Leto XXIV., št 146
PoJtnina plačana ▼ gotorM Poctgebuhi bu bezaoli
Ljubljana, sreda 28. junija 1944
Preis — Cena I
UpravaiSivo; Liubljana, fucaaijen ulica 5. Telefoo St. 31-22. 31-23. 31-24
toseratnj oddelek: Liubliana, Pncciniieva ulica 5 — Telefoo b. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto > Ljobljanaka cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije io inozemstvo; UPI S. Au. MU ANO_
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu St. 17.749, za 06tal« kraje Italije: Servizio Conti. Con. Post. No lt-3118
Izhaja vsatt das razen ponedeljka.
Mesečna naročnina 25 lir.
Oredoittro:
LJubljana — Pueclnljeva ulica St. 6-Telefon St. 81-22 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
Beispielhafte Tapferkeit der Verteidiger
von Cherbourg
Immer noch wird Isi einzelnen Stiitzpunkten erbittert ge-ksmpft — Schwere Verluste des Gegners in blutlgen Strassenkampfen — In Itallen Durchbruchsversuche fort-
gesetzt
Aus dem Fuhrerhauptquart5er, 27. Juni. Das Oberkommando der Wehrmacht gib t bekannt:
In Cherbourg vvurde den ganzen Tag iiber in einzelnen Stutzpunkten mit grosster Erbitterung gekampft. Erst gegen Abend gelang es dem Gegner, der in den blutigen Strassenkampfen schvvere Verluste erlitt, sich in den Besitz eines grossen Teiles der Stadt zu setzen. Einige unserer Widerstandsnester kampfen dort immer noch mit beispielhafter Tapferkeit. Im Ar-senal und in einer Anzahl von Marine-und Luftvvaffenstiitzpunkten halten die tapferen Besatzungen ailen feindlichen Sturmangriffen stand. Auch hier hat der Gegner schvvere Verluste. Land- und Kii-stenbatterien der auf der Halbinsel nord-vvestlich Cherbourg befindlichen eigenen Kampfsrmppen unterstiitzen die Verteldlger der Stadt mit gutiiegendem Artillerie-feuer.
Marinetruppen der Kustenbatterien, der Nachrichten- und Landdienststellen, sovvie an Land eingesetzte Schiffsbesatzangen haben sich bei den K&mpfen um Cherbourg unter dem Oberbefehl des Seekcm-madanten, Konteradmiral Hennecke, uad unter Fiihrung des Hafenkommandanten von Cherbourg. Fregattcnkapitan Witt, be-sonders ausgezeichnet.
Die Marinekilstenbatterie »Yorck« ver-senkte vor Cherbourg einen leichten Kreu-zer.
In Raum von Tilly dehnte der Gegner seine Angriffe auf vveitere Abschnitte aus. Den ganzen Tag iiber hielten sehvverste Infanterie- und Panzerkampile an. Der Feind, der dureh Gegenangriffe zum Stehen gebracht vvurde, konnte nur \venig Boden gev. innen.
Vor der Orne-Miindung zvvangen unsere Kustenbatterien mehrere Transporter zum Abdrehen. In der letzten Zeit vvurden
zahlreiche nr?t Fallsehirm abgesetzte feindliche Sabotagetrupps im franzo-sischen Raum im Kampf niedergemacht.
Scbvveres »V 1« Storungsfeuer lag wei-terhin auf dem Stadtgebiet von London.
In Italien setzte der Gegner seme star-ken Durchbruchsangriffe fort. Trotz star-ker Artillerie- und Panzerunterstutzung konnte er nur an cinigen Stellen am aussersten Westflugel vvenige Kilometer nach Norden vordringen.
An der gesamten iibrigen Front bis zum Trasimenischen See crzielten unsere Truppen bei tropischer Hitze einen vollen Abvvehrerfolg.
Bei den Kampfen nordlich Grosseto hat sich eine Kampfgruppe unter Oberst-lentnant Ziegler besonders bevviihrt. Der tapfere Kommandeur fand hierbei den Heldentod.
Im Mittelabscbnitt der Ostfront stehen unsere tapferen in dem Abechnitten von Bobruisk, Mogilevv und Orscha in hefti-gem Abvvehrkampf gegen die mit massier-ten Kraften angreifenden Sovvjets. West-lich und siidwestlich Wltebsk kampfen sie sich auf neue Stellungen zuriick. Ostlieh Polozk brachen zahlreiche von Panzern unterstutzte Angriffe der Bolschevvisten zusammen, Siidostlich Pleska u beseitigten unsere Grenadiere einen Einbruch vom Vortage und wiesen widerholte Gegenangriffe der Bolschewisten ab.
An der finnisehen Front vernichteten deutsehe Schlachtflugzeuge 23 feindliche Panzer.
Schwere deutsehe Kampfflugzeuge fuhr-ten in der vergangenen Nacht zusammen-gefasste Angriffe gegen die Rahnhofe Bri-jansk und Klinzy, die ausgedehnte Brande und Explosionen verursachten.
Ein nordamerikaniseher Bomberverband griff in dem gestrigen Vormittagsstunden Aussenbezirke der Stadt Wien an. Es ent-standen Gebaudeschaden und Verluste unter der Bevolkerung. Deutsche und unga-risehe Luftverteidigungskrafte vernichteten 54 feindliche Fiugzeuge, darunter 16 viermotorige Bomber.
In der vergangenen Nacht vvarfen ein-zelne britisehe Fiugzeuge Bomben auf Landgemeinden im Raum von Gottingen.
velike izmthe Američanov
v DO'

Jaa&škl napor! nesssške.ga snsmaršškega topništva — Neznaten vdor Britancev na	pri TiHyj»
Berlin, 27. jun. Upanje Američanov, da so prestali najtežje, ko so dosegli zunanje dele Cherbourga, jih je kruto prevaralo. V mestu samem so se bili v nedeljo izredno srditi boji. Izgube Američanov so bile v bojih iz bližine izredno visoke. Napredovali so le korak za korakom, čeprav so poskušali z močnim topniškim ognjem, oklopniki ter letali uničiti branilce. Sovražnik je sicer zavzel nekaj cest. toda v notranjosti mesta ter na obeh straneh vdora so se borile nemške čete z ogorčeno in žilavo odpornostjo. Tudi protiletalske ter mornariške baterije zapadno ter vzhodno od Cherbourga so uspešno podpirale obrambni boj ter prizadejale z-birajočim se sovražnim oklopnikom ter pehoti velike izgube. Kljub neprestanemu obstreljevanju s sovražnikovih vojnih ladij ter stalnim bombnim napadom so te baterije preprečile vsakršno približanje sovražnika z morske strani. Od opoldanskih ur so topniški dvoboji še na-lastli. Junaški napori posadk mornariškega topništva so bili vredni naporov v Cher-bourgu borečih se tovarišev.
Na južnem robu invazijskega predmostja, na področju okrog Tillvja so se razvili srditi boji. Tam so Britanci že dva tedna zaman poskušali polastiti se ceste Caumont-Caen. Zgodaj zjutraj je sovražnik sprožil bobneči ogenj ter prešel nato ob sedmih z več pehotnimi in oklopniškimi divizijami v napad. Borbe oddelkov na kopnem so podpirali topništvo sovražnikovih ladij ter močni oddelki bombnikov. Glavni britanski sunek je pri tem zadel na neko nemško oklopniško divizijo, ki se je na invazijskem bojišču že odlično izkazala in v prejšnjih bojih pri Tillyju uničila 170 oklopnikov ter ujela nad 800 sovražnikov. Vse, kar je doslej dosegel sovražnik kljub največjim iz-gfubam ljudi in oklopnikov, je bil neznaten vdor med Tillyjem in Fonteneyjem. V teku so nemški protinapadi, da se odpravi ta vdor. Računati je, da bodo postali boji na. področju Tillvja v bližnjih dneh še silovi-tejši ter da se bodo še razširili.
Tisoči nemških letal so podpirali oddelke na kopnem ter napadali nizko leteče sovražnikove lovske bombnike. Z bombami ter strojnicami so uničili mnogo sovražnih postojank, vozil ter protiletalskih topov. Oddelki bojnih ter torpednih letal so ponoči bombardirali zbirališča sovražnih ladij ob izlivu reke Orne. Da bi onemogočili točno ciljanje, se je napadeno izkrcevalno ter pre-skrbovalno brodovje takoj zameglilo. Kljub temu je bilo opaženo, da so nastale na 20 mestih hude eksplozije ter daleč viden ognjen žar. Iz tega se lahko sklepa, da so bile uničujoče zadete prevozne ladje, izkr-cevalni čolni in da je bil uničen tudi material, ki so ga že izkrcali.
Vojni poročevalec agencije DNB na zapadu Aleksander Schmalfuss poroča: Z napadom, ki ga je po peturni izredno močni topniški pripravi sovražnik sprožil v nedeljo zjutraj pri Tilly sur Seulles«, hoče najbrže ponovno doseči cesto med Villers Bo-cageom in Caenom. To cesto je sicer sovražnik dosegel že v prvem spopadu oklopnikov pri Tillyju, pri čemer so ga doletele visoke izgube, bil pa je kasneje vržen nazaj. Nov sovražnikov sunek je nemško vodstvo pričakovalo, ker je v poslednjih dneh nastalo pri Tillyju novo žarišče in je sovražniku mnogo na tem, da razširi v globino svoje predmostje, ker mu bodo le tako omogočeni nadaljnji napadi.
Bitka je razvnela v širini 6 km, vendar je pa mogoče, da se bojišče še razširi. Nemške črte napadajo 4 in pol elitne britanske divizije, med njimi dve oklopniški diviziji. Razen tega jih podpirajo težko ladijsko topništvo ter mnogo letal. Doslej pa se jim je posreči! le majhen voor. globok približno 1000 m med Tillyjem in Fonteneyjem. Britanski napad je naletel pri tem na oklopniško divizijo, ki se je že v prvi bitki oklopnikov pri Tillyju odlično izkazala. Medtem j se bemško vodstvo močno zanima tudi za j odsek med Seino in Sommo. kjer lahko pri-I de do izkrcanja zavezniških sil.
Bep v Italiji
Berlin, 27. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča o položaju na italijanskem
bojišču:
Američani so včeraj nadaljevali z močnimi, z oklopniki podprtimi napadi na vsem področju med tirensko obalo in Tra-simenskim jezerom, pri čemer je bilo težišče bojev znova na zapadnem odseku. Tam se jim je posrečilo tako neposredno oh obali kakor tudi na področju pri Rocca-stradi ter pri Arcidossi potisniti nemške črte nazaj. Severnozapadno od Trasimen-skega jezera pa so nemške čete po štiri-urnih srditih bojih cdbile vse sovražne, z oklopniki močno podprte napade. Pri tem je nemški obrambni ogenj uničil 19 sovražnih oklopnikov. Tudi vzhodno od Tra-simenskega jezera so se pri Chiusiju in Fajanu izjalovili novi sovražnikovi sunki. Iz nadaljnjih britanskih priprav je sklepati, da bodo Angleži na tem področju še danes ponovno napadli.
Berlin, 27. jun. Posadka mornariške baterije v Piombinu, ki se je nahajala na italijanski celini nasprot' otoku Elbi, se je po uničenju baterije tyr vseh važnih
naprav tega oporišča umaknila proti severu, da bj se s tem rešila obkolitve z juga prodirajočega sovražnika. Pod varstvom | posadke je bil v preteklem tednu izvršen j prevoz nemških čet z otoka Elbe. Posad- j ka je tik do razstrelitve obstreljevala so- j vražnikove topniške postojanke na otoku Elbi.
V Južnem
šanghaj, 26. jim. »Central Prcas« javlja v zvezi z japonskimi poročili z bojišča, da predirajo japonski oddelki v Honanu v naglih pohodih vzdolž železnice Kanton-Hankov picti jugu in da so vdrli že v okolico važnega čunkinškega oporišča Hengi. janga. 190. in 19. kitajska divizija, ki branita Hengijang, sta pričeli v četrtek rušiti tamkajšnje važno mariško letališče.
šanghaj, 26. jun. čungkinško vojno poročilo pravi, da so japonske čete dospele do zunanjega obrambnega obroča mesta Hengijanga. Vsepovsod se v okolici mesta razvijaj! srditi boji zlasti pa vzhodno od mesta, ld so se mu japonske čete tu približale že na razdaljo 6 km.
Pred J0 leti -sarajevski streli
Berlin, 27. jim. »Volktecher Beobachter« opozarja v daljšem članku, da so pred 30 leti padli v Sarajevu streli, ki so bili povod prve svetovne vojne in da je bil 28. junija 1919. v Versaillu podpisan diktat, »ki je nadaljeval vojno z drugimi sredstvi ter je povzročal v Evropi dve desetletji neprestan nemir«.
»Ko se je Ftthrer«, tako nadaljuje list, »v zavesti najvišje odgovornosti pričel pritoževati nad versailleskim prokletstvom, ko je krivcem iz let 1914 in 1919 ponudil roko sprave, da bi skupno ustvarili srečno Evropo, je naletel le na srd in prezir. Vse sile negacije so razkrile svoj obraz. Niso hotele sodelovanja, temveč uničenje rem-škega naroda enako kakor 20 let prej, da bi se tako iznebile nezaželjenega tekmeca, čigar prepričljive socialne ileje in dejanja so jih obenem neprijetno opozarjale, kaj so dolžne lastnim narodom. Kjer vojna plamenica še ni zagorela, tam je židovstvo prižgalo plamen in povzročilo uničujoč poraz«.
»Volkischer Beobachter« ugotavlja, da ležj za Nemčijo 30 let vojne in zaključuje: »Da lahko le nemška zmaga v tej borbi ustvari resničen mir, dokazujejo nesramne povojne fantazije v sovražnikovem taboru, ki kažejo, da bi bili povzročitelji vojne, ako bi sedaj še enkrat lahko odločali o njenem koncu, še mnogo manj sposobni dati svetu mir, kakor pa so bili leta 1919. V rokah imamo orožje, da nam in narodom celine priborimo tak mir, ki bo zaslužil to ime in ki ne bo le izlečil ran vojne, temveč dokončno zaustavil an-glcameriško ln boljševiško nasilje, ki ogrožata svobodo in razvoj Evrope.
V vseh obdobjih te hude vojne imamo pred očmi sigurnost, da se bo ob njenem koncu izpolnilo to, kar opravičuje največje sodelovanje in največje možne žrtve vseh Nemcev: časten mir v delu, varnosti in pravi skupnosti, v kateri bo vsak zapadni narod pravilno poplačan in nagrajen za svoja dejanja. V tej zavesti se borimo v zadnji težki fazi vojne, ob katere pričetku so pred 30 leti sarajevski streli podrli stari svet. Mi pa vemo, da bomo zgradili nov in boljši svet, ko se bodo polegli viharji te vojne in bo nemška zmaga pripomogla, da se bo uveljavila višja nravnost ter bodo premagane sile teme.«
A^ansensko razočaranje v NorsnatMlifi
Pariz 26. jim. Značilno je. da se je veBka bitka za Francijo, k; se je zaključila 23. junija 1940 s francosko kapitulacijo, prav tako kot invazija pričela dne 6 .junija. Kot pred 4 leti je Francija tudi to pot postala bojišče, a tokrat jc prizadet prav on! njen del, ki je pozabil na zgodovinsko osnovano naspiratstvo proti Angležem ter ga podredil poslovnemu dobičku. Zlasti obalno prebivalstvo Normandije m polotoka Cctentina je bilo do pričetka vojne močno navezano na trgovino z britanskimi otoki ter je nudilo kopališkim gostom z druge strani preliva navdušeno in toplo gesto-Ijubje. Slednje mu je bilo povrnjeno že v zadnjih tednih in mesecih pred invazijo, zlasti pa še po 6. juniju. 47.000 Frjfncozov, ki so jih od pričetka invazije ubile sovražnikove bombe in številne ruševine normandljskiih mest, vasi in krajev, so strahotna obtežba nekdanjega zaveznika. ki se je ponujal za osvoboditelja, a v rcsnici prinaša le revščino. Vsled tega se ni treba čuditi da misli normandljsko prebivalstvo na Angleže in Američane, kadar govori o sovražnikih. Zlasti brezobzirnost, s katero so am-g!oameriški letalci na poljih in cestah obstreljevali begunce ko so s poslednjo svojo preostalo imovino skušali priti na varno, ter bombardiranje z rdečim križem označenih pomožnih in reševalnih postaj francoskih civilnih dobrodelnih organizacij je ojačilo ogorčenje Francozov nad brutalnostjo invazijskih čet. Ako razen na normandijskem področju ni nikjer v Franciji prišlo do kakega beganja ali preseljevanja prebivalstva, potrjuje ta okoliščina enako zaupanje prebivalstva v nemško obrambno moč kakor nemoteni mir, ki vlada \ vsej deželi. Tolovajsko delovanje, od katerega sc si Angleži in Američani toliko nadejali nikakor ni posfakv »trojanski konj«. Enako se ni nikjer izpolnilo sovražnikovo upanje v mno-žestvene stavke in velike sabotaže.
WalSace v čungkfngu
Amsterdam, 26. jun. Angleška poročevalska služba javlja, da je bil po zaključku obiska ameriškega podpredsednika Wallacea v čungkingii izdan skupni komunike, ki pravi, da sta se Wallace in Cang-kajšek »razgovarjala o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, ter dosegla glede osnovnih vprašanj popoln sporazum.« V izjavi je podčrtan pomen medsebojnega podpiranja pri nadaljevanju vojne kot »dejstvo bistvenega pomena« za odnošaje med Ameriko in Kitajsko. Nadalje pravi izjava, da sta za kitajsko-severnoameriško prijateljstvo in kitajsko-sovjetski sporazum prva in glavna pogoja za mir na pocifič-nem področju.
šanghaj, 26. jun. Kakor poročajo iz Cunsrkinra. je izj?v'l podpredsednik Zedi. njenih držav Wa!!ace na sestanku z novinarji v Čuri"k'ro;ii. je imel s fiangkaj-škom tri a Ti čtfri razgovore in da upa. da se bo še ponovno sest.'! z njim. O svojih pogajanjih s čangk^i^Vom je izjavil: »Vedno seri optimističen, toda dvomljivo je še, če bo moje noslanstvo uspešno«. Wa!laceovo upanje, da bo čungkinška Kitajska prestala sedanjo tež.ko krizo, smatra poročevalec agencije »Associated Press« za neposreden namig na resni vojaški poležaj v Honanu
Republikanski kandidat za predsednika USA
Amsterdam, 26. jun. Britanska poročevalska služba javlja iz čikaga, da so republikanci dokončno določili za svojega predsedniškega kandidata ngwyorškega guvernerja Thomasa Deweyja. Zastopniki največjih držav so namrfcč na republikanskem zborovanju v soboto sklenili, da bo. do Deweyja podpirali.
Brezprimerno junaštvo branilcev Cherbourga
Na posameznih oporiš&h se bijefo še vedno ogirčenl bofl te sovražnikove ifegube v krvavih psnličnih bop — V Italiji B) se nadaljevati probojni poizkusi
Fuhreriev glavni stan, 27. jun. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
V	Cherbourga so se bili ves dan na posameznih oporiščih ogorčeni boji. Šele proti večeru se je posrečilo nasprotniku, ki so ga doletele v pouličnih bojih težke izgube, zasesti večji del mesta. Nekaj naših odpornih gnezd se bori tam še vedno z brezprimerno hrabrostjo. V arzenalu in v oporiščih mornarice in letalstva se upirajo naše hrabre posadke vsem sovražnikovim napadom. Tudi tu je imel sovražnik težke izgube. Suhozemne in obalne baterije neke bojne skupine na polotoku severnozapadno od Cherbourga so z natančnim topniškim ognjem podpirale mestne bra-hilce.
V	bojih za Cherbourg so se posebno Izkazale mornariške edinice obalnih baterij, obveščevalni oddelki ter ladijske posadke, prepeljane na celino, pod vrhovnim poveljstvom mornariškega poveljnika, kon-treadmirala Henneckeja in pod poveljstvom pristaniškega poveljnika Cherbourga kapetana fregate VVitta.
Mornariška obalna baterija »Vork« je potopila pred Cherbourgom lahko kri-žarko.
Na področju Tillyja je razširil sovražnik svoje napade na nadaljnje odseke. Ves dan so se nadaljevali najtežji pehotni in oklopniški boji. Sovražnik, ki se je moral vsled protinapadov ustaviti, je zasedel le malo ozemlja.
Naše obalne baterije so prisilile pred izlivom reke Orne več prevoznih ladij k umiku. V poslednjem času so bili v bojih na francoskem področju uničeni številni sovražnikovi sabotažni oddelki, ki so od-skočili s padali.
Mestno področje Londona je bilo tudi včeraj obstreljevano s težkim motilnim ognjem »V 1«.
V	Italiji je nadaljeval nasprotnik z močnimi prebojnimi napad L Vkljub jaki topniški podpori je lahko le na nekaterih mestih skrajnega zapadnega krila napredoval za nekaj kilometrov proti severu.
Na vsem ostalem bojišču do Trasimen-skega jezera so dosegle naše čete v tropski vročini popoln obrambni uspeh.
V	bojih severno od Grosseta se je posebno izkazala bojna skupina pod poveljstvom podpolkovnika Zleglerja. Hrabri poveljnik je v teh bojih junaško padel.
Na srednjem odseku vzhodne fronte se bijejo naše hrabre čete na odsekih Bo-bruiska. Mogileva in 0«-še v ogorčenih obrambnih bojih s sovjetskimi če-ami, ki napadajo z močnimi silami. Zapadno ln južnozanadno od Vitebska so se prebile naše čete nazaj na nove postojanke. Vzhodno od Polocka so se zrušili številni 7. oklopniki pedprti boljševiški napadi. Južnovzbodno od Pskova so odpravili naši grenadirji prejšnjega dne nastali vdor ter odvrnili ponovne boljševiške protinapade.
Na finskem bojišču so uničila nemška bojna letala 23 sovražnikovih oklepnikov.
Težka nemška boina letala so izvedla v pretekli noči osredotočene napade na kor lodvcra v Brijansku in Klincih, ki so povzročili prostrane požare in eksplozije.
Ameriški bombniški oddelek je napadel v včerajšnjih dopoldanskih urah zunanje okraje mesta Dunaja. Nastale so škoda na poslopjih in izgube med prebivalstvom. Nemške in madžarske zračnoebrambne sile so uničile 54 sovražnikovih letal, med njimi 46 štiriraotomih bombnikov.
V	pretekli no?i so odvrgla posamezna britanska leiara bombe na podeželske občine na področju Gottingena.

Sovražnik ponovno posfenšal na KareiijskS ožini
Uničenih je bilo 40 sovjetskih oklsgsKlksv — Finska pehota je vztrajala na svojih oporiščih
Helsinki, 27. jun. Sinočnje finsko vojno ( poročilo se glasi:
Na Karelijski ožini je sovražnik tudi včeraj napadel z močno topniško podporo ter velikimi oddelki oklopnikov naše postojanke med Viborškim zalivom in Talijem. Kljub žilavemu odporu naših čet se je posrečilo sovražnikovim oklopniškim silam na dveh mestih predreti naše postojanke. Glavni del naše pehote pa je vztrajal na svojih oporiščih ter odrezal sovraž- j nika od njegovih oklopniških sil, ki so bi- \ le nato s protinapadom naših oklopniških oddelkov uničene. Sovražnik je izgubil do j davi približno 40 oklopnikov ter napadal- j
nih topov. Boji se še nadaljujejo. Na ostalih odsekih Karelijske cžine so bili že v kali zatrti krajevni sovražnikovi napadi.
