SPET ODSEVI
Živinorejci
v primežu
cen
Nadaljevalo se bo suho vreme.V nižinah in kotlinah bo dopoldne megla.
Vestnikova priloga ob slovenskem kulturnem prazniku prinaša letos poleg aktualnih tekstov avtorjev iz pomurskega kulturnega vsakdanjika tudi izbor štiridesetletnega pisanja v domačem tedniku o kulturi, ki se kakor rdeča nit vleče na obrobju strani malega formata. Kulturna priloga je popestrena s fotografijami in deli pomurskih likovnih umetnikov, iz vsebine pa napovejmo še intervju z nagrajenko občinske kulturne skupnosti Murska Sobota, Jožico Roš. bb
Medtem ko cene še naprej naraščajo, saj statistika kaže, da so se drobnoprodajne cene v januarju povečale za 14,7 odstotka, ostajajo odkupne cene živine bolj ali manj nespremenjene. V soboški Mesni industriji tudi v začetku februarja odkupujejo živino po cenah, ki so veljale v januarju, realnih napovedi, da bi se te že kmalu spremenile, pa tudi ni. Za to obdobje je namreč že vsa leta značilno, da prodaja na domačem tržišču zastane, saj je zima čas kolin, ni sezonskih del, pa tudi v turizmu je poraba mesa majhna. V tem času je nekoliko zastal tudi izvoz in vse to se kaže pri odkupnih cenah živine, kjer že začnejo delovati zakonitosti ponudbe in povpraševanja.
Žal pa se delovanje tržnih zakonitosti ne more uveljaviti na nekaterih drugih področjih. Cene krmil še naprej rastejo, rejci so pri vsem tem nemočni, cenovna nesorazmerja pa ponovno poslabšujejo dohodkovni položaj živinoreje. V kmetijskih zadrugah sicer iščejo najboljše kupce, vendar jim ne uspeva dosegati bistveno višjih cen od tistih, ki jih ponuja soboška Mesna industrija. V Kmetijski zadrugi Panonka odkupujejo zdaj prašiče po 6 tisoč dinarjev za kilogram žive teže (v Mesni industriji jih plačujejo po 5.500 dinarjev), zvišali pa so tudi odkupne cene telet in pujskov za nadaljnje pitanje. Nove cene veljajo že od 30. januarja, bikce odkupujejo po 16 tisoč in teličke po 15 tisoč dinarjev, vendar pa gre še vedno precej telet na druga območja. Tudi pujske za nadaljnje pitanje so v nekaterih kmetijskih zadrugah že nekaj časa odkupovali po 9 tisoč dinarjev, v Panonki pa jih zdaj plačujejo po 10 tisoč dinarjev, za kilogram. Tudi pri pujskih je ponudba skromnejša od povpraševanja.
Zmagovalka je neplodna politika kompromisov
Prejšnji teden so bile naše misli usmerjene v Beograd, kjer je potekala 20. seja CK ZKJ, ki je že po dolžini trajanja presegla 17. sejo zveznega ce-kaja, ki smo jo prav tako ocenjevali za zgodovinsko in prelomno. Pa se na žalost ni zgodilo tisto, kar smo potiho pričakovali, ampak so se znova zatekli v najlaže sprejemljive kompromise, da ne bi pregreli jugoslovanske politične scene. Tudi tisti, ki v načelu verjamejo v lakonično trditev, da je prava politika nekje med realnostjo in farso, se bodo najbrž strinjali s tem, da se je v treh dneh za govorniškim odrom zvrstilo toliko različnih mnenj in pogledov, ki so bili dokaj protislovni in jih je bilo zato težko uvrstiti v okvir pričakovanj. Pragmatično usmerjeni bodo seveda takoj odvrnili, daje ravno v tem umetnost politike. Vprašamo pa se lahko, ali so zagovorniki centralizma in unitarizma v Jugoslaviji za trenutek popustili pod težo dokazovanj?
Hodournik jugoslovanske krize je namreč pokazal, da je za zdaj zmagovalka le neplodna politika kompromisov, kar se je žal zgodilo tudi z 20. sejo CK ZKJ. Dvom je upravičen, ker idejne razkosa-nosti in konfliktov zno"a niso imenovali s pravim imenom. Notranje partijsko idejno očiščenje in razčiščevanje, ki se je zapletlo v strupene in nenačelne osebne obračune, ni dalo pričakovanih rezultatov. In tako so se utrujajoče zvrščali govorniki s po večini na pamet naučenimi frazami, kar je bila svojevrstna politična repriza »že videnega«. Naj večja težava pa je seveda v tem, da se je v središču tega boja znašla sama Zveza komunistov, partija, ki je poskušala biti zmeraj zunaj nekaterih bojev in ki je mnoga nesoglasja dolgo vestno prikrivala.
L. Kovač
Foto: N. Juhnov.
BOGASTVO SO KADRI — Tega se dobro zavedajo v rogašovskem Livu, kjer ima tričetrt zaposlenih ustrezno kvalifikacijo, vse večjo pozornost pa namenjajo tudi razvdjnim vprašanjem.
Uspešni rezultati na tujem trgu to najbolj potrjujejo. Zapis na strani 6.
Zaostren odnos do obeh skrajnih polov jugoslovanske politične scene, ki ju mnogi označujejo za slovenskega in srbskega, čeprav bi se s takšno oznako dalo polemizirati, se je zadnje dni sprevrgel v polarizacijo mnenj okrog dveh glavnih osebnosti: Slobooana Miloševiča in Stipeta Šu-varja. Slišati je bilo celo, da gre za spopad med dogmatsko in federativno usmeritvijo ter ne nazadnje za odkrit boj za oblast v partijskem vrhu. Kot kaže, je umirjeno, a nadvse resno opozorilo armade, ki ne bo križem rok opazovala takšnega doga- , janja, zaenkrat zaleglo. Vendar pa tudi po tej umiritvi agresivnosti v tonih na seji CK ZKJ nihče ni ponudil prepričljivega, tvornega programa za. izhod iz krize.
Zato se je treba vprašati: komu je sploh koristil ves ta s strahom pričakovani dialog monologov? Nesporno je, da je kadrovska prenova potrebna, da bi se ZKJ čim učinkoviteje vključila v začete procese družbenih reform in prispevala k reševanju krize. CK ZKJ je sicer sprejel kratke in jasne sklepe o najpomembnejših nalogah, kar naj bi omogočilo najširšo mobilizacijo članstva. V središču aktivnosti vsega partijskega članstva sta reševanje težkih gospodarskih in političnih razmer v državi in zagotavljanje enotnosti v Zvezi komunistov, da razlike ne bi blokirale temeljnega cilja, to je izvajanja reforme in preseganja težkih gospodarskih razmer.
Vse to pomeni, da bo treba znotraj Zveze komunistov na demokratičen način rešiti vsa sporna ključna vprašanja in razlike, kajti vodilni jugoslovanski komunisti nimajo pravice, da svoja nesoglasja prenašajo na vso družbo in tako v resnici paralizirajo državo. Proces politične diferenciacije pa bo moral potekati hitreje kot doslej. Tudi to je določeno pozitivno spoznanje po treh dneh 20. seje CK ZKJ. Prav tako kot spoznanje, da pluralistično usmerjeni del ZKJ lahko preživi le z obrambo pravice do pluralizma, ki je najpomembnejši obrambni mehanizem zoper socialne in politične napetosti pri nas.
Milan Jerše
ZARADI IZVOZNEGA POSLA BODO POTREBOVALI 100 DODATNIH DELAVCEV
V Avtoradgoni
Iskra
NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA!
Iskra izdeluje najrazličnejše vrtalnike, kotne brusilnike, stroje za obdelavo lesa in kovin.
Hi vam prišel prav vrtalnik, ki
Prepričani smo, postanite naročnik
ga vidite na risbi.
VESTNIKA in morda bo zreo
Iskra
terapija
Sredi novembra lani je v Delovno organizacijo Avtoradgona prišlo nekaj novih delavcev. Nekateri so sicer bili v tej DO, ki je 27. januarja izglasovala izstop iz sozda Integral, zaposleni že prej, vendar pa so prišli v ta »največji pomurski problem« s posebno nalogo: kot člani začasnega kolektivnega poslovodnega organa, ki bo izvajal ukrepe družbenega varstva.
Mogoče je prezgodaj, da bi pisali o uspehih, kajti v treh mesecih se res ne da popraviti tega, kar seje v nekaj letih zapravilo z nenačrtnim delom in prikrivanjem resničnega položaja. Kljub vsemu pa je prav, da spremljamo vsa njihova prizadevanja. Ta čas jih najbolj pesti izguba, breme preteklosti, medtem ko imajo za naprej velika naročila za izdelavo bivalnih enot, gradnjo furgo-nov in avtobusov, tako da si bo-
s šokom
do morali sposoditi kakih sto delavcev. Sredi leta naj bi dokončno dobili sredstva iz sklada za nerazvita območja (na njih so računali že sedaj), saj so do septembra že vsa razdeljena. Poleg tega bodo poskušali pridobiti še razvojni dinar ter posojili italijanskih bank, ki ga bodo porabili za posodobitev tehnološke opreme. Prav tako naj bi v kratkem ustanovili mešano podjetje (zanimiv poskus) z avstrijskim partnerjem. Avtoradgona bo zagotovila prostore (nekdanjega Elementa), tuji partner pa opremo in vse ostalo. Izdelovali naj bi stroje.
V poštev bodo prišli le izvozni razvojni programi, pravijo vodilni. Najprej pa bo potrebno seveda Avtoradgono postaviti na trdne noge in zagotoviti delavcem dostojno plačo. Več o tem na strani 6,
Foto: Nataša Juhnov

PO 20. SEJI CK ZKJ
PRIHODNOST JE V KULTURI
Ponedeljek je bil dolg, kot vsak prvi dan v tednu, torek v njem pustni, sreda pa — ta ni bila le pepelnična, ampak tudi praznična. Z njo smo letos pokopali pusta, pred stoštiridesetimi leti pa Prešerna, katerega dan smrti stavimo kot slovenski kulturni praznik. Tako je bilo tokrat na kupu nekoliko več maškarade, pa tudi priložnosti za nadevanje in snemanje mask, obenem pa smo lahko smisel svojega življenja spet odkrivali v zapuščini velikega Vrbijana, ki so mu šele posthumno priznali, da je ohranit, soustvaril in dvignit našo samobitnost. Prav v zadnjem času spet veliko govorimo o njej. Njeno bistvo je človečnost, in ko v teh dneh praznujemo, podžigamo ognje strasti slovenstva, v gorkoti pa odkrivamo simbol, ker je življenje premagalo smrt.
Če kdaj, potem prav okoli 8. februarja kar mrgoli različnih proslav in kulturnih prireditev: koncertov, otvoritev razstav, literarnih nastopov in podobnih prireditev. Nanje se odzivajo predvsem ljudje, ki tudi sicer spremljajo ati pa so soustvarjalci -duhovne« produkcije, najboljšim med njimi, pa tudi tistim, ki najdlje vztrajajo v »nematerialni« produkciji, pa vročamo nagrade, plakete in priznanja: Pri tem vsaj zdaj~ skušamo pozabiti na težave gmotnega stanja v kulturi in dajati prireditvam blišč, ki je sicer čedalje redkejši, pod reflektorji pa močna svetloba odkriva oguljenost. Tudi fraz, če kateri od političnih govorcev v zanosu obljublja več, kot ta trenutek obubožano gospodarstvo lahko odmerja med porabo uvrščeni kulturi v druščini družbenih dejavnosti, ki jim skuša oblast s prispevnimi stopnjami znižati tudi ugled. Toda tako kot ustrezen vzgojno-izobraževalni sistem in dobro organizirano zdravstvo tudi kultura ni odvečno razkošje. Je potreba in način življenja za ohranjanje človečnosti, kajti le družba, ki srka svojo moč iz širine srca in pameti ter kulturne tradicije, ima svojo prihodnost.
Kulturniki jo kratkoročno iščejo v komercializaciji dejavnosti, gospodarnosti pa tudi s prodorom v izpraznjen politični prostor, saj je prav kultura ena redkih stalnic v času naglih sprememb, ki ga živimo. Vse bolj pa tudi ugotavljamo, da vpliv kulture na slovensko 'družbo ni samo odsev vsakdanjika, saj je iz zgodovine znano, da je kutura pomembno sooblikovala nazore slovenske inteligence tudi iz vrst politikov. Škoda, da je imamo v Pomurju tako malo in da ni večjih ločnic med maškaradami različnih vrst ter kulturnimi dogajanji, če je prihodnost v kulturi.
Brigita Bavčar
PRAZNIČNI ZBIR POMURSKIH PRIREDITEV
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila osrednja prireditev v pomurskem središču že v ponedeljek. V goste je prišla znana slovenska igralka Jerca Mrzel in ob klavirski spremljavi Boruta Lesjaka sklicala svoje (za večino prisotnih očitno nekoliko predolgo) glasbeno zborovanje, s pozornostjo vredno interpretacijo Kocbekove pesmi o plemenitih Slovencih — lipicancih. Njen nastop je sledil vročitvi priznanj, plakete in nagrade občinske kulturne skupnosti, ki so jih prejeli Jožica Roš, najvišje za življenjsko delo z lutkami, Književna mladina Murska Sobota (piaketo-skulpturo akademskega kiparja Ferenca Kiralya) za svojo aktualno in odmevno ter neredko provokativno dejavnost, ki je v vaš kulturni prostor vnesla dogajanje, in Anica Rižnar priznanje za dolgoletno marljivo delo v knjižničastvu. Drugi prejemnik priznanja pa je Geza Dora, ki si ga je prislužil za dolgoletno ohranjanje kulturne dediščine na dvojezičnem območju soboške občine. Prireditev v soboški galeriji je bila tudi priložnost za sporočilo javnosti (ki ga objavljamo na Kulturnih obzorjih) ter priložnostni nagovor predsednika Marjana Cenarja, ki kljub slovesnosti trenutka ni pozabil na stanje v občinski skupnosti in kulturi nasploh.
V lendavski občini bo osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Turnišču, v knjižnici pa so pripravili razstavo o Francetu Prešernu in na dan njegove smrti napovedujejo literarno srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem.
V Ljutomeru bo proslavitev v domu kulture jutri (v petek zvečer), ko bodo tudi vročali plakete Ivana Kaučiča za ustvarjalnost v kulturi, v programu pa bodo nastopili gledališki igralec Boris Kralj, Ljutomerski oktet in učenci glasbene šole Slavko Osterc.
V Gornji Radgoni združujejo praznovanje slovenskega kulturnega praznika z dnevom prosvetnih delavcev in tako bo ta sobota popoldne priložnost za izročitev letošnjih Kerenčičevih priznanj in Šilihovih nagrad ter ogled gledališke predstave Vrtiljak Muze Pavlove; tudi drugod v Pomurju pa čas za številne proslave.	’ ~
B. Bavčar
aktualno doma in po svetu

Počasno odtajanje
Poznavalci razmer trdijo, da ni nobena skrivnost več o tem, kako se češkoslovaški politični vrh po tihem upira, ljudstvo pa se strinja s tistim, kar počenja v Sovjetski zvezi Mihail Gorbačov. Podobno naj bi bilo tudi v DR Nemčiji in v Bolgariji.
Nekoliko oklevajoče so v Pragi vseeno napovedali nekatere gospodarske spremembe, ki spominjajo na perestrojko. To se kaže tudi pri nekaterih kadrovskih spremembah: Husak je samo še šef države, v partiji pa igra po novem glavno vlogo M. Jakeš. Jeseni lani je prišlo v politbiro pet sorazmerno mladih ljudi, štirje veterani so odšli v pokoj, med njimi tudi oprezni reformist Strougal, katerega so nekateri
Povest o
Perspektive
globus
Veselje na obrazih sovjetskih vojakov ob odhodu iz Kabula, glavnega mesta Afganistana. Mudžahidi nameravajo mesto obkoliti in v treh tednih zavzeti. Predstavniki afganistanske vojske v Kabulu trdijo, da se to ne bo nikoli zgodilo. Skratka: odhod sovjetske vojske deželi ne prinaša miru.
v CSSR
pretirano razglašali za »Gorbačovovega človeka v Pragi«. S politične scene je odšel tudi Bilak, predstavnik dogmatikov. Počasno odtajanje se pozna po postopnem večanju samostojnosti podjetij, po bolj strpnem odnosu do disidentov, počasi pa priznavajo tudi nekatere napake iz pre-
teklosti.
Ali vse to
Včasih je
pomeni, da se bo v
Pragi spremenila politika, ki jo je v ČSSR pred desetletji na tankih pripeljal Brežnjev? Ali pa počasnost sprememb določajo tisti posamezniki v vrhu države, ki računajo, da bo Gorbačov odnehal s svojimi reformami in bo nazadnje prav tako neslavno končal kot Hruščov — se sprašuje zagrebški Danas.
SOSEDI 0 NAS
pač dobro, če prisluhnemo tujim virom informa-
cij. Poglejmo, kaj je zapisal o nedavni 20. seji CK ZKJ dunajski časopis STANDARD.
Beograjska dopisnica Standarda Ulrike Rudberg ugotavlja, da
dinarju
Ekonomska politika je sredi januarja objavila nekakšno zgodbo o našem dinarju. Takole je med drugim zapisano: v letih pred vojno, in še nekaj let po njej, je bil ameriški dolar 50 dinarjev, seveda ne sedanjih, temveč onih starih, ko še dinarja nismo razvrednotili v razmerju: za 100 starih dobiš en novi dinar. Po novem je veljal dolar 50 p&r. Ampak ko smo leta 1965 prešli na novi dinarje cena dolarju poskočila na 12,50 (novih) ali 1250 starih dinarjev. Na tisoči del svoje začetne vrednosti je dinar zdrknil februarja 1987, novembra istega leta na dvatisoči, na desettisoči de! pa med aprilom in decembrom l988._Toliko Ekonomska politika.
Že je napovedano, da bomo kmalu imeli v obtoku 100-tisočdi-narski bankovec, na katerem naj bi bila — kot pravijo šaljivci — upodobljena zadnja večerja Leonarda da Vincija ali pa morda koga drugega.
Čemu neki le se našemu denarju reče dinar, ko pa dinarja kot denarne enote ne poznamo več. Najnižji kovanec, ki je trenutno v obtoku, je desetdinarski. Dolar ima cente, marka pfenige, šiling groše ... Ta uboga para dinar pa je že zdavnaj zgubil pare.
Skoraj žalostna je ta povest o našem dinarju — pardon: desetdi-narju!
je bilo v Jugoslaviji v zadnjih časih vsako partijsko zasedanje okvalificirano za »zgodovinsko«, da pa se doslej ni zgodilo še nič prelomnega in da je poslušanje takšnih kvalifikacij za opazovalca že utrujajoče, prav tako meni, da bo tudi po tej seji verjetno ostala pat pozicija v razmerjih sil med Severom ter Šu-varjem na eni ter Jugom in Miloševičem na drugi strani. Obenem pa so znaki tudi za to, da zna Mi-loševičeva zvezda počasi zaiti. Tako kot lani oktobra se je namreč tudi ob sedanji seji CK ZKJ pokazalo, da Miloševič nima večine med delegati. Miloševič in njegovi niso prodrli s predlogom o tem, naj se takoj na začetku seje glasuje o zaupnici Šu-varju, poraz pa je doživel tudi s tem, da je pri volitvah kandidatov za člane CK iz Vojvodine odpadel prav njegov pristaš Sče-pančevič. Miloševič ne more ves čas nastopati po eni strani kot energični vodja srbskega naroda, ne da bi po drugi strani predstavil tudi konkretne rezultate, ugotavlja Standard.
— »Presenečen sem zaradi izjave Imreja Pozsgaya, državne-■ ga ministra in člana politbiroja partije o tem, da dogodki leta I
I 1956 niso kontrarevolucija, temveč vstaja madžarskega ljud- g ■ stva,« je v intervjuju za Nepszabadszag in Magyar Hirlap izjavil generalni sekretar Madžarske socialistične delavske partije — | Karoly Grosz in dodal, da je morda posebna skupina Central- ■ I nega komiteja, ki ji je naložena naloga, da preuči zadnjih štiri- I | deset let, prišla do dokumentov in zaključkov, ki potrjujejo to ■
Pozsgayevo izjavo.	—
Predsednik ministrskega sveta Miklos Nemeth je druga- ■ ■ čnega mnenja, ko pravi, da so bili jesenski dogodki leta 1956 ■ I na Madžarskem lahko narodna vstaja in tudi protisocialistični H teroristični puč, kajti konec je bil čisto drugačen od začetka, I kot je to Nemeth povedal pred nedavnim na seji madžarske ■
gospodarske zbornice.
(Tanjug)
Iz predloženega pogleda dr. Ante Markoviča, mandatarja zisa, ki je podal vizijo novega socializma, uporabljajoč pojem »integralno tržišče« in podobno vsebino samoupravljanja, vidi se pogled s ptičje perspektive.
Seja CK ZKJ je velik svoj del potratila za tarnanje nad homoge-nizacijo narodov v svoji medsebojni izkompleksiranosti z majhnostjo po tisti »narodni«: »Ko to kaže, ko to laže — Srbija je mala«, ki mi jo je nedavno pripela moja neizkopleksirana vnukinja ob vrnitvi od drugega dedka, pa me je vsiljivo spominjala na — žabjo perspektivo.
Bodoči (?) predsednik ZIS pravzaprav ne ponuja nič novega, vendar nas, ki smo se pred skoraj dvajset leti zavzemali za integralno obveščanje, veseli, da je nekdo, brezkompromisno opredeljen za samoupravljanje. pripravljen zdaj uresničiti tisto, kar za kar je naša družba ustavno uzakonjevala že takrat — po tako projicirani prvi gospodarski reformi.
Vprašaj v oklepaju sem postavil zato, ker je Markovič nedvoumno zahteval popolno podporo svojemu programu delovanja zisa, ki je v poteku seje CK ZKJ ni bilo videti v zadostni meri, čeprav je ta vizija nove zvezne vlade večkrat pohvalno omenjena.
Politične razmere zadnjih časov so take kot jih je svojčas. na temo enosmerne decentralizacije, naznačil nek moj tedanji sogovornik. Mož je primerjal decentralizacijo finančne moči federacije s kleste-njem krošnje razraščenega drevesa v sadovnjaku: če odžagaš veje, nikakršnih sadov več ne dobiš, iz korenin pa se razraste grmovje, ki sadovnjak spremeni v goščavo.
Z decentralizacijo je nastala policentralizacija in klestenje vrhov na tem mladem drevesju ima podobne posledice: na okleščenih vejah nastajajo vejice, na okleščenih drevesih pa goščavje, ki ga imajo tisti, ki so vrhove oklestili za — zdravo rast.
Moj takratni sogovornik je že tedaj vedel (bržčas je bil dober sadjar), da se sadovnjak ne neguje s klestenjem, temveč s potrpežljivim urejanjem: dreves, ki so v obdobju staranja, je pač treba jemati najboljše sadove za razsajanja in na sadike cepiti najboljše sorte, da bi tako nastalo drevo dajalo še boljše sadove.
Kljub vsemu slabemu, kar smo doživeli s preenostransko decentralizacijo je nenegovano seme samoupravljanja vendarle dalo tudi zelo dobre sadove, zato se je mandator za sestavo nove vlade z razlogom opredelil za izbiranje svojih bodočih sodelavcev iz vrst tistih ljudi, ki so pokazali najboljše rezultate gospodarjenja in so zatorej sposobni prenositi svoje izkušnje ne samo na druge delovne sredine, temveč tudi v. razčiščevanje goščave predpisov in drugega, kar nas je zadnje čase dotlej blokiralo, da smo v najresnejših skrbeh za obstanek Titove Jugoslavije.
V takšnem vzdušju je pravzaprav povsem neumestno samolastno modrovanje o svoji lastni majhnosti in napihovanju sličnem onemu iz basni o žabi, ki je želela postati slon, pa se je od lanskega napihovanja naposled razpočila.
Tista pesmica, ki sem jo v začetku navedel in vse skupaj z ostalimi majhnostmi je pravzaprav skrajni nesmisel, kajti niti je laž, da je Srbija majhna, niti je resnica, da je lahko Srbija velika, niti je res da majhnost katerekoli republike ali narodnosti ogroža večja republika ali večji narod, saj je nespodbitno, da je vsa skupnost jugoslovanskih majhnih narodov in narodnosti — majhna v primerjavi z ostalimi v svetu, ki delujejo gospodarsko ali drugače celovito.
Od tod misel o integralnem tržišču, ki ni samo jugoslovansko in novem samoupravnem socializmu, ki naj omogoči prestiž našega gospodarstva in ekonomske tehnologije v svetu, kakor so nastanek samoupravljanja pri nas od začetka razumeli in pričakovali v vsem dobronamernem svetu.
Kako to doseči, če se izgubljamo v nacionalizmih in se zapiramo vase iz strahu pred lastno majhnostjo in zaradi drugih vrst slabokrvnosti našega nesmiselnega prakticizma in kratkovidnosti?!
Viktor Širec
PRAGA — Načelnik generalštaba češkoslovaške ljudske armade je pred dnevi izjavil, da bo Sovjetska zveza umaknila iz ČSSR 5300 mož, 700 tankov in 20 bojnih letal. To naj bi se zgodilo letos in prihodnje leto.
STOCKHOLM - Na Švedskem je lani zaprosilo za politično zatočišče 19.660 ljudi. Okrog 3000 prošenj so takoj zavrnili. Med prosilci za politično zatočišče je največ Irancev, Čilencev, Eti-opcev in Romunov. Lani je bilo med azilanti tudi 614 Jugoslovanov, predvsem Albancev s Kosova.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi bodo po novem smeli kupovati traktorje tudi zasebniki. V tovarni traktorjev v Taškentu načrtujejo, da bodo letos zasebnikom prodali okrog 1000 traktorjev.
PEKING — Po tridesetih letih se je zgodilo, da je sovjetski zunanji minister ponovno stopil na kitajska tla. Po pogovorih, ki jih je imel sovjetski zunanji minister E. Ševardnadze s kitajskimi voditelji prejšnje dni, kaže, da bo prišlo do popolne normalizacije odnosov med obema državama. Ševardnad-zeju so Kitajci izročili tudi povabilo M. Gorbačovu za obisk v Pekingu.
ŽENEVA — Po najnovejših podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v 145 državah 133.000 obolelih za aidsom. Strokovnjaki pa se bojijo, da je za to boleznijo zbolelo v resnici že prek 350 tisoč ljudi.
BUDIMPEŠTA
Tovarna
avtobusov Ikarus bo letos naredila 13 tisoč avtobusov — lani 12.500. Lani so tri četrtine vozil prodali v SZ in ostale vzhodnoevropske države, 10 odstotkov pa na Zahod.
BUDIMPEŠTA — Letos maja in junija ter prihodnje leto bo SZ umaknila iz Madžarske blizu 11.000 vojakov.
TOKIO — Japonski delovni teden je sicer samo 160 ur, toda leta 1988 so japonski delavci prebili za stroji vsak mesec prek rednega delovnega časa skoraj 16 ur več.
LONDON — Leto 1988 je bilo najbolj toplo, odkar natančneje merijo temperaturo. Po podatkih britanskega meteorološkega zavoda je bilo šest najbolj toplih let prav v tem desetletju. Po najvišjih temperaturah sodeč je bilo za lanskim letom najbolj toplo leta 1987, potem pa 1983, 1981 1980 in 1986.
KDO BO KANDIDAT ZA MEHOVICEVO LOPATO?
Dvajseta seja CK ZKJ počasi že postaja zgodovina: v treh dneh je bilo povedanega veliko, dogovorjenega bolj malo. Kdor se je odločil, če je imel dovolj časa, da bo na televizijskem zaslonu sproti spremljal dogajanje v veliki skupščinski dvorani v Beogradu, je lahko kaj hitro ugotovil, da bo storil bolje, če bo gledal tv Zagreb. Informacija o dogajanju je bila hitrejša in z manj
uredniških Škarij. Ljubljanska tv je že v samem začetku posredovanja ustvarila občutek, da se ji tresejo hlače, zato je televizijskim gledalcem posredovala najprej odlomke, izbrane bolj ali manj kritično. Predsednik predsedstva ZK SRS je s svojim nastopom televizijce najbrž nekoliko ohrabril — v tridnevni razpravi so Kučana mnogi citirali v pozitivnem smislu.
darskem oknu sedem, da bi se odpočil, sedem na svojo lopato, s katero sicer delam.« Potem je Mehovič razložil, kako je bilo s protestnimi zborovanji v Črni gori in kako sta dva tovariša zahtevala, da naj odstopi kot član CK ZKJ. »Verjemite mi, da se
Črna gora in njeni problemi
Ocenjujemo črnogorske
do-
in da
godke lani oktobra in letos januarja: tako ali drugače, ta najmanjša in najmanj razvita republika se srečuje s hudimi gospodarskimi težavami, ki so do neke mere res črnogorske, še v večji pa odraz jugoslovanske liderske gospodarske politike v preteklosti.
Podatki povedo, da so tovarniške naprave v črnogorski industriji izkoriščene le 50-odstotno
marsikje delajo le v dveh
izmenah. Seveda so izjeme — v boljšem in slabšem smislu. Tako ne bi mogli nič kritičnega reči na račun titograjskega aluminijskega kombinata, so pa na primer v industriji gradbenih strojev Radeje Dakič zmogljivosti izkoriščene le 40-odstotno. Podobno je tudi glede izkoriščenosti pristanišča v Baru. Tu bi lahko vsako leto pretovorili prek pet milijonov ton najrazličnejšega tovora,
Za nove praznike
Združenje srbskih pisateljev je predlagalo pristojnim šolskim oblastem, naj bi dan svetega Save vrnili v šole kot prost dan. Okoli dva tisoč delavcev Prve petletke in Trstenika je na nedavnem protestnem mitingu poleg višjih osebnih dohodkov zahtevalo tudi to, da se kot srbski republiški praznik priznata 7. januar, to je pravoslavni božič, in 14. januar kot začetek novega leta po starem koledarju, in sicer kot dan Srbov. Več praznikov bi radi tudi v Črni gori. Občinska konferenca SZDL v Cetinju namreč predlaga, da naj bi kot republiški praznik priznali dan pred božičem, tako imenovani bad-njak. Borba nekoliko ironično pripominja, ob teh predlogih, naj se ne čudimo, če bodo kje drugje zahtevali dan Hrvatov, dan Muslimanov in tako naprej.
pa ne dosežejo niti polovico te tonaže, kar se pozna tudi v premajhni obremenitvi železniške proge Beograd—Bar. Smederevska, nikšiška in skopska železarna uvažajo staro železo prek drugih pristanišč, menda celo grških. Iz leta v leto hujšLje tudi položaj v črnogorskem kmetijstvu; vedno manj je obdelane zemlje in tudi stalež živine se krči.
Črna gora ima nekako deset odstotkov jugoslovanske jadranske obale. Ulov ribje zanemarljivo nizek, saj dosega le dobrega pol odstotka celotnega jugoslovanskega ulova. Nekoliko boljše je s črnogorskim turizmom, ki ima dvanajst odstotkov vseh jugoslovanskih turističnih zmogljivosti. Vendar se tudi tukaj ne morejo ponašati z zadovoljivimi rezultati.
Kar Črno goro še prav posebej tepe, je silno neugodna gospodarsko proizvodna sestava. Že pred mnogimi leti seje na primer veliko govorilo o primernosti lokacije nikšiške železarne. Podobnih primerov pa je še več.'
Ocene dogajanja na 20. seji CK ZKJ so različne, bolj enotne so glede posledic — ni pričakovati enotne volje in akcije. Izrečenih je bilo v treh dneh zasedanja veliko polemičnih misli, ocen in predlogov. Jug Grizelj je v Svobodni Dalmaciji citiral Vuka-šina Mičunoviča, sivolasega črnogorskega revolucionarja, intelektualca, ki vedno nastopa v svojem imenu: »Govorimo o potrebi po sintezi jugoslovanske prakse, nismo pa pripravljeni, da bi se o tem najprej tovariško pogovarjali.« Sinteza pa je vendarle potrebna.
Blizu stoje bilo razpravljalcev, toda ploskali so najbolj Ahmetu Mehoviču, črnogorskemu rudarju, ki se je prijavil k besedi tam proti koncu seje in ponudil svoj odstop.
Takole je Ahmet Mehovič povedal navzočim: »Rad bi vam razložil moj odstop kot rudarja, torej delavca, katerega delovno mesto je 250 metrov globoko pod zemljo. Seveda mojega odstopa niso zahtevali zaradi stolčka, saj vsi delavci in moji tovariši vedo, da kot rudar nimam stolčka.' Kadaf v'tem svojem rti-'
V žarišču dogodkov
nisem razjezil zaradi te njune zahteve, vendar pa sem hkrati čutil,« je nadaljeval Mehovič, »da jim ne smem ponuditi svojega odstopa, da se ne smem umakniti na njihovo zahtevo. Tega mojega odstopa niso zahtevali delavci, delovni ljudje in občani.
Lahko rečem, da nekaj ljudi iz organizacijskega odbora (za pripravo protestnih mitingov) ni bolj poštenih in moralno čistejših, kot sem jaz, pač pa ravno obratno. To si upam trditi. Nekaterih od teh ljudi prav nič ne moti njihovo bogastvo, to, da imajo večnadstropne hiše, jaz pa živim v nenehnem strahu, da mi bo veter odnesel streho s hiše. Verjetno je tem tovarišem iz organizacijskega odbora pod častjo, da imajo mene kot delavca za člana centralnega komiteja ZKJ. Vendar pa tukaj ne bom govoril o sebi, to bi bilo prav gotovo odveč.
Za besedo sem se javil izključno zato, da vam povem naslednje-: razmišIjaLsem o tem, da bi odstopil,'če bi stem kakemu dru-
gemu človeku omogočil vstop v centralni komite ZKJ, človeku s fakultetno izobrazbo, ki bi lahko učinkoviteje pomagal pri delu tega CK. Prav zaradi tega svojega razmišljanja sem ponudil odstop, ki ga zdaj ne nameravam umakniti. Svojim tovarišem iz organizacijskega odbora pa lahko sporočim le to, da sem pripravljen odstopiti tudi z delovnega mesta kvalificiranega rudarja v jami, globoki 250 metrov. Naj pride ta drugi človek, ki je pripravljen izkopati tono premoga več. Dal mu bom svojo lopato in mu zaželel uspešno delo. Seveda pa ne bi hotel dati lopate človeku, ki z njo ne bi znal ravnati, ki bi ji morda zlomil držaj, tako da potem tudi jaz ne bi imel več s čim delati, od njega pa tako ne bi bilo koristi.«
Tako je povedal Ahmet Mehovič. Zaploskali so mu tisti, ki so sicer govorili tri dni tudi ezopovski jezik.
Mehovičeve besede so močno odjeknile med delavci nekaterih delovnih organizacij. Zaposleni v hotelsko-gostinski organizaciji Union-Dalmacija iz Splita so sklenili, da bodo Ahmeta Meho-viča z družino vred povabili na brezplačno letovanje v kateregakoli od njihovih 24 hotelov.
Brez dvoma je odločitev splitskih gostincev veliko več vredna kot ploskanje v veliki dvorani skupščine Jugoslavije v Beogradu, kjer so Mehmetu ploskali tudi tisti, ki jim takšna pristna ljudska beseda 4m modrost ne gresta večz jezika.
STRAN 2
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
Peter Bekeš v Murski Soboti
Prenove ZK ni brez demokratizacije odnosov
Aktualne družbenopolitične razmere v Jugoslaviji in predstavitev predloga stališč predsedstva CK ZKS o političnem pluralizmu; to sta bili poglavitni temi posveta sekretarjev OO ZKS iz soboške občine, ki ga je v veliki skupščinski dvorani v Murski Soboti pripravil O K ZKS. Posveta se je udeležil tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Peter Bekeš. Uvodoma je sekretar predsedstva O K ZKS Boris Štefanec nanizal številne dogodke, ki so v zadnjem času imeli velik odmev v javnosti. Med drugim je govoril o 24. seji CK ZKS, na kateri so obravnavali aktualna vprašanja nadaljnjega razvoja Slovenije in Jugoslavije; ta seja pa je bila po njegovem mnenju dobra priprava na nedavno 20. sejo CK ZKJ. Le-ta je vzbujala upanje, da se bomo obrnili k pravim vprašanjem vsebinskega uresničevanja reform, vendar se to na žalost ni zgodilo. Menil je, da so nenačelni spopadi v vodstvu ZKJ blokirali delovanje političnega sistema in poglabljali krizo v državi. Tudi udeleženci posveta so potrdili, da pričakovanja komunistov niso uresničena, hkrati pa se moramo na vseh ravneh bolj zavzemati za enotnost Zveze komunistov.
V razpravo se je vključil tudi Peter Bekeš in poudaril, da prenova ZK terja tudi sodobnejše oblike političnega delovanja, kjer mora priti do polnega izraza demokratizacija odnosov. To je tudi skupni imenovalec v slovenskem partijskem vrhu. Po njegovem mnenju so prišli najdlje pri gospodarskem delu te strategije, zlasti še podpori ustavnih opredelitev in usmeritev novega mandatarja za sestavo zveznega izvršnega sveta, ko se pričakujejo konkretnejši rezultati pri učinkovitejši organizaciji proizvodnje in uspešnejšem vključevanju v svetovne tokove. Pristanek na prenoviteljsko strujo v Zvezi komunistov pa pomeni, da bo treba ločevanje partije od oblasti in monopola jasno zaznamovati tudi v republiški in zvezni ustavi. Splet treh reform je med sabo povezan, je opozoril Peter Bekeš, vsaka med njimi pa je pogoj za spremembe v gospodarskem in političnem sistemu.
Ko je govoril o političnem pluralizmu, pa je Peter Bekeš menil, da se zavzemajo za takšen koncept pluralizma, ki bo zagotovil obstoj in vsestranski napredek SFRJ. Ko gre za ustanavljanje novih demokratičnih političnih subjektov, vidi ZK v njih predvsem možnost, da bi na ta način zaokrožili ustvarjalne sposobnosti slovenskega naroda, njegovih ustvarjalcev materialnih in duhovnih vrednot; skratka, vseh človekovih pobud. Komunisti se bodo zavzemali za temeljito analizo novih zvez, katerih vsebina dela in usmeritve morajo biti skladne s komunističnim pojmovanjem socializma. Zato programa političnega pluralizma ne gre podcenjevati, ampak je treba iz njega izluščiti trezen.nauk pri iskanju skupne rešitve, ki bo socializmu omogočala normalen razvoj, predvsem pa več svobode in sproščanja ustvarjalnih sil.
Milan Jerše
ENERGETSKI DOGODEK SREDI MURSKE SOBOTE
Topla voda — iz podzemlja v Dianine radiatorje
Zgodilo se je zadnjega januarja oziroma prvega februarja, ko so v Radenskinem hotelu Diana pognali sistem ogrevanja z geotermalno energijo. »Štartal« je, skratka, veliki projekt, čigar začetki segajo v leto 1986, ko so delavci ljubljanskega Geološkega zavoda zavrtali v globino — najprej na območju Vrtne ulice (vrtina Sobota 1), nato pa pri avtobusni postaji (vrtina Sobota 2 oz. Diana 1). Kot smo že poročali, so bili izidi raziskovalnih del ugodni — tako glede izdatnosti vira tople vode kot njene kakovosti in temperature.
Inženir Stole Bugar, energetik—tehnolog v razvojnem sektorju Radenske, ki mu je v svetovalnem smislu pomagal inženir kemijske tehnologije z Zavoda za ekonomiko in urbanizem
KS BISTRICA
Novi razvojni programi
Tako kot marsikje drugod v Pomurju si tudi v krajevni skupnosti Bistrica (Dolnja, Gornja in Srednja Bistrica) težko zamišljajo hitrejši razvoj brez samoprispevka vseh zaposlenih krajanov, kmetovalcev, obrtnikov, upokojencev in zdomcev. V iztekajočem se referendumskem obdobju so na ta način uspeli urediti telefonijo, posodobiti več veških cest in ulic, obnoviti kulturno dvorano na Gornji Bistrici in postoriti še nekaj drugih del. V prihodnji petletki nameravajo uresničiti nove razvojne programe. S pomočjo širše družbene skupnosti (občine Lendava) si obetajo zgraditev otroškega vrtca ter telovadnice in prizidka pri osnovni šoli na Srednji Bistrici, potrebno bo torej zagotoviti lasten delež za sofinanciranje, skupni program pa je še ureditev ulične razsvetljave na vseh treh Bistricah. Vaški odbori pa so pripravili še svoje razvojne programe. Tako bodo na Dolnji Bistrici s samoprispevkom dogradili mrliško vežo, zgradili kulturno dvorano in uredili avtobusno postajališče; na Gornji Bistrici načrtujejo gradnjo nove mrliške veže, dokončanje gasilskega doma, asfaltiranje ceste v zaselek Osredek, ureditev središča vasi in avtobusnih postajališč; na Srednji Bistrici pa nameravajo zgraditi kulturno dvorano, urediti središče vasi in avtobusno postajališče ter razširiti vodovodno omrežje. Na vseh treh Bistricah pa bodo s samoprispevkom skrbeli tudi za vzdrževanje
poljskih poti in komunalnih objektov.
Referendum o samoprispevku bo 19. tega meseca.
»E moja mila traktoristkinja«
V meglo zavita bosanska metropola nič kaj preveč prijazno ne sprejme svojih gostov. Se sprašujete, kaj počne novinar Vestnika tako daleč od rodne grude? Saj boste zvedeli, potrpite še malo.
Mogoče bo najboljše, če začnemo to zgodbo v lanskem oktobru. Najbrž se še spomnite, da smo v Murski Soboti gostili najboljše traktoriste-orače iz Jugoslavije. Domačinka iz Lemerja, Blanka Bukvič, nas je razveselila z zmago na domačem terenu. Vest o tem, predvsem pa to, da je »dala v koš« tudi vse pripadnike močnejšega spola, je obkrožila Jugoslavijo. Kaj takega se ne zgodi vsak dan na področju, ki je bolj domena moških. In tako je novembra prišlo v Lemerje obvestilo, da se je Blanka znašla med deseterico Jugoslovank, ki kandidirajo za naziv ženske leta.
Slavnostna dvorana elitnega hotela Evropa se polni. Nekaj čez poldne je. V zraku je čutiti napetost: Bo prišla, ne bo prišla . .. Vstopi. Aplavz. Kamere sarajevske televizije zabrnijo .. . Prišla je ženska lanskega leta. Prireditev se lahko začne.
Sarajevski tednik UNA, ki je začel izhajati pred petimi leti, že od vsega začetka prireja akcijo za izbiro Jugoslovanke leta. Za-nintivo je, kako je sploh prišlo do tega. Isto leto, ko je naš list začel izhajati, smo ob koncu leta bralcem predstavili deset najbolj angažiranih Jugoslovank tistega leta. Potem pa smo dobili veliko predlogov naših bralcev, ki so želeli tudi sami sodelovati v takšni izbiri. Predlagali so glasovanje, s katerim bi izbrali tudi žensko, ki se je najbolj izkazala,« pripoveduje ena od urednic tednika za ženske, Zora Vujasin.
Kdo je torej ženska, ki se bo
BELTINCAN NAGRAJENEC
Iz Ljubljane je prišlo sporočilo, da je bil med letošnjimi nagrajenci Medicinske fakultete tudi štundent 5. letnika Alojz Horvat iz Beltinec. S soavtorjem Janom Karmenom sta zelo uspešno izvedla raziskavo Duševne motnje oskrbovancev doma upokojencev. Podelili so jima Prešernovo nagrado in plaketo.
J. G.
J. G.
ZA ENE PREVISOKA, ZA DRUGE PRENIZKA
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so obravnavali tudi osnutek družbenega dogovora o financiranju delovanja krajevnih skupnosti v občini. Ob upoštevanju nekaterih zakonskih določil bodo s predlaganimi rešitvami in cilji seznanili tudi delegate samoupravnih interesnih skupnosti in zbora krajevnih skup.-, nosti, o tem besedilu pa bodo razpravljali še delegati skupščinskih zborov. Na seji so sprejeli tudi poročilo o razdelitvi sredstev, namenjenih za dopolnilne programe KS v letu 1988 ter številne osnutke odlokov o komunalnih taksah, davku na promet nepremičnin, občinskem prometnem davku in urbanističnem redu v občini.	...	.	...
MURSKA SOBOTA — Vodstvo občinskega sveta zveze sindikatov se je odločilo, da pošlje v vse osnovne sindikalne organizacije v občini kar 10 tisoč izvodov na 2 straneh strnjenih poglavitnih določil nove sindikalne liste. Tako se bodo v delovnih kolektivih lahko dobro seznanili z vsemi najpomembnejšimi pravicami in dolžnostmi sindikalnega članstva. Gre za izplačilo osebnih dohodkov, nagrajevanje deljenega delovnega časa, delovno prakso v negospodarstvu, dodatke za izmensko delo, prevoze na delovno mesto itn..Sicer pa bodo temeljite razprave v sindikalnih skupinah m izvršnih odbonh OO ZSS pokazale, kako v prihodnje dosledneje uresničevati določila sindikalne liste.	,	. . .,
MURSKA SOBOTA — O aktualnih družbenopolitičnih razmerah v Jugoslaviji, predvsem pa o odmevih na nedavno 20. sejo CK ZKJ, so govorili tudi na seji članov občinskega komiteja Zveze komunistov iz soboške občine, ki so se v ponedeljek zbrali v salonu hotela Diana. Govor je bil tudi o predlogu stahsč predsedstva CK ZKS, o čemer je na posvetu govoril izvršni sekretar predsedstva CK ZKS za politični sistem Peter Bekeš. Na seji so razpravljali tudi o drugih aktualnih vprašanjih delovanja Zveze komunistov v soboški občini.
do tedna
Tudi stanovanjska politika se je odločila odvreči ogrinjalo sociale in jo spravjti v poseben predal, in sicer med subvencioniranje stanarin. Poviševanje letošnjih stanarin so namreč predvideli tako, da bi konec leta dosegli ekonomsko ceno stanarine, kar pomeni, da bi se le-te morale povečati do konca leta za 300 odstotkov. V Ljubljani pa so tudi izračunali, da četudi bi morali tako dati več denarja za subvencije, bi v blagajni ostalo več denarja kot sedaj.
Da se izračun tako dobro izide, je delno tudi posledica tega, ker se socialne pomoči, kar je tudi subvencija za stanarino, rangirajo in tisti, ki je že dobil nekatere druge socialne pomoči (na primer pomoč otrokom), zaradi tako višjega skupnega dohodka družine velikokrat ni več upravičen do drugih socialpomoči, kot je subvencija.
Resda je dobila stanovanjska politika za svojo usmeritev ekonomskih stanarin v lanskoletnih razpravah podporo, vendar pa sedaj, ko je to začela izvajati z višjimi stanarinami, ki jih sicer potrjujejo občinski izvršni sveti, se aktivisti sindikata, pa tudi drugi sprašujejo, ali je res dobro, da se ravno v teh časih klestenja življenjske ravni uvajajo ekonomske stanarine. Do takega dvomnenjskega dialoga je prišlo tudi na zadnji seji stanovanjske skupnosti soboške občine, ko se je postavil v bran delavcev sekretar občinskega sindikata, strokovni delavec stanovanjske skupnosti pa je zagovarjal usmeritev približevanja ekonomski ceni stanarine, češ da je bilo tako sprejeto v republiki, kjer bi se morali zmeniti drugače. Delegati pa k temu niso imeli kaj posebej dodati, saj o poviševanju stanarin nimajo več besede. In če odobravanje in utemeljevanje ekonomskih stanarin temelji na tem, da bi tako lahko zbrali več denarja za gradnjo stanovanj (tudi solidarnostnih), potem bi bilo treba delavcem in stanovalcem, morda pa še
Stanko Juršič, se spominja, a so se decembra lotili dela pri izpeljavi sistema ogrevanja in po slabih dveh mesecih — inštalacijske posle je prevzela lendavska organizacija Gorenje IMO — rezultati niso izostali. »Termalna voda je speljana v obstoječo kotlovnico, od koder s toplotnimi izmenjevalci posredno opravljamo toplotno izmenjavo z obstoječim ogrevalnim sistemom. Temperatura vode v radiatorskem delu znaša najmanj 46 stopinj Celzija in mislim, da bomo pri takem ogrevanju — če se zunanje temperature ne bodo dvignile čez minus pet stopinj Celzija — lahko shajali brez dodatnega klasičnega kurjenja s kurilnim oljem.« Tudi direktorica Diane Helena Pintarič ne skriva zadovoljstva nad uspehom projekta.
pridružila nizu: Milka Planinc, Zora Sekulovič, Vida Popovič in Svetlana Bojkovič? Bralci so odločili, daje to Desanka Maksimovič, pesnica, ki je oplementila stoletje, v katerem živimo.
Zlat prstan je na njenih rokah. Smehlja se, »priča« in zabava
V Sarajevo je prišla točno polovica finalistk (od leve proti desni)— Nada Mehmedbašič, Roška Trifunovič, Desanka Maksimovič, Jasna Šekarič in Blanka Bukvič.
vse okrog sebe. Ali je sploh možno, da ima že 91 let? Skoraj nihče ne more verjeti, da je za njo že 70 let ustvarjanja. Koliko verzov je to, tega se skoraj ne da prešteti-
Roška Trifunovič iz Kraljeva.
Ne vem, če lahko človek sploh dojame to, kar je storila slepa telefonistka. Koliko moči mora imeti v sebi človek, da naredi to, kar je naredila ona. Denar, ki ga je s trudom zbirala leta, denar, ki bi ji omogočil, da bi lahko ponovno spregledala, je podarila svoji štiriletni someščanki Jeleni. Na žalost je prišla pomoč za Jeleno prepozno, toda z denarjem, ki ga
STANARINA komu drugemu, povedati, kje vse so se iskale tako imenovane rezerve. Povedati in ugotoviti bi bilo treba, ali se res ne bi dalo graditi ceneje (drag kvadratni meter stanovanja) in ali so stanovanja razdeljena stanovalcem
DOM ZA OSTARELE V LJUTOMERU IN LENDAVI
Po programu republiške skupnosti socialnega skrbstva za gradnjo socialnih zavodov v Sloveniji naj bi v Rakičanu gradili prizidek z 80 posteljami in v Ljutomeru dom za 50 starostnikov, ker je dobil dom v Lukavcih status posebnega zavoda za Slovenijo za motene osebe.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je sprejela drugačen predlog. V Ljutomeru naj bi gradili dom s 150 posteljami, ker bi bil rakičanski dom s prizidkom prevelik in bi bil v nasprotju z gerontološko doktrino o velikosti domov za ostarele. Lendavčani s takim predlogom niso bili zadovoljni, zato so se začeli pogovarjati z Ljutomerčani in pristojnimi organi. Zadnji dogovor je', da se_bo v Ljutomeru gradil dom s 70 posteljami, v Lendavi pa z osemdesetimi.
V Ljutomeru so že ustanovili gradbeni odbor, ki pripravlja lokacijo in vso potrebno dokumentacijo, da bodo lahko takoj začeli z zidavo, ko bodo seveda prišli na vrsto. Pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je namreč poseben sklad za gradnjo domov v Sloveniji, za katerega se zbira denar po 0,8-odstotni prispevni stopnji od pokojnin. Pomurje pa je z gradnjo domov v tem srednjeročnem programu, do leta 1990, zato upajo, da bodo lahko začeli z zidovo vsaj leta devetdeset.	.
J	m h
GIBANJE ZA NARAVNO PREHRANO
Že nekaj časa je na Slovenskem na pohodu gibanje za naravno prehrano, torej za pridelovanje hrane po načelih biološkega kmetovanja, alternativne ekonomije in medicine. Pravzaprav je pobudo zanj pred kakimi tremi leti sprožila skupina zanesenjakov iz Noršinec oz. Melinec, ki sicer svoje pridelke prodajajo na posebni stojnici na ljubljanski tržnici. Minulo soboto se jih je desetnija — si-cer pod »kapo« posebne sekcije pri pomurskem društvu za varstvo okolja — dobila, skupaj s predstavniki Gibanja za naravno prehrano pri RK ZSMS oz. (prve tovrstne) biološke kmetijske zadruge Moč zemlje iz Ljubljane, v soboškem gasilskem domu. Pojasnjen jim je bil program gibanja in razdeljeni obrazci pogodb o sodelovanju. Zdaj gre predvsem za to, da organizirajo Zvezo slovenskih bioloških kmetij z zaščitnim znakom kakovosti, oblikujejo lastno trgovinsko mrežo in si v okviru obstoječih kmetijskih lobistov in monopolistov zagotovijo ustrezen položaj.	g £
čigar naložbena vrednost znaša — brez vlaganj v raziskovalno vrtino — okrog 200 milijonov dinarjev. »Tačas nas najbolj tare problem, kam z odpadno vodo. Izdelana je lokacijska dokumentacija za speljavo te vode v soboško kopališče in računamo, da bomo vsa potrebna dela — skupaj s Sobotinim tozdom Komunala, stanovanjsko skupnostjo in krajevnimi skupnostmi — izvedli do pomladi. Gotovo pa pomeni za nas znaten strošek kanalščina, ki nam jo zaračunavajo za odpadno vodo po cenah, kot veljajo za vse druge uporabljene fekalne vode.« Pintaričeva nam je zaupala tudi nekaj zanimivih načrtov, povezanih s toplovodnim ogrevanjem soboške Diane, o čemer bo še priložnost, da se razpišemo.	B. Žunec
je podarila Roška, so rešili Jeleninega brata, ki je prav tako kot sestra bolehal na ledvicah.
