j j. IX. 1931' .krni,-ori!o».
I.FTO LIX
Naročnina mesečno
21 Din, za i nosen* st»o 40 Din — ne* deliska izdtija celoletno 'lb L>in. za inozemstvo l20l)in
Uredništvo ie v Kopitar jevt ul 6/111
Teleloui uredništva dnevna služba 20S0 - nočna J"96	in <!050
COVENEC
Cek. račun: LJubljana št. 10.610 in 10.349 za inserate; Sara ievo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku
Večni hoj za zemljo
Dogodki, ki se vrše zadnje dni v Mandžuriji, kjer se kitajske čete med malimi praskami umikajo pred japonsko invazijo, so le etapa zgodovinskega in političnega procesa, ki ga je sprožil spor med Kitajsko in Rusijo sredi preteklega stoletja.
Do takrat je namreč Kitajska bila še v posesti ogromnega srednjega in spodnjega porečja reke Amur do njenega izliva pri Nikolajevsku ob takozvanem Tatarskem zalivu. Rusija, ki je že od 17. stoletja hrepenela po teh ogromnih in bogatih pokrajinah, jih je kitajskemu cesarstvu, ki je čedalje bolj propadalo, iztrgala 1. 1858, ko je v aigunskem dogovoru dobila vso današnjo poamursko pokrajino do reke Usuri. L. 1860 je Kitajska s pekinškim dogovorom odstopila Rusiji še takozvano Primorsko oblast od Nikolajevska na severu do Vladivo-stoka na jugu. Rusija, ki je pozneje gradila znamenito sibirsko železnico, ki od liajkalskega jezera naprej teče ob reki Amur in se potem pri Habarovsku obrne na jug, tekoč ob reki Usuri i tja do Vladivostoka v Usurijskem zalivu, je odslej ' čisto naravno obračala svoje poglede na Man- i d ž u r i j o , ki se razprostira od Amura na seve- ! ru do Liaotunškega zaliva v Rumenem morju. Za- | kaj zveza Rusije z Vladivostokom, ki mora napraviti, tekoč vzporedno z Amurjem, ogromen ovinek. J je več kot za eno tretjino skrajšana, če prereže Mandžurijo.
Ta priložnost je prišla, ko je prišlo do vojne med Kitajsko in Japonsko 1. 1894—1895. Takrat so Japonci osvojili polotok Liaotung ob istoimenskem zalivu Rumenega morja, ki tvori najjužnejšo kon-čino Mandžurije. Takrat so se potegnile za Kitajsko Francija, Nemčija in Rusija, ki so si pa pustile vsaka po svoje to uslugo plačati. Japonska je morala Liaotung vrniti Kitajski, Rusija pa si je od Kitajske v zahvalo pustila 1. 1898 odstopiti v .najem« Liaotunški polotok s pristaniščima Daj-ren (Daljnij) in Port Arthur. To je bil sloviti dogovor v Sittionosakiju. Rusija je zgradila zdaj znameniti odcepek transsibirske železnice iz Zabaj-kalja preko postaje Mandžuli, od koder potem leče preko Harbina čez postajo Pograničnajo do Vladivostoka skoro docela skozi mandžursko ozemlje. To je takozvana »vzhodnokitajska« železnica, (z Harbina pa so Rusi zgradili progo na jugo-japad čez južno Mandžurijo preko Mukdena, Liao-janga in Dajrena do Port Arthurja. To je južno-mandžurska železnica. Na ta način sta tako severna Mandžurija s Harbinom kakor južna Mandžurija postali interesni sferi Rusije.
Ta ogromni naraslek ruske premoči na Daljnem vzhodu je zbudil Japonsko, ki se je začela z vsemi silami politično in vojaško organizirati, da stre rusko hegemonijo v Mandžuriji, katera je ogrožala tudi veliki Korejski polotok, ki je sicer bil formalno neodvisen pod svojimi lastnimi cesarji, je pa cclo 19. stoletje tvoril jabolko razdora med Kitajsko, Rusijo in Japonsko. L. 1905 je prišlo do vojske med Rusijo in Japonsko, v kateri je bila carska Rusija strahovito poražena. Grol Witte je moral skleniti z Japonci mir na sledeči podlagi: Severna Mandžurija z vzhodnokitajsko železnico ostane interesna sfera Rusije, južna Mandžurija, skozi katero teče južnomandžurska železnica, pa postane japonska interesna sfera. Važni pristanišči Dajren in Port Arthur, poprej ruska, sta odslej japonska, formalno kot ozemlje, dano tujcem -v najem« od Kitajske.
Ti dogovori so preživeli tudi svetovno vojno In rusko revolucijo. L. 1924 in 1925 sta si Rusija in Japonska svoji interesni sferi v Mandžuriji ponovno priznali. Stvari so pa zadobile čisto drugo lice, ko se je na Kitajskem ustanovila nacionalna vlada, ki si je postavila za cilj, da razveljavi vse politične in gospodarske dogovore s tujimi silami. L. 1929 so Kitajci v Harbinu napadli ruski konzulat, kar je privedlo do vojne z Rusijo, v kateri je Kitaj bil poražen in je moral ruske predpravice v severni Mandžuriji priznati. Japonska je ostala nevtralna. V rusko-japonski vojni si je bila Japonska I. 1915 izgovorila od Kitaja tudi to, da kitajska vlada do I. 2002 nc bo zgradila v južni Mandžuriji nobenih železnic, ki bi tnogle konkurirati južnomandturski železnici, oziroma pristanišču Port Arthur. Japonci pa bodo vzdrževali male vojaške posadke na postajah od Harbina do Port Arthurja v svrho zaščite železnice.
Ko je nad Mandžurijo zavladal znani Can-»olin, ki je v sporazumu z osrednjo nankinško vlado izvajal v Mandžuriji kitajsko nacionalistično politiko po geslu: Kitaj Kitajcem, so začeli Kitajci graditi železnico iz Pekinga v Hou-lou-tao, kar pomeni veliko konkurenco Dajrenu, oziroma Port Arthurju. Kajti to pristanišče sprejema več kot polovico vsega trgovinskega prometa Mandžurije, •a pa zna^a eno tretjino celokupnega kitajskega prometa. Obenem se je začela ogromna emigracija Kitajcev iz osrednjih provinc, kjer vladata glad in lakota, v Mandžurijo, kjer danes šteje kitajsko prebivalstvo žc okoli 30 milijonov duš. Pomisliti je treba, da je Mandžurija bila združena po man-džtirski dinastiji, ki jc zasedla kitajski prestol, s Kitajsko že od I. 1644. Domačega, takozvanega Mandžu-prebivalstva in mongolskih Tunguzov je danes v Mandžuriji komaj kakih 800.000. Pač pa io začeli Japonci v zadnjih letih naseljevati v južni Mandžuriji Korejce, katerih je danes že več kot en milijon. Mandžurija jc ogromna dežela, ki šteje 1,097.300 kvadratnih kilometrov in jc izredno bogata tako na žitu kakor na lesu in vse vrste rudah. To bogastvo je pač vzrok, da tvori Mandžurija ie dve stoletji jabolko razdora med Kitajsko, Rusijo in Japonsko, ki vse tri skušajo previšek svo-lega prebivalstva naseliti na tej bogati zemlji.
Japonci so sedanje stiske kitajske države iz-
Japonci na umiku?
Japonska odpokVeuje svoje čete iz južne Mandžurije in bo pustila samo večje posadke — Vprašanje zasedbe Harbina — Japonska odklanja posredovanje Društva narodov — Rusija proti japonski ofenzivi
Ves svet proti Japonski
London, <54. sept. Z Daljnega Vzhoda prihajajo vesti, ki si popolnoma nasprotujejo. Japonsko zunanje ministrstvo sporoča, da se je začela izpraznitov sn-ie^n^ga ozemlja v Mandžuriji. Velike japonske posadke bodo ostale samo v Muk-denu in Cančunu, dočim bo v Kirinu ostalo samo 200 ao? iival ia-ija japonskih čet se vrši metodično in brez -sakih incidentov. Japonska vlada je tudi opustila namero, da zasede Harbin.
Med tem ko so se londonski politični krogi tega zelo razveselili, pa so prišle čisto drugačne v^sti iz Mukdena, ki pravijo, da so japonske čete zasedle tudi Tunhus, ne da bi naletele na kakšen odpor in tako dokončale zasedbo vseh glavnih kraj"v ob iužnomandžurstti železnici. Na severu so jat onske čete prodrl«* čisto do Harbina, tako da je Rusija bila prisiljena, da mobilizira svojo čete v okraju Mandžuli. Nekatere vesti pravijo eelo, da so Japonci Harbin že zasedli.
Kar se tiče diplomatičnega stališča, bi se Kitajska rada izognila direktni poravnavi svojega spora z Japonsko in prepustila rešitev Društvu narodov. Zato nankinška vlada slejkoprej odklanja predlog Japonske, da naj hi sc imenovala mešana komisija treh Japoncev in treh Kitajcev, ki naj hi preiskovala vzroke sedanjega spora in našla rešitev. Nankinška vlada je mnenja, da je Japonska šla že predaleč, dočim jc japonski kabinet poslal Nankingu že tretjo noto, da naj stopi v direktna pogajanja z japonsko vlado.
Zaradi tega je japonska vlada odklonila anketo, ki jo jo predlagalo Društvo r.arodov. Svet Društva narodov pa vztraja na tem da odpošlje v kritično ozemlje civilne opazovalce. Japonski delegat v Ženevi se je v zadnjem momentu udal v toliko, da je izjavil, da bo zaprosil svojo vlado, da sme Društvo narodov poslati v Mukden preiskovalno komisijo, sestavljeno iz civilnih oseb.
Kar se tiče Rusije, ki bo imela v tem sporu 9<lločilno besedo, se poroča iz Moskve, da jo komisar za zunanje zadeve Litvinov v pogovoru z japonskim poslanikom Hirolo v Moskvi izjavil, da Rusija oikokov nc hi mogla trpeti napredova-
nja Japoncev vzdolž južnokitajske železnic«, ki j* interesna sfera Rusije. Rusija se sploh čudi postopanju Japonske v Mandžuriji in bo ojaoila svoje obmejne vojaške postojanke na Dalincoi Vzhodu.
Vlada je sklenila evakuacijo,
vojaški krogi so proli
Tokio, 24. sept. tg. Na podlagi sklepa ministrskega sveta je vlada izdala povelje, da se ukine pohod na Harbin in da se izprazni tudi že zasedeni Kirin. Čete se imajo zopet umakniti na južno-mandžursko železniško cono. Japonski kabinet želi poravnati konflikt z direktnimi pogajanji s Kitajsko, in sicer potom komisije, v kateri bi bili trije Japonci in trije Kitajci. Počakati je še, ali bo japonska vojska sledila temu povelju vlade, kajti znano je, da vlada v kabinetu popolno nasprotje med stališčem zunanjega ministra, barona Šidekara, ki je proti vsaki avanturi, in vojnim ministrom ter ne-
katerimi njegovimi kolegi, ki zahtevajo okupacijo Mandžurije.
London, 25. sept. tg. Kakor poročajo japonske vesti, je namestnik zunanjega urada v Moskvi Karahan informiral japonskega poslanika, da Rusija noče delj gledati mandžurskega konflikta. Japonski listi trdijo, da je Rusija storila ta korak na prošnjo Kitajske, kar pa ni posebno verjetno radi hladnih odnošajev med Nankingom in Moskvo. Da bi bil Karahan odpotoval na rusko-man-džursko mejo, ni posebno verjetno, ker se je že zadnjič demantirala vest, da bi bil tja odpotoval vojni komisar Vorošilov.
Odtočen nastop Amerike in DN
proli invaziji Mandžurije
Ženeva, 24. septembra, tg. Ameriški državni tajnik Stimson je sporočil Zvezi narodov, da bo poslal Japonski in Kitajski noti in odločno nastopil za končanje sovražnosti, da se izključi vsaka nevarnost in vpostavi mir. V plenumu Zveze narodov je danes predsednik Sveta Lerroux podal izjavo, da 60 bo konflikt preiskal in da se bodo vršila posvetovanja s kitajskimi in japonskimi delegati v Svetu Zveze narodov, kar daje upanje zj mirno reSitev. Svet Zveze narodov se i vsemi močmi zanima za spor v interesu miru. Predsednik ple-
numa Zveze narodov Titulescu je nato odgovoril, da jo ta stvar v sedanjem stanju preiskave stvar Sveta Zveze narodov in da Zveza narodov računa na podporo javnega mnenja vseh držav. Plcnutn Zveze narodov se ne ho razšel, ne da bi manifestiral interes, ki ga imajo vsi člani Zveze narodov za ugoden uspeh tega Tprašanja. ki je tako važno za vso institucijo Zveze narodov. Plenum pruakuje torej, da bo mogel Svet Zveze narodov ie pred koncem letošnjega zasedanja poročati o položaju, da bo plenumu poleni mogoče zavzeli stališče.
Odmevi padca funta
L'ra se ne zniža
Rim, 24. sept. Agencija Štefani poroča slede-1 če: »Italijanska vlada in guverner Bnnte dTtalia sta sporočila tc dni vsem svojim predstavnikom v inozemstvu, da niti vlada c iti banka nc nameravata spremeniti stabilizacijske kvote lire, ki je določena s postavo od 21. dccemVa 1927 in kateri sc je prilagodilo v zad jih štirih letih vse gospodarsko življenje naroda. Zato ostane menjavnost ba k-iote z zlatom ali enakovrednimi devizami popolnoma nespremenjena.«
Komentarji italijanskega časopisja k tej noti pravijo, da je nedotakljivost lire na kvoti 90 ogelni kamen italijanskega gospodarstva in italijanske politike. To kvoto bo fašistična vlada vzdrževala na višini z vsemi sredstvi. 7ni?anje te kvote absolutno ni zahtevano po nobenih dogodkih.
Buren dan v Londonu
London, 24. sept. tg. Na londonski borzi je prišlo do paničnega razvoja. Spremembe kurzov so prehitevale druga drugo. Odkar je bil napovedan Hooverjev moratorij, ni bilo na londonski borzi nobenega tako velikega prometa. Največji kurzni dobitki so se beležili ua trgu angleških industrijskih vrednosti. Trg angleških državnih papirjev je kazal danes splošno razmeroma čvrsto tendenco. Na deviznem trgu se jc kurz še nadalje razvijal navzdol. London je notiral nasproti Nc\v-vorku 3.895. nasproti Parizu 08.5, Bruslju 27.5, Amsterdamu 9.75, Curihu 19.5 in Berlinu 17.
Berlin se je zbo jžal
Berlin, 24. sept. tg. Ker bo odlinr berlinske 1 e po včerajšnji seji vseh nemških borz splcpal na .alje šele v soboto ali v ponedeljek, je verjetno, da se borzni promet nikakor ne bo otvoril pred torkom prihodnjega tedna. Včerajšnji in današnji borzni promet sc je vršil samo od pisarne iio pisarne in so stali kurzi bistveno višje kakor prejšnji petek. V posameznih primerili so se kurzi zbolj-šali do 10 .
Zagreb, 24. sept. ž. Na deviznem trgu je nastopila popolnoma slaba tendenca ter so popustile vse devize, razen Milana, ki se je nekoliko učvrstil. Večina ostalih deviz pa je doživela precejšen padec. Temu je vzrok slaba tendenca na curiškcm deviznem Irgu. Dcviza London še danes ne uotira službeno, v privatnem prometu pa z 238 do 245. Berlin je istotako v privatnem prometu včeraj popustil na 13 do 13.50. Budimpešta sploh ne notira. Privatnih vlog je bilo malo.
Pariz, 24. sept. AA. Opoldne je notirala španska pezeta 227.
London, 24. sept. AA. Vlada južno-afriške unije je sklenila obdržati zlato podlago južnoafriškega funta. Zato je padel angleški funt napram tej enoti za 10 do 15 odstotkov.
Bukarešt, 24. sept. Tukajšnja devizna borza je bila danes zelo čvrsta. Vsi tečaji efektov so se znatno dvignili. Romunska narodna banka, ki je zadnje dni padala, se je znatno popravila, in beleži višje tečaje, kakor jih je beležila v trenotku, ko je nastopila kriza angleškega funta.
Storkholm, 24. sept. AA Tukajšnja borza bo zaprta do konca tedna.
Min. predsednik gen. Zivkovič preveden v rezervo
Belgrad, 24. sept. AA. Na ukaz Nj. V. kralja z dne 24. t. m je bil na predlog ministra vojske in mornarice preveden v rezervo predsednik ministr skega sveta armijski general Peter Zivkovič.
Noro posojilo DHB
Itelerad. 24. aprila. 1. Uprava odbora Drž. hipotekarne banke je imela sejo plenuma, na kateri je poleg ostalega sklenila novo posojilo v znesku 5 milijonov Din.
Dunajska vremenska napoved: Hladno vreme bo trajalo dalje.
Frank naslednik funta
Kalija je radi padca lunla ludi polilično prizadela
rabili v to, da so pod pretvezo zaščite svojih državljanov poskusili okupacijo južne Mandžurije. Ali J jim bo to uspelo, bodo pokazali že bližnji dnovi.
Parii. 24. sept. Francoski finančniki naglo delajo na to, da omogočijo francoskemu franku, da prevzame vlogo, ki jo jo igral funt šterling v narodnem gospodarstvu, predvsem v Evropi. Po poročilih iz. Ne\vyorka je včeraj Zvezna rezervna banka izplačala 110 milijonov dolarjev zlata, ki čaka na prevoz v Evropo. To zlato je v prvi vrsli namenjeno Franciji in deloma Ilolandski. Francija hoče očividno svoje zalogo zlata dopolniti, da bo lažjo dominirala evropske finance. V zadnjem času je velik del mednarodne trgovine v Evropi, ki se jc vršila na podlagi funta šterlinga. povsem zastal, ker se nikdo noče vezati v angleški valuti, dokler se ne izvede nova stabilizacija funta šterlinga. Značilno je na primer, da je Družba Sueškega prekopa sedaj pričela računati prevozne tarifo v franinskih frankih in ne več v angleški valuti, ki je bila do sedaj v rabi. Kakor so nn eni strani Franrozi ponosni na sloves svoje valute, ki se je s povabilom predsednika llooverja ministrskemu predsedniku Lavalu, naj pride na obisk v VVashington, še bolj utrdila, lako jih na drugi strani skrbi usoda funta. Francozi bi v primeru, da bi se funt stabiliziral za 15% nižje, zgubili okoli 6 miljard frankov. Padec funta ogroža tudi francosko trgovinsko bilanco. Vsled inflacije na Angleškem so se cene angleškega blaga v inozemski valuti znižale in angleški Industriji je dana možnost, da dvigne svoj izvoz, med tem ko inflacija funta onemogoča Angležem, ki so dobri odjemalci francoskega blaga, nakup francoskih izdelkov. Oškodman jo tudi tujski promet. Tako je lakoj po izbruhu nove krize zapustilo Pariz ogromno Angležev, ki so se s prvim vlakom odpeljali domov. Tudi Riviera se je skoraj izpraznila. Mimogrede naj bo povedano, da so francoske, banke na Rivieri plačevale za funt komaj Ko frankov, čeprav je bil uradni kurz veliko višji. Pader funla bo tora,( zadel tudi francosko gospodarstvo in edino solidnim financam, ki slone na ogromnih zalogah zlata, se mora Francija zahvaliti, da je z lahkoto p:\riraln udirec iz Londona. Pozicija franka je tako trdna, da je relo dolar nnpvnm franku nazn^otal na 25.lt> in še nižje, na 25.12.
Italijanska lira je posebno nazadovala in
notirala včeraj 125, med lem ko znaša njena zlata pariteta 133. Ta pojav je silno zanimiv, ker odkriva doslej malo znano zvezo lire z angleškim funtom. Znano je sicer, da je Mussolini veliko previsoko stabiliziral liro. vendar leži razlaga tega padca lire bolj v slabšem ocenjevanju Mussolini-j jevih političnih šans. Znano je namreč, da je Anglija stalno podpirala Italijo, nc glede na to, ali je fašistična ali ne, samo zalo, da bi zavrla franrosko ekspanzijo v Evropi. S padcem funta je oslabela Anglija ludi kot politična sila in zato ! ne more Mussolini več računati na izdatno podporo iz Londona.
Strahovita korupcija v Ameriki
Netrtiorl", 24. sept. tg. Vrhovni ameriški na-seljeniški komisar Benjamin Dai/ je odstopil. Govori se n nezaslišanih škandalih pri naseljevanju. Govori se, da je Day ie vel let pod roko deloval z mednarodno naseljeniško tihotapsko tolpo in dobil za to 2 milijona dolarjev. Ta tolpa je imela na svoji strani tudi refino uradnikov v onem delu neu>lorikega pristanišča, kjer preiskujejo izsiljen-re, pa ludi uradnikov irashinglonskega naturaliza-rijskerja in delovnega urada, med katerimi sr sedaj vrši veliko lišlenje, V zadnjih dneh je bilo na podlagi uvedene preiskave deportiranih iz Združenih driav 8(11 nezaieljenih inozemrev, med njimi 23 8zlo(incer in 1(11 duševno bolnih. Deporta-r i je se ie nadaljujejo.
Poljska mora zvišati davke
Varšava, 24. sept. tg. Ker jc radi gospodarske krize na Poljskem treba takoj zvišati večino davkov, jc bil poljski sejm sklican k zasedanju na dan L oktobra in bo vlada najbrže zahtevala posebna pooblastila linančne in gospodarsko-politične narave. To pooblastilo bo najbrže brez boja dobila z ozirom na dosedanjo večino. Pilsudski bo letošnjo zimo prebil ua jugu, kakor je to storil tu-' di lani-
iiritsha hladnokrvnost zmaguje
Sredi krize volitve — Nove volitve pod geslom zaščitnih' carin
London, '24. septembra, eh. Kar inora lujea najbolj zadeti, je gotovo hladnost, s katero Augle-ži gledajo ua položaj, ki je nastal vsled ukinitve zlate valute. Zopet se je pokazalo, da se zna Anglež, čeprav je po svoji naravi siluo konservativen, prilagoditi vsakemu položaju. Angleži so izgubili primat na morju, pristali so na pariteto z Ameriko, radevoljno so sprejeli finančno pomoč svojih prvih rivalov, Američanov in Francozov, in lord Rending, zunanji minister ni smatral prav nič za poniževalno, izjaviti, da je Angleška vlada s hvaležnostjo sprejela izjavo vlade v Parizu in vzela na znanje razpoloženje finančnih krogov v Newyorku, da so pripravljeni pomagati Veliki Britaniji iz nove krize. To mirnost v danem položaju jo treba pa tudi pripisovati zavesti angleške javnosti, da je z usodo funta vezana tudi usoda nepregledne vrste valut drugih narodov, ako ne vsega sveta, in dn bi katastrofo funta prav tako čutili drugi narodi kakor Anglija sama. Zanimivo je, da se Je po izbruhu krizo funta šterlinga polastila inozemskih borz, ako izvzamemo pariško in ameriško, večja zbeganost kakor londonske. Za funtom so šle navzdol valute Švedske in Norveške. Ni je države na svetu, ki bi ee veselila angleške nesreče.
Edino, ako računamo s to hladnokrvnostjo angleškega naroda, si moremo misliti, da se Angleži v tako kritičnem času pripravljajo na volitve.
