St. 307 PtfilH tftčM V |9*fflit tftft cimll (M11 MSfi v v 28« dtCMibra DSuK I vuk tteg* li JO, I. Đtfslropi*. mmh ce •prejemaj*, refeoptai Aatta Otrbec. Luteii tU kmmmmv n» 4 lire Posamezna številka 20 cetiU Letnik XLV1I Poumesae Številke V Trate in okolici po W cee!. — OgUfti « ra6aa«ž« r Hrokost: eae kolone (72 ma.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov *cjm po 40 uM. osmrtnk* nbvtle, poslanke la vabila po L 1,—, egf*«i deaaraib sav«4m mub po L 2. - MaH oglasi po 30 c-nt. besed«, nafreanj pa L 2. — OglM^ aafoCninfl in reklamacije te poMNJ" i«kija£na upravi Edinosti, v Trst«, ttUcs flV* PisnčiSke Anlkcft »ev. 30, L ludtropje. — Telelos jre4niitva la spravo ll-ML Rim le pravilen in silen! Tako je g. Mussolini ponovno nag 1 a sa 1' ustmeuo občevati z ljudstvom, kateremu minulo nedeljo pri sprejemu odposlanstva naj bi služiti, Pa denimo tudi, da bi se županov iz Gornjega Poadižja. Pos4ednjič; zgodilo to nepričakovano, bo vendar fe to naglašal celo v nemškem jeziku: Rom Mussolinijeva vlada stala se le na pol pota ' " " ' • " • * " " " go- ano poznati jezik navlaka, polegn Gospod _ _ resnico. Ni mu v ne čast! pravičnosti njegove vlade in Rima. „ , G. Mussolini je sporočil županom, da je No, morda je g. Mussolini svojo izjavo, — sporazumno s svojim naučnim mini-! da «v druge koncesije ne more privoliti», s tro m — že odredi!, da se ima veronauk poda! le tako-le bolj radi časti zastave, vršiti v materinem Jeziku. To ie ukreo, Saj je v naravi človeka — in ministri so Catanije močan oddelek karabinerjev, ki je vojaško zasedel mestece. Snežni zaneti aa itilllffliska-frncoSU mel! -popolnoma ustavili železniški promet TURIN, 27. Včeraj popoldne je začelo zopet snežiti na francoski strani M poslednjih naiL Poincare pripravlja z Ja-' sparjem odgovor na nemško spomenico, ki mu jo je izročil von Hoesch. Sprejel je Barthoua, predsednika odškodninske komisije in sporočil generalu Deguettu in Tirardu besedilo najnovejše nemške spomenice, da nemudoma pošljeta svoje pripombe in nasvete glede zasedenega ozemlja. Toda odgovor ne bo tako hitro izdelan, kot se je spočetka pričakovalo. Gre za rešitev težkega vprašanja «modusa vivendi?> v Porcnju in Porurju, kajti Nemčija zahteva svoje pravice, Francija in Belgija pa skušata dobiti od svojih zalogov čimveč koristi. Zelo kočljivo je v zasedenih krajih vprašanje razmerja med zasedbeni oblastvi in nemškim upravnim eblastvom. Veliko pozornost posvečajo tudi nemškemu opozorilu na ovire, ki nasprotujejo vzpostavitvi normalnega gospodarskega življenja v zasedenih krajih. Nemci povdarjajo da tvorijo baš zavezniški ukrepi veliko oviro mirnemu razvoju. Lahko je torej u»aniti cilje, ki jih zasleduje nemška državah Ustanovitvi porenske banke se država ne bi protivila, želi pa, da bi dobila v zameno druge koristi gospodarskega značaja. Posledica spopadov s separatisti Proces radi spopada v Diisseldoriu - Na zatožni klopi sedi 40 nemških policajev Zahteva smrtne kazni za predsednika porenske nemške vlad® BERLIN, 27. Že teden dni se vrši v Dus-seldorfu razprava proti 40 nemškim stražnikom, štirim višjim častnikom nemške policije in proti predsedniku vlade za zasedene kraje Griiznerju. Dejstva, ki so dovedia do obtožnice so znana. Spomnimo naj, da se je vršilo pred dvema mesecema v Diisscldorfu veltko zborovanje separatistov, ki so se ga udeležili skoraj vsi separatisti, 30 tise z po številu. Na lice mesta je prišla nemška policija in jih skušala razgnati. Prišlo je do oboroženih spopadov, ki so zahtevali 15 mrtvih in stotino ranjencev. Nemci trde, da so jih napadli prvi separatisti in da so se oni poslužili orožja šele, ko so spoznali nevarnost v kateri so se znašli. Francozi pa pravijo, da ni bila uporaba orožja nujno trenutna zahteva. Ljudstvo nestrpno pričakuje razsodbo. V Berlinu ostro obsojajo zahtevo francoskega častnika, ki zastopa obtožnico, naj se dr. Griizner kaznuje