OSREDNJA
KNJIŽNICA
v CE LJU
Izdaja GIP »INGRAD« Celje, v nakladi 2.000 izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Čevnik, tehnični urednik Vili Šuster.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonfekcija« Krško.
Po mnenju izvršnega sveta SRS. Sekretariata za informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1 /72. z dne 16. 7. 1974).
USPEŠEN ZAKLJUČEK LE OB
SKRBNEM 60SP0DARJENJU
Poslovanje v develmesečju
V develmesečnem obdobju so poslovni uspehi podjetja nekoliko ugodnejši kot so bili ob polletju. Finančni uspeh se je izboljšal v glavnem zaradi sprememb in sistema obračuna celotnega dohodka. Po novem namreč ne bremenijo stroški neplačane realizacije celotnega dohodka kot so ga ob polletju, ampak vrednost zalog, če so bili izstavljeni računi plačani do 15. oktobra. Računi, ki tudi po tem roku niso plačani pa stroškovno bremenijo v celoti dohodek v tem obdobju.
Navedeni ukrep in pa določilo, da lahko zaloge bremenimo s so-
Celotni dohodek Porabljena sredstva Amortizacija Dohodek
razmernim deležem pogodbenih in zakonskih obveznosti, sta bistveno pripomogla k izkazanemu boljšemu rezultatu.
Najprej nekaj podatkov za podjetje kot celoto.
Celotni dohodek, (ki je izračunan po plačani realizaciji) se je v obravnavanem obdobju povečal za 19,5 % in je znašal 586,186.631.— dinarjev. S tem je bil letni plan izpolnjen s 77 % in je torej realizirana predvidena rast.
Prikazujemo nekatere pomembnejše elemente celotnega dohodka:
v 000 din
I-1X 1975 I-IX 1976 Indeks
490.285	586.186	119,5
377.974	449.308	118
14.185	27.036	190
112.310	136.878	122
Posebej je potrebno opozoriti na visok porast obračunane a-mortizacije zaradi revalorizacije osnovnih sredstev in pospešenega amortiziranja osnovnih sred-
—	pogodbene obveznosti
—	zakonske obveznosti
—	osebni dohodki
—	osebni prejemki
—	ostanek dohodka
štev. Materialni stroški niso naraščali tako hitro, zato je dosežen dohodek zadovoljiv.
Dohodek je bil začasno razporejen v sledeče namene:
v 000 din
1-IX 1975 I-IX 1976 Indeks
3.949	8.115	205
11.662	13.646	117
77.198	104.180	134
2.553	5.883	230
16.947	5.051	30
Očitna so neskladja v porastu posameznih elementov dohodka. Pogodbene obveznosti so v močnem porastu zlasti zaradi večjih obresti za kratkoročne kredite, ki jih je potrebno najemati za pokrivanje dodatnih potreb po finančnih sredstvih zaradi strožjega režima plačevanja, pa tudi večjega deleža gradnje objektov za trg. Iznad normale so tudi osebni prejemki, ki po novem vključujejo izdatke za tople malice delavcev, ki so se v prejšnjem obdobju pokrivale v breme materialnih stroškov. Ta dejstva in pa korekcija osebnih dohodkov so poleg že omenjenega porasta amortizacije vplivala na zmanjšanje ostanka dohodka. Znižanje je delno že odraz poslabšane gospoarske situacije, v kateri se nahaja gospodarstvo.
Temeljne organizacije so v letošnjem letu poslovale že v zaostrenih razmerah, kar kažejo slabi rezultati v nekaterih TOZD Gradbene operative. Ker je prostor omejen navajamo samo pomembnejše podatke za posamezne temeljne organizacije.
TOZD GO CELJE je v devct-mesečju dosegla celoten dohodek 134.823.859 din in je letni plan tako izpolnila 71%. Dosežen je dohodek 24.358.275 din, ki je omogočil, da je znašal ostanek dohodka 1.809.840.— din. Neplačana realizacija je znašala 100.386 din, kar je malo glede na obseg realizacije.
TOZD GO LAŠKO je dosegla ugodne rezultate, saj je ustvarila celotni dohodek v višini
61.480.905.— din in tako izpolnila 87 1 »letnega plana, pri dohodku 118 "o in ostanku dohodka celo 117% letnega plana. Neplačana realizacija v tej TOZD je znašala 645.422 din.
TOZD GO SENJUR v svojem poslovanju ni dosegla planiranih rezultatov, saj znaša celotni dohodek 32,252.499 din, kar je 58 % letnega plana, ostanek dohodka pa znaša le 20% letnega predvidevanja. Zmanjšanje je delno nastopilo zaradi porasta nedovršene proizvodnje (stanovanjska gradnja), ki je ob devetmeseč-ju znašala 12.122.228 din, delno pa zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje.
TOZD GO SLOVENSKE KO
NJICE tudi precej zaostaja za načrtovanimi rezultati. Dosežen celotni dohodek 33.871.012 din predstavlja le 51 % letnega načrta, dohodek 48 % in ostanek dohodka 30 %. Nedovršena proizvodnja znaša sicer 18.173.364 din, vendar ne bo zadoščala za kritje izpada v dosedanjem obdobju.
TOZD GO ŽALEC je dosegla celotni dohodek v višini 43.785.975 din, kar predstavlja le 42 % letnega gospodarskega načrta. Dosežen je ostanek le v višini 0,5 n letnega načrtovanega zneska. Za to TOZD je značilen visok porast nedovršene proizvodnje (34.236.889), ki bo v zadnjem četrletju vplivala na občut-(Nadaljevanje na 2. strani)

-s
*
*
•S
■k
*
■6
*
*
*
■6
*
-k
*
■k
-d
■k
*
*
*
-d
*
■k
■S
*
■k
■k
-K
■k
-d
■k
-d
Spet bomo zaklicali Republiki. Naši. Da bi živela še dolgo, dolgo. Srečno. Naš praznik. Naš najsvetlejši dan. Rojstvo nove države. Tudi novih odnosov. Misli hitijo v centralni del Bosne. V Jajce. Tu se je v noči med 29. in 30. novembrom 1943. leta rodila nova socialistična Jugoslavija. Močna, enotna.
Kmalu po obnovi so zaživeli delavski sveti. Stopili smo na pot samoupravljanja. Zdaj že krepimo delegatske odnose. Doma in v svetu smo glasnik neuvrščenosti, miroljubnega sožitja, opora tistim, ki še tičijo v jarmu.
Misli hitijo in se ustavljajo. Tudi ob tej partizanski koloni. Koliko jih je bilo. Borcev za svobodo. Neustrašenih junakov.
Naj ideja drugega zasedanja AVNOJ živi. Naj živi Dan republike. Zato tudi naše čestitke vsem članom kolektiva, vsem, ki z nami delajo in sodelujejo!
-i*
-či
-či
-či
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
-d
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆A*
(Nadaljevanje s 1. strani)
POSLOVANJE V DEVETMESEČJU
no zboljšanje stanja (zgrajena in prodana blagovna hiša NA-MA).
Tudi v TOZD GO LJUBLJANA
din, kar je enako kot v lanskem letu. Porabljena sredstva so nekoliko manjša kot leto prej, zato je dohodek prerasel za 14%. Ostanek dohodka znaša 3.180.102 din je dosežen v višini 54% letnega plana.
Vežejo nas skupni interesi
INGRAD, OBNOVA, REMONT IN OPREMA POD SKUPNO
je obseg realizacije precej pod načrtovanim. Dosežen je celotni dohodek v višini 56.871.505, kar predstavlja le 28 % letnega gospodarskega načrta, ostanek pa v višini 14% letnega načrta. Tudi v tej temeljni organizaciji se je nedovršena proizvodnja občutno povečala in znaša 67.754.160 din. Pričakuje se, da bo del zgrajenih stanovanj prodan v zadnjem četrletju in se bodo rezultati nekoliko izboljšali.
TOZD Mehanizacija je ustvarila celotni dohodek v višini 47.688.178 din, kar je 80% letnega plana. Kljub ugodnemu porastu celotnega dohodka je ta TOZD prikazala izgubo 4.114.998 din, ki je nastopila v glavnem zaradi visokega porasta obračunane amortizacije. Pričakuje se, da bo položaj do konca leta saniran v sporazumu z ostalimi temeljnimi organizacijami.
