Štev. 78. V Ljubljani, ponedeljek dne 18. marca 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v Hprnvništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za mozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: ■•v - mk rr-ij Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • 09 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. ::: Odpadniki. Ako se pri nas človek čez nekaj mesecev Povrne v svojo milo domovino — takoj začuti, da se je med tem marsikaj izpremenilo. Ne da bi morebiti Ljubljana zrastla za nekaj novih lepih stavb, ali da najdemo tu morebiti položene že prve temelje za slovensko vseučilišče, ali da se morebiti kje drugje kaže kak viden znak na-šega napredka — ampak druge izpremembe misli m. Greš po ulici in zagledaš Človeka, s katerim sta pred nekaj meseci še skupaj pila, mo-rebiti se je celo navduševal za slovensko Ljubljano in je proklinjal klerikalce, ker v svoji ostudnosti zlorabljajo patriotizem. Z veseljem mu hitiš nasproti in ga pozdravljaš že od daleč — toda zavil je na drugo stran ulice. Misliš si, da je morebiti tako zatopljen v važna vprašanja slovenske politike, da pri tem niti ne vidi starega znanca in ga neče motiti. Saj Ljubljana ni velika, ako greš parkrat po ulici srečaš lahko vse ljudi, prijatelje in sovražnike, kar jih poznaš in ne poznaš. Toda ob drugi priliki zagledaš svojega znanca prav na vogalu in si misliš: sedaj se pozdraviva. Ne, on ne vidi nič, s povešeno glavo gre naprej. Zdi se ti, da se mu je upognil hrbet in tudi na obrazu je kakor izpremenjen. Zvečer izveš kje v družbi, da je presedlal. Sedaj ti je vse jasno. In drugič zagledaš drugega. Znanca z dežele. Pred pol letom je bil vsak dan napaden v .Slovencu". Zabavljal je čez farje in se je klel, da ne pogleda nikogar, kdor je z njimi. Mogočen in ponosen je bil njegov korak. Sedaj drobi naprej in najrajše bi ne pogledal nikamor. Dvigaš že od daleč klobuk: Bog te živi — — Ozre se in pomaha z roko: Mudi se mi, mudi — razmere, razmere, saj veš . . . Čez tri dni ga vidiš na kandidatni listi Slovenske Ljudske Stranke, kjer se sveti njegovo ime med drugimi. Ali pa srečaš znanca iz prejšnjih let in se spustiš z njim v pogovor: Včasih je govoril drugače, sedaj čutiš iz vsake besede resignacijo! Vse skupaj pa nič. Človek mora živeti, kakor mu kaže. Klerikalci gospodarijo, kaj hočeš. Ako hočeš izhajati, moraš biti z njimi itd. Drugi dan ga najdeš, kako pije v klerikalni družbi. Tako se godi dan za dnem in čutiš lahko to izpremembo. Takih odpadnikov je mnogo. Včeraj je govoril — danes je brat denuncijan-tov. Na licu mu bereš, da mu je neprijetno. Tudi pod Čuvajem na Hrvaškem so se godile Čudne stvari. A kam bi prišlo, ako bi bilo mnogo odpadnikov. Kako krepek je boj neomahljivih in značajnih ljudi, ki ih vidimo zdaj na Hrvaškem! Poleg obupanih odpadnikov imamo tudi »zavedne" odpadnike. Ti so namreč tako ponosni, da so postali bratje denuncijantov, da niti ne ozdravijo — sploh smatrajo poštenega slovenskega človeka za nekristjana, ki je tako zaslepljen, da ne veruje v klerikalne dogme. Dober in pošten človek se nad vsem tem ne bo spotikal. Vse to v srcu ne budi nevolje, kvečjemu smeh. Saj se zgodi tudi v Gradcu, recimo, da si imel včeraj še znanca, čez nekaj dni te komaj pozna in ti odzdravi nemško. Odpad-ništva je prav povsod dovolj — nikjer pa to ni najlepše znamenje za značajnost. Kakor nas ubija renegatstvo na meji, tako nas slabi odpad-ništvo v sredini. Odpada seveda samo velo listje, kar je trdnega, to stoji. Zato odpadništvo nas ne moti. Odpadništvo pa je znamenje ne le slabotne značajnosti, bojazljivosti in neodločnosti, na kateri trpi naš narodni značaj, ampak je tudi znamenje notranjih gnilih in korumpiranih razmer. Udati se mora le, kdor je slab in nezmožen in nirna tolike sile, da bi premagal razmere. V Beli Krajini so se postavili nekateri ljudje, ki jih je smatrala klerikalna stranka za svoje na lastne noge in se niso udali. Kako visoko se je dvignila nad njimi klerikalna pest. Boj nezvestobi, je zarjul razjarjeni »Slovenec" ven iz stranke s plevelom, ki kazi naš vrt, so rekli. Kaj bi bilo, ko bi hoteli od plevela očistiti vso klerikalno njivo? Odgovor: Kaj bi bilo, ko bi ne imeli Nemci na naši narodni meji re-negatov ? Drugo vprašanje odgovarja prvo. Da se ne bo mislilo, da je primera napačna, povdarjam, da je oni, ki se druži z de-nuncijanti prav toliko vreden, kakor oni. ki se druži z našimi narodnimi nasprotniki. Oboji opravljajo isto delo in po njih delih jih boste spoznali. M. Boj za samo slovensko šolo. Drugod po kulturnem in nekulturnem svetu. kjer ljudem ni prepovedano govoriti in učiti se v njihovem materinskem jeziku, ni treba takih pravd, kakor se je vršila dne 15. t. m. torej leta Gospodovega 1912 pred upravnim sodiščem na Dunaju. Drugod pravijo razumni ljudje: čim več šol, tem boljše. In dobre države so tega mnenja, da so imeli prav oni veliki možje, ki so trdili, da se mora vsak otrok vzgajati v svojem jeziku, v katerem je vzrasel. Tudi pri nas imamo neki podoben paragraf, ki sloni na onem temeljnem zakonu, da so v avstrijski državi vsi državljani, naj govore ta ali oni jezik, enakopravni. Tisti paragraf tudi določa, da ima država dolžnost ustanavljati šole, ako je toliko in toliko obveznih otrok. Ako pa država te svoje dolžnosti ne izpolni, imajo razne šolske družbe oz. za šolo sposobne osebe pravico, ustanoviti svojo šolo. Toda s paragrafi je včasih težava, ker se dajo razlagati tako ali tako. Zato je treba včasih bojevati velik in dolg boj za eno samo slovensko šolo. Zadnji slučaj pa je bilo treba popisati v posebni knjigi in jo razposlati v svet, da bi se naše koroške razmere bolje pojasnile. Potem bi morebiti zavezal jezik onim nemškim časopisom, ki si upajo trditi, da se Slovencem na Koroškem ne godi nobena krivica. V Vodeči vasi na Koroškem (okr. glavarstvo Beljak) se je napravila nova šolska občina, ki je obsegala Vodečo vas z okolico. Namesto da bi dežela sama poskrbela za to, da bi se v novi občini napravilo kraju primerno šolo, v kateri bi se vzgajali slovenski in nemški o-troci vsak v svojem jeziku, se ni na slovensko prebivalstvo nihče oziral in tako je bila Ciril-Metodova družba prisiljena, da se je odločila v Vodeči vasi postaviti svojo šolo. Predložila je načrt okrajnemu glavarstvu, ki je načrt odobrilo. Za dovoljenje pa je prosil tudi »šulferajn«, da ustanovi svojo nemško šolo. Ciril-Metodova družba je kupila prostor in je pripravila že ves materijal za zgradbo stavbe. Občina Vodeča vas pa je pri koroški deželni vladi vložila pritožbo proti slovenski šoli, češ, da načrt in prostor nista primerna za šolsko poslopje. Visoka deželna vlada je deloma pritrdila tej pritožbi in ministrstvo je soglašalo z mnenjem deželne vlade. Proti temu se je Cir. Metodova družba pritožila na upravno sodišče. Upravno sodišče je ovrglo mnenje vis. deželne vlade, v kolikor se tiče opravičenosti okr. glavarstva, da odloča o stavbnih načrtih, pritožba slovenske šolske družbe pa se je za- vrnila kot neutemeljena. Stavbni red koroški z I. 1866. ne odloča namreč nič natančnega, kdo ima odločati v privatnih stavbah; zato so vzeli na pomoč češki stavbni red iz 1. 