Največi »iovenski / jvnik	M
< v Zedenjenih državah. >	I]i
| Vejja za vse leto . •. $3.00	ftfl
jy Za pol leta......$1.50	jjj
GLAS I NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TKLBFON PISARNE: 4687 COETLANDT. Entered aa Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Caognu of March 3, 1879
TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT.
NO. 12. — STEV. 12.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 15, 1917. — P6NEDELJEK, 15. JANUARJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Ruske čete so se zopet umaknile na ruski fronti.
NEM&KI GENERALNI ŠTAB POROČA, DA 30 MORALI RUSI ZAPUSTITI ZOPET NEKAJ VASI SEVERNO OD BRAJILE. — RUSI POROČAJO, DA SO POGNALI SEVERNO OD REKE SLANIC AVSTRIJSKE ČETE V BEG. — RUMUNI VSTRAJAJO MED SLATINO IN TROTUSOM. — NA CESARJEV ROJST NI DAN BODO PRIŠLI V BERLIN CESAR KAROL, KRALJ FERDINAND IN SULTANOV ZASTOPNIK.
-o-
Petrograd, Rusija, 14. januarja. — Ruski generalni stal) porura, <la so se vršili zadnje dni na riununski fronti zelo v roe i lw>ji. Sovražni naval je bil taka močan, da so morali prepustiti Rusi sovražniku vas Kotumikliali, severno od Brajile.
Uradno poročilo se glasi:
—	Kumunska fronta: — Trije sovražni polki so s jk>-inoejo svoje artilerije napadli z vso silo naše pozieije pri Kotumikliali ob Se ret u in Vedeni, deset vrst jugozapad-iio o<l Brajile.
Ker se nismo mogli vstavljati premočnemu sovražnemu navalu, smo se umaknili.
Vzhodno od reke Put ne smo odbili vse sovražne napade.
Severno od reke Slanic in južno od reke Oituz se je moral sovražnik umakniti.
Sest vrst zapaduo od Brajile in osemnajst vrst južno od so vodja Slatine in Trotusa je rumunska artilerija neprestano v akciji.
Pri Kadulesci, deset vrst vzhodno od Foesani je vpri-zoril sovražnik par napadov. . Mi smo vprizorili splošen protinapad in pognali nasprotnika nazaj v njegove strelne jarke.
Berlin, Nemčija, 14. januarja. — Donavska armada pod j H) vel jst vom generala Koša prodira proti mestu Ga-lae. Vas Vedeni, ki leži ob železniški progi Brajila-Galae, bo k malo v rokah nemških in avstrijskih čet.
Severno od Zlate Bistrice operirajo čete avstrijskega nadvojvode Jožefa.
Vrhovno poveljstvo nemške armade pravi med drugim tudi sledeče:	. •
—	Ob železniški progi Brajila-Ualae smo zavzeli vas Vedene z naskokom. —
Popoldne je bilo izdano sledeče poročilo:
—	Armadna skupina nadvojvode Jožefa: V Gozdnih Karpatih so vdrli nemški grenadirji severno od Zlate Bistrice na več mestih v ruske strelne jarke. Sovražniku so prizadeli zelo težke izgube in se zatem z velikim plenom vrnile v naše pozieije.
Južno od ceste, vodeče proti Oituzu, smo za-vezl i z naskokom neko važno sovražniško pozicijo. Pri tej priliki smo vjeli petdeset mož in zaplenili veliko vojnega materija la.
Armadna skupina generala Mackensena: Vojaške o-peracije zelo ovira slabo vreme. Ceste so vsled neprestanega deževja tako razorane, da je po njih skoraj vsak transport nemogoč.
London, Anglija, 14. januarja. — Amsterdamski dopisnik 44Exchange Telegraph Company" poroča, da se bodo sestali ob priliki cesarjevega rojstnega dne v Berlinu avstrijski cesar Karol, bolgarski kralj Ferdinand in turški prestolonaslednik. Rojstni dan nemškega cesarja bo dne 27. januarja.
Vladarji bodo razpravljali o sedanjem vojnem poloniju in IkmIo vse potrebno ukrenili za bodočnost. Ljudje bodo tedaj izvedeli, koliko se smatrajo centralni zavezniki odgovornim za vojno.
Turški sultan se ne bo udeležil slavnostl ker je že
prestar (72 let) in ker so mu zdravniki odsvetovali potovanje.
Berlin, Nemčija. 14. januarja. — Rumunsko časopisje jHiroča, da je bivši rumunski poslanik v Berlinu, Beldi-man, izstopil iz diplomatske službe.
Beldiman si je n a vse načine prizadeval preprečiti spor med Rumunsko ter Avstrijo in Nemčijo.
London, Anglija, 14. januarja. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz Petrograda poročilo, da je postal predsednik državnega sveta bivši justični minister Sčeglovitov. Članom državnega sveta je imenovan baron vou Rosen, bivši ruski poslanik v Washingtonu in delegat Rusije na mirovni konferenci v Portsmouthu.
Iz drugih poročil je razvidno, da se bodo v najkrajšem času izvršile na Ruskem še velike izpremembe.
Odstopilo bo več uglednih ruskih diplomatov, na ka-terili mesto bodo prišle druge mlajše moči.
Francoska fronta.
i
Običajni artilerijski boji — Boj-. ne operacije ovira flabo vreme. —; Skoro popolnoma mirno. — Izja-
lovjlen napad.
-
Paru, Francija. 14. januarja. —; Francosko vojno poročilo se STla*i:j .Južno od Soninie v bližini Verduna t so se vršili običajni artilerijski bo-j ji. Južna od Berrv-au-Bac smo J prepodili nek sovražniski oddelek; in mu prizadeli velike izgube.
Blizu Pont-a-MoiLvson sino prisi-l lili nek sovražni zrakoplov, da je I moral pristati na zemlj.o Letalec; in opazovalec sta vjeta.
Popoldansko poročilo:
Južno od Soinme in na dct>nem brejju reke Maas je delovala samo artilerija. Na ostali fronti je bila noč mirna.
London, Anglija. 14. januarja.' Uradno se naznanja:
Severozahodno od Gueudocourtj je poskušal nek sovražni oddelek < nas presenetiti, toda ta poskus se j mu je izjalovil; prizadeli smo mu i velikei zgube in se je moral umak-! niti. Ponoči so naše straže v bli-j žini Neuve Chapel le in Armentie-; res operirale z velikim u&pehom.
Danes popoldne smo obstreljevali sovražne postojanke severoza-; hodno od Anere.
Ob Ypern je bila artilerija zelo: živahna.
Berlin, Nemčija, 14. januarja. — i Na zahodni fronti ovira deževje | bojne operacije. Ob sommeski fron ti se je slišalo samo artilerijsko streljanje, do infanterijskih spopadov pa ni prišlo, le sem pa tam j smo pregnali kake poizvedovalne oddelke.
Popoldne je izdalo nemško vrhovno vojno vodstvo sledeče poročilo :
Thaw.
Ma japonski križariri "Tsukuba" je nastal ogenj, ki je povzročil eksplozijo ▼ skladišču. — Okoli 100: mrtvih in ranjenih.
j
Tokio, Japonsko, 14. januarja. J Japonska križarka "Tsukuba" je. bila danes v pristanišču Ybkozuka vsled eksplozije uuičena.
Na krovu je nastal ogenj, ki sej je Tazširil na skladišče, kjer se je vnel smodnik. Domnev« se. da je j bilo ubitih in ranjenih okoli 100; mož.
"Tsukuba'* je bila zgrajena le-! ta 1905 in je bila v Ameriki 1907. i ko se je ob priliki otvoritve razsta-| ve v Jamestown vdeležila velike pa rade v Hampton Roads. Tedaj je bila najnovejša iH največja japonska bojna ladja, na katero je bilo japonsko brodovje ponosno. Po paradi je bila zasidrana v newyor-škem pristanišču, kjer jo je z ob-
*
Perverzni miljonar Harry Thaw mora dobiti zasluženo plačilo. — Izjave prič.
Iz slovanskega sveta.
-o-
čudovainjem gknlalo na tisoče
' newyorcauov.
Novi srbski poslanik v Ameriki
V New York je dospel Ljubomir Mihajlovič, novi srbski poslanik za Združene države.
Obkolila ga je cela armada časnikarskih reporterjev, napram katerim se je izjavil: Neovrgljivo je, da mi zavezniki zahtevamo mir, toda mir na podlagi pravice in svobode. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, kdo je povzročil to vojno. ttrbija se je popolnoma udala Avstriji, samo da bi ohranila mir. Mi imamo polno zaupanje na ker-nečno zmago, posebno še, ker so vse nevtralne države na naši strani, ker se borimo za svobodo in pravico malih držav, in da se ena ki dogodki, kot se vršijo danes, v bodoče nič več ne ponovijo. V Srbiji-je danes pomanjkanje hrane, le zdravstveno stanje je precej
Izvzemši artilerijske boje je vSedobro ker se araoriški zdravniki bojevanje vsled slabega vremenaj mnow) trudijo za	bistvo. Pr-
skoro popolnoma prenehalo.. . Večerno poročilo: Na zahodni fronti ni nikakih važnih bojev.
Potopljeni pamiki.
London, Anglija. 14. januarja. Iz Kopenhagena poročajo, da je nemški podmorski torpedni rušilec potopil v švedskih vodah danski parnik "Thyra".
Naznanja se tudi, da je bil potopljen norveški parnik 'Vestford'.
Kapitan nizozemskega tovornega parnika "Merak" poroča, da je videl, kako se je potopil nek težko obloženi dan-ski parnik, ki je ob ustju Themse zadel ob angleško nrhio.
Hitel je na pomoč, toda prehiteli so ga angleški patrolni čolni, ki so moštvo rešili. Danski parnik se je potopil tako hitro, da nizozemski parnik ni mogel videti niti njegovega imena.
General Bandini utonu.
Bim, Italija. 14, januarja. — General Bandini. poveljnik Kali jaruike ekspedicije v Albaniji je bil med onimi, ki ao ne potopili z bojno križar ko "Regina Margh-Opoto^krii>fke, ki je 11.^
,.J| *■•■■ M iis-ii.iiii iHtrOttMSL
• Priznal umor.
Columbus, O.. 14. jan. _ Wei-
don H. Wells, prej bančni uradnik v Kansas City, je danes priznal okrajnemu preirfkvalnemu sodniku, da je v četrtek vstrelil Mono Byron Simon ▼ nekem tukajšnjem feoteiu. Trdi pa, da jo je umom ▼ natnobranu..	-	_ ^
va naloga zaveznikov po vojni bo spraviti razmere v .Srbiji in v Belgiji, ki ste vse žrtvovale, v red. Že sedaj so gotovi načrti, da se Belgiji in Srbiji pomaga." Poslanik Mihajlovič je ostro zanikal trditve, da bi bili Srbi nevoljni na zaveznike, ker jim niso ob pravem času pomagali.
Med Srbijo in zavezniki vlada popolen sporazum, in vse nasprotne trditve prihajajo iz nemškega abora, da bi se zasejala nesloga in nezaupnost med Srbi.
t
Srebrni rudnik zopet v obratu.
Berlin, Nemčija, 14. januarja. — Pretečeno leto so zopet pričeli delati v nekem starem srebrnem rudniku blizu Marienbada na Češkem. Dosegli so najlepše uspehe. Ruda vsebuje več kot šest odstotkov srebra.
Odkrili so tudi bogate žile srebrne rude.
Počasi se priglašujejo mladi! fantje po 16, 17 in 18 let in pripovedujejo, na kak način je Thaw njimi občeval.
Tako pripoveduje nek deček iz Detroit, Mich., da ga je Thaw pre-1 tekle spomladi zvabil v nek hotel in mu dal piti vina. Vino je bilo močno in je kmalu zaspal. Ko se je zbudil, je ležal na postelji in je bil le na pol oblečen. Nato je zopet zaspal in ko se je zopet znova prebudil. je sedel na stolu.
Mladi Gumpp. ki je prvi izdal Tha\v-a, pripoveduje, da se je v nekem hotelu v New Yorku kopa1: in ko je prišel iz kopalne sobe, ga je že čakal Thaw z vrvmi v rokah. Thaw mu je rekel, da ga misli zve-zati. Deček se je zelo prestrašil in se je branil. Slednjič je bežal proti vratom, ki so pa bila zaprta. Nato je hotel zbežati skozi okno. Thaw ga je zagrabil in potegnil zopet v sobo. Pričel ga je biti z dvema konjskima bičema. Eden je bil dolg. da se je ovil okoli njegovega telesa, drugi pa je bil krajši. Tolkel ga je z vso močjo in krutostjo. Deček se je zvijal v mukah, toda ni se mogel ubraniti; slednjič jt onemogel in padel na tla. Po vsem njegovem telesu od nog do glave je bil poln mehurjev in marog od bičev.
To se je pomoči ponovilo se dvakrat.
Deček je še sedaj v zelo kritičnem položaju.
Nek deček iz goreujega dela mesta v Ne wYorku piše policiji, da je po sliki spoznal Thawa za one ga človeka, s katerim je imel neprijetne doživljaje v neki sobi go-renjega dela mesta.
Pisec tega lista pravi, da se hoče javiti pri sodniku, ako se mu jamči, da se njegovo ime ne izve. V pismu pravi, da je sedel preteklega poletja v Grand Central Station in prisedel je Jc njemu Thaw in ga vprašal, ako kaj dela. Ko je rekel, da ne, ga je vprašal Thaw, ak hoče zaslužiti kaj denarja. Ko je rekel, da hoče, ga je odpeljal v neko sobo gornjega mesta. Popil je tam dva kozarca cocktaila in kaj se je nato zgodilo, ne more povedati, ampak pozabil da ne bo nikdar tega dogodka. Ko pa se jc prebudil, je bil v drugi sobi kot spočetka.
Nek drugi deček se je spoznal s Thawom v vozu poulične železnice. V pogovoru mu je ponudij Thaw $5 na dan. ako gre z njim v Pittsburgh, Ponudbe ni sprejel.
PRVO ZASEDANJE POLJSKEGA DRŽAVNEGA SVETA. — ZBOROVANJE SE JE VRŠILO V VARŠAVSKEM GRADU. — PROKLAMACUA GENERALA JEKOVA. — RUSKI ČASTNIK PRESLEPARIL
SVOJO VLADO.
Berlin, Nemčija, 14. januarja. — Iz Varšave poročajo, da se je vršila danes prva seja poljskega državnega sveta. Zborovalei so se sestali v varšavskem gradu.
Državni svet tvorijo člani konservativne, liberalne in radikalne stranke.
Petnajst članov je iz onega ozemlja, katerega so l>i-li okupirali Nemci. Med zadnjimi se nahajajo: duhovnik Przezinski, poveljnik varšavske miliee knez Radziwil, predsednik varšavskega borznega odbora Nathanson in poljski pisatelj Studnicki.
V državnem zboru so zastopani tudi oni deli ruske Poljske, katere so osvojile avstiijske in mažarske eete. i Nemško vlado zastopa bavarski grof Konferijig. avstrijsko pa pl. Konipka.
London, Anglija, 15. januarja. — Reuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Sofije preko Amsterdama poročilo, da je izdal vrhovni poveljnik bolgarske armade general Jekov aimadno povelje, v katerem svari svoje vojake pred zavezniškimi obljubami in pojasnuje, kaj je privedlo Avstrijo in Nemčijo do tega, da sta ponudili mir.
Uradno povelje končuje z besedami:
— Usoda bolgarskega naroda, bolgarska prostost in bolgarska neodvisnost vse to je v vaših rokah, vojaki. Vaša naloga je sveta! Od vas je odvisna naša bodočnost. Ako boste vstrajali do konea, vam jf» končni uspeh zagotovljen. —
Berlin, Nemčija, 14. januarja. — Iz Alahnoe poročajo, da je ruski nadporočnik Bjelakov, katerega je poslala ruska vlada v Anglijo, da nakupi zanjo raznih vojnih potrebščin, osleparil vlado za dva miljona rubljev.
JBjelakov, je še pravočasno ušel.
Nove slovenske knjige!
Kaj m m dogaja v ljubljanski deželni bolnišnici. — Izpoved očividca. — Strašne razmere.
Pre par meseci se je vrnila v A-meriko neka Slovenka, ki je bila skoraj celo leto bolniška strežnica v ljubljanski deželni bolnišnici. — V službo je stopila takoj ko je izbruhnila vojna in je bila navzoča, ko so pripeljali prve ranjence v Ljubljano. Svojo težavno službo
Nadaljnje postopanje proti Th. W. Lawsonu.
Washington, D. C., 14. jan. — Preisov&lna komisija ima izdelane vse priprave za nadaljno preiskavo o prezgodnjem naznanilu "Wil-sonove poslanice. Preiskava se bo nadaljevala v pondeljek. Ko bo Lawson zaslišan, mu bo komisija stavila več vprašanj, katere ima napisana. Ako ne bo hotel odgovoriti, se bo takoj, pričelo s postopanjem proti njemu zaradi omalovaževanja poslanske zbornice.
Med drucimi vprašanji bodo tudi sledeča:
Kdo je ta poslanec v kongresu, ki vam je rekel, da je slišal, da so nek Član kabineta, nek banJar in nek član kongresa trgovali na borzi z akcijami, na ta način, da so zlorabili državne tajnosti? Kdo so ti možje? Ako je dotičnik tukajšnji državljan, kdo pa je potem o-na oseba, o kateri ste rekli da bo prizadeta, ako imenujete člana kabineta?
V zadevi 4'višje stoječe osebe" se ne bo dalje preiskovalo, ker se domneva, da je to oseba pripadajoča km taji državi in ss prati
je izvrševala skoraj neprenehoma noč in dan. Slovenski glisti v Ameriki so navezani samo na poročila raznih angleških in ameriških listov. — Ta poročila so dobra kar se tiče splošnosti, glede raznih podrobnosti posebno pa glede razmer v starem kraju, se ne moremo veliko zanesti nanje.
Ko se je vrnila omenjena Slovenka v Ameriko, je povedala u-redniitvu našega lista kar je \ ljubljanski bolnišnici videla, slišala in doživela. — Uredništvo je priobčilo vse njeno razmotrivanje v Koledarju z* Isto 1917.
Rojaki, sezite po njen, dokler ta je še kaj v zalogi! — Bazen te-ga obsega tudi nebjfoj dtugife titn
Nemška protiofenziva pri Bifti.
Petrograd, Rusija, 14. januarja. Nemci so pri Kalnzem pričeli z o-fenzivo.
Rusko vojno poročilo pravi: — V bližini Rige, južno od jezera Habit so Nemci napadli naše postojanke v gostih oddelkih, toda a protinapadom smo jih zavrnili.
Berlin, Nemčija, 14. januarja. — Odkar smo zavstavili rusko prodiranje prt Rigi, vlada na vzhodnem bojišču zopet mir.
D' Annunzio odlikovan.
Rim, Italija, 14. januarja. — Danes je prejel italijanski pesnik od franc, vlade vojni križec. Pri tej priliki je pesnik, ki je pri nekem poletu v februarju lanskega leta izgubil eno oko, nosu odlikovanje za ranjenee. Francoski vojn? minister mu je ob enem s križcem poslal tudi priznalno pismo.
Nova japonska puška.
