Leto V., štev. Uha|a ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20-— Din a inozemstvo 30-— . neobvezno Oglasi po tarifo, Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon St. 72. LJubljana, četrtek, 18. septembra 1924 Poštnina pavšalna. Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov* ul. it. 54. Telef. št. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska uL L Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 17. septembra. Vlada gosp. Davidoviča Se je prve tedne spretno ogibala glavni odločitvi. Skušala je spraviti borbo na stranske tire. Uprizorila je umetno antikorup-cijonistično borbo in celo vrsto navideznih spopadov, da odvrne pozornost od svoje prave misije. Vlada gosp. Davidoviča je prišla, ker je obetala razcep radičevstva, ako pa nc pride v njem do razcepa, da ga dovede v sporazum, ki se bi strinjal 5 državnim edinstvom in monarhično idejo. Seveda ni takega sporazuma vlada gusp. Davidoviča skleniti ne bi mogla, ker v njej ni reprezentovano Srbstvo. A mogla bi ga pripraviti Poteklo je nekaj tednov, a o sporazumu ni bilo nikjer videti konkretnih znakov. Pač se je čulo nekaj ostrih govorov gosp. Rad i da in nekaj praznih fraz na banketih, a stvarno se nismo »sporazumu» približali. Nasprot ii od govora do govora Radičevega bolj je bilo videti, da se od njega oddaljujemo, oziroma da se razkrinkuje kot krilatica, ki ni drugega nego pesek v oči. A vsi ti govori so bili obenem potresi za gosp. Davidoviča. In to je šefa vlade dovedlo do tega, da se je začel razgovarjati radi vstopa radičevcev v vlado. Ta korak bo gosp. Davidovič najbrž še kot prenagljen moral obža-ovati. Z njim je namreč doseženo to, čemur se je gosp. Davidovič izogiba!: končne odločitve in pojasnitve so stavljene na dnevni red. Nacijonalni blok je bil napram novi vladi kljub strašnemu razočaranju nacijonalne javnosti zelo miren in vzdržen. Ni uprizoril velikih nastopov, ki bi dali priliko za spopade. Nasprotne manifestacije je puščal v miru. časopisje njegovo je bilo in je še danes gotovo za sto odstotkov mirnejše oego je bilo divjanje prejšnje opozicije. Skratka: nacijonalni blok borbe pravzaprav še ni začel. Rezerve triče-trt milijona svojih volilcev so še vse m in morejo šele nastopiti in njih korak, ko bodo začele marširati, bo po-medel z vsem. Nacijonalni blok je bolj opazoval in samo svaril in poživljal ?osp. Davidoviča, naj vendar pomisli, kaj dela. Nacijonalni blok zahteva le razčiščen je. On pričakuje, da v sebi nemožna kombinacija razpade sama, ko bo prisiljena pokazati barvo. Ko je šilom prilik gosp. Davidovič zahteval od radičevcev, da vstopijo v vlado, se je pravzaprav srečal z željo nacijonalnega bloka, v kolikor ta korak sam od sebe vodi v razčiščeoje. Je res, da si je vlada najbrž predstavljala, da bo mogla radičevske ministre kar skoz stranska vratica vtihotapiti, jih zapriseči »pro forma* v sobi gosp. ministrskega predsednika, v ostalem pa. jim nič pregledati ni srca ni mišljenja.. Vzeti jih torej take kakor so, t. j. kot republikance, feaera-Iiste, člane HI. mternacijamale ia zaveznike pokoj. Todora Alekandrova. Tu je seveda moral stopiti nacijonalni blok iz rezerve in opozoriti, da ie malo težavno misliti, da bi aktivni »lani kraljevske vlade mogli biti aktivni propagaterji razcepitve naše države, prepagatorji republikanstva, javni zavetniki stranke, ki je pod zakonom o zaščiti države. Opozoriti se je moralo, da je malo težavno, s tako vlado držati disciplino v vojski tem bolj, ko je notorno, da je gosp. Radič '.avezniik vseh zunanjih sovražnikov Jugoslavije, ki bi prav dobro mogli rabiti vpogled v poslednje državne tajnosti. Vlada je torej morala razun o de litvi portfeljev ra.zgovarjati tudi o načelih eventualnega »sporazuma*, ki ga je gosp. Radič v vseh in tudi v zagrebškem govoru odrinil na dobo po bodočih izborih, za katere je v Prelogu povedal, da upa, da mu prineso 200 rederalistov. Ta deteta je morala biti selo neprijetna in vsa njena mucnost odseka iz komunikeja, ki ga je o njej izdala vlada. Vije se kakor trakulja, ne najdeš mu glave ne Tepa, govorilo se je le o mislih, o glavnih konturah itd., skratka, izrabijo se glavnega predmeta ko mačka vrele kaše. In vendar je glavni predmet tako enostaven. Gg. ministrski kandidati iz HRSS morajo odgovoriti, ali hočj HRSS pristati na monarhijo in državno edmstvo. Ali danes ali jutri, to je precej vseeno. Mnogo več nego »rla» ali »ne* ni treba. Vse drugo pride potem sam 6. Borci za državno in narodno edin-stvo morejo le z zadovoljstvom opazovati notranjo krizo vlade in radičevstva. Ako Radič kapitulira in pristane na unitaristiono in monnriiično državo, se bo ves narod oddahnil, mi pa vemo, da strah pred nacijonalnim blokom pri tej odločitvi igra veliko ulo-go. Ce pa Radič odkloni, je vsaj jas- Pog; jajanja z SLUŽBENI KOMUNIKE O VČERAJŠNIH KONFERENCAH. - MAČEK IN PREDAVEC STA SE VRNILA V ZAGREB — «HRVA1» PRAVI, DA JE SEDAJ VSE ODVISNO OD KRONE- Beograd; 17. septembra- p- Danes zjutraj se je vršila konferenca min-predsednika Davidoviča in notranjega ministra Petroviča, ki je trajala do 9. ure. Ob 9- so se v min- predsedništvu sestali zastopniki vlade gg- Davidovič, dr. Marinkovič, dr- Spaho, dr-Korošec in N. Petrovič z delegatoma HRSS drjem Mačkom in Predavcem na konferenco, ki je trajala do 13- O tej konferenci je bil izdan sledeči komunike: «Danes sta gg- Maček in Preda-vec kcmerlrala z gg. Davidovičem, Korošcem, Spahom, Petrovičem in Marinkovičem o politični situaciji-Gg- Maček in Predavec, pooblaščena od svoje stranke, sta izjavila g. Davidoviču, da je njuna stranka v interesu siaoaljnega izvajanja vladine politike pripravljena tudi tiirektno sodelovati v vladi po svojih parlamentarnih zastopnikih. G-Davidovič je to izjavo, ki pomen: korak dalje v skupnem delu sprejel z zadovoljstvom na znanje, ter jo bo javil ministrskemu svetu radi nadaline izvedbe- Nato so bile izmenjane misli o konturah definitiv-nega sporazuma ter c načbiu in času kako in kedaj bi se moglo pristopiti njegovi izgradbl« Beograd, 17- sept- p- Maček in Predavec sta odnesla pogoje za sporazum v Zagreb ter obljubila, da se vrneta v najkrajšem času z definitiv-nim odgovorom HRSS- Pred odhodom sta konferirala z drjem Spaliom in se bodo razgovori nadaljevali po poti z drjem Hrasnico, ki se vozi na kongres juristov v Zagreb- Delegata HRSS sta pri odhodu izjavila, da upata, da se bodeta mogla vrniti z ugodnim odgovorom, ki bo mogel tvoriti bazo za nadaline razgovore. KAJ PRAVIJO RADIČEVCI. Zagreb, 17- septembra, r- Večerni poluslužbeni radičevskl »Hrvat* javlja: Konferenca šefov vladinih skupin je končana. Na konferenci je bil dosežen popolen sporazum. Dr. Maček in Predavec sta sporočila sklepe svoje stranke o pripravljenosti, da vstopijo definitivno v vlado in da prevzamejo vakantne portfelje- Vlada je ta sklep HRSS vzela z zadovoljstvom na znanje in v teku diskusije je bila konstatirana popolna soglasnost-HRSS dobi naslednja ministrstva: šume in rude, izenačenje zakonov, agrarno reformo in narodno zdravstvo ali sc-c- politiko. Med vlado in HRSS je dosežen tudi sporazum o osebnostih, ki vstopijo v ministrstvo- Delo za pomirjenje sveta RAZ. NAPREDEK V POSVETOVANJIH ZVEZE NARODOV GLEDE OROŽ1TVE IN MIROVNE GARANCLJE- Ženeva. 17. septembra, s. Odbor dva* j nove konveneje glede kontrole trge vi nt najstorice (odbor razorožitvene komisi* ; z orožjem in municijo, kakor tudi o je) se je v torek posvetoval o osnutku , izdelavi orožja in municije, je pododsek razorožitvenega problema, kakor ga je ; tretje komisije sklenil pozvati Svet Zve« predlagal češki zunanji minister dr. Be* ze narodov, naj pos-.bni mešani preisko-i.j v<5tnniin v ministrstvo- neš. Prvi člen glede razsodišča je bil j valni komisiji poveri ponovno proučitev To so inž. Košutič, dr- Maček, Josip odstavljen za poznejše posvetovanje, tega vprašanja. Predavec in dr. Krnjevič- Dosedanji | Odbor na je sprejel, minister agrarne reforme Vesenjak prevzame ministrstvo ver- Od ustav- -- ,, , H .... . . V nadaljnem se je odbor dvanajsto« rice zedinil glede vprašanja gospodar* skih in vojaških sankcij, tako da bo mogel pričeti s pravo diskusijo o sred* stvih izvedbe kake razsodbe Odbor dvanajstorice bo glede tega i vprašanja stopil v stik s komisijo juris* I . . , -___...t ---, nega faktorja je sedaj odvisno, da bo odločitev kcnčnoveljavna- Poslanec Predavec je izjavil, da se je povodom debate pokazalo, da je baš v onih vprašanjih ravno sedaj več so-glasia, ki se ie za njih mislilo, da ne bo soglasja. Zvečer se dT- Maček in svojo misijo opravila. besedila. Kar se tiče odborovih del, je treba reči, da je prišlo o splošnih prin* cipih in o v diskusiji stoječih problemih, t. j. o razsodišču, varnosti in razorožitvi, Ženeva, 17. septembra, j. V vprašanju | sedaj koraka Avstrija. Napad na Loeatellija v New-Jorku NEZADOVOLJSTVO V DAVIDOVICE VEM KLUBU. _ ______ Beograd, 17. septembra, p. Za danes j0 sporazuma. sklicana seja Davidovičevega kluba se ''------ 1-7 ni vršila, ker je bil g. Davidovič zadržan. Zbrani poslanci so zelo nervozno disku-tirali o političnem položaju. V klubu popolnoma prevladuje mišljenje, da ua tej poti ne gre naprej. Eden od najuglednejših članov kluba je izjavil Vašemu poročevalcu sledeče: Treba je napraviti konec z neprestanim kapituliranjem pred Radičem. Danes je tudi že slepcem jasno, kaj Radič hoče. Povedal je to povsem odkrito v Prelogu. On hoče volitve, ki naj ga tako ojačijo, da bi mogel v družbi z narodnimi manjšinami potolči nacijonal-no in državno misel. Bojim se, da bo gospod Davidovič doživel kruto razočaranje. Treba priznati, da je g. Pribičevič imel prav. Radičevci so neiskreni, oni nas samo izrabljajo. Ako se bo ta politika nadaljevala, se bojim, da pride država v položaj, iz katerega ne bo izhoda. Izjava g. Radiča v današnjem cVreme-nu> potrjuje, da on ne misli na resen sporazum. Mnogo pozornosti je v Davidovičevem klubu vzbudil članek radikalske danes svari Radiča, naj ne poskuša s taktiko prevare. AVSTRIJA ZADOVOLJNA S SKLEPI ZVEZE NARODOV. Ženeva, 17. septembra, s. Pri sprejemu novinarjev je izjavil zvezni kancelar dr. Seipel, da je pesimizem, ki je vladal v Avstriji še leta 1922., sedaj popolnoma izginil. Avstrijska delegacija sicer ni dobila vsega, kar je hotela, vendar pa jo z rezultatom zadovoljna. Želela je sicer, da bi ji bil dovoljen višji državni budžet, čemur pa finančni odbor ni hotel ugoditi. Končno je izjavil dr. Seipel, da tako dolgo seveda ni mogoče govoriti o normalnem gospodarskem življenju v Avstriji, dokler ne odpadejo berglje, na katerih IN AMERIŠKI ITALIJANI SO NAPADLI V NEW VORKU LETALCA FAŠISTOVSKEGA POSLANCA LOCATELLIJA- ga je obkolila tolpa neznancev, ki p» so bili sami Italijani ter ga je hotela napasti. Poslanec je začel klicati na pomo/S Rim, 17. septembra, a. Danes dopoldne se je po mestu raznesla vest, da je bil na fašistovskega poslanca Locatelli ja, ki se po ponesrečenem poletu preko Oceana nahaja v Newyorku, izvršen atentat in da je bil Locatelli težko ranjen. Po informacijah iz ministrstva notranjih del je vest le deloma resnična. Locatelli je bil v resnici napaden, pa je ostal nepoškodovan. Dogodek se je odigral sledeče: Ko je sinoči Locatelli odhajal iz metropolitanskega gledališča, nakar so prihiteli redarji, pri čemer je prišlo do spopada med redarji in napadalci. Eden izmed nezmmcev je skušal Loeatellija zabosti z bodalom, kar pa ja neki redar s tem, da ga je pogTabil za roko, v zadnjem trenutkn preprečil. Tth je napadalci so bili aretirani. Vest je napravila precej senzacije v Newyorku. posebno pa v Rimu. Nov humbug z uradniki in invalidi Beograd, 17. septembra, p. Te dni je vlada g. Davidoviča dala razglasiti, da je finančni minister Spaho obljubil izplačilo znanih diferenc za 1. oktober. Ker v proračunu ni tozadevne postavke, je šlo več interesentov vprašat, kako bo izgledalo kritje te potrebščine, ki znaša 600 milijonov Din. Fin. minister je odgovoril, da gre za nesporazum. Šele Kovinarska stavka v Avstriji Dunaj, 17. septembra, j. Na zborovanja obratnih svetov kovinskega delavstva je bil danes zvečer po dolgi in burni debati z veliko večino sprejet kompromis, ki ga je izdelal odbor stavku jočih skupno a industrijalci. Pred delavskim domom v; Ottakringu je prišlo med komunisti in so-, cijalnimi domokrati do tumultnih prizorov, pri čemer je bil neki socijalno-d&-mokratski reditelj težko in dva druga lah- | bodočem proračunu oo možno nusn« u* . - policijska straža je de- to stvar, ako bodo finančna sredstva do-; J P ^ 0 urc ^ puKala- Pač pa bo za 1 oktober reše-, ^ not^ mes(a fe v ^ no povišanje pokojninskih doklad in to i . J. .. . --- Radie mora dati garancije? TREBA RAZČISTITI RAZMERJE HRSS DO MONARHIJE IN DRŽAVE. — RESNE TEŽKOČE- — NEZADOVOLJSTVO MED DAVIDOVI- ČEVCI- Beograd, 17. sept- p- Medtem ko se je še sinoči iz vladnih krogov širila vest, da je definitivni sporazum z Radičem gotova stvar in da bo še tekom tega tedna izvršeno imenovanje radičevskih ministrov, se je danes pokazalo, da je položaj povsem drugačen. Z največjo napetostjo pričakovani komunike o današnjih pogajanjih z radičevci je režimske kroge kruto razočaral. Prišlo je sicer do načelnega soglasja, da vstopijo radičevci v vlado in tudi glede resortov in kandidatov so se v glavnem sporazumeli, toda pokazalo se je, da je te stvari smatrati še le za zaključne formalne točke sporazuma, glede katerega pa ni prišlo do nikakega sklepa. G. Davidovič je moral odkloniti Radičevo tezo, da gre sedaj le za «mali sporazum», ki naj obstoja v tem, da vlada s sodelovanjem radičevcev sprovede svoj parlamentarni delovni program potem pa gre na volitve. Po volitvah pa naj se išče osnova za končno razračunjenje med «Hrvati in Srbi». Na tej podlagi je udeležba radičevcev v vladi in na-daljna koalicija ž njimi nemogoča- Zato je bila od strani g- Davidoviča, ki je v tem oziru vezan ne le na odločno mišljenje svojega kluba, tem več tudi na dolžnosti, ki jih ima drugi ustavni faktor napram državi in ustavi postavljena druga osnova za pogajanja. Ako se naj sedanji režim stabilizira in ako naj računa na to, da bo mogel sprovesti svoj parlamentarni program ter potem zahtevati volilni mandat, potem je absolutno potrebno, da se pred vstopom radieeveev v vlado razčisti njihovo stališče napram državi in monarhiji ter nost tu in preneha neizvestnost, v katere močvirju se je porodila vlada g. Davidoviča, režim, ki je prinesel to grozno preizkušnjo naši državi. se ž njimi doseže sporazum glede eventualne revizije ustave- Na_ federalistični bazi pa je to nemogoče. HRSS mora torej priznati monarhijo in državno jedinstvo- Glede forme se da govoriti, vendar mora to priznanje priti do jasnega in nepreklicnega izraza. Na to osnovo so bila danes vsled sile okolnosti postavljena pogajanja z radičevci- Delegata HRSS sta se udeležila debate in sta govorila oportu-nistično, izjaviti pa sta morala, da v tem oziru nimata nobenih pojasnil-Zato sta se že nocoj vrnila v Zagreb. Iz komtmikeja je jasno razviden neuspeh današnje konference. Pogajanja se bodo nadaljevala in vlada lansira nocoj, da bodo trajala še ves mesec september- Zvečer je iz Zagreba dospela vest, da radičevci pripisujejo svoj neuspeh kroni (glej tudi poročilo »Hrvata*! Op. ur-) kar je napravilo v vladnih krogih jako mučen vtis- Ministri, ki so se udeležili današnjih pogajanj, so skrajno rezervirani. RADIČ OSTAJA PRI SVOJEM. Beograd, 17. septembra, p. Današnje »Vreme* priobčuje izjavo Stepana Radiča. v kateri naglasa zahtevo, ki jo je HRSS ža pred nekaj tedni stavila vladi radi dislociran ja hrvatskih vojakov na Hrvatsko. Na vprašanje, če se bo Radič z vstopom njegovih ljudi v vlado odrekel republikanskemu in federativne- j ___ mu prognLu izjavlja Radič, da tega KOMUNISTIČNI IZGREDI V PRAGI nikakor "ne bo storil češ: »Mi ne moremo j Praga, 17. septeaiHa, j. Konrr <m» m „ _ -oojo stvom do krvi.ih spopadov. Več os3b 0.1412, Praga ,99.40 ie bilo nri tem ?.ret'ianih. PraS';i me?ti:i LONDON: Beopvd 339.50 Berlffl svet je" sklenil radi omiljenja ; w 18.8775, Pam 84.8o, Rim 102, Cirfb i uvoziti cenejše moro iz Dan=k? ia Let- 23.655, New-York 443.oO, Dunaj 31,4500. i 1 antike, kakor t=ii: krompit ' Praga 149. =cetrteK T8". IX. T924 ■ Kdaj se vrnejo naši fantje iz Makedonije? POPOLN KRAH KLERIKALNE VOJAŠKE DEMAGOGIJE. - KLERIKALCI SPLOH NISO ZAHTEVALI VOJAKOV NAZAJ- - Beograd, 16. septembra. Ob volitvah je SLS slovesno obljubila, da ce pride na vlado, doseže, da bodo vojaki služili v ožjem domačem okolišu, zlasti da ne bo dovolila, da bi slovenski vojaki služili v Srbiji Mi celo v Makedoniji. S to obljubo je (SLS marsikoga prevarala. Razmestitev polkov in uvrstitev novincev kakor vojakov sploh je stvar vlade. Zakon ne predpisuje, kam naj :se uvrste vojaki. Zlasti ne predpisuje, da mora v južnih krajih "služiti iz vsakega dela države sorazmerno število. Meseca julija so štirje klerikalni ministri stopili v vlado. Ob vstopu v vlado niso stavili vrnitve vojakov v domači okoliš za pogoj. Požrli ao besedo in prevarali Ijud-fetvo. Malo nato so nastopili radičevci s Bvojimi zahtevami in pogoji za podpo-to vlade. Med temi zahtevami se je nahajala tudi razvrstitev vojaštva. Radičevci so se zanesli, da jih bodo vsaj klerikalci podpirali A zastopniki SLS, klerikalni ministri so radičevce na vseh merodajnih mestih pustili na cedilu. Gosp. Davidovič je začel rotiti, naj Se ta zahteva- no stavi in klerikalci so o-a podprli v tem, češ, da je neizvedljiva in neresna. Radičevci so se nekaj časa držali, videč pa, da so jih klerikalci izdali, so tudi oni opustili zahtevo tako temeljito, da se je sploh brisala iz tozadevnega spiska. Nato