Štev. Zl.
U Ljubljani, u petek dne 25. januarja 1901
Velja po pošti:
ii celo leto naprej K 26'—
13' — 6-50 220
13 pol leta
13 tetrt leta „ „ ta en mesec „ „
V upravništvu:
t* clo leto naprej K 20' —
4.J pol leta „ „ 10'—-13 Četrt leta „ „ 5'— 13 en mesec „ ,, 170
7i poSilj. na dom 20 h na
posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Leto XXXV.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez
---dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
te vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (J p r a v n i S k e g a telefona Stev. 188.
K današnjim volitvam na nemškem.
Danes sc vrše na Nemškem volitve za državni zbor. Morda niso bile od časa nemškega kulturnega boja pa do danes nobene volitve na Nemškem tudi za nas tako pomenljive, kot te. Politiško izučeno, taktično trdno organizovano in kulturno visoko izobraženo katoliško nemštvo izkuša danes svoje sile z vlado, ki sc boji načelnih strank, centruma in socialne demokracije ter bi za svoj protiustavni in nedemokratski domači in kolonijami absolutizem hotela ustvariti zase večino iz medlih strančic, ki žive kakor nadležni užitkarji danes od tega, jutri od onega naziranja. Zato je razpustila meseca decembra parlament pod pretvezo, da je v nevarnosti čast Nemčije, ako še nadalje odločuje centrum v škodo kolonijalni politiki vlade.
V tem ie moč centruma in moč socialne demokracije, v brezbarvnosti nasprotnih jim strank, nacionalnih liberalccv in svobodomiselne ljudske stranke. Treba priznati: vlada ni razpustila državnega zbora, da začne vnovič kulturni boj, katerega se boji; zdrobiti hoče le centrum, da onemogoči, da prodere ustavno načelo, ki jc napoti pruskemu imperializmu. Centrum pa jc od nekdaj bil prva in najtrša opora doslednega demokratskega parlamentarizma. S temi načeli je centrum uklonil Bismarka in ga poslal v Kanoso na pokoro; v cerkvenopolitiški postavodaji se je proti načelu nacionalnih ali deželnih, od države odvisnih cerkva boril za popolno enakopravnost in avtonomijo vseh konfesij, svojo vodilno moč v parlamentu uporabil za uve-Ijavljenje demokratiške socialne zakonodaje, povsod in Vedno nastopil proti pruski centralizaciji. Vsled te svoje politične smeri je centrum, ki jc sedaj sestavljen samo iz katoličanov, v svoji sredi večkrat štel tudi nekaj protestantov.
Vlada dela sedaj na vso moč proti cen-truniu. Biilo\v in kolonijalni ravnatelj Dern-burg potujeta po deželi ter delata za novo vladno večino brez centruma. Zato pa je treba, da se združijo nacionalni liberalci s konservativci in nebrojem drugih strančic; 13 i i— lo\v je to nedavno izrazil precej drastično, rekoč, da \lada želi »oplemenjenje med nacio-
nalnoliberalno in konservativno idejo«. Kulturnega boja ne — bogobvari! Samo tako večino si želi vlada, ki bo v »nacionalnih« in ko-lonijalnih zadevah vedno glasovala za vlado in bo pruski generalštab spoštovala kot prvo in zadnjo instanco v stvareh, ki se tičejo »celokupnega naroda«.
Vlada živi še popolnoma v idejah starih Štaviovcev. Proti dvema načelnima strankama hoče vladati s spojem breznačelnih elementov, ki raziin nemštva nimajo nobenega drugega naziranja. Z vmesnimi strančicaini proti sili dveh strank, ki predstavljata dvoje svetovnih misli! Povsod se ločijo duhovi, na Francoskem, na Španskem in pri nas; na Nemškem pa hočejo spajati. Odločno konservativni in odločno liberalni listi na Nemškem dobro čutijo to nesmisel. Konservativna »Krcuzzeutung« piše: »Knez Biilo\v vidi blagor Nemčije v splošnem brezstrankarstvu. v tesnem spoju desnice z levico, v tem, da izgine vse politiškostrankarsko življenje: s kratka v popolni politiški breznačelnosti.« Liberalni »Bcrliner Tagesblatt« pa izvaia: »Med resnično konservativnim in resnično liberalnim svetovnim naziranjem jc nepremostljivo brezdno. Kar je knez Biilo\v predlagal pri šampanjcu, to bi naše politiško življenje le poplitvilo, izvodenilo vse misli in zamorilo značaje . . .«
Z oplemembo konservativstva z liberal-stvoni ne bo torej nič. Biilovv ne bo stri ne centruma, ne socialne demokracije s tem, da pelje v boj proti strankama, ki sta nastali na podlagi svetovnih, vesoljnih programov, brez-načelno čredo vladnih liberalcev iu okamene-lih konservativcev. Kar jih je poštenih in odločnih, bodo izkušali izpopolniti svoj program, nc bodo pa žrtvovali svojih idej slučajni večini, papirju, kamor bo vlada pisala svojo voljo. Stranke bodo zmagale s svojim, nikoli z vladnim programom.
Da pred volivnim bojem pojasnimo razmerje strank, navedemo volivni uspeli iz leta 190.3. Število mandatov je bilo sledeče: Centrum 88 (pri ožji volitvi + 12), torej 100; socialni demokratje 56 (+ 14), 21; Alzačani 7 (+ 3) 10; Poljaki 13 (+ 3) 16; nacionalni liberalci 6 (+ 44) 50; svobodomiselna ljudska stranka 0 (+ 21); svobodomiselna zveza 0 (+ 9) 9; južnonemška ljudska stranka 0 (+ 6) 6j samostojni kandidatje 7 (+ 23) 30.
To razmerje se ne bo dosti izpremenilo. Največ bodo pridobili socialni demokratje, Poljaki in po vsej priliki tudi centrum, ki je pri zadnjih deželnozborskih volitvah v Vir-tembergu, kjer ie docela zmagal, narastel za 20 odstotkov in bo najbrž tudi zdaj pridobil novih mandatov v tej smeri. V najslabšem slučaju obdrži vse svoje dosedanje posestno stanje. Ker centrum pri ožjih volitvah ne bo dal glasu nobenemu nacionalnemu liberalcu, ampak konservativcem, oziroma Poljakom, bodo največ izgubili nacionalni liberalci. Pomen-Ijivejše je dejstvo, da bodo poražene srednje frakcije in si bosta stala nasproti dva mogočna bloka, krščanski in proti-krščanski. Načelni boj med njima bo zmlel posredovalne 'poizkuse vladnega liberalizma, ki teži za tepežnimi časi breznačelnega Friderika Velikega.
Polonyjevi škandali.
Polonyjevo umazano preteklost ščiti s svojim ugledom celo ogrsko ministrstvo. To je nauk iz te povesti: vrana vrani ne izkljuje oči. Ni čuda, da se ogrsko ministrstvo ne upa vrečiPolonyjaLengyelu iu pošteni javnosti na ljubo, kajti Polonyi je VVekerlu in Andrassyju veliko bolj nevaren kot poslanec Zoltan Len-gyel. Polonyi ve za vse grehe svojih tovarišev ministrov; če bi njega moralno uničili, je moralno uničeno celo koalicijsko ministrstvo, ki se je povspelo do vlade z lažjo, va-ranjem in laskanjem zaslepljenim ogrskim nacionalnim inštinktom. Polonyi bo tožil, toda ostane še začas minister. Nič ne pride v po-štev, da ne more utajiti zvez s Schonbergerco, da se je toliko časa branil sodišča — groia An-drassyja, aristokrata najčišče mažarske krvi ni sram sedeti poleg znanega advokata bordelov. Vzrok je čisto enostaven: Edino Poionyi jc, ki se najboljše izpozna na Ogrskem, najpametnejši, najspretnejši, najbujnejša cvetlica v tem močvirju. Reprezentanta celega sistema ni moč vreči.
Krona.
Včeraj so ogrski listi razširjali vest, da kralj sam vzdržuje Polonyja. Seveda so na to prišli dementiji od vseh strani. Sedaj se o stvari poroča to, da je cesar vso zadevo popolnoma prepustil koaliciji, naj sklene, kar sc ji zdi primerno.
Fotografije nadvojvod pri baronici Schonberger.
»N. Fr. Presse« od 24. t. m. poroča, da jc bil pri baronici Schonberger dopisnik »Ma-gyar Hirlapa« in na pisalni mizi baronice videl kup fotografij avstrijskih nadvojvod. Vsaka
fotografija je imela lastnoročni podpis dotič-nega nadvojvode. Baronica je hitro pobrala vse fotografije ter dejala žurnalistu: »Vi se čudite? Saj sem z nadvojvodi bila večkrat na lovu. Jaz te gospode dobro poznam.« O svo:i zvezi s PoJonyjem jc baronica dejala: »Tega vam ne morem razložiti. Bila sem Po-lonyjeva klijentinja. Podrobnosti ne morem povedati, ker se mi je v tem slučaju zapretilo / objavljanjem zadev, ki zelo kompromitujeio nadvojvode. Tega pa nočem, ker bi mi potem na dvoru to zelo zamerili.«
»Zeit« in »N. Fr. Presse« poročata, da je baronica žurnalistu tudi pokazala brzojavko neke zelo visoke osebe iz dvora, ki povprašuje po njenem zdravju ter ji naznanja, da se ji bo iz Dunaja poslal profesor, ako šc bolj zboli.
Baronica za svojo »žensko čast«.
Pri tej priči je baronica dejala žurnalistu, da bo tožila liste, ki so napadli njeno »žensko čast«. Baje jc žc vložila tožbo in siccr proti »Zeit«, »N. Fr. Presse«, »N. Wiener Journal«, »Fxtrablatt« in proti nekaterim budimpeštan-skitn listom.
(irof Paar.
Rozika Schonberger ie žurnalista tudi obvestila, da ni imela z grofom Paarom nič opraviti. Pač pa da pozna več nadvovod in skoro vse dvorjanike. Grof Paar, generalad utant cesarjev, tudi dementira v »Fremdenblattu« vest o zvezi z Židinjo Schonberger ter izjavlja, da ie nikoli v svojem življenju ni videl.
Cesar.
Neki dunajski list pravi, da pomeni vest, da je cesar prepustil koaliciji, naj ukrene s Polonyjetn kar hoče, sledeče: Cesar je gospodom namignil, da Polonyi čisto spada v tisto družbo, v kateri se ravno nahaja in nai se ta z njim sama domeni. Cesar se nc bo ukvarjal s takim gentlemanom.
Ministrski svet.
Ko'iko je vreden ministrski svet, ki se je bavil s Polonyjevo afero včeraj, dokazuje to, da o posvetovanju niso napisali niti protokola. Komunike ministrskega sveta se glasi: Pravosodni minister Polonyi, ki se je preje udal stališču neodvisne stranke, naj nc toži, je sklenil, ko je iz zadnjih dogodkov doznal, da želijo v neodvisni in v ostalih koalirauih strankah, nai minister toži, nastopiti sodnijsko pot ter vložiti tožbo žc te dni.« — To je precejšnja oficijelna laž. Ni namreč res, da sc je Polonyi izpočetka udal neodvisni stranki, ki je zahtevala, naj nc toži, ampak nasprotno: Po!onyi se ie krčevito branil, izročiti svojo stvar sodišču, dasi je precejšen del neodvisne stranke to zahteval.
Podrobnosti i/, novih odkritij.
Leopold Hegediis jc dobil neko mesto le s posredovanjem baronice Schonberger.
LIKCR.
Črni Peter.
Angleški spisal Conan Doyle.
(Konec.)
Obraz inšpektorjev se ic med izvajanjem mojega prijatelja daljšal in daljšal. Vsi njegovi častilakomni upi so šli po vodi. Toda vendar ni hotel zapustiti svojega stališča, vsaj brez boja ne.
»Vendar pa ne morete tajiti, gospod Holmes. da ni bil Neligan v oni noči tam. O tem priča vedno beliežnica. Po mojem mnenju imamo dovolj dokazov za obtožbo, tudi čc bi vrsta dokazov nc bila popolna. Razventega imam pa svojega moža v roki. Kie imate pa Vi svojega — nevarnejšega?«
»Zdi se mi, da pride ravnokar po stop-ujicah«, je odgovoril Holmes. »Menim,Watson, da bi bilo dobro, da imaš svoj revolver pri roki? Holmes jc vstal ter položil kos papirja na stransko mizo. »Zdaj pa nai le pride,« je rekel.
Zaslišali smo hripave moške glasove, in takoj na to odpre gospa Hudson vrata in naznani. da tri možje povprašujejo po kapitanu Bazilu.
»Naj vstopijo drug za drugim«, jc rekel Holmes.
Naiprvo je vstopil mal mož z rdečimi lici in svetlo brado. Holmes je vzel pismo iz žepa.
»Kako se imenujete?« je vprašal.
»James Lancaster.«
»Zal mi je, Lancaster, toda služba jc že oddana. Tu imate deset šilingov za svoj trud. Stopite v sosednjo sobo m počakajte tam par minut.«
Drugi je bil dolg, suh mož z redkimi lasmi in bledih lic. Njegovo ime je bilo Hugh Pattins. Tudi tega ni sprejel, dal mu je pol soverena ter ga poslal v sosednjo sobo.
Tretji je bil prav posebne zunanjosti. Imel je divji obraz kakor buldog, razmršene lase in brado, goste, naprej štrleče obrvi in temne, bliskajoče sc oči. Pozdravil je ter držal, kakor navadno mornarji, čepico v roki.
»Vaše ime?« je vprašal Holmes.
»Patriek Cairins.«
»Metalec harpune.«
»Da, gospod. Sestindvajsetkrat sem bil na potu,.«
»Dundee menda?«
»Da, gospod.«
»In pripravljeni na pot proti severnemu tečaiu.«
»Da.«
»Koliko mezde?«
»Osem funtov mesečno.«
»Ali morete takoi vstopiti?«
»Da; takoj.«
»Ali imate svoje papirje pri sebi?«
»Da, gospod.« Potegnil .ic zavoj strganih in mastnih papirjev iz žepa. Holmes jih jc hitro pregledal ter mu jih vrnil.
»Vi ste mož, kakoršnega potrebujem,« ic rekel. »Tam na mizi je Vaša pogodba. Podpišite jo, in stvar je končana.«
Mornar .ie šel skozi sobo in vzel pero v roko.
»Ali naj sc tu podpišem?« je vprašal, ko sc je čez mizo pripognil.
Holmes se jc pripognil čez njegova široka ramena ter mu položil obe roki na njegova silna pleča.
»Tako ic dobro,« jc rekel.
Slišal sem železo rožljati in tuljenje, podobno tuljenju divjega bika. Holmes je zgrabil mornarja od zadaj okoli života; takoj nato sta se valjala oba na tleh. Imel jc tako grozovito telesno moč, da bi vzlic okovom, s katerimi mu ie moi prijatelj tako spretno roke zvezal, kmalu mojega priiatelja premagal, da mu nisva s Hopkinsom prišla na pomoč. Šele ko sem mu pritisnil revolver na sence, jc spoznal, da ic vsako zoperstavljanje zastonj. Zvezali smo mu še noge ter potem obstali popolnoma utrujeni.
»Moram Vas prositi, da mi oprostite, Hopkins,« je začel Holmes; »jajce se je med časom gotovo že ohladilo. No. Vam bo ostalo bolj dišalo že radi tega, če mislite, da ste svoj slučaj privedli do tako slavnega zaključka.«
Hopkins od začudenja ni mogel govoriti.
»Ne vem, kaj nai k temu rečem, gospod Holmes,« jc konečno rekel, popolnoma rdeč v obrazu. »Zdi selili, da sem si od začetka že preveč domišljal. Uvidim, da bi ne smel nikdar pozabiti, da sem jaz učenec iu vi mojster. Kajti še zdaj, ko vidim, kaj ste napravili, nc razumem, kako ste to začeli in kaj naj pomenja.«
»No ja,« jc menil Holmes dobrohotno, »vsi bomo šc lc vsled izkušnje modri, in Vi se morete iz tega slučaja učiti, da sc mora vedno tudi druga možnost vpoštevati. Vi ste bili tako zelo prepričani o krivici mladega Ncligana, da niti misliti niste mogli na Patrieka Cairnsa, pravega morilca Petra Carcya.
I u ga je prekinil mornar s svojim hripa-vini glasom.
»Gospod,« je kričal, »nočem se pritoževati, da na ta način z menoj postopate, zahtevam pa, da označujete stvari s pravim imenom. Vi ste rekli, da sem Petra Careya umoril, pa ni res, ubil sem ga. To je razloček. Vi mi morda ne verjamete, mislite morda, da Vas hočem nalagati, toda . . .«
Schonbergerca jc Polonyja naprosila, naj podeli Hegediisu dotično mesto, oziroma, naj to izposluje od ministrov tovarišev. Polonyi je to res dosegel, Hegediis pa jc Schonbergerci za to plačal 5000 K. Tako »Magyar Szo«.