TOZD Industrija gradbenega materiala je dosegla celotni dohodek v višini 84.839.084 din, kar je za 5 % več kot leto prej in je tudi presegla plan. Razmere v tej TOZD so se zaradi spremenjenega obračuna in tudi povečane proizvodnje izboljšale, tako da je dosežen ostanek dohodka v višini 1.723.128 din, kar predstavlja 46% letnega načrta.
TOZD Proizvodni obrati je dosegla celotni dohodek 56.065.546
V	TOZD Projektivni biro so u-stvarili celotni dohodek v višini 4.989.447 din, kar predstavlja 94 % letnega plana, dočim je ostanek dohodka 415.069 din ali 113 % letnega plana, kar pomeni, da so doseženi rezultati v primerjavi s planiranimi ugodni.
TOZD Družbeni standard je v obdobju I-IX 1976 ustvaril celotni dohodek v višini 7.626.281.— din. V tem TOZD pa je nastala izguba v višini 1.195.095 din predvsem zaradi porasta stroškov poslovanja, oziroma nevsklajenih cen storitvam.
V	virih in naložbah je prišlo do precejšnjih premikov med posameznimi oblikami, zlasti zaradi večje finančne discipline. Občutno so se zmanjšale obveznosti do dobaviteljev, podobno pa tudi terjatve do kupcev. Kot finančni vir močneje nastopajo krediti za obratna sredstva poleg meničnega poslovanja, kar povzroča dodatne stroške financiranja.
Na splošno lahko na koncu u-gotovimo, da se razmere zasotru-jejo, zato je potrebno posvetiti vso skrb dobremu gospodarjenju, saj bo le-tako mogoče zaključiti poslovno leto.
Janko Golob
Komisija pri Občinskem komiteju ZK je pripravila predlog za integracijo na področju gradbeništva v Celju. Ugotovljeno je, da temeljne organizacije celjskih delovnih organizacij ne poslujejo v duhu ustave o združenem delu. Delovne organizacije Ingrad, Obnova, Remont in Oprema opravljajo vrsto enakih dejavnosti kot so na primer: izvajanje gradbenih del, ključavničarstvo, slikopleskarstvo, mizarstvo, stavbno ključavničarstvo in druga gradbeno obrtniška dela. Vsaka od teh delovnih organizacij zase načrtuje razširitve in modernizacijo teh storitev. Za razširitev in modernizacijo so po* trebila znatna sredstva, pri čemer ne smemo prezreti, da so družbena in da smo z njimi dolžni smotrno gospodariti. Na prvi pogled je kaj lahko zaključiti, da na tak razdrobljen način ne bomo dosegli hitrih in ugodnih rezultatov. Le z združitvijo sredstev in dela bomo zagotovili hitrejše in cenejše učinke, predvsem pri sanaciji gradbenih in zaključnih del.
Ugotovljeno je dejstvo, da je pri gradbenih delih dosežena najmodernejša evropska tehnologija, da se je vsled tega čas gradbenih del znatno skrajšal, da pa so zaključna dela zaostala, da se le-ta izvajajo še na zastarel
NOVO V ZVEZI KOMUNISTOV
Biti ustrezno organiziran je e-na od komponent delovanja Zveze komunistov, ki izhaja iz potrebe stalnega prilagajanja času in prostoru.
Tudi komunisti Ingrada ne želimo zaostajati. Zato smo se 28. oktobra izrekli za drugačni način organiziranja Zveze komunistov na nivoju podjetja. Reorganizacija je bila potrebna zaradi več razlogov, predvsem pa zaradi možnosti hitrejše realizacije dogovorjene politike. Najvišji organ komunistov Ingrada je sedaj konferenca ZK, ki ima svoj politični organ: komite konference ZK. Konferenco predstavljajo vsi komunisti, člani komiteja konference komunistov Ingrada pa so:
1.	Jože Mešl, Proizvodni obrati (sekretar komiteja)
2.	Franc Vrbnjak, Mehanizacija (namestnik sekretarja)
3.	Igo Cizej, Proizvodni obrati
4.	Irena Jager, Žalec
5.	Franc Brinovec, Celje
6.	Štefan Šoštarič, Celje
7.	Alojz Velenšek, Ljubljana
8.	Alojz Vale, Ljubljana
9.	Milena Ulčnik, Slovenske Konjice
10.	Jože Balek, Šentjur
11.	Ostoja Todič, IGM Medlog
12.	ing. Milisav Mandič, Projek-tiva
13.	Miro Medved, Skupne službe
14.	Renata Rauter, Skupne službe
15.	Ivan Mravljak, Mehanizacija
Zaradi lažjega in uspešnejšega dela smo se komunisti na konferenci odločili, da v sklopu komiteja deluje devet komisij:
—	komisija za družbenogospodarska vprašanja,
—	komisija za kadrovska vprašanja,
—	komisija za idejnopolitična vprašanja, rekreacijo in sprejem v ZK,
—	komisija za informiranje,
—	komisija za povezavo in druga vprašanja sodelovanja s samoupravnimi organi,
—	komisija za povezavo in druga vprašanja sodelovanja z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami,
—	komisija za delo z aktivom mladih članov ZK,
obrtni način in so vzrok dolgih rokov, predvsem na področju stanovanjske gradnje.
Družbenopolitične sile so dolžne poseči vmes in predlagati delovnim ljudem v temeljnih organizacijah, da se organizirajo v združenem delu, da zagotovijo razvoj proizvodnje in socialno varnost delavcev.
Na skupnem sestanku predstavnikov uvodoma navedenih delovnih organizacij na Občinskem komiteju ZK v Celju dne
2.	novembra 1976 je bilo dogovorjeno, da bodo z zaključki in predlogi, ki jih je pripravila posebna komisija do 20. novembra 1976, seznanil delavce v delovnih organizacijah, na delavskih svetih, katere naj imenujejo po tri člane v skupno komisijo, ki bi zatem pripravila dokončen program združitve. S temi stališči se morajo seznaniti v delovnih organizacijah tudi vodstva sindikatov in Zveze komunistov.
Delegati v delavskem svetu Ingrad so predloge o integraciji že obravnavali na svoji seji dne 6. novembra 1976, jih v celoti podprli in imenovali tri člane v skupno komisijo.
Družba upravičeno pričakuje, da se bomo delavci s področja gradbene dejavnosti povezali in organizirali tako, kakor določa ustava in za kar smo se že opredelili v javni razpravi pri obravnavanju osnutka zakona o združenem delu. Koliko smo dojeli prednosti, ki nam jih daje povezovanje in združevanje, bomo preizkusili v tem konkretnem primeru, v kakšnem času bomo delavci štirih celjskih podjetij združili in povezali skupne interese v eno skupnost.
Franjo Čevnik
16. JANUARJA 1977 REFERENDUM ZA DRUGI SAMOPRISPEVEK V CELJSKI OBČINI
- e -
SAMOPRISPEVEK II — DOKAZ NAŠE MOČI IN USTVARJALNOSTI
—	komisija za družbeno zaščito in splošni ljudski odpor,
—	komisija za spremljanje družbenopolitičnega dela in nadzor izvajanja zadanih nalog.
Vse komisije bodo izdelale svoj program dela, ki bo temeljil na sklepih konference in bo stalno dopolnjevan in prilagojen potrebi delovanja ZK v vseh sredinah.
Seveda se osnovno načelo organiziranosti ne bo spremenilo. Še vedno bo težišče dela komunistov osnovna organizacija in sredina, v kateri delamo in žlvi-
Komunisti Ingrada so na konferenci napolnili sindikalno dvorano do z idnjega kota
mo.
Jože Mešl
Sklepi delavskega sveta podjetja
Delegati TOZD in Skupnih služb v delavskem svetu podjetja
Na svojem 6. rednem zasedanju, ki je bilo dne 6. 11. 1976, je delavski svet:
•	Sprejel pereiodični obračun za prvih devet mesecev. Podatki tega obračuna so prikazani v posebnem sestavku.
•	TOZD so že razpravljale in sprejele srednjeročni razvojni program 1976-80, vsaka za svoje področje. Delavski svet podjetja pa je sprejel ta program za podjetje kot celoto.
•	Na predlog odbora za medsebojna razmerja je DS sprejel naslednje sklepe:
—	Andolšek Cvetki iz TOZD proizvodni obrati je dodeljeno stanovanje na Gomilskem.
