi odličnimi osobami tudi „c. kr. vladni svetovalec" pl. Vestenek v teku tega leta gimnazijo inspiciral. Ker nij mogoče, da bi bila to navadna tiskarska pomota, smatrati moremo to zanimivo novost le kot smešno direktorjevo* servilnost, da pripisuje stopinjo človeku, kateremu manjkata še dva precejšnja skoka do nje. In kaj tacega se zgodi v uradnem poročilo ! Vedi bog, česa pričakuje direktor Smolej.
— (Poročilo novomeške gimnazije) ima kot prvi spis latinsko razpravo o Peerlkampiusovih obrazloženjih Horacijevib satir. — Slovenske razprave nij nobene. — Obiskovalo je to uČilišče 95 Slovencev in samo 4 Nemci.
v zvoniku — slovesna ura najini zvezi, — kajti nocoj se pretrga zagriujalo mej nekdaj in zdaj, prihodnjost pa — je temna, nevidna !"
Pri teh besedah se sklone ženska podoba, poda belo roko tovarišu, ter hoče oditi.
„Gorje ! kaj je to," jekne moški. „Davorin nij več to, kar je bil, peščica zarotnikov ti je več kot tvoja ljubezen?"
nDokler leži temna noč na zemlji, nemamo upa v jutranjo zoro, ako se zbudi petelinovo petje, oziramo se proti vzhajajočemu 8olucu in moramo zapustiti vodnika, čegar naloga je, čuvati nad temoto svojega sohrata. In ti Davorin — nesrečni Davorin si zatiratelj svojega naroda, — torej sovražnik meni in mojim \u Pri teh besedah ženske podobe se prikaže luč na sodnikovem oknu. Strah spreleti nočno tovarišico, da se izvije vtopljeuemu tujcu iz rok, rekoč : „Davorin, ne pozabi v nevarnosti svojih, ne pozabi v uri gorja svoje — Valerijo!"
Kakor senca izgine potem podoba, vrata se zapro in zopet je vse tiho.
— (Iz zgornje rožne doline na Koroškem) se nam piše: 15 avgusta bode v št. Jakopu, središče narodne založnice in posojilnice, velik praznik. Posvečili se bodejo zvonovi, ob enem bode knjezoškof birmah Želeti bi bilo, da sc pri tej priliki — ker se bo gotovo obilno število ljudstva zbralo — mala ljudska zabava nvede. Dobro bi bilo, da merodajni faktorji skrbe, da lepo zbrano petje milih nam slovenskih pesuij kinča ovi den in da se na ta način tudi v uašem smislu kaj dostatnoga uvede, kajti ravno te so buditeljice narodne zavesti. Storite kaj v to svrho gg. dijaci naši, ki ste prišli na počitnice! Z združenimi silami bi se nže dalo kaj lepega napraviti. — Kakor so tukaj čuje, namerava tudi nekoliko izobraženih koroških Slovencev iti 15. avgusta na lile d. P.
(Iz Maribora) se nam piše 17. jul. : l>enes je prišel v odvetniško pisarno kmet iz mariborske okolice in prosil, naj mu dobimo iz mariborske hranilnice posojilo 100 gld. Dolga nij nič imel na posestvu. Ker je silno prosil, naj se le hitro napravi so ga vprašali, zakaj tako hitro potrebuje denar? Eh! pravi, jedno kapelo sem dal zidati — pa bi jo bil zdaj rad dal žegnati, in nekaj svetnikov namalati, ,pa mi je peneza zmanjkalo." — Tedaj zarad kapele in svetnikov namalanih boste ogrdili z intabulacijo in dolgom zemljiŠčne knjige? nJa, je že tako, tako, jaz bi rad, da bi kmalu žegnana bila. pa je." — Blagostanje naroda!
— (Zopet ,,p oki u nj eno.") Vlada nij dovolila v Ljubljani ustanovljenja katoliško političnega društva „Sloga," ker so bila pravila narejena brez znanja postave za združevanje, in tndi posebno zarad tega, ker je dništv.. tndi po deželi hotelo shode naprav-ljati. I .ju bc/.njivi gospod kaplan Klan, ki se na naše stroške in nam na škodo vselej rad javno in pred vsem ljudstvom kaj polaže, tndi pri tej priliki svoje nekristijansko navade uij mogel opustiti ter se je zlagal v svojem „Slovenca" in v dunajskem „Va-terlandn," da tukajšno mladoslovensko („narodno") društvo ima te določbe, ki so njegovemu klerikalnemu zdaj prepovedane. A v pravilih našega društva, ki so vendar bila proglašena in  jih je še v posebnih odtisih
Tam kaj ob zidu pa še sloni na svoj meč Davorin, kakor okamenel, strašne misli ma divjajo po razburjenej glavi.
