Terme Ptuj sm. HOlïLS & RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan a. \ Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 I termalni.park@terme-ptuj.si NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. -50 % a celodnevno vstopnico Ptuj, petek, 16. decembra 2016 letnik LXIX • št. 99 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si V središču Ormož • Zaradi pomanjkanja parkirišč zaprejo pot reševalnim vozilom O Strani 4 in 5 Kmetijstvo Podravje • Prvi mož Mlekarske zadruge Drago Zupanič v pokoj O Strani 8 in 9 Kronika Podravje • Ognjemeti in pirotehnika zastrupljajo ozračje O Stran 24 Šport Smučanje • Kratka pamet SZS ob slovesu Tine Maze na Zlati lisici O Stran 11 Štajerski TEDNIK Podravje * Z novim letom nov zakon o dimnikarskih storitvah Bomo dimnikarje res izbirali sami? Nov Zakon o dimnikarskih storitvah naj bi v celoti začeli izvajati s prvim dnem novega leta. Po novem bodo tako uporabniki dimnikarsko družbo izbirali prosto, vendar, pozor: če je uporabnik od sedeža dimnikarske družbe oddaljen 25 kilometrov ali manj, cena storitve že vključuje potne stroške, sicer ne! Več na straneh 10 in 11. Foto: Črtomir Goznik Ptuj • »Uničevanje pokopališča je kriminalno dejanje« S Strani 4 in 5 Aktualno * Kje bo gerontološki center S Strani 2 in 3 Podravje Ptuj priznava, da so občine za gradnjo Ljudevita Pivka plačale preveč S Strani 2 in 3 PARADA 2016 v ŽIVO - večnamenska dvorana Markovci! V ponedeljek, 26. decembra, ob 16. uri Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio - Tednik Ptuj, tel 02/ 749 34 10 Z vami bomo: Modrijani, Gadi, Ans. Vikend, Navihanke, Munda Štajerci, Dejan Vunjak, Manca Špik, Vili Resnik, Rok Ferengja, Rok'n' Band, Maxi Trio, Ptujski kvartet, Pihalna godba Markovci in še kakšno presenečenje. Ter seveda Luka in Pepi. T1AGER * FTROOVINÏ OBČINA MARKOVCI Insmo 2 Štajerski Aktualno petek • 16. decembra 2016 Ptuj • Novi zapleti okoli gradnje centra za starejše Vedno manj verjetno, da bodo gerontološki Čeprav je že kazalo, da sta vodstvi ptujske občine in Doma upokojencev Ptuj našli skupni jezik in bo gradnja gerontološkega centra na Potrčevi verjetna, je za naš časopis potrdila tudi direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Pravi, da so pogoji občine nesprejemljivi in da si ne dogovorili v teh nekaj tednih, začnejo januarja dogovarjanja za nova potencialno primerna zemljišča. Povsem možno je, da tudi v drugi občini. rtomir Goznik Številne občine si želijo tovrstno investicijo Med tistimi, ki si v svoji občini želijo gerontološki center, je tudi občina Hajdina. Kot pravi župan Stanislav Glažar, so zelo zainteresirani in pripravljeni pomagati. Parcela, na kateri bi Dom upokojencev Ptuj lahko gradil, je sicer v zasebni lasti, a ima občina za to območje že sprejet OPPN. Gradnja bi torej lahko stekla zelo hitro. Gre za zemljišče v neposredni bližini cerkve, ki so ga za namen izgradnje enote ponujali že v času, ko je ptujski Dom upokojencev vodila Doklova. „Ona takrat ni bila zainteresirana, morda bo zdaj drugače. Mi smo vsekakor pripravljeni pomagati vzpostaviti kontakt med Domom in lastnikom zemljišča, občina pa se takšnih projektov vedno veseli," pravi Glažar. Vse bo odvisno od tega, ali se bo vodstvo ptujske občine in Doma upokojencev znalo dogovoriti. Vse možnosti ostajajo do januarja 2017 odprte. Denar, namero in potrebne dokumente Dom upokojencev Ptuj že nekaj časa ima. Čeprav je župan MO Ptuj Miran Senčar na srečanju z novinarji dejal, da si je Dom upokojencevvzadnjih mesecih večkrat premislil, pa Šemničkijeva žogico vrača. Prepričana je, da so svoje opravili in da je čas, da se stvari končno dorečejo. Pogoji ptujske občine za Dom nesprejemljivi A kot kaže, so še daleč od tega. Pogoji, ki jim jih postavlja ptujska občina, so zanje nesprejemljivi. Zataknilo se je že pri cenitvah zemljišča, ki sta se bistveno razlikovali. Ptujska občina je zemljišče na Potrčevi ponujala za dober milijon evrov, potencialni kupci pa so bili pripravljeni odšteti polovico manj. Nekaj tednov zatem so se po pogajanjih skoraj že našli na zlati sredini. Občina jim je ponudila ceno 780.000 evrov, ki je bila za Dom upokojencev sicer sprejemljiva, a naj bi Ministrstvo za javno upravo imelo drugačno stališče. Ministrstvo opozarja na gospodarno ravnanje z denarjem ... Kot izhaja iz dopisa, ki ga je ministrstvo za javno upravo novembra posredovalo Domu upokojencev, sicer zakon nakupa nepremičnine po ceni, višji od ocenjene vrednosti, izrecno ne prepoveduje, je pa tako ravnanje v primeru velikega razkoraka v ceni vsekakor v nasprotju z načelom gospodarnosti. Zapisali so: „Prekomerno in neupravičeno porabo javnih sredstev pa skladno z veljavno zakonodajo presoja Računsko sodišče Republike Slovenije. Z vidika načela gospodarnosti morate v vašem primeru seveda presoditi, ali ne bi bilo namesto nakupa nepremičnine po ceni, višji od ocenjene vrednosti, bolj gospodarno izpeljati postopka razlastitve nepremičnin, ki jih potrebujete za izvedbo javne koristi. V primeru, da razlastitev bodisi ni mogoča, ali pa bi bila dolgoročno dražja, zaradi morebitne izgube časa, Ena izmed možnosti, ki jo preučujejo v Domu upokojencev, je tudi ta, da bi izgube evropskih sredstev itd., je seveda višjo ceno in gospodarnost odkupa po ceni, višji od ocenjene, treba še posebej natančno in skrbno obrazložiti." Po prejemu tega dokumenta je Šemničkijeva na župana ptujske občine naslovila dopis, v katerem je predstavila svoja stališča, ki so - kot pravi - usklajena tudi s svetom zavoda. Predlagajo, da zemljišče občina proda po ceni 437.600 evrov ali da Dom in Občina izbereta cenilca za ponovno cenitev, s katerim uskladita pogoje in obseg cenitve. „V sporazumu se zavežeta, da bo zemljišče prodano-kupljeno po tej cenitvi," je navedeno v predlogu direktorice Doma upokojencev Ptuj. Zajetih je še kar nekaj pogojev; recimo da bi lahko od pogodbe odstopili, če bi vlaganja v arheologijo presegla četrt milijona evrov, kot je predvideno, Uvodnik Komu koristijo ovce? Stresli bi ms moralo, kako apatični smo postali do nepra vilnosti miših vladajočih ter vseh pomembnih zadev, ki se dogajajo na našem prostoru in tudi širše. Z zamahom z roko, češ da nič ne moremo spremeniti, nas bistveno bolj kot mešetarjenje z dav-koplačevalskim denarjem in druge pomembne stvari zanima sosedov avto, premoženje in še kaj bolj intimnega. Že res, da česar ne veš, ne boli. Drži pa tudi, da o čemer novinarji ne poročamo, o tem javnost pač ni obveščena in preprosto ne ve. In nevedna javnost je tista, ki si jo oblastniki najbolj želijo; torej da imajo lutke, ki se ne znajo postaviti zase, odvajene misliti; ovce, ki slepo sledijo preostali čredi in si ne upajo podvomiti o raznih vprašljivih zadevah ter se - bog ne daj - na kakršen koli način izpostavljati... Ravno zato bi morali biti nadvse zaskrbljeni nad vladajočo politiko, ki izvaja vse večje pritiske nad mediji in posledično novinarji. Tukaj so še posebej na udaru lokalni mediji, sicer pomemben člen v verigi množičnih občil, saj poročamo o zgodbah, dogodkih, problemih in konfliktih iz domačega okolja. Skratka o tistem, kar je za tradicionalne oz. nacionalne medije premalo pomembno in dostikrat postavljeno na rob poročanja -humanitarne prireditve, koncerti društev, dogodki na šolah, pa lokalna politika in problematika, nepravilnosti v domačih podjetjih, vse pogosteje od države prezrta periferija in še in še. Pritisk na uredniško politiko in pisanje novinarjev pa izvajajo tudi lokalni šerifi in drugi »pomembneži«, ki grozijo s prekinitvijo poslovnega sodelovanja, vsiljujejo teme za pripravo prispevkov, skrivajo informacije, ki bi škodovale njihovim interesom in se javno pritožujejo nad delom novinarjev. Želijo urednikovati. Želijo spremeniti demokratično državo v zasebno podjetje, javnost pa v čredo ovac. Skratka, želijo popolnoma zavladati. Monika Levanic Podravje • Zakaj vlada ignorira ustavno pravico do čiste pitne vode Župani pišejo Cerarju protestno Župani občin Spodnjega Podravja so se v torek sestali na seji kolegija in razpravljali o osmih točkah točkami. Med drugim ponovno o regijskem projektu Celovita oskrba Podravja s pitno vodo ter ravnanja Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec in strokovna sodelavka ZRS Bistra Ptuj Mojca Šibila Drobnič sta predstavila možne rešitve za financiranje obnove vodovodnega sistema. O tej temi smo v našem časopisu že izčrpno poročali. Tudi o tem, da država ne podpira projekta obnove vodovoda in gradnje kanalizacijskih sistemov, ki ga je po-dravsko okolje za obdobje nove finančne perspektive prepoznalo kot osrednji regijski projekt. Ptujski župan Miran Senčar je dejal, da na ministrstvu za okolje ne pridejo niti do sestanka in da jih vlada popolnoma ignorira. Šibila Drobničeva je na kolegiju predstavila vrednost projekta, ki se je v primerjavi s prvimi finančnimi ocenami že nekoliko znižala. Projekt je ocenjen na 98,3 milijona evrov (od tega Sp. Podravje 44,5 milijona evrov), dinamika financiranja je razdeljena na desetletno obdobje. Na ZRS Bistra so pripravili tudi projekcijo virov O protestih in medijskem pritisku Župan občine Žetale Anton Butolen je dejal, da gre pri razdeljevanju evropskih sredstev za Foto: Črtomir Goznik Regija potrebuje vodovod in kanalizacijo, država pa kot noj z glavo v pesek ... financiranja, sredstva bi črpali iz Vodnega sklada, omrežnin, ki so namenski prihodek lokalnih skupnosti, ter proračuna Republike Slovenije. Mojca Šibila Drobnič je še povedala, da je od sklenitve Dogovora za razvoj regiji minilo leto dni in da vlada do vseh v njem navedenih ključnih prioritet kaže popolno ignoranco; za vse regije, ne samo za podravsko: »Do danes vlada še ni izrazila podpore nobenemu izmed predlaganih projektov.« Če država za projekt obnove vodovoda ne bo dala zelene luči za črpanje kohe-zijskih sredstev, bodo zahtevali intervencijska sredstva v višini 35 milijonov evrov iz državnega proračuna. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 16. decembra 2016 Aktualno Štajerski 3 center gradili na Potrčevi na Ptuju stekla, zapletom ni videti konca. Sicer puščajo možnost še odprto, a je vse manj realna in želijo drage investicije, ki bi najem stanovanj upokojencem bistveno podražila. Če zadev ne bodo predlagala, da cenitev zemljišča plača Dom, da se del zemljišča brezplačno prenese po sklenitvi pogodbe nazaj na občino ter da v času od plačila are do izplačila celotne kupnine plačujejo obresti. „Mi smo svoje opravili. Ko bo občina imela sprejet OPPN, bomo tudi plačali celoten dogovorjen znesek. Ne morem pa pristati na to, da v vmesnem času mi njim plačujemo ne vem kakšne obresti," je jasna direktorica DU Ptuj. Poudarja, da si želi, da bi bila investicija izpeljana, a ne pod takšnimi pogoji. Visoki stroški -visoke najemnine za bodoče stanovalce Foto: CG gerontološki center gradili v Rogoznici. kupnina se plača po sprejetem OPPN, aro plačajo v višini 10 odstotkov zneska ... Kaj je predlagala MO Ptuj V pisnem predlogu je zajeto tudi kar nekaj zadev, ki so jih, kot dodaja Šemničkijeva, predlagali na ptujski občini, a se vodstvo Doma in svet zavoda z njimi ne strinjajo. Občina naj bi ureditev samostana, dohoda na Potrčevi ulici, parka ... Kar po grobi oceni pomeni, da bi potrebovali okrog 1.400.000 evrov, preden sploh kupijo parcelo in zakopljejo prvo lopato. A če bi vse to sprejeli, Šemničkijeva poudarja, da na druge nesmiselne pogoje, kot so previsoka cena zemljišča, stroški obresti ipd., ne pristajajo. Imajo več ponudb Če se bodo razhajanja poglabljala in do konca leta ne najdejo rešitev, nameravajo začeti intenzivna dogovarjanja za drugo zemljišče. Ponudb naj bi imeli na mizi kar nekaj, v občini Haj-dina, na Ptuju pa parceli v Žabja-ku in Rogoznici ... Dženana Kmetec Namreč visoki začetni stroški bodo pomembno povišali vrednost investicije, s tem pa tudi najema stanovanj v geron-tološkem centru, kar pa ni interes Doma upokojencev Ptuj. Ocenjeni znesek ureditve, ki ga predstavlja Šemničkijeva, predvideva: 250.000 evrov za arheološka izkopavanja, 350.000 evrov ureditev in rekonstrukcija križišča ter 800.000 evrov za Bo Občina zemljišče raje prodajala na javni dražbi? Kako se bosta glede nakupa oz. prodaje zemljišča na Potrčevi uskladili vodstvi Doma in ptujske občine, še ni jasno. Na občini podobno kot v Domu pravijo, da na njim nesprejemljive pogoje ne pristajajo. Znesek, ki jim ga ponuja Dom upokojencev in je nižji tudi od njihove cenitve, je zanje bistveno prenizek. Senčar pojasnjuje, da se mestni svet lahko odloči za znižanje cene, če bo ugotovljeno, da bi bil tak projekt družbeno koristen, a ne za takšno vsoto. Dodaja še, da pogajanja trajajo in da si želijo dogovora, opcija, da se naroči še tretja cenitev, se ne zdi smiselna, saj da sta cenitvi že narejeni. O vsem tem bo predvidoma v ponedeljek razpravljal tudi svet MO Ptuj. Senčar pa: »Če se ne dogovorimo, bomo zemljišče prodajali na javni dražbi.« pismo dnevnega reda z nekaj pod-z odpadnimi vodami. sistem, po katerem denar, ki pripada nerazvitim, porabijo razviti: »Sedaj je ta sistem prišel do dovršenosti. Na račun manj razvitega vzhoda si je Slovenija v Bruslju izpogajala več denarja, ki pa ga bo usmerila v zahodni, razvitejši del. Na svetu regije smo potrdili projekte, ki jih vlada ignorira. Menim, da bi dialog morali peljati bolj na ostro. Vprašanje je, koliko je pisanje protestnih pisem uspešno. Tiho pa vseeno ne moremo biti.« V nadaljevanju razprave se je oglasil kidričevski župan Anton Leskovar: »Delno smo si tudi sami krivi. Januarja smo bili seznanjeni, da je projekt za pitno vodo odpadel. Do oktobra smo čakali. Mislim, da bi morali zavzeti taktiko sindikata: vseskozi pritiskati, groziti s protestom ali pa ga tudi izvesti. Sam sem nezadovoljen z delovanjem ZRS Bistra Ptuj in Mariborske razvojne agencije (MRA). Oni bi nam morali ponujati rešitve. Boriti se moramo za ta Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si sredstva. Treba je priti v medije. Preveč smo tiho. Organizirajmo akcije, novinarske konference, potem nam bodo ljudje tudi sledili. Treba je vztrajati, pritiskati. Iz Ljubljane nam ne bo nihče nič dal. Na žalost se moramo boriti za vodovod in kanalizacijo, Ljubljani in Gorenjski se s tem več ni treba ukvarjati. Naj Bistra diktira tempo, akcije naj tečejo druga za drugo. Od oktobra do zdaj nismo naredili nič in se spet pogovarjamo o istih stvareh.« Tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec je mnenja, da bi bilo treba pritisk stopnjevati: vendar ne toliko v obliki protestov, temveč bolj skozi medije, zlasti nacionalne. Ker se s podobnimi težavami, kot smo jim priča v Po-dravju, srečujejo tudi v Pomurju, se bosta regiji povezali in skupno apelirali na vlado ter predsednika vlade, naj se končno podprejo predlogi, ki so jih pripravili in potrdili regijski razvojni sveti. Na to temo bodo podravski in pomurski župani v prihodnjih dneh predsedniku vlade poslali protestno pismo. Podobno kot za projekt vodovoda so razpravljavci na seji kolegija ugotavljali tudi pri točki dnevnega reda na temo gradnje urgentnega centra - da so težave v komunikaciji z resornim ministrstvom in vlado ter da se projekt nikakor ne more premakniti z mrtve točke. Mojca Zemljarič Ptuj priznava, da so občine za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka plačale preveč Na tokratni seji kolegija županov je bila javnosti predstavljena informacija, da so občine za gradnjo regijske osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami dr. Ljudevita Pivka res plačale več, kot bi jim bilo treba. O tej temi smo v našem časopisu že poročali in takrat na Mestni občini (MO) Ptuj, ki je bila vodja projekta, podatka o preplačilu kljub našemu večkratnemu pozivu niso potrdili. Sedaj se je izkazalo, da so bili podatki kidričevskega župana Antona Leskovarja o preplačilu na mestu. Ptujski župan Miran Senčar je namreč na tokratni seji kolegija povedal, da bo MO Ptuj po dokončnem obračunu preplačan del denarja preostalim občinam sofinancerkam projekta vrnila. A šele takrat, ko bodo čisto vse občine nakazale svoj del za investicijo. »Naložba se je zaključila s končno vrednostjo 4,1 milijona evrov, kar je deset odstotkov manj od predvidene vrednosti po investicijskem projektu, ki je bila dobrih 4,5 milijona evrov. Razlika je posledica končnega obračuna po gradbeni pogodbi in pet odstotkov vrednosti nepredvidenih del, ki jih ni bilo treba izvesti. Končni obračun se je glede na pogodbo izvedel po dejanskih izmerah izvedenih del, ki so bile manjše od količin v projektantskih popisih del in materialov,« razliko med projektantsko oceno in dejansko realizacijo plačil za projekt pojasnjujejo na MO Ptuj. 4 Štajerski V središču petek • 16. decembra 2016 Ptuj • Civilna iniciativa Za živo pokopališče » Uničevanje pokopališča je kriminalno 1,4 milijona evrov vreden projekt o ureditvi starega mestnega pokopališča v spominski park je v javnosti sprožil precej dilem in polemike. S kosti Ptujčanov, se je v našem časopisu oglasil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser, po rodu Ptujčan. Javno objavljeni civilne iniciative Za živo pokopališče. »Iniciativa je nastala prostovoljno, na podlagi informacij, ki so zaokrožile v javnosti, ter podatkov, ki sem jih o projektu ureditve spominskega parka osebno pridobil na mestni občini (MO) Ptuj. Civilna iniciativa je nastala z namenom, da pozitivno prispeva k oblikovanju projekta in prepreči uničenje starega mestnega pokopališča. Želimo, da se pokopališče uredi na način, ki bo spoštoval zgodovinsko pomembnost tega prostora oziroma muzeja na prostem - da se bo spoštovalo zgodovino Ptuja in tam pokopane. Ureditev pokopališča mora mestni občini prinesti dodano vrednost. Čas je, da se Ptujčani začnemo zavedati, da ne moremo samo gledati, kako se naše lepo mesto uničuje. Ker delamo vse prostovoljno in nimamo finančnih sredstev, civilna iniciativa deluje z administrativno in logistično podporo ter pod okriljem Slovenskega panevropskega gibanja. Ta institucija je del Mednarodne panevropske unije, ki se zavzema za spoštovanje in ohranitev skupne evropske kulturne in politične dediščine. Samo na spoštovanju zgodovine lahko oblikujemo mirno skupno prihodnost. Uničevanje najstarejšega, 300 let starega še živega pokopališča v centralni Evropi predstavlja kriminalno dejanje proti naši dediščini in občanom Ptuja. Vsa mesta v Evropski uniji si prizadevajo, da tovrstno dediščino ohranjajo in ščitijo. Mi pa bi odstranili vse. V akcijo sem šel v trenutku, ko sem ugotovil, da MO Ptuj v izjavah za javnost laže in resnico zavija v lep papir. Trdim, da na pokopališču ni samo 1.200 spomenikov. Po prvi oceni jih je okoli 3.000 obstoječih in vsaj dvakrat več pokopanih. V tre- Prekop posmrtnih ostankov Ptujska pokopališča upravlja občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Direktor Alen Hodnik je povedal, da se za prekop potrebuje samo soglasje občine, prisotnost pooblaščenega zdravnika in zdravstvenega inšpektorja več ni potrebna. »Pri prekopu je treba upoštevati nekatere pogoje, ti so določeni s Pravilnikom o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov, ni pa prekop ravno zelo normiran. Obvestiti je treba svojce, da so lahko prisotni pri izvedbi prekopa, pri čemer je pri tem treba uporabiti predpisana zaščitna sredstva. Izvedba prekopa je v določeni meri odvisna od želja svojcev, kar tudi na koncu vpliva na ceno prekopa. Če se opravijo le izkop, prevoz in ponovni pokop na drugem pokopališču, znaša strošek okrog 600 evrov, če se svojci odločijo za upepelitev, pa okrog 800 evrov,« pravi direktor Hodnik. nutku, ko MO Ptuj reče, da želi odstraniti vse spomenike severnega dela zato, ker so poškodo- vani, ponovno laže. Severni del je najnovejši del in ljudje redno hodijo prižigat sveče. Severni Vrednost preureditve starega mestnega pokopališča v spominski park v proračunu 2017 zagotavlja M0 Ptuj, preostali denar občina pričakuje stva : trajnostne urbane strategije oz. celotne teritorialne naložbe. Poljčane • Se je nadzorni odbor izgubil? Kovačič: »Cilj nadzornega odbora je bil nabiti župana Nadzorni odbor Občine Poljčane je kamen spotike med manjšinsko koalicijo in večinsko opozicijo že vse od imenovanja. Kljub temu da se mandat svetnikov drugo polovico, ni nadzorni odbor predstavil še niti enega poročila; kronična težava odbora je namreč odhajanje članov. Potem ko je lani odstopil predsednik Boris Preskar in oktobra še dva člana Vito Kun-stek in Srečko Gorišek, je sedaj odstopila še Melanija Perdan Potočnik, slednja zaradi osebnih razlogov. Svetniki so zato predsedniku Bojanu Podgorni-ku očitali slabo vodenje in ga med vrsticami opomnili, da bi moral razmisliti o svojem odstopu. »Organizacija je tri četrtine dela,« je pripomnila Olga Žol-ger. Vincenc Zobec pa je dodal, da se je nadzorni svet pri svojem delu izgubil. Nadaljeval je: »Obuti si moraš škornje, ki jih lahko nosiš. Danes ste nam predložili zlimek dnevnih redov. Narediti bi si morali načrt dela in ga opraviti. Opozoril sem, da ste si zadali preveč dela. Spomniti vas moram, da občinski svet še danes ni dobil mnenja k proračunu za leto 2015, kaj šele za 2014. Poglejte se v ogledalo. Naš in vaš cilj bi moral biti, da občina deluje v skladu z zakonodajo in da nadzorni odbor opozori, če kaj ni v skladu z zakonom.