S H S tudia istorica lovenica Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review letnik 23 (2023), št. 3 ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU MARIBOR 2023 Studia Historica Slovenica Tiskana izdaja ISSN 1580-8122 Elektronska izdaja ISSN 2591-2194 Časopis za humanistične in družboslovne študije / Humanities and Social Studies Review Izdajatelja / Published by ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ HISTORICAL SOCIETY OF DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ ZRI DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR Uredniški odbor / Editorial Board dr. Karin Bakračevič, dr. Rajko Bratož, dr. Neven Budak (Hrvaška / Croatia), dr. Jožica Čeh Steger, dr. Darko Darovec, dr. Darko Friš, dr. Stane Granda, dr. Andrej Hozjan, dr. Gregor Jenuš, dr. Tomaž Kladnik, dr. Mateja Matjašič Friš, dr. Aleš Maver, dr. Rosario Milano (Italija / Italy), dr. Jurij Perovšek, dr. Jože Pirjevec (Italija / Italy), dr. Marijan Premović (Črna Gora / Montenegro), dr. Andrej Rahten, dr. Tone Ravnikar, dr. Imre Szilágyi (Madžarska / Hungary), dr. Peter Štih, dr. Polonca Vidmar, dr. Marija Wakounig (Avstrija / Austria) Odgovorni urednik / Responsible Editor dr. Darko Friš Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Koroška cesta 53c, SI–2000 Maribor, Slovenija e-pošta / e-mail: shs.urednistvo@gmail.com Glavni urednik / Chief Editor dr. Mateja Matjašič Friš Tehnični urednik / Tehnical Editor David Hazemali Članki so recenzirani. Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. The articles have been reviewed. The authors are solely responsible for the content of their articles. No part of this publication may be reproduced without the publisher's prior consent and a full mention of the source. Žiro račun / Bank Account: Nova KBM d.d. SI 56041730001421147 Tisk / Printed by: Itagraf d.o.o. http: //shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavljata 'Historical – Abstracts' in 'America: History and Life'. Časopis je uvrščen v 'Ulrich's Periodicals Directory', evropsko humanistično bazo ERIH in mednarodno bibliografsko bazo Scopus (h, d). Abstracts of this review are included in 'Historical – Abstracts' and 'America: History and Life'. This review is included in 'Ulrich's Periodicals Directory', european humanistic database ERIH and international database Scopus (h, d). Studia historica Slovenica, Časopis za humanistične in družboslovne študije, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 487. Izdajo časopisa je omogočila Agencija za raziskovalno dejavnost RS. Co-financed by the Slovenian Research Agency. S H S tudia istorica lovenica Ka za lo / Con tents Jubilej / Anniversary ALEŠ MAVER: Srebrni jubilej Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru ...........................................................................................................................587 V spomin / In Memoriam ALEŠ MAVER: Poslovil se je izr. prof. dr. Janez Marolt .........................................................595 ANDREJ HOZJAN: Zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Jože Koropec (1923–2004): ob stoletnici rojstva .............................................599 Član ki in raz pra ve / Pa pers and Es says TONE RAVNIKAR: Maribor v 13. stoletju. 3. del: mesto in njegovi meščani .........................................................................................................................................................611 Maribor in the 13th Century. Part 3: The City and Its Citizens BOŠTJAN UDOVIČ, TANJA ŽIGON and PETRA KRAMBERGER: Diplomatic Ceremonial Events at the 1821 Congress of Ljubljana .................................................................................................................................................639 Diplomatski ceremonialni dogodki na Ljubljanskem kongresu leta 1821 SINDI ČASAR: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) ............................................................................................................................................669 Female Kindergarten Teachers in the First Kindergartens in Prekmurje (1886–1920) S H S tudia istorica lovenica GORAZD BAJC, ANE MARIE HERCEG in KAJA MUJDRICA: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega odbora iz Italije, in njen odnos do jugoslovanske kraljevine, 1941–1944 .........................................................703 Bazovica, the Newspaper of the Committee of the Jugoslavs of Italy, and Its Attitude Towards the Kingdom of Yugoslavia, 1941–1944 RENATO PODBERSIČ: Četniki na Primorskem. Poskus ustanovitve četniške enote v Panovcu pri Gorici leta 1944 .............................................................739 Chetniks in Primorska Region. Attempt to Establish a Chetnik Unit in Panovec Near Gorica in 1944 ANA ŠELA: Alternativna gibanja pod nadzorom Službe državne varnosti: mariborska kulturna scena v osemdesetih letih ....................................771 Culture in Maribor in the 1980s: Alternative and the State Security Service (SDV) ANDREJ NATERER, DAVID HAZEMALI in MATEJA MATJAŠIČ FRIŠ: Mladi NEET v Sloveniji: analiza učinkov izbranih intervencijskih odgovorov projekta "PreseNEETi se" na potrebe in značilnosti mladih NEET v severovzhodni Sloveniji.............................................................................805 Young NEETs in Slovenia: Analysis of the Effects of Selected Intervention Responses of the Project "PreseNEETi se" on the Needs and Characteristics of Young NEETs in Northeastern Slovenia Avtorski izvlečki / Authors' Abstracts .............................. 843 Uredniška navodila avtorjem / Editor's Instructions to Authors ............................................... 847 Studia Historica Slovenica / letnik / year 23 (2023) ........................................................................... 857 S H S tudia istorica lovenica 669 S H S tudia istorica lovenica DOI 10.32874/SHS.2023-18 Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) Sindi Časar Mag. zgodovine in mag. etnologije ter kulturne antropologije, asist., mlada raziskovalka Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Aškerčeva cesta 2, SI–1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: sindi.casar@ff.uni-lj.si Izvleček: Članek se ukvarja s predstavitvijo madžarizacije šolstva v ogrskem delu avstro- ogrske monarhije. V ospredju osvetlitve je dvojnost zasebnih in državnih iniciativ za ureditev predšolske vzgoje ter uzakonjenje obveznega madžarskega jezika. Posebna pozornost je namenjena razvoju vrtcev v Prekmurju in izvoru ter vlogi vzgojiteljic. Slednje prihajajo iz različnih krajev Ogrske in s svojo zaposlitvijo v obmejnem območju postanejo nosilke madžarizacije otrok "že od majhnih nog". Njihova vpetost v oblikovan madžarski sistem vrtcev in povezanost z Budimpešto jih v lokalnih okoljih vplete v različne družbene vloge, ki promovirajo in širijo madžarski jezik. Sledi prva svetovna vojna in priključitev Prekmurja k novi državi, ki vpliva na njihove usode. Ključne besede: madžarske vzgojiteljice, vrtci, madžarizacija, Murska Sobota, Lendava, tranzicija Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Maribor, letnik 23 (2023), št. 3, str. 669–702, 172 cit., 5 slik Jezik: slovenski (izvleček slovenski in angleški, povzetek angleški) S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 670 Uvod V prispevku sem orisala proces razvoja predšolskih ustanov v ogrskem delu avstro-ogrske monarhije, ki je podobno kot v avstrijskem delu države sledil smernicam, ki jih je glede predšolske vzgoje postavil nemški pedagog Friedrich Fröbel1. Sprejeti zakoni na področju šolstva na Ogrskem so omogočali, da se je sočasno z razvojem in širjenjem predšolskih ustanov na obmejnih območjih dogajala tudi sistematična madžarizacija. Tako v avstrijskem kot ogrskem delu so k širjenju mreže vrtcev prispevala tudi društva za ustanavljanje otroških vrt- cev, otroških zavetišč in časopisje.2 S samo strukturo oblikovanja vrtcev so bila tesno povezana usposabljanja in razvoj izobraževanja za vzgojiteljice, še pose- bej tisti, ki so prihajale iz notranjosti države. Namen raziskave je bil ugotoviti, na kakšen način so vzgojiteljice opravljale svoj poklic in kako so se vključile v mul- tietnično prekmursko stvarnost. Še posebej me je zanimalo, kako je madžarski kader opravljal nacionalno poslanstvo v večjih prekmurskih krajih ter na pode- želju z večinsko slovenskim življem. S pomočjo madžarskega in slovenskega tiska sem se poglobila v delovanje vzgojiteljic znotraj vrtcev kot tudi izven njih, saj so kot nosilke madžarizacije bile vključene v različne kulturne dejavnosti. Zanimalo me je tudi, kakšna je bila njihova vpetost v širšem ogrskem prostoru in še posebej v Budimpešti. V tem kontekstu obravnavam tudi njihovo delova- nje v času prve svetovne vojne ter odločitve, ki so zaradi priključitve Prekmurja k Jugoslaviji spremenile njihovo poklicno življenje z odhodom ter izgonom ali ostajanjem, vztrajanjem in prilagajanjem. Madžarizacija šolstva in predšolskih ustanov Področje šolstva je bilo v vsem habsburškem cesarstvu predmet spopadov in polje, v katerem so nacionalistično orientirane elite poskušale vzpostaviti pri- mat. Po spostavitvi Avstro-Ogrske leta 1867 sta državi pri spoprijemanju z vpra- šanji večjezičnosti in nacionalne identifikacije ubrali različne poti. "Medtem ko so v Avstriji nacionalnosti razvijali kulturne definicije nacionalnosti, ki so pou- darjale razlike med nacijami in skrb za avtentičnost posameznih nacionalnih 1 Friedrich Fröbel (1782–1852) je bil nemški pedagog, ustanovitelj koncepta otroškega vrtca in eden najvplivnejših reformatorjev vzgoje in izobraževanja v 19. stoletju. Na Froebela je vplival filozof Jean-Jacques Rousseau in švicarski pedagog in reformator izobraževalnega sistema Johann Heinrich Pestalozzi. Frobel je prvi otroški vrtec po svoji metodi odprl leta 1840 v Blankenburgu na Turniškem (Stanley James Curtis, "Friedrich Froebel", Encyclopedia Britannica, dostopno na: https://www.britan- nica.com/biography/Friedrich-Froebel, pridobljeno, 24. 7. 2023). 2 Slavica Pavlič, Predšolske ustanove na Slovenskem 1834–1945 (Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1991), str. 19 (dalje: Pavlič, Predšolske ustanove na Slovenskem 1834–1945). 671 S H S tudia istorica lovenica skupnosti, so madžarski nacionalisti iskali načine, s katerimi bi olajšali in spod- budili asimilacijo z madžarsko nacijo."3 Razlike v drugačnem odnosu do šolstva je "delno pripisati temu, da je bila Ogrska nacionalna država, delno pa tudi razli- kam v strukturah in ciljih šolskih sistemov."4 Tako je intenzivirane madžarizaci- je bilo deležno tudi območje Prekmurja. V etnično heterogeni družbi ogrskega dela monarhije, kjer niti polovica državljanov ni bila madžarske narodnosti, je večja zastopanost madžarskih predstavnikov vplivala na izglasovanje zakonov, ki so med drugim uzakonili madžarščino kot državni jezik.5 Osnovno šolstvo na Ogrskem se je oblikovalo na osnovi Eötvösovega zakona6 iz leta 1868, ki je šolstvo postavil pod državno okrilje. Posledično so začele oblasti na državni kot županijski ravni ustanavljati ljudske državne šole, še posebej tam, kjer ni bilo cerkvenih in zasebnih šol oz. le-te niso mogle zadostiti potrebam šolanja vseh otrok v kraju. Poleg vprašanja javnega šolstva je József Eötvös pozornost namenil tudi vprašanju vrtcev, za katerega je leta 1870 parlamentu predložil predlog zakona, vendar je ta zvodenel zaradi smrti predlagatelja.7 Sledil je Tre- fortov zakon8 iz leta 1879, ki je v šolstvu predpisal obvezen pouk madžaršči- ne v vseh osnovnih šolah, kar je spremenilo poučevanje v šolah z nemadžar- skim učnim jezikom. Madžarščina se je uvedla še na učiteljiščih, izvajali so se tečaji madžarščine, postopoma se je ukinilo tudi večjezično izdajanje učitelj- skega lista, imenovanega Néptanitók Lapja, ki je do takrat izhajal v slovaškem, romunskem, srbskem, rusinskem in hrvaškem jeziku. Revija je začela tako odražati madžarsko politično in pedagoško usmeritev vlade na področju izo- braževanja.9 Odpirala so se nova državna učiteljišča. Med njimi je bilo učitelji- šče v Čakovcu, "namenjeno šolanju učiteljev, ki bodo usposobljeni poučevati v madžarskem jeziku na šolah Medžimurja in med vendskim ljudstvom ter bodo obenem lahko razumeli jezik tamkajšnjega prebivalstva."10 Sledil je zakon o sre- 3 Pieter M. Judson, Habsburški imperij: Nova zgodovina (Ljubljana: Sophia, 2018), str. 327 (dalje: Judson, Habsburški imperij). 