1864, v katerem je vprašanje glede javnih in privatnih ljudskih šol natančneje rešeno. Tam se pravi, da so javna poslopja le državna, deželna ali občinska, ali je torej kako šolsko poslopje javno ali ne javno to odločuje oseba onega, ki jo zida. Ako je to vprašanje rešeno, potem ima okr. glavarstvo v zvezi z okrajnim šolskim svetom pravico odločevati, ali je šolsko poslopje primerno za šolo, ali ne. V zadevi stavbe same, pa ima pravico odločevati občina in je torej občina v tem avtonomna. Iz tega sledi, da z raznimi izgovori občina lahko zabrani zgradbo šolskega poslopja. Tako mora torej iskati naša šolska družba pravice od stopinje do stopinje, prav tja do najvišjega mesta. Tam zvlečejo stare bukve skupaj in iščejo raznih paragrafov in določb; o tem pa nihče ne misli, da je med tem — slovenska mladina brez pravega pouka. Na Severočeškem je bila pred par leti češka šola na nekem podu ali skednju, tako. da so jo morali fotografirati in pokazati celemu kulturnemu svetu, predno so jo nadomestili z boljšo. Takrat ni nihče videl stavbnih in drugih redov, ki določajo kakšno naj bo šolsko poslopje, javno ali ne javno in kje mora stati. Sedaj, ko je treba zidati slovensko šolo, je pa toliko važnih paragrafov, da se da iz njih sklepati, da je boljše, da segnije pripravljeni les, in stavbni materijal tam na kupu nego da bi se iz njega postavila šola, v kateri bi se vzgajali slovenski otroci, ki so avstrijski državljani. Pri nas je menda iz samih paragrafov zgrajen plot, preko katerega se ne pride do pravice. — Ker se za njimi skrivajo ljudje, ki čuvajo — sveto Pravico. Naslednik dr. Škarde. V čeških političnih krogih se sedaj razpravlja vprašanje, kdo naj prevzame po smrti dr. Skarde vodstvo mladočeške stranke. Praško vodstvo stranke se pogaja z mladočeško parlamentarno organizacijo. Na obeh straneh se povdarja potreba, da stopi na čelo stranke previden taktik, ki bo znal v Škardini smeri voditi tudi nadalje mladočeško politiko. Najresnejši kandidati za to mesto so dr. Pinkas, dalje praški župan dr. Groš in bivši trgovinski minister dr. Fort. Splošno se smatra, da bo izvoljen načelnikom stranke dr. Fort, ki je sedaj ena najodličnejših oseb v politiškem in parlamentarnem življenju mladočeške stranke. Položaj na Balkanu. Iz Sofije prihajajo jako vznemirljiva poročila o gibanju turškega vojaštva ob turško-bolgarski meji. Turčija koncentrira vedno večje vojaške čete ob meji, gradi obmejne utrdbe. ter se pripravlja za vsak slučaj. Priprave Turčije so pa izpodvizale tudi Bolgarsko, da je začela kar najresnejše misliti na obrambo. Te dni je odpotoval iz Sofije v Plovdiv sek-cijski načelnik bolgarskega vojnega ministrstva v spremstvu dveh štabnih oficirjev da se poda odtod na turško-bolgar-sko mejo. Inšpiciral bo tam obmejne bolgarske čete ter dal posameznim komandantom potrebna navodila. V istem času je poslalo bolgarsko vojno ministrstvo tudi večjo zalogo municije in orožja. Ministrski svet je pa sklenil. da ustanovi na meji nekaj novih garnizij Glose. 55. V hrepenenju po ljubezni, lepa Vida je čez morje pobegnila — bili so-Ii lepši časi, — ko se je vrnila? — 56. Na Dunaju je »Zvezda« in v Gradcu »Domovina«, v Ljubljani — tega ne povem — a v Trstu — korenina. 57. Kakor je treba svoja gesla, za sebe prav prikrojim: na Dunaju naročam čevlje, na shodu vpijem: Svoji k svojim. 58. Z ljubeznijo in trudom smo »Matici« podlago dali — sedaj — kaj bi govoril — od takrat — smo »napredovali...« 59. Izrazov ljudske volje, kaj kmet o strankah sodi. ne kažejo najbolje: »sijajno vspeli« shodi. 60. Da se število padlih mož prikrije, da strah ostane daleč proč od praga, zmagalec se na prsa svoja bije in kriči: sijajna zmaga! ter že izdelal novo razpredelbo polkov, ki do-spo v najkrajšem času na svoja nova mesta. — Iz Cetinja pa se javlja, da so se tam mudili odposlaniki albanskega plemena Malisorov. ki so stavili na črnogorsko vlado vprašanje, kako stališče bi ta zavzela v slučaju novega albanskega ustanka. Črnogorska vlada je izjavila svojo popolno nevtralnost, ter povdarjala. da nimajo ustaši pričakovati nikake podpore ali pomoči od Črne gore. Odpoklic Čarikova iz Carigrada. V ruskih poluslužbenih krogih se o odpoklicu Čarikova trdi, da je način njegovega odpoklica iznenadil javnost, a odpoklic sam je popolnoma razumljiv. Po odhodu zunanjega ministra Izvoljskega je bil Čarikov splošno imenovan kot najresnejši njegov naslednik. A umrli ministrski predsednik je na to mesto pozval Sazonova. Tudi v času bolesti tega se je mnogokrat imenovalo Čarikovo ime. Vendar se je njegovo imenovanje poslanikom v Carigradu smatralo kot nekako zadoščenje, ker je prišel na to važno mesto človek s takim upo-gledom v balkanske razmere kakor Čarikov, ki je odličen učenec Ignatjejeve diplomatske šole. A svoj prvi neuspeh je dosegel, ko se je ponesrečil njegov načrt glede donavsko-jad-ranske železnice, tudi njegova ideja o balkanski konfederaciji ni zadobila godnih tal: zlasti se je pa ponesrečila njegova diplomatska taktika v dardanelskem vprašanju, katero je v začetku forsiral. a nato zavzel popolnoma negativno stališče ter je popolnoma desauiral ruske intencije v italijansko-turški vojni! To so bili glavni vzroki, da je moral Čarikov tako nenavadno zapustiti svoje diplomatsko mesto v Carigradu. S tem je bržkotne tudi doigral ta diplomat svojo diplomatsko karijero! LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Nu. kaj molčite? Oglasite se, ljudje!« je kričal Selamsuz s sv(|im gromovitim glasom, »ali je čorbadži. Stefcev sin, zamašil vam z nečim usta?!« _ ,v Selamsuz je že dolgo sovražil Stetceva. Toda njegov klic ni zbudil odmeva. V tem hipu so se še drugi ljudje zbrali pred stopnjicami. Ondi so oblivali z vodo omedlelo Milko. . Nesrečna deklica ni mogla dalje prenesti °gromno razčiljenost, ki jo je zlomila za zmerom. Narod se je nemiren razhajal. XXIV. Dvojna previdnost. Drugi dan je bil praznik. Igumen Natanel le stal v samostanski cerkvi pri »analoju«* ter Popeval tropar! Pri tem ga nekdo prime za roko. Pred njim je stal Munčo. Igumen ga strogo pogleda. »Kaj iščeš tukaj, Munčo? Pojdi svojo pot! apove igumen ter se obrne, hoteč nadaljevati Petje. ^ Toda Munčova roka ga je močno vlekla ■a l* Analoj, Pult; vrteč se okrog svoje osi, katerem so nameščene obredne knjige. za laket in ga ni izpustila. Igumen se obrne znovič razsrjen in sedaj je videl, da je Munčo silno zasopljens oči so se mu svetile, v njih se je zrkalil nekak strah in trepetal je na na vsem životu. »Kaj to pomeni Munčo?« ga vpraša igumen strogo. Munčo grozno zavrti glavo, še huje izbulji oči ter izjeclja posiloma: »R-u-s-i-j-a-n prri m-l-i-n-u ... Turki!« a namesto, da bi dalje govoril, napravi z roko znamenje, kakor bi kopal. Igumen izbuli iz početka oči; potem mu nakrat nekaj groznega zabliska v glavi. Munčo gotovo ve, kdo je zakopan pri mlinu; ker pa je pri tem omenil tudi Rusijana, pa mu je brez-dvomno znan sakrivnost. Kako? tega ni razumel. Razumel je samo to, da je skrivnost znana oblastniji! »Bojčo je izgubljen!« je klical igumen o-bupno, pozabivši pri tem na tropar in na petje in niti ne videč očeta Gedeona, ki mu je od nasprotnega »analoja« obupno kimal in mahal, hoteč ga opozoriti, da je sedaj on na vrsti. Natanel je obrnil oči proti oltarju, kjer je imel Vi-cencij opraviti z obredom, pustil očeta Gedeona. naj si pomaga kakor zna s troparjem in odšel iz cerkve. Kakor bi trenil je bil v hlevu, na to je slično pšici zdrvil proti mestu. To jutro je bilo zelo mrzlo in viharno. V noči je padlo nekaj snega, trava in veje na drevju so pobelile Igumen je neusmiljeno zbadal svojega vranca, iz čegar odprtih nosnic je prihajal oblak sopare. Vedel je, da je spuščena v svet novica, ki je pojasnovala zgon obeh lovcev, našla dobra tla in odstranila vsaki sum. Kdo ga je vzbudil sedaj pri lenobnem načelniku policije? Gotovo kako izdajstvo. Cegavo? tega še ni mogel pogoditi. Da bi to pohajalo od Munča — ak je sploh Munčo vedel o njej — ni bilo verjetno; igumen je dobro vedel, kako je Munčo oboževal Ognjanova; če ga le nevedoma ni izdal? Toda brez izdajstva ni bilo. In to je moralo imeti grozne posledice za Ognjanova. Fot v mesto je bila sicer dolga za kakih petnajst minut; igumen jo je sedaj izvršil v štirih. Konj je bil ves penast. Potoma ga je pustil pri svojem bratu ter šel peš v Ognjanovo stanovanje. »Ali je Bojčo doma?