Na Aunuški ožini v poslednjih 24 urah ni bilo nobenih posebnih bojev. Na predmostju Tulosa je potopilo naše topništvo dve sovražni ladji.
Na Maaselkaeški ožini so odbile naše čete nekaj krajevnih sovražnih napadov, pri katerih so sodelovale manjše sile.
Zaradi slabega vremena je bilo v zadnjih 24 urah delovanje sovražnega letalstva prav neznatno.
Na Aun-uški ožini so na§a lovska letala sestrelila neko sovražno letalo.
Konec ameriških bombnikov	__
na sovjetskih letališčih
Berlin, 27. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča v zvezi s povratkom neke severnoameriške bombniške jate iz Sovjetske zveze v južno Italijo sledeče: 26. junija v poznih popoldanskih urah je kakih 80 severnoameriških štirimotornih bombnikov tipa Boeing-fortress preletelo Kaipate in se usmerilo proti severnemu Balkanu, da bd poletelo proti južni Italiji. Ameriški oddelek ni metal nikakiih bomb in je na vsem svojem poletu ostal v izredni višini.
Mednarodni poročevalski urad je izvedel, da se je posrečilo, še preden je ta jata prispela v južno Italijo, ugotoviti, da so bili to ostanki dne 21. junija pri terorističnem napadu na nemško prestolnico razbite skupine, ki se je umaknila v Sovjetsko Rusijo in je štela 150 letal. Kot je bilo že javljeno. so letala pristala na sov-jetsko-ruskem oporišču v Ukrajini, ki ga je pozneje nenadno napadlo krdelo nemških bojnih letal za dolge proge. Izvidniška letala so ugotovila, da je bilo samo v Pot-tavi v noči od 21. do 22. junija uničenih 36 štirimotornih bombnikov, poleg tega pa
| še velike skladovnice bomib in zaloge goriva. V noči od 22. na 23. junij so bili I nato še na letališču v Mirgorodu zapadno ; od Poitave pristali ameriški bombniki cilj težkega nemškega letalskega napada, pri katerem je bilo uničenih najmanj 20 bombnikov.
Sedaj izvršeni polet preostalih ameriških bombnikov dokazuje težke izgube pri njihovem, z veliko senzacijo poudarjenem poletu v Sovjetsko zvezo. Skoraj polovica, v Sovjetsko zvezo prileteloh letal se torej ni več vrnila in povratek ostalega oddelka ni bil več nikaka »senzacija«.
Mednarodni poročevalski urad j? izvedel o tem poletu še sledeče podrobnosti: Dejstvo, da ti preostanki 150 ameriških letal niso pri svojem povratku izvršili nikakih. napadov, priča, da so nemški letalci v Fol-tavi in Mirgorodu uničili mnogo pripravljenih bomb in pa, da so morala letala prepeljati poleg 10 članov lastne posadke še pilote onih letal, M eo bila v Poltavi in Mirgorodu uničena. Lahko se računaš da so imela letala na krovu po 15 mož.
Učinkovanje letečih bomb
na angleško prebivalstvo
Lizbona, 27. jun. Nevtralni potniki, ki so se pravkar vrnili iz Anglije, poročajo, da napravi prebivalstvo Londona in ostalih južnoangleških pokrajin zaradi stalnih napadov nemškega orožja trenutno popolnoma zmeden vtis. Vpliv na civilno prebivalstvo je tako velik, da so zanj invazija in boji v Normandiji prešli popolnoma v ozadje, čeprav so jim v začetku pripisovali izreden pomen. Treba je priznati, da je bil pričetek napadov psihološko izredno spretno izbran. V trenutku, ko so v Angliji splošno mislili, da je vojna tako rekoč že končana in da je vsaj najtežje trpljenje že mimo, je prišla nova preizkušnja, ki je nihče ni več smatral za mogočo. V prvih urah si Angleži še niso bili popolnoma v svesti velike nevarnosti in je prebivalstvo mislilo, da je dovolj na varnem, ako se zateče v londonske parke. Tako je mnogo Londončanov ležalo lepo na travi in z velikim zanimanjem gledalo v nebo, da bi videlo nove bombe. Ko pa so opazili, da tudi tamkaj niso varni pred detonacijami in predvsem pred velikansko vročino požarov, so takoj poskrbeli za zaščito in so se ne da bi čakali na kako povelje, v veliki večini zatekli v bližnjo okolico. Delavstvo porušenih tovarn in upravnih poslopij je če-sto popolnoma brez sledu izginilo.
Po zanesljivih poročilih prič je položaj še hujSi v južnoangleških obalnih mestih. Na tem ozemlju, ki je dejansko sličilo polno natrpanemu arzenalu, kjer je bilo zbrano vse, kar je potrebno za oskrbo sedanjega
in morebitnih bodočih invazijskih bojišč, so napravile »leteče bombe« strašno razdejanje. Dnevno je prišlo do novih eksplozij velikih municijskih skladišč, tako da so se prevozi v Francijo ali zakasnili ali pa sploh izostali. V Plymouthu je prišlo v vojni luki do velikega razdejanja. Velike zaloge goriva za invazijsko bojišče so zgorele. O paniki v pravem smislu besede sicer ni mogoče govoriti, toda vsega prebivalstva se je polastila globoka potrtost.
ženeva, 27. jun. Po Morrisonovi izjavi o nemškem maščevalnem orožju »V 1« je londonski tisk postal v primeri s prejšnjimi dnevi mnogo bolj umerjen in zadržan. Poročila o škod' govore o zasipanih in razbitih skupinah hiš m prvič, kakor je to storil Dailv Herald«, o preutrujenih reševalnih in pomožnih četah. Poročilo pravi, da so ti možje in žene delali teden dni, ne da bi se mogli odpočiti. Zanje zaenkrat ni bilo konca delovnih ur.	t
Leta'ski dopisnik ^Dailv Expressa« pravi, da je izredno težko najti ali celo porušiti baze, s katerih Nemci pošiljajo svoje i leteče bombe. »Daily Sketch« pravi, da ni nihče tako nespameten, da bi smatral prvo nemško maščevalno orožje za popolnoma nedolžno in nenevarno, škodo, ki so jo povzročili, ne gre jemati prelahko, zlasti Se ne sedaj, ko notranji minister Morrison angleško javnost posvaril in dejal, da bodo Nemci verjetno svoje orožje še izpopolnili fer da imajo za Angleže pripravljena de druga presenečenja. .
človek In delo
Premnogi žive po zaslugi brezvestnih krivih prerokov v zmoti, da bo skoraj napočila doba brezdelnega življenja, ki ga bo prinesel in zagotovil komunistični gospodarski in družabni red. V mislih nimamo resnega delovnega ljudstva, ki ni nasedlo takim mamilom, marveč takozvane »bosjake«, vaške in mestne, ki imajo pred seboj ta privid. Ti ljudje, ki so najslabši element na kmetih in v mestih, pojmujejo rešitev socialnega vprašanja kot enostavno zamenjavo vlog hlapca in gospodarja, služkinje in gospodinje, vratarja in ravnatelja... Pri tem seveda ne mislijo na dolžnosti, ki so združene s takim položajem, marveč samo na položaj in pravice.
Proti tej omamni zablodi je treba postaviti resnico, da bo po vojni in pogubnih prevratnih poskusih treba mnogo delati, vsem in več ko prej. Iz težkih ruševin se narodi ne bodo rešili z brezdeljem, marveč le z največjimi duševnimi in telesnimi napori in z največjo štedljivostjo. Posebno velja to za naš mali narod, ki je relativno gotovo najhujše prizadet med vsemi evropskimi narodi. Nobena reforma ne bo mogla sama nadomestiti dobrin, ki so bile uničene časa, ki je bil zapravljen in prihrankov, ki so bili potrošeni, marveč samo delo. Drugega zdravila ne bodo mogli predpisati nobeni stari, niti novi sociologi ali gospodarstveniki. Nobena družbena sprememba ne bo mogla nikogar oprostiti dolžnosti do dela, niti dosedanjih revnih, niti bogataških postopa čev. Kolikor manj bomo hoteli biti po vojni odvisni od drugih, kolikor manj se bomo hoteli obremeniti s hipotekami ali dati tujcem koncesij, toliko bolj bomo morali vsi delati in varčevati. Delo nam bo po letih besnega uničevanja ostalo kot naša največja vrednost, samo z njim si bomo lahko pomagali zopet na noge.
Spričo tega se nam zdi prav, da razčistimo in utrdimo pojme o človeškem delu, da podčrtamo njegovo etično in moralno stran in mu teko določimo mesto kot družbeni in gospodarski vrednoti. Delo je človekova socialna dolžnost v vseh duševnih, tehničnih ali ročnih oblikah. V delu vidimo izživljanje človekove osebnosti, izpolnjevanje njegovega življenjskega poklica in poslanstva. Kdor ni našel dela, ni naše: življenjskega smisla. Smisel življenja je v delu. Kaj ve zdolgočaseni lenuh o življenju? On ne ve, kaj je trud, kaj počitek, kaj uspeh, ne kaj je prijetna in ponosna zavest. Delo mora biti človeku potreba. duševna in telesna, zadostitev tej potrebi užitek, uspeh dela pa zadoščenje. — S tem seveda ne zanikamo, da so nekatera dela po svoji naravi neprijetna in nehvaležna. — Nekateri so iz take zavesti opravljeno dolžnost imenovali »veselo delo«. »Veselo delo« nam je potrebno, delo iz nagnenja. ne pa iz odpora; le tako delo vodi do uspeha in zadovoljstva. Kdor ne dojame globokega smisla dela, ga ne bo nikdar vzljubil, ne takega, ne drugačnega. Kdor pa vidi v svojem delu smisel življenja in pravico do življenja, kdor čuti, da z delom vtisne svojemu sadu pečat svoje osebnosti, ta bo na svoje duševno ali telesno delo, na svojo obrt, stroj, laboratorij ali knjigo prav tako priklenjen, kakor je kmet na svojo zemljo. Kmet je od vseh stanov najgloblje doumel delo in je z njim najgloblje zraščen. Če stoji kot orač ali sejalec na njivi, se nam zdi, da rase iz zemlje, ko hodi med bogatim klasjem, je nasmejan od zadoščenja in moli iz hvaležnosti Trden in dostojanstven v svoji kmečki filozofiji o delu, je s pomilovalnim nasmehom odklonil meščanskega lahko-živca z mehko roko, ki mu je prišel oznanjat lažno življenje brez dela.
Ločiti moramo torej delo od delavnosti Ni vsakdo, ki dela, tudi že delaven. Delo opravljamo ali z veseljem ali z notranjim odporom. Delavnost je delo iz veselja, iz prepričania. Ha je delo smisel življenja, naravna družabna dolžnost, da brez dela nI
uspeha in napredka na nobenem polju, da ni socialnih »čudežev«. Delavnost je lastnost značaja, je posebna vrlina, ki je danes še nimajo vsi, ki je večina še nima. Cas je že, da postane delavnost nujni pogoj značaj nosti novega človeka. Delovni pogoji so zelo važni, vendar vprašanje delavnosti, nagnjenja do dela, ni vedno združeno z vprašanjem plačila za delo, niti s srečno izbiro poklica. So ljudje, ki tudi ou dobrem plačilu v nobenem poklicu ne delajo radi, na drugi strani pa imamo ljudi, ki jim tudi slabše plačilo ne ubija veselja do dela. Poznamo ljudi, ki niso bili nikoli bolj nesrečni, kot na dan upokojitve in ki se kot upokojenci sploh niso mogli znajti v brezdelju. Nimajo, samo čebele trotov, ima jih tudi človeška družba, so siromašni in bogati, imenujemo jih lenuhe, delomrz neže ali zajedalce. Eni žive od upanja na socialne prevrate, drugi od zapravljanja očetove zapuščine ali izkoriščanja tujega dela.
Mnogo se je grešilo proti delu ne samo kot pravici, marveč tudi proti delu kot dolžnosti. Pred vojno se je iz tendenčnih, socialno prevratnih in političnih razlogov zelo povdarjalo neprijetne strani dela, posebno fizičnega. Delo se ni prikazovalo kot trpljenje samo zaradi napačnega pojmovanja in krivičnega vrednotenja, marveč zaradi dela sploh. Imamo take tendence v slovstvu in umetnosti. To ni bila več borba za delo, za pravično plačilo ali druge ugodnejše delovne pogoje, marveč odpor proti delu samemu Istočasno, ko levica delo malikuje, ko ga nasproti kapitalu ima za izključnega proizvajalnega činitelja, ko imenuje telesno delo edino »resnično« in »neposredno produktivno«, ga skušajo prikazati kot zlo in ga narediti odvratnega.
Kot udejstvovanje in izživljanje človekove osebnosti, ne more biti duševno ah telesno delo tržni predmet Delo se ne sme vrednotiti samo s časom, utežmi ali metri. Človeško delo je več ko so konjske sile ali kilovati, ni isto 'kot energija, ki jo proizvajajo naravne sile in stroji. Človek te »konkurence« ne vzdrži. Vrednost dela ne sme biti odvisna od ponudbe in povpraševanja, od števila brezposelnih. Vprašanje plač je treba rešiti kot socialno in ne zgolj gospodarsko vprašanje produkcijskih stroškov in konkurenčnih zmožnosti, na osnovi človeka ln njegovi družbeni vlogi primernih duševnih in telesnih življenjskih potreb. To velja za najpreprostejše in navadno najneprijetnejše »nižje« vrste dela, za dninarje, pometače in snažilce mestnih kanalov, kakor za »višje delo« v znanosti, umetnosti, gospodarstvu. Delo niso samo »veliki čini«, delo izvršujejo tudi mali ljudje, o katerih zgodovina še ne zna govoriti. Pri srečanju dela in kapitala je treba po teh načelih zavarovati pravice duševnega ali ročnega delavca in z državno udeležbo na dohodkih uravnavati prejemke lastnika kapitala ter varovati javno korist.
Delo ni samo dolžnost, je tudi pravica. To pravico daje človeku pravica do življenja; naloga sodobne družbe je, da ji brezpogojno zadosti z zaščito in usmerjanjem dela in smotrnim razvijanjem gospodarske delavnosti.
S popolnoma svobodnim gospodarstvom se ta načela ne dajo uresničiti. Na mesto neorganiziranega gospodarstva mora stopiti po javnih koristih uravnavano gospodarstvo. Smotreno gospodarstvo v okviru ene države ne zadošča spričo vzajemne gospodarske odvisnosti držav; potrebno je meddržavno sodelovanje na osnovi svetovne porazdelitve gospodarskih nalog, čim bolj se bo svetovno gospodarstvo uravnavalo po občem načrtu in bodo potrebne surovine umno izkoriščane ter pod enakimi pogoji dostopne vsem narodom, tem bolj se bomo približali možnostim za koristno zaposlitev vse delovne sile pod najugodnejšimi pogoji.
—ej
Lahkomiselnim ljudem v pouk
Prijatelj našega lista na piše:
Na poslovnem potovanjem v Trst sem zašel nekoč tudi v uredništvo tukajšnjega vodilnega- časnika. Razgovor se je pletel okrog najnovejših vojnih dogodkov. In ker so kratko pred tem anglešk; bombniki bombardiral! Za-der. smo- seveda govorili tudi o tem napadu. Nekaj optimistov, ki je prisostvovalo našemu razgovoru, se seveda ni moglo- dovolj načuditi temu početju anglo-ameriških bombnikov in so se strmeč vpraševali kaj naj bi vendar imel Zader za vojno tako pomembnega, da se je izplačalo bombardirati ga. Nakar sem dejal: »O. vi optimisti, ki še vedno verujete, da angleški bombniki obmetavajo samo za vojno važne cilje odnosno zgolj vojaške naprave, zbudite se enkrat in pomolite, da bodo nekega c?ne ti ..prijatelji civilizacije" prileteli tudi nad vaše mesto in ga cbmetali z bombam'.«
Za te besede sem žel posmeh. Ujezilo me je da optimisti, ki slepo verujejo v evangelij, da anglo-ameriŠki bombniki uničujejo samo voja -ke naprave, nočejo gledati resnici v obraz 'in sem dejal:
»Ne čudite se. da je bil bombardiran Zader. Bombardirana sta b la tudi Split in Šibenik ...«
»Pa saj ta mesta vendar nimajo ničesar velikega in za ta petek vojne pomembnega! Nobenih velikih vojaških naprav, nikakih tovarn ...«
»Da. saj to je tisto«, sem prikimal. »In ne čudi bi se če bodo Angleži lepega dne sprevideli da so še važnejša mesta kakor Zader, Split in Šibenik. mesta, kj se jih bo po njihovem računu morda le izplačalo bombardirati «
»In katera mesta, miskte, naj bi to bila?« so poln: radovednosti skočili name.
»Nu poznavajoč divjaško brezobzirnost An-glosasov. bi se ne čudil, če b: njihov generalni stan odredil bombardiranje Pulja. Trsta. Reke..
»A, vi ste pa res šaljivec«, so se mi zasmejal; v odgovor. »Zdaj vidimo da se samo ša'ite.«
»Prav nič se ne šalim in povem vam. da se n'kar preveč ne zanašajte na angleško „vojno taktiko", ki si je odbrala za smoter, bombardirati samo „vojaško utrjena mesta", kakršno je tudi vaše lepo mesto. Opazujem me-ščane, kako se smejejo alarmnim znakom in se med alarmom sprehajajo po ulic?h. kakor da je ta opomn na ljudstvo izdan samo za
šalo in zabavo.«	v .
»Ne pretiia'»'te vendar. Zaenkrat se nismo v nevarnost1' M^čmj se teoa 7avedaio in zato se ne smete čuditi če ne gredo v zaklonišča.«
Ta razgovor se je vršil pred nekoliko meseci.
Potem se je lepega dne pričelo zares. Prileteli so nad mesto angleški bombniki in ga divje obmetavali z bombami. Meščani so kljub alarmu ostali na ulicah :n zijali v zrak. Bili so pač »optimisti« m so mislili, da bodo sovražna letala mesito samo preletela, kakor že tolikokrat prej. Prav ti »optimisti« 60 nabolj trpel;. Mnogi so svoj optimizem plačali z življenjem. Divji preplah, jok, obup, kletev, molitev vse to se je vrstilo in begalo z ljudmi po ulicah, ker so sejala smrt letala ki »rušijo samo vojaške cilje ...«
Med »najvažnejšimi vojaškimi cilji« je bila v Trstu zadeta in potopljena ladja Rdečega križa »Innsbruck«, nadvse razločno obeležena z znamenjem, ki ga predpisuje mednarodni dogovor. Kot »sovražna vojska« so bili pa obstreljevani ribič: pri Sv. Andreju. Smrt je kosila po mestu, kakor bi se hotela maščevati nad nedolžnimi. Ulica v središču mesta, hoteli, bolnice, cerkve, porušene hiše, kjer so stanovali le delavci ki so zaupali v točnost po-godkov angloi-ameriških bombnikov na vojaške ci-lje«, vse to so danes priče breznačrtnega razdejanja ki so ga povzročili »kulturonosci« iz Anglije in Amerike; vse te porušene stavbe so tih opomin vsem tistim »optimistom«, ki so naposled le spoznali, da sovražna letala se-jejo smrt povsod, ne oziraje se na to, ali je mesto vojaško pomembno ali ne.
Slišal sem. da se sedaj Tržačani nič več ne smejejo, kadar zatulijo alarmne sirene, temveč hite v zaklonišča po najkrajši poti. Ozdravljeni so »optimizma«, ki so ga še pred kratkim gojili v svojih srcih.
Za sedaj se to ni zgodilo v Ljubljani, temveč v Trstu. Ali sie bodo Ljubljančani zamislili nad tem dogodkom v bližnjem Trstu in se otresli »optimizma«, češ da se ne izplača hiteti v zaklonišča? Priporočili bi jim. naj se resno zamislijo, preden jih bo lastna škoda poučila.
Smrtna kazen za navijalce cen v Turčiji
Carigrad, 24. jun. »Tasviri Efkar« objavlja uvodnik o novem zakonu narodne obrambe ter ugotavlja, da bodo navijalci cen kaznovani s smrtjo. List se strinja s tem zakonom ter zahteva strogo nadzorstvo nad črr.o borzo.
Druga turška petletka
Carigrad. 24. jun. Ministrstvo za gospodarstvo je izdelalo načrt za dobo pet let, ki naj omogoči predvsem industrializacijo dežele. Prva petletka ni mogla bit: točno dovršena, ker jo je ovirala vojna.
Za veliko zborovanje
Tehnična navodila za dostop na Kongresni trg
1.	Iz Gradišča imajo dohod izključno samo: a) častni gostje, b) Slovenski domobranci, c) narodne noše, d) vojaška godba, e) pevci.
2.	Ostalo občinstvo ima tele dohode: iz Vegove ulice in s Hribarjevega nabrežja ter iz Dvornega trga, iz Gosposke nlice in iz Wolfove ulice.
3.	Selenburgova in Šubičeva ulica ter Gradišče so za dohod občinstva zaprti.
Glede razmestitve občinstva na Kongresnem trgu naj se vsakdo drži točno navodil službujočih rediteljev in policije.
V narodnih nošah!
Vabimo vsa slovenska dekleta in žene, da se v narodnih nošah udeleže velikega protikomunističnega zborovanja, na katerem bo Ljubljana na Kongresnem trgu manifestirala svoje slovensko narodno prepričanje in obsodila mednarodno komunistično barbarstvo. Prav tako vabimo tudi može in fante, da si za ta dan oskrbe narodno nošo. Poikažimo svetu, da smo v resnici Slovenci, tudi z narodno nošo!
Da se dožene število udeleženk in udeležencev v narodnih nošah, -rosano vse, da se do srede, 28. t m. zvečer prijavijo pri Aktivni propagandi v Beethovnovi ulici 4/in. Organizacije in ustanove naj se prijavijo kot skupine ustmeno ali pismeno.
* • *
Hišnim posestnikom
Za veliko narodno protikomunistično zborovanje potrebuje pripravljalni odbor večje število narodnih trobojnic, zato naproša vse imetnike, da jih za to slavnostno priliko posodijo. Prinesejo naj jih iz prijaznosti v Beethovnovo ul. 4111. desno.
Deželam.'
Tndi vi boste imeli možnost prisost vovati Velikemu narodnemu zborovanju v Ljubljani na Kongresnem trgu v četr tek dne 29. t. m.
Vso prireditev bo prenašala ljubljan ska radijska postaja.
PRIPRAVLJALNI ODBOR.
»Eksplozijska sila novega orožja Je ogromna"
Britanska časopisje priznava veliko Škodo
ženeva, 27. jun. švicarsko časopisje objavlja še nadalje poročila iz Londona o učinku novega nemškega orožja. Med drugim citirajo listi tudi »Daily Telegraph«, ki je moral med drugim priznati: »V Londonu ter v južni Angliji popravljajo nastalo škodo. Neka nemška bomba je padla na stanovanjski blek in ga popolnoma porušila. Ziačni pritisk je odtrgal strehe ter jih vrgel na druge zgradbe. Celo po sosednjih ulicah je nastala velika škoda. V neposredni bližini je bilo neko poslopje do tal uničeno.«
Tudi »Daily Mail« priznava, da je eksplozijska sila novega orožja »V 1« ogromna. »Daily Herald« ugotavlja, da Angleže najbolj vznemirja negotovost in nepozna-nje novega orožja »V 1«. Nekateri so že drugič v enem tednu izgubili svoja stanovanja spričo letečih bomb. Nekateri žive le še v svojih zakloniščih ali pa beže, čim čujejo brnenje novega orožja, v pripravljena zaklonišča. »Nevvs Chionicle« zahteva zaradi tega izpremembo v načinu zaščite civilnega prebivalstva.
