Leio ¥11, štev. 202
LJubljana, petek 3. septembra 1926
Poštnina pavsaiirana.
Cena 2 Oin
c= Izhaja ob 4. »jgtraj. a
Stane mesečno Din »5 —; ra in zemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i

V		
		H
m		n
UpravnBtr*: Ljubljana, Prdenrat)
ulica »t — Telrfim it
inscraim oddelek) LjuDljaua, freAa-nova ulica it. 4. — Telpfon kL «9*
Codrulnicl: Maribor, Barvaiaka ulica
št. 1 — Celic, Aleksandrova
Ljubljana, Knafiova ulica štev 5/I. ^^	.
Tee,on št^ ponoči tuc. Dnevnik z a g o s p o d a r stv o, prosveto in politiko
RaCon pri poštnem ček. uvoda 1 L]ub-jana £t. 11.84* ■ Praha čislo 7J.lSa. Wico,Nt. IOS.«4l.
aMUMM -
Ljubljana, 2. septembra.
Ko je pariška Humanite prinesla sen-zacijonaino poročilo o tajni pogodoi, ki da se je sklenila med Jugoslavijo in Grčijo, je vse italijansko časopisje kakor na eno povelje dvignilo silen krik. Iz dejstva, da je prvotno ono vest detr.an-tirala samo pariška Agence Havas, je sklepalo italijansko časopisje, da je poročilo pravilno in da se je tajna pogodba res sklenila. Razburjenje ni bilo toliko morda radi možnosti, da je ta skrivnostna pogodba naperjena zoper Italijo, marveč radi dejstva samega, da bi obstojala na Balkanu tajna pogodba, o kateri eksistenci in vsebini bi Italija ne bila informirana. To je poglavitna vsebina italijanskega razburjenja, ki pa je bilo vrh tega povsem nepotrebno, zakaj tako iz Aten kakor tudi iz Beograda se je medtem pariška senzacija d.man-tirala. Zdi se. da je bil italijanski krik umeten, povzročen v svrho, da se pokaže. kako si Italija predstavi a svojo pozicijo na Balkanu, kjer bi ne smelo biti ničesar, o čemer bi rimska diplomacija ne bila predčasno in točno poučena.
Vendar pa vzroki italijanskega razburjenja s tem še niso izčrpani. Fašistično časopisje se ni jezilo samo na Grčijo in Jugoslavijo radi dozdevne tr.j-ne pogodbe, marveč tudi na — Francijo, ki jo je smatralo za njenega inici-jatorja. In ta vodi nit v ves kompleks vprašani in zapletijajev. ki so združeni v tako imenovanem mediteranskem problemu.
Razprave o tem problemu so se pričele v evropskem časopisju o priliki Mussolinijevega pota v Libijo, združenega z znamenitimi imperijalbtično-bo-ievitimi govori o poslanstvu Italije ob Sredozemskem morju. Ponovile so se. ko je Italija sklenila z Anglijo dogovor o razdelitvi gospodarskega vpliva v Abesiniji. Znova so se pojavile, ko se ie pred nedavnim sklenila pogodba med Italijo in Španijo, ki se je pripravljala že tri leta. Ta pogodba je vzbudila no-vsod, osobito pa v Franciji, zelo veliko pozornost. Kljub vsem olepševanjem ostane vendarle fakt neizpodbiten, da ie špansko-italiianska prijateljska pogodba če ne dobesedno naperjena zoper Francijo, pa tej vsaj neprijetna in škodljiva. V se to pa so pojmi, ki imajo v diplomatskem svetu precej enako vsebino. Ne da se prikriti, da se pripravlja na tihem tekma med Francijo in Italijo na Sredozemskem morju, kjer hoče tretji Rim za vsako ceno razširiti svojo moč in svoj vpliv. Glej tudi tan-gersko vprašanje!
In v ta kompleks naraščajočih napetosti je nenadoma planila vest o tajni pogodbi med Grčijo in Jugoslavijo, pogodbi, ki po italijanskem naziranju ne more biti drugo nego francosko delo. Italija hoče imeti z balkanske strani zavarovano fronto, da se lahko v po ni meri posveti sredozemskim problemom, kjer leži težišče njenim aspiracijam. Z uspehom se je Italija uveljavila tako napram Jugoslaviji kot napram Albaniji in s Partgalosovim režimom se je tudi Grčija prav močno naslonila na Rim. Z grško-jugoslovensko-francosko zvezo •bi se ta balkanska zgradba na mah podrla in tu bi se pričela pripravljati situacija. ki bi italijanske aspiraeje na južnih oba'ali Sredozemskega morja izdatno slabila. Zato je razumljivo, da je fašistično časopisje pretilo celo z intervencijo v Atenah in Beogradu.
Tajne pogodbe nihče ne vzame resno. Toda novi grški vladni možje so že v prvih dneh svoje oblasti v zelo določnem smislu imenovali Dodekanez, ki ga drži Italija. Tega jim v Rimu ne bodo odpustili: oboje bo ostalo kot ne naj-neznatnejši del sredozemskega problema. ki je danes brez dvoma eno naj-kočljivejših vprašani sodobne evropske politike in bo v bližnji bodočnosti postajalo še bolj kočliivo. In mi srro in bomo v tej zvezi zelo. zelo važen faktor.
Reorganizacija centralne uprave
Beograd, 2. septembra, p. Minister a izenačenje zakonov dr. Srškič je mel danes daljši razgovor z ministrskim predsednikom Uzunovičem. Kasneje je dejal novinarjem, da gre za to, da pride zakonski na^rt o centralni upravi čimprej skozi Narodno skupš-i-no. Načrt je sedaj pred zakonodajnim odborom, ki ga je v načelu že odobril. Vsekakor upa minister, da bo ta zakon ; eden prvih, ki pride na vrsto na jesen- j skem zasedanju zbornice. Prepričan je. 1 da bo sprejet še pred 20. oktobrom, ko ! se po ustavi sestane Narodna skupščina ; k svojemu rednemu zasedanju. Na pod- j lagi novega zakona izda vlada potem i uredbo o reorganizaciji ministrstev, ki j jo je izdelal finančni minister dr. Peric. I Minister dr. Srškič je nadalje izja- ! vil. da izda uredbo o novinarjih vsekakor še pred novinarskim kongresom, to je pred 27. septembrom. Doslej je le zato ni mogel izdati, ker lastniki listov še niso odgovorili na njegova vprašanja. 'Udruženje lastnikov k temu izjavlja, da sploh nobenih »vprašanj* oi sioraidaJ
Pred razpisom občinskih volitev v Ljubljani
Za izvedbo volitev bo postavljen nevtralni uradnik kot komisar. — Klerikalne in pucljevske intrige proti volitvam končno
prooadle.
Beograd, 2. septembra p. Kakor je izvedel vaš dopisnik, se je notranji minisier končno odločil, da v najkrajšem času razpše volitve v ljubljanski občinski s\ii, Kot prvi korak bo sledilo imenovmje nevtralnega uradnika za kcinis?r.i?, katerega naloga bo, da pripravi poirecr.e ukrepe. Ka'''or znano, je SDS že ce'o leto zahtevala razpis vo-!Hev. a rad' infrig s klerikalne in puc-
sane šele. ko bo donešen nov občinski volilni red. Pokazalo pa se je, da letos z novim obč:n~kim zakonom ni računa ti, kar je verjetno vplivalo na odločitev ministrstva. Postavitev uradnika za komisarja otč-ne odgovarja svojeeasne-mu predlogu SDS. Imena dotlčnega uradn ka vaš dopisnik danes še ni mo. gel izvedeti, zatrjuje pa se, da je ime. novan uradnik, katerega oseba ne bo
ljevske rtrani to do sedaj ni uspelo. 1 zadela na noben odpor pri naprednih Govorilo <e je, da bodo volitve razpi- strankah v Ljubljani.
Reševalna akcija v radikalni stranki
Poskusi za vzpostavitev re: a. in d?scicline v NES. — Pogajanja z N.7st?som Petrovičem in jovanovicevci. — Obnovitev razgovorov z davidovičevci in priprave na raznad RR. — Nervoznost pri muslimanih in klerikalcih.
toriteto v stranki in da morda sam vzame
Beograd. 2. septembra p. Tudi danes je veljala pozornost politične javnosti razvoju stvari v radikalni stranki. Nezdrave prilike v NES pretijo, da bo stranka razpadla, ako se ne pojavi kaka nova osebnost, ki bi bila v stanu, zopet dvigniti moralo in vzpostaviti disciplino in enotnost stranke. V tej smeri se delajo sedaj za kulisami veliki poskusi. Zlasti postaja javnost pozorna na akcijo, ki ima za cilj, <la zopet pride v stranko bivši minister Nastas Petrovič. Razgovori med tem politikom in predstavniki radikalne stranke so že precei napredovali in je mnogo upanja, da bodo kmalu končani. Akcija poteka i?, vrst Pašičevib prijateljev, sicer se pa že aelj časa opaža, da se Nastas Petrovič tudi sam približuje naziranju te skupine. Povra-tek Petrovičev v radikalno stranko bi seveda pomenit precejšnjo oslabitev vpliva notranjega ministra Maksimoviča in njegovih pristašev. Značilno je, da mnogi, ki so bili doslej zelo blizu Maksimoviču, pozdravljajo povratek Nastasa Petroviča v naročje stranke. Vse to pomenja, da je položaj ministra Maksimoviča v stranki močno omajan. Po povratku Petrovičevem računajo tucii, da bo zopet sprejeta v radikalno stranko skupina Ljube Jovn novica.
Najbolj aktiven med radikalskimi politiki je vsekakor predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič, ki je po svojem povratku iz inozemstva v stalnih stikih z uglednimi radikali. Po vseb znakih sodeč, je dobil od Nikole Pašiča nalog, naj učvrsti njegovo av-
v roke vodstvo državnih poslov. V zvezi s tem se že širijo rezns kombinacije o novi vladi Marka Trilkoviča.
Med konferencami in razgovori, ki so se danes vršili, je V'lr> n osebno opaženo daljše posvetovanje Marka Trilkoviča z Mišo Trifu-novičem v ministrstvu prosveie. Kakor do-znava vaš dopisnik, se r tajnosti pletejo po gajauja o kolaboraciji davidovidevcev in o sestari vlade brez radircveev. Predsednik vlade Uzunovič je celo uro konferiral s Ko-sto Timotijevičem. bivšim ministrom in da-vidovičevskim prvakom, preko katerega računajo radikali pridobiti del davidovičevske-ga kluba za koalicijo.
Pašičevci so imeli precej živahne razgovore v predsedstvu radikalskega kluba, kjer sta se nahajala Ilija Mihajlovič in Ljuba Zivkovič. na drugi strani pa ie Marko Trif-kcviča posetil bivši finančni minister dr. Sto:adinovič v precei dolgem pomenku.
Mnogo se je opazila tudi konferenca ministra Nikiča s federalističnim prvakom poslancem dr. Poličem.
Zelo nervozni so muslimani in klerikalci, ki se bojijo, da bodo davidovičevci spremenili svoio politiko; ne da bi se nanje ozirali. V Beograd sta prihitela posl. Kurbego-vič in Smodej, ki sta vneto iskala informacij pri raznih radikalih. Te konference so celo dale povod za verzijo, da se vršijo pogajanja tudi s klerikalci, kar pa radikali najodločneje demautirajo.
Radič in njegovi se posvetijo o položafu
Bojijo se komplikacij ter so sklenili za vsako ceno se izogniti koniliktom z radikali. — Posl. Košutič o vstopu davidovičevcev v vlado. — Oster konflikt na seji HSS. — Izstop posl. Banko-
vi za.
Hrvatskem Zagorju, ki so zelo omajali zaupanje radikalov v resne namene radičev-cev, da hočejo ostati na dosedanji liniji sporazuma. V takem položaju je seveda delovanje Radičevih ministrov v vladi zelo težavno. Bojijo se, da bi moglo v dobi Radi-čeve odsotnosti priti do kritičnih dogodkov v vladi. Situacija po poslednjih Radičevih govorih in izjavah ni še dovolj jasna. Vsaj za radičevske ministre je bilo treba določiti jasuo stališče, da ne bi j rišlo za Radičeve odsotnosti do nadaljnih komplikacij. Zato so 1,a današnji seji sklenili, da naj do Radiče-vega povratka iz Ženeve ministri in vse predsedstvo stranke se ogibajo vsaki stvari, iz katere bi se mogli roditi nadaljni konflikti v vladi.
Po seji je odpotoval minister Pucelj v Ljubljano na velesejm. ministra dr. Krajač in šibenik ter drž. pod*ajnika Košutič in Pernar so odpotovali zvečer v Beograd. Ste-pan Radič in dr. Krnjevič se odpeljeta jutri zjutraj z brzim vlakom preko Trsta v Ženevo.
Zagreb, 2. septembra. 11. Pozno zvečer se je izvedelo, da jc prišlo danes na *eji vod-stTa Radičeve stranke do ostrega konflikta s poslancem dr. Bankovičem. ki je član an kotnega odbora. Pr. Bankovič je v svojem gOTcru očital vodstvu stranke, da je v interpelaciji proti c'r. Nikiču postavilo kot pri o točko pogodbo o prodaji imovine grola Er-diidvja. ko je vendar znano, da to zadeve ni rešil dr. Nikič sam. ampak ministrski svet ;n sta rešitev podpisala tadi tal.ratna mini stra ESS Stepan Radič in Pavle Radič sama Dr. Eaukcrič jo zat;i izjavil, da izstopa iz Ra dičeve stanke. Najbrž« sc to pridružil sku pini dr. Nikiča.
Zagreb 2. septembra 11. Danes so se zbrali v Zagrebu Radičevi ministri, podtajn!ki in člani vodstva HSS k seji, da jim da njihov šef navodjla, kako naj postopajo v času njegove odsotnosti. Na seji je manjka! le minister dr. Šuperina, ki se nahaja v Črni gori. Seja se je začela ob S. zjutraj in je trajala skoro do 13. popoldne.
O soji ie podal kasneje državni podtajnik v prometnem ministrstvu ing. Avgust Košutič nekak komunike, v katerem pravj, da so najprej poročali ministri Pucelj, Krajač in Šibenik.
Zatem se je razvila daljša in obširna debata o političnem položaju. Kosutičev komunike pravi, da je bila ta debata potrebna, okr odpotuje Stepan Radič za dalj časa v Ženevo in je bilo treba vse določiti za na-aaljno politično delovanje. Kot najvažnejše ie bilo v debati sklenjeno, da se še nadalje »odi <politika sporazuma* z radikalno stranko in da se morajo odstraniti vse neprilik-, ki bi se pojavile. To naj se stori na seji ra-dičevskega kluba, ik je določena za 14. oktobra v Beogradu ali Zagrebu, kar je odvisno od tega, ali bo takrat Narodna skupščina že imela svoje seje ali ne. Kar se tiče ministra dr. Nikiča, pravi Košutičevo sporočilo, da se na današnji seji o njem ni razpravljalo.
Po prečitanju komunikeja so vprašali novinarji gosp. Košutiča, koliko ie resnice na stremljenju merodainih krogov, da te uresniči nova vladna kombinacija z Davidovi-čevimi demokrati in muslimani.
Ing. Košutič je odgovoril: rTo so le govorice. Nekaterim že preseda opozicija m zato bi radi v vlado, pa to ne bo šlo * N ! vprašanje, kaj je z dr. Nikičem in al: je rt-, j da je prinesel dr. Nintič obvestilo ministrskega predsednika Lzunoviča. da bo zadeva dr. Nikiča rešena v smislu radičevskib žalitev, je dejal Košutič: <Tako se govori. Ve ste pa, da je tudi g os p. Radič sam izjavil, da je bil njegov razgovor z ministrom dr. Nin-čičem zaupen.> Na ponovno vprašanje, kaj misli o povratku Nastasa Petroviča in Ljubi? Jovanoviča v radikalno stranko, je meni! gosp. Košutič: cTo pomenja, da hoče bi*i radikalna stranka močna. To velja tudi zu nas. Naši disidenti bi se radi vrnili. Vsi bodo zopet sprejeti, razen dr. Nik: 'i in dr. Lonca reviča.
Zagreb. 2. septembra, n. Z dob. o informirane radičevske strani se čuje o situaciji v njihovih vrstah: Današnja seja je bila potrebna zaradi poslednjih Radičevih shodov v
Nincič na pehi v Ženevo
Konferenca z Bodrerom v Benetkah.
Beneikc, 2. septembra, t. Z jutranjim br= zovlakom je v Benetke prispel jugosloven* ;si zunanji minister dr. Ninčič. N"a kolo* dvoru ga je sprejel italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero, s katerim je imel dolgo konfercnco.
Novi potresi na Azorih
Sewyork, 2. septembra, s. Potresni sun--ki na Azorih se ponavljajo. Po zadnjih po* ročilih je bilo 800 oseb ubitih. 200 pa jih je ranjenih.
Dr. Ninčič predsednik konference Društva
narodov
Določitev dnevnega reda konference. - Švedska odklanja španske zahteve. — Madridska vlada izjavlja svoj desinteresement za delo Sveta Društva narodov. — Posredovanje Vatikana. —
Ženeva, 2. septembra, s. Kakor se govori v poučenih krogih, bo jugorlovenski zunanji minister dr. Ninčič imeiiOTan za predsednika 7. zasedanja Društva narodov, ki prične v pondeljek.
Ženeva, 2. septembra, p. Dopoldne se ie sestal Svet Društva narodov pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša k zaupni seji, da določi dnevni red sedanjega zasedanja Društva narodov K seji nista poslali svojih zaupnikov Brazili ja, ki je najavila, da bo izstopila iz Društva narodov, ter Španija. Pri seji Sveta so zastopali Anglijo Chamberlaiu, Francijo Bri-and, Italijo Scialoia. Japonsko Ishi, Belgijo Vandervelde, švedsko Nudeu 111 Lruguav Guaiii. Na dnevnem redu zasedanja so predvsem nastopna vprašanja: Ustanovitev stalnega sedeža v Svetu za Nemčijo, poročilo posebne komisije za reorganizacijo Sveta Društva narodov ter ustanovitev treh novih nestalnih sedežev v Svetu, predlog glede čl. 16. pakta o Društvu Larodov (sankcije proti kršitvi mira), finančna sanacija Madžarske, finančna sanacija Avstrije ter umik francoskih čet s saarekega ozemlja.
Stockholm, 2. septembra, s. Na predlog Španije, naj se vprašanje Tangerja. ki je po mnenju španske vlade ozko zvezano s polo-
I žajem v Društvu narodov, postavi ua dnevni red konference, je švedska vlada zavzela odklonilno stališče. Nikakor 1« se švedska ne bo protivilu sklicanju tangerske konference, ako bi ematrale za potrebno prizadete države.
Pariz. 2. septembra, s. Poročevalec Agence Havas v Ženevi poroča, da je madridska vlada, ne da bi bila počakala na sklep Sveta Društva narodov glede ua predloge o sadežih v Svetu, ki ga je izdelal delovni odbor Društva narodov, sklenila, da je desintere-sirana na delu Sveta Društva narodov. Generalno tajništvo Društva narodov bo v 24 urah prejelo službeno noto madridske vlade, ki ni 11 bo sporočila ta sklep. — V Parizu pričakujejo mnogo od intervencije, ki jo po rimskih vesteh pripravlja Vatikan pri madridski vladi. Govori se, da je nuncij v Madridu, Ui je bil danes sprejet od papeža, dobil nalog, naj sporoči španski vladi mnenje Vatikana. da je v interesu miru Evrope, alrn Španija obdrži svoje mesto v Ženevi in ako tudi dalje sodeluje pri D ruš' \ u narodov.
Pariz. 2. septembra, s. Kakor poroča <Daily Maib, je prispel v Ženevo turški diplomat. ki bo pripravil vse potrebno z,t vstop Turčije v Društvo narodov.
Strašen orkan na Španskem in v Angliji
Veliko število mrtvih, mnogo hiš porušenih. — Požari, eksplozije in železniške nesreče v nevihti.
Madrid, 2 septembra d. Včeraj je v raznih krajih Španije divjal strahovit vihar, k: je napravil ogromna opustošenja. Zlasti so trpele pokrajine Katalonija, Kastiliia in Estremadura Mnogo hiš ie porušenih. Vsled orkana so ponekod lzbruhnl'4 požari, ki so še povečali škodo. Tla morju se Je prevrnila cela vrsta ribiških čolnov in posadke so utonile. Nad Barcelono in okolico se je mr-gal oblak, vsled česar so bili mnogi kraji hipoma pod vodo Po dosedanjih poročilih je utonilo ali je bi'o ubitih 36 oseb, tned njimi tudi neki industrijec, kj se je peljal z avtomobilom. On, njegova žena in petero otrok so bili takoj mrtvi. V Sari Bandellu se je pripetila med viharjem eksplozija, ki je porušila pet hiš. Prj tem je bilo 5 ljudi ubitih, 3 pa so bili hudo ranjeni. Vzrok eksplozije še ni pojasnjen.
Kako močan je bii orkan, se vidi iz tesa, da je vihar vrgel ekspresni vlak Barcelo-na-Valencla s tira. Vagonj so se prevrnili in pokopali potnike pod seboj. Pri nesreči ie bilo po dosedanjih vesteh 20 potnikov mrtvih in 35 ranjenih.
Samo v okraiu Cataluna cenijo število
mrtvih na veO kot trideset. Zelo umouo je ranjencev. Škoda znača več miljjonov pe-sov.
London, 2. septembra d. Nad Londonom in okolico jc divjal včeraj strahovit orkan
silnim nalivom Strela jc udarila v dva voza cestne žclczu'ce. od katerih je eden popolnoma zgorel. Sircla jc udarila tudi v dese; stanovanjskih hiš in neko šolo, ki so bj!e precej poškodovane. Na oar mestili jc električna železnica poškodovana Uiko. d? so morali ponekod u>".ivl,i promet.
V vzhodnem delu Londona je bi!u vsleu itrašne.ga naliva več lii-- oar ur popolnoma odrezanih < . ostalega rne.s;a. Vse kleti in sploh spod.iji prostori stavb so bii polni vode.
Podobne vesli prihajajo tudi . iz drugih krajev južne Ansijc. V Brightoau je udarila strela v veliko tvornico, fclcr se izdelujejo električni aparati. : jo /.ažgala. Ogenj se je tako hitro raz> ril. da je bilo vsako gašenje zaman. Tvornica je popolnoma pogorela. Hoslc: šc manjkajo poročila o povzročeni škodi. Tudi se še ne ve. ali ie neurje zahtevalo človeške žrtve.
Obramba ministra Nikiča
Beograd, 2. septembra n. Minister za šume in rude dr. Nikič je danes obširno odgovoril na obtožbe radičevske interpelacije. Uvodoma zatrjuje g. Nikič: »Za interpelacijo so bili zbrani podpisi najvnih kmetov in pokvarjene gospode, kakor jo imenuje St. Radič, na praznem papirju, na katerega je šele kasneje prišla interpelacija Kakor se vidi, so bili podpjsi zbrani, še preden se je vedelo, o čera bo interpelacija govorila. Morala takega postopanja ne potrebuje komentarja.« Nato skuša pobijati točko za toč- j ko radičevske obtožbe. Glede podjetja Stein-beiss, v katerega upravni svet je dr. Nikič, ko ie bi! še radičevec, imenoval tudi g. Prepeluha, pravi, da je število članov upravnega in nadzorstvenega sveta določeno s statutom delniške družbe »Šumsko-in-dustrijsko podjetje Dobrljin-Drvar«, čegar lastnica je država. Honorarjev za upravni in nadzorstveni svet n; uvedel on, temveč minister Srškič, ki je določil tudi honorarje članom upravnega sveta po 3000 Din, članom izvrševalnega odbora pa po 5000 Din. Honorarji upravnega, izvrševalnega in nadzorstvenega odbora znašajo SOO.OOO in ne 1 milijon 250.000 Din na leto.
Nov škandal radičevskega režima
Zagreb 2. septembra r. Pod radičevskim režimom se skoraj redno ponavlja slučaj, da ob prvem ;a ali druga uradniška skupina ne preme svoje plače. Zlasti na Hrvatskem se to cesto dogaja. Tokrat so zopet prizadeti liudskošolski učitelji. Včeraj, 1. septembra, ni ntkdo od njih prejel plače. Tolažili so jih. da bodo plače danes nakazane. Toda tudi danes sc iim ni izplačalo nič. Na proteste so jim na mcrodair.em mestu izjavili, da še vedno ni iz Beograda kreditov in da jim bodo izplačali prejemke v par dneh. vendar še ne morejo povedati, kdai se bn to zgodilo. Naravno je, da se te učiteTvva polas-ilo veliko razburjenic.
Italija in Mala antanta
Rim, 2. septembra, s. «Messaggcro» od= govarja v uvodnem članku praškemu socis jalističnemu listu »Pravo Lidu*>. da Italija ne namerava zrušiti Male antante. čeprav zasleduje cilj, osvoboditi Malo aruanto he» gemonije neke druge velesile
Vprašanje kontrole bolgarskega posojila
Ženti-a, 2. septembra, r. Včeraj ob 5. po» poldne se je vršil v hotelu «Beau Rivage» sestanek naših, rumunskih in grških dclcgu= tjv radi posvetovanja o bolgarskem begun= skem posojilu, o katerem bo te dni ra/= pravljal Svet Društva narodov. Anglija ne sprejema zahteve naše države, lvumunije in (Jrške po stalni kontroli nad posojilom, ker smatra, da jc dovolj ako ona sama kot edi* iti kreditor vrši nadzorstvo. Naša delegaci. ia zahteva kompromis med našimi in anglc« škimi zahtevami v, tem smislu, naj bi sc prizadetih državam vsaj od časa do časa zagotovila pravica nadzorstva nad porabo posojila
Za ljudsko samoupravo v cerkvenih občinah
Sovi Sad, 2. septembra, r. Na skupščini udruženjj pravoslavnih svečenikov je zago« varial pravoslavni svečenik Petar Bosanae naziranje, da naj v cerkvi vlada narod skup 110 /■ duhovščino, ne da bi dajal episkopatu absolutno oblast, ker stoji episkopat pogo> stoma pod vplivom visokih političnih funk» cijonarjev. Zagovarjal je ureditev samo= upravnih cerkvenih občin, da bi se sveče« niki nc mogli obrekovati zaradi nečistih ruk. Po daljši razpra\ i jc bil sprejet pred= log. s katerim se naruča glavnemu odboru svečeniškega udružcir... naj skrbi za to, aa Si zakonski načrt o srb;>ki pravoslavni cer= kvi vendar že uzakoni, ter dela na to, da sc v zakonu o »,h»ki pravoslavni cerkvi ka, kor tudi v usta\i uveljavi načelo parlament tarnosti. Otvoritvi skupščine je prisostvo> val tudi minister ver Trifunovič.
