VESTNIKOV I MESEČNIK ■ četrtek, E 21. februarja H 2003 H 95. številka R I Februarskemu Penu dajejo pridih ženske - od naslovnice do zadnje strani. V duhu pregovora: I Ženska samo tega ne pove, česar ne ra Naslednji Pen pa bo že pomladno razcveten - izide 27. marca. IHTI IH_ I III “TBlmiMr—II IBiIlBIffTTOMMMBMMMBMMIBIBBimillilMa.L,- _ L । ITlU. i februar 2003 Pen -seKSniK Beltinci v znamenju črke G I V‘Vi, ki je vnesel v pomurski me dijaki prostor veselo besedo »ze-zanje«, humorist in voditelj glasbenih spektaklov GEZA FARKAŠ, se bo kmalu preskusil v novi dejavnosti. V svojih BELTINCIH bo namreč kmalu odprl GEZA PUB - lokal, kjer bo mogoče dobiti posebno zezasto pivo (belo in črno), Geza napoveduje, da bo v pubu ekskluzivno na voljo tudi najbolj evropska od vseh pomurskih pijač: šmarnica iz filovskih goric. Pustimo se presenetiti! Vojislav zavrnil Bojana Kalvarije I ^Ne, hvala, L z Muro bi rad kakšno: aščevanje po dobrem stoletju v r ^Dam ti Zahoviča, Ačimoviča in k Karičat« A tekmo tudi zmagali Pravzaprav bi težko stutall, kdo lahko komu pomaga - doslej neuspešni selektor slovenske žogobrcarske reprezentance BOJAN PRAŠNIKAR, (levo) trenerju nogometašev Mure VOJISLAVU SIMEUNOVIČU (ki mu v fazaneriji tudi ni postlano z rožicami, saj so zlati časi soboškega nogometa žal minili) ah obratno. Pa vendar smo uspeli zvedeti, da je Bojan Vojislavu obljubil vsaj tri reprezentante za Murino »operacijo obstanek v prvi ligi«. Iz dobro Iz zgodovine je znano, da je HADIK branil LENDAVO pred Thrki in svojo hrabrost plačal z življenjem. Po več kot sto letih se je končno znova zgodila Lendava, le da so obveščenih virov smo uspeli zvedeti, da je stari hsjak Simeunovič ponudbo bili tokrat Turki poraženi. Pa ne morebiti s sabljami, pač pa z namiznoteniškimi dobrohotno zavrnil, češ da bi mu slovenski reprezentanti (glede na njihovo loparji - slovenska reprezentanca (na .čelu z lokalnim matadorjem SASOM mizerno formo) v Murinih vrstah delo samo še otežili... frbo IGNJATOVIČEM) je namreč prepričljivo ugnala turško! frbo Pentute razkrivajo veliko resnico: kdor žeh biti NAJ v svetu vrhunskega športa, mora ob vseh drugih pogojih izpolnjevati temeljnega: priprave morajo potekati v TERMAH 3000. Dokaz: tu so kovali svoje medalje alpska smučarja KOSTELIČEVA in GIRARDELLI, kegljavka KARDINARJEVA in atletinja BUKOVČEVA. Zadnji, ki so jih odkrile Pentute, so zdajšnji svetovni prvaki v rokometu -reprezentanca HRVAŠKE se je v miru pripravljala na svetovno prvenstvo na Portugalskem in nato šokirala športni svet. Zdaj so najboljši, in to (kot pravijo sami) tudi po zaslugi odličnih razmer v Moravskih Toplicah. Pentute so tudi zato, da merijo priljubljenost 26 po- | I murskih županov. Nekatere imajo ljudje bolj, nekatere manj radi. Očitno velja za župana KRIZE-VEG PRI LJUTOMERU, FELIKSA MAVRIČA, prvo. Ljubezen mu je dovolj strastno izkazala dama na nedavnem občnem zboru Društva kmetic Križevci -Veržej. Kateri je v slavnostnem trenutku bolj užival, Pentute ne poročajo. gegra lt frbo Cmmmokkk! VESnilK27 Pen februar 2003 k Kruh, vino in lepa dekleta V sili vrag še muhe žre Pregovori so eno, realno življenje pa nekaj H čisto drugega. Glasbeno navdahnjena H murskovalovca BOŠTJAN ROUS (očala) in W BOJAN KOS (z uro na levi roki) nista ' večerjala muh, sta pa ondan začutila, da ju srbijo pete. Zato sta se odločila, da gresta na javno prireditev - ples. Jadrno sta jo ■ mahnila na ulico in dame, ki so prihajale ! mimo, milo rotila, naj se ju usmilijo m naj z : (njima zaplešejo nekaj taktov argentinskega tanga. Ker se ni našla nobena, ki bi bila ji dovolj razumevajoča za njune plesne 1^ možganske vibracije, sta stopila skupaj in * zaplesala v noč. Priče pravijo, da bi bila < i^juna plesna umetnost še prelestnejša, če bila zraven še glasbena spremljava ... M Trendi Pletenje košar je znanost Pa tudi umetnost! To je spoznala trojka VLADO SMODIŠ iz OTOVEC (stoji), LUDVIK HORVAT iz BREZOVEC (s košaro) in FRANC SEVER iz ŠALAMENEC (v levi roki diskretno drži šibe). Verjetno se sprašujete, kateri od treh zna splesti košaro. Odgovoru boste bližje, če dodamo, da je Smodiš sadjar, Horvat pa doktor znanosti - ostane torej Sever, ki je - .za oba prej omenjena uradno in diplomatsko izjavil, da je imel že tudi \ mari| spretne učence, gegra IR Sončenje pozimi ALENKA HADELA (sedi) je z desnega brega Mure in jo poznajo po tem, da se tudi v najbolj mrzlem obdobju leta rada nastavlja sončnim žarkom, pa četudi na nasprotnem bregu Mure, Pentutarski fotoreporter jo je ujel v bližini Dolnje Bistrice, kar je sicer blizu njene vasi - ŠAFARSKEGA (znano po tem, da je tam sedež občine Razkrižje), Adela se seveda ni sončila kar tako - v ozadju sta jo budno pazila mož JANEZ pa prijatelj JOŽE (in številni drugi). Thtajo, da so se možje bali, da vrle Adele ne bi ukradel kakšen prekmurski povodni mož ... < O, Alenka, Alenčica,.. Uspehi v svetu biznisa Po uspesno opravljenem delu je bilo upravičeno dobre volje prvo dama Venere RENATA BAKAN FICKO ... * ■ * 1. jog k Likovni pedagog iz FILOVEC JOŽE GUTMAN je aktiven. In to v več smereh - je med najzaslužnejšimi, da je multilateralni projekt (ali vi veste, kaj to pomeni?) z nazivom Kruh in vino - nova podoba bivanja zaživel prej, kot so mnogi pričakovali. Uresmčili so ga skupaj s kolegi iz Madžarske, zato so tudi lahko kandidirali za evropski denar. Pentutarji šušljajo, da projekta niso podprli le člani društva GAJ, pač pa tudi mnoga brhka dekleta - kot {zdaj že nekdanja) prekmurska vinska kraljica MELITA GABER. gegra Bravooo! Ko govorimo o regijskem gospodarstvu, ponavadi jokamo in stokamo, kako slabo nam gre. Pa ni nujno, zato Pentute z veseljem opisujejo pozitiven primer. Poslovni stiki med agencijo VENERA in banko Bank Austria Creditanstalt so lahko zgled sodelovanja, pri katerem sta zadovoljni obe strani. Tako je Venera nedavno poskrbela za resnično imenitno otvoritev novih prostorov banke. V priložnostnem kulturnem programu so med drugimi sodelovali MATJAŽ FARIČ, DARIO VARGA in MAR DJAN-GO. Da se za razvoj pomurskega turizma ni bati, so dokazali dijaki Srednje gostinske šole iz Radenec, ki so poskrbeli za vrhunsko postrežbo okrog sto tridesetih gostov. I Venera in bančniki ,., zadovoljen po je bil tudi eden od slavnostnih govorcev, vodjo poslovne enote banke v Murski Soboti MARJAN ŠKALIČ. februar 2003 Pen HI 26VBnilK s OJ UNIKATNO DARILO a ce >Z rodoslovjem se ukvarjam od leta 1987. Svojemu abrahamu sem namenil knjigo Korenine Makoter, v kateri sem zapisal, da je to začetek raziskav o mojih prednikih, ki so temeljile predvsem na pripovedovanju staršev in sorodnikov. Po izidu sem se našega drevesa lotil strokovno in z znanstvenim pristopom ter ugotovil, da se samo na pripovedovanje in spomine ljudi ni mogoče zanesti. Pozabljamo, si izmišljujemo, prilagajamo svojim predstavam, dokumenti pa ostanejo takšni, kot jih je zapisal čas. Dokazal sem, da je bila življenjska zgodba nase babice Marije Kaničar drugačna, kot so mi •g pripovedovali starši, in razkril sem, kako je umrl naš dedek Franc Makoter. - Makoterjevi iz Cezanjevec so imeli zaledje v hribovskem delu ljutomerske fare, zato nisem odkril C povezave z Makoterji v drugih dolinskih krajih Prlekije. Do nadaljnjega bo verjetno ostala neraziskan a rodbinska povezava z nekdanjimi Makoterji na Vešcici in Cvenu, čeprav sem v to raziskavo vložil O veliko truda,< je drobec iz pripovedi, ki se je Alojzu Makoterju po skoraj petnajstih letih raziskovanja in zbiranja gradiva o rodbini usedla v dušo in srce. Pisno in slikovno gradivo obsega 280 strani, ki jih je razmnožil in zvezal v kakšnih dvajset, lahko bi rekli unikatnih ročno izdelanih knjig in si tako podaril Dva portreta: levo Alojz Makoter v živo na praznovanju v rakičanskem gradu, kamor je povabil svojo rodbino, sosede in prijatelje, desno portret Alojza Makoterja kot ga pri šestdesetih vidi slikar Ignac Premoša iz Godemarec. Ni ga portretiral prvič. Na uvodni strani v knjigi je še en Alojzov portret, narisan leta 1980. O zavidanja vredno darilo. Pa ne le sebi - s svojim delom Je bogato obdaril vse svoje sorodstvo. Kar številčno je že zaradi dejstva, da sta oče Jožef in mama Frančiška spravila na svet osem otrok. Eno zanimivejših družinskih fotografij s praznovanja. Ob Alojzu je žena Danico, s katero skupaj »vozita« od 11.1.1966. Poročil se je med služenjem vojaškego roka. Morda je njuna iskrico preskočila prav zaradi pedagoškega poklica. On je bil učitelj, pozneje vrsto let ravnatelj v Bučkovcih (zdaj Mala Nedelja) In na Razkrižju, zdaj uči likovni pouk, tehniko in je knjižničar na osnovni šoli no Rozkrižju. Danica je kot učiteljica ^ortne vzgoje prve izkušnje nabirala na ljutomerski gimnaziji, po poroki do upokojitve pred dvema letoma pa vztrajala na osnovni Šoli Mala Nedelja. V sredini sta sin Matej, ki se kot podjetnik ukvarja z opremljanjem vrtcev in šol, ob tem se dodatno izobražuje na gradbeni fakulteti v Gradcu, in snaha Tinka. Hčerki oziroma Alojzovi vnukinji Karla in Izza sta bili med tem v družbi rodbinskih vrstnikov. »Zo tole fotografijo pa bi rod, do jo objavite. No njej sta ob meni soseda Branko Zidar, direktor iz križevskega Tondacha, in njegova žena Jona, Lepo je imeti takšne sosede, odlično se razumemo. In s Gostje so prihajali »od doma«. Bratranec Jože Mokoter iz Krapja je jubilantu podaril škatlo, ki je izdelek njegovih rok, V ozadju so člani njegove družine. svojim prihodom sta me res počastila,« je z navdušenjem pripovedoval Bil ŽlV^WjfP!S . «• ■topil, v cBnovDo lolo li-t-n kr«ju. Oatvov’ OO Ml« Mfc s Or«C*pal jih jo za vaaho MlonkAci; veMlh Jo bil do ujih dofcar. MOJ od« jo dOM v cttaRjavcih .u ajn pofoatnllui. Kjagirr of« J« tul »Jj, Poved«! ja avo-ia Mjhno poatacvo. d^jta^a hi i« lahko uapravl]., i-Hia l«? lata «o ubUi konji. HOJ oM f« zepoalafi v « v Cezanjavcjb kot blagajnik. Maci » aiBi otroki obdaitija njiv«. Morano dobro obdelati polj«, kar litawi a«]o, d« ho6am Maj pridalatl . življenjepis je Alojz Makoter napisal dovnega februarja leta 1957, ko mu je bilo štirinojst let in je hodil v sedmi razred. Pred dvema letoma je spise bratov In sester zbral in izdal v simpatični knjigi Slovenske šolske naloge, v kateri smo našli tudi tale življenjepis. Izjemno dragocena in prisrčna knjižica, ki ohranja dokumente nojlepšega življenjskega obdobja - otroštva. Mnogi smo brez njih. Ko so bili no koncu šolski zvezki in podobne stvari v napoto celo na podstrešju, so odromali v smeti. Tole knjižico bi najraje pokazolo mladim staršem - potem zagotovo ne bi zavrgli nobenega šolskego ali kakšnega drugega izdelka svojih otrok! Irma B. <- Nataša J, I Da je Alojz svoje praznovanje umestil v sobane rakičanskega g rodu, ni čisto po naključju. Njegova hčerka Vesna Laissani {na fotografiji v sredini) je univerzitetno diplomirana organizatorka dela in vodi Izobraževalni center Rakičan, ki imo sedež prav v tem gradu, V otrocih je Alojz zapustil kar nekaj svojih sledi - ljubezen do pedagoškega dela, umetniško žilico z neizčrpno zakladnico idej, sam je namreč tudi slikar, radovednost, vedoželjnost in vztrajnost, pozitiven življenjski naboj... V grajskih sobanah rakičanskega gradu je bilo kot pred davnimi leti - voščit je prišel sam graščak Ivon in slovesno pogrnjene mize so se šibile pod dobrotami ... Vesnin mož Mohamed Latssoni, ki je inženir lesorstva v M ura lesu, se je potrudil, do hčerka Melisa in sin Elios na dedkovem slavju nista ostala lačno. »!»• Br lihi d' !1® bil _ JI Drevo življenja, ki ga je po dolgoletnem raziskovalnem delu in soočenju z življenjskimi zgodbami okrog štiristo ljudi izrisal tllilp nrtRVOZiVtJENJAZA imnmiHii m na tej stroni ni prostora, zagotovo pa bodo našle prostor v naslednji Alojz M a ko- Izdaj) rodbinske kronike. Izjemna družinska fotografija, ki je nastalo jeseni leta 1954 in na kateri je zbrana vsa družina - starša Jožef in Frančiška ter osem otrak: Frančka, Janez, Alojz, Angelo, Jožko, Anico, Franc in Milica. K njej je Alojz pripisal: I ter. Osrednja oseba družinske »zgodbe« je njegova prababica Marija, rojena 1. oktobra 1850, ki je s svojim zoni m ivi m, raznolikim in pogumnim življenjem deblu zarisala zoni-mive veje, imelo je tri nezo- UBWH HWa Frančka je že v šoli v Ljubljani, Janez je bil v 8. razredu, jaz pa nižje gimnazije, medtem ko ima Milica s svojo srnico le tri leta. konske otroke in trikrat se je poročilo »In ko sem odkrival vse podrobnosti mojih preteklih rodov, sem se kar preselil v tista obdobja. Potem pa te kor vleče. Veliko čosa preživim v arhivih in imam zbranega ogromno materiala. Vsebinsko ga povezujem in zgodbe iz preteklosti se kar razpletajo in zaživijo ,,. Verjemite ml, mnogo ljudi brska po arhivih ... torej je tom veliko lepega, tudi skrivrsostnega ... Pravi užitek.« V 1. letniku Izjava, ki obljublja še kakšno zanimivo knjigol VESTNIK 27 P&n februar 2003 Sedeli smo v prekmtirski gostilni in gledali smo skozi okna na prometno cesto, polno tovornjakov, ki so vozili iz ' Italije v Bolgarijo in dalje. Obsojali smo vojno kot politični, predvsem pa gospodarski nesporazum med tistimi, ki imajo nafto in z njo trgujejo, in tistimi, ki je imajo premalo, pa bi si radi naredili zalogo. ■ Kdo pa se danes še tepe zaradi nafte? Pod zemeljskimi plastmi, globlje kot sicer, je je več, kot je potrebujemo. Poleg tega pa bi bil že čas, da se začnemo prevažati na posebno energijo, na brezžične električne baterije. Da ne bi onesnaževali okolja, da bi se vozili tiho, varno. Da bi avtomobili imeli senzorje in bi se sami od sebe ustavljali pred zidom, drevesom, drugimi avtomobili. To bi zahtevalo strogo varnostno razdaljo. - Tehnika, znanost, računalništvo tako naglo napredujejo, zakaj potem ne bi napredovala pacifistična presoja. Saj je zelo preprosto: namesto vojn moramo dati prednost miru, toleranci, svobodi. Človeštvo pa, kot da še ni odraslo. - Na protestnem mitingu za mir sem videl napis: Dol s križarskimi vojnami! Pa kdaj je bilo to? Spomnimo se samo na četrto križarsko vojno. Na Hrvaškem. V Zadru. Leta 1202. Ko so križarji, na poti v Konstantinopel, današnji Carigrad, napadli z morja, zavzeli in uničili Zadar Krščanski križarji zahodne Evrope so uničili krščansko mesto v Dalmaciji. Na poti iz zahodne Evrope na vzhod, Orient, Jutrovo. - Pogosto sem trdil, da so ceste, ki se gradijo na ravni deželi in prinašali s sabo čudovite spomine. Celo nekdanji češki predsednik Vaclav Havel je v šestdesetih letih potoval kot turist po cesti Maribor-Slavonski Brod-Sarajevo-Mostar-Dubrovnik, Kasneje je prišel na Hrvaško kot državnik, vendar ni bil posebno navdušen, ne nad Dubrovnikom ne nad Zagrebom. V Dubrovniku je bilo preveč igralcev, v Zagrebu premalo intelektualcev. A Čehi so zapustili pri nas še kar ugleden vtis: naša mesta imajo še danes Masarykove uhce V Dubrovniku je dolgo časa delovala češka čitalnica, prav tako v Opatiji. - Nekoč smo se učili o tako imenovanem nemškem osvajalnem načrtu »Drang nach Osten«. Danes imamo opraviti s slovenskim, gospodarskim, predvsem bančnim pohodom v Bosno, Črno goro in celo v Makedonijo. - Protiutež so potovanja in gostovanja srbskih, bosanskih kulturnikov v Sloveniji. Hrvaški estradni umetniki služijo predvsem na koncertih v Brežicah, Murski Soboti in drugih obmejnih mestih. - Np vidim, kaj je tu slabega, je rekel pisatelj, Tam, kjer so ceste, je promet, pretok blaga, ljudi, idej, denarja , - Govorimo o cestah. O tem, da Slovenci vseeno gradimo cesto iz Ljubljane do Novega mesta in potem še dalje, do hrvaške meje. - Kaj pa cesta Maribor-Macelj? Sever-jug. Turistična cesta za Čehe, Nemce, Poljake. - Naj si jo zgradijo sami, če želijo potovati na morje. - Ne razumeš, se je vmešal publicist Tudi jaz mislim, da so za vse krive ceste. Če bi bila avtomobilska cesta do Marjan Pirc Sem zdravljeni alkoholik. Z abstinenco se bližava številki štirinajst. V letih namreč. Želja po alkoholu pa še vedno ni zamrla. če me vprašate, kaj mi pomeni ta novi zloglasni zakon o prepovedi, omejitvi - ali kako se mu že reče -točenja alkoholnih pijač, vam lahko rečem, da pravzaprav nič. Tak ali podoben zakon smo nekdaj že imeli, pa zato ni bilo nič manj tistih, ki so veselo segali po tej opojni pijači, kvečjemu nasprotno. Spomnim se ene okroglih miz, ko je bil ta drugi zakon še v pripravi. Takrat je dr. Rugelj, naš znani alkoholog, menil, da bo zakon dosegel namen, da bomo mi Slovenci sami prenehali z zlorabo alkohola in se zavedli vseh posledic le te. Takrat zakon niti ne bo več potreben. Vendar kako priti do tega? Zgodba o ■■fr «I if cestah ‘ ’ T-", Zakon i komu si namenjen? vzhod-zahod, osvajalske, vojaške, strateške ceste. Francozi so korakali od zahoda na vzhod. Pa Nemci. Rusi so prišli z vzhoda. - Mene so v Murski Soboti 1945. leta osvobodili najprej partizani (z navadnimi puškami, v civilnih oblekah, s smešnimi oznakami: Triglav, peterokraka zvezda, vse iz filca, slabo, površno prišito na levi rokav suknjiča). Kakšno uro kasneje so prišli z vzhoda, po Lendavski cesti, Rusi. Prašni, nerazpoloženi, nezaupljivi, borbeni. Nekaj dni kasneje so prišli še Romuni na vozovih in s konjskimi vpregami, Bolgari. Z zahodne strani, iz Radgone, so prišli Angleži in Američani v džipih - Vedeli so, da živiš v Soboti, in vsi po vrsti so te hoteli osvoboditi, je duhovito pripomnil pesnik Pokimal sem. Rad sem imel zdrav cinizem. To pomlaja, ponuja razmislek o sebi. - Tudi mi, Slovenci, gradimo ceste. Ne sicer na ravni vzhod-zahod, marveč severovzhod-jugozahod. Strateško cesto. ■ Morali bi graditi obratno: sever-jug. Dunaj-Maribor-Ptuj-Zagreb-Dalmacija.