Baronica Schonberger, ki se je že s šestnajstimi leti potikala okoli z gospodi, ima več nezakonskih otrok. Ko se je šlo za legitimacijo enega teli otrok, je baronica pri sodišču krivo prisegla. Zadevo jc »poravnal« takratni justični minister Szilagyi.
»A Nap« objavlja, da ie Polonyi kot advokat pomagal različnim inadamam, da so dobivale licence za svoje »penzijonate«, ki so sicer policijsko prepovedani. Dokazan je slučaj z madamo Markus, ki jc imela »učni pen-zi.ionat« v ulici Stahly iu kateri je Polonyi izposloval licenco za 800 fl.
Demisija Polonyjeva.
Vzlic komunikeju ministrskega sveta je vse prepričano, da bo Polonyi moral kmalu iti. Baje sc je Andrassy udal le prigovarjanju svojih tovarišev, ki so ga rotili, naj nc odstopi in s tem nc spravi v nevarnost cel koalicijski kabinet.
Mogočni Košut.
V klubu neodvisne stranke jc Košut grajal nekatere poslance, ker so bili proti Polo-nyju ter je izjavil, da bo že on pokazal, da se proti Polonyju ne bo moglo ničesar doseči. »Ce boste vsi proti meni, izstopim ter sestavim novo stranko.«
Bodoča pravda.
Mnogo listov se norčuje iz pravde, ki jo .ic naperil justični minister proti Lengyelu. Pravijo, da bo tudi tukaj PoIonyju prišla na pomoč baronica, ki je poskrbela, da bo obsojen Lengyel. Lengyel nam izjavlja, da jc prepričan, da bo zmagala resnica in bo poražen Polonyi. Polonyi je 24. t. m. državnemu pravdništvu naročil, naj sestavi obtožbo proti Lengyelu.
Nova noretlfea Briantiova.
Briand in Clemenceau sta zbornici predložila novo naredbo glede na ureditev katoliškega bogoslužja. Nova uredba kaže, da francosko ministrstvo še vedno upa zdrobiti moč cerkve z odijoznimi izjemnimi postavami. Treba si je le ogledati postavo, ki sta jo ministra predložila. V glavnem določa sledeče:
Pclitiških shodov oblastem ni treba javljati. Za bogoslužne prireditve po cerkvah, ki nimajo prav nobenega politiškega značaja, pa vlada določa izjemo: duhovnikom, oziroma prirediteljem ali »sklicateljem« bogosluž-nih dejanj je dopuščeno, da svoje prireditve ali javijo ali ne javijo; ako jih javijo oblastem, dobijo pravico, posluževati se za dobo enega leta cerkva, ako jih ne javijo, jih vlada sicer ne bo kaznovala zaradi kršenja društvenega zakona, toda v cerkvah bodo dotični duhovniki popolnoma brezpravni in odvisni od na-redb županov in prefektov.
Na prvi pogled je že jasno, kako krivična je ta postava in kako bije v obraz vsaki svobodi in enakosti pred zakonom. Svobodi nasprotuje, ker hoče duhovnike s tem, da jim da cerkve na razpolago, spraviti do tega, da bi bogoslužje javili vladi in s tem prekršili zapoved papeževo in škofov: vlada, ki vedno vpije, da ji je svobodna vest vseh francoskih državljanov nad vse, razpisuje potom zakona nagrado za tiste duhovnike, ki bi hoteli prelomiti zvestobo svojemu duhovnemu poglavarju. Kakor vedno, se je tudi to pot pokazalo, da hoče vlada med katoličani zanetiti s svojimi naredbami razkol in duhovnike ločiti v dva tabora. To je tisti Clemenceau, ki pravi, da se niti s koncem prsta ne dotika verskih zadev. Tudi enakost vseh državljanov in društev pred zakonom krši ta postava, ker na eni strani določa, da politiških društev ni več treba javiti oblastem, na drugi pa smatra za polnomo-čne in enakopravne z drugimi prireditvami zgolj tiste bogoslužne prireditve, ki se javijo vladi. Republikanec Flandin, ki je izprožil v nosebnem odseku to misel, je predlagal, naj se za vse politiške shode, tudi za bogoslužna
»Nikakor ne,« je opomnil Holmes. »Le povejte, kar imate povedati.«
»To Vam kmalu povem, in pri Bogu, da je vse resnično. Poznal sem črnega Petra, in ko je zagrabil za nož, zabodel sem ga s harpuno, kajti vedel sem, da se tu pravi: on ali jaz. Tako je bilo. Vi imenujete to umor; radi mene, če umretn z vrvjo okoli vrata, ali pa z nožem črnega Petra v prsih — je vseeno.«
»Kako sta se pa sešla?« je vprašal Holmcs.
»Naj Vam povem vse od začetka. Toda privzdignite me najprej nekoliko, da lažje govorim. Bilo je leta 1883 meseca avgusta. Peter Carey je bil kapitan ladje »Sea Unicorn«, jaz harptinar. Ko smo prišli iz leda ter vozili proti domu, srečali smo majhno ladjo, katero so zanašali močni južni vetrovi proti severu. V tej ladji je bil lc še en mož — nemornar. Moštvo se je balo, da se ladja ne razbije, in so ubežali na norveško obrežje. Mislim da so se vsi potopili. Torej vzeli smo tega moža na ladjo, in kapitan se ie dolgo časa pogajal z njem v kajuti. Vsa njegova prtljaga je bil majhen zaboj. Kolikor mi je znano, sc njegovo ime ni nikdar imenovalo, in drugo noč na to je že za vedno izginil. Raznesla se jc govorica, da je ali sam v morje skočil, ali pa da ga jc nevihta, ki je razsajala, vrgla v valove. Le eden je vedel, kaj sc je zgodilo, in
dejanja, odpravi dolžnost javljenja, Briand iu Clemenceau pa sta ta predlog izpreinenila tako, da pomenja nova naredba novi izjemni zakon.
Kakšna bo usoda te naredbe, jc že zdaj gotovo. Zbornica jo bo sprejela, Briand in Clemenceau bosta svo.ic svobodoljubje povzdigovala do zvezd, duhovščina pa se postavi ne bo pokorila; sedaj še manj, kod le kdaj. Vlada je žc tolikrat poizkusila, razcepiti katoličane, pa se ii nikoli ni posrečilo in se ji topot tudi ne bo. Nova naredba bo povzročila še večjo zmedo in znatno zapletla bo položaj. Njena vrednost je zgolj psihološka: kaže, kaj nameravajo tisti francoski voditelji, ki hočejo religijoznosti prizadeti smrtni udarec s tem, da uničijo cerkev. Ako bi ne šli tako daleč, bi imeli začas več uspehov; tako pa jim mora to delo, ki preti zasužnjiti svobodnega duha, samoposebi izpodleteti.
Državni zbor.
D u n a j, 14. januarja.
Vojaški krediti.
Delegaciji sta I. 1902 in 1904 za izredne potrebščine stalne armade in mornarice dovolili 216,176.000 kron. Po kvoti odpade na Avstrijo 141,811.400 kron. Vlada Korberjeva je že 1. 1904 zahtevala od zbornice dovoljenje, da sme to izredno potrebščino pokriti z državnim posojilom. Zbornica pa tega kredita ni dovolila, pač pa sta delegaciji za zadnji dve leti dovolili zopet nove izredne troške, ki so narasli že na 400 miljonov. Ne bodem ponavljal, koliko bojev je imela zbornica, oziroma proračunski odsek s tedanjo vlado. Ker vlada ni dobila novega kredita, je porabila blagajnične prihranke. Da tc izdatke iz tekočih dohodkov pokrije, to jc, državni blagajni vrne, zahteva vlada, naj se .ii dovoli amortizačno posojilo v znesku 141,811.400 kron. V povračilo tega izrednega posojila hoče vlada s tekočim letom postaviti v proračun 5,500.000 kron.
O tem zakonu je pričela zbornica razpravo že sinoči in danes odobrila načrt tudi v tretjem branju.	*
Vojaške takse.
Poslanska zbornica jc lani sklenila nov zakon glede na vojaške takse in podpore revnih družin, katerih člani so mobilizovani. Vojaško takso plačujejo osebe, ki ali niso sposobne za vojaščino ali pa se odtegnile vojaški službi, in pa tudi starši za svoje sinove. Službena taksa za osebe, ki niso sposobne za vojaščino ali so se odtegnile, se pričenja pri let, dohodku 1200 kron ter znaša 6 kron in raste ; dohodki. Od dohodka 2000 kron n. pr. znaša 17 kron, od 2800 do 3200 kron 29, od 4000 kron 55 itd. Vseh razredov glede na dohodke je 33. Taksa od 100.000 dohodkov je 2865 kron. Gosposka zbornica je odobrila te sklepe, izpre-nenila pa je določbe o taksah, ki jih morajo plačevati starši. Vojaško takso plačujejo starši, ako imajo nad 4000 letnega dohodka za svoje sinove k večjemu 12 let. Ako pa že sin plača službeno takso, odšteje se polovica od takse, ki io morajo plačati starši. Taksa pa se zniža za četrtino, ako se dokaže trajna nesposobnost za vojaško službo. Te izpremembe je danes odobrila poslanska zbornica.
Vojaške vdove in sirote.
Vlada jc zbornici predložila tudi načrt zakona, s katerim se zvišajo pokojnine vojaških vdov in preskrbnine vojaških sirot. Pokojnine so razdeljene v 12 razredov in sicer: Od 700 do 5400 kron. Vsaka vdova dobi za nepreskrbljenega otroka do 24. leta petino svoje pokoj'nine, k večjemu pa 500 kron. Ako ima vdova več otrok, preskrbnine ne smejo presegati pokojnine.
Vdovam podčastnikov se sedanja pokojnina zviša za polovico. Za sinove dobiva podčastniška vdova po 48 kron do dokončanega 16. leta, za hčere do končanega 14. leta. Za sinove, ki obiskujejo šole, se more preskrbniua podaljšati do končnega 24. leta. Pokojnina podčastniške vdove in preskrbnine otrok pa ne smejo presegati 540 kron. Sirote podčastnikov
to sem bil jaz, kajti videl sem z lastnimi očmi, kako ga .ie kapitan v neki temni noči, dva dni prej, predno smo zagledeli šetlandske otoke, prijel za noge ter vrgel čez ograjo v morje.
»Toda jaz sem bil miren ter sem čakal, kaj se zgodi. Ko smo se na Škotskem izkrcali, se je stvar razkrila; nihče ni vpraševal po njej. Neki tujec se je ponesrečil, koga bi to zanimalo? Kmalu nato .ie Peter Carcy opustil pomorsko življenje, in trajalo jc vrsto let, predno sem izvedel njegovo bivališče. Dozdevalo se mi jc, da jc tujca radi onega malega zaboja umoril, in tako sem hotel odškodnino za svoje molčanje.
»Neki mornar, katerega sem slučajno v Londonu srečal, mi jc povedal njegovo bivališče. Šel sem k njemu, da izsilim kaj iz njega. Prvo noč jc bil precej pameten in tudi pripravljen mi toliko dati, da mi ne bo treba več se po o;' m; potikati. Zedinila sva sc, da v naslednji n j zadevo končava. Ko sem pa zopet prišel, jc bil pa že skoraj popolnoma pijan in zelo slabe volje. Sedela sva, pila ter si pripovedovala dolge povesti in junaške čine izza starih časov. Toda čim več je pil, tem manj mi je ugajal njegov obraz. Izbral sem si ono harpuno na steni kot orožje in namenil sem si. da ga preie prebodem, predno me 011 zakolje. Naenkrat me napade, upije in kolne . . . oče sc mu divje bliskajo ter zgrabi velik nož.
dobivajo na leto po 72 kron. — Tudi ta načrt zakona jc obveljal brez izpremembe.
Vojaški novinci.
Za tekoče leto zahteva vojna uprava 103.100 novincev za stalno armado in mornarico; od teh iih odpade na Avstrijo 59.024, na ogrske dežele 44.076. Poleg teh je treba v Avstriji 14.500 novincev za deželno brambo.
Brambeni odsek predlaga dotični načrt zakona z običajnimi resolucijami glede na vojaške vaje in zalaganje armade. V zbornici so danes govorili: Clioc, Ryba, Schreiter, Žitnik.
Poslanec Žitnik zahteva, naj se bolj marljivo goji polkovni jezik kot dozdaj in izvaja, kako brezpomembne in brez vsake koristi so vojaške vaie v 11. in 12. službenem letu. Govornik vpraša ministra za deželno brambo, je li resnična vest, da se premesti 27. bram-bovski polk iz Ljubljane v Gorico in kateri polk pride za tem v Ljubljano. Konečno zahteva dr. Žitnik pojasnila, katere so tiste zakonske določbe, ki silijo častnike, da sc morajo dvobojevati. Nato je poslanec Stein nepričakovano vrgel med Nemce mastno kost, ki so jo Nemci s slastjo jeli oblizovati. Poročal je namreč, da se je v nemškem Hebu vršila proti nekemu češkemu delavcu sodnii-ska obravnava v češkem jeziku. Ncmci so bili vsi pokonci. Kindermann jc mesto, da bi kot generalni govornik govoril o novincih, vpil, da naj vlada nikar ne draži Nemcev in naj v času, ko nc bo parlamenta, na škodo Nemcev ne dovoljuje Cehom in Slovencem nobenih koncesij, čc ne, bo gorje za vlado. Stein kriči češkim poslancem: »Najpreje boste tepeni, potem pa ustreljeni. Oznanjevali bomo križarsko vojsko proti Cehom. Ko se je nekoliko polegel furor teutonicus, se je razprava prekinila.
Gosposka zbornica.
Tudi gosposka zbornica marljivo dela. V seji 24. t. m. je rešila zakon v varstvo volivne svobode, zakon o bukovinski deželni banki, uradniški zakon in zakon, ki izboljša plače profesorjem. Interesanten je bil govor grofa Abensberg-Trauna, ki je ožigosal pro-tekcijo pri imenovanju uradništva, ki posebno cvete v dunajski birokraciji. Na Dunaju je nebroj ti;ideseletnih mož, ki so že dvorni svetniki in sicer samo zato, ker so sinovi, zetje, ali cclo samo birmanci ministrov. Doslej še nobeden brez protekcije ni prišel v ministrstvo. Gosposka zbornica je govorniku živahno pritrjevala. Bivši šef generalnega štaba, grof Beck je v daljšem, prepričevalnem govoru utemeljeval sledečo resolucijo: Vlada se poživlja, da vse potrebno ukrene, da se častnikom in vojaškim uradnikom z ozirom na draginjo primerno izboljšajo plače. Resolucija ic sprejeta. Nato sprejme zbornica še postavo o občinskih posredovalnih sodiščih in o državnih zavodih za tehniške poizkuse.
PORAZ SCHONERERIJANCEV.
Zadnja trdnjava Schonererijancev, v ta-kozvanem Waldviertel na Češkem, Allensteig, je pri občinskih volitvah prišla v oblast krščanskih socialcev, ki so zmagali v vseh treh razredih. Ta kraj je doslej kot župan vladal vsenemški poslanec Dotz, kateremu je ta poraz tako šinil v kosti, da je izjavil, da se sedaj popolnoma odtegne političnemu življenju.
AGRARNI PROGRAM.
Knez Aucrsperg se je 24. t. m. v konferenci z veleposestniki iz gosposke zbornice posvetoval o agrarnem volivnem programu.
GROF APPONY O MAŽARSK1H ŠOLAH NA HRVAŠKEM.
Vsled vesti, da podpira ogrska vlada ma-žarsko društvo »Julian«, javljajo iz Pešte sledeče: Grof Appony jc izjavil dvojici hrvaških političarjev, da nima ogrska vlada nobene zveze z »Julianom«, ker je to društvo sploh
v službi liberalne stranke, krvne neprijateljice sedanie vlade in koalicije. Nadalje je rekel, da nima ogrska vlada nič proti temu, čc osnu-
Prcdno ga ie pa potegnil iz nožnice, imel je že harpuno v telesu. Kako je zakričal! Njegovo obličje botn še v sanjah videl! Kri je brizgala okoli mene. Nekaj časa sem poslušal. Vse je bilo mirno. Še enkrat sem se oju-načil. Pogledal sem naokoli. Zabojček, katerega sem takoj spoznal, jc bil na polici. Isto pravico sem imel do njega, kakor Peter Carey. Vzel sem ga torej s seboj ter šel iz hiše. V svoji neumnosti sem pustil tobakovo mošnjo na mizi.«
»Zdaj pa pride najčudovitejše pri ceh stvari. Komaj sem bil zunaj, zaslišal sem korake. Skril sem se v grmovju. Nekdo se je priplazil v hišo, zavpil, kakor da bi videl duha, in bežal, kolikor so ga nosile noge. Kdo je bil in kaj je hotel, ne vem. Jaz sem šel deset milj peš, vstopil v Tunbridge Wcllsu v vlak ter sc odpeljal v London.«
»Kakor hitro sem imel priložnost, sem preiskal zabojček, toda nisem našel denarja, temveč le papirje, katerih se pa nisem upal prodati. Tako sem torej izgubil svojo oporo, črnega Petra, ter bil brez vinarja v Londonu. Ni mi preostajalo torej ničesar druzega, nego poiskati si zopet službo. Bral sem naznanilo, da se iščejo harpunarji iu sicer proti visoki plači. Šel sem k agentu in ta me jc sem poslal. To jc vse, kar morem izpovedati, in še enkrat ponavljam, da sem črnega Petra usmrtil, za
jejo Hrvatje društvo za hrvaške šole na Ogrskem. Celo podpore bo dajala.