« vpraša nemudoma. »Odšel je. Uprav pred vami so prišli sem zaptiji ter ga iskali po vseh kotih. Kaj hočejo od njega ti pasjeglavci? Kakor bi koga ubil?« mu odvrne lastnik hiše nevoljen. »Kam je šel?« »Ne vem.« »Slabo je, toda ne odrekam se še nadeje«, govori sam seboj ig£Wien ter dirjaje odjezdi k Kokolovu. Ognjanov’mu je bil znan kot ne posebno vnet obiskovalec cerkve in radi tega tudi ni mislil iskati ga v cerkvi. Hiteč mimo Gankove kavarne, je jmkukal va-njo, toda ni ga videl ondi. »Od Sokolova poizvem kje si«, je dejal Natanel ter krenil na njegovo dvorišče. »Kdo je tu, baba?« »Nikogar ni, vaša svetost«, odvrne babica in odvrgši metlo, je stopila bližje, da bi se duhovniku poklonila ter poljubila mu roko. »Kje je doktor?« vpraša jezno. »Ne vem, duhovni oče,« odvrne žena jec-ljaje in zroča zbegano pred se. »Ah!« vzdihne igumen ter stopi k vra-tom. , Baba pohiti za njim. »Čakaj, čakaj, duhovni oče!« »Kaj hočeš?« vpraša jo igumen nestrp-ljivo. p Ona se je delala tajnostna in je rekla a zamolklim glasom: »Tu je. tu, toda skriva se, ker so ga pred trenutkom iskali ti prokleti Turki... Odpusti oče.« »Pred menoj se mu ni treba skrivati — čemu mi tega nisi takoj rekla?« zamomlja igumen in prekoračivši dvorišče, potrka na duri, ki mu jih doktor zares odpre. »Kje je Bojčo?« bile so prve njegove besede. »Pri Radi... kaj je novega?« Sokolov je slutil, da začuje še o večji nesreči. In obledel je. »V tem hipu kopljejo pri mlinu. Vse je izdano.« »Oh, gorje Ognjanovu!« zakliče doktor o-bupnega lica. Treba mu je to naznaniti čim poprej.« »Iskali so ga že doma, toda niso ga našli,« je nadaljeval igumen razvnet... »kakor vihar sem dirjal na konju, da bi ga čim najpoprej posvaril ... Moj Bog, kaj se zgodi s tem mladim človekom? Poskusi ga obvarovati!... A ti, kam si namenjen?« vpraša igumen začudeno, videč doktorja korakati proti vratom. »Stečem k Bojču ... Moramo ga rešiti, oh, če še ni prepozno,« reče odpirajoč duri. »Nu, ali tebe tudi ne iščejo? Bolje bo, ako pojdem jaz.« Doktor napravi znamenje z roko. »O tem ni niti misliti. Tvoj vstop v tem hipu pri Radi zbadal bi takoj ljudi v oči, da. to bi bil škandal...« »Ti pa jim padeš v roke!« »Ko bi tudi. toda moram ga posvariti na vsak način... Bojčo je v veliki nevarnosti. Pojdem po najbolj praznih ulicah.« In Sokolov odide. Igumen ga blagoslovi s solznimi očmi. DNEVNI PREGLED. Kdo je vladni cenzor v slovenskem gleda-lišču. V opereti »Dijak prosjak«, ki se je pela že trikrat na ljubljanskem odru se poje tudi kuplet, ki se vnjem norčuje iz ljubljanskih dam, ki se štejejo za Slovenke a po ulicah pridno nem-škutarijo. Ta kuplet se je pel nemoteno trikrat nikdo se ni spodtikal nad njem. Našel pa se je Nemec slavne kazinske družbe, ki polni z lažmi zloglasne graške štimce, slišal je nekaj govoriti o tem kupletu in takoj je napisal za nedeljsko prilogo »Grazer Tagblatta« laž, da se pevec tega kupleta norčuje iz ljubljanskih Nemškutarjev! Torej včeraj zjutraj je izšla ta notica v »Grazer Tagblattu« zvečer pa je že vladni komisar, ki je cenzoriral ta kuplet in ga že slišal tudi trikrat na odru peti, prepovedal predna-šanje teh kitic. Torej ljubljanski dopisniki graških štimc so prevzeli cenzuro v slovenskem skem gledališču in vladni komisar izvaja sklepe iste! Res pomilujemo omejenost tega gospoda komisarja, ako je na svojo roko prepovedal petje tega kupleta, ako je pa to storil na višji ukaz, tedaj danes pove Schwarzu kako nesramno se je pustil nalagati v nemških štimcah. Škandal pa je, da si pusti kranjski deželni urad kot cenzura diktirati od kazinotskih lažnjivcev! Ako gre tako naprej, bo moralo slovensko gledališče najprej predlagati dela v cenzuro kazini, saj od tamkaj se dajo navodila Schwarzu, Gerloviču in drugim takim strokovnjakom! Naši klerikalci in Maczoch. Ljubljanski »Slovenec*: je z veseljem ponatiskoval poročila poljskih klerikalnih listov, da je morilec in pre-šestnik pater Damazij Maczoch v sporazumu z rusko tajno policijo, da mu je tudi ta pripomogla sedaj k begu. Predvčerajšnjem smo mi brzojavno poročali iz Peterburga, da so vse vesti o Maczochovem begu izmišljotine poljskih klerikalcev. »Slovenec« pa se je z vso jezo spravil nad nas in z vso gotovostjo trdi, da je Maczoch res ušel, kar po »Slovenčevem« zatrdilu poročajo tudi nemški dunajski listi! Mi sino pregledali te nemške liste, ter smo v njih našli, ofici-elno potrdilo in izjavo pjotrkovske kaznilnice, da so vse vesti o Maczochovem begu prosta laž! Tako je »Slovenec« zopet enkrat prav pošteno nasedel, ko je hotel zagovarjati morilca in prešestnika patra Maczocha. Obenem pa izjavlja: Najnovejšo poročila, in to iz Lvova, naznanjajo razne podrobnosti o dogodkih zadnje dni v čenstohovskem samostanu, kjer so zazidali celico Maczochovo in ono, kjer se je zgodil umor. Rimska vlada misli samostan sčasoma dati izmreti in to na način, da ne bo pustila sprejemati nobenih novincev več vanj. In to je čisto prav. Ko bi bili čenstohovski menihi trdo delali, kot mora delati ubog delavec, da se skromno preživi s svojo družino, ne bi bilo prišlo do takih ostudnosti v samostanu. Delavcev povsod primanjkuje, po samostanih pa lenari na tisoče krepkih moških in ženskih na stroške o-mejenih ljudi. Dermastja je spet profesor. Teden pred volitvami mu je »Slovenec« vzel ta blagodejni pridevek, ker so bili klerikalci v strahu za belokranjski mandat, ker Dermastja ni noben profesor, zdaj se pa spet nadeva s pavovim perjem v škofovem listu. Klerikalci pač hočejo povsod samo paradirati, učeni bi se radi kazali, pa iz vseh njihovih glav zija prazna puhloglavost. Sicer mora pa imeti Dermastja res pičel del možgan, da mu je potreba takega lišpa. Veselje nad Dermastjevo zmago v Beli Krajini je pri »Slovencu« zelo kislo. Kdor se hoče o tem prepričati, naj prebere samo sobotni »Slovenčev« članek »Pobiti in osramočeni«, pa bo videl, da imamo prav. »Slovenec« po eni strani zabavlja nad naprednjaki, ki so si upali nastopiti proti komandi Eselesa, na drugi strani pa milo vabi, tiste poštene može, ki so bili zapeljani po liberalnih priganjačih in hinavcih, naj jim »obrnejo hrbet in se pridružijo zmagoslavni ljudski armadi.« Priganjači naj ostanejo na gnojišču svoje sramote! Kadar »Slovenec« preliva take vabljive melodije, takrat je vedno znamenje, da so si klerikalci v svesti svoje nemoči. Klerikalci vedo, da so zadnjikrat pridobili si belokranjski mandat s pičlo večino 85 glasov, zato ubirajo zdaj siren-ske glasove, ki pa ne bodo premotili, pa naj bodo še tako ubrani. DROBIŽ. — Umetniška razstava v Pragi se pripravlja v spomin Rudolfa II., ki je bil plemenit podpornik umetnosti in umetnikov. Letos bo tristo let, kar je Rudolf umrl in njegov spomin hočejo Cehi proslaviti z veliko razstavo, ki naj bi pokazala njegovo dobo. — Slovaška akcija za narodne šole. Predsednik slovaške narodne stranke Pavel Modrou je podal ogrskemu ministrskemu predsedniku obširen memorandum o narodnem, ljudskem in srednjem šolstvu slovaškem, enako o Slovaški Matici, ki jo je mažarska vlada konfiscirala. Ministrski predsednik je na memorandum odgovoril, dri ne more ničesar ukreniti, dokler ni rešena brambna predloga. Memorandum je sedaj izšel v tisku in zbuja pozornost v vseh krogih. — Zveza poljskih žurnalistov je sklenila, da morejo poslej zunaj v javnosti predstavljati poljsko žurnalistiko le člani Zveze in da se bo proti vsem, ki brez dovoljenja Zveze nastopajo javno v imenu poljske žurnalistike, sodno postopalo. Prihodnje leto slavi poljska žurnalisti-ka 250 letnic«• svojega obstanka. Vršil se bo vsepoljski žurnalistični kongres in izda se velika monografija o poljski ✓urnalistiki. Ustanovi se tud' stolica za žurnalistiko na kaki poljski univerzi — Kaj je dolžnost krščanskega Idealista? Mahnič pravi: »Zatorej mora vsakdo, ki hoče veljati za krščanskega idealista, najprej poznati in verovati v krščan. dogme, resnice krščanskega katekizma. Kdor zanikuje le eno teh resnic, zanikuje vero in poruši se mu vsa zgradba krščanskega idealizma.