Štev. 120
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih* ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiikega št 20, L nadstr. — Vđ dopisi ruj se poSHjajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge s omejenim poroJtvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega it 20.
Telefon uredaittva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znal«; Za celo leto ....... K
za pet leta................» «
za tri mesece.................
Za nedeljsko Izdajo za cdo le»o........ JOT
za pol leta	..........*
V Trstu, v
3m Junija 1914
Letnik . stran ut
itldmoMP vm Primorsko
„V edinosti Je močl"
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolo?
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....rnm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5"—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi „Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.
Revoludjonarno gibanje v severni Albaniji.
■lodočeiko
itolUanshefia poslanika iz Drača. - VstaSl zavzeli Rrojo.
Novi opasni pojavi v JUbniJL
Vstaši zavzeli Krojo. — Severna Albanija se pripravlja na upor.
DUNAJ 2. (lzv.) Kakor smo izvedeli iz povsem zanesljivega vira, so se uporniki danes polastili mesta Krofe. Tudi v severni Albaniji, zlasti pa v Skadru, se pojavlja iako sumljivo glbanie in postaja položaj vedno opasnejši. Voditelji muslimanskih severoalbanskih plemen so £e pridobili prebivalstvo za obnovitev turškega režima v Albaniji In poživljajo favno, naj se tudi severni Albanci upro knezu Viljemu. V Skadru so oblasti prišle na sled važni zaroti, ki je imela namen, provocirati v mestu nemire in povzročiti masakre med kristijani in muslimani. Hišne preiskave pri raznih muslimanih so namreč dognale, da so hoteli muslimani naznaniti »krvavi dan skadrski« z istočasnim razobešenjem turških zastav na vseh muslimanskih hišah. Med katoliškim in muslimanskim prebivalstvom severne Al-iianiie se pojavljajo vedno ostrejša na-sprotstva. Bati se je, da izbruhnejo vsak čas verski izgredi. Odhod katoliških Ma-lisorov v Drač je zopet muslimansko prebivalstvo silno razburil. Pristaši kneza Viljema z mrzlično naglico razdeljujejo med katoliška plemena severne Albanije moderno orožje in municijo.
Zatrjuie se nam tudi. da je Essad paša ;-e pozval vse uglednejše muslimanske cdite!;e v Albaniji k sebi v Italijo. Deputacija odide v Italijo že prihodnje dni in bo pozvala Essad pašo, naj se vrne v Mbanijo in se postavi na čelo muslimanskega revolucionarnega gibanja v Albaniji.
Vstaši pred Elbasanom. RIM 2. (Izv.) Vstaši stoje sedaj pred Elbasanom in je vsak čas pričakovati padca mesta. Močne vstaške čete so tudi na potu
prrrti Beratu.
Nadaljevanje pogajanj z vstaši.
DRAG 2. (Izv.) Jutri se poda mednarodna kontrolna komisija v Šijak, da nadaljnje zoret že pred par dnevi prekinjena pogajanja z vstaši.
Odnoklic avstrijskega in italijanskega poslanika iz Drača.
PUN A J 2. (Izv.) Od izvrstno informira ne strani smo izvedeli, da boste Av-Iriia tn Italija od poklicali iz Drača svoja o lanika barona Lo\venthaia oz. Aliottija, i'i spori in ljubosumnost so povzročili ar-njem času razne avstrijsko-italijan-.e diference v Albaniji. Dalje se nam tiidi poroča, da se tudi dvorni maršal kneza Viljema, pl. Trotha, ki se nahaja sedaj v Berlinu, ne vrne več na svoje mesto.
ite^i praS mednarodni akciji v Drača.
i UNA J i. (lzv.) Ponovnim prošnjam \vstrije in Italije slede odposlanja mednarodnega detašmaja v Drač, velesile niso godile. Nemčija je proti taki novi alban-sk a ven turi, Anglija pa je predlog kar direktno ' I niia z motivacijo, da je sedanji muslimanski upor strogo notranja zadeva Albanije, v katero druge evropske države ne minejo posegati. Zunanji minister sir Edvard Grey je izjavil, da je sedaj položaj v Albaniji čisto drugačen, kakor takrat, ko so bile odposlane mednarodne čete v Skader. Takrat Albanija še ni imela svojega kneza, še ni bila konstituirana, ampak je bila le nekak diplomatski pojm, dočim je sedaj že samostojna država, v katere politiko se Anglija noče vme-
šavati. Ker ste pa Rusija in Francija izjavili, da prepuščate prvo besedo glede Albanije Angliji, je smatrati sedaj avstrijsko-italijansko akcijo za Drač za popolnoma ponesrečeno.
Dvorni maršal pL Trotha o avstrijsko -italijanski rivaliteti v Albaniji.
DUNAJ 2. (Izv.) »Neue Freie Presse« priobčuje danes interwiew svojega berlinskega dopisnika z dvornim maršalom in zaupnikom kneza Viljema, pL Trotho, ki se mudi sedaj v Berlinu. Trotha je izjavil: »Knez Viljem se zanaša le na t. zv. albanske nacijonaliste, ki so jako zanesljiv, modern in izobražen element. (To so tisti nacijonalisti, o katerih je pred par dnevi di San Giuliano v italijanski zbornici tako zaničljivo govoril. Op. ured.) Krivda Essad paše je popolnoma dokazana, ker je imel direktne stike z vstaši in bil tudi v zvezi s Carigradom. Vloga, ki jo je igrala Italija pri tej priliki, je jako čudna. Italijani so bili tisti, ki so preprečili izvršitev hišne preiskave pri Essad paši. Poslovodja italijanskega poslaništva je celo pri knezu protestiral proti aretaciji Essad paše in konečno je italijanski poslanik Aliotti sam direktno izsilil od kneza, da je dovolil Essad paši odhod v Italijo, kljub temu, da je bil že trdno odločen, da ga postavi pred vojno sodišče. Poslanik Aliotti je tudi z napačno navedbo, da se nahaja pred Dračem 10.000 vstašev, pripravil kneza Viljema na beg. Snloh je avstrijsko-italijanska rivaliteta v Albaniji jako ostra. Knez Viljem se zanaša samo na avstrijsko politiko, ki da je poštena in ne zahrbtna.
O dosedanji vstaji pa je pl. Trotha jako optimističen. Sedanja muslimanska revolucija da ni tako nevarna. Kot edini izhod iz sedanjega prekarnega položaja, v katerem se nahaja knez Viljem, smatra Trotha, da dobi knez Viljem dovolj močno mednarodno četo, da napravi ž njo mir in red in da prevzamejo upravo dežele Evropejci. Knez Viljem Albanije nikakor ne misli zapustiti.
Odslovljena knezova svetovalca.
DUNAJ 2. (Izv.) Rimska »Tribuna« poroča, da je knez Wied odslovil svoja dosedanja svetovalca^ avstrijskega konzula Buchbergerja in italijanskega kapitana Castoldija. Vest se potrjuje tudi na Dunaju. Vzrok odslovitve obeh svetovalcev obstoji v tem, da se je baje knez Viljem prepričal, da je bil kapitan Castoldi v stikih z vstaši, katere je tudi hujskal k pohodu proti Draču. Castoldi je radi tega moral zapustiti svoje mesto na albanskem dvoru, iz paritete pa je moral vzeti potem slovo seveda tudi avstrijski svetovalec kneza Viljema, konzul Buchberger. Avstrijske bojne ladje v Draču.
DUNAJ 2. (Kor.) Avstrijske vojne „Te-getthof" „Viribus Unitis* in „Zrinyi" so dospele v Drač in ostanejo tam po prvotnem določilu 4 dni.
Italijanski in avstrijski mornarji so še vedno prijatelji.
VALONA 31. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Mornarji italijanskih vojnih ladij »Vetore Pisani« in »Iride« in avstrijske vojne ladje »Sankt Georg« stražijo še vedno knezovo palačo in obe poslaništvi. Med italijanskimi in avstrijskimi častniki in pomorščaki vlada še vedno najlepši sporazum in še ni prišlo med njimi do nobenih nesporazumljenj.
RIM 31. (Kor.) Poročila, da je odpokli-cala italijanska vlada svojega poslanika
PODLISTEK.
mlin.
■ ^man. - Spisal Xavier de Montepin-
Rokovnjači so se nemudoma odzvali pozivu in Lascars je nadaljeval:
— Saj veste, da je za podjetje, kakor je naše, nujno potrebno, da ravnate brez strahu, neprenagljeno in popolnoma mirno. Potruditi se moramo, da storimo vse tako, da dosežemo gotov uspeh. Ko prestopimo prag gradu, vas porazmestim po stopnjicah in hodnikih, ki vodijo v marki-zino sobo. v katero vdrem sam. Ce bomo tako srečni, da ne prebudimo nobenega služabnika, bo vse dobro. V nasprotnem slučaju pa zadostuje, da zamašimo grla. ki bi hotela klicati na pomoč. Vzlic vsemu temu pa ne prelivajte krvi drugače nego v skrajni potrebi. Preskrbljeni ste z vrvmi in vsem potrebnim. Ukazujem vam, da preje uporabljate vrvi in ljudem zamašite usta. preden pose/ete po sekirah in bo-Jalih. Ko hi kdo. moški ali ženska, skušal uiti. ga ujemite, zve/ite in mu zamašite usta. 1 ako nam je neškodljiv in to zado-s ujt. I hitajte samo, če se vam bo treba braniti, m ne uporabljajte orožja, če vai.i
samim ne bo pretila nevarnost. Ste razumeli?
—	Da, kapitan, — so odgovorili rokovnjači potihoma.
—	Saj poznaste glas moje srebrne piščalke, — je nadaljeval Lascars. — Ce ga zaslišite, pomenja, da se nahajam v nevarnosti. Tedaj mi prihitite na pomoč. Ce zapiskam dvakrat, bo to znamenje, da smo mi gospodarji v gradu in da lahko začnete ropati.
Ko je rokovnjaSki glavar tako poda svojim podlo likom splošna navodila, je prišel na najmanjše podrobnosti. Podvojil je svoje oporni ie, naj bodo previdni.
Komaj je končal, kar mu je javil Lise-ron, da so vrata odprta in da potemtakem rokovnjači brez zapreke lahko vdro v grad.
—	Dovolj je besedi, — je rekel tedaj Lascars, — prišel je čas dela. Naprej, tovariši!
V kuhinji, ki je bila opremljena, kakor je pač primerno za tako knežje bivališče, je Liseron ukresal ogenj, vzel svetiljko z nadpečnika, jo nažgal in rekel Lascarsu, ko je natančno pregledal vse prostore, kažoč steklena vrata:
—	Sedaj se spoznam popolnoma. Tu skozi moramo. Kapitan. Za temi vrati so
v Draču Aliottija, niso resnična. Aliotti je izvršil svojo dolžnost in nima italijanska vlada, kljub napadom avstrijskega časopisja nobenega povoda, nastopati proti njemu.
Essad paša na delu.
DUNAJ 2. (Kor.) Politična Korespondenca poroča: Dne 31. majnika je bil Essad paša pri avstrijskem poslaniku Me-reyju. Zabičaval mu je, da je popolnoma nedolžen in da se ga po nedolžnem dolži izdajstva. On je delal za kneza in za vlado in izreka obenem Avstriji zahvalo za lepo ravnanje z njim od strani avstrijskih funkcijonarjev. Te dni se vrne v Neapelj, poleti pa namerava prepotovati celo Evropo. Ne mara se oficijelno vtikati v albansko politiko, obiskal pa bo več evropskih politikov in jim bo pojasnil sedanji položaj v Albaniji. Essad paša Je mnenja, da vstaško gibanje, posebno v srednji Albaniji ni tako zelo nevarno, kot se misli, ustaviti pa se da edino le s primernimi koncesijami. Neoficijelno bo delal kot ve-ščak in poznavalec razmer v Albaniji na to, da se prestreže rivaliteta med Avstrijo in Italijo, da se zedinijo vstaši in da se umiri Albanija, ter ustanovi taka, kot je bila zamišljena._
Boi za ravnateljsko mesto državne železniške direkcije.
DUNAJ 2. (Izv.) Z ozirom na aktualno vprašanje imenovanja novega ravnatelja tržaške držav. žel. direkcije, je že intervenirala danes deputacija nemškega »Volksrata« pri železniškem ministru baronu Forstnerju v prilog Imenovanju kakega Nemca na to važno mesto, lnterve-nijenti so izjavili, da podpirajo tozadevno nemško zahtevo tudi Italijani in so opozorili ministra tudi na tozadevni četrtkov članek tržaškega »Piccola«. Minister Forstner si je dal š^ tekom popoldne predložiti prevod imenovanega »Plccolo-vega« članka, nakar |e Izjavil deputaciji »Volksrata«: »Sedal Je vse v redu«. Minister Forstner, ki je znan kot zagrizen nemški nacijonalec, je potem Še opozoril nemško deputacijo, naj se drže Nemci tudi v bodoče stroge skupnosti in zveze z Italijani, češ da je le na ta način mogoče odbiti (upravičene. Op. ur.) zahteve Jugoslovanov. _
mčehi ponudili narodnim sodjalcem kompromis.
