[DVIGA. 'V LETO X GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA AVGUST 1981 Ob dnevu JELOVICE IZVOZ JELOVICE prispevek k stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva Na Dnevu Jelovice je imel slovesni govor glavni direktor. Ker kot rečeno večini ni uspelo, da bi ga slišala, ker je bilo ozvočenje izredno slabo, ker vas nekaj tudi ni bilo na Podnu in ker mislimo, da je govor dober oris razmer v Jelovici v tem času vam ga v celoti objavljamo. Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi gostje! Proslava pomembnega mejnika 26-letnice obstoja naše delovne organizacije poteka v času intenzivnih prizadevanj za uresničitev nalog in ciljev politike ekonomske stabilizacije znotraj naše delovne organizacije in v celotni družbi. V dosedanjih prizadevanjih in področju stabilizacije smo dosegli prve uspehe na področju izvrševanja proizvodnih nalog, povečanja fizičnega obsega proizvodnje, doseganja dohodka in njegovem razporejanju, pri izvozni aktivnosti in še na nekaterih področjih. Še vedno pa nismo storili vsega, kar bi morali pri izkoriščanju proizvajalnih sredstev, varčevanju z energijo in materialom, pri zniževanju stroškov režije, pri delovni disciplini in drugih področjih, kar vse se posredno in neposredno odraža na produktivnosti dela in na doseganju dohodka. Še vedno je velika razlika med besednim izrekanjem in dejansko opredelitvijo za ekonomsko stabilizacijo in dejan- skimi prizadevanji in učinki, ki smo jih dosegli in ki jih dosegamo na področju stabilizacije. Premalo se je še uveljavilo spoznanje, da moramo več in bolje delati, racionalnejše gospodariti z družbenimi sredstvi, pospeševati izvoz, razvijati kooperacijo in poslovno tehnično sodelovanje ter iskati druge oblike in sredstva, ki bodo omogočala dosegati boljše poslovne rezultate. V sleherni naši TOZD moramo krepiti prizadevanja, da bi z dvigom produktivnosti dela, boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanjem stroškov ter drugimi ukrepi, povečali dohodek in s tem ustvarili realne možnosti za rast osebnih dohodkov. Naša osnovna usmeritev mora biti tudi v prihodnje, da bodo osebni dohodki naraščali skladno z rastjo produktivnosti. Da bi uspešno izvršili vse naloge in dosegli postavljene cilje, moramo razvijati ustvarjalno kritičen odnos do negativnih pojavov in procesov ter ob tem zaostriti in utrjevati odgovornost za uresničevanje sprejetih usmeritev in nalog slehernega delavca, zlasti pa poslovodnih delavcev in drugih, najbolj odgovornih posameznikov. Zaostreni pogoji gospodarjenja in ostrejši tržni pogoji prinašajo s seboj tudi nujno potrebo po ustreznejših, sodobnejših in bolj učinkovitih oblikah upravljanja in vodenja v TOZD in v DO kot celoti. Več poudarka bomo morali posvečati pravilnemu in pravočasnemu planiranju in usmerjenemu razvoju, vlogi delavcev pri odločanju in sprejemanju planiranih zadolžitev ter opredeliti odgovornost posameznikov, poslovodnih organov in nosilcev samoupravnih in družbeno političnih funkcij. Če hočemo ohraniti kvaliteto izdelkov, kar velja zlasti za okna in vrata in se uveljaviti na področju proizvodnje in prodaje montažnih objektov, če hočemo obnoviti’ in posodobiti iztrošena in zastarela sredstva za proizvodnjo bomo morali dajati več poudarka razvojnim nalogam. Pri tem pa je paziti, da bo dosežena skladnost med tekočimi in razvojnimi nalogami in cilji. Le na podlagi točno opredeljenih nalog in ciljev ter pravilnega pristopa pri reševanju težkih in izredno zapletenih gospodarskih problemov je mogoče realno pričakovati optimalne poslovne rezultate. Le pri pravilno planiranem in usmerjenem razvoju lahko pričakujemo hitrejši razvoj naših TOZD, izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, izboljšanje medsebojnih to je medčloveških odnosov ter zagotavljati socialno varnost delavcem. Vse naloge in cilje, ki sem jih navajal imamo podrobno opredeljene v letnih in razvojnih planih, od nas in od naše pripravljenosti pa je odvisno ali bodo postavljeni cilji tudi doseženi. Do sedaj prehojena pot članov kolektiva Jelovice ni bila lahka, lahko pa trdimo, da je bila uspešna, če tudi je bilo na poti nešteto ovir, ko so zavirale še hitrejši razvoj. Tudi poslovni rezultati, ki smo jih dosegli v prvih petih mesecih tega leta, pričajo, da smo na dobri poti in pričajo, že sedaj, da bomo cilje, opredeljene s planom za leto 1981 dosegli in tudi presegli. Če pri tem upoštevamo še dejstvo, da se srečujemo z izredno ostro konkurenco na trgu, pomanjkanjem surovin in drugimi težavami, na katere neposredno nimamo možnosti vplivati, smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. Ciljev in nalog, ki jih