BOJ PROTI KRIŽU NA FRANCOSKEM.
Zupan v Prudemanchu jc ukazal odstraniti in posekati velik križ, ki je stal na ta-mošnjem pokopališču. —- V Subandieru je odstranil iz šolskih sob neki vladni uradnik vse križe, ki iih je bilo ljudstvo vnovič razobesilo. Isto se je dogodilo v Sallaisu, Notre Dames des Manges, Chapelle, St. Florent. V Notre Dames des Manges je izbruhnila vsled tega šolska stavka. V Chapelle, St. Florent so obnovili v tretjič križe. Zato pa je vlada tamoš-njega župana stalno odstavila. V Jerlonanu je izbruhnila zaradi odstranjenja križev šolska stavka. Od 160 otrok jih obiskuje šolo samo deset.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
»Francoska apostolska katoliška cerkev.« Oficijelno glasilo francoske vlade (Jour. offic.) objavlja ustanovitev neke vrste verske družbe v Parizu, ki si je nadela ime »Francoska apostolska katoliška cerkev« in se bo nastanila v samostanu barnabitov. Vidi se, kako se nekatere ničvredne kreature lahko poslužujejo separacijske postave v svoje temne namene. — Protest v senatu. V senatu sta senatorja de Chamaillard in de Launay Briandu očitala, ker je vlada sekvestrirala semenišče v Beau-preayu, ki jc bilo zasebna last. Minister je odgovoril, da je semenišče bilo last vseh katoličanov, »tudi svobodomiselnih«.
ITALIJANSKI PROTEKTORAT NAD KATOLIČANI V ORIJENTU.
Rim, 24. jan. »Agenzia Štefani« poročat, da je protektorat nad dominikanskimi misijonskimi postajami in cerkvami v Carigradu, Smirni in Galati v sporazumu s francosko vlado prešel na Italijo.
BOLGARIJA.
Opozicija v bolgarskem sobranju je burno protestirala proti predlogi večine, naj se obsodi postopanje dijakov, ki so demonstrirali proti knezu. Nato sc je zbornica jela posvetovati o predlogu vlade, naj se za šest mesecev zatvori sofijsko vseučilišče in odslove profesorji. Opozicija je protestirala.
»KULTURNI« BOJ NA ŠPANSKEM.
»Kulturni« boj na Španskem je v dobi treh mesecev vsled odpora katoličanov pokopal že tri ministrstva. Danes poročajo iz Madrida, da je demisijoniralo tudi sedanje lninistrstvo.
Dnevne novice,
+ Zveza belokrajinskih županov. Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili naslednjo brzojavko iz Črnomlja: Tu se je ustanovila »Zveza belokrajinskih županov.« — Mi-lielčič, Kubinek, Zclko, Matjašič, Malnerič, Jerman, Konda, Tome, Grahec.
+ Imenitna »Narodova« laž. »Narod« je izkuhal zopet imenitno laž. Včeraj poroča tned brzojavkami, da se je shoda Gabrščkove stranke v Gorici udeležilo 1400 oseb, danes popoludne došla nam Gabrščkova »Soča« pa poroča, da se je shoda udeležilo okolu »400« oseb. Bo pač »Slovenčevo« poročilo pravo.
+ Imenovanje. Justični minister je imenoval notarskega kandidata Hugo Završnika v Postojni za notarja v Žužemberku.
+ Umrl je na Dunaju g. Jos. Močilnikar. duhovnik ljubljanske škofije, rojen dnč 24. marca 1845 na Vačah, v mašnika posvečen leta 1876.
+ Kranjski Nemci se bodo pričeli učiti slovenščine — tako pozivajo »Deutsche Stim-tnen fiir Krain« kranjske Nemce. Tako nameravajo Nemci si pridobiti več dobičkov, kakor pa bi jih s tem, ako bi v deželi prezirali znanje — slovenščine. Ta nemška taktika je Slovencem jako nevarna.
+ Protestni shod proti načelniku državne železnice Wieserju prirede skupno Slovenci in
kar mi more oblast le hvaležna biti, ker scin ji s tem prihranil denar za vrv.«
»Popolnoma jasno,« je rekel Holmes ter si prižgal pipo. »Po mojem mnenju je najboljše, gospod Hopkins, da spravite svojega ujetnika kakor hitro mogoče na varen kraj. Ta soba ni vrejena kakor ječa. in gospod Patrick Cairns rabi razmeroma prevelik del preproge.«
»Ne vem, kako naj se Vam zahvalim, gospod Holmes,« je odgovoril Hopkins. »Toda šc zdaj ne razumem, kako ste prišli do tega rezultata.«
»Lc vsled tega, ker sem imel že takoj od začetka srečo, da sem našel pravi sled. Mogoče je, da bi me belježnica, če bi kaj o n.iej vedel, ravno tako kakor Vas odvrnila in na nepravi sled speljala. Toda vse, kar sem zvedel, mi je kazalo le eno smer: Občudovanja vredna moč, spretnost v metanju harpune, rum, usnjata mošnja s črnim tobakom — to vse je kazalo na mornarja, in sicer na starega kitolovca. Prepričan sem bil, da črki P. C. v mošnji Ic slučajno soglašata, toda ne pome-njata Peter Carey, ker je ta Ic redkokdaj kadil in ker tudi pipe niso našli v kajuti. Ali sc šc spominjate, da sem vprašal, ali je bil razven-tega tudi whiski iu slivovica v sobi1? Vi ste odgovorili, da. Kateri suhozemec bi pil rum, čc ima te špirituoze na razpolago? To stori
Italijani v nedeljo, dne 27. t. ni. ob 10. uri dopoldne v dvorani restavracije na Katarinije-vem trgu v Gorici. Agitacija za ta shod je obojestransko velika.
+ Ustanovni shod kočevskega »Bauern-bunda«. Včerajšnji »Grazcr Tagblatt« je prinesel iz Kočevja brzojavko, da so nemški na-cijonalci shod kočevskega »Bauernbunda« razbili. Po »Grazer Tagblattu« smo tudi mi posneli včerajšnje poročilo. Danes pa nam je došlo o zborovanju poročilo, ki se glasi: Zborovanje sijajno, navdušenost velikanska, nasprotniki poraženi.—Danes nam došla »Reichs-post« poroča, da so zborovali z velikim navdušenjem ter poslali cesarju udanostno izjavo, nakar je takoj došla cesarjeva zahvala.
+ Imenovanje. »Wiener-Zeitung« dne 22. t. m. objavlja, da je naš rojak g. Anton Podboj imenovan c. kr. poštnini nadkontrolorjem na Dunaju.
—	Ogenj v Idriji. Iz Idrije se nam piše: Ogenj smo imeli sredi mesta v dimniku mesarja Ipavca. Požarna bramba je bila hitro na mestu, a ni prišla prav do delovanja, ker so žc prej zapazili domači in sosedje, ter omejili in vdušili požar, tako da ne bo posebne škode. — O požarni brambi ne slišimo, kako se je vravnalo. Predsednik je odstopil, za njegovega naslednika se ne ve. Več udov si pa želi tako organizirati društvo, da bode popolnoma kos svoji nalogi. Želeti bi bilo pač, da bi tako potrebno društvo bilo tako organi-zovano kakor se pričakuje od mesta, kakor je Idrija. Saj ima vsaka večja občina svoje gasilno društvo in njeni udje se z veliko požrtvovalnostjo udeležujejo skupnih vaj, da bi bili v nezgodi vsak na svoje mestu.
—	Promoviran je bil danes v Gradcu za doktorja prava g. Josip Mandič iz Trsta.
—	Zajcem prede. V tej hudi zimi se kmetje močno pritožujejo nad zajci, ki objedajo lubje mladih sadnih dreves. Koder ni drevje dobro zavarovano, so debla vsa gola pri tleh. Tu se kmetu godi škoda, katere je mnogo kriv sedanji lovski zakon. Tudi s tem bo treba pomesti 1
»Na oknih so rože ledene — na prostem pa rože razcvele.« Pod tem geslom smo včeraj iz Železnikov na Gorenjskem dobili šopek belih telohov. Hvala!
Gasilno društvo v Gorjah vabi k veselici, ki se vrši v nedeljo, dne 27. januarja 1907 v Gorjah v dvorani. Vspored: I. Stric Jaka. Šaloigra. 2. Kukavica. Narodna, mešan zbor. 3. Veseli letni časi. Narodna, mešan zbor. 4. V pepelnični noči. Dcklamacija. 5. Na Gorenjskem. Narodna, mešan zbor. 6. Fantje igrajo. Narodna, mešan zbor. 7. Carodejstvo. Predstavlja umetnik iz Indije. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1. vrste 1 K, sedeži II. vrste 70 h, stojišča 30 h.
Opereta »Mamzelle Nittouche«, ki se je zadnjo soboto tako uspešno vprizorila na novomeškem odru v »Narodni čitalnici« v Novem mestu, se ponovi to soboto, 26. t. m. in najbrž tudi v nedeljo, 27. t. m. Upati je, da bo čitalnična dvorana zopet natlačeno polna, ker jc zanimanje za to predstavo vseobče.
—	O ognju v Domžalah sc' nam šc piše: Dne 24. prosinca okrog pol 6. ure zjutraj .sc je zapazilo, da gori pri dimniku hiše gospoda Jožefa Kuralta, trgovca z mešanim blagom. Na lice mesta .ie prišlo prostovoljno gasilno društvo iz Stoba in je, akoravno je bil hud mraz in veliko snega, s čudovito hitrostjo začelo delovati. Tukaj priporočamo slavnim zavarovalnicam, da naj kar največ mogoče nagrade prostovoljno gasilno društvo iz Stoba, Na licc mesta je tudi prihitelo domače gasilno društvo, a samo z malo brizgalno, ker druge da si bode prej kot mogoče orodje 'plačalo, niso mogli vzeti iz skladišča radi nakupiče-nega snega. Ali ni to za občino sramotilno, da ima tako shrambo, da v vsakem slučaju ni mogoče brizgalne postaviti v rabo.
—	Zima po deželi. Poleg pol tnetra visokega snega so imeli po Notranjskem zadnje tri dni po 15 stopinj mraza po R. Ljudje ne pomnijo že 25 let tako ostre zime. Otroci, kolikor jih pride v šolo, so-z napol zamrznjenimi ušesi dospeli vanjo. Mnogo zamrznjenih tičev so našli po cestah in grmovju.
le mornar.«
»In kako ste ga našli?«
»Dragi gospod, ta problem je postal zelo enostaven. Če je bil mornar, tedaj je bil le eden izmed onih, ki so bili s Petrom Careyem na »Sea Unicoru«. Kolikor sem zvedel, sc sploh na drugi ladji ni vozil. Tri dni sem v Dundeeju telegrafično poizvedoval in zvedel konečno imena moštva, ki je bilo leta 1883 na »Sea Unicoru«. Ko setn našel med harpunarji ime Patrick Cai rns, tedaj je bila moja preiskava skoraj končana. Mislil sem si, da je mož v Londonu in da bi šel prav rad za nekaj časa na morje. Potem sem bil nekaj dni v NVcstcndu, zmislil si arktično ekspedicijo ter iskal pod ugodnimi pogoji harpunarjev, ki hočejo služiti pod kapitanom Bazilom — in imel sem uspeh, katerega poznate.«
»Čudovito!« je vzkliknil. »Čudovito!«
»Kakor hitro mogoče morate izpustiti mladega Ncligana,« je rekel Holmes. »Po mojem mnenju se morete prav mirno pri njem oprostiti. Zabojček se mu mora izročiti; seveda so papirji, katere je Peter Carey prodal, za vedno izgubljeni. Zunaj je vrv, gospod Hopkins; svojega moža morete torej s seboj vzeti. Čc me potrebujete pri sodnijski obravnavi, nioie in dr. Watsona bivališče bo nekje na Norveškem pozneje Vam to natančno sporočim.«
—	Iz Rovt nad Logatcem se nam poroča: Pri nas smo zadnje tri dni izpostavljeni neznosnemu mrazu — 16 stopinj R. Burja razsaja, da je ioi. Skozi vse stene in špranje piha mraz v stanovanja. Šola je skoro prazna. Od 210 otrok jih pride osemdo šestnajst, a še ti z ozebiimi ušesi. Kurjava ne zaleže skoro nič, kajti poslopja so izpostavljena burji in kljub celodnevni kurjavi kaže termometer komaj + 11 stopinj. Mlekarna ima novo poslopje in jc ena soba pripravna za« šolsko sobo, toda manjkalo bi zopet stanovanja za tretjo učiteljsko moč. Mesto razširiti šolsko poslopje ali pa prodati in novo poslopje zgraditi, hoče se fretariti po najetih sobah. — Letina, je bila preteklo leto slabejša od prejšnje. Živina in prašiči so se še nekaj dobro prodajali. - - V Ameriko jo tudi od tu popiha, kdor more.
—	Novice iz Štange. Dne 22. t. m. je nastal silno hud mraz in jc še. Vse zmrzuje. Ta-cega mraza ni .bilo tu že več časa. Snega je prav malo. Poprejšnji je bil proti solncu že močno skopnel. Včeraj popoldne je bilo le osem otrok v šolo prišlo, zaradi hudega mraza. Ljudje so pa zdravi. Lani jih je celo leto umrlo le 11, rojenih je bilo pa 24. Poroke so bile pa štiri. Za novo šolo še niso prostora kupili. Ni denarja. Draginjo čutimo tudi mi. V Litiji se je vse podražilo.
Poročil se ie g. Josip Logar, trgovec iz Spodnjega Zemona. z gospodično Tončko Hodnik-Mehlinovo.
Železnica Trebnje-Št Janž. O tem se nam še piše in priobčujemo, da se slišijo razni glasovi: Vedno sc piše različno o tej železnici, vsak bi jo rad imel pred svojim pragom. Nekateri bi jo radi čisto pri Mokronogu, drugi zopet čisto pri Št. Rupertu, tretjini jc pa ravno sedanji načrt posebno všeč. Št. Ruperska občina, kakor tudi Mokronog sta važna in se teli dveh okrajev' železnica ne sme ogniti. Ravno zategadelj bo sedanji načrt edino pravi, ker ta nam nudi železnično postajo nekako v sredini, kjer bo skoro celi dolini ustreženo. Torej ne delajte nobenih težkoč. ali jc žc postaja kakih par minut bliže Št. Rupcrta ali Mokronoga, glavna reč .ie. da se železnica sploh dobi.
Nova bojna ladija. 31. t. m. spuste v morje novo avstrijsko ladjo »Erzherzog Fried-rich«. Zgrajena je iz večinoma domačega materiala. Dolga ie 118.55 metrov, široka 21.72 in težka 10.600 ton.