Gotovo je ni države na svetu, ki hi imela pogum, iz takšnega položaja iskati izhoda z razpisom volitev. Volitve naj hi se vršile že proti koncu meseca oktobra. Zavzemajo se zanje posebno konservativci pod vodstvom Nevillea Bahhvina, medtem ko ne kažejo liberalci zanje posebnega navdušenja in je City odločna nasprotnica takšne rešitve iz sedanje stiske. Konservativci, ki . o vrgli MacDo-naldovo laburistično vlado z namenom, da izzovejo volitve in si priborijo absolutno večino poslanske zbornice, postopajo dosledno po prvotnem načrtu. Seveda je veliko vprašanje, ako se jim bo načrt posrečil. V tem pogledu bi bilo pač riskantno, napovedovati zmago konservativcev prav lako kakor zmago laburistov. Delavske maso bodo pruv gotovo os ale povečini zveste laburistični stranki, posebno radi tega. ker je samo znižanje podpor brezposelnim zadelo ogromno maso 3 milijonov angleških delavcev. Del konservativcev se zavzema za to, da bi volitve vodil MacDonald kot načelnik narodne koalicije in bi tako prešel h konservativizmu. MacDonald se glede to ponudbe še ni odločil. Njegova
izbira ne bo lahka, ker mu v zadnjem času laburistična stranka ne dela nlkakili ovir za povratek k svojim delavcem. V primeru, da bi MacDonald i uačelovut volivni vladi narodne koalicije, bi izstopila iz vlade liberalec llerbert Samuel in finančni minister Snovvden, ki sta odločna nesprotnika povišanja carin. Narodna koalicija, kateri naj bi sc pridružila polovica sedanjih liberalnih poslancev pod vodstvom Johna Simona— ti so se namreč v zadnjem času odločili zn carinski sistem — bo šla v volivni boj pod geslom »Z a carin e«. Za primer, da bi MacDonald ne hotel sprejeti ponudbe konservativcev, bi se ga ti iznebilj s tem, da bi ga postavili za vicekralja Indije ali pa imenovali za poslanika v VVashinglonu; Snovvdenu je dano na razpolago mesto v zgornji zbornici,
London, 24. sept. tg. Odbor liberalne parlamentarne frakcije je izdal včeraj parolo proli novim volitvam. Kakor poroča N'ews Cronicle><, hoče Lloyd Qeorge izdati na narod primeren apel, da naj vlada ostane na mestu tako dolgo, dokler bo trajala trenutna kriza. List poroča dalje, da se vrše pogajanja za zbližanje med vlado in opozicijo. Govori tudi ponovno o tem, da bosta Hender-son in Graham zopet vstopila v sedanji kabinet.
Francija se brani proti očitkom
Pariz, 24. sept. tg. Angleški poslanik v Parizu se je včeraj zglasil pri min. predsedniku Lavalu jn mu oficielno po nalogu svoje vlade izrekel zahvalo Anglije za postopanje Francije v času krize funta. Sir .Tosua Stamp, namestnik guvernerja Angleške narodne banke, se v :>I'elit Parisienu« zavzema za popolno revalorizacijo funta. London mora obdržati vodilno vlogo kot mednarodni finančni trg, sicer bo zgubil na leto 50 do fiO milijonov funtov narodnega premoženja, od katerega živi okoli 15 milijonov Angležev.
> Mat in-: dvomi o tem, da bi mogla biti v bližnji prihodnjosti mednarodna konferenca za razdelitev zlata, ali da bi Hoover in Laval v Wa-s-liingtonu mogla na novo razdeliti svetovne zaloge zlata. List brani Francijo proti očitku, da je svoje zlalo brez koristi tezavrirala. V Rusiji, Turčiji,
južni in srednji Ameriki je Francija zgubila več kot 100 milijonov zlata. Ce bi bila pustila sedaj ^zmrzniti« v Nemčiji še 10 miljard, bi ji ne bilo mogoče sedaj drugim pomagati. Loucheur je imel včeraj javen govor za združitev vseh evropskih držav, v katerem je očital Angliji, da se ni že preje pridružila mednarodnim dogovorom o gospodarstvu v premogovni in težki industriji, s čimer bi kriza ne dosegla tako strašnega obsega. Francija sanui ni iivcn vsako nevarnosti s svojim proračunom in pnsivno zunanjo trgovino. Eksportna industrija vedno bolj protestira proti škodi, katero ji prizadeva kurz funta. Lyonska industrija svile zahteva, da se ustanovi narodna kompenzacijska blagajna za izravnavo plačil ined Francijo in Anglijo.
Francija ne sprejme italijanskega predloga o premirju
2eneva, 24. sept. tg. Na italijanski predlog za eno leto premirja v oboroževanju je danes popoldne izjavil francoski delegat Massigh, da povsem priznava dobri namen tega predloga, da se ustvari ugodna atmosfera za razorožitveno konferenco. Proti takemu premirju pa je navedel na-
siji italijanski predlog v formulirani obliki. Italijanski predlog določa tri pravila za sprejem enoletnega premirja: 1. Vse vlade se obvežejo, da do konca leta premirja ne bodo zvišale izdatkov za oboroževanje na suhem. 2. Vse vlade se obvežejo, da do konca leta premirja ne bodo spuščale v mor-
stopne pomisleke: proti razorožitvi na morju zato, > je nobenih vojnih ladij, pri čemer se smejo nada;
ker bi bila mlajša brodovja nasproti starejšim na —♦«	*•«	«	----- "~AU' Q
velikem dobičku; proti premirju na suhem, ker so proračuni že določeni in bi potem vlade do prihodnjega proračuna lahko dvakrat izkoristile čas za oboroževanje; in nasproti premirju v zraku, ker bi se pet majhnih aparatov lahko nadomestilo z enim velikim, tako da ne bi od tega premirja imel ničesar njti davkoplačevalec niti razorožitvena morala. Končno je predlagal, naj se odkaže ves italijanski predlog razorožitveni konferenci sami, da pa se obenem naprošajo vlade, da do začetka januarja sporočijo, kako nameravajo izvesti predlog.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je v načelu pristal na italijanski predlog, dvomi pa o praktičnem učinkovanju. Italijanski delegat de Marini je potem zvečer kljub temu vložil v komi-
Ijevati in končati samo že začete nove gradbe. 3. Vse vlade se obvezujejo, da ne bodo gradile nobenih novih vojaških letal. Trajanje leta premirja se začne 1. novembra 1031. Najpozneje do 15. oktobra naj vlade sporočijo generalnemu tajniku Zveze narodov, ali sprejmejo ta pravila.
II. internacionala za premir'e
Pariz. 24. sept. tg. Predsednik iu generalni tajnik II. internncionale Vandervelde In Friderik Adler sla iz Pariza poslala Zvezi narodov nujen brzojavni apel, naj v resnici izvede premirje v oboroževanju. Miljarde, ki se zapravljajo za oboroževanje, naj se raje porabijo za ublažitev krize, s čimer bi se lažje in pravičneje na novo uredile reparacije in mednarodni dolgovi.
Kaj se bo sklenilo v Berlinu?
Paril. 24. septembra. A A. Briand in Laval
odpotujeta v Berlin v nedeljo. V ponedeljek se udeležita francoska ministra kosila, ki jima ga priredita dr. Curtius in dr. Briining. V ponedeljek zvečer bo slavnostna večerja na francoskem poslaništvu. V torek zjutraj je povratek v Pariz. Razgovori se bodo nanašali v prvi vrsli na gospodarska in finančna vprašanja.
Kdo ie izvršil atentat?
Budimpešta, 24. sept. ž. V zadevi preiskave aaradi izvršenega atentata na železniški viadukt t Bistorbagyju ni nastopila nikaka novost. V bližini Varšave je bil aretiran bivši madjarski državljan, mizar Lajos Kisel, ki je pobegnil na Poljsko brez potnega lista, in sicer takoj po izvršenem atentatu.
Leobsn, 24. sept. ž. Semkaj so prišli madjar-»V politični uradniki, da sodelujejo pri zasliševanju Riesena, ki j« 6am priznal, da je bil nekaj časa v okolici Biatorbagyja. Najbolj ga obtožujejo, da je izvršil atentat, pege na roki, ki jih po mnenju strokovnjakov povzroča ekrazit. Če pride ekrazit na roko, koža porumeni. Ta barva se lahko od-«t>ini le s kemičnim procesom, pa tudi potem še ostanejo rdeče lise, ki se poznajo na rokah Riesena.
Ne dajo miru
Dunuj. 24. sept. tg. >Arbeiter Zeitung po-rola. da »e po zanesljivih vesteh iz Gornje štajerske iu Gornje Avstrije Heimnehrovri pripravljajo /a nov puč. Ogromne zaloge orožja imajo v plavžih t Donavvitzu in r rudniku Aipinc-Montangescll-achaft Seegrabon, kjer lahko iieopažonn oborožijo 3000 delavcev in napadejo Lcobcn.
Jorga proti decentralizaciji
BukareS/, 24. sepl. ž. Predsednik vlade Jorga jc imel v nekem pokrajinskem mestu govor, v katerem je ostro napadel dr. Boilu, univ. profesorja In Maniuovega svaka, ki je izdal politično brošuro, v kateri zahteva novo ustavo in je načrl te ustave v tej brošuri tudi podal. Jorga je rekel, dn se bo oriPčno boril proti vsakim poskusom, ki hi inogli <majati edlnstvo Romunije, n one časnikarje, ki i''ttcjo o potrebi decentralizacije uprave, je Imenoval nesramneže.
Zima fe že fu
Dunaj, 24. sept. ž. Skoraj po vsej Štajerski jc padal včeraj ves dan sneg, ki pada še danes.
Budimpešta, 24. sept. ž. V Madjarsko je že prišla zima. Po gorah, ki so višje od 800 m, je padla temperatura pod ničlo. Gornja Talra je pokrita s snegom. Temperatura v sami Budimpešti, ki leži popolnoma na ravnini, se giblje okoli 5 stopinj Celzija nad ničlo.
Madjarska ne proglasi moratori a
Budimpešta, 24. sept. ž. Madjarska vlada energično demantira vesti inozemskega tiska, ki trdi, da bo madjarska vlada sklenila moratorij za svoja plačila v korist inozemskih upnikov.
Budimpešta, 24. sept. ž. Danes se je vrnil iz Ženeve minister Valko, ki je takoj prevzel dolžnosti. Prisostvoval je seji odbora triintridesetih, kateremu je poročal o svojih uspehih v finančnem odboru v Ženevi. Finančni odbor je mnenja, da bi bilo želeti, da se pošlje posebna komisija na Madjarsko, ki naj bi ugotovila finančne razmere. Ta komisija bo najbrže prispela že v teku tega meseca ali pa v prvi polovici oktobra. Komisijo bodo tvorili italijanski, francoski, angleški in češkoslovaški strokovnjaki. Ta komisija bo takoj nato odšla tudi v Bolgarijo in Turčijo ter proučila stanje obeh omenjenih držav.
Hranilovič in Soldin bosta obešena
Zagreb. 24. sept. ž. Danes zjutraj je bilo sporočeno obsojencem v procesu Hranilovič in tovariši, da je kasacijsko sodišče v celoti potrdilo razsodbo Stola sedmorice, s katero se obsodita Hranilovič in Soldin na smrt na vešalih. Jutri zjutraj se bo izvršila eksekucija.
Sera minsrshegti sveta
Belgrad, 24. sept. A A. Danes od 11. do 13.20 je bila seja ministrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik ministrskega sveta in notranji minister g. Peter Živkovič. Na seji so reševali tekoče posle.
Za nezadostno razvito deco
Belgrad, 24. septembra. AA. Prosvetni minister je odredil, naj otvorijo oddelke za nezadostno razvito in pohabljeno deco, in sicer: v savski banovini: v Zavodu za gluhoneme v Zagrebu oddelek za gluhoneme; v Zavodu za slepe v Zagrebu oddelek za slepe; na ljudski šoli v Samostanski ulici v Zagrebu; in v šoli na Ivkavčevi ulici po en oddelek; v dravski banovini: v Zavo 'u za slepe v Kočevju oddelek za slepe; na ljudskih šolah v Trbovljah, na Jesenicah. v Št. Vidu nad Ljubljano, na Viču, v D. M. v Polju in na pomožni ioli v Mariboru, povsod po en oddelek.
Belgra ske vesti
Belgrad, 24. sept. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična vožnja vsem obiskovalcem vinske razstave v Ptuju. Za razstavljeno blago velja olajšava tarifnega dela 2 B štev. 13.
Bo Igra d, 24. sept. AA. Poljedelski minister je sklenil pomagati poljedelcem, ki so bili najbolj prizadeti od elementarnih nezgod. Zato je podelil v to svrho banski upravi savske banovine 500.001) Din, banski upravi vrbaske banovine 100.000 Din in banski upravi dunavske banovine 200.000 Din.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu (XXIV. fcofo)
Bled, 24. septembra 1081.
Niemcovič v partiji Vidmar jc pokazal višje želje kol viseči remis, ki gn je s svojo varianto indijske igre tudi lahko dosegel. Vidmar se temu stremljenju svojegn nasprotnika ni mogel upirati in je moral, ker je nastala jasna remis-pozicijn. ostati tudi sam pripravljen na remis, ki je nastal s tem, dn sta oba nasprotnika ponavljala svoje poleže.
Kmalu nato sta sledila še dva remis in sicer v partiji Astalnš-Pirc in Stoltz-Bogoljuhov. Pire se je branil s sicilijansko obrambo in si izbral za bazo svojih operacij C linijo. Aslaloš pa Je poleni počasi pripravljal nnpad. Kraljevo krilo je izgledalo, da bo partija zelo zanimiva, kar pa se žallhog ni zgodilo. ker sla se nasprotnika sredi svojih priprav premislila in sklenila remis. Tudi v damskem gnm-bitu. ki sla ga igrala Stoltz iu Bogoljubov, jc prišlo kmalu do odločitve, sicer jc bila partija dana remis. Bogoljubov je kot Črni napadel na kraljevem krilu, kar je Stoltz parlral s protinapadom na damskem krilu. V partiji je ostalo ravnovesje in sledil je remis S tem jo Stoltz nekoliko rešil čast mlade garde, ki je dosedaj proti Bogoljubovu izgubila vse partije. Maroczy je imel težko stališče z Aljehinnm. Moral se je braniti kot črni v damskem gambitu, kar mu jo povzročalo veliko težave. Ni čuda, da je v tem slučaju Maroczyjeva obrambna tehnika odnehala, posebno še, ker Aljehin izvrstno pozna dnmski gambit in mu pnr slabiti potez zadostuje za zmago. Aljehin jo prišel v tako pozicijsko premoč, dn se novemu napndu ni bilo mogoče več upirati. Pnrtljo je bilo vedno težje držali in Aljehin je slednjič z lepo koinbinncljo spravil Marocr.v-jevega kralja v matno mrežo, nakar jo kmalu sledila napoved mata v treh potezah. Partija je trajala lo 28 potez in se nam v njej kužo Aljehinov agresivni sli! v vsej svoji moči, Liopoldue jo sledila 3c
pela odločitev in sicer v partiji Tartakower-F!olir. Flohr se fo branil s Caro Kann obrambo. Središ-njica je bila zelo zanimiva in je v njej Tarlakovver stal nekoliko boljše. Uspelo mu Je. da je svojo prednost še povečal in je v končnici slednjič dobil kmeta. S tem Je Tarlakower prišel že v lako premoč, da mu je Flohr moral dati še kvaliteto, nakar se je Flohr kmalu uda!. Tartakovver je s lo zmago svoj položaj na tabeli znntno zboljšal.
Partiji Spicliranu-Colle in Kostič-Kashdan tudi popoldne še nista bili dokončani, ampak sta bili prekinjeni. Colle se je branil z Aljehinovo obrambo ter je nastala zelo zamotana središnjica. V takem stadiju je bilu partija tudi prekinjena in stoji Spfelmnu nekoliko bolje.
Nasprotno pa jo v partiji Kostič-Kashdan hitro nastala končnica, v kateri je dobil Kashdan prostega krnela in jo moral Koslič žrtvovati kvaliteto. Partija jo bila prekinjena v poziciji, v kateri ima Kashdan sicer stolp, toda dva slaba kmeta, proti trem Kcstičevim kmetom in konjem. Partija bo najbrže vseeno ostala remis, ker jo je izredno težko dobili.
Stanje po XXIV. kolu: Aljehin 10 in pol, Bogoljubov 13 (1), Vidmar 13. Kashdan 12 in pol (1). Niemcovič 12 In pol, Spielmann 12 (I). Stoltz 12. Flohr, Maroczy 11 In pol, Kostič, 11 (2). Tarlakovver 11, Astaloš 0 in pol. Colle 8 (11, Pire 8.
Turnlrski program se bo sedaj nekoliko spremenil. Jutri se bodo odigrale viseče partije in prost dan bo v nedeljo. Poleg tega se bo jutri od-igrnla partija Astaloš-Flohr iz XXV. kola, ker je profesorju Astalošu potekel dopust.
V soboto so bo odigralo XXVI. kolo in v ponedeljek XXV. kolo, tako dn bo prefesor Aslaloš lahko ludi dan preje odšel. Jutri se bodo poleg pnrlijo Aslaloš-Flohr odigrale še sledeče prekinjene partije: Bogoljubov-Kostič. Snielmnuu-Collo in Kostič-Kashdan,
Zarinla poročila
Kitajska se zahvaljuje Zvezi narodov
Žcuevu, 21. sept. tg. Zvečer je dospel odgovor kitajsko vlade nn korak Sveta Zveto narodov, nakar Je bil Svet takoj sklican k tajni seji. Kitajski zunanji minister Caendg Vang 60 zahvaljuje za hitri korak, ki ga je storila Zveza narodov ter izjavlja, da upa, da bo takoj potrobno ukrenjeno, da dobi Kitajska popolno zadoščonjo. Kitajska vlada prevzame polno odgovornost za varnost življenja iu imetja, ko bo vpostavljcna kitajska avtoriteta na ozemlju, ki ga bodo zapustilo japonske čete. Kitajska ni odredila nobenega premikanja čet, razen onega, ki jo biol potrebno, da se čete niso upirale japonskim napadom.
Zoueva, 24. sepl. Ig. Sejn Sveta Zvozo narodov, ki so jo začela ob 19.15, je bila končana ob 20.30. Svet Zvezo narodov je vzel na znanje odgovor Ameriko in poslal vvashingtonski vladi novo brzojavko, s katero se zahvaljuje Washingtonu zu podporo in mu sporoča japonske vesti, s katerimi se demantirajo vse pretirane vesti o zasedbi Cing-taua itd. Japonci so v Mukdenu samo provizorično pervzeli mestno upravo, ker so kitajske oblasti zbežale. Tudi vse odredbe v varstvo japonskih državljanov in inozemcev so bodo zmanjšale na normalni nivo, kolikor tega ne bodo ovirali Kitajci.
Ženeva, 24. sept. tg. Akcija odbora petorice Sveta Zveze narodov, v katerem so zastopniki štirih ovropskih velesil in predsednik Sveta Lerroux in ki razpravlja o poravnavi mandužrskega konflikta, je povzročila med drugimi člani tako veliko nevoljo, da je dala n. pr. jugoslovanskemu zunanjemu ministru Marinkoviču povod, da prezgodaj odide iz Ženeve, ker si zopet velesile same lastijo rešitev vprašanja, ki bi so imelo predložiti celotnemu Svetu Zvoze narodov. Komisija, ki bi imela proučiti vzroke konflikta, bi imela obstojati iz sedmih članov, od katerih bi po dva imenovali Kitajska iu Japonska in katera ne bi smela biti niti Kilajca niti Japonca. Kazen toga bi imeli bili v tej komisiji trije nevtralni člani Sveta Zveze narodov. Do sedaj ni dala japonska vlada nobenega odgovora na ta predlog. Pri delegatih Zvezo narodov narašča nevolju radi popustljivosti Sveta Zvezo narodov ter obstoja namen, če se konflikt do konca zasedanja Zveze narodov ne poravna, da se da v debato resolucija, ki bi japonsko vlado izolirala v svetovnem mnenju.
Delavski poslanci se vrača'o k MacDonaldu?
London, 24. sept. A A. V parlamentarnih krogih se je nocoj razširila vest, da se bo več delavskih poslancev vštevši nekaj bivših ministrov pridružilo vladi in podpiarlo carinsko reformo. Voditelj opozicijo Henderson je vprašal Baldvvina, kdaj se konča izredno zasedanje parlamenta.
V lordski zbornici jo Lord Reading izjavil, da bo vlada prihodnji teden izpopolnila svoj delovni program. Politični krogi menijo, dn bodo v kratkem razpisane parlamentarne volitve. Vlada He bo pri tem najbrž ozirala na močno opozicijo delavske stranke ter nekoliko tzpremenlla svojo davčno politiko.
Laval in Briand obiščeta tudi Hindenburga
Berlin. 2-1. sept. tg. Program obiska v Berlinu se je razširil. Hindenburg bo v ponedeljek dopoldne osebno sprejel v avdienei Lavala in Brlanda. Ministra sta izrecno prosila zu nvdienco.
Berlin. 24. sept. tg. Prošnja francoskih ministrov Lavala in Brianda za sprejem pri predsedniku republike llindenburgu in Hindenburgov odgovor sam pomeni več kakor samo akt vljudnosti ter je za nemšk o-francoske odnošaje zelo važen političen akt. Hindenburg je bil namreč svoječas-no kot nemški feldmaršal na seznamu onih nemških vojnih zločincev, ki bi imeli bili po versaill-ski mirovni pogodbi obsojeni. Sprejem pri llindenburgu je torej smatrati tako, da je francoska vlada sama preko te zahteve iz 1. 1919 prešla na dnevni red.
Berlin. 24. sept. Ig. Spričo važnosti nalog, ki čakajo na rešitev prihodnje dni, in posebno priprave za obisk francoskih ministrov v Berlinu so dale dr. Curtiusu povod, dn svoje osebno vprašanje zaenkrat odgodi, tako da bo govor o njegoven odstopu šele po obisku francoskih državnikov.
Zupan izropal žrtve letclshe kafastroie
Bukarešt, 24. sept. tg. Preiskava letalske 1«.
tastrofe pri Belačici, ko jo zgorelo 5 potnikov in j>ilol je dognala dejstva, radi kateirh sta bila are-tiranu župan iu orožniški postajevodju v Belačici, Po nesreči so našli trupla vseh šest ponesrečenceT sežgana in se je prvotno mislilo, da so zgoreli, ker i jo eksplodiral bencinski tunk. Nejasno pa je bilo. kako so je mogel bencinski tank vneti, ker jo letalo padlo na mehka tla. Sedaj pa so je dognalo, da so bila trupla izropana in šolo potem polita * bencinom in zažgana. Na stanovanju obeh aroti-ruucev so našli večino izropanib predmetov.
Ga'da obso en
Praga, 24. sept. Ig. Vrhovno sodišče je potrdilo razsodbo, s katero je bil Gajdu obsojen nn 2 mesec* ječe, ker jo dognano, dn jo bil povzročitelj fašističnega napada na mitiisterlalnega svetnika vojnega ministrstva Voreln. Vrhovno sodišče je odločilo, tla jo Gajda ravnal nečastno in da zgubi svojo pokojnino ter poslanski mandat.
Letahke vesti
London. 24. sept. A A. Letalski poveljnik Kingslord Smilil jo stnrlal v Wyndhamu v Zapnd-ni Avstraliji za polet v Anglijo. Ob 17.30 lokalnega časa je prispel v Chcribon v nizozemski j Indiji.
Nairohi, 24. sept. AA. Blizu Njore se jo ponesrečilo Canipbidlovo letalo. Nesrečo so povzročile kobilice. Letalec jo bil plrslljen pristati nn nekem polju. Bil je lo lahko ranjen, Letalu se Je i /lomil propeler.
Polom fašistične mobilizacije
Sušak, septembra.