je vojni minister izjavil, da, on ne bi dovolil, da se o tem sploh še govori. S tem je- to vprašanje končno zavr-šeno in pokopano. Za vsakega pametnega človeka, je bil ta izid jasen, a da bo SLS tako hitro in zavratno izdala svoj volilni program, tega- niti mi ne bi bili verjeli. Tu se vse smeji in hvali,jo gosp. Hadžiča, da je znal klerikalce ugnati. V resnici za to ni bilo treba nobenega truda. Oni sploh niso nikoli zahtevali vojakov nazaj, pač pa so krepko pomagali ngna.ti g. Radiča. Nobena druga stvar kot Mnjive in goljufive obljube SLS, ki "-o jih dajali njeni agitatorji glede pov-nitve slovenskih vojakov iz Makedonije slovenskemu ljudstvu pred volitvami, ni pokazala klerikalcev v tako jasni a obenem ostudni luči. Klerikalni tigri niso le doživeli s svojo vojaško demagogijo krah. marveč so tudi dokazali, da so varalice ljudstva, katerega so brez srnmu in brez težke vesti grdo ociganili Kandidatna lista narodne sramote Dr. Ogrizkov «CilHer sozlal - wirtschaft-licher Elock». Celje, 17. septembra. Ko se je zadnje tedne tajinstveno šuš-jljalo po celjskem mestu, da pripravlja jdr. Ogrizek in njegov zli duh, stari celjski nemškutar Janič za obč. volitve pakt 7. Nemci, si je pač vsak predstavljal to sicer nenaravno zvezo tako, da bodo na kandidatni listi zastopani po večini pristaši SLS, Nemci pa bodo dobili za svojo pomoč le par zastopnikov, a nikdar toliko mandatov, da bi mogli le količkaj ogrožati slovenske interese in Značaj celjskega mesta. Saj se ni moglo slutiti, da bi se našel celo med slovensko inteligen-co še kdaj kak orehovski T! račk o ali črešnjevski Kresnik, ki bi tako hladnokrvno pljunil na svojo slovensko poštenje in pod razcefedrano nemškutarsko zastavo zopet začel zbirati one Se poginu posvečene ostanke bivših re-negatov in nemškutarjev, ki so za skle-dico leče prodali dušo in telo našim bivšim nemškim gospodarjem. Le en pogled na kandidatno listo pa dokazuje, da bi bilo z izvolitvijo dr. Ogrizkove pisane družbe od nekdaj po legi in prebivalstvu slovensko Celje izročeno zopet- na milost in nemilost slovenskim janiSarjem. Številke govore dovolj jasno. Med kandidati je 22 in med namestniki 18 izrazitih in starim slovenskim Celjanom dovolj poznanih nemškn-farjev, ki so se ob preobratu, ko nam >e zasijalo solnce svobode, skrili kakor ščurki pred belim dnevom. Pasje ponižni, so se cedili od same lojalnosti, ko so pa videli vse naše slabosti, našo nezavednost, suženjsko ponižnost in naše notranje boje v državi, so le težko pričakovali ugodnega trenutka, da bi stopili s svojo nesramnostjo in brezobzirnostjo zopet na dan. Dr. Ogrizek bo nosil na svojem čelu pritisnjen pečat večne sramote, da je poskusil popeljati te poturice do nekdanje moči in oblasti. Ne računa, pa pri tem na narodno zavednost celjskega občinstva vseh strank in slojev. Naši bratje iz Primorja niso klonili tilnika pred pohlepnim Italijanom, in ga tudi ne bodo nikdar pred celjsko nemškutarijo. Slovenski nameščenec ne bo nikdar pozabil sramotnega ponižanja, ko je pod nemško strahovlado avanziral in jedel heli krah samo renegat. Slovenski trgovec ln obrtnik se še prav dobro spominja trnieve poti, ki ga je vodila do njegove eksistence. Tem bolj obžalujemo liste redke Slovence, ki so se dali zapeljati od dr. Ogrizkovili in Janičevih sladkih besed, da so podpisali to izrazito nemškutarsko kandidatno listo. Ali se ne sramujete, ako čutite v sebi le kapljico slovenske krvi, da vas povzdiguje do neba baš oni list, ki je izlival svoj čas ves strup sovraštva na one, ki so si upali ohraniti slovensko srce? Vsekakor značilno pa je za današnji čas, da si upa slovenski nameščenec na nemškutarsko listo, ne da bi ga zadelo popolno preziranje njegovih slovensko čutečih tovarišev. * SLS IN CELJSKA NEMŠKUTAR-SKO-KLERIKA.LNA LISTA. »Slovenec* objavlja, da SLS nima z nemškutarsko listo, ki jo je sestavil vo-ititelj celjskih klerikalcev dr. Ogrizek, nobene zveze in da je »Cillier sozial -wirtschaftlicher Bloek* privatna akcija nekaterih pristašev SLS. Istočasno priobčil je »Slovenec* dopis iz Celja (z rezervo, da- ga objavlja le v informativne svrho), v katerem se m. dr. trdi, da SLS ni mogla v Narodni blok, ker so ji bili oonudeni »ultimativno* le 3 mandati in eden na 27. mestu. T;> informacija je povsem lažniva. V sporazumu med JDS i':. NSS je dr. Ka-Jari že februarja vabil drja. Ogrizka na razgovor o skupnem nastopu vseh slovenskih strank Dr. Ogrizek je pristal a na sestanek ga nikdar ni bilo. Pozneje je javil drju. Kalanu, da z ozirom na politične spremembe v Beogradu »cela stvar nima več pomena*. V skupni seji zastopnikov JDS, NSS, NRS dne 15. maja je sporočil predsednik NSS izjavo drja. Ogrizka, da hoče SLS vsekakor čakati, dokler se ne Teši vladna kriza. V ponovnih sejah zastopnikov naprednih strank je bilo ugotovljeno, da voditelj SLS dr. Ogrizek vse razgovore o kompromisu odklanja in da se torej SLS ne more nobena ponudba staviti. Tudi ko je bila kriza v Beogradu končana, se SLS ni oglasila, kakor je bila obljubila. Napredne stranke so čakale do 17. julija na izjavo SLS, potem pa so same sklenile kompromis. Šele v drugi polovici avgusta je SLS sporočila predsedniku JDS oficielno, da je pripravljena se pogajati za kompromis na podlagi pritegnitve vseh strank, torej tudi Nemcev in socialistov. Lista Narodnega bloka je bila takrat že sestavljena in podpisana in vsak hip je bilo pričakovati, da postane volilni imenik pravomočen in prične teči rok za vlaganje list. Narodni blok je hotel imeti svojo listo kot prvo vloženo. Navzlic vsemu temu je takoj izjavil svojo pripravljenost, da sprejme v listo še zastopnike SLS (kompromis z Nemci je naravno odklonil). Sporočil je SLS svoj predlog, da dobi štiri kandidate, JDS 13, NSS 5, NRS pa 4 s pristavkom, da je ta predlog de-finitiven in da morajo biti pogajanja do 22. avgusta opoldne končana, ker bi se sicer vložitev liste zakasnila. SLS je na ta predlog odgovorila s povsem neresnim protipredloeom, da dobi 7 do 8 mandatov, .TDS 9 do 10, NSS 5, NRS 2 mandata. Zastopniki Narodnega bloka so poudarjali, da je njihov mandat termi-niran in da nimajo pooblastila za nadalj-na pogajanja. Zastopniki SLS niso stavili nobenega drugega predloga, temveč so proglasili, da se ne morejo dalje pogajati. To je r e s n i c a, ki pove vsakomur kje je krivda in morda tolmači tudi, zakaj so celjski klerikalni voditelji vodili tako taktiko. Od vsega začetka so špekulirali na kompromis z nemškutarji! Revolucija v Gruziji Že pred dnevi so dospela poročila o uporih v Gruziji ali Georgiji, kakor se tudi imenuje ta kavkaška dežela. Tudi vesti iz sovjetskih virov so naznanjale nemire na več. mestih, iz česar je bilo razvidno, da imajo ti nemiri večji značaj ter da so razširjeni na velik del dežele. Pozneje so boljševilti poročali, da so upori udušeni, toda zadnje dni se naznanja z gruzinske ali Gru-zirnom prijazne strani, da se je upor posrečil in da je že skoro vsa.dežela v rokah zmagovitih upornikov. Iz dosedanjih poročil ni še dovolj razvidno, ali je uporno gibanje pretežno naro.l-nogruzinsko ali pa je strankarsko politično. Sicer pa je tako razlikovanje v deželi kakor je Gruzija, skoroda sploh nepotrebno, ker so tu politični in nacijonalni motivi tesno združeni. Gruzije ali Georgiie si ne smemo predstavljati kot nekulturne, zaostale dežele, kakor jih ie večina ostalih v srednji Aziji. Nasprotno. Gruzini, ki tvorijo posebno, samostojno skupino med kavkaškimi ljudstvi, so razmeroma omikano in zavedno ljudstvo s prastaro kulturo. Gruzija je tvorila samostojno, menarhistično urejeno državo. ki ie obstojala od 1. 570. neprestano tekom burnega srednjega ve'-". •Ir- -i so jo čpsto Ogrožali Turki in Per-zijci Pni v tako so si Gruzini ohranili iz zaključka starega v'- i ':•.. sko vero. ki jo no vsem sorodna pm voslavni, a tvori vendarle posebno enoto s samostojnim patri jarhem. S-lo 1. 1801. je ruski car Aleksander I Gruzijo priključil Rusiji, katere del jo ostala do revolucije L 1917. Toda tudi še po izbruhu marčne revolucije je ostala sprva tesno združena z Rusijo in gruzinski poslanci so, kar je zelo značilno, tvorili v ni ski dumi skrajno levo krilo, to jc jedro socijal-nodemokratske stranke (Cereteli, Čhejdze, Ramišvili, Čhenkeli. Zorda-nia). Čhejdze je bil celo predsednik pe-trogradskemu sovjetu do komunističnega prevrata v oktobru L 1917. Šele ko je v Rusiji prevladala boljševiška stranka, so gruzinski socijalni de-mokratje hiteli v domovino ter tamkaj organizirali odpor zoper leninovce, pri čemer pa se je strankarska ločitev brž istovetila z narodno. Najprej je Gruzija organizirala skupaj z Armenci in Azerbejdžanom enotno zakavkaško republiko (v aprilu 1. 1918.). ki ui hotela priznati sovjetske oblasti Toda po mirovnem sklepu v Brestu Litovskem so se hoteli Turki do dobra okoristiti z rusko slabostjo in turške četo so pričele prodirati v Transkavkazijo, pri čemer jih je tamkajšnje muslimansko prebivalstvo z veseljem pozdravljalo. To je bil vzrok, da so se morali Gruzinci postaviti popolnoma na lastne noge ter so še že v maju 1. 1918. proglasili za povsem samostojno državo, dočim sta iz zakavkaške republike nastali še državi Armenija in tatarski Azorbejdžan. Brž nato sledeča turška kapitulacija je Gruzijo povsem zavarovala pred Turki. Gruzini so si izvolili nstavotvorno narodno skupščino, v kateri so imeli izmed celokupnega števila 128 članov socijalni demokrati (menjševiki) nič manj kot 102 poslanca. Zato so soeijalisti vodili vso vlado in izdelali povsem moderno ustavo po evropskih vzorih. Gnzinska vlada je stopila v prijateljske odnoša.je z zapadnoevrop-skimi državami in dosegla priznanje od pariške mirovne konference. Napram sovjetski vladi pa je ostala v zelo napetem razmerju in to jej jo postalo v pogubo. Ko so sovjeti uničili protiboljševi-ške armade, so pričeli »sovjetizirati* Transkavkazijo. Najprej jim je padel v roke Azerbejdžan. potem Armenija in naposled tudi Gruzija, v kateri so razvili živahno komunistično propagando. Sovjetske čete so udarile v Gruzijo, 25. februarja 1921 so zavzele Tiflis, njeno prestolico in že 26. februarja se je proglasila v Gruziji sovjetska vlada, v federaciji z Rusijo. Bolj-ševikom ie pomagala tudi Kemalov« vojska, za kar je Turčija dobila okrož je Kars in Ardnhan, ki si jn .je Rusija pridobila 1. 1878. Turki so hoteli zavzeti in si prisvojiti tudi važno pristanišče Batum, a so jih Rusi prehiteli Gruzinska vlada se je z ostanki vojsko umikala k Črnemu morju, nato pa pobegnila v Carigrad, odkoder je izdala plameneč protest zoper iboljše-viško nasilje, združen s slovesnim apelom na vse socijalistiičiio stranke sveta. Pomagalo seveda ni nič. Gruzinska vlada se je raztepla po svetu, preselivši so največ v Pariz, kjer je ostalo gruzinsko poslaništvo, doma v Gruziji pa se je vdomačil brez težav ruski sovjetski režim, toda opirajoč se na domači živelj. Trk o je ostalo do danes. Če je gruzinska emigracija Inseeni-rala najnovejšo protiboljševisko revolucijo v Gruziji, ali na je nastala pretežno na pobudo in s silami domačinov, tega iz dosedanjih pičlih poročil ni razvideti. Če so re« uporniki zasedli skoro vso doželo. je to nedvomno velik uspeh. Toda ne sme se pozabiti, da n sneli s tem še ni defrniti-ven. marveč da bodo sovjeti poskusili ~. četudi le povojne politične in gospodarske ! kapacitete, ki nimajo ne sposobnosti in ne volje, da bi z.i ljubljanskega meščana kaj dobrega storili Z imenovanjem sosveta s klerikalnimi komandirji je do-prinešen dokaz, da se hoče na ljubljanskem magistratu liadaljevaM nesrečna in koruptua komunalna politika prejšiiiega občinskega sveta, ki ie prinesla ljubljanskemu prebivalstvu žs toliko gorja in škode. V sosvet so imenovani ag.: Čepelj-nik Fran, železničar. Jeglič Janko, šolski ravnatelj in hišni posestnik. Kralj Ivan, uradnik, Krhne Anton, uradnik, Ore!:ek Franc, uradnik in posestnik, Pire Josip, računski svetnik in posestnik, doktor Ravnikar VI.. odvetnik, prof. dr. Ro- žič Valentin, dr. Stanovnik Ivan, odvel kandidat, Tavčar Ivan, uradnik agrarat direkcije. Tokan Ivan. uradnik, Turk Jo sip, posestnik, Zajec Albin, finančni ra čunski svetnik. -t- Politikujoč «orožnik». V »Slovem cu» se je oglasil nekak »orožnik* 5 dopisom, a mož očividno ni orožnik temveč škofovski vojščak. ki bi ra.i hujskal orožnike, Najprej ponavlja znano laž, da je JDS spravila 18 orožr-nikov stran z zapadne meje. V resnici vsakdo vč, da je po znanem incidentu najprej »Slovenec*, za njim pa SLS službeno in javno obdolžila obmeine orožnike, da so dajali nekakšno potu< ho in da so zvezani z Orjunaši. Na to ovadbo, ki so jo vsi klerikalci podpirali je bila odrejena od vrhovna orožniški komande premestitev nekaterih orožnikov navzlic protestom JDS Ravno tako so zlagane trditve o pre« mestitvi 120 orožnikov in skrbi SLS za orožniški stan. Črna gospoda jo dva m^eca na vladi, a ni ganila s prstom za orožnike. Tudi oni, ki so bili prej premeščeni, se niso vrnili. Že-gnani »orožnik*, ki pisari po »Slovencu*, naj bi bil raje molčal. Orožniki niso in nočejo biti mežnarji + Volilna agitacija mariborskih socijalnih demokratov. Mariborski se. cijalni demokrati so zadnio nedeljo priredili po mestu obhod proti vojni. Za obhod so agitirali že več tednov. V ta namen so izrabili tudi društvo invalidov, ki se je polnoštevilno udeležilo obhoda. Obhod sam pa je pokazal, da je sociial-nim demokratom v Mariboru že davno odkienkalo. To je moral videti vsak, kdo* je prejšnja leta imel priliko opazovati r.astope mariborskih socialistov. + Modra vlada. »Nova vlada !e pričela z modro politiko. Še nikdar niso bili v naši državi duhovi tako pomirjeni, kakor sedaj. Nikdo si ne drzneU) reševati države pred namišljenimi nevarnostmi. Vpostavljena je svoboda zborovanja.* Tako včerajšnji »Slovenec*. Ml pa še verjamemo vladnim ukazom o upokojitvah. premeščanjih in klerikalnem en gros koritarstvu. In še verjamemo, če čitamo v kakem beograjskem listu, da je pod modro vlado bilo izrečenih že 250 obsodb nad novinarji. In še verjamemo, da se v Ljubljani ob belem dnevu pričenjajo aretacije nacionalnih eksponentov! Kako smo nehvaležni pod modro vlado reda in pra-. vice! + Obsodba vladinega terorja. Pred 14 dnevi so režimski listi in pred vsemi »Slovenec* zagnali velik krik, d« je bilo treba konfiscirati beograjska »Reč.* radi hujskanja in žaljen ja kralja. Konfiskacijo je odredi! sam notranji minister, ki je povrh dal nal%r, da se odgovornega- urednika »Reči* ovadi sodišču radi razžaljenja Veličanstva. V inkriminiranem poročilu iz Djakovice je »Reč* objavila, da so pristaši Ferat Drage povodom kraljevega potovanja v Peč lansirali vest, da je Radič pre gnal kralja, ki sedaj beži preko Alba nije na Francosko. »Reč* je dodah, da trezni Albanci tem govoricam ne verujejo in da so v znak svoje lojalnosti prirejali kralju na njegovem potu prisrčne manifestacije. Tista vlada, ki Radičevim listom daje polno svobodo za protidržavno propagando, je to poročilo konfiscirala, ker da je v nasprotstvu z državnimi interesi! Toda dobila je od najvišjega sodišča odgovor, ki jasno priča, da je biLi konfiskacija le akt terorizma in ma ščevalnosti. Kasacijsko sodišče v Beogradu je namreč z razsodbo z dne 13. septembra proglasilo ne le da kori-fiscirani članek »Reči* ne vsebuje ni-kakega hujskanja ali žaljenja kralja, nego nasprotno, sodišče je mnenja, da .jo dotični članek napisan »tako v interesu Nj. Veličanstva kralja, kakor v občem interesu.* Konfiskacija je bik razveljavljena. Režim svobode pa si poje slavo in hvalo naprej . . . Po sveto — Grof Szechenvj madžarski preten-dent? »Chicago Tribune* poroča iz Budimpešte o propagandi za proglasitev grofa Szechenvia za madžarskega kralja. Gibanje podpira njegova žena, roje na Vanderbiltova, hči znanega ameriškega miiijarderj.i. Madžarska vlada je ž« uvedla preiskavo zoper to novo preten-dentsko kampanjo. Agitacijo podpira;-! s tein, da bi v slučaju, da pride grof Sze chenyi na madžarski prestol, prišli milijoni VanderbiKov na Madžarsko, kar jc vsekakor v pošte vanja vredno. — Peti kongres bivših vojnih udeležencev. V pondeljek dopoldne je bil v Londonu slovesno otvorjen peti kongre-: bivših vo;nih udeležencev, ki ga na krai, ko nazivajo »Fidae* (Fčderation interal-le« des aneiens combattants). Kongres bo trajal do nedelje. Udeleži se ga 80 delegatov iz zavezniških držav, Francije, Italije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Ru-munske, Polisse itd. Delegate so pozdravili na kolodvora člaci angleške delegacije. Federacija -Hje pot milijonov članov. Na kongie«u «e bo razpravljalo o razmerju do prejšnjih sovražnikov in do Rusije, nadalje o ženah, ki so trpele vsled voine. kakor tudi o odiiošajib do Zveze narodov. — Vstaja v Arabiji. Francoski general Wevgand jo dovoli! angleškim četam v Bagdadu. Prvi kongres jugoslovanskih pravnikov V Zagrebu se zberejo te dni prvič /ntelcktualci pravne panoge, da stvorijo forum za razpravljanje o aktuelniii pravniških problemih. To zborovanje pozdravlja vsa naša domača javnost. Res ^istrirali ga bodo pa tudi v inozemstvu, kjer motrijo z zanimanjem razvoj naših prilik zlasti v pogledu pravnosti. V tej jočki smo žalibog zunaj še precej aiskres ditirani. Kongres jugoslovenskih pravnikov ni pomemben le radi produktivnega del3, ki se bo na njem izvršilo, še večji pomen leži v ustvaritvi institucije same zlasti, sko si bo po svojem delovanju v okvirju začrtanega delokroga vedela pridobiti ugled, ki bo šel preko domačih mej te še mnogo bolj opasno, ko v sodstvu, kjer so prostemu uveljavljenju pravnih nas zorov postavljene v zakonih več ali manj tesne meje. Upravi je prepuščena mnogo širja prostost. Smoter državne uprave je sam na sebi nekaj spremen* ljivega, ker mora iti s tokom časa, z napredkom kulture. Zakoni, na katere sc naslanja uprava, pripuščajo več prožno* sti, ker morajo dajati upravi pač splos Šne norme, ne morejo pa predvidevati mnogoterih podrobnosti, katere nudi življenje v svoji pestrosti in raznolično* sti. Neizogibno je tedaj, da se prepušča preudarku upravnih organov, da najdejo za konkretne slučaje rešitve, ki odgovar* jajo vsaj tendenci zakona in ne naspro* tujejo splošnim pravnim načelom. Kjer je prepuščen«, posameznim organom to* lika prostost v izvrševanju upravnih poslov, ki posegajo često prav globoko v življenje prizadetih, je jasno, da funk* cijonarji brez skrbno vzgojenega pravo* ne bodo mogli zadostiti bo v tujini opozorila na nas, da smo po j -,jt a nikda pravni kulturi povsem istovredni drugim i t, - , ... 