« Viktor Pušaver pa je spomnil, da so se že na oktobrski seji dogovorili, da bo predsednik NO do naslednje seje pri- 4& Damijan Peklar, dr.vet.med., s.p. Slovenja vas 2 b, Hajdina, tel: 02 782 10 16, GSM: (041) 537 439 www.malezivali.si,malezivali@hotmail.com Občinska uprava z županom (levo) in predsednik nadzornega odbora (desno) Prava znanost je tista, ki spreminja družbeno vlogo posameznikov v skupnost, kjer je ustvarjanje v dobrobit skupnosti najvišja vrednota. Naj vas leto, ki je pred nami, obdari s temi vrednotami. Želimo Vam vesele božične praznike, uspešno novo leto in obilo sreče, v prihajajočem letu 2017. foto: Mojca Vtič Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj www.bistra.si • ZDRAVLJENJE IN CEPLJENJE HIŠNIH ŽIVALI V AMBULANTI IN NA TERENU • ZDRAVLJENJE IN OSEMENJEVANJE VELIKIH ŽIVALI NA TERENU • DIAGNOSTIKA (LABORATORIJ, RTG, ULTRAZVOK...) Cenjenim strankam, prijateljem in ljubiteljem Mati žetima miren božič ter srečno noto teto. petek • 16. decembra 2016 V središču Štajerski 5 dejanje « kolumno na to temo, naslovljena je bila Kdo želi kritiki na račun projekta je sledila ustanovitev Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik je 1,4 milijona evrov. 300.000 evrov iz razpisa za regionalna razvojna sred- Laris Gaiser meni, da bi se projekta morali lotiti s spoštovanjem do zgodovine in posebno pieteto do pokojnih ter njihovih svojcev. del ima več kot 400 spomenikov. Občina svojcev pokojnih o predvidenih posegih ni nikoli obvestila ali jih prosila za mnenje. V načrtih je zapisano, da bodo posmrtne ostanke (kosti) odstranili. Mi smo proti. Pustimo pokojne počivati. Nadalje navajajo, da jih bodo ostranili le majhen delež. Ponovno laž. V zadnji izjavi za medije so napisali, da bodo ostali le spomeniki in ne grobnice ali okvirji. Tehnično pomeni, da moraš grobnico odstraniti. Grobnica je pod zemljo in je iz betona. Da se jo poruši in uredi zelenico, je treba vse posmrtne ostanke odstraniti. To pa znatno poveča delež posmrtnih ostankov, ki bi se jih premeščalo,« opozarja Gaiser, ki je na župana MO Ptuj Mirana Senčarja naslovil uradno pismo z zahtevami civilne iniciative. Mar svojci pokojnih niso o ničemer obveščeni? »Pismo ni javno, županu sem dal deset dni časa, da odgovori. Dobil sem termin za srečanje 15. decembra ob 13. uri. Takrat sem zahteval uraden popis grobov in pokopanih ter dokumentacijo, ki dokazuje, da so osebno kontaktirali svojce pokojnih oz. skrbnike (najemnike) grobov. Ker vem, da nimajo ne enega in ne drugega, pričakujem dodatno napetost. Moj cilj je dokazati, da so želeli projekt uničenja pokopališča izpeljati v upanju, da se ne bo nihče pritožil in opazil tega početja. Cilj in namen našega delovanja ter naši zahtevi sta, da občini pomagamo priti do optimalnih rešitev. S tem, da svojcem ponudimo možnost odločitve glede prekopa posmrtnih ostankov in obdržimo čim več spomenikov, izkažemo spoštovanje do zgodovine in pieteto do pokojnih, istočasno pa pokopališče obdržimo živo. Drži, da lahko občina po 20 letih vse ukine. Ampak to je le možnost, ki jo dopušča zakonodaja. Če MO Ptuj želi urediti spominski park, potem naj se ga vzpostavi tako, da bo res spominski park z dodano vrednostjo in ne zelenica brez posebnega pomena. Občina smo ljudje. Občina niso uprava in brezčutni arhitekti. Civilna iniciativa v tem trenutku o predvidenih posegih na pokopališču obvešča verske skupnosti, išče lastnike in skrbnike grobov ter na podlagi mreženja širi tako članstvo kot tudi aktivnosti. S podobnim razmišljanjem nas je že okoli sto. Če sestanek z županom ne bo prinesel pozitivne rešitve, bomo o tej temi sklicali javno debato,« še pojasnjuje La-ris Gaiser. Po javno izpostavljenih kritikah o projektu ureditve starega mestnega pokopališča v spominski park se je MO Ptuj pretekli teden oglasila s sporočilom za javnost. V njem so povzeli vsebino projekta in predvidena dela, o čemer smo v Štajerskem tedniku poročali pred časom, zato vsebine sporočila za javnost tokrat ne povzemamo. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Pokopališče, sramota za Ptuj Za pripravo članka smo za mnenje zaprosili mestno svetnico Mišo Pušenjak (SLS), ki je na temo ureditve starega pokopališča in spominskega parka na mestnem svetu podala vrsto pobud in vprašanj. »Sama že več let menim, da je to staro pokopališče, ki ga zdaj imenujejo spominski park, velika sramota za Ptuj in ga je treba urediti. Moti me, na kakšen način se tega lotevamo(jo). Predvsem me moti, da se na Ptuju še zdaj niso pripravile neke osnovne smernice, kaj pravzaprav želimo, ne postavijo se prioritete in vrstni red izvedbe del,« je povedala Pušenjakova ter o ocenjeni vrednosti projekta in po njenem mnenju najbolj optimalni rešitvi ureditve pokopališča v spominski park dodala: »Vrednost projekta je velikanska in dvomim v realnost ocene te vrednosti. Glede na to, da je v proračunu predlaganih 300.000 evrov, o razpisu, ki naj bi v ta namen pomagal z evropskimi sredstvi do polne vrednosti, pa še ni govora, me samo skrbi, da bi s tem denarjem del spomenikov samo podrli. Če evropskega denarja ne bo, bi ostali v še slabši situaciji. Nisem povsem prepričana, ali bom sama glasovala za sprejetje predlaganega proračuna. Več bom vedela po seji odbora za finance, ko bodo stvari jasnejše. Pravilno bi bilo, da občina ustanovi posebno komisijo, v kateri bodo sedeli Ptujčani, vezani na staro pokopališče, skupaj s predstavniki civilne iniciative, strokovnjaki, krajinskimi načrtovalci ... Podrobno naj preverijo in skupaj v dogovoru z vsemi prizadetimi določijo, kaj se bo popravilo, ohranilo, kako se bodo zadeve uredile. Vsak lastnik-skrbnik groba naj se odloči, ali želi grob svojcev ohraniti. Če želi lastnik-skrbnik spomenik ohraniti, se z njim podpiše pogodba, ki ga bo zavezovala, da sam skrbi za rodbinski spomenik, ga vzdržuje in ohranja v primerni obliki. V tem trenutku so načrti, ki sem jih prebrala (ne videla) takšni, da omogočajo možnost za začetek dogovorov z vsemi prizadetimi. Upam, da se bo v dobro Ptuja na obeh straneh našlo dovolj razuma in sposobnosti sprejemanja kompromisov. Pokopališče oziroma park v sedanji podobi pa je za mesto prava sramota.« na križ« in tudi župana preveša v pravil poročilo. »Na naslednji seji ni bilo vas in ne poročila, slednjega smo pričakovali na zdajšnji, vendar nam tudi tokrat to ni bilo predstavljeno. Gre za živo polomijo.« Podgornik je na očitke odvrnil, da je svetnikom na tokratni seji zgolj predstavil, kaj je NO delal, katere dokumente je prejel in katerih ne. »Ker so ljudje pobegnili, pa boste poročilo prejeli januarja. Ni pa predsednik kriv, da ljudje bežijo,« je dodal. Župan Stanislav Kovačič, ki je znan po svoji neposrednosti, pa je dejal: »Cilj NO je bil najti napako in nabiti župana na križ. Odbor je lomastil po dokumentaciji, vendar župan ni namerno naredil ničesar, kar bi oškodovalo proračun. Sam predsednik si malce napačno predstavlja svoje delo. Obseg dela, ki so si ga zadali, je neuresničljiv. Ne moreš si zadati naloge, da pregledaš delovanje društev, saj jih imamo 45. Opravijo naj zakonsko določene naloge in že zato morajo biti presneto pridni.« Svetniki so na decembrski seji potrdili dva nova člana nadzornega odbora, to sta Karmen Purg in Primož Obreht, kar pomeni, da je nadzorni odbor ponovno sklepčen. Mojca Vtič Ormož • Zaradi pomanjkanja parkirišč zaprejo pot reševalnim vozilom Kdaj ureditev parkirišča ob zdravstvenem domu V Zdravstvenem domu Ormož se srečujejo s problematiko pomanjkanja parkirnih mest. Zadeva je prišla tako daleč, da obiskovalci z nepravilnim parkiranjem pogosto zaprejo urgentno pot reševalnim vozilom. K rešitvi prostorske stiske je vodstvo pristopilo že šest let nazaj, a se je zapletlo - zaradi spora ob meji. Pred Zdravstvenim domom v Ormožu se srečujejo z velikimi težavami s parkiranjem, predvsem v dopoldanskem času, saj je vse težje najti prosto parkirno mesto. K še večjemu prometnemu kaosu pa pogosto pripomorejo tudi napačno parkirana vozila, med katerimi si reševalna vozila komaj utrejo pot do ceste. »Zdravstveni dom Ormož je v preteklih 10 letih širil zdravstveno dejavnost z novimi programi in širitvijo obstoječih programov, in sicer za približno 25 %. Glede na navedeno je Zdravstveni dom lokacijsko presegel svoje okvire, saj se je na sedanji lokaciji pristopalo k dograjevanju in graditvi objektov, posledično pa se je zmanjševalo zemljišče za ureditev parkirišč in prometno-varnostnega režima. Parkirišč je za vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev premalo. Zaradi pomanjkanja parkirnih mest uporabniki zdravstvenih storitev pogosto zaprejo urgen-tno pot vozilom, ki so na nujni vožnji, s čimer ogrožajo izvajanje nujne medicinske pomoči, zdravje in življenje njenih prejemnikov,« opozarja direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Do-majnko. www.tednik.si s Stajerskitednik Stajerskitednik Nadaljujejo postopek pridobitve gradbenega dovoljenja Kot še pove, so k reševanju prostorske stiske intenzivno pristopili že pred šestimi leti. Sklenili so, da bodo uredili parkirišče zraven že obstoječega oziroma na območju med zdravstvenim domom in psihiatrično bolnišnico ter novo intervencijsko pot. A tega še danes ni, saj se je zapletlo zaradi spora ob meji. »Svet zavoda je februarja 2010 sprejel razvojne usmeritve in cilje pri pripravi investicijskih programov Zdravstvenega doma Ormož za obdobje 2010-2014, v katerega je vključena ureditev parkirišč ter nove intervencijske poti v sklopu novogradnje Zdravstvenega doma Ormož. Po pridobitvi projektne dokumentacije za ureditev parkirišč smo decembra 2012 na Upravni enoti Ormož vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo oz. ureditev parkirnih prostorov za potrebe Zdravstvenega doma Ormož. Gradbeno dovoljenje ni bilo izdano zaradi spora o določitvi meje, ki ga je na okrajnem sodišču v Ormožu sprožila lastnica sosednjih parcel, ki mejijo na Zdravstveni dom Ormož,« je pojasnila direktorica ter dodala, da je skoraj tri leta trajalo, da se je spor zaključil. Geodetska uprava je namreč Foto: ML šele aprila letos od Občine Ormož prejela pravnomočen sklep Okrajnega sodišča Ormož in evidentirala predlagano mejo kot urejeno mejo. In čeprav lastnici sosednjih parcel torej ni uspelo, se je še enkrat pritožila; zoper odločbo v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije je bil namreč sprožen še upravni spor, sicer neuspešno: »V začetku oktobra letos nas je Občina Ormož obvestila, da je Odločba geodetske uprave pravnomočna in da lahko Zdravstveni dom Ormož nadaljuje postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo parkirišč za potrebe Zdravstvenega doma Ormož. Na Upravni enoti Ormož tako nadaljujemo postopek pridobitve gradbenega dovoljenja in čakamo na povratno informacijo, ali bomo glede na velik časovni odmik morali dopolniti vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja.« Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bodo izvedli javno naročilo za ureditev parkirišča. Izvedbo projekta tako planirajo v prihodnjem letu, sočasno z novogradnjo Zdravstvenega doma Ormož. Po projektantski oceni bo vrednost investicije v ureditev parkirišča znašala 76.500 evrov, ki jo bodo financirali iz lastnih sredstev. Monika Levanič URARSTVO . MOHORIČ * Miklošičeva ulica 1, Ptuj Vam ob predložitvi I kupona v mesecu decembru nudi 20% popust na ure, nakit in točene parfume 6 S7//7//TEDNIK Praznična voščila petek • 16. decembra 2016 MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ Z.0.0. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ v. L* W um K'WI Naj bo novo leto polno sanj in domišljije, naj dobre želje združi v zvezde, srečo sonce naj oblikuje, vas s cvetovi upanja obsuje. Vsem poslovnim partnerjem in našim članom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se tudi v letu 2017 priporočamo. Vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednika., poslušalkam in poslušalcem Raciia Ptuj ter poslovnim -partnerjem želimo prijeten praznični december in srečno novo leto! mm ■£ t _ Štajerski v.tednik.si . RADIOPTUJ 89,8»98,2*I04;3 www.radio-piuj.si Msaka beseda, vsak pogled, vsaka dejanje in vsak nasmeh lahko-primate sreča drugim ljudem, 'Vsak trenutek je lahka nov začetek, v Želim vam vesele, blagoslovljene in doživele božične praznike, novo leto pa naj bo radodarno z zdravjem, veseljem, srečo in uspehi Jozeliokot župan občine Gorišnica SDS Slovenska demokratska stranka Naj vam leto 2017 izpolni vsa pričakovanja in ponudi obilo lepili trenutkov. Želimo vam vesele božične praznike in srečno 2017! Čestitamo in želimo ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti. Vodja svetniške skupine SDS: Rajko Fajt Predsednik MO SDS Ptuj: Miroslav Luči S tem kuponom vam nudimo 30% popust na neomejeno mesečno karto, Center aerobike Ptuj vabi vse, ki se prvič srečujejo s skupinskimi vadbami, Na vadbo lahko pridete brez predhodnih prijav. Informacije: cafuta.and@gmail.com, telefon 041 699 639. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETUSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj Vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto 2017 Vam želimo delavci Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj in člani območne enote KGZS. Naj bo leto, kije pred nami, brez naravnih nesreč, z medsebojnim spoštovanjem, sodelovanjem in zaupanjem, ob obloženi mizi dobrot z naših kmetij. petek • 16. decembra 2016 Praznična voščila Štajerski TEDNIK 7 <5? ZURAN i» deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov Formin 8 b, 2272 Gorišnica GSM: 041 622 303 Denis 041 393 205 Franc www.zuran.eu email: franc@zuran.eu Družinsko podjetje od leta 1982. Zemeljska dela 1 Rušitvena dela [ Cestni tovorni promet Prevzem in odvoz odpadkov Dejavnost deponij, reciklažnih odpadkov Organiziranje in posredovanje na področju gradbeništva Ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih želimo svojim zaposlenim, poslovnim partnerjem, prijateljem in občanom obilo zdravja, sreče, notranje blaginje in medsebojnega razumevanja. Obenem se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in se priporočamo s svojimi storitvami še naprej. IVAN SLAČEK s.p. Dragovič 10,2256 Juršinci TEL.: 02/754 60 20. faks: 02/754 60 21 GSM: 041/697 180 e-mail: slacek.ivan@siol.net www.slacek-zidarstvo.si VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, VESELJA POLNO NOVO LETO 2017! CENJENIM STRANKAM HVALA ZA IZKAZANO ZAUPANJE! živinozdravniška ambulanta, d.o.o ZA Cirkovce 50, 2326 Cirkovce Tel: (02) 789 01 70, tel/fax.: (02) 789 01 71 E-mail: kriza@siol.net Dežurni telefon: 041 640 466 Vesel božič ter srečno, uspešno in zdravja polno 2017. > ------FASADE Zabovci 98, 2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2017 Spoštovane občanke in občani! Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi ob božiču in v novem letu 2017! Župan občine Žetale Anton Butolen l.r. □c^ac^ Dtis Finančno računovodske storitve in podjetniško svetovanje d.o.o. Osojnikova 3, 2250 Ptuj Tel.: 02 779 80 11, fax.: 02 773 04 51 www.simam.si, info@simam.si Katalog certificiranih računovodskih servisov Slovenije §L vpisa: 081 Vredni ste najboljše storitve! 0b božično novoletnih praznikih želimo občankam in občanom prijetno praznovanje, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje, ter se priporočamo tudi v bodoče. PERUTNINARSKA ZADRUGA PTUJ, z.o.o. Spodnja Hajdina 17, Ptuj Vsem članom zadruge in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike A ter obilo zdravja, zadovoljstva v letu 2017. LISTA ZUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA Spoštovane občanke in občani! V letu, ki se izteka, smo v naši svetniški skupini vložili veliko truda v takšno vrsto političnih odločitev, ki naj bi pripomogle k medsebojnemu razumevanju in sodelovanju. Verjamemo, da je v slogi moč, ki lahko največ pripomore pri zagotavljanju kakovostnih pogojev za življenje in delo naših občank in občanov. Ali smo bili pri tem slišani in razumljeni, bo pokazal čas, ki zelo hitro mineva. Ob prihajajočih praznikih vam želimo, da vam čas ne bi mineval tako hitro, da si ne bi vzeli časa za vaše najdražje, prijatelje in znance, se jim nasmehnili in poklonili občutek, da imamo drug drugega. Ob božičnih praznikih vam želimo obilo družinske sreče in topline. Ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti napolnite srca z ljubeznijo do domovine. V letu 2017 vam želimo čim več notranjega miru, medsebojnega razumevanja, osebne in skupne sreče ter zdravja. Ekipa z elanom - Lista župana dr. Štefana Čelana CMRYSLER Jeep ® Mercedes-Benz <&> HYunoni DC Dominko center d.o.o Vesel božič in srečno novo leto 2017! 5EHT Weltauto Svet rabljenih vozil""" TEHNIČNI PREGLEDI Dnminkn ri.rvn PSS Ptuj d.o.o. 2250 Ptuj. Vošnjakova 6 Ptuj d.o.o. »so Ptuj. Votnjikova 6 Dominko d.o.o. Vesel božič in srečno novo leto 2017! Tel: 771-9511,779-4361, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 2017! 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 16. decembra 2016 Podravje • Prvi mož zadruge Drago Zupanič v pokoj, vajeti prevzema Janko Petrovič » Pravo bogastvo je, da si povsod toplo sp Prvi mož Mlekarske zadruge Ptuj Drago Zupanič, ki je specializirano zadrugo postavil na noge, z njo prebrodil številne viharje in jo privedel na prvo bil doslej zaposlen v kmetijski korporaciji Syngenta. Medtem ko zadružni sistem, vsaj kot je mogoče slišati na terenu, ne uživa prevelikega zaupanja kmetov, Mlekarska zadruga Ptuj vse od ustanovitve 1992 do danes beleži rast. »Da beležimo rast, ni hvala, temveč dejstvo. Nikoli nisem novačil kmetov k članstvu, zakaj bi nekaj obljubljal, kar je nemogoče. Zaposlenih nas je bilo do letošnjega leta pet, s pripojitvijo Pomurske mlekarske zadruge pa smo število zaposlenih povečali še za dva. Zadrugi smo predani, delamo pošteno in imamo rezultate. Pokazal sem, da se da marsikaj doseči s poštenim delom in da se poštenje vedno vrača. Kaj ti pomaga kup denarja, če si ba-rabin in če si ne upaš med ljudi. Pravo bogastvo je, da si človek in da si povsod, kamor prideš, toplo sprejet in lahko pogledaš sočloveku v obraz. To je najpomembneje,« meni Zupanič, ki je od leta 1994 potrojil količine mleka, ki jih zadruga odkupi. Štajerski TEDNIK www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik »Kradli so kot srake« A da je zadruga prišla do točke, ko sodeluje pri krojenju cenovne politike reprodukcijskega materiala in tudi odkupnih cen mleka na Slovenskem, se je morala soočiti z aferami, ugaslimi mlekarnami in tudi mlečno krizo. »Zakon o zadružništvu nam je omogočil, da smo postali 45-odstotni lastnik Ptujskih mlekarn. Potegnil sem ta voz, združil kmete iz treh zadrug. Takrat je bila velika stavka proizvajalcev mleka pred Ptujsko mlekarno, tudi poseganje po življenju. Na eni strani so nagajale zadruge, na drugi zaposleni v mlekarni. Vsi so namreč delali, kar so želeli, kradli so kot srake. A kmetje so mi sledili. Ko smo videli, kako globoko so zabredle mlekarne, smo se odločili, da se združimo s Celjskimi mlekarnami, ki jih je takrat vodil sedanji gospodarski minister Počival-šek. Do združitve ni prišlo, saj se njihovo vodstvo, po odhodu Počivalška, s tem ni strinjalo, ker se je ustrašilo dobro organiziranega kmeta. Ptujske mlekar- ne so nato leta 2000 ugasnile, saj ni bilo nobenega vlaganja v mlekarno in razvoja, vse je šlo v druge žepe,« je brez dlake na jeziku povedal Zupanič. Ptujske mlekarne potonile, Pomurske ne Zadruga se je nato odločila za vstop v Pomurske mlekarne. »Do vstopa v EU leta 2004 je mlekarna uspešno delovala. Nato pa se je vodstvo začelo neodgovorno in neracionalno obnašati, bile so zgrešene investicije in z mlekarno je šlo samo še navzdol, tako da je bila leta 2014 zrela za stečaj.