17. Številka. Ljubljana, soboto 22. jnnuarija. XIV. let o, 1881. SLOVEN Izhaja vsak duri, izvzcmsi ponedeljke in dneve po'praznikih, ter ve(ja po poŠti prejemali za a vs t r o-o f*e r s U e dežele /a eelo leto Iti gl., M pol leta 8 pl. ca četrt leta 4 jrl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za eelo leto 19 glil. za četrt leta ."i ^ld. 80 kr., zu t-ti uiesee 1 gld* 10 kr. Za poitHaoje Da dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. * Za tuj« dežele toliko veČ, kolikor polt ina i/naša. — Za gospode n č i tel je na ljudskih iolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po posti prejemal) za četrr leta 0 gold, — Za oznani In fle plačuje od čotiristopno petit-vrate 6 kr, če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če 8e dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiskn Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vra« ajo. — I" «• d n i s t v o je v Ljubljani v Frane Kolmamoej lt i A i ,gledaliAka Btolba*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklaina«-i.ie, o/.n»nila, t j. administrativ ne stvari, je v „Naroducj tiskarni" v Ko inatiovej liiSi. „Green Erin". in. Dr. V. Z. Irci so imeli pod vlado katoliških Stuartov že nekoliko miru, ali potem, ko je hiša Oranje zavzela angleški prestol, podvojila so se spet njihova trpljenja, posebno pa potem, ko je kralj Viljem III. pri Anghrhnu 13. julija 1691. leta katoliško irsko vojsko tako rekoč uničil. Kakor smo v prvem članku rekli, vpeljali 80 Angleži, ko so se enkrat na Irskem utrdili, privatno in javno angleško pravo. Dobili so Irci a tem tudi svoj parlament, v katerem so pred (asom reformacije imeli sedež naseljeni Angleži in tudi rojeni Irci. Oblast tega parlamenta se je ravnala po večjem ali manjem pritisku angleških kraljev; — čem manjše je bilo vmešanje angleških kraljev, tem veča je bila moč irskega parlamenta. Od časov reformacije naprej pa nij smel noben drug v irski parlament voliti in voljen biti, kakor protestant (to je rojeni ali naseljeni Anglež). Ko so Angleži stoletja tako Irsko pustošili, skušali so tudi svoje ljudi zlasti po mestih naseliti in tako si podporo pridobiti, na katero bi se mogli pri vsakej priliki naslanjati. Pa pri vsem tem, da so Angleži takim svojim naseljencem velike koristi ponujali, nij nobenega premožnega in količkaj do svojega poštenja držečega Angleža vleklo na Irsko. Največ se jih je naselilo v zapuščene) severnej pokrajini Ulster, kjer je se dandenes protestantska naselbina najjakša. Imenovati so se Zverinjak v amerikanskem gozdu. (Po Fr. Gerstaekerju.) (Dalje.) Mej tem je pa šlo v Francozovem zveri-njaku vse navskriž. Bob je s pomočjo družili kletko, v katerej je bil šimpanz, primaknil tesno k onej veliko večjej, v katerej je bil katamunt zaprt. Vratica so uže hteli navzgor potegniti, a zdaj so nekateri naseljenci sami ugovarjali in vinjene fante prosili, naj nikar ne uničijo tako samovoljno Francozovega imetja. „Damnit!" kriči Ned trmasto, ,,možancu smo plačali vstopnino, zato pa bočemo tudi imeti svoje veselje. Sicer pa gre zdaj za stavo, in ta se mora dovršiti, — prostor tedaj!" „Pazi Ned!" čuje se naenkrat za njim, in ko se trmasti mladi mož nazaj ozre, zablisknil je v istem trenotku strel mimo njegove glave, tako, da je slišal svinčena zrna brenčati. No, nevarnost se je njegovega življenja le malo ti protestantski nas Ijenei po dinastiji: Oranei (Orrnngemen). Bili s<> ti naseljenci prava angleška sodiga in i/me"ek človoštva. Vsak tak naseljenec je bd Večidel uže poprej za vislice zrel, predao se je odločil za naseljen je na Irskem. S temi naseljenimi lopovi so Angleži Irce mučili in tlačili. Ali tudi ta angleška naredba nij odgovarjala željam angleških tlačiteljev. Prvi naseljenci, ki kor rečeno sami prosti in podli ljudje, so vMrezali zapovedim angleških gospodajev, njihovi in Irskem rojeni otroci so bili uže boljše čudi in so Angleže z vsega đruzega stališča gledali, kakor n ihovi očetje, vnuki teh naseljencev so se pa n>^ večinoma čutili kakor Irci, ki imajo naj poprej intero*6 svoje irske deželo pioti Angležem zastopati. Najbolj pa ta prikazen v pove>toici sedanjega časa na dan stopa, ko so ravno potomci teh naseljenih protestantskih AugfežeV najbolj navdušeni Irci, kakor na pri 1 k«»: vodje sedanjega gibanja Partiell, I) llon in dr , o čemur bomo pozneje obširnejše govorili. Ko so angleški gospodarji začeli uviđati, da jih je irski parlament, akoravno si v njeni sami protestmtje, sicer na Irskem rojeni, s--deli, ubogati nehal in se začel brigati bolj za koristi domače zemlje nego za koristi Angležev, sklenili so pod vsako ceno irski parlament odpraviti in izreči zj»*dinjonje z Anglijo, tako, da bi bila troj od aa kraljevina odslej vsa zastopana v jednom parlamentu