Murska Sobota, 21. februarja 1991 • Leto XLIII • Št. 7 • Cena 15 din
PUKLASTEGA MIHE???
Podlistek Dosje: Bogdan Hrovat-Puklasti Miha (in kontaktna oddaja na murskem valu) je po pričakovanju sprožil silovite odmeve. Dnevno dobivamo pisma, klice, obiske, sporočila — celo take sorte, naj bi razvpiti Oznovec oz. Udbovec, ki se je moral leta 1948 sam likvidirati, še živel; eni zatrjujejo, da nekje v tujini, drugi, da na enem od jadranskih otokov, tretji, da v okolici Maribora, četrti, da v Ljubljani in podobno. Z gotovostjo moremo trditi — na osnovi izvirnih, arhivskih gradiv — da je Bogdan Hrovat-Puklasti Miha mrtev, ni pa mrtvo vse tisto, kar je sam ali s pomočniki v imenu Matije Mačka in njegovih počel ob koncu vojne in zlasti po njej na tleh te dežele. Sicer pa se ustavite na 1 6. STRANI pri naslovu ZAZNAMOVAN!
vezdnato nebo je za romantike, pesnike in zalju-Zbljence, ozvezdje za ljudi, ki svoje življenje ravnajo * po njem ali so prepričani, da zvezde odločilno vplivajo na njihovo življenjsko pot in odločitve, zvezda g pa je simbol časa in družbe, ljudi skozi zgodovino. Tako ali S drugače, zvezde ali, če hočete, tudi zvezdnike potrebuje-1 mo in jih vpletamo v svoje življenje. Sicer ni kaj oporekati Z temu, da si jih ljudje lastijo, da si jih vzamejo za svoje, pa® naj bo to božična zvezda repatica ali rumena za lastno po- g litično opredelitev.
Ampak, ko si jo oblastni možje postavijo na dnevni | red obravnave, peterokrako, ničkolikokrat opevano v pe- g smih iz polpretekle zgodovine, prav takrat, ko se ruši na ■ vseh koncih družbenega prostora, še najhuje v gospodar-1 stvu, potem ne moremo kaj, da se ne bi vprašali (ali k oblastnike): ali ne počno tega ob času razkroja samo za- |
ZVEZDA
Krompir in
ViV v prašič se nista življenje
Socialnega programa, ki ga je vlada obljubila, če bo sprejeta delovna zakonodaja, podrobno v javnosti ni spoznal še nihče. In ker je bila dana obljuba, so ga predstavniki vlade kmalu po skupščinskem zasedanju predstavljali na tiskovni konferenci, toda le njegove cilje in smernice ter temeljni namen — najprej naj si pomaga vsak sam, potem pa bo tistim, ki si ne morejo, priskočila na pomoč država — ter samopomoči in samoorganizacijo medsebojnih pomoči.
A še preden vidimo socialnemu programu njegovo notranjost, je že mogoče slutiti, da to ni tisto, kar so pričakovali nekateri, ki so ga terjali. Ni protiutež za izgubljene pravice delavstva v delovni zakonodaji in ne bo pokril vseh socialnih stisk ljudi ob razpadajočem gospodarstvu. Za upokojence pa že 'tak napoveduje nižje pokojnine. Sicer pa le naivneži so r sedanjih razmerah lahko 'erjeli v kaj takega, da bi v času, ko je povsod slabo, leto lahko nadomestil z dobrim. Morda so se zato dali speljati na led, ko so terjali zamenjavo ali nadomestilo za izgubljene pravice delavstva iz delovne zakonodaje.
tam, kjer je pekel, socialni program ne more narediti raja, morda ga še ta novi obljublja preveč glede na zmožnost države, da ga bo Plačala. Na samopomoč, medčloveške pomoči pa tudi ne kaže na veliko računati, saj so minili časi, ko je sosed samo poklical soseda na pomoč, pa je ta že prišel. Zapi-ranje v svoje domove, tudi s svojimi težavami, ter na učenost, da socialne službe poskrbe za vse, ki so potrebni Pomoči, se je močno vraslo v način življenja in razmišljanja.
Zato; ne socialni pro-gram, ampak razvojni za gospodarstvo bi morali terjati °d države.
' Morda se v družinah sedaj Se pogovarjajo, saj dokler nam bo rase! krompir in bomo lahko zredili prašiča, bomo živeli. Toda enkrat bodo spoznali, da to ni dovolj, da
Oljenje tudi kaj drugega. Mora biti.
Majda Horvat
UDARJAJO
to, da bi ljudem zaposlili misli, jih preusmerili v filozofira- | nje, ali ne počno tega, da bi manj razmišljali in govorili o
I vedno hitrejšem drsenju v prepad in nesposobnosti usta- s viti ga.
Ali pa morda razmišljajo, da bo nov simbol v družbi ■ (očiščen in spremenjen) svetla zvezda (vodnica) za ljud- ; ško vstajenje pod njo, ki ji bodo verjeli in ji verno sledili. In s kakšno ideologijo bi prepojili novi simbol, čemu bi ljudje še danes verjeli in sledili? Gotovo tisti, ki bi dajala, in ne samo obljubljala delo in kruh, napredek in ne revščino ter ■ I odprla vrata domači pameti in gospodarstvenikom. A prav tu je problem, če bi bili to sposobni dati, potem ne bi bilo S | potrebno iskati pomoči v simbolih ali se prav tačas zapo- । g slovati z njimi.
Majda Horvat |
Da država lahko deluje in opravlja celo vrsto funkcij (je torej oblika javne oblasti), potrebuje sredstva. In za zagotavljanje potrebnih sredstev je država uvedla davke, ki so najbolj zanesljiv vir njenih prihodkov. Je pa tako, da bi si v bogatih državah lahko privoščili visoke davke, saj bi jih davkoplačevalci imeli kje vzeti, je pa žal največkrat narobe. Če manj bogata država želi delovati tako kot bogata, potrebuje visoke davke, jemlje pa jih pri tistih, ki že za sebe nimajo dovolj.
Slovenska država želi priti v Evropo in zato se je odločila tudi za sodobno evropsko davčno zakonodajo. Paket teh zakonov so zbori republiške skupščine sprejeli nekaj dni pred iztekom lanskega leta, opazovalci pa pravijo, da le ni šlo povsem gladko.
PO ŽEPU IN BLAGAJNI
Premalo časa je bilo na voljo za pripravo teh zakonov in mnogi so že ob njihovem sprejemanju opozarjali na številne posledice, tudi neugodne. Pa naj bo kakor koli že, novi zakoni veljajo in posledice nekaterih že čutimo. Zdaj le pri plačah, saj so prav na račun davkov kuverte že nekoliko tanjše, v podjetjih pa so že morali odšteti tudi za davek na izplačane osebne dohodke. Vendar to še ni vse. Na koncu bomo morali plačevati še dohodnino, v njeno osnovo pa bodo zajeti vsi naši prihodki, takšni ali drugačni. Tudi podjetja ne bodo izvzeta, saj bodo plačevala kar visok davek na dobiček in še kje nas bo udarilo po žepu. Nenazadnje tudi pri nakupu najrazličnejših izdelkov, saj takih, ki ne bi bili obdavčeni, takorekoč ni.
Z novim letom smo dobili torej tudi nove davke. Pravijo, da bo njihovo obračunavanje enostavnejše, saj ni več številnih prispevkov, kako bo v resnici, pa bo že kaj kmalu pokazala praksa. Je pa dejstvo, da se jih bo večina stekala v republiško blagajno in šele od tam nazaj v občine. Koliko, lahko tudi samo ugibamo. Sicer pa odprtih vprašanj ob novi davčni zakonodaji ostaja še veliko in vsaj manjši kozmetični popravki bodo gotovo potrebni. Obrtniki so se že oglasili in verjetno se jim bo pridružil še kdo.
Sicer pa več o tem v naši aktualni temi na strani
Otroci, v nedel jo ob 10. uri vabljeni v soboško kinodvorano!
Za vas — oddaja
To sem jaz
in Čudežna polja.
Pokrovitelji:
PODJETJE PLASTISK
TRGOVINO GRAHU v ul.
Moskovski dnevnik
BRADITEUI POZORI
Mikloša Kiizmiča 2
Soboti PRODAJALNA S
LOM BIM v Ciril 50 in Kidričevi 33 a
v Murski
TEKSTI-Metodovi
OTROŠKA TRGOVINA BOBENČEK v Kidričevi 22 v Murski Soboti VSTOPNINE NI!
DOSLEJ POTRPELI, V PRIHODNJE PA
Vestnikova javna tribuna je bila tokrat v KS Stara Cesta.
Kaj smo slišali in zapisali, pa na str. 8
GREDIS d o o
Novo selo Rok, R. Končara 16 — Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo:
•	stropni nosilci
•	stropna polnila
•	in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
•	zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
V ŠVICARSKEM ZAPORU
Ga bodo izročili? Bodo naivneži dobili avte?
Stran 17
Vestnikov koledar
Februar
21. februarja bo dolžina dneva 10 ur in 40 minut.
27. februarja bo dolžina dneva 10 ur in 59 minut.
Lunine mene: 21. februarja — prvi krajec
21.	februar, četrtek, IRENA
22.	februar, petek, MARJETA
23.	februar, sobota, POLIKARP
24.	februar, nedelja, MATIJA
25.	februar, ponedeljek, TOMISLAV
26.	februar, torek, ALEKSANDER
27.	februar, sreda, JELKO
Ob koncu tedna se obeta manjše poslabšanje vremena
Pregovora
Po Matiji ne gre lisjak čez led domov.
Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.
VREME
aktualno po svetu
Iz Zagreba piše
v
▼ eč kot 300 let so hodili ropat Slovenijo: prvič 1408. leta v Metliko in zadnjič 1736. v Kostanjevico. Pravzaprav sta najhujši pritisk turške vojske v Evropi občutila hrvaški in slovenski narod in njuna vloga pri obrambi Evrope, ko iščeta mednarodno potrditev svojih držav, ja dandanes hote že pozabljena. Uveljavlja se celo mnenje, da Slovenci in Hrvati brez tradicij ne morejo biti dobri vojaki. No, v tisti turški vojski je bila nazadnje razširjena srbska govorica in isti jezik so uporabljali za diplomatske pogovore tudi na sultanovem dvoru. Ohranitev pravoslavne vere pa kaže, da na »turški« strani ideologija ni bila pogonska moč — to je utegnila biti torej le misel na vojni plen v gospodarsko razvitejših državah Evrope.
Čemu takšen uvod? Za kaj takega je seveda več razlogov, poglavitni pa je v tem, da je hr-vaško-srbski spor, srbska vstaja na Hrvaškem najprej v Kninu in potem v drugih desetih občinah, kjer je srbsko prebivalstvo v večini, in nazadnje spor med republiko Hrvaško in Srbijo (in boljševiškim delom zvezne države) v resnici ideološki in ne mednacionalni. Gre za spor med starim boljševiškim in novim nastajajočim sistemom v povolilni Hrvaški, ki ne skriva ambicij, da si uredi življenje in delo po vzoru zahodnoevropskih demokracij. Zato so tako rekoč njegova žrtev predvsem Srbi, ki se na zunaj skušajo otresti boljševiške ideologije, pa tudi Hrvati, ki resnici na ljubo mislijo, da se s Srbi ne da živeti skupaj v miru, v povsem normalnih medčloveških odnosih. Šovinizem z vsemi sestavinami nacionalsocializma, se pravi nacizma, kaj
Kninski
sindrom
pada narašča med pripadniki obeh narodov, pri čemer niti ni tako pomembno, ali nastopa oživljanje hrvaškega ustaštva kot obrambni mehanizem pred srbskim četništvom, ker se tako ali drugače naslanja na ne-potešene »užitke« po orožju, ki je od najbolj enostavne puške do zapletenih računalniško vodenih izstrelkov namenjeno ubijanju. V tem pa je vsa tragika tako imenovanega kninskega sindroma kot metafore hr-vaško-srbskega spora, ki pa je v resnici spor med dvema nasprotujočima si sistemoma.
In v teh norih časih, ko se prijatelji in sovražniki delijo po nacionalnem ključu, se kolikor toliko normalnemu človeku lahko toži po. časih, ki jih je lahko spoznaval samo prek zgodovinskih knjig, ko ideologija ni bila pogonska moč, kot denimo v turških časih, ko celo turških poražencev niso iztrebljali, ker so jih potrebovali, tako kot bomo mi v vsakem pogledu po razdružitvi potrebovali soseda, s katerim bo tako ali drugače nemogoče živeti v sovraštvu. Sovražnika pa se znebiš, če ga napraviš za prijatelja, je menda modroval francoski kralj Henrik IV. (1553-1610), po katerem so v Parizu poimenovali enega najdražjih hotelov za diplomate in bogate poslovneže. Toda, kako? Dobro je. da nova hrvaška oblast, ki je pravzaprav od začetka kninske vstaje 17. avgusta lani med kladivom srbskih upornikov in Mi-loševičeve politike ter nakovalom hrvaškega nacionalizma, ni nasedla vsem provokacijam, da bi z orožjem pokorila upornike in druge nezadovoljneže, ki je ne priznavajo. V takem primeru bi bil resnično ogenj v strehi, prišlo bi do oboroženega spopada med vojsko in hrvaško državo. njeno policijo in ljudstvom. Zdaj gre za to, da z resničnimi potezami prežene strah med pripadniki obeh narodov, da ideološki spor postane to, kar pravzaprav je.
Peter POTOČNIK
Islandija prva priznala Litvo
Kot prva država na svetuje Islandija sklenila uradno priznati neodvisno in suvereno Litvo. Parlament je namreč uradno sprejel predlog vlade, da vzpostavi diplomatske odnose z Litvo, kar je vseh šest parlamentarnih strank podprlo. Litovske oblasti so z odločitvijo gotovo zelo zadovoljne, saj bodo islandskemu zgledu morda sledile tudi druge države.
Leipzig je bankrotiral
Leipzig je prvo vzhodnonemško mesto, ki je po združitvi Nemčij bankrotiralo. Mesto je iz banke dvignilo zadnjih 62 milijonov mark, od katerih sojih 53 takoj izplačali zaposlenim v javnih službah. Porabili so tudi 40 milijonov mark posojila, ki ga je mesto dobilo od posameznih zveznih ustanov. Predstavniki mesta so sporočili, da je delovanje javnih komunalnih in drugih služb že vprašljivo, v težavah pa je tudi zdravstvena služba.
Evropski parlament razume Slovenijo
Predstavniki slovenske skupščine so po vrnitvi iz Beograda pozitivno ocenili pogovore z delegacijo Evropskega parlamenta, katerim je pojasnila naše poglede do izstopa iz jugoslovanske federacije. Slovenska delegacija je prepričana, da so sogovorniki razumeli odločnost slovenskih organov oblasti, da izvedejo plebiscitarno odločitev o neodvisnosti Slovenije ter da so hkrati pripravljeni na pogovore in pogajanja z drugimi jugoslovanskimi državami. Dogovorili so se tudi za okrepitev medstrankarskih stikov slovenske skupščine in političnih skupin Evropskega parlamenta.
Skandinavizacija namesto škandalizacije
Podpredsednik jugoslovanskega predsedstva Stipe Mesič je v intervjuju dunajskemu Kurierju rekel, da je edina rešitev za Jugoslavijo oblikovanje interesne skupnosti, kakršna je uspela leta 1905 premagati navzkrižne interese skandinavskim državam. Treba se bo odreči praznim frazam o bratstvu in enotnosti ter se bolj »skandinavizirati in ne škan-dalizirati«.
Še tretja republika?
Moravska zahteva svoj prostor v ČSFR in je zoper neenakopraven položaj in zapostavljanje znotraj države. Na demonstracijah so zahtevali, da Moravska in Slezija dobita lastno ustavo. Demonstranti v Brnu, Olomoucu in Ostravi so zahtevali preureditev federacije in posebno ustavo za Moravsko zgodovinsko ozemlje že iz časa Cirila in Metoda, ko sta ji bili podrejeni celo Češka in Slovaška. Zdaj hočejo dobiti svoj prostor pod soncem in enak status, kot ga imajo Čehi in Slovaki, ki tega prebujanja niso veseli, ker se bojijo velikomoravstva.
Nizozemci za »umiritev strasti«
Nizozemci so skrajno vznemirjeni zaradi političnih in nacionalnih spopadov v Jugoslaviji in upajo, da jih bomo presegli na miren način. To vznemirjenje je zaznamovalo srečanje predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in njegovih gostiteljev v nizozemski prestolnici Haagu. Slovenska delegacija je nizozemske sobesednike seznanila z našimi načrti in naletela na razumevanje, saj so načelno pripravljeni pomagati. Pri tem pa so se zavzeli za »umiritev strasti«, saj je nastali položaj nevaren tako za Jugoslavijo kot mednarodne odnose.
KITAJSKO KOLO SE JE ZAVRTELO NAZAJ
Ni skrivnost’, da je usoda zaprtih voditeljev kitajskega prode-mokratičnega gibanja izključno v rokah kitajske partijskodržavne oblastne garniture in da so sodniki, ki so izrekli nenavadno visoke kazni, zgolj izvrševalci političnih direktiv. Ker je šlo za čisti politični proces, so kazni, izrečene zadnji skupini tiananmenskih disidentov, prav toliko kot njihova osebna tragedija tudi tragedija kitajske države, ki se je prva, na Zahodu v t. i. komunističnem svetu, podala na trnovo। iti vijugasto pot reform.
Če je bilo v kitajski politični in gospodarski praksi po Tianan-menu sicer čutiti ideološki pra-obrat v korist konservativnih sil, medtem ko so se še vedno deklarirale za reformske, potem je po zdajšnjem izreku sodb mogoče reči, da je konservativna struja tako močna, da ji ni potrebna nikakršna reformska kulisa več. Deng Xiaoping, ki zdaj še zdaleč ni več tako suvereni voditelj, kot pred desetimi leti, je sicer pred ponižanjem sodnega pregona uspel rešiti svojega nekdanjega varovanca, političnega mecena študentskega gibanja in osamljenega generalnega sekretarja par-tje Žao Zianga, toda nič več! Vsi drugi pod njim, ki so gibanje za demokracijo podprli morebiti celo bolj goreče kot on in brez skritih političnih računov, so že bili ali pa še bodo žrtvovani v znamenju obračuna s protidržavno zaroto.
Obsodba dveh uglednih kitajskih intelektualcev, organizatorjev študentskih demonstracij leta 1989, Chen Ziminga in Wang Juntaja, ki so jima prisodili po 13 let zapora zaradi »poskusa rušenja ljudske oblasti in socialističnega sistema«, je potrdila, da kitajske oblasti še vedno vztrajajo pri znanih stališčih, da je šlo za protidržavno zaroto. Zelo visoki kazni pa sta tudi svojevrsten dokaz nemoči Zahoda, da bi kakorkoli vplival na politična dogajanja na Kitajskem.
Zlati čas kitajske perestrojke je torej dokončno minil. Reformatorji so se poskrili, Zahod, zapleten v Zalivu, pa preveč potre-
v žarišču dogodkov
buje kitajsko podporo, da bi tačas lahko povzdignil oblast. Kitajska je sposobna preživeti tudi sama, veliko vprašanje pa je, ali so zgolj na golo preživetje pripravljeni tudi Kitajci. V minulih desetih letih so užili dovolj svobode in videli preveč sveta, da bi se dali še enkrat speljati na led ideološkega čistunstva in revščine. Sovražnikov države in socializma je kljub drastičnim kaznim tudi na Kitajskem z vsakim dnem več.
Če kitajska partija seveda ne bo prelomila obljube, da ne bo »nikoli zavila s socialistične poti«, potem bosta 37-Ietni Chen Ziming in 32-letni Wang Juntao dočakala začetek novega tisočletja za rešetkami. Spomnimo se, da sta bila nekdanji direktor zasebnega inštituta za družbeni in
Iraški umik kot pretveza?
Sadam Husein je osupnil svet s ponudbo, da se umakne iz Kuvajta, če odidejo zavezniške čete in Izrael plača ceno. ZDA so predlog zavrnile, podobno kot ZRN in Francija, saj resolucija Varnostnega sveta terja brezpogojni umik Iraka iz Kuvajta. V večini držav so to iraško ponudbo ocenili kot neverjetno spretno podtaknjeno diplomatsko potezo, ki pomeni grobo izsiljevanje s pogoji, ki bi Huseinu zagotovili vojaško časten odhod z bojišča. Sporočilo iraškega revolucionarnega poveljstva so v Moskvi in drugje sprejeli z upanjem, da so možna mirovna pogajanja.
gospodarski razvoj Chen Ziming in namestnik glavnega urednika tednika Ekonomske analize, ki ga je izdajal omenjeni inštitut, Wang Juntao, aretirana pred dobrim letom, na sodišče pa so ju privedli kot »črni roki«, ki sta
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Hrvaško vprašanje lahko rešimo samo na dva načina: ali z nastankom hrvaške države ali z izginitvijo Hrvatov. Če niti tokrat ne bomo vzpostavili hrvaške države, bomo spet imeli emigracijo.
(Borba — Beograd)
V medijskem balkanskem viharju, ki se iz znanih izpostav srbske politike že dalj časa širi proti vsemu hrvaškemu, je kot prva žrtev pogosto padala resnica.
(Slohodna Dalmacija — Split)
Premajhni smo, da bi se lahko uprli velikim zgodovinskim, tokovom v svetu in Evropi. Naše sedanje izražanje raznih nacionalnih strasti interesov je logičen upor proti polstoletni vladavini ene partije nad našimi življenji.
(Politika —- Beograd)
Kakšna akcija neuvrščenih?
Posvetovalni sestanek 15 neuvrščenih držav, ki so jih zastopali zunanji ministri, v Beogradu ni dal kakih konkretnih rezultatov, saj jim ni uspelo najti formule za ustavitev zalivske vojne in politične krize. Sklepi ministrskega sestanka neuvrščenih so — milo rečeno — presenetljivi, saj jih sploh ni oziroma jih niso hoteli povedati novinarjem. Kot je na tiskovni konferenci dejal jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar, je bil sestanek namenjen izključno akciji, zato niso sprejeli nikakršnih skupnih dokumentov, ki bi kogarkoli med njimi posebej obvezovali. Podrobnosti o tem, kaj so se pogovarjali, ni hotel povedati, da ne bi otežil akcije. Znano je le, da bodo Bagdad, Washington, Bruselj, New York in kuvajtsko vlado čimprej obiskali predstavniki neuvrščenih. Budimir Lončar pa ni mogel povedati, katere države bodo sestavljale te misije, ker jih zunanji ministri preprosto niso določili. O tem bo, po posvetovanju z drugimi, odločala Jugoslavija, svoje poslance pa bodo izbirale v skladu z njihovimi subjektivnimi in objektivnimi kakovostmi.
Nam pa ne preostane nič drugega, kot da počakamo na te skrivnostne akcije gibanja neuvrščenih, ki naj bi poskušale rešiti zalivsko krizo. Za zdaj pa lahko, kljub zanikanju, domnevamo, da se je med posameznimi neuvrščenimi državami pokazal razkol, ali drugače povedano: da enotnost gibanja neuvrščenih v zalivski krizi, ki so jo ob obsodbi Iraka pokazale še oktobra lani, ni več takšna, kot je bila. Sicer pa bo pravi položaj kmalu pokazala akcija, ki jo je napovedal Budimir Lončar. Videli bomo, ali so vsi neuvrščeni res enako odločeni za mir v Zalivu in ali so za kaj takega sploh sposobni.
Za skupnost suverenih držav
Politična prihodnost Jugoslavije je bila poglavitna tema razširjene seje predsedstva SFRJ, ki so se je udeležili tudi predsedniki republik in obeh pokrajin ter predsednika zvezne skupščine in vlade. Na njej je zvezna vlada seznanila udeležence pogovora z rezultati svojih pogovorov z izvršnimi sveti republik in pokrajin o zagotavljanju minimalnega delovanja federacije do sklenitve dogovora o politični prihodnosti države.
»Vzdušje na seji je bilo bistveno drugačno kot na prejšnjih dveh. Povedal sem, da smo mi pripravljeni živeti v skupnosti suverenih držav, če je to mogoče, v skupnosti, ki bi temeljila na realnih interesih, predvsem gospodarskih, če pa to ni mogoče, smo pripravljeni sprejeti izziv življenja v samostojni, suvereni državi Sloveniji, do katere bi prišli po poti združevanja. Na koncu sem predstavil tudi koncept razdru-ževanja. Ključen je bil stavek iz skupnega poročila slovenskohrvaške-ga sestanka, ki govori o začetku postopka razdelitve pravic in obveznosti iz dosedanjega skupnega življenja republik v okviru SFRJ, kot pogoju za začetek postopka razdruževanja in morebitnega novega dogovora o ustanovitvi skupnosti jugoslovanskih republik kot suverenih držav. Sprejet je bil tudi dogovor, da se začne v zvezni vladi pripravljati predlog razdelitve pravic in obveznosti, ker so čisti računi potrebni,« je med drugim izjavil predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan.
med prodemokratičnim študentskim gibanjem za odrom vlekla niti in organizirala in učila študente, kako naj pripravijo komunistično vlado do političnega zloma. Kot zatrjujejo v dobro poučenih krogih, pa je dokončni obračun kitajskih oblasti s tema oporečnikoma predvsem posledica partijske direktive, ki pravosodnim organom nalaga, naj bodo tokrat tarča tako imenovani buržoazni elementi, med katere sta se Chen in Wang uvrstila že zato, ker sta bila ustanovitelja ene prvih zasebnih znanstvenih ustanov v LR Kitajski.
globus
BAGDAD— Tu se je mudila skupna misija Svetovne zdravstvene organizacije in mednarodnega sklada za pomoč otrokom Unicef. To je prva misija OZN, ki je v Irak dopotovala po izbruhu vojne.
DAMASK — Sirski časnik Le Taura je pozval Iračane, naj »likvidirajo« predsednika Sadama Huseina, da bi tako svojo vojsko obvarovali pred pokolom, ki bo neizogiben, ko se bo začela kopenska ofenziva zavezniških sil za osvoboditev Kuvajta.
RIM — Na zasedanju nacionalnega sveta nove Stranke demokratične levice (bivše K P Italije) je Occhetto končno dobil zadostno število glasov, s čimer je postal prvi generalni sekretar stranke.
MOSKVA — Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je sprejel francoskega zunanjega ministra Ronalda Dumasa. V francoskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da so največ pozornosti namenih odnosom med državama in zalivski krizi.
BUKAREŠTA - Stavka romunskih železničarjev se je razširila na vso državo. Železničarji so nezadovoljni z delovnimi razmerami, stavkajo pa na vseh glavnih progah proti Madžarski, Jugoslaviji in SZ.
BRATISLAVA - Češki časopisi le v telegrafskem slogu pišejo o tridnevnem obisku slovaške delegacije v Sloveniji in Srbiji. Le levičarski časopis Pravda komentira, da je obisk v zelo dramatičnem trenutku, ko so se v Sloveniji'odločili za ločitev od SFRJ-
RIAD — Francoski premier Rocard je obiskal Saudsko Arabi; jo, zlasti pa francoske položaje, ki so nekaj kilometrov od iraške meje. Obisk je moralno-psihološke narave in naj bi pomenil spodbudo pred začetkom kopenskih spo* padov.
TEL AVIV — Izraelski premier Šamir je dejal, da ima Izrael na voljo vojaška sredstva, s katerim’ lahko uniči vsa iraška raketna iz-strelišča. Pri tem bo upošteval ameriške interese.
Stran 2
VESTNIK, 21. FEBRUAR 199J
aktualno doma
Kje vzeti, da ne bose
slabše?
Kako zmanjšati izdatke za družbene dejavnosti v občini Lendava? To vprašanje je v minulih dneh dodobra razgrelo razne strokovne občinske službe, komisije, ustanove in tudi širšo javnost. V ponedeljek pa so o konkretnih predlogih spregovorili tudi na zborih občinske skupščine.
Za zdravstvo je bilo ugotovljeno, da je le malo manevrskega prostora, saj je le 5 odstotkov financiranja te dejavnosti ostalo v občini, vse drugo pa je v pristojnosti republike. Zato bodo z novimi ukrepi počakali, ko bo to razčiščeno na širši ravni.
V otroškem varstvu pa je stanje že nekoliko drugačno. Posebna komisija je med drugim ugotovila, da bi lahko dosegli zmanjšanje prispevne stopnje za to dejavnost s tem, da bi povečali delež staršev, znižali osebne dohodke zaposlenih v vzgojnovarstvenih organizacijah ter ustavili vse naložbe v objekte, ki so ponekod nujno potrebne (obnova vrtcev v Gaberju in na Hotizi), urejanje igrišč in nakup igral (za vrtce na Srednji Bistrici, Dobrovniku, Lendavi, Odrancih in Turnišču). Tako .rigoroznih’ ukrepov pa niso mogli podpreti. Že sedaj namreč število otrok v vseh oddelkih, razen v Čentibi in Dolini, presega republiške normative, število zaposlenih ne dosega republiških normativov, njihove plače pa so pod republiškim povprečjem, nadur ne plačujejo, dejavnost Pa financirajo po številu otrok, in ne oddelkov. Tako že sedaj vsak mesec privarčujejo 108.790 dinarjev.