« Kot je znano, je Zupanič Pomursko mlekarno rešil pred stečajem, tako da je mlekarna pristala v prisilni poravnavi, večinska lastnika pa sta postala Mlekarska zadruga Ptuj in Delavska hranilnica. »Nastavil sem ugled, verjel sem v zgodbo. Dolgoročno gledano je namreč pomembno, da imamo mlekarno, in to čim bližje. Po reorganizaciji in zamenjavi vodstva, jasno določenih nalogah sedaj mlekarna dela dobro. Lani je beležila 1,5 milijona evrov dobička, podobno naj bi bilo letos.« Mlekarska zadruga ni Zupanič, temveč kmetje Ob tem pa je zadruga vseskozi vlagala tudi v investicije, izobraževanja. »Največja investicija in hkrati zadovoljstvo zaposlenih in članov je bila leta 2000, ko smo pridobili svoje lastne prostore na Ormoški cesti 29 na Ptuju. Stalne investicije so bile tudi zbiralnice mleka, obnavljali smo zbirna mesta, vlagali v mlečne cisterne, na treh lokacijah postavili silose za krmila, sojo, ječmen, koruzo ..., nabavili smo dve specialni sejal-nici za dosejavanje trav. Na Ptuju smo zgradili tudi zbirni center, pridobili ovalni žig, ki nam omogoča, da smo neodvisni od mlekarne,« je ključne investicije naštel Zupanič. Glede kakovosti mleka pa je dejal, da so bili člani zadruge vseskozi v vrhu po ka- Drago Zupanič mm*. ip upokojencev Ptuj (fj| vot zi vsem srečno in zdravo novo eta! 500 EUR, ki bi jih sicer porabili za p siljanje voščilnic poslovnim partnerjem in sodalavcem, smo namenili društvu Optimisti Ptuj z namenom, da bodo sredstva koristno uporabljena za starejše v lokalni skupnosti. DOM UPOKOJENCEV PTUJ Volkmerjeva cesta 10, DOM PTUJ I MM l ' 2250 PTUJ T: +386 2 780 73 00 F: +386 2 620 77 98 E: info@domptuj.si Delovni čas: petka od 7. do 18. ure - sobota od 7. do 12. ure E-mail: antolic.marko@siol.net Telefon: 02 771 0337 Potrčeva 11,2250 Ptuj. Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter uspehov polno novo leto 2017. Haloze so z registriranimi enotami kulturne dediščine si-romašnejše kot preostali deli Slovenije; status kulturnega spomenika državnega pomena ima le grad Borl. Za LAS Haloze do 1,3 milijona evrov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je oktobra potrdilo Lokalno akcijsko skupino (LAS) Haloze in Strategijo lokalnega razvoja Haloze 2014-2020. LAS Haloze bo upravičena do največ 709.239 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in do največ 628.863 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prva javna poziva za operacije, financirane iz obeh skladov, bosta objavljena že januarja in februarja prihodnje leto, druga javna poziva skladov bosta predvidoma objavljena še pred poletjem 2017. Pozivi za območje LAS Haloze (občine Cirkulane, Go-rišnica, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale) bodo objavljeni na spletni strani www.haloze.org, za vsakega od njih bodo v LAS Haloze organizirali informativne delavnice. Že zdaj pa opozarjajo: »Pri oddaji vloge na javni poziv je treba imeti že vso potrebno dokumentacijo (gradbeno dovoljenje, različna soglasja ipd.), zato pozivamo vse potencialne prijavitelje, ki imajo namen kandidirati na prvi poziv, da si potrebno dokumentacijo že pridobivajo.« Haloze, Zavrč • Delovno srečanje LAS Haloze Haložani popravili po Lokalna akcijska skupina (LAS) Haloze je v Zavrču pripravila ne na območju Haloz. Del dokumenta, ki bo pripravljen do V državnem registru nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo (MK), je vpisanih 272 enot z območja sedmih haloških občin (Cirkula-ne, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč, Žetale) in občine Gorišnica. Od tega ima 75 enot status spomenika lokalnega pomena, samo en pa status spomenika državnega pomena. V registru nesnovne (žive) dediščine so s tega območja vpisane tri enote: obhodi kurentov (status mojstrovine državnega pomena), obhodi pustnih oračev in izdelovanje ku-rentij. V LAS Haloze so v registru nepremične dediščine odkrili kar nekaj napak, zato so se odločili, da ga popravijo in dopolnijo, vključitev v popis pa bodo v kratkem omogočili tudi prek spleta. Pri izpopolnjevanju popisa so poma- V Zavrču so z delavnico določili pomembnejše ukrepe varstva in oživljanji Foto: EM petek • 16. decembra 2016 Kmetijstvo Štajerski 9 rejet in lahko vsakemu pogledaš v obraz mesto med odkupovalce mleka v Sloveniji, bo konec meseca predal direktorske vajeti. V njegove čevlje bo stopil Janko Petrovič iz Podvincev, ki je kovosti. »Prvi smo šli v plačilo na rampi, namreč kot direktor zadruge sem odgovoren, da mlekarni pripeljem vrhunsko mleko. Tudi zaradi tega je naši zadrugi uspelo izpogajati za kakšen cent višjo ceno mleka.« Sicer pa Mlekarska zadruga Ptuj ni Drago Zupanič, temveč kmetje, je poudaril. »Zato so bili zame vsi enaki, tako tisti, ki odda pet litrov mleka, kot večji proizvajalci.« Dodal je, da je imel v vseh 25 letih podporo tako upravnega odbora kot ostalih proizvajalcev mleka. »Slednji so vedeli, da sem borec. Imel sem njihovo zaupanje, kajti vedeli so, da se zavedam, da sem jaz odgovoren zanje.« Še posebej je izpostavil in se zahvalil prvemu in dolgoletnemu predsedniku zadruge g. Lahu in kasneje g. Pintariču, kakor tudi svojim sodelavcem za zaupanje. Enkrat je treba reči bobu bob In kakšna bo prihodnost zadruge po Zupaničevem odhodu? »Menim, da je cesta nareje- na, razmišljanje je pozitivno, ne bo pa lahko. Upravni odbor je izbral 42-letnega Janka Petroviča iz Podvincev. S prvim januarjem on prevzema vodenje zadruge, jaz pa grem zasluženo, tako sem prepričan, v pokoj,« je povedal Zupanič. Nadaljeval je: »Pride čas, ko moraš reči bobu bob. Kdo ti bo pa spomenik stavil? Spisali smo zgodbo, na katero sem ponosen. Zadruga uživa ugled poslovnih partnerjev, je uspešna. Sicer pa je bila zadruga moj otrok, to vsi vedo.« Zato je bila odločitev za upokojitev še toliko težja: »Čas celi rane in slika s časom bledi, pravijo. Z veseljem bom opazoval delo v zadrugi, se morda oglasil na kakšni kavi, a čas je že, da izpre-žem. Sedaj se bom bolj posvetil družini, užival bom na ranču, kot ga imenujemo pod cerkvijo sv. Roka, kjer imam vrt, nekaj trt in sadovnjak. Sem človek, ki vidi delo, zato se dolgočasil ne bom, samo zdravje naj mi še služi,« je sklenil Drago Zupanič, prvo ime Mlekarske zadruge Ptuj. Mojca Vtič Najbolj znana afera: kloramfenikol Turbulentna obdobja v delovanju zadruge pa so povzročale tudi afere. Med najbolj znanimi je pojav človeku nevarnega antibiotika kloramfenikola v mleku pred 13 leti. »K temu smo pristopili takoj, ukrepali, iskali izvor in ga tudi takoj odkrili. Namreč namesto da bi veterinarska stroka in vlada poiskali vzrok okužbe, so krivdo prevalili na kmete. Mi smo imeli v rokah dokumente in tudi argumente, da kmet ni kriv. Seveda je nastala škoda, ki je takrat dosegala milijarde tolarjev, a zanjo nihče ni odgovarjal. Moram poudariti, da sta v tem primeru popolnoma zatajili krovni organizaciji (Zadružna zveza Slovenije in KGZS).« Spomnil je tudi na bolezen norih krav (BSE), ki je bila zaznana pri enem izmed ormoških kmetov. »Kot strela iz jasnega je izbruhnila novica o izbruhu bolezni, zato sem se takoj odzval in odšel na prizadeto kmetijo ter ji ponudil vso pomoč. Takrat sem dosegel spremembo uredbe, da se pri tovrstnih primerih ne pobije celotne črede, temveč samo govedo, pri kateri je bila bolezen zaznana, in njene potomce. Tri leta pa sem se pogajal z Vursom in jih prepričeval, da hlev ni živilski obrat. Nekdo je namreč želel na račun zdravniških pregledov proizvajalcev mleka očitno zaslužiti,« je izpostavil Zupanič. Foto: arhiv Foto: CG pis svoje kulturne dediščine tretje delovno srečanje, na katerem so razvijali model za interpretacijo kulturne dedišči-konca tega leta, je tudi popis haloške kulturne dediščine. gali predvsem člani Delovne skupine za kulturno dediščino Haloz in posamezne občine, pa tudi zainteresirana javnost. Popravljen seznam bodo poslali Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS, kjer bodo popravke pred vnosom še preverili. Država sicer že načrtuje nov elektronski register, ki bo interaktivnejši in bogatejši od obstoječega, saj naj bi vključeval tudi video posnetke in podobno. Vera Kolednik iz Podeželskega razvojnega jedra (PRJ) Halo, vodilnega partnerja LAS Haloze, je na završkem srečanju pojasnila, da niso le popravljali napak, temveč so seznam tudi obogatili: »Register MK poleg evidenčne številke dediščine vsebuje še ime enote, naslov in opis objekta. Mi smo dodali še ostale atribute: trenutno funkcijo oz. rabo dediščine, zvrst, potrebno višino investicije, perspektive za ohranitev dediščine in opombe, predvsem pa lastnika oz. upravitelja dediščine in njegov kontakt.« Popis je šele prvi korak Direktor PRJ Halo Jernej Golc je pojasnil, da bo register omo- Primerjava števila vpisanih enot nepremične kulturne dediščine v Halozah in Sloveniji Haloze »Vpisane enote||Površina (km-j| 272 354,3 Prebivalstvo 24.550 ||Št. enot / km2| |Št. enot / 1.000 prebvjiCi7 0,77 11,08 Slovenija 29.911 20.273 2.064.188 1,48 14,49 gočil predvsem informiranje lastnikov nepremičnin o možnih virih državnega in evropskega sofinanciranja projektov: »Namen registra je tudi, da se vzpostavi stik med lastniki teh objektov, ki jih želijo predstaviti javnosti ali v njih začeti različne dejavnosti. Pri tem smo upoštevali, da so lastniki v različnih razvojnih fazah; povezali bomo tiste, ki so na približno enaki stopnji. Nekdo, ki zamisel šele razvija, namreč težko sodeluje z nekom, ki kulturno dediščino že uspešno trži.« Ines Bezjak iz PRJ Halo je poudarila: »Verjamemo, da lahko kulturna dediščina Haloz ob konkretnih spodbudah, ustvarjalnih idejah in podpori lokalnega prebivalstva vodi do širšega regionalnega razvoja in turističnega razcveta ter okrepi lokalno iden- Vir: Ministrstvo za kulturo (stanje na dan 18. 11. 2016) In PRJ Halo Analize podatkov so dale presenetljiv rezultat: registriranih enot nepremične kulturne dediščine je v Halozah precej manj kot drugod po Sloveniji - tako po številu enot na prebivalca kot po številu enot na kvadratni kilometer ozemlja. Ce bi po tem logično sklepali, da so objekti in spominska obeležja tod zato bolje vzdrževani, bi se žal ušteli. Precej nižji od slovenskega povprečja so namreč tudi haloški prihodki ... titeto.« Urejanje in analiza popisa kulturne dediščine Haloz sta zato le del širšega dokumenta, ki bo vključeval še možne interpretacije in upravljanja s kulturno dediščino. V LAS Haloze so predvideli številne ukrepe, od čisto preprostih in konkretnih (npr. posodobitev ponudbe spominkov, enotne oznake objektov, energetske obnove stavb) do dolgoročnih (spodbujanje izobraževanja otrok, ustvarjanje povezav med kulturno dediščino in turistično infrastrukturo itd.). Želijo si predvsem ustvarjanja novih delovnih mest, razvoj trženja in nove kul-turno-turistične produkte Haloz, s katerimi bi objektom kulturne dediščine vdahnili novo življenje. Eva Milošič Primerjava števila vpisanih enot nepremične kulturne dediščine po občinah a haloške kulturne dediščine. I Občina Prebivalstvo 1 Št. enot / km21 Št. enot / 1.000 prebvalcev Cirkulane 28 32,1 2.300 0,87 12,2 Gorišnica 41 29,1 5.822 1,41 7,0 Majšperk 55 72,8 4.005 0,76 13,7 Makole 30 37,0 2.036 0,81 14,7 Podlehnik 23 46,0 1.820 0,50 12,6 Videm 53 80,0 5.481 0,66 9,7 Zavrč 25 19,3 1.722 1,30 14,5 Žetale 17 38,0 1.364 0,45 12,5 ORMOŽ d.o.o. HARDEK 44C, 2270 ORMOŽ Prodaja: 02741 64 11, Servis: 02741 64 05 Nadomestni deli: 02 7416 413 www.avtocenter-ormoz.si Našim cenjenim strankam, poslovnim partnerjem ter prijateljem želimo mirne božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2017! Tudi v letu 2017 lepo vabljeni vAvtocenter Ormož, kjer vas z veseljem pričakujemo. Vir: Ministrstvo za kulturo (stanje na dan 18. 11. 2016) in PRJ Halo Foto: EM 10 Štajerski Podjetništvo petek • 16. decembra 2016 Slovenija, Podravje • Z novim letom nov zakon o dimnikarskih storitvah Trg dimnikarskih storitev liberalizirali, a Oktobra so sprejeli nov Zakon o dimnikarskih storitvah, novembra je stopil v veljavo, v celoti ga bodo začeli izvajati s prvim dnem novega leta. karskih storitev z licenčnim, breme uporabnikov pa naj se ne bi povečalo. Doslej je bilo na celotnem ozemlju Slovenije 194 dimnikarskih območij, na katerih so bile na podlagi javnih razpisov sklenjene koncesijske pogodbe; za posamezno območje je izključno pravico izvajanja dimnikarskih storitev dobil le en izvajalec. Po novem bodo uporabniki dimnikarsko družbo izbirali prosto, kar bo po mnenju Ministrstva za okolje in prostor (MOP) velika prednost. Licenčni sistem naj bi namreč prinesel vse koristi konkurenčnega trga, torej »za uporabnike prijaznejše izvajanje storitev ter cenovno konkurenčnost, saj bodo določene najvišje cene storitev«. Vse prednosti konkurence, vendar z regulacijo, torej ... Na ministrstvu so hitro ugotovili, da bo težave povzročala neenakomerna poseljenost države. Na prostem trgu dimnikar najbrž nima interesa, da se bo do uporabnika peljal 50 kilometrov daleč? Po zakonu bo zato dimnikarska družba, če jo bo uporabnik pozval, storitve morala opraviti, če je temu uporabniku geografsko najbližje. Zastonj to seveda ne bo: če je uporabnik od sedeža dimnikarske družbe oddaljen 25 kilometrov ali manj, cena storitve že vključuje potne stroške, sicer ne. Koliko uporabnikov v redko poseljenih območjih bo dimnikarje resnično pozivalo, da jih obiščejo, bomo še videli. Licenčni sistem naj bi prinašal prednosti tudi dimnikarskim službam, so prepričani na MOP: »Dimnikarske družbe po novem ne bodo več omejene na območja, nov sistem pa pomeni priložnost tudi za tiste, ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da ob izpolnjevanju pogojev lahko vstopijo vanjo.« Nova priložnost pa ne bo le za domača, temveč tudi za tuja podjetja oz. dimnikarske družbe s sedežem v tujih državah pogodbenicah. Domnevati je, da se bodo na dolgi rok obdržala predvsem večja (tuja?) podjetja, zato so napovedani blagodejni učinki na slovensko gospodarstvo vprašljivi. Na MOP so pojasnili, da je bil nov zakon nujno potreben, saj se v preteklosti storitve niso izvajale v vseh občinah enako, cene storitev so bile zelo različne, ureditev področja pa je bila potrebna tudi zaradi mednarodnih obveznosti znižanja izpustov CO2 in drugih emisij. Dimnikarska služba je sicer ena najstarejših javnih služb; v Evropi se izvaja od 9. stoletja dalje, na področju Nove obveznosti uporabnikov dimnikarskih storitev • Omogočiti prvi pregled novovgrajene male kurilne naprave, • omogočiti vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev, • dovoliti izvajanje dimnikarskih storitev, • omogočiti pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav, • eno leto hraniti zapisnik o izvedenem pregledu, • na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. današnje Slovenije se na način koncesij izvaja od časa cesarice Marije Terezije. Dimnikarsko službo so v samostojni Sloveniji najprej opravljale lokalne gospodarske javne službe, leta 2004 pa je postala državna javna služba. Za menjavo dimnikarja imate pol leta časa Če bo uporabnik želel zamenjati dimnikarsko družbo, bo moral to storiti do 30. junija te- kočega leta. Odločitev bo veljala za obdobje najmanj dvanajstih mesecev (lahko tudi manj, če bo pristojna inšpekcija ugotovila, da dimnikarska družba dimnikarskih storitev ne opravlja v skladu z zakonom). Če uporabnik do določenega roka dimnikarske družbe ne bo izbral, se bo štelo, da je izbral izvajalca, ki je na zadnji dan tega leta opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo (seveda pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev). Nov sistem opravljanja dimnikarskih storitev naj bi prinašal same prednosti Prvi seznam dimnikarskih družb, med katerimi bodo uporabniki lahko izbirali, bodo na MOP objavili v roku dveh mesecev. Sporočili so: »Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani ministrstva lahko opravlja dimnikarske storitve izvajalec, ki je na dan 31. december 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja Ormož • Ormoški gasilci gradijo tri dodatne garaže Denar le za prvo fazo Ob gasilskem domu Prostovoljnega gasilskega društva Ormož raste prizidek, ki bo namenjen tudi za novo, večje tehnično reševalno vozilo z dvigalom in gasilsko opremo. »Ideja o gradnji prizidka se je začela porajati že leta 2013, ko smo dobili v upravljanje reševalni čoln. Vse od takrat se soočamo s prostorsko stisko. Vozilo za servisiranje ročnih gasilnih aparatov in nadzor hidrantov imamo že zdaj parkirano zunaj, ker v samem gasilskem domu ni prostora. Prihodnje leto tako načrtujemo še nabavo novega vozila in zdi se mi nedopustno, da bi bila intervencijska vozila na ulici,« je gradnjo prizidka opravičil predsednik PGD Ormož Rajko Ko-šič ter še dodal, da je delo v polnem zamahu: »Zemeljska dela smo začeli sredi novembra. Gradbena dela bi po pogodbi z izbranim izvajalcem del lahko bila končana v prihodnjih dveh tednih in vsi si želimo, da bi nam vremenske razmere dopuščale realizacijo do dogovorjenega roka.« Izvajalec gradbenih del je kot najugodnejši ponudnik Zidarstvo Jože Vrabec, s. p. V novozgrajenem prizidku gasilskega društva, ki uspešno deluje že 130 let, med drugim načrtujejo tri dodatne garaže, skladišče za opremo in reševalni čoln ter večjo umivalnico za čiščenje reševalnih oblek. Investicijo so razdelili na več fazi, sredstva pa imajo za zdaj zagotovljena le za prvo fazo. »Prvotno je bilo za prvo fazo načrtovanih 105.413 evrov (brez DDV), a smo jih bili prisiljeni zaradi izpada sofinanciranja lokalne skupnosti, dona-torjev in sponzorjev precej zmanjšati ter iskati drugačne, predvsem Prizidek h gasilskemu domu PGD Ormož že raste. cenejše rešitve. Tu imam v mislih razčlenitev prve faze na več manjših sklopov, tako da je posledično vključenih več različnih manjših izvajalcev ter dobaviteljev materialov. Na ta način smo vrednost investicije znižali za skoraj 25 %,« je pojasnil Košič. Ob tem je še poudaril, da so vsa sredstva za prvo fazo, z izjemo donacij nekaterih podjetij in posameznikov, zagotovili iz lastnih virov ter prostovoljnih prispevkov. In kako kaže z drugo in tretjo fazo, ki zajemata notranje instalacije, omete in stavbno pohištvo ter fasado in druga zaključna dela? »Ti dve fazi sta v veliki meri odvisni od dobre volje občinskega sveta in župana občine Ormož,« opozarja Košič, ki še doda, da so se letos podali še v eno zajetno naložbo: »Treba se je zavedati, da bomo ormoški gasilci do prve polovice leta 2017 realizirali še en velik projekt, in sicer večje tehnično reševalno vozilo z dvigalom, v katerega bomo prav tako vložili nekaj več kot tretjino lastnih sredstev, preostalo bosta prispevali občina Ormož in Uprava RS za zaščito. Vrednost vozila brez opreme znaša 253-000 evrov, z opremo pa je ocenjena vrednost približno 400.000 evrov. K sreči nam je velik del opreme uspelo nabaviti že v preteklih letih, a bo finančno breme kredita ostalo naslednjih nekaj let na lastnih virih finančnih sredstev.« Monika Levanič Makole • Gospodarstvo in kultura sta si podala roko Štatenberg ponovno dobiva nekda Da je hiša brez ljudi in duše le stavba ter dvorec brez življenja le opustel grad, je na odprtju skega fotografa Milana Sternada poudaril predsednik državnega zbora Milan Brglez. In dvorec Štatenberg je po več letih zapuščenosti vendarle oživel skozi zgodbe. Tanja Šubelj, ki je ponovno vdihnila življenje baročnemu dvorcu, se je vsem zahvalila za sodelovanje, še posebej podjetju Impol, ki je omogočilo, da dvorec ponovno bogatijo zgodbe. »Ne moremo vedno samo zahtevati. Če delaš, potem lahko pričakuješ tudi plačilo. Hvala vsem, da naju sprejemate kljub najini drugačnosti. Vendar četudi si drugačen, lahko premagaš ovire,« je poudarila Šubeljeva oziroma grofica Šta-tenberška. Predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je ob tem spomnil na bogato zgodovino dvorca, na pomen, ki ga je ta imel. Namreč nekdaj je bil dvorec točka srečevanja gospodarstva, politike, športa in kulture. »Imel je svoje življenje vse do takrat, ko ga je opustošila vojna. Danes ponovno pridobiva nekdanjo podobo in slavo. Na Štatenbergu se danes ponovno povezujeta gospodarstvo in kultura, zdi se, da eno brez drugega ne more, a eno z drugim tudi ne. Vendar slednje ne velja za ta dvorec. Kako bi bil ponosen grof Attems, če bi lahko bil tukaj zraven,« je ob odprtju razstave in dveh sob, ki povzemata zgodovino podjetja Impol, povedal Brglez. A v ospredju ni bil Impol, ki je eden paradnih konjev slovenskega gospodarstva, temveč ljubiteljska umetnica in fotograf Meta Jarc ter Milan Sternad. Meta Jarc iz Šentvida pri Lukovici je predstavila cikel slik Angeli, ki so odraz njenega kozmološkega gledanja na svet in slikarskega znanja. Angeli, ki jih je slikarka razstavila na Štatenbergu, prikazujejo čas praznovanja človekovega duha, čas ljubezni, miru in luči. Angelom Mete Jarc so se na stenah galerije pridružile fotografije domačina Milana Sternada, ki po tematiki spadajo v čas prazničnega decembra in pripovedujejo božično zgodbo. Milan Sternad Razstavo Mete Jarc in Milana Sternada v galeriji Attems je odprl predse FOTO: ML petek • 16. decembra 2016 Podjetništvo Štajerski 11 takoj spet regulirali Ključna novost bo zamenjava obstoječega koncesijskega sistema dimni- Kolikokrat na leto opravi dimnikar pri vas dimnikarske storitve? njo slavo razstave Mete Jarc in makol- se že od mladih let ljubiteljsko ukvarja s fotografiranjem in tako že 50 let ohranja podobe sveta v brezčasnosti fotografije. Podobe na platnu in ujete skozi objektiv je na odprtju razstave dopolnila še glasba otroškega pevskega zbora OŠ Anice Černejeve Makole, glasbene skupine Gemaj ter Ajde in Boštjana Pušaverja. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič dnik državnega zbora Milan Brglez. Uporabnik posameznik, ki ugotovljenih pomanjkljivosti ne bo odpravil ali ne bo omogočil izvajanja dimnikarskih storitev, bo kaznovan z globo od 60 do 100 evrov, zakon pa bo omogočil tudi t. i. hitre postopke izrekanja glob. Pristojnosti za izrekanje glob dimnikarji nimajo; ti samo obvestijo pristojne inšpekcijske službe (za varstvo okolja, za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, za zdravje in za trg), ki ukrepajo naprej. Inšpekcijska služba lahko preglasi ustavo Dimnikar mora svoj obisk napovedati sedem dni vnaprej, pri tem pa morajo biti podane možnosti prestavitve termina oz. dogovora o uri izvedbe storitve. Vsak uporabnik lahko dimnikarske storitve tudi naroči. Pri vsakem pregledu male kurilne Foto: CG in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.« Šest ur dodatnega usposabljanja za dimnikarje Čeprav naj bi Pravilnik o dopolnilnem usposabljanju in dimnikarski izkaznici začel veljati s 1. januarjem 2017, bo njegov osnutek do 2. januarja šele v javni obravnavi. Pravilnik bo določil podrobnejše programe in tarifo usposabljanja imetnikov licenc za izvajanje dimnikarskih storitev ter obliko, vsebino in ceno dimnikarske izkaznice. Za nov identifikacijski dokument bodo dimnikarji predvidoma odšteli 9,26 evra. Dodaten strošek bo najmanj šest ur dopolnilnega usposabljanja na vsakih osem let, kar bo dimnikarje predvidoma stalo do 150 evrov. Dimnikarji se svojega poklica sicer izučijo v poklicni srednji šoli, vendar na Ministrstvu za okolje in prostor menijo, da bodo zaradi dodatnega usposabljanja »enotno obveščeni o poudarkih iz predpisov in tehničnih smernic, ki jih morajo upoštevati pri izvajanju dimnikarskih storitev«. Nov dimnikarski zakon pomeni dodatne stroške tudi za državo, ki bo morala nadgraditi že obstoječo aplikacijo EviDim za vodenje evidenc o dimnikarskih družbah, dimnikarjih, uporabnikih, malih kurilnih napravah, storitvah in izdanih potrdilih. To bo stalo okoli 390 tisočakov, dodatnih 20 pa bo za vzdrževanje sistema treba primakniti vsako leto. Da vse našteto storitev ne bi podražilo, bo najvišje cene določala vlada. Ura dela bo predvidoma stala največ 25,20 evra brez DDV, za posamezne storitve pa bodo predpisali časovne normative. 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 54,3% 30,8% 3,1% I 6,7% 5,1% Manj kot enkrat letno En km t Dvakrat Trikrat Štirikrat Foto: MV Večino uporabnikov dimnikar obišče enkrat letno Letos spomladi je Ministrstvo za okolje in prostor naročilo raziskavo javnega mnenja o zadovoljstvu državljanov z izvajanjem dimnikarskih storitev. Ker je šlo za telefonsko anketo na relativno majhnem vzorcu (406 oseb), podatki morda niso najbolj merodajni, a so edini, s katerimi razpolagamo. Vsi anketiranci sploh niso vedeli, da je uporaba dimnikarskih storitev obvezna (le 97,7 % vprašanih), več kot polovico anketirancev pa dimnikar obišče enkrat letno. Pri dimnikarskih storitvah so anketiranci v povprečju najbolj zadovoljni z odnosom do strank, manj s prilagodljivostjo glede določitve termina storitve in strokovnostjo, najmanj pa s ceno. »Pri največ anketirancih napak pri pregledu niso odkrili (64,2 %), sledijo tisti, ki so pomanjkljivosti odpravili (33,9 %). Tisti, ki so morali odpraviti napake, so v večini (82,7 %) mnenja, da je bil dimnikarjev nasvet koristen,« so zapisali v rezultatih ankete. Večina anketirancev je bila prepričanih, da dimnikarske storitve največ prispevajo k požarni varnosti, manj k varstvu pred zastrupitvijo in energetski učinkovitosti, najmanj pa h kakovosti zraka. Večine (86 %) tudi ne moti, da ima dimnikar prost vstop v njihovo stanovanje ali hišo. Še najbolj konkreten podatek, s katerim so postregli rezultati ankete: največ anketirancev je imelo kurilno napravo na trdna goriva (63,7 %), sledili so olje (23,2 %), plin (11 %) in drugo (2,1 %). naprave mora dimnikar izdati poročilo o pregledu in račun. Če so bile pri pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, mora izdati še pisno opozorilo z rokom odprave pomanjkljivosti. Podobno velja tudi za meritve emisij dimnih plinov. Po pretečenem roku je dimnikar dolžan preveriti, ali so pomanjkljivosti odpravljene. Če niso, o tem poroča pristojnemu inšpektoratu. 36. člen ustave zagotavlja pravico nedotakljivosti stanovanja. Dimnikar zato pravice dostopa do kurilnih in prezračevalnih naprav ter dimnih vodov ne more uveljavljati neposredno, če mu stanovalec to prepoveduje. Dimnikar mora v takem primeru obvestiti inšpekcijo za varstvo okolja, ki lahko uvede postopek za prekršek in tudi izvedbo inšpekcijskega nadzora. Lastnik nepremičnine torej odloča, kdo sme vstopiti v njegovo stanovanje. Če pa se država z njegovo izbiro ne strinja, ga pač kaznuje ... Še ena zanimivost: za »nič dela« se po splošnih obligacijskih pravilih računa ne sme iz- staviti, vendar to za dimnikarje ne velja povsem. Če namreč uporabnik najavljenega časa storitev ne odpove oz. prestavi ali če ne omogoči opravljanja storitev, mora kljub vsemu plačati stroške prevoza in porabljenega časa. Kot izjema šteje le, če uporabnik najavljenega časa zaradi daljše odsotnosti upravičeno ni mogel odpovedati (kako bo to dokazal, je njegov problem). Področje dimnikarskih storitev je tako tudi z novim zakonom še daleč od urejenega. Eva Milošič @ ARRIVA a m company Vsem našim potnikom in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za uspešno in dobro sodelovanje v letu 2016 ter vam želimo vesele božične praznike, v prihajajočem letu 2017 pa veliko zdravja, sreče in prijetnih trenutkov. Bodite tudi v letu 2017 varno in udobno na poti s skupino Arriva Slovenija. 12 Štajerski Kultura petek • 16. decembra 2016 Ptuj • Iz ptujskih depojev 38.000 odlomkov in predmetov z Vicave V galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši so odprli zadnjo od letošnjih razstav cikla Iz ptujskih depojev; do konca tega meseca bo na ogled rimska vojaška oprema z Vičave. Ogledati si je mogoče del sedla z rogovi, bronast branik ročaja meča, bronast obesek konjske opreme, železni izstrelek - najbrž konico rimskega vojaškega kopja, bronasto falero, luske oklepa, pa tudi koščen gumb in odlomek tegule z žigom legije 13. Gemine ... Gre za izbor izmed 38.000 različnih odlomkov in predmetov (iz kovine, kosti, kamna, stekla in predvsem keramike), ki so jih v letih 2010 in 2011 odkrili med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji v in ob enem od objektov nekdanje vojašnice na Vičavi. Vodja arheoloških raziskav Evgen Lazar je pojasnil, da so se izkopavanja začela kot neke vrste arheološki nadzor nad gradbenimi deli: »Vendar smo že takoj na začetku raziskav naleteli na presenečenje; neposredno pod betonskimi tlaki smo odkrili rimsko drobno arheologijo. Jasno je bilo, da bomo namesto arheološkega dokumentiranja morali izvesti Niz razstav Iz ptujskih depojev pripravljajo Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za kulturo. konkretna arheološka izkopavanja.« Zaradi statike so bili arheologi sicer omejeni na izkop do globine, ki je bila nujna za izvedbo obnove stavbe. Najdbe sodijo v čas od prve polovice prvega do sredine drugega stoletja. Takrat je bil na desnem bregu Drave legijski tabor, raziskano območje pa je bilo v nepo- sredni bližini strateško pomembnega rimskega mostu prek reke. Ker območje Vičave še ni dovolj raziskano, strokovnjaki ne morejo vedeti, ali so bili ti objekti zgrajeni v vojaške namene ali pa so bili namenjeni civilnemu prebivalstvu. Avtorica razstave Maja Janežič je napovedala: »Pripravljamo tudi publikacijo iz teh raziskav in upamo, da bomo kmalu imeli možnost, da bomo te predmete predstavili na večji razstavi.« Tudi ptujski podžupan Gorazd Orešek je namignil: »Z razstavami si želimo nadaljevati tudi prihodnje leto. Na Mestni občini Ptuj se zavedamo potrebe po arheološkem muzeju, zato se trudimo, da bi do njega tudi čim hitreje prišli. S ptujskim pokrajinskim muzejem se dogovarjamo, da bi v vmesnem času v enem izmed praznih prostorov uredili arheološko razstavo. Mogoče bi bile prav razstave Iz ptujskih depojev primerne, da jih razstavimo v celoti.« Eva Milošič Ormož • Zaključek bralne značke z antropologinjo in pisateljico Svetlano Slapšak Bralno značko za odrasle osvojilo 53 bralcev V ormoški knjižnici so pretekli teden 53 bralkam in bralcem podelili bralno značko za odrasle. Bralce so nagradili še s knjižnimi nagradami, zanimivim pogovorom in knjižničarskim loncem. Bralna značka za odrasle, ki spodbuja bralno kulturo med odraslimi, se je odlično prijela po številnih slovenskih knjižnicah, tudi v ormoški. »Ormoška knjižnica je že enajsto leto zapored vključena v projekt, ki se izvaja pod okriljem Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer pripravijo bralni seznam. V Ormožu temu dodamo le kakšen naslov avtorja, ki izhaja iz ormoškega območja. V letošnji sezoni je bila v ospredju literatura, ki se navezuje na temo jedače in pijače. Bralci so lahko izbirali s seznama kakovostnih in ne prezahtevnih literarnih, strokovnih, dokumentarnih in potopisnih del ter pesniških zbirk slovenskih in tujih avtorjev. Za osvojitev značke je bilo treba prebrati pet knjig s seznama oziroma izmed drugih del avtorjev s seznama,« je pojasnila direktorica Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Milica Šavora in še dodala, da je letos bralno značko osvojilo 53 bralk in bralcev, med njimi tudi sedem bralcev skupine Junaki iz Centra starejših občanov v Ormožu. Svečani podelitvi bralnih značk je sledil pogovor s priznano antropologinjo Svetlano Slapšak, dok- Foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož torico antičnih študij in znanstvenico svetovnega formata, ki je podrobneje predstavila svojo knjigo Kuhinja z razgledom. »Slišali smo zanimive zgodbe o sadežih, atribu- tih kuhanja, verovanj in praznove-rij, družbeni in kulturni kritiki, o tem, kako družbene spremembe vplivajo na spremembe hranjenja in kako le-te vplivajo na človeka in pokrajino, tudi o današnji obsedenosti z zdravjem in naravo, potrošniških razvadah in vegetarijanstvu, kot tudi o razlikah med hrano revežev in delikatesno hrano bogatašev nekoč in danes,« je še dejala direktorica in zadovoljno sklenila: »Poleg knjižnih nagrad, fantastične vodičke po hrani, izjemne znanstvenice in občudovanja vredne ženske so bili bralci nagrajeni še s prav posebnim knjižničarskim loncem, ki sta ga skuhala mlada ormoška bralca in kuharja Igor Štamol in Denis Žuran.« Monika Levanič OBČINA TRNOVSKA VAS Spoštovane občanke in občani občine Trnovska vas! V novem letu vam iz srca želim, da vas leto 2017 preseneti v pozitivnem smislu, naj vaše trdo delo obrodi konkretne sadove. Ob božičnih in novoletnih praznikih vam vsem želim veliko osebne sreče in ne pozabite, sreča je v majhnih stvareh, prijaznih ljudeh in strnjenih dlaneh. Župan občine Trnovska vas Alojz Benko, dipl. upr. org. Wty of Lifl! SUZUKI -SUZUKI-lAVTtJ SKHB1SI Viäw 2017 naj bodo- rnapOtí tHtmjtmiVtMo nm/zqoi, naj bo nad/biwino- in e¿no IlllK» Sp. Polskava 102, 2331 Pragersko Telefon +386 (0)2 845 22 50; GSM +386 (0)41 674 326 E-mail: ¡nfo@avtoskrbls.sl; www.avtoskrbls.sl; suzukl.avtoskrbls.sl Tednikova knjigarnica December Decembru lahko rečemo tudi gruden, največkrat pa je slišati besedno zvezo »veseli december«. Le koliko veselja in prazničnih občutij še ostane v ljudeh tako proti koncu tega prazničnega meseca? Pisano decembrsko, božično in novoletno okrasje in oglasje zaseda trgovine in ulice in mesta in vse oglasne in druge prostore in, oprostite, v glavi že skeli od božično-novoletnih navodil in daril in priporočil. Ja, gruden je pravo ime za dvanajsti mesec v letu! Saj se človek lahko še zgrudi pod težo veselega decembra, ki pritiska z vseh koncev in krajev! Vsaj pri nas, na Ptuju, imamo srečo, da je mesto prijazno, domiselno izborno okrašeno. Pa še nobena smreka ni bila ugonobljena na račun mestne okrasitve. Bravo! Ljudski pregovori napovedujejo: GGruden malo vljuden. (Gruden malokdaj priljuden. Če v decembru bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi. Če grudna suha sapa piska, poleti suša vse pritiska. Če zmrzlina grudna ne odtaja že prosinca hujši mraz nastaja. Več vremenskih pregovorov najdete v Slovenski vremenski pregovori in reki (Uroš Premru in Martin Toman. Ilustracije Damijan Stepančič. Radovljica: Didakta, 2009). Svetlana Makarovič pa tako o decembru na začetku pesnitve Dedek Mraz že gre: KO SPET PRIKIMA ZIMA, LEDENI PIŠ ZAVEJE, KO SE VSAKDO NAJRAJE PRI TOPLI PEČI GREJE, KO SONCE LE OD DALEČ PREMRAŽENO MEŽIKA, KO V MRKIH JUTRIH IVJE NA DREVJU SE SVETLIKA -TAKRAT V SOMRAK DECEMBRA... Somrak, ja, somrak, če si daleč od doma, če si preganjan, prezebel, lačen, če si brez dela, brez jela, če ni nikjer odeja, ki bi srce in dušo ogrela. In somrak je še hujši, če te duši domotožje, če si za žico, če nimaš nobeno pravico, če nimaš prijateljev, če imaš le hude spomine in bolečine, če si tujec brez vsega in brez upanja na rešitev, če si domačin, enako brez upanja na rešitev . Pa vendar je možno pogledati tudi drugače: december je še bolj v radodarnost in solidarnost odet, morda je razdeljenih največ resničnih daril in pomoči tistim, ki so je potrebni, morda je v tem somraku le bolje videti srčno svetlikanje, ki pomeni razumevanje in spoštovanje vseh bitij na tem svetu. Sicer pa so vedno pravljice, knjige in besede še vsako dušo ogrele! Pa pridite kaj k nam, v knjižnico na obisk! Liljana Klemenčič 1Í VETERINARSKA AMBULANTA v MAJSPERK doc , Leí je 34 Prijeten božič in vse lepo v letu 2017 želimo vsem, ki ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje. Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk IZDELOVANJE NOGAVIC ARNEČIČ MIKA moške, ženske in otroške bombažne nogavice Arnečič Dragica s.p.. Grajena 31 a, 2250 Ptuj tel., fax: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294,041 688 294 Želimo vam vesele božično - novoletne praznike. REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO agr(8lenter rezervni deli. trgovina, d.o.o. Ptuj Ormoška cesta 21, 2250 Ptuj Tel.: 02/748 02 10, fax: 02/748 02 1 1 E-mail: agrocenter.ptuj@siol.net www.agrocenter-ptuj.si CENJENIM STRANKAM, VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM TER SODELAVCEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO 2017. Foto: CG Nogomet 2.000 evrov kazni za NKZavrč Stran 14 Strelstvo Najboljša sta Boštjan Maček in Živa Dvoršak Stran 14 Futsal Od 6:2 do 6:7 in nazaj do 9:7 ... Stran 14 Namizni tenis Belajeva na TOP turnirju le za Paulinovo Strani 14 Andrej Cafuta Najvišji sodnik v katah in borbah Strani 15 Šah Ptujčanom 3. mesto v državni ligi Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Piše: Jože Mohorič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Kratka pamet ... Je res mogoče, da se slab mesec pred uradnim slovesom Tine Maze od belih strmin celotna Slovenija ukvarja s honorarjem za nastop naše najboljše smučarke vseh časov?!? Kar bi moral biti športni praznik par excellence in eden od vrhuncev zimske sezone ne samo za Slovenijo, ampak precej širše, se sprevrača v povsem drugo smer. Ali smo res sami sebi največji sovražniki? Ker se to dogaja, je odgovor jasen: SMO! 1. V preteklih letih je bila Tina Maze vlečni konj slovenske smučarije, izključno zaradi nje in njenih dosežkov so nekateri sponzorji sploh vlagali v ta šport, nekateri pa so plačevali večje zneske, kot bi jih sicer. Zagotovo, kajti vložki so v precejšnji meri odvisni od rezultatov, ti pa so bili zaradi Tine izjemni. Briljantni. Neponovljivi. 2. Ko je Tina na tiskovni konferenci v Avstriji napovedala, da bi se želela od aktivnega nastopanja posloviti v Mariboru, je to bila za celotno Zlato lisico in splošno dogajanje pod Pohorjem izjemna in najboljša možna reklama. Boljše sploh ni mogoče dobiti. In bila je brezplačna ... 3. a. V tistem trenutku bi morala Smučarska zveza Slovenije stopiti v kontakt s Tino in ji ponuditi sodelovanje pri tem projektu. Brezpogojno! 3. b. V tistem trenutku bi morali prireditelji tekme za svetovni pokal v Mariboru stopiti v kontakt s Tino in ji ponuditi sodelovanje pri tem projektu. Brezpogojno! Razlog je preprost: prireditev brez Tine Maze bi pod Pohorje privabila določeno število ljudi, s Tino pa jih lahko k temu številu prištejemo (vsaj) 10.000! Preprosta matematika pravi, da bi bil zaslužek v primeru s Tino na progi bistveno večji že zaradi samih vstopnic (10.000 obiskovalcev krat 10 evrov = 100.000 evrov). K temu je treba prišteti dejstvo, da večina ljudi na takšnih prireditvah zapravi določeno vsoto evrov za pijačo, hrano, rekvizite... Dodaten zaslužek za vse deležnike. Oglaševanje na prireditvah s takšno maso ljudi ima za sponzorje zagotovo večji učinek, kot če jih na prireditev pride 1.000, 2.000 ali v najboljšem primeru 5.000 (Nisem pozabil like Štuhec in njenih izjemnih uspehov, vendar teh rezultatov za zdaj še ne dosega v slalomu in veleslalomu. Upam, da jih kdaj bo. Res bi ji to privoščil. Takrat bo Maribor na Zlati lisici »norel« tudi brez Tine.). Ne pozabimo na zanimanje tujih medijev za poslovilni nastop Tine Maze, ki so ga kazali že ob omenjeni tiskovni konferenci. In posledično na izjemne zgodbe ... Iz Slovenije, Maribora! Pozitivne zgodbe! V vsakem primeru bi za vse deležnike tega dogodka to pomenilo večjo odmevnost in seveda ... večji zaslužek! Za vse bi bilo dovolj, tudi za honorar Tine Maze (pa naj bo 1.000, 10.000 ali toliko omenjani 90.000 evrov), o katerem sedaj razpravlja vsa Slovenija. Smučarska zveza Slovenije je z javno objavo dopisov z Andreo Massijem (znova) padla na izpitu iz poslovnosti, iz spoštovanja do šampionke ... Žal ... Nastalo škodo pa bo težko popraviti... «p» v Rokomet • Pokal Slovenije, 1. SRL (m) Za slovo od leta štejeta le zmagi Jeruzalem Ormož V soboto, 17. decembra, bodo rokometaši Jeruzalema odigrali svojo zadnjo tekmo v letu 2016. Na Hardek ob 19. uri prihaja zadnjeuvrščena Izola, ki je zaenkrat še edina ekipa brez točk. »Res je, da je naša ekipa utrujena, vendar kaj drugega kot zmaga proti Izoli ne pride v poštev. Igramo na Hardeku, smo kakovostnejši in ti dve točki sta za nas nuja. Zagotovo bomo nastopili brez kadetskih re- prezentantov Dominika Oz-meca in Miha Kavčiča, ki sta žal poškodovana,« je pogovor pričel trener Saša Prapotnik. Njegova ekipa je v sredo igrala v Celju tekmo četrtfi-nala Pokala Slovenije in visoko izgubila z izidom 43:28 (22:13). »Celjani so nas enostavno pretekli in so se po pričakovanjih uvrstili v četr-tfinale. Še vedno pa menim, da bi zgodba ob igranju Oz-meca in Kavčiča ter tekmi na Hardeku imela povsem drugačen razplet. Sedaj je Gregor Ocvirk (Jeruzalem Ormož) Pokal Slovenije: Celje Pivovarna Laško -Jeruzalem Ormož 43:28 (22:13) JERUZALEM: Balent (6 obramb), Šutalo (2 obrambi); Petrovič, Ocvirk 7, Zidarič 2, Čudič 3, Ciglar 1, Grabovac, Žuran 3, Kocbek 3, Šoštarič, Kosi 1, Mesaric 2, Niedorfer, Rajšp 1, Cirar 5. CELJE PL: Lesjak, Babarskas 2, Janc 4, Razgor 2, Suho-ležnik 1, Marguč 6, Grošelj 1, Poteko 1, Gajic, Zarabec 3, Kodrin 11, Mačkovšek 3, Mlakar 5, Dobaj, Žvižej 4, Beciri. Trener: Branko Tamše. Velika Nedelja z vodilno ekipo 1. lige Na sedežu Rokometne zveze Slovenije (RZS) so v sredo opravili žreb četrtfinalnih parov za pokal Slovenije. Branilci naslova iz Celja se bodo pomerili s Pomurjem. Edina preostala ekipa iz Spodnjega Podravja, Velika Nedelja, pri žrebu ni imela pretirane sreče, saj se bo pomerila z vodilno ekipo 1. slovenske lige, Riko Ribnica. Zato pa so lahko z žrebom