Jasna Šekarič, naša zlata olimpijka, pravi, da je počaščena, ker je zasedla tretje mesto. Pravzaprav se je letos prvič zgodilo, da je nekdo že drugič prišel v izbor
za Jugoslovanko leta. Jasna si je to zaslužila s svojimi uspehi.
Vse druge so četrte. Skupaj z našo Blanko (»E, moja mila trak-toristka, ti si pokazala moškim, kako to gre,« jo potreplja večna pesnica Desanka Maksimovič) še košarkarica Andelija Arbuti-na, šahistka Vesna Bašagič, igralka Ena Begovič, znanstvenica dr. Olga Carevič, novinarka Nada Mehmedbašič in direktorica Dušanka Vranješevič.
Noč se spušča nad mesto ob Mi-Ijacki. Ob pesmi in pogovoru žensk, ki so zaznamovale leto 1988. Utrujenost se vleče na oči. Posloviti se bo treba. Ostali bodo spomini in nova poznanstva.
S. E6ry
tako, kot jih ti potrebujejo in so jih sposobni vzdrževati. Tako pa imamo po enega stanovalca, ki je upravičen do subvencije v večsobnem stanovanju. O tem so govorili tudi delegati zadnje soboške stanovanjske skupnosti.
Majda Horvat
ŠTUDIJI O RAZVOJU TURIZMA V POMURJU NA POT
Pravi ljudje
V dneh, ko čakamo na dokončano in natiskano študijo o razvoju turizma v Pomurju (že mesec in pol) in se na raznih sestankih pogovarjamo, kaj vse bomo imeli v Pomurju, kakšne objekte, kakšne vrste turizma, koliko tujih gostov bo v kateri vasi itn., bo verjetno prav, da vsaj za hip pogledamo resnici v oči. Prave ljudi na pravo mesto!
Ta stavek smo uporabljali za vse gospodarske dejavnosti, zakaj ga ne bi tudi za turizem. Vse prevečkrat tudi tukaj slišimo, vidimo in doživimo kaj takega, da se nezavedno na glas vprašamo; »Ja, kdo pa je tukaj šef, kje pa je ta direktor.«
Pa poglejmo dva zgleda nepravih ljudi na nepravih mestih! Sedite v gostinskem lokalu, ki je skoraj prazen, natakarja pa od nikoder (pravite, da se vam je to že večkrat zgodilo?); po petnajstih minutah greste pogledat za pult, v prepovedani prostor: glej, glej, kako vesela in glasna druščina je zbrana. Seveda vas naderejo, da naj mimo počakate, boste že postreženi.
Če verjamete ali ne — trajalo je pol ue. Na (ne)srečo so bili ti gostje tuji državljani.
In še zgled iz »višjih« krogov. Pomočnik generalnega direktorja med njegovo odsotnostjo zastopa celotno firmo. Pričakuje delegacijo tujih partnerjev, s katerimi se jim obetajo veliki posli. In to — kako? Samo v srajci, z zavihanimi rokavi, poleg tega pa ne zna niti besedice tujega jezika (nemško govorijo pri nas že otroci) Za njih je to najgloblja žalitev, bodo še hoteli sodelovati z nami? Prave ljudi na pravo mesto! Tistim, ki niso primerni za neki poklic, je to tudi treba povedati. In gostinsko-turistična dejavnost je zelo odvisna od tega, kakšen človek je zaposlen.
Navedli smo ie dva zgleda, ki zvenita pretirano, vendar sta žal resnična. Koliko takih bi lahko našteli vsak dan?
Kar naročajmo drage študije in kažimo (denarno) voljo do razvoja turizma! Vse bo zaman, če se ne bomo čimprej zavedali, da sta razvoj in uspeh najprej odvisna od vsakega posameznika.
Zato pa naj bo prva naloga v turizmu — prave ljudi na pravo mesto!	bbp
Za več krvodajalcev
Kar sedemdeset krvodajalcev na teden ali štiri tisoč na leto bo moralo dati kri za bolnike, ki se zdravijo v soboški bolnišnici. Torej še več, kot jih je dalo kri lansko leto (3800 krvodajalcev). Zato so si pri medobčinskem svetu Rdečega križa za Pomurje zadali nalogo, da pridobijo nove krvodajalce.
Spremeniti bi bilo treba odnos do krvodajalcev. K temu bi veliko prispevala ureditev novih prostorov za transfuziološki oddelek. Jeseni naj bi jih uredili v prostorih prejšnje trgovine. Tako bi skrajšali čakanje za odvzem krvi. Ker upada število krvodajalcev zaradi strahu pred aidsom, bi moralo zdravniško društvo pripraviti več predavanj o tej bolezni, o krvodajalstvu pa bi morali vsaj enkrat letno razpravljati pri socialistični zvezi in sindikatu, pričakujejo pa tudi pomoč od občinskih zdravstvenih skupnosti. Za Ljubljano so pripravili dva predloga, Rdeči križ bi moral pripraviti pestrejšo zdravstveno vzgojno in propagandno literaturo, transfuziološki inštitut pa naj bi načrtoval manj krvi iz ljutomerske, lendavske in radgonske občine. Te tri namreč za potrebe soboške bolnice, zbirajo krvodajalce, ko krvi primanjkuje, torej solidarnostno, po novem pa bi več darovali za potrebe soboške bolnice.
OSNOVNA ŠOLA ŠTEFAN KUHAR-BOJAN PUCONCI
Komisija za delovna razmerja osnovne šole Štefan Kuhar-Bo-jan Puconci objavlja prosta dela in naloge kuharja za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: KV kuhar Nastop dela takoj.
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
STRAN 3
Od
posnemanj
k izvirnosti =__. ® ..
— inovacije
Se enkrat o raziskovalni nalogi Ekološka sanacija in energetska racionalizacija specializirane kmetije v okviru preustroja gospodarstva, ki je skupni projekt pomurskega Živinorejsko-veteri-narskega zavoda in soboške organizacije IMP Panonija.
KMETIJA PRIHODNOSTI - ORANJE LEDINE V HLEVU, NA DVORIŠČU IN NJIVI
Iz (že) dokaj zaokrožene študije razbiramo spoznanje, da »danes v končnem izdelku uporabljamo zgolj en odstotek (uporabljenih) naravnih danosti, da pa se ostalih 99 odstotkov nepovratno izgubi, saj človek izkorišča le stoti del materije.« V bistvu gre za »sprejetje alternativnega energetskega scenarija, ki predvideva postopen prehod na prevlado pretežno obnovljivih energetskih virov. To pomeni, da mora biti energetska strategija usmerjena k obnovi in vzdrževanju obstoječih zmogljivosti, k spremembi tehnologij ter smotrni sestavi porabe in gospodarjenja z energijo. Ničelna in negativna rast energetske porabe je postala stvarni dolgoročni cilj tehnološko najbolj razvitega sveta.«
Kakšne so osnovne predpostavke projekta? Celovit pristop, ki mu je izhodišče naravna danost pokrajine, njene izdelovalne in človeške zmogljivosti ter ničelna ali negativna rast porabe energije na enoto izdelka. Najprej se bo očitno treba spopasti (vsaj na teoretski ravni) z majhnim številom elementov, ki so na voljo na specializirani kmetiji. »Če potegnemo vzporednico med kmetijo pred 30 leti in ekosistemom, vidimo, da je bilo na kmetiji veliko živalskih in rastlinskih vrst, ki so se smiselno dopolnjevale in v primeru izpada nekega elementa delovale kot puferji. V takem neobčutljivem sistemu je izkušnja, U jo lahko razumemo kot pridobivanje znanja na dolgi rok, zadostovala za delovanje celotnega sistema.«
Pospešeno izkoriščanje njivskih površin, neupoštevanje kolobarjenja, pridelovanje monokultur, ki jih narekuje enostranska pridelava zaradi živinoreje, pretirana raba herbicidov in pesticidov vodi najprej v izgubljanje plodnosti tal, za tem pa v zmanjšano pridelavo, prikrajšano za posamezne elemente, pomembne za živalski organizem.
Nosilca študije z ŽVZ Murska Sobota Slavko Svenda in Ludvik Lazar ugotavljata, da je specializacija kmetijske proizvodnje ob nizki ceni energije konec 60. in v začetku 80. let vodilo v siromašenje kmetije kot sistema na majhno število elementov in izgubo pu-ferskega značaja posameznih elementov. Dobesedno: »Izkušnjo je vse bolj začelo nadomeščati znanje, ki pa je odigralo, hoteli ali ne, malo večjo vlogo kot opičje posnemanje tujih spoznanj. Zato se danes srečujemo z občutljivim, nesmotrnim tipom kmetijske pridelave, ki je v marsičem povsem nekonkurenčen kmetijski pridelavi v tujini in predstavlja nevarnost za izgubo ene najpomembnejših naravnih danosti pokrajine.«
MESO ENERGETSKO ENAKOVREDNO ŽIVALSKIM IZLOČKOM
Naj izluščimo samo še nekaj osnovnih predpostavk raziskovalne naloge! Pri intenzivni kmetijski pridelavi seje — ali zaradi velikih združb živali na enem mestu ali zaradi zmanjšanja števila elementov, kar je posledica specializacije — pri pretvorbi prekinila možnost vzpostavitve spontanega energetskega in materialnega ravnotežja. Posledice: podrto naravno ravnovesje in kopičenje nestabilnih spojin v zemlji, kar vodi v neizbežno zmanjševanje pri-
Na prašičerejski farmi s 30 tisoč pitanci in pripadajočo reprodukcijsko čredo porabijo na leto 12.500 ton krmil, ki vsebujejo 14 odstotkov vlage. Če krmila spremenimo v koruzo in upoštevamo hektarski donos šest ton zrnja, se na taki farmi zbere 22 odstotkov koruzne rastline s površine 2100 hektarjev. Ker v najboljšem primeru izkoristijo 40 odstotkov, se ostanek (60 odstotkov) izlije v farmsko kanalizacijo kot gnojevka in se nato bolj ali manj nekontrolirano razgradi. V naravnih razmerah so potrebna leta in leta, da se organska snov popolnoma razgradi in mineralizira. V danem primeru oz. navedeni koncentraciji snovi je naravna pot razgradnje praktično nemogoča.
delka z znanimi posledicami. Naravni procesi, ki omogočajo pretvorbo v kroženju obnovljivih snovi in energije, so večidel biološki procesi v živi celici. Ravnotežje v kroženju snovi in energije je določeno s količinskim in kakovostnim usklajevanjem teh procesov. Švenda in Laaar menita, da »lahko s simulacijo naravnih procesov in vpeljavo naravnih zakonitosti v sistem kmetijske proizvodnje v veliki meri vplivamo na ohranitev plodnosti tal in zdravja živali ter s tem dolgoročne rentabilnosti kmetijske pridelave kljub njeni veliki intenzivnosti. To spoznanje pomeni, da v živinorejski pridelavi ni proizvod le meso, ampak so mu zaradi velikega energetskega potenciala docela enakovredni tudi živalski izločki.« Nato dodajata — zelo zgovorno in namerno: »Minil je čas, ko je vsaka stroka govorila s svojim jezikom in ko je vsak iskal svojo rešitev ne glede na mnenje in pomisleke drugih. Zato je projekt zasnovan interdisciplinarno, kjer se vsaka rešitev presoja in projektira v okviru celotnega kroga kmetijske pridelave — tako z biološkega kot energetskega in ekonomskega vidika. Vsaka rešitev se mora zlivati v smiselno celoto.«
CILJI, KLJUČNE NALOGE, NOVE TEHNOLOŠKE REŠITVE
Na kratko in zelo okvirno o ciljih projekta. Poglavitna je' vsekakor negativna rast uporabljene energije na kmetiji ob hkratnem ohranjanju in izboljševanju rod(ovit)nosti tal in optimalnem vodenju živinoreje. Kmetijo je treba zasnovati kot ekosistem, ki je — kot je znano — strogo racionalen, kar v bistvu pomeni odločilen poseg v ekonomiko kmetijske pridelave. S pokrajinskega zornega kota projekt odpira prostor za procese novih celovitejših dejavnosti tako v kmetijstvu kot predelovalni industriji: s tem se v skrajni posledici ponuja stvarna možnost za preustroj gospodarstva v skladu z naravnimi danostmi. Iz tega izraža še dvoje pomembnih posledic ali bolje »šans«, in sicer: odpiranje novih delovnih mest in zagotavljanje čistega okolja. Iz študije razbiramo: »Po tradicionalnem gledanju sta poljedelstvo in živinoreja najpomembnejša člena v verigi pretvorbe snovi in energije, projekt pa izenači (kot enako pomembne) vse člene pretvorbe in zato predstavlja osnovo novega koncepta kmetijske proizvodnje.«
Od ključnih nalog bi omenili izdelavo ali priredbo več strojev in naprav, ki so nujni za ostvaritev zastavljenih ciljev. Naštetih je kar 17 — od črpalke z elevatorjem in granulatorjem za mešanje gnojevke z ustreznim pretokom in minimalno energetsko porabo (za ločevanje faz gnojevke, njeno homogeniziranje in aeracijo) do črpalke za prečrpavanje gnojevke in dige-storja za bioplin, pa vse do univerzalnih mešalnikov za kmetijstvo in univerzalnih montažnih koritastih in sitastih silosov. Nove tehnološke rešitve bi uvajali na več področjih: pri obdelavi tal za setev, v pripravi krme za živali, pri obdelavi gnojevke vse do mineralizacije (pri tem dobimo hlevski gnoj, gnojnico, humus, bioplin, zrelo gnojevko in proteine), pri izdelavi ustreznega računalniškega programa za družinske kmetije ter računalniškega opti-miranja krmilnega obroka.	...
V raziskovalni nalogi so navedeni še »kontrolni mehanizmi sistema kmetije« in finančni načrt porabljenih sredstev. S slednjim pa ne bi radi spet »vznemirjali« javnosti.	Branko Žunec
Čez dva meseca spet na volišča
2. aprila bomo zopet stopili na volišča in se odločali za novega člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, ki bo takoj tudi postal predsednik države in predsedujoči gibanja neuvrščenih. Še prej pa morajo do 20. februarja izvesti temeljne kandidacijske konference, s katerih bodo po javnem ali tajnem glasovanju napredovali tisti možni kandidati, ki bodo dobili tretjinsko podporo navzočih. Tako načelo — vendar po tajnem glasovanju — velja tudi za občinske kandidacijske konference, ki naj bi jih opravili že do 25. februarja. Sledila bo prva republiška kandidacijska konferenca v začetku marca, na drugi konferenci pa bodo izvolili dva kandidata. Za tista, ki bosta dobila največ glasov, naj bi se nato izrekali vsi, ki imajo v naši republiki aktivno volilno pravico. To se bo zgodilo, kot rečeno, 2. aprila letos na splošnem glasovanju, ki bo na okrog 4000 volišč v slovenskih krajevnih skupnostih. Kandidata, ki bo dobil največ glasov — ne glede na to, koliko volilcev se bo glasovanja udeležilo — bo formalno izvolila oziroma potrdila republiška skupščina.
Zakaj sploh tako zapleten volilni postopek? Glede na zahteve javnosti, da volitve čimprej postanejo neposredne — zvezna in republiška ustava predpisujeta, da voli člana predsedstva SFRJ iz Slovenije republiška skupščina — se je predsedstvo RK SZDL odločilo za tak korak. Pregled evidentiranih možnih kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz naše republike kaže, da je bilo sprva objavljenih kar 73 različnih imen. Nekateri opozarjajo, da je v bazi prišlo do evforije, anarhičnega predlaganja kandidatov, tako da lahko vsak predlaga svojega prijatelja, čeprav ve, da ni primeren za takšno funkcijo. Ta cinična pripomba pa v bistvu opozarja na pomanjkljivosti predvolilnega postopka. Zato je upravičeno vprašanje, kakšna je pri tem vloga posameznih delov kot socialistične zveze v celoti, da ne bi postala poštni nabiralnik?
Večina jih je pozneje odstopila od kandidature in šo v vodstvu slovenske frontne organizacije evidentirali šest kandidatov, ki
so tudi pristali na nadaljnje volilne postopke. Brez dvoma se v SZDL dobro zavedajo velike odgovornosti, ki jo imajo pri volitvah člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, zato si prizadevajo čim bolje izpeljati celotni kandidacijski postopek. V ta namen so med drugim izdali dve brošuri, ki bodo v precejšnjo pomoč pri kandidacijskih konferencah. V njih so objavljene tudi zamisli šestih možnih kandidatov o uresničevanju vloge člana predsedstva SFRJ in njihovi pogledi na aktualne razmere v državi, pri čemer so naslovi njihova volilna gesla. Tako Marko Bulc na kratko pove, kaj vse bi po njegovem moralo storiti predsedstvo SFRJ za premagovanje krize, Janez Drnovšek nastopa z geslom »Do konvertibilnosti dinarja«, Tomaž Kalin govori enostavno o programu, Gojko Stanič o tezah za politični program, Dušan Šinigoj se zavzema za povrnitev ugleda države, Vinko Vasle pa za takšno Slovenijo in Jugoslavijo.
Medtem ko nekateri ocenjujejo to kot izjemen dosežek demo-
Znana prva kandidata za
predsednika
IS .
Na seji predsedstva OK SZDL Ljutomer so ocenili potek evidentiranja možnega kandidata za-predsednika IS SO Ljutomer, ki so ga opravili v družbenopolitičnih organizacijah (razen v OK ZSMS), končal pa se je v minulem tednu.
O K ZSMS si bo svojega kandidata poiskala z javnim razpisom. Vsi, ki se bodo prijavili, bodo morali pripraviti program, mladinci pa bodo potem na podlagi programa izbrali-svojega kandidata in ga predstavili na (po vsej verjetnosti) občinski kandidacijski konferenci.
V družbenopolitičnih organizacijah pa so predlagali dva možna kandidata: Franca Štrakla, vodjo ljutomerske enote Ljubljanske banke, in Antona Slaviča, direktorja KZ Križevci—Ljutomer.
Seveda to ni dokončna lista, saj sedaj potekajo temeljne kandidacijske konference v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kjer lahko delegati TKK pripišejo nova imena za možne kandidate.
Na občinski kandidacijski konferenci se bodo kandidati predstavili s svojimi programi in delegati te konference bodo s tajnim glasovanjem odločili, kdo bo ostal kandidat za novega mandatarja ljutomerske občinske vlade.
D. L.
kratizacije odnosov v družbi, pa drugi sprejemajo ta pojav z dokajšnjo mero dvomov. Opozarjajo namreč na preveliko število kandidatov, k čemur naj bi prispevali tudi premalo jasni kriteriji o tem, kakšnega človeka z ustreznimi vrednotami potrebujemo za zelo odgovorno funkcijo šefa države, ki je v globoki politični in gospodarski krizi. Seveda ni potrebno kakšno posebno teo-
retiziranje, da gre v tem primeru vendarle za nov korak v demokratizaciji volitev pri nas, čeprav to samo po sebi še ne pomeni avtomatično tudi nove kakovosti. Še posebej, če organizacije in posamezniki takšne demokratizacije ne razumejo tudi kot zahtevo za drugačen način dela in odgovornosti, da resnično predlagajo najboljše.
Milan JERŠE
(Ne)posredno o predsedniku
Tudi v lendavski občini poudarjajo, da način volitev kandidatov za predstavniška telesa republike in zveze še ni povsem v skladu s čedalje očitnejšo demokratizacijo, vendar se je treba za zdaj še ravnati po dosedanjih pravilih. Tako bodo do 20. februarja na 18 temeljnih kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in na 34 temeljnih kandidacijskih konferencah v organizacijah združenega dela razpravljali o evidentiranih možnih kandidatih za člana predsedstva SFRJ in njihovih programih, 22. feburarja pa se bodo na seji občinske kandidacijske konference dokončno opredelili, kdo bi bil po njihovem mnenju najbolj primeren član jugoslovanskega kolektivnega vrhovnega vodstva. Seveda pa bodo dali mnenje še na republiški kandidacijski konferenci, nekje proti koncu marca pa naj bi Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije še organizirala splošno glasovanje. Sicer pa je »v igri« 5 evidentiranih: Marko Bulc, diplomirani inženir kemije; Janez Drnovšek, diplomirani ekonomist; Tomaž Kalin, diplomirani inženir tehnične fizike; Gojko Stanič, diplomirani pravnik; in Dušan Šinigoj, diplomirani ekonomist. Od kandidature pa je odstopil Vinko Vasle, diplomirani novinar.
V sklepu predsedstva RK SZDL o načinu določanja kandidatov SZDL (že ustanovljene in nastajajoče stranke so še izključene!) na volitvah za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije je določeno, da se splošno glasovanje izvede na enak način, kot ga določa zakon o referendumu. Torej že zametek (ne)posrednega izjavljanja oziroma izbire med dvema kandidatoma. Nedvomno bo to korak naprej, ampak (zle?) govorice, da bo član predsedstva (imena ne bomo navedli), sejejo zmedo.	Š. Sobočan
ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA
Več kot občinski center
osnovnega zdravstva
Soboški zdravstveni dom se močno poteguje za krepitev svoje vloge centra osnovnega zdravstvenega varstva, ker je v vseh dogovorih zapisano, da se osnovnemu zdravstvu mora dati prednost, in ker tudi svetovna zdravstvena organizacija daje priznanje zdravstvenemu varstvu na domu. Pravijo tudi, in s številkami dokazujejo, da niso le center osnovnega zdravstvenega varstva za soboško občino, ampak, posebej še, ko odpove zdravstveno varstvo v preostalih pomurskih občinah, opravljajo storitve tudi za bolnike iz drugih občin. Čez deset odstotkov pregledov je za bolnike od drugod, na beltinski zdravstveni postaji tudi do trideset odstotkov. Ko pa želijo tudi denarno pomoč zaradi svojega regijskega pomena, ostanejo praznih rok.
Sedemsto milijonov so dali za ureditev dermatološke ambulante, ki dela za vse Pomurje, ji odstopili prostore, vendar od preostalih občin niso dobili niti ficka. Prav tako tudi ni bilo denarja za nakup ultrazvočne aparature za ginekološki dispanzer, pa čeprav so se v delovni organizaciji dogovorili, da ga bodo kupili, a je šel denar za druge stvari.
ZDRAVSTVENI DOM V MURSKI SOBOTI
Problem številka ena so prostori, saj morajo delati v dveh izmenah. Zato so se tudi tako zavzemali, da bi naredili prizidek ter
Obratna ambulanta — da ali ne?
Poslovodni odbor DO Gorenje-Elrad Avtoradgone se je odločil za lastno obratno ambulanto. K temu je veliko prispeval tudi bivši direktor Avtoradgone. Ta odločitev pa je bila zgrešena. Oba kolektiva imata skupno 2850 zaposlenih, kar je za enega zdravnika odločno preveč. Tudi obratna ambulanta v Elradu je za dolge vrste čakajočih, zlasti ob epidemijah, pretesna.
Poslovnodni odbor je imel pri tej odločitvi najbrž v mislih zmanjšanje bolniškega staleža. Dogaja pa se prav nasprotno. Še dalj časa je namreč treba čakati kot prej v Zdravstvenem domu G. Radgona, izpad proizvodnje pa je občutno večji. Tudi za recept, bolniški list, ali kakšno malenkost mora pacient čakati ves dopoldan. Zaposleni upravičeno negodujejo zaradi tega, Zdravstveni dom pa sameva z več zdravniki — prazen.
Treba bo poiskati rešitev — v zadovoljstvo zdravnika in vseh zaposlenih. Ob vsem tem se poraja vprašanje, zakaj ni vse ostalo po starem, saj je treba navsezadnje na laboratorijske preglede in analize v oddaljen zdravstveni dom.
Jože Kaučič
organizirali nujno medicinsko pomoč, ki je nima le še pomurska regija. Tudi spremljevalci za reševalne prevoze nimajo svojih prostorov in razmišljajo, da bi jim kupili bivalni zabojnik. Sicer pa jih moti tudi to, da, čeprav so spremljevalci za vse bolnike iz Pomurja, preostale občinske
Doktor Jože Miklič, direktor zdravstvenega doma, pravi: »Trdno sem prepričan, da je minilo obdobje, ko so nam cvetele najdražje zdravstvene dejavnosti — bolnišnično, specialistično, zdraviliško. Primarno zdravstvo je najbližje človeku in je najcenejše.«
zdravstvene skupnosti zanje ne prispevajo ničesar.
Oprema jim stari in vedno manj ustreza načelom sodobnega in dobrega zdravljenja. Lani so sicer kupili sodobno aparaturo za laboratorijsko preiskovanje krvi, vendar bi poleg drugega potrebovali še aparature za oživljanje ob nujnih primerih in težkih boleznih. Pomanjkanje zdravnikov je še vedno neizpeta pesem osnovnega zdravstva. V zadnjem času so sicer veliko dajali za izobraževanje svojih zdravnikov in pričakujejo, da bodo prav kmalu dobili nekaj novih specialistov.
V splošni medicini dela petnajst zdravnikov, in ko odštejejo mlade do osemnajstega leta ter zaposlene, ki spadajo v dispanzerje za medicino dela, pride en zdravnik za 800 ljudi (slovensko povprečje je zdravnik za 530 ljudi). Tudi, ko se primerjajo s preostalimi pomurskimi zdravstvenimi domovi, vidijo, da imajo najmanj zdravnikov. Najslabše je v zobozdravstvu, saj je en zobozdravnik za 2800 ljudi (slovensko povprečje je zobozdravnik za 1400 ljudi) in prav ta dejavnost je v najbolj neprimernih prostorih. Že letos bo prišel specialist za protetiko in ga nimajo kam namestiti.
Tudi za zdravstveno varstvo žena imajo dva zdravnika, ki delata polni delovni čas, in enega, ki dela štiri ure. Nič drugače ni na dispanzerju za medicino dela, kjer sta dva specialista za medicino dela, drugi pa so za to delo usposobljeni. Prav ti zdravniki pa so pod pritiski, tako s strani
bolnikov kot nekaterih uprav delovnih organizacij, in nemalokrat morajo probleme rešiti skupno.
Tudi otroško in šolsko varstvo ima premalo zdravnikov, saj so nekateri odšli, precej pa jih je na specializaciji.
Ponašajo pa se lahko s patronažno dejavnostjo in nego na domu. Svoje delo, čeprav zahtevno in težko, zelo dobro opravljajo višje medicinske sestre.
ZDRAVSTVENE POSTAJE
Zdravstvena postaja je lahko le, če ima splošnega zdravnika, zobozdravnika, laboratorij tipa 0 ter patronažo. Tam, kjer tega ni mogoče organizirati, zdravstvene postaje ne more biti. Prav zato ne more biti več ambulante v Križevcih na Goričkem, saj ni niti primernih sanitarij in vode. Neprimerna za dobro zdravniško delo je tudi ambulanta v Mart-jancih, ki sedaj še dela v okviru soboškega zdravstvenega doma, vendar pa jo bodo morali po odhodu zdravnika, ki sedaj tam dela, tudi zapreti. V neprimernih prostorih deluje tudi prosenja-kovska ambulanta, ki je tudi pod okriljem soboškega doma. Zaradi nestalnega ogrevanja ne morejo urediti sodobne zobozdravstvene ambulante z novimi občutljivimi aparaturami. Rešitev so videli v tem, da bi osnovna šola odstopila del prostorov, vendar je ta našla določene razloge in ni pristala na to rešitev. Zobna ambulanta bi delala predvsem za šolsko mladino, le določene dni tudi za odrasle.
Razmere za delo v beltinski, cankovski in petrovski zdravstveni postaji so še primerne, manjkajo pa zdravniki, predvsem v Beltincih in na Cankovi. Pri Gradu in v Petrovcih delata po dva zdravnika, dva tudi v Beltincih, le na Cankovi je zdravnica, ki mora delati tudi v ambulanti v Rogašovcih.
MNENJE
Splošno zdravstvo opravlja 85 odstotkov vseh storitev v zdravstvenem varstvu. Kljub temu pa je delež denarja za osnovno zdravstvo premajhen, da bi lahko strokovno in tehnično bolje delali. Osnovno zdravstveno varstvo še vedno ni enako dostopno vsem ljudem, pa tudi nekateri zdravniki so preveč obremenjeni, kar gre seveda na račun strokovnega opravljanja dela.
Majda Horvat
—>—7—। - »■ "j —i-t । ' ;—' r i——■—t—
. . VESTNIK/9; FEBRUAR 1989
STRAN 4
Intervju s Štefanom Tothom
ZA PRAVDANJE JE POTREBEN »FIŠKALIŠ«
Spominjamo se ga kot soboškega župana, tudi kot predsednika tukajšnjega sodišča in zdaj ga poznamo kot natančnega odvetnika — Štefana Totha. Odvetniško pisarno ima v spomeniško zaščiteni stavbi na Titovi 31 v Murski Soboti in do nje vodi v nadstropje dvojezični napis, kar priča, da svoje stranke lahko zastopa tudi v njihovem maternem jeziku, če je to madžarščina. Kot sogovornik je zanimiv, saj poleg izčrpnih odgovorov tudi sam rad postavlja vprašanja, iz obojega pa vejejo njegove bogate izkušnje človeka, ki ve, kaj hoče, pa tudi, kako je treba kaj doseči. Vitalen je in po srečanju pred radijskim mikrofonom, ko je kot gost sodeloval v sobotni rubriki Strokovnjak odgovarja, je bila vsebina povedanega toliko bogata, da bo kot informacija, zabeležena v obliki intervjuja, gotovo zanimiva za marsikaterega bralca, ki išče pravno pomoč.
Bi lahko v uvod najprej opredelili delokrog advokature ter povedali, kakšnih zadev je največ ter kdo so iskalci pravne pomoči?
Področje dela odvetništva je opredeljeno v zakonu o pravni pomoči. Naš delokrog je zelo obširen, razgiban in pester, saj obsega pravno pomoč praktično na vseh pravnih področjih človekovega življenja: v premoženjskopravni sferi, na področju dednega prava, zavarovanja, na kazenskem področju, na statusnem in na področju pokojninskega zavarovanja. Skratka povsod tam, kjer ljudje uveljavljajo določene pravice, vlagajo zahteve, želijo urediti svoj status, svoje premoženjske in druge pravne odnose in razmerja, ki jih urejujejo predpisi oziroma zahteva življenja.
Obenem pa je delo odvetnika tudi odgovorno in, če hočete, tudi naporno. Pri svojem delu se srečujem z raznimi stiskami ljudi, s težavami in vsem tistim, kar je povezano z njihovim življenjem.
Da sem malo konkretnejši: dajemo nasvete, sestavljamo vloge vseh vrst; prošnje, tožbe, pritožbe, sestavljamo razne listine, na primer oporoke, pogodbe, kot so kupoprodajna, darilne, izročilne in druge listine, ki naj bi ljudem rabile za ureditev določenih statusnih, premoženjskih in drugih pravnih razmerij. Med najpomembnejše naše delo pa vsekakor sodi zastopanje strank v postopkih pred sodišči in drugimi organi, ki odločajo o določenih zahtevkih, pravicah in obveznostih državljanov.«
Kateri so osnovni razlogi oziroma motivi, da ljudje iščejo pravno pomoč?
Advokatura zahtevkov je zelo stara inštitucija. Pri urejevanju svojega položaja, pravic in dolžnosti ter pri obrambi svojih interesov so ljudje potrebovali pravno pomoč že od pamtiveka. Motivi so bili vedno isti. Ljudje potrebujejo strokovnjaka, ki jih bo poučil o njihovih pravicah in obveznostih, jim uredil določeno pravno razmerje, jim svetoval in v določenih razmerah ter pravnih postopkih branil njih osebno ali pa pravne interese. Naše življenje je vedno bolj razgibano in predpisov je vedno več. To ni le naša specifičnost. Število predpisov raste povsod po svetu in v tej poplavi se pravno nevešči človek nemalokrat težko znajde. Ljudje imajo tudi vedno več premoženja in vedno pogosteje stopajo v določena premoženjskopravna razmerja. Svoje pravice in obveznosti želijo vedno bolj dosledno in zanesljivo uresničiti. Vse to jih pripelje do nas odvetnikov, da jim pomagamo, svetujemo in izposluje tisto, kar so se dogovorili, da jih zaščitimo v določenih razmerah in da branimo njihove interese v različnih postopkih.
Dejstvo je, da se dandanes že redko kdo pravda brez odvetnika. Tudi v drugih zadevah se ljudje pogosto obračajo na nas. Končno imajo od tega očitno korist, saj že na štartu določenega postopka lahko preverijo svoje možnosti za izhod zadeve. Pravno pomoč pa potrebujejo tudi delovne organizacije in druge pravne osebe.
Advokatura tako ni nujno zlo, ampak je v korist tistih, ki jo potrebujejo in končno se z njeno pomočjo krepi pravna varnost vseh in vsakogar. V razvitem sve
tu se brez tega, da se ljudje ne bi posvetovali z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom, skorajda ne sklene nobeden pomembnejši pravni posel. To je prav in pokazalo se je kot koristno, saj v takih primerih odpadejo številne negotovosti, nejasnosti in tveganja, do katerih sicer lahko pride, če sklenjeni pravni posel ni dovolj natančno in jasno definiran.«
Koliko vas je odvetnikov v pomurskem prostoru, kakšna je teritorialna razporejenost in morda tudi kaj o tem, ali so med vami specializacije za določena področja?
Nekdanji soboški župan in predsednik sodišča je zdaj predvsem odvetnik in tako je Štefan Toth navsezadnje le v svojem poklicu.
Foto: N. Juhnov
Vrsta in struktura zadev, s katerimi se odvetniki ukvarjamo, je v globalu bolj ali manj enaka, v marsičem pa je odvisna tudi od aktivnosti zakonodajalca. Tako smo imeli na primer ob komasacijah zemljišč precej dela na tem področju, pred letom ali dvema, ko so kmetje urejali svojo zavarovalno dobo v kmetijstvu in uveljavljanje kmečke pokojnine, pa smo se obširneje srečevali tudi s to problematiko. Beležimo pa tudi padec določenih zadev. Tako v zadnjih letih število kupoprodajnih pogodb, zlasti pri prometu z nepremičninami. Deloma je to pripisati novim zemljiškim knjigam, ki so legalizirale dejanska lastninska stanja, deloma pa je razloge za takšno stanje pripisati številnim omejitvam pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Veliko kupoprodajnih pogodb pa se v zadnjem času naredi zunaj naših pisarn in jih delajo nepoklicni ljudje. Njihove storitve so cenejše, ker ne plačajo davščin in drugih prispevkov. Cenenost njihovih storitev pa se kaže v zapletih, dolgotrajnih tožbah, stiskah prizadetih in podobnem, kar je posledica nestrokovnosti, zato tudi na tem področju velja, da »le čevlje sodi, naj kopitar«. Zato odvetniki ljudem neprizadeto svetujemo, da sestavo pogodb zaupajo strokovnjakom, kajti le natančno sestavljene pogodbe in listine jih bodo dale zadostno jamstvo, da je v njih zapisana prava volja in da pozneje ne bo prihajalo do nesporazumov, pravd in drugih neljubih posledic.
V pomurskem prostoru , je 17 odvetnikov: trije združujejo delo v sklopu sozda ABC Pomurka, štirinajst pa nas je individualnih odvetnikov. Največ, to je 11, nas ima svoj sedež v Murski Soboti, dva sta v Lendavi in Gornji Radgoni, eden pa v Ljutomeru in Radencih. Vsi delujemo na celotnem pomurskem prostoru. To zahteva od nas veliko fizičnih naporov, saj se neredko zgodi, da ima kateri od nas istega dne razprave na vseh štirih enotah sodišča.
Spričo vedno večje razvejenosti življenja na pravnem področju, kakor tudi zaradi množice predpisov, bi bila specializacija med nami vsekakor dobrodošla. Tega si žal zaradi nezadostnega števila istovrstnih zadev v Pomurju iz ekonomskega razloga ne moremo privoščiti. Takšna specializacija je izvedljiva v večjih središčih, kjer je dovolj pravnih zadev iz določenega pravnega področja, za katere se je odvetnik specializiral.«
Zanimivo bi bilo slišati, tovariš Toth, na kak način advokatura v Pomurju pokriva potrebe pripadnikov madžarske narodnosti?
»Od skupno 17 odvetnikov, kolikor jih premore Pomurje, obvladamo madžarski jezik le trije: eden v Lendavi in dva v Murski
Soboti, vsekakor bi bilo bolje, če bi nas bilo več, saj obvladajo nekatere stranke bolj kot slovenski madžarski jezik in je tedaj tudi lažje izluščiti bistvo stvari. Za več odvetnikov, ki bi znali madžarsko, tačas ni realnih možnosti. Moram pa vseeno reči, da pripadniki madžarske narodnosti kljub našemu omejenemu številu niso niti v svojih pravicah niti možnostih prikrajšani, ker obvlada madžarski jezik več sodnikov, enoti sodišča v Murski Soboti in Lendavi pa na zahtevo strank poslujeta tudi dvojezično.«
Prekmurcev se je včasih držal slab glas, da se radi pravdajo in tožarijo tudi za malenkosti. Koliko je v tem resnice?
»Pravd iz strasti zaradi nepomembnih in majhnih stvari skorajda ni več. Ti časi so mimo. Pravdanje dandanes končno tudi ni več poceni. Svoje je napravil tudi čas, višja kulturna raven in razgledanost naših ljudi, izboljšanje njihovega gmotnega položaja, svojo vlogo pa so odigrali tudi poravnalni sveti.
Menim, da se tudi v preteklosti naš Pomurec ali Prekmurec nista nikoli pravdala za oslovo senco. Če so se ljudje kdaj pravdali za manjvredne stvari, to ni bilo zaradi pravdaške strasti, pač pa zato, ker so bili ljudje revnejši in so imele takrat v njihovem življenju tudi stvari majhne vrednosti pomembno ekonomsko vlogo.
Za Prekmurce pa velja bolj, kot da so nagnjeni k pravdam, to, da je vsak prekmurski kmet pol »fi-škališa«. Naši ljudje so dejansko naravno bistri in pravno dokaj razgledani!«
Tukaj na našem območju so bili včasih zelo pogosti spori zaradi mej in zemlje. Kakšen je položaj pri meja-štvu zdaj?
»V Pomurju, zlasti pa Prekmurju še tudi danes prevladujejo spori zaradi ali v zvezi z zemljo. To je naravna danost, saj se še vedno okoli petdeset odstotkov našega prebivalstva preživlja s kmetijstvom in zemlja pomeni zanje še vedno vir njihove eksistence.
V mestih razumljivo prevladujejo drugi spori: stanovanjski, delovni, razvezni, skratka spori, ki so značilni za tamkajšnjo socialno sestavo prebivalstva. Mejnih sporov je manj, med drugim tudi zato, ker so bile meje obnovljene ob pripravi novih zemljiških knjig. Ljudje so tudi bolj strpni, razgledani, pri manjših sporih pa se uspejo dogovoriti na poravnalnih svetih.
V našem življenju in delu pa bodo mejni spori tudi v prihodnje. Čim bolj bo zemlja pridobila na svoji vrednosti, in ta proces zadnja leta teče, tem bolj bo rasel interes lastnikov, da svoje nepremično premoženje zaščitijo. To je človeška in hkrati pozitivna težnja in je ne kaže grajati.«
TOZD LJUTOMER
MARLES, tozd Tovarna masivnega pohištva, n.sol.o, Ljutomer ponovno razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	Vodja komerciale
Pogoji: VII. stopnja lesne, ekonomske ali pravne smeri in
3 leta delovnih izkušenj ali
VI. stopnja lesne, ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj.
2.	Vodja računovodstva
Pogoji: VII. ali VI. stopnja ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri enakih in podobnih delih in nalogah.
Objavljamo še naslednji prosti delovni mesti:
1.	REFERENTA ZA KADROVSKE IN PRAVNE ZADEVE
Pogoj: VI. stopnja pravne smeri in 1 leto del. izkušenj.
2.	VARNOSTNEGA INŽENIRJA
Pogoj: VI. stopnja izobrazbe te smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Vloge za razpisana dela sprejemamo 15 dni po objavi na zgornji naslov, s pripisom »za razpisno komisijo«, in 8 dni po objavi za ostala delovna mesta. •
Če ostaneva še malo pri zemlji, ne bo odveč, da pojasnite, kako je s prednostno pravico pri nakupu kmetijskih zemljišč. O tem ljudje ne vedo dovolj!
»Spori zaradi neupoštevanja z zakonom določene prednostne pravice pri prometu s kmetijskimi zemljišči so na tem območju zares pogosti. Pri zakonu o kmetijskih zemljiščih je namreč sleherni prodajalec kmetijskega zemljišča in gozdnih površin dolžan nameravano prodajo teh zemljišč pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe javno objaviti; dati ponudbo za prodajo prek krajevnega urada. Ponudbo je krajevni urad dolžan javno izobesiti oziroma oglasiti. Na ta način se mejašem zemljišč omogoči pri nakupu prednostna pravica, ki velja tudi za kmetijske delovne organizacije. Rok objave je 30 dni. Če prednostni upravičenec prodajne pogoje, ki jih je navedel prodajalec, v celoti sprejme, mu je prodajalec kmetijsko zemljišče ali gozd dolžan prodati.
V praksi se večkrat dogaja naslednje: Prodajalec v ponudbo (največkrat z namenom, da bi se stranke izognile prometnemu davku) ne navede prave cene, ampak manjšo. S tem (kar ljudje še vedno ne vedo prodajalec se izpostavi nevšečnostim, saj je prednostnemu upravičencu dolžan prodati zemljišče po tisti ceni, ki je navedena v ponudbi, izobešeni na krajevnem uradu. Posebej velja poudariti, da je zmotno stališče tistih, ki menijo, da se je neljubi posledici možno izogniti na način, da prodajalec svojo ponudbo na krajevnem uradu umakne. Dana ponudba se namreč ne more več umakniti!
Za prodajo gradbenih parcel so pravila nekoliko drugačna. Lete je pred prodajo prodajalec dolžan ponuditi v odkup občini oziroma skladu za urejanje stavbnih zemljišč, ki ima prednostno pravico. Tako je tudi na tem področju pri sestavi ponudb koristno posvetovanje z odvetnikom oziroma drugim strokovnjakom, kadar re za bolj zapletene primere.«
Pogosti so verjetno tudi preživninski zahtevki. V katerih primerih lahko mati zahteva zvišanje preživnine?
»Omejil se bom le na preživnino otrok, ki živijo pri enem od roditeljev. Začetno preživnino v teh primerih največkrat določi sodišče ob razvezi ali ob ugotovitvi očetovstva. Za otroke sta po naših zakonih v obsegu otrokovih potreb in svojih zmožnosti dolžna skrbeti oba roditelja v skladu z njunimi pridobitnimi sposobnostmi in premoženjskim stanjem. Zato so preživnine od primera do primera različne, čeprav gre za otroka istih let.
. Višina preživninskih obveznosti pa se spreminja tako zaradi pora-
MARLES
Lesna, stavbna In pohištvena Industrija Maribor n. sol. o.
62000 Maribor
Jugoslavija
sta življenjskih stroškov, ki jih povzročajo inflatorna gibanja, kot tudi zaradi otrokove starosti, zato ker na primer začne obiskovati vrtec ali šolo in podobno.
Rast otrokovih potreb zaradi zvišanja življenjskih stroškov se pokriva z valorizacijskimi odločbami, ki jih izdaja skrbstveni organ. S tem zvišanjem preživnine pa niso pokriti izdatki za otrokovo preživljenje, ki jih povzročajo: starost, nastala šoloobveznost, prehod iz osnovne v sredenjo šo-
B
:1. 'k-
aLJUDSM EL.
vSPgLRSJLO 0SV0B001LUC FROUTE OBSURSUIH C
Prlekija je dala jezikoslovca Franca Miklošiča, pomembnega za slovansko jezikoslovje, graditelja temeljev novejše slavistike Petra Dajnka. avtorja črkopisa dajnčica, najpomembnejšega ilirskega pesnika Stanka Vraza, za Cankarjem največjega slovenskega dramatika Bratka Krefta. Pedagog Henrik Schreiner pa je bil pobudnik in začetnik moderne slovenske in jugoslovanske pedagogike. Rojen leta 1850 v obrtniški družini v Ljutomeru.
Tako Pomurski vestnik, 8. decembra 1955, ko so v pokrajini ob Muri organizirali teden tiska in radia oz. mesec Pomurskega vestnika. V tem času je naš pokrajinski list objavil več zgodovinskih člankov in razprav, spominskih zapisov in portretov. Ob desetletnici osvoboditve se je tudi preimenoval iz Obmurskega tednika v Pomurski vestnik.
Takrat je imel tednik celo književno prilogo Odmevi, razpisovali so se o odpravljanju viničarskih odnosov, razčlenjevali vlogo in pomen novih občin oz. komun ter objavili izredno bralen podlistek Bil sem borec tujske legije — zgodba Ivana Ba-kana iz Dokležovja.
Vi, ki zrete za mano še v reber, v čaše nalijte najslajšega vina, meni zapojte zdravico domačo, lepi so dnevi, vredni spomina.
To pa je kitica, ki jo je ob slovesu »zapela« ljudska pesnica Kristina Šulerjeva s Stare Gore pri Vidmu ob Ščavnici in jo je priobčil tudi naš časnik.
Posebej zanimiv in aktualen pa se zdi dogodek iz februarja 1955. »Na pobudo Kluba prekmurskih akademikov — pobudo so dali na svojem delovnem zborovanju, takoj po proslavi 20-le-tnice Ljudske pravice — je poseben pripravljalni odbor, v katerem so bili člani prejšnjega in zdajšnjega KPA, pripravil vse potrebno, da je lahko okrajni ljudski odbor v Murski Soboti naročil pri Projektivnem ateljeju v Ljubljani izdelavo osnutka za regionalni načrt Prekmurja. To naročilo je prvo te vrste v državi...« Na naslovnici beremo: »Zadnjo soboto, 19. februarja, je bilo v Murski Soboti posvetovanje strokovnjakov, gospodarstvenikov, kulturnih in javnih delavcev, ki bodo odslej sodelovali pri izdelavi regionalnega načrta za Ob mu rje...«
Naveden je podroben seznam članov iniciativnega odbora ža regionalni načrt Obmurja in več

SOCIALUTtČ
..n---,-.
VESTNIK
LETO XVI«. — U«, 1
MURSKA SOBOTA, 6,

7V N 80A

»0^036
lo in drugi primeri, ko se stroški otrokovega preživljanja povečajo mimo inflatornih gibanj. V takih primerih ima roditelj pri katerem otrok živi, pravico zahtevati višjo preživnino. Če se roditelja ne moreta sporazumeti, je prizadeti roditelj upravičen do tožbe. Jasno ima tudi roditelj, katerega pridobitni pogoji so se pozneje bistveno poslabšali, pravico zahtevati, da se njegova preživninska obveznost zmanjša.«
Brigita Bavčar
pojasnjevalnih prispevkov, na primer: Ukrotitev voda — ob-murski problem številka ena (inž. Koloman Žibrik), Urbanistično načrtovanje zasleduje važen smoter (inž. Sonja Lapajne-Oblak) in še kakšen.
In morda še daljši ščepec spoznanja iz tistih dni — pod naslovom V odpadkih se skrivajo milijoni deviznih dinarjev. »Najprej o krpah. Na zunanjem trgu plačamo za tono volne 300 tisoč deviznih dinarjev, dočim nas stane predelava krp v novo blago samo 90 tisoč domačih dinarjev, kar pomeni, da privarčujemo pri toni zbranih krp 210 tisoč deviznih dinarjev. Prav zaradi tega nam letošnji načrt določa, da zberemo 1956 ton krp, uvozili pa bomo 1796 ton tekstilnih odpadkov. V obdobju preteklih štirih let je ostalo pri nas približno 6000 ton neodkupljenega papirja, ki je večinoma že propadel. .. Stroški zbiranja in transporta 4000 ton kosti znašajo 1,400.000 din. v zamejstvu pa stane ista količina kosti 15,000.000 deviznih dinarjev. VESTNIK
Ena tona starega uvoženega železa nas stane 2500 deviznih dinarjev, dočim doma zbrano železo polovico manj... V bogati Švici gledajo na zbiranje odpadkov drugače kakor nekateri naši ljudje. Pri vsaki večji hiši je več zabojev, v katere mečejo surovine, v vsakem zaboju se nabira določena vrsta odpadkov, ki jih potem s kamioni odvažajo. Mi res nimamo takšnih tehničnih priprav (zlasti kamionov), da bi z njimi obiskali vsako hišo, z dobro voljo pa bi dosegli neprimerno več kot dosedaj. V industrijsko razviti Ameriki se ukvarja z organiziranjem zbiranja odpadkov nad 40 tisoč ljudi. V letu 1936 so pridobili iz odpadkov 60 odstotkov bakra in 50 odstotkov svinca, v nekaterih državah pa odpadke celo izvažajo ...«
Gornji povzetek je iz uvodnika na naslovnici Ljudskega glasa, 31. maja 1951. Kako je s temi zadevami danes, je seveda že druga zgodba.
(B. Ž.)
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
STRAN 5
V Avtoradgoni terapija s šokom
(nadaljevanje s prve strani)
O ukrepih, ki jih je sprejelo začasno vodstvo v Avtoradgoni, smo že poročali, zato o njih na kratko. Na firmo so prišli 14. marca in prva naloga je bila: predstaviti vsem zaposlenim program obnove. Najprej so morali spoznati resničen položaj in probleme. Po štirinajstih dneh so obstoječe stanje analizirali in sestavili trinajst delovnih skupin iz strokovnjakov Avtoradgone, ki so analizirali stanje v svojem delovnem okolju in predlagali ukrepe, kako ga izboljšati in doseči boljše rezultate. Na osnovi tega so konec lanskega leta izdali ukrep kratkoročnih nalog. Med najpomembnejšimi je prav gotovo reorganizacija celotnih strokovnih služb v delovni skupnosti, ki so bile do sedaj razbite in nefunkcionalno povezane. Drugi pomembnejši ukrep so kadrovske spremembe, ki so jih uresnP čili 1. februarja. V ta projekt pa spada tudi pokritje izgube in priprava raznih elaboratov in študij v zvezi s tem.
Breme izgube
Čeprav v začetku februarja še niso imeli dokončnih finančnih podatkov, je bilo nekaj že znano — izguba bo med največjimi, kar jih doslej pomni pomursko gospodarstvo, saj znaša okrog 7,5 milijarde dinarjev. Vzrok so, kot je prepričano vodstvo, premajhen fizični obseg proizvodnje in prevelike obveznosti zaradi kratkoročnih posojil. Načrt pokrivanja izgube imajo pripravljen, na pomoč pa jim je priskočila Ljubljanska banka, Pomurska banka, s 4,5 milijarde dinarjev, dolg pa bo verjetno ostal še vse leto.
do sedaj ni bilo, delavci so na zborih take ukrepe celo podprli, saj so sami ugotovili, da takšen nered in nedisciplina, kakršna sta bila prej, ne peljeta nikamor. Kar je pri vsej stvari najbolj »kruto« — zamudnike objavljajo tedensko v Informacijah. In kako je z osebnimi dohodki? Janez Rozman je dejal: »Zadnja
Janez Rozman, predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa.
plača je bila za 9 odstotkov manjša od občinskega povprečja, to pa je za 19 odstotkov manjše od republiškega. Torej smo z osebnimi dohodki na repu. S sistemom uravnilovke smo tudi destimulirali vse strokovnjake, tako da se čudim, kako še vedno samo iz pripadnosti kolektivu vztrajajo v Avtoradgoni. Naša želja je, da bi dvignili plače za 30 ali 40 odstotkov, vendar pa nam grozi, da bomo morali zaradi izgube v lanskem letu prihodnji
Bivalne enote so na zahodnem trgu vedno bolj zanimive. Foto: Nataša Juhnov
Poleg pridobivanja potrebnega denarja je pomembno tudi povečanje proizvodnje. Podpisali so pogodbo za izdelavo 2200 bivalnih enot, kar je 50 odstotkov več, kot je bila celotna lanska izdelava. 80 odstotkov jih je namenjeno tujemu trgu. Nekaj negotovosti je še pri sodelovanju s Tamom in montiranju nadgradenj na vozila. Podpisana je že pogodba s partnerjem iz Sovjetske zveze (plačilo bo v nemških markah), v okviru tega pa naj bi Avtoradgona izdelala okrog 1000 avtobusov. S Tamom se morajo še sporazumeti glede delitve neto dohodka, kajti odslej želijo opravljati le taka dela, ki bodo ustvarjala akumulacijo za obe firmi. Če pa bodo posel sprejeli (kar je že skoraj gotovo), bodo v prihodnjih mesecih potrebovali dodatnih sto delavcev iz kovinskopredelovalne industrije.