- Mi smo majhen narod. Slovenija bo vsak čas postala tranzitna dežela. Na potovanju do morja se bo turist ustavil le, če mu bo počila guma. Da na bencinski črpalki kupi gorivo, sendvič, kokakolo ... - Bilj so časi, ko so ljudje razmišljali drugače. Na primer Čehi. Oni so bili za cestno smer sever-jug. Potovali so na jug. Srbi in Črnogorci so bili zanje »slovanski Špartanci«. - Ti časi niso tako daleč. Spomnite se: po Napoleonovih vojnah sta prišli Slovenija in Hrvaška v isto državo, kjer so bili tudi Čehi in Slovaki. Takrat so češki novinarji, umetniki in popotniki odšli na pot, da bi našli, odkrili balkansko eksotiko. Pisatelj Josef Holeček je pohvalil dejavnost čeških inženirjev, ki so v Ljubljani postavili hiestni vodovod in dokončali električno osvetlitev mesta: pri tem so se z domačini pogovarjali v nemščini in sami postali ne slovenski, marveč nemški meščani. - Kdaj je bilo to? ■ Po letu 1878, po podpisanem miru v Berlinu ■ Spomnim se, kako je mnogo let kasneje prišel v Soboto zdravnik dr. Jan Sedlaček. Do konca življenja se ni naučil ue slovensko ne prekmursko, ■ Da. Ti Čehi so se vračali s potovanj po naši razpadajoči t.'! Dunaja, potem bi kakšen Hrvat našel pot na filmsko akademijo v Pragi in naredil dober film. - Prekmurci imamo tam že svojega prvega študenta režije. - Trdim, da je to vse zaradi dobrih cest. Moderna družba se giblje po dobrih cestah. Po njih se daleč pride Poglejte samo ameriške filme. Tako imenovane »road« filme V vsakem filmu o ameriški provinci vidimo dolge, asfaltirane ceste, ki se vijejo čez prerije, izginjajo, se pojavljajo, po njih potujejo Američani, filmski junaki. Kar spomnite se filma Fargo ali Pariz-Teksas. - Tam, kjer so moderne ceste, je tudi moderno življenje. Tudi Sobota bo del te civilizacije. Pomolčali smo. Se zagledali na cesto, kjer je tekel promet s tovornjaki, ki so uničevali asfalt med Soboto in Lendavo Potem sta se dva tovornjaka oplazila. Promet je zastal. Nastala je kača avtomobilov. Najbolj živčni so začeh trobiti. Iz gostilne so planili radovedneži. Mi smo ostali - To je svet računalnikov, ne tovornjakov To, kar človek potrebuje, je stroj za prevajanje iz enega jezika v drugega. Recimo iz slovenščine v angleščino. Potem bo pisatelj lahko sedel tu, v gostilni, in ustvarjal v provinci. Še več, mestni literarni postopači se bodo vrnili na podeželje, kjer je stik za naravo pristen, srečanja z ljudmi zanimiva, nesrečo lahko doživiš tako, da jo spremljaš skozi gostilniško okno. Vse se dogaja pred tvojimi očmi. - To ne drži. Poglej Evalda Flisarja. On je uspešen romar. Njegove knjige se berejo kot turistični vodniki. Ker se je odločil pogledati v svet Ker je »vzel pot pod noge." - Pelje me vlak v daljave ... je zapel pesnik Jaz pa sem v trenutku videl Evalda v indijskem vlaku, kako mu pokrajina beži izpod oken, in si zaželel, da bi se lahko čimprej vozil po avtomobilski cesti iz Zagreba v Maribor, iz Maribora v Soboto, iz Sobote v Zagreb Nenadoma bi bil povsod doma. Povsod pa nikjer. Kajti vse to bo jutrišnja Evropa. Naša dežela.Pa jezik? je vprašal zaskrbljeno pesnik goričkih gostiln. Požvižgam se na jezik. Potoval bom molče. Kajti v molku je varnost. (Citat nobelovca Iva Andrica iz knjige Most na Žepi.) Zunaj se je promet uredil. Tovornjaki so zopet vozili vsak v svojo smer, mi pa smo spili vsak svoj literarni brizganec ir^d,šli vsak po svoji * Branko Šomen Zadnje raziskave naj bi pokazale, da je v Sloveniji kakih l&O.OOO alkoholikov in še najmanj 20 odstotkov takih, ki to lahko postanejo. Kaj pa alkoholikova družina, sorodniki, delovno okolje? Zloraba alkohola ter z njo povezan alkoholizem nista le način razmišljanja, ampak že skorajda način življenja naših ljudi. In tega novi zakon prav gotovo ne bo spremenil. Kaj nam torej preostane? Zapiranje alkoholikov v umobolnice, da ne uporabim še hujšega izraza, prav gotovo ni prava rešitev. Na drugi strani nam dr. Rugelj ponuja špartansko metodo, ki je, kar zadeva abstinenco, dokaj uspešna, vendar ne vem, ali je to dovolj za ohranitev samobitnosti in samopodobe posameznika. Menim, da je oboje bolj ali manj prisila. Sam sem bil dvakrat na zdravljenju v psihiatrični ustanovi. V strokovnost le-tega se ne bom spuščal. Vem le to, da me je mučil velikanski občutek krivde, ki sem se ga znebil šele zunaj, po kar nekaj letih dela na sebi s pomočjo skupine, v kateri delujem še sedaj. Zadnje čase se Širom po Sloveniji vse bolj uveljavlja prostovoljna abstinenca, ki pa je žal v Pomurju še v povojih. Skupine so si nadele ime Anonimni alkoholiki (AA), so v celoti laične, neobvezne in seveda anonimne. Komu je torej ta zakon namenjen? Alkoholikom že ne. Njihova zasvojenost s tem ne bo prenehala. Minister Keber, zame je to strel v prazno. Še kar naprej bomo ob jutrih morali poslušati, kolikokrat so policisti posredovali v za,sebnih prostorih, in da so se kršitelji pomirili ipd. Kaj se pa dogaja in zgodi po odhodu meč postave? Vem le to, da bodo žene še vedno trepetale pred nasilnimi alkoholiziranimi mežmi. Vem le to, da bodo prestrašene otroške oči iz kota še vedno opazovale, kako oče pretepa mater. Vem le to, da bodo žrtve še vedno zapuščale toplagnezda in marsikatero noč prečule pri sorodnikih, sosedih ali celo pod milim nebom. Vem le to, da bodo otroci naslednji dan v šoli še vedno gledali v tla, se sramovali in se čutili brez krivde krivi. Ponižani, razžaljeni, zasramovani, pretepeni. Uprite se že enkrat nasilju. Mi, ki smo bili nekdaj podobni vašim mežem in očetom, vam stojimo ob strani in smo vam pripravljeni pomagati. Le ozrite se. Tu smo, čisto poleg vas. v februar 2003 Pen -----30 VESTNIK Poznam jo že dolgo, iz časov, ko je pred osamosvojitvijo Slovenije skrbela za dobro obveščenost tujih i novinarjev pri nas. Ko jih je vozila v našo pokrajino in jim skupaj z gostitelji, seveda, prijazno odkrivala njene skrivnosti, Ali iz kasnejše službe v Studiu marketing, ko je orala ledino pri vzpostavljanju stikov z javnostmi in predstavljala javnosti podjetja na način, ki nam je bil takrat še tuj. Tako nisem bila presenečena, ko sem izvedela nekaj let po tem, natančneje junija '93, da je v ekipi prvega predsednika države Slovenije Milana Kučana in v njegovem kabinetu odgovorna za stike z javnostmi. I- m Na pogovor me je povabila kar na dom. S šopkom . tulipanov, ki jih je spotoma kupila, ko je na najin zmenek hitela s sestanka in dogovorov, ki ji pomenijo nove izzive, me je pričakala takšna, kot sem jo poznala - prijazna, preprosta in pametna. v kabinetu predsednika republike Milana Kučana je delala dobrih devet let. V tem času je bila ena pomembnejših žensk v njegovem življenju. »Torej, ne vem, koliko pomembna sem pravzaprav bila. V ekipo sem bila povabljena ob koncu kampanje decembra '92, Takrat sem bUa zaposlena v Studiu marketing kot direktorica PR-centra, skrbela sem za stike z javnostmi razhčnih podjetij, s katerimi je sodeloval Studio. Ko je Slovenija prvič dobila predsednika republike in ko se je v njegovem kabinetu prvič vzpostavljala služba odnosov z »Ja, Prekmurci ste imeli v kabinetu in v Uradu posebno ■ mesto. Navsezadnje niso bile redke situacije, ko sta dva ' * Prekmurca v kabinetu spregovorila med seboj v svojem jeziku, po domače. In vsi drugi smo naenkrat postali tujci. j ‘ Sicer pa je odprtost kabineta vzpostavil Milan Kučan sam, to je bU stil, ki ga je opredelil s svojo osebnostjo,- To se je preneslo tudi na vas, sodelavce. « »Ja, na neki način.-« BiH piarovec nekomu, pomeni prezentirati njegovo delo in podobo v javnosti. Je bilo treba pri Milanu Kučanu kaj dodajati, odvzemati, popravljati? »Nasprotno. Moja dilema v začetku je bila, v čem sploh lahko jaz pomagam predsedniku. Saj je on itak najpopularnejša osebnost, ki uživa najvišjo stopnjo zaupanja med Slovenci. Skratka, nič spreminjati, pri ničemer posegati. On v?. p je bU že dolgo znan in dovolj dobro prepoznan. Vsak poskus L spreminjanja z moje strani bi bk čista norost, l'- Delati za Milana Kučana javnostmi, je prišlo do dogovarjanja in potem sem junija ’93 začela s to službo. Ponujena priložnost je bila izredno lepa, čeprav sem malce pomišljala, ker je pomenila spet skok nazaj v državno upravo. Vendar je prevladal izziv priložnosti, sodelovati s predsednikom Kučanom, spoznati vrednostni sistem njegove politike od blizu, razloge za njegov uspeh in skrivnosti njegovega šarma. Težko bi odgovorila na vprašanje, na katerem mestu sera bila kot ženska v njegovem življenju takrat, dejstvo pa je, da sem sčasoma postajala vedno tesnejša sodelavka predsednika Špela Furlan Šinkovec je bil zame privilegij Zato sem na začetku, ko sem službo sprejela, pričakovala, da se bom lahko bolj ukvarjala s promocijo Slovenije v tujini. Imela sem veliko znancev med tujimi novinarji iz uglednih in da je služba pridobivala pomen. Utrdila je svoje mesto in medijev, zdelo se mi je, da so stiki predsednika države s tujino mislim, da se je izkazalo, da je bilo vredno potegniti v dobra priložnost za promocijo in prepoznavnost Slovenije. predsednikovo ekipo nekoga, ki dela na področju stikov z Ampak, žal je bil začetek moje službe povsem drugačen. Za- javnostmi Način dela teh služb je lahko zelo različen - lahko si samo tehnični servis in posreduješ to, kar ti je bilo posredovano, ali pa vsebino sooblikuješ, lahko si torej v pasivni ali aktivni vlogi,«, Kakšen pa je bil Milan Kučan kot delodajalec? Prijazen, zahteven, strog... »Ne, nikakor ne strog. Čeprav je na neki način s kriteriji do samega sebe, s svojo prizadevnostjo, vztrajnostjo, delavnostjo, veliko delavnostjo, vzpostavljal merila tudi ekipi. Če delaš z njim, ne moreš biti bistveno drugačen, poskušaš mu slediti in prilagoditi svoja merila njegovim ... Skratka, ne da bi on izrazil pričakovanja, je bilo v celem krogu najtesnejših sodelavcev čutiti klimo pripadnosti. Kot delodajalec je bil izredno ljubezniv, pozoren, neverjetno pozoren. Človek bi pričakoval, da bo, zakopan v svoje delo in dileme ob raznih situacijah, spregledal življenjske položaje in stiske ljudi okoli sebe. Pa ni. Prav nasprotno. To je bil nedvomno še dodaten razlog, da je vsak od nas poskušal dati svoj optimalni prispevek in mu biti v pomoč na tistem področju, za katerega je bil odgovoren « Vese, da je bil Kučanov kabinet izredno profesionalen, po čelo se je z vračanjem odlikovanj predsedniku republike, kar je seveda močno odmevalo v medijih in se nadaljevalo potem 2 dogodki, povezanimi z zgodbo o trgovini z orožjem. Tako SO moja pričakovanja o tem, kaj bom delala, večmoma odpadla. Moja nadaljnja prizadevanja sd šla predvsem v to smer, da bi bila javnost seznanjena s predsednikovimi stališči, kakor so bila povedana, in ne s ponaredki, ki so se takrat vsiljevali v polemikah in političnih razračunavanjih s predsednikom republike. Za družbo je velika izguba energije, če vodimo velike polemike o povsem namišljenih dilemah, pa čeprav so take polemike za koga zanimive in medijsko odmevne.« Iz neštetih dogodkov, situacij, v katerih si se znašla skupaj s predsednikom, morda lahko posebej omeniš, kdaj si čutila, da si mu najbolj potrebna? »Mislim, da bi to moral povedati on, sama z njegovega vidika o tem težko presojam. Pa najt^ji trenutek? »Za mene je bilo najtežje tisto prvo obdobje. Šele nastopila sem službo, zavedala sem se, da gre za velika politična dogajanja in da pri tem v politiki nisem doma. Skrbele so tujine o Sloveniji na Ministrstvu za informiranje ali ko sem vzpostavljala samostojni profitni center v Studiu marketing sem bUa močno vpeta v posel. Na življenje družine torej ni vplivala samo ta moja služba, ampak tudi prejšnje. Pri tej vpetosti v delo se na žalost včasih ne zaveš, da čas teče in da življenje ne počaka, da ni sestavljeno samo iz projektov. In potem je kar naenkrat otrok že odrasel in ostane občutek, da si neke trenutke zamudil. Res nisem sama iskala izzivov, sem jih pa sprejemala na način, ko nisem mogla reči, kaj me briga, ali pričakovati, da bo kdo drug opravil tisto, kar je bilo potrebno. Take so bile življenjske situacije in tako se mi je zdelo odgovorno početje.« Kljub temu pa ta odgovorna početja družine niso postavljala v drugi plan? »Torej, gotovo sem se zelo trudila ohranjati prostor za družino, Z veseljem sem tudi spremljala hčerin razvoj in ji skušala odpirati priložnosti v tisti smeri, ki oblikujejo človeka kot celoto. Je pa dejstvo, da če si toliko zaseden, nisi vedno doma takrat, ko te otrok potrebuje. Te situacije nastanejo za otroka mimo časovnih dogovorov, To je dilema vsake ženske, ki je zaposlena in je tudi mati. Sicer pa sem imela srečo, veliko podporo moža in obojih staršev.« Katero od tvojih lastnosti je predsednik najbolj cenil? »Mogoče prizadevnost in natančnost. Težko bi rekla. Prizadevnost v tem smislu, da si kritičen in imaš predloge. Rad je prisluhnil stališčem drugih, da je dobil celovitejši me medijske manipulacije. Zavedala sem se odgovornosti, pogled na stvari. Računal je tudi na natančnost in to je, se dru^ strani pa zelo domač. Morda se je to zdelo tako samo da pri ugledu predsednika Kučana ne gre le za ugled njega nam Prekmurcem ali... osebno, ampak tudi institucije predsednika republike, ki mi zdi, edina oznaka, ki sem jo od njega kdaj slišala o sebi. Da sem natančna, včasih celo preveč. Sicer pa se to od smo jo v Sloveniji šele vzpostavljali. Kako torej vstopati v nekoga, ki dela na tako občutljivem področju, kot so stiki z medijski prostor, kako vzpostavljati dialog, kako reagirati javnostmi, tudi pričakuje,« v določenih situacijah, da varuješ institucijo in njen ugled. Koliko sem mu bila v pomoč, ne vem, dejstvo pa je, da sem poskušala prispevati najboljše po svojih močeh.« Katere so najpomembnejše izkušnje, ki si jih nabrala v obdobju, dolgem devet let in pol?^ »Cel niz je dragocenih profesionalnih izkušenj. Najdragocenejša izkušnja pa so bila zame vsekakor predsednikova srečanja z eminencami z vsega sveta, kjer sem imela priložnost prisostvovati pogovorom o širših družbenih dogajanjih in dilemah sodobnega človeštva, kjer so se mi odpirale povsem nove dimenzije pogledov in razmišljanj pri iskanju orientacij globalnega sveta. To je bila velika priložnost, še posebej s predsednikom Kučanom ki je cenjen sogovornik doma in v tujini. To je enkraten privilegij. Sicer pa je vse teklo zelo hitro in zelo intenzivno. Včasih sem kar pogrešala možnost, da bi malce postala in premislila. Tako zelo hitro so tekle stvari,« No, sedaj to priložnost imaš. »Da.« Velika priložnost se ti je zgodila v življenju. »Da. Zakaj prav meni? Mishm, daje to naključje. Naključje je hotelo, da sem se znašla v Studiu marketing, naključje je hotelo, da sem bila povabljena v predsednikov kabinet. Kasneje sem med delom pridobila toliko zaupanja, da sem bUa povabljena v drugi mandat. Če bi ti bila dana še enkrat... »Bi jo ponovila,« In sedaj, Špela Furlan? »Pri sebi sem se odločila, da bom ostala pri komuniciranju. Iz prejšnjih služb in iz te zadnje sem nabrala zelo veliko izkušenj, ki jih na neki način želim izkoristiti. Slovenska družba bo tudi zaradi novih realnosti potrebovala ljudi, ki imajo izkušnje na teh področjih. To je panoga, ki intenzivno raste in daje veliko priložnosti za mlade generacije, ki so ' polne idej in inovativne, vendar je tudi izkušnja pomembna vrednota. Mnogo je izkušenj, ki se jih ne da naučiti iz literature, V tem trimesečnem obdobju že sodelujem v nekaj projektih in reči moram, da mi je to v veliko zadovoljstvo. Je pa verjetno delo v kabinetu predsednika republike tudi Računam pa še na možnost, da bi ostala z Milanom Kuča- spremenilo življenje družine Furlan Šinkovec? »Ja, je, čeprav bi rekla, da moja angažiranost v tej službi ■nom kot ena od njegovih dveh sodelavk, do katerih naj bi imel kot nekdanji predsednik pravico. To bi mi bilo v veliko ni bUa samo posledica obsega dela, ampak tudi osebnega veselje in nov izziv. Na neki način bom ponovno sodelovala pristopa. Zdi se mi, da kjerkoli sem delala, sem bila tudi pri vzpostavljanju povsem nove institucije, za katero bo me- osebno angažirana, pripadna, z ambicijo biti profesionalna rUa ponovno izrisal in določil on.