s smrtjo, vsi štirje višji častniki pa z dosmrtno ječo. Glede 40 stražnikov je prepustil odmero primerne kazni sodnemu dvoru. Izseljevanje iz Jugoslavije v snsBtcu oktobru. BEOGRAD, 27, Meseca oktobra t. 1. se je iz Jugoslavije izselilo vsega skupaj 1652 oseb, in sicer 1039 moških in 613 iensk. Po poklica jc bilo kvalificiranih 177, nekvalificiranih 494, poljedelcev 662, brez poklica 214. Izselilo se jih je: V Zedinjcne države 974, v Kanado 190, v Aigentinijo 295, v Chile 7, v BrasiMjo 168, v ostale dele Amerike 6, v Južno Afriko 1. v n*m5kćga državljana Avstralijo 11. Skupno število izseljencev od Proces v Diisse2«k>rhs zakljnčen - Grutzner obsofen na 20 let ječe DOSSELDORF, 27. Danes se je končal proces proti Gruhmerju in številnim nemškim častnikom in stražnikom. Grutzner je bil obsojen na 20 let prisilnega dela. nek stotnik na 10 let. 19 drugih obtožencev na različne kazni od 3 mesecev do 5 let ječe. Ostalih 19 je bilo oproščenih. Zopetni nemški protesti proti postopanju Francozov v zasedenih krajih BERLIN, 27. K francosko-belgijski po-venjski komisiji je prišlo odpos!anstvo nemških mest in izročilo protestno spomenico radi zadržanja zasedbenih čet v sporu nemškega prebivalstva s separatisti. Nemški odposlanci so tudi izjavili, da je blizu Speyerja ustrelila francoska straža nekega Po napadu na poslanca Amendola . moDU, v KaieTCIU SU »C uapa^aici F1 Ostri protesti italijanskega tiska - Pripovest j.^. in jc bilo mogoče ugotoviti šoferja, ki je vozil napadalce i g0ferja šofer je izjavil na k vest uri, da je RIM, 27. Napad iia poslanca Amendolo mcci napadom osial eden izmed neznancev ob belem dnevu je izzval ogorčene prote- v avtomobilu s samokresom v roki ter ga ste ne samo pri strogo opozicjjonalncm p,-jsHil( da je počakal, da so napadalci izvr- tisku. ampak tudi v listih, ki niso ravno ^ svoje delo, ter jih odpeljal. Šofer je -—^—;r~ y~— ^-----« .;, , . r^ ^ I • 1 ' 1! _l! /^J ftl a m - 4 * 1» i • "1 f _____1 _ - _ _ J _ .M _ « _ j" Ur.dnik mora tekom 14 dnijcončati preiskavo na račun fašizma so prinesli listi «Giorn-le ilotel odpeljati pred fasistovski sedež; toda nadalinih 8 dni se mora vršiti obrav- J' f > . I - r___.Vliolj-I^ nllMPrvAtore _ 'l__: ------nna->:it for n-nvAi^ncnA nn- . . ... -I . 1- - - 1. januarja do konca oktobra t. 1. iznaša 5C63. Iz Jugoslavije je v tej dobi odpotovalo tudi 1736 tujih podanikov v prekmorske kraje. Kvota za to fiskalno leto je že izčrpana in se prošnje za izseljevanje v Zed. države ne sprejemajo več. ______ Madžari in svoboda tiska. BUDIMPEŠTA, 27. Madžarski pravosodni minister Nagy je parlamentu predložil nov tiskovni zakon, ki pomeni vttek reakcijonarstva. Za novinarske prestopke je določena zgolj sodna preiskava, Cim je vložena tožba proti kakSnemu listu, je sodišče upravičeno, da da d ltalia*. «Corriere d'Italia», poroča iz Beograda, da se bo otvorila konferenca Male entente 9. januarja v Beogradu. Glavno vprašanje, o katerem se bo ta razpravljalo, je vstop Poljske v Malo en-tento in se na splošno upa na njega ugodno rešitev. Nadalje se bo proučevala zadeva posojila Ogrski, katera je velike važnosti za vse države Male entente. Zastopniki tc poslednje bodo določili garancije, ki jih bo morala dati Ogrska v tem oziru. Položaj v Grčiji po zadnjih dogodkih bo tudi predmet razpravljanj konference, ki bo določila skupno politiko držav Male entente napram ial izpopomi len-LHii i«»aiuiu «5» r--— ----,—, «. J-f j obUstvo pravico vsak list ustaviti za 3 mesece kakor mnogi mislijo, akoravno smemo trditi, da j - xi„* __c ie> Avdtrita že Drcstala krizo. ali pa za vedno. Največja kazen je 5 let težke ječe. Posebno ostra kaxen fe določena za vsako konspiracijo proti državi, kakor tudi za vsako žaljenje državnih organov. Razgovori za združitev rimske ia anglikanske cerkve na Angleškem LONDON, 27. Listi objavljajo pismo nadškofa iz Cantalburija naslovljeno na anglikansko