Štiridnevni tečaj o živinoreji v Komendi. Iz Komende se nam poroča. Pri nas priredi v prostorih ljudske šole, c. kr. kmetijska družba kranjska od 28. do 31. januarja t. 1. štiridnevni poučni tečaj o živinoreji. Program tega poučnega tečaja prinaša zadnji »Kmetovalec« in se glasi: Štiridneven poučni tečaj o živinoreji priredi c. kr. kmetijska družba kranjska od 28. do 31. januarja t. 1. v Komendi pri Kamniku. Pouk sc bo vršil vsak dan od 9.-12. dopoldne v ljudski šoli v Komendi, in popoldne od 2.—4. bodo praktična raziskavama v hlevih itd. Pouk bo brezplačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovalec, oziroma gospodinja. Udeleženci bodo morali pravočasno dohajati k pouku in se dostojno vesti. Vspored predavanjem bo naslednji: V ponedeljek, 28. januarja: Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe, bo učil naslednje predmete: Kaj je kmetijstvo? Kmetijstvo kot obrt, veda in umetnost. Vednostna podlaga kmetijstvu. Redilne snovi v zemlji in v krmi, Gnoj in gnojenje. Obdelovanje zemljišč. Razkazovanje na gnojiščih, na polju in na travnikih. prosti razgovori. V torek, 29. januarja: J. Legvart, dež. mlekarski nadzornik, bo učil naslednje predmete: Živinoreja in temeljni pogoji njenega uspevania. Plemenjenje, oskrbovanje in krmljenje goveda. Vzgoja in poraba goveda. Razkazovanje hlevov in nasveti za njih izboljšanje. Obdelovanje travnikov. — Prosti razgovori. V sredo, 30. januarja: J. Legvart, deželni mlekarski nadzornik, bo učil naslednje predmete: Pravilna molža. Prašičja reja. Mlekarstvo. Perutninarstvo. Razkazovanje v svinjakih, v mlekarni itd. — Prosti razgovori. V četrtek, 31. januarja: A. Pavlin, c. kr. veterin, nadzornik, bo učil naslednje predmete: Zdravstvo živine. Prva pomoč pri živinskih boleznih. Pomoč pri porodih. Praktične vaje na živini. — Prosti razgovori. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 10. januarja 1907. — Dobro uspeli tečaj lanskega leta, ki je bil prvi te vrste v Selcih na Gorenjskem, dal je tudi naši »Mlekarski zadrugi« povod, da je vzajemno s tukajšnjo kmetijsko podružnico naprosila gospode predavatelje, ki so se takoj drage volje odzvali vabilu. Glede na obilo zanimanje smo prepričani, da bode predavanje zelo dobro obiskano, ter bode imelo tudi uspeh. Z ozirom na vprašanja iz sosednih krajev pa poročamo, da je udeležba vsakemu gospodarju oziroma gospodinji prosta, ter se nikakor ne omejuje na tukajšnje občine, oziroma tukajšnjo faro. Pripomnimo še, da se bode predavanje vršilo v veliki sobi tukajšnje ljudske šole ter da se bode ljudskošolski pouk za ta čas v šoli popolnoma prekinil, da ne bode motenja pouka od strani dece, niti od strani naše pri deci ter da se bode tudi tukajšnje učiteljstvo, ki se za pouk zanima, lahko istega udeležilo.
Štajerske novice.
š Dr. Tavčarjev list zajema »informacije« iz — »Deutsche Wacht«. »Deutsche \Vacht« in »Slovenski Narod« v najlepši vzajemnosti napadata poslanca dr. Jankoviča, ker baje ni hotel mirno prezreti nekih nemških psovk. To so res lepe priprave za »narodni svet«. Za »Narodove« urednike je najpripravnejše mesto poleg urednikov celjske »Vahtarce«. Sicer ima na dr. Tavčar najmanj povoda, da se njegov list v koga zaletuje, saj ve, kako sc jc njemu nekoč v Kranju godilo in kako junaško vlogo
je igral ob raznih »dvobojih«. Ali hočemo ta junaška dejanja podrobno popisati?
š Zopet dva nova kandidata za državnozborske volitve sta se pojavila v celjskem mestnem volivnem okraju. Nekateri celjski trgovci hočejo imeti za kandidata trgovca in hišnega posestnika v Celju gospoda Koniga, nekateri nemški celjski obrtniki pa hočejo, naj kandidira g. Mortl.
š Šivilja je zmrznila. 33lctna šivilja Antonija Juvančič, po domače Parkelc, iz Stare vasi pri Vidmu na Štajerskem, jc šla dne 22. januarja popoldne okoli 2. ure k znanki v bližnjo vas po opravku. Vinjena se je proti večeru vračala po goratem terenu in je par streljajev od doma zmrznila!. Drugi dan proti poldnevu so jo našli vso trdo.
š V zimi brez strehe. V Gornji Kapli pri Arvežu jc pogorela hiša Simona Altenbachcr. Rešili so komaj živino. Ubogi ljudje, ki so v tako hudi zimi brez strehe.
š Nemci se lasajo. »Marburgerca« napada »Vahtarico«, ki noče priznati učitelja Ai-stricha za kandidata. Kakor se vidi, sc bodo za ta skrpani volivni okraj šc nemške stranke pridno Iasale.
k Beljaški kolodvor bodo povečali, stal bo 3,500.000 kron, od teh plača državna uprava 2 milijona, ostalo Južna železnica. Kolodvor bo izgotovljen do konca leta 1908.
š Iz Mure so potegnili dne 14. t. m. blizu Hrastja mrtvo truplo 16letne, dosedaj neznane deklice.
š Občinske volitve na Hajdini. Dne 16. junija m. 1. so se vršile na Hajdini pri Ptuju občinske volitve, pri katerih so Štajercijanci popolnoma pogoreli. Čeravno so rekurirali, se ni ugodilo rekurzu. Dne 20. t. m. se je vršila volitev občinskega predstojništva. Enoglasno je bil izvoljen za župana veleposestnik Janez Grahar za občinska svetovalca pa posestnika Miha Stole in Jože Zelcnik.
š Četrti zvon dobi farna cerkev sv. Kan-cija na Rečici. Dragi sorojaki! Dne 28. oktobra lanskega leta so naš prevzvišeni vladika, tni-lostljivi gospod knezoškof, naše tri farne zvonove posvetili in ta izredna slovesnost se je kakor vam znano, veleimpozantno izvršila. Zs tedaj se je omogočilo nam resno misliti na. to, da si naročimo še četrti zvon. Blagodarnost nekaterih dobrotnikov je naše zgodnjte nadeje v dejstvo izpremenila. Dne 26. prosinca t. 1. bode že četrti zvon iz železniške postaje Rečica na Paki pripeljan. Grom topičev spremljal bode prevoz tega novega glasnika miru in sprave od štacije do cilja, kjer sc bode v složnem akordu zanaprej nam razlegal mili njegov glas. — Bratske pozdrave čez dol in višave m ii bodo raz visokih lin pošiljali nasproti njegovi od sedaj naprej složno glaseči se drugovi. Slovesen bode sprejem. In prej, ko bo legla tiha noč na zemljo, ko bode tajinstveni pozni mrak nas oveval, tedaj se bode zablisnil visoko iznad stolpa lin umetalni ogenj, z žaro-svetlimi črkami risajoč nam na nebu pomen dneva. Ko pa bode rana zora vstala, takrat oglasili sc bodo gromoglasni topiči, oznanju-joči nam »Gospodov dan« in ž njim za našo faro izreden praznik. To nedeljo, dne 27. jan. ob 9. uri dopoldne dvignil bode spretni tesarski mojster Anton Deleja novega, četrtega oznanjevalca božje slave kvišku in ko bodo zadoneli skupni četveroglasni glasovi novih zvonov, odmeva jek čul se bo čez plan m goro: »Zvonovi, zvonite, na delo budite, ker naše življenje le kratek je dan.!« Brezdvom-no bode tudi ta svečanostim nedelja privabila od blizu in daleč mnogo občinstva, posebno smo prepričani, da nobeden faranov ne bode izostal, dasi sc zdaj obred posvečevanja ne bo pri farni cerkvi vršil. Novi zvon, ki tehta 7 starih centov v septimnem glasu B, bode namreč že v livarni po dunajskem nadškofu konsekrovan. Umetniško cizelirani napis na zvonu glasi sc: Velikodušni so dobrotniki, med njimi Franc Kolenc v Juvanjah, pustili me izliti prosinca leta 1907, za časa provisure Alojza Musi, župnika Andrej Podhostnik, da oznanjam Božjo čast soglasno s tremi. Vladike posvečenje teh, dne 28. oktobra 1906 tudi mene spremi! Razločka ne poznamo, vsakomur glas svoj damo. Rojake prek morja pozdravljamo, na rodnih tleh Boga proslavljamo! Lepe vtisnene podobe so: Sv. Mihael, Sv. Andrej in Sv. Barbara, kot zaščitnica ob zadnii uri. Večna hvala vsem, ki so gmotno pripomogli, pa tudi tistim, ki so z uma svitlim mečem delovali, da miloakordno doni četvorica novih farnih zvonov! Njih glasovi naj oznanjajo zanaprej božjo slavo čez hrib in plan, nas pa naj bude k molitvi in delu, dokler je dan, in spremljaj nas njih mili glas nekoč, ko nam napočila bo noč!
š Rečica ob Savinji. (Mladeniško gibanje in drugo.) Z veseljem moramo tukaj konsta-tovati, da naš sicer majhni tržič v očigled drugim večjim, imenitnejšim, bolj na prometni progi ležečim in znabiti tudi z večjo »inteligenco« ponašujočimi trgi, vrlodobro napreduje. Evo dokazov. Naš vstrajni č. g. kaplan Ivan Hribar umel jc zbrati okrog sebe navdušene niladeniške moči, katere z mojstrsko roko vodi, posebno pa jih po petju in gledaliških uprizoritvah k dušnemu razvitku privaja. Vsled te dobre vaje in volje bode tudi mogoče, da se v nedeljo, dne 27. prosinca t. 1. popoludne ob 3. uri vrši v novih prostorih g. J. Stiglica, gostilna pri »Čuježu«, gledališka predstava s petjem: »Krčmar pri zvitem rogu«. V to svrho napravil sc je nov, lep oder in preskrbeli smo si tudi primerne, lepe kulise. Pri tej priliki pa ne smemo pozabiti naše vrle dijaške mladeži, katera je nam pravzaprav otvorila našo letošnjo gledališko sezono. Dne 26. grudna m. 1. predstavljali so igrokaz: »Trije tički« vrlo dobro in je g. tehnik Viktor Turnšck iz Gradca z izbornim in poučljivim predavanjem o severnem tečaju in potovanju slavnega preiskovalca severnega rtiča »Nan-sena« oficijelni del tega večera lepo zaključil,
Javiti moramo nadalje, da bodo dne 10. svečana t. I. na počitnice semkaj došli dijaki in domače moči vprizorili dve šaloigri in sicer: »Pri fotografu« in »Kovačev študent«. Konec pustne sezone pa bode tvoril dne 2. svečana t 1. vršeči se lovski plesni venček v prid mo-zirski koči slovenskega planinskega društva. Igrala bode godba »Napolitan« iz Konjic, ter so za povoljni uspeh spretni reditelji dobro jamstvo. Sosednji trgi se prosijo, da sc pri prireditvi vesciic blagovolijo ozirati na to, da ne prirede zajedno ob istem času kako zabavo. K gledališkim igram in na lovski plesni venček slede povabila ter že tem potom sc uljudno vabi na svidenje!
š Novo postavo za pse nameravajo vpeljati na Štajerskem. Po tej bo moral imeti tudi vsak pes na deželi marko in biti natančno zaznamovan v posebnih registrih tiste občine, pod katero spada njegov gospodar.S tem mis-slijo preprečiti nevarne pasje bolezni, ker bo ložje nadzorovati pse. Pasji davek naj bi znašal po deželi eno krono.
š Pri tihotapstvu prešičev s Hrvaškega so na štajerski meji prijeli trgovca s prešiči, Jožefa Vindiša s Kranjskega. Odvzeli so mu vse prešiče.
Ljubljanske novice.
lj Koliko pa imate kandidatov v Ljubljani? Včerajšn i »Narod« pravi, da dr. Maja-ron ne bo kandidiral na deželi ker — je celo za Ljubljano kandidaturo odločno »odklonil«. Jako velikodušno! — Včeraj nam došla »Edinost« sc čoha ob dr. Trillerja, ki ji ni simpatičen kandidat.. Za »Edinost« bi bil najboljši župan Hribar, kateremu, kakor čujerno, res ponujajo kandidaturo, a g. Hribar kandidature »ne mara sprejeti«. — Včeraj so imeli liberalci zaupni sestanek radi kandidatov in tu je zasvetila nova zvezda. Nekateri so prišli do prepričanja, da bi bilo najboljše, ako bi Ljubljano v državnem zboru zastopal — dr. Windischer, ki ima baje največ šans.
lj Drugi ljudski koncert »Glasbene Matice« v nedeljo, dne 27. januarja 1907, ob pol petih v dovrani hotela »Union«. Slavno koncertno občinstvo se opozarja, da blagovoli vsaj četrt ure pred začetkom koncerta dospeti, da se posamezniki lažje razvrste pri vhodu in v garderobah ter se s tem omogoči tečen začetek. Zadnjič sc je zakasnil baš zaradi tega, ker niso mogli vsi do svojih prostorov priti, dočim so bili vsi sedeži že davno razprodani. Takisto se prosijo vsi, da po izvršenem koncertu v dvorani počakajo nekaj minut, osobito tisti, ki so imeli sedeže v sredini. Oni pri straneh naj pa prvi odhajajo. Lena ta način se izognejo silni gnječi, ki je vladala zadnjič. Sicer pa bodi še to povedano, da se v nekaj minutah po koncertu stoli razmaknejo in pripravljene pogrnjene mize v dvorano pomaknejo. Na ta način se je pri zadnjem koncertu stvar vršila in razvila se je prav lepa živahna zabava, pri kateri je moški pevski zbor zapel nebroj slovenskih pesmi.
lj »Leonova družba«. Pri predavanju profesorja dr. Janežiča v »Leonovi družbi« dne 24. t. m. je razpravljal prof. dr. Janežič o izseljevanju. S številkami je dokazoval, kako strašno se širi izseljevanje. »Rafaelova družba« skrbi za izseljence v karitativnem oziru. Izdaja namreč priporočilne listke. A to varstvo samo ne zadostuje. Nujno je potrebno, da sc skrbi za izseljence tudi v gospodarskem oziru in se uredi osobito pošiljanje denarja v domovino, da ne bodo izseljenci ogoljufani. Dr. Krek naglaša potrebo sestanka v večjem okviru, na katerem bi se razpravljalo o vprašanjih ,glede na izseljevanje. Hvali delavnost profesorja dr. Janežiča, ki je bil prvi na Slovenskem. ki se je zanimal za moderno gospodarstvo po zadrugah. Razprave so sc udeležili tudi profesorji: dr. Gruden, Evgen Jarc, Remic in dr. Ušeničnik. Sklene se, da skliče »Leonova družba« sestanek v večjem okviru, na katerem naj sc razpravlja o vprašanjih, ki se tičejo izseljevanja in sploh varstva naših ljudi v tujini. Na dim. shodu v varstvo zanemarjenih otrok bo zastopal družbo profesor Evgen Jarc. Sklenilo se je tudi, da se bodoča predavanja »Leonove družbe« prirede v večjem obsegu kot javno pristopna predavanja. Izpred sodišča.
lj Ogenj v stanovanju urednika »Mlado-slovenca« g. Križmana. Nocoj ob pol 3. uri
zjutraj pojavil sc je ogenj v četrtem nadstropju hiše štev. 10 na Marije Terezije ccsti, ki jc last arhitekta g. Treota, v sobi g. Ivana Križmana, urednika »Mladoslovenca«. Gospa Zabavnik je začutila ob pol 3. uri zjutraj v svojem stanovanju dim, nakar je g. Zabavnik šel klicat ljudi. G. Zabavnik in g. Matko sta trkala na vrata g. Križmanovega stanovanja, a odgovora ni bilo nobenega. Nato sta udrla vrata. Bil jc skrajni čas, da se prepreči velik požar. G. Zabavnik je moral vsled silnega dima po vseh štirih lezti do okna, katero je odprl ter pričel metati vodo na ogenj pri peči. Gorelo jc nebroj časnikov, nakopičenih okolu zakurjene peči — v sobi pa ni bilo nikogar, ne g. Križmana, ne njegove rodbine. Gorela so tudi že lesena tla ter je pregorel strop do sob spodnjega nadstropja, kjer so bile stranke v veliki nevarnosti, da se zaduše, ako bi jih ne bil prebudil sosed. Ogenj jc napravil škodo v treh nadstropjih. Previdnosti hišnega nadzornika in strank sc je zahvaliti, da je bila nevarnost odstranjena po enotirnem gašenju. Peč v Križmanovem stanovanju so morali podreti. Danes zjutraj jc prišla v hišo soproga, ki ic rekla, da jc rodbina v Kamniku ter je vprašala, ako je kaj zgorelo. Ljudem se čudno zdi. da sc ponoči zakuri stanovanje, ako se gre v — Kamnik.