PRAGA 2. (Izv.) Današnje »Češke Slovo« piše: Mladočehl, ki še vedno pisarijo proti narodno-socijalni stranki kot popolnoma propali stranki, ki da bi morala biti izločena iz vse poštene češke javnosti, so sedaj po svojem zaupniku, ki je višji praški magistratni uradnik, ponudili nar. socijalni stranki sledeči kompromis:
Nar. socijalni praški občinski svetnik Lovda, ki edini od praških občinskih svetnikov še vztraja pri tožbi proti znanemu odvetniku dr. Boučku, ki je, kakor znano, svoječasno izjavil, da se nahaja na praškem magistratu 10 tatov, naj umakne tožbo, (lovda vztraja pri tožbi zgolj radi tega, da pride mladočeško perilo vendarle pred sodišče. Op.) Zato pa bi bila praška občina pripravljena, dati narodno - socijalni stranki Iz občinskega fonda za brezposelne — 10.000 K, ki naj bi jih narodni socijalci vporabili za volilno agitacijo v Žamberškem okraju, kjer se bo vršila v četrtek ožja državnozbor-ska volitev med nar. soc. Netolickim in soc. dem. Krejčijem. Mladočehl bi dalje
tudi zaupno pozvali svoje pristaše v tamošnjem okraju, da volijo narodnega so-cijalca.
Kakor poroča »Češke Slovo«, je nar. socijalna stranka ponujani kompromis Mladočehov z ogorčenjem zavrnila, ker bi se v nasprotnem slučaju sama spravila v moralno blato, v katerem gazijo sedaj mladočehl. _
Dalmatinski Jugoslovanski brzostrelci na Dunaju.
DUNAJ 2. (Izv.) Med tukaj navzočimi dalmatinskimi brzostrelci, proti katerim so, kakor smo že poročali, priredili včeraj jugoslovanski nacionalistični dijaki burne demonstracije, je izbruhnil danes precej oster konflikt. Brzostrelcem je bilo namreč razven proste vožnje na Dunaj obljubljeno tudi dobro prenočišče in vrh tega še po 15 K na dan za časa bivanja na Dunaju. Toda pri svojem prihodu na Dunaj so doživeli dalmatinski strelci precejšnje razočaranje. Spati so morali v jako slabih prenočiščih in so dobili vrh tega za vse tri dni samo 15 K. Nekateri brzostrelci so bili radi takega nepričakovanega postopanja ž njimi silno razburjeni in so protestirali pri voditelju ekspedicije, prof. Ljubibratiču, proti temu
Grof Stiirgkh v avdijenci.
DUNAJ 2. (Izv.) Cesar je sprejel včeraj ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v dolgi avdijenci, v kateri mu je grof Stiirgkh poročal o notranje-poli-tični situaciji, posebno o predstoječih novih češko-nemških spravnih pogajanjih.
Žrebanje.
DUNAJ 2. (Kor.) Pri žrebanju državnih srečk 1864 so dobili 300.00<> kron št. 38 v seriji 1592, 40.000 kron št. 12 v seriji 1742 20.000 kron št. 98 v seriji 3949 in po 10.0 0 kron št. 100 v seriji 2539 in št 94 v seriji 3404.
DUNAJ 2. (Kor.) Turške srečke: Glavni dobitek v znesku 200.000 frankov je dobila št. 873246 po 4000 frankov pa št. 585959 in 729521.
Povodenj na Ogrskem.
NOVA GRADIŠKA 2. (Og. Kor.) Nad mestom se je utrgal po d ljšem deževju oblak in je preplavil celo mesto. Posebno veliko so trpela predmestja. Ves promet v mestu je ustavljen. Škoda je ogromna, prebivalci so se rešili.
Mit tfemisiloniral.
BELGRAD 2. (Izv.) Ker se kralj Peter danes do 10 dopoldne še ni odločil akceptirati Pašičev predlog glede razpusta skupščine, je podal ministrski predsednik Pašič kralju svojo demisijo, ki jo je kralj tudi že sprejel. Oficirski krogi, na čelu jim generalissimus vojvoda Putnik in vpo-kojeni znani general Damjan Popovič, se trudijo, da bi dobil vlado v roke opozi-cijonalni blok, sestoječ iz mladoradikal-cev, naprednjakov in narodnjakov, torej iz strank dosedanje skupščinske opozicije, ki naj bi izvedel tudi nove volitve. Seja skupščine, ki je bila napovedana za danes, je bila vsled Pašičeve demisije odpovedana. _
Blamirana „Relcftspost".
DUNAJ 2. (Izv.) Kakor znano, je pred kratkim posetil nadvojvoda Friderik Dalmacijo, da inspicira tamkajšnje posadke. Gotovi krogi, ki porabljajo vsako tako priliko v svrho nesramnega denunciranja Jugoslovanov, so tudi to pot vedeli poro-
stopnjice, ki vodijo v veliko galerijo v prvem nadstropju. Mogel bi vam biti za vodnika z zavezanimi očmi.
Preden je baron Lascars odšel za svojim poročnikom, je pustil v kuhinji štiri može za stražo in jim je še enkrat zabičal svoje ukaze. Nato je pomignil Liseronu, naj gre dalje, in je stopii za njim navzgor po stopnjicah. Osem rokovnjačev je šlo za njima.
Poročnik se ni motil v svojem spominu. Tajne stopnjice so v resnici vodile v galerijo v prvem nadstropju, ki je vezala markijeve sobe s Pavlininimi sobami.
Lascars je pustil dva moža na vrhu stopnjic, ostalim šestim pa je ukazal, naj se skrijejo v okenskih duplinah v galeriji, on sam in poročnik sta pa šla dalje.
Ko sta napravila približno kakih petdeset ali šestdeset korakov, se je ustavil Liseron pred visokimi, dragoceno izrezljanimi in poslikanimi vrati.
—	Gospod, — je rekel, — skozi ta vrata sem šel preoblečen v krošnjarja in s svojim svežnjem na rami. Najprej so me vodili skozi salon. Za salonom pa se nahaja markizina spalnica.
—	Pojdem sam v sobo, — je odgovoril Lascars. — Odpri mi vrata.
Liseron je pritisnil na kljuko, toda vrata
čati, da je bil sprejem nadvojvode Friderika v Splitu jako hladen in da je takoj, ko je nadvojvoda odšel iz mesta, neka ciganska srbska godba igrala srbsko himno, čemer so splitski meščani ostentativno ploskali. Zlasti znana »Reichspost« se je odlikovala v denuncijantstvu.
Ravno ista »Reichspost« je morala priobčiti danes uradni popravek splitske občine, ki kaže vso propalost tega denuncija-toričnega početja. Splitska občina konstatira v imenovanem popravku, da je bil sprejem nadvojvode Friderika v Splitu nadvse slovesen, da se je vršil zvečer slavnostni koncert in se zažigal umetalni ogenj na obali in da je na dotičnem incidentu, o katerem je poročala »Reichspost«, resnica le to, da je neka kavarniška godba, ki je že dalj Časa gostovala v mestu, po odhodu nadvojvode z obale, svirala tisti večer potpouri narodnih pesmi. V tem potpouriju se je nahajala kot edina srbska pesem znana graničarska »Rado ide Srbin u vojnike«, ki pa je splošno znana kot av-strijsko-patrijotično-dinastična in proslavlja zvestobo graničarjev do cesarja. Dunajska »Reichspost« je seveda proglasila to pesem kratkomalo za srbsko narodno himno. Zanimivo je, da »Reichspost« na uradni popravek splitske občnie pripominja, da je dobila informacije, ki jih je svoječasno prinesla, od neke ugledne splitske osebe, ki da je imenovani dogodek videla na lastne oči. _
Predstojao zaroka velike kneginie Olge s princem Karlom.
BUKAREŠT 2. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo povodom obiska ruskega carja v Konstanci oficijal-no razglašena zaroka carjeve najstarejše hčerke velike kneginje Olge s sinom romunskega prestolonaslednika, princem Karlom.	_
Obisk cesarja Viljema v KonoplŠtu.
PRAGA 2 (lzv. i Cesar Viljem prispe dne 14. junija v Konopište na obisk k prestolonasledniku Francu Ferdinandu. Cesarja bo spremljal veliki admiral Tirpitz, znani nemški mornariški organizator. V francoskih krogih se zatrjuje, da se udeleži sestanka tudi švedski kralj, ki se mudi sedaj v Karlovih varih. Toda z ozirom na dejstvo, da bi imela navzočnost švedskega kralja pri sestanku protiruski značaj, je skoro izključeno, da bi posetil švedski kralj avstrijskega prestolonaslednika istočasno, ko nemški cesar.
Nemški zrakoplovci v Avstriji.
DUNAJ 2. (Kor.) Danes zjutraj so se vrnili domov 4 nemški zrakoplovci, ki so pr;šli v zadnjih dneh na letalno polje pri Asperru. Poročnik Thunar je odplul s poročnikom Kle stom v Monakovo, odkoder ho poletel v Berolin, poročnik Hiddersen z nadp ročnikom MuIUrjem, stotnik baron Freiberg s stotnikom Streciusom in poročnik Wencher s poročnikom Heningom pa so odšli iz Asperna v Budimpešto.
Grofica Tiepolo — soglasno oproščena.
ONEGLIA 2. (Izv.) Grofica Tiepolo je bila danes po večtedenski porotni razpravi soglasno oproščena.
Železniška nesreča.
PRAGA 2. (Kor.) Snoči je skočil na postaji Holubka s tira veliki osebni voz brzo-vlaka št. 1101 in je potegnil za sabo še tri manjše osebne vozove. Ponesrečeni vozovi so trčili v lokomotivo vlaka št. 316 in so jo vrgli iz tira. Polovica postajne proge
so bila zaklenjena od znotraj in se niso odprla.
—	Za vraga! — je rekel poročnik, — tu imava zapreko, ki nama lahko pokvari vse. Ce ima ključalnica kako skrivnost, ali pa če je zapah zapahnjen in bova morala uloiniti vrata, bova vkljub vsej previdnosti morala ropotati, kar se bo gotovo čulo, in to tembolj, ker v tej galeriji že itak odmeva, kakor v kaki cerkvi.
—	Vsekakor poizkusi, — je odgovoril Lascars.
Liseron se je takoj spravil na delo, vta-knivši v kliučalnico svoj vetrih, ki mu je rabil za ključ. Zadel pa je na zapreko, ki se mu je izpočetka zdela nepremagljiva.
Lascars, ki se je ves trese! v svoji nestrpnosti in nemiru, je čutil, kako mu kapljice mrzlega znoja stopajo na čelo.
Šele po preteku par minut se je zaslišal lahen pok; zaškripalo je potem, kakor da se je odpehnil zapah.
—	Končno je vendarle odprto! — je iz-pregovoril Liseron; — toda bilo je treba dosti truda.
—	Mislim vsaj; sicer bova pa takoj vedela, pri čem sva.
Poročnik je vdrugo pritisnil za kljuko in vrata so se neslišno odprla. Lascarsove oči so zažarele.
—	Da, ti si res zlatega denarja vreden tovariš! — je dejal, — in dobiš tudi svojim zaslugam primerno nagrado, kakor gotovo mi je ime Joel Macquart! Obljubljam ti dvojen del plena.
—	Srčna hvala, kapitan! Velikodušen ste kakor kralj. Kaj naj storim sedaj?
—	Počakaš tu in se ne oddaljiš pod nobenim pogojem.
—	Dobro, kapitan. Izvršim ukaz.
Lascars je šel skozi sobo in odprl vrata
v salon, ki se je nahajal pred markizino spalnico.
Globoka tišina je vladala v gradu. Liseron se je vsedel v mehek naslanjač in je začel z velikim zanimanjem in očitnim veseljem opazovati slike po stenah.
—	Ce bom kedaj imel grad, — je dejal sam pri sebi, — bi ga hotel imeti prav tako okrašenega. Ker pa je izkušnja dobra učiteljica, bi napravil na vratih tri ključa-lnice s skrivnimi napravami in najmanj pol tucata zapahov, ki bi jih zapahnil lastnoročno vsak večer. Tako važnega opravka ne bi prepuščal nijcomur, Biti bi morali strahovito prevejaiU'lopovi, ki bi me mo-"'i presenetiti v iriojem gnezdu in bi mogli prodreti pondči celo do moje spalnice! Da, da, jaz tjonrlahko mirno spal; toda ti bogati Ijudj$ ne mislijo na nič!
Stran II.
»EDINOST« št. 120.
V Trstu, dne 3. Junija 1914.
je porušena in se vrši promet z obratnimi vlaki. Potniki morajo prestopati, brzo-vozno blago in osebna prtljaga se prevaža. Pri nesreči se je poškodovalo čez 40 oseb. Trije potniki so težko poškodovani in bodo bržkone umrli.
Politični umor.
CARIGRAD 2. (Kor.) Neki Grk je izvršil atentat na župana v Seidikeju pri Smirni. Antentat se je posrečil, župan je mrtev, atentator aretiran. „Tanin14 pripisuje atentatu velik politični pomen.
Traško vprašanje. — Turčija ustreza Grški.