duhovščino v katerem so razloženi uspehi raznih konferenc, ki so bHi dosedaj tajni. Konference so se vršile v Malinesi pod predsedstvom kardinala Merciera med zastopniki rimske in anglikanske cerkve. Predmet razgovorov je tvorila združitev obeh cerkva. Predvidevajo se novi razgovori. Petindvajsetletaica odkrit)« radiom« PARIZ, 27. Na sorbonski univerzi se je vršila proslav« 251 e t niče odkritja radi uma. Proslavi je prisostvoval toda oredsednik republike Millerand. je Avstrija že prestala krizo. Seipel je govoril tudi o preuredbi uprave, ki se že proučuje. Ministrsko predsedništvo in ministrstva za zunanje in notranje stvari ter justično ministrstvo se bodo združila v enoten dikasterij. Vprašanje železnic, kateremu pripisuje Seipel prav posebno važnost, se bo rešilo s pomočjo zasebnih organizacij. Kancler je izrazil tudi nado na spravo med socijalisti in krščanskimi socijalci. Izredni saežni zameti v Alpah. DUNAJ, 27. Radi izredno velikih žametov je proga preko Arlberga prekinjena; radi tega morajo vlaki voziti preko Bavarskega na Francosko. Tudi na ostalih avstrijskih alpskih železnicah počiva skoro povsod promet. Božič je prinesel DunajČanom nenavaden meteorološki pojav. Okoli 7. ure se je temperatura, ki je bila kakih 5 stopinj pod ničlo, nenadoma dvignila. Sneg, ki je padel v debelih kosmih, se -ie nenadoma izpremenil v velikanske nalive, Pred ođiiGđoni Vtnlnlm na Cršho Kakih 300 poslancev za povratek Venizelosa PARIZ, 27. V odgovoru grški vladi na njen poziv, naj se povrne v domovino je Venizelos omenil, da se bo vkrcal v Mar-seille-u dne 29. t. m. Po Parizu se je raznesla vest, da je Venizelos že odpotoval iz Pariza. Glede njegovega povratka na Grško je tukajšnje grško poslaništvo izdalo naslednje poročilo: Takoj po volitvah je Venizelos prejel več pozivov, naj se vrne na Grško, odkoder je odšel 1. 1920. Predvčerajšnjim mu je poslala grška vlada tak brzojavni poziv, ki ga jc podpisalo 270 poslancev, ki so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah; poslanci iz 19 volilnih okrožij niso mogli podpisati brzojavke, ker se nahajajo na deželi. Na ta način bo od 396 poslancev, ki tvorijo navadno skupščino, ^00 glasovalo za Venizelosa. Še prej jc polkovnik Plastiras pozval Venizelosa, naj sc vrne. Venizelos je odgovoril generalu Danglisu in polkovniku Plastirasu, da se jc odzval vabilu ter sklenil takoj odpotovati na Grško. Toda njegovo delovanje bo le začasno, pravi sam. On nima namena sesta-viii vlado, kateri bi predsedoval sam; skušal bo le spraviti državo v normalni tir.» Venizelos bo torej nastopil kot svetovalec. Ni še prav gotovo, kake nasvete namerava dajati, ali se bo odločil za monarhijo ali za republiko. Grško javno mnenje je za republiko in pričakuje le odločilne besede Venizelosa. Toda Venizelos ne namerava vse zadeve tako samolastno rešiti, ampak hoče, da odloča o obliki vlade plebiscit. Morda pa bo Venizelos pod vplivom bližnjih razprav v narodni skupščini menjal svoje sedanje načrte. Grški ujetniki v Turčiji ATENE, 27. Tukajšnji listi pišejo, da se nahaja še okoli tisoč grških ujetnikov v Turčiji, čeravno bi morali biti po mirovni pogodbi žc davno poslani domov. Turška vlada jih uporablja za delo v kavkaskih pokrajinah. Listi zahtevajo, naj se vlada odločno zavzame za njihovo krivično in težko usodo. _ Na..pr«tu.