zadovoljni njeni navijači, ki bodo v domači dvorani lahko spremljali vrhunsko ekipo. Vse četrtfinalne tekme bodo na sporedu 23. decembra. Pokal Slovenije, pari četrtfinala: Velika Nedelja - Riko Ribnica, Maribor Branik - Urbanscape Loka, Herz Šmartno -Gorenje Velenje in Pomurje - Celje Pivovarna Laško. JM bila tekma v Zlatorogu za nas dober trening, kjer smo spočili nekaj nosilcev igre in dali priložnost igralcem s klopi,« je na kratko tekmo z državnimi prvaki komentiral trener Prapotnik. uk Drava Ptuj: Na Ptuj prihaja Uroš Šerbec Derbi začelja 1. A državne lige med Dravo in Slovenj Gradcem ima velik pomen, saj sta obe ekipi do sedaj zbrali po 7 točk in iščeta pot obstanka med elito. Zaradi tega bodo številni igralci s poškodbami v dresu Drave stisnili zobe in poskušali pomagati svoji ekipi. Večino izmed njih zelo dobro pozna trener Slovenj Gradca 2011 Uroš Šerbec, ki je pred odhodom na Koroško treniral dravaše. To bi bila lahko določena prednost za goste, a domača ekipa je že na prvi tekmi pokazala, da je kakovostnejša in je bila bližje zmagi, čeprav se je dvoboj končal z remijem (26:26). V dvorani Center bo v nedeljo ob 16.30 to zadnji letošnji nastop ptujske članske vrste, za katero je uspešna sezona, saj so se po mnogih letih ponovno uvrstili v prvo ligo. Njihov osnovni cilj v tej sezoni je obstanek, za kar je zmaga proti Slovenj Gradcu nujna. Vse to nakazuje sila zahtevno tekmo, v kateri naj bi bila glede na statistiko dosedanjega dela prvenstva Drava boljša v napadu, Slovenj Gradec pa v obrambi. A vse to so le statistični kazalniki, nekaj povsem drugega pa bo zgodba na parketu, na katerem se Ptujčani želijo pred domačo publiko končno predstaviti v pravi luči ter leto 2016 končati z zmago. David Breznik Rokomet • ZRKAklimat Prijateljski remi, Marko-viceva ostaja na Ptuju Foto: Črtomir Goznik ZRKAKLIMAT PTUJ-SLOVENIJA U-19 35:35(18:19) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Mateša 4, Korotaj 9, Selinšek 12, Kreft 3, Bezjak, Hliš, Malek-Petrovič, Vidovič, Pušnik, Gomilšek 7, Kac, Bedrač, Rodi, Škorjanec. Trener: Nikola Bistrovič. V torek zvečer je bila v dvorani Ljudski vrt na Ptuju odigrana zanimiva prijateljska rokometna tekma med ptujskim ženskim prvoligašem in slovensko mladinsko reprezentanco. Mlada vrsta, ki jo vodi trener Zagorja Bojan Voglar, se pripravlja na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo poleti prihodnje leto v Sloveniji, natančneje v Celju. Reprezentanca se je izkazala za zelo dobro ekipo, konec koncev je ta generacija nazadnje osvojila 5. mesto na kadetskem evropskem prvenstvu. Tudi za domačinke je bila tekma zelo dobrodošla, trener Bistrovič je precej rotiral v igri in poskušal tudi s kakšnim novim prijemom, s katerim bo skušal v nadaljevanju presenetiti ligaške tekmece. Izenačeno srečanje se je končalo z remijem. Foto: Črtomir Goznik Barbara Selinšek (ZRK Aklimat Ptuj)_ Ptujčanke so nastopile v sila okrnjeni zasedbi, saj je istočasno mladinska ekipa igrala liga-ško tekmo proti Krki, obenem pa sta manjkali tudi Križančeva in novinka-povratnica Marko-viceva (prej Volarevic), ki se je s klubom dogovorila za sodelovanje do konca sezone. Naslednjo tekmo bodo Ptujčanke odigrale v sredo, 21. decembra, ob 18.30 v Ljudskem vrtu na Ptuju. Tekmec bo vara-ždinska Koka. tp 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 16. decembra 2016 Strelstvo • Strelec leta 2006 Nogomet Najboljša sta Boštjan Maček in Živa Dvorsak 2.000 evrov kazni V sredo je v Mariboru Strelska zveza Slovenije razglasila najboljše strelce minulega leta. Tretjič si je naslov strelca leta priboril dvakratni olim-pijec Boštjan Maček, ormoški strelec Kevin Venta pa se je po lanskem petem mestu tokrat povzpel do četrtega, boljšo sezono sta imela še Blaž Kunšek in Rajmond Debevec. Ormoški trap strelec Tomaž Blazinšek je osvojil 9. mesto, 13- Boštjan Simonič, 17. Sašo Stojak. V ženski konkurenci je svoj četrti naslov najboljše strelke leta prepričljivo osvojla dvakratna olimpijka Živa Dvoršak. Mlada ormoška strelka Urška Kuharic je po lanskem drugem mestu tokrat osvojila odlično 3- mesto, pred njo pa se je uvrstila še lanska zmagovalka Renata Oražem. Petra Vernik in Foto: Strelska zveza Slovenije Urška Kuharič in Kevin Venta sta v Mariboru prejela bronasti plaketi Strelske zveze Slovenije za dva izboljšana državna rekorda v letu 2016. Majda Raušl sta osvojili 7. in 8. mesto. Priznanje z bronasto plaketo SZS sta za dva izboljšana državna rekorda v letu 2016 prejela Ormožana Kevin Venta in Urška Kuharič. Med mladinci si je lovoriko najboljšega priboril Žan Ke-lenc iz Črenšovcev, Ptujčan Tadej Širec je osvojil 11. mesto. Naziv najuspešnejšega društva si je znova priborilo SD Grosuplje, drugi so bili strelci Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem, odlično 3. mesto pa so osvojili strelci SD Kovinar Ormož, 10. SK Ptuj, 18. SD Mesto Ljutomer, 20. SD Juršinci, 21. SD Kidričevo, 26. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, 27. SD Tovarne Sladkorja Ormož, 44. SD Trap Ormož, 48. SD Poetovio. Simeon Gonc Športne novičke Futsal • 2. SFL: Od 6:2 do 6:7 in nazaj na 9:7 ... REZULTATI 9. KROGA: Velike Lašče - FC Hiša daril Ptuj 9:7, FSK Stripy - Gorica Futsal Klub 5:4, Futsal klub Dobrepolje - ŠD Mlinše 3:6, KIX Ajdovščina - Dlan Logatec 7:4, Kebelj Pizzeria Salama - FC Ivančna Gorica 5:3. 1. FSK STRIPY 2. IVANČNA GOR. 3. GORICA FK 4. VELIKE LAŠČE 5. KEBELJ SALAMA 9 6. ŠD MLINŠE 9 7. FK DOBREPOLJE 9 8. HIŠA DARIL PTUJ 9 9. KIX AJDOVŠČINA 9 10. DLAN LOGATEC 9 1 0 1 1 3 2 0 4 2 3 2 3 2 4 2 5 1 7 0 9 42:24 25 49:20 22 34:27 15 39:38 15 38:31 14 29:27 14 29:32 11 37:41 8 20:37 4 17:57 0 Najboljši strelci: 21 zadetkov: Kristjan Čož (Ivančna Gorica); 11 zadetkov: Thomas Pi-hler; 10 zadetkov: Sašo Kavaš (oba FC Ptuj). VELIKE LAŠČE - FC HIŠA DARIL PTUJ 9:7 (6:2) FC HIŠA DARIL PTUJ: Božidar Vidrač, Davor Fleten, Esat Ramadani, Sašo Kavaš, Daniel Jaušovec, Thomas Pihler, Žan Krajnc, Žan Vindiš, Trener: Boris Šprah. STRELCI: 1:0 Marolt (7.), 2:0 Žužek (8.), 3:0 Vidic (9.), 3:1 Fleten (11.), 4:1 Žužek (14.), 5:1 Škulj (16.), 5:2 Kavaš (19.), 6:2 Marolt (20.), 6:3 Pihler (21.), 6:4 Fleten (28.), 6:5 Vindiš (29.), 6:6 Pihler (33.), 6:7 Pihler (38.), 7:7 Pečnik (38.), 8:7 Škulj (38.), 9:7 Mramor (39.). Varovanci trenerja Borisa Špraha so v zadnjem krogu prvega dela sezone gostovali v Velikih Laščah in doživeli poraz. Tekma na Dolenjskem je postregla z dvema velikima preobratoma. Po visokem vodstvu domačinov 6:2 ob polčasu so se Ptujčani prebudili in v drugem delu zabili pet zaporednih zadetkov (6:7)! Dve minuti pred koncem pa so na sceno znova stopili domačini in od lovljenja rezultata utrujenim gostom zabili tri zadetke za končno zmago. Mali nogomet • ZLMN Ormož ČLANI Rezultati 5. kroga: Smoki Ormož - Naitors Tomaž 1:8, Inox ograje Majcen - Bar Gaja Lordi AP Gaube 2:3, Kog - Vičar Transport Vičanci 5:1, Pušenci dresi-tisk.si - Mala Nedelja 3:6, Bar Ribnik Ormož - Montage Team 4:3, Mladost Miklavž Ineterieri - Frankovci Bar pri Lipi 1:5, Železne Dveri - Vičanci 5:4, Bar Ajda Hidus - Rucica Bresnica 6:1. Rezultati 6. kroga: Montage Team - Mladost Miklavž Interi-eri 4:3, Vičar Transport Vičanci - Bar Ribnik Ormož 3:3, Rucica Bresnica - Kog 0:6, Bar Gaja Lordi AP Gaube - Bar Ajda Hidus 0:1, KOŠ - Inox ograje Majcen 1:5. 1. AJDA HIDUS 6 6 0 0 28:7 18 2. IN0X0GR. M. 6 5 0 1 22:6 15 3. KOG 6 5 0 1 20:12 15 4. GAJA L. GAUBE 5 4 0 1 22:5 12 5. RIBNIK ORMOŽ 5 3 1 1 14:8 10 6. FRANKOVCI 5 2 0 3 7:8 6 7. MONTAGE TEAM 6 2 0 4 13:23 6 8. KOŠ 5 1 1 3 10:16 4 9. VIČAR TR. V. 6 0 2 4 10:22 2 10. MLADOST INT. 5 0 0 5 7:21 0 11. RUCICA B. 5 0 0 5 6:38 0 Razpored 7. kroga, sobota, 17. 12.: ob 11.00: Frankovci Bar pri Lipi - Montage Team, ob 11.40: Ormož Mladost Bar pri Lipi - Pušenci dresitisk.si, ob 12.20: Vičanci - Smoki Ormož, ob 13.00: Mladost Miklavž Inte-rieri - Vičar Transport Vičanci, ob 13.40: Bar Ribnik Ormož -Rucica Bresnica, ob 14.20: Kog - Bar Gaja Lordi AP Gaube, ob 15.00: Bar Ajda Hidus - KOŠ. Namizni tenis • Kadetski TOP: Belaje-va le za Paulinovo V Križah je v nedeljo potekal 1. TOP za kadete in kadetinje. Na Gorenjskem se je v treh skupinah merilo po 24 najboljših med fanti in dekleti. Odlično sta se v prvi kakovostni skupini odrezali predstavnici NTK Cirkovce Nika Belaj in Ina Unger. Prva je s petimi zmagami in dvema porazoma zaostala le za neporaženo Leo Paulin, druga pa je bila uvrščena na 4. mesto. Slabše je tokrat nastopala Daniela Toma-nič Butkovska (NTK Ptuj), ki je osvojila 8. mesto. V 2. skupini je Lara Belaj osvojila 6. mesto. TOP kadetinj (1. skupina): 1. Lea Paulin (Arrigoni), 2. Nika Belaj (Cirkovce), 3. Tara Kobetič (Mengeš), 4. Ina Unger (Cirkovce), ... 8. Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj). Kegljanje • 1. OTS LOKOMOTIVA 2 - DRAVA 1 2:6 (2955:3113) DRAVA 1: Robi Golob 535, Boris Premzl 508, Elvis Slaček 484, Milan Čeh 558, Janez Čuš 504, Janez Podgornik 524. Na kegljišču v Mariboru je bila prva ekipa Drave precej boljša od druge ekipe Lokomotive, kar se je zrcalilo tudi skozi končni rezultat 6:2. Ptujčani so pokazali konstantne in natančne mete ter so vsi z izjemo Slačka podrli več kot 500 kegljev. Izstopal je Čeh, saj je med vsemi dosegel daleč najboljši rezultat (558). Ob Čehu so Dravi posamezne točke prinesli še Golob, Premzl in Podgornik. To je bila njihova šesta letošnja prvenstvena zmaga, ki jih ob treh porazih v 1. OTS ligi trenutno uvršča na 2. mesto. Za to imajo največ zaslug trije kegljači, ki so v povprečju rezultatov doma in v gosteh v najboljši deseterici Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije (NZS) je v sredo NK Zavrč izrekel kazen za izstop iz 2. SNL. Denarna kazen za Haložane znaša 2.000 evrov, dodan pa je še drugi del. V tem NZS članski ekipi NK Zavrč za tri sezone (do leta 2020) prepoveduje napredovanje v tekmovanja pod njenim okriljem (3- liga in višje). A ta prepoved nima kakšne posebne uporabne vrednosti, saj lahko Zavrč člansko moštvo najhitreje prijavi v tekmovanje v sezoni 2017/18 (2. liga MNZ Ptuj). Če bi tri sezone napredovali kot prvo-uvrščena ekipa iz 2. v 1. ligo MNZ Ptuj in naprej iz 1. lige v Superligo, bi lahko do 3. lige prišli najhitreje v sezoni 2020/21, takrat pa bi prepoved že prenehala. »Pri izreku navedenih kazni sta bili upoštevani tako pisna izjava kluba kot tudi oteževalna okoliščina, saj je zaradi neodgovornega ravnanja kluba, ki je privedlo do izstopa članske ekipe sredi tekmovalnega leta, tekmovanje v 2. SNL postalo okrnjeno, kar posledično zmanjšuje raven njegove integritete,« je pod sklep zapisal disciplinski sodnik NZS Roman Rogelj. m Trojica najboljših na TOP turnirju kadetinj v namiznem tenisu: Nika Belaj, Lea Paulin in Tara Kobetič posameznikov lige. Na visokem 3. mestu je Čeh (povprečje 534.5), 8. je Premzl (528.17), 9. pa Golob (523.38). Tenis • Zimsko člansko DP V Rogaški Slatini ta teden poteka zimsko člansko državno prvenstvo, ki je zaradi odsotnosti najboljših precej okrnjeno. Prvi nosilec je tako Jure Frank (ŽTK Maribor), ki na lestvici TZS zaseda 11. mesto. Prvenstva so se udeležili trije igralci TK Terme Ptuj, nastop v glavnem turnirju je imel zagotovljen le 18-letni Blaž Bezjak, medtem ko sta morala 14-letni Blaž Vidovič in leto starejši Filip Jeff Planinšek v kvalifikacije. Uspešno sta preskočila dva kroga in se znašla v glavnem žrebu. Tam sta preskočila uvodni krog, nato pa obstala pred vrati četrtfinala, ugnala sta ju veliko izkušenejša 5. in 6. nosilec, Januš Žibrat in Sašo Bende (oba ŽTK MB). Bezjak je tekmovanje končal na uvodni stopnički. Šolski šport • Košar ka, fantje: OŠ Poljčane pred OŠ Majšperk V torek, 6. 12., je v športni dvorani OŠ Olge Meglič potekalo območno tekmovanje v košarki za učence letnika 2002 in mlajše. Na njem so nastopile najboljše ekipe iz medobčinskih tekmovanj, zmago pa so si zagotovili mladi košarkarji OŠ Kajetana Kovica Poljčane, ki so bili v finalu boljši od vrstnikov iz OŠ Majšperk. Obe ekipi sta se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja. Rezultati (OŠ Olge Meglic): OŠ Olge Meglic - OŠ Kajetana Kovica Poljčane 29:52, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Majšperk 20:37; tekma za 3. mesto: OŠ Olge Meglic - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 24:35; tekma za 1. mesto: OŠ Kajetana Koviča Poljčane - OŠ Majšperk 54:38. Vrstni red: 1. OŠ Kajetana Koviča Poljčane 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 4. OŠ Olge Meglic m, DB, UK Napredovanje v naslednji krog tekmovanja si je ob zmagovalcih zagotovila tudi ekipa Oš Majšperk. 4 5 4 4 3 2 1 0 petek • 16. decembra 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 Karate • Andrej Cafuta Najvišji sodnik v katah in borbah Andrej Cafuta je s karate-jem povezan od leta 1988. Na začetku je bil pet let aktiven tekmovalec, nato je postal trener, ob tem je naredil nekaj izpitov za sodnika. Najprej je sodil na nacionalnem nivoju, leta 2004 je postal mednarodni evropski sodnik in leta 2010 še svetovni sodnik. Do teh nazivov so Ptujča-na pripeljali trdi treningi, izobraževanja in sojenje na najvišjih tekmovanjih. Pred letošnjim svetovnim članskim prvenstvom v karateju v Linzu je potekal seminar, po katerem so sodniki opravljali še izpit za svetovne mednarodne sodnike. Seminarja se je udeležilo okrog 350 sodnikov iz vsega sveta. Izpit je vseboval teoretični del z 245 vprašanji in praktični del, v katerem je vsak posameznik sodil šest borb pred 12-člansko komisijo, ki je bila sestavljena s po dveh članov iz vsakega kontinenta. Andrej Cafuta je položil izpit za Andrej Cafuta med sojenjem na tekmi svetovnega pokala v Benetkah najvišjega sodnika v katah in borbah, ki se imenuje »karate do referee«. S tem ima tudi možnosti sojenja na Olimpijskih igrah leta 2020 v Tokiu na Japonskem, kjer bo karate prvič uvrščen v spored iger. Šah • Državna liga Za ŠD Ptuj 3. mesto V Ljubljani se je z zadnjimi tremi krogi zaključilo tekmovanje v najvišji slovenski šahovski ligi za leto 2016. Med desetimi najboljšimi klubi in društvi je dokaj uspešno nastopilo tudi Šahovsko društvo Ptuj, ki je po odličnem začetku v zaključku nekoliko popustilo in ob koncu osvojilo še vedno visoko 3. mesto, kar je za dve mesti boljše od lanskega leta. Za ta uspeh so zaslužni velemojstri Aleksander Beljavski, Ognjen Cvitan, Nenad Ristič, Dušan Rajko-vič, MM Danilo Polajžer, mojstrski kandidati Žan Belšak, David Murko, Andraž Šuta in prvokategornik Klemen Jan-žekovič. Ptujčani so s tremi zaporednimi zmagami na začetku nekoliko presenetili konkurenco, saj so med drugim premagali tudi ekipo Radenske Pomgrad, ki je veljala za enega od favoritov za zmago. Tudi drugi del so odigrali odlično, saj so ob enem neodločenem rezultatu zabeležili še dve zmagi in pred zaključnim delom imeli minimalni zaostanek za vodilno ekipo ŽŠK Maribor. Kljub zmagi v 7. krogu, kjer sta zmagi dosegla Aleksander Beljavski in David Murko, se je zaostanek še nekoliko povečal in več ali manj je bilo jasno, da se bodo Ptujčani borili za drugo mesto. Ob dejstvu, da je letos kapetan ekipe, MM Danilo Polajžer, dal kar veliko priložnosti štirim mladim igralcem, bi bil to vsekakor velik uspeh. V zadnjih dveh krogih je bila ekipa skoraj popolnoma »ptujska«, saj je petim članom domačega društva pridružil le enega tujca, kar pa je bilo očitno preveliko breme. Ptujčani so tako za konec doživeli dva visoka poraza, najprej z rezultatom V Sloveniji imamo trenutno le dva sodnika z nazivom svetovni sodnik, tako je tudi v drugih državah. Večina teh je po 6-dnevnem izpitu tudi sodila na minulem svetovnem članskem prvenstvu v karate- ju v Linzu. Na tem tekmovanju je Cafuta sodil kar nekaj dvobojev, v začetku tega meseca je bil kot sodnik aktiven tudi na tekmi za svetovni pokal v Benetkah. David Breznik Bowling • Podjetniška liga 5,5:0,5 proti ekipi Krke, ki je bila po začetnem izhodišču tretja, in za konec še s prvim favoritom, ekipo ŽŠK Maribor z rezultatom 4,5:1,5. V zadnjih srečanjih je le Andraž Šuta dvakrat remiziral, po enkrat pa še Ognjen Cvitan in Klemen Janžekovič. Svojo kakovost je ponovno dokazal najboljši član ŠD Ptuj, VM Aleksander Beljavski, ki je s 5,5 točke iz sedmih partij osvojil 1. mesto na prvi šahovnici, odlično pa je nastopil tudi ka-petan, MM Danilo Polajžer, ki je s 5 točkami iz devetih partij pristal na tretjem mestu tretje šahovnice. »Žal smo nekoliko popustili ob koncu tekmovanja, sicer bi bil uspeh še boljši. Vsekakor sem z doseženim zadovoljen, saj so kar štirje naši mladi člani dobili priložnost, ki so jo tudi dokaj dobro izkoristili. Nekoliko se jim pozna pomanjkanje nastopov, predvsem to velja za Žana Belšaka in Klemna Janžekoviča, kar bomo do naslednjega leta gotovo izboljšali in tako se nam za dobre uspehe društva v prihodnje ni bati,« je vtise strnil kapetan ekipe in predsednik ŠD Ptuj MM Danilo Polajžer. Zmagovalna ekipa si je priborila pravico nastopa v evropskem klubskem pokalu za leto 2017, dve zadnjeuvr-ščeni ekipi pa se selita v nižji rang tekmovanja. Končni vrstni red: 1. ŽŠK Maribor 40 (18), 2. ŠD Krka N. mesto 33 (11), 3. ŠD Ptuj 29,5 (13), 4. ŠK Triglav Krško 27 (10), 5. ŠD Radenska Pomgrad 27 (8), 6. ŠD Vrhnika 26 (8), 7. ŠK Impol Sl. Bistrica 26 (8), 8. ŠS TZ Prevodi Dvojka Kranj 26 (8), 9. ŠK Branik Maribor 18,5 (4), 10. ŠK Žalec 17 (2). Silva Razlag 1. Dokl gostinstvo, 2. Elektro Polanec, 3. ? Samo še en krog podjetniške lige je pred nami, pri vrhu pa so stvari bolj ali manj odločene. Prvo mesto je zasluženo ubranila ekipa Dokl gostinstvo, 2. mesto bo zasedla ekipa Elektro Polanec, o 3. mestu pa bosta odločali ekipi VGP Drava in Gostišče Iršič, teoretične možnosti ima še ekipa SKEI Ptuj. V 14. krogu je imela najboljši ekipni rezultat ekipa VGP Drava (2910), med posamezniki pa Timi Kramar (829). Najboljši posamezniki 14. kroga: 1. Timi Kramar (Dokl gostinstvo) 829, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 790, 3. Sašo Vidovič (Novo prodaja) 776, 4. Gregor Spačal (Saubermacher Slovenija) 765, 5. Igor Tuš (Elektro Polanec) 747, 6. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 740, 7. Igor Vidovič (Tames) 736, 8. Igor Tuš (Elektro Polanec) 734, 9. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 732, 10. Jože Vaupotič (VGP Drava) 730. Rokomet Mladi Ormožani v družbi Pariza, Veszprema, Vardarja, Zagreba ... V četrtek popoldan so se 25 mladih rokometašev RK Jeruzalem (letniki 2000, 2001, 2002) in trije trenerji odpravili na pot v Brčko (BiH), kjer bo potekal močan mednarodni turnir. Turnir je že 14. po vrsti in se imenuje Lokomotiva Rezultati 14. kroga: Gostišče Iršič - Bowling center Ptuj 4:4, VGP Drava - Novo prodaja 6:2, Tiskarna Ekart - Radio-Tednik Ptuj 5:3, Dokl gostinstvo - Elektro Maribor 7:1, Tames - DaMoSS 8:0, Restavracija PAN - Talum 2:6, Elektro Polanec - Saubermacher Slovenija 7:1. Prosta je ekipa SKEI Ptuj. 1. DOKL GOSTINSTVO 13 2836 88 2. ELEKTRO POLANEC 13 2755 72 3. VGP DRAVA 13 2910 65 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 13 2763 63 5. SKEI PTUJ 13 - 59 6. TAMES 13 2818 57 7. BOWLING CENTER PTUJ 14 2711 56 8. TALUM 13 2690 52 9. RADIO-TEDNIK PTUJ 13 2338 49 10. DAMOSS 13 2565 44 11. ELEKTRO MARIBOR 13 2592 41 12. TISKARNA EKART 13 2206 40 13. SAUBERMACHER SLO. 13 2441 38 14. RESTAVRACIJA PAN 13 2531 33 15. NOVO PRODAJA 13 2604 27 Pari 15. kroga, ponedeljek, 19. 12., ob 19.00: SKEI Ptuj - Novo prodaja, Gostišče Iršič - DaMoSS, Dokl gostinstvo - Saubermacher Slovenija, VGP Drava - Talum; torek, 20. 12., ob 19.00: Tames - Radio-Tednik Ptuj, Elektro Polanec - Restavracija PAN, Tiskarna Ekart - Elektro Maribor. Prosta je ekipa Bowling center Ptuj. JM Brčko kup. Na turnirju nastopa 50 ekip iz 8 držav (BiH, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Slovenije, Črne gore, Francije, Madžarske). Ormožani bodo na turnirju nastopili s selekcijama kadetov in starejših dečkov. Tekme s turnirja bodo videne na povezavi: http://www.sport1.ba. Mogoče ujamete tudi kakšno tekmo ormoških rokometa-šev ... UK Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto. TRGOVINA Z AVTODELI Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo Milan Dobič s.p. Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91 MESNICA SIRC Ptuj, tel.: 771-15-58, Podgorci, tel.: 713-00-30 Ormož, tel.: 031741 510 e-pošta: ¡nfo@mesn¡ca.s¡ www.mesnica-sirc.si Sodelavci mesnice Sire vsem skupaj želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto. 15% praznični popust za en celoten nakup. Kupon velja samo v mesnici Ptuj in Podgorci. AC CENTER Aleksander Ciglarič s.p. Arnuševa ul. 6,2250 PTUJ ¡nfo@ac-center.si T: 02 787 66 96 S: 041 904 370 (9 Husqvarna www.ac-center.si Želimo vam prijetne božično - novoletne praznike. Športni napovednik Rokomet • 1. A DRL (m) 16. KROG: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola (SOBOTA ob 19.00); Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 (NEDELJA ob 16.30 - športna dvorana Center). 