Ljubljana, nedelja 6. februarja 192? Leto VIII, fttev. 32 o lahaja ob 4. «jutr»|. as» Stane mesečno Din »5 —; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 3 Din •J TJ S\ : Wk J/ štev. 34. Ljubljana. 5. februaria. 1 Ljubljanski škof dr. Anton Jeglič je odstavil župnika dr. Antona Koblerja kot dekana v Kranju. Nedvomno spada ta škofovski akt predvsem pred forum notranje cerkvene discipline, časi. v katerih živimo 1. 1927., pa vendarle zahtevajo, da zavzame svoje stališče tudi javnost; saj živimo v dobi demokracije m v razmerah, ko pri nas po svojem bistvu in namenu najreakcijonarnejša stranka, SLS, s tako vehemenco oznanja, da treba čuvati demokracijo ter stati na braniku svobode in poštenja. Cerkvena hierarhija se za te principe, ki jih tako rada oznanja drugim, nikdar ne zmeni. Ona ne pozna demokracije in svobode. «Sic volo, sic jubeo!» je načelo cerkvenih veledostojanstvenikov, ki so po svoji vzgoji in po svojem poklicu skoraj brez izjeme avtokrati ter brezobzirni in brezsrčni absolutisti in teroristi v odnošajih do svojih podložnih duhovnikov. Vojaška komanda ni nič proti škofovski: saj je duhovnik, če se nanj spravi škof in mu odvzame pravico brati mašo, rnaterijelno ruini-ran, a povrh pri naših razmerah tudi moralično uničen. Škofovske persekucije nad slovenskimi duhovniki niso bile redke. Mnogo dobrih in vzornih nmž se je pokorilo in se pokori v hribovskih farah. ker so se zamerili «gospodom škofom». Dva prvih slovenskih genijev, pokojni Simon Gregorčič in Anton Aškerc sta poleg neštetih drugih postala žrtvi škofovske omejenosti in protikulturne re-akcijonarnosti. Starejša generaciia se še spominja, kako je dal ljubljanski škof dr. Jeglič v Sori z žandarmerijo preganjati iz župnišča zaslužnega narodnjaka in duhovnika, pokojnega župnika Ber-ceta, pri kateri priliki je bilo zabodenih več kmetov. To so bili zlati avstrijski časi! Danes bi moralo biti taki praksi konec in tudi cerkveni knezi bi se morali prilagoditi zahtevam demokracije, ki odklanja kabinetno justico — tudi v cerkvi. Upoštevati in spoštovati je tudi ljudsko voljo ln bi bilo času primerno, da bi se postavljanje in odstavljanje dušebrižnikov vršilo v skladu z željami vernikov. Škofijski akt proti dekanu dr. Koblerju treba presojati tudi s stališča pravičnosti. Zatrjuje se, da dekan Kobler dosedaj še nikdar, dasi je že 26 let dekan, ni dobil nobenega ukora, kakor je tudi notorično po vsej Gorenjski, da je on eden najvzornejših in najbrumnejših duhovnikov. Sama duhovščina je sedaj nad škofijsko per-sekucijo osupla in si je ne more spraviti v sklad niti s teoretično pravičnostjo, niti z ugledom katoliške cerkve. Veliko ogorčenje, kl se je lotilo vernikov v kranjski dekaniji. je pa najboljši dokaz tudi zato, da smatra i ljudstvo dekapitulacijo dekana Koblerja za krivičen akt škofovske samoglavosti. Jasnejša je slika, ki jo dobimo o kranjskem dogodku, ako motrimo ljubljansko škofijo kot izvor klerikalne politike in kot vrhovno komando politiku-joče duhovščine in njene politične organizacije, ki jo predstavlja SLS. Ze svojčas smo poročali, da je škof Jeglič zabranil kandidirati pri oblastnih volitvah kanoniku dr. Koblerju in župniku Pibru na ilsti SKS. Logična zveza med to zabrano in pa sedanjo odstavitvijo dekana je tako prozorna, da ne more biti za nikogar nejasno, da gre v danem slučaju za akt politične persekucije in za akt politične maščevalnosti. Interesi cerkve ali celo interesi Kristovih naukov po dekanu dr. Koblerju gotovo niso bili ogroženi, pač pa politični interesi SLS in njenega komandirja škofa Jegliča. Na Koblerjevem slučaju se zopet vidi, koliko so bile vredne izjave dr. Korošca na vrhniškem shodu, češ 4«. Deklaracija vlade pred novinarii Čim slabejšo se čuti vlada, tembolj tolče na reklamni boben. Delovni program RR v poslabšani izdaji. — Klerikalci opustili zahtevo za ustanovitev Gospodarskega sveta. zročilo, da so se začeli pojavljati novi pogoji za delo i« produkcijo v državi, za promet dobrin in tudi za konzum. Naše go- Beograd. 5. februarja p. Kakor znano, si klero-radikalska vlada ni upala s svojo deklaracijo pred parlament. Da prikrije ta mučni nedostatek, ki kaže vso njeno nesigurnost, se je odločila, da izdela nekak delovni program ter ga objavi v novinah. S tem se izogne direktni parlamentarni debati, na drugi strani pa poskuša.izzvati vtis, kakor da bi resno verjela v daljši obstanek. Danes je bil sklican ministrski svet, ki se je mučil s sestavo vladne deklaracije za novinarje. G. Uzunovič je zvečer to deklaracijo s svojim posebnim uvodom res objavil. »Vladni program« je sestavljen po slavnih vzorcih, a je vendar nekaj skromnejši nego je bila znamenita deklaracija prve RR vlade, ki jo je g. Uzunovič pozneje opetovano ponovil, od katere pa vlada v več nego poldrugem letu ni ustvarila niti pi-čice. Tudi tokrat so nanizane v glavnem le fraze, večinoma posnetki iz. izjav posameznih ministrov prejšnjega režima, podanih povodom proračunske debate v finančnem odboru. Novo je, da so se klerikalci odrekli svoji poprej stalno ponavljani zahtevi po izvršitvi ustavne določbe o Gospodarskem svetu. Klero-radikalska vlada namerava mesto Gospodarskega sveta uvesti gospodarski parlamentarni odbor, kar je pesek v oči, ker bi agende gospodarskega odbora ravno tako lahko vršil finančni odbor. V ostalem Uzunovičeve izjave dokazujejo, kako notranje slabo se počuti vlada, ki stalno prigovarja javnosti, naj verjame, da ima 17 glasov večine. Ministrski predsednik Uzunovič Je ob 6. zvečer sprejel novinarje, katerim Je izjavil: »Ne le radi položaja vlade, ampak tudi radi točnega obveščanja javnosti je treba pribiti, da razpolaga vlada z večino 17 glasov. To je skromno število, toda dovolj, da more vlada tudi v skupščini izvesti posle, ki so na dnevnem redu. To številčno razmerje naglašam zlasti zato, ker le javnost pod vtisom, kot da bi imela sedanja vlada le tri glasove večine. Ta netočnost vpliva tudi na politično situacijo ta bi utegnila imeti neugoden vpliv tudi na razvoj našega gospodarskega položaja. . Vlada je že na svoji prvi seji vzela v pretres že poprej Izdelani materljal za svoj gospodarski program. To le omogočilo novi vladi, da Vam, gospodje, more že danes sporočiti svoj gospodarski program. Razume se, da računa vlada pri postopni izvedbi vsega svojega gospodarskega programa na parlamentarne kroge, o katerih upa, da ne bodo izgubili Izpred oči dejstva, da je tudi njihovo sodelovanje, ako je pozitivno, dragoceno. Donošenje budžeta. za katerega so nekoč glasovale tudi opozicijonalne skupine, je državna potreba. Vlada upa, da bo mogla donesti proračun v skupščini kljub obstoječim težavam, tem prej. ker je pri sestavi proračuna sodelovala tudi Hrvatska seljačka stranka, katera nima nobenega opravičila, da nastopi proti budžetu, ki ga Je sama pomagala sestaviti. Vlada se bo z vso vnemo lotila izvedbe svojega gospodarskega programa. Vlada apelira na javnost, da jo podpira vsaj v teh dveh glavnih vprašanjih, ki nista strankarski. Potem je g. Uzunovič čital komuniké. ki pravi: Vlada se je postavila na stališče, da je gospodarski program za državo ena najvažnejših in nainulnejših zadev. Prišla ie do preprfčania. da je glavni vzrok- gospodarske situacije, ki jo država preživlja, dejstvo, da se Je dinar zadnje leto tako zboljšal. da ga ie mogoče smatrati za popolnoma sfabilno valuto. To dejstvo Je pov- Vlada namerava reducirati univerze in s^mnaziie Prosvetni program ministra Vukičeviča. — «Današnje število fakultet je celo za Ameriko luksus». — Numerus clausus za dijake in profesorje. spodarstvo se mora sedaj prilagoditi novim razmeram oziroma novo ustvarjenim pogojem. Ta proces je v polnem razmahu. Zato stoji vlada na stališču, da je treba storiti potrebne korake, da ostane dinar na sedanjem nivoju. Vlada bo s potrebnimi ukrepi vplivala v tej smeri. V to svrho Je določila svoj gospodarski program, ki vsebuje vrsto upravnih in zakonskih ukrepov. Opirajoč se na svoj program in ta dejstva, smatra vlada za potrebno, da vpliva na to, da se spremene razmere v sledečem pogledu: V pogledu državnega kredita oziroma ustvarjanja domačega kapitala in dotoka tujega kapitala v državo, glede poljedelstva. industrije In obrti, glede ustvaritve potrebnih kreditnih zavodov in omogočanja njihovega delovanjš z ustvaritvijo potrebnih cenenih sredstev tudi pri dosedanjih državnih kreditnih ustanovah, s pra-vilnejšo in gospodarski situaciji države boli odgovarjajočo razdelitvijo kreditov. Olede dviga produkcije bo vlada delala na to, da se zmanjšajo bremena, ki so se ustvarila zadnja leta in ki ne odgovarjajo več sedanjemu gospodarskemu položaju naroda. V svrho intenzivnejše poljedelske produkcije je potrebna vrsta direktnih mer, ki iih predvideva program vlade. Kabinet bo zlasti posvečal svojo pažnjo melioraciji zemlje in ureievaniu vodnih tokov ter popravljanju potov. Го se bo v prvi vrsti tsorilo z Investicijskimi posojili. Z davčno reformo oziroma izenačenjem davkov, revizijo carinskih tarii, zakona o taksah Itd. upamo, da se bodo pogoji produkcije olajšali v tej smeri, da se prilagode situaciji, ki lo Je ustvaril porast dinarja. Železniški tarifi se bodo prilagodili sedanjim gospodarskim potiebam. Vlada smatra, da je ena njenih najvažnejših nalog tehnična Izpopolnitev obstoječe železniške mreže in intenzivna gradba novih prog. V tem pogledu bo v najkrajšem času Izdelala načrt za gradbo novih železnic in zagotovila tuj kapital v to svrho. Železnice se bodo gradile s posoji'i ali pa s koncesijami. Vlada se bo kolikor mogoče Izogibala gradbi prog v lastni režiii in bo to storila le v skrajnem slučaju in pod ugodnimi razmerami. Ako se bo pokazala potreba, bo vlada pritegnila k izpopolnitvi železnic tudi voisko. Kabinet bo posvečal največjo pažnjo prav tako tudi I zgradbi naših pristanišč In pov-zdigi. rečne in pomorske plovbe. Načelo razdržavljanja, kadar In ako bodo to državni interesi dopustili iz gospodarskih in finančnih razlogov, bo vlada v bodoče izvedla postopno. S spremembo poslovnika in ustvaritvijo posebnega gospodarskega odbora, poleg obstoječega finančnega odbora v Narodni skupščini želi vlada omogočiti čim uspešnejše sodelovanje tudi javnosti v okviru gornjih idej pri reševanju vseh gospodarskih vprašanj. Vlada se bo lotila potrebnih reform, da se d-žavna akcija na polju so-cijalne politike prilagodi sedanjim gospodarskim razmeram in zlasti "radi uspešne zaščite delavstva. Načelo štedenla, ki ga vlada uporablja pri svojem delovanju, ostane še nadalje eno glavnih načel vladne politike, ki jo Je treba Izvesti v državnom in privatnem organizmu Vlada bo pobiiala nepotrebni luksus In nadaljevala s koraki, ki Jih Je začela, da se uvede red in delovanje v državni upravi, s strogo uporabo ustavnih In zakonskih načel. Vlada bo storila vse zakonske in upravne ukrepe, da čim prei Izvede svoj program v interesu celokupnosti. V to svrho bo zahtevala od Narodne skupščine posebna zakonska pooblastila. SLS ie iz strahu pred SDS šla v vlado! Senzacijonalna izjava Svetozarja Pribičeviča. — Vlada ostane okrnjena. — Odhod dr. Ninčiča v Švico. — Naša parlamentarna delegacija za Prago. Beograd, 5. februarja p. Listi objavljajo | prosvetni program ministra Velje Vukičeviča, ki predvsem izjavlja, da smatra kot svojo prvo nalogo zmanišanje odstotka nepismenih z zgrajenjem čim večjega števila osnovnih šol ter prirejanjem tečajev za analfabete. Po njegovem mnenju je učiteljev dovoli, morebiti celo več kakor jih bo potrebno. Obstoja težnja, da se osnuje čim več strokovnih šol. Srednje ta visoke šole se imaje razvijati v onem številu, ki ga zahteva državna potreba. N1 državna potreba, da imamo 180 gimnazij, ki dajejo veliko število mladih ljudi, navezanih samo na državno službo. Iste le tndl t visokimi šolami. Imamo tri univerze In veliko število fakultet. Tako imaimo medleilske fakultete na vseh univerzah. Imamo tudi dve katoliški bogoslovni fakulteti. V eni izmed njih je za 40 dijakov 12 profesorjev. To bi bil luksus celo za Ameriko In ne samo za našo državo, ki Je v krizi. K zakonu o univerzah se bo izdelala še prehodna naredba, v kateri bi se uredilo število dijakov ln profesorjev. Morebiti se bo za profesorje nvedel numerus clausbs. Za sedaj hočem pripraviti za finančni zakon amandma«, po katerem bo mogel prosvetni minister v dogovoru s prosvetnfm svetom reducirati gotove gimnazije prej nego bo sprejet zakon o sredniih šolah v Narodni skupščini. Kar se tiče univerz bom našel način, ki bo najprimernejši, da se njihovo število skrči na število. ki Je potrebno, da se spravijo v sklad Interesi šole In države. Ml nimamo niti potrebe niti možnosti za vzdrževanie tako velikega števila fakultet. _ Kastavci hočejo proč od Ljubljane Sušak, 5. februarja, n. Jutri popoldne se bo vršilo pred cerkvijo v Sv. Mateja veliko zborovanje za prikliučitev Kastavščine k primorskcekrajiški oblasti. Beograd, 5. februarja, p. Političnih dogodkov danes ni. Poslanci so večinoma zapustili Beograd, da se vrnejo k budžet-ni razpravi, ki pričenja 10. t m. Uzuno-vičevi poskusi pridobiti pašičevce za sodelovanje so ostali brezuspešni. Vlada bo zaenkrat poslovala v sedanji okrnjeni obliki, s tremi nezasedenimi portfeljL Včerajšnja nepopolnost opozicije se v nekaterih političnih krogih komentira s tem, .da se odlaga definitivni obračun z režimom na čas, ko bo proračunska debata že v toku. Vsi napori pašičevcev gredo za tem, da se Uzunovič popolnoma onemogoči. Mnogo se je danes komentiral odhod bivšega ministra Ninčiča, ki se je odpeljal za tri tedne v Švico. Ninčičevo ime se ie zadnje dni spravlja v zvezo z bodočo spremembo režima. Popoldne se je vršila seja šefov parlamentarnih skupin, na kateri se je razpravljalo o odhodu naše parlamentarne delegacije v Prago. Na seji so zahtevale tudi male skupine, naj imajo v delegaciji po enega predstavnika. V načrtu ie bilo, da odpotuje 8 radikalov, 4 radičevci 4 davi-dovičevci, 2 sam. demokrata in 2 klerikalca. V imenu radikalov je izjavil dr. Radn-niič, da bi se mogli odreči enemu zastopniku v korist kluba Lj. Jovanoviča, a radičevci enemu zastopniku v korist zemljo-radnikom. Do zaključka ni došlo ter je b;la končna odločitev prepuščena k'ubom. Od sam. demokratov potujeta v Prago posl. Večeslav Vilder in dr. Liudevit Pivko. Odhod je določbi za 12. t m- Mnogo pozornosti je vzbudila v Beogradu izjava SLS, da so samostojni, demokrati krivi, da je šla v vlado, češ če bi ona ne vstopila, bi vstopila SDS. To otročje izgovarjanje je danes razkrinkal Pribičevič s sledečo izjavo: cK meni je došel v pondeljek po obedu neki bivši minister in narodni poslanec, ki me je vprašaL ali bi mi vstopili v vlado gosp. Uzunoviča. Odgovoril sem mu, da nočemo iti v njegovo vlado, da bi pa hotel vedeti, zakaj mi postavlja tako vprašanje. Odgovoril je, da se je malo prej razgovarjal z dr. Korošcem, ki mu je dejal, da mora ili v vlado gosp. Uzunoviča, ker ee boji, da bomo vstopili mi v vlado, in dodal je, da bi v slučaju, ako bi se do 4. popoldne prepričal, da samostojni demokrati ue bodo šli v vlado, tudi on odklonil poziv gosp. Uzunoviča. Jaz sem tedaj pooblastil tega bivšega ministra in narodnega poslanca, naj sporoči gosp. dr. Korošcu v mojem in v imenu SDS, da mi v vlado nočemo iti, in ako ga tira v to vlado samo strah prrd nami, da naj mirno in brez skrbi . epi. Pozitivno vem, da je ta bivši minister in narodni poslanec sporočil gosp. dr. Korošcu naše nazi ran je in z ozirom na to ima vsa država priliko konštatirati. kak imaginaren s глћ je nagnal dr. Korošca, da je trtvoval 1 svoj gospodarski program i svojo politiko ter se vrgel v naročje radikalov, ki jih jo doslej žigosal kot korupcijoniste, teroriste in skrajno surove centraliste.» Klerikalci so prkei s persekucijami nezanesli ve duhovščine Ljubljanski škof je odstavil kranjskega deksna Koblerja. -— Ogorčenje v Kranju ter po celi Gorenjski. Kranj, 5. februarja r. Tukajšnji župnik in dekan g. Anton Kobler ie pre el od škofa dr. Jegliča dekret, da je odstavljen kot dekan in da se sedež de-kanlje prenese iz Kranja v Cerklje. Škof je Istočasno obvestil vse župnike kranjske dekanije o odstavitvi g. Koblerja. Za dekana Ima biti imenovan cerkljanski župnik g. Dolinar Škofovski ordinarijat v okrožnici na župnike navaja razne očitno iz trte izvite razloge za premestitev dekanijskega sedeža iz Kranja, kjer se je de-kanija nahajala že polnih 140 let. V stvari gre pa za politično disciplinira-nje ln osramočenje dekana Koblerja. Dekan Kobler, ki zavzema to mesto že 26 let, uživa v javnosti in v cerkvi splošr.o spoštovanje. V časih najogab-nejše avstrofilske politike klerikalne strank si je očuval svojo narodno samozavest in se je zlasti v dobi svetovne vojne izkazal kot iskrenega narodnjaka. V Jugoslaviji ni maral slediti pogubni separatistični in bratomorni politiki klerikalnih kolovodij. Ves pritisk, da bi se uvrstil v armado politikujoče klerikalne duhovščine ter slepo sledil škofovemu političnemu vodstvu, je bil zaman. V zadnjem času se je dekan Kobler približal samostojnežem, ki so ga celo nameravali kandidirati za oblastno skupščino. Škof je sub poena oboedlentiae kandidaturo zabranil in dekan Kobler se je udal. Strahovit poraz klerikalcev pri oblastnih volitvah v Kranju, kjer se je tudi tokrat vse zavedno voiilstvo zbralo pod zastavo SDS, je klerikalce silno razkačil. Dekanu Koblerju so očitali, da je on kriv. ako klerikalna stranka ne napreduje- Čim so došli klerikalci nà "vlado in se čutijo varne pred posegom državne oblasti v svoie teroristične čine, so se odločili, da pričnejo s persekucijami poli ično nezanesljive duhovščine. Prva žrtev te persekucije je dekan Kobler. N egova odstavitev naj tudi prestraši duhovščino, v kateri se zadnji čas vedno očitneje pojavila odpor proti pogubni politiki SLS in zlorabi cerkve in vere v politične namene. Javna osramoiitev zaslužnega narodnjaka in vzornega duhovnika je Izzvala v mestu in po vsej Gorenjski velikansko ogorčenje. Celo duhovščina, ki po svoji večini zvesto služi SLS, je zaprepaščena ter se boji, da bo škofovo politično maščevanje imelo za cerkev in ugled svečeništva zle posledice. Značilno ie, da se župnik Dolinar, ki je sicer :i,nan fanatičen pristaš škofove poli'ike, do sedaj še ni mogel odločiti. da spre'me dekaniisko čast ki je bila na tak nekvalificiran način odvzeta enemn najvzglednejših slovenskih duhovnikov za to. ker se ta duhovnik ni hotel in mogel pokoriti politiki klerikalne stranke. Zaupnica novi Marxovi vladi Za vlado je glasovalo 235, proti pa 174 poslancev; 18 poslancev ni glasovalo! — Komunistični predlog, naj izstopi Nemčija iz Društva narodov, odklonjen z veliko večino. Berlin, 5. februarja, s. Državni zbor je danes ob 11. nadaljeval veliko politično debato. Glavne točke dnevnega reda so bile zaupnica vladnih strank, nezaupnice demokratov, socijalnih demokratov in komunistov ter predlog socijalnih demokratov, naj se govor nemško-nacijonalnega poslanca grofa Westarpa na državne stroške javno nabije v vseh občinah zasedenega ozemlja Pred glasovanjem je podal poslanec Guerard (centrum) v imenu svoje stranke izjavo, da se pristanek njegovih strankinih prijateljev k predlagani zaupnici nanaša na celokupno državno vlado in potemtakem načeloma tudi na vsakega njenega člana. Nato je bila zaupnica novi vladi spre- jeta z 235 proti 174 glasovom: 18 poslancev se je glasovanja vzdržalo. (Odobravanje na desnici.) Za zaupnico so glasovali nemški nacijonaici, centrum, bavarska ljudska stranka, nemška ljudska stranka, bavarska kmetska stranka in rlannoveranci. S tem so bile vse nezaupnice rešene. Nato se je poimensko glasovalo o komunističnem predlogu, naj bi državna vlada izstopila iz Drultva narodov. Za ta predlog so glasovali poleg komunistov tudi narodni socljallsti. Predlog je bil s 364 proti 64 glasovom odklonjen. Prihodnja seja državnega zbora se vrši v nedeljo ob 15. z dnevnim redom: zavarovanje brezposelnih. -S®- Važne določbe o reorganizaciji italijanske vojske Rim, 5. februarja, d V zvezi z reorga. nizaeijo vojske je Mussolini odredil, da ee ustanovi novo mesto vrhovnega načelnika Štaba, ki n»J nadzoruje delovanje načelni, kov generalnih štabov poedinih vrst »rož. ja oziroma armad. Ti načelniki pa nosijo le nadalje odgovornost za svoje delovanje. Vrhovni načelnik štaba imt Izdelati načrt obrambe države, določiti splošne smernice za vojno in predpisati poedinim vrstam orožja oziroma armadam splošno nalogo za dosego skupnega smotra. Stalin nevarno bolan Berlin, 5. februarja, s. «Vorwirte» pow» Sa, da je Stalin nevarno obolel ns želodcu ia malariji. Merodajai krogi raCanajo, de je bolezen Staline z osirom ns Ježki no* tranji položaj komunistične stranke veli« kega pomena. Novi luksuzni parnik na našem morju Dubrovnik, 5. februar js. n. Danes je do. spel semkaj novi luksuzni parnik «Prectt» Ionaslednik Petar», ki bo vozil med Keto. vem in Dubrovnikom. Sodišča ?n volilni imeniki V včerajšnjem listu smo izvedli iz znanega članka sodnega predsednika dr. Kotnika nekaj logičnih zaključkov ter pozvali odgovorne oblasti, naj napravijo red t volilnimi Imeniki. Vsled nelogične zveze dveh stavkov Izgleda, kakor da bi bili, navajajoč dr. Komikove razloge, naše kon-statacije glede Ingerence sodišč na sestavo volilnih Imenikov napisali v nasprotstvu s tozadevnim mišljenjem dr Kotnika. Naša ugotovitev pa je bila nasprotno mišljena le kot logično izvajanje dr Kotnikovih argumentov. Danes smo v tej stvari prejeli od g. predsednika dopis, ki ni le važen, kar ponovno povsem jasno precizira pravno plat vprašanja, temveč povrh tudi sporoča, da okrožno sodišče v Celju posebne občleske volilne imenike dosledno odklanja. O predsednik dr. Kotnik nam piše: »V svojem članku v št. 30 »Jutra« nisem trdil, da bi bila sestava volilnih imenikov stvar sodišč in da je anomaliji v ljubljanski oblasti vzrok nepra- Sedanjo gospodarsko krizo prenašajo gotovo najtežje kronski upokojenci in pa brezposelni, ki bi radi delali, pa vsled zastoja v gospodarskih podjetjih dela ne morejo dobiti. Dočim se drugi delovni sloji za silo ie preživljajo, četudi z velikimi omejitvami, so kronski upokojenci in brezposelni naravnost prisiljeni stradati. Režim RR v svojih večnih krizah ni imel zanje niti razumevanja niti časa, da bi mislil nanje. Upravičeno so pričakovali zboljšanja svojega poiožaja samo od izpremembe režima. V svojem pričakovanju pa so bih kruto prevarani, kakor so pokazali najnovejši dogodki v Beogradu. Nihče ni bede kronskih upokojencev in brezposelnih politično bolj izrabljal kakor SLS. Dokler je bila v opoziciji, se je njeno prijateljstvo napram njim kar cedilo od same milobe in ogorčenja nad zapostavljanjem teh revežev, katerim Je dopovedovala, da nobena druga stranka nima srca za nje. Vedeli smo, da je vse to bila hlnav-ščin a toda nihče ni pričakoval, da bo klerikalna stranka popolnoma zatajila vso svojo opozicij onalno preteklost ter svoje toliko hvallsano socijalno čustvovanje, kakor je to storila v trenotku, ko Je vstopila v vlado. Res Je sicer, da ne more od SLS nihče zahtevati ustvaritve novih nebes, niti takih ae, kakor Jih je sama zahtevala od drugih. Upravičeno pa Je vsakdo pričakoval da bo storila vse v okviru možnosti ter tako pokazala, da se nI porežimila le radi pohlepa svojih voditeljev po ministrskih stolčkih. Baš v vprašanju kronskih upokojencev in brezposelnih pa Ji Je bila dana moinost, da takoj nekaj pozitivnega napravi. Toda tudi tu je SLS popolnoma prevarala najskromnejše nade. Lansko leto meseca aprila Je posl Žebot poslal fin. ministru spomenico, v kateri Je zahteval, naj se pokojnine kronskih upokojencev Izpremenijo v dinarske. Sredi oktobra L 1926 je prejel od fin. ministra odgovor, da se bo prevedba starih kronskih pokojnin kmalu izvedla, ker so pripravljalna dela že končana ter Je izdelan tudi osnutek za prevedbo. Tako je minister potolažil poslanca z novim budžetom. Ko se je torej vršila razprava o fin. zakonu. Je bila klerikalcem kot vladni stranki dana prilika, da že »temeliito proučeno« stvar pos'avljo na dnevni red ter določbo o Izenačenju kronskih upokojencev kratkim potom uveljavijo v finančnem zakonu. Zgodilo pa se Je nasprotno, klerikalci so pljunili na svoje lastne zahteve od lanskega leta. zavrgli že izdelani načrt fin. ministrstva ln odklonili mirne duše predlog samostojnih demokra'ov. naj se v lin. zakon vstavi določba o prevedbi kronskih pokojnin na dinarske. In tako bodo kronski upokojenci še nadalje stradali, a »Slovenec« bo še dalje fr-čil svoje krokodilske solze, kadar bo zopet kdo izmed njih od lakote umrl. Na enak način so pokazali klerikalci svoje socijalno čustvovanje tudi napram brezposelnim. Edino zatočišče brezposelnih so bile doslej borze dela, ki so brez dvoma zelo potrebna socijalna ustanova. To se priznali tudi klerikalci, ko so protestirali proti ukinitvi državnih posredovalnic za delo na Štajerskem in v Prekmurju pod režimom RR. kl je odpravli s fin. zakonom za L 1926-27 vse J>orze dela razen v Beogradu, Zagrehu ln v Ljubljani. Lani meseca maja so klerikalni poslanci dr. Gosar, Pr. Kremžar in Fr. SmodeJ nasloviti na tedanjega ministra za socijalno politiko Milana Simonovlča Interpelacijo, v kateri navajajo, da m bilo za redukcijo delavskih posredovalnic nobenega stvarnega razloga ter tudi ne nlkake finančne potrebe in sicer tem mani, ker se že od J. 1923 dalje pobira za borze dela od vseh zavarovanih delavcev poseben prispevek v višini Sodstotnega prispevka. Takrat Je sedanji minister za soclja'no politiko dr. Gosar grmel proti tedanjemu ministru za socijalno politiko: 1) Ali vam je znan bedni položaj brezposelnega delavstva v vsej državi ln še prav posebej v Sloveniji? 2) Kaj nameravate ukreniti, da se organizacija posredovanja dela v državi znova Izvede? 3) Kaj nameravate ukreniti v svrho uspešnega podpiranja brezposelnih? 4) AH In kdaj nameravate Izdati pravilnik o uporabi spredaj omejenega prispevka za borze dela v svrho delavskega posredovanja ln za podporo brezposelnega delavstva? To je bilo lani. Letos, ko Je minister za socijalno pnU'fko dr. Gosar. pa klerikalci, poteim. ko »o priSH v vlado, niso tam! odobrili odprave borz v Mariboru. Celju In Prekmurju ampak so tod! pristali na nefrt prejšnje vlade RR da se ukinejo tudi ostale borz« dela Is da naj njim namenjen de- vilna interpretacija zakona pri deZd-nem sodišču v Ljubljani. Sem pa mnenja, da sodišče, kateremu pristoja potrditev volilnih imenikov po ČL 3. zakona z dne 30. V. 1922 IL 184 Ur. lista, ne sme bi ne more potrditi nobenega volilnega imenika, za kojega pravni obstoj ni zakonite podlage. Okrožno sodišče v Celju odklanja dosledno potrditev posebnih voL Imenikov za volitev v občinske odbore. Sc jih kaka občina kljub določbi Čl. 47. zakona z dne 30. 6. 1923, Služb. nov. Br. 146>A-23 ln dotične okrožnice velikih županov — še predloži v potrditev. Taki od sodišča nepotrjeni volilni Imeniki potem ne morejo služIti za podla z o občinskim volitvam.