1 . . r , . „ , , ! upravnemu smotru. Brez uradnistva s narodom oziroma državam, lako bomo !,,.., , , , - . i temeljito pravno neobrazbo mora država i * 1 dobili zveze z istovetnimi institucijami tujih držav, s katerimi bomo tekmovali v i , . .. . , . _ . ... , . ,...., .,. ! stajati na potu do svojega kultur, cilja, itelu na pravnem polju, ter si priborili i 3 ! kljub najboljšemu pravnemu redu zao* n^Ied in zaupanje, kar tudi sicer ne bo ostalo brez dobrih posledic. Nc smemo pozabiti, da pravna var* nost v naši državi danes ns uživa po* sebnega slovesa niti doma, še manj pa v tujini. Za nas ima to skrajno slabe po* šicdice. Najbolj neprijetne so na gospo* rlarskem polju ter jih doživljamo praks Hčno v težavah in trdih pogojih jamstva, katere nam stavlja inozemstvo, kadar iščemo tam posojil. Zaupanje je zanašanje na pravočutje. Pri nas je pravočutje v priprostem Tiaro du skoz in skoz zdravo ter tako tanko, Ida se pogosto čudimo, kako hitro reagira narod v slučaju kršenja prava in kako g!oboko je užaljen v svojem naravnem pravnem čutu. Iste tankočutnosti pa žal nc najdemo vsikdar pri intelektualcu, kar znači, da je naša pravna vzgoja slas ha ter ji bo treba v bodoče posvečati večjo pozornost. Pravočutje se ubija s slabo upravo in slabim sodstvom. Posles j dice so iste kakor pri propadanju mora* !e. Narod prihaja ob ugled in premožes nje ter propada v uboštvu, država pa mora porabljati dohodke, ki so names njeni dviganju gospodarske in socijalnc kulture, skoro izključno za to, da očuva pravni red. Ako upoštevamo položaj, v katerem >e nahajamo, moramo obračunati v prvi vrsti z našo upravo. Nočem govoriti tu* kaj o nedostatkih v organizaciji uprave, ki ie seveda v prvem redu vzrok, da naša uprava ni na višku. Opozoriti hos čem na pravnost, ki vlada v naši upravi in poiskati krivca, da je stanje v tem pooledu nezadovoljivo. Up ravo imenujemo ono udejstvovas nje države po svojih organih, s katerimi hoče po določenem pravnem redu doseči svoj smoter, to je duševno in gospodars sko kulturo naroda. Uprava države ni ieraz volje posameznika, četudi nastopa posameznik kot poslujoč organ, temveč mora biti diktat pravnega reda; to se pravi :vsak upravni akt mora biti v za* konu utemeljen ali se mora vsaj opirati n i zakonito pooblastilo. V pravni državi se uprava izčrpava v izvrševanju zakos nov: ona vodi račun zakonitosti slehers noga upravnega akta, ker zgubiva držas va, ki ne upošteva te temeljne zahteve, značaj pravne države. Naša uprava v spoštovanju tega nas Seia ni pokazala vsikdar prave tenkos čutnosti. Marsikdo je to že skusil na sebi ali vsaj v syoji interesni sferi. Vzrok temu je v prvi vrsti dejstvo, da često manjka upravnim organom — in to brez ozira na stopnjo položaja, katerega zas vzemajo — pravni čut, ker jim je ali prirojeno pravočutje življenje pokvarilo s'i pa niso bili v življenju vzgojeni in dovolj no izobraženi za funkcije, v kate* rih je treba pravočutja preko prirojene mere. Pomanjkanje pravočutja je v upravi V upravi je tedaj pravno naobraženo uradništvo najmanje tako potrebno ka* kor v sodstvu. Žalibog to naziranje v naši državi ni vedno našlo upoštevanja, ker je prevladovalo mnenje, da je prav* nost v upravi podrejene važnosti. Upra* va pa bazira na pravnosti. Saj ji je istos tako kakor sodstvu poverjena izvršitev zakonov; uprava izvršuje zakone javno* pravnega značaja, ki gotovo niso manj važni ko kazenski zakoni in oni, ki se nanašajo na zasebno pravo, katere izvrs šujejo sodišča. V obeh slučajih je treba zakone tolmačiti, razumevati ter jih upo* rahljati za konkretne slučaje. Kakor sem že prej omenil, imamo eminenten interes na tem, da dobi naša država doma in na tujem sloves pravne države. To moremo doseči le tedaj, ako bo država po svojem notranjem ustroju nudila garancijo za upravno varnost. Zlasti v upravi je osiguranje pravne varnosti nujno potrebno, ker prinaša tu široko polje ter mnogostransko križa* nje interesov, pogosto nevarnost, da se izdajajo protipravne rešitve. Seveda so upravna sodišča v prvem redu primerne institucije, s katerimi naj bo zajamčena zakonitost in pravnost v up.-avi. Njih smoter pa ni, zasledovati sproti pravnost upravnega poslovanja, ona prihajajo le izjemoma v položaj, da odpravijo kako konkretno nepravnost. Uprava mora te* daj sarna po kvaliteti svoiiii organov nuditi jamstvo za zakonitost in pravnost upravnega poslovanja. Naš klic mora iti za pravno naobraženim uraclništvom v upravi, katero bo po svoji pravni vzgoji, po svoji temeljiti naobrazbi in moralni kvaliteti zvišeno nad vsako nezakonitost ter nedostopno za vsako nepravnost. Večjo pozornost je treba posvečati vzgoji pravočutja in sicer v prvi vrsti pri uradništvu, potem pi tudi v širših plasteh naroda. Pravnost v našo državno upravo in več pravočutja v vse naše javno življenje! Tu čaka kongres jugosloven. pravni* kov hvaležno taborišče za udejstvovanje, s katerim bo postal važen pospešitelj gospodarske, kulturne, pa tudi politične konsolidacije države. Saj je pomanjkanje pravočutja jedro zla, katero zavira naš občekulturni razvoj. Kongres jugoslovenskih pravnikov naj postane stalna institucija ter kompe= tenten forum za čuvanje obče pravnosti ter vzgojo in pospeševanje pravočutja v naši državi. V njem bodi konstituiran parlament pravno izobraženih intelektualcev, ki si bodo priborili s svojim vzvišenim obče* kulturnim stremljenjem in trajnim smo* trenim delovanjem tako pozicijo in avto» riteto, da bo stala vsa kulturna javnost strnjena z njim, kadar bo povzdignil svoj glas v zaščito svojih idealnih ciljev. Tedaj bo nastopil zaželjeni trenutek, ko je ne bo ličnosti, ki bi nekaznovana bil rad zopet odstranil. Ko ga Kreveljeva j skem domu. Kdor pozna težkoče, s kate« mati ni hotela spoznati za svojega, sc je i rimi se imajo boriti podeželski odri, ho delal najprej žalostnega, nato pa je začel nedvomno priznal, da si ie dramatični, preklinjati in groziti, češ da bo šel v odsek s svojim neumornim, vztrajnim. Laško iu da bo tam na sodišču že dobil j delom tekom dveh let zaslužil vse pri« in nežigosana v javnem delovanju po* sv0j0 polovico iz posestva zopet nazaj, znanje. Kot slavnostna predstava so se čenjala čine nepravnosti; tedaj ne bo j Ko vse ni nič pomagalo, je zahteval od I igrali „Lcgijouar.ii». Uspeh igre je bil več s slabimi vzgledi obrezuspešena obča j Frančiške Zupan, da se odreče svojemu ! popoln. Na spiošno željo občinstva sc vzgoja v pravočutju ter ne bo država i možu in se k njemu, češ da jo bo predstava ponovi v nedeljo, 21. septem* s svojo pravno varnostjo zasramovana sjcer ustrelil. Celo moža Zupana je spra- j bra zvečer. Pri tej priliki pnosimo poset* vil čez par dni v take dvome, da je bil i nike, da si prafočasno preskrbe vstopni« doma in v tujini. V gornjem sem opozoril namenoma le na ono po mojem mnenju najidealnej* šo nalogo, ki naj bo sprejeta v področje pravniškega kongresa, ker zlasti ta opras vičuje stalnost take institucije ter je v stanu vnemati simpatije zanjo v naši javnosti, ji dajati epo pa tudi opozo* riti inozemstvo, da se iugoslovcnski pravnik zaveda svojega poslanstva. Lep jubilj nacionalnega delavca V Bitolju je proslavil 15. t. m. dvajsetletni jubilej svojega prosvetnega in javnega dela g. Spasoje Hadži-Popovid, direktor ' ves les in zelezje so pa pnstasi je hotel deliti izsiljeni denar. Pred okrož- dopisnika .Slovenca, pokradli. Ce do* nim sodiščem v Celju je bil Očko obtožen Plsmk zeIi' se lahko navcaco :roena m radi hudodelstva poskušeoe goljufije ter! sem prepričan, da so tmeli pnstasi hudodelstva javnega nasilstva. Obsodili : Pri sPravi materijala najdaijsc prste. Kar j A . v. . v co fir>/» nrjlpnlrncfnp nrpnnrlnMvo i c v so ga na 10 mesecev težke ]ece. Skesan samomorilec V torek okrog pol 4. zjutraj so srečali neki pasa« ti na Zaloški cesti blizu bolnice bolestno stokajočega in hrope-čega moža. Stopal je opotekajočih korakov proti vratom bolnice. Ko je dospel v krog luči, so z grozo opazili, da mu li jo kri iz vratu in iz obeh rok. V veži se je čudni gost zgrudil nezavesten na tla. Obleko je imel popolnoma prepojeno krvi in bilo se je bati, da bo izdihnil vsak trenutek. Bolniško osobje je brzo klicalo službujočega zdravnika, ki je nesrečnežu počel ustavljati kri. Sprva so mislili, da se jo izvršil zločin, ko so pa ogledali ra.ne, so takoj zaznali, da imajo nred Tr , , . . . .w , seboj samovoljnega smrtnega ka.ndi- K njegovemu plodovitemu in patriote- data k; je me,ltem skesaj in im 17 Hoiti TT 1H7T11 11 niofTAvatrni 111 I m v_/ * " ni se hotel končati. Tekem ustavljanja krvi je omedlevica pri razmesar-jencu popustila, vendar mož ni mog<:l spregovoriti. Kmalu pa so ugotovili, koga imajo pred seboj. Bil je to Valentin Pivk, posestnik in vrtnar, stanujoč na Zaloški cesti št. 2. Višji stražnik Henrik Tomšič, ki se je takrat slučajno mudil v bolnici, se je podal na njegov dom, da zasliši ne-srečneževo ženo Heleno. Ta je izpovedala, da je bil mož velik pijanec in je stanoval v hiši že nekaj časa popolnoma sam zase v svoji sobi. Zadnji čas je delal na vse hišne prebivalce ntis, da ni normalen. Ženo in otroke je pretepal in prihajal redno zelo nemu delu v južni Srbiji, njegovemu jubileju mu tudi mi na zapadu države čestitamo in želimo, da še dolgo poživi v lepem Bitolju, temu središču rodovitne Pelagonije in doline reke Črne, ki je bila tolikokrat zalita s krvjo srbskih junakov, končno pa vendar osvobojena. Trbovelj sk? slepar v Celju obsofen' Čitateljem našega lista bo še v živem spominu nenavadni dogodek, ki se je pripetil v drugi polovici meseca julija ugledni rodbini Krevelj v Trbovljah in ki je vzbujal več dni pravo senzacijo. Krevelj Ivan, posestnik v Knezdolu, občina Trbovlje, je padel na italijanskem bojišču 25. septembra 1916. Kot dokazilo za to je dobila žena mrtvaški list, moževo uro, denar in še nekatere predmete. Premoženje je pripadlo pri zapuščinski razpravi vdovi in hčerki. Pozneje so je vdova Krevelj znova poročila in je v lepo urejenih razmerah živela s svojim drugim zakonskim možem Zupanom. Dne 16. julija t. 1. pa se je pojavil v Trbovljah nenadoma neki tujec pod imenom Ivan Krevelj, trdeč, da se je vrnil po 8 letih iz italijanskega ujetništva in da je prvi mož zakonske Zupan. Razumljivo je, da je s svojo navzočnostjo in s svojimi trditvami I gisto mirno odšel h hiše, ne da bi silno kaj ga je pa mati rajnega Krevlja šla pogle dat, ie takoj ugotovila, da to ni njen sin. Pseudo-Krevelju je šlo za to, da bi dobil iz posestva večjo odpravnino, nakar bi se se tiče malenkostne predpriprave, je v jasen dokaz vsakemu, da dopisnik »Slo* venca«, o celi zadevi nima najmanj poj* ma. G. Kokalj se jc trudil, da jc zbral za most v enem letu čez 40.000 Din in precej lesa; da ne more celega mostu stresti iz rokava, to je vsakemu razum* nemu človeku znano. Radi prošnje in proračuna povem radovednemu dopisni* ku ^Slovenca« na uho, da se obrne na g. Kugovnika (posL), ki naj posreduje pri «vladi reda in zakonitosti«, da prošnjo v najkrajšem času reši. Siccr sem pa pre* pričan, da bo dobil isti odgovor, kot stavbeni odbor že lansko leto od go* spoda Kugovnika. Ob priliki bo priob* čen. da bo javnosti znano. GRADAC V BELI KRAJINI. V nedeljo 14. t. m. jc priredil tukajšnji od* sek Sokola javno telovadbo, ki je po\ sem dobro uspela. Nastop je s pomočjo svo* jih prednjakov vzorno vodil br. na> čelnik iz Metlike. Telovadne točke so bile izvedene vrlo dobro, le žal, da t i prostih vaj spremljala godba. V treh vi* stah, ki so nastopile na orodju, je bilo videti uspehe sistematične sokolske vzgoje. Predvsem moramo omeniti br. metliškega načelnika, ter brata Nacct-j, ki sta izvajala težke vaje z eleganco ter brc.', vsake treme, kar gotovo najbolj diči telovadca na orodju. Ostali bratje sc na* hajajo na najlepši stopnji razvoja. Po telovadbi sc jc razvila ob sodelovanju izborne metliške godbe živahna prosta zabava. X Montecarlo na Dunaju. Franco-sko-italijanski konzorcij, ki ie interesir^n tudi na igralni banki v Montecarlu, ie vinjen cloraov. Istotako jc izpovedal predložil avstrijskemu finančnemu mini- tudi trafikant Franc Beline, ki str.nuje v hiši. Na večer pred dejanjem je prišel Pivk k njemu in mu ponujal roko z besedami: «Daj mi roko — jaz strstvu načrt, po katerem naj bi se na Dunaiu skupaj z državo in morda tudi z mestno občino dunajsko ustanovila igralnica po vzorcu Montecarla. Konzor- bom ustreljen!« Te besede je ponav- j cij se obvezuje, da bo, ako bo njejsov ljsl cel večer in v hiši to noč ni bilo j predlog odobren, sprejel v svoio službo miru. Okrog 3. zjutraj jo odšel Pivk ; 3000 reduciranih bančnih uradnikov. 7 j v svojo sobo, kamor je šla kmalu za njim pcgledat njegova žena, ki je opazila na mizi lcrvavo britev. Vedela je takoj, da si je moral mož nekai storiti, kar je v strahu i -/.povedala Beliai-c-u. Mož ie medtem na čuden način feii siii iftiii!) beli, črni in sivi, se dob« v dno pri tvrdki Fran Lukic, Pred škofija !9. davke in uradniške plače ter za udeležbo države pri skupnem najmanjšem dobičku hoče projektant vnaprei založiti odgovarjajočo vsoto. X Dvorni vlak ansrfeškega prestolonaslednika v Kanadi- Canadian National Rail\vay je dala angleškemu prestolonasledniku za potovanje na njegovo farmo v Kanadi na razpolago poseben vlak, čigar konfort in oprava skoraj nima primere. V vlaku so namestili tudi močno brezžično telefonsko postajo. X Novi prekooceanski rekord- C11-. ___ __ _____ nardov parnik »Mauretania« je dospel v I S" pondeljek iz Amerike v Plymouth na An- ŠKOFJA LOKA. Marljivi dramatični i gleškem in je vso dolgo vožnjo iz Neu-odsek našega Sokolskega društva je pres j yorka napravil v štirih dneh, 21 urah in 35 minutah. »Mauretania - je s tem dosegla nov prekooceanski rekord v hitrosti. ojo navzočnostjo in s svojimi trdrtvamn'"J " ^ «■ no razburil rodbino Krevelj-Zupan. Ne- kdo cP;,zii. Kaj je pripetilo, je iz j časa se je zadržaval pri drugih, ko i vedela šde od stražnika. V bolnici it-je pa mati rajnega Krevlja šla poele- bil Pivk tekom np£l °PCTiran. vendar ga bodo le tezk chrtrniH pri življenju. O teklo nedeljo slavil jubilej svojega kuls turnega delovanja. Na oder je spravil 50. predstavo v novo zgrajenem Sokol* Češka opera v Pragi in Brnu Medtem ko letos Ljubljana še vedno čaka z otvoritvijo opere in drame, se je operna in dramska sezona v Zagrebu in Beogradu že pričela. Pretekel pa nas je tudi Dunaj, da ne govorimo o Pra^i in l;>nu, ki sta nam v marsičem bližnji mest: od Dunaja. Drama v Pragi, ki je utrpela z bo' 1 aijo svojega nadrežiserja Hilarja lani težek udarec, redno nima svojega šepp, pri tolikem zdravju, da bi lahko krepko nastopila svojo novo pot. Boljše se godi ope-j «Nar. divadla«. Ta je začela s svojim delom že 11. septembra. Sezo-do je otvorila z baletnim misterijem šikt> za začelni-j je v najkrajšem času privadila svoje vlo-1 ke v Ljubljani otvori Lvdia Wisiakova 9: ; ge v slovenščini ter v tem tako nopredo- j 1. oktobrom 1924. Tečaj se bo vršil le za ! vala, da je vzorno izgovarjala. Tudi pev- i omejeno število obiskovalcev. sko in igralsko je bila prav dobra. Kneza Joleckega je dal g. Po^ov. ki dosledno poje vse vloge ruski. Dasi bi pri go- Ljubljanska opera. Sinoči se js po daljšem premoru nanovo uprizorila Caj-j kovskega opera v njenem la- j jn pri kateri bodo sodelovali vsi vidnejši bcd.iem spevu: *Danes nihče plesati, nih- j češki gledališki kritiki, če peti več ne zna> j Otvoritev glasbenih svečanosti na G. Sfojkavič in gospa Stujkovičeva.1 Dunaiu. V nedeljo so na Dunaju otvorili priznana in priljubljena srbska dram- niz glasbenih in gledaliških svečanost;, ska umetnika, se predstavita našemu ob- katere bodo trajale mesec dni. Na vrsto činstvu v Ogrizovičevi drami je izdal tem povodom sledeči razglas na svoje članstvo: ''Danes, dne 17. septembra t. 1. bil aretiran naš oblastni predsednik inž. Marko Kranjec. Ker smo trdno prepričani, da se bo njegova nedolžnost izkazala v najkrajšem času, pozivamo vse članstvo, da ohrani mirno kri. Brata predsednika nadomestuje do nadaljnjega brat Vladimir Levstik. Obenem pa pozivamo vse organizacije, da se v smislu okrožnice z dne 16. t. m. udeleže v čim večjem številu razvitja prapora naše vrle organizacije v Zagorju. Naprej do končne zmage! Zdravo! * Vojaška vest. Na predlog vojnega ministra in na podlagi zakona o ustrojstvu vojske je kralj podpisal ukaz, s katerim se odreja vpoklic potrebnega števila ob-vezancev operativne in rezervne vojske na letošnje vojaške vaje, ki bodo trajale štiri tedne, oziroma štirinajst dni. * Iz vojcs akademije. Gojenci obeh tečajev vojne akademije so se v ponedeljek vrnili zopet v Beograd. Gojenci drugega tečaja, ki so v okolici Maribora imeli vaje v terenu, so s tem dovršili svoje šolanje in bodo početkom novembra kot podporočniki uvrščeni pri raznih vojaških oddelkiU. * Izpremembc