Sodelovanje delavcev in disciplina
Kot je dejal predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa v Avtoradgoni Janez Rozman, so takoj prvi dan ukrepa družbenega varstva začeli s »šok terapijo« disciplinskih ukrepov, kar pa le pomeni, da so začeli dosledno upoštevati vse samoupravne akte s tega področja. Odhodi, prihodi na delo, malica, disciplina na delovnem mestu ... Problemov ali odporov
mesec preiti na zajamčene osebne dohodke. To pa pomeni, da bi jih morali znižati od 10 do 15 odstotkov. No, upamo, da jih bomo lahko zvišali!«
Ukinjanje porodnišnic
Zadnje čase je bilo veliko pisanja predvsem okrog podružnic, ki jih nameravajo v Avtoradgoni ukiniti. Največ prahu je bilo v Lenartu, kjer je zaposlenih 20 ljudi, vendar je od tega 15 šoferjev, ki pa jim je vseeno, kje je sedež firme. Vzrok za takšno odločitev je v varčevanju in želji, da bi centralizirali celotno prometno dejavnost. To pa pomeni, da bodo okrog 200 vozil v prihodnje vodili iz radgonske poslovalnice, saj bodo tako imeli boljši nadzor nad gibanjem vozil, kar je bilo doslej nemogoče. Posamezne poslovalnice so se obnašale preveč lastniško nad vozili in med njimi ni bilo nobenega sodelovanja. Z vsemi podjetji, s katerimi so doslej pogodbeno sodelovali, bodo tudi odslej.
Omeniti je treba še zgled beograjske poslovalnice, kjer pa je pritožba zaradi prezasedenega telefona (zaposlen je komercialist Nenad Stekič) drugotnega pomena. Ni izpolnila svojih nalog in Rozman je dejal: »Ne vem, če so krive politične razme-re ali kaj drugega, vendar prek tega-zastopništva lani nismo ime-
li takega obsega poslov, kot smo pričakovali. Če tudi letos ne bodo izpolnili načrtov, bomo takšno komercialno predstavništvo ukinili.«
Še vedno pa jih ovirata državna administracija in nadzor nad mednarodnimi posli. Zaslužek bi bil večji, če bi lahko »izvažali storitve«, vendar dobijo iz Beograda le redko ugodno rešeno prošnjo.
Izvozni programi in vroč posel
Edina rešitev za Avtoradgono je, da izberejo take proizvodne programe, katerih izdelke bodo lahko prodajali na tujem trgu. So bivalne enote in gradnja vozil res pravi posel? V Avtoradgoni so prepričani, da imajo še veliko neizkoriščenih možnosti. Zadnji dve leti so 50 odstotkov bivalnih enot prodali na tujem, letos se bo ta prodaja (po zaslugi naročil iz Sovjetske zveze) povečala na 80 odstotkov. Prav tako »vroč posel« je izdelava avtobusov z 28 sedeži, zelo zanimiv za tuje kupce pa je (precej ga že izvažajo) Mercedesov furgon, v turistični minibus predelan kombi.
Branko Kurbus, ki je zadolžen za proizvodno-tehnično področje, je o tem povedal: »Pri tem sodelujemo z avstrijskim partnerjem, zato imamo dvojno korist. Partner nas prisiljuje v uporabo
vse boljše tehnologije in boljšo kakovost izdelkov, ob tem se učimo in izpopolnjujemo, to pa lahko s pridom uporabimo na domačem trgu. Teh mercedesov bomo letos izvozili 50. Želeli bi se povezati s kakšno večjo jugoslovansko zunanjetrgovinsko firmo, kot je Autokomerce, saj je veliko povpraševanje za majhnimi avtobusi še v Belgiji, Nizozemski, Franciji in tudi v ŽDA.«
Ostati morajo seveda v okviru realnih možnosti — sprejemati toliko naročil, kolikor bodo lahko izdelali v dogovorjenem roku. Zanimivo bo verjetno sodelovanje z nemško firmo, za katero naj bi v Avtoradgoni izdelovali varnostne kabine za delovne stroje. Zaradi dragega in nekakovostnega domačega materiala jih bodo morali izdelovati (če bodo posel sprejeli) iz uvoženega, vendar cenejšega materiala.
In za konec še o neizrabljenih prostorih nekdanjega Elementa! Če bodo dogovori uspešni (če ne bo kakšnih administrativnih prepovedi), bodo dobili v Gornji Radgoni v kratkem mešano podjetje; Avtoradgona bo svoj delež kapitala prispevala v obliki objekta in zemljišča, avstrijska firma pa v obliki opreme in zagonskega denarja.
Bernarda B. Peček
10 LET ROGAŠOVSKEGA LIVA
Za strokovnjake na stežaj odprta vrata
Kljub kriznim razmeram v 125-članskem kolektivu rogašovskega Liva z dokajšnjim optimizmom gledajo na prihodnost. Pred letom dni so izvažali v glavnem na vzhodna evropska tržišča, predvsem v ČSSR, v zadnjem obdobju pa so se preusmerili s poskusnim izvozom, delali so zares veliko in vložili 1,5 milijarde dinarjev. Ob tem so bogatejši za precej novega tehnološkega znanja in tehnologije in za ljudi, ki so jih uspeli usposobiti za zahtevnejše delo. Nič čudnega, če letos računajo, da bodo izvoz na konvertibilni trg povečali kar za 100 odstotkov.
»Imamo dejanske možnosti, da se dolgoročno povežemo z eno od večjih nemških firm, ki dela različne grabljivce za razne vrste tovorov, kar mislim, da je ob pridobitvi mladih ljudi in znanja največji uspeh v desetletju obstoja našega kolektiva. Mi smo do tega posla vendarle prišli, zato tu v prihodnje ne bo nikakršnih kompromisov. Pa naj gre za kakovost materiala ali za roke dobave materiala. Če se resnično hočemo vključevati v svetovni trg, o katerem so nas polna usta, potem moramo vedeti, kaj vse nas tam čaka in kaj vse bomo morali narediti za hitrejši prodor,« poudarja direktor rogašovskega Liva Viktor Vild.
Ta prizadevni delovni kolektiv na severozahodnem delu Goriškega ima za sabo 10 let dokaj uspešnega poslovanja. V tem obdobju so proizvodni program menjali skoraj 80-odstotno, ker so tako terjale razmere na trgu. V začetku je bil njihov izdelek 100-odstotno mešalec, pozneje pa so programe menjali in zdaj delajo izrazito za potrebe strojegradnje. To pa terja ogromno vloženega znanja; od najmanj kvalificiranega dela do inženirskih poslov in zahtevnejših gospodarskih zadev. Za strokovnjake imajo na stežaj odprta vrata. »Najbolj bogati smo pri kadrih, saj ima 75 odstotkov zaposlenih najmanj stopnjo kvalifikacije. To je veliko bogastvo, devet ljudi pa dela v razvojnem oddelku. Sreča je, da so to v glavnem domačini, medtem ko en diplomirani ekonomist dela pri kompletni obdelavi podatkov. Moram poudariti, da doslej nismo kupili še nobenega programa, kar je gotovo spodbudno. Prej smo zaposlovali le strojne profile, zdaj pa elektroničarje, ekonomiste itd. Torej, gledamo dolgoročno in ne le skozi trenutne težave, zato sem prepričan, da bo ustrezni rezultati šele prišli,« meni Viktor Vild.
Ni razloga, da ne bi verjeli njegovim besedam. Le na to, da v začetku leta v gospodarstvu še ne poznajo določene stvari, pomembne za njihovo nemoteno poslovanje, nenehno opozarjajo. Šele, ko jim bo omogočena preskrba kakovostne pločevine, brez katere ne morejo biti, se bodo laže vključili v posle s tujim partnerjem. Če hočejo biti čim konkurenčnejši, potem na tem področju ne sme biti nikakršnih odstopanj, je slišati v rogašovskem Livu. Vsekakor imajo povsem prav!
MilamJerše
ABC POMURKA - KZ PANONKA
TOZD SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO
MURSKA SOBOTA
objavlja prosta dela in naloge
STROJNIK V HPC PUCONCI
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednji pogoj:
— da ima višje — ali srednješolsko izobrazbo tehniške strojne smeri in vsaj 2 leti delovnih izkušenj.
Prednost pri izbiri bodo imeli mlajši kandidati.
Prošnje z ustreznimi dokazili naj kandidati vložijo v roku 8 dni na naslov ABC POMURKA — KZ PANONKA, Markišavska 3, 69000 Murska Sobota.
KULTURNI CENTER MIŠKO KRANJEC MURSKA SOBOTA, Trubarjev drevored 4, komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
prosta dela in naloge:
NALOGE PRI DELU Z
MLADIMI BRALCI
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo višješolsko izobrazbo pedagoške smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
Posebne zahteve: opravljen strokovni izpit za višjega knjižničarja
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov:
KULTURNI CENTER MIŠKO KRANJEC MURSKA SOBOTA, TRUBARJEV DREVORED 4.
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po razpisnem roku.
Ljutomer
MED LESARJI
V lesni industriji ljutomerske občine je zaposlenih nekaj čez 500 ljudi. Gre za dve tovarni, ki sta si dokaj blizu, če mislimo na prostor, sicer pa nimata tako rekoč nič skupnega. Morda le podobne probleme zaradi vsesplošne krize lesne industrije pri nas.
Kot je znano, so se ob koncu minulega leta v Marlesovem tozdu Tovarna masivnega pohištva Ljutomer odločili za izločitev iz matične delovne organizacije. »Če tega ne bi storili, bi glede na novi zakon o podjetjih postali le enota in mislim, da bi bili v podrejenem položaju. Predlagali smo ustanovitev združenega podjetja, vendar v Mariboru niso bili za to. Po dogovorjenem ključu smo doslej financirali 57 ljudi v skupnih službah v Mariboru. To so velika sredstva. Kot samostojno podjetje načrtujemo le 17 novih kadrov, predvsem tehnične stroke, na začetku pa še manj. Mislim, da bo prihranek očiten. Mora nas pač voditi gospodarnost tudi pri zaposlovanju. Prav tako ocenjujemo, da ni dobro biti brez lastnih kadrov, saj si je brez njih težko zamišljati razvoj, napredek. Z Marlesom pa seveda želimo ohraniti sodelovanje, saj smo skupaj dosegli marsikaj koristnega. Predvsem gre za skupni program izdelave kuhinj. Trenutno pa imamo z matičnim podjetjem nekaj problemov glede delitve skupnega premoženja. To je pač ob takšnih priložnostih običajno,« nam je med drugim povedal direktor prejšnjega Marlesovega tozda v Ljutomeru, zdaj pa novega samostojnega podjetja Murales, Stanko Škalič. Hoteli so se sicer imenovati Murles, vendar so jim v Mariboru to ime oporekali zaradi prevelike podobnosti z Marles(om). In kakšen je njihov položaj? Od minulega poslovnega leta pričakujejo pozitiven finančni rezultat, drugo pa je vprašanje likvidnosti. Le-ta jih kar precej kolje. Kupci jim namreč postavljajo dokaj neugodne plačilne pogoje, sami pa morajo svojim dobaviteljem plačati največkrat v 15 dneh. Nekoliko se bojijo tudi padca kupne moči potrošnikov, zato bodo skušali povečati izvoz. Lani so z njim dosegli več kot 40 odstotkov realizacije celotnega prihodka. Največ njihovih izdelkov gre v Nemčijo, Anglijo, Švedsko, Španijo, Dansko, Ameriko in Francijo. Ravno prejšnji teden so jih obiskali poslovneži iz Švedske in obetajo si nove posle. Ker imajo dela veliko, se s presežkom delovne sile najbrž ne bodo srečali, potrebno pa bo spremeniti sistem nagrajevanja, ki bo bolj spodbujal prizadevne delavce. Za januar bodo osebne dohodke povečali za 30 odstotkov.
V tovarni pohištva Mizarstvo, ki je temeljna organizacija združenega dela Lesnine, pa glede organiziranosti oziroma statusne spremembe razmišljajo ravno obratno. So namreč za to, da bi postali samostojna delovna enota, ne pa samostojno podjetje. Zakaj? Direktor Martin Novak o tem pravi tole: »Znano je, da si je trgovina, ki prodaja naše izdelke, ustvarila monopolni položaj, in sicer zaradi plačilnih pogojev. Mi dobimo plačilo za naše izdelke šele v 90 dneh, svoje račune pa moramo poravnati veliko prej. To za nas predstavlja skoraj nepremagljive probleme. Mi zato predlagamo skupno družbeno , podjetje, v katerem bomo vsi, izdelovalci in trgovina, nosili tudi skupno tveganje pri poslovanju.«
Zaključni račun Mizarstva za lansko leto- ne bo ugoden, saj bo v njem nekaj rdečih številk. Imeli bodo torej izgubo. Leta je ob lanksem trimesečju znašala okrog 505 milijonov in do konca leta ne bila odpravljena. Bodo pa poračunali vse stroške za obresti in revalorizacijo, tako da naj bi letos nekoliko laže dihali. Lanska izguba pa bo, upajo, pokrita v okviru Lesnine. Tako kljub vsemu izdelava teče normalno. Gre za dogovorjene serijske izdelke, v zadnjem času pa načrtujejo novo spalnico in predsobo, razširili bodo sestavljivi program mobi, naredili so tudi poseben vzorec spalnice za izvoz na Kitajsko in dva vzorca odprto-zaprtih regalov za izvoz na arabsko in zahodno tržišče. Ali se je izvoz splačal?
»Moram povedati, da mi nimamo neke tradicije pri izvozu. V takšnem obsegu je že od leta 1976. Gre za izvoz ploskovnega pohištva. Le-to pa je namreč na zahtevnem tržišču malo iskano in ima dokaj nizko ceno. Poleg tega nam narekujejo izdelke po njihovih načrtih. Zato je za nas še najbolj zanimiv izvoz na arabsko območje.«
Na domačem tržišču pa računajo, da se bo stanje prodaje za njih nekoliko izboljšalo, predvsem glede plačilnih pogojev, z odpiranjem zasebnih trgovin, kot je že v Varaždinu in delno v Ljubljani. To bo vsaj delno razbilo monopol velikih trgovskih hiš.
V Mizarstvu je sedaj zaposlenih okrog 180 delavcev. Kadrovska zasedba je dokaj slaba, saj je okrog 55 odstotkov nekvalificirane delovne sile. Kaže, da se bo pri njih pojavil problem presežka —- tako v proizvodnji kot režiji. Novembra so sprejeli nov pravilnik o vrednotenju del in nalog. Uvedli so spodbujanje. To se je izkazalo kot dobra poteza. Zdaj je postal interes zaposlenih, da se uporabi čim manj režijskih in čim več proizvodnih ur. Potem je tudi večja spodbuda pri osebnem dohodku. Trenutno je najnižja plača okrog 670 tisoč dinarjev. Skoraj vsak mesec pa se pojavljajo zahteve po višjih izplačilih. Prekinitve dela ali stavke pa zaenkrat še ni bilo.
Ali bi se lahko ljutomerski lesarji združili? Ta pobuda je živa že okrog 10 let. Morda je tačas o tem nerealno razmišljati. V prihodnosti pa kaj takega ne bi smelo biti izključeno. Z združitvijo bi namreč lahko ustanovili skupne razvojne in drudge službe ter pocenili stroške poslovanja.Jože Graj

KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
TOZD PG RAKIČAN
ABC Pomurka — KG Rakičan
tozd PG Rakičan
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
1.	osebnega avtomobila IMVR4TL, letnik 1982, vozen, za izklicno ceno 4,900.000.— din,
2.	osebnega avtomobila IMVR4TL, letnik 1982, vozen, za izklicno ceno 4,900.000,— din
Javna dražba bo v nedeljo, 12. 2. 1989, ob 10. uri v Rakičanu (OE Delavnica).
Ogled avtomobilov je možen pred začetkom dražbe. Interesenti morajo prej plačati 10-odstotno varščino od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati
in odpeljati. Osnovno sredstvo prodajamo po sistemu ogledano—prodano, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti. Informacije po tel. 23 163.
STRAN 6
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
kmetijska panorama
Boljši dohodek še ni pogoj za hitrejši razvoj
Dokončni rezultati poslovanja pomurskega kmetijstva v lanskem letu bodo sicer znani šele ob koncu meseca, ko bodo v organizacijah združenega dela naredili zaključne račune, vendar že zdaj lahko zapišemo, da je bilo minulo poslovno leto za kmetijce bolj ali manj uspešno. Kot kaže, nobena delovna organizacija v sklepni bilanci ne bo izkazovala rdečih številk, rezultati pa bi bili še ugodnejši, če kmetijstva v letu 1988 ne bi prizadele nekatere naravne nesreče. To velja predvsem za rastlinsko pridelavo, saj je suša v drugi polovici leta močno zmanjšala pridelke, spomladanska pozeba pa je opravila svoje tudi v vinogradih in sadovnjakih. Manjši pridelki krme se sicer še ne kažejo na lanskih rezultatih v živinoreji, gotovo pa ne bodo povsem brez posledic že v tem letu.
Kmetijstvo je panoga, ki je bila že nekaj let v najbolj neugodnem položaju. Zaostreni pogoji gospodarjenja so prihajali tu še toliko bolj do izraza, saj je bilo kmetijstvo v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva vedno v podrejenemu položaju. Na njegov račun smo skušali vedno blažiti socialne napetosti, ki so bile posledica težavnih razmer v gospodarstvu, zato kmetijci nikoli niso mogli uveljaviti takšnih cen, da bi pokrivale vsaj stroške proizvodnje. Zaradi neurejenih cenovnih razmerij se je dohodek iz kmetijstva leta in leta prelival v druge dejavnosti, že tako revno kmetijstvo se je še bolj siromašilo, vlaganja v razvoj, ki naj bi prinesel novo kakovost na to področje, pa so v zadnjih letih tako rekoč zastala. Posegi v kmetijstvo, ki bi morali pridelovalce spodbujati k večji proizvodnji, niso odigrali svoje vloge, saj smo z raznimi premijami in drugimi
KAKO RAZVITI SADJARSTVO NA GORIČKEM
Goričko, severni predel Pomurja, je precej zaostalo v svojem razvoju v primerjavi z drugo Slovenijo in tudi v primerjavi z ravninskim predelom Pomurja. Prebivalcev je čedalje manj, predvsem na severovzhodnem delu, kajti v Murski Soboti, v drugih industrijskih središčih in tudi v tujini so boljše razmere za delo. Mislim pa, da se zaradi krize, ki se pojavlja v večini gospodarskih panog in zaradi brezposelnosti, ki je vedno večja, kaže boljša prihodnost v sadjarstvu. Graditi bi morali na naravni danosti Goričkega in pa na številčnosti delovne sile tega območja. Vemo, da so bile pred 2. svetovno vojno pridelane velike količine sadja in da so ga tudi izvažali. Precejšen del prebivalstva se je preživljal s prodajo sadja. Po vojni je bilo zasajenih nekaj plantažnih nasadov, ki pa so v glavnem propadli. Nasadi so bili nenačrtni, tudi sortiment ni bil najboljši. Gotovo je k temu prispevala nepravilna agrarna politika občine do sadjarstva. Tako v družbeni kot kooperacijski pridelavi sta imeli prednost živinoreja in poljedelstvo. V sadjarstvu in vinogradništvu je delalo malo strokovnjakov in še ti niso dobili nobene podpore pri obnovi nasadov. Predvsem ni bilo nobenih ugodnih posojl v kooperacijski pridelavi, česar pa ne moremo trditi za preostali del Slovenije. Goričko je bilo prepuščeno samo sebi, kot da ne bi bilo del Slovenije. Mnogo nasadov v Sloveniji je na neprimernih Zemljiščih in legah, samo da so bila izkoriščena ugodna posojila. Rajonizacija kmetijskih kultur je v Sloveniji popolnoma odpovedala, enako v vsej Jugoslaviji.
Vemo, da dobimo kakovostno sadje na dobrih sadjarskih dvignjenih legah s posebnim podnebjem in dosti sonca. Le kakovostno sadje pa se lahko dobro in zanesljivo proda doma in v tujini. Načrtno in intenzivno sadjarstvo nam daje trajen dohodek, ohranja družine in, kar je posebno pomembno, neguje krajino. Prvi nasadi višenj v kooperaciji
Uj
oblikami pomoči največkrat le pokrivali nastale razlike v ceni.
Kaže, da se začnejo razmere zdaj le nekoliko spreminjati, saj začnemo spoznavati, da brez razvoja kmetijstva ni tudi razvoja celotnega gospodarstva. Zamujenega se v kratkem času ne bo dalo popraviti, saj praksa potrjuje, da je proizvodnjo zlahka opustiti, jo je pa izredno težko ponovno oživiti. To, da se je podeželje marsikje že dodobra spraznilo, ni treba posebej dokazovati, proizvodnja na teh območjih pa se bo že kmalu še bolj zmanjšala, saj na mnogih kmetijah vztrajajo zdaj le še ostareli kmetje. Široko zastavljena družbena akcija za pospeševanje razvoja hribovitih območij v Sloveniji, ki jo začenjamo zdaj, zamuja vsaj nekaj desetletij, postavlja pa se tudi vprašanje, kako jo bomo v teh kriznih časih sposobni izpeljati. Le moralna in politična podpora ne bo niti malo zalegla, če ji ne bo sledila tudi
so bili zasajeni leta 1976, tako so bila izkoriščena prva posojila za sadjarstvo na Goričkem. Prvi gosti nasad jablan je bil v Otovcih leta 1980 na površini 0,50 ha. Mislim, da so bili tako dani temelji intenzivnemu sadjarstvu, začel se je preporod sadjarstva v zasebni lasti na Goričkem. Pobudnik te
ga razvoja je bil inž. Merklin in KZ Panonka je dajala prva posojila za sadovnjake v Pomurju. Prvi večji gosti nasad jablan je bil zasajen leta 1981 v Fokovcih na površini 12 ha.
Prihod novih strokovnjakov in posojila, ki jih je dajala H KS KZ Panonka, so omogočili, da je bilo do leta 1989 narejenih 110 ha
nasadov, od tega: gosti nasadi jablan nasadi jablan za industrijska jabolka višnje črni ribez
maline
robide lešniki
Poleg kooperacije pa
56 ha
2,5 ha 26 ha 13 ha
2 ha
I ha
12 h-a ima še
lastna pridelava, tozd Sadjarstvo in vinogradništvo, 20 ha višenj in 49 ha jablanovih nasadov. KG Rakičan ima svoje sadjarstvo na dveh krajih, in sicer: v Krama-rovcih jablane in orehe, v Mač-kovcih pa jablane, breskve in hruške. Seveda pa so še možnosti za povečanje sadjarskih površin. Na Goričkem tako delujeta dva ozda, KG Rakičan in KZ Panonka s kooperacijo, ki sta gonilni
ustrezna materialna podpora. Kakšna bo ta v časih, ki prihajajo, pa lahko samo ugibamo. Če mladih v preteklosti nismo znali zadržati na kmetijah, jih bo zdaj še toliko težje prepričati, da bi se nanje vrnili. Če pa jih že bomo, jim bo treba najprej zagotoviti takšno kakovost življenja, da ne bodo v slabšem položaju kot njihovi vrstniki v mestih. Dokler bodo morali ljudje rta podeželju sami zagotavljati dobršen del sredstev za gradnjo in posodobitev cest, dokler bodo morali sami urejati telefonsko omrežje in drugo potrebno infrastrukturo, tako dolgo bodo še vedno v slabšem položaju in ne bodo silili na podeželje.
Vse to in še marsikaj drugega bomo morali imeti v mislih, ko bomo načrtovali nadaljnji razvoj kmetijstva. Vendar sam razvoj kmetijstva, pa najbo še tako uspešen, zlasti na hribovitih območjih, ne bo mogel dovolj izboljšati dohodkovnega položaja kmečkih gospodinjstev. Pa tudi če bi ga, samo s tem ne bomo preprečili odseljevanja mladih ljudi. Kot že rečeno, jim moramo zagotoviti tudi takšne bivalne, socialne in kulturne razmere življenja, ki bodo zelo podobne tistim v neposrednem zaledju gospodarskih središč. Šele ko nam bo to uspelo, bomo lahko realno načrtovali nadaljnji razvoj našega kmetijstva in podeželja.
Ludvik Kovač
sili oziroma odgovorni za razvoj in obstoj .sadjarstva na Goričkem.
Gradi se tudi nov hladilniški center v Puconcih, kajti zavedamo se, da brez sodobnte hladilnice ne more biti sadjarstva. Upamo, da bo pridelek višenj v letu 1989 že hlajen v Puconcih. Ne
smemo pa pozabiti, da ima KZ Panonka največjo drevesnico v Sloveniji, kjer goji najkakovostnejše sadike skoraj vseh sadnih vrst.
Drevesnica obstaja, neobdelanih površin je veliko, delovna sila je, tehnologija znana, hladilnico gradijo — sedaj sta torej na potezi strokovna služba in ustrezna posojilna politika.
Ko se odločamo za kakršen koli nasad, mora biti naša odločitev temeljita in trezna. Naložba je velika, zato moramo narediti vse potrebno, da bo nasad vrnil vloženo in dal zaslužek. Pred izbiro sadnih plemen (vrste), kot tudi sorte v določenem okolju, moramo narediti temeljito primerjavo potreb sadne vrste z ekološkimi razmerami. Primerjava mora biti vsestranska. Prav tako moramo razmišljati o delovni sili, sposobnosti investitorja in kot glavno — o možnosti prodaje. Danes že znamo pridelati kakovostno sadje, težje pa ga je dobro prodajati. Biti pa moramo tudi previdni, da ne bi širili samo ene sadne vrste, ker lahko tako pride do presežka pri pridelavi
S cepljenjem do novih sort
Na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu so pripravili strokovno predavanje za sadjarje. Tovrstna strokovna predavanja so namenjena absolventom vseh smeri ter tistim, ki jih pripravljene teme zanimajo. Tokratno predavanje, ki jih sicer pripravljajo vsako prvo sredo v mesecu, je poslušalo prek 100 slušateljev.
Inž. Franc Lomberger iz Kmetijskega zavoda Maribor je predaval o pomlajevanju visokodebelnih dreves ter o sadnem izboru za letošnje leto. Udeležence je seznanil z izborom tačas iskanih sort sadja v svetu, ki so po okusu kuncev iskane, hkrati pa so tudi odpornejše proti raznim boleznim in škodljivcem. Inž. Rudi Švajger iz tovarne zaščitnih sredstev Pinus iz Rač pa je govoril o zaščiti sadnega drevja ter predstavil ponudbo, novih vrst kemičnih pripravkov za zaščito sadnega drevja, ki bodo prvič letos na tržišču spomladi.
Po predavanju so strokovnjaki praktično prikazali, kako se primerno obrezuje in cepi drevje. Praktičen prikaz so pripravili v sadovnjaku Srednje kmetijske šole Rakičan.
Liliana Belajec
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek, 2. februarja, so rejci pripeljali na sejem le 7 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilograrr/ov. Za par so zahtevali od 290.000 do 320.000 dinarjev, prodali pa so vse živali.
in s tem do težav s prodajo.
Z obratovanjem hladilnice lahko mislimo tudi na širitev pridelave jagodičevja. Veliko vlogo pri obnovah in izbiri smeri ima predelovalna industrija. Možno pa je, da ob hladilnici zgradimo še obrat za polpredelavo sadja (sokovi, destilacija v alkohol itd.)
Za kakšne sadne vrste na Goričkem bi se odločili?
Najbolj razširjeni so jablanovi nasadi in tudi v prihodnje bi širili te nasade. Tu bi lahko naredili skupne ograje, kar bi nasad zelo pocenilo. Takšne primere in celo skupne obdelave nasadov že imamo. Možno je posojilo že za 0,30 ha parcele.
Kot se je pokazalo, pri nas izredno uspeva višnja, žal je bila zadnji dve leti cena zelo nizka. Mislim pa, da je prihodnost za Goričko, posojilo je možno za parcelo nad 0,20 ha.
Velike možnosti imamo tudi z nasadi leske, kajti Jugoslavija uvaža kar 80 odstotkov potrebnih lešnikov. Na Goriškem imamo že prve rezultate. Predvsem manjše kmetije, z manjšimi površinami zemlje, bi lahko dobile dober vir dohodka s pridelavo jagodičevja. Ponovno bi, morali povečati pridelavo jagod in črnega ribeza. Uvajamo tudi robide in maline, imamo že nekaj nasadov, limit za jagodičevje je 0,10 ha. Misliti pa moramo tudi na hruške, breskve, slive, češplje, češnje in orehe. Tudi pri teh sadnih vrstah moramo narediti korak naprej.
Na Goričkem je še največ primernih površin za sadjarstvo v Sloveniji, zato mislim, da je v tem prihodnost tega območja. Zavedati pa se moramo, da bomo uspeli le, če bomo pridelali kakovostno sadje in zadostne količine. Razvoj pa ni pomemben samo za Goričko in tu živeče ljudi, ampak za širšo družbeno skupnost (pridelava hrane, izvoz). Izkoristiti moramo vse možnosti, ki nam jih daje naš sistem financiranja za razvoj in pospeševanje kmetijstva.
Vlado SMODIŠ, inž. agr.
^1
Usoda sistema obrambe pred točo
v Sloveniji
Za Slovenijo in njene vremenske razmere je značilno, da ima pogoste nevihte, med katerimi je toča zelo pogosta. Vsi, ki predelujejo hrano, bi želeli ohraniti oziroma obvarovati pridelke. Med redkimi možnimi načini obvarovanja pridelkov je tudi sistem obrambe pred točo.
V zadnjem času so o tem sistemu številna vprašanja. Posebno burne so razprave v krogih, kjer se razpravlja o učinkovitosti sistema, o njegovi prihodnosti ali ukinitvi. Glede na aktualnost problema bi želel kmetijcem posredovati nekaj meni dopustnih informacij.
Začetki obrambe proti toči v tujih deželah so sloneli na preprosti predpostavki: če v nevihtnem oblaku, v katerem nastajajo razmere za razvoj toče, na umetni način povzročimo nastanek velikega števila ledenih drobnih zrn, dosežemo, da zmanjka vode za tvorbo večjih delcev do nevarnih velikosti. To umetno tvorbo povzročimo z dodajanjem določenega reagenta, umetnih jeder v del oblaka s pomočjo raket, letal ipd. Okrog leta 1970 se je na ta način začela obramba v različnih deželah. Istočasno ob uvedbi obrambe so se začele obširne raziskave tega področja. Jugoslavija je uvedla obrambo brez obširnejših raziskav.
Začetki obrambe pred točo v Sloveniji so bili v Goriških brdih in na Bizeljskem (1954—1958). Uporabljali so rakete kratkega dosega, brez radarja in po presoji posameznikov. Nekoliko pozneje se je takšna obramba začela tudi v severovzhodni Sloveniji, ki pa seveda ni mogla zagotavljati željenih učinkom.
Sodobna obramba v SV Sloveniji se je začela okrog leta 1970 iz centra Žikarci s takratnim sodobnim radarjem in mrežo 100 strelnih mest. Za tem centrom še danes žalujemo.
Po katastrofalni toči leta 1978 je prišlo do pomembnega napredka in priprave zakona o obrambi pred točo. Nekatere druge republike so tudi intenzivno razvijale sistem, zato se je problema lotil tudi Zvezni izvršni svet in ugotovil, da je obramba smiselna. Da bi v republikah lahko vključili sredstva iz proračuna in uvedli zbiranje sredstev, je bilo potrebno sprejeti zakon.
Ob zagotovitvi finančnih sredstev, vključitvi vseh strokovnih in zainteresiranih v pridelavi in zavarovanju hrane je za osrednjo in severovzhodno Slovenijo urejen enotni sodoben radarsko-računalniški center na Lisci.
Za strokovno vodenje sistema je odgovoren Hidrometeorološki zavod Slovenije. Na ta način je bilo zagotovljeno, da pravočasno na pravo mesto privedemo potrebno količino reagensa in s tem preprečimo razvoj točonosnih oblakov.
Vse je bilo tako dobro nastavljeno, obramba je tekla, imeli smo manjše ali večje lokalne in katastrofalne toče v letu 1987, ki se jih vsi dobro spominjamo. Porabljenih je nešteto ur za sestanke, popisano precej papirja in ugotovljeno: predolg čas med zaznavo točonosnega oblaka in izvedbo akcije, prevelik poligon strelskih mest (168) in njegovo avtomatsko vodenje, vizuelna ocena učinkovitosti raket je nezanesljiva.
V zvezi s tem so republiški organi naročili obširno študijo, ko jo je izvedla VTOZD Fizika Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Bistvo ugotovitve študije je v tem, da sistem, tudi dopolnjen, ne bi dal željenih rezultatov, torej uspešne obrambe. Kljub temu sta predlagani dve rešitvi — stališči:
1.	ukinitev sistema
2.	reorganizacija obrambe na osnovi izkušenj Svetovne meteorološke organizacije, ki slonijo seveda na mnenjih najuglednejših strokovnjakov tega področja.
Večina pridelovalcev in porabnikov hrane verjetno pomisli na drugo možnost. Na ta način bi ob izvajanju obrambe morali vzporedno opravljati raziskovalno dejavnost, ki bo po naprej določenem sistemu evidentirala in obdelovala škodo na kulturnih rastlinah. Dokler se na ta način ne ugotovi učinkovitost, se branjeno območje ne povečuje. To je drag sistem, ki bi ga republike samostojno težko izvedle.
Obstaja tudi nasprotno stališče Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, ki je mnenja, da sistem kljub dopolnitvaih ne bo učinkovit in ga je najbolje ukiniti.
Naj omenim, daje bila po katastrofalnih točah 1987 ustanovljena tako imenovana Barkova komisija, ki je opozorila na določene pomanjkljivosti sistema:
—	ponovno postaviti nov center za SV Slovenijo (dvakrat po približno 80 strelnih mest)
—	nakup namenskega radarja z opremo
—	dopolnitev oziroma izdelava novega računalniškega programa
—	reorganizirati organizacijo dela, poostriti disciplino in dopolniti servisiranje in radijske zveze
—	opredeliti znanstveno raziskovalno delo (HMZ Slovenije)
—	povezava s kontrolo letenja
V letu 1988 je bil, kot vemo, izpolnjen le del nalog iz ugotovitev Barkove komisije, ki so pretežno organizacijskega značaja in niso vezane na večja finančna sredstva. Leto z malo toče je bilo zaradi manjšega števila nevarnih neviht in tudi obrambnih akcij je bilo neprimerno manj.
In kako je drugod:
— Na Hrvaškem sedaj sprejemajo poseben zakon o obrambi pred točo. Hidrometeorološki zavod prevzema strokovni del obrambe z izdelavo pravilnika in tehničnih pogojev, območne skupnosti prevzemajo financiranje, izbiro raket itd. Vse občine pristopijo k sistemu, tudi po zakonu z odlokom republiškega sabora.
— Jugoslavija brani 11 milijonov hektarjev površin, od tega 58 % kmetijskih. V letu 1987 je bilo na tem območju prizadetih 2,2 % površin. V Vojvodini, ki nima obrambe, 15,7%, kar je 14,6-krat več, kot znašajo stroški obrambe.
— V SR Srbiji so izdelane obširne študije za ureditev oziroma dopolnitev sistema. Našo raziskavo so ocenili kot pomanjkljivo in menijo, da je potrebno obrambo reorganizirati, ne pa ukinjati.
— Sosednji del v Avstriji ima dva poligona Gradec—Weiz in Radgona—Feldback —Lipnica. Na prvem so tri, na drugem štiri letala, ki posipavajo oblake s pomočjo nekakšnih petard. Za sistem menijo, da je uspešen, velik vpliv na učinkovitost pa imajo zelo usposobljeni letalci. Poteka 10-letna raziskava obrambe proti toči. Dosedanje izkušnje in raziskave nakazujejo dopolnjevanje in širitev sistema Stroški obrambe so 10 ATS/ha.
KAKO NAPREJ
Po zagotovitvi predstavnikov Republiškega komiteja za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano bo v letu 1989 obramba pred točo normalno delovala in v sisu za preskrbo s hrano so zagotovljena potrebna sredstva. V zalogi je še dovolj raket, da bodo stroški manjši. Ni možnosti, da bi se uresničili predlogi Barkove komisije, torej večjih vlaganj v sistem v tem letu ne bo. Možnosti za takšen sistem so še do konca srednjeročnega obdobja. V tem času se morajo uskladiti mnenja strokovnjakov. Vsi, ki se zavzemamo za ohranitev in dopolnitev sistema, imamo tudi podporo nekaterih vodilnih v republiki.
Za to informacijo sem uporabil zapise in publikacije sisa za obrambo pred točo v Sloveniji. Zaradi omejitve .obsega prispevka so nekatere podrobnosti izpuščene.
Geza Džuban, dipl. inž. agr.
• “ t • Tv v T * * ‘---------------—	----——..................*	y
VESTNIK. 9. FEBRUAR 1989---------------------------------------------------------------------------------------------- STRAN
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU PREDSTAVLJAMO NAJDEJAVNEJŠA KULTURNOUMETNIŠKA DRUŠTVA V POMURJU
KUD BAKOVCI
60 let bakovske godbe na pihala
O kulturnih društvih na podeželju ne pišemo pogostokrat, zato smo toliko bolj veseli vsakega njihovega uspeha. Kulturnoume-tniško društvo Bakovci se lahko pohvali z bogato dejavnostjo, saj sežejo korenine kulturne ustvarjalnosti, pri čemer ima pomembno vlogo tudi šolski kolektiv, daleč nazaj. To nam je v pogovoru zatrdil predsednik Kuda Bakovci Branko Lutar, ki to funkcijo opravlja približno dve leti. Sicer pa je zaposlen v soboški Muri, kjer si je gotovo lahko pridobil I potrebne izkušnje za uspešno delovanje.
— Bi nam najprej povedali nekaj osnovnih podatkov o vašem kulturnoumetniškem društvu?
»Mislim, da v naši krajevni I skupnosti tli dovolj kulturne žer- I javice. To potrjuje tudi priznanje I godbi na pihala, ki gaje ob pred- I lanskem prazniku OF dobila od OK SZDL Murska Sobota. Naše I društvo šteje sedaj okrog 50 čla- I nov, ki se udejstvujejo v treh sek- I cijah. Najštevilčnejša in tudi na- I juspešnejša je glasbena sekcija, I kjer se je zlasti uveljavila godba j na pihala. Poleg tega obstajata I knjižničarska in dramsko-recita- I cijska sekcija.«
— Največkrat omenjate godbo na pihala. Zakaj?
BRANKO LUTAR — Predsednik kul-turnoumetniškega društva v Bakovcih je zadovoljen s kulturnim udejstvovanjem krajanov. Foto: N. Juhnov.
»Predvsem zato, ker so pravi nosilci kulturne dejavnosti v našem kraju. Poleg tega pa godba na pihala obstaja kar 60 let, jubilej bomo praznovali letos. Nanj se že skrbno pripravljajo, zato bodo svoj program še izboljšali. Godba na pihala šteje sedaj 20 godbenikov; od tega 14 odraslih in šest osnovnošolcev. Ob vztrajnem delu kapelnika Steva Marušiča, ki z godbeniki redno vadi dvakrat tedensko, so se pokazali že prvi vidni rezultati.. Tudi z mlajšo skupino godbenikov, ki so že opravili nekaj samostojnih nastopov. Kapelniku pa je uspe- I lo lani vključiti v člansko skupi- I no šest mlajših, tako da sedaj redno nastopajo. Prisrčne vezi, I ki so bile stkane z godbeniki iz I Kormenda na Madžarskem ob I našem krajevnem prazniku pred I dvema letoma, so se poglobile. I Zato pričakujemo, da bodo letos- I njega junija zopet prišli v goste.« I
— Kaj bi dejali konkretnega o I delovanju knjižničarske sekcije? I »V letu 1988 je število knjig na- I raslo, saj smo dobili nad sto no- I vih. Zaradi prostorske stiske in I čedalje večjega pomanjkanja po- I lic, sodeluje kulturnoumetniško društvo tudi s knjižnico v bakov- I ski osnovni šoli. Tako so knjige na voljo tudi mlajšim bralcem v I tamkajšnji šolski knjižnici, saj le- I ti v krajevno knjižnico redkeje I zaidejo. Kud ponuja bralcem I knjige z različnih področij, kot I so znanstveno, zgodovinsko in I kmetijsko, pa tudi življenjepisne in družbene romane ter novele. Včlanjenih je blizu 150 ljubiteljev knjig.«
— Pa še nekaj besed o dram-sko-recitacijski sekciji?
»Sestavlja jo deset mladincev, dopolnjujejo pa jo tudi mladinci in pioniiji z osnovne šole. Nastopajo na vseh pomembnejših prireditvah v krajevni skupnosti in zunaj nje. Tako je bilo tudi ob letošnjem kulturnem prazniku. Glasbena spremljava, skrbna izgovorjava nastopajočih in globoko občutene pesmi, ki jih izvajajo tudi ob dnevu republike, krajevnem prazniku in slovesnostih gasilskega društva, nastopili pa so tudi v tovarni Mura, so močno pritegnile marsikaterega poslušalca. Tudi letos se gotovo ne bodo izneverili tradiciji.«
Milan Jerše
---KUD ADY ENDRE IZ PROSENJAKOVEC
AKTIVEN ŽENSKI OKTET
Katero kulturno društvo na narodnostno mešanem območju v soboški občini je bilo v zadnjem obdobju najbolj aktivno? Odgovor na to vprašanje je najbrž težko dati, saj so se povsod trudili po svojih močeh. Od Hodoša, kjer je precej močna dramska dejavnost, pa do Motvarjevec, kjer so doma folkloristi.
Kud Ady Endre iz Prosenjakovce pa se lahko pohvali predvsem s petjem, ki ga najbolj gojijo članice njihovega zbora oziroma okteta. »S trenutnim položajem ne moremo biti zadovoljni, saj razen pevske in deloma recitacijske sekcije ne uspevamo razširiti naše dejavnosti,« meni predsednik društva Evgen Koša. »Že nekaj let si prizadevamo, da bi ustanovili tudi dramsko sekcijo, vendar pa nam to do zdaj še ni uspelo. Enkrat smo si že razde-
V Prosenjakovcih delujeta pravzaprav dve kulturni društvi. Poleg kuda Ady Endre je tu še šolsko kulturnoumetniško društvo France Prešeren, ki ima bogato razvejeno dejavnost, s številnimi sekcijami, od pionirskega pevskega zbora, dramske sekcije v slovenskem in madžarskem jeziku do folklorne skupine (na posnetku). Sodelovanje med obema društvoma je zelo dobro, kar je tudi razumljivo, saj so v obeh aktivni pedagoški delavci.
KUD FERDO GODINA BISTRICA
DOBRODOŠLA, MIS AGATA
Prav te dni mineva 6 let, odkar so na Bistrici ustanovili kulturno društvo, ki so ga poimenovali po domačinu — pisatelju Ferdu Godini. Zanimivo je, da je društvo nastalo šele potem, ko so se v treh Bistricah kulturno prebudili; delovala sta mešani pevski zbor in folklora.
Pogovarjali smo se z Romanom Vučkom, ki je bil (1982. leta) ustanovni član in prvi predsednik društva. To funkcijo odpravlja (po krajši prekinitvi) tudi zdaj.
»Kulturno društvo Ferdo Godina šteje 103 člane. Večina jih je iz Srednje in Gornje Bistrice, iz Dolnje pa sva samo 2. Zdaj si prizadevamo, da bi tudi iz tega kraja pritegnili nekaj vaščanov, saj nam je veliko do tega, da bi imeli ustrezno število članov iz
vseh treh vasi, ki sicer sestavljajo našo krajevno skupnost. Morda bomo potem lažje uredili dvorano še na Dolnji Bistrici, ki je res v slabem stanju, vendar bomo imeli kljub temu gledališko predstavo. Nekoliko boljše je z dvorano na Srednji Bistrici, četudi jo uporabljajo za telovadnico, zelo lepo dvorano v zadružnem domu pa imajo na Gornji Bistrici,« nam je povedal mlad predsednik.
»Katere sekcije pa imate v okviru kulturnega društva Ferdo Godina?«
»Imamo tri sekcije: mešani pevski zbor odraslih, folklorno skupino in dramsko sekcijo. Kar zadeva pevski zbor, moram reči, da bi zelo potrebovali ustreznega pevovodjo, saj bi potem naši pevci peli še bolj ubrano. Dobro pa jim gre tudi sedaj, čeprav so skoraj samouki; imajo nastope v
lili vloge, pa je potem vseeno vse skupaj padlo v vodo.«
Tradicija, ki je bila na tem področju nekoč, se je že pred leti pretrgala in sedaj je spet težko začeti. Poleg tega pa so ljudje dandanes preveč okupirani s svojim delom in časa za sprostitev je vse manj. Tistih nekaj ur odmora pa se večina rajši zapira med svoje štiri zidove in se prepusti zabavam, ki jih prinašajo v dom televizija in druga avdiovizualna sredstva. Vse manj je tistih, ki se navdušujejo nad ljubiteljsko dejavnostjo.
Kljub vsemu pa vse ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled. Ženski oktet ima iz leta v leto več nastopov, od občinske do republiške ravni, nastopali pa so tudi že v tujini. »Lani smo sodelovali tudi na zanimivem srečanju v Vojvodini, v kraju Kruščiči, in se skupaj z doma
domačih vaseh, v sosednjih, pa tudi zunaj občine so že prepevali. Podobna ugotovitev velja za folkloro, namreč kar se tiče nastopov, so pa veliko na boljšem pri vajah: Kreslinova Nada poskrbi, da se nauče dobro plesati, pa naj bodo to prekmurski ali štajerski plesi. Povem naj, da so odrasli plesalci — 7 parov jih je — ta pravi (zakonski) pari! Ker pa je treba graditi tudi na mladih, nam je uspelo pritegniti 6 mladih (plesnih) parov. Naši folkloristi so prav tako nastopali že zunaj občine, pa tudi čez mejo so že šli, na primer na Madžarsko. Dokaz za to, da so naši ljudje voljni delovati v kulturi, v tem primeru v folklori, je tudi to: svojčas, ko še ni bilo kulturnega društva, so si sami kupili narodne noše!«
Roman Vučko, mladi kulturni delavec v Bistricah, se bo v prihodnje še bolj angažiral v svojem društvu, saj se je s svojo družino znova preselil v rojstni kraj, kjer si je tudi zgradil lepo atrijsko hišo. Delo v kulturnem društvu je njegov konjiček, od katerega sicer nima materialne koristi (le kdo pa jo sploh in kje ima!), ampak mu je lepo pri srcu, ko vidi, da daje delo sadove in da je trud poplačan z dobrim obiskom.
Najbrž se bo vključila tudi žena, ki je svojčas pela v turniškem pevskem zboru, vendar je — po poroki — prekinila, saj se je bilo treba posvetiti otrokoma.
»V zadnjih nekaj letih smo imeli na Bistricah štiri gledališke premiere. Kot prvo smo predstavili Miklovo Zalo — delp, ki tudi v sedanjem času pritegne. Potem
čini predstavili v televizijski oddaji Znanje-imanje tudi Prosenjakovčani. Bilo pa je še nekaj drugih zanimivih nastopov,« pravi predsednik društva.
Tudi program za letos je bogat. Po slovenskem kulturnem prazniku bodo proslavili marca še madžarski kulturni praznik. Istega meseca sledi še nastop na reviji obmejnih kulturnih skupin v Bajansenyju, najbrž pa tudi nastop v Zalaegersze-gu, kjer se bo predstavila madžarska narodnost iz Pomurja. Junija naj bi se tudi prvič udeležili republiškega srečanja oktetov v Šentjerneju. Ob vsem tem pa bo potrebno pripraviti tudi doma proslave ob različnih praznikih. Ob takšnih prireditvah se neposredno povezujejo s šolskim kudom France Prešeren. Sodelovanje med obema društvoma je nasploh zelo dobro, kar pa je tudi razumljivo, saj v obeh sodelujejo pedagoški delavci.
Sicer pa st> razmere za delo dobre. Kulturno dvorano v prostorih zadružnega doma so pred kratkim obnovili in ustrezno elektrificirali ter opremili z reflektorji. »Škoda bi bilo, če bi imeli v njej le veselice ali pa gostovanja profesionalnih skupin. Eno je uvožena kultura, ki jo sicer potrebujemo, vendar pa brez ljubiteljske dejavnosti ne gre. Le-ta je včasih lahko še bolj zanimiva, privlačnejša za ljudi, saj vidijo na odru svoje prijatelje in sosede.«
Kultura je za vsak narod pomembna, saj je to eden od pomembnih dejavnikov samozavedanja in samospoštovanja. Prav zaradi tega je potrebno pritrditi mnenju Evgena Koše. Le močna in razširjena ljubiteljska dejavnost lahko pripomore tudi k obstoju madžarske narodnosti pri nas. S. E6ry
smo naštudirali Sodbo na kozjem otoku. Lani smo igrali Potrčevo dramo Kreflova kmetija, zdaj — pred dvema tednoma — pa smo se predstavili s komedijo Dobrodošla, mis Agata. Tokrat sem se v režiji poskusil jaz, prejšnje uprizoritve pa je postavila na oder Slava Donko. Tudi na Gizi-ko Čizmazija ne smem pozabiti!«
Prav je, da v kulturnem društvu Ferdo Godina na Bistricah delo ne sloni le na nekaj članih, čeprav je tudi res, da brez gonilne sile, oziroma skupine najbolj zagretih, ne gre nikjer.
»Z Dobrodošlo mis Agato bomo gostovali v vseh večjih krajih lendavske občine in v nekaterih bližnjih vaseh soboške in ljutomerske občine. V komediji nastopa 15 igralcev in ni jih malo, ki so se tokrat prvič poskusili v igri na odru,« je še pristavil predsednik in režiser Roman Vučko, ki je sicer zaposlen v lendavski Ini Nafti.
V pogovoru smo zvedeli, da ima kot predsednik nekaj težav, kajti folklorna in dramska sekcija vlečeta vsaka na svojo stran. Tako je najbrž zato, ker so plesalci predvsem s Srednje, igralci pa iz Gornje Bistrice ... Zdi pa se, da je to »interesno« razdruže-vanje bolj posledica denarja, kajti igralska sekcija brez njega ravno ni, ko pa ljudje — željni dogodivščin na odru — kar drvijo v dvorane. To (občasno nesoglasje) pa ne pomeni, da se grdo gledajo: z združenimi močmi so namreč na Bistricah pred dvema letoma pripravili zahteven prikaz kmečkih običajev (luščenje bučnega semena, pletenje cekarjev in košar, prejo itd.), veselo pa je moralo biti tudi na Veselem go-stiivanju, saj so v dvorani in na odru prikazali vse običaje v zvezi s shajanjem bodočih parov, ogledi, pozvačini, poroko, gostijo ... Angažirano je bilo več kot polovica članov društva, pa še nečlani so priskočili na pomoč. Da, tudi nekaj takih imajo, ki uradno niso včlanjeni, radi pa nastopajo ali pa kaj drugega postorijo za kulturno društvo.
»Načrti?«
»Teh je kar veliko. Najprej bomo skušali ustanoviti oktet ali >klapo<, ki bo prepevala stare prekmurske pesmi,« je sklenil pogovor predsednik in režiser Roman Vučko.
S. Sobočan
KULTURNO ŽIVLJENJE NA MELEM POD OKRILJEM
GASILCEV
Ljudska kultura
»Če se za neko stvar zavzameš, jo potem moraš imeti rad z vsem srcem, drugače ne gre. Pa tudi ljudi, s katerimi delaš, moraš imeti rad,« je pripovedovala Milena Šaruga z Melov, malce v zadregi, vendar brez ovinkarjenja, premišljeno. Da se na Meleh vedno kaj dogaja, da lahko vaščani na vsaki prireditvi vidijo tudi folkloriste, poslušajo recitacije ali gledajo krajše igre, je predvsem zasluga Milene, ki deluje na tem področju že 36 let.
Nekoliko nenavadno, po drugi strani pa razumljivo je', da je to kulturna sekcija gasilskega društva. Lani so praznovali tridesetletnico. Milena pa se spominja, kako je prišla na Mele iz Ljutomera, kjer je bilo tiste čase zelo razgibano gledališko in pevsko življenje. Od 6. leta je sodelovala pri pevskem zboru, zato je na novem domu močno pogrešala kul
Milena Šaruga že 36 let živi za folkloro in nasploh kulturno dejavnost na Meleh.
turno življenje. »Ko se je mož aktivno vključil v gasilsko organizacijo, mi je rekel: Pridi, delaj z nami! Mislim, da mi je s tem naredil največje veselje v življenju,« je dejala.