L Reke poročajo:
Fašistična mobilizacija v beneških provincah s koncentracijo ob Tilmentu se je dolgo napovedovala, slednjič pa izjalovila. Miličniki niso kazali nič veselja za ta špas. Brezbrižno so čakali drugega ali tretjega povabila v društveni sedež, kjer so jim dajali navodila. Vsak naj bi vzel za tri dni živeža s seboj in plahto. Na nedoločen dan in ob negotovi uri bi v Trstu zatulile sirene alarm. Vsak miličnik bi moral v trenutku zapustiti svoje delo in se odpraviti na pohod. Tak je bil načrt. Pa najbrže so se domislili, da bi tak alarm utegnil čez nameravano mero razburiti Tržačane, ki bi utegnili verjeti, da gre za res. Poskusna mobilizacija je torej za letos pokopana, češ da ne bi miličarji preveč pomagali Furlanom pri trgatvi. Zato da bodo raje
to reč naredili za spomlad. Nekdo je pripomnil, da bodo spomladi pa češnje v nevarnosti.
Črne ovratnice. Na Krasu so pastirji 6. sept. našli raztresene slovenske letake za obletnico ustre-litve 4 Slovencev v Bazovici. Tudi so na več krajih tisti dan visele slovenske zastave. V Trstu je bila policija pozorna, da bi ujeli kako sled žalne manifestacije. Tega ali onega so agenti ustavili in vprašali, čemu in zakaj nosi črno kravato. V gozdu nad Rojanom so par noči vso noč ležale vojaške patrole, tudi pred skladiščem sena in slame je bila istočasno stroga straža in nadzorovanje pasantov. Tudi proga ob južni železnici je bila na gosto zastražena tja proti Nabrežini.
Vojnih ladij še ni zadosti. V tržaški ladjedelnici se zdaj dovršujejo dela na križarki »Fiume «, ki pojde v kratkem na poskusno vožnjo in potem v službo. Drugo bojno ladjo «Cadorna< bodo pa spuščali v morje.
Kmetje si pomagajo sami!
Največja zgradba na Balkanu
Novo poslopje tehnične fakultete v Belgrada dograjeno.
Belgrad, 21. septembra.
15. t. m. je bila dograjena nova tehnična fakulteta v Belgradu. Poslopje je eno najmodernejših zgradb v prestolnici, po svoji obširnosti pa je palača ena največjih ne samo v naši državi, marveč na vsem balkanskem polotoku.
Potreba po takem poslopju v Belgradu se je občutila kaj živo. Belgrad ima sicer dvoje univerzitetnih .poslopij — staro in novo univerzo. Toda vedno naraščanje akademskega dijaštva m nekatere nove fakultete, katerih prej belgrsiska univerza ni še imela, so prisilile merodajne fak torje v to, da so začeli misliti na zidavo palače, ki bo služila izključno potrebam tehnične fakui tete belgrajske univerze.
Načrte za novo zgradbo tehnične fakultete so napravili priznani srbski arhitekti, vseučiliški profesorji Začina, Nestorovič in Tanasevič. Notranjost zgradbe odgovarja vsem higijenskim in tehničnim predpisom. Za pisarne ter učilnice ie določenih v palači 200 sob, med tem ko ima poslopje še nad 400 drugih oddelkov.
Fasada nove zgradbe je nadvse monumen-talna. V obširnem vestibilu stojite dve velikanski sfingi, ki dajeta vestibilu antični izgled. Vestibil sam je zgrajen v jonskem slogu. Na levo in desno od veže se nudi očem krasen pogled na dve obširni dvorani, kjer bo nastanjen tehnični muzej Iz vestibila peljejo monumentalne stopnice izdelane prav tako v jonskem slogu v prvo nadstropje, kier se nahaja velikanska slavnostna dvorana. Je
klasično monumentalna, polna krasnih lestencev. Oko počiva na zelo lepih pilistrih iz finega marmorja. Parket je starinske oblike, v kockah. Poleg te glavne dvorane se nahajajo tri manjše, ki bodo služile kot posvetovalnice profesorjem.
Zgradba ima tudi svojo lastno avtomatsko centralo. Po hodnikih so postavljeni precizni časo-ineri, ki se avtomatsko regulirajo. Z najmodernejšimi napravami so opremljeni številni kabineti. V suterenu so določeni prostori za delavnice. Vrši se že instalacija in montaža vseh potrebnih strojev in aparatov. Po teh delavnicah bodo prakti-čirali mladi inžinerski pripravniki in se tako v času počitnic, dobro podkovali za izpite preko leta.
V prvem in drugem nadstropju se nahajajo risalnice. V 24 takih risalnicah. ki so prostrane in svetle, se bodo vežbali bodoči geomelri in inženirji. Pri notranji opremi mogočne zgradbe je zaposlena tudi ing. ga. Katarina Šajnovič-Mar-kovič. Oprema je moderna in iz masivnega lesa. Vsa dela bodo dokončana še pred oktobrom, tako da bodo dijaki že z novim letoin pričeli v novi zgradbi svoje tehnične fakultete.
Jasno je, da tudi ptroškj za tako ogromno poslopje niso majhni. Poslopje samo je namreč stalo okrog 35 milijonov dinarjev, notranja oprema pa nad 8 milijonov, skupaj torej 43 milijonov. Pri tem seveda niso všteti niti oni številni in najmodernejši stroji in aparati, katere je belgrajska univerza že pred leti nakupila, a so dosedaj stali v prostorih obeh univerzitetnih poslopij še neuporabljeni.
Ljubljana, 24. septembra.
Stiska, v katero je zašel naš kmet, je precej vplivala tudi na ljubljanski trg. Saj še lani na pr. skoraj ni bilo na trgu mogoče dobiti dolenjskega grozdja, razen tako zvanega »belokranjskega*. Lelos ga je pa vse polno in sicer prav po nizki ceni. Kmet stremi pač za tem, da vsaj del svojih pridelkov spravi v denar, za katerega mu gre zlasti dandanes prav trda. Včeraj smo poročali, kako si je pomagal neki kmet, ki so mu ponujali premalo za zelje v glavah in je potem zelje sam neribal ter ga pripeljal na ljubljanski trg. Ta kmet je že našel mnogo posnemovalcev in danes je bilo na trgu že vse polno kmetov z velikimi kadmi zelja.
To zelje je res prvovrstno, sveže, lepe barve in finega duha. Ako bodo kmetje res hoteli osvojiti s svojim zemljem ljubljanski trg, morajo zelo paziti na kvaliteto zelja, lo je pri ribanju morajo paziti, da uporabljajo le le|>e in vsake nesnage ali gnilobe proste glave. Tudi kadi naj bodo vedno neoporečne. Dosedanje zelje, ki so ga kmetje pripeljali na ljubljanski trg, je res neoporečno, pomisliti pa je treba, da so ga pripeljali najpodjetnejši kmetje, ki vedo, kaj smejo v Ljubljani ponuditi na trgu. Mestno tržno nadzorstvo gre kmetom zelo na roko in jim je odkazalo najlepši prostor, tik poleg trnovskih zeljarjev, njihovih konkurentov.
Mestno prebivalstvo pridno sega po kmetskem
zelju, saj je poceni — po 2.50 Din, kakor že dolga ni bilo na ljubljanskem trgu. Prebivalstvo pa tudi ve, da je zelje eno najbolj zdravih hranil, ker vsebuje vse polno vitaminov in je najboljše zdravilo proti raznim želodčnim iu tudi krvnim boleznini. Pričakuje se, da pripeljejo kmetje, ki jih je prvi zgled opogumil, še večje množine na trg in ni izključeno, da bo v tem slučaju cena zelju padla tudi na 2 Din za kg.
Trnovski zeljarji so se seveda naenkrat znašli v neprijetnem položaju. Dosedanjih cen svojemu zelju gotovo ne bodo mogli vzdržati, saj niti pri-pravljeni niso bili na tako hudo konkurenco. Odprt jim ostane izvoz na jug.
Naš člančič o zelju pa je imel še neko drugo posledico. Kmetje so se naenkrat jiričeli braniti prodajati zeljnate glave po 50 par za kilo, ko so brali, da nekdo njihovih tovarišev ni hotel prodat zelja po tej ceni in da ga je na drug način spravi v denar. Cena zeljnatim glavam je sedaj že jiosko čila na 75 do 85 par za kg. Ako kmet proda na ljubljanskem trgu vsaj 50 kg kislega zelja, ima 12T Din v žepu, to pa je za krnela dandanes že lep denar. V tem primeru zopet vidimo, kaj pomeni, ako se zavzame za revnega človeka in za stiskani stan javnost. Kmetom v ljubljanski okolici bi bilo v prvi vrsti svetovati, da spet cžive svoje zeljarske zadruge, kakršne so že včasih imeli, pa na nje pozabili. Kmetje, pomagajte si v prvi vrsti samil
Razmere v reški škofiji
Reka, septembra.
Razmere na cerkvenem polju nam žarko osvetljuje sledeča zadeva: Na Reki je bilo z ustanovitvijo škofije [>o vojni osnovano v smislu cerkvenega prava in običaja tudi Malo semenišče, t. j. šolski internat za dečke, ki se nameravajo posvetiti duhovsketnu poklicu. Ker pa na Reki ni bilo še mogoče organizirati celotnega srednješolskega študija, so dijake poslali za višie razrede drugam. Človek bi mislil, da morda v Koper ali v Gorico, kjer obstoje taki zavodi. Pa ne. Poslali so jih v Benetke. Tako so jih izolirali od ostalih skupin slovenskega naraščaja. V preteklem šolskem letu je bilo v Be-
netkah 7 reških »deportirancev«, od teh 5 Slovanov. Oba Italijana sta izdelala, vseh 5 Slovanov je padlo in so bili iz zavoda izključeni. 7 izključitvijo jim je, če ne čisto onemogočen, vsaj zelo otežen sprejem v kako drugo semenišče.
Na odločilnih mestih reške škofije smatrajo asimilacijo Slovanov za naraven, nujen iu Bogu prijeten proces. Le tako je mogoče, da se v cerkveni upravi dopušča praktično udejstvovanje asi-milističnih teženj. Naše slovensko ljudstvo je v živo zadeto, ker se na takšen način vzgaja duhov-ski naraščaj na minimum — in se potem vrivajo ljudem duhovniki, tuji jx> jeziku in srcu.
Položaj kmetijskih delavcev v Vojvodini
Začetek zime
Na polju slana — ljudje v suknjah
Osrednje tajništvo delavskih zbornic v Belgradu je izdalo zanimivo statistično študijo o položaju kmetijskih delavcev v Vojvodini. Knjižica je prav interesanlna in daje dragocene vpoglede v gospodarsko in socialno strukturo Vojvodine.
Na severu naše države v Vojvodini je obstojal ffevVialni veleposestniški sistem, ki pa je zadobival vedno bolj kapitalistično obliko. Veleposestniki so dfljfeli svojo zemljo v zakup kapitalistom, ki so jih potem z najetimi delavci obdelovali, delavci, ki niso imeli zemlje in samostojnega gospodarstva. To je klasičen kmetijski proletarijat, ki nima nobene posesti. Pri razdelitvi posestev v Vojvodini so dobili največji delež doseljenci iz drugih pokrajin države.
V donavski oblasti je sedaj nad 150.000 takih delavcev. Statistika je izvršena za 288 občin (od skupno 396). V teh občinah je bilo naštetih 79.864 delavcev, od teh 58.663 brezposelnih. V navedenih občinah so nadalje dali na protokol ali pa drugače podatke o 9561 kmetijskih delavcev, ki so vzdrževali 32.700 rodbinskih članov.
Iz statistike je razvidno, da so delavci (okrog
Novice z Bleda
Bled, 20. sept.
Glavna sezona na Bledu je že minula, le po-aezonski izletniki in letoviščarji še uživajo jesensko lepoto raja. Toda zaradi šahovskega turnirja na Bledu stoji Bled še vedno v središču svetovnega zanimanja. Zaradi njega še prihaja marsikdo zdaj na Bled, ki bi sicer izostal. Mnogo pa jih še pride na Bled samo zaradi tega, da vidijo, kakšen je moderni Bled. Ti se ne morejo načuditi, kako se je v kratkem času tako veliko spremenilo. Pred leti •e je sploh malo ljudi kopalo v jezeru. Tri jezerska kopališča so samevala. Letos pa je g. Kenda dal napraviti v Grajski kopeli na stotine novih kabin v treh nadstropjih. Kopanje in solnčenje se je zelo priljubilo. Seveda so s tem združene tudi nekatere senčne strani. Tako n. pr. je bila v Grajski kopeli dvakrat na teden godba, kar so nekateri kopalci In kopalke porabili za plesne poskuse v kopalni obleki. Tudi skupno kopanje moških in ženskih se po drugod strogo zabranjuje in bo policijska oolast ludi na Bledu morala bolj gledati na javno dostojnost. Značilno je, da so bile na jezerskem otoku potrebne table, ki zabranjujejo izstopati na otok v kopalni obleki in tako hoditi po otoku In celo v eerkev. Jezersko cerkev imajo vsi letoviščarji v posebnih čislih. Vsi jo obiščejo. Nekateri se od nje ne morejo ločiti drugače, kakor da načečkajo v cerkvi svoje ime. S tem se cerkev seveda zamaže In Ima nove velike stroške za snaženje in slikanje. Zato so bile letos tri table v cerkvi z napisom: Olikan človek ne maže svetišča s svojim imenom.
Najbolj pa modernizirajo Bled trije elegantni monerni hoteli, Parkhotel, Itotel Toplice in hotel Jekler. Vsi trije so se letos spremenili in predstavili v novi krasni razkošni obliki, ki more zadovoljiti tudi najbolj razvajenega letoviščarja. Ko se na Bledu vse renovira in modernizira, ni smel zaostali niti slavni »zvon željfl« v jezerski cerkvi. Morebiti bo »Slovenčev« podlistkar »Bleda in Brik-lena« jiovedal o njem, kako je služil pobožnim romarjem v preprosti obliki skoraj 400 let. Visel )e v enostavnem stolpiču nn slemenu cerkve, ki je Imel štiri odprte line. Če je romar zvonil, je zvonček veselo skakal v stolpiču tako prešerno sem in tje, dn je pokukal skozi lino, da bi se dalje slišal njegov srebrnočisti glas. Zdaj se je tudi la zvon moderniziral. Line niso več odprle, ampak so dobile lesene vetrnice, ki so, kakor ves stolpič, obite Se jiovrh od zunaj in znotraj s pločevino in z insn-liti, tako da zvon ne more več gledati skozi line. Morebiti so ga ti pogledi na posvetni Bled res motili pri njegovi sveti službi. Zdaj se je koncentriral v notranjost svetišča, da bi bile še bolj čiste in svete želje, ki jih pošilja jezerski Materi božji.
In še nekaj novega bo na otoku. Knez Win-dischgraetz, prejšnji lastnik Suvobora, je dal napraviti na severovzhodni strani na otoku pri jezeru lurško kaoellco s studencem, odkoder se jo dobi-
10.000) delali skupaj 736.000 dni ali v vsem letu je vsak izmed njih bil zaposlen 76 dni, kar pomeni, tla je bil zaposlen komaj dva meseca, dočim je bil nad 9 mesecev izven kmetijskih del. Zaslužek deloma v denarju deloma v naravi je znašal 16.4 milijonov dinarjev ali za vsak delovni dan 22.27 Din; ako pa razdelimo ta znesek na 300 delovnih dni v letu. dobimo dnevni zaslužek 5.71 Din. Toda od tega zaslužka morajo živeti tudi člani rodbine po številu 32.000. Ce razdelimo zasluženo vsoto na 365 dni. pride na dan 1.06 Din. To so grozne razmere. Seveda je |>oleg vsega treba še odšteti davke. Zato je upravičena zahteva, da delavci dobe v žitu brez ozira na njegovo tržno ali denarno vrednost ono količino, ki jim bo zadostovala za prehrano do drugega leta.	,
Vsako leto se vrši v Vojvodini huda borba za delo. Pri tem delajo vojvodinskim delavcem hudo konkurenco kmetijski stroji, ria drugi strani pa delavci, ki prihajajo iz tako zvanih pasivnih krajev države, deloma tudi iz Prekmurja, odkoder je prej vsako leto šlo dosti delavcev v Vojvodino, dočim jih gre sedaj vedno manj.
vabi dobra pitna voda, ki so jo romarji rabili tudi kakor lurško vodo. Med svetovno vojno se je ta studenec opustil in je bil dozdaj zanemarjen. G. Verovšek, veletrgovec z železnino v Ljubljani, je podaril zdaj nove železne cevi, da se bo ta studenec zopet vzpostavil in služil svojemu prvotnemu namenu. — V načrtu je še marsikaj novega in modernega — zlasti moderne ceste — na Bledu, kar se bo tudi kmalu izvršilo, v kolikor bo dopuščala gospodarska kriza.
Nesreča na lovu
Ljubljana, 24. septembra.
Danes je bolnišnica sprejela več ponesrečencev, med katerimi je najresnejše poškodovano 11 letna Ana Sršen, hči kočarja iz vasi Dvorje pri Cerkljah. Blizu le vasi sta bila dva mlada moža na lovu na fazane. Med lovom pa sla zašla v preveliko bližino pastirjev, ki so pasli živino. Tedaj je eden lovcev, 22 letni J. L. sprožil s puško za fazani, zadel pa ni fazanov, temveč kravo, ki jo je pasla paslirica Anica Seršenova. Še sreča, da je bila krava pred pr.stirico. Pastirica je dobila več šiber v glavo, tako je dobila hude jioškodbe in je njeno stanje zelo kritično. Krava pa je bila tudi hudo obstreljena. Dobila je najmanj 15 šiber v telo, ki so jih izvlekli iz kože.
Danes dopoldne se je pri delu pri regulaciji Ljubljanice jionesrečil 17 letni delavec Joso Ne-kič, stanujoč nn Opekarski cesti 31 in doma iz vasi Obrovca pri Benkovcu v Dalmaciji. Poškodoval si je desno nogo.
Na Dobrovi je padel z zidarskega odra 62 letni zidar Anton Rihar in si jioškodoval levo nogo.
V vasi Gradišče Laze v občini Litija se je ponesrečil 4 letni Franrek Dušak, sinček mizarskega pomočnika. Doma je ponesreči vtaknil levo roko v železostrugalo. ki mu jo je zmečkalo.
Nn Najioleonovem trgu v Ljubljani je danes avto povozil 19 letno Anico škrbec iz Gradišča 9. Dekle je dobilo notranje poškodbe.
Danes jiopoldne se je pred policijsko upravo ustavil s senom naložen voz, na katerem je ležal nezavesten mlad človek. Bil je to 22 letni Martin Cerar iz Drtje pri Moravčah. Policjiski zdravnik je ugotovil, da ima mladi mož jetiko v skrajnem stadiju. Še vedno nezavestnega moža je prepebal reševalni avlo v bolnišnico.
Ljubljana, 24. septembra.
Huda zima se obljublja za letos in zgodaj se obeta pričeti. Po piRarnah so danes po večini že pričeli kuriti, to se pravi, razen po listih pisarnah, kjer imajo strogo uradno predpisano, kdaj se sme zima pričeti in kdaj se mora po predpisih nehati. Hladno je nastalo že pred dnevi, vendar o mrazu še nihče ni resno govoril. Danes pa je bil mraz tudi že črez dan in ne samo zjutraj ter zvečer, kakor druge dni. Ljudje so že skoraj vsi v zimskih suknjah in ne samo v plaščih. Precej je seveda tudi takih, ki so brez sukenj. Ti so r spremembo vremena najbolj nezadovoljni. In koliko jih je takih revežev, ki sedaj v strahu pričakujejo zime. Zdaj, ko je stiska najhujša, pa se napoveduje huda in dolga zima ...
Trgovci s kurivom si zadovoljno manejo roke. Propaganda za nakup kuriva se je v zadnjih dneh podvojila. Kdor le more, hiti z nakupom kuriva. Vozovi naloženi z drvini in premogom so sedaj značilen pojav na vseh ulicah. Pravično bi bilo. da bi Trboveljska premogokopna družba sedaj, ko se obetajo boljše kupčije, nekoliko znižala cene premogu. Saj so stroški njenega obrala padli na minimum, zaloge pa ima ogromne. Saj v tem razmerju naj zniža cene premogu, kakor so padle cene drugim potrebščinam, zlasti poljedelskim proizvodom, ali pa vsaj v tistem razmerju, kakor je z redukcijo
plač sama pocenila svoj obrat. Ljubljansko policijo pa prosimo, naj že sedaj prične pazili na trgovino s premogom in kurivom na drobno. Trgovina s premogom v vrečah namreč ni vedno in povsod ku-lanlna in Re dogajajo večkrat nerednosti. Pri tem so pa prizadeti najrevnejši, ki na ta način premog kupujejo. Mestna občina ljubljanska bi napravila tudi lepo socialno geslo, ako bi sledila zagrebški občini ier prevzela sntna nakup in prodajo kuriva za revne sloje. Nn la način bi bili onemogočeni previsoki dobički posredovalcev.
č"ez noč je padla na ljubljansko polje ostra slana. Snoči je bilo vlažno vreme in od Barja sem je v mesto že silila megla. Okoli polnoči pa je pritisnil mrzel severovzhodnik, ki je naglo potisnil meglo v krimske hribe. Vlaga v zraku pa Re je pričela razkrajati v srež. Ko so se ljudje davi prebudili, so našli travnike in polja ler vrtove pobeljene z debelo slano, ki se ni dosti razlikovala od snežne odeje, še sreča, da zjutraj ni takoj posijalo solnce.1 To bi bilo uničilo in oparilo vso zelenjavo, ki jo je mnogo na prostem. Pač pa je slana mnogo ško-1 dila ajdi. na kalero je naš kinei sedaj stavil mnogo upanja. Nekoliko se je nebo zjasnilo šele v prvih ponoldanskih urah in je mraz, ki je trajal skoraj do poldne, nekoliko popustil. Lelos, septembra meseca, ko bi moralo biti najlepše vreme, pa se je torej že pričela oglašali zima in sjiominja ta mesec bolj na pozne dni novembra, kakor nn september.
Zadnji čas za rehtamaci e Plazovi v kamnolomu
Fotoamaterii!
Vse fotopotrebšiine dobite v
Ju gos o vansT hn igam'
V Ljubljani Zahtevajte cenik!
Časa za reklamacije je samo še dva dni. Ker je znano, da je ponekod, n. pr. v Ljubljani, izpuščenih mnogo volivcev, objavljamo navodila, kako naj se reklamacije izvrše. Ta so sledeča:
Kako se vrši popravek?
Popravek volivnega imenika se zahteva neposredno ali ustno od občinskega odbora ali okrajnega sodišča, vendar od okrajnega sodišča samo pismeno. Ustna' zahteva se mora zabeležiti v zapisnik.	.
2. Z zahtevo po popravku je treba predložiti dokazila. Za dokazila služijo lahko samo javni dokumenti: a) (za starost 21 let) krstni list ali krstni izpisek, šolsko spričevalo, vojaški dokument, pa tudi poselska oziroma delavRka knjižica; b) (za državljanstvo) domovnica nli domovinski list, pa tudi jiotrdilo od pristojnega političnega oblastva, opcijska listina ali delavska oziroma poselska knjižica; c) po'trdilo od občine o bivanju v občini.
Če stranka to zahteva, mora občinski urad, oziroma sodišče izdati potrdilo o zahtevi po popravku.
Če reklamiram ustno, moram zahtevati, da se o tem napravi zapisnik, kar je lahko večkrat združeno s težavami. Zato je najbolje, če se vse reklamacije izvršijo pismeno, nekako takole:
Županstvu v.......
! (Če pošljem reklamacijo okr. sodišču, je naslov sodiščn.)