CARIGRAD 2. (Kor.) Notranji minister Talaat beg je izjavil sotrudniku grškega lista „Patris", da je odredila turška vlada vse, kar je bilo v njeni moči, da se izboljša položaj Grkov v Traci;i. Turška preiskovalna komisiia bo nadzorovala strogo razmere v Jedrenjckem vilajetu in v okolici sandžaka Ćataldža, ter pazila, da se ne bodo godile Grkom nobene knvice. Turška vlada želi, da bi se odnošaji med Turško in Gršico izboljšali in da bi traško vp ašanje ne kalilo več miru med Grško in Turčijo. Tudi vprašanje glede Egejskih otokov se bo rešilo mirnim potom, Jn je Turška pripravljena konc^dirati vse, samo, da se doseže miren sporazum med obema državama. Turčija upa, da bo s temi koncesijami, ki jih namerava priznati Grški, Grško ne samo zadovoljila, marveč, da jo bo pridobila celo za svojo bodočo zaveznico. Grška vlada se tozadevno še ni oficijelno izjavila in vstraja pri svojih prvotnih zahtevah.
K pofosu pomika „Enrcress o! Ireiand".
Sožalni izjavi grofa Tisze in grofa Berchtolda.
BUDIMPEŠTA 2. (Og. Kor.) Ministrski predsednik grof Štefan Tisza je poslal zunanjemu ministru grofu Berchtoldu brzojavko v kateri ga prosi, da izroči ameriški vladi povodom strahovite katastrofe parnika rEmpress of Ire!anda izraze sožalja ogrske vlade. Enako brzojavko naj odpošlje grof Berchtold tudi angleški vladi, ker je večina utopljencev angleških podanikov. — Grof Berchtold bo tej oficijelni prošnji ogrske vlade ugodil.
DUNAJ 7. (Kor.) Zunanji minister grof Berchtold je poslal v imenu avstrijske in ogrske vlade angleškemu kabinetu sožalno brzojavko povodom katastrofalne nesreče parnika »Empress of Ireland«.
Druga verzija o vzroku nesreče.
LONDON 2. (Kor.) „Times poročajo iz Montreaia: Kapitan norv- škega parnika ,Aden- njegov prvi častnik in pilot potrdita pod prisego, da je vozil parnik „Em-press of heland" popolnoma brez smeri in da je laviral od desne na levo, kot bi vozil brez krmila. — To so opazili na parniku „Aden* komaj 30 milj od mesta nesreče. Parnik rAden-, ki ga je srečal, se mu je komaj umaknil.
Uradna lista rešcncev ponesrečenega parnika.
LONDON 2. (Kor.) Družba Canadian Pacific Railway je objavila uradno listo rešenih potnikov 3 razreda. Med rešenci je 21 avstro-ogrskih podanikov in sicer 4 iz Krakovega. 1 iz Tarnopola, 6 iz Cer-novic, 2 iz Budimpešte, 2 iz TemeŠvarja, 1 iz Szegedina, 1 iz Kašova, 3 iz Silleina in 1 iz Zagreba. Rešenci so se odpeljali včeraj s parnikom »Corsika« v Glasgov, kjer bodo dobili obleko in potnino za domov.
Preiskava.
MONTRFAL 2. (Kor.) Družba Canadian Pacific Railway Company poroča uradno, da je že odredila natančno in strogo preiskavo, ki se bo pričela 9. junija v Ouebecu.
Usoda potopljenega parnika.
QUEBEC 2. (Kor.) Korvetni kapitan T^eelie rešilnega parnika »Essex«, ki je preiskal mesto nesreče, poroča, da ni našel nobenih utopljencev. Po njegovem mnenju je veČina ponesrečencev v kabinah parnika. Parnik »Empress of Ireland« je popolnoma izgubljen in ga ni mogoče dvigniti. Kapitan trdi, da se mora parnik razstreliti, ker ogroža plovbo po reki. Družba Canadian temu mnenju še ni pristala in je poslala novo komisijo, da preišče položaj potopljenega parnika.
dovršeni volitvi izprazni dvorana, v kateri ostane samo volilna komisija. Temu dodajemo, da ostanejo notri tudi strankini zaupniki, ki bodo tudi dobro pazili, kako se pregledavajo glasovnice in bodo pazno gledali, da ne bi iz kakega žepa ali tajnega kotiča padlo nekoliko glasovnic, oziroma, da ne bi kaka glasovnica izginila, ker smo že imeli takih slučajev v naši Istri.
Priporočamo našim posebno, naj brzojavno obvestijo naše Politično društvo v Pazinu o uspehu volitev v poedinih sekcijah.
Čujemo, da se v nekaterih krajih opaža že sedaj neko novo življenje po — krčmah, da se popiva, kar se da, da skušajo z vinom omamiti tiste nesrečne ljudi, ki pozabljajo na vsak sram in človeško dostojanstvo, ter da jih pošiljajo pijane, da motijo narod in napadajo naše mirne ljudi. Že se čutijo posledice tujega denarja, s katerim hoče nasprotnik moralno kvariti narod. Priporočamo vsem, naj nam točno javijo, če so opazili kje kaj izrednega, ali doznali kaj podrobnega.
Na nekaterih dosedanjih sestankih so pokazali naši nasprotniki svojo kulturo s kazanjem .... rogov in z raznimi svinjskimi izrazi. Mi jim moramo biti hvaležni na takih dokazih njihove kulture, ker je to znak, da so moralno padli, a taki moralno propali stvori nimajo bodočnosti. Dobro je za naš narod, da ima med svojimi nasprotniki takih divjakov, nasproti katerim se moramo mi vesti kakor kulturen narod: resno, trezno! Ne dajajmo se zavajati po vsakem bedastem vskliku. Pustimo jih, naj žvižgajo, naj kriče »viva F Istria italiana!« in podobne neumnosti. To so njihovi posli, s katerimi dajejo od-duška svojim čutstvom. Mi delajmo, zbf-rajmo svoje volilce, trebimo zlo nesloge, ki se večkrat nahaja tu in tam med nami. Dan volitve in število glasov: to je, kar nas mora vse za»imati! Vse drugo ni vredno pipe tobaka.
Drugo vprašanje je, če bi nas hotel kdo dejanski napasti. Tedaj je vsak človek dolžan, da se brani! Ali, naši nasprotniki so več ali manje plašljivci; ko imajo posla z resnim človekom, znajo samo kričati, ali k večjemu kazati rogove, ali ne upajo si dejanski napadati, ker poznajo moč slovanskih pesti.
Prosimo slednjič tista hrvatska in slovenska glasila, ki nam nočejo pomagati, naj nam vsaj ne škodijo!
Priporočila voliltem Istre.
V priporočilih, oziroma napotkih, priob-čenih pred malo dnevi, stoji, da se po
V.
Noč. — Materino srce.
Ko se je Liseron tako vdajal svojemu umetniškemu užitku in občudoval vezenine na gobelinih v predsobi ter se ves blažen naslaja! na svojih načrtih o bodočem razkošju in svoji telesni varnosti, je Lascars že prišel skozi salon in se ustavil pred vrati v spalnico. Nastavil je uho na ^ključavnico in prisluškoval.
Cul ni niti najmanjšega šuma.
— Markiza spi, — je dejal sam pri sebi, — trenotek bi ne mogel biti ugodnejši; vstopimo torej.
Lopov se je prepričal, da ima pripravljen i svileni predpasnik, s katerim je hotel mladi gospe zamašiti usta, kakor tudi tenke in voljne vrvice, s katerimi jo je hotel zvezati. Nato je pritisnil za kljuko in hitro odprl vrata, da bi ne zaškripala.
Posrečilo se mu je popolnoma. Vrata
so se odprla neslišno in Lascars je, stoječ
nepremično na praga,, pomolel glavo v
pobo ter s krvoločnimi in obenem neza-
upnimf pogledi začel motriti notranjost sobe.	^
(Dalje.)
lil. Slovenski usesokolskl zlet v Ljubljeni 1914.
Praznujemo 50 letnico in v proslavo te 50 letnice hočemo dati javnosti račun za svoje delo. Vse Sokolstvo — do zadnjega moža in žene — je dolžno napram sebi samemu in napram vsemu narodu, z vsemi silami delati na to, da bo III. slovenski vsesokolski zlet verna slika dosedanjega našega dela, prepričevalni dokaz, da smo pravilno vršili svojo nalogo.
Za tako odgovorno prireditev ne zadostuje samo, da predsedstvo »Slovenske Sokolske Zveze« in posamezni odseki sami vodijo priprave, dolžnost je tudi žup, društev in posameznikov, da sodelujejo pri tem velikanskem delu in pripomorejo k dobremu uspehu.
Zato vas bratje in sestre, kličemo k skupnemu delu. Osebni interesi se morajo u-makniti nam vsem skupnim; le na podlagi stroge discipline je mogoč popolen u-speh. Uvažujte vse ukrepe »Slovenske Sokolske Zveze« ter skrbite, da jih točno in vestno izpolnite. Pripravljajte se pridno in vestno za javni nastop, vadite zlasti proste vaje! Skrbite pravočasno za pravilne kroje! Vzbujajte zanimanje za zlet med znanci in prijatelji. Naš zlet mora biti mogočna manifestacija sokolske ideje, zato bratje na delo!
Zletne legitimacije po 6 K — že prodaja Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Opozarjamo vsa društva, da jih pravočasno preskrbi. Ne odlašajte na zadnje dni. Posamezna društva naj zberejo pri svojem članstvu denar ter naj legitimacije takoj naroče.
Sokolski kolek je izšel. Kolek je umetniško delo slikarja Vavpotiča; prepričani smo, da bo ž njim slovensko Sokolstvo ter slovenska javnost zadovoljna.
Bratje naročajte in razpečavajte kolke! Sokolski kolek naj bo na vsakem pismu. Kolek stane 2 vinarja; naroča se pri finančnem odseku Slovenske Sokolske Zveze.
Zgradba telovadišča je razpisana. Z delom se prične takoj po praznikih.
Čehi so prijavili svojo udeležbo na zletu. Med češkim Sokolstvom se pridno agituje za veliko udeležbo; posamezna društva prirejajo predavanja o naših pokrajinah in o naših razmerah; na čelu pripravljalnega odbora stoji velik prijatelj Slovencev brat Vincenc Štepanek, ki je priredil že sam več predavanj. Pravkar je nam sporočil, da se je doslej prijavilo čeških Sokolov že za dva posebna vlaka. O naših pokrajinah predava Slovencem znani turist dr. Dvorsky.
Ravnotako so prijavili svojo udeležbo Hrvati in Srbi, ki se tudi kaj marljivo pripravljajo na zlet.
Železniški odsek se je sestavil ter pridno vrši svojo nalogo. O zletnih dneh pride v Ljubljano 16 do 20 posebnih vlakov.
Veselični odsek priredi v zletnih dneh dve veselici, eno na gradu in eno na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola. — Grad bo čarobno razsvetljen; zažigal se bode umetni ogenj, kar bode nudilo zlasti gostom krasen pogled na naS starodavni grad.
Rastavul odsek priredi Jubilejno sokolsko razstavo v Mestnem domu. Razstava
naj nam poda verno sliko našega življenja. Poznati hočemo sami sebe, a hočemo tudi. da spozna naše delo vsa javnost. Dolžnost posameznih društev je, da zberejo vse, kar priča o njih delovanju ter pošljejo pravočasno razstavnem odseku. Razstava bo sledeče razvrščena: velika cesarjeva slika v dvorani v Mestnem domu se okrasi s palmami in praporji, ki bodo razvrščeni v loku in bodo obdajali Tyrša in Fiignerja. V višini 1 m bode po vsej dvorani pas kartonov, na katerih bodo fotografije vseh važnejših zletov slovenskega Sokolstva. Po stenah bodo grupirane v skupinah raznovrstne fotografije posameznih znamenitih članov, telovadcev, telovadk, telo-vadskih skupin in članstva, zbirka važnejših diagramov, plakatov, osnutkov za razglednice, zemljevid, dve večji skupini slovenskih sokolskih razglednic. Vrhni pas bodo tvorile diplome. Naraščaj in ženstvo sta grupirana skupno; nato bodo skupine modelov telovadnega orodja, skupine važnejših anatomičnih preparatov. V dvorani bodo razpostavljene steklene omare in po-knjige, tiskovine od raznih prireditev, tekmovalna darila itd. Trgovci s sokolskimi potrebščinami dobe v reklamne svrhe police z važnejšimi pismenimi dokumenti, sebne prostore. Za prostor 1 m2 je plačati 10 K za večji prostor 20 K. Za razpoloži-tev reklamnih listov za sokolske potrebščine se računa 5 K. Vstopnina v razstavo znaša za odrasle 50 v, za naraščaj 20 v, za člane z znakom 20 vinarjev. Vodnik po razstavi 50 v.
Razstava »Jugoslovanska žena«, ki jo
priredi v priliki zleta »Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani, obeta biti zelo lepa in zanimiva. Razstava bo v prostorih »Mladike« in bo odprta meseca avgusta in septembra. Vstopnina bo znašala za osebo 1 K, ob delavnikih in 60 v ob nedeljah, za člane v kroju 50 v. Katalog stane 40 vin.