v Londonu. To pa nij tako lehko šlo, kakor so si Angleži predstavljali. Večkrat so to poskušali, ali irski parlament je bil za take želje in predloge gluh akoravno je bil ta parlament, kar še enkrat izognila, kajti do skrajne meje razjarjeni mon-sieur Bertrand snel je svojo puško, da bi bil Neda, kolovodjo vseh sitnost i j, ustrelil. Sodnije se mu v tem slučaji nij bilo bati. A Nedov prijatelj je o pravem časi puškino cev navzgor odbil, Francoza pa pobil na tla. Nekateri so nesli zdaj nezavednega Francoza venkaj, da bi se še kaka večja nesreča ne prigodila, a Ned, poliravši puško, zaničljivo reče: „Iludič, — s tako cevko pa na moža streljati, — kar srbi me, da mu odprem vse njegove pasti. A za vraga, fantje! mi zamu jamo dragi čas! Na delo, da dobimo kmalu onih deset kvartov žganja." Puško zažene proč in kljubu vsem ugovorom odprl je vratica obeh kovčegov in tako napravil vez mej obema živalima. Molče se je zdaj vso pritisnilo bližje h kletkama, hoteč vi deti, kaj se bode zdaj zgodilo. Katamunt pa se je stisnil v kot svojega kovčega. Boječ se velikega hrupa okolo njega, sukal je le plašno svoje mačje oči od jednega gledalca k druzemu, kateri so pa vendar tako povdarjamo, sestavljen iz sami h protestantskih potomcev angleških naseljencev Leta 1800 so spravili Angleži tak ir^ki parlament na noge, ki se je njihovej volji vdal. AM na kakšen način se je to zgodilo? Na način, da je vsak irski poslanec, ki je za sjedinjenje glasoval, Angleže toliko zlata veljal, kolikor je pezal. Za volitev tega irskega parlamenta je bilo pri volitvah vse kupljeno in podmiteno. kar se je le sploh kupiti in podmititi dalo, in sicer za drag denar. Angleška vlada je zlato kar okoli sebe na Irskem sejala; volilen in poslancu se je le pripogniti treba bilo, da ga je pobn.l in obogatel Iz aktov angleškega parlamenta jo razvidno, da se je v dosego navedenega namenu šestnajst milijonov goldinarjev potrosilo, v času, ko je imel goldinar trikrat večjo vrednost nego dan denes!! Ta ne voljeni, ampak kupljeni irski parlament je z veliko večino dne 26. maju I. 1800 izrekel polno zjedmjenje z veliko Britanijo. Po tem sklepu ima Irska pošiljati v angleški parlament sto poslancev, v gospodsko hišo pa dva in trideset Članov, mej temi štiri škofe, se ve da same probstante. Da je bilo to zjedinjenje /a Irsko velika nesreča, vidi Bij u*e iz tega, da je Irska takrat imela samo 20,000 000 fundiranoga dolga, Angleška pa 446,000 000. Z sjedinjenjem je pa Irska tudi ves angleški državni dolg nase prevzela, kakor da bi ga bila ona pomagali Angležem narejati. V povestnici sedanjega časa nahajamo le še jeden sam čin tacega sjedinjenja, kakor se je na Irskem vršil leta 1800, — to je zjedi- daleč stali od kovčega da nobenega izmej njih nij mogel doseči. Šimpanz pa luknje še opazil nij ter je še kakor preje skakal gori in doli po palicah. Tudi občinstvo ostalo je malo časa mirno, ker zdelo se je zdaj, da je mačka prvikrat opazila za njo odprto luknjo, katero je zdaj sumnjivo gledala. Ker se ipak nij nikamor up ;la, postajali so okolo stoječi nestrpljivi in Ned je uže oholo kričal: „Primi ga, fantek moj, primi ga; — o, ko bi oni kosmatinec tam le notri le vedel, da katamunta lehko pograbi, lin! pih! kako bi nanj skočil!" „No, predstaviti ga mu hočemo!'' smeje se Bil, „vsaj se ne bode mogel pozneje izgovarjati', — vzeme palico v roke in podreza ž njo mačko, ki renče udari najprej po palici, a se potem na drugo stran v kot stisne. Zdaj je bila tik odprtine, in ker jo je palica le še dražila, smukne skozi luknjo, meneč, da bode ubežala. Opica se hudo prestraši in boječe skače po palicah, iskaje si izhoda; a tudi ka- njenje Erdelja z Ogersko 1848. leta pod Ko-šutovim ministerstvom. Tudi takrat so v er-deljskem deželnem zboru maejarski Sikulci, to je četrtina vsega prebivalstva proti sijajnemu protestu Humuncev in Saksov glasovala za unijo, ki je bila potem z uvedenjem dualizma zopet potrjena in ki Se dan denes obstoji, akoravno Kumuni in Saksi ne nehajo ponavljati, da je prvi pogoj njihovega izrnir-jenja z Magjari ta, da se ta nepostavni čin prekliče. Tudi Irci so precej po tem nepostavnem, kupljenem zjedinjenji parolo izdali, da je prvi pogoj njihovega izmirjenja z Angleži: preklic unije (repeal)! Politični razgled. Motruil!