Podpisani vlagam zoper volivni imenik ob-! čine.........
reklamacijo:
V volivnem imeniku je izpuščen .......
I .... v.....hišna številka . akoravno ima
volivno pravico na podlagi sledečih dejstev:
1.	Je glasom priloženega rojstnega in krstnega lista (potrdila župnega urada) rojen dne
j....... torej bil na dan.....21 let star.
2.	Je glasom priložene doniovnice (potrdilu občinskega urada) državljan kraljevine Jugoslavije.
3.	Glasom priloženega potrdila občinskega urada......zglasilnega urada . ... (trebiva že od ........v tej občini.
Zahtevam nn podlagi zakona o vollvnih imenikih, da so imenovanega .... ........
bivajoč v......... šl. . . pravilno vpiše v
volivni imenik za volitve v narodno skupščino.
j V......... dne . . . . <
i
Natančen naslov tistega, ki izvrši reklamacijo.
Če reklamiram za širnega sebe, bodisi, dn sploh nisem vpisan v volivnem imeniku ali pa, ker sem vpisan nepravilno, se besedilo temu primerno izpremeni. Ravno tako se primerno izpre-menl, če zahtevam izbris nekoga, ki je nepravilno vpisan v volivni imenik.
Nemudoma pojdite pogledal, če sle vpisani
Novo meslo, 23. septembra.
Pred nekaj dnevi je v kamnolomu g. Gotliba iz šl. Petra zasulo delaven Antona Rntaja. Kopal je pesek in pri tem opazil, da Re pomika s precejšno brzino proti njemu plaz, zemlje in kamenja. Hotel je zbežali, pa je bilo že prepozno; plaz ga je ujel in zasul. Njegova dva tovariša, ki sta delala bolj v stran in ju plaz ni dcsegel, sta Rntaja hitro odko-pala. Ker Re ni mogel na nogo nič opreti, sta ga naložila na voz in ga zapeljala v kandijsko bolnišnico, kjer so dognali, da ima zlomljeno desno nogo v stegnu.
V sredo okrog 11 dopoldne pa se je v istem kamnolomu ponovno utrgala zemlja in je plaz zasul to pot knr dva delavca, in sicer enega prav do vratu, pn se mu vendnr ni nič resnegn zgodilo, dočim je drugemu delaven. Francu Rifelju, ki ga je plaz tudi ujel. kamenje, ki se je zvalilo nanj, nalomilo levo nogo v kolenu.
Dolenisha suša in dru$e zadeve
Št. Jernej, 22. sept.
Čudili smo se, ko smo čitali o velikih nalivih in povodnjih po Gorenjskem pretekli teden. Od Novega mestn doli smo imeli pn le v presledkih nekoliko — rose. Sploh smo pu bili preteklo poletje z padavino v velikem pomanjkanju, in to je naša velika gospodarska škoda. Od majnika pa do 16. avgusta ni bilo toliko dežja, da bi se do krompirja namočilo, šele od sv. Roka sem je nam nekaterikrat dobro namočil, a toliko nobenkrat, da bi se na potoku kaj poznalo. V Mnhnrovcu so bdi še dne 22. t. m. vsi vodnjaki — brez vode! Ajda je ležala v Riilii zemlji in ni mogla vskaliti. Šele dež sv. Roka nedeljo ji je odprl pot na svitlo. Znlo j^ pa v rasti tako zaostaln, da je še danes v cvetju, mesto da bi bila že v — kozolcu!
| — Krompirja še nič ne kopamo, ker je še ves zelen, na plitvih legali se je pa itak posušil.
Tudi Gorjanci ro imeli včeraj — 21. septembra — belo kapo. Kaj bo. če nastopi slann. Ajdo oi morali — pokositi!
Družini R. je štorklež prinesel trojčke. Dva sta čez šest dni umrla.
Pretekli jietek je avto povozil Recljevega konja. Pretrl mu je kite na prvi nogi. Uboga žival se je od bolečine vsa tresla. Pisano imamo nn obeli konceh vnsi — Avto 7 km — a drvijo pn z 3 do 4 krat 7 km!
Jabolk, hrušek, orehov smo veliko nabrali, n ni nikake kupčije. Češplje so pn vsled velike suše še nedozorele se obletele.
Šolske sestro začno z gospodinjsko šolo r 15. oktobrom, ko bode glavno delo nn polju in vinogradu že precej opravljeno. Zglnsiti se je pri vodstvu šole. l'o sedaj je izšlo iz te šole že krog šestdeset deklet, ki vporabljajo pridobljeno znanje nn domih v praksi.
v volivni imenik. Ce niste, reklamirajte takojl To je važno ne lo za sedanje, amnak tudi zn bodočo volitve I
Ljubljana Kaj sem videl pri rohoborbah
Ljubljana, 21. septembra.
Gledalec rokoborb nam Je poslal tole svojo sodbo o borbi svetovnih mojstrov.
V dušeči atmosferi
človeku, ki misli, ki ga pa Je povsem slučajno in prvič zaneslo pred arono, kjer se vrši takale divja borba Žlovekov-kolosov za nadvlado fizične moči, je pri srcu čudno tesno in grozotno. Strmiš v te nestrpne, v kruti radovednosti zrnatičene, vse prej kot poduhovljene obraze okoli sobe, strmiš na oder, kamor bosta zdaj zdaj stopila dva orjaška tolščaka in se spoprijelu — ne za šalo, zares in vse se ti tako zdi, kakor da je čas obstal in usmeril svoj korak nazaj — v preteklost, v pradavnlno, v ona mračna barbarska stoletja, ko je bil duh še povsem suženj železnih oklepov in je bilu surova silu telesa na višku svojegu zmagoslavja.
Rokoborci sc predstavijo občinstvu
Zvonec zabrni.
Začetek rokoborbe!
Obrazi publike se rnzjasne. Svečano razpoloženje. Od študenta, ki je dal zadnje dinarje za vstopnino, do vajencev in drugih fantov gredo vzkliki zadovoljstva. Druge publike v dvorani skorajda ni... Pač! Nekaj bledih, nožno napudra-nih in našminknnih ženskih obrazov jc tudi prišlo manifestirat svoje veliko razumevanje za kult brutalne sile.
Kakih osem širokoplečih, mišičastih, trebuša-slili, vse prej kot proporcionalno raSčenih toles pri-loniasti pod vodstvom sodnika na oder. Lesena tla se kakor pod kopiti orjaških pincgavcev brezmočno upogibajo pod njihovimi težkimi koraki in presu-njeno ječijo.
Tudi športni poročevalci so že zasedli svoja častna in nalašč za nje rezervirana mestu za mizo na odru. Resno se držijo in tako nekam zviška gledajo na nas — maloštevilne goste v dvorani knkor da nas iskreno pomilujejo, ker smo samo lajiki v tej prelepi panogi športa in ne strokovnjaki, kakor oni...
Kolosi se postavijo v polkrog. Sodnik vsakega posameznika z elegantno gesto predstavi publiki in njegov obraz je pri tem tako praznično svetal, kakor da je vršil najkulturnejšo misijo 20. stoletja iu kakor da ni nu svetu ničesar pomembnejšega in aktualnejšega otl takele reči...
Ko je formalnost predstavljanja srečno in na splošno zadovoljstvo likvidirana, kolosi odlomastijo z odra. Votlo bobnenje spremlja njih korak kakor enakomerno ropotanje bobnov pred vojaškim bataljonom.
Iu zdaj se rokoborba v resnici začne.
Prvi par
Na oder se privalita dva. Prvi je Avstrijec Pro-haska, drugi Francoz Krause. Prvi ima vrat kakor žrebec in prsi kakor bivol, drugi se od svojega na-
bi dejul — neobtesana, sirova, povsem naturna klada. ki se nikoli ne potvarja, drugega pa je »kultura: oplazila z najskrajnejšo konico in ga naučila brzdali ali rafinirano prikrivati svoje brutalne nagone. Druge razlike v bistvu mod obema ni.
Publika pa je drugačnega mnenja. Publika si ije onega dne — bilo je v petek — kar nenadoma izvolila Francoza za svojega ljubljenca. Vse svoje simpatije, vso svojo pozornost je posvetila zgolj njemu. Nikogar ni bilo v dvorani, ki bi nepristransko presojal borbo med obema. Nikogar ni bilo, ki bi bil prezrl le najmanjši prestopek borenja pri prvem in nikogar ni bilo. ki ne bi pokroviteljsko spregledal enake, morda še večje, a bolj prikrite, rafiniranejše prestopke pri drugem... S plamte-čimi protesti je spremljala publika vsako akcijo silovitega Prohuske ter s psovkami, z žvižganjem in tuljenjem: -Fej! Hinau3 šmajsenk kritizirala vsak njegov uspel prijem, vsako njegovo dovoljeno in nedovoljeno surovost. Kadar pa je Francoz prešel v napad, se je taista publika razvnela v orkan navdušenja in kvitirala vsako njegovo surovost z vzkliki laskavega priznanja. Publika... Športna publika...
Partija med prvima dvema rokoborcema je končana. Remis... Kljub neodločnemu rezultatu pa je Francoz Krause od publike proslavljen kot zmagovalec, Avstrijec Prohaska pa mora oditi z desk brez priznanja, brez aplavza. Za slovo mu naša nadebudna športna mladina z galerije vošči lahko noč na svojevrsten kulturno-sportni način: »Hinaus mit dir, švajn!«
D ruši par
O drugem paru ni da bi obširno govoril. Jugoslovanski prvak Kop se je igral s svojim nasprotnikom Milovanovičem kakor mačka z miško. Pohru-stal ga je že v četrti minuli — kar tako za malico In za kratek čas... Ta borba ni bila niti malo razburljiva. Vrtela se Je vseskoz v mejah običajnega mikastenja. Kop je simpatičen orjak s karakteristično slovansko dobrodušnostjo v obrazu, katera mu ne dopusti, da bi se pri borenju posluževal nedovoljenih pripomočkov. Bori se skrajno pošteno — v kolikor se tukšnole mikastenje sploh more imenovati »pošteno« —, brez surovosti in brez rafini-
ranosti. Skorajda bi me bil speljal v skušnjavo, da bi zu spoznanje ublažil svoj odnos do tega nesimpn-tičnega mi »sporta< in mu priznal vsaj nekaj svetlih mest — fe ne bi nn drugi strani silila z vso svojo j grobo brezobzirnostjo prava resnica na dan...
Milovanovičeva zvezda gre v zaton. Prav za | prav jc tole majhna tragedija: biti poklicen roko- ! borec — in na razvalinah svoje sile, svoje slave. Nič drugega se ni naučil, nič drugegn ne zna — le kaj bo revež zdaj počel? Brezposelnost je tudi za rokoborce huda reč ...
Tretji par
O Ireljem paru — Italijanu Travagliniju in Nemcu Sturmu — tudi nimam mnogo povedati. Nekateri trdijo, dn je bila to klasična borba, polna elegance in tehničnih fines. Jaz ludi v tej borbi nisem videl drugega — kot pretep dveh primitivnih človekov iz davnine. . Kakor dvoje napol ukročenih zveri iz džungle so je dvoje mesnatih teles premetavalo po odru sem in tja. Nečloveško liropenje in renčanje se jima je trgalo iz grla. In še tega nisem prezrl in preslišal pri tej »gigantski: borbi: v trenutku, ko bi si bil jaz v gnevu in studu najrajši zakril obraz, sc je dama v vrsti pred menoj prešerno zasmejaln. Vsak brutalnejši prijem, vsako mučilno sredstvo borečih se kolosov na odru je nagradila s svojim »srebrnim« smehom. Kultura srca...
Četrti par
Pri poslednjem borečem se paru sem imel iz-nova priliko spoznati, kako zna biti takale športna publika brezsrčna in pristranska. Nastopila sla ro-ltoborca Romanov in Bavarec Rainer. Romanov je poosebljena dobrodušnost. In vrhu vsega: on je pravi, pristni Rus Slovan, ki se bori prav tako v mejah »športne dostojnosti in poštenosti« knkor Kop. Vse te vrline pa mu niso niocle priboriti naklonjenosti publike. Publika si je izbrala njegovega nasprotnika Nenra za ljubljenca. Vsa drznost in slepomišenje mladega Bavarca z rafiniranlmi triki bi koga drugega spravile v besnost. Neštetokrat se je prebrisanec izognil preteči nevarnosti na kraj odra, kjer je moral Rus borbo prekinili in jo sredi odra iznova nadaljevati. Le na ta način je Nemec svoj poraz zavlačeval. Dobrodušni ruski striček, kateremu je že sneg pobelil teme, pa se radi tega ni prav nič razburjal. Mirno se ie boril dalje in ko je v treji rundi z lahkoto položil Nemca na Ila — —1 — ni bilo v vsej dvorani nikosar, ki bi mu zaploskal. Tako skromno in tiho se je odsiranil za kulise, do kraja vdan v svojo klavrno usodo, da se mi je v resnici zasmilil... Šele na ponovni poziv sodnika se je iznova prikazal na odru. Takrat se je nehvaležni! publika pač predramila iz svojo olope'osti in priredila navdušene ovaeije — — — ne njemu, Rusu, zmagovalcu, marveč njegovemu nasprotniku, Nemcu, premagancu ...
Finis
Povsem jasna in zakliučena je moja sodba o takile rokoborbi: prav nobenega drugega namena nima in ga tudi imeti ne more, kakor le tega, da nasilno zatre še zadnje ostanke srčne kulture v oni mladini, ki Je že Itak pedtvjana. Nešteti primeri iz življenja — sodne in policiiske kronike v znamenju surovih napidov, pobolev itd. — nam s strahotno brezobzirnostjo vedno iznova notriujejo to žalostno resnico.	Lajik v rokoborbi.
Ko! bo danes
Drama: Zaprta.
Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. |
*	I
G Množice izpuščenih iz volivnih imenikov.
Kakor smo izvedeli, seveda neuradno — je bilo včeraj prijavljenih okrog 500 reklamacij. Ne vemo sicer, če je ta številka točna, vemo pa, da je res veliko volivcev že ugotovilo, da niso vpisani v volivni imenik. Znan nam je s učaj iz družine uglednega in splošno znanega ljubljanskega posestnika in obrtnika. V njegovi družini so poleg očeta trije odrasli sinovi, vsi polnoletni dva v službah, deloma celo v javnih službah. In vendar nobeden od vseh treh sinov ni bil vpisan v volivni imenik, kjer fun-gira od vseh štirih moških članov svoje družine med volivci edino le oče. Če se je to zgodilo celo sinovom moža, ki je po svoem javnem delu znan po vsem Slovenskem in bil dolgo vrsto let tudi ljubljanski občinski svetnik, kaj bi potem bilo z družinami , ki niso toli znane? Če so se volivni imeniki delali res tako točno po izidih ljudskega štetja, jc jasno, da je bilo ali ljudsko štetje pomanjkljivo, česar pa ne mislimo, ali pa so bila navodila za sestavo volivnega imenika premalo točna in delo nepopolno orgaoizi-ano. Zato naj vsakdo gre pogledat, če je res vpisan!
KoRS z b tete in cen Talne Kurjave
iz angleš ega premoga
75 Din za 101) k£ pri več cm odjemu popust
franko plinarna nudi
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
0 Csperanto. Esperantski tečaj se bo pričel v torek, dne 29. septembra ob 20. v šentjakobski šoli. Tega dne se bo vršila brezplačna poskušna lekcija po »Ce- metodi in se bodo interesenti vpisovali v tečaj. Z rednim poukom se bi pričelo v petek, dne 2. oktobra v istem prostoru, poučevalo se bo po posebni metodi, ki jamči siguren uspeh. Potom »Ce« metode se jezika najlažje in najhitreje nauči. Šolnina znaša za ves tečaj, ki bo trajal približno 4 mesece, Din 60.—, za dijake Din 40.—, plačljiva v dveh obrokih.
0 Drevi ob osmih sc|a Stolne prosvete. Radi sklepanja o nedeljskem izletu so prosi polnošte-vilna udeležba.
© Koncert ruskega vokalnega kvarteta Keilrav. Vse prijatelje zborovskegu pelja opozarjuino na prvovrstni koncert, ki bo v poleti ob 20 v Filhar-monični dvorani. Kvartet Kodrov uživa svetoven sloves, glasovno je prvovrsten, njegova ubranost pa tako dovršena, da si po soglasni sodbi vseh glasbenikov ne moremo predstavljati dovršenejfiega četveroglasnega petja. Občinstvo vabimo, da ne zamudi izrednega užitka. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
O Vpisovanje vajencev mehanične tehniške stroke jo v sredo dne 30. septembra 1031 od 14 do 18 v šoli na Ledini. Dne 1. oktobra pa se prične ob 14 redni pouk. Razpored vajencev in druga navodila so razvidna iz raglasa v šolski veži. — Upraviteljstvo.
0 I' mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 20. t, ni. ob 15 popoldne proda,jalo na prosti stojnici prašičje in goveje meso.
© Predrago kuštrunovo meso. Koštrunovo meso je bilo včasih meso revnih slojev, ki si niso mogli privoščiti govejega mesa. V zadnjem času pa se zdi, da je postalo kuštrunovo meso prava slaščica, za kutero seveda revni sloji nimajo drobiža. Ko je bilo goveje meso po 20 Diu, je bilo koštrunovo meso po 14 Din. jiaurs Je najboljše meso pitanih volov po 14 Din, koštrunovo meso pa še vedno tudi po 14 Diu. Je lo prav? Nimamo zaenkrat možnosti kontrole, po čem mesarji kupujejo košlrune. gotovo pa je, da ne po G Din kg žive vage, kakor najboljše vole, Znano Je, da mesarji kupujejo drobnico le po glavah, ne pa po živi vagi in pri taki kupčiji kmet ne prefitira nikoli. Ako pa se kakšna gespodinja začudi na trgu nad draginjo koštrunovega mesa češ dn se že bolj splača kupiti goveje meso, poleni pa mesar ravnodušno odgovori: »Ja, malo spremembe Jo pa le dobro!« Torej računajo koštrunji mesarji le z željo po spremembi prehrane, ne pa po dejanskih razmerah. Koštrunji mesarji najbrže mislijo, da so ljudje sredi večjih bitk z drugimi mesarji nanje (»zabili. Pa niso.
0 Tlakovanje Cosposveisko ceste. Zdaj tlakujejo na Gospoivetski cesti samo dva pasova ceste in sicer med tramvajskimi tračnicami, Zakaj niso tlakovali ceste že tedaj, ko so tramvajsko progo gradili, hkrati z drugimi deli, je vsem resnim ljudem uganjka. Zakaj dvojni stroški? Toda kar je enkrat zamujeno, bi sc popravilo lahko teda:, ko bodo tlakovali Gosposvet^ko cesto v vsej širini — saj se to napoveduje že za bližnjo bodočnost. Res ne razumemo! — Ob Gosposvetski cesli so tlakovali z malimi kockami tudi del Kersnikove ulice med hodnikoma pri Slami u Ke snikovo ulico bi že lahko odprli in zvezali z Dvorakovo ulico, ki je nastala lani ter jc zgrajenih ob njej že več novih stanovanjskih hiš.
0 Kostanj dozorel. Žlahtni sad naših gozdov, užitni kostanj, je dozorel. Letos je prav dobra letina. Na Rožniku in na Golovcu se je zopet ponovila vsakoletna jesenska slika, ko v kostanjevih gozdovih kar mrgoli nabiralcev. Seveda so to sami revni sloji. Ali marsikdo, ki je zadnjič nabiral kostanj v letih lakote 1917 in 1918, pa se je pozneje sramoval tega, ga letos ni prav nič sram hoditi z vrečico med drevjem in jo polniti s sladkim sadežem. Marsikdo, ki nima danes kaj za usta, si na ta način potolaži lakoto. Drugim je pa to Ie zabava, oboji pa so zadovoljni z dobro letino, ki jo je letos Bog dal.
Celje
. ZVEZEK
Dr Opekove
Knjige postave
jc v tisku in izide zadnje dni septembra
Obseg in cena kakor I. in II. zvezek
Naroča se lahko naprej v
Profla^aini II Mitmainm
Ljubljani), Kopitarjeva ul.4
O Kolesarska nadloga. V nedeljo se je nek»
majhna družba peljala z vozom na cesti v smeri o<\ Vojnika proti Celju. Ko so sc peljali od Smarjete proti Spodnji Hudinji, so srečali nešteto koIesar,ev, od katerih pa jih je bilo gotovo — to je bilo zvečer
—	75% brez luči, ostali pa so se večinoma vozili po pešpoti. Družba, o kateri tu pišamo, sicer ni imela zaradi tega kaj večjih neprilik, ampak nas je samo opozorila na to. O teh kolesarjih, ki se vozijo broz luči, smo pa prejeli že toliko pritožb, da ne moremo več molčati. Pisec teh vrst je sam ie često srečal kolesarje zvečer brez luči na cesti proti levcu in pra,v tako pogosto so zastopani oni grešniki, ki se vozijo po peJpoti z lučjo ali pa tudi brez nje itd. Zato prosimo merodajne faktorje, da bi ukrenili vse potrebno, da so enkrat konča to nadlegovanje pešcev, če ni druge pomoči, naj se pač vsak kolesar, ki ga zasačijo, eksemplarično kaznuje,
■<2r Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v sredo, dne 23. t. m. 35 letna Planko Olga, žena rudarja v rudniku v Drobnem dolu pri Hrastniku.
—	Včeraj, četrtek 24. t. m. pa je umrl v javni bolnišnici 23 letni Ferme Fran, rudar v Hudi jami, o katerem smo zadnjič poročali, da se je pri delu v rudniku ponesrečil. — Naj v miru počivata!
•0" Aretacija »velikega mojstra«. V sredo, dne 23. t. m. proti večeru se je posrečilo mestni polici)! na Ljubllanski cesti aretirati dobrega znanca zaporov, 28 letnega Špilalarja M. iz Št. Pavla pri 1 leboldu, že dolgo od okrožnega sodišča zaradi tatvine zasledovanega. Špitaler je znan delomržnež, ki je bil že devetkrat kaznovan zaradi tatvin, pa se očividno nc more privaditi poštenemu delu, temveč se preživlja raje nekaj časa na prostem s tatvinami, nekaj časa pa po ječah in zaporih. Policija ga je izročila v zapore okrožnega sodišča v Celju.
& Jesen že prihaja. Včeraj se je pojavil prvi kostanj v našem mestu, ki ga je prodajal neki invalid na vogalu Samostanske in Prešernove ulice po 6 Din 1, pečenega seveda, ki ga je prvi dan zelo veliko prodal.
& Nočno lekarn ifko službo ima ta teden od sobote, 26. t, m. do vključno petka, 2. oktobra lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
& Delavsko roma ie na Bled. V soboto, dne 26, t, m. bo vozil posebni romarski vlak rudarje iz Zagorja in okolice na Brezje-Bled. Prijavljenih je že blizu 700. Rudarje vodita gosp. ekspozit Vo-dušek Vita! iz Zagorja in profesor Pavlic Lojze iz Celja. Pridigujc na Brezjah tudi g. svetnik Janez Kalan. Odhod iz Zagoria ob 15.10, prihod v Zagorje v nedeljo ob 20. Romarji naj si radi mrzlega vremena oblečejo v toplo obleko. Na Brezjah in na Bledu naj gostilničarji rudarje gostoljubno sprejmejo.
Dev. Marija a? Polju
Evharistična slovesnost. V nedeljo 27. t. m. popoldne bo pri nas evharistična slovesnost za našo in za župnije Dol, Sv. Helena, Št. Jakob in Soslro. Spored slovesnosti je: ob pol 3 popoldne v dvorani Ljudskega doma zborovanje mož in mla-deničev z govorom: »Mož in vera« in »Družina in cerkev«. Govorita gg. urednik Franc Kremžar in zdravnik dr. Fr. Debevc Franc. Po zborovanju ob pol petili cerkveno opravilo s pridigo o presv. R. Telesu in kra ka procesija, nato litanije sv. Jožefa, spravna molitev in blagoslov. Pridigal bo č. g. slolni vikar Košmerlj Alojzij.