« Najnovejša poročiia Iz Beograda pravijo, da Je minister notranjih zadev odredil, nai se vse pripravi za provedbo občinskih volitev v Ljubljani. Zadeva volilnega Imenika Je s tem dobila največjo^ aktualnost Zato ponavljamo: Napravite redi nar še nadalje ostane v Hipotekami banki v Beogradu. Vlada RR nI črt«la iz proračuna ministrstva za socijalno politiko samo Invalidom več kot 80 milijonov Din, ampak Je črtala tudi kredit za osrednjo borzo dela in za vse borze dela sploh. UklnlH so м krediti za zašč''o mladine, zmanjšale podpore humanitarnim društvom na polovice ter podpore onemoglim za tretjino. Zlasti znatno so bili reducirani Izdatki za Slovenijo. Samostojni demokrat posl. Demetrovič Je ostro graja' v fin. odboru dne 17. januarja t l postopanje vlade. posl. Smode) pa Je ob tej priliki naglašal. da v naši državi nI skoro nič socljalne politike, grajal postopanje i Invalidi ter obžaloval, da se nihče ne brie? za brezposelne In da se oklnfajo obs'oJeče borze dela. kar kaže, da nI prav nobenega smisla za socijalne dolžnosti države. Čez 14 dn' Je Isti posl. SmodeJ. potem ko le dr. Pr. Gosar postal minister za socijalno politiko hit relerent nove vladne večine ter Je. pristal na prav tak proračun ministrstva za socflalno politiko kakor ga le Izdelala vlada RRÎ Vse Izboljševale predlo« SDS so gg SmodeJ In tovariši sedaj od-klonlkllll V«e to Je nov dokaz, da Imajo klerikalci svoje »ocilalno čustvo samo na Jeziku, da oa Jim takrai. ko Imajo moč v rokah. nI orav nič ma' za potrebe nalbedneWh med rtami V oportclll pravi Saimar'tanl, na vladi bre^srčn' Pska tisti. Nllm Je bilo važno, da sedelo na ministrske stole, uboga pen-Htonlstovska ln brezposelna raja pa naj čaka. Resnica oči kolje «Slovenec» sipa strup iz sebe, kakor kača, če ji stopiš na glavo. S falzifikatl notoričnih dejslev, z vsemi sredstvi l|. guorijanske morale bi škofov list svojim bralcem rad prikril resnioo, hčerko božjo, a je ne more in naj $e še tako zvija in še tako psuje. Dejstva da je SLS in njeno parlamentarno zastopstvo radi ministrskih portfeljev čez noč presedlalo iz skrajne levice na skrajno desnico, «Slovenec» ne more zatajiti a čim bolj piše sedaj o «velikih momentih» in «velikih dogodkih» ter o «dema-goških predlogih» opozicije, tem bolj samega sebe in vodstvo SLS tolče po zobeh. Naša poročila zadnjih dni so bila stvarna in točna v nasprotju s poročili «Slovenca» in njegovega najetega po-magača Iz Merkurjeve tiskarne, ki je prav tako kakor škofov list popolnoma utajil vse predloge, proti katerim je SLS glasovala v finančnem odhom. dasi je to glasovanje za presojo doslednosti in poštenosti klerikalne politike funda-mentàlne važnosti. .Mi smo objektivno poročali tako o predlogih vladne večine, kakor o predlogih opozicije. Ničesar nismo pretiravali mi, pač pa so pognali politiko SLS klerikalni poslanci in klerikalni ministri do takega absurda, da celo najvnetejši pristaši SLS strmijo in ne morejo verjeti. da je tako politično kameleonstvo sploh mogoče. «Politično boljševištvo» nam očita «Slovenec», a zakaj? Menda zato, ker ničesar drugega nismo beležili. kakor goia fakta. ki — ne po naši krivdi! — do kosti kompromitirajo SLS in njene zastopnike in menda zato. ker v tej zvezi ničesar drugega nismo citirali. kakor govore in predloge klerikalnih poslancev ter članke iz «Slovenca» in drugih klerikalnih novin! Mi smo povsem nedolžni, če je sedanja politika SLS v diametralnem nasprotstvu z ono politiko, ki so jo klerikalci delali skoraj 7 let boja do pred desetimi dnevi, kakor tudi ne moremo mi izpremeniti žalostne istine. da sedaj dejanje in glasovanje klerikalnih poslancev na laž postavlja tisočere in tisočere obljube, ki so jih ljudstvu dajali prevarantski demagogi — dokler je .bila SLS v opoziciji Danes ponovno trdimo, da želimo režimu KUN vsaj nekaj mesecev obstoja, ker smo uverjeni. da se bo v tem času klerikalna politika tudi najbolj zabitemu pristašu SLS pokazala v pravi luči. Za pametne liudi je bil že zadnji teden pisave «Slovenca» ter nastop klerikalcev v finančnem odboru dovolj ln-struktiven. Končno opozarjamo Se na to. da nismo SLS in klerikalcev zadnji teden niti najmanj delali odgovornih za kake «stare grehe» ali celo za «grehe prejšnjih režimov». To pa že radi tega ne, ker nam je primanjkovalo prostora za zadostno in zasluženo ožigosanje klerikalne politike zadnjega tedna SLS je sicer kot večinska stranka Slovencev po parlamentarnih principih že preje nosila levji del odgovornosti za javne razmere v Sloveniji a odkar je vstopila v vlado, pa ne more nihče več trditi, da ona ne nosi absolutne odgovornosti. Dolžnost in pravica našega lista • je. da o delu poslancev SLS na odgovornem mestu slovensko javnost nepri. strano informira in to tembolj, ker se je SLS že takoj po prevzemu ministrskih portfeljev sama postavila na sramotni oder. Ne SDS. marveč SLS je na zatožni klopi! Klerikalna taktika, ki je na eni strani SDS devala v grob in jo razglašala za brezpomembno in mrtvo na drugi strani pa valila na SDS odgovornost in krivdo za vsako konjsko figo v državi (in celo za svoj vstop v vlado!), že preje ni uspevala, tem manj se bo pa obnesla sedaj, ko sedi SLS na ministrskih foteljih ter nosi polno odgovornost Politične beležke Socijalisti o novi «demisijski vladi» Glasilo socijalistične stranke Jugoslavije «Delavska Politik»» smatra, da je Uzuno> vič sprejel klerikalce v vlado zato, da jih do kosti kompromitira in ugotavlja, da mu je to takorekoč že prvi dan uspelo. Kar so klerikalci kot vladna stranka storili v fi. nančnem odboru je hujše od svoječasne kapitulacije Stjepana Radiča. «Priznati mo» ramo — piše «Delavska Politika» — da ae Je gonpod Uaunovič lotil tvojega fcrvniške« ga posla t nenavadno vnemo in da je ie te prve dni svoje najnovejše šeste vlsde svo« Je nove zaveznike, slovenske klerikalce, že tako močno kompromitiral da lahko brez skrbi ie spet demisijonrra... Da bi rad avojim klerikalnim zaveznikom čimprej ca» vil vrat, se je pokazalo na seji finančnega odbora. Tu je g. Uzunovič poslal v boj aa svojo demiaijsko vlado klerikalne mi. niatr« In poslance, kakor je prej v takih slučajih pošiljal v boj radičevce. In kakor •o mu prej radičevei fanatično alužill tako so mu topot klerikalci. Odbili so čisto in kratko vse predloge opozicije, ki »o šli za tem. da se znižajo in izenačijo davki, po» viiajo krediti ca socijalno politiko, poma. ga brezposelnim, dvigne in reii Industrijo itd Itd Glasovali so kratkomalo proti svojim lastnim predlogom, ki so Jih ie pred tednom objavljali v «Slovencu» kot pred. loge klerikanegs poslanskega kluba za re« Ittev gospodarske in socialne krize! Polom klerikalne politike v finančnem odboru je tako velik in svojevraten. da se skoro ne da primerjati niti • polomom republikan» ska politike g. Radič»! Gospod Uzunovič Je torej lahko zadovoljen! Ce so tudi sh> venski volilci zadovoljni, je drugo vpraia« nje. Ce ae ne motimo, eo bile uprav te dni volitve v oblastne skupščine, in če se ne motimo, so klerikalci ie pri teh volitvah trdili, da ne gredo v vlado, v kateri aedi generaL Zahtevali so izenačenje davkov in sploh vse tisto, kar se je te dni v finanč» nem odboru zahtevalo od vlade, da ae ukloni gospodarska kriza in reši — pa so te dni šli v Isto vlado, t istim generalom ln odbili tiste predloge, ca katere so se potegovali v volilni borbi in zaradi kate» rib jim Je narod zaupal svoje frnikulel Al) ai moremo sploh predstaviti bolj zaprepa» ičujočega političnega pojave? Radič je vsaj rogovilil in straiil. klerikalci so se pa udali na celi črti. se na celi črti zamočvf» rili kompromitirali In izdali so ves sfovee» aki narod — v čigavo korist?» Konflikt radi radičevskih mest v vodstvu Narodne skupščine V parlamentarnih državah je običaj, da ima v predsedniitvu parlamente tudi opo» sicija svoje predstavnike. Vaekakor pa spremembe v sestavi vladine večine ofcl» čajno ne vplivajo nt parlamentarno pred» sedniitvo. Tako vidimo n. pr. na Nemškem da je predsednik Reichataga socijalni de« mokra t akortvno je soc. dem. stranka v najostrejii opoziciji proti vladi Pri nae to ae stvari razvile drugače in uveljavila te je praksa, da je wodstvo parlamenta ia. ključno v rok t h vladnih strank Oprti n» to prakso so pričeli radikali in klerikalci tedaj zahtevati od radičevskih parlamen« tarnih funkcijonarjev, da naj kot opazi ci» jenalci odložijo tvoja mesta. Gre za skup» ičinslccga podpredsednika Pasariča in taj» nika Bačiniča. Toda radičevei to zahtevo odklanjajo in pool. Bačinit i« »Javil: «Mi» dva (a g. Pasaričem) ne odstopiva. Ako to vladni večini ni všeč, naj naju poicnrjol Mi smatramo, da naju ie izvolila Narodna skupičina. Ako bi se predsedniitvo Narod, ne skupécine volilo po vsaki izpremembi vlade. Si bilo iluzome, da se Narodna skupščina obligatno sestaja vsako leto 20. oktobra ter ponovno voli svoje predsedni» itvot» Kakšno zauoanje vživa vlada RaKa Sedanja vlada, ki stoji v znamenju RaKa In v kateri klerikalci krepko nazaj »fo-rikajo«. vffva tako malo zaupanja celo med radBcalniml poslanci da min. predsednik niti med njimi, ki niso baš Izbirčni In ki si radi ministrskih portfeljev prav radi Skočijo v lase. ne more dobit! ljudi za tri Izpraznjena ministrstva. Kar se tiče zaupanja. ki ga vživa med Dudstvom. smo že ugotovili da predstavlja sedanja vlada samo 33* vseh volilcev I. 1925. i ozirom na oblastne volitve pa še man), ker so radikali dobili pri nlih za 25* man) glasov kakor I. 1925. nazadovali pa so tudi klerikalci. »Slovenec« torei na to zaupanje ne more bit! tako preveč pnnoten. Pa tudi na zaupanje drugega ustavnega faktorja bi te mu ne bilo treba sklicevati, bai zato, ker sedi tudi v novi vladi general kot prometni minister. Ta general predstavlja največjo nezaupnico zlasti klerikalni stranki ki Je Imela že dva prometna ministra, dr. Korošca in prof. Sušnika. Ce bi se ta dva gospoda kot prometna ministra res izkazala, bi bilo po našem mnenju popolnoma naravna da bi te enemu ali drugemu general umaknil. Očivldno so smatrali na me-rodajnem mestu za potrebo, da ostane v vladi RaKa general kot prometni minister, zato da bodo vsaj vlaki naprej »forlkall«. Zemljoradnlki o šesti Uzunovi-cevi vladi Beograjske »Novosti«, pri katerih ima glavno besedo vodja srbskih zemljoradni-kpv Joca Jovanovič, označujejo novo Uzu-novičevo vlado kot mrtvo rojeno dete. Uzunovič je sestavil svojo vlado Iz manjšine. Radikali vseh treh frakcij so pretrpeli težke neuspehe pri oblastnih volitvah. Kijub terorju policije so padli za 20—25 odstotkov glasov napram volitvam od 8. februarja 1925. Treba je skrajne smelosti, da se po takem neuspehu, v tako težkem gospodarskem in političnem položaju sestavi vlada s tremi glasovi večine, ki bi med narodom v slučaju svobodnih volitev ne dobila niti 300.000 kroglic. Svoboden plebiscit bi odpiha! to bedno vlado kakor pleve. Treba Je vedeti, da so dejansko parlamentarne samo tiste vlade, za katerimi stoji večine naroda. To pa brezdvomno ni slučaj z Uzunovičevo vlado. Vseh njegovih šes» vlad nosi torej objektivno značaj neparlamentarnih vlad brez vsake avtori-ette. Dr. Korošec bi mirne duše mogel ostati prost zgodovinske odgovornosti, da Je s svojim pjlidčnlm kapitalom še enkrat izvlekel iz blata radikalni voz. Ici nevzdržno drvi v propast — »Slovenec« bo seveda kljub temu pisat, kako je vlada trdna ia kako velik moment Je bil, da so tierikaici sedli k vladnim koritom. Vlada pripravlja redukcijo uradniških pokojnin? Beograd, 5. februarja, p »Večernje Novosti« pišejo, da namerava predložiti vla-da v skupščini zakonski predlog, s katerim naj se državnim nameščencem znižajo pokojnine. Vest o tej nameri vlade le povsod zlasti pa med državnimi nameščenci vzbudila ogorčenje. Federalisti in radicevski disidenti Zagreb, 5. februarja, r. V Zagrebu te mudi že par dni vodja radičevskih disi« d en tov v Dalmaciji dr. Mimica. ki se po gaja s federalisti za združitev obeh struj v Dalmaciji Iz anketnega odbora Beograd, 6. februarja, p Naše včerajšnje poročilo o podaljšanju roka anketnemu odboru je treba popraviti v toliko, da je ta r.red log stavil poel. dr. Popovič (SDS), In sicer v svrho. da ožji odsek anketnega odbora še enkrat poskusi najti formulacijo v smislu zahtev SDS, ki hoče ugotoviti odgovornost ne samo uradnikov, temveč tudi ministrov v aferi Rade Pašlča. Ako se to ne posreči, bo SDS predložila Narodni skupščini svoje posebno mIHjenje. Boj za prestolonasledstvo v Rumuniji Časopisi ne smejo poročati ničesar. — Akcija princa Karla zavzema vedno širše kroge» — Vpliv kraljice Marije» Bukarešta. 5. februarja, a. Ze delj časa te opaža v javnosti gotova nervoznoet, ki nikakor ne pojema, ampak Se celo vedno bolj narašča. Ni dvoma, da je to vznemirjenje v zvezi a poslabšanjem zdravja kralja Ferdinanda ln govoricami o pjvraiku bivšega prestolonaslednika v domovino Vlada je odredila oMirne mere, da bi je dogodki, ki se. o tem to ti vgi sveeti, pripravljajo, ue zalotili nepripravljene. Na raznih točkah države zbira vojaštvo, zlasti v Brdelju Vladni krogi izjavljajo, da je te korake pripisati gotovim manifestacijam, ki Jih opazujejo v Brdelju. Vojni minuter Mireescu je imel * generalom Jovanovicijem in načelnikom generalnega štaba Lupeacirm dolgo konferenco, na katero je priiel tudi ministrski predsednik general Averescu. Predstavniki vseh listov ao bili hkrati pozvani v ministrsko predsedniStvo. kjer ao Jim sporočili. da ne «mejo ničesar pisati o nameravanem povratku princa Karla in o vojaških transportih, aicer bodo listi zaplenjeni ia eventualno celo ustavljeni. Z raznih strani te čuje, da je pripisati vse te korake vlade vplivu kraljice Marije in njenega zaveznika, bivšega ministrskega predsednika Bratiana. Vlada je v velikh škripcih, ker ne ve, kakšno stališče naj zavzame. Averescu razmišlja, ali bi bila tanj boljša reši lev regent si va ali pa povratka bivšega prestolonaslednika. Pariz. 6. februarja, a. «Chicago Tribune» poroča iz Bukarešte, da Je priilo v zbornici in senatu do zelo bunih nastopov, ko je na-cijonalna kmetska stranka zahtevala, naj te princu Karlu zopet vrnejo pravice prestolonaslednika, ker Je le sa tn način mogoče obdržati v Rumuniji konstitucijonalno monarhijo. Vladne stranke so proti temu predlogu nastopile zelo ostro. Nekateri littl ki ao objavili sklep nacijonalne stranke, to bili zaplenjeni. Časopisju Je prepovedano razpravljati o vprašanju preetolonaeledstve. Napetost med Anglijo in Rusijo Trgovinska pogodba z Rusijo bo razveljavljena? - Sovjeti propagirajo komunizem povsod, kjer morejo škodovati Angliji. London. 5. februarja, gd. Reuterjev urad poroča: V ruskih krogih so razširjene govorice, da namerava angleška vlada razveljaviti trgovinsko pogodbo z Rusijo, ker sodelujejo sovjeti s kan-tonsko vlado. Uradni krogi teh govoric ne potrjujejo, pa jih tudi ne zanikajo. «Daily Mati» nadaljuje svojo ostro kampanjo proti sovjelom in zahteva, naj vlada izžene rusko diplomatsko in trgovinsko misijo Iz Londona. O vplivu Rusije na postopanje Južnokiiajske vlade sta govorila na seji ministrskega sveta tudi ministra Bridgeman in Joyn-son-Hicks. V predmestju Londona je zborovala konservativna organizacija. Pri tej priliki Je povzel besedo tudi notranji minister Joynson Hicks in podal nekaj îzjav o Rusiji, ki so. kar je naravno, zbudile veliko pozornost, zlasti ker jih je po- dal aktiven član vlade. Minister Je rekel, da po njegovem mnenju nima pravega pomena, da ostane ruska diplomatska ln trgovinska misija še nadalje v Londonu, ker ve ves svet da se povsod tam, kjer meji Anglija na druge države, pojavljajo sovjetski emisarji in delajo Veliki Britaniji težave. Rusi odkrito pripovedujejo, da hočejo streti angleško moč. Dokler je Anglija z Rusijo oficijelno v dobrih odnošajih, ni mogoče prepovedati ruskim diplomatskim zastopnikom dostop na angleška tla ali nadzorovati njihovo početje. Minister pa je prepričan o potrebi, da ne prihajajo v deželo tujci, ki hočejo le delati nemire. Dokler je sedanja angleška vlada na krmilu, ni vzroka za vznemirjanje, ker skrbno pazi na vsak dogodek. Italija podpira Anglijo na Kitajskem Mussolini na strani Anglije, ker sil — Vznemirjenje v Londonu« za pogajanja. — Rim. 6. februarja, g. Listi objavljajo brzojavke iz Londona, po katerih se vrše med angleško in italijansko vlado živahni razgovori glede Kitajske. Rarpovori so prisrčni In te na obeti straneh opaža volja, da ae v tej zadevi doseže popoln sporazum. «Tribuna) prinaša članek, v katerem pobija kitajsko zahtevo, naj Anglija ne pošilja svojih čet v Vzhodno Azijo. Društvo narodov se ne sme vmeSavati v kitajske zadeve. Kapitulacije in eksteritorijalnoet driav te ne smejo ukiniti na povelje iz Moskve. O tem vpraSanju se more razpravljati le. ako Je na razpolago dovolj vojaiklh sil. Zalo niso na mahi protesti proti pošiljanju encle-ikih čet na Kitajsko. Tudi Italija ee mora udeležiti urejevanja razmer na Daljnem vzhodu. «O I o r n a I e d* 11 a 11 a» pravi da je treba «stanovitl enotno fronto na Kitajskem. Italija te bo pridružila angleški poliliki. ki gre za tem. da se zaščitijo nacijonalni interesi Kitajcev, že sedaj Je nekaj njenih vojnih ladi) v vzhodnmzirskem vodovju, vlaia pa bo poslala na Kitajsko tudi Čete. če bo potrebno. Sedaj Je treba bolj nastopiti in ne toliko govoriti. Duh Mističnega režima zahteva dejanja, zlasti ako je treba braniti nacijonalne interese. • «Corriere della Sera» pravi, da Je dolžnost Italije podpirati Anglijo. IlaJlia Je pripravljena podpirati Anglije na Kitajskem. London. S. Januarja Пз) Položaj na Kitajskem. kjer se Je praznovalo novo leto. je v glavnem nespremenjen. O' Malley ostane za sedaj v Hankoru. Vlada »e bavl nadalje C odklonitvijo ane!«8V?h nredlocov s strani kantonsketrs zunanleca ministra Cena. toda na včeraBntem ministrskem svetu ni pri JI o do odWilnfh sklenov. Po zadnHh vesteb je koncentrirala ameriška vlada 33 vrmih ladij ln 2500 mornarjev, ki so določeni v obrambo *merf*Vrh državljanov na Kitajskem. Arthur Henderwi In 0re* HIsks sta odposlala Vantonskemu «unanfemn ministru ^enu tledpčo hraojsvVo: «AnsIMko de-lavatvo je odločno as pogajanja ki poživlja zahtevajo to italijanski intere-— Angleški delavski voditelji Boj za Šanghaj. prizadeti 6trsnki, naj Jih nadaljujeta.» Lendon, 5. februarja. 6. Iz Tokija poročajo, da je mornariSki minister dal eni oklop-ni križarki in ïtirim torpedovkim nalog, naj bodo pripravljene za odhod na Kitajsko. Po veeteh ia Sanghaja so v pokrajini Hinan izbruhnili boji med nacijonalnimi četami in kmeti, ki se upirajo plačali davke, ki jih pobira kantonska armada. skromno dvesobno stanovanje. Sooelu e umetnUk' orkester no krememt značaj, zlasti pa se Je veselil napredka v svojem jamskem kraljestvu z ozirom na invensticije pri premogovniku v Velenju, ki se bližajo svoji uresničitvi, in bi ustvarile vse predpogoje za čim lepši razmah največjega državnega rudnika v Sloveniji Poleg težkega jamskega dela se je kot navdušen Ceh vedno živo spominjal tudi poslanstva Tyrševega in Fugnerjeve-ga, bil podstarosta velenjskega ln zvest član šoštanjskega Sokola. Naša srca so žalostna vsa, ustne Ti tiho šepetajo: »Na srečo!« dragi, nepozabni Jaro! Tvoji prijateljl-radariL Boj za našo univerzo Ko se je v prvih popovratnih letih izpolnil skoro stoletni sen našega naroda — oživljenje vseučilišča — je šlo to dejstvo skoraj neopaženo mimo naše javnosti. Bilo so pač časi srditega boja za obstanek. Medtem pa je mlada institucija rastla. Plodovi njenega na učnega in znanstvenega dela so se kazali vedno očitneje. Toda ravno ta mir v prvih letih obstanka in pa razdivjanost ob njenem početku sta povzročila nekako odtujenost narodnih mas napram univerzi. Politične razmere in gospodarsko stanje naše države v zadnjih dveh letih pa je začelo spravljati na površje razne vesti o delnem in celo o popolnem ukinjenju univerze. Ob vsaki taki priliki je završalo na Kongresnem trgu, kakor ie bi dregnil v osje gnezdo. Zato ni čudno, da je kot poglavitna želja v novoletni sentenci predsednika akademske reprezentance: ukinjenje. toda ne ukinjenje univerze, temveč vznemir-jajočih vesti in vojnega stanja. Zato smo imeli pred kratkim zopet, če prav !e v posredni zvezi, stavke na naših univerzah. To kaže. da so začeli naši viso-košolci kot najbolj prizadeti voditi račune o vsakem pokretu, ki se tiče naše univerze. Da bi se pri tem učinkoviteje afirmirali, so prešli celo preko mišljenskih nasprotij in se pred leti stanovsko organizirali v Svetu slušateljev ljubljanske univerze, svoji reprezentanci. Naloga Sveta je. da kot prvo-boritelj na čelu vseh fakultet in vsega dijaštva stoji za idejo ohranitve in izpopolnitve ljubljanskega vseučilišča. Univerza je danes nepopolna. Temeljni kamni njenega ognjišča se majejo in razpadajo, mesto da bi mu dolagali novih. Ne zahtevamo več, kar že imamo; dajte le onemu, kar že živi, možnost življenja. In ne samo, da naša univerza šepa na vseh krajih. Tudi boj naših slušateljev za borni obstanek dostikrat ni mnogo lažji od onega, ki so ga bili po Dunaju in drugod veliki možje našega naroda. Vprašanje prehrane s skupno akademsko menzo se duši pod razvalinami Akademskega podpornega društva. Stanovanjske razmere daleko niso povoljne. Prežalostno sliko pa bi dobili, če bi se začeli natančneje pečati z zdravstvenimi in ostalimi socijalnimi razmerami naših akademikov. Umevno je, da se za univerzo bore akademiki kot prvi prizadeti. Žalostno pa je, da ta boj ne najde v javnosti odmeva, kakor ga zasluži. Recimo, da tiči krivda nekaj na akademikih samih, nekaj v nenormalnih časih Qb rojstvu univerze in nekaj drugod Naša volja je: univerza ne sme biti zgolj vprašanje akademikov in mogoče še inteligenčnega sloja; univerza naj bo osrednji živec, ki dovaja celokupnemu narodu hrano duševnega povzdiga in kulturnega razvoja. Ako ta živec zamre, zamrlo bo narodno življenje. Ideje naše univerze naj prodro v najširše plasti naroda, v zadnjo gorsko vas. Potem bo dijaštvo imelo nezlomljivo oporo, potem ga ne bo, ki bi se upal ponovno igračkati z ukinitvami in podobnim. Pa tudi slušatelji sami si pomagajo po svojih močeh. Za svoje dlje in želje potrebujejo predvsem gmotnih sredstev. Da se dokopljejo na varno v tem oziru in da povdarijo reprezentančni značaj naše univerze za narod, so se letos združili v namenu, da prlrede svoj prvi reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze. Motiv jim je dvojen. Poka-zati javnosti skupnost tako v reprezentiranju kakor v odporu, v stavkah kadar so potrebne, ter v delu za to univerzo; dobiti sredstva za uresničenje svojih ciljev, prepotrebnih znanstvenih in socijalnih ustanov, kakor knjižnice, bolniške blagajne in drugo. Organizatorji tega plesa so pritegnili najširše narodove kroge. Res. da je s tem enim kakor drugim naložena marsikatera žrtev, toda žrtev je vredna cilja, ki nam sveti pred očmi. Ta ples so izrabili akademiki kot priliko, da ob njem ln na njem izvrše revijo onih. ki jim beseda: «naš mladi rod — naša mla. da bodočnost», ni le fraza na ustih, temveč živ utrip srca. Res ni prijetno žrtvovati, toda še tem huje. še mrzleje zadene srce, če bi akademiki naleteli na nerazumevanje občinstva. Vendar pa se nam tega m za enkrat bati častno število onih. ki smo jih iz vseh narodovih krogov pritegnili kot častne dame k sodelovanju, nam daje najlepše nade. Pa tudi njihov odziv sam. bodisi da so osebno posvetile svoje sile temu delu, bodisi da so ga gmotno podprle Naj imajo zavest, da njihovo žrtvovanje ni šlo samo za zunanji sUaJ ali celo za zabavo akademikov. temveč da je vsaka po svojih močeh polagala kamen k ponosni zgradbi naše univerze. Ta zavest naj jim bo plačilo, v kolikor naša hvaležnost, ki bo hranila njihova imena v svetlem spominu, ne more biti popolna. Naša univerza bo rastla, procvttala in uspevala, dokler bodo na njenem braniku stali naši akademiki in dokler bo ves narod na jasen in zaznaten način izpovedoval: «Mi smo za vami in z vami» _ 30 milijonov za srbske sirote Te dni je bila končana v Beogradu dolgoletna zapuščinska pravda o zapuščini bivšega srbskega konzula v Parizu, Zivka Barlovca, ki je že leta 1915 zapustil vse svoje ogromno premoženje za srbske sirote. Njegovi sorodniki so Izpodbijali oporoko, katero pa je sedaj vrhovno sodišče potrdilo. Zivko Barlovac Je bil Iz ugledne beograjske hiše in zadnji potomec nekdaj slovite rodbine Barlovcev. V smislu njegove oporoke se ustanovi »Zadužbina Jovlce Barlovca, bivšega trgovca iz Beograda«. Premoženje se ceni na preko 30 milijonov dinarjev. Iz tega fonda se bo vzdrževala siromašna srbska deca brez staršev, vključno do 10. leta. Margareta Mefisto Faust Za vodil j a Berite imena! Camilla Horn Emil Jannings Gosta Flkmann Yvette Guilbert so glavni igralci filma FAUST Pride v kino Ljubljanski dvor Smrt glasovitega črnogorskega hajduka Kolaiin, 28. ianuarja Da bo tudi slovenski javnosti znano, kako naporno službo Izvršujejo naši orožniki v kršni črni gori, vam poročam o boju ln končni smrti enega najnevarnejših ln najbolj krvoločnih odmetnikov Črne gore, Bracana Popoviča, ki je ogrožal javno varnost v okrajih Kolašina, Nikšiča in Podgo-rice. Bracan Popovič je pobegnil že 25. decembra 1926 Iz zaporov okrožnega sodišča v Kolašinu in odšel med odmetnike. Kmalu je postal silno drzen cestni ropar ta nasilnež, ki je izvršil v okolici Nikšiča, Podgorice in Kolašina brezštevilne rope in ima oa vesti tudi več umorov. Bil je vrhu tega tudi politični odmetnik. Znal se je uspešno skrivati v gorah in šuma h tako, da mu ni bilo mogoče prid do živega. To ga je v toliko ohrabrilo, da se je smatral popolnoma sigurnega, posebno ker je imel med narodom nehroj pristašev, ki so mu šli v vsakem oziru na roko. Zadnje čase je posta! že tako predrzen, da je pismeno grozil posameznim in visokim funkcionarjem s smrtjo in jim celo. podrobno objavil način usmrtitve. In to je bilo zanj usode-polno. Ze precej časa se je govorilo, da se je umaknil Popovič vsled letošnje ostre zime v nižje ležeče kraje v okolici Kolašina in Podgorice. Radi tega je bila služba žan-darmerije ojačena, kar je Popoviča popolnoma desorijentiralo, osobito, ker so nekoliko poprej ujeli že njegovo priležnico. Poslej Je pričel begati iz kraja v kraj in se J« končno 16. januarja pojavil v gorskem selu Kržane. 30 km vzhodno od Podgorice proti Kolašinu. V imenovanem selu se Je slučajno mudil kritičnega dne na dopustu orožnik Vladimir Zivkovič, ki Je od svojih sester zvedel, da prebiva Popovič v neki kolibi pri neki starki. Zivkovič se Je brez obotavljanja preoblekel v seljaško obleko, da bi ga odmetnik ne opazil, oborožil s službenim revolverjem še svojega svaka, sam pa vzel puško, ki jo ie imel s seboj. Tako oborožena sta se Zivkovič in njegov svak ob 10. dopoldne približala kolibi, v kateri je bil Popovič. Zivkovič se je postavil s puško ipred vrata, njeg«ov svak pa na nasprotno stran kolibe pri neki odprtini. Tako skrita sta nekaj časa čakala. Naenkrat se Je pojavil na vratih Popovič ta se oprezno oziral po okolici. Med tem pa Je že počil prvi stre! Iz Zivkoviče-ve puške in Popovič se je zgrudil, zadet v prša, pred koliba Kmalu pa se je zopet dvignil ta vrgel prod Zlvkovičo dve bombi, ki pa k sr«a nista eksplodirali. Ko Je odmetnik videl, da bombi nista eksplodira!!, Je pripravil svojo puško na strel. V tem trenotku pa je Zivkovič že v drugič ustrelil ta odmetnik se je vnovič zgrudil na tla. Bil pa Je še vedno živ. Zato je priskočil k nJemu Zivkovfdev svak ta oddal na nJega osem revolversklh strelov, nakar je nastopila takojšnja smrt. Ubiti Bracan Popovič, ki je bil oglašen in ocenjen odmetnik. je HI oborožen do zob. Da ni orožnik Zivkovič nastopil tako smelo ta previdno, bi se hajduku nedvomno posrečilo pobegnit], kar M imelo nedogled- ae posledice. Cim je aarod na anal, da je Bracan Popovič ubit, se je vse oddahnilo. Mi čuda, saj je bil ta hajduk v svojem poslu nadvse krvoločen in ш poznal nobenih obzirov. Vinska borza v Mariboru in drugo Časopisi so pred kratkim poročali o vinskem sejmu v Središču pod imenom »Sre-diščan« ia da se pripravlja v Mariboru vinska borza. Vse to je lepo in hvalevredno, ako bi za tem ne tičal zajec. Jugoslovenska vinarska zadruga ln tudi sejm v Središču in v Ljutomeru ie v klerikalnih vodilnih rokah. Glavno besedo ima Robert Košar iz Koga. Tega poznamo dobro, saj je bil eks-pert-strokovnjak pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo. Kdo ga je napravil za veščaka, ne vemo, vendar pa vinogradniki in vinski trgovci upamo, da bodo pri prihodnjih trgovskih pogajanjih zastopali vinogradniške interese res pravi strokovnjaki in ve-ščaki. Sedaj snuje Robert Košar skupno z nekaterimi mogotci v Jugoslovenski kletarski zadrugi vinsko borzo, ki bi bila sicer res potrebna, toda ne pod strankarsko in partizansko firmo Takšno odklanjamo! Da pa je nova akciia pristranska, dokazuje najbolj že to, da je Robert Košar deloval proti ptujski oblastni vinski razstavi samo radi tega, ker ni imel glavne besede in ker je prevzel nad razstavo protektorat veliki župan dr. Pirkmajer Na eni strani delovati proti oblastni vinski razstavi, ki je združila vse vinogradnike pod eno gospodarsko nepolitično firmo, privabila spet naše stare odjemalce iz tujine ter napravila nove trgovske zveze, na drugi strani pa pospeševati male vinske sejme, ker to ugaja lokalnemu patrijotizmu in samoljubiu ln strankarskim pogojem, na tretji strani pa delovati za veliko mariborsko vinsko borzo, češ da le tako je uspeh mogoč, nikakor ni skladno in se ne vjemal Odkrito rečeno, nož, ki na dva kraja reže. je sumljiv, zato pa so vinogradniki in vinski trgovci tudi proti nameravani vinski borzi nezaupljivi, ker io smatrajo za partizansko podjetje, ki v tako važni gospodarski panogi ne sme igrati nobene vloge in so vse Delitične spletkarije direktno izključene. Če se je že pričelo v Pruju delovati na tem, da se je priredila res dobro uspela oblastna vinska razstiva. združena z vinskim sejmom. naj se 'am nadaljuje, ako so dani vsi pogoji Ni treba pa kar dveh enakih prireditev, ker se s tem cepijo samo moči. doseže pa manjši uspeh. Gospodie okoli iugoslovenske vinske zadruge v Mariboru si bodo že morali pestiti dopasti, da njihovo početje pregledamo in stopimo pra-vačasHO na plan proti postopanju, ki ie v kvar vinogradnikom in vinskim trgovcem in ne daje jamstva, da bi postalo boljše. Najprej pokažite, da znate irvaževati tudi delo drugih in ž njimi sodelovati, potem pa govorimo naprej o vaših načrtih, ako bode takšni, da bodo iz vsesplošnega gospodarskega vidika sprejemljivi! Senom 20. stan. zak. u leta 1925 le edino pravilni logični sklep, da stanovanjska sodišča nimajo več pravice dodeliti stanovanj z več nego štirimi sobami. Docela pomotao je pa naziranje, da bi bilo stanovanjsko sodišče upravičeno razkosati taka stanovanja, to pa radi tega, ker to v zakonu m v noveli ni nikjer predvideno. Da stanovanjskim sodiščem ne pristoja iz lastne inicijative nobena iagerenca do stanovanj z več nego štirimi sobami izhaja jasno iz druzega stavka prvega odstavka noveliranega člena 12.: »Onim, ki že imajo večje števiio dodeljenih sob. odvzamejo stanovanjska sodišča na lastnikovo zahtevo sodbe nad štiri ter jih dodele drugim.