« v okviru možnosti. Tudi prej, ko sem skrbela za obveščenost Renata Ficko VESTMIKsi P©" februar 2003 I Velika TRIPENKETA Kateri Slovenec (Slovenka) je po vaše čez vse leto najboljša maska - zakaj? I I I Tri vprašanja za šest znanih Pomurk in Pomurcev, Tudi tokrat penovsko aktualna vprašanja in duhoviti odgovori: Miran Blagovič direktor SEGRAP-a Ljutomer ZMAGO - čez vse leto meša plemenito kri z alkoholom, potem pa ... Glede na to, da sem nekoč v vojaških strukturah delal tudi poklicno, imam do tega precej profesionalni odnos. Sicer pa; ■ nekateri Slovenci ne bi služili vojske, ■ nekateri Slovenci ne bi dali za vojsko niti tolarja, - nekateri Slovenci ne bi Šli v NATO, ■ vsi Slovenci pa bi bili radi najbolj svobodni. Nič od tega pa si ne morejo privoščiti niti Američani. NE - dejavnost še ni legalizirana Pa Še stroge ane se bojim. Kot država članica partnerstva za mir smo dolžni sodelovati pri napadu na Irak. Vas so vpoklicali kot strokovnjaka na vašem področju. Vaša reakcija? Ste že bili v kateri pomurski javni hiši? Če DA, opišite vtise, če NE, povejte zakaj. S Marjan Škalič * direktor Bank A ustria Creditanstalt v Murski Soboti l Dimitrij Rupel, ki je zgleden primer neodločnega Slovenca, za katerega je tako značilno, da ne ve, ali bi ali ne bi, kaj bi, če bi, in kaj bi, če ne bi. Bi se raje zameril bogatemu posestniku ali domači srenji _ in v tej večni dilemi napravi ponavadi oboje i Pridružil bi se le tisti skupini prostovoljcev partnerstva za mir, ki bi šli ugotavljat višino škode, ki bi jo povzročile ZDA ob morebitnem napadu no Irak, in jim jo seveda z zadovoljstvom zaračunal z visokimi »slovenskimi« obrestmi. Q Neuradno še nisem bil v nobeni pomurski javni hiši. ker uradno ne obstajajo, sem pa bil v neki »neu- Milan Kerman Župan občine Beltinci rodni«, in sicer uradno, po službeni dolžnosti. Če bodo javne hiše pri nas kdaj legalizirone, bi si želel, da bi bile bistveno drugačne kot ta Nekaj separejev in »gasilska štanga« dajejo kaj klavrno podobo. 0Vsi Slovenci smo po malem vse leto maske. Skrivamo se za masko, da nos prehitro ne odkrijejo. Brez maske smo edino na dan pusto. Najboljša maska je vsak sam, 0Kot poslušen in zadovoljen državljon države članice Partnerstva za mir se moraš odzvati pozivu. To pa ne pomeni sovražnega delovanja na tujem ozemlju, ampak strokovno deluješ s svojega področja, dokler lahko preživiš. ® Nisem Še .putil potrebe, da bi obiskal katero od pomurskih javnih hiš. Pa ne zaradi odpora do tovrstnih lokolov, ampak zaradi pomanjkanja časa. Veliko pa obiskujem javne službe in ustanove. Mag. Tanja Buzeti vodja programa Vlaganje v zdravje in razvoj v Pomurju -MURA // • 7' Kot moške leta 2002 so mi ostale v spominu Sestre, ki so nase konzervotivne duše opozorile no drugačnost. Poleg tega, katera skupina pa je še pred odhodom na Evrovizijo uspela celo Evropo opozoriti nase in na našo malo državico? ... in to samo zaradi Jože Cosič lastnik TV studia Kanal 11 pornja B,adgona maske! Ne Verja mem, da lahko s silo spremeniš prepričanje, zato Irak nebi nikoli bombardiralo z ničemer drugim kot humanitarno pomočjo, še posebej za otroke in že n s ke. Q Ja, v kar nekaj javnih hišah sem že bila, vendar ne v Sloveniji, temveč med potovanji po Tajskem oz. Braziliji, kjer je prodajanje takih užitkov industrijskih razsežnosti in je skoraj nemogoče ignorirati tudi ta del turistične ponudbe. Zelo žolostno, da med umetnicami noči vidiš večkrat dobesedno otroke. Povsod predstavljajo stranke s tako imenovanega razvitega sveta (Evropejci in Američani) večji del trga. Sprašujem se, oli nos to razvitost res pelje v čustveno revščino ih iščemo ljubezen s kot potrošniško dobrino? Kako je v Sloveniji, ne vem, sklepam pa, da kjer je trg, je tudi ponudba. s Alenka Galič 1 ' odgovorna za družbene dejavnosti v občini Lendava__________________________________ O Slikarka Irena Polanec. Se mi zdi, da se zaveda, da je življenje »maskenbal«. Pozitivna. Huseina lahko obvlada edino ženska. V slovenski vojski pa itak v prihodnje brez žensk ne bo šlo. Vsak dan sem sicer v hiši, v kateri delamo javno in za javnost. Vtisi in občutki pa so mešani. O Nekdonji župan občine Gornja Radgona. Naredil je toliko napak, nepravilnosti in toliko kislih obrazov, pa to na njegovem obrazu ni pustilo nobenih posledic. Še več, manjka mu samo še duda, pa bo pravi dojenček. e Uredil bi direktni prenos prek TV SRK-11, v premoru pa bi objavili Bushevo sliko. Vem pa tudi, da mi ne bi bilo dolgčas, saj bo tam v prihodnje veliko somskih žena. Nisem bil, saj mi poleg toliko žensk to sploh ni potrebno. r h viaMNadiui 8 februar 2003 Pe" 32 VEM Kruh v ljudski umetnosti in verovanju na Murskem polju Zenitovanje je bilo nekoč na Slovenskem izjemno pomembno za sorodnike, prijatelje in sosede. Kmečko prebivalstvo je dajalo poseben pomen ^nitovanjskemu kruhu. Je razhčnih oblik in namembnosti. Tokrat pišemo o posebej lepo oblikovanem ženitovanjskem kruhu, ki mu na Štajerskem pravijo bosman. Gre za elemente ljudske umetnosti in verovanja. ll Obisk pri vedeževalki Marjeti Karte To je podolgovata, iz treh spletenih plasti oblikovana ženitovanjska štruca. Na Murskem polju oziroma v Prlekiji so jo zamesili iz pšenične moke v glavnem z vodo. Skrbno izbrani dodatki so dajali temu svatovskemu kruhu samosvoj, slasten okus. Bosman naj bi simboliziral željo po zdravem in številnem potomstvu. Pojavljal se je le na gostiji. Danes je tovrstno pogačo redko kje zaslediti in je izgubila tudi prvotno obliko. Na gostijo jo je včasih prinesla sleherna povabljena gospodinja. Gostije so nekoč trajale na Murskem polju po tri dni in na njih glavami na razprtih dlaneh. Godbeniki so zaigraU in prinašalke z vabovcem v ospredju so plesale in pele staro pesem: »Mi po momo ženiho, luštnega no mladoga. hopsasa no rajsasa, gostuvanje se vživa... « Prinašalke domiselno zlepotičenih ženitovanjskih hlebcev so se premikale po taktih glasbe s celimi telesi in še posebej z rokami. Po odpeti pesmi in prvem plesu je stopil vabovec pred ženinovega Ples z ženitovanjskim Z 'ST’ IR, * ne lažejo Vedeževalke Marjete Silak v Negovi nisem obiskal zato, da bi si dal iz kart napoved(ov) ati usodo (no, da: genske zapise), saj nočem vedeti, kaj me čaka v nadaljnjem življenju, ampak sem se podal k njej, da bi zvedel, kako je postala vedeževalka, kako vedežuje in ali je sploh zanimanje za njene storitve. - 'I 1 .^5 r- J r »Odkar imam oglas v Vestniku s komercialno telefonsko številko, imam izredno veliko klicev iz Murske Sobote in drugih delov Pomurja. Za vedeževanje uporabljam ciganske karte, tarot karte in karte OSHO. Ljudi, od koderkoli že kličejo, marsikaj zanima; ljubezen, zakonska zvestoba, služba, zdravje, denar, prihodnost, pravilnost poslovnih odločitev, primernost potovanj ob določenem času ... Napovem lahko prihodnje dogodke za čas, za katerega me sprašujejo. TUdi za naslednji dan. Ne povem pa naravnost slabih ji + iLf- dogodkov, ampak posredno nakažem, naj, na J 1 ft."- tI' .L Poroko v Prlekiji pred davnimi leti. Etnološko zanimive so podrobnosti. Posebej lepo oblikovani so ženitovonjski kruhi oziroma bos m o ni, ki jih držijo gospodinje, ki so jih spekle. se je vedno dogajalo kaj domiselnega. In kakšen je bil nekoč bosman? Gospodinja je testo oblikovala v kite. Spodaj je položila štiri, na nje tri in končala z dvema kitama. Gospodinje so si prizadevale, da bi se njihov izdelek oblikovno ločil od drugih. Peter Skuhala iz Ljutomera je pred sto leti ohranil pred pozabo tovrstne navade. Zapisal jih je v nekdanjem narečju Z Murskega polja. Vsak ženitovanjski kruh je bil drugače okrašen. Enega so lepšale iz testa narejene babifee. Na drugem so se zvrstile ptice, koklje na gnezdih. Veliko je bUo iz testa izdelanih rož. In po kruhu so bile lepo razporejene snahine solze. To so bile iz testa narejene in pozlačene kroghce na sirkovih stebelcih. Vmes so bili razobešeni ozki in pisani papirnati trakovi in bili drobni šopki iz barvnega papirja. Posebej vidni so bili kruhovi ježki, raki in druge živali. Vsaka vas na Murskem polju in širše ima namreč šaljiv grb v podobi Živah ali česa drugega. Na vrhu bosmano, je bil torej pečeni grb vasi, iz katere je bila doma gospodinja, ki ga je oblikovala in spekla. Drobno, z lastnimi rokami izdelano okrasje so gospodinje lepo razporedile po kruhu in vse skupaj spekle. Bosmane so prinašali na svatovsko mizo po posebnem starinskem obredju in v času, ko je nočna ura odbila enajsto. Vabovec na gostijo, ki so mu na Murskem polju pravili pozdvčin in je imel na svatbi pomembno besedo, je zakričal: »Bosmane prinašamo!« Prvi bosman je prinesel vabovec. Za njim so jih nosila nasmejana dekleta. Držala so jih visoko nad starešino. Pozdravil ga je in mu dejal: »Oče starešina, sprejmite ta dar, ki nam ga je dal gospod Bog!« »Kje je zrasel ta dar?« je vprašal nagovorjeni. »Na njivi.« »Ne sprejmemo ga. Ne, na noben način ga ne sprejmemo. Njiva ni bila dobro zorana ...« Zdaj so godci spet zaigrali in celoten obred se je ponovil. In starešina še vedno ni hotel sprejeti pogače. Pravil je, da mlinar ni dobro zmlel pšenice. In spet so ceremonijo ponovili. Zdaj so bile krive ženske, ki niso dobro omesile, niso ga dobro spekle. Peč je bha preslabo zakurjena pred peko in bosman ni bU dovolj zapečen ... In končno je starešina vzel svatovsko pogačo in vprašal vabovca, kako mu je ime? »Naoetek Pojedek,« je dobil odgovor. In zdaj so se naenkrat znašle vse ozaljšane štruce na mizah. Dekleta so jih položila pred gospodinje, ki so jih spekle. Tovrsten kruh je bila zadnja hrana, ki so jo prinesh na svatovsko mizo, a se ga nihče ni dotaknil. Ostati je moral do konca gostije. Gostija se je prevesila v tretji večer. Svatje so bili utrujeni od preobilne hrane, petja, plesa, budnosti... In zdaj je nevesta razrezala bosmane na polovice. Polovico je izročila za popotnico gospodinji, ki ga je spekla. Prvo nedeljo po gostiji so pripravili manjšo ponovitev pojedine. Povabljeni so bili le nekateri svatje in takrat so pojedli tudi preostanek opisovanega ženitovanjskega kruha in drugih dobrot. primer, določenega dne ne gredo na pot.« In kako je Marjeta, ki je od nedavna samostojna podjetnica, torej ne dela na črno, postala vedeževalka? »Svojčas sem bila zaposlena v PIK-u Maribor, pozneje v Preventu v Lenartu. Kot žensko z urejenim družinskim življenjem (mož in dva otroka) me je seveda zanimalo, kakšna je moja oziroma naša prihodnost, zato sem se podala k vedeževalki. Ta pa mi ni le napovedala prihodnosti oziroma tega, kaj me čaka, ampak je še ugotovila, da imam tudi sama sposobnost vedeževanja. Pozneje me je uvedla v delo in nekaj časa sem delala pri njej, pred letom dni pa sem šla na svoje in ustanovila s. p. PIMA. Od strank, ki me pokličejo po telefonu, neposredno ne jemljem denarja, saj klicatelji plačajo dražje telefonske impulze Telekomu in potem od tam dobim določen odstotek.« Glede na to, da je klicev veliko, vedeževalka Marjeta očitno primerno živi, čeprav ima tudi izdatke (oglasi v časopisih in revijah ter drugo). »Najpogosteje, kakih sedemdeset odstotkov, je ženskih klicev, približno trideset odstotkov pa moških. Sprašujejo o vsemogočem in na podlagi kart jim povem, kaj jih čaka. Slabih novic jim ne povem, kajti vedeževalci vedežujemo pozitivno. Seveda pa mora imeti spraševalec resen namen, ko hoče zvedeti o določeni zadevi. Potem na podlagi kart in intuicije lahko kar hitro napovem prihodnje dogodke. Zaznam pa tudi, če spraševalec nima dobrega namena in me morda samo skuša preizkusiti.« Na vprašanje, ali se ukvarja tudi z belo magijo ali pa morda (bog nas reši!) celo s črno magijo, je odločno zavrnila: »Ne!« Tako torej Marjeta Silak iz Negove: lepo na toplem doma, troje različnih kart, prenosni telefon in štiriindvajset ur na voljo, da zainteresiranim vedežuje. Nekateri pokličejo tudi v drugo in povedo, da je dogodke pravilno napovedala. Ne vedežuje pa tistim, ki jih sicer pozna in tudi sebi ne. Zapisal pa sem že, da tudi podpisanemu ni vedeževala, ker pač nočem vedeti, kaj me čaka, Franček Štefanec II I VESTNIK 33 Pen februar 2003 Elektronika vse, kuhanje pa skoraj nič Lahko bi bil zdomec k a mu srce ni dalo Vsi mislijo, da je Robertion pa. je po rodu Ižakovčan oziroma sedaj Rakičanec k f Vedeževalka Marjeta je bila pripravljena ve deževati iz kart tudi Penovemu sodelavcu, toda ta noče vedeti, kaj ga Čaka danes, jutri, potutrisnjem ... Nič ne de, če je tako ena stranka manj, saj je vrsta čakajočih, ki jih to zanima. I zato pa plovem po reki življenja, kot me nosi barka. S tem bi lahko sklenil, ko ne bi dan po obisku pri vedeževalki spontano odkril na interentu male šole vedeževanfa. Presneto, pa sem že noter! Berem: »Prvi in najpomembnejši nasvet: vedežujemo pozitivno. Negativno vedeževanje ne služi svojemu namenu in z njim škodujemo sebi in 'drugim. Zaupajmo intuiciji (Marjeta je rekla, da , je to „od zgoraj« - božji dar. op. p.), tudi če se zgodi, tif* je v nasprotju s pomenom karte. Intuicija je pomembnejša od kakršnega drugega napotka pri vedeževanju. Pomembno je, da uporabljamo karte, ki so nam všeč. Ta napotek je še posebej pomemben, ko izbiramo svoje tarot karte. Pri karti dajemo prednost sliki, ne pa besedilu pod njo ali ob njej. Bistveno je namreč, kaj nam slika Pomurci smo radovedni, kaj nas čaka v prihodnosti sporoča. Pri vedeževanju smo dolžni iskati rešitev problema. Nikogar ne smemo odsloviti brez rešitve, Vedežujemo lahko samo osebi, do katere čutimo pozitivno naravnanost. V nasprotnem primeru z vedeževanjem na smemo začeti. Vedeževanje je dar, zato je vsako postavljanje tarif prepovedano. Vedeževalec je dolžan varovati oziroma zaščiti integriteto osebe, ki ji vedežuje .. Na koncu nanizanih nasvetov sedanjim in prihodnjim vedeževalcem {nekateri jih neprimerno ogovarjajo s čarovniki, kar pa seveda niso) pa še tole: Vedeževanje ni terapija, s katero bi zdravili svoje frustracije. Moralna odgovornost vedež^alca je izjemno velika, predvsem zaradi lega, ker odgovarja samo sebi, in ta odgovornost je zagotovo najtežja in najbolj obremenjujoča. Tako! Spoznali smo konkretno vedeževalko in prebrali, da vedeževalci ne smejo povedati slabih novic, recimo, da mož ali žena prešuštvuje. Če karte pokažejo tako, bo vedeževalka v izjavi stanje nialo olepšala, recimo: bolj se posvetite svojemu partnerju ... ' Štefan L. Sobočan Ime Roberta Tratnjeka je v našem okolju kar dobro znano. Marsikdo ga je namreč že potreboval, da mu je (on ali njegov pomočnik) popravil televizor, gramofon, HI-FI stolp, montiral satelitsko anteno, klimatsko napravo ... Veliko ljudi misli, da je Varašanec, kar bi pomenilo, da je prebivalec (meščan) Tiirnišča, dejansko pa je po rodu iz Ižakovec. Ampak ne moti ga tudi nazivanje z Vamšancem, saj je to kraj, kjer je postal sam svoj gospodar, ko mu je bUo dvaindvajset let, in kjer je doživel svoj vzpon. ■4 Ko mu čas dopuŠČa, z veseljem zapusti svojo delavnico in trgovino ter se najraje odpravi na morje, na obisk k sestri v Nemčijo in k svojim domačim v Ižakovce ... Skoraj bi ostal v Nemčiji _ ____________________ V njegovi družini je bilo pet otrok. Drug drugemu so veliko pomagali. Zlasti je to čutil Robert, ki je najmlajši. Osemnajst let starejša sestra mu je med drugim v Nemčiji uredila, da je tam delal med počitnicami in kaj zaslužil. Ko je končal srednjo elektrotehniško šolo v Mariboru, bi se lahko v Nemčiji za stalno zaposlil. To bi se tudi zgodilo, če ne bi takrat že veliko obljubil sedanji ženi. Ker pa ona ni mogla dobiti delovnega vizuma, doma pa je dobila službo, sta se oba vrnila. Robert je po naključju odkril v Turnišču izpraznjeno delavnico, ki je bila kot nalašč za servis in kasneje tudi manjšo prodajalno. Tako je leta 1992 postal obrtnik in sam svoj gospodar. Njegova »specialiteta« so postali Samsungovi aparati. Sčasoma je postal pooblaščen serviser za Pomurje, nato pa se je začel ukvarjati še s trgovinsko dejavnostjo. Ker je dobil tudi možnost veleprodaje, se je moral registrirati kot podjetje -družba z omejeno odgovornostjo. Ima pa tudi obrtno dovoljenje. Če še bo nadaljevalo povpraševanje še po klimatskih napravah - to je medtem postala po obsegu prometa njegova najmočnejša dejavnost se lahko zgodi, da bo sčasoma število zaposlenih naraslo s šest na deset. Na usposabljanju tudi v Koreji Leta 1995 je odpotoval v Korejo, kjer je bil na specializaciji v Samsungovi tovarni v Seulu, v kateri je zaposlenih več kot 12.000 ljudi. Tam je prebil dva tedna in poleg proizvodnega procesa se je z mobilnim servisom vozil tudi na domove, kjer so servisirali ali odpravljali napake. »Spoznal sem, da imajo veliko disciplino in močno hierarhijo. Vsak nadrejeni, tudi če ima pod sabo samo tri delavce, je tako spoštovan, da se mu drugi skoraj klanjajo. Naj še dodam, da sem bil v Koreji predvsem kot serviser. Če pa bi odpotoval tja kot trgovec, bi me najverjetneje vozili po plažah, dragih hotelih ... Sicer pa sem si dobro zapomnil tovarniško restavracijo. Videl sem, kako drugi vsi lepo jedo in komaj čakal, da tudi meni postrežejo. Ko pa sem dal jed v usta, je skoraj vse zletelo iz mene, ker je bila hrana zelo močna.