—	Mravlja Ivanu iz TOZD Me hanizacija in Kerkoš Daniju DS skupne službe je DS dodelil vsakemu dvo in polsob-no stanovanje (sofinanciranje delovnih organizacij, kjer sta zaposlesna zakonca navedenih dveh).
—	Krošl Marjanu in Horvat Alojzu je odobrena prošnja za kritje stroškov nabave materiala za predelavo podstrešnih sob.
—	Stanovanjski problem Mandir Stipeta in Mandir Joža iz TOZD GO Celje bo podjetje skušalo rešiti skupno s solidarnostnim skladom.
—	Novak Karlu (PO) je odobreno posojilo za dokončanje stanovanjske hiše v višini 20.000 din iz neizkoriščenih sredstev pri LB za leto 1975, Lipičnik Jerneju pa 30.000 din iz stanovanjskih sredstev za leto i977.
—	Robida Tatjani in Lipovšek Dušanu se rešuje stanovanjski problem skupno s Cinkarno Celje, kjer sta zaposlena zakonca teh dveh, in sicer tako da dodeli stanovanje Robida Tatjani Ingrad, Lipovšek Dušanu pa Cinkarna.
—	Sprejet je bil sklep o rezervaciji stanovanj v bloku ST G/6 v Celju za nakup v letu 1977, in sicer:
—	9 dvosobnih in
—	5 dvoinpolsobnih
za reševanje nujnih stanovanjskih problemov članov kolektiva zaposlenih v celjskih TOZD in v TOZD v bli žini Celja. Za potrebe TOZD Slov. Konjice je odobren nakup dveh stanovanj v stolpiču Zreče in sicer:
—	1 dvosobno in
—	1 enoinpolsobno stanovanjc.
Za TOZD proizvodni obrati (Satler) je odobren nakup dvosobnega stanovanja v Žalcu.
O nakupu stanovanj oddaljenejših TOZD (Ljubljana, Žalec itd.) bo delavski svet sklepal, ko bodo le-te dale potrebe.
— Sprejeti so bili ukrepi za poostritev dela v nadurnem času, pri čemer naj se upoštevajo določila samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in stabilizacijskega programa.
— Odobreno je plačilo šolnin nekaterim članom kolektiva za študij ob delu v smislu predlogov TOZD, kjer so le-ti zaposleni.
— Ob novem letu je opraviti obisk bolnikov, ki so v bolniškem staležu preko 30 dni.
— V mesecu decembru naj podjetje povabi na sprejem bivše člane kolektiva, ki so bili upokojeni v letošnjem letu. Predlagano je bilo, da enkrat letno povabimo na srečanje tudi ostale upokojence, vendar naj o tem predlogu predhodno razpravljajo še TOZD in dajo svoja stališča.
•	Sprejet je samoupravni sporazum o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Slovenije.
Odobreno je plačilo stroškov udeležbe članov kolektiva na proslavi obletnice štrajka gradbenih delavcev. Proslava je bila v Kranju dne iv. 9. 1976. Stroški bremenijo sklad skupne porabe.
6 DS je pregledal rezultate sprejemanja sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v GIP »Ingrad« in samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in ugotovil, da so delavci vseh TOZD sprejeli predlagane spremembe in dopolnitve s potrebno večino glasov.
•	Podjetje vpiše posojilo za ceste v višini 1.000.000 din.
6 Potrjena je kreditna pogodba o najetju kredita za gramoznico v Stanežečah.
•	Ingrad se vključi v akcijo za 15 do 20 minutni barvni film o Celju, za kar prispeva znesek 15.000 din iz reklamnih sredstev s pogojem, da bodo v reklamni film vključene vse TOZD Ingrada.
•	Odobreno je plačilo stroškov cepljenja članov kolektiva proti gripi in nabava ustrezne pištole za cepljenje.
S DS je razpravljal o uvedbi enotnega delovnega časa v Ingradu v zimski sezoni in predlagal spremembo 57. in 59. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, ki obravnavata tozadevno vprašanje. ® Odobrena je nabava kombijev in servisnih vozil za potrebe TOZD.
@ Odobreno je najetje komercialnih kreditov.
® Ugotovljeno je, da sc delegacija delavskega sveta Giposs ne sestaja pred zasedanji in tako prihajajo delegati brez naših stališč na seje. DS je imenoval tov Kregar Adolfa za vodjo delegacije in ga zadolžil, da skliče pred vsakim zasedanjem DS Gipossr sejo delegacije, kan or je pova-
biti tudi po potrebi naše stro-njake, da skupno pregledajo material in zavzamejo stališča, katera naj delegati prenesejo na DS Giposs.
Novosti sindikalne liste 1977
V razpravi je osnutek sindikalne liste za leto 1977. Ugotovimo lahko, da v celoti rešuje vsa tista vprašanja, ki jih je reševala že prejšnja leta. V podanih predlogih na splošno ni velikih sprememb, razen v treh določilih, katere bi posebej omenil.
Predlagano je črtanje določila, ki je urejal dodatek za omejevanje fluktuacije ali po naše dodatek za stalnost. Predlog, da se dodatek črta, je utemeljen s tem, da je svoj smisel izgubil in da ne omejuje fluktuacije.
Naslednje določilo spada v sklop vprašanja, ki rešuje nagrajevanje iz področja minulega dela. V predlogu nagrad ob delovnih jubilejih se predlaga, da bi delavec bil upravičen za nagrado ob 10, 20, 30. letnem jubileju, ne glede na to, kje je dosegel leta delovnega staleža. Spremembo predlagamo zato, ker menimo, da je delavec prispeval svoj delež k povečanju družbenega dohodka s celotno delovno dobo, ne glede na to, v kateri organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti je bil zaposlen oziroma je dočakal svoj delovni jubilej.
Za nas gradbince pa je posebno pomembna tudi spremembo predloga pri določilih, ki obravnavajo terenski dodatek. Citiramo celotno določilo:
1.	Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu. Tak pogoj nastane, če delavec dela zunaj kraja sedeža organizacije združenega dela in zunaj njegovega stalnega oziroma začasnega bivališča.
2.	Terenski dodatek je pod enakimi pogoji enak za vse delavce. Terenski dodatek gre delavcu od prvega dneva dela na terenu, če je tako delo daljše od enega dne.
® Na predlog sindikata bo eno prihodnjih zasedanj posvečeno kulturni dejavnosti v podjetju.
Ivica Bezlaj
3.	Do terenskega dodatka so pod enakimi pogoji upravičeni tu di učenci poklicnih šol ter študenti in učenci na praksi.
4.	Terenski dodatek znaša največ ... (sedaj 70 dinarjev) na dan.
5.	Do terenskega dodatka je delavec upravičen v primeru, ko sta organizirana prehrana in prenočišče na terenu, sicer ima delavec pravico do povračila stroškov po 18. točki sindikalne liste.
6.	Terenski dodatek in povračilo stroškov po 18. točki sindikalne liste se med seboj izključujeta.
Podrobnejše pogoje za pridobitev pravice do terenskega dodatka in njegovo višino določijo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti.
Iz gornjega je razumeti, da bi v našem podjetju veliko gradbišč, se pravi zaposlenih na teh gradbiščih, ne bilo upravičeno do terenskega dodatka. Največ takih primerov je zajetih v tako imenovanem stalnem delu terenskega dodatka. Iz dosedanjih razprav po temeljnih organizacijah lahko zasledimo dvoje stališč: delavci se strinjajo z ugotovitvijo, da višina in dosedanji način izplačevanja terenskega dodatka, prinašata gotov nered in da je delavec oškodovan, ker se to ne šteje v pokojninsko osnovo. Postavlja pa se tudi zahteva, da v primeru, če se bo leta v prihodnje plačeval dosledno tako, kot predvideva sindikalna lista, zaposleni v gradbeni ope-rativi ne bi smeli biti prikrajšani za to višino prejemkov.
Zanesljivo bo v prihodnje razprava ne samo v našem podjetju, temveč tudi v ostalih gradbenih organizacijah združenega dela, kako bo najbolje rešiti vprašanja, ki so nastala s predlaganimi spremembami.
Franc Berginc
Spremembe sindikalne liste
n g r a d 3
Nadaljnje naloge Ingrada v Posočju
Po pregledu stanja in angažiranosti gradbene operative v Posočju, se je republiški štab za odpravo posledic po potresu odločil, da prenese del obveznosti tistih gradbenih podjetij, ki so močno obremenjena in svojih nalog ne bodo zmogla v roku opraviti, na tista podjetja, ki so glede na obseg in nujnost dela bila manj prisotna.
