stev. m.
T Mu), v H ie E ušla 1922.
Leio L
i'1" -• Naročnina ME m
za državo SHS: m celo leto aipraj Oto. 12(h— sa pol leta „ .. „ M-— aa četrt leta „ .. „ 30*— aa en mesec , ,< „ 10*—
za inozemstvo:
celoletno.....Din. 2St*—
mesečno . . , , , „ l®-—
= Sobotna Izdaja: & i Jugoslaviji. . . Din. I«'— T Inozemstvu ... „ 35'—
Posomna Stev. 75 por.
3 Cena Inseratnm ?s=a Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po K 4'— ia K 6 —J veliki oglati nad 45 mm Sine po K 8 —, poslana it© po K 12'—.
Pri večjem naročila popust^
bbaja vsak dan lzvzomSl. ponedeljka In dneva po prax»' nlka ob 5. uri cjatrai.
Mesečna prilog«; thstrtt SKttf
Poštnina plačana v SotovioL
Uredništvo |e t Kopitarjevi mlloi itav. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; netranklran« pisma se ns sprejemajo. Oredn. toleL itv. 50, spravo, itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprav« ]• v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran ljubljanske it. 850 sa naročnino to it 349 z« oglase Zagreb 39.011, ssrajev. 7563, praške ln dana). 24.797
Konec genovske konference.
Ker se ni dosegel sporazum med stališčem zastopnikov velesil in stališčem Rusije glede na vzpostavitev privatnih lastnikov in priznanja dolgov ruske države, se konferenca v kratkem zaključi.
Da bi pa izgledalo, da se ni končala brez vsakega uspeha, so velesile sklenile sklicati v doglednem času konferenco strokovnjakov v Stockholmu in sicer brez Nemčije in Rusije. Veliko vprašanje je, ali bodo strokovnjaki mogli priti do povoijnje rešitve vprašanja, katerega niso mogli rešiti diplomati. Spor med zapadnimi velesilami in Rusijo obstoja namreč v glavnem v tem, da zlasti Francija in Belgija zahtevata, naj se petrolejske zaloge na Kavkazu vrnejo prejšnjim akcionarjem, dočim jih Rusija smatra za svojo neodjemljivo nacionalizirano posest, katero bo ona oddajala v koncesijo, komur jo bo ona hotela, Anglija in Italija pa bi se ravno s tem radi okoristili na škodo Francije in zato se jima je posrečilo, da je konferenca dovolila vsaki velesili sklepati z Rusijo separatne gospodarske pogodbe.
Spričo tega Rusiji pravzaprav zaklju-čitev konference ni v škodo, ker ima baje trgovinsko pogodbo z Anglijo in Italijo že v žepu. Pač je konferenca sklenila, da se ne morejo sklepati z Rusijo separatne politične pogodbe, kar pa očividno ni nobenega velikega pomena. Dokler se Rusija gospodarsko ne opomore, ji ni treba nobenih političnih pogodb, kajti njene meje so zaenkrat zadosti zasigurane, proti Japonski pa ima Rusija naravnega zaveznika v Ameriki. Minus za Rusijo je ta, da ni dobila zaželjenega internacionalnega posojila, minus za zapadne velesile pa ta, da se je pokazal razdor med Anglijo in Francijo in da bosta odslej kar se tiče eksploatacij-skih objektov na vzhodu šli vsaka svojo pot.
Lloyd George bi hotel vrhtega iz Genove prinesti domov še en »uspeh«, tako-zvano »Treugo Dei«« ali premirje za dobo 10 let, ki naj bi preprečila vsako vojsko tako, da bi velike in male države z Rusijo vred za ta čas priznale faktično obstoječe povojne meje. Francozi pravijo k temu, da bi Rusija tako premirje tolmačila v tem smislu, da sme po preteku te dobe svoje sosede napasti in vsled tega propagirajo neko alijanso z malo antanto, ki naj bi se na ta način zavarovala proti eventu-elnenui napadu od strani Rusije. »Treuga Dei« praktično res ni velikega pomena, če Se zdaj obstoječe meje juridično ne pripo-znajo; če Rusija ne pripozna besarabske meje, če se ne reši gališko vprašanje, če ostane odprto vprašanje definitivne pripadnosti Georgije itd. itd., potem ni nobene juridične podlage za premirje razun gole dobre volje kompaciscentov. Te dobre volje pa na vseh straneh odločno manjka. Zato bi bilo tako premirje zelo platonične vrednosti in uspeh genovske konference se potem razblini v — nič. Najbrž nam celo prinese kakšne nove tajne vojaške konvencije, pri čemer bo gotovo prizadeta tudi naša država kot član male antante.
Razprava o volivnem zakonu.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Danes je imel Sejo pododsek zakonodajnega odbora za volivni zakon. Poročevalec Ljuba Jovano-vič je prečital vladni predlog, ki je bil izdelan v notranjem ministrstvu z izpremem-bami in dopolnili volivnega zakona za ustavotvorno skupščino iz 1. 1920. V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. dr. Hohnjec predlagal, naj se o vladnem predlogu ne izvede v pododseku meritorna razprava, pač pa naj se predlog izroči klubom v proučitev, da morejo o njem sklepati. Ta predlog dr. Hohnjeca je bil sprejet. Zatem se je prečital prejšnji predlog vlade od 11. marca o izpremembah in dopolnilih volivnega Zakona za ustavotvorno skupščino. O tem se je vršila kratka razprava, vendar pa ni bilo ničesar sklenjeno. Že ▼ prvi seji pod-odseka se je pokazalo, da vlada napram Marinkovičevenm predlogu veliko neraz-položenje ne samo v krogih opozicije, temveč tudi med klubi vladnih strank.
Nova Konferenca v Haagu.
Genova, 15. maja. (Izv.) Izjava držav, ki so podpisale vabilo h genovski gospodarski konferenci in ki se danes predloži politični komisiji v odobritev, se glasi: Zastopniki vseh držav, ki so bile zastopane na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, se sestanejo dne 15. junija t. 1. v Haagu in izvolijo tamkaj do 26. junija ožji odbor. One države, ki bodo zastopane v ožjem odboru, imenujejo do 26. junija svoje izve-
dence. Ta ožji odbor mora svoje predloge izgotoviti v treh mesecih. Države, ki so bile zastopane na genovski konferenci, bodo imele mesec dni časa, da sklepajo o predlogih tega odbora.
Pariz, 15. maja. (Izv.) Pertinax javlja listu >Echo de Pariš«: Angleški ministrski predsednik Lloyd George računa s tem, da bo prihodnjo sredo že mogel odpotovati iz Genove.
Zagreb, 15. maja. (Izv.) Včeraj se je vršila seja Hrvatskega bloka, na kateri so bile sprejete tri resolucije. Seje se je udeležilo 41 poslancev, 22 jih je bilo odsotnih. V prvi resoluciji govori Hrvatski blok o genovski konferenci ter povdarja, da belgrajski diktatorji z ozirom na svoje postopanje ne zastopajo niti srbskega in niti hrvatskega naroda. Pismo ministra dr. Ku-manudija predsedniku ruske delegacije je mistifikacija ruske in evropske javnosti, radi česar osrednji odbor Hrvatskega bloka izvršuje samo svojo dolžnost, ako je takoj na to mistifikacijo poslal protest Čiče-rinu, ki je izdal znano spomcnico. V drugi resoluciji zahteva Hrvatski blok za neslo-vanske manjšine v naši državi ono narodno in kulturno svobodo, ki jo imajo po zakonu in praksi pripadniki drugih narodnosti
v severoameriških Zedinjenih državah. Za Arnavte, Mažare, Turke in Nemce zahteva popolno politično lokalno samoupravo povsod, kjer so v večini. Tretja resolucija se bavi z upravno razdelitvijo Hrvatske ter naglasa, da se Hrvatski blok ne bo več spuščal v nobene politične razgovore in pogajanja s političnimi faktorji v Belgradu, ako se ta upravna razdelitev izvrši. Končno se bavi s finančnim sistemom belgraj-skih diktatorjev ter povdarja, da je ta sistem vrhunec plenjenja. Gospodarske kroge opozarja, da ne priznava niti poslednjega posojila, niti drugih zunanjih in notranjih posojil ter finančnih obveznosti, s katerimi obremenjujejo belgrajski diktatorji hrvatski narod brez dovoljenja hrvatskega zastopništva.
Kova interracija?
Moskva, 15. maja. (Izv.) »Izvestja« pišejo, da namerava Francija skupno s Pet-ljuro, Savinkovim in Wranglom ter s pomočjo Poljske, Romunske in Ogrske s posredovanjem Pašiča uprizoriti novo akcijo proti Rusiji. Francija se hoče polastiti Ukrajine, Kavkaza ter Krima, Japonski pa prepustiti vzhodno Sibirijo. (To je jako fantastičen načrt, ako res obstoja, ker bi se na Kavkazu interesi Franciji zelo križali z interesi angleških petrolejskih družb.)
Zakon o ministrski odgovornosti.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Jutri popoldne bo plenarna seja zakonodajnega odbora, na kateri se bo razpravljalo o načrtu zakona o ministrski odgovornosti. Minister je odgovoren kralju in parlamentu. Kralj in parlament moreta obtožiti ministra radi kršitve ustave in državnih zakonov, izvršenih v izvrševanju službene dolžnosti. Minister more biti obtožen v času izvrševanja službe in tekom petih let po odstopu. Minister je odgovoren za škodo, ki jo prizadene državi. Ako postavi kralj potom ministrskega predsednika ministra pod obtožbo in ako sprejme parlament obtožbo, se izvoli s tajnim glasovanjem odbor 12 članov, ki izvrši preiskavo in predloži poročilo parlamentu. Istočasno se minister odpusti iz službe, dokler ne izreče svojega sklepa sodišče. O krivdi ministra sklepata dve tretjini prisotnih članov, o vsaki točki pa se glasuje posebej. Ministra sodi državno sodišče, ki obstoja iz 5 državnih svetnikov in 5 kasacijskih sodnikov. Postopek je isti, kadar ministra obtoži parlament.