Mali sokolski zletni znaki so dospeli ter se dobe že v Ljubljani v knjigarnah in pri finančnem odseku SSZ. Poživljamo bratska društva, da skrbe za to, da se proda kolikor mogoče teh znakov. Ne naročajte za svoje prireditve posebnih zletnih zna-* kov, naročajte samo mali zletni znak, ki stane 60 vinarjev. Društva imajo popust. SSZ je založila samo ta znak, zato je tem bolj dolžnost vseh Sokolov, da ga kupujejo.
Župne odbore poživljamo, da nadzorujejo priprave za zlet po posameznih društvih. 2upni nadzorniki naj nadzorujejo priprave za javno telovadbo; prirejajte predavanja o slovenskem Sokolstvu, župa bi morala skrbeti za to, da je v vsakem društvu pred zletom vsaj eno predavanje; navdušujte, vzbujajte zanimanje povsod za naš zlet — prišel je čas podvojenega dela!
Župe katere še doslej niso razposlale velike lepake med svoja društva, naj to nemudoma store! Skrb posameznih društev pa je, da lepake pritrdijo na vidnih mestih.
Predsedstvo SSZ se je obrnilo do sokolstvu naklonjenih trgovcev z vljudno prošnjo, da darujejo nekaj blaga za zastave za okras telovadišča ter brisače za skupna prenočišča članov; doslej so se odzvale sledeče tvrdke: Janko Češnik, A. & E. Skaberne, Ljubljana, J. Zurc, Semič, Viljem Tomic, Trebnje, Franjo Dežman, Trbovlje, Milan Znideršič, Matenja vas, Plevnik <St Šerjak, Trebnje. Veletržec g. Franjo Žagar v Markovcu pa je daroval večjo množino lesa za tribune.
Vsem darovalcem bodi na tem mestu izrečena najtopleje zahvala.
Na zdar!
Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze.
Dnevne vesti.
Odpust italijanskih uslužbencev (regnl-colov) iz tržiške ladjedelnice. V soboto 30. majnika so biH odpuščeni še vsi ostali italijanski uslužbenci v ladjedelnici v Tržiču. Število odpuščenih uslužbencev znaša 25. Med temi so tudi strojnik livarne Edmond Scotti, prvi mehanik Benedetti, mojster v čolnarskem oddelku. Angelo Ca-sotti in več konstrukcijskih uradnikov. Kot vzrok odpusta se navaja pogoj avstrijske mornarice, za katero se gradi že nekaj ladij v ladjedelnici in ki zahteva, da naj se odpuste, če hoče obdržati ladjedelnica še nadaljna naročila, vsi italijanski podaniki. Obenem so naznanili svoj odstop tudi nekateri angleški podaniki. Prvi ravnatelj James Stewart je prevzel mesto ravnatelja skupnih angleških ladjedelnic v Carigradu za letno plačo 120.000 kron. Njemu bodo sledili bržkone vsi ostali angleški uradniki. Avstrijski domači uslužbenci in strokovnjaki imajo sedaj priliko, da si pridobe dobra mesta pri domačem avstrijskem podjetju.
Iz Srbije. »Srbska korespondenca« javlja: Dunajska trgovinska zbornica se je obrnila do belgrajske zbornice s prošnjo, naj bi posredovala pri usnjarskih industrijalcih in trgovcih z usnjem v Srbiji, da bi se udeležili letošnje razstave usnja na Dunaju. Belgrajska trgovinska zbornica pa je odgovorila, da ne more sodelovati na ojačenju trgovskih zvez med Srbijo in Avstrijo vse dotlej, dokler ne bodo rešene vse važneje sporne stvari med Avstro - Ogrsko in Srbijo. — Tekom meseca avgusta pojde posebno odposlanstvo gospodarskih zadrug v Srbiji — v katerem bo vsako okrožje zastopano po enem odposlancu — v vse slovanske dežele, da pronči organizacijo in delovanje gospodarskih zadrug. To odposlanstvo bo okroglo mesec dni na potovanju, da po* tem, po potrebi, upotrebi dobljena izkustva pri srbskih zadrugah.
Domače m
zlasti v Trstu —, naj se le sprijaznijo z mislijo, da za pozicijo od Adriji se ima
imenovanja. Za davčne asistente v XI. SLbo!,med, "tavanskim m jugo-činovnem razredu so imenovani provizoričn.	'mnale'epra?"t1?.m .v,	skupn°-
davčni asistenti Anton Macarol, Olivo Ba-	nn,a J* J'e Yzdram.,)0 f.
silisco, Dominik Rocco, Eligi Zanetti in *mflistvi^P^m n S raC-"at' jotfp Lovnnovich ter davčni pfaUant Josip	s taMmi neuml
roare*a.	i nostmi, o kakršnji je sporočil rimski do-
Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Josip Mosettig je premeščen iz Trsta v Sežano, namestništveni koncepist Fran S v e-kT »ocuainoaemoKratsKa — »pošl tek iz Sežane v Gorico in namestništveni Na bmkostni ponedeljek je imela konceptni praktikant Brunon Stare iz Vo kr,sko	^„oinnHpmnt
loškega v Trst.
Jezikovni škandal. Okrajno glavarstvo v Sežani že tretjič oglaša v uradnem „Os-servatoru" dražbo občinskih lovov v slovenskih kraških občinah Štanjelu, Lipi, Slivnem, Kobdilju, Temnici in Barki samo v italijanskem jezikul
Kako nastajajo demonstracije. Bilo je v nedeljo okrog 11 ponoči v — Benetkah. Na Markovem trgu je igrala vojaška godba in zbranega je bilo na trgu precej občinstva. Po končanem sporedu je zaigrala godba »kraljevsko« — »inno reale«. Tedaj pa se je zaslišalo par žvižgov in kar naenkrat se je vsulo par sto mladih ljudi preko »Piazzete« na nabrežje »degli Schiavoni«, kjer je bilo čuti potem krika in vika: »Evviva Trieste ita-liana!« in »Abbasso i s'ciavi!« In kaj je bilo povod vsemu temu? Na binkoštno nedeljo je prišlo v Benetke nekaj tržaških dijakov, ki so na Markovem trgu zahtevali, naj godba igra kraljevsko. Godba jo je, kakor smo že rekli, v resnici zaigrala in tako ustregla tržaškim neod-rešencem, ki se jim je potolažilo neodre-šeno srce ob zvokih laške kraljeve himne. Žvižgi — bili so najbrž anarhistični ali so-cijalnodemokratski — pa so bili povod, da je tržaška neodrešena mularija nekoliko podemonstrirala tudi proti nam tržaškim Slovencem, tekoč za žvižgači, ki jim »inno reale« še ni evangelij vseh evangelijev. Končno so tudi zapeli svojo »pa-trijo v rešetu«. — Je pač res dobro, da so Benetke tako blizu in si morejo tržaški frkolini hoditi ohlajevat svojo kri tjakaj, na ono stran luže. Ko se tako nakriče, so za par tednov zopet dobri in »patrija« je zopet rešena za toliko časa. Revčki!
Z okrajnega sodišča za civilne stvari. Anton Cevna, bivajoč v Kolonji »na hribu« št. 295, je dobil za dan 17. 6. povabilo na okrajno sodišče, da bo na zahtevo okrajne sodnije v Slovenjem Gradcu zaslišan v neki pravdi kakor priča. Stopil je v sodnico št. 19 in se predstavil slovenski. Sodnik, ki je imel ravno posla z neko drugo stranko, mu je velel: Va d a f o r a! Ko je ona stranka odšla, stopil je Cevna zopet v sobo in je povedal sodniku, da mora radi bolezni takoj na deželo. Na to ga je sodnik v slabi slovenščini vprašal, kam da hoče iti? Cevna: v Vremski Bri-tof. Sodnik: Kje je to? Stranka: V sodnem okraju Senožeče! A g. sodniku še ni zadostovalo to pojasnilo, dokler mu ni neki drugi tam navzoč uradnik pojasnil v nemškem jeziku, da je to Senožeč!! Sodnik ni torej mogel pogoditi, da je Senožeče Senožeč!! Pač eklatanten dokaz, kako znajo ti sodniki naš slovenski jezik in kako — ne poznajo krajevnih imen niti najbližjih krajev, v sodnih okrajih, s katerimi imajo takorekoč dan na dan opravka!
Odprave igralnice v Gradežu. Namest-ništvo je odredilo razpust družbe „Cercle des etrangers" v Gradežu.
Prazne sanje. Kako desorijentirani so v Italiji glede dejanskih razmer in razpoloženja na našem slovanskem jugu, priča neki dopis, ki ga je dobila belgrajska »Štampa« iz Rima. Dopisnik pripoveduje namreč o političnih smereh, ki se pojavljajo v italijanskem časopisju napram Jugoslovanom. Politični čredo v teh izvajanjih je, da najnevameja za italijansko politiko je ideja trializma v habsburški monarhiji, ker prihaja z Dunaja in hoče iztrgati Italijanom Trst in Istro, dočim bi bilo Jugoslovanstvo s Srbijo na čelu za Italijo sprejemljivo, ker ne bi zahtevalo Trsta in Istre, temveč bi se zadovoljilo s Splitom in Dalmacijo!! — Pustimo na strani neumnost, ki je v tem, da govore o Splitu in Dalmaciji kakor o dveh ločenih geografskih pojmih. In mislimo si, da v Italiji tudi slepci govore o barvah! Da pa še vedno govore o Istri in o Trstu kakor izključno italijanskima pokrajinama — taka desorijentiranost mora frapirati ' po vsem tem, kar se je zadnje čase godilo pri nas in v — Italiji!! Mari niso demonstrirali tam doli ravno radi pretvez-nega proganjanja Italijanov po Slovanih?! Italijanske pokrajine da so to, da-si je tam toliko Slovanov, da proganjajo in zatirajo Slovane! Čuden fenomen to! Eno svojo trditev postavljajo na laž z drugo svojo trditvijo. In Jugoslovanstvo s Srbijo na čelu da bi se hotelo odreči Trsta in Istre! Katero Jugoslovanstvo? Srbi? Ti so ravno v zadnje čase v vseh svojih pokrajinah manifestirali za Slovanstvo Trsta in proti italijanskemu nadvladju! Hrvatje? Saj ti se bore rama ob rami s Slovenci za Slovanstvo Trsta ter nabirajo sedaj za hrvatsko šolo v Trstu! Mari bi doprinašali te žrtve, če bi bili za to, da to jugoslovanstvo abdicira v Trstu? To domnevanje izključuje vsako logiko in vsako zdravo pamet. Ali so Italijani prespali dogodke in veliko evolucijo na jugoslovanskem jugu k jugoslovanski vzajemnosti od balkanske vojne sem?! Morda so bili kedaj taki časi — ko se Jugoslovani še niso zavedali, kaj so in koliko pomenijo m ko se še niso poznali medsebojno — tedaj, ko so imele take itali-
pisnik belgrajske »Štampe«.
Socijalnodemokratska — »poštenost«.
sveto-
kriška podružnica socijalnodemokratske-ga »Ljudskega odra« v Sv. Križu svojo veselico, ki se je je udeležilo tudi nekaj socijalnih demokratov iz Šempolaja. Po končam veselici so se ti Šempolajci — devet jih je bilo teh rdečkarjev — dogovorili z Ivanom Košuto, da bi jih odpeljal v Sempolaj. Domenili so se, da plača vsak eno krono za vožnjo. Košuta je zapregel in jih odpeljal proti Šempolaju. Ko je dospel do vasi in ustavil ter pogledal nazaj po vozu, ni bilo nikogar več na vozu. Socijalnodemokratski poštenjaki so jo popihali, ne da bi bili plačali vožnjo. Res, vsa čast takim inteniacijonalniin — sleparjem !