Tako je bilo predvsem razrešeno določenih del v breginjskem kotu gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine. Dodatno angažirana pa so bila podjetja celjske in mariborske regije ter Gradis iz Ljubljane.
Celjska regija je prevzela vsa sanacijska dela v vasi Borjana, ki leži sedem km pred Breginjcm.
V sestavu celjske regije je naše podjetje organiziralo gradbišče, dalo vodstveni kader in tri delovne skupine, Vegrad dve delovni skupini in Gradis Celje eno delovno skupino. Skupno dela sedaj okrog 35 delavcev.
Dela je prevzel TOZD GO Laško. Vodstvena trojka v sestavu Franc Grubelnik, gradb. tehnik, Štefan Zupanc, gradb. delovodja in Drago Stanojlovič, skladiščnik, je uspela v izredno kratkem času organizirati novo gradbišče in takoj začeti z deli. Tako ni več bojazni, da sanacije v celoti na približno 30 objektih ne bi pravočasno končali.
Tudi v KS Kneža, kjer izvaja sanacijska dela TOZD GO Celje, dela solidno napredujejo. Tu je gradbišče dodatno prevzelo izgradnjo šest podstavkov s kletno ploščo za montažne hiše.
Poudariti moram, da je kljub težkim terenskim pogojem in for-siranemu delu na naših gradbiščih organiziranost na zadovoljivem nivoju, da se čuti skrb za delovnega človeka in da se počutijo naši delavci kar se da dobro.
Stane Zagode
Tudi za gradbince ustanovljena
Izobraževalna skupnost
Konec prejšnjega meseca je imel Izvršni odbor Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije svojo sejo v Celju, v dvorani Ingrada.
Na dnevnem redu so bile najpomembnejše akcije v zvezi z ustanovitvijo Posebne izobraževalne skupnosti za gradbeništvo, naloge gradbincev na potresnem območju in organiziranost naših delavcev v tujini.
Izvršni odbor je ugotovil, da se je večina delavcev v temeljnih organizacijah s področja gradenj, montaže, industrije gradbenega materiala, komunale in združenj ter vzgojno izobraževalnih institucij izrekla za ustanovitev Posebne izobraževalne skupnosti za gradbeništvo in da bo mogoče organizirati podpis samoupravnega sporazuma v začetku novembra tega leta.
Samoupravni sporazum je bil tako podpisan 8. novembra. S tem smo dobili gradbinci svojo izobraževalno skupnost, s pomočjo katere bomo lažje izvajali svoja Hotenja po izobraževanju od šole za učence v gospodarstvu do gradbene fakultete in drugih izobraževanlih zavodov in znanstvenih institucij. S tem u-resničujemo določila naše ustave o menjavi dela.
Za pomoč prebivalstvu pri odpravi posledic potresa v Posočju je bila v okviru sindikatov organizirana jugoslovanska mladinska delovna brigada. V brigadi so mladinci posameznih republik, ki so strokovno usposobljeni za gradbena in gradbeno obrtniška dela.
Akcija ima dvojni namen, srečanje mladih gradbenih delavcev iz vse Jugoslavije in huma-
Delovno predsedstvo na konferenci ZK
nitarni v pogledu pomoči prizadetim po potresu. V času, ko to poročamo, je brigada že na delu in je v njej tudi mladinec iz našega kolektiva.
Izvršni odbor je obsežno obravnaval problematiko v organiziranosti naših delavcev v tujini. Gre za primere, ko naša podjetja s svojimi skupinami ali obrati izvajajo dela v tujini. Po preg-du ankete o organiziranosti delavcev v tujini, je ugotovljeno, da je skrb matičnih delovnih organizacij različna, da je povezava glede samoupravljanja in sindikalne organiziranosti preslaba in da se v celoti ne spoštuje Osnove in kriterije za razporejanje delavcev TOZD oz. OZD na delo
v tujino v okviru poslovno-tehni-čnega in investicijskega sodelovanja ter za njihovo sindikalno in samoupravno organiziranost, ki jih je sprejel RO gradbenih delavcev Slovenije v juliju 1974 leta.
Izvršni odbor je za ureditev razmer za delavce na delu v tujini sprejel več sklepov z nalogo, da bodo sindikalne organizacije v delovnih organizacijah skrbele za njihovo uresničitev.
Izvršni odbor je obravnaval tudi problematiko glede pridobivanja novih del v tujini, zlasti v državah v razvoju.
Franjo Čevnik
CELJE - CELJE - CELJE - CELJE
Referendum za drugi samoprispevek
Delo je steklo in velika družbenopolitična akcija v celjski občini, ki zanjo pomeni tudi družbeno preobrazbo ter rešitev preneka-terih vprašanj v osnovnem šolstvu, otroškem varstvu, zdravstvu, kulturi in socialnem skrbtvu, dobiva vse širšo in močnejšo oporo. Nič čudnega, saj je del prizadevanj za uresničitev srednjeročnih programov krajevnih skupnosti.
Gre za uvedbo samoprispevka v celjski občini, torej za nadaljevanje začetega dela. Na predlog štaba za uvedbo drugega samoprispevka, ki ga vodi predsednik celjske občinske skupščine Jože Marolt, naj bi bil referendum 16. januarja prihodnje leto in ne 6. februarja, kot je bil prvotni načrt.
V akciji za uvedbo drugega samoprispevka so že začeli z delom štabi v krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih, pri občinskem štabu pa zaključujejo delo okoli priprave referendumskega programa.
GeL£šk& gledališče da noaega lela
Sezona je v polnem teku, gledališče je te dni podobno veliki postaji, kjer se dnevno križa več vlakov, vsi pa drvijo h končnemu cilju, ki se imenuje gledališka predstava. Delo se dejansko premika na treh tirih, v treh skupinah. Prva vadi komedijo nemškega avtorja Franza Xavera Kroetza MOŠKA ZA-deva, druga pripravlja igro za otroke in mladino ZGODBA O TOVARIŠU TITU, tretja pa komedijo slovenskega avtorja Pavla Lužana LEPI ČASI, ZLATI KRASI. Če ne bo nesreč in hujših obolenj, kakor so bile prejšnje leto, bo maloštevilnemu celjskemu ansamblu vendarle uspelo, z nekaj gosti iz Ljubljane in Maribora, da bo sezona končana, tako kot je bilo obljubljeno, že v mesecu aprilu. 2e večkrat se je pokazalo, da obisk predstav v mesecu maju in juniju ni najboljši in je bolje, če ta čas uporabi gledališče za pripravo novih del za drugo sezono.
Ob Novem letu bodo torej pod streho že štiri dela (prvo uprizorjene so bile SA-LEMSKE ČAROVNICE). V drugi polovici sezone bosta postavljeni na oder še dve komediji, Brechtova GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI ter Kovačičeva MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG. Za abonente bo gostovalo še Stalno slovensko gledališče iz Trsta, z Leskovčevo komedijo DVA BREGOVA. Danes nam je spregovoriti malo več o komediji nemškega avtorja Kroetza MOŠKA ZADEVA. V tem delu nastopata samo dve osebi, Marta in Oto. Ona je izučen mesar, prodaja drobovino, on je nekvalificirani delavec. Igra razgrinja njune medsebojne odnose, njuna iskanja, približevanja in odmikanja, poskuse, da bi rešila vse probleme, ki se pač pojavljajo in odpirajo med moškim in žensko, ki sta omejena le na spolno življenje in ne najde-(Nadaljevanje na 9. strani)
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o	Q
8	o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
c
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
t na rad
GLAS
MLADIH
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
g
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
0000000000000000000000000000000030000000000000
Sklepi koordinacijskega sveta ZSMS Ingrad
Za naše boljše delo
Ugotavljamo, da delo mladih ni enako živo in uspešno v vseh TOZD. Naloga predsedstva je, da delo vsklajuje in kontrolira po enakih merilih in opozarja na momente, ki zavirajo uspešnost izvrševanja nalog. Da bo naše delo še naprej teklo po poti, ki smo si jo zadali, predlagamo naslednje sklepe:
1.	Originale zapisnikov s sestankov OO redno in sproti dostavljati tov. Kerkošu, ki bo o tem vodil posebno evidenco. V zapisnikih naj bo ocena aktivnosti prisotnih, poimensko število prisotnih in odsotnih (opravičeno in neopravičeno).