« Klerikalci so neenkrat zanikali vsaj po eno velikih resnic kristjanstva, Posirovela mladina. Kdor ima opraviti v naših predmestjih, vidi, da ie mladima silno sirova. Te dni je bil za Ljubljanico bera5-pijanček, ki se ga je precej nalezel. Kakih petnajst dečkov v starosti 6 do 10 let se je zaganjalo vanj in se norčevalo iz njega, da mora človek, ki gleda tako ostudno početje in misli na prihodnjost te mladine postati žalosten. Kakšen bo ta rod, kako podivjan? Mislimo, da je dolžnost staršev in vsakega, kdor more, da v otrokih' zatre take slabe navade. Naj bi policija večkrat pogledala v take kraje, kjer se zbirajo taki fantiči in vsak slučaj take podivjanosti kaznovala na ta ali oni način. Obračamo se pa tudi ua Društvo za otroško varslvo in mladinsko sk-br da bi poseglo kaj vmes. Ako se temu zlu l e-odpomore, zrastla bo med nami fakinaža, ki bo v strah svojcem in mestu in ki ne bo upoštevala nobenih postav in ki tudi ne bo znala ločiti svoje od tujega. 13. maj nemški praznik. Vsa nemška nacionalna društva bodo praznovala odslej 13. maj-nik kot narodni praznik in bodo prirejala veselice, predavanja za nabiranje prispevkov za Schulverein, Siidmarko itd. Ali bi se pri Slovencih ne dalo napraviti isto? Zbiranje nemškega narodnega kolka. Kakor imamo mi svoj narodni kolek Ciril-Metodove družbe, tako ga ima tudi nemški Schulverein. Razloček je samo ta, da je naš narodni kolek samo po dva vinarja komad in da se ga primeroma malo razpeča nemški je pa po dva, stili in celo deset vinarjev, pa ga gre kljub temu na milijone vsako leto. Zdaj so Nemci upeljali zbiranje raznih nemških narodnih kolekov in kakor pišejo menški list:, se je to dobro obneslo in imajo v ta namen celo pisarno v Kasselu na Nemškem. Nemci tekmujejo, kdo bo imel večjo zbirko raznih narodnih kolkov od povsod, kjer stanujejo nemški naseljenci. Kakor se vidi, Nemci poskušajo vse, da bi nas čim prej ugonobili. To preprečiti bodi naloga vsakega Slovenca v besedi, zlasti pa v dejanju. Šikaniranje trgovskih sotrudnikov se v nekaterih trgovinah še vedno nadaljuje, dasi se je o tem že večkrat pisalo. Tako je nekod v Ljubljani navada, da noben uslužbenec opoldne ali zvečer ne sme prej iz trgovine, dasi je že zdavnaj minula ura dela, dokler ne pride gospod in jih lepo vse skup ven pelje kot šestletne šolar-čke. Trgovski sotrudniki se čez dan dovolj nadelajo in bi tisto šikaniranje in zadrževanje do pol ure prav lahko odpadlo. Bratstvo priredi danes svoj zabavni večer, uprizore se burki: »Nemško ne znajo« in »V ci-vilu«. Zabavni večer se vrši v areni. Narodnega doma ob osmi uri proti vstopnini 40 vinarjev. Cenj. občinstvo opozarjamo na to prireditev in ji priporočamo najobilnejši obisk. Imenovanje. Absolvirana tehnika Ludovik Valenta in Edmund Lapajne sta imenovana za stavbna eleva za tehnično službo graškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Zvišanje teleSonsLih pristojbin za del naročnikov telefonskih postranskih postaj se vpelje s 1. oktobrom t. 1. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 kontorist, 1 poslovodja, 1 skladiščnik, 4 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika železniške stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galantarijske stroke, 2 kontoristinji, 1 blagajničarka, 10 prodajalk, 5 učencev. Službe išče: 2 knjigovodji, 1 korešpondent, 3 konto-risti, 5 poslovodij, 3 potniki, 6 skladiščnikov, 23 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 12 blagajničark, 21 prodajalk, 6 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Družba sv. Cirila in Metoda je izdala lepe, originalne, nove spomladanske razglednice; koncem prihodnjega tedna bodo izgotovljene. Ako ste videli Gasparijevo sliko sv. J ur ja, ki je bila te dni postavljena na ogled v izložbenem oknu Schvventnerjeve knjigotržnice, videli ste sliko, po kateri so narejene razglednice ene vrste: sv. Jurja nam predstavlja mladenič, ki jaha na težkem konju v deželo, sipajoč na vse strani bogato cvetje in napovedujoč nastopajočo pomlad. Prav lepa ideja izražena na pomenljivi sli- zato se jim je porušila vsa zgradba krščanskega idealizma. — Kako uči Mahnič? V knjigi »Več luči« uči Mahnič novo klerikalno generacijo idealizma. Pravi: »Težnje idealista je obrnjeno na to, da vse življenje po jasno spoznanih načelih u-ravna, ves napredek meri le po popolnejšem soglasju reelnega življenja z idejami. Smoter idealizma je torej načelnost, stanovitnost in doslednost človeškega delovanja.« Ko bi kristjani uravnali vse svoje delo po idealih kristjanstva, ne bi mogli zagrešiti dejanja, ki so jih zagrešili kot klerikalci. Kaj je glavni cilj krščanskega idealizma? Mahnič pravi: »Borimo se zoper liberalizem! Kako? S katoliško organizacijo, odgovarja dr. Mahnič! Zlasti v politiki. Proti absolutizmu, centralizmu, biro, kra&zniu bodimo resnični krščanski demokrati! Uubimo pol. slobodo, poslužujmo se je! (Stran 153.) »Sluge smo ljudstva.« Delajmo za kulturno, gmotno in nravno probujo ljudstva, širimo politično izobrazbo, pomnimo, da more Avstrija obstojati le, če je katoliška, delajmo za koalicijo vseh krščanskih strank v Avstriji, dosledno se borimo proti prevratu, ki je končni cilj svobodomiselstva in socialne demokracije. Torej v tem obstoji krščanski socializem, današnji klerikalizem. »Sluge smo ljudstva« ta izrek spominja na oni papeški epiteton:servus servoruns dei, ki pravi, da je papež hlapec hlapcev gospodovih, v resnici pa hoče biti le njihov vrhovni poglavar. Zato praksa nas sedaj po 25 letih drugače pouči, nego se je to videlo v začetku. — Mažarska kultura. V nedeljo se je zgodil v Pakši na Ogrskem velik zločin. V pristanu pri Donavi je vposlenih več delavcev, med njimi tudi Cehi. V nedeljo zvečer je v pristanu pel neki češki delavec Skarka češko pesem, ki. Pomlad v naravi pa je podobna pomladi v človeškem življenju, mladosti, in pomladi v življenju narodov. Druga vrsta razglednic predstavlja procesijo otrok, ki korakalo za zastavo sv. J tir ja proti njegovemu svetišču proseč: sv. Jurij, ne daj umreti ne nam, ne prihodnjimi To so učenci zavodov družbe sv. Cirila iti Metoda, to so otroci, ki ljubijo očetov dom in besedo materino. Tako prosimo tudi mi, naj stari zavetnik Kranjske dežele ostane na braniku naše domovine, naše dece. Prepričani smo, da bo slovenska javnost z veseljem pozdravila te razglednice irr po njih pošiljala pomladanske in velikonočne pozrave, z nakupovanjem pa uže namenoma koristila družbi sv. Cirila in Metoda in njenim gojencem in učencem, da se ohranijo narodu in domovini. Priporoča se za mnoga, mnoga naročila: Pisarna družbe sv.. Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom. — Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. Ivan Celešnik 4 K, namesto nedobljene vstopnice k oratoriju, da ne vtonemo v tujem morju. Nove smodke. Tobačna režija namerava spraviti v promet dve novi vrsti sinodk, in sicer krajše Palmas in daljše Palmettas, ki se bodo prodajale na drobno po 12 oziroma 16 vinarjev. V posameznih tobačnih tovarnah so začeli že z izdelovanjem teh vrst smodk, ki do-spo v promet koncem tega leta in sicer okoli božiča. Strahovita nesreča. V Šestinah pri Zagrebu je posestnik Mirko Lobar dal na ognjišče 30 dinamitnih patron, da bi se dinamit posušil. Kar je zapazil, da so patrone jele goreti. Hitro je zgrabil škatljo in jo hotel proč vreči. V tistem trenutku se je pa vnel dinamit, ki ga je bilo poldrug kilogram. Lobar in njegova žena, ki je ravno prišla v kuhinjo, sta bila raztrgana na drobne kose. Štiriletno njuno hčer je vrgel puh na streho bližnje hiše, a ni dobila nobenih poškodb, Tudi druga dva otroka, ki sta se igrala pred hišo. je vrglo daleč proč, da sta bila poškodovna. Hiša se je vsa podrla. Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda. Pri večernem sporedu je posebno omeniti veleinteresantno dramo »Miro-zov« in krasno veseloigro »Dame iz Maksima«. Jutri »Romeo in Julija« po znameniti tragediji Shakespeareja. V petek specialni večer »Rešitev iz morskih globin« amerikanska senzacija. V soboto velekomična burka »Fric gre v Tripolis«. Trst in Primorje. Predavanje „Adrlje“ v Gorici Pod firmo akad. fer. društva »Adrije* sta se vršili v Gorici pri »Jelenu* dve predavanji dr. Tume o jugoslovanskem vprašanju Mali obisk je očividno vplival na sicer dobrega predavatelja. Najprej je opisal jugoslovanske dele z zemljepisne, etnografske in kulturne strani, končno pa izvajal kon-kluzije. Tu ga je zapustila znanstvena mirnost in polotila se ga je pristranost. Predavatelj je trdi!, da je edino možna strankarska delitev jugoslovanskih narodov ta-le: klerikalci, narodnjaki (liberalci) in socialni demokrati Prvi poudarjajo konfesijo in torej razdvajajo Jugoslovane, drugi so ali Velesrbi, Veliki Bolgari ali Veliki Hrvati, torej tudi razdvajajo. Edino socialna demokracija je brez teh dveh ovir, ona obsege delavsko in kmečko maso od Triglava do Soluna. Slovenski in bolgarski kmet se razumeta, le inteligenca s svojimi kompliciranimi izrazi in stremljenji razbija edinstvo. Kapitalizem ne bo združil Jugoslovanov, ergo — je edino jugoslovanska socialno demokracija sposobna rešiti jugoslovansko vprašanje. To je tudi najbolj vplivalo, da je predavatelj postal socijalni demokrat! Zvenelo je kakor na političnem shodu. Stvar takta je, kako daleč gredo pradavatelji, vsekakor pa bi gorenja logika niti na političnem shodu ne držala. Ali more dr. Tuma slov. narodnjakom očitati histo-rizem? Ali nismo pristaši kulturnega, zjedinjenja Jugoslovanov na podlagi avtonomije posameznih plemen? Ali ne vidi, da je že celo desetletje smoter raznih naprednih jugoslovanskih prireditev izpodrinjenje historizma? Ali ne vidi kak boj bijejo hrvaški naprednjaki proti frankov-cem? Ali je naprednjaštvo identično s kapitalizmom? Ali res misli dr. Tuma da bodo jugoslovanski kmetje kedaj vsprejeli gospodarski program socialne demokracije? Pot v skupne jugoslovanske strokovne organizacije, ki jo je omenil dr. Tuma, odolravamo. To ni nič nove- nakar ga je nahrulil neki madžarski delavec Patkos, češ da je na Ogrskem in da ne sme peti češko. Škarka je pel dalje, na kar ga je Patkos napadel in ga je na mestu ubil. bkarki je hotel pomagati neki Zaloj, tudi tega je Patkos zabodel v prsi, da je na poti v bolnišnico izdihnil. — Moravske žene imajo dne 24. t. m. velik shod v Brnu, na katerem bodo zahtevale: 1. da se dovoli ženam študirati tudi na tehnikah; 2. da se jim dovoli vstop na pravniško fakulteto; 3. na umetniško akademijo; 4. da se ustanovi za žene socialna šola; 5. da se ustanovi šola za družinsko življenje. Na shodu govore profesor tehnike V. Novak,, docent dr. Hodač, slikarica Vlčkova-Vorlova, podpredsednica Zveze češko-slovanskega ženstva, Trachtova, ravnateljica gospodinjske šole. Sprejele se bodo resolucije. Na shodu bodo zastopana vsa ženska društva. So pač energične Čehinje in pri nas? — »Hlahol« pevsko društvo v Plznu slavi letos svojo 501etnico. Pod protektoratom mestnega sveta kralj, mesta Plzen priredi »Hlahol« 23—25 slavnosten koncert, na katerem se bo pel Dvorakov »Oratorij sv. Ljudmile«. (Poje tudi gospa Noemi.) S slavnostjo se združi pevska tekma. — Narodne razmere an Ogrskem. V desetletju 1900 do 1910 je priraslo na Ogrskem 1,505.415 ljudij, torej je prirastek 8.96%. Toda ta procent se ni enako razdelil med narode: pri-rastlo je Rusinov 11.831, Hrvatov 15.051, Srbov 61.437, Slovakov 97,522, Zidov 102.604, Nemcev 217.175, Rumunov 268.344, Mažarov 696.909. Po odstotkih je prirastlo: Srbov 13.9%, Židov 12.3%, Nemcev 16.85%, Mažarov 8.9%, Hrvatov 8.1%, Slovakov 4.9%, Rusinov 2.8%. Torej imajo Mažarji in Hrvatje povprečni prirastek, najnižje pa stoje Slovaki in Rusini. Te- ga. A pod krinko jugoslovanske ideje, ki je tipičen pojav nacionalizma, vabili socalno demo* kracijov to je naravnost presenetljivo in gre na tem skoku dr. Tumi prvenstvo. Priporočamo mu pa, da prevdari, da je prva naloga Slovencev v Jugoslovanstvu, da se zdrže na svojem ozemlju, da se ne potujčijo, pred vsem pa, da ,ugoslovanstvu priborejo Trst, ki je poleg Carigrada in Soluna najvažnejša točka v Jugoslovanstvu. Tudi poklic socialne demokracije bi bil. če hoče streči Jugoslovanstvu, da se ob strani narodnakov bori za vsako slovensko dušo, pa naj jo nam iztrga prisilna ali mirna asimilacija. V Trstu pa ima socialna demokracija na vesti že tisoče in tisoče, ki jih je peljala v valove mirne asimilacije! Hic Rhodus, hic salta I Nesreča. Delavec v lesni trgovini Mann & Rossi v ulici Fabio Severe 60letni Ivan Cape-liani je nakladal na voz deske. Ko je bil voz že skoro poln, so se deske prevrnile in podkopale delavca. Vsled ropota je priteklo osobje tvrdke in hitelo rešiti nesrečneža. Med tem so poklicali tudi rešilno postajo. Zdravnik je pa mogel samo konstatirati smrt. De>ke so moža ubile. Zagonetka. Tvrdka Parisi je dobila pred par dnevi iz Singapora več zabojev blaga. Te so shranili v skladišču. Ko so pa včeraj hoteli odposlati en zaboj na naslovljenca, so zaboj odprli, pa ga našli praznega. V njem bi morale biti dragocene japonske vaze. Kje so bile ukradene ali med potjo ali v Trstu? Zagoneten slučaj ima sedaj policija. Nesreča na južnem kolodvoru. Pri premikanju vagonov se je včeraj ponesrečil Anton Petkovšek, premikač. Prišel je pod kolesa vagona, ki so mu odtrgala desno nogo čez stegno m je dobil tudi notranje poškodbe Odpeljali so ga takoj v bolnico. Njegovo stanje je zelo opasno. Kriva nesreče je štedljivost uprave, ki hrani pri razsvetljavi. Tovariši zbirajo za družino ponesrečenca darove. Šala ali tatvina V neki gostini je ukradel nekdo Mihaelu Pleserju srebrno palico, vredno 100 K. Ta je naznanil policiji, ki je včeraj aretirala 33 letnega delevca Karla Velikonja. — „Zakaj ste ukradli palico?” — »Gospod komisar! Bila je neumna šala. Tisti večer sem bil pijan ko kanon. Ko grem iz gostilne, zagrabim palico, ki je visela pod mojim klobukom. Ko pridem ven in me je zrak nekoliko osvežil, začnem premišljevati, čigava je palica. Nisem se mogel spomniti. Zato sem šel, če se ne motim, še v ono gostilno, mislim, da k »Starima Arne-rikancema.* Tu sem spil še en »kvartin11, palico sem dal pa spraviti gostilničarju-* — Komisar pošlje takoj Velikonjo s stražnikom tja, in res sta prinesla palico nazaj. Iz gotovih vzrokov pa komisar še ni verjel izpovedbi in je pridi žal Velikonjo za par dni pri sebi, da se slučaj pojasni Vsak pol. »Drejc! Tu imaš 25 m blaga, pa prodaj, čim dražje moreš. Potem bova pa vsak pol zapila.* Tako je rekel Franc Luin, delavec pri mizarski tvrdki Della Torre, svojemu tovarišu Andreju Slaberšku. Ta je šel res prodajat, a je bil toliko neroden, da ga je opazilo oko postave. Danes uživata vsak pol smole v ulid Tigor. Vojaški begun. 