*Qre sa w-zs5S ez Mehika Vstaši zasedli Cuernav?co7 PARIZ, 27. Agencija Rad-io poroča iz New Yorka: Poročila iz Mehike pravijo, da so vstaši vsled zavzetja Cuernavace, glavnega mesta države Morelos, oddaljeni še 40 milj od Mehika. Vendar pa izjavlja mehikansko poslaništvo v Washingtomi, da se vstaja bliža svojemu koncu. Po vesteh tega poslaništva kerakajo zvezne čete proti mehikanskemu zalivu, medtem ko se vstaši umikajo v neredu. Vodilji zaroiej na Španskem prijeti MADRID, 27. Vsi glavni kolovodje revolucionarnega gibanja so bili aretirani. Španska in portugalska policija zasledujeta pridno ostale krivce zarote. Stroge kritike francoskega tiska radi oprostitve Germaine Berton PARIZ, 27. Nasproti slavospevom organov skrajne levice radi oprostitve Gennai-nc Berton se pojavljajo v najuplivnejših listih, kakor cJournal», <-Gaubois-- in «Temps», zelo ostre kritike proti pravo-reku pariških porotnikov. «Journal» objavlja med drugim poročilo neke lige bivših bojevnikov, kjer je rečeno to-le: cGospa Caillaux je ubijala ter je bila oproščena, Villain je umoril Jauresa in jc bil oproščen, Germaine Berton je umorila našega tovariša izza vojnih let Marija Platcaua ter je bila ravnotako oproščena. Torej je dovoljeno ubijati. Mi jemljemo to na znanje. Ne odobravamo te obžalovanja vredne navade, ampak nočemo biti njene potrpežljiva žrtve. Ako so sc pustili porotniki voditi od želje po splošnem pomirjen ju — komentira «Journal» —, morajo spoznati, da so scf precej zmotili. Tudi «Figaro» piše, da se s to najnovejša oprostitvijo ustanavlja zakonodaja, ki naj opraviči kraljestvo Kajna. Po zločinu i« strasti ostaja brez kazni tudi poHtičeil zločin. Končno imenuje «Action Franca i se» pr/*-vorek porotnikov navaden zločin. £ ni žanje šteT^a poslancev, — Finančni minister o gosiT^JarsUcm stanju države. PARIZ, 27. Včeraj je zbornica razpravljala o zakonskem načrtu, ki predvideva znižanje Števila poslancev. Z 290 proti 232 glasovom je bil gprejet predlog Loucherja, ki predvideva zni-ganje sedanjega števila poslancev 626 na, 599. Sicer pa tudi ta predlog ne odgovarja splošni leljL Nadalje je govoril finančni minister Della-frlevrie o finančnem stanju drŽave. Zanimivi so njegovi podatki o povračilu posojila raznim drŽavam. Tekom te.ga leta je vrnila Francija 204 milijone Španiji, 13 milijonov dolarjev Zedinje-tohn državam in 50 milijonov jen Japonski. Promet v pristaniščih se je povzdignil in je dosegel višino leta 1913. Padec franka je treba prištevati psihološkim vplivom. Številne inozemske blagajne so sprejele plačilo v francoskih frankih. To je sicer na drugi strani škodljivo, ker nudi priliko za neprijetne špekulacije, V nadaijnem je omenil davčne dohodke in pripomnil, da je predvsem zemljiški davek mnogo pripomogel k ugodnemu stanju državnega proračuna. __________ Kccaioveljarna sestava izvedeniških odborov, ' PAJRIZ, 27. Odškodninska komisija je konč-eo veljavno sestavila oba izvedeniška odbora in je razposlala članom odbora povabila. Ze-dinjene Države bo zastopal bankir Henry Ro-fcison. ki sc bo udeležil dela v odboru za ugotovitev nemških kapitalov, ki so naloženi v inozemstvu. ________ Izprememba v izvedeniškem odbora — Ea angleški član aamenjan. LONDON, 27, Angleški član izvedeniškega odbora za ugotovitev nemške plačilne zmož- nosti Montage Norman je bil SI« željo ravnateljstva angleške banke zamenjan z drugim ravnateljem istega zavoda Robertom Kinderse-yem. Izvedeniška odbora bosta kakor znano pričela delovati 14, odnosno 21. januarja. < Japonska vlada dimisijonirala TOKIO, 27. Vlada je predložila demisijo. Snežni zameti v Švici CURIH, 27. Curiško prebivalstvo je imelo na Božič pravcato pomladansko vreme, toda nenadoma je nastopil preokret in že na sv. Štefana dan so prihajale vesti iz vseh delov Švice o velikanskih snežnih zametih. Gosto telefonsko in brzojavno omrežje je bilo na številnih krajih pretrgano. Tudi vlaki so vozili z znatnimi zamudami. V gorskih krajih so plazovi odnesli nekaj hiš. Vsled hudega mraza je poginilo mnogo ptičev in divjačine. Posledice snežnih žametov - Dve hiši pod snežnim plazom PARIZ, 27. Iz kraja Chambery prihajajo podrobnejše vesti o velikanskem plazu, ki se je udri v Savojski dolini. Plaz je zasul dve hiši; še le dva dni po nesreči je bilo mogoče pozvati pomoč, ker je snežni zamet onemogočal vsako delo. Šele po tru-dapolnem delu se je vaščanom posrečilo napraviti v snegu globoko brazdo in tako so dospeli do mesta, kjer so stale prej hiše. Tam so našli 