Minister za javno varnost Morrison pa smatra kljub tem, dasi bolj skromnim navedbam angleškega časopisja o učinkovanju »V 1«, za potrebno, da v spodnji zbornici zmanjšuje dejansko škodo. Priznava sicer, da so nastale izgube med prebivalstvom ter škeda, vendar pa trdi, da je škoda 1? »malenkostnega pomena za narod.« Zanika, da bi lahko zaradi letečih bomb padla morala angleškega naroda ter pri tem nasprotuje izjavam mornariškega ministra Alexandra, ki je, kakor poroča s-Daily Telegraph«, na nekem zborovanju Izjavil, da čakajo Anglijo še težki časi. Z up^-abo- letečih bomb se je pričel najnovejši ln najpogubnejši način bombardiranja.
Leteče brmfce — „V 1"
Berlin, 26. jun. Kakor je izvedel nemški poroče alski urad na pristojnem mestu, imaio novi nemški izstrelki, ki že od 16. junija dalje padajo na juž^o Anglijo ter mestno področje Londona, označbo »V. 1.«
Lepi uspehi stotnika Rupnika
Rakek, 26. junija.
O zadnjih zaključnih akcijah proti partizanom, ki so se bili zbrali vzhodno od Rakeka, porečajo naslednje podrobnosti: Komunisti so začeli napad na Rakek s tem, da so vrgli na domobransko četo, ki je stala postrojena na postaji, težko granato. Domobranci so bili ogorčeni, ker so vedeli, da je samo terenska služba lahko izdala komunistom, kje se četa običajno zbira. Tudi napad na štampetov most je domobrance silno ogorčil, zato so komaj čakali ukaza, da odidejo na pohod proti tolovajem. Udarni bataljon je bil v začetku junija zasedel Slivnico, Kožljek in Grahovo. Vendar pa se bataljon spričo velike premoči nasprotnika ni mogel obdržati na teh položajih ter je izpraznil zasedene kraje že po 24 urah. S tem pa akcij še nikakor ni bilo konec, dasi je komunistično vodstvo že povsod raztr^bilo vest o sijajni zmago partizanov in o cčiinem porazu domobrancev.
Vsa akcija okoli Rakeka je doživela nenaden preokret s prihodom stotnika Vu-ka Rupnika na lice mesta. Stotnik Vuk je takoj poklical k sebi starejše podčastnike ter z njimi podrobno razpravljal o poležaju. Pri tem se je napravil točen načrt za napad na tolovajske postojanke. Moštvo se je izredno razveselilo prihoda stotnika Vuka in neki starejši naredn:k je naravnost dejal, da je s stotnikom posijalo sonce v udarni bataljon. 2e nasled-
Kakšne so letalske bombe
Na temelju strokovnjaške razprave o nevarnostih letalskih napadov bomo priobčili nekoliko člankov z opisi bomb, ki jih običajno mečejo angleški in ameriški letalci, njihovih učinkov in z navodili za gašenje požarov, nastajajočih ob napadih. V zvezi s tem se bomo dotaknili tudi vseh ukrepov za varnost in zaščito domov in prebivalstva. Pri vsem tem pa mora vsakdo imeti vedno v mislih najvažnejšo in najpotrebnejšo zapoved: Ob letalskem alarmu vsi v zaklonišče!
Letalske bombe delimo v glavnem v dve skupini: v rušilne in vžigalne. Rušilne bombe imajo grozen učinek, ki je pa le trenuten in zavisi od množine v njih nakopičene energije. Nasprotno so pa zaži-galne bombe, zlasti manjše, na videz nedolžne, kljub temu pa zelo nevarne in to iz dveh razlogov: Zaradi male teže in oblike jih lahko odvržejo v večjem številu, poleg tega pa tiči nevarnost ravno v tem, da lahko že ena sama zaneti ogromen požar, ki uniči več poslopij, v gosto pozidanih krajih pa kar cele mestne predele. Od lanskega leta sem uporabljajo angleški in severnoameriški letalci dva tipa zažigalnlh bomb: paličaste in 14 kg težko fosforno bombo.
Paličaste vžigalne bombe
Paličasta zažigalna bomba je 54.5 cm dolga ln 4.8 cm široka šesterostranična prizma. Spodnji del (glava) je železen in služi kot obtežba, da se bomba uravnovesi in pada z glavo naprej. Srednji del (oklep) je vlit iz elektrona (zlitina, v kateri prevladuje magnezij in je zato gorljiva) in je v sredi votel. Votlina je napolnjena s 13 termitnimi tabletami. Termit je zmes aluminijevega praška in železovega oksida, ki razvija pri gorenju okoli 2000» C vročine. Nad oklepem je vžigalna naprava, ki sestoji iz varnostnega trna, udarne igle, vzmeti, vžigalne kapice in zažigal-ne snovi.
V votlino šesterostranične oblike se dado zložiti zažigalne palice tesno druga ob drugi v pločevinaste zabojCke. Varnostni trn je vtaknjen skozi luknjico na obodu in zadržuje iglo, dokler ga sosednja palica pritiska v notranjost. Na ta način se paličaste bombe v zabojčku ne morejo vžgati tudi v primeru, če se zabojček premetava ali če letalo pristane. Po trije zabojčki so vloženi v spuščalno omarico tako, da so spodaj brez dna in slone police na podporah, ki se pa električno odpirajo. S pritiskom na guimb padejo palice iz zabojčka. Ker se sedaj palice ne tiščijo več skupaj in se v prvih trenutkih premetavajo po zraku, izpadejo varnostni trni. S tem se sprosti udarna igla, ki jo pa še zadržuje vzmet, da ne udari na vžigalno kapico, čim pa pade bomba na cilj, premaga udarna igla zaradi energije odpor vzmeti in udari na vžigalno kapico. Pri udaru igle eksplodira vžigalna kapica, plamen vžge zažigalno snov, ta pa termitne tablete. V prvi polovici minute po vžigu se iz luknjic, ki se nahajajo nekoliko nad polovico višine, močno kadi. Tedaj je možno še brez nevarnosti prijeti palico za spodnji konec in jo vreči v stran. Kmalu pa začnejo leteti i® odprtine iskre in ogenj, nato se pa prične taliti elektronski oklep, ki takoj nato zagori z bleščečebelim plamenom. Nekatere termltske mešanice zgorevajo prasketajoče in sipajo raztaljene elektronske delce po več metrov okoli. Jasno je, da se lesena tla pod gorečo bombo takoj vnamejo, lažje vnetljivi predmeti pa v razdalji nekaj metrov. ,
Vžigalnim sredstvom je lahko primešano raastrelivo (okoli 12 gr), ki se vname z močnim pokom, da raznese manjše drobce nekaj metrov daleč, če je v glavi več j razstreliva, je učinek seveda hujši. Eks- |
plc-zija, ki nastane 3 do 5 minut po udaru bombe, raznese drobce s tako močjo, da prebijejo 4 cm debelo leseno ploščo, v bližini pa celo 6 mm debelo železno pločevino.
Na štirimotornem letalu bi se moglo namestiti 1800 bomb. Navadno pa nosi vsako letalo s seboj tudi rušilne bombe za rušenje važnih objektov ali pa nekaj minskih bomb, ki povzročajo velik pok in močan zračni pritisk in povzročajo z njimi poplah in strah ter prisilijo ljudi, da ostanejo v zakloniščih in ne morejo gasiti. Požari se razširijo v tolikšni meri, da jih hišni prebivalci sami le s težavo pogase. Paličasta vžigalna bomba se v mehko zemljo zarije 1 m globoko, če pa pade na hišo, prebije streho in podstrešje in obleži v najvišjem nadstropju. V gosto pozidanih ulicah ne zavzemajo poslopja več kot 25% površine, zato pade povprečno 75% bomb na ulice, dvorišča in vrtove. Kljub temu pa lahko pade iz ene spuščalne omarice še vseeno okoli 22 bomb na poslopje.
Fss£orna bemba
Fosforna bomba pa je 83 cm visok in 12.5 cm širok valj, ki se zgoraj stožčasto zožuje. Na vrhu so nasajena krila (stabilizator), ki jih obdaja pločevinast obroč, spodnje dno pa ima obliko polkrogle. Bomba tehta 14 kg. Na dno je pritrjena vžigalna naprava, ki deluje slično kot pri paličasti bombi. Nad vžigalnikom je 35 gr črnega smodnika, vse skupaj pa pokriva jeklen pokrov valjaste oblike. Ta valj obdaja 250—400 gr fosforja. Nad tem pa je 3—4 kg goste in lepljive zažigalne snovi (bencol, v katerem je raztopljen kavčuk ali umetna smola).
Ko se pri padu bombe vžge vžigalna naprava, se razpoči smodnik, pritisk smodnikovih plinov razprši in potisne fosfor v zažigalno snov, ki jo dviga navzgor. Stož-časti del, ki je le nalahno pritrjen na vali, odleti, kosmiči goreče zažigalne snovi pa brizgajo iz nastale odprtine. Na prostem lahko letijo goreči kosmiči 50 m visoko in do 50 m daleč. To zavaja marsikoga v zmoto, da sipajo letala goreč dež.
Fosforna bomba prebije streho, podstrešni tlak in prodre še en do dva stropa in obleži tako v HI. nadstropju, računano od zgoraj. Goreča masa, ki prihaja iz bombe, pobrizga vse prostore, skozi katere je padala bomba. Zaradi lepljivosti se prilepi na stene, tla, pohištvo in gori z močnim plamenom. Dokler gori bencol, kar traja 3—5 minut, izgleda, kakor da je ves prostor v plamenih. Pozneje se pojavi močan dim zaradi gorečejo fosforja.
Inž. Fr. Dolenc.
Boka knjiga
za mesec junij
Id je pravkar izšla, prinaša izpod peresa znanega danskega pesnika JENSA PETRA JACOBSENA zanimiv zgodovinski roman
MARIJA GRUBBEJEVA
V tem delu prikazuje pisatelj večno dramo romantične duše v njenih resničnih barvah, ki se predaja sanjam , in mehki opojnosti hrepenenja in se v njem izčrpava, j Naročniki DK naj dvignejo novi roman v j upravi naših listov v Narodni tiskarni, i onim pa, ki dobe knjige na dom, se bo tudi junijski roman začel takoj dostavljati. Ne-naročniki lahko dobe novo knjigo v naši upravi ali pa v kateri koli knjigarni po ceni 17 lir za broširani in 35 lir t\ vera ni izvod na boljšem papirju.
njega dne je namreč stotnik Vuk na vse zgodaj odšel v brzo akcijo. V prvi uri pohoda ie zajel osem trlovaiev ;n en top. Borbeni duh pri domobrancih je s tem silno porastel. Ko pa je stotnik nato zavzel še Slivnico in v neprestanih borbah prodrl do Radleka, je navdušenje fantov dosesrlo višek. Videli so smotrne ukrepe stotnika Vuka, ki so imeli naravnost prodoren uspeh. Na nekem hribu so tolovaji pustili štirideset mrličev, na Blokah pa so našli 26 mrtvih komunistov.
Domobranskemu moštvu je bilo predvsem po volji to, ker stotnik Vuk Rupnik nikjer ni šel v borbo frontalno. marveč je s spretno taktiko redno obšel nasprotnika ter ga z nenadnim napadom zgrabil bodisi z boka, bodisi za hrbtom. Stotnik Vuk pa je z glavnino svojega odreda obšel Slivnico in zagrabil nasprotn'ka od zadal. Slivnica je padla v roke domobrancem že po dveh urah brez vsakršnih izgub. Domobranci niso imeli niti enega ranjenega.
Prošli teden so komunisti z novimi o.ia-čenji zopet napadli Slivnico. Domobranska posadka pa je vzdržala njih napad *er prešla celo v protinapad in vrgla sovražnika daleč na za i. Glavnina nasprotnika ie bila prisiljena k umiku proti Sv. Vidu. Iniciativa borbe je na vsej črti v rekah domobrancev zlasti, ker je medtem udaril partizanom v hrbet še bataljon stotnika Stamenkoviča. Vsa sila nasprotnika je obkoljena in zdi se, da se bo morala predati.
Valutama k:st2cr-ei:ca v Amemu
V malo znanem ameriškem mestu Brat-ton Woods v zvezni državi Neuhampshire se bo 1. julija pričela »mednarodna valutna in finančna konferenca«, na katero je Roosevelt povabil predstavnike 42 »zavezniških« držav (vlade nevtralnih držav niso prejele nobenih povabil). Namen konference je, skleniti mednarodni sporazum o valutni stabilizaciji po vojni in izdelati končne predloge za ustanovitev >banke za obnovo in razvoj«. Nepričakovano naglo sklicanje te konference je po vvashingtonskih vesteh v zvezi z bližnjimi predsednišk:mi volitvami v Ameriki. Strokovnjaki ameriškega zakladnega urada računajo za primer republikanske večine v obeh hišah kongresa z ostro opozicijo proti predvidenemu valutnemu načrtu in hočejo ta načrt čim prej spraviti pod streho, še preden bi bil izvoljen novi kongres.
Harry White, avtor po njem imenovanega valutnega načrta, je pred senatnim odborom za zunanje zadeve te dni izjavil: »Valutna stabilizacija po vojni ni problem nekaterih dežel. Obstoja namreč nevarnost popolne nasigurnosti valut po vojni. Zato je treba doseči valutni sporazum, da se paritete valut povežejo z zlatom in toliko časa drže, dokler se ne spremene po predhodnem posvetovanju, kar ima namen, da se prepreči tekmovanje z devalvacijami iz trgovinsko-političnih razlogov, kar bi hudo škodovalo razvoju svetovne trgovine.«
Ameriški finančni krogi so o tem vprašanju precej rezervirani in so mnenja, da bi bilo treba najprej določiti pravilno razmerje vrednosti med funtom in dolarjem, s čimer bi bila šele ustvarjena podlaga za ureditev ostalih valut. Namen ameriških finančnikov gre za tem, da dobi ne.vycrški denarni trg po sedanji vojni podoben obvladujoč položaj na svetovnem denarnem trgu, kakor ga je imel London pred prvo svetovno vojno. To seveda vidijo tudi finančni krogi v Londonu in je v tej zvezi zanimiva izjava vodilnega uradnika angleškega poslaništva v Wash.ngtonu, ki je dejal, da je prva skrb angleške vlade, doseči po vojni polno zaposlitev, kar pa je v režimu zlatega standarda težko izvedljivo. Zato Anglija ni kar pripravljena svojo valuto povezati z zlatom ali z ameriškim dolarjem. V Londonu pripisujejo na bližnji konferenci važno vlogo Sovjetski zvezi, so pa enako kakor Američani vznevoljeni, da smatra Sovjetska zveza svoje zlate rezerve kot vojaško tajnost.
V zvezi s konferenco je omeniti še zanimivo statistiko o zlatih rezervah vseh nov-čaničnih bank na svetu (razen sovjetske), ki jo objavljajo švicarski Usti .Zlate rezerve novčaničnih bank so se od leta 1929 do 1943 povečale za 10.25 milijarde zlatih dolarjev (1 zlati dolar enako 1.69 sedanjega dolarja), kar pomeni povečanje za 77% v štirinajstih letih. V gornjih številkah niso upoštevane zlate rezerve raznih valutnih stabilizacijskih fondov. Znaten del evropskih zlatih rezerv je bil že pred sedanjo vojno prenešen v Zedinjene države, ki so imele v oktobru 1943 v hrambi za račun drugih držav zlata za 1.97 milijarde zlatih dolarjev. Leta 1941, ko so ameriške zlate rezerve dosegle najvišje stanje, je na Zedinjene države odpadlo 76% vseh zlatih rezerv novčaničnih bank na svetu. Glede na oddaje zlata v zadnjih dveh letih pa se je ta delež zopet skrčil »a 71.8% ob istočasnem povečanju zlatih rezerv švedske, Švice, Španije, Turčije Južne Afrike in ostalih ameriških držav.
četefok vsi na vdlika mt&ftm zbsrovaisfe na Kosigr^sitsm trga!
Zaradi današnjega praznika bo izšla prihodnja številka »Jutra« v petek pojit;! (Sne. 1

*	Pomoč mladine pri letošnji žetvi. Tudi letos bo nemška mladina pomagala pri žetvenih delih na kmetih. Razdeljena bo v troje skupin. V prvi bodo dečki in deklice, k: so prekoračili 10. leto starosti, druga skupina bo obsegala mladino nad 14 let, zadnja pa mladino višjih razredov srednjih in njim sličnih šol.
*	Dino Grandi pride pred Scd šee. Iz
Benatk poročajo, da so izdajalske oblasti v Italiji aretirale bivšega člana velikega fašističnega sveta Dina Grandija, ki pride pred sodišče zaradi udeležbe pri lašis ;č-nem pohodu na Rim in zaradi soudeežbe v krizi, ki ie nastala zaradi Mattetofci.jeve smrti leta 1925.
*	Dviganje cen v Ameriki. p0 vesti EFE-ja iz V/ashingtona so narasle v Združenih državah cene po ugotovitvah dravskih organizacij za 45.5%, dcčim je vlada uradno priznala zvišanje cen za 23.4%.
*	Jeklene čelade za poljskg delavce. »Daiily Mail« javlja, da razdeljujejo ^edaj poljedelskim delavcem in delavkam v južni Angliji jeklene čelade, k,i jih morajo nasiti pri delu na polju, ker padajo tamkaj na tla stalno drobci protileUJsk'h granat.
Iz Lfabljaae
U— Novi grobovi. Po dolgi bolezni in mučnem trpljenju je v Nabrežirai umrla preteklo nedeljo gostilničarka ga. Ivana Grudnova, k večnemu počitku so jo položili na domačem pokopališču. — Dotrpel je železniški uslužbenec v pokoju g. Jakob Sojer. Na zadnji poti ga bodo spremili v četrtek ob 17. z njegovega doma v Mostah. Zaloška cesta 187. na pokopališče k Sv. Križu. — Preminil je narednik vodnik v pokoju g. Ježe Černe. Pogreb blagega rajnega bo v četrtek ob pol 16. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla je ga, Karla C uha. roj. Fischer. K večnemu počitiku jo bodo spremili v petek ob po] 15. iz mrtvaške veže na Vidovdanski cesti 9 na pokopa 3 išče v S lenarijo vas. —' Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— 2ivl.ien.jski praznik. Danes praznuje petdeseto leto svojega življenja gospa Pavla Cutič, lastnica cvetličarne »lotos« na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Rod la se je v lepem Trnovem, ki ji je s svojimi tih;mi vrtovi in pisanimi cvetličnimi gredicami navdahnilo že v zgodnji mladosti veliko ljubezen do cvetja in njegovih vonjav. In tej ljubezni se .ie resnično posvetila. Jubilantka pa ni samo izvršna strokovna moč. temveč tudi dobra skrbna in čuteča mati svoji hčerki Božiči, ki zvesto sto.ii ob strani tako doma. kot pr obrtnem delu. Gospej Cutčevi želimo, da bi učakala še mnogo let čila in zdrav«, polna ljubezni do svojih bližni;h. ki poznajo njeno dobro in čuteče srce.
u— Promovirana je b'Ja na univerzi v Ljubljani za doktorja prava gdč. Darinka Čobal iz Velenja. Čestitamo"!
u— Državna učiteljska šola. Ravnateljstvo sporoča, da bo v šolskem letu 1944/ ! 45 sprejetih v I. letnik tukajšnjega zavo- -da 40 učenccv in 40 učenk. Sprejemni izpiti bodo lotos izjemno že v dneh do 10. julija t. 1., na kar ravnateljstvo učence in učenke, ki želijo iti na učiteljišče, še prav posebno opozarja. Prošnje, kolkova-ne s kolki za 6 lir, za pripustitev k sprejemnemu izpitu je treba pri ravnateljstvu, Resljeva c. 10. vložiti vsaj do 4. jsi!ija. Prošnji mora vsak priložiti: 1. rojstni in krstni list oziroma družinsko knjižico; 2. gimnazijci: spričevalo o nižjem tečajnem izpitu in spričevalo o uspešno dovršenem 4. razredu, če so lani po končanem 3. razredu nap- avili nižji tečajni izpit. Meščan-skosolski učenci in učenke priložijo, završ-no spričevalo, iz katerega je razviden odličen ali prav dober uspeh; mešeanskošol-ski učenri in učenke z dobrim uspehom se ne sprejemajo. Nadaljnja navodila bodo učenci in učenke dobili dne 5. julija na učiteljišču, kjer naj se vsi. ki bodo vložili prošnje, javijo ob pol 8. zjutraj.
u— Sprejem gojeni v šalo za zaščitne sestre v Ljubijani. Pogoji za sprejem so-starost od dovršenega 18. do 24. leta, dovršena nižja ali meščanska šola, popolno duševno in telesno zdravje, samski stan in nravstvena neopoiečnost Kolkovane in z dokumenti opremljene prošnje se morajo vložiti do 15. avgusta 1944 na naslov: Sola za zaščitne sestre v Ljubljani. Dunajska cesta 25/1 (vhod Knafljeva 3). Točnejša pojasnila dobijo rsebno ali pismeno pri upravi šole.
u Ponovitev pisa;;eg<; večera Kadsjs. e postaje. Na splošno željo bo v po e^elj.k 3. julija ob 19. v ve.ikj u 'ion:kj dvorani ponovitev pisanega večera RadjSke po ta je. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glas bene Matice.
u— Škofijska dobrodelna pitama. Miklošičeva cesta 7. :porcča: Mesečne podpore za juldj se bodo izplačevale nu lednje dneve in v sledečem redu: 28. in 30 junija za dijake in zavode. Za osiale pa: 1 julija od A—G; 3. jul. H—K; 4. jul. L—R; 5. juh S—2. Prinesite s seboj podporne knjižice in se držite tečno gori navedenega reda Nove prošnje se t*3 dni ne bedo sprejemale Od 1. do 5. julija bo pisarna za begunce zaprta.