v železniški službi. — Uradnik državnih železnic Edvard Fi-fcher je od sarajevske direkcije premeščen k direkciji državnih železnic v Ljubljani ter na službovanje prideljen kurilnici v Mariboru. Trajno so upokojeni v področju direkcije državnih zavzema štiri Radič s svojo familijo. Kupna pogodba glasi na 12 milijonov Din, ki se Prpidu izplačajo menda še tekom tega tedna, nakar bo zadruga palačo takoj prevzela in jo začela urejevati po namenih. Na sobotni seji, ko so je sklepalo o nakupu palače, je predsednik Radič izjavil, da odslej ne mara več stanovati v njej, četudi je najemnino doslej dražje plačeval kakor ostali stanovalci. Poslanci pa so seveda z vso vljudnostjo ugovarjali, da bi bila prava sramota, ako bi voditelj narodu ne stanoval v narodovem domu. In Radič se je resnično uklonil ter ostane še naprej v palači. S kakšno najemnino, tega pa Radičev -Slobodni dom*, iz katerega posnemamo gornje navedbe, ne pove. * Naši v Ameriki. V Chistoimu v Zedinjenih državah jo bila dne IL julija ustreljena Roza Pucelj, rodom iz Za-m ost ca pri Sodražici. Ko je na dvorišču obešala perilo, je nenadoma pristopil tuj človek in oddal na njo tri strele ter nato še sebi pognal kroglo v glavo. Oba sta obležala mrtva. Pokojna Roza Pucelj zapušča tri nepreskrbljene otroke. — V rudokopu Picken. je smrtno ponesrečil Ivan Zafred, rodom iz Sušice pri Št. Petru na Krasu. * Priporočljiva uslužbenka. Svojemu delodajalcu Janku Romanu v Limbušu je odnesla njegova uslužbenka 20 letna Ju-lijana Kangler, doma iz Dogaš, več kompletnih ženskih oblek, raznega perila ter večji znesek v gotovini Skupna škoda znaša 50C0 Din. Kanglerjeva je po dejanju zbežala iu je ukradene stvari bržčas spravila v denar. * Obsodba ljoljševiške?a agitatorja Bu-kovnika. Nedavno smo javili, da so angleške oblasti v Južni Afriki aretirale našega rojaka Ivana Bukovnika, ker je med tamošnjimi črnci širil boljševiško propagando. Bukovnik je bil sedaj obsojen na 6 mesecev zaoora in bo po prestani kazni izročen naši državi. * Odšel je od doma v nedeljo dopoldne in se ni več vrnil Primoš Smolej, 18 let star, močno razvit, v ccajgastih* hlačah in sivem jopiču, brez pokrivala. Ako se kje pojavi, naj se to naznani Primožu Smoleju, čevljarju v Tržiču št. S8. Iz Ljubljane u— Nov sosvet ljubljanske mestne hranilnice. Veliki župan ljubljanske ob« lasti je podpisal odlok, s katerim so ime« novani v sosvet mestne hranilnice ljub« ljanske: odvetniški kandidat dr. Ivan Stanovnik, profesor dr. Valentin Rožič, šolski ravnatelj Janko Jeglič, računska svetnika Josip Pire in A'bin Zajec, pod« ravnatelj Vzajemne posojilnice Frane Oreliek, zasebni uradnik Ivan Tokan, razgrajanja, 1 radi .caijenja nočnega mi« rU l1 b splošne bolnice. -prej predvajali se Kakor je obveščeno ravnateljstvo ljub« ljanske splošne bolnice, je minister za narodno zdravje podpisa! odlok, da sme deželna bolniea uporabljati svoje dohod« ke sama, dočim so sc ti dohodki doslej stekali v državno blagajno. u_ Tatvine v Ljubljani. Vlomljeno je bilo po neznanem storilcu v sobo . . Josipa Kastelca v Slomškovi ulici 19. Stva in pomen narodopisja, katero je pn bodo izključno samo nsinovejsi in najmodernejši svetovni filmski umotvori. Senzacija nad senzacijo!! Uzniovio mu jc odprl kovčeg, vzel iz njega novo obleko ter izginil. — V tra« j fiko Marije Uhlir sc je splazil ponoči neki policiji znan uzmovič in odnesel več raznih tobačnih izdelkov. u— Aretiran je bil v sredo dopoldne na Kongresnem trgu 60letni Jernej Ja« j pclj, doma z Igu, ker je beračil od hiše ; do hiše. Mož jc skrajno delomržen in ' ne prime nikoli za nikako delo kljub j temu, da je fizično popolnoma ohranjen in trden. Ljudem je pripovedoval razne izmišljotine n svojih nesrečah, kar mu pa ni nič pomagalo. Moral bo odsedeti 48 ur v zaporu, nato pa bo izgnan iz Ljubljane. u— Kavarna «I.eon>\ Vsak večer svira salonski orkester. 2010 u— Društvo «Soča» priredi v nedeljo 21. t. m. v restavraciji «Pri Levu® vinsko trgatev s petjem, godbo in plesom. Za« četek ob 4. uri popoldne Vstopnina 5 dinarjev. 2035 OPOZORILO! Več tisoč parov čevljev (ostankov po« sameznih vzorcev) tovarn «Peko» se proda do vštetega 20. t. m. po -liatno znižani ceni samo v trgovini Aleksandro« va cesta št. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja. 1980 Iz Ce!'a 18., 19. in 20. t. m. Otok izgubljenih hrodov Senzacijonalui pustolovni roman v 7 dejanjih, v glavni vlogi najpopularnejši filmska junak dneva Kilton Sills. Predstave vsak dan ob 3 , pol 5., pol 8. in 9. uri. Oh nedeljah t n d i ob pol 11. dop. in 6. Blagajna je odprta pol ure pred prvo predstavo. * Spominska plošča skladatelju Koko-. šarju. Župnik v Podmelcu nabira prispevke za odkritje spominske plošče župniku in skladatelju Ivanu Kokošarju, kt jc bil rojen v Huda;užni in je umrl na: Gahovem ob Dači 16. maja 1923. Koko-šar si je stekel mnogo zaslug za povzdi-> go glasbe na Primorskem. * Nova cerkev v Podsabotinu. V Pod-i sabotmu so položili temeljni kamen za vikarijsko cerkev Sv. Miklavža. Dela vodi ing. Adami, ki popravlja tudi druga cerkvena poslopja v Brdih. nas prof. Murko prvi smotreno gojil z zgodovino. Zal, da sc je za prihod prof. Murka z njegovega poučnega potovanja po Sandžaku izvedelo šele v soboto do« poldne, tako da širši krogi niso mogli biti pravočasno obveščeni. a— Proslava petletnice sokolskega društva v Studcncih jc preteklo nedeljo krasno uspela. Izredno lepo nedeljsko vreme je izvabilo mnogobrojno maribor« I sko napredno občinstvo na sokolsko j telovadišče v Studence. Z zelo dobro I uspelim nastopom domačih in maribor« j skih telovadcev od najmlajšega naraščaja ' naprej so bili gledalci zelo zadovoljni. I Sledila je v najboljšem razpoloženju domača zabava. S svojim nastopom je doseglo društvo največji moralni in gmo« ten uspeh. i— Tombola za zgradbo Sokolskega doma priredi dne 5. oktobra mariborski Sokol na Glavnem trgu. Dobitki so zelo dragoceni in praktični. a— Odsek za pospeševanje domače ženske obrti se jc ustanovil na zadnjem občnem zboru Mariborskega ženskega društva. Njegov namen je, da pripomore svojim članicam k domačemu zaslužku in da prireja za članice poučne tečaje šivanja umetnih ročnih del in drugih panog domače ženske obrti. a— Tatvina na sodišču. Že večkrat se je dogodilo, da so sc izvršile v sobah c— Minister za socijalno politiko dr. j in na hodnikih mariborskega sodišča razne tatvine. Enak slučaj se je pripetil v pondeljek, ko je mizar Josip Kolarič iz Maribora, ki je imel opravka na okraj« nem sodišču, pustil svoje kolo nezavaro« vano na hodniku. To priložnost je izrabil neznan tat in mu odpeljal kolo. železnic v' ^rSovec Ivan Kralj, železniška uslužben« , . „ , , . ~ i ca Fran Čepeljnik in Anton Krhne, po* Ljubljani: Ivan Vrstcvsek, Jos,p Mejac, j sestn5k Josi£ Turk, odvctnik dr< vladimir Franc Lovne, Kari kauzner, Andrej Ha- h * uradnik agrarne direkcije lada, Rudolf Trusnovic, Franc Krvina, Ivan Blumauer, Josip Ramšak, Matevž Gr-(lina, Ludovik Dreksler, Josip Pele, Jakob Majcen, Alojzij Cesarec, Franc Bolha, r in Ivan Tavčar. u— Policijski direktor ar. Gustin jc odpotoval v Gradec na mednarod. kon« AZ Primorja * Konccsija za soško hidroeektrično podletje v Solkanu pri Gorici je podeljena. Z realizacijo načrta se prične v najkrajšem času. * Občni zbor «Dijaške Matice» v Trstu se jc vršil v nedeljo 14. t. m. dopoldne v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Navzočih ie bilo mnogo srednje- in visokošolcev ter veliko število prijateljev ' ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v svoji 87. številki pravila o državnih strokovnih izpitih poštnih, telegrafskih iu telefonskih uradnikov in zvaničnikov; odločbo o nabavljanju valut za potovanje v inozemstvo ter odločbo o izpremembah izvozne carinske tarife. * Prof. dr. Murko častni član «Zgoio-t inskega dru?tva>. Posebno odposlanstvo < Zgodovinskega društva* v Mariboru je v slavnostni dvorani tamkajšnjega moškega učiteljišča izročilo praškemu univerzitetnemu profesorju dr. M. Murku j krasno diplomo častnega članstva, ki jo je. izdelal profesor Gvajc. Slavnosti je prisostvovalo mnogo odličnega občinstva. * Razpis službenega mesta. Razpisano /e poduradniško službeno mesto pri okrajnem sodišču v Murski Soboti kakor tudi vsako drugo mesto, ki bi se izpraznilo vsled tega razpisa. Prošnje je vložiti pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru najkasneje do 25. oktobra. * Smrt-iu. kosa. V Kamniku je včeraj umrla gospa Kette, inženjerjeva vdova in m rti okr. glavarja g. Otona Ketteja. Pckojiiičino truplo prepeljejo v jietek zjutraj na Bled, kjer se bo vršil pogreb. Blag ji spomin! * Klub ljubiteljev ptifarjev obvešča vse, fki se zanimajo za letošnjo ljubljansko jesensko vzrejno in uporabnostno tekmo psov frmačev in spanijelov, da je ta tekma preložena vsled tehtnih razlogov s 4. in 5. na 11. in 12. oktobra t. 1. Prijave psov je vposlati najkasneje do 5. oktobra. Prijavnina znaša za člane 15 Din, za nečlane 30 Din, za poklicne lovce polovico. * Otvoritev pomožne pošte Kozminci. Dne 1. septembra 1924. je bila zopet otvorjena pomožna pošta Kozminci (nadzorna pošta Podlehnik). * Sprejem v jngoslovensko državljanstvo. V naše državljanstvo ie sprejet Aleksander J. Zagrjaženskij, uradnik tvrlke Auman in Comp. v Krškem, rojen v Pe-trogradu in dosedanji ruski državljan, skupno z ženo Marijo in maloletnimi otroci. * Prpieeva palača v Zairrobii. ki jo za ftadičevo rezidenco kupi HRSS.. preide v Ljubljane in okolice. Vaša dolžnost j da se ude'ežite velikega invalidskega zbo* rovanja, ki se vrši v nedeljo 21. septem« bra 1.1. ob 8. uri dopoldne v restavraciji «Mrak» na Rimski cesti. Ob tej priliki bomo zadnjič z odločno besedo zahte« vali čimprejšnjo uzakonitev invalidskega zakona, da bo enkrat konec našega bed« nega življenja. — Odbor. u— Ravnateljstvo mestnega dohodar« stvenega urada ne uradujc radi poprave peči in snaženja uradnih prostorov dne 19. in 20. septembra t. i. u—- Streljanje na Barju. Prejeli smo: Glasom kasneje došlega dopisa 16. a rti« lerijskega polka sc dne 18. in 20. sept. 1921. ostro streljanje na Ljubljanskem Barju r.e bo vršilo. Se«li bo vršilo 22. in 23. septembra, bo polk šele naznanil. u— Prodaja stavbišča poleg Narod« nega doma. Veliki župan ljubljanske ob« lasti jc izdal naredbo, da sme prodati mestna občina ljubljanska občinsko par« eclo štev. 136/H) katastralne občine Ka« pucinskega predmestja, vložna št. 261, v izmeri 743 m-, ki leži ob vogaiu Alc« ksandrove ceste in Tomanovc ulice v Ljubljani, za kupnino 335 Din za m2 ali skupaj za 248.905 Din poštni hranilnici SHS v Beogradu. Izkupiček sc mora plodonosno naložiti. u— Nov odvetnik v Ljubljani. Od« vetniška zbornica razglaša, da jc g. dr. Henrik Turna, doslej odvetnik v Gorici, upisan v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 4 tatvine, 12 prestopkov cestnega policijskega reda, 2 prestopka prekora« čenja policijske ure, 1 prestopek beri« 2 goljufiji, 2 izgreda, 1 nezgoda Sohmen v Celju. V torek 16. t. m. se jc pripeljal v spremstvu inšpektorja dr. Ka« tičiča v Celje minister za socijalno poli« tiko dr. Behmen. Ogledal si jc pri tej priliki celjske zdravstvene in dobrodelne institute: protituberkulozni dispenzer, drž. brezplačni zdravniški ambulatorij, Pasteurjcv institut in Invalidski dom. O vseh zdravstveiih napravah se jc izrazil zelo povoljno. Iz Celja je odpotoval z avtomobilom v vToplšico pri Šoštanju, kjer je zdravilišče za jet'čne. c— Spomini na Ptuj. Kot peti je na kandidatni listi dr. Ogrizekovega nem« škutarskega bloka Avgust Šviga, ki je bil v dosedanjem obč. odboru član soci« jalističncga kluba, a je dezertiral iz soci« jalistične stranke radi tega, ker so ga postavili na nesrečno 13. mesto. To je ravno isti Avgust Schwiga, ki je pod vodstvom celjskega slaščičarja Mortla sodeloval pri podivjanih ii barbarskih napadih spodnještajerskih nemškutarjev o priliki CM. skupščine 1. 1908. v Ptuju. Priče na razpolago! Nc bi se pečali s to brezpomembno osebo, ki dela čast svo* jemu imenu in ki ga jc socijalistična stranka že davno izključila, ako ne bi bilo skrajno poniževalno in sramotno, da se vrstijo med ogrgmno večino nem* Skutarskih kandidatov kakor je August Schviga kot štafaža in vaba za dr. Ogri« zeka žal tudi nekatera slovenska imena. c— r0d 'nekdanjo avstrijsko straho* vlado bi vsak slovenski javni namešče« nec, ako bi se bil upal kandidirati na kaki slovenski kandidatni listi, v 24 urah sfrčal s svojega mesta v kakšno zakotno vas na Gornjem Štajerskem, v nacijona!« ii državi pa se danes slovenski namešče« ncc niti nc sramuje priti na r.emškutar« sko kandidatno listo. Pa sc pravi, da v Jugoslaviji ni nobene svobode! e— Seja mestnega šolskega sveta se vrši danes dne 18. t. m. ob pol 8. uri v posvetovalni dvorani mestnega magistra* ta. Na dnevnem redu so tekoče zadeve. Iz Maribora a— V. redna seja mariborskega ob* činskega sveta se vrši danes v četrtek ob 17. Dnevni red: predlogi in vprašanja, poročila predsedstva in odsekov. a— Vpisovanje v mestno deško in dekliško zavetišče sc bo vršilo od 19. do 21. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne v prostorih dnevnega zavetišča v Razlagovi ulici. a— Zgodovinsko društvo v Mariboru je preteklo soboto dne 13. t. m. zvečer v slavnostni dvorani moškega učiteljišča slovesno izročilo častno diplomo praške« mu vscučiliškemu profesorju dr. Matiji Murku, ki jc bil ob društveni dvajset« Ictnici imenovan za častnega člana. Pred* sednik prof. dr. Kovaeič je imel ob tej t , . ,. priliki daljši govor, v katerem jc opisal j morsko ljudstvo najbol potrebuje. Bodi zasluge prof. Murka za ustanovitev dnu j jima ohranjen časten spomin!__ Naši v Ameriki lz New Yorka poročajo: Slovenska rojaka Josip Grašek Iti J. Uabjan. oba stanujoča v New Torku, sta se pred kratkim sešla na ulici Nekaj časa sta se mirno razgovarjala, nato pa je prišlo med njima do prerekanja. V razburjenosti je potegnil Habjan naenkrat iz žeipa nož in ga zasadil Gražku v prsa. Ranjenec jo kmalu nato izdihnil. Habjana je prijela policija in se bo moral za svoj zločin pokoriti v ječi. Nerazsoden slučaj obžalujejo vsi newyorški Slovenci tem bolj. ker sta bila Grašek in Habjan znana kot miroljubna človeka, ki so nista nikjer in nikoli prepirala. V nedeljo 14. septembra so priredili newyorški Slovenci v E mera! d j.arku poleg New Yorka gozdni piki nik na katerem so se v velikem številu sešli Starokranjci, ki žive sedaj v New Torku in Brooklynu. Zabava je bila lepa in neprisiljena. Na programu je bila tudi mala loterija, na kateri je bil glavni dobitek lOdolarski cekiu. . . V Clevelandu so je pripetil rojaki -Trampužu žalosten slučaj. Korakal j<3 po ulici s svojimi otroci in je bil namenjen k prijateljem na obisk. Naenkrat mu je stopil nasproti Irec, ki s3 je začel kregati iu ga je naposled udaril po glavi z black-jackom. Trampu-2a so prepeljali v bolnišnico, kjer s" mu zašili rano. Zdravniki pa niso opazili. da mu je napadalec j>rel>il lobanj-* lil "tako ie inož naslednjega dne umrl. ... t;iko je mož nasiedinega Zborovanje, ki je poteklo v najlepšem re-| TraJ - - ^ ,[on,a jz Preske pri du, ie vodil predsednik društva g. dr. Iv. ^...jv^', " Marija Cok, ki jc bil izvoljen tudi za novega predsednika te važne ustanove. * Tihotapstvo s saharinom. Tržaška policija je v petek aretirala 421ctnega Josipa P. in njegove tri pomagače, ki so živeli od tihotapstva saharina. Aretiranci so ukradii v tržaški prosti luki 11 kg saharina ter ga pretihotapili v mesto ne da bi plačali carino. * Davek na vino odpravljen. Ministrski svet, ki se jc v petek 12. septembra J ve£no zvestt sestal v Rimu, jc skleml sporazumno '.n perhai in Alice Cv iia predlog finančnega ministra ter rami-stra državnega gospodarstva, da sc od 15. septembra dalje ukine izredni davek na vino, ki jc bil uveden v Italiji z odlokom cd 2. septembra 1918. Istočasno jc ministrski svet sklenil znižati občinske davke in prometno pristojbino. * Štirirazredna deška meščanska šola v Postojni se otvori letos dne 1. oktobra. V zavod se vpišejo lahko tudi deklice. * Slavnost pevskega društva ~Slavec» v Ricmanjih. Pevsko društvo »Slavec* v Ricmanjih priredi 12 oktobra jubilejno slavnost. katera bi se bila morala vršiti že lani ko jc društvu praznovalo 251et-nico svojega obstoja. c Nezgoda fašistovskega načelnika v Postojni. Dne 15. t. tu. sc jc peljal poveljnik fašistovskega oddelka v Postojni Prioglio v smeri proti Postojni. Pri Ma-tenji vasi je zadel s svojim motociklom na telegrafski drog, ki je ležal podrt čez cesto. Istočasno sta počila tudi dva strela, ki pa nista ranila Prioglija, kateremu sta bila očividno namenjena. Razume se, da pripisujejo postojnski fašisti ta dogodek njihovim neprijatcljcm. Dokazov pa seveda nc morejo navesti prav nobenih. * Smrtna kosa. V Št. Mavru pri Gorici jc umrl 171etni Jakob Radiu.a. V Polju-binju pri Tolminu pa jc neizprosna smrt ugrabila Antona Kavčiča. Oba pokojnika sta bila zavedna Slovenca, kakoršnih pri- Modvodali, bil y- šelo 40 let. star in živel že 21 let. v Ameriki, kjer je bil radi svojega blagega značaja povsod priljubljen. Istotam jo umrl 331etni Fran Mf>';-jedec, doma iz Dobrepolja pri Vel. Laščah; daljo 521etni Florijan Turšio iz Bezuljaka pri Begunjah. Koncem meseca avgusta sta se poročila rojaka John Maver in Fanika Marinčič. V East Helena, Mort. sta m zvestobo rojaka Alo.j-ij rernaj m ,-iuce Cvar ter Janez Novak in Ana Smola. V Lveleth, Minn. sta se zaročila John Tomec in Neiik.i MuSič. V Barbetonu, Ohio, sta neznana roparja umorila rojaka Lojza Bakaladi-ra, lastnika ondotne gasolin.ske jK>»ta-je. Roparja sta hotela Bakaladiči (►krasti, a ker se je rojak branil, sta ga ustrelila. V La Salle, Illinos, se j" ponesrečil Ignacij Horvat, sin Franka Horvata. Šel jo s svojim tovarišem v ^ozd, splezal na drevo. Veja. na katero je stopil, pa se je odlomila i t Horvat p? telebml na tla. Pri padcu si je zlomil noga* — V Rentonu, Penii-vlvania. je umrla Antonija Z»-vašnik, doma. iz Boštanja. v Whit Vall<*v in istotam je izdihnil Jurij Je-ran iz Cerkna pri Tolminu. BO*. V ^.JIMiil kratkem v roke novega lastnika, t. j. ra-1 čenja, c„ dičevske zadruge .Hrvat, seljački dom,, in 2 prestopka k.nUi-.nata. A« ac ^ Palača ima 136 lokalov, med katerimi! sc izvršne tri. in siccr: - -am uresf.Pr.a L U useh špecerijskih prcčajalnah se čobi Pisarna: Ljubljana, Gradišče 13. 