« S tem je predviden v zakonu docela spe-cijelen slučaj dodelitve stanovanjskih delov glede katere ie pa stanovanjsko sodišče poklicano le na lastnikovo zahtevo, in pod na-daljnim pogojem, da je bilo lastniku, še predno je stopila novela v veljavo, dodeljeno stanovanje več nego štirih sob. Nikakor pa ne gre tega specllakiega določila generalizirati ln lz njega Izvajati splošno kompetenco stanovanjskih sodišč za razkosanje večjih nego štirisobnih stanovanj, in za dodelitev stanovanjskih delov. To konkluzijo potrjuje tudi člen 19. zakona iz 1. 1925. da imajo pravico, da se jim dodeljujejo stanovanja po tem zak. samo osebe naštete v čl. 12 tega zakona. če b» tedaj po § 20 stan. zak. iz leta 1925 pristojala stanovanjskim sodiščem pravica tudi potom razkosanja razpolagati s stanovanji z več nego štirimi sobami, bi moralo biti to v drugem odstavku s čl 6. stanovanj ske novele noveliranega čl. 12. zakona ex 1925 tudi izrecno ali pa vsaj indlrektno s tem izraženo, da se navede tam tudi mnogokratnik za najemnino stanovanj z več nego štirimi sobami. Dr. Hnbad Petsobna stanovanja prosta V 23. številki Vašega cenjenega lista z dne 27. p. m. je izšel članek: »Petsobna stanovanja — prosta«. Pisec tega članka graja odločbo zagrebškega nadsodišča z dne 10. p. m. št. 5.095 —1936 kot v zakonu neutemeljeno, ter pride do zaključka, da je pravi razlog za raz-veljavljenje dodelitve predmetnega stanovanja ostal — uradna tajnost višjega stanovanjskega sodišča. Dovol|te mi par pripomb: Kar se tiče stanovanjskega zakona, ie treba imeti pred vsem pred očmi, da je izjemen zakon, ki ga je trtba najstrožje razlagati (statuta sunt sariciissime interpre-tanda.) To načelo upošteva tudi stanovanjski zakon z dne 15. maja 1925 št. 161-46 Uradnega lista ex 25 v drugem odstavku čl. L, ki pravi: Koli'tor ni v te.-n zakonu posebnih omejitev, veljajo odredbe državljanskega zakonika.« To določilo ni spremenjeno po določilih stanovanjske novele z dne 23 oktobra 1926 št. 409-101 Uradnega lista ex 1926. Po II. odst. čl 1. stan. zak. iz 1. 1925 veljajo tedaj omejitve tega zakona ls, v kolikor so v zakonu izrecno predvidene. Nikakor pa ne gre interpretirati tekih omejitev v nesoglasju z expressis verbis dolo-^ čenimi določbami zakona. Če abstrahiramo o specijelnem slučaju ČL 8. stanovanjskega zakona iz 1925, govori ta zakon povsod le o razpolaganju itd. s stanovanji, to je tedaj s stanovanji kot enoto, tedaj s kompletnimi stanovanji. (N. pr. ČL 1, 7, 9, 10, 12, 13. 15 16 17 18 19 in 20.) Nikjer pa ne govori zakon o stanovanjskih delih. Tudi v členu 20., ki prihaja v prvi vrsti v poštev glede razpolaganja s stanovanji, s strani stanovanjskega sodišča govori zakon samo o stanovanjih, tedaj o kompletnih stanovanjih, ne pa o stanovanjskih deljh. Stanovanjsko sodišče potemtakem sploh ni upravičeno razpolagati s stanovanjskimi deli, ker te v zakonu nikoder ni izrecno predvideno. (Drugi odst čl. 1. stan. zak. ex 1925.) S stanovanjsko novelo iz leta 1926 so $e spremenila določila stanovanjskega zakona iz leta 1925. S to novelo so se deroglrala vsa določila stanovanjskega zakona, v kolikor nasprotujejo noveli (lexa posterior de-rogat priori). To predvideva sicer po nepotrebnem, ker je to za vsakega pravnika jasno kot beli dan, tudi stanovanjska novela v čL 11, v katerem določa, da se razveljavljene vse odredbe zakona e stanovanjih z dne 15. maja 1925. ki nasprotujejo tenru zakonu (noveli). Člen 3. stanovanjske novele je pa iz-premenil določilo čl. 12. stan. zak. Iz leta 1925. Ta člen se glasi sedaj: »Nikomur se ne sme dodeliti stanovanj« večje ed štirih sob.« Iz tega besedila in posebno še iz besed »se ep one ïadeHA* Je meječ v # »A tako!« jo je ošvignfl in korakal naprej. »Tako me pa že il epa ni kdo potegnili Pa da jaz grem zameniat poštarja s policajem, to je pa že odveč.« Je zmajevala z glavo in krenila nizdol prej pa še pogledala, če nista v bližini sladka mladca. Mrzlo U je bilo in skesalo jo je — Kam? ---šla je v noč. # Tako. pa pravijo, da v Ljubljani ni spoštovanja pred oblastjo in da nismo patri-jotični. pošteni, moralni in ne veni kaj še vse . . Joj, kako preklinjajo letošnjo, — pravijo nekateri milo — rimo vešče, po-čepke in šviglje! Zimska slika v ljubljanskem okviru Letošnja zima, pravijo, da ni huda. Jih je pa nekaj, ki tudi letošnjo zimo bridko občutijo, vsaj v nočeh, sentimentalno bi se reklo, mesečno-jasnih nočeh. Ampak dandanes ni več sentimentalnih ljudi. Celo sentimentalnih za ljubljenk ni več, ki bi s svojo »nadležno« ljubeznijo obsipale siromašnega slovenskega pisatelja. Ni pa še s tem rečeno, da dandanes ni več ljubezni O pa še koliko! Samo bolj realna je. Platon bi je bil v resnici žalosten; pa kaj, tudi Platonovi nauki so skoro pozabljeni. Danes se svečenice ljubezni bolj zanimajo za juridične zapletljaie, ali kot pravijo v Ljubljani za »knife«. Ponočnih ptic je v Ljubljani precej in se baje dobro razumejo na »knife«. Celo tako dobro se razumejo, da so te »žrtve svojega рокЧса« dobile celo kopico lepih in pristno domačih Imen. Ker bi utegnile zanimati zvedave In nikoli zadovoljne slovenske filologe, naj jih nekaj navedem Bolj ponižno ime, ki pa svedoči o mnogih »knifih«, je vešča bolj drastično, pa precej pogosto, — taka pozna toliko »knl-fov«, da se zanje ne zmeni več — je po-čepka, za »ptice selivke«, to Je za take, katere zaradi »knifov« ne ljubijo stalnega okraja, so pa vzdeii ime — švlglja. Je še nekaj imen, ki bi pa utegnila žaliti občutljiva ušesa naših moralistov, zofistov itd. In te »žrtve poklica«, pa naj bodo vešče, počepke ali šviglje, so ponosna bitja in znajo vselej in povsod zagovarjati svojo poštenost, le če jim ne zmanjka »knifov«. Zgodi se pa tudi to dostikrat. Saj mora človek še umreti, pa bi se zagovoril ne. Da bo slika popolnejša ln recimo bolj zaokrožena, samo kratko povest o neznani »vešč«. Trda zimska noč, pota pomrznjena, na vejevju ivje, na nebu medle hičce ... na bregu pod ljubljanskim gradom klop in na klopi v tesnem objemu — da ni mraz — vešča — Ib sicer v objemu dveh nadebudnih mladcev. V zvoniku je bila ura polnoči, ura duhov in vešča se je ozirala aa desno navzdol in na levo navzgor, policaji so mtdiasti. si mislijo vešče, počepke in šviglje, previdnost Je dar božji. Megla Je nekako pritiskala k tlom in ovijala troje teles, pravzaprav le čudno skvečeno kepo, lz katere se Je zdaj in zdaj izmotala glava in zopet omahnila. Začul se Je le pritajen šepet, odrivanje rok, in potem le bila kepa zopet kot mrtva . . — Joj, da hi ne bil nihče pozimi zaljubljen! — Na spodnjem ovinlcu so zaškrtali koraki, trdi in izmučeni, vešea Je začela oprezo-vati, mladca sta se je pa oklepala in se prav nič prepirala, vešče sploh ne marajo prepirov. Koraki so se bližali, vešči se je zazdelo, da mora priti postava kmalu do luči. »Takrat že spoznam, pri čem da sem,« si je mislila, mladca sta jo pa negovala. »JaJ!« jo je pretresle v duši: Postava Je že prikorakala do droga, samo luč jo naj še osvetli Zaškrtalo Je še pod nogami, v medlosti je zapazila postavo. »Kapo ima, plašč tudi tak, policaj bo!« je zagibalo v njej. In tedaj Je kar obšla vse svoje »knife«. »Ta bo naft>ol!ši,* Je razsodila in že je kriknila, ali vendar še boječe, z nekako zadavljenim glasom: »Ljudje božji, pomagajte, pomagajte!« Mladca sta se spogledala, nista pa razumela. »Ljudje božr, pomagajte, posiliti me hočejo!« je kriknila v druge, pa ie močneje. Tedaj sta pa mladca razumela ia zbežala počez in se zgùbila v hosti. Tedaj pa je tudi usodna postava prihitela do klopi, vešča pa Je še vedno kričal?. »Ja, kaj pa ie?« jo Je vpraša) — bil Je poštar, vračajoč se v anifonmi domov. tJa saj vi pa niste policaj !« je vedihnila vešča. »Sem mislila, da ste policaj!« ie še dostavila. »Kaj, posiliti sta vas hotela onadva?« Je poizvedoval poštar. »Ne, ker niste poKcaS!« je namežikaila, poštar je namreč še kereeiak in — no ja, poštarii m se policaji. !z Kranja r— Današnje prireditve. Danes ob 16. uri vprizorijo v Narodnem domu gimnazij» ci Gogoljevo komedijo «Revizor» v prid Dijaške kuhinje. — V Sokolskem domu v Stražišču pa bo velika maškerada tamkaj« šnjeg-a Sokola. r— Novi odbor Gorenjske sokolske žu» pe. Na občnem zboru na Svečnico je bilo izvoljeno sledeče starešinstvo GS2: staro» ste br. Janko Sajovic (Kranj), I. podstaro» sta br. Franc Dolenc st. (Škofje Loka), П. starosta br. Rudolf Osvald (Jesenice), jica), tarosta Jakob Spicar (Radoviji načelnik br. Fran Aiman, predsednik prçx roetnega odseka br. dr. Dolar, predsednik zdravniškega odseka br. dr. De Gleria (vsi iz Kranja), predsednik manjšinjskega odse* ka br. dr. Obersnel (Jesenice), odborniki: Josip Cvar, Joža Češenj, Bogomir Deu, inž. Emmer in dr. Semrou (vsi iz Kranja). r— Posnemajtel Na godovanju hrata Franca Grilca «Pri Joštarju» so nabrali 42 Din v prid zletnega sklada Kranjskega So« kola. Iz Trbovelj t— Dovoljenje za milijonsko posojilo. Finančna delegacija in veliko županstvo v Ljubljani sta dovolila, da najame občina v svrho dograditve novega šolskega poslopja v Hrastniku, meščanske šole fn ubožnefia doma v Trbovljah znesek 2 H milijona di» narjev. Nekaj denarja v isto svrho Je ob« čina že poprej naložila v poeoben fond. Srečke efektne loterije za Invalidski dom v Trbovljah priporoča Konzoicii cenj. občinstvu najtople e, pri čemer bo vsak posameznik pomagaj do moderne socijalne ustanovitve, če tudi ne zadene nobenega izmed 200 dobitkov, samo da odKupi eno srečko po Dn 10 — 2341 t— Za enotno strokovno organizacijo. Na Vodah se je vršil shod, na katerem so poročali socijaÛsti o poteku pogajanj 1L ru» darske skupine s TPD radi povišanja de« lavskih mezd. Iz govorov je bilo posneti, _____pod; . _ sčasoma pa rudi na zunanjih obratih. Kljub temu, da so se plače znižale in se je izvr» šiia redukcija delavstva, se je produkcija dvignila. Toda to TPD še ni dovolj, ker zahteva, da mora delavstvo še več storiti i3 ker povdarja, da je neobhodno potrebno podaljšati delovni čas. Delavstvo mora iz x>teka pogajanj spoznati, da je 8 urni de» avnik v nevarnosti. Najbolj zanimiva je bila ugotovitev, da je brezposelnosti in krize v premogovni industriji deloma krivo tudi delavstvo samo. Produkcijo je prigna» lo do največje višine, delavcu pa odprlo vrata na cesto. Shod je izzvenel v poziv, naj vstopijo vsi v enotno strokovno orga» nizacijo. Kakor je razvideti iz vseh sličnih shodov in sestankov, ki jih sklicujejo razne delavske skupine, pa še dolgo ni misliti nanjo. Zato bi bilo umestno, da bi v tako perečih vprašanjih, kakor so bila v pretre» su pri pogajanjih v Ljubljani, prišlo do skupnega nastopa vseh strokovnih organi« zacij. Le na ta način bi bilo mogoče res kaj pozitivnega doseči. t— Civilna poroka v Trbovljah. Na ob» črnski deski je nabit razglas, da se bosta civilno poročila živinozdravnik Rajko Deu in učiteljica Vanda Andoljšek, oba iz Ti» bovelj Iz Zagorja z— Predavanje. Danes ob 4. popoldne priredi NSZ v Sokolskem domu javno pre» davanje «O higijeni hiše». Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Predavatelj od Higijeničnega zavoda iz Ljubljane. z— Jamska nesreča. Na Svečnico je v rovu Kisovcu zasulo oženjenega rudarja Jožeta Rotarja iz Podkraja ter ga močno poškodovalo. Le malo je upanja, da bo okrevaL Pri njegovem reševanju je dobil poškodbe na nogah Franc Gracl iz Kisov« ca. Ob* so prenesli v bolnico bratovske skladnice. z— Upokojitve. S 1. februarjem so bili pri tukajšnji bratovski skUdnici upokojeni: Bokelj Franc z mesečnimi prejemki 758 di» r.arjev: Feštejn Martin z Din 686 in Kra» šovic Rudolf z Din 606.—. Pri zadnji re» dukciji so reducirani s 27 in eden z 29 leti službene dobe, ostali brez vsake pokojnine. Merodajni faktorji naj bi to zadevo social» no rešili, kajti po izčrpanju delovne zrnoi» costi. naj se delavcem nakaže pokojnina kakcur so jo zaslužili. z— Navihana Poldka. K urarju g. Kališ» r-iku ste prišli Minka P. in Poldka J. Poldka se je takoj zagledala v zalogo bleščečih se prstanov in tudi vprašala za ceno. Zbirala jc in poraerjala, a jo je krasna stvar tako Za pravo vsebino in kakovost aspirinovih tablet n(Bayeb ЏтИ mmo originalni tavoj (ploiinati kartoni s O aH 20 table-] t a mi) t modro-belo ~rdečo varst-! veno snamko. V lastnem interesa odklanjajte ^ »se druge Kolosalni uspeh včerajšnje premijere elegantna MICKA IZ РШАА Popolnoma novo! Veselel Elegantno! Zabavnol Moderno! UIUKTM^ v, i IUHIHO / ■omum hml iz Pratra Veseloigra, polna pravega dunajskega humorja. V glavni vlogi priljubljena V ostalih vlogah elita filmskih igralcev kakor Erich Kaiser Titz, Herman Picha, Juiius Falkenstein, Imogene Robert son, W. Diegelmann itd. ШС1М M.H,- General in poročnik. — Rekrutiranje. -«»»»»•«•*»• Cvetke iz vojašnice. — Ljubezen gene» 'vi'.s'.u^'tl. ralove hčerke. — Veseli in komični za» rljetljaji. — Zapor. — Pomilovanje. — in zabava... pljetljajL — z-apor. — t Poroka. — Smeh, veselje Današnje predstave ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Pri vseh predstavah prvovrstni umetniški orkster. Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Liubliani. Tel. 124 Nekaj srečk Ë za drugi razred je še na razpo ago interesentom v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19. Reflektantje jih morajo kupiti v ponedeljek dopoldne ter od 3. c o 5. ure popoldne. Žrebanje se vrši že v ponedeljek, dne 7. t m omamila, da jo je spravila v žep predpaa» nika, kar pa ni ostalo neopaieno. «No Pold» ka, ali boste danes kaj kupila,» je rekel urar. — «Ne, danes ne, pač pa prihodnjič.» — «A tako, potem pa dajte prstan iz žepa nazaj.» — Urar je dobil prsten, Poldka pa je sramežljivo zapustila trgovino. Čez ne« kaj časa je urar še enkrat pregledal zalo» go ter opazil, da manjka še en prstan. Za» devo je javU orožnikom, ki so ga naâli pri Poldki. Stvar ee bo 7. t m. obravnavala pri sodišču. Sport Razpis smuških tekem za državno prvenstvo JZSS. razpisuje za nedeljo 13. t m. tek» me v vztrajnostnem smučanju za državno prvenstvo na progi 50 km v okolici Kranj» ske gore, start in cilj v Kranjski gori. Tekma je dostopna vsem verificiranim tekmovalcem, ki so jugoslovenski driavlja» ni, stari nad 20 let Pred tekmo morajo biti vsi zdravniško pregledani. Prijave je nasloviti na saveznega blagaj» nike g. Ivo Komarja, Ljubljana, Preieroo« va ulica 4 ter priložiti prijavnino 20 Din. Zaključek prijav je v petek dne 11. t. m. ob 18. uri. Start je ob osmi uri zjutraj. Žrebanje ee vrši v soboto 12. t. m. v hotelu Slavec, kjer prejmejo tekmovalci številka Zmagovalec prejme častno darilo in sa» vezno kolajno, IL in ILL častne koiajne. Zmagovalcu se prizna naziv: Prvak Jugo» slavije v vztrajnostnem smučanju za leto 1927. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgo» vornost. Vodstvo tekme je v rokah savez» nega predsedr....a dr. Huberta Souvana. Razglasitev rezultatov v hotelu SUvec ob 16.30 popoldne. Smuška tekma za državno prvenstvo dam. se vrši 13. L m. v Kranjski gori. Start ob 9. uri zjutraj, proga јз dolga 5 km. Pravico starta imajo vse pri JZSS verificirane smo» čarke, ki bo jugoslovenske državljanke. Pri» jave je poslati najkasneje do petka 11. t m, ob 18. uri zvečer v roke g. Ivo Komarja, Ljubljana, Prešernov. uL 4, zaei» s pri» javnino 10 Din. Zmagovalka prejme darilo in častno ko» Ujno, IL in 1П. kolajno Zmagovalki se prizna naslov: P akinja Jugoslavije vsmu» čanju za L 1927. Vsa ostala določila kot zgoraj. Vse tekme se vrše po pravilniku JZSS z; smuške tekme. Istočasno se vrši v Kranjski gori miadin« ska smuška tekme na 3 km. Start ob 10. uri dopoldne, prijave se sprejemajo na startu od 9. ure dalje. Najboljši prejmejo spcm;n;':o kolajno. Občni zbor ŽSK Hermes VIII. redni občni zbor se je vršil v ne» deljo dne 23. januarje v restavraciji gor. kolodvor. Poset je bil zadovoljiv in je članstvo dokazalo, da sledi z velikim za» niroenjem klubskemu delu. Poročila posa» n ežnih funkcijonarjev so bile obširna ter se iz njih razvidi, da je klub pod upravo odstopajočega odbora zelo napredoval ta. ko v športnem, kakor gmotnem oziru. Odbor je največ pažnie posvetil saniranju svojih financ in je uspeh te akcije zelo za. dovoljiv. Iz poročila blagajnika je razvid» no. da zntSa klubska aktiv« 5300 Din. De» rernege promete je imel klub 28.400 Din. Klub ime 52 izvrSujočih članov in 140 red» nih članov. Klub je vzel v najem zemljišče v nmeri 70 X 110 m v Šiški in bo še tefcom spo. talsdi uredil lastno igrišče ter dm s tem ustreči članom, ki so dosedaj zelo pogre» šali igrišče. Napram drugim klubom eo bi. li odnošaii prijateljski ter je odbor izrekel zahvalo SK Iliriji za naklonjenost. Izvolil se je sledeči novi odbor: «g. pred» sednik centT. inšp. Arko. peslevodeči pod» predsednik Lukežič, П. podpr. Arhar, tej. rik Bari. blagajnik Cigiar, odborniki: gg. Curbalek. Mlakar. Sterie, Jesih. Bergant, Kepec. Belihar. Računski pregledniki: Za. gradnik, Pretnar. Razsodišče inž. Hrovetin, inž. Jesih, Furlaa, Sever, Gruden. Ob zaključku se je izrekla zahvala gg inž. Dedeku, direktorju inž. Kneževiču in ini. Schnellerju, kakor tudi inž. Bloudku ze naklonjenost, ki so jo klubu izkazali ob r«znih prilikah. Sklenilo se je letos prire. diti mladinske in seniorske pokalne tekme kakor tudi mitinge, da se športno delo aie bolj širi. V okvirju kluba se ustavi gradbeni odsek, ki bo skrbel za zgradbo ustnega igri. šča. _ ŽSK Hermes. Redna sej» n. o. ee vrši v pondeljek 7. t m. ob 20. v restevraciji gor. koL K »eji se vabijo gdč. Rupert in g. Zagradntk Stane. — Tajnik. ŽSK Hermes. Glasom sklepa občnega zbora se določi rok za predlaganje izpre» menmb k pravilom, do 20. L m. Poživlja» mo člane, ki želijo izpremembe, da do do. ločenega roke izročijo tajniku osnutke iz. prememb. — Odbor. Fino angleško suKno čista volna za moške in damske športne obleke Din 110 — do Din 160-— double cou vercot za površnike Din 160 nudi F. In I. GoP'èar, Ljubljana, 1 ШШШШШШШ DrOETKER- JEVIM tvornica hranilnic in dvigal ttfiEN, IV/2., Mommsengaue e. Dobavlja: BLAGAJNI CA : eklene oklopne biaeajnicf blagajne ca vzidanje, varnostne kljačalnice domaČe hrani inike. DVIOALA: za osebe, bremena, jedila m akte, dvigala paternostre, dvigale za bolnike, pregledovanje in popravila dvigal. Za dvigala: бмиШао ttstepstve u Slowaim ш Hnrztsks Direktor Ing. R. ROESSER, LJUBLJANA Oledaliika ul. tt 4 lil nadstr. Stalna »ostovatakc u montlrM.t ir, rtfttkMj« ' VISjI monter V1L1M TRAGER, ZAGREB, Gunduličeva ulica br. 33 fiaawlaii lactaastie " tssae „M O N T A N I A", tehnlčko-kcmer-cialno poduzeče, SARAJEVO, Kralja Petra alica br. & 4uw ■»»mximuiiam'wwimmj ' >uh»m»m»l"i Domače vesti Strašne posledice Sarajevskega atentata se vidijo v filmu ii „POTOPLJEnO BRODOUJE o katerem filmu piše vsa inozemska kritika, da je to do sedaj najboljše delo svetovne filmske tehnike. — V glavnih vlogah BERNHARD GOETZKE IN AGNES ESTERHAZY. Predstave ob pol IL doo., in 3., pol 5. 6., poi 8. In 9. uri. Kino Ideal Minister in ministrant Sledeči interesanten dogodek se je do» godil pred kratkim v Beogradu: V liftu nekega poslopja so se znašli ne» ki naš minister, katoliški župnik Wagner in njegov ' ministrant Gospod minister se je takoj vljudno predstavil župniku Wagnerju: — Jaz sem minister... — Jaz sem župnik. — Drago mi je. — Drago mi je. Ko je ministrant opazil, da se je aktivni minister predstavil župniku, se je hotel umakniti meneč, da ne spada v tako od» lično družbo. Iz zadrege ga je rešil mini« ster sam, ki mu je segel v roko in ga na» govoril: — Dovolite, jaz sem minister... ■— A jaz sem ministrant... — Drago mi je. — Drago mi je. Lift «e je nato dvignil in ubogi mini» strant k*r ni mogel razumeti, zakaj ga je doletela tako visoka čast Pravijo, da je bil ta ugledni minister se» danji zunanji minister dr. Ninko Perič. M. A. G * Imenovanja v diplomatski službi. Za našega poslanika v Sofiji je imenovan g. Ljuba Nesič. doslej poslanik v Varšavi * Odlkovanje našega dunajskega poslanika. Predsednik avstrijske republike g. Hainisch je odlikoval našega poslanika na Dunaju g- MHojeviča s častnim križcem avstrijske republike za zasluge. * Izenačenje pravopisa^ Kakor smo svo-jedobno poročali, ie bila leta 1925. imenovana posebna komisija za izenačenje pravopisa in znanstvene terminologije. Zbranega ie sedaj že toliko gradiva, da bo komisija v kratkem sklicana na meritorne seje v ministrstvu prosvete. V to svrho potrebni kredit ]e že odobren. * Izpremembe v državni službL Minister ia narodno zdravje je imenoval dr. Antona Slivnika za okrajnega sanitetnega referenta v Radovljici dr. Josipa Plscherja pa za sdravnika-pripravnika pri splošni bolnici v Celju. Zasebni uradnik v Celiu Stanko Viz-jak le Imenovan za pisarniškega pomočmi-ka-zvaniônika 3. skupine pri okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah. * Komlsarilati železniških in obmejnih policij v Dolnji Lendavi, Gornji Radgoni In v Dravogradu so bili koncem januarja 1927 ukinjeni, namesto njih pa so se »postavile z dnem L februarja v omenjenih krajih ekspoziture mariborskega komisarilata železniške ta obmejne policije. ♦ Dermatološka klinika v Zagrebu. Gradbeni direkciji v Zagrebu je dovoljen kredit v znesku 1,250.000 dinarjev za notranjo ureditev novega poslopja za dermatološko kliniko ua medicinski fakulteti zagrebške univerze. * Parlamentarni odbor za zakon o narodnih šolah. Za proučavanje zakonskega predloga o osnovnih šolah Je izvoljenih 21 narodnih poslancev, med drugimi Svetozar Pribičevič. dr. Ljudevit Pivko in dr. J. Ku-lovec. — Mišljenje narodnih poslanikov odbora Je. da bo zakon v Interesu konsolidacije osnovne šole čimprej sprejet * Aiera z nabavo pohištva za uovo Narodno skupščino. Razkriva se nova afera, ki močno diši na kupčevalsko korupcijo. Gre za nabavo inventarja nove Narodne skupščine Po zakonu o državnem računovodstvu se moralo vse take nabave izvršit-' potom licitacije, napovedane v »Službenih Novinah«. Medtem pa se v opozicijskih krogih vedno uporneje širi govorica, da je omenjeno nabavo poveril poseben koraité ministrov neki nemški tvrdkl brez vsake licitacije. Kakor beleži »Politika«, je Demokratska zajednica poverila poslancu dr. Dragutinu PeSču nalogo, da o tej stvari provede anketo. Dr. Pečič ima zatrdilo od bivšega ministra za javne zgradbe dr. Košutiča io sedanjega inž. Serneca, da nI bilo podpisano nikako rešenje glede omenjene nabave. Vsekakor pa |e Inž. Sernec v slutnji novega greha sedanjih njegovih krušnih očetov previdno dostavil, da bo še enkrat preiskal vse akte v svojem ministrstvu in šele nato dal definitiven odgovor. * Občni zbor »Zveze duševnih delavcev v Sloveniji« bo v pondeliek 21- februarja ob S. zvečer v prostorih »Slovenske Matice« na Kongresnem trgu št. 7-1. z običajnim dnevnim redom. Društva se opozarjajo na čl. 11- pravil, po katerem ie treba vsaj 3 dni pred občnim zborom prijaviti odboru delegate društva za občni zbor. * Učiteljske ekskurzije na Češko In Poljsko. Učiteljsko udruženje v Beogradu namerava prirediti letos v aprilu večjo poučno ekskurzijo skozi Češko in Poljsko In je pričelo že s pripravami. Predvsem ie stopilo v stik s poslanikom poljske republike g. Okenskim ta s poslanikom češkoslovaške republike g. J. Sebo, ki sta oba Ijnbez-njivo obllubila vsestransko pomoč. * Priznanje učiteljskih povlšlc. Ministrstvo prosvete je prejelo od učiteljske organizacije predstavko. naj se povišlce računajo od dneva dospelosti, ne pa od dneva podpisa ukaza, kakor sta državni svet in glavna kontrola nepovoljno odločila v tem smislu. * Podpora akademskim pevskim društvom. Ministrstvo prosvete je tudi za letos dovoMlo akademskim pevskim društvom na univerzah v Beogradu, Za-gtebu In Llubljanl podporo v znesku 2— 3G00 Din. * Predavanje o Jugoslaviji na ameriški univerzi Inž. dr- Alojzi) Tavčar rodom Ljubljančan, docent zagrebškega vseučilišča, sedaj kot stipendist Rockefellerieve institucije »International Education Board« v Zedinjenih državah, je priredil na Cor-nell University predavanje o »Gospodarskih in kulturnih razmerah v Jugoslaviji«. Predavanje je bilo ilustrovano s številnimi slikami. Dvorana Je bila polna naiodličnej-šega občinstva. * Edino pravilen odgovor. Pišejo nam: Prejeli smo od firme Edmund Mauthner, Samenzucht & Samenhandels A. G. v Su-botici dopisnico, kjer se priporoča za semena samo v nemškem jeziku. Ne vem sedaj, ali sploh še eksitstira Jugoslavija ali ne?? Na njegovo priporočilo sem g. Mauth nerju sledeče odgovoril: Dovolite nam pojasniti, kje se nahaja cenjena firma ali mogoče v Avstriji ali v Deutschlandu??? Je pač sramota, da se drznete razpošiljati priporočila samo v nemškem ieziku. Mogoče imate zaslombo pri novi vladi SLS! * Emancipacija od italijanskega uvoza. Skup'na domačih kapitalistov ie zaprosila mestno poglavarstvo na Sušaku za stavbno dovoljenje v svrho zgradbe. moderne tovarne za luščenje riža. Proiektovana tovarna bo opremljena z vsemi modernimi stroji. Če podjetje ne bo naletelo na kake nepričakovane ovire, bo nova tovarna že letošnjo Jesen pričela z obratom. Taka tovarna bo velikega pomena za vse naše gospodarstvo, ako pomislimo, da se uvozi v našo državo iz inozemstva, zlasti iz Italije na leto približno 2500 vagonov oluščenega riža. * Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrl včeraj v 79. letu starosti g. Franjo Zupančič. Pogreb bo v pondeljek. ob 15.30 s Starega trga št. 34. — V Sevnici je umrl včeraj posestnik Anton J e I e r, star 66 [et Pogreb bo v pondeljek, ob 3. popo'dne. Blag jima spomin, žalujočim naše sožaliel * Nekatere gimnazije se ukinejo. Novi minister prosvete g. Velja Vukičevič namerava ukiniti gotovo število gimnazij, kakor le bila to njegova namera že tedaj, ko je vsled močnega odpora podal ostavko kot minister. * Mestna hranilnica v Škofli Loki V Škofji Loki ie ustanovljena Mestna hranilnica. VeRki župan ie odobril pravila novo-ustanovMene hranilnice. * Iz sodne službe. Imenovana sta za pisarniška pomočnika v 3. skupini zvanlčnl-kov. Zdravko Baumgartner pri okrajnem sodišču v Tržiču in Stanko Vlziak pri okr sodišču v Šmarju pri Jelšah. Ostavko na državno slnžbo je podal Vinko Pegan. pisarniški pomočnik pri okrajnem sodišču v KamrtUm. LOVCI ! CYANKALI-kapsule najučinkovitejši strup za roparice. Ko? Din 6. Strychnin original Merck v ste kleničicah po 5 in 10 gramov. Fosforna pasta. Dobi se vse sveže v drogerij Sanitas, Celje ali pa v Ljubljani. Prp šernova ulica 5 швшшшшшшш—шшшшшшшЛ * Môderndorierju zvišana kazen na 2 meseca. Učitelj Vinko Môderndorfer je lansko leto izdal v Mežici brošuro »Boj mežiških rudarjev« v kateri le osumničil tamo-šnji rudnik ter uradništvo finančne oblasti in velikega županstva, da so bile rudniku na nepostaven način dovoljene davčne otaj šave. Prizadeti so vložili proti Moderndor-ferju tiskovno tožbo ln je ljubljansko deželno sodišče Môderndorferja radi tega obsodilo na 1 mesec zapora in 2000 Din globe ter izplačilo stroškov. Proti sodbi sta se obe stranki pritožili na Stol sedmo-rice v ZagTebu. Kakor smo že poročal! prejšnji teden, je Stol sedmorice ničnostno pritožbo Môderndorferja zavrnil. Sedai pa je izšla pismena sodba, glasom katere Je Stol sedmorice Mftderndorferiu tudi ka zen zvišal na 2 meseca zapora in globo 4000 Din * Razpisana službena mesta. Odda se mesto sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Mokronogu: prav tako pa se oddajo vsa mesta okrajnih sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa. * Žepni prižigale) za enkrat ne bodo obdavčeni. Finančno ministrstvo ie odločilo da se zaenkrat ne zviša trošarina na žepne prlžigalce ter tudi ne zabranjuje uvoz tega blaga, ker ne dela občutne konkurence domači industriji vžigalic. * K članku »Grofovska mondenka« z dne 2. t m. nam sporoča član družine Attems sledeče Bivši zadnji namestnik Dalmacije nima sina imenom Maksa, tudi nista njegova sina oženiena in nista služIla v avstro-ogrski mornarici Omenjena Olga le navadna pustolovka in tudi njen mož. ki si le Izposodil ime »Max Attems« ie bil velik pustolovec hi goljuf, kakor so oblasti dognale: oba dva torei nista člana družine Attems. MUZEJ KLJAKA je najboljši dokaz zdravilne moči Pityanskog mulja. >obl e pa kot „Pi. Qa.' kocke alf .G makompreo' v vsaki e-karn). Najsl-gu'nejše ln najcenejše zdravilo. Zastopstvo: L. SCHREIBER, Zagreb, Akademički trg 1/11 ka>., kiei dobite obvestila m navod la za ziiravlienie po zimi v kopal<šču Plstyan. — Najboljša stanovanja za vse vrste bolnike. - tension dnevno po-čenši od Din 75'—. — Therm'a Palace hotel spojen s kopelmi največji komfort in blgijena. * Žrebanje številk IU. književne tombole Jugoslov. Matice je, какот smo že ponovno poročali, preloženo in se vrši nepreklicno po sledečem redu: 4. in 11. marca za ambe, 18. marca za terne, 25. marca in L aprila za terne in kvaterne, 8. aprila za kvaterne in činkvine, 15. aprila za čta-kvine in 22. aprila za tombole. Tombol-ske tablice se do 2. marca t. 1. prodajajo pri vseh šolah in vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani v Novi založbi. Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice, Selenburgova ulica 7-11 Vsaka tablica stane 3 Din. * Pobegnil je od svoiega mojstra. 14 letni Ivan Begam. Oblečen je v rjavo suknjo in pelerino. Je dobro razvit fant. Komur bi bilo kaj znano o njem. naj sporoči na naslov — Ivan Funtek. Zelena iama 163 Moste pri Ljubljani. * Potopljena »Morava« se ne more dvigniti Kakor smo svoiedobno poročali, se ie v bližini Bara ob črnogorski obali potopila trgovska ladja »Morava« s kapitanom in enim mornarjem vred. Vsled podmorskega toka se je ladja pogreznlla še 25 m globlje. Poskusi, da bi se »Moravo« dvignilo iz vode, so ostali brezuspešni. Kapitan in mornar se nahajata še v ladji. * Velika defravdaclja v Beogradu. Beograjska policija je izdala tiralico za Rusom Gjorgiem Vollsteinom, ki je bil agent neke beograjske banke. Pogosto so mu zaupali tudi visoke svote. Prošli pondeljek pa ga ni bilo v banko In tudi ne v naslednjih dneh. Takoi so pregledali knjige in našli, da le Vollstein zapustil primanjkljaj nad milijon dinariev. Kakor domnevajo ie pobegnil v Franciio. * Samomor žene nemškega profesorja v Dubrovniku. Že par tednov sta se mudila v Dubrovniku profesor Bernard Friedland in njegova žena Friderika. Stanovala sta v neki vili v predmestju. V četrtek popoldne se je žena skozi okno drugega nadstropja vrgla na ulico. Prepeljali so Jo v bolnico, kjer je podlegla težkim poškodbam Domneva se, da si Je ob živčnem napadu vzela živiienie. * Na »Pojasnilo« z dne 4. t m., podpisano z imenom Fran Koler In Josip Vode-nik, ugotavljamo, da. smo bili mlstificiranl. * Predno se zavamjete za življenje, proti požaru, vlomu .itd.,. obrnite se na Splošno zavarovalno zadrugo. Sv. Petra cesta 24, ki daje vsakomur brezplačno vse strokovne nasvete. Zahtevajte pojasnila o družinskem zavarovanju po 2 Din dnevno. V slučaju smrti se izplača 10.000 do 18 000 Din, pri doživetju 20. lei pa 18.000 Din brez vsakega odbitka. 194 Radioaktivna masaža Oracfo Vara obraz pop iln ^ma osveži in po-m'ad. Gjud Â'eks. damski (esalnl sa on Kongresni trg 6. Kongresni trs 6 * Pisalne stroje, računske stroje in razmnoževalne aparate ima stalno v zalogi tvrdka Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, SIoTenska olira 7, tel. 100. Lastna delavnica za popravila pisarniških strojev, lastna strokovna šola za stenografijo in strojepisje. * Kaj Je «Legarin»? cLegatin» je najimenitnejše In edino kožno čistilo za vsakogar To ni nobena krema, ampak prirodni preparat v tekoči obliki. Dobiva se zaenkrat «amo v Mariboru v trgovinah 'n pri tvrdki Legatin. Maribor, Slovenska olira 7. Telefon 100 200 * Čebelarstvo ni le lep spori, ampak tudi važna kmetijska panoga odkar poznamo A. Ž, panj. Knjigo dobiš po vseh knjigarnah, aH franko po pošti za 42.50 Din pri JugosW vanski knjigami v Ljubljani 145 * Sadjarji, preskrb ite »i Arborin, sredstvo za pokonfcvanje sadnih škodljivcev, da ne zamudite pravi čas za škropljenje. Chemo-techna, Ljubljana. Meetnl trg 10 na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberrie. 187 * Vajrpčji motorni h rod na sveto iii Util Imhr Ii м Skok preko kože dne 19. februarja 1927 NA TABORU. thovna. katerega stoto obletnico smrti obhajamo koncem meseca marca tekočega leta. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 3017 u— Članom društva žeL upokojencev. Umrl je g. Kari Čencič. zvest član In delaven odbornik. Pogreb se vrši danes ob 3. popoldne iz hiše žalosti. Zaloška c. 158. Vsi člani vljudno vabljeni, da se pogreba polnoštevilno udeleže. — Predsedstvo. 196 u— П. seja častnega damskega komiteja za VII Slovanski večer se bo vršila v pondeljek, dne 7. februarja ob 17. uri v prostorih JNAD Jadrana (Tomanova ul. 3) Prosimo vse cenjene dame, da se seje sigurno ndeleže. u— Dramska sekcija JNAD Jadran uprizori danes ob 20. uri v Sok. domu na Viču Galsworthyjevo veseloigro v treh delanjih »JOY«. Vabimo občinstvo, da poseti to predstavo, ki bo nudila obilo zabave in razvedrila. u— Povodom 30 letnice požrtvovalne*-! kulturno ta sodialnega dela gospoda rač. nadsvetnika g. Ivana Roštana nam ie poslal neimenovani Din 50 za »Iv. Roštanov lubilejni sklad« za uboge vdove In sirote po drž. nameščencih. 11. Obrtniški ples 12. februaria v Kazini. u— Predavanje v Radloklubn. V torek ob 8. zv. bo predaval v klubovih prostorih na veieseimu gospod inž. Eržen o najnovejšem 6 cevnem, sprejemnem radloapara-tu »Elstree Six«. Aparat te vrste ie bil od:ikovam na mednarodni radio razstavi v Amsterdamu s prvo nagrado. G inž. Eržen znan strokovnjak na polju radio-tehnike, si je tak aparat sam sestavil ta sprelel na njem v enem večeru 45 postaj. Aparat bo praktično razkazal in po predavanju bo na njem tudi sprejemal. Vljudno vabimo člane in prijatelje, da se predavanja udeleže. — Odbor. u— Klub esperantlstov v Ljubljani otvo-ri v torek dne 8. t. m. tečai za esperantskl iezik za začetnike. Kdor se želi priučiti v štiri mesečnem tečaju tega velevažnega mednarodnega pomožnega jezika, nai se priglasi navedenega dne ob pol 8. uri zvečer v Šentjakobski šoli. Učnina mesečno Din 15 za dijake Din 10. u— Gospa, ki ii je bil ukraden iz torbice na trgu v Ljubljani dne 27 ian. večji znesek, se poziva, da se zglasi pri tukajšnjem deželnem sodišču, soba št 96. u— Tretja seja damskega komiteja za prvi reprezentačni ples slušateljev ljubljan ske univerze bo v torek, ob 15. uri v damski sobi kavarne »Emone« Iz Goren sae, Oo cnjske, Notranjske >* «.eogr« da, Zsnreba, R bruca. Kurje «asi, Šiške, Kravje aolite in lx sam« t-—2. kisla rope 2.50—8 Din kg, artičoka 3 Din komad. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil malo elahfe obiskan, vendar eo cene ostale neanremeniene. Sla-ninarji so pripeljali 811 vozov z 285 sakla-nlmi svinjami, ki so jih prodajali po 10.50 do 27 Din kg na drobno in po 14—17 Din kg na debelo v komadih. Krompirja so prt peljali na trg 5 vozov ter ga prodajali po 1.75-2 Din kg. Ostale cene: Meso ln mast: goveje meso 9—18. telečje 10—19. svinjsko 10 5.1—27. salo 20—28. sveža slanina 18—22. pre Va jena 23—80. mast 24, ovčje meso 8—12. kranjske klobane 35 Din ks. Perotnina: kokoJi 27.50 do 40, piSčanci 17.50—80. race 90—40. gosi 40—90. purani 60—110 Din komad. Zelenjava in podohno: karfijola 1 50—'7. sveže zet je 1—«. endivtja O..Y)_2. ohrovl 0.50_3 Din komad, česen 12—1R. kislo zelje 8—4. kisla repa 2 Din kg. Seilje- jabolka 8—6. hruške 4—8 Din kg. Mlečni prniivedl: mleko 2.50—3. smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 38—45. čafno 55—65. kuhano 45 do 50 Din kg. Jajea: 1 5П—? Din komad. Med: 85—36 Din kg Pitni: 2.50—8 Dfn kg. Krma ie imela naslednie cene- seno 70 -3o 90, slama 35—45 Din za 100 kg. Tržna ooročfla KovoMdeka blasovna boria (S. t m.) Plenice: baška. 75 kg 297 50 - 80* 50. TurSčica: baška, 2 vagona 160: baška, do 20. aprila. 8 vagonov 167 50: baSka. maj, glavna proga, 5 vagonov 167 50 Moka: ba-ika. *5», 1 vagon 382.50; baSka. <6», 1 vagon 310: slavonska, 1 vag 805. Otrobi: baSkl. 1 vagon 119. Tendenca nespremenjena. Dqnaj«ka bona sa kmetijske prodnkte (4. t m.) Na ameriSklh borzah tečaji skoro nespremenjeni. Zato ie bfV» >iuna|sko tržišče mirno z nepovnljnlm razvijanjem kupčije PSenica je bila v «ploïnem nriHzna Rž je tendlrala neepremen|eno TnrSMca dalje zelo mirna Oves brez kupčije. Uradne notice nespremenjene. = Naša pnea|sn:s r» «ktenltev trm vinskih poendb t ravnimi iV'avaml Iz Beograda poroča io. da se horir- koncem I m začele po godbe s TurČiio. Nadalje namerava na Se ministrstvo za trgovino in industrijo pričeti enaka pogajanja z Argentinijo. Švedsko, Kanado in Estonijo. Razen tega se pripravljajo trgovinska pogajanja z Rusijo. = Za trgovinsko pogodbo t Rusijo. Kakor poročajo, je jugosiovenska industrija tanma izvozila tekom zadnjih Sest mesecev v Rotijo okrog 100 vagonov ta orna. Trgovina z Rusijo se razvija brez vsakih težkoč. Plačuja ae v menicah, ki so bile doslej vse glaJko vnovčene in za njihovo eskomptiranje ni nikakih zaprek. Razen tega bi se dali v Rusiji gotovo razpečavati kakšni drugi naši produkti. Okolnost da se naša trgovina i Rusijo tudi brez urejenih trgovinskih odnošajev razvija povoljno, govori ze te. da je treba čim prej skleniti z Rusijo trgovinsko pogodba = Znižanje obrestne mere Avstrijske narodne banke. Z Dunaja poročajo: Na seji generalnega sveta Avstrijske o a rodne banke se je sklenilo znižati obrestno mero od 5. t. m. dalje za pol odstotka na 6 odstotkov. Zadnje znižanje se je izvršilo šele dne 18. januarja t L = Popravila v iivinskib potnih listih. Na neke predstavke je ministrstvo za kmetijstvo in vode izdalo na državne obmejne veterinarje okrožnico, iz katere povzemamo: <2ivinski potni list je javna listina. Živinske potne liste izstavlja v to poklicana občina, odi;osno za to pooblaščen občinski organ. Občina je dolžna v živinskem potnem listu poleg drugega označiti tudi namembni kraj. v katerega se dotična živina odpravi. V Hrvatski obstoji predpis, da velja kot oddajno mesto samo ono, ki je v živinskem potnem listu zabeleženo, m če želi lastni'» dotično živino odpraviti v drugi kraj, mora občinski organ na istem živinskem potnem listu zabeležiti kraj. v katerega se ima živina odpraviti. C« torej ni pri odpravi živine v inozemstvo določen kraj. kam naj se živina odpravL je živinski potni list že glede na predpise veterinarske konvencije z Avstrijo pomanjkljiv. I spremeniti namembni kraj po ieiji lastnika more le ono obla-stvo, ki izdaja živinske potne liste, odnosno njen za to pooblaSfen organ in nikakor ne uradni veterinar. Izpremembe. napravljene na Javni listini po nepoklicanem organa morejo izzvati opravičene ugovore tudi t strani Inozemskih oblastev. = Likvidacija , r. z z o. t, splošna kovinska industrija v Ljubljani, je sklenila na občnem zboru 22. m. m. sto pHi v likvidacjio. Upniki ae pozivajo aa prijavo terjatev. = Dv» knnkurza. V konknrzn se nahajata Maks Cernak. trgovec v Ljubljani (prvi zbor upnikov 12 t m. ob 10. pri deželnem sodišču v Ljubljani; oglaeitveni rok do dne 10. marca t 1.; ugotovitveni narok 29 marca t 1. ob 10. in Joeip Krmpntič, trgovec ne Viru pri Domžalah (prvi zbor upnikov pri okrajnem aodiiču na Brdu 12. t. m. ob 10.; oglasi t ven i rok do l. aprila t. 1.: ugotovitveni narok 28. rprlla t. 1. ob 10) = Odpravljena konknrra. Konkurz. razglašen o imovini Alojzija Freceta, trgovca v Celju, je odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena. Enako je odpravljen konkurz o imovini Ivana Dekleve, trgovca v Trbovljah - Lokah, ker se je sklenila prisilna poravnava. = Cene na eeljtkem trga ao bile v začetku t m. naslednje: Meso Ia mast- govedina v mesnicah I. 15 — 17, II. 14 - 16. na Irgn I. 15 - 17, II. 12 _ 14. TO. 8 - 10. tele-tina L 17, II. 15. svinjina I. 25. TI 22 50. slanina I. 23. II. 20 — 22- mast 25. Sunka 82 50. p reka ie no meso I. 27 80. П. 27 Dfn kg Mlečni proizvodi: mleko 2.50—8, kisla smetana 16 Din liter, sirovo maslo 44. čajno 60 Din kg. Jajea 1.50 Din komad. Špecerijsko blago: kava Portorlko 72. Santos 56. Rio 48, sladkor kristalni 1550. v kockah 17 50, riž I. 12. П. 9 Din kg. namizno olje 22. bučno 17 Din !fter. Mlevski izdelki: moka 00 5 40. <0, 5 40. «2> 5.10. «4» 4.80: turSčična moka 2.40. turSčičnl zdrob 8.20 Din kg. fcito: pšenica 330 — 840. rž 250 — 260. 'ečmen 250. oves 220. turščles — 215. fižol 850 do 450 Din 100 kg. Krma: »eno 70 — 90, slama 45 — 50 Din 100 kg. Kmmnfr: 2 Din kilogram. Cene ao napram prejšnjemu mesecu stalne. Trg je z živili razmeroma dobro preskrbljen. = Cennvnik ta zavarovanje valnte ob i»-voin blaga, veljaven od t. do 15 t. m., je objavlten v cUradnem listn» od 8 t m. = Redna rlavna »knpSčina Centrale Industrijskih kcrporacij v Beogradu se bo vri»"la koncem t. m. Na dnevnem redn bodo razen tekočih zadev razni aktnalni problemi, ki »e tičejo naSe industrije. Datum zborovanja Se nI določen. = Dobav«. Direkcija državnih želemie v Ljubljani sprejema do 8. t. m ponudbe za dobavo 16 m* mehkih desk. za dobavo 2000 m» tolčenega gramoza; do 11. t. m. ta dobavo 250 kg azbestnih vrvic, za dobavo 150 kg gostilnib ploSČ, ta dobavo 10 ton bukovega oglja; do 14. t. m. pa ta dobavo 30 straniščnih lijakov iz Iftega železa Direkcija državnega rndnfka v Zabukrwiel pri Celjn »prejema do 17. t m. ponodbe za dobavo 120 m» iamskeg„ lesa. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema de 17. t. m ponudbe za dobavo 130 m* jamskega lesa. Predmetni otrlasi so Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani na vpogled. — Aktivnost poljske treovin«ke bilance 1926 Po poljskih uradnih podatkih ie znašala v 1. 1926. vrednost izvora 13Пв milijv aov tlatib frankov, a vrednost uvor> 800 milijonov zlatih frankov. Prebitek irvota nad uvooom je torej do«egeJ 410 miliionov zla-Hh frankov prnfi primanfkliafn 831 milijonov zlatih frankov v I. 1925. Uvot v lanskem letu ie etaSal komaj 58 odstotkov uvoza v L 1925- a izvoz je nekoliko napredovat CURIH. Beograd 9.135. Berlin 123.2125, New York 519.25. London 25 2175. Pariz 20.445. MIlan 22.2125. Praga 15.40. Budimpešta 90.90. Bukarešta 2.925. Sofija 8.75. Dunai 78 25, VarSava 58.75. TRST. Devize: BiMgrad 40.75 — 41.50. Dunaj 324 — 834. Praga 69 - 69 50. Parit 92 _ 92.76, London 113 - 11850. New York 2315 _ 2835. Curih 445 - 455. Ru-dimpešta 404 _ 412. BukareSta 1175 do 12.50: valute: dinarji 40.50 - 41.25. dolarji 28 _ 23 25 DITNAJ Devize: Beograd 12.4150 do 12.4850. Berlin 167.88 - 16P.3S Budlmr^t* 4.0425 - 4.0825. London 84 3675 - 84 4675. Milan 8051 - 8^41. New York 708 40 do 710 90. Pariz 27.87 - 27 97. Praga 209775. do 21П6-5. Sofija 51050 _ S 1l.yi VsrSava 79.21-79 71 CuHh 186 223 - 186 78: valute: dinarji 12.44 - 12.50. dolarji 706.225 do 71025 Devi»» Beorrad n* »«talib horuh: v Pragi 59 2. v Berlina 7.407, v Londonu (popoldne) 276. Odkritje novih žarkov Kakor poročajo iz Newyorka, je pro-iesor Wood s Hopkinsove univerze skupno s poznanim finančnikom Loo-misom zaključil s polnim uspehom osci-lografska merjenja na nihajočih kre-menjakovih kristalih, pri čemer se mu je baje posrečilo odkriti novo vrsto žarkov. Ti žarki spadajo v spektralno področje gama-žarkov in so po svojih fizioloških učinkih sorodni sekundarnim antikatodnim žarkom v roentgenovih ceveh. Novi žarki nastanejo s pomočjo krat-kovalnega oddajnega cevnega avdijo-na, ki vpliva na naravni kremenjakov kristal, da začne mehanično nihati. To nihanje se izraža v izredno velikem iz-preminjanju kristalove prostornine, ki se v ritmu do 300.000 nihajev v sekundi razširja in krči. Tako proizvaja kristal nova, docela svojevrstna nihanja, ki izkazujejo mnogo višjo frekvenco. Dr. Louis Spillmann, dekan medicinske fakultete v Nancyju^ in predsednik kongresa zdravnikov, ki se baš vrši v Nancyju. Jubilej Cannesa Francosko mesto Cannes je nedavno sklenilo postaviti spomenik Angležu lordu Broughamu. Pred približno sto leti je bil Cannes mala naselbina, revna ribiška vas, ki je bila jedva zaznamovana na zemljevidu. Naključje je pri. neslo v ta kraj lorda Broughama, ki je potoval L 1831. v Napoli, kjer je hotel prebiti zimske mesece. Ko pa je hotel čez obmejno reko Var, so ga obvestili, da divja na oni strani smrtonosna kolera. V strahu za svoje lordovsko življenje se je angleški velrkaš ustavil v Canne-su in je sklenil ondi preživeti zimo. Krasna okolica in blago podnebje sta ga tako navdušili, da je sklenil vsako leto pr^zimiti v tem kraju. Svojega sklepa se je tudi držal. Zgradil si je v Cannesu lastno vilo, ustanovil je na Angleškem posebno komisjo za povzdi-go Cannesa in navduševal turiste za lepi kraj tako dolgo, dokler ni postalo iz revne naselbine mesto, ki je danes zna. no širom bogatega letoviščarskega sveta. _ Privid tragedije Neobičajen dogodek se je nedavno odigral v Lausanni. Ob 3. zjutraj je pozvonil v električni centrali zvonec nekega telefonskega naročnika. Telefo-nistka je vstala in vprašala, katero številko želi naročnik. Naročnik pa se ni javil, slišati je bilo v telefonu samo neko mijavkanje. ki je dalo uslužbenki sklepati, da se nekdo nahaja v stiski in da prosi pomoči. Telefonistka je neprestano klicala, a mesto človeške besede se je ves čas ponavljalo cvilenje. ki je bilo včasih močnejše potem pa zopet tišje. V strahu, da se ni pripetil kak umor ali kakšna slična tragedija, je telefonistka poklicala policijo ter jo obvestila o sumljivih glasovih v telefonu. Policija je takoj poslala svoje organe z izvidnim avtomobilom na lice mesta. Detektivi so vdrli v hišo, trkali na vrata telefonskega lastnika in so naposled z nabitimi revolverji vrgla vrata iz tečajev. Ob svetlobi električnih svetilk so preiskali celo hišo, toda našli niso žive duše. Šele na koncu, ko so preiskali celo hišo, so prišli v podstrešno sobico, kjer so obstali kakor okameneli. Krasen maček z belim kožuhom je sedel pri telefonskem aparatu na mizi in obupno mijavkal, ker se je zapletel v žico, ko se je igral s telefonskim aparatom. Njegovo mijavkanje je čula telefonistka v centrali in tako je prišlo do tragične vizije, ki je spravila na noge kriminalni oddelek laussannske policije. Zaplenjeni Ljenin «Gosizdat», sovjetska državna založba v Moskvi, je natisnila veliko naklado papirnih preprog, katere zelo radi kupujejo bogatejši ruski kmetje in bolje situirani mali meščani za okras svojih stanovanj. Neki umetnik si je izmislil posebni jubilejni vzorec za spomin letošnje desete obletnice ruske revolucije, ki bo 10. marca. Vzorec je bil tako narejen, da je prikazoval Ljenino-vo sliko, letnici 1917.—1927. ter sovjetski grb, obstoječ iz kladiva in srpa. Preproge so začeli prodajati, a nenadoma je bila cela zaloga zaplenjena, in sicer po nalogu najvišje moskovske oblasti. Vodstvo ruske komunistične stranke je namreč izjavilo, da se raz-množitev Ljeninove slike na tapetih nič ne sklada s komunistično etiko. Tovarna, ki je preproge izdelala, ima radi zaplembe 200.000 rubljev izgube. Ruski listi omenjajo, da je ta zaplemba prvi primer konfiskacije Ljeninove slike v teku desetletnega obstoja ruske sovjetske republike. André Médy, francoski državni prvak v smučanju. Kompliciranost pogreba japonskega cesarja Minilo je že več tednov, odkar je umrl japonski cesar. Izgleda pa, da bo prešlo še nekaj časa, preden bodo položene njegove kosti k večnemu počitku. Dejanski pogreb je napovedan šele pod konec februarja in tedaj se bodo tudi vršile ostale žalne svečanosti, ki jih predpisujejo japonske postave. Japonci se drže tozadevno starih tradicij in ne popuste niti za las. Pogreb japonskega suverena je silno komplicirana zadeva. Ni je namreč družine na Japonskem, ki ne bi sodelovala pri tem sprevodu. Na tisoče ljudi je zaposlenih samo s pripravljanjem pogreba. Pet krst, v katere polozé pokojnikovo truplo, izdelujejo obrtniki, katerih predniki so delali krste za japonske cesarje že v pradavnih časih. Celo voli, ki vlečejo pogrebni voz, se smejo izbrati samo iz rodu svetih živali, ki se vzgajajo dolga stoletja samo v ta namen. Prav tako smejo narediti kolesa za pogrebni voz samo člani obrtnikov, ki izvršujejo ta poklic že od nekdaj. Sploh so ta kolesa čisto svojevrsten pojav, brez katerega ne bi bilo pogreba. Pri vsakem obratu slehernega kolesa se namreč čuje sedem vrst različnih glasov, ki tvorijo nekako pogrebno pesem. Tudi častna straža, ki koraka, za truplom pokojnega cesarja, je sestavljena samo iz članov izbranih družin. Takih izbrancev je 25.000 in ti spremljajo truplo do zadnjega počivališča. S kakšnimi stroški je zvezan takšen pogreb, o tem nas lahko prepriča dejstvo, da je pogreb predzadnjega japonskega cesar, ja stal 200.000 funtov šterlingov (55 milijonov Din) in da bo sedanji pogreb veljal skoro še enkrat toliko. Michel Baddoura, slepar velikega sloga, je v Siriji ogoljufal nekega lyonskega trgovca za poldrugi mili» jon frankov, ki jih je potem pognal v Pa» rizu z razkošnim življenjem in z borznimi špekulacijami. — Pred dnevi ga je pariška policija aretirala. HanifgKtumo Ш vseh vrst za obleke, ki jin izgotavlja modno in elegantno, nudi svojim odjemalcem najcenejše tvrdka : M BAN, Resljeva cesta štev 7. Snimanje relijeia Aljaske is aeroplana Operacijska baza v indijanski vasi bliz^. Ketchikana, kjer posluje ekspeWal-kflra«, »Meistersinger«. LANGENBERG 30.15: Produkcija R. Огп- newalda, vtrtuoza na citrah. VARŠAVA 20JO: Koocert RIM 21: Vokalen ln Instrumentalen koncert PRAGA 19: R. Wagner: »Mojstri pevci norimberški« (Iz Narodnega gledališča v Pragi) BRNO 19: Program iz Prage. Četrtek. 10. П. DUNAJ 30.06: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — R. Fuchs. Haydn, Schubert S. Langstroth, J. Strauss, Mozart. BERLIN 30 : 200 let orkestra. V spomin Beethovnu. 30.15: Razgovor o Beethovnu. FRANKFURT 19.30: Auber: »Črni domino«. Opera v 3 dejanjih. (Iz državnega gledališča.) STUTTGART 20: »Laprins Rosengarten*. Romantična opera ▼ 3 dejanjih. (Iz Monakovega.) LANGENBERG 20.15: Večer arij s spremljanjem orkestra. VARŠAVA 20.30: Koncert — 1. Saint-Saems: Uvertura iz »La princesse Jaune«; Danse macabre. — 2. Saint-Saens: Koncert za vijolon - četo. — 3. Debussy: Zgubljeni sin. RIM 21: Prenos iz gledališča. PRAGA 20: Koncert starejših čeških skladateljev. BRNO 30: Koncert Petek, IL IL DUNAJ 19JO: R. Strauss: »Šaloma. Opera v 1 dejanju. (Iz dunajske Državne opere.) BERLIN 30: Uvod v dramo »Flacasmann kot vzgojltell.« 20JO: Oto Ernst: »Flachsmann kot vzgojitelj«. Komedija v 3 dejanjih. FRANKFURT 30JO: Koncert komorne glasbe. S1UTTGART 20: Strindberg: »Igra z ognjem«. Tragikomedija v enem dejanju. LANGENBERG 20.15: Glasbeni kolegij. VARŠAVA 30.05: Filharmoničen koocert RIM 21: Odlomki iz Benatzkyjeve operete »Yuschi Damza«. PRAGA 19JO: Koncert. — 1. Novâk: Klavirski kvintet v A - molu. — 2. Novak: Dolina novega kraljestva. — 3. J. Suk: Suita. — 4. J. Suk: Kvintet v G - molu. BRNO 19: Koncert — Dvofak: Trio v B-duru, op. 21. Sobota, 12. IL DUNAJ 19: Wagner: »Lohengrin«. BERLIN 20JO: Vesele pesmi s spremljanjem lutne. 21: Koncert orkestra na pihala. FRANKFURT 20.15: O. Strauss: »Madame Pompadour«. Opereta v 3 dejanjih. STUTTGART 20: Komorna glasba. — 1. Debussy: Sonata za čelo in klavir. — 2. Honegger: Sonata za čelo m klavir. LANGENBERG 20J0: Vesel večer. (Sodelujejo operni solisti) VARŠAVA 20JO: Koncert RIM 21: Prenos lz gledišča. PRAGA 20: »Prodana ljubezen«. Veseloigra z godbo A. Provaznika. BRNO 19: Orkestralni koncert 20.30: Vesele pesmi. (Pojejo člani Narodnega gledališča.) Proti gripi - astmi - kataru se inhalira • Smrekovo olje „Prolist" Razpošilja vsaki dan po povzetju D 15 Prolist Logatec 7it ju se še danes nekim stanovnikom malce porogljivo pravi VlasL Na ta rod spominja tudi pojem Morlacchi, t. j. Morovlahi ali črni Vlahi, ki so jih klasični pisci nazivali Belcae, Volcae, kar se v stari slovenščini glasi Visi, angl. Walles, nem. Welfen. V Solinu r.a Rižinicah je bil ban Trpimir sezi» dal I. 852. glasoviti monastir nespa« vačev (akoemetov). Po izumrtju na« rodne dinastije 1102. je počela giniti znamenitost Solina. Čisto zapuščen je bil ob tatarskem navalu 1. 1242. Nad» škof Andrej Gualdo je 1392. zgradil kastel Sučurac, kamor so se preselili solinski težaki. Direktor splitskega muzeja, monsi» njor Bulič, ki vodi že od 1. 1884. izko» pavanje povsem zasutega mesta, pre» raslega z vinskim trsom, si je dal zgraditi prijazen Tuskulum zase in za svoje naslednike. Obiskal ga pa ni» sem, boječ se, da bi me osemdesetlet« ni učenjak predolgo zadržal s svojo zgovornostjo. Lepše se mi zdi stopati po božjem solncu nego tičati v zapr« tem prostoru, četudi med znameni« tostmi. Ako pa je gospod odsoten, ga nadomešča mnogo jezični upravitelj Ante Zižič. Skozi mestno stavbišče (720.000 mJ) vodi Put Mira. naprav« ljen za vseobčega evropskega miru med 1898—1911. Od severa proti jugu seka to površino potoček Kapljuč, na videz lepo slovansko ime, ki pa itn a svojega sorodnika v Kaplaku (Capla« co, iz kaput in lacus) na otoku Rabu. V. a Koroleoko: Lučke Precej davno je že tega, kar se mi je nekega temnega jesenskega večera naključilo, da sem plul po otožni sibirski reki. Pred menoj, na ovinku reke, prav pod temnimi gorami, je kar ne« nadoma zabrlela lučka. Posvetila se je žarko, močno in či« sto blizu ... — No, hvala Bogu! — sem dejal vizradoščen — prenočišče je že blizu! Veslar je okrenil, pogledal čez ramo na luč in se nato zopet apatično uprl v vesla. — Daleč je Se! Nisem mu verjeL Saj je bila lučka , čisto blizu in je svetila iz neopredelji« ! ve temine. Toda veslar je imel prav. ! Izkazalo se je, da je res še daleč. ; Te nočne lučke imajo to posebnost, i da se, prodirajoč temo. kaj rade pri» bližujejo, se bleščijo, obetajo in vabi» jo v svojo bližino. Vidi se ti. da le še par zamahov % veslom ia konec bo poti ... A v resnici je še daleč . . . Dolgo sva še plula po reki, temni ko črnilo. Kotline in pečine so se pojav« ljale, se približevale ter oddaljevale, zaostajajoč za nama ter izginjajoč ne» kam v brezkončni daljini a lučka je še vedno stala pred nama, brleča in va» beča, — ravno tako blizu in ravno ta» ko daleč . A Zdaj se premnogokrat spominjam tiste temne reke, zasenčene od skalo vitih gor, in pa one svetle lučke. Kakor poprej, tako je vabilo tudi pozneje veliko lučk s svojo bližino tudi druge, ne samo mene. Ampak — naše življe» nje teče med vedno istimi turobnimi bregovi, lučke pa so še daleč . . . Treba se je zopet upreti v vesla . . . A vendar . . . vendar so pred nami lučke! Zastopstvo: Tvor niča : C!-r!*t:«n Oottlleb Wetntr d. d. Autrhimmcf b) Aue. Alfred Krauser. Subotica. Prizor iz «Tarelkinove smrti» pisatelja Suhorova v Mayerhol-dovem gledališču v Moskvi (Z reflektorji osvetljeno moderno pohištvo.) telja, zato se posebna pažnja posveča vzgoji učitetjstva. Učitelj se mora učiti tudi rokodelstva. Velik problem je likvidacija nepismenosti. V Rusiji so našteli leta 1920. 