Jugoslovanski klub za finančne stražnike.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Finančni odbor je danes razpravljal o zakonu o finančni kontroli. V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. Škulj protestiral proti prevelikemu številu kontrolnih organov v provinci ter zahteval, naj se odpravi za državo škodljiva praksa, da finančna uprava po celo leto ne izplača nameščencem potnih stroškov. Protestiral je tudi proti temu, da se odpuščajo v Sloveniji stari uradniki in sprejemajo novi, s oemer 3e samo povečava število osobja. Poveljnik finančne straže je odgovoril, da se bodo potni stroški takoj izplačali in da bodo odpuščeni uradniki zopet sprejeti po novem zakonu v službo, ko se odpove Wranglovcem služba.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Finančni odbor je danes razpravljal o izpremembah zakonskega predloga o trošarini. Med dru-
gim je bila predlagana trošarina na grozdje za kraje, ki so dolžni plačevati trošarino na vino. Proti temu predlogu je protestiral v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. Dulibič, ki je povdarjal, da bi po tej novi določbi plačevala Dalmacija dvojno trošarino. Zahteval je, da 9e ta postavka popolnoma črta. Po kratki razpravi je finančni odbor sprejel predlog posl. dr. Dulibiča.
TZ PRORAČUNA MINISTRSTVA ZA VERE.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Početkom današnje seje finančnega odbora je omenil poslanec Jugoslovanskega kluba dr. D u -1 i b i č, da je finančni odbor sprejel vse poviške rednih izdatkov, ki jih je predlagal minister za vere pod pogojem, da jih naknadno odobri finančni minister. Ker se razprava v finančnem odboru bliža svojemu zaključku, je vprašal poslanec dr Du-libič predsednika odbora, ali je finančni minister že odobril to povišanje izdatkov. Odborov predsednik dr. Veljkovič je odgovoril, da je zadeva s finančnim ministrom urejena in da so bila končno ta povišanja uvrščena v proračun. Zatem je dr. Dulibič povdarjal, da si je finančni odbor pridržal pravico, sklepati o drugem predlogu ministra za vere, dokler se ne vrne finančni minister, in sicer o tem, da se uvrsti vsota za izplačilo povojnih dolgov za vzdrževanje katoliških kulturnih ustanov. Ker se je finančni minister vrnil in se ni izjavil o tem drugem predlogu ter se razprava v finančnem odboru približuje h koncu, je dr. Dulibič zahteval, naj se v ta zakon vstavi nov člen, o katerem se ima izjaviti finančni minister. Ta člen se glasi: Finančni minister se pooblašča, da sporazumno z ministrom za vere izplača povojne dolgove, storjene za vzdrževanje katoliških kulturnih ustanov, v znesku 5,127.280 Din. Predsednik odbora dr. Velikovič je izjavil, da se bo o tem predlogu razpravljalo na prihodnji seji.
NARODNA SKUPŠČINA.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Jutri popoldne bo plenarna seja parlamenta. Na dnevnem redu bo zakonski načrt o ministrski odgovornosti, odgovori ministrov na vprašanja posameznih poslancev in določitev dnevnega reda prihodnje seje,
ZUNANJEGA POSOJILA ŠE NE BO KMALU?
Belgrad, 15. maja. (Izv. Finančni minister dr. Kumanudi je ves današnji dopoldan razpravljal z zastopnikom skupine Bler, g. Praporcetovičem. Ni še znano, v koliko so pogajetnja že dozorela, naglaša se pa, da ta skupina ne more dovoliti ugodnejših pogojev. V soboto je dospel v Belgrad g. Newt, pooblaščenec Fondation Com-pany, ki namerava posetiti finančnega mi-
nistra dr. Kumanudija. Pričakuje se tudi, da dospe semkaj naš honorarni konzul v Antwerpih Antoine, ki bo naši vladi predložil ponudbo francosko-belgijskih bank. Kakor se doznava, ne bodo pogajanja s temi skupinami tako kmalu končana, dasi dokazujejo nekateri ministri svojim kolegom, da je neobhodno potrebno sprejeti ponudbo skupine Bler. Današnja >Tribu-nac poroča, da je vlada prejela še eno ponudbo iz Amerike. Zastopnik skupine Hol-get Equibal Trust pride v Belgrad z vsemi pooblastili, in bo naši vladi ponudil posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Pogoji te zadnje skupine so baje veliko ugodnejši, kakor oni, Blerove skupine.
P0VRATEK NAŠIH UJETNIKOV IZ RUSIJE.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Kakor javljajo iz Sante Margherite di Ligure, je na intervencijo jugoslovanskega delegata profesorja Dragoljuba Iliča izposloval predsednik ruske delegacije čičerin v Moskvi, da se takoj dovoli večji skupini jugoslovanskih državljanov povratek v domovino. Pri teh ujetnikih, ki se sedaj povrnejo domov, gre za one osebe, ki se nahajajo v seznamu, katerega je naš delegat Ilič predložil čičerinu.
VATIKAN IN SOVJETSKA VLADA.
Rim, 15. maja. (Izv.) Vest, da je Vatikan skleni! s sovjetsko vlado dogovor glede spoštovanja svobode vere in cerkve v; Rusiji, je nekoliko preuranjena. Monsignor Piccardo se je tozadevno samo s Čičeri-nom pogajal in je odločitev pridržana papežu. Uspeh pogajanj samih pa ni znan, ker Vatikan ničesar ne objavlja. Pač pa je z rusko vlado sklenjen in podpisan dogovor glede katoliških pomožnih misij.
UPLIV SVETE STOLICE?
Moskva, 15. maja, (Izv.) Predsedstvo osrednjega izvršilnega odbora vseruskih sovjetov je moskovskemu revolucionarnemu sodišču ukazalo, da odgodi izrvršitev smrtne kazni, ki je bila izrečena nad 10 višjimi duhovniki, kateri so bili obdolžem organiziranega odpora proti konfiskaciji cerkvenih dragocenosti v prid gladujoče-mu prebivalstvu.
JAPONSKI MILITARIZEM
Moskva, 15. maja. (Izv.) Vlada daljnje vzhodne sibirske republike je objavila razglas na ljudstvo, v katerem opozarja na prodiranje japonskih čet črez nevtralno cono (Usurijsk) in zagotavlja, da bo republika ščitila čast in neodvisnost ruske zemlje.
LAKOTA V RUSIJI.
Harkov, 15. maja. (Izv.) Iz onih pokrajin Ukrajine, kjer divja lakota, prihajajo nastopna poročila: Gladuje 1,100.000 ljudi, torej nad 90% tamošnjega prebivalstva. Od 500.000 otrok jih gladuje 470.000. Samomori silno naraščajo. Bolnice so prenapolnjene.
Ing. M. Klodič:
še
nic e.
(Dalje.)
Da se je dovoz nemških vagonov tedne in tedne zavlačeval, ker ni bilo denarja za prevozne stroške skozi Avstrijo, je znano. V Budimpešti stoji deloma že nekaj mesecev 70 strojev popravljenih, pa jih ne moremo dobiti, ker nimamo dvesto milijonov kron, ki jih dolgujemo Madžarom za te in za prejšnje strojne poprave. Od teh strojev ima dobiti direkcija Zagreb 40. Razen strojev čaka v Budimpešti 280 oseb-nih in 270 tovornih popravljenih voz na odpravo v našo državo. Tudi za to in za prejšnje vozovne poprave ni nadaljnih dvesto milijonov kron na razpolago kot plačilo. Kdo je kriv? Zopet Franič? Krivdo sem skušal presoditi v mojem zadnjem članku v »Jutru«, člankar v »Trgovskem listu« pa me ooevidno ni razumel, kor nanaša moja dotična izvajanja le na trgovski stan, ko sem vendar mislil na vse državljane in na splošne naše nekonsolidirane razmere.
Pred meseci črtalo so je direkciji v budžetu kar 40% bodočega za vzdrževan jo
ti sporazum za ugoden in da je treba priznati, da so italijanski delegati dali mnogo dokazov za svojo pomirljivost«. — To poročilo jc zelo podobno onim znanim brzojavkam izza dobe raznih volitev, ki vedo vse od kraja povedati, da so vsi »zmagali«.
11.	»Dobrodelnost« je dala na razpolago svojo pisarno vsem karitativnim društvom. ki nimajo svojih prostorov, da imajo ondi svoje sestanke.
12.	»Dobrodelnost« se je brigala tudi že za to, za kar se zdaj snuje takozvani »Dečji dom«: za oskrbo porodnic in dojenčkov. Delala je v tem oziru, dokler jej niso odpovedala sredstva.
13.	»Dobrodelnost« je podpirala tudi »Otroško bolnico«, ko so jo Nemci zapustili in je prišla v denarne zadrege, dokler je ni sprejela v svojo oskrbo država.
14.	»Dobrodelnost« je prva pomagala Salezijancem, da so prišli do prostora na Kodeljevem in odprli ondi svoj »Mladinski dom«.
15.	^-Dobrodelnost« se je zanimala tudi za one istrske otroke, ki so se oskrbovali in vzgajali v Srbiji, kjer so v nevarnosti, da bodo izgubljeni za katoličanstvo.