u— Sternenevo razstavo obiskujejo tudi mnegi, ki so se doslej takih pri- editev og'bali, ker v njih niso našli, kar so pričakovali ter cenili za lepo in pravo umetnost. Edino zdrava in čista umetnost je vedno zmagovita in trsjra. Mojster Sternen je vedno zvesto sledil naravo ter se navzlic še tako glasnim modnim geslom odločno izogibal zablodam. Res je tudi mnogo nadarjenih z idealizmom iskalo nove poti za čim večjo izpopolnitev umetnostnega izražanja, vendar j h je pa dosti krenilo na kriva pola morda tudi iz spe-kulativnih namenov ter nekaj celo zato, da bi prikrili svoje premajhno znanje za težke probleme resnične umetnosti. Toda zdravi naš nared nikdar ni hotel hoditi za njimi ter je bil gluh za poveličevanje take umetnosti, ki jo drugje imenujejo »zvrže-no«, v slabi slovenščini pa »izrojenc« umet-
mmsssm®
KINO UNION
relelon -42-21
Če mlada, lepa dama večerja s tujim gospodom, vzame potem pomotoma veronal — namesto praškov zoper glavobol, ter zaspi v njegovem stanovanju — je zjutraj, ko se prebudi povsem upravičeno prvo vprašanje:
Ka] se je dag idila
Lili Murati, Kari L. Diehl, Irene v. Meyendorf, H. Brausvvetter, Theo Lin-gen, Lueie Englisoh
Predstave danes ob 15., 17. in 19. uri
KINO SLOGA
Tel. 27-30
Veliko dramatično delo po Ernst Zahnovi noveli »Der Schatten«
VIOLANTA
Večna lepota gorskih krajev tvori čudovit okvir pretresljivega dejanja ljubezni, krivde in pokore Annelies Reihold, Riehard Ilaussler in Hans Sehlenk Predstave ob delavnikih ob 16. in 19., ob nedeljah in praznikih ob 15., 17. in 19. uri
.i O MATICA	releton >2-41
Največji šlager sezone! — Zgodba o nastanku .šramel-kvarteta', pclna naj-sijajnejših popevk 11? humorja
Hans Moser, Paul Horbiger, Marte Hare!!, Hans Holt
Jutri, v petek 30 t. m., zaradi Akademije kmo-predstave ob 15 30 in 19.15


KINO MOSTE Samo v četrtek in petek film napete vsebine
Zagovornik iresa besedo
Predstave: na praznik ob 14.30, 16.30 in 18.30; delavnik ob 18.45
( nost SUrnenova razstava jo nado^toj-• nejša proslava štiridesetletni ce prvega ri-i stopa slovenske umetnosti pred ši okim, j kritičnim svetom na Dunaju. Brez razlike I poklica in stanu obiskovalci h,al.o raz-' .-tavljera dela ter ni njih zasleduje,o jas/jo vidno pot umetnikovega ra vOja in napredka. ki pomeni obenem š irio.čs t.etr.i napredek slovenske umenosti visoko na raven evropske umetnosti. P; ip:>m n;nmo samo še, da je razstavlja iec po.-iul na n stavo še clvoje svojih najnovejših del. ki ju je napravi! s pastelem že po otvoritvi razstave. namreč zares živi pasieini portret dečka Mirta in njegove r:ce Polence, ki prav učinkovite d .polnjujcta raz ioterost razstave.
u— Šesta sklepna produkcija Glasbene dkademje bo 30. t. m. ob po! 18. uri v veliki filharmonični dvoran:. Nastop ,i bodo učenci prof. Trosta, V. Launa, J. B.tet.a in L. Pfeifeija s skladbami J. S. Bacha, J. Ravnika, Spohra, Škerjanca, Hi'dacha, Schumanna in Wieuxtempsa. Sporedi so naprodaj v Matični knjigarni po 6 in 3 1;. e.
u— Javna produkcija šc'e Otiaibene Matici.', na katc-ri bosta nastop la ml di ski n šolski zbor Glasbene Matice, se bo vršila v ponedeljek 3. julija ob 18. uri v veliki filharmonični dvorani. Nastopilo bo okrog 200 mladiih pevcev ped vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na produkcijo opozarjamo, podrobni spored v knjigarni Glasbene Malice.
u— Zaplemba im«v!ne upornikov. P" izvršenem predpisanem postopku je bila zaplenjena vsa premična in nepremična imovina upornikom Gostiši Dragu, gostilničarju, nazadnje stanujočemu v Gornjem Logatcu 49, Koračinu Jožetu, železniškemu uslužbencu, nazadnje stanujočemu v Ljubljani, Pugljeva 10, in Leskovšku Francu, uradniku, nazadnje stanujočemu v Ljubijani. Ciglarjeva 41.
u— Ječmen je požrt. Kljub deževnemu vremenu je ječmen letos dozorel kakor po navadi in so ga kmetje v ljubljanski okolici večinoma že poželi. Pridelovalci tožijo, da je napaka pri letošnji žetvi v tem, ker se klasje rado osiplje ter gre mnogo zrna v izgubo. Seveda ječmen ni še povsem suh in ga morajo pridelovalci sušiti v kozolcih, prav tako kakor seno, ki se na travnikih nikakor ne more posušiti. Ječmenove njive kmetje že pridno zasa-jajo s krmilno peso za živino.
u— Za di.iake-inje in absolventc-injc srednjih in strokovnih šol pričenjajo 1., 3. in 4. julija posebni počitniški tečaji strojepisja. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji in izbiri obiskovalcev. Lahka desetprstna metoda, moderna strojepisnica. Tečaji so eno-, dvo ali trimesečni. Učnina zmerna, vpisovanje dnevno. Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Praktično znanje, vsakomur koristno. Informacije, ' prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15*
u— Zbrano delo alpinista in pisatelja Janeza Gregorina bo izdalo Slovensko planinsko društvo pod naslovom »Blagoslov gora«. Knjiga, ki bo obsegala okrog 300 strani, izide začetkom avgusta. Naroča se v pisarni SPD. Cena v prednaročbi 120 lir, v knjigotržtvu pa bo precej višja.
u— Oslepelemu mladeniču Tonetu je poslal dentist Bevc Joško, zobar iz Ljubljane, Gosposvetska cesta 4, prispevek 100 lir za nabavo harmonike. Denar je pri blagajni »Jutra«.
u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja! Novi tečaji — dnev-ii/i večerni — pričenjajo 1., 3. in 4. julija. Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo .itd. Informacije, prospekti: Trgovsko učil-šče »Chrislhfov učni zsved«, Domobranska 15.
u— Pes volčjak Pe je zatekel. Policija je prejela obvestilo, da se je na neko dvorišče zatekel velik pes volčjak brez znamke. Kdor ga pogreša, naj se javi na upravi policaje ill. nadstropje, soba št 47.
Mavega mesta
Meščanska šola je zaključila šrlsko leto
z dnem 17. junija. Učna tvarina je bila v glavnem obdelana. Obisk učencev je bil v splošnem reden. Splošen napredek je prav dober. Meščansko šolo je obiskovalo v L r. 48 učencev in učenk, v 2. r. 35, v 3. r. 20. v IV. r. pa 15 učencev in učenk. Dne 22. junija so
izmučene notranjosti, z naplavino vseh mogočih, včasi na dno naše narave sega-jočih vzburjenj, nemira in afektov. Muzika nas mora najprej za silo izčistiti in olajšati, šele tedaj nastopi v nas rahlo občutje tiste sproščenosti in notranje lahkote, ki je pogoj za sprejemanje muzikalne vsebine; brez tega ostaja vse samo zvok in tehnika. Tako nastaja boj med dušo, ki je preveč odprla oči v stvarnost in muziko, ki prinaša blagodejno lepoto nestvarnih in netvarnih stvari in ki hoče, da jo sprejema duša tako, kakor sprejema oko z napol priprtimi vekami tiste optične podobe, ki jih ne spremlja volja do zavestnih in jasnih pogledov. Šele v tem stanju, ki je morda rahel odsvit sna, tega praizvora vseh umetnostnih navdahnjeni, se me začenja polaščati muzika s tistimi svojimi udari, ki so več kakor zvočno ugodje in tehnična zmogljivost. Šele tedaj se prične dvogovor med dušo in duhom, pitijsko jecljanje nad skrivnostnim dnom naše človeške biti. Zato je uživanje muzike, poezije, sploh vsega, kar ne govori samo z neposrednimi čutnimi zaznavami, marveč drhti v neskončnosti duše, v času njene preobremenjenosti in utrujenosti težje in bolestne je kakor takrat, ko vlada »la dou-ceur de vi vre«. Zato pa je zmaga umetnosti nad nami tem večja in plemenitejša. Morda šele v takih časih občutimo, pravo bistvo teh stvaritev, če ga imajo, zategadelj v takem času neprimerno težje prenašamo slabe stvari, modne proizvode, bežno blago z umetniškega trga... V časih podarjene neskrbnosti in življenjske sproščenosti sprejemamo umetnostne vplive hitreje in laže, zato pa tudi površneje. Toda sprejemljivost, ki si jo šele priborimo in katero nam odgrne bolest, je globlja in občutljivejša. Zato smo torej takrat, ko premagamo vnanjo nadlego bolesti in obtičimo v nekem polumraku med njo in umetnostjo, bliže srčiki umetnostih
stvaritev, kakor pa v trenutkih, ko se nam lagodno razliva v dušo sama sončna radost vedrega življenja.
Kdor hoče v najsubtilnejši obliki, ki je mogoča, doživeti nasprotje med kulturo in civilizacijo, se pravi, med avtonomnim duhovnim področjem slehernega človeka in med tehničnim podaljškom njegove telesne narave in njegovih življenjskih možnosti, naj primerja katero koli Bachovo fugo ali C h ory! novo sonato s sodobnim zamor-sko-ameriško-evropskim jazzom. Res je, da imata ta in ona glasba tako malo skupnega, kakor, postavimo, zabaven roman povprečnega pisatelja in velika umetniška pesnitev genija. Toda prav te b:stvene in neizprosne razlike so hkrati razloček med kulturo in civilizacijo. Kadar slišim igrati jazz in njegove »šlagerje«, se mi zmeraj godi kakor popotniku, ki hoče priti čim prej z banalnega, zoprnega ozračja povprečnega hotela v podvzdiguječi somrak bližnje katedrale: zaželim sd Beethovna, Bacha, Mozarta, Smetane, kogar koli iz žlahtnega tovarištva plemenite evropske glasbe. Zaman je vse: ta jazzovska lahkotna predstavljivost, udarnost, utilitarna tendenčnost (zabava, ples) je mogla nastati samo iz civilizacije brez močnih kulturnih tradicij, iz standardizirane veleprodukcije, iz duhovne povprečnosti in ne v zadnji meri iz pragmatične filozofije, ki ji je tuj duh nezainteresirane metafizike, zato pa
je tem bližja praznoverju primitivcev. *
Vselej, kadar mislim v teh dneh, ko nas trdo prijema stvarnost osebnega in zgodovinskega življenja, na življenjsko odvečne, v vsakdanjem smislu brezkoristne in vendar lepe in globoke reči, se mi zdi, da se neiki moj drugi jaz, tisti, ki potrebuje zase tako subtilno duhovno hrano, opravičuje pred normalnim jazom, onim, ki se hote ali nehote prilagojuje stvarnosti, otipljivim
dejstvom in neogibnim resnicam. Opravičuje se zaradi tega, da se še bavi z rečmi, ici so tako daleč od trde resničnosti naših dni, od njihovih grobih, povsem zemeljskih potreb in zahtev. Toda takrat se spomnim, da je okrog nas toliko stvari, ki se niso nič spremenile in ki ne podlegajo železnemu koraku človeške zgodovine: spomnim se jutrnje sape, ki z večno neskrbnost-jo šumi v zelenem listju, na barve neba ob solnčnem vzhodu ali zahodu, na sinje linije bregov, ki zapirajo obzorje, na ptičje petje, na deviško lepoto cvetlic, na toliko in toliko stvari, ki so takisto kos življenja in vendar neodvisne od naše stvarnosti in vseh naših, tako spornih resnic. In tako se tisti drugi jaz oprijema stvari, ki ne minevajo, ter išče hrane in tolažbe v stvareh, ki so bile enake pred let.i in pred tisočletji. Kaj bi bilo naše življenje, če bi se človek ne smel nikdar zasanjati v ta svet — v svet ki živi onkraj naših »železnih« zakonov in »neizprosnih« mejnosti?
Zapiski
Srednjeveški nemški pesnik Walther von der VogeIweide vzbuja tudi sredi današnjih nemirnih časov živo pozornost raziskovalcev in občudovalcev. Tako je objavila berlinska založba "VValter de Gruyter novo kritično izdajo njegovega dela v priredbi Carla von Krausa. Založba Koehler in Amelang v Leipzigu pa je izdala obsežno znanstveno knjigo C. von Krausa »Walther von der Vogelweide. Minne, Reich und Gott«. Pri monakovski založbi Karla Alberja je izšel roman Rudolfa Hen-za »Der grosse Sturm«, čigar glavni junak je Walter von der Vogelweide. Kritika sodi o Henzovem romanu, da je vrednost romana v slikovitem opisu jesenske periode nemškega srednjega veka, v katero padajo zadnja leta nemirnega pevca in poeta Walterja von der Vogelweide.
bili 'zvršeni izpiti, ki j.h je po'ag.!o 9 učenccv odn. učenk, 4 go bili opr oče. i, l ima popravni izpit, 2 pa razied ii izpit Sprejemni izpiti bodo 28. ;unija.
Prvo obhajilo. Kot običajno, ;e di o prvo obhajilo na praznik Alojzija, zaščitnika in patrom mladine Letos je bilo itevi.o prvoobhajancev iz -ažurni j :vnh vzrokov manjše kot druga l?ta: dečkom 24. dekiic pa 32,
Nova maša. Izmed 26 diakonov ki jim je prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rozman v ndel.io il. junija podelil masniško posvečen je. je tudi g. Jurak Jože iz Novega mesta, ki bo daroval novo mašo na pra: nik s-v. Petra in Pavla v kapiteljski cerkvi.
Licenchanje žrebcev. Licenc.)an.je vseh za plenr? namenjenih >n v ta namen že uporabljenih žrebcev v St. Jerneju je bi o v torek 27. t m. zjutraj
Samo nemška zmaga : rhko prepreči tretjo svetovi.o vojno. Pred dnevi so se zor ?i v Dulah na Koroškem župani koroškin okrožij Celovec. St Vd. Veiikovec in Voi-šperk. Na sestanek je prišel tudi Gaulener, ki je pojasnjeval položai ter tolmač.i naloge. ki v sedanjem ča u čakajo cbciine ra Spodnjem Koroškem. Gauleitsr je v svo-,-em govoru poudaril, da be od ociiev sedanje vojne prišia v prid s mo t stemu ljudstvu, ki bo pokazalo največjo moč n največjo jasnost v svetovnem na?.0'U. Z drugimi besedami se to pravi, da samo nemška zamaga lahko prepreči novo svetovno vojno.
Odlikovanje koroškega rojaka. Z železnim križcem 2. razreda je bi! odi kovan desetnik Ileibert Gelbmann iz Marborghe-ta v Kanalski dolini.
Imenovanje. Dosedanji nadomestni vodja na strokovni šoli v Celovcu inž. Emst Czechner je bil imenovan za ravnatelja celovške obrtne šole.
Neopreznost pri streljanju. 16letni ključavničarski vajenec Peter Feisiritzer iz Beljaka je neoprezno manipuliral s flo-bertovko ter si obetreiil desno nogo. Zdravi se v bol jaški bolnišnici.
Nesrečen padec otroka. Triletni sinček revirnega stražmojstra v Borovljah Ulrik Micheisen je padel na tleh in si je zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v celovško bolnišnico.
Iz Trsta
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu j 63ietni Peter Grgič. 66!etna Marija Mayer-hoffer. 61 letni Anton Cernič, 56ietni Franc Drobnič, 45lelna Leopolda Klasu, 73le n-i Liticija Kaligaris, 81ietna Katarina Sierle vd. Pregarc, 74ietna Emilija Klarič-Fabris, 44letna Ana Švara, 79letni Ivan Brč č. 90-letna. Konstanca Strudhoff, 85lelna Marija Miklavec vd šušmelj. 691etna Antonija Ščuk, 471etni Just Katalan. 411elna Ana Jerman, 69letna Batrice Bubenik-Pšenicka, Jožef Pelicon in 87letna Marija Alojzija Penko vd. CroSoli.
Himen. Te dni so se poročili v Ti-stu odvetnik dr. Ivan Viczoii in gospodinja LaVTa Kreševič, čevljar Jožef Va< irk-a in gospodinja Jolanda Černigoj, krojač Atitj Špacal in uradnica Silva Jurečko, livar Franc Vatovec in gospodinja Lucija Pilot.
Ljudsko gibanje. Dne 23. junija je bilo v Trstu 9 rojstev, 22 smrtnih primerov in 9 porok.
tiOLBUAK:
četrtek, 29. junija: Peter in Pavel.
Petek, 30. junija: Sp. sv. Pavla.
OAA.Aš.NJfc PRIREDITVE:
Kino Matica: šramel.
Kino Sloga: Violanta.
Kino Union: Kaj se je dogodilo nocoj.
Kino M°ste: Zagovornik ima besedo.
PRIREDITVE V PETEK
Kinoglednlišča nespremenjeno.
VI. sklepna produkcija Glasbene akademije ob 17.30 v veliki filharmonični dvorani.
DEŽURNE LEKARNE
Četrtek: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesla 47.
Petek: Dr. Kmet, Cirii-Metodova cesta št. 43. Trnk czv ded., Mestni trg 4. Ustar, selenburgova ulica 7.
Praznično dežnrno zdravniško službo ima cd srede od 20. do petka do 8. zjutraj mestni višj: zdravnik dr. Ivan Logar, Rimska cesta 7/1., tel. 41-52.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure.
il,
Smrt zagrebškega župana. V ponerie'jek zjutraj je po večdnevni boiezru v starosti 57 let umrl zagrebški župan Ivan vVerner. Bil je eden izmed ustanoviteljev ust.'ške-ga pokreta ter je užival zaradi svojega brezkompromisnega stališča svojega nacionalizma in odločnega značaja splošen ugled.
Zavod za pravosodje. V prisotnosti hrvaškega pravosodnega minisira dr. Can-kija in ostalih predstavnikov hrvaškega javnega življenja je bil v nedeljo v Zagrebu otvorjen zavod za pravosodje, ki ima nalogo, da kot posvetovalni organ sodeluje pri ustvaritvi hrvaškega prava.
Poziv ruskim emigrantom. Predstavništvo ruskih emigrantov na Hrvatskem je pozvalo vse emigrante, da se prijavijo v uradih ruskih kolonij najkasneje do 7. julija.	—
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Pozivi. V poizvedovalnem oddelku. Marijin trg 5. naj se zglase pri referentu III Vukčevič Jevrosima in sorodniki ali znanci Jožefa Semeta, roj. marca 1936 v Ljubljani. Ponovno naprošamo vse one, ki so po Slovenskem Rdečem križu poizvedovali za svojci, pa so se iim ti že javili, da nam to sporoče. S tem nam boste olajšali zamudno delo pri poivzedovanju in urgencah.
Zahvale. Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: tvrdke Umek Ivan, strojno mizarstvo, Lir 750; gosp. 'Ana in Matija Stefin Lir 200.— namesto venca na grob blagopok. g. Josipa Verbiča z Vrhnike. — Prisrčna hvala!
f
Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da je preminul naš dragi oče, brat, stric, stari oče, gospod
Jože černe
narednik vodnik v pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob uri z 2at, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. junija 1944.
Globoko užaloščeni hčerld DANICA in MILENA ter ostalo sorodstvo
GLEDALIŠČE
DRAMA
četrtek, 29. junija, ob 18: Kozarec vode. Red A.
Petek 30. junija: Zaprto. Sobota, 1. julija: ob 18.: Kozarec vode. Red B.
OPERA
Četrtek, 29. junija, ob 17: Faust. Red četrtek.
Petek, 30. julija: Zaprto. Sobota, 1. julija: ob 18.: Baletni večer. Red Sobota.
Oddajniia skunina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 29. JUNIJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—8.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 8.00—10.00: Prenos zborovanja s Kongresnega trga v Ljubljani. 10 00—10.30: Koračnica. 10.30—11.00: Praznič. plasba. 12 00 do 12.30: Opoldanski konccrt. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini; napoved sporeda. 12.45—14.00: Koncert malega orkestra vodi A Dermelj. 1400—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 16.00 do 17.00: Dobra volja v duru in moiu. od 17.00—17.15 poroč;la v nemščini in sloven-Ščini. »Pom'ad je cvetic prebudila«; zvočna jcira. glasba in priredba dr. Otto Sten. 18.00—18.45: Domači zvoki. 18.45—19.00-Narodcpi no predavanje. Dr. Fr. Kotnik: Kresni običaji. 19.00—19.30: Na harmoniko igra Jože Povše. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini 19.45—20.00: Prenos državnega sporeda (preda\anjc). 20.00—20.15: Poroč:la v nemščini in slovenščini. 20.15—21.15: Glasba ob večerni uri. 21.15—22.00: Slovenski napevi; radijski orkester vodi D. M. Šijanec. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda (nem. in slov.). 2215—23 00: Malo kramljanja, nrlo plesanja; igra plesni orkester, vodi Dušan Pre-voTŠek. 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj.
PETEK, 30. JUNIJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica: napoved sporeda (nem. in slov.). 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14 Of): Mali orkester, vodi A. Der-melj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10 do 15.00: Vsakemu nekaj: radijski cTkesiter vodi D. M. Šijanec. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovcnšč:ni. 17.15—17.30: Glasbena medigra. 17.30—18.00: Kmečki trio. 18.45 do 19 00: lz našega leposlovja. Lojze Zupane bere iz svojih del. 19.00—19.30: Šramel »Veseli Kranjci«. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; napoved sporeda. 19.45—20.00: Prenos branja članka ministra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich». 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21-15: »Stric:«. zvočna igra po istoimenski povesti Fr. S. Finžgarja, za radio priredil inž. Pcngov; igrajo člani radijske igralske družine, vodstvo: inž. Pengov. 21.15—22.00: Nežna pesem. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Glasba za lahko noč. 23.00 do 24.00: Prenos državnega sporeda.
.* v -' - ■* ■
s
Naznanjam, da mi je umrla moja mati
Ciuha Karla
roj. Fischer
Blagopokojna leži v mrliški veži Zavetišča sv. Jožefa.
Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 30. junija t. 1. ob VzZ. uri popoldne z Vidov-danske ceste št. 9, na pokopališče v štepanjo vas.
Ljubljana, dne 28. junija 1944.
ING. CIUHA MARJAN, sin in ostalo sorodstvo
vTTTTRO« St IfT
Četrtek, 29. VL 19«
SAMO ENA POT - POT GENERALA RUPNIKA!
s
V četrtek vsi na veliko narodno zborovanje na Kongresnem trgu!
Vojna v odločilnem stadiju
saa
Koncentrični generalni napad zaveznikov na evropsko trdnjavo se je pričeL S to ugotovitvijo pričenja vojaški dopisnik agencije DNB Martin Hallensleben svoj današnji komentar, v katerem pravi;
Druga svetovna vojna je stopila v svojo odločilno fazo. Nobenega dvoma ni, da sta bila zasnova in izvedba te teheranske generalne ofenzive osnovani na tem, da bi zgolj s številčno premočjo premagali nemško kakovost, ki se upira zaveznikom, tako Nemce in njihove soborce uničiti in s tem hitro končati evropsko vojno. Kar smo prej spoznali le v surovih obrisih, vidimo sedaj jasno tudi na vojnem polju. Severno-američane, boljševike in Britance priganja čas. Njihova »strategija števila« naj jim pomaga, da bodo še letos poleti dosegli uspeh, ki je njihovim naporom in žrtvam doslej še vedno izostal, čeprav so že mislili, da ga imajo v rokah. Iz tega izhaja naloga, ki jo ima nemško vojno vodstvo. Dogodki ga nedvomno niso presenetili in ga tudi ne morejo presenetiti, kar jasno kaže njegovo ravnanje. Nemškcj vodstvo stoji, kakor kaže, še vedno na stališču, da irna zapad prednost pred ostalimi bojišči. To bi pomenilo, da bi Nemci na vzhodnem in južnem bojišču po načelih zadrževalne obrambe nasprotnika le vezali. Z defenzivnimi operacijami bi tako zavlekli voljo nasprotne strani po odločitvah in se ji zo-perstavili z voljo po zavlačevanju, po katerem se bodo v danem trenutku lahko odločilno uprli, da bi na ta način najpreje na zapadu s strnjeno močjo lahko sprejeli veliki medsebojni spopad.