Tokio, Japonsko, 14. januarja. Japonsko vojno vodstvo poroča, da je polkovnik Kijiro Nambu, ki je že prej znan po svojih iznajdbah, iznašel novo puško, ki ima eno cev več, večjo strelno razdaljo in izboljšan notranji mehanizem.
Polkovnik Nambu se modi po
Novi španski podmorski čoln.
Boston, Conn.. 14. januarja. — Španski podmorski čoin "Isaak Peral" prvi podmorski čoln, ki je bil zgrajen v Ameriki za špansko vlado in ki je sedaj največji podmorski čoln na svetu, je danes zapustil Fore River naprave v Quin-cy ter je na potu v New London, Conn. — <lIsaak Peral" bo naložil v New London municijo in bo potem odplul na 150 milj dolgo poskusno vožnjo. Potem pa se bo odpeljal v Španijo.
Pomanjkanje hrane.
Kako silno pomanjkanje hrane vlada v Avstriji, je priča izjava ogrskega diktatorja za živež, ki je izdal sledeče naznanilo:
"Ko je vlaida prvič rekvirirala živež po Ogrskem, smo imeli majhen uspeh. Kmetje niso oddali svojih zalog. Treba bo drugega rekvi-ranja, ki mora biti mnogo bolj strogo od prvega. Ta živež, ki g» imamo sedaj v zalogi, je komaj ena sedmina kar ga prebivalstvo potrebuje do 1. avgusta ali do prihodnje žetve. Kar lhm primanjkuje. moramo poiskati, in na razpolago imamo samo dvoje sredstev — ali odvzamemo kmetom nim ognjem.
vso hrano ali da import i rani o . ir Rumunije. Iz Rumunije kouečuo ne moremo mnogo pričakovati, ker je nemška vlada pobrala večjidel živeža iz rumunskih krajev. Resnica je, da v Nemčiji ne pn-.r»bu-jejo toliko hrane kot pri na^. Na Ogrskem je slabeje kot v Avstriji. Ogrska vlada mora sklenhi. da odsedaj naprej Avstrija nt' dobi niti drobtine ali zrna iz Ogrske."
Zaplenjen parnik. London, Anglija. 15. Januarja. Iz Kodanja poročajo, da je nek nemški torpedni rušilec zaplenil v švedskem vodovju švedski parnik Thvra'— Rušilec ga jc baje od peljal v n«-ko nemško pristanišče.
Dva brata avstrijske cesarice odlikovana v Franciji Pariz, Francija, 14. januarja. —• Dva brata nove avstrijske eesari-ec Zite princ Sikst de Bouroon In princ Ksaver de Bourbon, ki sta oproščena vojaške službe, ker sta kraljeve krvi, ki pa služiti kot šoferja v belgijski armadi, sta bila v dnevnem povelju pohvaljena, da sta se posebno odlikovala pri reševanju ranjencev med sovraž-
Pošiljateljem denarja*
Se vedno se lahko denar poSlje t staro domovino po brtriUtmo brzoj*-v« in potom pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da ae rsled vojne mogoče izplača z zamudo.
Denar m bo v uwbtmtm slučaju izgubljen, ampak nastati zamori jo le mnude.
Fe brezžičnem brzojavo se zamore i>oslati le okrogle zneske po sto, na primer 160, 200, 300, 400, 500, «00 ln tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov: ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za. primanjkljaj.
Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan ia-premeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje priobčevati natančne »-ene denarja, ter bodemo od zdaj naprej do prekli a računali krone po reul. kakor bode naznanjena v listu "Qlas Naroda" isti dan, ko nam doepe v reke de* nar, mogoče tudi po nižji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle tako.
Kdor Želi, da ae izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno".
CENE:
K: 10.00....................1.50
K: 15.00....................2.15
K : 20.00....................2.75
K:	25.00....................3.40
K:	30.00....................4.05
K:	35.00../.............4.70
K:	4O.00....................5.35
K:	45.00 ....................6.00
K:	50.00 ....................6.65
K:	65.00....................7.25
K:	«0.00....................7.90
K:	«5.00....................8.55
K: 70.00....................9.20
K: 75.00..'...............9.85
K:	80.00....................10.50
K : 85.00....................11.15
K: 90.00....................11.80
K:	100.00............13.00
K:	110.00.......:(.	14.30
TVMtttA
• ■	^^^^	i 2 ' ' I
g*=M=Z3na i ■ Jid ^
H The largest Slovenian DaTy \L' | -: in the Urnted States :- )
|j Issued every day except Soodays m [|f	and Legal Hoi tdays. -:- MP
I 50,000 Readers > M 5M—— i '^flT^nnff
Križarka "Tstfkuba"
K:	120.00....................- 15.00
K:	13U.00....................I«.:K»
I K:	140.00..........- I*.!*!
K :	loO.OO....................19.50
K:	160.00 ....................20.80
I K:	170.00 ....................22.11»
K:,	3SO.OO.......23.41»
K:	190.00....................24.70
I K:	200.00............2H.U0
K:	250.00..........
K:	300.00...................39. W»
[ K:	350.00.............45.50
K :	400.00....................32.0O
K:	500.00.....................65.00
K:	600.00....................78.00
K:	700.00____......	»l.oof
I K:	800.00....................104.00
i K:	900.00.............117.00
I K:	1000.00..............129.00
CrLAS NAKOPA. 15. .TAX. 1917.
"GLAS NARODA"
(Slovenian Dally.)
Owned ud published bj the
• L O V S K I O PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
nUKK »AJE3KB. Preetdeat._LOUIS BEXEDIK, Treasurer
Place at Boslneea of the corporation and addresses of a bore officers:
82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. T.
Za oelo leto velja list sa Ameriko In i Za pol leta aa mesto New York*.	2.00
Canado .................... $30u j Za Evropo za vse leto....................4.50
Ca pol leta.................... 1.50 Za Evropo za pol leta....................2.55
Ca cel« leto za mesto New York.. C0Q Za Evropo «a četrt leta...............1.70
"OLAH NARODA" Izhaja vsak dan lzvzemSl nedelj tn praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") 1—inwl every day except Sundays and Holiday«.
Subscription yearly $3.00.
Advertisement oo agreement._
Dopisi brez podplaa In osebnosti se ne priobčujejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri Scjremembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tndi prejtaje MvnBM« __naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pofllljatvam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA"
S2 TortVsndt St..	New York City.
rei^fon 4«K7 Cortlandt.
__ -Tyflgg^
Ne vdajajte se upanju!
Z mirnim srcem in pomilovalnim nasmehom pričakujemo poroT-il nekaterih naših časopisov.
Z veliki črkami in v širokih frazah bo povedano našim rojakom, da je napočila slovenskemu in hrvaškemu narodu v Evropi nova doba, doba sreče, svobode, zado-voljnosti in sam večni Bog ve, česa vsega.
Zavrzniki so obljubili malim narodom svobodo, toda svoboda bo prišla sama posebi vsakemu, kateremu je namenjena.
Belgija bo svobodna, ker je ni sile na svetu, da bi zatrla misli in čustvovanja tega naroda.
Srbi bodo svobodni, ker bi izpddletelo vsaki vladi, ki bi hotela za verno zasužnjiti ta narod, ki je občutil suž-njost v največji in naj grozo vi te j ši meri in ki je pozneje občutil in užil toliko svobode, da se je upijanil od nje.
Mi, dragi Slovenci in Hrvatje, se nahajamo med dvema stoloma. —
Tudi naša preteklost je črna, grozovita in suženjska. a vendar ne v toliki nieri, da bi vzbudila v nas oni odpor in ono lirepenjenje po svobodi, kot jo jc vzbudila v Srbih in drugih balkanskih narodih.
Y	tem tiči tista tragična točka in iž tega izvira vsa omahljivost in vse pomanjkanje zaupanja,, ki ga je opazi ti pri naših vodilnih možeh.
Zgodovina slovenskega naroda v novejšem času kaži', da so se njegovi voditelji iz prirojene jim ponižnosti in hlapčevskega čustvovanja zadovoljili z malenkostmi, c katerimi jih je odpitovala avstrijska vlada.
Celi potek slovenske politike od leta 38<>0 naprej nam kaže, da je šel ves boj za tako malenkostne namene, da se nam sploh studi omenjati jih.
Pozabili smo na velike cilje in na stvari, do katerih j»* vsak narod opravičen, namreč na svobodo, neodvisnost ter jamstvo prostega razvoja v vsakem oziru.
Lahko se reče, da sta slovenski in hrvaški narod eno-inisto, da ju veže ena kri in da vsled tega zasledujeta iste cilje. Umetnim in naravnost rafiniranim načinom so pa ta dva naroda politični in kulturelni ločili ter jih predstavili svetu kot dve posebnosti, ki nimata med seboj nikake-ga dejanskega stika.
Seme, ki so ga sejali avstrijski diplomati od zloglasnega Mettemiicha naprej, j<* obrodilo tisočero sadov, in izvleček vsega tega se je pokazal v sedanji svetovni vojni, ko sta se oba naroda, slovenski in hrvaški, izkazala bolj hlapčevskim in bolj ponižnim kot si je sploh kdaj kdo mogel misliti.	y
Ako se reče Madžarom, da so rebeli ali vstaši in da se nočejo ukloniti nobeni vladi, ki bi postopala proti volji naroda, so ponosni na to in smatrajo besedo vstaš za časten priimek.
Isto bi moralo biti pri nas, med Slovenci in Hrvati, in posledice bi ne izostale niti za najmanjšo dobo.
Vladajoči krogi, ki bi se seznanili z razpoloženjem in čustvovanjem teh dveh narodov, počeli bi to vpoštevati in se ravnati po'tem. Ne bilo bi treba nikakili prošenj, in vse bi lahko prišlo samoposebi, samo da vidijo vladajoči resno voljo in neomajen sklep.
Vsega tega je pa slovenskim in hrvaškim politikom izza pocetka avstrijske parlamentarne zgodovine manjkalo, in iz tega izvira tudi ves neuspeli, ki,ga je doživela slovenska in lirvaška javna politika v času narodnega pre-)>oroda in proevita.
Slovenski narod, ki se je tekom zadnjim petdesetih let na gmotnem in duševnem polju povspel t&ko nepričakovano visoko, bi moral imeti tudi v državnopravnem zmislu iste uspehe.
To se pa ni zgodilo. In kaj je bilo temu vzrok, smo že prej natančneje pojasnili.
.Da so yazmere na Hrvaškem, če ne slabše, že vsaj iste kot so lia Slovenskem, ve vsakdo, ki jc zasledoval politično zgodovino zadnjih tridesetih let.
V	malenkostnem strankarskem boju za stvari, ki niso vredne niti piškavega oreha, so zasužnjili in tudi izčrpali vse sile hrvaškega naroda, in ob pričetku velike svetovne vojne je stal vsled tega v umstvenem oziru na istem sta-liMČu, kot je bil v časih Jelačiča in najhujše nazadnjaške vlade zloglasnega Bacha.	i
Napake, ki so jih storili slovejiski .toraški ttc, bodo dala vse popraviti ob koncu svetovne vojne ko
#	'	V	.	«	I .
Adamsonov zakon.
Adamsonov zakon, ki je odvrnil stavko železničarjev v septembru je sedaj pred najvišjim sodiščem, da izreče, če je zakon vstaven ali protiustaven. — Argumentiranje pred sodiščem bo najbrž hitro zaključeno in sodišče izreče v par tednih svojo sodbo.
Združene države zastopa plavili pravni solicitator Davis. Predlagal je. da najvišje sodišče razveljavi sklep zveznega okrožnega sodišča v Kansas Citvju, ker ima kongres pravico, da s postavami uravnava mezde in delavni čas-
Železniški uslužbeniki nimajo advokata, da zagovara njih zahteve. Med poslušalci v sodnijski dvorani je mnogo delavskih voditeljev. med njimi je bil eelo vrhovni pravdnik Gregory z njegovim štabom in mnogo, kongres-nikov.
Razume se. da je sodnijska dvgraua zasedena do zadnjega kotička.
V teku razprave je sodnik Dey vprašal Davisa:
— Ali trdite, da imate ravno
j tisto moč za določitev mezde kot I za voznino?
j — Da! — je odločno odgovoril
Davis. v i v
—	Ne morem slediti takemu argumentiranju, — je segel vmes vrhovni sodnik White- Predmet uravnava delovne ure. Vlada je uravnavala trgovino skozi stoletja. da se tako izrazim. To se je priznalo, ko se je šlo ža zakon o podjetniški odgovornosti, da je zakon veljaven. To nk bila razsodba. da ima vlada pravico lire je vat i mezdo.
—	To je, kar smo pričakovali, je odgovoril Davis.
—	To je logika, kateri ne morem slediti. — je dejal vrhovni sodnik.
Davis je na Jo briljantno argumentiral, če lahko kongres urejuje razmere med gospodarjem in uslužbencem, želez, družbami in njenimi uslužbenci, tedaj ima pravico. da uredi mezdo.
Vrhovni sodnik mu je zopet segel v besedo' in mu dejal, da njegovi nazori segajo predaleč.
—	Ne, ne gremo predaleč, — : je odgovoril Davis in potem je \1 povdariL da ima kongres pravico
_GENERALNI MAJOR H. L. SCOTT.___,
bodo vlade vseh držav iskale na vse načine mirnih razmer in zadovoljstva med narodi.
Kar so naši odgovorni možje dozdaj zamudili, lahko v polni meri popravijo po tej vojni.-
Oba naroda ne bosta stala pred vlado kot prosilca, temveč kot naroda, ki sta žrtvovala liepojmovane žrtve in ki zahtevala za to vse, kar jima gre po božjih in človeških postavah.
Ves preporod prihaja iz vsakega naroda zase in brez upliva zunanjih sil. Trajni uspeh je mogoč, le ako se je pridobilo kako stvar iz samega sebe.
Ta misel bo morala navdajati tudi slovenske in hrvaške politike, ko bodo stopili na dan s-svojimi zahtevami.
Newyorški znani list "Evening Mail" je priobčil članek, v katerem razkrinkuje čisto brezobzirno zahteve, ki so jili stavili zavezniki centralnim državam.
V	dotičnem članku se glasi, da je največja ironija, raz-predeliti državne ustroje po narodnostnem principy ter zahtevati to razpredelbo le za svojega nasprotnika, dočim, naj bi razmere v zavezniških državah ostale kot so bile
i pred vojno.
List navaja zatiranje Ircev, lomljenje prisege od strani carja glede Finske, roparski pohod Francije proti samostojni državi Maroški in naravnost giijusno uiiičitev burske države v Afriki.
Ako hočejo zavezniki v resnici pripomoči principu narodnosti do zmage, potem morajo pričeti najprej sami pri sebi in šele potem zahtevati isto od svojih nasprot-| nikov.
Isti list pravi v tem članku, da so angleški diplomati pustili to vest v svet le zastrantega, ker jim je manjkalo drugih tehtne j ših pomislekov proti mirovni ponudbi pred sednika Wilsona.
Glede nas Slovencev rečemo le toliko in opozarjamo na smer, ki jo je zavzel naš list takoj po velikanski blama-' ži jugoslavenske propagande v Ameriki.
Povdarjali smo vedno, da je treba resnega premisleka in da je bedasto navdušenje za gotove ideale v politi-! ki najbolj pogubna stvar.
Kajti politika je v današnjih dneh stvar — denarja I in trgovine.
V	tem smislu smo pisali, dasiravno so nam vsi metali polena pod noge. Nam je bilo mar le blaginja slovenskega
i naroda.
Neodkritosrčnost na tej ali oni strani sili vedno bolj i na dan, in konec tega velikega svetovnega spora bo, da m- . bodo velike svetovne države sporazumele med seboj in le j v smislu lastnega interesa — brez ozira na interes malih j narodov.
To ne velja le za zaveznike, temveč tudi za Nemčijo in Avstrijo.
—k.
znižati vozne cene, da zabrani izkoriščanje.
Sodnik Reynolds je na to vprašal Davisa :
—	Ali ima kongres določiti železniškim družbam koliko naj 1 plačajo za razne reči — lokomo- 1 tive. svet itd?	|1
—	Nisem prepričan, da kon- 1 greš ima te moči. — je odgovoril ' Davis- — Vsa avtoriteta sloni na J tem. če je stvar pametna in ne po- 1 godbena.	j;
Sodnik Day je na to sugesti-j ral, da je moč kongresa omejena z ustavno prepovedjo proti kon- : fiskaciji.	!
—	Moč kongresa, da uravnava ' izdanje železniških delnic in za-;, dolžnie. — je nadaljeval Davis. — da pravi, kakšne eene naj plačajo železniške dražbe za kredit, je narasla v kongresu in zunaj njega.
Na to je Davis citiral železniško stavko, ki jo je vodil znani socialist Eugene Debs, se sklice-val na tedanje dogodke in povda-ril. da ima kongres avtoriteto: da zabrani stavko železničarjev in odstrani ovire za meddržavno tr-! govino.
Povdarjal je, da kazni, ki jil» določa Adamsonov zakon za že-j lezniške družbe, če kršijo zakon, niso previsoke.
t<p ii ■
Zanimiva, pogodba.
__
Začetkom devetnajstega stoletja potovanje v Združene države nikakor ni bilo tako udobno kakor je dandanes, ko je mogoče priti v ''obljubljeno deželo'* z dobrimi ladjami še prej kakor v enem tednu. V tem pogledu je zelo zanimiva pogodba, katero je moral podpisati takrat vsak potnik v Amsterdamu s kapitanom ladje, ki ga naj bi pripeljala v daljno Ameriko.
Ena taka pogodba iz leta 1817. se je glasila tako-le:
"Podpisani. N. N., kapitan ladje X., na eni stra/ni, in mi, potniki N. N., na drugi strani, se za-vežemo kakor pošteni ljudje, prvi";: da bode,m o tihi in dobri potniki. da se bodemo lepo vedli, da bodemo zadovoljni s hrano, kakor je navedena spodaj, istotako tudi z vodo. Ako bode zahtevala potreba zaradi nasprotnega vetra ali dolgega potovanja, ^e zavežemo pokoriti se vsem naredbam kapitana. Nadalje sprejmemo nastopne "naredbe glede naše prevožnje. Kdor hoče plačati pre vožnjo v Amsterdamu mora plačati za ose 1)0, bodisi moškega ali ženskega spola, po 175 goldinarjev, kdor pa ne plača prevožnje takoj, odšteje v Philadelphia 1<>0 goldinarjev. Otroci v starosti izpod štirih let so prosti; od 4. do 14. leta je plačati zanje po 85 oziroma 95 goldinarjev. Kdor lic plača prevožnje v naprej, mora to storiti v desetih dneh po prihodu. Nikomur ni dovoljeno oditi v Ameriki z ladje bi •ez kapitanove vednosti, najmanj pa oni. ki še niso plačali prevožnje. Ako bi kak potnik u-nirl na potovanju, mora plačali družina prevožnjo za njega, in sicer. ako je umrl na polovici pota; če je pa umrl prej, trpi stroške kapitan. — Napram temu se za-vežem jaz. kapitan N. N., tu vpisane potnike zvesto pripeljati od tukaj v Philadelphijo v Severni Ameriki (ako nam da Dog srečno potovanje); dati jim moram potrebni udobni prostor na ladji, preskrbeti jim pefineje navedeno hrano, za vse to pa mi morajo plačati potniki gori navedene cene. Potniki dobijo vsak dan nastopno hrano- v nedelje 1 funt govejega mesa z ječmenom in 2 juhi; v ponedeljek 1 funt moke in 1 funt surov ga masla za ve> leden; v torek pol funta slanine, kuhane z giahom. in :J juhe; v sredo 1 funt moke; v četrtek 1 funt govejega mesa s krompirjem: v petek pol fuiUa riža; v soboto pol funta slanine z grahom, ■i juhe. 1 funt sira m 8 funtov kruha za ves teden. Bokal ipive in bokal vode vsak d mi. Ker se pa pivo kmalu skisa in je v. takem stanju škodljivo zdravja potnikov, bomo \zeli s seboj pi\e le za en.del potovanja; kadar poide, dobijo potniki dvojno porcijo vo de» Polovico vode morajo oddati za kuhanje. Tudi kis (je&ih) mo railio vzeti s seboj in dobro paziti nanj. kajti z njim lahko vsak čas očidiimo zrak m okrepčamo potnike."