« Zanimiv dogodek iz življenja? »Leta 1990 sem bil na služenju vojaškega roka v Beogradu, na takratnem Zveznem sekretariatu za notranje zadeve, v centru, pri samih generalih. Tam so mi zaupali tudi montažo nove telefonske centrale in skrb za namestitev telefonskih aparatov po sobah. Nekega dne, ko sem bil v bližini pisarne generala Adžiča, se je naenkrat zgrudil. Vsi so tekali naokrog. Čez čas sem videl, kako so ga na nosilih nesli mimo mene. Kaj ima rad, zna delati...? Njegova najljubša jed so kisilakovi rezanci. Skuhati pa ne zna skoraj ničesar. No, jajce bi že šlo. V osnovmi šoli je bil zelo dober pri likovnem pouku, zdaj pa žal nima časa za slikanje. Zna pa likati in sam si prišije gumb, če se mu strga, ker potem bolje drži. Svojčas je šival tudi s šivalnim strojem - krajšal si je hlače, če je bilo potrebno. Poskusil je tudi plesti oz. izdelovati makrameje in tudi to mu je šlo še kar dobro. Ko se lahko službeno izpreže, gredo z družino (žena in dva otroka) večkrat na morje. Tam bi radi imeli tudi lasten kotiček. Še vedno rad obiskuje tudi sestro v Nemčiji in seveda svoje domače v Ižakovcih. Rekreira pa se tako, da dvakrat tedensko hodi igrat nogomet v Rakičan in Mursko Soboto. »Med predmeti, ki jih imam v zadnjem času zelo pogosto v rokah, je mobilni telefon, a ga nimam posebej rad, ker sem postal nanj nekako alergičen. Rad pa imam vodo, saj sem vendar doma iz kraja ob Muri, rad opazujem drevje pozimi, ko je videti, kot da bi cvetelo, rad poslušam glasbo ... ■ (J •• .■ ff: / A— Jože Graj S J t® v. "ih * A .a- februar 2003 34 VESTNIK V soboto zvečer Je potekala v Stanovski dvorani ljubljanskega gradu sklepna prireditev v sklopu oddaj Zdravo, sosed, zdravo radia Murski val. Druženje Prekmurcev in Prlekov iz Ljubljane in Pomurja z Ljubljančani Je potekalo od 20. do 24. ure, kar so lahko poslušali tudi poslušalci ob radijskih sprejemnikih. Srečanja pa se Je udeležila tudi županja mesta Ljubljana Danica Simšič. Prekmurci in Prleki Županji OsFiSV Simšič , (4 nlvU čuih'h3ti ob mpioaon dnevu. v 71 3-1 j™«5f zasedli Ljubljanski grad (* I Aj' JI p pomoc) turističnih^^ vodnikov snd - izvedejjo hvsj;- županja Danica Simšič praznovala rojstni dan Vrsto sobotnih večerov so poslušalci ob glede na prometne povezave že zelo blizu, 11 r I I' ■ iT radijskih sprejemnikih lahko spoznavali I slovenske kraje v radijski oddaji Zdravo, ■ sosed, zdravo, ki jo vodi Bojan Rajk. Ob medtem ko je Pomurje od prestolnice še precej oddaljeno. Topel sprejem so nam v Ljubljani pri- predstavitvi prestolnice pa so se odločili, da pravih predstavniki Društva Prekmurcev v jo skupaj s poslušalci tudi natančneje Ljubljani in okolici, ki so organizirah tudi spoznajo. Tako sta v soboto dopoldne odpeljala dva avtobusa iz Murske Sobote in se na poti ustavila še v Ljutomeru in Celju, kjer sta pobrala še preostale poslušalce. Tako je prispelo ,98 udeležencev malo po dvanajsti uri do Ljubljane, na poti pa je bilo kosilo v znani ljubljanski gostilni Pri Jovotu na Kodeljevem. Še posebej se je pri gostovanju Pomurcev v prestolnici angažiral podpredsednik društva Pavel Domitrica. Sledil je ogled Ljubljane s turističnimi vodniki, kjer smo spoznali zgodovino jasno opaziti, da sta si Ljubljana in Maribor Ljubljene in njeno središče vse od stare M' ijl^ l II ' tj Za ljudsko glosbo med potjo in na prireditvi je skrbela skupina glasbenikov iz Dobrovnika. Ob prihodu v Lfubfjano se je prileglo kosilo Za prijetno razpoloženje vseh sosedov je poskrbela tudi najstniška skupina Foxy Teens. I, Ljubljane, Narodne in univerzitetne knjižnice pa do zgradbe Parlamenta in Cankar- jevega doma. V času trajanja radijske oddaje je na prireditvi sodelovala tudi županja mesta Ljubljana Danica Simšič, ki je ta dan praznovala rojstni dan (seveda je nismo vprašali, katerega) m so jo gostitelji presenetili z darilom Prireditve sta se med drugim udeležila predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, direktor Festivala Ljubljana Darko Brldk, župan občine Beltinci Milan Kerman, župan občine Dobrovnik Marjan Karadinar in predsednik Tunstične zveze Pomurja Štefan I Dravec Poskrbljeno je bilo tudi za bogato obložene mize z domačim pecivom in vinom, pri čemer so se še posebej potrudili v čren-šovskem in bistriškem turističnem društvu. Sodelovali so tudi člani turističnih društev Dobrovnik, Beltinci in Tbrnišče. V glasbenem delu pa so ob Prekmurki v Ljubljani, pevki Regini, nastopih še Foxy Teens, Ivo Radin, In na koncu se ena od skupinskih fotografij sodelujočih I Saša Lendero m ljudski glasbeniki iz Dobrovnika. Med I oddajo je mesto Ljubljana I predstavila Petra Stušek z I Zavoda za turizem LjubI Ijana. Glavni pokrovitelj I prireditve pa je bilo podjetje ■ Segrap iz Ljutomera Jože Gabor VESmiKas Pc^n februar 2003 Dobra tri leta ga je od domače Murske Sobote ločilo več kot dvanajst tisoč , kilometrov. Prav toliko jih je namreč med Slovenijo in Urugvajem, kjer je Aleksander Temlin živel s svojo Alicio. »Spoznala sva se sicer v Sloveniji, saj ima Alicia po očetovi strani slovenske korenine, toda ko sva premišljevala, ali naj se napotim za njo v njen rojstni Urugvaj ali ne, sem si rekel, da moram poskusiti tudi tamkajšnje življenje. In ni mi bilo žal,« je povedal Aleksander. Pravzaprav priznava, da po vrnitvi v Slovenijo nekoliko pogreša državo v Južni Ameriki in tamkajšnje prijatelje, toda obenem upa, da se bo Alicia na življenje v Murski Soboti prav tako hitro privadila, kakor se je on na življenje v Urugvaju. Iz Urugvaja v Mursko Soboto Dežela odprtih in prisrčnih Hudi Urugvaj je država v Južni Ameriki, ki meji na vzhodu na Brazilijo vse tja do severa, kjer meji na Argentino. Na zahodu pa loči Urugvaj od Argentine naravna meja, reka Uruguay, ki se ji malo nižje proti jugu so me vzeli za svojega. Vsi Alicijini prijatelji so takoj postali moji prijatelji. Bilo je, kakor da se poznamo že desetletja Takoj so mi priskočili na pomoč, če sem jo potreboval. Pa naj si je šlo za popravilo avtomobila, ki so ga opravili v bližnji delavnici, ki je drugače popravljala avtobusne ju. Prva razlika je ta, da se ljudje poročajo med tednom, zabava pa je ponavadi v petek ali soboto. Zakonca Temlin sta se poročila v petek. Po uradnem delu se svatje preselijo v bližnjo dvorano ali na domači vrt, kjer ženin in nevesta za njih pripravita zabavo. Na tej zabavi ponavadi ni »žive« Rambla {v svojem bistvu obobalno cesta, dolga 22 km) je eno najznamenitejših sprehajališč v Montevideu. »Vsi Alicijini prijatelji so i« bili takoj moji prijatelji« pridruži reka Parana m skupaj se nato zlijeta v najširšo reko na svetu, ki se imenuje Rio de la Plata (srebrna reka). Večji del južnega dela države 'Obdaja Atlantski ocean. Uradno ime Urugvaja je. Republica Oriental del Uruguay. Gotovo se vam bo zdelo čudno, za I I Urugvajski stadion, na katerem je bila odigrano prva tekmo za svetovni pokol. kaj ima v svojem imenu tudi besedo Oriental. To pa zato, ker beseda Oriental pomeni Vzhod, Urugvaj pa leži vzhodno od istoimenske reke. Tako imajo tudi vsi Urugvajci v potnem listu v rubriki »narodnost« napisano Oriental oziroma vzhodno. Uradni jezik je španščina. V Urugvaju živi tudi okoli petsto Slovencev, od katerih jih je okoli sto trideset vključenih v slovenski klub v Montevideu. "Ljudje so bolj odprti in prisrčni kakor v Slove- Miji. Čeprav sem komaj . roke niso nič kaj podob- prišel v njihovo deželo, že karoserije in ki jo je vodil Slovenec, ali za opravek pri notarju ali za pomoč pri opravilih doma. Po drugi strani pa sem, če lahko tako povem, za njih bil prav tako prava atrakcija, saj sem bil po dolgih letih prvi Slovenec, ki je prišel živet v Urugvaj,« je pripovedo val Aleksander. »Slovenci se zelo pogosto družijo. Vsak teden se dobivajo v klubu, ki tudi izposoja svoje prostore za poroke in druge prireditve. V klubu smo imeli koline, slavili obletnice slovenske samostojnosti in druge glavne slovenske praznike,« Razlika med prekmursko in urugvai sko poroko Kot smo že zapisali v uvodu, sta se Aleksander in Alicia poročila v Urugvaju, Tamkajšnje po- ne porokam v Prekmur- glasbe, temveč jo predvajajo ob pomoči plošč in kaset. Namesto gore jedi, ki se ponavadi znajde na pravem prekmurskem »gostovanju«, postrežejo s hladnim prigrizkom, največkrat s trikotnimi sendviči, ne manjka tudi pica, narezana na majhne kose. Ob polnoči nato mladoporočenca zaplešeta dunajski valček, čeprav je dovoljeno, da se lahko vrtita že prej ob zvokih disko glasbe, tudi tanga. Kadar ni porok, se na mizi najdejo tudi druge različne jedi. Ker je Urugvaj pretežno ravninska dežela, kjer se največ ljudi ukvarja z govedorejo, je glavna nacionalna jed goveja pečenka, ki jo pripravijo na žaru. »Pri nas na mizi pa so bile pogosto še druge jedi, Alicijina mama je po rodu s Hrvaške, iz Bjelovarja. tako da je uvedla v urugvajsko kuhinjo tudi nekaj jedi z našega konca Evrope, Mi smo v Urugvaju jedli celo golaž, štruklje, žličnike in tudi zavitek (retaš) pa in še in še bi lahko našteval,« se spominja Aleksander. Prevodi niso natančni Večina v Urugvaju živečih Slovencev je potomcev tistih, ki so prišli tja pred mnogimi desetletji. Ker so prihajali z različnih koncev Slovenije, kjer so se dialekti razlikovali in se med seboj niso čisto razumeli, dostikrat pa so jih domačini tudi zasmehovali, so se v večini primerov odločili, da se bodo sporazumevali v španščini. Dandanes zelo malo Slovencev v Urugvaju govori slovenski jezik, Ker pa so želeli, da se čim več Slovencev v Urugvaju znova nauči maternega jezika, je Aleksander uvedel tedenski pouk slovenskega jezika. »Najtežje je bilo razložiti sklone, spole in števila, saj vsi, ki jih imamo mi v slovenščini, v španščini ne obstajajo,« je pripomnil Aleksander. Naj dodamo, da je bilo tudi njemu ob prihodu zelo težko, saj ni razumel španščine. Z Alicio sta se pogovarjala v angleščini, danes pa razume toliko španščine, da lahko pove, da vsi prevodi južnoameriških telenovel niso čisto natančni. Življenje se bo nadaljevalo v Sloveniji Njuna hči Alenka, ki bo aprila stara dve leti, s Alicia, Aleksander in Alenka s slovenskim veleposlanikom Bojanom Grobovškom v slovenskem klubu v Urugvaju. slovenščino in španščino ne bo imela težav, Že zdaj loči, katere besede so španske in katere slovenske, na primer kaj je »žoga« in kaj »la pelota«. Tudi Alicia se bo s prihodom v Slovenijo naučila še več jezika, ki so ga govorili že predniki njenega očeta, ki izhaja iz Nove Gorice in Prekmurja. Aleksander upa le, da se bo na življenje v Sloveniji navadila vsaj toliko, kot se je on na življenje v Urugvaju. »Poleg tega sem imel srečo, da imam v Urugvaju tudi dobrega tasta in taščo, ves čas, pa čeprav na drugi strani ocena, pa j > ’V ' f ^'1 K- J i J 1 .-jt 'S ‘f 3' Carlos Paez Vilaro, s katerim največjih slikarjev v Urugvaju in eden redkih, ki je verjel, da je njegov sin se med živimi potniki letala, ki je strmoglavilo v Andih. Filmski producenti so nato po tem dogodku posneli film z naslovom Alive. smo imeli tudi povezavo z mojimi sorodniki v Murski Soboti, Mama na primer je po svojih zmožnostih pošiljala Alenki darila, tako da je že kot dojenček nosila copatke iz Slovenije, jaz pa sem v zameno pošiljal naše družinske fotografije,« smo slišali od Aleksandra, Na srečo pa še vedno obstajajo letalske zveze med Evropo in Južno Ameriko, tako da ju bodo lahko sorodniki iz Urugvaja obiskovali v Sloveniji in da bosta onadva lahko vsake toliko časa obiskala tudi sorodnike v Urugvaju _ , Dejan Fujs --«1 11 I ♦ms* -J A so Temlinovi na fotografiji, je eden februar 2003 Pen seVESmiK I I v času študija geografije so nam profesorji med predavanji zmeraj govorili, da so bili ta konec tedna v Berlinu, drugi konec tedna v Pragi, velikokrat so odpadla predavanja. ker je bil profesor v Avstraliji, Ameriki ... jr 7. židovsko prijateljico na plaži ob Sredozemskem morju I Imeli pa smo tudi veliko terenskih vaj, kjer smo spoznali I celo Slovenijo z najbolj zakotnimi vasmi in slovensko I zamejstvo. Kmalu smo tudi mi začeli stopati po njihovih I jooteh in odkrivati svet. Moje ime je Ksenija. Gider. Doma I sem iz Sodišinec, sicer pa končujem študij geografije, I tako da sem že začela razmišljati o svojem prvem delovnem mestu. Čeprav sem videla veliko sveta, si I najbolj želim, da bi svojo poklicno kariero lahko začela doma v Prekmurju, in od tu tkala niti svojega življenjskega hobija - potovanj. Svoja doživetja z velikim j veseljem pripovedujem in sporočam drugim in tokrat vam bom predstavila državo Izrael z življenjskim utripom njenih prebivalcev Židov, prihodnji mesec pa vas bom popeljala še v Jeruzalem, saj mi kljub trudu ni uspelo spraviti v manjši okvir bogastva zgodovine, raznolikosti dveh svetov in nepozabnih doživetij. Za preveč izjemnega bi vas prikrajšala. i* Sinagoga I' Izraelski znak stop 1’ Jic.j 11 ir; ■■ ■ ■ Pretežni, južni del Izraela je puščavski},puščava Negev, i 'h 'Vi iS? 2^^- S Takih primerov je v Izraelu zelo malo, za socialno varnost je zelo dobro poskrbljeno. 4 < L . * 8 Po enompoldnevm vožnji z Rodosa do Haife sem komaj čakala, da prispemo v Haifo, opravimo nujne vstopne formalnosti in pregled potnih listov (v potnem listu ne smeš imeti žiga, da si bil v Siriji), da se nekje v miru usedem, naročim kavo in sendvič. Toda tega nisem doživela tako hitro, kot sem si predstavljala. Varnostni nadzor je v Izraelu zelo strog Preden te spustijo v državo, te temeljito izprašajo, kdo si, zakaj si prišel v Izrael ah koga poznaš [če rečeš da, se pozanimajo, kdo je ta oseba), kam si v Izraelu namenjen in koliko časa boš tam ostal. Nazadnje pa še preverijo, ali imaš za to dovolj denarja. Zna se zgoditi, da te zavrnejo in s prvim letalom moraš državo zapustiti. Izrael je država kontrastov_____________________ Že pokrajina je zelo raznolika. Izrael je za četrtino večji od Slovenije in vsi kraji so dostopni v nekaj urah vožnje. Z mediteranske obale, ki je znana po pomarančah jaffo, si v un na severu ob Galilejskem jezeru in hriboviti, gozdnati dolini reke Jordan. To območje je polno neeksplodiranih min. Od tu si v dobri uri že na območju najnižje točke na svetu, ob Mrtvem morju (412 m), ki je obenem tudi najbolj slano morje na svetu. Koncentracija soli je taka, da ne moreš plavati, telo lahko le lebdi na vodi. Na osnovi blata iz Mrtvega morja je nastala tudi pri nas dostopna kozmetika Ahava, Pretežni (južni) del Izraela pa je puščavski. Ob mestu Mitzpe Rammon je največji vulkanski krater na svetu. Ce se sprehajaš po nekdanjem kraterju, najdeš pesek v vseh možnih barvah in odtenkih Izrael ima tudi nekaj kilometrov obale ob Rdečem morju, kjer se je razvilo letovišče Elat, »izraelski Portorož«. S Arobci so specialisti v pripravljonju slaščic tudi v Izraelu. Izraelski kruh pita, podoben naši lepinji Obljubljena v Izraelu srečaš oborožene vojake na vsakem koraku. Dežela, kjer ne poznajo ksenofobije, je raj za gurmane_______________________ Narodno in etnično je Izrael zelo pisana država. Po osamosvojitvi države Izrael leta 1948 so se vanj priselili Židje 2 vsega sveta, največ iz Evrope (Španije, Poljske, Nemčije, Nizozemske, Irske, Madžarske), Mehike, Etiopije, Maroka, Jemna, Japonske, Rusije ... Izraelski radio oddaja kar v dvanajstih jezikih. To je tudi država z največ šolami tujih jezikov, ki jih najdeš tudi v najbolj odročnih in obmejnih območjih. Vsi ti različni narodi so s seboj prinesli svojo kulinariko, tako da najdeš v Izraelu restavracije z vsegasveta. Najbolj karakteristična jed je humus, to je omaka iz čičerike, ki je kot nekakšna majoneza, ponudijo pa jo k vsaki jedi in prigrizkom, tudi k čipsu Od hitre prehrane sta zelo znana tudi falafel (ocrtki iz čičerike z dodatkom zelenjave in zaviti v kruh} in tehina (omaka iz sezama). Meni so bile najbolj slastne jemenitske rolioe in palačinke, narejene iz krhkega testa, je pa se jih skupaj z jajci, speškanimi paradižniki in humusom. Židovska vera zahteva, da mora biti hrana kosher. To pomeni da se mlečni in mesni izdelki ne smejo uživati istočasno, zato so tudi trgovine specializirane le za mesne ali mlečne izdelke. V velikih supermarketih pa so mlečni in mesni izdelki na maksimalni možni razdalji, obvezno pa v ločenih hladilnikih. Ortodoksni Židje uporabljajo celo pri kuhanju ločeno posodo. Hrana kosher prepoveduje tudi svinjino in morske sadeže. Prava paša za oči in želodec pa so večerje shabbat. Sveti shabbat_______________________________________ Židje se ravnajo po lunarnem koledarju. Zelo pomembno je, da imaš koledar, da veš, kdaj so prazniki, ker so vsako 5 A !ii ! f « a Žid se je mimogrede ustavil pred sinagogo in priklonil Bogu. i VESTNIK 37 P©" februar 2003 k*l hii "»M«' \s2 's-^' r®* --■‘t f«J ni itij :7- IH i' * I r« t I 1'1^ "51, Kf' An . .JVt' -AL.’ J '7^9^ ' ¥ februar 2003 P©n 38 VESTNIK Bi kakšen kozarček za »joreget«, dobro jutro? Resda pridejo trenutki in priložnosti, ko se že navsezgodaj popije kakšen kozarček ali bolje požirek žganega, na primer prava domača - ^palinka«. Še posebno tedaj, ko se gre na izlet ali se začne z večjim delom. Ta in tam kakšne požirek resda pomaga k boljši prekrvavitvi in boljšemu razpoloženju družbe. No, nekaterim pa to preide v navado in morajo vsako jutro najprej do ^šanka<<. S1. marcem bo nastal za marsikoga velik problem. Do desete ure zjutraj bodo namreč steklenice z žganimi pijačami zaprte. V gostilnah in lokalnih, seveda: kaj se z njimi dogaja dnma ali kje v pisarni, to pa je drugo vprašanje. Zakon o omejevanju porabe alkohola vsega pitja ne mnrn zaobjeti, zato najbolj spominja na žensko v kopalkah. Najpomembnejše je še vedno prikrito. Zakaj bodo lepotice dneva ujete v »male glažeke«? 'ali Polž U ?i V solati (2) Gostilna Gergjek, Tišina: Sladki liker je kot obred__________ »Boste kavo s kaJtšnim dodatkom? Smetano ali mlekom?« naju je vprašala Manja Gergjek. Pa sva odgovorila, da bi kar s cynarjem. »Prav,« je odgovorila m pohitela proti šanku. Pa sva jo ustavila in povedala, da sva se samo šalila in da sva oba mislila na mleko Dejala je. da se ji ni zdelo prav nič kadiva v drugih prostorih, ko sva ga namenoma v prostoru za nekadilce zaprosila, ali nama lahko prinese pepelnik. »Ja, mi se dosledno držimo pravil in tudi gostje so zelo obzirni. Če v družbi kdo kadi, se umakne v prostore za kadilce ali k točilni mizi« Kot vse kaže, jih tudi protialkoholni zakon ne bo prizadel. »Pri nas prodamo zelo malo žganih pijač, tako da samo od tega res ne bi [i I J ' ■ preživeli. Morda kdo popije kakšen kozarček, ampak zjutraj pa res ne. Pridejo na kavico, čaj, sadne čaje... na žgane pa v glavnem ne. Nobene »šanse« ni, da bi jaz ta zakon nenavadno, čeprav v njihovi gostilni ni prekršil. Kazni so prevelike. Četudi kdo po ravno navade, da bi zjutraj hodili na žgane pijače. »Zgodaj zjutraj se pri nas ustavijo tudi ženske, ki delajo v trgovini, salonu..., ki rade v miru spijejo kavico z mlekom ali smetano in morda pokadijo kakšno cigareto. Ibdi domačini ga tukaj zjutraj ne »žingajo«. Morda kdo, ampak po 8. in 9. uri spije kakšen brizganec, pivo, drugega pa res ne. Mi z novim zakonom težav ne bomo imeli in ne bo vplival na naš zaslužek.« Bojijo se edino, kaj bo v nedeljo. Običaj je, da so se ženske po maši, preden so šle domov kuhat, ustavile v naši gostilni in poleg kavice popile kozarček belle de joura ali kakšnega drugega likerja, To je bilo kot obred, na katerega so čakale ves teden. »Zaradi teh žensk nam bo najhuje,« pravi Marija. »Še ne vem, kako jim bomo razložili. Samo pomislite, kako naj jim rečem, naj počakajo še pol ure? To so ženske, ki res spijejo samo ta kozarec pa nič več.« Najbolj noro pa je to, da se deset piv zjutraj lahko spije, ne moreš pa spiti enega kozarčka sladkega likerja,« dodaja sin Bojan. ' Gostilna Dunaj, Kapelski Vrh: Ni »sans«, da bi kršil pravila »v tem prostoru pa se pri nas ne kadi,« naju je vljudno iii v zadregi, da ne more ugoditi svojim gostom, opozoril Jože Dunaj, lastnik gostilne, in nama predlagal, da lahko štirih pride k meni in me pred 10. uro prosi za žgano pijačo, mu ne dam,« se zasmeji Jože. »V skrajni sili pa bi ga odpeljal k sebi domov in bi mu tam natočil kozarček. Dvomim pa, da se bo kaj takega zgodilo. Kako pa bo Bilo je okrog po! devetih, ko smo 1 r -ril g.- A 1 I 1 J i— MMKmK 11' I I se ustavili v gostilni Gergjek na Tišini in povprašali, ali lahko dobimo poleg kavice tudi cynar. »Seveda, lahko, saj še ni 1. marec, ko bo to prepovedano do desete ure dopoldne,« nam je prijazno odgovorila Marija, ki prva pričaka stolne goste. Skupaj popijejo kavico, rečejo kakšno O vremenu, politiki..., ne pozabijo pa po ko m en ti roti, kaj se je prejšnji dan zgodilo v telenovelah. Po »jutranjem sestanku« jo ob 9. uri zamenjo sin Bojan, ki [e skupaj z ženo pred leti prevzel vodenje lokalo. »Bi lahko dobili še pepelnik?« smo bili radovedni v sobi gostišča Dunaj na Kapelskem Vrhu, kjer delijo tudi hrano. Lostnik Jože Dunaj nas je zelo vljudno opozoril, do tam ne smemo kaditi. Držal se bo tudi zokona, da do desetih ne bo točil žganih pijač, saj bi bilo škoda tvegoti in plačoti visoko kazen. Stanko Vučko: »Buško bar no avtobusni postaji v Murski Soboti odpiramo žb ob petih in do sedme ure go obišče okrog petdeset gostov, ki rodi na hitro zvrnejo kakšen »nula tri«. Po 1. marcu jim žal ne bomo mogli ustreči. Bojim se, da bo zarodi tega promet v tem času bistveno manjši.« prepoved vplivala na uživalce, pa je drugo vprašanje, sicer pa se bodo ti že znašli. Tbdi s pomočjo kakšnih malih »glažekov«. Cocktail bar, Križevci pri Ljutomeru: Se bodo tudi poslanci vzdržali? »Kakšnih večjih količin alkoholnih in žganih pijač v jutranjih urah pri nas ne prodamo, nekaj slabe volje pri naših gostih pa bo prav gotovo,« je pripovedoval Jani Belci in se usedel k nama za mizo, »Vsaj v začetku bo huje, potem pa se bodo navadili tudi na to prepoved. Med gosti je nekaj takih, ki pijejo zjutraj vodko in kakšne druge žgane pijače Težko jim bom povedal, da jim ne morem dati, še posebno kakšni stalni stranki.« Najbolj pereče pa se mu zdi vprašanje tistih domačinov, ki se vračajo od nedeljske maše in se enkrat na teden ustavijo v gostilni na kakšnem likerju ali kozarčku. Tem bo najtežje povedati: »Sedaj pa ne gre več« Posebno poglavje pa so tudi mladi gostje, čeprav mladoletnikom že sedaj niso točili žganih pijač. Pooblastil, da bi preveril njihovo starost, nimajo, težko pa je koga ocemti, koliko je star »Nekateri so stan 14 let, videti pa so, kot da bi bili 18 ali 19, Seveda takim lahko rečem, naj mi dokažejo svojo polnoletnost, vprašanje pa je, ali mi bodo želeli pokazati osebno izkaznico,« pravi šef Jani. Preden sva zapuščala lokal, nama je še dejal, da če so že poslanci sprejeli tak zakon, naj bi se tudi sami držali teh pravil. Najprej bi po njegovem morali ukiniti kajenje v parlamentu in nazdravljanja naj ne bi bito več z alkoholom. Oni so nam vsem za vzgled.« Buško bar. Murska Sobota: Žganje v skodelici kave? Nikakor! Prav gotovo bo protialkoholni zakon najbolj prizadel bifeje in lokale ob različnih postajališčih in krajih, kjer gredo delavci zjutraj v službo, še posebno tisti, ki se zelo zgodaj odprejo. Eden takih je tudi Buško bar na avtobusni postaji v Murski Soboti »Posledic protialkoholnega zakona se zelo dobro zavedamo,« je povedal Stanko Vučko, vodja tega bara. Pri njih se je doslej vsako jutro obrnilo okoli petdeset strank, včasih še več, ki so na hitro zvrnile kozarec žganega - vinjak, rum ali vodko - in šle naprej. V glavnem so bili to avtobusni potniki, delavci in tudi drugi mimoidoči, med katerimi so prevladovali moški. »Težko povem, kaj se bo zgodilo po 1. marcu, vendar smo se o tem že veliko pogovarjali »Nekateri so me že nagovarjah, naj jim po novem natočim žganje v kavo ali kavino skodelico, ampak to ne bo šlo. Žganih pijač ne nameravam točiti pod točilno mizo, saj so kazni previsoke, tudi do osem milijonov tolarjev« Prepričan pa je, da se bodo vsi, ki že zgodaj zjutraj potrebujejo kakšen šilček, kako drugače znašli. Veliko se sedaj govori tudi o »malih glažekih« z žganimi pijačami, ki naj bi po novem bolj šli v promet. ’i -- * j: J- l| ’ ■ i ' H ;ll ' 8 /J ne bo dosegla svojega A. Nana Rituper Rodež Jože Graj Po mnenju Janija Belcia, šefa bara Cocktail v Križevcih pri Ljutomeru, ta omejitev namena, saj se bodo tisti, ki imajo radi žgane pijače že zjutraj, znašli kako drugače. Glede prometa pa se bo najbolj poznalo ob nedeljah po jutranji maši, ko si rade privoščijo šilček likerja tudi ženske. b VESTNIK 39 Pen februar 2003 Cvenska ritmična skupina Peace I 1 Vaša čustva Na Cvenu že okrog šest let deluje ritmična skupina Peace, ki jo sestavljajo Julija Lešnik, Urška Sovič, Sandra Vučko, Nina Rajh (vodja), Mateja Rajh in Urška Smodiš (ni na posnetku), Plešejo večinoma na pop glasbo, nastopajo pa na raznih prireditvah v domačem kraju in drugje, kamor jih povabijo. Ko bodo svoj repertoar še izpolnile in razširile, nameravajo pripraviti samostojno prireditev. X Bujta repa ni več grdi raček Vsi morajo spoznati zabavnejšo plat življenja Bujta repa, tradicionalna zabava prekmurskih študentov, vseh, sedanjih in prihodnjih, je prav gotovo tak »žur«, ki ga preprosto ne moreš in ne smeš zamuditi. V času, ko se začnejo intenzivne priprave na Prekmursko gibanico, ki bo marca v Mariboru, pa je Prav, da se spomnimo, kako je bilo na Bujti fepi v Ljubljani. In zakaj tako pozno objavhamo fotografije? Tega ne ve nihče, razen A C., ki pa ničesar ne prizna. Četudi bi mu vrtali v kolena. Glede na to, kako dolgo je nosil reportažo in fotografije, pa sem prepričana, da so ga vmes ujeli - morda kakšna prekmurska Cia ali kaj podobnega , da so preverili ves fotomaterial, da ne bi prišlo v javnost kaj takega, kar ne bi smelo. Sicer pa, saj veste - na Bujti repi se zbira naša inteligenca, naša izobražena sila, ki bo, upajmo, nekoč našo pokrajino rešila iz brezna, kamor padamo:' Zato ne bi bilo ravno najbolje, da bi prekmurkso mladino ujeli v kakšem kočljivem položaju. Človek popije, kozarec ali dva, se nekoliko sprosti po vseh napetostih na faksu, potem pa veste, kaj se lahko zgodi. Vsi, ki so se Bujte repe kadarkoli udeležili, pa naj je bilo to lani, predlani ali pred več desetletji, dobro vedo, da je slika proti jutru, ko se repa že ohladi, malo motna. Marsikdo od navzočih pa lahko celo zazna rotacijo zemlje ah pa kje v kotu spi kot angelček. Ampak, roko na srce, vse to spada k izobrazbi. In samo pomislite, kakšni intelektualci pa bi bili, če ne bi poznali tudi zabavnejše plati življenja. Bujta repa pa je idelna priložnost, da obdelaš tudi to poglavje. Brez tega sploh ne moreš diplomirati. A. Nana Rituper Rodež Ko študentje eksplodirajo Odločitve vodstva Kluba prekmurskih študentov v zvezi z Buj-to repo so vedno povzročale različne odzive, tako odobravanja kot zavračanja. Zakaj Festivalna dvorana in ne Litostroj?! Predsednik KPŠ-ja Dani Miholič je odgovoril: »Bujta repa je prireditev, katere namen je druženje prek murskih študentov in drugih Prekmurcev v Ljubljani. Vsako leto pa se udeleži Bujte repe vedno več drugih študentov, ne samo prekmurskih, tako da lahko povem, da se število obiskovalcev iz leta v leto veča, V ta namen smo se tudi odločili, da preselimo Bujto repo na nov in predvsem večji prireditveni prostor, kot je litostrojska menza. Zelja vodstva kluba pa je že nekaj let, da je prireditev na višji in uglednejši ravni. Tako nam je uspelo najti in dobiti Festivalno dvorano, ki nam je izpolnila vse te želje. Ko smo vstopali v notranjost Festivalne dvorane, smo občudovali njeno lepoto, proti kateri se zdi menza Litostroja grdi raček. Glede na izkušnje iz menze smo se zbali jutranjega pogleda nanjo. Na srečo je bil strah odveč. Vodja Festivalne dvorane Ernest Bagolale bil zadovoljen s prireditvijo in z organizacijo le-te, tako mi v Klubu s ' ff" ii I, Stvari s ponavliarijem izgubijo svoj sijaj in tudi Bujta repa v menzi Litostroja go je. Bujta repa v Festivalni dvorani je začela pisoti novo zgodbo. I i s« fl*! Najbolj cenjena prireditev KPS - Bujta repa vsako leto znova omogoči, da se po dolgem času srečojo stari prijatelji in sosolci. prekmurskih študentov kot tudi on pa smo si na koncu oddahnili, ker ni bilo povzročene nobene materialne škode Tako da se že tako mi kot tudi on veselimo Bujte repe 2003, ki bo prav tako v Festivalni dvorani v Ljubljani.« Aleš Cipot i Ni te več! I Vsako jutro sva se srečala na ' avtobusu. Vsako jutro sva se tiho in nežno pogledala, včasih si se mi nasmehnila. Čeprav nisva rekla nikoli ničesar, je bil to najin pogovor za dobro jutro. S tem si mi povedala vse. Bolj kot vsega sem se veselil najinega jutranjega srečanja. Čeprav še sedela nisva nikoU skupaj, sem ob sebi čutil tvojo bližino. Vsak večer sem si obljubil: »Jutri pa bom, jutri pa jo bom nagovoril,« Pa je spet prišlo novo jutro in spet nisem zbral dovolj poguma, da bi pristopil k tebi, ki si se samo sramežljivo nasmehnila in se obrnila k svoji prijateljici. Potem pa te zadnje dni ni bilo več na avtobus. Ne vem, kje si. Pogrešam te, čeprav te ne poznam in nikoli nisva spregovorila niti besede. Ves dan mislim nate, kot bi mi nekaj manjkalo, kot bi nekaj izgubil. Kje si in kdo si? Če boš še kdaj prišla, bom, upam, zbral dovolj poguma, da bom pristopil. Čeprav se bojim, da mi boš odgovorila, da si ti že oddana. S tem bi izgubil upanje, ki ga sedaj nosim v svojem srcu. Draga moja neznanka, pridi spet, spet si želim tvojega nasmeha za dobro jutro. I I I Igor Vaše pesmi Človek Ni človeka, ki sam pluje, ki kar čez temo globoko jadra, težavo preskakuje, ne da komu bi podal roko. In ni človeka, ki ga ne prizadene, ko tone svet prijatelja sanj, da mirno bi obrnil oči proč od rane, v kateri prijatelj klanja. In je človek, ki pomaga, jadra, da komu bi podal roko, čeprav tone svet sanj njega, a v daljavi zre goro visoko. Prijatelj mu je ime. Tina Tišina Je ena sama beseda, Sama sem. Žalostna sem. Hrepenim po tebi. Želim si tvoje nežnosti. Ko tu le bd bi. Tu, sedaj ob meni. Pogrešam te. Pogrešam čas, ko si bil tu. Tišini se prepuščam. I c Teja i ■? H - i S Jr UT ■■eri B',U Dani Miholič je omenil nekaj pomembnih pridobitev prenovljene Bujte repe, katerimi izstopajo zelo zožslena garderoba, ki je v menzi Litostroja ni bilo, veliko platno, na katerem se »vživo«, pred očmi študentov, dogaja Bujta repa in navsezadnje Bujta repa na višji, kulturnejši ravni, i| Udarni domači nastopajoči glasbeniki in glasbene skupine, Vlado Kreslin, Posodi mi jurjo in D'Kwaschen Retashy, so bili porok, do bodo študentje spet eksplodirali. Sicer pa je bilo na Bujti repi pričakovati sploh kaj drugega?! Tvoje oči Očke tvoje so kot med, to od daleč vidiš spet in spet, Ta trenutek naj ne mine nikoli, saj lepo me gledaš kjer koli. Ob tvojem pogledu se počutim varno, saj obdaš me s svojo roko, kateri lahko zaupaš z vso močjo. Oko me pogleda tja, kjer se počutim osamljena, pa naj kdo mi reče, da tvoje očke niso najbolj cvetoče. Majči februar 2003 Pen 40 VESTNIK e’ Kaša sopotnica je prepotovala že lep košček Zemlje. ■ Koraki pa so se ustavili na skrajnem severovzhodu. | In tu ostaja. Le malo domišljije je treba in obris naše , državice se nariše kot rejena kokoš. Ja, njena glava je J Prekmurje in oko v njej je Murska Sobota. Smešna j prispodoba, kajne? S tem očesom se vidi daleč. Le da I tisti od daleč, torej iz Centra, sem ne vidijo. Daleč od I TO JE ONA oči, daleč od srca, bo že držalo. In vendar je ta pokrajina rodila vrsto izobražencev, ki ustvarjajo, tam daleč, in se radi vračajo v svoje kraje. Če je oseba oddaljena od prestolnice, kjer menda že ozračje vpliva na boljšo umsko razvitost, za povrh pa je še ženska, ki si ne išče utehe v alkoholu in cigaretah in drugih sladkostih tega sveta, tudi ne more sesti za posvečeno mizo, kjer se zbira in odbira izbrana elita, in je že skoraj odpisana. Pa je že dolgo članica Društva slovenskih pisateljev in tudi slovenskega PEK-centra. Že utrujena in vajena vseh trpkih preizkušenj je vztrajna in celo optimistična in ostaja v »kurjem očesu«. Ko je žalostna, se vsa potopi, tiho neguje bolečino, kot školjka goji svoj biser. Z dobrimi prijatelji in ljudmi se zna smejati in sprostiti, se šaliti na svoj in tuj račun. Hvaležna je usodi, da jo je navdihnila z mnogo ljubezni, ki jo deli z drugimi, odraslimi in otroki, svojimi in tujimi. To pa je sončna stran življenja in let je živel v njej. Učiteljski poklic je bil edini in dar, ki ga nima vsak. Človeško bližino je treba čutiti, gledati z odprtimi očmi, slišati neizgovorjeni glas in bolj izrojeval v papirnato birokracijo. zapisati neme krike in izraze sreče. Ja, petnajst knjig se je rodilo iz orisa človeških usod in stranpoti; nekaj šoferski izpit in druge tehnične in praktične stvari prevodov in vrsta novel, črtic. Kima namena vzgajati, le sočustvovati, opogumljati, da je treba vztrajati in pr^iveti krizo. Kar zaznava duša, roka piše. Rojeva se zbirka mladinskih iger in roman Zarja upanja. Tudi sama je stala na dolgih, pustih cestah', dokler ni prispela do križišča. In od tam so se razvejale nesete poti. Le na pravo je bilo treba stopiti. Stala je, izbirala, vse predolgo. Tehtnica pač. In potem ubrala napačno. Mnogo napačnih, usodnih! Le ena je bila jasna, usojena: izbira edinega poklica; že od ranih prinašal je notranje zadovoljstvo, čeprav se je vedno Ko se je zavedla napak, je bilo že zamujeno. Za sploh ni bilo časa in želja. Le kdo bi se upal z njo peljati! Tudi smučanja ni bilo. Ostal je spomin na 4omanoški vodol«, kjer se je dalo odlično sankati in valjati v nedolžni snežni belini, poleti pa občutiti rosno deteljo z bosimi nogami v kolovozu. *V ozračju lebdi vojna. Morda se »moško odcveteli junaki« ne morejo posloviti in sestopiti z odra. Ja, vojaške časti so zapisane v zgodovino. Le da ukazi prihajajo z mehkih prestolov, umirajo pa mladi ljudje in nedolžne žrtve. Ljubezen in strpnost znata vse izgladiti. Saj normalen človeški razum ne more odobravati rušenja sveta, ki si je od vojne komaj opomogel. Zato vojno zavrača! Kostalgija po lepih romanih - Vojna in mir, Bovary, Kristina, Laviansova hči, Usodavec - in filmih Dr. Živago, Kepozabna pesem, Kramer proti Kramerju in slovenskih Ke čakaj na maj. Sreča na vrvici. Potopljeni zaklad. Želja po pristni ljubezni bi zavrgla kloniranje in vsa umetna odkritja. Človek in vsa živa bitja so se zmogla in znala razmnoževati - naravno, brez raznih spodbud in pripomočkov sicer bi vse izumrlo. Mladi pišejo in si izmišljajo »čudovite folklorne izraze«, to so pač sanje, starejši pa se modernizirajo in obujajo odplavane sanje. Z vami pa ostaja prijazno in malo posodobljena... Noč meglenih mehurčkov Osma po vrsti je bila letošnja noč penine, elitna prireditev v hotelu Radin, ki jo organizirata podjetji Radenska zdravilišče in " Radgonske gorice s pomočjo številnih pokroviteljev Uidi letos je bila razprodana v hipu, čeprav je za vstopnico z večerjo in izbranim programom bilo potrebno odšteti 10.000 sit.