Ako gledamo na razvoj dogodkov s tega stališča, nam ne bo postal razumljiv le ves položaj, temveč nam bo jasno zlasti rav-
Posestnikom v katastrski občini stepaitp vas
Po nalogu mestne občine in pod nadzorstvom katastrskih oblasti bo podjetje civ. geometrov Pelca Zvonimira in Breskvarja Janeza pričelo izvrševati novo izmero parcel in zgradb v katastrski občini štepanja vas.
Posetniki so dolžni na svojih mejah postaviti vidne in pravilne mejnike. Te mejnike naj postavijo posestniki sporazumno tako kakor svoja posestva uživajo. Mejniki morajo stati povsod tam, kjer se meja lomi ali krivi, ker se bo pri merjenju od mejnika do mejnika meja merila vedno kot ravna.
Za mejn'ke morejo posestniki vzeti vsak kamen pravilne oblike dolg najmanj 60 cm, ki ima gornji del obdelan v štirioglato ali okroglo obliko, tako da se na oko takoj loči od drugega Kamenja na njivah. Navadni do sedaj zakopani mejniki, ki niso obdelani in se lahko zamenjajo z drugim kamenjem, se bodo morali zamenjati s pravilnimi mejniki. Mejniki morajo biti postavljeni vidno ter smejo gledati iz zemlje največ 10 cm. Slabo postavljene mejnike, ki ne bi zadosti trdno stali ali pa bi gledali
preveč iz zemlje, bodo uslužbenci zgoraj omenjenega podjetja popravili, stroške za zamudo časa pa bodo morali plačati posestniki.
Mejnike lahko kupijo posestniki od geometrov Pelca in Breskvarja na začasnih skladiščih, in sicer: v gostini Bricelj dne 30. VI. ter 4. in 7. VII., v gostilni Kregar 1., 3. in 6. VII. ter v gostilni Novak 5. VII. vsak dan od 16. do 19. ure. Istočasno bodo prejeli tudi nakaznice za brezplačne mestne mejnike, katere je treba zakopati ob javnih poteh.
Ce posestniki do 10. julija 1944 ne bodo ukopali mejnikov, jih bo postavilo na njih stroške podjetje civ. geometrov Pelca in Breskvarja.
Vsa pojasnila in navodila, kolikor se tičejo zamejičenja in ogleda na licu mesta, prejmejo posestniki v pisarni geometrov Pelca in Breskvarja, Gosposvetska cesta 3-1 poleg Figovca vsak dan od 9. do 12. ure. V tej pisarni naj se javijo tudi vsi posestniki, ki so v času vojne spremenili mesto stalnega bivališča, pa so spremembe javili Zemljiški knjigi in katastrski upravi.
Spremembe v potniškem ps\*snet&3 na progah Zalog-Pestojjna in Ljubljana-Vrhnika, trg
V noči od 2. na 3. julija stopi v veljavo na progah Zalog-Postojna-Trst in Ljublja-na-Vrhnika, trg novi vozni red. Po novem voznem redu vozijo na progi Zalog-Ljub-Ijana dnevno redno sledeči potniški vlaki:
Odhod iz Ljubljane ob 6.40, 12.30, 18.05, 19.10; prihod v Zalog ob 6.55, 12.45, 18.20, 19.25; odhod iz Zaloga ob 7.10, 14.33, 18.35, 19.35; prihod v Ljubljano ob 7.25, 14.48, 18.50, 19.50.
Na prog"! Ljubljana^Postojna-Trst vozijo dnevno redno sledeči potniški vlaki:
Odhod iz Ljubljane ob 5.25, 12.40, 14.20, 18.10; prihod v Postojno ob 7.15, 14.30, 16.10, 20.00; odhod iz Postojne ob 7.25, 14.55, 16.45; prihod vTrst ob 9.36, 17.02, 19.00; odhod iz Trsta ob 6.40, 12.40, 15.25; prihod v Postojno ob 8.47, 14.37, 17.33; odhod iz Postojne ob 5.40, 9.25, 14.47, 18.05; prihod v Ljubljano ob 7.40, 11.25, 16.40, 20.05.
Na progi Ljubljana-Vrhnika, trg vozijo dnevno redni sledeči mešani vlaki: odhod iz Ljubljane ob 8.15, 13.30, 18.25; prihod na
Vrhniko ob 8.55, 14.10, 19.05; odhod iz Vrhnike ob 6.17, 11.37, 16.57; prihod v Ljubljano ob 7.05, 12.25, 17.45.
Zapiranje trgovln
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine obvešča trgovce z živili, da je Šef pokrajinske uprave odločil sledeče:
Da se morejo ob danem roku in v redu opraviti inventura, obračunavanja živilskih nakaznic in obče opravila, ki jih nalaga »Prevod«, se morajo trgovine z živili, izvzemši mlekarne, zapirati popoldne zadnjega delavnika v mesecu, prvič dne 30. t. m. Če je ta dan sobota ali dan pred praznikom, »se trgovine zapro naslednji delavnik popoldne.
Prijava mlinov
Po predpisih za mletje žita z dne 2. II. 1942 so dolžni vsi lastniki mlinov, ki jih potrebujejo za družino in za gospodarstvo, ustaviti obratovanje. Mestno županstvo poziva vse gospodarje, ki imajo take mline, da jih takoj prijavijo mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici št. 7, soba št. 15, če tega še niso storili, da se izognejo nadaljnjim posledicam.
nanje nemških vrhovnih poveljnikov na različnih bojiščih. Dogodki bodo dobili sliko, ki je sicer resna, a ima poteze strateških doslednosti, ki so bile še vedno značilne za končni uspeh, ki je več kot le vojaški uspeh.
Postojanke, s katerimi po petletni vojni lahko razpolaga nemško vojno vodstvo, jamčijo, da je nemška strategija uspešna. Sedaj gre za to, da prestanejo Nemci razvijajoči se naval skupnih nasprotnih sil in da se bitke razvijejo tam kjer bosta strategijo števila na eni strani odtehtali bogastvo domislekov in udarnost druge strani. Tega pa Nemcem ne manjka, že kmalu se bo videlo, da se stvari v Normandiji razvijajo v tem smislu. Kajti zanimivo je, da se Nemci še vedno niso postavili proti svojim invazijskim nasprotnikom z onim velikim odporom, ki bi se po splošnem, v Nemčiji razširjenem mnenju vendar že moral pokazati. Toda tudi tu velja, da je važno, ako hočeš nasprotnika uničujoče zadeti, da veš, kje stoji njegova glavna sila. Ta se pa na evropskem bojišču še ni pojavila. Nemci bodo morali, ako hočejo biti dosledni, v to svrho žrtvovati še več kakor le Rim, Cherbourg ali Vitebsk. Ali bodo to tudi storili? Vsako popuščanje je konč- j no le taktičen uspeh nasprotnika v okviru > tega, kar hoče doseči. Tocia na nemški strani je kakovost v najboljšem vojaškem smislu te besede. Ako že v življenju narodov nikdar nista bistvena večina in število, velja to tem manj v vojnah, v katerih sc ravnajo velike odločitve po sili volje. Slednja pa daje evropski samozavesti njen zagon in vodi vojaške odločitve nemškega vodstva. In je v divizijah Roicha in njegovih zaveznikov.
Tobačne izkaznice
Raznašalci mestnega preskrbovalnega urada prično v petek, 30. t. m. raznašati nove tobačne izkaznice upravičencem na dom. Izkaznice bodo veljale samo en mesec ter bodo zato vsak mesec posebej no. ve izkaznice. Raznašati bodo pričeli v ulicah. ki se začenjajo s črko A. Vsaka izkaznica velja 2 L. Izkaznice za moške se razlikujejo od onih, ki jih dobe ženske. Posebno pa opozarjamo, naj vsi upiavi-čenci shranijo glave starih do sedaj veljavnih tobačnih izkaznic, ki jih "bodo morali predložiti pri vpisu v posameznih trafikah. Upravičenci se smejo prijaviti samo v tistih trafikah, kjer so kupovali doslej.
Mestni preskrbovalni urad bo v dnevni, kih objavil, ko bodo razdeljene vse tobačne izkaznice ter bodo takrat objavljena tudi vsa ostala navodila. Do tedaj pa trafikanti ne bodo oddajali upravičencem tobačnih izdelkov.
Oddaja odrezkov živilskih in tobačnih nakaznic za junij
Vsi trgovci, gostinski obrati, peki ln trafikanti morajo odslej oddati po odred, bah »Prevoda« odrezke živilskih in tobačnih nakaznic najkasneje do 4. v mesecu.
Zato bo mestni preskrbovalni urad prevzemal odrezke za junij v II. nadstropju palače Bate, tako da pridejo na vrsto prodajalci po naslednjem redu: 3. julija *rg°v-ci z začetnicami A do F cd 8. do 9. ure, z začetnicami G do Ka od 9. do 10., z začetnicami Ke do Ku od 10. do 11., z za. četn-cami L do ML od 11. do 12., z začet, nicami Mo do P1 od 15. do 16. z začetnicami Po do šl od 16, do 17. in trgovci z začetnicami So do 2 od 17. do 18. ure: 4. julija. trafikanti z začetnicami A do H od 8. do 9., z začetnicami I do L od 9. do 10, z začetnicami M do P od 10. do 11. in trafikanti z začetnicami R do 2 cd 11. do 12. ure; 4. julija peki z začetnicami A do J od 15. do 16.. z začetnicami K do P1 od 16. do 16. in z začetnicami Fo do Z od 17. do 18. ure.
Po gostinskih obratih in mlekarnah na-
bvane junijske odrezke bo mestni preskrbovalni urad p-evzemal 4. julija od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v Mahrovi hiši na Krekovem trgu št. 10/L
Ržcna moka naj se v »seznam« vpiše v razpredelnico »Koruzna«, koruzna pa obračuna na zadnji strani tiskovine.
Odrezke je treba oddati v zapečatenih ovojih, na katerih mora biti ž'g obrata., ki odrezke oddaja. Obenem z odrezki pa morajo biti podloženi tudi »seznami« v dvojniku in vpisnik.
Gostinski obrati in mlokarne bodo nakazila dobivali po naslednjem redu: 5. julija gostinski obrati in mlekarne z začetnicami A, B in C, 6. z začetneama C in D, 7. z začetnicama E in F, 8. z začetnicama G in H, 10. z začetnicama I in J, 11. z začetnico K. 12. z začetnico L. 13. z začetnicami M. N in O, 14. z začetnicami P in R, 15. z začetnicama S in S, 17. z začetnicama T in U, 38. z začetnico V in 19. julija gostinski obrati in mlekarne z začetnicama Z in 2.
Petrelej za julij
Mestni preskrbovalni urad bo delil nakaznice za petrolej za mesec julij v Mahrovi hiši na Krekovem trgu št. 10. I. nadstropje, soba št. 1, samo na družinske nakaznice, ki naj jo vsakdo prinese s seboj, tako da pridejo na vrsto v petek 30. junija upravičenci z začetnicami priimka A, B, C in 6, v soboto 1. julija z začetnicami D. E, F in G, v ponedeljek 3. julija z začetnicami H, I in J. v torek 4. julija samo z začetnico K, v sredo 5. julija z začetnicami L, M, N in O, v četrtek 6. julija samo z začetnico P, v petek 7. julija z začetnicami R, S in š, v soboto 8. julija z začetnicami T, U in V, v ponedeljek 10. julija z začetnicama Z in 2, v torek 11. julija in v sredo 12. julija pa pridejo na vrsto zamudniki.
Upravičence opozarjamo, da bo urad zaradi navala in reda nakaznice za petrolej delil izključno po tem razporedu vsak dan samo dopoldne od 8. do 12. ure.
Potrošniki morajo petrolej kupiti pri do. ločenih trgovcih najkasneje teden dni po izdanem nakazilu, ker v nasprotnem primeru nakaznica za petrolej zapade.
Nad 8o let star in nad so let
v službi v isti hiši
Danes praznuje svoj god bivši čuvaj bencinske črpalke pri »Jugoavtu« gosp. Peter Lesjak, ki se je rodil 1. 1863. v prijazni So-rici pri Železnikih. Vojake je služil v časih, ko so morali kranjski fantje, na sloviti pohod v Bosno in Hercegovino, in še dandanes z veseljem in porofom obuja spomine na takratne vojaške in vojne doživljaje. Ko se je po končani vojaški službi vrnil v Ljubljano, je bil 1. 1893. kot sluga sprejet v službo pri pok. Arturju Miihle -senu na Dunajski cesti 36. kjer službuje v isti hiši v družini dedičev dr. Erika Miihlcisena še do današnjega dne. torej ce-lh 50 let in še eno leto več. Mož je še zmerom telesno krepak in duševno čil ter neutrudijiv pri delu za svoje gospodarje.
Pelru-slavljencu, ki se ga zaradi njegove postrežljivosti gotovo z zadovoljstvom spominjajo mnogi njegovi odjemalci bencina na Dunajski cesti, želimo tudi mi še mnogo zdravih in zadovoljnih dni!
Opozor:!o kslesarjem
Policija opozarja lastnike bicikljev, da morajo prijaviti odseku za registracijo vozil, Beethovnova ul. 7, soba št. 16, v£ako iz-premembo navedb v prometni knjižici, kakor prodajo, odtujitev, tatvino, neuporabnost koles itd., pa tudi izpremembo stanovanja lastnika. Za izvršitev tega predpisa se določa rok do 15. julija 1944, po navedenem dnevu pa se mora podati prijava v roku enega tedna v vsakem novem primeru. Potrebne tiskovine se dobi;o pri nožne čerem uradu.
„Stric Iz Amerike" na zatožni klopi
Njegrvi sleparski zgovemesti so nasede štiri žcns&e
Ljubljana^ 28. junija.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Rajko Lederhns sc je včeraj zagovarjal 52 letni v Nabrežini rojeni in v Črnomelj pristojni zasebni uradnik Josip Rom, ki je stanoval nazadnje v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Moža pozna mnogo naših sodišč. V njegovem kazenskem listu ie vpisanih več zelo visokih kazni. Tokrat je prišel na zatožno klop zaradi obrtne prevare in zaradi tatvine.
Josip Rom je pod savojsko okupacijo živel v Beli Krajini, kjer so ga zajeli in ga skupno z mnogimi drugimi Belckrajinci spravili- v internacijo. Bil je v Padovi. Bržkone že tam doli, kjer je imel za take stvari časa dovolj, posebno pa kasneje. ko sc jc vrni! v Ljubljano in je stanoval nekaj časa med begunci na Ledini, se jc seznanil podrobneje z raznimi Belo. krajinci. Ljudje niso ved?!i za njegovo pisano preteklost in so mu zaupali. Rom jih je zvesto poslušal in tako je zvedel mnogo stvari iz življenja ljudi, ki so se mu zdeli primerni za njegove načrte.
Nekega dne se je seznanil z Ivanko, ki je danes Abrahamovih let in ima že poročene otroke. Vprašal jo je, ali ga ne pozna več. Ivanka ga je gledala nekaj časa ne-zaupr.o, pa se ni mogla spomniti, kdo naj bi bil. Rom pa je ptiček, ki razume svoj posel. Pripravil jo je do tega, da mu je verjela, da je oče njenega nezakonskega sina. Pravil ji je, da se je dolga leta mudil v Ameriki, kjer je silno obogatel. Postal je lastnik tovarn za letalske in avtomobilske motorje. Te tovarne je sedaj prevzela držnva, on pa uživa rento, ker nalagajo denar za njega v ameriških bankah.
2ensko je njegova zgovornost popolnoma premotila. Prepričal jo je, da je res njen mladostni ljubimec. To mu je tem rajši verjela, ker si je bržkone obetala od njega razne gmotne koristi. Bolj nezaupljivi sta bili hči in snaha. Ko pa je mati z vso gotovostjo trdila, da je Rom res cče njunega brata oziroma moža. sta pač morali verjeti. Bili pa sta previdni, zlasti hči. Kljub temu se je Romu posrečilo iz prevare skovati primeren dobiček. Obtožnica je naštevala, da je izvabil materi 650 lir v gotovini. 2 robca, 60 cigaret in hrane v vrednosti 200 lir. Hči mu je zaupala 4000 lir vreden zimski plašč, čevlje, vredne 400 lir, usnjeno denarnico, vredno 150 lir. 1C0 cigaret in dozo za cigarete. Snaha mu je dal moško srajco, vredno 200 lir, 2 robca, moško srajco in nekaj kravat.
Ko je Rom videl, da mu gre žito v klasje. je razpredel svoje sleparske mreže še naprej. Seznanil se je z dvema sestrama Belokrajlnkama in se jima predstavil kot njun bratranec, ki je že pred mnogimi leti odšel v Ameriko s trebuhom za kruhom. Ker imata sestri dejansko v Ameriki več bratrancev, ki jih ne poznata, saj so se izselili za njune zgodnje mladosti, sta bili prepričani, da so Romove trditve resnične. Tudi njima je tvezil izmišljotine o svojem silnem bogastvu, dostavil pa je še nekaj novega. Hvalili se je. da je za Be-žigiadom kupil vilo »Štefanijo« za 1 milijon 250.000 lir. Obljubljal je obema, da ju bo vzel k sebi na stanovanje. Ko je delal načrte, da se bo vanjo vselil, je izvabil od starejše 2300 lir za selitev z avtomobilom, ker se mu je zdela selitev z vozom nespo-
dobna. Starejša sestra, ki se je prav tiste dni ločila od moža. mu je spic-šno bolj zaupala. Navezala sta ožje stike in Rom si je ob vsaki priložnosti izposojal od nje denar. Ko ni šlo drugače, jo je tolažil z izgovorom. da bo imel kmalu polno denarja, ker bo postal major in mu bodo izplačali plačo za nekaj mesecev naprej. Starejša sestra mu je zaupala tudi zlatnino, ker jo je Rom pregovoril, da je zaradi nevarnosti letalskih napadov pametnejše, če jo nosi on vedno pri .sebi. F*om pa ni bilo samo zgovoren. Bil je tudi kavalir. S starejšo sestro sta pridno obiskovala gostilne in se jima je dobro godilo, seveda za denar. ki mu ga je ona posodila.
Toda vsake »muzike« je enkrat konec. Ko- sta sestri poizvedovali, kje je vila »Štefanija« za Bežigradom, sta ugotovili, da je sploh ni. Postali sta previdni in kmalu nato je bil Rom aretiran. Ko je bil že v zaporih na sodišču, je starejša sestra ugotovila, da ji je odnesel zlatnik, vi eden 40C0 lir. Medtem ko prej nikoli ni imel nič denarja, so sedaj našli pri njem 7500 lir. Najbrž izkupiček za prodani prstan in zimski plašč.
V preiskavi in na razpravi je Rom priznaval "sleparije, zanikal pa je tatvino zlatnika. Vse priče so izpovedala v njegovo škodo. Razen tega ga je zelo obi eme-njeval njegov kazenski list. Soiniki so ga spoznali za krivega obrtne prevare ir tatvine. Po §§ 315 in 337 kazenskega zakona so ga po kratkem posvetovanju obsodili na 3 leta robije in 3 leta izgube častnih pravic. Rom je kazen sprejel.
Bodi kmet,
študent, gospod, krema RAPIDA povsod
za msses jiEfsiJ
ki je pravkar izšla, prinaša izpod peresa znanega danskega pesnika JENSA PETKA JACOBSENA zanimiv zgodovinski roman
MARIJA GRUBBEJEVA,
Naročniki DK naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, onim pa, ki dobe knjige na doni, se bo tudi junijski roman začel takoj dostavljati. N"e-naročniki lahko dobe novo knjigo v naši upravi ali pa v kateri koli knjigarni po ceni 17 lir za broširani in 35 lir za vezani izvod na boljšem papirju.
KULTURNI PREGLED
S produkcije Glasbene akademije
Koncert Jelke Stanič eve
Torkova produkcija Glasbene akademije je imela v vrsti dosedanjih petih sklepnih produkcij izjemno mikaven in pomemben značaj: večino sporeda, same značilne in zahtevne skladbe, je absolvirala naša najmlajša violinistka gdč. Jelka Stani-č e v a. Ze nekaj let zasledujemo presenetljivo nagli razvoj te violinistke, hčerke soustanovitelja Ljubljanskega komornega kvarteta in priznanega glasbenega pedagoga prof. Fr. Staniča. Od prvotnih manjših nastopov, ki so pričali predvsem o zgodaj prebujenem glasbeno-reproduk-tivnem talentu npr"-^'""rečnega formata in naglo se razvijajoči tehnični zmogljivosti, je gdč. Staničeva dospela na razvojno višino, ki je za njena leta izredna. Pridobila si je že toliko povsem kvalitetnih značilnosti, da si od nje po pravici obetamo umetnico, ki bo nekoč znana tudi izven našega ožjega kroga. Gdč. Jelka Staničeva, ki na vrh še študira na klasični gimnaziji, je sedaj dovršila tretji -letnik Glasbene Akademije in bo potemtakem prihodnje leto absolvirala naš najvišji glasbeni zavod. Tu je njen umetniški talent zaupan skušenemu vodstvu izred. profesorja g. Jana Šlaisa, ki je vzgojil Slovencem več prvovrstnih violinistov. Ne dvomim, da je uspešni umetniški razvoj mlade violinistke v nemali meri rezultat njegovega vodstva, kakor ga mlad talent neogibno potrebuje- vodstva, ki ga usmerja od površinskega bleska laze do-gefftjiv&h uspehov k umetniškim naporom, k neugnanemu izpolnjevanju ne le teh-Si^igranja, marveč tudi tete umetniške
osebnosti, iz katere poganja in raste vse, kar je nadpovprečno in kar si prizadeva doseči kar moči visoko postavljene smotre.
Kdor je slišal to mlado violinistko na torkovi produkciji, ni imel vtisa, da gre za šolski nastop, čeprav še toliko obetajoč. Gdč. Staničeva je gotovo šele na poti v višino močne, osebnostne umetnosti, vendar je veselje opazovati lahkoto, s katero obvladuje svoj instrument, sigurnost njenih gibov s prsti in lokom, estetsko zaokroženost njenega igranja inteligentnost njenega interpretiranja in prepričljivost vsega podajanja, ki priča o živetju v delo; v nemali meri pa občudujemo njen izredni muzikalni spomin, ki je velik zaveznik pri nadpovprečnih dejanjih glasbene reprodukcije.
Spored, ki ga je naštudirala za ta nastop gdč. Staničeva pod vodstvom svojega odličnega profesorja, je igrala na pamet. In to niso bile majhne skladbe! Predvsem omenjam J. S. Bacha Ciaccono iz IV. sonate za solo violino. Ze ta točka je zahtevala več kakor četrt ure izredno napetega, tehnično in umetniško zelo zahtevnega, z močnimi kontrasti z živahno slikovitirft fraziranjem izpolnjenega igranja. Bila je nedvomno dovolj visoko postavljeno merilo violinistkine zmogljivosti: menim, da ne bo težko priznati, v koliki meri je uspela. Mimo tega je odigrala — takisto na pamet — celotno Handlovo Sonato v D-duru, ter prvi in četrti stavek Lalojeve priljubljene Symphonie Espagno-le, skladbe, ki je. polna bogatih zvočnih prelivov, temperamentna in zagrabljiva,
ter je tudi izvajalko potegnila za seboj, da jo je odigrala s temperamentom in okusom In za zadnji nastop je dobila enega izmed biserov slovenske violinske literature: Bravničarjevo »Berceuse inter-rompue« in Sarasatove melodično zelo bogate »Ciganske napeve«. Z izvajanjem tega programa je kvantitativno in kvalitativno znatno prekosila navadne šolske zahteve, saj bi občinstvo celo pri diplomskem nastopu nad vse zadovoljila tolikšna zmogljivost. Gdč. Staničevo je spremljal pri klavirju skladatelj docent Marijan Lipovšek in dajal zvočno tako čistemu razponu njene violine krasno klavrsko ozadje, ki je s svojimi srebrnimi toni izdatno podpiralo učinek violinskega igranja. Mlada violinistka je bila deležna po vsaki točki zares spontanega priznanja.