Odbor za izenačenje davkov
Beograd, 2. septembra, p. Odbor za u.--enačenje neposrednih davkov je popoldne nadaljeval svjjo ru/pravo. Sprejel je čL 80, ki nanaša na odbijanje postavk pri ugo* tovitvi davčne osnove pri delniških druž* bah. Opozicija je stavila razne spreminjes valne predloge, ki so pa bili vsi odklonjeni razen predloga dr. Poliča, po katerem sc >mcjo miniti od davčne osnove dajatve za trgovske, industrijske in	zbor.
uicc.
Stanovska lista trgovskih sremijev
Uničujoča demonstracija slovenskega trgovstva proti Jelačino-
vi konzumarski listi.
Poročali smo, da so delegati 24 od 27 trgovskih gremijev Slovenije postavili za predstoječe volitve «stanovsko listo združenih trgovskih gremijev in zadrug ljubljanske in mariborske ob!asti». Da varujejo strogo nepolitični značaj svoje akcije so zastopniki gremijev sklenili objaviti volilni oklic in kandidatsko listo le v svojem stanovskem glasilu «Trgovskem listu», ki ga vzdržuje slovenske trgovstvo in za katerega prispevajo trgovski gremiji preko <Zveze» 40 tisoč dinarjev na leto. Toda »Trgovski list», ki je moraiično last organiziranega slovenskega trgovstva. je objavo volilnega proglasa in kandidatne -'ste trgovskih gremijev odklonil. Interes konsumarske liste in g. Jelačina ni pripustil, da pride volja ogromne večine zavednih slovenskih trgovcev, ki to glasilo plačujejo in vzdržujejo, v »Trgovskem listu» do veljave.
Volilni odbor trg. gremijev se je zato moral zateči pod streho «Obrtnega vestnika», ki včeraj v posebni izdaji objavlja volilni proglas in kandidatno listo trgovskih gremijev. Ta objava predstavlja naravnost uničujočo obsodbo postopanja g. Jelačina. Okrog 200 najuglednejših trgovcev iz cele Slovenije jo je podpisalo, ki tvorijo naravnost impozanten «Volilni odbor združenih trgovskih gremijev in zadrug» ter priporočajo svojim stanovskim tovarišem kandidate, o katerih se smelo reče, da predstavljajo najodličnejšo izbero iz vrst preizkušenih voditeljev in delavcev trgovskega stanu.
Ako primerjamo kandidatno listo Je-iačinovih konsumarjev s kandidaturami trgovskih gremijev, vidimo ogromno razliko v sposobnosti, ugledu in imenu kandidatov. O tem ni izgubljati besedi. Konsumarska lista nosi na sebi obeležje zadrege: vidi se ji, da so jo sestavljali klerikalci in g. Jelačin z velikimi težavami, ker niso mogli dobiti kandidatov, stanovska lista g. ?mijev p;; je prava zbirka uglednih imen trge, -
načelnik Zveze trgovskih gremijev, Maribor.
Anton Cvenkel, veletržec, član na-čelstva gremija trgovcev za srez Celje
Sv. Peter v Savinjski dolini.
NAMESTNIKI: Ivan Železnikar, trgovec in član na-čelstva gremija trgovcev, Maribor.
Anton Umek. trgovec, načelnik gremija trgovcev, Brežice.
Fran Gulda, veietržec, član načelstva gremija trgovcev, Maribor.
Fran Tivadar, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, Dolnja Lendava.
II. kategorija; KANDIDATI: Ludvik Brumen, trgovec, načelnik gremija trgovcev. Murska Sobota. Lovro Petovar, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, zbornični svetnik. Ivanjkovci.
Jcsip J. Kavčič, trgovec, podnačel-nik gremija trgovcev, urednik «Trgov-skega Tovariša», podpredsednik trgovskega društva Merkur*. Ljubljana.
Anton Adamič, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, Celje.
NAMESTNIKI: Ivan Ravnikar, trgovec in podnačel-
nik gremija trgovcev, Ceije.
Janko Kostanišek, trgovec, načelnik gremija trgovcev za srez Maribor, Sv. Martin pri Vurbergu. Fran Pogačnik, trgovec, Ljubljana. Leopold Fiirsager. trgovec in načelnik gremija trgovcev, zbornični svetnik, Radovljica.
JU, kategorija:
KANDIDATI: Ivan Gregorc, trgovec, načelnik gremija trgovcev, Ljubljana.
Ferdo Pintar, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, Maribor. Fran Zebal, trgovec, načelnik gremi-cev, ki jih takorekoč pozna cela Slove- i ja trgovcev za ljubljansko okolico, prvi
nija. To listo priporoča 200 odličnih trgovcev iz vseh krajev naše ožje domovine, pod konsumarsko listo pa klerikalci niso mogli dobiti drugega podpisa nego onega gg. Jelačina in Ogrina. pod katera so v očitni zlorabi zapisali njune funkcije kot predsednika, odnosno podpredsednika Trg. zbornice, kakor da bi konsumarska lista bila lista Trgovske zbornice!
Objava volilnega proglasa in kandidatske liste trgovskih gremijev predstavlja pravo demonstracijo organiziranega slovenskega trgovstva proti Jelači-nu in zločinski akciji klerikalcev, ki bi hoteli Trgovsko zbornico iztrgati trgovcem ter jo pahniti v vrtinec svoje pogubne politike.
Mi bomo v jutrišnji številki ponatisnili proglas in podpise članov volilnega odbora. Danes objavljamo kandidatno listo, ki jo bodo naši čitatelji z velikim pridom mogli primerjati z nedavno objavljeno konsumarsko listo.
Stanovska lista združenih trgovskih gremijev in zadrug je ta-le:
I. kategorija: KANDIDATI:
Ernest Hier.g, veletržec z lesom, član načelstva gremija trgovcev Ljubljana.
Konrad Elsbacher, veletržec, načelnik gremija trgovcev in zbornični svetnik. Laško.
Vilko Weixl, veletržec, načelnik gremija trgovcev in zbornični svetnik, pGd-
»Samostojna Siofenlfa« ml Jelačinu
In klerikalcih
Občni zbor trgovskih gremijev v Kranju in beograjski centralizem kot pomagač ter odrešenik g. Jelačina. — Eadi osebnih in strankarskih interesov se je «Samostojna Slovenija* zopet enkrat skrila za hrbet centralistov v Beogradu.
nem zboru v Kranju ter odreja, da vodi posle i nadalje stari odbor, ki pa mora sklicati nov občni zbor najkasneje do 1. septembra z edino točko dnevnega reda: Volitev novega odbora in računskih pregledovalcev. Proti temu odloku je bila dopuščena pritožba na velikeg
Na Vidovdan, dne 28. junija t. 1. se je vršil v Kranju občni zbor »Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani«. Na dnevnem redu so bile tudi volitve novega odbora, ker ie staremu odboru potekla funkcijska doba. G. Jelačin je kot predsedujoči to točko dnevnega reda izvedel tako. da j župana.
ie mesto volitev novega odbora osta! stari odbor s predsednikom g. Jelači-iom. Proti postopanju g. Jelačina ob -ej priliki je bilo vloženih na mestni magistrat ljubljanski kot pristojni nad-"orstveni oblasti : Zveze gremijev - šest ritožb, ki so bile podpisane od 36 de-cgatov kot zastopnikov devetih raznih remijev.
V pritožbi navajajo delegati: I.) Da ^o bili na občnem zboru navzoči in so tudi glasovali ne samo delegati, temneč tudi ljudje, ki glasovalne pravice sploh niso imeli. 2.) Da so bili na ta način izvoljeni v začasni odbor« tudi taki dosedanji odborniki, ki niso več delegati, vsled česar tudi izvoljeni ne morejo biti. 3.) Pa se je ta izvolitev izvršila z vzklikom, dasi je velik del delegatov proti temu načinu volitev protestira!: in 4.) Da izid volitev ni bil pravilno knnstatiran. ker se glasovi sploh nico šteb. Iz teli razlogov pritožniki trde, da so volitve neveljavne ter prosijo. da jih mestni magistrat razveljavi.
Mestni magistrat je g. Jelačina one-tovano pozval, da predloži pra-ilno opremljen zapisnik občnega zbora Zveze gremiiev. a zaman. Končno je izda! odlok, s katerim se na Podlagi obrtne-
podnačelnik Zveze trgovskih gremijev, Rudnik.
Janko Kiun, trgovec, načelnik gremija trgovcev. Slovenjgradec.
NAMESTNIKI: Josip IvanČič, trgovec, Ljubljana. Srečko Kranjc, trgovec, načelnik trgovske zadruge. Sv. Ler.art v Slovenskih goricah.
Anton De Gieria, trgovec, podnačelnik gremija trgovcev za srez Logatec, Dolenji Logatec. Peter Mravljak, trgovec, Vuhred.
IV. kategorija;
KANDIDATI: Alojzij Mohorič, trgovec, namestni član načelstva gremija trgovcev, predsednik Društva sejmarjev za Slovenijo. Ljubljana.
Edmund Kasteiic, trgovec, načelnik gremija trgovcev. Novo mesto-Kandija.
Fran Korošec, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, zbornični svetnik, Gornja Radgona,
Ivan Snoj, trgovec, član načelstva gremija trgovcev. Ptuj.
NAMESTNIKI: Anton Sila, trgovec, Ljubljana. Fran Mikolič, trgovec. Sodražica. Franc Kclenc, lesni trgovec. Juvanje pri Ljubnem.
Ivan Kos, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, Slovenska Bistrica.
G. Jelačinu se kot predsedniku »Zve ze gremija« ni zdeio potrebno, da b obvestil zvezin odbor o tem odloku mi stnega magistrata. G. Jelačin od 28. ju niia naprej niti ei^ seje načelstva Zve ze ni sklical. Ne da bi smatral za svo jo dolžnost dobiti od odbora pooblastilo za vložitev pritožbe proti odloku mestnega magistrata, je g. Jelačin kar na lastno pest vložil pri velikem županu pritožbo, ki jo poleg sebe niti društvenemu tajniku ni da! v podpis. Vse to samopašno in za društveno življenje ne- i kvalificirano postopanje g. Jelačina je i
vzbudilo v vrstah gremijalnih članov in gremijev velikansko ogorčenje, ki se sedaj kaže proti Jelačinu tudi v splošnem odporu vseh trgovskih organizacij in vseh trgovcev, katerih Ime za slovensko trgovstvo kaj znači.
Sedaj je Jelačinova pritožba proti mestnemu magistratu krenila zopet novo pot. Oni ljudje, ki vodijo v Sloveniji , baš sedaj volilni boj za zbornico pod ! devizo avtonomije, so se zahrbtno zatekli v centralistični Beograd, da jim priskoči na pomoč. Tako smo učaka!'. da je nvnister Kraiač poklical akt o Jelacfnov! pritožbi v Beograd, dasi re sevanje Mkih orPožb sn!ob ne «Dad?. v
so torej oni, ki so radi svojih osebnih in strankarskih interesov zopet nekaj nesli v Beograd, kar spada že po obstoječih zakonih v avtonomno reševanje v Sloveniji. To je baš ista praksa, kakor so jo uvedli in uvajali klerikalni in av-tonomistični voditelji SLS, ko so postali — ministri! saj je n. pr. g. Sušnik kot minister nastavljal železničarje najnižjih kategorij, dr. Korošec pa je kot prosvetni minister izvrševal imenovanja učiteljev direktno iz ministrstva in brez predlogov Ljubljane.
Usoda Jelačinove pritožbe je nov klasičen dokaz za neiskrenost in nepoštenost avtonomistov ter tudi dokaz, da se avtonomist takoj izpremeni v naj-brezobzirnejšega centralista. Čim to njegovemu žepu ali njegovi politični špe. kulaciji koristi. Brez načel, brez morale in brez politične časti so ljudje, ki doma pridigujejo »samostojno Sloveni-io«, a se istočasno na vso moč trudijo, da bi uničili zadnje ostanke samostojnosti državne uprave v Sloveniji.
G. Jelačinu centralistična pomoč navzlic temu ne bo velika zalegla, ker trgovski gremiji niso cunja, da bi si kdorkoli ž njimi brisal noge. Tudi trgovinski minister je zanje v internih zadevah faktor, ki nima niti pravice, niti možnosti, da bi oviral njihovo svobodno udejstvovanje. Naj g. Krajač kliče akte v Beograd kolikor hoče. tega ne bo preprečil, da bodo trgovski gremiji in organizirani slovenski trgovci z g. Je-lačinom obračunali tako, kakor zasluži.
Politične beležke
Tudi g. Ogrin se poslužuje laži
G. Ogrin je s svojim podpisom objavil v «Slovencu» in drugih klerikalnih listih objavo konsumarske kandidatne liste za zbornico pa piše v tej objavi med drugim dobesedno tudi to-le: «Borbo za pravo stanovsko obrtno iisto vodi podpisani podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki je obenem predsednik obrtnega odseka te zbornice.« Konstatiramo, da g. Ogrin ni predsednik obrtnega odseka te zbornice, ker je to g. Franchetti. Treba velik porcijon drznosti in nesramnosti, da kdo v javnem proglasu s svojim imenom krije take falzifikacije, ki so oči-vidno namenjene ie za varanje in slepilo volilcev. Kako naj g. Ogrinu še kaj drugega verjamejo in kako naj mu zaupajo svoje zastopstvo, ako se niti v volilnem proglasu ni mogel izogniti tako očitne laži. Menda je postala med klerikalci zadnji čas lažnjivost in falzi-fikatorstvo kužna bolezen. Za dr. Ku-lovcem, o katerem smo že neštetokrat ugotovili, da je lagal, prihaja sedaj na sramotni oder laži tudi g. Ogrin. Večini dalje lepši luči se kažejo voditelji SLS.
Bratje med sebe;
Kakor poroča «Slovenec», je dr. Korošec izjavi! zadnjo nedeljo v Murski Soboti, da je sedanja vlada v vsej državi spravila krnera, obrtnika in delavca na rob propa* da. Narod nima kruha, čez zimo in na po* mlad mu grozi pomanjkanje, vlada pa se za ta obupen položaj ne zmeni, je naglašal ar. Korošec. Vlada ničesar ne dela in upra* ve se od dne do dne s'abša, kar se vidi povsod, zlasti pa na naših železnicah. Gra* de se nove prege, na vzdrževanje pa se ne misli in odted izvirajo novo nesreče in pro* padanje, kar je požrlo že milijarde. V tem delu je dr. Korošec še marsikaj bridkega povedal na nasiov raaika!no*radičevske vlade, tako, da se kar čudimo, odkod ta pogjm proti radikalom in radičevcem, ka* tere so klerikalc; angažirali za svoje po« magače pri volitvah v trgovsko zbornico v <renotno gospodarsko fornto«. Kaj si pač moremo obetati od take »gospodarske fronte«, v kateri so ljudje, ki so po dr. Koroščevi izjavi spravili po vsej državi in nc samo v Sloveniji kmeta, obrtnika in de* iavca na rob propada?
Zakaj so nikičevd zapustili Radiča?
V zagrebški «Domovini» objavlja posl. dr. Ivan Lončarevič, zakaj so dr. Nikičevi pristaši zapustili Radiča. Predvsem ugotav* lja,- da niso zato izstopili iz Radičevega kluba, ker niso not?'! od svojih poslanskih dnevnic ničesar odstopiti za strankine nas mene, saj je tudi Pavle Radič z mnogimi drugimi obdržal vse dnevnice, pač pa so zstopili zaradi lega, ker so izgubili zadnje ciupanje v St. Radiča, da ;e zmoi-en vo* liti hrvatsko politiko v Beogradu, kar je . ostalem sam v redkih trenutkih sl:rer;o* ti jokaje priznal. Dr. Lončarevič naglasa, :a se more hrvatska politika v od iti samo ia dva načina, bodisi, da so Hrvati v opo* iciji. bodisi, da sodelujejo pri drživm :pravi. St. Radič se je v obeh slučajih po* azal popolnoma nespodobnega. Za opori* ci.io St. Radič ni, ker to vedi tako nespret* no, da mu more vsaka vlada nastaviti nož na vrat v prepričanju, da bo St. Radič prej kot je pričakovati, vse delo prof. ?ebi odo* bril in pohvalil. Treba sc je samo spomniti samostojne Hrvatske, republike izjave od 27. marca ter Radičeve luknje. Kcnstruk* tivno delo v vladi pa je na drug; strani zopet Ahilova peta St Radiča, ker sc mu mešajo najnavadnejši pojmi o odaošajih med Srbi in Hrvati. Dr. Lončarevič vpra-. šuje, kako je mogoče, da šef vladne str3n* ke, Hrvat in dovčerajšnji minister izjavlja na meji države, nekoliko metrov od Itali* je. da je treba udariti Srbe s pestjo po no* su, ker se ne bodo prej spametovali, do* kler jih ne bo oblila kri. Kako fi naj zami* šliamo vodstvo države, ako' se njeni vodi* relji ne bodo samo psovaii z banditi in lo* rovi, temveč se bodo pričeli biti tudi s p-estmi? Kot tipičen primer Radičeve ne* posebnosti navaja dr. Lončarevič, kako je Radič izgubil ministrstvo prosvete in kako
ni Uzunovičevo vlado. Radiča so tovariši opozarjali na neizogibno in nepotrebno kri« zo vlade, ko pa je Uzunovid izvajal posle* dice, je postal vpričo vseh toliko perplek« sen in razburjen, da so se celo seljaški po* slanci izražali o njem pomilovalno. Nepre» stano je ponavljal, da je vsega kriv Uzu* novič ki je napravil iz resolucije vprašanje, ko pa je končno spoznal, da bi se mogel znajti v opoziciji, je pred vsemi na klubo* vi seji prizna!, da je pogrešil in da ne bi napravil vprašanja iz vladne resolucije, ako bi vedel, kaj se bo zgodilo. Prosil in za» klinjal jc Uzunoviča, naj ostane vse pri starem, ker ni mislil povzročiti vladne kri* ze in ker se je zmotil. Obupan je v one* mogli iskrenosti pred polovico svojih po* slancev skoro jokaje izjavil, da se hoče popolnoma umakniti v Zagreb, da se ne bo več bavil s politiko, temveč samo z zna* nostjo in literaturo. Dr. Lončarevič vpra* šuje, ali more St. Radič po lastnem pri* znanju svoje nesposobnosti še zahtevati, naj mu kdo sledi. Dr. Lončarevičeve na* vedbe so interesantna razkritja izza kulis vodstva HSS.
Originalnosti Radičeve stranke
Beograjske »Novosti® pišejo polno žgo* če ironije, da je St. Radič prinesel mnogo novega in originalnega v naše politično živ* Ijenje. Med drugim tudi to, da vodi Radič kot šef stranke f, seboj s shoda na shod državnega podtajnika ministrstva policije, ki izdaja kar na shodu proti političnim na* spretnikom neposredne naredbe policiji in žandarmeriji. Šs bo!j originalno pa je, da isti drž. podtajnik dr. Pernar, član vlade, potem interpelira isto vlado z javnim vpra* šanjem na min. predsednika. To je nena* vadno vsaj v normalnih državah. Pod vla« do, katere ministri se obtožujejo anketne* mu odboru z obtožbo iz vrst vladne večine same, sicer to ni najbolj čudna stvar, ven* dar pa je neobičajna.
Poraz Pavla Kadica v Bosni
Odkar je Stj-pan Radič jedva odnesel pete iz Bosne, je začela slaba presti tudi njegovemu nečaku Pavlu, ki se je v soboto zvečer podal v tamošnje kraje popravljat omajane šanse med svojimi volilci. Novine beležijo, da je Pavla poslušalo v sarajev* skem hotelu Trebeviču jedva 40 ljudi, in celo banketa, ki je nato sledil ter je bil pri* pravljen za 60 oseb, se je udeležilo komaj IS oseb. Naslednji dan je Pavle Radič do* živel enak poraz v Fojnici, kje: ga malo* številni zborovalci niso marali poslušati, marveč so mu samo predlagali svoje pro* šnje. Skrajno nezadovoljen je Pavle sedel v avto ter oddirjal proti Zenici in Beo* gradu.
Usodni korak Bolgarije
Beograd, 2. sept. p. V »Politiki« razpravlja na uvodnem mestu bivši min. v kabinetu Starnboiijskega, Nedeljko Atanasov, o bolgarskem posojilu m o splošni politiki sedanje bolgarske vlade. Izjemne koncesije angleškim kapitalistom za izvoz mesa iz Bolgarije ter koncesije za eksploatacijo gozdov na Rodopib in z druge strani zaključitev predhodnega posojila po sklepu angleške vlade v znesku 400.000 funtov šterlingcv — to so nove gospodarske zveze, s katerimi je Bolgarija navezana na angleški državni voz. Bolgarska vlada se pod Ljapčevom vrača na stari koburški program. Propadla je v svoji notranji gespodarsko-finančni politiki in spravila Bolgarijo do bankrota. Ljap-čev ie zapustil spasonosno pot za Bolgarijo in za mir na Balkanu. Pred naivnimi Bolgari dokazuje, da vodi veliko politiko z velesilami, v resnici pa rešuje svojo stranko pred propastjo in kisanjem s političnega horizonta, na ta način, da potom koncesij in posojil prodaja svoj narod. Kot prvi rezultat teh angažmanov in oriientacij se javlja prepoved kongresa vseslovanske omladine iz Potiske, Češkoslovaške, Jugoslavije, Rusije in Lužičke Srbije, sklicanega v Sofiji, na katerem naj bi govorili dr. Hodža. Malinov-ski in St Radič. Ta povratek nazaj vodi k novim spletkam, presenečenjem in nemirom na Balkanu ter pripravlja bolgarsko pleme kot njivo za tuj plug. Cankov je bil veliko zlo za Bolgarijo in slovanstvo, toda Ljap-čev je dvakrat hujši. Cankov je potolkel del naroda, a Ljapčev je zastavi! in prodal njegovo dušo in telo.
V Italiji pravica nad vse
Rim, 2. septembra, s. Kakor javlja «Po* po!o di Roma», se je odvetnikom, ki so člani fašistovske stranke sporočilo, da v političnih procesih ne smejo nastopati pro* ti fašistom in da morajo za zastopstvo pri gotovih civilnih in trgovinskih procesih do* biti dovoljenje fašistovskih oblasti.
Amnestija na Poljskem
Varšava, 2. septembra, d. Potrjujejo se govorice, da namerava vlada amnestirati generale, ki so bili za majskega prevrata aretirani. Med njimi je tudi bivši vojni mi* nister Malczevski. General Rozv.-aaovvski, ki sedi skupaj z Malczevvskitn v zaporu, je poslal vladi pismo, v katerem odklanja na* meravano amnestijo in brezpogojno zahte* va sodno razpravo.
Države Južne Amerike za priznanje Rusije
London, 2. septembra, d Argentinija, Či* le in Brazilija se pogajajo sedaj z moskov* sko vlado o diplomatskem priznanju sov. jetske Rusije.
čičerin okreval
Moskva, 2. septembra, d. Komisar za zu« nanje zadeve Cičerin, ki je že pred par ted* ni resno obolel, je že toliko okreval, da ga je smatrati za rekonvalescenta. V par dneh nastopi daljši dopust. Cičerin najbrže od« potuje v Berlin, potem pa v kako nemško ali francosko letovišče.
Državljanska vojna na Kitajskem
London, 2. septembra, s. »Dailv Mai!» javlja iz Šangaja, da nadaljujejo kantonske čete svoj pohod v smeri proti Hankavu ter ostro pritiskajo na čet^ Vupejfuja. Vest, da je bil Vupejfu težko ranjen v prsa, se potrjuje. Njegove čete so imele težke iz« gube. Zelo dvomljivo je, ako se mu bo po. srečilo ustaviti pohod kantonskih čet, ki jim poveljuje ruski general Ragel ter mno« gi ruski častniki. Angleška križarka in druge inozemske vojne ladje so dospele v Han> kav. Radi prodiranja kantonskih čet je bile v šangaju proglašeno obsedno stanje.
Zasedanje mehikanskega kongresa
S'e\vycrk, 2. septembra, s. Associated Press javlja iz Mehike: Snoči je bil otvor* jen kongres. Prečitala se je poslanica pred* sednika Callesa, ki pravi med drugim, da so odnošaji Mehike napram inozemstvu normalni. Kongres se bo v prvi vrsti bavil z verskim vprašanjem ter s socijalno zako* nodajo.
Mexico City, 2. septembra, s. Katoliški episkopat je naprosil kongres, naj izpreme« ni ali prekliče verske klavzule ustave, na podlagi katerih je predsednik Calles izdal svoje dekrete.
Mamuti na Moravskem
Ptaga, 2. septembra, (brž.) Pri Vistonic-ah na Moravskem so odkrili znamenite pred* zgodovinske najdbe, med drugim ostanke 14 mamutov.
Ne pe^biže na
s@|5f S-suh 1*8 1926,
K situaciji v Češkoslovaški
R- — V Pragi, 1. septembra Bivšega mjn. predsednika Švehlo, ki biva na lečenju v Karlovih varih, je posetila že cela vrsta politikov, tako Iz republikanske stranke kakor tudi iz drugih strank bivše vsenarodne koalicije. Obiščeta ga tudi voditelja nemške agrarne stranke sen. Kfepek jn posl. dr. Spina. Ne more pa se med tem reči, kaki so Švehlovi nameni. Sodilo se je, da napravi poskus za obnovo vsenarodne koalicije, ali ta misel je sedaj malo verjetna. Izvrševalni odbor čsl. soc. dem. stranke je sklenil, da ne vstopi v nikako vladno večino, marveč da po stranka delovala za zbližanje socijaljstičnih strank. Gre za stvoritev češko-nemšksga soc. bloka, v katerem bi bili češki in nemški soc. demokrati ter čsl. socijalisti. Komu-lsti ostanejo ob strani, ker so negativen ja protidržaven živeli. Soc. demokratje upajo, da stranka čsl. socijalisiov, zrahljana po notranjih sporih, sprejme ponudeno s »de. ivsnje in uje-dinjenje, še toliko bolj, ker hoče Klofač voditi stranko po željah min dt Beneša in v duhu bivšega političnega realizma.