«1 debele. V Ljubljani 21. januarja. Ttlinintcraka prcvuciiib* je baje tudi prestrašila sosede Nemce. Uzrok temu, da sta iz ministerstva stopila Streit in Kie mer, išče se, — kakor „P. L." pravi — pri ruskej vladi. Ta in pa avstrijska vlada da sta se zbližali, zato je grof Taatte storil tak korak, ki žali nemško-avstrijsko zvezo. — Magjarski vir. O zadnjej tako hitro rešenej ministerskej krizi se pripoveduje, da so jo prozvali „usta voverci", hoteči z neko izvenparlamentarno intrigo, katerej na čelu je bil Schmerling, Taaffeja vreči. Kako se jim je ta blagi poskus posrečil, vidi se iz konca ministerske krize, V stvari zemlji«k<*|jra rf.tvfta je bila 19. t m. deputacija se Štajerskega pri grofu Taafleji, 20. t. m. pa je deputacijo sprejel cesar v avdijenci. Na razne tožbe deputacije je odgovoril cesar, daje teško rdaj Se enkrat zemljiški davek uravnavati, ker je po postavi sestavljena osrednja komisija uže določila tarife, sicer pa, da bode naročil vladi, da bode ŠtajerBkej zemljiški davek olajšal, kar se bode dalo. Za jrallikeira deželnega maršala še zdaj nij nihče imenovan, a seGroholskega ime čuje zopet v prvej vrsti. Baje da cesar sam želi, da sprejme Groholski to mesto. V it u n)«' države. Omenjali smo uže, da Turčija dela na to pri določevanji čriioffor»ko«turške meje da bi njej ostala cela Bojana. Črna gora se temu opira, nehče pustiti Bojane ter zopet nij upanja, da bi bila skoraj rešena ta zadeva. Grki so se hudo opekli, ko so verjeli evropskim vlastim ob času rusko-turške vojske, da jim bodo za njih nevtralnost kar pol Turčije v naročje vrgle. Kako močno so Grki iznadejani, povedal je tudi te dni grški poslanik Brailas v Parizu. Dejal je, da so Grki v Berlinu zahtevali plačila za svoje postopanje mej rusko-turško vojno, ker so ostali nevtralni. Grki so tačas verjeli evropskim obljubam, a Evropa se zdaj še ne zmeni za svoje obljube. Zato pa pade tudi vsa krivnja na Evropo, Če se vname vojska mej Grki in Turki. Grška računi na to, da se zoper Turčijo vzdignejo vsi njeni kristijanski podložniki. V lourioiittl« ef spodnjej zbornici je izjavil dne 20. t. m. Dilke, da se evropske vlasti e dogovarjajo glede mirnega rešenja grškega vprašanja; predlog o mirovnem sodišči, da se e opustil a sprejel se predlog v novej turškej okrožnici. ■ raki podkralj proglaša, da treba v gro "ovini Clarc in treh okrajih grofovine Sligo število policajev pomnožiti, ker postaje prebivalstvo bolj in bolj vzburjeno. Zoper 48 članov deželne lige v Listovvelu, 16 pa v Watervillu se je pričela tožba zarad upora. FraiicoNKa j« baje zdaj popolnem pripravljena za vojsko. Ima vojni zaklad in za eden milijon vojakov dvojno obleko, orožje in armaturo. Bismark je še zmirom tako sovražen na sproti iiouiMklm katoliškim podložnikom, kakor je bil. Spominjati so je \Vindliorstovega predloga v pruskem deželnem zboru glede svobodnega izvrševanja cerkvenih obredov. Njemu in celemu katoliškemu centru pa zdaj Bismar-kovi listi svetujejo, naj gredo z dotičnim predlogom v hVm, da ž njim v pruskem deželnem zboru ne bodo nič opravili. Dopisi. Iz Toplic na Dolenjskem 18. ja nuarja. [Izv. dop.] Kakor je uže zadnjič orne nil neki dopisnik, da naše dolenjske Toplice napredujejo, kjer je sklenil občinski zastop kupiti brizgalnico in vpeljati za naše ulice svečavo, imamo denes še dostaviti, da smo 17. t. m. v gostilni nk mestu Pragi" zbrani Topličanje ustanovili si gasilno društvo. Pri tej priliki ne smem pozabiti, da se bode vse vršilo in ukazovalo v našem domačem jeziku. Kot načelnik topliške požarno straže bil je izvoljen g. Avgust Kulavic kot stot nik, Ferdo Kalinger stotnikov namestnik, Jožef Zupane vodja plezalcev, Anton Str niša mlajši njegov namestnik, Matija Golob vodnik brizgalnice in Nace Turk njegov namestnik. Nadalje bili so voljeni Karel Kra- orodja. Tedaj zakličem požarnej straži topliškej : živela! Ravno tako skrbe Topličanje tudi za gg. goste, ki so namenjeni letos naše kopelji obiskati, da dobe* dobro pijačo, okusno jedilo in da se lehko razveseljujejo in kratkočasijo. Za dobro in hladno pivo se uže zdaj pridno polnijo z ledom štiri ledenice; da s« bodo gg. postje kratkočasili, napravi g. Žmajdek na prijetnem holmcu blizu njegove hiše kegljišče in strelišče, kakor tudi švicarsko hišo, v katerej se bodo dobivala okusna jedila. Tudi na novo šolo ne smem pozabiti, da se spomladi prične zidati. Stala bode nova šola prav na lepem in priličnem kraju, tako, da bi si boljšega kraja Topličanje ne bi mogli izvoliti. V ponedeljek 17. januarja imeli smo tu 21 stopinj mraza po Renmuru. Iz Trsta 20 januarja. [Tzv. dop.l Ljudsko stenje gre pri nas polžev pot, posebno po okolici, kjer popisujejo ljudstvo magistratovi uradnik'. Vse eno pa se bode mnogo pridobilo, kajti do sedaj je laška stranka vedno nam očitala, da nas je 10.000 Slovencev, mej tem, ko nas je najmenj v Trstu 30.000 in v okolici 40 000. Na Tržaškem bi se še mnogo naredilo, polje je gotovo neugodno, ali premaga se vse, le železne volje je treba. Naše mlado delavsko društvo se tudi letos dobro giblje; napravilo je uže dve ožji domači zabavi, zdaj bode še 5. februarja v gledališči „Politeama" imelo veliko zabavo. Od občnega zbora sem gre vse spretno; udje se vpisujejo, če