Začeli so zelo skromno. Že od nekdaj jo je privlačevala folklora. Kako učiti, ko ni nikjer nobene literature, ljudje pa imajo voljo? Odziv je bil namreč ogromen, kar je dokaz, da ljudje kljub vsemu pogrešajo kulturo »iz sebe«, je še pripovedovala Milena Šaruga in opisala začetke folklore na Meleh: »Začela sem gledati okrog sebe, kako se ljudje obračajo pri plesu, in poslušati muziko, na primer na gostijah. Tako so nastali prvi zapisi. Potem sem obiskala razne muzikante in posnela različne plese, na primer v Vučji Vasi je bil Alojz Lebar, v Orehovcih Krajcar. To so bili izvirni plesi iz te pokrajine, ki sem jih zapisala, preden so sploh izšle kakšne knjige o plesih. To je bilo pred tridesetimi leti, vse zapise pa note, ki nam jih je naredil ravnatelj
NADALJUJEJO
TRADICIJO SOKOLOV
Med aktivnejša in uspešnejša kulturna društva v občini Ljutomer sodi vsekakor cvensko. Ta krajevna skupnost ni ne največja ne najbogatejša, saj na njenem območju živijo predvsem kmetje in delavci, so pa bogatega duha. Zavedajo se namreč, da le z bogatenjem lastne osebnosti s kulturno dejavnostjo postanejo nekaj več, laže opravljajo delo in se obenem sproščajo po napornem delavniku.
Kulturno društvo Cven ima kar sedem sekcij: moški pevski zbor, recitatorje, dramsko, folklorno in ritmično ter knjižničarsko in zabavnoglasbeno sekcijo. Vodijo jih amaterji, ki so se dovolj poglobili v svojo dejavnost in si pridobili izkušnje na seminarjih, da sovaščanom približujejo to duhovno bogastvo.
Sedanja predsednica Jožica Marinič pravi o društvu takole: »Zavedamo se, da je kultura na vasi potrebna. Ne samo takšna, ki jo dobimo v našo zadružno dvorano od drugod, marveč tudi takšna, ki jo sami sooblikujemo. Naše društvo je že precej staro, saj se njegove korenine začenjajo v predvojnem Sokolu. Mi smo po vojni le prevzeli njihovo dediščino, ki jo sedaj bogatimo. Društvo šteje skoraj 100 članov, kar je za naše okolje precej, seveda pa se, kot večina drugih društev, ubadamo z velikimi težavami. Prvo je pomanjkanje prostora. Zadružni dom je dovolj velik, vendar za vse dejavnosti, ki jih imamo, še vedno pretesen in pozimi dokaj neprimeren, zato dobro in tesno sodelujemo tudi z osnovno šolo, ki nam posoja prostor za vadbo.
Trudimo se, da bi dosegli dovolj dobro raven ljubiteljske kulture, da naše vaje ne bi bile zaman, da bi obogatili delavca in kmeta, ki živi v tem okolju.«
Da se jim to precej posreči, potrjujejo uspehi njihove najboljše sekcije — moškega zbora, ki ga vodi Janja Verbančič. Ta zbor se je udeleževal občinskih in medobčinskih revij pevskih zborov in vedno dobival lepe pohvale. Redno so udeleženci najmnožičnejše pevske prireditve — srečanja pevskih zborov v Stični. Sicer pa se tudi druge sekcije aktivno vključujejo v življenje krajevne skupnosti. Skorajda ni proslave ali kakšne prireditve, da ne bi ena od sekcij prikazala delček svoje dejavnosti in s tem tudi kulturno obogatila slovesnost.
Kulturno društvo Cven je zgled, ki dokazuje, da se kultura še vedno lahko in mora razvijati samo z odrekanjem, ljubiteljstvom in močno voljo.	Dušan Loparnik
glasbene šole Bezjak, imam še danes. Vem, da smo imeli probleme z usklajevanjem gibov in notnih zapisov, ker je tu tempo plesa hitrejši kot v Prekmurju.«
Skozi njene roke je šla v tej majhni vasi ob glavni cesti od Gornje Radgone do Radenec, kjer je le 45 hišnih številk, večina mladih. Sama pravi, da je v kulturni sekciji, bodisi pri folklori, dramski, lutkovni ali recitacijski dejavnosti, sodelovalo 98 odstotkov otrok in mladine. V minulih tridesetih letih je vzgojila okrog sedemdeset plesalcev. V prvi generaciji plesalcev so bila sama dekleta, fante je bilo nekako sram. Ko pa so videli, da so zelo uspešna in so začela gostovati, so se jim pridružili. Vedno sta bili dve skupini plesalcev, odrasla ali mladinska in pionirska. Sedaj pleše v prvi skupini šest, v drugi pa pet parov. Gostovali so že na petih Festivalih bratstva in enotnosti in vseh občinskih revijah, medtem ko dramska, lutkovna in ritmična skupina nastopajo le na domačih vaških prireditvah. Morajo se še izpopolniti, kritično razmišlja Milena in že načrtuje, kako bi lahko ustanovili tudi skupino za izrazni ples, le če bo mladinka, ki je obljubila sodelovanje, imela dovolj veselja ter si vzela čas.
V začetku so bili glede opreme bolj na slabem, podobni so bili zbiralcem in prosilcem. Prve noše so sešila dekleta iz vasi. Zadnja leta jim pomaga kulturna skupnost, vendar mlajša skupina še vedno pleše v narodni noši, ki so jo uporabljali že pred tridesetimi leti.
Gasilci, ki jim veliko pomagajo in vse organizirajo (predvsem poveljnik), so kupili veliko omaro, kjer bodo odslej shranjeni vsi pripomočki in oprema za folkloriste. Škoda bi bilo, da bi kulturno življenje na Meleh, ki ima dolgoletno tradicijo, sčasoma zamrlo. Potrebno je najti naslednika. Tu pa so velike težave. Najpogostejši izgovor je, da ga ne bi ubogali. »Vendar pa je po mojem potrebno strašno dosti ljubezni, strašno dosti potrpljenja in seveda znanja. Znanje pa si je treba poglabljati tako pri glasbi kot plesu. Če ga ne dobi dovolj na seminarju, je treba vzeti v roke literaturo. Tako pač kot v vsakem poklicu.«
In za konec smo Mileni Šaruga, ki je duhovni vodja kulturne sekcije Gasilskega društva Mele (letos so prejeli tudi Kerenčičevo priznanje), postavili še eno vprašanje. Kaj ji pomeni to delo? »Meni ogromno. Zdi se mi, daje to polovica mojega življenja. Kakorkoli je doma vse dobro, se mi vendar zdi, da bi brez tega ne mogla živeti.«
Bernarda B. Peček
STRAN 8
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
kulturna obzorja
Prejeli smo:
NEKAJ NOVEGA?
K pisanju sta me pritegnila novinrka Brigita Bavčar in zapis v Komunistu o vsebini pogovora za okroglo mizo na temo o dograjevanju slovenskega kulturnega policentrizma, ki se ga žal nisem mogel udeležiti.
Ob prebiranju tega sestavka sem si vzel pravico, da ob mnenjih ali odgovorih posameznikov manj ali bolj godrnjam — tako kot vi, dragi bralci, ob vesteh o podražitvah, le da sem se odločil, da godrnjanje zapišem.
Ugotovitev Marjana Pungartnika, da so se ustvarjalci razpršili po celem slovenskem ozemlju (na srečo) drži in tudi to, da njihovo povezovanje in mobilnost (na žalost) otežuje (med drugim) slab komunikacijski sistem. Še točnejša je ugotovitev, da obstajajo težnje k centralizmu, kar pelje do zanemarjanja obrobja, kar v bistvu ugotavlja tudi tov. Branko Mernik. Dodajam, da je materialni položaj večine resničnih ustvarjalcev tak, da onemogoča redno seznanjanje z novitetami, direktni stik z osebami in njihovimi ustvarjalnimi dosežki, onemogoča zdravo borbo mnenj. Večkrat so znani mediji nezadostni, so stvari, ki jih je potrebno videti, slišati, se jih dotakniti, jih doživeti — človek je vendar družbeno in družabno bitje.
Ni negativno, če hočemo in imamo močan kulturni center, konkretno Ljubljano z vsemi njenimi institucijami, toda dobro vodena kulturna politika mora videti svojo narodno potrditev in identiteto manjšin tudi v kulturnih jedrih ali večjih jedrih v regijah, ker me besede provinca, provincialno (je tudi kruh provincionalen?) zelo motijo — in če dober ustvarjalec, ali, če hočete, folklorna skupina živi in dela v zadnji vasi tam za tremi gorami, je ta vas tudi jedro narodove samobitnosti.
Tov. Vladimir Kavčič je v imenu Republiškega komiteja za kulturo pozdravil pozitivno vlogo policentrizma z ustanovitvijo kulturnih skupnosti, trdil pa tudi, da Kulturna skupnost Slovenije doslej zaradi delitve na izvajalce in uporabnike ni mogla zagotoviti razvojne funkcije vzpostavitve nacionalnega interesa na bolj strokovni ravni.
Mislim, da ni toliko kriv sistem, čeprav omogoča širjenje in bohotenje kulturniškega birokratskega aparata tam, kjer to ni potrebno (velja za vse skupnosti), negativna je miselnost in z njo delitev javnosti in materialnih možnosti na uporabnike in izvajalce dveh kultur — samorastniške (beri ljudske, razumljive, realistične, neproblematične) in tiste elitne, ki je (abstraktna, zaprta, razumljiva peščici strokovnjakov ...) večina ne razume. Sredstva se drobijo, za ene kot druge pa je premalo denarja, količina in kakovost plavata v isti juhi.
Zato je točna ugotovitev Janeza Karlina, jia siromašenje izobraževanja, dodajam tudi strokovnega dela v zvezah kulturnih organizacij, siromaši kulturno vzgojo, brez katere pač res ni mogoče graditi kulturnega sistema, ki bi omogočal delovanje vsem zainteresiranim, toda onemogočil gnetenje vsem na vrhu kulturne piramide, ki mora biti in je rezervirana za kakovost. Borut Šuklje je poudaril potrebo po osvobajanju kulturnih potencialov, ni pa povedal, kako. Tudi sam ne vem recepta, zdi pa se mi, da je to možno le z močno gospodarsko bazo in verovanjem v poštenost kulturnih nagibov in omogočanju izpovedovanja resnice po meri posameznika — recimo temu kulturniški pluralizem. Globoko se strinjam s tov. Drofenikom, ki je trdil, da so družbene dejavnosti (recimo del njih) globoko degradirane in so žrtev nerazumevanja. Arheologinja Irena Savel je dobro ugotovila, da ni vsaka regionalna razstava samo lokalnega pomena, da bi bilo dobro kulturne skupnosti združiti oziroma vzpostaviti na regionalni ravni. Če bomo s tem dvignili raven stvaritev, če bomo zmanjšali aparat na račun projektov, če bomo upoštevali tudi poslednjo vas za tremi njivami — sem za to! Za tem pa morajo stati tudi člani ZK nove kakovosti!
Pisatelj Franc Lainšček-Feri se okrogle mize ni udeležil, ker meni, da je samo govorjenje o policentrizmu v kulturi licemerstvo, in med drugim dodal: »Odnos Mure do kulture se mi zdi prava formula. V tovarni imajo park s skulpturami, v Ljubljani načrtujejo galerijo, ki bo verjetno dosti pomenila posameznim umetnikom iz Pomurja, čeprav se nočejo omejiti le nanje... Bravo, Mura, tako se dela! Torej policentristično do konca. Toda ali bi se Mura oziroma njeni samoupravni organi odločali za nakup umetnin, če bi imeli njeni delavci 540.000 din OD? Med drugimi točnimi ugotovitvami je tov. Brigita Bavčar tudi milo ugotovila nerodnost pri vabljenju ljudi na razgovor, saj se veliko število ustvarjalcev, menda niso vsi včlanjeni v ZK, tako pomembnega razgovora ni udeležilo.
Ker poznam kulturne razmere v naši galeriji, ki dela v okviru KC Miško Kranjec, moram povedati, daje kljub skromnim sredstvom naredila veliko za razvoj likovnega osveščanja našega človeka. V minulem letu je posredovala 5 študijskih razstav v druga razstavišča v domovini in zamejstvu, pripravila je 12 kakovostnih razstav posameznikov ali skupin v matični galeriji, v sklopu svoje prodajne galerije je ljubiteljem prodala 6 fotomap, 38 fotografij, 69 grafik in 106 slik, za stalno zbirko je odkupila 17 grafik in 2 sliki. Uvedla je strokovno vodenje po razstavah za mladino in odrasle obiskovalce. Ponudila je prostor 25 kulturnim in drugim prireditvam, ki jih je obiskalo kar 3620 ljudi, vse razstave v letu 1988 si je ogledalo skoraj 20.000 ljudi.
Dovolite da strnem: Kljub kriznemu času pa je očitno, da ustvarjalci na različnih področjih niso v ustvarjalni krizi, delajo za to družbo, ona pa v bistvu vrača zelo skromno. Ne smemo se zapirati, razviti moramo sodobne komunikacije, pritegniti konstruktivno misleče kritike, ko bo gospodarstvo spet sposobno moramo najti pokroviteljska nagnjenja za kulturne dobrine in povečati prispevno stopnjo za kulturo — ta pa mora postati vseslovenska —, prizadevati si moramo, da bo postal trojanski klanec prehodnejši.	Vlado Potočnik,
Praznična likovna izmenjava
Barvitost v beloživem okolju
V okviru tradicionalne likovne izmenjave z Gorenjskim muzejem se v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v počastitev slovenskega kulturnega praznika s svojimi deli predstavlja akademski slikar Vinko Tušek.
»Likovni ustvarjalni proces je pri Vinku Tušku že od vsega začetka razpet med različne izpovedne medije — med slikarstvo in plastiko, ki ju umetnik nemalokrat povezuje s problematiko arhitekturnega in urbanističnega snovanja. Vinko Tušek je tako vsestranski ustvarjalec, ki svoja slikarska dela in najrazličnejše objekte gradi oziroma jih postavlja v različna prostorska razmerja,« je na odprtju razstave dejal in v zloženko, ki je izšla ob tej priložnosti, zapisal dr. Cene Avguštin. Umetnik sam pa je izrazil zadovoljstvo, da lahko razstavlja v tako lepi in prostorni galeriji, katere belina poudarja barvitost razstavljenega.
VINKO TUŠEK: SKULPTURA — MALA PLASTIKA
IN
MEMORIAM
Moji bratje, prav vsi preč, še sam bi bil skoraj za las, novembra sem bil še rdeč, a zdaj je že zimski čas.
Sporočilo javnosti
Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije je predzadnji dan lanskega leta sprejel Zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev, družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v obdobju januar-ju-nij 1989. Njegove določbe ponovno pavšalno omejujejo nase izobraževalne, kulturne in znanstvene dejavnosti. Takšnim posegom smo se in se bomo uprli z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago.
Skupščino SFR Jugoslavije opozarjamo, da je zopet nasedla lazi-reformni prevari, ki obeta privarčevati male denarje na škodo šolskega, kulturnega in znanstvenega razvoja družbe in države.	Pa
dovoljuje odtekanje mnogokrat včejih vsot v številne javnos i zn ne in še bolj v mnogotere prikrite nenasitne požiralnike denarja, Kar je resnični izvor gospodarskih težav v Jugoslaviji.	. . •
Koliko kateri narod ali družbenopolitična skupnost v državi nameni svojim šolam, kulturi in znanosti, je njegova ozirom' J stvar. Tisti, ki porabijo za te namene več, kot zmore njihovo gospodarstvo, morajo sami nositi posledice in sami opraviti z njimi to> je edina prava in zdrava reformna pot iz gospodarskih težav. Zato zahtevamo od slovenskih delegatov v zvezni skupščini da ^dosledno ravnajo po tem načelu. Odkloniti morajo vse zakonske m <Sruge ukrepe, ki bi omejevali slovensko šolstvo, kulturo m znanos P ’ jo narekujejo potrebe in možnosti slovenske družbe.	J
ne moderne družbe so to ključne dejavnosti. Njihov razvoj je torej na ša prihodnost, naš obstoj.	.	,ann
Slovenski kulturni delavci smo ogorčeni zavoljo sta stavljanja kulture kot produktivne družbene sile oziroma njenih materialnih temeljev. Krivce za to v.d.mo nih in zakonih, pač pa tudi v republiških. Zato zahtevamo od S kup ščine Sr Sloveni e da na temelju skladnega družbenega razvoja od men% kulturi kolikšna sredstva, kolikor jih zmoremo m moramo od-meriti Slovenci.	Predsedstvo skupščine
KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE
Svet za kulturo pri predsedstvu	ndhnr
o iz o/ni SLOVENIJE	Republiški odbor
RK SZDL SLOVblN"ND1KATA DELAVCEV V KULTURI
DUŠAN NOVAK
DoVolil sem si, dragi Dušan, začeti to razmišljanje o Tebi, o najinem druženju, o gledališču z Brechtovimi verzi. Z verzi iz tistih Bobnov v noči, ki so nam pol leta razbijali v vročih glavah, mi pa smo se tolkli skozi. In je bila predstava in ti si bil Andreas Kragler, ponosen, da si se čisto zares zjokal na odru. Spomin.
To je vse, kar ostane od predstave. Mogoče še kakšna fotografija, izrezek iz časopisa. A za umrlo predstavo se rojevajo nove, večje, boljše predstave. O tem bi rad povedal ljudem, kako si ti rojeval, rad bi povedal, da si bil med tistimi, ki so ustanovili Gledališče MI, da si igral v prvi predstavi.Pomurskega gledališkega studia in kako smo ti držali pesti, ko si delal sprejemne izpite in postal igralec. Spomini.
Pravkar si v mariborskem gledališču rojeval novo predstavo. Te predstave ne bomo videli, ne bo aplavza, ne bo priklona. Je samo tisti občutek praznine, ko ni prijatelja in pi igralca, ki mu rečeš:
To. Dušan, si pa dobro odigral.	‘ •
Miki
NIKOLAJ BEER: KUKEČ, olje, platno; 1988/89
Gorički svet na platnih v Kranju
V galeriji baročnega dvorca v Kranju se z najnovejšimi slikami predstavlja akademski slikar NIKOLAJ BEER.
»V slikah, ki so nastale v zadnjih nekaj mesecih, se zrcali avtorjev impliciten pristop k transponiranju, preoblikovanju, prevrednotenju dosedanjih rezultatov njegovih osebnih izkušenj. Pri tem je značilna umetnikova pozornost, da vsak nov premik gradi v povezavi s predhodnimi sprejetimi likovnimi vrednotami, pri čemer pa pušča prostor — možnost za naslednji korak,« je na zloženko med drugim zapisal Franc Obal, dr. Lev Menaše pa ugotavlja, da »svet, ki ga na svojih slikah kaže Beer, izginja v fizičnem smislu in se prikazuje v duhovnem, simbolnem.«
Brigita Bavčar
MIJI V SLOVO
IN ZAHVALO
Ko sem v ponedeljek, 23. januarja, dopoldne končeval letno poročilo o delu Pokrajinske in študijske knjižnice, sem v predzadnjem poglavju, ki sem mu dal naslov Kadri, zapisal, da se »stanje glede števila delavcev v knjižnici ni nič spremenilo«, ne sluteč seveda, da ravno v tem času bije poslednji boj za življenje naša sodelavka iz pionirskega oddelka — višja knjižničarka Marija Šavel, rojena Lainščak. Nisem slutil, nisem mogel slutiti, da bo že čez nekaj trenutkov prišlo do mene nadvse tragično sporočilo, da podatek v poročilu ni točen, da je v kolektivu eden manj, da torej naše vestne, strokovno izredno podkovane in odgovorne delavke, ki se je ves čas svojega službovanja pri nas ukvarjala z mladimi bralci in predšolskimi otroki, ni več! Zgrozil sem se nad to vestjo, onemeli so sodelavci, ko sem jim jo povedal, spogledovali so se z upanjem v srcih, da se je morda kdo le brezobzirno poigral z njimi . . . Toda — to je bilo prazno upanje, to je bilo samo naše upanje v sili, žalosti in obrambi. . . Jaz sem jo iskal, to zadnjo, v Pavčkovi Pesmi o zvezdah, v verzih:
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ...
Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor, že gre, vse poti je treba na novo začeti.
Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo nas druži kot zvezde na nebu.
Tak zase, čisto zase svet je bila tudi naša Mija. Navznoter čustvena in ranljiva, nazunaj pokončna in samozavestna, v resnici pa odkrita in pravična. Taka je tiho zorela, taka je začenjala svoje življenjske in delovne poti, taka je »krmarila k pogrebu«, krmarila prehitro in čisto zase. . .
Luč sveta je zagledala 9. marca 1947 v Murski Soboti. Po končani osnovni in srednji ekonomski šoli v našem mestu je študirala knjižničarstvo in slovenščino na PA v Ljubljani. Od 1970. do 1973. je poučevala slovenski jezik v Križevcih v Prekmurju in v Bodoncih, v naši ustanovi, kjer je začela delati v avgustu mesecu leta 1973, pa je preživela skoraj petnajst let in pol. Ves ta čas je bila knjižničarka z vsem svojim bitjem. Imela je izredno spoštljiv odnos do knjige, do vsega lepega v knjigi, ki jo je tako sugestivno znala predstavljati otrokom in mladini, da so segali po tem produktu človekovega znanja in domišljije z veliko veselja in volje. Otrokom je svetovala izbirali njihovi starosti primerno literaturo, pripravljala zanje razstave, mlade obiskovalce po njih vodila, jih uvajala v uporabo katalogov, se pripravljala na ure pravljic in jih vsa ta leta tudi zelo uspešno izvajala ter opravljala še mnoga druga dela za knjižnico in njene uporabnike.
Svoje ogromno znanje o bibliotekarstvu pa je prenašala tudi na druge, na odrasle, predvsem na šolske knjižničarje. Le-tem je namreč pomagala urejevali nekatere šolske knjižnice, obenem pa tvorno sodelovala na seminarjih zanje in za knjižničarje volonterje, ki jih je organizirala matična knjižnica ali pa Društvo bibliotekarjev Pomurja, katerega članica je bila ves čas.
Taka je bila, taka si bila, naša draga Mija, tako smo le poznali tvoji sodelavci tako so Te poznali naši mladi obiskovalci pionirske knjižnice, tako Te bomo hudo pogrešali oboji, tako Te bodo pogrešali tudi Tvoji najdražji. Žal le. da se tega prav zavedamo šele danes, ko je že prepozno. Morali bi Ti vse (o, vse dobro o Tebi, povedati že prej, ko si bila še med nami! Pa je v življenju največkrat tako, da ljudje, kakršni smo. dobra dela in lepe lastnosti opažamo pri drugih šele tedaj, ko jih ni vet med nami. To našo slabost nam ne vzemi za zlo, ta naš grah nam odpusti, saj. Ti zagotavljamo, da boš v naši zavesti živela dalje.
Za ves Tvoj trud, za vse dobro, kar si storila za naše knjižničarstvo, pa naj Ti velja, naša draga Mija, v imenu delavcev Kulturnega centra Miško Kranjec, v imenu Društva bibliotekarjev Pomurja in v imenu vseh Tvojih mladih bralcev prisrčna hvald in'večna zahvala! ' - '	' ,	-	.
J. Vugrinec
kulturni koledar
ČETRTEK, 9. FEBRUARJA
MURSKA SOBOTA — Od 8.00 do 18.00 bo dan odprtih vrat Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec, kjer bo celodnevno strokovno vodenje po razstavi akademskega slikarja Vinka Tuška.
V dvorani kina Park bo ob 8.00 in 9.30 nastopilo Pionirsko plesno gledališče iz Celja. Naslov predtave za učence srednjih in osnovnih šol je ŠEHEREZADA.
LENDAVA - Ob 18.00 bo v čitalnici lendavske knjižnice LITERARNO SREČANJE S PISATELJEM IVANOM SIVCEM. Odprta pa je tudi razstava del Franceta Prešerna.
PETEK, 10. FEBRUARJA
BELTINCI — V dvorani osnovne šole 1.7. oktober bo ob 18.00 kulturni večer, na katerem bo predstavitev dejavnosti domačega kultumoumetniškega društva: nastopili bodo tamburaši in zapel komorni moški pevski zbor.
LJUTOMER — Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo v domu kulture ob 19.00. V programu sodelujejo gledališki igralec Boris Kralj, z recitalom, sestavljenim iz Prešernovih, Cankarjevih in Menartovih del, Ljutomerski oktet, učenci glasbene šole Slavko Osterc in drugi. Na proslavi bodo podelili tudi Kavčičeve plakete za ustvarjalnost v kulturi.
SOBOTA, 11. FEBRUARJA
GORNJA RADGONA - Ob 16.00 bo v kulturnem domu gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora s predstavo VRTILJAK MUZE PAVLOVE. Ob tej priložnosti bodo podelili Kerenčičeve nagrade za delo v kulturi in Šilihove nagrade ter priznanja za delo na vzgojno-izo-braževalnem področju.
LIPOVCI - Ob 18.00 bo v vaškem domu proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki jo pripravlja domače kul-turnoumetniško društvo. Zapel bo moški pevski zbor, nastopili pa tudi recitatorji iz vrst mladih.
razstave
MURSKA SOBOTA - Na študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je podaljšan ogled razstave Književno delo Ivana Cankarja, postavljeni v počastitev njegove 70-letmce smrti, odprta pa je tudi razstava Prešernovih del.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena likovna dela Jožeta Krambergerja.
LENDAVA — V Galeriji Lendava je poleg stalne in muzejske zbirke na ogled dokumentarna razstava Pričevanj iz preteklosti (Severovzhodna Slovenija v arhivskih virih), ki jo posreduje Pokrajinski arhiv Maribor. Njegov ravnatelj, mag. Peter Klasinc, je v katalog, ki jo spremlja, zapisal, da je razstava pomembna zato, ker je Pokrajinski arhiv iz Maribora prvič v svoji zgodovini razstavil svoje originalne arhivske dokumente zunaj jugoslovanskih meja. Pred Lendavo je bila namreč razstava že na sosednjem Madžarskem v Szombathe-lyu in Zalaegerzsegu.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Slavko Ziherl - KAKO SE UPREMO ALKOHOLU (Mladinska knjiga), France Prešeren — DOHTAR, TI JEZIČNI DOHTAR (Prešernova družba) in Marjan Janček - BRUNDO RJAVCEK (Mladinska knjiga).
Do 25! tega meseca so v knjigarni s popustom do 40 odstotkov naprodaj knjige ^Založbe Obzorja.
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
STRAN 9
dopisniki so zabeležili
V SPOMIN FELIKSA KARBE
Otožno so zapeli lovski rogovi 18. januarja 1989 na ljutomerskem pokopališču, ko smo se z bolečino v srcih poslavljali od nadvse priljubljenega lovskega tovariša Feliksa Karbe.
Feliks seje rodil 24. 12. 1934 v Ključarovcih pri Ljutomeru. Kot mladega strojnega tehnika ga je pot vodila v daljni Tunis, nato pa se je pridružil prvim delavcem novo nastajajoče DO Tehnostroj v Ljutomeru in bil na vodilnem položaju, dokler ni zbolel.
Kot ljubitelj narave seje leta 1968 včlanil v Lovsko družini Buč-kovci, se aktivno vključil v delo in opravljal odgovorne naloge. Člane je povezal v homogeno lovsko družino in jih navdušil za gradnjo lovskega zavetišča ter voljere za fazane. Bil je načrtovalec, organizator in izvajalec del. Na njegovo pobudo se je LD pobratila z LD »Mala gora« iz Kočevja. Zavzemal se je za boljšo gojitev in ohranjanje divjadi ter za pravičen odstrel. Vedno je znal najti prijazno, večkrat v šaljivem tonu izrečeno besedo, znal pa je biti — kadar je bilo to potrebno — odločen in nepopustljiv. Vedno je bil skromen in poln idej. Delo z njim je pomenilo moč, uspešnost in zanesljivost.
Za njegovo prizadevanje mu je LD podelila priznanja. Lovska zveza Slovenije pa ga je odlikovala z znakom za lovske zasluge in redom za lovske zasluge III. stopnje.
Izkazujemo mu najgloblje spoštovanje in izražamo hvaležnost za opravljeno delo. Njegovo ime in spomin nanj bosta živela v srcih bučkovskih lovcev.	Lovci LD Bučkovci — Š. J.
MANJ KRVODAJALCEV
Nedavno je bila v Gornji Radgoni krvodajalska akcija, ki se je je udeležilo 316 krvodajalcev. Rdeči križ Slovenije z odzivom ni bil tako zadovoljen kot doslej. Za manjše število krvodajalcev je delno kriva DO Mura—Moda, ker zaradi obilice dela ni dovolila udeležbe krvodajalcev, kdor pa se je za akcijo vednarle odločil, se je moral pozneje vrniti na delo. TTakšno ravnanje je nerazumljivo, saj dobijo krvodajalci v drugih DO namreč kar dva dni plačanega dopusta. Za manjšo udeležbo na krvodajalski akciji se krivi nepoučenost, predsodki občanov in nepoznavanje poteka odvzema krvi.
Največ krvodajalcev — čez 100 — jih je bilo iz Avtoradgone. Skupščina RKS je podelila glasilu te DO priznanje za pomembne prispevke pri informiranju in motiviranju občanov za darovanje krvi.
Jože Kaučič
Lovci lovske družine Murska Sobota, ki so vključeni v sekcijo območja Krog so bili na nedeljskem pogonu uspešni. Jože Prkič (levo) je v gozdu ob Muri ustrelil okoli 6 let starega lisjaka, Ciril Kovačič iz Kroga pa 2 leti staro lisico. V času, ko se širi steklina, lovci iz sekcije Krog, ki šteje 33 članov, nedeljski lov štejejo med uspešnejšega. Velja omeniti, da ustreljeni lisjak in lisica nista bila stekla, lova pa se je to pot udeležilo le šest lovcev.
Boris Hegediiš
MI IN SLONI
Radio, televizija, časopisi in druga sredstva za stik z (dez)in-formacijami, ki jih uporablja sodobni človek, se glede na način objavljanja delijo na pet delov.
V prvih treh delih se poroča o povzetkih s sej, sestankov o vroči temi desetletja »Kako iz krize?«. Druga dva dela pa sta namenjena propagandnim sporočilom z malimi oglasi.
O prej omenjeni temi se razpravlja predvsem na sejah najrazličnejših zvez, (i)legalnih strank, partij in drugih organih našega družbenopolitičnega življenja. Vedno pa se pride do ključa, ne mislim na Trefaltovega, s čarobno formulo: »Potrebne so korenite spremembe«. S tem ključem nenehno odklepamo in zaklepamo vrata, vendar ne naredimo koraka naprej. Zakaj ne?
IMP BLISK 69001 M. Sobota, Bjedičeva 3, p. p. 95
IMP Blisk, montaža in obdelava kovin, Murska Sobota
RAZPISUJE
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi direktor tehničnega sektorja za dobo 4 let.
Pogoji za zasedbo:
— VII. ali VI. stopnja šolske izobrazbe tehniške smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— strokovni izpit s področja gradbeništva Rok prijave 15 dni.
OBJAVLJA
dela in naloge
vodja komerciale
■ Pogoji za zasedbo:
— VII. ali VI. stopnja šolske izobrazbe ekonomske ali tehniške smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s poskusnim delom 90 dni.
Rok prijave 8 dni.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni od izteka prijave.
OBJAVLJA
Javno dražbo rabljenih osnovnih sredstev:
1.
2.
3.
4.
Tovorni avtomobil ZASTAVA, tip 650 AD, karamboliran, letnik 1982, izklicna cena 10 milijonov din,
tovorni avtomobil ZASTAVA, tip 640 D, vozen, letnik 1977, izklicna cena 12 milijonov, din
tovorni avtomobil ZASTAVA, tip 640 D, vozen, letnik 1978, iz-
klicna cena 12 milijonov din,
osebni avtomobil ZASTAVA, tip 850 AP, kombi, letnik 1984, izklicna cena 2 milijona din.
Javna dražba bo v ponedeljek, 20. 2. 1989, ob 9.00 na dvorišču IMP Blisk Murska Sobota, Bjedičeva 3. Ogled je možen uro pred začetkpm dražbe. Interesenti morajo položiti najpozneje 10 minut pred začetkom dražbe pri blagajni varščino v višini 30 % od izklicne cene. Kupljeno osnovno sredstvo mora kupec v celoti plačati takoj po končani dražbi in tudi odpeljati z dvorišča, sicer menimo, da je odstopil od nakupa. Prometni davek mora kupec plačati v 15 dneh od nakupa pri skupščini občine v kraju njegovega prebivališča. Osnovno sredstvo je prodano po načelu videno-kupljeno.
vSffDDO
® POMURSKA ZALOŽBA
Vemo, da pelje pot do rešitve od tu naprej, vendar bi to zahtevalo spremembe — teh pa se nekateri zelo bo jijo.
POMURSKA ZALOŽBA JE PRED KRATKIM V SVOJI REDNI KNJIŽNI ZBIRKI DOMAČA KNJIŽEVNOST IZDALA NASLEDNJI DELI:
FRANC ZADRAVEC
Poet prekmurskih ravnin
Kolikor poznam psiho slonov, se ti ustrašijo, če zagledajo miš. Pri nas je drugače. Naše slone prestraši že sama misel na miš. Takoj začnejo iskati iglo v senu, čeprav nam že gori podstrešje. Vse bi storili v svojo obrambo.
Pa pustimo ta naš živalski vrt, kjer se ne ve, kdo žre in kdo je žrl.
Tovarna hladilne opreme za trgovino, gostinstvo in turizem, p. o.
69240 Ljutomer
Kolodvorska 28
telefon 069 81-340, 81-898
Cenjene stranke!
Knjiga govori o našem velikem rojaku Mišku Kranjcu, on je bil poet naših ravnih in našega človeka v njih — nepregledno obsežna snov, ki jo je prvi poznavalec M. Kranjca — prof. Franc Zadravec — prikazal tako, da je tektonsko urejena in smiselna. Dobili smo veliko knjigo, knjigo velikega formata (v obeh pomenih te besede), strnjeno in pretehtano ocenitev Kranjčevega mesta v slovenski književnosti ter v zavesti in srcu slovenskega bralca.
NIKOLAJ ČIMER:
Netopir pod srajco
izpoved (o)zdravljenega alkoholika
Rojak N. Čimer pripoveduje o poti, po kateri je hodil pred desetletji — na njej je za pijačo razprodajal samega sebe, svojo dušo, svoje srce in telo. V zasvojencu pa se je vendarle ohranila želja, željica po življenju, ne le po životarjenju. Povsem spontano izpovedana zgodba, napisana v enem samem čustveno-miselnem izbruhu, ki ga ni mogel zavreti niti najmanjši predsodek. Delo, ki bo mogoče pomagalo temu ali onemu zasvojencu, da bo našel pot v Življenje.
Knjigi lahko kupite v vseh knjigarnah ali ju naročite tudi na obročno odplačevanje pri: POMURSKI ZALOŽBI, Murska Sobota, Lendavska 1, tel.: 22 210.
To je uvod, ki naj bi vsaj približno ponazoril položaj, v kakršnem smo mi — srednješolci. In kaj teži nas?
Pred leti smo govorili, da je slovensko šolstvo na psu. Danes pa vam povem, da je še slabše. Denar, namenjen za šolstvo in kulturo se uporablja v druge namene. Tako pada kakovost pouka tudi zaradi pomanjkanja potrebnih pripomočkov pri pouku, pa zaradi osebnih dohodkov učiteljev, ki so premalo motivirani za delo z nami.
In kdo na koncu spet trpi?
Naše gospodarstvo, ker ne dobi sposobnih ljudi na ustrezna delovna mesta. Tako se vrtimo v začaranem krogu in nam ne ostane nič drugega kot sanje in ljubezen.
Boris Černi
Obveščamo vas, da smo postali nova, samostojna DO s sodobnim in kakovostnim programom izdelkov, s področja hladilstva:
vitrine vseh vrst in dimenzij retropulti in nevtralni elementi
točilni pulti
izdelovanje in opremljanje montažnih in zidanih hladilnic krilna in drsna hladilniška in zamrzovalniška vrata
Svoj program prilagajamo željam, zahtevam in potrebam kupcev.
Pokličite nas in naši strokovnjaki vam bodo svetovali ali pa nas obiščite v naši DO v Ljutomeru in predstavili vam bomo našo proizvodnjo in izdelke.
Ne pozabite, naše geslo je: KAKOVOST, ROK, CENA!
Obiščite nas v razstavno-prodajnem centru
gorenje
gorenje
v Lendavi, Kranjčeva 10 tel. (069) 75-558
UGODEN NAKUP: prodaja na obročno odplačevanje in popust pri gotovinskem plačilu za kuhinje in kopalnice.
STRAN 10
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
naši kraji in ljudje
KAJ JE NAROBE Z REFERENDUMOM V KS RADENCI?
Ni dobro, če ne pišemo. Ni pa tudi dobro, če pišemo. Kaj hočemo, novinarstvo je pač tako, da vsem ne moremo vedno »ugoditi«. Zato pa moramo biti objektivni in prisluhniti različnim mnenjem. In ko se je pritožil občan iz KS Radenci zaradi nedavno sprejetega referenduma, smo morali ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec.
Zavajanje ljudi?
NESREČNI 13. NOVEMBER
Ni bil ravno nesrečni, saj je referendum o novem krajevnem samoprispevku v krajevni skupnosti Radenci tega dne uspel, zanj je glasovalo okrog 56 odstotkov občanov. Tri dni prej so lahko v našem tedniku prebrali, da bodo v programu financiranja: »...osnovni telefonski kabel od Radenec skozi Rihtarov-ce, Turjance do Hrastja-Mote (do 1991. leta), mrliška veža, kanalizacija in cestišče v ulicah Kneza Koclja, Nazorjevi in Finžgarjev! oziroma Gubčevi.
Največja naložba bo prav gotovo . telovadnica, za katero bo KS Radenci prispevala 50 odstotkov, drugo pa Radenska, občinska izobraževalna skupnost, Srednja šola za gostinstvo in turizem, kar je bil glavni vzrok, da so tudi v krajevni skupnosti uvrstili to naložbo na prvo mesto — telovadnica je bila načrtovana že z občinskim referendumskim programom.«
Škoda, da v naslednji številki Vestnika nismo natančneje predstavili rezultatov referenduma v posameznih vaseh. Verjetno nas telefonski klic občana iz ene od vasi v KS Radenci ne bi tako presenetil.
MRLIŠKA VEŽA KOT VABA
Jože Ribarič je doma v Bora-čevi. V njihovi vasi referendum ni uspel.' Niso bili zadovoljni s predlaganim programom, prav tako v nekaterih drugih vaseh (npp. Šratovcih). Jože Ribarič je povedal: »Referendumski program KS Radenci me je razjezil že takrat, ko je bil še na listkih in je bilo samo napisano, da bodo sredstva namenjena za zidavo mrliške veže, telefonsko omrežje in dvorano. Prvi dve stvari sta zame in za marsikoga v Radencih še danes problematični. Mrliška veža takrat, ko je bila*v pro-
Čeprav je prišla Jožica Kotnjek pred 60 leti iz Maribora v Sibirijo (takrat so tako rekli Prekmurju), je ostala v pokrajini ob Muri. Še več: korenine je pognala v prvem naselju svojega službovanja — na Hotizi. Tudi zdaj, ko je stara 80 let, kani ostati v kraju, kjer je preživela težka, včasih pa tudi lepa leta svojega življenja. Na Hotizi, kjer ima hišo, je njen dom, čeprav včasih za krajši čas odide v Lendavo k sinu.
POT V SIBIRIJO
»Ko sem končala učiteljišče, so me z dekretom določili za učiteljico v neznanem kraju. V »Sibirijo« so pošiljali mlade, neizkušene učitelje, pa tiste, ki so se pri svojem delu kaj pregrešili. Moram povedati, da so me ljudje lepo sprejeli — bilo je to daljnega 1929. leta — in sem z njimi delila revščino. Otroci so bili slabo oblečeni, niso imeli šolskih potrebščin ... Spominjam se, da nekateri nis imeli niti kamenčkov za pisanje po tabli, pa sem zato nekaj teh pisal često razlomila na več kosov, da so se lahko vadili v pisavi, seštevanju, odštevanju, množenju ... še revčki. Da, revčki, saj je bilo tedaj v naši vasi tudi nekaj pastirčkov, torej otrok, ki so jih revni starši dali služit nekoliko premožnejšim. Tem siromakom sem posvečala še posebno skrb, saj so bili zelo nebogljeni, pa v šolo jih tudi niso pustili kadarkoli.«
POZDRAVI IZ DALJAVE
Takole nam je pripovedovala učiteljica Jožica, ki je bila več kot učiteljica. Tedaj so bili razredi številčnejši, pač toliko otrok je bilo v njih, kolikor je bilo v posameznem šolskem letu novincev. In ker so družine štele veliko otrok, so jih pač vpisali toliko in toliko. Učila je v kombiniranih razredih: najmanj po dva, včasih pa tudi štiri razrede skupaj. Cez otroke — svoje varovance — se ni nikoli pritoževala; tudi zdaj jih ima v lepem spominu. Pa tudi oni se je radi spominjajo. No, z domačini se tako in tako pozdravi skoraj vsak dan, tisti, ki so odšli v širni svet, pa se ji oglašajo s pismi. Kadar pa pridejo domov, tedaj jo nekateri obiščejo.
»To so moji učenci, ki so odšli v petdesetih, šestdesetih letih ile
gramu, še ni imela ne lokacijskega ne kakega drugega dovoljenja. Tudi v republiškem zakonu o urejanju pokopališč jasno piše, daje mrliška veža lahko samo ob pokopališču oziroma začasno ob bolnicah. In drugo — ko so zidali cerkev, niso dobili dovoljenja za gradnjo mrliške veže v njeni bližini, češ da je to vrelčno območje. Če to drži, potem tudi sedaj tam ne bi smeli zidati. Mislim, da je bila to samo vaba, ker so bili ljudje proti referendumu zaradi telefonskega kabla, in sicer zato, ker se del krajanov še vedno počuti, kot da bi bili drugorazredni. Ko smo si v Boračevi urejali, telefone, smo zmogli brez referenduma in pomoči krajevne skupnosti. Zato si tudi upam trditi, da je to subjektivnega značaja. Nič nimam proti takim stvarem, ki bodo enako koristne za vse krajane, nimam tudi nič proti večnamenski dvorani...«
In kaj so krajani v Boračevi predlagali? Ribarič nadaljuje: »Jaz sem bil za to, da se uredi del vinske ceste od Boračeve do Janževega Vrha. Posaditi je treba
Alojz Majcen: »Na zborih občanov niso nič povedali ...«
JOŽICA KOTNJEK S HOTIZE
VEČ KOT UČITELJICA
galno čez mejo v Avstrijo, nato pa v Kanado, Ameriko in. Avstralijo. Tedaj je bil ta odhod za mnoge boleč, a- kaj, ko drugega izhoda ni bilo: doma je bilo težko dobiti delo, gospodinjstva — včasih je bilo v njih več zakonskih parov — so bila številna, hrane pa tako malo. Kaj boljšega so si nekako privarčevali le za velike praznike in tedaj je bil dejansko pri hiši - praznik! Drugače pa so ljudje jedli preprosto domačo hrano, ki niti zabeljena ni bila tako, kot je treba. Pa saj veste: mlečen ali kropov močnik, repa, zelje, krompir, fižol.«
POMOČ SKRIVAČEM
Jožica Kotnjek pa se ne spominja le pomanjkanja med vojno in po njej, ampak tudi gospodarske krize tridesetih let, ko so ljudje prav tako odhajali v svet: Francijo, Nemčijo ..., vendar niso veliko zaslužili, saj so bili bolj ali manj hlapci in dekle na kmetijskih farmah. In tedaj, ko je vse kazalo, da se bo začela druga svetovna vojna, so se ljudje vrnili domov. Vojni obvezniki so bili potem, ko so Madžari zasedli Prekmurje, poklicani v madžarsko vojsko, vendar se mnogi temu klicu niso odzvali; če se že niso vkjučili v narodnoosvobodilno gibanje, so svoj gnev izrazili tako, da so se pred sovražnikom skrivali -in tvegali glavo.	.
Glava? Oh, kolikokrat je bila tudi Jožica Kotnjek v nevarnosti, saj se je upirala madžarskim šol-skim oblastem, ki so zahtevale pouk v njihovem jeziku. lega se je morala naučiti tudi sama. Ker pa seveda ni mogla takoj preiti na poučevanje v osovraženem je-ziku, so ji delno dopustili, da je ob madžarščini uporabljala še vendski jezik. Slovenci smo pač bili dolgo časa v očeh Madžarov
Boračevski potok skozi Boračevo je še vedno nereguliran — to je tudi glavni kamen spotike!
nekaj dreves, postaviti klopi, smetnjake. Enako je z Boračev-skim potokom ... še vedno ni urejen. Reguliran je pred krajem in za njim, skozi vas pa je še vedno tak kot pred leti.« Dodal je še, da ne želi, da se referendum razveljavi. Hoče le, da prikažejo resnične možnosti in uporabijo sredstva za tiste1 stvari, ki so zares potrebne. Torej — naj ne mečejo ljudem peska v oči! Malo pretirano? Malo prepozno? Kaj sedaj? Najbolje, da se pozanimamo kar na krajevni skupnosti.
ZAKAJ NI PRIŠEL NA ZBOR OBČANOV?
In kakšen je bil odgovor predsednika sveta krajevne skupnosti Radenci Alojza Majcna: »Ribariča na zborih občanov ni bilo. Če pa hoče sedaj kaj vedeti, naj pride sem ha krajevno skupnost in pogleda v uradne objave.« In kaj poreče glede obtožbe, da nimajo potrebnih dovoljenj za gradnjo mrliške veže ter da zavajajo ljudi. »Glede tega imamo prav tačas intenzivne razprave. V enem mesecu bomo dobili dovoljenje za zidavo na eni od treh predlaganih lokacij v bližini cerkve. Vrelčno območje ne bo nobena ovira, saj v mrliški veži ne bo obdukcijske sobe. Sicer pa
(vse do pred nekaj let na primer porabski Slovenci) Vendi.
PONAREJENA POTRDILA
»Madžarov smo se vsi bali. Dobro se še spominjam drobne Stamanove deklice, ki je prišla med poukom k meni in me prosila, naj bi v razredu zapeli Gor čez izaro. Pa smo, vendar potihoma. Že tako sem bila zaznamova
na pri okupatorskih oblasteh, saj so sumile, da imam vmes prste pri izdajanju.»folmentešev« (potrdil), katerih lastniki so se lahko prosto gibali oziroma jim ni bilo treba v vojsko. Moj mož je- namreč uspel dobiti nekaj teh praznih in žigosanih, pa je bilo treba vnesti le ime in priimek ter ponarediti podpis, kar mi je dobro uspevalo. Seveda pa sem vedela za mnogo fantov in mož, ki so se skrivali. Tako se spominjam, da so se pri nas oglasili žandarji, hoteč zvedeti, kaj je novega v vasi, dejansko pa so prišli iskat skrivače: vzela sem prazen lonec in rekla, da grem na kmetijo po mleko, dejansko pa sem šla opozorit, naj se fantje in možje ja dobro skrijejo, saj so prišli žandarji.«
OH, TA LETA, BOLEZEN
Dobrih 80 let ima Kotnjekova Jožica,, ki ji nekateri pravijo Pep-
naj vsak raje pogleda Uradni list, letnik 1984, št. 34, kjer je napisano vse o pokopih in shranjevanju mrličev v turističnih krajih.«
In telefonsko omrežje? Je to res subjektivna želja vodilnih v krajevni skupnosti? So pritožbe občanov iz Boračeve upravičene?
»Glavni kabel proti Boračevi je sofinancirala Radenska, prav tako proti Šratovcem. Celotno telefonsko omrežje v teh vaseh bo stalo čez 10 milijard dinarjev, od tega bo le 2,4 milijarde plačala krajevna skupnost, ostalo pa vaščani sami. Vsak bo moral plačati čez 7 milijonov dinarjev.«
Težko je biti v takih primerih razsodnik. Res je, da krajani v Rihtarovcih, Turjancih in Hrast-ju-Moti ne bi mogli sami financirati telefonskega omrežja, saj imajo že sedaj ogromne stroške. Tudi glede mrliške veže bi jih lahko kvečjemu pokarali, ker so prepozni.
Zakaj so torej^v Boračevi tako glasni in užaljeni (Ribarič namreč ni edini)? Le v vas morate priti, pa boste takoj vedeli in videli: »Za nas se nihče ne zmeni, kot da nas ni. Boračevski potok sredi vasi je še vedno tak kot pred tremi leti.«
Bernarda Balažic-Peček
ca. Ni kaj, lepa starost, ko bi le dolgo trajala! Zadnje dni pa je naša pripovedovalka nekam bolna.
V veliki hiši na Hotizi že dlje časa živi sama. Doslej je še nekako shajala, zdaj pa se je zatekla k sinu. Želi si nazaj, rada bi, da bi prišla k njej živet kaka ženska, ki bi ji kaj postorila, kar bi ji seveda plačala.
»Nikoli si nisem želela ne velikih materialnih ne moralnih priznanj za svoje delo. Nekaj pa so mi jih vendarle dali. Niti statusa borca nimam. Srečna sem, ko vidim, da je kraj, kjer sem preživela 60 let, napredoval. Tudi za to se je bilo treba bojevati; bilo je potrebno veliko aktivističnega dela, na primer pri napeljavi električnega omrežja, saj so bili ljudje, ki so to ovirali. Dekleta sem učila pletenja, pa kuharske tečaje sem prirejala. Tudi zdravstvena predavanja smo imeli. Pa igre! Kdo bi preštel gledalce, ko smo se predstavili z Miklovo Zalo! Ljudje so bili željni slovenske besede. Pa kaj bi pripovedovala!
Vse to mi je velevala dolžnost, saj sem bila v afežeju.«
GLASBA POMLAJUJE
Škoda, zares škoda, ker se z Jožico Kotnjek nismo pogovarjali na njenem domu na Hotizi, ampak v Lendavi. Prepričani smo, da bi nam — letom navkljub — kaj zaigrala na svojem klavirju. Glasba jo namreč spremlja celo življenje, saj je bil njen prvi najpomembnejši izdatek v začetnih letih učiteljevanja nakup klavirja. Pianino so kmalu po vojni dobili (iž tako imenovane narodne imovine) tudi na šolo.
Z njim ni spremljala le svojih varovancev, ki so na glas peli tudi njej najljubšo Gor čez izaro, ampak tudi odbornike, ki so jo nemalokrat, potem ko so končali sestanek, zaprosili: »Tovarišica, zaigrajte nam kaj!«
Štefan Sobočan
-----PO SLEDI VAŠIH PISEM------------------------
Kje bosta pri Gradu trgovini?
Od Grada nam je pisal naš dolgoletni bralec. Prosil nas je, naj v trgovskem podjetju PoTrošnik in Kmetijski zadrugi Panonke povprašamo, kako kaže z zidavo trgovskih lokalov v tem krajevnem središču.
Najprej odgovor iz Potrošnika! Povedali so, da naložbe uresničujejo v skladu s srednjeročnim.razvojnim programom in da v tem obdobju (do 1990. leta) pri Gradu niso predvidene. Sicer pa ima tačas Potrošnik pri Gradu dve trgovini. Trgovino v zgornjem delu naselja bo potrebno preurediti v specializirano tehnično trgovino, medtem ko trgovina v spodnjem delu vasi prodaja blago ži-vilsko-mešane stroke. Po ustvarjenem prometu ugotavljajo, da obe zagotavljata zadostno oskrbo na območju krajevne skupnosti Grad, zato ni potrebe po novi samopostrežnici. To pa ne pomeni, da v trgovinski organizaciji zavračajo pobude! S krajevno skupnostjo naj bi se čimprej dogovorili, v kakšno smer naj se specializirata omenjeni prodajalni, seveda za boljšo oskrbo kupcev z območja krajevne skupnosti Grad.
Toliko o Potrošnikovih trgovinah. In kaj smo zvedeli o zidavi trgovine s kmetijskimi potrebščinami. Odgovor na to vprašanje smo dobili v temeljni zadružni organizaciji v Murski Soboti. Tu pa je novica bolj ohrabrujoča, saj vse kaže, da bodo pri Gradu še letos začeli zidati prodajno skladišče, niso pa se še odločili kje. Možnosti sta dve: trgovina v spodnjem ali zgornjem delu naselja. V februarju bodo, seveda v sodelovanju s krajevno skupnostjo in kmeti z območja Grada, Kruplivnika, Vidonec, Radovec in Kova-čevec skušali določiti prostor, ki naj bi bil vsem čim dostopnejši, možen pa naj bi bil tudi dostop z vsemi prevoznimi sredstvi. Pa še dovolj velika naj bi bila, saj kmetijska zadruga Panonka namerava zgraditi večje prodajno skladišče, kjer bodo blago razkladali in nalagali z viličarji.