Pretežno violinski značaj produkcije sta razširila v vokalno glasbo dva nastopa gojenca IV. letnika Srednje glasbene šole, Rudolfa Francija iz šole g. rektorja J. Betetta. K liričnemu tipu se nagibajoči tenor mladega pevca, ki ima v svojem profesorju najboljšega voditelja zlasti za razvoj v operno stroko, se je uspešno uveljavil v dveh znanih arijah iz »Evgenija Onjegina« in »Carmen« ter v Prochazkovi lirični pesmi »O ljubica*. Nedvomno bo njegov obsežni glas pridobil z nadaljnjim šolanjem še na izenačenosti in večji izglajenosti. Tudi mladega pevca je občinstvo navdušeno pozdravljalo.	-
Utrinki
V svetu estetskih vrednot je ena najtežjih nalog, razločevati med pristnim in nepristnim: in vendar je prav v tem velika zahteva slehernega vrednotenja. Tam, kjer gre za snov — na pr. v arhitekturi, v kiparstvu — je tako razločevanje tako preprosto, da zadošča izveden pogled, kveče-
mu še dotik z roko. Toda koliko težje je presojanje v stvareh, ki jim je »snov« vzeta iz človeške duše, na pr. pristno ali nepristno čustvovanje, pristno ali nepristno doživljanje igralca pesnika, muzika; pristen ali nepristen vnanji izraz notranjega stanja duše... V tem, kar imenujemo umetnost ali kar nekateri proglašajo za umetnost, je neizmerno ponarejene valute in ni ga skoraj človeka, celo ne izvedenega, ki bi ne bil nikdar ogoljufan in ki ni sprejemal nepristnega za pristno. Pogosto pozabljamo, da živi velika množica ljudi samo od tega, da nam podtikajo nepristno namesto pristnega. Semenj umetnostnega življenja je poln raznašalcev, ponarejenih valut. Saj se je simuliranje umetnostnih dejanj in ponarejanje umetnostnih stvaritev razvilo že v take odtenke, da malone prekaša samo umetnost Med obema obstoji podobno razmerje, kakor med naravo in nekaterimi kemičnimi proizvodi: ponarejeno je doseglo v vnanjih kvalitetah dovršenost naravnega. In vendar je pod varljivim videzom velik razloček, prav kakor med naravnim vinom in kemičnim vinskim izdelkom. Skrivnost tega razločka je v .spontanosti, v stvarjalni pristnosti, v nečem, kar je ali ni; pristnost je zmeraj neka nujnost, nepristnost zmeraj prisiljena umetelnost. Ce je to dvoje težko razločiti v delih statičnega značaja, — včasi pokaže tu šele čas plehkost in zmotljivost naših sodb, — je tem težje razločiti v bežnih im minljivih dejih, v reproduktivnih, neponavljajočih se gestah, mimičnih izrazih, gibih, glasovnih kvalitetah. Kdor ti pravi, da tu vse vidi in vse po pravici in nezmotljivo razloči, ta je zares umetnik, toda iz sveta tiste »umetnosti«, ki živi od simulacij, ponarejanje, prepričanja, od vsega onega kar je marsikje preraslo in zakrilo pristno umetnost in postalo prezna-
čilno za civilizacijo surogatov in sintetičnih proizvodov.
*
Ondan sem bral pri pokojnem francoskem kritiku Paulu Soudayu (»Pensees sur la critique*) ostre besede o hudobnosti nekega literaitskega plebsa in tole slikovi'.o naliko: »Kritik vstopa v kletko med hijene in šakale« Souday je bil skušen kril k evropskega velemesta in je poznal samo velemestno literatsko favno. Zanimivo bi bilo proučiti njeno malomestno zvrst in presoditi ostrino njenih zob in moč njenega apetita.
*
Veličina človeka je tudi v tem. da ume spregledati in brez dobrotniških gest odpustiti drobtine majhnih napak in bežnih spodrsljajev pri količkaj pomembnem vrstniku, odkar je odkril v njem kako večjo vrlino. Majhne, smešno malenkostne so tiste duše, ki se sladostrastno zagrebejo prav v ta drobir, ga zmagovito natikajo na pinceto svoje gostobesednosti in ga kažejo plebsu, češ, aH boš poslej bolj cenil mene, ki sem velik in pravičen, ko vidiš te pomanjkljivosti mojega zopernika?
*
Ob Mozartovi sonati sem se ondan opazoval, kako doživljam to krhko, bleščečo, tolažljivo in plemenito lepoto. Hočem reči, kako jo doživljam danes — v zavetrju viharjev, ki trgajo naš čas, na robu ene najbolj heroičnih in najtragičnejših dram človeške zgodovine. Nekoč so se vrata v dušo odpirala že s prvimi takti; zadostovalo je, da je božanska muzika potrkala nanje in že so se ji odprla na stežaj. Čutim, da v tem času ni tako. Treba je nekaj časa, preden udari zvokov odpihnejo od praga duše prah vsega, kar prinašamo v dvorano z bremenom vsakdanjega življenja, s težo
SAMO ENA POT - POT GENERALA RUPNIKA!
V četrtek vsi na veliko narodno zborovanje na Kongresnem trgu!
K&omHa
*	Prvo oulikovanje z meči na bojišču ob Atlantiku. Fiihrer je podelil hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križca poveljniku SS oklepniške divizije »Hitlerjeva mladina« Mihaelu Wittmannu kot 71. vojaku nemške oborožene sile. "VVittmann je doma iz Zgornje Pfalce in je nedavno sestrelil 138. sovražni oklepnik.
*	Akademija za obrambo pri letalskih napadih so otvorili pred kratkim v Nemčiji Otvoritvi je prisostvoval tudi vodja SS in notranji minister Heinrich HLmmler.
*	Orkan je zahteval 60 smrtnih žrtev. Na srednjem vzhodu Združenih držav je pred dnevi divjal izredno hud orkan. Močno so bili prizadeti kraji na zapadni Pensilvaniji in severnozapadni Virginiji. Javljajo o težki škodi in o 60 smrtnih žrtvah. Poškodovane telefonske zveze otež-kočajo izvedbo reševalnih akcij.
*	Pcšta Planina pri Rakeku se dne 27. junija t. L začasno zapre. Pošiljke bo izdajala naslovnikom pošta Rakek,
Iz Ljubljane
u— Nova grobova. Po kratki in hudi bolezni je v 68. letu starosti umrla ga. Emilija Golobov a. Pokopali jo bodo na mestnem pokopališču v Novem mestu. — Dotrpela je ga. Ivana Kušar-jeva, rojena Vrhovec. K večnemu počitku so rajno položili v torek dopoldne v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Zadnja pot dr. Zvonka Bratine. V ponedeljek popoldne so ob častni udeležbi pokojnikovih sorodnikov, prijateljev in znancev položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu bivšega okrajnega glavarja v Kočevju dr. Zvonka Bra-tino. Kruta usoda je neusmiljeno posegla v njegovo rodbino, še pred kratkim je bila vsa družina zdrava in zadovoljna, potem pa se je nepričakovano oglasila nesreča. Najprej je smrt pobrala življenji pokojnikove soproge in hčerke, ki sta na poti iz Kočevja v Ljubljano postali žrtev gozdnih tolovajev, dne 24. t. m. pa je po kratkem trpljenju preminil tudi dr. Zvon-ko Bratina. Ohranjen mu bo časten spomin!
u- Diplomiran je bil na tehnični fakulteti za elektroinženirja g. Unk Jože iz šiške. čestitamo!
u— Jubilej tvrdke K. Gol°b, Dentalde. pet. Konec junija 1. 1919., ko je bilo težko s preskrbo zelo potrebnih zobozdravniških potrebščin, je bila v Ljubljani ustanovljena kot prva dentalna trgovina v bivši Jugoslaviji tvrdka K. Golob, Dentaldepot. Od leta do leta širši krog zobozdravnikov, den t ist o v in tehnikov zalaga ta tvrdka Z najboljšim materialom in izdelki iz svetovnih strokovnih središč, ustrežljivo pa da;s tudi strokovne nasvete in informaci-
pisatelja Stanka Kosijsra
Ljubljana, 27. maja.
Danes dopoldne ob 10. sta bila na naši
univerzi promovirena za doktorja prava gdč. Darinka C ob al in g. Stanko Kociper, pisatelj in domobranski poročnik. Slovesnost promocije je izvršil rektor univerze g. dr. Milko Kos. K slavnosti so prišli g. prezident general Rupnik s soprogo in hčerko, g. podpolkovnik Vizjak kot zastopnik slovenskega domobranstva, podpolkovnik g. Kregar. načelnik propagandnega odseka dr. Ludvik Puš, Kociprova rojaka dr. Trstenjak Lujze, načelnik trgovinskega oddelka pokrajinske uprave, in pisatelj dr. Jože Krivec, Kociprov katehet iz ljudske šole dr. Stanko Dostal, prezi-dentov tajnik svetnik dr. Bano, v imenu vseh bojevniških organ.zac.ij šef dr. Jože Kovačič in šef Tiskovnega urada Jože Majce. re n a in kritik urednik dr. Tine Debel i ak in drugi. Ko je imel ob izročitvi doktorskih diplom rektor dr. Milko Kos na mlada doktorja nagovor, se je dr. Kociper zahvalil v svojem in v imenu svoje kolegice. Slovesnosti so prisostvovali še številni Kociprovi tovariši v modrih domobranskih uniformah, prijatelji in znanci. Obema mladima doktorjema iskreno čestitamo.
je. Od 1. 1933. je njen lastnik in vodja g. Karel Golob, ki je prej več let vodil njeno zagrebško podružnico ter s svojo veliko delavnostjo in strokovno sposobnostjo mnogo pripomogel k razvoju tvrdke in k njenemu slovesu največje in najboljše dobaviteljice zdravniških in tehničnih den-talnih potrebščin. Pogoj in jamstvo velikega razmaha in uspehe tvrdke je tudi njena zgledna solidnost, vodstvu pa so velika opora zelo sposobni nameščenci. Dentaldepot ima vse pogoje za še večji razvoj in uspeh v bo-dočnosti, njegovo dosedanje udejstvovanje v strokovnem in tudi v socialnem pogledu pa zasluži častno priznanje.
u— Škofijska odbrodelna pisarna, Miklošičeva cesta 7, sporoča: Mesečne podpore za julij se bodo izplačevale naslednje dneve in v sledečem redu: 28. in 30. junija za dijake in zavode. Za ostale pa: 1. julija od A—G; 3. jut H—K: 4. jul. I^-R; 5. jul. S—2. Prinesiite s seboj podporne knjižice in se držite točno gori navedenega reda. Nove prošnje se te dni ne bodo sprejemale. Od 1. do 5. julija bo pisarna za begunce zaprta.
u— Opozorilo kolesarjem. Uprava policaje opozarja vse lastnike biciklov, da morajo prijaviti odseku za registracijo vozil, Beethovnova ul. 7, soba št. 16, vsako iz-premembo navedb v prometna knjižici, kakor prodajo, odtujitev, tatvino, neuporabnost koles itd., pa tudi izpremembo stanovanja lastnika. Za izvršitev tega predpisi se določa rok do 15. julija 1944, po navedenem dnevu pa se mora podati prijava v roku enega tedna v vsakem novem primeru. Potrebne tiskovine se dobijo pri na-značenem uradu.
u— Sprememba regulacije v Zg. Šš'Ji med Celovško cesto, Gutsmannovo ulico, gorenjsko progo in Obirsko ulico bo objavljena v prihodnji številki »Službenega list«. Sprememba regulacije ter zazidave je utemeljena s tem, da je stari regulacijski načrt za Zg. Šiško zastarel in nepopoln. Zato bo regulacijsko območje zazidano po novem regulacijskem načrtu m to območje po določilih uredbe o izvajanju tega načrta in po gradbenem pravilniku za za-zidavo tega območja. Novi regulacijslki načrt, uredba o njegovem izvajanju in gradbeni pravilnik bodo interesentom javno razgrnjeni v mestnem tehničnem oddelku v kresiji. Nabrežje 20. septembra št. 2, II. nadstropje, s0ba št. 41, v dopoldanskih uradnih urah in sicer mesec dni, počenši s 16. dnem po objavu razglasa v »Službenem listu«.
u— VI. sklepna produkcija Glasbene akademije bo v petek 30. t. m. ob % 18. uri v veliki filharmoničnd dvorani. Spored, ki ga izvajajo učenci rektorja J. Betetta, red. prof. Ant Trosta. prof. L. Pfeiferja in V. Launa, obsega skladbe za petje, klavir, violino in klarinet. Posebej opozarjamo cenj. občinstvo na veliko Schumannovo Sonato op. 22 za klavir in Wieuxtempsovo Balado in polonezo za violino in klavir. Prvo izvaja absolventka Glasbene akademije Burger Ada, drugo pa mladi goslač Ozim Igor.
u— Tirnice je treba namazati! Prejeli smo s prošnjo za objavo: Stanovalci na ovinku Gradišča in Rimske ceste vljudno prosimo upravo cestne železnice, naj se tirnice tam večkrat in bolje mažejo, ker je obupno dan za dnem poslušati cviljenje in škripanje tramvaja, posebno po dežju.
u— Nesreče. S kolesa je padel in sd zlomil desnico 22letni delavec Jože Tegelj iz Ljubljane. 411etnemu mizarju Mihaelu Štiblju iz Ljubljane je pri delu mizarski stroj poškodoval prste na levici. Tudi 34-1'etni kovač državnih želepnic Franc Man-delj iz Ljubljane si je pri dedu poškodoval roko, in sicer prst na desnici. Pri gašenju svojega hleva se je hudo opekel po obrazu in rokah 75letnii posestnik Janez Erjavec iz Plešivce. 58letna posestnica Franja Per-metova iz Dobrunj je padla s češnje in dobila notranje poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Zgubila sem poročni proton. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi pri vratarju v Narodni tiskarni.
Gospodarska zveza bo oddajala mlade prašičke na dvorišču restavracije »LEV« v sredo, dne 28. junija t. 1. od 9. ure dalje.
Citajte in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po nj:h!
Ali veste, kako je ravnati z ročno brizgalnico, gasilsko metlo in kako se gasi s peskom? če niste, skušajte dobiti zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati.
Z Goremskega
V	Velikoveu je prošle dni nastopila gledališka skupina iz Pievalja. Uprizorila je veseloigro »Grešna vas«, s katero so bili gledalci zelo zadovoljni.
V	Celovcu so umrli: 56 letni uradnik državnih železnic Jožef Aschauer, poldru-goletni čevljarjev sin Henrik Marko, 74-letni upokojeni nadzornik državnih železnic Edvard Hinterlechner, 4S letni Janez šobanec, 71 letni tobačni delavec Valentin Vančov, 76 letna zasebnica Marija Lack-nerjeva in 58 letni vratar Anton Leiner.
Lep meteor. Dne 16. junija ob 23.52 so na Brezjah opazili krasen meteor, ki je padel v kotu 45 stopinj proti zemlji. Med padanjem so ljudje ugotovili, da ima predmet podobo svetlozelene krogle. Svetloba je nenadoma ugasnila, meteor pa Izginil.
S koso si je poškodoval oko. 14 letni učenec Domicijen Ebner je pomagal pri košnji na travniku ter prišel po nesreči v bližino nekega kosca ravno v trenutku, ko je slednji zamahnil s koso. Konica kose je zadela v levo oko ter ga ranila. Ranjenca so morali oddati v celovško bolnišnico.
S štajerskega
Maribor je počastil 80Ietnico skladatelja Riharda Straussa. Herbert Niklas je prikazal v svojem govoru življenje in delo zaslužnega skladatelja, nato pa so dijaki mariborskega gledališča izvajali nekatere Straussove skladbe.
Propagandno in kulturno delo študentov. Že dve leti dajejo štajerski dijaki in dijakinje, ki obiskujejo visoke šole v Gradcu, svoje sile za politično, kulturno in gospodarsko delo na Spod. Štajerskem. Tudi letos poziva Spcdnještajerska vse mlade ljudi, ki študirajo na univerzi, naj dajo svoje sile v počitniških mesecih na razpolago za politično organizacijo in kulturno delo. Lani poleti je bilo na razpolago 60 dijakov in 120 dijakinj, letos pa bo potrebno še več sil. Zaradi tega je izšel apel na vse štajerske dijake in dijakinje. Odziv je doslej prav dober, javilo se je 150 mladih moči, ki bodo dodeljeni v posameznih okrajih.
Šolarji zbirajo za Rdeči križ. Mariborske ljudske šole so v zadnjem času nabrale prav znatne zneske za nemški Rdeči križ. V seznamu stoji s posebnim ponosom nabirka ljudske šole v Studencih, kjer so učenci nabrali 614 mark 63 pfenigov. Tudi ta vsota priča o deležu Spodnještajerske za zmago v dosedanji vojni.
Od St. Nazaira do invazije. V štajerskih kinematografih predvajajo ta teden film, ki predočuje na platnu invazijske borbe. Film prikazuje poizkusna izkrcanja Angležev pri St. Nazairu, v nadaljevanju pa posnetke sedanjih borb na zapadu.
Odlikovanje. Z železnim kr^teem H. razreda je bil odlikovan desetnik Franc Steinberger iz Sv. Jakoba pri Mariboru. Isto odlikovanje sta prejela tudi grenadir Janez Mendek in vojak Alojz Pregelj.
Iz Trsta
Pomoč oškodovancem zaradi letalskega napada. Oškodovancem in prizadetim zaradi letalskega napada na Trst dne 10. junija nudi občinska podporna, služba izdatno pomoč. Urejena so začasna zatočišča za vse one, ki So ostali brez strehe. Na dan se razdeli oškodovancem 3.865 toplih porcij, brezplačno prenočišče uživa 300 oškodovancev. Na pobudo tržaške občine je uvedla tržaška vojna kuhinja obroke po 13 lir. Razen tega je bilo uspešno urejeno vprašanje prenočišč pri zasebnikih za 4.063 oseb, ki so ostale brez strehe. Kakor poroča tržaški »Piccolo«, je terjal sovražni letalski napad dne 10. junija na Trst okoli
400 smrtnih žrtev. Ranjenih je bilo okoli 1.000 oseb. Od teh jih je bilo 566 prepeljanih v bolnišnico, ostali pa so biLi deležni prve pomoči v ambulantnih postajah.
žrtve letalskega napada med likovniki. Med žrtvami sovražnega letalskega napada dne 10. junija je tudi' slikar Romeo Marši, ki je nedavno razstavil svoje umetnine v prostorih umetnostne galerije na Korzu. žrtvi sta postala tudi njegova žena in otrok. Tržaškemu kiparju Tristanu Alberti ju je bomba porušila hišo. v kateri je imel svoj atelje. Mladi tržaški slikar Sivini pa je bil ranjen.
Velikodušno dejanje tržaškega gostilničarja. Znani tržaški gostiln čar Franc Pod-gornik iz Videmske ulice 11 je povabil v svoje gostilniške prostore na kesilo 50 otrok tržaških oškodovancev. O tem njegovem vilikodušnem dejanju je bil obveščen tržaški župan Pagnini, ki se je takoj odpeljal k Podgorniku in prisostvoval pogostitvi težko preizkušene mladine. Poleg juhe so prejeli še prikuho, kruh, sadje in sir. Razen tega tudi kozarec vina. Zupan je izrazil Podgorniku svoje priznanje in zadovoljstvo zaradi človekoljubnega dejanja.
črnoborzi.ianci ln verižnild pridejo pred posebna sodišča za javno vam°st. V borbi proti črni borzi je objavil pravni odsek Vrhovnega komisarja na operacijskem področju Jadransko Primorje odredbo, po kateri bodo v bodoče vsi krivci zaradi črne borze in verižništva sojeni pred posebnimi sodišči za javno varnost. Omenjena odredba omogoča takojšnjo obsodbo črnoborzijancev in verižnikov. Prizivi proti sodbam teh sodišč niso dopustni.
Ljudsko gibanje. Dne 24. junija je bilo v Trstu 8 rojstev, 21 smrtnih primerov in 8 porok.
Mrtvaški zvon. Dne 24. junija so umrli med drugim v Trstu 35 letna Marija Bre-zovec-Ludvik, 66 letna Jožefa Husu, 65-letni Franc Veffort, 21 letna Lidija Uk-mar, 57 letni Jožef Lapelj, 72 letna Julija Gaberšček vd. Milano in 40 letna Marija Gerželj-Kumar.
Nenadna smrt. V Istrski ulici se je zgrudil na tla neznan moški, star okoli 55 let. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer je kmalu po prevozu umrl. Zdravnik je dognal, da je nastopila smrt zaradi srčne kapi.
Ogenj pri Sv. Ju^tu. v bližini gradu pm Sv. Justu je pričel goreti les. Pribrzedi so tržaški gasilci, ki so ogenj pogasili. Pri gašenju se je osneSvestil 19letni Bruno Sesli iz ulice Dolga obe,la 374. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico.
Pod tramvajskim vozom, llletna Alfred Ulrič iz Zoruttijeve ulice 10 je padel v blžsini pokopališča Sv. Ane s tramvajskega voza in priletel pod tramvajsko kolesje. Obležal je s številnimi poškodbami po vsem telesu. Zdravi se v tržaški bolnišnici.
Iz Gorice
Goriški grad v umetnosti. O tej temi je napisala dizertacijo gdč. Vanda Oster iz Gorice, ki je bila promovlrana te dni na milanski katoliški univerzi.
Ljndsk® gibanje v Gorici. Pretekli teden je bilo v Gorici 14 rojstev, 16 smrtnih primerov in tri poroke.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Gorici 6 letna Mihaela Žnidaršič, 44 letna gospodinja Amali ja Lutman, 52 letni Franc Lazar, 53 letna gospodinja Alojzija Gorjup-Tavčar, 43 letni delavec Josip Mavrič, 39-letna Adrijana Blaško, 40 letni mehanik Lucijan Grusovin, 37 letni šofer Gvido Fle-bus in 47 letna gospodinja Ana Srebot-Tomažič.
Himen. Te dni so se poročili v Gorici šofer Marij Birsa in delavka Marija Pa-vio, tehnični risar Milan Culot in učiteljica Marcela Fabris, mizar Avguštin Figelj in gospodinja Joianda Colja.
Vsak dan nezgode. 4 letni Jordan Mini-nel iz Gradišča ob Soči se je pri igri spotaknil in padel v posodo, ki je bila napolnjena z vrelo vodo. 44 letni zidar Jakob Toso iz Gradišča ob Soči si je pri padou zlomil desno nogo. Levico si je izpahnil med delom 16 letni mizar Cesar Noveli iz Krmina. Desno nogo si je poškodoval med igro 8 letni učenec Gerard Munin. Po levem kolenu se je potolkel 56 letni pleskar Jernej Lusini iz Semeniščne ulice 22. Desnico si je zlomil 32 letni kmetovalec Jakob Pinavšič. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici.