1922 Na\novejši potres Profesor dr. Belar poroča z moral biti potres, med Taškentom i:> KašgaTjem v Turkestanu. Ta najnovejši potres je tem bolj zanimiv. ker rionienja začetek cele vr-'' pričakovanih gibanj zemlje. Na potresni opazovalnici pod Triglavom so anarati zaznamovali potresne suri-' tako močno, da je moral biti potr? naravnost katastrofalen. Po izkušnjah se mora z vso gotovostjo sklepati, da so skoraj istočasno vse seizmične opazovalnice na svetu zaznamovale strahovito sunke. Reči se mora. da jrre v tem slučaju za svetovni potn .-v seizmičnem oziru. Tudi iz seizmičnih opazovalnic J Italiji se doznava. da je bil sredi Azijo strahovit potres. Predno daš delati obleko, si oglej nainovešje modne liste, ki so v veliki izberi na razpolago v knjiga r; i Tiskovno zadrege, Ljubljana. Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte. SaBrova pohotoost Nenavaden slučaj jc te dni doživela komaj 151etna služkinja. Amalija B. iz Trstaj ki se je vračala iz Milj, kjer je bila na obisku pni svojih sorodnikih, nazaj k svojim gospodarjem. Bilo je v nedeljo proti večera. Na parniku, ki vozi iz Milj v Trst, se ja poleg Amalije in drugih številnih potnikov nahajal tudi 451etni elektrickt Zanini Tega moža Amalija poprej ni videla in ga ni poznala. Njemu pa je dekle že ob prvem srečanju ugajalo. Začel jo je nagovarjati. Beseda je dala besedo in ker je bilo razpoloženje prav veselo in neprisiljeno, so iz besed na-ttale kmalu šale, med katere je Zanini vpletel resen predlog, naj bi Amalija šla takoj po prihodu parnika v Trst na njegovo stanovanje, kjer ji bo izročil nekaj, kaj bi želel, da ponese čez 8 dni v Milje k njegovim znancem. Rečeno, storjeno. Ko je parnik pristal ob nabrežju, se je Amalija res podala z neznanim Zaninijem na njegov dom- Toda prav debelo je pogledala, ko je mož za njo zaklenil hišna vrata. Začela se je bati, da ne bi imel kaki L zlih namenov, toda ker se je sprva 6i-c.to krotko vedel, je mislila, da se bo vse lepo in gladko izteklo. Temu pa je bilo drugače. Zanini se je nekaj minut obračal po sobi, nato pa je zahteval od Amalije, da se pred njim sleče . . . Dekle je seveda pogledalo, če možakar resno misli Pokazalo se je, da se ne šali. Ker je mož vztrajal pri svoji zahtevi, se je Amalija obotavljala. Tu pa je odpri Zanini neki predalček in izvlekel iz njega revolver. Dekle je spoznalo opasno situacijo in je hotelo klicati na pomoč, čim pa je odprlo usta, je Zanini pritisnil na petelina in v strahu, da bi se revolver izprožil, je Amalija! obmolknila. Nastala je mučna tišina. Dekle ni doseglo s svojimi prošnjami ničesar. Zanini je je lovil po sobi in ji ni dal prilike, da bi klicala na pomoč. Naposled je začel z nje trgati obleko. Dekle se je protivilo. kar je Zaninija še bolj jezilo. Naposled se je možakarju ob jokanju dekleta posrečilo, da je spravi] z njenega telesa še košuljo, katero je imela na sebi. Sedaj pa se je Amalija prestrašila. Zbala se je, da ne pride na vrsto nje-aa dekliška čast. V tem strahu in bojazni je skočila na okno in ga odprla. Toda Zanini ju se je posrečilo, da je dekleta z grožnjami spravil zopet na tla. Tam pa se je začel nov boj, ki je 'bil precej časa neodločen. Naenkrat pa je Amalija vnovič skočila na okno. Spustila se je skozi odprtino, držeč se pri tom samo z rokami temnic, ki so visele zunaj na podbojih. Ta prizor je kmalu povzročil, da se je na cesti začelo zbirati ljudstvo v ogromnem številu. Ženske so -.riščale. in si pokrivale oči ter klicale na pomoč policijo, drugi so se zopet smejali in zbijali šale, vsi pa so gledali kvišku, kjer je visela deklica na temnici v Evinem kostumu. Na lice mesta so prihiteli kmalu orožniki. Vdrli so v stanovanje. Satir se jim je hotel umakniti, kar se mu pa ni posrečilo. Ko so ga vklepali, je na vso moč brcal okrog sebe, pa ni nič pomagalo. Moral se je vdati in oditi v zapor. Za popotnico pa bi ga bile besne ženske na uiiei kmalu iztrgale iz rok varnostnih organov. Hotele so ga linčati. Amalija je prišla po prvem prestarem strahu zopet toliko k sebi, da se je oblekla in je odšla v spremstvu policije na dom k svojim pravim gospodarjem. Gotovo si bo za vedno zapomnila, kaj se pravi slediti tujim moškim. katerih dekle ne pozna. Nedeljski doživljaj jo je menda dovolj po-nčO o opasnostih, katerim je izpostavljeno dekle, ee je preveč zaupljivo napram neznanim moškim osebam. Začelo se je zasliševanje. Polagoma se je ugotovilo, da je vse zaboje odposlala v Beograd mednarodna boljševiška agi-tacijska centrala na Dunaju in da so brošure in knjige, katere ie prejel Ilič, bile natisnjene v Moskvi in na Dunaju. Radi teh razkritij je policija zaprla poleg Iliča še več drugih oseb. Ilič je bil v zaporu zaslišan večkrat zaporedoma in pri tem so prišle na dan zelo zanimive stvari. Mož je živel pod štirimi različnimi imeni, bil je eden izmed glavnih boljševiških konfidentov v Beogradu ter je večkrat izvrševal strogo zaupne misije. Ilič se pravzaprav piše Lazar Vukičevič ter je tudi kot naš državljan potoval s ponarejenim potnim listom, ki se je glasil na ime ruskega podanika Nikolaja Iliča. Nikola Ilič, v rcs-nici Lazar Vukičevič, je rodom Srb in doma iz Sombora. 2e pred vojno je bil razkričan socijalist. Med vojno je služil v avstrijski vojski. Kot tak je prekoračil ironto in prišel v Rusijo. Pozneje ie stopil med dobrovoljce, ko pa je izbruhnila boljševiška revolucija, je brž vedel, kje mu je pravo mesto ter se jim je pridru-j žil. Med boljševiki v Rusiji je kmalu pri-| šel na dober glas. Ko je njihova stvar : zmagala, je bil imenovan za boljševiške-' va uradnika v Caričevu na Volgi. Tam je živel štiri mesece. Potem je odšel v Moskvo, kjer je urejeval in izdajal list z revolucijonarno vsebino v srbščini. Pozneje je dobil mesto boljševiškega komisarja v odboru za repatrijacijo Srbov, ujetnikov iz avstro-ogrske armade. Po zlomu Avstroogrske pa se je Vukičevič pripeljal nazaj domov v Sombor. Tu pa je vela druga sapa, in zato se je hitro preselil na Dunaj, kjer je stopil kot prevajalec in korektor v dunajsko socialistično založniško knjigarno «Mozart-haus*. Ko je na Madžarskem izbruhnila revolucija, je Vukičevič odšel v Budimpešto, kjer je postal zaupnik Bele Kuna ter član glavnega odbora jugoslovanskih komunistov v Budimpešti. Vukičevič je ves čas .Kunovega vladanja izvrševal službo kurirja med Budimpešto in Moskvo, v Budimpešti pa je urejeval poleg tega komunističen list »Rdeča zasiava*. Ko ie Bela Kun propadel, se je mož vrnil nazaj na Dunaj, kjer je zopet stopil v *Mo-zarthaus* ter imel zveze z levičarskimi socijalisti. Avstrijske oblasti so naposled »Mozarthaus* zaprle in Vukičcviču ni preostalo nič drugega kakor da reši sebe in založništvo s tem, da prenese knjige kam drugam. Odločil se je za Beograd, kjer mu je uspelo dobiti koncesijo za knjigarno. Ta pa ie živela samo osem dni. Po tem kratkem roku so jo agenti izvohali in sedaj je tiskovne boljševiške centrale v Beogradu konec. Belf i še viški kontrolor kot knjfgotržec Beograjska policija je že pred časom izsledila, da se po Beogradu na čuden način širi komunistična literatura. Agenti so začeli raziskovati tajna pota propagande in njene organizacije in so kmalu prišli na sled'nekaterim krivcem. Zaplenili so petnajst vreč knjig in brošur, katere so večinoma ležale v skladišču opan-karja Ace Petroviča, člana osrednjega odbora delavske stranke Jugoslavije. S tem pa širjenje komunistične propagande še nikakor ni bilo ustavljeno. Brošura s komunistično vsebino se je pojavila zdaj tu, zdaj tan in policiji se pravzaprav ni posrečilo ugotoviti, od kod tolika množina knjig, katerim ni nihče vedel za skladišče. Približno pred osmimi dnevi pa so odprli v Beogradu novo knjigarno «Svetlost». To je bila prodajalna Nikole Iliča v Dečanski ulici. Iliča niso dobro poznali na policiji, zato so se agen ti odločili, da mu nekoliko preiščejo obi-sti. In res, ko so agenti prestopili prag njegove prodajalne, so takoj zapazili stvari, ki so se jim zdele sumljive. Ilič je imel v svoji prodajalni 21 zabojev knjig, katere je šele pred kratkim prejel z Dunaja. Zaboji so priromali v Beograd preko neke carinske posredovalnice in štirje zaboji različnih brošur so prišli med tem že v oromet. Zepetna poroka grofice Lariscbeve Iz New Yorka poročajo, da se je W. H. Meyers, eden najbogatejših far-rnerjev v državi Floridi, poročil te dni z nečakinjo umorjene avstrijske cesarice Elizabete. Gospa Meyersova je rojena 24. novembra 1858 in je stara torej 66 let. Ona je edina hči vojvode Ludvika Bavarskega iz njegovega zakona z neko igralko, ki jo je vojvoda imenoval za baronico Wallersee. Baronica Wa.Ilersee je poročila grofa Larischa in je igrala v krogih dunajske aristokracije in avstrijskega dvora veliko ulogo. Leta 1895. se je grofica ločila in se preselila v Monakovo. Kasneje je poročila baritona tamošnje dvorne opere, komornega pevca 'Otona Brucka, kasnejšega ravnatelja mestnega gledališča v Metzu. Bruck je umrl pred enim letom. Bra c kova vdova, bivša grofica La-rischeva, je znana v širši javnosti, ker je spisala nekaj memoarjev. Znano_ je tudi, da je igrala ulogo svoje pokojne tete v Elizabetinem filmu. Tudi pri nas v Sloveniji je znano njeno ime, ker je spisala knjigo »Razkrinkani Habsburžani*, v kateri brani svojo teto Elizabeto in slika v najtemnejših barvah pokojnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa in njegovega sina Rudolfa. V tej knjigi opisuje Larischc-va tudi zagonetno dramo v Mayer-lingu- Jackie Coogan v Londona Pobesnele ženske. Jackie Coogan, znani mladi nepre-k osi ji vi filmski igralec iz .Amerike, je prišel te dni s svojo rodbino v London. Zanj so najeli v enem prvih hotelov kar dvanajst sob, v katerih stanuje mladi igralec s svojimi stariši, vzgojiteljico, tajnikom in svojim propagandnim šefom. Iz Londona namerava iti Jackie v Pariz. Prago, na Grško, Sirijo in potem v Palestino. V pondeljek so se zaradi Jackieja odigrali naravnost turbulentni prizori v sredini Londona in na razstavi v Wembleyu. Dopoldne so dovolili malemu igralcu, da je gledal z okna palačo St. James, kako so se izmenjale dvome straže. Ko se je pripeljal Coogan s svojim avtomobilom pred palačo, se je začel pravcati pretep med tisočglavo množico skoraj samih žensk, ki so hotele videti tega svetovnozna-nega filmskega igralca, ki je še deček, pa Ze tak umetnik. Vse so hotelo uriti v bližino avtomobila, da bi videle svojega ljubljenca. Končno je moral vzeti oče malega Jackieja na rame in ga odnesti iz pretepavajoee se množice pobesnelih žensk. Popoldne je posetila družina svetovno razstavo v Wemh!eyu. Zopet isti prizori. Ondi so je kmalu zaznalo, da je mali Jackie na razstavi v industrijski palači Vse je drlo tjakaj in skozi vhode se je vlila tisočglava ženska množica, samo da vidi tega izrednega dečka. Tudi tokrat so bile, ženske naravnost nasilne in so besnele kot furije. Nežni spol je postal divji in je polno ljudi vrgel na tla hi jih pohodil. Rešilna postaja iui razstavi je morala odnesti več težko ranjenih oseb, ki si bodo pač za vedno zapomnile, kdaj je prišel v London najmanjši in eden najslavnejših filmskih igralcev sveta. Vmes je moral poseči oddelek stražnikov, ki je razdvojil pretepajoče se ženske in vzpostavil rod, vsaj toliko, da je mogel neovirano oditi oče z dečkom, ki so je v prerivanju in strašni gneči že izgubil in so ga komaj rešili iz rok božajočih ga «mehkih ročic*, ki so znale biti tako krepke v boju s konkurentinjami. X Princesa — tatica. 19. marca 1924 so zalotili v podzemskih skladiščih neke pariške galanterijske trgovine neko žensko, ki je skušab skriti pod obleko od-rezke svile, nogavice in svilene rute. Ko so jo pripeljali pred policijo, je povedala svoje ime: princesa Evgenija Galicin, žena princa Nikolaja Galicina, rojena leta 1864 v Petrogradu. V Parizu se je mudila šele nekaj dni ter je stanovala pri neki prijateljici, ki ji je gostoljubno ponudila krov. Ko so potem preiskali njeno sobo, so našli veliko množino odrez-kov blaga, ki si jih je nabrala v raznih trgovinah. Kradla sem. se je zagovarjala princesa, ker sem bila brez vsakega denarja. Dobivala sem le sempatja borno pomoč od ruskega rdečega križa, s čimer pa nisem mogla živeti. S tem kar sem si nabrala po trgovinah, sem izdelovala klobuke in druge ženske potrebščine ter iih prodajala. Princeso, ki je bila tudi precej slabega zdravja, so iz- pustili začasno na svobodo. Te dni pa se je vršila proti njej obravnava, kateri Pa ona ni prisostvovala. Ko so poizvedovali, so dognali, da se nahaja v nekem hotelu na obali Lemanskega jezera. Obsojena jc bila na dva meseca zapora in na denarno globo 200 frankov. X Samomor na grmadi- Pred ncdol-gim so našli v gozdu v bližini Gadebu-scha na Šverinskem na kupu zgorelega dračja močno izoglenelo truplo. Ugotovili so, da gre za mladega moža, ki je bil član organizacije Rossbach. Prvotno se je sumilo, da gre za umor iz osvete. Kmalu pa so prišli na tn. da mora iti za strašen samomor blaznika. Mladenič .ie bil begunec iz Baltika, ki je delal na nekem vcieposestvu. Ko so se na njem opazili znaki blaznosti, so ga spravili v blaz-nico. Navidezno ozdravljen je pred kratkim zapustil zavod. V ponovnnem napadu blaznosti jc šel v gozd in znesel na kup dračja in drv. Svoje telo in dračje jc polil s petrolejem, se vlegel na grmado in se potem lastnoročno zažgal. X Dva milijona dolarjev za šopek cvetlic. Pred kratkim je umrl v Bostonu bogati industrijalec Bingham, ki sc je bavil z izdelovanjem umetnih cvetlic v velikem in si je tako tekom let pridobil veliko premoženje. Vsakemu svojih dvaj setih nameščencev je zapustil dosmrtno rento po tisoč dolarjev. Dne 27. avgusta, mesec dni po Binghamovi smrti, je šla neka stara delavka njegove tovarne s svojo vnukinjo na pokopališče in na grob svojega bivšega delodajalca položila šopek svežih cvetlic. Še išti večer je bila obveščena, da ji ie njen pietetni čin prinesel nagrado v obliki dveh milijonov dolarjev. Bingham je namreč določil v svoji oporoki, da dobi oni, ki bo prvi imel dobro misel in ozaljšal njegov grob s svežimi cvetlicami, znesek dveh milijonov dolarjev. Pa to še ni bilo vse. Bingham je v svoji oporoki dostavil: «Ako bo dotičnik vredna ženska, dobi povrhu še mojo vilo, ki je najlepši prostor za dobro in častivredno žensko.* Krop odjemalcev se stalno veča, kar je zasluga izvrstne izdelave, prvovrstnega blaga in zmernih cen vseh oblačil pri tvrdki DRUGO 5MB, LM8L311HŠI. Morilec Kristan obsojen na smrt POROTNIKI SO SOGLASNO POTRDILI VPRAŠANJE ROPARSKEGA UMORA. — DRAMATIČNI PRIZORI PRI RAZGLASU OBSODBE- slabem glasu in nevaren človek, da so sc ga vsi ljudje vedno izogibali. Ko je bilo dokazno postopanje zaklju Včeraj ob 9. dopoldne sc jc nadaljevala razprava proti Janezu Kristanu z zasliševanjem ostalih prič, ki v torek niso mogle priti na vrsto. Tekom dopoldneva je bilo zaslišanih 36 prič, ki so vse v bistvu potrdile posamezne, njim znane točke obtožnice. Predsednik je dal obtožencu večkrat priliko konfrontacije, pri čemer je Kristan vedno znova skušal prepričati priče in porotnike o svoji nedolžnosti Ježek mu z ozirom na njegovo pomanjkljivo izobrazbo teče presenetljivo dobro; govori počasi, razločno in dosti prepričevalno. Vsekakor stremi za tem, da bi kolikor mogoče očrnil umorjeno glede njene moralnosti, kar pa se mu ni posrečilo. Očividno si je zamislil tekom preiskave precej podroben načrt zagovora, pri katerem mu prekrižajo račun le izjave prič, ki skoro brez izjeme govore zoper njega. Med občinstvom je mnogo smeha vzbudilo pričevanje M. Dermastijeve, ki Je v pismeni slovenščini odgovarjala na vprašanja predsednika. Ta priča in njena mati sta pa tudi edini, ki sta mnenja, da Kristan ni nasilen človek, temveč ga smatrata kot veselega in zabav, družabnika. Zaslišanje Rozmanove- Zanimivo in značilno je bilo pričevanje Frančiške Rozman, žene Kristanovega strica, pri katerem je služil obtoženec kot hlapec in s katero je imel dolgotrajno razmerje. Rozmanova pove, da jo je Kristan pridobil le šiloma in z ved-nimi grožnjami. Potrdi, da se je večkrat poskusil obesiti, da ga jc spet uslišala. Ko jc rodila prvega otroka ž ujim, ji jc rekel, da mora reči svojemu možu: «Naj me hudič vzame, če ni tvojU Kako velik vpliv jc dosegel nanjo s svojimi vednimi grožnjami že sledi iz tega, da je Rozmanova res storila po njegovem nasvetu. H koncu dopoldanske razprave sta bila zaslišana še sestra umorjenke in brat Kristanove žene ter nekaj drugih, manj važnih prič. Ob 1.30 se je razprava prekinila in nadaljevala ob 3.30, POPOLDNE. Ker je bilo že dopoldne končano zaslišanje vseh prič, so bili popoldne prečitani samo razni spisi in izpovedi onih prič, katerim radi nebistvenosti njih izjav ni bilo treba priti osebno pred sodišče. Prečitanih je bilo veliko število orož-nišklh ovadb, iz katerih je bilo razvidno, •'eno, je sodišče stavilo porotnikom dve giavni vprašanji: na hudodelstvo goljufije in hudodelstvo roparskega umora. GOVOR DRŽAV. PRAVDMKA