Lepa darila za Dozic DRAGULJE, URE in NAKIT pri (M Gottfried Anrather ^ kulturno -politično glasilo s v e to\/nib_in domačih - dogodkov 10. LETO / ŠTEVILKA 50 V CELOVCU, DNE 11. DECEMBRA 1958 CENA 1.50 ŠILINGA Pripravite pot Gospodu! Advent nas spominja na trojni prihod Gospodov: na onega pred 1958 leti, ko je »Beseda meso postala«, dalje na prihod Kristusa v naše duše in na prihod večnega Sodnika na poslednji dan. Dve značilni potezi nosi advent: značaj strogosti, resnosti in značaj veselega pričakovanja. Kakšne so liturgične barve? V vijoličasti obleki bere duhovnik sveto mašo, opušča glorijo, slovesne cerkvene ženitve so v tem času prepovedane, Cerkev zapoveduje kvatrni post. Nekdaj je trajal adventni post 40 dni — to se pravi od sv. Martina dalje. Verniki so se v tem času vzdržali sleherne mesne jedi in si v tednu Se trikrat pritrgali od jedi. Kot klicarja k pokori nam Cerkev pred oči stavi sv. Janeza Krstnika. Z njegovimi besedami nas prosi: Pripravite pot Gospodu! Torej je adventni čas čas priprave in pokore. Na drugi strani pa Cerkev spet prekipeva v veselju ob zavesti, da se že bliža veliki in mogočni Kralj in Odrešenik. Za zgled hrepenenja nam postavlja preroka Izaija. Naznanja nam radostni dogodek, ko je angel Gospodov oznanil Mariji čudovito skrivnost učlovečenja Sinu božjega. V vsakdanji adventni masi se Cerkev spominja te skrivnosti. Prav zaradi te skrivnosti učlovečenja je advent posebno ljub materam, ki so bile tudi že v adventu — pričakovanju rojstva lastnega otroka. Kako lepa je kljub težavam in neprijetnostim ta doba devetih mesecev, če popiislimo, da jo je doživela tudi Marija, da je vsako materinstvo po Njej posvečeno. Razumljivo je, da je naš advent posvečen ves misli na družino, na njeno duhovno prenovitev in poglobitev. Že čas sam nas sili k temu. Mraz, kratek dan, dolgi večeri, toplota doma vse člane družine bolj veže na dom kot drugi časi. Starši morajo to izrabiti. Zavestno, a vendar ne vsiljivo bodo svojim skušali posredovati pomen adventa in veliko radost Božiča. Mnogovrstne so priprave na Božič. Vsega eda ni mogoče uvesti v naših družina i. idar se bomo potrudili ohraniti in poiti to, kar smo sprejeli od naših predm-k Trudili se bomo še prav posebno za rlobljeno in pomnoženo molitev, pou-jali ljubeznivost v družini in med sose-poživili bomo razne običaje, kot ad-itni venec, Marijino potovanje, priprav-i bomo jaslice, pritegovali si bomo v i, odpovedali se bomo neprimernim žaram ter omejili tudi dovoljene užitke, ijali bomo krščanska dela ljubezni: obi-vali bolnike, obdarovali revne in tola-žalostne. Naj ne bo to samo neka zu-ijost, tradicija, ampak potreba m zahte-naše duše. Premislimo žrtev Matere boz-trpljenje Jezuščka že ob rojstvu - vse adi nas. Spomnimo se pogosteje, da ne mio sprejemati le sadov odrešenja, ne bi se zavedli svojih dolžnosti do Odrese-a Resnično zadovoljni, svobodni m ve-bomo le, če bomo čistega srca stopili d jaslice Tam bomo Detetu povedali o jem prizadevanju v adventu o neuspelo uspehih, o svojih otrocih. Pnporo-mu bomo svoje potrebe. Prosili ga bo-, naj nas kar naprej drami iz nase mlac-ti do Njega, iz materializma in egoizma, vlada tudi v naših družinah. Prosili ga no, da bi Vse naše življenje - to je nas ent _ bil služba božja. Naj bi vse, kar ji službi ne spada,- odpadlo. Naj bodo l srca lučke, ki svetlo žarijo, od te svet-e naj sprejemajo vsi člani družine, da lo vsi nekoč dospeli k Luči, ki nam jo podarila Marija. V tem smislu pripra-o svoja srca na prihod