4 Judson, Habsburški imperij, str. 326. 5 Miroslav Kokolj in Bela Horvat, Prekmursko šolstvo: Od začetka reformacije do zloma nacizma (Murska Sobota: Pomurska založba, 1977), str. 152 (dalje: Kokolj in Horvat, Prekmursko šolstvo). 6 Zakon imenovan po ministru za vero in uk Józsefu Eötvösu (1813–1871), ki je bil od leta 1867 v madžarski vladi grofa Gyule Andrássyja (Zoltán Ferenczi, Báró Eötvös József 1813–1871 (Budimpešta, 1903), dostopno na: https://mek.oszk.hu/05700/05708/html/, pridobljeno: 25. 7. 2023). 7 Béla Pukánszky in Attila Nóbik, A Magyar iskoláztatás története a 19–20. században (Szeged: Faculty of Arts in Gyula Juhász Faculty of Education, 2019), dostopno na: http://www.jgypk.hu/mentorhalo/ tananyag/Magyar_isk_tortenete/v3_vodk.html, pridobjeno: 7. 2. 2023 (dalje: Pukánszky in Nóbik, A Magyar iskoláztatás története a 19–20. században). 8 Zakon je bil imenovan po ogrskem ministru za vero in uk grofu Ágostonu Trefortu (1817–1888), ki je funkcijo opravljal od leta 1872 do svoje smrti leta 1888 (Ágoston Trefort, dostopno na: https:// en.wikipedia.org/wiki/%C3%81goston_Trefort, pridobljeno: 25. 7. 2023) 9 Néptanítók Lapja, dostopno na: https://adt.arcanum.com/hu/collection/NeptanitokLapja/, prido- bjeno: 26. 1. 2023. 10 Kokolj in Horvat, Prekmursko šolstvo, str. 218. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 672 dnjih šolah leta 1883 z uvajanjem obveznega pouka madžarščine in zgodovine madžarske književnosti v srednje šole z nemadžarskim učnim jezikom, kar pa v Prekmurju ni povzročilo bistvenih sprememb, saj v tistem času srednjih šol na tem območju ni bilo. Maloštevilni Prekmurci so se izobraževali v drugih krajih obeh sestavnih županij oz. drugih županijah ogrskega dela monarhije, denimo v Sombotelu (Szombathely), gimnaziji v Kisegu (Kőszeg) in od leta 1893 v gim- naziji v Monoštru. Ključni ogrski zakon za predšolsko vzgojo je bil Zakon XV – 1891 o otro- ških vrtcih11, ki ga je predlagal minister za vero in uk grof Albin Csáky. Z njim so bili vrtci vključeni v madžarski javni izobraževalni sistem.12 Zakon je zakon- sko določil naloge, definiral sam namen vrtcev in zavetišč za otroke, definiral upravljanje ter ureditev njihove strukture. Vključeval je tudi poglavja o ustana- vljanju in vzdrževanju vrtcev, o zavodih za usposabljanje vzgojiteljic in kadra za zavetišča, državno pomoč idr.13 Naloga vrtcev je bila po eni strani zaščititi otroke, stare od 3 do 6 let, pred nevarnostmi zaradi odsotnosti staršev z zagota- vljanjem varstva in vzgoje, po drugi strani pa spodbujati njihov telesni, duševni in moralni razvoj z navajanjem na čistočo in red ter z razvijanjem njihovih spo- sobnosti, inteligence in temperamenta v skladu z njihovo starostjo.14 Tako vrtce kot otroška zavetišča so lahko ustanavljali in vzdrževali država, občine, verske skupnosti in zasebniki. Zakon je dvignil veliko prahu že pred samim spreje- tjem v parlamentu, saj so mu nasprotovali poslanci drugih narodnosti. Le-ta je predvideval obvezno uvajanje madžarščine oz. je po sprejetju predpisoval, da se za otroke, katerih materni jezik ni madžarščina, uvaja v vrtcih in zavetiščih madžarski jezik kot državni jezik.15 S sprejetim zakonom je madžarska oblast poskušala spodbujati gradnjo in zavest madžarske družbe ter ustvarjanje naci- onalne enotnosti.16 Proces madžarizacije se je izvajal z mehkejšimi prijemi, a z latentno vsebino v zakonu. V praksi so nekatere županije madžarizacijo najmlajših izvajale veliko pred samim sprejetjem zakona leta 1891. Madžarizacija je potekala v obliki dnevnih zavetišč. V Železni županiji so že leta 1887 poleti zbirali predšolske otroke v 11 Zakon v madžarščini imenovan XV. t. c. Kisdedóvási törvény. Objavljen je bil 5. maja 1891. 12 Pukánszky in Nóbik, A Magyar iskoláztatás története a 19–20. században. 13 1891. évi XV. törvénycikk a kisdedóvásról, dostopno na: https://net.jogtar.hu/getpdf?docid=89100015. TV&targetdate=&printTitle=1891.+%C3%A9vi+XV.+t%C3%B6rv%C3%A9nycikk&referer=1000ev, pridobljeno: 25. 1. 2023 (dalje: 1891. évi XV. törvénycikk a kisdedóvásról). 14 1891. évi XV. törvénycikk a kisdedóvásról, str. 1. 15 Prav tam, str. 2. 16 Judit Podráczky, Óvodaügy a 19. századi Magyar társadalomban. Doktorska dizertacija (Budimpešta: Eötvös Loránd Tudományegyetem: Bölcsészettudományi Kar – Pedagógiai és Pszichológiai Kar: Neveléstudományi Doktori Iskola, 2007), str. 68 (dalje: Podráczky, Óvodaügy a 19. századi Magyar társadalomban). 673 S H S tudia istorica lovenica šolskih prostorih, kjer so bila organizirana dnevna zavetišča.17 Prizadevanja so šla tudi v smeri, da so "vendske" otroke med počitnicami pošiljali v madžarske vasi, kjer naj bi se učili madžarščino Praksa je bila znana še iz Košičevih18 časov, a sedaj je uživala podporo županijske oblasti.19 Razvoj madžarskih vrtcev Prvi madžarski vrtec na Ogrskem je bil ustanovljen leta 1828 v Krisztina váro- su, predelu današnje Budimpešte. Začetno oblikovanje madžarskih vrtcev se je odvijalo pod vplivom predvsem idej predšolske vzgoje iz Anglije, ki jih je pri- nesla grofica Terezija Brunszvig20. V ospredju pa so bila tudi napredna načela pedagogov, kot sta bila Britanec Samuel Wilderspin in Švicar Johann Heinri- ch Pestalozzi.21 S prizadevanjem grofice Terezije Brunszvig je bilo na Madžar- skem leta 1836 ustanovljeno Društvo za širjenje otroških vrtcev na Madžar- skem, imenovano Kisdednevelő Intézeteket Magyarországon Terjesztő Egyesület oz. KIMTE. Slednje se je ukvarjalo z organizacijo, vzdrževanjem vrtcev, nudilo pomoč pri izbiri prostorov ter zagotovitvi potrebne opreme za vrtec, izpolnje- valo higienske in protipožarne predpise, skrbelo za izobraževanje učiteljev v vrtcu in zagotavljalo ustrezne vzgojitelje in vzgojiteljice.22 V sklopu teh naporov je bila ustanovljena tudi prva vzgojiteljska šola v Tolni ob Donavi, ki pa so jo nato preselili v Budimpešto.23 KIMTE se je po izgubi monopolnega položaja leta 1874 združil z Državnim vrtčevskim društvom (Országos Kisdedóvó Egyesület), ustanovljenim leto dni prej, z osnovanjem t. i. Državnega madžarskega vrtče- vskega društva (Országos Magyar Kisdedvédő Egyesület).24 Le-to je obstajalo do leta 1946. 17 Pavlič, Predšolske ustanove na Slovenskem 1834–1945, str. 75. 18 Jožef Košič (1788–1867) je bil duhovnik, pisatelj, zgodovinar in etnolog. Razvil je teorijo o tem, da so predniki Slovencev med Rabo in Muro potomci Vandalov (Obrazi slovenskih pokrajin, dostopno na: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kosic-jozef/, pridobljeno: 7. 2. 1923). 19 Kokolj in Horvat, Prekmursko šolstvo, str. 226. 20 Terezija Brunszvig (1775–1861) je bila pripadnica madžarskega plemstva in ustanoviteljica otroških vrtcev na Madžarskem po vzgledu Roberta Owena na Škotskem, ki je med drugim podpiral kolek- tivne pristope k vzgoji otrok in izobraževanje pod državnim nadzorom. Grofica Brunszvig je bila tudi močno vpletena v razvoj ženskega izobraževanja na Madžarskem (Béla Pukánszky, A nőnevelés története (Budimpešta, 2013), str. 111–119, dostopno na: chrome-extension://efaidnbmnnnibpca- jpcglclefindmkaj/http://www.pukanszky.hu/eloadasok/ELTE_PhD_A%20noneveles%20tortenete/ Segedanyagok/03_Pukanszky_Noneveles_vegso.pdf, pridobljeno: 24. 2. 2023) 21 Anna Rehó, "Kisdedóvás a történeti Kárpátján a 19. században és a 20. század elején", Pro minoritate: Fidesz Közép-Európai és Kisebbségi Csoportja 21, št. 1 (2012), str. 141. (dalje: Rehó, "Kisdedóvás a tör- téneti Kárpátján a 19. században és a 20. század elején") 22 Rehó, "Kisdedóvás a történeti Kárpátján a 19. században és a 20. század elején", str. 141. 23 Kokolj in Horvat, Prekmursko šolstvo, str. 223. 24 Rehó, "Kisdedóvás a történeti Kárpátján a 19. században és a 20. század elején", str. 142. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 674 Šele po združitvah pod državno institucijo je na Ogrskem bil odprt prvi državni vrtec, in sicer leta 1876. Ob združitvi je tako na Ogrskem delovalo 143 vrtcev, od tega jih je 30 delovalo v Budimpešti.25 Nadalje se je s podporo čla- nov združenja na Madžarskem intenzivno ustanovilo vedno več predšolskih ustanov. Leta 1904 je Madžarska imela že 2.500 vrtcev, v katerih je delalo 2.650 vzgojiteljic, medtem ko je v avstrijskem delu monarhije število vrtcev, po podat- kih iz leta 1902, bilo za več kot polovico manjše.26 Takrat so našteli 936 vrtcev.27 Predšolske ustanove pa so se razširile tudi po preostali Evropi, največ jih je bilo zabeleženih v Združenih državah Amerike – leta 1902 kar 4.500.28 Še pred sprejetjem zakona o vrtcih so spodbude o ustanovitvi vrtcev priha- jale tudi s strani ogrskih županij, ki so se zavedale pomena otroških vrtcev kot "pripravljalnic" za madžarske šole. Samoiniciativno so ustanavljale vrtčevska društva ter finančno spodbujale na občinski in županijski ravni. Na območju Železne županije je bilo že leta 1883 ustanovljeno vrtčevsko društvo, imeno- vano Vasvármegyei Kisdedóvó egylet, ki je snovalo ustanovitev vrtcev. V Žele- zni županiji je bilo do leta 1886 vse skupaj devet javnih vrtcev.29 Na zasebnih temeljih pa so nastajali vrtci, med njimi tudi prvi vrtec v Prekmurju – v Murski Soboti leta 1886 in razna poletna varstva oz. zavetišča. Po izidu Zakona o otro- ških vrtcih leta 1891 se je število otroških vrtcev začelo povečevati, tako je leta 1898 bilo le-teh v Železni županiji že 24.30 Leta 1893 je bila določena 1-odsto- tna doklada za otroške vrtce, kar je ustanavljanje otroških vrtcev še pospešilo.31 Ob podpori županije so ustanovili madžarske vrtce v prekmurskih, večinoma nemadžarskih vaseh, in sicer v krajih Cankova, Bakovci, Tišina, Tešanovci in Puconci. Slednji so začeli delovati v zadnjih letih druge polovice 19. stoletja. Predšolske ustanove pa so zagon dobili tudi v Zalski županiji, kjer je leta 1897 bilo preštetih 16 vrtcev ter šest stalnih in 87 poletnih zavetišč.32 Pri širjenju madžarskega jezika in duha so poleg izobraževalnih ustanov pomagala tudi izobraževalna društva, med njimi za območje Prekmurja v Mur- ski Soboti ustanovljeno Madžarsko izobraževalno društvo za Vendsko krajino (Vendvidéki Magyar Közművelődési Egyesülét – VMKE) leta 1893 in kasneje leta 25 Prav tam, str. 143. 26 Gisela M. Gary, Geschichte der Kindergärtnerin von 1779 bis 1918 (Dunaj: Edition Praesens, 1995), str. 73 (dalje: Gary, Geschichte der Kindergärtnerin von 1779 bis 1918). 27 Iz tabele o vrtcih v Cislajtaniji za leto 1902 glede številčnosti vrtcev: Spodnja Avstrija 165, Gornja Avstrija 22, Solnograška 4, Štajerska 46, Koroška 8, Kranjska 12, Trst in okolica 21, Gorica 22, Istra 18, Tirolska 24, Predarlško 3, Bohemija 284, Moravska 168, Šlezija 50, Galicija 81, Bukovina 5 in Dalmacija 3 (Gary, Geschichte der Kindergärtnerin von 1779 bis 1918, str. 75.) 28 Prav tam, str. 72. 29 "Zalai vármegyében", Muraszombat és Vidéke , 20. 3. 1887, št. 12, str. 3. 