Let* UDOV«, ft. m Cena 40 oent. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, rZKLJUc^o ZASTOPSTVO » offlaae ls Kraljevine Italije ta UNIONE PUBBLICTTA ITAUANA 8. A-, MILANO i, si-za. ta Sl-Za. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za inozemstvo 10 L. OONCESSIONARIA ESCLUSIVA pex la pubblicita di proveDienxa italiana eđ estera: UNIONE PUBBLICTTA ITALIANA S. A„ MILANO. Petrosrod v morio osmo in dima Koncentričen napad na bivšo rusko prestolnico — Sistematično rušenje obrambnih naprav — Važne bitke na srednjem odseku — Ojačan pritisk na Odeso Iz Hitlerjevega plavnppa stana, 15. sept. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodu ugodno napredujejo velike napad:? i no operacije. Obkolite v Petrograda je bila v trdovratnem za sodobno zgrajene utrdbene najtrr.r »H! j. nt/ena. Ponovni protina|>adi sovražniku, podpirani od težkih tankov, so biJi odbiti. Pred an«Je*ko vzhodno obalo so potopila bojna letala v pretekli noći v nekem konvoju transportno ladjo z 10.000 br. reg. tonami. V sevrrni Afriki **o metala strmojrlavna bojna letala bombe težkega kalibra na angleška taborišra in zbirališča tankov in drugih motornih vozil pri Sollumu. Pri napadu oddelka nemških bojnih letal v nori na 14. -septembra na pristaniško področje pri Sue/u in Port Tevfiku je bilo zgaiio skladišče petroleja. Sovražnik ni priletel niti podnevi niti ponoči nad Nemčijo. Z vzhodne fronte, 16, sept s. Posebni dopisnik Agencije Štefani poroča: Nemške baterije vseh kalibrov so zbrane okrog Petrograda in so pričele uničevati si>tematirno, odsek za odsekom, obrambne naprave, ki jih je sovjetsko poveljstvo petrograjske obrambe organiziralo v utrdhen'h črtah. Sovjetski oddelki so namest:!i zelo številne protitankovske topove in strojniška gnezda. Mesto zakriva velikanski oblak ognia in dima. Požari So nastali skoraj povsod zaradi eksplozij in zaradi zadetkov skupin strmoglaveev, k: nabadajo mesto po vsakem bombardiranju topništva. Trušč eksplozij in bobnanje topov to ustvarilo okrog obleganega mesta strašno vzdušje. Propadanje zgradb, ki jih zadenejo projektili ali bombe iz letal, ali katere rušijo sami Sovjeti, da bi ustvarili nove ovire, povzroča vsakokrat visoke stebre dima. ki dajejo mestu fantastičen izgled. Mesto je videti kakor eno samo velikansko bruhajoče vulkansko žrelo. Na srednjem odseku fronte med Srn o 1 en -sikom in Kijevom so v teku številne važne borbe. Maršal Timošenko je tu vrgel v boj znatne sile. da bf vzdržal sunek nemških sil. Te so že dosegle važne uspehe. V teku je velfka operacija, v kateri sodelujejo številne letalske skupine nemških bombnikov. Nadaljnje borbe so ▼ teku na le-▼em bregn Dnjepra in vzhodno od Kijeva, kjer so nemške Čete dosegle važne uspehe. Sovjetska poveljstva sama v tem sektorju so priznala uspehe nemških sil. V teh operacijah aktivno sodelujejo edinice italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusi i i. V sektorju dolnjega Dnjepra je položaj nespremenjen. Zelo močno pa je delovanje nemškega letalstva. Napori maršala Budjonija. da bi dosegel kakšne uspehe na levem bronu reke. niso uspeli. Na fronti pri Odesi so nemške in ru-munske sile zasedle važen sovražni utrjen položaj po hudih borbah. Nemško-ru-munske sile kar naprej bombardirajo pristaniške naprave m skladišča v bližini pristanišč. Letalsko delovanje je bilo včeraj na vsej fronti zelo močno. Nemške letalske sile so ojačile napade na prometna središča sovjetske armade, ne da bi navajali kraje, kar ne bi bilo oportuno v tem trenutku. Naj zadostuje naznanilo, da je bilo na tisoče ton bomb odvrženih na objekte in da je bil učinek naravnost peklenski. Posledice teh akcij so bili požari, uničenje in zelo velika škoda. Sovjetsko letalstvo ni moglo ovirati delovanja nemškega letalstva in kjer je interveniralo s svojimi lovci, je imelo precej hude izgube. Na vsej vzhodni fronti so nemške in zavezniške čete v zmagovitem pokretu proti sovražniku. Bsfba za utrdbe Berlin, 16. sept. s. Dne 11. septembra je neka peh< trta diviz;ja zasedla v odseku Petrograda vi^-no. katero so Sov'e*^ zaščitili z rninsk:.rn: polji in :tevilnimi utrdbicanv V teku le akcije so Nemci porušili 50 sovjetskih utrdbic. med katerinr so imele nekatere betonske stene 2 do 10 m debele in kovina-re. vrteče se kupole na i moderne jše vrste. RiV.TŠeviki so zaman poizkušali zopet osvojiti izgubljene položaje z uporabo tankov. S<.vr../nik fe bil povsod odbit. Dne 12. septembra so nemški in/en ierci oč;sti'i pred neko divizijo teren, na katerem ;e bilo 10.000 min. Onesposobili so za borbo ob sodc^vanju pehote 41 utrdbic. med katerimi jih ie bile 16 večnadstropnik. Ukrajinska Sronta Z vzhodne fronte, 16. sept. s. Posebni do-p;snik asenciie Štefani noreča: Zaveznike čete so v Ukrajini no vesteh iz madžarskega generalnega ;taba napredovale na nekaterih odsekih is so zasedle važna sovražna središča Na fronti madžarskih čet vlada re'at;ven mir. Od časa do časa delnic sovražne topništvo. Sovjetske čete se pripravljajo za obrambo. Madžarska letala <»o bombardirala sovražne postojanke in oskrbovalne kolone. Finska fronta Helsinki, 16. sept. s. Na finski fronti napredujejo nemške in finske čete in dosegajo znatne teritorijalne uspehe. V teku številnih posameznih spopadov je bilo osvojenih 150 sovjetskih utrdbic. ki so Ščitile neko važno cestno križišče. Vsi sovjetski protinapadi so bili odbiti in sovražnik je imel velike izgube. Na črnem morju Berlin. 16 sepL s. Doznava se iz vojaških virov da so nemška letala nadaljevala svoje zmagovite operacije proti pomorskim objektom ob obali Črnega morja Vzhodno od Odese je bil potopljen neki 5000 tonski sovjetski transportni parnik Hudo je bila poškodovana neka 5000 tonska trgovska ladja Na povratku so nemški letalci bombardirali v nizkem poletu nadaljnja dva parnika, ki sta bila potopljena. Obalna obrambna baterija je skušala napasti nemška letala, pa je bila bombardirana in prisiljena k molku. Bolgarska ladja naletela na mino Sofija, 16. sept. s. 4.000tonska transportna ladja Sipka i, ki je predvčerajšnjim popoldne odplula iz Varne proti Bulčiku, na-tovorjena z žitom, je pri Euksinogradu naletela na mino in se potopila. Vsa posadka je bila rešena, le en mornar je bil ranjen. udejstvova-nje nemškega letalstva Berlin, 16. sept. s. Iz polurainega vira se doznava, da je nemško letalstvo v področju vzhodno od Dnjepra nadaljevalo na- pade z velikimi skupinami na zbirališča sovražnih čet. Napadeni, bombardirani in uničeni so bili položaji topništva, taborišča, transportne kolone in tanki. Nad 500 motornih vozil je bilo uničenih. Pet topov je bilo prisiljenih k molku in en sovjetski oklopni vlak je bil onesposobljen, šest nadaljnjih vojaških vlakov, ki so jih bombe zadele in poškodovale se je ustavilo. V severnem odseku vzhodne fronte so nemška letala napadla zbirališča čet in sovjetske topniške položaje. Z uspehom so bile bombardirane sovjetske baterije na otoku Oesel in na otoku Moon. Sovjetske elinice so bile obstreljevane s strojnicami. Opazovalci so lahko ugotovili veliko škodo, ki so jo utrpeli rdeči. Berlin, 16. sept. s. V teku 15. septembra je nemško letalstvo nadaljevalo uničevalno delo v osrednjih in južnih odsekih vzhodne fronte. Napadene so bile umikajoče se sovražne kolone in sovražni položaji. Na dveh sovražnih letališčih sta bili zažgani dve garaži, na tleh pa je bilo uničenih 35 letal. Neko mesto, ki je bilo natrpano s sovjetskimi četami, je bilo uspešno bombardirano. Izbruhnili so veliki požari. Postaja tega mesta je bila porušena. Berlin, 16. sept. s. Po naknadnih ugotovitvah je sovražnik izgubil v teku nedelje skupaj 57 letal. 30 letal je bilo uničenih v letalskih spopadih, 14 letal pa je zbila protiletalska obramba Ostalih 13 letal je bilo uničenih na tleh. Uspešni nemški letalci Berlin, 16. sept. s. Vrhovni poveljnik nemškega letalstva maršal Gonng je poslal osebno pismo polkovniku Moldcrsu in mu čestital ob priliki uničenja dva tisoče ga sovražnega letala. Majorju Trantclftu je G6-ring čestital za 100. letalsko zmago njegove skupine m majjjwju Handrcku za 50. zmago njegove lovske skupine. Pregled položaja Strahovite uničevalne borke na srednjem odseku — Obsežna akcija od Murmanska do Petrograda — Povečan pritisk na jugu Z vzhodne fronte, 16. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Na vsej vzhodni fronti od Murmanska do ustja Dnjepra v Črnem morju so v teku ugodne operacije. Zadnji srditi sovjetski protiofenzivni napadi so se ustavili okrog močvirij vzhodno od Ilmen-skega jezera. Nemške in zavezniške čete na obširni ruski fronti osvajajo sektor za sektorjem. Sovjetsko poveljstvo je zbralo znatne sile v osrednjem sektorju, kjer se ima bati največjega in najtežjega poraza. Nemške sile napredujejo vzhodno od Petrograda in vzhodno od črte Smolensk— Kijev. Od osvojitve Sliselburga, s katero je bil Petrograd popolnoma obkoljen, se je pričela nova velika bitka na vzhodni fronti. Da bi borbo otežkočalo, je sovjetsko poveljstvo najprvo skušalo izvesti zavajamo akcijo v nekem odseku, kjer je že bila uničena ena izmed Timošenkovih armad. Se v soboto je trajala ta akcija. Razvija se tako, da se uničujejo sistematično znatne sile armad Timošenka in Vo-rošilova, ki delujejo v tem odseku. Koncentracija v razmeroma majhnem prostoru je olajšala uničevalno delo skupin strmoglaveev in napadalnih oddelkov. Nagla akcija pehote napadalnih oddelkov in nemškega topništva je dopolnila te operacije in jih zaključila z uničenjem boljše viških sil. kjer so se še upirale. Armade Timošenka in Vorošilova so utrpele hude izgube. Po uničenju p roti ofenzivne akcije sovjetskih sil v tem sektorju, s katero so Sovjeti hoteli porušiti nemške postojanke, zasledujejo nemške si.e poražene armade in pričenjajo z močnimi akcijami novo fazo v novem zanimivem strateškem položaju tega nadvse važnega odseka. Položaj na vzhodni fronti je sedaj takle: Pri Murmansku je poveljnik nemških oboroženih sil Dietle pričel operacije v širokem odseku vzdolž železniške proge do Petrograda. Okrog Petrograda je akcija oblegajočih sil čedalje hujša ob sodelovanju uničevalnega dela topništva in skupin težkih bombnikov ter akcij napadalnih oddelkov. Južn ovzhodno od Petrograda delujejo nemške sile z uspehom proti važnim objektom. Na osrednjem odseku se operacije razvijajo ugodno. Na jugu skušajo Budjonijeve armade, ki so zatrpane med Dnjeprom in Donom, zaustaviti s krvavimi akcijami napredovanje zavezniških čet. Tudi na tem nadvse važnem odseku so v teku borbe, ki kažejo na bodoče odlične uspehe. Ob dolnjem Dnjepru skušajo Budjonijevi oddelki, ki so razvrščeni vzdolž levega brega reke, zrahljati s krajevnimi akcijami nemške sile, toda usoda teh oddelkov je zapečatena. Okrog Odese dosegajo nemško-rumunske sile neprestano uspehe in napredujejo do utrdbic in strelskih jarkov zaščitnega pasu okrog obleganega mesta. Japonska zavrača Rooseveltove načrte Svoboda morij je samo pretveza za gospodarsko blokado Tokio, 16. sept. s. List »Hode opozarja v nekem članku, da obstoja za Roosevelta svoboda morja samo, v kolikor koristi Ze-di njeni m državam. Predsednik bi sd rad zagotovil svobodo plovbe za parnike, ki vozijo vojni material v Sovjetsko zvezo in v Anglijo in s katerim naj bi se ojačila vojaška moč sovražniku Nemčije. Glede Japonske pravi pisec, hoče Roosevelt zajamčiti samo transport vojnega materiala ki bi se lahko uporabljal proti Japonski. Roosevelt hoče ustvariti gospodarski blok okrog Japonske. Ce predsednik Zedlnjenih držav Izjavlja, da je taka akcija v skladu s pravico in njegovo vestjo, smo prisiljeni pravi list, dvomiti v Rooseveltove umske sposobnosti. Roosevelt ne more upravičiti svojega protinemškega delovanja z načeti o svobodi morja. Njegova fantazija mora najti bolj prepričljive razloge. Pisec primerja potem bogastvo Japonske z bogastvom Zedinjenih držav ta pravi, da smatralo kljub svoiemu izobilju Zedinjene države za napadalca vsako državo, ki prekorači svoie meje. dočim se je treba vprašati kdo ie zasedel Filiome m Havajske otoke Kolikor ere za Tihi ocean, so napadalec samo Zediniene države, ki so ustvarile svojo teritorialno moč z zaporednimi agresijami. Zedinjene države podpirajo ćangkajškovo vojno ta hočejo zadušiti Ja- ponsko m pošiljanjem vojnega materiala čangkajsku ta Sovjetom. Tako početje je izzivanje, ki je doseglo skrajne meje, ki jih je mogoče tolerirati. Ta nečloveška akcija je zakrita s smešno ta otročjo pretvezo o svobodi morja. Kdor kriči o svobodi morij ta z vsemi silami blokira Oceane, se mora smatrati za bolnega in človeštvu škodljivega človeka. Knox napoveduje ameriške konvoje Washington, 16. sept. t. Mornariški državni tajnik Knooc je razglasil, da bodo od 16. septembra naprej ameriške pomorske sile ščitile vse transporte, ki se odpošljejo v skladu z zakonom o posojanju in ki bodo pluli na morju med severnoameriškim kontinentom in Islandijo. Knox je nadalje izjavil, da bo severnoameriška mornarica po možnosti enako ščitila tudi druge ladje, ki bodo vozile dobave po zakonu o posojeva. nju. V tej izjavi pa Knooc ni rab:l besede Hude izgube sovražnika v Afriki Globok prodor med sovražne postojanke ob Tanskem jezera — Letalstvo, pehota in topništvo v borba proti Tobruku Glavni stan Oboroženih SU je objav U one 15. septembra naslednje 468. vojno poročilo: V severni Afriki lokalne akcije pehote in delovanje osnega topništva v odseku pri Tobruku. Sovražnik je utrpel izgube in je bilo več ljudi ujetih. Italijanska in nemška letala so bombardirala trdnjavo. Sovražnik je bombardiral Tripolls in Bengazl. Nekaj civilnih poslopij je bilo poškodovanih, nekaj stanovanjskih hiš domačinov pa razdejanih. Protiletalska obramba v Bengaziju je sestrelila eno letalo. V vzhodni Afriki angleško letalstvo oja-cuje svoje napade z bombami in strojnicami na naše prednje postojanke. V odseku pri l Jolkefltu je naše topništvo zadelo mnogo sovražnih tovornih avtomobilov, ki so prevažali ojačenja. V odseku pri Tanskem jezeru je močna naša kolona pod poveljstvom podpolkovnika Julija De Siva prodrla globoko med sovražne postojanke in se spopadla z znatnimi sovražnimi silami. Sovražnik je bil po izredno srditih borbah prisiljen k umiku. Imel je hude izgube. Naše čete so se zopet izkazale z običajnim pogumom In napadalnim duhom. Posebno sta se odlikovala 14. skupina konjeniških eskadronov in S. bataljon Galliano, ki sta s ponovnim obstreljevanjem in protinapadom odločilno vplivala na to, da se je odpor sovražnih oddelkov omajal. Berlin, 16. sept s. Nemško letalstvo je obnovilo uspešne napade v noči na 15. september na pristanišče v Aleksandri j i. Niso še znane podrobnosti