Originalne so bile pač te pogodbe, hrana zelo piola, posebno še za dolga potovanja. Dandanes je seveda vse drugače, tudi za kratko potovanje.
General Suvarov.
S u v a r o v. zmagovalec Riiu-nika, Očakova in Ismaila je eden 1 { največjih vojskovodij novega ve-jka. rojen vojak, najizvrstnejši general, ki ga je ruska armada ! kedaj imela, zato je tudi pri nji sploh v živem, zasluženem spominu- On spada med najimenitnejše javne značaje novejše zgodovine, t Rodil se je 25. nov. 1730 na Finskem, oče mu je bil oficir, i:i že v 13- svojem letu je bil zapisan v gardni regiment, in je dobil odgojo v kadetni šoli. kjer se je posebno pridno učil jezikov, '(zgodovine in matematike.
Ko se je začela sedemletna vojna. je bil Suvarov že stotnik in se je odlikoval v bitki pri Zorn-dorfu in Kun'ersdorfu tako sijajno, da je 1. 1760 postal major. Pri [ naskoku trdnjave svidniške je . Suvarov dosti pripomogel, in tega leta je pod Romjancovom na čelu i svojega bataljona vzel trdnjavo
i	Kolberg.
.1 V zahvalo in plačilo j«* bil imenovan podpolkovnikom in l«*t:i t 1/63 po sklenjenem miru. j«* bil-. s priporočilnim pismom poslan k , cesarici Katarini 11. v Petrograd, katera je lepega hrabrega oficirja imenovala polkovnikom astra-hanskega gardnega regimenta. — Neka cesarina beseda : da se vsak. kdor hoče svojo srečo najti, mora v nečem odlikovati, je bila kri-;va. da je Suvarov postal poseb-'
v
nez.
Ko je leta 1768. izbruhnila pol.i-e ska revolucija, se odpre Suvarovu t- nova pot delovanja, e On je zmagal Krakov, in poka-z zal v tem boji tako previdnost, v,da jc leta 1770 bil imenovan g«->- neralinajorem. — Suvarov jc bil e'edini ruski vojskovodja, ki ni bil nikdar od hrabrih Poljakov piv-
ii	magan-
v Proslavljen se povrne po prvem razdeljenju Poljske nazaj v IV-
-	jtrograd. Leta 1773, ko je bila Ruska zapletena v turške boje, s«' je
j vojeval v Kavkasu. od ondot ie j bil poslan na Balkan.
Leta 1780 postane generallajt-nantom. pobije puutarska pleme ^ na v Kavkasu. pomaga obvladati | Krim, in ostane tam za governe-tra. —
•	: Leta 1787. ko so Turki zopet A;hoteli Krim osvojiti, on jih pobi-j- je pri Kinburnn, pomaga meseca ~ junija 1788 princu nasavskemn
•	potolči Kapudanpašo. zmaguje pri
Fokšanu in 1789 prt Kimtiiku. >- .
Za plailo teh slavnih zmag dobi p . .. ~ I rusko in avstrijsko grofovstvo.
22- decembra 1789 vzame trd-
" njavo Izmail. kjer je padlo 33,000
vojakov. 10,000 pa je bilo vjetih.
Od velikega plena, ki je trajal tri
1 dni, ni si vzel ničesar, temveč j«-
t vse daroval cesarici.
Po sklenjenem miru je bil Su-
. varov guverner premaganih po-
~ krajiiT, ostal je več let v Kersonu
c in postavil močne brambe kii>j
. primorja.
•	Ko se je leta 171)4 zopet vnela vojna na Poljskem, je dobil glav-no poveljništvo ruske armade.
Pod cesarjem Pavlom I. pride
1	j Suvarov v nemilost, ker je ear iz-
-	vedel, da je Suvarov rogal no-^jVim uniformam, in rekel:
Ji — Kite niso pike in kodri ne t kanoni.
j. j Vendar ga je car moral zopet j! sprejet i v milost, ker ni imel ge-nerala, ki bi znal zajeziti zmage 0 francoske republike v gorenji 1 >_ j tali ji. Suvarov stopi v mladoletni i. 1799, že blizo 70 let star kot gc-
0	j neralisimus na čelo ruskoav-o|strjiske armade, pobije Francoze
pri Cassanu, kraj Trebie pri mc-stu Novi, preoblada Alesandrijo, d iztira Francoze iz Italije, dasi-
2	j ravno so mu delali vsakojake za-c p reke.
•si Ko se je potem podal v Švico. \'da nadomesti višjega vojvodo v|Karola, ki je .bil poklican na dob -
1	nji Ren, je opravil veliko vojaško *- delo.
Sredi septembra 1799 pride z i, 25.000 vijaki in 5.000 konji do v podnožja gon? "sv. Got hard a 11 ki še takrat ni imela izdelanih il cest in dospe kot slaven zinago-11 valeč v Altdorf. Tukaj ^e izvedel.
-	da je avstrijska vojska, ki je bi?a ft vsa izstradana zaradi nemarnega f> oskrbljevanja. pobita in da so ' Francozi razdrli vse mostove črez 1 reko Reusse in odpeljali vse ladje na vierwaldstaetskcm jezeru.
1 Vendar Suvarov pretezi srečno s vse soteske, pride v dolino Mout-
-	ta, in vrže Francoze nazaj.
Ta pohod Suvarovov čez Alpe je
-	imenitnejši nego oni Napoleonov e čez sv. Bernhard; kajti Napoleon e je imel dovolj priprave in žive-
-	ža, ni mu Be bilo trebalo s sovražnikom vojskovati- Celo v diu-
:
Življenjepis
OČETA MOLLTNGER POŠLJE SE
VAM zastonj.
Ta slavni Duhovnik-Zdravnik je izpisal nad 80.000 zdravniških predpisov za bolne in slabotne Mudi. Zdravi! je 320.000 trpečih ljudi. Njeiinv sveti spomin je počaščen v tisočerih hišah.
Vsaka slovenska hiša bi morala imeti zgodovino O. Mollingerja iz Mt. Troy. Vsi Pittbhurški časopisi pravijo, da ie za sto let pretejtel zdravniško vedo. Kako je prišel v Ameriko, in kako je pomagal onim, ki so trpeli na niučah. kako je zdravil ženske težkoče. krvne bolečine, žolčni kamenin ženske, ki so potrebovali okrep čenje telesa, one, ki so jim žive« Dokvcrjeni, ture, ki pokvarjajo lice ;n telo, kožne bolezni in želodčne težkoče. onemople in oslabele moške katar v glnvi in v želodcu, proliv. bolezni na ohistih. zaprtost, bolezni na jetrih, padavico, naduho. To vse stoji notri v knjipi, ki jo Vam oošiljamo zastonj. To knjigo z dokazi o čudežnem delovanju Očeta Mollinjjer pošiljamo vsakemu poštenjaku brez nikakih stroškov. Ako Vas zanima, pišite svoje ime in naslov in Vam pošljemo knjigo takoj. THE MOU.INGEK MEDICINE CO, 08 West Ohio St Pittsburgh, Pa.
gem položaju je bil stari sivi Suva rov.
Na Bavarskem dobi- od svojega cesarja povelje, naj sc povrne skt»'. Moravsko in Šlezko v Rusijo, car ga za priznanje velikih zaslug imenuje generalisimom vs»'h ruskih armad. Ko pa j»* v budi tisi ri zimi pripeljal svoje čete sre-jčno v domovino, so ga njegovi sovražniki in zaviduiki pri cesarju spravili iz milosti.
Suvarov je ležal bolan v Kra kovu. Ves bolan sc poda v Petrograd, kamor je srečno prišel dne 2. maja. Ii je že 1>- maja 1MJ0 umrl.
Pokopali so ga po ccsarsko v kloštru Aleksandra Nevskega. !*«► njegovi volji se je na grobni ka imen, ki mu ga je postavil ear A-'lenksander L. postavil prosti napis:
— Tu leži Suvarov-Suvarov je bil oriirinali-u značaj. velik vojskovodja.
Tobakov pepel vreden milione.
Vujna uči narode, kako <b>-setlaj vrjrli proč stvari, ki ima jo veliko vrednost. Pred vojno je Nemčija zalatrala svet ^ kalijevo (luirovo t soljo: zdaj pa j'- prevzela to delo Francija. Angleška in Združene države.
V	zadnjem času je profesor I i. A. Burrell v Londonu našel, da samo Anjrlija vrže proč te važne soli cele tone. Delal je poskuse s pepelom od cijxar. cigaret in pip in je našel, da tobak daje "0 odstotkov pepela, kateri ima v sebi 20 odstotkov kalijeve soli in 5 do 6 procentov fosforja. Našel je, da »Ive unči težka ciirara da več kot pol unče pepela, ki vsebuje en odstotek kalijeve soli. Dvajset cigar
jima dvajsetino soli in pipa pro-jcentualno ravno toliko.
Profesor pravi, da bi ^e izpla čalo zbirati tobakov pepel, zlasti prostorih, kjer sc kadi v veliki množini, kakor v hotelih in klubih. V enem dnevu je profesor Burrell nabral v nekem hotelu tri unče kalijeve soli. v restavrantu skoraj tri unče in v gledališču, kjer je ka jenje dovoljeno, pa eelo. 14 unč. V Angliji se pokadi 45.241 ton tobaka ti a leto, ki ima v sebi 2750 ton kalijeve soli.
V	Združenih državah m' pokadi mnogo več, namreč več kot 700 miljonov funtov tobaka, ki bi dal 44 miljonov funtov kalijeve soli in 10 miljonov funtov fosforja, kar
.' je vredno 50 miljonov dolarjev. — Večina te«ra pepela bi se lahko zbralo in prodalo v kemične tovarne. kjer se lahko izloči kalijeva sol in fosfor.
Zavezniki pri Solunu odbiti.
Berlin, Nemčija. 14. januarja. — Nemško poročilo naznanpa:
Med Vardarjem in jezerom Doi-ran so zaveznii napadli naše posto-ijauke pri Stojokov. toda smo jih odbili.
Išče se
DELAVCE o\£aoJ:£
dobre ure in lepa prilika napredovati. Pridite osebno na urad za službe,
Westinghouse Electric & Mfg. Co.,
j East Pittsburgh, Pa. -
AAAAAAAAAAA
ai^Aa NARODA. 15. -TAX. 1017.
Slovensko katoliško
[jI """j—{g
podp. društvo	svete Barbare
tal	—E3 I ^H
ZA ZEDINJXNE DRŽ AVZ SEVERNE AMERTKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
liikw jix iiana dne 21. januarja IMS ? driad PemurlTMta.
OLAVNI URADNIKI:
rmdsrdnlk: JOŽEF PETERXKL, Box 98 Willock. Pa.
L pori predial* : K A KO L 7.ALAR. Box M7, Forest City. Pa.
n podpredsednik: LOCIS TAUCHAR, Box 835, Bock Sprtega, Wjm.
Tsjnlk : JOBN TELBAN. Box 707. Forest City. Pa.
ft tajnik: JOHN OSO LIN. Box 432. Forest City. Pa.
lllasaji k: MARTIN MCHlC, Bo* 537. Forest City. Pa.
Pv#>laSA-u** : JOSIP ZA LAK. 1004 North Chicago SU Joti«. Dl
VRHOVNI ZDRAVNIK:
W MARTIN M EC. 900 Ckkap R. Jottet. DL
iT***.m	ft;NAC PODVAKXIK. CtS StMtUm St F. E. PltlaSlligh. PA
I Mdcanik: JoHN TORM«\ Box C. Forest City. FA It MHnik: FRANK PAVLOVClC. Bat 7US. Cmrmmwgk. PR IIL =adsonUh: ANl'KEJ SLAK. 7713 l—lf Are, Cimiui. OM*.
Pi^Mtfk MARTIN «»BRE£aN. Box 72. East Miami. Kaaa
I	{*4«*7lk: MARTIN tTEFAX^lC. Box 7«. Fraaklla. Km '
II	;«ron,.k MIHAEL KLOPClC. 528 Dar sua At«, R F . D. L On»
CM4. Detroit. MkA
CPRAVNlODBOR:
IVPiN HOČLT1B. R F. D. No. 2 Box 11M, Bridgeport, a
I	aprsrutk: ANTON DEM&AR. Box 135. Bnmchtcs. Pa.
II	orraraifc: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt. UL
Ih-l.tsi naj sr poftlljsjo L tajniku Ivan Telbaa. P. O. Box 707, Forest
'JO, IV«
DruSt t«o glasUo: **G L A 8 NAROD A".
•	Spomini na Sierro Moreno.
—
V !,, Si» Ivan Minkovsky
evrtiM'i Andaluziji. tam. kje-r »mm i jo vi-">k»» palitte. kj«r ugodno vonjajo mirte, kjer Kvadalkvivir )•»»•• ms i vali Moje \ode. kjer ta-\ ilijfiij*- / ri /.iiiaiiniKii ve***ans • 't;i .Mumu, tam	zagledal
earnhnn Ie|M» d« -klie«*. rariKt ko je y '<i:tio\ uta fh• 1 ejf Aloiuovegra ji t'liika, opiraj*' ni* na levo roko. Žarki jul raoj>*{£a vilura mi zlatili i: i*ii n.. ctv NiM^iiejiik ter miKKžHi /	mi<-n*»»t ne/.ne BvireJ
\j«iiii koManjaMi la*je ji viseli jm« p!« -ih m v,- raz-upavali jh» i»j«-iH*|jt trk^u l«eiem mrainorju.
Ki vira m* ljubila nda l*va Alo:i-'/..*. Al- mz«» j«- ljubil Klvito ter «e i' »dejal lirti skoro njen Mifinig; 1 «1 j». 11 a kateri s«« j«- \ozil iz Ala-kjer j»- /ivel	oec. je
utonila v morske valove. Ta vest \ «u-kala jrkilioko rajo« Klviri-
•	110 Hrru. \jftm živ|je*ij«» jt* (kilo \ mu rtu i iie» .lin« »Mi; p<»tl«'j ise je n,iiemeiiilo /at.idi olmpnosti v ti-li>' otožno t m teui.Hilo. l>ala je napravit; niraiiMirov spomenik Ijul«tj4»n»-ii.	>»n*!i in \*ak
< ua j« rešila z gnrkimi s«»l-zanii.
•I •/. tu / nes,it nvoji' M>l/e /. nje i:iuii. 1 »na je zapazila v 1 no j t h ih-Hi sv j«> /, l.»s!i \ t-uv.stvili utoJej;<t n - .1 ji spoznala svoja eu. stva ter ii;#'i\ala me je prijatelja. Prijatelj \ Kaki. sladka je bila slikati ta !>••<%« d.t i/ ust ljuiMvuiivke! »ia/. s in pr\ik»iit |M>ljiibi| njetio roko.
KUira mi je, pt ipovedovala o tii-pojcabljeneiti Alon/.n. popisala Ji H iij«-tJM\»t k riiN.ito, svojo 1 ju-Im /en svojo mi<-m»sf. svoje blaJUni-ht\o; |M teai obtjpuuM. tesnost, za-hist ir> |»«^!i-ttujii- — |M>riiirj»*nje, Ilk i «-p.-;iiiJ.-. k it.M-o Ji- lijeno srr."
n »l<» \ mili'in liiojem društvu. I*ri teb la*sedah wr je razsvetlil nj^n obt ft/; niei*-iea na njenil« licih se j» i-im b«>lj |H>VM»-Vala in njena r«»ka je priji-la mojo z itekako f»o-r«*i*nost jo.
Ah, v mojih pršili w jc vnel plamen ljubezni! Moje	se !ui
je ) ii/.-irilo vsbil <vnvsti*\ ! Kri nti je kipela — in jaz sem moral tajit« svojo stra>t.
•laz s»*ta jo tajil, potajal ilol^o' Moj j< zik ni -v tlrznil govoriti o ti-m. kitr j«- moja <luša 1* utrl a. kiijfi KI vira se je rotila, nikogai aie ljubiti razven svojega Alonza; f»ris«*ala ji- tudi, nikdar več koga ljubiti! oh. prežalostjia rarutbaI <Mia jo zaprla moje ustnice. Mi-dvy sva bila iierazloeuo skupaj, sprehajala sva se |»o evetm-ejii br» ju veliea»tn«ga Kvadalkvivir-1 ja. sink-la na«l šuuieeo njegove vodo pi<!i»g žahistnega Alnnzove-ga spotucuika ln-sediee ne govore-ea ; le najini srei sta govorili. El-virin pogled areeajoe moj pogled we zdaj obrne k zemlji, zdaj proti nebu. Dva v zdihljaja sta izletela med jur.ne vetrove ter minula z inimo loteeim mrakom. Moja goreča objetja «0 vzbu&ila kak ik rat trejwst v Klvinnih prsih. Gorečica me ie ra<.i i v al a po ličili kra*otiee,
jji>< s4 m skoro slitša! bitji- Jijeiiega
si.--,; \i«l«*l. kako ji hotela tio\o-, i . ... riti, a ln-sediva ji je obti«'-ala na
I iiiMuieali. .la/ sem jo ol«euuoval in
vtwelil.
* i-stokrat ji- naju vlovila telitfUij ■ no.'- v oddalji'tii samoti, (jlascii ih1-i 1 tnevi. ponavljajiH-i šum s.l?ip.»v. no m* > azpiostimi ined visoko ska-lovje Si< rr«- Morene |n» njenih globokih razvalinah in doliuaii. i Mot-ni vet 10\i vzdihovali valove ter v zraku jiii vili. žaret"-i liliski so švigali jmi erneru uobu in bb-di iih'nis* v' j<- poka/al eez sto-kra! izza sivih oblakov. KI vira j«' I ljubila te pi irotbie prikazni, oni i no p »vihali in nav duševali njeno dlUHI.
.si-iu hil / njo t«*r s»- radoval o temnem ven-mem mraku. Oni ji- združil najini srci. on skrivali |eeli uarfivi Klviro — in jaz s<mh tem lažje »'žival njeno prirtijo«--j uost.
Ah. mogiN-e se je bojevati s sr-eeiu. dolgo iu uporno: kdo *pa ura j zmaga? — lturiia t«1«r*- diTOeih vorij razruši w plote in kamiiite gore razpadejo v Nleil ognjeuega ž.ivlja.' irorvvega v njih uedrili.
Sila mojih euvstev je vse zmo-. igla nt dolgopotajna sttast se ji/lila njftio priznanje.