bomo morali izvrševati v prihodnje ne bi navajal, ker so bile predhodne obravnave in sprejemanja v letnih in razvojnih planih. Pri tem pa bi želel poudariti, da bo težišče nalog na naslednjih področjih: — razvijati in organizacijsko krepiti vse oblike delavskega samoupravljanja (Nadaljevanje na 2. strani) Io je novi počitniški dom Jelovice. V res lepem novem objektu je 51 ležišč, do plaže pa je dobrih 100 metrov. Prepričani smo, da bo večina delavcev Jelovice v prihodnjih letih tu preživljala svoj oddih. PRIZNANJE JELOVICI ZA IZVOZ VRATNIH KRIL Ljubljanska Lesnina je Jelovici in pa LIPu Bled podelila posebna priznanja za uspešno sodelovanje pri izvozu vrat in vratnih kril v Zahodno Nemčijo. Pred časom je namreč Lesnina izvozila tja že 100 000 vrata in 20 000 podboj. Več kot dve tretjini teh vrat je bilo narejenih v Jelovici, zato je priznanje Lesnine predvsem priznanje delavcem Jelovice, ki so s svojim kakovostnim delom omogočili, da je bil uresničen tako velik izvoz. Prizadevanja Lesnine za izvoz sicer niso nova, še posebej če imamo v mislih prodajo lesnih izdelkov. S prodorom na tuji trg so resda začeli kasneje kot nekatere druge izvozne delovne organizacije, vendar so se kasneje le uveljavili kot največji jugoslovanski lesni izvoznik. Zlasti veliko izvažajo v ZDA in Zahodno Nemčijo. Posebnost Lesnine je v tem, da v glavnem izvažajo končne izdelke torej finalizirane ne pa polizdelkov ali kar enostavno lesa, kot to delajo marsikateri izvozniki. Izvoz vrat so začeli pred dvemi leti. Njihov kupec je specializirana trgovska organizacija Moderne Bauele-mente iz Bremna. To podjetje je prisotno na celotnem območju Zahodne Nemčije. Zanjo kot rečeno Lesnina izvaža predvsem vratna krila in to Jelovice in deloma LIPa. Prvo leto je Lesnina izvozila 50 000 vratnih kril in 5000 podbojev, letos do junija pa še enkrat toliko, tako da je bilo v celoti v slabih dveh letih izvoženo 100 000 vratnih kril in pa tudi 20 000 podbojev. Skupna vrednost tega izvoza je 5 milijonov nemških mark. Ta izvoz, ki sta ga Jelovica in LIP uresničila prek Lesnine predstavlja 10 odstotkov izvoza GLG. Uspeh tega izvoza ima seveda tudi drugačne pomene. Predvsem ne gre prezreti, da je dosežen v izredno močni mednarodni konkurenci, posebej ob predpostavki, da so naše surovine precej dražje od tujih, tuji trg pa prizna le končno ceno izdelka. Čeprav bi denimo Jelovica vrata lahko celo dvakrat dražje prodala doma je ta iz.voz kljub vsemu izreden dosežek, saj se na ta način uresničuje obljuba o doseženem izvozu. Hkrati pa je to tudi primer, kako bi morale delati tudi druge naše delovne organizacije, ki sedaj če le ni treba nočejo sodelovati v izvozu, temveč kratkovidno vidijo le dobro prodajo doma. Še en podatek ob koncu. Izvoz vrat predstavlja v Jelovici kar 60 odstotkov celotne proizvodnje vratnih kril. To pa je številka, ki jo doseže le malo kolektivov. Zato je priznanje seveda umestno in prišlo je v prave roke. j. Čadež Ob dnevu Jelovice (Nadaljevanje s 1. strani) — nagrajevanje delavcev po rezultatih dela — povečavati produktivnost dela — povečevati izvoz — združevati sredstva za namene trajne preskrbe s surovinami — razvijati in posodobiti lastne proizvajalne zmogljivosti, zlasti za področje primarne predelave lesa Osnovni cilj, če tudi izražen bolj abstraktno, je sreča človeka. Ta sreča pa ni popolna, če delavec ni enakopraven, če nima zagotovljenih življenjskih pogojev, če se ne čuti varnega, če nima zagotovljene prihodnosti, itd. Vse sestavine sreče so v naši samoupravni socialistični družbi zagotovljene. Zagotovljene so s sistemom delavskega samoupravljanja. Samoupravljanje pa ni samo pravica, temveč je to tudi obveza za celoto in za vsakega posameznika. Samoupravljanje je dobrina takega pomena za vse nas, da tega opisno ni mogoče izraziti. Res pa je pri tem, da se zelo pogosto skriva za samoupravljanjem marsikaj, kar ne sodi zraven. Mnogi istovetijo te pojme s pojmom socializem in socialo. Na srečo so taki primeri osamljeni in brez večjega vpliva na sredino. Pri tej razlagi sem mislil na posameznike, ki smatrajo, da jim je socialna varnost zagotovljena že s tem, da so člani naše delovne skupnosti. Taki pojavi so negativni in se bomo morali v prihodnje z njimi bolj smelo spoprijeti. Postavljene cilje in naloge pa bomo lažje izvršili, če se jih bomo lotili složno in organizirano, zavestno in solidarno z vsemi deli našega podjetja. Vse te oblike organiziranega, zavestnega in solidarnega delovanja pa so vsebovane v let- nih planih in v planu za naslednje petletno obdobje, kar vse dejansko pomeni le predvidevanje bodočega stanja. Naloge niso lahke, prepričan pa sem, da