Š. S.
Za dopolnilne programe KS čez 621 milijonov
V soboški občini so združili minulo leto za dopolnilne programe krajevnih skupnosti čez 621,7 milijona dinarjev. To je omogočilo združevanje sredstev , po 0,40-odstotni stopnji od dohodka organizacij združenega ’ dela iz gospodarstva, pri čemer je osnova bruto osebni dohodek. Po samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske komunalne skupnosti so 60 odstotkov omenjenega zneska razdelili krajevnim skupnostim glede na število zaposlenih. V tem primeru gre za t. i. domicilno načelo, ki ga upoštevajo vsake tri mesece. Preostalih 40 odstotkov združenih sredstev pa so namenili za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti, ki se delijo polletno. Slednje so porabili za vzdrževanje vaških cest ter za posodobitev vaške ceste v Motvarjevcih in za javni telefonski priključek v Krplivniku v KS Hodoš.
Sicer pa so razpoložljiva sredstva — za drugo polletje leta 1988 denarja še niso razdelili —,
Zdravilišče Radenska Radenci
TOZD TURIZEM IN GOSTINSTVO ZVEZDA MURSKA SOBOTA
vabi k sodelovanju
za zasedbo prostih del in nalog v prenovljeni enoti MOTELA ČARDA MARTJANCI Z DISKOTEKO SUPER Ll
1.	Vodenje poslovanja enote
Pogoji: — končana poklicna ali srednja šola — smer natakar
— 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah
— tečaj higienskega minimuma
2.	Vodenje poslovanja kuhinje
Pogoji: — končana poklicna ali srednja šola — smer kuhar
— 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
— tečaj higienskega minimuma
3.	Dela nabave in skladiščenja blaga
Pogoja: — končana šola za blagovni promet — 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
4.	Dela strežbe gostov
— več delavcev
Pogoji: — končana poklicna ali srednja šola — smer natakar
— 6 mesecev delovnih izkušenj — tečaj higienskega minimuma
Če se zanimate za zaposlitev na objavljenih delih in nalogah, ! pošljite prijave z dokazili p strokovni izobrazbi v 8 dneh po objavi, na naslov: TOZD Zvezda Murska Sobota — komisija za delo- | vna razmerja. -
—--------------------------------------------------U
nekaj čez 208,7 milijona dinarjev, namenjena za sofinanciranje raznih del. V prvi vrsti gre za posodobitev oz. asfaltiranje lokalnih cest, mostov in prepustov, razširitev vaških cest, za telefonsko omrežje, transformatorske postaje, vaške vodovode, zadružne in gasilske domove, pa tudi za druge naložbe v posameznih krajevnih skupnostih soboške občine. Z dodelitvijo sredstev za sofinanciranje posodobitve lokalnih cest v letih 1986, 1987 in 1988 so obveznosti občinske komunalne skupnosti v celoti poravnane za srednjeročno obdobje 1986—1990 v naslednjih krajevnih skupnostih: Bodonci, Cankova, Križevci, Mačkovci, Pertoča, Rogašovci, Ratkovci, Šalovci in Prosenjakovci. V letih 1989 in 1990 bodo tako denar prejele še druge krajevne skupnosti v soboški občini, v katerih je predvidena dodatna posodobitev cest.
M. Jerše
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
STR.7^ n
ne zgodi se vsak dan
CL totehna
• BLAUPUNKT
Barvni televizorji vseh dimenzij
• mono in stereo • novi tipi ekranov • hladno ohišje
©BOSCH
Pralni in pomivalni stroji in mali hišni aparati
Vse informacije: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiče 16, tel.: (042) 49-466 in LESNINA, Bakovska 1, tel.: (069) 21-739
Potovanje
Japonska vlada hoče na čisto izviren način rešiti težave, s katerimi se otepajo graditelji podzemeljskih železnic. Zaradi sporov o odkupnini z lastnikom zemljišč še zmeraj ne teče promet po novem delu na progi enega od desetih tokijskih metrojev, čeprav so ga končali že pred šestimi leti. Zato je vlada prišla na dan s predlogom zakona, ki bi omejil lastništvo zemlje na 50 metrov globoko. Pod to mejo zemlja ne pripada nikomur, kar pomeni, da lahko tu gradijo, ne da bi vprašali za dovoljenje tiste nad seboj.
Zakonika o lastništvu sicer niso spremenili, v njem še zmeraj piše, da lastništvo parcele vključuje tudi prostor nad njo in pod njo. Novost je dopolnilo, ki bo uzakonilo izjemo: to pravilo ne velja pri gradnji podzemeljskih železnic.
Ministrstvo za promet je že naredilo idejni načrt za gradnjo novih metrojskih prog v Tokiu v globini 70 metrov. Tako za gradnjo predorov pod zemljo lastnikom ne 60 več treba plačevati velikanskih odškodnin. Lastniki so za to, da so odstopili svoje podzemlje, do-
Letošnja zijma je vd z vraga, nešče pa nešče biti snega.
Opodili sp božno šolska deca, nej je bilou nikšega zimskoga heca.
Ka pa naši vrli komunalci.
Šenki čakajo pri blokaj — na plači. Ka smetye njin snejg lepou pokrije, pa njigvo manjost bar v zimi skrije.
Po kamenščicaj se stari drsajo, dokeč do konca se ne nadrsajo. | Led je tak tenki, vdrvali — nej, j ka kda podere se, se ne vej.
Somar ednouk ide na led pravijo pa te ga prej več gor nikdar ne spravijo. Človik si mijsli ka je pametnejši, pa večkrat od njega je osel čednejši.
po Zemljinem drobovju
slej dobivali 30 odstotkov tržne Te nove, globoke metrojske
vrednosti zemlje na površini.
Prometni raziskovalni center je izračunal, da bo kilometer novega, globokega metroja stal okoli 10 milijard jenov (80 milijonov dolarjev), pol manj kot stane kilometer sedanjega, ki je le 20 metrov pod zemljo. Postaje novih prog bodo razvrstili pet do šest kilometrov narazen (zdaj so na vsakem kilometru), da bi se izognili astronomsko dragim pogajanjem z lastniki.
Pravijo, da tehničnih težav ne bo. Na konvencionalni način lahko gradijo predore tudi v globini 70 metrov, ne da bi škodili stavbam na površju; težko pa bo zavarovati metro pred nesrečami. Študija tokijske gradbene fakultete navaja, da je mogoče zgraditi takšen železniški predor, da je varen pred poplavami, potresom in prekinitvijo električnega toka, ni pa zmeraj varen pred požarom. Zato je treba narediti nepregorne materiale za gradnjo vagonov in opreme in razviti sistem za evakuacijo potnikov s podzemeljskih ploščadi.
Kraljica smetnjakov
Trideset delavcev je iz dveh stanovanj in podstrešja pritlične hiše prav v središču Dijona, blizu stolnice in policijske postaje, ves dan odnašalo smeti, ki jih je lastnica nabirala celih dvajset let. V plinskih maskah in posebnih gumijastih oblekah so kopali rove skozi odpadke ob spremljavi lastničiriih zmerljivk. Petino-semdesetletna, ki se je Je prijel vzdevek »kraljica smetnjakov«, ker je vsako jutro obredla posode za smeti, je čistilce opozorila, da »vse ni za smeti« in da so vmes tudi dragocenosti. In res so našli plastično posodo, polno denarja.
Sosedje, ki jih je neznosni smrad prisilil, da so nadlogo prijavili mestni upravi, trdijo, da je ženska silno premožna, da ima v Dijonu poleg te hiše smetišča še štiri stanovanja in prav toliko še v drugih francoskih krajih.
Najmlajši krotilec levov
Verjetno ni mlajšega krotilca levov na svetu, kot je dveletni Mitch Perry iz znane cirkuške družine bratov Perry. Pravijo, da se bolj boji psa kot levov. Cirkuška junaštva ima najbrž že v krvi, saj so bili cirkusanti že njegovi praprastarši.
proge bi povezale središče Tokia z vedno bolj oddaljenim predmestjem in skrajšale vožnjo z enega do drugega konca na pol ure (zdaj traja dve uri). Ministrstvo za promet je prepričano, da je prav hitrejši množični prevoz bistven za lepše življenje v 21. stoletju. Ta bo temeljil na popolnoma novem omrežju prog s kompozicijami, ki bodo lebdele na magnetnih »blazinicah«, in sistemu globokih podzemeljskih prog.
Japonski vlaki so od nekdaj med najbolj točnimi in najhitrejšimi na svetu. Zaradi astronomskih in praktično nedosegljivih cen zemljišč v središču mesta se prebivalci selijo na obrobje, v osrednjih delih Tokia ne stanuje praktično nihče več, vsi se na delo vozijo. Ker pa so avtomobili zaradi prenapolnjenih cest praktično neuporabni, so ljudje odvisni od vlakov. Lani se je z njimi prepeljalo 58 milijard potnikov in le 5,5 milijarde ton blaga. Le-to že desetletja uspešno prevažajo s tovornjaki in ladjami in kaže, da bo železnica na Japonskem kmalu namenjena izključno potnikom.
Je varno ali ne?
Potem ko so objavili, da se je letalo družbe Panam razletelo nad Škotsko zaradi podtaknjene bombe, so se francoska novinarja in nizozemska televizijska ekipa lotili drznega podviga: podtakniti so hoteli lažni eksploziv v letala na newyor-škem in amsterdamskem letališču, da bi preskusili, kako tam deluje varnostni sistem.
Francoza sta na tovorni oddelek letališča Kennedy poslala tri zavitke z lažno bombo, naslovljene na letala družb TWA, Panam in Air France. V njih je bilo skrito sporočilo: »Čestitamo, našli ste našo bombo iz gline, budilke in žice.« Varnostna služba jih je odkrila, ni pa bila nič kaj navdušena nad takšnim preskušanjem in letališko vodstvo je novinarja obtožilo zaradi kršenja zveznega zakona o eksplozivih.
Uspešnejši je bil poročevalec nizozemske televizijske postaje Veronika. Na amsterdamskem letališču Scciphol se mu je posrečilo priti mimo vseh kontrolorjev. Njegovi tovariši so njegov podvig posneli, oddajo prikazali na televiziji in si naprtili ogorčenje predstavnika nizozemske družbe KLM. Ta jih je opomnil, da lahko »takšno nezrelo, nizkotno novinarstvo napelje kakšno moteno osebo na kaj nevarne misli«.
RESNICA O GENOCIDU NAD ARMENCI
Turški minister za zunanje zadeve Mesut Yilmaz je izjavil, da bodo oblasti aprila odprle stare osmanske arhive, tako da bodo zgodovinarji lahko raziskali vse v zvezi z očitki o genocidu nad Armenci med prvo svetovno vojno. Turčija še danes ne prizna tega množičnega pomora armenskega ljudstva, ki je v osmanski državi dolga stoletja uživalo kulturno in versko avtonomijo. Armenci so v dolinah ob jezeru Van in na planotah okrog Erze-ruma in Karsa kot poljedelci in živinorejci, trgovci in rokodelci obvladovali gospodarsko življenje, bili so ministri v Istanbulu, njihovi intelektualci so dajali pečat kulturi osmanske prestolnice.
Potem ko so se v 19. stoletju Srbi, Grki in Bolgari otresli turškega jarma, so tudi Armenci začeli ustanavljati revolucionarne stranke, tako v osmanski državi, kjer jih je živelo približno dva milijona, kot tudi v carski Rusiji, kjer jih je bilo 1,7 milijona. Sultan Abdul Hamid je v letih 1894/96 krvavo zatrl armenski upor in v teh pokolih je umrlo več kot 200.000 ljudi. Prva svetovna vojna pa je bila za Armence v Turčiji usodna; ko je tretja turška armada doživela pozimi 1914, hud poraz na ruski fronti, so Turki najprej razorožili vse armenske vojake, jih zbrali v delovne brigade in pomorili. Armenci v Vanu so se postavili v bran in to je dokončno zapečatilo usodo vsega ljudstva. Prve dni februarja 1915. je izvršni komite mladoturkov pod vodstvom notranjega ministra paše Talaata sklenil, da je treba Armence iztrebiti. In 24. aprila 1915 se je začel genocid, takrat so aretirali 535 voditeljev njihove duhovne elite v Instanbulu in na podeželju. V vzhodnih pokrajinah so s pretvezo, da so Armenci na območju blizu fronte nevarni državi, zgnali skupaj vse prebivalstvo vasi, mest in okrožij in ga pregnali v puščave Sirije in Mezopotamije. Kolone so spremljali vojaki, žandarji in posebne enote iz zaporov spuščenih zločincev, ljudje so pešačili brez hrane in vode, med potjo so jih pobijali, streljali, metali v prepade in reke. V zbirno taborišče Alepo v Sirijo je prišlo le 50.000 od 850.000 deportirancev. Tam so
Turki kupovali mlada dekleta, druge so odgnali v puščavo, »dokler jih ni bd tisočev ostalo le še nekaj sto, od stotih le še peščica, ki so jo gnali naprej, dokler tudi
LET Z OMEDLELO POSADKO
Še en dogodek, o katerem so dolgo molčali, pred kratkim pa ga je razkrila Literaturnaja gazeta, posredno razlaga, kako se je sploh lahko zgodilo, da je Mathias Rust neopažen preletel sovjetski zračni prostor vse do Moskve in pristal na Rdečem trgu. Tudi pri poletu vojaškega tovornega letala Ani 22 kontrolorji na zemlji niso opazili nič nenavadnega. To letalo je namreč plulo celo uro in 13 minut brez vsakršne kontrole, kajti pilot in šestero članov posadke je zaradi dekompresije v kabini omedlelo. To se je zgodilo konec leta 1986 nad Uralom. Poigravanja zračnih tokov z letalom niso opazili niti centri za protiletalsko obrambo na tem območju. Literaturnaja gazeta opominja, da se je to zgodilo pred. Rustovim pristankom na Rdečem trgu v Moskvi in sprašuje, zakaj sovjetski državljani niti tako dolgo po škandalu še ne vedo, kdo je varoval sovjetsko nebo v času Rustovega pristanka v Moskvi in kako ga je varoval. Poudarja tudi, da so dolgo molčali o nezgodi na vojaškem letalu, ki se je srečno končalo čisto po naključju. Eden od članov posadke se je osvestil in brž prevzel kontrolo nad letalom.
ZLOMLJENA TAČKA NI VEČ SMRTNA OBSODBA
Mačke, pse in druge živali, ki so si zlomile nogo, so veterinarji ponavadi lahko rešili le z amputacijo, prenekaterikrat pa je bilo treba živali celo ubiti. Danes jim ji mogoče s posebno napravo, sestavljeno iz kovinskih obročev in žic, ne le rešiti tačko, ampak jim omogočiti celo popolno ozdravljenje, ne da. bi žival med okrevanjem preveč trpela zaradi neudobnosti. Napravo je izumil sovjetski zdravnik Gavril Abramovič Ilizarov, ortoped, znan po tem, da zmore tudi nemogoče. Toda Ilizarov, ki na svoji kliniki v Kurganu v Sibiriji zdravi bolnike z vsega sveta, je z napravo zdravil ljudi. Da bi utegnila pomagati tudi živalim, se je domislil italijanski veterinar Antonio
te ni bilo več,« je zapisal Yves Temon v delu Tabu Armenija.
Koliko ljudi je umrlo v pokolih in deportacijah, še danes ni jasno — ocene se gibljejo od 800.000 do 1,5 milijona. Maloštevilnim preživelim je postavil spomenik Franz Werfeč z romanom 40 dni na Musa Daghu.v katerem opisuje, kako se je 5000 Armencev branilo pred turškimi napadi na gori blizu morja, dokler jih niso rešile zavezniške ladje. Knjiga, kj je izšla leta 1933 v Berlinu in ki so jo nacisti takoj prepovedali, je napovedovala usodo, ki je grozila Židom: Armenci »niso padli v roke sovražniku, ki bi moral zaradi recipro-citete spoštovati mednarodno pravo. Padli so v roke veliko strašnejšemu, nevezanemu sovražniku: lastni državi.«
Verjemite mi, zaradi teh nemogočih cen sem gola in bosa.
Ferretti. Milanski veterinar se je z metodo Ilizareva seznanil po naključju, leta 1983 pa je začel preučevati, kako bi jo prenesel na živali. »Največji problem je to, da mačke ali psa ne moreš prisiliti k negibnosti,« pripoveduje Ferretti. »Človek nosi zlomljeno roko v mavcu, žival pa tega ne sprejme in ni nikoli pri miru. Naprava Ilizarova je Kolumbovo jajce, ker omogoča premikanje, ne da bi škodila zdravljenju.«
Ferretti je napravo uspešno uporabil pri mačku, ki je padel z osmega nadstropja in si zlomil obe zadnji nogi. Muc se je med zdravljenjem razmeroma brez težav premikal in je lahko celo skočil na kavč.
Manj delavni?
Kaže, da bomo morali v naslednjih desetletjih nekoliko spremeniti podobo, ki jo ta čas imamo o Japoncih. Najbrž ne bomo več mogligovoriti o kot mravlja pridnih in zagnanih delavcih. Z novo dobo, ki so jo na Japonskem začeli z letošnjim novim letom, naj bi namreč usahnila že kar pregovorna vnetost Japoncev za delo. Prihaja čas, ki naj bi bil bolj v znamenju uživanja življenja.
Statistični podatki kažejo, da so Japonci res (bili?) pravi delo-holiki, kot pravijo z novo besedno skovanko ljudem, obsedenim od dela. Leta 1986 je delal zaposleni državljan dežele vzhajajočega sonca v povprečju 2150 ur, medtem ko je delavec v Zahodni Nemčiji opravil 1655 ur, francoski pa 1643. Jugoslovanski je seveda razred zase. Mnogi zaposleni sploh niso izkoriščali pravice do letnega dopusta, ki je na Japonskem dolg največ dva tedna (!).
ST N 12
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
za vsakogar nekaj
Zjutraj se ne tuširajte z mrzlo vodo
Mrzla prha zjutraj lahko škoduje srcu. Šele dve uri po prhanju lahko pri občutljivih ljudeh nastopita srčna slabost in motnje v srčnem ritmu. To je ugotovil dr. Johannes Walther, glavni zdravnik v nemškem zdravilišču Bad Berleburgu. Ker se telo dopoldne pogosto že tako ne ogreje
dovolj, se organizem pri prhanju močno shladi. Zato je naša zmogljivost dolgo precej manjša, kot pa smo se nadejali pred junaško mrzlim prhanjem.
Dr. Walther svetuje, da je najbolje, če se zjutraj tuširamo s toplo vodo. Po umivanju nastopi le
KDAJ SO BATERIJE IZRABLJENE?
Če je naprava povsem brezhibna, boste izrabljenost baterij v njej razbrali tako:
V električnih računalnikih postane kazalo LCD počasno, kazalo LED pa temnejše
V tranzistorskih radijskih sprejemnikih se glasnost, čeprav jo z regulatorjem povečujemo, le neznatno poveča, ob največjem povečanju glasnosti
NASVET
Ključi zmerom pri roki
Na notranjo stran nakupovalne torbe prišijte zanko iz močnega blaga, ki se zapenja z zaponko ali pritiskačem. Z njo pritrdite ključe. Izognili se boste dolgotrajnemu in neprijetnemu iskanju le-teh.
postane zvok popačen, na UKV nastajajo ob sprejemu prekinitve, na srednjih valovih pa ne moremo več slišati šibkih postaj.
V kasetofonu kazalec napetosti baterij kratek čas po vključitvi pade na negativno področje ali pa se zvok močno popači.
Pri brivnikih, otroških igračkah in podobnih napravah, ki
jih poganja motor, se število vrtljajev le-tega zmanjša.
Pri avtomobilskih smernikih ob položaju testnega preklopnika »test« utripanje preneha — žarnica ugasne.
Pri slušnem aparatu ni več dosegljiva potrebna glasnost.
V stenskih in namiznih urah je gibanje kazalcev prekinjeno ali pa je vidno motena točnost.
Kako varčevati z energijo?
Neki strokovnjak seje potrudil in upošteval vse možnosti, s katerimi lahko privarčujemo nekaj energije, ter jih seštel. Prišel je do presenetljivega rezultata. S pravilno konstrukcijo zunanjih zidov je mogoče prihraniti 20 odstotkov energije, zatesnjena okna s tremi stekli in gumijastimi tesnili prinesejo 30 odstotkov, sodobna peč v kurilnici »požene« 15 odstotkov manj kurilnega olja, samodejna zaklopka za dovajanje zraka prihrani prav toliko goriva, ustrezni termostati in znižanje temperature čez noč nam dajejo nadaljnjih 20 odstotkov prihranka. Potem znižamo še temperaturo v prostorih za stopinjo ali dve in si spet lahko pripišemo 5 odstotkov v dobro. Če vse te prihranke seštejemo, dobimo 105 odstotkov. Pri današnjih cenah energije pa je to že zelo veliko.
POGRINJEK IZ KART
Lep in izviren pogrinjek lahko izdelamo sami. Na kos lepenke nalepimo barvaste igralne karte. Robove polepimo z rdečim izolirnim trakom. Če želimo, da je pogrinjek trpežnejši, ga prelepimo s prozorno samolepilno folijo.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih, v oddaji 21232.
1.	Don’t worry, be happy — Bob McFerrin
2.	Superstitious — Europe
3.	Čiribiribela — Bijelo dugme
4.	Kissing a fool — George Michael
5.	Oženil se bom — Magnet
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 na|. Oddaja 21 232 je na sporedu ob petkih na Radiu Murska bota, UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz, od 18. do 19.	?.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
— Tovariši, kje ste pa vi partijsko povezani? (Tinč)
- Nič ne vidim, nič ne vem, se svojim bratom zameriti ne smem. (Marija)
- Člani uredništva razmišljajo o ceni Vestnika. (Koloman)
—• Je t0 morda motiv na novi bankovec — stotičak? (Jože)
kratka ohladitev, ki nas hitro zdrami in nas ohrani sveže. Prhanje z mrzlo vodo prenaša človek najbolje od 15. ure popoldan. Še boljše je polivanje z mrzlo vodo zvečer pred spanjem. Stopimo v kad in se z mrzlo vodo polivamo po kolenih. To nam bo prineslo dober spanec.
Proseni zrezki
Nikar se vnaprej ne zmrdujte! Proso je žito, bogato beljakovin, ki so po biološki vrednosti podobne proteinom mesa, zato so zrezki s prosom koristna in primerna zamenjava za meso. Še bolj pomembno pa je to, da spada proso med najbolj zdravo vrsto hrane; to je pravi rudnik proteinov, vsebuje vseh deset za življenje celic nepogrešljivih aminokislin. Bolj okrogli, pozor: Proso ne redi! To je tudi dietna hrana, primerna ob mnogih obolenjih, denimo pri poškodovani črevesni flori. Zdaj pa recept:
Čajno skodelo kuhanega prosa, enako količino kuhanega krompirja, pol skodele kuhanega korenčka in pet žličk naribanega sira temeljito zmešate, po okusu solite in poprate in dodate še sesekljan peteršilj. Tako dobljeni masi dodajate drobtine toliko časa, da dobite dovolj kompaktno maso za oblikovanje zrezkov. Pomokane jih nato ocvrite v olju.
Želodec
brez dna
Včasih kar svojim očem ne moremo verjeti, ko opazujemo, kakšne količine hrane pospravijo z mize najstniki. Prehranski strokovnjaki so ugotovili, da imajo doraščajoči otroci včasih neznansko potrebo po kalorijah. Štirinajstleten fant »pokuri« na dan tudi do 5.700 kalorij, kadar je v fazi skokovite rasti. Štirinajstletne deklice lahko potrebujejo do 4.400 kalorij, pa se ne zredijo niti za nekaj gramov. Posebno ješči so mladi ljudje, če se dosti ukvarjajo s športom. Torej se ne čudite, če vaš športnik poje za malico pet debelo namazanih kosov kruha. Taka lakota traja nekaj časa, nato pa se poleže in mladi človek začne spet jesti »normalne« količine.
RECEPT ZA VAS
KOKOŠ V ČESNOVI OMAKI PO ŠPANSKO
Potrebujemo: 1 kokoš, težko približno'1 kg, 5 strokov česna, sok 1 limone, 1/2 dl olja, 5 dag masla, 1 žlica sesekljanega zelenega peteršilja, poper, 1/4 I mesne juhe (lahko iz kocke), 1 rumenjak.
Česen stremo s soljo in oboje zmešamo z limoninim sokom. S tem namažemo očiščeno kokoš znotraj in zunaj. V pekač ali kozico damo olje in na njem kokoš na hitro rumeno opečemo. Ko dobi kožica lepo zapečeno barvo in se meso že tudi nekoliko zmehča, segrejemo v ponvici maslo in dolijemo olje od pečenja. Primešamo še sesekljan peteršilj in s tem oblijemo opečeno kokoš. Po okusu popopra-i mo in prilijemo vrelo juho. Če vzamemo juho iz kocke, kokoš manj solimo. Kozico ali pekač pokrijemo. Počasi dušimo, da se meso dodobra zmehča. Med dušenjem kokoš s sokom večkrat oblijemo, da je meso bolj sočno. Mehko zrežemo na porcije in jih zložimo v servirno posodo. Omako precedimo, vtepemo vanjo rumenjak in zlijemo po kokoši. Ponudimo takoj. Zraven damo poljubno prilogo.
Prispevke k novi risbi pošljite najkasneje odo četrtka, 16. februarja na naslov VESTNIK. Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
MODA
LETOŠNJE TORBICE MANJŠE
Letošnje torbice? Končno nekaj resnično novega. Poznavalka teh modnih dodatkov vsake žene, Marjeta Grošelj, o njih pravi: »Tisto, kar je morebiti najbolj novo, je dejstvo, da so se začele torbice radikalno manjšati. Se posebej v Franciji, a tudi v Italiji, čeprav se Italjani čisto vsem velikim modelom seveda nočejo odpovedati. Drugo, kar je novo, včasih kar malo presenetljivo in celo osupljivo, so oblike: nove torbice so rade nekam trde, toge, mehke udobne vreče so skorajda izginile. V obliki rade posnemajo geometrijo, vmes so tudi zanimive presekane piramide, sicer pa so polne atmosfere 50. let, tako kot moda nasploh.«
Edino, čemur se sodobna ženska pri torbici noče odreči, je tako zelo praktičen dolgi ročaj. Zato je najpametnejši kompromis. Pri barvah velikih novosti hi, čedalje več pa je spet dobre stare rjave barve.
VLAŽEN ZRAK JE TOPLEJŠI
Zdravniki menijo, da bi bili odrasli in otroci pol manjkrat prehlajeni, če zrak v stanovanjih pozimi ne bi bil tako suh. Najprimernejša zračna vlaga je med 40 in 50 odstotki. Vlažni zrak veže prah, ki bi sicer vedno dražil sluznico dihal. In še to — Če je v prostorih dovolj vlažno ozračje, ni treba, da bi bilo tako toplo. Zdi se nam, da je zrak toplejši, če ni suh kot prah. Obesimo na grelna telesa porozne glinaste posode z vodo. Veliko dobrega bomo storili za svoje počutje, če bomo večkrat vzeli v roke sesalnik za prah. Z njim bomo odstranili prah s preprog in oblazinjenega pohištva. Radiatorje večkrat obrišimo z vlažno krpo. Privlačijo prah in ga s toplim zrakom pošiljajo v prostor.
SESTAVIL MARKO NAPAST	UČENKA SREDNJE ŠOLE	POLOPICA Z VELIKIMI OČMI	SKUPINA ZVEZD	SPODNJI DELI ROK	SUKANEC	PRAVOSLAVNE SVETNIŠKE PODOBICE	BARVA IGRALNIH KART
RAZSTRELIVO ZA STRELNO OROŽJE							
DIFERENCA							
ZEMELJSKI RAVNIK							
OGLJIKO- VODIK					NOBELU		
					MESTO NA PELOPONEZU		
AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE		IT. SMUČAR	(A				OCVRTA MOČNATA JED, FLANCATI
		ZDRAVNIK ZA IZKRIVLJENE UDE					
HALOGENA KEMIČNA PRVINA				ŠOPOV			
				OTOČJE PRI NOVI GVINEJI			
SLOVENSKI PISATELJ (FRANI							
NEKDAJ DELO OBRTNIKA NA DOMU						RIMSKA 5	
						POKRAJINA V SAUDSKI ARABIJI	
ENAKA VOKALA			POPRAV- LJALEC UR				
			HUDA JEZA				
LJUDSKA PROSVETA SLOVENIJE				OTOK V SREDNJEM JADRANU			
				SARAJEVO			
SLOVENSKI PISATELJ (JANKO)							.\
REKA V ITALUI. PRITOK PADA					AVTOMOBILSKA OZNAKA REKE		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: turbina, eternit, kravata, med, Rem, ocet, Ra, VH, Vion, atleti, 1, igo, H, napa, La, Orantes, sinjina, TJ, Elan.
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
STRAN 13
križem kražem po šolah
Pust
Zimske počitnice pa so res hitro minile, a ne? Spet šola in brezkončno učenje. Toda tudi šola je lahko zabavna, posebno še na dneve, kot je to dan mask in norčij — PUST.
Pust naj bi pregnal dolgo zimo in čimprej dovedel toplo pomlad. Toda, koga bo pust preganjal pri nas, saj ni ne snega ne prave zime?! No, odločitev raje prepustimo njemu, on že ve, kako in kaj.
Pravijo, da je na pust vsak široko nasmejanih ust. Na pust postane vsak človek kot v pravljici, vsaj po maskah sodeč. Nobenega več ne spoznaš. Le kaj bi bilo, če bi pust praznovali več dni ali pa celo cel teden?! Raje ne pomislim na to. Takšna značilnost, kot so maske, je še nekaj. To so krofi. Majhni, okrogli, rumeni z belim obročkom — prava poslastica! Iz vsakega kota v hiši diši po slastnih krofih.
Pustne šeme norijo od zore do mraka. Glavna med njimi pa je seveda naš stari, znani kurent. Višek pustovanja pa so karnevali, kjer so najboljše maske tudi nagrajene.
To je bilo nekaj kratkega o pustu. Za konec še samo:
KUSTA REPA, DUGI REN, FAŠENEK JE CEJLI DEN!
Renata KEREC, 8. b, OŠ CANKOVA
Počitnice
Šolski zvonec spet zvoni, zdaj pa hiro vsi v klopi, počitnice minile so, vse je mimo zdaj odšlo.
Bile so lepe, a prekratke, bile so krasne, bile so sladke, toda zdaj jih več ni, pohitimo vsi v klopi!
Pridno bomo se učili, vsi se bomo potrudili, da bilo bi nam lepo, pa čeprav počitnice že mimo so!
Irena Cor, 7. a, OŠ Bakovci
Spomini na Katico
Teta, srca si ne trgaj več z nepremagljivimi stvarmi. Si teta in mnogo več.
Ne joči, teta, ker smrt pobere vse; ne boj se umirati, nekdo ti bo stal ob strani.
Ne, ne boj se, ne ti ne jaz! Ni te več, umrla si, pa tega še vedno ne morem dojeti.
Simona Bukva, OŠ Drago Lugarič, Lendava
Utrinek iz 5. razreda
Bil je meglen jesenski dan. Ravnokar se je začela ura matematike in v glavo mi je šinila misel; »Kaj če bi svojega sošolca privezal za stol?« Nisem vedel, kako naj se lotim tega dela, zato sem vprašal sošolca Miho: »Kaj praviš, Miha, naj zavežem Jožka za stol?« Seveda je bil takoj za to. Naredila sva načrt. »Najprej mu bom iz jope potegnil vrvico,« sem potiho dejal, »nato mu bom to vrvico zavezal za hlače in nato še za stol. Ko bo Jožek vstal, bo prevrnil stol in zaropotalo bo kot sto vragov! »Potiho sva se zasfnejala. Dela sem se lotil po načrtu. Yse je šlo gladko, razen takrat, ko sem nehote udaril Jož-ka v hrbet. Obrnil,se je k meni in me vprašal: »Kaj pa delaš?« »Nič,« sem mu dejal ves rdeč, saj sem mislil, da bo načrt splaval po vodi. Po končanem delu sem pomežiknil Mihi in oba sva se zasmejala.
Toda minutko pred zvonjenjem je tovariš poklical Jožka k tabli. Skočil sem na noge in vzkliknil: »Ne more, ker sem ga zavezal za stol!« Ves razred je planil v smeh, tovariš pa meje še nekaj časa nemo gledal, nato pa je poklical k tabli Serca. Ko sva z Jožkom sedla, je siknil: »Kaj si nor?« Čez nekaj trenutkov je nadaljeval: »Zunaj ti bom polomil vse kosti!« Trenutek za tem je zvonilo. »Oh, ko bi le minuto prej,« sem zavzdihnil.
Po koncu ure sem se šel tovarišu opravičit. Rekel mi je: »Tega ne delaj več,« in se mi nasmehnil.
ROMAN BUZETI, 8. b, OŠ EDVARD KARDELJ, M. Sobota
Pa smo spet imeli pustno rajanje — Narisala Andreja Pergar, 7. razred, OŠ Jože Hedžet, Šafarsko.
MOJ KOKO
Imam papagaja z imenom Koko. Je zelene barve, rep ima črn. Vsako nedeljo mu očistim kletko. Ko ga izpustim iz kletke, zleti na glavo ali na ramo. Včasih je tudi plašen. Če smo glasni, je tudi on vznemirjen in kriči. Read bi, da bi živel še dolgo.	Primož Mauko. 4. raz., OŠ Kapela
Med počitnicami sem pripravila zajtrk
Boleče slovo
Šolski zvonec je naznanil konec odmora. Vsi smo se nestrpno pripravljali na zadnjo uro madžarskega jezika in še posebej težko pričakovali učitelja Požonca. Morali smo se namreč od njega posloviti, ker je odhajal v pokoj.
Končno je vstopil v razred. Stiskalo me je pri srcu. Stopil sem predenj, vzel papir in začel brati poslovilne besede: »Dragi tovariš ...« Kolena so se mi začela šibiti. Že sem imel neprijetnega ,gosta* v očeh. Vseeno sem uspel prebrati do konca, predali smo mu darilo in lahko sem sedel v klop. Bilo mi je zelo težko. Nisem mogel verjeti, da tovariš Pbžonec ne bo več prihajal v razred. Bil sem kot otrok, ki mu Vzameš najljubšo igračo.
Nastala je smrtna tišina, dokler je ni pretrgal šolski zvonec. Joj, kako sem tedaj zasovražil to zvonjenje! Tovariš je odšel iz razreda. V 7. b razredu naše šole pa se je začelo pretakanje solz. To so bile solze obžalovanja, spoštovanja, velike izgube .. .
Denis Vouri, 7. b, OŠ Dobrovnik
Bilo je v petek. Prebudila sem se iz čudovitih sanj. Bila sem namreč zlata kraljica in kraljevala nizko pod morjem. Skoda, da so bile to le sanje!
Pogledala sem na uro in videla, da je že osem; Skočila sem s postelje in odhitela v kopalnico, da bi se oprhala. Skozi okno je pokukalo sonce. Obetal se je lep sončen dan. Skozi ključavnico sem videla, da oče in mama še spita, zato sem pohitela z oblačenjem. Nato sem tiho odšla v kuhinjo. Tam je bilo že prijetno toplo, saj je babi-
ca že zakurila. Pozdravila sem jo in stopila k štedilniku. Babica me je začudeno pogledala, le kaj nameravam storiti. Začela sem cvreti jajčka. Nato sem skuhala še čaj in pripravila mizo. Ko je bilo vse nared za zajtrk, sem od-, šla zbudit starša. Povedala ' sem jima, da je zajtrk že pripravljen. Čez nekaj minut smo vsi sedli k mizi.
Očeta in mamo je moja pozornost osrečila.
Lidija Rajsar, 6. b, OŠ Grad
Koline
V soboto smo imeli koline. Klali smo debelega prašiča. Mesaril nam je sorodnik iz Ižakovec. Matej in Milan sta ga jahala, potem smo ga razrezali. Ko smo to naredili, smo dali meso v velike posode. Mama in teta sta delali krvavice. Na večerjo smo povabili goste. Zelo sem se najedla. Gostje so šli domov ob polnoči. Ko imamo koline, je zelo lepo.
Sonja Zver, 3. raz., OŠ Odranci
Jeseni pa se je Ančka vrnila. Kmalu po njeni vrnitvi je Verona opazila čudno vedenje svojega moža in neka skrivna namigovanja, ki sta jih imela z učiteljico. Opazila je pogosto Ančkino zahajanje v pisarno in da se mudi tam dlje, kakor bi se spodobilo. Tudi je Ančka pogosteje prihajala k njim in presedela vse večere na istem stotu. Sprva je Verona odhajata prej spat in je onadva puščala v sobi sama.
»Pa saj nima kam iti,« je dejal nekoč mož kakor v opravičilo. Verona je vedela in si ni upala odgovoriti.
Potem so se pogajali, da bi bila Ančka pri njih na hrani, ko pa ni vredno, da bi si kuhala doma.
»To bo tvoj prislužek,« je dejal mož Veroni, kot bi hote! reči, saj zdaj tako ničesar ne prislužiš. »Če kuhaš za eno osebo več, ni taka reč. Saj vidiš, da je hudo za denar. Nekaj bi se pa le poznalo.«
!n Verona je kuhata. — Vse njene misli so bile obrnjene na otroka. Čimdalje jasneje je čutila, da je odtrgana od nečesa. Slutila je, kaj se dogaja v ozadju, in nikoli si ni zaradi tega lagala, da morda ni tako. Toda njena sreča se ni zrušila, prenesla jo je na otroka. In . če je temu otroku kdaj pripovedovala o svojih bolestih, mu ni pravila zategadelj, da bi jo razume! —- saj je ni moge! — temveč, ker si je hotela ohraniti vsaj nekaj sreče, vsaj otroka. — Zdaj je razumela mnogo, česar prej ni mogla, kar je budilo v njej samo negotove slutnje. Pa zdaj je tisti sreči obračata hrbet, svoje misli in sanje je videla drugod.
Jesen je minevata v tem čudnem razpoloženju. Kot bi vse to prinašali hladni vetrovi, ki so gnati vsak dan megle s severa proti jugu. In ne samo nad vasjo, tudi k njim se je raztegnila ta jesenska mrka topost in celo na ljudi. Mož ni več prihaja! k njej, da bi ji razodeval svojo srečo. In če jo je že kdaj poljubil, je bila to samo kot krinka, s katero bi rad nekaj prikrit. Verona tudi ni več pričakovala te sreče kot nekdaj.
Nekoč mu je mimogrede nekaj omenila, pa jo je pretepe! Ta-krat.se je šele streznita. Vedeta je natančno, kako je, in zato ni jokata. Zazdelo se ji je, da je bita ta sreča samo umišljena, zlagana, morda celo s sito ukradena.
Zato je drugo jutro, ko je on orglal v cerkvi, pobrala nekaj obleke, vzela otroka v naročje in se napotita domov. Nikdar ni mislita, da bo kdaj šla od njega, in morda tudi zdaj ni imela namena pobegniti, temveč bolj izraziti svoj protest, ki ga drugače ni mogla. — Kmetica sem, je spoznala. In kot bi nenadoma občutita vse tisto, kar se tega pojma drži: kmečki vonj, nerodnost v vsaki kretnji, jezik. ki se ga je hotela naučiti, da bi zabrisala svoje kmetištvo, kratka krila, ki jih je nosila, dasi je zrasla za kmečke janke, za ruto in bi pozimi lahko nosila težke škornje. Vsega tega se je zavedala šele tisto jutro, ko je šlo ob potoku skozi gozd proti dpmu. Jesensko jutro je bito, Ustje je odpadalo z drevja in rahel veter se je zadeval v vrhove jelš. In kot bi padala njena sreča na hladna tla, da bi zgnila v vlagi vsa njena dozdanja sreča. Ne, sreča ni kot Ustje, ki odpada z jelš. Ona nosi srečo s sabo, na rokah. Tu do vse njene misli in sanje, neokrnjene, celo večje, vse tepše.
In skoraj prav ji je bilo, ko jo je dohitel mož in kričal za njo že od daleč.
»Mamika!«
Ni se obrnita, kakor da ne sliši. Uje! jo je za rokav in skušat pridržati.
»Pusti me!« je dejala. »Saj imaš drugo ženo!«
»Kaj si prismojena!« je vzkliknil. »Kako bedasto govoriš. Drugo ženo! —«
Pa o kakšni vrnitvi ni hotela slišati, kot bi hotela izrabiti to zadnjo priložnost, da vsaj nekaj prejšnjega pribori nazaj.
»Nočem biti več tvoja dekla,« je dejala napo! v solzah. »Deklo si lahko poiščeš kjerkoli, a jaz ne bom. Da bi ti kuhala, prala, druge
Miško Kranjec
SREČA NA VASI
(odlomek iz Grlic)
bi pa hodile s tabo na sprehod in b! spal z njimi. Potem me pa celo pretepal.«
Prijel jo je za roko in srd ga je popadel. Oči so mu žarele v jezi in je nekaj grgral. Ona pa se ni prestrašila tega. !n kaj je hote! naposled, kot prositi, naj se vrne. Saj bo že tako škandal, če se razve, da ga je zapustila. Prisega! ji je, da bo odslej drugače, priznava!, da je nekoliko kriv. Tako se je vrnila.
In s tem se je vrnila stara sreča v občinsko hišo. Popoldne je sede! za klavir in igral čustvene madžarske pesmi, o koči ob Donavi, o jeseni. Potem sta pela dvoglasno in pesem je odmevala na cesto, med kmečke hiše, in pravila ljudem o sreči, ki se je vrnila k tajnikovim. In če je Ančka slišala pesem, je lahko vedela, da je odrinjena od te sreče, od sreče, ki je pri njej ni. In je zvečer zato ni bilo k njima.
Pa tudi sama sta zvečer v kuhinji zgodaj ugasila luč in odšla v sobo. On se je zleknil s cigareto v ustih, gledal za vsako njeno kretnjo, kako se je napenjala, ko je zapirala okno in zastirala zavese. Njeno telo se mu je zdelo spočito in skoraj malce ohlapno. Kot da ga do zdaj ni opazi! je nenadoma vstalo spet vse tisto v njem kar ga je nekoč priklepalo nanjo.
»Ne glej sem,« mu je rekla in se hotela skrivaj preobleči.
»Tu se oblači,« je vele!
Potem ji je srajca zdrsnila z ene rame. Hotela jo je popraviti, pa ni pusti! Potegnil jo je z roko k sebi. Razpletala si je temne lase, še vedno s smehljajem na obrazu.
»Ugasim?« je vprašala.
»Naj gori.«
Obje! jo je z eno roko in ji slekel nočno srajco, da je vsa zardela stala pred njim in se zakrivala z rokami. Odrini! ji je roke od telesa, jo gledal, njene pobešene prsi, njen vrat, njene razpuščene lase, ki so ji padali preko tilnika daleč na hrbet. Stala je pred njim kakor otrok, ki so ga zalotili v grehu in ne ve, kam bi gleda!
Potegnil jo je k sebi in se zagrize! vanjo. Ležala je s priprtimi očmi in močno dihala. Bila je brez vsake misli. Šele čez čas se je spomnila:
»Pazi, otrok bo.«
»Naj,« je hropel. »Saj sme biti: Moja žena si, razumeš, moja žena.«
»Da,« je dahnila in kot bi padla v rahlo nezavest.
Potem je spet časti! njeno telo: nekaj mesecev je šlo v tem razpoloženju tihe sreče. S skrbjo je hodi! okoli nje in ji stregel. Včasih jo je obje! in ji z ginjenim glasom pravi! o svoji sreči in ona je sanjala s tihim usmevom na ustih. Če zjutraj ni rano vstala, se ni razsrdi! temveč ji je vele! naj le leži in si odpočije. Zvečer je odhajala spat in on sprva ni toliko kartal,s kmeti.
Ančke nekaj časa ni bilo k njima. Posedata je sama v svoji sobi in redko šla kam po vasi. Potem je pričel k njej zahajati mlad učitelj. In s tem je šla včasih na sprehod, z roko v roki in naslanjaje se nanj. Zdelo se je že, da se je njeno življenje preusmerilo. Govorili so že o poroki in podobnem. To je trajalo vso zimo. Proti pomladi pa je bil on prestavljen in Ančka je ostala sama, ne da bi ji oni še kdaj pisal
Ko je tajnik nekoč, še za časa te ljubezni, srečal Ančko in vi
del, da je črna pod očmi, se mu je nabral rahel ironičen posmeh v kotu ustnic in polglasno je žvižgal mimo nje. In bolj kot kdaj prej je igral na klavir in pel, kot bi hote! izraziti svoje čustvo, ki pa ni vede! zanj, ali je porojeno iz gneva ali iz radosti.
Že na spomlad je zvedel, da je Ančka prosila za premestitev. Naposled to ni bilo nič čudnega. Tu tako ni moge! nihče dolgo ostati, v tej samoti, odmaknjenosti od sveta. Vendar ga je prvi trenutek neprijetno zadelo. Vse dopoldne je bil nekam nervozen v pisarni, se prepiral s kmeti in si ni dal nič dopovedati.
V sobi je sta! ob oknu in kadil cenene cigarete drugo za drugo. Potem se je ozrl po svoji ženi. Stala je ob štedilniku. Vide! je od strani njeno telo. Njen obraz se mu je zde! čudno star, pegast in naravnost grd. Mali nos je bi! še bolj podvihan, ustnice preveč na-. brekle in rdeče. Lase je imela skoraj trde, žimaste in veliko kmečko kito zadaj. Tudi njeno teto je bilo preveč nesorazmerno, grdo razraslo; saj je bila že v osmem mesecu. Prsi so se vzdigovale. Nekoč so se mu zdele lepe, zdaj so bile skoraj priskutne, težke prsi kmečke žene pred porodom, ki so že tako od narave bujnejše, od dela in od pripogibanja. Tudi njen trebuh ga je odbijal. Nekaj tako gnusnega, tako odbijajočega je bito v vsem njenem telesu, da ga ni moge! gledati. Zakaj mora biti ženska taka pred porodom, ko bi morala biti lepa, da bi ne odbijala. Naprej ni mislil. Zdelo se mu je samo, da je vse gnusno, kar je v zvezi z žensko, da ženska nima nič lepega na sebi, nasprotno, celo nekaj skrajno grdega, kar pa z nečim skrbno prikriva in z neko nepoznano silo, s strastjo vpliva na moža, ga preslepi, naveže nase tako, da se ne more več odtrgati, ko vse tisto, česar prej ni videl, bruhne na dan; vse tisto, kar je prej zakrivala, gon življenja, golo življenje, brez vsega lepšega in višjega, še hujše kot gola vsakdanjost, nekaj, česar človek ne more izraziti.
!n ko je zvečer hotela, naj jo pogladi po laseh, naj jo stisne k sebi in poljubi, se je obrni! stran in bruhnil:
»Daj mi mir!«
odlomek iz GRLIC vam je~^ '	poklonila založba MLADIN- '
SKA KNJIGA iz Ljubljane.
PRIPOROČAMO VAM, DA ŽE DANES POMISLITE NA NAKUP DARIL ZA DAN ŽENA, KNJIGA JE LEPO DARILO! PRIPOROČAMO VAM NAKUP KNJIG DOMAČIH AVTORJEV: - FERI LAINŠČEK, CICIBANIJA, izšla v zbirki
PISANICE.
— BRATKO KREFT, KRANJSKI KOMEDIJANTI, izšlo v zbirki KONDOR.
— ANTON INGOLIČ, ČLOVEK NE JEZI SE, izšlo v zbirki NOVA SLOVENSKA KNJIGA.
— JANEZ ŠVAJNCER, BUDILKA ZA GRLICO, izšlo v zbirki DETELJICA.
Knjige lahko naročite na naslov: MLADINSKA
KNJIGA, tozd Založba, Titova 3, Ljubljana ali jih kupite v najbližji knjigarni.	,
STRAN 14
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
šport
TUGOMIR FRAJMAN - PREDSEDNIK NK MURA MURSKA SOBOTA
Mura se je okrepila
Nogometaši Mure se že nekaj časa pripravljajo za drugi del tekmovanja v slovenski nogometni ligi. V zimskem odmoru so nastale nekatere spremembe v klubu. O tem in tudi možnostih in željah nogometašev Mure v nadaljevanju prvenstva smo se pogovarjali z novim predsednikom kluba, Tugomirjem Frajmanom.
— Vodenje nogometnega kluba Mura, ki ima dolgoletno tradicijo, je gotovo zahtevno. Kako boste usmerjali delo kot novi predsednik?
»Naša glavna usmeritev v prihodnje mora biti ustvarjanje lastnega igralskega kadra, torej uspešno delo z mlajšimi kategorijami, prav tako pa obdržati ali v okviru možnosti tudi izboljšati raven prvega moštva, ki nastopa v slovenski nogometni ligi. Glede mlajših kategorij se bomo trudili, da bi spremljali igralca v razvoju ne samo kot nogometaša in športnika, ampak tudi kot osebnost in ga pravilno usmerjali v njegovem razvoju. Naloga vodstva kluba je urediti osnovne razmere za takšno delo, ki jih v tem trenutku še nimamo — tu mislim predvsem slačilnice pod novo tribuno. Mi smo pripravili načrt za dokončno ureditev slačilnic, kar pa je povezano z velikimi finančnimi sredstvi, tako da brez širše pomoči tega sami ne bomo uspeli realizirati. Naslednja težava pri mlajših kategorijah so neurejene tekmovalne razmere — tu mislim na kadete in pionirje, aj vemo, da brez zdravega tekmovalnega duha ni napredka. Premajhno je število tekem, tu je tudi neorganiziranost tekmovanja. Na naši redni skupščini, ki bo 19. februarja, bomo pripravili nekaj konkretnih predlogov, ki naj se obravnavajo na TKS in ZTKO, kar bi po našem mnenju lahko izboljšalo trenutno stanje na tem pod-
ročju. Želimo si tudi dobrega sodelovanja s pomurskimi nogometnimi klubi, z nekaterimi že sedaj dobro sodelujemo, z drugimi pa to želimo v prihodnje. Na področju organiziranosti vodstva kluba se moramo posebej zavzeti za delo na področju propagande, saj lahko le na tak način zberemo ustrezna sredstva za nemoteno delovanje. Seveda pa mora pri tem obstojati obojestranski interes, tako v ozdih kot klubu.«
— Ali je poleg zamenjave predsednika prišlo v klubu tudi do drugih sprememb?
»Kar se tiče sprememb v klubu, moram reči, da so nastale predvsem pri igralskem kadru. H klubu so pristopili: Marjan Horvat in Branko Čontala iz Rakičana, Goran Kasalo iz len-
--STRELSTVO----------------------------—
V finalu tudi pomurske ekipe
V Postojni in Trbovljah je bilo polfinalne republiške dopisne strelske lige za mladinske in pionirske vrste. Izkazali so se pomurski strelci in strelke, saj so osvojili dve prvi in tri tretja mesta. Tako seje v finale uvrstilo pet pomurskih ekip. V Postojni so zmagali mladinci Tišine s 1092 krogi, Noršinci pa so bili s 1062 krogi tretji. Mladinke Noršinec so bile s 1015 krogi tretje. V Trbovljah so zmagali pionirji ABC Pomurke iz Murske Sobote s 525 krogi, pionirke Noršinec pa so s 456 krogi zasedle tretje mesto.	K T
Noršinci šesti, Tišina deseta
Občinska strelska zveza Murska Sobota je bila organizator polfinalnega tekmovanja republiške dopisne strelske lige z zračno puško. Sodelovalo je 10 ekip članov in 8 članic. Med njimi sta bili tudi članska ekipa Tišine in ženska ekipa Noršinec, ki pa se nista najbolje odrezali, saj se nista uvrstili v sklepni del tekmovanja, ki bo 18. februarja v Murski Soboti.
Pri članih je zmagala ekipa NTU Sl. Gradec s 1097 krogi pred Železničarjem Ljubljana, 1091, in Grosupljem, 1090 krogov. Ekipa SD Koloman Flisar Tišina je zasedla deseto mesto. Pri članicah pa je bila najboljša ekipa Avgust Majerič Maribor s 1100 krogi pred Kranjem, 1073, in Trbovljami, 1058 krogov. Ekipa SD Noršinci je zasedla šesto mesto.	Filip Matko
Občinska zlata puščica Pertociju
Na strelišču v Murski Soboti je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško za občinsko zlato puščico, ki jo je pripravila OSZ Murska Sobota. Sodelovalo je 45 strelcev in strelk, ki so izpolnili norme na družinskih tekmovanjih. Zmagal je Drago Pertoci (Tišina) s 564 krogi (in osvojil občinsko zlato puščico) pred Francem Štefanecem (SCT), 563, Janezom Horvatom, 561, Brankom Bukovcem (oba Noršinci), 560, in Zvonkom Kuzmo (Panonija), 559 krogov. Na regijsko tekmovanje se je uvrstilo 33 strelcev.