Slavnost 251etnice obstoja pevskega društva »Adrije« v Barkovljah, ki bo v
nedeljo, dne 7. junija, se bo vršila po sledečem sporedu: Ob 3. popoldne: Zbirališče društev v »Narodnem domu« v Barkovljah. Ob 4. popoldne. Sprevod društev iz »Narodnega doma« po glavni cesti (Mi-ramarski) do pošte, dalje po ulici Bona-fata v ulico del Cerreto na veselični prostor, ki se nahaja na prostranem telovadišču ob velikih železniških mostovih; tu se bo vršil slavnostni koncert, na katerem nastopijo pevska društva po sledečem sporedu: 1. Slavnostni govor. 2. V. Mirk: »Oj slovenska zemljica«, slavnostna kan-tata, moški zbor; »Adrija«. 3.) Nastop »Čitalnice« od Sv. Jakoba. 4. F. S. Vilhar: »Od savskih bregov«, mešan zbor; »Danica s Kontovelja. 5. Laharnar: »Pozdrav«, mešan zbor; »Hajdrili« s Prošeka. 6. F. S. Vilhar: »Na vrelu Bosne«, moški zbor; »Ilirija« od Sv. Jakoba. 7. A. Ned-ved: »Slava Prešernu«, slavnostna kan-tata; »Kolo« iz Trsta. 8. V. Mirk: »Koračnica pevskega društva Slava«, moški zbor; »Slava« iz Sv. Mar. Magd. 9. V. Novak: »Hrvatom«, moški zbor; »Velesila« iz Skednja. 10. P. M. Sattner: »Po zimi iz šole«, mešan zbor; »Zarja« iz Rojan;;. II. »Povejte ve planine«, moški zbor; pevski zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev« iz Trsta. 12. »Junak iz Like«, koračnica; tamburaški zbor »Zarja« iz Bazovice. 13. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj«, mešan zbor; »Zastava« iz Lo-njerja. — Po dovršenem sporedu bo ples do polnoči. — Pri sprevodu, v odmorih in pri plesu bo svirala godba »Narodne delavske organizacije«. Vstopnina na slavnostni prostor 50 vinarjev; k plesu posamezni komad 10 vin. — Na slavnostnem prostoru bodo postavljeni paviljoni, ki bodo oskrbovali jedačo, pijačo, slaščice in drugo. — V slučaju slabega vremena se vrši slavnosfc 14 dni pozneje. — Pri sestavljanju programa, nam je pomotoma izostal iz sporeda na plakatih »Pevski zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev«, kar upamo, da se nam blagohotno oprosti. Nadalje ni označeno na plakatih tudi pevsko društvo »Zastava« iz Lonjerja, ki se udeleži korporativno, pa se je prijavilo, ko so bili plakati že tiskani.
Iz Sv. Križa. K včerajšnji vesti o pogrebu umrle gospe Karle Žerjavove naj pripomnimo, da je bila pokojnica hčerka gosp. Marka Tenceta in soproga gosp. Mihaela Žerjava, c. kr. okrajnega narednika v Trstu, ne pa orožniškega postajnega načelnika, kakor je bilo včeraj javljeno pomotoma.
Za cvetlični dan, ki ga priredi »odbor za božičnico« v petek, soboto in nedeljo, vlada veliko zanimanje. Javilo se je precej gospa in gospodičen, ki bodo pomagale prodajati. Ker pa ni prodajalk nikoli preveč, prosimo še vse, ki bodo imele omenjene dni kako prosto urico, naj se zglase v veži »Narodnega doma«. Tam dobe naslove, nabiralnike, cvetlice in eventualno tudi spremljevalca. Vendar prosimo vsako prodajalko, da po možnosti prinese že s seboj nekaj cvetlic. Ker so stroški za ob- * darovanje ubožnih otrok tako veliki, moramo gledati na čim manjše izdatke pri tej prireditvi, pa vsled tega prav iskreno prosimo naše ženstvo, da nam pošlje omenjene dni kaj cvetlic v »Narodni dom«. — Tržačanke, posnemajte v marljivosti Goričanke, ki so imele tako krasen uspeh pri zadnjem cvetličnem dnevu. Saj je tudi naš namen plemenit, saj je naša deca tako potrebna pomoči, zlasti v zimskem času!
Odbor za prireditev cvetličnega dneva se priporoča učiteljstvu, članom »Sokola« in drugim, da nam bodo na razpolago kot spremljevalci, pa četudi samo za eno uro ali dve. Saj v tem slučaju hvaležno sprejme odbor vsako pripomoč, pa naj bo še tako majhna. __
Sirov gospodar. Izdelovalca sladoleda v kavarni Tergesteo, Gaetana Righettija, ki stanuje v ulici Sapone št. 5, je gospodar vsled malenkostnega prepira tako pretepel, da je moral iti na rešilno postajo, kjer so mu obvezali številne rane na obrazu in po telesu, nakar je šel domov in ostal v domači oskrbi.
Poboj v gostilni. Delavec Anton Ceto-nato, star 24 let, ki stanuje v ulici San Fraticesco d' Assisi 32, se je spri v gostilni v ulici Arcata z nekim neznancem, ki ga je močno poškodoval na obrazu in na prsih. Mož je šel silno krvaveč na rešilno postajo, kjer so ga obvezali in odpeljali na lastno zahtevo na njegov dom.
lanske nade nekoliko podlage. Danes pa Dva tramvajska motorna voza trčila ne več. Ti Časi so minoli in Italijani — skupa]. Včeraj zjutraj, malo pred 9. uro se
V Trstu, dne 3. junija 1914.
»EDINOST« 5t 120.
Stran III.
je pripetila precej občutna tramvajska nezgoda na trgu pred kolodvorom južne železnice, in sicer tik pred kavarno »Miramar«. Prišel je namreč iz Barkovelj proti Trstu motorni voz št. 178, katerega Je vodi! zavirač Bazilij Gerin, a v stem hipu je prišel tudi motorni voz št. 29, ki je vozil na progi Barriera—G. Carducci, katerega je vodi! zavirač Josip Cepirlo. Zdi se, da sta hotela zavirača eden drugega prehiteti in tako se ie pripetilo, da sta oba motorna vozova prišla na en edini tir in tam trčila skupaj. Pri tem je bilo poškodovanih 10 oseb, ki so bile v tramvaju, ki je prihajal iz Barkovelj. Sicer so poškodbe teh oseb le lahke naravi. Poškodovani oziroma lahko ranjeni so pa gg. Oton Bucher, ravnatelj »Banke nemških hranilnic«, stanujoč v ulici Miramar št. 29, Bernard Kreilsheim, ravnatelj družbe »Am-pelea«, stanujoč v ulici Miramar št. 21, Leopold Spangar, stanujoč na Prošeku št. 126. Mariia Valentič, stanujoča v Barkov-Iiah Št. 588. Ti so bili najhujše ranjeni. Drugi so bili pa le malo opraskani in so šli sami na zdravniško postajo.
Poizkušena samoumora. Angel Alfieri, star 57 let, kurjač, stanujoč v ul. Anteno-rei št. 6, je skočil s prvega nadstropja na ulico in se je precej nevarno poškodoval. Njegovo ženo Angelo so vsled razburjenja ob tem dogodku popadli krči. Obema je dal zdravnik rešilne postaje prvo pomoč.
— Pavel Predonzan, star 22 let, stanujoč v ul. sv. Marka št. 39, se je hotel zadušiti z ogljikovim plinom, a sog a še pravočasno rešili in prepeljali v mestno bolnišnico.
Nesramnež. Aretiran je bil 321etni kovač lakob Tercelli, rojen v Muhlbachu, pristojen pa v Brixen. stanujoč na Vrdeli št. 16, ker je z dvema nedoletnima punčkama uganja! razne nesramnosti.
Goljuf, tat in zapeliivec. Pred par tedni ij iz Buenos-Ayresa v Braziliji odplul pro-
Trstu parnik »Austro-Amerikane« »Co-lumbia«. Ko je bil parnik že na širnem morju, se je poveljniku parnika predstavil neki človek, ki je brez ovinkov povedal, tla je 321etni Feliks Vanzan, doma iz Longe pri \ icenzi v Italiji, ter da se je skrivaj vtihotapil na parnik, da bi se tako vrnil v d» movino, ker ni imel dovolj denarja, da 1 i bil plaCal voznino. Prosil je obenem po-
eljnika parnika. naj ga nikar ne da areto-
I	a:i. Poveljniku parnika se je človek smi-1:1 in ga ie res vzel pod svojo zaščito, pod p< gojem, da bo tekom vožnje na parniku delal. Vanzan se je temu pogoju z veseljem podvrgel in se poveljniku parnika celo
vaH za toliko dobroto. Svojo hvalež-
1	ost je pa Vanzan tekom plovbe proti stari Evropi izkazal s tem, da je ukradel več kokoši, ki si jih je lepo spekel in jih — po-hrustal. Ker mu pa to še ni bilo dovolj, je pregovoril mornarje Vmcenca Gerdovića, Boštjana Juana (Španjolca) in Ivana Fra-giacomo (Piranca), naj na parniku ukradejo nekoliko vreč kave in jo prodajo v pristanišču Almerijc na Španskem, kjer se je ime! parnik ustaviti. In res so ga imenovani mornarji ubogali in so ukradli 4 ' reče kave, vredne 240 kron, ter jo skuhali prodati v Almeriji. — Stvari je pa : ri - .1 poveljnik parnika na sled in ko se je predvčerajšnjim parnik »Columbia« vsi.>al v našem pristanišču, so bili vsi štirje aretirani. Oddali so jih deželnemu sodišču.
Nezvest tovariš. 34letni Ignac Issai, gostilniški nat ikar; doma iz otoka Krfa, stanujoč tu v uli J di Pozzacchera št. 5, in mizar Viktor Brosolo, iz Zgornje Carbole št. 150, sta predsnočnjim obilno, preobilno darovala Bahu: obiskala sta skupaj vse gostrlne in vse beznice Starega mesta a ob
2	po pol noči sta šla v kavarno Rora, ki je na Velikem trgu. Tu je pa Brosolo — truden vsled romanja po premnogih beznicah — sladko zadremal. —Njegov tovariš Issai je pa vporabil priliko, da je ukradel svojemu tovarišu Brosolu srebrno uro in zlato verižico v skupni vrednosti 100 kron, in poleg tega še 200 kron denarja v bankovcih. Ko se je Brosolo zbudil in zapazil, da je okraden, je takoj pri] vil dogodek poli-c ji, ki je kmalu potem našla in aretirala predrznega Grka, kateri je pa na vse pretege tajil, da bi bil on okradel Brosola. Vendar so ga pa pridržali v zaporu.
Zbesnelež. 23Iet i dninar Ivan Saxida, rodom Tržačan, ki stanuje v ulici delle Sette Fontane št. 189, je predvčerajšnjim opoldne začel razsajati v neki krčmi na Novem senenem trgu: stri je 2 šipi, a ko je prišel redar, ki je bil nalašč pozvan in ki mu ie napovedal aretacijo, se mu je zbesnili Saxida uprl z vso silo. Morala sta priti še dva druga redarja, a Saxida je tako bil in brcal okoli sebe, "da so ga vsi trije redarji !e s težav > ukrotili in ga odvedli v zapore, kjer se mu bo vsaj nekcUko skladila prevroča kri.
Umrli so: Prijavljeni dne 31. majnika na mestnem fizikatu: Jurišič Elizabeta, 9 ur, Bolnišnična ulica št. 12; pl. Manussi dr. Aleksander, 78 let, ul. Vienna št. 10; Algerini Silvana, 4 leta, ul. della Catte-drale št. 3; Wuggenig Ana. 73 let, ul. Sv. Lazarja št. 19; Corese Marija, 4 mesece, ul. dei Vitelli št. 2; Frausin Olimpija, 21 mesecev. Sv. Marija Magdalena Zgornja št. 159; Barič Zorko, 8 dni, Sv. Mar. Magdalena Zgornja št. 311; Badnira Karmel,
II	let, Rocol št. 222; Barberić Peter, 11 let, ul. interna Molin a vento št. 2; \Vies-rniiHer Rudolf, 3 ure, ul. della Cereria št. 10. — Prijavljeni dne 1. t. m. na mestnem fizikatu: Sabatti Sergij, 2 leti, ul. della Tesa št. 47; Licher Ersilija, 4 leta, ul. deir Industria št. 53; Gulič Aristan, 11 mesecev, Skedenj št. 942; Kljun Karla, 9 let, Rojan št. 299. — Prijavljeni dne 2. t. m. na mestnem fizikatu: Berger Brunon, 13 dni, ul. di Torrebianca št. 16; Markota Ivan, ulica delle Mura št. 14; Barzal Emil,
poldrugo leto, ul. del Lazzaretto vecchio št. 36; Leschetizky Aleksander, 3 leta, ul. E. de Amicis št. 9; Martelanc Marija, 60 let, ul. Buonarroti št 10. — V mestni bolnišnici dne 28. majnika: Contento Marga-rita, 54 let; Stančič Karmen, 9 mesecev; Lorenzon Marija, dan; Bertoli Helena, 76 let; Rossetti Ivan, 67 let; Kolavšič Ivan, 67 let; Martikos Peter, 30 let. — V mestni bolnišnici dne 29. majnika: Peteroš Ivans 34 let. — V mestni bolnišnici dne 30. majnika: Stuper Matej, 28 let; Fabbro Angel, 18 let; Jezeršek Karel, 38 let. — V mestni bolnišnici dne 31. majnika: Zucca Blaž, 75 let; Kaučič Humbert, 13 let; Urbanac Ivanka, 79 let.
Društvene vesti.
Vrdeljski „Sokol" ima zelo važno sejo danes, v sredo, ob 8.30 zvečer v »Nar. domu" pri Sv. Ivanu. Pridite vsi, odborniki,
odbornice, člani in članice Na zdar. — Starosta.
Tovariše z južne železnice vabimo na sestanek, ki se bo vršil danes, dne 3 junija, ob 8 zvečer v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2. Ker se bo na sestanku razpravljalo o ustanovitvi podružnice Z. J. Ž. Trst II., pričakujemo, da se tovariši sestanka zanesljivo udeleže. — Pripravljalni odbor podružnice Z. J. Ž. Trst II.
Slov. akad. fer. dr. „Balkan". Danes ob navadni uri sestanek.