o posledicah teh napadov. V teku 14. septembra so bili učinkovito napadeni pri Bir Habati angleški tanki in motorna vozila, taborišča in skladišča živil. Druga nemška letala so odvrgla številne bombe na objekte v Tobruka. Skupine nemških strmoglaveev so učinkovito bombardirale 14. septembra zbirališče čet in angleške tanke onkraj egipt-ske meje Velika količina vozil je bila uničena. Pri Tobruku so bila bombardirana taborišča in skladišča pogonskih snovi. Finska ne bo sklenila separatnega miru Minister Tanner je na velikem zborovanju zavrnil lažno propagando o namerah Finske Helsinki 16. sept. s. Na velikem zborovanju v Vaasi je minister Tanner ime) dolg govor, v katerem je obravanaval politični razvoj Finske v sedanji vojni ter je zavrnil v tujini razširjeno vest o namerah Finske, da bi sklenila separatni mir. Nekaj več kot četrt stoletja se Je Finska borila za svojo neodvisnost in svobodo v treh izredno težkih vojnah, je rekel med drugim minister Tanner. Prva teh treh vojn je bila potrebna za dosego neodvisnosti, druga za obrambo dosežene svobode pred brutalnim napadom boljševikov, sedanja tretja vojna pa je potrebna za odpravo krivic prejšnje vojne in za ustvaritev varnih temeljev za bodočnost. V dolgi zimski vojni, ki je trajala 105 -dni, je morala nepripravljena in slabo oboiožena Finska popustiti, dele sedaj se lahko razume, kakšna velika vojna sila se je tedaj borila proti finskemu narodu. Moskovski mir je sovražnik izkoristil z najmočnejšimi notranjimi pritiski in 8 političnimi intrigami za pripravo novega napada.. Vsekakor Finska spričo novega položaja ni izgubila po nepotrebnem časa. Ko se je Nemčija odločila za borbo proti boljševizmu, Finski ni ostalo drugega kot obnovitev obrambe borbe. Glede tega je vladalo med finskim narodom popolno soglasje. Minister Tanner je nato obravnaval imperialistični napad Sovjetske zveze, ki je zasedla del Poljske, Baltiške države in Be-sarabljo, ko se ji je zdelo, da je Nemčija vezana na zapadu. Potem je z napovedjo vojne Finski odvzela njej ozemlje. V svojem nadaljnjem govoru je Tanner omenil spremenjeno stanje tako zvane demokracije glede Finske ta je zatrdil, da Finska nikakor nI spremenila svojega zadržanja po zimski vojni. Sovjetska zveza je ostala barbarska država, čeprav se danes predstavlja kot branilec svobode in kot zastopnica demokracije. Ves ostali svet pa se je temeljito spremenil. Nemčija je danes na-sprotnica boljševizma, Anglija in Zedinjene države so zavezniki Sovjetske zveze. Z različnimi manevri se hoče;o nekateri vmešati sedaj v finsko vojno. 2e dva tedna se razv'ja na zapadu velika propaganda proti Finski po radiu in po časopisih, ki razširjajo lažne vesti, češ da je Finska utrpela velike izgube v vojni in da je narod sit vojne. Pripoveduje se tudi, da je v Finski močna mirovna stranka, ki naj bi prosila za mirovna pogajanja s Sovjetsko zvezo. Kljub demantijem s finske strani se te vesti trdovrano vzdržujejo, kar se bo še v bodoče dogajalo. Smotri teh govoric so jasni, je nadaljeval minister Tanner v svojem govoru. Skuša se razbiti protisovjetsko fronto in tako na neki način pomagati Sovjetom vsaj na fronti pri Petrogradu in ob železnici proti Murmansku. Naravno je, da vse te vesti nimajo podlage. Niti s finske strani, niti na finsko pobudo ni bilo nikoli kakih korakov za mirovna pogajanja. Vprašamo se tudi, s kom bi se v tem primeru pogajali. Mi ne moremo imeti nobenega zaupanja v sedar.Je vlastodržce ▼ Kremlju, ki so prelomili vse svoje prejšnje pogodbe. Razen tega ni dvoma, da bo Sovjetska zveza izgubila vojno proti Nemčiji. Z njo sklenjen mir bi že zaradi tega ne imel nobenega pomena. Jasno je, da je nemogoče dati v polnem razvoju vojne sovražniku informacije o tem, aH se bomo ustavili ali bomo še naprej korakali. Odgovori na ta vprašanja bi bili za sovražnika dragoceno obvestilo strateškega značaja. Naši smotri so bili jasno določenL Popolno soglasje vlada glede tega, kaj pomeni ta vojna za Finsko. Ta vojna z Rusijo ;e obrambna vojna, s katero si bomo pridobili varne meje in trajen mir. Vso, kar je potrebno za dosego teh ciljev, mora biti storjeno. Z zapadne fronte Berlin, 16. sept. s. V teku 14. septembra in v noči na 15. september so oborožena nemška izvidniška letala napadla pristanišča ob vzhodni angleški obali, posamezne ladje in raiijsko postajo na Faroerskih otokih. Slaba vidljivost je onemogočila nadaljnje izvidniške akcije. Zavrnjen napad v področju Rokavskega preliva Berlin, 16. sept. s. V teku 15. septembra so angleška letala, kakor poroča DNB, skušala napasti zasedeno ozemlje v področju Rokavskega preliva. Sestreljen je bil en bombnik in en lovec vrste Hurrican. V noči na 15. september je nemško protiletalsko topništvo, kakor se zdaj doznava, zbilo ▼ Severni Franciji en angleSki bombnik, tipa Locheat-Hudson. Angleška petrolejska ladja potopljena Berlin, 16. sept s. Nemška letala za dolge polete so sporočila z markonigrami, da so zažgala na Atlantiku, 350 km od He-bridov, neko 6 do 8 tisoč tonsko angleško petrolejsko ladjo. Drugih podrobnosti o tem še ni. Berlin, 16. sept. s. Hitler je poslal Pie-montskemu princu ob njegovem rojstnem dnevu prisrčno brzojavko s čestitkami. Iranski protest proti tuji okupaciji Ankara, 16. sept. s. Teheranki radio je včeraj še enkrat zavzel stališče proti angleški in sovjetski zasedbi Irana. Iranska država si je vedno prizadevala, da bi ohranila nevtralnost, živela v miru in očuvala prijateljske odnose z vsemi svojimi sosedam', toda usoda iranskemu narodu ni prizanesla. Naš narod, je radio dejal, si sedanje usode ni zaslužil. Moral je kloniti in sprejeti hud udarec. Z Nemčijo in Italijo smo imel' normalne odnose. Iranski narod ni pričakoval, da bo tako nudo zatiran. Sestanek turškega parlamenta Ankara, 16. sept. s. Parlament se bo sestali danes. Na dnevnem redu ie med drugim ratificiranje ukrepov za dvomesečno podaljšanje trgovskega sporazuma med Turčijo ;n Švico. Ni izključeno, da bo po razpravah parlament odšel na počitnice do prvih dni novembra, Sprememba v madžarski vladi Budimpešta, 16. sept. s. Madžarski nrin?-ster za oskrbovanje Laky je demisionira'1. Na njegovo mesto je bil imenovan general Bengyel, ki je nadomeščali ministra, za narodno obrambo. Velika tatvina v egiptskem muzeja Carigrad, 16. sept. s. Iz Kaira poroč*Vj o veliki tatvini v podzemeljskih shrambah narodnega egipčanskega muzeja. Tatovi so odnesli več desetin kilogramov č;stega zda ta in številne juvele. ki so bili iz zaklada raona Susenesa, katerega so odkrili ▼ novembru leta 1940 in ki je bil vreden vec milijonov. Velik požar v Parizu Pariz, 16. sept. s. V montmartrskem okraju je nastal velik požar. Ogenj je izbruhni v tovarni otroških vozičkov. Tovarna je pogorela do tal. gasilci pa so preprečili da se požar ni razširil še na sosedna poslopja. 2rtev ni b4o, škode pa je nad pet milijonov frankov. Stran 2 >8L0YElfSKI NAROD«, Torek, 16. aeptenbra 1M1-XTX. fitev. 213 Zadnje regulacijsko delo pri Ljubljanici Po poglobitvi Ljubljanice v lej. Ljubljana 16. septembra. Celo vrsto let smo imeli priliko opevati regulacijo Ljubljanice v Ljubljani. To je bilo nedvomno najbolj popularno »javno« delo: naši meščani so se zanimali menda le Še za razširjenje tramvaja tako kakor za regulacijo Ljubljanice. Zato jim ne smemo zameriti, če so bili nekoliko samoljubni in so nekateri mislili, da je regulacija potrebna le, da bo poslej lz Ljubljanice pri-Jetneje dizalo. Zopet drugi so pa vedeli, da je treba Ljubljanico regulirati zaradi osuševanja Barja. Vendar imajo še mnogi zelo nejasne pojme o osuševanju Barja in mislijo, da gre za osuši te v pustega, močvirja, kakor da je glavno, da je treba čim bolj znižati talno voio na Barju. Melioracija Barja je pa bolj kočljiva zadeva in strokovnjaki jo morajo voditi ter nadzirati posebno vestno, da bi regulacijska dela dosegla svoj pravi namen. Vedeti namreč morate, da Barje vodo tudi potrebuje, a ne da je ima preveč; talna voda se ne sme preveč znižati, če naj barjanska zemlja ostane rodovitna. Zato ni le brez pomena, koliko vode prejemajo s kraškega ozemlja in dokazano je, da sta Cerkniško jezero in Barje zvezana, čeprav Kras ne daje toliko vode kakor so mislili prejšnje čase. Zakaj se talna vola na Barju ne sme preveč znižati? Barjanska zemlja ima posebne lastnosti; če se preveč presuši, postane podobna rjavemu pepelu (ima barvo cikorije), ki ne more več dajati hranilnih snovi rastlinam. Četudi potem prejme zopet dovolj vode, ko je že izsušena, vendar ostane nerodovitna. Ce bi barjanska zemlja izgubila preveč vlage, bi Barje postalo prava puščava in ne mogli bi ga več spremeniti v rodovitne njive in travnike. Res je ta nevarnost precej manjša, ker pri nas pogosto dežuje, vendar pa imamo včasih poleti tudi po več tednov sušo. ki bi lahko napravila na Barju nepopravljivo škodo. S tem seveda ni rečeno, da regulacija Ljubljanice in njenih pritokov na Barju ni nujna in da nekateri deli Barja niso pre-mokri. Hočemo pa naglasiti, da ima regulacija rek na Barju velik pomen zarali tega, da bodo poslej preprečene velike poplave; po nalivih se že zdaj voda z Barja odteka mnogo hitreje, Ljubljanica sprejema hitreje vodo od svojih pritokov, ker teče skozi mesto hitreje, odkar je poglobljena struga, tako da vode na Barju ne prestopajo več tako naglo bregov. Barjanska tla ne leže v enaki ravnini; razlike so precejšnje, zato je težko reci, če bo mogoče kdaj primerno osušiti najnižje lege, ne da bi se na ta račun preveč znižala talna voda najvišjih leg. V okolici barjanske šole se talna voda ne sme skoraj nič več znižati. Po poglobitvi Ljubljanice v mestu se je talna voda zelo znižala in kaže, da se še počasi stalno znižuje. Da bi talna voda preveč ne upadla, morajo skrbeti, da Ljubljanica ne sesa preveč vode iz svojih pritokov na Barju. To se pravi, da jo je treba zadrževati, ko je voda nizka. Temu namenu služijo zapornice. Stalno zapornico imamo v Gruberjevem prekopu. Potrebna je pa seveda tudi trdna zapornica na Ljubljanici. V Trnovem pri tako zvani Spici stoji začasna lesena zapornica. Stalno novo zapornico pa bodo postavili pri cukrarni. O tem delu smo že neštetokrat poročali in nedavno ste zvedeli, da je bila razpisana druga licitacija (ker prva ni bila uspešna) za oddajo del druge etape. Dela prve etape so zdaj končana, delavci morajo izvleči iz struge samo še blato, ki so ga nakupičili v jezovih, da so izolirali stavbišče pred vodo. Tudi to delo bo končano v nekaj dneh. Zdaj bi lahko že začeli dela druge etape, ki bodo v nekem pogledu mnogo lažja; najbolj tvegano je delo na dnu struge zaradi nevarnosti nalivov. V prvi etapi so zbetonirali temelje, obrežne zidove in dno struge, v drugi etapi bodo pa betonirali stebre in preklalo z mostičkom gornjega, nosilnega ustroja zapornice. Vendar s tem delo ne bo še končano; ostane še tretja etapa, dobava železnih zapor in dvigalnih naprav. Druga etapa del bo. upajmo, končana prej kakor prva, čeprav tudi ne bo malo dela. Kako veliko bo to delo, sprevidimo že po tem, da bodo porabili samo betonskega železa cel vagon. Pričakujemo, da bodo dela kmalu oddana ter da bodo začeli delati že v tej sezoni. Ce bi začeli takoj delati in če bi imeli dovolj gradiva, bi najbrž bilo betoniranje končano še pred zimo. Nedeljske spertne prireditve v Italiji Plavalke v Trstu, atletinje v Torino, kolesarji v Budimpešti In igralci tenisa v Varesu Ljubljana, 16. septembra, športni spored po državi je bil minulo nedeljo zelo pester in to v nekaterih panogah padale važne odločitve. Vendar pa nam do ure, ko to pišemo še niso na razpolago poročila o vseh važnejših prireditvah, zlasti ne one v Schiu, kjer so nastopil' tudi naši lahkoatleti, ki so pretekli teden odpc rovali pod vodstvom comm. Burattija iz Ljubljane. Še o ženskem plavalnem prvenstvu Včeraj smo na krntko zabclež:li zmago*-valke in njih čase na državnem ženskem plava1 nem prvenstvu, ki je bilo preteklo soboto in nedeljo v Trstu Zaradi ;n-teresantrte primerjave s .'posebnostmi naših plavali; navajamo še nekatere podrobne sti. Najvidnejše uspehe sc na prvenstvu dosegla Tržačanke, Rcčanke in članice Giovi-nezze iz Xapoli>a. Zasedle so večino najboljših mest v posameznih d'sciplinah ter si tudi v štafetah razdelile »bratske** po eno zmago. Na 4r>m 6:21.5. Tretja je bila Camprei*her (R. N. Trento") 6:25.3. Na 100 m hrbtno je zmagala Trža članka Bertuzzijevfl » časom 1:28.6. Sledijo ji Sker-lova (Triestina) 1:20.8, Stcprmčičeva (F;u-mana) 1:29.9 in Balsamo (R, C. Napoli) 1:32.1. PopolneTna so prevladale južnjakinje na 200 m prsno. Zmagala je Rigonijeva s časom 3:32.3; sledijo ji Temle (obe članici Giovinezze iz Napolija) 3:34.7, Lanzi-Pcrto-tova (S. S. Lazio) 3:35.2 :n Derenzini (Fiumana) 3:38.3. Tržačanka Precopova s časom 3:44.1 je bila šesta. Na 100 m prosto so se uvrstile takole: 1. Cuschnig (Fiumana) 1:15.1. 2. Figari (Dop. Ansaldo. Genova) 1:15.2. 3. Santoro (Fiumana) 1:15.8 4. Radivo (Triestina) 1:17.2, 5. Ruzzier (Triestina) 1:18.4. V štafetah je na 3X100 m hrbtno zmagala Triestina. (Skerlj. Ruzzier. Bertuzzi) 4:29.2. 2. Fiumsna 4:44.5. 3. Ansaldo ;z Genove I 4:52.9. V 3X200 m prsno je zmaga pripadla članicam Giovinezze iz Naoolija (Frascetti, Terrile, Rigoni) 11:06.5, Druga je bvla štafeta S. S. Lazia 11:285, tretja Fiumana 11:37.6 in četrta Triestina 11:48.1. Na 4X100 metrov je bila najboljša Fiumana (Deren-zmi, Stepančič, Santoro, Cuschnig) 5:13.5. Druga je bila Triestina I 5:22.6 in 3. Ansaldo iz Genove 5:34.6. Lahkoatletinje na startu v Torinu Na Mussolinijevem stadionu v Torinu je bil v nedeljo ženski nacionalni lahkoatletski miting, ki je dal naslednje rezultate zmagovalk: .Met diska: Beccari 37.93; skok v višino: Gallo 1.45; tek na 80 m z zaprekami: Valla 12.6; tek na 100 m Alfero 13.2; met kopija: Turci 38.44; tek na 200 m Cattaneo 26.2; skok v daljino: Zannutio 5.27; štafeta 4X100 Venchi Unica 51.4; met krogla Piccinini 11.44. Glede na rezultate naših lahkoatletinj preteklo nedeljo v Novem mestu primera marsikod nI možna, ker so zlasti v tekih daljave drugačne. Med meti in skoki pa nase atletinje se precej zaostajajo in se zaenkrat edino Priboškova v skoku v višino približuje najboljšemu rezultatu gornjega mitinga. Italijansko madžarski kolesarski dvoboj V Budimpešti so se preteklo nedeljo sestali k šestemu mednarodnemu tekmovanju najboljši kolesarji Italije in Madžarske. Tesna zmaga Madžarov 20 ; 21 je veliko presenečenje in poročevalci vedo povedati da je italijansko moštvo doživelo poraz zaradi nerazpoloženoeti Gugrlielmettija, ki se je pojavila med tekmo. Teniški 'urnir v Varešu končan Teniški turnir v Varesu, ki so se ga udeležili tudi nekateri igralci SK Ilirije, je bil v nedeljo zaključen. V odločilnih partijah so zmagali: V moških dvojicah Cucelll — Del Bello, ki sta premagala dvojico Sada — Bossi z h : 10. 