so ravno po krivih prorokih podšuntani bili, da se nijso prej vpisali. Prorokovanje je bilo lažnjivo in našemu delavcu so se odprle oči, spoznal je, kdo je rodoljub in kdo ne. Društvo bode imelo kmalu zopet občni zbor, pri katerem se bodo pravila ženskega oddelka predložila v potrditev in predrugačile nekatere točke moškega oddelka. Omeniti moram še, da nekateri prejšnji rogovileži, katerih se je odbor znebil, snujejo neko drugo društvo, pa bode le pri osnovanji ostalo. Nedavno se je pripetil jako nečlovešk čin in po vsem Trstu veliko nevoljo vzbudil. Nepoznana ženska je prišla v cerkev sv. Antona in izročila leseno škatljo nekej starej ženici, ki je molila, v varstvo, dokler se vrne. Ženica tamunt hotel jo je zopet nazaj pobrisati, videč, da je tudi tu prostor uže zaseden. Pazljivi Bob mu je pa uže pot zaprl s tem, da je brzo vratica doli spustil. Mačka se zdaj boječe skrije v kot nazaj, pričakujoča napad te živali in kazoča ostre kremplje bolj zato, kakor bi se htela braniti, a ne napasti. „Vrag naj me vzame, če ta gozdni mož nij največja mevža izmej vseh, kolikor sem videl gozdnih mož!" vsklikne Ned jezno; „pred soboj ima tako zver, kakor je katamunt, pa je ne pograbi, — gotovo, da mu to storiti nje govo dobro srce ne pripušča, — misli, da bi bil to umor!" „Ha, ha, ha, ha!" grohoče se Bil, „primi ga, Catty, primi ga, vjemi ga jedenkrat tam odzad za rep in pogledi, če mu sedi tam Čestiljubje ali dobrovoljnost, — primi ga! „IIu — pih!" kriči cela druhal, psi so zunaj lajali in tulili, in nekoliko teh divjakov, mož, ki so se z vsemi mogočimi strastimi ob indijanskih mejah klatili, jeli so kričati, kakor kričijo Cbocktavi ali Creeki, kadar gredo v boj. „Zgrabi ga, mevža!" kriči zdaj tudi Ned, kar, Jožef Lukman, Jožef Fuhs in Janez Šege d in kot vodniki stražnikov, poštar Jožef čaka ali ženske nij. ter dene škatljo pod klop in Strniša blagajnik in Jožef Zupane varuh |otide. Ko so drugi ljudje potem škatljo našli, razvideli so, da je novorojen otrok v škatlji, razjarjen vsled straliopezljivosti svojega borilca, ter s tako močjo vdari proti opici, stisnenej boječe k železnim palicam, da je ta prestrašeno nazaj planila, a ravno na srdito nazaj od-skočivšega katamunta, kateri jo je tudi v tem trenotku objel se svojimi kremplji. „Ura — hip, hip, hip, ura!" kriči vse navzkriž, „zgrabi ga, Catti — pokaži mu, Jimmy", vika in vrišči užgana druhal. Opica do smrti prestrašena, razkačena in ne vedoča kaj pričeti, oklene se katamunta ter ga ugrizne v levo oko; mačka zatuli vsled bolečine ter nazaj v drug kot odskoči. Velikanskega veselja opisati, ki je zdaj nastalo, je nemogoče. A mačka, katero so na redile ali bolečine divje besno, ali pa da jo je tiralo tuljenje okolo stoječih tolikanj v obup — kakor hitro se je opica od nje proč obrnila, hoteča instinktno ubežati, stisne se na tleh pripravljajoča se na skok, in mej tem, ko je še Ned kričal: „Pazi Jimmy, pazi, — le pošteno —"je uže mačka skočila od zadaj opici na vrat, ter jo objela sč svojinu kremplji. (Dalje prih.) ki je imel dve rani na prsih. Takoj se je policiji naznanilo to, ter so otroka v mrtvašnico k sv. Justu nesli. Vendar se je kasneje pokazalo, da mati nij umorila svojega otroka, nego da je uže mrtvega porodila. Dne 13. t. m. po noči pobelil je sneg hribe okrog Trsta; to je prvi sneg, katerega vidimo letos. Iz Črne gore 15. januarja. (Izv. dop] „Slov. Naroda" spoštovane čitatelje bode iz-vestno zanimalo izvedeti, kako smo kaj letos na Četi nji, glavnem mestu kneževine Črnogorske, praznovali božične praznike in novo leto. Ker je mene Slovenca po srečnem naključji pot zanesla baš ob tem časi mej vrle svoje južne brate, opisati vam hočem, kako se tukaj proslavlja ta svtti čas po narodnem običaji in iskreno pobožnostjo po pravoslavnih obredih. TJže nekoliko dnij pred svetim večerom so bile vse cetinjske hiše preskrbljene z „badnjaci", (panji, katere si vsak gospodar sam obseka, da jih na sv. večer polaga na ogenj). Tudi sam svetli knez črnogorski je bil šel dan pred sv. večerom se svojim spremstvom v bližnji gozd, kjer je posekal mogočno drevo in si tako pripravil „badnjak" zi svoj knežji dvor. Sploh mora globoko geniti v«ncega človeka srce, videčega, kakšen dober Izgled daje o vseh tacih prilikah svojim podložnikom kne-ževska rodbina sama, strogo pareča. da se obranijo v navadi lepi narodni običaji, in da se vzbuja povsodi prava krščanska po-božnost. Na sveti večer, ko je začelo mračiti se, osvetljavala so se po vseh hišah okna in ko je nekoliko strelov začulo se iz knežjega dvora, nosili so Cetinjci svoje „badnjace" v hišo, ter ih devali na ogenj. A potem je grmel po vsem mestu strel samokresov in pušek, trr je obče veselje trajalo pozno v noč. V jutro svetega dneva vabili so uže za rana glasovi zvonov vernike k službi božjej. Videl sem tedaj v cerkvi kneza, kneginjo, knežjo ostalo rodovino in ministre, dostojanstvenike itd. mej šolsko mladežjo in obilim pobožnim k molitvi zbranim ljudstvom, kar je imelo name zelo ugoden utis. Po Minister notranjih stvarij Mašo Vrbica nazdravi njega knežjej svetlosti, ter vsej knežjej rodo-vini, kar so navzočniki vzprijeli z burnimi ..