Prvo mesto Maučecu
Na družinskem tekmovanju SD Štefan Kovač Turnišče v streljanju z zračno puško za zlato puščico je sodelovalo 16 strelcev. Zmagal je Jože Maučec s 357 krogi pred Avgustom Žalikom in Romanom Ku-ronjo, oba po 350 krogov. Normo za občinsko tekmovanje je izpolnilo 10 strelcev.
A. Sep
---ODBOJKA-----------------------------------
POMURJE DRUGO, LJUTOMER TRETJI
V Murski Soboti je bil moški odbojkarski turnir, ki ga je pripravil domači odbojkarski klub Pomurje. Sodelovalo je pet ekip, medtem ko se Mislinja tekmovanja ni udeležila. Zmagal je Šempeter, ki je v finalu ugnal Pomurje. Rezultati — Šempeter:Ljutomer 2:1, Stavbar:Radenci 2:1, Pomurje :Stavbar 2:1, Pomurje:Radenci 2:0, Ljutomer:Stavbar 2:1 in Sempeter:Pomurje 3:1. Vrstni red: 1. Šempeter, 2. Pomurje, 3. Ljutomer, 4. Stavbar in 5. Radenci.
davske Nafte, Erik Cirkvenčič in Goran Zrim sta v prvo moštvo uvrščena iz mladinskega moštva, ponovno pa se je vrnil naš igralec Bojan Jančar, ki v jesenski sezoni ni igral. Tako da imamo sedaj 24 igralcev. Prav tako pripravljamo spremembe tudi v izvršnem odboru kluba z nekaterimi novimi člani, kar bi moralo vplivati na kakovost našega dela.«
— Med pripravami bo Mura odigrata več prijateljskih tekem. S katerimi nasprotniki?
»Zaradi manjših stroškov smo iskali nasprotnike za igranje prijateljskih tekem med bližnjimi Ugasi. Dogovorjene so naslednje prijateljske tekme: Feld-bach (26.2.), Mura:Nafta 3.3.), Feldbach:Mura (5.3.), Ver-žej:Mura (8.3.), Nafta.Mura (10.3.), Mura .Aluminij (12.3.), Mura:Veržej (15.3.) in Mura: Drava (19.3.).«
— Mura je po prvem delu tekmovanja v slovenski ligi na šestem mestu. S tem najbrž niste zadovoljni. Kakšne so možnosti oziroma želje v nadaljevanju prvenstva?
»Z uvrstitvijo v jesenskem delu nismo najbolj zadovoljni, toda ko smo tekme analizirali, je bilo tudi nekaj objektivnih okoliščin, ki so vplivale na rezultate. Posebej me moti, da smo z gostovanjem jeseni prinesli eno samo točko. Glede na igralski kader, ki ga trenutno imamo, se pravi 24 igralcev, menim, da so realne možnosti za uvrstitev med štiri najboljša moštva v slovenski nogometni ligi.«
Feri Maučec
PLANINSTVO
Občni zbor PD Matica
V petek, 10. februarja 1989, ob 18. uri bo v prostorih društva na Titovi 18 v Murski Soboti letni občni zbor Planinskega društva Matica Murska Sobota. Po zboru bodo predvajali diapozitive o lanskoletnih aktivnostih. Vabijo vse planince in ljubitelje planin, da se udeležijo občnega zbora.
ODBOJKA
Pustni turnir
Društvo Partizan Bakovci organizira v soboto, 11. februarja 1989, ob 9. uri v telovadnici Partizana PUSTNI TURNIR V ODBOJKI. Nastopijo lahko mešane ekipe, zaželeno pa je tudi v maskah. Prijave: Janko Rožman, OŠ Bakovci.
ROKOBORBA
Vrbančič peti
V Zagrebu je bil drugi zvezni rokoborski turnir v grško-rim-skem slogu. Sodelovalo je rekordno število tekmovalcev, čez 185, med njimi tudi član RK ABC Pomurka iz Murske Sobote, Jože Vrbančič. V kategoriji do 62 kg je med 30 tekmovalci zasedel peto mesto. Petkrat je zmagal in dvakrat izgubil.	■
V MURSKI SOBOTI
Dogovor o smučanju
Klub Ski-surf Murska Sobota vabi člane smučarskega kluba, da se udeležijo sestanka, ki bo v četrtek, 9. februarja 1989, v prostorih Partizana. Dogovorili se bodo o nadaljnem programu smučanja in vpisovali nove člane.
ŠAH
Cigan igra odlično
Na mednarodnem šahovskem turnirju v spomin na velemojstra Vasjo Pirca v Mariboru, kjer sodeluje 12 šahistov, igra odlično član Radenske Pomurja iz Murske Sobote, Štefan Cigan. Mladi Cigan je namreč premagal velemojstra Radulova in Klariča in je po šestih kolih s 4 točkami na drugem mestu, kar je gotovo prijetno presenečenje. Za drugi bal mednarodnega mojstra potrebuje iz petih partij še 2,5 točke.
KEGLJANJE
Radenska med vodilnimi
V sedmem kolu tekmovanja v drugi republiški moški kegljaški ligi je Radenska v Slovenj Gradcu premagala domačo ekipo s 5009:4884 podrtimi keglji. Najboljši pri Radenski so bili: Kovačič, 883, Steržaj, 864, Drvarič, 831, Bavec, 823, in Horvat, 814 podrtih kegljev. V naslednjem kolu gostuje Radenska pri Gradisu v Mariboru.
Nafta nadaljuje z uspehi
V šestem kolu tekmovanja prve medžimurske kegljaške lige je lendavska Nafta igrala z MTC-jem iz Čakovca neodločeno, oboji so podrli 4831 kegljev. Najboljši pri Nafti so bili: Žalik, 828, Radakovič, 815,.Folšo, 813 in Horvat, 801 podrti kegelj.
V sedmem kolu pa je Nafta visoko premagala Prosvetaija iz Čakovca s 4966:4792 podrtimi keglji. Najuspešnejši pri Nafti pa so bili: Žalik, 903, Zupanec, 834, Kopinja, 820, Radakovič, 819 podrtih kegljev. M. Žalik
NAMIZNI TENIS
Vargazon občinski prvak
V Ljutomeru je bilo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za člane posamezno in dvojice. Sodelovalo je 24 tekmovalcev iz 6 društev. Pri posameznikih je zmagal Vargazon s Cvena in postal občinski prvak. Sledijo: Sovič (Cven) ter Novak (Cezanjev-ci) in Kreft (Grlava). V tekmovanju dvojic pa sta zmagala Varga-zon-Sovič pred Doiamič-Nem-cem (vsi Cven). Sledijo: Novak-Bežan (Cezanjevci) in Žunič-Škerget (Cven).
S. Žunič
ŠD TIŠINA
Košarka in kegljanje
Športno društvo v KS Tišina je ob koncu minulega tedna pripravilo tekmovanje v košarki in kegljanju. Na odprtem prvenstvu krajevne skupnosti Tišina v košarki je sodelovalo šest članskih ekip. Zmagali so košarkarji Gornjih Petrovec; v finalu so premagali drugo moštvo Pomurja z 78:69. Tretji je bil Mladinec iz Murskih Črnec, četrta Tišina — veterani, peti Romah in šesta Tišina — Mladinci. Najboljši strelec: Juteršnik (GP), 65 točk. Na rekreacijskem tekmovanju v kegljanju zz družine in posameznike, ki je buo v Radencih, je sodelovalo 49 kegljavcev in kegljavk. Pri moških je zmagal Rogač s Tišine pred Titanom in Faričem iz Tro-povec, pri ženskah pa je bila najboljša Faričeva pred Titanovo in Verbanovo, vse iz Tropovec.
V soboto, 11. februarja 1989, ob 18. uri pa bo na strelišču na Tišini tekmovanje družin in ekip v streljanju z zračno puško. S tem končujejo tekmovanje v zimski strelski ligi ŠD Tišina.
■--RK BAKOVCI----------------------------------
Doslej največji uspehi
Na letnem občnem zboru RK Bakovci so ugotovili, da so v preteklem letu dosegli doslej največje uspehe. Članska ekipa je v slovenski ligi zasedla deveto mesto, uspešno pa v klubu delajo s šestimi selekcijami. Posebno skrb namenjajo naraščajnikom, saj je to edini način za pridobivanje potrebnega igralskega kadra. Za dosežene uspehe so zaslužni vsi člani kluba, primerne pomoči pa so bili deležni tudi od širše družbene skupnosti. V lanskem letu si je klub iz raznih virov ustvaril 140 milijonov dinarjev, kar ni tako malo.
NAMIZNI TENIS
RIHTARIČ ODLIČEN .
Zvezni kvalifikacijski pozivni turnir mladincev Jugoslavije, ki je bil v Novem Sadu, je zbral vse najboljše jugoslovanske mladince. Med njimi je nastopil tudi Radgončan Boris Rihtarič, ki je na republiškem turnirju ujel zadnji vlak za ta turnir in dosegel svoj največji uspeh v mladinski konkurenci, ko je v svoji skupini zasedel odlično drugo mesto za državnim reprezentantom Grujičem in se tako uvrstil v prvo skupino na sklepni turnir TOP 12. Tako bodo Sobočani spet imeli igralca v prvi skupini na sklepnem turnirja, saj so pred njim v prvi skupini igrali Benko, Benkovič, Kuzma in lani Unger. Dosegel je 9 zmag in le dvaktat izgubil z Grujičem in Džukičem, premagal pa Redžepa, Mihailoviča, Karapetriča, Fridriha, Škafarja, Belčeviča, Blišiča, Hadžiča in Viteziča. Temu svojemu dobremu rezultatu pa se ima zahvaliti tudi 10-dnevnim pripravam, ki jih je imel skupaj s kandidati za državno mladinsko in pionirsko reprezentanco v Crikvenici. Naj omenimo še, da je odlično tretje mesto zasedel bivši igralec Sobote Fridrih, ki sedaj nastopa za Maribor.
Na regijskem prvenstvu za pionirje in pionirke posamezno ter dvojice, ki je bilo v Mariboru, se je od pomurskih igralcev le Sapač uvrstil med osmerico in bo tako edini Pomurec, ki bo igral na letošnjem republiškem prvenstvu.
M. U.
---SMUČANJE-------------------------------
Uspele zimske počitnice
Novoustanovljeni klub Ski-surf Murska Sobota je med zimskimi počitnicami organiziral smučanje na Kopah. Otrokom so ponudili štiri-, pet- in osemdnevno smučanje. Čeprav je bilo to prvo smučanje, ki ga je organiziral klub, je potekalo brez večjih težav. V prvem terminu od 14. do 17. januarja je bilo na smučanju večje število prvošolčkov, za katere so organizirali začetni tečaj smučanja, celodnevno in nočno varstvo. Vsi so osvojili osnove smučanja in vožnjo z vlečnico ter postali dokaj samostojni smučarji. Poskrbljeno pa je bilo tudi za tiste smučarje, ki so si želeli izpopolniti svoje znanje v nadaljevalni šoli. Med njimi je bilo tudi nekaj zahtevnejših, ki pa so jim prav tako omogočili smučanje po njihovem okusu. Podobno je bilo v drugi skupini, ki je bila na smučanju od 17. do 21. januarja, s tem da je nekoliko manj majhnih otrok. Med bivanjem na Kopah pa so otrokom ponudili tudi aktivnosti in zabavo. Tisti najbolj korajžni pa so se zadnji dan bivanja na Kopah z vodjo tečaja Simoničem podali smučat tudi na zahtevno smučišče Rahtel. Tako je lepo uspelo prvo organizirano smučanje soboškega kluba, udeleženci pa so se zadovoljni in srečni vrnili domov.
---JUDO----------—-----------------------------
Uspeh Pomurcev v Mariboru
V nadaljevanju prvenstva v prvi in drugi republiški judo ligi so pomurske ekipe gostovale v Mariboru in dosegle lep uspeh. V prvi republiški ligi je ekipa soboškega Partizana premagala Šiško s 14:0 (70:0) in mariborski Branik z 9:5 (37:15). Po dve zmagi za Mursko Soboto so .dosegli: Štotl, Fajhtinger, Kisilak in Krančič, po enkrat pa so bili uspešni : Sooš, Meničan, Vrduljka in Kavčič.
V tekmovanju druge republiške judo lige je Lendava v pomurskem derbiju premagala Ljutomer z 11:3 (47:10) in Maribor II prav tako z 11:3 (45:10). Za Lendavo so bili po dvakrat uspešni: Bajzek, Krajačič in Bakan, po enkrat pa so zmagali: Breznik, Činč, L Varga in D. Varga. Ljutomer pa je premagal Maribor II z 10:4 (40:20). Dve zmagi za Ljutomer je dosegel Prinčič, po eno pa Kranjc in Magdič.
T. Kos
---ŠAH---------------------------------:------
Mala Polana zmagovalec
Odigrana so bila zadnja tri kola šahovskega tekmovanja za prvenstvo krajevnih skupnosti lendavske občine. Rezultati — 13. kolo — Pin-ce:Genterovci 4:1, Gomilica :Lendava I 1:4, Bistrica:V. Polana 3:2, Trnje :Gorice 0:5, Lendava II:Renkovci II 3:2, M. Polana :Petišovci 14:1, Kobilje:Dobrovnik 23:23 in Renkovci I:Petišovci II 1:4. Rezultati — 14. kolo — Genterovci:Petišovci II 2:3, Dobrovnik:Renkovci I 4:1, Pe-tišovci I:KobiIje 33:13, Renkovci II:M. Polana 0,5:4,5, Gorice:Lenda-va II 3:2, V. Polana:Trnje 1:4, Lendava I:Bistrica 4:1 in Pince:Gomili-ca 4:1. Rezultati — 15. kolo — Gomilica:Genterovci 2:3, Bistrica:Pin-ce 3:2, Trnje:Lendava I 1:4, Lendava II:V. Polana 3:2, M. Polana:Go-rice 2:3, Kobilje:Re>-kovci 114:1, Renkovci I:Petišovci 12:3 in Petišovci IJ:Dobrovnik 4:1. Končni vrstni red: Mala Polana 623, Lendava I 57, Petišovci II53, Bistrica 52, Gorice 493, Pince 393, Genterovci 39, Renkovci I 363, Lendava II 36, Dobrovnik 31, Petišovci I 30, Kobilje 263, Trnje 253, Gomilica 24, Velika Polana 18 in Renkovci II 17 točk.
J. Gerenčer
Nogometaši Črenšovec — drugouvrščeni po jesenskem delu tekmovanja v pomurski nogometni ligi. Stojijo od leve: dr. Nedeljkovič (klubski zdravnik), Maruša (trener), A. Tornar (kapetan), Kovač, Fratar, Tompa, J. Tornar, A. Horvat, Kolarič. M. Horvat (tehnični vodja). Čepijo: Stanko, Rous, R. Šerkezi, D. Šerkezi, Žalik, Levačič, Milošič in Far-šang.
Foto: N. Juhnov
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
STRAN 15
samozaščita, varnost, obramba
ZGLEDNO GASILSKO DRUŠTVO SKAKOVCI
V teh dneh gasilska društva v soboški občini končujejo svoje letne občne zbore, ki so tako kot prejšnja leta množično obiskani. Na njih udeleženci tvorno sodelujejo v razpravah in kritično ocenjujejo svoje delo ter stanje požarnega varstva.
Ob takih argumentiranih razpravah pa so skoraj v vseh 131 gasilskih dru-štvih, kolikor jih je v soboški občini, sprejeli pesre programe dela, ki bodo za marsikatero društvo prezahtevni za uresničitev. Dejstvo pa je, da so gasilska društva v marsikaterem kraju nosilec družbenopolitične aktivnosti. Čeprav so gasilska društva v soboški občini dobro opremljena, saj imajo vsa sredstva, ki so potrebna za gašenje in reševanje, pa vseeno načrtujejo nakup nekaj opreme kot zamenjavo za izrabljeno ter tudi zidavo gasilskih domov, denimo v Rogašovcih in Nu-skovi. Predvidevajo tudi obnovitve gasilskih domov in dozidave. Tako kot vsako leto pa bodo gasilska društva v soboški občini proslavila nekaj pomembnih jubilejev.
V soboški občini je nekaj izredno delavnih gasilskih društev, ki so s svojim delom veliko prispevala k razvoju kraja. Med te gotovo sodi gasilsko društvo v Skakovcih, ki ga tokrat nekoliko širše predstavljamo. Po dvajsetletnem mrtvilu so leta 1975 v Skakovcih ponovno ustanovili gasilsko društvo. Društvo šteje 52 članov, kar je za ta kraj, ki ima le 60 hišnih številk, veliko. V okviru društva delujeta pionirska in članska desetina, letos pa bodo ustanovili še mladinsko.
Da je gasilsko društvo Skakovci izredno aktivno in je lahko zgled mnogim večjim društvom, kaže gradnja vaško-gasilskega doma. Na pobudo gasilcev so se leta 1982 skupaj z drugimi krajani lotili zidave doma in ga že naslednje leto predali namenu.
Ali poznamo nevarne snovi?
Tudi v gospodinjstvu uporabljamo nekatere snovi, ki lahko zaradi nepazljivosti povzroče požare, eksplozije ali vplivajo na zdravje ljudi in živali. Pri proizvodnji, skladiščenju in uporabi lahko ogroze človekovo delovno, bivalno in naravno okolje, če z njimi neustrezno ravnamo.
Nekaj značilnosti nesreč z nevarnimi snovmi: zgodijo se nepričakovano, pustijo lahko dolgotrajne posledice, obseg in škoda sta velika. Zaradi tega hranite nevarne snovi v originalni embalaži in ločeno od živil. Kako ravnamo ob nesreči z nevarno snovjo? O njej obvestimo postajo milice ali center za obveščanje. po potrebi pa tudi gasilce in reševalce. Zavarujmo dostop in poškodovance odstranimo z ogroženega območja. Poskrbimo tudi za svojo varnost. Storimo vse, da ne pride do ognja, če pa že pride, požare gasimo s priročnimi gasili in ročnimi gasilnimi aparati.
J. D.
TEMELJNO SODIŠČE, ENOTA MURSKA SOBOTA
VSE LEPO O OBDOLŽENEM
Na soboški enoti temeljnega sodišča se je zagovarjal Radojca Stefanovič iz Mačkovec, ki je obdolžen umora svojega sina. Trdil je, da je streljal zato, da bi sina prestrašil. Večina prič je vedela povedati o obdolžencu same lepe besede.
Zdravstveno stanje 66-Ietnega Radojce Stefanoviča je težko, zato so ga iz soboških zaporov prepeljali v bolnišnico v Ormož. Tam bodo v nekaj naslednjih dneh postavili diagnozo o njegovem prejšnjem psihološkem in telesnem zdravju in o sedanjem stanju. Že zdaj pa je očitno, da je v kazenskem postopku hud bolnik, zato tudi temu primemo ravnanje preiskovalnega sodnika in sodišča. Le-to je v prejšnjem tednu poslušalo obtožbo, zaslišalo priče in strokovnega (zdravstvenega) izvedenca ter ravnalo dokaj modro, ko obdolžencu ni na prvi mah izreklo sodbe, ampak
se bo odločilo potem, ko bo podal svoje mnenje še drugi izvedenec, tokrat dr. Rugelj.
Obdolženi Radojca Stefanovič je na zaslišanju dejal, da nikoli v življenju ni prišel z nikomer navzkriž, razen s sinom Draganom. Ta naj bi (spodbujen od žene in njenih bratov) nenehno moledoval, naj prepiše grunt. Potem, ko je to storil, pa naj bi ga prevzemnik podil od hiše. Usodnega dne — 6. novembra 1988 — naj bi mu sin Dragan prav tako grozil, zato je obdolženi Radojca zašel v težko psihično stanje, pa se je, kot je zatrdil na sodišču, nameraval ustreliti, sam. Tega ni
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Prestrelil si je dlan
V minulem tednu ni bilo veliko prometnih nesreč, tudi zaradi poostrenega nadzora in prevoznosti cest. Vreme je ugodno tudi za sečnjo dreves v gozdovih, s tem pa tudi za tatvino lesa. Na nekaterih bencinskih črpalkah ugotavljajo, da se ljudje matij vozijo tudi zaradi nove cene bencina: Bodi kakor koli že, letošnje leto se je začelo v znamenju manjšega števila prometnih nesreč, česar se lahko samo veselimo.
KOLESAR POVOZIL PEŠCA
3.	februarja se je zgodila prometna nezgoda v Sp. Ščavnici. Kolesar K. M. iz Sp. Ščavnice seje peljal iz G. Radgone proti Sp. Ščavnici pravilno po desni strani, vendar brez prižgane luči. V tem času mu je prišel nasproti pešec Franc Breznik iz Sp. Ščavnice, pravilno po levi strani, vendar ni imel kresničke, čeprav bi jo zunaj naselja moral nositi. Kolesarje trčil v pešca in ga laže poškodoval.
TRČIL V TOVORNJAK
4.	februarja seje zgodila prometna nezgoda v G. Lakošu. Voznik tovornega avtomobila Franc Čih iz Gaberja je vozil iz Lendave proti M. Soboti. V G. Lakošu je pri hiši št. 43 zapeljal na levi vozni pas z namenom, da bi vzvratno zapeljal na dvorišče. Med tem je za njim pripeljal iz Lendave voznik osebnega avtomobila Robert Farkaš iz Gaberja, trčil v zadnji del tovornjaka in se poškodoval.
PREREZAL TELEFONSKI KABEL
28.	januarja je mladoletni L. F. iz D. Slaveč iz'maščevanja in objestnosti prerezal telefonski kabel do Rudolfa Majca iz Kuzme. Pri tem mu je pomagal Ludvik Fartek iz Kuzme. Objestneža seveda čaka primerna kazen, plačati pa bo moral tudi popravilo.
OBSTRELITEV V BOREJCIH
31.	januarja je Feliks Kolarič iz Ilijaševec prišel na obisk k nečaku Vojmirju Kolariču v Borejce. Med pogovorom za mizo je Feliks Kolarič razkazoval malokalibrsko pištolo (nosil jo je brez dovoljenja). Ko jo je pospravil v žep suknjiča, se je pištola sprožila, krogla je prebila dlan leve roke Feliksu Kolariču in zadela v desno stegno V. T. iz Borejec, ki je sedel za mizo.
POŽAR V GANČANIH
5.	februarja je zagorelo na stanovanjski hiši Ivana Berendijaša v Gančanih. Požarje izbruhnil na gospodarskem delu starejše hiše, velikem 5 x 16 metrov. Zgorelo je celotno ostrešje, pokrito s slamo. Škode je za 20 milijonov dinarjev. Vzrok za požar še ni znan.
J. D.
Zgradili so ga torej v rekordnem času in je ponos kraja, hkrati pa so v njem razne prireditve in shajanja. V domu imajo lepo dvorano, sejno in mladinsko sobo, kuhinjo in sanitarije. Pri zidavi so opravili krajani Skakovec okrog 4.000 prostovoljnih delovnih ur in prevoze. Gasilsko društvo Skakovci ima tudi orodno vozilo, motorno
brizgalno in muzejsko brizgalno še iz predvojnih časov. Med najzaslužnejšimi člani gasilskega društva v Skakovcih sta prav gotovo predsednik Nikolaj Dundek in sekretarka Milica Šinko.
F. M.
JANEZ MEOLIC IZ BAKOVEC PONOVNO PRED SODIŠČEM
Tokrat nižja kazen
Temeljno sodišče, enota Murska Sobota, v ponovnem postopku naložilo 1 leto in 6 mesecev zapora zaradi poskusa umora očeta. Ob prvem sojenju je bila izrečena kazen 2 leti zapora.
Kdo od Meolicev iz Bakovec je kriv za pogoste družinske spore, zlasti med očetom Francem in sinom Janezom, tega zanesljivo (razen domačih) ne ve nihče. Tako tudi sodišče ni moglo dognati, ali je sin segel po nožu samo zato, da bi se branil pred očetom, ali pa je vzrok za kaznivo dejanje kje drugje. Zagovornik obdolženega je namreč skušal dokazati ravnanje kot silobran oziroma prekoračitev silobrana, s čimer pa se niso strinjali tožilec, pa tudi sodišče ne. Končno so ugotovili, da so nekatere olajševalne okoliščine in daje bilo dejanje storjeno v afektu in v trenutku zmanjšane prištevnosti, zato kazen 1 leto in 6 mesecev zapora. V ta čas se šteje tudi pripor, v katerem je obdolženi od 3. avgusta lanskega leta. Takrat, okrog 21. ure, naj bi poskušal vzeti življenje svojemu očetu. Sodišče je Janezu Meolicu podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe. Ob taki odločitvi si je oddahnil obdolženčev oče, saj je na razpravi dejal, naj sina nikakor ne spustijo na prostost, kajti: »Rad bi živel še vsaj dve leti, da bi dočakal pokojnino!« Pa tudi sicer je oče Franc skušal dokazati, daje vsega kriv sin, čeprav se je sodišče seznanilo z novimi dokazi, da to ni tako, saj je bil — po besedah obdolženčeve matere, tete in sosede — oče glavni krivec za nenehne prepire. Tako sta si segla v lase tudi usodnega dne. Račune pa sta poravnala (oče naj bi sina napadel s stolom, ta pa naj bi zato posegel po nožu) brez prič.
Š. S.
storil, ker se je zbal za svojo ženo, zato je streljal proti sinu, da bi ga prestrašil. Žal pa je ena od štirih posamično izstreljenih krogel zadela sina naravnost v srce, druge pa so povzročile hude rane.
Obdolženčeva žena Irena Stefanovič je na sodišču dejala, da sta se mož in sin večkrat sprla, še več: sin je pred dvema letoma očeta pretepel. Najmanj enkrat je pištolo skrila, ker se je bala, da bi jo kateri uporabil. Mož Radojca naj bi nekoč rekel, da sinu »že pokaže«, je pa tudi res, da se je pred sinom nekajkrat zaklenil v hišo.
Milan Stefanovič, drugi obdo-ženčev sin, je dejal, da potem, ko sta oče in mati prepisala grunt na brata, ni bil ravno zaželjen gost na domačiji staršev. Pa še to je vedel povedati: prepire v družini sta povzročala brat in snaha.
Obdolženčeva snaha oziroma žena pokojnega Dragana — Marija Stefanovič — je dejala, da sta z možem in otrokoma nekajkrat odšla z doma (iz Mačkovec) v Dolence. Njuna brata in mož naj bi tudi hodili na postajo milice v Petrovče in Mursko Soboto prosit za intervencijo, zlasti pa s prošnjo, naj Radojci odvzamejo pištolo, vendar tega niso, ker je ni uporabil, ampak je grozil samo z besedami. Usodnega dne, ko je počila pištola, je dejala, da ni slišala groženj ne od tasta ne od moža.
Marta Horvat, vodja krajevnega urada Mačkovci, je povedala, da se je obdolženi občasno oglasil pri njej zaradi plačila partijske članarine. Kadar sta bila sama, je potožil čez težke družinske razmere, ker da ga mlada podita zdoma. Omenjal je celo dom počitka, kamor naj bi se nameraval umakniti, pa o vnukih (pokojnikovih otrocih) je govoril, češ (la starša ne skrbita zanje najbolje.
Radojco Stefanoviča, kot mirnega človeka, je orisal tudi Franc Kosec iz Mačkovec. »Bil je dobričina!« je zatrdil. V svojem na-
govoru je še dejal, da je vzrok za težke družinske razmere pri Ste-fanovičevih v pomanjkanju družinske ljubezni. Med tem, ko sta bila Radojca Stefanovič in žena Irena na delu v tujini, sta bila otroka (Dragan in Milan) pri starih starših. Večletna odsotnost jih je odtujila, saj so bile v ospredju materialne, ne pa tudi duhovne dobrine. Dejal je še, da se mu je zdel odnos sina do očeta nerazumljiv, saj se spominja, da je oče najmanj enkrat moral na avtobus, da bi prišel do zdravnika, čeprav je bil pri hiši avto ...
Vse lepo je o obdoženem Radojci povedal tudi Ludvik Drvarič, ki je bil svojčas v Mačkovcih pismonoša.
Nekoliko drugače sta govorila Anton in Štefan Mešič (brata pokojnikove žene). Ponovila sta marsikaj od tistega, kar je izjavila sestra, torej, da so nekajkrat šli na milico povedat, naj Radojci odvzamejo pištolo, češ da (z besedami, ne pa tudi pištolo) grozi, vendar milica ni ukrepala, ker da s tem ni storjeno kaznivo dejanje, ne kršen javni red in mir, ampak gre za odnose v družini.
Na sodišču so prebrali tudi pismo postaje milice iz Gornjih Pe-trovec, v katerem piše, da so miličniki dva- ali trikrat prišli k Ste-fanovičevim, vendar so ugotovili, da gre zgolj za družinske spore. Šele zdaj, po tragediji, so zvedeli, da je obdolženčeva žena izjavila, da je večkrat skrila pištolo.
Je pištola morala počiti? Brata Mešič sta povedala, da je obdolženi nekoč izjavil, češ da bo sina ustrelil »kao kera« (kot psa). Ta izjava, četudi je bila izrečena, seveda ne more biti obremenilna, kajti v jezi človek marsikaj izgovori. Hudo pa je to, ker je oče osumljen dejanja storjenega, na podoben način. Na zaslišanju nobenkrat ni izjavil, da mu je za to žal. Pač pa je dejal, da je usodnega dne (preden je streljal, da bi sina prestrašil), hudo trpel.
Š. Sobočan
Dušan!
Bolečina je neizmerna.
Sošolke in sošolci iz soboške gimnazije
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Odslej tudi v Gornji Radgoni — prodaja letalskih vozovnic
— prodaja izletov, potovanj, ogledov sejmov, ki jih prireja ta in druge turistične agencije
— najem avtomobilov
KOMPAS, GORNJA RADGONA, tel. 74 742
GRADBENO OBRTNO PODJETJE
GRADITELJ-KOMUNA BELTINCI
Komisija za delovna razmerja pri GOP GRADITELJ-KOMUNA Beltinci
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	KV zidar — več delavcev za nedoločen čas, poskusna doba 3 mesece
2.	Gradbeni delavec — več delavcev za nedoločen čas, poskusna doba 3 mesece
3.	Žerjavista — en delavec za nedoločen čas, poskusna doba 3 mesece
Pogoji:
Pod točko 1:
Končana poklicna šola gradbene smeri ali z delom pridobljena kvalifikacija.
Pod točko 2:
Končana osnovna šola.
Pod točko 3:
Opravljen tečaj za strojnika težke gradbene mehanizacije, 2 leti delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: GOP GRADITELJ-KOMUNA, Št. Kovača 21, 69231 Beltinci, kadrovska služba, v 8 dneh od objave oglasa.
<DAN STARE PIŠČANCE-----------------------------------
TEŽKIH PASEM — brojlerje
NESNICE — samo jarkice
NESNICE, RJAVE - jarkice in petelini
NESNICE, GRAHASTE - jarkice in petelini že lahko naročite v prodajalnah kmetijskih zadrug:
LENDAVE, GORNJE RADGONE, PANONKE in LJUTOMER -KRIŽEVCI.
Domače je boljše in cenejše.
Rejec:
tozd MURSKO POLJE
VERŽEJ
tel.: 87 087
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PTT PROMET
MURSKA SOBOTA, p. o.
TRG ZMAGE 6
RAZPISNA KOMISIJA
RAZPISUJE
v skladu z določili Statuta Delovne organizacije za PTT promet Murska Sobota dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo poleg z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota predpisanimi pogoji izpolnjevati še naslednje:
— da imajo fakultetno izobrazbo II. stopnje, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih,
— ali da imajo priznano strokovno usposobljenost v ptt stroki za delo na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v ptt stroki.
Poleg naštetih pogojev mora imeti kandidat še organizacijsko-vodstvene kvalifikacije.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija Delovne organizacije za PTT promet Murska Sobota, 15 dni od dneva objave razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
Po sklepu predsedstva Občinske gasilske zveze Ljutomer z dne 25. 1. 1989
objavljamo razpis:
za dodelitev dvosobnega stanovanja (65 m2) v gasilskem domu Ljutomer. Kandidati, ki želijo dobiti stanovanje, morajo izpolnjevati splošne pogoje po pravilniku o pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev SSS občine Ljutomer za reševanje stanovanjskih vprašanj (Ur. list SRS 34/88).
Kandidati iz občine Ljutomer imajo prednost.
Izpolnjevati pa morajo še naslednje pogoje:
— poklic avtomehanika ali delavec kovinske stroke
— šofer C in E kategorije
— gasilec s prakso, častnik, strojnik, ali da opravi izpite čim prej
Prosilec mora priložiti vlogi izjavo, da bo opravljal v gasilskem domu v Ljutomer: dežurstvo, pomoč pri vzdrževanju gasilske tehnike in opreme ter druge dejavnosti, ki jih opravljata Gasilsko društvo Ljutomer (n ’inska gasilska zveza Ljutomer, in se tudi včlanil v GD.
Lastnoročno napisani prošnji je potrebno priložiti:
1.	Potrdilo o stalnem prebivališču in družinskih članih
2.	Potrdilo o premoženjskem stanju
3.	Potrdilo o stalni zaposlitvi in delovni dobi
4.	Potrdilo GD, katerega član je, o aktivnosti
5.	Fotokopijo spričeval, vozniškega dovoljenja ...
Prošnjo je potrebno poslati na naslov:
Občinska gasilska zveza Ljutomer, Nade Rajh 20, 69240 Ljutomer, v 15 dneh po objavi v Vestniku.
Nepopolnih vlog in vlog, prispelih po roku, ne bomo obravnavali! ' - - c -	' '	' .
VESTNIK. 9. FEBRUAR 1989
STRAN 16
Delegatsko glasilo občine
Murska Sobota
Številka 1 Leto IX 9. februarja 1989
VSEBINA I. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
—	predsedniki zborov skupščine občine Murska Sobota sklicujejo sejo Zborov za dne 23. februarja 1989
—	program ukrepov ekonomske politike za uresničevanje družbenega plana občine Murska Sobota
za srednjeročno obdobje 1986—1990 v letu 1989
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO
32.	sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
32.	sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
32.	sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Seje bodo
v četrtek, dne 23. februarja 1989, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota.
Predsednika Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev iri poročila verifikacijskih komisij
2.	Potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 26. decembra 1988
3.	Program ukrepov ekonomske politike za uresničevanje družbenega plana občine M. Sobota za srednjeročno obdobje 1986—1990 v letu 1989
4.	Poročilo o delu sklada stavbnih zemljišč v letu 1988, program za leto 1989, s finančnim poročilom
5.	Poročilo o razdelitvi sredstev namenjenih za dopolnilne programe krajevnih skupnosti za leto 1988
6.	Osnutek družbenega dogovora o financiranju delovanja krajevnih skupnosti na območju občine M. Sobota
7.	Predlog družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji
8.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini M. Sobota
9.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini M. Sobota — SKRAJŠANI POSTOPEK
10.	Osnutek odloka o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve v občini M. Sobota — SKRAJŠANI POSTOPEK
11.	Predlog odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za prostorsko celoto dela mesta M. Sobota (cona M — 5/G)
12.	Predlog za spremembo sklepa o določitvi števila članov Izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota
13.	Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja
14.	Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila
DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3., 6., 12., 13. in 14. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 1 L in 12. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Na podlagi 21. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, Ur. list SFRJ št. 76/8 in 37. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave občin Pomurja št. 12/80) ter Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 (Ur. objave občin Pomurja štev. 24/86) je Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota na 107. seji, dne 31. januarja 1989 sprejel
PROGRAM UKREPOV EKONOMSKE POLITIKE ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1989
UVOD
Planski akt za leto 1989 je IS SO M. Sobota določil in sprejel v skladu z določili novega Zveznega zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije. Program ukrepov ekonomske politike za uresničevanje družbenega plana za srednjeročno ob
dobje v letu 1989 določa akte in ukrepe, katere bo izvršni svet v okviru svoje pristojnosti sprejel in predlagal skupščini za zagotavljanje pogojev za uresničevanje družbenega plana. IS bo s sprejetim programom seznanil zbore občinske skupščine. Ob pripravi in sprejemanju usmeritev, nalog in ukrepov za leto 1989 je IS upošteval opredelitve, ki izhajajo iz aktov ekonomske politike SFRJ in SR Slovenije.
L GLOBALNA OCENA RAZVOJA OBČINE V LETU 1988
Z resolucijo načrtovane cilje in naloge smo v letu 1988 delno uresničili. Po prvih ocenah bo dosežena predvidena gospodarska rast, rast zaposlovanja in kmetijske proizvodnje ter močno presežno planirano povečanje izvoza. Prav tako je bila realizirana zahteva po zaostajanju sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb za rastjo dohodka.
2 - DELEGATSKI VESTNIK
Organizacije združenega dela gospodarstva so izkazovale ugodnejše finančne rezultate v primerjavi s povečanjem v SR Sloveniji.
Dosežena je bila relativno ugodna delitev dohodka s krepitvijo sredstev akumulacije, kar je zagotavljalo dobro osnovo za nadaljnji razvoj gospodarstva občine. Izgube so se zmanjšale na minimum tudi zaradi organizacijskih sprememb, kvalitetne preobrazbe organizacij in sprememb v strukturi proizvodnje. OZD se vedno bolj zavedajo nujnosti večje usmerjenosti v proizvodnjo tehnološko zahtevnejših izdelkov z več vloženega dela in znanja, kot pogoj za uspešnejši nastop na tujih trgih.
V lanskem letu je zaživela tudi investicijska aktivnost. Poleg vlaganj v posodobitev tehnoloških procesov in opreme so bile realizirane še naslednje večje naložbe: adaptacija sortirnice za sadje v Puconcih, izgradnja I. faze blagovno transportnega centra v M. Soboti z industrijskim tirom ter razširitev in sanacija fizioterapevtskega objekta in kuhanje v Moravskih Toplicah. Na področju kmetijstva je bilo me-liorirano skupno 1216 ha površin, od tega je bilo 852 ha hidromeliori-rano ter vloženo precej sredstev v razvoj sadjarstva in živinoreje. Radenska je zaključila pripravljalna dela za pričetek gradnje novega hotela v M. Toplicah in SOZD ABC Pomurka vodila aktivnosti za nadaljnjo izgradnjo hladilniško-predelovalnega centra v Puconcih. Omeniti velja tudi pripravo investicije DO Panonije, ki je sicer po višini predračunske vrednosti majhna, je pa po vsebini velikega pomena, saj bo prenos maloserijske proizvodnje iz M. Sobote v opuščeno šolsko zgradbo v Moščancih vplival na hitrejši razvoj manj razvite krajevne skupnosti Mačkovci. V občini je bilo veliko storjenega pri izgradnji in opremi objektov gospodarske infrastrukture, zlasti pri posodabljanju cestnega omrežja.
Ob tem pa so bili v letu 1988 v občini prisotni tudi nekateri negativni trendi. Najbolj zaskrbljujoče je upadanje industrijske proizvodnje zaradi zmanjševanja povpraševanja in prilagajanja tržnim razmeram. Delno je prišlo do znižanja obsega industrijske proizvodnje tudi zaradi pozitivnih sprememb v strukturi proizvodnje kjer so proizvodi z več vloženega dela in znanja zamenjali tiste z veliko porabo materiala. Močno seje poslabšal ekonomski položaj kmetijstva, kljub dokaj ugodnemu fizičnemu obsegu proizvodnje. Cenovna neskladja so ponovno dokazala svoj negativni vpliv na živinorejsko proizvodnjo.
Povečala se je obremenitev gospodarstva zaradi novih ali povečanih obveznosti zlasti zaradi realnih obresti za kredite kot posledica slabe strukture virov finančnih sredstev in visoke inflacije. Neugodno je bilo prav tako povečevanje števila iskalcev zaposlitve, ter močno upadanje realnih osebnih dohodkov in s tem življenjskega standarda prebivalcev. Sprejete naloge na področju kadrovske in štipendijske politike so ostale nerealizirane.
V družbenih dejavnostih so bili zaradi zakonskega omejevanja sredstev skupne porabe stalno prisotni problemi zagotavljanja potrebnega obsega sredstev za dejavnost in investicije. Najbolj težaven je položaj v zdravstvu in kulturi.
2.	USMERITVE NA PREHODU V LETU 1989
Trendi ugotovljenih družbenoekonomskih gibanj ob koncu lanskega leta se bodo nadaljevali tudi v letu 1989. Se nadalje bo prisotno upadanje industrijske proizvodnje, v prvi polovici leta visoka inflacija, močna obremenjenost gospodarstva, slaba likvidnost, skrb za ohranjanje življenjskega standarda, težave pri zagotavljanju sredstev samoupravnim interesnim skupnostim idr.
Temeljne usmeritve v ekonomski politiki v SFRJ, bodo še naprej sproščanje cen. uvoza, deviznega tržišča, realni tečaj dinarja in obresti ob omejevalnih ukrepih pri osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi ter denarni in posojilni politiki. Nadaljevalo se bo z reformo gospodarskega sistema in prizadevanji za umiritev inflacije. Globalni ekonomski in politični okviri politike v letu 1989 bodo elementi sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom.
V SR Sloveniji je IS med globalne usmeritve ekonomske politike opredelil med drugim tudi dosledni prehod na tržno gospodarstvo, tržni način gospodarjenja, vsestransko spoštovanje tržnih meril in zakonitosti, večanje razširjene reprodukcije, večjo gospdoarsko učinkovitost in samostojnost gospodarskih subjektov, uveljavitev podjetja kot poslovnega subjekta, prevzemanje tveganja, materialne in delovne odgovornosti, finančne discipline. IS si bo prizadeval, da v Sloveniji obdržimo vzpodbudno delitev osebnih dohodkov, ki smo jo začrtali z družbenim dogovorom.
Z novim zakonom o podjetjih se bodo sprožili procesi prilagajanja organiziranosti gospodarstva z novo zakonodajo in vzpodbujalo nastajanje novih podjetij v vseh oblikah lastnine. To bo pospešilo gospodarski razvoj in prestrukturiranje gospodarstva.
V občini Murska Sobota se bomo aktivno vključili v uresničevanje zastavljenih smeri razvoja predvsem pri tistih na katere lahko subjekti planiranja in celotna družbenopolitična skupnost sami vplivajo, to pa so ukrepi za zmanjšanje stroškov poslovanja, razbremenitev gospodarstva s prispevki občinskih SIS. zaustavitev nadaljnjega padanja realnih osebnih dohodkov, ohranitev ravni storitev družbenih dejavnosti, zagotovitev socialne varnosti občanov idr.
Med ključne usmeritve spada hitrejši razvoj gospodarstva s prioriteto na področjih turizma, drobnega gospdoarstva in kmetijstva skupno z na njem slonečim razvojem predelovalnih kapacitet, izvoz na konvertibilno področje, spremembe v strukturi gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest, izboljšanje rezultatov poslovanja v OZD, ki poslujejo na meji uspešnosti, odprava izgub, spremembe pri kadrih z dvigom izobrazbenega nivoja zaposlenih, štipendiranje potrebnih kadrov, večjo uveljavitvijo znanja in inovativnosti, nadaljnji razvoj gospodarske infrastrukture in manj razvitih krajevnih skupnosti, reševanje ekoloških in prostorskih problemov v občini ter krepitev SLO in DS.
3.	TEMELJNI CILJI IN NALOGE EKONOMSKE POLITIKE V LETU 1989
Temeljni cilji in naloge družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1989 izhajajo iz družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 (Ur. objave občin Pomurja, št. 24/86) ter ciljev in nalog sprejetih z akti razvojne in ekonomske politike za leto 1989 na nivoju republike in federacije.
Po programu ukrepov ekonomske politike za uresničevanje družbenega plana Jugoslavije bo v letu 1989 glavna naloga ustavljanje in znižanje inflacije.
Za ustavitev rasti inflacije opredeljuje kot prioritetno nalogo tudi republiški izvršni svet, ki med prednostne naloge dodaja še finančno konsolidacijo bank in gospodarstva, prilagajanje gospodarstva in drugih subjektov v gospodarski infrastrukturi, družbenih dejavnostih in upravi novim razmeram, dograjevanje republiške ustave in zakonov z vidika ustvarjanja možnosti za večje samozaposlovanje, hitrejše ustvarjanje novih delovnih mest, pretok kapitala, znanja in usposobitev za hitrejše vključevanje v Evropo.
Prav usposobitvi gospodarstva za nove naloge pri vstopanju v razvojne procese, ki jih narekuje Evropa 1992 izpostavljajo kot eno pomembnejših nalog, v katere se bodo morala vključiti tudi podjetja iz naše občine. Zato bodo morala biti bolj razvojno prodorna in odprta ter se v večji meri medsebojno tehnološko, razvojno, proizvodno, tržno, finančno in strateško povezovati.
Poleg planskih izhodišč je za oblikovanje ciljev in nalog pomembno oživljanje rasti proizvodnje, ustvarjanje pogojev za gospodarsko reformo, vzpostavitev motivacijskih mehanizmov za boljše delo ter inventivnost pri oblikovanju programov. Potrebno bo pospešiti vlaganja v prioritetne dejavnosti ter materialno in kadrovsko podpirati formiranje novih razvojnih programov in nastajanje novih enot drobnega gospodarstva.
V kadrovski politiki bo nujno dosledno uveljaviti merjenje uspešnosti dela vseh delavcev, zagotoviti prožnejše zaposlovanje in prezaposlovanje delavcev, uveljaviti usmeritev v izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, večjo uporabo znanja ter doseči zmanjšanje zaposlitve v infrastrukturnem sistemu in administraciji.
Na področju negospodarstva bo osnovna naloga usklajevanje obsega programov z materialnimi možnostmi in razvojnimi potrebami občine ter racionalizacija družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture. Na vseh nivojih je treba zaostriti odgovornost za učinkovito gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Hitrejši razvoj manj razvitih in obmejnih območij v občini bo temelj na aktivnejši politiki skladnejšega regionalnega razvoja ter povečanem koriščenju sredstev za razvojne program^ in sklada za manj razvite. V letu 1989 bo potrebno izpopolnjevati obrambne načrte pri vseh nosilcih planiranja ter v skladu z razpoložljivim obsegom sredstev nadaljevati z opredeljenimi nalogami SLO in DS.
4.	DEJAVNOST IZVRŠNEGA SVETA IN UKREPI EKONOMSKE POLITIKE V LETU 1989
Vsi ukrepi, ki jih bo predlagal zvezni izvršni svet bodo protiinflacijski ter usmerjeni v znižanje inflacije predvsem z oživljanjem proizvodnje z razbremenitvijo gospodarstva, povečanjem ponudbe in omejevanjem povpraševanja. Dane bodo osnove za oblikovanje tržnih pogojev, tržišča blaga, družbenega kapitala in dela na podlagi novega gospodarskega sistema.
Z izvajanjem sistemskih zakonov se bo začel proces ekonomske prenove gospodarstva, zboljšanje njegove učinkovitosti in oživljanja gospodarskega razvoja na podlagi tržnega gospodarstva. Sočasno z reformo gospodarskega sistema bo v celotni državi potekala tudi reforma družbene nadgradnje.
Izvršni svet SO Murska Sobota bo tekoče spremljal razmere v gospodarstvu. gospodarski infrastrukturi in družbenih dejavnostih in upravi ter o tem obveščal delegate skupščine ter po potrebi predlagal dodatne ukrepe.
4.	I. Gospodarstvo
Izvršni svet bo polletno obravnaval gospodarska gibanja v občini ter sproti spremljal poslovne rezultate v tistih OZD, ki poslujejo z izgubo in na meji rentabilnosti. Aktivno bo Sodeloval pri iskanju rešitev za trajno sanacijo teh organizacij.
DELEGATSKI VESTNIK — 3
V sodelovanju z Medobčinsko gospodarsko zbornico za Pomurje ter organizacijami združenega dela iz občine in iz razvitejših območij bo še naprej iskal nove proizvodne programe, ki bi prispevali k prestrukturiranju gospodarstva in zmanjšanju števila iskalcev zaposlitve. Skupno s Skladom stavbnih zemljišč in drugimi nosilci, bo IS zagotovil čim ugodnejše pogoje za prenos takih programov v občino. Za investicije na manj razvitih in obmejnih območjih ter v krajevnih skupnostih, ki mejijo na manj razvita območja si bo prizadeval za maksimalno koriščenje sredstev za manj razvite. Izvršni svet bo podpiral investicije v izvoz, tehnološko intenzivno proizvodnjo, hitrejše zaposlovanje z odpiranjem novih delovnih mest, inovativnost, povečanje produktivnosti, hitrejši razvoj turizma, drobnega gospodarstva in kmetijstva, zmanjšanje porabe energije in materiala na enoto proizvodnje ter večjo skrb za varstvo človekovega okolja.
Nudil bo pomoč pri pridobivanju sredstev za realizacijo pomembnejših in prednostnih investicijskih naložb z vključevanjem sredstev v lanskem letu ustanovljenega občinskega sklada.
Zagotovil bo ravnotežje pri delitvi ustvarjenega družbenega proizvoda za vse oblike porabe in akumulacijo, ter usklajeno rast sredstev za osebne dohodke z usmeritvami iz družbenega dogovora.
Obravnaval bo program IS SR Slovenije za razbremenitev gospodarstva ter proučil možnosti za znižanje tistih prispevnih stopenj in prispevkov, ki so v pristojnost občine. V ta namen bo ustanovil delovne skupine, ki bodo v skladu z republiškimi izhodišči pripravile programe razbremenitve ter reorganizacije v družbenih dejavnosti SIS materialne proizvodnje in ostalih koristnikih družbenih sredstev.
V občini bomo nadaljevali s srednjeročnim planom začrtano smerjo razvoja kmetijstva z zagotavljanjem pogojev za čim bolj racionalno in produktivno proizvodnjo, doseganjem večjega dohodka, uvajanjem dopolnilnih programov zlasti tistih, ki bodo dajali surovinsko osnovo hladilno-predelovalnemu centru v Puconcih. S tem bomo odprli tudi večje možnosti za zaposlovanje v kmetijstvu.
Dopolnilne in dohodkovno zanimive programe bomo širili in uvajali preko zadružnih organizacij ter drugih oblik organiziranja.
Za izboljšanje pogojev proizvodnje bodo v letu 1989 v zasebnem sektorju predvidoma izvedene hidro-melioracije na površini 1870 ha, agromelioracije 2086 ha, ter namakanje 155 ha kmetijskih zemljišč. Hkrati bodo potekale komasacije na 4300 ha površin. V družbenem sektorju načrtujejo osuševanje na 105 ha in namakanje na 490 ha zemljišč. Izvršni svet SO bo vztrajal, da izvajalci v čim krajšem roku odpravijo vse pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na končanih melioracijskih območjih ter, da lastniki površin tekoče vzdržujejo pripadajoče objekte. Sredstva za pospeševanje pridelave hrane bomo preko samoupravne interesne skupnosti usmerjali pretežno v družbeno-organizirano živinorejsko proizvodnjo, sofinanciranje strokovno-po-speševalne službe in izobraževanje kmetovalcev, skupinsko organizirane pridelave, pospeševanje razvoja Goričkega in sofinanciranje razvojnih programov v kmetijstvu.
V letu 1989 bo IS zaključil program saniranja posledic po neurju in toči iz leta 1987 ter suši iz lanskega leta, ki je bil usmerjen v povečanje tržne proizvodnje, ohranjanje staleža živine in zmanjšanje cenovnih neskladij.
Vključeval se bo v aktivnosti pri izdelavi razvojnega projekta Goričko, razvojno nalogo ekološka sanacija in energetska racionalizacija specializirane kmetije v kontekstu prestrukturiranja gospodarstva ter druge raziskave oz. programe, ki bodo prispevali k hitrejšemu razvoju kmetijstva.
IS bo aktivno spremljal priprave na delovanje in izvajanje obrambe pred točo ter od pristojnih organov zahteval maksimalno učinkovitost tega sistema.
Pri občinskih blagovnih rezervah bo dan poudarek izpopolnjevanju z deficitarnimi vrstami blaga in zagotavljanju ustreznih prostorov za skladiščenje.
Na področju turizma bo IS spremljal izvajanje največje investicije v občini, to je izgradnjo hotela v Moravskih toplicah za katerega je združilo del sredstev skoraj celotno gospodarstvo občine ter deloval za nadaljnje izboljšanje kvalitete turistične ponudbe. Prizadeval si bo za združitev turističnih društev v občini ter turistično zvezo, ki bo skrbela za celovitost turistične ponudbe in propagandno informativno dejavnost.