17 milijonov odraslih analfabetov in Ljenin je postavil »zavete, da 10 let po reVoluciji ne sme biti niti po! milijona nepismenih. Stroški za vsako osebo znašajo v tem procesu 3.64 rublja, kar je tako velik izdatek, da se komisar Lunačarski zelo previdno drži minimalnega načrta. V tem letu bi morala likvidacija bezgramotnosti obseči 10 milijonov ljudi, a omejiti se bo morala jedva na osebe od 18 do 48 let Najbolj so zaostale kmetice in to je naj- Deloma je tudi zboljšaia svojo opremo, a njena produkcija še davno ni zadoščala domačemu trgu. Tudi kakovost blaga ni bila vedno evropska. Vendar je leta 1925. že imela dobiček in v letu 1926. se je razvijala iz lastne moči. Lanski obrat državne industrije hi trgovine znaša 20 miijard rub-!jev, privatne pa le 8%. Ti uspehi pa so razbSi enotnost industrializacije. Posamm trusti so začeli graditi nove tovarne, k! nimajo novolj surovin in so se morale deloma zapreti, ali pa obratovati le 50%no. Država je določila leta 1925. nad poi milijarde in letos eno milijardo rubljev za spo- i polnitev industrije. Tako so nastale nove Rusija v jeseni leta 1926 tovarne v rndnMrth revirjih (Orožni), Li-sičanek, Rostov, Krivorožje, Novorosijsk, Poltorack), nove, oziroma spopoinjene tovarne na severu (ob S viri, ob Baltiku, v Nišnem Novgorodu, v Uralu), tovarne za vagone in lokomotive (Brjansk, Dnje-provsk, Tagil — 26 tisoč novih vozov), ob 91etnicl so začele delati razne tovarne v Moskvi (Šahovskaja), N. NovgorodskI gub. (Tobolka) itd. Posebno je napredovala težka industrija, potem tekstilna, steklena, prometna. Uvedba novih strojev pa je raz- 58 rudnikov. Stare so Kaštrska, Kizelovska (Ural) in šotna pod Leningradom. Velike zaloge šote izkoriščajo tudi nove elektrarne, kakor Šaturska nad Moskvo (32.000 kw), ona v Donbasu (Šterovska) iz-korišča štib (premogov prah), Nižegorod-ska (šoto — 20.000 kw), Taškentska (2300 kw), Erivanska (2000). Zemo - Avčaiska (vodna, Tiflis) (13.000 kw), Sverdlovska (Ural, šota 6000), Ljapinska (Jaroslav, šota, 5000 kw). Na Krimu je veterna stanica na 120 k. sil in v Baku več stanic od 6 do Ruska skavtska mladina v defileju mimo Ljeninovega mavzoleja v Moskvi krila nove težave, pomanjkanje izučenih delavcev, ki so jih morali posebno za stekleno obrt povabiti iz Češke. Novi stroji so večinoma nemškega in angleškega izvora, ker doma še ni takih Izdelkov ali pa jih je premalo. Traktorji so n. pr. trikrat dražji kot v inozemstvu. Kljub neuspehom pa ima industrija v Rusiji lepo bodočnost. Naloženi kapital bo v bližnjih letih pokazal, da je na pravem mestu, ker ima doma surovine in trg. Kovinska industrija ima na razpolago velika ležišča rud, železo ob Dnjepru, v Sibiriji (Telbeški rajon), Osinovski rudnik i. t d. Produkcija azbesta je važen izvozni vir in ležišča kalija bodo dobila še velik pomen. Elektrifikacija, ki silno napreduje, je najvažnejši pripomoček k industrializaciji. Velika stanjca Volhovstroj (80 tisoč HP) je dovršena in stane 100 milijonov rubljev. Tej veličastni zgradbi moderne tehnike se pridružuje v ostalih pokrajinah dolga vrsta manjših elektrarn, ki imajo veiiko važnost. Ukrajina itna največ elektrarn s 385.000 Kw in gradi sedem novih okrajnih, 13 občinskih, 12 vaških stanic. V Donbasu je nova moderna elektrarna za 70 konjskih siL Veterne stanice (izum kovski) so zelo važne za kmetijstvo. Toda brez velikih zalog in produkcije tepliva bi napredek ruskega gospodarstva ne bil mogoč. Na kongresu »teplotehnike« je bila določena minimalna množina 2% milijardi pudov za leto 1926-27. Olavno ležišče premoga je Donbas, cenjeno na 1,092.000 milijonov pudov kamenega premoga in 2,290.000 milijonov antracita. Nov premogovnik so našli v Sčerbincrvskih stepah (500—600 milijonov pudov dobrega premoga). Pridobivanje nafte je tako napredovalo, da sega na svetovni tTg ta najbolj dviga pomen Rusije. Petrolejska industrija je med vsemi najboli aktivna, za njo se vrste tekstilna, gumijeva in sladkorna. Lesn2 industrija je bolj trgovina in skrbi za izvoz surovega lesa. Dobiček vse državne Industrije znaša leta 1925/26 — 520 milijonov rubljev (leta 1925. — le 350). 10% dobička pobere država, 40% davek deželi, kjer je tovarna, 20% gre v rezervni fond, 10% ra delavsV fond, ostanek je za zboljšanje podjetja. Vsak tujec se čndl diskusijam v Moskvi Končno se ustaviš pred velikim vpraša- Boijševiški vodje v očeh Evrope: Karikatura iz monakovskega rSimpljcissimus«a» večja nevarnost. Stari ljudje se sploh nočejo učiti. Higijenska prosveta pa ti mogoča, dokier vlada nepismenost, zato je boj nepismenosti prva zahteva roške kulture. V mestih je higijenska prosveta napredovala Ш sicer najboli s tečaji dispanzerov, ki so preobloženi z delom. Javne lečitaiet so polne in potTeba zdravnikov raste, nnjno se mora vlada obrniti na inozemsko pomoč, ker število domačih zdravnikov ne zadošča. Posebno dežela, ki v bedi ni kupovala zdravil, se spet vrača k vraču. Zato je razumljiv velik napredek ruske far-macevtike. Velik pomen ima razvoj telesne kulture, plavanje. Moskva gradi dve veliki kopališči, kakor jih Rusije sploh še ni poznala. Tehnično šolstvo je gospodarski problem, ki ga ruska vlada energično rešuje. Ruski delavec ni kvalificirana sila. moderna tehnika ga in našla nepripravljenega. Pritok delavstva z dežele je nevaren baš radi zaostalosti. V dobi intenzivne industrijaliza-cije je tehnična izobrazba najbolj potrebna. Zato je danes ruska srednja šola — politeh-nikum. Rokodelski tečaji pa spopolnjtijejo že zaposlene delavce. Instituti sprejemajo slušatelje le po strogem izpitu In tu se je pokazalo, da je nemirna doba šolstvu zelo škodila. Devet desetin kandidatov je propadlo. Splošen po-lcžaj di.iaštva je še vedno slab, zato je vlada morala povišati štipendije ta pospešiti ustanovitev jedilnic. Stare napake je treba popraviti po vzorcu Urala, kjer so domače oblasti najprej obvladale ta problem. Moskva je očitno prenapolnjena. Vlada je preobremenjena z gospodarskim delom, kajti federativna nstava tu nič ne pomaga. Vse direktive mora dajati center in tu čutijo vso težo raznih problemov, ki izvirajo iz različnih nasprotij posameznih dežel. A eno nasprotje je splošno: industrija in poljedelstvo. Pospešena industrializacija, potezna elektrifikacija, racijcmalizacija in štedenje so imeli le majhen uspeh. Industrijska produkcija je napredovala v letu 1926. za 17%, a morala bi za 40%, da zagotovi ono množino blaga, ki jo potrebuje kmet. Popoln razvoj industrije — pomeni socializem. elektrifikacija je uvedba socializma! To geslo so dvignili boljševiki že leta 1917. in so šli na delo za industrijalizacijo in elektrifikacijo dežele. Zdaj se šele vidi kako velika je ta naloga. Do leta 1925/26 se je ruska industrija dvignila iz razvalin na predvojno višino. Evropa skozi naočnike sovjetske Rusije Politična karikatura predstavlja z leve na desno: Coolidgea z ietakom: «Dajem posojila po najvišji meri!»; polomljenega Brianda; Mussofc'.aija z gorjačo; Beneša z napi» som: «Nisem še priznal SSR»; Hindenburga kot zarjavelo devico s versajsko mirovno pogodbo v naročju; Chamberlain», managerja вр^агплп v Locamu. Poslanica republike Azer-bejdžan na Kavkazu v sovjetih V domu pedagogov sede inozemski profesorji, ki jim prof. Kogan razlaga delo literarnih večerov. Pred nami leže plahte dnevnega časopisja, mlad kipar deli povabila na razstavo »štirih umetnosti«. Razstava nosi pečat grafikov, ki so najbolj udeleženi, in pa slikarjev Kuznecova, Vodkina, Sarjanova itd. Privabila je mnogo obiskovalcev v Historični muzej, ki je po svojih razstavah že splošno znan. Umetniški klubi. Iti so še zelo številni, imajo tukaj to dobro lastnost, da se često predstavijo občinstvu, a glavna kritika ji.n očita odtujenost od življenja. Umer.ienost je pač reakcija umetnikov na preburno preteklost, ki jo je ruska mladina preživela na način pes- ' riika Kirilova. Slavni mojster V. Brjusov je pred svojo smrtjo zmagal nad kaosom in kakor je njegova beseda trdo zadela klub ^Kovačnice« in »Oktobra«, so vendar pesniki Filipčenko, Gerasimov, Aleksandrov-ski, Sannikov, Obradovič in Rodov značilne postave nove dobe, ki se jim Demjan Bedni umika, a pridružujejo novi, kakor Doronin, Molčanov, Sadofjev itd. Pripovedno slovstvo prehaja v ugodnejšo dobo z velikim tiskom povesti, čeprav še silno prevladuje gospodarsko in politično čtivo. Pisatelji Jakovljev, Ognjev, Javič, Evdo-kimov, Maiorov, Arhangelski imajo stalno občinstvo, značilni pa so larpurlartisti, kakor Elza Triole, ki pod psevdonimi stopajo v javnost z novo umetnostjo — optimizma osebnosti. Ruski teater se je razlezeL Meyerholdo-va umetnost je dosegla predmestne ta deželne odre, dala tehniko »revij« in »pjes« delavskih odrov, a sama je obtičala ob problemih Ostrovskega. Režiser Voikon-skl, ki hoče ta išče poti v globino, kjer se srečuje Ostrovski s Suhovo - Kobilinim, je v Malem teatru obstal sredi dela, ker mladi igralci ne morejo slediti njegovemu slogu. Zato je »Dohodnoe mesto« zadelo na ostro kritiko. Opera je vez Moskve z za-padom. Od Fausta do Gkimačev sledi rusko uho zapadu m Jugu, potem se ustavi pri »Sadku« R. Korzakova. Koncertne dvorane pa polni umetnost Azifc, ki jo prenašajo prosvetne ekspedicije na zapad. V Moskvi se je razširila turkmenska pesem »DiamčeU, kl s svojo lirično vsebino navdušuje mladino. Resni koncertni večer pa preživiš v mali dvorani konservatorija, kjer vladajo Liszt Mozart, Beethoven, Scho-mann, Chopin, Aleksandrov in drogi Naloga ruskega odra postaja vedno jasnejša. Delavski klubi so preživeH prvo dobo živih gazet, kader mladih Igralcev se ie Izobrazil ta zdaj že rešuje prosvetna vprašanja Za deco Je ustanovljen Vzgojni teater, И Je združil »Staje bluze« tn daje dečje predstave »Don - Kl-hota«. Se večji pomen pridobiva Vaški teater, ki daje Goldonfja, Ignatova (Bratje Artjuhinl) ta Subotina (Pelageja). Uspeh teh odrov bo pospešil prosvetno delo v provincah, ker je tu zbrana kmečka srednješolska mladina. Kino je za Ruse pridobitev revolucije. Mnogi rnski filmi so že pre-SS v inozemstva Potemkta, Pileča, Krva- Poročila evropskih obiskovalcev Sovjetske Rusije si za leto 1926. zelo nasprotn- .ieio. Nekaj skupnega pa imajo vsi poročevalci, namreč novico o velikem napredku ruske vasi. Potovanje do Moskve zadošča, da v jesenskem razpoloženju beloruskega in centralnega kmeta spoznaš vlogo, ki jo vrši mužik v polni zavesti svoje važnosti Pred novimi skladišči železniških postaj je že več mesece-v sejem, v Minsku, Smo-lensku, Orši in tudi v manjših mestih je velik naval na trgovine. Moskvo pa so preplavili kmetje in mali trgovci. Velika trgovska ра1асз »Umvermag«. ki so jo pred osemdeseti leti ustanovili Hoandci. je zdaj kipeč panj z 31 tisoč kupovalcev dnevno, ki puste v blagaj-ei dnevno ca. 90 tisoč rubljev. Na ulicah je eriemalsk' promet, pred katerim nisi varen dokler se ne skriješ v tramvajski voz. Ar-batskn ploščad. Lubianska, Strastna, Triumfalna in vsa križišča so valoveče morje ljudstev. To je orient. Sto narodov našte-ješ. če stojiš na mestu pet minut. Zvečer je od 5 do 11. ure najbrž obvezen sorehod za vse. kajti ljudske množice, ki so se vsule iz tovarn, te potegnejo v svojo dinamiko in ko te drugo jutro prebudi žvižg »gudok«. ti v udih oživi občutek valovania čez bulj-var. Sicer je vreme v Moskvi mrko in posedajoči Moskviči v buljvaru se silno raz-vesele, če čez Puškinov spomenik zašije poševno solnce, ki sipa svoje žarke po sa-borskih kupolah. Režiser Vsevolod Mayerhold, reformator moderne scene, oče revolucijo« narnega odra. rajo tudi leningrajski profesorji dol, da »obračunajo«. Vsako leto je pisan spored in luknje se zamaše s filozofijo. Tako je v politehničnem muzeju zmagal radio, tu so padle bombe velikih znanstvenih razkritij kemikov iz instituta Karpova, metalurgov (prof. Grum Gržimajlo), elektrotehnika (ak. Joffe), mineralogov (Klasoti, Kirpičnikov, Fersman), tu so se razvili načrti elektrifikacije. prometne mreže do radio - pere-dač, tu so poročale o uspehu in težkočah vse številne ekspedicije na Tibet, v Sibirijo in Novo Zemljo. Toda ljudstvo je tu spoznalo, da potrebuje splošne izobrazbe od temelja, in zrastle so večerne šole, ljudske nedeljske univerze ... Prosveta je glavni problem ruske bodočnosti. Gospodarski napredek ie omogoči! delo. Šolstvo se razvija po sredstvih in obsegu, učiteijstvo je spet na pravem mestu. Število šol je še za 7% pod predvojnim, a obsega devet milijonov dece od 8 do 11 let (133%). Vprašanje ruske ljudske šole je torej vprašanje kakovosti. Odgovor na to nam da pouk. a ta ie odvisen od uči- va nedelja, Zaliv smrti, Sin gorâ, Muztri-manka itd. Gorkljev film »Mati« lahko vidite v Moskvi, omenjenih pa ne več, ker so na potu okoli sveta ta kmalu jim slede novi: Slovo o polku Igoreva ta razni etnografski filmi. Dečji filmi so v Rusiji že bogati po uspehu ta vsebini, ker prekašajo nemške otroške predstave. Moskve brez večernih predavani si ne moremo niti misliti. Tu je začetek in konec vseh akcij znanosti in prosvete, zato mo- Ke® Trockega: a!i ie mogoč socijalizem ▼ eni državi sredi kapitalističnega sveta? Ruski kmet pravi še vedno, da ie za bolj-ževikfc, a proti komunizmu. Komun le Se malo In čeprav napredujejo, industrializirajo poijedeistvo. se pečajo z vsemi pa-sogaml gospodarstva, vendar ne morejo uirčiti brezposelnosti To deistvo Se opravičuje konservativnost mužika. Mogoče jjo treba še mnogo let. da doseže ruska industrija premoč nad kmetijstvom in seže сг vzhodni trg. Da dela velike korake, nam pričajo novi centri industrije, kakor je »stolica čuguna in jekla« Dniepropetrovsk, kjer dela 58.000 kovinarjev. Krasen dvorec dela. nove tovarne, dvorec proiilakse, nove stanovanjske hiše presenetijo kakor Po-ten-.kinove vasi. In pred odhodom si tujec ponovno ogleda nove vasice — mesteca, ki so zrastla poleg tovaren — a že na prostem. Tia so se preselile rodbine z otroci, ki so živeli prei v dečišh ploščadkah, kakor žive otroci brezposelnih. Pionirček pripravlja čitalnico, kamor bo postavil radia Električni voz drvi spet proti Moskvi V tovarnah »Krasne presnje« se človek spomni sprejemov, ki so iih deležne tuje delegacije. In lahko razumeš navdušenje nemškega »Križarja« Hamelratha. Vsak mlad človek se tu razveseli, ker Je sprememba ugodna. Gostoljubnost Rusoy je spet pridobila svojo vrednost Ko bi le stanovanjska beda minila, si misli človek v obščežitju, kjer so sobe kakor bolnišnica. In tudi Rusi si žele mirnih stanovanj, ustanavljajo nova društva »stroitelstva« ln dvigajo ponosne domike. Brej telefona seveda ne gre. Ruski človek hoče biti moderen. To ga žene k študiju in ne vneš se prestrašiti učnih knjig, ki si lih le nakopičil Nastopi v klubih so zdaj resnejši, živi pa so domači »ugotki«. Na kmetih se Je U nova družabnost udomačila ln pomeni novo prosvetno pot, ld spaja starce z mladino. Prostran ost države pa kljub radio-pere-dači rodi Se uešteto bajk O Evropi gre govor, da je barbarska In ime Mussolinija plaši po hatah. Zima oddalji rusko vas še bolj od sveta. Mesto pa zmaguje s svojo dinamiko mraz in vse težave, kakor brez-prizorna mladina, ki Je v svoj divji upornosti simbol Rušile. L O. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 6. februarja ob 15. uri pop. Triglavska bajka. Ljudska predstava po znii cenah. Izven; ob 20. url zvečer Gobsek, premijera. Izven. Ponedeljek, 7. februarja Pahljača lady Windermere C. Torek. 8. lebr. zaprto. Ljubljanska opera 4edelja, 6. februarja ob 15. uri pop. Tere-tina, opereta. Ljudeka predstava po znii cenah, izven. Ponedeljek. 7. febr. zaprto. Torek, &. febr. Tannhâuser E. Mariborsko gledališče Nedelja, 6.: ob 15.: «Revček Andrejček». Kupon5. Ob 20.: «Orlov»,. Znižane cene. Pondeljek. 7.: Zaprto. Torek, 8.: «Manon». A. Kuponi Irpreniemba v nedeljskem repertoarju nedeljsko oppro. Radi obolenja g. Betetta mora odpasti nedeljska popoldanska vprizoritev opere »Cosi fan tutle« In se mesto nje poje Straussova opereta »Terezina«. Pri lej pred-«tavi igra komično vlogo brivskega pomočnika Danijela naš izvrstni humorist g. Veko-slav Janko, ki je po svojem Penižku znan po celi Ljubljani pa »udi v vsej okolici. Drama igra ob 15. uri pop. »Triglavsko bajko«, ki je namenjena mladini in odrastlim in ki ie pri vseh dosedanjih vprizoritvah izredno ugajala našemu občinstvu. V bajki nastopi »koro ves naš ansambel In del baleta. Zve-ïer ob 20. je premijera Hasencleverjeve drame »Gobček« v Sestovi režiji Operna In dramska popoldanska predelava sta po mi-fanih cenah. Opozoril» ljubljanskim gledališkim abo-nentom. Uprava narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo šesti obrok svojega abonmaja najjasneje do 12. t. m. Dramska nedelja v Ljubljani. Liuhljanska drama vprizori dsnes dve predstavi: pop. ob 15. Goliievo .Triglavsko bajko* z g. Levar-em v glavni vlogi. Ob 20. zvečer pa Hasen-cleverjevo dramo »Gobsek«, ki se vprizori v režiji profesorja g. šesta z g- Skrbinškom, go. Nabloeko in g. Kraljem v glavnih vlogah, 'o generalni vaji sodeč bo ta premijera v vsakem pogledu izvrstna. 25 letnica odrskega delovanja Pavla Rasbergerja Prihodnji četrtek dne 10. februarja bo slavil mariborski gledališki Igralec in režiser Pavel Rasberger petindvajselletniro svo-ega nepretrganega umetniško igralskega in flasbenega delovanja. Mestni odbor Udru-ienja gledaliških igralcev je izdal poziv, ki v njem vabi mariborsko občinstvo k Jubilej-ai predstavi zvečer tega dne v Narodnem gledališču. Vprizori ae Straussova operete >Ciean baron«, ki jo je zrežiral jubilant sam. G. Ras berger poje vlogo Kalmana Zsupana. Opereto bo dirigiral g. A. Mitrovič. Jubilant je v Mariboru popularna oseba m bo njecova oroslava brez dvoma napolnila gledališče. G. Rasberger deluje v Mariboru le izza časa prvega slovenskega upravnika Xarod. gledališča g. Nučiča. Njegov repertoar e zelo obsežen. Nastopal Je v mnogih dramskih delih; zlasti so mu uspele nekalere komične vloge. Zrežiral je veliko operet m sodeloval pri raznih IzvengledaliSkfh nastopih; !z slednjega udejstvovanja je nastala njegova knjižica »Humor na odru«. Delaven je bil g. Rasberger tudi v stanovski organizaciji. Jubilantu želimo še mnogo let uspešnega dela no slovenskem odru. Literarne pikanterije V milanskem časopisu »La fiera letteraria« •ta izšla pred kratkim dva članka italijanskega kritika По Gn. Franreschija o češkem romanu Članka sta vzbudila v Pragi veliko pozornost. Z zadoščenjem se je povdarjalo da ta italijanski kritik presenetljivo dobro rožna češko literaturo. Zavoljo svojih sestavkov Je moral prebrati v izvirniku dvajset velikih romanov, rumed katerih ta ali oni — na >r Capkova »Turbina., ali Durychov »2iv-jenski semeni« _ ni za tujca nič kaj pri-etno čtivo. Kakšno veselje so imeli čelki pisatelji, ko so videli da Jih navaja, prem.v triva in proučuje s prikupljivim umevanjem kritik velikega evropskega naroda I Prišlo pa ie- žal. razočaranje. Literarni kronist »Narodnih Listov« Miroslav Rulte je ïaftideno listal po omenienem italijanskem ïa*opi«u. čital in znova čifal Franceschljeva sestavka. dokler se mu ni zjasnilo: Saj je to od kraja do konca _ plaši jat! Slgnor Fra:t w*e4 ie čisto preprosto prevel čtnnek. ki ga Je obelodanil Mir Rulte I. 1923 v zbirki »Umetnost in poezija ruive Evrope.« Češki kritik ie urno vzel v roke svoj izvirnik in Franceschiiev članek ter primerjal besedila med sabo: cela reč }e bila brž dognaea in razk rinkansf Va>r»ik*ntnejie pa Se sledi. Eden izmed pisateljev, ki mu le laskala sodbn »italijan-tkeon« kritika. Je povzdignil svoj glas v korist g. Francesehija tn javno proglasil, da ga nt doadaj še nihče na Češkem tako globoko razumel in ocenil kakor imenovani italijanski kritiki • Neprijetno polemiko je pripravil poljski literarni kritiki mani Leon Daudet, eden izmed voditeljev in ideologov »Action' française« in ravnatelj njenega glasila. V svoji najnovejši knjigi »Le rêve éveille« Je obdolžil mojstra poljskega romana Henrika Sienkiewicza plagijatoretva. Očila mu, da Je plagiral roman Bulwerja Lyttona »Zadnji dnevi Pompejev.« Daudetove obdolžitve so vzbudile v varšavskih literatumib krogih veliko razburjenje. >Wiadomo5ci literackie« ostro protestirajo zoper ta izreden napad na ljubljenca in ponos Poljakov. Češkoslovaški zakon za pobijanje pornografije Za Nemčijo Je tudi Češkoslovaška napovedala boj umazani in »šund« literaturi. Vladni krogi pripravljajo osnutek zakona, ki bo šel skozi 4 ministrstva in bo šele po odobritvi vseh zainteresiranih ministrov predložen parlamentu. Češkoslovaški zakon zoper pohujšljivo literaturo bo znatno pravičnejši in boljši od nemškega. Zdi se. 'ia eo njegovi avtorji uoošlevali ostro kritiko, s katero so literarni krogi v Nemčiji sprejeli nevešče sestavljeni zakon, ki se o njem po pravici trdi, da je lahko v slabih rokah največje pomagalo reakcije. Iz praških listov posnemamo naslednje podatke o bodočem zakonu: Za razliko od nemškega bo češkoslovaški zakon zoper umazano in šund literaturo zgrajen na načelu, da je dovoljena najširša svoboda, vendar pa mora država obvarovati mladino pred knjigami, ki so očitno škodljive njenemu nravnemu razvoju. Zato ae bo zabrana umazane literature omejila zgolj na mladostnike pod 18 letom. Odraslim se bodo lahko prodajale tudi take knjige, ki bodo postavljene na indoke, vendar pa jih knjigarnarji ne bodo smeli prodajati na ulici niti vabiti k naročevanju in razstavljati v izložnih oknih. Medtem ko nemški zakon ne definira pojma umazane in >šund« literature, bo imel češki zakon po dosedanjem osnutku sledečo definicijo: Pojem »šund« literature se razteza na tista literarna dela, ki lahko ogrožajo nravnf razvoj mladine in ki zavajajo njeno domišljijo na slaba pota. Seveda bo veljal zakon tudi za slike, filme ln reklamo V Nemčiji odreja minister, katera knjiga ali slika pride na indeks. Češkoslovaški zakon bo znatno Hberalnejši, ker bo šla zadeva skozi šest instanc in šele po pravdoro-ku zadnje instance ee vpiše knjiga ali film v seznamu mladini zabronjena slovstva. Prva instanca bo posebna komisija pri prosvetnem ministrstvu, ki bodo vanjo imenovani zastopniki raznih zainteresiranih stanovskih zvez. na pr. pisateljskih, založniških in drugih takih organizacij. Ce bo komisija spoznala, da ie prijavljena knjiga »šund«, pojde ves elaborat na mizo prosvetnega ministra, ki ga prouči in izreče svojo sodbo. Ako sta se obe instanci izrekli pritrjevalno. predloži državni pravdnik sodiščem druge stopnie, da naj zabranijo na-daljno širenje Ihkriminlranega spisa. Sodišča razpišejo javno razpravo, h kateri se pokličejo pisec, založnik in zagovorniki, v danem slučaju tudi Izvedenci. Ce sodišče knjigo obsodi, se lahko zainteresiranec pritoži na višje deželno sodišče, ki je zadnja instanca. Ako lo sodišče jasno izpove, da spada knjiga v »šund« literaturo, stopi zabrana v veljavo ln ž njo vred kazenska sankcija. Kaznujejo se prodajalec z globo in zaporom do največ в mesecev. i Kakor je videti, je osnutek češkoslov. zakona zoper pornografijo dokaj srečen izde-delek, čeprav je sam proces dolgotrajen in omogoča, da mladina pokupi knjigo. Se preden ie bila zabranjena. Slejkoprej bo veliko odvisno od resnosti in vestnosti piscev in knjigarnarjev. Poljska drama т Parizu. Po dolgem času je neko pariško gledališče zopet uprizorilo slovanski komad, ki ni iz ruske literature. V .Théâtre des Matburins« dajejo »Nedolžno grešnicoc, dramo Waclava Grubinskega. Gru-binski ie na Poljskem dobro znano literarno ime. Očitajo pa mu cinizem (ki je sicer fin in duhovit), amorainost in paradoksizem. »Nedolžno grešnlco«, ki je vrlo pikanten komad, je sprejelo občinstvo kljub slabi igri dekaj dobro. Kritika pa je bila stroga. V »Pariš Midi« je pisal F. Strav«ki. da je avtor preveč pariški Poročevalec »L' Europe Centrale« pa dobro pravi, da pariška kritika zahteva od inozemskih dramatikov največ originalnosti in novosti, medtem ko domače hvali, tudi če pišejo slabše od tujih pisateljev, ki morejo biti srečni, če sploh smejo tekmovati s pariškimi tovariši. Galsworthy obišče Varšavo. Polj4ki Pert-klub v Varšavi je povabil v obiske slovitega angleškega pisatelja Galsworthyja, ki bo poselil poljske pisatelje v aprilu ali v maju. V marcu pa pojde v eoste londonskemu Pen-klubu poljski pisatelj Vaclav Sieroszewekl. Varšavski Pen-klub namerava povabiti tudi nemškega pisatelja Thomasa Manila in skupino slovanskih pisateljev. V obrambo in zagovor « t vv» vn pouka francoscrae na naših srednjih šolah V brošuri »Kriza naše srednje šole«, U jo je »dalo Društvo prijateljev humanistične gimnazije, ee bori autor, g. J. Weeter. z raznimi razlogi proti francoščini kot glavnemu modernemu jeeiku na naših srednjih šolah. Istočasno pa lomi kopja za aopetno uvedba nemščine, ki naj bi bil edini glavni jezik na naših srednjih kilah. Obenem ae autor neprestano sklicuje na javno mnenje, ki da je proti francoščini ia za nemščino. Ker ae mi Bdi, da to sklicevanje na Javno mnenj« nikakor ni objektiven, stvaren argument, aaj je ravno to, kar Imenujemo Javno mnenje, v dosti slučajih lahko napačno mnenje, ae mi zdi potrebno, da navedem nekaj protirazlo-gov. ki govoré ca francoščino in prati nemščini kot edinemu, glasnemu modernemu jeziku na naših srednjih Šolah. Naj omenim takoj uvodoma, da ee autor v isti brošuri, kjer pobija francoščino, s vso spretnostjo svojega peresa in zlasti s celo kopo citatov zavzema in bori za zopet no uvedbo latinščine v naše srednje šole. Ta borba za latinščino in v isti aapi proti francoščini je nelogična, ker temelji na popolnem nepoznanju franooskega jezika bi duha. Ce namreč vidi autor veliki vzgojni pomen latinščine v tem, da a svojim redom, skladnostjo, umerjenoatjo, točnostjo in gibčnostjo oblike, s polnoto in strogostjo svoje kompozicije vzgaja in vede človeka do duha preciznosti, tedaj ni nobenega dvoma, da vsi ti znaki veljajo v prav toliki meri za francoščino, ki ni drugega, kakor najčisteje in najpopolneje izkristalizirana oblika latinščine. Francoščina je latinščina na višku in francoski duh — najplodovitejši potomec grško - rimske kulture — la ti neki duh na višku. Gotovo francoščina ne bi zavzemala v naših dneh častnega mesta jezika diplomatov in jetika, ki ae pišejo v njem mednarodne pogodbe, če bi dolgovala to svoje mesto samo nekim tradicijam. Prisodili pa so ji lo častno mesto mednarodnega jezika prav radi njene klene preciznosti jasnosti, gibkosti, enakosti, ki je ne more pokazati noben drug svetovni jezik. Ce je torej stara latinščina neprecenljive vzgojne vrednosti ravno radi logičnosti in preciznosti, ki preveva vso njeoo zgradbo, je to še v veliko večji meri francoščina, v veliko večji meri pravim, ker je vsaj teko precizna kot latin-, ščina, a obenem prikladnejša modernemu načinu miSljenja. Logično bi torej bilo, da ae oni, ki ae bori za latinščino iz pravkar navedenih vzgojnih razlogov, mora boriti tudi za francoščino kot najlepše, dejal bi, idealno dopolnilo tega. kar more Človeka naučiti latinščina. Autor pa ee poganja za nemščino — jezik, ki ne vsebuje nobenih pravkar omenjenih vzgojnih momentov, jezik Kantov, temačen in težko umi ji v, ki človeškega duha ne vodi k jasnosti, ker aam ni jasen. Oglejmo si sedaj autorjeve argumente, ki po njegovem mnenju govore za nemščino kol glavni moderni jezik, ki naj bi se poučeval na naših srednjih šolah. Eden in ne najmanjši teh argumentov je — naša javnost, želja staršev, zahteva večine naroda. Kolika pa je v tem slučaju vrednost takega javnega mnenja? Ce se objektiven človek vpraša, zakaj je naše Javno mnenje Jako naklonjeno nemščini, zakaj starši zahtevajo, da se nji-.hovi otroci uče ravno nemščine, tedaj se mu kmalu zjasni, da izvira ta naklonjenost nemščini iz nepoznanja drugega kakor nemščine iu pa iz psihološkega zakona determinacije, ki zahteva, da človek misli še vedno tako. kakor je mislil desetletja in desetletja. Leta in leta je bila nemščina dnevna duševna hrana naših očetov in mater; govorili so jo v šoli, govorili na cesti ln v svetu, ee polnili ž njo iz romanov in znanstvenih knjig. Kako hočete, da bi taki ljudje danes ne bili za nemščino? Saj drugega niti ne poznajo. Ali hočete vedeti, kako je naša starejša Inteligenca otrovana z ediuozveličavno iiemško »Kulturo«? Ni še tako dolgo tega. ko me je nek naš kulturni delavec povprašal čisto zaupno in naivno: »Povejte mi po pravici, л11 imajo Francozi sploh kaj znanstvene literature?!