Ob sedanjjh okoln^stih bi bilo verjetno, da pride do daljšega sode! jva.iia čeških in nemških meščanskih, takozvan!h carinskih strank (po glasovanju za z3tMiede'ske carine). Ni izključeno, da os.a"e med :ein na krmilu uradniška vlada in bi sc priprav ja-la pot parlamentarni vladi, do katere vsekakor že z ozirom i.a bliža,i čc se volitve predsednika republik*; prid- še tekom jesen:. V političnih krogih se razglaša, da se misli v dogledni dob; na večmo jn vlado češko-nemške-zeler.e koalicije, Ki b; jo tvorili češki in nemški agrarci, obrtniki in socijalj-sti. Med tem pa še ni sklepa o sklicanju parlamenta. Najbrže se priine zasedanje šele po povratku članov čsl. nar. shromaž-dena iz Beograda, torej sred; oktobra.
Ena prvih nalog jesenskega parlamentarnega zasedanja bo gotovo proračun. Finančni mjnister dr Engliš se Je te dni izrazil o novem državnem proračunu, da je aktiven m da se uveljavijo v njegovi sestavi že nova načela, zlasti oddeiitev uprave državnih podjetij (železnice, pošte itd.)
Razvoj političnih dogodkov v Češkoslovaški se bo vršil odslej «e v znatnj meri pod vtisom volitev prezidenta republike, ki se bodo vršile spomladi 1927. Gotovo je, da bo prežident Masaryk znova kandidiral.
G.banje takozvanih fašistov dobiva v zadnjem času novih tal. Prjstaše ima posebno v delu stranke čsl nar. demokracije, ki vidi v tem g'banju zlasti oporo proti komunistom ".n vsem prevratnim ier 'rre-dentistič-nim življem. Skupina stranke. m!ai-ša inteligenca, združena okoli tednika »De-mokraticky Stred« pa se postavlja ostro proti naklonjenosti nekaterih č:niteljev stranke du fašizma in zahteva, da bi Vodstvo stranke v tem smislu storilo sklep, ali ne bo stranka trpela škode. G1 stvari se bo razpravljalo začetkom septembra v izvrševal-nem odboru stranke.
Zanimivo je, da ie bivšj m:n. predsednik in šef agrarne stranke Švehla, ki prihaja v glavnem v poštev kot voditelj bodoče parlamentarne vlade, se daleč odmaknil od dosedanjega svoiega stališča, da je koalicija s socijalisti državna potrefca. V glavnem glasilu agrarne strnnke »Venkovu« ie danes izšel očivjdno inspiriran uvodnik, ki odtočno odklanja trditev soc dem listov, da Švehla ne bi vstop'l v nobeno vlado, v kateri bi ne bil' socijalisti. Članek ie vzbudi! v čsl politični javnostj ve!:Vo pozornos* Nič manj pa se ne komentira ostri povdi-rek, s katerim odklanjajo ^Narodni Listy.-. organ narodno derrokratske stranke (Kr.v mafove), vsako možnost, da bi ta stranka sodelovala v vladi, v kater: b; sedeli nem ški ministrj.
Darujte za dijaške kuhinje
Mariborski uradi in nove
šole
Zadnji čas prinaša »Slovenec« iz Maribo* ra dan na dan netočna in tendencijozna poročila, ki imajo samo en cilj, peti nezas služeno hvalo in slavo klerikalcem za za. sluge, k: jih nihče drug rte vidi v Maribos r i, obenem pa se zaletuje v ljudi, ki se res trudijo za blagostanje Maribora. Včeraj so na primer neresnično poročali, da je ves liki župan odcbril odpoved mestne občine, ki hoče s 1. januarjem vreči na cesto ura* de finančnega ravnateljstva na Slomško« vem trgu in s tem obenem 25 rodbin iz ta* kezvanih Kokošinekovih hiš, ki so last erer* ja in kamor hi se naj potem vselilo finanč= no ravnateljstvo. Da vrže odij preganjanja z ramen klerikalnega župana, trdi neresnič« no dejstvo, da je veliki župan to neumest« no odpoved odobril. Dejanski se je svoje* časno veliki župan res trudil, da je obči* ra po ceni kupila hišo na Slumškovem trs gu in je s tem omogočil čim prejšnjo vpos stavitev uradov velikega županstva, ki dos našajo mestu gotovo velike nove dohodke. Tozadevne pogodbe pa ni sklenil z mestom veliki župan, ampak finančna delegacija m tudi sedaj veliki župan na odpoved sploh ni imel nobenega vpliva in je zato tudi odo* bril ni. Pač pa se veliki župan obenem trus di doseči pri vladi, da se v Mariboru sezida veliko uradno poslopje, v katerem bi se nas mestilo tudi finančno ravnateljstvo poleg policije. V to svrho je finančni minister že obljubil dati v prihodnji proračun letni pri* spevek 500.000 Din, ki bi se dajal skozi 15 let, s čemer bi bilo to lepo poslopje krito. Če pa bi država po zaslugi klerikalcev izs silila premestitev finančnega ravnateljstva v svoje stanovanjske hiše v Gosposko uli» co in jih v to svrho adaptirala, bi veliko* potezni načrt za zgradbo uradnega poslops ja, pri kateri bi mariborski gospodarski in drugi krogi veliko zaslužili, padel v vodo.
Ravno tako je zlobno in neresnično po* ročanje katoliškega «Slovenca» o odložitvi gradnje nove deške meščanske in ljudske šole v Mariboru. To veliko stavbo, proras čunano na 6 milijonov dinarjev, bo baje morala občina odložiti, ker veliki župan ne pusti okrajnemu zastopu prispevati sklenje* nega prispevka 1,500.000 Din, kar bi moral okrajni zastop plačati za otroke, ki bi obis skovali to šolo s Pobrežja, Studencev in druge okolice. Mariborska meščanska šola v bodoče radi tega ne bi smela več spres jemati otrok iz okolice. Vse to je laž. V resnici je veliki župan dr. Pirkmaier, kates remu vsi objektivni in nezagrizeni nasprots niki priznavajo njegovo neobičajno veliko skrb in trud ter uspešno delo za razvoj Ma* ribora kakor vse oblasti, odobril letošnjo proračunsko postavko okrajnega zastopa 100.000 Din za omenjeno zgradbo in jo bo gotovo tudi prihodnje leto, če bo post avl j es na v proračun. Črtal pa je zakonito nedos pusten sklep gerenta dr. Leskovarja, s kas terim je obremenil okrajni zastop za 10 let, ker gerent v to ni bil upravičen. Klerikals cem gotovo iz bogsigavedi kakega drugega vzroka ne diši nova stavba, radi katere so se že svoječasno dičili s pavovim perjem in bi radi sedaj zvalili krivdo pred javnostjo na velikega župana dr. Pirkmaierja, ki jim že dolga leta leži globoko v želodcu in mu v nobeni stvari ne morejo ničesar očitati ter si tako neprestano izmišljujejo laži, ki jih je lahko z roko otipati. Poskrbeli bomo, da naše javnosti ne bodo varali, sicer pa ta javnost itak ve, da je treba o <rSloven* ! čevih» vesteh misliti ravno nasprotno.
Izšla je I. štev. humorističnega lista „MUHE".
List bo izhaial začasno le enkrat na mesec.
Izvod stane Din 2 — Dobiva se v vseh t afikah. Za naročnike stanejo štir številke D n 7-50.— Kdor želi lisi v raz fodajo ali na ogled, naj piše na upravo .MUHE", Ljubljana I., poštni predal
250 dragocenih dani
bo med dame razdeljenih. Vsaka dama, ki kupi izborno
Creme Mouson
naj zato shrani numerirani karton.
Požar v Strahomerju
pri Tomišlju
V	torek, ob 0.30 ponoči, je nenadoma pričelo goreti na podu posestnika Janeza Mačka v Strahomerju pri Tomišlju. Ogenj je bil očividno podtaknjen, tako vsaj kažejo razim znamenja. Polar je uničil skedenj in podstrešju liiše in hleva Janeza Mačka, posestnicj Frančiški Glašičevi pa hiev in ostrešje. Bila je velika nevarnost, da objame ogenj vso vas Strahomer, kjer so strehe večinoma krite s slamo. Da se to ni zgodilo, je v prvi vrsti zasluga vrlih gasilcev iz Iške vasi, ki so prihiteli prvi na kraj nesreče in stopili v rešilno akcijo že cb enih ponoči, čeprav je Iška vas oddaljena od Strahomerja 20 minut. Gasilno orodje sta pripeljala načelnik in orodjar iz Iške vasi sama Z gasilci je prihitel tudi agilni šolski upravitelj v Iški vasi g. Fr. Grašič, ki je vodil gasilna dela tako uspešno, da je bjl požar zadušen že tekom ene ure in je bila odstranjena preteča velika nevarnost za vso vas. Pohvaliti pa je treba tudi dekleta, ki so neumorno pomagala pn brizgalnah. Razen domačega društva se je udeležilo gašenja tudi društvo iz Ver-blenja. Ogenj je bil zadušen še pr<;dno so pregoteli leseni stropi na hišah. Škoda znaša prjbližno 250.000 Din. ki je krita le z neznatno zavarovalnino.
Strahovit© zločinstvo m Petrovi gori
Ustrelili moža in ženo. 8-mesečnea:a otroka položili med ubite starše in potem zažgali postelj.
V	noči od 8. na 9. februarja 1925, ravno na dan skupščinskih volitev, se je dogodil v Petrovi gori pri Bihaču v Bosni naravnost neverjeten zločin. Samotna koliba nadziratelja rudarjev, Antona Pirca, je takrat zgorela, z njo vred Anton Pire in njegova žena Rezika ter njihova 8-mesečna hčerkica Zdenka. Grozna je bila smrt tega nedolžnega deteta Deklica se je živa sparila na ognju med stojimi starši, katere so zločinci ustrelili s samokresom. V kolibj so našli samo poogljenele kosti Šele meseca marca so izsledili zločinca v 341e;nem Ah-medu Bešlagiču in Omeru Hručiču, dočim so poprej osumili strašnega dejanja delavca Gjura Čaljča, ki je iz nerazumljivega vzroka celo izjavil, da je v resnici on izvršil grozno dejanje, pozneje pa svojo izjavo zopet preklical. Omer Hručič, star komaj 21 let, rodom iz okolice Bihača, je po aretaciji pred sodiščem sledeče opisal dogodek one grozne noči:
Dne 8. februarja 1925 okol{ poldne je prišel k meni Ahmed Bešlagič in me pozval, naj greva iskat dela v Petrovo goro. Pred nočjo sva prišla do barake Antona Pirca, ki sva ga poznala že od poprej, ker vva delala nekaj časa pri njem, in ga našla doma z ženo in otrokom. Ahmed je prosil za prenočišče m Pire nama ie drage volje dovolil, da prespiva noč pri njem. Zvečer je Pjrčeva žena Rezika prinesla še večerjo, ki pa jo je Ahmed odklonil. Jaz sem bil sicer lačen, vendar sem kot mlajši molčal. Ker me je močno zeblo, sem sezul čevlje, se vlegel poleg peči in zaspal. Pire in njegova žena sta se nekaj časa še razgo-varjala. nato pa se vlega tudi onadva k po-č!f'.-- I5,	- -Mirne d nenadoma pre-
budil, mi ukazal, da naj se obujem in odidem pred hišo na stražo. Pjrc in njegova žena sta spala na postelji, na klopi poleg njih pa mala Zdenkica. Ahmed je nato užgal svečo, stopil k postelji, potegnil iz žepa samokres in izstrelil v Pirčevo glavo in vrat dva strela. Pire je bil tako.i mrtev. Njegova žena Rez{ka se te prebudila in obupno zaklicala: Nikar Ahmed! Toda Ahmed se ni zmenil za njene milo pro;eče glasove in je ustrelil tudi njo. Nato se je okrenil proti meni in mi zagrozil, da se bo enako zgodilo tudi z menoj, ako ne bom molčal. Obljubjl sem mu. Ahmed ie zatem zagrabil na klopi ležečo Zdenko, jo vrgel na posteljo med umorjene starše, potegnil iz postelje slamo in zažgal.
Razbojnika sta po strašnem deianju r-d-šia na Omerov dom, se tamkit preoblekla v ukiadeno perilo in obleko in potem pobegnila. Ahmeda Bešlagiča so aretirali v Djakovu, kmalu za njim pa udi Omera Hručiča, ki ga je jzdal čevelj, katerega je ukradel umorjenemu Pircu. Proti obema se je vršila pred sodiščem v Petrinji pred meseci razprava in je bil Ahmed obsojen na 20, Omer pa na 8 let težke ječe. Višje sodišče pa je iz formalnih Ln materijalnih razlogov razveljavilo to obsodbo ln odredilo novo razpravo, ki se je pričela pred zagrebškim senatom, kdo je pravzaprav morilec Pirca in njegove družine Ahmed Bešlagič dolži namreč strašnega dejanja svojega tovarjša Omera Hručiča in pravi, da je med strašnim dejanjem stal on samo na straži, Omer Hručič pa trdi ra/no nasprotno. Za izid razprave vlada v zagrebški javnosti veliko zanimanje.
Na Rovtarskem Akropolisu
O Ri.vtarskih Atenah ste menda že čuli. Da pa se dviga nad njimi \krop_, is — Vrh Sv Treh kraljev, to je menda malo komu znano Tud; sam ne bi šel tja, da me nI tja prešli1 nedeljo gnala goia radovednost. Da bodo plesali na Akropolisu, Igrali, godlj in plesali, tako je bilo rečeno v Atenah, pisano pa tudi na plakatu, na porti Merkurja Amonia.
Precej atenskih plebejcev nas ie k^enfo tja. Izvoliil smo si centurja, da smo prišli čim prej, kajti Apolon je strašno pritiskal, čevelj na pritisk pa žulil in žulil	V
dobri urj smo imeli pri Dolinarju — zapik. Občudovali smo tamkajšnje brhke nimfe, še bolj pa napredne Vrhovce, ki so imeli pod kozolcem svojo prireditev. »Zamorca« so igrali in prav lepo godli, nato pa še pisali Da imajo gori narodno godbeno društvo, mi je bilo znano. Toda šlo mj je po glavi, kdo je kapelnik. Očividno mi je g. kapcVnik že sam bral željo na nosu, kajti prišel mi je takoj nasproti in 3dprl usta. Za Boga — brat Čeh! Zanimalo me je, ka) ga je zaneslo na Vrh. Prijazno mi je pojasnil, da se je med vojno tamkaj oženji in da je kakor vsak Čeh tudi cm godec ;n Sokol. Razkazal mi je društveni oder, ki ga je sam ustvaril, pripovedoval o društvenem delovanju, o naši narodni mUfnosti itd. Da bi ga slišali, s kakim ponosom {n žarom je govoril m pel o svoji veliki domovini. Čestitati moramo Vrh ivcem, da imajo v svoji sredi tako idealnega narodnega učitelja.
Ostali bi med njimi še dalj časa, a smo morali še v cerkev Treh kraljev, katera je 7r>?is!ip Vf ■ .<-"r?-:Vr>. V' i ' 'ok^T !53ter
JU. &UVOVS.-C.
Vesel začetek šolskega leta, ki polni žepe sladoledarjem, bianjevkam in Haioldu.
Llovdu.
Kulturni

Ljubljanska opera. Med jesensko razstavo na ljubljanskem velesejmu bo v našem \arodnem gledališču več opernih predstav. Prva bo na dr.n otvoritve v soboto,^ 4. septembra. Uprizori ee Mozartova komična opera <Figarova svatba- v režiji gosp. Knittla. Dirigira eosp. Balatka. Zasedba ista kakor pri premijeri juriiia 1926. V glavnih ulogan nastopijo trde. Žaludcva, Thalerjeva in ga. Poličeva, dalje gdč. Potučkova in ga. Ribičeva. Moške ulocre pojo gg. Betetto, Kovaf, Mitrovič, Zupan," Janko, Mohorič. Perko in Sekula. Začetek predstave točno ob pol S. zvečer. Predprodaja vstopnic v petek in so-ho'o od 10. do pol 1. ter od 3. do o. popoldne pri dnevni bbgajni v operi. Predstava se vrši za abonente reda D.
cGrofiea Marica*. V nedeljo zvečer ob pol 8. se poje v ljubljanski operi Kalmano-va opereta -Grofica Marica> z go. Poličevo v naslovni ulogi.
Abonente reda D opozarjamo, da imajo v soboto, dne 4. septembra za svoj lanski abonma predstavo Mozartove <Figarove svatbe*. Za to predstavo veljajo še lanske izkaznice. P. n. a-bonente vljudno prosimo, da se pri vstopu v gledališče izkažejo z lansko vstopnico.
Kraljevič Marko v italijanskem tisku. Rimski <rMesaggero > je objavil dne 18. avgusta članek o kraljeviču Marku. Pisec članka
prol. Collitiucci podaja v svojem spisu zgodovino tega narodnega junaka, podčrtava njegov mističen in realen pomen ter izvaja, da je pesem o kraljeviču Marku utrla pot državnemu edinstvn Jugoslavije. Članek spremlja slika zgodovirskegr. samostana Arangjelovea v Južni Srbiji.
Muzej skladatelja Smetane v Prasti. V Pragi se je sestal odbor, ki hoče zbrati vse Smetanove rokopise, partiture, slike in fotografije ter otvoriti poseben muzej, ki bo hranil in razkazoval spomine na znamenitega pokojnika.
Dalmacija v lesorezu. Nemška slikarka Praschnikerjeva, rodom iz Slovenije, se Je mudila zadnje fese v Dalmaciji ter je napravila več lepih lesorezov, ki prikazujejo Split, Klis in druge primorske ter zaeorsko dalmatinske kraje. Njeni lesorezi v barvah so zelo nežna in delikatna delca. Praschnikerjeva razstavi svoje lesoreze na Dunaja.
rr"niiiera Vojnovičeve drame v NoTem Sadu. Te dni so imeli v Novem Sadu pre-mijero Vojnovieeve drame Ekvinocij*. Delj je režiral igralec Gotz, v glavnih ulogah so nastopili ga. Jovanovičeva. gg. Spajič in Ži-vanovič.
cNetopir* pod Rikardom Straussom. Dunajsko gledališče >-Tbeater an der Wien> \x> izvajalo dne 24. 25. in morda tudi 26. septembra opereto .'Xetopir» pod vodstvom di-
rigenta Rikarda Straussa in s sodelovanjem Selme Kurzove. Fritzi Massaryjeve, Huberta Marischke in Leona Slezaka.
Kmečki koncerti v zagrebškem c.Maksi-miru». V nedeljo, dne 5. septembra booo imeli seliaki v okolici Zagreba dve zanimivi prireditvi. V Maksimira nastopijo pevska društva Sljeme . -Frankooan*. ^Prisorac* in -Posavec*. v Remetincu Pa bodo peli člani pevskih orrrnizacij «Or»<*->. -rKlas*. »Savska obala*. 'Triglav* in <Zvonimir». To je ma pevskr. manifestacija te vrste na Hrvatskem.
Dramatična legenda pisatelja Wertla «PaveI med Judi* je pravkar izšla v založništvo Pavla Czolnava na Dunaju.
^mrt ruske"« violinskega virtuoza. V Moskvi je umrl ruski violinski virtuoz in skladatelj David Krein. Bi! je profesor na moskovskem konservatoriju in je skušal že parkrat izvršiti samomor.
Igralec Ra-='r—ann zamišča Berlin in se misH naseliti v Švici. Kupil si je hišo v Aro-knmor je že dal prepeljati svojo knjižnico.
K'r;cnskii na odru. V Ljenin<rradu se igra že deli časa Marimandva dr^ma <Ker-jenskii*, ki ims* pri občinstvu velik uspeh in vedno znova polni fledališče.
Nova Pirandellova drama. Italiianski dr-matik Pirande'lo ie napisal novo delo za oder, dramo «rDiana in Tuda». RoVopis bo dal prevesti v nemščino tai--o. da se bo stvar i orala v TMiii in Nemčiji ''krati. Sicer pi, pirandellizem na Nemškem izumira.
Samo še danes ob 4.» 7. in 9. uri.
v'el'ki .Fanomet* film :
..Umirajoča rasa" v glavn vlogi Richard Dix
kateri Vam bo ostal v večnem spominu Grandijozn posnetk iz raznih bojišč za časa svetovne vojne. Senzacija dneva !
„K1N0 LJUBLJANSKI DVOR" - Telefon 730.
-aimodeinejše kino-gledališče Jugos;avije. Brezkonkureični orkest t	Pride: Luciano Albertini.
Kajetan, zapustil svoj poklic in se raje povrnil v posvetno življenje Poleg cerkve sameva baraka faliranega klerikalnega doma, čegar inventar je kupil žirovski Sokol in pri katerem so se tudi tamkajšnji kmetje precej opekli Lahko bi bilo v njem mnogo društvenega življenja, tako pa služi naprednim Vrhovcein le v opomin, kam bodo prišlj tudi oni, ako zavržejo idejo svojega brata Čeha Tudi šolo imajo Vrhov-ci, kjer poučuje prijazna in splošno priljubljena učiteljica jz Logatca. In še nekaj imajo, česar se morda še sami ne zavedaja Nad vse lep razgled na naše sive planine, na Ljubljano in Ljubljansko polje ter na otožno Idrijsko gorovie Dolgo smo stali še zamaknjeni pri tem divnem pogledu, žirovski fotograf »Štefan« pa je porabil to priliko in nas pritisnil v svoj aparat.
Mrak se je že delal, ko smo jo rezali nazaj v Rovtarske Atene, iznad katerih se je dvigal dim, liki kadilo, posvečeno trdno naprednemu Akropolisu.
Samomor Slovenca pri Savskem Marofu
V bližini železniške postaje Savski Ma-rof na progi Zidani most-Zagreb so našli v sredo popoldne mrtvo truplo neznanega moškega, ki si je iz revolverja pognal kroglo v glavo. Pri samomorilcu so dobili vojaški revolver ter kolesarsko izkaznico št 6905, po kateri se je dognalo, da je lastnik izkazmee Ivan Jakob, roien leta 1898 v Št. Jurju pri Celju, bivši pisarniški pomočnik, sedaj sluga pri »Merkurju« v Zagrebu. Po policijskih poizvedbah je bil Jakob že več mesecev ločen od svoje žene. Kakor vse kaže, so nesrečnika pognale v smrt neznosne rodbjnske razmere.
V gozdičku.,.
Ljubljana. 1. septembra
Res je. Sicer se to lahko zgodi povsod ali vsaj marsdkod, vendar je slučaj kurijo-zen in prav določno kaže posledice prehitrega spoznanstva, ki se naglo razvije v doživljaj, avanturo ali kakor hočete.
V Ljubljani se dandanes dogodi marsikaj ln veliko se izve. mnogo pa ostane tudi skritega. Slučaj. k; ga navajamo tukaj, je v zvezi z glasovitim, prevejanim tatom, vlomilcem ter pohajkovalcem P., ki je bil dvema dnevoma spravljen v luknjo. Za njega je bil to pač samo doživljajček mimogrede, saj je bi! znan kot ljubljenec poklicnih vlačug. med katerimi i}a so seveda tudi mlada, sočna dekleta, ki fante ala P. naravnost obožujejo in so mu vsak hip na razpolago.
Pred dobrim tednom, ko se je še sukal svoboden pod solncem, si je P izmislil, da
K čisti obleka
rabite čisto obutev Moški C|9 - Ženska gj -
Otrošks
fa
K beli obBek kupite belo obutev
Moški	Ženski gj '
Otroški
1 ti
K platneni obleki
Iraplte platneno obutev
Moški 99 - Zensk> 55
Otroški 49'"
gre na odpočitek v gozd za Štepanjo vasjo. Prespal je par uric dopoldne \ mahu pod smreko, ko pa je odzvonilo poldne, mu je šin:la v glavo originalna misel. Bilo je nekaj dni po uspelem vlomu: imel je pri seb; denar in več kosov razne zlatnine. Pomaknil se je bližje k cesti, vodeči skozi gozdič. Čakal je na mimoidoče. Pri tem pa ni mislil morda na surov napad. Vedel je, da prihajajo skozi gozd okoliška dekleta, idoča z dela domov na kosilo. Ko je prišla mimo Ivica Z., je nenadoma stopil pred njo ves raven in visok Ivica se ga niti tli prestrašila. Nagovoril jo Je tako ljubeznivo, da se je Ivici kar nekam sitno zdelo, vendar sta se dogovorila za sestanek naslednjega dne zvečer. Seveda sta se tudi res sestala in zgodilo se je, kar je nameraval. P pa je sedaj v luknji. Ivica je kazala svojim tovarišicam prstan, ki ga je prejela v dar
Policiji je prišla seveda zadeva kmalu na uho, kajti neznansko jo je zanimalo, kako je P prišel do prstana in to celo do poročnega, ko je vendar znano, da je areto-vancc samec Na povabilo se je Ivica morala zglasiti na policiji, vendar je skušala fanta, ki ga je poznala dve dobri uri in ki ji je prstan podaril, zatajiti. P pa je bil očividno ponosen na svoj uspeh, dosežen v dveh urah in je izpovedal drugače. Ivica je morala prstan, ukraden bogzna koji srečni ali nesrečni ženici, izročiti in je dejala, da ji je žal, da je ljubila fanta, ki ga je poznala samo dve uri.
Luciano Albertini
Najdrznejši akrobat sveta pride v kino.....
Porota
Celje, 2. septembra Svojega lastnega brata zaklal
Kot zadnji slučaj je prišel pred jesensko poroto uboj, ki ga je zakrivil Josip Muc, ?51etni posestnikov sin v Dobrišk? vasi. Dne i. avgustu zvečer je prišlo med obdolžencem iin njegovim bratom Antonom na iij'hovem domu v Dobrišk vasj do prepira in ruvanja, tekom katerega je obdolženec svojega brata sunil z nožem za rezanje kruha v desno nadlehtnico. Sunek je bi' tako nesrečen, da ie prereza! žilo odvodnico, vsled česar je čez nekoliko minut nastopila smrt vsled izkrvavijenja.
Obdolženec se je zagovarjal, da je prišel dotični večer precej vinjen domov Ker je brat Anton začel kregati služkinjo, ga je to razjezilo in prišlo je do usodepolnega prepira Nazvoča je bila ie obdolženčeva mati. Muc pravi, da je sunil brata ležeč na hrbtu na tleh in da se ie s tem ie branil. Obdolženčevo dejanje pa je razumUivo, ako se upošteva, da je bil sploh robate narave, zlasti v vinjenosti Glasom pričevanja nekaterih prič je namreč dokazano, da je že pri raznih prilikah vsled malenkostnih prepirov v vinojenosti lahko poškodoval tudi druge osebe.