22 letni Anton Degrasi pobegnil od mornarice. Včeraj so ga aretirali pri njegovi sestri v ulici sv. Mihaela št 10. in ga oddali mornariški patrulji. Vzrok bega je domotožje. Parnik »Teresa*, lastnina »Avstro-Ameri-kane“, je prišel v tihem Ocaanu v ciklon, ki mu ie napravil mnogo škode na krovu. Ker se stroji niso poškodovali, je lahko nadaljeval pot in prišel včeraj na Reko. Zasebna meščanska višja dekliška šola-Včeraj se je vršil sestanek za ustanovitev te šole. Na sestanku se je sklenilo, da se jo ustanovi s šolskim letom 1912 12. Tako dela 10 000 Nemcev, ki imajo vse potrebne zavode, a 70.000 Slovencev nimamo ničesar. O tem bomo še govorili. Štajersko. Roko je zmečkal rezalni stroj pri posestniku Kokolju v Ponikvah triletni domači hčerki, ki se mu je preveč približala. Prepeljali so jo v bolnico. Priznanje umora v cerkvenem nabiralniku. Pred dvajsetimi leti je v Engelsdorfu na Gornjem Štajerskem pri posestniku Janežu bil na mu ni kriva neplodovitost, ampak izseljevanje in Mažarsko gospodarstvo. Seveda bodo Ma-žari svoje procente zvišali na račun drugih, kakor pri nas delajo Nemci. — Svetovne univerze. Na svetu je seda) 220 univerz z 480.000 študenti. V tem številu niso vračunjene angleške in amer. koleje, katerih je 308 z 107.000 poslušalci. Dalje je na sve-tu72 tehnik z 72.000 študenti, 53 gospodarskih, gozdarskih in rudarskih akademij z 170.000 slušatelji, ter 30 živinozdravniških šol z 76.500 slušatelji. Največ slušateljev ima visoka šola V Parizu 17.000 potem slede: Berlin 13.700, Kaira (mohamedanska univerza) 10.500, Moskva 9500, Petrograd 9000, Dunaj 7950, Monakovo 7100, Budimpešta 7000, New-Jork 6500, LvoV 4487, Praga 4000 itd. Najmanjša univerza je V Saratovu na Ruskem, (107 slušateljev). Skupno je študentov na visokih šolah 610.000 tako da pride eden na 2700 prebivalcev. — Delo nemškega državnega učiteljstva-Leta 1910. je bilo v osrednjem društvu netfl' škega učiteljstva zastopanih 2652 učiteljskih krajevnih društev. Ta društva so priredij 19.361 predavanj. 130 društev je priredilo 2n ciklusov predavanj. Nemške univerze so v zve-zi z učiteljstvom priredile počitniške kurze. Na univerzah je bilo vpisanih 5000 učteljev, k?1 slušatelji in hospitanti. Nemški učitelji imai0 osrednjo pedagogično knjižnico v Lipskem 1 160.000 zveski in knjižnico v Berlinu z 60.0™ zezki. L. 1910 se je izposodilo 39.000 del. Jz. hajalo je v letu 240 strokovnih listov z razni«11 razpravami. . — Institut J. J. Rousseau se bo imenova. nov zavod, ki se otvori letos v Genovi. Šola, nosi ime: ecolo des sciencesdel’ education, ime po velikem francoskem pedagogu, katef ga 2001etnica se bo letos obhajala. Namen tei^^J oskrbi bližnji sorodnik, ki je bil pa gluhonem. Za tega je bila na hiši vknjižena velika vsota denarja. Nekega dne je pa gluhonemi izginil. Sumili so, da so ga Janeževi ubili, da bi prišli do njegovega denarja, a preiskava ni dognala ničesar.. Janež je kmalu nato umrl. Te dni je pa župnik bližnje cerkve, kjer je izpraznil nabiralnik, našel v tem list, na katerem je bilo napisano, da so Janeževi res umorili sorodnika in zakopali pri hiši. Preiskava bo dognala, kaj je resnice na tej novici. Čez dvanajst let. Deklo Frančiško Kožar iz št. gotliardskega okraja na Štajerskem so prijeli orožniki, ker je na sumu, da je pred dvanajstimi leti vedoma po krivem pričala in rešila obsodbe svojega gospodarja, ki je bil obtožen uboja. Za plačilo je dobila obleko. Smrt pod zidom. Na zidarja Jerneja Mat-vosa je v Slovenjem gradcu padel zid in ga tako pomečkal, da je umrl v nekaj minutah. Nenavaden otrok. V Brežah na Koroškem je neka kmetica rodila sina, ki je imel na eni nogi 11, na drugi pa 12 prstov. Zdravnik dr. Knapič mu je porezal, kar se je zdelo staršem preveč. Očma je ubila 231etna viničarjeva hči Terezija Svenšek v Goriči gori pri Ptuju. Očem, 821etni starec, jo je večkrat navajal k dobremu, dekle je bilo pa leno in ni maralo za delo, zato je bil pogosto med njima prepir in v takem položaju ga je usmrtila. Pred mariborskimi porotniki je bila obsojena na štiri leta težke ječe. Nevaren postopač je stal pred mariborskimi porotniki včeraj kot brezposelni hlapec Ludovik Kosmač iz Smolnika. Ukradel je svojemu stricu čez 4000 kron, ko so ga prijeli v Zagrebu, je ušel iz zapora ter se klatil skoraj po celi državi in kradel vse, kar je dosegel. Obsojen je bil na' štiri leta težke ječe, potem ga pa dado v prisilno delavnico. prosveta” Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri ,v torek ob pol 3 pop. za delavce in mladino Kristanova drama »Tovarna« (za lože nepar), zvečer že ob pol 7. gostujeta ga. Irma Polakova, operna in operetna pevka ter gdč. baletna plesalka M. Vojačkova v Straussovi opereti »Netopir«. Predstava je benefica ge. A. Češar-kove, gledališke blagajničarke, ki je že 25 let požrtvovalna blagajničaka ne le pri gledališču, nego tudi pri mnogih narodnih društvih. DRUŠTVA. Občni zbor gostilničarske zadruge za Bled In okolico se ne vrši dne 18 t. m., kakor je bilo prvotno določeno — marveč v sredo .27. marca popoldne ob pol 3 v prostorih hotela „Triglav“ na Bledu Dnevni red ostane neizpre-menjen. Ker se bodo obravnavale razne vele-važne zadeve, se gostilničarji tega okraja naprošajo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. .Klub slovenskih tehnikov v Pragi* naznanja, da se vrši njegov občni zbor v petek .22 t. m. ob 8. uri zvečer v Trunečkovi restavraciji na Kralj. Vinogradih Gostje vabljeni! Slovensko lovsko društvo priredi svoj redni občni zbor dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v restavraciji južni kolodvor (Schrey). Najnovejse vesti, telefonska poročila. JUBILEJ ČEŠKEGA ŠOLSTVA NA NIŽJEM AVSTRIJSKEM. Dunaj, 17. marca. Prihodnji teden posvete vsa češka društva na Dunaju proslavi štiridesetletnega jubileja češke šolske družbe »Ko-mensky« za Dunaj in Nižjo Avstrijo. Društvo Komensky vzdržuje celo vrsto ljudskih šol, o-troških vrtcev. Tekom jubilejnih dni se vrši po vseh dunajskih okrajih nad 80 shodov in slavnosti v proslavo zaslužnega delovanja tega društva. Prihodnjo nedeljo pa prirede dunajski Čehi v »Hotelu Post« v prvem okraju veliko ma-nifestačno zborovanje, katerega se udeleže vsi češki poslanci in zastopniki raznih narodnosti. AVD1JENCE. Dunaj, 17. marca. V daljših avdijencah je sprejel danes cesar ministra zunanjih zadev grofa Berchtolda, avstrijskega finančnega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha; raz- zavodu bo preiskovati vzgojeslovna vprašanja in bo tvoril del genovske univerze. Obisk je določen na dve leti. Predavala se bo psihologija, didaktika, šolska higijena, zgodovina pedagogike. Poleg tega je določeno delo v laboratorijih. Zavod bo vodil profesor Bodet. — Kinematografske predstave. Češko žensko društvo, ki ima namen skrbeti za dobro javno vzgojo otrok (»Zachrana«) je podalo notranjemu ministrstvu obširen predlog glede kinematografskih predstav. Društvo nasvetuje: 1. Dovolijo naj se posebne kinematografske predstave za otroke, igra naj se samo popoldne. 2. Druge kinematografične predstave naj bodo otrokom prepovedane. Za prestopke naj se kaznujejo starši, oziroma varuhi in kinematografi. 3. Filme naj cenzurira za otroške predstave strokovnjak v zgojeslovju iz kake posvetne ali učiteljske organizacije. 