živio" in „živeliu. Na to napije knez Nikola zdravijco: „?a dolgo življenje ruskega carja Aleksandra, črnogorskega mogočnega pokrovitelj:* in za srečo bratskega naroda ruskega". Ko je potihnilo obče odobravanje, vzdigne se knez vnovič ter nazdravi: „svojemu dobremu in velikodušnemu sosedu, avstro-ogerskemu cesarju in kralju, kateri je uže o toliko prilikah, in posebno zdaj pri nakupovanji orožja za Orno goro dokazal svojo naklonjenost do Črnogorcev." Burni in oduševljeni „živio" je okotičaval to napitnico. (Konec prih.-) Domače stvari. — (Veli kej akademiji,) katero prirede narodna društva jutri zvečer v tukajšnjem deželnem gledališči Zagrebčanom na ko-Okončanih I rist, je natančni program naslednji: I. O uver- tura. Svira gledališki orkester. II. Telovadba na drogu — izvršuje ljubljanski „So-III. Baz in — Križari na moru, je bil v velikej dvorani po'veliki moški zbor — poje čitalnični pevski !zbor. IV. „Oče so rekli, da le!" Gluma s cerkvenih obredih šli smo iz cerkve, ter smo se prijazno pozdravljali z besedami: „Ilristos se rodi". Na to je najvišja gospoda odšla v! kol", knežji dvor, kjer starej šegi se slamo po tleh natresenej dvo rani pripravljen primeren zajutrek, pri katerem so vsi navzočniki voščili svojemu vladiki vesele praznike, a potem se razhajali obiskavat tudi svojih sorodnikov in prijateljev, kar je trpelo vse dopoludne.* Popoludne svetega dneva pak je vsakdo prebil najrajše v ožjem svojem domačem krogu. Mej grmenjem pu^k in druzega streliv-nega orodja je minil tudi drugi božični dan, v kateri isto tako nihče nij zamudil redne službe božje. Teden dnij po teh omenjanih božičnih praznicih, tedaj, ko ste pri vas v belej Ljubljani uže davno pozabili, da smo se presuknili v novo leto, namreč v sredo, katera je po vašem rimskem kalendru dan 1*2. januari ja, imeli smo pri nas Silvestrov večer. Zadnje dni starega leta prihajali so v stolnico črnogorsko, na Cetinje, iz vseh bližnjih in daljnih pokrajin načelniki, čestitat svojemu „gospo-darju" za novo leto. Jedva se je zmračilo in uže so bile vse hiše razsvitljene, ter so krasne narodne zastave povsodj mogočno vihrale v nočni zrak. Po ulicah pak je obilo ljudstva gnetlo se, ter občudovalo lepoto razsvetljave Ob devetej uri zvečer pričela se je zabava v knežjem dvoru, na katero so bili po vabljeni vsi odličnjaki. Pri plesu, s katerim se je razveseljevanje začenjalo, sviral je oddelek polkovne godbe iz Kotora. Do polu dvanajste ure je trajal ples, a potem je visoka gospoda posedla k velikej večerji. Knez državnimi svetniki, ministri itd. je imel mesto v velikem, a kneginja s članovi diplomacije ter povabljenimi gospemi je večerjala v malem salonu. Baš so bili najbolj zidane volje, kar poči top, naznanjajoč, da je prišla ura dva najsta in da se staro leto poslavlja z novim. Zdajci vstane knez, ter prijemši z jedno roko kruh, z drugo pak čašo vina, nazdravi svojemu junaškemu narodu črnogorskemu, želeč, da ima v novem letu polno sreče, kakor ima njega vladar sedaj polne roke. Gromoviti „živio-"klici so se pri teh kneževih besedah razlegali po dvoranah in zunaj je strel iz topa 21 naznanjal nastop novega leta. Potem stopi iz bližnje dvorane mladi prestolonaslednik črnogorski ter vošči svojemu narodu obilo srečo. petjem v enem dejanji iz nemškega preložil F {"ončan. Osobe: Dr. Ljuboslav, pisatelj — g. Rudolf. Doroteja, njegova soproga — gospa Gutnikova. Drngot.in Ljuboslav, njpgov stnjč-nik — g. Danilo. Debevec mesar — g. Kaj-1. Liza. njegova hej — gospodična M. Ni-grinova. Avrora Mrak — gospodična G. Nigri-nova. Jerica, dt kla pri Ljuboslavu — gospodična Namretova. Igra se v Ljuboslavovem stanovanji. V. Verdi. Romanca in zbor iz opere ,,TJn ballo in maschera — poje g. Ivan Meden in čitalniški pevski zbor se spremljevanjem orkestra. VI. Marmorni kipi izvršuje „Sokol": 1. Ajaks in Folvdoros — original v Rimu. 2. Umirajoči borilec — original v Rimu. 3. Plen Sabinke, kip Giovani da Bologna iz let 1524—1G08 (Florenca). 4. Merkur, kip Giovani da Bologna. 5. Herkul in Likaš — original v Benedkah. G. Laokoon grupa, kip Aleksandra in Polvdorosa iz let 324—146 pred Krist. (Rim). — (Kako Ljubljana raste.) Včeraj smo uže naznanili v jednem delu našega lista izdaje (dotična novica nam je bila prišla še le mej tiskanjem), da po stenji ljudstva 31. dec. 1880 v Ljubljani brez vojakov 24.040 ljudij prebiva. Pri predzadnjem stenji leta 1S(J9 jih je bilo 22.593 naštetih. Torej je Ljubljana v 11 letih narasla za 2347 prebivalcev. — 11 i A ima Ljubljana po zadnjem stenji 1173; pri predzadnjem pa 1. 