30 Kokolj in Horvat, Prekmursko šolstvo, str. 223. 31 Prav tam, str. 226. 32 "Iskolák", Alsó-Lendva és Vidéke , 13. 5. 1897, št. 2, str. 3. 675 S H S tudia istorica lovenica 1899 v Lendavi Izobraževalno društvo Dolnje Lendave in okolice (Alsó Lendvai és Vidéki Közművelődési Egylet). Društva so bila namenjena predvsem madžari- zaciji, ki je postala vzvod širšega izobraževanja. V spodbudo učiteljem in vzgo- jiteljicam v obmejnih županijah so se za njihov prispevek delovanja delile tudi denarne nagrade. "Plodna tla za prihodnost" madžarskih vrtcev so konec 19. stoletja ustvarja- le in podpirale tudi plemiške družine v Prekmurju. Prispevki in donacije za pre- kmurske vrtce so prihajali s strani plemiške družine Batthyányi. Njen član grof Zsigmond Batthyányi je tudi poleg podpore ustvaril pogoje za ustanovitev vrtcev. Tako je leta 1906 za namen vrtca odstopil hišo v Tropovcih, kjer so bili obliko- vani prostori vrtca in eno stanovanje za ustanovitev vrtca na Tišini.33 Tudi njego- va žena grofica Batthyányi – Melanie Kladziwa je bila velika podpornica revnih otrok. Izmed podpornikov in članov plemiške družine Szapáry je kot zaščitnica izstopala grofica Marija Szapáry34, žena Geze Szapáryja, ki je otroke obdarila ali denarno podprla predvsem ob božiču.35 Poleti je grofica organizirala tudi poletno zabavo iger in tekmovanj z nagradami za otroke murskosoboškega vrtca in otro- ke v šoli.36 Prvi ustanovljen vrtec na območju Prekmurja, v Murski Soboti, je ob prvotnih zasebnih pobudah uspeval predvsem zaradi donacij in vzdrževanja. Ob slabem finančnem stanju je Murskosoboško vrtčevsko društvo večkrat, tudi leta 1892, izrazilo željo po tem, da bi vrtec prevzela država, saj ga samo društvo več ni zmoglo vzdrževati.37 Vzdrževanja na lastne stroške je do podržavljenja vrtca leta 1896 prevzel grof Tivadar Széchenyi.38 Na območju Murske Sobote in Beltin- cev pa je izstopala predvsem družina Zichy. Grof Avgust Zichy je s svojo družino med prvo svetovno vojno večkrat bil v murskosoboškem vrtcu, kjer je prisluhnil otroškemu petju in recitiranju ter ob tem obdaril otroke.39 To navado je ohranila njegova hčerka Marija Zichy.40 Svojo dobrodelnost je razširila tudi v domačih Bel- tincih, kjer je ob nastopu najmlajših vrtčevskih otrok poskrbela za prehrano ter pomagala v stiskah predvsem vojnim sirotam, vdovam in invalidom.41 33 "Gróf Batthyány Zsigmond nagylelkű adománya", Muraszombat és Vidéke , 11. 11. 1906, št. 45, str. 2. 34 Grofica Marija Szapáry roj. Győry (1840–1908) je bila od leta 1861 poročena s grofom Gezo Szapáryjem. Bila je dvorna dama kraljice Elizabete, aktivna v dobrodelnem ženskem društvu v Budimpešti, večletna predsednica katoliškega dobrodelnega ženskega društva v Murski Soboti ter velika podpornica in dobrotnica novoustanovljenih institucij kot so sirotišnice, vrtci ipd. (Szlepecz Janos, "Szapary grofojca", Nevtepeno poprijéta Devica Marija: pobozsen meszecsen liszt, junij 1908, št. 7, str. 197–200). 35 "Köszönet-nyilvánítás", Muraszombat és Vidéke , 3. 12. 1899, št. 49, str. 3. 36 "Ünnepély", Muraszombat és Vidéke , 22. 7. 1894, št. 30, str. 2. 37 "Óvoda", Muraszombat és Vidéke , 4. 12. 1892, št. 49, str. 2. 38 "Gróf Széchenyi Tivadar", Muraszombat és Vidéke , 23. 1. 1887, št. 4, str. 2. 39 "Főúri látogatás", Muraszombat és Vidéke , 6. 8. 1916, št. 32, str. 3. 40 "Ovodai záróünnepély", Muraszombat és Vidéke , 1. 7. 1917, št. 26, str. 3. 41 "Ünnepély", Muraszombat és Vidéke , 23. 9. 1917, št. 38, str. 3. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 676 Finančna podpora za prekmurske vrtce pa je prišla tudi s strani malome- ščanskih posameznikov in pa lokalnih podjetij ter raznih lokalnih društev.42 Leta 1887 je bilo v lokalnem časopisju celo izpostavljeno, da Judje vidijo v vrtcu večji smisel in intelektualni razvoj otroka in tako zanj tudi več darujejo, med- tem ko večina krščanskih industrialcev, večinoma iz kmetijske panoge, ne.43 Iz različnih virov je razvidno, da vrtci v Prekmurju so bili ustanovljeni z namero širjenja madžarskega jezika tam, kjer je večinsko prebivalstvo bilo slo- vensko govoreče. Ob otvoritvi vrtca na Cankovi, ki se je zavlekla v leto 1896, se v časopisju še posebej pozdravlja ustanavljanje podobnih institucij, še pose- bej na meji, kjer bodo Madžari "pripravili plodna tla za prihodnost".44 Podob- ni primeri madžarizacije so se dogajali tudi na drugih slovenskih območjih, ki so bila pod avstrijskim delom monarhije. Vendar so za razliko od madžarskih predšolskih ustanov tiste imele v okolju alternativo, saj so tam delovale naro- dnoobrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda. Slednje so podpirale slovenščino kot učni jezik v šolah ter se bojevale zoper širjenje nemškega in italijanskega šolstva. Prve vzgojiteljice Ko se je v drugi polovici 19. stoletja razmišljalo o osebah za skrb otrok zunaj družine, so v poštev prišle samo ženske. Nastal je nov ženski poklic, ki so ga spodbujala meščanska ženska gibanja in društva ter vsi tisti, ki jih je zanimala javna vzgoja majhnih otrok.45 Prve zaposlene vzgojiteljice v Prekmurju so se izšolale v ogrskem delu monarhije. Najstarejše v Budimpešti, kjer je prišlo do ustanovitve Fröblove- ga ženskega društva.46 Sam razvoj Fröblovih idej in ustanovitev vzgojiteljske šole pa je bil močno povezan tudi z vzporednim procesom ženskega gibanja na Madžarskem ter večje vloge ženske v družbi. Kot je povzel Robert Nemes, je v času nacionalizma po pomladi narodov na Madžarskem vprašanje ženske izobrazbe bilo pomembno, saj "bolj ko je družba kultivirana, boljšo izobrazbo imajo v njej ženske." 47 Veliko vlogo pri ženskem društvu je imela Györgyné Maj- 42 "Köszönetnyilvánítás", Muraszombat és Vidéke , 17. 2. 1907, št. 7, str. 3. 43 "A muraszombati kisdedóvodában", Muraszombat és Vidéke , 7. 8. 1887, št. 32, str. 2. 44 "Óvoda megnyitás", Muraszombat és Vidéke , 22. 12. 1895, št. 51, str. 2–3. 45 Gary, Geschichte der Kindergärtnerin von 1779 bis 1918, str. 105–106. 46 Rehó, "Kisdedóvás a történeti Kárpátján a 19. században és a 20. század elején", str. 142. 47 Robert Nemes, The once and future Budapest (Illinois, 2005), str. 91. 677 S H S tudia istorica lovenica láth48, ki je poskrbela, da je Vzgojno žensko društvo v Budimpešti (Budapesti Nevelési Nőegyegylet) leta 1872 prevzelo ime A Magyarorszagi Központi Fröbel 48 Györgyné Majláth rojena kot Stefánia Prandau-Hilleprand (1832–1914) je bila pomembna osebnost v katoliškem življenju mesta Pécs, saj je med drugim ustanovila ljudsko šolo in druge izobraževalne usta- nove. Svoj čas je bila tudi predsednica dobrodelnega ženskega društva v Budimpešti. Njen mož György Mailáth (1818–1883) je bil državni sodnik (országbíró) in častni član Madžarske akademije znanosti (Mailáth György, dostopno na: https://hu.wikipedia.org/wiki/Mail%C3%A1th_Gy%C3%B6rgy_(orsz% C3%A1gb%C3%ADr%C3%B3,_1818%E2%80%931883)#Csal%C3%A1dja, pridobljeno, 25. 2. 2023). Naslovnica stroko- vnega mesečnika i m e n o v a n e g a Kisdednevelés za predšolsko vzgo- jo iz leta 1882 (Kisdednevelés, dost- opno na: https://adt. a r c a n u m . c o m / r o / view/Kisdedneveles_ 1882/?pg=0&layout =s, pridobljeno: 15. 2. 2023) S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 678 Nőegyesület oz. Madžarsko osrednje Fröblovo žensko društvo.49 Ta je pozneje imel tudi Institucijo za izobraževanje vzgojiteljic v vrtcu oz. Gyermekkerti neve- lő képezdéje.50 Med drugimi se je v Budimpešti na tako imenovani Magyarorszagi Közpon- ti Fröbel Nőegyesület leta 1893 za vzgojiteljico izšolala žena enega večjih prek- murskih tiskarjev na prelomu 20. stoletja, lastnika tiskarne in papirnice, Ernesta Balkanyija v Dolnji Lendavi, Theodora Mayer. Dora Mayer sicer nikoli ni bila dodeljena na vzgojiteljsko delovno mesto, je pa nekaj let aktivno sodelovala v vrtčevskem društvu v Budimpešti, nato pa se je kmalu poročila in z možem preselila v Dolnjo Lendavo, kjer sta odprla tiskarno.51 V Prekmurju se je zvrstilo kar nekaj šolanih in usposobljenih deklet z vzgo- jiteljsko šolo. Izobrazile so se v tako imenovani vzgojiteljski šoli v Budimpešti ali pa na učiteljiščih, ki so imela programe in tečaje, s katerimi so dajala možnost opravljanja vzgojiteljske diplome. V Železni županiji so izstopale vzgojiteljske šole v Šopronu, Kisegu in Sombotelu. Ena najpomembnejših vzgojiteljskih šol je bila v Kisegu, ki je pod vodstvom reda dominikank odprla svoja vrata že leta 1867.52 Sledilo pa je tudi odprtje šolskih ustanov za dekleta v Sombotelu, kamor so prišle dominikanke na povabilo škofa ter poleg vrtca, osnovne šole in dekli- ške meščanske šole, leta 1913 odprle vzgojiteljsko šolo. V njej se je letno izo- braževalo od 30 do 40 učenk in po dvoletnem izobraževanju opravilo zaključni izpit.53 Izobraževalni cilj šole je bil "usposobiti vzgojiteljice vrtca, ki so poklica- ne, verne, značajske in domoljubne, da lahko prevzamejo svoje mesto pri vzgoji otrok, tako v vrtcu kot v družini".54 Šolanje vzgojiteljic je trajalo dve leti. Sprejeta pa so bile samo zdrava dekleta z dopolnjenjem šestnajstim letom z glasbenim posluhom ter s šolskim spričevalom, ki potrjuje uspešno končanje 4. razreda srednje, meščanske ali višje dekliške šole idr. Tudi osebe, starejše od 40 let, so lahko bile sprejete na šolanje, vendar le s posebnim ministrskim dovoljenjem.55 Po opravljeni diplomi so morale po zakonu iz leta 1891 opraviti še najmanj eno leto praktičnega usposabljanja. 49 Éva Szabolcs in Endréné Réthy, "Fröbel és a nőmozgalmak Magyarországon", Magyar pedagógia: A Magyar Tudományos Akadémia Pedagógiai Bizottságának folyóirata 99, št. 4 (1999), str. 363–373, 367 (dalje: Szabolcs in Endréné Réthy, "Fröbel és a nőmozgalmak Magyarországon"). 50 Szabolcs in Endréné Réthy, "Fröbel és a nőmozgalmak Magyarországon". 51 Njeno diploma hrani Galerija-Muzej Lendava, razstavljena je na stalni razstavi v lendavski sinagogi. 52 Mária Geröly, "A szombathelyi Domonkos Rendi nővérek óvónőképző intézetének története (1913–1923)", v: A tanítóképzés múltja, jelene III., ur. Ildikó Koós in Béla Molnár (Sopron: Nyugat- Magyarországi egyetem, 2014), str. 122 (dalje: Geröly, "A szombathelyi Domonkos Rendi nővérek óvónőképző intézetének története (1913–1923)"). 53 Geröly, "A szombathelyi Domonkos Rendi nővérek óvónőképző intézetének története (1913–1923)", str. 123. 54 Prav tam, str. 124. 55 1891. évi XV. törvénycikk a kisdedóvásról, str. 7. 679 S H S tudia istorica lovenica Na vzgojiteljskih šolah so se izobraževala predvsem malomeščanska dekle- ta, hčere učiteljev, uradnikov ipd. Nekatere poklica niso nikoli opravljale ozi- roma so ga zaradi poroke morale opustiti. Med njimi je bila Ella Kondor, hči učitelja Ferenca Kondorja iz Kupšincev in sestra karikaturista Ladislava Kon- dorja, ki je bila kot diplomirana učiteljica imenovana v vrtec v Nagykőrös leta 1908,56 naslednje leto pa je že nehala službovati zaradi poroke z odvetnikom dr. Balintom Birójem.57 Ocenjujem, da je bilo vzgojiteljic, delujočih v prekmurskih vrtcih od konca 19. stoletja do leta 1919 približno dvajset.58 Mednje štejem le zaposlene diplo- mirane vzgojiteljice, ne pa vodje poletnih zavetišč, saj bi število le-teh bilo veli- ko večje. Nekatere diplomirane vzgojiteljice so v Prekmurju delovale le nekaj let, druge skoraj celo življenje. Prijavljale so se na razpise, ki so jih objavljala različna županijska vrtčevska društva ali pa so bila imenovana s strani države. Njihove dodelitve na delovna mesta so bile objavljene v vrtčevski reviji Kisde- dnevelés. Slednja je bila strokovna revija za predšolske otroke, ki jo je izdajalo Državno vrtčevsko društvo ter je bila v prvi vrsti namenjena vzgojiteljicam ter vzgojiteljem in tistim, ki delajo v vzgoji, pa tudi staršem. Šlo je za prvo in najpo- membnejšo mesečno revijo za predšolsko vzgojo, ki je izhajala od leta 1879 vse do leta 1944 z nekaj letnimi premori med leti 1919 in 1924. Leta 1882 je ure- dnik revije Geza Dömötör59 v uvodnem članku spomnil, da so bili prvi članki v reviji predvsem protest proti germanizaciji in prenosu nemškega vzgojnega sistema v madžarske vrtce. Pretečemu ponemčevanju so se z ostrim bojem uprli in širili madžarski jezik in narodno madžarsko čustvo v nove rodove.60 Tako je list stremel k negovanju in razvijanju madžarske otroške vzgojne literature in skozi leta počasi oblikoval madžarski vzgojni sistem. Umeščanje vrtcev in zaposlenih vzgojiteljic pod predpisane zakonske okvire61 je prinesel že večkrat citirani Csákyjev zakon o otroških vrtcih iz leta 56 Muraszombat és Vidéke , 19. 