In kako bi bilo možno racionalizirati osnovno šolstvo v občini? Po prvih zamislih komisije naj bi ukinili osemletki v Genterovcih in Kobilju, učence teh dveh šol pa Prešolali v Dobrovnik. Nadalje bi kazalo združiti OŠ s prilagojenim programom Juša Kramarja v Lendavi z osemletko Draga Lugariča, reorganizirati Vzgojno-izobraževal-ni zavod Lendava, ustanoviti 4 zavode (v Lendavi, Dobrovniku, Turnišču in Črenšov-c'h) in sprejeti še nekatere druge varčevalne ukrepe. Ti Predlogi pa so v posameznih krajih, kjer naj bi izgubili šo-lo> sprožili dokaj močno nasprotovanje. To je bilo tudi Pričakovati, saj so pomisleki 0 siromašenju krajev v kul-turnem, socialnem in tudi ekonomskem pogledu zaradi 'zgube šole upravičeni. In kaj naj bi storili s praznimi šol-skimi stavbami, da ne bi pro-Padale in bi s tem nastala J/Tja škoda kot korist od pre-s°lanja učencev? Zato so bila P°gosta vprašanja, zakaj se bi raje vozili učitelji na dve šoli kot pa nekatere ukiniti.
, . Potem so pripravili predlog, da 1 Prešolali le učence višjih razre-?ov genterovske osemletke v Dobrovnik, kobiljanske pa v Turniš-e- Nazadnje pa je bila sprejeta °aločitev, da je treba z reorgani-?ac>jo šolske mreže počakati do prejema nove šolske zakonodaje. 7 Prihodnjem šolskem letu pa bi 2^°	Juša KrarnarJa
■OS Draga Lugariča v Lendavi; pgojno-izobraževalni zavod kot skupna delovna or-^nizacija v občini, pa naj bi se P^oblikoval v finančno-pravni efvis. Šolsko mrežo je torej treba ^evati dolgoročno, in sicer v ko-s! otrok, staršev in družbe. Zato l v se opravijo predvidene nalož-x ’ *n sicer telovadnice pri OŠ ^nšovci, OŠ Dobrovnik in OŠ ^^ca ter prizidek učilnic pri Crenšovci.
Jože Graj
Odprtost krščanskih demokratov
Na skupščini OO SDK v Murski Soboti ugodno ocenili dosedanje delo — v prihodnje še tesnejše vezi z Ingolstadtom, avstrijsko Radgono in Hrvaško — Novi predsednik Jože Kavaš
Zavzemanje za pluralnost družbe, samostojnost Slovenije in uvajanje preiskušenih modelov zahodnih demokracij so ob spoštovanju krščanskega etosa in vesti poglavitne usmeritve soboških krščanskih demokratov. Ti poudarjajo potrebo po političnem delu v družbi in parlamentarnem življenju ter ločitvi političnih odločitev, ko gre za gospodarstvo, vojsko, policijo, šolstvo in vzgojo. V tem smislu podpirajo ustavno usmeritev po depolitizaciji izvršilnih, sodnih in upravnih organov ter uvajanje strokovnosti dela na vseh področjih. So za spremembo gospodarske strukture in ustanavljanje podjetij z manjšim številom zaposlenih, ki se bodo lažje prilagajala tržnim razmeram. Spričo prevlade zasebne lastnine nad zemljo in velikega deleža kmečkega prebivalstva bodo prednostne naložbe namenjene razvoju družinskih kmetij. Poudarek bo dan tudi podjetništvu in zasebnim spodbudam. V šolstvu naj bi znova uveljavili vrednote meščanske vzgoje ob znanstvenem pristopu
Davki v gostinstvu ogrožajo turizem
Gostinci se ne morejo sprijazniti z novim zakonom o začasnih davčnih ukrepih na promet proizvodov in storitev, saj je znižanje Temeljnega davka zgolj navidezno. Obdavčenje gostinstva se je namreč močno povečalo, poleg tega pa so izenačili bifeje, gostilne in restavracije. Podrlo se je torej vse, za kar so si prizadevali odgovorni turistični delavci v minulem obdobju: z različnim obdavčenjem spodbujati kakovostno gostinsko ponudbo ter popestriti nepenzion-sko ponudbo, ki naj bi bila konkurenčna.
Novi prometni davek pa ni le zvišal cene pijač. Sprejeti zakon uvaja tudi 3-odstotni davek od proizvodov, ki so namenjeni prehrani (in 50-odstotni davek na kavo), kar pomeni dodatno zvišanje cen prehrane. Cene živilskih izdelkov so bile že doslej višje kot v sosednjih državah, uvajanje novega prometnega davka na živila to nesorazmerje še povečuje in s tem ogroža celotni slovenski turizem. Gostinci pa se bojijo, da se bo zaradi višjih cen za polovico zmanjšala poraba domačih gostov, ki so zadnja leta vse poredkeje zahajali v domače lokale. K temu bodo pripomogle tudi znatno cenejše pijače v trgovinah.
Izenačenje s trgovino nesprejemljivo
Z novim zakonom je sicer zmanjšana stopnja temeljnega davka na pijače (zato so ali bi morale biti nekatere pijače cenejše), vendar pa je hkrati ukinjena benefikacija v višini 64 odstotkov za gostinstvo. Ker pa se prometni davek obračunava od prodajne cene pijač, ki vključuje tudi pribitek, je to obračunavanje »davka na davek«, saj so že v preteklosti gostinci zahtevali, da se upošteva za osnovo za obračun nabavna in ne prodajna cena pijač. Izenačenje prometnega davka za gostinstvo in trgovino bi bilo sprejemljivo le pri enakih obračunskih osnovah, trdijo odgovorni v slovenskem gostinstvu. Sedaj pa so uveljavljene enake stopnje na rzazične osnove: trgovska marža, ki pokriva le prodajne stroške, je precej nižja in ne more biti enakovredna gostinskemu pribitku, ki pokriva tudi druge storitve in bistveno večji delež živega dela. Zato zahtevajo, da se v gostinstvu uveljavijo ustrezno nižje davčne stopnje (kot je bilo doslej) ali pa bodo podobne trgovskim le v absolutnem znesku.
Kje si, minister za turizem?
Med prvimi, ki so reagirali na novosprejeti zakon o prometnem davku, so bili gostinci Diane iz Murske Sobote. Natančna razčlenitev cen, stroškov in primerjave fizičnega obsega prodaje, ki jo je pripravil računovodja Jože Hodošček, je rabila Sekciji za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije kot osnova. Sekretar sekcije Miro Pretnar je že v začetku meseca poslal pripombe in predloge na razne naslove (med drugim tudi predsedniku republiškega izvršnega sveta, sekretarju za finance, ministru za turizem in upravi za družbene prihodke). Zahtevajo, da bi
in nevtralnosti, v zdravstvu pa uvajanje dodatne zasebne prakse in družinskega zdravstva. Ob družini kot temeljni celici življenja je skrb za čisto okolje v ospredju razmišljanja soboških krščanskih demokratov, ki pa opozarjajo, da stranka ni predstavnica katoliške cerkve v občini, kot jo hočejo nekateri označiti.
To so aktualna sporočila s petkove skupščine občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov v Murski Soboti, ki so se je v skoraj polni skupščinski dvorani udeležili tudi številni ugledni gostje, med drugim predsednik SO Murska Sobota Andrej Gerenčer, predsednik občinske vlade Ivan Obal, predstavniki Socialistične stranke, Zelenih in Kmečke zveze — Ljudske stranke ter krščanskih demokratov iz radgonske, ljutomerske in lendavske občine, iz Ljubljane pa je prišel predsednik poslanskega kluba krščanskih demokratov Nace Polajnar. Ta se je zelo pohvalno izrazil o dosedanjem delovanju soboške stranke na čelu z neutrudnim dr. Jožetom Magdičem, ki je bil iz njihovih
stopnja obdavčitve ostala na sedanji ravni, in opozarjajo: »Glede na izredno slab pbložaj turizma v Sloveniji, bi povečanje cen v gostinstvu, ki bi jih povzročile nove davčne stopnje, povzročilo dodatno zmanjšanje fizičnega prometa pijač. Nepenzionske cene bodo nekonkurenčne, delno tudi zaradi novih davkov na prehrano. Vedno več pijač se bo za domače potrebe kupovalo v trgovinah, že tako redki tuji gostje pa se nas
Ignac Rajh, lastnik gostišča Izletnik in predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri nastajajoči slovenski obrtniški zbornici: »Že prvega februarja sem poslal Gospodarski zbornici Slovenije in ministru za turizem Ingu Pašu pismo, v katerem sem opozoril na nastajajoče težave. Minister bi moral že marsikaj narediti za gostinstvo, pa ni. Tudi zasebnikom je marsikaj obljubljal ... Mi pričakujemo od njega konkretno pomoč v tem primeru, ko so prometni davki za pivo in vino v gostinstvu narasli. Razburjeni pa so vsi gostinci, družbeni in zasebni, zato podpiramo idejo o stavki. Ukrepi so vse enako prizadeli, razlika je le v tem, da imamo zasebniki manj zaposlenih. Od nas največ »pokasirajo«. Od družbenih obratov ne morejo, ker vsi prikažejo izgubo. Mi tega ne moremo. Zaradi spremenjenega načina obračunavanja moramo tudi zasebniki vse kupovati pri veleprodaji, in to nas močno omejuje, saj ni prave izbire.
Zaradi političnih razmer imamo tudi v našem gostišču manj tujih gostov. Ce jih je bilo včasih štirideset, so sedaj le štirje.« •
ABC Pomurka — Agroservis Murska Sobota po dogovoru z Zavarovalno skupnostjo Triglav M. Sobota posreduje prodajo
rabljenih oz. poškodovanih vozil, ki bo na dvorišču AGROSER-VISA M. Sobota, Kroška 58, v torek, 26. 2. 1991, ob 15. uri, in sicer:
1 osebni avto znamke Zastava, tip Jugo 55 Skala, leto izdelave 1989, prevoženih 24.937 km, za izklicno ceno 26.600;00 din in prometni davek.
2.	osebni avto znamke Zastava 101 GTL 55, leto izdelave 1986, prevoženih 52.474 km, za izklicno ceno 17.000,00 din in prometni davek.
3.	osebni avto znamke IMV R GTLJ, leto izdelave 1984, prevoženih 86.184 km, za izklicno ceno 9.000,00 din in prometni davek.
4.	osebni avto znamke IMV R 4 TLJ, LETO IZDELAVE 1985, prevoženih 113.691 km, za izklicno ceno 5.700,00 din in prometni davek.
Obvezni 20-odstotni polog od začetne izklicne cene se plača na dan prodaje med 14. in 15. uro blagajni podjetja. Najnižje zviševanje cene je 300,00 din. Kupec mora plačati vozilo takoj oz. najkasneje v treh dneh od dneva prodaje, sicer bomo menili, da je odstopil od nakupa in izgubi pravico do vrnitve varščine.
Kupljeno vozilo mora prevzeti v 3 dneh, sicer zaračunavamo dnevno ležarino. Prodaja poteka po sistemu videno-kupljeno, zato je izključena vsaka reklamacija zaradi kakovosti ali manjkajočih delov. Prepis lastništva se opravi z lastniki vozil.
Vzgojnovarstvena organizacija Murska Sobota obvešča starše, da bo vpisovanje otrok novincev za šolsko leto 1991/92 v oddelkih dnevnega varstva:
I.	v GANČANIH - 04. 03. 1991 od 13. do 15. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo
2.	v LIPOVCIH — 05. 03. 1991 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo
3.	v RAKIČANU — 06. 03. 1991 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo
4.	v DOKLEŽOVJU — 07. 03. 1991 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo
5.	v BELTINCIH — 08. 03. 1991 od 13. do 17. ure in 09. 03. 1991 od 8. do 12. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo
6.	v BAKOVC1H — 1 L 03. 1991 od 13. do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo
7.	v KROGU — 12. 03. 1991 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo
8.	v MARTJANCIH — 13. 03. 1991 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo
9.	v MELINCIH — 14. 03. 1991 od 13. do 15. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo
10.	v PUŠČI r- 15. 03. 1991 od 8. do 11. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo
11.	v MURSKI SOBOTI - od 18. 03. 1991 do 22. 03. 1991 od 8. do II. ure in od 13. do 16. ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo. Vpisovanje bo v enoti v Gregorčičeva 23 v Murski Soboti.
vrst edini neposredno izvoljeni poslanec v DPZ republiške skupščine. Poudaril je pomembnost navzočnost stranke med ljudmi. V soboški občini, kjer je tačas registriranih okrog 550 članov, so že ustanovili krajevne odbore v Beltincih, Bogojini in Martjan-cih, mladi krščanski demokrati pa uspešno delujejo v Beltincih. Kot je povedal dr. Jože Magdič, imajo pestro izobrazbeno sestavo članstva, želijo pa, da se jim pridružijo tudi pripadniki drugih narodov, ki tu živijo, saj so jim vrata vedno odprta. Ravno priznanje različnosti je po njegovem pomembno za trdnost stranke, ki je vzpostavila sodelovanje z bavarsko CSU v Ingolstadtu, krščanskimi demokrati v avstrijski Radgoni in sosednji Hrvaški.
Ob koncu skupščine so soboški krščanski demokrati sprejeli statut stranke in izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Jože Kavaš, podpredsednika sta Slavko "Horvat in Franc Poredoš, tajnica pa Marija Lapoši.
Milan Jerše
0 statutu in organiziranosti sindikatov
V Pomurju je že vse nared za ustanovitev območnega sindikata — Sedež bo v Murski Soboti, kjer naj bi delovali tudi trije regijski odbori dejavnosti
Na osnovi javne razprave o tezah statuta območne organiziranosti- pomurskih sindikatov je iniciativni odbor sprejel več stališč in sklepov, s katerimi seznanja osnovne organizacije Zveze svobodnih sindikatov, odbore dejavnosti v Pomurju in občinske svete. Od njih pričakuje konkretne pripombe na osnutek statutarnih določil, v skladu s sklepi o organiziranosti in pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju pa naj bi čimprej pristopili k organiziranju območne organizacije sindikata Pomurja. To velja za vse štiri pomurske občinske svete Zveze svobodnih sindikatov. Ti naj bi tudi evidentirali možne kandidate za predsednika območne organizacije sindikatov Pomurja, sekretarja in člane nadzornega odbora pomurskega območnega sindikata. Vse te aktivnosti morajo opraviti do druge polovice letošnjega februarja.
Vsem omenjenim so poslali tudi evidenčni list s podpisom predlagatelja, hkrati pa je sprejeta pobuda, da bi v Pomurju ustanovili tri območne odbore dejavnosti. Gre za področje lesarstva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter vzgoje, izobraževanja in znanosti. Vsi ti pa se bodo na osnovi teritorialne oblike organiziranosti Zveze svobodnih sindikatov povezovali v območni sindikat Pomurja, ki bo imel sedež v Murski Soboti.
M. Jerše
bodo v celoti izognili. Propad dejavnosti je neizbežen ali pa bo pristala na najnižji kakovostni ravni, saj davki od prodajne cene obdavčujejo kakovost storitev, zato bodo prav najboljši obrati najbolj prizadeti. Mi pa se bomo še bolj odmaknili od Evrope.« Podobno pismo s še natančnejšim pojasnilom so naslovili tudi na ministra za turizem Inga Paša (za vzorec so vzeli cene v hotelih Lev v Ljubljani in Diana v Murski Soboti).
Sindikalni seminar
Konec tedna ali natančneje v petek in soboto, 22. in 23. februarja, bo v Sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica dvodnevni strokovni seminar za sindikalne zaupnike. Seminarja, ki ga organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, se bodo udeležili tudi predsedniki oziroma zaupniki sindikalnih organizacij v podjetjih in zavodih iz Pomurja. Ker sindikat v sistemu kolektivnega dogovarjanja o pravicah in obveznostih delavcev v delovnem razmerju nastopa kot zastopnik delavcev pri uveljavljanju delovno-pravnih pravic, je nujna ustrezna strokovna usposobljenost na tem pomembnem področju. Zlasti še, ker bodo na seminarju — predavali bodo priznani strokovnjaki — obravnavali teme, kot so: sindikat in delovnopravna zakonodaja s poudarkom na zakonu o zaposlovanju, povezanim s problemom brezposelnosti zaradi stečajev podjetij in presežnih delavcev, uveljavljanje kolektivne pogodbe v praksi, zagotovitev pogojev za učinkovito delo sindikata v podjetju, organiziranost in financiranje ter davki po novem.
M. Jerše
Jože Hodošček, računovodja v d.o.o. Diana Murska Sobota: »Zdaj plačujemo davke tudi na gostinsko maržo. Zaradi specifičnosti gostinskega dela smo imeli doslej znižane davčne stopnje, kajti ta pribitek je hkrati naše delo, naša amortizacija, stroški elektrike in vzdrževanja, čistil . .. Prej to ni bilo obdavčeno, sedaj pa na vse to plačamo davek. Tako plačamo najprej od prodajne cene prometni davek, v to ceno je šteto tudi naše delo, ki je ponovno obdavčeno. Tretjič smo »kaznovani«, ker imamo dohodek in ne izgubo, zato moramo še plačati davek na dohodek, tretjič pa te obdavčijo še na dobiček. Gostinstvo in trgovstvo sedaj ni izenačeno, ker je pri nas vloženega več dela. Že 8. februarja smo morali dvigniti cene pijač za približno 20 odstotkov, zaradi česar bo verjetno še manjši promet kot doslej. V zadnjih dveh letih smo prodali 36 odstotkov manj piva, vina pa celo za polovico manj. Prodaja gre v prid jedem in hotelskim storitvam, pomagati pa smo si morali tudi z zmanjšanjem zaposlenih za 15 odstotkov.«
Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov
SKRB ZA ČLANSTVO
Aktivno delovanje slovenskih krščanskih demokratov Ljutomer se izraža prav v tem času s pridobivanjem novih članov.
Dobro leto dni niso samo zbirali novih članov, pač pa so se aktivirali pri problematiki komasacij na našem področju. Organizirali so pogovor z g. Peterletom o delu vlade in problematiki v gospodarstvu. Kot soorganizator so sodelovali pri dobrodelni prireditvi v Murski Soboti.
Odbor želi delovati tudi navzven, zato zunaj po vaseh, kjer je članstvo večje, organizira krajevne odbore. Tako je bil ustanovljen že na Razkrižju in v Križevcih, kjer so se vaščani kar sami organizirali. V soboto pa bodo organizirali krajevni odbor v Ljutomeru, zato Ljutomerčane vabijo v MOJ DOM, saj želijo članstvo še povečati.
Letni zbor občinskega odbora SKD Ljutomer pa pripravljajo v soboto, 2. marca v hotelu Ljutomer.
Občinski odbor SKD Ljutomer bo organiziral regijsko dobrodelno prireditev v ljutomerskem kulturnem domu z bogatim kulturnim programom in povabljenimi gosti, ki bo v mesecu marcu na materinski dan. Zbrana sredstva s prireditve bodo namenjena za materinski dom v Pomurju.
ZADOVOLJNI S SVOJIM DELOM
Občinska organizacija Slovenskih krščanskih demokratov Gornja Radgona je na svojem letnem zboru razpravljala o dosedanjem delu in o načrtih za prihodnjo obdobje. Ugotovili so, da so bili od ustanovitve v lanskem januarju do sedaj dokaj uspešni, še posebno pri volitvah. Iz njihovih vrst namreč delujejo poslanci v republiških in občinskih forumih. Dejavni so bili tudi na kulturnem področju in področju karitas. Za bodoče pa želijo dati poudarek zdravim družinskim odnosom in drugačni podobi slovenske šole. Poskrbeli bodo za izobraževanje svojega članstva in v ta namen bodo organizirali okrogle mize in druga predavanja. Radgonski SKD se zavedajo, daje bodočnost le v družinskih kmetijah, zato bodo podpirali te kmetije. Na vsak način pa bodo dali poudarek ekološkim problemom, reševanju socialnih vprašanj. Poudarili so, da brez odrekanja ni moč uresničiti zadanih načrtov.
F. Klemenčič
V$INIK, 21 FEBRUAR 1991
Stran 3

aktualna tema
UDARJAJO PO ŽEPU IN BLAGAJNI
Pred kakšnimi šestimi leti smo se v radenskem hotelu srečali z avstrijskim publicistom in filozofom Giinther-jem Nenningom, ki nas je inštruiral, kako se moramo upirati gradnji neprimernih elektrarn na Muri (seveda, udbovci, prav ste takrat navoha-vali, smešno pa je kljub vsemu!). Gospoda Nenninga je povabil Slavko Fras, nas alternativce pa prijazni Milan Verdev.
Bili smo torej v Radinu in nekaterim se je vse skupaj zdelo rahlo imenitno. Hotel, Nenning, od nekod prihaja pritajena glasba. Nekateri naši manj alternativni nosijo glave imenitno — tako kakor Franco Juri karikira Slobodana Miloševiča. Zaradi občutja mnogozvezdničnega hotela. Momljajo o tem, kaj je visoki turizem, kako je Nennin-gu tukaj lahko pravzaprav zelo po godu.
Potem je Nenning najprej prosil, če lahko gremo v kakšen klubski prostor v hotelu, kamor ne usipavajo te moreče glasbe. Potem smo sedeli v nekem takem prostoru, kamor tista neke vrste sodobna glasba ni prihajala, in začel je pripovedovati o bolnih navadah v turizmu, o betonskih nakazah, kakršna je Radin, o drugačnem turizmu . . . Takrat sem bil srečen, da tega niso slišali naši prijatelji oziroma Nennigovi gostitelji ra-dinovci’.
Danes sem prepričan, da bi lahko bil pomurski, pa tudi slovenski turizem zunaj vseh zagat. In da bi lahko razkričane »splošne gospodarske težave« sploh bile neprimerno manjše, kakor so.
Če bi imeli boljše vodilne kadre oziroma če bi imeli sposobne menažerje. Ali povsem preprosto: če bi bili ti ljudje, ki podjetja vodijo, kaj vredni. Vsaj kar se podjetij tiče, ki se /ukvarjajo s turizmom. (Ne vem, kaKO je z Radinom in ga tukaj sploh ne obravnavam, omenjal sem ga samo kot prizorišče iniciactj-ske zgodbe.).
Pred kratkim smo bili na farmi Nemščak. Sedimo v pisarni, direktor nam pripoveduje, da razseliti farmo ni kar tako, da je z njo povezano preživljanje toliko m toliko družin. Soglašamo z njim, zato mu pravimo, da naj na to vsekakor misli. Naj torej ne čaka, da se bo farma začela razseljevati z dekretom, marveč naj sam začenja polagoma preustroj, ker so znamenja jasna: takšna prašičereja nima evropskega formata, prašiči črkujejo itd. Direktor pa nič, on kar vztraja. — Neverjetno, kako so ti ljudje samozavestni. Ko bi bili še podjetni tako! — Potem pa >odo nekega dne zaradi brezposelnosti s čredami prašičev arišli demonstrirat pred soboški spomenik zmage. Nakar jim bodo prebrali pozdravno pismo .. .
Valentinovo je in po radiu poslušan naše zenske, ki pripovedujejo, kako se pogovar-ajo z rožami. Koliko zgodb, toliko avtentičnosti, koliko starosvetnosti znova vre od nekod. Koliko nastavkov za blagi turizem! Za novo vneto turizma, ki jo je že takrat pred leti napovedoval Nenning. Mar mislite, da vsa ta leta" od takrat v Moravskih Toplicah ni bilo kakšnega Nenninga! — Vse, kar ima neka avstrijska vas, ki zelo dobro živi od turizma, je spomin na izklicevalca nočnih ur, vaškega nočnega čuvaja. Hotela nima, ker tujci ne bodo šli spat v peto nadstropje hotela, da bi jim nočni klica-lec tja gor rjul ure. Pa ljudi ima, nenedžerje, ki razmišljajo, poslušajo in prestrukturirajo. Zato ponovno hodi naokrog po vasi izklicevalec nočnih ur, turisti pa kar derejo. Mi pa imamo hotele, prašičje farme in poniglave šefe, ki se ničesar ne spomnijo, ampak samo čakajo. In se izgovarjajo na politični položaj.
Skupščina Republike Slovenije je nekaj dni pred iztekom minulega leta sprejela paket davčnih zakonov, ki pa pomenijo šele uvod v davčno reformo, katere končni cilj je uvedba prometnega davka na dodano vrednost, ki pa ga bodo sprejeli verjetno šele konec tega leta. Oblikovalci nove davčne zakonodaje trdijo, da smo se s tem približali sodobni evropski zakonodaji, koliko takšna trditev zares drži, pa je drugo vprašanje. Za pripravo novih davčnih zakonov so imeli namreč sestavljalci na voljo le nekaj več kot mesec dni časa in nekateri že trdijo, da so premalo dodelani in ne upoštevajo nekaterih naših posebnosti. Delovanje podobnih zakonov v razvitih zahodnih sistemih je namreč povsem drugačno kot pri nas, kjer nas razmere silijo v pospešen razvoj in odpiranje novih delovnih mest. Kaže pa, da so sestavljalci zakonov prav na to pozabili in posledice bodo lahko prej slabe kot dobre. V gospodarstvu v tem trenutku sicer ne razpolagajo s celostno analizo posledic nove davčne zakonodaje, dejstvo pa je, da se obremenitve z njo povečujejo.
Osnovo novega davčnega sistema v Sloveniji predstavlja Zakon o financiranju javne porabe, ki določa, da se večina dejavnosti financira prek proračuna. Samoupravne interesne skupnosti so resda bile ukinjene že lani, vendar so se še vedno financirale s prispevki, po novem pa se večina prispevkov ukinja. Poleg splošne porabe (državni organi in družbenopolitične organizacije) se bo poslej iz proračuna financiral tudi pretežni del skupne porabe, saj ostajajo v letu 1991 le trije republiški in en občinski prispevek. Od množice dosedanjih prispevkov so tako ostali le prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za zdravstveno varstvo in prispevek za zaposlovanje. Ti prispevki, ki se plačujejo v republiški proračun, znašajo 22,70 odstotka od bruto osebnih dohodkov, poleg njih pa plačujejo pravne osebe še poseben občinski prispevek za zdravstveno varstvo. Če že go-
Davčnim zavezancem, ki začenjajo s poslovanjem na novo, se plačilo obračunanega davka od dobička prvo leto poslovanja zmanjša za 100 odstotkov, za drugo leto 66 odstotkov in za tretje leto poslovanja za 33 odstotkov. Davčnim zavezancem, ki začnejo s poslovanjem na novo na demografsko ogroženih območjih, določenih s posebnim zakonom, se plačilo obračunanega davka od dobitka prva tri leta poslovanja Zmanjša za 106 odstotkov, za Četrto leto poslovanja za 50 odstotkov in za peto leto poslovanja za 25 odstotkov.
vorimo o obrefnenitvah gospodarstva, dodajmo še to, da bo le-' to plačevalo ,še poseben davek od dobička v višini 40 odstotkov in 12-odstotni davek na izplačane osebne dohodke. Po izračunu republiškega izvršnega sveta se bodo celotne obveznosti gospodarstva za javno porabo po novi davčni zakonodaji povečale za 3,5 odstotka, in to predvsem na račun socialnega varstva, kjer so obveznosti večje za 23,8 odstotka, medtem ko so se druge obveznosti zmanjšale za 15 odstotkov.
PREVELIKA CENTRALIZACIJA
SREDSTEV
Zakon o financiranju javne porabe določa, katera sredstva pripadajo republiki in katera občini. Med vrstami davkov, ki jih določa v decembru sprejeta davčna zakonodaja, so dohodnina, davek od dobička pravnih oseb, davek na izplačane osebne dohodke ter prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in brezposelnost. Pretežni del teh sredstev se zbira v republiškem proračunu, kamor se v celoti steka davek od dobička pravnih oseb in davek na izplačane osebne dohodke, medtem ko se dohodnina razporeja med republiko in občine, v občinah pa ostaja tudi poseben prispevek za zdravstveno varstvo. Nova davčna zakonodaja je torej močno centralizirana, delitev prihodkov za financira-
Da zahteve gospodarstvenikov po razbremenjevanju gospodarstva ne zaležejo veliko, se je doslej že večkrat potrdilo, in tako še vedno spadamo med države, ki imajo močno obremenjeno gospodarstvo. Te obremenitve se seveda kažejo tudi v cenah gotovih izdelkov, zato nas ne sme presenetiti, če težko uspevamo s konkurenčnostjo na svetovnih tržiščih. Glavni vzrok za visoke obremenitve gospodarstva je prevelika javna poraba, saj o racionalizaciji javne uprave le govorimo, v praksi pa se nič ne spreminja. Ker se obveznosti do javne porabe povečujejo, družbeni proizvod pa ne narašča, je samo po sebi umevno, da se morajo povečevati tudi obremenitve gospodarstva.
nje javne porabe med republiko in občino pa je možno v enem delu vsako leto spreminjati. Koliko sredstev se bo v resnici steklo nazaj v občine, je zdaj še težko ugotavljati, se nam pa že zdaj poraja občutek, da bodo nekatera območja še naprej zapostavljena.