Beieinica
KOLEDAR:
Sreda, 28. junija: Irenej.
DANA&NJK PRIREDITVE:
KinP Matica: šrameL
Kino Sloga: Violanta.
Kino Union: Kaj se je dogodilo nocoj.
DE2UKNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12. Nada Kom*-tar, Vič — Tržaška cesta.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ura.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 28. junija, ob 18: Don* Diana.
Red B.
Četrtek. 29. junija, ob 18: Kozarec vode.
Red A.
•
Moreto: »Dona Diana«. Veseloigra v treh dejanjih. Po C. A. Westovi predelavi in prevodu Jos. Cimp^rmana poslovenil Fr. A. Osebe: Don Diego, vladajoči grof v Barceloni — VI. Skrbinšek, Dona Diana, dedna princesa, njegova hči — Razbergerjeva, Dona Lavra in Dona Fenisa, njegovi nečakinji — Vida Juvanova in Ukmar Boltar-jeva, Don Cezar, princ iz Urgela — Grego-rin, Don Louis, princ iz Bearne — Bitenc, Don Gaston, princ iz Foxa — Verdonik, Perin, princesin tajnik in zaupnik — Jan, Floreta, princesina hišna — Pugljeva. Režiser: prof. O. šest. Scena: ing. arh. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. Godbo zložil St. Prek. Glasbene točke izvajajo gojenci prof. Preka.
Schillerjeva žaloigra Marija Stuart« ima za vsebino zadnja življenjska leta škotske kraljice Marije Stuart «' jetništvu angleške kraljice Elizabete ter njun spor. V drami si stojita dva značaja nasproti: Marijin ženski, ljubezni predani, in Elizabetin moški, predvsem državniški, misli služeči značaj. Konflikt je zgrajen na tem nasprotju kot gibalu za vse dogodke.
OPERA
Sreda, 28. junija, ob 18: Baletni večer.
Red Sreda. Četrtek, 29. junija, ob 17: Faust. Red Četrtek.
*
»Baletni večer« obsega tri dele: 1. E. pl. Dohnany: »Pieretin pajčolan«, plesna pesnitev v treh delih. Pierot — Pogačar, Piereta — Bravničarjeva, Harlekin — Kurbos, Usoda — Polik, Veseljaki: Japljeva, Brcarjeva, M. Buhova, šušteršičeva in baletni zbor. 2. E. Grieg: »Peer Gynt«, plesna suita. Peer Gynt — Kiirbos, Svet dobrega: Ona — Wisiakova. Njeno spremstvo. Svet zlega: Zapeljivost — Japljeva. Njeno spremstvo: A. Brcarjeva, R. Brcarjeva, Petanova, Pogačar in baletni zbor. 3. M. Ravel: »Bo-lero«, španska plesna slika. Plešejo solisti: Bravničarjeva, Japljeva, Kurbos, Pogačar in ves baletni zbor. Dirigent: D. žebre. Ko-reograf in režiser: ing. P. Golovin. Kostumi: J. Vilfanova.
Vstopnice, kupljene za »Fausta«, ki bi moral biti uprizorjen 15. t. m. za red četrtek, veljajo za »Fausta«, ki bo izvajan na praznik, v četrtek 29. t. m. za red četrtek. Opozarjamo na začetek, ki bo ob 17. uri!
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
SREDA. 28. JUNIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9 00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročna v nemščini. 910—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in sJov.). 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00- Veseli zvoki. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemšč ni in slo>-venščini. 17.15—17.45: Otroška ura: Dedek vecfcfc kTamlja. 17.45—18.15: Vesela patrulja, 18.45—19.00: 15 minut za gospodinjo (govori Fr.Sivec). 19.00—19 30: Slovenske pesmi poje tercet sester Dobr&ovih. 19.30—19.45: Poročala v slovenščini: napoved sporeda 19.45 do 20.00: Razgledi. 20 00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Ljubljanski komorni duo Trost—Slajs. 21.00—22.00 Rad o zapoje vsakemu svoje. 22.00—22 10: Poročila v nemščini. 22.10-23.00: Glasba za lahko noč. 23.00 do 24.00: Prenos državnega sporeda.
[ £> ii> sj '
Gojenci operne šole na opernem odru
Vsi, ki se pripravljajo za odrski poklic, bi morali biti odru čim bliže. Tudi naj bi jim bila dala v okviru šole možnost večkratnega nastopa. Zato je treba vsako tovrstno produkcijo toplo pozdraviti. Snoč-nja četrta sklepna produkcija operne šole, ki jo vodita s preizkušeno operno prakso ravnatelj M. Polič in prof. dr. Danilo Šva-ra, nam je odgrnila zastor, ki se za njim izvaja temeljito uspešno operno vzgojno pripravljanje. Spoznali smo, da je med gojenci in gojenkami nekaj nespornih talentov, ki so občinstvo o tem prepričali. V stopnji in kakovosti izvajanja so precejšnje razlike. Nekateri liki so tako posrečeno izdelani, da bi jih nemara lahko postavil kar na poklicni operni oder, ne da bi v naših ljubljanskih prilikah pri tem kaj tvegali.
Dobro pripravljeni gojenci in gojenke naše operne šole so z zadovoljivim, nekateri med njimi pa celo z odličnim uspehom podajali izbrane prizore, slike in dejanja iz raznih opernih del, prolog k znameniti Mozartovi operi »Cosi fan tutte«, prizor iz 1. dejanja Mozartove »Čarobne piščali«, tretjo sliko iz P. J. Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin«, tretje dejanje iz Puccinijeve »La Boheme«, sedmo sliko iz »Borisa Godunova« M. Mussorgskega, nadalje prizor iz drugega dejanja Smetanove »Prodane neveste« in ob sklepu še drugo dejanje iz Verdijeve »Traviate«. V splošnem precej zahteven produkcijski spored.
Mladi pevci in pevke so nam po večini že znani s produkcijskih nastopov. Njihove glasovne kvalitete so bile že večkrat
ocenjene, to pot je šlo za pravo operno izvajanje v nakazanem sceničnem okolju in ustreznih kostumih, kar je iz ponazor-jevalnih razlogov priporočljivo pri vseh produkcijah te vrste.
V ospredju je bil Ladko Korošec, ki kaže znamenja tehtne odrske izbrušenosti in usoglašene pevske ter igralske sigurnosti. Njegov Kecal izpričuje uprav izvajalno zrelost in dobro porabnost. Koroščev polni, sveži in izvrstno šolani bas se je ob popularnih Kecalovih spevih II. dejanja učinkovito uveljavil. V igri izpričuje samostojne podajalne težnje. Občinstvo mu je navdušeno vzklikalo. Poleg L. Korošča, ki je pel tudi Dona Alfonza v »Cosi fan tutte«, je izstopal predvsem Rudolf Fran-celj kot Tamino, Rudolf in Alfred. V igri se čutijo nekatere neizdelanosti. v petju pa pomanjkljivosti v izgovorjavi, vendar pa je žel v splošnem prepričljiv uspeh. Razpolaga z mehkim, prožnim liričnim tenorjem, ki ga je treba v višinah še primerno izlikati. Ima mnogo predpogojev za uspešno operno sodelovanje. Ko bo svoje operne postave še bolj izgradil, ga' bomo še bolj veseli. Franja Senegačni-kova je bila zlasti kot Mirni precej dobra. V spevih je še dosti sigurna, višine zadovoljivo dosega, tudi igra odkriva nadarjenost. Marsikaj bo treba še dopolniti. Paplerjev Janko je pravi fant od fare in je zelo ugajal. Svoj lirično nastrojeni tenor je lepo uskladil s Kecalovimi spevi. Milena Malnaričeva je igralsko dobro opravila svojo nalogo (Violetta). žal je vo-luminoznost njenega soprana razmerno majhna. Izgovorjava je zelo dobra, prav tako tudi fraziranje. Marjan Kos je imel lep uspeh s svojim baritonom (Onjegin), le drža je bila nekoliko pretoga. Dušanu Pertotu zveni njegov svetli lirični bariton najčisteje y srednjih legah. V višinah iz-
gublja svojo zvočnost Sloviti Germontovi ariji je zadovoljivo odpel. Igralsko zelo dobra je bila Musetta Janje Baukartove.
Tudi ostali gojenci in gojenke so se z vnemo in ljubeznijo pripravili za nelahki odrski preizkus in b"7i deležni pohvale občinstva. Omeniti ie š? Marino Angele Jančarjeve, Guglielma Franca Langusa. go-vonrka Sarra Smrkolja in samozvanca Miloša Skrbinška.
Pri Klav rju sta spremljala mlade pevce in pevke prof. dr. Danilo Švara in Jože Osana. Občinstvo je opero napolnilo in je mladim nastopajočim izražalo svoje priznanje, ki je veljalo tudi odličnemu vzgojnemu vodstvu operne šole.
Pisan večer radijskih sodelavcev
Radio je danes največji popularizator glasbenih del: v nobenem stoletju ni bilo toliko in tako lahko dostopne muzike v tolikih hišah. S programom radijskih oddaj postajajo popularni tudi stalni sodelavci oddajnih postaj, a ker so znani samo po glasu, jih široko občinstvo želi spoznati tudi po videzu. Zato se v raznih kulturnih središčih, kjer zavzema radio že važno mesto, prirejajo javni nastopi radijskih sodelavcev in take prireditve imajo za velik del občinstva posebno mikavnost V tem smislu je tudi pisan večer, ki ga je priredila v ponedeljek zvečer v »Uni-onu« tukajšnja radijsko-oddajna postaja, privabil izredno mnogo ljudi, tako da je bila velika dvorana malone prenapolnjena. Na večeru so nastopili samo nekateri vidnejši stalni sodelavci, predvsem radijski orkestri im pevci. Prireditev je imela izrazito zabaven in ljudski značaj; v tem duhu je bil izbran tudi program in na tej ravni so se razvijali vsi številni, morda nekoliko preštevilnd jn zares pV^vv*. ope-
retno-lahkot ni nastopi. Ta glasbeni pele-melo pa je našel v občinstvu širok odmev in je lahko zadovoljil ljudi, ki so hoteli predvsem zabave.
Ves program je vezal kot konferansder s svojimi dovpiti in domisleki Božo Pod-krajšek in tako po daljšem presledku oživil enega izmed priljubljenih običajev svojega Veselega teatra iz sezone 1941/42. Njegovi nastopi so skušali dati večeru domačnost in veselost. Program pa je začel veliki radijski orkester, ki je pod vodstvom svojega dirigenta D. M. Sijanca izvajal »Slovansko rapsodijo«, pri čemer je pianist M. Lipovšek odigral klavirski solo. Operna pevka M. Mlejnikova je učinkovito zapela arijo iz pripravljajoče se operete »Paganini«, nato je orkester zaigral še potpuri Strausovih valčkov. »Fantje na vasi« pa so vzbudili gromovit aplavz z Bučarjevo popevko o Majdki. Nadaljnja točka je bila »Velemestna rapsodija«, ki ji je sledil tenorist Janez Lipušček s spevom iz že omenjene operete »Paganini« in dosegel s svojim lepim glasom prodoren uspeh. Posebno zanimiv je bil Venček dolenjskih naipitnic, ki ga je pel ob sprem-ljevanju velikega orkestra Radijski komorni zbor. Venček je priredil naš znani čelist Cenek Šedlbauer. Veliki orkester je spremljal tudi oba solistična nastopa in jima tako pripomogel cio še večjega učinka. Dirigenta D. M. Sijanca, s katerim so že precej let tesno združene izpopolnitve in uspehi domače radijske glasbe, je občinstvo navdušeno pozdravljalo.
V drugem delu prireditve sta se izmenjavala Mali orkester pod vodstvom violinista Alberta Dermelja, ki smo ga to pot prvič videli kot dirigenta in plesni orkester pod vodstvom Marijana Vodopivca. Prvi je izvajal »solidnejše« to&ce in spremljal soliste, tako na pt. Eučakogsa
Straussov. »Perpetuum mobile« in dva cd-lonuka iz Gregorčevih »Melodij srca«, drugi — prilagojen tudi na zunaj, dejal bi. stilu ustrezajočim navadam modernih kapel, — je izvajal nekatere skladbe v jazzovskem slogu, med njimi fox »Mi smo vsi še mladi«, »Indijsko ljubavno pesem«, »Sence v mesečini« i. dr., pri čemer so delno nastopili tudi njegovi lastni pevski solisti od nosno pevski trio. Vmes smo slišali še »Fante na vasi« z Verbičevim »Vasovalcem« in go. Janjo Baukart Sterletovo z dvema samospevoma iz Gregorčevih »Melodij srca««. Oba sta vzbudila živahen aplavz občinstva, katerega dobršen del pozna pevko in oba speva z gledaliških desk. Izven glasbenega okvira prireditve je stal nastop dramskega igralca Frana Lipaha, ki je prebral svoje šegavo in hu-moristično kramljanje o naši Drami in seveda dosegel ustrezajoč zabavni učinek. Prireditev so zaključili združena orkestri. Dirigent in posamezni solisti so bili obdarjeni s šopki.
Zapiski
Iz hrvatske lituratnre. Hrvatski biblkv grafsfci zavod je začel izdajati zbrane spise pred kakimi 10 leti umrlega pisatelja, esejista in kritika dr. Milutina Cihlafa-Nehajeva. _ Milan Begovič je dovršil svoj novi roman »Strahkovi na gradu«. Dejanje romana prikazuje propad hrvatske plemiške rodbine. Odigrava se na gradu Bisagu v Hrv. Zagorju, ki je bil pisateljeva last, a so ga nedavno partizani razrušili in upepelili.
S tra vinskega balet v tržaškem gledali-jHSu. V tržaškem Teatro Verdi so te dni izvajali dramatski balet I gora Stravinske-ga »Storija o vojaku«. Izvedba tega malo "Mrega dela je »zbudok veliko pozornost,
ŠPORT
Prazialšfd spored
Četrto merjenje nogometnega znanja med Ljubljano in Hermesom
Jutri na praznik se bosta na igrišču ZŠK HERMESA v Šiški sestali nogometni enajstorici Hermesa in Ljubljane, obeh vodilnih ljubljanskih nogometnih moštev.
To srečanje bo četrto letošnje med tema dvema enajstoricama. V prvem sre-čanju .je zmagala Ljubljana premočno s 5:0. V drugi tekmi o proslavi Hermesove 25-ietnice so zaigrali Hermežani odlično, obranili vse napade Ljubljane ter dosegli časten neodločni izid. Remis z 2:2 priča dovolj o trdoti borbe. V tretjem dvoboju je na zelo težavnem igrišču prevladovala ljubljanska enajstorica zaradi večjega tehničnega znanja ter porazila Hermes s 4:0.
V četrtem srečanju se hočejo Hermežani Ljubljani revanžirati za dva poraza ter dokazati, da so v zadnjih treningih res mnogo pridobili. Obenem so ojačali svoje vrste z igralcem Mladike Šebeni-kom; na desnem krilu pa bo zaigral izvrstni Edo Slanina, tako da bo doslej deloma še zmerom hromi napad dobil precej močne okrepitve nrav na mestih, ki so bila doslej izrazito slaba.
Tekma bo ob 13. V predtekmi bosta igrala Hermesova rezerva in Korotan, in
sicer s pričetkom ob 16.30.
*
»Hermesov Zbornik« izšeJ. Danes ie izšel »Herme<ov Zbornik«, ki obsega 96 strani. Opremljen je s preko 80 si i kam i-kiišeji. ki nr.zorno kažejo razvoj tega marljivega društva med železničarji. Cena Zborniku je Lir 15. Za ljubitelje knjige je pripravil ŽŠK Hermes posebno izdajo »Zbornika«. Posebnih izvodov »Zbornika« je bilo na finem papirju tiskanih samo 100 izvodov, ki so numerirani in overovljeni. Ti izvodi so vezani v polplatno. Posamezni izvod stane Lir 100. Naročila na te izvode sprejema ŽŠK Hermes — uprava kina Sloga, kjer se dobe tudi posamezni izvodi. Na jutrišnji nogometni tekmi bodo pri blagajni izvodi »Zbornika« ns razpolago športnikom in ljubiteljem lepe knjige.
Imena m številke s tekališč
Lahka atletika je zdaj v vojni očitno bolj prizadeta kakor nekatere ostale športne panoge — predvsem nogomet — in zato so letos skoraj redki res dobri izidi s tekal išč. najbolj seveda med moškimi, katerih mlade in najboljše sile so odšle v vojno. Toda vsemu navkljub se tu in tam le uglasi kdo. ki spet poživi upanje, da tudi - kraljica športa« po končani vojni ne bo morala začeti čisto znova ...
Med številnimi boljšimi atletskimi izidi pretekle nedelje se samo dve imeni in samo dve številki nanašata na moška, in sicer prva na bivšega nemškega prvaka v metu kopja. Dunajčana Pektorja, ki je to pot nastopil na svojem klubskem mitingu pri WAC-u na Dunaju ter tudi pomagal zbirati točke za skupno oceno v prvenstvenem tekmovanju moštev. To pot :e zalučal kopje do 57.60 itl, kar seveda precej zaostaja za onim izidom, ki ga je svoječesno dvignil na čelo vseh nemških metalcev. Približno enako velja za drugega moškega metalca Erwina Blaska, ki je bil pri zadnjih olimpijskih igrah drugi :n je v nedeljo startal na prvenstvu Han-novera. Mož je kladivo vrgel do 43.28 m, disk pa do 41.63 m, kar tudi ni preveč »sijajno« za atleta njegovih kakovosti.
Vse bolj številne so biie v nedeljo na startu atietmje. med katerimi navajamo tukaj naslednje:
Lora Grebe iz Magdeburga je na okrožnem prvenstvu zasedla kar štiri prva mesta, in sicer v metu krogle (12.73), v metu diska (40.06 m), v metu kopja (37.50 m) in v skoku v višino (1.37).
Na prvenstvenem mitingu v Hannoveru je bil dosežen odličen izid v skoku v daljino (Brunnemann 5.85 m). Ista tekmovalka je zmagala še v dveh disciplinah, in sicer v skoku v višino s 150 cm in v teku na 100 m s časom 12.9. Dobra znamka v -koku v daljino je bila zabeležena tudi v Hildesheknu, kjer je Meinicke skočila 5.41 m.
Na klubski prireditvi WACa, o kateri smo že pisali v teh vrsticah, sta se bolje od Pektorja uveljavili dve dekleti, in sicer neka Baumann v metu kopja z 38.65 m in neka Wiedermann v teku na 80 m čez zapreke s časom 12.5.
V tekmovanju med- zastopstvi saških, češko-moravskih in sudetskih lahkoatie-tinj je zmagalo zastopstvo Saške. Najboljši uspehi so bili: L. Stumpff v skoku v daljino 5.68 m; v metu koja: 37.25 m in v metli krogle 12.38 m. Fiinnicke je vrgla disk 39.59 m daleč. V štafeti 4X100 m je zmagala Saška s časom 51 sekund.
Medmestni nogometni dvoboj med Stult-gartom in Augsburgom se je končal tesno s 5:4 (5:0!) v korist Stuttgarta. Izid je gotovo svojevrsten glede na izid prvega polčasa. ki le slučajno ni imel še hujših posledic v drugem delu tekme.
Spornimi f Oskarja SzUlicha
Tajnik načelnika, prvega, drugega, referent za vozne olajšave čez desetletje Vesten uslužbenec, človek blagega srca, nesebičnega, odkritega značaja, dober tovariš tovarišu, vljuden in naklonjen nižjemu osebju, slugi, delavcu. Nikoli v življenju ni nikomur kaj žalega storil.
»Doktor Sandi mi je dovolil, da smem iz pisarne na zrak, ne počutim se dobro, a služba je prva« in vsedel se je za pisalno mizo in pričel s službeno brzojavko vsem edinicam.
Leta so potekala, minevala z neznansko naglico. Predno si se zavedel vsote službenih let, si se že poslovil od svoje dolgoletne železniške službe, predstojnikov, tovarišev, vsega osebja in postal prost, svoboden mož: nastopil si enakomerno, vsakdanje življenja upokojenca.
Rahlo zdravje Te je vabilo na šišenski vrh, kjer si se nasrkal svežega, okropčujo-čega zraka. V Tičistanu so Te privabile krotke, urne vitke veverice, ki so se Ti po svoje zahvaljevale za prejeto slaščico; vesele ptičice so Ti prepevale svoje večno lepe pesmice Vse to Ti je bilo dobrodejno zdravilo in počutil si se prerojenega, zdravega. zadovoljnega.
Dostikrat sva se sešla, vedno si bil vedrega obraza. Najrajši si klical v spomin dogodbice iz železniškega življenja, iz časa enoletnega prostovoljstva v belgijski vojašnici. manevrov na Koroškem, dijaških let.
Lansko jesen si začel tožiti o neugodju želodca. Kmalu nato si moral v posteljo. C as si preganjal s čilanjem vseh mogočih vrst literature. Zaradi dolgotrajnega leža-nja si bil telesno oslabljen, duševno pa vedno svež. Upal si trdno, da boš ozdravil, zapustil posteljo in odšel ven v zlato na ravo. Toda Tvoje upanje je bilo prazno, ni se več uresničilo, ž» si bil zapisan beli ženi...
Zale. V nedeljo popoldne. Vreme s&mo je žalovalo po Tebi. Dolga vrsta Tvojih prijateljev, znancev se Ti je poklonila in se za vedno poslovila od Tebe. Sredi bujnega cvetja snivaš večno spanje. Izmučeni obraz ne more prikriti prijaznosti,-ki smo je bili vajeni pri vsakem srečanju.
Dragi Oskar! Tiha. hladna zemlja Te je sprejela v svoje naročje, ni Te več med nami. Prezgodaj si nas zapustil. Ura je stekla, luči je zmanjkalo olja dogorela je. Tvoj duh je zamenjal zemeljsko temo z večno svetlobo, odplaval je iz doline solz, bridkosti, skrbi tja, kjer ni trpljenja. nI razočaranja. Poleg Tvoje drage družine, bratov in vseh sorodnikov, Tvojih prijateljev in znancev Te pogreša še posebno nepregledna vrsta Tvojih zvestih stanovskih železniških tovarišev. Ohranili Te bomo vedno in povsod v svetlem, častnem spornimi!	Ag
Tri smrtne žrtve otroške neprevidnosti
Novo mesto, 27. junija Nikoli ne utegnemo dovolj opozarjati starše, naj pazijo na svoje otroke, saj se še ob največji pažnji le prerada zgodi nesreča. V naših krajih in v sedanjem času pa je pažnja še bolj potrebna. Saj ležijo neeksplodirani izstrelki vsepovsod.
Med neštetimi nesrečami, ki ostanejo ne-zabeležene, bi kmalu ostala tudi naslednja, ki se je zgodila v Mirni peči v prvi polovici tega meseca. Da jo otmemo pozabi, jo kljub precejšnji zakasnitvi objavljamo.