Ii Restavraterja na tukajšnjem Južnem kolodvoru gospoda Schreya napada »Grazer
Tagblatt«, češ, da se mu hoče izročiti po smrti gospoda Hafnerja izpraznjeno mesto restav-raterja na graškein Južnem kolodvoru. »Grazer Tagblatt« se temu upira s tem, da trdi, da je gospod Schrey Slovenec. Ali o slovenstvu gospoda Sehreya tu prav nič ne čutimo, vemo pa, da je bil gospod Hafner rodom Slovenec in da jc bil izboren restavrater. Tudi o gospodu Schreyu tu samo vemo, da je izboren restavrater in da naj si Gradčani Ic čestitajo, ako ga tja dobe. Čudno, da »Grazer Tagblatt« šc nikdar ni protestiral proti temu, da jc vodja naših Nemcev baron Schuegel, ki je tudi rodom Slovenec — Balohov Jože iz Gorij.
lj Na adreso direktorija mestnega užitnin-skega zakupa. Iz potujočega občinstva nam prihaja sledeča pritožba: Mnogo upravičenega zgražanja in nevolje napravlja odredba direktorija užitninskega zakupa, da preiskujejo na dunajski in dolenjski mitnici vozove električne cestne železnice in prtljago užitninski pazniki ter zadržujejo tako občinstvo, kakor promet te železnice vselej takrat, kadar so vozovi polni po dohodu železničnih vlakov. Tujci, ki so vajeni po večjih in modernih mestih praktič-nejših naprav glede teli »iblajtarskih viziti-ranj«, delajo na adreso mestne uprave nad vse pikre opazke, domačini pa tudi, ker so vse te šikane v istini — škandal, ln zato — vprašamo tisti preslavni ljubljanski direktorij, zakaj ne poskrbi za praktičnejšo manipulacijo, da bi se blago iu prtljaga pregledovala po dohodu vlakov takoj na kolodvorih? !
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto (par) se vprizori prvič v sezoni Finžgarjev »Divji lovcc«, naroden igrokaz s petjem. — V torek (nepar) bode prva repriza Donizettijeve opere »Lucia di Lammermoor«.
lj Vesti o premeščenju domobranskega pešpolka. Ako se bodo tc vesti, ki še niso potrjene, uresničile, potem pride v Ljubljano tudi nadomestilo, ker jc za zgradbo nove braitnbovske vojašnice ravno vojaška uprava najbolj pritiskala. V tej zadevi bode ministrstvo šele ukrepalo.
li Strokovni tečaj za krojačice, katerega se jc udeležilo 28 mojstric in pomočnic, ki se je pričel 2. januarja ter se bode v soboto dne 26. t. m. zaključil. V ponedeljek 28. t. m. pa se prične pouk za krojače in njih pomočnike ter se prosijo vsi, ki se bodo pouka udeležili, da se zglasijo 28. t. m, ob 2. uri v »Mestnem Domu«. Pouk za moške traja do sobote, 23. februarja ,nakar se isti dan zaključita oba tečaja in se otvori kratka razstava.
lj Umrli so: Gdč. Evgenija Seunig, stara 69 let. — Barbara Merčun, delavka, 42 let. -— Marija Porenta, delavčeva hči, 11 let. — Meta Ogrin, gostija, 76 let. — Ivan Svete, čevljar, 22 let. — Andrej Pajsar, dninar, 30. let. — Ivan Janša, delavec, 62 let. — Anton Slak, delavec, 37 let. — Rudolf Chalupnik, sušilcev sin. 2 leti. — Fran Pristavec, topničar, 21 let.
Ij Aretovalo je orožništvo posestnikovo hčer Jožefo Drešarjcvo iz Savelj št. 25, ker ie ukradla pred nekaj časom učiteljici Amaliji Poljančevi jopico, vredno 10 K. Drešarjeva je rekla takrat stražniku, ko jo je legitimoval, da se piše Marija Šusteršič iz Savelj. Orožništvo je pa sedaj dognalo, da je hotela Drešarjeva tatvino naložiti na rame Šusteršičeve, katera je isti dan odpotovala v Ameriko.
lj Voda zmrznila je po ceveh v več hišah in poslopjih, koder so pipe izpostavljene mrazu.
lj Ledu ne bode letos nikjer manjkalo. Povsod se ga ie do zdaj nadobavilo že v precejšni množini.
KorolKe nouice.
k Grozna nesreča. Dne 21. t. m. popoldne je nastal ogen.i v stanovanju branjevke J. Prinčič v Trgu. V stanovanju so bili samo trije mali otroci branjevke, med tem, ko je bila ona v prodajalnici. Ko so sosedje ogenj zapazili, so takoj prihiteli gledat kaj da je. Tu so pa videli grozen prizor. Soba, oziroma pravzaprav kuhinja je bila vsa v dimu, zraven je pa gorel tudi otročji voziček, v katerem je bila še ne leto dni stara deklica. Otrok je bil na levi strani života že ves opečen. Ker je še živel, so ga hitro nesli na prosto, kjer je pa kmalu umrl. Triletna deklica in pa še eden nekaj mesecev stari otrok sta bila onesveščena vsled dima. Mati je bila vsled tega vsa obupana. Krivda pa tudi njo zadene, ker je pustila čisto male otroke brez varuha v sobi. Domneva se, da jc ogenj bržčaš na ta način nastal, da sc jc najstarejša deklica z ognjem igrala in pri tem prišla preblizu vozička, nakar se je potem voziček vnel.
k Nenavaden mraz je pritisnil čez noč, tako, da je včerai, 23. t. m., toplomer kazal v Celovcu 23 stopinj pod ničlo, v Št. Vidu pa še cclo 30 stopinj. Vlaki so imeli ta dan tudi zamudo. Jutranji dunajski brzovlak je imel pol ure zamude, ker je par zamrznil.
k Umrl je 22. t. m. zvečer posestnik in lesni trgovec g. Mihael Ušnik, v Ribnici na Vrbskem jezeru, star 63 let.
k 12 psov je otroval raznim posestnikom v Šmartnu iu Kozelcah pri Celovcu neki hudobnež, kateremu pa ne morejo priti na sled. Sumijo, da to dela kdo iz maščevanja ali pa škodoželjnosti.
k Ogenj na glavnem kolodvoru v Celovcu. Včeraj, 24. t. m. zjutraj ob eni uri je začelo goreti v prvem nadstropju, kjer se nahaja sckcijska pisarna. Ogenj so najprvo zapazili natakarji, ker so še pričakovali nočni brzovlak, ki je imel nekaj zamude. Zgorel je strop nad čakalnico prvega in drugega razreda ter več pisarij, starih aktov in druzih stvari v sekcijski pisarni. Na kraj požara je tudi prihitela takoj požarna bramba in pa vojaštvo. Ogenj so šele pogasili popolnoma okolu 8. ure zjutraj. Iz čakalnice 1. in 2. razreda so spraznili pohištvo, ker je bila vsa preplavljena z vodo. Škoda je precejšna. Domneva se, da je ogenj nastal vsled preveč zakurjenih peči v bližnji sobi restavracijskih uslužbencev.
k Pereča zadeva. Celovški mestni očete si belijo glavo, kje bi postavili novo sc zidajoča šolska poslopja, ker primanjkuje na vseh ljudskih šolah v mestu prostorov za vedno naraščajočo deco. Nekateri bi radi novo poslopje postavili na Št. Rupertski cesti, drugi na Otočijski cesti in tretji zopet kje pri Križni gori, tako. da se za nobeno stvar nc morejo odločiti. Vsled te debate se je pri zadnji občinski seji ta teden podžupan Mctnitz tako raztogotil, da jim je zabrusil, naj si gredo rajši kakega druzega norca iskat, da bode ž njim o tej stvari razpravljal, ne pa on. Ker jc stavba novega šolskega poslopja nujno potrebna,vse radovedno pričakuje,kako se bodo nazadnje odločili.
k Poizkušeni samoumor. 24. t. ni. o polnoči jc v Celovcu izpila 161etna služkinja Milka Marko v samomorilnem namenu luž-nico. Rešilna družba jo je prepeljala v bolnišnico. Med vožnjo je pa še tarnala, zakaj da ni več tekočine spila. Vzrok samomorilnemu namenu je neznan.
k Okradeni pekovski mojster. Ukradli so tatje 24. t. m. zjutraj peku Potočniku v Dunajski ulici v Celovcu zlato kolajno in nekaj boljšega peciva. Tatvina se je zgodila v teku desetih minut, ne da bi uznioviče kdo zapazil. Pekovka je namreč nesla sveže žemlje v bližnji hotel pri »Avstrijskem cesarju«, ter je tudi zaklenila prodajalnico, ključ je pa obesila nad vrata. Ko je pa čez deset minut nazaj prišla, jc pa zapazila, da so bili med tem časom nepovabljeni gostje v prodajalnici. O storilcih ni nobenega duha in sluha. Bili so pač taki, katerim so okoliščine popolnoma dobro znane.
Razne stvari.
Operni pevec Prochaska obsojen. V na-
daljni razpravi izpove priča kapelnik Eibcn-schiitz, da zna Prochaska veliko in da ima lep glas ter da bi lahko zaslužil po 1000 kron na mesec, ako bi nc imel češkega organa. Sodili dvor odkloni zagovornikov predlog, da se zasliši v Begunjah zaprta, Prochaskova ljubimka morilka Friderika Zellcr. Natakarja Hicss iu Ktihnel izpovesta, da ju je goljufal za 5000, oziroma 660 kron. Zadnja priča, 221etna sobarica Anica Kopke iz Berolina izpove, da jo je ogoljufal Prochaska za njeno celo premoženje v višini 2000 kron. Obljubil ji jc zakon. Zaslišanka večkrat joka, tako da posreduje zdravnik. Prochaski večkrat zakliče: »Ničvredni figar, ogoljufal si me.« Porotniki so pritrdili z večino glasov na stavljena jim tri vprašanja o goljufiji in nezvestobi. Sodišče je obsodilo nato Prochasko v dveletno ječo.
Zima. Na Tirolskem je odjenjal 24. t. m. mraz. S Tirolskega poročajo o viharjih. Iz Katovic poročajo, da sta zmrznila dva ruska obmejna kazaka. Na zamrznjeni Labi so ustavili ladjeplovstvo. Več ladij je zamrznjenih.
V Švici je bilo v posamnih krajih mraza 25 stopinj. -- V Parizu je zmrznilo devet oseb. — V rimski okolici je zapadel sneg. Vlaki na progah Rim-Dolinena in Rim-Ncapolj so obtičali v snegu. V Benetkah je zmrznjen velik del lagun in del notranjih kanalov. — V Bukarešti! jc zmrznilo več oseb. Mraza je 25 do 31 stopinj. V Erekiu je kazal toplomer 28 stopinj mraza pod ničlo.
Pruski princ Henrik, brat nemšk. cesarja, je nevarno oboiel, baje za rakom v grlu, za katero boleznijo je umrl tudi njegov oče, cesar Friderik.
Potres na Jamajki. Od 14. t. m. sem sta bila v Kingstonu dva velika potresa. Podrlo se jc več hiš.
Na revmi jc obolel nadvojvoda Friderik.
Orientalist Steinschneider je umrl v Berolinu.
Tatvina v palači grškega kralja. Neki nemški zlatar je zamenjal po neki služkinji kinč grške kraljice. Tatvino so zasledili in zaprli služkinjo, zlatar jo je popihal šc pravočasno.
Orožnika preslepili. Iz Pariza javljajo, da je zasledil na posestvu grofa Maka Mahona neki orožnik tatu. Tat jc zbežal, a orožnik ga je šel zasledovat. V mestecu Montargu jc srečal avtomobil in prosil tiste, ki so sedeli v njem, da bi dovolili voziti se z njimi v smeri za tatom. Ti so bili s predlogom zadovoljni, a orožnik se je smejal od veselja, da dobi tatu. Potoma pa je spoznal, da se vozijo v drugo smer, nekam proti Parizu, in ko je natančneje
pogledal, je spoznal tik sebe tatu. Ob zori so prispeli v Pariz, tam so pa tatje zapodili orožnika iz avtomobila, a sami so se peljali naglo dalje.
Ruski revolucijonarji sc skušajo zdaj maščevati tudi nad navadnimi policaji in jih vabijo zato v posebne zasede, kjer potem z njimi obračunajo. Nedavno tega je dobila peterbur-ška policija pismo, kje je stalo, da se nahajajo v neki hiši revolucijonarji. Policaji in orožniki so vdrli takoj z vso previdnostjo po noči v hišo, a našli so vse njene prebivalce pripravljene na boj. Uporniki so ušli, a med policaji in orožniki so štirje mrtvi in dva težko ranjena.
Bošnjaki iščejo dela. V Pulju se je zbralo pred tamošnjim občinskim uradom do 100 Bošnjakov, ki so prosili denarja za potnino v svoje domovje, ker nc morejo najti dela. Občina je dala podporo; polovica Bošnjakov je odpotovala v Bosno domov, a druga polovica v Trst.
Telefonska in brzolauna poročila.
DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 25. jan. Zbornica je priznala predlogi o vojaških novincih nujnost, nakar je pričela meritorno debato.
BARONICA SCHONBERGER V AVSTRIJSKEM PARLAMENTU. D u n a j, 25. jan. Vsled Polonyjeve afere znana baronica Schonberger je danes prišla v spremstvu nekega ogrskega žurnalista v avstrijski parlament. Ko se je nastavljala po ve-stibulu, je šla na galerijo. Priletna ženska je jako odurna in nesiinpatična ter je prav izzivajoče poizkušala obrniti nase pozornost.
DEŽELNI ZBORI. D u n a j, 25. jan. Vlada namerava meseca februarja sklicati več deželnih zborov.
OBSTRUKCIJA V HRVAŠKEM SABORU.
Zagreb. 25. ian. Starčevičauci nadaljujejo obstrukcijo. Včeraj se je sabor od 10. ure zjutraj do 4. ure bavil samo z nujnim predlogom poslanca Tontaca, ki zahteva večje ugodnosti za hrvaške zadruge. Ko je govoril Tuš-kan, so mu žvižgali Glavič in dr. Frankov sin.
UVEDBA GLACiOLSKEGA BOGOSLUŽJA.
R i m, 25. jan. »Osservatore Romano« objavlja naredbo kongregacije svetih obredov, ki zakonito zajamči rabo glagolice za vse cer-kve. ki morajo dokazati, da rabijo glagolico že
VAB I .LO ~
na
deveti redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Ribnici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo", kateri bode
v nedeljo, 17. svečana 1907,
ob 3 uri popol. v uradni sobi hranilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računa za leto 1905.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Ribnica, dne 22. prosinca 1907.
159 t-i	Načelstvo.
Opazka. V slučaju, da ne bode navzočih zadostno število zadružnikov, vršil se bode drugi občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure, kateri pa brezpogojno sklepa.
dalj časa. Vse glagolske knjige mi odobrene od cerkvene oblasti. Pre» glagoljanja velja samo za cerkve, kjei jc u„-voljena, ne pa za duhovnike, ki jo morajo torej rabiti samo v dotičuih cerkvah — v nasprotnem slučaju jih zadenejo stroge kanonične kazni.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V NEMClJI.
B e r o 11 n, 25. jan. Danes se po celi Nemčiji vrše državnozborske volitve. V Berolinu je bila pri volitvah v prvih dopoldanskih urah slaba udeležba, opoludue je bila živahnejša, večina volivcev pa bo glasovala šele popoludne
CERKVENA INVENTURA NA FRANCOSKEM.
Pariz, 25. jan. Pri cerkveni inventuri v baziliki v Ouarayju se jo razvil boj med katoličani in orožniki. Orožniki so vdrli skozi cerkvena vrata.
METEREOLOGICNO POROČILO.
D u n a j, 25. jan. Megleno, nekoliko vetra, milo.
Zahvala.
Povodom težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše iskreno ljub Ijene soproge, matere, hčere in sesti e, gospe
Gabrijele Keber
roj. Jesenko
smo prejeli toliko dokazov odkritosrčnega sočutja, da je nam nemogoče vsakemu posebej zahvaliti se. Zato se najtopleje zahvaljujemo tem potom vsem, ki so nas tolažili ob smrti predrage pokojne, nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem. ki so v tako mnngobrojnem številu spremili pokojno k zadnjemu počitku.
V Ljubljani, 24. jan. 1907.
Žalujoči ostali.
Marija Lipovšek naznanja v svojem in imenu svojih otrok in sorodnikov prežalostno vest, da je naš preljubljeni soprog in oče, gospod
Ivan Lipovšek
posestnik in bivši organist v Dolu
v starosti 44 let po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Krašnja, 24. januarja 1907.
Otto Fettich=Frankheim
Gospodski in damski frizer : : : Kongresni trg 19 : : t
Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnim" aparatom
v 8. minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe.	2949 6—5
■■ Histopiene frizure. -
I°ostpolba tudi V hišo.
Veliki izbor damskih kakor tudi gospodar skih toaletnih potrebščin.
Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakoršnihkoli lasnih del
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnica: : K 2.000 OOO. : :
M m LiuDijanstin Kreditno banka u Ljubljani,
priporoča k žrebanju dne I. februarja 1907:
Turške srečke s kurz K 169.	Glavni dobitek Frs. 300.000.
Srečke laškega rud. križa: kurz K 49. „	„ Lir 15.000.
Promese na drž. srečke iz I. 1860 { ®®ifnke |[ } gl. dobitek K 600.000.
petinke K 13. /
Sorejema vloge na knjižice in tekoči račun po 4'
I »L,
» tO 1
F>3 lo
Podružnica sv Celovcu, s
: Rezervni fond: : K 200.000. :
Priloga 21. ^tei« MSb«evicaiA din & 25. januarja 1907.