Završelo je po dvorani in vse občinstvo je postalo pozorno, ko je predsednik dr. Kaiser podal besedo prvemu državnemu pravdniku g. Niku Domenicu. Ob grobni tišini je začel svoj govor: cGo>podje porotniki! V tem kratkem porotnem zasedanju, ki traja dosedaj šele sede^ dni, smo imeli že tri umore in jutri pride na vrsto četrti. Ta, konsta-tacija je zelo nerazveseljiva, saj bi bilo pričakovati da bodo v povojnih, že precej urejenih razmerah pri nas te vrste zločini vendar postali redkejši. Današnji slučaj pa je od vseh v tem porotnem zasedanju najstrašnejši. Ze pri navadnem umoru ne morejo nobene okolnosti oprostiti zločina; lahko pa se zgodi, da ga postavijo v milejšo luč. Navaden umor lahko nastane — in p-j večini je to tudi tako — po afektu, v jezi. iz sovraštva, da celo iz ljubezni. Tudi taki slučaji se dobe. Današnji nmor pa se ni zgodil iz ljubezni, niti iz sovraštva ali kakršnegakoli afekta, ne, ta umor se je izvršil iz gole, umazane do-bičkarije. To je roparski umor, kombinacija dveh najtežjih deliktov — umora in ropa. Tak roparski umor nastane iz do-bičkaželjnosti, za eno umazano listnico, za uro, suknjo! Človek, ki se pregreši na ta način, ne spada v človeško družba in tak človek je današnji obtoženec Janez Kristan-Tomažin Poznamo ga po glasu. Občina ga riše kot nevarnega, lenega, delomržnega nasilneža. Pri nas je bil dvanajstkrat pred-kaznovan za tatvino, tepež, nasilje proti uradni osebi in celo zaradi uboja, ki ga je izvršil v tepežu. In temu človeku je padla v roke uboga, nesamostojna ženska, ki je pravzaprav sanjala le o ljubezni. O njej gre glas, da je bila vesela, živahna, prijazna, lepa; res je, da je tudi mnogo dala. na lepotičenje in da je rada koketirala. toda Ic, ko je bila še vdova; to potrjujejo vse priče. Danes jo je hotel obtoženec blatiti, toda nihče ji ni mogel kdaj kaj očitati Res je, da je imela lju- da so se orožniki zelo potrudili, da ugo- bavno razmerje z nekim mladim fantom, tovijo pravo stanie stvari. Veliko zaslu- , z Viktorjem Rozmanom. Ona ga je lju-go imajo baš razne okoliške orožniške j bila, on pa nje ne^ šalil se je le z njo postaje, da se je grozni zločin pojasnil "" 1 ....... J ......... do vseh podrobnosti in da so bili obtožencu doprinešeni od državnega pravd-ništva dokazi, ki neizpodbitno govorijo o njegovi krivdi. Predsednik sodišča jc nato prečital predkazni obtoženca od leta 1908. dalje. Izjave rojstne in domovinske občine so bile za obtoženca zelo obremenilne. Vse povdarjajo, da ic bil obtoženec zelo na in pisal istočasno drugim ljubavna pisma. Celo njeno življenje je bilo nesrečno. Prvi mož je umrl in ji zapustil tri otroke: drugemu je prepisala vse premoženje v nadi, da bo srečna. Toda ta za-kon jo bil, kakor ste Culi, jako nesrečen. Nastala jc razprtija v hiši in ko je mož prodal posestvo, sta se ločila. — Lahko rečem gosiiodio porotniki, da- je bila ljubezen za Zevnlkovo usodna. Iz ljubezni je hotela z mladim Rozina nom v Ameriko in ljubezen jo je pri vedla to tega, da se je obrnila na Janeza Kristana kot posredovalca za potu i liste. Obtoženec pa se je polastil te ubo ge nesamostojne ženske kot hudič duše- V nadaljnem govoru je državni pravilnik na kratko popisal potek dejanja, fe:t-kor je razviden iz obtožnice ter nada-, ljeval: «Vsc, kar sem trdil je potrjeno in ugotovljeno po pričah in dokazih. Med 55 pričami, ki so bile zaslišane v tem slučaju. se jc oglasila tudi ena strašna, takorekoč W priča z onkraj groba. Povedala nam je vse važne moment« te preiskave in razprave — momente J:riv-do in obtožbe Govorila je skozi usta prijateljic in prijateljev, ki so nam povedali vse, kar jim je bila zaupala trik do svoje .-mrli. Imamo pa tudi žive priče, ki potrjujejo, kar je pokojnica trdila. Z železno doslednostjo sledi iz vsega, pričevanja, da ni bil njen morilec nihče drugi kot obtoženec sam. Uboga žena ogoljufana za denar, umor jena in oropana, leži danes v grobu. Dajte ji zadoščenje za njeno smrt in pa tudi za sramoto, ki se ji je delala tekom cele te razprave, ko jo je obtoženec skušal blatiti kot nečistnico. — Rešite njeno čast in maščujte njeno smrt s tem, da potrdite vprašanje ohrtoženčeve krivde*. GOVOR ZAGOVORNIKA DR- ŠVIGLJA- Obtoženčev zagovornik je uvodoma izjavil, da je prevzel zagovor obtoženca v imenu dveh njegovih otrok — sirot, ki nimata nobenega pravega vzgojitelja. Zagovornik je nato naglašal: »Državno pravdništvo slika današnji zločin v najtemnejših barvah, kakor da bi ne bilo prav nobenega dragega izhoda.. Priznati moram, da je današnji zločin najtežji, kar jih pozna naš kazenski zakonik in da se tudi vsi iz neseni dokazi navajajo večinoma proti obtožencu. Težko je moje stališče tembolj, ker se obtoženec celo pod težo siln.h obremenilnih dokazov ne zavaruje drugače, kot za zid popolnega zanikanja. Toda iz tega težkega obtežilnega materiala mi je dolžnost, zbrati vsaj nekaj rvetlejših momentov, ki silijo na to, da se ni zgodilo vse tako, kot to elika pivi državni pravdnih, ampak event. drugače — za obtoženca ugodnejše. Priznat! moram, da je bila preiskava mojstrsko izvršena, a da kaže tudi v današnjem slučaju samo gole in-diee, posredne dokaze. Za vas, gospodje porotniki, nastane važno vprašanje, aH je bil obtoženec res zraven, ko je bila ubita Zevnikova ali pa je bil to kdo drugi, in končno, ali je res tega kriv, kar mu očita obtožnica. Državno pravdništvo trdi. da ni storilec nihče drugi kot obtoženec in da je on oropal in umoril svojo žrtev. Današnja razprava nam je res pokazala, da jo predživljenje obtoženca gadno. toda, go-soodjo porotniki iz tega šc nikakor no, siedi namen ropa in umora. Vsi podatki razprave niso mogli potrditi okolnosii, da je imel obtoženec res namen ropa ir* umora. Jasno je. če je bil obtoženec rea na kraju zločina, le to, da je hotel prisiliti Zevnikovo, da se mu spolno uda. Povsem verjetno je torej, da je skuša! obtoženec Zevnikovo z grožnjami in celo z revolverskimi streli prisiliti do tega, da doseže svoj cilj. Nimamo pa dokaza. da je imel direkten namen jo usmr titi. Možnost je torej vsekakor dana, da je bil vsled močnega spolnega razd'a-ženja tako omoten, da je ravnal sicer v sovražnem namenu, a vendar ne z namenom usmrtiti svojo žrtev. Ne morem pustiti možnosti za milejše dejanje, zato predlagam, da zahtevate od sodišča, da vam stavi še drugo vprašanje, glaseča se na uboj*. • Po kratki repliki državnega pravdnika, ki je odločno vztrajal na roparskem umoru in izključeval vsako možnost hudodelstva uboja je sledil pravni pouk predsednika, ki je v enournem govoru natančno ob-razložil porotnikom vse bistvene značilnosti o poteku dvodnevne razprave. Nato so se porotniki umaknili in po četrt-urnem posvetovanju ob velik; napetosti zbranega občinstva vprašanje na hudodcl stvo goljufije potrdili z 11 : 1 glasu soglasno pa potrdili vprašanjie roparskega umora- Ko je obtoženec slišal krivdorek porotnikov je bil močno razburjen in se je prepaščen stresel po celem životu. OBSODBA. Senat jc po kratkem posvetovanju proglasil nad obtožencem v zakonu predvideno kazen smrt na vešalih- V dvorani je nastala grobna tišina, obsojenec je vztrepeta! in solze so polile njegovo lice. Proglasitev smrtne obsodbe je s težkim srcem sprejela zlasti njegova sestra, ki jc glasno jokaje stopila k obsojenemu bratu, katerega so med tem pazniki že vklenili. Oklenila se ga jc okoli vratu in ga poljubljala. Zena obsojenca pa je proglasitev kazni sprejela očividno bolj hladnokrvno. Ko jo je obsojenec zapazil je pristopil k njei in ji podal roko v slovo. Ker je bi! obsojenec očividno silno razburjen so ga trije pazniki vklenjenega takoj odpeljali v sodne zapore. i vičenc. V Zagrebu so posamezne tvrdke že same pričele nuditi sladkor po 14 do 15 Din za kg. — Načrt novega vinskega zakona. Kakor smo Ž6 včeraj javili, se izdeluje v ministrstvu za poljedelstvo in vodo načrt novega vinskega zakona. Po tem načrtu so predvidene podpore za vinogradnike, vinogradi, zasajeni po 31. decembru 1921. naj bi bili oproščeni davka, transport sadik in grozdja bo imel ugodnejšo tarifo, uvoz inozemskih plemenitih trt se bo favoriziral itd. = Letošnja žeiev tobaka. Uprava državnih monopolov je pripravila že več,jo količino tobaka za izvoz. V letu 1022. se je izvozilo okrog 320 vagonov, v letu 1923. okrog 500 vagonov, a letos bo znašal izvoz tobaka približno 1520 vagonov v vrednosti okrog 1.5 milijarde Din. Kot kupci prihajajo v prvi vrsti v pošte v Češkoslovaška, Holandska in Italija. - Ustavitev poravnalnih postopanj. Poravnalno postopanje o imovini Frica Šumana, trgovca pri Sv. Ilju v Slovenskih goricah je po § 36. poravnalnega reda ustavljeno. — Poravnalno postopanje o imovini Franca Pergdolta, mesarja v Maribora, ie ustavljeno, ker se za poravnavo ni dosegla 'večina glasov. Konkurz trgovca Draga Ščekiča v Maribora je odpravljen, ker je bil ves sklad razdeljen po § 139. k. r. = Konstituiranje nov« parobredarske druv.ee. Dne 28. t. m. se bo vršila v Splitu konstitnirajoča glavna skupščina Ju-goslavenskc-amerikanske plovidbe, d. d. v Splitu. Ustanovitelji družbe so Frano Petrinovič, Eožo Bana« in dr. Mišo Kolin. = Živinski sejm: v Mariboru. Živinski sejmi v Mariboru se bodo v naprej vršili zopet vsak drugi in četrti torek v mesecu, svinjski sejmi pa vsak petek. Prvi živinski sejem bo 23. t. m. '= Španski konzulat v Zagreba. Iz Beograda poročajo, da je prejel predsednik zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice veleinaiu iriiec g. Vladimir Arko od naše vlade eksekvatur kot honorarni konzul kraljevine Španije v Zagrebu. = C-dJsJe ir. dobave. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vrši;.! politike in da je sedanji iinančni j šila dne 2. oktobra ofertalna licitacija minister dr. Spaho izrecno poudarjal, da! glede oddaje naklad;'riia in prevoza mo-bo tudi on dalje izvajal defiac.iio. i no-polskih predmetov od Gruža, do roo- Tako opravičeno kot seda; ni dinar še j riopolskih skladišč v črni gori in pri nikdar orel poskočil. Suhe ugodne števil-j ravnateljstva državnih železnic v Sa rake, ki jih pokazuje naša gospodarska sta- J jevu istega dne ofertalna licitacija gle-tistik;>. potem ugodni izgledi za naš na- j de oddaje soboslikafskih in pleskarskih daljni i izvoz, povpraševanje inozemstva J del v področju tega ravnateljstva. — Di-po dinarju spričo naše izvozne sezone, j tekcija državnih rudarskih preduzeča v mogli ostati brez upliva na dinar, j Sarajevu sprejema do 30. t.'m. ponudba ki se je doslej gotovo podcenjeval v fao-j 9]e(j9 dobave "ž vagonov portland - ce-zemst.vu. Nadaljnjega tako braega pora-' i,,cnta (franko vagon Velenie). — Vršile Eta dinarja pa si ne moremo želeti, ker bi; Ge 1>Qt]0 nr,jednie ofertalne licitacije: Lo povzročilo hude pariuibaeije v našem i (lnR g0. t. m. pri ravnateljstvu državnih gos odarstvu. Zastal bi tudi izvoz, ki je železnic v Sarajeva glede dobave želez- „ Porast dinarja Vrednost dinarja na inozemskih tržiščih raste že več tednov in je prošli teden prekoračila na curiški borzi 7 švicarskih frankov za 100 dinarjev. Posebno znaten je bil skok dinarja v ponedeljek in torek, dočim beleži dinar včeraj zopet oslabljenje. To pa gotovo še ne mora pomeniti, da je nadaljnje dviganje zn drlje časa ustavljeno. Mišljenja nekaterih gospodarskih krogov je, da bo dinar v najkrajšem času dosegel na curiški borzi celo 8. V interesu pospeševanja gospodarskega življenja niti ni, ria dinar tako viharna narašča, ker splošno prilagajanje gospodarskih prilik ne more korakati vspo-redno s prehitrim skakanjem dinarjeve vrednosti, toda naše gospodarske prilike so takšne, da jc nadaljnji porasi zelo verjeten. Sedanji popravek dinarja je posledica dolgotrajnega sistematičnega dela na zboljšanju naših gospodarskih in finančnih prilik. Prvo, kar ie pogodilo dinarju, je v s t rajanje pri deilaciji, katero je za-počel bivši finančni minister dr. Stojsdi-liovifi in ni odnehal od nje, dasi so gospodarski krogi, ki so trpeli ped težkimi denarnimi prilikami — posledico defla-cijs, pritiskali nanj za ublažitev. Potem je državni proračun vravnovesen in se država ne zadolžuje več pri Narodni ':an-ki. Enako važno za dinar je dejstvo. da postaja naša trgovinska bilanca aktivna in je dotok tujih plačilnih sredstev vedno večji. Po doslej znanih podatkih je bila trgovinska bilanca aktivna v zadnjem četrtletju prošlega leta in v prvem t .!. Za drug.) četrtletje t. 1. še uvozni podatki niso znani, aii je gotovo aktivna tudi v tea; času, ker je bil izvoz znaten :n izkazuje napram lani precejšnje napredovanje. Nedvomno vpliva povoljno na dinar tudi dejstvo, da se je pri nas prenenalo vlaganje denarja v blago in da se icpet varčuje. Trditev z gotove strani, da je na ugodno ocenjevanje dinarja uplival na-slop nove vlade, je brez stvarne pcdl?.-ge. Sicer rešitev vsake vladne krize ,no-mentano upliva, toda za tako znatno in stalno naraščanje morajo biti dani pogoji v gospodarstvu samem. Največjo zaslug.) pri zboljšanju dinarja ima nova viada s tem. da ni zapustila starih poti gosoodar- seaai nekoliko oslabel, ker nižanje cen ni nih plinskih cevi; dne 1. oktobra pri sledilo dviganja dinarja v pravilnem raz- ia7nateijstvu državnih železnic morja. Tržita porctfiila Novossdcka blagovna borza (17. t. ni.) Pšenica : baška 355; za oktober, 5 vagonov 365. J c č m c n : baški 1 vasjon 5Mi. Turščica: baška 2S0; bela 290. t • ž o I: beli, baški 425. Tendenca nes stanovitna. Zagrebški tedenski sejem (17. t. m.). Dov.on goveje živine srednji, a konj maj« hen. Dovoz sena pa je bil obilen. Radi porasta dina rja sc za izvoz ni nakupom valo. Tudi s strani domačih kupcev je bilo povpra$svanje neznatno. Cene za kg žive teže: voli domači I. 13.5—15, U. 12.5—13, III. 10—11.5, bosanski I. 11.5—12, II. 9.5—11, Ili. 7—8, iunice I. 12.5—13.5, II. 11.5—12, junci domači L i ložilo svoje bilanco v zlatih markah oko-13—14.5. II. 12—13.5, bosanski 11—12, I u 230. " — Pomanjkanje denarja v RumunijI v Sarajevu glepa dobave Zebljev; dne 2. oktobra pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave železne pločevine ter pri ravnateljstvu državnih železnic v Snbn-tici glede dobave signalnih delov: dno 3. oktobra pri ravnateljstvu državnih !?znic v Sarajevu glede dobave železnih pragov in pripadajočega materiala: pii ravnateljstvu državnih žclcznlc v Zagrebu glede dobave lesa za vagoiiej pri ravnateljstva državnih železnic v Subotiei glede dobave pra-telj-noga prviia. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v Trgovski in ob.'..iški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Zlate bKance v Nemčiji. Od 10.362 (delniških diužb v Nemčiji je doslej pred- krave domače I. 32.5—13.5, II. 11—12, PI. 8—9, bosanske II. 9—10.5, lil". 7—8, biki 12—14, teleta L 20—21, II. .18.5— 19.5, svinje pitane 23—24, nepitanc 20— 22.5 Bin. Konji po komadu: tovorni težki i 7500—10.000, lahki 6700^-8000, kmetski ' 0400—7<;00," vozni lahki 5000—6000, sred' nji 3000—6000, težki 3500—5500, iezdni 5000—6500, žreheta do 1 leta 2000— 3200, do 2 let 2800—3700. do 3 let 3600 —5000, starejša 4000—6500 Din. Konji za klanje 5.37 in pol do 1.42 in pol Din za kg žive teže. Krma: detelja navadna in luccrna 100—125. seno L 100—113, It. 75—85, otava 100—125, slama 100— 1 jO. za steiio 75 Din za 100 kg. S hmeljskega tržišča. N ii r n b c r g, 16. septembra. Prodanih 500 bal. Plačuje se srednje blago toliko kakor včeraj v.\ prvovrstno: 200—270 zlatih mark za 50 kg. _ — Zlorabe na novosadski blagovni borzi. Iz Novega Sada poročajo, da sta glede zlorabe v beleženju cen pa blagovni borzi obtožena generalni tajnik dr. Petrovič in državni borzni komisar dr. Stjepanovič. Minister trgovine in in-:i'istrije je uvedel v tej zadevi preiskavo — Padanje sladkornih cen. Iz Zagre-1 a javljajo: Te dni je radi prenehanja karre-la sladkornih tvornic in radi ostre konkurenčne borbe med sladkornimi Ivornicami padla cena sladkorju na debelo na 13 do '4 Dir. Zagrebška «Riječ» poziva konzumente. naj v Zagrebu v trgovinah nihče ne plača kristalnega sladkorja dražje kakor po 14, a kockastega sladkorja ne dražje kakor po 15 Din za kg, češ. da so višie cena sedli uconra jo vedno večje. Riiniunska naiodna banka ne daje že več tednov nikakega kredita bankam, ker nc sme povečati sedanjega obtoka bankovcev, ki znaša 18 milijard leje>. To povzroča poostritev položaja na- tržišču, industrija in trgo-viea, prihajata v velika zadrege, ker ni-na-ia denarja, da zadostita svojim obveznostim napram bankam. Spričo takih priiik se obel.\jo mnoge insolvence. =--• Oiiv»jeB,:e uarun-.unSkcm vinskem trgu. V zadnjem »asu je oživel tudi runiun-| ski vinski tr-r. Cene, ki so nizko pod mi-| rovuo pariteto, naraščajo ili dosegajo sedaj približno 25 odst. zlate paritete. Skok cen izvira iz slabih izgledov letošnje vinske trgatve. Nakupovanje starih zalog j-» precejšnje. = izvoz oremoga v leta 1923. je znašal 12 560.295 ton. Od te količine je šlo i.ajvtc v Nemčijo, in sic.T (>!.03 odstotke, potem v Avstrijo 22.21 odstotkov, v C: ši: islovaško 5.92, v Madžirsko 2.98, v (.iliinsk 1.91, v Švico 1.23. a osfa'o v druge države, med temi tudi v .lugo-t;!av jo si.9"< odstotkov. 4 m dolž.. 68-68, 78-78. 98-98. 118-118, 5 m dolž., franko Sušak 660 do 0; remelj-ni polovičarji, 38-78, 34-68, 4 m dolž.. franko Sušak 650 do O; deske, od 16 cm širine naprej, 20, 25. 