4. 1908, št. 16, str. 3. 57 Muraszombat és Vidéke , 19. 9. 1909, št. 38, str. 3. 58 V sledečih vrtcih so se zvrstile naslednje vzgojiteljice: Vrtec Bakovci od leta 1894 dalje: Izabella Tökéssy, Ida Nagy, Janka Jedlicka, Amália Kasperek in Ilona Lázár; Vrtec Cankova od leta 1895 dalje: Anna Spransky in Jolanka Hima; Vrtec Tišina: Ilona Fénusz in Mariska Eigner; Vrtec Puconci od leta 1899: Vilma Bouquet, Gizella Pammer in Katalin Barbocsik; V obeh murskosoboških vrtcih: Irma Kammermayer Takáts, Ilona Tóhati, Roza Nagy in Anna Spransky. 59 Géza Dömötör (Pest, 1856 – Újpest, 1900) vzgojitelj, pedagog, pisec pedagoških tekstov in od leta 1880 tudi ravnatelj Državnega vrtčevskega društva. Med drugim je kasneje aktivno sodelo- val pri pripravi zakona o vrtcih leta 1891 (Magyar életrajzi lexikon, dostopno na: https://mek.oszk. hu/00300/00355/html/index.html, pridobljeno: 24. 1. 2023). 60 "Az év elején", Kisdednevelés, januar 1882, št. 1, str. 1–2. 61 V avstrijskem delu monarhije je področje vzgojiteljic pred letom 1972 obstajal le kot opomba v orga- nizacijskem statutu za ustanove za usposabljanje učiteljev, z letom 1972 pa je sprejet ministrski odlok, ki vsebuje ločeno zakonsko določbo o usposabljanju vzgojiteljev v vrtcih v Avstriji (Gary, Geschichte der Kindergärtnerin von 1779 bis 1918, str. 91) S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 680 1891. Ta je med drugim uzakonil, da so v otroških vrtcih lahko zaposlene samo diplomirane vzgojiteljice, ki so končale vzgojiteljsko šolo na Ogrskem.62 Kot negovalke v otroških vrtcih pa lahko le osebe, ki obvladajo madžarščino in so opravile praktični izpit na vzgojiteljski šoli ali naknadno pred šolskim nadzor- nikom, za kar so prejele spričevalo o izpitu.63 Za tiste vzgojiteljice, ki so svojo kvalifikacijo pridobile v tujini, so po zakonu morale za priznanje diplome opra- viti dodatni kvalifikacijski izpit na madžarskem izobraževalnem zavodu, ki ga je za to pooblastilo ministrstvo za vero in uk.64 Izpit je bil sestavljen iz madžarske- ga jezika in poznavanja madžarske zgodovine, ustavnega prava ter geografije.65 Za učenje madžarskega jezika ter zadostno znanje na izpitu so imele tri leta čas. Ob neizpolnitvi teh pogojev je sledila odpoved službe. Razrešene so bile tudi nediplomirane vzgojiteljice po 42. členi zakona, ki pravi takole: Vzgojiteljice brez spričevala, ki so vsaj tri leta pred začetkom veljavnosti tega zakona neprekinjeno delale v vrtcih, lahko ostanejo na svojem delovnem mestu brez opravljanja kvalifikacijskega izpita in se jim priznajo ugodnosti, določene z zakonom, če pred pristojnim inšpektorjem dokažejo svoje uspešno delo in znan- je madžarskega jezika. Če madžarskega jezika ne obvladajo v zadostni meri, ga morajo osvojiti v treh letih od začetka veljavnosti tega zakona in ga praktično dokazati pred inšpektorjem za izobraževanje. V nasprotnem primeru jih je treba razrešiti z delovnega mesta.66 Murska Sobota Kot je bilo že omenjeno, je bila ena izmed prvih predšolskih ustanov v Prek- murju ravno vrtec v Murski Soboti, katerega začetki segajo v tamkaj ustanovlje- no zasebno otroško zavetišče. Zasebni zavod v Murski Soboti je deloval pod vodstvom Francziske Ger- gár. Posameznike, ki so se zavedali namena vrtca ne le kot vzgojnega orodja, pač pa tudi podlage za madžarizacijo, je to spodbudilo k ustanovitvi vrtca. Med njimi je velike zasluge za ustanovitev imel okrajni sodnik (Járásbiró) Agustich Pongrácz, ki je od začetka opravljal funkcijo predsednika vrtčevske- 62 Kokolj in Horvat, Prekmursko šolstvo, str. 225. 63 Prav tam. 64 1891. évi XV. törvénycikk a kisdedóvásról, str. 2. 65 Prav tam. 66 1891. évi XV. törvénycikk a kisdedóvásról, str. 9. 681 S H S tudia istorica lovenica ga društva več let.67 Ob oblikovanju vrtčevskega društva Murska Sobota 7. septembra 1885, Franczisko Gergár niso zaposlili kot vzgojiteljico v vrtcu, saj ni imela potrebnih strokovnih izpitov in diplome.68 Je pa do svoje dokončne razrešitve, vsaj nekaj mesecev po otvoritvi vrtca bila imenovana za pomočni- co vzgojiteljice. Že aprila leta 1886 je v časopisu Muraszombat és Vidéke bil objavljen poziv o vpisu otrok v murskosoboški vrtec.69 Šele z avgustom pa je prišlo do slavno- stne otvoritve, z govorom okrajnega sodnika in vodje murskosoboške vrtče- vske ustanove – Agustich Pongrácz; ta se je zahvalil vsem, ki so prispevali k 67 Irma Kammermayer Takács, "A muraszombati kisdedóvoda története keletkezésétől máig", Muraszombat és Vidéke , 9. 8. 1896, št. 32, str. 1–3. 68 Prav tam, 2. 69 "Felhívás!" Muraszombat és Vidéke , 11. 4. 1886, št. 15, str. 3. Poziv k vpisu v murskosoboški vrtec (Muraszombat és Vidéke , 4. 4. 1886, št. 14, str. 2) S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 682 sami ustanovitvi in opremi vrtca s svojimi donacijami.70 Med drugim je dodal, da vrtec ne bo predan le vzgojiteljici in skrbnici otrok, temveč bodo poskrbe- li za razvijanje madžarskega duha in dejavnikov madžarizacije, s čimer bodo koristili tudi domovini.71 Na razpis za vzgojiteljico vrtca se je prijavila mlada diplomirana vzgojite- ljica iz Budimpešte, in sicer z odličnimi priporočili in potrdili.72 Šlo je za Irmo Kammermayer. Irma je bila rojena leta 1868 v Budimpešti, se šolala na dekliški meščanski šoli ter obiskovala budimpeštansko državno učiteljišče za vzgoji- teljice, kjer je leta 1886 diplomirala. Bila je nečakinja prvega župana Budim- pešte, Imreja Kammermayerja.73 Prvo zaposlitev je dobila v Murski Soboti in s tem postala tudi prva vzgojiteljica v Prekmurju. Irma Kammermayer je v svoji zaposlitvi videla predvsem opravljanje svojega plemenitega poslanstva ob meji. Vzgojiteljica Irma Kammermayer se je 17. avgusta 1890 v Budimpešti poro- čila z murskosoboškim učiteljem Istvánom R. Takácsem74.75 Z možem sta delo- vala v malomeščanski družbi Murske Sobote na različnih področjih. Pomagala mu je pri oblikovanju časopisa Muraszombat és Vidéke, ko je bil nekaj let njen urednik. Sama pa je aktivno sodelovala tako v vrtčevskih društvih kot tudi v dobrodelnih ženskih društvih. Vrtec v Murski Soboti so zaradi težav pri zasebnem vzdrževanju skušali čimprej podržaviti. To jim je uspelo deset let po ustanovitvi, leta 1896, ko je bila Irma kot vzgojiteljica tam tudi nadalje potrjena. Iz dotrajanih prostorov stanovanjske hiše so leta 1902 vrtec premestili v novo zgradbo na glavni uli- ci.76 Murskosoboški vrtec so od samega začetka obiskovali otroci treh različnih veroizpovedi in treh različnih narodnosti.77 O sprejemanju otrok v državne in občinske vrtec brez razlikovanja glede na vero in materni jezik je bilo zapisano tudi v zakonu z leta 1891.78 Zanimanje za vrtec je bilo tako veliko, da je presega- lo dovoljeno skrb ene vzgojiteljice, ki je lahko skrbela za največ 80 otrok.79 Leta 1893 bilo v vrtec vpisanih 100 otrok.80 70 "Muraszombat, 1886. augusztus 7", Muraszombat és Vidéke , 8. 8. 1886, št. 32, str. 1–2. 71 Prav tam. 72 "A muraszombati …", Muraszombat és Vidéke , 11. 7. 1886, št. 28, str. 3. 73 Muraszombat és Vidéke , 20. 6. 1897, št. 25, str. 2. 74 Kasneje priimek pisan kot Takáts. 75 Budapest Főváros Levéltára – Mestni arhiv v Budimpešti na Madžarskem (BFL), HU BFL, XV 20 2 A12 000, Dvojniki matičnih knjig reformirane cerkve iz arhiva Dunamelléki református egyházkerület, mikrofilm škatla A18-A19, "Poročna knjiga reformirane cerkve iz leta 1890". 76 "Két ünepély", Muraszombat és Vidéke , 25. 5. 1902, št. 21, str. 1. 77 "Egy kis statistika", Muraszombat és Vidéke , 13. 11. 1892, št. 46, str. 3. 78 1891. évi XV. törvénycikk a kisdedóvásról, str. 4. 79 Prav tam, str. 2. 80 "Régen számlálgatták", Muraszombat és Vidéke , 2. 7. 1893, št. 27, str. 2–3. 683 S H S tudia istorica lovenica Ob vedno večjem številu prijavljenih otrok so v Murski Soboti leta 190781 odprli še en vrtec, in sicer v najetem stanovanju lastnika Jenőja Terplána na Lendavski ulici, pozneje znanem kot "Terplanov vrtec".82 Za vzgojiteljico v dru- gem državnem vrtcu je bila izbrana Ilona Tóhati.83 Slednja je vrtec po zaključni slovesnosti konec oktobra zapustila. Premeščena je bila v vrtec v svojem roj- stnem mestu Kolozsvár84.85 Njeno mesto je zasedla Rozsa Nagy, vzgojiteljica iz Tešanovcev.86 Rozso Nagy je ministerstvo za veroizpoved in javno šolstvo junija 1908 poslalo na nadaljnje vzgojiteljsko izobraževanje v kraj Hódmezővásárhe- lyu, v bližini mesta Szeged, ki se ga je udeležilo 30 slušateljev, od tega sta bili dve tretjini zaposlenih v državnih vrtcih.87 Bila je edina vzgojiteljica iz Železne županije, udeleženk iz Zalske županije ni bilo. 81 Leta 1906 so morali v državnem vrtcu zaradi prostorske stiske zavrniti 100 otrok ("Őtődik tanerőt az állami iskolába", Muraszombat és Vidéke , 1. 7. 1906, št. 26, str. 1–2). 82 "Az állami ovoda gondnokságának ülése", Muraszombat és Vidéke , 7. 10. 1906, št. 40, str. 3. 83 "Új óvoda és óvoné", Muraszombat és Vidéke , 2. 9. 1906, št. 35, str. 3. 84 Kolosvár je danes mesto Cluj v Romuniji. 85 "Athelyezett ovonő", Muraszombat és Vidéke , 24. 11. 1907, št. 47, str. 3. 86 "Kinevezés, áthelyezés", Az Ujság, 27. 11. 1907, št. 281, str. 21. 87 "Hírek: Nagy Rózsikát", Muraszombat és Vidéke , 3. 7. 1908, št. 27, str. 3. Razglednica prikazuje stavbo prvega državnega vrtca v Murski Soboti, ki se je nahajal na takratni Glavni ulici (Zasebna zbirka Zorana Vidica iz Murske Sobote) S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 684 Konec septembra leta 1912 je v pokoj iz zdravstvenih razlogov odšla vzgo- jiteljica Irma Kammermayer Takáts. Tri desetletja je v murskosoboškem vrtcu uspešno delovala na področju vzgoje in prva utirala pot madžarizaciji. "Otroci so po njeni zaslugi vzljubili madžarski jezik, vendski otroci pa so se po njeni zaslugi naučili madžarsko pozdraviti in moliti".88 Ob upokojitvi je vodstvo državne osnovne šole in državnega vrtca v Murski Soboti svoji domačinki izra- zilo priznanje in hvaležnost za njeno uspešno, požrtvovalno delovanje v korist madžarskega jezika in kulture. Okrajni glavar (járási főszolgabíró) in predse- dnik sveta zavoda vrtca Posvay Pongrác je v govoru vzgojiteljici izrazil prizna- nje in hvaležnost, ki jo ji priznavajo vrtci, šole in starši. Spomnil se je zaslug vzgojiteljice ob odhodu v pokoj, saj je bila v svojem poklicu eden najmočnejših stebrov madžarske družbe. Od nje so se poslovili tudi učitelji, sodelavke in pa tudi razna društva, predvsem katoliško žensko društvo Murska Sobota, katere- ga članica je bila dolga leta.89 88 "Takácsné K. Irma nyugdalomba vonul", Muraszombat és Vidéke , 29. 9. 1912, št. 39, str. 3. 89 "A muraszombi ker. jótékony nőegylet közgyülése", Muraszombat és Vidéke , 1. 12. 1912, št. 48, str. 1. Fotografija vzgo- jiteljice Irme K. Takáts (Kisdednevelés, 15. 11. 