6 : 3, 6:2. V mešanih dvojicah Sandonnlnljeva — Cucelli, ki sta premagala dvojico Tonolli-jeve m Romanonija 9 : 11, 7 : 5. 8 : 6. v ženskih dvojicah Tonollljeva in Sandonnl-nijeva. k* sta zn Lgali nad dvojico Alliata — Rossi 6 : 1, 6 : S. ŠAH Evropski šahovski turnir v Monakovem. Kakor smo že poročali jc nemška Šahovska zveza pripravila večji evropski šahovski turnir. Prireditev, ki se je udeležuje veliko število šahovskih mojstrov držav osi in njim naklonjenih, se je začela pre- teklo nedeljo v Monakovem. Takoj v pivem kolu sta m segtnls svetovni šahovski prvak dr. Aljehin, ki zastopa na turnirju Francijo in njegov tekmec starejše generacije Bogoljubov, ki je elan nemškega moštva. Aljehin Je pokazal, da je le vedno stari lev in Bogoljubov je moral kmalu položiti orožje. V naslednjem kolu Je Aljehin premagal Nizozemca Cortleverja, Bogoljubov Slovaka Rohačka, med tem ko Je hrvatski šahovski mojster Rabar remlziral a Švicarjem Leepinom. V četrtem kolu je zmagal Lundin nad Rethvem, Madžar Fuster je podlegel Poljaku Mrossu, neodločene pa so ostale partije med Cortleverjem in Ki-nlngerjem ter med Opočc nskvm in Rabar-jem. Aljehin je zmagal proti Richterju. Partija med Foltvsom in Bogoljubovom je bila prekinjena. V petem kolu je Aljehin z odlično pozicijsko igro premagal Madžara Rethvja, Mross s sijajno kombinacijo Lee- pina, Sveđ Lundin Opočenskega, med tem ko Je bila partija med Rohačkom in Cortleverjem remis, ostale pa prekinjene. V šestem kolu je Aljehin menda zaveden od svojih uspehov, v partiji proti Opoeenske-mu zaigral precej predrmo ter — izgubil. Nieleen je premagal Fustcrja. Vodita sedaj Aljehin in Nielsen s enakim številom točk, sledita jima Bogoljubov in Lundin. V zvezi s turnirjem se javljajo vesti, da so šahovska zastopstva, ki se udeležujejo turnirja, naklonjena misli, da bi sc osnovala evropska šahovska zveza. Baje se v tej smeri preko Nemške šahovske zveze že polagajo prve osnove. — V šahovskem turnirJn za prvensC .o Italije v Firenci je bilo odigrano že osmo kolo. Stanje po osmem kolu je bilo naslednje: Castaldi in Roselli 7, Del Vecchio 5^, Neotler 5, Gabinara 4H. Helmann in Bonfioli S. Sadjar in vrtnar izhaja še vedno v 6000 izvodih bila je 9.—10. Številka za september In oktober z obilnim zanimivim gradivom Ljubljana, 16. septembra že osemindvajseto leto izhaja znana strokovna revija »Sadjar in vrtnar«, ki ima neocenljive zasluge za razširjenje sadjarstva in vrtnarstva v naših krajih. Za solid-nost in priljubljenost, ki jo uživa, pa 1e najboljši dokaz dejstvo, da je nI mogel zadeti niti letošnji preokret, ki je ustavil vse. kar je preje samo životarilo. Sadjar in vrtnar izhaja še vedno v 6.000 izvodih in deluje s številnim zborom svoj;h solelavcev za napredek našega sadjarstva in vrtnarstva. Z datumom od 1. septembra je te dni izšla dvojna številka 9—10. za meseca september in oktober. Na šestnajstih straneh in deloma tudi na platnicah je priobčenih mnogo vsakovrstnih člankov, ki jedrnato razpravljajo o vprašanjih našega sadjarstva in vrtnarstva. Na uvodnem mestu piše sadjarski veščak Fr. Kafol o splošnih smernicah za bodoče delo v sadjarstvu. Predvsem se zavzema, da bodi vse delo osredotočeno okoli podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki naj bodo ognjišča vsega sadjarskega udejstvovanja v svojem okolišu. Novi nasadi sadnih dreves naj bodo napravljeni po načrtu in se morajo sadjerejci čim bolj približati intenzivnemu sadjarstvu. Predvsem je važen ta način sadjarstva na Dolenjskem in Beli Krajini, kjer bi se naj pri obnavljanju vinogradov vse nižje lege, ki niso sposobne za gojitev vinske trte spremenile v sadonosnike. Pisec opozarja nato saljarje na potrebo iztrebljenja vseh zanikrnih dreves in pokvek ter na nujnost, da se povprečna višina našega sadnega drevja zniža na 1.50, ako ne celo na 1.20 m. Pomemben je tudi članek, ki pozivlje k pomnožitvi in izboljšanju sadnega pridelka. Pisec opozarja zlasti na pravilno ravnanje s sadjem v času, ko ga obiramo in spravljamo. Važna je zlasti ugotovitev, da pridobe jabolka prav zadnje tedne na teži, na okusu in vnanji lepoti, posebno pa še na trpežnosti. Končno so upoštevanja vredni še vsi drugi nasveti, ki v zgoščeni obliki povedo, kako je treba pravilno ravnati s sadjem. Ivo Horvat paberkuje v svojem člančiču po naših sadovnjakih in pripoveduje zanimive ugotovitve iz vrst naših saljarjev in njihovem sadjarskem delu. Mesec september je važen za sadjarje zlasti zaradi novih nasadov. Prav zaradi tega bo vsakomur, ki se peča s sadjerejo ali se namerava njej posvetiti koristno opozorilo J. Stupice, ki poučuje, kedaj naj sadjarji sadijo, spomladi ali pozimi. Ivo Horvat poziva k udeležbi na bližnji sadjarski razstavi, ki bo v okviru našega letošnjega velesejma tn dokazuje važne koristi pripravljajoče se razstave. Komu naj damo v današnjih dneh prednost: suhemu salju in marmeladi ali sadjevcu in žganju? Zastavljeno vprašanje ni brez pomena, ker je znano, da naš preprost sadjar raje uporablja sadje za p'jačo nego za jed. Odggvor v današnjih dneh je jasen in se z zadevnim člankom v polni meri strinjamo. Zaloga suhega sadja in marmelade je pravi blagoslov v vsakem gospodnjstvu. Inž. Goriup pi§e o pomenu tobačnega prahu in nikotinskega škropiva. So to ugotovitve, ki morajo biti znane vsem sadjarjem in vrtnarjem, ki streme za napredkom. Josip Strekelj se peča z jesenskimi setvami na vrtu in izčrpno našteva vso zelenjavo, ki se more posejati v jesenskih mesecih. Zelo važen je tudi Skuljev članek o boleznih na zelenjadi in sočivju in obžalujemo le, da ni zagledal belega dne že prej. L.ju!je si namreč koristne nauke vzamejo k srcu najbolj tedaj? kadar so neposredno prizadeti. O bolezni fižola »fižolovi pršići« razpravlja tudi inž. JanežiČ. Končno zaključuje obilno gradivo članek Inž. Jegliča o spenjavkah ob hišnih stenah. Številko zaključujejo društvene vesti, odgovori na vprašanja iz vrst naročnikov in na platnicah drobiž. Krasi jo tudi nekaj lepih slik. Sadjarja in vrtnarja vsem toplo priporočamo. I* gospodarskega življenja Poklicna sestava v Italiji Agencija Agit objavlja podatke o poklicni strukturi italijanskega prebivalstva. L 1936. je bilo v vseh strokah zaposlenih 2,785.779 prebivalcev, lani pa 4,039.239 delavce * in nameščencev. Največ delovnih moči je zaposlenih v industriji, in sicer 1 538.321 (leta 1936 1,079.372), na drugem mestu je kmetijstvo s 954.810 (720.554) delovnimi močmi, v raznih strokah je zaposlenih 764.258 (517.539) delavcev in nameščencev, v trgovini in denanvh zavodih 603.755 (346.593) in v promelu 173.035 (X23 p:i>. Stavbno zibanje v Italiji Po podatkih Osrednjega statističnega zavoda je Lilo lani v ltr.liji pridobljeno s stavbnimi deli 126.859 stanovanjskih prostorov aii 3 j.rosiori na 1000 prebivalcev. Od tega copade 11.312 hiš na kmetijska poslopja. Produkcija cinka Uporabnost cinka v železarstvu in oboroževalni industriji je zelo velika; cink uporebijajo za mnoge zlitine. Zato si v Italiji iruacifvajo čim bolj povečati produkcijo cinka. Cink uporabljajo za zlitino z takn n ir drugimi kovinami. Nove zlitine mnogo bolj ustrezajo posebnim namenom in stroški izdelave so tudi znatno nižji Produkcija cinka v Italiji je v zadnjem desetletju zelo narasla. Indeks produkcije je znašal (na osnovi 1. 1923) leta 1936 109.1 in 161.9 predlanskim. Niso še znani povsem točni podatki o produkciji lani, sodijo pa, da je produkcija še naraščala kljub vojni ter da je bila precej večja kakor 1. 1938, ko je znašala 200.848 ton. Bogat ribolov Italijanska ribiška podjetja se živahno udejstvujejo tudi med vojno. Značilno je, da je bil zadnja leta tudi bogat ribolov na tuna vzdolž libijske obale. Po podatkih agencije Agit so nalovili v pretekli sezoni ob Libiji 1.5 milijona kg tunov, kar je znatno več kakor v prejšnji sezoni. Produkcija in izvoz italijanskega filma Italijanska filmska industrija se uveljavlja čedalje bolj, kar nam zgovorno kažejo naslednji podatki agencije Agit. Letos bodo izdelovali okrog 100 filmov, v prihodnji sezoni pa 140. V prvem letošnjem poletju so izvozili 199 filmov v vrednosti 3,865.000 L. K temu je treba prišteti še najmanj 8 milijonov L dohodkov7 od izpo-sojnine za filme. Lani so izvozili 260 filmov vse leto v vrednosti nad 13,500.000 L. Dr. France Ogrin: Pet mesecev svobodne Hrvatske Zagreb, 15. septembra. Pod naslovom »Pet mesecev svobodne Hrvatske« priobčuje »Hrvatski Narod r pregled od ustanovitve Hrvatske 10. aprila 1941. storjenega dela. Namesto političnega brezpravja, gospodarskega izkoriščanja in kulturnega podjarmljenja. ki je prej dajalo smer življenju hrvatskega naroda, je zavladala zdaj na vseh poljih javnega in zasebnega živllenja svoboda, v vsej svoji ■ -T^ti. pa tudi z vsemi svojimi velikimi dolžnostmi. Zunanjepolitični položaj Hrvatske je postal jasen, odkar jo je priznala Nemčija. Italija in druge države nove Evrope In odkar so bile sklenjene pogodbe o razmejitvi s sosednimi državami. V notranji politiki je mnogo doprinesel h konsolidaciji dotok iz bivše Seliačke stranke In nova organizacija ustaškega pokreta. V šolah ln vseh kulturnih ustanovah Hrvatske je zopet zavladal hrvatski narodni duh. Obenem z iztrebljenjem srbske korupciie je bilo rešeno tudi židovsko vprašanje. Cela vrsta trgovinskih pogodb je zagotovila gospodarski obstoj mladi državi, pa tudi na polju notranje gospodarske in socialne obnovo je bilo že mnogo storjeno. Tako je prešlo gospodarstvo v racionalne roke. zvišane so bile plače ln mezde, grade se delavske naselbine in ceste, skrbi se za melioracijo zemljišč itd. Halo italijanščine za vsak dan 44 Perilo. La biancheria. Quando viene la lavandaia — kdaj pride perica? Avete preparato della biancheria da ddsso — ali ste pripravili telesnega perila? Si, e ne ho fatto la lista — da, in sem napravil njegov seznam. La camicia (množ. le camlce) — srajca, il colletto — trdi ovratnik, il solino — mehki ovratnik, la camicia da notte — spalna srajca, il pigiama — pižama, le mutande — moške spodnje hlače, le mutandine — ženske spodnje hlače, la maglia — pletena srajca, il corpetto — ženska pletena srajca, la calza — dolga nogavica, la calzčtta — kratka nogavica, la fascetta — ženski pas, il reggipetto — prsnik, la giarret-tiiera — podveza za nogavice, la com-binazione — kombineža, la 50ttoveste — spodnje krilo, il fazzolćtto — robec, il polsino — manšeta. La biancheria da letto — posteljno perilo. II lenzudlo (množ. le lenzuola) — rjuha, la federa — prevleka. La biancheria da tavola — namizno perilo. n bucato — žehta. Lavare, far il bu-cato — prati, la lavandaia — perica. Dovete inamidare i miei coll^tti — morate poškrobiti moje ovratnike! Stiratemi questa cravatta, per fa-vore — zlikajte mi to kravato, prosim! II ferro e frecldo — likalnik jc mrzel. Cucire — šivati, la cucittira — iiv, il punto — vbod, Tdrlo — rob (orlare — zarobiti). La macehina da cudre — §ivalni stroj, 11 tavolfno da lav6ro — šivalna mizica. L'šgo — šivanka, la punta — konica, la eruna — uho, infi-lare — vdeti. Lo spfllo — bucika. H fiio, il refe — nit. II ditale — naprst-nik. Le fdrbici — škarje. Mia madre lavora sempre a maglia — moja mati zmeraj plete. I ferri da calza — pletilne igle. far la calza — plesti nogavice. La maglia — petlja. Mi vorreste rammendare le mie cal-z^tte — bi mi hoteli zamašiti moje nogavice? Bisognerebbe rattoppare (rap-pezzare) anehe la mia camicia — treba bi bilo zakrpati tudi mojo srajco. Obutev. Le calzature. Bisognerebbe fare la risolatuTa a queste scarpe — treba bi bilo dati nove podplate na te čevlje. Tacchi di gćmma non ne abbiamo piu — gumijastih petnikov nimamo več". Metteto le doppie suole a qudste scarpe di mon-tagna — dajte dvojne podplate na te gorske čevlje (kvedrovce). Volite anehe unMnchiodatura — ali hočete tudi, da jih nakujem nakovanje)? Badate, avete una scarpa slacciata — pazite, na enem čevlju so se vam vezalke odvezale. Datemi un paio di lacci — dajte mi en par vezalk. Ho bisogno di un paio di scarpe — potrebujem par čevljev. Avete anehe degli stivali — imate tudi škornje? Che grandezza avete — kakšno velikost (številko) imate? Quale £ 1'ultimo prezzo di queste scarpe — katera je zadnja cena teh čevljev? Le proverd — poskusil jih bom. Volete pigliarmi la misura per un paio di scarpe — ali mi hočete umeriti en par čevljev? Badate bene a farle abbastanza larghe — dobro pazite, da mi jih boste napravili zadosti široke. Non fatele trdppo strette — ne delajte jih preozkih. Quando potrete man-darmele — kdaj mi jih boste mogli poslati? No mancitemi — da boste držali besedo! £cco le scarpe — tu so čevlji. D6-temi il calzat6io — dajte mi žlico. Mi Prehrana prebivalstva je bila kljub največjim težkočam zagotovljena in hrvatski kmet prodaja zdaj svoje pridelke po pravičnih cenah. Končno je dosegla država z izdajo svojega narodnega denarja v polni meri svojo valutno neodvisnost. 6e vojna v marsikaterem pogledu otežkoča konsolidacijo ln zgraditev, je to slaba stran, ki jo hrvatski narod rad prevzame nase, saj ji stoje nasproti svoboda in mnoge druge dobrine. faetetntca KOLEDAR Danes: Torek, 16. septembra: Ljudmila, Kornelij, Edita. DANASNJE PRIREDITVE Kino Matica: Don Pasquale. Kino Sloga: Prva, ki jo srečaš. Kino Union: Marco Visconti. Razstava slik L. Perka v galeriji Ober-snel, Gosposvetska cesta. Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Opozorilo kolesarjem Kolesarji za dolenjske postaje se opozarjajo, da bo postaja Ljubljana odpravljala ob lepem vremenu ob sobotah in dnevih pred prazniki od 11. do 12. ter ob nedeljah in praznikih od 5. do 8. kolesa in kolesarje le pri pomožni blagajni ob restavracijskem vrtu. Da se potniki izognejo gnječi ob teh dnevih, se tudi priporoča, naj si kupijo vozne izkaze v predprodaji pri rednih potniških blagajnah in odpravijo svoja kolesa v namembne postaje (ne postajališča) že s predhodnimi vlaki. V namembni postaji lahko leži kolo do 24 ur, ne da bi se plačala ležarina. Direkcija železnic Iz Trebnjega — Občanom! Sledite pazno razglasom občine, ki so vsako nedeljo javno objavljeni pred cerkvijo. Po teh se tudi ravnajte ter izvršujte dolžnosti, ki nam ;ih v nase dobro nalaga uprava nase nove države, katere ravnopravni Člani smo tudi mi Slovenci. Neposlušni naj si pripišejo posledice sami sebi! — Popravljamo. Glede na vest o zapiranju brivskih obratov nas prizadeto udruženje naproša, da objavimo, da bodo briv-sko-frizerski obrati zaprti za primer, da pade državni ali cerkveni praznik na torek, na sam praznik. Odprti pa bodo v tem primeru v ponedeljek pred praznikom. Drugače pa bodo vsak ponedeljek zaprti in ima uslužbenstvo ta dan prosto. Radie Ljubljana Torek, 16. septembra. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Komorna glasba. — 13.: Napoved časa. — 13.15: Uradno poročilo Glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini. — 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra Angelinija. — 14.: Vesti v italijanščini. — 14.15: Serenade in valčki pod vodstvom mojstra Petralije. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Draga Marija Sijanca. — 19 30: Vesti v slovenščini — 19.45: Točke na harmoniki, izvaja mojster Avgust Stanko. — 20: Napoved časa. vesti v italijanščini. — 20.20: Pojasnila k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30. Simf. sezona EIAR-ja: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Arlandija: La Rosa Parola. — 21.05: V odmoru predavanje v slovenščini. — 21.20: 30 veselih minut, orkester pod vodstvom mojstra Petralije. 21.50: Obvestila v slovenščini. — 22, : Razne glasbene točke pod vodstvom mojstra Arlandija. — 22.45 do približno 23. : Vesti v slovenščini. Sreda, 17. septembra 1941—XIX. 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Pestra glasba, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.1C. Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Petralia, 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Himne in pesmi Italije v vojni pod vodstvom mojstra Arlandija. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Edmonda Malanotte. 17.40: Koncert sopranistke Biance Buzzi. 19: Tečaj italijanščine poučuje dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30; Koncert prof. Pavla Ran-čigaja. 21: Slovensko predavanje. 21.10: Koncert sopranistke Karle Slehan in bas. Friderika Lupše, pri klavirju Marjan Li-povšek. 22: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani pod vodstvom Lucijana IV" .a Skerjanca. 22.45: Poročila v slovenščini. Dijakinje, dijaki! Tradicionalni dijaški sejem se prične z današnjim dnem na Bregu. Dopol Ine je bil že živahen vrvež, katerega se mora udeležiti vsa študirajoča mladina. Knjige so že objavljeno na oglasnih deskah v šolskih vežah. Odbor. stringono troppo, sono troppo strette — preveč me tiščijo, preozki so. Si allar-gheranno portandole — razširile se bodo med nošnjo. Questo cuoio qui cede come un guanto — to usnje se razširi kakor rokavica. Non voglio aver calli — nočem imeti kurjih očes (il callo). La pelle e cattiva — usnje je slabo. II tomaio non vale niente — zgornje usnje je zanič. Le suole s6no troppo sottili — podplati so pretenki. I talloni sono trdppo bassi — pete so prenizke. Vorrei un paio di pantofole — rad bi en par copat (domačih čevljev), Scarpe da passeggio — čevlji za na cesto, scarpini di vernice — lakasti čevlii, scarpini da ballo — plesni čeveljčki. Scarpe con 1'elastico — čevlji z elastiko. Scarpe da spiaggia — kopalni čevlji, scarpe di tela — platneni čevlji, scarpe a suola di gomma (di sughe-ro) — čevlji z gumijastimi frlutovina-stimi) podplati. »SLOVENSKI NARODc, Torek, 16. septembra 1941 -XTX. Stran S ice naših invalidov po starih predpisih in italijanska invalidska zakonodaja Ljubljana, 16. septembra V Ljubljanski pokrajini so ostali v veljavi za invalide stari zakonski predpisi, kar je treba naglasiti, kajti morda bi kdo mislil, da je bila uveljavljena italijanska invalidska zakonodaja. To se pravi, da so Se vedno v veljavi določi1 a >uredbe o vojnih invalidih in ostalih žrtvah«, na kar je opozoril invalide tudi »Vojni invalid«. Vendar bo pa marsikoga zanimalo, kako so zaščitene pravice vo;nih žrtev v Italiji. Invalidi v Italiji so organizirani v »Asso-ciazione nazionale fra mutilatl e invalidi di guerra«. Invalidska legitimacija nudi invalidom razne ugodnosti. Tako sme invalid uporabljati kolo brez prepisane tablice in v mestnih gledališčih uživa ugodnosti, ki so priznane članom Dopolavora. Vojni invalidi lahko kupujejo živila pri zadrugi >Prowida«. Invalidom dovoljujejo prost vstop v muzeje, razstavne dvorane itd. Ena največjih ugodnosti pa je. da imajo invalidi v Italiji pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe občin, kajti invalidnina se šteje le za kritje preživnine, ne pa tudi za stroške zdravljenja. — Invalidska organizacija deli revnim članom razne podpore. RazeD tega prispeva tudi k stroškom za letne kolonije otrok invalidov. Posamezne podružnice invalidske organizacije tPt4i izplačujejo nagrade invalidom ob rojstvu otrok. Otroci invalidov prejemajo posebne študijrke podpore, če so dosegli v šoli najboljše uspehe. Težkim vojnim invalidom ni treba plačevati naročnine za radio. Med drugimi ugodnostmi naj še omenimo da so invalidi, ki se peča'o s | krošnjar?!vom ali malo trgovino oprošče- J ni kavcije 500 L, dalje so vojni invalidi j prosu plačevanja zdraviliških taks, težki vojni invalidi samci pa samskega davka. Invalidi imajo pravico do polovice voznine na železnici. Glede na izplačevanje invalidnin in Invalidnost so invalidi razdeljeni na tri skupine in vsaka skupina na 8 razredov. V prvi skupini (brez dodatka za oskrbo) se giblje čista letna invalidnina od 687 do 3248 L; v drugi skupini (z dodatkom za oskrbo) znašajo invalidnine po razredih od 1184 do 2718 L na leto in v tretji (z dodatkom na invalidnost) od 3915 do 11.455 L. Invalidi v Italiji dobivajo tudi koncesijo za trafike, ki so razdeljene na tri kategorije glede na višino dohodkov. Pri trafikah prve kategorije nimajo invalidi nobene prednosti, lahko pa zaprosijo na trafike pri razpisih. Trafike druge in tretje kategorije pa podeljujejo pod enakimi pogoji težkim invalidom in vojnim vdovam. Invalidi v Italiji uživajo še številne druge ugodnosti. Tako so n. pr. oproščeni od občinskega dela (kuluk); otroci pohabljencev in vojDih invalidov 30 oproščeni plačevanja šolskih taks pri sprejemu v srednje šole; >Narodno skrbstvo za zaščito in pomoč vojnim .nvalidom« nudi še posebej pomoč vojnim žrtvam pri zdravljenju itd. Dobro je poskrbljeno tudi za zaposlitve invalidov. Delavci invalidi dobivajo zaposlitve preko Pokrajinskega zastopstva, ki mu je prepuščena izključno ta naloga. Italijanska invalidska zakonodaja je nedvomno zelo dobra, kakor lahko posnamemo že iz teh podatkov. V nekaterih pogledih morda nudi invalidom celo več kakor našim invalidska uredba. DNEVNE VESTI — Slaba letina lanu v Banatu. V Banatu so v splošnem letošnji lan že pospravili. Pridelek bo zaostajal za lanskim. Slabša letina je na ena stran; posledica neugodnega vremena, na drugi strani je bilo pa tudi posejanega manj lanu kakor lani. Letošnji pridelek znaša na joh 30 do 36 kvintalov, dočim je znašal lanski 35 do 40. — Nove naredbe na Spod. Štajerskem. Sef civilne uprave na Spod. Štajerskem je izdal zadnje dni več novih naredb, med drugim naredbo o ureditvi prometa z žitom, naredbo o blagovnem prometu na Spod. Štajerskem, naredbo o sečni in obdelavi iglastega drevja in naredbo o postopku s samopreskrbovalci s kmetijskimi pridelki ter proglase o evidenci emigrantov, o uvedbi delavskih knjižnic in o bonih za zimsko pomoč nemškega naroda. — NemSki delovni vodja Hicrl na Hrvatskem. V Zagreb je prispel te dni nemški delovni vodja Konstantin Hierl z ženo. Obiskal je med drugim hrvatskega delovnega vodjo Ferlinanda von Halla. V Zagrebu je ostal nekaj dni, potem se je pa odpeljal v Crikvenico. Na predvečer odhoda mu je priredil maršal Kvaternik v ožjem krogu banket, ki sta mu prisostvovala tudi nemški poslanik v Zagrebu K ase h e in hrvatski delovni vodja general von Halle. — Trgovinska pogodba med Hrvatsko in Švico. Po 10 dni trajajočih pogajanjih je bila podpisana trgovinska pogodba med Hrvatsko in Švico. S tem je Švica priznala samostojno Hrvatsko. Trgovinska pogodba bo veljala od 1. oktobra 1941 do 30. septembra 1942, ter obsega gospodarski del in sporazum o plačilnem prometu. Hrvatska bo izvažala v fevico v prvi vrsti gradbeni les. oglje, rjavi premog. Lignit, jajca, perutnino, sadje, divjačino, kože. amonijak, sodo, karbid, vino. žganje, zdravilna zelišča in živalsko krmo v vrednosti 500 milijonov kun. Švica bo pa izvažala na Hrvatsko bombažno in laneno predivo, blago, sukanec, umetno svilo, elektrode, brusilna sredstva, izdelke iz litega železa, orodje, pločevino, žico. ure, razne instrumente in aparate, industrijske stroje, farmacevtske izdelke, esence :n kemikalije za industrijske svrhe. Poleg tega se je Švica obvezala izvoziti na Hrvatsko 30 bikov in 250 krav simentalske pasme ter ~"0 koz in 150 koma lov plemenske perutnine. — PLičilni promet med Srbijo in Bolgarijo. V zvezi s plačilnim prometom med Srbijo (Banatom in Zemunom z okolico) in Bolgarijo je objavila srbska Narodna banka, da morajo biti vsa plačila v korist Srbije in Bolgarije v Srbiji preko Srbske Narodne banke, v Bolgariji pa preko Bolgarske Narodne banke, ki si nakazujeta vplačane zneske medsebojno preko centralnega kl i ringa, v Berlinu. — Hrvatsko tekstilno blago za Srbijo. Srbska tekstilna centrala je pozvala vse tovarne in trgovce, k: so pt e i vojno naročili pri hrvatsk.h tvrdkah tekstilne sirovine, polfabrikate ali izdelke, pa jih še niso prejeli, naj jo nemudoma o tem obveste. — 100 zlatih lom = 1700 papirnatih kun. Hrvatski finančni minister je odredil, da se računa od 1. septembra 100 zlatih kun za 1700 papirnatih. — Srbija bo pridelovala več industrijskih rastlin. Srbsko kmetijsko ministrstvo je sklenilo povečati pridelovanje industrijskih rastlin. V okolici Leskovca. kjer je v dolini Morave središče pridelovanja lanu, bodo zbirali semenski lan za razširjenje te kulture. — Hrvatska zunanja trgovina aktivna. Po uradnih podatkih je znašal hrvatski izvoz od 10. aprila do 1 avgusta 1941. v vrednosti 480 milijonov kun, uvoz pa 327 milijonov. Hrvatska zun. trgovina je bila la torej v tem času aktivna za 153,000.000 kun. — Naraščanje cen na Hrvatskem. Po zanesljivih statističnih podatkih so narasle na Hrvatskem od septembra 1939. cene živil za 103.8 odstantka, cene obleke in obutve za 115.6 odstotka. — Organizacija hrvatskega letalstva. Na povabilo vrhovnega poveljstva nemške vojske je odpotoval poveljnik hrvatskega letalstva polkovnik Kren s spremstvom v Nemčijo, da se udeleži posvetovanj o organizaciji hrvatskega letalstva — Prevažanje blaga z motornimi vozili. Službeni list za Ljubljansko pokrajino objavlja opozorilo lastnikom tovornih avtomobilov, v katerem se opozarjajo lastniki tovornih avtomobilov na določbo § 4. obrtnega zakona, po katerem se sme obrt prevažanja blaga z motornimi vozili izvrševati samo na osnovi predhodnega obrtnega dovolila v smislu navedenega zakona. To dovolilo se ne sme zamenjati z dovoljenjem za kretanje motornih vozil ali z oprostitvijo od takega dovoljenja. Na 1 al je se lastniki tovornih avtomobilov opozarjajo na člen 50 pravilnika z dne 16. maja 1935 (SI. Ust 359 51) o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili, po katerem mora imeti vozač tovornega avtomobila s seboj kot zkaz prepis obrtnega dovolila. Prekrški navedenih predpisov se kaznujejo v prvoimenovanem primeru po § 398. obrtnega zakona z globo 19 do 2220 lir, v drugoimenovanem primeru pa z globo 9.50 na 570 lir. V primeru izostalega plačila se denarna kazen spremeni v zaporno po ključu 19 lir za i dan zapora. Vpisovanje v trgovsko učilišče *>Chri stofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne do 22. septembra. Informacije in nove prospekte da^p rav^^+^'^tvo ose^n.. ali pismeno (Telefon 43-82). — Uspeh zagrebškega velesejma. Včeraj je bil zaključen prvi velesejem neodvisne hrvatske države. število obiskovalcev je prekašalo število v vseh prejšnjih letih. Po dosedanjih podatkih je obiskalo do petka velesejem 220.000 ljudi. — Novost na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra bo tudi to, da bo celo sejmišče odprto tudi zvečer. Razstavni paviljoni bodo razsvetljeni in občinstvu dostopni do 21. ure. Veselični prostor z bogato pokušnjo domačih in italijanskih vin ter delikates kakor tudi gostinskimi obrati pa bo predvidoma odprt do V*22. ure. Tako bo zvečer po popoldanskem delu vsakomur še mogoče ogledati si ves velesejem. Vstopnina ni višja od prejšnjih let in je L 4. Sejmska legitimacija za Ljubljančane pa stane L. 15.—. — Nesreče. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico 5 ponesrečencev. Fr. Ko-renčan, 21 letni pekovsKi pomočnik iz Ljubljane, se je usekal v desno koleno. — Anton Dolinar, 28 letni delavec iz Ljubljane si je obrezal na krožni žagi prste leve roke. — Terezija Mlakar, 40 letna žena slu-žitelja iz Ljubljane, je padla s kolesa in se pobila po levici. — Ivan Rotar, 10 letni sin posestnika z Dobrave, je močno ranjen v desno nogo; brcnil ga je konj. — Ivana škr anca. 11 letnega sinu posestnika z Do-brunj. je na paši napadla krava; deček je tako nesrečno padel, da si je zlomil levico. Iz Ljubljane Obiski mestnih zdravnikov na domu so omejeni Zdravniški obiski manj premožnih na domu so zaradi skrčeneg-a avtomobilskega prometa in sploh zaradi izrednih razmer tako težavni, da mestno poglavarstvo mora opozoriti vse one, ki imajo na podlagi ubož-nega lista mesmega socialno političnega urada pravico na brezplačno zdravljenje, da je odslej mogoče klicati mestne zdravnike le med uradnimi arami, najpozneje pa do 13. ure na mestnem fizikatu. Na vsak način je pa treba prej priskrbeti ubožni listek socialno-političnega oddelka. Izven tega časa je dovoljeno klicati zdravnika samo v zares najnujnejših in življenjsko nevarnih primerih obolenja. Majhne otroke, ki niso prav težko bolni, je pa treba prinesti v mestni fizikat med ordi-nacijskimi urami od 9. do 12. ure. Podpore potrebni bolniki morajo razumeti sedanjo zadrego z bencinom In upoštevati sedanje razmere, da mestni zdravniki peš ali s kolesi nikakor ne morejo opraviti vseh obiskov, kadar bi kdo želel m je bolniku pač najbolj prilodtno m pripravno. Ce kdo res težko zboli že zjutraj, si lahko pač takoj priskrbi ubožni listek v soclalno-politič-nem oddelku na Ambroževem trgu, nato pa se dopoldne lahko pokliče zdravnika na mestnem fizikatu. nikakor naj pa taki bolniki ne kličejo zdravnika sele popoldne ali celo zvečer. Tudi bolniki, ki plačujejo honorarje, morajo dandanes večkrat potrpeti in čakati na zdravnika ter radi upoštevajo težke razmere. _lj Cesta na Rožnik. Pozimi so začeli delati delavci mestnega cestnega nadzorstva, da jo kanalizirajo in razširijo v spodnjem delu ob vznožju tivolskega gozda. Meščani so morda pričakovali, da bo delo prej končano ter da se bodo lahko kmalu začeli posluževati Široke, dobro utrjene