Simon Gregorčič In dr. Mi Mahnič.
Dve veliki imeni smo zapisali v naslovu. Simon Gregorčič ie bil velik pesnik, dr. Anton Mahnič pa je velik učenjak. Znano pa ie, da sta si bila ta dva moža svoj čas navskriž. Soditi, kdo je imel prav, nočemo, o tem bo sodila zgodovina. Trezen mislec si napravi lahko sam sodbo, ako vzame v roke Gregorčičeve poezije in pa letnik »Rimskega Katolika«.
Tu hočemo odkriti le hinavščino naših liberalcev, ki so se skrivali kaj radi za Gregorčičev hrbet. Pesnik Gregorčič jih je spoznal v zadnjih letih prav dobro. V zadnjih letih jim jc govoril: Vam roke nič več! To l.odi tudi odgovor na župana Hribarjeve besede, ki jih jc govoril v ljubljanskem mestnem svetu, ko je predlagal, naj se imenuje po Simonu Gregorčiču ulica poleg Erjavčeve, češ, pokojni Erjavec je bil krepka opora Gregorčiču, ko je duhovščina z Mahničem na čelu diviala proti njemu!
Nc oziraje se na to, kdo ie imel prav, priznati moramo, ako vzamemo v roke Mah-ničeve spise, da je Mahnič pisal o Gregorčiču stvarno in plemenito, kakor sani pravi v »Rimskem Katoliku« I., str. 89: »Toliko smo hoteli reči — sine ira et studio. Govorili smo pa obširniše zato, ker vemo, kako inerodajna in vplivna je Gregorčičeva muza na sedanje slovensko slovstvo«. Mahnič je presojal Gregorčičeve pesmi stvarno s krščanskega stališča. S tega stališča je tudi izrekel kritiko glede nekaterih pesmi na pr.: Človeka nikar, Blago-vestnikom, Prebiral sem pratko in zlasti glede ljubimskih pesmi. Ta kritika jc stvarno pisana in jc zgolj argumentacija razuma brez vsake uajman.ie primesi kake osebnosti. Da je to resnica, evo tu nekaj stavkov iz njegove kritike (»Rimski Katolik« i.): »Gregorčič ie vže s prvim zvezkom vpokoril javno mnenje ter ie novejšemu pesništvu vtisnil znak svojega duha. Gregorčičev jezik, ideje, zlog srečavaš več ali manj skoro pri vseli pesnikih druge vrste. Sedanja pesniška doba je Gregorčičeva. Z drugim zvezkom si je to gospodstvo nad duhovi še boli vtrdil. Zatorej se nam je zdelo tem bolj vredno, prosto izjaviti svoje mnenje o nekaterih nedostatkih, ki nam manj ugajajo, da se z vrlinami Gregorčičeve muze ob enem ne razširi in vdomači v našem pesništvu tudi to, česar se z verskega in nravstvenega stališča ne more odobriti. Naša srčna želja je, da bi slavni pesnik um in srce še bolj odprl razsvitljujočim in ogrevajočim žarkom krščanskega idealizma. Ako sploh smemo v oblikah niže čutnosti vpodabljati večne resnice - in da to smemo, kdo bi dvojil, potem ko se Je sama večna Beseda, nositeljica vseh idej, pojavila v čutni obliki človeškega telesa — tedaj je gotovo jezik tako krasen, tako diven, kakor ga piše le Gregorčič, idejam krščanskim, ki so odsvit Božjega bistva, najdostojniša posoda. V tej zlati posodi da bi nam v kratkem prinesel tretji zvezek lc dosti nebeških idej, da se o njih povzorimo, ogrejemo. Tedaj bomo Gregorčiča pozdravili kot krščanskega idealista. Tedaj mu bo pa tudi zagotovljena slava prvaka mej slovenskimi poeti.« Taka je kritika dr. Mahniča! Liberalci, ali vas 111 šc do danes nič sram, ko očitate Mahniču divjanje? Da vas takrat ni bilo sram, ko je Mahnič prvi nastopil s stvarno kritiko, je razumljivo, a da vas šc danes ni nič sram, ko je kritika glede slovenskega slovstva toliko napredovala, je nerazumljivo!
V isti kritiki imenuje dr. Mahnič drugi zvezek Gregorčičevih poezij »najznamenitejšo prikazen na pesniškem polju slovenskem od tistega časa, ko je s prvim zvezkom svojih pesniških plodov stopil pred občinstvo«. Dalje pravi: »Da je Gregorčič pesnik v besede pravem in polnem pomenu, jc vendar dognana reč. Pesnik — po milosti Božji, ne po lastni domišljavosti, niti po milosti ljudi. Gregorčiču ni pač treba beračiti pri nikomer za Iavorov venec. Dal 11111 ga je Stvarnik, ki deli talente, kakor 11111 ljubo. Poeta nascitur — pesnik po naravi — je Gregorčič. Od tod tista lehkobna neprisiljenost, katera nam tako jasno priča, da pesnik pesni ni koval, ampak so se mu izlivale iz srca; od tod tista psihologična vspo-r.edba misli in čutov, od tod priprostost v besedi in zlogu, ki daje poezijam toliko poljud-irost; toliko spretnost, izvirnost v prispodab-Ijanju višjih idei s čutnimi prikaznimi, od tod oživljanje mrtve narave s človeškim duhom — »se to lastnosti pravega pesnika, toda lastnosti, ki se ne dajo priučiti, da bi se kdo trudil tudi celo dolgo življenje . . . Tudi zdravega, krepkega humorja ne pogrešamo pri Gregorčiču. . . . 1'oda Gregorčič ni le rojen pesnik, ampak tudi izurjen, kolikor more to donesti k pesniški dovršenosti. Da, kako ogla, jen, opiljen 11111 jc jezik; kako se veže verz z verzom, nc, rekel bom, kar prelija se vrsta v vrsto, ž njo čut v čut, misel v misel; nikjer ne žali čitatelja najmanjša disharmonija niti v logičnem, niti v slovničnem, uiti sintaktičnem stiku. Gotovo sc ne bom motil iu upam tudi nikogar razžalil trde, da tako gladko noben Slovenec slovenščine v vezani besedi še ni pisal in ne piše. Sploh kar se tiče pesniške velikosti, dalo bi se po mojem mnenju edino lc šc pričkati, komu bi prisodili prvo čast pesniško na Slovenskem. Prešerno ali Gregorčiču? In menim, da Gregorčičeva muza ima vže toliko spretnosti, da bi se dalo vspešno zanj potegniti.« Dalje piše dr. Mahnič v isti kritiki: »Kako živo izraža krščansko vero! Ta vera jc, v katere luči spozna puhlost, minljivost zemeljske sreče, vera v nebeško veselje, vera, iz katere jc upanje . . . Da, tako cvctie, da bi poganjalo naše pesništvo. Čvctje nebeško jc to, ki ga zemlja nc more pognati, ako je ni nebo poljubilo in porosilo. S takim cvetjem da bi obsipali mlada srca; taka poe-
zija, kako bi v njih budila, gojila nebeške čute, plemenite čute, ki ne dajo strastem se ojačiti, ki vzdrže mladeniča vedno v idealni višini, ki voljo tako krepko podpirajo, povnašajo k najvišjim vzorom. Zatorej k takemu napredku čestitamo.«
Tako je pisal plemeniti dr. Mahnič! Povedal je pač odkrito svoje pomiselke glede nekaterih pesmi, a cenil in spoštoval je Gregorčiča kot prvega pesnika. Tega ne bo mogla zgodovina utajiti nikdar!
Preden še katero rečemo glede hinavščine naših liberalcev, ogledati si hočemo kritiko, s katero so obkladali liberalci Gregorčiča samega v zadnjih letih, ko je bil spoznal njih pasjo dlako in pa kritiko, s katero so obkladali takrat liberalci dr. Mahniča, sedaj vrlega škofa krškega, diko avstrijskega episkopata in naj-vnetejšega našega zagovornika na jugu.
Liberalna »Soča« je pisala o pesniku Gregorčiču, ko je videla, da ji je nasproten, te le besede:
Ein Dichter unter den Dichtern \vie ein A . . . unter den Gesichtern.
Surovi napadi so se v »Soči« ponavljali. Takih napadov ni dr. Mahnič v svoji plemenitosti niti zmožen. »Soča« je očitala pesniku celo nehvaležnost. Našim liberalcem, ki napadajo v »Slovenskem Narodu«, »Soči« itd. katoliško cerkev in duhovščino, velja lepa pesem, ki jo je Gregorčič objavil v »Gorici« dne 20. maja 1905: Novi »bogovi« z geslom: »Oni liabitat in coelis irridebit eos«, v kateri beremo mej drugim te-le besede:
Bogovi trepetajte, vaš čas .ie proč!
Rad zdaj vam žuga »vsemogoč«, le vdajte se, le vdajte
Čuj, kakšen hrum, čuj kak potres! Mar res se ruši svod nebes in Božji se drobi prestol, in Bog zgrmeva z njega dol na »bogstev« novih silni vkaz? O ne, tem »bogstvom« Ic na glas se roga stari Bog bogov: s tem stresa se nebeški krov.
Te pesmi najjasnejši komentar je pogovor, ki se je vršil med pesnikom in Gabrščkom. Vsiljivi Gabršček se je približal pesniku ter mu ponudil roko. Pesnik reče: Vam roke ne več! Vi ste razdirač; Vi razdirate »Šolski dom« . . . »Mi zidamo«, je odvrnil Gabršček. »S čegaviin denarjem?« vpraša pesnik. Konečno je za grozil Gabršček: »Čez 50 let pojdemo nad vami (duhovniki) naprej.« »Vi ne!« je zaklical pesnik.
Tako so napadali liberalci Gregorčiča! Pesnik se .it; branil v pesnili, a ne v takih, kakor nasproti dr. Mahniču. ampak v vse bolj sarkastičnih. Pisal je v listku »Gorice«: »Oblize« vi ste mi delili, a kaj ste bili? Ostudni hinavci, Prilizovavci!
Vi pikate zahrbtno, skrito: Po krčmah pikate — zaman! Ne čutim vaših ran --■ Tam Vi nas zbadate Ko ^idje nas napadate . . .
O Gabrščekovi kričavosti in o dr. Turni ie pisal v listku »Gorice«: Kako se šoja dere in sraka Kako ta kraka! Bojim se, da pobere, ko zdaj na pol sem gluh, Popolnoma mi sluh ....
Obleka Vaju pa je slava. Menda oskubla sta si pava! Kako vsak sam se občudava, V zrcalu *se ogledava!
O Vaju ta je sodba moja da eden sraka, drug je šoja. *
V pesnici: Romanje v Čezsočo pravi pesnik o Gabrščeku in dr. Turni: Težka vidva strašansko sta oba: Požrla toliko sta »farjev« in »farških, kuharskih denarjev, in težka vaju je modrost; bojim se, da se vdere most ....
Tudi proti dr. Mahniču jc pisal pesnik svojo obrambo, a ne tako! Mej obrambo nasproti dr. Mahniču in obrambo nasproti liberalcem je velik razloček. Napadanje liberalcev na Gregorčiča je bilo osebno in surovo, dočim je bil dr. Mahničeva kritika stvarna. Zato jc odgovarjal Gregorčič liberalcem vse drugače in ojstrejše. Iz tega je jasno, kdo je divjal nasproti Gregorčiču in kako nesramni so liberalci, ko govore sedaj o divjanju duhovščine z Mahničem na čelu. Tega dejstva nc skrijejo ne Erjavčeve, ne Simon Gregorčičeve ulice v Ljubljani! Zupan Hribar lahko določi še ulico za Andreja Gabrščeka, ker jc bil tudi ta, kakor sam zatrjuje, krepka podpora pokojniku, a dejstev ne skrijejo vse ljubljanske ulice!
Liberalci sc pokažejo še v bolj jasni luči, ako si ogledamo blato, ki so ga metali takrat liberalni listi na dr. Mahniča. Naj navedemo tu le nekaj blata iz »Slovenskega Naroda«, »Ljubljanskega Zvona«, »Slovanskega Sveta«, »Brusa«, »Edinosti«: »Profesor dodatkologije, neizprosni Radamant, Kauz, mohamedski fanatik, sofist, židovski farizej, šušmar, psevdo-filozof. hinavec, kralj komedijantov, božjastni komedijant, Mahač, dr. Muha, potomec Hunov ali Vandalov, bornirancc, sibirska hijena, doktor kaznujoče cerkve, satanski napuh, zverina, glupcc, skvernoslov, jczikoblod, nizka duša, Ivan Grozni, lieemer, botokud, povap-
ljeni grob, nravstvena gnjiloba, breznravstveni brod, ki se ni rodil od ženske, ki ženskam prirezava jezike, dihur, figura comica, lovec urliov 111 žab, škodoželjnež, obrekovavec, uboga šleva, kuga, osel, Pavliha itd., itd., itd.
Te cvetke smo pobrali večinoma iz »Slovenskega Naroda« in »Slovanskega Sveta«, kjer je tudi župan Hribar sodeloval. Dr. Mahnič jih ie ponatiskaval na platnicah »Rimskega Katolika«. Mi smo pregledali le par platnic. Ko bi hoteli vsa grda imena prepisati, bi bilo treba spisati celo knjigo. Zanimivo bi bilo vedeti, katere reči je pisal sam g. Hribar, ki ie v seji ljubljanskega sveta nedavno rekel, da je div ala duhovščina z Mahničem na čelu proti pesniku Gregorčiču. Liberalci bi radi veljali za branitelje po nedolžnem preganjanih, a ostudne gonje proti dr. Mahniču ne bodo zakrili nikdar. Zgodovina bo o tem govorila. Divjanje proti dr. Mahniču ostane sramota za vse čase. Takrat so se sicer skrivali liberalci za hrbet pesnika Gregorčiča in so se mu ostudno prilizavali, a ta je kasneje spoznal njih »oblize«. Prepričani smo, <' bi ne bil pisal pesnik Gregorčič pesmi: Prijateljem, ki »kot so bili zvesti 11111 v radosti in sreče jasnih dneh, ostali v temnih so 11111 dneh bolesti, ko pahnen bil je protivniku v zasmeh«, ko bi bil poznal nekoliko bolje te »prijatelje«, Kako so se prilizovali ti »prijatelji« pesniku, naj pojasni dogodek iz zadnjih počitnic. Pesnik sc je mudil v Ljubljani. Tu 11111 je rekel župan Hribar v krogu drugih »prijateljev« te le besede: »Simon, izberi si ulico, ki se bo imenovala po tebi!« Na te besede je odgovoril občutljivi in skromni pesnik: »Mo.ic ime pojde z menoj v grob!« Takega prilizovanja so zmožni le liberalci.
Od kritike dr. Mahniča do današnjega dne smo doživeli marsikatero stvarno kritiko v »Slovencu«, »Doni in Svetu« itd. »Dom in Svet» je izrekel stvarno kritiko glede III. zvezka Gregorčičevih poezij, a nihče se ui spotikal, ker smo se na to že privadili. To stališče ie zdaj premagano! Ob času dr. Maiuii-čevega nastopa ic bilo to vse drugače. I o okoliščino treba vpoštevati. Trditi, da jc divjala proti pesniku duhovščina z Mahničem na čelu, je smešno. Pokojni pesnik je bil — ako izvzamemo par navskrjžnosti v dušnem pastir-stvu —, ves čas v najboljših odnošajih s svojimi višjimi pastirji in s svojimi duliovskhni sobrati. Njim je posvetil celo vrsto pesmi. Gregorčič je bil naš in ostane naš, kakor je dr. Mahnič naš! Če je kdo divjal, niso divjali uiti duhovščina, niti Gregorčič proti duhovščini, ampak divjali so edinole liberalci proti dr. Mahniču.	Dr. Andrej Pavlica.