16.	Zadnji čas je bila v dobrodelni pisarni tudi nosredovalnica za službe.
17.	Poleg pokojnega dr. Kreka — ki je bil prvi in največji podpornik »Dobrodelnosti« ter ji naklonil tolik dar, da je mogla kupiti Groblje — se je »Dobrodelnost«- zavzemala tudi za goriške begunce, jim preskrbljala hrano in stanovanje ter v vsakem oziru šla na roko.
18.	Tudi za koroške begunce, ko so prihiteli v Ljubljano, se je »Dobrodelnost« zavzela, jim dala na razpolago vso pisarno in nekaterim preskrbela stanovanje.
19.	»Dobrodelnost« je dala iniciativo veliki organizaciji za gospodarsko obnovo
| Goriške, dokler smo še mislili, da bo Primorska naša. Zbrali smo velik konzorcij zastopnikov obrti, industrije, zadrug in denarnih zavodov, ki se je lotil reparacije v velikem slogu, dokler niso Primorja zasedli Italijani.
20.	»Dobrodelnost« se je zanimala za vprašanje kolonizacije na Kosovem polju, kamor se želijo seliti naši rojaki; nekaj jih je že doli. Ali naj te ljudi v tujem kraju prepuščamo popolnoma samim sebi, ka-
kor je bilo to v Ameriki, kjer se nam je velika večina vsled tega izgubila za narod in vero? A o tej velevažni zadevi bo treba v kratkem posebej kaj več pisati. Ta tok se mora pravočasno regulirati l
21.	K dobrodelnosti pa Štejemo tudi delo za treznost m nravni prerod naroda. To je krščanska dobrodelnost v najboljšem pomenu. Zlo se ne sme samo lajšati, am-pak predvsem preprečevati! Ta akcija ima sicer svojo posebno organizacijo, a ima iste prostore in iste ljudi. Tudi uspehi te akcije niso taki, kakor bi si jih želeli; vsaj vidni niso. A ko bi nam ne bila vojska vsega podrla, bi se dali uspehi že z rokami prijeti. Tudi zdaj po vojski bi bilo že več uspeha — ko bi bilo več smisla in sode-lovanja pri tem. Kdo nas pa podpira? Kri-tikov seveda je dosti, vsak ve, kako bi se moralo in kako se ne sme delati, tudi po. lena pod noge metati znajo nekateri dobro, — a pomočnikov je malo. Kljub vsemu temu pa se giblje in se bo še bolj raz-
j gibalo.
22.	Sem spada tudi delo za nravnost v ožj. pomenu. Tudi tu ni brez lepih uspehov. Bodi omenjena le odprava zloglasnih hiš v celi Sloveniji. Ko se je ta hiša v Ljubljani otvarjala, je vsa katoliška Ljubljana protestirala, agitirala in molila, da bi jo preprečila. Takrat se ni posrečilo, zdaj se je. A zdi se, da zdaj to ne velja nic. —> Sicer so nazori o takih hišah različni. Naš nazor je ta, da se greh in razuzdanost ne sme nikdar legitimirati! Seveda se mora preganjati tudi privatna prostitucija. In tudi za to se skrbi od naše strani, kolikor je mogoče. To -polje« je seveda zelo široko in bi trebalo na njem tudi mnogo več delavcev. A ipak se dela in se tudi nekaj naredi.
To so glavna dela »Dobrodelnosti«, Podrobnosti ne naštevamo. Spričo tega velikega in obsežnega dela pa bi neki malenkostni ljudje silno radi našli v »Dobrodelnosti« kako črko ali številko napačno zapisano, da bi si Dobrodelnost« osvojili, če ne pa — tako slišimo — razbili... To so dobrodelniki, kaj?!
Ali se jim bo ta »pobožna« želja izpolnila? — Ne, Dobrodelnost se bo v bodoče le še krepkeje razvila in razmahnila. Zdaj, ko njen obsežen in lep delokrog poznate, boste vsi dobrosrčniki vstopili t njen krog. O tem v kratkem več. — Živela in cvetela dobrodelnost in »Dobjro-delnosk!
sedanjega prometa absolutno potrebnega
kredita! Posledica tega je bila, da je nastala nevarnost, da bodemo morali na nekaterih progah promet popolnoma zaustaviti, na ostalih pa izdatno skrčiti, del per-sonala pa odpustiti. Morda bi bila privatna direkcijska uprava bolj »kunštna« in bi bila našla drugo denarno sredstvo, kako temu izbegniti. Določen je že bil natančen program; za katere proge se je sorazmerno tudi v Sloveniji šlo, raje zamolčim. No do tega najhujšega ni prišlo, ali strogo je pod osebno odgovornostjo vodilnih uradnikov direkcije prepovedano, prekoračiti dvanaj-stine, ki absolutno ne zadostujejo! Tiča-nje na površju pa je, dolžiti zaradi takih stvari upravo drž. železnic bodisi v Zagrebu ali v Belgradu. Kriva je le splošna razdrapavost naših razmer, na koji so državljani sami krivi, ie česar izvirajo prazne državne blagajne. Ljudje nočejo razumeti, da pri naših kaotičnih notranjih in posebno financijelnih razmerah noben še tako ženijalen železniški organizator ne more imeti izdatnega uspeha, naj mu so vse hibe še tako jasne in naj se trudi kolikor mogoče za izboljšanje, pa naj bo to Jelič, Korošec, Stanič ali kdo drugi. Saj te razmere vplivajo na vse panoge državne uprave, samo da so pri železnicah najbolj občutne. Najprej je treba sanirati državno življenje, vse drugo pride potem samo ob sebi. Kot kuriozum navajam, da so v Rimu odobrili laškim državnim železnicam katerim, merjeno na naših razmerah, itak ničesar ne manjka, pred kratkim 1% milijarde liri
Torej, cenjeni člankar v »Trgovskem listu«, nikar ne odrekaj upravi državnih železnic denarja. Najprej mora imeti drž. uprava sploh zdrave temelje in pogoje življenja, potem bogme se nikdo ne ustraši nadaljnega organizatoričnega dela i. dr. Tako visi pa vse organizatorično delo le v zraku. Tudi naj se ne misli, da, ker cenjeni člankar ne ve, da imamo računski pregled gospodarskega stanja, takih računov sploh ni! Torej: Leta 1920/21 (za leto 1921/22 obračuna seveda še ne more biti) znašali so izdatki direkcije Zagreb 942 milijonov kron, dohodki pa 891 milijonov kron, primanjkljaj je torej 51 milijonov kron. Ali že v mojem članku v »Jutru« sem rekel, da se direkciji ne uračunava v dobro tranzitni promet, ki znaša dober del celega prometa. Ves tranzit vozi direkcija zastonj! Privatna železnica bi seveda tega ne storila, njej bi se moralo ves tranzitni prevoz pošteno plačati, kar bi znašalo v našem slučaju 330 milijonov kron. Direkcija Zagreb je torej prinesla v omenjenem letu državni blagajni 1221 milijonov kron dohodka, obremenila jo je pa z 942 milijoni kron. Prebitek izda torej lepo vsoto 279 milijonov kron, kar pomeni obratni koefi-cijent 77%, torej enak kakor pri bivših avstr. drž. žel. v letih 1912 in 1913! S takim gospodarstvom sem za danes vsaj jaz prav zadovoljen, pa naj pravijo razni pristaši privatnega obratovanja kar hočejo. Ako bi dobili pri zagrebški direkciji navedenih 279 milijonov kron izplačanih, si vsak lahko misli, koliko bi se dalo z njimi napraviti v korist vseh interesentov na omrežju zagrebške direkcije in kaj šele doseči, ako bi bile vse železniške naprave v takem stanju, kakor je želeti, da bi bile! Od gori navedenih vsot odpade na podlagi podatkov slovenskega dela »Kontrole prihoda« v Ljubljani na omrežje inšpektorata v Ljubljani dohodka 104 milijone kron, izdatka pa 206 milijonov kron. (Tranzit gre v Sloveniji v ogromni večini po južni železnici.) Sarajevska direkcija daje svoj obračun že v tisk. Ni torej res, da ni obrar čunov! Pa še nekaj številk za objasnitev našega gospodarstva. Na omrežju bivših avstr. drž. žel. odpadlo je na vsak kilometer mreže 0.3 strojev, 0.6 osebnih voz in 5.7 tovornih voz. Za direkcijo južne železnice so dotične številke (neuradne) 0.24, 0.35 in 4, za direkcijo Zagreb pa 0.1, 0.11 in 2.3! Pri avstr. železnicah je prišlo na vsak stroj letno 14.000 ton transporti-ranega tovora, na vsak tovorni voz 700 ton letno, na vsak stroj 31.000 odpravljenih potnikov in na vsak osebni voz 15.700 potnikov letno, pri direkciji Zagreb pa 10.000 ton, 600 ton, 10.000 potnikov in 9000 potnikov.	(Dalje!)
PpSjtfp?!© FMlCe.
+ Shodi SLS v Šmarju in Grosupljem. Prošlo nedeljo je imel poslanec Ivan Stanovnik dva shoda, prvi se je vršil zjutraj po prvi maši v Šmarju, durgi pa po deseti maši v Grosuplju na prostem. G. poslanec je na obeh shodih podal poročilo o sedanjem političnem položaju, pojasnil napake našega finančnega gospodarstva in razvil načrt o socijalnem zavarovanju, šolskem in vojaškem zakonu. Na obeh shodih je bila soglasno sprejeta zaupnica Jugoslovanskemu klubu in resolucija, ki zahteva avtonomno ureditev naše države ter revizijo ustave. — Na shodu v Grosuplju je bilo navzočih tudi več pristašev nasprotnih strank, ki so pri glasovanju glasovali za vse predlagane resolucije ln tudi za zaupnico posTaneera SLS. Vsi zborovale! so soglasno obsodili intrigantstvo slovenskih
demokratskih in samostojnih poslancev, ki so sokrivi sedanjega neznosnega režima, ker podpirajo belgrajska centralistična stremljenja proti avtonomiji slovenskega ljudstva.