„To si možak," pravi mu ponos. „0d slabotne deklieo se pustiš žaliti, poslušaš o zaničevanju onih misli i, katerih bramba je vrezana v tvoje orožje."
A vendar izbuja se zopet nasprotni glas: „Sramuj se lopež! Lci se ljubezni od slabe ženske ; spomni se naroda, kateremu si vzra-stel, te kliče v uri nesreče v pomoč."
Strašen boj se vname v tujčevih prsih, lioj mej ljubeznijo, dolžnostjo, boj nad napačnim poklicom, kes nad prenagljonjem svoje prihodnjosti, svojega stanu.
Pozna ura se razlega iz sivega grada. Tujec se zgane, zaY;je globočji v svoj plašč in hiti po ozkej ulic*, da izgine za ovinkom.
Ko bi ga bil opazoval kdo natančneje, prepričal bi se bil, v nesreči in obupu v tujej službi, zoper svojo domovino, svoja načela se boreČega častnika  domorodca Davorina. (Dalje prih.)
bliza 100O v javnosti, nij o tem niti slova! Ali g. kaplan Klan in njegovi jednaki nič ne marajo za resnico, če morejo „mladoslo-vencew ocrniti in s kako lažjo ovaditi pri svojih lahkovercib, češ da nas nemška vlada bolj „protežira." In vendar bi lahko z večjo ploduoBtjo obrnili svoje zaletavanje na skupnega sovražnika našega naroda, nemškutarja. Sicer: „laž ali klunjenje ima kratke noge."
Telegram   Slovenskemu Narodu".
Jiahar, hrvatsko Primorje 18. julija. Sastanak prvoga izbornoga kotara primorskih občinah danas na Ketini jako posećen. Đr. Makanec proglašen kandidatom velikim entuziazmom, isti čas naBtupivšega bivšega zastupnika dr. Derenčina razjareni izbornici izteraše iz sobe. Primorjem velika ogorčenost radi karlovačkoga izbora.
Razne vesti.
* (Nevesta brez rok in nog.) Minulo sredo zvečer je bila v nekej dunajskej cerkvi čudna poroka. Nevesta, rojena brez rok in nog, Katarina Pulvermacher, se je omožila z nekim mašinistom Ed. Gutom. Mlada žena umi t nsti Šivati, plesti, krasno našivavati, da i celo pisati. Ženin je nevesto pred poroko nesel iz kočije sam v zakristijo in po poroki isto tako. Ker je bila cela poročna funkcija tajna v zakristiji a ne v cerkvi, zaradi radovednega občinstva, se torej ne ve, kakovšna sta bila zasnubna prstana.
"(Nezvest sluga.) Bivši sluga, znane osnovateljice dabaverske banke, Ad. Spice-derove, po imenu Grobmayer, je bil te dni vzet v zapor v Monakovem. V njegovem stanovanji se je našlo pod diljami Bkritih 15.000 gold., v gotovosti, dalje pa mnogo vrednostnih papirjev. Ad. Špicederova trdi, da jej je Grdbmaver pri nekej priliki ukradel 60.000 gold., katere je imel shranjene v klečala. Zaprti, ki je prej nosil smeti na gnoj, črevlje in obleko snažil, živel je kot baron. On pak trdi, da je premoženje dobil pri različnih špekulacijah, ca borzi. Grlib-maverja je pustila zapreti Spicederca sama, katera je o svojem času tisoče in tisoče nbozih rodovin okradla o njihove prihranjene groše in bila tudi obsojena zaradi goljufije.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere i Banj
28 let ože je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenjo v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otoinost, diabet, trganje, shuj Sanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Atigelsteina, Dr. Shorelanda,
Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Urf, grofinje Castle-ituart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oBob, ae razpošiljava na posebno zabtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wnr ze rj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih napadi vsa zdravila. Posebno koristna je pri ilristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prieadljivem a bolehnem draženji v tcalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje iti in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni »vetovaleč in čleii mnogo učenih družtev.
W i nehe ste r. Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne 1 nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega Bvetovalca gosp. Dr. Angelateina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry rseBtransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec.