12 iMuiMega sveta.
sl General Kuropatkin je te dni vsprejel nekega sotrudnika lista »Gazeta«. General je izjavil, da bi bila rusko-japonska vojna končala s sijajno zmago Rusije, ako je ne bi bil prekinil mir, sklenjen v iJortsmouthu. O tem je popolnoma prepričan. Delo vrhovnega poveljnika o vojni je njegovo računsko poročilo. Natisnjeno je bilo v 1500 izvodili, katerih jc bila polovica razdeljena med različne vojaške osebe, 750 iztisov se razproda, ako car odobri delo in sc dovoli prodaja. Delo sestaja iz petih zvezkov; prvi zvezek ima 400 strani. Ta prvi zvezek obsega taktično in strategičuo razpravo o bitki pri Liaojangu. Drugi zvezek govori o bojih ob reki Salio. Temu zvezku je priioženih400kart in veliko načrtov bojnih položajev. Tretji zvezek se bavi z bitko pri Mukdenu. 'Ta zvezek je najobširnejši, najnatančnejše sestavljen ter ima največ kart in načrtov. Z vojaško-znanstvenega stališča najvažnejši je četrti zvezek. Isti obsega samoobrambo in opravičenje bivšega generalissima nasproti očitanjem glede njegove vojaške nesposobnosti. Zvezek ima obsežen pregled o vzrokih, okolnostih in posledicah vojne z Japonsko. Peti zvezek ima poročilo o stanju in dispozici.i prve armade, od kar je nje poveljstvo od generala Liujeviča prešlo na generala Kuropatkina.
sl Poljski rodoljub Martin Biedermann je pokupil od I. 1902—1906 iz nemških rok na Poznanjskeni 75.0U0 oralov zemlje in jih po-prodal potem med Poljake. I11 istočasno je pokupil od Poljakov, ki so bankrotirali, 40.000 oralov zemlje in tako preprečil, da ni prišla ta zemlja v nemške roke. Poljakom prodaja zemljo večkrat po 10.000 mark cene.ie, kakor 11111 ponujajo zanjo Nemci.
sl Književne razmere v Srbiji. O tem nam poroča naš dopisnik sledeče: Srbska, književnost v zadnjih letih ne napreduje, ampak skoro propada. Domači pisatelji, ki imajo sicer energijo in talent, ne pisateljujejo, ampak opravljajo druge posle, ki jim nudijo več zaslužka in torej ugodnejše življenje. Po srbskem narodu se širijo sami prevodi, katerim seveda v principu nihče ue nasprotuje. Slabo pa je 'o, ker so ti prevodi navadno slabi in slabo izbrani in zavajajo tako okus občinstva na slaba pota. Poleg tega pa .ie žalostno tudi dejstvo, da nima srbski narod takih, ki bi sc bavili z njegovim življenjem in zajemali v njem svoje sižeje. Burni časi, v katerih živi srbski narod, so vzrok, da se trošijo vse moči na polju dnevne politike. Ta uničuje za enkrat vse duševne potrebe. Svoječasno se je siccr sklenilo na prvem kongresu srbskih časnikarjev v Belgradu, da sc te razmere zboljšajo, ali vsled velikih političnih dogodkov, vsled spremembe dinastije itd., so ostali vsi tedanji sklepi do današnjega dne brez uspeha. Skrajni čas je torej, da sc napravi tem razmeram konec in da se prične dvigati srbska literatura in se dvigne vsaj na tisto stopnjo, ki jo zavzemajo v tem oziru njeni bratski jugoslovanski narodi.
sl Prusija in katoliški Poljaki. Ves čas, kar traja nasilno poneničcvanje v poljskih šolah, stoji katoliški tisk v Nemčiji na strani Poljakov, potegujoč se za njihove pravice. Sedaj glasila nemškega centra povdarjajo, da pri odstranjevanju krščanskega nauka iz poljskih šol ne gre se tako za boj zoper Poljake, kakor za boj zoper katoličane. To priča zlasti ta okolnost, da Danjcem v Šlesvik-Golštinu, Mazurom in Litvanom v vzhodni Prusiji dovoljuje se v šolah poduk krščanskega nauka v njihovem materinskem jeziku. 'To se godi le radi tega, ker sc tu gre za protestante, medtem, ko se katoliškim Poljakom zapoveduje podučevati krščanski nauk v nemškem jeziku.
sl Shod hakatistov se ic vršil tc dni v Poznanju; sklical ga ie Ostniarkverein. Shoda se ie udeležilo kakih 800 oseb, ki so pri zborovanju celemu svetu naznanile, da so gospodje na Poznanjskeni Nemci. Pri zborovanju sc je sprejela z vsemi glasovi proti enemu (katerega so hoteli iz dvorane vun vreči) resolucija, ki se v nji izraža ogorčenje radi šolske stavke poljskih otrok in se vlada poživlja, naj strogo postopa proti Poljakom in naj razglasi nemški jezik kot uradni pri vseli javnih shodih. Zanimivo je, da shoda brzojavno ni pozdravil, kakor drugekrati, noben pruski minister. —
sl Prva češka hišna oprava na Črni gori.
Izvozno društvo za Češko, Moravsko in Šle-zijo more zabeležiti nov uspeh; zakaj po njegovem prizadevanju jc tc dni dobila ena češka tvrdka večje naročilo za salonsko hišno opravo za Črno goro.
sl V Krakovu so se nedavno vršile dopolnilne volitve za deželni zbor. Zmagal je konservativni kandidat Staniszevski proti liberalnemu demokratu direktorju realke dr. Petelenzu z ogromno večino. Mandat je bil smatran za glavno trdnjavo »demokratov«, ki so ga imeli v rokah že dolgo časa, volitve so sc vršile pod geslom volivne reforme. Te volitve so torej zanesljiv simptom, da propade v Galiciji stranka, ki se imenuje »demokratična«, a ima program starega liberalizma.
sl Zagrebško gledališče ne dobi opere, ker večina proračunskega odseka ni za povišanje gledališke podpore. Pač pa je za to, da sc podpirajo pokrajinske pozornice. Trdijo, da tiče za, vsem tem Mažari, ki ne dopuste, da bi imeli Hrvatje opero. Njihovo stališče je to, da morajo stati njihovi podložni narodi na enaki stopnji. Slovaki, Riimuni, Raci in mažarski Nemci nimajo opere, zato jc nc smejo imeti tudi Hrvatje.
sl Nemška tvornica za tkanine v Belgradu je prešla v zadnjem času v srbske roke. Kupili so jo sinovi srbskega industrijalca K. Iiiča za 1,000.000. - V Jagodini so osnovali Srbi akcijsko društvo za zidanje tovarne stekla.
ssl Mažarski časnikarji so čestitali srbskim časnikarjem k novemu letu, se zahvalili obenem za gostoljubnost, ki so jo jim izkazali ob času izleta v Belgradu in jih povabili v Budimpešto.
sl Cenena in zdrava stanovanja za ruske delavce. V ruskem ministrstvu za trgovino in obrtni.io so sc v zadnjem času vršila posvetovanja glede novih postav o delavcih. Med drugim se je vršilo posvetovanje o cenenih delavskih stanovanjih ter se je sklenilo podpirati stavbene podjetnike delavskih stanovanj (bodisi društva, bodisi zasebnike) s tem, da poslopja, določena za delavska stanovanja, bodo prosta vsakega davka. Vrhu tega se je sklenilo dajati v to svrho brezobrestna posojila in razne druge podpore.
Socialne stvari.
soc Socialno delovanje katoliške duhovščine. V portug. listu »Lstudos sociacs«, Revi-sta catholica mensal, ki izhaja v Coimbri, pri-občujc neki Kari Mantel študijo o portugalski duhovščini. Pisatelj obžaluje, da jc mnogo oz-kosrčnih, doktrina,rno konservativnih duhovnikov na Portugalskem, ki opravičeno zaslužijo očitanje, da so reakcionarci, nesposobni, da bi razumeli socialne naloge sedanjega časa. Slepi so za globoke socialne izpremembe, ki označujejo našo dobo in ne morejo razumeti, da se lahko nadomesti plemstvo po rojstvu s plemstvom duha. Ne razumejo krepke verske akcije na socialnem polju in mislijo, da obstoji edina rešitev le, ako sc ohrani, kar obstoji. To pospešuje revolucijo in je že veliko škodovalo katol. stvari. Duhovščina potrebuje pred vsem svobode. Duhovščina se mora, osvoboditi ozkosrčnih policijskih odlokov in vladne milosti. Cerkev najbolj varujeta neodvisnost in svoboda. »Ubi spiritus Domini, ibi libertas«: Kier ie duh Gospodov, tam ic svoboda. Cerkev ne zahteva predpra-vic, a mora imeti popolno splošno pravico. Katoličanom očitajo, da nc ljubijo svobode. To očitanje je resnično le v izjemnih redkih slučajih. Res sc dobe sicer duhovniki, ki zamenjujejo svobodo s predrznostjo in sodijo o njej, da jc nekrščanska. A svoboda spada med glavne pravice človeštva. Svoboda se mora polagoma priboriti. Človek se mora dvigniti iz spon sebičnosti, nasladnosti in predsodkov k svobodi. Naša svoboda napreduje v onem razmerju, kakor deloma; socialen zmisel je predpogoj svobode; krščanstvo napravi človeka vrednega svobode, ko ga oprosti greha.
Duhovščina se mora naučiti, da zna uporabljati svobodo iu da se bori proti sovražniku na svobodnem polju. Gre sc seveda le za svetne in redovne duhovnike, ki so istinito duhovniki ni ne za one, ki so si od svojega zvanja ohranili lc nekaj zunanjosti. Ti so po-lovičarji in je njihov obstoj razumljiv lc po socialnem neredu, v dejanskem pomenu besede
so pa izruvani in jih moramo le obžalovati. Ne bežimo iz boja, ne skrivajmo se, zlomimo izročeno nepremično neokretnost in posezi-mo v sedanje socialne bo.ie! Bore sc proti nam, češ, da smo nepotrebni, sebični državljani! Dokažimo, da to ni res. Dejanska ljubezen do domovine je socialna čednost. Raz-vijmo uspešno socialno delovanje, ki je začetek verskega preporoda.
soc Socializem na Japonskem. Tudi na Japonskem se žc pojavlja socialno vprašanje. Japonska drža\ a je bila do prve polovice preteklega stoletja fevdalna država. Prebivalci so se preživljali izključno le po poljedelstvu in po ribištvu. A pozneje se je v državi vzhajajočega solnca pričela jako hitro razvijati velika industrija, ki je vstvarila poleg razkošja in bogastva tvorničarjev tudi veliko armado nemaničev, delavcev, proletariat. Kapitalisti so si pač povsod enaki. Japonski tvorničarji so pa ravnali hu.iše z delavstvom, kakor so ravnali kjerkolisibodi evropski tvorničarji. Japonske postave tudi niso prav nič omejevale izkoriščevanja japonskih delavcev po tvorni-čarjih. Strašno so japonske tvorniške zveri izkoriščale ženske. Ta dejstva pojasnjujejo tudi zakaj je nastalo na Japonskem nenadoma nasprotstvo med gospodarji in delavstvom in zakai je izginil na Japonskem socialni mir. Nezadovoljstvo z obstoječimi japonskimi razmerami pa ^c povečuje.o neznosni japonski davki. V Tokiu ni meglo zmagati 50.000 oseb 1. 190,3 jako nizkega davka, ki ga mora plačati vsak, kdor prebiva v japonskem glavnem mestu. — Tudi japonsko delavstvo se poslužuje v boju za obstanek modernega orožja, stavke. Že 1. 1897 so stavkali rudarji v Nagasakiju. Stavka je bila viharna. Rudarji so pomorili več rudniških lastnikov. Leto pozneje so pa stavkali železničarji. Po petdnevni stavki so dosegli znižanje delavskega časa in zvišanje plače. Socialistične nauke so pričeli učiti na Japonskem nekateri učenjaki m profesorji. V Osaki se je vršil 1. 1903 prvi socialistični delavski shod. Ne brez uspeha je razširjal med japonskim delavstvom socialistična načela tednik »Hejmin Šimbun«, ljudski list. Delavci so priredili mnogo shodov. Nastali so krvavi boji s policijo, ki je hotela nadzorovati delavske shode. Celo začasa rusko-japonske vojske, ko so bili Japonci tako navdušeni za vojsko, je socialistično japonsko glasilo ostro obsojalo vojsko in militarizem tako, da je zatrla vlada list in zaprla urednike. A meseca februarja že je izšel drugi socialistični list »Hokugen«, svobodna beseda. Novi list je kmalu doletela usoda »Hejmin Šimbuna«, ker je priobčil izredno ostre članke proti vladi in proti militarizmu. A vsa gorečnost japonske vlade je bila zaman. Sledila je »Luc«, »Bikari« in drugi socialistični listi, kakor »Sin Kigon« (Nova doba), »Sin doho« (Novi tovariši), glasilo rudarjev v Unbariju »Sin Fukum (Novi evangelij) in v Moji »Min Sei« (Ljudski glas). Snlošno nezadovoljnost med japonskim delavstvom pa netijo tudi akademično izobraženi mladi možje, ki ne morejo dobiti službe, ker jih je preveč in se pridružijo nezadovoljnim slojem. Dokler se vzdrži na Japonskem starini navadam zvesto svojemu vladarju neomejeno udani kmečki stan, pač socializem na Japonskem nima upanja, da zmaga. A če se omaja temelj japonske sedanje države, kmečki stan in pa eksistenca malega kmeta, pa ni na Japonskem izključena socialna revolucija. Japonci so zelo naklonjeni tajnim zvezam. Znajo molčati in se zatajevati. Z veliko energijo in popolnoma se oklenejo ideje. In zato nas mlada kultura na skrajnem Vzhodu lahko nenadoma preseneti z velikimi nepričakovanimi dogodki.
Gospodarstvo.
g Reja prašičev na Ruskem. Število v Rusiji nahajajočih se prašičev cenijo uradno na kakih 16 milijonov, od katerih pripada 13 do 14 milijonov na pokrajine evropske Rusije, 1 milijon na Kavkaz. Največ prašičev rede v zahodnih gubernijah Vilna, Kovno, Grodno, Minsk, Mohilevo, Smolensk in v baltiških pokrajinah. V teh krajih pride 27 do 29 prašičev na 100 prebivalcev, dočim pade isto razmerje v zahodni Rusiji in Poljski na 16 in 17 prašičev, v osrednji in vzhodnji Rusiji celo na 7 in 9 prašičev. Zelo zmanjšalo se je število prašičev v letih devedeset preteklega stoletja, na Poljskem celo za 10 odstotkov, v zadnjih letih so se pa zopet pomnožili prašiči, ki so povečini (80 do 85%) v kmetskih rokah. Glede pasme pripadajo ruski prašiči velikouhljati domačim prašičem, ki so zelo podobni divjim mrjascem. Živali so zelo utrjene, neobčutne proti neprilikam ostrega podnebja, kar je velika sreča za ruskega mužika, ki se vobče ne briga prav nič za rejo prašičev in isto popolnoma prepušča sami sebi, tako da v mnogih krajih prašiči zopet podivjajo in se tudi ple-menijo z divjimi mrjasci. Pasma je zelo rodovitna in skromna, a tudi pozno doraste in sicer v drugem ali tretjem letu ter daje pusto meso, drugače pa veliko dobre slanine. Prav dobro sc obnesejo plemenitve z angleškimi pasmami, posebno z belimi Jorkšcrci, pa tudi s pasanci berkšerskega plemena, v Besara-biji dobro vplivajo ogrski prašiči, najbolj nion-goliško pleme. Oplemenjene živali rede v zahodnih delih Rusije, proti zahodu se zgubljajo boljše pasem in v vzhodni Rusiji prebivajo prašiči, ki so skoro čisto podobni divjim sorodnikom. V obče so more govoriti o »reji prašičev« le na velikih posestvih zahodnih ruskih pokrajin, pa še tu ne v vseh slučajih, ker celo na velikih posestvih v mnogih slučajih nimajo svinjakov ali prašičjih hlevov in .ie pleme zanikrno vsled pomanjkanja oplemenit-ve z boljšo krvjo. Pa tudi krmljenje jc nezadostno ali celo slabo in se živali tudi v tem oziru prepuščajo samim sebi. V Rusiji porabijo prav malo svijine. po uradnih izkazih sc n. pr. v celi zahodni evropski Rusiji zakolje Ic kakih
dva milijona prašičev, koliko se teh živali po domeh zakolje, ni znano, Peterburg porabi na leto 60.000, Moskva 45.000 prašičev, kar jc prav malo z ozirom na število prebivalcev teh mest. Velik del prašičjega mesa dovažajo kmetje sami v mesta in ga tu prodajajo ali prekajenega ali znirznjega. Po zimi se dovažajo zaklani prašiči po železnici v večje kraje, vsled česar v istih samih skoro nič nc koljejo prašiči. Prevoz živih prašičev znaša na železnicah povprečno vsako leto 725.000 živalij. Iz Rusije izvažajo žive prašiče, sveže in nasoljeno prašičje meso, slanino, mast, ščetine in čreva. Izvoz se sicer od leta do leta množi, posebno izvoz svežega mesa, katerega pošiljajo največ na Nemško. Živi prašiči gredo skoro brez izjeme v Gorenjo Šlezijo, in sicer i:reko Sosnovice. Za nasoljeno meso so odjemalci večinoma Angleži v pristaniščih; Špeli, mast, ščetine pokupijo večinoma Nemci. V obče pa izvoz nima velikega pomena in ga tudi v bodoče najbrž ne bode imel, manjka podjetij in zadrug, manjka smisla za rejo; podpore, izvzemši železniški tarifi, državna propaganda bila so sredstva brez uspehov, pa tudi ■viseke najemščine, nezanesljivost ljudij, silno razširjene kužne bolezni, nizke tržne cene, pomanjkljivosti na železnicahovirajo vsak na-predek v bodočnosti.