1809 jih je imela 1051, to rej se je v zadnjih 11 letih zidalo 122 novih hiš, to se ve večina manjih v predmestjih. — Narastck števila prebivalcev je sicer prilično v istej procentnej razmeri, kakor povprek pri drugih mestih, vendar smo mi mislili prej, da bode — večji izkazal se. Če pa se stvar natančneje premisli, res v Ljubljani n«j pogojev za večjo narast, nij zaslužka. — (Pošten dečko.) Zadnje din je mladi marker tukajšnje kavarne „Merkur" na mestnem trgu, Alojzij Bibič iz St. Vida na Dolenjskem donui, našel v slonovih ulicah listnico z 830 gld. Takoj jo pošteni dečko nese na policijo, kjer je uže bila neka žena iz Mengša, katera je bila denar zgubila. Z veseljem je žena fantu izplačala postavno nagrado 83 gld. — (Kako so Nemci umeli „ um« gangssprache") pri ljudskem Stenji, to kaže sledeče pismo slovenskega učitelja, ki ima slovensko familijo, a služi mej Nemci, ker doma nij mesta dobil. On piše: Jaz sem v rubriko ..iim-Mii^ssnrache" pri popisu ljudij, to se ve, vpisal — „Slovenisch" zame in za svojo rodovino, ker doma slovenski govorimo. A ko pridem v šolo, pri vodji leži moja tabela, in ta mi reče: ker se tukaj slovenski ne govori, vpišite „deutsch". Jaz potem grem k nekemu druzemu rojaku in povprašam, če je on tudi to dobil. On odgovori, da ne. Potem grem zopet k vodji in mu rečem, dat ker drugi Slovani nijso tega ukaza dobili, ga tudi jaz n e spremenim. In on potem tabelo nazaj pošlje. In zdaj je „RummeI im Ilauae Israel", to je, pri Nemcih. V vsakej krčmi vpijejo, kako da morem slovensko vpisati, ker sem na nemškej šoli in podučujem v nemškem jeziku, da naj grem v „Gross-Slovenijo" itd. To pa ne pomislijo, da sem uže večkrat na Slovenskem službe prosil in zato sem v Nemce prišel. Nemci pa u*e v Ljubljani, v Gorici, v Celji, v Mariboru itd. — (Veselje za Gorenjce.) Karel Reitner, doslej nastavljen pri kninjskej indu-strijskej družbi, stanujoč v Javorniku, imenovan je za c. kr. gozdnega svetovalca v Sarajevu. Torej vendar le pojde I „Da bi bil le vsaj prej šel !M rekli bodo gorenjski kmetje, ki so imeli z industrijalno družbo opravka. — (Ponarejen stotak) je te dni pri nekem tuknjšnjem narodnem trgovci oddal neki kmet od Save. Malo svoto je plačal so sto-takom in potem odšel. Trgovec pošlje stotak potem k Maverju, ta pa ga obdrži rekoč, da je ponarejen. Naznanila se je zadeva hitro policiji; kmalu so dobili tudi onega kmeta, ki je zmenil stotak ter se je baje pokazalo, da še sam nij vedel, da nosi soboj ponarejen stotak, ki je bil razen malih napak izvrstno ponarejen. — (Tiskarsko izobraževalno društvo) je imelo zadnjo soboto v knežjem dvoru svoj letni občni zbor. Društvo je imelo dohodkov 690 gl. 02 kr., stroSkov pa 404 gl. V novi odbor so bili voljeni: predsednik V. Arselin, namestnik Zeplihal; zapisnikarja sta Bonač in Rudolf; blagajničarja sta Kozel in Spaček; biblijotekarja Fr. Hribar in Pance. — (Sežanska č i ta 1 ni ca ) priredi dne 2. februarja t. 1. veselico v dvorani p. n. gospoda viteza Skaramanga za nesrečne po potresu hudo zadete Zagrebčane. Spored : 1. Godba. 2, Govor. 3. Deklamacija. 4. Dvogovor 5. Igra „Nemški ne znajo". 6. Ples. Mej točkami petje in godba. Začetek ob 7l/a ari zvečer. Vstopnina 50 kr. za osobo. — (Iz Zagreba) se nam piše 20. jan.: Potresi se še ponavljajo; malokatera noč prej de mirno, ali ljudje so uže tako navajeni na potrese, da se tako rekoč nihče ne zmeni za nje. Prosio noč od 19. do 20. januarja okolo pol dvanajste ure se je ipak tako zdrmalo, da je večino ljudij zdramilo iz spanja. Potres je trajal dve do tri sekundi in spremljalo ga je podzemeljsko grmenje. To je sedaj uže preko Falbovega programa. — (Iz Borovnice) se nam telegrafira 21. jan.: V denašnjem „Slovenskem Narodu" je v notici o naše j veselici, ki bode 23. jan. tiskovna pomota glede vstopnine, ki znaša za neude trideset (ne 80!) z družino pa 40 krajcarjev. K azile vesti. * (Judov) je v amerikanskih zjedinjenih državah bilo leta 1878 230.257 v 278 občinah. *(Prebivalstvo večjih angleških ter irskih ni e s t.) London ima prebivalce? 3,707.130; Bnghton 109.062: Portsmouth 130.671; Nonvich 80.437; BrlStot 217.185; Plvmouth 75 70<); Wolwerhampton 70.850; Birmingbain 400 u\h<>; Leicester 134 350; Not-tingham 177.964; Liverpool 549.834; Man-chester 304.445; Salford 104.077; Oldbam 110.658; Bradford 203.544; Leeds 320 158; Sbeffield 312043; Hull 152.080; Sunder-land 118.927. Vatel. 20. januarja: Pri sioim: ROssler, Vogel iz Dunaj*. Pri Ui*h*»uf, W ogrnili" iz Dunaja. — Langer iz Kočevja. — VVermr, Glttck iz Dunaja. — Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v iirebru . poroci lo.) . 