Smisel sodobne davčne zakonodaje je, da spodbuja razvoj in nove zaposlitve, hkrati pa mora biti tudi socialno naravnana, saj jemlje več tistim, ki več zaslužijo, vendar pa ne sme voditi k uravnilovki. Za našo bi skorajda lahko trdili, da ni takšna, saj premalo upošteva razvojni vidik in ni spodbudna za bolj kvalificirano in podjetniško delo. Sestavljalci nove zakonodaje sicer trdijo, da je razvojno naravnana, vendar že
OBRTNIŠKA DAVČNA ZAKONODAJA
Tega, da so nove davčne obremenitve iz bruto osebnih dohodkov višje od prejšnjih, ne zanikajo niti pripravljalci republiškega proračuna. Potrebna sredstva je pač nekje treba zbrati in najbolj zanesljiv vir za polnjenje budžeta so določeni odstotki od bruto osebnih odhodkov. Po nekaterih obračunih naj bi bili osebni dohodki poslej obremenjeni kar za 15 do 30 odstotkov višje, kot so bili po prejšnjih zakonodajah. Najbolj bode v oči in bo imel prav gotovo določene negativne posledice 12-odstotni davek na osebne dohodke, ki ga plača delodajalec. Upoštevaje tudi ta odstotek, znašajo vse obveznosti iz neto osebnega dohodka delavca, zaposlenega pri obrtniku, ki (delavec) zasluži 4855 dinarjev, 5552 dinarjev. Tako visokih odstotnih obremenitev pa bojda ni nikjer v svetu. Obrtniki, na katere se je računalo, da bodo zaposlovali presežke delovne sile iz propadlih družbenih podjetij, opozarjajo, da iz te moke ne bo kruha, prej nasprotno: še del delavcev, ki jih že imajo zaposlenih, kanijo odpustiti, ker preprosto ne bodo zmogli vseh dajatev. Te dni je eden od njih potožil (pravzaprav tožijo vsi), da sindikati zahtevajo, naj bi imel kvalificiran delavec, zaposlen pri obrtniku, osebni doho-
AKONTACIJE DOHODNINE LE ŠESTKRAT VIŠJE
Obrtniki često ugotavljajo, da davki niso pretirano visoki, pač pa vsemogoči prispevki in prometni davki ter seveda material za proizvodnjo oziroma nadaljnjo prodajo. Zdaj, ko pa so prišle položnice za akontacijo dohodnine, pa je zavrelo tudi pri tej vrsti dohodkov. Celoletni davek-dohodnina za 1991. leto naj bi bil 13-krat višji, kot gaje za posameznega zavezanca ugotovila uprava za družbene prihodke z zadnjo odločbo, torej za leto 1989.
Med obrtniki je upravičeno zavrelo. Obrtniki (tudi pomurski) so napovedali celo stavko, če bi davkarji vztrajali pri tako visokih akontacijah. Protesti z vseh strani so bili povod, daje republiški minister za drobno gospodarstvo Viktor Brezar (obrtniki zahtevajo njegov odstop!) sklical v petek v Ljubljani pogovor. Udeležil se gaje celo podpredsednik Izvršnega sveta RS Jože Mencinger, sicer pa direktor Republiške uprave za družbene prihodke Ivan Rojc, predstavniki Zveze obrtnih (in tudi posamičnih) združenj in drugi. Jože Mencinger je bil dokaj načelen, saj se ni spuščal v podrobnosti, menil pa je, daje sedanji (novi) davčni sistem dober. O morebitni spremembi davčnih stopenj in olajšav pa naj bi govorili po šestih mesecih. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Ivan Rojc je priznal.-da je bila davčna zakonodaja napisana na hitro. Akontacije dohodnine za leto 1991 pa naj bi bile 13-krat večje zato, ker da je Zavod za statistiko ugotovil tolikšno povečanje cen. Končno se je tudi on strinjal, da inflacija v delu leta 1989 in 1990 le ni bila tolikšna, vsaj v tistih mesecih, za katere so na Zavodu za statistiko ugotavljali količnik, zato so sprejeli pobudo obrtnikov, njihovega združenja
in nazadnje še ministra za drobno gospodarstvo, da bodo akontacije dohodnine za leto 1991 (v primerjavi z obračunom za 1989. leto) višje za 6,497 odstotka, torej za šestkrat, kar je za polovico manj, kot so prvotno določili. V zvezi s tem bodo poslali občinskim upravam za družbene prihodke ustrezno navodilo, v katerem bo tudi določeno, da tistim, ki bodo akontacijo plačali do 15. marca, ne bodo zaračunali obresti.
Apel obrtnikov — zlasti glasni so bili Kranjčani — je nekaj malega zalegel. Predstavniki Zveze obrtnih združenj so novinarjem pojasnjevali, da tudi oni ne mirujejo, vendar problemov ne obešajo na veliki zvon (jih ne dajejo v javnost), ampak se prej skušajo dogovoriti z ustreznimi republiškimi organi. Zdi pa se, da »tiha diplomacija« sploh ni učinkovita, poleg tega pa je Zveza obrtnih združenj Slovenije često ignorirana (zakaj tako, ne kanimo komentirati).
Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Ivan Rojc je menil, da bo zdaj, ko so zneske akontacij dohodnine prepolovili, 97 odstotkov obrtnikov plačalo mesečno povpračno po 1000 dinarjev, kar je malo. Dodal je še, da bo najbrž kdo ob končnem obračunu dohodnine nejevoljen, ko bo ugotovljeno, da bodo dejanske obremenitve višje. Mnogi obrtniki, udeleženci pogovora, pa so o tem močno podvomili, kajti v storitvenih dejavnostih ni pravega dohodka, proizvodnja pa je' na psu, kajti mnogi, ko so imeli tako imenovano industrijsko kooperacijo z industrijskimi giganti, so zašli v težave, ker preprosto od njih ni več naročil in ne plačil.
5. Sobočan
enostaven izračun zavrača takšne trditve. V mislih imamo fizične osebe, ki se jim sicer osnova za dohodnino zmanjša, če vlagajo sredstva v modernizacijo osnovnih sredstev, gradnjo stanovanjskih objektov in podobno, vendar zmanjšanje ne more preseči 10 odstotkov osnove za dohodnino. Povedano nekoliko drugače, to pomeni, da nekdo, ki doseže npr. 150.000 dinarjev osnove za dohodnino, lahko to zmanjša največ za 15.000 dinarjev, takšna višina sredstev za modernizacijo osnovnih sredstev ali gradnjo stanovanjskih objektov pa tako rekoč ne predstavlja ničesar. In da bo slika popolnejša, zapišimo še, da se mu dohodnina na ta račun zmanjša le za 5.250 dinarjev.
Dohodnina je prav gotovo najpomembnejši del nove davčne
JOJ, KJE BI
VZEL?
dek 1000 nemških mark (9000 dinarjev), na tak znesek pa je teba obračunati davke in prispevke v višini več kot 12.000 dinarjev, kar pomeni, da delavec stane 21.000 dinarjev. Vse skupaj ne bi bil problem, ko bi obrtnik lahko za uro dela računal strankam znesek (urno postavko), ki bi to pokril in bi še kaj ostalo. Tako pa menda lahko (pač konkurenca na eni strani in nezmožnost plačila koristnikov storitev) zaračuna na uro 100 dinarjev. Delavec mu torej v 180 urah zasluži 18.000 dinarjev, kar pomeni, da ustvarja izgubo.
Zgled, ki smo ga navedli, je morda pretiran, daleč od resnice pa ni, kajti, če ne bi bilo tako, potem slovenski obrtniki ne bi zahtevali sprememb davčne zakonodaje. Nekaj njihovih konkretnih zahtev: oprostitev plačevanja 12-odstotnega davka na izplačane osebne dohodke. Dalje: zakonsko naj bi bilo omogočeno, da se zasebniku in pri njem zaposlenemu delavcu odloži plačilo prisevkov za socialno varnost, če se izkaže, da so realizirani prihodki bistveno nižji od fakturiranih. Takšno možnost (znižanje) sicer imajo
zakonodaje, odmerjala pa se bo šele po izteku leta, medtem ko se bodo nekateri davki, ki so podvrste dohodnine, odmerjali že med letom. Stopnje dohodnine so izrazito progresivne, kar pomeni, da bodo tisti z višjimi dohodki plačevali po višjih stopnjah, to pa, kot smo že zapisali, ni spodbudno za tiste, ki opravljajo zahtevnejše delovne naloge.
Pomemben del davčne zakonodaje je davek od dobička pravnih oseb. Razen Redkih izjem ga plačujejo vse pravne osebe, tudi tiste, ki imajo sedež zunaj Slovenije in zunaj Jugoslavije, in sicer za del dobička, ki ga doseže z začasnim ali trajnim opravljanjem dejavnosti na območju Republike Slovenije. Davek od dobička se plačuje po 40-odstotni stopnji, vprašanje pa
pri akontacijah dohodnine. Zahteva sloni na slabih izkušnjah, kajti mnoga družbena podjetja, ki jim obrtniki opravljajo določene storitve ali zanje izdelujejo posamezne sklope, plačajo (če sploh plačajo) račune obrtnikov nazadnje, tudi po 120 in celo 150 dneh po prejemu računov. Zahteve se nanašajo tudi na izvajanje sankcij zaradi neplačevanja oziroma nepravočasnega plačevanja davkov in prispevkov. Zaenkrat naj jih ne bi izvajali, in sicer vse dotlej, dokler davčne novosti ne bodo bolj jasne in dokler se likvidnostni položaj ne bo izboljšal. Pod lupo dajejo tudi 51. člen kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki, saj po septembrski revalorizaciji najnižjih plač pri obrtnikih le-ti svojim zaposlenim ne zmorejo plačevati tako visokih (predpisanih) najnižjih (kaj šele najvišjih!) osebnih dohodkov.
Kar zadeva obrtništvo, lahko povsem realno sklenemo, da so v enakih (ali celo hujših) razmerah kot druge, gospodarske panoge. Je pač tako, da enemu praviloma ne gre bolje kot drugemu, oziroma: če je eden v kaši (da ne rečemo v dr..u.), je logično, da drug ne more biti drugje.
Š. Sobočan
je, kako bomo s takšno politiko spodbudili tuja vlaganja pri nas.
In še beseda o davkih na izplačane osebne dohodke. Zavezanci za njegovo plačilo so vsi, ki izplačujejo osebne dohodke, pla-čujeo se od bruto osebnih dohodkov in po 12-odstotni stopnji. Sestavljalci tega zakona pravijo, da so z njim hoteli preprečiti težnje k zmanjševanju dobička (na račun povečevanja osebnih dohodkov), vendar pa ima lahko ta zakon tudi negativne posledice. Zlasti velja to za obrtništvo, ker je nanj tudi največ pripomb in pravijo, da novih delavcev ne bodo zaposlovali ali pa jih bodo celo odpuščali.
ŠE O
DOHODNINI
Vire dohodnine predstavljajo osebni dohodki, prejemki za občana in začasna dela, dohodki iz kmetijstva, dohodki iz opravljanja dejavnosti, dohodki iz kapitala, dohodki iz premoženja in dohodki iz premoženjskih pravic. Z dohodnino je obdavčena večina prejemkov oz: dohodkov fizičnih oseb, v njeno osnovo za obdavčevanje pa se vštevajo dohodki iz posameznih virov v višini, od katere se obračunavajo posamezni davki kot akontativni elementi dohodnine.
O davkih od dohodkov iz dejavnosti pišemo v posebnem prispevku, zato le nekaj besed o davkih od osebnih prejemkov in o davkih od dohodka iz kmetijstva. Davek od osebnih prejemkov plačujejo vse fizične osebe, ki imajo takšne prejemke, plačujejo pa se sproti pri njihovem izplačilu in so neke vrste poddo-hodnina. Tudi pri njih velja progresivna lestvica, osnova za davek so bruto osebni dohodki, zmanjšani za prispevke za social; no varnost, med letom vplačani deleži pa se pri izračunu dohodnine odštejejo od dohodnine Osnova za izračun davka se zmanjša za 10 odstotkov, če prejemnik vzdržuje enega, in za 15
Delavec, ki je prejemal 5000 dinarjev čistega osebnega dohodka, bo po novem zakonu prejemal 5242,50 dinarjev, če uveljavi olajšavo za vzdrževanje enega družinskega člana, bo prejemal 5339,50 dinarjev in če vzdržuje dva družinska člana 5388,00 dinarjev.
Tisti, ki je doslej prejemal 10.000 dinarjev, bo po novem dobi) 9738,00 dinarjev, če vzdržuje enega člana 10.093,70 dinarjev in če vzdržuje dva člana 10.27 i,50 dinarjev.
In še podatek za tiste, ki doslej dobivali 15.000 dinarjev čistega osebnega dohodka. Po novem bodo dobivali 13.966,50 dinarjev, če vzdržujejo enega družinskega člana 14.572,60 dinarjev in če vzdržujejo dva člana 14.873,90 dinarjev. Vsi ti izračuni veljajo za soboško, občino.
odstotkov, če vzdržuje dva^a'1; več družinskih članov.
Davek od kmetijstva se bo pla" čeval od katastrskega . dohodka po stopnji 0 oz. 8 odstotkov. Ta stopnja bo odvisna od razmerja med katastrskim dohodkom zavezancev in povprečnim osebnim dohodkom v Sloveniji. katastrski dohodek ne bo dosegel 50 odstotkov povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih, se ne bo plačevat če oo presegel to mejo, pa bo davčn' stopnja 8 odstotkov od osnove, ki presega 50 odstotkov povPJ^ nega letnega osebnega dohodk zaposlenih v Sloveniji. Seved. pa lahko tudi ti davčni zavezan znižajo katastrski dohodek °/ osnovo za odmero davkov, in 5 cer v višini 25 odstotkov nih sredstev v nabavo kmetiji mehanizacije, v graditev in pj. urejanje gospodarskih poslopJ in v preureditev prostorov za t ristične namene. Znižani katas ski dohodek lahko uveljavljaj za dobo dveh let, vendar najve do dvakratnega zneska katas skega dohodka zavezanca.
Ludvik Kovač
Stran 4
VESTNIK, 21. FEBRUAR 4^
kmetijska panorama
Razhajanja so značilnost demokratičnih strank
Zlasti kmetje ga prav dobro poznajo in cenijo, saj jim je po svojih močeh vedno stal ob strani. Z lepo besedo in pravnim nasvetom jim je namreč velikokrat pomagal v stiski. Sicer pa 41-letnega Jožeta Tivadarja, pravnika iz Lipovec, že nekaj časa pa sekretarja Kmetijske zadruge Panonka v Murski Soboti, po njegovem delovanju pozna tudi širša javnost. V zadnjem obdobju se je uveljavil tudi kot član upravnega odbora Kmečke zveze-Ljudske stranke, ki jo zastopa kot član soboške koordinacije Demosa. Torej pravšen sogovornik o aktualnih zadevah znotraj kmečke stranke in širše.
»Zdaj ni čas za pridobivanje volilcev, za licitiranje poslancev o tem, kdo se bo bolj zavzel za ta ali drugi sloj prebivalstva, pa tudi za zganjanje demagogij ne. Sprijazniti se moramo s tem, da imamo kaos in se mora slovenska družba preliti iz enega v drug sistem. Cena tega preskoka naj bo čim nižja. Vsako ravnanje, ki je v nasprotju s tem, je skrajno neodgovorno,« je v zadnji sobotni prilogi Dela povedal podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger. Nekaj podobnega sem pred kratkim povedal na koordinaciji soboškega Demosa. Menim, daje treba sedanjo Demosovo vlado spoštovati in razumeti trenutek, v katerem dela. Tudi naloga novinarjev je, tako vsaj jaz mislim, da dejansko stanje prikažejo v pravi luči in da objektivno prikazujejo kaos, v katerem se nahajamo. Mnogi namreč tega trenutka nočejo razumeti. Od Demosa pričakujejo, da bo »pričaral« vse lepo in dobro,« poudarja Jože Tivadar.
— Torej lahko govorimo o določenih razhajanjih znotraj Demosa? »Demos ni večna koalicija. Nastala je predvsem zato, da se je v Sloveniji lažje zrušil enopartijski sistem. Povsem normalno je, da med te-mi(Demosovimi) * strankami prihaja do razhajanj, ker je to značilnost demokratičnih strank, monolitnost pa je zna-
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Prav gotovo so izkušnje iz ^.((letovanja na 15-hektarski kme-J> Jožeta Gjerkeša dobre, sicer / b' i^lical« svojih otrok in se-eda žene na posvet, na katerem aJ bi dali smernice za naprej. te **bnamo večjo kmetijo, na ka-ri pridelujemo rane in pozne Kikrompirja, pšenico .. ., v evu pa imamo tačas 28 glav ži-, ne, največ molznic. Na leto od-, 010 do 40 000 litrov mleka, ka-do a3 t0'®ča Je dokaj dobra: 3,8
T2 odstotka, zato temu ustre-(i,°|P'ačii°' Poleg mleka dobimo do । va) denar od prodaje 8 ^1 Plemenskih telic, 6 do 8 n <'h pitanih goved, potem se s ,KaJ denarja nabere od storitev j2d0?bajnom .. . Veliko je sicer atkov, vendar se račun neka-las'?1^8’ zat0 sem družini pred-Srad • a bi šli v večjo naložbo: g|a,J.°. govejega hleva za 150 ”a r/IV'ne' *marn dva močna si-An't ^ana 'n J°žeta ter hčerko tiji °’ k' vsi radi delajo na kme-|q’ Prav tako tudi žena Majda. ot močno dvomim, da bodo Pod'Cl ■ dobili službo v kakem
h r’ Sem Pač Predlagal, da pr- °lj razširimo pridelavo in bi^8'0 na kmetiji in tako poskr-
o za samozaposlovanje.«
Olj • 8n Je rezultat dogovora, 8ovei'i k',10 treba spraševati, saj stra " "lev, ki bo na nasprotni g0' sedanjega stanovanjsko-stol - arskega poslopja (čez ce-Pa ?n8 8radijo. Dolg bo 50, širok metr metrov. V pdoaljšku bo 27 bliž;°V dolg senik, v neposredni Za J11 bosta po dva ležeča silo-iUetrater'b mere bodo 50 krat 5 lahtOv) v.Posameznega pa bodo
0 dali 1200 kubičnih metrov
čilna samo za enopartijski sistem. To pa ne pomeni, da Demos ne uresničuje svojega volilnega programa.«
— Slišati je, da kmečka stranka ni povsem zadovoljna s svojo vlogo v Demosu. Zakaj?
»Vsaka stranka znotraj Demosa skuša uveljaviti svoj program, kar je zame normalno. Priznati pa moramo, da stranke še niso v celoti izoblikovale svojih programov. Tudi marsikdo, ki je pristopil k tej ali oni stranki, še vedno išče samega sebe oz. svoje mesto v stranki. Zato znotraj posameznih strank prihaja do raznih struj. Kmečka zveza-Ljudska stranka je marsikaj obljubila svojim vo-lilcem, kar poskuša izpolniti.
Delovna mesta na kmetiji
V družini 38-letnega Jožeta Gjerkeša iz Lipe so se dogovorili za zidavo hleva za 150 glav živine. S samozaposlovanjem do delavske knjižni-
ce.
silaže. Ko bo vse dograjeno, se bodo Jožetu in njegovi družini izpolnile želje o samopostrežnem krmljenju živine: živali bodo imele prost dostop do hrane ob vsakem času, v hlevu se bodo prosto gibale ... V hlevu bo 60 krav molznic, plemenske telice, pitanci, teleta.
Gradnja tako velikega hleva in . spremljajočih objektov vzbuja med ljudmi veliko pozornost. Med drugim zato, ker je na začetku vasi Lipa, če se pripelješ iz Gomilice. Nevedneži so celo govorili, da tako velik objekt gradi
GJERKEŠEVI—Jože Gjerkeš iz odločili, da gredo v zelo visoko Lipe nam je »demonstriral« dru- naložbo.
žinski posvet, na katerem so se	Foto: S. S.
Zato pričakujemo sodelovanje strank Demosa in če tega ni, prihaja do nezadovoljstva. Reševanje kmečke problematike je povsem specifično. Nekatere stranke znotraj Demosa tega nočejo ali pa ne morejo razumeti.«
— Verjetno mislite na poklicnega tajnika kmečke stranke?
»Da. Tega bi morali namestiti že pred volitvami in ne šele sedaj. V okviru stranke je toliko dela, da ga ne bo mogoče dolgo vzporedno opravljati ob drugih dejavnostih. Moramo razumeti, da so člani naše stranke v glavnem kmetje. Ti pa morajo na svojih kmetijah trdo delati, saj jim bo kmetija drugače propadla. Sicer pa, kolikor mi je znano, imajo poklicne uslužbence tudi v sedanjem (novem) sistemu že nekatere druge stranke.«
— Kako pa bi odgovorili tistim, ki vodstvo vaše stranke obtožujejo za razbijaško politiko?
»Tako za republiško kot občinsko vodstvo Kmečke zveze-Ljudske stranke kaj takega ne bi mogel reči. Če se nekdo poteguje za uresničitev interesov stranke, še ne pomeni, da deluje razbijaško. Sam bi nekaj takega lahko rekel za nekatere predstavnike sedanje opozicije, saj imajo na vsak Demosov predlog pripombe in dodatne zahteve. Povsem upravičeno se sprašujem, zakaj niso prej, ko so še popolnoma neovirano delovali brez opozicije, tako prizadevno predlagali • in tudi uresničevali teh svojih idej.«
— Pojavljalo se je tudi nekaj pripomb na delo občinske vlade. Kakšno je vaše stališče, predvsem seveda v odnosu do kmetijskega ministra?
»Rezultati sedanje soboške vlade bodo vidni čez določen
neki bogat zdomec. Morda tudi zato tak^ govorice, ker so na gradbišču tuji zidarji in delavci (gradnja ni torej v tako imenovani lastni režiji, kot smo je vajeni), na gradbišču pa je (za zdaj na drogu) tudi telefon.
»Ne, nisem zdomec, ampak nekdanji zidar, ki pa sem se povsem preusmeril na kmetovanje,« mi je zatrdil Jože Gjerkeš. V nadaljevanju pogovora je dejal, da je sicer z delom cele družine (pri hiši sta še dedek in babica) kmetija veliko pridobila, še zdaleč pa ne toliko, da bi v celoti
čas. Osebno ocenjujem, da je ta vlada naredila kar precej, česar se morda v sedanjem težkem gospodarskem stanju ne zavedamo dovolj. Zame pomeni že veliko, da je začela z racionalizacijo občinske uprave in drugih služb, ki so uporabniki občinskega proračuna! Od projekta Goričko vsi dosti pričakujemo, pri čemer so nosilci posameznih nalog menda že določeni. Tudi na področju kmetijstva deluje komisija raznih strokovnjakov za pripravo kmetijskega programa. Verjetno je še mnogo drugih nalog rešenih oz. se bo rešilo, za kar pa je treba povprašati na odgovornih mestih. Mislim pa, daje naloga občinske vlade, da ustvari liberalni tržni prostor, kjer se bo gospodarstvo lahko avtonomno razvijalo brez političnih posegov. Res pa je, da mora sedanja republiška kot občinske vlade »gasiti požare«, ki niso od včeraj.«
— Kako pa bi ocenili vašo povezavo s t.i. bazo? Kje dobivate napotila za svoje delo?
»Stranka in njeno vodstvo ne dobivata od nikoder navodil. Kmečka stranka je nastala iz potreb slovenskega kmeta in je interesna usklajenost strankine baze in vodstva že zaradi mladosti stranke tako močna, da lahko govorimo o identifikaciji interesov. V vsakodnevnih stikih vodstva stranke z bazo je prisotno povezovanje temeljnih interesov, pri čemer pa je potrebno poudariti, da kmečka stranka nima neke svoje birokracije, ki ne bi bila socialno identična z bazo.«
Milan JERŠE
pokrila stroške gradnje novega hleva in vsega, kar sodi zraven.
Vmes je torej 10-Ietno posojilo, ki mu ga je odobrila hranilnokre-ditna služba KZ Panonka Murska Sobota, nekaj denarja pa je primaknila tudi kmetija. Predračunska vrednost je ogromna: 3 200 000 dinarjev oziroma 320 000 nemških mark (po neuradnem tečaju 1 DM = 10 din). Seveda je obrestna mera ugodnejša od siceršnje, saj gre za naložbo v kmetijstvo, rok vračila pa je 10 let. Letno bo kmetija Jožeta Gjerkeša morala odplačati dva obroka. Najhuje bo s prvim obrokom, saj bo treba zanj zbrati denar iz več virov; laže bo že z drugim obrokom, kajti tam po prvem maju naj bi bil hlev že nared za živino, ki bo ščasoma dajala dohodek, recimo s prodajo mleka.
Čeprav so pojmovanja okrog termina »družinska kmetija« različna (tudi pridelava korenčka je menda lahko družinska kmetija), pa se vendarle zdi, da je prava družinska kmetija (vsaj za pomursko pojmovanje) taka, kot jo že imajo, oziroma jo širijo, Gjer-keševi fantje in dekleta. Pomembne so namreč tudi količine pridelkov, prireje ... in ne zgolj denar, ki ga kmet dobi. Prepričan sem, da so se zagnani Lipljani dobro odločili. Nazadnje: za svoj sklep so imeli moralno, materialno in strokovno podlago pri TZO-ju Beltinci, KZ Panonka, Živinorejsko-veterinarskem zavodu in še kje.
Š. Sobočan
Južno sadje v stanovanju
V Pomurju lahko gojimo limone, pomaranče in mandarine pozimi v stanovanju, poleti pa na prostem, seveda v posodah. Na prostem uspevajo tam, kjer je srednja letna temperatura 14° C, kritična temperatura za mandarino je —8° C, za limono pa —4° C.
Te zimzelene rastline lahko v večjih posodah zrastejo tudi do 2 m s primemo krošnjo. Ko cvetijo, dajejo čudoviti beli cvetovi močan prijeten vonj. Tako imamo ta drevesa kot okrasna (poleg cvetov in zimzelenih listov imajo tudi lepe plodove) poleti pred hišo, pozimi pa v stanovanju. Listi na njih se zamenjujejo vsaki dve do tri leta. V starejših listih se kopiči hrana kot rezerva (pri jablanah opravljajo to funkcijo korenine in debelejše veje). Za en plod je potrebno 10—12 dobro razvitih listov, do katerih mora prihajati svetloba. Ce rasltina izgubi liste, naslednje leto ne rodi. Cveti okrog 10 dni, temperatura takrat ne sme biti nad 25° C, moramo pa jo rositi z vodo toplo od 20 do 25° C, da se cvetovi ne izsušijo. Od cvetenja do zorenja je lahko čas zelo različen (od 6 do 14 mesecev). V prvih treh letih moramo cvetove in plodišče obvezno redčiti, ker bomo le tako dobili okusne plodove. Za oploditev ni potrebno drugih sort. Limone in mandarine lahko kupimo kot sadike ali pa posadimo koščice limon ali pomaranč, in ko imajo debelino svinčnika (po enem letu), jih cepimo. Cepimo jih lahko na več načinov: jeseni na speče oko (okuliranje), spomladi za lub s cepičem z dvema očesoma in s ploščato okulacijo vse leto.
Najboljša je podlaga PONCIRUS TRIFOLIATA, ki je najbolj odporna pred nizkimi zimskimi temperaturami. Nekatere podlage pozimi odvržejo liste, rastline, cepljene na to podlago, ne odvržejo listov. Temperatura v prostoru naj bi bila od 6 do 12° C, tako zimzeleni del rastline (limone) vegetira in ne odvrže listov.
Vzrokov za odpadanje listov limon ali mandarin je več:
— zalivanje z zelo hladno vodo (najbolj primerna 20—25° C), — premalo vode — suha ali premokra zemlja,
— prenizke temperature pod 0° C ali previsoka temperatura v prostoru,
— pri vseh zimzelenih rastlinah je zelo pomembna zračna vlažnost — optimalno 60—80 %, kritična pa 30 %, kar se rado dogaja, kjer je centralno ogrevanje,
— premočna osvetlitev med mirovanjem prav tako škoduje.
— oroševanje listov s premrzlo vodo (optimalna temp. 25° C), — prepihi ali nihanje temperature.
Zanimivo pa je, da bodo limone ali mandarine bolje preživele v stanovanju s centralnim ogrevanjem (stanovanjski bloki), če so cepljene na sejancih, vzgojenih iz semen limon ali pomaranč. Te zahtevajo za prezimitev do 20° C in močno osvetlitev, 80 % zunanje. Drugi pogoji so enaki kot pri limoni, ki je cepljena na podlago P. TRIFOLIATA. Zato je pomembno, na kakšni podlagi raste naše drevo.
Pozorni moramo biti tudi, ko so na prostem. Imeti jih moramo v zavetnih legah, ker slabo prenašajo vetrove. Gnojimo jih s sadjarskimi gnojili, ne preveč glede na velikost posode in drevesa. Rade imajo preperel hlevski gnoj, tudi do 5 kg na večje drevo. Rosimo jih večkrat in to zjutraj. Zelo pazljivi moramo biti pri presa-jevanju limon in mandarin v večje posode. Odstraniti moramo le malo stare zemlje s tankih korenin, na debelih mora ostati zemlja. Ce bi odstranili vso zemljo, bi odstranili glive, ki omogočajo koreninam, da laže sprejemajo hrano. Dobro je, če je na dnu posode plast gramoza.
Zaščita
Po obiranju in ob sajenju ali presaditvi moramo limone in mandarine poškropiti z bakrenim pripravkom. Listi in mladike rad napada kapar, če ga opazimo pravočasno, ga lahko zbrišemo le z vlažno krpo, sicer pa rastlino poškropimo na prostem z ustreznim insekticidom proti kaparju (BASUDIN? ACTELLIC).
V prehrani sodobnega človeka je to sadje v sveži ali predelani obliki nepogrešljivo. Mandarine, pomaranče in limone vsebujejo poleg vode, surovih vlaken, rudninskih snovi, pektinov, tanina, barvil, aromatičnih snovi in encimov precej sadnih kislin ih Veliko vitamina C. Ena mandarina ima toliko vitamina C kot 0,5 kg jabolk. Dobra oskrba s tem vitaminom zelo ugodno vpliva na odpornost organizma proti raznim obolenjem — predvsem prehladu.