•faz sem kieral na kolenih iu moje Nvlze no tekle enake potoku ! KI vira ji- pobb-dela — pa zojM^t /ardela. Znaki strahu, suuiljivo-j isti otožnosti, nežir* mueenirsti so [si* Npremiujali na njenih lirih. ! Ona mi ji- podala roko .n priljudnim jtogledom. — "*Tndosiv-| než!" je dejala KI vira. pa sladek njeni glas ji- polajšal vso trdost ti-ga oi-itanja — trd«*srenež! Ti I nisi zadovoljen z mi' njmi lru<t ve-Niiini euvstvi; ti »ne siliš razrušili sveto m velieastveno obljulm! Pa nebeške strele me bodo pokom-ale1 '■rakor prestoknieo j»rise«r«». .laz te ; ljubim! Sivjii moji }>oljubi «0 za-| iprli njena usta.	, '
Moj l»og! Ta minuta j»* za m« bila naj prijetnejša vsega mojega' ' življenja.
Ki vira je .šla k Alonzovemu i spomeniku, pokleknila -predenj.I j<fbjemaje ei*fti mramor. ter dejala| z žalostnim glasom: "Koisti mojega prisrčnega Alonza! Odpusti-te-li svoji Klviri? Jaz sem pri-J segla vas veduo ljubiti, tudi ne prestanem vas kdaj ljubiti; tvoj obrauc. Alonzo. sem si vtisnila v sr-J i ee; vsak dan hočem krasiti meuik. moje solze se bodo vsak Klan zilruževale z jutran jo in ve ' eeruo runo na tem hladnem spo j meniku! — A jaz sem prisegla, ni-( kogar ljubiti razven tebe —- in vendar »ljubim! Oh, jaz nesrečni-' ea. zaJiašaia sem «e 11a svoje sree| ter pozue»e videla, v kaki nesreči sem! Moje sree je stokalo. — osamelo v širokem svetu iskalo -si miru, — vsako društvo se ciu je javilo v vencih nedolžnosti in dobrodelnosti. Ah. ljubeznivi Alon zov duh! Odpurstišdi svoji El-virif"	j
Moja ljuba v je bila zmagonos-' na. UteKil se ni svojo krasotico ter v«a jnegla je izginila iz njenih an-* aelskih očL
MSS. W K. VAKDERBILT. KI SE JE RAVNOKAR VRNILA IZ FRAKCIJE. KJER JE BILA STREŽNICA FRANCOSK. RDEČE
GA KRIŽA.
Kivita je doj« »rila dan najinega s \ ♦-■•14.-^11 /i-(ii" j. uj;< ler Ne vdsJaj svojim nežm n <"-uv-tvou: in jazi n.- \ n1»h! tetfa Nreiio v«*sel»l. —j P; bli.sk j« švignil nad nama. mo-j ja »"oka Ne je tr»-s!a
Vm j. bilo ves**!«* v Klvirineuij •i<>mu: vse n-- j. pripravljalo k ve-J seli Nvatbi. Njeni stariši nie ja j ko ljubili. — Andaluzija je imela I {►ostati moja -Iruga ilomovin:«.
Ž.- so evetliee iri :il»je ra/šii-jaif svojo prijetim dišavo z oltarja, h kateremu s4-.u s«, bližal - krasno Klviro. poln sivite radosti u z Iju-bft.tn l rej n lom v M tu: ž«- ji- hote! trnju duhoven z blagoslovom skle^jiti v veeiio /vezo. — kar jiri-\h'/.. tujee v črni obleki bledih lie in teniiii ^»ogleda; v njegovi reki ni jc iesketal nandžar. /.vesta!" reC-e proti Klviii. * Pri j segla si bin veilno iiioja. n ti nH pozabil;, svojo piisego! -laz s"m. bil jjri^i teb. 1 j -1 i »i 11 do gr.di t ' ('miram in le š<- ljubim'"	(
Z- te.-e črna kri 1/ nj<!»o\,*gi» srea; on j,- bil porinil hamlžar sebi v pr>a in mrtev pred < llai jem obležal.
Kh ira. kakor da i»i jo ne!*eška strela zadela vsled ne/ve>tobr in žalosti, zavpije; "Alonzo. Alonzo! in je bila v brezsvestuosti. \ m navzoči ^o ostrmeli	tega
1 ueuad^janega strahovitega prizora
Tii bledi tujee. la grozoviti ^a-momorilee ie bil — Alonzo. I^ad-ja. mi kateri je veslal, ji- bila utonila; a Alžirej so rešili mladeniča iz valov ter ga vkienili v težke, železne okove. < leto dni so ga (•svobodi!i — tekel je k svoji Jj^i-biei. slišal je o Elvirini svatbi in N<- odloi il kaznovati jo s svojo smrt jo.
Jaz sem nesel Klviro iz cerkve. Ona se je zopet zavx-dala — a plamen ljubezni je na veke ugasnil v njenih očeh in v njenem sreu.
Nebo j«- oslro kaznovalo |»re-stoonieo j»risege! mi je rekla Elvira. "Jaz mmu ubijalka Alon-zova. Njegova kri me preganja. Zapusti nesrečpico. zemlja se ji* i med nama odprla in zastonj steguješ svoje roki proti meni. Brez dno naju na \eke razločuje. S po gb-di svojimi samo ponavljaš »ie-|za<-eljivo r»»no mojega srea. Daj nes reči »iei slovo!" j Moja žalost iu moja obupnust sta bili brezkončni, a ni*»ta. j«* iz-piemeiiili. ne i/preobrnili. Elviin je nesrečnega Alonza zatrrebLa. na j onem mestu, kjer je obžalovala preje njegovo dozdevno smrt. a potem se zaprla v najostrejsi žen-jski samostan. Ah, še posloviti se (ni Hotela, ni mi dovolila, da bi jo zadnjikrat objel, da bi videl v njunih očeh »-.no samo solzieo. I ^az senn bil v nezavednosti. — (iskal sem v prsih občutljivega sr-^ea. a 0110 je tu enako kameuu ležalo. — iskal sem solz, a tudi njih [nisem našel, — str asu* samota in pustota .me je obdala.
Nae in dan sta se spremenila pred mojimi očmi v večerni mrak. Dolgo nisem >poznal sna, ne počitka; tekal sem semiutja. kjer sva se bila jaz in Elvira shajala, želee najti kak ostanek ali spomi-| nek moje Elvire, ipovsod me je
sm-avala le mrzlota, tema in sa-
i *
mota.
' Kakšenkrat sem se približal zidov ju Elvirinega eametana; tam
no proti nebu moleii vin.»ki st*dpi
Ičrtn-li z železom okovani zapoi vladala v«-ei» • tihoTa. i, v-'-asi h mi j ji- !iek» /aloNtni irla-s š.-j»,-tal v u-I Š4*sj; Zavoljo tebe ni ve<" z;.radi (tebe ni več Elvire. P»il je to moj jttofanji. »uoj lastni ulaN. j Nazadnje ni> poslovim «»il Sierre ! Morene. zapustim \ndaluzijo. ; Španijo m Kvrojio. gl«->la:n še ža
lost lie razvaline stare PalmLre. ne-kdaj slavne n imenitne. t*ui ."Jsed-ši mi razvaline zapazim takoj mirno t i hot o. razlito nad temi podrtijami s strelo razrušenimi. Taui v naročju melanholije -e moje sree omehča, tam o rosi j o solze "suho t rob I o bo. tam premišlja vajoe življenje in smrt narodov zapazim ničo!mirnost vsega pod sohi-eem bivajoi"-ega ter vpiaš.-"n sani j sebe; Kaj je človerško življenje"' j K:ij naše bitje.' Kn migljaj lil vse i izgine! Srčna ljubezen, bedne sol-'zeuteši edina |H-d čine zemlje! — ,Take misli so na čudni način upokojijo mojo dušo.
Vrnem n.- nazaj \ Evropo. Nekaj časa no se mi posmehovati zlobneži. prej»* moji prijatelji. I -tr<li se mi duh: še enkrat želim Andaluzijo. Sierro Mor-no videti. Zvem. di» se je Elvira že preselila tjii v večnost in prelije m solze na njeni L'ontili
Lahka ti i»odi /emljiea I Nespametne ^t.va'i. ki Viis iun-nujejo ljudi, jaz sini se vas že znebil! ffazsajajie v svojih ljutih nakanah. trgajte se in koiH-ujte drug drugega. Moje sree je temu mrtvo.
Zdaj živim v severnem, žalostnem kra ju, kjer so moje oči prvič zagledale soinčno svetlobo, kjer me je veličast vena pri roda sprejela v svoja nedi-ija. T11 živim v samoti ter se ogibljem posvetnim burjam.
Tiha n<K- — vedni mir — sveta tihota. k vam razprostira.11 željno svoje roke!
Dve rajski zvezdi.
spisal Silvin Sardenko.
In MilOst jc |>o mnogih dnevih Ljubezen spet objokano nit samem si'ečala nekje: nad njima le objokauo nebo je zrlo v toplih s<*vih.
L jubezen je tožila vdano A Jaz nisem vič nikjer doma' Povsod., povsod... iu tam in tod pregnali so me iz s»'ea. zaprli vrata so za mamo.
Zagledala se je v daljave, samo še tihih par besed zatreslo se ji je »na ustnih: Nazaj k Očetu pojdom sjiet. j 'noj dom nebeške so višave.
A Milost jo je na- kolenih prosila : Vrni se nazaj! Povej mi. kdaj bi solzni svet posmejal za trenutek vs:g brez dihov tvt)jih se iskrenih!...
In 'kakor zarja rujuosvitii po zornem polju se racije, ljubezen se je razplamtela, še vedno polna poezije	<
le v sreih vernih sije skrka..
Pričetek gledišča San !' Carlo.
Kralj Carlo je Iiotel v Neapolu | ostaviti gledišče, katero bi bilo] eeje in krasuejše, kot vsa druga vropska gledišča.
Med drugimi načrti mu je do-iadel posebno Medraeeov; izro- * il ga je Angelu Caraseletu, ka- ^ eri je bil sicer nizkega stanu, pa ako imeniten stavbeni umetnik. ^ Veliki prostor blizo kraljeve ^ »alaee bil je odmerjen, in kmalo e vse gomazelo delavcev 11a njem:' ^ ropali so in zidali ter podirali hi-! >e v obližju, da bi dobili še več i1 »rostora in bi na koncu odra ostal relik prostor za predstave bojev' 1a vozili in na konjih, za vojske 11 napade.
Prvi kamen je bil položen L * narca 17^>7. 4. novembra istega le- ' a pa. na dan nv. Karola .so se £♦• nlprla vrata veličastno dodelane sh |N>slopja. T i s« m" hakelj j«« go-r»-lo in vtrinjalo svoje žarke v velikanskih ogle*lalih iu pozlačenih .teiiah- Široka, krasno okinčana loža z lesketajo«-o kraljevo krono j« bila pripravljena za kralja.
Priši-1 je: liee njegovo je Žarelo Veselja, zač.-l j,- pioskati na slavo umetniku, kateri je to stavtio tako kraNiio dovrši! : UieiJ ljudstvom pa so doneli gromoviti **evviva" k lie i.
—	Pokličite mi t'araseleta ! — j" velel kralj. iu čez nekaj trenutkov [»riše! je poklicanL
Carlo mu je namignil, naj Ntofii bliže, prijazno ga je nagovoril in ga javno pohvalil, ter mu položil v znamenje priznanja slave roko na rame.
—	Le eno željo bi še imel, — ji-rekel vladar. — le eno. da bi bil iz moje palače v gledišče skriven vhod. koder bi lai k , hodil tu sem. —
("arasale se je nizko priklonil iu molčal.
—	O tem hodemo še premišljevali, — je dostavil Carlo in milostno odpustil umetnika.
Ko se je po končani predstavi zagrinjalo zagrnilo, je vstal vladar s svojega sedeža, kar se 11111 ponižno Carasale približa 111 reče:
—	Zgodili* se je. kakor mogočni gospod želi! —
Kralj je stopil iz lože. a kako se je začudil, ko je zagledal prostorno galerijo. ki je vodila iz kraljeve lože naravnost proti palači.
—	Carasale. vi ste čarovnik, s tem ste me izneiiadili. — je rekel kralj. — ostanete vedno v moii milosti.
In kralj je stopal s svojim spremstvom po novi umetni galeriji do svoje palače.
V treh urah je bilo torej umetno delo dovršeno, kar bi si poprej nikilo ni bil mogel misliti- Zidov-je so namreč na dotienih mestih naglo predrli, oil gledišča do pa Jače napravili mostovž, ga obvesti i z dragocenimi tapetami in o-i kitica 1 i z ogledali, svečniki in drugim lišpom.
Gledišče pa so imenovali San Carlo po imenu vladarjevem.
87 pespolk.
Bataljon 87. pešpolka pod poveljstvom Franca Peter, ki je bil svoj čas poslan v Škader. se je u-. deležil prve ofenzive proti Srbiji. Tedaj je v junaškem naskoku o-svojil neko višino na Jagodini planini, ki se poslej uradno imenuje Petrova višina. — Julija in septembra 1915 se je bataljon u-1 deleževal boji*v na Vrhu sv Mihaela in Dobcrdobski planoti. — Začetkom oktobra 1915 se je vrnil na Balkan in strnil z Maekeuseno-' v o armado.
Dobesedno ?a ubogal.
Bolnik je -trpel že dalj čio<i na želodčni bolezni in zdravnik, k: ira je zdravil, bi se rad prepričal, kako deluj, želod v. Z:ipovedal je bolniku, naj vzame kislo kumaro pred spanjem, da vidi če jo obdrži čez noč na želodcu. Drugi dan zjutraj je zopet oriše! in* vprašal po učinku.	,
'"Um. g-spi hI doktor, doklei sem bde', je kuuiarca že bila ic želodcu, ko sem p i zaspal, se. je izdrgljala uolt."
MAH USTOPRIKL i
katari ao i»imiIi1bB"mI poiAiall atnl ntao m "Olaa Naroda" ta kaJlcA to j kar todl m too dnu v mmšo Ri<Au
"Ti^IMAifc to	Mltooi
Obar.	j
Bn IMto OoL: Jikok Uito Pwm, Oda: Frank Sfenboe. laiito Oato: Jorry JanR PmUa Catot PMV oms, mik
1 Mto Ma ki M»: Locto
* J
FOUČNZ KNJIGE:
Almov nemikoangleikl tolmač, vesan	1—.00 Cerkvena zgodovina	1—.70 Poljedelstvo	—.80 Popolni nauk o iebelar-
itrn, vezan	$1.00
Postrežba bolnikom	—.29
Sadjereja v pogovorih —	.25 Slov.-angle«ki in angL-
■lov. slovar	.60 Slov.-angL in angL-slov.	slovar	1.50 Trtns ni ln trtoreja	«—.40 Umna Živinoreja	1—.80 Umni £metovale*	—.M Veliki alovenako-angleikl tolmsi	HM
SABAVNZ IV RAZNS DRUGI KNJIGI:
Doli s orožjem I	.—.80
Hubsd, pripovedke, L in S.
zvezek po	#-.10
Leban, 100 beril	—20
Na različnih po tik	_.20
Trojka, povesi	r—.00
Vojna na Balkana, 18. sves. $1.89 Zgodovina e. in k. peipolka
it 17 s alikami	.M
Zgodovina slov. naroda B.
Življenja trnjeva pol	t-J9
Življenje na avstr. dvoru ali
ONIOA: Na*oHU« jo prta 1 joitoi asksasld. aU »sito!
Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Mejerlingu) —.71
EASGLSDNIOS:
Mewjorike s svetlieami, ? humoriztične, božične, novoletne in velikonočne, komad po
dneat po	^-M
Album mesta New Torka p krasnimi zlikam! mali
SBMLJBVIDI:
Združenih držav mali	t—.10
▼oliki	»,-Jtt Aztrijako-Italijanzka vojna
mapa	mJ4
Balkanskih driaf	r- JLV
Bvrope	«41
Svrope, vesan	- M
Vojna stenska map*	UJM
Vojni atlas	*-J§ Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih
držav po	Jt
Avstro-Ogrske toll	JJ
OeU svet	«Jf
Velika steaska a^a 9. & aa dragi plral pa esl| •vsi	«LM
^ drnsmy TOgseto, bo<M v go
CENIK KNJIG
katere ima t zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO."
>2 CORTLANDT ST. NSW TORK, N. T.
CUM«, lai.: laaxn BoiJkir MsmMiab lad.: Alois Bwtirn
tows DL: Jernej & ?■>!! CUcscob DL: Frank Jorjom, Dcsm. DL: Dan. Btdcrloar Jmfit. I1L: Frank I^nriefa. J. »lin Zaletel in Frank Biimbi< ti. La Salle. DL: list Koap. \okoaus. I1L ni okolica: Math. Batotrk
8a. ctocasa. DL: Praik Cmrm*. totoTMt 11L: Matljs Barbon* Ogkabj. DL: Matt. Hrtberalk Waukgan. DL in obeticm: Frank Ptkov$ek in ilalli. thrrin. Ctorrttw, Baas.: Frank Mhto
Franklin, Kane.: Frank Leikorcc rt«atrn«f. Kano. In ofcolicn: Frazu Kerne In Rok Flxm.
Kaaaaa City. H—i • Peter ScSaallat Maul, Baas.: John Stale.	|
Wnco, Kana.: Mike PendL ntimillii. Md. In ekollea: FraaS Voduplree
. Cataart, Mica, la ekolftca: Favo She lt«. M. F. Kobe la Martin Bade. ManlMioBe, Mkh. la ofcottcn: Frank
8a. Raare. Mk*. in +Mca: M L
Ukorkk
(kfaMo, Minn : K. Zcoek. ' ". lor > POCrlck.
Daioth. Mlna.: Joeepb Sbaraboa By, Minn, in ekotlen: Iran Uooa los J. Peebel In Louie M. Teruiek Eveleth, Mian.: Jurij Kot* GUbert. Minn. In okoUcn: L. v«mI fflbkins, Minn.: Iran PooAe. Kitzville, Minn, in okolica: Jo*' Adamicb. Nsetawsnk. Minn.: Gea Msnrla. Now Doloth. Minn.: John Jerlna Vlrriaia. Minn.: Frank HroTatlcn 8L Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gresor Zobec. Great Falls. MenL: Math. Urica I Bonndns, Monk: Tomai Paulln. Dawson, N. Mex.: Mike Krirtc. Gowaada. N. ¥.: Karl SternUa. Little Falls. N. ¥.: Frank Gresorks Bsrberlou, 0. in okolira: Math Kramar in Louis Balant. Bridge p »rt. O.: Frank Hočem. Collinwood. O.: Msth. Slspnik. Cleveland. Ohio: Frank Sakaer. J Marintit, Chss. Karlin^er. Jakt»6
Resnik. John Pr»«t<>r in Frank Meta-Larato O. la AeBea: J. Koma* t» NDee, OWa: Frank loioito loaasstowa. O.: Ant. Klkelj. Orecoa CHj. One.: M. Jnefia * Ulechcaj. Pa.: M. Klarieh. %
Mill 1 Pa.: Frank JakSe. tematr. Pa.: Loots Hribar. Brldcerille. Pa.: Bndolf PteCerSek. Itisddaik. Pa.: Itso UernL Bordine. Pa. ia ekeliea: John DeasSar
Canenefears. Pa.: Joha Kokllea. CerfL Pa. In ekottea: Mike Koterar. firninik Pa.: Irsn Psjk la Vld BoranSek.	_
darfdee. Pa.: An too Jerlna.	\
Harrack. Pa.: Drasada 81arlA Dnnls. Pa. la ekeliea: Joseph Sober« Export, Pa.: Frank Treheta. Forest City. Pa.: K. Zalar la Fraag uH^o ln Msth.