4. Ministrstvo naj sestavi seznam prepovedanih filmov. — Dubrovniški večer je priredilo srbsko-hrvatsko dijaštvo v Pragi. Večer se je vršil v reprezentančnem domu in je bil mnogoštevilno obiskan. Zastopane so bile vse važne korporacije, večera so se udeležili praški župan dr. Groš, slikar Bukovac, poslanec Čelakovsky, Predsednik Sokolske zveze dr. Schreiner, pisatelj Svoboda. Pisatelj profesor Klsoter nam je predaval o zvezah z jugoslovani. Sledilo je več govorov in prišlo je mnogo telegramnih Pozdravov. Večer je bil namenjen zbližanju med Vehi in Jugoslovani. — Maryša, drama bratov Mrštikov se bo igrala te dni v Pragi 50tič. S tem se bo izkazala Posmrtna čast umrlemu češkemu pisatelju Viljemu Mrštiku. Prvič se je igrala Maryša 1894. v zadnjih štirih letih se je igrala 27krat. pravljalo se je v teh avdijencah ogrska kriza in brambrta reforma. NOVA ODREDBA DOMOBRANSKEGA MINISTRSTVA. Dunaj, 17. marca. Domobransko ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se dovoljuje izvenkrajevno razmeščenim bataljonom 15. (Sarajevo) in 16. (Dubrovnik) armadnega zbora, sprejemati redne vojaške prostovoljce z obveznostjo izpolnjevanja rednih vojaških dolžnosti. KOMPLOT MLADOTURKOV. Milan, 17. marca. Tukajšnja policija je aretirala nekega anarhista, ki je izdal, da je rnlado-turški komite najel celo vrsto anarhistov, da podvzemo atentate proti italijanski kraljevi o-huelji, ter proti vsem vplivnejšim italijanskim politikom. Zadnji atentat d’ Albe je prvo delo tega mlaJoturškega komplota! PROM NASILJEM NA HRVAŠKEM. Belgrad, 17. marca. Tukajšnja akademska in siednješolska mladina je priredila danes velik protestni shod proti nasiljem na Hrvaškem. Na shodu so govorili tudi akademiki iz Zagreba. Po shodu so zborovalci priredili po mestu velik demonstracijski obhod, kateremu so se pridružili tudi socialni demokratje, ki so zborovali stočano, pred spomenikom knjazaMihahajla je prišlo do bučnim demonstracij. Demonstranti so zažgali madjarsko zastavo. VOJNOVIČ V BELGRADU. Belgrad, 17. marca. Sinoči je čital v tukajšnjem kraljevskem gledališču pesnik Vojnovič svoje najnovejše delo »Gospodja s sunco-kretom«. Po čitanju je čestital pesniku presto-1 naslednik Aleksander. RAZNO. * Na smrt obsojeni ženi. V Plznu so obsodili na smrt 731etno Marijo Buril, ki je umorila svojega moža, s katerim je živela v zakonu 40 let. — V Grandenzu na Nemškem so isto-tako obsodili na smrt posestnico Karolino Ki-per, ki je umorila svojega tretjega moža, svojo 731etno mater n SOletnega očima. * Velikanski požar je uničil v Botpbaju obširna skladišča bambaža. Škoda znaša 250.000 funtov šterlingov, to je okoli 6 milionov kron. * Vajenec trojni morilec. V Narvi na Ruskem je ubil 171etni krojaški vajenec s sekiro mojstra, njegovo ženo in sovajenca, ko so spali. Ko so ga prijeli, je rekel, da je storil to zato, ker so grdo ž njim ravnali in ker je imel slabo hrano. * Poskušen umor in samomor blaznika. Na Dunaju je v sredo v nekem hotelu neki mož. ki se je izdajal za evangeličnega župnika, ki je pa očividno blazen, streljal iz samokresa na 27 letno natakarico Borner, z drugim strelom pa je hotel usmrtiti samega sebe, Samo dejstvu, da je bilo orožje pokvarjeno, se je zahvaliti. da sta obadva še pri življenju. Mož je čestokrat zahajal v omenjeni hotel, kjer se je zaljubil v imenovano natakarico, ki se pa ni posebno veselila njegove ljubezni. Njegovo obnašanje je bilo zmerom tako čudno, da se ga je nehote bala. Vse je kazalo, da mož ni pri pravi pameti. Nato je par mesecev izostal in natakarica se je že veselila, da se je za zmerom rešila neljubega oboževalca. Ob božiču lanskega leta pa se je zopet prikazal in začel dvorjanih drugi natakarici. Po par tednih je ponovno izginil z Dunaja in niti prva niti druga natakarica niste od tega časa o njem nič slišali. V sredo pa se je nenkrat pokazal, pred viatmi stanovanja, kjer je stanovala Borner, ter je vanjo, ko se je prikazala pred njega, ustrelil iz samokresa. Zadel jo je v roko na kar je Borner ušla. Drugi strel pa je nameril proti sebi, pa se je samo lahko ranil. Napadalca so prijeli ter ga odvedli na policijski komisariat, kjer je izpovedal, da se zove Daniel Balent, je star 35 let in po poklicu protestantski župnik. Zdravniki so takoj spoznali, da imajo opraviti z blaznikom. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od 16. do 23. marca. Cene v kronah od j do 1 lig govejega mesa I vrste .... 1 80 2 — 1 . . .11 1 60 I 80 1 . . Ul 1 20 1-70 1 „ telečjega mesa 1 68 1-92 1 . prašičjega mesa (svežega) . . . 1 60 2-40 1 . . . (prekajenega) . . 2- 2-20 1 . koštrunovega mesa 1 50 1 -60 1 . masla 2-50 2-60 1 . masla surovega 2 40 2-50 1 , masti prašičje 2 10 2-16 1 . slanine (Špeha) sveže 1 60 1-92 1 . slanine prekajene 1 90 2’— 1 , sala 1 80 1-92 1 . čajnega masla 3'27 —.— 1 . margarinskega masla 2 - 2 10 —•05 - 07 1 liter mleka — 20 —•— 1 . . posnetega —•08 — 10 1 , smetane sladke —•— - •— 1 . kisle ■80 -90 1 kg medu 1-40 1-60 1 piščanec 1-60 1-80 1 golob —•48 -•52 1 raca 240 2-60 1 gos 6'- 6'50 1 puran 6 50 7-50 100 kg pšenične moke št. 0 .... 37- —•— 100 . . . „ 1 . . . . 3670 —•— 100 . . „ „ 2 . . . . 36-40 —•— 100 , . . . 3 . . . . 35 80 —•— 100 . „ . „ 4 . . . . 34 80 —•— 100 . . . . 5 . . . . 34'— —•— 100 . . , . 6 . . . . 3340 —•— 100 . . . . 7 . . . . 2950 —•— 100 8 . . . . 20 40 —•— 100 , koruzne moke 27-50 —-— 100 , ajdove moke I. vrste .... 48'— —•— 100 . . .11 45'— —•— 100 . ržene moke 34-— —•— 1 liter fižola -•28 -•40 1 „ graha — 36 —■40 1 „ leče —■•i2 —•36 1 „ kaše -•24 —•26 1 ,, ričeta -•22 —•24 100 kg pšenice 2*4'— 100 „ rži 22 50 —•— 100 „ ječmena 20 — _•— 100 „ ovsa 22' - —•— 100 ajde 22- —•— 100 „ prosa belega 19-50 —•— 100 „ koruze stare 2080 —•— 100 „ „ nove' 100 „ krompirja _•— 9 50 10-- 100 ,, činkvantina 22'- —■— 100 ,, sena 6- - 6-50 100 ,, slame 550 6 — 100 „ stelje 2-10 2-20 100 ,, detelje 650 7-- Cena trdemu lesu za in3 9-50 10-— Cena mehkemu lesu za m3 7-50 8-- Mali oglasi. Itesedn 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinnrjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Spretne šivilje se takoj sprejme. Kje, pove »Prva anončna pisarna. 228-3 Dobro izurjene šivilje sprejme A. Singer, Gosposka ulica št. 4.______________________237—2 Nemeblovano sobo išče samostojna gospodična s 1. aprilom v bližini Kolodvorske ulice. Ponudbe pod: Ela, poste restante Ljubljana. _____________________________________232—2 _ Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se odda z majem. Poizve se pri upravi v »Koli-zeju«. "m. KOCJAN^ Sv. I*etra eeMta štev. 38, nasproti „Zlate kaplje*4 priporoča največjo izbiro vsakovrstnih najmodernejših steznikov, specialitete za šport in higijeno. Zadnje pariške novosti. Posebna soba za pomerjanje. Istotam se izdel-jujejo stezniki po meri. Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. V--------------------------------- J te, tej ju no? da je „Sladni čaj“ edini izdelek, kateri dd kri, moč, zdravje ter okusen zajtrk in južno „Sladni čaj“, pripravljen po predpisu dr. pl. Trnkoczy-ja, se prodaja pristen pod imenom *Sladin“, katero ime je uradno zavarovano in se ne sme zamenjati s sladno kavo. Zavitek po en četrt kg stane 50 vinarjev. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah. — Glavne zaloge so: v Ljubljani: lekarna Trnkoczy; na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy; VIII. Jo-sefstadterstraGe 25; III. Radetzkyplatz 4; V. Schonbrunnerstrafie 109. — V Gradcu: SackstraBe 3. 