V Mirni peči so otroci našli »mino iz malega bacačka« kakor je dejal Pevec Rihard. Med njimi so bili fantje od 4—14 let, in to Pevec Rihard, roj. 21. VI. 1933., Par-kelj Karel, roj. 21. IV. 1930., Murn Peter, roj. 13. III. 1930., Pevec Gvido, roj. 21. I. 1940. in Gorenjec Viljem, roj. 10. X. 1931. Mino je našel Murn Peter ter jo v družbi svojih prijateljev nesel k Temenici ter z njo tolkel ob steber. Sprva so drugi bežali od njega. Ko pa se »minca« ni razpočila, so se opogumili in prišli bližje k Murnu, ki je skušal mino odpreti in jo je vrtel in tolkel z njo toliko časa, da mu je naenkrat v rokah eksplodirala. Podrla je vseh 5 fantov na tla, težje in lažje ranjenih. Pevec Rihard je dobil poškodbe na eni nogi, drugo mu je zlomilo, Gorenjec Viljem je bil ranjen po obrazu, rokah in nogah, Murnu je odtrgalo obe roki ter je še oslepel ter na težkih poškodbah doma izdihnil, kličoč svojega najboljšega prijatelja Draga Prinčiča. Mali Pevec Gvido in Parkelj Drago, 'KI sta bila z ostalima dvema ranjencema prepeljana v kandijsko bolnico usmilj. bratov, sta dobila tudi težje poškodbe in podlegla ranam v bolnici. Tako je ta »minca« in brezskrbna neprevidnost zahtevala 3 mlada človeška življenja.
Ranjena Pevec in Gorenjec sta na potu okrevanja. Seveda jima je strašno hudo po umrlih prijateljih. Zagotavljala pa sta oba, da se nikoli, nikoli več ne bosta igrala z nevarnimi izstrelki.
Naj bo ta žalosten vzgled resen opomin staršem in vzgojiteljem, da ob vsaki priliki zabičajo otrokom — stran od nevarnih »igrač«.
MALI OGLASI
Kdor išče službo plača za vsako oesedo L —.30, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—. za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—.
gospodična
išče s prvim juljem z.i j dopoldne zaposlitev k otroku. Ponudbe na «>gl. odd. Jutra pod Otroci« 16045 -1

GOSP. POMOČNICO
pridno, čisto m pošteno za kuho in druga gospodinjska jdeln, rizen pranja, sprejme tričlanska boljša družina sredi mesta. Hrana doora ln zadostna, plača lepa. — Naslov v ogl- odd. Jutra.
16056-la
POSTREŽNICO
dnevno za 3 ure dopoldne. iščem. Naslov v oel." odd. Jutra.
i6055-la GOSP. POMOČNICO zdravo, pošteno, ki samostojno kuha. išče boljša 4-članska družina v centru. Hrana dobra, plača 500 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16050-la
POSTREŽNICO
mlado, za lahko delo, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16066-la
KUHARICO prvovrstno ali kuharja k dobri družini dveh oseb, iščem za takoj ali 1. ju. lij. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15952-13
POSTREŽNICO za dvakrat tedensko, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. Zg'.asiti se od 12. do 15. ure.
8228-1a
DEKLE
za pomoč v zelenjadnl trgovini, sprejmem. Starost 15—18 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno dekle«.
16003-la MOŠKE in ŽENSKE
ti so navajeni dela pri cementnih Izdelkih, takoi sprejmem. J. Cihl&r, Ciril Metodova 69.
16009-la
FRIZER. VAJENKO
sprejmem takoi ali pozneje. Rep, frizer. Gledališka Ul. 8. 16021-44
OREHOVI SPALNICI
2 mod' rni. poUtirani, prvovrstne zdelave, naprodaj. Ogiea vsak dan od 2. do 3. ure pop. v Zalogi pohištva v Šiški, Celovška c. 95. 15993-6
MELODEUM Glycerin ^Geiee krem*. Vam napravi Vaše od dela, mrazu ali športa hrapave ter rdeče roke zopet nežne ln gladke. Drogeri.ia Enon«, — Iv Kani, Nebotičnik
14071e SPF.CIJAL.NO OLJ t in kremo za sončenie dobite v drogcriii Emona Iv. Kane. Liubliana. Nebotič. nik.	13810-6
ŠIVALNI STROJ težki. Jas, z dolgim čor. ničkom. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16039-6 KRMILNO SOLATO za prašiče, zajce itd., poceni prodam. Dobava sproti. Glince, čampova ul. 6. Zgornji zvonec.
16049-6
DVE RUTI
za narodno nošo ln mandolino prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16047-6 BLAGO ZA PLAŠČ zamenjam za moško ali žensko kolo. Kvaliteta Je predvojna. Poizve se v Pražakovi 81, pri krojaču Povšetu. 16043-6
PIŠČANCE prodam. Rožna dolina, C. 11/9.	17046-6
RADIO Homyphon. krasne oblike, 5-cevnl prodam. — Ogled od 13. do 15. in od 19. ure dalje. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16044-6
PREPROGO
lepo bosansko. 2x3 m, dobre predvojne frotir-ke in platnene kuhinjske brisače, ugodno pro. dam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16062 6
KINO KAMERO boljšo, 16 mm. s snemalnimi filmi, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
17064-6
L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI
KINO UNION	Telefon 22-21
Ce mlada, lepa dama večerja s tujim gospodom, vzame potem pomotoma veronal — namesto praškov zoper glavobol, ter zaspi v njegove stanovanju — je zjutraj, ko se prebudi povsem upravičeno prvo vprašanje:
Kaj se |e dogsdilo nocoj?
I vili Mura ti, Kari L. Diehl, Irene v. Meyendorf, H. Brauswetter, Theo Lin-gen, Lucie Englisch
Predstave ob 17. in 19.15. uri
OTROŠKI VOZIČEK
globok, nov, in dve žiranici iz afrika zamenjam za dobro ohranjen šivalni stroj ali drugo protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eventualno doplačilo«.
16054 6
PRAVI LINOLEJ
tekač 4 m. malo rabljen, I prodam. Naslov v ogl. cdd. Jutra.	16065-6
j FLANELO RJUHE
i in posteljne blazinske preobleke po ugodni ceni prodam. Naslov v ogl odd. Jutra
16067-6
ŽENSKO KOLO
prodam aH zamenjam za 12 m najboljšega predvojnega blaga za žimm. ce. Naslov v ogl. odd Jutra	10068-6
GLOBOK VOZIČEK crem. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16072'6
MOŠKO KOLO
in novo damsko. najboljše znamke, prodam. Ogled od 11.—16. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16.073/6 ŠPORTNO KOLO znsrnke **teyer. prodi m. Krule. Dolenjska c. 1.
16.074.6 ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom -prodam Ogled: Gosposvetska 41.	16.076 6
PRODAM nov da-nek: kostim, temen, eleganten za srednjo postavo, zelen damski dežni plašč, otroško kapno in blazino, damske športne čevlje št. 37. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	1583/6
BLAGO zi damski plašč, črtast k.imgarn za moško oble. ko ter plašč iz balonske svile rpredvojno blago), ugodno prodam sli zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16.078/6
ŠIVALNI STROJ Necchi, neaabljen, pro-dam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16034-6
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, z dobrimi gumami, znamke Votan, prodam. Ogled vsak dan do 7. ure zjutraj. Ob Ljubljanici št. i3.	16035-6
ŽENSKE SANDALE črne, usnjene, št. 38, 5c nove, prodam za 600 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15999-6
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Zueoato. Gosposvetska 97.	16000-6 ČOLN
dobro ohranjen, na dva para vesel, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16004-6 KRISTAL SERVIS kozarci, sklede in nastavki. bogato brušeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
POSTELJO
kompletno, prodam. Hrenova ulica 13. 16020-6
Kupim
KITARO.
lepo, dooro ohranjeno -kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl- odd. Jutra pod »Kitara«^^
Vsako ANTIKVARICNO slovensko knjigo, revno, časopise, posamezne odtise kot tudi stare listine kupuje in naiboliše plačuie Knir garna Janez Dolian. Ljub liana. Stritarieva ulica 6
T-389-7
»NACHSOMMER«
Stifter. Prevost »Manon Lescaut« (v francoščini), Cilenžek »Waldb&ume« ter »Unkrauter«. kupim Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra ped »Antlkvarno«
15967-7 OTROŠKO KOLO
z montiranima stranskima kolescema za P°-moč prt učenju vožnje, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »L. Sch « 15959 7
ČEVLJE
m bij ene kupujem in prodajam ali zamenjam manjše in večje številke. KIavžwr. Vošnjakova Ul. 4	15261-7
LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupimi Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »LJub-Hanski Zvon«. 14553-7
ZNAMKE kompletno ztoirko ali po samezne partije, tudi prekomor.-ke in pokra Jlnske, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Znar.Jce«.	14552-7
GUMI PLAŠČE in zračnice, dobro ohranjene, kupim ali zamenjam Za protivrednost. Ponudb« na ogl. odd-Jutra pod »Karkoli'.
16037-7
SENO
že suho. kupim. Plačam dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16071-7
ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16008-7
3 BILJARDNE MIZE dobro ohranjene, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Pod »Biljard na miza«.	16010-7
20 KOZARCEV komplet, za soparo, kupim. Ponudbe na og1-odd. Jutra pod »3 in 5 del«.	16027-7
LUTZOVO PEČ srednje velikosti, kupim. Ponudbo: Karel čeč, Gruberjevo nabrežie 6.
16028-7
V^najem
GARAŽO
ob Dolenjski cesti ali
KINO SLOGA	TeL 27-30
Veliko dramatično delo po Ernst Zahnovi noveli »Der Schattcn«
VIOLANTA
Večna lepota gorskih krajev tvori čudovit okvir pretresljivega dejanja ljubezni, krivde in pokore Annelies Reihold, Richard Haussler in Hans Schlenk Predstave ob delavnikih ob 16. in 19., ob nedeljah in praznikih ob 15., 17. in 19. uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Največji šlager sezone! — Zgodba o nastanku ,šramel-kvarteta', polna naj-sijajnejših popevk ln humorja
ŠRAMEL
Hans Moser, Paul Horbiger, Marte Harell, Hans Holt
Predstave ob 16. in 19. uri
Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa.
Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno iz-tepati Pitno vodo menjati vsak dan!
GLOBOK VOZIČEK
zelo lep, predvojni, pro. dam Za 3500 lir. Ogled dopoldan. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16007-6
VETRNI JOPIČ moški, iz balonske svile, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16011-6
3,50 m BLAGA modrega prodam. Ga-ljevica št. 86. 16013-6
MOŠKO KOLO v dobrem stanju, poceni naprodaj. Ambrož, mehanik. Dunajska 71.
16015-6
PRODAMO:
Pisalni pult na podstav. ku, kuhinjsko mizo s stoli, lep umivalnik z ogledalom (vse belo pleskano); krasno salonsko stensko uro; stikalnico za med, sadje in maline; dve posteljni električni dek. svetilki. — Tugovina »Uspeha, Tržaška C. 71.	16017-6
OKRASKE za moško narodno nošo. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16019-6
2 KOLESI
moško in žensko, v dobrem stanju, prodam. Lepodvorska, 26rIU, ae. sno. Ogleda se lahko od 7. do 9. ure zvečer.
16024-6
ČEVLJE
št. 39, skoro nove, deške, rjave, in ženske letne, 6t. 36. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16025/6
PREMOG trboveljski. 500 kg. za. menjam za trda ali mehka drva. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16026-6
HARMONIKO na 80 basov, novo, prodam. Vprašati vsak dan od 13. do 15. ure, Zni-deršič. Gledališka 7rIH.
16023 6
PDEGRINJALO
za čez dve postelji, krasno. ročno delo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16030-6
KUH. OPRAVO
nerabljeno. * prodam za 5500 lir takojšnjemu kupcu. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16060-6
ŽIMNICO izvrstno ohranjeno, s pristno žimo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16061-6
12006-6 wižini. iščem. Ponudbe
na ogl. odd. Jutra P'd »Garaža«-.	16052-17
KOBILO in kravo mlekarno dam v rejo. Prodam nekaj kg rafije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodni pogoji«-.	16022-17
Posest
HIŠO
ne daleč od tramvajske postaje, kupl-n do Lir 300.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Brez posredovalca.; 16036 20
NJIVSKO PARCELO ali travniško, znotraj bloka, od 30 do 60.000 lir, kupim. Ponudbe na ogl. cdd. JutTa pod ; Dobra zemlja«.
16038-20
SOBO
lepo, snažno. boljšo, išče uradnik nemškega svetovalca. Zaželena souporaba kopalnice in v bližini pokrajin, uprave Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Soba 96«.
16018 23a OPREMLJENO SOBO skromno. s štedilnikom, iščeta zakonca brez otrok za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dom«.	16059 23a
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
v sredini mesta, oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16002-23
RADIO
na posodo želim za dalje časa. Odškodnina ugodno plačljiva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Radio 25«. 16001-37
IZGUBILA SEM črno listnico z večjo vsoto denarja in razne slike in sicer od Marijinega trga po Wolfovi ulici, čez Zvezdo po Židovski ulici do čevljarskega mostu. Ker denar ni moja last, lepo prosim poštenega najditelja, da isto vrne v ogi. odd. Jutra.	16057-37
DOTIČNA DVA
moška, ki sta pobrala T ponedeljek okrog 9. ure dopoldne pri elektrarni kompletno rezervno kolo z gumo od voza, ga dala na voziček in odpeljala. naprošam, da ga vrneta proti nagradi. Po. znana sta domobranski straži pred elektrarno, ker v nasprotnem primeru bom prijavil zadevo policiji. Sedej Ivan, izdelovanje cementn.:li izdelkov, Ljubljana Ro. žna dolina VI1I/12.
16042 37
AKTOVKA.
katera je oua včeraj od poznanega gospoda na olagajm pokrajinske hranilnice Zamenjana, naj se istotam čimpre-je vrne ali prinese na naslov: Berlič, Jernejeva C. 53-1.	16.079/37
KANARČKA z značko J- J- 116, sem našel. Vprašati pri vratarju glavne pošte. Vhod iz Selenourgove ul.
16031-37
MODER JOPIČ
otroški, sem izgubila včeraj od palače Bata v Tivoliju. Najditelja naprošam, da ga odda v ogl. odd. Jutra.
16032-37
NAŠEL SEM
gumo. Lastnik jo dobi med 13. in 14. uro pri Arselinu, Bežigrad 33.
"16058-37
Sedaj priporočamo nabiranje:
Borovnicu Jagode in liste. Lipovo cvetje ln liste. Kamilica cvetje in rastlina. Jagoda liste. Robidove liste, češnjeve peclje in liste. Krhiikovo lubje.
Nabiralci, ki nimajo možnosti sušenja, naj oddajo dnevno sveže nabrana zelišča v Petrarkovi (Komenskega) ulici 28.
LEPO STAVBNO
parcelo
na sončni legi, prodam. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
J-1061-I
PARCELO
blizu postaje D. M. Polje. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radi preselitve-.
16063-20
PARCELO
do 120.000 lir, tostran bloka, kjer je dovoljena Zid.iva hiš, kupim brez posredovalca.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nakup parcele«.
16069-20
Sobe išče
PROFESORICA
s petletno hčerko, išče separiranp sobo, garsonjero ali enosobno stanovanje v hiši z vrtom ali dvoriščem. Cenjene ponudbo prosim poslati na ogl. odd. Jutra pod »Potrebne počitnice«
16053-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, iščem za mesec julij. Po možnosti souporaba kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
16014-23a
■ Kp vsmi-izritez,
f
Globoko potrt. naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja predobra mama, gospa
Emilija Golob
po kratki težki bolezni, v 68. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, zapustila dolino trpljenja in odšla po večno plačilo.
Pokopana bo na mestnem pokopališču v Novem mestu.
Novo mesto. Lesno brd o, dne 25. junija 1944.
m
i
M
1
i
&
,r t?
4
M fS
MIIIKO GOLOB, abs. jur.

Dotrpela je naša srčno ljubljena in skrbna mama, sestra, teta in svakinja, gospa
KUŠAR IVANA
roj. VRHOVEC
Blagopokojno smo pokopali v torek, dne 27. junija 1941 ob 10. uri dopoldne v rodbinsko grobnico k Sv. Križu.
Ljubljana, AVeitra. \Yien, dne 25. junija 1944.
ŽALUJOČE HČERE, SINOVA ter ostalo sorodstvo
L. Frick:
36
Usoda pri MeSom
Roman
»Ko bi mogla tu kratko in malo zakleniti in odpotovati, kamor koli.« je Kristina nekajkrat rekla zadnji čas. Ali ni zdravnikova zahteva po izpremembi zraka za Dieterja najboljši razlog, da Se materina želja uresniči?
»Aleksa vendar ne morem pustiti, samega/« se je uprla. Toda Aleks ni več otrok, ki bi moral venomer živeti v mate-rinrm varstvu, te žrtve ne mara sprejeti — — sam pri sebi ve pot. in še izvrstno pot, da to zabrani. K stricu Gerhardu se zateče, da, k njemu, in mu pove, kako je doma. Kar danes popoldne poj de in se pogovori. —
Tisti večer se oglasi pri Gerhadovih telefon. Ko Kristina spozna Gerhardov glas, se radostno in bolestno zdrzne. »Rajši bi osebno govoril s teboj o tej stvari, Kristina, ali, ker si mi onkrat da nadaljnega prepovedala dostop v svojo hišo, nimam druge izbire. Kako je z Dieterjem? Da, vse vem Storiti moraš, kar koli je v človeški moči da se vrli dečko popravi. Veš, kaj bi ti' svetoval? Pojdita oba na Tirolsko, pošljem ti nekaj prospektov. Malce oddiha in izorempmbe tudi tebi ne bo odveč.
Aleksa pa mirno prepusti meni v varstvo, saj sva stara prijatelja, razumeva se in tudi brez ženske oskrbe naju ne bo konec, zastran tega si nikar glave ne beli. Seveda bom pazil tudi na njegove šolske naloge. Sicer pa ni več otrok, nekoliko samostojnosti mu bo kar dobro delo. Torej, vse sem premislil, brez skrbi lahko odpotuješ z Dieterjem, jaz, Kristina, te nujno prosim, da to storiš. In da se mi vrneta čila in zdrava!«
»To je lepo od tebe, Gerhard, a saj imaš vendar delo in obveznosti, ne vem, ali lahko sprejmem tvojo ponudbo.«
»Kaj, kako, ali boš precej tiho, Kristina! Da ne bi mogla sprejeti? Majhno uslugo od dobrega prijatelja? O kaki žrtvi vobče ni govora, narobe, zelo sem vesel, sama veš, kako rad imam tvoja sinova. Aleks mi je zdavnaj postal desna roka.«
»Nu prav, najprisrčnejša hvala. Prosim, pošlji mi torej prospekte.« — Premolk. — Nato: »Povej mi, kako je prav za prav z Lizo. ali se kaj brigaš zanjo, se kdaj vidita? Jo puščaš kar samo v vajinem stanovanju? Ali se ne bosta vendarle še spravila, Gerhard?«
Molk na oni strani priča, kako se mora Gerhard premagovati, da vobče izpregovori o tem. Nazadnje: »Ne vem, Kristina. Danes ne bi rad govoril o tem, nikar že po telefonu.«
»Seveda, oprosti, Gerhard. Verjemi mi, da nisem vprašala iz radovednosti. Liza mi je nedavno tega pisala dolgo, vzneseno in malce zmedeno pismo, sama ne vem, kaj naj ji odgovorim.«
»Najbolje — nič.«
Nekaj žene Kristino, da bi rekla za Lizo dobro, spravljivo besedo, a v tem začuti, da to presega njeno moč. Toliko da za-rarmra nekaj v zahvalo in obljubi, da se še oglasi, nato odloži slušalo.
Sele zdaj utegne pomisliti in osupne: odkod pa ve Gerhard, da je Dieter bolan, da je bila z njim pri zdravniku in da je ta priporočil bolnemu dečku izpremembo zraka? Samo Aleks mu je mogel povedati.
»Si bil včeraj ali danes popoldne pri stricu Gerhadu?« se obrne k prvorojencu.
Ta potlači zadrego, ki ga hoče napasti. »Da, mamica, bil.«
»Ali nisi rekel, če se prav spominjam, da misliš popoldne obiskati nekega tovariša?«
»Saj sem ga obiskal, prej pa sem v naglici stopil do strica Gerharda...«
»In si mu povedal...«
Fant prikima. »Zakaj mu ne bi! On ve najbolje, kaj je treba storiti, in prav ima. brez skrbi se lahko odpelješ z Dieterjem, mamica, res. Če bi koga potreboval, imam strica Gerharda; risal bom pri njem in računal m se vozil z njim na stavbišča.«
Schrlftleiter Urejuje:	*avljen -
Fiir das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za tiskarnarja; Fran Jeran — Fiir den
»Tako, tako, torej bi se me rada izne-bila,« de Kristina tja v en dan. Na tihem je seveda presrečna, ko vidi, da je ljubima človekoma predmet skrbi.
Tako po Gerhardovi skrbi kalkor po zdravnikovem posredovanju dobe Gerhardovi na kupe zdraviliških in okrevaliških prospektov. Kristina se odloči za majhno vas na Tirolskem. Ni sicer svetovnoznano zdravilišče z velikanskimi sanatoriji in hoteli, temveč majhna gorska vasica, kjer si lahko naročita stanovanje v idilično ležeči penziji sredi planinskih gozdov, nedaleč od jezera. Po sliki in opisih je soditi, da mora biti prav lepo.
Ob vsakovrstnih pripravah za pot minevajo zadnji dnevi kakor vihra. Aleks bo spal še nadalje doma, varoval stanovanje, si zjutraj kuhal kavo in hodil v šolo, ostanek dne pa bo preživljal pri stricu Gerhardu.
Arhitekt in prvorojenec spremita potnika na postajo. Preden se Kristina s sinovoma in obilno prtljago odpravi z doma, skoči še k telefonu, gnana od trenutnega nagiba, da bi sporočila Lizi svoj odhod. Ostrih in grdih besed, ki jih je takrat v prereki izrekla proti Kristini, ji ne gre zameriti; Kristina noče iti na pot, ne da bi se poslovila od nje.
»Dieter je bolan? Strašno žal mi je, Kristina. Torej se odpeljeta, kam pa? In
kaj bo delal Aleks med vajino odsotnostjo? Čuj, Kristina, pošlji ga k meni. rada bi mu poskusila ta čas nadomestovati mater, res, na vso moč bi se potrudila in strašno bi me veselilo. Veliko stanovanje z dvema služkinjama, samo pomisli, zame je to kar potrata. Aleks lahko dobi pri meni posebno sobo in vse, kar potrebuje,« brblja Liza Meisingerjeva tako hitro, da Kristina komaj pride do besede.
»Zelo si ljubezniva. Liza, a to na žalost ne gre, ker je vse že pretreseno in dogovorjeno. Aleks ostane kot čuvar v našem stanovanju, drugače bo pa Gerhard gledal nanj.«
Razočarana se oglasi z onega konca: »A. tako, potem seveda —. Želim vama torej srečno pot in Dieterju skorajšnje popolno ozdravljenje, pozdravi mi ga prav leno! Kdaj se pa odpeljeta, alj vaju ne bi mogla prej še videti?«
»Na žalost ne, Liza, nikar ne zameri, da zdaj končam, izvošček gotovo že čaka pred hišo, najin vlak odide čez eno uro. Zdrava ostani, Liza, kmalu dobiš pismo.«
Morda je hotela priti Liza na postajo in pri tej priliki bi se zakonca spet srečala — v Kristina se vse upira tej misli Ne, zadnjih trenutkov z Gerhardom ne prepusti nikomur, *i morajo biti samo njeni. Kdo ve, kako dolgo bo morala živeti ob njih. —
konzorcij »Jntrac kot Izdajatelja: Stanko Virant — Fftr »Narodna tiskarna A. G^ als DrncksteOe — Za »Narodno tiskamo <L d.« kot Inseratentefl verantwortJich . Za inseratni oddelek odgovarja: Ljsbondr Volčič