-f- Starina. »Slovenski Narod«, ki od-nekdaj goji simpatije do stare krame, je izvlekel iz zaprašenega arhiva carskega vseslavjanstva neko pismo znanega Menši-kova, ki ga je le-ta 1. 1916. pisal nekitn Jugoslovanom v Rusiji, kateri so se prepirali za centralizem in federalizem. Menši-kov jim je svetoval, naj se oklenejo zveličavnega centralizma z ozirom na vseslav-jansko idejo, ki zahteva, da vsi Slovani tvorijo eno samo enorodno krvno enoto, v kateri ne bo nobenih razlik. To pismo, pravi »Narod«, naj bi si mi vzeli k srcu in upa, da nas bo potem morebiti vendarle >ob-senčil sveti duh«, da bomo pripoznali sveti centralizem.V to svrho bi bil moral ^Narod« pač izzvati bolj učinkovito sredstvo nego pismo g. Menšikova, urednika bivšega podkupljivega »Novega Vremena-;', ki je zagovarjalo tako vseslovanstvo, v katerem bi se morali manjši in slabejši pod blagoslovom carske krnite vtopiti v velikoru-skem pravoslavnem plemenu. »Narod«, ki goji zadnje čase tako prisrčne simpatije do Poljakov, se zdaj naenkrat zopet navdušuje za tistega Menšikova, ki je hotel potopiti vse Poljake v žlici vode. »Slovenski Narod« utegne proti separatistom citirati kmalu še — kneza Potjomkina ali pa dja-kona Spiridiona, ki je dejal, da ni Slovan, kdor ne poje »Gospodi pomiluj'-, nego »usmili se nas...« O ti dična starina!
Stojan Protič. ki je bil večkrat tudi finančni minister v bivši kraljevini Srbiji, piše v >Radikal«-u o novem posojilu sledeče: »Dve vprašanji sta, ki jih je treba natančno premisliti: Ali je nam posojilo potrebno in zakaj nam je potrebno? — Na prvo vprašanje nam vlada do danes še ni odgovorila. Vlada nikjer ne pove, koliko denarja da potrebuje. Slišimo le pripovedovati o nekem posojilu v znesku 100 milijonov dolarjev, od katerih naj bi dobila država v gotovini 30 milijonov, ostanek pa v blagu. Čemu pa potrebuje vlada baš onih 30 milijonov? Ali ne more biti za kritje neobhodnih potreb dovoljna manjša svota? Neki list trdi. da potrebuje vlada denar za izplačilo obresti vnanjih dolgov. Prav. Zakaj pa si vlada potem ne izposodi samo toliko, kolikor znašajo te obresti? In kar se tiče materiala: Vlada pravi, da ga potrebuje za gradbo železnic. Ali je pa že kje kak načrt narejen za te železnice? Zakaj bi morali ravno iz Amerike naročati drag material, ko vendar vse dobimo lahko iz Nemčije na račun vojne odškodnine? — V sli-čnem smislu piše tudi »Politika«. Iz vse debate belgrojskih listov sledi, da bo pač prišlo do podpisa posojila, ne ve pa se še, s katero skupino bo vlada posojilo sklenila. Bo že še kakšna lepa provizijska zgodbica čez čas prišla na dan.
-f Kombinacije o potovanju g. Pašiča v Bosno. Kakor znano, je odpotoval g. Nikola Pašič v Toplice v Ilidže, da si popravi svoje omajano zdravje. Tako vsaj se glase uradna poročila. Belgrajski listi pa pravijo, da cilj Pašičevega potovanja v Bosno ni samo zdravje, ampak tudi politika. Zlasti je dovedla g. Pašiča do potovanja v Bosno agitacija dr. Korošca v Bosni. Te agitacije se je baje Pašič precej ustrašil in je zato tudi sam odhitel v Bosno, da najde ali sam kakšen sporazum s Hrvati oziroma z muslimani, ali pa da se porazgovori s samim — dr. Korošcem. Drugi listi zopet javljajo, da pride v Sarajevo tudi Radič. — Naj si bo na teh vesteh kaj resnice ali ne, eno je le gotovo: da gre pokret med muslimani belgrajski gospodi presneto na živce. Doslej so v Belgradu namreč vedno uporno trdili, da je Bosna čisto srbska. Danes pa se javljajo skupine, ki izrekajo javno, da Bosna le ni tako čisto srbska, kakor bi to nekateri radi videli.
-f- Prepir med demokrati in radikali zaradi volilnega zakona. Med demokrati in radikali se je vnelo ostro nesoglasje zaradi novega volilnega zakona, ki ga jo izdelal demokratski notranji minister Voja Marinkovič. Ta zakonski načrt favorizira v znatni meri večine, vsled česar so radikali žnjim zelo zadovoljni, demokratje pa se boje velikih izgub pri prihodnjih volitvah, če bi obveljal Marinkovičev načrt »Novi List« smatra celo, da utegne priti vsled tega zakonskega načrta do vladne krize.
-f »Avtonomija Bosne«. Pod tem naslovom priobčuje sarajevsko glavno glasilo demokratske stranke »Glas Naroda« dolg uvodnik, v katerem se srdito zaletava v dr. Korošca, Spaha in sploh v vse one, ki se upajo dvomiti o centralističnem razpoloženju bosanskega prebivalstva. Bosansko demokratsko glasilo obeta najhujši boj vsem proticentralistom, v katerem bodo demokratje porabili vso svojo energijo, da se upro vsaki morebitni premembi centralistične ustave. — Jeza demokratskega organa je za nas samo dokaz, da se nahaja dr. Korošec na pravi poti.
.+ Sumljivo poročilo. Belgrajsko »Vreme* javlja iz Genove, da je sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede Zadra dosežen. Tej vesti dodaj t Hat, »da »e more smatra-
—	Zaupni sestanek" so imeli včeraj dopoldne ob 11. uri v gostilni »Pri levu« naj-zaupnejš-i oprode dr. šusteršiča pod vodstvom dr. Pegana in župnika Oblaka iz Št, Lo-vrenca. Pred vhodom so imeli svoje patrulje, ki so sprejemale prihajajoče, ki so prihajali in odhajali po dva in dva. Sestanek se je začel ob enajstih in je trajal do tretje ure popoldne. Ker so z dr. Šuster-šičevo brošuro politično doživeli veliko blamažo, poskušajo sedaj z intrigami na gospodarskem polju. Obnoviti hočejo gospodarski razkol, ki so ga začeli 1. 1917. z zadružno centralo. Gre jim za to, kako bi zadružni denar usužnjili kapitalizmu. Navezati hočejo ožje zveze s Slovensko banko in njenim eksponentom Impexom, pri katerem ima župnik Oblak potom svoje zadruge delež 50.000 kron. Na sestanku so bili štirje laiki in devet duhovnikov. Iz tega rovarjenja se vidi, da nekaterim gospodarskim veletalentom ena zadružna centrala še ni zadosti,
—	Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v St. Vidn nad Ljubljano za šolsko leto 1922/23. V zavodu sv. Stanislava se sprejmejo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljub-lani. Prošnji naj se priloži: a) Krstni list, b) Izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo. Starši ali njih namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava in ondi od 1. do 11. junija svoje sinove za sprejem v zavod osebno predstavijo. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 9. majnika 1922.
—	Izobraževalni mdruštvom! >Slov. Straža' je začela razpošiljati našim društvom okrožnice s prošnjo, da pristopijo kot ustanovni člani k našemu nar. obr. društvu. Upamo, da se bodo društva — zavedajoč se svoje narodno dolžnosti — v kar najčistnejšem številu odzvala. Imena društev objavimo v časopisju. Kot prvo je pristopilo izobr. društvo Št. Jakob v Ljubljani.
—	Umrl je dne 13. t. m. v Šempetru
pri Novem mestu v 47. letu starosti gostilničar, mesar in posestnik g. Jožef Bojane. Kruta smrt nam ga je vzela po dolgi bolezni, previdenega s sv. zakramenti, v najlepši moški dobi. Pokojnik je bil eden naj-odličnejših naših somišljenikov, trden značaj, ki je stal vedno v prvih vrstah za našo stvar. —■ žalujoči ženi in hčerkam naše sožalje, njegovi duši pa večni mir!
—	V Tržiču je umrl 14. t. m. g. Jože Rožič, poštni poduradnik, hišni posestnik in predsednik kmetijske podružnice. Umrl je za jetiko, katero si je nakopal v vestnem izvrševanju naporne službe na pošti in na svojem posestvu. Bil je dolgoletni član društva sv. Jožefa, ki mu je v slovo zapelo žalostinke. Naj počiva v miru! Tekom par mesecev je legel v prezgodnji grob že drugi tukajšnji poštni uslužbenec in sicer oba za jetiko.
—	Proti vojni! »Daily News« javljajo, da se bodo vršile po celi Angliji dne 29. junija velike demonstracije za mir in proti vojni. Demonstracij se bodo udeležila vsa ženska društva, delavske stranke, zastopništva raznih veroizpovedi, književniki, in« validi itd.