Porotnikom je bilo stavljenih 8 vprašanj, med temj vprašanje na uboj, katerega so porotniki soglasno zanikali it. vprašanje g[e-de prekoračenja silobra.-u, katero so sog'as-no potrdili, nakar je bi! Muc. obsojen na 8 mesecev ječe.
Z današnjo razpravo jo bilo Jesensk' zasedanje celjskega porotnega sodišča zaključeno.
Pred sodnik?
Proti Stožcam je vozil veseli Joža: žvižgal je, pokal z bičem in se 6mejal plašnim vrabcem, ki so prhutali na vse strani. Nasproti je pridrčal avtomobil gospoda Vol-benka. Cesta je ozka, ljudi ni bilo blizu, vljudni Volbenk se je hotel Jožetu osniM prav h kraju, pri tem pa ie avto na blatni cesti malo zdrčal in zadel konfin. ki se je takoj prelomljen zvalil na tla. Gospod Volbenk ie bil oproščen, konfin je pa tudi ž-. plačan.
Na Jezeru domuje pri svojih starših krepka hčerka Franca, a brat gospodari v drugi hiši. Jezi ga, ker ve. da bo bogve kdai šele postal tudi posestnik domačega grumu Ce bi te šmentane France ne bilo. bi mu oce srotovo preje izročil posestvo: tako pa Franca doma pomaga in že rijejo dalje. Večkrat sta se že Franca in brat Janez sprla: tako tudi avgusta letos. Prilomastil ie domov tn ■el rogoviliti po hiši in se jeziti. Franca ga je zavrnila, pa jo je parkrat udaril ;-c obrazu. Svoje. ? podplutbami ozaljšano lice ie nesla Francka kazat zdravniku, ki se sicer nt vanj zaljubil, pač pa ji ie dal pismo, ki Je popisovalo vse niene praske. Janeza ni bilo k sodni ji. saj si je mislil, da to ni tako natančno in da mu bo sestr.: že oprostila, pa mu ni in obsojen je bil z.nto na toO Din. Vrh tega bo Janez plačal tudi IOii Din za zdravnika in tistega sospoda, ki ie Franco zastopal in mu pravijo tam na Jezeru ta jezični dohtar».
*
Na Rečici je pek Tomaž, ki peče dobe' kruh in je sploh pošten mož. Poštenjaki Snet jo pa večno smolo; tako tudi Tomaž, ki sr ga pred kratkim zarubili, seveda n° njega pač pa premičnine in tudi stroj, ki tako lepo reže testo Žena Tvanka je pa stroj prornila drugam in na dražbi ga je zaman klical izvršilni organ. Ivanka se je pa zmotila, ker ie mislila, da bo vse pozabljeno, saj ne bo videla tri dni svojega doma.
Domače vesti
*	Diplomatska vest. Naš dosedanji konzul v Chicagu, Božidar Purič, ie imenovan za tajnika v ministrstvu za zunanje stvari in je že nastopil svojo dolžnost.
*	Smrt odličnega srbskega znanstvenika. Na Dunaju je umrl v nekem sanatoriju profesor geodezije na beograjski tehnični fakulteti, Milan Andonovič. Pokojnik se ie razen svojega udejstvovanja na znanstvenem polju, ki mu ie pridobilo velik ugled, svoje-časno živahno udejstvoval tudi v organizaciji državnih nameščencev, ki ga je leta 1920. izvolila za svojega častnega predsednika. Andonovič je bil rodom iz Požarevca in ie dosegel starost 77 let. Med svetovno vojno je razvijal v inozemstvu živahno propagando za ujedinjenie vseh treh naših plemen.
*	Osem milijonov za oškodovance po poplavi. Ministrski predsednik Nikola Uzunovič je predvčerajšnjim sklical sejo ministrskega sveta, na kateri ie bilo dovoljenih S milijonov dinarjev kot nujna pomoč poplav-Ilencem. Svota se izroči »Rdečemu križu«, ki jo bo uporabil za gradnjo hiš. Hiše bodo zgrajene še pred nastopom zime. Prometno ministrstvo bo še odobrilo potrebni kredit za prevoz gradbenega materijala.
*	Zgodovinar prof. Waterson v Jugoslaviji. Sredi meseca septembra prispe v Beograd znani angleški zgodovinar univerzitetni profesor Waterson. V Jugoslaviji se mudi že več mesecev ter zbira gradivo za svoje najnovejše delo o Jugoslaviji. V Beogradu stopi v stik z naši,-ni znanstveniki. Ob povratku poseti tudi Zagreb in Ljubljano
*	Nov angleški konzul v Zagrebu. Vlada Velike Britanije je imenovala g. Gaja Lub-bocka za britanskega konzula v Zagrebu. Naša vlada je novemu konzulu že izdala eksekvaturo.
*	Izpremembe v naši vojski. Imenovani so: v pehoti Erih Pipan za majorja, Marij Zlobec in Andrej Grum za kapetana I. raz. reda: v konjiči Slavko Petruhar za majorja v ekonomski stroki Valentin Kurent, Srečko Praunseis in Karel Blatnik za kapetana II. razreda; v artiljerijsko-tehnični strcki Fran Premšak za poročnika; v in-ženiersko-tehnični stroki Ivan Kutnar za kapetana I. razreda: v žandarmeriji Mirko Cvaiite za. podpolkovnika, Slavko Pleveli, Gvstav Kržišnik, Emil PangerG in Pavel Šturrn za kapetane II. razreda; v vojni mornarici Fran Mazi, Maks Jurič za administrativnega poročnika, Anton Arko, Ivan Šušteršič in Fran Goričan za tehnične poslovodje III. razreda. Pehotni kapetan I. raz. Mirko Vilfan ie preveden za administrativnega oficirja v ekonomsko stroko. Prevedeni so v rezervo: prejšnja rezervna pehotna poročnika Vladimir Perše in Vinko Sterle ter prejšnja rezervna pehotna podporočnika Danilo Fon in Ivan Pečar. Upokojeni so: kapetan Fregate Božidar Mažuranič, administrativni kapetan II. razreda ekonomske stroke Feliks Vidmar in žandarmerijski poročnik Josip Čebokli.
+ Z ljubljanske univerze. Uprava ljubljanske univerze objavlja ravnokar seznam predavanj za zimski semester 1926-1927. In-skripcija traja od 1. do 9. oktobra, zimski semester Pa od 1. oktobra 1926. do 27. januarja 1927. Rektor univerze za prihodnje študijsko leto je prof. dr. Franc Lukman, prorektor proi. dr. Leonid Pitamic. V pro-šlem poletnem semestru je bilo vpisanih na tehnični fakulteti 467 slušateljev, na ju-ridični fakulteti 301. na filozofski fakulteti 232, na teološki fakulteti 97 in na medicinski fakulteti 64 — skupaj torej 1161 slušateljev, oziroma slušateljic. SluSateljic je bilo 77 rednih in IS izrednih, največ na filozofski fakulteti.
*	Odkritje Strossmayerjevega spomenika.
Kakor javljajo zagrebški listi, so te dni pričeli s postavljanjem Strossmayerjevega spomenika poleg akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Dela bodo dovršena do konca septembra. Svečano odkritje spomenika pa bo sredi prihodnjega meseca.
*	Odiranje ljudstva «za zvonove*. Že dalje fasa opazujemo, kako na mnogih krajih duhovščin;! na cisto nezakonit način izsiljuje denar iz ljudstva pod naslovom sza nove zvonove*. Uvidevamo, da je treba zvonove, ki jih je Avstrija odvzela, obnoviti in to predvsem z darovi, če pa je njih potreba neizbežna in ni sicer kritja, naj se to zgodi potom konkurenčne razdelitve. Naša duhovščina pa je ubrala mnogokje drugo pot: ob priliki pogrebov izsiljuje velike zneske Svojci se ob taki priliki ne morejo mnogo upirati in plačajo, četudi krivično. Zadnji čas pa je slučaj v Kotredežu in v Gor. Logatcu izbil fodu dno. Tu so se pripetila izsiljevanja na robu kazenskega zakona, gotovo pa kaznjiva po zakonu z dne 7. maja 1874, št. 50 a. d. z., s Hojim so se uredile /.unanjepravne razmere rimsko - katoliške ; cerkve. Zneski, izsiljeni preko štolnine, kakor je z naredbo predpisana, se lahko tir- ! jajo nazaj. Gg. politični duhovniki preveč zaupajo v našo popustljivost. Na izzivanja moramo odgovoriti tem bolj, ker se vrši nezaslišano odiranje ljudstva, ki je samo v Sloveniji od 1. 1919. naprej plačalo brez bere najmanj 80 milijonov za cerkvena bremena in to brez vsakršne kontrole o uporabi. Poslanec dr. Žerjav je radi logaškega in kotredeškega slučaja zahteval v posebni interpelaciji na vlado, naj se dotični duhovniki pozovejo na odgovor, da se izsiljeni zneski vrnejo in da se sploh ljudstvu točno objasni, kaj mora po zakonu plačati; strogo naj se postopa proti vsakemu prekoračenju stolnih pristojbin. Dolžnost škofovskega or-dinarijata je, da kaznuje duhovnike, ki ljudstvo gulijo.
Iz delavske zbornice v Novem Sadu. Po odredbi ministrstva za sociialno politiko sta bila tajnik novosadske delavske zbornice Pavel Tadič in blagajnik trg. zbornice Dimitrije Gjorgjevič od službe suspendirana. Preiskava je baje dognala, da sta urad r.ika zakrivila neke nepravilnosti
+ Tiskovna pravda proti »Katoliškemu Ijeduiku«. Kakor poročajo iz Sarajeva, je
bila zadnja številka »Katoliškega tjednika« zaplenjena. Državni pravdnik je našel v nekem članku zaplenjene številke razžalitev Veličanstva in je zaradi tega vložil novo tcžbo proti uredniku monsignoru Karlu Cankarju. Monsignor Cankar se je v tem članku bavi! z razsodbo okrožnega sodišča, ki je Cankarja vsled tožbe dr. Vojislava Janjida obsodilo na štirinajst dni zapora.
*	Šola za lesno industrijo v Sarajevu. Ministrstvo za trgovino Ln industrijo je odredilo, da se šola za lesno industrijo iz Drva-ra preseli v Sarajevo, kjer bo nastanjena v poslopju tamkajšnje obrtne šole.
*	Kako je Pašič naučil Berchtolda manire. Dunajski novinar Herman Husserl, ki je pred vojno imel priliko spoznavati številne politične osebnosti ter je vžival tudi Paši-čevo zaupanje, kadarkoli je le-ta prišel na Dunaj, pripoveduje v dunajskih listih, kako je g. Pašič koncem leta 1912. odbrusil avstrijskega zunanjega ministra Berctolda. Nekega dne je g. Pašič prejel pismo od Berchtolda z naročilom, da ga poseti na določeni dan. Pašič se je v spremstvu Hus-serla točno ob uri znašel v čakalnici pred Berchtoldovim kabinetom, čim pa ie izročil posetnico, mu lakaj sporoči, da Njegova ekscelenca gospod minister (Berciitold) prosi »gospoda ministra« (Pašiča), naj malo počaka, ker Ni. ekscelenca uprav kon-ferira z nekim uradnikom svojega ministrstva. Pašič na to ni odgovoril niti besede, marveč vstal in dal Husserlu znak za odhod. Šele ko sta bila v avtu, je Pašič dejal: »To je baš avstrijsko! Kaj takega se v mali Srbiji ne more zgoditi!« Slučajno se je kasneje doznalo da Berchtold sploh ni konferiral z nobenim svojih uradnikov, marveč da se je razgovarjal o neki neznatni osebni stvari. Naslednji dan se je grof Berchtold hotel opravičiti in se je z avtom pripeljal pred hotel, kjer je stanoval Pašič. Tu pa je bilo grofu sporočeno, da Pašič ne more sprejeti nikogar — niti izjemoma...
*	Himen. Dne 30. avgusta se je poročil 2. Ivan Jerman, trgovec v Oplotnici, z gospico Marico Pozne, učiteljico v ča-dTamu. Oba sta marljiva sokolska delavca. Poročila sta se v pondeljek na Brezjah g. dr. Mirko K a m b i č in gospica Vera Stritarjeva. — Poročil se je g. Alozij Knez upravnik pošte Ljubljana 3 z gospico Štefico Prime iz Ljubljane. Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. Dne 1. t. m. je med delom smrtno ponesrečil g. Franc Božič, obrato-vc-dja elektrarne Zagradec-Višnjagora. Težko poškodovanega so prepeljali v splošno bolnico v Ljubljani kjer je izdihnil. Pokojnik ie bil vrl naprednjak in navdušen Sokol. Pogreb se bo vršil danes ob 15. uri iz splošne bolnice na župno pokopališče na Viču. — V Škofji Loki je umrla v sredo gospa Genovefa K o s j a n, soproga komisarja finančne kontrole. Pogreb bo danes ob 17. uri. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Pevovodje in predsedniki vseh v »Zvezi slovenskih pevskih zborov« včlanjenih društev! Ne pozabite na važen sestanek, ki bo v nedeljo 5. t. m. ob 10. dop. v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani. Pridite vsi in točno. — Tajništvo.
*	Polovična vožnja je dovoljena članom SPD za nedeljsko prireditev v Zidanem mostu. Potrdilo o članstvu dobe pri poverjenikih oziroma tajništvu v Zid. mostu.
+ Planinci pozor! Osrednji odbor SPD je pripravljen izvesti skupno nezgodno zavarovanje za člane SPD in sicer za nezgode, katere bi utrpeli na svojih turah v planinah: za slučaj smrti Din 10.000; za slučaj trajne invaliditete Din 20.000. Ker je zavarovanje dokaj ugodno, bi bilo želeti, da se člani v čim večjem številu poslužijo te prilike. Podrobna pojasnila v društveni pisarni Osrednjega odbora, Šelenburgova ulica 7-II. Prosimo, da se priglasijo oni člani, ki pristopijo k temu zavarovanju.
*	Vrtnarska razstava na Pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« se res lahko imenuje razstava trgovskih vrtnarjev v Ljubljani. Zastopane bodo po večini cvetice, ki nas razveseljujejo jeseni in pozimi. Med te spadajo posebno nežne in ljubke ci-klame. Ni je skoro cvetice, ki bi imela toliko ljubiteljev, kakor ravno ciklama. Škoda le, da umetno vzgojeni manjka duha, kot ga ima njena ponižna gozdna sestrica. V drugo vrsto in med najbolj vztrajno cvetoče cvetke spada pa Primula obeonica. Teh je mnogo vrst in različnih barv. če jo samo nekoliko negujemo, nam to pozornost bogato poplača s skoro celoletnim cvetenjem. Ker bo razstavljenih še mnogo dTugih rastlin in ostalih ločnic, posebno pa pestrega cvetja, vezanega v vseh oblikah in aranžmajih, bo ogled razstave gotovo največji užitek za vsakega ljubitelja cvetja.
*	Ugodnosti otrokom za vstop na pokrajinsko razstavo od 4. do 13. septembra 1926. Uprava velesejma hoče omogočiti vstop na pokrajinsko razstavo prav vsem rodbinam vseh slojev. Zato je dovoljen otrokom do 8. leta v spremstvu staršev prost vstop. Šolska mladina, ki obišče razstavo v skupinah pod vodstvom svojega učiteljstva, ima 70odstotni popust, torej pride na vsakega samo 3 Din vstopnine. Ogled te razstave, ki je prva naša pokrajinska v tako velikopotezni zasnovi, bo v mladini gotovo vzbudil samozavest in ponos ter vcepil v mlada srca veselje do dela.
*	Legitimacije za obisk pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra t 1. so že v razprodaji po 30 Din. Dobe se pri vseh večjih denarnih zavodih in pri Putnik d. d., Ljubljana, Dunajska cesta. Z legitimacijo je združen poljuben vstop v vse dele razstave in polovična vožnja na železnici. Priporočamo, da občinstvo pridno sega po njih in si jih že v predprodaji nabavi, da ne bo čakalo v gneči pri blagajnah ob vhodu na razstavo.
+ Postojnska jama. Dne 5. septembra bo v jami običajna jesenska veselica. SpoTed bo letos mnogo bogatejši in raznovrstnejši kakor v prejšnjih letih. V velikanski »Koncertni dvorani« bo sviral orkester sestoječ
iz 88 prvovrstnih moči, a v »Plesni dvorani« bo igrala domača postojnska godba. Tudi v »Rajski jami«, bajno razsvetljeni, bo sviral izbran orkester skrit v pragozdu stalagmitov. Za dobri prigrizek in pijačo bo tudi preskrbljeno.
*	Naval tujcev v Dubrovniku. Meseca avgusta je bil v Dubrovniku velik naval tujcev Prispelo je nad 4000 gostov, večinoma Čehov in Nemcev.
*	Velik požar v lepoglavski kaznilnici. V noči od torka na STedo se je vnel v lepoglavski kaznilnici velik skedenj sena, ki se je v trenotku izpremenil v ogromno bakljo. Ogenj se je razširjal z veliko naglico in je bila nevarnost, da objame tudi sosedna poslop;a. Požar so zadušili šele po štiriur-nem naporu Zgorelo je skupno 60 vozov sena in znaša škoda okoli četrt milijona dinarjev. Upravitelj kaznilnice, dr. Bohaček, je pri preiskavi ugotovil, da je bil požar podtaknjen.
*	Na smrt obsojen. Na prvi porotni obravnavi, ki se je preteklo sredo vršila v Šibe-niku, je bil Petar Šarič, ki je 15. aprila lanskega leta umoril in oropal Stevana Drača obsojen na smrt.
*	Avtomobilska nesreča v Zagrebu. V Žagi ebu je vozil v sredo avtomobil tovarne »Hif« po Jurjevski ulici s tako brzino, da je — hoteč se izogniti nekemu drugemu vozilu — zavozil na hodnik, kjer je povozil finančnega svetnika J. Gruborovida. Ponesrečencu sta bili zlomljeni obe nogi pod kolenom. Šofer Zagorčec ie bil aretiran, ker ie z nepazljivostjo povzročil nesrečo.
*	Smrt vsled neprevidnosti. Mladi seljak Pavle Vukota v Boki Kotorski je šel te dni na lov na jerebice. Ko je izpalil prvi strel, je cev hitro zopet nabasal, a pozabil, da je bil napet petelin na drugi cevi. Strel je počil in ves naboj je prodrl v prsa neprevidnega lovca, ki je bil takoj mrtev.
*	Smrt na svatbi. V Gackem v Hercegovini se je na kmečki svatbi pripetila te dni težka nesreča. Na pohodu od poroke je neki svat streljal z revolverjem. Pri tem se je splašil konj in krogla je zadela drugega svata v trebuh. Ranjenca so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu nato umrl, nerodni strelec pa je bil aretiran.
*	Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu Prelogu. Ljubljana. Stari trg 12. in Židovska ulica 4.
+ Tkanino »Eternum« zahtevaj od trgovca. če si potreben trpežnega perila. 178
POGLEJMO SI
kako se pleše v glasovitem london« skem kabaretu «PICCADILLY»!! Krasne plesalke, plesi iz sezone 1926., ki jih plešejo umetnice in umetniki svetovnega slovesa. Raz= košna režija plesa, toalet in lepih nog 1926/7. Vse to predvaja danes izven programa
ELITNI KINO MATICA.
Iz Ljubljane
u— Najstarejša pa najbolj zanemarjena ulica v Ljubljani je gotovo slikovita Reber. Vsak dan ga prehodi mnogo šetalcev na Grad, ne glede na prebivalce te ulice in Gradu. Ker ravno sedaj tlakujejo Stari trg, prosimo vsestransko delujoči gerentski svet nai se spomni z novim tlakovanjem še tega malega koščka ulice. Tudi je potrebno, da Se popravijo stopnjice tako, kakor so napravili v Študentovski ulici.
u_Življenie in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta se je od 22. do 31. avgusta rodilo v Ljubljani 44 otrok (28 moškega, 16 ženskega spela), med temi 2 mrtvorojenčka, umrlo pa ie 12 moških in 11 žensk, skupaj torej 23 oseb in sicer: 7 oseb za jetiko, 6 oseb za boleznijo na srcu, 2 za vnetjem črevesa, 2 za rakom, 1 za vnetjem možganske mrene, 1 za ostarelostjo, 4 osebe pa vsled dTu-gih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih so 4 dosegli starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih ie obolelo 8 oseb: 4 na davi-ci, 2 na legarju in 2 na dušljivem kašlju.
u— Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magollčev bo v nedeljo dne 5. septembra ob 11. dopoldne v Jakopičevem paviljonu Opozarjamo občinstvo na to izredno zanimivo razstavo dveh autodidaktov, ki dokazujeta, da je resna volja vstrajnost in ljubezen do umetnosti dobra slikarska akademija.
u— Stanovanja za pravniški kongres.
Kongresnih udeležencev je prijavljenih preko 1200. Po hotelih je bilo mogoče osigurati stanovanje samo za okrog 80 oseb. Na skupna prenočišča je doslej spravljenih okrog 450 oseb. Odštevši domačine ostane še okroglo 600 oseb za nastanitev po sobah. Polovica teh bo nastanjena s pomočjo stanovanjskega odbora tukajšnjega velesejm-skega--urada, za drugo polovico pa moramo apelirati na uvidevnost in požrtvovalnost ljubljanskega meščanstva, da jo sprejme pod streho. Ponovno torej naprošamo ceni. občinstvo zlasti pa pravniške kroge, da nam odstopi vsako razpoložljivo prenočišče in da ne dopusti, da bi morali udeleženci kongresa nočiti s svojimi soprogami v vagonih na ljubljanskem kolodvoru. — Stalni odbor za kongres pravnikov.
u— Konservatoril ta šola Glasbene Matice v Ljubljani. Iz konservatorija pisarne smo prejeli sledeče obvestilo: Vpisovanje v oba zavoda bo še danes In v soboto od 9. do 12. dopoldne ta od 3.-5. pop. V pondeljek dne 6. t. m. ob 3. pop. se začne redni pouk v vseh instrumentalnih predmetih in v solo-petju. Urnik teoretičnih predmetov se objavi tekom tedna. Vsi gojenci, ki so v šolskem letu 1925-26 že obiskovali pouk na Glasbeai Matici, naj pridejo v pondeljek ob 3. uri vsak v sobo svojega lanskega učitelja. Na novo vpisani gojenci pa naj se zbero isti dan v sobi št. 14 poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici radi razdelitve posameznim učiteljem in sicer v sledečem redu: Na novo vpisani gojenci klavirja ob 3. pop. vi-joline ob 4. pop. solopetje ob pol 5. pop. klavirja ta vijoltae na konservatoriju ob 5. pop.
Danes zadnji dan
veleinteresanta zabavna in .aniiniva komedija iz višjih kiogov
^Pustolovščina Filipa Golima"
OSSi OžWALDA, GEORG ALEKSANDER
Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. m y. uri.
,amčua za smeh. -•ilNO aSJEAL
gojenci instrumentalnega pouka (čelo, klarinet, pozavna itd.) pa ob pol 6. pop. Sprejemni izpiti na novo vpisanih konservatori-stov bodo v pondeljek dopoldne v sobi št. 15 v Vegovi ulici in sicer sprejemni izpit iz klavirja ob 9. dop. iz solopetia ob 10. uri in gosli ob 11. uri dop. V učiteljski zbor ljubljanskega konservatorija sta na novo vstopila gg. Ivan Noč in Anton Ravnik. Ivan Noč je absolvent mojsterske šole »Neues VVienerkonservatoriuma« na Dunaju in je lansko leto tam tudi že poučeval. Anton Ravnik pa je dovršil dvoletno mojstrsko šolo praškega državnega konservatorija v Pragi in Brnu. Oba gospoda sta priznana in odlična pianista. Tako je klavirski pouk na konservatoriju poverjen sledečim profesorjem: gej Švajger-Šmalcevi. Ivanu Noču ter Antonu in Janko Ravniku. — Ravnateljstvo opozarja gojence, da se v interesu rednega pouka vpišejo vsaj do sobote. 4. t. m.
u— Koncert vojaške godbe ob otvoritvi pokrajinske razstave. Na velesejmu bo ob priliki otvoritve ljubljanske pokrajinske razstave jutri 4. septembra koncert "'vojaške godbe od pol 10. do pol 11. ure dopoldne. V nedeljo 5. t. m. bo na razstavi promenad-ni koncert od U. do 12. ure.
u— ASK Primorje poziva svoje člane, naj se udeleže sprejema inž. Vladimirja Anžlo-varja in arh. Maksa Strelnarja, ki sa v svojem čolnu »Meneliku« priplula po Savi iz Ljubljane v Beograd in tamošnii občinski upravi izročila pozdravno pismo ljubljanske mestne občine. V Ljubljano se vrneta danes z večernim vlakom ob 9.45.
u— Do 200 je že prijavljenih padlih oziroma umrlih tovarišev iz svetovne vojne v šentpeterski fari v Ljubljani, a vsak dan še prihajajo nova imena. Da pa bo mogoče zaključiti seznam, prosimo, da še ostali javijo imena bodisi v šentpetrskem župnišču ali pa v pisarni g. Zupančiča na Ahacljevi cesti št. 15.
u— Vijolinistinja gdč. Vida Jeraleva se ie
vrnila v Ljubljano in sprejme privatne ure. Poučuje po praški in pariški metodi. Prijave vsak dan med 1. do tričetrt na 2. uro. Vodnikov trg št. 2. I. nadstr. desno.
u— Drobiž s policije. Od srede na četrtek so bili policiji prijavljene 3 tatvine, izsledili so detektivi več zakotnih bivališč raznih sumljivih elementov, naznanjenih je bilo 13 neprevidnih voznikov in kaznovanih več oseb radi kalienja nočnega miru. Kakor vsak dan po razglašenem kontu.nacu, je bilo prijavljenih več uepozornih lastnikov psov.
u— Pogrešana oseba. Neznanokam ie izginil že 2o. avgusta 50 letni vdovec Anton Maček, stanujoč na Cesti na loko št. 18. Maček je omenjenega dne svoje stanovanje zaklenil in izjavil pred svojim odhodom trgovcu Viktorju Oblaku ter bivšemu gospodarju Vičarju, da gre in da bo storil samomor. Maček je srednje visoke postave, suhega podolgovatega obraza, rjavkastih las in enakih brk. Ker ni o njem od tedaj nobenega glasu obstoja domneva, da je res odšel prostovoljno v smrt.
u— Zopet ukradeno kolo. Za kolesarske tatove je sezija še vedno na višku. Njihov pose! ie vedno lahak in zato tudi uspešen, kajti ne mine skoro dan, da bi ne bila prijavljena vsaj ena tatvina kolesa. V sredo dopoldne ie neznan »kolesar« odpeljal 1000 dinarjev vredno kolo posestniku Francetu Hočevarju iz Zapog na Gorenjskem in sicer iz veže državne bolnice.
u— Še dve tatvinL Tekom zadnjih dni so tatovi odnesli z železniške proge med Ko-deljevem do onstran kanala 18 komadov žicovodnih koleščkov, vrednih 720 Din. V noči na sredo je bilo iz hodnika hiše št. 8. v VVolfovi ulici ukradena zelenkasta vozna plahta vredna 200 Din.
u— Tatvina na Glincah. Josipina Ferkula stanujoča na Glincah na Tržaški cesti št. 13, je prijavila viški stražnici, da ji je zmanjkalo iz omare v stanovanju 2500 Din, ki jih je hranila v rujavi "koverti, med perilom.
u— Pokrajin ka razstava. Stanovanjski urad razstave prične poslovati v permanen-ci od 3. septembra dalje na glavnem kolodvoru. Tu se sprejemajo tudi prenočišča za kongres pravnikov. Številka telefona 736.
u— Družabni večer Sokola I. bo v soboto dne 4. septembra ob 8. zvečer na Taboru s sodelovanjem društvenega orkestra. Na sporedu ie tudi ples. Vabi članstvo in So-kolstvu naklonjeno občinstvo k obilni udeležbi. Vstop je prost.
u— Nar. žel. glasb, društvo »Sloga« priredi v nedeljo, dne 5. septembra na vrtu in v vseh gornjih prostorih Narodnega doma veliko poletno veselico z zelo pestrim sporedom, na kar se cenj. občinstvo že danes opozarja.	1217
u— Dne 8. septembra na praznik priredi Šentjakobsko napredno društvo na senčnatem vrtu gostilne pri Kavčiču na Prulah svoj običajni šentjakobski seiem. Godba Sokola I, kegljanje na dobitke ves dan, srečolov, petje, ples. Za raznovrstno zabavo je preskrbljeno najboljše, zato ne zamudite obiskati te prireditve!
u— Posetlte gostilno ta kavarno »Central« Pristna vina, dobra gorka in mrzla iedila vedno na razpolago. Novi abonenti se sprejemajo na tečno hrano. Za obilen obisk se priporoča Ana Miholič.	1301
o— Gospod inž. Štele naj javi svoj naslov v inseratnem oddelku »Jutra« pod značko »Inž.«.	1211
n— Najboljši Čevlji za otroke in dijake domačega izdelka se dobijo le v trgovini Zibert, Prešernova ulica, Ljubljana. 1204 u— Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija. Naslov v upravi »Jutra«.	1187 u— Za časa veleseima bo Narodna kavarna do 3. ure odprta. — Se priporočata Josip in Ela Carl. 1230
Iz Maribora
_a— Za mariborsko gradbeno posoji o.