« — Mislim, da seva Iz tega vprašanja vsa naivna enostranosi one naše starejše inteligence, ki ji je bila nemška kultura — bog. Močno ae mi zdi, da ravno ljudje take ' vrste delajo javno mnenje za nemščino. Javno mnenje Je v tem slučaju nevednost in desetletno, podzavedno prepajanje s kulturo, ki so jim Jo slikali kot edinstveno na zemeljski obli. Ker pa nas je v mlajši generaciji dosti, ki smo med svetovno vojno imeli priliko, ustvariti si lastno sodbo o nemški kulturi, in ki smo imeli priliko, raz-gledati se in poglobiti se tudi še v druge kulture, se nam zdi, da je javno mnenje, če govori o prikladnosti samo nemške kulture za nas Slovence, napačno. Naj pripomnim ?e, da je nam Slovencem v praktičnem pogledu prav toliko, kolikor nemščina, potrebna italijanščina. Pa vendar ni slišati, da bi bih) javno mnenje za uvedbo italijanščine v naše šole. Torej javno mnenje ni za nemščino iz zgolj praktičnih vidikov, pač pa iz sentimentalne privrženosti, ki nas je toliko desetletij delala kulturne sužnje ravno nem-Stva, in ta kulturna sužnost nI bila bre>-ciljna. Sam sloviti zgodovinar Mommsen je še pred vojno izjavil znanemu francoskemu ekonomu BTonoklu. da so Slovani v Evropi manj vreden element in da bodo postali dostojni Evropejci šele takrat, kadar bodo prepojeni z germansko kulturo. Res, da nemštvo danes, ko amo v svoji lastni hiši nima tolike raznarodovalne moči, kakor pred vojno, vendar vemo vel dobro za nemški sen. ki hrepeni po vxhodu In ki mu gre pot do uresničenja preko шЈШ zemelj. Nadalje trdi autor, da Je znanje nemščine vsakdanja potreba v trgovskih fa industrijskih podjetjih. Temu golovo nihče ne bo oporekal. Toda prav zato, ker nam je znanje nemščine še potrebno v praktičnem življenju, v industriji In trgovini, ae poučuje nemščina obvezno v vseh Štirih višjih razredih naših srednjih šol. In to, mislim, da zadostuje popolnoma onemu, ki ima namen, posvetiti se praktičnemu poklicu. Autor sam pravi, da bi se mogel učenec že v nižjih razredih naučiti toliko nemščine, da bi bil sposoben umeti lažji nemški tekal bi pravilno napisati preproste sestavke praktičnega značaja. Ce se torej že v nižjih razredih more toliko naučiti. ei bo pač v štirih višjih razredih, kjer je sedaj nemščina obvezna, pridobil toliko znanja, kolikor ga rabi v praktičnem življenju Saj pravi autor sam. naj bi se v višjih razredih golilo predvsem čitanje nemških klasičnih del; da bi pa bilo Čitanje klas:čnih del potrebno za praktično znanje nemščine, v kolikor jo človek rabi v tršo vekih poslih u. pr.. je malo huda trditev. Poleg, tega nam je iz praktičnih ozirrrv prav teko potrebno znanje italijanščine. V podkrepitev te trditve bi lahko navedel celo kopo slučajev is lastne izkušnje. Vendar nisem našel v West rovi brošuri nobene zahteve po uvedbi laščine v naše srednje šole. Ce torej zagovarja autor uvedbo nemščine kot glavnega modernega jezika s naše srednje šole iz praktičnih razlogov, sem prepričan, da ae moti ker nehote podlega oni tendenci, ki hoče, naj ae naša mladina uči nemščine radi nemščine, nemščine kot za nas izredno »prikladne« kulturne dobrine m kateri so praktični razlogi samo elepljiva maska. Prehajam k onemu argumentu za nemščino, ki se poslužuje v svoje svrlie naših javnih knjižnic, našega knjižnega trga, priročnih knjižni/! pravnikov in zakonikov, kavarn bi seminarskih knjižnic na univerzah. Mimogrede povedano, je to argument, ki ž njim predvsem operirajo oni ljudje, inteligenti iu še češče polinteligenti, ki še v svojem življenju niao prečitali francoske, sploh nenem-ške knjige. Argument pa je taie: Ce naš mladi naraščaj čez nekaj let ne bo več obvladal cemščine, marveč samo še francoščino, tedaj bo zazijal — kulturni vakuumi Zakej? Ker v vseh našib knjižnicah, znanstvenih in leposlovnih, prevladuje nemška knjiga. Ker je tradicija nemški pisane znano^i pri nas ukoreninjena. Ker so izložbe naših knjigarn napolnjene s nemškimi knjigam'. Ker dobite v kavarnah samo nemške dnevnike in gredo samo nemške revije iz rok v roke! Kdo pa bo potem vse to čital vse te nakupičene aakiade nemškega duha. če naš naraščaj ne bo več znal nemški? Naraščaj ne bo čital, ker ne bo znal, in bo zato propadel kulturno v vsakem oziru. — Razsodnemu in po predsodkih nezaelepljenemu človeku ui težko spoznati vso preperelost in majavoei take in podobne argumentacije. Zato torej, ker je danes pri nas vse preplavljeno z nemškimi duševnimi proizvodL samo zato naj se uvede v naše šole nemščina kot glavni moderni jezik? Spomnimo ee vendar časov, ko še ni bila tiskana v avstrijskem cesarstvu nobena slovenska učna knjiga. Ce bi bila veljala takrat, ko se je uvajala v naše življenje slovenska učna knjiga, argumentacija po zgo-rajšnjem vzorcu, bi do slovenske učue knjige sploh nikdar ne bilo prišlo.. Tudi v tistih časih bi bili lahko rekli: vse je preplavljeno z nemškimi učnimi knjigami, torej je neumnost izdajati slovenske knjige! Ce naša prihodnja generacija ne bo več obvladala nemščine, bo čitala kljub temu, če ne nemških, pa francoske knjige. In če bo knjigotržec videl, da pojema povpraševanje po nemških knjigah in narašča ono po francoskih, bo pač prenehal naročati nemške in se bo preskr-bel s francoskimi. Ce bo v naših knjižnicah rastla zahteva po francoskih knjigah, tedaj bodo knjižnice pač prisiljene, nabaviti ai francoske knjige.,O kavarnah niti ne govorim. Cp dandanes pogledaš v razne naše knjižnice, res odneseš vtis, kakor da francoske znanosti ni. da ni francoske umetnosti, tehnike in medicine. Cemu pa ta pristranost v izbiri znanstvenih knjig, tudi kadar se naročajo novi izvodi? A'i ni tu skrita tendenca, vzbujati in utrjevati v nas prepričanje, da je na svetu samo nemška znanost, nemška literatura, sploh nemška kultura? Ce je kje omejenost in »zaplankanost«, je tu in brezprimerna. Ali ni v tem dedščina iz avstrijskih časov, ko je bilo teko postopanje sistem? Nam pa ne sme zadostovati da smo se oprostili politično, marveč se moramo oprostiti tudi duševno in naše duševno rob- atvo je nemška »Kultur«. Ne sme nas ovirati dejstvo, da danes še dominira nemška, knjiga. To gospodetvo «e bo zlomilo samo po sebi če bo ostala francoščina še nadalje glavni moderni jezik na naših srednjih šolah. S tem seveda nikakor nočem podcenjevati nemške znanosti. Kar hočem reči, je le, da jo je pri nas preveč, da nas duši. d« bi bilo dobro. Če bi čuli tudi drugo plat zvona _ ne samo nemško. Morda bodo potem pognale v naši kulturi kali in nam rodile sadove, ki jih dosedaj še nismo poznali. Poleg tega se nemštvo samo neprestano oplaja a francoskimi duševnimi proizvodi; Nemci sami priznavajo, da so v zadnjih desetletjih neprimerno več prejeli od Francozov, какзг so jim oni dali Zakaj naj bi mi potem jemali iz druge roke, ko nam je sedaj vendar dana prilika, da zajemamo pri vrelu? Nadalje trdi autor v svoji brošuri, da ima zahteva staršev, naj se njih deca vsaj zasebno uči nemščine, plebiscitni pomen. Zdi pa ee mi da je ta plebiscit močno podoben vsem plebiscitom, ki emo jih doživeli po premirju. Najtrdneje sem namreč prepričan, da bi se vsi učenci s privoljenjem starišev hoteli zasebno učiti francoščine, če bi jo danes ukinili kot obvezen predmet v nižjih razredih srednjih šol Pisec tudi skuša utemeljevati svojo zahtevo po xopetni uvedbi nemščine z geografskimi okoliščinami, češ. Nemci so nam blizu, Francozi so daleč. V7 letošnjih počitnicah pa si v Quartier Latinu lahko srečal Slovenca malodane na vsakem vogalni Pariz torej vendarle nI tako daleč. Vsak. kdor zna gledati, Je z lahkoto opazil, kako izgubljate za nas Dunaj in Berlin na pomenu in kako pridobiva Pariz. In vendar eo to šele skromni začetki. Kadar so v igri kulturne dobrine, takrat geografski momenti prav malo prihajajo v pošlev. Naj b koncu še omenim, da sem Imel ves čas, ko sem čital autorjevo apologetiko za uvedbo nemščine, vtis, da autor ni nikdar doživel vseh velikih in globokih kulturnih dobrin, ki jih hrani francoščina. Da, autor tudi ne ve, kakšno vodilno, rea edinstveno vlogo igra danes francoska inteligenca v vodstvu duševnega evropskega življenja. Prav ta okoliščina pa je slaba stran vseh naših vnetih zagovornikov nemščine. Lahko namreč opažate, da oni. ki ob vsaki priliki najvne-teje zagovarjajo nemško kulturo, se poznajo drugega, kakor nemško kulturo. Kako naj bo potem možna res objektivna sodba in odločitev? Ce ae že kdo postavi sa sodnika med nemščino in franeoščiao. naj bo vsaj mož, ki enako globoko pozna i eno i drugo. V nasprotnem slučaju nam je njegova sodba že v naprej pristranska, ker drugačna ne more biti. V epilogu k svoji brošuri pravi autor, da se je pri svojih izvajanjih držal načela, naj bi vše, kar se je bilo na naših srednjih šoj lah do danes obnesle kot dobro, ostalo nadalje v veljavi preosnovalo ln na novo uvedlo pa naj bi se, kar se je spričo sodobnega kulturnega raxvoja izkazalo za potrebno. Mislim, da francoščina ni med obsojenimi predmeti ki ao se izkazali za nepotrebne in neprikladne 4n naj torej ostane še nadalje na naših srednjih lolab koi glavni moderni jezik. Zato naj zastavijo vae svoje moči oni ki jim je pri srcu ona francoska kultura, ki je že tolikrat spremenila lice naši Evropi kakor nobena druga. Dr. St Leben. r Besede Vodoravno: 1. Otok v Sredozemskem morju. 6. Reka v Ameriki. 8. Reka v Rusija. B. Predlog. 11. Igra pri tenisu (fonetično). 13. Bizantinska ceearica. 14. Učenje. 15. Predlog. 16. Cvetica. 19. Gorovje v Siriji 24. Prevozno sredstvo. 26. Padavina. 29. Ime kače iz »Džungle«. 30. Grški bog. 33. Angleški veznik. 35. Prešernov vernik. 36. Predplačilo. 87. Črka. 39. Osebni zaimek. 40. Latinski osebni zaimek. 4L Turški sultan. 42. Osebni zaimek. 43. Osebni zaimek. 44. Ameriška država. 45. Besedni pridevek 46. Izraz iz kvartanja. 47. Rimski bog. 49. Srbski vprašalni zaimek. 50. Akustični učinek. 52. Pomožni glagol. 53. Pisemski dostavek' (kratica). 55. Mesto v severni Italiji. 58. Otok ob dalmatinski obali 00. Gora na Siciliji. 63. 2ivalski glas. 64. Merska enota za dragocene kamne. 67. Enota električnega upora. 68. Rimski plemič v srednjem veku. 70. Pritok reke Aulne v Breta-gni. 72. Mesto v Afganistanu. 74. Navdušenje. 75. Kača. 77. Pritrdilnica. 78 Prvina. SO. Igralna karta. 81. Osebni zaimek. 82. Doba. 83. Sp. 86. Izraz iz kvartanja. 87. Žensko krstno ime- 89. Francoski svojilni zaimek. 90. Ropot ». Ae. M. S virai pomenijo i Navpično: L Oziraj nI zaimek. 2. Moderna brzojavna priprava, a Latinski osebni zaimek. 4. Plea. 5. Ploskovna mm. 8. Planet. 7. Združene vojaške čete. 10. Tok vode. 12. Grški bog. 17. Suženj. 18. Pritok Donave. 19. Francoski spolnik. 20. Gseba iz grških pravljic — prvi človek, ki je letel po zraku. 21. Pogojni ve»-nik. 22. Češki kralj. 23. Medmet. 24. Praznina. 25. Glasbeni izraz za ton. 27. Vprašalni« v hrvaškem narečju. 28. Mesto v Mali AzijL 29. Žensko rusko kretno ime. 31. Rimski grič. 32. Reka v Južni Afriki. 34 Večni dan. 86. Gričevje v Sahari. 38. Padavine. 48. Pred. log. 51. Francoski spolnik. 52. Uspavalno sredstvo. 54. Caščena oseba. 55. Francoski svojilni zaimek. 57. Vendar (latinsko). 5R. Zver. 59. Oblika franc, glagola. 61. Medmet 62. Steroesrlpčanski bog. 65. Ali (pesniška oblika). 66. Ao. 71. Francoski spolnik 78. Latinski predlog. 74. Zemeljska preobrazba. 76. Krstno Ime filmske zvezde. 78. Ptica. 70. Mesto v Perziii med pokrajinama Serba» in Kudian. 81. Bodica. S4. Jok. 86. Note. 8& Povratni zaimek. 90. Medmet. 91. Oblika osebnega zaimka. 92. Člen obala. Sokol Občni zbor Društva za zgradbo Sokolskeg? doma v Šiški Na Svečnico se je vršil ob lepi udeležbi občni zbor i. D rušiva za zgTadho »Sokolskega doma» v %iški. Iz poroči! o poslovanju v prošlem letu je razvidno, da je prišel v to društvo nov svež duh in je odbor delal tako požrtvovalno in agilno, da je upati da bo v Šiški kmalu dobil Sokol lastno streho pod katero se bo moglo krepko razviti Judi delovanje šišenskih narodnih in kulturnih društev Začetkom proSlega leta je bilo društvo v jako kritičnem položaju. V teku je bila loterijska akcija, ki je izgledala obupno tako. da se je bilo bati premoženjskega poloma. Požrtvovalni in neumorno delavni loterijski odsek pa je akcijo btvedel tekom leta tako srečno, da je vrtrU društvo nad 100.000 Din čisfega. Kljub nevarnemu gmotnemu položaju je društvo v prošlem letu kupilo krasen prostor 5000 m* ia zgradbo in telo-vad išče. Odbor je z dobrim gospodarstvom društveno premoženje tako pomnožil, da lahko z resnostjo misli na skorajšnjo gradbo. ako bo javnost tudi v bodoče gmotno podpirala druStvn in posečala njegove prireditve Uprava društva se je na občnem zboru iz-pcpolnila tako, da se je konstituiral poleg aačelstva in odbora še poseben godbeni in prireditveni odsek. V novi odbor in oba odseka je občni zbor izvolil poleg dosedanjih še nove izkušene moči. Njih ugled in delavnost jamči, da bo društvo v bodočem poslovnem letu storilo nadaljen velik korak na poti do svojega cilja. Potrebno pa je, da naša napredna javnost to za sokolstvo in za napredno življenje važno društvo tudi krej>-ko podpira. Občni zbor Sokola v Ptuju V soboto dne 29. jan. se je vršil v »Narodnem domu* v Ptuju 9. redni občni zbor sokolskega društva v Ptu:u. Brat starosta dr. Šalamun se je pred poročilom o splošnem eokol?kenk delu spomnil v Zadnjem letu umrlih članov ter prešel nato na dnevni red Poročila tajnika, blagajnika in predsednikov raznih odsekov so bila soglasno sprejeta Iz blagajnikovega poročila bi bilo poročati, da je imelo naše društvo v preteklem letu 52.SS6.74 Din dohodkov ter 50.138.44 Din :z-datkov. Premoženjska bilanca pa izkazuje ïi steca premožen ja v .letu 1926 43.335 35 Din kar je gotovo lep uspeh našega delovanja Največ dohodkov so prinašale društvu razne prireditve, dočim je bil izdatek za sokolski nrapor Din 12.130 največji. Prapor društva je gotov ter se bo v začetku meseca junija vršilo razvitje. Ob tej priliki se pa bo tudi zgrnilo v Ptuju vse narodno zavedno občinstvo. Razven poročila prosvetarja, je oilo zelo zanimivo poročilo zdravstvenega odseka in odseka za zgradbo sokolskega doma. Br. dr. Mrgole, je poročal o zdravstvenem stanju članstva, naraščaja in dece ter ugotovii, da se je pri zdravniški preiskavi, ki sta jo izvršila skupno z br. Vrečkom ugotovilo ze- lo neugodno zdravstveno stanje dece do 10 let, dočim pa pokazuje pri deci od 10 let naprej zelo krepek rod. Stavbeni odsek, ka- terega delovanje nam je opisal br. dr. Gosak, je v zelo globoko zamišljenih načrtih podal osnutek, kako bi se moglo tekom let priti do lastne sokolske zgradbe, da se ne bi društvo preveč zadolžilo. Pripravlja se v ta namen efektna loterija, obdačsnje članstva itd. Prepričani smo. da bo dr. Gosak končno preskrbe! Sokolu lastno zavetišče. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen večinoma dosedanji odbor, za praporščaka br. Joško Sagadin. Dopisi STRA2IŠČE. Med najbolj priljubljene prireditve v kranjski okolici spada maskerada našega Sokola, ki se vrši v nedeljo, dne 6. t m. v vseh prostorih Sokolskega doma. Svoj prihod sta javila tudi Pat in Patachon. Zato ne zamudite! Pridite ju pogledat, da se razveselite v njih družbi in da se naplešeie ob zvokih orkestra »Narodne čitalnice» iz Kranja. Izkaznice za maske se dobe pri br tainiku in pri vstopu Začetek ob 7 zvečer. Vstopnina Din 4 za osebo. VRHNIKA. Opozariam" vse ljubitelje lepega predavanja na današnje predavante g. dr. Bajiča ki nadaljuje svoj ciklus »Osnove 30 stoletja« točno ob 3. popoldan v »Jantarju« Pričakujemo velike udeležbe: zato agitirajfe med znanci in prijatelji — Kr. O. S D. S. NOVOMESTO. Kakor drugod ie bila tudi pri nas ustanovljena savezna streljačka družina kateii predseduje agilni g. orož-niški kapetan Šinkovec. Družina hoče že sedaj prkazati svoje resno delo, vsled česar priredi 12 t m. ob a zvečer v Sokolskem domu glasbeni koncert. Na koncertu sodeluje nruzika dravske divizijske oblasti Po koncer u bo prost* zabava « piesnm. Med odmori bo sodeloval priznani novomeški pevski zbor Čisti d'bifek le namenien za ureditev strelišča, vsled česar je zanimaiije za prireditev ne samo med meščani, ampak tudi med okoličani zelo veliko. ZAGORJE OB SAVI. Izobraževalno društvo delavske mladine »Bratstvo« v Zagorju priredi danes, v nedeljo, dne 6, t m. v kavarni Mûller (Slabé) veliko maškerado Pri prireditvi sodeluje pomnoženi društveni tambiiraškl zbor pod vodstvom br. J. Hočevarja. Za zabavo pa bosta v polni meri skrbela originalna Pat In Patahon, ki se bosta na povratku iz LJubljane na našo prošnjo pomudila v nedeljo v Zagorju Kdor se hoče torej imenitno zabavati, nai te maškerade ne zamudi. Posebno opozarjamo na okusno dekorirane prostore. — Dostojne maske vljudno vabljene. Začetek rb 7. uri zvečer. Vstopnina za o«rho 5 Din Ples. Šaljiva pošta Konfe'1. Serpentine. Za dobro jedačo in pijačo bo pa poskrbela ga. Slabétova. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Tukajšnji pristaši SLS kričilo .da so pri zadnllh volitvah zmagali, molče pa previdno, da so same v našem srezu padli od zadnlih volitev za ce4h 300 glasov, dočim smo ml na-eredovalf za 400 glasov Le tako naprej In po treh volitvah bodo doživeli popolen polom, kljub temu da pri volitvah za agitacijo tipkajo cele knliîice in pošiliajo po hišah plačane agitatorje. Vsem našim zvestim volilcem se najtopleje zahvaljujemo za zaupanje. katero ste nam dali s svojo kroglico, onim pa. ki niso volili, priporočamo, da se v bodoče rfrračalo v slučaju potrebe na ono st'anko. katero so volili — Krajevna organlzaclia ^v. Krištof. POLJČANE. Narodno glasbeno društvo •Zvon« je Imelo dne 30 ian. v prostorih gostilne Savsky svoj 5. redni letni občni zbor. na katerem Je predsednik g. Ivan Lo-čičnik v lepem govoru orisal pomen društva ter vzpodbujal članstvo k vztrajnemu delu TainiSko poročilo Je podal g Maks Roner. eden prvih stebrov, na katerih sloni društvo Po blagajniškem poročilu je bil izvoljen za predsednika naš ustanovitelj, vztrajni in marljivi fan g. Lojze Švagan. ki si ie prid ibit neprecenljive zasluge za društvo za podpredsednika g. Miro Ritonia Ostali odbor le sestavlien sledeče: tajnik Maks Roner. namestnik loško Pirievec, hlagainik France Detiček. namestnik Rajko Savskv. odborniki Albin Bellag, Miha Pepelnak, Karel Magerl, Ant. Gasparlč. Lojze špauring in Edvard Bercko. Za preglednika računov Ferdo Petek In Fr. Pukl, za namestnika Lujze Hauptman in Jakob Strlek. za režiserja Pavel Pristonik, za zborovodjo tamburažkega odseka Rud. Glaser Društvo hoče skupno z »Narodno čitalnico« delovati za kuhurni procvit Občni zbor Je zakhučil tamburaški zbor. kî je zasviraJ več prav lepih komadov Bog ln narod! VOJNIK PRI CELJU. Kakor smo že zadnjič poročali, je postalo zelo akiualno pri nas vprašanje nadaljnjega obstoja meščanske šole. Stališče šolske oblasti je, da mora imeti meščanska šola vse pogoje razvoja, torej tudi zadostne šolske prostore, sicer se ukine. Stvar krajevnih činiieljev bo torej sedaj. Ja se šola ohrani. Mi trdno upamo, da je razumevanja dovolj. Ker se Iz našega kraja ma'okaj čuje. ie treba meniti. da so prpšle volitve v oblastno skupščino našle odmeva tudi v cerkvi, kjer se le s prlinice na prav nedostojen ln cerkev onečaščujoč način agi'iralo za klerikalno stranko. Doslej v Vojniku tega nismo bili vajeni, cerkev je služila božji besedi. Ali misli g. dekan napraviti iz nje torišče politične strasti? MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi v nede'Jo. dne 13 februarja v svojem Društvenem domu točno ob pol 4. popoldne velezan'miv igrokaz »Divji lovec«. Po predstavi prosta zabava s plesom. Svira godba пз pihala (Godbeno društvo). Tujci in domačini, odzovite se pol- Naoisi na ološčab prevlečeni z radio*tinkturo morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. NOGAVIC E„ KLJUČ"]! noštevilno našemu vabilu! Na svidenje 13. februarja ! LJUTOMER. Občni zbor krajevne organizacije samostojne demokratske stranke v Ljutomeru se bo vrši' v četrtek dne 10. februarja ob 8. zvečer v gostilni pri Sršenu. — Odbor HUM PRI ORMOŽU. Takozvani »Kra-Ijevčak« — vinograd in njivo, severno od cerkve sv. Ivana, ki je bil doslej last Pod-gorelčeve TiNke. ie kupil g. Alojz Potočnik, ravnatelj blag4ine pn podružnici poštne hranilnice v Ljubljani Trajno kodranie se izvršu.e v povečanem damsko česalntm salonu Giud fl eks., Kongresni trg 6. Svarilo! Ker se o moji hiši razširjajo zlobno iz» mišljena in neutemeljena obrekovanja, iz» javljam, da bom za vsak ponovni slučaj iskala zadoščenja pri sodišču. JOSIPINA KMET. vdova TRATNIK 197 gostilničarka Trbovlje IL Odprto pismo g. ministru saobračaja Gospod minister- — Odbili ste z odlokom št. 32.421 ex 1926 mojo prošnjo za povračilo škode, ki mi jo je povzročila poplava 27 septembra 1926. čisto po krivdi železniške uprave zaradi nezadostnih propustov med km 91.7 in 91.8 med postajama Medno in Medvode. Sklicujete se na višjo silo. — Ali bi se pa ta vis maior ne bila a priori lahko izpreme-nila v vis minor, če bi bili propusti tehnično zadostni? Tedaj ne bi bilo niti prve niti druge eile. Se enkrat apeliram na Vas gosp. minister, storiti moram pa to tudi t javnim vprašanjem: t.) Ali ste pripravljeni priznati krivdo železniške uprave, da je bfl odtok vode nemogoč? 2.) Ali ste pripravljeni, priznati in likvidirati mi vsled tega povzročeno škodo? Prosim. odgovoriteI Sprejmite gosp. minister izraz mojega vele-spoštovanja. Senlčiea občina Medvode, dne 20 januarja 1927. Њ2иа Jos. šušteršič iasilna društva, pozor! Motorna brizgi. Ina 0 m* na uro do 60 m visoč re Motor i 4 rilinire z 22 36 HP Vse auto-brizgaine 30 do 40% i meje kot diuge. Konkurenčni izdelek. Dobavlja: zastopstvo RENAULT LA M PRET, Dunajska cesta št. 22. Trgovske knjige in šolske zvezk« vedno v zalogi дтоЛлшц tournait, glavne kn!'ge, štrace. sn minske knjige, bloke, mane i. t. d. NA DEBELO! NA DROBNO! A. JANEŽIČ. LJUBLJANA. Florijanska ulica 14. Knjigoveznica. Industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. mam preselitveno naznanilo. U iudno sporočam, da se je prenesla >a'r>ea n skia h"šče iz Alfks*nd ov> c ste f> v Ma iboru na Pre >š Лпе In kietarso strop Kupim 10 do 15 vagonov krompirja za dobavo v marcu t. i. Obvezne ponudbe z navedbo najnižje cene, vrste in nakladalne postaje je poslati upravi lista pod šifro .krompir". Plačilo ob ptevzemu. ilril belgijski nlemensKi žrebcl težki in poltežki, prispela je zopet ta teden večja partija, ter stoje isti na ogled p. t. interesentom v mojih hlevih vis a vis žel. postaje Čakovec. — Dobavljam tudi vsako množino težkih in poltežkih konjev, ter za vprego, pod zelo ugodnimi pogoji. — Natančne podatke daje ji. UflJDA. ČAKOVEC, veletrgovino Konj Telefon 59, 3, 60, 4 Telefon 59 3, 60, 4 Naša srčno dobra, nenadomestljiva mamica, stara mamica, tašča, sestra, svakinja in teta, gospa Ana Tisso, roj. Grundner posestnica nas je v petek, dr.e 4. februarja t L ob pol 1 uri pop. po daljšem bolehanju v 67. !etu svoje dobe nenadoma za vedno zapustila Truplo nepozabne pokojnice se bo v nedeljo, dne 6. februarja 1927 ob pol 16. uri v hiši žalosti Poličane 75 svečano blagoslovilo in nato na domačem pokopališču položilo k večnemu počitku. Sv. maša zadnšnlca bo darovana dne 7. februarja 1927 ob 8. uri v župni cerkvi" pri Sv. Križu v Potlčanah. LJubUaoa-Poljčane-Oplotnlca-St rass, dne 4. februaria 1927. Ing. Matko Kolarlč. šei odseka poštne direkcije v Ljubliani. zet — Ana Kolarič roj. Tisso, nčerka. — Mario in Tatjana Kolarič, vnuka. _ Fan! Kunej, Rezi Kagler, Pavla Vari, sestre. — Ivo Grundner. Franc Grundner, brata in vsi ostali sorodniki. Združena spodnještajerska bratovska skladnica Velenje javlja pretresljivo vest, da je njen bivši dolgoletni predsednik in slalni član odbora, gospod Jaroslav Špička iamski upravnik pri Direkciji državnega rudnika Velenje dne 4. t m. pri izvrševanju svoje težke službe smrtno ponesrečil. Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 6. t. m. ot) 15 uri iz hiše žalosti na pokopališče v Skalah. Njegovo večletno sodelovanje ohranimo v trajnem, hvaležnem spominu. N. v. m. p. Î161 5 ODBOR. s - 66 jVL Zévaco Papežinja Favsta Romau Prebledel je in usta so se mu skrbila v besnem nasmešku. »Nihče drugi ne more biti kakor Maurevert!...« Obrnil se je k neznancu. »Kje je tvoj gospodar?« je rekel s hripavS glasom. »Pripravljen $em mu dati zadoščenje .. .< Ni še izrekel teh besed, ko je stopila iz goste sence bližnjega zidu človeška postava. Novodošlec se je ustavil pred Pardaillanom in je mignil tistemu, ki se je bil predstavil za oprodo. Le-ta je brez besed pozdravil viteza in gospodarja ter odšel, ne da bi okrenil glavo. Pardaillan in neznanec sta bila sama. Vitez je s strastno radovednostjo premeril nasprotnika. »Ni on!« je zamrmral. »Nu, prav za prav bi se čudil, če bi bil.< Skrivnostni protivnik se je zdel še mladenič, toda po njegovem stasu je bilo videti, da ne zanemarja telesnih vaj, ki delajo ude gibke in utrjujejo telo. »Gospod,« je izpregovoril vitez s svojim običajnim brezskrbnim glasom, »ne silim vas, da bi se mi predstavili, čeprav je tako ravnanje zoper vsa pravila; tolažim se z obljubo vašega oprode, da mi poveste svoje ime, kadar bom ležal na cesti. Toda nekaj, vsaj nekaj bi vendarle rad slišal iz vaših ust: zakaj me nameravate pokončati?« Tako govoreč je zaman izkušaJ z očmi prodreti naličnik, ki je pokrival nasprotniku obraz. Tujec je odgovoril na njegovo vprašanje s tem, da je izdrl rapir. To videč, je tudi vitez potegnil svojega iz nožnice. »Cujte, gospod,« je povzel, preden sta prekrižala meče, »izkazal sem se dovoli popustljivega, da mi lahko storite uslugo. Ustregel Večja tovarna na deželi, sprejme takoj prvovrstnega strojnika v službo. Biti mora popolnoma zanesljiv in trezen, ter se izkazati z najboljšimi spričevali in referencami. Ponudbe pod »Izprašan strojnik" na oglasni oddelek „Jutra". sem vašemu pozivu, čeprav imam nešteto razlogov, da ostanem v Parizu kar moči skrit Jaz vas vobče ne poznanj, vi pa poznate mene, kakor vse kaže, še predobro. Ali mi ng bi mogli povedati, kako in po kom ste zvedeli, da sem prespal to noč pri .Vedeže* valki'?« Namestu odgovora je neznanec iztegnil meč in udaril z desno peto ob tla, »Vljudni res niste, gospod,« je dejal Pardaillan. »V svedo veliko žalost vam bom morai sneti krinko, da izvem, kar hočem vedeti. Branite se dobro in čuvajte zlasti obraz; obljubim vam, da ве bom meril nikamor drugam kakor v naličnik.« Meča sta zažvenketala. Nasprotnik se je pokazal veščega in spretnega borca. Vitez, ki ga je izprva nekoliko podcenjeval, je moral zdajci odskočiti. »Vsa čast!« je zamrmral. »S takimle sunkom bi me prav gotovo poslali k vragu .,. ako ne bi bil Pardaillan!.. .< Naskočil je s svoje strani. Večkrat se mu je že ponudila prilika, da bi zadel nasprotnika v prsa. Toda Pardaillan se je bil zarekel, da bo meril samo v obraz; ni se hotel osramotiti s tem, da bi prekršil dano besedo. Med tem se je delal beli dan. Okna so se odpirala in radovedne glave so se sklanjale na ulico, čeprav je bila tjste čase vsako jutro prilika, da si opazoval dvoboje med plemiči, ki so se ponoči sporekli zaradi lepih oči kake dekline. Zdajci pa se gledalci vztrepetali: eden izmed nasprotnikov je bil zakričal, kakor da je ranjen na smrt... In vendar ni pal ne ta ne oni!... Tisti, ki je zavpil, je bil neznanec. Vitez ga je bil po daljši vrsti umetnih naskokov pogodil v čelo... Ko je umaknil roko, je ob-visela krinka na koncu rapir ja!... »Ženska!« je osuplo vzkliknil Pardaillan. Pobesil je rapir. Črna krinka je pala na ceste. Pardaillan jo j? zamišljeno pogledal Ko je uprl oči v nasprotnika, ga je takoj spoznal in zadrega, ki ga je obšla v prvem trenutku, je minila. Na Ffcvtftaea čeiu se fe Ш gftl»1« rdefi* Švignila je oči gšroti nebu, kaker bi botete pokazati Bogu to rano, ki je bila tako neziiataa in je vendar pomenila smrt nečesa, kar je bilo zanjo dragocenejše od življenja; нјепе vere v svojo notranjo moč... Pardaillan je mirno dvignil rapir. Umaknil se je za dva koraka, odkril se s široko kretnjo in se priklonil, rekoč: »Če bi bil vedel, da je moj nasprotnik princesa Favsta, bi bil do njega bolj obziren, verujte mi, gospa.« »Branite se!« je hripavo krtkniia Favsta in divje blisnila z očmi. Pardaillan je vtaknil meč v nožnico. »Brani se, ali pa te ubijem!« je ponovila, korakaje proti njemu. Vitez je prekrižal roke. Favsta je pobesnela. Prijela je meč sred! rezila in ga je zavihtila proti njemu kakor bodalo; a tisti mah, ko je hotela suniti, je Pardaillan po bliskovo zgrabil z eno roko za njeno zapestje, z drugo za meč; še trenutek in je bila razorožena! Za vpila je kakor prej, ko jo je pogodil v čelo,, ter odskočila, zakri-vaje si obraz z rokami. Pardaillan je prijel njen meč za konico in ji je z naklonom ponudil ročnik. »Gospa,« je dejal malone z ganjenim glasom, »vse, kar imam ua tem svetu, je moje ubogo življenje; oprostite mi, da ga branim in da sem s tem kriv dragocenih solza, ki jih vidim v vaših očeh!« »O, peklenšček!« je zaihtela, »o peklenšček, ki te je satan poslal na mojo pot, da bi me pogubil! Ne raduj se zmage, čeprav si me premagal že v drugo! Z zakletvami te hočem iztrgati iz svojega srca... In osvetim se ti... še danes, на Grèvskem trgu!...