Farauil Sedaj pokažimo, da t,mo tu! Prav vsak naj se udeleži te slovesnosti. Kje bomo sicer v' teh zmalerializiranih težkih časih iskali tolažbe in nove moči, kakor v presv. Evharistiji. Redko nam jo dana priložnost skupne posvetitve, dajmo se vsaj ta dan združiti vsi, kar je nas pod našim zvonom v skupno počeščenje Najsvetejšega in v pozabo medsebojnih razprtij, za srečo našo in naših družin. Tudi cerkev rabi bolj ko kdaj danes polnovrednih, klenih članov. Možje, mladeniči, ludi tu se izkažimo, da nismo polovičarji. Udeležimo so vsi evharistične slovesnosti. Vzpodbudi naj nas pa tudi z žrtvami združena navzočnost mož in fantov sosednjih fara.
Farani poljski, dajmo tudi zunanjo Past našemu evharističnemu kralju s tem, da okrasimo hiše ter razobesimo zastavo, koder pojde evharistična procesija.
Zagorje
V	nedeljo sta bili dve nogometni tekmi, in sicer ena na Lokah, med tamošnjim klubom S. K. »Mladost.: (rezerva) in S. K. vZagorJe« (juniorji). Rezultat: 3 :3 v korist S. K. »Mladost«. Druga tekma Je bila v Zagorju med S. K. Zagorje in S. K. Hrastnik. Rezultat (0:0) 0:3 v 'korist S. K. Hrastnik.
Romarski vlak odhaja v sobolo 26. t. m. ob 3.15 iz Zagorja. Romarji naj bodo ob pol treh žo na kolodvoru.
V	soboto sta se zastrupili dve družini v Št. Jurju pod Kumom z gobami. Le takojšnja zdravniška pomoč iz Radeč jih je rešila gotovo smrti.
V	nedeljo so igrali v Zadružnem domu lepo uspelo igro »Belo vrtnice*;.
Jezica
Izborna Cerinova Portugalka iz Gadove peči se toči v gostilnah pri Alešu in Rogovilcu.
»MfCtfVjn
Kulturni obzornik
Prva letošnja predstava v drami
Slavko Grum: Dogodek v mestu Oogi
Novo gledališko sezono smo začeli v sredo, dne 23. septembra z izvirno dramo Slavku Gruma »Dogodek v mestu Gogi:. Obisk Je bil dokaj novoljen in občinstvo jc z zanimanjem sprejelo delo, o katerem se je celo slišalo, da se no da uprizoriti, ker zahteva od odra nemogočih stvari. Uprizoritev pa Je pokazala, da je gledališče popolnoma kes temu res precej svojevrstnemu delu in da prav za prav delo samo ni tako izredno velik gledališki problem.
Slavko Grum je pri nas izrazil literarni ekspe-rimentator a Freudovo psihoanalizo. Zategadelj ga zanimajo predvsem bolni pojavi v življenju, skrita razmerja v posameznih dejanjih in nagibi človeškega dejanja in nehanja, skratka tista prikrita stran dogodkov, ki ostanejo v svetu zaradi nasilne družabno celotnosti, zunanje laži ali nezavesti nezuana ali zlagana. Ta ležnja, da bi umetnik prodrl v srca ljudi in odkril prave vzroke in razmerja v dogodkih, Je bila največji napor zadnjega časa; ta težnja niti v vsem svojem naporu ni nova, saj so bili največji satiriki in komediografi vedno tolmači .skritih človeških nagnjenj in ostri analitiki človeške notranjosti. Nov — vsaj za nas — je vendarle poizkus, da se s samo analizo ustvari neposredno jdrsko pripovedovanje ln ?e izoblikuje tako odrsko rlejnnje, v katerem se pokaže iHoveško trpljenje bodisi strah, trroza. bolečimi skriteca nasilja, bo-
lečina nesrečnega bitja samega, na sobi, bolečina bolezni, onemoglosti itd., česar večkrat in navadno ne vidimo in ne doživimo. Sicer je to nalogo oder gojil od vsega začetka, saj je ritmično miinični odrski izraz najprvotnejši pripovedovavec skrite človeške notranjosti in današnja gledališka umetnost skuša s poudarkom svojih osnovnih prvin vzbuditi v gledavcu predvsem neposredno zvezo z notranjim svetom in vrniti gledališče v popolnejši obliki njegovi prvotnosli.
V Grumovem »Dogodku: vidim precej posrečeno prizadevanje, kako bi se pesniška intuicija spojila z, analitičnim eksperimentom. Grumova »igra-: v osnovi groteskno prikazuje človeška nagnjenja, zlasti erotična, ki s svoji zlo voljo ustvarjajo dogodke in vežejo laž z resnico, bridkost s snieSnostjo, pri tem pa odkrivajo pravo razmerje človeka do človeka. Mesto Gogi, ki ne more imeti nobenega dogedka, hoče dogodka, posebno hočejo dogodkov in jih delajo zlohotne starke, ki gledajo ljudem s hudobnim očesom v srca in duše, v hiše in celo v mesto. Toda teh dogodkov ni in jih ne moro biti; pač pa je vse polno majhnih trpljenj, ki so dovolj grozna, a svet ue ve zanje. Poleg sobe obeh zlohotnih stark umira zapuščena reva, ki ie nekoč užila ljubezen, ki je druge niso mogle užiti, a starke je ne puste umreti; v nadstropju nad materjo sc muči z življenjem in svojimi načrti zazna-menovani grbasti sin, ki bi bil rad velik igravec; poleg njegn v sosednji hiši je pisar, ki si ustvarja sanje o čisti ljubezni do dekleta v sesednii hiši — to dekle pa ob Istem času zlorablja nečedni trgovski uslužbenec. Razmerje med komijem, deklico ln idealnim pisarjem je središčo igre. Deklo se hoče rešiti svojega demona, udari s svečnikom na-
I silneža, da se zgrudi. V strahu pokliče k sebi svo-1 jega tihega častilca in ga prosi, naj Jo reši mrliča, a za plačilo ga kliče takoj nato k sebi — iu tako ubije v njem ideal, o katerem jo sanjal dnevo iu noči. Iz obupa si mladenič pripravi vrv, pa se ne obesi. Na videz mrtvi komi se na cesti prebudi, toda udarec po glavi mu je vzel ves spomin in tako jo dekle rešeno in očiščeno, a mesto je osleparjeno za velik dogodek. Igra epizod, realnosti in ouo-strauosti se godi pred nami in nam dokazuje, nas prepričuje, odkriva svet in čuvstva.
Posebnost Grumovega odrskega prikazovanja je v tem, da je tudi prostor analiziral. Dočim je navadna odrska prostornina enostavno koncentrirana, ali pa razvrščena v nagli zaporednosti, imamo v r Dogodku več prostornin obenem; drama vsake posamezne osebe ima svoj oder in le redko se tu ' samostojna dejanja tudi zunanje zvežejo, spajajo jih saino notranje vezi, ki segajo iz sobe v sobo ali iz nadstropja v nadstropje, Iz hiše v hišo nll v celo mesto. Tnko stoji pred našimi očmi analiziran pro-I storilinskI kolektiv, prav tako skrajno odrsko nasprotje, kakor jc poizkus z analizo in intuicijo hkrati.
Prav iz toga spoznamo bistvo in vrednost dela: igra se samo z našo notranjostjo. Tisti občutki, ki jih uslvarja v nas vsako prvobitno odrsko delo, sočutje in očiSčpnje, se nam takoj prikazujejo z bolezenskimi eksperimenti z bolniki kakršnekoli vrste: pogled v človeško blHznico je pretresljiv, a , ni odrešilen. Toda pisateljev namen in to, kolikor se je ob njem ulrnllo lirske Inlulclje o mnteria-listično-mehanistlčnem bistvu življenja, kazi izrazito teatralična usmerjenost dela, ko gre pisatelj i /. trrotoskno smcSnostjo preko vse igro življenja, du
l postane ves oder kakor avtomat s skrito godbo, ; Kakor je delo zanimivo v poizkusu in v mehanizmu dosledno izdelano, tako mu manjka prave odrske resnobe in prodirnosti do etičnih zakonov. To je igra avtomata, ki se mi sproži v samotni sobi | in se bojim, da je avtomat morda le živ. Zato marsikaj spominja na razvratno bolezensko grozo, ki so jo prikazovali starejši in novejši fantastični dc-I monisli, zlasti II. 11. Ewers. (Vidini, da je tudi g. Osi. v Gledališkem listu podobuo pojmoval to smer Grumove umetnosti).
Za igro je scenične osnutke napravil prof. Vavpotič iu ji dal •rokokojsko-bidermajensko živahnost ter jo s leni ludi zunanje odmaknil v fanta-etičnost; Vilko Ukmar je napravil k delu zmiselno moderno glasbo in režiser O. Šest je zasnoval celotno igro nu groteskni ekstatičnostl, iz katere se izliva bolna in grozotna teatraličnost. Da igra ni gol avtomat, ji je dal nekaj izrazitih slerifnih poudarkov, ki vežejo oder z daljnim prostranim, celo nevidnim svetom. Potek igre je počasen, težak in čutim, da je režiser hote! z njim reševati notranjost drame, zakaj ko bi ta groteskni človeški mehanizem pognal v hitrejši tek, bi postal smešen in docela pogrešen. Prvo igralsko osnovno delo jo poleg obeh stark Tarbule in Afrc (gdč. Raka r jeva in ga. Vida Juvanova) dal g. Skrblnšek kot umrli naddavkar. Njegova maska in strahotna igra j sta izpodmeknili v gledalcu raclonallstično razmer-1 je do dela, ki se ga sicer ni mogoče iznebiti in ; res potegnili v svet groze in prividov. Njegov smešni igralski dvojnik je g. Lipah kot Klef. Dve majhni a nadvse učinkoviti ustvaritvi blaznega i Gaplta jo igral izrazito g. Jerman. Njegova igra Je 1 bila dovoli močna, du ie zanimala Ul hib temu, da
Dnevna kronika
Pravi morilec v Gačnthu prijet
Štefan Fa.ei priznat umor - „Le glejte me!" - Kalto jc izvršit zločin
Maribor, 24. septembra.
Dne 28. avgusta sta po esnika Kuhta in Tr-čak iz Gačnika našla, kakor smo že poročali, ob
4	zjutraj, ko sta šla kosit na pašnik, v sadovnjaku, kakšnih 60 korakov daleč od hife št. 57 v Gač-niku pri Jarenini '/Oletno posestnico Julijano He-ričevo na tleh ležečo in strahotno poškodovano ter mrtvo. Odtlej pa do dane« je bil zločin nepojasnjen, Zgodilo se je celo, da sta po nedolžnem bila zločina obdolžena zako-ca Bahman, toda po zaslugi mariborskega daktiloskopa Grobine se je moglo prav zatrdno ugotoviti in dognati, da odtisi prstov, ki jih je našel daktiloskop na omari pokojne Heričeve, nikakor niso mogli biti skladni z Bahmanovimi, pač pa da so bili ti odtisi začudo identični z nekim znanim zločincem in vlomilcem, ki se klati in izdaja za Štefana Faleža.
Oni neznani hlapec, ki so ga včeraj, kakor smo že poročali, aretirali orožniki in ki do zadnjega ni hotel izpovedati svoega pravega imena, je priznal, da je on Štefan Fa e!, in jc moral tudi spričo neovrgljivih dokazov prizrati, da je morilec Dokojne Heričeve, katere umor je ostal do danes nepojasnjen.
O tem, kako so Faleža aretirali, smo že včeraj poročali. Orožniki so ga prepeljali v Št. Ilj, kjer so ga danes konfronlirali z vsemi tistimi pričami iz Avstrije, ki so bili videli Faleža, ko ^e prodajal tam neko suknjo nekemu posestniku, gh-de katere se je pozneje izkazalo, da je bila ukradena iz stanovanja Heričeve in da je bila last njenega hlapca Petra Spelca. Tudi so Faleža pokazali listi ženski, o kateri smo že svoj čas poročali, da se jc pri njej zatekel ter poprosil, naj mu da prostor, da se obrije. Šel se je skrit, toda ko je slučajno prišel mimo hiše avstrijski orožnik, jo je ubral iz hiše ter pobegnil v neznano smer. Ravno tako so Faleža spoznali tudi avstrijski orožniki, ki so bili poklicani v Št. Ilj, da ugotovijo, koliko je aretiranec identičen s tistim, ki se mu je posrečilo napol obritemu pobegniti izpred njihovih oči.
Kam je Falež pozneje pobegnil, je na podlagi njegovih sedanjih priznanj jas o. Šel je v smeri proti Lučam in proti Wiesu. Nato se je potikal okoli po raznih avstrijskih obmejnih krajih ter se končno znašel v vzhodni Štajerski. Tam je prekoračil madjarsko mejo ,se klatil ob jugoslovansko-madjarski meji ter se končno znašel 19. t. m. na našem ozemlju v bližini Dolnje Lendave. Potem je šel proti Slovenskim goricam, ter se je pred nedavnim pojavil v bližini Pra<erskega, kjer je izvršil vlom v tamkajšnjo graščino, na podlagi katerega je bila tudi njegova usoda zapečatena. Odtod 60 sledovi sledili proti Zavrču. In tako se je izkazalo, da je Falež morilec Heričeve.
Kako je izvršil Falež umor?
Po zasliševanju na orožniški postaji v Št. llju, v katerem je Falež priznal, da jc umoril Julijano Herifievo, so peljali Faleža v Gačnik na mesto umora. Tukaj je potem sam pripovedoval, kako je izvršil umor 27. avgusta. Tega dne popoldne sc dvignil v smeri proti Gainiltu skozi Maribor, kamor je: prispel zvečer. Šel je naprej proti Pesnici. Do Gačnika jc prispel nekako okrog polnoči. Obetal je pred hišo pokojne Heričeve ter se nekaj časa vrtil okrog iste in koval načrte, kako bi mogel najlažje vdreti v hišo. Saj je bil Štefan Falež svojča6 hlapec pri Julijani Herič in je že tedaj prišel v resna nasprotja $ Viktorjem Bahmanom, oskrbnikom Julijane Heričeve. Vedel je prav dobro, da bo najlažje udri pri zadnjih vratih, ki so bila zapahnjena samo s čisto navadnim zapahom.
5	seboj je imel železen drog, 6 katerim je vrata udri. Toda, ko je stopil v vežo in prižgal vžigalico, je stala pred njim pokojna Julijana Heričeva, v njenih rokah pa je videl, kakor zatrjuje, veliko sekiro z dolgim ročajem, ki jo jc držala proli roparju. To je baš sekira, s katero je potem zasekaj ter odnesel kos slanine. Falež je tedaj zamahnil z železnim drogom proti starki, ki se jc zrušila na tla in zbrala še poslednje sile, da se dvigne, toda sledil je drugi udarec in Julijana Heričeva je obležala mrtva na tleh. Falež jo je zagrabil in odnesel kakih 60 korakov v sadovnjak, nakar se je vrni! v hišo, pretaknil vse kote ,toda našel, kakor pravi, je 6amo 180 Din.
Štefan Falež — star grešnik.
Štefan Falež je Mohorkove vrste in je bil 1. 1925 že obsojen na 8 let robije radi umora, izvršenega nad sestro pokojne Julijane Herič. Po amnestiji 1. 1929 je zopet šel na delo te: se klatil zlasti v okolici Pragenskega, kjer ima na vc6ti več vlomov. Priznal je, da je izvršil roparski napad pri Slovenski Bistrici na neko ženo in njeno hčerko. Razen tega domenjajo, da jc Falež ro-kovnjačil po Pohorju okoli Pragerskega, Slov, Bistrice, Poljčan itd. ter izvršil razne napade in vlome, med njimi napad na dve gospodični na Pohorju.
Jo docela iztrgana iz celote in je njegova soba samo atribut Goge, brez vsake groze, tesno je bilo igravcem v Ilanični sobi, ge. Saričavi (liana), ge. M. Veri (Gospa Tereza) in Levnrju (komi Prelih). Radi bi bili v dejanje, pa so bili potisnjeni v analizo ali golo situacijo. Posebna zadrega se je čutila pri ge. Saričevi, ki jo 6icer z veliko voljo in razumevanjem dajala izraza pasivnim poizkusom, a so ni mogla uživeti vanje. Enostavnejša iu izrazitejša je bila g. M. Vera. Komija Preliha sem si drugače misli;; g. Levar ga je našel po svoje, a prepričan sem, da ni trden v njem. Z izredno podrobnostjo in močnim izrazom in ambicijo je igral g. Gregorin grbavega Teobalda. Čutim, da Je s svojim enoletnim študijem v tujini prinesel s seboj mnogo kapitala. S tiho dobroto in lastno nevsiljivo pristnostjo je igral g. Železuik pisarja Klikola ter nam dal nekaj prisrčnih trenutkov v igri. Z groteskno komiko sla prav posrečeno zaigrala veselo igro ped oknom g. Danrš in Cesar kot muzikanta. G. Kralj jc z suho intelektualno komiko izdelal pijanega Slikarja. Tudi Igralci manjših vlog so dovršeno izdelali svoje podobe, tnko g. Sancin, ga. Medvedova, gdč, Slavteva, gdč. Gabrijelčičeva, ga. Juvanova. G. Polukar je bil preveč izrazit mesar. Dobri dve url samega teatra, ki je v tem »Dogodku- naše! skrajno slran vsebinske, prostornin-ske in Igralsko izrazne nenavadnosti. Delo ima tudi precej svojih lepot in prav toliko nelepega, a zadnjega zmisla mu ne vidim, ker je očiščenje v njem preveč teatralično in slučajno. Čutim celo, da je pisatelj nameraval več sime komedije, kakor Jo mu je gledališče moglo prisodili. Občinstvo je sprejelo delo precej toplo in jo navzočemu nvtorju iskazalo mnogo priznanju.	F. K.
Kaklne vrste Blovek je Falež
Št. Ilj, 24. septembra.
Od našega dopisnika iz Št. Ilja smo dobili najbolj točno informacijo o zločincu Faležu.
Dane« je bilo na železniški postaji v Št. Uju veliko ljudi, ki so gledali Faleža, ko so ga odpeljali v Maribor. Falež je bil čisto hladnokrven s ciničnim nasmehom na ustnicah. Ljudi, ki so šli mimo njega, je nagovarjal: »Le glejte me!« Iz njegovih črt «e da sklepati, da je kriminalen značaj, je ves raztrgan, zamazan, kosmat in črn. Davi so ga prepeljali v Maribor, kjer se vrši zasliševanje, Zaslišuje tukajšnji orožniški kapetan Gemičič. Faleža so izročili v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
Kajpada se razumemo
Ljubljana, 24. septembra.
G. Vladimir Kravos, ki je nepooblaščen od slovenskih čevliarskih delavcev govoril v Belgradu za ustanovitev Baline tovarne v Jugoslaviji, se ne sme na noben način čutiti prizadetega, ako drži naša ugotovitev, da bo ogromen kader slovenskega delavstva ob kruh, če se bo izpolnila njegova želja. Čevljarskih delavcev v Sloveniji je okoli 20.000, čevljarskih mo:strov pa je 10000. Vsi ti bodo občutno prizadeti, ako pride do ustanovitve Baline tovarne. Skrajna predrznost je, če se upa kdo trditi, da skrbimo le za slovensko industrijo. Da, radi priznamo, nam jo razvoj slovenske industrije in njen obstoj pri srcu zaradi tega, ker vemo, da preživlja tisoče in tisoče slovenskih delavskih rodbin. Ako je g. Kravos proli slovenski industriji, je tudi : proti slovenskemu delavstvu!
Poguma pa, kako ie treba nastopiti proli slu- ; čajem, kadar katerakoli industrija izkorišča delavstvo. pa nas g. Krnvos ne bo učil! Skoraj vsaka naša j številka doknzuje. da smo vedno na straži za inte- | rese slovenskega delavstva! Ne za tuje dobičkarje, i temveč za goli kruh delavstva se borimo. Bata je | zn nas tulec in za leča se beri g. Kravos. medtem, | ko je večina slovenske čevljarske industrije v ro- | kali domačinov. Bita bo zaposlil mordn kakšnih 500 j de-livcev z luga, kje pn bo zaposlil 30 000 sloven- ; skih čevljariev, ki bodo zaradi njega prišli ob kruh? To n»rti nai pove g. Kravos!
Zadnia dva dni smo prejeli s strani slovenskih , čeviiarekih delavcev toliko iz'iv simpatil in hvalež- j nosti. da vemo zn pravo niihovo razpoloženje, ki ga g. Kraves ignorim' ?,a! nam je le, da smo na- i nravili reklamo za NSZ. ki res tega ni z^shiSila. 1 Pa nai se g. Kravos ne boii. to se ne bo t<iko zlepa i | več zfrodilo. Slovensko delavstvo namreč že preveč i pozim razmere in mu jih ni treba šele razlagati. ! Dovolj!
Kotrdn*
Petek. 25. septembra, Kamil in tovariši, mu-čenči; Kleofa,
ISJovi rtrolje«?
•J" Josio Kravot»el. V .cpl-šni V>o'nišnioi ie včerai umrl železniški uradnik g. Josio Kravo-g e 1. Bi! je blag in tih mož. Svo:o težko bolezen, j ki si jo je nakopal v vojni, je nre-n^al potrpežljivo. Smrt mu ie bila rešitelj;ca. Naj nočiva v miru! Nie-govi /alu;oči gospej-vdovi na;e iskreno sožaPe! Pogreb rainika bo v soboto ob 2 popoldne iz splošne bolni^n-re.
-f> V Snodnji Besnici je danes oo dališem bo-lehaniu umrl posestnik in industrijalec Jakob Udir v starosti 68 let. N, p. v m.!	j
Ostale vesti
—	Pomanjkanje učiteljev na srednjih šolah. Znana prikazen pri nas je, da se ob začetku šolskega leta ne more začeti pouk na vseh srednjih šolah takoj v septembru v polnem obsegu, ker prosvetna uprava ne nastavi pravočasno potrebnega števila učiteljev. Tako n. pr . ima letos reduciran pouk ena gimnazija v Ljubljani in ena v Mariboru. Glavni vzrok temu nedoslatku je v tem, ker je na omenjenih zavodih naraslo število razredov radi visokega števila prvošolcev. Ta nedostatek našega srednjega šolstva bi se pa dal prav lahko odpraviti, in sicer na ta način, da bi se vršili sprejemni izpiti za prvi razred v juniju in ne v septembru kakor ietos. Potem bi vsak ravnatelj že koncem junija vsakega leta lahko natančno vede!, koliko razredov bo štel zavod v naslednjem šolskem letu in koliko učiteljev bo treba. Dovoljujemo si na to opozoriti prosvetno upravo z željo, da se izvrši v teku šolskega leta ta potrebna korektura v določbah o sprejemnem izpitu.
—	Notranjsko pevsko okrožje priredi v nedeljo 27. septembra 1931 ob pol 4. popoldne javni pevski koncert, ki se bo vršil v dvorani prosvetnega društva v Cerknici. Nastopilo bo okoli 100 članov in članic treh pevskih zborov (Cerknice, Logatca in Begunj). To bo prva taka prireditev tukaj sploh, zato vabljeni v obilnem številu tudi iz oKolice.