Gospodov! Barantanje za Berlin Berlin je bivša nemška prestolnica s 3 milijoni prebivalcev, od katerih sta 2,2 milijona v zasedbenih conah zapadnih velesil, to je Združenih držav. Velike Britanije in Francije, ostanek pa v sovjetski coni. Mesto leži v sredi med Sovjetsko zvezo in Atlantskim oceanom. Čeprav se nahaja v notranjosti komunistične vzhodne Nemčije, so njegovi zapadni sektorji otoki prave demokratične svobode ter izpostavljene postojanke Zapada. Oči vseh Nemcev so še vedno uprte v njihovo bivšo prestolnico. Trinajst let po koncu vojne ni prišlo do sporazuma med nekdajnimi zmagovitimi zavezniki, zato je Nemčija danes razdeljena. Nemčija je danes dežela z 72 milijona jirebivalcev, razdeljena je na dva dela, na demokratično Zapadno Nemčijo s sedežem v Bonnu s 54 milijoni prebivalcev ter komunistično Nemčijo z 18 milijoni prebivalcev. V Zapadni Nemčiji, ki se je pridružila Atlantskemu paktu, so ameriške in britanske čete, v Vzhodni Nemčiji, ki je članica sovjetskega varšavskega j>akta, pa stoje sovjetske divizije. Kdor ima v rokah Berlin lahko upa, da bo mogel okrog njega zbrati vse Nemce. In kdor ima v rokah Nemčijo, je gospodar Evrope, kjer živi (odštevši evropsko Rusijo) 400 milijonov ljudi; je zibelka današnje svetovne civilizacije. Evrojra ima industrijo, ki se jio svoji skupni proizvodnji meri z Ameriko in Sovjetsko zvezo. Kdor je gospodar Evrope, je gospodar sveta. — Tako označuje položaj nedeljski »New York Times«. V zadnjih tednih je sovjetska vlada zato jjoskusila izriniti zapadite sile iz Berlina na ta način, da je izrazila svojo namero, da bo v šestih mesecih izročila upravo svoje mestne četrti komunistični vladi Vzhodne Nemčije ter umaknila svoje čete iz mesta. Pozvala je, da zapadne sile store isto, zapadni deli Berlina se naj spremenijo v »svobodno mesto« z lastno upravo pod mednarodno garancijo. Te predloge so zapadnjaki odklonili. Izjavili so, da hočejo ostati v Berlinu. Glede Po nekaj tednih medkoalicijskega pre-jrira so skregani bratci zopet sedli za mizo pod predsedstvom zveznega kanclerja ing. Raaba in se lotili reševanja tekočih zadev. Ker o podaljšanju mandatne dobe parlamenta na 5 let ni prišlo do sporazuma, bo ostala še naprej v veljavi 4-letna doba za voljene zastopnike naroda. Nadalje je biki sklenjeno, da se bodo po novem letu v prosvetnem ministrstvu začela nova pogajanja glede zakona o manjšinskem šolstvu. Izgleda, da smatra vlada sedanjo splošno politično konstelacijo u-godno za rešitev tega vprašanja; v kakem smislu, bomo šele videli. V Celovcu so zborovali OeVP-jevska u-čiteljska zveza, ki je ugotovila, da vlada zaradi raznovrstnih nasprotujočih si odlokov o slovenskem pouku velika zmeda na šolah v Rožu, Zilji in Podjuni velikanska zmeda in učitelji so zahtevali novo ureditev .pouka. »Bridko ogorčenje« pa so med temi učitelji zbudile izjave deželnega glavarja Wedeniga, češ da je bil izvajan jiri-tisk na starše in ta očitek učitelji ostro zavračajo. Sicer pa je bil ta pritisk z vsemi podrobnostmi, imeni in kraji opisan v »Memorandumu koroških Slovencev o šolskem vprašanju«, ki je bil izročen zvezni in deželni vladi ter je celo izšel v tisku. O njem so prizadeti učitelji molčali kot riba, vsaj po časopisnih poročilih sodeč. tega vlada med njimi sloga. Niso pa vsi istega mnenja, kako nastopiti proti Sovjetom. Amerikanci so sc postavili na stališče, da je treba vse sovjetske predloge enostavno zavrniti ter se ne spuščati v stike z vzhodnonemško komunistično vlado, ker bi to