______________________________________________________ I. i i Največje presenečenje in do- ' zivetje po je bila vsekakor Josipa Lisoc, soj je ob njeni ? predstovi in pesmi zamrl tudi plesni korak. Začelo je z Ave Marijo in pozneje presenetila z Moglo. Vsekakor je bil to vrhunec večera, saj so šampanjski mehurčki postali megleni. Njen nastop je bila vrhunska pred-stova, med drugim namenjena tudi spominu na Karla Metikoša, njeni veliki in prehitro izgubljeni ljubeznif Kodo MetkoŠ je bil rojen 8. februorja}. Pa tudi sicer ■ je bil ostali del programa po-■ zorno izbron - Jure Ivanušič kot iti ic J, Si' 113 V ceno vstopnice je bil vštet tudi aperitiv v avli hotelo Radin in darilce -pollitrsko steklenica šampanjca. 350 gostov se je potrudilo, do je izbrane tekočine (skupoj z darilcem} steklo po grlu kor 256 litrov. Gostje prireditve so bili od blizu in daleč - med njimi veliko znanih imen iz gospodarskega in političnega življenja. Doživeli so noč v izbranem okolju, prijetni družbi, vrhunskem progromu in gostinski ponudbi. izjemni povezovalec, plesna skupina Eve in ansambel Malibu. ■l' Kuharji hotela Radin so se tokrat Še posebej potrudili. Gostje so lahko izbirali med klasičnim In vegetarijanskim menijem, V petih izhodih so ponujali pri prvem lososovo peno v biskvitnem obroču na omaki penine z mangom, zelenjavno juho s sirovimi paličicami, marinirani rozbif na zeleni omaki z opečenim srčkom, svinjsko ribico z jabolčno orehovim nodevom, koruzno pšenično zdrobovo rulodico, zelenjavni Šopek v ohrovtovem listu..., pri drugem po zelenjavno strjenkpo v ohrovtovem listu no omaki penine z mangom, zelenjavno juho s sirovimi paličicami, nadevane bučke s sojino pašteto ho omaki suhih ■r- sliv, šomponjsko rižoto, bleb- ček S proseno kašo in skuto. tl pečeno jabolko s kostanjevim pirejem in glaziranimi orehi, solate in sladka presenečenja. I ; k h • A ( 2E ■ - d s - ? J k f ll Noč penine ne more brez vinskih vitezov, ki so se skupaj z vinsko kraljico postavili v špalir in zbranim predstovili svoje poslanstvo. Sicer po je 8. noč penine I nosila tudi humanitarno pos-1 lanstvo. Na oukciji so bilo po-I nujena tri dela slikarjev - Melj sariča, Cerveka in Logarja in I tudi prodona - po dobri ceni. I Izkupiček od prodoje bo no-I men jen v dobrodelne namene. v 1 > k VESTNIK 41 februar 2003 Pe" Alojz Kapš iz Apač pri Gornji Radgoni je zapustil pet majhnih otrok OSTE BAKAL XII utonil je pri kroškem brodu, našli pa so ga na Hrvaškem Srečanje ljubiteljev starih motorjev pri brodu ob Muri v Krogu, ki je bilo v noči z 12, na 13. september 1998, se je končalo tragično - Deset dni pozneje so našli 52-letnega očeta petih otrok ob Muri v bližini Čakovca ________________________________________ Bila je nedelja, 13. septembra 1998, ko so Sabina Kapš in njenih pet takrat nepreskrbljenih otrok iz Apač začeli pogrešati svojega moža in očeta, 52' letnega Alojza Kapša (rojen je bil 14.2 1946 v družini petih otrok Alojza in Justme Kapš, priseljencev iz Bele krajine). Sprva so tako domači kot policisti o vsem . molčali, saj so menili, da je morebiti malo več spil in namesto domov zavil h kakšnemu znancu ali sorodniku. Toda ko ga ni bilo domov niti po treh štirih dneh, je vsem postalo jasno, se je zgodilo najhujše, zato so kriminalisti UNZ Murska Sobota po vsej državi razpisali uradno iskanje pogrešanega, hkrati pa so prek slovenskega Interpola zaprosili za iskanje tudi na Hrvaškem in Madžarskem, kajti glede na to, da so ga nazadnje videli v noči med 12 in 13. septembrom 1998 ob polnoči ob kroškem brodu pri Muri, je obstajala vehka verjetnosti, da je utonil. In kot nam je takrat uradno povedal takratni vodja Urada kriminalistične službe UNZ Murska Sobota Anton Rožman, je bila reka Mura v tistih jesenskih dneh izjemno visoka in je najbrž nesrečnega utopljenca odnesla proti hrvaški meji in naprej proti Dravi, Donavi m Črnemu morju. Thdi člani potapljaške enote GA-PO-RA iz Gornje Radgone so v dveh dneh prečesali praktično ves tok reke Mure med Krogom in hrvaško mejo, a tudi njim ničesar ni uspelo odkriti. V Apačah pri Gornji Radgoni, pravzaprav še posebej pri hiši št. 59, pa je zavladala velika žalost, obenem pa tudi upanje, da se le ni zgodilo najhujše. Toda vse bližje je bila resnica, da je pet nepreskrbljenih otrok ostalo brez očeta, ki naj bi se domnevno utopil v reki Muri, ki je bila tisto soboto in nedeljo zaradi močnega deževja še posebej narasla in ki naj , bi nesrečnega Alojza odnesla proti hrvaški meji. Že takrat sta nam namreč načelnik Urada kriminalistične službe UNZ Murska Sobota Marjan Farič in komandir PP Gornja Radgona Branko Vukan uradno potrdila, da obstajajo številni indici, da naj bi se utopitev dejansko zgodila, toda utopljenca nikakor niso uspeli najti in iskanje je potekalo naprej. Potrdila sta tudi, da je bila pri brodu ob reki Muri pri Krogu, kjer je bilo tisto soboto in v noči na nedeljo srečanje članov oldtimerskega kluba Johana Pucha iz Ljutomera, najdena kapa domnevnega utopljenca Alojza Kapša, ki je bil kot lastnik takrat 41-letnega motorja BMW in veUk ljubitelj starih motorjev ter avtomobilov že dolgo član omenjenega kluba in je ponosno nastopal na mnogih oldtimerskih prireditvah. Nekateri udeleženci prireditve so preiskovalcem zatrdili, da naj bi Alojz Kapš med drugim trdil, kako bo prespal na klopi pri omenjenem brodu, in da naj bi bile to tudi njegove zadnje besede, kajti po polnoči tistega kritičnega večera naj ga nihče več ne bi videl. Strah in upanje v družini_________________ v tistih dneh, ko je vladala velika negotovost zaradi njegove usode, smo se pogosto pogovarjali tudi s soprogo nesrečnega Alojza Kapša, Sabino, ki je s petimi otroki živela v novi nedokončani hiši v središču naselja Apače Okrog hiše, kjer ji je bila v veliko podporo njena teta, je bilo veliko skrbno negovanega cvetja, kar je potrjevalo, da sta bila pri hiši, katero sta ob pomoči otrok večinoma gradila kar sama Zakonca Kapš, velika sloga in razumevanje. S solznimi očmi nam je soproga Sabina govorila, da je bil Alojz skrben mož in oče, če pa je že odšel od doma, ko je po Sloveniji in tujini nastopal na raznih oldtimerskih prireditvah, je vedno poklical domov. Vsi doihači so še vedno upali, da se ni zgodilo najhujše in da se bo gospodar družine le vrnil živ in zdrav, čeprav je bilo to težko verjeti in so se tega praktično Vsi zavedali. Še težje jim je bilo, ker ga niso mogli najti niti nirtvega, kajti tako bi ga vsaj lažje preboleli in bi vedeli, da bodo morali nadaljevati življenje brez njega. Izvedeli smo tudi, da je ostal Alojz Kapš nekaj dni pred izginotjem brez Vozniškega dovoljenja, ker je bilo ugotovljeno, da ima v krvi čezmerno količino alkohola. Tudi to ga je kot velikega ljubitelja starih motorjev in avtomobilov močno prizadelo »Ker je ostal pred časom brez vozniškega dovoljenja, ga je na prireditev oz. srečanje v Krogu odpeljal eden od kolegov. Po tistem, kar so mi povedali očividci in tudi policisti, so Alojza nazadnje videL natanko okrog polnoči med soboto in nedeljo. Po tistem rdhče več ni ne videl in ne slišal ničesar o našem Alojzu. Kaj,naj rečem, tudi doslej nam je bilo težko, saj je delal samo Lojze, in sicer v Sladkogorski Palomi v Sladkem Vrhu, sedaj pa bo gotovo še veliko težje. Upam in verjamem, da nam bo družba pomagala, kot sta nam RK in Center za socialno delo pomagala tudi prej, saj ne vidim možnosti,tla, bi drugače preživeli," nam je takrat med drugim povedala soproga Sabina, ki je tako kot 19-letni Branko, ki je bil v Mariboru pri vojakih, pa Miroslav (17,5), Natalija (13), Valerija (12) in komaj petletna Silvija še naprej upala, da se bo Alojz le vrnil. Potrditev domnev o smrti je prišla deset dni pozneje Tisto, kar je bilo najbhžje verjetnemu, in tisto, kar so mnogi pričakovali in napovedovali, se je žal tudi uresničilo deset dni po izginotju, V vasici Peklenica v hrvaškem Medjimurju • so namreč v torek, 22. 9. 1998, pozno popoldan našli pogrešanega Alojza Kapša. S tem so bila končana tudi številna ugibanja o tem, kaj se je zgodilo z nesrečnim očetom petih nepreskrbljenih otrok iz Apač. Končale pa so se tudi različne govorice in natolcevanja, ki so se sirile po okolici, v Apačah pri hišni številki 59 pa je zavladala še večja žalost. Kljub temu so si domači nekoliko oddahnili, saj so si prizadevali, da bi pogrešanega moža in očeta našli vsaj mrtvega, če že ne živega, saj bi ga tako lažje preboleli, ob tem pa bi bilo konec tudi raznim govoricam. Ravno ko me je soproga nesrečnega Alojza Kapša deset dni po izginotju zaprosila, če bi lahko v dnevnem časopisu objavil sliko pogrešanega, da bi, če bi bil morebiti še živ, lahko tudi bralci pomagali pri iskanju, je prišla iz sosednje države Hrvaške novica, da so našli truplo utopljenca, ki bi po opisu utegnilo ustrezati pogrešanemu Kapšu iz Apač. »Prišla je policija in nas obvestila o tem, da so pn Čakovcu našli truplo, da pa še ni gotovo, da gre za našega Alojza Odšla sem z njimi na Hrvaško, kjer sem lahko ugotovila žalostno resnico, da je utopljenec moj mož. Sedaj, ko je Hrvaška samostojna država, je treba urediti kar nekaj formalnosti, da bi ga pripeljali domov. Zanesljivo je samo, da nam ga ne bo treba peljati na naš konzulat v Zagreb, vprašanje pa je, ali bo lahko zdravnik brez obdukcije ugotovil vzrok smrti. Če se bo to zgodilo, bomo našega pokojnika hitro pripeljali v domovino, sicer pase lahko vse skupaj zavleče," mi je tisti popoldan pred vnovičnim odhodom na Hrvaško skupaj s štirimi od petih otrok, saj je manjkal samo Branko, ki je bil v vojski, vsa objokana pripovedovala pokojnikova soproga Sabina. Kapševi niso ostali sami Kot rečeno, je Kapša, ki je nekaj dni pred tem ostal brez vozniškega dovoljenja, na prireditev oz srečanje v Krogu, odpeljal eden od kolegov. Nazaj ga ni pripeljal, ker je tako hotela usoda. Na njegovo zadnjo pot ga je ob neizmerni žalosti mnogih, zlasti soproge Sabme, hčerk Silvije, Valerije in Natalije ter sinov Miroslava in Branka, popeljal pogrebni avtomobil In izjemno žalostno je bilo tisto soboto (26,9 1998] popoldan na pokopališču v Apačah. Na zadnji poti 52-letnega Alojza Kapša se je namreč ob svojcih, številnih sorodnikih, prijateljih, znancih in sosedih zbralo tudi veliko prijateljev iz oldtimerskih društev in klubov Johana Pucha iz Ljutomera, Veterana iz Murske Sobote, katerega član je bil pokojni Kapš, in društva Johana Pucha. iz Gradca v Avstriji Prišli so številni Alojzovi sodelavci iz Palome Sladkogorske iz Sladkega Vrha in še mnogi drugi, tako db je bilo videti, kot da se je na pokopališču m ob njem zbrala kar polovica ApaŠkega polja. Vsi so se prišli poslovit od očeta petih nepreskrbljenih otrok. Kljub veliki žalosti nam je vdova Sabina takrat dejala, da se morajo sprijazniti, da so ostali brez glave družne, brez gospodarja, ki je bil edini v družini zaposlen. Opozorila je, da jim bo po dogodku veliko težje, saj je, čeprav je imel Alojz skromo plačo v Sladkogorski Palomi v Sladkem Vrhu, v še nedokončano hišo denar vsaj redno prihajal, dokončanje hiše po je bilo tragediji še bolj oddaljeno. Sabina je upala, da jim bodo družba in posamezniki pomagali, da bi poplačali vsaj stroške, ki so nastali ob pogrebu, niti sami pa ni bilo jasno, kako bo šolala tri otroke (Natalija in Valerija sta obiskovali OŠ Apače, Miroslav pa Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Radencih m je čez leto dni postal natakar], ni ji bilo jasno, kako bo s še ne pet let staro Silvijo, ki se ni niti prav zavedala, da očeta nikoli več ne bo videla. Mami Sabini tudi ni bilo jasno, ali bo najstarejši sm Branko, ko pride iz vojske, dobil zaposlitev ... V vsakem primeru je bilo veliko neznank. Eno pa je gotovo, naši ljudje so bili vedno pripravljeni pomagati tistemu, ki je v težavah, in tako se je zgodilo, da tudi Kapševi iz Apač niso ostali sami, čeprav bi sami raje slišali pogosto brnenje starih motorjev okrog svoje hiše in bi raje še naprej živeli v zavetju svojega očeta, katerega so zelo pogrešali, a je usoda hotela drugače. Na njihovega očeta jih spominja tudi spominska plošča, katero so 1. maja 1999 na pročelje hiše v znak hvaležnosti pritrdili Alojzovi prijatelji iz vrst starodobnih motorjev in avtomobilov. Sicer pa so poleg pomoči, ki je je bila družina Kapševih deležna tudi, dokler je bil Alojz živ, od Centra za socialno delo in Območne organizacije RKS Gornja Radgona otroci po očetu dobili tudi pokojnino. Ob tem je vse stroške pogreba in drugih obveznosti na Hrvaškem in pri nas plačalo podjetje, kjer je bil Alojz nazadnje zaposlen, torej Paloma Sladkogorska. Ravno iz omenjenega podjetja so takrat tudi največ pomagali, saj so hitro izplačali ‘odpravnmo’, nekaj pa je zbral tudi sindikat Pergam iz omenjenega podjetja. Na pogrebu je tudi predstavnik Kluba ljubiteljev starih motorjev Veteran iz Murske Sobote družini Kapševih izročil denarno pomoč, denar pašo zbirali tudi v nekaterih drugih skladih Tako Kapševi otroci le niso ostali prepuščeni sami sebi. Poleg vsega so starejšega sina Branka (danes 23) takoj po prihodu iz vojske zaposlili v Palomi, kjer dela tudi danes. Mlajši sin Miroslav (22), ki je končal Srednjo šolo za gostinstvo m turizem v Radencih, je danes zaposlen v Senožečah, 17-Ietna Natalija je dijakinja 3, letnika Srednje ekonomske šole, 16- letna Valenja dijakinja 2. letnika Srednje kmetijske šole, najmlajša 9-letna Silvija pa je učenka 3. razreda OŠ Apače Torej kljub vsem težavam je mami Sabini ob pomoči širše družbene skupnosti vse otroke uspelo spraviti na pravo pot. Pen januar 2003 42 VESTNIK Mag. farmacije J! Alenka Frumen £ Alenka Frumen je najmlajša med farmacevti v Pomurskih lekarnah, kjer je zaposlena skoraj tri leta »Za pokhc farmacevtke in študij na Fakulteti za farmacijo sem se odločila že v osnovni šoli tako da odločitev o nadaljevanju šolanja po gimnaziji ni bita težka. Naj pa vsem tistim maturantom, ki se še odločajo o študiju na kratko, predstavim farma- " cijo. Najpomembnejši predmet ali vsaj najpogostejša J beseda pri imenih pred- , metov je poleg farmacev-tski/ska še kemija, katere je res veliko (organska, anorganska, fizikalna, analizna, khnična, farmacevtska in '3^ 'f; Z našega štedilnika Ješprenjeva juha z jurčki Krompirjev cmok v prtičku s prekajenim mesom Pustno zelje M* Skutni flancati p* Smeh je pol zdravja! morda še kakšna) Meni so bili zelo všeč medicinski ravje Zaposlena sem vlekami Gornja Radgona kjer predmeti in laboratorijske poleg klasičnega lekarniš-vaje, na katera moraš priti kega dela (izdaja zdravil na vedno pripravljen. Študij traja 9 semestrov m 1 leto absolventskega staža za recept m brez recepta, izde- obiskovalci lahko vedno izmerijo tlak in dobijo ustrezne informacije.