—	10-letnico mature praznujejo letos absolventi ljubljanske realke iz leta 1921. V to svrho p>
I zivlja podpisani tovariše k p r e d s e s t a n k u , ki | se bo vršil v soboto 26. oktobra ob 20. v restavra-j ciji hotela Miklič. Daljno odsotne kolege naprjšam : sporočila o naslovih,ter eventuelnih terminih proslave. Ing'. Lado Khain, gradbeno vodstvo Pokojninskega zavoda v Celju.
GORAZDOV UČNI ZAVOD sprejme še nekaj gojenk. Pouk po priznano najnovejši in najuspešnejši učni metodi Učni honorar ako zmeren. — Pojiisnila In prnave Nunska ulica 19. Hčerke železničarjev in drž. nameščencev posebne ugodnosti.
—	Prvi dar za stradajoče po suši. Neimenovan železničar, ki je videl bedo prebivalstva v krajih, opustošenih od suše, je prinesel v našo pisarno 100 Din za stradajoče po suši. Iskrena hvala plemenitemu darovalcu. — Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani.
—	Pri bledi sivorumenkasti barvi kože,
utrujenosti oči, slabem počutku. zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz - Josef« - grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »Franz Jo$ef«-voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke ! mnogih bolezenskih pojavov. »Franz - Josef«- j grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in j I špecerijskih trgovinah.	|
— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Bergholer: Dr. A. F. Edelmemch und Gottsucher. tin Weg zu innerer Harmoitie und zu
Gott. 2«2 strani, vez. 95 Din. -- Boni) L. Wir sind die Zeti. Zur katholisehen Zeit-. Menschen- und Lebenskunde. 198 strani, nevez. 67 Din. — Grober Dr. C. Cliristus Pastor. Ein Bildnis des guten Ilir-ten. 149 strani, vez. 54 Din, nevez. 3S.50 Din. — Linhardt R. Unser Glaube. Linfiihrung in die Gei-stesvvelt des katholisehen Doginas Hir gebildete Laien. 349 strani, vez. 92 Din, nevez. 77.30 Din.
—	Minichthaler J. llandbuch der Volksliturgie. 214 strani, nevez. 67.50 Din. — Oberhammer Dr. K. Beispiele aus dem Lebcn. Filr Kanzel und Schule. 410 strani, vez. 132 Din. — Oppenheiin P. Dr. P. Das Konigfuin Christi in der Liturgie. 77 strani, nevez. 28 Din. — Parsch P. Liturgische Predigten. I. Teil: \Veinachtskreis, 167 strani, 23.50 Din; II. Teil: Fastenzeit, 174 strani, 23.50 Din; III. Teil: Ostern bis Nachpfingstenzeit, 191 strani, 23.50 Din. — Ročk Dr. A. Heiliges Siicn. Kurzprc-digteu fiir alle Sonn- und Festtage des Kirehen-jahres. 154 strani, nevez. 51.50 Din, vez. 65 Din.
—	Spirago F, Prof. Neue Predigten. I. Teil: 159
strauij uevez. 50 Din; II. Teil: 232 suani, nevez. 50 Din. — Zeitgemasse Aufgaben der Plarrseel-sorge. 64 strani, nevezano 23 Din.
—	Francoske tečaje zopel otvarja za odrasle s 1. oktobrom 1931 Francoski institut. Pouk bo v Ljubljani na moškem učiteljišču na Resljevi cesti in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18 do pol 20, predava g. prof. Južnič. II. a tečaj ob torkih iu četrtkih od pol 19 do pol 20, predava g. prof. dr. Novak. II. b tečaj ob sredah od pol 19 do pol 20, predava isli. III. a tečaj ob petkih od pol 19 do pol 20, predava isti, V lil. h tečaju pa predava francosko slovnico v francoskem jeziku, odnosno vodi konverzacijo ga. J. Bele ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19 do pol 20. Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno |io Din 20 v naprej, lahko pa obiskujejo za to ukoviuo \eč tečajev. Prijave sprejema od 23. septembra dalje vsak dan od 19 do 20 g. A. Dolenc, služitelj zgoraj omenjenega učiteljišča. Prijavi sc lahko tudi po dopisnici.
—	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
□	Cenjene oglaševalce našega lista prosimo, da oddajo svoje morebitne oglase za vsakokratno nedeljsko številko po možnosti že ob petkih vsaj do pol 18, da se morejo po želji uvrstiti v oglasnem delu.
□	Odkupnina za ljudsko delo. Mariborsko mestno načelstvo razglaša: Dne 1. oktobra t. 1. zapade v plačilo odkupnina za ljudsko delo na nedržavnih cestah za leti 1930-31. Občinstvo se ponovno opozarja, da poravna pravočasno s plačilnimi nalogi priobčeno odmero, ker se v slučaju prekoračitve roka zaračunajo mestni občini dovoljene 10% zamudne obresti in se odkupnina izterja prisilnim potom. Ker nimajo pritožbe zoper predpis odkupnine glede plačila iste odložilne moči, se pozivajo tudi vsi tisti, ki so eventuelne pritožbe vložili, da v izogib posledicam pravočasno poravnajo svojo obveznost.
□	Železničarski shod bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob po! 19 v veliki unionski dvorani. Na shodu bo poročal taiuik mednarodne transportne federacije iz Amsterdama; razen tega bo tudi poročilo o položaju železničarjev, izvršenih redukcijah in ukrepih za zboljšanje položaja železničarjev.
□	Inštrukcijo za hrano išče reven sedmofo-lec; naslove sprejema uprava na Koroški cesti 1 in podružnica na Aleksandrovi cesti 6.
□	Spremembe naslovov. V Ključavničarski 2 so se utaborili; fožefa Bujan radi prevare; Ivan Ševeder in fda Orgel radi javnega nasilja.
S kostanja je padel 12 letni Rado Petek iz Koroščeve 7 ter si ori padcu iznahnil iz skleda komolec leve roke. Ubogega dečka so prepeljali v splošno bolnišnico.
□	Vodstvo frančiškanskih prosvetnih društev snoroča članstvu, da se nahaja pri vratih frančiškanskega samostana posebna razglasna tabla, kjer se bo članstvo pravočasno obveščalo o vseh župnijskih prosvetnih prireditvah.
□	Mariborski smučarji pravijo... Na Klopnem vrhu, Peci in celo na Pohoriu beli možanci; clilce so že romale s podstrešij. V veseliu pravijo mariborski smučarji: hoiladriia, hojladri...
H Blag mu spomin! V starosti 46 let je umrl v sredo zvečer trgovec Franc Vernik; pogreb bo danes ob četrt na 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
□	Pri štedilniku se je igral šestletni delavčev sinček Janez Kline iz Podove; pri tem se je prevrnila na štedilniku posoda z vrelo vodo in ie Janezek zadobil občutne opekline. Ubogega fantka so odpremili v mariborsko snlošno bolnišnico. Vendar niegovo stanje ni nevarno.
□	Se ie čas — tako nam sporoča gledališka uprava — za abonma na dober sedež. Rok za pri-iave novih abonentov poteče v soboto, dne 26. t. ni. Ker je letošnji mariborski gledališki abonma zelo
poceni, je zanimanje občinstva zelo živahno ter priporoča gledališka uprava čimprejšnje prijave.
□	Bog daj srečo! Poročili so se v poslednjem času v Mariboru: Anton Crnoga, slikar, Vinarska 35, in Alojzija Verdcl, sobarica, Trubarjeva 15; Franc Schadl, ključavničar drž. žel., Pobrežje ob Dravi 8, iu Marija Pivec, posestnikova hčerka, Pobrežje, Nabrežna 2; Herman Ledinek, ključavničar drž. žel., Radvanjska 10, in Antonija Kocbek, posest, hčerka, Pobreška 42; Ivan Radovič, pomožni delavec drž. žel., 1'ragersko, in Marija Marušič. tovarniška delavka, Studenci; Franc Grandošek, pletilničar, Dajnkova 8, in Marija Knezar, zaseb-niča.
□	Meljsko kat. prosvetno društvo ima v nedeljo ob pol 17 svoj redni sestanek s poučnim predavanjem.
□	Kako je s tem? Na Teznem in okolici se prodaja kruh na kose in ne na kilogram; pravično je, da se kruh tehta pred očmi kupovalca. Čuden sistem prodaje kruha... Za zadevo sc že zanimajo pristojne oblasti.
□	Mariborski peki zborujejo. Včeraj popoldne so zborovali pri Emeršiču mariborski peki. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik Hrovat, ki je poročal najpreje o delegaciji, ki se je podala radi intervencije glede novih cen kruhu, v Belgrad. Pri tem si jo dovolil načelnik nekaj opazk na račun časopisja. Razen tega se je obravnavalo tudi vprašanje odpovedi kolektivne pogodbe za pomočnike ter so se debate udeležili Čebokelj, Kovačič, Koren, Šober in Rakuš. $ 16 proli 3 glasovi se je sklenilo, da sc omenjeno vprašanje preloži za delj časa. Pri zborovanju sta bila navzoča tudi nad-svelnik Hinterlcchner in zadružni inšpektor Založnik.
Q Po?ar je izbruhnil včeraj popoldne ob 14 v Dobrenju, in sicer je pogorelo gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša posestniku in tesariu Matiji Kodriču. Deloma so pogorele tudi velike zaloge krme. Škoda znaša okrog 80 tisoč Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Požar je menda nastal radi oemanjkliivega dimovoda.
□	Teža gospodarskih razmer stiska tudi okolico. Mariborsko okrožno sodišče razglaša uvedbo poravnalnega postopanja o imovini grajščaka dr. Alfonza Zabeo v Fali. Pasiva znašajo 9,352.850.1(> dinarjev in 283.000 šilingov; aktiva: posestvo na Fali predstavlja vrednost 15,000.000 Din; ker pn spada to posestvo sedaj pod udar agrarne reforme v smislu čl. 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme, so prijavile pri banski upravi v Ljubljani prizadete korporaciie zahtevek za ekspropriacijo ve-lenosestev, tako da bo dolžtjiku ostalo 1200 ha; teli 1200 ha predstavlja vrednost sedem milijonov dinarjev z vštefiem odškodnine za preostalo ekspro-priirano zemljo.
Dr-mski odsek Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah se prihodnjo nedeljo .zopet predstavi Jeseničanom z noviteto Kalnmnnovo opereto v treh dejanjih >Čnrda-ka kneginja'.
Po velikem uspehu lanske sezije, ko se je opereta »Grofica Marica« predvajala desetkrat pri vedno razprodani dvorani, so so igralci lotili ležke Leharjeve operete »Grof Luxenburškk, katero so trikrat vprizorili, vsled vročine, ki je nen-doma uastala v juniju, se. je ponavljanje od-godilo na jesen in se bo v prihodnjem mesecu Se parkiat pela. S daj sledi že tretja opereta in to v manj kot enem letu. Gotovo je to /.i diletantski oder silen uspeh. Vslopnice za nedeljsko premi-jero se že dobe, za zunanje posetnike pa pravočasno sporočimo, kdaj se bo opereta pela popo'dnn.
Cerkveni trg pred žuono cerkvijo je sedaj takorekoč urejen. Odstranili so vso navlako, ki je bila ti m okolu. izkopali in odpeljali mnogo materijala ter postavili močno šknrpo, ki bo, kakor trdijo strokovnjaki varovala, da nekega dne no pridrvi v dolino vsa Murova, kakor se jo lani zgodilo z usadom ob vodovodnem rezervarju Nalo bodo prostor zasadili z akaciiaml, v sredino pa pride primeren vodomet. Cerkveni trg bo potem tudi res zaslužil to ime.
Ko se je zvedelo za podraženje moke, so jeseniške gospodiire v enem dnevu izpraznile vse trgovine z moko ter se založile za dalj časa. Ista je sedaj s sladkorjem, ki se bo baje tudi podražil s prihodnjim mescem Marsikdo bi se rad založil zn zimo s par zaboji tega, za delavca tnko važnega hraniva, a brani mu denarnica. Slndkor -na puf« pa bi bil preje grenak ko pa sladak.
Ljubljarr.rbn Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Četrtek, 24. seotemfera PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE,
veseloigra. Premijera. Izven, Petek, 25. septembra. Zaprto. Sobota, 26. septembra. KRALJ NA BETAJNOVI.
Premilera. Izven. Nedelja, 27. sept.: PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Izven.
OPERA
Nedelja, 27. septembra ob 16. PRODANA NEVESTA. Gostovanje v Kranju, Tretja premijera letošnje dramske sezone bo v soboto dne 20. septembra. V Ciril Debevčevi režiji se vprizori Cankarjeva trodejanska drama Kralj na Botainovk. V vlogi Kantorja nastopi g. Ivan Levar. V ostalih vlogah pa. Marija Vera, Mira Danilova, Saričeva, Gabrijelčičeva in Rakar-jeva ler gg. Kralj, Debevec, Cesar, Gregorin, Da-neš, Sancin, Potokar, Plul, Jerman in Juvanee. -Predelava je izven abonmaja.
Poizvednvanfa
Pes svetlo-rumen sc jc zatekel. Dobi se v Štitdentovski ulici 2. L nadstr. R. P.
I
Nesreče t m Dolemskem
Novo mesto, 23. septembra.
Nesreča s samokresom. Da je strelno orožje zelo nevarna stvar, je spoznal pred dnevi mladi Somrek France, posestnikov sin iz Kala pri Prečni. V Glo-bodolu, kamor je šel od doma jio opravkih, jo pregledoval star samokres, katerega je našel prejšnji dan — kakor sam pravi — na poli, ko je žel v Pro-čino k maši. Misleč, da samokres ni nabit, je ravnal z njim čisto brezskrbno. Naenkrat pa jo počilo in fant je od bolečine zaječal. Krogla mu je prebila členek desne noge. Prepeljan jo bil v kandijsko bolnišnico.
Po glavi jn je dobil — mesarski pomočnik in sin semiškegn gostilničarja, Rudolf Bukovec. Preteklo nedeljo je Se! v sosednjo gosiilno v Semiču, kjer je pilo že več fantov. Pa so se pozno ponoči nekaj sporekli in se — jasno — tudi stepi i. V splošnem pretepu je eden od fantov treščil z nekim ostrim predmetom Bukovca po glavi in mu prizadejal na levi strani glave močno rano.
Z rogom jje sunil vol svojega gospodarja. Pred nekaj dnevi je zapregel v voz vole poseslnikov sin Jože Raubar iz Jurke vasi, boleč peljati voz na polje. Pri zaprezanju pa je vol obrnil glavo proli Raubarju in ga z rogom zadel v čelo tik nad desnim očesom, ter mu povzročil precejšnjo rano. Lo malo je manjkalo, da ga ni sunil v oko.
Nesreča s koso in srpom. Sedemletni Franci, šolarček iz Črnomošnjic pri Slopičali, so jo s svojo osemletno scstrico igral na dvorišču pred skednjem. Med igro pa se je kar na lepem zahotelo sekirici pokazati, kako zna ze kositi. Snela je nabrušono koso, ki je visela na žeblju na skednju, in pričela mahati z njo okrog sebe, kakor bi kosila. Pri tem pa sla oba premalo pazila, kajti sestrica je zadek-, malega Francita s koso v lovo nogo in mu jo precej globoko prerezala.
Kočar Pelko Jože iz Cerovca pri Stopical; pa je s srpom sekal koruznico za živino, pu se jo pri tem vsekal v knzalee leve roke lako močno, da se mu komaj Se drž! Oba ponesrečenca se nahajata • kandijski bolnišnici.
Kropa
KatolUko prosvetno društvo priredi v nedeljo 27. t. m. ob 4 popoldne pevski koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Na sporedu so ženski, moški in mešani zbori, ter solospevi. Koncert vodi konservatorist g. Anton Drmota, ki od-poje tudi tenorske aoloepeve.
Ker sc koncert vrši popoldne, je tudi okoličanom dana možnost, da se ga udeleže. Z obilno udeležbo pokažimo, da znamo ceniti delo in požrtvovalnost naših pevcev.
Iz društvenega fivfienja
Občni zbor zadruge »Trnovski prosvetni
dom-< v Ljubljani sc vrši 2. oktobra t. 1. ob R zvečer v društvenih orostorih.
BLAZNICA ZA MILIJONARJE
Kako so bili rešeni oceanski letalci
V Ameriki, deželi dolarskih milijonarjev, je norišnica, v katero se sprejemajo samo milijonarji. Leži ob jezeru Ontario v bližini mesta Buffalo in je, kakor se za milijonarje spodobi, opremljena z udobnostjo, kakršno si le moremo misliti. V velikem parku je mnogo malih paviljonov. Zakaj vsak bolnik stanuje v lastni hišici. Ce ne bi videli sem ter tja uniformiranega paznika, no bi nikdar prišli na m«el, da je ta veliki in lepi sanatorij norišnica.
Približno tri leta sem se nahaja v tem zavodu tudi znani ne\vyorški milijonar John 0'Bannion. Ta mož je napravil vse stopnje selfmademana in preizkusil vse poklice, dokler ni prišla svetovna vojna. Takrat se mu je posrečilo sestaviti kemično tekočino za podplate, ki so postali, namazani s to tekočino, izredno trpežni. S to tinkturo je zaslužil prvi milijon iu s posrečenimi borznimi operacijami se je njegovo premoženje kmalu zvišalo na 16 milijonov. Napori, ki so bili s tem v zvezi, so pa njegove živce tako uničili, da so ga morali leta 1928. prepeljati v norišnico za milijonarje. Tu si je v popolnem miru iu samoti ob najboljši postrežbi toliko opomogel, da je v začetku letošnjega leta prosil,
Iteieni letalci pred, odlelotn iz Lizbone. Od leve na .lesno: Pilola Kody in Johannsen, Portugalec Veijja.
naj ga izpuste iz zavoda. Vodilni zdravnik pa je njegovo prošnjo zavrnil z utemeljitvijo, da njegovi živci še niso dovolj močni, da bi smel zapustiti zavod. Ves ogorčen je 0'Ban-nion poklical svojega odvetnika in mu naročil, naj potom sodišča zahteva od vodstva zavoda, da ga takoj izpuste. Pred sodiščem je odvetnik navajal, da 0'Banniona samo zato ne izpuste, ker plačuje norišnici vsako leto 200 tisoč dolarjev in zavod noče izgubiti tega dohodka. V dokaz, da je njegov klijent popolnoma zdrav, je odvetnik navedel, da je kljub kritičnim časom tako spretno operiral na borzi, da je glasom obračuna njegove banke v zadnjih mesecih zaslužil dva milijona dolarjev. Sodišče pa je bolj verjelo izjavi zdravnika, ki je trdil, da bi se zdravje 0'Ranniona na svobodi takoj zopet poslabšalo, in je odredilo, da mora Še nadalje ostati v zavodu. 0'Bannion pa ui izgubil poguma. Pritožil se je na višjo instanco iti je predvsem zahteval, da se zaslišita dva specialista za živčne l>o-lezni, ki nimata nobene z.veze z zavodom. Tudi javnost se zanima z.a ta slučaj in čaka na uspeh preiskave obeh specialistov. Splošno so mnenja, da se bo moral 0'Bannion še dolgo boriti za svojo svobodo
Kitajski marini C an cj k tj še k. predsednik nankinške vlade. — G menil Minami, vrhovni poveljnik jakonskih čet v Mandžuriji, in Vorošilov, ruski vojni minister.
v
Žalostna usoda ruskega častmha
Na Dunaju je pred nekaj dnevi umrl ubog in zapuščen dober znanec raznih jetniš-nic, Jožef Jezes, ki je nekoč igral veliko vlogo v zgodovini Avstrije in Rusije. On je bil mož, ki je prvi opozoril na voffunsko delovanje znanega polkovnika Redla, ki je kot šef avstrijske špionažtie službe izdal svojo državo Rusiji in se po razkritju ustrelil v sobi nekega dunajskega hotela. Redi je dolgo časa ne paženo deloval, ker nihče ni sumil, da bi mogel kaj takega počenjati. Ko je Jožef Jezes prvič pred sodnijo izjavil, da sedi glavni vohun proti Avstriji v avstrijskem generalnem štabu, ga je mogel prav ta vohun — namreč polkovnik Redi — spraviti v težko ječo in tako odstraniti svojega sovražnika.
Jožef Jezes je bil sin bogatih in uglednih staršev, ki so v peterburških dvornih krogih igrali odlično vlogo. Sprejet je bil v carjevo kadetnico, kjer so se izobraževali bodoči gardni častniki. Nato je prišel kot častnik k nekemu odličnemu polku in hitro napredovanje mu je bilo zagotovljeno. Nekoč pa je svojemu tovarišu nekaj ukradel in zato so ga izobčili iz polka. Za Rusijo je tedaj opravil. Jezes ni bil mož, ki bi se zopet rehabitiral, bil je hud alkoholik in popolnoma brez lastne energije. Sel jo v Avstrijo in se tam preživljal z manjšimi tatvinami in vlomi, vsled česar se je kmalu seznanil z zapori in ječami. Postal je častni član Steina (Stein je jetniš-nica), ker je bil tam pogosto neprostovoljen gost.
Nekega dne, ko so ga zopet izpustili iz ječe, je naletel na visokega avstrijskega častnika, ki je bil v času, ko je bil Jezes gardni častnik v Peterburgu, prideljen avstrijskemu poslaništvu v ruskem glavnem mestu kot vojaški ataše. Avstrijski častnik, ki je Rusa v Peterburgu spoznal in se z njim tudi spoprijateljil, je bil silno žalosten, ko je Cul tragedijo bivšega gardnega častnika in je svojemu bivšemu prijatelju predlagal, naj deluje za avstrijsko špijonažo, ker dobro pozna Rusijo.
Nekoč je Jezes pri tem svojem delovanju slučajno zvedel, da opravlja v avstrijskem generalnem štabu neki visok častnik špijo-
nažne posle za Rusijo proti lastni domovini. To je sporočil svojemu bivšemu prijatelju, ki ga je pa prosil, naj tega sramotnega suma nikar še enkrat ne ponovi, ker bi se sicer z vso strogostjo zakona postopalo proti njemu. V vsem avstrijskem generalnem štabu so bili silno ogorčeni nad tem sumničenjem. Pa je bil Jezes nekega dne nenadoma aretiran, ker baje ni vohunil samo proti Rusiji, ampak tudi proti Avstriji. To ni bilo nič nenavadnega, zakaj pogosto se zgodi, da vohuni delujejo zn obe stranki in se od ol>eh puste plačati. Pri razpravi je Jezes še enkrat izjavil, da neki visok avstrijski častnik uganja šp;jonažo. Njegovega imena še ni mogel ugotoviti.
Tu je vstal polkovnik Redi in predlagal za obtoženca daljšo zaporno kazen, katero je Jezes tudi prestal. Če bi takrat njegova sutn-ničenja preiskali, bi bilo mogoče špijonažno delovanje Redla že prej razkrinkano. V Avstriji so sicer zanikali, da bi Jezes opozoril na tega vohuna v avstrijskem generalnem štabu. Trdili so, da je šlo samo za kombinacije časopisnih reporterjev. V tajnost Re-dlove afere, ki se je končala s samoumorom polkovnika brez sodnijske razjasnitve, pač nikdar ne bo posvetila luč. Je pa žalostna ironija usode, da je mogel vohun v visoki službi moža, ki ga je osumil, ne da bi imenoval njegovega imena, poslati v ječo.
Plinski napad na policista
Iz Berlina poročajo: Lastnica nekega frizerskega salona v Neukollnu je proti svojemu podnajemniku, kateremu je po ostrem prepiru odpovedaal, ki pa ni hotel izprazniti stanovanja, poklicala na pomoč policijo. Ko se je policist mudil s podnajemnikom v njegovi sobi, da bi vse potrebno ugotovil, mu je nenadoma postalo slabo. I/>tevala se ga je vedno bolj in bolj omedlevica. Imel je še toliko moči, da je poklical lastnico stanovanja. Ta i je odkrila, da je podnajemnik odprl plin. , Zaradi njegovega »plinskega« napada so ga zaprli.