pomenilo priznanje le-te in s tem dokončno ustalitev delitve dveh Nemčij. Angleži in Francozi pa menijo, da je treba sovjetske predloge vendarle pozorno preučiti in v Londonu prevladuje jirejiriča-nje, da delitev dveh Nemčij ni tako slaba stvar. Menijo, da bi zopet zedinjeni in močni Nemci utegnili sprožiti novo vojno. Vsega tega se v Bonnu zavedajo, zato je zapadnonemški kancler Adenauer predlagal konferenco atlantskih zunanjih ministrov, na kateri bi naj bilo doseženo skupno stališče zapadnih zaveznikov. V Bonnu se tudi zavedajo, da je položaj težak in u-jiajo, da se tako Amerika kot Sovjetska zveza ne bosta hoteli spustiti v vojno zaradi Berlina, kajti glavno bojišče te vojne bi bila — Nemčija. Berlinčani nočejo komunistične ..svobode" V Berlinu so bile občinske volitve, ki so izpadle kot odločitev proti komunizmu. Dosedanji socialistični župan Willy Brandt je bil ponovno izvoljen in je svojo večino mogel povečati od 44 na 52 odstotkov. Adenauer j evi krščanski demokrati so tudi napredovali od 30 na 37 odst. Energični Brandt je v Berlinu zelo priljubljen ter je porast socialističnih glasov njegova osebna zasluga, dočim porast Adenauerjeve stranic kaže, da Berlinčani odobravajo dosedanjo zunanjo jiolitiko bonnske vlade. Račun so morale jilačali manjše stranke, med njimi najbolj komunisti, ki so od prejšnjih 2,7 odstotka glasov padli na 1,9 odst. ter nimajo v občinskem odboru nobenega mandata več. Zunanji izgled mesta je normalen in Berlinčani z mirom čakajo novih dogodkov. Sicer pa ni v neredu samo koroško, ampak avstrijsko šolstvo sploh. Na Koroškem od vseh priznano načelo »odločanja staršev« v celotnem državnem merilu ne more prodreti, ker se socialisti z vsemi štirimi upirajo ustanovitvi konfesionalnih zasebnih šol poleg državnih. Pa tudi v OeVP je močna struja nekdanjih liberalcev, ki hoče samo državne šole, brez »pravice staršev«. Ta je menda postala nova koroška »jioseb-nost«. Papež na grobu sv. Cirila Sv. oče Janez XXIII. je sprejel 4000 ro-. marjev iz svoje rojstne škofije Bergamo, ki so mu prinesli v dar novo tiaro, j^apeško trojno krono. Krona je precej skromna, ker vsebuje samo 500 gramov zlata. Prvotno so mu hoteli darovati krono, ki bi stala 2 milijona šil., vendar je papež ob predložitvi ustreznega načrta odločil, da ga naj poenostavijo ter je večji del zbranega denarja namenil za reveže. V zadijjih tednih je papež obiskal več rimskih cerkva. Najprej je vzel v jiosest svojo škofijsko stolnico, baziliko sv. Janeza v Lateranu, med drugim pa se je podal tudi v cerkev sv. Klementa, kjer se je dalj časa zadržal v molitvi na grobu sv. Cirila, apostola Slovanov, čigar posmrtni ostanki jjo-čivajo v kripti te cerkve. -KRATKE VESTI - LETOŠNJI NOBELOV NAGRAJENEC ZA LITERATURO, BORIS PASTERNAK, je bil na kongresu sovjetskih književnikov v Moskvi znova obsojen. Predsednik Združenja sovjetskih jrisateljev Leonid Sobolev (o čigar literarnih umetninah ni nič posebnega znano) je dejal, da »Pasternak ni vreden nositi ime sovjetskega izobraženca.« Na tribuni za odlične goste je izvajanja Soboleva z zadovoljstvom poslušal Nikita Hruščev. Če so samo Pasterna-kovi obsojevalci pravi sovjetski izobraženci, potem utegne Sobolev imeti prav. AMERIŠKI DRŽAVNI PREDSEDNIK EISENHOWER je minulo soboto bil 68 let in 55 dni star. S tem je jrostal najstarejši državni predsednik v zgodovini Združenih držav. Posekal je dosedanjega »rekorderja« v tem pogledu, predsednika Willia-ma Henryja Harrisona, ki je umrl z 68 leti in 54 dnevi. V. PAPEN HOČE POKOJNINO, poročajo iz Bonna. Bivši Hitlerjev poslanik na Dunaju, kjer je igral usodno vlogo pri izvedbi Anschlussa ter medvojni nemški poslanik v Turčiji, kjer je uspešno intrigi-ral v prid svojega gospodarja, je sedaj napravil vlogo na zapadnonemško vlado, da mu jirizna diplomatsko jrokojnino za njegovo službovanje. Meni, da si jo je zaslužil. 