« Sicer pa se Alenka Frumen v Vestniku občasno lava magistralnih zdravil) pojavlja kot avtorica člankov izvajamo tudi farmacevtsko izdelavo eksperimentalne skrb, t.j. svetovanje obis- diplomske naloge in dip kovalnem za zdrav način lomskega izpita (dejansko življenja, pravilno oz. z na- o zdravilih in boleznih. Pisanje vsakega članka znova je poseben izziv, najprej izbrati ustrezno temo, iz množice trajanje univerzitetnega štu- vodili skladno jemanje zdra- informacij izluščiti najbolj dija farmacije je v povprečju 9,3 let). Po končanem študiju dobi diplomant naziv ma-gister/magistra farmacije in se lahko zaposli na vseh področjih, kjer se ukvarjajo vil, seznanjamo jih z morebitnimi stranskimi učinki, opozarjamo na interakcije zanimive in prevesti to v takšno obliko in jezik, da je za ljudi čim bolj zanimivo. med zdravili, kakor tudi s Pri poklicu farmacevta mi je hrano in pijačo. V naši lekar- všeč tudi stalno strokovno z zdravili (v industriji, lekar- Obvladovanje hipertenzije v ni se izvaja tudi projekt izobraževanje, tako na lokal- n ah, bolnišmčnih lekarnah, klinično-biokeraičnih laboratorijih, raziskovalnih institucijah, izobraževalnih organizacijah).« In kot rada pravi, se je za delo v lekarni odločila »zaradi dela z ljudmi, občutka, da lahko drugim pomagaš. ni ravni kot na državni. Ješprenjeva juha z jurčki Sestavine 60 g ješprenjaj 100 g korenja, 120 g čebule, 60 g zelene, 3 cl olja, 60 g sv^ih ali zamrznjenih jurčkov, 150 cl jušne osnove, 10 cl kisle smetane, sol, poper, lovorjev list, peteršiljeve vejice Priprava Ješprenj namočimo za tri ure v hladno vodo. Korenje, čebtilo in zeleno narežemo na drobne kocke. Olje v kozici segrejemo, na njem prepražimo na kocke narezano zelenjavo ter zalijemo z jušno osnovo. Dodamo namočen ješprenj brez vode ter sesekljane jurčke. Začinimo in vse skupaj počasi kuhamo, da se sestavine zmehčajo. Nazadnje dodamo razžvrkljano smetano in po potrebi začinimo, Malo prevremo in preden ponudimo, potresemo S sesekljanim peteršiljem. Priprava Krompir operemo in v olupku skuhamo. Olupimo, tako da nam ostane 400 g čistega krompirja, nato ga skozi cedilo s pomočjo jedilne žlice pretlačimo Pretlačenemu krompirju dodamo moko, pšenični zdrob, maslo, jajce in sol Vse skupaj zamesimo v krompirjevo testo. Pustimo počivati 30 minut. Med tem si pripravimo nadev. Prekajeno meso drobno, zmeljemo. Sesekljano čebulo na olju malo prepražimo z dodatkom sesekljanega česna. Mleto prekajeno meso damo v Sclolja, 10 g sladkorja, 100 g bučk. 20 g česna, 200 g paradižnika, 100 g vložene ali zamrznjene koruze, 10 cl belega vina, 20 cl jušne osnove, sol, poper, kumina Priprava Kislo zelje skuhamo in odcedimo. Čebulo olupimo, narežemo na kocke in prepražimo na olju 2 dodatkom sladkorja. Dodamo sesekljan česen in na kocke narezane bučke. Malo prepražimo, zalijemo z vinom in dodamo na kocke narezan olupljen paradižnik, koruzo in kislo zelje Vse skupaj zalijemo z jušno osnovo, začinimo, pokrijemo in dušimo 20 minut. Skutni flancati Sestavine 300 g moke, 40 g masla, 150 g pretlačene skute. 5 rumenjakov, 30 g sladkorja v prahu, sol, limonina lu- pina, 2 cl ruma, zavitka vanilin sladkorja, L zavitka skledo, dodamo praženo pecilnega praška, olje lekarni, ko na prvi stopnji imela pa sem tudi priložnost Krompirjev cmok svetujemo kako z zdravim udeležiti se svetovnega far- čebulo s česnom, jajce m 1/4 sesekljanih peteršiljevih vejic Vse skupaj dobro premešamo, da se dobro veže. Krompirjevo testo na pomokani delovni površini pravokotno razvaljamo. Premažemo z nadevom in zavijemo. Če je cmok predolg, ga prerežemo. Namočeno in ožeto kuhinjsko krpo premažemo z oljem in potresemo s preostalim sesekljanim za cvrenje Priprava Iz navedenih sestavin zamesimo testo, ki naj počiva 30 minut. Nato ga razvaljamo za nožev rob na debelo S koleščkom ga zrežemo v poljubne pravokotnike, v vsak pravokotnik naredimo po 4 zareze, tako da ostane rob cel. Preden damo flancat v olje, narezane trakove načinom življenja zmanjšati macevtskega kongresa v tveganje za povišan krvni Singapuru. tlak, na drugem nivoju izvajamo meritve tlaka in ukrepamo po protokolih, na tretjem mvoju pa svetujemo o pravilm uporabi zdravil za Da je delo prijetno in ga opravljam z veseljem so V prtičku s prekajenim mesom Sestavine peteršiijem. Nanjo položimo med seboj prepletemo. pripravljen cmok, ga zavijemo m krajce povežemo z nitjo. Vse skupaj položimo v Ocvrte flancate potresemo s sladkorjem v prahu. včasih samo z besedo (s zdravljenjehipertenzije. Kot svetovanjem), drugič s pravo koordinatorka v lekarni izbiro zdravita, s čimer jim Gornja Radgona vodim ta pomagaš ohranjati človekovo največjo dobrino - zd- projekt, izvajajo ga pa tudi ostali zaposleni, tako da si »krivi« tudi sodelavci in pri- gladke moke, 120 g pšenič-jetno delovno okolje. Skupaj nega zdroba, 50 g masla, 1 500 g krompirja, 100 g vrelo slano vodo m kuhamo se smejimo in vesehmo ter upoštevamo načelo »Smeh je pol zdravja«. Smejte se tudi Vi,« Milan Jerše Šiljevih vejic jajce, sol Sestavine za nadev 300 g prekajenega mesa, 80 g čebule, 3 cl olja, 15 g česna, 1 jajce, 80 g peter- 40 minut. Kuhan cmok odcedimo, odvijemo, narežemo in ponudimo z zeljem. Pustno zelje Sestavine 400 zelja, OOgčebule, ŽUCO Branko Časar, kuharski mojster » / « > 'JT 3 • < > 1 Kloramfenikol je antibiotik ah protimikrobno zdravilo, ki so ga odkrih leta 1947. Širši slovenski javnosti je postal znan, ko je zašel v mleko in ogrozil zdravje slovenskih potrošnikov. Takrat so mu pripisali tudi lastnosti, ki jih nima, Delovanie ______________________________________ Deluje proti velikemu številu različnih mikroorganizmov, dejaven je na gram pozitivne in gram negativne aerobne bakterije, anaerobne bakterije, rikecije, spirohete in klamidije, V njih moti oziroma prepreči sintezo proteinov, celica tako ne dobi za življenje potrebnih encimov in drugih beljakovin m zato propade Tako od vrste mikroorganizma kot od koncentracije kloramfenikola je odvisno, ali ta samo prepreči mikroorganizmu nadaljnji razvoj (baktenostatično delovanje) ali ga tudi ubije (baktericidno delovanje). Raba Kloramfenikolove lastnosti so skoraj idealne, saj je selektiven, učinkovit in ima izrazito širok spekter delovanja, a se danes uporablja le kot alternativa, ko ni drugega primernega zdravila. Vzrok je v tem, da lahko prizadene tudi sesalske celice ter povzroči resne in celo usodne krvne predolgo, se krvna slika po prekinitvi terapije popravi. motnje. Ustrezen je le, če zaradi alergije ali okužbe z odpornimi sevi ne moremo uporabiti manj škodljivega antibiotika, na pnmer zoper hude okužbe s salmonelami ter pri zdravljenju hudih oblik meningitisa, tifusa m rikecioz, , terapije, torej se lahko razvije tudi pri zelo majhnem in Zdravilo se vnaša v telo paranteralno le v bolnišnicah. Ocenjeno je, da so v slovenskih bolnišnicah v zadnjih treh letih zdravili s kloramfenikolom manj kot sto bolnikov Bolj pogosto se s kloramfenikolom v obliki mazila za oko zdravijo površinske okužbe veznice in roženice. Kapljice za uho pa Na lekarniški tehtnici Kloramfenikol se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih vnetij zunanjega sluhovoda, ki jih povzročijo za kloramfenikol občutljivi mikroorganizmi. Tudi v teh primerih je raba upravičena le, če manj toksična zdravila niso čfčinkovita ali varna. Nevarnosti_______________________________________ čeprav večina ljudi ob jemanju kloramfenikola izkusi le malo stranskih učinkov, ima lahko zdravilo včasih resne, celo smrtne stranske učinke. Med zdravljenjem je treba spremljati krvno sliko in kontrolirati koncentracijo klo-ramfenikola v krvni plazmi. Mogoče nevarnosti so: - Reverzibilna depresija kostnega mozga je odvisna od prejetega terapevtičnega odmerka kloramfenikola, Čelice, ki nastajajo v kostnem mozgu, so v manjšem številu, večja je dovzetnost za okužbe in krvavitve Če zdravljenje ni - Do aplastične anemije pride pri enem od petindvajset tisoč do štirideset tisoč bolnikov, zdravljenih s kloramfenikolom, neodvisno od danega odmerka in trajanja enkratnem odmerku. V polovici primerov se konča smrtno Pri tej obliki slabokrvnosti sta zavrta delovanje kostnega mozga in nastanek vseh krvnih celic. Simptomi, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč ob zdravljenju s kloram-fenikolom in so lahko znak aplastične anemije, so bleda koža, vneto žrelo, vročina, nenavadne krvavitve in modrice, utrujenost in slabotnost' - Sivi sindrom pri novorojenčkih se pojavi pri neustreznem zdravljenju z visokimi odmerki. Novorojenčki še nimajo ustrezno razvite jetrne presnove, zato se kloramfenikol v telesu kopiči Toksične koncentracije obarvajo kožo sivo modro, telesna temperatura se zniža, trebuh postane napihnjen m novorojenček neenakomerno diha Sivi sindrom lahko nastane tudi pri odrashh z obolenjem jeter, - Tako kot pri drugih antibiotikih, je tudi pri dolgotrajni uporabi kloramfenikola mogoča superinfekcija z odpornimi mikroorganizmi. Sklep _ ____________________________________________ Iz povedanega sledi, da je upravičena zahteva, da kloramfenikola v mleku ne sme biti. V literaturi sicer ne poročajo o neželenih škodljivih učinkih kloramfenikola pri nizkih tiezdravilskih koncentracijah, vendar teoretično lahko nepopravljivo okvarijo kostni mozeg (aplastična anemija). Dolgotrajno pitje kontaminiranega mleka lahko vpliva tudi na pojav odpornih bakterijskih sevov na sluznicah in koži Nikakor pa kloramfenikol ni rakotvorni antibiotik, kot je bilo večkrat ponovljeno na razhčnih ravneh v medijih, in je zoper nekatere okužbe še vedno nepogrešljiv. Alenka Frumen, mag. farm. VESTMIK43 januar 2003 --------------Pe"------- Diamant za včeraj, danes in za zmeraj de Trilogija Toplotna izolacija / A. Zbližati se, živeti in za zmeraj ostati skupaj - diamantni prstan kot nailepši in najpopolnejši simbol. kletnih zidov Ta veličastni kamen sprave kot diamant imenujejo v Franciji, odlikujejo nedolžnost, modrost in vera. Njegove izjemne fizične lastnosti (trdota, prozornost in sijaj) so tiste, zaradi katerih velja za višji simbol popolnosti. Prstan se kaže v znamenje zveze, zavezništva, želje, skupnosti in povezane usode. Je po- “iv V Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja 4 ' izloči z blatom. Ledvice w zdravih oseb vzdržujejo količino sečne kisline. Gospod Leopold, žal se vam moram opravičiti, ker ste morali tako dolgo čakati na odgovor, toda bolje zdaj kot nikoli. Vašo pošto sem dobil komaj januarja. V pismu pravite, da imate povečano sečno kislino, zato vas zanima, ali je to mogoče zdraviti in na kakšen način. Sečna kislina je odpadna snov, ki nastaja pri razgradnji nuklearnih kislin v telesnih ce-kcah. Večina sečne kisline gre po krvi v ledvice, ^e-te pa jo odstranijo iz krvi in jo izločijo s sečem v mehur. Nekaj sečne kisline pa prehaja tudi v 'črevesje, kjer jo razgradijo bakterije in se manjšan pas, ki varuje zaklad, kraj ali skrivnost. Natakniti prstan drugemu naj bi pomenilo sprejeti darilo bližnjega kot izključno ali recipročno darilo. Že več kot 4000 let je torej prstan znamenje združitve. Nima začetka in ne konca. In narava ni mogla dodati boljšega kamna kot je diamant. Moda kot spremenljiv- Če je to ravnotežje moteno zaradi ledvičnih kamnov, se pojavljajo tudi žolčni kamni, kar zmanjšuje funkcijo obeh organov, • trajna tešče po eno žlico tako ledvic kot tudi jeter, poveča se vsebnost sečne kisline v krvi, zato se ta navadno nabira v sklepih. Najpogosteje v gležnjih, ramenih in zapestju, kar povzroča močne bolečine. Če ugotovimo, da gre za prevelike količine sečne kisline, moramo skrbeti za nemoteno delovanje ledvic in jeter s pravilno prehrano. Izogibati se je treba drobovini, kisli hrani in alkoholnim pijačam. Za boljše delovanje ledvic in jeter priporočam, da se daste pregledati, ali imate kamne, in če so v telesu, jih je treba odstra- ka in spremljevalka družbenih, kulturnih in tehnoloških tokov je znana po novih rešitvah, ki so združene s sanjami za prihodnost. Da je diamant vedno vključen v novi krog rešitev kaže na njegovo večno lepoto. Lahko se istoveti z večno črno, ki nikakor ni nikoli iz mode. Prednost pri nošenju belega ali rumenega zla- niti. Za čiščenje ledvic priporočam hmeljni napitek, kot je brezalkoholno pivo, po zaužitju pa obilico gibanja, vsaj hojo. Za čiščenje jeter priporočam olivno olje, ki ga je treba popiti zju- Kako dolgo naj traja kura, je odvisno predvsem od organizma in stopnje obolelosti, toda vsaj štirinajst dni. Ob vsem tem pa za čiščenje telesa (navadno se ob žolčnih kamnih povečata tudi holesterol in sladkor) priporočam ovseni čaj. En liter napitka na dan sedem dni v mesecu vsaj tri mesece. Čaj pripravimo tako, da na cedilu operemo dve jedilni žlički ovsenega zrnja, ki ne sme biti škropljeno, zavremo liter vode in med vrenjem damo oves v vodo. Naj vse skupaj vre kako minuto, ne več, na ta posutega z enim ali več diamanti je ta, da večinoma dopolnjuje celotni izgled osebe. Še več pomeni, kako zna oseba ta nakit nositi. Določen tip prstana »pripada« le določenim osebam Zanimivo je, da nam lahko prstan pomeni več kot navada sama, zato lahko izguba šteje trojno. Tat|ana — Kalamar M. I Pri zgradbah, ki nimajo izoliranih kletnih sten in tal, lahko pride do velikih toplotnih izgub v ogrevanih kletnih prostorih. Najprimernejša je neprekinjena toplotna izolacija, ki je položena na zunanji strani kletnih sten. Če pa jo položimo nad hidroizolacijo, pridobi le-ta še dodatno trajno zaščito pred mehanskimi poškodbami. Za toplotno izolacijo priporočajo debelino vsaj 50 milimetrov Toplotnoizolacijski materiali kletnih zidov opravljajo svojo funkcijo v precej drugačnih razmerah kot pa na primer na fasadi: - stalno so v stiku z vlažno zemljo, izolacijski material pogosto obdaja voda, zato smejo takšni materiali vpijati zelo malo vode, po možnosti sploh nič, - na toplotnoizolacijski material pritiska okoliški zasip, stalno je tudi izpostavljen agresivnim kemičnim snovem, ker je v stiku z vlažno zemljo in podtalnico, za toplotno izolacijo kletnih zidov so se v praksi najbolj uveljavLi trije materiali v ploščah s toplotno prevodnostjo 0,027 do 0,05 W/mK, in sicer: - ekspandirani polistiren - stiropor (0,035 do 0,04 W/mK, tlačna trdnost 0,2 do 0,5 N/mm’), - ekstrudirani polistiren - stiropor (0,027 do 0,033 W/mK, z zaprto cebčno strukturo, tlačna trdnost 0,2 do 0,7 N/mitf), - penjeno steklo (0,045 do 0,050 W/mK, izredno velika tlačna trdnost). Energetski strokovnjak svetuje to ga odstranimo z ognja in pokrijemo. Tako pustimo stati petnajst minut, nato čaj precedimo in pijemo, čez dan. Vprašujete tudi, ali je bolezen mogoče zdraviti tudi z bioenergijo. Lahko odgovorim pritrdilno, vendar vam naprej priporočam, da opravite vse zgoraj opisano. Priporočam seveda tudi pregled, kjer bova ugotovila vzrok, ki povzroča bolezen. Za pregled se morate naročiti po telefonu 539 17 37, Sečna kislina je žal vedno pogostejša bolezen pri moških, ki napada vse večje sklepe. Kopanje v termalni ali termo-mineralni vodi lahko bolečine olajša, nikakor pa bolezni ne pozdravi. Pri nekaterih posameznikih se bolečine tako le še povečajo. Ekspandirani polistiren praviloma polagamo le do 3 metre pod koto terena in ga ne uporabljamo v conah kapilarnega dviganja vode oziroma v območju pod možno gladino ■ podtalnice. Ekstrudirani polistiren je primeren tudi za območja s stalno vodo v tleh, medtem ko za penjeno steklo ni nobenih omejitev, kar se tiče stika z vodo. Če so plošče iz penjenega stekla nameščene globoko pod gladino podtalnice, je treba izvesti zaščitne ukrepe proti dvigovanju plošč zaradi vzgona. Če imamo okoli objekta predvideno drenažo, uporabimo kombinirane toplotnoizolacijsko-drenažne plošče. Drenažni sloj je iz ponikalne in filtrirne plasti. Te naloge izpolnjujejo odtočni žlebovi na plošči in prek njih vgrajeni kaširani geotekstil, ki je stabilen pri filtriranju in preprečuje zapolnitev žlebov z muljem. Pri toplotni izolacija.kletnih tal razlikujemo dva načina: - toplotna izolacija celotne površine (tlorisa) kleti, - toplotna izolacija pod tlakom kleti, ni