1912, št. 22, str. 581–582) 685 S H S tudia istorica lovenica Državno društvo vzgojiteljic se je pridružilo počastitvi Irme K. Takáts, ki je skoraj trideset let delala za napredek madžarskega izobraževanja otrok ter dosegla dobre rezultate tako v praksi kot tudi s pisanjem – literarno. Skozi leta je objavila več člankov v časopisu Kisdednevelés. "Vse njeno delo je odlikovala praktičnost, oster pogled in prodorna ljubezen do svojega poklica", so zapisa- li.90 Zakonodajna oblast Železne županije ji je podelila denarno nagrado in pri- znanje za izjemne zasluge na področju madžarizacije, saj je tudi kot sodelavka državnega sveta muzejev in knjižnic petnajst let vodila knjižnico Transdanubij- skega izobraževalnega društva (Dunántúli Közművelődési Egyesület Könvtára). V veliko zahvalo in spoštovanje njenega dela in dosežkov za madžarizacijo okolja je bilo o njenem življenju in delovanju ob upokojitvi objavljenih nekaj člankov v pomembnih lokalnih in državnih časopisih in revijah, med drugim v Képes Hét, Néptanitók Lapja, Muraszombat és Vidéke in časopisu Kisdednevelés. Z Irmo se je istega leta, novembra 1912, upokojil tudi njen mož, ravnatelj osnovne šole v Murski Soboti – István R. Takáts.91 Tudi on je imel zelo pomemb- no vlogo v kulturnem preoblikovanju mesta ter imel več pomembnejših funk- cij. Preselila sta se v Budimpešto, kjer je živel tudi Istvánov sin iz prvega zako- na, Laszló Takátsu92, ki je delal kot vodja gradnje madžarskega parlamenta.93 Z dobrodelno dejavnostjo sta nadaljevala tudi v Budimpešti, še posebej po smrti sina, ki je umrl leta 1917 v prvi svetovni vojni. V njegov spomin sta ustanovi- la fundacijo.94 Istega leta je zaradi bolezni umrla tudi njuna štirinajstletna hči Mancika Kammermayer.95 Upokojeni učitelj István Takáts se je poslovil aprila leta 1919 v Budimpešti96, žena, upokojena vzgojiteljica, pa enkrat po tem. Ob upokojitvi Irme K. Takáts leta 1912 je bila kot njena namestnica v sobo- škem vrtcu izbrana vzgojiteljica Ilona Lázár, ki pa je bila po razpisu dodeljena v kraj Lukićevo97. Na razpis za murskosoboško vzgojiteljico se je prijavilo 136 kandidatk. Minister je izbral vzgojiteljico v vrtcu na Cankovi, Anno Spransky, svakinjo Jozsefa Saáryja, okrožnega sodnika.98 Zaupano ji je bilo tudi vodenje javne knjižnice, kjer je nadaljevala delo Irme K. Takáts. Za uspešno skrb in vode- 90 "Takátsné Kammermayer Irma", Kisdednevelés, 15. 11. 1912, št. 22, str. 581–582. 91 "Takáts R. István búcsúzik", Muraszombat és Vidéke , 10. 11. 1912, št. 45, str. 2. 92 Več o delih Laszlója Takátsa: Atilla Pisnjak, Takáts László építész munkássága. Magistrsko delo, Filozofska in družboslovna fakulteta, Katoliška Univerza Pázmány Péter v Budimpešti (Budimpešta, 2015). 93 "Takats R. Istvan", Muraszombat és Vidéke , 24. 11. 1912, št. 47, str. 1–2. 94 "Ujább alapitvány", Muraszombat és Vidéke , 1. 9. 1918, št. 35, str. 2. 95 "Halálozás", Muraszombat és Vidéke , 29. 7. 1917, št. 30, str. 3. 96 Family Search, Hungary Civil Registration, 1895–1980, Pest-Pilis-Solt-Kis-Kun, Budapest (II. Kerület). Deaths (Halottak) 1919 (márc), dostopno na: https://www.familysearch.org/ark:/61903/3:1:S3HT- -DYK9-CKC?i=41&cc=1452460, pridobljeno: 28. 1. 2023. 97 Kraj v madžarščini imenovan Zsigmondfalva, danes v Srbiji. 98 "Az új ovónő", Muraszombat és Vidéke , 27. 10. 1912, št. 43, str. 3. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 686 nje knjižnice je leta 1912 od državnega sveta muzejev in knjižnic prejela tudi nagrado za učinkovito služenje nacionalni javni kulturi.99 Dolnja Lendava Razvoj vrtcev v Zalski županiji je bil nekoliko počasnejši na območju današnje- ga Prekmurja. Pobude in ideje o ustanovitvi vrtca v Dolnji Lendavi so bile že leta 1898.100 Šele naslednje leto je bilo ustanovljeno Izobraževalno društvo Dolnje Lendave in okolice (Alsó Lendvai és Vidéki Közművelődési Egylet), ki se je zavze- malo za ustanovitev vrtca. S pomočjo društva je skušalo razširiti svojo dejavnost in doseči zadan cilj – ustanovitev vrtca za otroke od 3. leta starosti dalje, ki se bodo med igranjem učili madžarskega jezika in gradili temelje za nadaljevanje v osnovni šoli.101 Pokrovitelj društva je bil Miklos Esterházy, aristokrat in lastnik fidejkomisa v Dolnji Lendavi in okolici. Leta 1900 je uprava Zalske županije oblikovala osnutek zaščite otrok, da se poleg že obstoječih vrtcev ustanovijo novi. To je bilo skladno z zakonom o vrtcih, ki je predpisoval občinam, ki so sedež okraja, da so dolžne ustanoviti in vzdrževati vrtce in šole, če je v mestu ali občini najmanj 40 otrok brez stalnega varstva in oskrbe.102 Po 16. členu pa so bile obvezane tudi občine, ki so plačevale državi med 10.000 in 15.000 forintov na leto, da ustanovijo stalna zavetišča za otroke. Manjše letne dajatve pod 10.000 forintov in imajo najmanj 15 otrok brez stalnega varstva, morajo ustanoviti začasna zavetišča.103 Tako je mesto Dolnja Lendava postavilo vrtec oziroma stalno otroško zavetišče.104 Medtem ko so bila poletna zavetišča načrtovana v prekmurskih krajih, kot so Beltinci, Bogojina, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Bistrica, Velika Polana in Turnišče.105 Samo ustanavljanje in vzdrževanje vrtcev je v pretežno ruralnem okolju bilo na plečih občin, kar jih je finančno obremenilo. Obenem je v krajih z večino nemadžarske narodnosti povzročilo situacijo, da so občani plačevali sami za svoje raznarodovanje. Za vzgojiteljico vrtca oz. bolje rečeno zavetišča106 so predstavniki mestnega sveta Dolnje Lendave izbrali gospodično Klaro Soós, ki je bila znana med malo- 99 "Takátsné, K. Irma jutalmazása." Muraszombat és Vidéke , 29. 12. 1912, št. 52, str. 3. 100 "Megyei kisdedvédelem", Délzala, 24. 7. 1898, št. 30, str. 3. 101 "Felhivás", Alsó-Lendvai Hiradó, 16. 7. 1899, št. 27, str. 2. 102 1891. évi XV. törvénycikk a kisdedóvásról, str. 3. 103 Prav tam. 104 "Kisdedóvás", Néptanítók Lapja, 29. 3. 1900, št. 13, str. 16. 105 "A közigazgatási bizottság ülése", Alsó-Lendvai Hiradó, 25. 3. 1900, št. 12, str. 6–7. 106 "Egyesületek és intézetek: Óvónők, óvók", Kisdednevelés, 15. 1. 1899, št. 2, str. 53. 687 S H S tudia istorica lovenica meščansko mladino.107 Januarja 1899 se je zaročila z brivcem Lajosem Hor- váthom, ki je okrog leta 1900 odprl brivnico in frizerski salon na Glavni ulici v Dolnji Lendavi. Od takrat se vzgojiteljica v virih pojavlja le kot Horváth Lajo- sné.108 Slednja je otroke učila predvsem petja ter jih pripravljala na nastope ob koncu leta.109 Ti so potekali večinoma na prostem na dvorišču ali vrtu katere od restavracij. Od leta 1902 do 1909 je bila to restavracija, imenovana Csipkés,110 kasneje pa so zaključne proslave kontinuirano potekale na vrtu gostilne judo- vske družine Blau111 na današnji Kolodvorski ulici.112 Vrtec je prostore našel v bližini meščanske šole, ki pa so bili zelo neprimerni.113 Delovanje prekmurskih vzgojiteljic Večina šolanih vzgojiteljic v Prekmurju je bila članic114 madžarskega državne- ga vrtčevskega društva, preko katerega so se seznanile z novimi pedagoškimi metodami. Nekatere so tudi aktivno sodelovale na njihovih sestankih, npr. vzgojiteljica Irma K. Takáts iz Murske Sobote. Večina vzgojiteljic je bila tudi naročena na strokovno revijo Kisdednevelés ter tako bila v nenehnem stiku z novostmi pri vzgoji, zakonskimi spremembami, imenovanji in premestitvi vzgojiteljic, o organiziranih izobraževanjih ipd. Za časopis so ob določenih pra- znikih in pomembnejših dogodkih spisale tudi kak članek ali le nekaj vrstic o vrtcih, v katerih delujejo. Naročene pa so bile tudi na lokalno časopisje Mura- szombat és Vidéke in Alsó-Lendavi Híradó, kjer so objavljale razne zahvale ob donacijah za vrtčevske otroke in pa članke o stanju in nalogah vrtcev, ki so namenjeni spodbujanju madžarskega jezika in zagotavljanju pomembnega prostora za vzgojo.115 Vzgojiteljice so poleg svojega vrtčevskega dela v javno sfero vstopale tudi skozi filantropsko, dobrodelno delo ter skozi tradicionalna ženska področja, kot sta učenje in nega.116 Delovale so v okrajnih vrtčevskih društvih, v učiteljskih 107 "Műkedvelői előadas", Délzala, 21. 8. 1898, št. 34, str. 3. 108 "Eljegyzés", Délzala, 1. 1. 1899, št. 1, str. 2. 109 "A kisdedek vizsgája", Alsó-Lendavi Híradó, 9. 8. 1903, št. 32, str. 3. 110 "Hórvat Lajosné óvónő", Alsó-Lendvai Híradó, 10. 8. 1902, št. 32, str. 3. 111 Vsaj do leta 1913. 112 "Záróünnepély az ovodában", Alsó-Lendvai Híradó, 13. 6. 1909, št. 24, str. 3. 113 "A lendvai kisdedóvó", Alsó-Lendvai Híradó, 1. 5. 1910, št. 18, str. 1. 114 "Egyesületünk új tagjai", Kisdednevelés, 15. 1. 1899, št. 2, str. 52. 115 Irma Kammermayer Takács, "A muraszombati kisdedóvoda története keletkezésétől máig", Muraszombat és Vidéke , 9. 8. 1896, št. 32, str. 1–3. 116 Judith P. Zinsser in Bonnie S. Anderson, "Women in Early and Modern Europe: A Transnational Approach", v: Women's history in global perspective, ur. Bonnie Smith (Chicago: University of Illinois Press, 2005), str. 124. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 688 društvih, ženskih dobrodelnih društvih in v okrilju madžarskih izobraževalnih društev v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Vzgojiteljica Irma Kammermayer se je ob prihodu v Mursko Soboto vključila v učiteljsko društvo in sodelovala v društvih Železne županije. Že julija 1887 je na sestanku predstavila svoj referat z naslovom: "Na kakšen način bi lahko ideje vrtca kot najpomembnejšega orodja madžarizacije, poleg šol, primerno uresničili razmeram na podeželju v najpre- prostejši obliki?"117 V uvodu je opisala namen vrtca in nakazala njegovo potrebo predvsem v vaškem okolju. Spodbujala je predvsem prakso madžarizacije v vrtcih in njihovo mreženje.118 Skušala je spodbuditi duhovnike in učitelje na podeželju, ki bi morali ljudi seznanjati s koristmi vrtcev in si prizadevati za njihovo ustano- vitev. Priporočala je, da se v praznih šolskih prostorih, tam, kjer vsaj za poletne počitnice ni mogoče urediti običajnega vrtca, ustanovi zavetišča. Poiskati bi bilo potrebno žene, vdove in hčere učiteljev, uradnikov in pastorjev, ki bi ta zaveti- šča vodile, za njihovo pripravo pa bi diplomirane vzgojiteljice bile pripravljene ponuditi svoje znanje in pomoč. V referatu je definirala naloge vodij zavetišč ter predlagala načine zaposlitve ter pedagoške prijeme. Predlagala je predvsem bra- nje knjige za varuške, ki jih je izdalo učiteljsko osebje državnega vrtčevskega dru- štva. Predstavila pa je tudi naslednje kriterije o samih vodjih zavetišč: 1. Vodje bi naj bile starostno med 18. in 40. letom, saj so tiste pod to staro- stjo še premalo resne, tiste, ki pa starost presegajo, so razdražljive. 2. Za vodenje zavetišča mora biti vodja vzdržljiva in energična, predvsem pa mora imeti zdravo in močno telo. 3. Oseba mora odlično obvladati madžarski jezik, pisno in govorno. Obe- nem pa mora razumeti tudi jezik okolja, kjer namerava delati. 4. Mora imeti dober posluh za petje in glasbo. 5. Oseba mora biti moralno brezhibna. Na koncu referata se je ustavila še pri opremi, ki je nujno potrebna v tako oblikovanih zavetiščih.119 Podobne članke, povezane z vzgojo in vrtci je objavljala v časopisu Mura- szombat és vidéke. Ob deseti obletnici delovanja vrtčevskega društva je vzgoji- teljica Irma K. Takáts spisala kratko zgodovino murskosoboškega vrtca, ki je bil objavljen tudi na naslovni strani.120 Ob obletnici vrtca pa je spisala članek "Cilj vrtca", ki je bil objavljen v dveh delih.121 117 "Jegyzőkönyv", Muraszombat és Vidéke , 3. 7. 1887, št. 27, str. 4. 118 Prav tam. 119 "Néhány szó a kisded-óvodákról", Muraszombat és Vidéke , 11. 9. 1887, št. 37, str. 3–4. 120 Irma Kammermayer Takács, "A muraszombati kisdedóvoda története keletkezésétől máig", Muraszombat és Vidéke , 9. 8. 1896, št. 32, str. 2. 121 "Az óvoda czélja", Muraszombat és Vidéke , 1. 6. 1902, št. 22, str. 2. 