FareB. Pa.: Anton VslentlnOl.
Novak.
Irria. Pa. In ekallca: Fr. Drain, htotoa Pa.: Frank Qahrenjs la
Jobn Polanc
Luzerne. Pa. ia ekottea: Anton
Osolnik
Mfndsw Lands. Pa.: Geors Sennits. Mson Bun. Pa.: Frank Maček. Pittaburch. Pa. ia okolica: Z. Jsksb«
I. Podvasnik. I. Ms^ister in U. R. Jakobicb.
South Bethlehem. Penna.: Jernej KoprivSek. Steelton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph SkerU Verona. Pa. in okolira: J. Broslcb. West Newton, Pa.: Joeln Jorsn. , Willock, Pa.: Frank Seme ln J. Peternel. Tooele. Utah: Anton Psiets. Winterenartera. Utah: L Blstlcb. Black Diamond, Wash.:' G. J. Porenta.
Thomas. W. Vs. in okolica: A. Kon-Lubar.
Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdlr, Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik ta Aug. Col lander.
Sheboygan. Wis.: Heronlm Svottls 19 Martin Koe In John Stsmpfel.
West Allis. Wis.: Frank Skok ln Anton Demšar.
Bock Sprtega, Wya.: A. Jostls. Vaf, mtrn\M% la Valonttn MsrHaa
IZ URADA
Z. T, F, 3D,
JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D.
Predsednik: PRIMOŽ KOtJO.I. «):i04 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio. Podpredsednik : J. A- MATUAŠ1Č. V. of AVoodlawn Trust Co., Wood-lawn, Pa.
Gl. tajnik: JOS- DUPIN. 815 Bradley Alley. Johnstown, Pa. Tajnik za slov. oddelek: PETER SKXO VRSNI K. P. O. Box >91, Forest City, Pa.
Blagajnik: ŠTEFAN HORVATIČ. e. of First National Hank Alliquip-pa. Pa.
Vrhovni pevovodja in arhivar : IGX. I1UDE. Cortlandt St.. New-York. N. Y.
NADZORNI ODBOR:
za slov. o»ldelek:	\ * V
lin. KANI SrSM.VN. Forest City. Pa. FR- LAVRlC. Cleveland. Ohio.
za hrvaški tnidrlek:
JOS. VlNCKTlO. -Mol,------it. Pa.
IYO MATAN. Alon.— n. Pa
GLAS -NARODA, 15. JAN. 1917.
; Jigisiovanski	Katil. Jidnita j
InkorporVm* d« 24, januarja 1901 v državi MnmcaoU.
Sedež v ELY,.MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D- No. 1, Conemaugh, Pa
Podpredsednik: LOUIS BALANT, 112 Sterling Ave-, Lorain,
Ohio.	^__
Glavni Ujnik: JOSEPH PISIILER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, I1L
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA. Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve. naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov sc ne bode oziralo.
Drnšt veno glasilo: "GLAS NARODA".
Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote sprejemamo le URADNIM POTOM.
To s«* pravi:
— Xolx'ti elan nam ne more ]K>slati pristojbine za Glasilo sam, niti potom našega zastopnika, niti potom odbornika tega ali onega društva J. S. K. J.
\*Kik prispevek za (ilasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega odbora Jugoslovanske Kat. Jednote.
To naj v|*isfevaj«» tudi oni. ki so naročniki Glas Na-nala in ki ImnVjo imeti razen <ilasila še ostale številke za $2.30 na leto.
V|M»>t«*vali Iw»iih» le naročila, sprejeta oziroma poslana | h dom društvenih uradov.
Uredništvo.
Greh in pokora, n
• *
reKoičnetn dogodku.)!
i
(Konec.)
Ono KVutiro, namenjeno " m ' »tara leta." prepustila je blaga jI ženica yo*fH>du župniku, da jo1 porabijo v dobrodelne namene. |l Radovedni so bili vsi vaški jI možje z županom vred. kaj neki . je se ostalo pri gosjn>ski z Zel ni- < kovimi stvarmi, na katere že di«v- i no nikdu niti mislil ni. l\»'nošte-M vil no najdemo torej nekaj dni	I
zneje /brano vso vas, ko se je ur-1 no m/nesla novica po hišah. da sc i je vrnil župau z važnimi naročili , iz mcftts.
\ aški župan, postaven, moder . mož, vreden izkazanega mu zau-,, panja ni časti, vzame iz žepa ve- ( liko denarno pismo ter nagovori , zbrane s sledečimi besedami:
— Poročilo in denar sem spre- ( jel od — Zelnikovega Andreja s«i-mega. Kakor raz vidim iz vsega, se je ta popolnoma predrugačii. Daleč v tujem mestu nekje je v dobri službi, vzor pridnega m vestnega človeka, kakor mi j * to' pravil gos|K>d okrajni glavar. V lastnoročno pisanem pismu spominja sc natančno vseh onih katerim je ostal še sploh kaj tia lol-gu. Obenem mi je poslal svoto 6501 goldinarjev in prosi, naj ž njo po-' plačam mesto njega dolgove in atorjeno škodo.
Poslušajte: ••"■•■^l^^POi
Ali, kaj naj razkladam dalje,j bolje, da vam takoj vse preberem. kar je sam napisal. Spoštovani gospod župau!
Gotovo se bodete neTualo začudili. ko sprejmete nenadoma to moje pisanje. Izgubili ste že skoraj gotovo vse upanje, da še Ve- i daj uravnavate zastarele stvari zapravljivega Andreja.
A meni je bilo drugače. 1 »ugod-i kov od onega nesrečnega časa. ko , sem od gospod ari I, Vam ne ir»o 1 rem opisovati. toliko Vari od-', kritoarčno lahko rečem, da nisem i bil še nikdar tako srečen lu za- J dovoljen, kakor danes, ko sem Vam mogel odposlati to pisiuo. ' _______j^iiialu potent, _ da _so mi vse__
prodali,_ prišel sem# po euduem
naključji do pravega opezuauja J i m odločnega sklepa, da začnem. 1 ' <la mora . začeti drugo življenje. : [Dobro sem vedel, da imajo še m - 1 kateri več ali manj zahtevali od 1 mene bodisi radi sklenjene kupči- 1 i je. bodisi radi danega posodila, in ] i da se jim ta denar ni mogel iz- i plačati pri dražbi.	]
1
Misel, da *e jim je zgodila s |tem krivica, in da moram to vse- ' kako poravnati, izpodbujala me 4 j je neprenehoma k vztrajnosti in s delu. Nikdar nisem imel miru m 1 najbolj me je težila misel, da mi ! '»ode to le tako težko mog >čc iz- 1 polniti.	'
Toda. z bo/jo pomočjo sem si toliko pridobil, da sedaj lahko za dosti m tej sveti dolžnosti.
Pismu sem priložil skupno s\o-to 6-~»0 goldinarjev iu vestno se 1 stavljeni pregled vseh upnikov z določenimi zneski, katere ima po-/
•	.	v	1 I
-»amezuik do tega dne prejeti. Ce-i sar sc sam nisem več dobro spominjal, zvedel sem po zanesljivem 1 posredovalcu.	'
Prosim Vas torej, gospod župan, da blagovolite v mojem imenu izplačati omenjene dolgove z laraslimi obresti, kakor je napisano v priloženem imeniku. Uver-jen. -da radovoljno izpolnite to mojo prošnjo, se Vam hvaležno že naprej zahvaljujem. Upam. da bode s tem vse poravnano, in da . mi odpuste tudi vsi oni, katere sem s svojim, dasi neprostovoljnim odlašanjem oškodil.
Z vdanim spoštovanjen*
Zelnik Andrej.
Pismo je napravilo na vse nav. /.oče velik vtis. da, marsikoga je celo do solz ganilo.
Nekateri so v teku let že davno pozabili na malenkostni dolg — sedaj so se zopet na to spomnili, ko se je med drugimi tudi njihovo ime bralo, in jih župan v resnici tudi izplačal.
Zopet drugi so že davno izgu- j bili vse upanje, da dobe sploh ke-1 <laj kako odškodnino za izdano '.posojilo. In sedaj'— jim vrača j dni. kojega so že prištevali popol j noma izgubljenim, vso svoto i obrestmi vred!
' Po vsem opravičene in iz srca vsakega so bile Jbesede, katere je "izrekel gin j en^^taVč ek^ Tčo so mu
prinesli poročilo o tem vestnem in poštenem činu:
j — Da. da, še je poštenost na svetu! —
I
Ljubo je obsevalo tri leta po-zueje gorko pomladansko sobice 'probujeno naravo. Drevesa so dobila ravuo prvo zelenje, v logu s -že mnoge tvetlice molele svoje glavice iz zemlje. I Po cesti, ki pelje v Brdo. tira počasno slabo oblečen možak na preprostem vozičku malo "laj-! no". Na desni strani mu maha prazen rokav od rame. in nad kolesom se mu pričenja leseno stojalo — nedvombeno je ubožec — brez roke in noge ter se živi le od darov milosrčnih ljudi.	j
; Lajna in kodrast psiček, ki ga zvesto spremlja na vseh potih in mu krajša s svojo druščino čas, je njegovo edino imetje.	1
. Da je mož že mnogo prestal na svetu in okusil že dokaj bridkosti, priča nam njegov obraz. Dasi po vsej zunanjosti soditi neznanec še nikakor ni star, vendar mu mračijo visoko čelo že mno-gobrojne gube in črte, znak toge in prestauega trpljenja. | Enakomerno pospešuje ubogi mož svoje korake proti vasi. Že je dospel do prve hiše. Tu se u-stavi, uredi urno lajno, in že se razlega na okrog milotužna pe-, sem:
t
K<lor ima srce,
zna za dom solze,	j
za slovenske domovine raj. Za njo rad živi, za njo hrepeni.	i
njo, le njo bo ljubil vekomaj!
j
Manjši vaški otroci smo se ravno igrali ta čas na bližnjem gri-1 ču ter iskali prvih pomladanskih | cvetlic, da jih ponesemo svojimi starišeiu. Zaslišavši prve glaso-1 ve. odleteli smo takoj v vas ter. se urno zbrali krog ubogega laj-narja.
I Dasi je skoraj vsaki dan vsaj eden teh siromakov, hodeč po cesti iz mesta, obiskal tudi našo jvas, nam ni nikdo zameril, ako 'fcino vendar vedno naredili krog p kol u njega in ga zvesto* spremljali od hiše do hiše.
No. pri tem smo imeli zlasti izreden užitek! Skoraj da ni nikdo utegnil treniti z očmi. tako verno smo strmeli v lajno. Kaj ne vidite malih možičkov v zgornjem delu t Kako čudovito, pisano so oblečeni, — zelo grozni bi bili nekateri, da niso tako neznatni pritlikavčki! Glejte, mirno so stali izpočetka. vsak na svojem mestu, a — ko je pričel tujec vrteti, ha. kako se priklanjajo, prekupieavajo in skačejo na vse mogoče načine — nam v ne-popisljivo veselje.
Vse drugače pa se godi ubogemu lajnarju. Ne meni se dosti za ra-dujoči se mladi naraščaj; nemiren se ozira po vasi, bistro pogleda vsakega, ki položi mal darek v nastavljeno skledico- Pri tem ali onem se lahko zgane, urno povesi oko.
—	Bog plati! — se nui tiho iz-vije iz prsi.
Polagoma prispe do vile. Gospod "general"' stoji ravno z gospo pri vhodu; mamice se oklepa malo, še nedoraslo dekletce. Začudeno gleda neznani siromak to po-'sestvo. tuje obraze in — le iz navade vrti še vedno svojo lajno. Iz te zamišljenosti ga prebudi gosposka deklica, ki priskače k njemu; nekako bojazljivo mu izroči obilen materin dar ter zopet urno odleti k roditeljema.
Vidno ginjen sledi temu prizoru tuji mož. Solza mu zaigra v o-česu, hvaležno pozdravi dobrosrčno gospodo ter se odpravi na-gloma dalje.
Vstavil sc je zopet ravno pred hišo mojega očeta ter pričel iz-nova vrteti. Vesel skočim jaz. tedaj še mal dečko, iz vrste svojih radovednih sovrstnikov v hišo, da izprosim za siromalia pri materi darilce in je ponosno kakor ona gosposka deklica izročim u-božeu. Na mojo prošnjo res stopijo dobra mati na prag in mi z veseljem izroče novčič.
Radosten hočem že zleteti proti lajni, — toda, takoj se mi je ustavil korak, in urno sem se o-bruil ter se trdno oklenil materinega predpasnika.
Tuji mož je namreč naenkrat I lajno ustavil in šepal naravnost proti naši veži.
—	Malo vode bi vas prosil, — de milim glasom ter si potegne široki klobuk globoko črez oči.
i
—	Le notri stopite! Kolikor I vam drago! — odgovore mati ter
urno zginejo v kuhinjo in se zopet prikažejo z velikim kosom Kruta In Tončtom~v roluV-
—	Tu vzemite kruh in malo juhe. Le podrobite si in odpočijte nekoliko, — izpregovore dobrosrčno mati-
| lzročivši te dari hočejo z menoj zopet oditi po opravkih.
—	Ne, ni mi več mogoče! — za-ihti neznani lajnar ter odloži jedila. — Sosedova mati! — ali me ne — poznate ? •— Jaz — sem —
—	O Bog! Andrej, ti?! — Ni mogoče!'-— vzkliknejo začudeno prestrašena mati.
VII.
Par trenotkov pozneje stala je lajna osamljena v veži za veliko omaro, "tuj mož" pa je sedel poleg matere in očeta za mizo pri kosilu.
—	Hotel sem iti skozi vas, ne da bi kdo vedel za me, — pričel je lajnar. — Gosta brada, še bolj pa prestano življenje in trpljenja vse to'me je tako spremenilo. da me i vi sami ne bi bili spoznali. Stopil sem k vanu lioteč se z vodo okrepčati in še enkrat zreti v vaše preprijazno obličje. Že sem hotel neznan zopet oditi — tu ste mi donesli usmiljeno jesti. In živo sem se spomnil časov, ko sem bil še otrok kot le-ta. — pri tem je pokazal name. — in ste mi vi nadomestovali drugo mater, — in solze so zalile ubogega Andreja. da ni mogel dalje govoriti.
—	Ne, ne, pusti to; ne vzbujaj si tako žalostnih spominov! Glej. lačen si gotovo — zajemi! — silijo ginjena mati.
—	Dasi sem imel doma vse. kar sem si želel. — nadaljuje zopet Andrej — jedel sem le pri vas malone vsaki dan. Pri sosedovi materi bilo je vse bolje, nego pri nas! — Ko sein vas torej zopet črez dolgo časa videl, in mi vi kot nekdaj donesli jedi, nisem se mogel več premagati... Povedati vam moram, da me napačno ne sodite, kaj se je zgodilo z menoj. da sem tak revež — tako pohabljen.
—	Po kosilu poveš — pozneje malo posedimo. — nagovarjajo mati.
Preprosto kosilee je dobro teknilo siromaku. Nekako znova o-življen in okrepčan zopet izpre-. govori:	|
—	Bog vam obilo povrni vse!.. Tako že nisem dolgo jedel- Obljubil sem vam bil, da vam odkritosrčno vse povem, kar sem doživel. Naj torej sedaj pričnem!
Kam sem bil zašel in s svojo lahkomišljeno zapravljivostjo pripravil očetovo dedščino. vam je go tovo še dobro v spominu. Bilo je predvečer onega dneva, ko so mi javno vse prodali. Sama sva sedela z materjo v sobi. Jaz ves srdit in obupan, mati žalostni radi mene, Kaj sem tedaj storil, nesrečnež!..
Da bi jih mogel še vsaj prositi odpuščenja! Začeli so mi namreč mati kazati vzroke moje pogube.. . .slabo tovarišijo, igro... lenobo... Kako sem bil takrat zaslepljen, da sam tega nisem uvidel in spregledal. —
Nastal je kratek prepir med nama. «u — v jezi sem obupno, surovo vrgel mater iz hiše. Toda kmalu se mi je pomirila razburjena kri. jela se mi je oglašati vest.
V hiši mi je bilo nekako pretesno, odšel sem na prosto ter začel premišljevati. Pa bi bil navzoč pri dražbi, da uie očitno izženo iz nekdanje lastnine, da bi prosil mater in se tako poniževal, ne — ne. temu se nisem mogel nikakor odločiti.
Ubežal sem v temno noč. ne da bi znal kam. Dolgo sem se tako od vseh zapuščen potikal okoli- Prej-šnij tovariši in prijatelji niso hoteli več poznati "zlatega Andreja".
Da bi se lotil kakega dela — za to sem bil še vedno preošaben. Pobegnil sem torej na tuje In bil on di drugim kupčevalcem za — posredovalca (mešetarja). Kako je to življenje, ne bodem vam dopovedal.
Kmalu na to sem zvedel o materini i^nrtl. Žalost in očitajoči notranji glas sem hotel zadušiti in pozabiti — vdal sem se popolnoma pijančevanju. Tako duševno in telesno zanemarjen ter izgubljen sem taval od sela do sela ter nadlegoval ljudi.
Kdo ve, kako dolgo bi bil še to nadaljeval in kam še zašel, da se me ni Bog v svoji neskončni do-brotljivosti usmilil.
Pozno v noč sem se priklatil pijan v neko selo. Noge me niso več držale, in da bi se naspal, zlezel sem nekako črez visoko skladni-co drv v podstrešje samotne hi-še. V pijanosti nisem opazil, da sem se ulegel prav na kraj.
Ko sem se hotel nekoliko obrniti, padel sem zopet na skladni-eo. ne da bi sc kaj poškodoval) — Nikakor se nisem mogel renti iz neljubega položaja; poskušal sem
»a vse načine, naprej in nazaj —J kakor ^sem visel, sem končno o-mamljeu tudi ondi zaspal.	j
Drugo jutro me je prebudilo glasno govorjenje; kdo popiše moje občutke, ko sem z grozo u-videl, da sem prenočil tako viseč nad polno apnenec o, v kateri so prejšnji dan apno gasili!
Prestrašeni so me dobri ljudje previdno izvlekli iz nevarnega kraja. Razložil sem jim vso stvar, kolikor sem se vedel spominjati; očitno so vsi priznali, da je le — Bog tako čudovito odvrnil veliko nesrečo. Žarek božje milosti je tedaj zasijal tudi v moje trdo vratno srce. Na kolenih klečeč sera se zahvalil svojemu Stvarniku, da me je tako čudežno rešil neprevidne in grozne smrti ter mi dal še čas in priliko poboljša-uja. Trdno sem sklenil, da postanem ves drug človek in popravim vse, kar sem zagrešil. Podpiral me je tudi dobri Bog pri tem odločnem sklepu!
Odšel sem v veliko mesto, da najdem tamkaj v tovarni dela. Le neradi in za poskusu jo so me sprejeli — kdo naj tudi zaupa tako zanemarjenemu človeku, kakor sem bil jaz!
Ne bodem vam razkladal, koliko bridkosti in preinagovana mi je bilo prestati, predno sem se po polnoma privadil težavnemu delu! Z resno voljo in zaupanjem v Boga sem srečno vse težave premagal iu si v kratkem pridobil naklonjenost svojih predstojnikov.