87 OTROK IN PET REDOVNIC JE ZGORELO pri živem telesu, ko je strahovit požar nenadoma zajel katoliško šolo »Matere božje« v severnem predelu mesta Chikago (USA). Otroci so bili v starosti od 11 do 17 let. Nadaljnjih 100 šolarjev je pri požaru zadobilo težke opekline. Požar je povzročila silovita eksplozija v kurilnici za centralno ogrevanje 18 minut pred koncem jrouka. V šoli je izbruhnila strašna panika in otroci z gorečimi oblačili so skakali skozi okna trinadstropnega poslopja na cesto, kjer so mnogi izmed njih obležali s težkimi poškodbami. Kljub temu, da so gasilci takoj prihiteli, jrožara niso mogli omejiti. Ko so gasilci z maskami vdrli v neko zadimljeno šolsko sobo, so našli 24 otrok še v šolskih klopeh. Vsi so se bili v gostem dimu zadušili. Posebno požrtvovalne so bile jiri reševanju redovnice, ki šolo vodijo. Ena izmed sester je šestkrat jilani-la v jBamene, da reši iz gorečega poslopja zaupane ji otroke. Policija je morala obkrožiti šolo z zaporo, da prepreči preplašenim staršem dohod, kajti sicer bi zaradi zmešnjave bilo še več žrtev. AMERIŠKA RAKETA JE POLETELA 100.000 KILOMETROV - svojega namembnega cilja — Lune — pa ni dosegla, poročajo iz Cap Canaverala (USA), kjer je bila izstreljena. Obsežena višina je brez dvoma tehnični uspeh, jiosebno ker so med poletom vsi znanstveni aparati, ki so v raketo bili vgrajeni, brezhibno delovali in preko radijskih oddajnikov sjioročili na zemljo obilico novih in- koristnih podatkov o razmerah v vsemirju. Raketa ni prišla do Lune zato, ker ventili, ki urejajo dotok goriva, niso prav delovali in zaradi tega raketa ni dosegla predvidene hitrosti in ni mogla ubežati težnosti moči Zemlje. Zato se je v višini 100.000 km nad Zemljo obrnila in povrnila nazaj. Nekje na nebu puščave Sahare se je ob povratku v gostejše zračite plasti vnela in zgorela z vsemi aparati vred. Raketa »Juno« je dosegla doslej največjo višino in ameriške vojaške oblasti napovedujejo, da bodo v februarju izvedle nov jioskus. ŽENSKE MESTA BASEL (Švica) so na temelju posebnega ljudskega glasovanja pridobile aktivno in pasivno volilno pravico za občinski svet, jirav tako kot jo imajo moški. Pogajanja o koroškem šolskem vprašanju zopet v prosvetnem ministrstvu Politični teden Po svetu ... Odnosi med Vzhodom in Zapadom so poostreni, odkar je sovjetska vlada izročila zapadnim silam svoje predloge glede Berlina ter jim dala Sest mesecev odloga. Bivša nemška prestolnica je vsekakor stopila v ospredje svetovne politike, o čemer poročamo podrobneje na prvi strani. Zaostritev odnosov med vzhodnim in zapadnim blokom je pognala državne pisarne velesil k novim naporom. Po vsem svetu je opaziti zbiranje sil za novo bitko »hladne vojne«, ki ji gremo nasproti. Upajmo, da pri tem ne bo postalo — prevroče. Atlantski zavezniki se pripravljajo za redno letno konferenco zunanjih ministrov Atlantskega pakta v Parizu. Ta konferenca se pa ne bo pečala zgolj z Berlinom, ampak tudi z drugimi važnimi problemi. Ahilova peta te organizacije ostaja slej ko prej njen južni del, kajti njeni članici v vzhodnem Sredozemlju, Turčija in Grčija sta v hudem sporu zaradi otoka Cipra, čigar