689 S H S tudia istorica lovenica Ideje o otroških zavetiščih in njihovo nenehno poudarjanje v časopisju, je predvsem v revnih vaških razmerah ponudilo rešitev, da otroci, ki odraščajo brez nadzora oz. sorojencem v skrbi nekoliko pripomorejo z varstvom čez dan. Obenem pa jih vzgojijo, da bodo tako fizično kot duhovno pripomogli madžar- skemu narodu.122 S 25. aprilom 1894 je Železna županijska oblast, ki je dovolila usposabljanja "varuhinj" v Sombotelu in Monoštru, z odlokom dala pravico do usposabljanja varušk za vodenje poletnih zavetišč tudi mestu Kiseg in Murski Soboti.123 Pod vodstvom diplomirane vzgojiteljice Irme K. Takáts so v murskosoboškem vrtcu začeli izvajati šesttedensko usposabljanje. Leta 1894 je tako pod vodstvom vzgojiteljice osem deklet opravilo tečaj za pomočnice vzgojiteljic. Po zakonu iz leta 1891 so tečajnice postale vodje letnih zavetišč. Izpit so opravljala naslednja dekleta in žene: Buzgó Dénesné in Gizela Buzgó iz Tešanovec, Katicza Vass iz Martjanec, Hermin Czvetkó iz Murske Sobote, Mariska Czipóth iz Veščice, Regi- na Fürst iz Murske Sobote, Ágnes Bagáry iz Markišavec in Berta Simon iz Dolnje Lendave.124 V vrtcih so vzgojiteljice stopile v ospredje predvsem ob prireditvah in pred- stavah otrok ob božiču in zaključkih vrtčevskega šolskega leta, ko so ti poka- zali, kar so se naučili. Angažirale so se predvsem pri nabiralnih akcijah, zbiranju finančnih sredstev za vrtec, pa tudi v nabiranju opreme za vrtec.125 Širjenje vrt- cev v Prekmurju je bilo zelo počasno, predvsem začetki, saj so le-ti potekali v najetih zasebnih stanovanjih, ki so jih morali prilagoditi za uporabo vrtca. Sama gradnja zaradi revščine v okolju velikokrat ni prišla niti na vrsto. Leta 1913 je izšel člen zakona, ki je urejal predvsem plače državnih vzgo- jiteljic.126 Med drugim je urejal tudi pravico do stanovanja oz. stanovanjske pomoči, opredeljeval disciplinske postopke ipd. Kar je vsaj na papirju bolje definiralo njihovo vlogo in pogoje dela. Dodatno se je za poučevanje madžar- ščine na obmejnih šolah in vrtcih s strani odborov zakonodajne oblasti okraja Železne županije, posameznikom podeljevalo denarne nagrade. Tako je leta 1912 za napredek madžarskega jezika v okrožju Murske Sobote nagradil uči- telje in vzgojiteljice, med njimi vzgojiteljico Lujzo Stodola Molitorisz iz Tešano- vec, murskosoboški vzgojiteljici Irmo K. Takáts in Rózo Nagy, Katalin Barbor- csik iz vrtca v Puconcih, tišinsko vzgojiteljico Marisko Eigner in Anno Spransky 122 "A kisdednevelés érdekében", Muraszombat és Vidéke , 1. 9. 1889, št. 36, str. 1–2. 123 "Nyári menhelyek", Muraszombat és Vidéke , 27. 5. 1894, št. 22, str. 1. 124 "Dajka-vizsgálat", Muraszombat és Vidéke , 29. 7. 1894, št. 31, str. 2. 125 "Kepviselőtestületi közgyűlés", Muraszombat és Vidéke , 22. 4. 1900, št. 16, str. 6. 126 Zakon 1913. évi XXXIX. törvénycikk - az állami óvónők illetményeinek rendezéséről, razglašen 9. 7. 1913. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 690 iz vrtca na Cankovi.127 Na področju vzgoje so vzgojiteljice tudi z glasbo pribli- žale madžarski jezik nemadžarsko govorečim otrokom, tako je npr. učitelji- ca na Cankovi Ana Spranszky igrala violino, ki jo je uporabila tudi ob drugih priložnostih.128 Med drugimi tudi z nastopi na zabavah, kjer so imeli nabiralno akcijo. Vzgojiteljice so težile k madžarskemu nacionaliziranemu načinu vzgoje in izobraževanja v vrtcih, kjer so delovale. Večji vpis otrok, predvsem slovensko govorečih, so dosegali z donacijami, vplačanimi vpisninami dobrotnikov, ki so jim nato vzgojiteljice pisale zahvale. Primer vključevanja revnih otrok v vrtce predstavlja tudi tako imenovana fundacija Marije Kovač, ki je pokrivala vpi- snine v murskosoboški vrtec ter posledično omogočila večjemu številu otrok mesto v vrtcu. Fundacijo Marije Kovač129 je ustanovil namestnik okrajnega sodnika v Murski Soboti in nekdanji urednik časopisa Muraszombat és Vidéke – Karel Kovač. Sam je kot posameznik veliko daroval vrtčevskemu društvu ter revnim preko časopisa. Novoustanovljeni sklad iz maja 1889 je v spomin poimenoval po svoji pokojni ženi Mariji. V ustavni listini je napisal, da "živi v prepričanju, da z madžarskega nacionalnega vidika nobena ustanova v Murski Soboti ni upravičena do pokroviteljstva kot vrtec – institucija, ki uvaja človeka v svet razuma in v majhnega otroka vsadi prve klice jezika naše domovine in s tem občutek pripadnosti madžarski domovini …".130 S skladom Marija Kovač je upravni odbor vrtcev že septembra 1889 v murskosoboški vrtec sprejel šest revnih katoliških otrok.131 Preko sklada so vpisovali siromašne otroke vsaj do leta 1906. Tudi zakon iz leta 1891 je predpisal, da se v državne in občinske vrtce sprejema otroke brez plačevanja pristojbine, če starši otrok dokažejo revšči- no.132 V murskosoboškem državnem vrtcu, ki je imel edini novo stavbo, so njene prostore uporabljali večnamensko. V vrtcu so potekali sestanki in letne skup- ščine Rdečega križa Murska Sobota, pa tudi krščanskega dobrodelnega ženske- ga društva.133 Tajnica slednjega je bila več let vzgojiteljica Irma K. Takáts. V vrtcu je vrtčevsko društvo uredilo knjižnico, ki je bilo na voljo tudi javnosti.134 Knji- žnico pod okriljem madžarskega izobraževalnega društva je vodila Irma Kam- mermayer Takáts. V letih 1898–1905 je skrbela za potujočo knjižnico Transda- nubijskega izobraževalnega društva, ki je bila prvotno namenjena učiteljstvu v okraju Murska Sobota, z namenom, da se jim omogoči v branje več madžarske- 127 "Tanügyi rovat. A magyar nyelv vendvidéki iskolákban", Pesti Hírlap, 19. 6. 1912, št. 145, str. 13–14. 128 "Egyesületek és intézetek: A tanitók háza", Kisdednevelés, 1. 8. 1900, št. 15, str. 427. 129 Imenovan madžarsko Kovács Mária alapitvány. 130 "Kovács Károly", Muraszombat és Vidéke , 26. 5. 1889, št. 22, str. 3. 131 "Kovács Károly", Muraszombat és Vidéke , 29. 9. 1889, št. 39, str. 2. 132 1891. évi XV. törvénycikk a kisdedóvásról, str. 4. 133 "Meghivó", Alsó-Lendvai Híradó, 8. 11. 1908, št. 45, str. 3. 134 "Könyvtár órák", Alsó-Lendvai Híradó, 17. 5. 1908, št. 20, str. 3. 691 S H S tudia istorica lovenica ga gradiva.135 Nato pa je prevzela knjižno omaro izobraževalnega društva VMKE, kjer je skrbela za izposojo madžarskih knjig, ki so bile namenjene vsem mlado- stnikom, ki so opustili šolanje, in tudi odraslim. Knjige so si sposojali prebivalci tako iz Murske Sobote kot iz okoliških vasi. Irma je za knjižnico naročala knjige, ki so ustrezale splošnemu znanju madžarskega jezika, pa tudi bolj strokovne, za dijake in študente, ki so počitnice preživljali doma ter izobraženo inteligenco, ki je v velikem številu iskala domoljubno čtivo, posvečeno madžarskemu osvo- bodilnemu boju in revoluciji leta 1848.136 Knjižnico je prva leta vodila zastonj, šele kasneje ji je društvo VMKE za vodenje nakazalo nekaj denarja. Prva svetovna vojna Prva svetovna vojna je globoko zarezala tudi v prekmurske kraje, kjer je večina sposobnih mož bila vpoklicana v madžarsko vojsko. Mnogi kraji so spreminjali državne zgradbe v bolnišnice, vojaška skladišča, celo kasarne. Marsikje se je šol- ski pouk med vojno ustavil, zaprli so se tudi nekateri vrtci. Mednarodnemu odboru Rdečega križa v Ženevi se je že od ustanovitve leta 1863 pridružilo tudi Avstrijsko cesarstvo, pod katero je spadala večina sloven- skih dežel, z izjemo Prekmurja, ki je bilo pod Kraljevino Ogrsko in tam ustano- vila Rdeči križ šele leta 1879.137 Skoraj povsod so se odnosi med državami, voj- sko in društvi Rdečega križa okrepili, kar je povzročilo, da se je pravo delo dru- štev organiziralo na nacionalni ravni.138 Zagon ustanavljanj podružnic Rdečega križa v Prekmurju so dobila v času balkanskih vojn, intenzivneje pa v času prve svetovne vojne, ko so se v Mursko Soboto prišli zdravit ranjeni in bolni vojaki cesarske kraljeve armade. Damski, malomeščanski krogi vseh treh veroizpove- di iz dobrodelnih ženskih društev139 so bili tisti, ki so dajali spodbude za ustano- vitev podružnice Rdečega križa v Murski Soboti decembra 1912,140 medtem ko je bila podružnica Rdečega križa v Dolnji Lendavi ustanovljena oktobra 1914 pod agilnim delovanjem Gabrielle Fuss, žene dolnjelendavskega lekarnarja.141 135 Danes kraju Batina na Hrvaškem. 136 "Takácsné könyvtári jelentése", Muraszombat és Vidéke , 20. 10. 1912, št. 42, str. 2. 137 Darja Kerec, Človek naša prva skrb: Rdeči križ na Slovenskem od začetkov do danes (Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 2019), str. 13. 138 John F. Hutchinson, Champions Of Charity: War and the Rise of the Red Cross (New York: Routledge, 2019), str. 150 (dalje: Hutchinson, Champions Of Charity). 139 Do prve svetovne vojne obstajajo v Prekmurju dve dobrodelni katoliški ženski društvi, več evange- ličanskih ženskih društev, dve judovski dobrodelni ženski društvi in dve mladinski judovski društvi (Sindi Časar, "Fragmenti ženskih društev v Dolnji Lendavi do prve svetovne vojne", Lindua 22, št. 14 (2020), str. 35–39). 140 Muraszombat és Vidéke , 22. 12. 1912, št. 51, str. 3. 141 Alsó-Lendvai Hiradó, 4. 10. 1914, št. 40, str. 4. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 692 V propagandi Rdečega križa je bila priljubljena tema služenje narodu v smislu, "ker moški na fronti tvegajo življenje in zdravje, se ženske poziva, da se pridružijo nesebičnemu zgledu predanosti nacionalnemu cilju".142 V samem Rdečem križu se je v začetku vojne angažiralo veliko število prostovoljk, med njimi je bilo zlasti veliko plemkinj in bogatih meščank.143 Njihova dejavnost je bila v prvi vrsti usmerjena v obiskovanje večtedenskih tečajev zdravstvene nege Rdečega križa, ki jih je vodil takratni zdravnik dr. Sylvius Brandieu,144 kasneje pa tudi dr. Vilmos Geiger. Tako je bil že leta 1913 v Murski Soboti organiziran tečaj Rdečega križa, ki so se ga poleg malomeščank in učiteljstva udeležile tudi vzgo- jiteljice Rozsa Nagy, Jolanka Hima in Anna Spransky.145 Usposobile so se tako v teoretičnem znanju kot v praktičnih veščinah.146 Vzgojiteljica Anna Spransky je opravila izpite in po tečaju tudi prejela diplomo medicinske sestre (ápolónői oklevél).147 V okviru Rdečega križa so se med vojno vršile nabiralne akcije za ranjene in bolne vojake doma in na fronti, kasneje pa tudi za vojne ujetnike. Predvsem se je zbiral denar, obleka in obutev za vojake. Vzgojiteljica v Pucon- cih, Katalin Barborcsik je ob delu z otroki aktivno sodelovala pri Rdečem križu ter vodila nabiralno akcijo na podeželju. Vloga Rdečega križa se je razširila po priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji, saj so podmladki Rdečega križa pod okri- ljem učiteljev, ki so prevzeli glavno vlogo pri ustanavljanju in širjenju, rasli po celotnem območju Prekmurja. Za namene ranjencev so v Murski Soboti poleg bolnišnice uporabili tudi katoliško osnovno šolo, evangeličansko šolo in murskosoboški državni vrtec, kjer so potekali sestanki Rdečega križa.148 V vrtcu je leta 1916 štirinajst ranjenih vojakov skupaj z vrtčevskimi otroki praznovalo božič, ob pomoči vzgojiteljic Rozse Nagy in Jolan Hime so postavili božično drevo in izvedli obdarovanje.149 Ob koncu vojne pa je prostore vrtca zavzelo v celoti vojaštvo za svoje pisarne.150 V Dolnji Lendavi je vrtec deloval nekje do leta 1916, ko so prostore vrtca namenili za skladiščenje bakra, sam vrtec pa za nekaj mesecev zaprli.151 Ženam, ki so ob odhodu mož v vojsko bile prisiljene same služiti kruh, je bila odvzeta 142 Hutchinson, Champions Of Charity, str. 352. 143 Irena Selišnik, "Skrb v službi vojne: bolniške strežnice na Kranjskem", Prispevki za novejšo zgodovino 55, št. 2 (2015), str. 90–102, 95. 144 Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS), SI PMMS Zapuščina Iva Orešnika, t. e. 5, "Podatki o nastanku RK v Prekmurju". 