—	Srednješolski zakon. Danes 16. maja se prično v Belgradu v ministrstvu prosvete posvetovanja glede novega srednješolskega zakona. Na seje so povabljeni: po en zastopnik vsake sekcije profesorskega društva in po en zastopnik vsake pokrajinske uprave. Prosvetni svet bo zastopan po treh članih.
—	Zlata poroka. V krogu svojih domačih praznujeta danes dne 16. maja svojo zlato poroko Ivan in Helena Majaron iz Borovnice V ta namen poklonijo njihovi otroci jubilantom diplomo, katero je izvršil akad. slikar in voditelj umetniške šole Franjo Sterle. čeatit-no pesmico za diplomo pa je zložil pisatelj Cvetko Golar.
—	Kraljeva ženltev in »makedonstm-juči«. »Novi list« javlja iz Sofije, da priprav-Ijajo »makedonstvujuči« za čas kraljeve že-nitve veliko oboroženo akcijo ▼ Južni Srbiji Glavna voditelja komiteja Todorov in Danev sta že odpotovala na našo mejo, da ukreneta vse potrebno, — Z druge strani pa javlja isti list, da je naša policija zaplenila štiri ladje naložene z municijo, ki jo jo poslal »makedon-stvujučim« z Dunaja bivši bolgarski minister Tončev.
—	Vojaštvo na kraljevem icnitovonjv, Donav ska divi/.ijska oblast v Belgradu je naročila svojim dobaviteljem, naj pripravijo za čas ženltovanja veliko količino mesa, kruha Itd. za okroglo 100.000 mož. Vojaki bodo dobili poleg obligalne izboru« hrane tudi obilo vina in slaščic.
—	Varnostne odredbe ob priliki kraljevega icnilovanjo. Policijsko ravnateljstvo v Belgradu (upravo varoši) objavlja: 1. Vse osebo, ki želo glo> oati slavnostni sprevod z balkonov ali tribun, morajo imeti od bolgrajskega policijskega ravnateljstva pismeno dovoljenje, da smejo stati na svojih mestih. 2. Hifini gospodarji ali najemniki stanovanj so dolžni svojim policijskim okrožjem javiti v»« osebe, ki bodo stale pri oknih aH na balkonih.
—	Oglas! ia sedeže na tribunah o priliki poroke Nj. Veličanstva kralja. Za Slovenijo ie tribunskih sedežev, katerih je le 6000, rezerviranih skupno 1571. Ta tribuna bo stala ©b
Pančičevam parku (na Kraljevem trgu nasproti belgrajsko univerze). Sedeži so razdeljeni sledeče: J. Lože Stev. 1—55. vsaka po pet mest, skupai 275 sedežev; cena za sedež 90 Din. — 2. I. in II. red, sedeži od 1—324; cena za sedež 70 Din; 3. III. do VIII. red; v vsakem redu po 162 mest, skupaj je torej 972 sedežev; cena za sedež 60 Din. — Kdor želi naročiti katero teh mest, mora to ob sočasnem plačilu prijaviti pristojnemu okrajnemu glavarstvu (mestnemu magistratu) najkasneje do 18. maja t. 1., da sc zamore vrsta in število sedežev pravočasno javiti. Okrajno glavarstvo (mestni magistrat) izstavi naročnikom legitimacijo, brez katere vstop na tribuno ne bo dovoljen,
—	Pred uklnjenjem čekovnega urada? V javnosti se mnogo razpravlja o spomenici, ki jo je pretekle dni vložilo pomožno osobje (kakih 60 oseb) ministrstvu pošte v Belgraau. Od okroglo 100 uslužbcnccv čekovnega urada v Ljubljani iih je skoro dve tretjini, ki po dveh do štirih letih vestnega službovanja šc vedno niso stalno nastavljeni, imajo kakih 1600 do 1800 K mesečne plače in uradni naslov: pomožna moč. Kljub ponovnim prošnjam pa njihovo službeno razmerje Se do danes ni urejeno, niti niso zvišani njihovi gotovo premajhni prejemki. Ker vse prošnje niso nič zalegle, so stavili prizadeti zahtevo, da se najkasneje do 25. t. m. zvišajo dnevne doklade. sicer io primorani izstopiti iz državne službe. Prizadetemu osobju ni zameriti, ako je poseglo po takem skrajnem sredstvu, ker s takimi dohodki vendar ne morejo več izhajati; jasno pa je, da se mora čekovni urad takoj zatvoriti, ako nenadoma izstopi toliko osobja. Trgovci, indu-striici, pa tudi vodstva državnih uradov naj bi se zavzeli za to, da prepričajo poštno ministrstvo v Belgradu o upravičenosti zahtev spomenice. Čekovni zavod ima dohodkov dovolj, da krije izdatke iz svojega, s finančnega stališča tedaj ni nobenih ovir. Kolikega pomena te čekovni zavod za naš denarni promet, menda si treba še posebej dokazovati, eventualna zatvoritev bi občutno zadela vse one, ki imajo v svojem poklicu opravka s poštnimi čeki in položnicami. Upamo, da bodo na merodajnem mestu vendarle ugodno rešili itak skromne zahteve tega najslabše plačanega državnega uradništva in mu dovolili enake dnevne doklade, kakor jih že prejema osobje iste kate-
Sorije v drugih državnih uradih. V slučaju pa, a bi res došlo do izstopa, pa priporočamo denarnim zavodom, trgovcem in drugim, da ev. prosta mesta oddajo prosilcem (večinoma ženske moči) iz čekovnega zavoda, ki so v vseh pisarniških delih izvežbane.
—	Mednarodna razstava psov vseh pasem. ki io priredi Klub ljubiteljev ptičariev na binkoštno nedelio in pondeliek na ljubljanskem vzorčnem seimišču ob Gosoosvetski cesti, obeta postati nad vse zanimiva. Prijavljenih jc, zlasti z dežele, že veliko dsov, lovskih in nelovskih, med temi največ volčjih psor in dobermanov. Med nriiavitelii Da do-grešamo še več Ljubljančanov, ki imaio priznano lene ose. Razstava bo zelo noučna. ker bomo videli tam nairazli-čneiše oasme dsov. in ie tudi velikega^ gospodarskega oomena. Take razstave prirejajo r vseh kulturnih državah in iih Dodniraio razna ministrstva gmotno in moralno. Z razstavo ie združeno ocenjevanje zunanjosti dsov in imaio lastniki dsov Driliko. da ocenijo njihove Dse avtorizirani, domači in ttm fcbdniki. Marsikdo niti ne ve. kako lepega, DMtni odgovariajočega osa da ima. Razstava ie borei važna za vsakega ljubitelja dsov. Prijavni rok ie do 28. maia._ Kdor se oriiavi pozneje. mora plačati dvojno Driiavnino in ni mogoče razven tega niegcvega osa uvrstiti v katalog. Prijavnice, ooložnice in tiskana natančna razstavna določila se dobe brezplačno ori razstavnih tainikih fgg. Rado Hribar. Ljubljana. Zaloška cesta 14 ali dr. France Lokar, Ljubljana Sodna ulica 11). Lastniki dsov, od-zovite se častno vabilu k razstavitvi! V Ljubljani ie priglašenih na magistratu nad 1.400 psov, vsai Dolovica iih mora na razstavo. Za vsako oasmo so do tri denarne nagrade. Razven tega krasno izdelane olakete. Driznanice in nad 50 od_ oosameznikov naklonjenih denarnih daril. Psi se morajo nrioeliati na razstavišče najkasneje do 9, ure 4. junija. Psi, ki do-soeio v Ljubljano že 3. iuniia. ostaneio čez noč lahko na razstavišču. Zunanjim razstavnikom Dreskrbi Klub ljubiteljev ntičariev na željo prenočišče, če se pravočasno obrnejo na Klub.
—	Italijanski kralj v Trstu. Listi javljajo, da obišče italijanski kralj Trst bržkone dne 21. maja. Tržaški civilni komisar je odpotoval v Rim, da pripravi vse potrebno. S kraljem pride baje tudi italijanski vojni minister v Trst.
Boj za petrolej.
Sedanji boj v Genovi je dejansko boj za pe-trolejske vrelce. Boj se bije v glavnem med ameriško »Standard Oil«, za katero vodita boj Francija in Belgija, in med holandsko-angle-Sko petrolejsko skupino »Shell Transporta in »Royal Duch«. Razen tega sta vdeleženi na petrolejskem boju Nemčija in Italija.
Ogromna gospodarska važnost petroleja in njegovih izdelkov je bila znana že pred vojno. Prav zato so se začele za posest petro-lejskih vrelcev otimati največje države sveta pod plaščem zasebnih družb. Kot prvi je Ro-ckefeller ustanovil potrolejski trust »Standard Oil«, ki združuje v sebi do pol stotine najmogočnejših petrolejskih družb v raznih delih sveta. Nato se je začela gibati Anglija, ki sc je pod firmo »Shell Transporta« in »Royal Ducha«, pri katerih je vdeležen tudi Rotschild, polagoma polastila petrolejskih vrelcev v Maleziji, na Kitajskem, v Siamu, Avstraliji, Afriki, pa tAli v Zedinjcnih državah in Mehiki. Dela sta vodila lord Curzon in Pearson. 2e tedaj so se med Združenimi državami in Anglijo menjale ostre diploinatične note radi medsebojnega poseganja v interesne sfere ene in druge. V tem se je pa pojavil na obzorju šc tretji nevarni tekmec: Nemčija s svojo E. P. U. — evropsko petrolejsko unijo. Ta si je za svoje poprišče izbrala petrolejsko vrelce v Evropi ln Aziji: Galiciji, Romuniji, Rusiji in Mezopotamiji.