je kolektiv Jelovice pripravljen in sposoben izvršiti vse naloge, da bi bili cilji tudi doseženi. Tako pripravljenost je že neštetokrat dokazal s svojim delom tudi v preteklosti. Na kraju izrekam zahvalo vsem delavcem podjetja in onim, ki jih ni med nami, samoupravnim organom in druž-bcno-političnim organizacijam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim, ki so s svojim delom doprinašali k razvoju podjetja z željo, da bi tudi v prihodnje složno in enotno šli po začrtani poti. c. : 'n Aktiv ZZB NOV Jelovica je bil ustanovljen v letu 1962, stelje 120 članov ali tretjino takrat zaposlenih delavcev v Jelovici. MEDOBČINSKI SVET ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV ZA GORENJSKO PODELJUJE POSEBNO PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO USPEŠNO OHRANJANJE IN RAZVIJANJE VREDNOT NARODNOOSVOBODILNE BORBE IN SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE ■ - UNt ŠTEVILKA PRIZNANJA PREOSSONHC— Borci-člani aktiva ZZB NOV so bili vse skozi samoupravno — družbeno-politično aktivni. V samoupravnih organih in družbeno-poiitičnih organizacijah so imeli vedno najodgovornejše funkcije, bili so predsedniki delavskih svetov, poslovnih odborov, predsedniki sindikata in sekretarji O O ZK. Aktiv je nenehno razvijal tradicijo NOB, ima velike zasluge, da je Jelovica pokrovitelj nad Dražgoškim spomenikom. Organiziral je tovariška srečanja in izlete v razne partizanske kraje po Sloveniji in izven nje in tako krepil bratstvo in jedinstvo jugoslovanskih narodov. Zato je posebno priznanje, res priznanje za delo aktiva ZZB NOV, na katerega smo ponosni, saj to priznanje ne pomeni samo priznanje članom aktiva, temveč kolektivu Jelovice v celoti. F. P. DAN JELOVICE Predsednik osnovne organizacije sindikata Vlado Čulum je po »službeni« dolžnosti moral izpeljati Dan Jelovice. Zadovoljni obrazi in pa veselje, ki je trajalo pozno v noč so potrdilo, da mu je to dobro uspelo. f \ JELOVICA. Nova dvorana na Podnu v Škofji Loki je 20. junija sprejela delavce Jelovice na praznovanje Dneva Jelovice. Ni šlo za večji jubilej, saj je tudi letnica še precej od okrogle številke, pa kljub temu je bilo vzdušje prijetno in srečanje je bilo tako kot je bilo želeti. Nastop folklorne skupine iz Škofje Loke, oktet iz Gorenje vasi, še posebej pa ansambel Rupar so poskrbeli za prijetno vzdušje, za slovesni del pa so poskrbeli jubilanti, ki so prejeli priznanja za 10, 20 ali 30 letno pripadnost kolektivu. »Ta resen« del programa. Folklorna skupina, ki nosi ime Tehnik je, to moramo priznati, navdušila vse prisotne z dobrimi in izvirnimi narodnimi plesi. Precej bolj neprijetno dolžnost je imel glavni govornik, to je glavni direktor Leopold Ilovar. Njegovega izčrpnega in zanimivega govora namreč skoraj nihče ni slišal. Ozvočenje je namreč že bilo »naravnano na ples« in ne na tako resne zadeve, kot so izvoz in rezultati poslovanja. Rekle so da jih moram slikati. Dobile so namreč priznanja za 10 letnico v Jelovici. Vse po vrsti. Če je katera dobila višje priznanje, torej za 20 let ali morda za 30 pa niso hotele povedati. Saj veste, kako je z ženskami. Pri letnicah se vselej zatakne. Torej — čestitke za 10-letnico. Tako lepo disciplinirano so se vsi obnašali, da sem jih moral slikati, sicer pa je bila to zadnja priložnost. Ruparjev ansambel je že pripravljal instrumente, kuhaiji pa odojke. Slike ČaJ Letošnje novosti na sejmu Interzum 81 Ponudba večja od povpraševanja Na 12. internacionalnem sejmu INTERZUM 81 v Kolnu, so bili razstavljeni izdelki treh branž: finalizirano pohištvo, notranja gradnja in oprema prostorov. Na 93.000 kv. m je razstavljalo 558 domačih razšla vljalce v in 398 razstavljalccv iz drugih držav. V letu 1979 je razstavljalo 33 držav, letos pa so bili razstavljale! iz 48 držav, kar predstavlja 45,5% povečano ponudbo iz inozemstva. Močneje so bile zastopane evropske države: Italija, Francija, Velika Britanija, Belgija, Avstrija, Nizozemska, Švica, Danska in Švedska. 