3 mrliče. Toda vaščani so se morali takoj umakniti, ker jim je grozil nov plaz. _ DNEVNE VESTI Mi proti knezoncfikolu Sedelo ' ganizacija. Čemu torej ustanavljanje novih sindikatov? Očividno je, da ^ naperjeni proti sedanji Učiteljski Zvezi, ki jo hočejo naši nasprotniki izpodkopati in uničiti. Ustanavljanje fašistovskih učiteljskih sindikatov je le nadaljevanje one gonje, ki se je začela proti omenjeni Zvezi že povodom njenih koncertov po Italiji. Razume se, da bodo tisti slovenski učitelji, ki se bodo dali zapeljati, da se vpišejo v nove sindikate, le nekak žalosten privesek treh ali štirih italijanskih tovarišev, ki bodo imeli v odboru odločilno besedo in jih bodo brezobzirno izrabljali za svoje politične načrte. Kol in z državnimi uradniki Sramotne obtožnice, ki so zahtevale od do- zacije, češ da vse prebivalstvo soglaša z go- brega dela julijskih državnih uradnikov, naj njo proti knezonadškofu. Nasprotno je resnica: Se do 10. t. m. operejo proti neznanim in ob-tudi furlansko ljudstvo je vdano sedanjemu skurnim informatorjem, so rešene brez vsa-cerkvenemu poglavarju — istotako kakor slo- kega incidenta. Državni uradniki, od skromne-vensko. ga diurnista do visokega sodnega svetnika, so Pred seboj imamo članek lista *I1 Friulis na naslov prebivalstva Gorice. Ta članek pod-kreplja našo stalno trditev, da gonja proti kne-zonadškofu ne izvira iz nikakih verskih ali cerkveno-upravnih razlogov, namreč iz političnih, iz sovraštva do narodnosti knezonad-Skofa. Zanimiva je tudi ugotovitev v tem članku, da tudi goriški pcdpreiekt nastavlja svoja ušesa obrekovalcem cekvenega poglavarja Goriške. Nadalje ugotovitev, da knezonadškof ni nikdar in z ničemer žalil furlanskega dela nad-škofije. Ta članek v italijanskem listu dokazuje nadalje, kako nesrečna je trditev v zaporednih tozacl nih sklepih (ašistovske organi- razvidno, da gre za dobro organizirano tolpo, GOSPODAM .»n-ota, sprejme vsako delo na ki je razvijala svoje zločinsko delovanje v ob- j dom. izvežbana v šivanju, vezenju, krpanju širnem področju. Dosedaj ni bilo se mogoče z j i. t. d. Gre tudi za sobarico. Naslov pri upravništvu. 1763 gotovostjo dognati števila ponarejenih bankovcev; gotovo pa je, da so ponarejevalci spravili v promet za več milijonov svojih izdelkov. Čudno pa je, da policijski agenti niso našli ponarejenih bankovcev. Očividno so ponarejevalci zaslutili pretečo nevarnost ter pravočasno poskrili in deloma uničili komprom i tirajoči materijal. Dve mali nesreči. 10-letna Amelija Karis, stanujoča v ulici Lavoratori št. 204, se je včeraj popoldne igrala na ulici pred hišo, kjer stanuje, kar je nenadoma pridrvel nek kolesar, ki je deklico šiloma podrl na tla. Medtem ko jo je nerodni kolesar naglo od-kuril, so nekateri ljudje priskočili deklici na KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink ■ n ** -- * -------1 ---------- kot drugi. Edini grosist, """ ---—- KRONE, goldinarje plač***™ * . dražje kot drugi, zlato« plr.tin, ucuai višje kot drugi. 7Tr.tarnica. Portici Piazza Goldona, 1772 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlata/na Povh Albert, Vrst, via Mazzini 46. 58 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso G a rib a Idi 23. 1679 pomoč. Prenesli so jo v zavod «Zelenega križam, odkoder je bila nato prepeljana v mestno bolnišnico. Tam ji je zdravnik obvezal precej široko rano na čelu, ki pa ni bila nevarna. Ker ni imela deklica drugih poškodb, je bila prepuščena domači oskrbi. — Težaku Antonu Clarich, staremu 49 let, stanujočemu v ulici del Vento St. 14, je včeraj popoldne pri delu v presti luki V. E. III. padel na desno roko težak zaboj ter mu zmečkal člen kazalca. Clarich je dobil potrebno v mestni bolnišnici, kamor sc je za- več 6-1. via Pondares 44/1 prvi pomoč tekel. Borzna poro«la. Trsi, dne 27. decembra 1923 Valnim na tržaškem trg*. ogrske krone. iL1^ avstrijske krone - .tU>322 češkoslovaške ki me 67.25 dinarji « » •«••»••••#• 26 — lejl U.75 marke•••••••• - - —•—- dolarji 23/*5 francoski franki •»••«•••• 115--" Švicarski franki •••••• • • • — angleški funti papirnati 100.50 Tcčaffs Cosulicli •••••••* Palmatia »••••••••••••*•« Gemiimteh •••••••••••••• L.bera Triestina Lloyd ••••••••••••••••• t ussino ...