Včeraj se je mudil mar.borski veliki župan S dr, Pjrkmaier v Rogaški Slatini, kjer je obiskal generalnega direktorja Hipotekarne banke v Beogradu g. dr. Markov ča in razpravlja] ž njim r možnosti posojila pri tem zavodu za gradbeno akcijo v področju Ma-J ribora in maiiborske .Dlasti G. dr Marko-vič biva preko počirnjc že več let \ Slatini, kjet ima svojo vilo ter kaže veliko zanimanje za naše razmere
a— Voljlni shod mariborskih trgovcev. Trgovski premij in Zveza obrtnih zadrug v Mariboru sklicujeta za soboto 4 t. m. ofc pol 9. zvečer shod volilcev v Zbornico zs trgovino, obr; in industrijo Shod se bo vršil v restavraciji »Union« v Cafovi uljci.
a— Končna razlastitev Scherbaumovega velerosestva pri Miklavžu. Te dni se ie vknjižil erar na onem delu veleposestva in dveh poslopjih veleposestnjka in lastnika paromlina Scherbauma iz Maribora pri Sv. Miklavžu, katero je država razlastila za pravosodje v prid posrednega urada mariborske moške kaznilnice Razlaščenih je bilo prvotno 73 ha, a na pritožbo g- Scherbauma je bilo sedaj iz razlastitve jzločenih 5 ha, katere imajo že v. najemu tamošnji domačini. S tem je ta zadeva, ki se .ie vlekla več let, končno veljavno rešena in kaznilnica ima že tudi nekaj svojih kaznjencev nameščenih v tem zavodu. Kaznjenci sami obdelujejo razlaščeno posestvo.
a— Stanovanjska mizerija. Včeraj se ie proti večeru nabralo na zapadnj strani velikega županstva vse polno ljudi, ki so z zanimanjem ogledovali na prostem postavljeni šotor. Izgledalo je, da so si mariborski skavti postavili, ker je tako lepo vreme, na prostem svoje taborišče in vcakdo je tako najprej tudi mislil. Ko si pa stvar ogledal pobMžje, ie videla na »vratih« šotora vizitko, na kateri je bilo napisano ime »Indijanca« Nemalo so bili ljudje začudeni, ko so prečitali na vjzltki ime, ki se je glasilo: Konfidenti, državni uradnik v Mariboru. Šele iz tega je postalo razvidno, da je tabornik deložiranec Doslej je stanova! v hiši, kjer je nameščena tudi tvrdka »Elin«. Od prvega naprej pa mu je njegov najem-njk. kajti Konfidenti je bil podnajemnik, zvišal najemnino na 700 Din Pri tej bori plači, ki jo imajo dandanes državni uradniki, je bilo deložirancu seveda nemogoče plačati tako visoko najemnino. Ker ni plačal, mu je njegov stanodajalec odpovedal stan jn Konfidenti je bil primoran, da se je izselil Ker pa prj današnji stanovanjski mi-zeriji ni mogel takoj dobiti primernega stanovanja, koiega najemnina bi odgovarjala njegovim materijalnim razmeram, se je pre-seljl na ulico Pohištvo je pokri] s platnom in tako biva ubogi državni nameščenec sedaj na cesti
a— Popravek. Na prošnjo popravljamo včerajšnjo notico o vlomilcu Ličenu v toliko, da g nadsvetnik Kferševan ni osebnr interveniral pri italijanskih oblastvfh.
a— Naknaden nabor letnikov 1901—190« se bo vršil dne 4 septembra, ki se ga morajo udeležiti vsi mladeniči, rojeni v letih 1901 do 1906. ki so prjstojn: v mesto Maribor in se iz kateregakoli vzroka niso udeležili glavnega nabora Pregled" bo pri ko mandi vojnega okruga v Trstenjakovi ulici št 5 in počne ob 7 zjutraj.
a— Zabaven večer priredi Oiicirski dom v Mariboru dne 6. septembra ob 20.30 uri v veliki kazinski dvorani. Na sporedu je koncert s plesom
a— Policijska kronika. Včeraj po.iočj je bilo aretiranih skupno 8 oseb več'noma radi razgrajanja Odgonskim potom ie beograjska policija izgnala 4 netr-^kt,- in dva rtlmunska državljana, ki so bili brezposelni Aretjranih .ie bilo tudi več Žensk radi tajne prostitucije, ki zad.re čase v Mariboru bujno cvete.
a— Iz ljubezni. Včeraj zvečer je šel neki starejši n^oški z neki gospodično v kavarno" ter se tam z njo dobro zabaval Pri tem ga pa je zalotila n j sirova iu:b:ca, k ie začela vpiti na svojega nezvestega linb."ka in z žepnim nožerr v roki grozila, da bo oba napadla Poklicani •.i.-ažnik ie razburjeno žensko odvede"! v policijske zapore, da «1 malo ohladi iezo.
a— Vesel;ca v Pekrah. Ke, 'e bila pekr-ška veselica 22 pr m radi nevihtf prekinjena, se bo vršila ib lepi: n vemenu v nedelo, dne 5. t. m. v gostiln flartman Točenje pjiaj je oblastno drvo'ten i Za vse posetnike bo v obi'"ci poskrblieno Va prostem =e bo vršil ples in gledališka p-adera-vj Na trati bo drča. da ss h--> ahk" m'ado in staro vozilo po njej Svira priznana er riba Skačej Mariborski z's:n!ici -še vliudno vablio, da polnoštevjlno poseiijo veselico, ker je njen čisti dobiček namenjen revnim šolarjem
a— Vjet vlomilec. V včerafšniem listu smo poročali, da se ie še-le mariborski policiji ki io je osebno zastopal nadsvernik Keršo-van po dolgih pogajanjih posrečilo, da so italijanske oblasti privolile v to, da se Ličen izroči po prestani kazni našim oblastim. Opozarjajo nas. da ie mariborska policija samo doznala iz italijanskih 'istov da ie aretiran Mirko Ličen v Gorici. Na podlagi tega ie poslala fotografijo Ličena našemu konzulatu v-Trstn. ki ie potom ital pod-prefekture v Gorici ugotovil identiteto od naših oblastev zasledovanega nevarnega vlomilca Ličena. k; ie naš državlian Izročitev pa ima zahtevati le pristojno sodišče po predpisanem diplomatskem potu in bi bila vsaka osebna intervencija od strani policije gotovo brezuspešna, a bi tudi nasprotovala zakonu.
z sameva žita
ne morete kuhati kave,
Dober in krepak okus dobite sele.ako upolrebtfe
UUT
Pijača s Pravim Ftanckom Vas zamore stalno zadovoljeval K zrnali kavi na vsak način spada Pravi Franck.
Iz Celja
e— Redna seja celjskega občinskega sveta bo letos v soboto, dne 4. t. m. ob 18. uri. Na dnevnem redu so poročila i z raznih odsekov in slučajnosti.
e— Nočni izgredi v Celju. Od torka na sredo ponoči so se vršili po celjskih ulicah izgredi, katere ie treba, ako je resnično, kar se o njih govori, res obžalovati. Pričeli so se v nemški kavarni ter nadaljevali po celjskih ulicah, kier je bilo ogroženo celo življenje mirnih nočnih civilnih pasantov. Ker so iih povzročili nedomačini. ki se zelo motijo, ako mislijo, da se sme kaj takega dogajati v civilziranem in letoviščarskem mestu brez vsakih posledic, smo prepričani, da bo vojaško poveljstvo tozadevno uvedlo strogo preiskavo ter storilo vse, kar more ščititi ugled in avtoriteto varnostnih in nad-zcrovalnih oblasti. Odnošaji med civilnim prebivalstvom in vojaštvom so v Celju najlepši, domači častniški zbor uživa med Celjani ugled in spoštovanje. Tembolj je želeti, da se neljubi incident, ki so ga povzročili drugi, popolnoma razjasni.
e— Jesensko zasedanje celjske porote. V tem zasedanju se ie pred celjsko poroto obravnavalo 10 porotnih slučajev in sicer 1 umor, 2 uboja, 2 detomora, 1 rop, 1 tatvina, 2 slučaja posilstva in 1 slučaj goljufije. Porotno zasedanje ie trajalo samo 4 dni in so bile končane prvi dan 3, drugi dan pa celo 4 porotne razprave. Pred to poroto sta bila obravnavana slučaj uboja, ki se je dogodil dne 1. avgusta in slučaj umora v Trbovljah, ki se je izvršil šele dne 14. avgusta t. L Priznati se mora državnemu pravdništvu, kakor tudi porotnemu sodišču hvalevredna delavnost in velika ekspeditivnost. Jesensko porotno zasedane v Celju bi lahko služilo kot vzor marsikateremu hrvatskemu porotnemu sodišču. Vkljub temu. da se v današnjih žalostnih razmerah zapostavlja urad dr.iški stan, kjer le more, in da razni demagogi zabavljajo čez inteligenco, lahko trdi-<no, da je v uradniških vrstah, vkljub temu ?c mnogo požrtvovalnosti in prirojenega ide alizma. čeprav ga dan za dnevom ubijajo z najvišjih mest.
e— Koncert vojno-administratlvne šole v Celju. V mali dvorani Celjskega doma se ;e vrši! v sredo, dne 1. t. m. koncert, ki so ga priredili gojenci voino-administrativne šole, ki se sedaj za nekaj dni mudijo v Celju. Sodelovala je celjska Glasbena Matica z g. ravnateljem Sancinom z go. Sancinovo in go. Božičevo in vojaška godba iz Ljubljane. Koncertni spored so izpolnili še solospevi ;;i pevski nastopi gojencev. Potek koncerta ie bil nadvse zadovoljiv, obisk le sredno dober. Cisti dobiček večera ie namenjen fc udu za poplavljence.
e— Upravi obeh mest osnovnih šol v Ce-Iiu naznanjata staršem, da se prične redni šolsi.i pouk na obeh šolah šele v pondeljek, line r. septembra kakor običajno ob S. zju-ii. . Služba božja je dne 2. septembra ob 9 u i v iarni cerkvi. Mestni magistrat ie dsi letos prebeliti vse notranje šolske prostore. Ker snaženje teh prostorov še ni kon-: ni . >e ie moral začetek rednega pouka odlnžiti.
c— Sprejemni izpit na drž realni gimnaziji \ Celju. Pri sprejemnem izpitu v iesen-••'• .n; roku, dne 1. t. m. je bilo sprejetin JM i.-cncev in učenk. Ker ie položilo v letni '.i roku sprejemni izpit že 57 učencev, 1 ^ ■ tvorjena v prvem razredu ena vzporednica. Zanimivo .ie. da se je prijavilo letos za 1. r-trred okrog 50 učencev manj od lanskega \:a ko ie bilo treba otvoriti temu razredu dve vzporednici.
e— Na deški osnovni šoli je bil pri vpisovanju dne 1. septembra izredno velik naval. Vpisalo se je v 1 razred 140 učencev, sko-7a lorj% več od lanskega leta. Pri tako Jem naraščanju števila učencev iz celj-okuiice je res nujno potrebno, da pride !:o!;š!\a osnovna šola z novim šolskim le-:n 1927-2S že v svoje nove šolske pro-icre.
e_ Običajni mesečni živinski sejem v
e!;u se bo vrši! prihodnji pondeljek, dne t. m.
e— Državna dvorazredna trgovska šola
Celju Naknadno vpisovanje gojencev in . enk bo v pondeljek. 13. septembra od - Jo 11 ure. Razredni (ponavljalni) izpiti -o 9.. 10. in 11. septembra. Spored ie v.den iz objave na tirodni deski. Pro-
nje za učne knjige iz podporne zaloge je oddati do pondeljka, 13. septembra do 12. ure. V torek, 14. septembra, je ob pol 9 otvo ritvena služba božja v Marijini cerlcvi. Nato se zberejo gojenci in gojenke v svojih razredih, kjer se jim objavi in razloži šolski in disciplinarni red ter urnik. V sredo, 15. sept. je reden pouk
Iz Trbovelj
t— Rezultat vladne komisije. Komisija, ki je bila sestavljena v Hrastniku na vzpod budo krajnega šolskega sveta, da pregleda plazovje, grozeče med drugim poslopju de«
ške osnovne šole, je ugotovila veliko ne* varnost za srednji del Hrastnika, če pri* de do podobnega naliva kakor zadnjič. Nad Pintarjevo hišo je namreč v premikanju velikanski kompleks zemlje, katerega je to* liko časa nemogoč* ustaviti, dokler se ne poiščejo vrelci vode, ki izpodjedajo zemljo. Okrajni zastop je pridno na delu, da pre* preči katastrofo, toda uspeh je le delen. Plazovje vleče v dolino in do 7 m v zemljo zabiti piloti, kakor tudi razpredeno žlebov* je za vodo, ne zaležejo dosti. Komisija je poverila inž Kriegu od železniške direkcije v Ljubljani, da izdela natančen projekt, ka* ko bi se zaščitil ogroženi del Hrastnika. Okrajni glavar, vladni svetnik Pinkava, pa se je brzojavno obrnil na razna ministrstva za nujno pomoč V pivi vrsti naj bi dala državna oblast na razpolago vojaštvo, ki je najcenejša delovna sila. Odločitev iz Beti* grada pričakujejo sedaj vsak dan, nakar sep rične takoj z obsežnimi varnostnimi od* redbami.
t— Kronika Obrtno društvo Trbovlje* Hrastnik*Dol v Trbovljah priredi v ponde* ljek 5. t. m. pri Dolinšku v Hrastniku članski sestanek za obrtnike iz Hrastnika in Dola. — Tržna dneva v Trbovljah in v Hrastniku ob priliki plačilnega dneva sta bila prav dobro obiskana Žal, da je opažati pomanjkanje več artiklov, predvsem zele* njave. — Podeljenih je več novih vinoto* čev, tako Vinku Grabnarju na Vodah in Katarini Schonerjevi v Petelinovi vasi.
t— V Celju se ie poročil dne 1. septem= bra g. Aleksander Zambelli, cand ing mont v Ljubliani z gdčno Mijo B;dovec. stud. ing. chem istotam Bilo srečno!
t— Za meščansko šolo v Trbovljah ie interveniral posl dr. Žerjav brzojavno in s posebnim pismom na ministra prosvete Trifunoviča Posl. dr Žerjav povdarja važ* nost te šole za veliko trboveljsko občino in za njeno prebivalstvo vseh stanov, opozar« ja, da ie država z načelno odobritvijo šo» le 1 1920 že prevzela dejansko in moralič* no obvezo Občina Trbovlje s svoje strani je vse storila, da omogoči otvoritev in de* lovanje šole Dr Žerjav nujno zahteva, da se odredi takojšna otvoritev prvega razre* da že sedaj začetkom šolskega leta
M onstran Hc
p— Uradno popravljanje priimkov se napoveduje. V januarju je izšel odlok z naslovom »Vrnitev priimkov družin tridentin-ske pokrajine v italijansko obliko«. Tako se 'noče menda vzpostaviti italijanski značaj onih Ladincev, ki so se ponemčili. Člen 3. pravi, da se razteza odlok lahko tudi na druge pokrajine. Zakon ~e v Podižju doslej še ni izvajal. Uradni list je objavil 25. t. m. odlok pravosodnega ministrstva, ki vsebuje izvršilni pravilnik. po katerem se začne omenjeni zakon o popravljanju priimkov sedaj sistematično izvajati. Za Podižjem pride na vrsto Primorie. da se poitalijančijo slovenski priimki Kdor bi po pretek to vi razsodbi o priimku rabil še dalje svoj stari priimek, bo kaznovan z globo 500 do 1000 lir.
p— O zameniavi hranilnih vlos pri av striiski ooštni hranilnici. Tržaško poštno ravnateljstvo je sporočilo, da se prične izvajanje novih italijanskih hranilnih knjižic, glasečih se na lire. najkasneje v mesecu septembru. tako dn se lahko reče. da stopa za menjava h ranil ničnih kron v zadnji stadij Stranke ne pridejo do denarja takoj, ampak šele po 6 mesecih potem, ko bo izdana hranilna knjižica. Zamen iajo se vloge, izvršene pred 26. marcem 1919. plačila na kontoko-rent. oddana pred 26. marcem 1919. in plrčilni nalogi poštne hranilnice v dobro kaki stranki tudi do omenjnega časa. Italijanski državljani dobe zamenjane avstrijske naložene krone v izmeri 60 odstotkov. Ter-i?tev je morala biti priglašena do 15. febr. 1924 s str "n i onih. ki bivajo v Italiji, in do 31. marca 1924 s strani onih, ki bivajo v ''nozemstvu.
— fcnoten kruh. S 1. septembrom se prične izvajati zakon o enotnem kruMi. Kot moka se porabi vsaj So odstotkov žita. Pri žitu, katerega hektoliter ne dosega težine
1 i
¥i"gmeiisko poročilo
orooš!« zavo" Liibliani 2 seote- p:a 192-
Višin? baromera 308.8
Kra'	Cas	žarom.	Tempei,	ei. vlaga	Smet vetra in brzina v m	ubiat-nosi O-IO	Vrsta p ob opazovamu	adavine • mm do i ure
o iazova nja				v %				
(	7.	76 "4	>0 1	9 j	NNE 0.5	10	megla	
Ljubljana . . 1	8.	767 0	12-3	90	NNE 1.5	2		
I (dvorec) 1	14.	764-4	23-4	49	SW 1	2		
1	21	76i 4	19-1	71	SW 8	0		
Mar b.ii . . .	8.	767-3	160	82	E 3	0		
Zagreb . . .	8.	766 2	140	83	W 3	0		
| B ograd . . .	8.	66 8	18-0	68	SE 3	0		
Saraicvo . . .	8	767'S	15-0	70	L SE 1.5	0		
"k pije . . .	8.	7697	16-0	49	N 1J	0		
Dubrovnik . .	7.	767 4	190	65	mimo	0		
Praga ....	7.	765-1	110	—	mirno	10	mezla	
Povprečn' barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 2-2 mm Solnce vzhaja ob 5'22 zahaja ob 18-37 luna vzhaja oh 00 28 zahaia ob 1616. Toplota Save pri Ježici je bila 2. IX. popoldne 14.8 stp. C. Dunajska vremenska napoved za petek: Lepo vreme bo trajalo dalje, temperatura se
bo dvignila.
Tržaška vremenska napoved za petek: Razni šibki vetrovi, nebo jasno, temperatura od 17 do 26 stopinj, morje mirno.
78	kg, bo dovoljeno mletje na 80 odstotkov. Kruh se bo pekel v komadih, ki ne bodo 6meli tehtati nad 200 gramov. Finejša moka se bo smela uporabljati le za testenine. Izdelovanje slaščic in finega kruha je prepovedalo; dovoljeni bodo biškoti iz enotne moke. Moka za izdelovanje kruha se bo prodajala v plombiranih vrečah. Vršile so se seje pokrajinske komisije za nadzorovanje živil pod predsedstvom prefekta. Sklenilo se je, ugotoviti, koliko je bele moke, ki se tma razdeliti med pekarne, da ne bodo ene prazne, druge pa morda preobložene z moko. S tem se bavi posebna podkomisija.
p— Kako fašisti ubijajo eksistenco na> ših ljudi na Reki. Peter Draženovic je ro* dom z Reke pa je jugoslovenski državljan. Ribič je in ribari že od leta 1906. V šport* nih krogih ga poznajo kot izbornega bok* sarja. Nemoteno je prodajal ribe v reški ribarnici. Pred nekaj dnevi pa mu je bilo odvzeto dovoljenje za izvrševanje poklic* nega posla. Draženovič naj odide v Jugo* slavijo. Generalni tajnik fašistovskih sin* dikatov v kvarnerski provinci C. Marassi se je največ trudil proti Draženoviču in dosegel, kar je hotel. Draženovič je napra* vil nato vse potrebne korake pri oblastih pa so ga vsi odbili in tudi prefekt. Brez* uspešno je bilo doslej tudi posredovanje jugoslovenskega generalnega konzulata. Po jasnih določilih sklenjenih pogodb in kon* vencij se ne more pregnati Draženoviča z Reke. Zagrešil ni ničesar kaznivega. Nanj se je zlilo samo bedasto sovraštvo nekates rih fašistov brez vsakega pravega razloga. Tako, kakor Draženoviča, hočejo pregnati z Reke vsakega Jugoslovena. Tista «amici« zia» je najgrša hinavščina.
p— Smrtna kosa. Umrl je v Gorici mon* šignor dr. Hilarij Zorn, dolgoletni kate* het na goriški realki Dosegel jc starost
79	let. Pokopljejo ga v Prvačini, kjer se je rodil. Naj počiva v miru!
p— V Sežani ni nobenega slovenskega društva. Položaj ie tak, da domačini tudi ne morejo sami ničesar ustanoviti. Pogre« ša se društvenega življenja. Mladina poha* ja okoli. Živa je potreba za njo društva, seveda slovenskega. Gotovo bi lepo vspe> valo in korist bi bila lahko velika. Fašisti so hoteli združiti sežanske fante v «Club sportivo sesanese«, ki bi imel tudi svojo knjižnico in čitalnico (slovensko in itali* jansko). Na prvi sestanek so prišli fantje, na drugi jih ni bilo več.
Gospodarstvo
Spori
Kolesarske dirke društva Sava
Kolesarske dirke društva »Sava* se vrši* jo v nedeljo 5. t. m. popoldne na progi Siška*Kranj*Tržič in obratno. Zvečer sreč* kanje za 10 dobitkov. Popoldne ob pol 2. uri zbirališče na Sv. Jakoba trgu, ter skup« ni pohod z godbo v Šiško. Spored dirke:
1. glavna skupina s težkimi kolesi za pr* vo prvenstvo društva, proga Siška*Tržič in obratno; prvo darilo diploma in pokal sve« tovne tovarne «Torpedo», kateri preide v last prvega dirkača pri dvakratni zapored* ni ali trikratni zmagi v presledkih; 2. sku« pina z lahkimi kolesi; 3. dirka kolesarskega društva «Zarjai>; 4. dirka kolesarskega dru* štva «Sora*>; 5. dirka novincev; 6. dirka seniorjev od 45 leta naprej: 7. dirka senior« jev od 35 do 45 leta; 8. damska dirka zvez* rih društev; 9. invalidska dirka zveznih društev. Start in cilj pri km 2. pri gostilni Kos v Zg Šiški.
Službene objave LNP.
Sporoča se SK Jadranu in TSK Merkur, da se bo njuna prošnja obravnavala na pri« hodnji seji.
Vzame se na znanje dopis SK Jadran z dne 30 VIII. 1926. v katerem prijavlja svoj izredni občni zbor.
Dovoljuje se po čl. 10 spi. pr. JNS*a ter z ozirom na pismeno prošnjo z dne 18. VIII. 1926; odnosno 31. VIII. 1926 nasto* panje v prijateljskih in mednarodnih tek* mah igr. Martinak V. za SK Ilirijo in M. Dramičaninu za ASK Primorje.
Vzame se na znanje dopis JNS št. 1392 in 1393 z dne 26. in 29. VIII.
Na dopis SK Javornik z dne 1. IX 1926 in na dopis LLAP z dne 26. VIII. 1926 se bo odgovorilo pismenim potom.
Sporoča se vsem klubom LNP*a, da je določen 12. IX. 1926. glasom odredbe JNS kot olimpijski dan, vsted česar so vse pri« reditve, ki niso v prid olimp. fondu prepo« vedane. V Ljubljani se odigra finalna po* kalna tekma med prvakom Ljubljane in Maribora, v predtekmi nastopi I. moštvo ASK Primorje proti B reprezentanci, ka« tero sestavi g. pods. kapetan.