18 razstavljalccv so imele tudi ZDA. Predstavilo se je 18 držav v razvoju: Tajska Peru, Filipini, Nikaragua, Honduras, Gvatemala, Ekvador itd., ki v prejšnjih letih niso sodelovale na tem sejmu. To kaže, da INTERZUM omogoča, da v skladu z gospodarskim planom zelo močno pospešuje dialog med ZRN kot visoko industrializirano državo z drža- vami v razvoju. Na sejmu so se vrstile konference, predavanja, strokovni dnevi in prireditve s temami o izboljšavi in racionalizaciji ukrepov v tehničnih dosežkih in razvoju designa v pohištveni industriji pod naslovom: tla-stena-strop. Poudarek je bil na boljši kvaliteti, izpiljenem oblikovanju in izboljšani fleksibilnosti materialov. Za industrijo pohištva v ZRN se predvideva letna rast 3—4%. Zanimiv je podatek o proizvodnji vrat v ZRN po 5-letkah: 1970 6,500.000 kom 1975 5,500.000 kom 1980 8,100.000 kom Industrija za predelavo umetnih materialov v ZRN naj bi povečala svoj branžni promet za 5,7%. Stavbno pohištvo je bilo zastopano s pestrim programom vrat od vhodnih vrat v hiše in stanovanja do sobnih vrat: navadnih barvanih, faliziranih, furniranih v vseh vrstah furnirja in stilnih v kombinaciji s sten- skimi oblogami. Francozi so prikazali način, kako lahko navadna ravna vrata spremenimo z dodatno furnirano ploščo in okrasnimi letvicami v stilna vrata. Spoji pri pohištvu so vidni, robovi posneti oz. zaokroženi. Posebno skrb posvečajo proizvajalci vrat renoviranju stare gradnje in modernizaciji v smislu zvočne in toplotne izolacije. Vratna krila so poleg običajne pravokotne oblike še polkrožna, poševna, dvokrilna itd. Avstrijski proizvajalec je prikazal montažo lesenega podboja na železnega. Obsežna in pestra je bila tudi izbira okovja. V posebni izdaji časopisa HOLZ-CENTRALE L ATT je bila objavljena ugotovitev Ifa — Instituta za gospodarsko raziskovanje v Miinchnu, da je v gradbeništvu kvota za modernizacijo narasla od 29% v letu 1971 na 43% v letu 1979. Povprečno modernizirajo dvesto tisoč stanovanj letno. Tako predvidevajo, naj bi bilo v letošnjem letu 50 Mrd. DM porabljenih za modernizacijo in vzdrževanje stanovanj. V naslednjih letih naj bi saniranje stare gradnje doseglo 50% pa tudi več. Toplotna izolacija je tema št. 1, da bi tako reducirali stroške kurjave. Jelovica je razstavljala svoj proizvodni program na razstavnem prostoru Lesnine Ljubljana oz. firme Lesco Miin-chen. Med razstavljale! vrat je bil tudi naš kupec iz ZRN Moderne Bauelementc Bremen. Zaključek po ogledu sejma bi bil naslednji: Ponudba proizvajalcev vrat je pestra in mnogo večja od povpraševanja. Na vsakem koraku se čuti močna recesija v gradbeništvu, ki je vedno bolj usmerjeno v renoviranje obstoječih zgradb, kjer so dimenzije in oblike (npr. odprtin) že določene. Zato tržišče zahteva od proizvajalcev vedno več izdelkov po naročilu. Plasma izdelkov na trg je prodajalcu zagotovljen le ob pestrem in prilagodljivem programu proizvajalcev. Jelovičin »hotel« v Puli Precej delavcev Jelovice je ie bilo v novem počitniškem domu v Peščeni uvali, ki je v bližini Premanture pri Puli. Dom sicer še nikdar ni bil poln, vendar je to tudi razumljivo, saj je bil povsem urejen tik pred začetkom glavne turistične sezone in večina delavcev si je pač prej rezervirala prostor drugje. Vendar smo lahko povsem prepričani, da drugo leto ne bo več praznih sob. Dom je namreč tak, da bo zagotovo sleherni zadovoljen in ni strahu, da dober »glas ne be segel v deveto vas«. Kot rečeno dom je bil za goste odprt tik pred začetkom sezone. Od dne, ko se je začelo razmišljati o njegovem odkupu, pa do dne, ko je bil nared pa je minilo izredno malo časa, morda le dobrega pol leta. Bilo je namreč nekaj kolebanj ali dom kupiti ali ne, ali se odločiti za drugega v Medulinu. Ko je odločitev padla za ta dom lastnika Anteja Tomičiča je bilo potrebno še marsikaj postoriti. Predvsem pa je bilo treba še precej graditi, poskrbeti za notranjo opremo in podobno. Dom je namreč bil zgrajen le do prvega nadstropja. Vedeti je namreč treba, da ima dom kar 480 kvadratnih metrov površine. Tak je počitniški dom Jelovice z južne strani. Kot lahko sami vidite ima 6 sob tudi balkon proti morju, spredaj pa se lepo vidi tudi terasa na kateri je prostora za najmanj 50 sedežev. Ko bo čez kakšno leto tu tudi dovolj zelenja bo verjetno naravnost lepo sedeti na tej terasi. Pogled iz sobe na obalo. Kot lahko vidite do morja res ni daleč, predvem pa bo tu še vsaj nekaj let dokaj miren kraj. Naselje je res novo pa vendar še vedno ne tako gosto naseljeno, da bi bilo kopalcev preveč. Za dom je Jelovica odštela 7 milijonov dinarjev in sicer lastniku Tomičiču, 3,6 milijona so stali davki, 1 milijon je stal odkup opreme, 2,4 milijona je stala dodatna gradnja doma, potem .