Kot četrti udeleženec na petrolejskem boju nastopa Italija, ki ai je bila osvojila zna-
ten vpliv v petrolejski trgovini na Kavkazu.
Vso važnost petroleja je pa odkrila še-le svetovna vojna, ki je pokazala, da more biti v slučaju vojne njen izid v veliki meri odvisen prav od neomejenih zalog petroleja. Zato sta Anglija in Francija po zmagi hiteli, da si s pogodbo v San Remu zagotovita in bratsko razdelita petrolejsko-gospodarske koristi, ki si jih je bila pridobila sedaj premagana Nemčija in še druge. Tu sta bili Anglija in Francija edini in sta od pogodbe izključili tako Združene države kakor Italijo, Ti dve si pa toga ne dasta dopasti in Združene države san-remske pogodbe sploh niso priznale.
Boj za petrolej se je imel odločiti na genovski konferenci, kjer naj bi se revidirala sanremska pogodba. Tu se je pa spor vsled neraško-ruske pogodbe zelo kompliciral, to pa tembolj, ker se je v petrolejskem vprašanju pojavil spor tudi med Anglijo in Francijo. Francija namreč očita Angliji, da se ne drži pogodbe in da je njena »Shell Companyja« sklenila z Rusi posebne pogodbe. Sedanji politični boj v Genovi je torej dejansko boj za — petrolej.
g Žitni trg. V Vojvodini so bile žitu sledeče ccne: pšenica 15.60 K, ječmen 1200, oves 880, koruza 10.80, pšenična moka (št. 0) 21.50 K.
g Poljski žitni trg. Na Poljskem notirajo žitu sledeče cene: rž 13.200—13.800 p. mark, oves 13.500—13.800 p. mark, krompir 3000 do 3200 p. mark, ržena moka 20.000—20.500 p. mark, pšenična moka 26.700—30.000 p. mark.
g Orientalski vzorčni semenj v Bratislavi se vrSi med 9. in 16. julijem 1922.
g Svobodna trgovina s sladkorjem v Češkoslovaški. V Češkoslovaški je z dnem 15. t. m. bila uvedena svobodna trgovina s sladkorjem.
g Insolvence v Italiji. Dan na dan je gospodarski položaj v Italiji slabši. Tvrdke, ki ustavljajo izplačila, se množe. Tako je ustavila izplačila tvrdka »Irma« industrija Ri-perche Minerarie Abruzzesi, komanditno društvo v Sulmoni, metalijska tovarna Geo G. Blachvveltl v Genovi, bolonjska lesna industrija »Societa Italiana Industria Legnami« v Bolonji in druge.
BORZA.
Zagreb, 15. maja. (Izv.) Devize: Berlin 23.50—-24, Bukarešta 48—49. Milan 357—359, ček 0—385, London 300—302, ček 295—0, Pariz 600—612, Praga 131—133, Švica 1290— 1300, Dunaj 0.70—0.75, Budimpešta 8.90—9, New York ček 66—67. — Valute: Ameriški dolarji 65—66.50, francoski franki 600—0, na-poleondori 200—0, nemške marke 25.50—26, romunski leji 50—50.50.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Devize: Berlin 24, Budimpešta 9, Italija 360, London 297, Pariz 607, Praga 132, Dunaj 0.75. Bukarešta 50, Švica 1330, Solun 230.
Čarih, 15. maja. Berlin 1.82, New York 520, London 23.17, Pariz 47 625, Milan 27.475, Praga 10, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.875, Varšava 0.13, Dunaj 0.0575, avstr. krone 0.05875.
Berlin, 15. maja. Dunaj 2.95, Budimpjšta 37.40, Milan 1503.10, Praga 549.05, London 1272.90, New York 285.85, Curih 5493.10.
Praga, 15. maja. (Izv.) Dunaj 0.43, Berlin 18.20, Rim 275.50, BudimpeSta 6.60, Pariz 477.75, London 332.25, New York 51.95, Curih 1008, avstr. krone 0.48, italijanske lire 272.50.
Dunaj, 15. maja. (Izv.) Zagreb 36.67— 36.73, Belgrad 146.38—146.52. Berlin 35.20— 35.30, Budimpešta 12.82—12.88, London 44.675 —44.725, Milan 527.70—528.30, New York 10.044—10.056, Pariz 914.50—915.50, Praga 192.90—193.10, Sofija 73.45—73.55, Curih 1923.75—1926 25. — Valute: dolarii 9994— 10.006, angleški funti 44,475—44.525. francoski franki 914.50—915.50, italijansko lire 525.70— 526.30, jugoslovanski dinarji 146.08—146.32, romunski leji 70.94—71.06, švicarski franki 1918.25—1921.75, češkoslovaške krone 191.90 —193.10, mažarske krone 12.87—12.93.
lj Majniška akademija. Akademski Marijini kongregaciji v Ljubljani sta priredili v nedeljo 14. maja v Akademskem domu majniško akademijo za člane kongre-gacije in povabljene goste. Univ. prof. dr. Lukman je v svojem pozdravu dejal, da je duševna beda znak povojne dobe, ki jo je mogoče premagati le z versko poglobitvijo. Ves spored majniške akademije je temu namenu tudi odgovarjaL Tako sta člana kongregacij gg. A. štrukelj in St. Go-gala v svojih govorih »Katoliški inteligent in njegova cerkev« ter »poslanstvo mož« očrtala naloge katoliškega inteligenta. Univ. prof. Jos. Ujčič je pa v temeljitem govoru opisal lepoto in umetniško plat liturgije, ki globoko posega v naše življenje. Ztx>r gg. bogoslovcev je zapel med govori več Marijinih pesmi in tako prireditev poživil. Želeti bi bilo, da se prireditev te vrste udomači, ker kdor je bil na eni, ne bo izostal na nobeni naslednjL
lj Vincencijcva konferenca za župnijo Sv. Peter ima danes, 16. t. m., ob 6. uri zvečer v cerkveni hiSi svojo sejo.
lj V tukajšnji frančiškanski ccrkvi se je poročil v pondeljek g. dr. Joso K a m u š i č z gdč. Tončko O g r i n c.
lj Izlet stolne »Prosvete« na Smarjctno goro, o katerem smo poročali v sobotnem listu, bo seveda samo ob lepem vremenu. Odhod v nedeljo opoldne z gorenjskim vlakom.
lj Prosveta frančiškanske iupnije je preložila svoj telet na Sv. Jošt, Iti se to nedeljo vsled slabega vremena ni vršit, no prihodnjo, '21. maja. Isto društvo ima danes ob 8. uri zvečer odborovo seja
lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trg. nastavljenk ima v sredo, 17. maja ob pol fl.uri zjutraj ev. mašo na Rožniku. V*« flaniee in prijatelji društva uljudno povabljeni 1
lj Volitve ▼ pridobnlnske prlredbene komisije. V nedeljo dne 28. maja 1922 se bodo vršile v prostorih davčne administracije v Ljubljani od 8. do 13. ure volitve v pridobnin-ske priredbene komisije. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski,
lj Vprašanje preosnove porote. Diskusija o tem predmetu se bo končala na sestanku društva Pravnika v sredo 17. t. m. ob pol-peti uri (točno) popoldne v sodni palači soba št. 79.
lj Naročila b plačila za tribunske sedeže pri poročni slavnosti NJ. Veličanstva kralja
sprejema za Ljubljano mestni magistrat, in sicer magistratni ravnatelj, v njegovi odsotnosti preasedstveno tajništvo. Ker se je treba priglasiti do vStetega 18. maja 1922, se reflek-tanti vabijo, da roka ne zamude.
li Mestna kopeli zaprta. Vsled nujnih neodložljivih poprav je bil mestni magistrat pri-moran ljudsko kopelj v Kolodvorski ulici do preklica zapreti.
li Lastniki ljubljanskih psov se poživljajo, tla jih nemudoma pridejo prijavit v mestni po-pisovalni urad.
lj Vzorno gospodarstvo. Ljudska kritika je žgoča, a pogosto opravičena. V nedeljo sem bil na Jezici in poslušal ljubljanske obrtnike, ki so kritizirali prejšnje občinsko gospodarstvo. Najbolj me je zanimala kritika o Šolstvu. Leta 1895 je vzela ljubljanska občina na Vrtači v šolske namene v najem hišo za letnih ca. 4000 K. Hiša je bila na prodaj za primeroma nizko ceno. Ako bi se ta najemnina dajala v amortiziranje, bi bila hiša že pred leti plačana. Hiša prezentira sedaj večmill-jonsko vrednost. Brez komentarja. — Ljubljanski šolski okraj je manjši od drugih. Te opravljajo šolski nadzorniki sami in sicer v didaktičnem tn administrativnem oziru. V Ljubljani imamo pa kar tri gospodo in nadsvetnika Laha. To je res potrata. Šolski nadzornik, zmožen in marljiv človek, bi z lahkoto opravljal 8 tovaršema vse posle. Prepričani smo, da bi potem prenehale tožbe o počasnosti v mestnem šolskem svetu.
lj Umrli so v Ljubljani: S. Marija Anto-nina Pehar, usmilienka, 65 let. — Marija Pres-kar, kočarjeva hči, 30 let. — Ana Grahek, žena tesarskega pomočnika, 76 let. — Ivan Tome, poduradnik v pok. in posestnik, 48 let.
—	Ivan Cimerman, hiralec, 76 let. — Vanda Goslar, dijakinja, 19 let. — Alojzij Krašovic, prokurist. 83 let. — Neža Mavc, mestna uboga, 73 let. — Stanko Borjančič, rejenec, 2 meseca. — Marija Žrebelj, rudarjeva žena, 30 let.