Poživljata se oba MO v Mariboru in Ce« lju, da izvedeta po svojem preudarku no* gometne tekme, katerih donos gre v p»id olimpijskega fonda. V smislu sklepa JNSa morata oba MO čisti donos takoj, odnosno v teku 48 ur, doposlati LNP=u. — Tajnik I.
SK Jadran. Danes (petek) ob 20. uri seja upravnega odbora in sestanek član* stva. Z ozirom na občni zbor važno. Ufle* ležba obvezna — Predsednik.
Nedeljski šport na Rakeku. V nedeljo se vršita na Rakeku hazenska in nogomet« na tekma med družinama, odnosno moštvo« ma ASK Primorje in SK Javornik. Priče« tek ob 15.30. Po tekmah športna veselica v Sokolskem domu. Vsi prijatelji športa vabljeni.
Poživljajo se vsi ljubljanski dirkači in kolesarji tudi nevčlanjeni, da se z ozfrom na nedeljsko dirko za državno prvenstvo, sigurno udeleže sestanka, danes zvečer ob 19. uri pri Novem svetu na Gosposvetski cesti. Zlasti se poživljajo gg. Hieng, Gol* j tes. Glavič. Meze. Pele. Dolenc, Probuda. ! Brkljačič, štritof, Breznik Klobučar. Fur* j lan. Stare, Moran. Seniea, Vidic, Jontes. i Podboj. Picelj in vsi drugi. V interesu slo* ; venskega kolesarskega športa sc naproša | za sigurno udeležbo.	1
Pred otvoritvijo največje slovenske gospodarske prireditve
Velika pokrajinska razstava -'Ljubljana v jeseni> (otvoritev ju*ri 4. t. m. dopoldne) bo gospodarska prireditev, kakršne Slovenija še ni imela. Bo to specifično slovenska pokrajinska razstava, ki nam ne bo prikazala samo plodov slovenskega dela. slovenskega industrijca. obrtnika in trgovca, temveč delo slovenske pokrajine sploh. Naša razstava naj nam prikaže, l?aj ie vzraslo na naših tleh in kar se je pri na? razvijalo ter zbolj-ševalo, in naj nam bo v bodrilo ter pouk. Dolžnost vsakega Slovenca bodi. da poseti to razstavo, ki bo prirejena i. veliko skrt)-nostjo in bo v nas vzbudila samozavest do =lovenske zmožnosti.
Prirejena bo razstava na prostoru Ljubljanskega velesejma. Posamezni oddelki razstave sn naslednji:
Kmetijska razstava obsega strokovni poučili oddelek, mlekarstvo, kmetijske stroje in orodje, vina in razstavo plemenskih koni
Vrtnarska razstava prikazuje delo največjih liublranskih umetnih in trsovsk'"!' vrtnarjev. Paviljon, ki "bsesa čez 1000 m-prostora. je izpremenjen v krasen eksotičen vrt.
Umetniška razstava je tonot nrvič zbral;1, vse slovenske upodabljajoče umetnike pod en krov. 45 razstavljalcev - umetnikov se bo kosalo za priznanja z okroglo 500 deli r olju. temneri. pastelu. akvarelu. ri>bi. grafiki, silhueti, mavcu, kamnu, bronu in le=u
Priznano dobro organizirana hizijenskri razstav* je popolnoma preurejena in bo gotovo vzbujala največie zanimanje.
V posebnih paviljonih so nameščeni avtomobili. radijska razstava, ki jo je priredil ljubljanski Radio - klub. in industrijski proizvodi.
Razstava plemenskih konj se ho vršila 5. septembra, tudi na veleseimskem prostoru. Zastopani bodo najlepši žrebci. kobile z žrebeti. zaskočene kobile in dve- do triletne žrehicp iz vse Slovenije. Vseh živali bo okros 130. Z razstavo je združeno premira nje.
Zelo zanimiva bo nadalje mednarodni! razstava psov vseh pasem, ki jo priredi Jugoslovenski kinološki savez in ki se bo vršila S. in 9. septembra.
Pok-ajinsko razstavo, ki se bo vršila pod visokim protektoratom Nj. Vel. kralja, bo posetilo gotovo veliko število posetnikov tz vse države. Naša dolžnost bo, skrbeti za to, da bodo rojaki iz ostalih pokrajin države i^dšli od nas z utisoni. da je treba tudi nas Slovence, najmanjšo veio jugoslovenskega naroda, uvaževati in ceniti.
Hmeljska poročila
Žalec (Savinjska dolina). 2. septembra. Kupci so s savinjskim hmeljskim produktom precej zadovoljni. Neznatne količine poznega hmelja so zaradi peronospore seveda slabše kakovosti. Zelo se zanimajo za naš hmelj Neme;: Cene so tekom zadnjih narasle od 73 na preko 100 Din za kg. Danes je neki kupec s Polzele plačal že 115 Din za 1 kc.
Žatec (ČSRV 2. septembra (hrž.t Včerajšnje cene hmelju so se gibale od 3900—4000 češkoslov. kron. Danes popoldne se je nakupovanje zelo živahno nadaljevalo že po 4000 do 4200 Kč za 50 ks (okroglo 134 do 140 Din za 1 kg). Na deželi se je plačevalo danes po 3900—4100. pri čemer se uvažuje razlika v kakovosti. Cene fraino zelo čvrste. Letnik 1925. po 3200 do 3300 Kč za 50 kg.
Tržna poročila
Norosadska blagovna hor/s (2. t. m.). Pšenica: baška. 3 vagone 250; baška. 57—76 kg. 2 vagona 255; baška, 76—77 kg. 3 vagone 260; baška. za oktober. 1 vagon 265. T u r š č i c a: baška. 3 vagone 162.50 no 160. Otrobi: baški, v iutastih vrečah. 3 vagone 105. Fižol: sremski. beli, 3—4 odstotke. 20 vagonov 171. Tendenca mirna.
Dunajska herza za kmetijske produkte (1. t. m.). Tendenca v mednarodnem prometu zopet slabša. Cene v Evropi slabiji pod vplivom slabe tendence v Ameriki. Zelo slabo povpraševanje. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 37.23 do 38.25. potiska 42.50—43.50; rž: 26 rto 26.75: ječmen: domači I. 34—3S, slovaški 34—39: t u r š č i c a: 24.50—25.50: oves: domači 24.50—25.50: moka <-0> (v veletrgovini) : domača 73—76, madžarska 69—74. jugoslovenska 68—72.
= Majhen svetovni pridelek hmelja. Iz Prage poročajo: Češka družba za izvoz hmelja objavlja poročilo o letošnjem svetovnem pridelku hmelja. Po tem poročilu je lanski pridelek kvalitetnega hmelja komaj zadostoval za potrebe minule sezone. Stare zaloge hmelja so neznatne, in to samo v slabšem angleškem hmelju. V kolikor se je svetovna površina, zasajena s hmeljem, povečala, se to izravna z naraščajočim konzumom piva. Zaradi tega se pričakuje živahno povpraša Tanje po hmelju. V omenjenem poročilu stoji izrecno: Letošnji pridelek hmelja skoro eotovo ne bo izpolnil nade v velike množine in nizke rene. Tako torej tudi v krogih kupcev mislijo na visoke cene. Omenjeno poročilo ceni celokupni svetovni pridelek na 1.026.000 do 1,104.000 centov po 50 kg in pravi, da bo letošnja svetovna hmeljska letina zaradi zelo majhnega pridelka v Nemčiji in Angliji za blizu 100.000 metrskih centov manjša od lanske.
= Kakovostno dober hmeliski pridelek v saTinjski dolini. Žalec/ 31. avgusta. (Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo.) Pri najlepšem vremenu se izvršuje obiranje •u-ednjeranega hmelja in bo v približno osmih dneh končano. Cenjena množina 17 tisoč .stotov po 50 kg se ne bo dosegla, ker
je razvoj kobu I nekoliko zaostal. Blago je večinoma zelene barve, je bogato lupulina in ima zelo fino aromo. Obiranje poznega hmelja se tudi že izvršuje. Proizvod ni ega-len, je rjavkaste barve, vendar je tudi uporabljiv. Množina tega poznega lunelja bo za najprevidnejšo cenitvijo daleč zaostajala. Kupčija se je že pričela in se je danes plačevalo do 100 Din za 1 kg. Mnogo tujih, posebno nemških prekupcev je došlo v Žalec.
= Nazadovanje žitnih cen :ia svetovnih tržiščih. Na severnoameriških terminskih borzah so zadnje dni tečaji zopet popustili, in to zaradi pričakovanja dobrih rezultatov kanadske mlačve in zaradi pomanjkanja povpraševanja i/, evropskih držav. Spričo slab-ijenja ameriških cen je tendenca mlačna tinti na evropskih tržiščih.
Uradni tečaji za september t. I.: 1 na-poleondor 218.70: 1 turška lira 247: 1 funt šterling 275: 1 dolar 5G.50; 1 kanadski iio-lar 56.30: 1 zlata nemška marka 13.45: 1 poljski zlatnik 6; 1 avstrijski šiling S; 10u francoskih frankov 162; 100 švicarskih frankov 1091: 100 italijanskih lir 185: 100 belgijskih frankov 157: 100 holandskih goldinarjev 2267; 100 rumunskih lejev 26: 1CK' bolgarskih levov 40; 100 danskih kron 1502: 100 švedskih kron 1512; 100 norveških kron 1240; 100 španskih pe/.et 873; 100 grških drahem 62: 100 češkoslovaških km 167; 1 milijon madžarskih kron 790 Din.
= Zaključno poročilo VI. zagrebškega »elesejma. Skupno število razstavljalcev je znašalo 857; od tega 61 odstotkov, to je 322 iz naše države in 39 odstotkov, to je 333 iz inozemstva. Med domačini jih je bilo največ iz Hrvatske, Slavonije in Srema (385). iz Slovenije (55), Srbije (42), Bosne in Hercegovine (16), Dalmacije (14) in Vojvodine (10). Od inozemcev so razstavili Francozi. Nemci, Avstrijci, Čehoslovaki, Italijani. Švicarji, Madžari, Američani, Angleži, Poljaki in nekateri drugi. Poset je bil iz vseh pokrajin države znaten, največji iz Hrvatske in Slavonije. Tudi mnogo inozemcev je posetilo velesejem. Po številu razstavljalcev je bila najmočneje zastopana tekstilna industrija (128 tvrdk).
= Nova tekstilna tvornica v Vojvodini » pomočjo nemškega kapitala. Kakor poročajo iz Subotice. namerava neka nemška tekstilna tvornica s pomočjo jugoslovenskega finančnega konzorcija zgraditi v Subotici tvor-nico za pletivo. Zadevna pogajanja ao baj3 že zaključena.
Borze
2. septembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupcij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75—0, Vojna škoda 297.50—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska pos-j-jilnica 193—0. Ljubljanska kreditna 170—170 (170). Merkantilna 90—0, Praštediona 865 do 868, Slavenska 49—0. Kreditni zavod 165 do 175. Strojne 112—115. Vevče 108—0, Stavbna 55—65, šešir 103—0. — Blago: En zaključek. in sicer: bukova in hrastova drva mešana, cepanice. do 10 odstotkov okroglic. fco nakladalna postaja, po ogledu, 14 vagonov po 16. Povpraševalo se je samo po lane-nem semenu (370-380. fco Ljubljana). Ponudb prav malo.
ZAGREB. Na tržišču bančnih, industrijskih in državnih vrednot položaj nespremenjen. Vojna škoda je obdržala včerajšnjo višino in je bila kasa napravljena po 299 do 299.5. Blaga v Vojni škodi zelo primanjkuje. — Dinar nespremenjen. Nadalje^ je močneje poskočila lira. Tudi Pariz jc čvr-stejši. V Zagrebu se je deviza na Italijo dvignila na 203—205 napram 196 včeraj. Pariz se je popravil na 172.5—173.5. Blaga je dovolj. Skupni devizni promet 6.4 milijon.-.
do 1353.73, Italija izplačilo 203.44-204.64. Barcelona 866—870. London izplačilo 274.95 do 276.15. ček isto. New York ček 56.468 do 56.768. Pariz izplačilo 171.94—173.94. Praga ček 167.65—168.65. Švica izplačilo 1094 do 1098. ček isto; valute: lire 200.4—201.9: efekti: bančni: Eskomptna 100—101, Jugo 91.5-93, Obilna 55—56.5, Praštediona 865—870, Slavenska 50—51. Litorale 1—3. Ljubljanska kreditna 165 zaključek: indu--trijski: Slavonija 34—35. Trbovlje 0-3*0. Vevče 108—0. Eksploatacija 10—12: državni: investicijsko 75.5—76. agrarne 40.5—4T. Vojna škoda, promptna 298.5—299.5. za september 301.5 -302.5. za oktober 305-305.73. kasa 299—299.5.
BEOGRAD. Devize- Dunaj 800.5 do 800.75. Berlin 1345-1350. Bukarešta 0-29. Budimpešta 0.0797—0.0798 Italija 205- 207. London 275.5—275.55. Ne\v York 56.63 no 56.64. Pariz 170-172. Praga 168. Švica 1095.5 do 1096.
CURIH. Beograd 9.1275. Berlin 123.23. Nevv York 517.S75. London 25.145. Partz 15.525. Milan 18.85. Praga 15.35. Budimpešta 0.007240. Bukarešta 2.60. Sofija 3.75. Varšava 57. Dunaj 73.15.
TRST. Devize: Beograd 49.25—50.25. Dunaj 395—410. Praga SI—83. Pariz 83.30 do 85. London 133.50—135.25. Nev York 27.50—2S. Curih 545—570. Budimpešta 0.0380—0.0400. Bukarešta 11—13: valute: dinarji 48.50—50, dolarji 27.20—27.80. 20 zlatih frankov 105—110. zlala lira 552.12.
DUNAJ Devize: Beograd 12.4625 do 12.5025. Berlin 168.30—168.80. Budimpešta 99.08—99.38, Bukarešta 3.5325 - 3.5525, London 34.3225-34.4225. Milan 25.87—25.97. New Vork 706.85-709.35. Pariz 21.41—21.51 Praga 20.9375—21.0175. Sofija 5.10—5.14. Varšava 77.55—78.05. Curib 136.50—137: valute: dinarji 12.4450—12.5050, dolarji 704—708.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59-46. v Berlinu 7.405.
Nebo v septembru
V septembru so dnevi že znatno krajši, noči pa osobito zvečer vlažne, kar je za opazovanje nebesnih teles zelo ugodno. Največjo pozornost zvezdo-slovcev in ljubiteljev narave bosta vzbujala v septembru planeta Mars in Jupiter.
Solnce je bilo 1. septembra opoldne še za 8° 29' severno nad nebesnim ekvatorjem, sedaj se pa polagoma približuje ekvatorju, ki ga prekorači 23. septembra ob 20.26. To je znani jesenski ekvi-nokcij, s katerim se pričenja astrono-inična jesen. Solnce prehaja ob tem času iz znamenja Device v znamenju Tehtnice. Pozneje se začne solnce spuščati pod ekvator in bo 1. oktobra opoldne že za 2" 59' južno od ekvatorja. Posledica bo, da se začne dan naglo krčiti.
1.	septembra je bil dan dolg še 13 ur 32 minut, 1. oktobra bo pa dolg samo 11 ur 43 minut, tako. da se skrči v septembru za 1 uro 49 minut.
Solnčna površina je letos izredno nemirna. Njeno agilno delovanje se kaže v številnih pegah in proturberancah. Letos se je videlo na solncu s prostim očesom že 9 peg. Zadnja velika pega je bila na solncu med 24. julijem in 5. avgustom. Poleg tega je pa na solnčni površini še več manjših peg, ki se vidijo samo z daljnogledom. Proturberance se imenujejo ogromni rdečkasti oblaki, ki jih meče iz sebe solnčna površina. Prejšnje čase so zvezdoslovci opazovali te meglene erupcije solnca samo za časa popolnega solnčnega mrka, odkar pa imajo s spektroskopom opremljene daljnoglede, lahko opazujejo te zanimive pojave ob vsakem času. Največja letošnja proturberanca, podobna celi vrsti ogromnih dreves s širokimi kronami, se je videla 16. julija. Opazoval jo je zvezdoslovec Newbegin. Njena višina je znašala okrog 60.000 km. Zanimivo je. da se je pojavila ta proturberanca baš na onem kraju, kjr je bila v decembru in januarju velika solnčna pega, ki ie pozneje izginila.
Luna. Glavne lunine faze bodo: mlaj 7. septembra ob 6.45. prvi krajec 15. septembra ob 5.27, ščip ali polna luna 21. septembra ob 21.19 in zadnji krajec 28. septembra ob 18.48. Luna bo naj-dalje od zemlje 4. septembra ob 21. (njen dozdevni premer bo znašal 29 minut 26 sekund, najbližje zemlji pa 21. septembra ob 7.) dozdevni premer 33 minut 29 sekund. Luna bo najvišje nad nebesnim ekvatorjem 2. septembra ob
2.	(dekiinacija + 22° 37'), nato prekorači ekvator 9. septembra ob 15. in bo najnižje pod njim 15. septembra ob 17. (dekiinacija — 22° 45'); ekvator prekorači znova 22. septembra ob 19. in se dvigne najvišje 29. septembra ob 8. (dekiinacija + 22° 51').
Planeti. Merkur ostane prve dni septembra še jutranjica, tako, da ga lahko opazujemo samo zgodaj zjutraj pred solnčnim vzhodom. Žal ga je težko najti na nebu brez daljnogleda.
Venera je tudi jutranjica in vzhaja začetkom septembra po tretji uri zjutraj. koncem meseca pa pred 5. uro. Ta planet se sedaj stalno odmika od zemlje in obrača proti nji skoraj ves razsvetljeni del svoje površine. Bliža se že svoji zgornji koniunkciji, ko bo baš za solncem, tako, da ga (planeta) ne bomo videli. Njegova konjunkcija nastane v novembru.
Mars je za opazovanje v zelo ugodni legi. Začetkom septembra vzhaja okrog 21., koncem meseca pa po 19. uri tako, da ga lahko opazujemo vso noč. Najti ga ni težko, ker se razlikuje od ostalih zvezd po velikosti in rdečkastem sijaju. Zemlja in Mars se sedaj zopet približujeta (najbližje si bosta v novembru) in nato Marsov premer, kakor ga vidimo v daljnogledu, stalno narašča. 1. septembra je znaša! dozdevni Marsov premer 14.7", dočim bo znašal 1. oktobra že 18.4". Z manjšim astronomičnim daljnogledom lahko opazujemo glavne pege na Marsovi površini, osobito njegovo južno polarno čepico, ki je letos proti pričakovanju velika in mirna.
Jupiter zaključuje svoje premikanje v sozvezdju Kozoroga in se v septembru zelo dobro vidi. Nad obzorjem je takoj zvečer, in sicer kot najsvetlješa zvezda. Opazujemo ga lahko do zgodnjih jutranjih ur. Ker se zemlja od Jupitra že oddaljuje, se njegov dozdevni premer polagoma krči. 1. septembra ;e znašal 45.5", 1. oktobra pa bo znašal 42.5". Zanimivo je zasledovati kretanje štirih njegavih glavnih spremljevalcev, osobito njihove mrke, ki bodo letos v
septembru zelo pogosti. Pri nas bomo videli začetek mrka IV. Jupitrove luni-ce opolnoči med 11. in 12. septembrom ter 18. septembra ob 18.12. konec mrkov Jupitrovih lunic bo: III. 2.sep'em-bra ob 1.53, I. 6. septembra ob 22. II. 13. septembra ob 19.16, I. 13. septembra ob 23.55, II. 18. septembra ob 22.23, I. 21. septembra ob 1.50 in 22. septembra ob 20.19, II. 26. septembra ob 101. IV. 28. septembra ob 22.59 in I. 29. septembra ob 22.14.
Saturn je v sozvezdju Tehtnice blizu stanice Gamma. Opazujemo ga lahko samo zvečer, ker zgodaj zahaja. Začetkom septembra zahaja po 21., koncem pa že okrog 19.30. V daljnogledu gi. vidimo sredi septembra kot kolobsr s premerom 14.3", obdan s prstanom v obliki elipse, čije osi merita 36.0" in 14.0".
Uran je v sozvezdju Rib blizu poiet-ne točke. 21. septembra bo v ooozidji s solncem in zato bo njegova kga za i opazovanje najprikladnejša. Opazujemo ga lahko vso noč, toda samo z daljnogledom.
Neptun, ki je bil v avgustu v konjunk-ciji s solncem, je na obzorju še vedno blizu solnca in zato za praktično opazovanje njegova lega sedaj ni primerna.
Meteorji. Avgustovski roj Perseid je bilo mogoče letos opazovati v zelo ugodnih okolnostih. Od začetka avgusta je število meteorjev polagoma naraščalo in doseglo 12. septembra svoj maksimum, pri katerem se je videlo vsako uro do 60 metorjev. Roj je bil torej letos izredno bogat. V septembru se pojavijo na nebosklonu samo manjši roji meteorjev. Njihovi radianti, to je točke, iz katerih navidez izhajajo, so pri stalnici Gamma v Perzeju (od začetka do 22. septembra) dalje med stalnicama Beta in Gamma (od 3. do 9. septembra) in pri stanici Eta v sozvezdju Kočijaža (od 12. do konca septembra).
Kometi. Letos so bili odkriti štirje kometi, ki se vidijo z dobrim daljnogledom. Kopffov perijodični komet iz leta 1896., je letos opazil in fotografiral 13. julija prof. Wolf. Ta komet je 16. velikosti. Drugi je Finlayev perijodični komet iz leta 1886. Letos ga je opazil in fotografiral zvezdoslovec Stobbe 3. avgusta.
Lega zvezdnega firmamenta začetkom avgusta ob 22., sredi avgusta ob
isše življenje je Mer vojtiDo srajco
zato si izboljšuiemo živlienje vsak po svoji moči in kupu mo najboljše per lo samo pri tvrdki Drago Schwab Liublja.ia, ki je najcenejše.
21. in koncem avgusta ob 20.: V zenitu Labod, proti severu Zefeus in Mala Medvedica, na severovzhodu Kasiopeja in Perzeus, vzhaja Kočijaž, na vzhodu Andromeda, Trikotnik in Oven, na jugovzhodu Pegaz. Vodnar in Ribe, na jugu Orel, Delfin, Kozorožec in Strelec, na jugozapadu Lira, Herkules, Gadono-žec in Gad. na zapadu Zmaj, Krona in Bootes. na severozapadu Velika Medvedica in Hrti.
Pojasnilo.
Slika kaže lego poedinih zvezd in so-zvezdij v septembru. Sozvezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črkami in označena s številkami. Številke pomenijo okrajšave lastnih imen poedinih zvezd. Lega lune je označena za vsaka dva dneva. Datum je pod luno, puščice pa kažejo njeno pot. 1. = Mala Medvedica, P = polarna zvezda, 2. = Velika Medvedica, 3. = Zmaj, 4. = Bootes, A = Arktur, 5. = Krona, 6. = Herkules, 7. = Lira, W = Wega, 8. = Zefeus, 9. = Labud, D = Deneb, C = Capella, 15. = Bik, Pl. = Pleade, 16. = Kit, 25. = Berenikini lasje, 27. = Gad, 28. = Gadonožec, 30. = Orel, A = Atair, 32. = Pegaz, 33. = Strelec, 34. = Oven, 35. = Vodnar, 36. = Ribe, F = Fomahaud. Z = Zenit. Planeti: Jupiter, Uran in Mars.
Žito in radij
Italijanski profesor Mario Bioglio je pred kratkim dovršil serijo poskusov, ki so mu baje uspeli nepričakovano dobro. Preskušal je, kako vpliva radij pa rast in rodovitnost raznih žit.
Najprej je poskusil, kako vpliva radij na riž. Ugotovil je, da je posamezno seme dalo pod učinkom radija do 22 klasov, dočim znaša normala le 7 do 9. Vrhu tega je na ta način preparirani riž dozorel deset dni prej kakor navadni. Pri raznih vrstah žita pa je naštel ob žetvi dvajset do trideset kvin-talov več na enem hektarju obdelane zemlje.
Stvar je vsekakor zanimiva, samo bi moral profesor še povedati, če se izplača kupovati radij — ki je, kakor znano, najdražja snov na svetu — zavoljo par mernikov pšenice in riža.
Diktatorjevi milijonski posli
Med vsemi diktaturami, ki držijo Evropo v negotovosti, je pravkar odstranjena diktatura gospoda Pangalosa bila morda najmanj krvava. Navzlic temu pa je bilo tudi v Grčiji na stotine ljudi nezakonito zaprtih, ljudstvo brezpravno, tisk davljen, delavstvo vdu-šeno.
Nasilno vladanje se je seveda opravičevalo s pretvezo, da je treba ustvariti in vzdržati red in mir. Vsi ti gospodje, Mussolini in Horthy, Primo de Rivera in Pangalos, so nastopili z obljubo, da bodo deželo osvobodili slabega režima ter ji vrnili čistost, dostojnost, moralo. Toda, joj, moralični plašček, ki si ga gola sila tako rada ogrinja, ne more ničesar prikriti za daljši čas. Evo! Cim ie padel Pangalos in je beseda v Grčiji zopet svobodnejša, že se razkriva, da je general Pangalos porabil ves svoj prosti čas, kolikor mu ga je dopuščalo osrečavanje naroda, za razne «kšefte». Sklepal je vsakojake kupčije na debelo in si pridobival milijone. Podrobnosti o njegovih poslovnih aferah pridejo v kratkem- na svitlo . . .
Tako je: pod zaščito nekontrolirane samovolje in oblasti procvita korupcija. V kolikor ponarejanje frankov ter izvoznice Bethlenov in Horthyjev niso zadostovale za dokaz tega, v toliko so poslovne zadeve gospoda Pangalosa novo potrdilo. A kakšen smrad utegne šele puhniti proti nebu. čim se prično
. Američanka Clemington Corson,
s svojima dvema otrokoma, zavoljo katerih je v soboto preplavala Rokavski preliv. Predno je stopila v vodo, je izjavila novinarjem, da hoče za vsako ceno doseči svoj cilj, če tudi jo stane življenje. Poskus ji je uspel in zdaj njenima otrokoma ne bo več treba stradati. Dobila je namreč takoj izplačanih 25.000 dolarjev (1,400.000 Din), t. j. 25 odst. stave, ki jo je dobil neki njen prijatelj, ki je stavil nanjo.