Dobil sem vedno večjo plačo, vse se mi je dobro izšlo, in že* sem si prihranil precejšnjo svoto. Ne bodem se hvalil, a z mirnim srcem vam lahko zatrdim, da sem postal res natančen in vesten —, mož.
Bila mi je torej vedno sveta dolžnost in prva skrb. da prej ko mogoče poravnam krivico, ki sem jo napravil pred leti nekaterim s tem, da jim nisem izplačal za izročeno mi blago dogovorjenih svot: poplačati sem moral tudi vse one, ki so sploh trpeli pri meni nezasluženo škodo. Vse svoje moči sem porabil v ta namen ; z vz-
Istrajnostjo in delom sem si prihranil potrebnih novcev-
Vesel dan je bil zame. ko sem mogel ta denar poslati gosposki z naročilom, da se izplača ž njim za stareli dolg. Ko sem kmalu potem dobil potrdilo, da je stvar popolnoma poravnana, teklo mi je delo le še bolj od rok. Prost te težil-ne misli, sem radosten delal načrte za bodočnost, ki se mi je kazala toliko bolj upapolna, ker so me nekoliko popred postavili za paznika črez druge delavce-
Toda Bog je drugače odsodil, češčeua bodi njegova sveta vo-lja! —
Prehuda parna sila je razgnala stroj, pri katerem sem bil nameščen jaz z dobrim tovarišem. Ta je takoj mrtev obležal, mene pa so odlomki tako močno zadeli, da sem se nezavesten zgrudil. Umni zdravniki so se bali tudi za moje življenje.
Dolgo, dolgo sem ležal v strašnih bolečinah v bolnišnici, — ozdravil sem sicer, a — izgubil roko iu nogo. Sedaj sem za vsako delo nesposoben!
Da ne bi bil nikomur v nadlego, prosil sem za dovolenje, da se preživim z lajno. Radi so mi to dovolili ter mi s priporočili pomagali.
Vedno sem želel videti zopet enkrat ljube domače kraje in pomoliti na grobu svojih starišev za odpuščenje in njihov dušni mir. In tako sem se napravil na daljno pot v rojstno vas. ubog in nepoznan — tak odidem sedaj zopet dalje.
Bodite tako dobri in izročite gospodu župniku to-le, da opravijo sv. mašo za rajno mater. Prosil bi vas še, da nikomur ne pravite, kdo vas je obiskal in vam to naročil. —
Tako je končal Andrej svoje žalostno pripovedovanje. Vsa ginjena sta ga prosila in silila oče in mati. naj ostane pri nas. da mu preskrbita gotove pomoči — a nikakor se ni dal pregovoriti.
— Popolnoma vdan v božjo voljo rad delam pokoro, verjemite mi! — zatrjeval je- — Povsod so še milosrčni ljudje, ki imajo usmiljenje s siromakom. Ker ste že tako dobri, ostanem, toda le črez noč, da se popolnoma odpočijem, potem pa vsekako zopet odrinem.
In res, ostal je še tisti večer pri nas. Marsikaj nam je še pripovedoval in izvedel sem tudi vse novice od onega časa.
Nerad in le po dolgem prigovarjanju vzel je drugo jutro dobro naloženo culico od matere v dar ter nepoznan, kakor je prišel, oda«! zopet iz vasi.
PR0TIPR0TINSK0 ŽLIČNO ZDRAVILO za	S
protin. bolečine v hrbtu, straneh, ohromele kosti jc
edino vspešno zdravilo za vse znane bolezni, ki nasta;	C'
nejo radi prehlada, ker protin ni kožna bolezen in	S mazila ne narede nič dobrega zanj- To je bolezen 110-trajuega sistema.
Ena steklenica stane en dolar ?1.00)f tri stekle-	iti nice .t2.."30 (po pošti šest steklenic, dovolj celo
za zanemarjene slučaje, po pošti, $5.00.	«
Kupi se le pri tem naslovu:	w
CROWN PHARMACY	1
OF CLEVELAND	1
2812 East 79th Street,	CLEVELAND. OHIO.
NAROČILO.	g
Tem potom naročam......steklenic REMO	J?
PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO in
priložim ... in .... centov. Jaz se hočem rešiti	J?
protina.	{J
Naslov .....................................................................w
Na pomlad vsakega leta je se daj v udoma dohajal Andrej s svojo lajno skozi našo vas. Vedno se je dalje časa pomudil v naši hiši. Vsi smo bili veseli njegovega prihoda. —
Vedel nam je zanimivo in mnogo pripovedovati iz svojega življenja, o drugih krajih in o glavnem mestu, kjer je navadno preživel budi zimski čas.
Najbolj so pa bili dobra mati srečni, ko so z radostjo opazovali, da je Andrej sedaj v resnici ves drugačen, pošten in pobožen človek. Bogato oskrbljeno popotnico je moral vedno od njih sprejeti in obljubiti, da se v drugo, ko zopet pride, gotovo oglasi.
Prišlo pa je leto. ko se je že bližal konec prelepega majnika. — toda Andreja še ni bilo.
V začetku ni nikdo ničesar slutil. ker ni dohajal redno v gotovem času. Ko je pa le prt dolgo izostal, jeli smo ugibati, kaj bi ga neki zadrževalo.
Ni blidoologat-g č-V
Ni bilo dolgo tega. ko so dobili oče list iz mestne bolnišnice. Pisala ga je tuja roka. Andrej je v tem pismu izročal svojim znancem iu dobrotnikom zadnje pozdrave. Potujoč okolu se je slabotni mož nevarno preinrazil in je preminil v bolnišnici.
Kakor je bilo razvidno i/, poročila. umrl je popolnoma spravljen z Bogom in vdan v božjo voljo.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Avstrijsko uradno poročilo.
Italijani so na Kra^u nadaljevali svoj topovski ogenj: strelivo so neizmerno tratili. Tudi ponoči je bil topovski boj noseh»> . na iu/. nem delu planote živahnejši, kot dozdaj. Napad sovražnih letalcev na kraje v Vipavski dolini ni db sejrel nobeneira uspeha.
Pozor čitatelji!
Naročite še danes!
——i
V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti	30c. Pegam in Lambergar 35c.
Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad kupčevalca s sužnji	15c. Lepa bolničarka 15c. Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilniku 15c. Gospa s kanarskim bri-
Ijantom	15c.
Londonski ponarejalci de- ..
narja	15c.
Kako so v jeli Jacka raz-
parača	15e.
Skrivnost mlade vdove 15c. Plemič	15c.
SLOVENIC PUBLISHING C0„
82 Cortlandt St. New York,_ N. Y.
~~ --- -fjj
Kaj je vojna?	j
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-1	j
sirih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v	h
resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne	jj
so njene grozote.	\
Največja zlocinstva	j
kar jih ponmi človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev- J ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj 1 čakajo rešitve.	]
"Boj proti boju"	j
to bi morala biti deviza vsakega človeka dva j se- J tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be- j j sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo j in ukrepe j o, kar je
slabo za narod.	\
i i
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti! j enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice j Berte Suttnerjeve	\
"Doli z orožjem!"	! ]
Knjig imamo le se malo v zalogi in zato naj jo	j
vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane	j 60 centov.
Slovenic Publishing: Company	i
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
GT.AS N'ABOPA. 15. JANT. 1917.
> V smrtni senci. „
i » i
Baltiška povect.
Spiral Bogdan Vened.
_ '	»	n
(Nadaljevanj«).
Iz njegovega, sicer ue-naivadno i>wtreiga, a otm&o nedolžnega iu kot studeučuiea ja.snega pogleda je odsevala gola odkritost njegovih besed iu njegovega srca; zato ga je dvorna straža, brez ugovora1 pustila k nad knezu.
Leta je prihajača mladca pri-jckuo VHprejel iu radovedno odprl pismo, ki ga je odpoolanček izvlekel iz torbico ter mu ga vročil.
Nadkuez je črtal, čitajoč pa fltr-j mel in bledel.
Kako se je pa glasilo pisanje
Krasni knezovič rujanski!
Nebratski pozdrav iu jk.*- ; koč poljub od starciga tvoje-) ara nasprotnika, Gotšalkove- j ga vojnika Gojnika!
Vedi in znaj. da kljub dej ! stvu, da si ti moj krut proti v-ink, sem vendar rešii tvojo Bprijč^cljico mil too. Pluzono-1 vo hčerko Slavieo. iz smrtne za<lrge in iz Moranktega naročja.
Kar ob kratkem ti povem
PLusonova hčerka je o:vtu-; vila rojstni in de«lni dom ter šla v svet. Kam ? Iz kakšnegjt namena? To bi '/nala sama najboljše povedati. Sla je izJ mesta VeU^gosta in potujoč] morala skozi nek gozdiček. Tam jo je pa z bodaieeiu vi roki in sinrtoželjnimi nameni pričakoval velegrajskega po Mtdnika <»ncva \ojnik, z imenom Vrel. Najela ga je bila (Inevova hči Vanda, ki vsa nori m teboj, pa bi rada s poti spravila svojo takuiico, tvojo dragico Slavieo.
.hi/. iu sow!užilee m«»j ii<Kii-mir sva prueprečila zločinski namen vojnika Vrela. Tegji lo>l»ova smo ubili. Slavieo pai rešili.
Pa da bi ljudje, /.lasti, (Jnev iu Vanda, vedeli, z.; kakšno bolcizmjo. kakšne smrti jc umrl lopov Vre!, sem ga zapeljal pred Vedegrad in ga odl>žU na travnik tik ee ste ter mn vtaknil med prste "mrliški ogled . Mrtveca je moral ta ali oni videti ter sporočiti to najdbo posaduikti C>nevu in Vaudi. No. ta dva sta zatrdno hitro poizkusda. rn/.glasiri ono li>tino. mrliško ogleduieo, za izmišljeno. ;k»-imrvjeno. Tebi vsaj je zatrd-no nista poslala na ogled, ha-i haha! Torej ti morata ta do-fwdek *|»onW'iti jaz, tvoj iie-j prijatelj, k«-r ti ga /-atrdno ill] »l»o rinila t vojn prijateljica Vanda.
l*a m« nekaj naj dodam. K-< >♦* je zadnjič zaradi t«*ga hotela (iiimtva h*eika zma<š*'« vati nam meiioj in mojiiu so-slu/iteem (•<*l»miro«tt, ko j«-naju kanila napadli i/, /a^edt.
jo midva (»rihitela in j • krasno kaznovala /a h ma \ siti> nakano. Kako .' Naj ti |«»v«* ona >.<<it.» le \ |»rsiš:t j jo; Si-eer pa b««di zdrav. knezovič*-j rujaiMkt! Na s\ Mlenjc na kiaaueut častnem bajnem po-Iju!
Vojnik GojuLk.
<i\adkuc/ Ki*ut jo pri čitanju vedno širje (Mipiral oci iu vedno bolj prebbtleval. Ko je pu pisanj«) prečita! d<> konca, je |»o«^fvlal tvi-sku. kakor bi «m1 zgoraj pričakoval /asnutka iu pojasnila Ariv-iiontuo zavitemu temu pisarju, potlej »e pa obrnil k mladeniči: odpoalaučku s | »ogledom bistvi m., \ lad.irskim r	.
' (Ki kod prihaja*, mladec 1" ' Od da'*e. Tam od llenv, če \eš. gospodar, kje jc to !*'
"Približno vrtu. Rena je ui»vo. ležeče na jujfovidimlu. dan hoda od ta. Pa kasš<»ti je bil človek, ki ti je dat to piwuio?"
" Lep mladoe v vi;juišk«m ode4u."
"Ali je bil *mmVr "V naiM) hišo jr pniel **iu. T»> je bilo na v ever. Pa je v[>nt«a! ot-ea. ali bi hotel netiti vjlžjm) ptMu<; |H>ročib> iz mesta latbinbrega k tiadknezu v Ljubek. 1^-p dar dooi za to pot; kolikor ho«V, ker ce -ikno mudi. Samo prmridao, lisičino zvito mora h« m lit i. nikomur ih* }M>kazati pauita poročila! — Taki prošuji in želji ne lahko ugodi, je odgovoril ott*. Zakaj ne? A da nihče ne bod> kaj twxi^ga slutil o vvrbitti fnaiaa, je "bolj**, da ga po-nM v Ljubek moj *b**> Zdenko. Mlado« «§>ač at We »Oh-v suaMii-
čil. — Dobro. Prav imaš. je odgo- s voril vojnik. Ali mlad«*« takoj 0 lahko odpotuje! Mudi se. — Lalli- 1 , ko. Saj smo že odvečerjali. Zden i ko, pripravi konja! mi je velel z otec. — I11 kmalu j< bilo vse po t trebno pripravljeno. Pa sem odri- l I nil in došeJ sem."	11
'"Dobro, vrlo dobro, mladec; si ^ že priden. Pa povej mi še to: tain je potem odšel oni vojak?"	t
"Pri nas je j»opil nekoliko me- t diee. pošteno plačal, plačal tudi c j meni >pot sem m na/;aj. pa je od-! x jahal proti solnčnemu vzhodu." '
"Vrl mladec si ti. Streže Miro « I slav. postfezi mladcu z jedjo in j u j pijačo!"
razen enega ki je o,stal za varana ^ Dečko/je dobil p<k1 gostoljubno ^ na<lknezovo streho lepo uteho, le- p po pokrepčtlo. Nadkuez Knit pa 1' ni m; ral. se ni dotaknil nobenega pokropčila: ?ori in doli je hodil [►o sobi. zatopljen v misli globo-ke. resne, žalostne. Ha! Koprive " ji' dobil v Bodrkčih za :ed in če- ^ meri ko za pijačo! Vse je nad njim Kot kače stnrpenjače ^a o-vijajo in stiskajo notranje iu zunanji- bolečine. Mili llože. kaj^iaj P stori? Kaj more sioiiti? Nič. Saj v ne more nič. Pač. V Velegrad bi lahko pohitel in se tam itataučaej- f«l št* po-učil, v koliko jc resnično to poročilo. Od (Jiieva in Vande bo JJ de vse i/.vedrJ izvedel t:;di kaj o P
ubegli Slavici----11
"Oosj>od?.riče! Moj naklmi in *I poz'lrav! '
Po s»d)i gori in doli hodeči in v resne misli zatopljeni Krut se n je ozrl: sve -eiiik Slavomlr je stal pri vratih, globoko se priklanjajoč, zraven pa «nekam poredno s<- ^ sitnehljajoč.	"
Po deželi je hodil zadnje utefie- d ee neutiudljiM starec svečenik. « vzpostavljal staroversko bogo- v sluz je tor podžigal in vnemal ljudi za Niar«1 slovenske bogove. De iu io mu jc šlo lahko izpod rok: saj kdo si j«* upal delati z.uprekc in so 11 ustavljati prvi inn zaupniku «ve- <l tovaleu nrdkii-z<►veniu ! In ustav- si ljati mu tudi še zato nihče ni Ij upal. k -r je lK. lil |>o deželi z ob- g orožeuiini s'>reniljevadei, s Kruto-1 vimi vojnik i.	Ij
Pi deželi jc hodil.	mestih, d
trgih in seli h ter neumorno, na 11 tudi sadonosiic oznanjal slavo starih bogov.	j u Zopet so vstajali s tal Urautovi.jp l>osvtvein starim slovenskim bo- \ govi-m: Triglavu. Kadi gostu. Sva- h rožiču in lii-siiurru. Zopet so do- v živeli poedini pos-bui kameni, si vrelci. gt»zdi. gaji in j>oed:jia dre- si vesa jH»selMio čast. da so jih pri li hajali B<»driči počaščevat kot kra- n je. kot predmete, k: v njih stanu-;s; jejo božanstva. I11 tudi poedinc sulice, vtaknjene v vitke sUbre.ič in poeilina orožja, šienti in oklopt j< so /.Klobili orejšujo čast. da s«: o veljali za predstav I jalce staro 11 slavnih bogov. p Vse krajine, vsa bodaiška ple- j< mena je obiskal stari svečenik ter n ogreval iu navduševal narod za g star > vero. nastavljal svečenike, s g-adil svtti^r-a in posvečeval ter L
blagoslavljal loge in gaje--
"Slavoutir, ti tukaj! Kdo bi te c !iil pi ieakoval! Pozdravi j eji! i tli! K<l.*j >i pa prišel je z gla- k som tzueuadenitn, 4*4"esenoi'ciiiiii r prišleeu odziliavljal Krut.	h
"Kavnokar. Prekinil sem svoje S ' blagovestniško fKrtovatije po de- s želi j>a sem te prišel •jjozdravit in n pogledat. Pa kakšnega vidim' s Kaj pouttwi ta mrak. ta senca, ta 11 tema na tvojem obrazu!"	Ij
"Da sem nesrečen, žalosten." s "Ti nesrečen! Ti bi imel vzrok \ ~iti žalosten! Veš, kaj pravi pe- 11 sem o naših prednikih Slovenih? <i ' Živeli so v 4esu, molili ii kolesu j — solne u.* In ta pesent in resnica t njenega besedila je sedaj med llo--1! • iriči zopet prišla do svoje uyra-.L vičeue veljave. Oživeli so lesi, za- c šumeli gaji. zasuštel« Upe. Vsa č dežela je — staroslovenska. Nobe- r nega Nemca nasebiika kristjana v ni \cč v nji. \'si so pobegnili. (V j mu >i torej **obit in žabiston! Na- Y še žito je že v polnem klasju, jc l že latnato. že briuito. In po na-šotn nt-bu zopet hodi krasna, ob j 1 lasta. solnčua mladenka."	s
"Hi iga me ta mladenka, če jejj pa moja izginila, preminila!" 1 "Ne rauimem te. A da, knežuja 1 Viljeniea ' To misliš?"	'1
"Ne. Ona mi ni sedaj \ mislili.; Naj le mimo spi v nainx-ju Mora- j inmeta!"	1
1
• Kateia pas ? Povej mi vendar < odkrito."	ji
"Phizonova hčerka."	I
"Slaviea?"	ji
"Da."	h
"Kaj pa je t njo? Saj je vendar še ži va, m-!"	i
"Kdo! Izginila je z doma kot i dim, kot frtrab."	i
ln mladi nad knez je pripovftdo-
1 vrni sivolasemu svečeniku z gla-
som žalostnim, maiokaj jokajo-l čim. koliko in kaj vse je imel zadnji čas opraviti s ?>iavieo: dst je izpregla vero v stare bogove in' z(*j>et postala kristjana, da je tu j di odnjvga zaiitevala. naj^ se po-kvistjani. če hoče, da bode ona njegova, in kako skrivnostno je sedaj izginila...
Ne bodi zato žalosten", je potrtega nad kneza očetovsko-milo i tolažil svečenik Slavouiir. "Slaviea je hudomušna, navihana., navihana. nagajiva mladenk:?. Nalašč se je kam skrila, da bi ljudi »begala, da bi jo s šumom in hra-mom iskali."
"Iskali so jo že po vsem Vele-gostu in vsi okolici, tola zaman. Sedaj sem jaz |>oslal sle oglednike l -o d« želi. Oe jo bodo k je iztakaii : li! Toda težko, težko, č-j se je do ^'vlaj znala tako skrivati!"
"Našla se bode. če jc le še živa I11 živa je /.atrdno, le meni verjemi! Tako skrivnostuo je izginila'' Hm. liaUvšč je to naredila!"