30 mm, I., II., III., franko meja 0 do 653; frizi hrastovi, 5, 6, 7, 8, franko meja 0 do 1560; hrastovi plohi, 4.9 m dolž., 54 mm, 16 do 30 cm šir., franko meja 0 do 1400; čreslo. suho, zmleto, franko nakl. post. Slov., za 100 kilogramov O do 64; drva, suha, bukova, 1 m dolž., franko nakl. post., 5 vagonov 26 do 28 (26 do 27); pšenica: domača, iranko Ljubljana 365 do 0, baška, franko baška postaja O do 350; turščica: baška, franko baška postaja 0 do 290, umetno sušena, par. slov. postaja, oktober-novem-ber 0 do 290; oves, baški, franko baška post. 0 do 260; suhe gobe, srednje, franko Ljubljana 46 do 54 do 0; laneno seme, par. Ljubljana 675 do 0; konoplja mand-žurska, brutto za netto, franko Ljubljana 0 do 880; fižol: , izbran, franko Ljubljana 450 do 0; jabolka, obrana, zimska, Ia, franko nakl. post. O do 130; seno, Ia, sladko, prešano, franko Ljubljana 75 do 0; vino belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, franko nakl. post. 715 do 800; mast svinjska, Ia, franko sod, franko Ljubljana 0 do 3300. ZAGREB. V efektih tendenca slaba. — V devizah je bila tendenca danes krepke jša. Včera išnji padec deviz se ni obdržal in beležijo danes vsi zaključni tečaji povišanje za nekoliko točk. čvrstoča se je zbog pomanjkanja blaga držala do konca sestanka. Narodua banka je intervenirala samo v devizi na Italijo. Promet je bil slabši nego včeraj. Največ se je trgovalo v devizah na Dunaj, Italijo, Prago in Švico. Notirajo devize: Dunaj 0.10145 do 0.10345, Italija izp!. 315.45 do 318.45, ček 314.05 do 317.05, London izplačilo 323.5 do 326.5, New-York ček 71.8 do 72.8. Pariz &S6.6 d" 371.6, Praga 217.25 do 220.25, Švica 1361.25 do 1371.25; valute: dolar 70.625 do 71.625, aK 0.10275 do 0; efekti: bančni papirji: Trgo 29 do 30, Eskomptna 108 do 110, Kreditna 116 do 120, Hipo 57 do 59, Jugo 102 do 105, Ljubljanska kreditna 220 do 230, Frašte-diona 915 do 917, Etno 115 do 121, Slavonska 100 do 104, Srpska 138 do 140; industrijski papirji: Isis 62 do 66, Gut-mann 880 do 900, Slavonija 77 do 80, Strojne 0 do 150. Trbovlje O do 460, Tvornica vagona Osijek 100 do 102, Vevče 123 do 130; državni papirji: 7 odst. posojilo 63 do 64. acrrarno 24 do 25, Vojna škoda 114 do 115. BEOGRAD. Devizni tečaji so poskočili. Ponudba blaga manjša nego včeraj. Promet je bil srednji. Notirajo: devize: Dunaj 0.1023 do 0.1025, Bukarešta 37 do 0, Italija 318 do 318.5, London 322 do 0, New-York 72 do 72.25, Praga 214 do 219, Švica 1365 do 1367. 1". septembra: LJUBLJANA. Vrednote: Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 240. Merkantilna 0 do 123, Praštedio-na 917 do 0, Slavenska 100 do 102. Strojne 150 do 152, Trbovlje 0 do 435. Vevče 123 do 130, zadolžnice Kranjske deželne banke 0 do 91. — Blago: remeijni redne mere . 68-68. 58-58. 78 78. 98-98. 118-118. Sokol ČEŠKI SOKOLSKI LISTI C NAŠIH ZLETIK. češka sokolska revija e, ki jih je opazil pri posameznih vajah. Tudi njegova kritika o tekmah je povoljna, jo pa mnenja, da mora biti srednji oddelek bližje višjemu nego nižjemu oddelku. Jako zanimivo je poročilo o zletu bolgarskih Junakov, ki se je vršil v Sofiji 14. do 17. junija t. 1. Poročilo, ki ga ie napisal Čeh Prošek iz Sofije, omenja neugoden vtis, ki so ga dobili Junaki, ker se zleta niso udeležili Cehi in Jugo-sloveni, e katerih so bili popoinoma prepričani, da pridejo. Tudi br. Vidmar, ki se ja zleta udeležil kot neoficielen gost, jc v poročilu večkrat omenjen. Poročevalec je uverjen, da se bolgarski Junaki udeležijo zleta v Pragi 1926. in da Čehi vrnejo" poset v Sofiji v 1. 1927. cVestnik Sokolsky.», oficielno glasilo ČOS je prineslo dolgo poročilo o sarajevskem zletu, enako tudi o zagrebškem. O zadnjem se je najprej oglasil br. E. Taborskv, ki opisuje izzivanje hrvatskih separatistov že v petek, nato pa spre vod in nedeljske demonstracije. Posebno oduševljeno piše o nedeljskem sprevodu, kjer so na čelu korakali zastopniki štirih slovanskih narodov, prvič po svetovni vojni ter pravi, da ni bilo pogrešati zastav na hišah, ker je občinstvo na cestah navdušeno pozdravljalo Sokolstvo in ga obsipalo s cvetjem. Sestra O. Styblova pa podrobneje opisuje zlet in navaja vse javne nastope in ostale prireditve, ki so &e vršile ob času zleta v Zagrebu. O poteku telovadbe se izraža jako laskavo, ožigosa pa tudi z ostrimi besedami postopanje hrvatske ulice. Češka poročila o naših pokrajinskih zletih so v vsakem pogledu jako ugodna, kar je jugoslovenskemu Sokolstvu v seka k o v čast in zadoščenje, ker so baš Cehi v prvi vrsti TK)klicani, da sodijo in ocenjujejo naše sokolsko delo kot priznani strokovnjaki, Zanimivo je, da je ČOS poslala k nam svoje članice kot poreče-alke. ki so se izkazale kot izborne opaž- valke in dobre poročevalke. To pa kaže kako visoko so žc češke Sokoliee strokovno izobražene, da i lahko ocenjujejo tudi delo članov. Sckolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) sporoča svojemu članstvu, da je društveni sluga završil s pobiranjem članarine po hišah za I. polletje tek. leta in bo prihodnji mesec pričel pobirati za II. polletje. Vsled tega opozarjamo članstvo, da po društvenih pravilih preneha biti član društva, kdor je s članarino 6 mesecev v rnostankn. Brat, sestra, ki še nisi poravnal-a članarine za I. polletje 1924., stori svojo dolžnost in pridi takoj v društveno pisarno, kjer se uraduje od 13. t. m. dalje vsak dan od 18. do 19. ure. Zdravo! 2018 Šport Službene objave LLAlJ. (Iz 9. seje u. o. dne 16. 0. 1924.) Poživlja se I. S. S. K. Maribor, da vsaj formelno odgovarja na dopise LLAP. G. predsednik prevzame vodstvo tehn. odbora za časa odsotnosti c. Vodiška. — S. K. Primorje se obvešča, da ;c .ILAS. njegovo prošnjo za vrnitev stroškov potovanja njegovega člana Perparja na olimpijado v Pariz zavrnil. — V nedeljo, dne 21. t. m. se odigra prvo kolo prvenstvenih hazena tekem za Slovenijo. Pri letošnjem prvenstvu nastopajo hazena družine S. K. Ilirija, T. K. D. Atcna in S. K. Hermes. Igra se po cup sistemu. Za obe letošnje tekme se doleči igrišče T. K. D. Atcna. Izžreba se prvo kolo: Atena : Ilirija, ki se igra v nedeljo 21. t. m. ob 10.30 uri na prostoru Atena — drevored Tivoli. Zmagovalec tega kolu igra v nedeljo 28. t. m. ob istem času in na istem igrišču proti razen a družini S. K. Hermes. Določijo se sledeče cenc: mladinske vstorn. 3 Din, dijaške 5, navadna stojišča 7 Din, sedeži 10 Din. — Damski in mr^ki olimpijski petoboj za prvenstvo Slovenije v 1. 1924. sc vrši na igrišču S. K. Ilirija v nedeljo 21. t. m. ob 14. uri. Vstopnina: diiaška in mladinska stojišča 3 Din, navadna 5 Din. — Srednješolsko prvenstvo v lali-koatletiki se določi za nedeljo dne 28. t. m. na igrišču Priinorja. Začetek zjutraj ob 10 uri event. nadaljevanje popoldne ob 14. uri. Prijave se sprejemajo do 26. t. m. na naslov tajnika Ii. g. Balte^arja. Vstopnina: navadna stojišča 10 Din, dijaška 5 Pin, mladinska do 14. leta 3 Din. — Naročijo sc takoj kolajne za lansko in HT 2? CS & 331 & O Ljubljana 17. septembra 1924 letošnje lahkoatlet. prvenstvo Slovenije. Tozadevne priznaniee se izdajo takoj. —. 0 protestu S. K. Primorje radi verifikacije placementa 4 X 100 m staiete S. K. Ilirija pri prvenstvu Slovenije se bo razpravljalo pri prihodnji seji, ker zapisnikar še ni oddal zapisnika prv. tekmovanja. — Kooptira se v upravni odbor na odborniško mesto, ki je bilo rezervirano za S. K. Maribor g. Jamnik Ciril. — Citajo in verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa sledeči atleti: za S. K. Ilirija: Smersu Rudolf, Zeleznik Rudoli, Lotrič Jože in Vodišek Viktor, za S. K. Jadran: Biček Franc, Sever Ivan, Kristan Vinko, Kristan Rado, Dimic Franc, Matejas Alojz, Smolej Albin, Bergant Fr. Kermavner Ivo, Tomšič Anton, Jegiič Fr, in Zupančič Evgen. Za S. K. Primorje: Garay Ivan, Kumer Kari, Lavrič Josip, Košnik Milan in Štiglic Stanislav. S pravom nastopa 3. 3. 1925. VVeibl Jože S. K. Primorje. — Tehn. reierent za hazeno je določil za sodnika pri prvenstveni bazena tekmi Atcna : Ilirija v nedeljo 21. t. m. g. Kavšek Ivana. — Tajnik I. Zagrebški Hašk igra 12. oktobra v. Ljubljani prijateljsko tekmo z Ilirijo. Prvenstvo Slovenije v hazeni. V nedeljo, dne 21. t. m. se vrši ob 10.30 uri ua igrišču T. K. D. Atena v drevoredu Tivoli prvo kolo hazena tekem za prvenstvo Slovenije v letu 1924. Hazena šport nastopi s to tekmo po dveletnem spanju prvič resno zopet pred javnost in ker sc že v tej tekmi srečajo najmočnejše družine Slovenije Atena in Ilirija, je pričakovati lep in oster boj in bo tekma privabila na igrišče vse ono športa željno občinstvo, ki vidi v tem delovanju ženskega spola korak naprej k približanju razvoja damskega športa pri največjih svetovnih narodih. Vstopnina: sedeži 10 Din, navadna stojišča 7 Din, dijaška stojišča 5 Din in mladinska 3 Din. Olimpijski petoboj za prvenstvo Slovenije. V nedeljo, utie 21. t. m. se vrsi na igrišču S. K. Ilirija ob 14. uri damsk: in moški olimpijski peteboj za prvenstve Slovenije, ki sestoji iz sledečih točk: moški: teki 200 m iu 1500 m, skok v daljavo ter meti diska in kopja: damski: teki 60 m in 200 m, meti diska iu kopja ter skok v daljavo. Olimpijski petoboj je ca i najlepših točk lahkoatietike, ker mora detični tekmovalec v kratkem času nastopiti pri vseh točkah in se radi tega zahteva od njega velika vztrajnost iu vse-stranost v lahkoatlctskem športu. Po dosedanjih prijavah bo tekmovalo 10 najboljših aH round atletov Slovenije, med njimi lanski zmagovalec Vidmajer in drugi po placementu Perpar. Pri damah šte ta tudi najboljša ali round atletinja ti -venije gdč. Preveč, kateri bodo resno ogrožale zmago večkratna rekorderki Jugoslavije gdč. Šantel D. in razne drc-ge tekmovalke, ki so dosegle pri prve:.-stvu Slovenije zelo lepe rezultate in zmage. Ker bo užitka željno športno občinstvo gotovo prišlo na svoj račun iu^c vstopnina zelo nizka, pričakovati je dober poset. Vstopnina: mladinske in dijaške vstopnice 3 Din, navadna stojišče, pa 5 Din. LLAP. — V petek dne 19. t. m. vrši ob 20.30 uri seja tehničnega od bor k v kavarni Emona. LNP. — Seja upravnega odbora danes, v četrtek, ob 20. v sobi Športne zveze. '— Tajnik I. Strelsko tekmovanje na dobitke pr -redi strelski klub «Gtiček» pri Tieku ;; i Gričku za Gradom. Strelja se v sob-; 20. t. m. oa 14. naprej in v nedeljo 21. t. m. od 8. do \2. Vabljeni so vsi prija-tdii strelskega športa. Domska sekcija S. K■ Ilirija. V če:--tek IS. t. m. se vrši sestanek darr.fk sekcije iu sicer ob pol 8. uri v damsl i garderobi na igrišču. V slučaju slabo udeležbe se vrši sestanek v soboto 20. ;. m. istotam in ob vsaki udeležbi. Daljše pozivajo vse članice, da se polnoštc-vikio udeleže treningov v četrtek iu sc-boto, ker so isti izredne važnosti glede na prvenstveno tekmo Atena : Ilirija, ki .sc vrši v nedeijo dopoldne ob 11. uri na igrišču Atene. — Načelnik. Kolesarska dirka športnega društvu Postojne ■ Soortni kinb <'Postojna>. v PoLtojni priredi dne 21. septembra kolesarski dirko na progi Postojna - Pazdr- 1 to - Senožeče - Tomaj - Dutovlje - K- -priva - Staniči - Mančc - St. Vid - Rse-drto - Postojna. Dolžina proge znaša P--km, prvak dirke pa dobi v dar srebrn" dozo za cigarctc. Zagrebški sodnik F obris, ki je v r.e-dclio sodil tekmo Dunaj : Bratislava, ie dobi! povabilo, da bi 21. t. m. scdil tekmo Budimpešta : Krake v. -Šport-Te e-i blatt- piše o njegovem nedeljskem mat'-! pu, da se je prvih 60 minut pokazal 1; t izboren sodnik, nato pa zapadel v precejšnje napake. Lastnik in izdajatelj Konzorcij tJutra-. Odgovorni urednik F r. B r o z o v i 5. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. poročilo Ljubljana r OH nad morjem Kraj opazovanja ob Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Z?greb . . Beograd . Dunaj . . 1'raea . . Inomost . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak Zračna temperatura Veter 766 8 130 brezvetra 76fi .=> 20 6 sev. vzh 767 8 16-2 brez vetra 766 9 lo-O sever 764-8 16-0 brezvetra 164 6 120 jugo vzhod Oblačno 0—10 megla več. jasno jasuo oblačno Padavine mm V Ljubljani barometer Tišji temper. nižja Solnce vzhaja ob 5-34. zahaja ob )8 w Vremenska napoved za četrtek: Semintja močno pooblačeno brez bistvenih padavin. Samec Za novoporcčence JEJ xxxi i r. rm: Jtan« —>' beseda » par. Ba »Dopisovanje" In .Cenitve" o» rmCuna VBaka beseda 1 Din. — Pr!obfo)«K> ce le mali oglasi, kl a» plaiast T ampMj. Plata M lahko todl t znamkah Ka vprašanja odgovarja oprava 1«, te J« vpraianju prlloleca laamka ca odgovor tar mampulacUaka prlitojblna (I O!n). išče ono ali dve elegantno : rrgo\ skesa poklica, se nudi . ,, opremljen! sobi z vhodom iz ugodna prilika z nakupom j H stopnic, v sredini mesta. — dobro pijane, več let nb- ;H Ponudbe na upravo ,,Jutra" stoječe trgovine z mešanim ' H pod značko „Samec 9915". blagom na Gorenjskem. V j t^ 19482 prodajo se nudi trgovina * j H ____] vso opravo ln zalogo, kaker : ftudi stanovanje z vsem po- j H I Prazna soba | trebntm pohištvom, obstoječe i H z električno razsvetljavo, se '2 sob Id prltlkl-n. Potre- H takoj odda. - Naslov pove hen kapital ..00.000 Din. - I " Gosli poučuje Jlivši učitelj konBervatorljt po znižanih cenah. — Naslov pove uprava „Jutra" (iščejo) TRIMESEČNI TEČAJ telesne tehnike, ritmične gimn. in plesne plastike (ra začetnike) otvori a 1. oktobrom t. 1. Lyda Wisia-kova. — Prijave kakor tudi vsa tozadevna pojasnila se dobijo v LJubljani, Sodna ulica 5/L, levo. 19244 . Absolvent 184aj , mt^anBke šole, želi mesto pia. praktikanta. Naslov v upravi „Jatra" pod znamko „Praktlciram". 19111 Tečaji živih jezikov Erbohrr., nemščina, francoščina, italijanščina la angleščina, po praktični Ber-jitzovl metodi. Vpisovanje ln pojasnila od 16. do 21. t. m. od pol 6. do pol 7. zvečer v Beethovnovi ul. 7, pritličje, levo (zgradba ček. urada i. U. J, Jeras, prof. 19233 Inširuktorja Srednješolca, se išče za dijaka 1. meščanskega razr. proti zajtrku ln prostem stanovanju v sredini mesta. Jteslov povo uprava „Jutra" 19496 t-------- Učitelja klavirja energičnega, za 13 let starega dečka, iščem. Naslov v upravi „Jutra". 19497 Dva šoferja samca, zanesljiva, vestna in mirna, popolnoma vešča avto-mehauike, Iščeta službe. — Cenjene poaudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro „Zanesljl-va 9883". 19411 Izprašan kurjač išče službe. — Naslov pove uprava „Jutra". 19331 Absolvent štirirazredne meščanske šole, zmožen slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, želi v prakso v večjo trgovino z mešanim blagom. — Cenjene ponudbe do 24. t. m. na upravo „Jutra" pod ..Absolvent 300". 19258 Pisarne, pozor! Proda se večje število piBal-nili miz v jako dobrem sta- * nju. Kje, pove upr. „Jutra" 19219 uprava ,.Jutra" 19470 Opremljeno jc vse v prošlem | letu na novo 1 Ponudbe na | t upravo ..Jutra" pod šifro 11 ..Ugodnost na Gorenjskem : 9860". 19352 ;' yxxjLixxxra x x n ixi_xr £ Ne odlašajte! r- Sadje, med, krompir, fižol, pšenico* £ oves, koruzo, slamo, seno, zelje, repo in vse druge poljske pridelke najugodneje prodaste ali kupite le po «JUTROVIH» OGLASIH. Povpraševanj je mnogo! H M Oprava spalne sobe več postelj, tapecirana garnitura, divan, stoli, mize, železne peči, tehtnica, vinski sodi, sesalka za vino ln več drugih stvari, se radi selitve zelo poceni proda. — Ogleda E9 na Prulah št. 17. 19457 Pri prodaji posestva dosežeta priznano najboljši i uspeh, če se poslužite posre-| dovanja Kealltetne pisarne I «Posest», d. z o. z. v Ljubljani, Šv. Petra c. 24, pri kateri bo stalno oglašajo kupci. I. 18S7 Hiša v St. Ilju v Slov. goricah, ob državni cesti, pripravna za vsako obrt, zraven spadajo 3 orali posestva, se takoj pod ugodnimi pogoji proda Naslov v upravi „ Jutra". ' 1954 E Soba so odda solidnemu gospodu , s 5. oktobrom na Resljevi cesti št. 12, I. nadetr. levo. I iois9 , S'3 •1 P H R 1 Pet, Vera! šest. — Tvoje Velika zračna soba f Soliden gospod s posebnim vbodoro. se ta- 1 prjjt.,ne z.Jnanjostt, star SO koj odrt u 1 hrillsimu eosno- : . , _ ____.... Več vagonov jabolk namiznih in otresenih, so poceni proda. Ponudbe pod ,,Graščinsko sadje 9925" na opremo. Ponudbe upravo „Jutra". 19524 1 Silvin Burgcr, _________i premogovnik. Lovska koča nu Mrzlici, so proda odda 2 boljšima gospo doma z zajtrkom. Naslov v upravi „Jutra". 1942C Prazno sobo išče potnik. — Ponudbe pod ..Prazna 9897" na upravo ,, Jutra". 19436 i Premihanega konj* Golobček • 7 let starega, 16 ln pol peeri irt žali dopisovati' vTvrho ' želi dopisovati z mlado go- visokega, dvakrat na blejski Cenitve z ravno tako gospo- l«bKlco. Cenjene dopise je dirki premilraneSa._ kakor di.no. odgovarjajočih let. — roslatl i — Provlncljalke Imajo pred- zahtevo vrne — ua upravo nost. Samo lesne ponudbe je ,, Jutra ' pod ..Ljubezen poslati na upravo pod „j6sen". „ Jutra 19455 sliko — ki se na tudl 9 let staro težko plemensko kobilo, prodam po ugodni ceni. Joško Prlmo-19540 žlč, Pristava pri Tržiču. 1944S vso na: log. Hrastnik. 1954« Strojno pletenje Sprejmejo se deklice pod ngodnimi pogoji v pouk za »trojno pletenje. — Ponudbe Blaga jničarka kl ,1e obenem vešča tudl drugih pisarn, del in strojepisja želi me3ta. Naslov v upravi „Jutra". 19247 Sedlarski pomočnik vztrajen, Išče službe. Naslov Kavčič Andrej, Žeje. Ko-menda-Kamnik. 19517 Gospodična (Nemka J iz dobro hiše, Išče mesta kot vzgojiteljica k 1 Krompir, orehi, kostanj, čebula, se vagonsko dobavlja po nizki ceni. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Kostanj 333/9925" na upravo ,,Jutra" 19522 Ia namiznih jabolk iiod „Pouk 8/9895" na upr. ali 2 otrokoma, do 15. okt. ,,-Jutra". 19429 (dobe) Pismene ponudbe na naslov : Bibiana S t e 1 n e r, Villach-Lind, Kornerstrasse št. 20, Nemška Avstrija. 19525 prodam 2 vagona. Ponudbe pod šifro ..Štajersko sadje" na upravo ,,Jutra". Suhe gobo Žaga v gozdnem kraju in na stalni vodi. se da v najem. — Proda so tudi 100 hrastov. Naslov pove uprava ,,Jutra" 19465 Stavbišča V nedeljo dne 28. septembra ob 3. popoldne s*- bodo pro-13019 | riajale ua prostovoljni javni dražbi stavbne parcele pri nekdanji Košičkovi hiši v j Kandijl-Novo mesto. — Na- | tanonejše podatko daje Dra- i "" go IladI v Kandijl. 