Najboljša burka, kar jo je dosedaj pr nesla iilmska umetnost, je po izjavi obiskovalcev včeiajšnje nad vse uspele p emijere kolosalna, originalna in neodoljiva burka
„ON" kot topničar
Salve smeha. Bombe smeha. Vihar smeha. Oklo;i smeha. Salo in smeh, veselje in /.abavo vse to Vam danes nudi
— princ smeha
□c
□□ ELITNI KINO MATICA Najudobnejši kino v Liubhani Telefon 124. 00
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GDD □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnaaDnnancicn
izven programa lepa revija najnovejših plesov, toalet ter piekrasnih žen.
Predstave točno ob. 4., pol 6., pol 8 in 9. uri.
Naš priznano prvovrstni orkester svira pri vseh predstavah. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker e interes za ta tilm ogromen.
ELITNI KINO MATICA Najudobnejši kino v Liubhani
□l. □a
□n
□o
HB □□
no □n □o
□o □□
Bo
aa aa oa aa aa aa aa
OD
□a aa aa na aa aa aa na ao ~a
prati srajce fašizma, čim se bodo začeli obračunati bančni konti njegovih voditeljev! Diktatura namreč ni samo krvava. marveč tudi umazana obrt. Kajti pest vseh diktatorjev ima dve strani: prva je groba in mori. druga je gladka in jemlje . . . Tako nekako pravijo dunajske delavske novine.
Plavanje obligaten predmet na dunajskih šolah
Avstrijska republika marljivo reformira svoj šolski poduk in skuša postati v tem pogledu vzorna država. Dosedanje srednješolske reforme so več ali manj znane. Stari jeziki so po večini odpravljeni in nadomeščeni z angleščino, ki bo absolventom srednjih šol lažje pomagala v svet in do kruha. V letošnjem šolskem letu pa kani napraviti avstrijsko naučno ministrstvo korak naprej glede fizične kulture učencev. Učenci ljudskih in meščanskih šol se bodo morali učiti poleg drugih predmetov tudi plavanja in v ta namen se ustanove posebni tečaji, katerih se bodo udeleževali ločeno otroci moškega in ženskega spola.
Ukrep je seveda zelo umesten. Prvič
se bodo na ta način preprečile številne nesreče, ki se dogajajo dandanes radi neznanja v plavanju. Drugič bodo ti tečaji koristili tudi z vidika splošne higi-jene. Učenci in učenke bode po svojih plavalnih zmožnostih tudi klasificiranj prav tako. kakor v drugih predpisanih predmetih. Pri tem bo država šla otrokom na roko ter jim bo preskrbela, oziroma izposojala kopalno obleko popolnoma brezplačno.
X Požiral je žeblje. V Subotišču (Som = bathelyju) so izvršili zdravniki pred krat* kim zelo nenavadno operacijo. K zdravili« koma Ernestu Petoju in Juliju Stranzu jc prišel neki 191etni dninar, ki je tožil da ga silno tišči v želodcu. Rontg-enološka pre« iskava je dognala, da ima mož v želodcu tuje predmete, katere j t- mogoče odstraniti le potom operacije. Zdravnika sta šla na delo, odprla dninarju želodec in glej, po* brala sta iz njega 41 žebljev, med katerimi so bili tudi taki, ki so merili po 8 cm dol; žine. Operiranec je požrl tudi kos ostrega noža in več komadov cevi od vodovoda. Vsi ti predmeti so ležali v želodcu paei= jenta 101 dan in mož se je hranil, ker jc čutil velike bolečine, samo s pičlimi koščki kruha. Železne predmete pa je požiral za= bodene v kruhovo sredico zato, da bi im> poniral ženski, katero je ljubil v polblaz« nosti.
Radio
Radio na avstrijskih železnicah
V Ameriki so na vseh daljših progah že pred časom uvedli posebne vozove, ki so opremljeni s prejemnimi aparati. Sedeži v teh kupejih so opremljeni s slušali, ki se jih potniki lahko poljubno poslužujejo. Sko-io tradicija so že postali taki radio vozovi na transkontinentalnih progah v Kanadi in največja tamkajšnja železniška družba >Ca-nadian Pacific Ratway>, ima vzdolž svojih prog že celo vrsto radiofonskih oddajnih postaj, ki oddajajo za potujoče občinstvo. To uvedba se je izkazala kot jako umestna in služi svojemu namenu mnogo bolje kot salonski vozovi s knjižicami, klavirji itd.
Za Ameriko so skušale uvesii radio na železnicah Angleška in Francoska, ki sta v to svrho tudi že izvedli dobro uspele poskuse. Ko! stalno institucijo pa ga do danes nista vpeljali ne ena ne druga. Vzrok bo najbrže ta, da na evropskih železnicah pač še ni tolike potrebe po radiu.
Proge so tu v primeri z Ameriko kratke. Nemčija, ki je baš na polju cbrezžične> ena najbolj naprednih držav, ni do danes še na nobeni svojih prog posnemala Američanov, dasi je uvedla že pred časom toli potrebno telefonsko komunikacijo med vozečimi vlaki, ki je celo v Ameriki še jako redek pojav.
Zdi se pa, da hoče vsem državam v Evropi prednjačiti mala Avstrija, ki bo že letos 6 1. septembrom poskusno uvedla radio na glavnih progah svojih železnic. Brzovla-kom med Dunajem in Pasovo, Dunajem in Gradcem in med Dunajem in Celovcem ter enemu osebnemu vlaku med Dunajem in Amstettenom bodo priključili po en poseben radio-vagon s prejemnim aparatom in udobnimi sedeži s slušali. Vsak potnik na teli vlakih, bo na željo dobil, proti doplačilu enega šilinga, posebno vozovnico, ki mu da obenem pravico do enournega poslušanja v radio-vagonu. Dva meseca bodo ti radio vagoni vozili na omenjenih progah le provizo-rično, če pa se ta uvedba obnesia, bodo kmalu radio-vagoni stalna institucija avstrijskih železnic. Tehniška ureditev teh ra-dio-vagonov je izročena družbi »Tesig« (Te-lephon und Signal Gesellschaft) in s tem njenemu šei - konstrukterju, našemu rojaku ing. Joeepu Hiškoviču, ki je s svojimi dosedanjimi uspehi dokazal, da je kos tej težki nalogi.
Ing. Hiškovič je skonstruiral v to svrho Scevni prejemni aparat, ki ga je imenoval Regenodyne. S tem prejemnim aparatom in z enostavno enožično anteno na strehi opremljen radio vagon je napravil 26. avgusta zadnjo poskusno vožnjo z brzovlakom Dunaj-Gradec. Vožnje so se udeležile razne zainteresirane osebnosti in dunajska oddajna postaja je oddajala za to vožnjo posebea program. Sprejem je bil do Semmeringa iz-boren; čist in glasen, po zatrdilu mnogih soudeležencev celo boljši kot doma na Dunaju. Motnje telegrafskega voda ob progi so bile neznatne. V ozkih soteskah Semeringa je bil sprejem slabši. Pogosto so se pojavljale polovne sence, to je mesta kamor elektromagnetni valovi pod vplivom kompliciranega terena ne prodro v zadostni jakosti tako, da postane sprejem cisto tih ali pa sploh preneha. Popolnoma prenehal je sprejem
vedno takrat kadar je vlak vozil skozi Kak predor. Onstran Semmeringa je že bilo že mogoče doseči graško oddajno postajo, ki so jo poslušali do prihoda vlaka v Gradec.
Uspeh te vožnje je bil zadovoljiv, kar je v prvi vrsti zasluga izbornega aparata n: šega inženjerja Hiškoviča. Pripomniti treba, da se pri teh poskusih ni bilo mogoče ozirati na ameriške vzorce. Tako u. pr. se v Kanadi za sprejem v vlakih, uporabljajo izključno le okvirne antene, ki jih avstrijske gorske proge s svojimi številnimi ovinki le vnaprej izključujejo.
Spor radi oddajne postaje Hilversum.
Nizozemska radiofonska oddajna postaja Hilversum je ena najstarejših oddajnih postaj v Evropi. Zgradil jo je privatni kapital, vzdržujejo pa jo razne verske in politične aružbe, ki jo jemljejo dnevno za eno ali dve uri v najem.
Na ženevsko konferenco za ureditev evropske radiofonije, so bili povabljeni tuli upravniki Hilversuma, ki se pa povabilu nisu odzvali in so tudi vse poznejše odredbe >Mednarodne unije za radiofonijo- ignorirali, tako da grozi unija z izključitvijo Nizozemske iz mednarodnih dogovorov o ra-dio-prometu. Nizozemskemu prometnemu ministrstvu je postal ta položaj jako neprijeten. Skušalo je sestaviti nepristransko komisijo. ki naj bi posredovala da se nevarni spor poravna. Komisija doslej ni doseu;:! nikakega uspeha. Proti drugemu načrtu, pj katerem naj oddajna postaja preide v Ji,. no upravo, pa vlada velikanski odpor vHi inozemskih radio-amaterejv.
Telefon na železniri iu » zraku. (M prvega avgusta naprej, se potniki in pro. i Berlin-Hamburg, poslužujejo lahko polen telefonske zveze s poljubnim krajem v Nem čiji, tudi najnovejših borznih in gospo la skih vesti, ki jih dobiva vlak telefoni'"-!, iz centrale v Berlinu. Pri telefonij: \ \l-ikii . -posleni uradnik napiše ta poročili.- na li>\ in jih razdeli med potnike, ki ^e zanje zanimajo. Telefon v vlakih se ie tak ■ 1 br obnese!, da ga bodo uvedli še na IS Virugin važnih progah. — Tudi nemška zrakoplovu : liansa namerava uvesti telefon v vsa potniška letala. Gre lu /.r, brezžično tel»f< -nijo, ki se ie doslej v zračnem prometu ko dobro obnesla in je posebno ponoči in n:; ! morjem iz razlogov varnosti neprecen!.;!- e-ga pomena. Prihodnjo pomlad bo torej m-»-gel vsakdo, ki potuje po zraku, iz letala telefonirati s svojim domom.
. JflS^iigti
"daj
i
m ii^
najboljše,najtrpažnejše, zato najczne,jše,
Sokol
velikodušni dar tisoč dinarjev, ki ga je ta večer poklonil društvu. Na predlog br. pod-staroste Gnidica so nabrali še med prisotnimi člani preko 500 Din za našo društveno knjižnico, ki se zelo lepo razvija Njemu in celi obitelji želimo srečno pot in vse najboljše v novi domovini z željo, da se kmalu zopet povrne v našo sredo Zdravo!
LAŠKO: Protsovoljno gasilno društvo v Laškem proda radi nabave nove avtobriz-galne, dobro ohranjeno, četverokolno, kompletno brizgalno po nizki ceni. Ogleda se lahko vsaki dan
ZAGORJE OB SAVI. Dolgih 35 let je vodil rudniško godbo v Zagorju g. Jože Ravnikar in vzbujal Hudem smisel za glasbo. V tem oziru se ni strašil nobenih naporov. Sedaj je bil upokojen in je zapustil tudi godbo, kar bodo godbeniki težko občutili. Saj je samo njegcva zasluga, da je godba na tako visoki stopnji Za delo, katero je storil na polju glasbe, smo mu hvaležni vsi in želimo, da preživi še določeno mu življenjsko dobo kar najsrečnejše. Njegov naslednik je sedaj g Srečko Gcdina, o katerem smo prepričani, da bo nadaljeval njegovo delo z vso ljubeznijo in energijo.
OPLOTNICA. S i septembrom je prestavljen naš priljubljeni g kaplan Ivan Ran-čigaj iz Čadrama v Št. Lovrenc na Pohorju. Vsi brez razlike žalujejo nlim. St Lovrenčanom čestitamo na pridobitvi.
TRNOVO-ŠT. RUPERT V SAV. DOLINI. Prostovoljno gasilno društvo namerava dne 26. septembra blagosloviti svojo novo motorno brizgalno Pri tej priliki se bo vršila preizkušnja iste in prva društvena prireditev Sosednja društva naj za ta dan ev nameravane prireditve odlože
GOTOVLJE PRI ŽALCU. V četrtek dopoldne je pri belem dnevu neki uzmovič udri skozi zaprto okno v- stanovanje g. Rafaela uorenška. bivšega pevovodje v Novi cerkvi ra mu odnesel vso obleko, uro, verižico, denarnico, spričevala glasbenih in meščanskih šol in še nekaj drugih stvari. Svarimo pred nakupom ukradenega blaga, ako pa bi se tat kje pokazal z ukradenimi listinami, naj ga vsak takoj izroči orožnikom.
ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU Že dolgo pričakovana motorna brizgalna prost, gas društva Groblje ob Savinji le končno pri-?pela. Prevoz se je vršil v nedeljo dne 22 avgusta z veliko slovesnostjo Sprevod je otvorila konienica prost. gas. druš+va. kateri je sledila vsa v cvetje in zelenje odeta brizza'.na Za njo je koraku'' članstvo, nato pa voz z domačimi dekleti, ki je bil tudi lepo ozaljšan z zelenjem Po prihodu se je vrši1 preizkus brizgalne pr ~.pri;-ku tvrdke Smeka! iz Snvchova pri Pragi, ki te brizgalno irdelaia Uspeh je bi' prav dober Brizgalna meč? vodni curek na daljavo 20O m pri eni cevi 30, pri dveh pa 20 m Več sto liudi je prignala radovednost. da vidiin. kakr bn delovala motor-ka Mnenje ie b'1i vsestransko iako po-voljno Po vai<" se 'e pa vršila pri g Sodniku domača zabava. Blagostovitev nove brizealne b" v nedeljo dne 19 septembra, na kar se sosednja društva opozarjajo Iti naivljudneie vabijo
Sokolsko društvo Stražiščc pri Kranju
priredi v nedeljo, dne 5. septembra ob 3. popoldne svoj društveni nastop ua <-PanUh>, na lepem prostoru sredi vasi, v neposredni bližini Sokolskega doma. Nastopijo vsi oddelki domačega društva, ki hofe pokazati napredek svojega delovanja. Mlado društvo, ki si je že postavilo svoj lastni dom in se bori z vso energijo za svoj porast, vabi vso napredno javnost, zlasti pa sosednja društva, da se udeležijo te prireditve. Po Javnem nastopu bo v Sokolskem domu in pred domom družaben sestanek, kjer bodo udeleženci postreženi z jedjo in pijačo. Članstvu ljubljanskih sokolskih društev se nudi prijetna prilika, da poset stražiške prireditve zvežejo s prijetnimi izleti na Gorenjsko. Sokol I. v Ljubljani priredi ta dan svoj prvi nedeljski izlet pod vodstvom predsednika prosvetnega odbora br. Bajžlja iz Škofje Loke preko Sv. Jošta v Stražišče, to ie ena najlepših partij v tem rlelu naše Gorenjska. Komur je ta pot predolga, gre lahko na Smarjetno goro in od tod je v 20 minutah v Stražišču, za odhod iz Ljubljane je najprimernejši vlak ob pol 12. Tudi za članstvo iz škofje Loke je priključitev k izletu preko Jošta priporočljiva, da obenem posetijo svoje sorodno društvo ter prirede svoj pešizlel. — Lepa jesenska nedelja bo kot nalašč za izletnike, ki bodo poleg svoje prijetne zabave tudi podprli s svojo navzočnostjo bratsko sokolsko društvo v Stražišču.
za vse srednje, meščanske in osnovne šole
se dobe
v knjigarni Tiskovne Zadruge
Ljubljana, Prešernova ulica št. 54.
(Nasproti glavne pošte).
V času od 1. do 15. septembra 1926 dobi vsak peti odiemalec, ki je kupil v Tiskovni zadrugi katerihkoli knjig vsaj za Din 50- posebno nagrado v knjigah.	Ne zamudite!
Združene papirnice Vevče, Ooričane in Medvode d. d. v Ljpbl anl bodo zaposlile
s 1. oktobrom t i. na svojem obratu Vevče pri Ljubljani
obratnega kemičnega praktikanta
da se prouči posebnostim v papir, celulozi in lesovini proizva-ajoči industrji i i da bo mogel s časoma, po preteku 3—4 let nadomestiti zato specijelno naobtaženo inozemsko moč.
Le vestni in pridni Interesentie, ki b imeli veselie do papir proizvajajoče industriie z fakultetsko naobrazbo, naši državljani, stari ne nad 25 et. samsKi, naj pošljejo svoje naslove s popisom življenja
tajništvu Združenih papirnic d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 1.	6346
Velika izbira
RAČNA PRI GROSUPLJEM. V ponedeljek, dne 6. septembra, bo v tukajšnji občini semenj. Semanji dnevi so v naši obojni dovoljeni šele letos. Zato je pričakovati, da bo dogon goveie živine zelo obilen. Novo urejen sejmski prostor se nahaja pri postaji na Cušperku, kar je posebno ugodno posebno za trgovce. Opozarjajo se vsi interesenti, da posetiio ta semenj v svojo korist.
BOŠ TANJ OB SAVI. Dne 1. t. m. nas je zapustil načelnik sokolskega društva br. K. Verk. Kot Izvrsten sokolski lehničnj delavec je s svojo energijo mnogo pripomogel k napredku našega društva, za kar mu ostanemo vedno hvaležni. Tudi kot uradnik pri graščini je bil pri ljudeh izredno priljubljen. Brat Karel: Zdravo! — V nedeljo proslavi gasilsko društvo blagostovljenje brjz-galne. Kumuje ga. Franja Jakilova. Svira krška in domača gasilska godba.
ŠOŠTANJ- Dnevno Htamo v časopisih -azne razpise o oddaji raznih nabav itd. Vsa javna podjetja in zavodi si nabavljajo svoje potrebščine ofertalnim potom, kakor določa zakon. Drugače državna bolnica v Topoiščici pri Šoštanju, ki jemlje svoje potrebščine skoro izključno kar pri šoštanj-skih Nemcih. Prosimo gospoda sanitetnega šefa v Ljubljani, da odredi razpis dobave kruha, mesa, mlevskih in špecerijskih potrebščin za to bolnico na način, kakor ga predpisuje zakon.....
DOLNJI LOGATEC. Naše sokolsko društvo je v zadnjem času vsled nemile smrti izgubilo dva vneta, zvesta in težko na-domestljiva brata. Dne 20. avgusta nas ie zapustil brat Ivan Sicherl, posestnik na Čev-cth, ki je bil takoj od ustanovitve društva
Logatcu nepretrgoma znan kot neumorno delaven član V znak spoštovanja je izkazalo društvo pokojnemu bratu zadnjo čast s tem, da so se vsi člani in članice korpo-rativno z društvenim prapoporom udeležili njegove zadnje poti k večnemu počitku ter mu ie pevski zbor zapel ganljive žalostin-ke, a starosta dr M. Papež se je poslovil od pokojnika z govorom. Dne 22. avgusta pa se je preseli! v večnost brat Franc Iglič, krojaški mojster in načelnik logaške obrtne zadruge, ki je bil ves čas zvest član našega društva. Vsled bolehnosti si je še! iskat zdravja k morju, kjer ga pa je v bolnici na Reki dohitela nemila smrt Namesto venca obema bratoma so darovali tukajšnjemu sokolskemu društvu brata Jakob Verbič in Anton de Gleria 200 Din. dr. Milan Papež in notar Franc Tavzes po 100 dinarjev Brat Franc Oblak je ob priliki poroke s sestro Milic" Tešarjevo darova! Sokolu znesek 300 Din. Vsem darovalcem najtoplejša zahvala
SODRAŽICA. Pretekli teden nas je zapustil naš vrli somišljenik in dolgoletni član našega sokolskega društva, brat Vikior Drobnič, ki je odšel s svojo družino nazaj v Ameriko Naše sokolsko društvo mu je priredilo lep poslovilni večer, katerega se je udeležilo lepo število članstva in društveni tamburaški zbor, kar je dokaz, kako priljubljena sta bila on in njegova gospa. V imenu sokolskega društva se je poslovil od obeh v daljšem govoru brat starosta J. Obrstar ter se najlepše zahvalil za njegovo vestno sodelovanje že od početka ustanovitve ter kot stalnemu podporniku dru-šva. Še posebej se mu pa je zahvalil za
Za jesen in zimo 192f>— 27
Gospe in gospodične!
Predno si nabavite jesensko ali zimsko obleko si oglejie najnovejše modne liste v
Murni Tlstoune Zadruge,
LJUBLJANA,
Prešernova ul. 54, (nasproti glavne pošte)
^□□□□□□□□□□□□□cnnnnnnnncnnniinnnnnnnnonnnnDDn
y
- Otvoritveno naznanilo.	□
□	Q
□	Slavnemu občinstvu naznanjam, da ctvorim v soboto, dne H k 4 septembra ob 19. uri staroznanc	q
V zalogi je 38 različnih :-: vrst modnih listov :-:
Pri otrvotitv sodelu'e godba .n A.iano pevsko društvo .Jadran'.	H
Z mrzlimi in toplimi jedili, izbornim vinčkom ter vedno	H
svežim pivom vedno dobro preskrbljeno	Q
Zanimiva bode tekma na kegljliču,	H
katera se vrši v soboto in nedeho celi dan, z razdelitvijo razno-	H
vrstnih daril	n
Za obilen obisk se priporoča	H
Hinko Kosič, Maribor.	□
Navzlic razglasu z dne 5. avgusta 1926, št 20.276/26 se opaža, da se lastniki psov ne ravnajo po določilih tega razglasa Vsled tega opozarja mestni magistrat vse lastnike psov ponovno na omenjeni razglas s pripombo, da bo proti prestopnikom postopal z vso strogostjo. Zla-ti vel a to za lastnike javnih lokalov in njih posetnike.
Ker je splošno in za časa pasjega kontumaca tem bolj prepovedano jemati pse s seboi v javne prostore, naroča mestni magistrat, da naj vsi lastniki lavnih lokalov s primernimi napisi opozore občinstvo na to prepoved, goste, ki bi ii nasprotovali, pozovejo, da pse takoj odstranijo iz lokala in one, ki bi se pozivu ne odzvali, ovadijo, event. pa tudi pokličejo stražnika, da jih odstrani.
Mestni magistrat opozarja dalie vse lastnike psov, da se im bodo brez prizanašanja odvzeli ps1, ako bi bili zaloteni nezava ovani na cesti ali bi se našli v kakem javnem lokalu m se bodo uničili, obenem se bo pa proti lastnikom kazensko postopalo.
Vsak lastnik pa ie odgovoren za svojega psa v vseh sluča.ih.
Mestni magistrat ljubljanski.
dne -.0 avgusta 19^6.
vse i $Wf»Pui gre jHas,
D^mpirjna" »o 73 UP«
Srečke
drž. razredne loterije
V na em »samem tstkoj
enodružinsko vilo
z vrtom na Sledu, za celo leto
RetleMram na neopremlieno vilo s oečtni vsai v par sobah Naiemnino
0'ačam za I leto naprri 1'očne ponudbe 'ako na ur>r vo
.Jutra" pod Vila Bled" 6321
ima na razpolago za III. razred
Zadružna hranilnica
reg. in gosp. zadruga z o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19.
Cena cele srečke . . . Din 240'—
Polovične.......Din 120 —
Četrtinske....... Din 60'—
Žrebanje se vrši dne 7. in 8. septembra.
Cenjeni zunanji naročniki naj blagovolijo sočasno z naročilom preodkazati odpadajoči znesek.
Zahvala.
Povodom smrt na-^e liube
DANICE
izrekamo kar najio >le šo zahvalo vsem -orotinikom. p> ateliem >n znancem za globoko sočustvovan e, za darovano cvetje, šopk in venec ter za mnogobroino spremstvo na n eni zadnji poti. Zahv? ijuiemo se tp. zdravnikom a niiho požrtvovalni trud čč duhovščini in čč. sjstram, posebno pa gg. pevcem za v srce sesajoče žalostmke, ki si jih je tako elela pred svojo smrtjo. Prisrčna za hvala vsem. ki so na ta al drug način lašali njeno dolgo trpljenje. Iskiena za-h-aia pa tud vsem. ki so nam s svoio nesebično požrtvovalnostjo pomagali v naš'h tež«ih časih.
G oboko ž? iroča rodbina
Fran škuljeva. 635
Proda se ve£ja množina
makulaturnega papirja
Kruta in neizprosna smrt nama je ugrabila največjo in najčistejšo življensko srečo, najino oboževano mamico, gospo
Ano Prosenc
vdovo Fischer
ki je preminula 1.1, m. v sanatoriju dr. Hansa v Grazu.
Truplo ubožice bodeva začasno položila dne 3. t m. ob 10. uri dopoldne v grobnico na centralnem pokopališču v Grazu, odkoder bode pozneje prepeljano v domovino.
Prosiva samo tihega sožalja.
Graz-Ljubljana, dne 1. septembra 1926. Ilr. Branislav in Vladimir Fischer,
sinova.
v Mariboru
dobi lahko takoj ali pozneie, kdor ga zamenja z enakim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe pod .,3 sobe s pritlklinaml" na oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani.
IVAN ZAROTNIK S™
MESTNI TESARSKI MOJSTER TeletBBtt-879
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše. rile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pavi-Ijosi, verande, lesene ograje Ltd. Giidba leseniii mostov. Jezov In mlinov.
Parna Saga.	o-«	Tovarna furnir?i.
«JUTRO» št. 202
8
Uevrc Richter Frich:
29
Rdeča megla
Roman
Sullivaii sc je okoriščal 6 priliko. Ireba je bilo Kovati železo, dokler je bilo vroče, in pobiti nasprotnika, dokler se mu je vrtelo v glavi. Toda zaman se je trudil, da bi ugnal mirnega, opreznega velikana, ki se je v svoji trenutni omamljenosti zadovoljeval s tein, da je odbijal nedovoljene udarce. Sullivan je poizkusil »corps a corps» in je napadel sovražnika z vrsto ledvičnih sunkov. Tudi to mu je izpodletelo.
V začetku tretjega nastopa se je Sullivanu vendarle posrečilo, da je ob velikem navdušenju giedalcev zadal rdečelascu udarec od zgoraj. Toda uspeli je bil neznaten. Nasprotnikovi lici sta jedva malce zardeli in žilje na čelu se mu je rdeče začrtalo pod kožo. Sullivan, ki še ni bil dobil nobenega udarca, je jel uporabljati vse svoje prepovedane ukane — sunke s komolcem in glavo, izmed katerih so mu nekateri uspeli. Zdajci pa so gledalci odreveneli. Rdečelasec se je malce umaknil in s strašno silo udaril Sullivana v prepono. Veliki rokoborec je omahnil. V naslednjem trenutku je dobil udarec na senec in enega pod brado. Padalo je po njem kakor toča. Sullivan je zamežal in se je zgrudil na tla. Sharkey je pričel kar moči počasi šteti do deset. Rokoborec se je izkušal vzdigniti, toda zaman. Zleknil se je po tleh kakor ubito živinče. Kri mu je curljala iz ust in nosu.