ter suhe ceste. Kaže pa, da je delo mnogo bolj zamudno, tako da ne- moremo reči Se zdaj, kdaj bo vse gotovo do Svetče-ve ulice. Cesta je razširjena med mestno vrtnarijo in Breznlkovo hilo. Tam je dobila tudi hodnike, ki jih prej ni bilo. Drevored gozdih dreves na desni strani so sku- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16. in 19. uri KINO MATICA TELEFON 22-41 Armando FaJconL, Laura SoUrf. Maniizto D* Ancora in Donizettijeve nesmrtne melodije t velefilrnu Don Pasqnale Predstave ob nedeljah tudi ob _ 10.30 In 14. url! KINO SLOGA TELEFON 27-80 Danes poclednjic! Ljubezen, dvoboji in spletke na dvoru Lndovika XV. Prva« ki jo srečam V Klavni vlogi slavna Alida Vali. KINO UNION friLEFU^ >>->i Monumentalno filmsko delo po romanu Tomaža Grossija: Marco Visconti Odlomki iz tajinstvene knjige o srednjem veku. iz dobe. ki nam pripoveduje o ljubezni in sovraštvu k t\0 MOSTE Radi ogromnega zanimanja se danes ob 19. FRAVKFNSTEIN'OV SrN Boris Karloff. Basil Ratbone. Bela Lugosi JASTREB ZAPADA Pojoči kovboj: Fred Scott. Enotne cene L 2. — Konec ob pol 10. Enotne cene. šali ohranit! kolikor je bilo mogoče in posamezna drevesa so zaščitena s kamnitim nizkim obzidjem. Med Breznikovo hišo in Svetčevo ulico. k;'er cesta doslej tudi Se ni bila kanalizirana, so zdaj končali glavna kanalizacijska dela. niso pa še grotovi priključki na glavni kanal. Tudi v tem delu so cesto precej razširili, in sicer na obe strani, ne le na desno, tako. da so odrezali tudi nekaj Breznikovega vrtu in izkrči-Ii živo mejo. ki je segala daleč v cesto. Vrt je dobil zdaj lepo zidano ograjo. Z drugimi cestnimi preureditvami, planiranjem, tlakovanjem temelja, nasipavanjem in valjanjem bo še precej dela. Le. če bo vreme dovolj ugodno, bo lahko vse končano pred najbolj blatnimi jesenskimi meseci. POZOR! Obiskovalce ljubljanskih premiernih kinematografov opozarjamo, da se od danes dalje vršijo kinematografske predstave ob delavnikih ob 16. in 19 uri; oh nedeljah in praznikih pa ob 10.30, 15., 17. in 19. ari! — 1 j Delo pri otroškem igrišču v Tivoliju. Velika zemeljska dela, planiranje zemljišča vzdolž tivolskega ribnika, precej dobro napredujejo. Zemlja jc po večini ilovnata in kopanje ob deževju, ko je ilovica mastna, je zamudno. Kaže, da bo ves prostor v glavnem zravnan pred zimo, če ne bo preveč deževna jesen. Vendar pa bodo morali prekopati in prepeljati mnogo zemlje. Vrtna* ske ureditve se bodo lahko lotili šele prihodnje leto. TOREK, SREDA, ČETRTEK IN PETEK VESELI TEATER NOV PROGRAM Začetek ob 19. (7.) — konec pred 21. (9.) — lj Vsi lastniki konj morajo najdlje do sobote 20. t. m. mestnemu preskrbovalne-mu uradu v Mestnem dorru naznaniti število konj in koliko ovsa potrebujejo za naznanjene konje za vse leto, narnreč do prihodnje žetve. Na prijave naj napišejo svoj priimek in ime ter nislov ali pa vse te podatke oskrbnikov kcr.j. Potrebo ovsa naj seveda naznanijo san o tisti, ki ovsa sami ne pridelajo in ga morajo kupovati. — lj Darovi Rdečemu križu. TJslužben-stvo Higijcnskega zavoda v Ljubljani je darovalo sekciji za socialno pomoč Rdečega križa znesek L 311.80 v počastitev spomina svojega umrlega tovariša dipl. Suklje Marka. Najlepša hvala. Isti sekciji je darovala rodbina dr. Vuk iz Ljubljane mesto cvetja na grob pok. ge. Albine Višnikar L 50. Ravno tako je darovala ga. Dereani Pavla iz Ljubljane mesto cvetja na grob pok ge. Toni Dereani L 100. V isti namen je darovala ga. Milena Dereani iz Ljubljane mesto cvetja na grob pok. ge. Toni Dereani L 50. Vsem daro\-alcem iskrena hvala. — lj Obvezno cepljenje proti davicl bo jutri v sredo 17. t. m. ob 16 30 uri v ljudski šoli za Bežigradom. Opozarjamo starše in skrbnike, da je cepljenje proti davicl obvezno za vse nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v ftolo, in tudi za tiste, ki bodo letos začeli hoditi v šolo. Zaradi pre-kršitve obveznosti bodo starši ali skrbniki kaznovani z globo do 1.000 lir. — lj Seznami davčnih osnov gostilničarjev z začetno črko A—K so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo v vratarjev! sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 29. t. m. —lj Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v četrtek 12. sept. izlet v Malo Ligoj-no, Veliko Ligojno, PolMpo in Zažar. Odhod z avtobusom ob 2. uri popoldne s Kongresnega trga. Avtobus 14 lir. Novomeški okrajni cestni odbor Novo mesto, 13. septembra V četrtek se je vršila redna skupščina okrajnega cestnega odbora, katero je vodil načelnik g. Brneč Franjo. V svojem poročilu je omenil, da je od bivše banske uprave odobreni proračun cestnega odbora Visoki Komisar povečal za nadaljnjih 150.000 lir, ker so se cene materijala in mezd znatno dvignile in je cestni odbor sprejel vzdrževanje še 7.515 km, pokrajinskih cest bivšega litijskega cestnega odbora, prihranek se je uporabil za različna cestna dela v Toplicah, preložitev ceste Toplice—Podturn, zgradbo mostu preko klanf arskega potoka v Crmoe-njicah in cestna dela v Malem Blatniku. Obračun je bil aoglsisao odobren, nakar je podal tehnični vodja g. inž. Vilko Praprot-nik tehnično poročilo o izvrženih delih iz preteklega obračuna, iz katerega je razvidno, da so se dovršila večja gradbena dela na pokrajinski cesti II'336, kjer se je dokončal oporni zid ob Krki pri novomeškem pokopališču, uredila ograja in zaključila vsa zemeljska dela. Na cestah Ka-idlja—Nova vas, Novo mesto—Krooovo, Kron ovo—Mašeča vas so se vložili propusti m izgotovile manjše izboljšave in razširitve. V trebanjskem nadzorniškem okolišu je bila Izvršena rekonstrukcija pokrajinske ceste Tihaboj— Mirna, kjer so se na odseku pri Selu izvršila tudi večja zemeljska dela, in vloženi so bili propusti na cestah Velika Loka— { Čatež in Pluska—Dobrniče. V Žužember-škem nadzorniškem okolišu je bil zgrajen oporni zid na cesti I II na Poljanah in subvencionirani cesti Poljane—Kučet. kjer je bil tudi popravljen leseni most preko Krke. Manjše izboljšave pa so se napravile tudi na cesti Krka, Soteska, Podturn. in pokrajinski cesti Žužemberk—Smuka. Na cesti Dvor—Smuka je obnovljena ograja, nove mostnice pa so se vložile na leseni most preko Krke v Soteski. Ker je bil kredit za subvencionirane ceste skoraj popolnoma izrabljen, je sklepala skupščina o povečanju kredita. Pri slučajnostih je dekan g. Tomažič prosil, da se vzame v bodoči program »nižanje klanca v Račjem Selu na cesti Velika Gomila, g. Gazvoda pa se je zavzel, da prevzame subvencionirano cesto Ratež— Gaberje, Ljubljanska pokrajina. —t Bela in zelena Ljubljana V zadnjih letih je dobilo naše mesto celo vrsto novih parkov in drevoredov Ljubljana, 15. septembra. Ljubljana, ki je bila še nedavno gola v pogledu drevja, je zdaj že močno poraščena in človeško oko more prav povsod počivati na bujnem zelenju. Čeprav so pred kratkim posekali celo vrsto starih in košatih dreves, je naše mesto danes mnogo bolj zeleno kakor kdajkoli prej. Nova, pred leti posajena drevesa, so se že razbohotila in povFem izpolnjujejo praznino, ki je nastala zaradi odstranjenih kostanjev in drugih nasadov. Ljubljana je bila včasih še posebno revna v pogledu parkov. Zdaj pa imamo tudi teh dovolj. Urejenih je bilo nekaj novih, stari pa so bili preurejeni. Razen Tivolija, ki je med najlepšimi parki sploh, imamo v ožjem mestnem središču kar tri razmeroma velike parke, med katerimi je Zvezda še najbolj gola, ker sc nasadi komaj posajeni. Urejene pa so že gredice z zeleno travo posejane in Široki belo posuti prehodi. Novo urejeno Zvezdo krasi umetniško in zelo učinkovito izdelan vodnjak. Najlepši park v središču mesta, vsaj doklsr nasadi v Zvezdi ne vzcveto. je na Rimskem trgu pred sodnijo. Park. ki je sicer že zelo star. so pred kratkim povsem preuredili. Vse odvisno drevje in grmovje so odstranili, preuredili gredice in speljali nove poti. Od starih nasadov so ostala le nekatera drevesa na robu parka proti sodišču In dva orjaška topola, ki se dvigata visoko pod nebo. V senci starih dreves je Miklošičev spomenik, okrog njega pa so postavljene klopi. V ostalem delu parka so posadili mlada drevesa, ki bodo že čez nekaj let dajala prijetno senco Park na Rimskem trgu Ima obliko četverokotnika In je vsej svoji okolici v okras. Tretji park v središču mesta, ki bo mnogo pridobil, čim bo urejen podaljšek šu-bičeve ulice, je na Muzejskem trgu. Ljubljančani so ta park doslej zapostavljali, kar pa je povsem razumljivo, saj ni bil niti primerno urejen. Zdaj je prav za prav sestavljen iz dveh velikih trikotnih zelenih trat, ki ju loči široka pot. Malo sence je ob Puccinijevi ulici in okrog bivšega spomenika simbola slovenske žene. Klopi so postavljene za Valvazorjevim spomenikom. Ko pa bo Subičeva ulica urejena, bo mogoča smotrnejša ureditev Valvasorjevega parka, ki bo potem še bolj v središču mesta. Nekaj korakov stran imamo še en park: Trubarjev park okrog pravoslavne cerkve med Bleiwelsovo cesto in železniško progo. Del parka je že star; krasijo ga košata drevesa pred cerkvijo, za hišo božjo pa se razprostira novi del parka, ki še ni Razpis 10 Studijskih podpor za slovenske medicince v Padovi Razpisanih je 10 študijskih podpor po L 1.000.— letno za slovenske študente, arijskega pokolenja, pristojne v novo Ljubljansko pokrajino, ki se bodo vpisali v študijskem letu 1941-42 na medicinsko fakulteto kr. univerze v Padovi. Za podelitev teh podpor bodo merodajni dosedanji študijski uspehi in gmotni položaj prosilca ter njegove družine. Reflektanti morajo predložiti sekretariatu kr. univerze v Padovi do 31. oktobra 1941 (ob 12. uri) svoje nekolkovane prošnje, naslovljene na g. rektorja označene univerze, opremljene z naslednjimi listinami: spričevala o doslej opravljenih izpitih na medicinski fakulteti. Kdor se vpisuje prvič na medicinsko fakulteto, predloži zrelostno spričevalo; potrdilo pristojnega občinskega urada, da je prosilec Slovenec in da je pristojen v eno izmed občin Ljubljanske pokrajine; izkaz o gmotnem položaju prosilca in vseh rodbinskih članov z navedbo predpisanih davščin. (»Imovinski izkaz«, potrjen od občine, sodišča in davčne uprave). Predlože naj se tudi vse druge listine, ki osvetljujejo prosilcev primer. V prošnji mora prosilec pod svojo odgovornostjo navesti, da ni židovskega porekla in označiti naslov svoje družine, kakor tudi svoj naslov v Padovi Prošnje, ki bodo vložene po določenem roku ali, ki ne bodo opremljene s predpisanimi prilogami, ne bodo vzete v pretres. Listine, izstavljene v slovenskem jeziku, morajo biti prevedene v italijanščino. Izvirniki prepisi in prevodi morajo biti overovljeni od Visokega Komisaria-ta za Ljubljansko pokrajino. Studijske podpore se bodo izplačevale v dveh enakih obrokih. Prvi obrok prejme slušatelj takoj po pravilno izvršenem vpisu na medicinski fakulteti v Padovi, drugega pa tekom meseca februarja, pri čemer mora kandidat dokazati, da je redno obiskoval predavanja in da je prejel inskripcijske podpise. Studijska podpora bo odvzeta onim, ki ne bi marljivo obiskovali predavanj, ki bi bili disciplinsko kaznovani ali ki bi odšli na kako drugo univerzo. Rektor: CARLO ANTI 1. r. Obnovite naročnino! zadostno zaraščen. Pred cerkvijo in okrog spomenika so številne klopi. Manjši park starejšega datuma je na Taboru. Tudi tam je nekaj košatih dreves, prijaznih gredic in javnih klopi. Nov in tudi najmodernejši v Ljubljani je park na Hrvatskem trgu. Urejen je bil pred leti in so drevesa danes že močno košata. Park ima obliko kroga. Gredice so poševne kakor stojišča za glodalce ▼ areni. Do okroglega središča so speljani štirje dohodi. V sredi pa je še en obroč gredic. V senci lepih dreves so postavljene številne zmerom zasedne klopi. Na robu parka nasproti cerkve Sv. Petra je spomenik padlim vojakom. Sedmi ljubljanski park je pred kratkim docela prenovljen park na Ambroževem trgu, ki sega zdaj do stare cukrame. Nekatera stara drevesa so podrli in posadili nova. na zgornjem koncu parka pa so stara drevesa pustili in v njih senco postavili udobne klopi. Ambrožev trg ima zdaj povsem drugačen izgled. Krasi ga tudi star spomenik. Povsem nov je še park na Marmontovem trgu, ki pa se je v zadnjem ččtsu spremnil v pravo njivo. Manjša javna vrtova sta še v Trnovem na oglu Trnovske in Mandelčeve ulice in šlajmerjev park na oglu Zaloške ceste in šlajmerjeve ulice. Poleg opisanih parkov, ki so raztresni po vsem mestu, moremo smatrati za park tudi ves Ljubljanski grad kamor Ljubljančani prav radi zahajajo. številni so tudi ljubljanski drevoredi starega in novega datuma. Ob Ljubljanici se vleče v vsej dolžini od špice pa do Most dolga vrsta mestoma starih mestoma novih dreves. Posebno h-pa je Ljubljanica ob Trnovskem pristanu. Nabrežja so skoraj vsa košati drevoredi. Tudi ob Gruberjevem prekopu in Gradaščici je močno zeleno. Stari ljubljanski drevoredi so: Opekarska cesta, Lattermanov drevored, zgornji del Tvršcve ceste, na 2alah, del Dolenjske ceste. Mišičeva in Metelkova cesta, del Puc-cinijeve ulice in Blei\vcisova cesta od Ulice 3. maja do Tvrševe ceste. Novi nasadi pa so na nad kilometer dolgi in ravni Vii-harjevi cesti, ki je eden najlepših drevoredov v Ljubljani; na Bloivveisovi cesti od Ulice 3. maja do ure; na Cojzovi cesti, Vegovi in Groharjevi ulici do mostu čez Gradaščico, na Jegličevi cesti, na Cesti Soške divizije in drugod. Poleg naštetih parkov in drevoredov stojijo na številnih točkah Ljubljane velike košate lipe, posamezna drevesa in drugi nasadi, tako da se prav nobeden ne more pritoževati, da jc v našem mestu premalo zelenjuredbe o vojnih invalidih in ostalih žrtvah«, na kar je opozoril invalide tudi >Vojni invalid«. Vendar bo pa marsikoga zanimalo, kako so zaščitene pravice vo;nih žrtev v Italiji. Invalidi v Italiji so organizirani v »Asso-eiazione nazionale fra mutilati e invalidi di guerra«. Invalidska legitimacija nudi invalidom razne ugodnosti. Tako sme invalid uporabljati kolo brez prepisane tablice in v mestnih gledališčih uživa ugodnosti, ki so priznane članom Dopolavora. Vojni invalidi lahko kupujejo živila pri zadrugi >Frowida krav smentalske pasme ter 2 "0 kcz in 150 koma lov plemenske perutnine. — Plačilni promet med Srbijo in Bolgarijo. V zvezi s plačilnim prometom med Srbijo (Banatom in Zemunom z okolico) in Bolgarijo je objavila srbska Narodna banka, da morajo biti vsa plačila v korist Srbije in Bolgarije v Srbiji preko Srbske Narodne banke, v Bolgariji pa preko Bolgarske Narodne banke, ki si nakazujeta vplačane zneske medsebojno preko centralnega kliringa v Berlinu. — Hrvatsko tekstilno blago za Srbijo. Srbska tekstilna centrala je pozvala vse tovarne in trgovce, ki so pre.l vojno naročili pri hrvatskih tvrdkah tekstilne sirovine, polfabrikate ah izdelke, pa jih še niso prejeli, naj jo nemudoma o tem ob veste. — 100 zlatih kun = 1700 papirnatih kun. Hrvatski finančni minister je odredil, da se računa od 1. septembra 100 zlatih kun za 1700 papirnatih. — Srbija bo pridelovala več industrijskih rastlin. Srbsko kmetijsko ministrstvo je sklenilo povečati pridelovanje industrijskih rastlin V okolici Leskovca, kjer je v dolini Morave središče pridelovanja lanu, bodo zbirali semenski lan za razširjenje te kulture. — Hrvatska zunanja trgovina aktivna, Po uradnih podatkih je znašal hrvatski izvoz od 10. aprila do 1 avgusta 1941. v vrednosti 480 milijonov kun, uvoz pa 327 milijonov. Hrvatska zun. trgovina je bila la torej v tem času aktivna za 153,000.000 kun. — Naraščanje cen na Hrvatskem, Po zanesljivih statističnih podatkih so narasle na Hrvatskem od septembra 1939. cene živil za 103.8 odstotka, cene obleke in obutve za 115.6 odstotka. — Organizacija hrvatskega letalstva. Na povabilo vrhovnega poveljstva nemške vojske je odpotoval poveljnik hrvatskega letalstva polkovnik Kren s spremstvom v Nemčijo, da se udeleži posvetovanj o organizaciji hrvatskega letalstva — Prevažanje blaga z motornimi vozili. Službeni list za Ljubljansko pokrajino objavlja opozorilo lastnikom tovornih avtomobilov, v katerem se opozarjajo lastniki tovornih avtomobilov na določbo § 4. obrtnega zakona, po katerem se sme obrt prevažanja blaga z motornimi vozili izvrševati samo na osnovi predhodnega obrtnega dovolila v smislu navedenega zakona. To dovolilo se ne sme zamenjati z dovoljenjem sa. kretanje motornih vozil ali z oprostitvijo od takega dovoljenja. Na I al je se lastniki tovornih avtomobilov opozarjajo na člen 50 pravilnika z dne 16. maja 1935 (SI. ust 359,51) o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili, po katerem mora imeti vozač tovornega avtomobila s seboj kot zkaz prepis obrtnega dovolila. Prekrški navedenih predpisov se kaznujejo v prvoimenovanem primeru po § 398. obrtnega zakona z globo 19 do 2220 lir, v drugoimenovanem primeru pa z globo 9.50 na 570 lir. V primeru izostalega plačila se denarna kazen spremeni v zaporno po ključu 19 lir za I dan zapora. Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri štorov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne do 22. septembra. Informacije in nove prospekte daie ravrmleljstvo osebno ali pismeno (Telefon 43-82). — Uspeh zagrebškega velesejma. Včeraj je bil zaključen prvi velesejem neodvisne hrvatske države. Število obiskovalcev je prekašalo število v vseh prejšnjih letih. Po dosedanjih podatkih je obiskalo do petka velesejem 220.000 ljudi. — Novost na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra bo tudi to, da bo celo sejmišče odprto tudi zvečer. Razstavni paviljoni bodo razsvetljeni in občinstvu dostopni do 21. ure. Veselični prostor z bogato pokušnjo domačih in italijanskih vin ter delikates kakor tudi gostinskimi obrati pa bo predvidoma odprt do 1/f22. ure. Tako bo zvečer po popoldanskem delu vsakomur še mogoče ogledati si ves velesejem. Vstopnina ni višja od prejšnjih let in je L 4. Sejmska legitimacija za Ljubljančane pa stane L. 15.—. — Nesreče. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico 5 ponesrečencev. Fr. Ko-renčan, 21 letni pekovsKi pomočnik iz Ljubljane, se je usekal v desno koleno. — Anton Dolinar, 28 letni delavec iz Ljubljane si je obrezal na krožni žagi prste leve roke. — Terezija Mlakar, 40 letna žena slu-žitelja iz Ljubljane, je padla s kolesa in se pobila po levici. — Ivan Rotar, 10 letni sin posestnika z Dobrave, je močno ranjen v desno nogo; brcnil ga je konj. — Ivana skr anca, 11 letnega sinu posestnika z Do-brunj, je na paši napadla krava; deček je tako nesrečno padel, da si je zlomil levico. Iz Ljubljane Obiski mestnih zdravnikov na domu so omejeni Zdravniški obiski manj premožnih na domu so zaradi skrčenega avtomobilskega prometa in sploh zaradi izrednih razmer tako težavni, da mestno poglavarstvo mora opozoriti vse one, ki imajo na podlagi u nožnega lista mesinega socialno političnega urada pravico na brezplačno zdravljenje, da je odslej mogoče klicati mestne zdravnike le med uradnimi urami, najpozneje pa do 13. ure na mestnem fizikatu. Na vsak račin je na treba prej priskrbeti ubožni listek socialno-političnega oddelka. Izven tega časa je dovoljeno klicati zdravnika samo v zares najnujnejših in življenjsko nevarnih primerih obolenja. Majhne otroke, ki niso prav težko bolni, je pa treba prinesti v mestni fizikat med ordi-nacljskimi urami od 9. do 12. ure. Podpore potrebni bolniki morajo razumeti sedanjo zadrego z bencinom ln upoštevati sedanje razmere, da mestni zdravniki peš ali s kolesi nikakor ne morejo opraviti vseh obiskov, kadar bi kdo želel tn je bolniku pač najbolj priložno m pripravno, če kdo res težko zboli že zjutraj, si lahko pač takoj priskrbi ubožni listek v soclalno-politič-nem oddelku na Ambroževem trgu, nato pa se dopoldne lahko pokliče zdravnika na mestnem fizikatu, nikakor naj pa taki bolniki ne kličejo zdravnika šele popoldne ali celo zvečer. Tudi bolniki, ki plačujejo honorarje, morajo dandanes večkrat potrpeti ln čakati na zdravnika ter radi upoštevajo težke razmere, _lj Cesta na Rožnik. Pozimi so začeli delati delavci mestnega cestnega nadzorstva, da jo kanaliziraj© in razširijo v spodnjem delu ob vznožju tivolskega gozda. Meščani so morda pričakovali, da bo delo prej končano ter da se bodo lahko kmalu začeli posluževati stroke, dobro utrjene ter suhe ceste. Kaže pa, da je delo mnogo bolj zamudno, tako da ne- moremo reči še zdaj. kdaj bo vse gotovo do Svetče-ve ulice. Cesta je razširjena med mestno vrtnarijo ln Breznlkovo hišo. Tam je dobila tuđi hodnike, kl jih prej ni bilo. Drevored gozdih dreves na desni strani so «ku- L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16. in 19. uri KINO MATICA TELEFON 22-41 Armando Falconl, Laura Solarl. Maurtiio D' Ancora in Donizettijeve nesmrtne melodije v vele film u Don Pasqoale Predstave ob nedeljah tudi ob _10-30 in 14. url! _ KINO SLOGA TELEFON 27-30 Danes poslednji«! Ljubezen, dvoboji in spletke na dvoru L u do vika XV. Prva« ki jo srečam V slavni vlogi slavna Alida Vali. KINO UNION HE0OR S3f Monumentalno filmsko delo po romanu Tomaža Grossija: Marco Visconti Odlomki iz tajinstvene knjige o srednjem veku. iz dobe. ki nam pripoveduje o lju _hezT»i in sovraštvu k t so \tOSTF Radi ogromnega zanimanja se danes ob IS. FRAKKENSTEINOV SIX Boris Karloff. Basil Ratbone. Bela Lngosi JASTREB ZAPADA Pojoči kovboj: Fred Scott. Enotne cene L 2. — Konec ob pol 10. _____Enotne cene. _ šali ohraniti kolikor je bilo mogoče in posamezna drevesa so zaščUena s kamnitim nizkim obzidjem. Med Breznikovo hišo in Svetčevo ulico, kjer cesta doslej tudi še ni bila kanalizirana, so zdaj končali glavna kanalizacijska dela, niso pa še gotovi priključki na glavni kanal. Tudi v tem delu so cesto precej razširili, in sicer na obe strani, ne le na desno. tako. da so odrezali tudi nekai Breznikovega vrtu in izkrči-li živo mejo. ki je segala daleč v cesto. Vrt je dobil zdaj lepo zidano ograjo. Z drugimi cestnimi preureditvami, planiranjem, tlakovanjem temelja, nasipavanjem in valjanjem bo še precej dela. Le, če bo vreme dovolj ugodno, bo lahko vse končano pred najbolj blatnimi jesenskimi meseci. POZOR! Obiskovalce ljubljanskih premiernih kinematografov opozarjamo, da se od danes dalje vršijo kinematografske predstave ob delavnikih ob 16. in 19 uri; ob nedeljah in praznikih pa ob 10.30, 15., 17. in 19. uril — lj Delo pri otroškem igrišču v Tivoliju. Velika zemeljska dela, planiranje zemljišča vzdolž tivolskega ribnika, precej dobro napredujejo. Zemlja jc po večini ilovnata in kopanje ob deževju, ko je ilovica mastna, je zamudno. Kaže, da bo ves prostor v glavnem zravnan pred zimo. če ne bo preveč deževna jesen. Vendar pa bodo morali prekopati in prepeljati mnogo zemlje. Vrtnai ske ureditve se bodo lahko lotili šele prihodnje leto. TOREK, SREDA, ČETRTEK IN PETEK VESELI TEATER NOV PROGRAM Začetek ob 19. (7.) — konec pred 21. (9.) — lj Vsi lastniki konj morajo najdlje do sobote 20. "L m. mestnemu preskrbovalne-mu uradu v Mestnem dorru naznaniti število konj in koliko ovsa potrebujejo za naznanjene konje za vse leto, namreč do prihodnje žetve. Na prijave naj napišejo svoj priimek in ime ter nislov ali pa vse te podatke oskrbnikov konj. Potrebo ovsa naj seveda naznanijo sarro tisti, ki ovsa sami ne pridelajo in ga morajo kupovati. — lj Darovi Rdečemu križu. Uslužben-stvo Higijenskega zavoda v Ljubljani je darovalo sekciji za socialno pomoč Rdečega križa znesek L 311.80 v počastitev spomina svojega umrlega tovariša dipl. fiuklje Marka. Najlepša hvala. Isti sekciji je darovala rodbina dr. Vuk iz Ljubljane mesto cvetja na grob pok. ge. Albine Višnikar L 50. Ravno tako je darovala ga. Dereani Pavla iz Ljubljane mesto cvetja na grob pok ge. Toni Dereani L 100. V isti namen je darovala ga. Milena Dereani iz Ljubljane mesto cvetja na grob pok. ge. Toni Dereani L 50. Vsem darovaloem iskrena hvala. — lj Obvezno cepljenje proti davtei bo jutri v sredo 17. t. m. ob 16 30 url v ljudski šoli za Bežigradom. Opozarjamo starše in skrbnike, da je cepljenje proti da vid obvezno za vse nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v Solo, in tudi za tiste, ki bodo letos začeli hoditi v šolo. Zaradi pre-kršitve obveznosti bodo starši ali skrbniki kaznovani z globo do 1.000 lir. — lj Seznami davčnih osnov gostilničarjev z začetno črko A—K so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj al jih ogledajo v vratarje vi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 29. t. m. —lj Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v četrtek 12. sept. izlet v Malo Ligoj-no, Veliko Ligojno, PolHpo :n žazar. Odhod z avtobusom ob 2. uri popoldne s Kongresnega trga. Avtobus 14 lir. Novomeški okrajni cestni odbor Novo mesto, 13. septembra V četrtek se je vršila redna skupščina okrajnega cestnega odbora, katero je vodil načelnik g. Brneč Franjo. V svojem poročilu je omenil, da je od bivše banske uprave odobreni proračun cestnega odbora Visoki Komisar povečal za nadaljnjih 150.000 lir, ker so se cene materijala in mezd znatno dvignile in je cestni odbor sprejel vzdrževanje §e 7.515 km, pokrajinskih cest bivšega litijskega cestnega odbora. Prihranek se je uporabil za različna cestna dela v Toplicah, preložitev ceste Toplice—Podturn, zgradbo mostu preko klanfarskega potoka v Crmos-njicah in cestna dela v Malem Blatniku. Obračun je bil soglasno odobren, nakar je podal tehnični vodja g. inž. Vilko Praprot-nik tehnično poročilo o izvršenih delih iz preteklega obračuna, iz katerega je razvidno, da so se dovršila večja gradbena dela na pokrajinski cesti n 336, kjer se je dokončal oporni zid ob Krki pri novomeškem pokopališču, uredila ograja in zaključila vsa zemeljska dela. Na cestah Kanui ja—Nova vas. Novo mesto—Kronovo, Kron ovo—Mašeča vas so se vložili propusti in izgotovile manjše izboljšave m razširitve. V trebanjskem nadzorniškem okolišu je bila Izvršena rekonstrukcija pokrajinske ceste Tihaboj— Mirna, kjer so se na odseku pri Selu izvršila tudi večja zemeljska dala, in vloženi 1 so bili propusti na cestah Velika Loka— j Čatež in Pluska—Dobrniče. V žužember-Skem nadzorniškem okolišu je bil zgrajen oporni zid na cesti I II na Poljanah in subvencionirani cesti Poljane—Kučet. kjer je bil tudi popravljen leseni most preko Krke. Manjše izboljšave pa so se napravile tudi na cesti Krka, Soteska, Podturn, in pokrajinski cesti Žužemberk—Smuka. Na cesti Dvor—Smuka je obnovljena ograja, nove moetnice pa so se vložile na leseni most preko Krke v Soteski. Ker je bil kredit za subvencionirane ceste skoraj popolnoma izrabljen, je sklepala skupščina o povečanju kredita. Pri slučajnostih je dekan g. Tornažič prosil, da se vzame v bodoči program znižanje klanca v Račjem Selu na cesti Velika Gomila, g. Gazvoda pa se je zavzel, da prevzame subvencionirano cesto Ratež— Gaberje, Ljubljanska pokrajina. —t Bela in zelena Ljubljana V zadnjih letih je doblo naše mesto celo vrsto novih parkov in drevoredov Ljubljana, 15. septembra. Ljubljana, ki je bila še nedavno gola v pogledu drevja, je zdaj že močno poraščena in Človeško oko more prav povsod počivati na bujnem zelenju. Čeprav so pred kratkim posekali celo vrsto starih in košatih dreves, je naše mesto danes mnogo bolj zeleno kakor kdajkoli prej. Nova, pred leti posajena drevesa, so se že razbohotila in povFem izpolnjujejo praznino, ki je nastala zaradi odstranjenih kostanjev in drugih nasadov. Ljubljana je bila včasih še posebno revna v pogledu parkov. Zdaj pa imamo tudi teh dovolj. Urejenih je bilo nekaj novih, stari pa so bili preurejeni. Razen Tivolija, ki je med najlepšimi parki sploh, imamo v ožjem mestnem središču kar tri razmeroma velike parke, med katerimi je Zvezda še najbolj gola, ker sc nasadi komaj posajeni. Urejene pa so že gredice z zeleno travo posejane in široki belo posuti prehodi. Novo urejeno Zvezdo krasi umetniško in zelo učinkovito izdelan vodnjak. Najlepši park v središču mesta, vsaj dokl2r nasadi v Zvezdi ne vzcveto, je na Rimskem trgu pred sodnijo. Park, ki je sicer že zelo star. so pred kratkim povsem preuredili. Vse odvisno drevje in grmovje so odstranili, preuredili gredice in speljan" nove poti. Od starih nasadov so ostala le nekatera drevesa na robu parka proti sodišču ln dva orjaška topola, ki se dvigata visoko pod nebo. V senci starih dreves je Miklošičev spomenik, okrog njega pa so postavljene klopi. V ostalem delu parka so posadili mlada drevesa, ki bodo Že čez nekaj let dajala prijetno senco Park na Rimskem trgu ima obliko četverokotnika in je vsej svoji okolici v okras. Tretji park v središču mesta, ki bo mnogo pridobil, čim bo urejen podaljšek šu-bičeve ulice, je na Muzejskem trgu. Ljubljančani so ta park doslej zapostavljali, kar pa je povsem razumljivo, saj ni bil niti primerno urejen. Zdaj je prav za prav sestavljen iz dveh velikih trikotnih zelenih trat, ki ju loči široka pot. Malo sence je ob Puccinijevi uUci in okrog bivšega spomenika simbola slovenske žene. Klopi so postavljene za Valvazorjevim spomenikom. Ko pa bo Subičeva ulica urejena, bo mogoča smotrnejša ureditev Valvazorjevega parka, ki bo potem še bolj v središču mesta. Nekaj korakov stran imamo še en park: Trubarjev park okrog pravoslavne cerkve med Bleivvelsovo cesto ln železniško progo. Del parka je že star; krasijo ga košata drevesa pred cerkvijo, za hišo božjo pa se razprostira novi del parka, ki še ni Razpis 10 Studijskih podpor za slovenske medicince v Padovi Razpisanih je 10 študijskih podpor po L 1.000.