2.	Vsaka zaporedna dvakratna neopravičena odsotnost se bo poročala in obravnavala na koordinacijskem svetu, ki bo izrekal tudi ustrezne ukepe.
3.	Zapisniki s sej 00 naj bodo tako formulirani, da bodo vsebovali poleg sklepov in obravnavane tematike tudi spisek vseh izvršenih nalog v obdob-
Dani Kerkoš, predsednik OO ZSMS Ingrad
ju med dvema sejama. Na ta način bomo lahko na koncu leta brez težav združili opravljeno delo preko celega leta v izčrpno poročilo. Enako ve lja tudi za koordinacijski svet.
4.	Med sabo se mladi ne poznamo dovolj in dostikrat ne vemo, na koga bi se obrnili. Predsedstvo se obvezuje, da bo zbralo sezname mladincev in vodstev vseh TOZD, jih razmnožilo in poslalo po en komplet vsakemu predsedniku OO.
5.	Mladinci, še posebno predsedniki OO in člani predsedstva, morajo pokazati vso svojo aktivnost v samoupravnih delovnih skupinah, ker bo na ta način za naše delo, uspehe in probleme vedel večji krog ljudi.
6.	Na mladnskih sestankih moramo obvezno obravnavati tudi gospodarsko situacijo v podjetju. Iz vrst vodilnih ne bo težko dobiti predavateljev, zanimivosti pa je tudi dovolj.
7.	Sodelujemo z več 00 ZSMS na terenu. Da bodo delo in kontakti bolj živahni in stalni, predlagamo iz vrst predsedstva člane, ki bodo zadolženi za omenjeno delo in o njem tudi redno poročali na sejah koordinacijskega sveta. Nujni so osebni obiski, ker preko telefona in dopisovanja ne bo pravega uspeha. Zadolžitve:
KS Škofja vas — Arčan Bogo KS Savinja — Knez Miran Nivo Celje — Furlan Rudi JLA Celje — Jalšovec Zlatko VVZ Otok III — Ramšak F.
8.	Za 00 ZSMS v izven celjskih TOZD velja, da se morajo bolj tesno povezati in sodelovati z OK ZSMS v občinah, kjer delujejo. Imeti morajo svojega stalnega delegata v predsedstvu OK, predsedniki naših OO pa morajo biti v dobri po-
vezavi s predsedniki OK ZSMS v posameznih občinah.
9.	Delo referentov je po OO zelo slabo, predvsem zato, ker nimajo prave kontrole nad sabo in jih k delu nihče ne spodbuja.
Za vodenje in kontrolo dela referentov na posameznih področjih so neposredno od
govorni naslednji člani pred sedstva:
—	za kulturo: Kračun Štefka
—	za informacije: Verdel Mi ran
—	za šport: Košenina Bogdan
—	za SLO: čurkovič Veljko.
Kerkoš Dani
Naš protest
avstrijski politiki
Vsem nam so znani dogodki na Koroškem in Gradiščanskem in vsi zavedni občani se na razne načine priključujemo protestu proti krivičnim ukrepom avstrijske vlade. Tudi mladi v našem podjetju smo na več načinov pokazali vso svojo pripadnost pravičnemu boju koroških Slovencev.
Zelo številno smo se udeležili obeh protestnih zborovanj. Dne 19. oktobra je bilo pred veleblagovnico Ideal v Celju 30 naših mladincev iz petih celjskih TOZD, 5. novembra pa skupne službe in še predstavniki OO ZSMS iz ostalih celjskih TOZD.
napram Korošcem
Da bi bili kar se da dobro in izčrpno seznanjeni s preteklostjo in sedanjostjo boja za narodnostne pravice v Avstriji, smo v sodelovanju z OK ZSMS kupili šest izvodov knjige Veliki finale na Koroškem, ki bralcu v lepi pisani besedi prikaže neuklonljivo voljo koroških Slovencev med drugo svetovno vojno v izkazovanju narodnostne pripadnosti, junaštvu in trdoživosti, ki ji ni primere v srednji Evropi.
Omenil sem že, da nas močno zanima vsaka podrobnost o sedanjih dogodkih, zato smo se neposredno na uredništvu v Celovcu naročili na glasilo Slovenski vestnik.
Dani Kerkoš
Delavci Ingrada smo na protesno zborovanje zoper preštevanje koroških Slovencev odšli strnjeno in odločno
Množica ljudi na trgu V. kongresa v Celju
Mladinci Ingrada Tolmincem
Akcija v celoti uspela
Ena najvažnejših nalog, ki smo si jih zastavili na prvi seji predsedstva koordinacijske konference ZSMS GIF Ingrad, je za nami. Dvodnevna mladinska delovna akcija na Tolminskem je
pri delu z veseljem pridružili in nam pomagali z nasveti. Zelo spodbudno je bilo tudi prizadevanje samega štaba v Tolminu, za velik trud pa se je potrebno zahvaliti tudi Bogu Arčanu, ki
dobro uspela, za kar gre zahvala prav vsem, ki so dva dni pridno vihteli krampe in lopate pri urejanju' močno poškodovane ceste do Tolminskih Raven. Obnovili smo okrog petnajst kilometrov te gorske ceste in izkopali okoli 700 m na novo trasi ranega cestišča v sami vasi.
Delo je potekalo po skupinah s tem, da je imela vsaka skupina določen del cestišča za obnovo. Čeprav nas je vseskozi motil dež in veter, smo delo dobro opravili. Nekoliko težav je bilo zaradi odmaknjenosti delovišča od mesta prenočevanja. Del poti smo se brigadirji prevažali s kombijem, dobršen kos poti pa je bilo potrebno prepešačiti. Treba pa je poudariti, da je brigada ■j. moralno podporo nekaterih brigadirjev, ki so s pesmijo in šalami bodrili ostale, opravili še dosti več dela, kot je bilo planirano.
Po prvem delovnem dnevu smo imeli sestanek, na katerem nam je komandir spregovoril o pomenu te akcije in nas seznanil s potekom del za naslednji dan, na kar se je razvila prava samoupravna debata o problemih, ki so se pojavili med delom, z namenom, da bi bi! naslednji dan še uspešnejši.
Vzpostavili smo tudi stik s samimi prebivalci, ki so se nam
je bil komandir brigade.
Na koncu velja omeniti, da se ' J e delovne akcije, ki je oila v soboto in nedeljo, 16. in 17. 10. 1976 udeležilo 33 brigadirjev in ena brigadirka iz petih TOZD (GO Šentjur, Proizvodni obrati, Mehanizacija, IGM Medlog in GO Žalec). Glede številčnosti zaslužijo posebno pohvalo mladinci GO Šentjur, ki jih je bilo 13 in TOZD Proizvodni obrati, iz katere se je prijavilo 11 mladincev.
Ugotovitev* vseh je, da je akcija v celoti uspela. Želja vseh, ki spio v brigadi sodelovali pa je, da s podobnimi akcijami še na daljujemo, saj nas zbližujejo in vodijo k skupnemu cilju za boljši jutri. Srečni smo ob misli, da smo dali svoj neposredni delež pri odpravljanju posledic potresa na Tolminskem.
Jože Jakop
Vse za Posočje
Akcija za pomoč prizadeti) m občanom Posočja, je na pobiido OK ZSMS Celje stekla tudi po drugi strani. Zbiranju -sredstev pod geslom »vsak mladinec Celja 10,00 din Posočju«, se je v veliki meri odzvala tudi mladina našega podjetja.
Blagajniki ospovnih organizacij po TOZD so zbrali skupno 2.600,00 din in jih nakazali na poseben žiro račun.
In še zadnja novica o pomoči Posočju.
V sodelovanju z našim izobraževalnim centrom smo poslali mladinca Draga Očka, zidarja iz TOZD GO Celje, v zvezno gradbinsko delovno brigado za Posočje. Brigada, ki šteje 110 mladincev — kvalificiranih zidarjev in tesarjev iz vseh republik (20 jz S.lpvcnije), bo delala v Posočju en mesec.