—	Adam Matič, pravnik, 22 let. — Marija Dri-novec, bivSa kuharica, 78 let. — Albina Černe, zasebnica. 42 let. — Dragica Sitar, hči tovarniškega uradnika, 5 mesecev. — Marija Jam-nik. kuharica, 71 let. — Marija Debevec, re-jenka, 1 leto. — Ivan Verbanac, dninar, 54 let.
—	Dragica Vranič, rejenka, 4 mesece. — Milan Končan, rejenec, 3 mesece.
lj Žalostna smrt. V soboto je pripeljal posestnik Josip Bučar s Vrha pri Št. Jerneji na Dolenjskem svojega 24 letnega sina v blaznico na •Studenec. Spremljevala ju je tudi hčerka Jožefa. V Ljubljani pa se je oče neznanokam oddaljil, medtem ko jc šla hčerka po opravkih v neko hišo v Gorupovi ulici. Nazaj prišedša ni naSla očeta nikjer. Vsa potrta radi dvojno nesreče so je odpeljala domov. V nedeljo pa so potegnili izpod vlaka vse razmesarjeno truplo nekega bolj priletnega moža; vlak mu je odrezal obe nogi ter eno roko. Neznanca so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Včeraj pa je noki izvošček na licu mesta ugotovil, da jo neznanec identičen z izgi-nolim Josipom Bučarjem, ki je našel v Ljubljani svojo žalostno smrt. Pogreb bo v sredo.
lj Velik vlom. Tatovi so vlomili v podstrešno shrambo hiše št. 4 na Gosposvetski cesti ter odnesli prof. F. J. iz zaprtih kovčkov perila in obleke v približni vrednosti 50.000 K; med drugim nov moški zimski plašč in črn damski plašč iz fine kožuhovine. Policija zasleduje storilce.
lj Našel sem v soboto, dne 13. maja, zlato uro z verižico (zapestnico), V uro je vdelanih šest do osem briljantov. Pismene poizvedbe Pavi Čepin, lesni trgovec, Gotenica 61, Kočevska reka.
lj Izgubila se je v nedeljo v Ljubljani železniška legitimacija lOletne učenke Ane Ko-vič iz Lazov pod Ljubljano. Prosi se, da io najditelj odda proti nagradi na naslov: Marija Kovič, soproga kretnika, Laze St. 1.
Cerkveni vestnik.
EVHARISTIČNI SHOD ZA DUHOVNIKE.
Ker se je na posameznih shodih Soda-Htatis ss, Cordis odobrila misel, da naj se vrši letos duhovski sestanek v čast presv. Evharistiji, vabi z dovoljenjem presvetlega ljubljanskega knezoškofa podpisano vodstvo duhovnikov-častivcev najsv. Zakramenta vse čč. duhovnike na c v h a r i -stični shod, ki bo binkoštni torek, 6. junija, v Ljubljani, Dopoldne od 10. ure dalje bodo v škofijski palači avharistična predavanja, popoldne ob 3, uri bo v uršulinski cerkvi govor in molitvena ura. Kot predavatelji, oziroma govorniki so se doslej priglasili preč. gg.: kanonik-dekan Ivan Lavrenčič, prior P. Valerijan Učak, univerz, prof. dr. Ivan Fabijan, dr. Ivan Gnidovec iz misijonske družbe in en duhovnik iz Družbe Jezusove. Podrobnosti bomo pravočasno objavili, prosimo pa že sedaj vse čč. duhovnike, zlasti člane du-hovske bratovščine častivcev najsv. Zakramenta, da pridejo binkoštni torek v Ljubljano. Naj nam bo naš evharistični shod skromen nadomestek za svetovni evharistični shod ▼ Rimu. Vodstvo duhovnikov-častivcev najsv. Zakramenta ▼ Ljoblani, Pred Škofijo št. 9.
c Evharistični kongres v Rima. V dnefi
od 24. do 29. maja bo v Rimu evharistični kongres. Mi se za ta kongres nismo veliko zanimali, ker spričo naše nizke valute ni bilo pričakovati kaj udeležbe. V istini pa cene niso tako visoke, kakor se je misliloJ. I. razred približno 20.000 K, II. 15.000, III* 12.000. Priglasilo se je deset udeležencev« Pridružili se bodo hrvatskemu vlaku, ld bo vozil mimo Ljubljane v noči med ne-i deljo 21. in ponedeljkom 22. maja okoli 1. ture ponoči. Ako bi se še kdo želel pri* družiti — pod pogojem, da si bo stanovanje sam iskal — bi za silo še šlo. Kdor bi želel, naj se oglasi pri upravništvu »Slo-i venca«!
Socialni vestnik.
s 10.000 oseb brci zaslužka. Število nezapo-t slenih v Postejovi v češkoslovaški republiki znaša z družinami vred 10.000 oseb. Čevljarska obrt je razen par izjem popolnoma prenehala, enako je tudi s krojaško industrijo. Ker so tudi zidarji in te* sarji brez dela, je sklenil mestni svet, prositi vladoy naj prične kakor mogočo kmalu z zidanjem nin meravanih novih poslopij, da pridejo vsaj zidarski in tesarski delavci do kruha.
s Proti nočnemu delu v pekarijah. Kako* poročajo praški listi, se jo vržila zadnjo sredo t? ministrstvu za socialno skrbstvo v Pragi anketa ot» udeležbi zastopnikov pekovskih korporacij in predi s edinka dr. Sterna, ki je izjavil, da ministrstvai vztraja pri dosedanji prepovedi dela v pekovskih podjetjih od 10. ure ponoči pa do 5. ure zjutraj, Zastopniki pekovskih tvornic so ugovarjali, češ, da morejo sicer zjutraj peciva dosti izdelati, ampak nq v svojem č.isu tudi razpečati, tako da so na slab« šem ko peki, ki se po veliki večini ne zmenijs za zgoraj omenjeno prepoved. Ministrstvo naj takoj odredi brezpogojni nedeljski počitek v vsej republiki v pekovski obrti in ukaže vsem političnim oblastem, da ostro kaznujejo prestopke prepovedi nočnega dela v pekovskih podjetjih.
s O kolektivnem dogovoru v pirorarstvu M Moravi. Minuli četrtek so se vršila pogajanja v Prerovi o kolektivnem dogovoru med pivarskimi delavci in pivarskimi podjetniki iz vso Morava, Pogajanja so bila burna in ni prišlo do sporazuma. Tvorničarji hočejo zmanjšati mezde za 1'Afo, 7 kar pa delavci ne privolijo. Dne 21. t. m. bo imela delavstvo svoj shod, na katerem bodo delavci ročili svojo lastne predloge.
p Spored pevskega zbora »Mladosti« iz Zagreba v Liubliani dne 22. maja v dvorani Filharmonične družbe,- 1. del umetni zbori: 1. Mapoilovič: Prizrene stari. 2. a) Josefoviči Zdrava Mariia: b) iMiloievič: MJe Lane. 3. a) Dev: Kvišku plava; b) Hatze: Vcč^rnie Zvono. 4. Bersa: Prvi snijeg (zbor bez riieči ua pusle, harfu i 2 roga). — II. del: narodne pes-i mi: 1. a) Grgoševič: U čas_dok se akšam či-< ta... fBosna); b) Stolzer: Ejdemo dimo, ide-mo .., fMediimurie). 2. a) Krašna: Od, dekla, dekla. .. (Hrv. Zagorje); b) Mokranjac: Mir-jamo iFragment) arangement za muški zbor uz orig. uvod od Ca: c) Konjovič: Pod Deudiei ri — tenor — fBosna). 3. a) Canič: Oi jesenske duge noči fSlavoniia) f tri varijantejf b) Fajgl: Stara liubezen fKraniska). 4. a) Joze-fovič: Jadri brode flstral; b) Dobronič: Jado-vanka fSrbiia); c) Bersa: Poouhnul ie tihi vetai> (Hrv. Primorje). 5. Mokranjac: XI. rukovet iSrbijal. Vstopnice od 18. maia dalie v pisarni Glasbene M.itice.	fK)
pr Marij Kogoj: Skladbe za klavir. V Umetniški založbi »Treh labodov« sta izšla dva zvezka skladb za klavir, zvezek po 34 K, Zanimive skladbe vsem glasbenikom toplo priporočamo in želimo, da se Kogojeva godba začne gojiti kot domača glasba v kolikor mo-t goče velikem obsegu.
pr Umetniška šqla »Probuda«. V četrtek', dne 18. t. m., se nadaljuje javno predavanje prof. Volavška o »razvoju naše ljudske umet-i nosti«. Pričetek točno ob pol 7. uri na tehnični srednji šoli. 1. nadstr., soba 10. — Vodstvo umetniške šole.
eljsiki vastnik.
\\
Odborova seja »Slomškove zveze« bo ^
četrtek popoldne ob 4. uri v tajništvu. Š.
Slomškova zveza prosi vsa šolska vodstva, krajne šolske svete, vse župne urade in posameznike, ki so dobili Lebarjevo »Oskrbo manjnadar-jencevc, da isto plačajo ali vrnejo. Poravnati moramo dolg v tiskarni, kar nam je nemogoče, ako nam navedeni ne plačajo poslane jim knjige. Prosimo tedaj! Dalje opozarjamo vsa šolska vodstva in krajno šolske svete tor prijatelje šolske mladine, da imamo šo v zalogi mladinsko knjigo >Pa-stirci pri kresu in plesu«, ki jo priporočamo v nabavo. Dobra knjiga jo zlasti v dobi razširjene po-pafe.no8ti neizmerno važnosti. Učitelji in duhovniki, ki ne širijo med mladino dobrih mladnskih knjig, ne izpolnjujejo svojih vzgojnih dolžnosti in premalo umavajo svoj poklic.