••«•••••»• » • • Maitinoiich ••••••••••••••• Ocean ia Premuda •«»#•«•••••••••• Tripcovich 8->8 Ampelca 4*" Cement Dalmatia •••••••••••••• Cement Soalato ••••••••••••••• -27 Hočete prihraniti ? Polelots (Rosglan)od L 99— naprej Koike obleke . . „ „ 99.— „ Obleke za miatfeoKe M l9 65 — „ Hlače Iz debelega blaga „ 32.— „ 40 - Ula Qtta di Trissle - 40 40 - Via Cardncci - 40 ™ Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na deb lo In za družine Vis CunlCOH 8, na drobno in za drn*!ne Via Giullanl 32• ' ele :i 19-SO. Priporoča se l^tunik (486) FR. ŽTRANC&B* Najvišja cena plačujem za O Ž S kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbece v, mačk, veveric, krtov, divji* in domačiJ« zajce*. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Sattistl št. tO II. nadst., vrata 16 3!> Sprejemajo se pošiljatve po pošti. v. Mali oglasi se računajo po 20 sto t« beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink 4.— Mi srao rekli nedavno, da bi ta gonja — če £iiroo prenesli to žrtev, ki jim je prišla sc stra- beseda. — Najmanjša pristojbina L bi soglašal ž njo — spraviJa g. Mussolinija v jii vlade v obliki nekake vprašalnc pole, in Kdor iiče službo, plača polovično branili IcnUnr Qrt vedeli in 1 Izredna Izbera po zmernih cenah ^ Predme! o w za darove Igrače Iz bakra, aluminija In rorcelana. — Nam zna posoda, o. finalna japonska, za kavo in čaj (tudi posamezni kosi) in vse potrebščine za kuhinjo in mizo. Najbogatejša in najprimernejša izbera v ODDELKU DELIICATES Peneča vina. - Namizna in dezertr- - ^a, bela in črna. - Vse vrste lik**'1: konjak, rum za čaj I p .ic i, tropinovec, črešnje v alkof lu, zaderski maraškin, maršala itd. zervi.-^o sadje, oiifno olje v vrilh in skatljah itd. itd. Kon- t. d. pram rimsJti ccrKvi: di sc aao noici oorniu cioveKU mno prihaja do sv. stolice za odstranitev knezonadškofa, ga uradnika, kako se ra svoje skromno mesto, bi naletel pri sv. Očetu prav gotovo na «Non *kjcr ima lc sive, bedne dneve, mora še tresti, possumijsl- Kdor bi prišel s tako rahtevo.^ bi Nekateri pravijo, da bo 30^5 onih, ki so dobili le kalil dob?o razmerie, obstoječe med najrišjo; ^.vprašalno polo», odpuščenih, drugi hočejo ve- cerkreno artoriteto in drarol«* V članku se dalje ugotavlja, da je tudi italijanska duhovščina — z malimi izjemami, ki se morejo našteti na prstih ene roke —, v skladu z vsemi katoliškimi dražbami in vsemi resničnimi verniki — vdana svojemu nadškofu. deti o 50%, zopet drugi o 15%. BOŽIČNE POČITNICE NA LJUDSKIH IN MEŠČANSKIH ŠOLAH se bodo končale — kakor poroča magistrat — dne t ,.2. januarja. Ravnotako bodo ostali do tega Članek opozarja tudi na dejstvo, ki smo tudi ^ xaprti občinski otroški vrtci mi re opozorili nanje, da namreč to gonro upn- ; __w , x, .. _s- n^j;^, sariajo tudi osebni sovražniki knezonadškof*. | Prošnja nemških pos ancey iz Poadizja ki -lažejo, zavedajoč se, da lažejo*. Mi smo za preklic dveh odlokov tridentmskega rekli ie konkretnejše: da uiegoejo biti med te- prefekta od 2S. oktobra t. I;t s katerima mi sovražniki tudi taki, ki bi hoteli priti na je postala obvezna raba italijanskega jezi-njegovo mesto! Saj se navajajo med ljudstvom ta v državnih uradih in v proglasih na jav-celo imena. Dalje opozarja Hst -II Friuli^ Gori- je bila odklonjena. čane na možnost, di bi Gorica, če bi odstranili 1 - - - --- * sedanjega knezenadškofa, mogla izgubiti nad- ikofijo. Navaja celo en tak primer, ko se jc zgodilo tako, k»:r so razzalili škofa. To da bi bil hud dogodek za Gorico. {Gotovo; to bi bil ttdarcc za mora'no pozicijo Gorice in tudi za oje materijalne koristi.) Zaključek se glasi: «Vi meščani morate dokazati z besedo in dejanjem, da ljubite res svofe mesto in svojo do-tnovino in da želite, da tndi Slovenci postanejo Redao feaeasko zasedanj? občinskega sveta se bo pričelo v soboto, 29. t. m. ob 19.30. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1) Poročila; 2] predlog za odobritev dogovora, ki se ima sklenili z družbo škedenjskih plavžev za dobavo plina tržaškemu mestu; 3) Predlog za odobritev novega tarifa za dobavo plina. Prenos tržaSkega notarskega arhiva. Notarski arhiv Trsta — z listinami notarjev tržaškega. koperskega, podgrajskega, komenskega, pi ceno. ŠOFER, mehanik, dobro izučen išče službe pri tvrdki ali privatno. Ponudbe pod *Šofer» na upravništvo. 1773 V TOMAJU ST. 93, se jadi selitve prodajo sledeči predmeti: vse v kleparsko stroko spadajoče orodje, kolo in citrc s slovensko šolo. 1774 Za ogrevanje s >b uradov i. t. d. i. sloveče peči na petrolej Aureola,, originalne "HsSler ŠIVALNI STROJI za čevljarje in šivilje se prodajo. Sprejemajo se popravila. Punta del forno 4, brivec. 1775 BABICA, avioriziraiiA, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Ginlia 29. 1677 vseh oblikah In velikostih. Te peči so se izkazale brezhibne v vsakem pogledu. ZLAT. srebrn io papirnat denar s« krpuje la prodaja po sesertuh cenah. Menjalnica v?a Giacintc Galima 2# (nasproti rotela Mon-cenfeie). Telefon 31-27. Govori se slovenska 25 Velika prodajalna Julijske Krajine Trst, Via M. R. Imbriattl 5 (prej Via S. Giovanni) Lastnik: EMiLIO CANETTO. 7«'3 □ □□□□□□□□O □□□□□□□ D □ □ D □ O D □ □ D □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□ D O lojalsi držarljsai Italije. Kleveta in obrekova- sežanskega in vološčanskega okraja nje sta deloma žc pogubili to mesto in kleveta ;_jc bil v smislu kr. ukaza od 2. oktobra 1911, in obrekovanje mu utegneta vzeti še tisto malo j £tcy n63j katerj jc raztegnjen na nove po-dobrega, kar mu jc ostalo. Resnica — «kreno3t krajinCi prcncj€n s civilnega in kazenskega so-in pravičnost — more rešiti Gorico m Goricanc |IU» ! - —----, . - 1 - \ T 1 smo dobili julijski Slovani božično darilo, ki danes ob 8. uri zvečer vajc (za 2. dej.), loč-nas seveda ni nikakor razveselilo, kajti usta- nostl — Jež. novi te v tega sindikata pomeni nov udarec za . — __ _ naže ljudstvo. Zborovanje učiteljev se je vršilo g J trZaSKCSS llVlIeillSI sežanski ljudski so«, za predsednuta je bil w izvoljen učitelj Pibernich. V svojem pozdravnem govoru jc med drugim pozival slovenske Tatinski obisk v trgovini. Pred sinočnjim so neznani zlikovci, preskrbljeni z ponarejenimi pisarniškimi po- BAN Ustanovljena leta 19C5. Delniška gfiavn ca Lit. i5.o?0 C0®-— pcpofnoma vplačana, Glavni sedel; Trst« Via S. Nlcol6 9 (lastna pa3aca). Podružnici: fiBBflzia, zara. Olajšuje vsako trgovs ko operacijo z Jugoslavijo potom saveznega zavoda Jadranska Banka ¥ Beogradu Ljubljani in Zagrebu In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije. Dale kredit« u nakup blsga« subvencija na blago. Inkasl efektov in rata nov. Informacije. Kupuje in prodala dinarje in druge valute. Jamstvena pisma In druge operacije po najugodnejši/* pogojih. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. □ i 3 □ □□□□□□ P D D □ □□□□□□□□□ □□□□□ ODO □ □ □□□□ DdDDOODDDDODn0 PODLISTEK Paul Bourget; JE«A (H> učitelje in učiteljice sežanskega okraja, naj se ključi, .obiskali:i trgpvino s pis vpišejo v novo organizacijo. Nato je sledila irebščinami, ki se nahaja v ulici S. Apollinare kratka razprava in končno volitve odbora. V št. X Ukradli so listnico s 1600 lirami, ki so odbor so bili izvoljeni; učitelji Giovanni Pi- i jo našli v nekem predalu. bernich, Aurelio Vittori. Valentino Lazzarif Včeraj zjutraj je lastnik trgovine Ivan Cio-Oiovanni Vlacovich, Franco Steinmayer in go- ni odkril tatvino; prijavil je dogodek orozm-spod&ni Ermina Urbancich in Krm ina Tursicb. kom. ... Za