"Po življenju so ji pa vendar »tregli!"
I11 Krut j • svočeniku Siavomii-u [»ripovedoval, kaj je ravnokar i'.-' ied -1: kako jc velegrajskega po j publika Oneva hči kanila s poti praviti Pluzonovo hčerko.
"Ne v<rjimem". je 7 glavo m;.-
I	s j c odvrnil svečenik. "Sit^r sem »a. tako sam namwijeu v kratkem ti v \'elegrad, pa bodem porzvo lel. kako iu kaj."
"Pa mi bodeš prišel povedal.";
"Zatrdno. Zanesi se name: golo resnico bodt-š izvedel iz Sla v o mi rovih ust."
"Prav. II\-aIožen ti bodem. h/. rande pa moraš izvkV-i. kje je IMuzonova hči; ona mora že veleti. ki jo je hotela dati zavistno rinoriti. Poizvedi ter pridi takoj rso povedat svojemu knvzu!"
"Saj sem ti rekel: -zanesi st ua-ne! *7
Nadkuez se jc zanesel, a izvede!
II	gole rele resnice. One v in Van-la sta bila že toliko pametna, da »ta tudi staremu hišnemu prijate-ju Slavomiru znala omiliti oči ki' ra prevarati.
Oba sta bila pretkanca pred-jama. nič manj kot Vrel. Samo Ja sta imela večjo siečo kot u-inorjeni vojnik.
"Sto sreč, da sva :nidva ]irv:i našla uirtveea!" je bil vzkiiknil [tosadiiik ti ne v, takrat ko je z Vando na jutranji šetnji pred Ve legradoin z;.paztl ubitega svojega vojnika. Sicer sta se bila oba. zla-' >ti še Vanda, silno prestrašila, ko sta zagledala mrliča in prečkala listek, "mrliški oghd", ki ga je mrtvec držal med prstu Toda •*> sadmk si je znal hitro pomagati.
"Jadrno v mesto nazaj sporočit našinceiu vojnikom, da pridejo po tovariša mrliča!" je velel vdločno, ko se je nekoliko oddahnil od prvega presenečenja, vzel pisanje s seboj pa od prh nil s hčerjo naz;»j proti Velegradu. "1" iiiorjcnega sva našla, tako bodfcva govorila. Gorje morilcu če ga i'a deti i m ! O pismu pa bog varuj kaj izdati!" je zabičava! Vandi.
Vojnikom. kakor tudi Velegraj-i-eni meščanom se seveda še sasijalo ni, zakaj je bil Vrol umorjen k<lo gaje pravzapmv |»o>lal v na-, ročje boginje Miirti. M orani. Nihče ni črlinil sumljive bt-sedice. Sicer pa tako nikomur ni biio do-' sti za njega. "Svet bode brez njega lejuši. Enega lopova manj!" so govorili Velegrajci. ko so voj niki i>okopavali Vrela. Kmalu je bil vsem iz spomina, izvzeiuši po-sadnikovo hčerko Vando. Tej Vrel, oziroma njega skrivnostni umor. ni hotel iz glave in dolgo, dolgo v* zaradi njega ni mogla pomiriti iu potolažiti. Hudo ji je bilo. da se ji je izjalovil načrt, pa Kruta se jo bala. neznansko bala: kaj bode. če izve! Sicer je bil oče oni listek. "mrliški ogled", vpričo nje raztrgal na drobne koščke ni ljudje o Vrelovem umoru niso več niti besedice spomnili, vendar ji je srce še dolgo, dolgo mučno bilo: kaj, če izve o njeni grdi nakani Krut.
No. sčasoma se je vevlarle pomirila in se uspavala v sladko srpa nje in bi ezskrbnest. Tudi če bi prišla njena skrbna črna nakana na kak način na dan. jo nič več ne skrbi: utajila bode vse, pa bo mir!
In imenitno je vse utajila takej prvemu izpraševalcu o ou<*nt Vrelovem skrivnostnem umoru. s\e-čeniku Slavomiru, ko je s tozadevnimi vprašanji dospel ii Lju-be-ka v Velegrad. Iu tudi poaad-uik < Jnev ni hotel nič vedeti o tej stvari.
TajiLa je Vanda seveda in tajila še odločnejše, da bi bila v zadnjem času prišla v kak etik z vodnikoma Gojm kom in G odi mirom, In da sta jo krasno kaznovala za njeno maččcvaiuo nakano, kako*
•
pravi Gojnik v pismu na nadkne i>:-a Ki-uta. O tej zadnji svoji dogodivščini nezgodi je tako že prej molčala tudi pred otcem. Toda lepa je pa bila le-ta. tega t»e ntor? nihče tajiti.
Oni viharni večer, ko je "rujan-ska" vojniška trojica hotela obiskati gospoda Tugumira. pa jih je prehitela nevihta, da so morali iti ved rit v preprosto predmestno krčmo na južni strani Vranovega. kjer so vedrili tudi Tuguinir in njega vnukinja Slavina ter tudi Vanda in Radoslavova gospodična. je bila Tugumirova zlatolaska Slavina šla ven za Vandso in njeno spremljevalko skrivaj poslušat in poizvedovat, kaj mislita narediti, ko sta naenkrat tako naglo vstali in kljub plohi sklenili iti v Vranovo. In kaj je ^Jišala... kaj poizvedela ?
"Ti. koliko hlapcev imate pri vas?' je pred pragom vprašala Vanda svojo spremljevalko.
"Dva", je odgovorila gospiea 11 ad os! a vova.
"Dobro. Pojdiva po nju. Pa bo-* Jemo te navidezne Rujaiice pričakali na njih potu v Vranovo v gozdičku v zasedi io jih lepo ujeli, potciu pa izročili nadknezu."
Ilišni hlapec je pripeljal iz -hleva osedlaua konja. Vanda in nje premi jeva tka sta skečili na nju in kljub siloviti plohi zdirjali proti Vrauovemu. Slavina je pa potiho hitela povedat njun pogovor "ru-ja-nski" trojici v stransko sobo. (Dalje prihodnjič).
Za smeh in kratek čas.
Vedno trgovec.
Nekoč sta šla skozi yozd Žida Abraliani in Moric. Sredi gozda sta srečala roparja, ki jima je odvzel vse. kar sta imela vrednega pri sebi.
—	Gospod ropar — je rekel Abraham — zdaj sva v vaši cenjeni oblasti — niti v jrlavo nama ne pade. da bi pobegnila.... in najino premoženje je zdaj vaše premoženje. — Samo nekaj vas prosim, gospod ropar: "Dovolite mi. da še enkrat potipam svojo denarnico."
—	Dobro — je rekel ropar in mu izročil denarnico.
Abraham je potegnil i/, nje bankovec za tisoč frankov in ga dal Morieu rekoč:
—	Kaj ne, Moric. jaz sem tebi dolžan tisoč frankov. — Na, tu-ki:j jih imaš!
Kar je ostalo.
V nekem železniškem vozu je bilo več potnikov, od katerih sti: se pa posebno dva razlikovala drag od drugega: prvi jc imel ve likai:sko plešo, druin pa popolnoma rdeče las«1. Kljub ponovnim poizkusom rdečelasca ni m<»gel priti \ tek razgovor in zato je sklenil, da se pošali na stroške plešea.
"Povejte mi. ali 111 mogoče pošla naravi zaioga lesa. ko ste bili ustvarjeni ?"
"Nikakor ne. mladi prijatelj . j" menil stari gospod, "samo rde-ee lase so bih še na razpolago toda te sem hvaležno odklonil. k»*r so več j idel znak širokous« n.o-sti iu instrpnosti."
Dokaz
"<>h. kako >em nesrečna". je tarnala mlada soproga svoji materi: "prepričati sem se morala, da mi mož ne zaupa."
'*T«»da. dete. kaj pa je storil?"
"Well, saj vendar veš. da sem danes prvič kuhala zanj. in tu jc povabil znanca, da je / nami."
"No. |jii saj to vendar —"
Znova so oblilc solze mlado ženo.
"Da", je zaplakala končno, "pomisli vendar, znance, katerega jc po\abil na kosilo je zdravnik!"
Kako si pomagajo.
Kilautropično navdahnjen doktor medicine nekega mesteca v peimsvlvanskeni premoga rsken' okraju je podaril vsaki rodbini svojega okrožja toplomer in je ljudi poučil, da morajo strogo pa-| žiti na to. da toplota v sobah «12 prevelika. Tuintam se je tudi pro-, pričal, ako se ljudje ravnajo po njesrovein navodilu: tako je vprašal nekoč neko ženo, če skrbne 1 opazuje toplomer.
"Gotovo, gospod doktor: toplo-j iner sem obesila tam na steno it vedno pazim, da živo-srebro n. pride previsoko."
Dobro; in kaj storite, če kaž< živo srebro nad sedemdeset sto Pinj?"
*'Potem — potem sname m to plomer z žeblja In ga obesim preti okno, dokler se n* ohladi "
1^^^50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na. katerikoli moški boleani, pišite po našo brezplačno knjiiico. ^^J^H^HH^J^PH^B^^I V tej knjižiei lahko ritatc, kako se n ožje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena ^Ka Vm(V^l kri mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, S^BlIlJl IH nad aha, neprebavnost. zapeka ali konstipadja, katar, zlata žila, revmatizem,
okorela jetra in želodčne ter meh urne bolezni, vspešno zdravijo privatno doma in x majhnimi stroški.
^^HHHSm^^l	Trpite li na bolečinah v križn in v zj;il)ih. na glavobola, izgubi teka. kislini
v želodcu, povračanju hrane, bljuvanju, žoK-nern ribanju, nečistem jeziki«, mirJ-ii I ■ V M M ij	ljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem razburjanju,
nervoznosti, razdraženosti^in ^labogti ob jutrih, črnih kolobarjih pod očmi. izgubi volje, sramežljivosti in pla^nosti v družbi, bojazni in na pre(»adenosti f Ti sim-ptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje- kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga l^HH^H^^HHB k zdravju, moči ia kreposti.
Pošljite* kupon za brezplačno knjižico.
DR. J. RUSSELL PRICE CO.. 8.902Madison A Clinton Sto., Chicago, XU.
Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico.
Ime....................................................................................................
Naslov . . . . ............................................................................................
VABILO na
PRVO PREDPUSTNO VESELICO,
ki jo priredi SLOV. MOXHA.M GODBA dne 20. jannarja 1917
v dvorani društva ''Triglav" na Moxhaiu. Pa. Vstopnina za moške fl.OO. dame so vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje kakor tudi brate Hrvate iz Joh;isto\vna, Pa., in okolite. da sc naše veseliee kolikor nn^oče v obilnem številu udeleže. Godba nam bode igrala vsakovrstne komade in tudi novi Mo\ham orkester bode sodelovati pod vodstvom f«. lenari j;: Krai.j-i-a. Torej, fantje iu dekleta, ne pozabite gori oniciijeni ve«"cr k. r na veseliei bo«le prijetno. Za svi-že pivo in prigrizek bodo skrbe! (11-15 la—1)	Odbor.
R;'d bi izvedel za naslov svojih dveh bratov JOSIPA in ANTONA ZKVX1K. Doma sta iz Velike vasi. far a I^eskovec pri Krškem na Dolenjskem. Anton mi j<- pi^jil še leta ]!>1.*> zatlnje pis rno iz Chhieaga. III., in zdaj ne veni. kje se nahaja. Prosim im*-njene rojake, če kdo ve za ka-^terega izmed mojih br.itov da mi naznani njegov naslov, ali j njj si- pa sama javita svojemu] bratu. — Frank Zevnik. Box \Yvami. Pa. » l i IG—1; 1
Iščem sorwlnike FRANKA. ANO I in ALOJZIJA GRI IIAR. Domu so ir. St. Jerneja na Dolenjskem j in se nahajajo nekje v Ncw'j Vorku. C"e kdo ve za njih na- l sb»\. prosim, naj j;a mi 11 a zna-ni. aii naj se pa sami javijo. — x Anton linlik. liox ltil. I'etwe- , mer. Pa.	(13-16—1; 1
- 1
ROJAKI IN ROJAKINJE!
Ako hočete dobrega čtiva, dnevnih vesti, pouka in šale. se pred-plačajto 11a prvi slovenski dnevnik v Ameriki, "(ilas Narod;*".; S2 Cortlaudt St.. New York. N.Y Stane samo tri dolarje za vse leto.
POZOR ROJAK I
MnJaiNtall« -—»Utt mm. Int. luc. kakor tod ■■ —<fc« brk* ta bndo. Od I— ■ mazila Krut«jo v MIh tadaih krmni swtl ta dofcp luj« kakor tadl —nfH-n krasni brki la brada ta aabodo odpadali ia ! oairelt. Rmutncm. ko^ bol al! trsanje r rokah, aotrah ia » kriia. t oamih daah pacobuR* oadra- I rim. raw. opekline, bala. ton. kmu in frriat«. , potne noe* kurje oteu. Ktbiica t par dneh po-- polnoč« odatranitn. Kdor bi tnoje tdravila brez
I uspeha rabil mu jamčim u Sa 00. riliic lak c j po etrft. ki n takoj po»l'mi iKtonri
K rum žepni KOLEDAR za leto 1917 , dobite ako pošljete 4 cente za roitnino.
JAKOB WAHCIC. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
HARMONIKE
kod 1st kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker aem fe nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem i^niu. V popravek vzan n kranjske kakor vse druge harmonike ter računam i»o delu ka-koršno kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
M m
ywjl	m
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naroč nino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko-
Uredništvo.
VPOŠTEVAJTE.
AkO	za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-
cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd. Ako želite objaviti krst, ženitev, žalostinko itd. Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe. AkO želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ
"GLASNARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši iu naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane......................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane.............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New xo.-k, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo proda« jalca, zakaj nL Posebno velike važnosti je za vsake ca uri naročilih po pošti.	/
GLAS NARODA. 13..JAX. 1917.
i Grogov Groga,
—
J 9 (Nadaljvanje).
/	II.
Vasi, h kateri pripada Cirozo-j va hiša. m* pravi na Kretnenicab; toda hiiia ne *toji v vasi, ampak kake pol ure hoda uddaijena, na I samoti. Vas sama stoji na dednem bregu Vitiee. dober četrt ure hoda' nad reko.
Ob ti visokosti se namreč vleče strmina nekaj kilometrov na dol-treni, da m> tla skoraj ravna in se lahko obdelujejo v njive in trav-! nike.
Nad vasjo se dviga zopet strma gora, nerabna za obdelovanje in! služi vašeanom le kot gozd. pašnik ali kot praprotniee. Na obeh straneh vasi. blizu pol ure daleč ste še dve vasiei podružniei. Gorenja vas in Dolenja vas. obe spada joei k Kniueniski župniji, ker. je tako dalee zemlja enako usod-, na za naselbine.
Onkraj vode se delajo ob uado-i Iu tudi take po^ee. kakor na Kre-1 metliški at rani. toda va*i ali večje' skupne naselbin«' tam ne more biti. ker se vsak dober .streljaj tla z hudouornikovo strugo pretrga io. ter take eela plai doline v pre-' dale razdrli. Na vsakem takem griču med dvema strugama je po- ! samezna kmetija ali koearija; ti i griči se potem imenujejo po last-, niku ali pa narobe, kakor Tični-! karjev. Petelinov. Prikrajinski. Grintovaki trrič in tako dalje, in i enemu teh gričev, skoraj liaspro- j ti Kreinenieam m« pravi Grogov! grič. lastnina našega Groge. In ta! grič kaže tako prijazno liee kot bi bil nalašč za tako prijazno družino zrastel iz Vitliee.
O j ti prekrasna Vitliška dolina! Kes tla nima široko listnatih vinogradom, ne prostranih plodovitih pol ja; nima ponosnih grartov, ka-' koršni se šopirijo ob deroči Dravi i ali po Dolenjski strani, ne belih j mest. kakršna so prisedla ob bistro j Savo, ne rajske krasote leškega je-' zera; tudi ue divje razpokanili skalnatih velikanov, kakoršni j spremljajo teinnozeleno Sočo odi njenega izvira dalee proti morju, velikanov, pred katerimi navdaja sveta groza človeka st rmečega nad mogočno roko. ki jih je naredila.! Kes da vsega tega tam ni. vendar j ima svojih lepot, katerih nikdo ne j pozabi, ki jih je videl.
Le ti je tam zibelj tekla in se ti je bilo ločiti, moral >i pesnikom. Živo čutiti:
Oj z Bogoui domovinski svet
<>j z Bogom ti planinski evet, i
Nebeški čuvaj vas vladar.«
< e >e napotiš od oudot. kjer sej izliva Vitliea v večjo reko. navzgor. greš najprej mimo bobneee-ca slapa. Iz višine padajoča Vitlič-na voda kipi iz cr l oboe i ne kakor la-nek prah in vzdiguje belo peneče oboke, kakor bi bili iz kamenja zidani, solnee pa vliva na vodene stolpe mavrične barve in spreminja kaplj«- v živo blesketajoče drago kamenje.
Od tod navzgor m- pomiri Vitliea in teče počasi. čeravno bi elo-vek sodil p«t močnem šnmenju. da mora biti d«-r«»ča : šumenje je le slišati. ker pluska voda ob kamenje, s katerim je reka kakor posejana.
Dolina ostane kake dve uri dalee široko dprta. Tako daleč segajo tudi vasi. blizo po pol ure sak-nebi. Od tod pa stisne dolina, g. re mole na obeli straneh proti, n >hu. veejidel strme kakor malo j nagnjenje deske, tako tesno sku-j paj, da »e vidi le ozek izrezek ob-j nebja. Zato pa tudi štiri ure dalee j ni vasi ob eesti. le redko se vidi siimotna koča.
Vendar kaj ni zapuščen. Več-j krat zagleda popotnik vrh košato' obraščeuc gore. prav na robu, be-1 lo eerkvieo, zdajpazdaj zavije le- • po posuta vozna pot v strau. znamenje. da je večja naselbina vrh gore ali od zadaj, zdaj se vsuje v Vitlieo iz te. zdaj iz one strani potok. iz stranske doliniee se pa bli-iei kupček hiš. ali pa velik kotel obdelanega polja, ali zelenih seno-; žeti.
Marsikateremu teh potokov dela družbo glasuo šklepetajoči mlin. iu kjer je mlin, tam morajo biti tndi ljudje. Nedaleč pred Kreme-i nieami se razeepi rest a na dva, pramena, katerih prvi pelje na levo, v trg Žrjalovo, drugi pa narav-, nost naprej ob Vitliei. pod Kre-; menicami, mimo brvi, črez katero •e bodi na Grogov grič. Na brvi: stoji ovenčan kip swtega Janeza Nepomučaua. kakor bi hotekreči:'
^Ut greš
k G rogov im, le ne govori p revne, ee «e jim nočeš zame-
činega izvira pozdravlja popotnika iz hribček a romarska eerkev. do katere pelje devetiudevetdeset stopnie. Po teh stopnicah hodijo romarji, ki prihajajo od blizu nil dale-'* na božjo pot. veejidel pa' koleniii do eeikve. izprositi si liii-j ' 'osti prh Prečisti.