grška večina prebivalstva želi priključitev v Grčijo, turška manjšina pa se odločno upira. Sedanji gospodarji Angleži vladajo otok naprej kljub temu, da ne mine dan brez streljanja in bomb. čeprav sta Grčija in Turčija zelo skregani zaradi Cipra, pa je še večja njuna jeza na Angleže, ki poskušajo spor salomonsko razsoditi, vendar jim v tem primeru manjka salomonske modrosti. Teror se je celo poostril. V zadnjih tednih so v raznih kasarnah, častniških men-zah in družabnih prostorih za angleške vojake eksplodirale bombe, ki so jih postavili ciprski teroristi. Ker imajo v te prostore dostop samo vojaki in strežno osobje, ki šo ga najeli med domačim prebivalstvom otoka, so Angleži morali odpustiti vse ciprske natakarice in sobarice, ki so jih imeli v službi. Za dobre plače so potem iz Anglije pripeljali po zraku Angležinje, ki ne nastavljajo bomb. Kljub temu pa ni miru na otoku. Ta spor hudo skrbi atlantske zaveznike, kajti zaradi njega je južno krilo atlantske vojaške formacije v stalni krizi in to prav na mestu, ki je posebno važno, kajti Turčija meji naravnost na Sovjetsko zvezo. Zadeva je prišla celo pred Združene narode, kjer pa tudi ni bilo moč doseči kompromisa, ker vse prizadete' stranke trmasto vztrajajo na svojih stališčih. Afrika se politično prebuja V minulem tednu sta se začeli kar dve zborovanji, ki kažeta, da vstajajo v Afriki nove sile, ki bodo kmalu imele svojo težo tudi v svetovni politiki. V Kairu so se se- HaUo. bomb p&Ulo Pa morate res vse jrrebrati, kar izide v vašem listu?« Vprašani je bil presenečen nad to otroško nedolžnostjo, pa se je hitro znašel in smehljaje odgovoril: »Če bi bilo samo to . . . Na žalost moram pa brali tudi vse tisto, kar ne pride v list«. pRAN ERJAVEC, Pariz: 218 koroški Slovenci m. del. Poletja 1. 1799. zmagoviti zavezniki niso izrabili za na-daljnje uničevanje francoskih armad, temveč so tratili čas z brezplodnimi diplomatskimi razgovori. Le Suvarov je v Presenetljivo kratkem času osvojil razne francoske trd-njave v severni Italiji z Mantovo vred (28. VIL), potolkel več francoskih armad, osvojil zopet Piemont ter vzposta-yil tam oblast kralja Karla Ferdinanda, nato se Je pa pripravljal, da bi začel prodirati celo v južnovzhod-no Francijo. Zlasti zopetna osvojitev Mantove, za katero so Avstrijci 1. 1796/97. zaman žrtvovali štiri armade, je V/-budilo na Koroškem in po vsej Avstriji veliko navduše-nje in tudi Vodnik je tedaj v svojih »Lubl. Novicah« Opisal: »Sreča inu vesele! Mantova se je našim podala. 2daj bomo brez skerbi zaspali... «B. V Celovcu so se nahajala tedaj velika skladišča za italijansko armado in semkaj so dan za dnem prihajale tudi velike množice fran-cosko-italijanskih vojnih ujetnikov. V Celovec, kjer je vladalo tedaj izredno vojno vrvenje, so privedli tudi ujet-^ike iz Mantove. Suvarovove zmage in postopanje pa nikakor niso bile všeČ ljubosumnemu Thugutu, ki je smatral Ruse le za avstrijske pomočnike, dočim naj bi pa glede usode Ita- 6) Navdušen nad to zmago je tudi V. Vodnik zložil naslednje sUhe: ..Mantova naša, prazna bo flaša, prinesi ga šel” lije odločal le on sam, zato tudi ni hotel priznati vzpostavitve oblasti sardinskega kralja v Piemontu. Tudi v južni Italiji so tedaj Rusi, Turki in Angleži zasedli Neapelj, a tamošnji kralj Ferdinand se ni zadovor Ijil le z obnovitvijo svojega kraljestva, temveč je začel zasedati še južne dele cerkvene države, radi česar so potem vkorakali od severa vanjo še Avstrijci. Angleži so sicer soglašali s tem, da se