— letno za slovenske študente, arijskega pokolenja, pristojne v novo Ljubljansko pokrajino, ki se bodo vpisali v študijskem letu 1941-42 na medicinsko fakulteto kr. univerze v Padovi. Za podelitev teh podpor bodo merodajni dosedanji študijski uspehi in gmotni položaj prosilca ter njegove družine. Reflektanti morajo predložiti sekretariatu kr. univerze v Padovi do 31. oktobra 1941 (ob 12. uri) svoje nekolkovane prošnje, naslovljene na g. rektorja označene univerze, opremljene z naslednjimi listinami: spričevala o doslej opravljenih izpitih na medicinski fakulteti. Kdor se vpisuje prvič na medicinsko fakulteto, predloži zrelostno spričevalo; potrdilo pristojnega občinskega urada, da je prosilec Slovenec in da je pristojen v eno izmed občin Ljubljanske pokrajine; izkaz o gmotnem položaju prosilca in vseh rodbinskih članov z navedbo predpisanih davščin. (»Imovinski izkaz«, potrjen od občine, sodišča in davčne uprave). Predlože naj se tudi vse druge listine, ki osvetljujejo prosilcev primer. V prošnji mora prosilec pod svojo odgovornostjo navesti, da ni židovskega porekla in označiti naslov svoje družine, kakor tudi svoj naslov v Padovi. Prošnje, ki bodo vložene po določenem roku ali, ki ne bodo opremljene s predpisanimi prilogami, ne bodo vzete v pretres. Listine, izstavljene v slovenskem jeziku, morajo biti prevedene v italijanščino. Izvirniki, prepisi in prevodi morajo biti overovljeni od Visokega Komisaria-ta za Ljubljansko pokrajino. Studijske podpore se bodo Izplačevale v dveh enakih obrokih. Prvi obrok prejme slušatelj takoj po pravilno izvršenem vpisu na medicinski fakulteti v Padovi, drugega pa tekom meseca februarja, pri čemer mora kandidat dokazati, da je redno obiskoval predavanja in da je prejel inskripcijske podpise. Studijska podpora bo odvzeta onim, ki ne bi marljivo obiskovali predavanj, ki bi bili disciplinsko kaznovani ali ki bi odšli na kako drugo univerzo. Rektor: CARLO ANTI L r. Obnovite naročnino! zadostno zaraščen. Pred cerkvijo ln okrog spomenika so številne klopi. Manjši park starejšega datuma je na Taboru. Tudi tam je nekaj košatih dreves, prijaznih gredic in javnih klopi. Nov in tudi najmodernejši v Ljubljani je park na Hrvatskem trgu. Urejen je bil pred leti in so drevesa danes že močno košata. Park ima obliko kroga. Gredice so poševne kakor stojišča za gledalce v areni. Do okroglega središča so speljani štirje dohodi. V sredi pa je še en obroč gredic. V senci lepih dreves so postavljene številne zmerom zasedne klopi. Na robu parka nasproti cerkve Sv. Petra je spomenik padlim vojakom. Sedmi ljubljanski park je pred kratkim docela prenovljen park na Ambroževem trgu, ki sega 7a lj do stare cukrarne. Nekatera stara drevesa so podrli in posadili nova, na zgornjem koncu parka pa so stara drevesa pustili in v njih senco postavili udobne klopi. Ambrožev trg ima zdaj povsem drugačen izgled. Krasi ga tudi star spomenik. Povsem nov je še park na Marmontovem trgu, ki pa se je v zadnjem času spremni] v pravo njivo. Manjša javna vrtova sta še v Trnovem na oglu Trnovske in MandelČeve ulice in šlajmerjev park na oglu Zaloške ceste in šlajmerjeve ulice. Poleg opisanih parkov, ki so raztresni po vsem mestu, moremo smatrati za park tudi ves Ljubljanski grad kamor Ljubljančani prav radi zahajajo. številni so tudi ljubljanski drevoredi starega in novega datuma. Ob Ljubljanici se vleče v vsej dolžini od špice pa do Most dolga vrsta mestoma starih mestoma novih dreves. Posebno hpa je Ljubljanica ob Trnovskem pristanu. Nabrežja so skoraj vsa košati drevoredi. Tudi ob Gruberjevem prekopu in Gradaščici je močno zeleno. Stari ljubljanski drevoredi so: Opekarska cesta, Lattermanov drevored, zgornji del Tvrševe ceste, na Žalah, del Dolenjske ceste, Mišičeva Ln Metelkova cesta, del Puc-cinijeve ulice in Bleivvcisova cesta od Ulice 3. maja do Tvrševe ceste. Novi nasadi pa so na nad kilometer dolgi in ravni Vil-harjevi cesti, ki je eden najlepših drevoredov v Ljubljani; na Blei\vcisovi cesti od Ulice 3. maja do ure; na Cojzovi cesti, Vegovi in Groharjevi ulici do mostu čez Gradaščico, na Jegličevi cesti, na Cesti Soške divizije in drugod. Poleg naštetih parkov in drevoredov stojijo na številnih točkah Ljubljane velike košate lipe, posamezna drevesa in drugi nasadi, tako da se prav nobeden ne more pritoževati, da jc v našem mestu premalo zelenja. Rdeči križ poroča Pošto naj dvignejo: Albrecht Ivan, književnik, Babšek Francka, mestni magistrat, Belomodra knjižnica, Burget Erna, Gradišče, Cizerle Josipina, študentovska 13, dr. Cerne Franc, odvetnik, Golob Franc, Glavna pošta, Gorup Julij, Lambergerjeva ulica, Gosar Jože, stud. tech., Mirje, Habič Fani, Vodnikova 197, dr. Ha-cin Janko, gener. direktor v p., Hvalic Jožef, Jeglič I., profesor, Ilirska ulica, Jug Jože, 2elezničarska zadruga, Kamnikar Marija, Močnikova 6, dr. Kane Pavel, Tržaška cesta, Kolovič Ivan, dir. drž. žel., Lampič Stanislav, stud. phil., Leder Mirko, profesor, Zagrebška ulica, Lunaček Adolf, carinarnica, Mentoni Silva, Jasna poljana, Možina Ivica, Rožna dolina, dr. Nikolajevič Milka, Zrinjskega 34, Pahor obitelj, Hudoverniko-va 37, Pire Jože, viš. rač. inspektor, Polajnar Jože, Lepodvorska 4, Pritekelj Blaž, operno gledališče, Roth Daniel, Marjanišče, Rotterri Aleksandra, Sv. Petra cesta 36, Slovensko lovsko društvo, Stelč Andro, Zaloška št. 76, Strman Božo, Mandelčeva 1, Sušnik Srečko, Zamejič Ema, upraviteljica dekliške šole v p., Združenje pooblaščenih graditeljev, Zvezna organizacija S.G.R.J., Dom grafikov. Gospod Aš Tine naj nujno dvigne dokumente, poslane iz Novega nesta, gospa Ur-šič Olga naj se javi čimprej v kurirskem odseku. V tajništvu iaj se javita Savora Martin, Rožna cesta 15 in Burget Erna, Gradišče 7/H. Dijak Kos Adolf, Orožnova 3, Stožice, naj se v svrho informacij javi v tajništvu. Pošto, ki je bila namenjena naslovljen-cem izven Ljubljanske pokrajine, pa so ce medtem vrnili, odnosno jih niso našli na naslovu, naj dvignejo: Benkoč Frančiška, Bohanec Franjo, Bran-kovan Dušan, Cermel Stanko, Drčar Micl, Hvalic Štefan, Opeka Janez, Poje Jožef, Stanonik Anton, Svetlič Franja, Savli Andrej, šušteršič France. V počastitev spomina blagorodne gospe Albine Višnikarjeve, rojene Treo, vdove po sodnem svetniku in državnem poslancu, darujejo mesto venca dame iz Jožefišča Rdečemu križu L. 76.—, dr. Rutar pa je daroval Rdečemu križu L. 100.—. DRUŽINSKI POGLAVAR — Mamica, zakliče Mihec pri tele-fanu, pridi sem, nekdo bi rad govoril z družinskim poglavarjem. SPLOŠNO KROJASTVO za gospode ln dame, specialist otročjih oblek, kakor tudi popravila. Istotam se poučuje krojno risanje, najnovejši brezhibni kroj, pouk lahek tat kratek. Priporočamo! Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18, drugo dvorišče Čopova ulica št. 10. 1521 KAVNI NADOMESTKI, sir in vino, to je hrana za vso družino — dobi se brez kart v pasaži. Trgovina kavnih nadomestkov. 1538 • . . f c - ■ ~ - n i JUGO vsai toliko: dobro je vse. kar nam je dala zemlja, a bogate izkušnje so nam še na vržene. In koliko pomeni že to, da se nnm zdi domači krompir vedno nanoIjSi! Hvalimo ga zaradi dobrega okusn. da so no ni^kiiha ali da se hitro skuha, da ni predebel in da ni še več gnilega. ZGODAJ SMO CA ZATEM KOPATI Meščanski pridelovalci krompirja so bili zrlo nestrpni; radovednost jim ni dala miru kalESeti bo pridelek. Zato so mnogi začeli kopati krompir z^lo zgodaj, čeprav so ga sadili pozno. Razumljivo je, da je bil krompir tem drobnejši, čim prej so ga kopali. Nekateri so se ustrašili, da jim bo krompir zgrnil v zemlji, ker so pri poizkus-nem kopanju našli nekaj gnilih gomoljev. Zato so se podvizali in izkopali drobiž, ko je bila krompirjevka (cima ali slama) še suha. Vendar s tem ni rečeno, da je v mestu izkopan že ves krompir. Mnogi so doslej še čakali. Zdaj bi ga sicer marši U to že rad izkopal, a se je težko zanesti .ia vreme. KROMPIR SE NAJ POSUŠI NA NJIVI Da je najbolje kopati krompir ob suheia vremenu in ko ni zemlja premokra, ni treba še posebej dopovedovati meščanom, t e ga kopamo iz mokre zemlje, ostane tlaten. Izkušnie posameznikov kažejo, da blaten krompir bolj gnije. Sicer je pa ze samo kopanje krompirja iz blatne zemlje te&»V-nješe. Ce krompir kuhamo ob slabem vremenu, se ne mere posušiti na njivi in zato moramo spravljati mokrega. V oprtih prostorih, zlasti še, ker so pr ti V« :»e meščanskih stanovanj tesne, se pr krompir tudi ne mere navadno dobro prosušiti. Velika neprevidnost Je shranjevati moker krompir, saj nam lahko večina pridelka zgnie. Seveda je pa jeseni težko naleteti na ugodne vreme. Ljudje se tutl: boje, da jim bo krompir zgl 'i v mokri senilni, z~to se ne oz.rajo mnogo na vreme. ALI STE PRIDELAM ZDRAV KROMPIR ? Ni brez p^n^na ali ste pridelali zdrsa krompir ali ne, četudi bolezen ni očitna na prvi pogled. Nekatere krompirjeve boraše. Bolezni je mnogo La ni mogoče zahte-lezni je najlažje prepoznati, ko krompir še vati, naj bi jih poznali d jbro vsi pridelovalci kakor strokovnjaki Ena najhujših krompirjevih bolezni je krompirjeva plesen, ki napada vse dele Tastline. Nastopa leto za letom, a od vremena, odpornosti posameznih vrst krompirja in zemlje zavisi, kako se razvi; e ter razširi. Pojavi se približno sredi poletja :n prepoznamo jo po temnorjavih ali črnih pegah na robu listov. Kma ln so okuženi vsi zeleni deli rastline, ki so potrebni za tvorbo škroba. Ce je vreme vlažno postanejo listi včasih tudi beli. todisi na robu ali celi. V miceliju lista se razvijejo tako zvani konidijski nosilci s konidijami. Skozi listne reže prodre zajedalec v notranjost lista, kjer sesa sokove. Ko rumenkaste konidije na koni-dijskih nosilcih odpadejo, jih veter raznaša na zdrave rastline. V nadaljnjem razvoju nastajajo zoospore, ki se gibljejo s tako zvanimi cilijami; ko cilije odpadejo, skrijejo v klicno cev, ki ponovno prodre skozi STVO listno režo v list. Zajedalec pa napada tudi steblo in gomolj. Na okuženem gomolju opazimo ternne lise. Pri veliki vlagi se včasih pojavijo konidije tudi na gomolju kot bela prevleka. Bolezen se najbolje širi ob vlažnem in toplem vremenu. Nekatere vrste krompirja so bolj odporne proti n;i. Ce ste opazili to bolezen na svojem krompirju, bodite previdni zlasti, če nameravate porabiti kaj pridelka tudi za seme. Strokovnjaki predpisujejo razkuževanje gomoljev pred saditvijo celih 24 ur v 2% bor-deški brozgi, ga potem oprati s čisto vodo in posušiti. Ce ste pa plesen opazili že na njivi, bi morali škropiti liste z 1% bordo-ško brozgo dokler bolezen ni bila še preveč razvita. Seveda je najbolje za vsak primer krompir škropiti, čeprav rastline ne kažejo bolezni. Enkratno škropljenje pa ni vselej dovolj, če je rastlina že pokazala znake bolezni. Cez nekaj tednov je treba zopet škropiti, škropljenje je priporočljivo Že zaradi tega, ker ostane rastlina mnogo dalje zelena, celo do 5 tednov, kar pomeni, da rase dalje časa tudi gomolj. Pomnite, če boste še kdaj sadili krompir! Letos so najbrž zelc redki meščani vedeli, da je umestno krompir tudi škropiti. »KAKŠNO VRSTO STE SADILI?« Ko smo nedavno pisali, kako velikega pomena je odbrati in izbrati primeren krompir za seme, smo povedali, da mnogi meščani semena niso pesebno izbirali. Številni sploh ne razlikujej o raznih vrst krompirja ali jih pa poznajo samo po imenu. Razlikovali so pa semenski krompir tako: mestni, kmečki in Kmetijske družbe. Tako zvani mestni je bil vrsta »industrijskega« krompirja iz Banata, namreč vrsta, ki vsebuje mnogo škroba in je zato najbolj priporočljiva za industn-ske predelavo. Nekateri so bili s tem krompirjem zadovoljni bolj, drugi manj. Gospodinje so tožile, da se preveč razkuha. Vendar v pretekli zimi nismo bili več posebno izbirčni. Nekateri meščani so porabili za seme ta krompir, bodisi, ker so pričakovali, da bo dobro rodil, zlasti še. ker se krompir navadno dobro obnese na novih tleh. ali ker niso imeli drugega semena. Posamezni pridelovalci, ki so že izkopali ^mestni - krompir, so zelo zadovoljni s pridelkom. Novega pridelka skoraj ne prepoznate; gomolji mo mnogo debelejši od onih, ki bo jih kupili gladki in tuili zdravi. V primeri s pridelkom drugih vret je ta krompir tudi mnogo bolj obrodil, Manj so pa ljudje zadovoljni s tem krompirjem pri kuhanju, ker se preveč razkuha in tudi okusen ni posebno. Kmetijska družba je prodajala spomladi, ko so meščani najbolj sadili krompir, oneidovec. Ta vrsta se ni najbolje izkazala ze prejšnja leta, vendar jo nekateri zagovarjajo. Letos amo zopet opažali, da krompirjevka oneidovca začne bolj zgodaj rumeneti kakor pri drugih vrstah, torej, da se gomolji ne debele dovolj dolgo. Po preizkusih prejšnja leta dajo več pridelka kakor oneidovec številne druge vrste, zlasti bintje (zgodnja vrsta), kraljica, jubel in ackersegen. Slabše je pa rodil kresnik, najslabše erstling, >prof. Gi-sevius* in ela. BODITE PREVIDNI PRI SHRANJEVANJU! čeprav pridelka ni toliko, da bi imeli kakšne posebne skrbi, kam ga bomo pospravili, je potrebna vendar največja pazljivost pri shranjevanju. Shraniti ga moramo tako. da ne bo varen le pred mišmi, temveč predvsem pred gnitjem. Zelo priporočljivo in skoraj nujno potrebno je, da potrosimo na sleherno lego krompirja ap-nenega prahu ali presejanega pepela. Tako preprečimo skoraj povsem gnitje, če je krompir količkaj zdrav, če pa že posamezni gomolji gnijejo, se gnitje ne širi na zdrav krompir. Težava je s shranjevanjem zaradi tega ker je težko dobiti zaboje in vreče. Shranjevanje v vrečah in v tesnih in ozkih zabojih pa tudi ni priporočljivo, ker čez zimo ne moremo sproti odstranjevati gnilega krompirja ter preprečevati, da bi se gniloba ne širila. Tudi ni priporočljivo nasipati krompirja na vlažna ali mrzla betonska tla. Najbolje je, če si lahko uredimo shrambo nalašč za krompir, in sicer tako, da obložimo tla in stene z deskami na suhem kraju in kjer je dovolj toplo, vendar ne pretopio in ne presvetlo. Za ta namen so najboljše kleti. Ce pa kleti nimate, zavarujte krompir posebej dovolj pred mrazom, da vam ne bo pomrznil pozimi. Belgija si pomaga z odpadki ker ima premalo živinske krme, uvažati je pa ne more Izpremenjene razmere v Evropi so moč- j no vplivale tudi na razvoj belgijskega gospodarstva, ki se jim skuša čim bolj prilagoditi. Seveda ne gre pri tem za lahko nalogo, kajti čim naprednejše je gospodarstvo, tem težje premaguje podobne ovire. Predvojna Belgija je bila naravnost tipična dežela liberalističnega sistema enostranske kulture in posledice tega so se pokazale v sedanjih izrednih časih ob precejšnji gostoti prebivalstva posebno težko. Bilo je seveda tudi mnogo poskusov, da bi se napake