72 g!d. 65 kr . 73 u 76 t 88 n 15 »» . 130 fi 80 « . 820 n r n 75 . 118 n 70 . 9 r> :>«> & n 56 • . ^8 n 10 1860 drž. posojilo . . Akcije narodne banke Kreditno akcijo . . London ...... Napol....... G. kr. cekini . . . . Delavne murke . . Javljamo prežalostno vest, da jodenea ob °/4 na deset, previđena se svetimi zakramenti, po kratkej bolezni v 78. letu starosti umrla Marija Zamik, roj. Koželj; ranjca se vsem znancem in prijateljem priporoča v blag spomin. V Trnovem, dne 20. januarja 1880. (30) Žalujoči ostali. Voščene sveče iz tovarne Luigi Baclerja v Gorici, iz pravega čebelnega voska, brez vsake pri tik line, se dobo po 2 gld. 50 kilo s poštnino in zabojem vred, kamor koli si jih kdo naroči, in tako. da se plačajo vsaj v teku jed negi. leta brez obresti za dolg, v Atatuni (26-3) Janeza Fabijana, na Valvazorjevem trgu št. 2, v Ljubljani. Manipulacijo z vinom prnkti(ii«» uči novo izišla knjiga ,.ll<><>«'|>t-Hu<*li", obseznjoča navod, kako se oboljSa kislo in slabo vino* kako ho. prireja vino brez grozdja, vino z ležišča, (iz 100 litrov 1000 litrov), s tem, da ne dodajo cisto zdrave tvarine za ceno domačo porabo ali fina bu-telijska vina, nadalje kako se prireja jabok'uik, \inski jesih, jesih-sprit, Žganje, rum, liker, sok od sad.a droži, parfini, zdravNt \ imiu žgana pijača, balzam, injiln in nad 101)0 trgovinskih rvćij, ki donasajo nad 100 odstotkov dobička. Ceoa .'J gld. Naročaje se ali z gotovino nli s poštnim povsettem pri Mariu Ura i« ha. k. k. priv. Iiiliaberin , M'ien, Wit«lt*n, llnupl-MtrikMMe Air. iUi9 1- NlocU. t. 012 Si zobe in zobovja* postavlj a po naj novej Sem a m e r i k a n s k e m % sistemu v 7.hitu. vulUaiiltii ali celuloidu 9 brez boloćin. IMoiublr« x zlutoiu itd. ? Zobno operacije izvršuje popolnem brez bolečin ♦ s prijetnim mamilom J zobni zdravnik A. Paichel, t poleg Ilradeckega mostu, v 1. nadstropji. 4 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦<>♦♦♦•►♦ 8flr S&O f/f*** "W plačam onemu, kateri bi potem, kadar jo rabil Kotlie-jevo zobno vodo, * llncoii a."> kr., čutil še keduj zobne bolečine ali da bi mu iz ust dišalo. .loli. Cleorge Kotlie, dvorni licierant na Dunaj i, 1., Tieier (Jraben 37, 1. (24—1) V Ljubljani: lekarnar g. TriiUdc«*,-. Pravi Mtfa$ckiv*3ii t sot oft ozteoa trpotca, Jurij katerega prireja Frosch v Gradci, jo skušeno zdravilo zoper kašelj, hripavost, bolezni na pliučah, v vratu in prsih, katar dušnikovin vejic in tudi zoper jetiko. Velika steklenica gld. 1. i e navodilom za jtajhena „ „ —.50 j rabo. Ob jodnem priporočam svoj bonbon iz sladu, štajerskih planinskih zelišč, šlezi in trpotca, 1 zavitek 10 kr. (605—8) Jamčim, da so moji izdelki pravi ter jih prepuščam vsakemu kemiku, da jib preišče. Glavna zaloga, od koder se pošilja: J. Frosch v Gradci. Dobiva se pa tudi v vseh dobrih špecerijskih prodajalnicah in lekarnah tukaj in v provinciji. Prodajalci dobč opustek. Zalogo v Lj u b 1 j a n i: Julij p 1. T r n k o c z y, lekar; J. Liickmann, trgovec. Nij sleparstvo! Iz c. k. zastavnice dunajske 9 rešene žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Kazno komisijsko zalogo ur, od največjih Švajcar-mk i 11 tovarnn, le ja v u. kr. zunt:i vitii'i zastavilo, a no rešilo, tedaj bo supndle po javnoj družbi prišle po •v*i3©"tii.O n.3Lzlco3 con.1 nam v last. Ml moremo tedaj ure od zlata, srebra in niklja, najboljši ivajoarski izdelek, vse s 5letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati Jih 70 odstotkov pod fabriško ceno, ure so skoraj jjS£T se ta. isto 11 J. "Tffcila, Vsak človek, naj si jo 1 11 ali ubog, potrobujo % ■ ■ 11 ■ l .11 uri), ki ju i i ■ -t 11 iiaj/.vestojša prijateljica in spremljevalka ikozi culo življenje j tuko priliko, prijetno in nigdar vručujouo se, ima ziluj vsagdo, tla si moro preskrbeti skoraj zastonj Boliilno, lino, garantirano in na minuto regulirano uro, Icer Jo našo ifa.T3i5.6lc© ©»©tj« -u-oo uis so Jo čL«ri.lcrcxt roe"u.lSj:txl©. Vsaka ura ima švujeursku fabriško /.nameni''- Poroštvo je tako zagotovljeno, da se s tem javno zavežemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti. Zapisnik žepnih ur. a. VLXai i^o. vai;ar o n -veriziuo od talmi-zluta, preje gld. 2i>, zdaj silino gld. V.— Jedna n.i.i l" m r i ti ur. — i loHiontolr -u.ro.. iz nnjtlnejšoga doublo-/lata, liruz kl.)uc)i,v M navij.iti na koziui, pod poroutvoin uliriua si zmirom zlatu barvo, izvrstuit na minute regulirana, z dvojnim krovom, ilakocovMift o mul urno pa ■->■>< iu priviligirano dalo, obdarovana livntnn ura z ven/.tco od tuhni-zluts, prejo glil. 21, zdaj aainu gld. 10.30. — Teli ur ju mulo. X arocina romoatoli uia, od pravega 13 lotnega srebra, potrjena od u. kr. kovnega urada, navija iu lia ko/.ici brez ključka, z nasprotnim zoporom in kaza hm pripravo, tluo a privilegijem, na minuto ropasirana, h ploščatim stekleni, eni.iil urno ploščo in kazalom za sekunde, v notranjem s kristalnim krovom in kolesci od niklja, U VHueega traiiHparentuu, najboljša, najcenejša in nujulouautiiujša ura svetu, preje gld. 80, zdaj saino glit. 14. I Dietma -c^i:a. iia ni.