Pevsko društvo „Velesila* v Škednju bo imelo svoj izredni občni zbor v ponedeljek, dne 15. junija t I. ob 8.30 zvečer v društveni učilnici. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Izprememba društvenih pravil. 3. Razni nasveti in predlogi.
Ribiška zadruga v Sv. Križu pri Trstu.
ki je bila ustanovljena v varstvo pravic vseh okoličanskih ribičev, se le polagoma razvija in je morala dosedaj nebroj težkoč prestati. Zlasti pa je imela zadruga zelo vezane roke za uspešno delovanje od strani pomorske vlade in treba bo še marsi-kake spomenice in poti, preden doseže one pravice in ugodnosti, ki jih imajo ribiči z onkraj luže. Radi tega pa morajo člani ribiči izpoznati, da je le v skupnosti moč in da le večja sila zamore prej ali slej zmagati. Da bodo posamezni člani natančno poučeni o dosedanjem delovanju zadruge, sklicuje načelstvo občni zbor na dan 14. t. m., ob 10.30 predpoldne v prostore g. Martina Verginella v Sv. Križu št. 209. Dnevni red: 1. poročilo o delovanju zadruge; 2. odobrenje letnega računa za I. 1913.; 3. prečitanje zapisnika o izvršeni vladni reviziji; 4. volitev načelstva in nadzorstva; 5. razni nasveti in predlogi. Ker je ta občni zbor zelo važen, naj se ga udeležijo vsi člani.
Darovi.
—	Podružnici CMD na Vrdelci je daroval g. Fran Godina 2 K, namesto cvetke na grob pok. svojemu kolegu Ivanu Ger-lanc. — Isti podružnici je darovala g. A. Carga 2 K namesto cvetke na grob pok. Ivana Francelj.
—	Iz nabiralnikov v Bazovici se je na-bialo „pri lipi" K 18.30. „Gosp. društvo" K 5.96, „pri Grgiču" K 5.26, „pri županu" v Padričah K 2.36, „pri Francu" v Grcpadi K 2.08.
Književnost in umetnost.
Vestnik Tržaške sokolske župe, letnik
III., št. 1., ima sledečo vsebino: M. A— č Kvišku srca. — Sokolstvo in skanting. — Naši letošnji zleti in nastopi. — Ferdinand Lagrange: Fizijologija telesnih vaj. (To delo je uajboljše svoje vrste in stoji na vrhuncu dosedanjih znanstvenih razizkovanj na tem polju. Prevedeno je skoraj v vse evropske jezike, v originalu, francoščini, pa je že doživelo 12 ponatiskov). — Tržaška sokolska župa. — Iz^ društev T. S. Ž. Listnica uredništva. — Člani v Tržaški sokolski župi vžupljenih društev dobivajo Vestnik brezplačno, drugače pa stane K 3 za celo leto. List priporočamo zaradi njegove eminentno vzgojne vsebine vsakomur, kdor se bavi z vzgojo mladine ali samega sebe.
Vesti iz Goriibe.
ZletH. okrožja Goriške sokolske župe na Dobrovem. Tik slovenske jezikovne meje v krasnih Brdih je plapolala na bin-koštni ponedeljek slovenska trobojnica, da pozdravi številno došle Sokole in Sokoliće, našo čilo in marljivo narodno armado. Večina hiš na Dobrovem je bila okrašena s slovenskimi zastavami, v vasi sami pa je bilo živahno vrvenje, ljudstvo je prišlo na Sokolovo veselico. Na prostranem polju, vojaškem vežbališču, v prijazni dolini se je vršila veselica, ki jo je otvori! nastop Sokolov. Precizno in skladno so izvajali člani težke ljubljanske proste vaje in z enako sigurnostjo so nastopile nato članice s svojimi gracijoznimi vajami. Prosti telovadbi je sledila orodna telovadba, ki je v enaki meri pokazala visoko telovadno izobrazbo Sokolov in ki jim je pridobila novih, burnih pohval. Vaditeljski zbor je nato pokazal, do kako visoke telovadne popolnosti se more povspeti član, ki redno zahaja v telovadnico. Vaje na krogih so bile nekaj izrednega, tegne nič manj, ko veliko efektnejše kolebne! Telovadbo je zaključila krasno komponirana, brezhibno izvedena skupina. Telovadni nastop je zopet pokazal, da je II. okrožje Goriške Sokolske Župe delavno in agilno in da dosega uspehe, na katere je lahko ponosno. — Po telovadbi so se razdelili ljudje po prostranem veseličnem prostoru. Mladi svet na plesišče, drugi pa v prijetno prijateljsko družbo, kjer veselo doni naša slovenska pesem, žal, da je prišel tako hi-
tro čas ločitve. Ob devetih zvečer so se morali posloviti Goričani od krasnih Brd in njenih vrlih prebivalcev. Slovo je bilo prisrčno, kot tudi drugače ni moglo biti. Na vozovih so se nato vrnili Goričani v mesto, čez laški Ločnik v laško Gorico, da nadaljujejo započeto delo. Želimo le, da vrši svojo nalogo vse sokolstvo na način, kakor je pokazal zadnji zlet, da ga vrše vsi goriški Sokoli — Na zdar!
Ubogi Italijani. Koliko dela jim povzročajo ti preklicani Sokoli, pa že res ni lepo. Sedaj je moral prvi goriški podžupan zopet na glavarstvo, da prepreči nesramno sokolsko »provokacijo« dne 7. junija. Na vsak način je hotel doseči, da bi vlada kar enostavno vso sokolsko veselico prepovedala, pa je dosegel le dolg nos. Nastopal je proti rečem, ki jih nihče ne namerava, zato pa je bila tudi vsa njegova intervencija slab udarec po vodi.
Vprašamo prvega podžupana, če je tudi že kedaj interveniral, da dobi Livada razsvetljavo, da se zgode druge stvari, ki so za mesto koristne. Menda še nikoli. Pa bi bil bolje storil, če bi se pobrigal raje za take stvari, kot pa da nastopa proti rečem, ki jih vidi on v svoji bujni fantaziji.
Tudi v Krminu imajo Italijani bujno fantazijo. Naenkrat so prišli do prepričanja, da jih počaste Sokoli s svojim obiskom. Mestni očetje so branili laštvo Krmina z intervencijami, ostali Italijani pa so čakali na Sokole. Da je bilo njih čakanje brezuspešno, je seveda razumljivo, ker Sokoli sploh niso nikdar nameravali iti čez Krmin. Radovedni pa smo, kje so v Krminu tisti laški junaki, ki bi se lotili Sokolov, če bi šli skozi mesto. Izza plota bi bilo že varnejše žvižgati — kaj ne da, dragi junaki in reševalci italijanstva v Krminu!
Kako odgovorimo najbolje na strah Italijanov pred Sokoli? Da pridemo v nedeljo, dne 7. junija vsi na veselico, ki se bo vršila v parku g. Mozetiča.
Binkošti. Menda je zapovedano, da o Binkoštih ne sme biti trajno lepega vremena. Zato je tudi letos nagajal dež. Dobro le, da ni bilo v ponedeljek dežja. Bir-mancev je bilo precej in izvoščki, slaščičarji in drugi trgovci so zaslužili precej. Čisto brez potrebe so pa nekateri prezrli slovenske trgovce in kupovali pri Italijanih. Na dan birme se naj ne utrdi birmaii-cem le njihova vera, temveč tudi njihov narodna zavest in za to bi imeli botri skrbeti. Z očitnim nerazumevanjem gesla »Svoji k svojim«, pa se zavesti ne utrdi.
Veselica Čitalnice »Balkan« je uspela dobro. Pevci so peli krasno, prostor je prijazen, ljudi je bilo veliko in razpoloženje najbolje. Ob večeru so obiskali veselico še Sokoli, ki so se vrnili z zleta in zopet se je oživelo vrvenje. — Prostor, na katerem se je vršila veselica je čisto i:a-prt, zato je bila odredba policije, da ne sme biti na veseličnem prostoru nobenih narodnih znakov čisto neumestna. Upamo, da v bodoče ne izda več policija takih nepotrebnih prepovedi.
Svino (občina Šmarje). Naš dopis v cenjeni »Edinosti« je dosegel takoj svoj namen in računi dveh vodovodov, ki so se gradili v naši občini, bodo izpostavljeni na vpogled 7. in 14. junija in sicer od 7 do 8 predpoldne. Torej račun, ki znaša več tisoč kron, naj se po mnenju našega g. župana pregleda v dveh urah in to od tolikih posestnikov. To je nemogoče! Gospodje, ki jih ta račun mogoče boli bi radi nas kar na kratko odpravili. Zahtevamo odločno, da se ravna v zadevi tega računa po občinskem redu, § 81, ki določa dobo 14 dni in ne le dveh ur. Ste razumeli! Tega se mi držimo! Mi ne poznamo ne botrov, ne komparetov, ampak le naše pravice! Prihodnjič še kaj več. — Več vaščanov.
Iz Šempasa smo prejeli: Z ozirom na našo notico v izdanju z dne 21. majnika naslovljeno : „Na adreso poštnega ravnateljstva" nas prosi poštni urad v Sempasu, da priobčimo naslednje: Ona nakaznica je bila dostavljena trikrat. Prvič dvakrat pismonoša Franc Mlado van ni našel našlo vljenke doma. Vendar pa je že 20. majnika dobila denar, to je en dan prej, nego je izšla gori omenjena notica. — Glede druge trditve izjavljam da je popolnoma nemogoča, kajti nakaznica je veljavna samo 8 dni. — Škoda dragega časa za take malenkosti.
Vesti iz Istre.
Nekaj nezaslišanega! Iz Tubelj pri Materiji nam pišejo: Nekega lepega dne smo dobili — prinesel ga je občinski sluga — razglas c. k. namestništva v Trstu, s katerim se razpisujejo deželnozborske volitve v Istri. To se pravi: ne „razg as", atnpak „Kundmachung* na prvem, a „Notificazione" na drugem mestu. Da boste verjeli, vam prilagoma en izvod. Torej tako daleč smo že, da v čisto in zdržema slovenske kraje pošiljajo istrske politične oblasti razglase le v dveh tujih jezikih! In to še razglase, ki pozivljejo ljudstvo na vršenje najvišje politične in državljanske pravice ! Kaj n.islijo vendar gospodje na c- k. okrajnem glavarstvu v Voloskem?! Potem pa naj nam pošiljali razglase v albanskem jeziku, ko nam že naši diplomatje dan na dan slovesno za-trsajo, da najvišji interesi države, ki jih je treba braniti bodi tudi do zadnje kaplje krvi, so — v Albaniji! Pa pustimo šalo. Ravno sedaj, ko so končno tudi v Italiji doznali, da so ti kraji slovenski — ravno sedaj si menda oni gospodje domnevajo, da Je prišel najprimerneji čas, da morejo pre zirati narodne in jezikovne pravice tega ljudstva! Ravno sedaj, ko je San Giuliano i doznat iz ust dra. Stangerja resnico o narodnem značaju teh krajev I Zahtevamo pojasnila, in če to ne bo povoljno, pa pozovemo državne poslance, da store, kar je potrebno t
Bolestnim srcem javljamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubljeni soprog, oziroma oče
ALOJZIJ ŠMUC
krčmar
danes popoldne ob 6 uri po dolgotrajni in mučni bolezni previden z sveto tajstvi za umirajoče v 54 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega in nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 4 uri pop. SEŽANA, 2. junija 1914.
Uršula Smuc, soproga. Namesto posebnega obvestila.	Franc Smuc, Alojzij Smuc, sinova.
raglatravana zadruga z nc-•majena zav.
Ljudsko hranilnico In posolllnlca v Trstu
—- v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 41/9%>
vloge na dvamesečno odpoved po 4'/«9/«, vloge na šestmesečno odpoved po 5Yo, daje posojila proti poroštvu na zndolžnlco (menjice so izključene), ali pa na knjižbo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo.
TJr&duje ari rsak delaimlk cd g. do iz. dopoldne in od 3. do 5. popoldne.

Rudolf Schultze
IZ KRUNA koncesiJonšrani zobetehnik
ulica Acquedotto št. 4, I. nad. (vogal ulice Stadion)
umetni zobie po nainoveiii tehEiiki.

Jamči se za perfektno izvršitev. Zmerne cene z ozirom na razmes-e manj posedujofih slojev. Opravki se izvršujejo v dveh urah. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do
i
Slovenko z lepo in hitro pisavo, veščo strojepisja, sprejme Vycfrova tovarna hranil v Pragi VII9. Začetna plača K 90 mesečno. Oni, ki bo sprejeta povrnemo vožjo v Prago. Nastopiti se mora čimpreje. K ponudbi je priložiti prepis spričeval iz meščanske in trgovske šole ter sliko. Za originalna spričevala se ne jamči. Tudi znamke za odg vor ni treba priložiti ::::::::: ::
se nabavi ceneje nego v vsaki ilM&vu drugi zalogi, v prodajalni pohištva S. BROD, ulica Spuero Nuovo 7,1. (ob strani poštne palače) - Moderne spalne sobe od Kron 320*— naprej. Po dogovoru plačevanje na obroke.
num^mmnmm
MIMIKI POMPETl
TRST, trg Carlo Goldoni B t nahajajoča „KOVOmU GOlđOIli" I
h »c ifplo priporoča slovcnskema občinstvu »
g* za obilen obisk. Fran Marinšek. J HIISHHII1IHHHI8H
Usodna prtila.