« Te brezumne besede ie terekla tako zamolklo, da jih je vitez jedva čul. Vsekako jih ni razumel. Položivši Favstin meč k njenim nogam, se je odmaknil. Toda Favsta je srdito zmajala z glavo. Vzdignila je nogo iH udarila z nje na rezilo, da se je prelomilo na dvoje. »Z Bogom,« je dejala. »Ne, do svidenja. Nadejam se, d? boste danes ob desetih dopoldne na Grèvskem trgu...« Priporoča se MOST ^ J. P. lastni izdelek tvrdke Eva9d Popovič, Ljubljana. Cena nizka blago izborna Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. PREKAJENG MESO .-edno y zalogi, po -zvanredno nizi-i ceni Sflnčnn poslovalnico Beziak v Mariboru, Gosposka nlica išče primerne akvlziterje za prodat© srečk v Sloveniji. 2345 Proti GRIPI je najboljše sredstvo, prinaša moč kiju. bovanja za notranjo in zunanjo uporabo. «BRAZAY» franooeko žganje z mentolom. Vzame se par kapljic v vodo za grgrati usta, vrat in grlo večkrat na dan. — Za umivanje in kopeiji dodajte ravno tako nekoliko hancoskega Јочпја, ker ne samo osveži, ampak tudi desinfiscira. Masaža in drg. njenje prinaša moč kljubovanja. iBrazay» francosko žganje se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in mešanih trgovinah. Generalno zastopstvo in depot za SHS DEST1LAT D D. ZEMUN. — Zastop. stvo za Slovenijo in Medjimurje pri A 5ARABON, LJUBLJANA. 5-7 kilogramov po metru kupim in takoj plačam. Ponudbe poslati na Puhlici-tas d. rl.t Zagreb Gunduličeva il, pod „Ciglana 600*. Kmetovalci! Pomnožite in zboljšajte Vašo krmo! ZELENOKRMMI - SILO Najnovejše in najboljše konstrukcije (zašč tni znak) takojšnja pretvorba sveže košene irave v zelo rediino, vrednostno jako okusno lahko prebavljajočo (vitamin boeato) zelenokrmno-konzervo. Z krmljenjem te krme se dvigne pri živalih produkcija mesa, mleka, masti. Samo na mleku se zviša donos 2 — 5 litiov na dan pri 1 kravi S to napiavo si prihranite veliko dela in Vam je mogoče ktmo spravljati pri vsa kem vremenu, in postanete na ta način s spravljanjem krme od vremena popolnoma neodvisni. Zgradbo se lahko doviši v par dnevih z poplavljenimi >n i gotovljenimi oblic nimi kameni. Zgiadba se lahko amortizira v približno 10 mesecih samo pri večjem donosu mleka Vsa pojasnila daje In sprejema naročila Kari Jeiernik, Stavbenik, Celje. 23: A Product ot General Motors tnatt, odprti, 4-5 se-.» dežen ZANESL /IV. Človek brez spanja y CHEVROLET/; Tovorni auto ZA EKONOMIČNI TRANSPORT. CHEVROLET-tovorni avto si je pridobil svetovni glas motnega in vzdržljivega voza. V dela na vsakem terena, v blatu ali gorah, CHEVROLET TRUCK ostal Je vedno na višini — močan in zanesljiv. Oprema vključuje starter, kilometrski števec, 4 pojaiene balonke zmenljiva platišča, pampo za vodo, pumpo za olje, alemit pumpo za mazanje, rezervni obroč — vse brez nadoplačila. Cena /V» tonske chasije 2) ш 50300 — Na cestah, dobrih ali slabih, y ravnini aH V klanca, CHEVROLET Vam nudi tako sigurnost *n lahkoto y vožnji, da Vam je potovanje najprijetneje. Bodisi, da vozite počasi v mestu radi velikega prometa ali z največjo brzino na prosti cesti, vedno čutite prilago-denje motorja, ki odgovarja vsaki Vaši želji. — Močno dimenzijonirane zavore Vam garantiralo absolutno varnost. Hladilnik in pumpa za vodo onemogočata pregrevanje motorja tudi pri največji vročini v poletju. Balon gume, DISC kolesa, kilometerski Števec, Starter, električni klakson, štirje električni reflektorji, rezervne gume, to je vse vkllučeno v splošni opremi vsakega CHEVROLET-a in napravi Vaš vaz popolnoma udoben, brez posebnih Izdatkov. Cena Din 54.000'— Sedan zaprti, 5 sedežen Cena фт 79.000 — Zaprti avtomobil si pridobiva hitro simpatije med avtomobilisti radi udobnosti vožnje pri vsakem vremenu. Momentom) odpiranje stranskih in sprednjega stekla zasigura potnikom stalno sveži zrak. Zahtevajte poskusno vožnjo, da se overile o luksuzni udobnosti zaprtega avtomobila, katero Vam nudi CHEVROLET SEDAN. Zastopniki za kraljevino SHS: V. & M. BAREŠIC & Co. Centrala i Zagreb, Kukovičeva ulica štev 30. Podruln ca: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. Ouian Žečevič, „Vel-autoNovi Sad, Aleksandrova štev. 6. Podzastopstvo: Subotica Auto-Omnia, Lazar L. Miličevič, Cenrala: Beograd, Kr. AuksaHdra 11-13. Podružnica: Sarajevo, Aleksandrova 68. Podzastopstva : Skoplje, Bitolj, Niš, Mostar, Gruž, Peč. GENERAL MOTORS NEAR East S/A. AIEXANORIA. je obžalovanja vreden. Vsakdanje negovanje celega telesa s Feller-jevim blagodišečim »Elsailujdom« poveča edpom&st, prinese trdno spanje, varuje zdTavje la s tem vzbuja sa-mozaupanje in življensko radost — Fellerjev Elsafluid je ono bolečine olajšujoče domače sredstvo in kos-metikum, katero so že naši očetje im dedje najraje uporabljali od zunaj in znotrai pri vsakovrstnih bolečinah. Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje. Zahtevajte za poskus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izreaio »Fellerjev« Elsafiuki, v poizkusnih stekleničicah po Din 6.—, v dvoj-natih steklenicah po Din 9—, ali spe-cijalnih steklenicah po Din 26.—. Bo pošti pride tem ceneje, čim več se naroči naenkrat, z zavojnino in poštnino stane 9 poskusnih ali 6 dvoj-natih ali 2 specij. steklenici Din 61.— 27 poskusnih aii 18 dvojnatih ali 6 specijalnih steklenic Din 133,— 54 poskusnih ali 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic Din 250 — Naročila nasloviti razločno tako - le: EUQEN V. FELLER. lekarna v STUBICI DONJL Etsatrg 245. Hrvatska. „SPECTRUM" d. d. inž. Kopista, Dubsky In Krstič, tvornica ogledal in brušenega stekla, Ljubljana VII. Medvedova ul. 38, tel. 343 Zagreb, Beograd. Osiek. Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala * že odčna grenita naj ne manjka v nobeni hiši. Najirebno se dob va v vsaki trgovini, na veliko pa je izdeluje F.S. LukasvCeliu Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji šivilje, krojače m čevljarje tej za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to 'zrednos* pr tvrdki Luâ. Baraga, шшцапс Selsnburgova ulica 6 I. Ireiolačen зоик 15-tetn« garanti'. Telefon št 980. «t IVAN ZAKOTNIH MESTNI TESARSKI MOJSTER MUBUANA DUNAJSKA C. a Telefon St 379 Parna Saga. Vsakovrstna tesarska dela, mederae lesene stavbe, ostrešja u palaie, hiše, rile, tovarne, cerkve ia zvonike; »tropi, razni tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesen« ograje L t C 6udba lesenih ш os ter. Jezov ia mlinov. Tovarna furnir«*. «fe» НШ obraza! S kremo .A", ki sune urno 43 Din preienete za vedno neprijetno rde čico lz obreza. Lice dobi lep tisi ten Rdečilo rok odstranite s .rotaim. povojf. Boke postanejo neine, mehkt ia prijetno bele. Povoj« dobit« v elegantni obliki za Dis 65-—. — Rdečilo nosa odpravita ako nos kopljete v posebni kopclji, ki gotovo odstrani ie tako ukoreninjeno rdečica Stane Din Sir—. Ozeblin« o» najbolje preienete s balzamom proti oteklinam, U Din 30-—. — V»« to ram nudi „Centlfolla" I «vod M. J. Hajka, Zagreb, llioa BO. - i Mali oglasi. Ici sln2Qo v posredovalne ia аосШм namena ebflnalva, «čaka beseda SO par. Najmaajil xnesek Dta 5-—ч 2eattve, dopisovanje ter ogla* strogo trgovakaga značaja, vsaka beseda Din !•—» Najmanj»! zaesek Dta Ne pozabi danss v gostilni pri u» godb» m pies. 4091 Vsi na gasilsko predpustno veselico ki m vrfc danes ▼ Ljudskem domu t Mostah. Pri prireditvi s-rija železaičar-ska godba. Za mno^obroj-bq udeležbo se priporoma odbor. 4098 Plesne vaje olepševalnega društva vsako nedeljo in praznik na Strelišču pod Rožnikom. — Začetek ob 15. urL S220 Pravljice pripoveduje v sredo, dne 9. t- m. ob 5 uri ga. P. Juvanova v Narodnem domu. Prostovoljni prispevki. T. K. D. Aten». 416S-a pečate ^ 'j etikete, graverrtvo \ t SITAR & SVETEK j LJUBLJANA o«?/ Dvokolesa popravlja najtioijfc. najbitre-je in najceneje Florjančit. Galoše popravlja parna mlkanitacija škafar. Ljubljana. Rimska ee^u 11 12 Ondulacija vodna, ondulacija. striže-lje. barvanje las. nanikura. najtočne-fe se izvršuje v iamskem salonu «KELSIN». Kopitarjeva ulica L Spretno natakarico 1000 Din kavcije sprejmem Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 8215 Učenko takoj sprejme trgovina • pitjem in galanterijo M. 'ičar, Selenbnrgova ulica št. 1. S074 'ostranski zaslužek dober, dobijo agOne osebe, ki pošljejo oferte pod Šifro «Hranilna polica» na oglas. «Jut oddelek «Jutra». Učenke ja,. izdelavo damskega perila sprejme takoj Л^а», Posredovalca prvovrstnega z dobro prakso, ki bi znal pri parcelaciji gozda na Štajerskem dose® ngodne cene za prodajalca, iščem proti dobri proviziji Ponudbe pod Iifro «Posredovalec» na oglasni oddelek «Jutra». 2787 Inteligentna gdč. »erfektno zmožna nemščine, d zna kuhati in Svati — dobi službo kot pomoč gospodinji. Ponndbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Karlovae». S107 Za legitimacije izvršuje slike najhitreje in najceneje fotograf Primožih Zidani most. 71 Česalni salon Venus Sv. Petra cesta 25 Ondnliianj* 8, umivanje stave S, masaža S. manier 8 in striženje na bubi 7 Din. Za gospode: Lritje 3, striženj« 6 in otroci 5 D. Izposojevanjs lasulj, kakor tudi prevzemanje maskiranj 4121 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer Ljubljana. Valvazorjev trg 266 Krojači ln šivilje! Kroj» dušte) po poljubnih slikah izdeluje K n a f e 1 j Alojzij, učitelj krojaštva v Ljubljani Križevniška ul. tU S. 4059 Žimnice peresnice (madrace\ oto-mane, dlvane. fotelje itd. izdeluje najceneje in solidno Franc S a j o v i c, tapetnik ш dekorater Poljanski cesti 15. — Žične vložke imam vedno v zalogi do jakc nizki ceni. 4051 Zalogo pohištva vsakovrstnih modernih spalnic, jedilnic in drugega pohištva priporoča po najnižjih cenah Matija Andlo-vk, Vidov danska cesta 4141 dobe Sobarico poeteno in spretno, staro od 18—22 let, ki govori hrvatsko is po mogočnosti tudi nemško, sprejme Zofija Popovič, supruca apotekara. Stari Вебеј. Bačka 2887 Sirarja popolnoma izvežbaaega »delovanja trapistovskega in švicarskega sira, sprej-( mem takoj. — Ponudbe na naslov: Albin Pečar. Imeno — pošta Podčetrtek. 3195 Ne pozabite — da boljših od „DOKO" čevljev ni, ki se iih samo v Prešernovi ulici na dvorišču it. 9 dobi. 2978 Moste tovarni. — pri Kemični 4022 Vajenko sprejme za damski salon Jelko Vajt, brivec za dame in gospode v Kranju. 3191 Inkasanta- zastopnika sprejme svetovna tvrdka. Ponndbe na oglas. oddelek «Jutra» pod šfro «1566». 3120 Zastopnike ki že obiskujejo stranke, sprejmem za zelo dobro idoč predmet Dober zaslužek Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Predmet». 3128 Sigurno eksistenco dosežejo gospodje in dame ako se posvetijo lahkemu delu, pr: katerem dosežejo sijajne uspehe. — Posebno znanje ni potrebno Niso-srečke, ne loterija. Ponndbe s prilogo 10 Din za prospekte na oglasni oddelek «Jutra» pod «Siguren uspeh 300». 3130 Zastopnike (ce) sprejmem za razpečavanje povsod iskanih predmetov Sijajen zaslužek. Potrebno 100 Din za kolekcijo — Ponndbe na oglas oddelek «Jutra» no d značko «Eksistenca 16> 8181 Samostojno pletiljo spretno, sprejmem takoj na deželo proti dobremu plačilu — Dopise pod značko «Pletilji 50» na oglasni oddelek «Jutra». 3150 Služkinjo pošteno in čisto sprejmem k S odraslim osebam z veS-jim stanovanjem. Nastop 1 marca. Ponudbe z navedbo starosti, kako dolge službe in zahtevo plače na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Stalna služba 80». 4130 Postrežnico starejšo, sprejmem za popoldanske ure. Naelov v oglasnem oddelku «Jntra». 3235 Učenca dobrimi spričevali — če mogoče 8 par razr. mešč. šole, sprejme v trgovino mešanega blaga Valentin Dreo, Sv Trojica v Slov. goricah. — Prednost im»: večje postave, marljiv ter poštenih staršev. 3180 Gospodično H bi opravljala posle gospodinje in prodajalke obenem, sprejme s 1. marcem Stane Lap v Litiji. Prednost imajo one, Id so » tr-govind le službovale. Zgla-siti se je osebno ali pismeno. 4043 Gospodinjo ki reflektira na udobno življenje — ne na plačo — вргејтоет. Ponudbe n» podružnico «Jutra» v Celju pod «С-edna zunanjost». 4037 Iščem šiviljo ki po nizki ceni šiv» staro in novo Ponudbe n» oel. oddelek «Jutr»» pod šifro «Natančna 13». 4047 Kot tekača ter za druga temu primerna dela sprejme lekarnar zanesljivega dečka starega 14 let in poštenih staršev. Vprašati v lekarni Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. 4064 Boljša šivilja Naslov Jutra». 8160 gre šivat na dom v ogla«, oddelku Službo skladiščnika paznika ali slnge iščem. Ponudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod «Pošten 85». 3185 Gospodarji gospodinje! Kadar potrebujete kakega posla za hišna in gospodinjska dela, se obrnite na «Posel--kj zvezo» v Ljubljani — Stari trg 2. — Za odgovor znamko. 1520 Trgovec z majhno trgovino v bližini Ljubljane, Izučen tndi r lesni trgovini, išče postranskega zaslužka kot zastopnik ali potnik — Sprejme tndi stalno službo. Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Vesten 4» 8104 Reduciran uradnik star 27 let, zmoten vseh pisarniških del, želi primerno mesto. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe se prosijo na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Vesten m pošten». 4086 Uradnica ieli premeni ti sedanje mesto — najraje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek «Jatra» pod šifro «Uradnica I». 4078 Mlado dekle z dežele želi službe kot sobarica pri boljši družini ali v hotelu. Na&topi lahko 1. marca. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» «Vestna 55». pod značko 4155 Potnik agilea, star 21 let. ki potuje po D » 1 m a e t j 1, Idi prevzeti zastopstvo kake znan« tvrdke. event proti proviziji. Cenjene ponndbe n» oglasni oddelek «Jntra» pod «Cveden 46». S129 Pisar, uslužbenec lesne stroke, želi premeniti službo Nastopi lahko takoj Dopise n» oglasni oddelek «Jntra» ood «Praksa 41». 4127 Blagajničarka zmožna tudi knjigovodstva lesne stroke, želi slnžbe. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Nastop takoj 26». 4126 Mladenič vojaščine prost, s primerno Radiotelegraiist dobro izurjen, dobi takoj službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Badio». 4136 Dekle zdzavo in pošteno vzame za sobarico k manjši obi-teljf gos-oa Zorka dr. Ra-dojčič, Zfemuo. — Mesečna plača 200—250 Din. 4137 Gospodična zmožna slovenščine, nemščine in deloma erbohrv. dobi sinžbo vzgojiteljice v popoldanskih urah k 1 dečku in 2 deklicama v starosti U, 9 in 5 let. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» do 10. febr. pod «M. Olga». 4147 Vajenca za pekovsko ebrt s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4150 Mizar, vajenca takoj sprejme ilatija Perko — mizarska tvornica, Ljub-ljana-Siska. Celovška cesta 4151 Pošteno žensko zanesljivo, snažno, sprejmem takoj v boljšo hiso. Znati mora kuhati dobro meščansko hrano in vsa druga gospodinjska del». Le delazmožne pridejo poštev, starost 25 do 35 let. Naslov v cgi. oddelku «Jntra». 4180 Natakarica s kavcijo dobi službo т vinotoču v sredici Ljubljane, proti odstotkom od litr» — e hrano in stanovanjem. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «N. 1500». 4110 Mesar, pomočnika sprejmem takoj. Naelov v oglasnem odelkn «Jutra». 4125 Čevljar, delovodjo prvovrstnega strokovnjaka v vseh panogah čevljarstva, sprejmem v trajno jedo. V poštev pridejo samo prvovrstne mod. Ponudbe ca: Ivan Prešern. Kranj. 8205 Trg. pomočnika sprejmem v večjo trgovino z meš blagom na deželi — t- oskrbo v hiši Cenjene ponudbe z zahtevkom pdače a» oglasni oddelek «Jutra» pod «Pomočnik šifro 108»^ Brivskega pomočnika nerfektnega, prvovrstnega v striženju boH "jrfiviee in oudnliranju. sprejme takoj Vjekoslav Gjurin. brivec v Jurčičeva uL 9 Gostilniške kuharice in natakarice nujno potrebuje posredovalnica Mrak. Kopitarjev» ul. 4095 130 Din dnevno in več lahko zaslužite — ne glede na kapital, poklic, spol in bivališče Delokrog neomejen Uspeh zajamčen Točen naelov m S Din v znamkah za prospekt na oglasni oddelek «Jntra» pod «Zlati most». 3192 Kovaškega vajenca z vso oskrbo pri mojstru, sprejme Ivan Maher, kovaški mojster v Skofji teki (kolodvor). Natančneje po dogovoru. 3140 îsce'o Prodajalka izučena v trgovini z meš. blagom, pridna in poštena, z dobrim spričevalom, želi premeniti službo — najraje n» deželo. Cenjene dopise n» trgovino M Stekar — Jesenice, Gorenjsko 3011 šolsko izobrazbo in dobrim rokopisom, išče slnžbe sluge ali kaj primernega v kakšnem skladišču ali trgovini. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutr»». 4118 500 Din nagrade dobi tisti, ki preskrbi trg. pomočniku stalno službo T Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek «Jntra» pod šifro «Takoj 100». 4100 Zastopstvo kake velike tvrdke mem. Razpolagam s prostori. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jiztr»» pod «Garancije zmožen». - 4097 Močan fant poštenih staršev, se želi izučiti v trgovini mešan blaga v mestu ali na deželi, z oskrbo ▼ hiši. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Vesten in marljiv». 3204 Gospodična vešča kuhinja, šivanja ter vzgoje otrok, išoe mesta v Ljubljani. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Ogl. št. 4018». 4018 Službo hišnice išče skrbna žen» e majhno hčerko brez stanovanja. — Ponndbe n» oglas, oddelek «Jutra» pod «Bed in snaga» 4144 Krojaški pomočnik Ieli službo tndi izven Slovenije. Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Pomočnik 212». 4158 Službo gospodinje pri ločencu »li vdovcu išie ločena len». — Ponudbe n» oddelek «Jutr»» .podinj» 14». ■ pod 4140 Gospa 85 let stara г dolgoletno prakso ▼ trgovini mešane stroke, vešč» 4 jezike, želi službo prodajalke »li bUg»jničarke v Mariboru. Nastop po dogovoru Cenj. dopiee na podružnico «Jutra» Maribor pod «Vdov» 7». 4168 Ekonom vešč v poljedelstvu, živi-noreji, vinarstvu in sadjarstvu, iiče službe. Naslov pri podružnici «Jntra» v Mariboru pod «Ekoom». 4175 Angleščino poučuje po znani Berlitzovi metodi učiteljic». Naslov v oglasnem oddelku «Jutru. 3159 Pouk v nemščini daje inozemka - Nemk». — Ponndbe na oglas, oddelek «Jutr»» pod «34 emščiaa». - 4lfe Pletilja sprejme dalo na dom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 401» 2 reglstr. blagajni ▼ najboljšem stanju prod» Fr. K h » m t Ljubljani. 8246 Motorno kolo BSA, 214 HP, ugodno prod» dr. Novoseljsky, Sv. Marjeta pri Moikanjcih. - 3027 Kočijo polkrito, v dobrem stanju, *" zamenjam z pr»v dobro ohranjeno, proti event. doplačilu. Naslov v oglasnem prodam ali lahko, črno. oddelku «Jutr»». S080 2 lepi péèi 100 let stari, za narodno no&o, dobro ohranjeni — prodam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». S121 Spalnico novo. masivno, politirano, prodam z» S600 Din. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 8141 Pletilnice! Prodam takoj zelo ugodno popolnoma nov, še nerabljen šivalni stroj (Frenklar-co). N»slov v oglasnem oddelkn «Jutr»». 4181 Nova maska «Alt-Wien> naprodaj ali na-posodo v Gajev-; ulici 2. 4116 Knjige in note kakor veliki Brockhaus-Leksikon — «Das Bsterr. Recht» in zbirka not s stojalom naprodaj. Naslov oglasnem oddelku «Jutr 4122 2 omari novi, iz trde;» lesa, politimi, prodam. — Naelov v oglasnem oddelku «Jutr»». 4138 Kuhinjsko kredenco skoro novo in poeteljo t žimnicami prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4099 Pisalni stroj in moško kolo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 4105 Pisarniško opremo skladiščni inventar in potrebščine proda Žitni zavod Ogled» se lahko dnevno na Krekovem trgu št. 10Д 4092 Bencin-motor 16 HP, v dobrem stanju proda z» 7500 Din John Slemenšek, Sp. Brezovo — Blanc» ob Savi. 4083 Perje za postelje, lepo očiščeno nudi po Din 60 kg dokler ba zaloga A. E k a r t — Podova-Kačje. 3197 Kovaški pomočnik išče službe. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod šifro «Kovač». 4028 Učenec že nekoliko izvežb»n v trgovini koionijnlnega blaga išče mestu. Naslov v ogl. oddelku «Jntra». 4034 Absolventinja trgovske šole, г dobrimi spričevali, zmozna slovenskega. nemškega, srbohrv. ter deloma italijanskega jezika, hitra s-tenografïnja in strojepisk* vešča knjigovodstva in korespondence, išče službe. Prvi mesec gre brezplačno — samo z* oskrbo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «^ontoristinja 20». 4041 Zastopnike zanesljive tn agflae i i 2 e zavarovalnica za vsa ивКа v Sloveniji. Prednost imajo d je. U so poznani drž uradniki in n»-delavci. trgoveL obrtniki itd. Ponudbe pod «Dober zaslužek 1927» na oglasni oddelek «Jut»». 4006 Dekle z dežele išče službo pri kaki družini ali kot natakarica. Zmožna je gospodinjskega dela. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» nod šifro «Stefi». 3152 Šofer • mehanik z večletno prakso in z dobrimi spričevali išče službo — najraje pri osebnem prometu. Stanko Pire. Združene opekarne, d d.. Vič pri Ljubljani. 3154 Železninar starejši, išie službo za takoj ali pozneje- Cenjene ponndbe na oj?l»s. oddelek «Jutr»» pod šifro «S2 let». 8155 Trg. poslovodja z letimi spriSevali in dobrimi referencami, Ieli vstopiti v službo takoj aH L aprila Cenjene devise oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «1804». 8156 Gospodične sprejmejo šivanje in aranžiran je damskega perila ia moških modnih srajc po nizki ceni. Ponudbe n» oei. oddelek «Jutra» pod iifro «Točnost 28». 4128 - Gostil, kuharica zanesljiva, ooštena in zvesta. išče službo. Informacije v eottihii «Vitez». 4039 Osamela starejša gospodična boljših krogov, dobro situirana — išče primerne družbe. N anouimne Donudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «DružabnoM». 4052 Pouk v francoščini i£6em. Ponudbe z navedbo honorarja na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Francoščina». 4096 Italijanščino poučujem poceni. Pridem na dom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifre «Lah». 4103 Dame poučujem v praktičnem šivanju in raznem vezenju. Naelov v oglasnem oddelku «Jntra». 4046 Šoferska šola daje pouk is izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekti gratis. Natančne informacije v avto-školi. Zagreb. Kaptol 15 — Telefon 11-95. 75-a t»I» Znamke 7332 jugoslovenskih in 2463 inozemskih, rabljenih, prodam. Ponndbe do 14. febr. n» oglasni oddelek «Jutra» pod «Znamke». 4010 Fotoaparat U X 15, obj. Zeus-Tessar, 6 kaset ia fotoaparat 12 X 16JS, 4 dop. kasete proda Fr. Aparnik v Kamniku. 3249 Gumbi V konkurzneni skladu gum-barse «Bistrica» je še večja zaloga raznovrstnih gumbov, ti bodo prodani pod konkurenčno ceno. — Poizvedbe pri skladnemu upravniku dru. U. Lemeža, odvetniku v Slov Bistrici. 3196 Svilena maska eleganten «metulj». kompL, samo enkrat rabljena, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4040 2 štedilnika z modelnicami. dobro ohranjena proda So'ar. Poljanska cesta 15. 4057 Štedilnik dobro ohranjen, najcodaj v Koritkovi ulk.i štev, 3186 Otroški voziček prodam za 400 Din. — Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 4011 Železen štedilnik nov in kuhinjska oprava poceni naprodaj v Sp. Šiški — kuni zavod — Koren. 2999 Pariške obleke za plesne večere, popolnoma nove, naprodaj n» Sv. Petra cesti 14/1— od 3. do 5. ure. 3253 Vrhniško opeko trboveljski premog in bukova drva nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pristan 12. Postrežbo točna! 61 Krasno avbo prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». ~ 3256 • Šivilja isce sinžbo yomo&mce pri kaki boljši šivilji. Cenjene oonndbe je poslati na ogL oddelek «Jutra» pod šifro «Pomočnica 1». 4071 Kontoristinja z veHetno prakso, z ina-ajem slovenščine, nemščine in srbohrvaščine, stenografije, strojepisja ter vseh drugih pisarniških deL iiče službo, event. samo za nekaj ur dnevno. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod šifro «Ljubljana 74». «074 Plačilna natakarica mlada, ki govori tndi nemško. zmožna kavcije, išče službo za takoj «li za serijo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod š2ro «PlaïQsa natakaric»». 4075 Lastni izdelki! Nizke cene! Smučarske obleke kompletne po 780 dinarjev, telovadne oblačilne potrebščine in modni salon za gospode friporoča c občinstvu in društvom tvrdka Brata Capuder (prej Pero Capuder) Ljubljana, Vegova ulica Z. 248 4 I Sv. Petra cesta 18 proda: DIEÈELM0T0B 35 HP, nerabljen, 100.000 Din; LOKOMOBILO 20 HP. skoraj novo — 50.000 Din; FLAT 501, zaprt, petsedei-ni, skoraj nov, 65.000 Din FIAT 501 Spiiito, 55.000 Din SKOBELN1K, nerabljen — 40.000 Din (t ovarnišk» cena 100.000 Din). 4119 »Tribuna» F. B. L. Dvokolesa. motorju otroški vozički in pneumatika po zelo nizki eeni Ceniki tran-ko — Prodaja na obroke Ljubljana. Kartovska c. t Tovarna dvokole* -r. otroških vozičkov 198 Pisalne stroje nove ii! stare L'nderwood, i Remington, Simth. Bross j in za potovanje prvovrstne | nudi z garancijo J0sip Puk' v Celju. — Popravila vset. znamk. 4H!31 Motor 20 k. s. — na sirovo olje, malo rabljen, zaradi elek-triziranja obrat» po zelc nizki eeni prod» L. Pečar. Ljutomer. 1659 Gumbe kupite najboljše ln naje» nejfc v tovarni v Maribora. Slovenska ulica štev 8 — En gros — en détail! 43 Drva hrastove odpadke (odpadke od žage) lo-tavij« Od perketov ter mehka drva po nizki ceni na dom parus žaga V Scagnetti Ljnblja na. za gorenjskim kolodvo rom — Pri odvezam več j» mnnitns znata popust 86 na Zff mesečni obrob šivalni stroj Basi Ia fiasser pri Alojz Ussar, Maribor, teposkaut 20/. Poceni proda: visečo svetiljko, majhno pečko in kompletne žimnice za 2 postelji Dolinšek, Qospo«veteke cesta št. 6. 4060 Klavir ln pohištvo bo prodano na sodni dražbi dne 9. t m. ob 8. uri v Kotnikovi ulici Ogleda te lahko vsak dan v skladišču T. Mencinger na Sv. Petra cesti 43. 4056 Volneno ruto malo rabljeno, primerno za narodno nošo, staro 50 let poceni proda Pire, Tav. čarjeva ulica 4Д. Ogleda se lahko vsaki dan od 11 do 12. ure. 4049 Frak s telovnikom srednje velikosti ugodno naprod»j Pred Prulami št. 1 (zraven šentjakobskega mosta). S""" Obleko svileno, ciklamno-rdeio, za veliko in močno postavo, prodam ra(5 žalovanja. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Obleka 33». 4066 Divan (dekorativni), zofo in dam-ske nizke čevlje iz črnega baržuna ugodno prodam. Poljanska cesta št. 18,Д1, desno. 3121 Krasno avbo ia sklepanec prodam Oboje ima starinsko vrednost. — Ponudbe na oglas, oddelek «Prilika 222». Športne kustume, plašče, Mantelkleider izdelujem po najnižjih cenah. Pridem tuji na dom. Oamski modni salon JOSIP BAJDE Trnovski pristan 16 (Iwia Acetto) Sadni vrt je naprodaj v Preddvora nad Kranjem. Velik 1 ba, ograjen in xa&ajes z Žlahtnim drevjem. Gredice ta obdelavo in tople zrede. — Pojasnila daje ličar, čevljar ifctotam. 8017 Pozor! K upaj cm siarf m očke obleke. fcevijo. pohiitro itd. — Dopisnica zadoetuje, da Eri<$eai na dom. A. Drame, jnbljana, GaHosovo nabr. st. 29. 4006 Vsakovrstno zlato tapaje do oajviijib eeaab Cerne — jovp.fir Ljubljana. Wollova ulica ii Hlode hrastove ln smrekove kupuje parna žaga V Scsg-netti v Ljubljani 252 Srebrne krone kupuje tr plača dobro i' Čuden. Ljubljana. Prešer nova ulie* 1 238 Motorno kolo s prikolico kupim Ponudbe z opisom stroja in navedbo cene pod «Motorno kolo* na oglasni oddelek «Jutra» 2556 Kože divjačine lisičje, zajčje tn drage kupuje po najvišjih cenah Šemko, krznar v Ljubljani. Turjaški trg št. 1. 2706 Šivalni stroj «Singer», dobro ohranjen kupim. Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Singer». 4120 Kupim hišo v Ljubljani ali predmestja. Plačam takoj. Ponudbe u oglasni oddelek «Jutra» pod «Besen kupec». 3224 Pritlično hišo j dobro idočo gostilno ▼ ljubljanskem predmestju zelo ugodno prodam. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sreč» 24». 4124 Hišo v Ljubljani z vrtom sli dvoriščem kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Do 150.000 Din». Posredoval« izključeni 4094 «Jutra» pod 4067 Otroški voziček dobro ohranjen in zibelka naorodaj. Naslov pove ogl odSelek «Jutra». " 4077 Bukovi pragi Prodam za promptno dobavo ve6 tisoč komadov Ia bukovih pragov. 260 x 14 x 24 cm, po 36 Din kos franko meja. Reflektiram samo na resne pismene ponudbe pod značko «Pragi» na oglasni oddelek «Jutra» 4063 Žake obleka le enkrat rabljena, za normalno osebo, ugodno naprodaj. Iz prijaznosti na ogled pri krojača ZSgonu v Eožni dolini. — Ravno tam tudi naprodaj črna. ie rabljena obleka in modne hlače. 