224 ^el8goooTooa: LJnMJanslui kreditna banka v Ljubljani, “m* Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna, hiša) Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlogo na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 411 o 2 o 216 — 213 — Hardy je med padcem odskočil raz konja in priletel trdno na noge. Rokovnjač, ki ga je žival podrla s padcem se je tudi izkopal, premeril Hardy-ja od glave do peta, nato pa se je vrgel nanj... Tovariši so rjoveč sledili borbi... — Davi! Kolji! Dri! Ženska v nosilnici je motrila prizor, ki je sledil kakor sanjska shka. Pokoncu stoječa, burno dihajoča, žarečih oči in razpetih nosnic, kakor da bi se opajala na krvi ,jc pozabila na vse ... Sekire so bliskale okoli njene glave in vsak hip bi se mogla zgruditi, zadeta od smrtonosnega udarca ali bodljaja. Pritisnila je roke na sence in šepetala: — Našla sem ga! Tako dolgo sem ga pričakovala! Mož mojih upov!... Videla je, kako je iztegnil Passavant roko in opisal z mečem širok polukrog. Druhal se je odmaknila, kakor ošinjena od strele in v prihodnjem hipu je oklepala Hardy-jeva levica goltanec rokovnjača, ki mu je pobil konja. Privzdignil ga je od tal, da so mu zabingljala bedra v zraku in ga pritisnil ob bližnje drevo. Nato je videla, kako je plemičev meč v drugo bliskovito opisal polukrog. Trije rokovnjači so se zvili s porezanimi obrazi tuleč na zemljo ... Med tem je navalila konjenica z burgundskim praporom in rokovnjaška druhal je pričenjala zginjati, kakor bi se udirala v zemljo. — Hola! Držite jih! Po njih! je zapovedoval močan glas. — Za njimi! Konjeniki so se usuli za bežečimi. Ali roparji so bili urnejši. Gozd jih je namah požrl. Drugo presenečenje pa je pripravila Izabela Parižanom s svojo vrnitvijo v Hišo Saint-Pol. Lepega jutra jo je pripeljal vojvoda Burgundski. Meščanstvo je mislilo, da je Ivan Neustrašni s spretno in izkušeno roko razvozljal zmedeno štreno in obvaroval Pariz krvavega pokolja. Od tega dne je prenehala vsaka sumnja in Ivana Neustrašnega so smatarali za naravnega voditelja ljudske stranke. Proti deveti uri zjutraj je prijezdil do krčme Du Bac, ki je ležala na bregu reke in razjahal. V krčmi je zajedel in zapil zadnji Srebrnjak; ko se je okrepčan zopet pognal v sedlo mu krčmarica ni pozabila dati običajnih svetov, ki jih pa Hardy, kakor je to navada, ni ubogal. — Gospod, je vprašala, v Pariz jezdite? — Da. lepa oštirka, v Pariz, se je zasmejal Passavant. — Oh, je vzdihnila, rokovnjači prebivajo v gozdovih pariške okolice in večna škoda bi bila, če bi jim padel tako lep gospod v roke. Ne jezdite skozi gozd, napravite ovinek do mont-martrskih vrat. Po ti strani so ceste veliko sigurne j še? Pasavant se ji je zahvalil z roko in z nasmehom, vzpodbodel konja in izginil naravnost v sredino nevarnega gozda: prvič, ker je bila cesta najkrajša, drugič, ker ni imel na misli ro-rokovnjačev, tretjič, ker se rokovnjačov tudi ni bal. Hiša Saint-Pol 54 Spomladni kostumi za dame in deklice se v ogromni izberi v vseh najnovejših barvah, kroju in vzbujajočega ehica po priznano nizkih cenah. — Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. & V Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9. Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame in deklice. Solidno blago po čudovito nizkih cenah. ========= Ceniki zastonj in franko. ========== \ nKMB 51 l UČITELJSKA TISKARNA Telefon štev. 118. v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8. Telefon štev. 118. lili Jan Legova knjižnica: Itape: Dane. Cena 1 K. J^| Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, Hustrovana knjiga. Cena 1 20 K. • M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K. Šlupar: O prvinah in spojSnah, ilustrov. Cena 1*50 K. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. Mtšiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 Tin. j Marolt: Zgodo-vinske uuie sii-^ ke. Cena 2 K. Vizitke Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2 60. Kuverte s firm® | Kaj izide zopet 9 • Trgovske račune 8 Knjižnica Učiteljskega koimkta: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I., 11. in lil. zvezeJc. Cena k 150 K. — S Rape: Mkidini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K. Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove narodne pesmi. I. in 11. zvezek. Cena a 20 vin. Kreti: Itako si 0-^1 hranimo zobe. ms* Cena 20 \ in. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Razni napisi na lepenkah za šole. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela 0 pravilnem mešani u 1 umetnih gnojil. Vse tiskovine za knjižnice. pJ^ Uradne tiskovine za županstva. 1 Vse naj novejše tiskovine za 0-bilno - nadaljevalne šole Stereotipija Litografija Muzikaiije Založba knjig V 99UčItelj$ki tiskarni66 se tiskajo: Slovenski ISranik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski Uustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik, Naša Jšodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec. II* I — 214 — Jezdil je skozi senčni gozd med vitkimi jelkami in smrekami in topot kopit se je izgubljal v emhkem malta. Kmalu je zapazil skozi široko odprtino drevesnih vrhov na ažurno modrem ozadju stolpa notrdamske katedrale; bližal se je Parizu. Komaj pa je obrnil pogled od stolpov na smer pred sabo. zapazil je za dober streljaj daljave premikajočo se gručo. Napel je oči in naštel dvanajst vojakov v bleščečih oklepih, ki so imeli v sredini lahko, elegantno nosilnico. Videl je. da se vojaki stiskajo v ožji in ožji krog, na katerega je pritiskalo od vseh strani mnogoštevilno krdelo ljudi, ki so se vsipali izza grmovja in dreves. Nategnil je uzde in skoro so bili slišati klici: — Na pomoč! Roparji! Tolovaji! — Udajte se! Doli z orožjem! so jim odgovarjali surovi glasovi. — Oha! je kriknil Passavant. Oštarica je imela prav. Glej jih rokovnjačev, kako silijo proti nosilnici. Naprej, udri! Konj je stekel v divjem galopu. V istem času. kakor Hardy le Passavant, se je od nasprotne strani, to je od de Vinven-nes sem, gnalo krdelo kakih sto konjenikov proti nosilnici. Gotovo so bili zapazili prepad in hiteli na pomoč. Ko so jih rokovnjači zagledali in videli, kako prihaja težki topot vedno bliže in bliže so zagnali besen krik: — Burgundec! Burgundec! Passavant ni mogel videti na pomoč dirjajoče konjenice s praporom Ivana Neustrašnega, Pogled mu je ovirala ruvajoča se mno- — 215 — žica okoli nosilnice. Bilo je kakih trideset do štirideset rokovnjačev, raztrganih, volčjih oči in kričečih psovke in napadovalne kletvice. S kratkimi sulicami, bodali in sekirami so se zaganjali v dvanajstorico, ki se je postavila tesno okoli nosilnice in trdovratno odbijala besne napade. Bili so že vsi pokriti s krvjo. Po nekaj trenutkih se je zgrudilo par vojakov in rokovnjači so se zagnali z divjim in zmagovalnim krikom v nastalo vrzel ter obkolili nosilnico, v kateri je stala pokoncu ženska, bleda, trepetajoča, zaničujoča... Vse to je vidci Passavant kakor v viziji in ni preteklo dvajset sekund in že je bil dosegel, sklonjen na konjev vrat, z mečem v pesti in dirjajoč kakor hudournik banditski trop. — Hura, hura! Bij, kolji, so zatulili rokovnjači. — Hardi! Hardi! Passavant le Hardi!... Rokovnjaška zalega se je zamajala, kakor da bi strela švignila in butnila v njo. Gruča se je preklala na dva kraja in šest ali sedem tolovajev se je zvijalo krvavih, polomljenih udov in razbitih glav na zemlji... — Hardi! Passavant le Hardi! V groznem pogonu je prerezal z besnečim . konjem navalujočo tolovajsko množico in se mogel ustaviti šele dvajset skokov daleč od nosilnice. Zasukal je konja in zopet je sledil enak napad... Krdelo je zatulilo togote in bolečine in v naslednjem hipu je priletel srdit udarec z batom po črepinji Passavantovega konja, ki se je omamljen zgrudil. Divji krik je pretresel gozd... Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom dobre reklame svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:: odvisnem dnevniku :: „DAN“ ker ima to inseriranje gotov uspeh. Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.