še dodatna oprema 450 000 dinarjev, 12 000 posteljnina in tako ,naprej. Vse skupaj je zneslo kar 14 milijonov 540 tisoč dinarjev. Novih seveda. Večino denarja je bilo zbranih iz. sklada skupne porabe. In kaj je kolektiv Jelovice dobil za ta denar. Če lahko dodam svoje mnenje — veliko. Dom po mojem sodi med najlepše domove, kar sem jih doslej videl in prepričan sem, da nikogar ne bo, ki ne bi bil zadovoljen. Ima kar 18 sob z 51 ležišči. Poleg tega ima 50 sedežev v restavraciji in še dodatnih 50 sedežev zunaj na terasi. V preddverju je lep urejen bife, kuhinja je sodobna, z. ustreznim komfortom, kamor nedvomno sodi tudi mestna plinska napeljava. Dom Jelovice namreč stoji v novem naselju, ki je urbanistično urejeno in že čez leto dni bo kraj zagotovo lep kot le kaj. To nekje zagotavlja tudi bližina marine, kjer je pač predvsem prostor za tujce. Kot vemo, pa je naš turizem že toliko razvit, da se vsi dobro zavedajo, da če hočemo dobiti devize, potem je tujcem treba nuditi dovolj vsega. In ker ima torej Jelovica dom v bližini, boste delavci Jelovice deležni nekaj tega udobja. Še en pogled na zaliv in na vasico v tej Peščeni uvali. Ob slovesni otvoritvi doma je glavni direktor predvsem poudaril, da ima za dom veliko zaslug prav Stevo Adiič, vodja poslovalnice v Puli, ki je ta dom poiskal in potem tudi skrbel za njegovo graditev. Precej je Jelovici »šla na roko« tudi občina Pula, ki je poskrbela da je večina manjkajoče dokumentacije bilo narejene v res hitrem času. Na slovesnosti, ki so se je poleg vabljenih gostov udeležili tudi predstavniki vseh temeljnih organizacij, je predsednik osnovne organizacije Zveze sindikatov Vlado Culum dejal, da je želja Jelovice po svojem počitniškem domu stara najmanj 12 let. » Veliko smo kolebali ob tem domu sedaj pa lahko rečem, da bomo vsi prenesli svoje vtise v tovarno v vsak obrat in lahko rekli; dom je lep in pojdite na dopust v Pulo. Mislim, da kolektiv ni naredil napake, ko se je odrekel letošnjemu regresu za dopust. Denar je dobro vložen in to se lahko vsakdo prepriča.« Otvoritve doma se je udeležilo tudi precej delavcev Jelovice. Med njimi pa je tudi nekaj gostov, še posebej predstavnikov občine Pula, kjer so poskrbeli, da je bil lahko dom zgrajen v tako hitrem času. Glavni direktor se je v kratkem nagovoru zahvalil vsem, ki so prispevali, da je dom bil lahko odprt do začetka sezone. Ker jih je kar nekaj in ker bi lahko tudi koga pozabili, jim lahko vsem v celoti v imenu Jelovice še enkrat rečemo: »Hvala« In še Stevo Adžič: II let sem v Jelovici. Moram reči da sem srečen in zadovoljen, ker sem član tega kolektiva. To povem zato, da boste lažje razumeli, zakaj sem se toliko prizadeval za ta novi počitniški dom. Veliko sem delal teh 6 mesecev in prepričan sem, da se je to izplačalo. Jelovica ima sedaj reprezentativen objekt, ki lahko sprejme 100 do 150 gostov. Prepričan sem, da bomo lahko povabili sem tudi druge goste. Predvsem pa sedaj ne bi smeli obstati na tem kar imamo. V bližini so še možnosti in tudi te bi morali izkoristiti.« Kaj naj še dodamo na koncu. Morda to, da je v domu resda 51 ležišč vendar v eni izmeni bi lahko letovalo tudi 100 delavcev oziroma njihovih družin. Okoliške hiše so lepe in lastniki bodo zagotovo pripravljeni na sodelovanje. Letos veliko sicer ne more več biti narejenega, ker je dom pač odprt malo poz.no in ste se večinoma že prej odločili za letni dopust, če pa se še niste vam svetujem da ga preživite v Puli. Tam je avgusta in septembra lepo! J. Čadež Iz KS Stara Loka - Podlubnik PREDSTAVITEV Na podlagi sklepa skupščine KS Škofja Loka iz decembra meseca 1979. leta o reorganizaciji KS Škofja Loka in ustanovitvi štirih novih KS na njenem območju, smo se občani dne 25. 5. 1981 z referendumom z večino glasov odločili za novo organiziranost KS. Danes želimo na kratko predstaviti eno od novo ustanovljenih KS, to je KS Stara Loka*-Podlubnik. V KS Štara Loka—Podlubnik so vključena naslednja naselja: BINKELJ, ČRNI GROB, KRIŽNA GORA, MOŠKRIN, PAPIRNICA, PEVNO, STARA LOKA, CESTA TALCEV, GROHARJEVO NASELJE, PODLUBNIK, TRNJE, VEŠTER, VIRLOG. Gre za površino od 1.313 ha in 48 arov in 4.614 prebivalcev živečih v 1.397 gospodinjstvih. KS ima konstituirane in izvoljene naslednje organe: — Skupščino KS, ki šteje 41 delegatov, predsednik je tov. Berčič Ivo iz Podlubnika 157 — Svet KS, ki šteje 13 članov Za predsednika Sveta KS je izvoljen tovariš BERGANT Jože iz Stare Loke 149. Poleg tega je izvoljeno še 7 komisij, komite za SLO in DS KS, Svet potrošnikov KS, Poravnalni svet KS in Odbor za samoupravni nadzor v KS. Sedež Krajevne skupnosti je v Podlubniku 139, nasproti nove samopostrežne trgovine v Podlubniku. PROGRAM DELA Delegati so sprejeli informacijo o poteku preoblikovanja KS Škofja Loka in ustanovitvi KS Stara Loka—Podlubnik, obravnavali in sprejeli so samoupravni sporazum o izgradnji II. faze pokopališča Lipica, sprejeli so program dela in finančni program KS za leto 1981, obveščeni so bili o dosedanjem delu sveta KS in ustanovili: KOMITE ZA SLO IN DS KS SVET POTROŠNIKOV KS PORAVNALNI SVET KS ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR V KS ZASTAVLJENIH JE BILO TUDI NEKAJ DELEGATSKIH VPRAŠANJ Za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav (vzdrževanje cest, zelenic, javne razsvetljave, kontejnerjev za smeti itd.) je za KS Stara Loka—Podlubnik v letošnjem letu planirano 1.134.175 ND. Sredstva za izgradnjo in obnovo komunalnih objektov in naprav, ki se zbirajo v pretežni meri iz prispevka za uporabo stavbnega zemljišča se bodo namenila v letu 1981 za: — odplačilo anuitet za športno dvorano (423.660 ND) — izgradnjo primarne kanalizacije in vodovoda (79.100 ND) — izgradnjo II. faze pokopališča v Lipici (316.400 ND) — Referendumski program: komunalno ureditev športnega centra Trata (316,400 ND) in družbenega centra na Mestnem trgu (158.200 ND) Za redno dejavnost KS Stara Loka-—Podlubnik (delo organov KS, DPO, informiranje, SLO itd.) bo v letošnjem letu namenjeno 267.430 ND. Sprejeti program II. faze gradnje pokopališča na Lipici predvideva skupno cca 198 kv. m neto novih površin in vključuje dograditev treh mrliških vežic, sobo za urejanje, secirnico, komoro za' pokojnika, garderobo in umivalnico, pisarno in hodnik s predprostori. Predvidena vrednost del je ocenjena na 7.790.829 ND. Naš intervju Dvojčki. Kaj vse je moč slišati o njih. Predvsem pa to, da so tisti, ki so si podobni tako, da jih največkrat niti lastna mati ne loči. Prav te dvojčke običajno spremlja ista pot skozi vse življenje. Tudi Jelovica ima taka dvojčka. To sta Jože in Stane OKORN. Kot rečeno, za dvojčke je značilno, da si izbirajo skupne življenjske poti. Tudi za Jožeta in Staneta to velja. Predvsem, oba sta zaposlena v Jelovici, na enakem delovnem mestu. In kaj je še vse ostalo, kar pomeni, da sta oba na isti življenjski poti? To je tudi moje prvo vprašanje. Povejta, kaj vse delata enako? »Kar precej je tega. Predvsem sva že 10 let v Jelovici (prav letos sva dobila priznanje za 10-letnico), delava za istim strojem, to je pri vlivanju polyuretana. Oba živiva skupaj na Suhi, kjer gradiva vsak svojo hišo, seveda kot soseda.« Ker že malo bolje poznam Jelovico, mislim, da takega stroja kot je tale vajin drugje v Jelovici ni. Ker vselej vidim, da na njem delata samo vidva, to morda pomeni, da drugi z njim ne znajo delati? »Stroj je res en sam. Pa tudi z njim znava delati samo midva. Morda bi le eden še znal delati nanj. Midva sva za ta stroj obiskovala poseben tečaj, bila sva tudi v Zahodni Nemčiji in sva se pač dodobra spoznala z njim«. Kaj pa če kdo od vaju zboli, ali pa če pride naročilo, pa sta vidva delo že končala? Tudi to se je že zgodilo. Eden je potem delal več, ali pa sva oba delala nadure, če je bilo treba zaradi naročila. Ko smo delali za obnovo v Italiji pred leti, se je tako nabralo kar precej nadur«. Stroj torej poznata do potankosti. Je to tudi pogojevalo, da sta že prijavila inovacijo? »Seveda. Predvsem naj poveva, da delava na njem z veseljem. Ob takem delu pa se seveda potem porojevajo tudi ideje. Najina inovacija, ki se uradno imenuje — Prečrpavanje komponent iz sodov v cisterne na pnevmatiko — je že posledica tega. Vedno smo namreč imeli težave pri prelivanju teh tekočin v posebno cisterno. Z viličarjem so naju dvigali pod strop, potem pa se je snov počasi pretakala v cisterno. Ne da je bilo to počasno in zamudno delo, temveč tudi nevarno je bilo. Pa sva kmalu »pogruntala,« kako bi s pomočjo zraka ta tekočina kar sama tekla iz soda. In uspelo nama je. Dobila sva tudi nagrado in sicer vsak po 330 000 starih dinarjev. Veste, pa ni bil denar vse. Predvsem lažje in hitreje sedaj delamo.« Pa je s tem vajinih inovacij konec? »To pa ne. Še bodo. Prav sedaj imava eno v načrtu in misliva, da nama bo uspela. Gre za to, da tekočina za po-lyuretan mora biti stalno segreta na 20 stopinj, če hočemo, da bo poraba najmanjša in najbolj gospodarna. To pa je težko doseči, še posebej pozimi. Razmišljava o posebni komori, kjer. bi bila stalna temperatura. Inovacija bo sicer nekaj stala, morda kar precej, sva pa prepričana, da bo prihranek to odtehtal. To lahko izračunamo kar na pamet. Pozimi naprimer sedaj porabimo za vlivanje stene 5,5 kilograma, poleti pa le 3,5 kg. Če bova uspela, da bo poraba stalno 3,5 kilograma, potem bi temeljni organizaciji prihranila letno najmanj 20 starih milijonov dinarjev.« Izgleda, da sem zadel v živo s temi vprašanji, saj s"ta se kar razgrela z odgovori. Pri tem sem stalno premišljeval, kako bi si zapomnil, kateri je Jože in kateri je Stane. Pa ni in ni šlo. Bova pa midva pomagala. »Jože je starejši«, pravi Stane hudomušno. »Zato pa je Stane bolj zgovoren«, odvrne Jože. Prav prida mi nista pomagala z odgovorom. Ko sem ju slikal sem si zapisal, Jože stoji desno Stane levo. Pa se mi je potem posnetek pokvaril. Tako da sedaj na sliki, ki sta jo sama prinesla, morate pač sami ugotoviti kdo je kdo. Pri delu sta aktivna. Kaj pa drugače? »Če mislite v Jelovici, potem sva povsod zraven. Stane je pri gasilskem društvu podpoveljnik, Jože je član samoupravne delavske kontrole. Sicer pa sva vsako leto nekje.