Moramo pa vedeti, da te rastline predvsem v stanovanju zahtevajo posebno nego, če želimo uspeh — okras in sadež.
Vlado SMODIS, inž. agr.
NESNICE — samo jarkice
NESNICE — grahaste (jarkice in petelini)
NESNICE — rjave (jarkice in petelini) in PIŠČANCE TEŽKIH PASEM
za prirejo mesa že lahko naročite in kupite v prodajalni vaše zadruge.
Informacije po telefonu 87 087. Za nakup se priporoča
KMETIJSKA ZADRUGA LJUTOMER-KRIŽEVCL
Ll PLATANA MURSKA SOBOTA, Lendavska 29
RAZREŽEMO
VAM HLODOVINO
premera do 60 cm na različne širine, glede na potrebe (deške, roženice, tramovi, plohi. .)
•	,2DELAMO VSE VRSTE
LADIJSKEGA PODA
•	BRUSIMO VSE VRSTE REZIL OD NOŽEV DO ŽAG
Na voljo smo vam vsak dan od 6. do 14 ure Pokličite nas po telefonu 22-320 ali nas obiščite osebno.
SLOVENIJALES
Priporočamo se!
Ll PLATANA MURSKA SOBOTA
^JNIK, 2i, FEBRUAR 1991
Stran 7
JAVNA TRIBUNA
STARA CESTA
MORA BITI PRE-
DOSLEJ POTRPELI, V PRIHODNJE PA...? 1
NOVLJENA
Najprej bi radi zvedeli, kako je mogoče, da krajevna skupnost Stara Cesta po novem naj ne bi bila več nerazvifa in s lem deležna dodatne pomoči iz občinskih sredstev. Morda zato, ker so doslej uspeli marsikaj postoriti sami, ko so torej res vsaj malo napredovali? Še vedno pa imajo samo en telefonski priključek (gostilna) v vsej krajevni skupnosti, občinska cesta je makadamska in možnosti za preživljanje so nasploh dokaj slabe. Kdo naj bi jim odgovoril na to vprašanje, ko pa tistih, ki jim je bilo namenjeno, ni bilo.
»Vsa leta naša krajevna skupnost ni dobila iz občinskega referendumskega programa niti dinarja, zato smo morali delati vse z lastnimi sredstvi. Posredno smo dobili pomoč le v primeru OŠ Cezanjevci, ki jo obiskujejo tudi otroci iz KS Stara Cesta. Zato vztrajamo, da je treba v nov program uvrstiti posodobitev ceste Zgornji Kamenščak— Mekot-njak—Žerovinci in cestni odsek Zgornji Kamenščak—občinska meja z ormoško občino. Od tam naprej je ta cesta že asfaltirana,« je dejal prvi razpravljalen, predsednik skupščine KS Stara Cesta Miran Voršič. Občinski poslanec Jože Kraner pa je dodal kritiko na račun vzdrževanja ceste, češ da so bankine za 20 centimetrov višje od vozišča, jarkov nihče ne čisti, travo pa so pokosili šele jeseni, ko to'sploh ne bi bilo več potrebno. Občinska komisija pa je kljub vsemu ugotovila, da je cesta vzdrževana v skladu z zakonom. Ali je bila slepa?
Spomladi, ko bodo nadaljevali z obnovo regionalne ceste Ljutomer—Žerovinci—Ormož, bo najbrž potreben obvoz skozi Me-kotnjak. Če ne bo zagotovila, da jo bodo popravili in asfaltirali, bodo domačini organizirali zaporo. T^o so sklenili tudi na zboru volilcev. V drugo namreč ne bodo šli na led. Pred tremi le-
Jože Kraner: »Kaže, da je občina oziroma občinska služba za cestno dejavnost tako siromašna, da bomo morali mi vzeti v roke motike in iti popravljat na ceste. Vendar je bilo nedolgo od tega razpisano novo delovno mesto v izvršnem svetu. To pomeni, da občina vseeno ima denar, da lahko razširja svoj aparat, ni pa sredstev za šolstvo, zdravstvo, ceste. ..«
ti, ko je bila na Kamenščaku vrtina Ine, so cesto , zdelali", daje bila vsa razdrapana. Potem so sicer dosegli, da so nanjo navozili-gra-moz, z asfaltiranjem pa ni bilo nič, čeprav je bila to enkratna priložnost.
O križih in težavah zaradi cest so spregovorili še drugi, nazadnje pa je skušal vso stvar pojasniti Ferdinand Rošker, referent za cestno, komunalno in stanovanjsko dejavnost pri Izvršnem svetu SO Ljutomer.
»V občini Ljutomer imamo še čez 40 kilometrov makadamskih cest. Z referendumskim programom jih nameravamo ,počrniti", torej ne asfaltirati po republiških normativih, ker bi potem namesto kilometra zares asfaltirali le okrog 250 metrov, nekaj manj kot polovico cest. Program še ni dokončen, in če je interes Ceza-njevec, da se posodobi cesta proti Lukavcem, jim najbrž ne bomo mogli vsiliti ceste proti občinski meji. Znano pa je, da pride na cezanjevsko KS 1.800 metrov asfaltne prevleke na občinsko cesto. Potrebna pa bo 20-odstotna udeležba, in to velja seveda tudi za vse druge krajevne skupnosti.
To, kar predlagajo v KS Stara C.esta, pa je predvideno v pro-
Lahko bi rekli, da smo se tokrat skoraj podali na pot v neznano; Stara Cesta, Mekotnjak in Desnjak so kraji v ljutomerski občini, ki se bolj redko omenjajo v širši javnosti, ker so majhni in odmaknjeni od občinskega središča, ker tamkaj ni nobenega pomembnejšega objekta, kot so tovarna, šola, cerkev ali vsaj pošta. V vseh treh vaseh živi le okrog 640 ljudi. Vendar so v minulih letih marsikaj postorili, in to v glavnem z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom. Se posebej so lahko ponosni na asfaltirano krajevno cesto in gasilsko-vaški dom v Mekotnjaku, ki ga pravkar dograjujejo in preurejajo. Enkrat spomladi ali poleti bodo pripravili slovesno otvoritev. Sicer pa so v njem že lahko razne prireditve, sestanki in kar je pač potrebno. Tudi vestnikovo javno tribuno smo lahko imeli v njem. Bilo je to minuli petek zvečer. Zbralo se je precej domačinov, prišli so tudi predstavniki Stanovanjsko-komunalnega podjetja Ljutomer, občinske službe za cestno, komunalno in stanovanjsko dejavnost ter krajevnih skupnosti Cezanjevci in Železne Dveri; le tistega, ki smo ga najbolj pričakovali in potrebovali, ni bilo — predsednika izvršnega sveta ali njegovega namestnika. Dvomimo, da nihče ne bi mogel priti. Kljub vsemu je bilo na tribuni živahno in zanimivo.
Kljub mrzlemu zimskemu večeru se je zbralo na javni tribuni precejšnje število domačinov in tudi gostov.
gramu. Upajmo le, da bo referendum uspel.
Glede vzdrževanja makadamskih cest pa je predviden nov koncept, tako da se bo vedelo za vsako cesto, kateri cestar je odgovoren zanjo, poleg njega pa bo odgovoren še cestni nadzornik. Vendar moram povedati, da bi potrebovali za uresničitev tega programa okrog 3,4 milijona, računamo pa lahko le na 1,8 milijona dinarjev. Tako bo na voljo za gramoz samo okrog 300.000 dinarjev, torej za nekaj več kot milimeter debeline na 40 kilome-
Milan Sčavničar, predsednik sveta KS Železne Dveri: »Vabilo na javno tribuno nas je presenetilo. Pri nas vsekakor podpiramo takšen način, ker z našimi problemi marsikdaj naletimo na gluha ušesa, to pa je priložnost, da pridejo stvari v širšo javnost. Tudi naše krajevne ceste so slabe. Imamo jih čez 30 \ilometrov. Vzdržujemo in posodabljamo jih v glavnem sami s krajevnim samoprispevkom. Kar se tiče občinskih cest, pa se pridružujemo mnenju, da so slabo vzdrževane, zdaj pa tudi ni bilo vselej pravočasno opravljeno pluženje, tako da je avtobus peljal ali pa ne. Lahko rečemo, da smo v predzadnjem referendumskem obdobju na našem območju precej pridobili, v iztekajočem se obdobju pa ni uresničena naloga glede preplastitve ceste skozi Slamnjak. Dela, ki so bila opravljena v naselju Podgradje, namreč niso v naši krajevni skupnosti. Ne strinjamo se tudi s tem, da cesta Podgradje-Ilovci-Temelj ne more biti kategorizirana kot občinska, saj povezuje dve občini in je na ormoški strani to očbinska cesta.«
trov makadamskih cest. Slišati je tudi, da lokalne ceste sploh ne bodo več kategorizirane, ampak da jih bodo morale prevzeti krajevne skupnosti.«
Daši so bili navzoči domačini zadovoljni z odgovorom, da sta oba cestna odseka, za katera se .borijo", predvidena v referendumskem programu, pa se niso mogli pomiriti z zahtevo, da bo treba zagotoviti 20-odstotni delež. Le kje naj vzamejo denar? Prav zdaj imajo ogromne izdatke za ureditev telefonije. Tako se bo
zgodilo, da bo referendum uspel, tudi Stara Cesta bo v programu, ampak z asfaltiranjem ne bo nič. Najbrž res ni prav, če se vsem —-nerazvitim in razvitim krajevnim skupnostim — naloži enak delež.
SMETIŠČE NA
ZAŠČITENEM
OBMOČJU?
Druga vroča tema je bila občinsko odlagališče komunalnih odpadkov, pa tudi nasploh skrb za čisto okolje. Sedanja deponija ali metišče je pri ljutomerskem pokopališču.
»Nad tem se lahko zgražamo, kajti dogaja se, da je tudi na pokopališču vse polno polivinilastih vrečk, razmnožujejo se tudi podgane in zgodilo se je celo, da niso pustile pri miru mrliča v mrliški vežici. Če se tako obnašamo do sedanjega odlagali.':a odpadkov, bo še slabše, če bo kje sredi gozda v odročni krajevni skupnosti. Nihče pa ne bi imel nič proti sodobnemu odlagališču, toda nimamo zaupanja, da bo vse dobro, zato ne bomo pristali, da bo smetišče sredi našega kraja,« je povedal svoje mnenje predsednik sveta KS Železne Dveri Milan Sčavničar. Ena od lokacij je namreč predvidena v Rado-
servis in mednarodna trgovina z avtomobili in tehničnim blagom

Družinsko podjetje HORSER, GORNJI LA-KOŠ 97/a,
ki ga vodi LADISLAV HORVAT
vas vljudno vabi na začetek poslovanja
• servisne dejavnosti
• in trgovine z nadomestnimi deli
1. marca 1991 ob 10. uri.
Veseli bomo vašega obiska, saj vam želimo predstaviti najsodobnejšo opremo in delo na način, kakršnega ste bili doslej navajeni v tujini.
Naše geslo pri poslovanju bo vselej EVROPSKA KAKOVOST IN KONKURENČNE CENE.
Ta dan vam bomo brezplačno testirali vaše vozilo.
Hvala!
MIRAN VORŠIČ: »Iz referendumskega programa doslej nismo dobili v naši krajevni skupnosti niti dinarja. Na podlagi tega, kar smo sami naredili, pa bi naj izpadli ir. kroga nerazvitih območij.«
STANKO KLEMEN: »Nedolgo od tega se je zgodilo, da je pripeljal na odlagališče poln tovornjak s kartonom. Zakaj ga ni odpeljal direktno na Surovino ? Potrebno bo spremeniti zavest ljudi.«
FERDINAND ROŠKER: »Z referendumskim programom nameravamo >počrniti< okrog polovico makadamskih cest. Pri vzdrževanju pa bomo uvedli nov koncept, tako da bo za vsako cesto zadolžen cestar.«
STANKO PUŠENJAK: »Dobili smo odgovor, da sta v občini določeni dve lokaciji za odlagališče. Zakaj ni napisano, kje je to? AH je to vojna tajna?
MARJAN KOSI: »Kje bomo vzeli denar za 20-odstotno soudeležbo? To bodo zmogle le razvite krajevne skupnosti, zato se bo spet delalo samo tam.«
merju (predel Kostanjevica), čeprav uradno to še nikjer ni zapisano, rečeno pa je bilo na zadnji seji občinske skupščine v Ljutomeru. Druga možna lokacija pa je pri Godemarcih. Vprašanje je, ali se tam strinjajo, da bo pri njih odlagališče. Vendar nekje mora biti. Marjan Pihlar iz Radomerja je ugotavljal, da je bil leta 1986 sprejet v občini odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in objektov spomeniške narave v občini Ljutomer. V 2. členu tega odloka je navedeno, da obsega krajinski park Ljutomerske ribnike in Jeruzalemske gorice, oziroma katastrske obči-
s
Gornji LakoS 97a 69220 Lendava Tei 069/36-020
KS Stara Cesta
ne Slamnjak, Gresovščak, Plešivica, Ilovci in Radomerje. Kako je potem možno načrtovati smetišče na zaščitenem območju?
Matija Šalamun pa je dodal vprašanje, zakaj tega ne urejamo tako kot v zahodnih državah, kjer zbirajo odpadke ločeno, tako da tisto, kar je možno skuriti, zažgejo, kar se lahko uporabi za humus, kompostirajo, kar lahko uporabi industrija, ji vrnejo, in samo manjši del odpadkov vozijo na urejena odlagališča.
»Smetišče pri Radomerju je predvideno na mojem travniku, v močvirju. Tam sem pred leti skrčil grmovje. Teden dni mi je buldožer ruval štore. Po parceli teče potok Kostanjevica, ki je še edini čist. Zdaj naj bi še tega onesnažili. To je čudno, ko pa imamo v občini polno >grabač<, kjer bi brez večje škode rešili ta problem. Sicer pa v odgovoru Zelenim ne piše,.kje sta možni lokaciji. Ali je to vojaška skrivnost? Potem pa bo izvršni svet na hitro sprejel odločitev. Ne strinjam se s takšnim postopkom,« je dejal Janko Pušenjak.
Nazadnje je skušal vso stvar pojasniti direktor Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer Stanko Klemen, ki je povedal, da je po sedanjem odloku odlagališče smeti pri Ljutomeru predvideno le za mesto Ljutomer, toda tja morajo voziti smeti tudi od drugod. Druge krajevne skupnosti pa si morajo same urediti svoja odlagališča. Namesto tega je vse polno divjih odlagališč. Le-ta bo treba odpraviti. Zato bo organiziran poseben zaboj-niški odvoz. V prihodnje pa naj bi se vključile v organiziran odvoz smeti vse krajevne skupnosti v občini. Kje bo skupno odlaga
D€KOR
69000 murska sobota kopališka ulica 2 telefon: 069/21-600
fax:	069/21-509
IZDELUJEMO, PRODAJAMO IN VGRAJUJEMO:
— okenske police, stopnice, tlake ter druge izdelke-iz marmorja ali granita
— različne vrste nagrobnikov
— ključavničarske, kovaške in kleparske izdelke
— okna in vrata iz železnih ali aluminijastih profilov
POLEPŠUJEMO VSE VRSTE OBJEKTOV:
— s slikopleskarskimi, keramičarskimi, kamnoseškimi, parke-tarskimi ter drugimi tlakarskimi deli
IZVAJAMO:
— toplotne izolacije fasad
— vse vrste zasteklitev
— različna krovska in kleparska dela
— vodovodna, ključavničarska in kovaška dela
— rušitvena in zidarska dela
— vzdrževalna in obnovitvena mizarska deta — kovaška popravila kmetijskih in drugih strojev.
VSE IZDELKE IN STORITVE OPRAVIMO DEKORATIVNO, STROKOVNO IN KAKOVOSTNO PO VNAPREJ DOLOČENI KONKURENČNI CENI IN V DOGOVORJENEM ČASU!
lišče, ni stvar Komunalnega podjetja. Nekje bo pač moralo biti in o tem bo tekla javna razprava.
»Tista krajevna skupnost, ki bo soglašala z lokacijo za odlagališče, bo morala od tega imeti tudi korist. Predviden je manjši proizvodni obrat z dvema do tremi zaposlenimi delavci in kom-postarna, kot je to na Zahodu.
Gre tudi za visok odškodninski zahtevek, in sicer v višini okrog 2 milijona 400 tisoč dinarjev. Sicer pa tudi mi načrtujemo ločeno zbiranje odpadkov, o čemer se dogovarjamo z avstrijsko firmo Saubermacher-Roth, tako da se bo vozilo na deponijo okrog 50 odstotkov manj odpadkov. Kako bomo to uredili, je še stvar dogovorov. Mislim, da smo sposobni tudi sami izvesti ločeno zbiranje odpadkov. Sedanja deponija pri ljutomerskem pokopališču je res neprimerna. Lahko se zgodi, da bomo nekoč na tem mestu mi zakopani.«
Ob zadnji misli se človek lahko samo zdrzne. Še bolj pretresljivo se je slišalo tisto o podga
nah in mrličih. Kljub vsemu seje javna tribuna končala brez »ir tev«. To pa niti ni hil naš namen, temveč da se ljudje izpovejo, kaj jih žuli, in se o tem iz oči v oči pogovorijo z odgovornimi v občini. Res škoda, da ni bilo vseh vabljenih!
Zapisal: JOŽE GRAJ Fotografiral: ŠTEFAN SOBOČAN
podjetje finalnih del v gradbeništvu, p. o.
Stran 8
VESTNIK, 21. FEBRUAR l#!
kulturna obzorja
GUMILARJEVE SUKE V RAZSTAVIŠČU
LB - POMURSKE BANKE
Tačas razstavlja v prostorih LB-Pomurske banke v Soboti svoje slike Marjan Gumilar, umetnik, ki seje v slovensko likovno ustvarjalnost začel tvorno vključevati že sredi osemdesetih let. Dela, ki jih razstavlja v prostorih banke, kažejo njegova prizadevanja zadnjih dveh let, slej ali prej dovolj pričevalno, da ob njih odkrivamo nosilce prejšnjih iskanj; zaznati pa je že poteze sinteze, ki napovedujejo novo obdobje njegovega slikarstva.
Gumilarje skozi svoj slikarski razvoj dodobra preveril zunanja stanja in v prizorišča svojih slik vnesel odseve lastne resničnosti. Z vsakim svojim delom seje še kako razgalil, razkril tisto podpovrhni-cno plast, ki na površju ne zatrdi, temveč sili globlje. Prizorišča njego-y>h slik so likovno povsem artikulirana, v branju podobe odkrivamo 'maginarne prostore, toda kdo more trditi, daje edino vnanja podoba stvarna? Na tej točki, rezu, se šele razkrije bistveno: prizorišče seva disto misel, kjer se predstava prikazuje pod močno lučjo svetlobe! (Iz besedila zloženke.)
Ob koncu velja zapisati, da Gumilar sodi med ustvarjalce, ki so v ntnogočem — in na novo — zastavili vprašanje o avtonomnosti slike kot edinega pravega dejstva slikarjevih hotenj; kajpada je to stalnica, kije ni sprožilo zgolj snovanje njegove ustvarjalne generacije, temveč se na ontološki ravni vleče že lep čas in se slej ali prej zastavi vsakemu resnemu ustvarjalcu. Dokler je ta dilema, je upanje tudi za nove, se nevidene SLIKE.
Janez Balažič
Franc Kuzmič
Iz narodopisne zakladnice
»FASENEK«
Ob Muri so na pust oblekli mladega in močnega fanta v medvedov «ožuh ali kak drugi narobe obrnjen kožuh. Tak medved je bil natlačen še s slamo, v rokah (šapah) je držal debel kol, skakal po dveh in štirih po "fi dokler ga niso nagnali na konec vasi. Tam ga je čakal s sekiro »pa-°snjak« (»paloš« je sekira). Ker pa je tam medved ušel, je ta besen začel "Potoku ali mlaki sekati led. Spremljevalci, ki so prej vodili medveda, so
Prošlo je medvedovo, došlo bode jurjevo: o potokih curdo, po bregovih zelenilo, aj veselo ho!
T Prekmurju nadalje skuhajo na pust repo, in to brez »pšena« (pro-0)< da bo čisto in brez plevela.
Ce v Prekmurju pečejo na pust kruh, bo repa tako debela, kot so pu-ni kolači kruha, in tudi zelje bo imelo obilne glave kot kolači kruha.
»Kukorčne žganike« (koruzne žgance) skuhajo v Prekmurju na pu-C0 jutro, lonec pa shranijo in ga uporabljajo šele, ko sejejo proso: iz Jega sejejo, kajti potem bo proso izredno dobro obrodilo.
Na pust se je pred zoro v Prekmurju sprehajal po »ogradi« (sadov-Jaku) moški in s kuhalnico jede! ajdove žgance ter govoril: »Krtom gla-^tajšam«, da krti v tem letu ne bi delali krtin. V Crenšovcih pa so jedli «ulinje« (testeninej jn če je kmeta kdo vprašal, kaj dela, je ta odgovo-1I.»Krte jem!« To leto potem na travniku ne bo imel krtin. »Kulinjovo« °uo so na pust pred sončnim vzhodom polili po pšenični setvi.
V Trnju je bila navada, da sta na pust pred zoro šla gospodar in hla-■ ali pa kdo drug, v sadovnjak. Gospodar je jedel krofe, spremljevalec ? 2a njim mahal z rokami in posnemal košnjo. Spremljevalec je gospo-arJa^ spraševal, kaj je. Ta je odgovarjal, da krte. Ko pa je gospodar £jaševal k°sca za sabo, je ta odgovoril, da kosi krte. Ko je gospodar po-^l vse krofe, sta obred končala.
.. . Dekle, ki je želelo imeti prav lepe in dolge lase, si je moralo to nare-sla P'av na Pusl Pre^ sončnim vzhodom na »titonjah« in si lase oviti s
Za setev so se odločili tako, da so posadili nekaj koruznih zrn na st dopoldne, nekaj pa popoldne. Če so vzklila dopoldanska zrna v lon-Pref so zgodaj začeli s setvijo.
4 ,^a rjavi petek (petek pred pustom) v Prekmurju niso smeli presti.
Sicer P^a,no porjavelo. V lendavski okolici so nehali s tem delom že ed vrtečo se sredo, da jim žabe ne bi požrle lanu. Če bi na pust »vujali« v klobčiče, hi lazile okoli hiše kače.
Dež in sneg na pust zagotovita Prekmurcem dosti ajde in vina. Na-vu J S° M' Prepričani, če na Pust »skipijo kiilinje, v vsako šajbo dešč Jde« (oh sušenju sena).
Pr Pus,u so	111 j' poroke. Borovo »gostiivanje«, ki je znano v
e«mur/u, ni ljudskega izvora. To je umetna igra, prenesena k nam.
„ \e božiča do pepelnice v kaki vasi ni bilo »celega para«, so vozili P'lošno sramoto po vasi »kopanjo (korito). Če se je dekle priženilo dru-' bi^' S0J° vozili fantje, če pa fant, so jo vozila dekleta. V »kopanji« sta ^našemljena ženin in nevesta. Veseli in radovedni otroci in odrasli so pivkah: »Kopanja«! Ustavili so se v gostilni, nato je sledila zabava s s°m. Zvečer so prodali še »kopanjo«, izkupiček pa zapili.
'i n Na PePelnico pokopavajo pusta. Gospodinja v Prekmurju mora vsta-Pen}0' ^ruS‘ ne smejo iz postelje, dokler ne postori svojega jutranjega Sl!f ničnega dela. V postelji morajo vsi držati noge pod odejo prek »po-Gospodinja z lončkom benediktove vode obide vse prostore in . vSe° Vsem z njo namoči podplate na nogah. S tem so zavarovani pred hudim, lahko vstanejo in gredo po opravkih.
p,. Takšen je bil včasih pustni dan. čas, ko ljudje »ponorijo«. Danes Poki- maškar resda skoraj ni več. Kupljeno naličje in razne preobleke v le k ji ‘n podobno ni tisto, kar je bilo včasih. Pust je bil čas poroke, pust let,' ^as preganjanja zime, čas, ko so voščili srečo in dobro letino za vse Vsf ^as' s' Je človek oh tako skromnem in bornem življenju ta dan en° privošči! jedače in pijače. Bil je pust!
DVOJE KNJIŽIC ZA NAJMLAJŠE
kulturni koledar
0 Tilčki, Tilčku,
Pikcu in Puhcu
Pred časom je izšlo pri Partizanski knjigi v Ljubljani, bolje rečeno v Matjaževi knjižnici, dvoje knjižic za najmlajše bralce KO ZELI TILČKA POSTATI TILKA IN KO ŽELI TILČEK POSTATI TILEN FERIJA LAINŠČAKA in, kot pravi avtor druge knjige VLADO ŽABOT, »roman za cicibane« PIKEC IN PUHEC IŠČE
TA MIHCA.
Lainščakova knjižica je prijeten, za otroke nadvse zanimiv mozaik kratkih hudomušnih prilik o tem, kaj želita postati mala Tilčka in Tilček. Če želi Tilček postati mehanik, pa ne more, ker je le mehanik razsta-vljalec, oče pa mehanik sesta-vljalec, bi bila rada Tilčka učiteljica, zdravnica, frizerka, gospodinja in kmetica, medtem ko se Tilček ubada s tem, kako je biti vlakovodja, mornar in navsezadnje vesoljec.
Prav igrivost in na videz vsakdanji neobremenjeni dogodki, ki otrokom burijo domišljijo, so tiste odlike te knjižice, ki mladega bralca pritegnejo in ga vzgajajo, a mu nikoli ne požugajo niti ga ne ozmerjajo, če mu kakšna pustolovščina, spodleti. Ilustracije Marjana Mančka dodajo k tej razgibanosti še šče-
pec domišljije in sanjskosti, ki kar prekipeva od vznesenosti.
Žabotov roman za cicibane Pikec in Puhec iščeta Mihca pa je vsekakor zahtevnejše delo, ne več toliko predano trenutni igrivosti in prijetni nerodnosti, temveč bolj pustolovščini. Pajacek Pikec in pujsek Puhec bi namreč bila še danes najsrečnejši igrači na svetu, če ju Mihec ne bi naenkrat zapustil; kaj jima je preostalo drugega, kot da jo mahneta z zmajem za njim v mesto. Na tem svojem velikem potovanju, ki se začne, »ko je velika okrogla luna sijala na nebu«, naletita najprej na vidro pa na lisjaka, ki jima je dodobra nagnal strah v kosti, kakor tudi lakota, zaradi katere sta zlezla v lisičji brlog, spotoma pa se še rešita zajčka in pokramljata pri dolgouhcih ter na koncu naletita na psa Cuja in vso pasjo zvezo, ki je seveda »povezana« z Dingom, dobrodušnim psom, ki skupaj z drugim tropom razpreda o Nevidnem, pravzaprav o navadni gasilski sireni. Na svoji poti pa se še znajdeta v kovčku, iz katerega priležeta kot škrata ter končno zatavata po mestnih ulicah. Mesto je le ogromno puščobno zidovje z nekaj lučmi in ljudmi, skupaj ugotavljata in se potikata po parku, kjer ju neka mestna dama zmerja kot Fuja in Kaka. Naenkrat se znajdeta še
na smetišču v družbi podgan in psa Nera, ki mu razložita, da pravzaprav le iščeta svojega Mihca. Mihca tudi najdeta, in sicer v dvigalu, vendar Mihec pred svojim prijateljem noče priznati, da bi se še igral z njima, zato jima ne preostane ničesar drugega — čeprav se Mihec izmotava, da ju pač še poišče —, da jo mahneta nazaj. Pasja zveza spet opravi svoje, toda pajacek Pikec in pujsek Puhec se vrneta v prazno babičino in dedkovo hišo. Na dvorišču pa je bel oblak, zato nam pisatelj Vlado Žabot svetuje, naj sedemo nanj in se dvignemo višje od sanj.
Čarni svet živali, mestoma strašljiv, nikoli ne deluje odbijajoče, temveč nasprotno — bralec (otrok) se podzavestno poosebi z glavnima osebama in družno z njima zajadra po svetu, po tem prepletu prleško-obmurskega sveta in seveda Ljubljane.
Skratka knjižici, obe bogato ilustrirani, ki ju mladim bralcem toplo priporočam ne glede na starost. Milan Vincetič
Prireditve
RADENCI: V petek, 22. februarja, ob 16. uri bo v avli hotela Radin nastop učencev in učenk glasbene šole iz G. Radgone.
RADENCI: V soboto, 23. februarja, ob 20. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin nastopila fokloma skupina KUD-a Beltinci.
GORNJA RADGONA: V ponedeljek, 25. februarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu gostova! Tea-tar u gostima iz Zagreba, s predstavo Milana Grgiča Sarmica.
GORNJA RADGONA: Zveza kulturnih organizacij organizira ogled opere Aida v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vsi ljubitelji opere naj se prijavijo v pisarni ZKO-ja do 9. marca.
Razstave
MURSKA SOBOTA: V prostorih Ljubljanske banke je odprta razstava slik akademskega slikarja Marjana Gumilarja.
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo 22. februarja odprta razstava likovnih de! 18. mednarodne likovne kolonije v Lendavi. Razstava bo odprta do 10. marca.