Koj za Grogovim gričem sto j i v | vodi. t'i še taiio plitvi, da se lahk >' prebrodi, silna skala, tako velika, j j kakor nobena hiša na Kremeuieah.! ^'se kaže. da sr je bil enkrat kes J ijore odirgal in je padel v Vitlieo Pravljien pa ve o ti skali to zgod-bor
Ko so bili našli na tistem hrib eeku čudodelno podobo Marije' •Jeviee je takoj zaslovela dalee i na okroir iu sklenili so. zidati tam eerkev.
Vsakdo, ki je priroiual tu sem. je mrral seboj prinesti kamen in samo iz takih prostovoljnih bremen naj bi s«.- postavila eerkev v čast Materi Božji. Nosili so več let in že je bila eerkev skoraj gotova. Kar prinese po Vitliški dolini še kamen orjaška dekliea. ki je bila tako velika, tla je stala z eno 110^0. nad Kremeuieami. z drugo naj Giintovšekm griču in tako stoje iz Vitliee vodo pila. kamen, tako velik. <lil bi ga dvajset vol ne bilo moglo prepeljati. Za Grogovim irri-com jo sreča romar iu jo vpraša :
''Deklica, kam neseš silno breme!"
"Za hišo Zveliearjevi Materi, hočem ta kamenček podariti", — pravi ona.
Komar ji pa pove. da se ravno i via.'a od tod kamor je namenjena.
"Zjutraj sem se napotil tje*\ i je rekel, "iu onrtal sem k amen j.! Vsi so mi odsvetovali in mi rekli, j da ne pridem živ tjekaj, ker sem bil £ prsih bolan, za .smrt bolaa.' Res težko sem donesel, pa glej, kako me je obdarila sveta Mati za trud. vračam se zdrav ko ribalj Toda že krije streha lepo cerkev, t zadnji kamen sem prinesel."
Žalostna, da pride prepozno, jc odložila na to vest kamen na mostu, kjer še zdaj stoji in je odšla, i Nikdo je ni več videl. Se danes, n. a žejo domačini popotniku srlad-i ko izdolbljeno mesto jerbasovc ve-j liki.sti v skali in pravijo, da je sta j la v tistim koncem skala na glavi i orjaške deklice.
Kje da je pravzaprav ta Vitliška !o!ina in Kremenice, utegne morda kdo vprašati. Na zemljevidu se; najdejo; na tistem zemljevidu, ka teivga imajo vojaški višji za vojsko tla najdejo vsak kot. ee bi bi-1 lo treba, je celo Grogrova hiša in! bi v do njegovega griča in še kaka manjša reč s pičico zaznamovana.) toda imena so drugačna. Pravih imen nočemo povedati; saj ni.' da b: moral vsado gledat hoditi, ali pa da bi kak neotesanec celo s prstom na Grogrove kazal in bi se morali pošteni ljudje sramovati.
Toda vrnimo se vendar k Gro-j gov i m.
G rogova domačija je srednja, kmetija. Na Kreinenicah ločijo ljudi po njih premoženju na šeste-ro. to so: Veliki, srednji in mali kmetje, veliki iu mali kočarji in irostje. kolikor imajo parov vol. ali kočo z zemljiščem, ali samo kočo. ali pa še te nimajo, da jim jc za malo letno mitnino v tuji koči sta-i novati. ali. kakor pravijo, jroslo-' vati. Torej srednja kmetija jc j kmetija z enim parom trdnih vol! in z enim parom junčkov za lažje j delo. ki mora popolnoma dorasti. j prede 11 j večja vola prodajo.
Hiša irleda kakor začudena ženska z visoko ruto na glavi čez Vi-' tlieo. Na licu pa ni nikakega vhoda. tudi ne odzadaj. pač pa na o- i beli straneh vrata, da se lahko od ene strani v hišo pride ni ua drugi odide.
Pri sprednjih večjih vratih vodijo lesene stopnice v gornji del hiše; pod tsopnieami stoji velika omara, v kateri se hrani vsakovrstno železno orodje, sekire, tesla, ve-1 rige. žatlakc. rovniee. krivatice. motike. srpi. žeblji, kladva. in sto drugih reči.	treba, v lepem
redu.
Sredi veže stoji široko ognjišče, pod njim votlina, pcpelnjak; kadar se ta votlina napolni, st rosi jo pepel po travnikih. Ognjišče se le malo rabi. ker kuhajo tudi poleti le v peči. v katero se lahko pogleda ob sprednjem robu ognjišča, kakor veliko duplo. Pravijo, aa v peči manj drv pogori in na peči je treba večkrat kaj posušiti: zato izpolnjuje ognjišče svoj poklic le, kadar smodijo, ali perilo žehtajo. V kotu stoje burklje. loparji in mahovo omelo. v omari pa, ki je koj zraven v steno vzidana, dolge vilice, kuhavniee, zajemalke, ma-tuči in kar je drugega potrebnega kuhinjskega orodja. IhHM ognjišča aa nsslsnjs velik nan kotel, ki vsak vjgjgur P£*v
debelo žlobodra živalim na veselje, ki drugo jutro pojedo, kar »e Je predvečer skuhalo. Zadnja polovica veže je od zgoraj na obok zidana. poti obokom se pa vidi vrsta drogov, od dima do cela počrne-nih. O Božiču visi ua teh urogih nekaj, česar se hišni maček kar ne more nagledati, namreč dolge vrste mesenih klobas, stisnjenih želodcev, jetruice. krač in druge ta ke robe.
Iz veže je na obe strani po dvoje vrat. na eno stran v glavno izbo iu malo sobico, ki imate tudi med sabo prehod na drugo stran v dve srhambi. Glavna izba ima na dva kraja po troje, precej majhnih o-ken. drugim dvein stenam so pribite klopi, krog peči eefo dve po vrsti; v kotu za mizo visi podoba Križaucga, ob stenah podobe svetnikov. na steklo slikane, že zelo stare, kar kdo pomni, vedno tiste, in ravno tako stara ura z velikimi rdečimi rožami na čelu; druge si. re je po izbi tudi dovolj, ob vsakem letnem času drugačne, po zimi viter. količev, košev, kolovratov, po leti pa poljedeljskega orodja. Mala sobica zraven, iz katere se vidi črez Vitlieo, kakor iz sprednje izbe, je gospodarjeva spalui-ea. Shrambi iz veže se rabite, prva za zelne kadi in svinjsko Kuho, druga pa za mleko, skuto iu maslo. Od zgoraj ste še dve podstrešni sobi — ne celo nadstropje, ker to bi preveč davkov pobralo — prva spalnica za deklo in Marjan co. druga za mladega Grogo.
Sploh nima hiša nič kaj posebnega. Večina Kremeniških hiš je Grogovi zelo podobna. Zidali so jo morda pred več kot poldrug sto leti. pa je še trdna: štiri čevlje debeli zid se ne posuj e tako kmalu.
Hlev je od malih hišnih duri nekoliko v grič nazaj potisnjen, da se s hišo lc na enem voglu malodaue dotikata.
Koj pri tem voglu je vdelana liniea. ki se odpira in zapira. Tu notri vsipajo krmo svinjam, ne da bi bilo treba v hlev hoditi. Take liniee so tudi podolgoč skozi in skozi pod skednjem in za njim: pri teh se pa govedi spušča klaja v jasli.
Ostali prostor med skednjem in med koncema teh linic se napolni vsako leto celo do stropa s sldmo in senom.
Ponosno iiokoueu spet stoji pred hišo kozolec: precej višji kot hiša ali hlev; osem zidanih z apnom pobeljenih stebrov se kaže kakor osem nog velike živali. Ta je. kakor vsa druga poslopja s slamo krit. Pač ni gosposka streha, ustreza pa bolje, kot opeka; po zimi nekoliko greje, po leti brani vro čini, da še ne govorimo o stroških.
Na spodnjem delu polja jc največ sadnega drevja, zato stoji tam sušilnica za sadje, katero v jeseni, če količkaj drevje obrodi, več kot mesec dni neprenehoma kurijo. Pod poljem leže precej strmi travniki. katere kosijo po dvakrat na leto; obe košnji, pomladno sen© iu jesensko otavo spravijo v .svisli blizo brvi čez Vitlieo, ker bi na hlevu ne bilo prostora; spomladi kadar poteče krma v hlevu, jo prevozijo od tod po vožnji proti domu.
_(Dalje prihode j ič).
SLO VEnrairn. a mvptv a MffiCl
KOLEDAR
sa leto 1917
se dobi pri sledeeili zastopnikih:
Anton Hren, Steelton, Pa.
Anton Osolnik, Luzerne, Pa. Jos. Peternel, "Willock, Pa.
Frank Jakše, 112 Marehant St^ Ambridge, Pa.
Frank Novak, Greensburg, Pa.
Val. Babicli, New Alexandria, Pa.
L. Hribar, Bessemer, Pa.
Jerry Koprivšek, 411 Church, So. Bethlehem, Pa.
John Demshar, Burdine, Pa.
John Paj k, Conemaugh, Pa.
Frank Demšar, Manor, Pa.
J. Polanc, 409 Ohio St, Johnstown, Pa.
Anton Valentinčič Farrell, Pa.
Frank Gabrenja, Johnstown, Pa.
N. R. Jakopich, 1037 Feralta St. N. & Pittsburgh, Pa.
Zvonko Jakshe, 814 Tripoli St~, Pittsburgh, Pa.
Ignac Magister, Pittsburgh, Pa.
Matt. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
J. Jovan, West Newton, Pa.
Jos. Skerlj, Turtle Creek, Pa
Anton Jerina, Claridge, Pa.
Mat. Kamin, Forest City, Pa.
Frank Trebetz, Export, Pa.
Vide Rovaniek, Conemangk, Pa.
Pqgppfaica Pnnk 8akaer*
Starokrajski najboljši zdravniki
f^W Specialist \
^WT^^ Slovenec, ki potrebuje dobrega r.dr»viuka. ir.ajr.e-	j
^^gamijS^^^^^^ r.ite Zdravniški- prakse in dela. naj ne ohm.- na na« Mi ima-	I
mi kletne skušnje » zdravljenju vseh rajnih moških bolezni	J ter jamčimo popolno ozdravljenje. Zantrupijcnje krvi nemoč
vratn/ImiJ!?^?!!^obsevanja, močno publjcnje senčna, izgubo možatosti' vaako-	4
EUROPEAN MEDICAL OFFICE	!|
311 Smithfield St	Pittsburgh, Pa. i
Na« p roti poj-te.
I Veliki vojni atlas I
i 1 E vojskujočih se evropskih držav in pa ko- \
1 lonijskih posestev vseh velesil. \
K	4
I	Obsega 11 raznih zemljevidov.] |
I	STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.00 ^!
|	VEUKO STENSKO MAPO, NA ENI STRAJVI ZJE- \
i	OINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI 8 VET, . |
I	CENA $1.60. ^
I ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-	\
I	MACUE Z MEJO AVSTR0-00R8KE Z ITALIJO.	|
|	GENA JE 15 CENTOV.
I	CENA SAMO 25 CENTOV. '	^
g i I	Naročila In denar poiljits na:
i Slovenic Publishing Company \
I « Cortlandt St,	New York. N. T. ]
i i i a00 it I
i isz p =	s t « .. s i 1
m	B C^ s a .	Cd -	S
B | * S	b s || j|j
3 1E	" 8
Kadar je kako drnitro namenjeno kupiti banders, ustav«, ncalja .udbene lnštramente. kape itd^ ali pa kadar potrebujeta uro, TerlUoo, prlreek«, iretane Itd-, ne kupite prej nikjer, da tudi nas m cene rpraiata. Upralaaje Vai ■tane le 2c. pa d bodete prihranili dolarje.
Oenlke. Teč vrst poilljamo brezplačno. PlSlte poni
IVAN PAJK, & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA.
t
l Zaupaj, pa vedi komu! ^
f	Gamiiliraui. «la moja vina n.-iraviin. kt*r n«» prinlajmu dni^ih kot
t	najl>oljš«»s:i oliijskt-^a groz«lja doma f>rt^aua vina, v>ake vrste in n uo	a
£	ua delielo so s!o(1«mV :	^
L	iH'lawaro in Catawba, zlate barve........$1.«nl salona
. r	CoiMuni. rtlert' lane......................|n. Tih-, salona	^
, i	zji 1<» ^alou |k»xm!o raeunaiu $1.00, zji ~s> jraloii jki $1.."i<». j«ri vet-jib uaro-	•*
f	čilab je pa i*>s<Kla zastonj.	^
t	TROriNJKVEC in DKO/MK.	^
r	Carantiran. elst. »Imiia žgan. najl>oljši, ki ste gjt k<laj |»ili velja	^
^	ga Iona $::.00. $Tt.r>0 in $:i.73. Na deltelo «m1 Hi ^:i!oii naprej jm.	galona.	^
j I	Nari»»Iilu priložite denar ali i«ji money order.	-
|	Louis Knaus
L VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DOMA Kl IIANEGA ŽtiANJA « t	3908—3916 St. C lair Ave.. Cleveland. O.	I
I Phone: Central -1044 K.	-
A	.
I ...............................4
\	ŽGANJA	I
R	pošiljam na vse kraje naravno iz tovarne po sledečih eenah: m Rdeča žganja i»o $3.00 nalun, 10 galunov za $10.00. R Rdeča žganja i>o $4.00 galon. 10 galontiv za $27.50. K Troplnjeve<' in Slivovlea |>o ravno istih cenah. m Kdor želi vino ali piva naj piše jk> cenik. Express ali freight pla-
ff	Cam jaz ua vseh pijačah, razen pive.
ff Opozorjam posebno prebivalce v Coloradi. da si naročijo pijače za l
Ž*	naprej. Deželni odbor se pripravlja, da priredi postave proti pošiljat- I vam pijač v Colorado. ča«a je malo.
g	JOHN LANICH
j J^BOX 108. GATEWAY STATION.	KANSAS CITY, MO. !
I EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR I
i; j|	(Notary Public)	| \
v GREATER NEW YORKU	g
I ANTON BURGAR I
i 1; 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y, |
; | j |	IZDELUJE IN PRESKRBUJE
S vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti |J ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle-1 m i de datuma izkrcanja ali imena parnika. j, ! Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno < i i	postrežem.
MODERNO UREJENA
mm KLAS MROM
52 VSAKOVRSTNE TISKOVINE 3 IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • •
DELO OKUSNO.
%
• • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
•	• a
UNUSKO ORGANIZIRANA.
•	• •
posebnost SO|
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
vsa naroČila pošljite na:
' Slovenic Publishing Go.,
__82 Cortlandt St., Mew York, H. Y. •
wmmmmmmmam*
J. Resnik, Cleveland, O. -Chas. Karlinger. Cleveland, O.
Iu Balant, 1777 E. 29th St., Lo ! rain, O.
J. Kumse, 1735 E. 33rd St, Lo rain, O.
Matt. Slapnik, Collinwood, O. An t. Kikel, 1116 Franklin Ave., Youngstown, O. Frank Hoeevar, Bridgeport, O H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave. Sheboygan, "Wis.
John Stampfel, 827 Indiana Ave. Sheboygan, Wis.
Aug. Kollander, 575 Reed St. \lihvaukee, "Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. John Oberch. De Pue. III. Mat. Ogrin, North Chieago. 111. Fr. Petkovšek, Wankegan, III. Frank Bambich, 1107^ N. Hi •kory Ave., Joliet. 111. Math. Komp, La Salle, 111. F. Cherne, So. Chicago, EL Fran k.Jurjovec, Chicago, III. J. B. Verbič, Aurora, 111. Frank Skrabec, Stockyard St., Denver, Colo. Peter Chulig, Pueblo, Colo. Frank Janeš, Pueblo, Cloo. John Germ, Pueblo, Colo. Mike Pencil, Ringo, Kans-Frank Režišnik, Cherokee, Kana. Rok Firm, Frontenae. Kaus. Peter Schooler. 613 X. 4th St., Kansas City, Kans.
Frank Gregorka, Little Falls, N. Y.
Karl Strniša, Gowanda, N. Y. Math. Kobe, Calumet. Mich. Fr. Križiuan. Chisholm, Minn. Jakob Petrich, Chisholm, Minn. Louis Perushek, Ely, Minn. Geo. Kotze, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Joe Adamich, Hibbing, ^finn. M. Grabrijan, St. Louis, Mo. A. Rudman, Indianapolis, Ind. L. Bolskar, Clinton. Ind. Fr. Vodopivec, Kitzmiller, Md-Gregor Zobec, Klein, Mont. Anton Justin, Rock Springs Wyo.
Jakob Laushin. 706 Kansas St.. San Francisco, Cal.
Gregor Porenta, Black Diamond. Wash.
ALI SE UČITE ANGLEŠČINO:
Ali vam ni znano, ako ne znale angleško jjm'onti. da st^ vodni tujec v tej deželi? Nam je znano, da človek, ki govori deželni jc-zik. si lažje pomaga do boljše slu žbe. Pišite /a pojasnila na: Slovensko Korespondenčno Šolo. 6204 St. ( lair Ave.. Cleveland. (>' 2x v. t1
Zadovoljni učitelji.
Mestni šolski svet je odobril . točko za 10 odstotno povišanje ! plače vsem učiteljem in učiteljicam po javnih šolah v Pitts-burghu. To povišanje stopi v veljavo s 15. januarjem t. I.
. Važno za priseljence!
Državni dela viki departm«
j Združenih driav j« odprl aro; j i rad oa 240 6. 79. St., med 2. ir ; 1. Ave. t New Torku. Urad jt ►d p rt v tak dan od osmih dopol Ine do osmih zvečer, ob aedeljal n praznikih pa od desete ure do \ poldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, audit uaseljencem nasvet, pouk im po •noč, in r.eer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi poare dovalnica za delo in deluj« spo razumno in v sveči s delavskin lepartmentom Združenih držav. Za storjene usluge ni treba pla , ievati nikakih pristojbim. ^iita ali na pridite ošabno t
Dr. KOLER,
i 633 Pena Ave., PittsWfh' Pr.
EDr. Kotar > amJataralM slo venafcl sdravnlk Sp«ct|altst
▼ PlttlbDTfhO ki Ima lSletnr prakso t adrav Uenju tajnih me UČlh bolezni.
Slflli« aU sa-•trupljenj« krvt sdrBTl m Klasovi _	el dr. prof. Erllcfc
C« Imate mozolje ali mehurčka po telesu, t Krtu.Izpadanje las, bolečine * kosteh, pridite in Izilatil vam bo kri Ne Čakajte, ker ta bolezen ae neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavae ali tri-per ln tudi vse druge posledice, ki na stanejo radi lzrabljivanja aamega aebe Eufienje cevi, ki vodi iz mehurja os dravim t kratkem času, Hydrocelo all kilo ozdravim v SO urah in sicer hres operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole Tine v krilu ln hrbtu ln včasih tudi pri apuftčanju vode. ozdravim a goto-vojstvo.
Heumatlzam, trganje, bolečin«, otekline, arbečo, ikrofle In druge kolnt bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krv4 ozdravite v kratkem času lp nI potreb-l»fatl__
\ Dr. LORENZ, j
A Jaz sem eilini hrvaško govore*- m k Či špc*''alist niošklh bolezni v a X Pittsburgh u, Pa.	f
• T Uradne ure: dnevno od JI. do-▼ poldne do 8. are zvečer. V pet-§ kib od 9. dopoldne do 2. popoldne, i Nedeljo oil 10. dop. do ~ popol. I ipeelalist moških bolezni. T	DR. LOBENZ,	1
^Wl^enn Ave. II. nadst. na nlleo.