Podpisana tvrdka rabi za takoj
10 pridnih, zanesljivih In zmožnlli mizarskih pomočnikov
kateri so izurjeni v prostih in najfinejših del pohištva. Služba stalna in plača po zasluzenju. Dotični, kateri se sprejmejo ter ostanejo najmanj eno leto v službi se jim voznina do Belgrada povrne. Tozadevne ponudbe poslati na
Mihelj & Modic
Kralj Aleksandra ulica št. 70
Belgrad
Aloja pred štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni rastavi v Trstu odlikovana
tovarna sodov
Izvršuje naročbe vsakovrstnili sodov, bodisi za vino špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkib cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike,
Fran Abram
Trst, ul. S. Francesco 44
2>aloga izgofco^ljsmli oblek■
Velika Izfcera oblek za gospoda la de?ke, sukenj, povrfnlkotf vseh kakovosti.
8;<eeijalftaU ▼	Irbera voinsssga blaga. —
3¥JL OBEOIE to tudi proti takojšnjemu pla-■ ■ ------d!lu Cene naj zmernejšo.
rr AOOI.F KOS TO KIS
j_ TRST. ULICA SAN OIOVANM 16, 1. NADSTROPJE
| zraven ,B«fl«ta Autrntloo". Tal. 251, R. II. — P0ZSRI SkladlžCa aa nahaja v I. a. |
uellkanska zaloga poMftua In tapetam
Paolo firasfwii8tli, Trst
ulka S ed!on it 6 (hiša Jtedallfta Me).
fleM usoden olr za naKinouonle hsdlsi glede cen Kakor tuđi kokocosil. Kolosalni Mrr. - Telef. 22-85
3
TRST ulica Campanlle Stw. 13 (tlcsai Trsa Ponfe-ssso).
Novi prostori- Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-tom. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraiki teran, belo briško, lutenberžan, istrsko, Opollo in Ckianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba.
EOOAROO COIOMBO. lastnik.
Stran IV.
»EDINOST« št 120.
V Trstu, dne 3. junija 1914.
Razna vesti.
Gorski politik ustavljen na Ellfs Islandu. iz Budsmpešte se poroča: Posl nec gr f Miinel Karolyi je dobil iz Newyorka tek-g af čno naznanilo, da je bil na Ellis Islandu ustavljen bivši ogrski državni poslanec dr. Farkashazy, ki je odpotoval v Ameriko zato, da pripravi teren za drugo anu-rSso potovanje grofa Karolvja. Ameriške oblasti očitajo aretirancu, da je bil že predfcamovan radi dvoboja.
Zanimivo nesporazumljenje. Kakor znano, so Italijani v zadnjem času silno občutljivi za vse trditve, ki bi zamogle po nji}! vem naziranju škodovati dobremu seJrn.te Italije. Razumljivo je to-f- '. K a 1 \ !! kunsko razburjenje je na-v : 1 radi i Ac; a angleškega potopisa, v .L:r»terem je b«io citati, da so v solučni fta-jdita-. kratkomalo liji La < !ii že jal:o razširjeni in da itali-j Iandiro:<.
janska vlada to sama priznava in sicer s tem, da je dala napraviti po raznih večjih gozdovih velike table, v katerih svari potnike pred banditi. Angleški potopisec izjavlja v svojem spisu, da je to sicer jako pametna in poštena odredba, je pa kljub temu potnike silno presenetila in so si dotična mesta natančno zaznamovali. Italijanska vlada je radi tega sedaj pozvala diplomatičnim potom založnika in pisca dotičnega potopisa, da naj ji naznanita mesta, kje bi bile razobešene imenovane svarilne table, kar se je tudi takoj zgodilo. Rešitev uganke je bila nepričakovana. Pri vhodih v dotične gozdove so bile nabite faktično table z napisom: »Atten-zione bandita!« Bandita pomeni »privatni gozd«, v katere ni dovoljeno zahajati in je torej angleški potopisec izraz lian-zamenjal z izrazom
POROTNO SODIŠČE
P
¥ ylSca
uk
IfGit'« F?z% l
ks€*a
Včeraj zjutraj ob 9 je bilo otvorjeno II. let 5i!je zasedanje porotnega sodišča z razpravo proti 63 letnemu višjemu pošt-nei.ii: oficijalu Franu Bjekarju, ki je obtožen, da je 11. dne decembra I. 1913 ukradel na škodo poštnega erarja 127.909 kron denarja.
Razpravi predseduje podpredsednik deželnega sodišča Clarici, votanta ta de-ielnosodni svetnik Pachor in sodnik dr. Zanchi. Državno pravdništvo zastopa državni pravdnik dr. Zumin, obtoženca brani dr. Robba.
Porotna klop je sestavljena iz gospodov: Matej Ivaniševič. Fran Paita, Naza-rij Vaientič, Ivan Widmer, Anton Alič, Fra nPetrič, Arduin Berlam, Josi j Lozej. Josip Petrič, Avrelij Lin. Aleksander A?noroso in Ivan Godnik. Nairestnika: Alojzij Peiineilo in Viljem CalliKaris.
Na tej razpravi bo zaslišanih nič manj neg ■ prič m 4 izvedenci, in sicer 2 ke-mij k a in 2 kaligrafska izvedenica. Zato je pa s- d šće določilo za to razpravo cele štiri dr.i.
Obtoženec je mož, ki lepo nosi svojih 60 let. rrimerne postave in precej čokat. V izra iju je jako energičen in v nastopanju zelo zamozjvesten.
Potem, ko so porotniki prisegli in je bilo zadoščeno drugim formalnostim, je za; :cniKar prečital obtožnico, iz katere posnemljemo sledeče glavne točke:
Dne 11. decembra L 1913. je poštni urad Trs t 7. v ulici Stadion imel poslati tukajšnji 1'ilijalki Avstro-ogrske banke paket denarja v znesku 127.9U0 kron. Kakor običajno. je bil dotični paket poslan iz poštnega urada št. 7 s poštnim vozom ob 7 in pol Zvečer poštni centrali Trst 1, kjer je paket ostal cefo noč, dokler ga niso drugi dan z drugimi paketi vred odprli. Ko so pa odprli vrečo, v kateri se je nahajal rečeni paket z zneskom 127.900 K, so takoj opazili. da je na paketu naznačena svota 127.NOO K, dočim je bila v dotičnih papirjih naznačena svota 127.900 K. Tej razliki pa niso na glavni pošti pripisovali nobene važnosti ter so oddali paket tukajšnji podružnici »Avstro-ogrske banke«. Tu so pa z začudenjem konstatirali, da so namesto denarja v paketu sami odrezki navadnega papirja.
Ker je bilo očividno, da je bil denar zamenjan s papirjem, da je bil to torej zločin tatvine, so bile takoj uvedene poizvedbe toliko odstrani poštnega ravnateljstva, kakor tudi od strani preiskovalnega sodnika in od strani policije. Bilo je takoj jasno, da je mrgel to zameno izvršiti edino le poštni iunkcijonar, in sicer funkcijonar poštnega urada Trst 7, in vsi indiciji in dokazi so padali direktno na obtoženca Frana Bje-karja, višjega poštnega oficijala, službujočega v poštnem uradu Trst 7. Dne 11. decembra 1. 1913. je imel namreč Bjekar nalogo pripraviti dokumente za to odpoši-Ijatev in tudi dotični omot. Okoli 7 zvečer mu je poštni nadkontrolor Gabrijel Lindt-ner naročil, naj napravi dokumente za omot 127.S00 K za podružnico »Avstro-ogrske banke«. Pozneje je pa Lindtner konstatira!, da se je zmotil za UK) K. ter je šel k Bjekarju in popravil svoj prvi tozadevni ukaz v smislu, da naj napravi dokumente in omot za 127.900 K. Iz tega je razvidno — trdi obtožnica — da je bil paket z ničvrednim papirjem pripravljen med prvim in drugim Lindtnerievim ukazom.
Po prečitanju obtožnice je predsednik stavil obtožencu običajno vprašanje, če se priznava kriv, na kar je obtoženec odgo-voril:
—	Nikakor, gospod predsednik, bil sem vedno poštenjak (galantuomo). Nikdar si nisem omazal rok s tujim denarjem in tudi sedaj sem popolnoma nedolžen.
Povedal je nato, kako živi. Ker je nekoč najel neko posojilo, je povedal, da je to moral storiti, ker mu je bila plača premajhna. Povedal je, da ni oženjen in da stanuje pri neki družini, kjer ima tudi hrano. Ko ga je predsednik vprašal, če ima morda kakega nezakonskega otroka, za katerega mora skrbeti, je obtoženec rekel:
—	Prosim vas, gospod predsednik, da mi dovolite, da ne odgovorim.
Zatem je predsednik s pomočjo tlorisa opisal porotnikom poštne urade v ul. Stadion ter obenem tudi pojasnil vso manipulacijo. kateri so podvržene denarne poši-Ijatve, posebno večje svote. Ko je predsednik povedal porotnikom, da se klesce, s katerimi se stiska plomba pri vrečah, nahajajo na mizi onega uradnika, ki ima posla s kartiranjem je obtoženec opazil, da jih more vzeti vsak uslužbenec.
Obtoženec je nato povedal, da je imel večkrat opraviti s kartiranjem.
Dne 11. decembra je vstopil v službo ob
c.'rMl&to. -
m

1 popoldne. 10 minut pozneje je sprejel službo poštne hranilnice. Potem, ko ie preste! denar, je šel ob pol petih v sekcijo poštnih omotov, kjer je odpravil vse od-pošiljatve, ki so imele oditi s poštnini vlakom ob 6 in pol. Med temi pošiljatvami so bi!e tudi neke vrednostne, denarne po-šiljatve. Okoli 6. ure je pregledal in kontroliral vse pošiljatve. Ob 6 in 10 minut je izročil v poštni voz vrečo pošiljatev za Dunaj, ki je bila odpeljana na postajo južne železnice.
Ko je ta posel odpravljal, so bili ž njim še drugi, med njimi Višin in Fillinich. Ko mu je Lindner prinesel listek, da naj pripravi omot onih 127.800 kron, je poslal Fillinicha k uradnemu predstojniku po dve vreči denarja. Ko je bil omot pripravljen, so nesli on, Fillinich in Kočevar vse omote in torbe lastnoročno v voz, ki je stal v ulici Stadion pred poštnim uradom. Obtoženec je sam z lastnimi rokami del v voz vse omote. »In vsled tega sem jaz popolnoma gotov, da se tatvina ni izvršila pred odhodom voza iz ulice Stadion. Na vsak način sem jaz popolnoma nedolžen, ker če bi bil jaz tam zamenil omot, bi bil to gotovo kdo opazil. Meni bi bilo sploh nemogoče to izvršiti, ker bi bil že kak uslužbenec opazil, da jaz pripravljam omot, kar pa ni moje delo, temveč delo uslužbencev. — Vsakemu bi se bilo ^zdelo čudno, da jaz to delo odpravljam. Ce bi meni bila prišla la neumna misel, bi bil popravil tudi ta dokument, ko sem že moral popraviti druge. Paket je moral biti pripravljen izven poštnega urada v ulici Stadion, pa naj bo to ponoči v uradu na glavni pošti, ali med vožnjo iz ulici Stadion na glavno pošto, ali pa še prej. Nikakor pa nisem mogel ne jaz ne nihče drug pripraviti paketa v našem uradu.« Ker je bil paket plombiran s svincem poštnega urada št. 7, to je urada v ulici Stadion, je obtoženec rekel, da je tak svinec prav lahko najti v vsakem u-radu, glede pečatov je pa rekel, da je on prepričan, da niso originalni, temveč ponarejeni.
Ker se je obtoženec vedno huje razburjal in vedno bolj glasno govoril, mu je predsednik priporočil, naj bo miren, naj se ne razburja, nakar se ie pa obtoženec še bolj razburil in močnim glasom zavpil.:
»Prosim, je že šest mesecev, odkar moram molčati, a sedaj je vendar prišel dan, ko smem tudi jaz govoriti. Pomislite, kako se moram počutiti pod to obtožbo, dočim sem vedno bil in sem še poštenjak. Tudi jaz imam srce v prsih!«
Ker so kaligrafski izvedenci izjavili, da je naslov na onem paketu pisan po Bje-karjevi roki, da je to namreč njegova pisava, je obtoženec, ko ga je sodnik opozoril na to, rekel, da se čudi, da so inteligentni ljudje, kakor morajo biti zapriseženi izvedenci, tako ležerni, da so ono pisavo proglasili za njegovo. Predsednik mu je na to velel, naj nikar ne žali izvedencev.
— Jaz ne žalim nikogar, jaz se le branim in povem to, kar mi je na srcu — je nato glasno zavpil obtoženec.
Predsednik: Še enkrat vam priporočam, da se brzdajte, ker drugače bom moral disciplinarno postopati proti vam.