tajnika sindikata je bU določen učitelj Vit- j Se o poaarejcvalcib dinarekih bankovcev. torj. . j Policijsko oblastvo nadaljuje r vso vnemo Ustanavljanje sličnih učiteljskih sindikatov poizvedovanja, ki fte tičejo odkritja dveh po-po naših krajih je seveda popolnoma nepo- narejevalnic dinarskih bankovcev, o katerem trebno, ker u-amo, kakor rečeno, že Zvezo, v smo poročali včeraj. BUo )e ropet aretiranih kaieri so vć'er- ri vsi sV. n ki učitelji in ki je več oseb. ki so osuml^ne. da «o raapečava.e ^ n ______- - - - r iRna or- ponarejene bankovce. I* Številnih aretacij je (La Geole) Poslovenil F. P. — ~Toda uveravam vas----» je jecljal Ivan z glasom, ki ga je dušilo iznenađenje. Bil )C pripravljen na krute očitke, — toda na tako sumničenjc ne! Bilo je preveč grozno. — .Ne recite'mi, daste ono pismo izgubili,^ ga je prekinil minister, čigar jeza jc naraščala, .ali da so vam ga ukradli... Ako bi bilo tako, bi bili gotovo opazili. O, vi držite svoje stvari v redu*. In zopet enkrat je bil zlobno ironičen; vrline, katere je mlademu možu priznaval, je pretvoril v nov greh, ki naj ga uniči. «Bili bi me prišli takoj opozoriti. Taki mali papirji se dajo odkupiti. ljudje jih kradejo samo zato... Vi dobro veste, da bi vam bil jaz odpustil. Tako rad sem vas imel! Takšno zaupanje sem imel v vas I.. — «Torej vi mislite 7 ., -» je vprašal Vialis, kateremu je Se vedno zmanjkovala sapa- — .Jaz mislim, kar nam jc brzojavi! gospod Colombieres, da je smatral uspeh za gotovega, da ga je ona listina pogubila in da sem moral jaz slišati v ministrskem svetu besede, kakršnih mi ni še nihče rekel. Kajti navsezadnje, gospoda, — in s svojimi močnimi mišicami je pri tem trdno stresel svojo žrtev za roko — «moj kabinetni načelnik in jaz sva eno. Za njegove pogreške odgovarjam jaz. Za gospoda Colombieres sem jaz izdal ono pismo, ker sem ga izročil nevrednemu Človeku !...,» In ker je hotel Vialis ugovarjati, ie zakričal: -Priznajte enkrat! Priznajte vendar!... Ni mogoče, razumete, ni mogoče, da bi vam bili ono pismo ukradli in da bi bili vi molčali I ... Sicer pa nas je bilo tam,» — pri tem jc Vialisovo roko izpustil ter pokazal z razjarjenim pokretom proti palači na trgu Beauvau — tam nas je bilo ravnokar zbranih deset ministrov, deset mož s srcem in častjo. Razpravljali smo o brzojavkah glede volitev v Haute-Loire in o oni potezi zadnjega hipa, o objavi onega pisma, ki jc ugonobilo našega kandidata. Pojdite vprašat moje tovariše, kaj mislijo o vasi Kajti moral sem vas pač imenovati* da obranim tvojo Čast,.. Svojo Čast!...» Besede «sxojo tast«-------------------------. je ponovil večkrat zaporedoma! Pri tem ga jc| jena energija takega človeka ni več sposobna grabila slepa jeza, da bi udaril. «No pa — je za nikak odpor. rekel — pojdite z Bogomil Prijel je za akustično cev m zaklical kočijažu «Sto}!». Ivan Vialis jc še enkrat skušal govoriti. Potem pa je s pokretom obupa odprl vrata kočije in skočil na ulico. Eden najboljših fizijologov današnjih dni, profesor Widal, je ustvaril besedo h c m o-k 1 a z i j a (krvolom), s katero je označil neko neravnovesje v krvi. Njega glavni pojav obstoji v tem, da se gotove krvne kroglice pod gotovimi pogoji in pod gotovimi vplivi nenadoma razpočijo. Ali se ne odigrava na polju dušev-nosti in pod udarci velikih čustvenih streslja-jev nekak podoben pojav, prava p s i h o k 1 a-z i j a (dušelom), nekako notranje pokanje vseh elementov, ki sestavljajo naše osebo: razum, Čustvo, voljo? Panični strah jc en pojav psihoklazije. Oni poražajoči in nenadni naval ljubezni liki udarec strele jc drug tak pojav. Čustvo nepopravljive nesreče v zasebnem življenju, naznanilo smrti, propasti, predvsem pa nečasti lahko povzroči pri človeku, ki ima prirojeno nagnenje, stičen razstroj vsega njego-; vega bistva, ga lahko demoralizira, da rabimo oni drugi izraz, ki je tako dobro skon van in ki ga je Napoleon občudoval. Razstro*