čixO, od pravega 13 lotuoga teškega srebra, potrjenega od o. kr. kovnega uruila, s lb rubinov, na sekundu repasiruna, s ploščatiin stokloin, eniail urno ploščo iu kazalom za sekundo, prejo gld. 21, zdaj pozlačena samu gld. 12.60. 1. uza tza. rjo -po, od pravega 14 karat, zlata, poojenuga od c. kr. kovnega urada, vrlo tluu, elegantna ura z iiajilnejšo bonetuausko fueon-verižico za okolo vratu V tiiiiiii liar/.un.i^teiu eliuji; prejo gold. 30, zdaj sumo gld. 1U.60. Tacega še nij bilo. a fina »lato. rcx33.033.tol3: -o.x«.. 13 karat., po gld. 4ii, &0, uajtlnejšu suvouette-ure, prejo po gld. 100. Naslov: Uhren-Ausverkauf Fiaiss, Rothentkurmstrasse 9, parterre, gegentiber dem erzbisokdfliohen Palais, WIEN. (5yS>-4) pr uor o Zoper jotil^o! Radgostski rožBovski mabo-rastlinslLi celtlifti, • i J/O v o 7"ia \>e, t ml l /;i /il- starane bolezni na ]ii.ju«ali, /;i Brcne, |n sin- in vratne bo-it Čine pos< lino za u&ico, žeknlčevo hluboMt, /;i »plodno hlhbohl * ul me m zaeenjajo ti se Jilju« , ie»i! Yeilkt» niv i • .;i»k.!. t>i.i;-iii tav.po- laifajo s« v proprio OnStiOdn l^kar n .1. Se clurdi v B ti Uže tri liMvsiMi' h. lehd moja liiprora za ti■■ .iriin |iljin no bolexnijo. Kur s > mj Je «kI llllKI/.lIl Ntl-Ulllj pi'IJMil* il'Ulll , p 1 Ul po^jft« i'ti.r ti... 1 /. \i .. _ .si.sk g i ćnjrt : I h t. mab -ra-^ll - h t-t ick t . > alov: /n|»:ni V Gr< I »H i 1*8 i1 11 ■ (1 ■ (; Bpotiu lokarjn J. Sf*ietterin v Roiuavl S ti m vas pii,. •/ , u u . -i ii • mi svojega vrstnega l; u n <■ u i r.. -it' a t , ki me « popolnem ozdra il mojega đolgeletuega inni.'-.i katara v ftelodci, /. p 2 z;tv tk» ; roj k-« ujoš^oo . p posuj ,. • ■ ai« j., h'reverjen s m, da b d« ontr v .o moj > s p k k ia iđto bi /. b>o hn ros m v>.n pa na dalj« uin d Uli , ošlpt o h tlva zavu valih mali ... . kih eeltltokov, katere r.tbijo UlOJ utrt) p i s ■ v-k kaš.i j tpostovunj to inhin T. Hiillrr, v nlj.l. BonoV, na C<-ak' m i> ;t i i 1878. Vaie t".*i^"i o! Izvolite mi brzo poslati s pustnim po-vz'tj m 2 /avitk Km • m »ke^.i nit . ■ '/.ainoga f.HJa in 2 Ikatljiui K ž m.mkiIi oeitlidkbv. — Oboje se je dobro obnesla, > - v: I liiiTsiti /onCiili. eale dei tUitori, lil. p a ooasu uadoviiaZara (,5*21—2) yi)A nt i. ja Vašo blu"; i >,j •! Ker no mi j« vaš • izirstini zdruvili) od nu;o-iii Mtiauij toplo priporočalo, sa s pioauu, da mi kin.i u poiljel H poštnin po-v/.etjem 3 zavitke R litfOstSItega no v.; ,.a u-gt čaja m dšk. uiaho*rastl nnkii< oeiJ čkov U iaui luni l'tKliiMku, lovec grofa Cliot. k a NuStinll pri Klokit v Sremu. Otl tega po idravnidkej ratlozbl iu predpisih pripravljeni čaj, vetja za l4dtievno rabo pripravljeni paket z oakasom o rabi 1 k1<1* av. x. Jedna originalna apatija Hoiuovakth uiahn-rabtlinskih oelllifikov 5<> Ur. Z.i kolek in zavijanje pa io kr. postibe. KutltcoHiHki u m \ iiraal ni *m iu ltož-novNki iiuilio-raNlli usu i r. iiliiki tiobi-vato se |e«liuo lo v .ekariii J. s.i« liorin v l£o/m»\i na Moravski iu , in ra/.poriujaio »o uarnoila na v«e dtrauip.oli pošineuiU pnv/, -iju. Da je pa p. n, občinstvu bolj priročno, [majo tiuli za!"go sititiečt lekarji : VV. Al a y r v lijubljuui, W. KOnig v 7»B .*ri l»oru« S .M i i t i1 . 11 .t e 11 iu J Cejbok v Zuirrvbu, Uttiiuliorzigu Brilder in A. Mu o ved v <.i-a«l«i, A. M a ritk in J K u |t i m- s c. b m i e d v « «■ I ji. U. Kii-- Ii e i in v l.i jmi i n. (J a r 1 GrrabMoher v 9Iurun9 J. 111 ing v Kotl-i<-milnim. W. Tburnwaid v i -t. Z a 1 o g' e napravile se bodo v vsuii lekarnah in večjih prodajalnieah materijalnoga blaga. |Sty~ Poliioi lLoi>i«i\a dinu pruva vodu, /.m odi, pur j« na natanko po starem rodbinskem reeopiu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo la okrepljen)e in vzdržanje \Idav vs-kej status.i; v kratkem ozdravi ne tla bi bolnika motila v njegovem pi.kiicu, frišni ali stari prisad na očeti, pege ua rožnici in kašo u.v odpravi sitno solzonjo. Izvirna steklenica l navodom za rabo volja 70 Ur., za koak in zavoj IO Ur. več. l*i se dobi »aiuo iiHimnusi iz lekarne v kopelišči RuSuavi. fj/fT KožuovHki e*et za žiTvo9 hitro in trajno zdravlja puuku, trganje po udih in vsake vrste slabost, v živcih in kitali, Izvirna sklenica To Ur. av. v., za koh?k in zavoj 141 Ur. več. l'riiii so dobi samo uai*a%-uost iz lekarne v Kozuavi i.M.»r.ivai;a;. SSESaVBHs^HHBEBiSS^^^.. - lzdatelj in urednik Makiso Armič. Lastnina in tiBk „Narodne tiskarne".