19112 Dijak sc sprejme na brano lo eta-novanje v bližini srednji, tehnične šole In realke. Naslov pove uprava „Jutra". 19010 Dve dijakinji so sprejmeta u;' stanovanja (soba z 2 postclzama), ev. ludi na dobro hrano pri švicarski družiui na Tržaški cesti, v novi hiši. Naslov v upravi „Jutra". 19516 Kdo mi vrne vero Iv zvesto nesebično prijatelj-! stvo? Sem resnega značaja j j m ljubim vse kar je lepo j ! in dobro. Ponudbe pod šifro I ..Fhilantrophinja" na upra- , i vo „Jutra". r 19477 Samostojna dama priznana lepotica, katero je pognal val življenja lz sredine velemestnega vrvenja v , . puščavo, Išče plamenih sti- , IZgUDli Se je kov z gospodi boljših kro- včeraj od 6. do pol 8. urft gov. — Ponudbe pod „BeIla zvečer srebrn (tula) lor-donna" na upravo „Jutra". Enon v Tivoliju. Najditelja 19456 j prosim, da ga vrne ua naslov: Fablani, Prisojna ul. št. 3. 1950J Dopisovati želita j šramel-kvartet dva dobro lzvežbana profe- sprejme v kavarni sljonista, samostojna ter le- ; _ "J" » 13478 pega značaja, v starosti 21 ..Centra! . _ 1J4.8 iu 26 let. z gospodičnami j---- lepega značaja In lepega ve- Kratek črn klavir denja, v starosti 1S-25 let. j Cm KldVir Le resne ponudbe s sliko z novo klaviaturo, se proda pod šifro ,,Mari;o Vido" iia i po zmerni ceni. Naslov pove upravo „Jutra". 19467 I uprava ..Jutra". 19449 Tovarnar sukna sprejme v Izdelovanje EUkna( vsako množino ovčje volile; zamenjam tudl sukno sa volno. — Razprodajam tudt sukno na drobne po znižanih cenah. — Josip Triplat, Mostc-2irovnlca. 19454 Naslov! dijaških stanovanj dobijo pri ge. Likar, Poljanska cesta št. 87 (vila Bergman). 19156 Prazno sobo v bližini mesta ali v mestu, ,, , išeceta novoporočenca brez Kunanca i otrok. Naslov pove uprava (tc sprejme. — Naslov pove „Jutra". 19549 Uprava ..Jutra". 19416 ---------- Mesto praktikanta iščem v kaki lekarni, tudi na deželi — Ponudbi pod ..Lekarna" na upr. „Jutra" 19341 Perfektna hišna f f iščo za takoj. Naslov 7 upravi „Jutra". 19414 Učenec Eiočan. poštenih staršev, ki Ima veselje do trgovine, s primerno šolsko Izobrazbo, se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga J03ip Zidan-nek, Spodnja Hudiiija, Celje Natakarica pridna in zanesljiva, s kavcijo, išče službe v restavraciji ali gostilni. Prevzame tudi mesto blagajničurke. -— Ponudbo na upravo ,,Jutra" ..Zanesljiva 100". 19538 kupujem vsako množino. — Ponudbe z vzorci je poslati na: Kanekiin Umberto, do 17. septembra Jesenice, ho- Večio delavnico tel „Paar". od 17. sept. do _ . Trgovina me« bla^a 19 sept Krani Stara po- za »^odn" obrt. z lepim sta- "o""1"1 lllc- • ul"»a 5ta" In od "»o d n "1 Kpnt novanjem štiriu sob iu pri- v prometn. kraju nad Ljub-lfnhllan-1 hotel tT-.o]1" _ tiklin, oddamo. Ponudbo ua ljaco, se odda v najem, oz. Kesneji p. M i™ I Via "P^vo „Jutra" pod značko Proda takoj z vso opravo dell Orso 6. Italija. Prevza- | ..Snašna obrt 9922". 19499 j m zalogo blaga. - Poieg je mem v zastopstvo za- I logo prvovrstno firme. .. _ 19146 Priznano najfinejša zaloga čevljev Scsta Vnkašinovič, Ljubljana■ Maribor nudi elegantne ~evlje za gospode, dame in otroke vedno po izredno ugodnih cenah. Suhe gobe, brinjevo olje in i I Jo i kupuje po najvišjih cenah ter proBl za po-vzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj. 1117 Polhove in vso drugo kože divjačine kupuje 3kozi celo leto v vsaki množini D. Zdravlč, trg. usnja v Ljubljani, Sv. FIo-rijana ulica 9. 1905 vso in zalogo blaga. — Poieg .tudi stanovanje dveh sob in pritiklin. Potreben kapital _ 1 200.000 Din. — Ponudbe na # 4 ! upravo ,,Jutra" pod značko ..Mala najemnina 9867". 19353 Gospa Giezda 19361 ! Pod šifro Avto-monter Vajenca Sa mizarsko obrt, sprejme M. Andlovic, Vidovdanska c. samostojna moč z dolgoletno št. 6. 19342 , prakso, išče s 1. oktobrom __"_____! primerno službo — gre tudi | kot šofer. Ponudbe pod šifro Več dobrih In pridnih ..Zanesljiv 9941" na upravo ,,Jutra". 19547 krojaških pomočnikov Kprcjme tvrdka M. Trbovlje II Škerbič. I 1952S 1 Halo! kupuje Več kroj. pomočnikov sprejme „Elite", Ljubljana, Prešernova ulica 9. 19533 Dobra kuharica ti bl opravljala tudi druga hišoa dela, Be sprejme. — Natiov pore uprava „Jutra" 1953-1 Ljubljana, Kongresni trg 10. ! Poduradnik išče postranski 1 m» ^ . . - „ 1. c, rr ^ „ „ | zaslužek. Je v večjem lndu- SI. Gersak&Konip. i strijskem kraju In bi prevzel zastopstvo kakšnega trgovskega predmeta ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo „Jutra'' pod „ZaBluželi". 19537 Kupim suhe gobe Pisarniški prakiikant 'dober računar, se Bprejmc. Ponudbe na naslov: Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 19544 Trgovski uradnik s prakso, vešč vseh pisarniških poslov, išče službo, j Cenjene ponudbe na upravo ' ..Jutra" pod značko „Stalna I služba 9330". 19430 po najvišji množino. — vedbo cene Ivan Sever, ceni tn vsako Ponudbe z n&-z vzorcem na: Velenje. 19374 Kupim morale Službo vzgojiteljice v Ljubljani, k 1—2 otrokoma. išče pridna in postavna , vzgojiteljica. Cenj. Donudbe --------i ca upravo ..Jutra" do 20. Čevljarskega pomočnika j ^ m9S9p4°„d. sifro ~v*Sojit.m- spretnega, za fino delo, ki ;----- zna samostojno delati, iščem j Ea takoj. Biti mora dober | 70/70, 80/80 mm in pol morale 35/70 (34/68) 40/80 i (33/78) 4 m dolge, jelovi ali ' smrekovi I. in II. vrste v vsaki množini. Cene v lirah franko Postojna z navedno dobavnega časa. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ...Morali". 19279 19-123 Služkinia krojllec; me»to stalno, piača z dežele, poštenih staršev, ki ' doslej še ni služila, išče službe. Naslov pove lz prijaznosti hišnik ..Narodnega doma" v Ljubljani. 19430 po dogovoru. — Cenjene po nudbe na: M. Golik, Brod-Moravice (Hrvatsko). 19441 Mesarski pomočnik /zurjen tudl prekajevanja in močan ter pošten vajenec, pe sprejmeta. Naslov pove uprava Jutra". 19458 Natakarica fohko starejša dobra moč, vajena tudl nekoliko kuhe, f^ sprejme za oktober. — Jsaslov pove uprava ..Jutra" 19459 Pridnega učenca toočnega, poštenih staršev ia z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Naslov pove uprava ,,Jutra" 19444 Absolvent gimnazije in abit. tečaja, želi mesta knjigovodje ali knresponderj-ta. Plača 3 mesece 700 Din. Naslov pove uprava ,,Jutra" 19176 Zrnat-f Kupimo vsako množino bukovili drv, bukovega oglja, tesanega in rezanega lesa ter plačamo najvišje dnevne cene. Ponudbe nasloviti na Prometn; d. d., 10. se prosi, da se radi stanovanja ae enkrat zglasi v sobi 4ti — vojnega okruga. Zamenja se lepo veliko, solnčno stanovanje v centru mesta, obstoječe lz 4 sob in kabineta s pritiklinami z minimalno najemnino z istotakim manjšim stanovanjem. — Ponudbe pod .Hitra zamenjava 9605' na upravo „Jutra". 18853 Dve prazni sobi oziroma malo stanovanje v novi vili, se odda stranki brez otrok. Cena 750 I>in mesečno. Plačati je 6 mesecev naprej. — Naslov dovo uprava „Jutra". 19405 Kot sostanovalec se sprejme gospod. Naslov povo uprava „Jutra", 19367 -----| Gospa (šivilja) išče svetlo sobo (prazno ali opremljeno) v mestu s 1. oktobrom. Pouudbe na upr. „Jutra" pod „SlvlIja 9851" 19S39 Sobo * prazno ali opremljeno — z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda. — Naclov pove uprava „Jutxa ' 19487 1500 do 3000 K plačam za stanovanje sobe in kuhinje, event. dam nagrado najditelju.— Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Družinski rar 9929". 19C07 Tihega družabnika s kapitalom 250 do 500.000 Din. išče lesni trgovec k lesni trgovini. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod značko ..Kapital 9919". 19490 125.000 Din posojila dain takoj za več let v mestu ; Ljubljan' na hišo ali zem- j Ijlščo, proti intabulaclji na i prvo mesto. — Naslov povo uprava „Jutra". 1947 Družabnik za mizarsJco obrt se Išče. Kapital 7000 Din, soba na razpolago. Naslov v upravi ,,Jutra". 19267 1 Zahvala za številne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti nase drage sestre, tete in svakinje, gospe Morije Oasar roj. Milane kakor tudi za čaščeče spremstvo na zadnji poti, darovane vence in cvetje, se vsem najlepše zahvaljujemo. Dolenja vas pri Cerknici, 16. septembra 1924. ŽALUJOČI OSTALI. I Siotiiio Kamfor-kremo kraljice Mai>ije za negovanje obraza, uadalje parfume, vsa lasna dela, jj specijaliteta : lasne obročke in kite v vseh barvah, • priporoča 1SS8/&I jj ALEKS. GJUD mi. higienično nrejeni moderni dumuki časalni salon v LJubljani, Kongresni trg štav. 6. Odprto: od '/.8. do 12. ure in od V, 2. do 7. ure, ob aoliotab do 8. nre zvečer. ŽP Perje Brezplačno grem kot knjigovodja k podjetniku, kl ml da stanova- i nje (sobo in kuhinjo). — j Ponudbe na upravo ,,Jutra" : pod šifro ,,Dve osebt 9929". I Ljubljana, Krekov trg I 19506 : 19193 ! ------------ Elegantna soba se odda finemu mirnemu gospodu, kateri bi plačal najemnino za 0 mesecev naprej. Cenjeno ponudbe z navedbo naslova pod značko „Oktobcr" na upr. .,Jutra". 19513 ; Tovorni avtomobil IMonski. boljše tipe. najraje „Fiat", liupim. Ponudbe na upravo „,7titra" pod šifro ..Garancija 9929". 1950S Storže jelove. borove ter želod in žir. kupuje Fructus, Ljubljana, Tabor 2. 19510 Indian aH B5A kokošje, gosje in gosji puh ter račje, odfinja vsako množino po zmerom cenah tvru- ' »"»orno kolo s priklopnim ka E. V aj d a, Cakovec. 1 vozom aH brez istega, ku-18S3 Plrjl- — Ponudbo z navilo ____ cene pod „Motor 10 . na upravo ..Jutra' . 19523 V/ertheim blagajne i —--------------------- „ v ... priporoča ..Ljubljanska ko- i 2 čevljarska pomočnica , mercljalna družba", Ljublja- I dobra, kakor tudi vajecca. B!eiwclsova cesta št. IS. Imo in lepšo stole, kupim. 100V \ Noslov pove uprava ,,Jutrr:' Spalni divan, Sostanovalca išče miren boljši gospod, li je ves dan odsoten. Istotam so sprejme dijakinja v vso oskrbo. Naslov pove uprava ,,Jutra". 19486 Dve :obi s kuhinja i.v.e zakouski par brez otrok aii zamenja lepo stanovanje v Mariboru za Ljubljano. — Ponudbe pod ..Boljša mirna stranka 9916" na upr. „ Jutra". 194S-1 j Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljabljene romasis „JUTRA" Do sedaj so izšli sledeči: JEAN DE LA HIRE: Lucif ez« Fantastičen romau v VI. delih. Cena Din 45'—, vezano Din 55"—, po pošti Din 2'— vee. FEREAL CUENDAS: Veliki inkirizitoi? Zgodovinski roman iz dobe špansko inkvizicije. Cona Din 30'—, po poati Dia 2'—: več. HARRY SHEFF: — JE^či jpstpsža- Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločne st iu nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Co/.arj'a in hčerke I.iikrecije Borjije. Broširano Diu 30—, ve auo i lin 3C'—. po poŠti Din 2'— več. S: Potrta jrloboke žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, 'la je naša predobra, preljuba mamica, oziroma tašča, ?ospa inženjerjeva vdova danes zjutraj ob pol 6. uri po dol^i mučni bolezni, previden* s tolažbo 6v. vere, izdihnila svajri prcblago dušo. Zemeljski oslanki predobre mamice se polože na mrtva-ki oder v Kamniku, odkoder se prepeljejo po blagoslovitvi v petek zjutraj na Bled, kjer se polože k večnemu počitka. Maše zaiiiišnice se bodo brale v vee cerkvah. Venci se hvaležno odklanjajo. Prosi se tihega sožalja. Kamnik, 17. septembra 1024. Oton Kette barija roj. TriUer k H okr. glavar, sin foaha SE^; 3L«. AsrAJLJKrn. w « S.JUBUJAHA, Mestni trg '.5 :2tic:ovatel] dežnike v. Na drobno 1 Na debelo 1 Zaloga sprchaj&inih ps.i'c. Stari dežniki sa nanovo preoblečej •> tevju. pprejme takoj Ivan Ivane- j lič, čevljar, mojster. Topla- 1------------------ rfber, p. Stari Log pri Ko- i .. .. 19461' Kavamani, pozor! ---— D\a sicoraj popolnoma nova biljarda, se prouasta. Poja--I niia daje: Matija Pr-rko. mizarska tvornica, Siška-Ljub-ljana. — Telefon štev. 372. 194SS Čevljarskega vajenca fprejme Adolf Straka. Dup lic pri Tržiču. Preskrba v hiši. 1916« .xx xxx i xzjjlxxxzijlx : 19536 Sircžuica za železo (Kisendrehbank) rabljena in več kilometrov tračnic v.n i-:-.l-:ctirno železnico, se kupi !'onudbe na naslov: Ivaa .šiška, tova-ta parket in porua žaga, Ljubljana. .Metelkova ulica 4: 19543 Stanovs-je MODNE LISTE najnovejše, za jesen in zimo 1921-1025 ima v veliki izberi v zalogi knjigarna TISKOVNE ZADRUGE Ljubljani, Prešernova ulica št. 5i (nasproti glavne pošte) ir:rrrm". H : lepo iu zračno, v novi hiši, c,'cnt. z lepo Uc-lavnico, no odda. — Ponudbe na upravo ..luna" pod ,,4 sobe 9922". 19499 V popolno oskrbo se sprejmeta dve dijakinji ali uradnici — >:;-.s!ov po-.p uprava ..Jutra". 1^352 Gost. in kavarn, posoda j kozarci, krožniki in drugo, dobro ohranjeno, se kupi. --Ponudbe z navedbo ccne p'- ; ..Posoda" na upravo ,Jutra'. 3 9460 Dve do tri sobe -.* balonom, s souporabo kn--.'liilcc. v novi vili, sc oddajo. Kje, pove upr. ,Jutra". 19551 I Večjo pisalno mizo \ ečja prazna soba dobro ohranjeno, sc k u p' ozir. 2 manjše, fc i i'- 'a Pouudbe na: Tovarna lese- takoj. Cunjo« voi.tu.. nih žebljev. Tacen pod upravo ,.Jutra'' pod !">» •!.-< Šmarno coro. 19138 I ..Prazni 9917".. 101, Ji CLAil-K:: FARRKRE: G us 0 pj i Zgodoviuski romau vi življti j i i-urskili roparjev v XVII. stoletju Cer,a I ;'a 20'—, po fiošli Din 2 — vci. FR. HELI.ER: -«♦.»- Blagajssa velikega vojvode Human. Cena Dia K"—, po fojti Dia 2 — več. FR. HELLER: Pi-igode gospoda Co!Iina Šaljiv detektivski rom^n v/, vciikt^i sveta. Cena Din 10'—, po pošti Din 2-— več. Knjige se naročajo pri upravništvo .,Ja^ra. • v Ljubljani, Prežorcosra uiioa o i- bo^e, mastila, lakove, žtizk, esnajle, [ Iii*lc-7e i jsmačno čisti firnis naj- j; bolje liakvoca nado Šk ' KARiBGR, K p.družn ca. družba z o. z. LJUBLJANA, centrala. Trcrnioe: NOV! SAD, skisdište. 673, a LJUSLJANA - MEDVODE. ta napreduje! = Četrtek 18. IX. 1924 ===== P. Kajetan ne bo drugačen, kakor je bil Janko. Svetlin. \ Boga zaupam, da ostanem zvest sebi tudi poslej — Danes je 28. februarja. Dva meseca po novicijatu v samostanu. Sredi novega življenja. Ali je pa životarjenje v samostanu sploh še življenje? — Večina mojih novih tovariišev se mi zdi, kakor bi bila živa zazidana v grob, iz katerega ne vstane nikoli več. Odmrli sebi in svetu, obračajo hrbet luči ir dremljejo v apatiji. Jesti, piti, moliti, spati, ubijati čas z , ki ni nikomur koristno — polagoma od dolgega časa oiopeti: mar je to še življenje? Tudi jaz sem se zatekel v grob. Moral sem se. Toda hočem živeti. Življenje pa je zame delo, ki je koristno človeštvu, v čast božjo, uteha moji duši. Na Krvavi peči in na Glogovem bi bil brez dela zblaznel in poginil. Jaz pa sem eš zdrav in močan: mirovati nočem niti v tem grobu. Zato sem vstopil v ta samostan, ne da lenarim, ne da se v molitvi potapljam v nirvano, nego da delam, koristim. Prijatelj p.Benedikt me je razumel. On je samostanski organist, skladatelj, umetnik. Pomočnika mu je bilo treba na koru in vzel je mene. Blagosla\,,.'am ga! Začasno ga smem zastopati pri popoldanskih ali večernih eerkvenih opravilih. Benediikt sklada maeš, velik oratorij ima v delu, Odkar sem stal pred knezoškpfijskim konsistorijem, nisem bil več v Ljubljani. Odtlej mi je nesimpatična: nič dobrega in lepega ne prihaja iz nje, nego le mrnžja in razpor, krivičnost in nasilstvo. Preden pa sem se hotel živ zakopati, sem se šel poslovit od svojih dragih in sklenit poslednje račune. Lepa je očetova hišica; dva kostanja pred njo, na obeh straneh španski bezeg, zadaj vodnjak, drvarnica in tudi nekai vrta. V ozadju zeleni Golovec. Krasno bo ondi spomladi, ke zacveto grmovi in drevje, ko ozeleni hrib, se razlegne petje ptičev in zašije toplo solnee. Da je Urška, bratova ženka, skrbna gospodinja, sem opazi! takoj, ko sem prestopil leseni mostiček preko jarka pred hišo. Povsod red. snaga. Nisem je še poznal. Ni več mlada, a zdrava in dobrovoljna je. Mene pa je spoznala Urška takoj, češ, da sem bratu Jožefu silno podoben. Centrala za SHS: Zagreb Maruiioeva ul. 5 iiral strok e©arnev& C©„ Wew York 709/a Prsdala na obroke 5ronc Korber Paola Korber roj. Rrh naiboljšib tovarn Boeendorfer, Czapka, Ehrbar, Scbwelghofer, Original Stingl u. t itd. ===== Mca Hubad, roj. Dolenc LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 5. vseli vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Proslalni Brad šBntjanšfeega pmpini&a and. jakil Ljubljana. Krikov trs 10 IO*8"* bi ima svojo delavnico ter je v stanu prevzeti gj^-vo-iriPS&niS* aras.od.elo-srj išče 4857a „aMČlCa", ialionica kovine i isornica armatura ZagrEb, BdšSidbIeeiis ulica 3V poročena Gorje 15. IX. Bled Enpim «drav, olupljen smrekoT in jelkov les od 2 do 7 m dolg, IS do 26 cm debel. Ponudbe s navedbo množine in o-anačbo dobavnega časa na Albert Ofner, lesni trgovec, Karloveo. 4844/a MM v SHHl osnovne, n srednje in strokovne šole Prešernova ulica št. 54, nasproti glavne pošte A. Debeljak registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. isss« Vez. 15 Din, broš. 9 Din pošt. 1-25 Din TISKOVNA ZADRUGA Ljubljana V lastsieres S^fsresu vseh jugoslovanskih trgovcev je, da posetijo VZORČNI liiiillllllllillll!l!l!ill!!llillllllllllllllil!l Edino prave „Goiser" čev-i;e in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici 1S6S liUSkJAKfi turjaški trg SBrsg) 1. Isiatam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. Trgovci popu3t! C e*e solidne! Postrežba točna! Centrala: 22 g Brsojavni naalov: jubljana, JDiuirsiajslsa cesta i Banka Ljubljana Podružnice: 8 Tel. itev.: 261, 413, o, Cs-nomsij, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, J) 502i 503 in 504- Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logatec_____ ** ---- 1 —.....———— ■ i.-.-ai-mCTrimmiWIMIIHMI'gMIHmi""""1 ^srse -sr bančno stroko spadajoče posle. ===== Delniška glavnica: Din 50,000.000-- ezervnl zaklad okoli Din SO.OCO.OCO-—