Pozdrav iz
VRNJAČKE
BANJE
»Naša« vojaka ZDENKO PRIS-LAN in STANE LUGARIČ sta nam pisala razglednico. Pozdravljata vse sodelavce v Ingradu in želita, da jima pošiljamo naše glasilo. Njuni prošnji bomo radi ustregli, jima pa želimo prijetne dneve, ki jih bosta še preživela v JLA
Mladi prostovoljci
Pred dnevi je bil skupni posvet med predstavniki občinskega štaba teritorialne obrambe in občinske konference ZSMS Celje o vključitvi mladih v enote teritorialne obrambe.
Na posvetu so se dogovorili, da bodo pričeli z akcijo zbiranja mladih prostovoljcev v organizacijah združenega dela in srednjih šolah, katere bi svečano sprejeli v enote teritorialne obrambe za 22. december, dan JLA.
Že v preteklih letih so sprejeli več sto mladincev in mladink v enote TO. S takšno obliko delovanja mladih pa bodo načrtno nadaljevali tudi v prihodnje. Z mladimi teritorialci bodo organizirali več predavanj o konceptu SLO, vlogi, namenu in organizaciji teritor. obrambe, jih seznanili z najsodobnejšim orožjem in opremo ter organizirali praktične vaje. Skozi to obliko družbene aktivnosti bo mlademu človeku omogočeno uresničevanje samoupravnih pravic; da sodeluje, spoznava in se priprav lja na vse oblike odpora proti morebitnemu agresorju.
nnsuMjj rcruir." tisinnnnnnnnnsmiinnnniiniinsinnKnsinnsumimii
k Samoprispevek II - zagotovitev za jjj |:| hitrejšo rast našega standarda jjj
2F6um(9C
PO OVINKIH
— Šef, mi daste tri dni dopusta?
— Zakaj pa ga potrebujete, tovariš Lojze?
— Oh, ena mojih znank se bo poročila . . .
— No, in kaj potem? Morate biti zraven?
— Ja, moram. Grem ji za ženina...
MED MUHAMI
— Ljudje so pa res neumni! meni prva muha.
— Zakaj? Zanima drugo? —: Ker zgrade stene in strope, hodijo pa samo po tleh ...
Za mlade matematike
Vsak znak pomeni eno številko, isti znaki pomenijo iste številke. S sklepanjem in kombiniranjem nadomestite znake s številkami tako, da se bo račun izšel v vseh smereh.
Iz naših TOZD - Iz naših TOZD
Pred glavni objekt je postavljena skulptura, ki simbolizira o-snovno gospodarsko panogo Savinjske doline — hmeljarstvo.
Objekt veleblagovnica NAMA zgrajen
v rekordnem času
V Žalcu smo 26. oktobra letos predali v namen veleblagovnico NAMA. Mogočen in zahteven objekt je izvajala TOZD GO Žalec s kooperanti, med katerimi je največ sodelovala TOZD Proizvodni obrati.
Na svečani otvoritvi je najprej govoril generalni direktor NAME, Avgust Jereb, ki se je zahvalil izvajalcem za hitro in kva-
Na otvoritveni svečanosti je direktor NAME, Avgust Jereb poudaril zasluge Ingrada za hitro in kvalitetno izgradnjo objekta.
litetno izgradnjo objekta in povedal, da je v 30 letnem delovanju podjetja to njihova sedma veleblagovnica v Sloveniji.
Nato je predsednik Občinske skupščine Žalec, Vlado Gorišek, povedal, da je ta prvi objekt v novem mestnem jedru Žalca velika pridobitev za prebivalce mesta in za gospodarstvo. Poudaril je zasluge Ingrada, ki je dogradil objekt v pol leta in s tem dokazal zmožnost izvršitve tudi večjih investicij v najkrajšem času.
To pa je priznanje operativi in vsem njenim nosilcem.
-
-j«*
Maks Gajšek, direktor TOZD GO Žalec
ZA CESTE
nakazali že 642.314,90 din
Avtor skulpture je kipar Vaško Četkovic
Silvo Hladnik, šef gradbišča
Notranjost veleblagovnice NAMA
Ivan Drobne, gradbeni delovodja
V Ingradu smo že pred časom zaključili vpis posojila za ceste. Do konca novembra je tako skupno vpisanega posojila v višini 2,911.440,00 din. Stoodstotni vpis posojila beležijo naslednje TOZD:	Projektiva, Družbeni
standard, Mehanizacija in GO Ljubljana; medtem ko so več kot 90 odstotkov vpisale TOZD: Proizvodni obrati (97,80), Šentjur (97,40), Žalec (97,40), Medlog (97,20), Laško (91,80) in Slovenske Konjice (90,40).
Tudi delovna skupnost skupne službe bi vpisala posojilo stoodstotno, če ne bi eden izostal, in to delavec, ki je prišel iz TOZD GO Celje v tehnično službo. Vpis je namreč odklonil.
In ko smo skušali ugotoviti zakaj, smo prišli do spoznanja, da
tudi v vodstvu tehnične službe niso napravili tistega, kar bi morali in da so pomembno družbenopolitično akcijo vzeli v tem primeru premalo resno. Škoda, da je prišlo do tega primera, škoda zaradi namena posojila, zaradi akcije, ki je zajela veliko večino delovnih ljudi in občanov.
Od skupnega zneska vpisanega posojila smo doslej nakazali že 22 odstotkov ali 642.314,90 din.
Na splošno smo lahko zadovoljni z vpisom posojila, saj je večina delavcev v Ingradu, če izvzamemo nekaj posameznikov, doumela pomen te velike akcije. Posebna zahvala ob tem gre družbenopolitičnim organizacijam ter vodstvu gradbišč in obratov.
Lea Čmak
Iz naših TOZD - Iz naših TOZD
Gradnja Tehniškega centra naš ponos
Neurejene razmere v srednjem šolstvu na širšem celjskem območju so terjale družbeno akcijo za zbiranje sredstev. V letu 1974 so bili podpisani družbeni sporazumi med organizacijami združenega dela celjske občine, kakor tudi družbeni sporazumi z ostalimi občinami celjske regije, s katerimi so se podpisniki zavezali prispevati sredstva za dograditev tehniškega šolskega centra. Tako so bila zagotovljena sredstva pri LB in na podlagi tega jamstva so se pričela dela za gradnjo tehniškega šolskega centra v oktobru 1974.
Objekt je armirano betonska skeletna konstrukcija z montažno fasado sistema gaule. Celotna gradnja je bila deljena na dve fazi. V I. fazi je bilo zgra-
Franc Brinovec, šef gradbišča
jenih 23 učilnic s kabineti, predavalnico, zbornico, kuhinjo s skupnimi prostori, telovadnico z garderobami in laboratorijem. Skupna kvadratura I. faze je 9500 m= netto površine, skupna vrednost investicije znaša 59.000.000 din. Na objektu je bilo v povprečju zaposlenih cca 70 ljudi. Ti so vgradili 4000 m:i betona, preko 500 t armature in napravili preko 40.000 rm opaža
itd. Med samo gradnjo sta se investitor in izvajalec t. j. TŠ in Gl P »Ingrad« borila z izrednimi finančnimi težavami, ki sta jih z dobrim sodelovanjem uspela sprati rešiti. Gradnja objekta je potekala kljub naštetim težavam po operativnem planu, razen telovadnice in laboratorija, za kar ni bilo mogoče pravočasno priskrbeti sredstev. Tako je bil šolski objekt dokončan v pogodbenem roku, telovadnica pa mesec dni pozneje.
PRIZNANJE ZA DOBRO DELO
Slavnostna otvoritev objekta je bila 23. 9. 1976. Na tej so bili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij vseh občin celjske regije, kakor tudi predstav-
Štefan šoštariš, gradbeni delovodja
niki IS SRS in republiške izobraževalne skupnosti pa tudi veliko število občanov. Ob tem je predstavnik gradbenega odbora in direktor novega šolskega cen tra ing. Jože Geršak izrekel GIP »Ingrad«, kot nosilcu izvedbe zahtevne naloge, kakor tudi nekaterim kooperantom, izredno priznanje za kvalitetno delo in zelo dobro sodelovanje med investitorjem in izvajalcem.
Po predaji telovadnice je investitor na zaključku za izredne zasluge pri izgradnji podelil priznanja GIP Ingradu, TOZD GO Celje, TOZD PO — centralna kurjava in vodovod, Impolu Slovenska Bistrica, Obnovi Celje — slikopleskarski obrat, Elektrosig-nalu in Opremi Celje. Istočasno sta prejela osebno priznanje šef gradbišča Franc Brinovec in delovodja Štefan Šoštarič.