Norveški parnik »Belmoira« je, kakih 28 milj oddal,jen od obrežja, pri 25. stop. 26 min. severne širine in 54. stop. 31 min. zapadne dolžine videi na valovih razbito letalo. Parnik je takoj plul proti letalu, na katerem so trije ljudje neprestano dajali znamenja. Parnik je vzel vse tri na krov in izkazalo se je, da so to pogrešani prekooceanski letalci, in sicer Nemca Rody in Johannsen ter portugalski monter Veiga. Letalci so se 13. septembra dvignili na Portugalskem, da bi leteli v New York in so jih od 16. septembra pogrešali.
Letalci so so bili čisto izmučeni; medtem ko sta bila Rody in Johannsen nepoškodovana, ima Portugalec rano na "nogi, katero je dobil, ko je letalo padlo v morje. Najbrž so se letalci eno uro pozneje, ko so se srečali z ameriškim parnikom »Pennlandom«, ki jih
Dijaki rešili profesorsko hrho
Zadnja leta se profesorskemu stanu na Češkoslovaškem ni cedilo med in mleko. Temu stanu se je po svetovni vojni posvetilo zelo veliko število dijakov, vsled česar je silno narastlo število profesorskih kandidatov, na srednje šole pa je obenem prišla medvojna : generacija in je bilo razmeroma malo dijakov. Prosta profesorska mesta so bila silno redka, medtem ko so visoke šole dajale leto za letom nove in nove reflektante. Preteklo leto je bilo na Češkoslovaškem 700 nezaposlenih profesorjev, ki so se ali lotili drugega poklica ali pa ostali brez službe. Profesorji so vsled | pomanjkanja profesorskih mest šli na ljudske šole za učitelje, čeprav je bil tam njihov položaj v pravnem pogledu in v pogledu plač slabši kakor položaj učiteljev. Med profesorji je bilo veliko takih, ki so po pet ali več let čakali na službo. I>etos se je pa obrnilo na boljše. V začetku leta je bilo nezaposlenih j še okrog 500 profesorjev. Polovica teh ho na- | stavljen? v znčeMni šolskega Mn V češko-
je od oceanskih parnikov edini zapazil, zaradi poškodbe motorja morali spustiti na morje in so bili skoraj sedem dni prepuščeni morskim valovom. Da so se letalci mogli toliko časa vzdržati na vodi. je pripisovati okoliščini, da imajo Junkerjevi aparati votle nosilne plošče, tako da se letalo ni moglo potopiti.
Parnik >Belmoira«, ki je rešil letalce, je imel lokomotive za sovjetsko Rusijo na krovu in se bo vkrcal v Kopenhagnu. Najbrž pa bo med vožnjo po morju prevzel letalce kak osebni parnik. I^etalci so po svoji rešitvi brezžično obvestili svoje domače in poslali tudi tovarni, ki izdeluje Junkerjeva letala, sledečo brzojavko: >158 ur je plavalo letalo, zapustili smo jo. Johannsen, na krovu >Bel-moira«.
Poslanec Hess, voditelj eentruma v pruskem deželnem zboru, kateremu so morali odrezati nogo.
slovaške srednje šole se je namreč letos vpisalo toliko dijakov, da dosedanje število profesorjev ne zadostuje. Morali so ustanoviti veliko število pararelk in za vsak razred se računajo trije novi profesorji. Zato bo ministrstvo prosvete sprejelo okrog 250 novih profesorjev in s tem bo v znatni meri rešena profesorska kriza. Bodoča leta se pričakuje na srednjih šoiah še večji naval, tako da bo tudi v bodoče boljše za profesorje. V srednje šole prihaja namreč sedaj povojna mladina, te je pa mncgo več, kakor jo je bilo med vojnimi leti, ki 60 povzročila profesorsko krizo.
tleriinski fisik Aleksander Callo, ki je sesiavil aparat, s katerim se vsaka ponarejena Jistina in sploh vsaka potvorba takoj odkrije. Berlinska po- .
licija že uporablja ta aparat
Vino v kockah
V Ameriki imajo, kakor znano, prohibi-cijški zakon. Kako se lahko ta zakon obide, ni iznašel nihče drugi kakor ženska, Mabel \Villebrandt, odvetnica, ki je bila doslej svetovalka v suhaškem uradu. Sedaj je svoje izkušnje, kako obiti zakon, izkoristila in odprla prodajalno, v kateri dobiš vino v kockah, ki so na poseben način napravljene iz prešanih grozdov. Te kocke razpadejo v vodi iri se iz-premene v pravo vino. Sedaj moreš kupiti že vse vrste tega suhega alkohola: rdeče, belo vino, port, sekt, zakaj prodaja grozdja ni protizakonita. Zato lahko vsakega kupca teh kemikalij opozore na to, da jih mora v nekaj dneh porabiti, ker se sicer izpremene v alkoholno vino in začno vreti. Zanimivo je. da stoji za vsem tem Zveza kalifornijskih vini-čarjev, ki jo država izdatno podpira.
Mlada žena: »Pravi škandal je, kako tvoj krojač prišije gumbe! To je sedaj že tretjič, ko moram
en in isti gumb prišitiU *
Hvaležnost. »In če bom tudi sto let doživel, ne bom pozabil, da ti dolgujem sto dinarjev:
Nn zeleznišlcih prehodih preii smrt! Na nekem nezastražanem železn. prehodu v bližini Magde-bursa je osebni vlak zgrabil in razbil avtomobil, v katerem je bilo pet žensk in dva otroka. Dve ženski in oba otroka so bili ubiti, ostalo tri žensko pa težko ranjena.
V šoli. »Koliko je polovica od desetine?« — »Ne vem natančno — veliko pa gotovo ne more biti.«
*
> Al i veš, kaj je napravil Škot Percy Glab, ko je dobil v dar škalljico obližev zoper kurja očesa?«
»NeU
»Kupil si je par čevljev, ki so mu bili preozki!« »
»Tvoja naloga je izvrstna, Vinko, ampak je dobesedno ista, kakor naloga tvojega brata. Kaj j naj pač iz tega sklepam?«
>Da ie tudi bratova naloga izvrstna.«	'
»iireint nujatleij »Mama, mama! Poalej! Očka je našel tvojo
Razstava vina in sadja v Belgradu
V soboto dne 20. septembra jo otvori] predsednik »Glavne zvezo vinogradnikov in sadjarjev Jovan Banlif v znanem belgrajskem umetniškem paviljonu iCvijele ZuzoriČ« prvo razstavo vina in sadja iz cele države. Umetniške muze no se topol za nekaj dni izselile iz svojega stalnega bivali-ča in dale prostor važnim obče gospodarskim dobrinam človeka.
Razstava je imela dvojni namen: da pokaže širokim masam naroda najboljše kakovosti našega sadja in vina, v drugi vrsti pa, da da možnost sklepanju novih kupčij številnim interesentom ter s tem odpre novo pot za ublažitev vsesplošne vinske krize, ki vlada v naši državi.
Razstava jo bila odprta tri dni. V tem kratkem roku jo Je obiskalo na lis;če iz belgrajskega občinstva, pa ludi vsi delegati iz države, ki so prišli na znani kongres jugoslovanskih vinogradnikov in viničarjev. Nu razstavi so bile zastopane mnogoštevilno najuglednejše tvrdke Ier vinarske zadruge. Vsa razstava jc nudila obiskovalcu prav prijetni ulis. Krasno odbrano sadje je Jasno s-vedo-čilo, da se pri nas Čezdalje bolj dvigu kultur« sadja zlasti v prvi vrsti grozdja. Urozdje je bilo zastopano v večji meri kakor os.alo sadje. Mile so zastopane vse važnejše vrste, ki se v naši državi naj-lajše poje in ki ludi najboljše uspevajo. Razstavili so krasne eksemplare verjusa, portugalke, -moderevke, burgunca, drobnega rizlinga, debele črne volovine, rdeče muškatele, turške ružice in še nešteto drugih vrst. Pri jabolkih je bila manjša iz-
bira. Vendar srno tudi tu videli prav čedne vrste kauadke, ananasa, bobovca in kosinaca. Poleg grozdja in jubolk so bilo zastopano v precejšnji meri tudi hruške, breslcvo in srbske slive ter orehi.
Naj večja izbira je bila pač v vinih, kjer so tvrdke kar tekmovale, kalera bo razstavila boljšo vrsta. Med tvrdkami, ki so razstavile v večjem Stilu, moramo omeniti slovensko tvrdko Clotar Bou-vier iz Gornje Radgone, znanega Mozerja iz Zomu-na, smederevsko vinarsko zadrugo, Koetiča iz Srem-skih Karlovcev, fružkogorsko vinarsko zadrugo, Bo-janiča iz Splita, vinogradsko zadrugo iz Knjaževca in Visa.
V treh dnevih razstave Je bilo prodanih preko dvajset vagonov vina. Največ tujih interesentov .ie bilo iz Cehoslovaške, Poljske iu Finske. Včeraj je predsednik Ic razstave v imenu žirija razdelil tudi nagrade za najlepše razstuvljeno vino in sadje. Prvo nagrndo je prejel g. Mozer iz Zcmuna za razstavljeno vino. Drugo nagrado so dobili Sremaki Karlov ci. Ostalim nekaterim nagrajencem je bilo podeljenih več zlatih kolajn.
Na razstavi smo v glavnem pogrešali številnejše zastopnike naših vinogradnikov, vinogradniških zadrug ter sadjerejcev. Ne vemo, kje tiči vzrok, da se Slovenci niso udeležili razstave v večji meri, vsekakor bi pa dosegli Slovenci v sadju gotovo prvo mesto, ker po dosedanjih naših izgledih to sadje, ki ,ie bilo razstavljeno, ne bi moglo konkurirali v ničemer z našim slovenskim. B. V.
l^uickove Vi line so jasne za Vsa^oga)...
Izvoz v avcjtisUt
Iz pravkar objavljenih podatkov je razvidno, i da je v mesecu avgustu t. I. znašal naš Izvoz 868 j tisoč ton blaga v skupni vredn isti 584 4 milij. Din. V primeri z islim mesecem lani je izvožena količina padla za 56.000 ton, dočim se je vrednost iz-\ oza povečala za 15.2 milij. Din. Tako visokega i/.vaz-u letos še nismo imeli in ga je pripisovati visokemu Izvozu pšenice v lem mesecu. Izvoz pšenice je numreč znašal ta mesec 118.000 Ion v skupni vrednosti 232.15 milij. Din.
Glavni predmeti našega izvoza v avgustu so bili naslednji (vse v milij. Din; v oklepajih podatki za julij):
Pšenica 282.2 (85.4), koruza 5.4 (12.3), sveže sadje 22.9 (2.4), konji 5.3 (4.3), goveda 18.4 (15 8), prašiči 34.2 (30.7), drobnica 11.8 (105). perutnina 10.7 (8.2b sveže meso 13.9 (14.2), jajca 23.6 (24.4), drva 5.5 (4.6), stavbni les 49.8 (59.0), hra-l. žel. pragovi 5.6 (7.3), lesni izdelki 3.65 (3.8), cement 15.3 (14.3), sirov baker 35 (9.9), rude in zendja 14.7 (158).
Skupno Je v prvih osmih mesecih t. 1. znašal naš izvoz 2,250.00;) ton v vrednosti 3251.6 milij. Din. V istem času lani je znašal naš izvoz 3,244.000 Ion za 4445.5 milij. Din. Izvoz ie torej padel po teži za 30.65yc, po vrednosti pa za 26.86%.
Pridelek koruze
Sod a j so zbrani tudi že [>odntki o nsši letini koruze 1931. Letošnji pridelek cenijo provizoričtio na 82.2 milij. meterskib stolov. Lani je zuašal pridelek 34.65 milij. met. stolov, lela 1929. 41.5 in 1. 1928. 18.2 iniiij. met. stolov. Letcšnji pridelek je torej manjši kol lani, vendar večji kakor poprečje zadnjih treh let. Povprečni pridelek zadnjih deset let je znašal 28 84, od tega povprečni pridelek v prvih 5 lotih (od 1921—1925) 27.8 in v povprečju 1926—1930 29.9 milij. met. stoiov. Pregled po po-b.uneznih banovinah nam daje sledečo sliko (v mi- ! lijonih stolov; v oklepajih podatki za 1930):
Dravska banovina 0.45 (0.5), donavska 16.9 (12.5), savska 4.9 (6.4), drinska 8.7 (5.8), moravska 3.5 (3.7), vrbaska 2.05 (2.5), vardarska 1.1 (1.55), zetslm 0.3 (0.8), primorska 0.24 (0.8). Iz tega pregleda je razvidno, da je bil edino v donavski banovini, ki je največji producent koruze, večji pridelek kot lani. V vseh drugih banovinah pa je bil manjši. Naravnost katastrofalno nizek pa je bil v zetski in primorski banovini, kjer je bil deloma celo manjši, kakor v izredno slabem letu 1928. Kajti celo tega lela je znašal pridelek v zelski banovini 0.4, v primorski pa ie znašal samo 0.14 milij. met. stolov.
*
Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani sklicuje za 0 .oktober ob 16. v posvetovalnici Sindikata lokalnih železnic Gradišče 7. Na dnevnem redu je poročilo o poslovanju banke v dobi od zadnjega občnega zbora, nadalje odobritev bilanc za leta 1927, 1928, 1929 in 1930. Na dnevnem redu so tudi volitve uprave iu nadzorstva.
Vpisi v zadružni register. V zadružni register je bilo zopet vpisanih 5 pašniških in gozdnih zadrug iu sicer: Rakek, Stari trg, Sv .Ana jiri Tržiču, Sv. Vid pri Planini ter Unec (slednja ima naziv: Prva). Nadalje je bila v zadružni register vpisana: Splošna kmetijska agrarna zajednica v Sv. Marjeti na Dravskem polju r. z. z o. z.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dr. Zabeo Adolta, graščaka v Fali pri Mariboru. Roka: 18. in 23. november 1931.
1'raitediom v Julni Srbiji. Prva hrvatska šte-dionica v Zagrebu, ki ima že podružnico v Skopi ju, je osnovaTU svojo ekspozituro v Velesil.
Borza
Dne 21. sepiembra 1931.
Dr ii ur
V današnjem deviznem prometu so so učvrstili tečaji Amsterdama, Bruslja ili Trsta, dočim so padli tečaji Curihn, Dunaja, Nevvvorka, Pariza in neznatno tudi Prage. London slej ko prej ne notira na naših borzah. Curih jo javil zanj tečaj 20 v primeri z 21.25 včeraj. Danes na curiški borzi ne notira cola vrsta deviz: Berlin, Oslo, Kopenhagen, Atene, Carigrad, Bukarešta in Helsingfors. Učvrstili so se tečaji Bruslja, Milana, Malrida iu Var-iuve, dočim so ostale devize nazadovale. Dinar je neznaino nazadoval. Promet je bil srednji in je na ljubljanski borzi vse zaključeno blago dala Narodna banka.
Ljubljana. Amsterdam 2274.75—2281.59, Bruselj 784 47—780.83, Curih 1100.25—1103.55, Dunaj 702.16—794.50, Newyork 5680.49 584749, Pariz 221 97—222.68, Praga 1 (»7.23—107.73 Trsi 288.79 —289 69.
Zi"irrl>. Amsterdam 2274.75—2281 59, Dunuj 792.16—794.56, Bruselj 784.17—7S0.83. Milan 288.79 —289.69, Ne\vyork kabel 5641.40-,"633.40, ček 5680 19 - 56-17.49, Pariz 221.97—222 68, Praga 1G7.23 —167.78, Curih 1101.25—1103.55. Skupni promet brez kompenzacij 2.85 milij. Din,
durih, lipi<ii ail 9.03, Pariz 20.15, London 20, Ne\vyork 512 50, Bruselj 7140, Milan 2(1, Madrid 46. Amserdam 207.25, Berlin nc notira, Dunaj 72, Stockholm 186 Oslo in Kopenh gen ne notirata S fija 3 70, Praga 15.17, Varšava 57.40, Budlmpc-š a 90.025.
ttehirad. Amsterdam2271.75—2281.59. Bruselj 7» 1.17-786.68 Curih 11<); 1.25-1108.53. Dunaj 702.16
—794.56, Newyork 5680.49 -5647.49, Pariz 221.97— 222.68, Praga 167.28—167.73, Trst 288.79—289.60.
Dunaj. Dinar rtotira: deviza 12.53, valuta 12.50.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes čvrsta in so tečaji vsčinoma narasli. F.dino beglu-Ske obveznice so oslal? neiznremenjene. Zagrebška borza beleži celo vrsto zaključkov v vojni škodi za okoli 2 milij. nomlnala. Nadalje so bili v Zagrebu zaključki v 7% llleru po 52 (1030 dolarjev) in obveznicah DHB po 62 (2010 dolarjev).
V Belgradu je bil zna'en promet v promptni škodi, kaiere je bilo zaključeno 3500 komadov. Nadalje beleži novemborski termin zaključkov 5!0 komadov, deceniberski pa 16-16 komadov. Bil jo ludi zabeležen malenkosten zaključek v 7% invest. posojilu (3000 nom.) pa 6*1. 8% Bler je bil zaključen po 56 in 57 (3000 dolarjev).
Bančni papirji so ostali v glavnem neizpre-menjeni. Le Poljobanka je bila zaključena po nižjih lečajih kol včeraj: po 50, dočim je bil na koncu borze zanjo zopet denar 52. Poleg zaključkov v delnica PraŠtedioue, Unionbanke. Jugobanke in Srbske banke je bila zaključena Ljubljanska kreditna banka po 120.
Med industrijskimi papirji je bila zaključena zopet Slaveks po neizpromenjenem tečaju 25. Osješka šečerana je ponovno oslabela in bila zaklj po 170 v primeri z 180 včeraj. Vevče so osla., .leizpremeujene in zaključene zopet po 110. Učvrslila se je Trboveljska. V ostalih papirjih ni bilo izprememb.
Ljubljana. 8% Bler. pes. 65 bi., 7% Bler. pos. 55 bi.. Celjska 150 den., Lj. kred. 120 den., Praštediona 950 den., Kred. zavod 195 den., Vevče 120 den., Stavbna 10 den.. Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 67 bi., agrarji 40 bi., vojna Skoda ar. 293 —300 (295, 294, 296. 300, 289, 301, 805, 293), kasa 293—300 (295), 12. 803— 308 (803), 8?r Bler. pos. 61—65, 7% Bler. pos. 51 —52 (52), 7% pos. Drž. hip. banke 55—o6 (62), 6% begi. obv. 43—46. Bančno delnice: Hrvatska 50 den., Poljo 52—52.50 (50), Kreditna 121 — 126, Union 147—150 (147), Jugo 67— 68 (67), Lj. kred. 120—135 (120), Medjunarodna 68 den., Narodna 5000 bi.. Obrtna 36 den., Praštediona 957.50— 965 (957.50), Srbska 188-189 (188), Zemaljska 115 bi. lndus rijske delnice: Guttinann 105—110, Slaveks 20—25 (25), Slavonija 200 den., Našice 680 bi., Drava 192.50—200, Šečerana Osjek 165—167 (170), Brod. vag. 6) bi., Vovčc 110—118 (Ud), Isis 35 bi., Ragusea 300 bi., Oceania 190, Jadr. plov. 460—180, Trboveljska 185—200.
Belgrad. Narodna banka 4209—1500, 7% inv. pos. 67 50 bi., vojna škoda 298 —301 (307, 300), 11. 302-306 (312. 305), 12. 303—805 (315, 315), 6% begi. obv. zaklj. 46, 8% Bler. pos. 65 bi. (zaklj. 56, 57).
?ilni trs
Danes je bilo še nekaj promela v pšenici. V ostalih predtnelih ni bilo izprememb.
Novi Sad. Pšenica bač., potiska 81 kg 240 z. Vso osialo neizpremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promel: 62 vagonov.
BudimpeUa. Ten leča za pšenico mirna, osialo slalna. Promel srednji. Pšenica marec lt.58—11.80, zaklj. 11.58—11.59, rž marec 11.57—1171, zaklj. 11.60—11.62, koruza maj 13.66—18.75, zaklj. 13.68 -13.64.
Hmelj
Žalec. (Savinjska dolina.) V začetku zadnjih štirinajst dni je bila kupčija zelo živahna in se je plačevalo prvovrstno blago do 13 Din za kg. L začetkom židovskih praznikov pa je kupčija prenehala, tem bolj, ker se je vsevprek prevzemalo na-kupljeno blago in so bila skladišča natrpana. Tako sedaj že dobrih osem dni kupčija skoro popolnoma miruje, ker je zanimanje zelo ponehalo; semtertja se kupi kaka partija no 9—10 Din za kg. Tako so cene nekoliko popustile, zlasti zato, ker so se hmeljarji preplašili zastoja v kupčiji, postali nestrpni in potisnili, s ponudbo. Splošno pa se računa, da je 80% letošnjega pridelka iz prve roke že prodanega.
Petrovac. (Vojvodina.) Dočim se je pri precej živahni kupčiji plačevalo povprečno 5—6 Din za kilogram in prvovrstno blago tudi do 8 Din za kg, je zadnji čas zanimanje jirecej ponehalo iu trgovina počiva. Računa se, da je dosedaj iz prve roke že prodanega približno 40% letošnjega pridelka.
NHrnberg, 21. sept. tg. Danes je bilo pripeljanih 120 bal, prodanih p« SO. Hallerlauski hmelj je dosegel ceno 45 do 70 mark, tetnanSki 70 mark in sorski hmelj 37 mark. Za inozemski hmelj nI bilo kupčije. Razpoloženje in prodaja neizpremenjeno mirna.
Damrnte
Kamniško učiteljsko društvo zboruje v soboto 26. t. m. v tukajšnji narodni šoli. Na sporedu jc predavanje, občni zbor in stanovske zadeve.
Prcmemba posesti Znano hišo pri Mraku, dosedaj la«l tovarnarja Ladslallerja, je kupila trgovka Ivana Fele.
Volivni imeniki so rnzgrjeni ob uradnih urah v občinski posvetovalnici. Vsakdo ima pravico volivni imenik pregledali, ako je vneSen vanj. Po- • pravek volivnega imenika se lahko zahteva ustno ali pismeno. Pri volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v volivnem imeniku.
1'plsovanje v obrtno nadaljevalno i "I o se vrsi v nedeljo 27. septembra od 8 do 12 dopoldne v .■! Kem poslopju. Na novo VStopfvM »aUmni naj prinesejo s seboj odpustnico.
.. kdor je videl
avlo in se vozil z rijim
Nek aj številk vam dokaže, tla je njegovo »uperijornost
ves svet priznal.
Buickov se dvakrat toliko proda kakor njegovega naj* srečnejšega tekmeca.
88% VSEH LASTNIKOV BUICKA KUPIJO SPET, BUICK, KADAR POTREBUJEJO NOV AVTO.
V 27 LETIH JE BUICK IZDELAL 2,600.000 VOZ. 1,500.000 OD NJIH JE SE DANES V PRO METU.
Statistični podatki so zgovornejši od argumentov. Gornje itevilke povedo, kaj sodijo sirom sveta o Buicku kupci avtomobilov. Te številke pa postanejo še pomembnejše, če pogledamo, kateri sloji prebrvalstva kupujejo Buick. Tako v Ameriki kakor v Evropi so kvpci Buickov bankirji, znameniti dokiorji in juristi, poslovni ljudje in politični voditelji. Ti ljudje, ki poznajo pravo vrednost stvari, vidijo v Buicku najboljšo avtomobilsko investicijo.