v Italiji obnovi ob.last prejšnjih zakonitih vladarjev, vendar so zahtevali, da zavezniki osredotočijo svojo glavno pozornost na Švico in na Nizozemsko, p reže n 6 od tam Francoze ter vdere-jo v Burgundijo, pri čemer so želeli zlasti Ruse čimbolj oddaljiti od Sredozemlja. Prepustili so torej Italijo Thugutu in zato dosegli, da je bil nadvojvoda Karel napoten proti Masseni v Švici, in prepričali so carja, da je poslal tja drugi tlel ruske ekspedicijske armade (28.000 mož) pod poveljstvom K o r z a k o v a in razen tega so bile usmerjene v Švico še Suvarovove čete iz Italije, še nujnejše se je pa sebičnim Angležem zdelo, da izženejo Francoze iz Belgije in iz Nizozemske. Glede na to so pregovorili carja, da je poslal tretji del ruske armade (18.000 mož) na pomoč Angležem, ki so se pripravljali izkrcati na Nizozemskem. Thuguta ta sicer ni več mnogo zanimala, toda ako bi to nekdanjo avstrijsko pokrajino iz-nova zavojevali, potem bi hotel odločati v njej on. Glede na to je dobil nadvojvoda ukaz, da zapusti Švico in odrine proti Mainzu. Ti pregovori in prcgrupacije med zavezniki so se vlekle vse poletje 1. 1799., tako da so dobili Francozi, kakor 1. 1793., zopet dovolj časa za protiukrepe. Direktorij je sicer že poprej priganjal generale k primernim akcijam, toda ti so odlašali do konca poletja, ko so pa nastopili v Franciji zopet novi, odločilni politični dogodki. Dokler je vladal na francoskih mejah mir, je mogel direktorij še nekako krmariti vladne posle, a ko se je za- čela nova vojna s samimi neuspehi, je vse delalo zanje odgovoren direktorij. Obče nezadovoljstvo je zlasti radi grozeče invazije, povečanja davkov in novačenja vse bolj naraščalo, pojavljala se je v novič državljanska vojna in jakobinci so začeli zopet dvigati glave vedno više. Nered je naraščal, po nekaterih belgijskih pokrajinah je izbruhnila vstaja katoliških kmetov, a po Franciji so vojni u-bežniki množili vrste razbojnikov. Javno mnenje je di-rektoriju očitalo, da je izzval vojno, a jakobinci so ga dolžili, da je ne zna voditi. Da bi si pridobil vsaj naklonjenost meščanstva, je skušal direktorij krotiti zlasti jakobince, toda ker je bilo pri volitvah spomladi 1. 1799. desničarjem še vedno onemogočeno postaviti lastne kandidate, so iz sovraštva proti direktoriju glasovali vsi, celo katoličani in zmerni, z jakobinci, tako da je doživel direktorij nov, uničujoč poraz. Ko so se po volitvah porazi na frontah samo množili, je obče ogorčenje proti direktoriju začelo dosegati svoj višek in opoziciji v skupščini, ki jo je vodil L u c i e n Bonap.arte, so sc pridružili tudi generali, čeprav so uživali ti zaradi svojih porazov le malo ugleda. Pri dopolnilnih volitvah za direktorij je starešinstvo izvolilo odpadlega duhovnika S i e y e s - a, ki se je že dlje časa bavil z mislijo na revizijo ustave. Sredi meseca junija je postalo razmerje med skupščino in direktorijem že tako napeto, da sta morala odstopiti dva člana direktorija in razen njih še vsi ministri. Sieves je s svojimi spretnimi intrigami očividno skušal upropastiti sploh ves režim. Dosegel je, da so se opozicionalni generali vrnili na čelo armad in pregnali i/ njih politične komisarje direktorija, a na razna druga vodilna mesta so bili prav tako postavljeni večidel jakobinci. Takoj so začeli zopet izhajati tudi zatrti časopisi in otvarjali so se zaprti klubi. (Dalje prihodnjič) Sterne, Herzen, eine Pracht, und das alles selbstgemacht! AuRen knusprig — innen zart Back mit uns, nach Konig-Art! ,g^f|