Kolektivu gradbišča ter vodstvu gradbišča izrekamo polno priznanje za trud pri opravljenem velikem delu v pogodbenem roku in jim ob tej delovni zmagi čestitamo.
Direktor TOZD GO Celje Roman Ajster, ing. org.
I	:
!
V IUZXA?Wt;
UtAMII.NKMtl IN>*mWSUK»fli ENtiUAU
7A mt ufetNO IN Mm*) CVCT»0 rn NA NPfi.tCftAMfr tfc CEutE
Vesti s Kozjanskega
Na posnetku je Osnovna šold v Podčetrtku. Objekt smo letos predali namenu, investitor pa je bil s kvaliteto del izredno zadovoljen. Zato smo ta mesec pričeli še s sanacijskimi deli Osnovne šole v Olimju.
Pri gradnji zdravstvenih domov v Podčetrtku (na sliki), Planini in Kozjem, smo imeli zaradi neobičajno veliko projektnih sprememb precej težav. Izgradnja prvih dveh bo končana koncem leta, v Kozjem pa bomo zaradi pomanjkanja denarja nadaljevali z deli aprila
prihodnjega leta.
Povejmo še to ...
V bifeju »Ingrad« nas Lojzka Plahuta, Ljudmila Venovšek in Justina Kamenšek vsak dan prijazno postrežejo z malico
(Nadaljevanje s 4. strani)
ta poti do pravega čustvenega zbližanja, do uresničitve svoje ljubezni. Avtor krivi za ta neuspeh družbo, ki je nečloveška, profitarska, ki dopušča, da delavec ostaja na dnu, da ne zna izražati svojih problemov (tudi drugje, saj za to grel), da se zapira vase in da mnogokrat rajši molči, ko pa da bi prišel z besedo na dan. In tako pride do tega, da ostajajo vsi konflikti, doma ali na delovnem mestu, nerešeni, potiska jih na stran, ker jih pač ne zna več povedati. To stisko in molčanje je Kroetz postavil na oder in priznati mu je, da mu je to mojstrsko uspelo. Tudi sam je bil delavec, preden je začel pisati za gledališče. Bil
je slikar odrskih kulis, vozil je težke kamione, da bi lahko preživljal sebe in svojo mater. Gledališče ga je nepremagljivo pritegovalo in kar med vožnjo je snoval nove igre, ki jih je potem pisal ob prostih dnevih. Take raztresene vožnje kajpak niso bile povsem varne, varne pa tudi niso bile njegove prve predstave, saj so jih mno-gokje skušali nasilno onemogočiti, češ da prikazuje avtor na odru same svinjarije.
Danes vemo, da ne gre za »svinjarije«, temveč za resnično sliko življenja v zahodnem kapitalističnem svetu. Doslej je Kroetz napisal že veliko iger in vse so bile z velikim uspehom uprizorjene.
Janez Žmavc
Kadrovske
V mesecu septembru in oktobru smo imeli naslednje kadrovske spremembe.
Pridobili smo nove sodelavce:
Novak Ivan, K zidar, Očko Dra-gulin, K zidar, Spasojevič Mom-čilo, K zidar, Šurbek Branko, K zidar, Voršnik Darko, K zidar, Lovrič Božo, K tesar, Hadžika-dunič Senad, K tesar, Smajič Mirsad, K zidar, Božič Cedo, NK delavec, Djukanovič Ilija, NK delavec, Džanič Sakib, K zidar, Gra-hič Omer, K zidar, Radovac Mi-jat, NK delavec, Saraf Stipan, NK delavec, Vajzovič Jusuf, NK delavec, Vajzovič Omer, NK delavec, Vehabovič Šahdo, NK delavec, Pezič Meh med, NK delavec, Grobelnik Vinko, K šofer, Stojič Mihajlo, NK delavec Novak Vo j in, NK delavec in Čur-kovič Rade vsi v Celju; Tanšelc Jože, K zidar v Laškem; Gorjup Igor, gradbeni tehnik, Zdolšek Vid, K zidar in Borko Zlatko, K zidar v Šentjurju; Kvas Milan, K zidar, Kušter Stanislav, K zidar, Špes Edvard, K zidar, Težak Dušan, K zidar, Klinčar Martin, K zidar in Lazar Juraj, NK delavec, vsi v Slovenskih Konjicah; Brinovec Franc, K zidar, Praprotnik Jože, PK delavec in Jegrišnik Aleksander, K zidar, vsi v Žalcu; Prislan Peter, K zidar, Musič Nurija, NK delavec in Predič Mitar, NK delavec vsi iz Ljubljane; Fevželc Zdenko, Lipovšek 'Maks, Šeligo Anton in Wimer Davor K avtomehaniki, Oberžan Aleksander, K obratni elektrikar in Velenšek Bojan, K strojni ključavničar vsi v Mehanizaciji; Jezernik Anton, NK delavec v Medlogu; Ambrož Milan, Artič Milan, Blazinšek Vidko in Grbič Branko, K monterji ogrevalnih naprav, Mlakar Peter, K elektroinstalater, Selčan Martin, K tesar, Škoberne Teodor, K slikopleskar, Žlof Janko, K monter ogrevalnih naprav, Ocvirk Stan ko, K slikopleskar, Lupret An-tun, K slikopleskar in Kozole Milan, K vodovodni inštalatervsi v Proizvodnih obratih; Debenjak
vesti
Smiljan, elektro tehnik v Projektivnem biroju; Grobelšek Marija in Topič Zofija, čistilki v delavskem naselju, Zupanc Terezija, PK kuharica in Šeligo Slavko, šofer kombija oba v Menzi; Gartner Marija, administratorka, Stergar Jasna, pom, knjigovodja, Lorbek Jože, gradbeni tehnik, Komel Andrej, dipl. gradbeni inženir in Vaš Silva, operater v Skupnih službah.
Iz JLA so se vrnili:
Vrenko Ivan, gradbeni tehnik in Komi jen Lovre, K tesar v Celju; Raukovič Nevenko, PK tesar in Klarič Ilija, NK delavec v Laškem; Bele Martin, K tesar, Šaran Edhem, K mizar in Ste-vič Jovan, K elektroinštalater v Proizvodnih obratih; Poropat Dušan, strojni tehnik v Projektivnem biroju.
Naraščaj v družini so dobili:
Jajalo Mato, Nikolič Branislav, Kovačevič Vinko in Kranjc Rajko iz Celja; Krndija Jožo in Pe-dič Gostimir iz Laškega; Petrovič Marko, Durakovič Atif, Pet-rušič Blagoje, Čovič Slavko in Kolar Stanislav iz Šentjurja; Rama j Sheremet in Štravs Karel, Dimnik Marjan, Holcer Helena, Kovačič Jože in Hajnšek Karel iz Proizvodnih obratov; Kovač Marija, Ograjenšek Marta in Streicher Anton iz Skupnih služb.
Na novo življenjsko pot so stopili:
šakušič Rasim iz Laškega in Zanj ko Stjepan iz Medloga.
Upokojeni so bili — starostno:
Hajnšek Karl, rojen 24. 9. 1916, K zidar v Žalcu. V podjetju je bil zaposlen od 22. 2. 1946, ali polnih 30 let in 8 mesecev.
— invalidsko:
Kunc Ela, rojena 29. 7. 1931, knjigovodja za obračun osebnih
dohodkov v Skupnih službah. V podjetju je bila zaposlena od L 12. 1957, ali polnih 19 let.
Žniderič Mihael, rojen 27. 4. 1920, PK gradbeni delavec v Žalcu. Zaposlen je bil od 19. 4. 1971, ali 5 let in 6 mesecev.
Praprotnik Drago, rojen 23.10. 1934, K žagar v Proizvodnih obratih. Zaposlen je bil od 1. 2. 1971, ali 5 let in 8 mesecev.