SlouensKo gledaliiče.
Včeraj so vprizorili na našem odru »Arle-žanko« Alfonza Doudcta, melodramatiško sliko iz provansalskega življenja, ki jo je Bizet moj-stersko uglazbil s posebno melodijozno stili-zacijo, posnemajoče karakteristične narodne motive ter z njimi izpopolnil tragiko, ki jo je Daudet naslikal v naglih prehodih, efektnih scenah, sedaj razvijajoč globoki erotični motiv, sedaj zopet pariarhalsko naivnost očeta Baltazarja, navadno ljubkost Vivetino in duševni razvoj Jeannetov, ki z dramo ni v nobeni notranji zvezi. Pač so pa to izredno lepi motivi za glasbo, ki nas z nenavadno močjo vpelje v to kmetsko tragedijo, kjer se kosa strastna ljubezen materina z uničujočo strastjo sinovo, kateremu je zastrupila kri »Arle-žanka«. Mistična vdanost v usodo, brez-vspešni boj proti strasti, ljubezen matere, neočiščena in slepa, kakor nagon, vse to je združeno v sliko, ki jo spaja v enoto zgolj lepa glazba ter s tem pokrije hibe v razvoju in sestavi »Arležankc<. Dobro jc igrala Danilova zlasti v zadnjem prizoru, enako Taborsky. Verovšek je svojo proroško vlogo rešil, kolikor se je dalo, Nučič je bil v svojem elementu, v operetnih pozah in divjem blesku oči, Dragutinovič ni imel težke uloge: kapitana po vzorcu Marryatovih povesti, Taborska se je potrudila, Barjaktarovičeva ie bila ljubeznjivo naivna, kar ji ni težko, Danilo ni imel vloge, da bi se mogel posebno pokazati.
izpred sodišča.
lepež med fanti. Dne 20. majnika ponoči se je med fanti pred Markeževo gostilno vnel pretep. Delavca Anton Zore in France Ko-štrtm sta se oborožila s poleni, nakar so nasprotniki pobegnili, a se kmalu vrnili. Koštrun ie vrgel proti Antonu Orožniku kamen in skočil na to z odprtim nožem proti njemu. Ko se mu .ie pa ta s polenom v roki postavil v bran, pritekel ie Zore od zadaj ter sunil z nožem Orožnika večkrat v vrat in hrbet. Nato je pa še Koštrun Franceta Kašnika, ki je stal pred gostilno z nožem sunil v desno stran hrbta. Nekaj dni po tem dogodku se je v Markeževi gostilni vršil zopet drug tepež, katerega žrtev je bil fant France Kašnik. Tja na plesno veselico je prišel tudi prej imenovani pretepač Anton Zore. Ko ga Kašnik zagleda, ga zapodi iz sobe. Ta je pa šel klicat svoja dva tovariša Franceta Jezerca in Jožefa Konca. Vsi trije so Kašnika naskočili, mu metali v glavo čaše, Jezerc mu je vrgel debel kamen v glavo.Konc ga je pa še dvakrat z nožem sunil. Kašnik jc bil pri tem tepežu hudo zdelan, nič manj kakor 10 težkih in lahkih poškodb se je našlo na njem. Obdolženci deloma svoj čin priznava o. Zore je dobil za kazen osem mesecev. Jezerc pet mesecev, Konc tri mesece težke ječe, Koštrun je bil pa le na en mesec zapora obsojen.
Otroka ubilo. Dne 15. novembra m. 1. jc šla Katarina Ustinc, posestnika žena v Beriče-vem v hlev mlest. Bila je s svojima en iu pol in tri leta starima hčerkama sama doma. Otroka sta se igrala na pragu hleva. Triletna Ivanka je rekla, da, gre okolu hleva raztreseno peso pobirat. Cez par minut zasliši mati ropot, nakar je stopila iz hleva in tu vidi, da je bila truga za gromoz, ki je bila preje na zid naslonjena, prevrnjena. Ko je trugo dvignila, jc videla, da ie otrok pod trugo mrtev. Zaradi tega se je imel zagovarjati pred sodiščem njen mož Jože Ustinc. On pravi, da je tako poševno naslonil trugo na zid. da ie bilo nemogoče podreti jo, čc bi se kdo slučajno vanjo zadel. Sodišče ga je oprostilo.
Mladi uzmovičl. Komaj 14 let stari Anton Kranjc in njegov brat Janez Kranjc sta služila za hlapca pri Andreju Debevcu, posestniku v Begunjah, kjer se ie tudi nahajal v službi še nc 14 let stari Janez Drenik. Slednji in Anton Kranjc sta izvohala, da .ic gospodar dobil več stotakov od trgovcev in jih spravil v omaro svoje spalne sobe. Tu sta o priličnem času odprla omaro in iz nje vzela dva bankovca po 100 kron. Od tega sta dala Janezu Kranjcu 10 kron, da jc o tatvini molčal. Ker sta preveč z denarjem trosila, sta se izdala kmalu kot storilca. Anton Kranjc bo sedel dva meseca, brat Janez štirinajst dni v ječi, še nc 14 let stari Drenik se bo pa moral o tem zagovarjati pri okrajnem sodišču v Cerknici.
Sohlapca pokradel. Komaj 18 let stari Anton Kale služil jc pri Ivanu Brinšcku v Trnovem za hlapca. Koncem minulega leta zapustil je službo ter odnesel svojemu sohlapcu
klobuk, telovnik in tri srajce, nato pa še v Brinškovem hlevu spečemu delavcu Janezu zvitku žepno uro z verižico. Za kazen je prejel šest tednov ječe.
Aretovauju se protivil. France Petkovšek, kolarski pomočnik v Ljubljani, je prišel prccej opit \ noči na 3. decembra min. leta okoli polnoči v Vospernigovo kavarno, kjer jc druge goste tako nadlegoval, da so ga iz kavarne izrinili. Zunaj se ic začel pretep. Neki moški .ie priletel na stražnico in rekel, da ga jc Petkovšek z nožem sunil. Došli stražnik ie Pet-kovšeka hotel aretovati, a obdolženec sc je vrgel na tla, bil z negami okolu sebe ter zadel stražnika večkrat v prsa. Drugega na pomoč došlega stražnika .ie pri prsih za plašč nrijel in ga rukal. Zagovor, da ic bil tako pijan, da o vsem tem ničesar ne ve, mu ni pomagal^ ter bo sedel v polletni težki ječi.
Most poškodovali. Fantje Matija Anlon-čič, Anton Avsec, obajz Vrha, Alojzij Brus, Matevž Nelc in Janez Znidaršič iz Igavasi so sc sešli v nedeljo, 7. oktobra min. leta okoli pol II. ure ponoči v Igavasi. Ker so bile gostilne že zaprte, so odšli \ Bigarjevo gostilno v Viševk. Bili so že močno vinjeni, zato jim e odrekel krčtnar zahtevano pijačo. Vrnili so se nazaj in šli čez most, čez katerega pelje okrajna cesta. Tu sc je Znidaršič ob neki mali kamen spodtaknil. kar je fante tako raz-togotilo, da so podrli obojestranski zidani e&raji, da je bil most na obeh straneh (fdprt, ter je nastala za nočne voznike velika nevarnost. En velik kamen od ograje so vrgli v potok, štir druge pa zvalili na cesto. Kakih 30 metrov naprej so zadelali cesto z 9 metrov dolgim tramom, vrh tega so pa še eno debelo bukev iz Levcevega dvorišča privalili na cesto. Raztrgali so tudi leseni plot Janeza Le-kana. Od zatoženih so bili obsojeni; Antončič na dva, Brus na tri, Nelc da dva in Znideršič na tri mesece težke ječe. Avsec je bil oproščen.
*	Društveni govornik (priloga Duh. pastirja) ima v prvem zvezku štiri v vsakem oziru poučne in vrlo zanimive govore. V prvem govoru »Socialne organizacije prvih kristjanov.« I. Podporna blagajna, slika veleučeni profesor dr. J. Ev. Krek na podlagi poročil sv. pisma cerkvenih očetov in istočasno poganskih pisateljev organizovano dejansko ljubezen prvih kristjanov pod vodstvom apostolov in prvih škofov. Govor bo povsod vzbujal požrtvovalnega apostolskega duha in najizdatneje priporočal današnje socialne organizacije v sv. Cerkvi. V govoru »Koristi rajfajznovk« dobro pojasnjuje vč. g. J. Traven gospodarski, socialni in nravni pomen imenovanih denarnih zadrug. Članom rajfajznovk bo budil govor veselje do varčnosti in dela, nečlanom pa predvsem zmisel za zadružno organizacijo. — V govoru »Domače knjigovodstvo« naš neutrudni sociolog dr. J. Ev. Krek podaja navodila za gospodarsko izboljšanje v našem narodu. Ljudstvo naj skrbno zapisuje izdatke za hrano, obleko, stanovanje kurjavo in druge potrebščine. Podatki se bodo potem zbrali, priobčili in na njih podlagi se bodo natančno opisale razmere našega naroda in pokazala tudi pota, kako priti na boljše. Poslanci bodo pa v deželnem in državnem zboru s temi podatki prisilili na pomoč deželo in državo. Jasno je, da morajo z vsebino tega govora seznaniti voditelji vseh društev svoje člane. — V zadnjem govoru vč. g. Janko Jovan kratko in pregledno opisuje vpliv sv. Cerkve na narodno gospodarstvo. — Navedena vsebina najbolj priporoča »Društvenega govornika«. Naroča se obenem z »Duh. Pastirjem« pri »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Das soziale Wirken der katholisehen Kirche in Osterreich. Band IV. Heft I. D i o-cese Laibach. Von dr. Josef Gruden. Laibach 1906. Verlag der Leo-Gesellsciiaft in Wien. Ze v uvodnem članku smo nedavno govorili o pomenu te knjige. Knjiga je zelo natančen pregled in slika socialnega delovanja cerkve na Kranjskem. Pisana je v nemškem jeziku, ker je del, IV. zvezek, obširnega skupnega književnega dela dunajske Leonove družbe, ki naj obsega socialno delovanje cerkve v Avstriji sploh. Za nas je ta knjiga ena najznamenitejših publikacij zadnjih let, nujno potrebna zgodovinarju, vir za nadaljne študije, za praktično uporabo neobhoden pomoček. Uvod se bavi z ustanovitvijo naše škofije, prvo poglavje z verskim življenjem. To je cela vojska tnolivcev, ki so obenem socialni delavci
mogočen kulturen činitelj. 33.138 članov Marijinih družb, 109.200 članov bratovščine sv. Rešnjega Telesa! Drugo poglavje nudi natančen pregled o vzgojnem delu ccrkvc na Kranjskem s kratkim zgodovinskim uvodom. 4000 gojencev in gojenk vzdržuje cerkev v lastnih zavodih, od otroških vrtcev počenši do gimnazije. 129.800 kron duhovskih ustanov je omogočilo ustanovitev deželne gluhonemnice, cerkvenih ustanov za dijake pa je 153. Njih letni znesek šteje 69.600 K., ustanovni kapital je visok 1,392.780 K. Tretje poglavje obravnava o splošni ljudski izobrazbi: o katoliškem časopisju (15 časnikov in revij), izobraževalnih društvih in knjižnicah, o umetnosti in znanosti, ki jo ccrkev goji v posebnih društvih in gmotno podpira. Odlično mesto zavzema tu »Leonova družba«. Četrto poglavje govori o ka-ritativnem delovanju cerkve. Cerkvenih vsta-nov za reveže je 180; letni znesek je visok 39.890 K, ustanovni kapital 797.800 K, denar občinskih ubožnih fondov je iz cerkvenega premoženja. V. poglavje je obširen pregled o socialnem organizatoričnem delu cerkve med vsemi stanovi; zadruge, strokovna, rokodelska društva, hranilnice itd. Knjiga bo izvrstno služila apologetu, predavatelju, šolniku, šta-tistiku, cclo politiškemu uradniku. Za nas pa je ponosna priča naših moči in našega dela. Knjiga velja K 3.40, po pošti 20 v več in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Borzna poročila.
»Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 25
Zaloib.nl papirji.
t'/, majava renta......
1'/. srebrna renta . . . '.'/• avstrijska kronska renta i'U , (lata renta . . . t"/, ogrska kronska . ...
. «l«ta , . . 6'/, posojilo dežele Kranjske i V/. posojila mesta Spljet . . l*/»7. ,	, Zader .
|l/»7. bosn -herc. Iel. pos. 1902 i•/. Češka dei. banka k. o. .
> . , I. o. . V«'/. «ast. pisma ga! d. hip. b. V/, pošt. kom. k. o. s 10'/, pr. .' ,*/. "st pisma Innerst. hr. v'(i7. > . ogr. cen. dež. hr 'V**/. » » » bip. banke ■V/. Obl. ogr. lokalnih iel d. dr. '/,•/. obl. Češke Ind. banke {'I, prior. Trst-Porefi lok .
prior. dol. iel.....
!'/, , Jui. iel. kup. »/,'/, ■ I V/, avstr. pos. sa iel. p. o
Sr e i b a, fcreCke od 1 1860'/, . ,
» . , 186* .....
» ttake......
tom. kreditne 1. emisije » « > II. , , ogr. hip. banke ... , srbske i frs. LOO' — , turšk« .... Saslllka	sreči«
• reditne	„
nomoške	„
krakovske	„	,
-jubl|anskc	„
Vvstr. rud. fcrižs „
tudolfove	„
*»lcbur#ke	„
Dunajske kom. „ ...
a elnl « «.
uine železnice ......
)ržavne železnice......
Vvstr. ogrske bančne delnic« Vvstr. kreditne bank« . . .
)grške „ ......
'ivnustenske „ . . Jremogokop v Mostu (Brtts) . ilpmske montan ......
,'raške žel. indr. družbe . ,
*ima-MurAnyl..... ,
rr bo vijake premog, družbe . . Vvstr. orožne tovr. družbe . . -rwka sladkorne družb«
Tlllt.,
C kr. cekin ...
u ilunti .....
o marke.....
evereigns . , . <arke
aški bankovci , . tublji , . . »olarji ...
januarja 1907
Denar Blago
9916 100 10 99 30 117 20 95 9 i 1143) 99 10 13 30
98	90
99	70
99	60 H9 '0
10	3) 106 76
100	— 100 — 100-100-100'26 99'90 »9 KO
318 90 UO 65
156 75 2t>6 5 i 53 30 274 75 284 76 >63 101 -69 51 2 70 148 -80
9) -86
47 PO 28-25 56 82 497 60
j 71 60
90-60 781-686*10 837 -214 75 770 -625-25 26 0 -572 75 281 -668'-(44—
11-36 19"< 9 33 5J >4
11	60 »• 50
2-5.25 • 6
99*36 100- 0 99 50 117 40 96 -114 SO 100 10 11366 100 86
100	70 99 70
99	90
101	35 106-5 101 -
100	25
100-35
101	—
101-26
317 90 101 65
158-76 268 50 155 30 284 75 291- 6 261 --0 < 40 170-50 24 70 u-S — 85 -.16 —
49 50 HO-26 60-~ 85 KO 608 —
172 50 b91 nO 1791 -687 10 83 — 2 5 75 773 — 62 ! 26 2678' - • <73'-284' — t70" -145 —
M 40 19-11 *S'i>8 34-08 17 70 »R 70 2 6325 b-

2
izurjeno rezbarja v v ^ ^ ^ pozlatarja
za cerkveno delo sprejme takoj trajno	119 6—;>
Aleksander Gotzl,
podobar in pozlatar v Ljubljani.
Išče se vešč in marljiv 146 2 2
Vstop in plača po dogovoru. Prosta hrana in stanovanje. — Kje, povč iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".
iiiKiitijtiti' 11; i;:: s i: •: j i i:; i i»: u; tniiiiii
Katoliška Tinkama
priporoča raznovrntne
SCT vizitnice "SI
po nickl ceni.
tttM»!IMt!!tt:tMtH!t!ttm:tt!!i!!!MtlttMI
ij	Najvišje odlikovanje ni mednarodni |j
®	razstavi v Milanu 1906 (avs'r. razsodišče) m
1	Ani Znideršič	I
H	u,,	,,.-1 1? li r.irLv/i riiiCtn
župnik pri Bjli cerkvi, pošta
Št I-rnej 1 a Kranjskem,	<* spričuje, da je slabo in malo- t.^fel
krvnim z najboljšim uspehom ""'''' '»"I	0 pi ipuročal
železnato vino	g
G. Piccolija, dvornega založnika	|
Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani.	«
Polliterska uteklenica velja K 2;-, 4 pollit.	|
steklenice za Ljubijauo K 4 —, po pošti z	«
2745 zavojnino vred K. 7-80 II d	g
Zu-anja naročila i»vrši n^jtočnejše lek ir	m
Piccoli v LJubljani, Dunajska ceMa	I
t am99um9m»m»mš