MURSKA SOBOTA: v Pokrajinskem muzeju je odprta razstva Življenje na listkih. Razstava bo na ogled do 31. marca vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je odprta stalna razstava likovnih in kiparskih de! udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je odprta razstava Živa ljudska umetnost in obrti Železne županije.
Knjižnica
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Porabje že med bralci
Zgodilo se je. 14. februar bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovini Slovencev, ki žive ob Rabi. Porabski Slovenci so dobili svoj prvi samostojni časopis, ki ga bodo pisali sami »Slovenci za Slovence«, kot je zapisal v uvodniku prve številke predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok.
Uspešnice tedna
O tej zgodovinskosti v zadnjem obdobju ob dogodkih v Porabju velikokrat govorimo, toda to res ni samo beseda, to je resničnost. Po dolgih letih lastne neaktivnosti, ki je bila seveda tudi posledica politike na Madžarskem, se je zdaj začelo premikati z mrtve točke. Sam časopis pa je pomemben zaradi več reči. Njegova najpomembnejša funkcija je seveda informiranje ljudi. Slovencev, ki žive na Madžarskem:
V knjigarni Dobra knjiga za ta teden priporočajo:
NADJA Nussdorfer: Kraljestvo začimb. Izdala Droga Portorož.
TONE SVETINA: Lovčeva hči d Založba Amalietti.
JOŽE SNOJ: Zakleta hiška — Mla-
nekaj drobtinicam, predvsem knjig in podobnega). Se vedno pa je vse skupaj dosti manj kot pomoči, kot so je deležni Slovenci na avstrijskem Koroškem in v Italiji.
Kaj nam prinaša prva številka? »Prva številka je takšna kot so ponavadi prve številke, tako naj na prvi strani izpostavim uvodnik predsednika slovenske zveze, na drugi je intervju s slovenskim narodnostnim mini-
dmska knjiga.
PREMIERA ŽIJVOGA KAMNA
Člani Neodvisnega gledališča Guliver so pripravili gledališko predstavo Žijvi kamen ali Lejpe sanje lejpoga Bedo-ja. Avtor komedije je Feri Lainšček, režiral pa jo je Miki Roš. Razen režiserja v predstavi nastopajo še Borut Si-herle, Nataša Šiftar, Aleksandra Kovač in Petra Kurnjek.
Predstava je bila premierno predstavljena ob kulturnem prazniku v soboškem kinu Park. Nastopajoči so uspeli s humorističnim pristopom predstaviti želje, sanje in hrepenenja smetarja, ki ga omejujejo družbena pravila in pomanjkanje samozavesti. Tako v sanjah kot v resničnosti je v ozadju, kot zanimiv del scenografije prometni znak z napisom »stop«.	J. Gabor
Foto: N. Juhnov
Takole so iz tiskarskega stroja prihajali še sveži izvodi prve številke časopisa Porabje.
Marijana Sukič, glavna in odgovorna urednica Porabja, je z zadovoljstvom prebirala »svoj« časopis.
Časopis Porabje bo prihajal med bralce s pomočjo učencev, ki ga- bodo raznašali po domovih. Tako bo po vaseh, v Monoštru pa bodo poskušali najti drugo rešitev, mogoče pa tudi razpečevanje preko pošte. Časopis bo mogoče naročiti tudi v Sloveniji. Vsa naročila pa je potrebno poslati na soboško tiskarno Solidarnost.
»Obiečamo van, ka mo največa pisali o taon, ka se po tej vasicaj gudi, kak živita, ka dielata, kak se radiijeta. Leko te štieli tao, kak se vaši mlajši fčijo, ka je kaj nauvoga par sausada ali f sau-sadnoj vesi, ka je vaš nauvi župan naredo od tistoga, ka van je obliibo.« Že po teh besedah, ki jih je zapisala urednica Marjana Sukič ste lahko razbrali, da bo poleg knjižne slovenščine nekaj člankov zapisanih tudi v narečju, tu pa tam pa kakšen tudi v madžarščini. Člani uredništva si želijo, da bi list našel svoj prostor v vseh porabskih domovih.
In kaj je še pomembno poleg same vsebine časopisa? Štirinajstdnevnik, ki bo izjahal na šestih straneh, bo tiskala soboška tiskarna Solidarnost, stroške tiska pa bo krila Republika Slovenija. Takšne konkretne finančne pomoči pa porabski Slovenci od svoje matice še niso imeli (kljub
strom dr. Janezom Dularjem. Omenim naj članek izpod peresa Vilka Novaka, ki je verjetno tudi slišal in bral o dogajanjih v Porabju in na Madžarskem o prebujanju vendske teorije in je znanstveno razložil, zakaj Madžari imenujejo porabske Slovence Vende. Peta stran pa je namenjena porabskim šolarjem in na njej je že kar nekaj prispevkov osnovnošolcev. Marija Ko-zar-Mukič je napisala nekaj o Slovencih, ki živijo v županiji Somogy, Franček Mukič pa napisal zanimivo zgodbo o tem, kako je Bog ustvaril Porabce.«
Tako Marjana Sukič. Dejstvo je, da je v prvi številki veliko bolj strokovnega branja, toda sčasoma bo vedno več prostra namenjeno življenju ljudi, manj pa politiki, čeprav tudi brez te ne bo šlo, predvsem pa bodo to informacije o delu slovenske zveze.
Silva E6ry
V gledališki predstavi Žijvi kamen je glavni junak bogat in eleganten le v sanjah.
^ŠTNIK, 21 .FEBRUAR 1^1
7“7“7
Stran 9
JAKL/C
4
/ mestu Qufu še vedno obstajajo vrtovi in stare zgradbe, povezane z Konfucijevim imenom. Konfucijev tempelj sestavlja skupina starih zgradb, ki po velikosti in lepoti zaostajajo te za zgradbami prepovedanega mesta. Sledi hiša Konfucijeve družine, katere de! je preurejen v precej drag hotel, in potem so tu še Konfucijevi vrtovi, kjer je pokopan ta veliki kitajski filozof. Z dvesto hektarji je to območje, polno starega drevja, najstarejše in največje grobišče na svetu, kjer še vedno pokopavajo.
Odhod iz Yanzhoua, ki je pravzaprav železniška postaja za Qu-fu, je bit za naju precej težavna zadeva. Od simpatične pekinške študentke sva izvedeta, da odpelje vlak v Šanghaj šele ob enih zjutraj. Ko se v večernih urah prodajalka vozovnic ni in ni hotela zmeniti za najini povratni vozovnici, kupljeni v Budimpešti, v kateri je bila vključena tudi relacija do Shanghaja, sva se rahlo odločena, da bova z najinima vozovnicama, ki ju tu nihče ni hotel priznati sedela na prvem vlaku proti Shanghaju. Vlaki so vozili in množica ljudi je prihajala in odhajala, ljudje so sedeti v čakalnici in čepeli pred njo. Jedli so, hrkali in pljuvali, kot da prostor že sam po sebi ne bi bil dovolj umazan. In končno je nastopila ura, mislim da je bilo enajst zvečer, ko se je železniškim uslužbencem zazdelo, da je čakalnico potrebno izprazniti. In nastal je problem, kajti midva nisva in nisva hotela zapustiti tega »posvečenega« prostora. Mahala sva s svojima kartama za vlak, ter se prerekala z železniškimi uslužbenci, ki so kar po vrsti prihajali k nama, gledali najine nerazumljive papirje
ž
Rumene strehe prepovedanega mesta
ter krilili z rokami. Minilo je dobre po! ure premirja. Preživela sva ga dremaje na klopeh izpraznjene čakalnice. Nato je prišla delegacija železničarjev, med njimi pa je bila tudi policistka. Poleg karte je bilo potrebno pokazati tudi potni list. Zopet smo govorili, krilili z rokami ter se prepirali, ne da bi drug za drugega sploh vedeli, kaj govorimo. Zopet je sledilo premirje, nato pa so pripeljali nekoga, ki je zna! pisati angleško v latinici, samo pisati, ne pa tudi govoriti! To je bi! brezupen poskus, kajti očitno niso vedeli, da je moja slaba šolska ocena jezika temeljila predvsem na pomanjkljivem poznavanju angleške pisave. Končno so našli nekega študenta, ki je za silo govoril angleško. Sledilo je prevajanje, dokazovanje, gledanje papirjev pa zopet ponavljanje in končno sva lahko, v skupno zadovoljstvo, stopita na najin vlak. Na mali postaji, ki skoraj nikoli nima opravka s tujci, je ponovno zavladal mir, tako da so uslužbenci zopet utonili v svoj običajni lenobni dremež. Vztrajati in pokazati Kitajcu, da je tvoj čas še bolj raztegljiv od njegovega, je postala najina deviza v primerih, ko so že vsi drugi načini prepričevanja odpovedali.
Zla slutnja, ki sem jo dobil že na vožnji z vlakom do Taivana, se je na tej 17 ur dolgi vožnji do Šanghaja tudi uresničila. Postalo nama je jasno, zakaj so najini sotrpini v Pekingu tudi po teden dni čakali na rezervacijo spalnikov, tako imenovanih »hardsliperjev«. To pot nama niso priznali nobene rezervacije in sva ostala tudi brez znamenitih -hard sitov«. Najino začasno domovanje je postal kot ob izhodnih vratih vagona, kjer sva bila v potu svojega telesa na vsaki postaji vedno znova poteptana. Ta prostor, kjer sva se -udobno« namestila, sva morala na vsaki postaji tudi vedno znova zavzeti. Boj za prostor na vlaku, avtobusu... je tej večmilijonski množici pomeni! tudi vsakodnevni boj za golo preživetje. Ko sva izgubila nekaj svojih evropskih predsodkov, nama je dala bela koža v teh spopadih delček prednosti pred domačini, ki niso mogli skriti svojega začudenja nad dvema tujcema v vagonu, »rezerviranem« za Kitajce. Po prostoru se je širil neznosen smrad po prepotenih telesih, človeških in živalskih iztrebkih... Splošen kitajski problem prenatrpanosti je dobil na vlaku razsežnosti prave agonije. Ljudje so se med različnimi vrečami, zaboji, priložnostnimi kletkami za race, želve ... stiskali po klopeh, spali pod sedeži, čepeli na hodnikih ... Da je bila stvar še hujša, so kondukterji, pravi mali bogovi, po svoji presoji prižigali in ugašali ventilatorje ter odklepali in zaklepali kotle z vročo pitno vodo, kot se jim je pač zdelo. Poleg tega je ta velika množica ljudi neprestano nekaj jedla, vsi olupki, koščice, pečke, ostanki riža . . pa so se praviloma znašli na tleh vagona. Temu tihožitju so se pridružile tudi lužice otrok, ki so si tako lajšali svoje napete mehurčke. Bolj diskretni očetje so te male poplavice varovancev razmazali s podplati svojih japonk. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se vda! v svojo usodo.
Šanghaj je s svojimi dvanajstimi milijoni prebivalcev največje mesto Kitajske, čeprav so bili časi, ko je bilo mesto le mala ribiška vasica ob izlivu reke Jangce. Bogato pristaniško mesto je posta! v 17. stoletju, svoj največji razcvet pa je doživel o opijski vojni, ko so, ga različne evropske države uporabile kot prvo stopnico pri uvelja-' vljanju svojih interesov na ozemlju azijskega invalida, kot so Kitajsko takrat tudi imenovali. Osvajalci iz Evrope so tu gradili svoje banke, trgovine, ulice, cerkve, trge, skladišča in s tem dali mestu svoj pečat, ki ga je čutiti še danes. Šanghaj je najbolj evropsko kitajsko mesto, ki ima, kot tudi Kanton, poseben status, status odprtega okna v svet, ki ga neguje socialistična vlada. To se pozna tudi na ljudeh, ki bolj poznajo zahodni svet in vešče sledijo zahodni modi. Moda najlona, nošenja najlonk pri moških, ki mi je v Pekingu izvabljala nasmeh, je tu naenkrat izginila. Prav tako je postala drugačna in pestrejša tudi hrana, ki jo je bilo mogoče dobiti v lokalih, še posebno zvečer, ko so se kot gobe po dežju na vsakem vogalu pojavile male kuhinje na triciklih, cizah in podobnih transportnih sredstvih. Običajnim kuram, racam, mačkam, psom se je tu pridružila še cela kopica morskih in rečnih dobrot, kot so želve, morske kače, ribe, školjke . . . Vzrokov, da sva še vedno vztrajala pri lastnih zalogah in jedeh iz jajc, je bilo več. S kitajskega jedilnika je bilo nemogoče spoznati, kaj pravzaprav ponuja, če pa sva se že odločila za kakšno bolj konkretno jed, je to praviloma pomenilo smrtno obsodbo za raco, ribo ali podobno zverino, ki je čakala na svojega gurmana v kletki na vidnem mestu pri vhodu v lokal.
(nadaljevanje prihodnjič)
Oče, si bil slab delavec, da si
na cesti?
Stečajniki, brezdomci, kot pravijo zase, so se zbrali za mizo, tisti, ki so še imeli toliko volje in pripravljenosti povedati del tistega, kar jim leži na duši, saj so drugi menili, »pustite me na miru, svoje bede imam zadosti«. Prizadet je ponos delavca, ki ga začno obravnavati kot socialni primer, potolčen je in z občutkom, da je ogoljufan, in ve, da je ničeva možnost, da bi prav kmalu dobil novo zaposlitev.
»Ni mi vseeno, da sem v starosti na cesti. To je sedaj moj drugi odhod na borzo dela, prvič v Nemčiji. Vendar so tam urediti novo zaposlitev po petnajstih dneh.
MU smo delovni ljudje, samo navadnega delavca tu nihče ne posluša. Kapitalist pa, zato smo tam delali tudi po šestnajst ur, če je bilo treba. Sem invalid tretje kategorije in kdo mi bo dat denar za tista leta do pokojnine? Tudi žena je zaposlena v podjetju, kjer je preveč delavcev. Kmetijstva ni, ne vem, kako bomo lahko živeli.«
»Pravimo vam, da so to resni problemi. Prizadeti so delavci pred upokojitvijo, ki so vsa leta vlagali, sedaj pa so na cesti. Naša generacija, mlade družine pa niti nismo imele možnosti, da si kaj ustvarimo. Živimo v družbenem stanovanju in ne vidim nobene možnosti. Ne vem, kako bomo to prebrodili.«
»Dva otroka imam, enega v vrtcu, drugega v šoli. Živimo v družbenem stanovanju in vse moramo plačati. Sem invalid tretje kategorije in ne smem delati v ropotu. Sem pa dela! v Krškem, Radenski, ko so nas izposojali.«
»Panonija ni propadla zaradi tega, da bi bili slabi delavci pač pa zaradi vodstva podjetja.«
»Oba z ženo sva bila zaposlena v Panoniji in pošteno delala. Tisti občutek, ne veste, kako je človeku težko v duši, ko se najde na Usti, da ne bo več delal. To je bilo nečloveško, po tolikih letih dela se ti niti nihče ne zahvali človeško ne pove niti tega, da te več ne potrebuje. Pri vratarju je bil seznam. Z ženo sva se usedla za mizo in premišljevala, analizirala: kaj si v tridesetih letih naredil dobrega in slabega in se sprašuješ, kako je to sploh mogoče. Pa pride sin iz Ljubljane in vpraša: oče, ali si bil tako slab delavec, da si na cesti?«
»V Panoniji niti slučajno niso upoštevali kriterijev za odpuščanje. Ostali so tisti, s katerimi bodo, v narekovaju, laže delali. Odšli so vsi, kjer sta bila oba zakonca v podjetju, vsi invalidi, tudi dobri delavci, tudi tak, ki je delal trideset inovacij. Odšla je mati samohranilka s tremi otroki, iz družine oče in oba sinova. Za mene so stečaji enostaven način, kako se znebiti delavca.«
»Jaz pravim, da s poštenim delom in dobrim razmišljanjem ne prideš nikamor.«
Ali veš, kaj te čaka jutri, razmišljaš, kako?
»Imeli smo majhne osnove (plače), zato je naše denarno nadomestilo nizko. Kaj ti bo pomagala kapitalizacija s 70 tisočaki?«
»Naše delo pa tudi ni tako, da bi jutri odprli obrt. Mi smo kovinarji, strugarji, kovček je premalo za nas, da bi lahko začeli delati.«
»Jaz pa mislim, da je dosti plačanih, da nam najdejo delo.«
»Ko mine čas prejemanja denarnega nadomestila z Zavoda, bo prava groza. Prišel bo čas, ko bo nekdo težje naredil spravo z delavci kot z mrtvimi. Čeprav brez dela, volilci pa smo še zmeraj. Bomo pripravili tla, da bo spodrsnilo še komu drugemu, če smo nasan-kali že mi.«
(Sogovorniki: Martin Rous, Jože Špari, Slavko Santro, Drago Karoli, Mario Santro, Marjan Zobarič in Danilo Šipoš. 7)
Majda Horvat
utrip življenja
SREČANJE Z VEDEŽEVALCEM
USODO LAHKO SPREMENIMO
Franc Rep iz Trotkove pri Benediktu je več let prosil in končno dobil dar napovedovanja usode • Telefoni brnijo
Če ne bi bil novinar, potem se s Francem Repom najbrž ne bi srečal, ker preprosto nočem vedeti, kakšna usoda me čaka. To sem povedal tudi njemu, zato nisem bil stranka, ki bi jo »obdeloval« (ji prerokoval), pač le spraševalec in — očividec.
Moral sem v Maribor v Gregorčičevo ulico, kamor se je preselil, saj je stanovanje na Trotkovi bogu za hrbtom, kar sem spoznal, ko sem ga tam iskal. Na novem domu ima telefon in le-ta nenehno brni, še posebno tisti dan, ko ljudje v časopisu preberejo njegov oglas Franc Rep namreč svoje dejavnosti ne skriva. Še več: prizadeva si, da bi jo lahko opravljal povsem javno, vendar za zdaj na občini še niso dognali, v kateri »predalček« naj bi ga uvrstili.
»Star sem 45 let in sem zaposlen pri enem od mariborskih podjetij. Nekaj prerokovanja iz kart sem se naučil od mamine sošolke, želel pa sem dognati več. Zadnji dve leti sem prosil Naravo, naj mi da ta dar, in bil sem uslišan. Pri prošnjah me ni vodil gmotni interes (denar), ampak notranji glas, ki mi je velel: prosi, dobil boš in ljudem boš lahko pomagal. In nekega dne so bile moje prošnje uslišane,« mi je razkril sogovornik, nato pa je spet moral k telefonu, kajti gospa na drugi strani bi se rada dogovorila za srečanje.
»Vidite, telefon kar zvoni. Ljudje bi radi vedeli, po kakšni poti bodo hodili v preostanku svojega življenja in kakšna usoda jih čaka. Zanesljivo jim lahko povem, ali so bolni, kakšna bolezen jim grozi; napovem jim dan smrti. Tudi vem povedati, kako je ali pa bo s službo, kdaj in kje jih čaka prometna nesreča ...«
Zmožnosti, o katerih mi je govoril Franc Rep, so res obsežne, ampak jaz nisem hotel, da bi mi prerokoval, čeprav je iz njegovega pripovedovanja izhajalo, da usodo lahko spremenimo, le prositi je treba za to.
In kako napoveduje usodo Franc Rep? Na mizo da »Šlo-garsko« karto s podobo ljubimca ali ljubimke, odvisno od tega, kakšnega spola je tisti, ki mu bo prerokoval. Okrog te osnovne karte položi še štiri druge, nato pa tisti, ki hoče zvedeti
Franca Repa sem vprašal, kako reagirajo ljudje, ki jim napove, da bodo imeli tega in tega dne prometno nesrečo ali pa da bodo umrli. Dejal je, da jih vpraša, ali jim sme povedati prav vse, ali pa naj kaj ohrani zase. Sicer pa napoved, četudi je črna, ni nujno, da se izpolni. Tako, na primer, če karte ali sledi na dlani pokažejo, da se bo nesreča zgodila ta in ta dan, tedaj človek pač ne bo sedel za volan. Zastran naravne smrti, ki jo vedeževalec ve napoveda-
Franc Rep iz Trotkove oziroma Maribora, prerokuje iz kart in sledi (črt) na roki. Če z napovedjo ne soglašate, potem imate možnost prositi Naravo za drugačno usodo. Menda je Narava zelo dovzetna za take prošnje, saj je tudi njemu (na podlagi prošenj) ugodila.
za svojo usodo, sam polaga preostale karte. Vedeževalec nato vzame karto ljubimca oziroma ljubimke in karte, ki jih je stranka položila nanje, na svojo levo dlan položi njegovo desno roko in prerokuje usodo. Besede prihajajo iz ust nenadoma, vendar mi je vedeževalec zatrdil, da se v tem hipu z njim ne dogaja nič posebnega, torej ni v zanosu. Drug način napovedovanja usode pa so sledi na človekovi dlani. Karte tu niso potrebne.
Goto: Š. S.
ti, pa ima prizadeti možnost, da Naravo prosi, naj (še) ne pride.
Pogovor sem jemal bolj za šalo kot zares. Naenkrat pa je vstopila starejša ženska in vsa prestrašena pripovedovala, da se njegova napoved o smrti njej najbližjega uresničuje. Prestrašil sem se in jo mahnil iz utesnjene vedeževalčeve sobice.
Š. Sobočan
BELTINCI
56 novih članov
Na nedavni seji izvršilnega odbora Društva upokojencev Beltinci so poleg drugih vprašanj obravnavali tudi gmotni položaj upokojencev in ustanovitev demokratske stranke slovenskih upokojencev. Ugotovljeno je bilo, da upokojenci pogrešajo svojega zaščitnika pri ohranjanju njihovih zakonito pridobljenih pravic. To je predvsem potrebno pri reševanju gmotnih in stanovanjskih vprašanj. Upkojenci menijo, da so v stanovanjske sklade prispevali svoj delež že takrat, ko so bili še aktivni zavarovanci. Večina upokojencev namreč nima denarja, da bi si lahko kupstano-vanje. Upokojenčev žep pa je udaril tudi zakon o obdavčenju osebnih dohodkov in pokojnin. Vedno več pa je tudi likvidnostnih težav, predčasnih upokojitev in nezaposlenosti. Beltinski upokojenci so v januarju obiskali člane po domovih ter poleg društvene članarine pobirali tudi članarino za vzajemnost. Tako bodo lahko letos svojcem umrlih članov izplačali 4000 dinarjev. Ob tej priliki so v društvo vključili tudi 56 novih članov. Društvo upokojencev Beltinci ima 469 članov.
A-h
ZLATI JUBILEJI
Te dni praznujeta 50 let skupnega življenja 71-letni Štefan in 69-letna Kristina Černi, rojena Jona, iz Renkovec. Poročila sta se v hudih časih leta 1941, ko se je začela druga svetovna vojna. On se je izučil za čevljarja in delal doma ter v Murski Soboti. Med drugo svetovno vojno se je 13 mesecev boril na ruski fronti v Karpatih. Po osvoboditvi pa je bil tri leta zaposlen v Kočevju ter 12 let na posestvu Belje. Potem pa se je vrnil v domači kraj in prijel za kmečko delo. Žena pa je delala kot kuharica. Jubilant je veseljak, v mladostnih letih je igral v ansamblu po prekmurskih veselicah in gostijah. Čeprav je na invalidskem vozičku, še danes rad prime za harmoniko. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. V veliko veselje pa jima je dvanajst vnukov in šest pravnukov. K jubileju čestitamo.
»ŠVEJK«
V KOBILJU
Na pustno nedeljo je v Kobilju gostovala gledališka skupina Vrba iz Vrbja pri Celju. Zaigrala je veseloigro nemškega pisatelja Bertolda Brechta Svejk. Igro je režiral Bogomir Vras, za kostume pa poskrbela Ljerka Belak. Predstava je navdušila številno občinstvo.
K. Ščavničar
Pred petdesetimi leti sta si da izrekla 71-letni Ignac in 69-letna Marija Šp*' lak, rojena Pucko iz Male Polane. Kljub lepi starosti se živo spominjata pre' hojene poti, ko jima ni bilo vedno lahko. Ignac je ves čas življenja kmetoval svoji domačiji, življenjska družica Marija pa je gospodinjila in vzgajala otroke ter z možem delila dobro in slabo. Ignaca je druga svetovna vojna pritegnila na fronto, kot borec pa je sodeloval tudi v 14. diviziji za osvoboditev Koroške in Maribora. V zakonu se jima je rodilo dvoje otrok. V veliko veselje pa so j1' ma trije vnuki.
Tekst in foto J- I-
Stran 10
VESTNIK, 21. FEBRUAR
utrip življenja
MERHABA (POZDRAVLJENA), TURČIJA
ANKETA MED GASILCI
»...Tam vsak nekaj dela, vsi kadijo in vedo vse o motorjih in gumah, najsi so stari osem ali osemdeset let; pijejo ogromno čaja in ne kave, ne morejo brez Podkupinine in vsi imajo brke ...« To bi lahko bil najbolj jedrnat in natančen opis Turčije danes, kakor sta jo spoznala dva šoferja Poslovne enote Avtorad-gone (po novem je to d.o.o. AR-TRANSPORT) v Murski Soboti, ki vozita po naročilu Zunanje trgovine ABC Pomurke.
Za vse, ki se gibljemo v glavnem na razdalji petdesetih kilometrov, se zdi Turčija močno oddaljena in neznana. Zadnje čase 0 njej pogosteje slišimo kot prej, vzrok je seveda vojna v Zalivu. Nobena skrivnost namreč ni, da 'majo Američani tudi v Turčiji svoja vojaška oporišča.
Verjetno pa le redki vedo, da vsak petek odrineta iz Murske ■sobote na dolgo pot šoferja s tovornjakom, polnim ohlajenega svežega mesa. Istega dne se druga dvojica vrne z več kot pet ti-?°č kilometrov dolge poti, ki traja osem dni. Njihova zadnja podaja leži tik ob turško-iraški me-Ju Vas torej čudi, če imajo v svo-J'h kabinah pripravljene plinske fnaske, na cesti in pri dajanju izjav pa so še posebno previdni? ud —-30 do +40 stopinj
. Preskočimo pot po Jugoslaviji [n še prej previdno nalaganje blaga v Murski Soboti. Tudi zbadljivke srbskih carinikov, češ, kje imajo posebno dovoljenje, kakršnega po navadi zahtevajo °d tujih šoferjev, nas tokrat ne zanimajo. Zanima nas predvsem P°h ki je dolga, predolga. Prek Niša in Dimitrovgrada prispejo v “olgarijo, nato skozi Sofijo do ^je s Turčijo. Tu prespijo prvič, ■s cestami v Turčiji pravzaprav ni Problemov, ker je to glavna prometna povezava z Vzhodom. Ob Cestah so urejeni parkirni prosto-2; ki so ograjeni in zastraženi, ribor Kerčmar in Franc Menci-Par vozita po tej cesti skupaj leto !n Pol, Tibor že tri leta. Poznata
Toda takih nevšečnosti, kot jih imela prav s to zadnjo >furo« v začetku februarja, še ni-sta imela.
»Na tej zadnji »furi« je bilo elo mrzlo, minus 30 stopinj, in mrznila nama je nafta. To je bi-0 nekje okrog polnoči. V bližini n + a zasebna hiša. Takoj sta Pohitela dva; moram reči, da so ..brki izredno prijazni in gosto-y nj- Vse ti takoj ponudijo.
Prašala sta, če potrebujeva ba-cnjo ali kaj. Ko sem rekel, da je Sorzlo, so prinesli, čaj. Ponudili tudi prenočišče. No, tega vse-
. o nisva hotela. Ja, nafta nama kar med vožnjo zmrznila. Po-, m morava očistiti filtre, priliti
J bencina pa gre dalje. Tudi
SREČANJE
Pri devetdesetih obdeluje svoj vrt
Pri Vidmu oh Šča vnici je te ani praznovala svoj devetdeseti r°jstni dan Marija Kocbek. Jubi-antka je bila rojena v Sovjaku, ^o pa je obiskovala pri Sv. Du-u’ jedaj Stara gora. Mladost je P'eživela pri svojih starših. Pri enaintridesetih se je poročila s ‘avkom Kocbekom, bratom li-^rata Edvarda Kocbeka. V za-onu se jima je rodilo troje Mož je bil znan krojaški f^i^er. pri katerem so se mnogi 'Pladi izučili te obrti. Po očetovi jPfti pa je nadaljeval mežnar-v bližinji cerkvi Sv. Jurija.
arija je obdelovala majhno po-Jsl 'n gospodinjila. S pridnim De °m sta si leta 1938 v Vidmu Postavila svoj dom, kjer tudi ju-antka še sedaj prebiva pri si-.u Slavku. mozev' smrti leta in Prevze^a mežnarsko delo o ga opravljala ve do predlani, 1^mih 16 let. Ob letošnjem jubi-jJU j? je obiska! domači župnik I než in se ji zahvalil zadolgo-n<> delo v farni cerkvi.
v 'kljub visoki starosti Marija z seljem obdeluje svoj vrt in ra-je °ere časopise; med katerimi tudi Vestnik. Potožila pa je, domači tednik premalo piše o ■ Juriju, kjer se vedno kaj do-s.^a- Poleg dela na vrtu pa po-ri še marsikaj drugega — na-
kurila sva že,« je pripovedoval Franc. Tibor je dodal: »Vozim že tri leta, vendar je bila ta »fura« najslabša od vseh. Tako mrzlo je bilo, da se nama kabina ni dovolj ogrela in sva si morala pomagati s plinskim gorilnikom.« Njuno pot lahko opišemo tudi takole: ko prideta v Turčijo, je najprej vreme takšno kot pri nas. Zavijeta proti morju, k največji luki — tam je zelo toplo, aprila bo že prava vročina. Nato ju pelje pot proti Ankari, kjer je najbolj mrzlo, potem pa se spet podata nižje, proti iraški meji, kjer tačas trava najbolj raste. Tam imajo žetev konec aprila in v začetku maja.