V JLA so odšli:
Spasojevič Momčilo, K zidar iz Celja; Rakanovič Radoslav, PK delavec, Husanovič Edhem, PK delavec, Salihbašičč Alija, PK delavec, Dautbašič Mujo, PK delavec in Djokič Milan, PK delavec vsi iz Laškega; Esih Srečko, K zidar iz Šentjurja; Zmauc Ivan, K zidar in Špes Edvard, K zidar iz Slovenskih Konjic; Djurkovič Tešo, PK tesar iz Ljubljane; Oberžan Aleksander, K obratni elektrikar, Velenšek Bojan, K strojni ključavničar, Wi-mer Davor, K avtomehanik in Šeligo Anton, K avtomehanik iz Mehanizacije; Numanovič Ham-do, PK delavec iz Medloga; Gro-felnik Željko, K klepar in Škoberne Teodor, K slikopleskar iz Proizvodnih obratov; Lazar Bojan, diplomirani ekonomist iz Skupnih služb.
Na lastno željo so odšli:
Benič Nenad, K tesar in Kračun Josip, K tesar iz Celja.
Sredenšek Emil, gradbeni tehnik iz Slovenskih Konjic.
Koren Mirko, gradbeni tehnik iz Ljubljane.
Janežič Marjan, VK žerjavist iz Mehaniza
Vinšek Franc, K elektroinštalater iz Proizvodnih obratov, iz Mehanizacije.
Po pogodbi je prenehalo delo
Petrovič Miri, čistilki iz Skupnih služb.
Samovoljno so odšli:
Djakovič Petar, PK delavec, Ademaj Feriz, NK delavec, Ba-
bič Hajrudin, NK delavec in Hoti Hazir PK tesar iz Celja.
Azemi Sadik, K zidar, Azemi Malič PK delavec, Suljakanovič Džemal, PK delavec, Sofrič Dane in Gagula Miro, PK delavec iz Laškega;
Hostič Franjo, K tesar, Karne-ža Franc, VK tesar, Čoh Alfonz, PK delavec in Doblšek Franc, K tesar iz Šentjurja.
Praprotnik Jože, PK delavec, Veber Rudolf, K zidar iz Žalca.
Mustedanagič Omer, NK delavec in Abdič Sulejman, PK delavec iz Ljubljane, Galamič Milo-rad, PK delavec iz Medloga.
Babič Franjo, telefonist iz Proizvodnih obratov; Grobelšek Malija, čistilka iz delavskega naselja.
Žnideršič Ivanka, knjigovodja fakturist iz Skupnih služb.
Skriti objektiv
Odrarji med tekmovanjem
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža očeta
JANEZA LESJAKA
in
se iskreno zahvaljujemo članom kolektiva GIP »Ingrad« Celje za sočustvovanje in izraženo sožalje, za darovano cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Poseb-?:e zahvala vsem v delovni skupnosti skupnih služb in sindikalni organizaciji za dragoceno pomoč. Prisrčna hvala v c cm v finančni službi za izkazano pozornost in razumevanje.
Žalujoči: žena Marija, Sinova Zdravko in Jani
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta JOSIPA GAJŠAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem članom kolektiva GIP Ingrad, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem Milana na gradbišču Lava za dragoceno pomoč pokojnikovi ženi.
Žalujoči sinovi Rudi (TOZD GO Laško), Milan (TOZD GO Celje, Edo, Branko in hčerka Nada
Športni dan v Slov.
Konjicah ■ c 96 /
Rešitev križanke iz št. 9, 10/76: SPAKA. POLOG, OLT, E, KH, PN, OOLIT, PRVAK, INGRAD, ORADA, SA. OR, ITD, U, KRN, F.ZAV, ROTACIJA, AMEN, DDR, NASEKA, JR, TOK
Rešitve za nagradno križanko v tej številki pošljite do 10. decembra 1976 na uredništvo glasila.
Vsak torek - rekreacija
Poudariti moramo, da se je število udeležencev povečalo od prejšnjih tekmovanj zahvaljujoč novi obliki organiziranja iger (istočasno se tekmuje v vseh panogah). Kljub množični udeležbi pa so prireditelji mislili na vse: na dobrodošlico, na toplo malico iri čaj, vsi tekmovalci so prejeli značke, takoj po končanih igrah so izdali bilten, predvsem pa so ustvarili vzdušje, da smo se vsi prijetno počutili.
Direktor TOZD GO Slovenske Konjice, ing. Polde Rihteršič nam je povedal, da imajo za u-spelo prireditev veliko zaslug sodelujoča podjetja iz Slovenskih Konjic in se jim tudi tako najlepše zahvaljujemo za sodelovanje.
Mi pa si dovolimo že danes vreči rokavico ostalim TOZD, da prevzamejo organizacijo prihodnjih iger.
Vili Šuster
Nagradna
Ekipa skupnih služb je v finalni tekmi tesno izgubila (14 : 16, 14 : 16)
križanka
Rekreacija je za člane našega kolektiva ne samo navada, ampak tudi ■snična potreba. Za zimske mesece smo najeli lepo in prostorno te-ivadnico tehniške šole v Celju. Vsak torek od 16.30 do 18.30 je v te-,vadnici zelo živahno, saj so možnosti za rekreacijo raznovrstne. ;ramo odbojko, košarko, nogomet in namizni tenis, telovadimo, u-
edli pa bomo še druge igre.	....
rostora je dovolj za vse, tudi za tiste, ki do sedaj še niste prisil, ato vabimo vse zaposlene v Ingradu, da se ob torkih množično u-eležijo rekreacijske vadbe. ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU!
IZID ŽREBANJA
Za nagradno križanko iz prejšnje številke je prišlo 27 rešitev.
Žreb je izbral:
1.	nagrado 50.— din prejme Zlatka Majkovič, GO Celje
2.	nagrado 30.— din prejme Drago Selič, GO Celje
3.	nagrado 20.— din prejme Mojca Gartner, Skupne službe
GIP »Ingrad« Celje, TOZD Gradbena operativa Slovenske Konjice, je 13. novembra 1976 organizirala v Slovenskih Konjicah v sodelovanju s tamkajšnjimi podjetji Elektro-radio, Mizarstvo Skala, GOP Kongrad, TGP Dravinjski dom in M. Satler-ključav-ničarstvo iz Draže vasi, X. tradicionalne delavske športne rekre-
Mehanizacija	53	točk
Proizvodni obrati	50	točk
GO Celje	49	točk
Skupne službe	44	točk
GO Laško	25	točk
IGM Medlog	17	točk
GO Šentjur	16	točk
GO Žalec	8	točk
GO Ljubljana	8	točk
GO Slov. Konjice	6	točk
Tekmovanjc v namiznem tenisu je bilo v avli osnovne šole D. Jereb v Slovenskih Konjicah
acijske igre med TOZD GIP »Ingrad« v počastitev Dneva repub like.
Iger se je udeležilo 271 tekmovalcev in to iz 10 TOZD in SDS. Iger se ni udeležila le TOZD Družbeni standard, čeprav je prijavila udeležbo svojih ekip
Skupni vrstni red TOZD za prehodni pokal:
11.	Projektiva	5 točk
12.	Družbeni standard — 6 točk Najprej se moramo v imenu
sodelujočih zahvaliti prirediteljem za odlično organizacijo i-ger na lepo urejenih prizoroščih v Slovenskih Konjicah. Da se je tekmovanje v nekaterih panogah malce zavleklo, ni krivda organizatorjev, pač pa udeležencev, saj so nekatere TOZD kombinirale s tekmovalci v več disciplinah.
—''	Is				?a gl milo mm se STAVI L VIL« f.	NJIVA, ORNA zemlja	GtUWNl| NAT6RIAI	.ETOVIŠŽ« PRI OPATIJI	ČEMLJA TV0R6A
				DEStDN' ORIS				
				ZGORMDA OKONČINA				
				grški MDAKTI-Im fst- NIK				
//ft 23/nov*m£ti				NIKOLA! omerza			IVO DAN	NIVO, VRŠI NA
ros uš ROŽA	'-v'	'X/	LANTAN	$6b06NlK KELTOV PbVRŽiN. MS RA				
ODNOS, TMETA, tLMDAL)«								
STK.03, naprava							NZH06 Z61RKA 0EL, VENEC	
RAZLIČNI ČRKI S KONCA A66C6SB			(®E>eo9rad * ^ (5HJ •		LILI N0NY	CELJE PLEMENU0 G0VI6O		
NAPOLEON lONAHV«			tOMDlST reve »s	V'				
UAMAZA ILOVICO								NAGLAS, f 60 S ARE K
SPLGT LAS					LES. KOMI IZ LOGATCA OTOKAR KERjOVAN			
		>				UČENJE KISIK		
	Ed av vre