1. B DRL (m) 13. KROG: Radeče MIK Celje - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00). Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) PAR 11. KROGA: Svolley Vuzenica - ŽOK GSV Zava Ptuj (SOBOTA ob 18.00). Boks • Na Ptuju turnir državne lige V športni dvorani Gimnazije Ptuj bo v soboto od 13. ure naprej na sporedu 2. krog slovenske boksarske lige. Streljanje • 3. turnir za Pokal SZS Strelski klub Ptuj v soboto na strelišču v Ljubljani organizira 3. turnir za Pokal Strelske zveze Slovenije v 1. A in 1. B-ligi v streljanju z zračno pištolo in zračno puško. Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 9.00: ŠD Rim - Poetovio plindom 080 73 00; ob 9.40: KMN Draženci - Andiamo pizza; ob 10.20: Bagerkom - EHM team; ob 11.00: MŠD Ptuj - ŠD Draženci; ob 11.40: Hajdina - Trcko; ob 12.20: ŠD Ptujska Gora - ŠD Destrnik virtuozi PARI 7. KROGA - NEDELJA ob 11.00: Poetovio plindom 080 73 00 - ŠD Ptujska Gora; ob 11.40: ŠD Draženci -Hajdina; ob 12.20: EHM team - MŠD Ptuj; ob 13.00: Andiamo pizza - Bagerkom; ob 13.40: ŠD Destrnik virtuozi - KMN Draženci; ob 14.40: Trcko - ŠD Rim 10. memorialni turnir v Lenartu in Voličini KMN Torpedo 05, KMN Virtuozi, KMN Slovenske gorice in Športna zveza Lenart organizirajo 10. memorialni turnir v malem nogometu v spomin na tragično preminula Uroša Ropa in Gašperja Tuša. Turnir bo v ponedeljek, 26. decembra, od 8. ure dalje v športnih dvoranah v Lenartu in Voličini. Prijave z vplačilom prijavnine 35 evrov so možne samo do žreba, ki bo v četrtek, 21. 12., ob 19.00 v Športni dvorani Lenart (bar Tabu). Za najboljše so pripravljeni pokali in praktične nagrade. Informacije: 041 547 189 - Dejan Ploj. David Breznik 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 16. decembra 2016 Ptuj • Dobrodelen Leo klub Osrečili bodo 46 družin Kar nekaj tednov se že mladi iz treh ptujskih klubov (KPŠ, Leo in Rotaract) trudijo in ustvarjajo izdelke, ki jih bodo ponujali na stojnicah danes in jutri. Prav vsi izdelki, od voščilnic in domačih pilingov za telo do keksov, bodo na voljo v zameno za prostovoljni prispevek. Zbrana sredstva bodo v celoti namenili socialno ogroženim družinam in žrtvam nasilja. Foto: Barbara Ribarič Leo klub Ptuj, ki združuje 21 članov, je letos k sodelovanju privabil veliko število mladih tudi iz drugih ptujskih klubov. Skupaj bodo dva dni svoje izdelke ponujali na stojnicah v štirih nakupovalnih središčih. Danes in jutri bodo unikatne, posebne, domače in z veliko mero ljubezni narejene izdelke ponujali v Eu-roparku Maribor in Qlandii na Ptuju. Jutri se selijo v Mercator center na Špindlerjevi cesti ter ptujski Qcenter. Tudi letos bodo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj in društvom Ars vitae osrečili izbrane družine, ki njihovo pomoč najbolj potrebujejo. V nakupovalni voziček bodo zbirali pre-hrambne in higienske izdelke ter tudi denar, ki ga bodo namenili nakupu paketov. Lani so skupaj zbrali 1.500 evrov, letos si obetajo še bistveno višji znesek, saj so si zagotovili 1.500 evrov že s sponzorskimi sredstvi. Dobili so namreč do-nacijo podjetja Blok, d. o. o., in Lions kluba Ptuj. Zraven denarja bodo zbirali tudi igrače, ki so jih lani prvič podelili otrokom. „Naša želja je pomagati in prisluhniti tistim, ki potrebujejo pomoč. To vodilo je letos združilo kar tri klube mladih, ki želimo v tem času polepšati praznike številnim družinam, njihovo iskreno veselje pa nas vedno znova navdaja z energijo," pravi Urška Horvat, predsednica Leo kluba Ptuj, ki je k sodelovanju pritegnil še Klub ptujskih študentov in Ro-taract klub Ptuj. Vabljeni torej danes in jutri na njihove stojnice. Za prispevke se že vnaprej zahvaljujejo! Dženana Kmetec Ptuj • S sprejema Cestnega podjetja Ptuj V 2015 dva mio evrov dobička Cestno podjetje Ptuj (CPP) je v začetku tedna priredilo tradicionalni prednovoletni sprejem. Udeležili so se ga župani podravskih občin in poslovni partnerji podjetja. CPP je eno največjih podjetij v regiji. So koncesionar za vzdrževanje državnih in občinskih cest. V letu 2015 so ustvarili 25,8 milijona evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 37.500 evrov. Poleg rednega vzdrževanja državnih občinskih cest CPP letos izvaja dela pri gradnji avtoceste Dra-ženci-Gruškovje, gradijo kroži-šče v Apačah (Kidričevo), gradili so nadvoz v Pavlovcih v sklopu obnove železniške proge Prager-sko-Hodoš in pločnik v Grajeni. Bili so izvajalec del pri gradnji zbirnega centra v Poljčanah, asfaltirali in uredili so parkirišča pri McDonaldsu in Evrospinu na Ormoški ter Lidlu na Volk-merjevi cesti na Ptuju. V občinah Cirkulane, Kidričevo in Videm so modernizirali tri cestne odseke, v Gorišnici gradijo prizidek k osnovni šoli, v Mariboru so v dveh ulicah zgradili kanalizacijsko omrežje. »Uspeh podjetja se skriva v ljudeh. Cilji, ki smo si ji zadali, so optimistični, a realni. Že danes lahko rečem, da bodo tudi doseženi. Trudimo se, da smo v koraku s časom in da podjetje stoji na trdnih temeljih. Sle- dimo razvoju, vlagamo v kader, nadgrajujemo znanje, velik poudarek dajemo investicijam ter skrbi za varno in zdravo delovno okolje,« je v nagovoru zbranim na ponedeljkovem sprejemu med drugim povedal predsednik upravnega odbora Martin Turk. Z izbranimi skladbami so se ponovno predstavili Vlado Kreslin in Vox Arsana. CPP je ob tej priložnosti namenu predalo še de-fibrilator, ki ga bodo za primere posredovanja nujne medicinske pomoči hranili na sedežu podjetja. MZ Foto: Črtomir Goznik Vodstvo CPP se s poslovnimi partnerji vsako leto tradicionalno srečuje 12. 12. ob 12. uri. Ptuj, Ljubljana • Z 32. Slovenskega knjižnega sejma Tresla so se tla, donela je pesem Na 32. Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, so se s kratko historično igro predstavili uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava (ZUDV Dornava), ki so poželi številne poglede zanimanja, občudovanja, stisk rok s spoštovanjem in pohval. Del igre je bil prirejen po knjigi Ljubezenske skrivnosti dvorca Dornava, ki so jo ustvarile mlade Dornavčanke, ki so v igri tudi nastopile. Igralci so obiskovalce popeljali v leto Gospodovo 1598 in nanizali kar nekaj zgodovinskih znamenitosti o največjem baročnem dvorcu v Sloveniji - dvorcu Dornava. Z Društvom Baron in Štajerski TEDNIK www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik drugimi zunanjimi sodelavci ter z uporabniki ZUDV Dornava so uprizorili vrnitev graščakov Herberstein z bogatega ulova in igro nadaljevali s pivsko ter plesno zabavo. V igri, kjer je na slikovit način predstavljeno življenje na dvorcu Dornava, ni manjkalo glasbenih vložkov s harfo (Tajda Špes) in mezzosoprana (Karmen Ivančič), pridružil se jim je tudi dvorni norček (Tomi Gomilšek) in še bi lahko naštevali. V baročnem delu igre sta se znašli tudi mladi raziskovalki Katja Šacer in Alina Hojnik, ki sta knjigo napisali še kot učenki OŠ dr. Franja Žgeča Dornava pod mentorstvom profesorja zgodovine Aleša Mardetka. Predstava je požela bučen aplavz. V ZUDV Dornava v sklopu izražanja z umetnostjo pod okriljem defektologinje Anite Špes deluje historična skupina Turdion, ki s svojo igro Bili so grofje, grofice ... Bila je glasba in bil je ples, gostujejo po vsej Sloveniji. Z Založbo Kreativna PiKA, ki je knjigo oblikovala, natisnila, so našli skupni jezik in predstavo prijavili na 32. Slovenski knjižni sejem. ZŠ Videm • V vrtcu veselo v december Otroci uživali s starši V vrtcu pri Oš Videm smo že veselo zakorakali v december. V avli vrtca smo si postavili smrečico in jo okrasili z lučkami. Potem smo v vrtec povabili starše, da smo skupaj izdelali okraske, s katerimi smo jo okrasili. Za to priložnost so se starši naših otrok povezali v gledališko skupino in nam v občinski dvorani zaigrali lutkovno igrico, katere naslov je vse do izvedbe ostal skrivnost. Šlo je za priredbo otrokom znane pravljice o zrcalcu, saj sta v zgodbi dobila svoje mesto tudi Maša in medved. Razšli smo se z željo, da bi si večkrat znali vzeti čas za otroke in tudi za skupna druženja s sebi dragimi ljudmi. Vida Rižner Ptuj • Dobrodelni koncert Karitas Pomoč siromašnim Letošnji teden Karitas je potekal zadnji teden v novembru, postregel pa je z različnimi prireditvami, koncerti in razstavami. 25. novembra je v mino-ritski cerkvi sv. Petra in Pavla potekal že 22. tradicionalni dobrodelni koncert, ki so ga pripravili na dekanijski ravni. Koncert je pomagalo pripraviti veliko sodelavcev Karitas. Nastopili so: pevci Tisočerih zvonov, zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla (Karmen Ivančič, Sandra Vidovič Mlakar, klavir Anita Kralj), ženska vokalna skupina Glasovir, finalist Talentov Isaak Palma, MPZ PD Anton Bezenšek Frankolovo, MPZ KUD Tonček Brezner Korena, Julija Toplak je zaigrala na harmoniko, zbor sv. Viktorina, finalist Talentov 2015 Sergej Rupreht s Tino Pečar Laznik in Tino Vinter. Sredstva, ki so bila zbrana na koncertu, bodo namenjena vsem tistim, ki so potrebni pomoči. Koncerta se je udeležilo veliko uglednih gostov. Vse navzoče je pozdravil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl, predsednik slovenske Karitas. ZG Foto: ZS Foto: VR Foto: ZG petek • 16. decembra 2016 Naše prireditve Štajerski 17 Ptuj • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 3. sezona Izbor v zelo izenačeni konkurenci Na 17. predizboru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi, ki je potekal 14. decembra v športni dvorani Osnovne šole Olge Meglic, so pele mlade nadarjene pevke in pevci iz štirih ptujskih osnovnih šol: Breg, Mladika, Ljudski vrt s podružnico Grajena in Olge Meglic. Za še en lep večer slovenske pesmi in glasbe so ob 29 mladih pevkah in pevcih poskrbeli v MO Ptuj, osnovnih šolah in družbi Radio-Tednik Ptuj, ki bo v tej sezoni na predizborni oder povabila že okrog 40 osnovnih šol. Sponzorji prireditve G PILOT Simply Write BAGS ca SMORE SMORE « FBI ion II SAZ AS "^GP PROJECTING Direktor družbe Radio-Te-dnik Ptuj Drago Slameršak je v pozdravnem govoru povedal, da se pozitivna zgodba projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v tej sezoni širi tudi v Zgornje Podravje. Njen finale bo prvič posnela tudi RTV Slovenija. Imamo odlične pevce, zato se za prihodnost projekta ni bati. Užitek je poslušati mlade pevske talente, ki uživajo v petju slovenskih zabavnih in narodno-zabavnih pesmi. Nastope izbranih pevskih talentov, v nekaterih osnovnih šolah so že sami opravili neke predtekmovanja in na predizbor poslali najboljše, je ocenjevala komisija v sestavi Borut Horvat, Dalibor Bedenik, ki je tudi vodil prireditev, in Majda Goznik. Izbor tokratnih osmih OS Breg je sodelovala novnik (prvi z desne). Foto: Črtomir Goznik le z mlajšo kategorijo. Zmagal je Enej Sta- Foto: Črtomir Goznik V mlajši kategoriji je iz OŠ Olge Meglič zmagala Emma Sartor (v prvi vrsti prva z desne), v starejši pa Naja Fridl (v drugi vrsti prva z desne). V mlajši kategoriji je iz OS Ljudski v skupni kategoriji iz podružnične polfinalistov je bil v zelo izenačenih nastopih izjemno težak. Nastopili so: Vita Stanovnik, Lana Kostanjevec in Enej Stanovnik v mlajši kategoriji iz OŠ Breg. V polfinale se je uvrstil Enej Stanovnik. Drugega polfinalista iz starejše kategorije bodo v OŠ Breg izbrali na interni prireditvi; tokrat je mlade pevce izdala bolezen. Iz OŠ Mladika so v mlajši kategoriji pele Maša Vinko, vrt zmagal Tejo Firbas (v drugi vrsti tretji z desne), v starejši Minea šole Grajena pa Sara Brumen (v drugi vrsti druga z desne). Kiara Šegula in Barbara Munda ter Staša Štern, Jerca Vesenjak in Danaja Frangež v starejši kategoriji. V zelo izenačeni konkurenci si je polfinale v mlajši kategoriji priborila Kiara Šegula, v starejši pa Danaja Frangež. OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena je imela na ptujskem predizboru kot največja osnovna šola v MO Ptuj 14 mladih pevk in pevcev. V mlajši kategoriji so iz matične šole peli: Lana Levanič, Dea Mur- šič, Manca Bauman in Zoja Majal, Hana Kozel, Izabela Lampret in Tajda Novoselnik, Manca Čeh in Tejo Firbas, v starejši pa Minea Malek in Hana Skrbinšek; v skupni kategoriji pa so iz podružnične šole Grajena peli: Tjaša Šimenko Golob (na harmoniki jo je spremljal Tilen Šimenko Golob), Anamarija Lozinšek in Sara Brumen. V mlajši kategoriji je iz OŠ Ljudski vrt zmagal Tejo Firbas, v starejši Minea Novak ter Foto: Črtomir Goznik Malek (v drugi vrsti druga z leve), Sara Brumen v skupni kategoriji iz podružnične šole Grajena. Iz OŠ Olge Meglič so v mlajši kategoriji pele: Nuša Arnuš, Emma Sartor in Neja Gajzer ter Naja Fridl, Kaja Rutar in Maša Saric v starejši kategoriji. V mlajši kategoriji je zmagala Emma Sartor, v starejši pa Naja Fridl. Sponzorja predizbora sta bila Avtohiša Dominko in Avtoservis Turnšek. MG www.tednik.si IStajerskitednik . Stajerskitednik Polfinalisti so povedali: Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Foto: Črtomir Goznik Enej Stanovnik (mlajša kategorija, OŠ Breg): „Zelo sem zadovoljen, da sem se uvrstil v nadaljnje tekmovanje. To je samo češnja na vrh torte, pomembno je, da se zabavaš, ne pa, da zmagaš. Tri leta že obiskujem solo petje. Uči me učiteljica Marija Mohorko. V polfinalu bo nastopilo veliko dobrih pevcev, zato bo težje priti naprej." Kiara Šegula (mlajša kategorija, OŠ Mladika): „Zelo sem vesela, da sem se uvrstila v polfinale, pri pripravi za nastop mi je pomagala učiteljica Jasne Drobne. Že štiri leta pojem pri pevskem zboru. Pričakujem, da bom v polfinalu dobro zapela." Danaja Frangež (starejša kategorija, OŠ Mladika): „Predizbor je bil dober, konkurenca je bila velika. Mislim, da je imela komisija zelo težko nalogo. V polfinalu bo konkurenca še trikrat večja, mislim pa, da se bomo vsi dobro zabavali." Tejo Firbas (mlajša kategorija, OŠ Ljudski vrt): „Petje je moj konjiček, pojem tudi v mladinskem pevskem zboru. Četudi bo v polfinalu velika konkurenca, pričakujem, da bom med boljšimi." Minea Malek (starejša kategorija, OŠ Ljudski vrt): „Že tri leta obiskujem solo petje v glasbeni šoli Decima, uči me Marija Mohorko. V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodelujem že tretje leto, nobeno leto doslej mi ni uspelo priti naprej, zato sem zelo vesela, da mi je to letos uspelo. V polfinalu želim odpeti najbolje, ni pa pomembna zmaga, temveč sodelovanje." Sara Brumen (skupna kategorija, podružnična šola Grajena): „Zelo rada pojem vse zvrsti pesmi, lahko rečem, da že zelo dolgo pojem. Za petje me je navdušila sestra." Emma Sartor (mlajša kategorija, OŠ Olge Meglič): „Imela sem veliko tremo, nisem mislila, da se bom uvrstila v polfinale. Malo sem se tudi bala, saj sta tudi drugi pevki v moji kategoriji zelo dobro peli." Naja Fridl (starejša kategorija, OŠ Olge Meglič): „Pojem že sedem let, prvih pet let sem pela v Carmini Sloveniki v Mariboru, drugi dve pa pri Arsani Ptuj. Zmage nisem pričakovala, ker smo bile vse tri enako dobre. Za narodno-zabavno pesem sem se odločila, ker se morajo te pesmi malo bolj ohraniti. V polfinalu si želim čim bolje zapeti, morda pridem tudi do finala." V mlajši kategoriji je iz Oš Mladika zmagala Kiara Šegula (peta z leve), v starejši pa Danaja Frangež (prva z leve). 18 Štajerski Nasveti petek • 16. decembra 2016 Zdravstveni nasveti Hitri testi za samotestiranje Smiljana Markež, mag. farm., Lekarne Ptuj Nadaljevanje Med hitrimi testi za samotestiranje obstajajo tudi testi za alergije, in sicer na cvetni prah, mačjo dlako in pršice. Gre za visoko zanesljive medicinske pripomočke, ki temeljijo na moderni diagnostiki. Natančnost so dokazale različne študije. Navodila za uporabo so jasna, enostavna in preprosta. Za razliko od večine testov za samotestiranje pri tem testu testiramo vzorec krvi. Testi vsebujejo lanceto, s katero se zbodemo v prst. Kri pomešamo s pufrom za redčenje vzorca. Ko vse skupaj dobro premešamo, nanesemo mešanico na testno kaseto in po nekaj minutah odčitamo rezultat. Pri uporabi teh testov potrebujemo uro, čiste roke, ravno površino ter seveda testom priložena navodila, ki jim natančno sledimo po korakih. Med teste preobčutljivosti spada tudi glutenski test. Gluten je protein, ki je prisoten v pšenici, ječmenu in rži. Prav tako je pogosto skrit v že pripravljenih živilih kot zgoščevalec. V telesu ljudi, ki imajo alergijo na gluten, povzroči preobčutljivostno reakcijo, ki se kaže kot izguba teže, želodčni krči in kožne spremembe. Tudi pri tem testu testiramo vzorec krvi, kjer določamo protitelesa razreda IgA. Specifična protitelesa so prisotna samo pri tistih, ki imajo preobčutljivost na gluten. Bolezen imenujemo celiakija. Zagotovo vsi poznate program SVIT. To je presejalni program za zgodnje odkrivanje pre-drakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Kot biološki vzorec za test se uporabi blato. S testom ugotavljajo prisotnost krvi v blatu, saj je to lahko zgodnji znak bolezni. Če je bolezen odkrita v dovolj zgodnji fazi, je zdravljenje zelo uspešno. Žal se vsi ljudje ne odzovejo na povabilo. Pogost vzrok za težave z želodcem je okužba z bakterijo Helicobacter Pylori. Med temi težavami so zgaga, napihnjenost, slabost, bolečine v želodcu, temno blato. Za izvedbo testa je potreben majhen vzorec krvi iz prsta, zato vsebuje komplet za testiranje poleg testne kasete tudi samosprožilno lanceto. Pred vbodom je treba prst očistiti in koža mora biti suha. Rezultat se odčita po nekaj minutah. Končno diagnozo bolezni pa mora postaviti zdravnik. Kri je biološki material tudi pri testih za ugotavljanje vsebnosti holesterola in glukoze v krvi. Holesterol je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in sodeluje pri izdelavi nekaterih hormonov in vitamina D. Visoke vrednosti holesterola pa predstavljajo tveganje za srčno-žilne bolezni. S testom za določanje povišane ravni holesterola merimo celokupni holesterol. Normalne celokupne vrednosti znašajo pod 5,2 mmol/l. Vsaka vrednost, višja od te, pomeni hiperholesterolemijo. Tudi pri tem testu uporabimo kot vzorec kapljico krvi. Vrednost holesterola določamo v teščem stanju. To pomeni, da 12 ur pred testiranjem ne smemo uživati hrane in pijače, razen vodo. Tudi glukozo določamo v teščem stanju. Normalne vrednosti so pod 6,1 mmol/l. Postopek je enak - potrebujemo vzorec krvi iz prsta, vzorec nanesemo na testni trak, ki ga vstavimo v aparat. Po določenem času se na ekranu izpiše vrednost. Veliko se med ljudmi govori o kandidi. Candida albicans je sicer neškodljiva kvasovka, vrsta glive, ki naravno živi v telesu vseh nas. V zdravem organizmu živi v sožitju v uravnoteženem okolju z drugimi mikroorganizmi v prebavnem traktu na sluznicah in na koži. Ob izčrpanosti ali pri boleznih pa se prične razraščati. Pogost vzrok za okužbe z glivicami so tudi antibiotiki, saj z delovanjem na bakterije uničijo škodljive in tudi koristne bakterije. S tem, ko uničijo koristne bakterije, omogočijo glivicam, da se razrastejo. Glavni vzroki razraščanja Candide albians so antibiotiki, steroidi, kontracepcijske tablete, estro-genska nadomestna terapija, sla- Foto: Črtomir Goznik Smiljana Markež, mag. farm. ba prehrana, kemoterapija, obsevanje, težke kovine, prekomerno uživanje alkohola, droge in stres. Kvasovke uspevajo ob prehranjevanju s hrano, ki vsebuje veliko prečiščenega sladkorja, prečiščenih ogljikovih hidratov, mlečnih izdelkov, alkohola in predelanih živil. Razraščajo se tudi ob prisotnosti hormonov, ki se izločajo zaradi visokih ravni stresa, saj akutni in kronični stres zviša nivo kortizola, hormona, ki se izloča v nadledvični žlezi, ta pa nato zviša krvni sladkor. Test na kandido, ki je na voljo v lekarni, v vzorcu krvi potrdi ali ovrže prisotnost protiteles IgG, ki jih imunske celice tvorijo za obrambo proti kandidi. Ker pa je kandida naravno prisotna v vseh nas, se pojavlja vprašanje smiselnosti tega testa. Druga aktualna tema je t. i. zakisanost. Kaj si sploh predstavljamo kot zakisanost? Če govorimo o pH-vrednosti, je to med 0 in 7. Kislinsko bazično ravnovesje v telesu se ohranja s pomočjo regulacijskega mehanizma - puferskega sistema, ki preprečuje odstopanja od normalnega telesnega pH. Normalni pH telesnih tekočin je rahlo bazičen (alkalen) z vrednostjo 7,35-7,45. Kisel urin je pogosto posledica prehrane, saj je naše telo naravnano tako, da vzdržuje ravnovesje. Zato so takšna testiranja nesmiselna. Hitri testi niso namenjeni postavljanju diagnoze. Za postavitev diagnoze je vedno potreben pregled pri zdravniku in rezultati, ki jih dobimo v verificiranem biokemičnem laboratoriju. Zalo pomembni in koristni so pri spremljanju urejenosti določenih bolezni, kot je npr. sladkorna bolezen ali hiperholesterole-mija. Sicer pa predstavljajo neko orientacijo. Imajo pa to prednost, da jih lahko izvedemo sami in to tako rekoč takoj. Testiranje omogoča tudi zasebnost vsakega posameznika. Zelo pomembno je natančno slediti navodilom, sicer rezultata ne bo ali pa bo napačen. Omenjeni testi so zanesljivi nekje od 94-99 %. Lahko so lažno pozitivni (to je redko) ali lažno negativni. Tačke in repki , Stresni prednovoletni dnevi Sredina decembra je in pred nami so bučni prednovoletni dnevi, ko pogosto pokajo petarde in druga pirotehnična sredstva, s katerimi si nekateri popestrijo in po njihovi razlagi polepšajo praznovanje v pričakovanju novega leta. Zakonodaja sicer prepoveduje uporabo pirotehničnih sredstev, pri katerih pride do poka, to je predvsem petard in ostalih eksplozivnih sredstev. Vendar najverjetneje bo podobno kot vsako leto, da bo pokanje petard bolj ali manj izrazito v blokovskih naseljih, mestnih ulicah in drugje. Zelo bi bil vesel, če ne bo tako, saj nepričakovan glasen pok deluje hudo stresno in negativno na mnogo ljudi in prav tako na večino živali. Pri tem mislim predvsem na male živali, na pse in muce, ki živijo z nami v stanovanjih ali na prostem. Na žalost se veliko naših malih kosmatinčkov odzove na pokanje petard in raket s strahom, nemirom, drgetom, skrivanjem, tudi bruhanjem in drisko, se pravi z vsemi znaki hudega stresa, ki ima skrajno negativen učinek na našo žival. Nekateri kužki se na pokanje odzovejo z nervoznim neustavljivim lajanjem, ki je zelo Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. moteče za lastnike in tudi za sosede. Ti se sicer ne bojijo in niso prestrašeni, so pa zaradi pokanja nervozni, imajo zelo povečan prag vzdražljivosti in se odzivajo še lep čas intenzivneje in burne-je z motečim laježem. Pogosto so v nevarnosti, ker želijo z zobmi uničiti predmet, ki poka ali se njegovim lastnikom. Te tabletke se uporabijo do 12 ur pred omenjenimi težavami, in če so pravilno uporabljene in dozirane, lahko pes, ki je drugače plašen in prestrašen, presenetljivo dobro preživi trušč novoletne noči ali podobnih situacij. Lahko še omenim, da pomirjevalne tabletke, narejene prav za živali, niso več v uporabi, saj so imele pogosto neprijetne stranske učinke. Tu je šlo predvsem za nezmožnost gibanja psa s hkratno močno paniko, kar je privedlo pogosto do res neprijetnih situacij tako za psa kot za njegove lastnike. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: osebni arhiv iskri. Pri tem pogosto prihaja do hudih poškodb ustne votline, ko kuža ugrizne v raketo, ki je prižgana in čaka na vzlet. Enako je tudi pri petardah, ko pes prižgano petardo zagrabi in mu eksplodira v ustih. Precej lastnikov psov se v tem času sprašuje, kako lahko zaščitijo svojega psa pred stresom v teh prednovole-tnih dneh. Prav je, da začnemo pravočasno razmišljati o zaščiti, saj je iskanje rešitve tik pred zdajci, npr. na silvestrski večer, prepozno in neuspešno. Najbolje je, da se lastniki psov, ki so občutljivi na pokanje in se odzovejo s strahom in paniko, posvetujejo s svojim veterinarjem, kako vrsto zaščite bodo uporabili. V uporabi so namreč sredstva na naravni bazi, to so predvsem preparati v obliki tablet in tinkture, narejene iz baldrijana, ki je naravni an-tidepresiv in deluje proti strahu in tesnobi pri ljudeh in živalih. Pomembno pa je, da ga začnemo uživati pravočasno, kar pomeni vsaj 14 dni pred pričakovanimi stresnimi dogodki. Učinki so presenetljivo dobri in povsem brez motečih stranskih učinkov zdravila. Drug način zaščite je uporaba pomirjevalnih tablet oziroma antidepresivov ali kombinacije obojega, in to tik pred pričakovanimi dogodki. Tu gre po večini za tabletke za ljudi in njihovo uporabo lahko pri živalih predpiše samo izkušen veterinar po predhodnem pregledu psa in obveznem pogovoru z PARADA 2016 v ŽIVO - večnamenska dvorana Markovci! V ponedeljek, 26. decembra, ob 16. uri riA©« Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio - Tednik Ptuj OBČINA MARKOVCI Modrijani Gadi Ans. Vikend Navihanke Munda Štajerci Dejan Vunjak Manca Špik Vili Resnik Rok Ferengja Rok'n' Band Maxi Trio Ptujski kvartet Pihalna godba Markovci In seveda Luka in Pepi msoää mn w GmmßCi] Mum MÄ f NOVO V PONUDBI ZORJENA SV. RIBA (ZA TOPLOTNO OBDELANE JEDI KOT SO DUNAJSKI ZREZKI, PEČENKE ...) 3,95 €/KG m SV. PLEČE BREZ KOSTI SAMO 2,99 €/KG ¿0 G r A - r L MLETA GOVEDINA (TUDI ZA SALAME) SAMO 4,98€/KG KRVAVICE IN KASNICE1 SAMO 3,48 €/KG J V PONUDBI TUDI: ODOJEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97 C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, _JUNEČJA REBRA 3,88C/KG, ZORJEN ROZBIF IN ŠE MNOGO VEČ..._ KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 petek • 16. decembra 2016 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC 3799 PODLOGA FRANCOSKI ŠAHIST (FRANCOIS-ANDRE) MIRNO PODROČJE V ČASU VOJNE DEL ROKE KITAJSKA KUHARSKA POSODA CLAN PARLAMENTA LOJZE DOLINAR SORTA RDEČE-RUMENIH TULIPANOV NAS DOPISNIK IZ KOPRA (IZTOK) SPISEK, SEZNAM ZAOKROZENI ZNESEK ION Z POZITIVNIM NABOJEM OLGA MEGLIČ ČASTILEC SATANA UŽITNA GOBA OHLAPNOST JAPONSKI OTOK EMIL SMASEK ANGLEŠKI POMORŠČAK (JAMES) NEUGLAJEN ČLOVEK NERESEN DOGODEK IZDELOVALEC SALAM VEČJI VHOD VRTNI SKODLJIVEC ABRAHAMOV SIN IZUČITEV ZA DELO TONE HOČEVAR LIT. ZGOD. (ZLATA) VEDEŽE-VALKA INDUSTRIJSKA RASTLINA VZBOKLINA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ČEBER, BEDENJ MLADIČ ORLA KLICA SKUPINA PTIC V LETU PLANINA V BOSNI UNESEK, UPADEK IGRALKA FONDA GODRNJAVI BIVOL NEMSKI KAMION NE. IGRALKA (KARIN) SREDNJE-SOLCI NOGOMETAS MATAVZ KITAJSKI OBLASTNIK LOJZE SPACAL MODEL FORDA OKUSNA MORSKA RIBA, LOVRATA HRVAŠKA KANT-AVTORICA ZULJ ZARADI OBUTVE JELEN V ČASU PARJENJA VODIČ SLONOV IZ BESED RON+SLA PREČEN DROG UGANKARSKI SLOVARČEK: APOEN = zaokroženi znesek, DOR = nemška filmska igralka (Karin), HALODRI = neuglajen človek, LAKSNOST = ohlapnost, OKISBA = oksidacija, PHILIDOR = francoski šahovski velemojster (Francois-Andre), TRIPA = koroški pisani žganci, VOKAČ = slovenska literarna zgodovinarka (Zlata). ,ViNVy ,yVNOns ^ ^ VQV1 ,vavyo ,Nmva -nviai 'iaiu 'ivivria '3Nvr 'rnvvi Vavzovi 'iaii Iva 'orno '»osza 'nvi 'hi 'A3iiaosodsn Mvzi 'aviAivivs '33H 'maoiVH 'isonsvivi 'vviEiAaod '33NV~isod 'L3LS3 'aossa 'Vdiai Mvids :ouabjopoa imnvziidi 3i asiissh Podlehnik • Ob 40-letnici Kulturnega društva Kulturniki so praznovali Konec oktobra je Kulturno društvo Podlehnik praznovalo 40-letnico svojega obstoja. Zgodovina društva sega v leto 1976, ko je, sicer v takratnem Prosvetnem društvu Podlehnik, začela delovati dramska sekcija. Na oder so postavili komediji Klobčič in Krapi ter dramo Razvalina življenja. Dramska sekcija je delovala do leta 1980, od leta 2003 pa dramska sekcija ponovno ustvarja z režiserkama Danico Kurež in Milico Jeza. Istega leta kot dramska sekcija je začel delovati tudi moški pevski zbor, ki se je kasneje razširil v mešanega. Zbor je pod vodstvom Rudija Mohorka in Filipa Maučiča deloval do leta 1990, nekaj nekdanjih članov zbora pa je pevsko tradicijo nadaljevalo kot moški pevski seks-tet, ki deluje še danes. Pod okriljem društva je delovala tudi folklorna skupina Orači in pevci ljudskih pesmi Kopači, ki so se kasneje priključili Kulturno folklornemu društvu Podlehnik. Od leta 1981 v društvu deluje Pihalni orkester Podlehnik pod vodstvom Milana Feguša, leta 2007 pa je začela delovati vokalna skupina Cantilena pod vodstvom umetniškega vodje Jakoba Feguša. Člani pihalnega društva vsako leto pripravijo promenadni in božično-novoletni koncert, ob prazniku dela pa zaigrajo budni-co v domačem kraju in okolici. Udeležili so se tudi tekmovanja na Primorskem, kjer so dobili zlato priznanje v svoji četrti kategoriji. V zadnjih letih so gostovali tudi v sosednjih državah. Vokalna skupina Cantilena vsako leto izvede več koncertov doma in v okolici. Udeležujejo se tudi srečanj malih vokalnih skupin in tekmovanj. Tako so se leta 2009 in 2011 udeležili regijskega tekmovanja pevskih zborov in malih pevskih skupin, kjer so prejele srebrno in zlato priznanje, na Sozvoče-njih leta 2010 pa glavno nagrado. Na prireditvi je zbrane skozi zgodovino društva v prikazanem dokumentarcu, ki so ga pripravili Matjaž Feguš in člani društva, popeljal Pavle Ravnohrib. Ponovno so zapeli nekateri člani zbora skupaj z vokalno skupino Cantilena in pevskim sekstetom. Z odlomkom dramske igre se je prestavila dramska sekcija, prireditev pa so z nastopom popestrile tudi druge sekcije društva. Ob tej priložnosti so podelili priznanji Maksu Fegušu za življenjsko delo na področju kulturne dejavnosti v občini Podlehnik in Danici Kurež za dolgoletno sodelovanje v dramski sekciji in bogat prispevek pri kulturnem ustvarjanju v občini Podlehnik. Predsednik sveta območne izpostave JSKD Ptuj Dominik Kukovec pa je nekaterim članom društva podelil Gallusove in Linhartove značke za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene in gledališke dejavnosti. Urška Trafela Podlehnik • Aktivni člani TD Adventni venec velikan Člani Turističnega društva pod vodstvom predsednika Milana Vidoviča so tudi letos s skupnimi močmi izdelali adventni venec - velikan. Adventni venec so postavljali 10 let ob cerkvi Marije sedem žalosti v Stanošini. Žal je letos ob cerkvi eno samo gradbišče, zato so se člani odločili, da postavijo venec na Gorci ob etnološkem muzeju. Dan prej pa so moški nabirali zelenje za spletanje. Delo so začeli zjutraj in delali pozno v popoldan. Adventni venec so nato postavili na steber in pripravili še električno napeljavo. ZG Foto: UT Foto: ZG 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 16. decembra 2016 Piše: Dani Zorko • Islandija (15.) Seydisfjdrdur Vzhodni fjordi so območje, ki ga večina obiskovalcev sploh ne vidi. Res je, da gre za precej odročne kraje, so pa vseeno pravi raj za po-hodnike in za uživanje v spokojni obmorski idili. Tudi jaz sem sprva hotel odbrzeti mimo, a sem se vseeno prepričal, da si vzamem en dan za obisk vzhodne obale in vsaj enega kraja. Nekako najbliže mi je bil Sey3isfjor3ur, zato sem jo mahnil kar tja. Zgodaj dopoldne sem najprej malo križaril po EgilsstaSirju, kjer pa, resnici na ljubo, nimaš kaj vide- ti. Nekaj upravnih stavb in nujnih institucij, neka skladišča in bencinske črpalke. Še najbolj zanimivo mi je bilo letališče, kjer sem se lahko kar s ceste podal na letališko stezo in naredil nekaj krogov, dokler ni iz hangarja prikolovratil jezen varnostnik, ki sem se mu elegantno izognil s ponovno vključitvijo na glavno cesto. Ko sem že nekako upal, da bo cesta zdaj zopet dokaj normalna, pa sem hitro ugotovil, da tudi pot do Sey3isfjor3urja poteka čez visok pre- laz. Spet preizkušnja za mojega piči-pokija. Praktično z ničle sem moral znova prečkati več kot 1.000 metrov visok Bjolfur, da sem se znova spustil do morja. Še najbolj me je jezilo to, da so me čisto vsi prehitevali, pika na i pa je bilo prehitevanje av-todoma, ki je lepo kulturno švignil mimo. Znova sva se srečala na vrhu prelaza, kjer sva si oba hladila motorje, nato pa naprej. Na vrhu je bil sneg, ki ga je bilo sicer le za vzorec, vendar so vrli Islandci lepo pripelja- Foto: Dani Zorko Seydosfjordur, skriti biser med bregovi li svoje prikolice, na katerih so bile motorne sani, potem pa so z njimi divjali po hribih. In to kar v krat- kih majicah. Sicer pa je ta hrib tudi popularna smučarska točka, s katere lahko smučaš s pogledom na morje. Spust proti morju je kar pester, saj te poleg strmih pobočij spremljajo tudi slapovi, nato pa se odpre kraj, ki ga sploh ni opaziti, dokler ne prideš dokaj blizu. Sey3isfjor3ur je pravzaprav nastalo kot trgovsko mesto, zgrajeno na plečih Norvežanov, v 2. svetovni vojni pa je služilo kot vojaška baza za Američane in Britance. Prave vojne tu sicer niso čutili, domačini pa povedo, da so na tem mestu padle samo tri bombe, ki so sicer zgrešile cilj, le zadnja je eksplodirala toliko blizu tankerja, da ga je morski val vrgel v skale in potopil. To me malo spominja na tisto zgodbo, kako so Srbi sestrelili nevidni bombnik, ki je bil bojda neviden tudi na tleh, saj niso našli nobenih razbitin. Dandanes služi ribiška vasica za povezavo s kontinentalno Evropo, tako za potnike kot tudi za blago. i^S OVEN (21.3. - 20.4.) [ Prisluhnili boste ro- mantični glasbi in se predajali noe tranjemu veselju ter navdihu. Teden bo primeren, da naredite osebno bilanco in da boste ugotovili, kdo vašo ' pomoč potrebuje. Ljubezen vam bo prinesla paleto ugodnosti in priložnosti za uspeh. Sreča vas čaka tudi ñ TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Po zvezdnih namigih bodo v vaše življenje prihajali zanimivi ljudje. Daleč v osredju bo diplomacija in na delovnem mestu se ' boste morali odločiti pri pomembni zadevi. Srčni izvoljenec bo tisti, ki bo prinesel svežino in popestritev. Tako bo bakla čiste ljubezni zagore- BIK (21.4. - 20.5.) Po zvezdnih namigih vas bodo privlačile skrivnosti in ezo-teričnezakonitosti. Imeli boste priložnost, da dokončate tisto, s čimer ste odlašali. Prijetne besede vam bodo segle do srca. Teden bo v znamenju ljubezni. V veliki meri vas bosta sprostila narava in sveži zrak. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Obiskala vas bo vila prijetnosti in vam podarila razigrano energijo. Na življenje boste znali pogledati iz svetle plati in se veseliti vseh tistih drobnih malenkosti. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen. Praznične dobrote bodo ma raz DVOJČKA 1 (21.5. - 20.6.) Čarobnost boste nosili v svojem srcu. Življenje bo postalo kot pesem o sreči. Vsekakor boste zelo družabni in se boste veliko pogovarjali. Popazite na dejstvo, da bodo vaše misli svetle. Partnerjeva podpora bo vnesla neko svežino. Na delovnem mestu se bodo vrstili uspehi. STRELEC (23.11. - 21.12.) Zrno modrosti bo diplomacija. Na zadeve boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Tako najdete tudi kakšno ustrezno rešitev. Poslovno se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Mnogo priložnosti bo za razmislek in preteklost bo vaša učiteljica. Previdno pri denarnih zadevah. RAK (21.6. - 22.7.) Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Jasno bo, da boste imeli polno drobnih opravil. Na delovnem mestu se bodo zadeve uredile v vašo korist. Na svetlo ru- men list papirja si zapišite svoje želje in ga dajte pod novoletno jelko. V ljubezni vas bo obiskala vila romantičnih izzivov. «V KOZOROG (22.12. - 20.1.) Življenje bo prineslo mnogo pozitivnih rešitev. Zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Seveda bo napredek počasen, a zanesljiv. Teden boste preživeli v veseli in razigrani družbi. Odgovorno bo tudi na poslovnem področju. Ljubezen bo ponudila oazo uspešnih priložnosti. m^ LEV Ipl (23.7. - 22.8.) Ognjena energija vam bo koristila v ljubezni. Pogovori bodo prinesli blagostanje in skladnost. Blesteli boste v umetnosti in pri kreativnosti. Vsekakor se veselite drobnih trenutkov. Otroci vam bodo pokazali pravo pot in se boste v duhovnem smislu od njih učili. Srečen dan: nedelja. VODNAR . DEVICA -'{j (23.8. - 22.9.) H (21.1. -18.2.) Vaše srce bo v osnovi ognjeno. To bo pomenilo, da se boste znali boriti za resnico in pravico. Prav gotovo bo resnica tudi, da na delovnem mestu pokažete pravo znanje. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Čas bo namenjen tudi raziskovanju duhovnih znanj. Dom vam bo pričaral — neko ravnovesje in čustveno skla- O dnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti in tako stvari spravili na svoje mesto. Obdajali vas bodo R zelo zanimivi ljudje. Spomnili se boste tudi preteklosti in pričakovati je obisk ali pismo starega prijatelja. Q Romantično bo. rn&l ribi S gt^f Štajenki www.radio-tednik.si ^^^triglav OBČINA MARKOVCI NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCL]6Tski TEH vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in iv ^q|qpjuj se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. 89,8.98,2.10*3 NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersRi TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug. Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu! Dormeo Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: _ Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj = S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmeteTV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.s tednik@tednik.si 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 16. decembra 2016 GOTOVINSKI ODKUP VSEH VRST VOZIL PLAČILO TAKOJ. 030 340 800 AVTO PROFI PTU.P www.avtoprofi.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Kidričevo vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Kidričevo in Cirkovce. Vidimo se v torek, 20. decembra, ob 18.00 v športni dvorani Cirkovcah. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. v.radio-ptuj.si £ a PILOT FRlXíqn, füü Sästet. sm8r! smo! Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rače Fram vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Rače. Vidimo se v sredo, 21. decembra, ob 18.00 v športni dvorani osnovne šole Rače. £ Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. {Jy^DIOPTUJ ¿«^feTEDHIK t PILOT SAZAS "Q^SSL «on, HH ©H^ai BAGS 6MORE SMORE PETKOV VECER \ Bodite nocoj J O družbi oddaje ^ A Z glasbo do srca Z do fl na radiu Ptuj 1 z Marjanom www.radio-tednik.si MIZARSTVO taiviupa Telefon 02 748 10 56, Spuhlja 100C, Ptuj www.mizarstvo-zamuda.si PRODAJA: ◦ OKOVJA ZA POHIŠTVO o RAZREZ IN ROBLJENJE IVERNIH PLOŠČ o KUHINJSKI PULTI (RAZREZ IN ROBLJENJE) o LESENI OPAŽ, FASADNE OBLOGE, BRUNE Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedeljo ob 10:00: S prižigom lučk Ptuj zasijal v praznični podobi; 7. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev; ZRS Bistra Ptuj inštitucija znanja in idej; Prireditev ob mednarodnem dnevu invalidnosti; Okrogla miza - pomoč ženskam z izkušnjo nasilja; Razstava - Ptuj na prehodu iz bronaste v železno dobo; Šesta razstava iz cikla - Iz ptujskih depojev; V Salonu umetnosti razstava slik Albina Lugariča; Viola mojstra Pelizona bogati zbirko glasbil na Ptuju; Razstava slik ptujske slikarke Rozine Sebetič; Ptujski župan sprejel zaslužne ptujske prostovoljce; V Q-Centru na Ptuju razstava starodobnih vozil; Prireditev ob dnevu šole Osnovne šole Olga Meglič; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ÖMIM1M WmXL g MM® O ODKUP, PRODAJA /IT?. O MENJAVE VOZIL ^^ v O UGODNA FINANCIRANJA L«^ «M (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1.LASTNIK ODLIČEN Več BARV ŠKODA YFn 2.0 TDI Cfi DPF 4X4 2012 13.490 1.LASTNIK ODLIČEN MODRA HONDA CMC 1,4i LS KUMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN SV. MODRA METALIC MERCEDES BENZ C RAZRED 2004 5.490 LEPO OHRANJEN ČRNA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.LASTNIK USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AÏÏ.KUMA 2009 6.490 1.LASTNIK ODLIČEN RDEČ RENAULT CLIO 1,5 DCI AVTOM.KUMA ALU 15 COL 2006 1.990 1.LASTNIK ODLIČEN SREBRNA NISSAN QASHQAI 2007 8.000 1.LASTNIK ODLIČEN ČRNA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI-MOD. 2006 SV. MODRA METALIC CITROEN XSARA PICASS01,8i 16v 2003 1.990 1 LASTNIK SLOVENSKI SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO 2013 10.990 1.LASTNIK ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1.1ASTNIK ODLIČEN SREBRNA AUDI Q3 2,0 TDI 2012 21.490 1.LASTNIK ODLIČEN BELA VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL DSG MENJALNIK 2011 11.300 1.LASTNIKT0P OPREMA VEČ BARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LASTNIK ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenia Oprema Barva PEUGEOT 2071.6THP SPORT CC 2011 7.800,00 € 75.410 PREV. KOV. SREBRNA RENAULTTHALIA 1.41 RT 2001 790,00 £ SERVOVOLAN RDEČA VOLKSWAGEN PASSAT2.0TDI VARIATN HIHGLINE 2007 7.390,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA CITROEN G 2.0 HDI SX BREAK 2007 3.850,00 £ AVT. KLIMA KOV. SREBRNA FIAT ST1L01.9JTD DYNAMIC 2003 1.990,00 £ KLIMA KOV. SV. MODR RENAULT MODUS 1.5 Dil DYNAMIOUE 2009 4.900,00 £ SERV. KNJIGA KOV. ČRNA KIAPR0CEED1.4CWTLX 2011 6.850,00 ( 50.328 PREV. BELA SKODA FABIA 1.2 AMBITION 2014 7.660,00 C 15.582 PREV. KOV. ZELENA PEUGEOT 3071.6 BREAK 2004 2.950,00 € PRVI LAST. KOV. B0RD0 RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008 4.650,00« KLIMA KOV. VIOLA OPEL MERIVA 1.416V ESSENTIA 2006 3.690,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT MEGANE BERLINE 1.5 DCI EXPRESSION 2009 6.350,00 C PRVI LAST. KOV. MODRA FORD FUSION 1.616V FRESH 2007 4.180,00 £ PRVI LAST. KOV. SV. MODR CITROEN G 2.0 HDI SX LIMUZINA 2004 2.690,00 £ AVT. DEU. KLIMA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN BORA 1.6 BASIS 2000 1.590,00 £ KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V GT 20th ANIVERSARY 2010 4.990,00 C PRVI LAST. KOV. SIVA CITROEN C5 2.0 HDI TANDENCE 2011 8.900,00 £ PRVI LAST. kov. Črna OPEL ASTRA 1.7 CDTI ACTIVE 2013 10.600,00 £ 52.255 PREV. kov. siva MERCEDES-BENZ A180CDI CLASSIC 2010 8.600,00 £ KLIMA KOV. SIVA VOLKSWAGEN POLO 1.2 COMFORTLINE 2002 1.890,00 £ SERVO KOV. VIOLA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. f, ' Tvj •:•:• 1 PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 16. december 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Kuhiniica. pon. 8:25 SKL S03^i0, pon. 8:50 Sola, da se ti zrola: Vrtec Kapla, pon. 9:40 Sport(no): Fredi Kmetec, pon. 10:10 Povabilo na kavo: Neja Krajnc Domiter, pon. 10:45 Boksarski magazin S02E01, pon. 11:45 Sekvenca, pon. 12:00 Ptujska kronika._pon. 12:25 Mura Raba S0iE22 12:45 Moč glasbe nas združuje, pon. 13:45 Poalea nazaj pon. 14:05 Videostrani 17:35 Kuhiniica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:35 Glasbena osmica i umisce, pon. __________________, pon. 20:25 Portal, pon. 20:35 Klasična glasba za dušo 21:35 Pol stoletja norosti in bolečine, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Moc glasbe nas združuje, pon. 23:25 Videostrani SOBOTA 17. december 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 SKL S03E10, pon. 8:25 Klasična glasba za dušo, pon. 9:25 Glasba za vse, pon. 9:55 Kuhinj ica, pon. 0:20 Praznična Iculinanka 10:50 Sola, da se ti zrola: Vrtec Kapla, pon. 11:40 Poafed nazaj, pon. 12:00 Prègied tedna 12:25 Sekvenca, pon. 12:40 Povabilo na kavo: 13:15! 