Ameriška dovolilnica: marlboro
Kdor se poda v Turčijo prvič, bo ostal brez denarja verjetno že nekaj kilometrov za mejo. Tam
»Povsod moraš dati cigarete ali viski. Brez tega ne moreš priti skozi, začne se že na meji. Moraš pa dajati tudi policiji, na bencinskih servisih ...« je dejal Franc Mencigar.
se namreč drugače »pogovarjajo«. »Ko vidi, da si tujec, mora od tega nekaj dobiti. Kazni so strašno visoke. Če pa daš škatlo ali dve malbora, te ne kaznuje. Kaznujejo pa seveda brez razloga. Nekaj pač mora dobiti od tebe, cigarete ali viski. Zdaj se že dobro pogajava ...« je pripovedoval Tibor.
Kako se morajo torej šoferji, ki vozijo v Turčijo, pripraviti za na pot? Poleg hrane (paštete, sire, juh, domačega kruha), vseh potrebnih papirjev in deviz (največji problem je tačas dobiti okrog tri tisoč mark, kolikor potrebujejo za eno pot) morajo imeti s sabo tudi 40 do 50 zavojčkov malbora. Pa ne kakršnega koli — mora biti ameriški, dolg, 100 S.
»Pri nas je pač tako, da ti carinik vse naredi brez »plačila«, vendar je vprašanje, kdaj. Tam pa ne. Več daš, prej imaš. Zato pa so njihove carine strašno drage, po 400 ali še več mark zahtevajo. Pa povsod je obvezno dati
kosi travo za svinje, prinese drva in drugo. Kot nam je povedala, se je dočakala tako lepe starosti predvsem zato, ker je vedno rada delala in bila dobre volje. V družini niso poznali prepira. Vse,
kar so delali, so delali z veseljem in dobro voljo, čeprav so dvakrat dnevno jedli žgance; Tudi vina pri hiši ni manjkalo. Marija pa je tudi zelo rada romala. Posebno sp ji ostala v spominu roma-
cigarete in viski. Brez tega ne moreš priti skozi, začne se že na meji. Moraš pa dajati tudi policiji, na bencinskih servisih . ..« sta pripovedovala Franc in Tibor.
Vsi tuji šoferji v Turčiji so nenehno nadzorovani. Že na meji dobijo posebne liste z imeni obeh šoferjev (včasih so bile tudi slike), in ko se vrnejo, morajo imeti na tem listu pečate in zapisano uro vseh policijskih kontrol (kontrole TIR), na cestah, po katerih se vozita. Če se vrnejo na mejo brez vseh podpisov, je kazen visoka. Poleg tega pa morajo vsakemu policistu pokazati tudi posebno »amerik-dozvol«. Če jim takoj ne dajo cigaret ali pijače, sami zahtevajo, kar jim »pripada«.
Ameriški župnik za pilote ... in šoferje
Zaradi vojne v zalivu je promet po turških cestah precej manjši kot pred leti. S cest so izginili tudi številni tovornjakarji z juga, ki so vozili blago za »Sada-ma-Satana« (kakor mu v jezi pravijo Turki). Na parkirnem prostoru dalj od Ankare, kjer je prostora za 400 vozil, se večkrat zgodi, da prenočujeta sama.
»Prej sva še kaj govorila, kaj voziva in za koga, zdaj pa nič več. Preveč je atentatov, vse tri najine stranke pa so tesno pove-
» Vozim že tri leta, vendar je bila ta fura najslabša od vseh. Tako mrzlo je bilo, da se nama kabina ni dovolj ogrela in sva si morala, pomagati s plinskim gorilnikom,« je dejal Tibor Kerčmar.
Foto: Nataša Juhnov
zane z Natom,« je pripovedoval Franc. Zadnja stranka, ki ji morata izročliti preostanek mesa, je v bližini meje z Irakom. Pred letom so bili vy v glavnem v civilni obleki, zdaj so vsi v uniformah. Zanimiva so Tiborjeva opažanja: »Ko čakava, da spraznijo tovornjak, sva v bližini neke pisarne, v kateri najverjetneje dobivajo naročila. Nekateri so prav zajokani, razočarani, ker morajo na položaje. Imajo pa tudi svoje-
nja k sv. Trojici, na Ptujsko goro in Sv. gore. Najdlje pa je romala v Lurd in Medžugorje. Na božjo pot pa je s seboj jemala tudi otroke. Na ta način so tudi spoznavali razne kraje. Otroci, ki jo radi obiskujejo, sv ji oh visokem življenjskem jubileju pripravili v turistični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici veliko slavje. Več kot 60 jih je prišlo, ki so želeli stisniti roko Jubilantki in ji zaželeli še veliko zdravja. Med njimi je bil tudi Dunajčan, ki ga je kot otroka pobrala iz mlake, kamor so ga vrgli starši, in vzela v rejo. Več kot deset let je zanj skrbela kot za svojega otroka: S solzami v očeh se ji je zahvalil za neizmerno dobroto. Danes živi jubi-lantka Marija srečna s sinom Slavkom in njegovo ženo Trezi-ko. Posebno rade jo imajo vnukinje Marjeta. Anka in Zinka. Sicer pa ima devet vnukov in pel pravnukov.
Naš klepet z devetdesetletno Marijo Kocbek, ki nikoli ni potrebovala zdravnika, le hčerka Slavica ji je prinesla kak aspirin, je bil prijeten, saj nam je povedala veliko zanimivega. Oh njenem življenjskem jubileju ji kličemo: Še na mnoga zdrava leta'.
Ludvik Kramberger
ga župnika. Pred nekaj tedni, ko se je začela vojna, je prišel k nama in vprašal, kakšne vere sva. Seveda sva bila oba prestrašena, toda ko je kolega prišel iz tiste kapele ... in rekel, da bova imela na poti srečo, meje še najbolj pomiril.«
Kaj se je točneje zgodilo v tisti vojaški kapeli, nam je povedal Franc sam: »Župnik je bil v vojaški uniformi. Jaz ga sicer nisem kaj dosti razumel, ker je govoril angleško. V tisti kapeli seje najprej preoblekel, me tu zgoraj močno prijel za glavo ... in držal dol. Nekaj je molil, nisem razumel kaj. Močno me je držal za galvo. Ne vem, kaj je to . . . jaz sicer nisem ne vem kakšen vernik . ..«
V tisto kapelo se odpravijo tudi vsi piloti, preden se z letali dvignejo proti nebu novim vojnim dogodivščinam naproti. In ko se dvigne 40 ali 60 letal naenkrat, ni mačji kašelj. Zemlja dobesedno drhti.
Ko se odpravita proti domu, sta »Azija ekspres«. Vmes popi-jate kakšen čaj, kupita turški kruh, ki je tanek in dolg meter ali več. Vprašamo še, če imajo Turki dobro turško kavo?
»Ne. Prav nasprotno! Od kod le izraz turška kava? Tega tam sploh ne zasledimo. Seveda imajo svojo kavo in jo znajo tudi dobro pripraviti, vendar si tega povprečneži niti ne morajo privoščiti, ker je tridesetkrat dražja od čaja. Čaj pa ti ponudijo povsod, še na črpalki in cesti,« še izvemo od Franca'in Tiborja.
Kako dolgo bosta še zmogla opraviti vsak drugi teden pet tisoč kilometrov dolgo pot? Naporno je, avto ni udoben, kljub temu pa je to eden najbolj zanesljivih poslov. Zaenkrat. Želimo jima vso srečo, pa da jima ne bi bilo treba uporabiti maske!
Bernarda B. Peček
APAČE
SKRB ZA ZNANJE
Gasilci načrtno skrbijo za izobraževanje vodstvenih kadrov. Tudi to zimo organizirajo v Murski Soboti tečaj za častnike, ki ga obiskuje 16 kandidatov iz soboške in 13 iz ljutomerske občine, ter tečaj za nižje častnike, za katerega se je prijavilo 34 kandidatov iz soboške občine. Poleg tega pa bodo pripravili še tečaj za strojnike, prijavljenih je 23 tečajnikov, ter enodnevni strokovni seminar za višje gasilske častnike o razlitju nevarnih snovi in sanaciji terena. Med udeleženci tečaja v Murski Soboti smo pripravili anketo.
MARKO VOROŠ - GD Beltinci: »V gasilske vrste sem stopil že kot pionir, za kar me je navdušildedek, ki je že dolga leta pri gasilcih. Pritegnili pa so me tudi moji prijatleji. Moje društvo ima stoletno tradicijo, zato sem ponosen, da sem lahko njegov član. Vsestranski napredek terja tudi od gasilcev, da se nenehno izobražujemo in sledimo razvoju tehnike. Že
pred dvema letoma sem opravil izpit za nižjega častnika, tokrat pa obiskujem tečaj za častnika. Trudil se bom, da bom pridobljeno znanje uspešno prenašal na druge gasilce. Čeprav je gasilstvo prostovoljna organizacija, mi vzame veliko časa za izpopolnjevanje, vaje in tekmovanja. Vseeno pa delam z veseljem, ker se zavedam, da v nesreči pomagam sočloveku.«
IVAN TKALEC — GD Lipa: »Kot pionir sem se vključil v gasilsko društvo pred šestindvajsetimi leti na pobudo takratnega poveljnika. Že od vsega začetka sem si prizadeval, da bi se čimbolj usposobil za delo v tej humani organizaciji. Tako sem pred leti opravil izpit za strojnika in nižjega častnika, tokrat pa sem se odločil- za tečaj častnika. V gasilskem društvu Li-
pa sem že četrto leto poveljnik. V našem društvu je veselje delati, zlasti sedaj, ko imamo štiri desetine: člansko, mladinsko, članice in pionirsko. Imamo tudi nove garaže. Pri gradnji nam je veliko pomagala krajevna skupnost z denarjem in krajani s prostovoljnim delom. Tudi v prihodnje bom ostal zvest tej humani organizaciji, saj se zavedam, da s svojim delom lahko pomagam ljudem v nesreči.«
JOŽE KAMPL - GD Fikšinci: »Gasilski veteran in poveljnik, ki to funkcijo opravlja že petintrideset let, Jože Perša ima največ zaslug zato, da sem se pred devetimi leti vključil v gasilsko društvo. Kot strojnik sem delal s pionirsko desetino in dobri rezultati, ki smo jih dosegali na tekmovanjih, so me še bolj navdušili za delo v gasilstvu. Čeprav je naše društvo malošte-
vilčno, dosegamo na tekmovanjih dobre rezultate. Z namenom, da se izpopolnim v znanju in veščinah, sem se na pobudo poveljnika udeležil tečaja za nižjega gasilskega častnika. Naše društvo ima dolgoletno tradicijo, saj obstaja že 97 let. V društvu sem tudi šofer, po končanem tečaju pa bom poveljnik. Delo v gasilstvu me zelo veseli.«
Bodo zgradili vsaj telovadnico?
Minilo bo že 22 let, v Apačah pa je druga faza zgraditve osnovne šole še vedno le na papirju. Gre za nadzidavo s 6 učilnicami, telovadnico in obnovo kuhinje. V ta namen v krajevni skupnosti zbirajo samoprispevek (2 odstotka za šolo in vodooskrbo), poleg tega pa plačujejo še I-odstotni občinski samoprispevek. Če bi program uresničili, bi že morali imeti nove prostore, toda vedno je prišlo kaj vmes, predvsem pa ni bilo denarja. Prednost so dobile druge šole. Končno naj bi bili na vrsti v Apačah.
»Mi se na to tudi zavzeto pripravljamo. Pred kraktim smo sklicali pogovor z odgovornimi v občini Gornja Radgona in skupaj smo ugotovili, da obstajata dve možnosti za rešitev našega problema. Ali bomo denar zbrali z novim občinskim samoprispevkom ali pa bo treba najti vire z občinskim proračunom in v republiki. Če ne bo možno drugače, bomo pristopili k etapnemu dograjevanju prostorov, in sicer bo najprej na vrsti telovadnica. Le-ta je sedaj v dvorani Društva za telesno vzgojo Partizan Apače. Sicer pa moramo imeti zaradi prostorske stiske dvoizmenski pouk za razredno stopnjo,« nam je dejal ravnatelj apaške osemletke Tone Rovšnik.
Šola ima 15.oddelkov, število učencev pa se giblje okrog 300. Kar 97 odstotkov pedagoških delavcev pa ima ustrezno izobrazbo. Če bo prišlo do ponovne ve-rifikacije, zastran tega torej ne bo nobenega problema. Problem bo namreč na šolah, kjer ne bo imelo ustrezne izobrazbe več kot 10 odstotkov učiteljev.
Jože Graj
JOŽEF KOVAČ — GD Sodišin-ci: »Imam starejšega brata, ki je gasi-Lec. Z njim sem vodil gasilske vaje in tekmovanja ter se odločil, da tudi jaz postanem gasilec. Bilo je to pred dvanajstimi leti. Opravil sem že tudi izpit za strojnika. V našem društvu si prizadevamo, da bi se strokovno izpopolnilo čimveč članov. Tako smo se tudi tokrat odločili, da pošljemo na tečaj za
nižjega gasilskega častnika kar štiri člane. V društvu delujeta dve članski in ena pionirska desetina. Člani našega društva so se že doslej uveljavili pri gašenju, na vajah in tekmovanjih. V prihodnje pa si želimo še uspešnejšega dela. Delo v gasilski organizaciji me zelo veseli, saj je to humana organizacija, ki pomaga ljudem v nesreči.«
STANKO GJERGJEK - GD Kovačevci: »Član gasilskega društva sem že deset let. Ker si znanje želim izpopolniti, sem se na pobudo članov moje desetine odločil za tečaj za nižjega gasilskega častnika. Moram povedati, da je tečaj zelo zanimiv in da se naučimo marsikaj, kar nam bo veliko koristilo pri gašenju in drugih reševalnih akcijah. Prav tako se na tečaju se-
znanimo z najsodobnejšim, gasilskim orodjem, ki ga doslej še nismo poznali. Ker je naša vas majhna, imamo težave s pridobivanjem novih članov. Kljub temu pa sem z delom društva zadovoljen. Zgradili smo si gasilski dom in garaže, tako da je naše delo privlačnejše. Prizadeval si bom, da bom pridobljeno znanje prenašal na druge gasilce in jih tudi navduševal za delo.« F. M.
Romani union — Zveza Romov
Romanj union ali Zveza Romov soboške občine je bila uradno registrirana prve dni tega leta, pred dnevi pa so na Lendavski ulici dobili tudi prostore. Zveza nima poklicnega tajnika, člani pa lahko postanejo vsi Romi, ki živijo v soboški občini, ali simpatizerji in drugi. ki želijo sodelovati pri uresničevanju njihovega programa in sprejemajo statut.
Program dela obsega sedem področij dela in življenja Romov. Prvo je področje zaposlovanja. Zveza bo sodelovala s pristojnimi službami za pridobivanje primernih zaposlitev ter posameznikom pomagala pri usposabljanju za ljudsko obrt. Zveza bo spodbujala urejanje romskih naselij in pomagala pri gradnjah posameznikom. Glavna naloga vzgoje in izobraževanja bo uvajanje romskega jezika v šole ter spoznavanje zgodovine in etnologije Romov. Še naprej naj bi delovalo kulturnoumetniško društvo s folklorno skupino na Pušči, ustanovili pa bi še druge glasbene in plesne skupine, tudi v vrtcu in v šolah.
V lanskem letu je ob svetovnem dnevu Romov izšla prva številka biltena Roman nevijpe v romskem in slovenskem jeziku. V prihodnje bi jo izdajali vsaj trikrat na leto. Zveza pa bo še naprej oljranjala stike s tujino, predvsem sodelovanje s Svetovno romsko organizacijo, ki ima sedež v Parizu in je v okvirlju Unicefa že dvakrgt organizirala mednarodno romsko šolo, ki so se je udeležili tudi Romi iz.Pomurja. Soboška Zveza pa bo sodelovala tudi z Zvezo jugoslovanskih Romov. Na socialnem področju se bo zavzemala za sosedsko pomoč tistim, ki si sami niso sposobni pridobiti denarja za preživetje.	mh
21. FEBRUAR, 1 &91 _
Stran H
ne zgodi se vsak dan
Rjavolasa zdravniška pomočnica Sabine Bleich je leta 1980 preživela božične in novoletne počitnice na Filipinih. Tam se je seznanila z zdravnikom dr. Farom Cubosom. Bila je ljubezen na prvi pogled. Čez pol leta je pozvonil pri Sabini, v Bochumu, in ji potisnil v roke šop vrtnic. »Rad bi se poročil s tabo.«
Najprej sta se poročila v Niirnbergu, kjer je bil dr. Cu-bos zaposlen kot zdravnik v ameriški vojaški bolnišnici. Nato sta zakon, zapečatila še v drugo, na Filipinih. Nevesta je bila vsa v belem, nosila je štiri metre dolgo vlečko iz tila.
Triindvajsetega decembra 1984 sta dobila hčerkico Far-rah Jeanne in sreča zakoncev Cubos je bila popolna. Usoda pa je posegla vmes. Doktor Cubos je izgubil službo in odtlej ni bil več isti človek. Sabine pripoveduje, da je med njima zrasla stena. Mož je postal odljuden in molčeč. Sedemnajstega marca 1988 je dvainštiridesetletni oče ugrabil takrat triletno hčerkico in jo odpeljal v svojo domovino, na Filipine. Materi je na hladilniku pustil
Strupeno darilo
Frank Sinatra, legendarna osebnost ameriškega filma in popevk, je decembra praznoval petinsedemdeseti rojstni dan. O Frankie Boyu, kakor mu ljubeče pravijo, vemo pravzaprav vse. Prijateljeval je z dvema ameriškima predsednikoma — Johnom Kennedyjem in Ronaldom Reaganom, ljubil najlepšo žensko na svetu in bil poročen tudi s prelepo Avo Gardner. Najbolje ga nemara pozna Bill Stapely, ki je bil osemnajst let njegov tajnik. Sinatrova četrta žena Barbara je tako dolgo rovarila proti Stapelyju, da ga je Sinatra odpustil. Bill Stapely pa se je maščeval — za rojstni dan se je v reviji Enquirer razgovoril o svojem nekdanjem šefu.
Frank, pripoveduje Stapely, je pogosto v depresiji in tedaj jemlje tablete. Žena Barbara mu vsiljuje premočna zdravila, in kadar je Frank ne preslepi in vzame druga, postane pozabljiv, opoteka se in je še najbolj podoben pijanemu človeku. Njegov zakon z Barbaro je nasploh buren. Nekajkrat je bil Stapely priča, kako je Barbara Franka tako dolgo jezila, da ji je prisolil nekaj zaušnic. Včasih ji je zalučal v glavo prvi predmet, ki mu je prišel v roke. Nekaj dni zatem se je skesal in Barbaro zasul z darili. Podaril ji je dragulje ali pa kar avto. Pripovedoval mi je, kako se po vsaki spravi strast med njima spet razvname.
Tri leta po poroki z Barbaro je Frank zapustil zakonsko posteljo in se preselil v sosednjo sobo. Rekel mi je, da rad
dolgo spi, Barbara pa zgodaj vstaja in se hoče pomenkovati.
ZANIMIVOSTI
V skoku v višino živali dosegajo neverjetne rekorde. Konj namreč skoči 2,47 metra v višino, pes 2,77 m, delfin kar 7 metrov, nekatere vrste opic do 8 metrov. Lev in jaguar skočita v višino 5 do 6 metrov, antilope pa celo 10 do 12 metrov. Tudi mala žaba lahko skoči do 2 metra visoko. Tudi pri hitrosti so živali veliko pred človekom. Pes lahko teče s hitrostjo 32 km na uro. človek doseže hitrost 27 km na uro. Pravi tekači med živalmi pa so kenguru s 48 km na uro, konj s 55 km na uro. antilopa pa 72 km na uro. Najhitrejša žival pa je gepard, ki lahko teče s 120 km hitrostjo.
1
VRNI Ml OTROKA!
listek. »Z otrokom sem v Stuttgartu.« V resnici je bil že na letalu, ki ju je poneslo v Manilo.
Sabine Cubos je našla sled in odpotovala na Filipine. Tam se je leto dni bojevala za skrbniško pravico. Ko je končno dosegla, da so začeli sodni postopek, je trajal pičle četrt ure. Pripeljali so Farrah Jeanne. Mati se spominja: »Jokala je in bila popolnoma zmedena.« Zahtevek gospe Cubos je sodišče gladko zavrnilo.
Mednarodno združevanje za varstvo otrok v Kolnu meni, da podobna usoda doleti vsako leto kakih tisoč otrok. Motiv je maščevalnost, pri muslimanih pa pogosto versko prepričanje, da je otrok lastnina. Za tujega partnerja se z ugrabitvijo začne trnova pot, ki ponavadi nima konca. Pomoči pri oblasteh ne more pričakovati. Četudi otroka išče Interpol, ni upanja, ker v nekaterih tujih državah ugrabitve otroka nimajo za kaznivo dejanje. Farrah Jeanne v Manili ni Nemka, temveč Filipinka, zato so nemški dokumenti o izročitvi tam brez veljave.
ZAJČJA NADLOGA
Nemške občine plačujejo milijone mark za škodo, ki jo zadnje leto povzročajo poljski zajci. Na bregovih Vezerev Bremnu skačejo kakor bolhe, po miinchenskem Al-stadtringu jih je vse polno in vse obglodajo, prav tako jih mrgoli na Alte Bultu v Hannovru.
»Že veliko let nismo imeli tolikšne zajčje zalege,« je zapisal bremenski Weser Kurier, medtem ko nemško združenje za varstvo živali nebogljeno govori o »fenomenu«. Nihče ne more napovedati, kam bo pripeljalo neobvladljivo razmnoženje zajcev. Vzroke so šele začeli raziskovati. Biologi
oče
Predsednica kblnskega združenja pravi, da obupanim ljudem navsezadnje svetujejo, naj vzamejo pravico v svoje roke — naj poskušajo še sami otroka ugrabiti. Tako je storila 26-letna Nemka Irmgard Rafig. S pomočjo detektiva je ugrabila petletno hčer Sabrino možu, ki se je po razvezi z Irmgard preselil iz Bavarske v Pakistan — s hčerko Sabrino.
Mati se je z možem sešla v hotelu in mu skrivoma vsula v pijačo uspavalo. Ko ga je premagal spanec, sta z detektivom odnesla Sabrino v taksi. Sorodstvo jih je zasledovalo, a brez uspeha.
Tudi Sabine Cubos je najela detektiva. Sposodila si je šestdeset tisoč mark, da bi ga lahko plačala. Dvakrat ji je že spodletelo. Ugrabitelja so zasačili in zaprli, gospa Cubos pa je morala kljub neuspehu poravnati račun. »Samo Bog mi še lahko pomaga,« pravi. »Trpljenje mi ohranja pri življenju upanje, da bom še kdaj videla Farrah Jeanne.«
V pritličju reškega hotela Park, tik ob morju, v mirnem delu mesta na Pečinah, so pred letom dni odprli prvo zasebno zdravniško ordinacijo v reški regiji. V njej magister znanosti Slavko Klobučar, ki se je sicer specializiral za ginekologijo, za mnoge čudežno zdravi vene.
Kakih deset ljudi čaka v čakalnici pred ordinacijo. »Prišla sem iz Buzeta,« pravi ena od pacientk. »Videla sem. kako je doktor ozdravil mojo prijateljico, pa sem še sama prišla k njemu.«
»Meni je doktor rešil nogo,« pristavi druga. »Doma sem iz Domžal, zdravila sem se v Ljubljani. V bolnišnici so mi rekli, da ne bo druge pomoči, kakor da mi zaradi hudih ran nogo odrežejo. Prijateljica mi je svetovala, naj grem na Reko. Nimaš kaj izgubiti, mi je rekla. Prišla sem in glejte, rane se mi celijo, še malo, pa bom čisto zdrava.«
V čem je skrivnost zdravljenja, ki ga prakticira mr. Slavko Klobučar?
»Metoda je zelo preprosta. Bol-
sklepajo, da je letošnje zelo suho poletje zavrlo širjenje miksomato-ze, nevarne zajčje bolezni, ki dostikrat zmanjša število zajcev na polovico. Nekateri domnevajo, da so zajci proti njej že odporni.
Zajčja požrešnost je neizmerna, za lastnike vrtov in njiv pomeni pravo grozo. Gledalci obgrizejo cvetje in zelenje, da ostanejo sama stebla. Državi povzročajo milijonsko škodo, saj neutrudno rovarijo tudi po obali Severnega morja, tako da morajo ponekod vsak dan pregledovati nasipe. Malo več sreče imajo lovci, ker jim zlepa ne zmanjka dela. Na miinchenskem letališču Riem zajce po stari navadi streljajo s šibrovkami, da ne bi
preglodali vseh mogočih kablov. Neka bremenska firma je zaposlila lovca — skrbi za to, da se na prostranem območju zajci ne morejo preveč razmnožiti. V Hannovru strelci uporabljajo dušilce zvoka, ne samo zato, da ni toliko hrupa, predvsem zato, da ne jezijo ljubiteljev živali, ki jih zmerjajo z morilci.
Oblasti v zahodnem Berlinu poskušajo biti pravičnejše in nagovarjajo lovce, naj uporabljajo star način lova — s podlasicami. Na mestna pokopališča so poslali štiriinpetdeset lovcev, da s podlasicami lovijo nadležne glodalce. Tako razrijejo zemljo, da prevračajo nagrobnike.
Prijateljem narave se zdita obe vrsti lova enako okrutni. Rajši bi videli, da bi zajce desetkala narava z miksomatozo. Zaradi bolezni živalim pošastno otečejo glave, toda bolečin ne občutijo. Se nekaj ur prej, preden poginejo, se nenasitno hranijo in parijo.
IN VENDAR JE ŽIVLJENJE NA MARSU?
Štiristo milijonov kilometrov oddaljeni planet Mars je še zmerom ovit v veliko skrivnosti, toda znanstveniki domnevajo, da utegnejo nekoč v prihodnosti, ki niti ni tako daleč, na njem prebivati ljudje. O tem govori profesor dr. Fried-mann, oseminšestdesetletni biolog, ki predava na floridski univerzi.
Kje na Marsu bi lahko bilo življenje ?
Dr. Friedmann: Robot je leta 1976 na Marsu raziskoval površino samo na tistem delu, ki spominja na puščavo. Življenje pa bi morali odkrivati v votlinah, žrelih in globljih plasteh.
Po čem sklepate, da je na Marsu življenje?
Dr. Friedmann: Vemo, da so si bile razmere pred štirimi milijardami let na površju Marsa in Zemlje podobne in
ČUDODELEC ZA VENE
ne vene se zaprejo, organizem pa si najde namesto njih nove vene, ki prevzamejo vlogo starih, bolnih. Gre za sklerozacijo ven. Bolne zdravim tako, da izpustim iz njih kri in dam vanje določeno dozo nekega zdravila. Po dveh, treh posegih postane taka vena neuporabna, zraven nje pa nastane nova. Ko se bolne vene na nogi posušijo, izginejo nelepe krotovice na nogah, izginejo tudi bolečine, s posebnim postopkom pa je mogoče pozdraviti tudi rane, ki so jih povzročile bolne vene. To je bolj ali manj vse, seveda zelo poenostavljeno. Je še kup posameznosti in fines, kajti vsak pacient je zgodba zase,« pripoveduje mr. Klobučar.
Prvi je pri nas začel uporabljati ta način zravljenja dr. Ernest Krezmar, partizanski zdravnik, ki je kasneje odprl zasebno prakso za zdravljenje ven. Pri njem je začel v prostem času delati tudi mr. Klobučar, ki je sčasoma prodrl v vse skrivnosti zdravljenja ven. Dr. Kremzer je dobil naslednika, ki nadaljuje 'z zdravljenjem ven po metodi sklerozacije.
Pisna in fotodokumentacija, ki
V GLOBINE
Odkar je arabska nafta postala nezanesljiva in jo arabske države uporabljajo tudi kot močno politično orožje, razviti svet, ki brez nafte pač ne more, išče, kako bi prišel do novih zalog surove nafte. Pomembna nahajališča so odkrili pod morskim dnom v severnem morju ob Aljaski in v Mehiškem zalivu. S sodobno tehniko črpanja nafte iz morskega dna so se dokopali do dragocene energetske surovine. Vendar so doslej z naftnimi ploščadmi lahko črpali le nafto v plitvih obalnih vodah, globokih do deset metrov. Zalog pod dnom na globljem morju se niso lotili, ker bi bilo črpanje predrago. Danes so zaradi dogajanj v Iraku in Kuvajtu stvari drugačne. Pp nafto se splača iti tudi globlje.
Velike naftne družbe, kot so Texaco, Shell, Conoco, Occidental, so se podale na.odprto morje. Pritegujejo jih predvsem ogromne zaloge, ki se skrivajo pod dnom Mehiškega zaliva. V letu dni so v Mehiškem zalivu postavili 25 ploščadi, ki črpajo nafto iz morskega dna do 370 metrov globoko, gradijo pa še več novih.