145 "A vörös kereszt tanfolyam vizsgája", Muraszombat és Vidéke , 15. 6. 1913, št. 24, str. 2. 146 Prav tam. 147 "A Vörös Kereszt Egyesület muraszombati fiókjának akciója", Muraszombat és Vidéke , 30. 8. 1914, št. 35, str. 1–2. 148 "A sebesültek karácsonya", Muraszombat és Vidéke , 3. 1. 1915, št. 1, str. 1–2. 149 "A sebesültek karácsonya", Muraszombat és Vidéke , 2. 1. 1916, št. 1, str. 2. 150 "Nem marad katonai iroda a muraszombati óvoda", Muraszombat és Vidéke , 7. 3. 1915, št. 10, str. 3. 151 "A krumpli, az ovoda és egyebek", Alsó-lendvai híradó, 24. 9. 1916, št. 39, str. 2. 693 S H S tudia istorica lovenica možnost varstva otrok v vrtcu. Na burne pritožbe mater, ki so bile objavljene v lokalnemu časopisu, so ponovno odprli vrtec.152 Tudi vrtce na vaseh so inten- zivneje zapirali. Ob zapiranju vrtcev zaradi drugih prednostnih nalog so bile vzgojiteljice delno ob svoj prihodek. Večina vzgojiteljic je tako v času vojnih let od države prejemala denarno vojno pomoč v mesečnih obrokih.153 Ob mobilizacijah moških v vojno so se učiteljske vrste razredčile. Zapol- nile so jih usposobljene in diplomirane vzgojiteljice. Tako je bila za časa vojne diplomirana vzgojiteljica Róza Kelemen dodeljena na osnovno šolo Kuzma,154 vzgojiteljica Frida Szekeres na državno osnovno šolo v Adrijance155 ipd. Usoda madžarskih vzgojiteljic po priključitvi Prekmurja k državi SHS Po koncu prve svetovne vojne so Ogrsko zajeli burni politični dogodki, kar se je odražalo v nestabilnosti, saj se je v desetih mesecih šestkrat zamenjala oblast. Po razglašeni ljudski republiki je sledil državni udar komunista Béle Kuna, ki je prinesel sovjetsko oblast na Madžarsko. V Prekmurju je spomladi prišlo tudi do vzpostavitve Murske republike, ki je bila po nekaj dnevih zatrta. Po določilih mirovnih pogajanj v Parizu je avgusta 1919 Prekmurje zasedlo najprej jugoslo- vansko vojaštvo, nato pa je po določilih mirovne pogodbe prišlo do izročitve Prekmurja jugoslovanski civilni upravi. Po priključitvi Prekmurja k Državi SHS je na področju predšolske vzgoje prihajalo do sprememb zelo počasi. Po vojni, ko je večina vrtcev prenehala z delovanjem, je njihove prostore zasedla voj- ska. Začetke delovanja slovenskih vrtcev po priključitvi Prekmurja k državi SHS umeščamo šele v leti 1921 in 1922. Dotedanje vzgojiteljice, zaposlene v državnih vrtcih, so doleteli dekreti o odpustitvi in čimprejšnji odselitvi iz območja Države SHS. Podobne dekrete so dobili učitelji in osebe iz uradniških struktur, katerih odslovitev so narekova- li predvsem politični, nacionalni in jezikovni razlogi. V teh letih tranzicije so se madžarske vzgojiteljice znašle v bednem položaju, saj niso imele več rednega pri- hodka in so se morale znajti same. Večina madžarskih vzgojiteljic se je odločila, da odide na Madžarsko in tam poskuša dalje službovati. Vzgojiteljica v Tešanov- cih Lujza Sztodola Molitorisz, ki je bila poročena z učiteljem Jenőjem Molitori- szem je bila ena tistih, ki se je znašla na seznamu oseb madžarske narodnosti, ki 152 "Miért szünetel az ovoda?", Alsó-Lendvai híradó, 4. 2. 1917, št. 5, str. 4. 153 "Haborusállamsegély óvonőknek", Muraszombat és Vidéke , 19. 3. 1916, št. 12, str. 3. 154 Muraszombat és Vidéke , 13. 1. 1918, št. 2, str. 1. 155 Muraszombat és Vidéke , 17. 3. 1918, št. 11, str. 2. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 694 so bile predvidene za izgon.156 Oba z možem sta bila označena kot madžarona. Po izgonu sta odšla na Madžarsko, kjer je mož leta 1924 spremenil družinsko ime v Szalai.157 Iz Prekmurja odide tudi vzgojiteljica Anna Spranszky, in sicer jo od leta 1924 dalje najdemo zaposleno v vrtcu v Körmendu na Madžarskem.158 Posamezne vzgojiteljice so pisale prošnje za službovanje v novi državi, a so naletele na gluha ušesa. Med njimi tudi odslovljena vzgojiteljica v Dolnji Lendavi Klara Horvat, ki je tam službovala 22 let. V smislu odredbe poverjeništva za uk in bogočastje z dnem 4. julija 1921 in z odlokom višjega šolskega sveta z dne 15. julija 1921 ji vrnejo prošnjo s pojasnilom, da ni mogoče, da bi zopet bila sprejeta v službo, ker nima izpita iz slovenskega učnega jezika.159 Sama je nato odšla v Zalaegerszeg na Madžarsko.160 Na njeno mesto septembra 1921 zaposlijo sloven- sko vzgojiteljico Brigito Baloh,161 z letom 1922 pa Frančiško Gorišek Mal.162 Tudi druga sestra karikaturista Ladislava Kondorja, Jolan Kondor, diplomirana vzgoji- teljica iz Kupšincev, po poroki z madžarskim učiteljem Ferencom Kirbischem je v novi državi neuspešno prosila za službo učiteljice na ljudski šoli v Moščancih, kjer je bil zaposlen njen mož.163 Tudi na seji šolskega sveta 5. maja 1920 pod nadzorni- kom Jurkom je bila predlagana za učiteljsko službo v Moščancih, vendar po raz- položljivih podatkih ni bila nikoli sprejeta. Sledila je svojemu možu na dodeljeno učiteljsko delovno mesto, nato pa se je skupaj z možem posvetila gostilničarstvu, saj je mož po svojem očetu prevzel gostilno Kirbiš v Murski Soboti. Po smrti moža Ferenca Kirbischa leta 1938 je sama prevzela vodenje gostilne. Odlokom o odpuščanjih madžarske uradniške strukture, prisilnih izseli- tvah na Madžarsko so sledile ponovne zaposlitve. Prošnje za ponovni sprejem je bilo kar nekaj, največ med učiteljstvom. Odobrene so bile le tiste prošnje, ki so vsebovale določena dokazila, pozitivne izjave verskih predstavnikov ali šol- skih nadzornikov, ki so zagotavljali, da osebe niso politično sporne in vešče slo- venskega jezika. Primer prekmurske vzgojiteljice, ki je bila po odslovitvi ponov- no sprejeta v službo, je vzgojiteljica Jolanka Hima, ki je od leta 1913 poučevala v 156 Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (PIŠK), SI PIŠK Srez Murska Sobota: Šolski fond, t. e. 20 (20/59), "Seznam oseb madžarske narodnosti, predvidenih za izgon iz Prekmurja", 157 Budapesti Közlöny, 18. 6. 1924, št. 125, str. 1 158 Kisdednevelés, 1. 9. 1929, št. 9, str. 282. 159 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), SI PAM/0089 Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje 1920–1941, AŠ 4, ovoj 896-136/21, "Dopis", 160 Zala megyei levéltár – Arhiv županije Zala v Zalaegerszegu (ZML), MNL ZML, IV.402.a Zala Vármegye Törvényhatósági Bizottságának iratai (1872–1950): Közgyűlési jegyzőkönyvek (1872–1949), knjiga 686, "Irások", 161 SI PAM/0089 Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje 1920–1941, AŠ 4, ovoj 3542, "Dopisi", 162 SI PAM/0089 Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje 1920–1941, AŠ 13, ovoj 2243, "Dopisi", 163 SI PAM/0089 Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje 1920–1941, AŠ 2, mapa 450, "Dopisi", 695 S H S tudia istorica lovenica otroškem vrtcu na Cankovi. Po odslovitvi je živela pri premožni rodbini Vogler na Cankovi, kjer je bila knjigovodkinja.164 Kot rojena Prekmurka je zaprosila za službo v novi državi, in jo je kot ena redkih vzgojiteljic tudi dobila. V prošnji je zapisala, da "izvira iz prastarega slovenskega rodu in govori popolnoma naš stari prekmurski slovenski jezik" ter se zaobljubi, da se nauči knjižne slovenšči- ne.165 Odslovljena vzgojiteljica je zaradi prekmurskih korenin in evangeličan- ske veroizpovedi, saj je primanjkovalo učnih oseb evangeličanske veroizpove- di, od novembra 1920 bila za dobo enega leta dodeljena za otroško vrtnarico v evangeličanske Puconce, kjer se je vrtec na novo odprl.166 Kljub temu, da je prosila, da se jo namesti v vrtec v Mursko Soboto. O njej je bilo spisano pozi- tivno mnenje, ki je poudarjalo njen trud učenja knjižne slovenščine in da je naročena na slovenske beletristične mladinske časopise, da zahaja v slovensko družbo ter da je družbeno vseobče priljubljena.167 Novembra 1921 je Jolanka Hima naredila dopolnilni izpit iz slovenščine v Mariboru in je tako dodeljena na delovno mesto pomožne učiteljice v Križevce na Goričkem. Po poroki z okro- žnim zdravnikom Josipom Mustrom v Križevcih in dvema otrokoma se zaradi moževe službe preseli v Krmelj na Dolenjsko, nato pa po tretjem otroku še v Ljubljano.168 V času druge svetovne vojne pa jo ponovno najdemo v Prekmurju, kjer pod madžarsko okupacijo službuje kot vzgojiteljica v Tešanovcih. Zaključek Ustanavljanje madžarskih vrtcev na obmejnih območjih ogrske države je bilo povezano z zasebnimi in državnimi pobudami na področju predšolske vzgoje. Na eni strani je prihajalo do zasebnih iniciativ, na drugi pa do realizacije držav- nih smernic glede spodbujanje širjenja vrtcev ter upoštevanja zakonodaje, ki je stremela predvsem k uzakonjenju prikritega načina postopnega širjenja madžarizacije ustanov. Šele Csákyjev zakon iz leta 1891 je madžarske vrtce uvr- stil v institucionalni sistem, ki ga je oblikovala država in v katerem je uvedba obveznega pouka madžarščine služila jezikovnemu homogeniziranju države. Če poenostavimo, so problemi heterogenosti, s katerimi se je ogrski del monar- 164 SI PAM/0089 Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje 1920–1941, AŠ 6, ovoj 1023, "Dopis višjemu šolskemu svetu", 165 SI PAM/0089 Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje 1920–1941, AŠ 5, ovoj 800/41, "Dopisi", 166 SI PAM/0089 Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje 1920–1941, AŠ 5, ovoj 800, "Dopisi", 167 SI PAM/0089 Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje 1920–1941, AŠ 5, ovoj 445, "Dopis", 168 Jolanka Hima poročena Muster je mati pionirja slovenskega stripa – Mikija Mustra. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 696 hije ukvarjal, bili vidni v dveh nasprotujočih si strujah: v buržoaznem madžar- skem nacionalizmu in v nemadžarskih manjšinskih nacionalizmih.169 169 Podráczky, Óvodaügy a 19. századi Magyar társadalomban, str. 69. Fotografija Jolanke Hima poročene Muster iz leta 1944 (Pomurski muzej Murska Sobota) 697 S H S tudia istorica lovenica Zavetišča, ki se jih na Slovenskem razume kot predhodnike organiziranih vrtcev, so imela namen sprejemati v varstvo otroke, katerih matere so morale opravljati delo zunaj doma.170 Zanje je bila značilna paternalistična in avtoritar- na vzgoja, njihova naloga pa je bila bolj vzgajati otroke k molitvi in pokoršči- ni.171 Vloga vaških zavetišč, predvsem v poletnem času, je v Prekmurju in drugih obmejnih območjih Kraljevine Madžarske, poleg varstva, imela namen širjenja madžarskega jezika, ki je bil prvotno v osredju. Vloga vzgojiteljic v prekmurskem malomeščanskem okolju in na podeže- lju je bila izrazito promadžarska. Njihova širša vpetost v prekmursko okolje je spodbujala proces vrtčevske vzgoje, a tudi kulturnega in društvenega delovanja. Prva svetovna vojna in prehod v novo državo sta njihovo službovanje prekinila oz. spremenila. O njihovi nadaljnji usodi so leta 1919 in 1920 odločali šolski upravitelji, uradniki, verski predstavniki, usodna so bila tudi poročila orožni- ških postaj. Za morebitno zaposlitev so jih ocenjevali predvsem na narodno- stni, verski in moralni podlagi, glede na nazore in dejanja njihovih mož, pa tudi dotedanjega delovanja v družbi in veščosti slovenskega jezika ipd.172 Na ponov- no sprejetje domačink pa so vplivali tudi praktični razlogi, kot je pomanjkanje učiteljstva v regiji. 170 Pavlič, Predšolske ustanove na Slovenskem 1834–1945, str. 21. 171 Irena Selišnik, "Vrtci – med starorežimsko vzgojo in novimi pedagoškimi prijemi", v: Zgodovina otro- štva/ History of Childhood, ur. Peter Štih, Zbirka Zgodovinskega časopisa 45 (Ljubljana: Zveza zgodo- vinskih društev Slovenije, 2012), str. 349–357, 349. 172 SI PAM/0089 Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje 1920–1941, AŠ 2–6, Dopisi. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 698 Sindi Časar FEMALE KINDERGARTEN TEACHERS IN THE FIRST KINDERGARTENS IN PREKMURJE (1886–1920) SUMMARY This article gives an exploratory insight into the hitherto unexplored topic of Hungarian kindergartens and the role of female teachers. It presents the process of the development of kindergarten structures in the Hungarian part of the monarchy, which differs from the Austrian one in that it tends to homogenize both in educational and administrative terms from a multilin- gual and multi-ethnic population into one and only one language – Hunga- rian. The development of kindergartens in Hungary has been influenced by dif- ferent individual as well as national initiatives. I would like to stress in particular the importance of the Kindergarten Act of 1891, which regulates the legal tasks and objectives of the kindergarten. The consequences of this law are, first of all, the faster expansion of kindergarten institutions, but also the expansion of educational institutions for staff. As a result, nursery teachers are trained at nursery schools and teacher training colleges in Hungary, mainly in Budapest and the larger towns of Hungarian Counties. The article refers to a study in the border area of Prekmurje, which gener- ally were under two Hungarian counties, Vas County and Zala County. As a con- sequence of the above-mentioned kindergarten law, kindergartens in this area also spread in villages with a predominantly non-Hungarian population, with the exception of towns like Murska Sobota and Dolnja Lendava. Members of noble Hungarian families also played an important role in the spread of kindergartens in Prekmurje, supporting the development and spread of the Hungarian language by donating buildings or land for the development of kindergartens, supporting them materially, and even maintaining them for several years in the early years before the nationalization. The aim of the research was to find out in what way the female educators carried out their profession and how they integrated into the multiethnic area of Prekmurje. For the purpose of my research, I reviewed local and professional newspapers of the time, as well as extant archival material. Through the examples and activities of women educators, I try to outline the functioning of the petty-bourgeois society in the border area. The edu- cators' involvement in the local environment and their links with Budapest widen their network of action in the field of Hungarianisation. Their active role 699 S H S tudia istorica lovenica is reflected in various associations, reporting, informing, and writing in Hun- garian local and national newspapers, running libraries, etc. One of the pioneer educators in Prekmurje, in my opinion, was Irma Kam- mermayer Takáts. She has never been mentioned in the historiography of Prek- murje, even though according to archival sources and Hungarian newspapers, she was one of the most important female figures who left her mark on the town of Murska Sobota. She was active in the professional field of education, running the first kindergarten in Murska Sobota, conducting training courses for girls who ran summer shelters, working in a charitable women's association, writing articles and helping to edit the local newspaper, etc. During the First World War, when the kindergartens were disrupted, kin- dergarten teachers played an important and active role in the Hungarian Red Cross and helped in the Murska Sobota Hospital. To compensate for a certain shortage of male teachers during the war, they were assigned to teaching posts in villages. Their role has also been crucial in the field of charity, as members of women's charities and as part of a woman's duty to her country with active involvement in collecting money and material contributions for the soldiers and other sewing campaigns. The political situation when Prekmurje was annexed to Yugoslavia forced the Hungarian educators first to give up their jobs and then to leave for Hun- gary. Because of their nationality, they were an unwanted group and during the years of transition they were not suitable for jobs as educators and teachers in Prekmurje, even though there was a shortage of staff. While native and Slo- vene women were employed in education despite their incomplete education at teacher training colleges and teacher training schools. The few exceptions who remain in Prekmurje were local women who have patronage and connec- tions in the region. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 700 VIRI IN LITERATURA HU BFL (Budapest Főváros Levéltára) – Mestni arhiv v Budimpešti na Madžar- skem, mikrofilmi dvojnikov matičnih knjig reformirane cerkve A18-A19. MNL ZML (Zala megyei levéltár) – Arhiv županije Zala v Zalaegerszegu, fond pravne komisije okrožja Zala. SI PAM – Pokrajinski arhiv Maribor, fond sreskega načelstva Murska Sobota – okrajni šolski svet za Prekmurje 1920–1941. SI PIŠK – Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, šolski fond sreza Murska Sobota. SI PMMS – Pomurski muzej Murska Sobota, zapuščina Iva Orešnika. Alsó-Lendva és Vidéke – Dolnja Lendava, letnik 1897. Alsó-Lendvai Hiradó – Dolnja Lendava, letniki 1899–1917. Az Ujság – Budimpešta, letniki 1907. Budapesti Közlöny – Budimpešta, letnik 1924. Délzala – Dolnja Lendava, 1898–1899. Kisdednevelés – Budimpešta, letniki 1882–1929. Muraszombat és Vidéke – Murska Sobota, letniki 1886–1918. Néptanítók Lapja – Budimpešta, letnik 1900. Nevtepeno poprijéta Devica Marija: pobozsen meszecsen liszt – Črenšovci, letnik 1908. Pesti Hírlap – Budimpešta, letnik 1912. Ágoston Trefort, dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/%C3%81goston_Trefort, pridobljeno: 25. 7. 2023 Curtis, Stanley James, Friedrich Froebel (Encyclopedia Britannica) dostopno na: https://www.britannica.com/biography/Friedrich-Froebel, pridobljeno, 24. 7. 2023) Family Search. Hungary Civil Registration, 1895–1980, Pest-Pilis-Solt-Kis-Kun, Buda- pest (II. Kerület). Deaths (Halottak) 1919 (márc), dostopno na: https://www. familysearch.org/ark:/61903/3:1:S3HT-DYK9-CKC?i=41&cc=1452460, pridoblje- no: 28. 1. 2023. Ferenczi, Zoltán, Báró Eötvös József 1813–1871 (Budimpešta, 1903), dostopno na: https://mek.oszk.hu/05700/05708/html/, pridobljeno: 25. 7. 2023 Magyar életrajzi lexikon, dostopno na: https://mek.oszk.hu/00300/00355/html/index. html, pridobljeno: 24. 1. 2023.) Néptanítók Lapja, dostopno na: https://adt.arcanum.com/hu/collection/Neptanito- kLapja/, pridobljeno: 26. 1. 2023. Obrazi slovenskih pokrajin, dostopno na: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ oseba/kosic-jozef/, pridobljeno: 7. 2. 1923 701 S H S tudia istorica lovenica Pukánszky, Béla, A nőnevelés története (Budimpešta, 2013), str. 111–119, dostopno na: chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/http://www.pukan- szky.hu/eloadasok/ELTE_PhD_A%20noneveles%20tortenete/Segedanyagok/03_ Pukanszky_Noneveles_vegso.pdf, pridobljeno: 24. 2. 2023 Pukánszky, Béla in Nóbik, Attila, A Magyar iskoláztatás története a 19–20. század- ban (Szeged: Faculty of Arts in Gyula Juhász Faculty of Education, 2019), dostopno na: http://www.jgypk.hu/mentorhalo/tananyag/Magyar_isk_tortenete/v3_vodk. html, pridobljeno: 7. 2. 2023. 1891. évi XV. törvénycikk a kisdedóvásról, dostopno na: https://net.jogtar.hu/ getpdf?docid=89100015.TV&targetdate=&printTitle=1891.+%C3%A9vi+XV.+t%C 3%B6rv%C3%A9nycikk&referer=1000ev, pridobljeno: 25. 1. 2023. 1913. évi XXXIX. törvénycikk - az állami óvónők illetményeinek rendezéséről, dostopno na: https://net.jogtar.hu/ezer-ev-torveny?docid=91300039.TV&searchUrl=/ezer- -ev-torvenyei%3Fpagenum%3D37, pridobljeno: 2. 2. 2023. ……………………… Časar, Sindi, "Fragmenti ženskih društev v Dolnji Lendavi do prve svetovne vojne", Lindua 22, št. 14 (2020), str. 35–39. Gary, Gisela M., Geschichte der Kindergärtnerin von 1779 bis 1918 (Dunaj, Edition Praesens, 1995). Geröly, Mária, "A szombathelyi Domonkos Rendi nővérek óvónőképző intézetének története (1913–1923)", v: A tanítóképzés múltja, jelene III., ur. Ildikó Koós in Béla Molnár (Sopron: Nyugat-Magyarországi egyetem, 2014), str. 120–135. Hutchinson, John F., Champions Of Charity: War and the Rise of the Red Cross (New York: Routledge, 2019). Judson, Pieter M., Habsburški imperij: Nova zgodovina (Ljubljana: Sophia, 2018). Kerec, Darja, Človek naša prva skrb: Rdeči križ na Slovenskem od začetkov do danes (Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 2019). Kokolj, Miroslav in Horvat, Bela, Prekmursko šolstvo: Od začetka reformacije do zloma nacizma (Murska Sobota: Pomurska založba, 1977). Nemes, Robert, The once and future Budapest (Illinois: Northern Illinois University Press, 2005). Pavlič, Slavica, Predšolske ustanove na Slovenskem 1834–1945 (Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1991). Podráczky, Judit, Óvodaügy a 19. századi Magyar társadalomban. Doktorska diser- tacija (Budimpešta: Eötvös Loránd Tudományegyetem: Bölcsészettudományi Kar – Pedagógiai és Pszichológiai Kar: Neveléstudományi Doktori Iskola, 2007). Rehó, Anna, "Kisdedóvás a történeti Kárpátján a 19. században és a 20. század elején", Pro minoritate: Fidesz Közép-Európai és Kisebbségi Csoportja 21, št. 1 (2012), str. 141–154. S. Časar: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) 702 Selišnik, Irena, "Skrb v službi vojne: bolniške strežnice na Kranjskem." Prispevki za novejšo zgodovino 55, št. 2 (2015), str. 90–102. Selišnik, Irena, "Vrtci – med starorežimsko vzgojo in novimi pedagoškimi prijemi," v: Zgodovina otroštva/ History of Childhood, ur. Peter Štih, Zbirka Zgodovinskega časopisa 45 (Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012), str. 349–357. Szabolcs, Éva in Réthy, Endréné, "Fröbel és a nőmozgalmak Magyarországon", Magyar pedagógia: A Magyar Tudományos Akadémia Pedagógiai Bizottságának folyóirata 99, št. 4 (1999), str. 363–373. Zinsser, Judith P. in Anderson, Bonnie S., "Women in Early and Modern Europe: A Transnational Approach", v: Women's history in global perspective, ur. Bonnie Smith (Chicago: University of Illinois Press, 2005), str. 111–144. DOI 10.32874/SHS.2023-18 Author: ČASAR Sindi M.A. in History and M.A. in Ethnology and Cultural Anthropology, Assistant, Young Researcher University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of History Aškerčeva 2, SI–1000 Ljubljana, Slovenia Title: FEMALE KINDERGARTEN TEACHERS IN THE FIRST KINDERGARTENS IN PREKMURJE (1886–1920) Studia Historica Slovenica Časopis za družboslovne in humanistične študije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 23 (2023), No. 3, pp. 669–702, 172 notes, 5 pictures Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Hungarian teachers, kindergartens, Hungarianization, Murska Sobota, Lendava, transition to a new country Abstract: The article deals with the presentation of the Hungarianisation of education in the Hungarian part of the monarchy. The focus is on the duality of private and state initiatives to regulate preschool education and the legalization of the compulsory Hungarian language. Particular attention is paid to the development of kindergartens in Prekmurje and the origin and role of female teachers. The latter come from different parts of Hungary and, by working in the border area, become the agents of the Hungarianisation of children “from a very young age”. Their integration into the established Hungarian kindergarten system and their links with Budapest involve them in various social roles in the local environment that promote and disseminate the Hungarian language. The First World War and the annexation of Prekmurje to the new state have an impact on their destinies.