Orlovski vestnik.
Orel Krakovo-Trnovo, Jutri, v sredo, ob 8. uri zvečer fantovski sestanek v društvenih prostorih.
Turistika !n šport.
Izlet na Blegai. (1562 m). Goriška podružnica SPD, Bajsov klub in klub Skala vabijo vso pla-ninko in planince, predvsem one iz Poljansko in Selško dolino, na ta že dolgo zaželjeni izlet. Odhod iz Ljubljano 20. t. m. ob 15.07 z vlakom do Sko-fjo Loke, potem peš po Androjkovi poti naravnost v Javorje, kjer se preuočuje. V nedeljo rano odhod na vrh. Sestop v Selško dolino in po potrebi z vozom v Skofjo Loko ter z večernim vlakom v Ljubljano. — Odbor.
Prihodnja številka »Športa« (8.) izide t četrtek, t. j. 18. majnika.
Redni občni zfior
Hranilnice in posojilnice ia Planino in Studeno, reg. zadr. z neomejeno zavezo v Planini se bo vršil dne 38. maja 1922 ob 7, uri zjutraj v društveni dvorani.
Dnerni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva iri nadzorstva. 3. Odobritev računskih zaključkov za leta 1918—1921. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Pre-memba pravil. 7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na Število udeležencev.	1867
Vsemogočni je odpoklical v svoj večni mir našega nad vse ljubljenega sina in brata, svaka in strica, gospoda
Janka Ogrin
elektrotehnika
V majniku svojega življenja je izdihnil danes ob 4. uri zjutraj svojo blago dušo, pokrep-čan s sv. popotnico.
Pogreb bo v torek, 16. maja ob 3. uri popoldne.
Vrhnika, 14. maja 1922.
SIMON OGRIN,
akad. slikar, in njegova družina.
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj srčno ljubljeni, predobri soprog, svak in stric, gospod
prokiirist tvrdke Ant. Krispcr
dno 14. maja ob K6. uri zjutraj po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika se je vršil v ponedeljek, dne 15. maja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Pogačarjev trg št. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v sredo, 17. maja ob % 10. uri dopoldne v stolnici. V Ljubljani, 16. maja 1922.
Globoko žalujoča soproga Ana Kraschowitz roj. Benzenberg.
Mest. pogreb, zavod v Ljubljani.
Knjigovodja
bilanelst, z večletno prakso in višjo izobrazbo, želi vstopiti v trgovsko ali industrijsko podjetje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Agilen 2/1876c.
' POZOR KUPCI! "•C
V četrtek, dne 18. maja ob dveh popoldne se vrši prostovoljna
javna dražba posestva v Loki št. 18 pri Zid. mostu
Hiša je močno zidana, na trgu pri farni cerkvi, 5 minut od postaje in pripravna za vsako obrt.	1873
Posojilo 3,000.000 K
na dobo 5 let proti dobrim obre-stim iščem za nakup stare lekarne t večjem mestu.
Ponudbe pod: »A. J. 1922« na upravništvo »Slovenca«.
Učenec za manu-fakturno stroko
se sprejme takoj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1891.
Erika Nagy roj. Deu naznanja v pregloboki žalosti v svojem in v imenu svojih bratov vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene dobre sestre, gospodične
ki je danes ob pol 6. uri zjutraj po dolgem, muke-polnem s potrpežljivostjo prenešenem trpljenju, večkrat previdena s tolažili svete vere, Bogu vdano izdihnila svojo blago dušo.
Zemski ostanki prezgodaj nam odišle drage ne-pozabljene sestre se bodo blagoslovili v sredo, 17. t. m. ob 4. uri v hiši žalosti, Poljanska cesta 20, in prenesli na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se po-lože v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo služile v cerkvi sv. Jožefa.
V LJUBLJANI, dne 15. maja 1922.

2;ij

Totrta neizmerne žalosti naznanjam vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni
soprog, oče, zet odnosno svak, gospod
MLAKER
sodni kanclist v Konjicah
danes ob pol 9., po 14 dnevnem bolehanju,	v starosti 39 let, nepričakovano preminul. — Pogreb predragega	pokojnika se vrši v ponedeljek dne 15. t. m. ob 10. uri.
V Konjicah, dne 13. maja 1922.	1871
Lojzika Mlakerjeva roj. Vidmar, neutolažljiva soproga. Vilko in Erika, otroka. — Rodbini: Vidmar in Drnovšek.

Tvrdka flnt. Krisper naznanja tužno vest, da ie njen dolgoletni velezaslužni gospod
Alojz Krascliowltz
prokurist
kateri je neutrudljivo skoraj 50 let v prid tvrdke sodeloval, v nedeljo zjutraj ob 5 uri preminul.
Pokojnika ohranimo v prijetnem in trajnem spominu.
Ljubljana, 15. maja 1922.
Osobje tvrdke flnt, Krisper naznanja žalostno vest, da je njih dolgoletni dobri sodelovalec, gospod
Alojzij Kraschowitz
prokurist
v nedeljo zjutraj ob 5. uri v svoji 83 letni dobi preminul.
Pokojnika, kateri nam je bil ljub in dober prijatelj, ohranimo v trajnem spominu.
Ljubljana, 15. maja 1922.
m
i
m
D:

»?•> Ni
)V>
Slovenski duhovnik ls Clevelanda, Ohfo,
U. 8. A- i š č e po ukazu svojega škofa Rt. Rev. Jožefa Schremhsa
mladega duhovnika,
ki je bil posvečen največ pred 5 leti, in
dva semenjSfcnfka
iz prvega, drugega ali tretjega letnika ia Cleveland. Imeti morajo dobra spričevala svojih predstojnikov. Potnina prosta. Pismene prijave na upravništvo »Slovenca« pod štev. 1889.
TONČKA KAMUŠIC roj. OGRINC Dr. JOSO KAMUŠIC POROČENA LJUBLJANA, 15. MAJA 1922
Redoljubna DEKLE
za vsa dela dobi mesto za takoj pri rodbini dveh oseb. Dobra oskrba. Vprašanja na: Štefka Pintarič, Koprivnica, Hrvatsko. — Potne stroške vrnem.	1879
1 ali 2 vajenca za klepar-
Qlffl ihrt naimani 14-letna, pridna in Ol\U UMI l poštena sprejme tvrdka IVAN WOSTNEB, stavbeno in galanterijsko kleparstvo in napeljava vodovodov v Novem Udmatu št. 6 (nasproti šole v Mostah). Sprejem po osebnem dogovoru.
išče samostojen župnik v
GOSPODINJO
Dalmaciji. Oseba, ki bi se zanimala za to mesto, naj pošlje krstni list in spričevalo o vedenju ter navede pogoje na naslov: Župni urad Zrnovniea kod Splita, Dalm.
Mesečno sobo
z souporabo kuhinje v sredi mesta išče uradnik s soprogo in dveletnim mirnim otrokom. Posteljnino ima lastno. Ponudbe pod: »K—e 1887« na upravo »Slovenca«.
NAJVEČJA IZBIRA
različnih pletenin, majic
nogavic in rokavic pri tvrdki
A & E SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠL 10.
-XII
bilančna, če mogoče domenskemu knjigovodstvu vešča, vestna in delavna moč, *e takoj sprejme na stalno mesto. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na: domeno St. Filomena, p. Gradočae (Besna). — Istotam se sprejme tudi boljši g.
upravitelj ali pristav.
DVE STANOVANJI
s štirimi sobami s pritiklinami in vrtom v Ljubljani, Lepi pot
se zamenjata
s 15. julijem t. 1. s stanovanjem v mestu a 4 ali več sobami, pripravnimi za pisarno, pod dogovorjenimi pogoji. Ponudbe naj so pošljejo v	1886
Zagreb, glavna pošta, poštni predal št 6.
Ali sle že poslati naročnino?
Velika starinska
salonska garnitura
obstoječa iz: 1 divana, 2 fotclov, 6 stolov, 1 mize se proda. Na vpogled pri špediciji R. RANZINGER, Ljubljana. 1877
Koranit
zajamčeno pravi azbestni : škrilj za kritje streh. :
ZALOGA pri krovcu FR. FUJANU, Ljubljana - Ilovica št. 48.

Zahvala.
Za prisrčne dokaze sočutja ob bridki in nenadni izgubi naše iskreno ljubljene mame, gospe
Frančiške Ranzinger
se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini in g. dr. Zaruiku za njih trud in tolažbo, kakor tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so se na katerikoli način spomnili naše blage mame.
Zsgorje, dne 15. maja 1922.	1874
žalujoči ostali
Popolnoma samostojnega, poštenega, vsestransko zanesljivega, J^ treznega
išče velika stavbena industrija. — Prednost imajo oni, ki so že delovali v enaki stroki in ki obvladujejo srbo-hrvaščino v govoru in v pisavi (cirilica). Reflektira se le na gospode z lepim nastopom, kateri so vajeni tudi potovanju. Prepise spričeval z navedbo referenc iu pogoje s sliko je poslati na upravo Slovenca pod: »Solidnost 1866«.
Ogrska
Mesnega oddelka ,Gospodarske zveze' v Ljubljani
je pravkar dozorela.
Izdelek je prvovrstnega okusa. Razprodaja počenši s 15.' majem
kg po Din. 64'-.
V poštnih zavitkih od 5 kg dalje.
Izdaja konzorcij j&Ioimmm,
Odgovorni urednik Mihael Moške« v Ljubljani,
Jugoslovanska tUkarna k Ljubljani.