Tehniko vrtanja in črpanja nafte iz večjih morskih globin sta začela razvijati brata Hunt leta 1984. Njuno podjetje je sicer propadlo, vendar sta izumila več novih postopkov in tehnik, ki so jih s pridom uporabile tri velike naftne družbe: Conoco, Shell in Texaco. Lani jim je uspelo 535 metrov globoko. Za to ploščad so porabili 400 milijonov dolarjev.
da sta bila na obeh planetih voda in ozračje. Takrat je na Marsu prav tako deževalo, kakor dežuje na Zemlji danes.
Zato smemo domnevati, da se je kakor pri nas tudi tam razvijalo življenje.
Kakšno naj bi bilo življenje na Marsu?
Dr. Friedmann: Na golem površju je po naših merilih za živa bitja premrzlo, saj se temperatura ponoči spusti do minus sto stopinj. Sovjetski znanstveniki menijo, da je življenje pod površjem, kjer je topleje. Senzacija bi bila že to, če bi odkrili mikrobakterije.
Ali bi ljudje kdaj lahko živeli na Marsu?
Dr. Friedmann: Prav mogoče. Teoretično bi na tem planetu že zdaj lahko ustvarili ozračje s kisikom.
jo vodi mr. Klobučar o vsakem težjem in z medicinskega stališča zanimivem primeru, odkriva naravnost čudežne možnosti te metode. Skoraj neverjetno je, da odhajajo ljudje, ki so se leta in leta brez uspeha zdravili, po petih, šestih dneh terapije pri mr. Klobučarju za vedno ozdravljeni. Kajpak morajo še naprej upoštevati zdravniška navodila in nositi elastične nogavice: bolezni ven so navadno dedne.
»Pri meni pacienti sami plačajo pregled in zdravljenje, toda nekateri zdravniki že prebijajo led in mi pošiljajo bolnike z napotnicami na račun socialnega zavarovanja. To se vsekakor splača, tako pacientom kot družbi,« dodaja mr. Klobučar. »Račun je preprost.
Med pregledom, ki traja pol ure, je mogoče doseči učinek, za katerega bi potrebovali po klasičnih metodah pet do šest dni zdravljenja v bolnišnici. Po treh do petih takih pregledih je pacient zdrav, ran ni več, vene delajo normalno.«
Tetoviranje je zadnje čase spet v modi. Kralj vseh tetovirancev pa je gotovo mož s fotografije. Gre za američana Tima Leoparda, ki je bil rad podoben leopardu. V prejšnjem življenju, pravi, je bil namreč leopard. Željo mu je izpolnil največji mojster tetoviranja Gary White, ki ga vidimo, da končuje »umetnino svojega življenja«. O estetskih učinkih umetnine presodite sami.
STRADIVARKES TEKOČEGA
TRAKU
Na stradivarko gosta Anne Sophie Hutter, Ye-hudi Menuhin prav tako. Dunajčan Thomas ZeheP maier celo pravi, da si življenja brez svojih gosli ne more predstavljati. Tudi on ima stradivarko. Na svetu jih je še petsto petdeset in vsaka je vredna najmanj milijon mark.
Sovjetski strokovnjaki zdaj upajo, da se jim je posrečilo odkriti skrivnost teh čudovitih starih violin. »Njihov zven smo prenesli v fiziko, zdaj jih bomo pa lahko izdelovali.« Več ne izdajo.
»Prazne marnje,« pravijo italijanski izdelovalci violin. Predsednik njihovega združenja Giobat Morassi je ves naježen. Goslanje na gosli, ki jih bodo naredili z računalnikom, bo dajalo podobne zvoke, kot če bi igral na čeber. Živ krst ne more odkriti skrivnosti stradi-varke.
Edini, ki jo je poznal, je že dobrih dvesto petdeset let med pokojnimi. Antonio Stradivari je izdeloval violine iz javorjevega, smrekovega in vrbčvega lesa. Nihče ne ve, kako je zmešal rdeče rjavi lak. Giobat Morassi trdi: »Zaradi onesneženega ozračja drevje zdaj raste v čisto drugačnih razmerah. Javorovine, nujne za izdelavo Stradivarijevih gosli, sploh ni več. Celo sam Stradivari danes ne bi mogel izdelati stradivarke.«
■
Stran 12
VESTNIK, 21. FEBRUAR 1991
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
KAKO NAREDIMO ODTIS
Strupeni hlapi pri likanju
ZA LJUBITELJE CVETJA
Odtis dlani je možno narediti s pomočjo več postopkov, načinov, ki so splošno znani in priznani. Velja načelo, boljši odtis boljša analiza. Nikola Tesla je npr. naredil odtis svoje roke s pomočjo neonske luči. Drugi spet uporabljajo navadno črno tempero barvo. V današnjem času nam pri tem lahko pomaga kopirni stroj. Pri snemanju mora biti ozadje zastrto s temno površino. Za kateri način se boste odločili, to prepuščamo vam. Opisali vam bomo eden izmed najpogostejših vendar po našem mnenju, ne tudi najboljši postopek.
Za dober odtis rabimo:
1.	kvaliteten papir
2.	črno tempera barvo
3.	valjar ali večji čopič
4.	dobro ploščo
Najprej dobro namažite eno potem drugo dlan. Na že pripravljen in dobro podpret papir zatem odtisnite obe dlani tako, da najprej utrdite kocen dlani in šele potem počasi spuščajte druge njene dele. Morate imeti občutek, da se vsi deli vaše dlani dotikajo papirja. Potem dlan počasi dvigujte in to tako, da začnete pri prstih, ravno obratno kot ste delali odtis.
Poskusite večkrat, da boste dobili čim boljši odtis, ki je nujen za popolno analizo. Odtisnite najprej levo, potem desno dlan, torej obe dlani. Za analizo morate odtisoma predložiti tudi kupon ki bo objavljen v vsaki številki Vestnika. Vse skupaj potem pošljite na naslov redakcije. Kupon garantira brezplačno analizo. Na isti naslov lahko pošljejo svoje odtise tudi tisti, ki kupona nimajo. Vaši odtisi z analizo bodo objavljeni pod željeno šifro. Prosimo vas, da kupon izpolnite čitljivo, da ne pride do pomote.
|H ■■ MM ■■ ■■ MB ■■ MB «0 ■■ MB MM M Ml HM ■■ M«
| Kupon za brezplačno analizo
| Ime in priimek j
Datum rojstva j
Točen naslov |
■ Šifra________________________________________________________
Večina posteljnega perila, ki je dandanes v prodaji, vsebuje umetno smolo in aluminij, zaradi česar se ga da lažje likati. Vendar se pri likanju sproščajo hlapi, ki dražijo sluznico in povzročajo kašelj. Med drugim naj bi bil tega kriv tudi formaldehid, zato priporočajo, naj pred prvo uporabo iz novega perila pri odprtem oknu izlikamo kemikalije.
POZOR, ELEKTRIKA!
Doma imamo številne elektri-

Trobentica ali brezstebelni jeglič, pravimo ji tudi blazina-sta trobentica ali primula vul-garis je ena prvih spomladanskih cvetic kar razodeva tudi ime: primus — prvi, ki se razcvete tudi zunaj na vrtu. Pričarati čudovite barvne kombinacije, nam ne sme biti žal, saj z malo denarja postaja naš dom lepši. Poznamo jih v različnih barvnih odtenkih. Brezstebelni jeglič raste samoniklo po vsej Evropi. Tako jo lahko ocenimo da ni pristna lončnica, oziroma sobna rastlina. Zaradi posebne lepote in njene barvitosti jo najdemo vsepovsod: na okenskih policah, v različnih košaricah na mizi, v skupinah v lični posodi, posajena z drugimi sobnimi rastlinami (na sliki), na vrtovih in grobovih. V normalno ogrevanih prostorih ne morejo dolgo živeti. Dati jih moramo na hladen in svetel prostor,
kjer je temperatura od 12 do 14 stopinj ter zadostno vlago. Občutljive so na trdo vodo, kot vse sobne rastline. Ob zagotovljenih pogojih in naši popolni oskrbi nas bodo razveseljevale tudi do 2 meseca. Uve-
le in rumene liste sproti odstranjujemo. In nikar ne mislite da morate ovenele, odcvetele trobentice odvreči. Sploh ne. Lahko jih posadite v pol-senčen prostor na vrtu. Glede zemlje niso zahtevne, vendar mora biti zemlja zmerno vlažna. Tudi prihodnje leto bodo cvetele, a ne tako obilno. V vrtu nam lahko predstavlja trajnico. Trobentic je okoli 550 vrst, križanci imajo posebno velike cvetove. Normalni čas njihovega cvetenja je marec — april. Imajo močno koreninsko grudo. Pri višjih temperaturah jih moramo zalivati pogosteje. Čim hladnejši je prostor, tem previdnejši moramo biti pri zalivanju. Privoščimo si polno košarico pomladi s trobenticami. Cvetje nas osrečuje in duhovno bogati, zato ne pozabite na prve trobentice.
O. V.
| Kupon pošljite na naslov: Zavod za časopisno in radijsko I~ dejavnost, Titova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših dlani).
Preprosti test kakovosti tal
Ali veste, kakšne kakovosti in sestave je zemlja na vašem vrtu ali sadovnjaku? Od tega je odvisno, kaj je potrebno zemlji dodajati in kaj vanjo saditi ali sejati. Uporabite enostaven test. Cvetlični lonček napolnite z zemljo in nanjo nalivajte vodo. Če voda skozi luknjo na dnu posode kaplja, je to znak, da je zemlja glinasta, ki zadržuje vodo. Če je zemlja bogata s hu-niusom, bo voda skozi luknjico curljala enakomerno, toda šele po določenem času. Če je zeml ja peščena, bo voda pritekla takoj, ko je začnemo vlivati v lonček.
čne vtičnice in uporabljamo tudi številne električne aparate. Vsi so potrebni, toda vsak od njih je lahko nevaren, ker je pač povezan z električno energijo. Če pridemo v stik z elektriko, je najmanj, kar se nam lahko zgodi, nezavest, v hujših primerih pa omrtvičenje dihalnih centrov. Kako naj ravnamo, če se zgodi, da je prizadet kak naš družinski član?
Predvsem je treba takoj prekiniti stik z elektriko tako, da odvijemo glavno varovalko. Če to ni mogoče, moramo med žrtev in sebe razgrniti plast časopisnega papirja ali odejo, če jo imamo. Dobra je tudi lesena deska, seveda pa morajo biti te stvari suhe. Če nimamo suhih stvari, moramo obuti gumijaste škornje. To je pomembno zato, ker bi sicer lahko elektrika z žrtve prešla na nas. S predmetom, ki je iz nepre-vodnega materiala, odstranimo predmet, ki je povzročil nesrečo.> Zato je zelo primeren lesen obešalnik. Nikakor pa ne sme biti predmet kovinski.
Takoj moramo zrahljati vse tesne stvari (ovratniki, pasovi in podobno) na poškodovancu in mu dati umetno dihanje. Če znaki kažejo, da je potrebno, moramo začeti tudi z masažo srca. Takoj pokličemo zdravnika. Pregledamo vtičnico in ozemljitev.
DOBRO JE VEDETI
Čas kalitev semen
Te dni so trgovici ponudili kupcem semena za spomladansko setev. Čeprav zima še traja, pridne gospodinje že kupujejo semena, ki jih bodo posejala v vrtovih. Zelenjava je zelo koristna sestavina ljudske prehrane, če pa jo vzgojimo sami, močno razbremeni družinski proračun. Kakšen je čas kalitev nekaterih semen? Pomagamo vam s tabelo.
Grašek vzkali 8 do 10 dni po setvi
Fižol 8 do 10 dni po setvi
Čebula 10 do 12 dni po setvi
Solata 6 do 8 dni po setvi
Korenček 16 do 21 dni po setvi
Peteršilj 20 do 28 dni po setvi
Kumarice 5 do 7 dni po setvi
Pastinak 12 do 16 dni po setvi
NITRATI V PITNI VODI
Revija Zdravje je konec lanskega leta opravila s pomočjo svojih bralcev analizo vode v Sloveniji. Bralci so s pomočjo testnih lističev ugotavljali vsebnost nitratov v pitni vodi na svojem območju. Iz analize je razbrati, da je v Sloveniji le nekaj več kot enaindvajset odstotkov pitne vode, ki je povsem brez nitratov. Skoraj v polovici vse pitne vode je 10 miligramov nitratov, 25 miligramov pa jih je kar v
30 odstotkih pitne vode. Kaj so namerili naključni raziskovalci na našem območju? V G. Radgoni je v vodi 22 miligramov nitratov, v soboški, lendavski in ljutomerski občini pa po 19 miligramov nitratov. Nitrati v pitni vodi so, za to pa smo krivi sami.
ČE SESALNIK PRAŠI
Pri čiščenju s sesalniki se dviguje neviden prah, ki ogroža naše zdravje. Znanstveniki so ugotovili, da predvsem starejši sesalniki izpihajo tudi do osem odstotkov posesane umazanije. Na prašne delce, ki jih sesalnik 'zpiha, se vežejo težke kovine, kot so
arzen, svinec, kadmij in druge strupene snovi. Ker so ti delci premajhni, da bi ostali v vrečki sesalnika, vdihavamo zvrtinčen prah in strupe v njem.
Pomagamo si lahko tako, da preprogo poškropimo z vodo. Prah se bo sprijel in ostal v filtru.
^aše predloge pošljite na dopisnici na naslov:
Radio Murska Sobota, Titova 29/1, Murska Sobota;
Glasovnice bomo izžrebali in nagradili.
Lestvico domačih pesmi lahko poslušate vsak četrtek od 18.00 do 19.00 v oddaji Radia Murska Sobota Zaigrajmo in zapojmo po domače.
NASVETI
Šipe na oknih v kuhinji, kjer je mnogo sopare, se pozimi rade zarosijo. Za nekaj Časa to neprijetnost lahko preprečimo, če jih namažemo z mešanico vode, špirita in glicerina ali pa z mešanico mila, glicerina in špirita. Ko se šipe posuše, jih z mehko krpo, ki ne pušča vlaken, zbrišemo, daj so lepo svetle in prosojne. S
Perilo pozimi na podstrešju ne zamrzne, če dodamo vodi, v kateri ga fzplakujemo, malo soli.
X
Steklenice, v katerih smo hranili olje, lahko očistimo s toplo kavino usedlino.
Kuhajte z nami
NADEVANA ROLADA
O uporabi medu v ljudski prehrani in zdravilstvu je bilo že veliko napisanega. Naši predniki so uporabljali med kot sladilo za izdelavo medic in raznih medenih — »lectovih« kruhkov različnih oblik vezanih na ljudske šege in običaje. Nekaj tega se je ohranilo na določenih področjih še do danes.
V novejšem času cenimo med predvsem zaradi njegovih zdravilnih lastnosti. Pri človeku ugodno vpliva na počutje in povečuje umsko in fizično aktivnost. Dobro pa je vedeti, da med izgubi zdravilne vrednosti, če ga segrejemo nad 45° C. Ena izmed lastnosti naravnega medu je, da po določenem času kristalizira in se težko maže. Popravimo ga tako, da steklenico z medom postavimo v toplo, a ne vročo vodo, da se kristalizirani del sladkorja stopi
Zaradi svojstvenega okusa in arome pa občasno pripravimo tudi medeno pecivo, zlasti, če so dodane količine medu manjše. Tak primer je MEDENA ROLADA Z MLAČNO KREMO. Poraba živil je skromna, pecivo pa izdatno.
TESTO: 3 jajca, 5 žlic sladkorja penasto zmiksamo.
Med 12 žlic moke zamešamo in presejemo žličko jedilne sode. Skupaj z moko primešamo k zmiksani masi 2 žlici tekočega medu.
Maso razgrnemo v zelo dobro pomaščen in pomokan velik pekač ter spečemo, a NE ZASUŠIMO peciva.
Še vročega zvrnemo na prtiček in rahlo zvijemo. Ohlajeno namažemo z masleno-mlečno kremo.
KREMA: 3 del mleka zavri in vanj zakuhaj 4 velike žlice moke, ki si jo razredčila z. 1 del hladnega mleka. Kuhaj, mešaj, da se zgosti in popolnoma ohladi.
Penasto umešaj: 15 dag masla s 15 dag sladkorja, dodaj 1 vanilin, sok cele limone. Oba dela kreme (mlečnega in maslenega) zmešaj tako, da po žlicah dodajaš mlečni del k maslenemu. Oba dela kreme naj imata čimbolj enako temperaturo, ker se v nasprotnem primeru krema ne veže in se rada sesiri.
SESTAVIL MARKO NAPAST	FRANCOSK IMPRESIONISTIČNI SLIKAR	FELJTONIST		FILMSKI IGRALEC ŽIVOJINO-VIČ	ORIENTALSKA RAŠEVINA	STALNA PESNIŠKA OBLIKA	ŠPANSKI PISATELJ (MATEO)	VRSTA DETELJE
MESTO V SREDNJI ALBANIJI					/ !			
NABOJ ZA ZRAČNO PUŠKO				■				
PREOSTALA KOLIČINA, RELIKT,								
VRTNA HIŠICA, SENČNICA	f	—			TOVARNA V CELJU VULKAN NA SICILIJI			
AKADEM- SKI KLUB				DRŽAVNI PRORAČUN REVEŽ				
VEČANJE	K	A				NATRIJ MESTECE V BAČKI OB TISI		
DESNI IN NAJDALJŠI PRITOK SAVE	J)			I	I J		ŽULJ 00 OBUTVE	OPERA FLOTOWA (ŽENSKO IME)
RIMSKO ŠTEVILO TISOČ		MESTO NA POLJSKEM TISOČ KILOGRAMOV			/ \			
ETIOPSKI VELJAK					OČE URADNI SPIS			<4
UPRAVNA ENOTA V SEDANJI GRČUI				K		IRAN OLIMPIJ- SKE IGRE		
ENAKO- PRAVNOST	O-		M	■				
NAUKO OBLIKAH VOJSKO- VANJA				v/				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: smoking, pavi-nje, episkop, cer, IRA, Irak, KR, A, Arad, libra, ideolog, tast, SO, Er, iver, tehnika, Ade, San.
yESTNIK, 21. FEBRUAR 1991
Stran 13
pisma, mnenja, stališča
Pot do prave demokracije je zelo naporna
Razvojna pot različnih družbenih ureditev je v preventivni obliki končni cilj gospodarskega razvoja in napredka. To pomeni, da naj ima vsak član človeške družbe tisto, kar mu je za življenje potrebno. To pomeni, da je VSAKA DIKTATURA negativna oblika normalnih družbenih odnosov in zanikanje demokratičnega izživljanja. Toda ravno tukaj nastajajo nasprotja, ki jih politično izživljanje državljanov naravnost provocira in razdvaja. Če pa je posredi nacionalizem v tej ali drugi obliki, pridemo do pravilne poti na še težji način. S tem ne mislim povedati, da ne smemo ceniti svoje neposredne nacionalne zavesti in kulturne pripadnosti in jo celo razvijati do tiste oblike, da smo enaki med narodnostmi v svetu. Toda ravno tukaj je nevarnost, da ne postanemo nacionalisti.
Meni se zdi, da gospod JOŽE URANKAR in tudi ing. KAREL KOZIC tega ne uvidita, s čimer pa jima ne odrekam pravice, da svoje mnenje izrečeta tako, kakor tudi mislita. Vsako mnenje je potrebno upoštevati, če želimo sožitje v človeški družbi. Če gospod KOZIC na primer odklanja branje Marxovih, Kardeljevih in Brozovih knjig, mu tega nihče ne očita. Pokaže pa zelo očitno, da je njegova pot do prave demokracije še zelo, zelo daleč. Popolnoma se pa strinjam z gospodom URANKARJEM, ki pravi, da je od vsakega posameznika pri nas odvisna naša prihodnost. Ja, dragi in spoštovani ing. KOZIC, zakaj pa po
tem Vi izključujete nekaj takega za ljudi, ki vsekakor že po sili zgodovine niso predvsem brezvredni ljudje med nami? Prosim Vas, tega več ne delajte, ker s tem sami sebe hote ali nehote izključujete iz demokratičnega procesa družbe.
Žrtve stalinizma niso bile edine, ki jih je človeška družba producirala, da tako preprosto povem. Spomnite se inkvizicije klerikalizma, ki je bila najmanj enakovredna stalinizmu. Mar verujete v to, da bo tako imenovani novoustvarjeni kapitalizem zares idealen izhod iz tega, kar smo morali prestati? Humanizem sam ni odsev oblastnih odnosov, marveč posameznikov. In prav zaradi tega se papež ni sramoval sprejeti Gorbačova in se z njim pogovarjati. Bi Vi to storili?! Dvomim, ker ste le malo preveč enostranski.
Ko gledamo vsa nasprotja sedanjega časa, moramo najprej upoštevati preteklost. Apostolska vrednost nekega doktorja iz Prekmurja, ki zatrjuje, da bi postal papež, če bi ne imel tega poklica, prav gotovo ne dela časti Vatikanu, ki je s svojim sedanjim papežem kar zadovoljen, pa tudi večina katoličanov, ki ga po vsem svetu zelo cenijo in spoštujejo. Zakaj so potem potrebne take izjave? Komu koristijo?
Politične diplome niso neki privilegiji, marveč pridobljena znanost, ki nam je ravno tako potrebna kot tudi Vaš cenjeni poklic, gospod KOZIC. Če Vi tega ne upoštevate, Vam je gospod, ki ga Vi tako neusmiljeno izpodrivate iz javnega ži
vljenja, popolnoma spodobno povedal le svoje mnenje, do katerega ima pravico ravno tako kakor Vi, če zares želite pravilno demokratično izživljanje državljanov, kakor sami mimogrede zatrjujete.
Ljubezen in spoštovanje med ljudmi je edino pravilen odnos, ki izključuje sovraštvo. To pa ni nobena filozofija, marveč življenjska resnica, ki je edina pravilna podlaga za urejevanje odnosov med ljudmi, nacionalnostmi in državami. Prosim Vas, da nekaj podobnega upoštevate tudi Vi.
Tudi jaz se popolnoma strinjam s plebiscitom, ki ga je slovenski narod spodobno poudaril. Toda zakaj potem nespodobno polemiziranje o KUČANU in njegovi »lojtrci«? Mar ste pozabili, kdo ga je izvolil?!
In še nekaj o socialni demokraciji, ki za gospoda KOZICA ni menda preveč pomembna; smrdi mu mogoče po komunizmu, ki bi naj bil smrten sovražnik človeštva. Tukaj so mnenja politologov različna in seveda tudi prilagojena družbenim odnosom posameznih držav. Gospod KOZIC! Priporočam Vam, da nekoliko pogledate po knjigah Lewa Kopelevva. Ne bo Vam žal, saj je ta človek zelo spoštovan in ugleden humanist tudi v zahodnem svetu, čeprav je ruske narodnosti.
In še za konec: Spoštujmo mnenje drugega, ker bomo le na ta način pomagali razvoju pravilnih demokratičnih odnosov, ki so nam ravno sedaj nujno potrebni. IVAN KRAMAR
NEMČIJA
ŠE ENKRAT
KAKO DO SREČNIH
PRAŠIČEV IZ POMURJA?
Avtor članka na 3. strani Vestnika 7. februarja se sprašuje: KAKO DO SREČNIH PRAŠIČEV IZ POMURJA? Da bi g. Branko Žunec dobil odgovor na to vprašanje, se bo moral vrniti daleč nazaj v človeško preteklost. Tako daleč nazaj, da se bo srečal z našimi davnimi predniki, ki so iz »srečnega« divjega prašiča vzgojili domačega prašiča. Človek je takrat namreč posegel v naravo in začel nekatere živalske vrste izkoriščati za zadovoljevanje svojih potreb, in ker
Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ati stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja.
smo tudi na slovenskih tleh spremenili star običaj »domačih kolin« v vsakodnevno klanje prašičev, je prišlo do selekcije prašiča s »štirimi šunkami«, velikim karejem in skoraj brez maščobnega tkiva. In »hudič«, g. Branko Žunec, je tudi v tem, da jih kljub temu na slovenskih tleh priredimo še vedno premalo za pokrivanje potreb po prašičjem mesu v naši republiki (letno vzredimo v Sloveniji 600 000 prašičev — 60 % tega je farmska vzreja, npr. le 1,5-krat večja Nizozemska jih letno vzredi pribl. 24 mil.)
Gospod Branko Žunec je pri poročanju z delovnega sestanka po njegovem imenovane »vladne komisije za najracionalnejšo prirejo pujsov na farmah Nemščak-Jezera« izpustil namreč za mene, ki delam v prašičereji, zelo pomembno ugotovitev sodelujočih. Ta pa je po besedah g. L. Bratuša (ŽVZ) v tem, da se s prašičerejo v tem času največ ukvarjajo poleg zelenih še zelenci. Ker smo v času slovenskega kulturnega praznika, bi spomnil na Prešernov zapis, ki gre takole: »Le
čevlje sodi naj kopitar!« Tako pa se zgodi, da nepreverjene in v članku Kako do srečnih prašičev iz Pomurja? tudi netočne podatke novinarji izrabljajo v senzacionalne namene in zavajanje javnosti. Že v času dela komisije sem g. Branka Žunca opozoril na nepreverjenost in netočnost podatkov g. Slavka Švenda z ŽVZ-ja, ki jih je sedaj pripravljen celo demantirati.
Glede podatkov, ki jih ima Slavko ŠVENDA iz ŽVZ-ja:
Gospod Slavko Švenda je pri »manj vrednem prašičjem mesu verjetno mislil na bledo mehko vodeno meso (BMV), katerega delež pri naših prašičih še zdaleč ni 50%. BMV se pojavlja zlasti pri prašičih nekaterih sodobnih pasem, ki so selekcionirane na vec mesa, večji prirast in manjšo porabo krme. V dolgotrajnem procesu selekcije so se razvile številne pozitivne proizvodne lastnosti, sočasno pa so se zaradi inaktivacije živali v sodobni reji in pitanju pojavile nekatere fiziološke motnje, med katerimi se posebej izvzema preusmerjanje mišičnega metabolizma od aerobnega k anaerobnemu in razvijanje nagnjenosti k stresu. V t.i. akutni fazi stresa pride do anaerobnega spreminjanja glikogena v mlečno kislino. Kislina se v mišicah akumulira. Če prašič v tem trenutku izkrvavi, bo pH mišice nizek, kar pospeši posmrtno glikolizo. Ob nizkem pH-ju in hkratni visoki temperaturi mišic (35 ° C) se razvije BMV. Pri živalih oz. pasmah, ki so nagnjene k stresu, se ob njem (nalaga
nje, prevoz, razlaganje, itd.) pojavi t.i. sindrom maligne hipertemije (nevarnost pogina prašičev). V letu 1990 je od farme do klavnice (vključno s čakanjem na depoju) poginilo 206 prašičev od skupaj 50970 oddanih prašičev klavnici POMURKA, kar je 0,4 % in ne 2000 prašičev. Ker je mehanizem razvoja BMV-ja znan, je danes mogoče s sodobno ter ustrezno tehnološko opremo zmanjšati delež le-tega na minimum. Prašiči iz farm Nemš-čak—Jezera dosegajo mesnatost, ki se lahko kosa s kakovostnimi evropskimi prašiči. Tako smo na farmi od leta 1978, ko je znašal delež mesa na klavno težo 37,4 %, tega izboljšali in v letu 1990 dosegli 42,2%. Tudi podatki g. Švende o poginu niso točni.
V tem obdobju je naša proizvodnja tarča številnih napadov. Obtožujejo nas vsega mogočega z edinim ciljem, uničiti nas, za kar se ne izbirajo sredstva in načini. Vendar bo o našem obstoju odločala le ekonomika. Preve.č kmetijskih objektov, zgrajenih z družbenimi sredstvi, ki jih sedaj ponekod preurejajo za trgovske ali druge namene, je praznih. Prazni pa so za to, ker kmetovalci pri reji (predvsem prašičereji) niso videli »računa.«
Pomurju je narava dala možnosti za proizvodnjo hrane. Te moramo izkoristiti in se znebiti kompleksa o prehrambenem rezervatu. Kajti v nasprotnem se bo številnim brezposelnim v Pomurju pridružilo še nekaj sto delavcev iz agroživilstva. Ali je to cilj naše družbe? Prav razselitev bo povzročila to in veliko gospodarsko škodo. Na koncu pa še nekaj razseljeval-cem slovenskih farm. Preberite si članek v Kmečkem glasu z dne 13. februarja Na potezi je vlada, kjer dr. Lojze Slavič, predsednik komisije za razselitev farme prašičev Podgrad, ugotavlja, da obstaja poleg vseh problemov okoli razselitve še velika ekološka past. Citiram: »Razselitev farme na številne lokacije pa lahko povzroči še več ekoloških težav kot zdaj.«
KG Rakičan PC Prašičereja ALBERT SMODIČ
Še neporavnan dolg
Moj rojstni kraj Veržej, na katerega sem zelo ponosen, se ponaša s spomenikoma dveh imenitnih mož, ki sta se s svojim delom trajno zapisala v zgodovino slovenske kulture. Prvi je Slavko Osterc, glasbenik, in drugi dr. Fran Kovačič, teolog in zgodovinar. Obema smo postavili spomenik v šestdesetih letih. Veržej pa ima še en spomenik, ki smo ga postavili bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. Postavili smo ga pred desetimi leti, ko se jugoslovanski narodi še nismo kregali in se še nismo sovražili. Povod za postavitev tega spomenika, ki ga je zasnoval Lojze Veberič iz Murske Sobote, je bilo že večletno prijateljstvo Veržeja s krajem Grljan v Timoški krajini v Srbiji.