»Pošljite po zdravnika,« je rekel tujec, brišoč si znoj in kri. »Drugače je po njem.«
Sharkey je skomignil z rameni. Neznan človek se je prerinil v krog.
»Jaz sem zdravnik,«, je vzkliknil. »Dajte, da ga vidim.« Sklonil se je k premagancu. »Malo je ostalo od Patricka Sullivana,*- je rekel nato. »Pošljite po izvoščka, da ga spravimo v bolnico.«.
Tujec je težko dihal. Boj ga je vendarle strašno utrudil. Ozrl se je, iščoč z očmi svoje spremljevalke. Zdrknila je bila s stola in obležala nezavestna na tleh.
XXXIII. Pekel zle vesti.
Nekaj ur nato se je Patrick Sullivan osvestil. Ležal je v postelji; ob njegovem znožju je sedela bolničarka in čitala.
Rokoborec se je zdajci spomnil dogodkov v Sharkeyevem salonu in rdečica sramu mu je udarila v obraz. Globoko stokaje se je obrnil na stran. Ni mu bilo do telesnih bolečin, čeprav je bilo eno njegovih reber zlomljeno in nos ves razbit. Bilo nu je do nečesa drugega. Sullivan je bil izmed tistih surovih natur, ki ne morejo živeti brez svoje telesne premoči. Zavest, da je nepremagljiv, mu je bila vse. In zdaj ga je porazil nestrokovnjak, navaden ljubitelj, ki je to pot gotovo prvič poizkusil svojo srečo na ameriških tleh!
Mlada sestra je stopila k njegovi postelji.
»Kako se počutite?« je vprašala.
Sullivan jo je grdo pogledal. Zdelo se mu je, da pozna te oči, a ni se mogel spomniti, odkod.
»Spravite se k vragu,« je zagodrnjal srdito, »in dajte mi mir!< Nato se je zdajci vzdignil. »Kje pa sem?« je vpraša! nezaupno. »In kaj naj pomeni vse to?«
»V bolnice ste, Mr. Sullivan,« je mirno odgovorila sestra. »Vaše stanje ni tako ugodno, kakor se vam nemara zdi.«
»Nezmisel! Saj nisem nnžic iz sladkorja, da bi me bilo moči 'reti z roko. Kdo je odredil to? Sharkey?«
»Tega vam ne morem povedati. \ em samo, da ste strašno razbi. in da se vam je bledlo več ur.«
»BledloV« Njegove globoke oči so postale majhne in bodečt »Kaj pa sem govoril v nezavesti?« je vprašal s prežeam izrazom.
»Posebno veliko ste blebetali o ,Eaglu',< je odgovorila mlada ženska z glasom, ki je hotel biti ravnodušen, a je vendar nekoliko trepetal.
Sullivan se je pozikusil zagrohotati, toda smeh mu je obtičal v grlu.
»Dajte mi moje stvari,« je rekel preteče in pogledal po sobi. Oko mu je obstalo na usnjati zaklopnici, ki je ležala na mizici zraven njega. Bila je napol odprta* in dvoje debelih stekel se je rdečkasto svetilo iz nje.
Rokoborca je zdajci minila osornost. Zatisnil je oči ter se zvrnil na posteljo. »Tu niste v ječi. Mr. Sullivan,« je dejala sestra. »Odidete lahko, kadarkoli vam drago. Toda svetovala bi vam, da še ostanete nekaj dni.« Njen obraz je žare! od zmagoslavja.
»Zakaj naj bi še ostal?« je vprašal z glasom, ki bi se ga bil marsikdo ustrašil.
»Zato. ker pravi zdravnik, da imate bolne oči. Premočne naočnike ste nosili...«
Sullivan si je potegnil z roko preko obraza kakor bi hotel izbrisati neprijeten spomin.
»Nu. in kaj zato?... Kaj pravi še ta zdravniška zverina?«
Sestra se je sklonila k njemu.
»Ali boste prenesli resnico?«
»Neumnost,« je zarenčal nestrpno. »Govorite, če vam rečem.«
»On pravi, da boste kmalu oslepeli.«
Siva senca mu je zletela preko obraza.
»Oslepel?« je vprašal zamolklo. »Zdravnik pravi, da bom oslepel? Zakaj?«
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjtl znesek Dir 5'—.
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 - —. Najmanjši znesel: Din '9-—,
_
T. RABIČ
LjuDijana
Gosli poučuje
li.všj učitelj konsei \ atorija Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	24587
Dijake srednjih šol
instruira profesor po zmernem honorarju. — Ponudbe |K>d »Uspeh 1S» ua oglasni oddelek »Jutra.. 25218
Slovenščino
nemščino in Italijanščino
poučuje profesor proti smernemu honorarju. Naalov v
nclasnun oddelku .Jutra*.
25217
Violino
tudi konservatorijske &toj>-nje, poučujem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
25242
Prlv. klavirske ure
daj« Tana K jbler-Golieva. Prijave vsak dan med 11. in 12. dop. in med S. in 4. — Mestni trg it. 7/1II.
25142
POP-
| Kuharico
in natakarico
i ; ošteni, sprejmem na go-tilno v večjem trgu na Gorenjskem, in sicer kuharico takoj, natakarico pa s 15. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Kuharica in natakarica.	25184
Pletiljo
izurjeno xa nogavice sprejmem Naslov v oir'a?nem oddelku «Jutra». 25239
Služkinjo
\ ajeno veeh goppo linjskili del, ki ina tudi nekaj kuhati, iščemo za takoj k fini obitelji z dvema utro-koma v Splitu 1'oii'idbe na tvrdko R. Budc in drug. Ljubljana, Gosposvetska o. št. 7.	25247
Izurjeno pletiljo
-•rejmem takoj v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	25236
Natakarice!
Na ljubljanskem vele.«ejmu sprejme za čaca Pokrajinske razstave večja restavracija 8—i izvežbane natakarice. Naslov v offlas-nem oddelku «Jutra*. 24856
Pekovskega vajenca
sprejmem v manjšem mestu na Gorenjskem. Istotam se sprejme tudi pridno
dekle
od 14—15 let staro za lahka hišna dela. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod cSluiba 74».	25274
do£e
Elegantne mlade dame iu gospode t dobrim nastopom iščemo za o b i b k boljših dam v pvTho prodaje dunajskih modnih predmetov. S tem &i lahko dosežejo krasne dohodke do 10.000 Din. hiksum in provizija. Vprašati je v ponedeljek pri: Karlovšek, Celje, Lava 21.
25172
Skladiščnika
iiučenega v špecerijski stroki na deželi, vojaščine prostega in ne nad 26 let starega. t-prejmem takoj v službo. Pismene oferte z obširnimi referencami na oglasni oddelek <Jutra> pod Skladiščnik 55». 25155
Organizator
prodaje robe, ki se razpe-čava v velikih množinah, dobi stalno mesto. Ponudbe pod «Samo prvovrstna moč» na oglasni oddelek «Jutra» 24947
Kontoristinjo
izvežbano. zanesljivo in samostojno slovensko in nemško korespondentinjo. izurjeno etenografinjo in strojepisko sprejme takoj Golob &, Ko., tovarna kem. zdelkov, Ljubljana-Vič.
24098
Čevljar, vajenca
prejme Franc Jančar, čev-'jarna, Javornik. 25231
Trg. pomočnika
r-lužbe išče mladenič Popise pod šifro «Pošten 19«)» na oglasni oddelek <Jutra».
25190
Postrežnica
pridna in poštena, ki razu-i me slovensko, nemško in j italijansko, išče mesta. — j Naslov v ogla-iiem oddelku •-Jutra ■.	25248
K zobozdravniku
kot asisN-nika - instruniHii-talka išče inest gospodična — ki tudi pospravlja. Ponudbe na oglasni oddebk < Jutra* pod »Zanesljiva 73» 25273
Šofer
z večletno prakso in dobrimi spričevali, išče .lu/bo. Naslov v oglasnem oddelku * Jutra*	25275
Sode
od 100, 300, 500 in 700 lit.r. v zelo dobrem stanju, proda po ugodni ceui tvrdka < Alko». Ljubljana, Kolizej.
25155/1
Motorno kolo
s priklopnim vozom, 2 cilindra. 7^ H P, prodam radi selitve po zelo ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25171
Radio aparat
na 3 žarnice, radi odpoto-vanja zelo ceno prodam — Naslov v osrlasnem oddelku « Jutra*.	25221
SoHcitator
- l daljšo prakso, samostojen ' : ! koncipist v vseh. zlasti zem- \ \ j Ijeknjižnih poslih, žfdi pri- ; 1 merne službe. Ponudbe na ' 1 oglasni oddelek « Jutra* j«-! : c Takoj 70*	25269
Več mizar, orodja
kupi A Ažroan. Suha pri Kranju	25263
Vdova
' srednjih let išče flurbo pri ! manjši družini brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek •»Jutra* pod «Pridna in zanesljiva 79»	25179
AVitit
Pisalni stroji
>e ceno prodajajo Najbolj še znamk« Kupujem za m«njav«n Popravila vseh | ziamfe hitro poceni in — I >ksaktno Specialni meh« j. iik Jo« Pukl OHe K rs j 'ia Petra cesta 4	183
Gospa
trg. naobražena, srednjih let. prevzame vodstvo podružnice ali kot posdovod-kinja mešane trgovine. Kot kavcijo založi pohištvo in perilo. Ponudbe pod fisrc •Izkušnja 33» na oglasni oddelek c Jutra*. '25145
Kontoristinja
z večletno prakso, samostojna korespondentinja in knjigovodkinja r znanjem nemškega, slov., srbohrv. in deloma laškega jezika, želi primerne službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek «Ju'ra» pod »Točna 14». 25123
Deklica z dežele
želi mesta učenke v trgovini, najraje z vso oskrbo v hl5i. Pismene ponudbe pod značko «Pridna in poštena 1079» na oglasni oddelek •Jutra*.	25214
Inteligent. mladenič
absolvent meščanske šole,	j
boljših staršev, želi mesta	i
kot učenec v kaki večji	j
Špecerijski trgovini, najraje	j
izven Ljubljane. Ponudbe	»
na oglasni oddelek «Jutra»	j
pod «Po?tcn in marljiv 96»	\
25196	i
Starejšo žensko
Ki bi mi kuhala in oekr-•ovala 2 otroka, ilčem. — stanovanje v bSšL Več v rafiki v Jeranovi ulici.
25208
Prodajalko
*a trgovino mešanega blaga z vso oskrbo v hiši -prejmem Ponudbe i navedbo plače na naslov: <enko Bruckner, No vid v o ri - pošta Klanjec, Hrvatsko 25222
nvskega
pomočnika
išeea. prav dobrega, ki >triči tudi «Bubi gla-sprejmein takoj ali r ptembrom. Plača po rit. Fran j o Apačnlk, salon, Slovenska ».	25182
Prodajalka
! pridna in zanesljiva, z več-| letno prakso, išče službo v j trgovini. Ponudbe na ogl. | oddelek «Jutra» pod šifro «Vestna in poštena 30».
252C0
Otroški voziček
dobro ohranjen. proda za 350 Din A. Smerkolj. Fran-
kopanova c. 23. Sp. šiška.
25194
Vino
staro, belo, ružiro. šiler. razprodajam po 5 Din. — Nadalje prodam
sode za klet
•lo 800 hI. navadne 10 do SO hI in od 5 do 7001 po
60 Din za hI. Ebensjvinger, d. d.. Bjelovar. 25160
Krojaški stroj
dobro ohranjen, prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
25041
Moško kolo
lahko, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
25134
Dražba
Dne 7. septembra t. i ob 10. dopoldne prodaja okrajno sodišče v Celju na licu mesta v Vrbjem pri Žalcu
posestvo z žago
in vodno močjo Najmanjši ponudek znaša 347.805 Din. Vadi j znaša 52.170 Din. — Posestvo leži zelo ugodno in je jako pripravno za razvoj lesne industrije.
* 25082
Sveže slive
•.•rešile namizna jabolka, krompir, hmeljevke. dobavljam po konkurenčnih cenah Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izkušen trgovec 97» 24397
rompirja
kupim več vagonov Ponudbe z navedbo cene in postaje na oglasni oddelek «Jutra* pol «Krompir 15».
25213

Prazno snbo
t- souporabo kuhi:i> U<"e zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* i»od »Zakonski par 100»	25094
Majhno sobo
opremljeno. /. elektr razsvetljavo. oddam na Aleksandrovi cetti. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
2494U
Solnčno sobo
zračno, išče solidna in mirna gospodična, najraje v bližini Sv. Jožefa ali Kee-ljeve ceste. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod 'Solidna in mirna 20».
25220
Mlinarski pomočnik
želi takoj premenit! mesto. Lah, Ponikva ob ]u2. fel.
25189
Plačilna natakarica
zanesljiva, išče službe v boljši restavraciji ali hotelu. Pismene ponudbe na upravo «Jutra* v Mariboru pod «Poštena».	25168
Izložbeni aranžer
ahsolvent praške aranžer-*ke šole, s večletno prakso ter dober prodalalec modne in manufakturne stroke, želi premeniti me*to. Gre samo ▼ prvovrstne trgovine. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod «3000*.
25185
Narodno nošo
in zlatnino prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25080
Razprodaja
Se t kaseti srebrnega jedilnega orodja (beštek) za po 6 oseb in 3 lepi moški kompletni kolesi prav poceni naprodaj. Jos. Selovin-Cuden, trgovina z zlatnino in irebrnino v Ljubljani — Mestni trg št. 13. 25063
Avtomobila
40 HP, Daimler Landalet, dobro ohranjen in s dobro pneumatiko ter 35 HP, Praga grand, šestsedežni, ▼ prav dobrem stanju z elek trično razsvetljavo, naprodaj pri «Jugo-Auto», d. z o. t., Ljubljana Dunaiska eeeta 86.	25051
Stanovanje
moderno, s 4 sobami, v sredini mesta, išče mirna stranka. Plača dobro. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro ^Plačam dobro 83».	25183
Sobo
oddam frospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
25177
1E1SE1E1EB
Zobni atelje
Herman m
Prešernova ul. 5
je zopet odprL
Opremljeno sobo
sredini mesta, z eiektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra*.
25233
Stanovanje
v Mariboru
lopo, settoječe iz sobe in kuhinje, z elektr. razsvetljavo. zamenjam z enakim ali večjim v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Nizka najemnina 14101».	25238
Svetlo sobo
z elektr. razsvetljavo iščeta tehnika v okolici univerze, ozir tehnike. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod »Akademik 49*. 25079
Stanovanje zastoni
dobi solidna družina brez otrok na Bledu, ako bi opravljala gospodarju samemu hišne posle. Vpra-a nja za pojasnila pod značko »Zastonj S8» ca oglasni oddelek »Jutra*.	25188
Državni uradnik
išče fcobo za dvojico. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stev. 21».
25176
Sobi
2 manjši, opremljeni, ali ene veliko išče zakoniki par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »15. september*. 25267
2 opremljeni sobi
išče do 15. septembra zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Opremljeni* 25268
Dva dijaka
spTejmem na vso oskrbo nasproti realke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
25174
Mlajša dijakinja
dobi lepo stanovanje in hrano pri uradniški družini Klavir na razpolago Naslov v oglasnem oddelku Jutra 24908
Dve dijakinji
iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje in popolno oskrbo Kopalnica na raz polago Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» 24656
Dijaka
iz dobre hiše sprejmem k petošolcu Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 25143
Dve dijakinji
sprejme boljša družina v vso oskrbo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
2525fc
Dva dijaka
sprejmem v lepo solnono sobo. Naslov v oglasnem oldelku »Jutra*. 25259
Mlajšo dijakinjo
sprejme učiteljska družina blizu pošte Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 25276
Dva dijaka
sprejmem v dobro oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25180
Katera gospodična
bi želela korespondirati z mladim v tujini živečim osamljencem? Cenj dopise pod šifro «I.-kreno!<t» Dor-toir II S 47, Stiring Wen-del Moselle, France 25016
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano v bližini realke in sr. tehn. šole. Elektr. razsvetljava. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25120
Dijaka
nižjega razr. srednje £ole sprejmem ita stanovanje t
vso oskrbo na Vodovodni cesti 297	25110
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu s 15. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Ogleda se med 1—5. uro.
25228
Sobo
prazno ali opremljeno, z elektr. razsvetljavo in se-pariranim vhodom, iiče za takoj profesor. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod •Soba 55».	25232
Prijazno sobico
i elektr in posebnim vhodom, v centru mesu, oddam. — Naslov v oelasnem oddelku »Jutra.. 25197
Prazno sobo
lepo. soInSno. na perifer i mesta, v bližini tramvaja, takoj oddam. Ponudbe j. .d •Takoj 6» na oglasni oddelek .Jutra*.	252U6
Prazni sobi
blizu gorenjskega kolodvora oddam gospodičnama aii zakoncema brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	25212
Še eno gospodično
sprejmem oa stanovanje v
Gosposki ulici štev 8/II.
25216
Več gospodov
sprejmem takoj na stanovanje v Florijanski ulici 13/1, levo.	25240
2 opremljeni sobi
v mesiu — s posebno predsobo ln
kompl. stanovanje
nekoliko izven mesta, oddam. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 25226
2 sobi oddam
dijakom ali 2 gospodoma s hrano ali brez nje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25261
Sobo
z balkonom, lepo opremljeno, z električno razsvetljavo in souporabo kopalnice oddam takoj enemu ali dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25255
1 ali 2 prazni sobi
z uporabo kuhinje iščem za takoj. Dopise na oglasi oddelek .Jutra* pod Šifro .Mirna stranka 54». 25254
Mesečno sobo
veliko, s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo, oddam 1—2 boljšima gospodoma na Starem trgn 21/1, deeno.	3525^
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko. zraven kolodvora, oddam takoj enemu ali dvema boljšima gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok Naslov v oglasnem oddelka .Jutra*.	25260
Dijaka
srednješolca sprejmem v dobro oskrbo in zračno, lepo sobo. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 25076
2 dijakinji
-prejmem na hrano in sta^ novanje. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.
25215
Mlajšega dijaka
sprejmem v vso oskrbo — Kje. pove oglasni oddelek .Jutra*	25235
2 dijakinji
nižjih razredov sprejme v popolno zanesljivo oskrbo uradniška družina v mestn. v bližini šol. po najnižji ceni. Nje hčerki dajeta tudi instrukcije. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 2-3215
Dijaka
nižjih razredov iz boljle družine pprejme na stanovanje in hrano uradniška družina Stanovanje je lepo, zračno in svetlo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	25202

Prodam hišo
z gospodarskim poslopjem (velika delavnica) ter vrtom v Ljubljani za 250.000 Din Ponudbe pod »Prosto stanovanje 6» na oglasni od delek »Jutra*.	25219
Hišo na Rečici
pri Bledu. 10 minut oddaljeno od blejskega kolodvora, prodam ali zamenjam V hiši je prodajalna in je na zelo prometnem kraju Vodovod in elektrika. Več se izve: Ulica na grad št 6 25250
Kupim hišo
oziroma vilo. enodružin?ko ali največ dvodrnžinr-ko. v Ljubljani ali bližnji okolici, z večjim vrtom Posredovalci izključeni Plačam takoj. Ponudbe s pogoji (cena itd.) pod »Lasten »lom* na oglasni oddelek »Jutra».
25278
'Z'
robente
i s e blehinstrn-nente. t e 1 o v ogove hitro in »recizno popravlja in preglašuje
litoii? Bi?zii
Ljubljana, Meet \i trg štev 3
(poleg magistr.) inštrumenti se vzame zameno ali pa kupijo 154/1
Koncertne citre
izvrstne, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25178
Lepa vinska klet
z 11 hramnimi sodi za 326 hI vina se odda v Spodnji Šiški Vpraša se pri tvrdk' I Knez. Ljubljana Gospo-svetska 3	24004
Suho klet
ali manjše skladišče iščem za shrambo medu Ponudbe na oglasn; oddelek «Jutra» pod šifro »Skladišče 27*
Gostilno
na prometnem kraju -lam v najem za 3 leta ali jo tudi prodam Pismeno na oglasni oddelek »Jutra* pol »Gostilna 225*	25225
Iščem lokal
(15 m') v sredin: Ljubljane Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25186
Citre
dobro ohranjene prodam po ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
25245

Kestaurani «Alle Vio!e»
Ineete, Via G. Carducci
prinoroča izbornp
1
domačo
kuhinjo izbiro rit. izborna vina terana istrljana, fri-julca. vipavca, chianti — Lastnik Franceschini & Al-legretto	200
Vila iz heraklita
Dunajska cesta 35 je dokončana
interesenti se vabijo, da si jo ogledajo " pe tek. 3. tm. od 15. do 19. ure
v soboto, 4..... 9.,, 12 „ in od 15 do 19.
v nedel o, 5 „ „ 14 „ 16. ,.
Opozariamo na prostornino sob, pridobljeno sled tankih herakl tnih sten.	,
Natančnei a tiojasnila da e tvrdka:
G. TONNIES, Ljubljana
gradbeno podjetje d. z o. z.
Dunajska cesta številka .25.
ŽRflDIO-SPECIflL ..Sitli"
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii aparate in posamezne dele prlporofa
O
T
rtimr I O
6 9
l IVAN BOGATAJ, Ljubljana o
O konces. elektrotehnično podjetje za O ^ visoko in nizko napetost jv
O Kongresni trg 19 poleg nu ske cerkve, o
Telefon štev. 3. 6271 i O
Na sejmu Radio paviljon o
^-O—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—O-
Domačo hrano
okusno, dobite na Gospo svetski cesti 12,1. levi rvo-nec.	25175
Strojno pletenje
oddam na dom Išče se tudi
pletilja
Kimska cesta Stev 7iUI — vrata M.	25178
Tovorni avto
znamke <Benr». pettonski. brez gume. v izbornem takoj porabljivem ?tanju. generalno popravljen, zamenjam za 1 u k s o z n i avto manjše tipe. najnovejši model Vse drugo pro-im ua poštni predal 110. Ljubljana.	25237
PosnemalniKe Bife Separofor
Alfa olje, brzoparilnike, gnetilnike pinje, mlečne vrče, širne kotle, širne prte, sirišče, tei vse n lekarske in sirarske potrebščine prodaja 'n organizma m ekarne.
ue cia iu ^asiops vo za Jugoslavijo; A. Penlč, Zagreb.
Zastopstvo za Slovenijo:
Mlekarna Krištof, Ljubljana^
63i 8
Sv Petra cesta &t,
Sobo
s separiranim vhodom iz stopnic, v .reditu mesta in hrano za 2 gospoda ali dijaki takoj oddam NTs=!ov v oglaMiem oddelku ..lutrs-25272
Srednješolca
sprejmem na stanovanje in hrano v sredini mesta — NemSka konverzacija. Ka-slov v oglasnem oddelku .Jntra».	25211
Dva dijaka
sprejmem na dobro domač« oskrbo pod dobrim nadzorstvom. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 25210
Dijaka
sprejme v oskrbo gimnazijski profesor v Kolodvorski uDci 13, priti. — (od 1—41 25809
Dijak
išče stanovanje. Gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe na oglasni oddelek <Jstra> pod .Srednješolec 77».
25077
Dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje v bliiini obrtne šole in realke. Naslov v oglasnem oddelku <Ju*ra» 25201
Snažno sobico
> hrano in vfo oskrbo oddam dijaku ali dijakinji nižjih razredov srednje ?o!e Centrum mesta, cena nizka. Kaslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	25256
5 gospodov ali gdč.
sprejmem v dobro domaČo hrano. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 25251
Mlado psico
volčje pasme, zgoraj črne. spodaj rjave dlake, sem našel — foizve se v Zvonarski ulici 5. telefon št. 142.	25244
100—150.000 lir
posodtm proti prvovrstni garanciji, ozir zameujan, za dinarje. Ponudbe pod <150» ca oglasni oddelek «Jutra».	25089
Družabnika
za prevzetje dobro vpeljal.r trgovine mršaneca blaga n., deželi, s 125.1X10 Din sprej mem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro .Družabnik 91». 25191
Družabnico
ki bi sodelovala pri detajlni dobičkanosni truovini. s kapitalom 15—30.000 Din. išče trgovec. — Ponudbe na ogl. ; oddelek .Jutra* pod riiro .Lodočnost 39». 25119
Pletilka
ranjena v vsem pletenju sprejme od delodajalca stroj in delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 25253
Specijal. zemljevid
ljubjanske okolice in star timnozelen planinski klo-l'uk sem zgubil na poti od Komenskega in Dalmatinve ulice do pivovarne .Union* Odda naj se v ogla-n^m oddelku »Jutra*. 25257
I
V neumerm žalosti javi amo vsem sorodn kom. priiateljem in znancen pretužno vest, da ie naši iskreno ljubi ena soproga mama sestia r leta ?ospa
Genovefa Kes:an
,ifnes, dne 1 septembra ob 21. ur; po mukepolnem tipljemu v 51. letu starosti pre.idena s tolažili sv. vere mirno v Boau \dina za vedno za spala.
Pogreb nepozadne tokojnice se Po vršil v oetk, 3 sfniembra 192o i b 17. uri (5.) popoldne.
SKOPJA LOKA, 1. septemb. 19^6
rran« Kosjan. kr>m -ar tin. kontrole. Lydia Terezja, hčer', i Terezija Kovač 4, ->? r..; Ana Kovači*, ec.i ki" a

Vdovec
50 let star. državni uslužbenec in posestnik, leli . znanja v svrho ženitve z i uo.*podično ali vdovo, staro '•t 40 let, s premoženjem ali obrtjo. — Ponudbe na ojlasni oddelek »Jutra* pod »Resnost 12».	25243
Evgenija 19
Al: nrejela moj odgovor? Pr. Mm obvestila. 25192
E. R. 246
Dvigni pismo v ogl oddelku I •Jutra*.	25264 '
t
Elektrarna Zagradec>Višnja gora nazn* n a žalostno vest, da je njtn z v. sti otratu odja. gos o
Franc Božič
dne 1. septembra ob 18. uri popoldne po kratk bo ez ureminul.
Pogreb prerano umrlega se bo vršil v petek, d: 3 seDti mbra ob 15 url iz dež. bolnice na župno pol« nališče na Viču
Pokojniku ohranimo blag in trajen spomin.
Zagradec-VI&nja gora, 3. septembra 1.2n
Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Rihnikar Za Narodni tiskarno dd kot tiskarnarja Fran Jezeršek- Za inseratm deJ je odgovoren Alojzij Novak Vsi v Ljubljani