13:45 V________ 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled t« 18:25 Porfal, pon. 18:35 Sekventa 18:50 Klasična glasba za dušo, pon. 19:50 rim Campus, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Kuremova svatba, pon. 21:40 Glasba za vse, pon. NEDELJA 18. december 8:00 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:30 SKL S03E11 8:55 SoLa.da se ti zrola: OS PrežihovVoranc 10:55 Klasična glasba za dušo, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Porfal, pon. 12:35 Gostilna »Pr Francet« 13:30 Videostrani 16:15 Reqi Gorišnica, pon. 17:10 KuRinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 Glasba za vse, pon. 19:45 Sekvenca, pon. 20:00 Pregled teana, pon. 20:25 Praznična kulinarika.pon. 20:55 Boksarski magazin S02E01, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Predstava PITA, pon. 23:45 Videostrani PONEDELJEK 19. december 8:00 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:30 Pregled tedna, pon. 8:55 SKL S03E11, pon. 9:20 Sola, da se ti zrola: OS Prežihov Voranc, pon. 11:20 Kuhinjica, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Sekvenca, pon. 12:40 Povabilo na kavo: Domiter, pon. Fredi Kmetec, pon. ii 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Praznična kulinarika, pon. 19:25 Povabilo na kavo: Neja Krajnc Domiter, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Klasična glasba za dušo, pon. 21:25 Športno)! Fredi Kmetec, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Moc glasbe nas združuje, pon. 23:25 Videostrani 22:10 Pregled tedna, pon. 22:35 Moc glasbe nas združuje, 23-35 Videostrani pon. Ptujska televizija PETV. T: 02 590 880 28. info«petv.tv, www petv.tv www.tednik.si ZNAMKA LETNIK CENAc OPREMA BARVA BMW 525 D KARAVAN 2005 6.990 ODLIČEN ČRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 ODLIČEN MODRA FORD FUSION 2009 4.190 ODLIČEN SREBRNA VW TRANSPORTER 2.5 TDI 2001 3.990 ODLIČEN V. MODRA MAZDA 5 2007 4.690 NOVE GUME MODRA OPEL ASTRA KAR. 2011 8.990 ODLIČEN MODRA OPEL C0MB0 1.7 DTI 2008 4.290 KLIMA MODRA SEAT CORDOBA 1.4 2002 1.190 ODLIČEN RJAVA PEUGEOT 508 1.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA BELA VWSHARAN 1.9 TDI 2002 2.490 115KM SREBRNA SEAT LEON 1.9 TDI 2010 8.990 ODLIČEN SREBRNA SUZUKI SWIFT 1.3 2006 3.990 ODLIČEN RDEČA VW PASSAT 1.6 TDI 2013 12.990 ODLIČEN ČRNA VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 2010 8.990 ODLIČEN MODRA PEUGEOT BOXER 2010 10.900 9 SEDEŽEV BELA 0b Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profj@gmail.com 08:00 Kronika iz občine Gorišnica 09:30 Humanitarni koncert VDC Polž 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Videostrani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Jurovski Dol - Družina poje 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:00 Zdrav in pika-v živo 22:00 Utrip iz Ormoža I 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.sl SIP 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Večer ljudskih pesmi Skorba 11:00 40 let FS Bolnišnica Ptuj 13:00 Dornava - Dan generala Maistra 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 Seja sveta Destrnik 18:30 Jurovski Dol - Družina poje 20:00 Trniče -Veseloigra Čenče 21:30 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Slavnostna seja PGD Borovci 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Jurovski Dol - Družina poje 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dan OŠ Majšperk 20:00 Koncert Slovenska pesem 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Martinovanje v Pobrežju 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 40 let FS Bolnišnica Ptuj 20:00 Koncert Slovenska pesem 21:00 Slavnostna seja PGD Borovci Teta Pehta, a vas pa nič noge ne bole? D0K0LENKE SILVERLINE s postopno kompresijo vam: Močno izboljšajo prekrvavitev Ščitijo pred mikrobi in bakterijami Pospešuje regeneracijo Preprečujejo otekanje nog ✓ Primerne za vsakogar Vaša cena? Pokličite za praznično ponudbo! — redna cena — 2790 EUR Naročite na 080 30 25 www.vitavera.si Silver ine" Vita Vera d.o.o. Dunajska St, tOOO liubljana Štajerski TEDNIK petek • 16. decembra 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/m2. Mail: info@lindap.si www.lin-dap.si. Tel. 041 444 397. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ROLETE, SENČILA ABA PVCOKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Mestni kino Ptuj Petek, 16. december: 16:00 Pojdi z mano; 18:00 Rogue One: Zgodba vojne zvezd; 20:00 Liffe po liffu: Ljubezen in prijateljstvo. Sobota, 17. december: ob 15:00 in 17:00 Veseli december: Bi se gnetli na tej metli; 19:00 Liffe po liffu: Glej in se čudi: sanjarjenje o povezanem svetu; 21:00 Rogue One: Zgodba vojne zvezd. Nedelja, 18. december: 15:00 in 17:00 Veseli december: Trije prašički; 19:00 Liffe po liffu: Ljubezen in prijateljstvo; 21:00 Rogue One: Zgodba vojne zvezd. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PRODAM prašiče od 25 do 80 kg in 350 kg merjasca. Tel. 040 764 020. KUPIM traktor s priključki ali brez njih. Tel. 041 680 684. KUPIM traktor, lahko je IMT, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore ali Zetor. Tel. 041 235 349. PRODAM dva prašiča, težka okrog 200 kg. Tel. 041 368 431. PRODAM odojke. Cena 2,40 € za kg. Možna tudi dostava. Tel. 031 420 891. DOMS TANOVANJE NA Volkmerjevi cesti na Ptuju oddamo v najem garsonjero. Inf. na tel. 031 503 142. NEPREMIČNINE TRISOBNO stanovanje na Ptuju v drugem nadstropju prodam, menjam za manjše ali oddam z možnostjo odkupa. Tel. 051 240 314. PRODAMO dvosobno stanovanje v Kidričevem, ugodna cena. En. izk. 2016234-235-39434. Tel. 041 915 645. VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si. ZENITNE PONUDBE KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. PRODAM prašiče od 100 do 130 kg in svinjo, težko okrog 240 kg. Tel. 051 423 260. KUPIMO hlodovino, bor, smreka, suši-ce ali lubadarce na panju ali ob kamionski cesti. Tel. 068 681 374. PVC okna, vrata, senčila ZDOMKA, začasno živim v tujini, želim spoznati vdovca od 65 do 70 let, preskrbljen, pošten in iskren, z okolice Ptuja, zaželena slika novejšega datuma. Prosim samo resne ponudbe, Maria Holzmannhofer, dr. Breitwie-serst. 5, 4600 Wels, Avstrija. RAZNO PODARIM 4 mesece stare kužke. Tel. 02 764 03 91. PRODAM kompletno kovinsko posteljo za nepokretno osebo. Tel. 041 466 636. V Štajerski TEDNIK www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik Prireditvenik SPOMIN Janko Žnidarič 2001-2016 Vedno boš ostal v naših srcih. Tvoji najdražji Zapel je zvon tebi v slovo, ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina. SPOMIN Danes, 16. decembra, mineva 5 let, odkar smo se poslovili od očeta in dedka Franca Tašnerja Z MESTNEGA VRHA 91 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite cvet, svečo ali lepo misel. Vsi njegovi Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nič več tvoj glas se ne sliši, te svečke na grobu nam povedo, da te nazaj več ne bo. V SPOMIN 18. decembra bodo minila štiri leta, odkar nas je zapustil Janez Petek IZ CVETKOVCEV 12 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečko ohranjate spomin na njega. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina,ki hudo, hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, botre in tašče Majde Šamperl 4. 1. 1975 t 11- 12. 2016 IZ BRATISLAVCEV 48 A, POLENŠAK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, bivšim sodelavcem in znancem za vaše darove in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu duhovniku Dušanu Todoroviču za opravljene pogrebne slovesnosti in lepo izrečene besede, pevcem za odpete žalostinke, govornici Mariji Štebih za lepo sestavljen govor in poslovilne besede, zastavonoši Albinu Marinu, nosilcu križa Marku Cigolu, zahvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljeno delo in molivki gospe Katiki Miklič. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Franc, hčerke Zdenka s Tomažem, Nastja in Anemari, brata Mirko in Stanko z družinama, brata Vincenc in Franci, sestra Olga z Janezom ter krščenki Patricija in Špela Petek, 16. december 10:00 Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1, bazar, kulturno umetniški sejem unikatov z razstavo, koncertom in delavnico za otroke in odrasle 16:00 Lenart, Trg osvoboditve, Praznični december v Lenartu, božično-novoletni sejem, gledališka predstava za otroke To je moja koza in prihod Božička ob 17.00, glasbeni večer - Band S5 in vokalna skupina Il divji ob 18.00 16:30 Slovenska Bistrica, zbor pred vrtcem Sonček, pozdrav dedku Mrazu, povorka po mestu z lučkami in baklami v spremstvu dedka Mraza, zaključek pred Domom svobode z ogledom risanke v Domu svobode 17.00 Zavrč, kulturna dvorana: tradicionalni Miklavžev koncert Ljudskih pevcev Trta, KUD Maksa Furjana Zavrč 17:00 Dornava, pred občinsko zgradbo, adventna tržnica OŠ dr. Franja Zgeča Dornava, ročno izdelani izdelki za prostovoljne prispevke za Letno šolo v Simonovem zalivu v Izoli, 16., 17. in 18. december med 17. in 20. uro 17:45 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, prihod dedka Mraza, tete Zime in spremstva, animacija ZUM Kreativa, Brata Malek RUD Eleja in Malibu, spust božičnih želja z baloni in predstava Škrat Balanser ob 18.00, ob 19.00 Razgaljeni muzikanti 18:00 Ptuj, Gimnazija, srečanje vseh članov veteranskih organizacij, kulturni program, pogovor z vodstvom ZZB za vrednote NOB Slovenije o aktualnih temah in dogajanjih v državi 19:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, akustični rock večer s skupino Still Strangers Več o dogajanju v naslednjih dneh najdete na spletni strani: www.tednik.si. Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina . ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in babice Marije Sitar IZ BARISLOVCEV 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se patru Jožetu Petku za molitev in patru Tar-ziciju Kolenku za opravljen obred in sveto mašo zadušnico. Hvala govornici ge. Roziki Murko, pevcem za odpete žalo-stinke, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala tudi sosedi Miri Krajnc in Antoniji Kaučevič za vso pomoč in molitev. Hvala tudi sodelavcem PE Elektro Ptuj. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: mož Jakob ter hčerki Vida in Marjana z družinama Čudno, kako prazen svet se zdi, ko vaju več ni. Le srce in duša ve, kako boli, ko vaju več ni. SPOMIN 19. decembra bo minilo 13 let, ko je umrl naš dragi sin Roman Čuček IZ HAJDOŠ 96 in 17. decembra bodo minila 3 leta, ko nas je zapustil naš dragi mož Frančišek Čuček IZ HAJDOŠ 96 Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Mama oziroma žena Silva hv- H Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, brata, tasta, dedka in pradedka Franca Sitarja ZG. PRISTAVA 49 27- 11- 1921 t 8- 12- 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala dr. Brigiti Baklan, patru Jožetu za opravljeno molitev in obred, govornici Katici za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Marka Pižeta 16- 11- 1978 t 7- 12- 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili ustno ali pisno sožalje ter podarili cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, sodelavcem Asfaltov Ptuj, učencem in staršem 2. a in 8. b-razreda OŠ Ormož, sošolcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Na koncu pa gre največja zahvala tebi, ljubljeni Marko, mož in oče, ker si bil naša luč na poti. Hvala, ker si nam dal lepo družinsko življenje, ker si trosil dobro voljo in veselje, kjerkoli si bil. Neskončno te bomo pogrešali in hvaležni bomo najlepšemu angelu, ki nas sedaj blagoslavlja z neba! Žalujoči: njegovi najdražji Slovenija, Podravje • Onesnaževanje zraka Ognjemeti in druga pirotehnika zastrupljajo ozračje Policisti in mediji že leta opozarjajo, da lahko nepremišljena in neprevidna raba različnih pirotehničnih sredstev povzroči hude telesne poškodbe, poki petard pa so stresni tako za ljudi kot za živali. Zdaj v ospredje stopa nova nevarnost: onesnaženo ozračje. Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih določa, da je uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le v času med 26. decembrom in 1. januarjem. Teh izdelkov nikoli ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, na površinah, kjer potekajo javne prireditve itd. (mimogrede, predpisana globa za kršitelje predpisa je od 400 do 1.200 evrov). Žal niti dosledno spoštovanje zakona ne bi rešilo vseh težav, ki jih povzroča pirotehnika. Ta namreč (poleg dizelskih motorjev, kurišč biomase, industrijskih obratov itd.) znatno poslabšuje kakovost zraka. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so že več let v prazničnem času, predvsem v silvestrski noči, koncentracije zelo drobnih prašnih delcev v zraku močno povišane. Ob tem je treba upoštevati še dejstvo, da merilne postaje ARSO niso postavljene v ožjih središčih mest, zato so lokalne koncentracije v starih mestnih jedrih lahko še znatno večje od zabeleženih. Večkrat celo presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti za trdne delce z velikostmi pod 10 mikrometrov, ki jo določa evropska regulativa. Veljavna zakonodaja onesnaženosti zraka, ki je posledica uporabe pirotehnike, ne nadzoruje in ne omejuje. NAfRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO 1' OftS .,.,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOÚ Posodobljeno spremljanje onesnaženosti zraka Agencija RS za okolje (ARSO) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta vzpostavila prenovljeno napovedovanje in prikazovanje podatkov o onesnaženosti zunanjega zraka. Aktualni podatki, napovedi, zemljevid in priporočila NIJZ so objavljeni na spletni strani ARSO. Merilnih mest v Spodnjem Podravju sicer ni; nam najbližje se stopnja onesnaženosti zraka meri v Mariboru. Ob pričakovanih dnevnih koncentracijah delcev PM10 nad 40 mikroramov na kubični meter mediji objavljajo t. i. oranžno opozorilo. Kakovost zraka je praviloma slabša v mestnih središčih, blizu prometnic, industrijskih objektov itd., decembra in januarja pa k onesnaženju znatno prispeva tudi uporaba pirotehničnih sredstev. Ognjemeti, petarde in iskrice imajo dolgotrajne učinke Ognjemeti resda navdušujejo gledalce, vendar se pri eksploziji v ozračje sprostijo vse snovi iz pirotehničnih izdelkov, pa tudi reakcijski produkti v obliki plinov in zelo majhnih trdnih delcev, ki nastanejo pri kemičnih reakcijah. Kemijske analize teh delcev so pokazale prisotnost fosforja, kalija, svinca, magnezij a, aluminija, silicija, železa, bakra, kalcija, molibdena in natrija. V ozračje se sprostijo tudi t. i. nanodelci, torej delci, manjši od 0,1 mikrometra, ki jih s prostim očesom ne moremo videti. Nanodelci zaradi izjemno majhne mase lebdijo v zraku, vse dokler se na njih ne nabere dovolj zračne vlage, da se počasi spustijo na tla oz. se naberejo na površinah stavb. To lahko, odvisno od vremena, traja tudi več tednov. Maja Remškar z In- družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta... Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji. www.pomaranca.si B www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 stituta Jožef Stefan je opozorila: »Ozračje dokončno očisti šele prvi dež, ki spere te nanodelce v zemljo in vodotoke. Na delcih se kondenzira zračna vlaga, zato je ozračje videti megleno. Ta me-glenost je najbolj vidna nekaj minut po začetku ognjemeta, ko so delci še blizu središča eksplozij, in dokazuje prisotnost nanodel-cev v ozračju.« Število smrti se v času onesnaženja poveča Izpostavljenost onesnaževanju, ki ga povzročajo ognjemeti in preostala pirotehnika, lahko pri občutljivejših ljudeh, npr. pri otrocih in težjih bolnikih, sproži težji astmatični napad, tudi pri sicer zdravih ljudeh pa lahko drobni delci povzročijo vnetje dihalnih poti in pljuč. »Raziskave so pokazale korelacijo med povišanjem onesnaženosti zraka in poslabšanjem bolezni pri ljudeh z respiratornimi boleznimi in tudi povečanje števila smrti pri starejših ljudeh zaradi kardiova-skularne in respiratorne bolezni,« so opozorili na Ministrstvu za okolje in prostor. Remškarjeva je pojasnila še, da se vdihani nanodelci deloma sicer izločijo z izdihom, deloma pa prodrejo v krvni obtok: »Kri jih raznese po vsem telesu, kopičijo pa se predvsem v jetrih, ledvicah in vranici, kjer povzročajo različne zdravstvene težave. Nekateri nanodelci lahko prodrejo tudi v možgane in vplivajo na živčevje.« V Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici so povzeli: »Ognjemeti, petarde in iskrice povzročajo veliko in negospodarno onesnaženost ozračja s trdnimi delci ter predstavljajo tveganje za zdravje!« Eva Milošič Priporočila ob povečani onesnaženosti zraka Stopnja onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 24-urna povprečna koncentracija (g-6 / m3) Priporočila za splošno populacijo Priporočila za ranljive skupine nizka 0-40 brez omejitev, vse dejavnosti na prostem. Brez omejitev, vse dejavnosti na prostem. zmerna 41-75 brez omejitev, vse dejavnosti na prostem. Odrasli in otroci z boleznimi pljuč ter odrasli z boleznimi srca, ki občutijo simptome, naj zmanjšajo fizične aktivnosti, zlasti na prostem. visoka 76-100 Tisti, ki občutijo nelagodje (vnetje oči, kašelj ali bolečine v žrelu), naj razmislijo o zmanjšanju fizičnih aktivnosti, zlasti na prostem. Odrasli in otroci z boleznimi pljuč, odrasli z boleznimi srca in starejši naj zmanjšajo fizične aktivnosti, sploh na prostem. Pri astmatikih je pričakovana pogostejša raba inhalatorjev. Zelo visoka 101 ali več Zmanjšanje fizične aktivnosti, zlasti na prostem - še posebej v primeru težav (bolečine v žrelu in kašelj). Odrasli in otroci z boleznimi pljuč, odrasli z boleznimi srca in starejši naj se izogibajo intenzivnejšim fizičnim aktivnostim. Pri astmatikih je pričakovana pogostejša raba inhalatorjev. Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje Napoved vremena za Slovenijo Kadar v adventu jug hladi, Danes bo na Primorskem precej jasno. Drugod se bosta večinoma zadrževali megla in nizka oblačnost, le v višjih legah bo sprva še delno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju okoli 3, najvišje dnevne okoli 2, na Primorskem do 9 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo precej jasno, zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Vremenska slika Nad Evropo je obsežno območje visokega zračnega tlaka. Od severa se nad Balkan pomikata dve oslabljeni hladni fronti. Nad naše kraje bo začel od severa dotekati hladnejši zrak. Foto: CG