« Kot kaže so to edine stvari, kjer nista enaka? »Pa še res je. Je pa še nekaj. Tudi na dopust ne greva skupaj. Pa bi rada šla. Vendar ne gre. Za strojem delava samo midva in ko eden gre, drugi ne more. Tako se poleti pač menjava.« Vaša temeljna organizacija po rezultatih vselej caplja nekje zadaj v Jelovici. Ker sta že 10 let v kolektivu verjetno tudi znata ocenjevati vzroke, zakaj tako? »Najbolj naju moti, ker je toliko zalog. Prodaja je slaba. Trgovina bi hiše morala malo drugače prodajati, kot okna. Sedaj pa so novi stroji slabo izkoriščeni. Mi bi že delali, če bi bilo treba. Tudi pri nas je precej krivde. Misliva, da bi montažne hiše, torej elemente morali čim več narediti v tovarni. Sedaj pa se izredno veliko še dela na terenu. Montaža pa je draga. Misliva, da je tu veliko rezerve. En tak poskus je bila cela stena, ki smo jo že naredili. Sedaj pa leži v kotu. Misliva, da bi take stene lahko delali v celoti in prihranek bi bil precejšen. Tudi podstrešne hiše bi morali delati. Kupec hiše veste računa, koliko ga bo stal kvadratni meter stanovanja. Če je izkoriščeno tudi podstrešje je seveda ta meter precej cenejši. Precej pa upava, da bo izvoz, ki ga sedaj uresničujemo tudi dokončno odpravil vse probleme na tej temeljni organizaciji. Dohodek, ki ga bomo ustvarili bo zagotovo lahko služil za vzgon, za nov elan in za večje prizadevanje pri prodaji montažnih objektov. Midva sva optimista«. Njun rojstni letnik je 1955. Torej sodita med mlajše delavce Jelovice. Vendar po zrelosti in prizadevnosti bi sodil, da sta vsaj 10 let starejša. Če smem dodati še svoje mnenje, mislim, da bi Jelovici šlo naravnost odlično, če bi imela vsaj 100 takih dvojčkov. Škoda, da se tako poredko rodijo. j. Čadež V aprilu mesecu smo imeli tudi prvenstvo Jelovice v kegljanju za posameznike in ekipno. Prijavljenih je bilo preko 50 članov in članic kolektiva Jelovice, na samem tekmovanju pa je potem sodelovalo 33 moških in 6 žensk. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu so tekmovali za ekipno uvrstitev posameznih TOZD, najboljših 15 moških in 6 žensk se je v finalnem delu pomerilo za zmagovalca v posamični konkurenci. Rezultati Ekipno: 1. mesto DSSS (Kunstelj, Bertoncelj, Miklavc) 17. Dolinar Brane 360 kegljev 18. Dambič Uzcir 357 kegljev 19. Pirc Ignac 355 kegljev 20. Roblek Jaka 353 kegljev 21. Pavšer Ivan 342 kegljev 22. Bergant Štefan 337 kegljev 23. Potočnik Milan 332 kegljev d ust rij e Gorenjske prijavile ekipe v malem nogometu 8 ekip šahu 8 ekip kegljanju — moški 9 ekip kegljanju — ženske 4 ekipe balinanje 3 ekipe streljanje — moški 6 ekip streljanje — ženske 4 ekipe namizni tenis — moški 6 ekip namizni tenis — ženske 3 ekipe V holcarskih igrah, kjer je bilo potrebno s 4 metrskim plohom preteči določeno razdaljo, vmes žagati in vrtati ter pospraviti holcarsko malico, so tekmovali v treh kategorijah. Tekmovalo se je v parih in sicer moški z moškim, ženska z žensko in moški z žensko. Žal je odpadla disciplina direktor s tajnico, ker direktorjev ni bilo, razen nekaterih izjem, kateri pa niso imeli s seboj tajnic. Rezultati po posameznih panogah: Kegljanje — moški: 1. Jelovica 8 točk 2. Alples ) točk 3. AERO 6 točk 4. ZLIT 5 točk 5. Gradis 4 točke 6. GG Bled 3 točke 7. LIP Bled 2 točki 8. GG Kranj 1 točka EKIPNO ZA PREHODNI POKAL 1. Jelovica 2. LIP Bled 3. Gradis 4. Alples 5. GG Kranj 6. AERO 7. ZLIT 8. GG Bled 45 32 20 20 18 16 12 11 točk točk točk točk točk točk točk točk Holcarskc igre: Kategorija moški — moški L Markič, Šparovec ZLIT 2. Meglič, Kozjek ZLIT 3. Kunstelj, Kopus GG Bled 2. mesto TOZD 1 (Karun, Med- 24. Bilban Frane 331 kegljev Mali nogomet: L Gradis 4 točke ja, Umnik) 25. Dolinšek Franc 329 kegljev 1. Jelovica 8 točk 2. Jelovica 3 točke 3. mesto TOZD 2 (Pintar, Haf- 26. Križnar Peter 327 kegljev 2. Aero 7 točk 3. LIP Bled 2 točki ner, Fojkar) 27. Hartman And rej 3 13 kegljev 3. LIP 6 točk 4. Alples 1 točka 4. mesto TOZD 4 (Mrak, Pire, 28. Blažit' Milan 310 kegljev 4. GG Kranj 5 točk Bergant) 29. Olejar Robert 308 kegljev 5. ZLIT 4 točke Kegljanje — ženske: Ostali TOZD niso imeli po- 30. Kokelj Rudi 253 kegljev 6. GG Bled 3 točke L LIP Bled 4 točke polnih ekip. 31. Suljič Haso 247 kegljev 7. Gradis 2 točki 2. Jelovica 3 točke 32. Bučan Marjan 246 kegljev 8. Alples 1 točka 3. Alples 2 točki Posamezniki — moški 33. Todorovič Nedo 235 kegljev 4. GG Kranj 1 točka 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. Kunstelj