Obtož.: Pa dajte, obesite me, bo vsaj vsega konec, bom vsaj obešen, a tat ne bom, ker nisem nikdar bil. — To je obtoženec zavpil v najhujši razburjenosti.
Predsednik mu je nato še enkrat priporočal, naj skuša biti miren, kar je obtoženec tudi obljubil.
Obtoženec je nato povedal, da bi mu ne bilo treba, če bi bil on zamenjal paket, na oni paket, v katerem je bil le ničvredni papir, sploh nič pisati. Napravil bi bil navaden omot papirja in ga vteknil v vrečo. Potem bi bil omot ostal na glavni pošti do drugega jutra v vreči in še-Ie drugo jutro bi bili zasledili tatvino, a v tem slučaju bi ne bil padel sum nanj, ker bi ne bilo na omotu pisave, iz katere se sedaj sklepa, da je on zamenjal pravi paket denarja s paketom papirja.
Branitelj dr. Robba je na to predlagal, naj ves sodni dvor s porotniki vred odide še popoldne v poštni urad Trst 7, in to ob oni uri, ko se vrši manipulacija z onimi omoti in vrečami, da se porotniki na lastne oči prepričajo, kakšni so in kako so urejeni prostori tega urada, a zatem, da naj gre sodni dvor s porotniki vred tudi na cen-, tralni poštni urad Trst 1, da porotniki vidijo tam, kako se vrši sprejetje vreč odnosno paketov.
Državni pravdnik se je pridružil temu predloga. ._
Predsednik je na to izjavil, da se bo sodišče pozneje izreklo o tem predlogu.
Nato je bil kakor priča zaslišan poštni tajnik dr. Rihard Marignoni. Priča izključuje, da bi bila tatvina izvršena v centralnem poštnem uradu Trst 1. Po njegovem mnenju je ravno obtoženec Bjekar, ki je imel priliko izvršiti tatvino. Ko je priča izrekel neko prehudo besedo na naslov obtoženca, je ta stopil proti njemu in zavpil:
— Gospod^ tajnik! Opozarjam vas, da sem pošten človek in da moja poštenost ni niti za las pod vašo. Ce sedim sem danes tu na tej sramotni klopi, je to le slučaj, ki ga je hotela moja usoda!
Po zaslišanju te priče, ki je trajalo dobro poldrugo uro, se je sodišče umaknilo na posvetovanje, a ko se je sodni dvor vrnil v dvorano, je predsednik proglasil sklep, s katerim je sodišče sprejelo predlog branitelja dr. Robbe, da odide vse sodišče s porotniki vred na lice mesta v poštni urad Trst 7 v ulico Stadion in od tam v poštni urad Trst 1, da si morejo porotniki in sodniki ogledati dotične prostore in tudi manipulacijo. Povabil je nato porotnike, naj pridejo ob 5 popoldne na poštni urad v ul. Stadion.
Trgovina m gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
dne 2. junija 1914. Efektna borza.
D na a j, 1.20 pop. Avstrijska renta papir 81.30 avstrijska srebrna renta Q1.20, avstrijska kronska renta 81.40 ogrska kronska renta 79.90, kreči i tke 6 1.30, Anglobanka 329.50, Union 571.—, Landerbank 483.—, Bankverein 508.75 drž. ieL 688 . Lom bar d i 89-25, alpinke 787.50, turške srečke 216.15, Napoleoni I®. 19, marke papir 117.71. London kratko 24.13. Pariz 95.82. Mi no.
D n n a j, 2.50 pop. Avstr. renta papir 81.20, kredit ke 600.-, Lloyd 574 —, dri. žeL 685.75, Lom-bardi 89 50. aljainke 779.50, turSke srečke 216.—. cheques Pariz 95.82. Vzdržno.
Trst, in rad.) Francija 95.70 - 96.—, Nemčija 117.60 -117.95, It 95 * -95.60, London 24.10-24.15, 20 frankov 19. 3-19.20, 20 mark 23.45 - 23.54, so-vereign 24.02-24.09. nemSki papir 117.60-100.15, italijanski papir 95.30 - 9.S.7U, avstr. zlata renta 99.95 100 55, avstrijska kronska renta 84.65 - 85.05, ogrska zlata renta 9o.90 - 97-30, ogrska kronska renta 79.80 8 k2 <, turške srečke 218-221.— diskont za menice do 3 mesecev 3»/4 - 4'///„, nad 3 mesece 41/* - 4,/»*V
Blazovna borza.
Budimpešta, H) maj*. Pšenica za maj —.—, — —.—. oktober 13.26 ; r £ za april —.—,
oktober IO.Od ; oves za april--. oktober 8 30;
koruza za julg —.— avgust 7.98 - Ponudbe pweoice povpraševanja ravno tako. Tendenca trde a Prodaje S 000 q.
Trst, 28. maj. Kava. Santos good average
za in-j —.---.—, za juli 59.--59.75. september
56.25 - 59 75, december 61 25 - 61.»». «»«rec_ 61.50-62.75. Tendenca m»n>.. «ood Rio za mig —.— -__jujj ob.bo - 5«.39. september 56.50--.—, december 54. — - 55-—, marec —.--56.—.
eiadkor. Centrifug. takoj 27I/i-287. maj avgust 27.50 -28%, novem.-marec - 28.'/,-29•/„, melis takoj 26»/, -29%, maj-avgust 29V. —.—, nov.-mar. 29^-30'/. concasse tak™ 29V,- 29T, kocke 30%- 31% kristal takoj 28*/, 28% maj.-avgust 29.—, okt.-dec. 27%--.— Stalno
. Zaloga dalmatinskega vina.
S I ^HB ** Dobroznana mfrodilnica ..
| FILIP IVANIŠEVIČ lii«. ri: ■
s listnega pridelka iz Jesenic pri Omliu 8 S HamaUII g
I
ulica Voldirivo 17. tel. 1405. Prodala na drobno In no debela. - Gostilne: JUT Adrio", uL Nuovj 13 in sostilno-buKet, Piozzii Gtaseniaa itev. 7, v Katerih Ml svilo vina prve vrste.

MALI OGLASI

□□
no □□
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno ti-kane besede se rmfiu-najo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina snaŠa 40 stotink. :
□□ □□
Soba
vrata 11.
z dvema odda se takoj
posteljai koj. Uli
(razgled na ulico) ca Belvedere štev. 47 588
Odda
se mladeniču meblirana soba s hrano. Ul. 8 Erancesco št. 23, IV nad.	591
Odda
se meblirano sobo a dvema Ul S. Marco St 48, vr. 21.
posteljama.
592
Halo
stanovanje se odda taKojjv Rojanu. Pojasnila v td. Geppa 16. Žganj ar na. 594
f ntlH lepo meblirana, dve postelji odda se takoj AUDu pri slovenski dražini. Ulica Commerciale 13, H n., rr. 23.	593
InAsiiUnilMl I "taš edini fotograf je Anton
JUSOSIOUani I Jerkift. Trst Via delle To te
Gorica, Gosposka ulica	4444
10. —
t MH nt mu M takoj krojaškega učenca. - Josi dPlEJUlE W Pirjevec, krojač na Opčinab. 1^7
VIAtol 1111 Kranjskem s 16 sobami, restavracijo, nUIcl 2800 sežnjev vrta, vse leto dobro obisaan se proda za K 110.000. Saldo 30.000. Zamenjal bi se tudi z dvo cem v Trstu s posestvom v Istri.— Poja-nila : KolarSič Kavarna Korzo.	808
se proda hišica z 2 velikimi so-_	teraso K 9C00.—
saldo 5000.
kuhinja K 13.000, saldo 7000, kakor tudi dvorec od 22 do 50.000 K se proda. — Pojasnila Kolaršič Kavarna Korzo.
Pri S«. M. M. Spodnji
bami, 2 sobicami, kletjo in lepo t<
— Hišioa v B»r k o vi j ah, 3 sobe in
509
z več letno prakso, kot blagajni-čarka v trgovskem podjetju, zmož-srbo hrvatskega, italijanskega in nemškega jezi*a, išče primerne službe. Prijazne ponudbe pod -Pridna". Naslov pove tudi Inseratni oddelek pod „Stev. 72L-	721
Gospodična
na slovenskega.
MeMfrana soba
za eno ali dve osebi, z uporabo kuhioi*, se odda takoj v n jem |.ri hrvatski družini. Hiša nova in elegantna, stanovanje čisto, svetlo in mirno, cene zmerne. Oglasiti se ▼ ulici Commerciale štev. 9, pritličje.
KLIS EJ I
VSAK S VRSTE
ZA VSC STROKE
ATELJE BABUDERcK
= Sv. Ivan - Trst - blizu Nar. doma =
B Velik izbor barv I = = povlak itd.= =
Q Zaloga za Trst in okolico redilnega Q
■2 ke in odrasle SLADINI
j^Ui talarnegi tpt ia teiscfi praika n lini - Tel«Jm 81
Predmeti za planince!
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, gamaše, čepice iz čiste volne, rokavice.
Steklenice Helios. več dni gorke in mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za člane športnih in planinskih društev mr POSEBNE CENE.
Športno trsovfno Strukel
ulico S. Antonio 12) nasproti Kred. poslopja)
figo***1
Mu ADOLF TSCMCPPCft MMi KUNienonn
Fifijalka vffsrcr
Odda
se takoj meblirana soba s prostim vhodom. tfllca Fonderia št. 4, IV nad.
535
se takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto St. 40, vr. 2.	900
HELVET1A
ii
1=1 TRST O
TRI d. Intel nolii Bv. &
/vat
č/
4: T&rencr
UNETOI
PLOMBIRANJE ■ ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOM : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. ČERHAK V. TUSCHEg
ZOBOZDRAV- mfl||| KONC. ZOBNI
NIK 1 Ki 1 tehnik
ULICA CASERMA, 13 II. nad.
Zmaga na vsej črti I
7.fllfirrxf fnnn
pi'^muu^iu
najbolje kolo monarhije
dobiva vedno nove odjemalce.
— o
n
M U
m CL
N
C o. o B
■O 3
° ar
v*
" M
o z?
Priporočljivo je tudi
dobro : ceno
^ kolo
Austrijska tovarna orožja STE9R.
Zastopniki: Trst: Jiu.iolf Roti, ul Acquedotto 21 Gorica : F. Batjel, "Via Puomo 2, Sv. Lucija: f. Snligoj- Pni a: Fran Duda. V. G C:irducci 14
T V R D K A
FRMEiCO
Dominik Tence
Trst, ulica Belvedere S«. 47
priporoča conj. ebCinstvu svojo trgovino jestvln in kolonij, blaga, katero Jo vodno sveža. - Postrežba na dom. - Vino in likerji v
loveči I ::	m!
Priporoča se Vam slovenski kroj a6
Fran Rupnik
Trst, ulica Ge&pa tO I. nadstropja
kateri izdeluje obleke iz finega in n^vadnegi sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpo ago. Izdelane obleke na ogled. Solidno delo.
izdeluje uniforma vseh »rst.:
Priporoča se slav. občinstvu z* obilen
Zaloga obuvala in iastna delavnica ♦♦♦♦♦♦♦♦♦
A. VISENT
TRST, Giesue Car-ducd Številka 27. Podrulnica : ulica RlgutU St. 31 („Al Buon Operaio") :: Velika zaloga molkih In 2enskih tevljev. Popravlja totno in solidno. Zmerne cene
TRGOVCI! PERI!
Me &vb) Iz
m*i
NAJBOLJŠE PIVD*
— TRST
TRST — ustanovljena I. 1878 je preložila svojo
trgovino šivalnih
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred Jz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 13
Bosendorfer, Gebrilder Stingl, Koch * Korselt, Wirht itd. se prodajaio n dajejo v najem po zmernih cenah pr.>-t.i gotovini kakor tndi na obroke
Zi
UGLASA&3E In POPRAVE.
illi
MA310 MALLV
Piazza S. Giacomo 2, II., Corso. TELEF. 2-5
Knežje Auersperike - Radisoklivne Psrmolne kopeli
Dolenjska *el. postaja Straža - Toplice. Okrato-therme 38" C. čez 000 hI radisaktivDe termalne vode dnevno, veliki ba^sind, posebne kopel . blatne kopeli. Elektroterapija, masaža, ndobne sobe, izvrstna restavrac'ja Zdravljefje: Revma, prot' , živčna bolezen, nevrastenija. hiater ja. žensk bo lezni itd Prospekte poSilJa ravnateljstvo. ::: Sezona od t. moja do oktobra. :::
Prva in edina pisarna = za vojaške stvari =
(koncesijonirana od c. k. namestništva).
TRST, ulica della Caserma S. H. n.
Daje nasvete in inrormacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno prostovoljstvo, ženitve, dosedanje zakonitih ugodnosti glede presenčne službe, vsprejetja v vojaške gole Itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnljami. — Reševanja hitro in točno. — Uradne ure: Ob delavnikih od 9. predp. do 7. pop. Ob nedeljah in praznikih do 12. opold.
devenske trgovine Aot»dosegle tfosedsj vsepovsod nolbollfl sloves. Horodniok MM, H Vm postreže po konkurentnih cenah. J. J. SOBAN, Trst t^.^tU"