Montona, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Ferd. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.931. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalcsciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r Klinische VVochenschri f t" od 8. aprila 1872 to le: .Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciero). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila oiJBo bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje oadravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtlsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na ura p a nji, t res lic i na vseh udih, shuj sanji in hipohondriju
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meBo, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehaatih pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr., l fant S gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 lun •ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revalesciere-Biscaiten v pniicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesoiere-Chooolatee v prahti in v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta. 10 gold., ta 288 taa 20 gold., — za 576 taa 36 gold.
— Prodaje: Barry dn Barrv & Comp. na Da« aajl, fVallflsebgasae it. 8, v LJubljani Ed Mahr, v kradel bratje Oberanimeyr, v Dna b/uku Dieohtl & Frank, v Celovcl P. Birn-baoher, v Lonei Ludvig Mfiller, v Maribora« M. Morio, v Merana J. B. Btookhanaen, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v £er-aovleah pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Graden pri bratih Oberranz-meyr, v Teiaešvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A Hal ter ju, kakor v vteh mestih pri dobrih K-carjih in špecerijskih trgovcih; tndi razpošilja dunajska bila na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Dunajska borza 19. julija.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 85 kr.
Enotni dri. dolg v srebrn    .   .   74  m   — ,
1860 dri. posojilo.....112   .   70 ,
Akcije narodne banke   .   .     942   „   — „
Kreditne akcije    ....     219 , 40
London     ........ 111 » 65 ,
Napol..........8 , 89 .
C. k. cekini.......5 „ 25 „
Srebro........101 , 15 ,
Loterij iie srečke.
V Trstu 17. julija: 32. 69. 85. 70. 67.
Priporočilo.
Uljudno podpisani priporoča čestitim odjemni-kom in trgovcem svoje bogato
skladišče presajenega mesa
in sicer *nln» nns«». « \r-.i<> in i»rekajcno slu-uiuo, klokane in vso v divjačino spadajočo mesnino po najnižjih conah.
S odličnim spoštovanjem
Valentin Hbrmann,
prekajavec in prodajalec divjačine, (250—1) plavni trp;.
Piccolijcva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete
brlel lMcc-«>IiJ*»,
lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna, voda in zobni
■»raček. Boljši, nugo vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in uiajanje zob, zoper diiteritis uli vuetivo grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krupi daljo zobuo meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zčb. Kcdor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica GO kr., 1 škatlja 40 kr.
e olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalnu steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pnlver. Nureja se z
čisto kemičnih 1 varili. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škutelj 6 gold. 60 kr. ■
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bo k'I m emu človeštvu, pri \ sili notranjih in \ naiijili prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
GlVCerin-Creme, j0 posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivulnimi vodami, lepotičjem in lepotičnini sredstvom, katuru so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajževi pnlver.   izkijučijivo iz vegeta-
biličnih t\ urin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar bo nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega loku jo dokazanu istina in vsaki bolnik, ki jo lek uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da ju najmočneje iu zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj bo pošto proti iiohtiuiuu povzetju. (132—62)
Ribi
t radia o iiuziftuutlo.
20. julija 1876.
Javne družbe: Janez Legatovo iz Kosez, 380 gld., 21. julija (III. Ljubljana). — Urh Tcrceljcvo iz Bral, 675 gld., 21. julija (III. Kranj). — Martin Turšičevo iz Laz, 2375 gld„ 21. julija (II. Vrhnika.) — Fr. Murnikovo z Dola, 72H6 gld., 21. ju.ija fJL Brdo). — Jan. Vodnikovo z Dola, 1371 gld. 21. julija (I. Brdo). — Anton Marinfiokovo iz gornje Košano, 993 gld., 21. jul. (II- Postojna). — Helene Zrimceve s Studenca, 21. julija 1(11. Ljubljana.) — Tono 1 ratnikove, .'300 gld., 21. julija (I. Vipava).
ZuplNuua Urinu : V Novem mestu: „Obrtnijsko pomočno društvo" 2 omejenim poroštvom.
Uaz]tlHaue »lužbe: Na ljubljanskih mestnih žolah poduČitoljsko mesto in v Ccmseniku, b plačo 500 gld. — Za Poljane in Vinice služba ukr. ranocolnika. Prošnje v 3 tednih v Črnomelj. _
lidajattlj in urednik Josip Jurčič.
Razalas.
Županstvo ohčine Smartnopri Litiji naznanja občinstvu, da je semenj, ki bi imel hiti v Šmartncm dne  26. julija
(mai. Berpana), na dan S. vel. serpaua (avgusta)
tega leta prestavljen.
Županstvo občine v Šmartnem pri Litiji,
dne 17. julija 1875.
(251—1)__^rLt- ^ig^^lič, župan.
Lantuma in tink rNarodne tiskarneu.