Ce si žel;te avtomobila, ki naj vas popolnoma zadovolji in ki ga bodo vsi občudovali — odločite se za
Buick 8.
BUICK 8
BALKANU ADA
V Atenah
Prošlo nedeljo je končalo tekmovanje za državno prvenstvo v lahki atletiki, obenem je pa bilo to tekmovanje tudi zadnja preizkušnja atletov za največje tekmovanje, ki nas še čaka. Ze tretje leto prirejajo Grki v Atenah Balkansko olimpijado, na kateri se srečajo športniki balkanskih držav. Na tleh, kjer so v zgodovini človeštva najprei* prirejali organizirane športne tekme, se srečujejo balkanski narodi v športnih tekmovanjih. Kakor drugod, tako je tudi na Balkanu sporlne narode najprej združil šport. To je najvažnejši pomen balkanskih tekem. Skoda je samo, da naša re|ire-zentanca radi pomanjkauia denarnih sredstev šc nobeno leto ni nastopila tako, kakor bi |irav za prav morala.
Kot vse ka/e bo morda letos nekoliko boljše. Če že drugo ne, Zveza je imela priliko na par tekmovanjih izbrati in določiti najboljše atlete. Letos gotovo ne bo prišel nihče v reprezentančno moštvo, ki ni dokazal, da je v formi in sposoben nastopiti v tako težki konkurenci, kakor bo v Atenah. Državno prvenstvo je pokazalo, da ni več daleč čas, ko bo iudi med lahko atleti velika izbira in bo lahko sestaviti moštvo iz mladih moči, ki bodo stare atlete kaj kmalu prekosili.
Slovenska lahka atletika bo letos dobro zastopana. Zveza je določila štiri slovenske atlete, ki potujejo v Atene. Ni pa izključeno, da bo določen še kateri, kajti ni še določena končna sestava. Večina atletov je seveda iz Zagreba, kjer atletika ni trpela radi klubske rivalitete, pač na je bila ri valitetaiusmerjena v korist lahke atletike. Le na (a način si lahko to'mačiino. da nisino nr i nas napredovali. medtem ko v Zagrebu padajo pri vsaki prireditvi stari rekordi. Naši atleti pa žc par let sem niso mogli nonraviti rezultatov, ki so jih postavili Perpar, Vallrič, Gregorka itd. Izgleda, da ni več daleč čas, ko bo tudi pri nas boljše.
V Atenah prične balkanska olimnijada 4. in (raja do 11. oktobra, tekmuje se pa samo 4.. 7., S. in 11. oktobra. Ti jiresledki prireditvi nrecej škodujejo. Kakšen pomen pripisujejo Olimpijadi v Atenah drugi narodi dokazuje dejstvo, da pride turkša reprezentanca pod vodstvom aktivnih ministrov. jugoslovansko izbrano moštvo bodo tvorili: Jamnicky, Tučan, Martini, prof. Ambroži, Gojič (Haškt. Buratovič, dr. Narančič, Predanič, Mad'arevič, Gasoar (Concordia), Messner, Nikha-zy, Banščag (Pančevo), Miokovič 'BSK). Skok, Krevs (Pritnorje!, Sporu (Ilirija), Kallav (Mara-thon); rezerva: Zorpa (Primorje), Dremil, Manoi-lovič 'Concordia), Ilelebrant (llašk). in Stelanovič (liigoslavlja). To moštvo je dobro -estavlieno, mislimo pa. da ne bi škodovalo ako bi prišel še kak slovenski atlet v poštev.
V Sofiti
Tudi Bolgari prirede balkansko olimpijado toda brez lahkoatletskih tekem, ker nočejo konkurirati Atenam. Nastopili bedo nogometaši, igralci tenisa, plavalci, kolesarji, najbrže bodo tudi I oni ske dirke, skratka celoten olimpijski program, brez
| lahko atletov, ki bodo skoro Močasno nastopali * Atenah. V Sofiji se pripravljajo, da lepo izvedejo prvo Balkanijado. Glavna točka bodo gotovo nogometne tekme. Nc ve se šc katere nogometne reprezentance naslonijo, Ioda po predpripravah -o-deč bodo nastopile vse nogometne reprezentance ^ balkanskih držav, ludi JNZ polje svoje najmočnej-; še moštvo. Zvezni kapetan jc določil naslednje ; moštvo: Spasič, dr. Ivkovič, Tošič, Arsenijevlč. 1 Premrl, Marušič, Tirnanic, Marjanovič, Sotirovie Vuiadinovič, Zečevič. Kakor vidimo |iotujc naše najboljše moštvo; prvotno je nameraval postati Z\ 'ezni kapetan v Solijo moštvo sestavljeno iz klir i hov. ki ne sodelujejo v tekmah /a državno jirven-stvo. To namero jc pa opustil, kajti na tako važno prireditev kot ho v Sofiji mora naše najboljše moštvo. Ugled našega nogometa in prireditev sama nt sme biti na ta način omalovaževana, da bi nastopila druga garnitura. Upajmo, da bodo naši zastopniki v Atenah in Sofiji doslojno iu uspešno zastopali jugoslovanski šport.
Pr5tnor'e: Maribor
Slovensko ligaško prvenstveno tekmovanje 1 j svoji ccloti ni niti izdatek,-i tako izenačeno kot je j bilo državno tekmovanje. Izjemo bo Ivorllo tekmo-j vanjo med našima predstavnikoma Ilirijo in Pri-inorjem ter med tema dvema in mariborskim I prvakom ISSK Mariborom. Tekme med temi klubi I bodo dosegle največjo privlačnost kol prvenstvene borbe zn državno nogometno prvenstvo.
Nedeljska tekma med ASK Primorjem tn | Mariborom ho gotovo senzacija jesenskega tekino-i vonja. Ta borba, radi tehnične izenačenosti na-; sprolnikov, radi karakterja, ki jo Ima tekma in rud I znane borbenosti obeh klubov, ne bo zaostajala .-n največjimi tekmami v državnem prvenstvu, ki -me jih gledali v Ljubljani.
Tekma se odigra nn igrišču Primorja ob vsakem vremenu ob pol 4. Predteknm ob ll Jadran: Primorje II.
5i\ Juri j oh jaz, žel.
Slov. k/tloliško prosvetno druktro lina na programu prelepo ljudsko igro • Dekle l biseri.. -Igralci se jako pridno vadijo. Ker že skoraj vsak naSltan človek pozna vsebino lo predstave iz romana Deklo /. biseri , vlada med vsemi Šenljur-čani veliko zanimanje za to predstavo.
Kofn potegnit... V našem Irgu se od časa do časa pojavljajo sumljivi elementi, ki si za vedno izposnjajo koiesa. Pred par dnevi ,ie zopet neki gotovi potegun izmaknil Io skoraj čisto novo kolo. 1 Lastniku kolesa pa je o.tal še samo klluček za ključavnico na kolpsu. Pozabil je namreč zapreti kolo. Upamo pa. <la bo v kratkem dobil lastnik j t.oKi /.opel na.'.'ti. ker ie naše orožui.-lvo vrlo na dolu.
Radio
Programi tiadio-Liubllana t
Petek, 25. septembra: 12,15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 Gdč. Vera Humek: Vegeteri-janska prehrana. — 19.30 Predavanje o Sokolstvu.
—	20 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak dr. Milan Vidmar, v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Prenos iz Belgrada: Vijolinski koncert g. Soukoly Istvan iz Budimpešte. — 21.30 Pevski koncert go-ape Zlate Gjungjenac-Gavella, solistke ljubljanske opere (prenos v Zagreb in Belgrad). — 22.15 Orgle solo, izvaja prof. Tome. — 22.45 Vesti.
Sobota, 26. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Cas, plošče. — 18.30 Plošče.
—	19 Zlatko Najžer: Ustroj materije. — 19.30 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugOr slovanski prvak dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in trancoskem jeziku. — 20 Prenos iz Zagreb*i Operi: »Cavalleria rusticana« in »Ba-jazzo«.
Drugi programi >
Sobota, 26. septegmbra. Belgrad: 12.35 Radio-orkester. — 17 Narodne pesmi. — 17.30 Radio-orkester. — 20 Prenos iz Zagreba; nato plesna glasba. — Zagreb: 12.10 Plošče.
—	17 Radio-orkester. — 20 »Cavalleria rusticana«, opera; »I Pagliacci«, opera. — Budimpešta: 18 Lahka glasba. — 19.45 Ciganska glasba. — 20.30 Koncert vojaške godbe. — 21.45 Pianinski koncert.
—	22.40 Večerni koncert. — Dunaj: 20.25 Veseli program. — 21 Pesmi in arije. — 22.10 Večerni koncert. — Milan: 17 Plošče. — 19.15 Pestra glasba. — 20.45 Komedija. — Oslo: 20 Radio-orkester.
—	22.35 Plesna glasba. — Praga: 19.35 Trig. — 20.05 »En večer in noč«. — 22.10 Moravska Ostrava. — Langenberg: 20 Veseli večer. — 22.40 Nočni koncert. — 23.30 Jazz. — Rim: 21 »Norma«, opera.
—	Berlin: 20 Veseli večer. — 22 Plesna glasba. — Katovice: 20.15 Lahka glasba. — 22.30 Chopinov večer. — 23 Plesna glasba. — Stuttgart: 19.45 Komorni kvartet in citre. — 20.30 Veseli večer. —
Milifoni
in milijoni ljudi nporahljajo
že miti. trideset let
po spodaj navedenih navodilih
Levio - Mentol Droz<E;enho
MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilca 1*50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas • 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamkol — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo

Vrtnar
samski, za urejevanje domačega vrta, se sprejme z oktobrom ali novembrom. - Prosta hrana in stanovanje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod pod št. 11.170.
Samostojna kuharica
verna, vešča vsega gospodinjskega dela se takoj sprejme tri četrt ure od Kranja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Verna« št. 11182.
Dva dijaka
iz višjih šol se sprejmeta na stanovanje. Gruberjevo nabrežje 8.
Profesor
ki bi hotel prevzeti in-strukcije za višje razrede klasične gimnazije, event. i vzeti na stanovanje še- ! stošolca, se išče. Ponud- 1 be na upravo .Slovenca' pod »Inštrukcija« 11.240.
t
Krompir in zelje
v glavah, samo gorenjski, jabolka zimska, fižol (ci-pro, prepeličar in koks), čebulo, ajdov med kupuje Nabavljalna zadruga usl. drž. železnic v Ljubljani VIL - V ponudbi naj se navede cena in količina blaga franko nakladalna postaja.
Pietilni stroj
št. 8,50, dolg, poceni prodam. Naslov pove uprava .Slovenca' pod št. 11.262.
In blagoslovila nlen nepn ctniilv tu dežni uCIneh
Pri revmatizmn trganju ili-asu: boleča mesta vdrgniti.
Pri zohobolu: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati, gr^rati
Pri glavobolu, nervoinosti. pomanjkanju spanja: čelo in celc telo vdrgniii, ter vneti zvečet pred počitkom mlačno kopel > dodatkom Levje Mentol - llrot-djenke.
Pri utrujenosti: masirati celotno telo.
Pri želodčnih boleinih: 10 kapljic na košček sladkorja.
Pri izpadanju las in prhaju: masaža glave.
Kol zobna voda itd.
Pri potenju podpazduho, nog-rok a i celotnega telesa naj se poteč' deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo.
Lcvfn-Menlol-Droždlcnka
je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI
Zahtevajte izrecno
Levjo ivientol Droždjenko
ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. tevjaMe nlolDro/.djenka
se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini p0 10—, 26— in 52— Din. Pazite se pred po-naredbami.
Centralni biro: LAVI J A MENTOL - DR07.DJENKA Zagrrb, Marulieev trg 5. — Telefon: 7.1-58
Kovinski delavec
po možnosti pasar (Lu-ster-Giirtlerl se spreime. Pism ponudbe z označbo plače na »Helios«, Zagreb, Nikoličeva ulica 10.
Takoj
sprejmem dva dobra mizarska pomočnika in dva vajenca. — Jernej Sitar, Šmihel, Novo mesto.
Poštena ženska
dobi prosto stanovanje in zajtrk, ako prevzame postrežbo. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.252.
Hlapca
za kmečka dela sprejme Mihael Kavčič, Zg. Šiška.
Krojaški pomočnik
za velika in mala dela se takoj sprejme. - Jarc A., krojač, Semenišče, Ljubljana.
4. oV\obta,
V *edf (: 0Wobta. v lote*. oWobta,
«	« ^ tem te0n
mernikova šoferska šola
Liubliana. Dunajska c. 36
l.lugo-avtol Prva oblast koncesitonirana Proso«" M 16 zasloni Pišite pooil
Gosli poučuje
bivši uiitelt konservato-rija Studentovska ul 9-1
Gojko Pipenbacher
koncesijon šolerska šola Liubliana. Gosposvetska cesta št 12 • Zahtevaite inlormaciie.
Stanovanja
Opremljeno sobo
solnčno oddam s 1. okt. Dr. Kodre, Staničeva 3.
Katera nemška
družina bi vzela 16 letnega dečka za nemško konverzacijo, če mogoče z vso oskrbo ali brez. -Cenj. ponudbe na naslov L. S., Lobček, Grosuplje.
Gospodična
išče prijateljico v svrho skupnih izletov. Ponudbe pod .Priletna gospodična' na upravo »Slovenca«.
Poslovni lokali
na Dunaiski cesti it 29 I se takoj oddajo Poizve se stotam
Lokal
za špeceriio in kratko blago, vpeljano, se odda 15. oktobra. Dunajska 37.
Pekarijo in trgovino
pri farni cerkvi dam v najem - Interesentje naj vprašajo pri Jože Javornik, Studenec-Ig 34.
~~Na Bledu
se odda v najem veliko gospodarsko poslopje — celo ali poedini prostori. Prikladno za vsako obrt. Ponudbe je noslati Dr. Kavčiču na Bledu, Grad štev. 62.
Srečke, delnice, obligacije
kupute Uprava »Merkur« Liubliana Selenhnrfiov« ulica 6 II nadstr
luEZi\nm
Prma grozdje
Din 3.75, prima žlahtna jabolka Din 2.75 franko vsaka postaia Slovenije, razpoiilia že od 15 kg dalje po povzetiu Prešna jabolka naiceneie • Po-stržin, Krško.
Puhasto perie
čisto čohano po 48 Din kfi druca vrsta d« 5h Dir, kg čiftr helr gusi* o< 110 Din Kff ir. čisti pult po 250 Din kt Razpoit liam po poštnem oovirtiu L BROZOVIC - Zagreb. Ilira 82 KrmiCna <*i»ttl mca orna
Morske ribe
Danes sveža pošiljka. — Prvovrstno dalmatinsko vino samo iz lastnih vinogradov. - Gostilna na dvorišču hotela Tratnik. Se priporoča Sumara.
Wanderer avto
majhen, 4 sedežen, prodam ali zamenjam za 6-sedežnega. — Naslov v upravi SI. pod št. 11 257.
Širile »Slovenca«!
ŠolsVe torbice,
aktovke, nahrbtnike, ga-maše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Maribor. Aleksandrova 13
Sveže in suhe gobe
kupujem stalno vs*ko množino Zahtevajte pojasnila.
Namizna
jabolha
prvovrstna razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Setina, Radeče — Zidani most.
itorino ni Krmo
oddaia naiceneie
veletrgovina iiU <u tnok«
A. VOLK LJUBLJANA
Hrti ICO resi« 44
Važno za jesen
Moška ali damska garderoba bo kot nova, ako io pošljete v Wallet Expres, Stari trg 19, da kemično sčisti. zlika, pošije. modernizira na željo obrne. Likanje 18 Dia, obračanje 300 Din — Na deželo z obratno pošto Izvršba v 24 urah.
Mreže za postelje
izdeluie naiceneie in nar bolje samo tvrdka Šimen Sablatnik. Jesenice-Fuži-ne Sprejema tudi popravila.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko ptačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoliuha«. naročate inserate in Jobitt razne inlormaciie — Poslovne ure od pol 8 Z|U< trai do pol I popoiJnt in od 2 do t) popoldne Teletonska štev 3030.
Posfužuite se vsi
samo.! noafon metode' zaoopmno in dovršeno pr učitev i/Sdkege tu ega jezike.
Te metode se poslužuje brez števila oseb in šol po vsem svetu. Učni uspehi nadkriljujejo vsako prtčakovanie. To metodo sta odobrili in priporočili naši ministrstvi za prosveto in trgovino Uči se s pomočjo gramofonskih plošč, ki so prikladne za vsak gramofon; poleg plošč so na razpolago tudi knjige s tekstom, slovarji in slovnica. Predava Vam profesor iz gramofona v svojem maternem leziku m Vam ponavPa lekcije, kadaikoli želite, neštetokrat.
Izdaja *
THE LINGUAPHOKE INSTITUTE
LONDON.
Og'edate si ali zahtevate prospekt pri zastopniku za Jugoslavijo' Srpska obrtna banka, d. d. Beograd, Cika Ljubina 15, poštni predal štev. 359.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
Jugoslovanska knjigarna
V L U b ani Zahtevajte ceniki
SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO
r &i REMžG/uumjm
Kolodvorska 18 -- Čopova 10. TeleL 3430
Se priporočata za vsa v lo široko spadajoča delo
Pridobiva te novih naročnikovi
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Kravo ge! Josip
železniški uradnik
dne 24. t. m po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal
Pogreb nepozabnega pokoinika bo v soboto 26. septembra ob 2 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 24. septembra 1931.
Žalujoča soproga KRAVOGEL PAVLA.
ji	a
ii ^ — X
"S^si®
Š
S^Er* -
..
- r< - f
S &S
3 i? r ' H -i * 5
ic
c J! -3 _ » ~ k- L .V T ** -C ■ ~ — 5
- i ^ — i. * ■* 45 br
* _ -	„ I *
, * £	S? S
e	S . i '

5 -
3 r

i jc
—	-r
«	s
' « , r l
a ** i * *
l
N » I ' ^ D ~
= S — >
5 S »;■ ■ £ i .
i Š =
i i g
I O
29
— ie ) s 5 ^ C
-2 "C ( -J — -
J.O 2
•	a » N
•	3 S S a t
12 - E M ^^SŽ I
Josip Lavtižar:
Bied in Briksen
Zgodovinska povest iz 17 stoletja.
^Morebiti že veste, kaj mislim?^
jMogoče.<
>Saj ne pridem veliko med ljudi,« je liitela Agata, kadar pa pridem, je povsod prvo vprašanje: Se res misli vaš gospod poročiti z Ribičevo Reziko?
»In kaj odgovarjaš?«
Kaj drugega kakor to, da nič ne vem. Pa tudi res nič ne vem.«
Agata je pričakovala, da ji bo Krištof vse natanko razložil. Toda nič posebnega ji ni povedal.
Kar mirna bodi zaradi tega,« ji je rekel. >Tl ostaneš grajska oskrbnica, naj vzamem v zakon Ribičevo ali katero drugo. Vajena si gospodinjstva in zvesta si tudi, da se na tebe popolnoma zanesem. Si zadovoljna s tem?«
>Seveda sem, jc odgovorila. Trudila se bom, da ostanem tudi v prihodnje vredna vašega zaupanja.*
Čeprav ni bilo zadoščeno ženski radovednosti, je šla Agata vendar vesela iz sobe, ko ji je izrazil gospod tako laskavp pohvalo.
>Res dobra oseba,« je mislil Waidmann. Nič nisem pretiraval s priznanjem, čuječe oko ima na vso grajsko upravo. Nadomešča mi vsakega nadzornika bodisi pri poslih, pri vsakdanjem delu, pri živini in povsod. Kako lepo urejeno postrežbo je imela pri obisku škofa Welsberga! Vse je preračunala, kaj ie treba tukaj in kaj lam. Tudi družina jo spoštuje. Se veliki hlapec se ji pokori brez ugovora. Ni prestroga in ne popustljiva. Kadar pa ne more vsemu kaj, pove
meni, da razsodim po svojem prepričanju. Zato ne želim boljše oskrbnice, nego je Agala.«
Tedaj je zaklenil vrata in stopal z grada proti Ribičevi hiši.
16. Krišlofova pot k Ribičevim.
Večkrat je že hodil Krištof mimo Miklavževe hiše in tudi obstal je pred vrati ter se pogovarjal s temi dobrimi ljudmi, danes pa jih je prav namenoma obiskal v zelo važni zadevi. Tovariš mu je bil čmo-kodiasti Karo, ki so mu dajale svetlobele lise toliko značilnejšo podobo. Ce Karo tudi ne bi bil v bližini, zrastel je kakor iz tal, ako je šel njegov gospodar od doma. Prav tako je čutil še to, kdaj je Krištof dobre ali slabe volje ter uravnaval svoje vedenje po vedenju tistega, ki mu je zvesto služil že četrto leto svoje starosti. Z radostnim lajanjem in z drznimi skoki je obletaval nekaj časa grajskega gospoda, toda ko ga je videl vsega zamišljenega, je stopal s povešeno plavo poleg njega.
Krištof se danes ni samo ustavil pred hišo, temveč je vstopil v vežo, ter pozdravil teto Mino, ki je žc delala ogenj za večerjo.
»Bog vas sprejmi, milostijivi gospodi« je dejala pogumno, saj je poznala Waidmanna kot dobrega in prijaznega človeka. »Ste vendar enkrat prestopili naš prag. Prosim, pojdite še v bišo, da boste videli, kako izgleda kmetsko stanovanje.<
Odprla je vrata, sptemila gospoda do mize in ponudila sede/, nn klopi. Takoj pa je odšla in začela klicati na veznem pragu:
Miklavž, Miklavž! Gospod giaačnk so tukaj!
Ribiča je osupnil Krištofov obisk, čeprav je slutil, zakaj je prišel.
Kmalu so bili vsi trije v hiši. Mina je povabila gospoda, naj prisede bližje k mizi. Waidmann je ogledoval hišno opravo in hvalil gospodinjo, da ima vse tako snažno. Miza pogrnjena z belim prtom, posteljna oprava snežnobela, dva kolovrata lično izrezljana, stenske podobe živo slikane na steklu, tla pomila, kratko: vse je izgledalo, kakor bi bili gospoda Krištofa vprav danes pričakovali.
»Četudi imate leseno hišo,« je rekel graščak, >je vendar tako prijazna, da bi rad prebival v nji.«
»Ni toliko moja zasluga,« je spregovorila Mina, »marveč zasluge Rczike, ki vedno pospravlja po hiši. Danes pa še ni prišla domov. Klicali so jo na grad I k spravljanju mrve.«
Tedaj je položila pred Waidmanna hlebec no-; mačega kruha in ga prosila, naj ga odreže za po-skušnjo.
»Saj z drugim vam ne morem postreči« — je dostavila.
Krištof je rad sprejel ponudbo.
»Morebiti veste, zakaj sem prišel« — je začel brez posebnega uvoda. »Ni več skrita stvar, temveč že javna. Zaradi Rezike sem prišel. Rad bi jo vzel v zakon, ako bi bila Rezika zadovoljna in bi tudi vidva nič ne imela zoper to.«
Mina je pogledala Miklavža, ki je do zdaj same poslušal. Kaj bo vendar odgovoril nn tako vprašanje'/
>Gospod!« — je rekel — »to vendar ni primerno. Je prevelik razloček.c
Miklavž ni govoril navidezno, temveč iz prepričanja. Drugačnih misli pa je bila Mina. Šlela si je v veliko čast, da je Krištof kaj takega spregovoril loda pripravljena je bila to čast tudi sprejeti. Zate je hitro dostavila:
Za Jugoslovansko tiskarno » Llubliani: Karel Ce*.
l/(lu|ulM| I »nn l(akii»en.
Urednik: Franc Kremiar.