Skupno s turističnimi društvi, krajevno skupnostjo Moravskih toplic in ostalimi krajevnimi skupnostmi ter Zdraviliščem Radenska bomo pristopili k izdelavi študije o pogojih in možnostih za vključevanje naravnih in kulturnih danosti ter ostalih možnosti v turistično ponudbo občine ter projekta ureditve Moravskih toplic z okolico v turistični kraj s celovito in kvalitetno ponudbo.
Za hitrejši razvoj turizma bo IS v okviru akcije »iščemo dobrega gospodarja« skušal najti nosilce programov oz. vlaganj v grad v Rakičanu, posamezna umetna jezera in druge podobne objekte, ki bi jim bilo potrebno dati novo vsebino in jih aktivirati. IS bo materialno podprl ustanovitev Poslovno informativnega centra za nove enote drobnega gospodarstva. Intenziviral bo aktivnosti za izgradnjo nove obrtne cone ter podprl ustanavljanje zasebnih obratovalnic v vseh dejavnostih, ki so dovoljene z novim obrtnim zakonom.
Na vseh področjih dejavnosti bo dal podporo poslovodnim orga
nom pri krepitvi samostojnosti podjetij s poudarkom, da je s samostojnostjo neločljivo povezana tudi odgovornost za lasten razvoj in procese prestrukturiranja. Prizadeval si bo za večjo usmerjenost' proizvodnje in storitev v izvoz na konvertibilno področje ter se vključeval v iskanje višjih oblik sodelovanja in sovlaganja tujega kapitala;
! . ? ...
4.	2. Gospodarska infrastruktura	:
Na področju cestnega gospodarstva se bo nadaljevala modernizacija cest po sprejetem referendumskem programu in prograpau občinske cestne skupnosti. Predvidoma bo posodobljeno 16,5 km.lpkal-nih cest in obnovljena asfaltna prevleka z odvodnjavanjem v dolžini 1,9 km. Izvršila se bodo tudi popravila treh mostov. IS si bo še naprej prizadeval za angažiranje dodatnih sredstev za modernizacijo pestne-ga omrežja, katerega ocenjuje kot bistvenega za razvoj občine.
IS bo skupno z izvršnimi sveti občin Pomurja v okviru Medobčinske gospodarske zbornice zahteval od Republiške cestne skupnosti čimprejšnji pristop k rekonstrukciji ceste Maribor—Lendava. Prizadeval si bo, da bo Republiška skupnost za ceste uresničila nerealiziran program iz leta 1988 modernizacije regionalnih cest skozi'naselja, ki so še vedno v makadamski izvedbi ter, v skladu s sprejetim’programom, nadaljevala začeto obnovo in moflernizacijo regionalne ceste v smeri M. Sobota—Rogašovci in izgradnjo mostu v Pertoči.
V komunali bo v letu 1989 vloženo precej sredstev v izboljšanje oskrbe z vodo in ekološko sanacijo okolja. Dokončno bo usposobljeno črpališče Krog — Črnske meje, izvršena pripravljalna dela za izgradnjo čistilne naprave v M. Soboti, urejeno novo odlagališče komunalnih odpadkov pri Puconcih, položen kolektor v industrijskkconi ter sofinancirani programi krajevnih skupnosti. Skupno s prizadetimi KS in KZ Panonko bomo pristopili k izgradnji vodovoda skozi naselja Nemčavci in Markišavci do Puconec ter za oskrbo Goričkega na etapi do Cankove. V ta namen smo v letošnjem letu prijavili tudi mladinske delovne brigade. Pristop h gradnji vodovoda do Cankove je odvisen od pokritja finančne konstrukcije s sredstvi vodne skupnosti, prispevkov bodočih porabnikov vode in od odobritve mladinsKih'bri-gad.
IS bo vodil tako politiko cen komunalnih storitev, ki bozagoto-vila enostavno reprodukcijo in investicijsko vzdrževanje sedanjih zmogljivosti komunalne infrastrukture ter neobhodne širitve >kbmu-nalnega sistema. Tudi sam se bo vključeval v zagotavljanje sredstev za nujno potrebne investicije.	“ r' .
Podpiral bo raziskave za iskanje novih virov energije in nadaljevanje raziskav, geotermalne vode za katero bo pripravil ustrezni akt, ki bo urejal koriščenje geotermalne energije.
Za izboljšanje oskrbe z električno energijo bomo v občini zgradili dva daljnovoda 20—10 KV in kablo-vode ter 13 transformatskih postaj 20—10/0,4 KV s priključnimi daljnovodi. Obnova nizkonapetostnih omrežij 380/220 V bo potekala po programu DO Elektrik
Po programu Območne vodne skupnosti bomo v letu 1989 nadaljevali z ureditvijo Velike Krke in Krke, Dolenskega potoka' za akumulacijo Hodoš in regulacijo Male Krke. IS bo spremljal izvajanje naložb v urejanje vodotokov ter dopuščal le take posege v prostor, ki bodo zagotavljali ohranitev naravne dediščine.
Sodeloval bo pri reševanju problematike osrednje telefonske centrale v M. Soboti, ki je omejevalni faktor nadaljnjega razvoja telefonije v občini.	" ’ ,
Na pobudo krajevnih skupnosti se bo IS vključeval v usklajevanje potreb in možnosti izgradnje telefonskega omrežja in realizacijo sprejetih nalog v DO za ptt promet M. Sobota, ter zaradi prepočasne realizacije sklenjenih pogodb poskušal vključevati v izvajanje investicij tudi druge organizacije.
V stanovanjskem gospodarstvu bodo po planu skupnosti v letu 1989 pristopili k izgradnji 88 novih stanovanj na Razlagovi'in Lendavski ulici ter z nadzidavo obstoječih blokov pridobili še 16 stanovanj. Nadaljevalo se bo s politiko realnih stanarin z določitvijo dinamike povečevanja stanarin, ki bo sprejemljiva, ob zagotavljanju subvencij za družine z nižjimi prejemki. Ekonomska stanarina mora čim bolj pokriti tekoče vzdrževanje in predpisano amortizacijo.
4.	3. Družbene dejavnosti
Zaradi'skrčenih materialnih možnosti, ki jih določa interventna zakonodaja v omejevanju sredstev skupne porabe, bo potrebno sproti usklajevati porabo z rednim obsegom razpoložljivih sredstev. Zato bo potrebno na vseh področjih družbenih dejavnosti sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe, uskladiti, pravice v dane okvire.	. v
Notranjo strukturo dovoljene porabe bo potrebno prilagoditi razvojnim značilnostim posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.	,
V družbenih dejavnostih so potrebne temeljite notranje preobrazbe glede vsebine in obsega storitev. Nujno je racionalizirati delo, spremeniti organiziranost ter zagotoviti racionalnejši način družbenega upravljanja in samoupravljanja.	। j '
V letu 1989 se morajo uveljaviti novi elementi v sistemu zadovoljevanja skupnih potreb. Programe SIS bomo obravnavali celovito. IS bo tekoče spremljal bilanco’sredstev skupne porabe, skrbel za njeno usklajenost z zakonskimi predpisi ter po potrebi predlagal spremembe višine prispevnih stopenj. '
Tudi v letu 1989 bo IS nadaljeval s prizadevanji za usklajevanje bkebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu z gospodarstvom.	1
Pozorno bo spremljal izvajanje programa zdravstvenega varstva4n njegovo
4 - DELEGATSKI VESTNIK
usklajevanje z materialnimi možnostmi ter se vključeval v reorganizacijske procese na tem področju, v aktivnosti za spreminjanje zakona o zdravstvenem varstvu in drugih predpisov ter podprl prizadevanja zdravstvene skupnosti SR Slovenije v naporih za poenotenje meril za financiranje zdravstvenih organizacij.
Ob skupni pripravi zdravstva v regiji se bo v okviru Zdravstvenega doma M. Sobota pristopilo k pripravam in adaptaciji stavbe bivšega ORL oddelka za potrebe specialističnih ambulant. Realizacija te investicije je odvisna od združevanja sredstev v pomurski regiji in zagotovitve finančnih pogojev za delovanje specialističnih ambulant. V splošni bolnici se bo pristopilo k ureditvi prostorov za transfuziološki oddelek.
Na področju izobraževanja bo pri financiranju dejavnosti dana prednost zagotovljenemu programu. V letu 1989 bomo vodili aktivnosti za zmanjšanje števila oddelkov celodnevne osnovne šole s tem, da bi s 1.9. 1989 že ukinili celodnevne oblike dela na osnovni šoli v G. Petrovcih, ter pripravili program za prehod ostalih oddelkov COŠ v poldnevne oblike dela, kombinirano s podaljšanim bivanjem. Prav tako bomo proučili obstoječe pogoje delovanja in organiziranosti osnovnih šol, ter preverili ustreznost obstoječe mreže šol oz. šolskih okolišev s ciljem racionalnejše porazdelitve osnovnošolske populacije.
V skladu z referendumskim programom se bo pričelo z izgradnjo I. faze prizidka k osnovni šoli Bakovci. Pripravljena bo vsa investicijsko tehnična dokumentacija ter izvršena ostala pripravljalna dela za nadzidavo OŠ Kuzma.
Na področju otroškega varstva bodo vse aktivnosti usmerjene na prizadevanja za ohranjanje vzgojnova^stvene dejavnosti vsaj na sedanji ravni. Letovanje otrok in druge naloge iz dopolnilnega programa se bodo izvajale v okviru razpoložljivih sredstev.
IS bo podpiral program Občinske raziskovalne skupnosti, ki predvideva sofinanciranje raziskovalnih nalog, pomembnih za družbenoekonomski razvoj občine, zlasti nalog za prestrukturiranje organizacij združenega dela, raziskave energetskih virov ter raziskave s področja varstva in sanacijo okolja.
V kulturi bodo v okviru razpoložljivih materialnih sredstev zagotovljeni osnovni pogoji za izvajanje programov poklicnih in ljubiteljskih organizacij ter društev. IS se bo vključeval v reševanje prostorske problematike pionirskega in splošnoizobraževalnega oddelka knjižnice ter zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za načrtovane investicije. Poudarek bo na vzdrževanju kulturnih objektov zlasti soboškega gradu in v okviru tega dana prioriteta ponovni usposobitvi grajske dvorane. IS se bo vključeval v prizadevanja Občinske kulturne skupnosti za razglasitev kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ter varovanje naravne in kulturne dediščine. Skupščini bo predložil v sprejem ustrezni'akt, ki bo uredil področje naravne in kulturne dediščine.
Na področju telesne kulture bodo izvajalske organizacije in društva razvijale aktivnosti, ki prispevajo k množičnosti ter uveljavljale že začeto akcijo »Razgibajmo življenje«. S sofinanciranjem izobraževanja bo skupnost zagotavljala ustrezne strokovne kadre mladim športnikom.
V letu 1989 bo potrebno podrobneje opredeliti vseoino in področje Centra za socialno delo, ki bo v skladu z družbenimi usmeritvami ter spremembo zakonodaje s področja socialnega skrbstva in varstva opravljal strokovna opravila za več interesnih skupnosti. Vzpostavljen bo enoten informacijski sistem za ugotavljanje upravičenosti do družbeno denarnih pomoči.
■. Ugotavljanje uporavičenosti do socialno-varstvenih pomoči bo temeljilo na stvarnem socialnem položaju družine kot celote.
S sprotno valorizaci jo vseh vrst pomoči z rastjo življenjskih stroškov bo doseženo ohranjanje njihove realne vrednosti.
Izvršni svet bo obravnaval socialno varstveni program in sprejel ustrezne ukrepe.
Invalidsxe delavnice Solidarnost in delavnice pod posebnimi pogoji se bodo v prvi polovici leta preselile v nove prostore, ki sojih pridobili z odkupom in adaptacijo starega kirurškega bloka. S tem bodo dani tudi prostorski pogoji za povečanje števila zaposlenih oz. vključitev dodatnega števila invalidsnih oseb v delo.
4.4.	Splošna poraba
Na področju splošne porabe bo potrebno oceniti vlogo občine in njene pristojnosti ter zaradi razdrobljenosti organiziranosti uprave ter zmanjševanja ob
sega dovoljene porabe pristopiti k racionalnejši organizaciji dela z uvajanjem informacijske tehnologije, opremljanjem upravnih organov z računalniško opremo ter izboljševanjem kadrovske sestave.
Posodabljanje uprave ter vsebinska in kadrovska prenova bodo sprožile presežke delavcev, ki jih bo treba reševati na enak način kot tehnološke in administrativne viške v gospodarstvu. V letu 1989 se bo potrebno tudi soočiti z neustrezno kadrovsko zasedbo upravnih delavcev, kar povzroča težave pri funkcioniranju uprave.
4.5.	Urejanje prostora in varstvo okolja
V skladu s programom del na dopolnitvah in spremembi planskih aktov bo IS v letu 1989 predložil skupščini osnutke in predloge sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine od leta 1986 — 2000, Družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1986 — 1990.
Načrtovano izvajanje posegov v prostor zahteva sprejem prostorskih izvedbenih aktov. IS bo predložil skupščini v sprejem zazidalne načrte za ureditev območij med Titovo in Kocljevo ulico vključno z avtobusno postajo in tržnico, Kidričevo ulico in ulico Arhitekta Novaka, novelacijo zazidalnega načrta Lendavska — sever, načrta za ureditev same Titove ulice ter lokacijske načrte za kafilerijo, vodovod Nemčavci — Puconci, Moravci — Bogojina in za krajevne centre po programih oz. interesu krajevnih skupnosti.
IS se bo aktivno vključeval v reševanje nakopičenih problemov varstva okolja. Vztrajal bo pri zahtevi za sanacijo vseh večjih žarišč onesnaževanja. Tekoče bo spremljal aktivnosti v zvezi s selitvijo kafilerije na novo lokacijo.
Pozorno bo proučil vsak večji poseg v prostor s ciljem varovanja okolja in ohranjanja naravnega ravnovesja. Pri pripravi dokumentacije ter izvedbi melioracij in regulacij bo zahteval ohranitev krajinskih značilnosti, zlasti ohranitev varnostnih pasov in zarasti ob vodotokih.
Pri izgradnji novega odlagališča komunalnih odpadkov bo IS zahteval popolno varnost pred onesnaževanjem podtalnice. V prid reševanja problematike prekomernega onesnaževanja okolja v celotni občini bomo pripravili program odvoza komunalnih odpadkov po prioritetnem vrstnem redu ter določili način financiranja. Od inšpekcijskih služb in ostalih organov bomo zahtevali večjo učinkovitost pri nadzoru in preprečevanju neodgovornega odnosa občanov in organizacij do okolja.
4.6.	Druge aktivnosti
IS bo intenzivno spremljal poslovanje v organizacijah združenega dela, za katere je uveden ukrep družbenega varstva in vzpostavil pogoje za prehod v redno poslovanje DO Platane in PZC TOZD Splošna bolnica.
IS bo skupščini predložil v obravnavo Dogovor o financiranju delovanja krajevnih skupnosti in spremembo kriterijev za dodeljevanje sredstevoz. izhodišča in merila za delitev sredstev za financiranje krajevnih skupnosti v občini M. Sobota.
Vključevali se bomo v oblikovanje ustave SR Slovenije in si prizadevali, da se odpravijo vsa določila v ustavi, ki po nepotrebnem predpisujejo obvezen obstoj samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje ter se jim omogoči čim večja svoboda v organiziranju.
Izvršni svet se bo vključeval v obravnavo problematike iz pristojnosti republiškega izvršnega sveta in Skupščine SR Slovenije tako, da bo s svojimi predlogi skušal zagotoviti vključitev ciljev iz planskih aktov občine v posamezne dokumente na republiškem nivoju.
IS bo v skladu z delovnim programom za ažuriranje obrambnih priprav v letih 1988 — 1990 poskrbel za dosledno izvajaje sprejetih nalog.
O izvajanju nalog iz predloženega planskega dokumenta bo IS v skladu z 22. členom Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, dvakrat letno poročal zborom občinske skupščine.
Štev.: 30-1/89-3
V. M. Soboti, 1/2-1989
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. sobota Janez ŠTOTL, dipl, oec.
Janez ŠTOTL, 1. r.
URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 9. februarja 1989	Št.: 2
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
16.	Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000
17.	Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990
18.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1989 na območju občine Murska Sobota.
STRAN 19 VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
16
Na podlagi 23. in 142. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) ter 39. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave občin Pomurja, št. 37/81, 39/83 in 9/86), je Skupščina občine na tej seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 24. 11. 1987 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE LENDAVA ZA OBDOBJE 1986-2000
Skupščina občine Lendava je dne 12. decembra 1985 sprejela dolgoročni plan občine. Zakon o urejanju prostora v 50. členu določa, da občinske planske dokumente pregleda posebna komisija pri Izvršnem svetu Skupščine SRS (t. i, medresorska komisija). Recenzija planskih dokumentov se omejuje na naslednje:
—	ugotavljanje ustreznosti postopka pripravljanja in sprejemanja plana,
—	ugotavljanje skladnosti plana z zakonskimi določili,
—	ugotavljanje skladnosti občinskega dolgoročnega plana z dolgoročnim planom SRS (t. j. prevzetost republiških obveznih izhodišč).
Dne 13. 2. 1987 je Medresorska komisija podala oceno o usklajenosti dolgoročnega plana občine Lendava z republiškim planom, v kateri ugotavlja:
1.	Dolgoročni plan ima vse predpisane sestavine, ki so določene z zakonom,
2.	v planu niso v celoti upoštevana vsa republiška obvezna izhodišča, kot so opredeljena v dolgoročnem planu SRS,
3.	dolgoročni plan ne opredeljuje dosledno ločeno stanje in planske opredelitve,
4.	legende v kartografskem delu plana ne zadovoljujejo navodilom o pripravi grafičnih prilog k dolgoročnemu planu,
5.	Odstopanja od republiških obveznih izhodišč je potrebno prikazati na ustreznejši in preglednejši način,
6.	v tekstu manjkajo numerični podatki o površini gozdov in kemtijskih zemljiščih.
Medresorska komisija zato nalaga skupščini obvezo, da pomanjkljivosti, navedene pod točko 2. do 5. odpravi, ter priporoča, da popravi še ostale pomanjkljivosti.
GRAFIČNI DEL DOLGOROČNEGA PLANA SMO POPRAVILI:
—	korigirali legende v kartografskem delu in kartografski dokumentaciji,
—	upoštevali vsa republiška obvezna izhodišča,
—	označili odstopanja od republiških obveznih izhodišč,
—	dopolnili tematiko dolgoročnega plana z nekaterimi novimi podatki (območja odlagališča komunalnih odpadkov, območja vodnih zajetij pri Gaberju in Turnišču).
TEKSTUALNI DEL PA SE SPREMENI V POGLAVJIH:
5.2. Kmetijstvo in ribištvo
7.3.1.	Prostorski razvoj naselij
7.3.2.1.	Energetika
7.3.2.2.	Komunalna infrastruktura
7.4.1.	Območja kmetijskih zemljišč
7.4.2.	Območja gozdov
7.4.4.	2. Vodnogospodarske ureditve
7,4.4.	3. Območja deponij za odpadke
7.6.	Način urejanja območij in naselij s prostorskimi izvedbenimi akti
7.8.	Program dodatnih raziskav
7.9.	Obvezna izhodišča dolgoročnega plana SRS za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov občin.
V predlogu sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine so vključene tudi pripombe iz javne razprave. Upoštevane so vse pripombe, razen:
— predlogi za širitev naselja Radmožanci (del), Trnje (obrtna cona), Črenšovci (del), V. Polana (del), Gornja Bistrica (del), Lendava
(območje industrijske cone in območje stanovanjske gradnje ob soseski INA), Dolina (del).
V poglavju 5.2. Kmetijstvo in ribištvo se v sedmem odstavku popravi šesti stavek tako, da glasi: Ribiška družina, povezana v zvezo ribiških družin Slovenije in zavod za ribištvo bo z vodami gospodarila tako, da bodo bogatejše, zato bo povečala vlaganje mladic v varstvene in športno ribolovne vode ter zgradila ribogojnico na lokaciji k. o. Lendava ob Črncu na pare. št. 6631.
Zaradi pripomb iz javne razprave se spremeni tabela v poglavju 7.3.1. Prostorski razvoj naselij.
Naselje	Širitev	Namen	Območja	Kategorija	
Turnišče	19,8	ind. 4,6 ha	1	I	A
		stan. 1,0 ha	1	I	A
		stan. 14,2 ha	2	III	A
Odranci	3,5	stan.	1	I	B
Renkovci	4,8	stan.	2	III	
Dol. Bistrica	4.0	stan. 1,0 ha	2	III	
		stan. 3,0 ha	1	II	B
Gor. Bistrica	8,0	stan. 4,0 ha	1	II	B
		stan. 4,0 ha	2	III	
Črenšovci	5,4 ha	stan.	l	II	A
Petišovci	10,3 ha	rekreac. 7 ha	2	IV	
		stan. 3,3 ha	2	III—IV	
V. Polana	2,7 ha	stan. 2,0 ha	2	III	
		stan. 0,7 ha	1	III	B
Žitkovci	1,0	stan.	2	IV	
Genterovci	3,7	stan.	1	II—III	B
Radmožanci	2,5	stan.	1	II—III	B
Gomilica	2,1	stan.	1	II	B
M. Polana	2,0	stan.	2	IV	
Nedelica	1,5	stan.	2	III	
Dolga vas	1,6	stan.	1	II	B
Čentiba	8,2	stan. 1	2	III	
		stan. 6	1	II	E
		kmet. 1,2.	1	II	E
Banuta	1,2	stan.	1	II	B
Kamovci	0,7	stan.	1	III	E
D. Lakoš	4,8	stan.	2	1V-VI	
Gaberje	5,9	stan. 2,5	1 2	IH IV	
		stan. 3,4			
Kapca	3,5	stan. 0,5	1	IH	I
		stan. 3	2	IV	
Hotiza	1,5	stan.	2	III	
Žižki	2,5	stan.	1	III	I
Dolina	0,6	stan.	1	II	I
Pince	0,5	stan.	1	II	I
Mostje	1,8	stan.	1	II	
Kot	0,8	stan.	1	II	
Dol. Lakoš	0,5	stan.	1	lil	
Bukovje	1,2	stan.	1	III	
Trnje	0,3	stan. 0,1	1	II	
		stan. 0,2	2	III	
Dobrovnik	2,5	obrt. 2,0 ha	2	III	
		stan. 0,5	1	II	
Strehovci	0,8	stan.	1	II	
Petišovci					
-Kot	0,6	stan.	1	III	
Orešje	0,2	stan.	1	III	
Pince Marof	0,1	stan.	1	III	
Lendava	19.1	stan. 2,3	1	II	
		stan. 2,2	2	III	
Posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč znašajo 61,9 ha, na 2. območja pa 70,4 ha.
V poglavju 7.3.2.I. Energetika se za drugim odstavkom doda:
Do leta 2000 je predvidena izgradnja HE na Muri (HE GIBINA in HE Mursko Središče) ter priključitev novih elektrarn z energetsko omrežje. Tako bomo izgradili 110 kV daljnovoda RTP Veržej — RTP Lendava in HE Mursko Središče s priključki.
V poglavju 7.3.2.2. Komunalna infrastruktura se črta 4. odstavek in doda:
Tako bomo razširili vodovodno omrežje od V. Polane do Brezovice, od Genterovec do Žitkovec, v Lendavi pa bomo izgradili novi vodnjak s kapaciteto 50 do 60 1/s ob na že zavarovanem črpališču ob Črncu za potrebe Lendave in okolice. V Turnišču bomo usposobili za koriščenje novo vodovodno zajetje. V istem poglavju pod »kanalizacijsko omrežje« se v drugem odstavku črta tretji stavek in doda: V dolgoročnem obdobju se planira tudi izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Turnišču.
7.4.1.	Območje kmetijskih zemljišč
za tretjim odstavkom se doda:
Z agromelioracijami bomo izboljšali kvaliteto 2.250 ha kmetijskih zemljišč. Komasacije pa bodo zajele 5.450 ha zemljišč predvsem na melioracijskih območjih.
Površina 1. območja kmetijskih zemljišč leta 2000 bo znašala 15:021 ha, 2. območja pa 2.145 ha.
7.4.2.	Območja gozdov
Črta se prvi odstavek, namesto katerega se zapiše: ■
Gozdovi na območju občine obsegajo 5.833 ha oz. 29 % površine občine. Od tega merijo lesnoproizvodni gozdovi 5.785 ha, gozdovi posebnega pomena pa 48 ha.
7.4.3.	Območja varovanja naravne in kulturne dediščine
Krajinski parki
1'. Krajinski park Strehovske gorice s povodjem Bukovniškega jezera
2.	Krajinski park Črni Log — Radmožanci
3.	Krajinski park Lendavske gorice
4.	Krajinski park Murska širina
5.	Krajinski park Mura (obrežja Mure med G. Bistrico in Hotizo).
Območja naravne dediščine
I.	Obrežje Mure, območje poplavnih logov med Hotizo in Mursko širino
2.	Okolica gradu v Lendavi s parkom
3.	Del Strehovskih in Dobrovniških goric
4.	Sv. Martin pri Kobilju
5.	Območje med V. Polano, Hotizo in Kapco
6.	Okolica Mostja.
V odstavku Naravni rezervati se doda pod točko 4.
4. Naravni rezervat Radmožanski log na območju zadrževalnika v Radmožancih.
V odstavku naravni spomeniki se doda
3.	Petišovsko jezero — mrtvi rokav Mure
4.	Velika Kočija — mrtvi rokav Mure
5.	Hotiško jezero — mrtvi rokav Mure
6.	Skorš na Martinbregu — dendrološki spomenik
7.	dva breka pri cerkvi v Kobilju — dendrološki spomenik.
Območja kulturne dediščine obsegajo arheološke spomenike, naselbinska območja, umetnostno in arhitekturno dediščino, etnološke spomenike ter zgodovinske in memorialne spomenike. Območja z objekti so prikazani na karti št. 8 a, b. Za vso navedeno dediščino bomo v procesu planiranja sprejeli ustrezne predpise za njihovo zaščito. Sakralna spomenika v Lendavi in Turnišču sta obvezno izhodišče dolgoročnega plana SRS.
Ostali tekst se črta.
Poglavje 7.4.4.2. Vodnogospodarske ureditve
Črta se zadnji stavek v prvem odstavku (območja melioracij so zarisana . . .) na koncu poglavja se doda:
Zadrževalnik Radmožanci mora izpolnjevati interese vodnega gospodarstva in kmetijstva.
7.	4.4.3. Območja deponij za odpadke
drugi odstavek se črta in nadomesti z
Na podlagi prostorske prevere je izbrano območje odlagališča komunalnih odpadkov v Redičkem gozdu v bližini Dolge vasi.
7	.6. Načini urejanja območij in naselij s prostorskimi izvedbenimi akti
spremeni se 4. odstavek, ki glasi:
s krajinskimi zasnovami bomo urejali melioracijsko območje med V. Polano, Črenšovci in Hotizo ter območje reke Mure na katerem se bodo spremenile razmere ob gradnji Hidroenergetskih objektov. Krajinske zasnove bomo izdelali pred pričetkom priprave prostorskih izvedbenih aktov.
stavek: »Krajinske zasnove bomo izdelali do leta 1988«, se črta.
V	poglavju 7.8. Program dodatnih raziskav se črta zadnji odstavek (s prostorsko prevero ...)
doda pa:
S posebno študijo bomo raziskali vpliv izgradnje hidroelektrarn za izrabo zemljišč, vire pitne vode in spremembo kulturne krajine.
V	okviru medobčinskega sodelovanja se bomo usklajevali z občino Murska Sobota glede varovanja naravne in kulturne dediščine, iz
vajanja vodnogospodarskih ureditev, razvijanja medracionalnih odnosov v naseljih ob Madžarski meji, izgradnji hidroenergetskih objektov na Muri ter izgradnji infrastrukturnih objektov in naprav.
Poglavje 7.9. se nadomesti 7:
7.9. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana SRS za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov občin
Področje	Obvezno izhodišče
Kmetijstvo	— 1. območje kmetijskih zemljišč
Vodno gospodarstvo— pomembnejši ožji in najožji varstveni pasovi zajetih podzemnih voda
—	zasnova razmestitve
—	večnamenskih zadrževalnikov in akumulacij
—	zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne vode na 10.000 E
—	naprave za čiščenje industrijskih odpadnih voda.
Rudarstvo	— območja pomembnejših rezerv rudnin in mi-
neralnih surovin
Naravna in kulturna— območja krajinskih parkov
dediščina i — varstvena območja pomembnejših kulturnih spomenikov
Promet	— zasnova omrežja magistralnih cest
Energetika	— zasnova razmestitve hidroelektrarn
—	zasnova prenosnega omrežja 110 kV
—	zasnova razmestitve magistralnih plinovodov
Dodatno določamo še obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planov občine
Področje	Obvezno izhodišče
Vodno gospodarstvo— območja lokalnih vodnih virov
—	zasnova razmestitve primarnih vodovodov — zasnova razmestitve malih čistilnih naprav Naravna in kulturna
dediščina	— območja varstva naravne dediščine
—	območja varovanja kulturne -dediščine
Poselitev	— ureditvena območja naselij
—	zasnova omrežja naselij
Promet	— zasnova omrežja regionalnih cest
—	zasnova omrežja lokalnih cest
Doda se poglavje 8. Bilanca osnovnih oblik uporabe zemljišč
	1985	2000
Kmetijska zemljišča	17.234	17.173
1. območje	15.065	15.021
2. območje	2.169	2.145
Površine v zaraščanju	340	340
Gozd	5.833	5.833
Ureditveno območje	1.194	1.298
Vode	415	415
Odlagališče odpadkov	1	3
Nerodovitna zemljišča	5	5
Posebna območja	—	—
— območje črpališč	28	28
— glinokop	21	21.
— gramoznica	15	15
— naftno polje	310	310
— infrastrukturni koridorji		
na stavbna zemljišča	271	271
SPISEK ODSTOPANJ OD REPUBLIŠKEGA OBVEZNEGA IZ-		
HODIŠČA - POSEGI NA 1. OBMOČJU KMETIJSKIH ZEM-		
LJIŠČ		
Zap.	List PKN Lokacija št.	Površina	Utemeljitev
1.	8	Strehovci	0,8 ha	B
2.	11	Renkovci	0,1 ha	B
3.	12,1	Dobrovnik	0,5 ha	A, B
4.	14	Kamovci	0,7 ha	B
5.	16,17	Genterovci	3,7 ha	B
6.	16	Mostje	0,8 ha	B
7.	17	Radmožanci	1,5 ha	B
8.	19	Nedelica	0,5 ha	B
9.	19	Turnišče	1.1 ha	A
10.	20	Turnišče	4,5 ha	A. C
11.	23	Odranci	3,5 ha	B
12.	24	Gomilica	2,1 ha	B
13.	24	Trnje	0,3 ha	B
14.	24	Črenšovci	0,11 ha	A
15.	26	Bukovje	1,2 ha	B
16.	28	Banuta	1 ha	B
17.	28	Mostje	1 ha	B
18.	29	Dolga vas	1,6 ha	B
19.	32	Lendava	2,3 ha	A
20.	32	Čentiba	7,2 ha	B
21.	33	Lendava	4,2 ha	A, C
22.	33	D. Lakoš	0,3 ha	B
23.	34	G. Lakoš	0,2 ha	B
24.	34	Gaberje	1,3 ha	B
25.	35	Gaberje	1,2 ha	B
26.	35	Kapca	0,4 ha	-B
27.	36	Kapca	0,1 ha	A, B
28.	36,37	V. Polana	1,0 ha	B
29.	38	Žižki	2,5 ha	B
30.	38	Črenšovci	5,2 ha	A
31.	39	Črenšovci	0,2 ha	A, B
32.	39	G. Bistrica	4	B
33.	43	D. Bistrica	3	B
34.	46	Kot	0,8	B
35.	48	Petišovci — ko-	0,3	B
		lonija		
36.	49	Orešje	0,2	B
37.	50	Pince	0,5	B
38. '	50	Dolina	0,6	B
39.	53	Pince marof	0,1	B
40.	55	Petišovci — ko-	0,3	B
		lonija		
Posegi v I. območje kmetijskih zemljišč pomenijo posege v obvezno izhodišče dolgoročnega plana SRS in jih je potrebno uveljavljati kot izjemo. Za uveljavljanje izjem je mogoče navesti vsaj enega od treh argumentov:
A-6. člen zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18784) (»Namensko rabo na območjih kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih površin, rudnih nahajališč ter naravne in kulturne dediščine, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, je možno spremeniti le, če za to obstajajo širši družbeni interesi, ugotovljeni s spremembo dolgoročnega plana SRS ali s spremembo dolgoročnega plana občine, če je ta sprememba v skladu z dolgoročnim planom SRS ter pod pogoji in na način, ki jih določa zakon«).
B-11. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) (». . . se v srednjeročnem družbenem planu občine izjemoma lahko določi, da se zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v SRS, namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, in če gre za:
—	gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (stanovanjske hiše, hlevi, silosi, strojne lope itd.),
—	gradnjo objektov za potrebe oboroženih sil in za namene v okviru SLO in DS,
—	gradnjo objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov,
—	širitev pokopališč.«)
C — poglavje 1.4.24 iz dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Ur. list SRS, št. 1/86) (Usmeritve za usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru«).
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
Na podlagi 63., 139. in 140. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80), 39. in 50. člena statuta občine Lendava (Uradne objave pomurskih občin, št. 37/81, 39/83 in 9/86) je Skupščina občine na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dn§ 24. 11. 1989 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA OBDOBJE 1986—1990
1.	Na koncu poglavja 3.2. »Kmetijstvo, lov, ribolov« se doda odstavek, ki glasi: »Za potrebe in intenziviranje gospbdarjenja z vodami, bomo pristopili k izgradnji ribogojnice v k. o. Lendava ob Črncu na pare. št. 6631.«
2.	V poglavju 4.5. »Kanalizacija in vodooskrba« se na koncu 4. odstavka doda: »Zgradili bomo sistem vodooskrbe na novem vodovodnem zajetju v Turnišču.«
3.	V poglavju 11.2.8. »Površine za komunalne dejavnosti« se v 2. odstavku nadomesti zadnji stavek s sledečim besedilom: »Za te namene bomo usposobili zemljišče ob Redičkem gozdu na pare. št. 1198 v k. o. Dolga vas«.
4.	V poglavju 11.4. »Zbirni prikaz posegov v prostor v obdobju 86—90« se za podnaslovom »Stanovanjska gradnja« doda »in komunalna oprema« ter pri istem podnaslovu alinea »Dolga vas — odlagališče komunalnih odpadkov — URN«.
5. V poglavju 11.2.3. »Urejanje kmetijskih zemljišč« se dopolni tabela v nadaljevanju s sledečim besedilom:
I
Trebež—Bistrica	426	ha
Grede	316	ha
Brezovica	200	ha
Črenšovci	400	ha
Bistrica	550	ha
Gomilice	450	ha
Polana	400	ha
Dolina, Čentiba	300	ha
V istem poglavju se še doda besedilo: »na površinah, ki so uvrščena v L območje kmetijskih zemljišč, gradnja objektov, ki niso funkcionalno povezani s kmetijstvom, ni dovoljena.
Lokacijsko dovoljenje za objekte na L območju kmetijskih zemljišč se lahko izda v primeru, ko so izpolnjeni sledeči pogoji:
1.	Gradnja stanovanjskega objekta z gospodarskim poslopjem se dovoli v primeru, če investitorju predstavlja kmetijstvo edini vir dohodka (čisti kmet).
2.	Gradnja gospodarskih poslopij, ki so funkcionalno povezani s kmetijstvom, se dovoli v primeru, če je kmetijstvo investitorju dopolnilni vir dohodka in ima status kmeta.
3.	Če v funkcionalnem območju naselja (v bližini investitorjeve parcele) ni prostora za postavitev gospodarskega poslopja ali stanovanjske zgradbe, ker je investitor gradbeno parcelo izpolnil s stanovanjskim objektom in želi postaviti gospodarsko poslopje ali obratno.
4.	Na splošno velja, da morajo biti izgube kvalitetnih kmetijskih zemljišč čim manjše. Upoštevati je potrebno kategorizacijo kmetijskih zemljišč in bonitetne razrede iz katastra.
Novogradnje morajo biti oblikovane in locirane tako, da ne bodo kazile podobe pokrajine in izstopale kot otoki zazidave sredi obdelanih površin.
V vsakem primeru je obvezno soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti.
6.	V poglavju 11.5.2. »Vodnogospodarske ureditve« se doda odstavek: »Za vzpostavljanje naravnega ravnovesja v okolju bomo trajno poplavili površine, ki niso pomembne za trajno kmetijsko proizvodnjo (pašnik pri Mostju)«.
Predsednik Skupščine občine
Lendava
Rudolf LEINER, 1. r.
18
Na podlagi 3. odst. 40. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85) in republiške odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah (Ur. 1. SRS, št. 43/88) ter 219. čl. Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet skupščine občine M. Sobota, dne 24. L 1989 sprejel
ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1989 na območju občine Murska Sobota.
1.	člen
Splošno zaščitno cepljenje psov proti steklini, starih več kot 4 mesece, se mora opraviti do 1. maja 1989. Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Psi, ki se uporabljajo za lov, morajo biti dvakrat letno cepljeni proti steklini. Istočasno s cepljenjem psov proti steklini se opravi obvezna dehel-mintizacija.
2.	člen
Proti atipični kokošji kugi je potrebno cepiti kokoši, piščance, brojlerje in matične jate fazanov:
—	v perutninskih obratih ABC Pomurka, DO Agromerkur, kjer se vzrejajo matične jate in piščanci,
—	v perutninskih obratih zasebnih rejcev, ki so kooperati z DO Agromerkur, »KOKA« Varaždin in Mešoprodukt Zlatar Bistrica,
—	v neposredni okolici rej brojlerjev v kooperaciji v naslednjih naseljih:
Adrijanci, Bakovci, Brezovci, Bokrači, Cankova, D. Slaveči, Do-kležovje, Dolina, Filovci, G. Slaveči, Grad, Košarovci, Lucova, Moš-čanci, Neradnovci, Peskovci, G. Petrovci, Puževci, Radovci, Ratkov-ci, Skakovci, Strukovci, Šalamenci, Šalovci, Tropovci, Vadarci, Vane-ča, Vidnoci in Zekovci,
v naselju Krog in Kuštanovci je potrebno cepiti vse kokoši in piščance
—	v fazanarijah GL »KOMPAS« G. Petrovci in »FAZAN« Beltinci je potrebno preventivno cepiti matične jate fazanov in jerebic.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi v živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave, št. 322/A-026/82 z dne 11. 3. 1982).
Cepljenje v perutninskih obratih in pri kooperantih DO Agromerkur opravi Obratna veterinarska ambulanta DO Agromerkur. v vseh ostalih rejah pa Veterinarski zavod Murska Sobota.
3.	člen
Pregled kokoši matične jate ABC Pomurka, DO Agromerkur na povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod M. Sobota z ekipo obratne veterinarske ambulante DO Agromerkur. Pregled na kokošji tifus matičnih jat fazanov in jerebic v GL »KOMPAS« G. Petrovci in »FAZAN« Beltinci opravi Veterinarski zavod M. Sobota.
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infek-cioznemu bronhitisu in Gomboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov. Cepljenje proti navedenim boleznim matičnih jat DO Agromerkur in odvzem vzorcev za kontrolo imunosti po cepljenih iz 2. in 3. člena opravi obratna veterinarska ambulanta DO Agromerkur, preiskave na kontrolo imunosti pa opravi pooblaščeni inštitut VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
4.	člen
Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj ali najmanj 50 pitancev in prašiče, krmljene s pomijami in odpadki živalskega izvora iz družbenih obratov in gostišč, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja prašičev lastnikov gostišč in prašičev krmljenih s pomijami, bremenijo imetnike živali. Proti prašičji kugi je potrebno cepiti tudi prašiče imetnikov živali v neposredni okolici obratov farme Nemščak pri DO KG Rakičan. Cepljenje prašičev v reji ABC POMURKA, KG Rakičan opravi obratna veterinarska ambulanta pri ’ KG Rakičan, v kooperacijski reji KZ Panonka in zasebnih rejah pa Veterinarski zavod M. Sobota.
Cepljenje se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa.
5.	člen
Veterinarski zavod M. Sobota mora tuberkulinizirati 25 % vseh goved na območju občine M. Sobota in sicer v naslednjih naseljih: Adrijanci, Andrejci, Berkovci, Beznovci, Bokrači, Budinci, Bukovni-ca, Cankova, Cepinci, Cikečka vas, Dankovci, Dokležovje, Domajin-ci, Fikšinci, Gančani, Gerlinci, Gorica, Gor. Črnci, Ivanjševci, Jurij, Kančevci, Korovci, Košarovci, Krašče, Križevci, Krnci, Krplivnik, Kruplivnik, Kukeč, Lemerje, Lukačevci, Markišavci, Martjanci, Mlaj-tinci, Motovilci, Murski Črnci, Nemčavci, Nuskova in Polana. Tuber-kulinizacija se mora programirati tako, da bo vsako tromesečje opravljeno vsaj 25 % predvidene akcije za leto 1989.
Tuberkulinizirati je potrebno osnovno govejo čredo pri DO KG Rakičan, tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Murska Sobota.
Tuberkulinizirati je treba:
■ . plemenske bike v osemenjevalnem središču in v vzrejališču plemenskih bikov ter bike v prirodnem pripustu, last Živinorejsko-ve-terinarskega zavoda za Pomurje M. Sobota. Tuberkulinizacijo opravi VTOZD za veterinarstvo,
■ , — vse plemenske merjasce na prašičerejski farmi Nemščak in v kooperacijski reji KZ Panonka,
—	reprezentativni vzorec 500 plemenic na prašičjerejski farmi Nemščak,
—	na tuberkulozo je treba preiskati s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk vse zaklane plemenske živali osnovne črede farme Nemščak in iz kooperacijske reje KZ Panonka, prav tako se pri vsaki patoanatomski preiskavi mora opraviti tudi pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo. Preglede opravi veterinarska služba Veterinarskega zavoda M. Sobota.
Tuberkulinizacijo plemenic na farmi Nemščak opravi obratna veterinarska ambulanta KG Rakičan. Tuberkulinizacijo plemenskih merjascev na farmi Nemščak opravi VTOZD za veterinarstvo, v kooperacijski reji pri KZ Panonka pa veterinarski zavod M. Sobota.
6.	člen
Na brocelozo je potrebno preiskati enkrat letno:
—	krave za zasebni reji in osnovno čredo pri KG Rakičan z mle-čnim prstenastim preizkusom, ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba živalim odvzeti kri za pregled,
—	20 % plemenskih živali osnovne goveje črede KG Rakičan in vse bike v osemenjevalnem središču ter vzrejališču plemenskih bikov ŽVZ v M. Soboti s serološkim pregledom krvi,
—	20% plemenskih živali v osnovni čredi prašičev na farmi Nemščak,
. — odstreljene poljske zajce na območju občine M. Sobota.
Vzorce mleka odvzame in mlečno prstenasto preiskavo opravi Veterinarski zavod M. Sobota. Vzorce krvi na prašičjerejski farmi Nemščak odvzame Veterinarski zavod M. Sobota s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante KG Rakičan, v ostalih primerih pa vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, laboratorijske preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo. Pregled zajcev opravi Veterinarski zavod M. Sobota, laboratorijske preiskave pa-toanatomsko sumljivih zajcev pa VTOZD za veterinarstvo.
7.	člen
Na bolezen Aujeszkega in TGE je potrebno preiskati 10 % vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Nemščak. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante KG Rakičan.
8.	člen
Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je potrebno enkrat letno preiskati plemenske bike v osemenjevalnem središču ZVZ M. Sobota in v prirodnem pripustu.
Enkrat letno je potrebno pregledati plemenske bike v osemenjevalnem središču pri ŽVZ M. Sobota in v prirodnem pripustu na vi-briozo, levkozo, leptospirozo, trihomoniazo, opraviti koprološki ter bakteriološki pregled semena glede onesnaženost z ubikvitamimi bakterijami. Vzorce odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo (vibrioza — infekcija s Campylobacter fetus).
9.	člen
Na govejo levkozo je potrebno pregledati 20% vseh plemenskih živali v osnovni čredi pri DO KG Rakičan. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, preiskave seruma s preiskusom precipita-cije v agarskem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo.
10.	člen
Na leptospirozo je potrebno pregledati enkrat letno 10 % vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovni čredi goved pri DO KG Rakičan in 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Nemščak in v kooperacijski reji KZ Panonka. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod M. Sobota s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante DO KG Rakičan.
11.	člen
Proti kužni bolezni miksomatozi kuncev je potrebno cepiti vse kunce stare več kot 6 tednov. Stroški cepljenja bremenijo imetnika živali.
12.	člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršico in varoozo je potrebno preiskati čebelje družine plemenilne postaje Zveze čebelarskih društev M. Sobota.
Vzorce mrtvic vzame Veterinarski zavod M. Sobota, preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo. Vzorci mrtvic se morajo dostaviti v preiskavo do 31. marca 1989, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1989.
13.	člen
Veterinarska organizacija, ki opravlja preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu in o serijski ter kontrolni številki cepiva kot tudi o rezultatu cepljenja in preiskavah.
Organizacije iz prejšnjega odstavka so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
14.	člen
Veterinarske delovne organizacije iz prejšnjega člena morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati veterinarsko inšpekcijo o vseh nezaželjenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na morebitno nezanesljivo imunost.
15.	člen
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85).
IV. vitli
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
St.: 326-2/89-8-V/MA
Datum: 24. 1. 1989
PREDSEDNIK IS SO MURSKA SOBOTA: Janez ŠTOTL, dipl. oec.
Radijski in televizijski spored od 10. do 16. februarja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
__________-________________;_______;_____________________i____!_________________
RADIO
RADIO
RADIO	, ____ ,	_ _
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Želite dobre volje in nasmejani zaključiti delovni teden? Vključite radio in na domačem valu se bomo potrudili za to — ob svežih cestnih in vremenskih podatkih, pregledu dogodkov ob koncu tedna, kramljanju in prijetni glasbi). 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, sobotna anketa, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (osrednji aktualni
(dežurstvo na telefon 232 od 14.00 do 16.00).
21
prispevek
ob jubileju
TV LJUBLJANA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA I MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Romano vilago — Svet Romov, reklame, glasba), 18.00 21 232.
TV LJUBLJANA
8.45 _ 12.40 in 16.00 - 24.05 Teletekst RTV Ljubljana, 9.10 Kaj je film 5: Izrazna sredstva filma — Spreminjajoča se slika in Poslednji pešec, kratki film,. 10.10 Mozaik, 16.30 Tv dnevnik 1, 16.45 Mozaik, ponovitev: Tednik. 17.35 Albanska vas za zidovi, dokumentarna oddaja, 18.15 Spored za otroke in mlade, 19.17 Naše akcije, 19.30 Tv dnevnik 2, 20.05 Naš edini svet, angleška dokumentarna serija, 20.40 Detektiva iz Miamija, 21.50 Tv dnevnik 3, 22.10 Strašilo, ameriški film.
Program: LJ 2
17.00 Satelitski programi poskusni prenosi, 19.00 Domači ansambli: Ansambel Jožeta Burnika, ponovitev, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Tv abonma: Koncert orkestra SF (Lajovic Ozim), direktni prenos, 22.05 Skupščinska kronika, 22,25 En avtor, en film, oddaja tv, 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi.
JV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.30 Otroški in
7.45
13.20
in
15.15 1.50 Teletekst RTV Ljubljana, 8.10 Otroška matineja, 11.10 Izbor tedenske programske tvornosti, 15.40 Videogodba, 16.30 Tv dnevnik 1, 16.45 Challani, češkoslovaški film, 18.00 Vail: SP v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos I. teka, 19.20 Tv okno, 19.30 Tv dnevnik 2, 19.59 Utrip, 20.20 Vail: SP v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos 2. teka, 21.50 Tv dnevnik 3, 22.00 S. Conran: Čipke, ameriška nadaljevanka, 22.40 Mednarodni montand, 23.55 Kavboji, ameriški film.
Program: LJ 2
Opomba rokomet — Cr-venka:Bosna, Vaterpolo — Bečej ..., 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi, 18.00 Jugoslavija, dober dan, oddaja tv Zg, 18.30 Gruntovčani, ponovitev nadaljevanke, 19.30 Tv dnevnik, 20.15 Propad rimskega cesarstva, ameriško-španski film.	,
Vestnika, pregled športnih in drugih dogodkov, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor — radgonski poštar), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 9.00 do 11.00).
5.30 Prebujajte se z nami! (Z radiom Sobota r novi dan — klepetamo z vami, vrtimo vam prijetne melodije, prebujamo se z vami s svežimi pomurskimi informacijami. Dodajamo zdravniški nasvet. minule za šolarje, gostimo imitatorja — šaljivca, kličemo znanega Pomurca). 8.00 Konec jutranje oddaje.
5.30 Prebujajte se z nami! (Radio Murska Sobota vas bo popeljal v novi dan — s kramljanjem, prebujajočimi melodijami, dobro voljo. Poleg tega pa bomo še kuhali z vami, zavrteli minute za mlade. dodali najnovejše cestne in vremenske informacije), 8.00 Konec jutranje oddaje.
TV ZAGREB
Prvi program
” 8.15 Tv v šoli, 15.15 Sobotno popoldne (narodna glasba, film . . .),	19.30
Dnevnik, 20.00 Žgodba z Zahodne strani (film), 22.50 Dnevnik, 23.05 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovi-
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Miami Vice, 20.55 Sladki dom (zabavna nadaljevanka), 21.35 Dnevnik, 22.00 Kultura, 23.00 Nočni spored
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X,Y — nerešeno, 21.20 Glasbene anekdote, 22.05
tve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 22.30 Šport, 23.30 Rock večer.
Drugi program
17.45 SP v smučanju, 18.40 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 SP v smučanju, 21.15 Highlander (film), 23.10 Osamljenec (film).
TV MADŽARSKA
TV LJUBLJANA
8.35 - 23.10 Teletekst RTV Ljubljana, 9.00 Otroška matineja, 10.20 S. Conran: Čipke, ponovitev ameriške nadaljevanke, 11.30 Ljudje in zemlja, 12.30 Pod drobnogledom, 12.45 Zabava vas Oliver, zabavno glasbena oddaja, 13.30 Propad rimskega cesarstva, ameriško-španski film, 16.30 Tv dnevnik 1, 16.45 Kavboji, ameriški film, 19.30 Tv dnevnik 2, 19.59 Zrcalo tedna, 20.20 G. Mihič: Srečno novo leto 1949, nadaljevanka tv Skopje, 21.15 Smučajmo vsi, 21.30 Zdravo, vmes poročila.
Program: LJ 2
16.50 Vail: SP v alpskem smučanju — slalom (m), prenos L teka, 17.45 Športno popoldne, nadaljevanje
rokomet
Lovčen :Med-
veščak, vključitev, 19.20 Vail: SP v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 2. teka, 20.10 Meč Islama, 2. del angl. dok. oddaje, 21.05 Poezija, 21.35 Športni pregled.
TV ZAGREB
Prvi program
9.30 Nedeljsko mladinsko dopoldne, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Izobraževalni spored, 14.00 Mala hiša v preriji (film), 14.00 Nedeljsko popoldne, 16.30 Potopis, 17.05 Čudežni napoj dr. Jerryja (film), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Portret Ilije Pevca (drama), 21.20 Pravici je zadovoljeno (film), 23.20 Dnevnik,
| TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, 15.05 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Portret Alfreda Krausa, 21.20 Matere, 22.15 Spek-trum
TV MADŽARSKA
Harley Davidson (film), 0.00 Masaker jani (film)
344 v Gva-
Drugi program 16.00 Glasbene
želje,
16.45 Zadnji vhod v Belo hišo, 17.30 Svet živali, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Možgani, 21.20 Novosti iz sveta filma, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Šport, 22.50 Umetnine
TV MADŽARSKA
9.05 Za otroke. 10.40 Meduze na koncu sveta. 11.30 Polip, kriminalka. 12.40 Naš ekran, v nemščini. 15.05 »Adriatic College«, reportaža. 16.10 Človeško telo, 6. del. 16.40 Igra Bar-kochba. 17.25 Srce, ital, serija. 18.25 12 mesecev v gozdu. 18.50 Sosedje, pon. 47. dela. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Voščilo Ferencu Bes-senyeiju. 21.20 Arhitekt E. Galantay. 21.55 Nepokoše-ne divje cvetlice, sovjetski film. 23.20 TV dnevnik.