zboljšale, toda pri tem je bila potrebna velika opreznost, kajti gospodarstvo je izredno občutljivo za razne eksperimente in kaj rado se zgodi, da reformatorji še poslabšajo to, kar so hoteli izboljšati. So pa tudi v Belgiji naloge, ki ne trpe nobenega odlašanja. Med take naloge spada tudi delo za močno razvito belgijsko živinorejo. Baš v takem primeru pokaže enostranski sistem jasno svoje slabe strani. Belgija je imela visoko razvito živinorejo, pri tem pa je bila navezana na uvoz krme iz inozemstva. Domače krme Belgija ne prideluje dovolj in ko je vojna zaprla vse meje. je stala Belgija pred težko nalogo, kako preskrbeti krmo za številno živino iz lastnih sredstev. V belgijski zvezi za kmetijstvo in preskrbo je bil ustanovljen poseben urad za živilske odpadke, ki je obenem z zvezo pod neposrednim nadzorstvom ministra za poljedelstvo in preskrbo. Naloga novega urada je skrbeti za racionalno gospodarjenje z odpadki, ki jih uporabljajo kot nadomestilo za živinsko krmo. Vlada je točno določila kaj je treba razumeti pod odpadki. Tu so mišljeni v prvi vrsti kuhinjski odpadki iz jedilnic, gostil-nic, vojašnic, bank, Šol, samostanov in podobnih zavodov z večjimi kuhinjami, kakor tudi vseh zasebnih hiš. Gre zlasti za take odpadke, v katerih so ostanki krompirja, mleka, sočivja. mesa, kruha, vseh vrst peciva itd. V poštev pridejo tudi kosti in maščobni odpadki. Zbiranje ne obsega samo mest, temveč tudi podeželje. Belgija se je pri tem ravnala po vzgledu nekaterih drugih držav zlasti Nemčije, kjer rede z živilskimi odpadki na stotisoče prašičev. Da bi se zbiranje odpadkov dobro organiziralo, je bila izdana o tem posebna naredba. Gostilnam, javnim kuhinjam, restavracijam je prepovedano metati živilske odpadke proč ali jih prodajati odnosno dajati ljudem brezplačno, če tega pristojni urad posebej ne dovoli. Ista naredba prepoveduje tudi kmetom uničevati ali metati proč živilske odpadke. Na drugi strani je pa dovoljeno, da vsak zasebnik odnosno vsaka ustanova porabi živilske odpadke sama ,toda odločeno je, da mora prej dobiti dovoljenje pristojnega urada, če tega ni delal že pred 10. majem 1941. Belgija ima pa tudi industrijska podjetja, ki so že prej predelovala živilske odpadke in sicer tako, da so pridobivala iz njih maščobo, ali pa so predelovala kosti odnosno pripravljala krmo za živino, drobnico, prašiče itd. Taka podjetja lahko v bodoče predelujejo odpadke samo. če je to njihov glavni posel. Razdelitev in poraba odpadkov je pod strogo kontrolo, kajti za-željeni uspeh se da doseči samo, če se predpisi točno izpolnjujejo. V večini primerov, kjer gre za zasebna gospodinjstva, odpadki ne igrajo posebne vloge, če jih pa zberemo, leži korist od njih na dlani. Odprto ostane še vprašanje, v koliki meri more zbiranje odpadkov nadomestiti uvoz krme. Vsakdo bo lahko razumel, da gre pri tem za eno izmed mnogih sredstev, ki zasledujejo skupno ta cilj, toda razumljivo za tako sredstvo, ki ga ne smemo podcenjevati. Izkazalo se je namreč, da je nastajala z uničevanjem odpadkov občutna narodna gospodarska škoda, ki se ne da z ničemer opravičiti. Belgija, pa tudi nekatere druge države, so to spoznale in ukrenile vse potrebno, da njihovo narodno gospodarstvo v bodoče ne bo več trpelo škode. Izdelovanje vitaminov Z naravno hrano ne pride v človeško telo dovolj vitaminov, neobhodno potrebnih za normalni razvoj in ohranitev zdravja. Človek sam ne more, kakor razne živali, proizvajati v svojem telesu vitaminov, zato mora izpolnjevati naravno hrano z vitamini, izdelanimi umetno. Kemija je že tako daleč napredovala, da lahko zdaj ne samo izde- Mogočne formacije italijanskih lovcev, ki zadajajo vsak dan »ovratniku težke lxgube lujemo vse vrste vitaminov, kakor so v naravni obliki v hrani, temveč se je posrečilo izdelati celo nekaj vrst, ki jih prosto v naravi sploh ne najdemo. Izdelovanje vitaminov je zelo kočljiva in težavna zadeva, saj zahteva mnogo odgovornosti in pozornosti. Nekaterim vitaminom zdostuje že sama oksidacija, da so uničeni, drugi zopet ne smejo priti v stik z bakrom. Pogosto zadostuje neznatno zvišanje temperature, pa so vitamini uničeni. Zato izdelujejo vitamine v kremenčastih posodah pri omejenem dostopu kisika, in ob stalni temperaturi. Kot sirovine se uporabljajo bodisi rastlinske ali živalske snovi. Skoraj za vsako vrsto vitaminov je potrebna druga sirovina. Tako se izleluje vitamin A iz jetrne maščobe nekaterih rib. Ista sirovina se uporablja za izdelovanje vitamina D. Vitamina B 1 in B 2 se izdelujeta iz pšeničnih klic ali kvasnic. Razmeroma največjo izbiro sirovin ima vitamin C, ki se izdeluje iz šišk, limon, pomaranč, rabarbare, zelenih papričnih luskin itd. Tako bi lahko nadaljevali z vsemi drugimi znanimi vrstami vitaminov. Zdaj izdelujejo vitamine v moderno opremljenih tovarnah pod vodstvom izkušenih strokovnjakov. Te tovarne bi lahko po pravici imenovali tovarne človeškega zdravja. Nazadovanje argentinskega izvoza Uradni polletni izkaz argentinskega izvoza kaže porazno sliko. V prvem polletju leta 1940 je znašal argentinski izvoz še 6.400.000 ton v vrednosti 925,000.000 pezov. V prvem poletju letošnjega leta je pa znašal 3,170.000 ton v vrednosti 730,000.000 pezov. V primeri z lanskim letom, ki je bilo že vojno, je izvoz nazadoval v količini za dobrih 50%, po vrednosti pa za dobrih 12%. Posebno težko je bil prizadet pomorski prevoz pšenice in semenskega lanu. Vzrok silnega nazadovanja izvoza je izguba evropskih tržišč, od katerih je bila Argentina odrezana po angleški blokadi. V Londonu so sicer v začetku vojne izjavljali, da bodo Argentini preskrbeli nadomestilo na angleškem trgu. Toda angleški trg se je glede kupovanja inozemskega blaga odrezal še slabše, kakor so pričakovali pesimisti. Vedno večje pomanjkanje trgovskih ladij je Anglijo prisililo, da je skoraj povsem ustavila svoje nakupe v inozemstvu. Tudi mnogo obetana pomoč iz Združenih držav je izostala, kajti največji del argentinskih proizvodov pomeni najhujšo konkurenco ameriškim proizvodom. Gospodarstvo Južne Amerike je pač bilo in ostane navezano na Evrop. stvom mojstra Zanellia, tako da je čez pičle dve leti napravil izpit na konzervatoriju bi petega letnika in sicer z odliko. Samo zaradi predpisov o starosti študentov ni mogel napraviti izpita tudi iz 8 letnika, čeprav je bil nanj temeljito pripravljen. Letos v januarju je nastopil Gino Brandl v Milanu v dvorani Verdijevega konzervatorija pred najboljšimi kritiki. Sledili so prvi triumfi v drugih italijanskih most:h, nazadnje v Perugii. Listi so takrat pisah, da v nobeni dvorani ni dovolj prostora za množico, ki pride povsod poslušat čudeft-nega otroka. Nekaj navdušenih občudovalcev je porabilo nastop malejra vitruoza v Rimu, kjer je bil sprejet v posebni avdi-jenci pri papežu, da so priredili koncert za povabljeno občinstvo. Gino Brandi je nasto*-pil s posebno izbranim sporedom, odsevajočim Hiindlove, Bachove. Mozartove, Scar-lattijeve. Beethovnove. Martnccijeve in Chopin ove skladbe. Igral je tako virtuozno, da mu je zbrano občinstvo navdtišeno ploskalo. Nova Krepitev vinskega trga v Italžji V Italiji so oblasti odredile stroge ukrepe glede vinskega trga. S posebno naredi določena klasifikacija vin, dalje je u:\j- r.a proizvodnja in prolaja ter določene maksimalne cene. V bodoče se bo delala tudi razlika med navadnim konzumnim vinom ln boljšimi vini. med katere se prištevajo kianti iz nekaterih okrajev, vermut, maršala in vino santo, poleg nekaterih starih vint za katera veljajo posebne določbe. Pri prodaji mora vinogradnik dokazati kupcu kakovost s podatki o odstotku alkohola in drugih lastnosti vina. žlahtna vina morajo biti jasno označena s krajem pridelovanja, tako da je kontrola lahka. Cena konzumnega vina je določena na 23.50 lir za stopnjo alkohola za vse vinogradniško leto 1941/42, to je do 14. novembra 1942. Glede na dobro letošnjo letino, ki jo cenijo na 37,000.000 hI bo na razpolago v desb'lacijske svrhe 15% vsega vinskega pridelka. Določena je tudi višina zaslužka odnosno pribitka v trgovini na drobno, ki ne sme presegati 90 lir na hektoliter konzumnega vina. Desetletni klavirski virtuoz Italija ima novega čudežnega otroka 10-letnega Gina Brandija, ki je obrnil nase pozornost kot klavirski virtuoz. Gino Brandi je bil rojen v Tolentinu in njegova glasbena nadarjenost se je pokazala že ko mu je bilo pet let. V pičlih dveh tednih se je naučil gladko čitati note v violinskem in bas-nem ključu. Na akademiji Sv. Cecilije v Rimu so ga takoj sprejeli. Starši, ki so ga hoteli imeti bliže domu, so ga pa poslali v Pesaro, kjer je nadaljeval študije pol vod- Vitam^ki v listih sc^Ivja Po najnovejših znanstvenih izsledkih vsebujejo listi — ki jih navadno zametujemo — povrtnine zelo mnogo vitaminov. Tako so dognali, da vsebuje 100 gramov listov cvetače 12.500 enot vitaminov A. Zeleni listi zelja, špinače, repe in rumenega korenja vsebujejo približno po 10.000 enot vitaminov na 100 gramov teže, salate in pora po 8.000, paradižnikov 1.600, fižola in graha po 500. Zdaj že znajo v posebnih laborator-jih pridobivati vitamine iz hstov povrtnine. Nove izdaje Cavourovih, Mazzistijevih in Manzonijevih del Po Ducejevi odredbi bodo na novo m kritično izdana vsa dela politikov Cavoura in Giuseppa Mazzinia ter pesnika Alessandra Manzonia. Restavracija hiše, v kateri je bil rojen Manzoni, bo kmalu končana in potem bo hiša dostopna javnosti. DENAHTA I? o m a n. — To je morda res, toda po mojem skromnem mnenju bi bila demant in samokres preveč za vas in premalo zame. čujte, predlagam vam kombinacijo. Ce dobiva nazaj svoj demant, ga bova hranila po vrsti, vsak ga bo imel en teden, toda tisti, ki -o imel demant, odstopi samokres drugemu. Velja? — Jaz vam predlagam nekaj drugega. Čim prideva do denarja in prispeva v Anglijo, najameva v banki safe in spraviva vanj v zapečateni škatlici svoj demant. Toda z bančnim ravnateljem se domeniva, da bova lahko dvignila škatlico oba skupaj in v navzočnosti bančnega uradnika. Tako bova lahko vsaj mirno živela in ne bova se neprestano zalezovala kakor dva Indijanca na bojnem pohodu. — Jaz bi se pa raje odločil za prvi izhod iz tega položaja, — je odgovoril Manzana. — Pa naj bo, — sem pritrdil. — Velja torej! — Vidite, da se pametni ljudje nazadnje vedno sporazum e jo. — Da . .. gotovo, o tem sem bil prepričan. Nisem sicer poznal pravih Manzanovih naklepov, toda vedel sem dobro, da sem pripravljen šiloma mu vzeti to, kar sem smatral za svojo last. Manzana je imel očividno enake namene. Na splošno rečeno: mlatila sva prazno slamo, skušala sva pretentati drug drugega, pa sva vztrajala vsak na svojem stališču. Pripravljen sem pa bil popustiti v vsem, ker sem neobhodno potreboval Manzano za svoj načrt. Segla sva si v roke. — No, le pogum! — sem dejal. — Zanesite se name, — je odgovoril Manzana. — Če naju nihče ne spremi v sobo številka 34, vstopiva vanjo, jaz namerim samokres na lopova, vi pa planete na to žesko in ji zamašite usta z robcem. Potem zamašite usta še njemu. Končno ju zve-ževa in preiščeva. — Opozoriti vas moram, da bo moje delo pri tem najtežje. — Če bi jaz imel vaše mišice, dragi moj, bi z veseljem izpolnil to nalogo. Zdaj pa dobro premislite; če se bojite, mi to odkrito povejte. — Bati se ? ... Jaz ... Kaj pa mislite ? Boste že videli, ko se lotim dela... Glavno je razmajati se. — Toda pozor! Nobene prenagljenosti! Razumete ? Če bi se na prvi pogled prepričali, da ne bo nic z najinim načrtom, ne smete storiti nobene neumnosti! — Bodite brez skrbi, ravnal bom previdno. — Da, vidim, da ste vse dobro premislili. Vendar mi pa dovolite opozoriti vas, da ste na nekaj pozabili. — Ah! Na kaj pa? — Mislili ste, da vam odpro vrata, čim bi potrkali Kaj pa če bo ta lopov nezaupljiv in ne bo hotel odpreti vrat? — V tem primeru bi si že znala kako pomagati. Počakala bi, da bi izstopil iz sobe. čim bi se pojavil, bi ga potisnila nazaj v sobo in mu pomolila samokres pod nos. — Kaj pa, če ima tudi on samokres? — Ljudje nimajo navade hoditi s samokresom v roki z doma... Verjemite mi, dragi moj Manzana, da ni pametno predajati se že vnaprej ugibanjem in domevam, ki bi nama vzele pogum. Pojdiva tja naravnost, kakor da sva prava policijska agenta. Najhujše, kar se nama utegne zgoditi, bi bilo kot rečeno to, da bi morala na policijski komisarijat, kjer bi videla, kako je šel demant iz žepa tega tolovaja v žep policijskega komisarja. Pa tudi v tem primeru bi morda našla sredstvo, da bi komisarju iztrgala demant. — Vi nosite odgovornost za vse ... Dobro torej, pa poskusiva. Pripravljen sem sodelovati z vami. Stopila sva v hotel in v najino veliko začudenje nama ni stopil nihče naproti, da bi naju vprašal, kaj želiva. Hladnokrvno sva odšla skozi vežo na stopnišče. V prvem nadstropju sem pregledal seznam sob. Soba številka 35 je bila na hodniku, kjer sva se bila ustavila. To je dobro, sem si mislil. Čutil sem, da se me polašca tajinstven nemir. Nekaj časa sem prisluškoval. Nekdo je kašljal v sobi, kamor sem hotel vdreti. Potegnil sem iz žepa samokres, namignil sem Manzani in potrkal rahlo na vrata. — Prosto! — je zaklical hripav glas. Planil sem v sobo, držeč samokres v roki. Toda v svoje veliko začudenje nisem zagledal pred seboj starega gospoda, ki sem ga iskal, temveč moža šti- * ridesetih let, gladko obritega in zelo svetlih las. Hotel sem odskočiti in opravičiti se, kakor bi bil vedel in znal, ko je Manzana nenadoma vzkliknil: — Naprej ... naprej ... To je on! ... Takoj sem ga spoznal! In res sem ga v naslednjem hipu spoznal tudi jaz. I Beli tolovajevi lasje so se bili izpremenili v ruse in dostojanstvena brada je bila izginila, toda njegove oči se niso mogle izpremeniti, njegove srepe, črne oči: eno oko je bilo manjše od drugega. Sicer pa, če bi bil še v dvomih, bi jih bila takoj razpršila mlada žena, najina znanka iz vlaka. Ona je namreč v naslednjem trenutku stopila iz sosednega toaletnega kabineta. Urno sem zaklenil vrata in dvignil roko s samokresom v nji. Takoj sem opazil, da se mož nikakor ni odlikoval s hrabrostjo. Gledal me je smešno osupel in se tresel kakor polit kuža. Manzana je planil ta čas na žensko, ji zamašil usta in zvezal roke. — Zdaj pa na tega falota! — sem vzkliknil. Z veliko spretnostjo je Manzana zamašil tudi njemu usta ter mu zvezal roke in noge. Bila sva gospodarja položaja. Prva najina skrb je bila preiskati moža, toda čeprav sva skrbno pretaknila vse žepe, nisva našla v njih ničesar razen denarnice, doze in svežnja ključev. Urejuje Josip Zupančič U Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za opravo tn inseratnl del Usta Vlad. Regali j // Vsi v LJubljani _