pa vgrajena pod nosilnimi deli stavbe (zidovi, stebri), ' Zaradi prevelike stisljivosti polistirena (stiroporja) je le-ta primeren le za toplotno izolacijo pod tlakom kleti, medtem ko toplotno izolacijo pod stebri in zidovi izvedemo s penjenim steklom. Miran FUJS, dipl, ing, energetski svetovalec RS Za več brezplačnih in strokovnih informacij se obrnite na bližnjo svetovalno pisorno, telefon: 031/311159, email; miran.fujs@email.si, http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm 4 februar 2003 Pen 44 VESTNIK Nagradna križanka Od 27. februarja do 27. marca HOROSKOPHV =**** " J- lis Ij AVTOR: ^MN HAJUHJAK GRIHASA OBRAZA NASLje HRBOVJE VVZHOOM SR8MI ,1 |i RECNO KORflG TV NOVMARKA KERČMAR francoska PREPROGA TEKMICA. NASPROTNICA T I I I KRAJ PRI ŽALCU Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. m. - 20. IV.) I' I PEM t UPRAVNA ' BtOTAV T NEKARR« OfdAVAH I ZADNJI VatOK VSEGA )0WJ^ SPOLNA BOLEZEN, GONOREJA EPSKA PftPOVEO RAMI ui^ I WL£PEC . ANAH, PATRUUA, ' IŽVIDNKA I I POSLEDICA GAL^ UPORAGE + I dftSKA I ifWA AKiVbJU roomor VOJNE GaMMjr HAŠČEVA' NJA . nBAicr I ORAIEC . SHMIF I HRUP MOTORJA PlSČb ' DRGGV KOZOLCU RmCrtftNCA STA« 7 ' GERKANt I OBDOBJE IMZOZOKA' BHM IZVOD mBM ~ eORSKl I IVAN TAVČAR ČLOVEKOV INSLEČr OW GRENKI UKER PEN geometru* SKIUK I EEKNijČE UUOSTVO VZAJIOOM AFRKI , SLOVENSKI ■I CAHOOEJ URAH) T |l '''''f, ik 0 **■ dakšo. Frčafele pa ka so ščele popejvati pa so kak je ati pravo mele nekše zgrizene gvante z nekšimi odlačkami. Ene so najbole vlekle na pingvine v nekši frakaj. Edneso pa cilougvant doj s sebe čejsale. Skuze so pa lekar pomagale. Končno je zmagala Karmen. Malo lalala, pa malo tralalala, pa malo poletni dan, pa evo že mamo pesem ka de našo državo zastopala, tan v nekšoj čudnoj državi bivše Rusije. Mogouče cilou Rupla sebof zeme Miša, ka pa tan kaj podpiše, samo ka bi nej glij predzadnja bijla naša pesem. Što bi tou znal? Nouvi župani, ka so zamenjali ove od prle so pa v dosti mejstaj najšli velke duge od svoji predshodnikov. Dolgove po slovensko. Tresti, pa sedendeset, eden cilou dvejstotresti milijonof. Ha, pa so mislili, kak de njin lipou. Pa njin lekar nede. Ati je pravo, kelko so pa še nej najšli. Eni so par dnij pred odstopon prej cejle gore paperof kujrili. Dokazni material se je spremejno v čaren praj. Našomi Plemenitomi so pa cesto fkradnoli. Samo njemi je inouk sfalila. Tou je bil premišleni atenatat na Zmagoja. Atentatore, ka ceste kradnejo še izda iščejo. Čiglij so njemi fantje v modrem pihali na dušo, naj on piha v balonček, je on nej ščel. Rajši je lulo. Pa je nalulo. Malo prejk icejlal. Slovenski protialkoholni borci se zavzemajo cilou za 0.2. Tou njin znankar nede skouz šlo, ka je eden atijof pajdaš z Veržeja pravo, ka je pri telko že v lufti. Tak moren pomali enjati. Če nete za NATO, nas ‘sagajo ka do tuj ženske slovenske v vojsko mogle iti. Te de krf tekla med slovenskof vojskof. Sakši mejsec, do jo piščavali. Ati je pravo, ka če so že ščeli nas s ken nategnoti, bi si lejko kaj boukšega zmislili. P.S. Lipou se mejte. Do marca mejseca, te mo že znali, če smo v Evropi ali pa nej, pa če smo v NATO-ji ali pa nej. Gekoli mo ali pa nemo, še izda mo f Sloveniji. Tou je pa kak že gvušno znate zgodba o uspehu. Uspelo njin je. Enin. Te vozijo. Oni pa nas vozijo. Kak njin paše. Lipou se mejte. Pa vrli bojte, pa psouf ne draždite. P.S. 2; Dimitrija so njašli, zaj je že pa v Lublani. februar 2003 Pc^n 46 VESTNIK d br o c3 ti Zibajo ti ti o s o Andrta S{K461j| Ni princesa Caullra v vvomi oblEki, ki »jb uhic^ll poiebci za to vjtudiihfirnB Princesa Caroline postaja v veliko zadovoljstvo svojega očeta, monaškega princa Rainerja, vse bolj resna m vse manj je slišati o njenih škandalih in porokah oziroma ločitvah, V zadnjem času z vso zavzetostjo opravlja naloge, ki so povezane z dvorom. Posebej je blestela ob nedavni proslavi dvajsetletnice organizacije Jeune J ecoute, ki skrbi za mlade, posebej nadarjene glasbene talente. Kot častna predsednica te organizacije je za posebnega gosta m atrakcijo večera v dvorano Grimaldi-Forum na svoje stroške povabila znanega pevca Andrea Bocellija, Sicer slepi pevec je s svojim značilnim glasom raznežil obiskovalce in požel ogromen aplavz ob petju arije iz Puccinif&ve opere Madam Butterfly. To priložnost je Andrea izkoristil in prvič v javnosti predstavil svojo novo spremljevalko, 21-letno Veronico Belli, ki je pred kratkim s prvega mesta zrinila veliko Boccelijevo ljubezenin do nedavnega soprogo Enrico rll| ' J.' H' I I Claudia Schiffer je pred tremi tedni v spremstvu moža, filmskega producenta Mat-hewa Vaughna, zapustila^, londonsko bolnišmco Port- , land Hospital, kjer je srečno (sicer s carskim rezom) in brez komplikacij 30. januarja povila prvorojenčka. Tretjemu članu družine je ime Caspar. Claudia Schiffer; »Rojstvo Casparja je bil eden najpomembnejših trenutkov mojega življenja. Nikoli nisem bila srečnejša Zahvaljujem se osebju bolnišnice za res skrbno nego, predvsem pa hvala možu, ki me je med porodom držal za roko. Sin bo odraščal kot princ. Če bo treba se odpovem karieri Vse mu bom dala, predvsem pa _ mater in normalnost!« Portland Hospital je največja in najznamemtej- _ ša klinika za ženske v Veliki Britaniji Tri etaže so H namenjene samo porodom, za katere skrbi sto H specialistov. Dnevna oskrba stane 975 evrov, v to H pa niso vštete medicinske storitve. Klinika je pri- V ljubljena pri znanih in premožnih osebah. Ibdi obe hčerki Sarah Fergusson na primer sta se rodih v H tej bolnišnici. Lansko leto je prišlo v tej bolnišnici na svet 2100 otrok. "I I Punca meseca j, že 78!? M L*' s 0, .vt Paul Newman, kaj bi govorili, je vajen r i i: .h i' •■V-- Tit-; ■ - 'i • « c tl ■i S ;7' različnih javnih nastopov in odrskih luči, toda I ves pamp ob njegovem 78. rojstnem dnevu je I bil tokrat tudi zanj veliko presenečenje, ker ga ob takšnem trenutku enostavno ni pričakoval. . Njegovi kolegi iž newyorškega gledališča Booth I Theatre, v katerem je Paul že večkrat gostoval kar nekaj let, so mu pripravili nekaj izjemnega. Mistru Plave oči, kot ga radi imenujejo, so čestitali takoj ob koncu gledališke predstave z naslovom Our Town, ki je na sporedu že od minulega decembra in v kateri igra holly- ■ woodski zvezdnik eno glavnih vlog. Takoj ko je | padel zastor, se je le-ta ponovno dvignil, in J i Si ■ČJ J a fR ■f' I S ■ ■ Jami Santiago je doma iz Ria de Janeira Pravi da že od malih nog sodeluje na tamkajšnjem pustnem karnevalu, zadnje čase pa vedno bolj razmišlja o trenutku, ko bo nekoč ugotovila, da strastno plesanje sambe ne bo prikrilo gub na njenem telesu in ga bo morala prekriti s tekstilom. Tudi do tega bo enkrat prišlo, po fotografiji sodeč pa je to še daleč. Paul Newman vzhičen sprejema čestitke ob 78. rojstnem dnevu. Prva mu je čestitala soproga Joanne Woodward (desno), ravno tako igralka in tokrat soigralko. namesto da bi se igralci ob ploskanju priklanjali | Ihti eti David Tako bi morda lahko naslovili sliko oziroma portret londonskega no- ! gometnega zvezdnika in I soproga ene od pevk sku-I pine Špice Girls, Davida I Beckhama. Oba sta v I londonskih krogih izred-I no priljubljena, tudi zato, I ker v njunem zakonu ni I večjih pretresov, tako I značilnih za ljudi njune I sorte. Zdaj je David sko-I rajda dobesedno postal I ikona. Znana londonska I slikarka indijskega po-I rekla SharonLutchman ■ ga je z oljem na lanenem platnu ovekovečila na način in v tehniki, kot so slikali ruski umetniki y trinajstem stoletju Jezusa, svetnike in prizore iz svetega pisma. Slikarka in ikona Dovid občinstvu, so prišli na oder s pisanimi baloni in vsi po vrsti poljubljali Paula, ki m mogel skriti presenečenja in tudi radosti. Pozneje so se čestitke ob jubileju in slavje nadaljevali v garderobi ob vehki torti. »Nič velikega, vendar tako dragoceno!« je bU ves komentar ganjenega junaka velikih in malih ekranov. I ] ■■ < K k KSrNIK47 p©" februar 2003 Spet zaljubljena Princ Harry (18) padel na izpitu iz geografije Še novembra lanskega leta je Nicole Kidman novinarju revije Gala izjavila, da bi bilo enkratno, ko bi se spet lahko tako noro zaljubila, da bi izgubila tla pod nogami. Vse kaže, da se ji je ta želja kaj hitro izpolnila, saj sta minili šele dve leti od ločitve s Tomom Cruisom in le dobri trije meseci, odkar se je izpovedala novinarju, »Blazno se je zagledala v nekega britanskega igralca,« je razkrila skrivnost njena mlajša sestra Antonia Hawley (32) in dodala, da Nicole ne počne nič drugega, kot govori o svojem izvoljencu. In kdo je srečnež, ki je razvnel srce in pripomogel, da je Nicole izgubila tla pod nogami? Izbranec je britanski igralec Jude Law (30), trenutno naj bi bil še srečno poročen z Avstralko Sadie Prost, ravno tako igralko. Zakonca sta bila doslej, s tremi otroki vred, paradni primer urejenega in razumevajočega britanskega zakona oziroma družine. Pri nas manj znani igralec je v Hollywoodu dokaj dobro usidran. Bd je nominiran za oskarja in pravijo, da je predvsem ženskemu delu filmskega sveta zelo pri srcu. Z Nicole sta igrala zhljubljenca v filmu Cold Mountain, ki se ukvarja z ameriško državljansko vojno in bo šele letos prišel.v kinodvorane. Od snemanja tega filma naprej tudi traja njuna zgodba »Vsem je bilo jasno, da se med njima nekaj kuha Ločila sta se od drugih v igralski ekipi in ves prosti čas preživela skupaj,« je pozneje komentiral novo ljubezen vodja snemanja. Da je vse skupaj resnica, potrjuje dejstvo, da so v sredini februarja Sadie Prost odpeljali v londonsko bolnišnico Cromwell zaradi poskusa samomora. Tudi izjava njenega očeta, da hčerka nezvestobe ne bo prenašala, govori o tem, da se končuje ena ljubezen in da se je nekje drugje že začela npva ... v (»OOP j&OOt’ • ICf * : Ubogi Harry; Na svojo vlogo princa in držo, ki zahteva takšno in drugačno brezhibno obnašanje, se še ni navadil Uporni rdečelasec ima veliko raje vesele hišne zabave, punce, pijačo pa tudi kakšnega dimčka trave se ne bi ravno pretirano branil. Njegova šolska kariera še zdaleč ni tako bleščeča, kot je njegov naziv. Ne samo, da ni bleščeča, še več! Grozi mu, da bo ponavljal ah celo letel iz šole. Tega si skorajda ni mogoče zamishtil Le kaj bi na vse to porekla pokojna mama Lady Dl. d .5F o Nicole Kidman. Prvič po ločitvi od Tomo Cruiso zori od sreče Od leta 1994 srečno poročena Jude in Sadie. Zdaj je zakon v nevarnosti, če ie ni končon. ■&• B iJ ■r od 1963 do 2003 ■ .a k 'li^ckson in 12JeMi Gavin (I. t Svojo kariero komika je Steve začel že s sedemnajstimi leti in čimbolj so se leta odmikala, tem boljši je postajal. Zato ni nič čudnega, da je tokrat že tretjič nominiran za oskarja. .1 februar 2003 Pen 48 VESTNIK I I i Na spletni strani http://www,geocites.com/ vinoteka 2000/se predstavlja Franc Kolbi s Cvena, ki zase pravi, da je vinogradnik starega kova, Ali je res tako, boste zvedeli ob branju njegovega »življenjepisa^. Takole je pripovedoval: »Rodil sem se 1931. leta na Cvenu staršema Matiji in Tereziji, ki sta sicer imela tri otroke: poleg mene še hčerko Angelo in sina Jožeta, ki pa je že umrl. Naša kmetija je bila ena največjih Po osnovni šoli oziroma nižji gimnaziji sem se zaposlil kot skladiščnik gotovih izdelkov v ljutomerskem Indopolu, predhodniku današnjega Murinega obrata. Starša sta želela, da bi vzel za ženo kako bogato kmečko dekle, toda jaz sem se zaljubil v 16-letno Joko, ki je med vojno a k O Moja fotografija, ko sem bit star 35 tet. na primer luščili Mladi danes skorajda ne morejo verjeti, kako smo živeli nekoč, ko ni bilo elektrike, strojev V našem vinogradu je 5.000 trt, ki jih bom sam obrezal. Za to bom porabil okrog osem dni, saj v enem dnevu (običajno od 9, do 16. ure) obrežem od 600 do 700 trt. koruzo. Tale posnetek je s kožuhanja, kjer sem se odlično odrezal. ... in smo delali »na roko«. J, Slžl S.1 11 F Vida in Marjana Po naključju smo ju srečali na Valentinovo v Miu-ski Soboti, doma pa sta v Črenšovcih, In naključje je tudi hotelo, da sta postali znanki, sorodnici, prijateljici..., ko si je nekoliko mlajša in črnolasa Marjana (na levi) vzela mlajšega brata Vidinega moža. Seveda imata tako tudi enak L' priimek - Tornar. Večkrat pa se imajo lepo tudi vsi skupaj, Jog ' ■i ralci Pena se predstavljajo Vinogradnik starega kova? izgubila starše in je bila potem od 1945 leta naprej v rejništvu pri dobri Kosijevi družini na Cvenu. Žalostno: tudi njej so branili, da bi vzela mene, češ da bo na veliki kmetiji morala veliko delati. Pa se na to nisva ozirala. Civilno sva se poročila 3. oktobra 1956. leta. To, da bo ta dan poroka, sem materi povedal dve uri prej, ko sva bila na njivi. Z Joko sva nameravala ilegalno čez mejo - v svet, a je ni bilo mogoče prestopiti, kajti na madžarskem se je začela revolucija in je bila meja zato strožje varovana. Tako sva z ife .X r- - k Pft* J 1 '1, J Fi I hi Zženojoko sva vesela, ker živi hčerka Suzana z družino v neposredni bližini in velikokrat pride k nomo. nar, a se nikoli ni oglasil zato zlata odličja na raznih Zdaj sem že več kot deset ocenjevanjih. Tako tudi na let upokojenec, a delam celo več kot prej Na Šprincu imamo vinograd s 5.000 trsi zelenega silvanca, rumene- strožje varovana. Tako sva z ga muškata, renskega in ženo ostala na naši kmetiji, laškega rizlinga ter šipona, kjer pa je ona vzdržala le I--------.............- ' ' dva tedna, potem pa je odšla, saj ni bila kos delu pri živini. No, midva pa se nisva Imamo tako imenovano inte- grirano pridelavo. Ko je dobra \tLnska letina, pridelamo okrog 10.000 htrov vina. razšla, ampak sva naprej Kakih sedemdeset odstot- živela zakonsko življenje kov ga prodamo (nekaj tudi sejmu graševine (rizlinga) v Kutjevem na Hrvaškem. Buteljke prodajamo med drugim Radenski oziroma Diani - Zvezdi. Čeprav veliko delam - ta I čas me čaka rezanje pet tisoč trt - se rad poveselim, na primer na upokojenskih srečanjih pa tudi v domači vasi, kjer občasno sodelujem |i Pozneje sva šla stanovat k oddamo) v rinfuzi (odprto), Rudolfovim na Spodnji Ka-menščak, kjer najemnine sicer 111 bdo treba plačati z denarjem, ampak jo odslu- trideset odstotkov pa ga ustekleničimo in prodamo kot buteljčna vina. Zase sicer pravim, da sem vino- v raznih skečih. Uveljavilo se 1 je naše kožuhanje. Velikokrat s tekstom, ki ga sam ■ pogruntam, zapiše pa ga ii hhorlzci ^inorio IT ' hčerka Suzana. V mlajših letih pa sem bil dejaven v žiti 2 delom. Medtem, 1057. gradnik oziroma kletar sta- dramski sekciji KUD-aCven, leta, se nama je rodila prva hčerka - Sonja. Moja starša sta se naposled omehčala in rega kova, vendar dovzeten tudi za sodobnost, zato se nisem upiral, ko je hčerka dobila sva gradbeno zemljiš- Suzana prišla na dan z idejo. če na Cvenu. Da bi bila bliže, da bi kupih pripomočke za saj sem igral pomembne . vloge v okrog štiridesetih igrah: Divji lovec, Verija, Razvalina življenja, Miklova Zala...« I sva najela stanovanje na stekleničenje. V kleti na Veščici; po letu m pol pa sva se začasno preselila nazaj na našo domačijo na Cvenu 25, V novo hišo na Cvenu 48c pa sva se s hčerko Sonjo, ki je pozneje postala diplomirana delovna terapevtka, preselila 1960. leta. Osem let pozneje se nama je rodila druga hčerka - Suzana, ki je po pokhcu ekonomistka in stanuje z družino v novi hiši v neposredni bližini naše domačije ' In če naj nadaljujem s svojim pokhcnim življenjem, potem moram povedati, da sem po stečaju Indopola pet let delal v Audiju v Ingol-I stadtu, nato pa sem se I zaposlil kot prodajalec na I bencinskem servisu v Ljutomeru. Vmes sem končal f = |l ' ■ ■X’. ■ t v 4 Štefan L. Sobočan i RkSAP. K I jmUF I-* I Včasih se mora človek pražnje obleči in s kolegi spiti kak špricar. Šolo za prodajalce naftnih Šprincu smo derivatov. Naj se malo poh- potem uredihfla- valim: med strankami sem bil zelo priljubljen, zlasti pri širnico. Imam sicer dolgoletne ženskah. Kupcem sem hotel vinogradniške in kar najlepše postreči, saj nisem le točil bencina in kasiral, ampak tudi obrisal stekla in se velikokrat pohe-cal. Priznam: večkrat sem kletarske izkušnje, kljub temu pa sem z veseljem obiskoval tudi tečaj za dobil tudi trinkgeld. Imam stekleničenje in pa tudi eno slabo izkušnjo, druge oblike nekoč sem natankal nekemu Beograjčanu, ki ni imel denarja, ampak le kartico, s katero pa si na našem servisu ni mogel pomagati, mu dal naslov, da mi pošlje de- izobraževanja. Rezultat nj I •M vtMtrrifllfe k*** * <**(<*( ; 1« IttM , lUTtLMMVINO. pn^hirnibaj ,1 Zase sicer trdim, da sem »storega kova«, s tem pa nočem reči, da nisem dovzeten za ; novosti, na primer za predstavitev nase , dejovnosti na svetovnem spletu. izostal, saj so naša buteljčna vina ocenjena kot vrhunska,