Andrej Miklavc Ivan Karun Janko Medja Brane Umnik Janez Fojkar Janko Mrak Franc Mravlja Peter Pintar Miro Selan Roman Ristič Tihomir Sovincc Jože 852 kegljev 839 kegljev 827 kegljev 772 kegljev 768 kegljev 768 kegljev 764 kegljev 757 kegljev 756 kegljev 750 kegljev 743 kegljev 721 kegljev Bertoncelj Andrej720 kegljev Dordevič Boro 709 kegljev Pirc Rajko 705 kegljev Hafner Peter 384 kegljev Posameznice — ženske: L Kamenik Kati 644 kegljev 2. Bogataj Majda 627 kegljev 3. Platovšek Ivica 621 kegljev 4. Ziherl Anica 510 kegljev 5. Štrekelj Lucija 462 kegljev 6. Jogič Pavla 292 kegljev Pod vodstvom vodje kegljaške sekcije Karun Jankota je bilo tekmovanje odlično organizirano. Najboljši so prejeli kolajne in diplome. Prvi trije uvrščeni pa tudi lepo izdelane pokale, delo Janka Karuna. Ivan Miklavc I. LETNE IGRE SOZD GLG Uspeh Jelovice Zadnjo soboto v mesecu maju smo sc na horiliščih športne dvorane Poden in igriščih balinarskega kluba »Loka 1000« zbrali delavci in delavke gorenjske lesne industrije in se pomerili v športnem boju za Prehodni pokal SOZD GLG. Tekmovali smo v nogometu, balinanju, šahu, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju in holcarskih igrah. Za najboljše v vseh disciplinah je pokrovitelj SOZD GLG pripravil lepe pokale in diplome. Za udeleženec holcarskih iger pa so organizatorji pripravili spominske medalje v obliki okenskih pokončnikov. Kolektivi sami pa so prispevali praktične nagrade, katere smo z žrebom razdelili med udeležence iger. Skupno je na igrah sodelovalo 250 športnikov in športnic, vsi pa so prikazali zvrhano mero borbenosti in športnega znanja. Največ uspeha so v borbi za Prehodni pokal imeli tekmovalci domačina Jelovice. Za posamezne discipline so delovne organizacije lesne in- Namizni tenis — moški: 1. Jelovica 6 točk 2. LIP 5 točk 3. Gradis 4 točke 4. GG Kranj 3 točke 5. GG Bled 2 točki 6. Alples 1 točka Balinanje: 1. Jelovica 3 točke 2. ZLIT 2 točki 3. LIP Bled 1 točka Šah: L Jelovica 7 točk 2. GG Kranj 6 točk 3. LIP Bled 5 točk 4. Alples 4 točke 5. AERO 3 točke 6. GG Bled 2 točki 7. ZLIT 1 točka Namizni tenis — ženske: 1. LIP 3 točke 2. Jelovica 2 točki 3. Alples 1 točka Streljanje — moški: 1. Gradis 6 točk 2. Jelovica 5 točk 3. LIP Bled 4 točke 4. Alples 3 točke 5. GG Kranj 2 točki 6. GG Bled 1 točka Kategorija ženska — ženska L Dežman, Orankar LIP 2. Polnar, Žbogar Jelovica 3. Ogrinc, Podlogar GG Bled Kategorija moški — ženska L Miklavčič, Stanovnik Gradis 2. Zalokar, Ristič LIP 3. Kunstelj, Kustec Jelovica Pohvale in diplome smo razdelili na zaključni slovesnosti v menzi Gradisa na Trati. Med slavnostnimi gosti smo pozdravili tudi medobčinsko sekretarko ZS tov. Šulegojevo, predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD GLG tov. Tolarja. Podelitev je potekala v prijetnem tovariškem razpoloženju in velikem navdušenju domačih tekmovalcev ob osvojitvi Prehodnega pokala SOZD GLG za leto 1981. Organizacijo celotnega tekmovanja je vodil in izpeljal organizacijski odbor sestavljen iz ljubiteljev športa in rekreacije v naši DO. (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) Vodja tekmovanja: Rogelj Lado Sekretar tekmovanja: Miklavc Ivan Vodje panog s pomočniki: Nogomet — Bedekovič Klemen, Vilfan Urška Šah — Rupar Jože, Vilfan Nuša Balinanje — Bogdanič Damir Kegljanje — Karun Janko, Oblak Smiljana, Breko Marija, Ziherl Anica Streljanje — Umnik Janez, Jenko Danica Namizni tenis — Prevodnik Franci, Tavčar Magda Tajnica— Žbogar Stanka Holcarske igre — Krajnik Gorazd, Jamnik Miro, Bernik Brigita, Miklavčič Danica Zaključek — Slovnik Nada Propaganda — Žabkar Jože Še enkrat imam priliko, da se vsem imenovanim in neimenovanim zahvalim za izredno prizadevanje in pomoč pri iz- vedbi tekmovanja. Čeprav smo se pri takem tekmovanju prvič srečali smo delovali kot enotna ekipa pravih organizatorjev. Še bolj pomembno pa je to, da sta nas vezala smisel in privrženost do športa. Zahvala gre tudi TOZD Trgovina, ki je s skromnim propagandnim materialom prispeval, da so vsi udeleženci prejeli značke in nalepke organizatorja-. Zal pa moramo zopet ugotoviti majhen smisel za športno rekreacijo, katere uveljavitev so podobna tekmovanja, pri naših vodilnih sodelavcih in družbeno političnih predstavnikih. Vse premalo se zavedamo kaj pomeni športna rekreacija za delovnega človeka, njegovo zdravje, človeški odnos in kaj pomeni zdrav delavec za naš kolektiv in celotno našo samoupravno družbo. Ivan Miklavc Andrej Bertoncelj prvak Jelovice za leto 1981 PRVENSTVO JELOVICE 61 ŠL /zr>e p l> »vt P C < z, 6 u C r .v. r*i :te “vsia fcižrtonce^/ /7* J 0 1 J 1 1 J 5* 1. .2. Čj/ao K. 0 E { / tl.