4085 Pletilni stroj 10/23 naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 4135 Pletilni stroj 9'32, Izboren. prodam Proti varnosti tudi dvakrat plačljiv. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 4160 Lepo masko poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4179 Lepo bluzo pristno romunsko narodno nošo proda tvrdka Meršol v Ljubljani. 4159 Moško kolo Puch, dobro ohranjeno, poceni proda M. Habjàn, Svabicev-a ulica štev. 7. 4152 Otomana skoraj nova. radi pomanjkanja proetora паргИај na Gospjsvetsii cesti 13/76. 4134 Črno-belo masko posodim ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4145 Vata za odeje lu—40 Din kg. odeje oa 153 Din naprej Rožna a! št. 19. 45 druge dobre znamke, r malo rabljeno, kupim Kolo BSA aH prav — Ponudbe z označbo najnižje cene na oglasni oddelek «Jntra» do 12. t. m. pod značko «Dvokolo». 4001 Diro na peresih za samca, dobro ohranjeno kupim. Ponndbe z navedbo cene na ogjssni oddelek «Jutra» pod šifro «Dira» 4008 Hmelovk smrekovih, od 7 in 3^4 m naprej, kupim več tisoč. Ponudbe z navedbo cene na naslov: «Hmelcrvke» — Celie-Gaberje štev 21. 4014 Spalno opravo v dobrem stanju kupim. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Spalnica» 4027 Stara vrata ln okna tudi manjša kupi Korošec. Rimske Toplice 4038 Peresno kladivo (Federhammer'i št. 2 s pr6d- oglasni «Jutra» pod «Kladivo». 403« Železna vrata z okvirjem, iz kotnega železa kupim. Visok ori ca. 100 x 160 cm. »onudbe pod «îeîecna vrata» na oglasni oddelek «Jutra». 4048 Elektromotor 15 HP 380 voltov. 870—960 obratov. vrtilni tok. kupi Mihael Kavčič, mehanična delavnica. Zg. Siïka 125 — pri Ljubljani 3055 Hišo ali vilo v Ljubljani ali okolici kupim. Večje stanovanje ta-ko j razpoložljivo — Celo kupnino plačam takoj. Posredovalci izključeni. Ponudbe na og'asni oddelek «Jutra» pod šifro «Takoj 7» 4107 Majhno vilo preu približno 15 leti zgrajeno. s 5 sobami, tuhinjo, gospodarskimi poslopji, vrtom in njivo v izmeri 35 a v Poljčaaai. 15 minut od kolodvora takoj prodam *a 90.00(i Din Naslov v oglas, oddelku «Jutra» 2788 Pozor 50 ! ženini in neveste ! Žimnice (matraee), posteljne mreie. lelezce postelje (zioiljtve), otomane. divane ia tapet-пИк» izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 — peleg Mestnega doma. I 2 vili ' s tri četrt orala «veta- v zdravi^šču Rogaška Slatina prodam ali zamenam za hišo z vrtom v Ljubljani Pismene ponudbe na Oirlas. oddeiek «Jutra» wd šifro «Zdravilišče 63» 3071 Vilo pri Mariboru 3 sobe. majhen park. gospodarsko poslopje in 1 oral stavbišča proda za 110.00C Din Zagorski Maribor, Tat- tenbachova ulica štev. 19. 3637 Vilo tri*tano«azij&ko. 10 misât od poite. petsobno stanovanje prosto, vrt, proda za 250.000 Din cPosredovaleo na Sv. Petra eeeti Itev 18 4119 Majhno hišo alî posestvo v ljtibljan^k5 okolici ▼zamera takoj v najem. «rent. tadi za vet let. Posredovalci izkljafceci. Ponadbe na oefeaai oddelek «I>ob«r najeco>- Posestvo i gostilniško koncesijo, Višnji gori prodam. — Pojasnila daje županstvo Višnji gori. 4090 Posestvo z gostilno in trgovino, ali tudi samo i gonilno kupim v prometnem kraja med Celjem in Mariborom. Rudolf Horvatih v Krilevcih pri Ljutomeru- S199 Vila v mesiu ob državni železnici v Sloveniji v lepi legi. 10 stanovanjskih sob s nritiklinami. 4 johe vrta. Kupim trg. hišo na deželi e trgovino. LaU. tndi z nekaj zemljišča. _ Ponudbe z navedbo pr, bližneg» letnega prometa č zahtevano ceno na og t..-oddelek «Jutra» pod šliro «Takojšnja gotovis» &_-> 4®, «Gosposka vila». pod 8198 Novo hišo z gospodarskimi poslopji, zelo pripravno za obrtnika ali trgovca, na lepem pro-štoru ob dri cesti, sredi občine Ježica prodam. — Event. prodam tudi 6 lepih njiv po jako zmerni ceni. Vinko Ahlln, Ježica št. 16. 4073 Trgovsko hišo manjšo, enonadstropno. po mogočnosti z vpeljano trgovino meš. blaga kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jatra» pod «Gotov denar» 4065 Posredovanje Maribor za nakup in prodajo Цц posest, za stanovanje, stilne, trgovine, lokal«, stavbišča, zidanje niš ugodni pogoji Marstan. H*, rioor, Lekaruišk» ulici i Znamke priložiti. 4 lis Posestvo z mlinom ш 9 oralov zemlje, njiv« travniki gozd, prodam' : 70.000 Din. Plačani po goji jako ngoJai Naslov podružnici «Jote»», Mar, bor. 4:tî Sijajna prilika za gostilničarje, mesarje a druçe podjetne ljudi m nudi, ako vzamejo v naješ posestvo v neposredni bližini Zagreba. Posestvo »v stoji iz nove hiše, v kater; je dobroidoča gostilna ; trafika, dalje lokal u mesarijo ali trgovino. Po-slopje, v katerem so hlevi, skladišča itd. ter »ušikica za meso. Ves gostilniški inventar na razpolago La. jemniku. Cspeh vsal-mj zasiguran. — Pogoji pri. ugodni Informacije doit vsakdo, kdor pošlje sve; naslov kot interesent malim kapitalom pod šifro 'Em Novo hišo v predmestja Ljubijace — Dunajska cesta (Stoiice)— ugodno proda F. Jerko, Csrnu6e-Jefica. 407« Hiša i sobi, kuhinja, sadoooenik — pri cerkvi in Soli pripravna za vsako obrt aii za vpokojenea, agodno naprodaj: Ptujeka gora It. 18. 4178 Posestvo naprodaj v Šmarju pri Jellab (Spod-njeèiajer&kô). Enodruiintka vi&okopritlitna hiša (mešana stavba) l» bobe, veia. kuhinja, klet, veraada, zidan vodniak z dobro vodo. gofpodarsto poslopje, hlev za govedo, konja, svinjaki ter je krito z opeko. Poleg lep vrt za zelenjave, koše-nina. sadno drevje in vinska trta okrog; približno 800 m ograjenega zemljišča na najlepši »olnčni legi, v zvišanem ravnem prostoru tik ceste nad železnico. Pripravno za rokodelca, kramarja in pobožno družino, ki rada cerkev obiskuje, za apoko-jenea. pri vat ista, kapitaU->ta, ki žele ruho stanovanje. miren dom na (istem zraku, kratkočasili točki bliža kolodvora, pošte ia dragih agodnlh prDičnoetL Cena nizka, na željo kupca naprodaj tudi lep travrrik in njiva Le resni kupci naj se oglasijo; najbolje čimprej e osebno pri Fabi-janu Marš. kjer lahko ogledajo in se o vsem prepričajo ter izvedo ceno ia te odločijo za sklenitev kupčije. Dopadlo ee bo sigurno vsakemu. 4154 „Posest" družba s o. s. Realitetna pisarna Ljubljana Miki'5ičeva c. št. 4 proda HlžiO. visokopritlično, pet-bObno komfortno stanovanje, 2000 m" zemljišča, velika šupa. blizu glavnega kolodvora, posebno primerno za iesnega trgovca ali kiko industrijo — 350.000 Din; ШлО. enonadstropno. šest -tanovaaj. 2 obrtna prostora. center Ljubljane — 115.000 Din; HISO s gostilno, dvonadstropno. prometna cesta, tik tramvaja, veliko stanovanje. gostilna razpoložljiva — 200.000 Din: VILO. enonadbtropno. novo-fidano. 3 stanovanja po 2 .-ob:, pritikline. 25 let davka prosta. 20 minut od centra — 180.0(10 Din; HISO. visokopritlično. no-vozidaao. 6 sob. pritikline, vrt. elektrika, vodovod. blizu tramvaja — 110.000 Din; BI60. pritlično, hlev. gospodarsko posloaje. velik vrt. K rakovo. 80.000 Din VTLO. enonadstropno. 3 stanovanja po 8 sobe ia pritikline. vse razpoložljivo. Šiška - 280.000 Din; EISO, visokopritlično. trije stanovanjski prostori, SOfiO mt vrta Logatec — Din 50.000: KMETUO, 21 oralov, z gostilno la trgovino, tik driavne eeste Ljubljana— frovo mesto. 125 "00 Din: POSESTVO. 9 oralov z gostilno in trafiko blizu Celja, z vsem inventarjem 80O.000 Din Na po»e*tvu 8600 sadik hmelja-. Poleg tega večje število stanovanjskih. tr*ov»k:h in obrtnih hiš v Ljublja-ni na deželi kmečka po. sestv». stavMšča industrije Bd. 4148 ■Zagotovljeno blagosi na ogi oddel.. «Jutr utra» 41SI-* Enonadstropna hiša v predmestju, pet mina od tramvajske postaje, v* sob, dve sobici in pritiib. ne. elektrika, vodovod, dt-vamica, pralnica, vrt. n*. prodaj. Cena 250 Din. -Naslov v ogL odd. «Ja-tra». 4161 Pekarno dobro idočo takoj oadaa zaradi preselitve pod sela ugodnimi poeoji Naslon oglasnem oddelku «Jotra». Trgovski lokal na prometnem kra;t v Ljubljani oddam Nasiši T oglas, oddelkn «Jutra». гга Restavracijo v kopališču na otoku Kiti tik morja oddam v najea za letno sezijo Najemniu po dogovoru. Informai.» v oglas oddelkn «Juti» pod «Restavracija». 313 Trgovino prodam z inventarjem aslo prometna eeeti — Ns slov pore oglasni oddeiez «Jutra». SlSS Obrtne prostore obstoječe iz večjih delavna event skladišč, iičem daljšo dobo s 1 marcem bližni glavnega kolodvora ali v Poljanskem okrs;i Velikost 150—300 ml -možnosti betonska tla Po nudbe na poštni preda: £53 2 lokala primerna zlasti za vinotac, ki je ie vpeljan, ali ta kako drugo obrt. oddam. Zraven na razpolago fu no vanje 2 sob is kuhk.is Naslov v oglaeem odaelkt «Jatra». Mizarsko delavnico vzamem ? najem. Ponn^b na oglacni odd'.lek «Jutri» poQ «Mizarstvo». SUS Trgovino z mešanim blagom, na prometni točki v lnd»strijskïa kraju oddam v najesn. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Cgodnost 14>. 411« Lokal v Ljubljani s krasnim stanovanjem, najprometaejši točki pocsz: oddam takoj v najem Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Plačam». 4101 Poslovni lokali v I. in H. nadstropju Aleksandrovi cesti. ozirc = Selenburgovi nlici oddsa v najem. Naslov v o-i^ oddelka «Jutra». 4lW Obsežne lokale za večje delavnice, očitno skiadiiča, v nep&-re--J bližini glavnega kolodvori oddam v najem z majtff-Naslov v cglaisest oidšltt «Jutra». Klet za 1—2 vagona vina ocoa® v najem za periferiji ej^ sta Ljubljane, proti iiitfc najemnini. — Ponudbe 2* oplasai oddelek «Jutra» «Klet>. Г.45 Lep poslovni lokal v centru Ljubljane, pol« glavne pošte, v I na ulico, obetoieč iz -3 »ob e ceatraiao kurjavo in električno razsvetljavo, telefon, takoj oddam F* ftlov v oglasaaa oddelki «Jutra» ali vprašali Aleksandrovi ceati 8t. i t S*4 Vinotoč doutii idoč na promette® kraju v večjem mesto " venije radi družinskih mer naprodaj. Pismene nudbe na po-lružnico J»— v Mariboru pod «Druiiî»" razmere». S> n* Г Jutn 402 Čevljar, delavnico novo. na prometnem krs* z inventarjem vred prod» Fr. Pire živijar, Lesko*« pri Kriketa «Л wl'^zrmTuo* CALDERARA CHYPRE CH9PRE KREMA CALDERARA. milo ra bodečo brado. IALDERARA & BANKMANN, Wien X„ Laxenburserstrasse 123. Dobi se » vseh boll&h trgovinah. ________ «RENAULT» u/„ HP. in "/M HP., 4 cilinderski IB "la HP., И 80 HP. 6 cilinderski osebni in tovorni avtomobili vseh vrst «STUD EB A CHER» najnovejša tipa, v Evropi preizkušena 24 HP, 6 dlind., 1C0 km hitrosti. Poraba bencina lOl Pride mesecafebruaria v Lsubljtno. A. LA M PRET, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 22. Lep lokal , AleS.sandrov, cest! odda ioi Hokojalskl «»»od » jjMjiai. в» etiko skladiiče s tanovanjem in klet , vinskimi sodi za 100 o i J a m v predmeetju ^јаМјале. Janko Popovič, jnbroiev trg 7. 4053 Gostilno LjuDljanl ali kje drag j« 106З v najem »H ea ra-Ponudbe u Oflasni Miidiet «Jutra» ped litre Pro»«t 120». «84 Stanovanje sobo is kuhinjo looi k» bm otrok, ki ie po motnosti тее dan odsotna Naslov t oglasnem oddelka «Jatra». «MM delavnici in majhen lokal ddim Ponndbe pod šifro Delavnica 48» n» oglasni «Jatra«. 4148 Dva dijaka .јшеш na «tanovanje. Vov v oglasnem oddelka JKr*». 8187 Stanovanje i* in kuhinje » Bolni Mini Ulica X (pri bajef-e) te nI oddano ia naj и £r&*nti nemudoma *ela-8817 Stanovanje »bo iti kuhinjo ali »obo ■ -iilnikom i i 6 e mirna »maka (1 oseb«) Saflov uredbo cene aa oglaassi nelek«.lotra» pod šifro Sirua stranka 11«. 3223 Sredi mesta in ê 16. februarjem pe ■teriti eeui S osebam »ta-wvir.je e hrano in postrel-». - Soba » parketen la iefctr raisvetljavo, okna' ■л. cesto. Naelov v oglu. «eliti «Jatra». 4117 Stanovanje lelike ali l majšib sob, tbinje la priti klin, iS!« a ! a k oj v mestu mirna trnka. Plača n deli iasa ittrej, 'event da tudi od-ifalno Ponudbe na ogl. liiieiek «Jutra» pod Iifro iir.preje», S18S Soliden gospod 15" boljš» opremljeno ee* i- «redini me-ta. event. 2 osebi — pe aMlnoftl prostim vhodom. Naslov iclae. oddelku «Jatra». 8342 Ljubko stanovanje psrketiranih eob kuhinje pritiklin. » vi let «torti »iii, 10 miaat od gl »Ste. -oinčno la -oho od-«tranki 2 oseb la brei luïkinjp * l marcem proti -ečni najemnini 800 Din 'onudbe na oelae oddelek Jutri.» pod «llaasarda» 574 Prazno sobo , ' pritličju, b posebnim vbo-:a.koj oddam T Igriški liiri št. S. 307» Lepo sobo Krotrorahc kuhinje oddam posojila nekaj ti»oi je». Pri veSji vsoti mikr-ш veliko »tanovanje pritiklinami in »rtom. v oglasnem oddelka Stanovanje 3 «ob takoj oddam v Bolni dolini, cesta X/24. 4093 „Posest" dralba « o. s. Realitetna pisarna Ljubljana, Miklošičeva c. št 4 o d 4 a : 8TAKOVANJE ! «ob » pri-tiklinami, reraade, elektriko, Bctaa dolina — Din 800; STANOVANJE S «ob ta prit i klin pri Kolinski to-тате - 700 Wn; STANOVANJE S «ob, pritikline. balkon — Bolna dolina - »00 Dia; STANOVANJE 3 «ob, pritikline, Glino«, 550 Din; STANOVANJE 1 eobe ia priliki in, Hotna dolina — «nO Dis; SOBO ^ eouporabo kuhinj« aa Dunajski eoeti, 400 D; Veéje Iterilo «ob ta takon-ce. «amce, opremljen« ia prasao. Prijava Ia oddaja siamv vanj. «ob ia lokalov oddajale« bresplatno! 41« Dve sobi eno veliko it krasno > S po« tel jama ter poMbnim vbodom In majhno podstrešno odda Antoa Maver, Abacljeva «neta S. 4041 datra». 8187 Lepo sobo •Маш 1 ali 3 gospodoma, '"lov v ngltnanm oddelka «teri». 4133 Lepo stanovanje tov! hiti, 1 «obe « kubi-JH jedilno «hrambo, v», fcado, klet. souporabo pral-e^ft. i vodovodom v kahi-•ii ш aiektr. ra««vetljavo, «lil&m takoj. Prednost ima K.-aaka. ki plaCa ta dalj naprej, oairoma more kti primerno jwsojile. — »Mlor t oglaeoem oddelka •"'nt- U 4183 Sostanovalca Çrtjraem v cra/nc. svetlo 11 saaïne sobo Na«lov v blatnem oddelka «Jatra« 4103 ^zaščiteno stanovanje ^ sob « pritiklinami. mogole v c«atrn ma-p-> Ljubljana HPS»m aaj-"»j« « 1 majem proti piailla Caaleae profita aa aaalov: ». Dular. Ljubljana, Da-tJ«ka ceata «9 --- Zakonski par otrok i I 4 » « majam MaaovaaJ« ' »b. predsobe ali kabt-""•a s pritiklinami Naalov ' ogUsaem oddelke Jatra. 4113 Stanovanje '*»1оје4г i« 1 ««like i aajh» -obe. kahinje Jltiklin oddam v Lluhl|a-Cenjene ponadbe aa •»ia.nl oddalek .Jatra. ped "r«l odkapnlol oprave». MIS Gospodično kot aoetaoovalko aefov v oglasnem oddelka «Jutra». 4ÛS8 Zakonski par brez otrok ISCe primerno STANOVANJB obstoječe ix 3—S «ob ia kahinje, v «redial me«U. Ponudbe na ogla« oddalek «Unhri «Jutra» pod ver. pref. 406S Katera Ljubljančanka ali delelaa-ka hote e posojilom 8000 Din reiiti 401etaega kal-taraika? Vračilo: obročno, hvaleinoet, ljubem De-piee na oglasai oddelek «Jatra» pod «Bokopla«. 8351 Srečno življenje 45 Dvignite piemo. 4081 Družabnika (eo) ■ IS—35.1100 Din sprejmem ia podjetje v Maribora — Znanje ni potrebno. Capital v vsakem «lučaja elga-ren Pretlnost imajo «amei (samice) Ponudb« aa apr. «Jutra» v Maribora pod «Zmeigarea». 8178 Kapital v večjih ia manjših eneeklh ima «a investirati v tdrava podjetja Oospodaraka pisarna Joalp Tribttč. LJubljana Gline«. 888 «Idealistu» «poročam, da ae «deletlm romanja n» Velebrad. Ela Gospa 39 Dvignite pismo take], ker čakam aa Val odgovor. 4188 Mlada gospoda telita dopisovati Dopise aa lami oddelek «Jatra» pod 4188 oglasni od «Dieeel ln Družabnika sa napravo S—3 johe velikega. novega in modernega vinograda, «prejmem Ponadbe pod «Vinograd» na oglaeni oddelek «Jutra» S708 Zastopstvo «i Slovenijo In Hvatako odda dobro vpeljano, brea-konknrenčno podjetje Ve. lik masluiok Potrebna gotovina 300.000 Din. — Ponadbe na naslov: Droit, Gras, Schtlleretr. 15. 3135 Lepo sobo «ddam e souporabo kaktej« na Poljiki cesti H 17, ta-kioo&kema para br« otrok 8183 Sobo ■ poeebeim vhodom lite v sredini meeta gospod. — Ponadbe t navedbo eene aa hotel Štrukelj. 4070 6000 Din posojila Učorn proti garanciji V 4 mesecih vniem SOČO Din PoauHbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Garancija 6». 4108 Družabnika • kapitalom 100—800.000 D Iščem mi Se obstoječe, dobro idote podjetje usnja tih izdelkov. Po možnosti (kar pa nI pogoj) naj bo od «troke. Cenj. ponudbe poslati na oglasni oddelek C J Hira» pod «Kapital 34». Posestnik Zamenja stanovanje «obe te kuhinjo « mesta enakim ali večjim Plemen« ponadbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod šifro «Zamenjava 51». 4061 Opremljeno sobo oddam takoj gospodu. Naalov pove ogtaeai oddelek «Jutra». 4073 Zamenjam ceno «taovaaje v meeta (3 velki «obi s kuhinjo) ta enako aH večje. Ponudbe oglasni oddelek «Jatra» pod iifro «Stanovanje 88» 4060 Prazno sobo «vetio. 11 4 e m ta modni atelje « I. marcem. Naalov v eriaanem oddelka Jutra. 407» Opremljeno stanovanje 3 «ob oddam s souporabo kuhinj« v Janševi ulici 13, levo — ta Bešigradom- ar Sobo oddam. Naslov oddelka Jatra. 4178 Mlad zakonski par ilč* majhne pratno sobo. Ponadbe aa oglas oddelek «Jatra» pod «Miren par». 4178 Prazno sobo parketirano, s elektrike iu posebnim »hodom oddam v sr»,IQ meata. Šivilje imajo prednost Naslov v oglas, oddelka «Jetra». 4177 Sobico strogo rezervirano flRem. Ponudbe aa ogla», oddalek «Jutra» pod luro «Zračna». 4181 Opremljeno sobo v centru meeta. s event. uporab« kopalni».« takoj oddam samo boljšemu so-ПЛаееаа gospodu. Naslov oddelka «Jatra». 4185 oddaa Kabinet «olidnemu gospodu oda Jake»« 7. 4138 « tfi februarjem Pojasnila daje Ouček, Vo« " pritličje. Opremljeno sobo posebnim vhodom oddam Naalov v oglasnem oddelku «Jatra». 414« Lepo sobo • souporabe kabla}» oddan sakoaekeara para kres otrok aa Poljaki « It. 17. ! fflfjal dvameseïni obrok t veem blagom tailladai trgovino. Dopise na oglasni oddelek «Jatra» pod «Trgovec «««l aajančena 4Ш Watt». Dve mladenki «elo simpatični, telita radi pomaajkanji tnanj» dopisovati « 3 gospodoma obrtnikoma ali drl nameščencema. Cenjene dopise na oglasi oddelek «Jatra» pod šifro «Gorenjka te Primorka» 4032 Kanarčke Seyfert-pleme, dobri pevci. Harter-Roller, 5 «aatee» Ia T «amie, kram oraogae barve ter 8 kompletne velike kletke « kletkami ta valiti, Isvanredao agedao prodam. Naslov v ogla» odelku «Jatra». 81И Pristni med aamlsal ia ta pecivo po Dla 23 SO kg A Maček, vele-»ebelsr, Vrhnika 83 Ježlc lepJb Is rahib preda 1 varen Jakob gtopnléek — Semič. Do!«jako. 8144 Briljantnl uhan sem isgabOa NajditolJ naj ga odda proti nagradi v oglasnem oddelka «Jatra» 4111 Najditelja zlate ure damske t verilieo, kl je bila Itgubtjena včeraj od 6arj»»e ulice po Mlklo-šičevl cesti do Onlona. prosim. da jo liroči proti na- Uradnlk v pokoju sdrav, fetar 51 let, vdovee 3 odraslima. Se preskrbljenimi otrokoma, se SeU poročiti s samostojno damo t nekaj premoSunja. posestvom, trgovino ali bilo — tudi na deSeli. Pentlja za-jigurana Dopise « «liko na oglasni oddelek «Jatra» pod «Tajnost 51». 4062 Obrtnik ж 25 let, se Seli poročiti mladenko primerne starosti. ki bi imela nekaj »■«motenja. Cenj ponndbe. té mogoče e sliko na ogl oddelek «Jutra» pod «Dobro «rce 56». 4156 122523 Citre dobro obranjeLe. naprodaj. Naslov v oglasne« oddelku «Jutra». 8888 Glasovlrje in harmonije uglaiajem. popravljam stro kovno in cenot Tudi potu jemt Naročajte po dopisnici O Jurasek, LJubljana Wollova ulica 12. 40 Prvovrsten planino (znamke Nioke«, Berlin) jako močnim reeonančnim glasom, prodam pe ugodsi ceni. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 8345 Crn klavir «Statifldgel» lep In dobro ohranjen, naprodaj Naslov T oglas, oddelka «Jutra». 4033 Klavirji Tovarna in taloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvTdk. kakor tudi laetib izdelkov Poseben oddelek ta popravila Ilglaševanja in popravila ta Glasbeno Matico K onser-vatortj in druge inštitute se Izgotavljajo od m tvrdke. Točna postreSbs smerne cene. tudi oa obroke. Izdelovalec klavirjev R. Warblnek, LJuMJaaa -HiUerjeva ulica 5. 4085 Kratek klavir dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4054 Klavir dobro o It ranjen prodan. — Ponndbe poti «Вб*еп<1ог(ег» na podružnico «Jatra» Maribora. 4187 2 citer koncertnih, dobro ohranjenih. prodam Naslov pove oglasni oddelek «Jatra» 41» Kanarčki — samic« po iaredno nizki eeoi prodaj na Bimski eeetl 7. vrata a Harcerjev nekaj prvovrstnih «antle ed. da po 35 Din komad Zono«, Bohoričeva štev 1« 831» gradi v Akad. kolegija v Kolodvorski ulici U. 33 4081 ozor, veletrgovci! Katera tovarna ali veletrgovina t maaafaktaraim dagom bi oddala blago v komisijsko pr o-lajo. proti garanciji Uspeh stgarea — ,'aslov v oglasnem oddelka «Jatra». 8 Z «Veneciu» tvepleno «odo uiečite I*- lodčne in črevesne boletni «Venecin» uporabljajo tele uspešno v vseb večjih sva. tovnib bolnicah, o čemur iričajo obširni prospekti, latere vsakomur bretplač-no pošljemo. — «Venecin» uporabljate t a d 1 uspešno Mrotl revmatizmu, adniei. lias. Senskim boleznim, ranam, izpihljajem. uevraste-niji itd., ker «plolno dobro apilva aa ve« organizem. Dobit« ga v vaaki lekarni in drogeriji v Zagrebu po 30 Dia sa steklenico, izven Zagreba pa je ta 5 Din draSji. — Glavno skladišče ta SUS. Cosmochémia k d.. Zagreb, Bačkoga alica 7 a. 1Ш-а Majdebelejša dama postane vitka — če buče; uspeh viden te v per dneh Te doeetete s aporabo aa glelkega radioaktivnega pre-parata «SAMOS» - čudo D daje moden« ravno II-aijol Uspeh aajamčea sitrn povrnemo denar Cena so-vojčka franke 88 Dia -Uporaba naaaja. navodilo priloteno. — Naročite aa aaslov: «Saaitarte», Orikv«. niča. Primer j«. 41« Iznajdena smrt je naša aovo Iznajdena past za podgaae te niM. s katero lahke «lovite v eni noč) 30 4e S kooadov Uspeh «ajamčeo. bref aa-ak« a» Komad siraaja. podca*» 84 Dla. a Dte so poMateo Naro-ČOo pri J Pu S ko Mart. ka, Trt«ft« sest« <8 4188 г (oraMBiU igo dovtne i« JUTRA « pod : »Tekstilna tovarna«. RATOL je odlikovan z zlato kolajno, ker je oblastno dokazano, da je eignrno aredstvo proti podganam ta mišim, a ipak ca človeka brez nevarnosti. Enako deluje Gamadln proti ščurkom ta Slenol proti stenicam. Dobiva se povsod. Proizvaja: »Odlo Ratol,« Zagreb, Blenlika cesta 21. Naznanilo delne preselitve. Cenjenim odjemalcem oziroma trgovcem tem potom vljudno naznanjam, da preselim svojo veletrgovino dne 9. februaria 1927 v svoje nove prostore Pred škofiio štev. 15. (poleg gostilne Kolovratar) Trgovina na Sv. Jakoba trgu štev. 9. ostane do № marca 1927. istota^o odprta, kar naj blagovolijo cenj. odjemalci vzeti na znanje. Za cbiien obisk se priporoča Osvald Dobeic velet govina galan'erijt in pltten'n Ljubljana, Sv. 3akoba trg 9. ono JUUUU UL» I U un Moč osebnega vplivanja. Na|m dernej=a praktična otna knji a ta v goo volje in samozave-ti SUGESTIIE, HIPNOTIZEM, OSEBNI MAtiNETiZEM ele situ, Id. *'o J« p t^m »4«ti, id. p< n.Jbo i:i i,' Cinka« a te -b. V« oliv n a sag stlj to (ko '1* iT» • > bed"«» stefjaï »p« v» koma } n. čea! U nsro uik« brat" U 1 stro« »s et . St v lua p -kaate» p tat» Poatni s te ' a-i4tia: V.da In ansnost , Catjr Rasi gov» al ra Ako r očeta, prflot te s« odgovor znan o. ВШЦШЈ ПП1ПШ1IXJL ХЗПС NaJboUie TURNLIGHT-baterije IVAN BOGATAJ, Ljubl.ana, Konjresni trt 19. (Poleg mmske cerkve.) v Radovljici izdeluje obleke po angleški m francoski modi, ma vedno v zalogi češko in angleŠKO blago, ««гмматшаамааапеамшмм* Foksterrler 8 mes«ee star. čistokrven, natprodaj ta 85(1 Dte — Klimek, Gornja Lendava 8119 Doberman! čistokrvni, t rodovnikom, dorasli, dobri čavajL naprezaj « Ceja, Oaberje ti nove Vreie rabljem vae vrste ima vedno na zaiog< dobro znana >vrdka 2 MIRKO MLAKAR, Liubliana Pisarna: «rakovsk ms>p »4/1 Skladišče tlomikova ui. v Otvoritveno naznanilo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril točilnico z delikatesno trgovino. T. Smontara Maribor, Magdalenska ulica iS. ?аанннгасвсвбав(5шан5Љ1санеангм d Staroznana H restavracija „Pod lipo V LJUBLJANI, v osa! Borštnikovega trga in Rimske ceste, zopet odprta Zajamčena pristna vina najboljih goric — Vsak čas gorka ln mrzla jedila. — Obširno dvoriSče za shrambo voz. mostna tehtnica ln čedni hlevi na razpolago onim pose trnkom, ki pridejo z vozom v Ljub-tfemo. — Cene jedilom hi pijači posebno nizka, — NaisoOdaelSa postrežba. kfckniirf Kdor oglažuje9 ta napreduje! tfeucfeot ne rabi nobene reklame, ker je sigurnost obratovanja, trpežnost in varčnost tega avtomobila pač vsakomur znana. — Najnovejši modeli 1927 dospeli 1er prompmo dobavljivi po nevestno nizki ceni od skladišča glavnega zastopstva. Tovorni in potniki automobili tak-e prosti. 2381 a O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št 11. Vsi rezervni deli promjatno dobavljivi od sfcladlita Ljubljana. ETOILE éé gorčica (senf) Je najboljša, dobite jo v vseh del katesn h in specertjskih trgovinah. Moči se vračajo. Polagoma od dne do dne, kor?k za kcakom okreva, /o je čas, da se pomaga v njegovim napredovanju davajoč oslabljentm organizmu one se* avine, (d so pot ebne, da se obnovi in preporod telo po bolezni. Rekonvalescenta ie treba intenzivno bi an ali dobro pa z ti, da se mu ne otešča ži lodec, ki je še slaD, m ne prinese Itžke prebave. koncentriran» brana, sestavljena iz glavnih hranilnih snovi jajc, mleka, sadia in kakava služi popolncma in u vsrm dvostransko. Ona brani organi/.em v zelo veh ki meri, ter mu primša najhranilnejše Drirodne jedi. Nadalje oču>a ž'lodec vseh prebavnih nanotov ter vsebuie ernunt — dia-Štazo, ki istočasno posptšuje prebavo in a imitacijo leoi. Ovomaltlne se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni: 100 gr 18 50 Din. 250 çr 36*25 Din. 500 zr 63 25 Din Zahtevajte poskusno pošiljatev. sklicujoč se na list. od Dr. 4. VVANDFR d d tova^a farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAGRFB. Jurjevska ul. 37. tf pisaim s roj ima sveo*2. 2_<6 Revmatizein Izjava zahvalnosti. Gosp. Dr-|u I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul 43 Velecen eni gos ч>а. — Pred tremi tmse-i, pri'čno, naročila «e ve steMmici Vašega leka proti rtvmatizmu ,1-ADlO BALŠAM1KA Ptehlad a --em se v cerkv, klečeča na ctmeninh Icščah Vsled t. r< hlad3 ml le o>ek'o in ohromelo levo kolmo Imrla -em t?.ko t ud nolečme, kai<0! d* me kdo bode l nožem v koleno Po m3s ianju z Vasli .RADIO BALS« viiKA* so ou kline pomoî. V METLIKI (Slovenija), 23. novembra 1-26 ROZA KADUNC. Lek „RADIO BALSAMIKA" izdeluje, prodaja in razpo šilja z doplačilom po povzetju laboratorij RAOIO BAL SAMIKA Or. I. in M. Rahlejev, Beograd, Kosovska ul. 43 parter 6 Breznopiočiio za gg. časnike in državne uradnike: na manjše obroke gramofoni in gramofonske plošče vodečih svetovnih tvornic Zahtevajte naše t rBzplačDe ceiilMs Pr.-a iaioil. t.ainita gramfoEta i gramfoo. otota Edison Bell Penkala LTD. PENK^LA WORKS ZAOREB Mestni pogrebni uvod Naš predragi soprog, oče in dedek, gospod Franio Župančič je danes ob 8. uri, previden s tolažili sv. vere v svojem 79. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedel,ek ob pol 16. s Starega trga št. 34. V Ljubljani, dne 5. februarja 1927. Ana roena Malice v a soproga Ana. Marija snah Marica Sava. Soča, Otokar, Marko, Andrej, Jasna vn >Ki ш vnuk nje. Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsa-ovrstnih nadomestnih delov, neumat-ke. Postbn oddelek za opolno popravo, emajliranje In poni la'ije dvokoles, oiroških vozičkov Sivalnin strojev itd. — Prodna na obroke. — Ceniki franke „TRIBUNA" B. B. L,, tovarna dvokoles tn otroških vozičkov, i.'ubljana, Karlovška 4. Izvršilna sodna dražb Jernnnove elektrarne, žage in milna v Radomljah, vršila se bo dne 16 iebruarja 1927 ob 9-30 uri pri okrajnem sodišču v Kamniku. C nilna vie mo>t znaša Din 495.0C0-— najman ši ponudek Di t 330.000*—. Vsi trije • b-rati Su bi zu skupaj, tet se lahko zdiužijo v eno napravo katera bi imela ca 450 PS vodne si e. Razun tega se bode prodaiala stanovanjska h ša z gostilno, veliko dvorano kletjo za vinsko trgovino in dvema gospodarskima poslopjema, ter posamezno ve" n iv travnikov in gospodar-kih parcel. Natančnejša pojasnila dajeta dr. Janežič ,7 y in dr. Trampuš odvetnika v kamniku. ' û ■ I,...»....... Neizprosna smrt je zahtevala zopet svojo žriev. Naš ljubljeni drug Jaroslav Spička jamsk upravnik pr državnem rudniku Velenje je danes v 58 letu starosti pri izvrševanju svojega tenkega poklica smrtno ponesrečil. ' V neminij vem spominu ostane nam vsem svariš, ki je svoje življensko delo posvftil Velenjskemu iudniku in s svojo stčno krvjo odplačal črni zaklad, katerega ie dvigal v rudarskem poklicu 34 let i/ osrčja zemlje. Potreb blagopokojntka se vrši dne 6. t. m. ob 15. uri iz h^e žalosti na pokopališče v Skalah pri Veleniu. Nepozabnemu priiatelju, dobremu obratovodji velja posljednji rudarski pozdrav: „Na srečol* VELENJE, dne 4. iebrnarja 1927. Udruženie rud. nameščencev, Velenje. Urejuje Franc Puc Izdaja aa Konzorcij «Jutra« Adoll Ribnikai. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jeaeršek. Ze Inseratnl del ie odgovoren Alojzij Novak. Va» » Ljubljani