9.00 Za otroke., 10.30 Moskovski veliki cirkus. 14.45 Milijon korakov po Madžarski. 15.35 Klinika, nemška serija. 17.20 Delta. 17.50 Tišina, balet. 18.30 Madžarska stoletja; Unija z Erdeljem. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Priča obtožbe, kriminalka. 22.05 Tele-šport. 22.20 Portreti iz XX. stoletja: Partija šaha z Marcelom Duchamps-em, film francoske TV. 23.15 Video strani.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje.
16.00 Najlepše»želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
g.45 _ 13.05 in
23.15 Teletekst
15.45
RTV
TV LJUBLJANA
5.30 Prebujajte se z nami! (Preden polno zaživite novi delovni dan. vključite radio! Na domačem valu boste slišali vrsto koristnih informacij. poskušali vas bomo zabavati in kratkočasiti tudi reševati vaše večje ali manjše vsakdanje žulje. Sodeluj te po telefonu 21 232 ali pisno na naslov Titova 29. M. Sobota). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (na telefon 21 232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.30 Prebujajte se z nami! (Radio Murska Sobota vam skuša olajšati pot na delovno mesto ali v šolo! Posredujemo vam kmetijski nasvet, modroval bo Džouži. zvedeli bomo, koliko je novorojenih Pomurcev. Vse to seveda ob vašem sodelovanju in vaših kritičnih pripombah), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
9.10 Madžarska stoletja; Odgovorna vlada, pon. 9.30 Kot razvezan snop, pon. 3. dela TV filma. 10.30 1000 let Bizanca, pon. 17.00'Za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Reportaže. 18.00 Okno, služnostni program. 19.05 Siromak mora potrpeti, 2. del: Mali pastirček. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Egeto Eszter, madžarska serija. 21.15 Novi val. 22.00 Celi svet je teater, 11. del. 22.55 TV dnevnik.	<
MULCI
— slovaški mladinski TV film. 1986
Slovaški televizijski film nam predstavi skupino 12-letnih otrok s slovaškega podeželja v času poletnih počitnic. Ker nimajo šolskih obveznosti, pa tudi doma jih ne zaposlijo dovolj, občasno ušpičijo kakšno neumnost. Zadružni nadzornik mora biti kar naprej pozoren, saj so fantje vedno pripravljeni na rabutanje. Skupini vrstnikov se hoče pridružiti tudi precej manjši deček, ki pa ga kar naprej odrivajo, dokler jih njegova vztrajnost vendarle ne prepriča, da bi jim lahko koristil. Pridruži se jim tudi 12-letna deklica, ki je tu na počitnicah. Kljub vsem drobnim porednostim so to dobri otroci, ki jih vrli zadružni nadzornik razume in tudi uporabi za nekatera dela, da se lahko odkupijo za storjene nevšečnosti.
Režija: Laco Halama, v glavnih vlogah: Jan. Bzduch, Lubomir Kompanik, Lenka Štefankovi-čova, Milan Chalmovsky
Ljubljana, 9.10 Kaj je film — 6: Izrazna sredstva filma, Prostor v filmu in projekt kamera, Kratki film, 10.10 Mozaik: 10.10 Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 Tv mernik, 11.25 Igrani film, 16.10 Smučajmo vsi, ponovitev, 16.30 Tv dnevnik 1, 16.45 Mozaik, ponovitev, 17.30 Oči kritike, 18.00 Da ne bi bolelo: Potrta duša v zdravem telesu, 18.25 Spored za otroke in mlade, Radovedni Ta-ček: Voda, 18.35 Poleti, pesmi, oddaja tv Sk, 19.15 Tv okno, 19.30 Tv dnevnik 2, 20.05 D. Ugrešič-S. Tribu-šon: Kako preživeti do prvega, drama tv Zg, 21.10 Osmi dan, 21.50 Tv dnevnik 3, 22.05 Antologija slovenske violinske glasbe.
Program: LJ 2	'
8.45 — 11.40 in
23.10 Teletekst
16.00
RTV
TV LJUBLJANA
Ljubljana, 9.10 Kaj je film 7: Izrazna' sredstva filma —
8.45-11.40
in
Čas
filmu in
kar + Kratki film, Mozaik: Šolska tv,
sli-10.10 Pokli-
eno usmerjanje: Elektroenergetik, Safari v mestu, Računalništvo in Robotika, 16.30 Tv dnevnik 1, 16.45 Mozaik — šolska tv, ponovitev, 18.00 Spored za otroke in mlade: 18.00 Lonček kuhaj: Špageti, 18.05 Periskop: Ptt, 19.15 Tv okno, 19.20 Dobro je vedeti, 19.30 Tv dnevnik 2, 20.05 N. Ba-dalucco: Če nekoč potrkaš na moja vrata, 2/4, italijanske nadaljevanke, 21.15 Omizje (vmes poročila).
16.00—23.10 Teletekst RTV Ljubljana, 9.10 Kaj je film: izrazna sredstva filma — Filmska montaža in Piknik v nedeljo, kratki film, 10.50 Portret: Vsak človek se rodi svoboden, 16.30 Tv dnevnik 1, Mozaik, ponovitev, 18.20 Spored za otroke in mlade, 19.15 Tv okno, 19.20 Dobro je vedeti, 19.30 Tv dnevnik 2, 20.05 Film tedna: Smrt Maria Riccija, švicarski film, 21.50 Tv dnevnik 3, 22.00 Svet poroča.
Program: U 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi, 18.30 Regionalni programi tv Ljubljana — studio Mari-
8.45 — 11.45 in 16.00 — 23.25 teletekst RTV Ljubljana, 9.10 Kaj je film 9: Filmska igra in revolucija, Kratki film, Mozaik: šolska tv, 10.10 Poklicno usmerjanje: Logoped, 10.40 Safari v mestu, 1 L10 Po sledeh napredka, 16.30 Tv dnevnik I, 16.45 Mozaik, ponovitev, 18.20 Spored za otroke in mladino, 19.15 Tv okno, 19.20 Dobro je vedeti, 19.30 Tv dnevnik 2, 20.05 Tednik, 21.00 L. MC. Mur-try: Umor Mary Phagan, ameriška nadaljevanka, 22.00 Tv dnevnik 3, 22.10 V Lahtiju, 22.25 Retrospektiva jugoslovanskega filma.
20.05 20.35 berto angl.
Po sledeh napredka, Umetniški večer, AL Moravia — Portret, dokumentarni film,
19.15 Ciociara, ital, film (č/ b), CCa 100.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.00 Videotilt, 21.45 Dnevnik, 22.10 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Peter Strohm, 22.00 Beg v troje (film)
TV MADŽARSKA
9.10 Teden, pon. 10.10 Zob za zob, vzh. nemška serija. 11.10 Delta, pon. 16.45 Video novice. 16.55 Poročila v romunščini. 17.00 Po-
klicna
posvetovalnica.
17.45 TV spored za 3 dni. 18.00 Četrt ure za gospodarstvo. 18.15 Koledar 1989. 19.00 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Egeto Eszter, madžarska serija. 21.05 Panorama, svetovna politika. 21.55 Sergio Failoni, italijanski dirigent, ki je živel 20 let na Madžarskem.
22.45 TV dnevnik.
ZO ljubljanska banka
TV ZAGREB
Prvi program
8.15 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Umor v treh dejanjih (film), 21.45 Dnevnik, 22.05 Kontaktni magazin,
bor, 19.00 Žlahtna kapljica na slovenskem, dokumentarna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Košarka — za pokal R. Korača, 21.55 Nogomet — Portugalska— Belgija.
Program: LJ 2
17.00 Satelitski programi poskusni prenosi, 18.30 Regionalni programi tv Ljubljana — studio Maribor, 19.00 Žlahtna kapljica na Slovenskem, dokumentarna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Košarka — za pokal R. Korača, 21.55
Nogomet ska:Belgija.
Portugal-
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 15.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Univerzum, 21.15 Dallas, 22.00 Sestanek (film)
Prvi program
8.35 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmoskop, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni spored
TV AVSTRIJA
TVMADŽARSKA
8.55 Celi svet je teater, pon. 9.50 TV loto. 10.00 Panorama, svetovna politika. 10.45 Glasbeni film. 11.05
Telovadba za
invalide.
16.45 Panonska kronika. 16.55 Poročila v nemščini.
17.00 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.30 Četrt ure za gospodarstvo. 18.10 Priro-doslovec amater, pon. 18.35 Klinika, nemška serija. 19:30 TV dnevnik. 20.05 Vrtinec, angleška serija. 21.00 Studio ’89. 21.45 Izpovedi, dok. film. 22.30 TV dnevnik.
KAVBOJI
— ameriški barvni film, 1972
(THE COWBOYS)
Zgodba sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, glavni junak — igra ga dobri stari John Wayne — je gonjač živine, ki mu delavci z ranča odpovedo pomoč. Na svoji dolgi in nevarnosti polni poti si pomaga tako, da vzame v službo enajst dečkov, ki pa se kmalu prekalijo v vseh potrebnih veščinah divjega zahoda. Na starca se seveda zelo navežejo. Filmu ne manjka dogodivščin in preobratov, pa tudi tragičnih izkušenj ne, ozračje je polno nasilja. Vendar se je režiserju, ki je že pred Kavboji ustvaril nekaj uspešnih del drugih zvrsti, posrečilo ustvariti nekaj zelo lepih prizorov.
Kot zanimivost naj povemo, da je po tem filmu leta 1974 nastala tudi krajša tv serija, ki pa ni doživela posebnega uspeha.
Dnevnik, magazin, glasbena
20.00 Politični
21.00 Zabavno-oddaja, 22.10
Dnevnik, 22.30 Nočni program
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 15.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ribička iz Bodenskega jezera (film), 21.45 Cesta prekletstva (film)
TV MADŽARSKA
19.00 Siromak mora potrpeti, 3. del: Dninar. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pojoče kino, zabavni magazin. 20.55 Celi svet je teater, 12. del angleške serije. 21.50 Novi svet, ilustrirana zunanjepolitična kronika. 22.35 TV dnevnik.
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 15.00 Otroški in mladinski spored,, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavni program, 21.55 Nevarne počitnice (film), 23.30 Mannix
Drugi program
16.00 Glasbeni avtomat, 17.10 Rumena reka, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranja politika, 21.15 Hotel, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Časopis začnite pošiljati od dne
Ime in priimek:
Naslov: kraj, ulica, hiš. št.
Podpis:
Datum:
Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SOBOTA, Titova 29.
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
STRAN 21
kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 10. do 16. febr. 1989
10.	febr. ob 17. uri akc. kom. POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA, II. del. TOKRAT EDDIE MURPHY NI MALOPRIDEN POLICAJ, AMPAK AGENT V FERRARIJU! FILM JE NABIT Z AKCIJO IN HUMORJEM! Režija: Tonny Scott (TOP GUN!)
10.	febr. ob 19. uri it. erot. film PREPAD STRASTI. Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!
12.	febr. ob 15. in 17. uri amer. akc. kom. POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA, II. del.
12.	febr. ob 19. uri it. erot. film PREPAD STRASTI.
13.	febr. ob 17. in 19. uri amer. akc. film PRVI NA POTEZI.
14.	febr. ob 17. uri amer. akc. film PRVI NA POTEZI.
14.	febr. ob 19. uri amer, thriller ČRNA VDOVA. Režija: Bob Rafael-son, igrajo: Debra Winger, Therese Russel, Dennis Hopper.
15.	febr. ob 17. in 19. uri amer, thriller ČRNA VDOVA.
16.	febr. ob 17. uri amer. kom. ŠEFOVA ŽENA. Režija: Ziggy Steinberg. POSREČENA IGRALSKA ZASEDBA, GLASBA SLAVNEGA BILLA CONTIJA - -TRENUTKI ZA SPROŠČEN SMEH!
16.	febr. ob 19. uri amer, nlm USODNA PRIVLAČNOST. Režija: Adrian Lyne, igrajo: Michael Douglas, Glenn Close. PRVORAZREDEN FILM PO TEHNIČNI IN IGRALSKI PLATI, KI VSEPOVSOD POLNI DVORANE!
Prodam
MOTORNO ŽAGO ST1HL 051 AV ELEKTRONTC prodam za dele. Karel Kerec, Andrejci 10, Martjanci. M-9407
AVTO MERCEDES 240 D, letnik 1983, prodam. Ivan Prša, Bratonci 162, telefon: 71-021. M-9408
TRAVNIK, 40 arov (Srednja Bistrica — Trate), prodam. Telefon: 70-332. M-9409
RENAULT 4 TLS, obnovljen, v odličnem stanju, ugodno prodam. Kučan, Gornji Petrovci 55, telefon: (069) 78-066. M-9411
PRODAM
ZASTAVO 101, letnik 1975, generalno obnovljeno, registrirano do decembra 1989, prodam. Večeslavci 38, telefon: 78-771. M-9413
RENAULT 14, letnik 1979, garažiran, prevoženih 50.000 km, prodam, Telefon po 15. uri: 22-521. M-9414 TAMIČ 60 T 5, letnik 1978, dolg keson, obnovljen, prodam. Odranci, Ravenska 12. M-9415
TRAKTOR ZETOR 3511 S, s kabino, 42 KM, prodam. Gančani 6. M-9416 KOMBINIRANI BOJLER ZA KOPALNICO (drva, elektrika) prodam. Gradišče 56 a. M-9418
DVA FOTELJA, kavč in klubsko mizico prodam. Koudila, Murska Sobota, Stara 8. M-9420
OPEL ASCONO, letnik 1975, prodam. Telefon: 24-176. M-9421
ZASTAVO 850 po ugodni ceni prodam. Rudi Srt, Gornja Radgona, Po-rabska 12. M-9425
MOTOR FORD ESCORD 1100 HC, obnovljen, prodam. Informacije popoldne po telefonu: (069) 72-658. M-9426
TRAKTOR IMT 560, s koso, prodam. Skakovci 60. M-9427
TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-9430 OMARO ZA DNEVNO SOBO, rabljeno, barvni televizor gorenje, rabljen, in dodatni štedilnik calorex, nov, prodam. V. C., Martjanci 59 C. M-9432
STAREJŠO KRAVO, brejo osem mesecev, plug slavonac in vložek za traj-nožarno peč prodam. Vogričevci 42, Ljutomer. M-9433
FORD CAPRI II 1600, žadnji model, prodam. Telefon: (069) 87-073. M-9436
BARVNI TELEVIZOR GORENJE z obnovljenim ekranom prodam. Ogled od 15. do 16. ure: Štefana Kovača 34. M-9437
GOLF GL, star šest let (radio), ugodno prodam. Marin, Boreči 7, telefon: 87-239. IN-16634
TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Pristava 17, telefon: 82-198. IN-16633 SVINJO (160 kg) prodam. Telefon od 18. do 20. ure: 87-256. IN-16630
BREJO TELICO, staro dve leti, prodam. Miran Slana, Mota 60, Ljutomer. IN-16635
DVE MOSKI-OTROŠKI KOLESI (za starost do 15 let, eno navadno, drugo športno, uvoženo) in peč, visoko 80 cm, prodam. Nemec, Precetinci 5 a, Bučkovci. IN-16629
HARMONIKO MELODIJA, 48 ba sno, prodam. Telefon: 81-737. IN-16628
KABINO ZA TRAKTOR ZETOR 4911 in starejšo zastavo 101, registrirano, prodam. Ivanjševci 10, p. Spodnji Ivanjci. GR-18952
LESEN KORUZNJAK, dolg 5 m, ugodno prodam. Kobilje 4. M-9384.
MOTORNO KOLO, s tremi prestavami prodam. Zasadi 23, Križevci pri Ljutomeru. M-9385.
HI-FI MDEOSTLDIO
KIDRIČEVA 21 (nasproti attobusne postaje) All RSKA SOBOTA in VIDEOTEKA ŠTl DUŠKE KNJIŽNICE
NOVO V IZPOSOJEVALNICI!
Največji izbor filmov vseh zvrsti po najnižji dnevni ceni samo 2.000 din za kaseto!
Snemanje in presnemavanje vseh vrst dogodkov na formate VHS. VETA. SUPER BETA. Izposoja video playerjev. Odprto: 12. do 18. ure. ob sobotah od 10. do 13. ure.
TRAKTOR TORPEDO 6006 pro dam. Bukovnica 19, p. Bogojina. M-9386
TELEVIZOR GORENJE, čmo-beli, moped tomos 14 M, varilni aparat va-rex 135 P in poročno obleko (38) iz butika Iris prodam. Kuzmič Gornji Slaveči 102, telefon: 78-356. M-9387 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO prodam. Gančani 38 a. M-9389 PES - LOVSKI TERIER, z rodovnikom, naprodaj. Beltinci, Cankarjeva 23. M-9393
NJIVO V DOKLEŽOVJU (gornji pašnik), 24 arov, prodam. Dokležovje 149. M-9396
HARMONIKO WELTMEISTER, 60-basno, ugodno prodam. Telefon: (069) 48-340. M-9397
TRAKTOR URSUS C 360, skoraj nov, prodam. Franc Kocbek, Orehov-ski Vrh 27, Gornja Radgona. M-9398 RAČUNALNIK COMMODORE 64, z disketno enoto, commodore 1541, ojačevalnik uragan (120 W) in dvo-manualne orgle farefisa prodam. Kobilje 30. M-9399
GARAŽO V OBJEKTU TRIPLEKS na Stan ulici prodam. Telefon: 21-325. M-94000
VW HROŠČ, letnik 1974, 1. registracija 1976, ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Zubčič, Radenci, Titova cesta 3. M-9401
AVTO WARTBURG, dobro ohranjen, registriran do avgusta 1989, prodam. Somi, Dobrovnik 19. M-9403 MOPED TOMOS COLIBRI T-12, dobro ohranjen, prodam. Murska Sobota, Partizanska 49. M-9404 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 23. M-9405
DVE TERMOAKUMULACIJSKI PEČI IN REGAL ZA DNEVNO SOBO zaradi selitve prodam. Naslov v upravi lista. M-9406

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdtejak,
Gomp Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, pro-dam. Zorec, Veržej, telefon: 87 198, po 16. uri. M-9439
MANJŠO KMETIJO na relaciji Lendava — Dobrovnik, v Kamovcih št. 53, vse ena parcela, ob asfaltni cesti, prodam. Informacije po telefonu: 061 454 798. M-9477
MOTOKULTIVATOR HONDA 610-Y, s prikolico (pet mesecev), prodam. Cena 250 SM. Ogled popoldne. Hanželič, Kog 44 a, p. Ormož. M-9478
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE, 43 m\ prodam. Telefon po 20. uri: 23 563. M-9479 SYNTSIZERJA ROLAND JUNO 60 (kovček, pedala boss FV-200 in DP-2) JUNO ALFA 1, dva zvočnika celestion (150 W) prodam. Daniel Kerman, Radenci, Nazorjeva I, ali telefon od 19. do 20. ure, ob delavnikih: (069) 26 553. M-9440
ZASTAVO 850, letnik 1982, prodam. Pečarovci 118. M-9441
BOČNO KOSO ZA UNIVERZAL 545 prodam. Štefan Pal, Dragotinci 37, p. Videm ob Ščavnici. M-89443
•••••••••••••••I
I Novi in rabljeni avtomobilski ' deli za motor in pločevino po '
[ ugodni ceni. Avto Recek, Win- ( I dischminihof, telefon: 9943 , I 3156 2269.	i
•••••••••••••••••
ŠTEDILNIK GORENJE (4 elektrika. 2 plin) prodam. Telefon po 54. uri: 23 838. M-9445
RENAULT 4, letnik 1985, prodam. Milan Žunič, Stanjevci 5. M-9447
RAZPRODAJA RABLJENEGA POHIŠTVA IN OPREME bo v nedeljo, 12. februarja, od 8. do 13. ure, v M. Soboti, Trstenjakova 34. M-9449
PUJSKE prodam. Gradišče 4. M-9450 ŠKODO COUPE 110 R, registrirano do julija 1989, prodam. Krapje 60, Veržej. IN-16645
LADO 1200, letnik 1976, neregistrirano, vozno, prodam. Bojan Černjavič, Logarovci pri Ljutomeru. IN-16637
VINOGRAD, 10 arov, ugodno prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 98. M-9256 JUGO 55, I. 1985. prodam. Žižki 125.
STROJ ZA UPOGIBANJE PLOČEVINE do 0,8, dolžina 2 m, prodam. Vlado Bračič. Štuki 36, Ptuj, telefon: 062 775 371. M-OP AVTO TAUNUS 15 M (po delih) prodam. Murska Sobota, Daneta Šumenjaka 8. M-9451
GOLF, dizel, 1983, prodam. Golubovič, M. Sobota, Lendavska 10. M-9452
TRAKTOR ZETOR 7011 in dve breji kravi prodam. Satahovci 32, M-9453
AVTO GOLF, letnik 1978, prodam. Telefon: 77 131. M-9454
PEČ EMO CELJE za centralno ogrevanje, 23.000 kalorij, prodam. Velika Polana 8. M-9455
VODOVODNO ČRPALKO - HIDRO-PAK, trifazno, in plinsko napravo za avto, novo, ter žago za razrez tehničnega lesa, prodam. Telefon: 77-208. M-9457 VIDEOREKORDER in štedilnik iskra korona naprodaj. Stanko Kranjec, Rogašovci 21 b, telefon: (069) 78 7231. M-9458 KRAVO, staro pet let, brejo, prodam. Murski Črnci 55. M-9459
PRIKOLICO za prevoz živine in varilni aparat, 180 A M P, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-9461
OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1986, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Telefon: 21 695. M-9463
JUGO 45, letnik 1983, prodam. Andrej Pučko, Murska Sobota, Ulica ob kanalu 11. M-9464
TRAVNIK V MARKIŠAVCIH, 22 arov, prodam. Čemelavci, Gorička 74. M-9465 AKACIJEV LES, 4 in 5 m, prodam. Lipa 164. M-9466
ZASTAVO 750 in fantovsko kolo prodam. Pelci, Gornja Radgona, Mladinska 9. M-9467
RAČUNALNIK ORIC 64, nov, kompleten, prodam. Sabo, Vrtna 8. M-9468
4 GUME ZA ŠKODO PRODAM. Sodišin-ci 19. M-9470
POHIŠTVO ZA SPALNICO IN ZAMRZOVALNIK PRODAM. Škraban, B. Ziherla 15, telefon: 22 572. M-9503
ŠPORTNO ŠKODO, letnik 1977, ugodno prodam. Bence, Turnišče, telefon popoldne: 72 080. M-9471
LADA, letnik 1978, naprodaj. Jože Menci-gar, Večeslavci št. 116, telefon: 23 109. M-9473
STISKALNICO ZA SENO prodam. Odranci 198. M-9475
SEDEŽNO GARNITURO IN POHIŠTVO ZA KUHINJO prodam. Telefon: 24 934. M-9476
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, 50 m2 prodam. Telefon: 23 111. M-9482 RENAULT 18 TLJ, letnik 1984 junij, prodam. Telefon do 15. ure: 21 650, po 15. uri: 46 037. M-9484
RABLJENO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, otroško posteljico z jogijem m otroški športni voziček prodam. Informacije po 16. uri: 24 850. M-9485
126 P, letnik 1984, prodam. Leopold Horvat, Jurij 12 d, Rogašovci, telefon po 16. uri: 78 749. M-9486
ZASTAVO 101, karambolirano (po delih, motor brezhiben), prodam. Andrej Rogan, Gornji Slaveči 24. M-9488
KOSILNICO BCS z obračalnikom prodam. Lipovci 107, telefon: 71 135. M-9489 ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 70.000 km, prodam. Telefon: 76 091. M-9490
FORD ESCORT, nov model, prodam. Nu-skova 2, p. Rogašovci. M-9492
VIDEOTEKA VHS
gorčan-urSič
Lendavska cesta — zaklonišče
Murska Sobota
PRIPOROČA:
1. MICHAEL JACKSON V FILMU MOONWALKER
2. MAASQUERADE — film, ki osvaja gledalce
3. COCTAIL - TOM CRUISE
4. WILLOW — uspela bajka o meter visokem palčku
5. INNERSPACE - MIKROKOZ-MOS
6. WHO FRAMED ROGER RABBIT — film za otroke in odrasle
7. BODY SLAM — komedija (boks, borilne veščine itd.)
8. TOPS — upor na vojaški akademiji
9. PRIVATE MANOEUVRES — VOJNI MANEVRI — komedija
10. FREEWAY — psihopat mori na avtocesti
| 11. MIDNIGHT RUN — ROBERT J DE NIRO v novi uspeli vlogi
. 12. THE GAUNTLET - CLINT EASTWOOD v svojem stilu
Več kot 450 filmskih stvaritev, tudi za najbolj izbrane okuse — vsak mesec 40 novih filmov ...
KOMBAJN DJURO DJAKOVIČ M 770 z adapterjem za koruzo in krave, kontrola A, prodam. Noršinci 62. M-9474
ZASTAVO 750, vozno, prodam za 180 SM. Solar, Andrejci 22. M-9493
MEŠANI GOZD, 1,55 ha, prodam. Panovci 40. M-9495
GOLF, bencin, in motorno kolo puch, ugodno prodam. Panovci II. M-9496 TRAKTOR ZETOR 7211 ugodno prodam. Baler, Bokrači 14. M-9497	I
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, star leto dni, videorekorder na daljinsko upravljanje, star deset mesecev, in glasbeni stolp
MTC nujno prodam. Telefon po 20. uri: 72 553. M-9498
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, daljinsko upravljanje, star 3,5 leta, prodam. Telefon popoldne: 22 356. M-9499 ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE 240 1, in barvni televizor kbrting, oboje odlično ohranjeno, prodam. Telefon po 15. uri: 26 607. M-9500
KOMBI IMV 2200 D, kesonar, zadaj dve osi, prodam. Štefan Bunderla, Grad, telefon: 77 757. M-9271
VINOGRAD V DOBROVNIKU prodam.
Tbrnar, Dobrovnik 166. M-9501
RAZTEGLJIVO SEDEŽNO GARNITURO. dobro ohranjeno, prodam. Telefon: 87 448. M-9502
MLADICE NEMŠKIH OVČARJEV, odli čnih staršev, z rodovnikom, prodam. Lukač, Murska Sobota, Kroška 79. M-9504
BARVNI TELEVIZOR ISKRA HORIZONT, na daljinsko upravljanje, prodam. Informacije po 12. uri: telefon 23 338. M-9506
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEW, rjave, iz koope-racijske reje, navajane na vso domačo hrano, opravljena vsa potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah. Naročilo sprejema in daje vse informacije: GOSTILNA TIBI HORVAT, NEMČAVCI 38, telefon: (069) 23-375 ali (069) 24-393.
TELEVIZOR, čmo-beli, in gramofon prodam. Telefon: 25 327. M-9507
FIAT 125 P, letnik 1979, tudi po delih, zamrzovalno skrinjo, 1201, potrebno manjšega popravila, in avtoradio s CB postajo, zelo ugodno prodam. Cipot, Gornji Petrovci 2 a. M-9508
GOLF, bencin, letnik 1982, prodam. Ogled možen v soboto popoldan. Telefon od 18. do 19. ure: 72 578. M-9512
VW SCHIROCCO, letnik 1975, in zastavo 850, kombi (zaprt), letnik 1982, prodam. Štampar, Urban 2, p. Štrigova. M-FH TRAKTOR IMT 540 s koso, malo rabljen, prodam. Pečarovci 70. M-MM VOLKSWAGEN 1200 (hrošč), letnik 1968, motor letnik 1975, karoserija obnovljena, prodam. Košak, Urban, p. Štrigova. M-FH RENAULT 4, letnik 1979, in molzni stroj westfalija, nov, nerabljen, prodam. Telefon po 18. uri: 72 670. M-9513
GLASBENI STOLP BENYTON prodam. Telefon po 17. uri: 22 055. M-9514
KOTNO GARNITURO ZA DNEVNO SOBO, skoraj novo, prodam. Magdič, Lendavska 17 c, stanovanje 66. M-9515
JAGNEDOV REZAN LES ZA OSTREŠJE, poceni prodam. Informacije po telefonu: 71 648. M-96I6
BARVNI TELEVIZOR prodam. Donša, Kocljeva 2, telefon: 24 247. M-M M ZAMRZOVALNO OMARO, 2101, malo rabljeno, prodam. Informacije popoldne. Štefana Kuzmiča 6. M-9524
SEDEŽNO GARNITURO in litoželezno peč prodam. Telefon— 26 266. M-9517 PEC NA OLJE prodam. Cigut, Arh. Novaka 19. M-9519
DIANO, letnik 1977, registrirano do avgusta 1989, generalno obnovljeno, prodam. Telefon: 75 708, dopoldne, ali Velika Polana, blok. M-9533
MOTORNO KOLO, 175 ccm, varilni aparat 145 in motorno žago (meč 50), prodam. Telefon: (069) 87 584. IN-16646
FORD TAUNUS 15 M, registriran, avgust 1989 (cena 2 m) in akacijev vinski sod, 10001, nov, prodam. Slana, Mota 35, Ljutomer. IN-16647
GOLF, letnik 1982, prodam. Cena 17 M din. Nemec, Veščica 48, p. Ljutomer. IN-17003
LESENO STISKALNICO NA »PRESPAN«, dolžina 8 m, prodam. Telefon: 82 210. IN-82210
TRAKTOR IMT 588, star sedem let, prodam. Cena 20 MIO din. Branko Lisjak, Gardinovec 95, Čakovec. IN-16650
TELICO, VISOKO BREJO, kontrola A, prodam. Janez Sekereš, Dobrovnik 16. M-9520
Kupim
BOROVE IN SMREKOVE HLODE ku pim. Telefon: 76 116. M-9431
KOMBAJN ZA ŽETEV PŠENICE in vseh drugih žit kupim. Marjan Leskovšek, Mrzla Planina 26, p. Zabukovje pri Sevnici, telefon: 0608 88 195. M-OP
HIŠO v Murski Soboti, lahko starejša, kupim. Sečko, Lendavska 37 c. M-9505
AVTO DIANO kupim. Telefon: 24 520. M-9510
PIANINO ali manjši klavir kupim. Telefon po 19. uri: 23 961. M-95I8
Sobe
SOBO S KUHINJO ali večjo prazno sobo iščem. Naslov v upravi lista. M-9448

agromerkur
gEA Proizvodnja perutninskega mesa p. o.
Murska Sobota, I. L. Ribarja 4
UGODNA PRODAJA:
— žive mlade kokoši, povprečne teže 3,5 kg, po 16.000 din za kos
— živi mladi petelini, povprečne teže 5 kg, po 18.000 din za kos.
Prodajajo vsak dan od 18. februarja, razen nedelje:
— na dvorišču Agromerkurja v Murski Soboti od 8. do 16. ure
— na farmi Petrovci od 7. do 15. ure.
Izkoristite ugoden nakup.
OPREMLJENO SOBO oddam. Murska Sobota, Tomšičeva 48. M-9469
Zaposlitve
KUHARICO sprejmem. Lahko tudi mlajša upokojenka ali ženska, ki ima veselje do dela v kuhinji. (069) 87-226. M-9394
ZA FRIZERSKI SALON V GORNJI RADGONI zaposlim poslovodje poslovalnice in več sodelavk brivsko-fri-zerske stroke. Možnost dobrega OD po učinku. Pisne ponudbe pošljite na: SALON KRZNARIČ, Maribor, Slovenska 24, ali po 20. uri telefon: (062) 631-715. GR-18951
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega pri Tehniški kemijski šoli v
JOŽE HORVAT, zidarstvo-fasaderstvo, Filovci 110, 69222 Bogojina. Informacije tudi po telefonu: (069) 76 214 ali (069) 72 575.
Rušah, leta 1968. Zvonko Bezjak, Ljutomer, Kolodvorska 4. IN-16631
PREKLIC!
Preklicujemo izjave, da je pri Petkovičevih zmanjkalo vina. Kovačič, Kepe, Vegi LE-19445
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost naloga za vpis v hranilno knjižico št. 8663-7, v znesku 306.000. din. Štefan Bejek, Lucova 21, Gornji Petrovci. M-9417
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Trgovske šole na Ptuju, izdanega leta 1967. Marija Šnajder, Hermanci 40. IN-16639
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
Globok in boleč je spomin na 5. februar, ko bo minilo leto dni bridke žalosti, bolečine in praznine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi, nikoli pozabljeni mož, oče, sin in brat
Ignac Poredoš
—	iz Ižakovec
Ob tvojem grobu naenkrat začutimo, kako dragocen in kako velik je bil tvoj trenutek bivanja med nami. Kakor senca jutrišnjega dne prihajamo in postojimo pred tvojim grobom, tihi in nemi, čakajoči, da bi doumeli zakaj.
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
NJEGOVI NAJDRAŽJI
Jože Novak
69240 Ljutomer ul. V. prekomorske brigade 7 telefon (069) 81-906
Smo srednje veliko, sodobno zasnovano in perspektivno privatno podjetje.
K sodelovanju vabimo ambicioznega strokovnjaka za opravljanje prostih nalog in opravil:
VODENJE PROIZVODNJE, KONSTRUIRANJE IN RAZVOJ
V poštev pridejo osebe s končano višjo (visoko) tehniško šolo — strojne smeri. Delovne izkušnje niso pogoj. Pokličite nas po telefonu alt se oglasite osebno.
Strojno vam hitro in brez večjih razdiranj obnovimo izolacije stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij proti vlagi v zidovih.
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, izdanega leta 1961. Marija Šnajder, Hermanci 40. IN-16638
PREKLIC!
PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala OŠ Vinka Megla, Črenšovci, izdanega leta 1979. Jože Sabotin, Odranci, Ravenska 27, p. Črenšovci. M-9456
DELO SPREJMEM NA DOM. Možnost uporabe vozniškega izpita A. B, C in E Kategorije. Naslov v upravi lista. M-9457 SPREJMEM KAKRŠNOKOLI HONORARNO DELO NA DOMU. Radgona, telefon: (069) 74-838. M-9487
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota. Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar (kultura); Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport). Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik). Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/I. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za I. polletje 1989 je 50.000 dinarjev, za delovne organizacije 100.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.	,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Ferija Jalšovca
dipl. inž.
Hvala vsem za izkazano čast pokojniku ob slovesu, vsem govornikom ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nam pa ustno in pisno izrekli sožalje.
Murska Sobota
VSI NJEGOVI
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
STRAN 22
ZAHVALA
Umrla je naša mama
Jolanka Flisar
roj. Kuzma iz M. Sobote, Lola Ribarja 8
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, g. seniorju Novaku in pevcem za pogrebni obred.
M. Sobota, 25. decembra 1988
VSI NJENI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga mama in stara mama ter sestra
Alojzija Hidič iz Moravskih Toplic Kranjčeva 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in šopke ter v druge namene.
Posebna hvala patru Štefanu Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku tov. Stefanu Makoterju za poslovilne besede. Prisrčna hvala kolektivoma Tovarne mlečnega prahu in PODJETJA Sobota, M. Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Moravske Toplice, 28. januarja 1989
ŽALUJOČI: VSI NJENI
V SPOMIN
12. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno.zapustila mama in babica
Helena Ošlaj
iz Filovec
Ohranili te bomo v trajnem spominu!
ŽALUJOČ!: VSI NJENI
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. ker tebe, dragi ata, ni, da bi skupaj še bili.
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 85. letu starosti zapustil dragi ata, stari ata in sorodnik
Franc Sampt
iz Kuzme
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, kiso nam kakorkoli pomagali, ter vsem, ki so darovali vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala duhovniku in pevcem za odpete žalostnike in govorniku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: sin Franc ter hčerke Marija, Frida, Angela in Erika z družinami
Že deset let zdaj počivaš, klic nobeden te ne zdrami, tudi solze ne zbude.
Napis na grobu nas spominja, kjer ti spiš.
N SPOMIN
8. februarja je minilo deset žalostnih let, odkar nas je zapustil mož, oče, stari oče in pradedek
Aleksander Ziško
iz Lucove
Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate rože in prižigate sveče.
VSI TVOJI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage mamice, babice in prababice
Ane Bokan
iz Rogašovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Posebna zahvala g. župniku za cerkveni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke ter govorniku za občutene poslovilne besede.
Žalujoči: sinovi Viktor, Karel in Franc z družinami, hčerka Justina z družino, brat Franc z družino, vnukinje Bernardka, Jožica in Verica z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 64. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Aleksander
Kalman
iz Motvarjevec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govorniku KS za poslovilne besede, gasilcem GD Motvarjevci in sektorja Prosenjakovci.
ŽALUJOČI: žena Gizela, sin Jeno, hčerki Lenke in Gizela z možem Francem ter vnukinja Klari
Če bi solza mrtve zbudila, tebe, draga žena in mama, ne bi črna zemlja krila.
V SPOMIN
9. februarja minevata dve žalostni leti, ddkar nas je zapustila naša draga žena in mama
Marjeta Huber
iz Kovačevec
Boleč in nepozaben je spomin nate, v naših srcih je velika bolečina, ki ne bo nikoli ozdravljena.
Iskrena hvala vsem, ki se je še spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
TVOJI NAJDRAŽJI
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. ker tebe dragi sin in oče, ni, da bi skupaj še bili.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj, komaj v 41. letu starosti, zapustil naš dragi sin, oče, brat in svak
Jože Tompa
iz Odranec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje.
Posebna hvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin. Hvala tudi g. župniku za obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS G. Bistrica za poslovilne besede in vsem dobrim ljudem tako iz Odranec kot iz Gornje Bistrice.
Žalujoči: mama Marija, sin Jožek, brata Štefan in Ivan ter sestra Marija z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
25. januarja nas je v 90. letu starosti zapustila naša mama, stara mama in prababica
Marija Vrečič
roj. Škraban iz Strukovec
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znancem in prijateljem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala dr. Peričevi in Mileni Vučak za lajšanje bolečine. Hvala govornici KS Zenkovci in članom -GD Strukovci. Hvala duhovniku Jošarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali.
Žalujoči: sin Ludvik z ženo Jolanko, vnuk Branko in vnukinje Nada ter Olga in Edita z družinama
Ko solza po licu polzi, nihče ne ve. kako boli, morja solz bi potočili, ko bi. draga mama, lahko tebe prebudili.
ZAHVALA
V 70. letu starosti je tiho in brez slovesa zatisnila trudne oči. naša draga mama, stara mama in tašča
Ko solza po licu polzi, nihče ne ve, kako boli, morja solz bi potočili, ko bi dragi oče lahko tebe prebudili.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Kje si ljubi mož in oče. kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ? Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
19. januarja 1989 nas je v 84. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Vilma Pintarič
Z Vaneče 76
_. , , .. .	. •	• Vr„nn zahvaljujemo vsem sorodnikom,
ki ste jo pospremili na zad-sosedom, prijateljem m zrncem J^ P^P
nji poti, ji darovali vence in cvetj , I ebnj obred, pev-zili sožalje. Iskrena hvala g. župniku za pog
cem za odpete žalostinke m govornic. Mart.
7« noslovilne besede.
Zahvaljujemo se tudi kolek"v“ ^j^Mar^nu Ho" vmmRu-Posebna hvala za izkazano pomo Štefanu Škerlaku.
diju in Štefanu P'ntar'čehv^ a vendar še enkrat hvala Težko je najti pravi 'z™z ® ’t^ stali ob strani in nam vsem, ki ste nam v teh tezk!h trenutkin s.
na kakršen koli način pomagali.
.	........ X	j,,,;™ snaha Ivanka z Alešem in
Žalujoči: hčerka Šarika z družino,
drugo sorodstvo
Ludvik Špilak-Alojz iz Otovec t
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v teh težkih dneh v pomoč, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in njegov grob okrasili z venci in šopki, nam pa izrekli sožalje ter darovali v humanitarne namene.
Hvala vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivoma DO Mura, tozd Perilo in Vel. Potrošnik, tozd Merkur. Posebna hvala duhovniku Balažiču, pevcem za odpete žalostinke'ter predstavnici KS Marti za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Marija, hčerke Irma, Marta, Giza in Boža z družinami
Karel Balajc iz M. Sobote, Lendavska 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. duhovniku Novaku iz M. Sobote za pogrebni obred, hvala pevskemu zboru in godbi na pihala iz M. Sobote ter govorniku iz krajevne skupnosti za ganljive besede. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka boinišnice M. Sobota, posebej dr. Kološevi za njeno pomoč.
Vsem še enkrat — hvala!
Čikečka vas, M. Sobota, Berlin, 21. januarja 1989
Žalujoči: žena Fani, hčerka Irena z možem Rudijem, in vnuk Geza z ženo Marijo ter pravnukoma Igorjem in Alešem iz Berlina
VESTNIK, 9. FEE RUAN 1989
STRAN 23
v besedi in sliki
--- LJUTOMER
»FASENK V LOTMERKU« v znamenju politike
Letošnja pustna prireditev >Fašenk v Lotmer-
Namesto v snegu — v soncu
Tako je bilo na pustovanju svojčas, ko je bila še volja in denar za organizacijo maškarad v telovadnici soboškega Partizana. Zdaj imamo vsakodnevne maškarade, pustovanja v Murski Soboti pa ne. Vsaj takega organiziranega ne, za vse otroke, ki bi se radi s svojimi starši poveselili in zaplesali ter zrecitirali pesmice o pustu širokoustu, ki so se jih naučili.
ku<, ki jo že nekaj let organizira domače turistično društvo, je bilo v znamenju politike in ošvr-kovanja nekaterih domačih, krajevnih slabosti.
Že zgodaj dopoldne so se maske zbrale, nato pa se podale po mestnih ulicah do Glavnega trga. Tam so se vse predstavile in številni radovedneži (le zakaj se tudi oni niso maskirali?) so se kar prijetno zabavali nad skupinico, ki je predstavila pošto in telefonijo. Na pomoč jim je prišel celo Janez Stanovnik, predsednik predsedstva SRS, a vprašanje je, koliko lahko on vpliva na to mogočno organizacijo. Videli smo (vsaj
upamo, da še nismo zmotili) tudi Slobodana Miloševiča, ki je na verigi vlekel za sabo dva (v črnogorsko in slovensko narodno nošo oblečena) trpina. Pri tem pa mu je na veliko z bičem pomagal star Čiča, saj njegov oster bič ni miroval. Tu je bila tudi ekipa Toneta Vogrinca, ki je po tlakovanih ljutomerskih ulicah pripeljal vso svojo ekipo na najnovejših smučkah.
Se bi lahko naštevali bolj ali manj posrečene maske, a dovolj bodi. >Fašenk< je mimo in do prihodnjega leta si bomo ponovno nadeli naše vsakodnevne in zdolgočasene maske.
D. L.
GODEMARCI
—ODBOJKA
SADJARJI SO STAVKALI
Že drugič v tem letu so delavci enote Sadjarstvo tozda Mursko polje, ki sodi v sklop delovne organizacije Kmetijska zadruga
Ljutomer— Križevci,
prekinili
delo. Prvič je bilo to 16. januarja, ko so zahtevali za 50 odstotkov višje osebne dohodke. Povprečni osebni dohodek konec lanskega leta je v tej enoti znašal 510.000 dinarjev, na takratni stavki pa so zahtevali, da znaša najmanjši osebni dohodek v njihovi enoti 900.000 dinarjev.
Ker so postavili tudi določene roke, so v tem času strokovne službe delovne organizacije in tozda skušale ugotoviti, ali so
DAN, KO SE PTIČKI ŽENIJO
Društvo za vzgojo ptic Slavček v Beltincih pripravlja tudi za letošnje Valentinovo ptičje gostiiva-nje. Za tradicionalno, poučno in zabatno prireditev so pripravili bogat program, ki bo potekal v stari šoli to nedeljo od 14. ure naprej. Izbirati bodo zaščitnike (»kumove«) za posamezne vrste ptic, poslušali nastope moškega zbora, tamburašev, ljudskih pevk . in priložnostnih pevcev.
takšna povišanja možna ali ne. Račun je pokazal, da bi januarja lahko plače dvignili največ za 30 odstotkov, kar je še vedno pod vrednostjo, ki sp jo zahtevali v enoti. To pa zato, ker so osebne dohodke dvignili vsem zaposlenim, ne pa samo enoti sadjarstvo. Le-ti so zahtevali, da naj bi, če ni denarja za dovolj visok dvig osebnih dohodkov, le-te dvignili samo tistim, ki imajo najnižje prejemke. To je (kljub humanosti) žal protizakonito, zato so vsi zaposleni dobili januarja 30-odstotno povišico. Ugotovili pa so, da bo dvig možen še februarja (za 10) in marca (za 20 odstotkov), to pa v končni fazi znaša več, kot pa so zahtevali sadjarji. Res pa je tudi, da bo v tem času inflacija opravila svoje.
Druga stavka se je končala že v dopoldanskih urah, ko so se delavci pogovorili z direktorjem tozda in se po malici vrnili na delo.
D. L.
Dva mednarodna
OK Mladost iz Murske Sobote organizira v soboto, 11., in v nedeljo, 12. februarja, ob 9. uri dva mednarodna ženska odbojkarska turnirja. V soboto za pokal Mladosti, sodelovale pa bodo ekipe: Haladas (Szombathelya), Pan-kasz (Orisentpeter), Cven, Puconci, Radgona in Mladost. Predtekmovanja bodo v Puconcih in Murski Soboti. V nedeljo pa bo v telovadnici SCTPU v Murski Soboti odbojkarski turnir prijateljstva. Sodelujejo pa ekipe: Haladas, Pankasz, Pomur-
je in Mladost.
F. M.
BRUNCIC PRVI
Nogometni klub Prosečka vas je pripravil šahovski turnir. Med 16 šahisti je zmagal Brunčič (Ljutomer) s 6 točkami pred Talianom (Mlajtinci), Žilavcem (Tišina), Flegarjem in Sinicem, vsi imajo po 5 točk.
Tisti malčki, ki so deležni organizirane vzgoje in varstva v vrtcih, so sicer prišli na svoj račun, pa tudi zelo mirloljub-ne maske so bile letos, saj je vzgojno-varstvena organizacija Murska Sobota med tistimi, ki so se odzvale pobudi ljutomerske mirovniške skupine, in je tokrat pust minil brez orožja. Bolj slabo pa se je godilo maskam, ki so lahko hodile le od vrat do vrat, da si prislužijo kak dinarček ali krof. Skupne organizirane prireditve torej ni bilo, izgovora pa, da je lani preveč pihalo za prireditev na prostem, pred dvema letoma pa je namedlo preveč snega, dovolj. Ni namreč krivo le muhasto vreme (ki je mimogrede bilo letos kot nalašč za rajanje na prostem), ampak je krivo dejstvo, da kljub raznim organizacijam — tudi prijateljev mladine in podobnih lepo zvenečih — ni tiste, ki bi prevzela organizacijo. Da preveč stane: ne, to ne bo držalo, kajti otrokom je dovolj človek, ki jih vodi, z bonboni pa bi se lahko spet izkazala kakšna trgovska organizacija (kot lani Potrošnik).
Minulo nedeljo je bilo spet praznično na Ptuju, kjer sta folklorno in turistično društvo organizirala 29. kurentovanje.
Po ocenah organizacijskega odbora naj bi si dopoldansko in popoldansko prireditev ogledalo čez 40 tisoč obiskovalcev, tako domačih kot tujih. Ce jih niso pritegnili kurenti in druge značilne maske iz okoliških krajev, pa jih je verjetno žrebanje vstopnic oziroma priponk. Med gostujočimi skupinami smo pogrešali bel-tinške pustne »plesače« (ki so bili napovedani in so prejšnja leta nastopali), medtem ko so nastopali gostje iz Beneške Slovenije in »vasiličarski babari« iz Bitole v Makedoniji.
Kurenti naj bi preganjali zimo — letos so jo klicali, kljub temu pa njihova pojava ni bila nič
»Pokači« iz Podlehnika so z biči odganjali zimo po vseh ptujskih ulicah.
manj vznemirljiva.
bbp
-j.*®«
Okrog sto jih je bilo, tako mladih kot starih. Kurentovanje in maske se prenašajo iz roda v rod, najmlajšim je bilo šele pet let.
Občni zbor Turističnega društva Moravske Toplice
29. 1. je bil v M. Toplicah zbor Turističnega društva. Sklenili so, da mora imeti kraj aktivno turistično društvo, njegov razvoj pa se mora ujemati z razvojem turizma v naravnem zdravilišču Moravske toplice. Izdelali so pester in zahteven program ter izvolili novo vodstvo. Poleg oddajanja sob in bogate turistične ponudbe je treba skrbeti tudi za čisto in zdravo okolje ter za kulturno in družabno dejavnost.
Pospeševanje turizma, sodelovanje pri gradnji kanalizacije, skrb za zelenice, vzgoja in izobraževanje prebivalstva, različna predavanja, organiziranje kulturnih prireditev, pomoč pri izdaji Turističnega vodnika, organiziranje ekskurzije v turistično urejen kraj Slovenije, so nekatere točke iz delovnega programa.
Prva prireditev bo organiziranje kresovanja ob Dnevu OF in Prazniku dela.
Očitno ja, kakorkoli že, da v poplavi raznih društev in skupnosti (tudi krajevnih) ni bilo prave, ki bi prevzela organizacijo pustovanja. In tako nam ostaja le spomin na pust na fotografiji ter jeza nad nepripravljenostjo, da bi se z otroki poveselili vsaj na najbolj nori dan v letu.
Naši nagrajenci
Pred dnevi smo imeli v našem uredništvu prijeten obisk. Zakonca Majda in Bela Kuzmičeva iz Lendavske v Murski Soboti sta prišla svojo srečo delit z nami. Dobila sta Vestnikovo nagrado,
Gornjih Moravcih.
Bela in Majda čitata Vestnik odkar pomnita. Pred poroko sta ga brala pri starših v Puževcih in v Murskih Črncih. Od decembra lani pa sta naša redna naročnika.
jč
B. Bavčar
Stojnice v Murski Soboti
Več občanov se zanima za postavitev stojnice ali kioska na določenem območju mesta Murska Sobota. Na seji komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Murska Sobota, ki je bila 12. oktobra 1988, so sprejeli sklep, da ne bodo odločali o vsakem primeru oziroma prošnji, ampak bodo mesta za stojnice in kioske določena s prostorskim planom za Mursko Soboto, ki ga pripravljajo na Zavodu za urbanizem. Potem ko bodo te točke določene, bo pobudo prevzelo podjetje Sobota, priskrbelo tipske stojnice in jih dalo v najem zainteresiranim prodajalcem, podobno kot je to zdaj urejeno na tržnici.
Stojnica za prodajo zelenjave na Lendavski ulici, ki jo je svojčas postavil zasebnik in nekaj časa tudi prodajal, nima dovoljenja, zato so za zdaj tudi predlogi občanov okrog prostora, kjer naj bi stala, odveč.
Upajmo, da bodo urejevalci prostora pohiteli in določili mesta za stojnice, ki bodo kar najbližje skupinam stanovalcev, recimo na območju Lendavske ulice. V mislih imamo predvsem prodajo sadja in zelenjave, kajti, kot je ondan dejal neki gospodinjec (da, prav ste prebrali: gospodinjec!), za vsak korenček ni smotrno iti na tržnico v sredino mesta, ko pa so (podjetni) zasebniki voljni urediti prodajno mesto čim bliže stanovalcev.	Š. S.
tuje na morje ali pa se vrača z Jadrana.
Š. Sobočan
SESALNIK NA ULICI - Kot marsikatera druga novost, je tudi »samohodni« sesalnik cestnega prahu prve dni pritegnil pozornost Lendavčanov. Kako tudi ne, ko pa so doslej videvali le može z brezovimi metlami. Še dobro da so jih, saj so bile tako ulice še kar čiste, medtem ko marsikje drugje ni tako. Vozilo je stalo 35 milijonov dinarjev, z njim pa.je možno v eni uri počistiti prah na površini 6000 kvadratnih metrov. Ali to pomeni, da zdaj v Lendavi ne bo več pometačev z brezovimi metlami? Tudi zanje bo še kaj dela, saj je mogoče z motornim sesalnikom odstraniti (posesati) le prah in manjše odpadke, medtem ko se na metlo »prime« še kaj drugega. Pometači torej ne bodo ob delo, vsekakor'pa je sukati volan lažje, kot pa mahati z metlo.
Lendava, mestece ob vznožju goric, bo, upamo, zdaj, ko si je omislila motorni sesalnik prahu, čistejše. In prav je tako, saj gre za naselje, skozi katero vodi pot marsikaterega Vzhodnjaka, ki po-
Družina Kuzmič med obiskom v našem uredništvu.
Foto: Nataša Juhnov
in to kar 30 m2 bobrovca, ki ga je prispevala opekarna Križevci pri Ljutometu. Z njima je prišel še sinček Goran, Tatjanco pa sta spotoma pustila v vrtcu.
In kaj bodo z bobrovcem? Pokrili bodo počitniško hišico v
Vestnik sta naročila z naročilnico, ki jo vedno objavljamo v Vestniku.
Mladi družini želimo prijetno počutje v novi počitniški hišici.
F. Š.
NA TO ČAKAMO

STRAN 24
VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989