V svojem govoru ob odkritju Kovačičevega spomenika nas je kanonik dr. Alojzij Ostre, tudi prleški rojak, spomnil na še enega Veržej-ca, ki bi ga morali ohraniti v trajnem spominu. Gre za Rafaela Ferdinanda Hussiana, ki sije pridobil sloves kot porodničar na dunajskem cesarskem dvoru, profesor na dunajski visoki šoli in pisec več medicinskih knjig (Slovenski biografski leksikon I, str. 360, jih navaja pet), ki so izšle na Dunaju v letih 1825— 1832. V naslovih knjig je ob njegovem imenu kot poklic zapisano tole: »Operater, očesni zdravnik, magister kirurgije in porodniške pomoči, prejšnji suplent stolice za teoretično porodniško pomoč na visoki šoli na Dunaju«. Kot izkazuje rojstna matična knjiga župnije Sv. Križ pri Ljutomeru, se je Rafael Ferdinand Hussian rodil 1802. leta v Veržeju kot sin Vida Husiana in Julijane, roj. Witina. Umrl je leta 1869 na Dunaju.
Iz matičnih knjig zvemo, da sta se Vidu Hussianu v Veržeju rodila še dva sina, in to Jožef Karel (1804) in Franc Ksaver (1805), ki sta umrla kmalu po rojstvu, prvi po devetih mesecih in drugi po treh tednih. Pred rojstvom poslednjega je v 53. letu starosti umrl oče Vid (1805). Od kdaj je bil Hussianov rod v Veržeju, ne vemo. Pač pa vemo, da je bil tam že v 2. polovici 17. stoletja, ko rojstna matična knjiga že omenjene župnije izpričuje 1671. leta rojstvo Urše, hčerke Gašperja in Marije Hussian. Nato se v Veržeju rodi še več Hussianov (v družinah Gašperja in Marije H., Štefana in Gertrude H., Štefana in Helene H. ter Vida in Julijane H.). Po letu 1805 pa jih v matičnih knjigah več ne najdemo.
Kronika župnije Sv. Križ pri Ljutomeru ima kot znamenitega moža zapisanega Jožefa Simona Hussiana (1755—1827), ki je bil sin Gašperja in Marije H. (najbrž je bil Rafaelov stric) in menda duhovnik ter profesor modroslovja na univerzi v Pečuju na Madžarskem. Žal več podatkov o njem nimam.
Hussianova družina je v Veržeju živela v hiši številka 71. Zato bi bilo pravično, da bi na tej hiši Rafaelu Hissianu in morda tudi njegovemu stricu čimprej odkrili spominsko ploščo.
Dr. Tone Ferenc
Ali bo novi demokrat odgovoril?
GOSPOD KOZICI
Znota vas vljudno naprošam, da zainteresirani pomurski javnosti in moji malenkosti odgovorite na vprašanje, ki sem vam ga javno zastavil v Vestniku 24. januarja 1991. Sodim namreč, da so vaši pogledi na demokracijo, še posebej na, kot jo imenujete vi. novo demokracijo, vredni širše predstavitve. Zato se, kot opažate, trudim načeti JAVNO POLEMIKO. Ta naj odgovori predvsem na zame ključno vprašanje, ali je namreč res volja v Sloveniji živečega prebivalstva, da se nova oblast delno oddalji od načel demokracije, kot ste zapisali v Vestniku 17. januarja 1991.
Leon ALT, dipl, politolog
SMO POMURSKI MADŽARI TUDI TUJCI?
Nekatere pripadnike madžarske narodnosti v Pomurju je zelo prizadel članek v Vestniku, objavljen 24. 1. 1991, kije namenjen izgubljeni kulturni dediščini Prekmurja. Zaradi natančnosti navajam, da gre za dva krilna oltarja, ki so ju iz Sela in Grada na Goričkem odnesli v budimpe-štanski narodni muzej.
V zvezi z zgodovino Prekmurja bi sedaj želel naglasiti le to, daje bila ta pokrajina do konca I. svetovne vojne sestavni del madžarske države, torej imajo vse dejavnosti, gospodarske in negospodarske, tudi spomeniškovarstve-ne, svoje korenine v takratnih politično-gospodarstvenih opredelitvah omenjene države. S tem nočem trditi, da so bili odnosi v nekdanji madžarski državi skozi stoletja urejeni, predvsem kar se tiče spoštovanja pravic narodnih manjšin to ne drži, vendar pa nam mora biti jasno, da je bilo narodno bogastvo Prekmurja do leta 1919 last državnega zaklada tedanje Madžarske, ker je Slovenija kot taka — sicer čisto upravičeno — šele nastajala. Mislim seveda na Slovenijo kot v nekem smislu državo slovenskega naroda. Lahko bi se prerekali o tem, katera spomeniškovarstvena politika je najboljša. Verjetno je bila glede tega napačna tudi nekdanja madžarska usmerjenost, ki se je zavzemala za močno koncentracijo narodnega zaklada v Budimpešti. Drži tudi to, da se zaradi tega čutijo najbolj prizadete tiste pokrajine, ki so postali po trianonski mirovni pogodbi sestavni deli drugih držav. Mislim na Slovaško, Transilvanijo, Podkarpatje, Vojvodino, na del Baranje, ki spada danes k Hrvaški, na del Gradiščanskega in seveda na Prekmurje. Strinjam se tudi s tem, da vsako narodno bogastvo, kulturnozgodovinski spomenik, lahko največ pomeni v kraju, kjer je nastal. Glede tega je morda res potrebno začeti novo fazo dogovarjanja, da se vrnejo nekateri spomeniki v prvotno okolje. Vendar istočasno opozarjam tudi na naslednje: ali glede koncentracije kulturnega bogastva nismo napravili podobne napake tudi v Prekmurju? Ali nismo zgodovinskih spomenikov in drugih pomembnih reči odvzeli ali odkupili Lendavi, Gradu, Beltincem, Domanjševcem
Razmišljanja po objavljenem članku v vestniku Naši zakladi na tujem
oz. kateremu drugemu naselju ter jih zbrali v Murski Soboti (v slabšem primeru pa v Mariboru ali Ljubljani)? Strokovnjaki bodo seveda rekli, da so le tako mogli zagotoviti njihov obstoj, drugače bi namreč propadli. Po mojem mnenju je bilo tudi nekdanje madžarsko stališče podobno temu. Vsi skupaj pa se seveda lahko sprašujemo, zakaj smo pustili, da se porušijo znameniti gradovi, lepi srednjeveški dvorci, ki so tudi sestavni del kulturnozgodovinskega zaklada.
Pa če je komu primerjava položaja, kar se tiče kulturnozgodovinske dejavnosti z drugimi slovenskimi predeli, všeč ali ne, dobimo občutek, da smo najbolj zanemarili prav ta prekmurski del, torej območje, ki je nekdaj spadalo k Madžarski. Sprašujem se, na osnovi zadnjega odstavka omenjenega članka, če m vzrok v tem, da na določenem delu tega območja še vedno živi madžarska narodnost? Kar seveda skorajda ne velja za območja, ki so v preteklosti pripadala Avstriji oz. Italiji. Nemška manjšina namreč — razen v najnovejšem času identificiranih skupin — ne živi v Sloveniji, italijanska skupnost pa tudi le na skrajnem obalnem obrobju. Prepričan sem, da bi lahko, če bi se reševanja vprašanja v preteklosti lotili poenoteno Slovenci m Madžari marsikaj drugače in bolje rešili. Vendar nismo! Slovenska narodnostna politika je dosegla največjo evropsko raven: o tem ni dvoma. To verjetno prav manjšine v Sloveniji najbolj na-glašajo. To priča o visoki intelektual-nosti tega naroda, seveda pa je tudi s političnega vidika ta koncept pomemben. Na žalost opažamo tudi to, da raven razmišljanja ni vsepovsod enaka. Kljub solidnemu sodelovanju narodnostne skupnosti z Upravnimi or-fani ter s političnimi organizacijami, ar je v določenem smislu tudi zakonska obveza slednjih (obenem še enkrat poudarjam: do sedaj na inštitu-cionalni ravni omembe vrednih konfliktov ni bilo, vsi pooblaščeni funkcionarji so pokazali veliko spoštovanja in pozornosti do stikov z nami), sem mnenja, da je v nekaterih prebivalcih tega našega skupnega območja še vedno močna protimadžarska usmerjenost. Vsi skupaj vemo, da so — predvsem v tem stoletju — prebivalci Prekmurja — tako Slovenci kot Madžari — morali pretrpeti ogromno žalitev, fizičnih obračunov in podobnega. vendar smo za to, kar se tiče krivde na račun slovenskega naroda, najmanj krivi mi, Madžari domačini, ki tukaj živimo (in pred nami so živeli naši predniki že vsaj tisoč let). Zato se nikakor ne morem strinjati z avtorico članka, da bi bilo iz »sredstev razigrane kulturne dejavnosti madžarske narodnosti« treba preusmerjati sredstva v dejavnost varstva naravne in kulturne dediščine. Kajti mora nam biti jasno. da nam lahko le povečana mate-
rialna skrb večinskega naroda zagotovi možnosti za obstoj in nadaljnji razvoj. Mi mislimo, daje to dejansko interes tudi te nove slovenske države in vseh njenih državljanov, najbolj pa seveda tistih, ki živijo skupaj z nami.
V nasprotnem primeru se bomo počutili le se kot tujci na tisti zemlji, kjer že stoletja živimo skupaj s slovenskim prebivalstvom. Upam pa, da do tega le ne bo prišlo, kajti določena stopnja nacionalne evforije je ob vsakem podobnem procesu osamosvajanja dolo-
čene-države, vendar pa vem, da je v tem narodu še toliko razumnosti, da do posploševanja ekstremnih razmer ne.bo prišlo.
Kulturna dejavnost pripadnikov madžarske narodnosti pa je v preteklih letih dosegla tako raven, da se »v njo le ne sme tako globoko zarezati« brez konkretnega vzroka. Se manj pa bi smel početi to tisti, ki položaj pozna površno. Kljub vsemu predlagam, da bodimo vsi skupaj dostojanstveni do sočloveka, verjetno je na našem geografskem področju za vse nas še veliko strokovnega dela, pri katerem bi morali v prihodnje najtesneje sodelovati.
Laszlo Grinc
SPOŠTOVANI MENJŠEVIK!
Spoštujem te kot izobraženca, sodruga, učenca in bistrumnega sogovornika okrog vprašanja ekologije, filozofskih razmišljanj in latinskih izrazov (sem mnenja, da latinščina ni mrtev jezik, mora biti živ kot intelektualno sporočilo med generacijami), toda nekaj moraš priznati z roko na srcu ali s figo v žepu. Vse kar je zeleno, sva začela midva, Evgen in Štefan, jaz vržen v večno opozicijo v naši stranki in ti kot človek, izhajajoč iz svoje biti, tudi koristi. Združena sva bila pri gradnji elektrarn na Muri, jaz s kritiko, kako sem vzdržal devet ur na razpravi in zakaj plačujemo takšno »norost«, in ti, ki rešuješ svojo imovino — domovino, hišo ki bi jo zalila voda. Toda ta posel smo opravili pošteno, tako menite zeleni, drugi pa nas zmerjajo. Pridružencev našemu gibanju zaradi politične kariere ne jemljem resno. Bog in izpoved lastne duše jim bodi kriterij, če so časi takšni. Vedno je nekdo nad nami, Bog, um ali razum. Univerzalnost ne pozna meja, realnost pa smo mi.
Tudi jaz vem, kako je z nami strankarskimi sodrugi. Moralnost naše stranke mi ne dopušča, da bi javno govoril in klevetal vse naše nekdanje so-druge. Vsi smo bili nekoč sodrugi, za sebe in svoj rod, »ki ni iz krvi bot«, smo naredili vse, kar je dopuščal obstoječi režim.
Mislim, da je to največji odgovor na resnico hodenja po pravi poti; Prava pot in resnica sta v sedanjem času izgubila na vrednotnem pomenu Aristotela in Platona tako, da bi se tega sramovala vsaka vlačuga. Kako te motijo zeleni odborniki, ki se ne morejo otresti manjvrednostnega kompleksa lastne nesposobnosti, diktata on ali ona, bonapartističnega kompleksa manjvrednosti in komaj opaznosti.
Če mora »jezik« postati večji od biti (telesa), za vse to nismo krivi prenovitelji. Toda zeleni moramo razčistiti, če smo gibanje ali pa strankarski pre-stižneži, ki nosimo pokončno glavo z urejeno frizuro ali pa plešo zato, da smo v družbi opazni. Samo nekaj predlogov, ki nas bodo združili okrog menjševikov ali boljševikov brez citiranja slovarjev napisanih, prepisanih ali originalnih besed, izrečenih ob sporu Martova in Lenina. Odgovoriti moramo na nekatera sedaj aktualna vprašanja:
— ali je za delovanje gibanja važno vprašanje prostorov;
— ali so v gibanju lahko tisti, ki si prilaščajo svoj izhod v zeleno skozi park v Murski Soboti,
— ali je v gibanju lahko graditelj kafilerije v M. Soboti, ki danes trdi, da so ga k temu prisilili boljševiki;
— ali je lahko daneš na vodilnem političnem — izvršnem mestu tisti, ki je izdelal elaborat o upravičenosti farme Nemščak, itd.
Povprašajmo svojo vest, ne pa boljševike.
Če smo za vse to krivi »boljševiki« in če so to izvajali »umski menjševi-ki«, moramo priznati našo revščino, gospodarsko, umsko, poetično, literat-no itd. Pomembno je, da sta ŽIVI KAMEN in govor gospoda Obala na podelitvi Prešernovih nagrad med nami, če pa je to v zavesti boljševika ali menjševika, razmislimo. Kdo ponuja bedo, pa bo narod pisal sodbo sam. Naj narod pove, kaj zmore in hoče, brez mene in tebe in kje so »vrela« napajanja, vemo vsi, saj se iz njih napajamo mi kot opozicija in vi kot vladajoči — plačuje pa delavec.
Emri Evgen
Stran 14
VESTNIK, 21. FEBRUAR 1991
AKTUALNO V TELESNI KULTURI
ZE MARCA ŠPORTNA ZVEZA
Na zadnji seji predsedstva ZTKO Murska Sobota so sklenili, da na marčni seji skupščine preimenujejo ZTKO v ŠPORTNO ZVEZO. Pripravljen je že tudi predlog Pravil zveze. Po sprejetju novega Zakona o društvih in Zakona o športu pa bo potrebno upoštevati novosti. Sicer pa so že poslali vsem klubom in društvom poziv k evidentiranju kandidatov za predsednika in člane predsedstva ter za druge organe. Poleg strokovnega sveta za športno rekreacijo, strokovnega sveta za vrhunski šport in sveta za šolski šport bodo imenovane komisije za kadrovska vprašanja, odlikovanja in priznanja, statutarna komisija, komisija za mednarodne odnose, komisija za zgodovino športa, svet za medicino športa ter komisija za finance in marketing. Z njimi želijo povečati kakovost dela po posameznih področjih. Morebiti pa bo kasnejša razprava še dopolnila stalna delovna telesa predsedstva.
Predsedstvo je tudi obravnavalo letošnji program športne
dejavnosti, ki temelji na že znanih izhodiščih ter kriterijih za vključevanje športnikov in ekip v vrhunski oziroma tekmovalni šport, upoštevajoč pri tem dosežke v minulem letu. Program je bil poslan izvršnemu svetu občine in podpredsednici g. Bavčarjevi, žal pa predsedstvo ugotavlja, da je bilo programu dano premalo pozornosti in da je obtičal pri strokovnem de-, lavcu občine. Letos se načrtno posveča določena skrb šolam v društvih in klubih. V gradivu za skupščino pa bo razvidno, katere kategorije bodo v programu, upoštevajoč nivo od II. republiške lige dalje. Glavni namen je, da se ugotovi, strokovnost kadra, ki dela z mladimi kategorijami, Športna zveza pa bo skušala zagotoviti del sredstev za izvedbo programa, voditi te programe računalniško ter zagotoviti tudi del sredstev za strokovno delo. V letošnjem programu je tudi predvidena zgraditev objektov pri domu Partizan, izdelan je idejni projekt za dvorano za namizni tenis nad streliščem, garderobe
Ludvik Zelko
Veleslalom in skoki
Vlaj in Šinko zmagovalca
V Petišovcih je bilo odprto prvenstvo Pomurja v slalomu in smučarskih skokih. Veleslalomisti so tekmovali na 350 metrov dolgi progi z 11 vratci, skakalci pa so se pomerili na 30-metrski skakalnici. V veleslalomu, kjer je sodelovalo 33 tekmovalcev, je zmagal Vlaj (Bodenci) pred Skerlakom (Stanjevci) in Vrešičem (Tropovci). V' skokih pa je bil najboljši Šinko z 21 metri pred Horvatom in Kutušo (vsi Pešarovci), ki sta skočila 20,5 metra. V kombinaciji pa je zmagal Škerlak pred Vrečičem in Žekšem (MS). Tekmovanje, ki je v lepem vremenu uspelo, si je ogledalo okrog 500 gledalcev.
-—Dvoranski hokej --——-------------------------
ABC Pomurka prvak Slovenije
V telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti je bilo republiško prvenstvo v dvoranskem hokeju. Med tremi ekipami so imeli največ uspeha hokejisti ABC Pomurke iz Murske Sobote, saj so premagali oba tekmeca in jdostali prvaki Slovenije. Rezultati — ABC Po-murkarSvoboda (Lj.) 12:0, ABC Pomurka:Lipovci 8:6 in Lipovci: Svoboda 11:2. Vrstni red: L ABC Pomurka, 2. Lipovci in 3. Svoboda.
--ŠD Kobilje-------------—---------------------~
Uspešno delo društva
Na letošnjem občnem zboru Športnega društva Kobilje, v okviru katerega delujejo nogometna, odbojkarska, namiznoteniška in šahovska sekcija ter strelska družina Graničar, so ugotovili, daje bilo delo v preteklem obdobju uspešno. Zlasti so bili uspešni nogometaši, ki so postali jesenski prvaki v prvi občinski nogometni ligi Lendava. Ena najpomembnejših nalog društva v prihodnje je dokončati športni objekt, sicer pa nadaljevati z dosedanjim delom sekcij. K. Ščavničar
Kegljanje
Zmaga Radenske v Mariboru
V prvenstveni tekmi druge republiške moške kegljaške lige je Radenska v Mariboru premagala MTT za 112 kegljev. Najboljši v ekipi Radenske so bili: Steržaj 888, Kovačič 853 in Smodiš 828 podrtih kegljev.
Nova zmaga Nafte
V enajstem kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški ligi je lendavska Nafta premagala Prole-terja iz Varaždina s 4749:4671 podrtimi keglji. Najboljši pri Nafti so bili: Felšo 813, Peric 806 in Radakovič 804 podrti keglji. V prihodnjem kolu igra Nafta z Unionom iz Čakovca.
M. Žalik ’
Nogomet
Košarka-----------------
Visoka zmaga Pomurja
v tretjem kolu končnice prvenstva v drugi republiški ženski košarkarski ’gi je Pomurje v Murski Sobpti visoko premagalo Šentvid iz Ljubljane s ?6:47. Strelke za Pomurje: Drožinova 'n Borčeva po 24, Brezičeva 10, Cero-Va 8, Kolarjeva 4 ter Ivaničeva, Foršt-naričeva in Boharjeva po 2. V prihodnjem kolu igra Pomurje v Novem me-stu z ekipo Laboda.
Stročja vas in Šafarsko
Na občinskem pionirskem prvenstvu v košarki v Ljutomeru je sodelovalo: tri ekipe starejših in ena mlajših Pjonirjev ter tri ekipe pionirk. Pri pio-Jhrjih je zmagala Oš Stročja vas pred 05 Ljutomer, OŠ Cezanjevci in K K Ljutomer, pri pionirkah pa je bila najboljša Oš Šafarsko I pred OŠ Ljutomer in OŠ Šafarsko II. R. M. Vaško prvenstvo
v Bakovcih
Partizan Bakovci vabi ljubitelje te-ka na smučeh na odprto vaško prven-s*vo, ki bo v ugodnih vremenskih raz-^rah v soboto, 23. februarja 1991, 10. uri v Bakovcih. Tekmovali bo-pionirji, mladinci, člani in vetera-ni- Nekaj opreme si bo možno tudi sPosoditi.	J. R.
Gresovčak---------------
Tekmovanje v smuku
Partizan Železne Dveri organi-‘•ra v nedeljo, 24. februarja 1991, b 13. uri v Gresovčaku odprto P°mursko tekmovanje v smuku v seh kategorijah. Prijave bodo hirali od 11. ure
--Kolesarstvo -----------
Simon Torner osmi
V Novem mestu je bilo državno prvenstvo v ciklokrosu za mlajše mladince, mladince in člane. Med najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji so sodelovali tudi predstavniki KK Tropovci in dosegli zadovoljive rezultate. To še posebej velja za Simona Tornerja, ki je pri mlajših mladincih zasedel solidno osmo mesto. Celec je bil 23, Vrečič pa 24. Pri starejših mladincih je Bernard Omar zasedel 18. mesto.
--Atletika---------------•
Pergarjeva druga,
Grabar tretji
Na republiškem prvenstvu v krosu, ki je bilo v Slovenski Bistrici in je sodelovalo okrog 150 atletov in atletinj, so se izkazali tudi pomurski predstavniki v konkurenci članov in članic. Pri članicah je bila Manuela Pergar v teku na 6.000 m druga, Marija Števa-nec pa peta. Pri članih na 12.000 m pa je Geza Grabar zasedel tretje mesto.
G. G.
—.Judo —-----------------
Horvat prvi
V Mariboru je republiško tekmovanje po posovih v judu. Sodelovali so tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. V konkurenci rumenih pasov je Fekonja zasedel peto mesto. Pri zelenih pasovih je Horvat bil prvi. V konkurenci rjavih pasov pa je Kos zasedel tretje mesto.
T. K.
Zmaga in poraz Mure
V nadaljevanju priprav za spomladanski del prvenstva v SNL je soboška Mura odigrala dve prijateljski tekmi na domačem igrišču. Med tednom je premagala MTČ iz‘Čakovca z 2:1. Strelca golov sta bila Cikvenčič in Cifer. V nedeljo pa ju je premagala Beltinka iz Beltinec z 1:0. Strelec edinega gola je bil Kreslin.
člani
19:13 9:22
26:25 21:15
4 4 0 0 89:49 8
2 2 0 0 41:24 4
2 | 0 I 41:46 2
4 10 3 62:81 2 2 0 0 2 30:45 0
2 0 0 2 22:41 0 M. Š.
za namizni tenis, strelstvo, judo in rokoborbo ter možnost manjšega lokala in bifeja. V zvezi s tem načrtujejo širši pogovor o možnostih etapne zgraditve, upoštevajoč pri tem prostovoljno delo in možna sredstva. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da so bila v domu Partizan opravljena nekatera potrebna dela: pleskanje glavne dvorane, dvorane za rokoborbo,trimskega kabineta, poslovnih prostorov ZTKO in sejne sobe. Zamenjana so bila tla v trimskem kabinetu, predvidevajo pa nakup trimskih naprav. S tem bodo bistveno izboljšane možnosti dela za člane društva Partizan. Tačas tudi še ni znano, s kakšnimi sredstvi bo razpolagala nova Športna zveza, v glavnem pa naj bi ostala v lanski višini. Vsekakor pa bodo morale športne organizacije veliko skrb nameniti lastnemu zbiranju sredstev ter poiskati vse možne oblike, upoštevajoč tudi prostovoljno delo.
Namizni tenis
NESREČEN PORAZ
Sobočani so na gostovanju v Uzdinu in Novem Sadu dvakrat izgubili, zlasti usodno z Unireo v Uzdinu. Sicer se je za Sobočane začelo z zapleti že pri odhodu, ko so na najpomembnejše gostovanje odpotovali le s tremi igralci, ker je Rihtarič raje igral v republiški ligi, poškodovani Benkovič pa tako in tako še nekaj časa ne bo mogel zaigrati. Vedelo se je,.da bodo imeli Sobočani brez Benkoviča v Uzdinu izredno težko nalogo, saj bi praktično morala Unger in Benko sama odločiti dvoboj, ker je bilo od mladega Kusa težko pričakovati kakšno zmago. In prav Kus je bil tragična osebnost srečanja, saj je kljub veliki borbenosti ostal brez športne sreče, ko je v šesti partiji vodil v tretjem setu že 20:15 proti Kusiču in v deveti odločilni partiji prav tako v tretjem setu s 17:13 in izgubil z razliko ter tako plačal davek neizkušenosti. Kljub porazu imajo Sobočani še vedno nekaj teoretičnih možnosti za obstanek v ligi, vendar bi morali v naslednjih treh tekmah, ki jih igrajo doma, osvojiti štiri točke, kar bo priložnost že v srečanjih z Industrogradnjo in Vjesnikom iz Zagreba.
Rezultati: UNIREA—SOBOTA 5:4 (Lupu—Benko 8:21, 15:21, Petroj—Kus 21:13, 21:16, Kušič-Unger 22:20, 12:21, 21:17, Petroj-Benko 16:21, 21:18, 21:15, Dalea—Unger 14:21, 21:15, 14:21, Kušič-Kus 18:21, 21:18, 22:20, Pe-troj-Unger 15:21, 15:21, Kušič-Benko 16:21, 17:21, Dalea-Kus 21:8, 19:21, 23:21): VOJVODINA-SOBOTA 5:0 (Dobo-Benko 21:8, 15:21, 21:14, Grujič—Kus 24:22, 21:19, Podnosov—Unger 21:9, 19:21, 21:8, Grujič—Benko 25:23, 21:15, Dobo-Unger 21:9, 19:21, 21:8, Grujič-Benko 25:23, 21:154, Dobo-Unger 21:16, 21:8).
V prvi slovenski ligi so Radgončani doma dosegli dve visoki zmagi in so s 24 točkami na drugem mestu. Odločilno za prvo mesto bo že naslednje kolo, ko gostujejo pri vodečem Ingradu v Celju ter Fužinarju na Ravnah.
Rezultati: RADGONA-GORICA 8:1 (Rihtarič 3:0, Kuzma 3:0, Žitek 1:1, Fridrih 1:0): RADGONA-MELAMIN 7:2 (Rihtarič 3:0, Kuzma 2:1, Fridrih 2:1).	M.U.
STOLPEC UREDNIKA
Rokoborba
BAČIČ IN LUKAČEV DRUGA V DRŽAVI
3' Senti je bilo državno mladinsko prvenstvo v rokoborbi (do 20 let). Sodelovali so tudi trije člani soboškega rokoborskega kluba in se lepo odrezali. Rade Bačič je v kat. do 74 kg zasedel drugo mesto, Gorazd Tribnik je bit sedmi. Peter Lukašev pa je v kat. do 48 kg zasedel drugo mesto.
V Zagrebu pa je bilo državno člansko prvenstvo v rokoborbi. Rade Bačič je v kat. do 74 zasedel četrto, Mitko Nasevski pa v kat. do 68 kg sedmo mesto.
Seminar za trenerje
Društvo nogometnih trenerjev Murska Sobota organizira v soboto, 23. februarja 1991, ob 9. uri v prostorih beltinske osnovne šole seminar nogometnih trenerjev za pridobitev licence B in C, s katero lahko vodijo ekipe v tekmovanju prvenstva. Na seminarju bodo prikazali tehnično-takti-čne vaje v pripravi ekipe in analizirali svetovno nogometno prvenstvo v Italiji.
Atletika
Uspešen začetek sezone
Uvod v letošnjo atletsko sezono sta bila spomladanski kros v Slovenski Bistrici in republiško dvoransko prvenstvo v Ljubljani. Na obeh so sodelovali člgni AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli solidne uvrstitve. Med štirimi tekmovalci na republiškem prvenstvu v krosu je bil najuspešnejši Slavko Kolar, saj je pri pionirjih zasedel drugo mesto. Jože Kolarje bil osemnajsti. Pri mladinkah je bila Jasna Gujtman deveta, Petra Klemenčič pa dvajseta. Na republiškem dvoranskem prvenstvu se je izkazal Damjan Špur, ki je zasedel v teku na 60 m s časom 7,24, četrto mesto. Horvat pa je 60 m z ovirami pretekel v času 9,1. V nedeljo ob 9. uri bo v telovadnici OŠ III v Murski Soboti pomursko prvenstvo za pionirje, pionirke, mlajše mladince in mladinke. Tekmovali bodo v teku na 60 m, skoku v višino in triskoku.
M. Šeruga
Odbojka
Zmagala le ekipa Mladosti
V nadaljevanju prvenstva v prvi republiški moški odbojkarski ligi sta oba pomurska ligaša ostala praznih rok. Ekipo Emone Commerce Ljutomer je premagal vodeči Granit s 3:0, Pomurje iz Murske Sobote pa Mežica s 3:1. Medtem ko je bil poraz Ljutomerčanov pričakovan, pa smo na tihem upali na zmago Sobočanov v Mežici. V prihodnjem kolu igra Pomurje doma s Celjem, Ljutomer pa z Mežico.
V tekmovanju druge republiške ženske odbojkarske lige vzhod je Mladost iz Murske Sobote v Celju premagala istoimensko ekipo s 3:1. Pomurje je.bilo prosto. V prihodnjem kolu igra Pomurje doma s Celjem, Mladost pa s Palomo Branikom.
Rokomet
Zamujena priložnost za zmago
V prvem spomladanskem kolu prvenstva v prvi republiški moški rokometni ligi je bil v Murski Soboti derbi prvih dveh ekip, Pomurke Bakovec in trboveljskega Rudarja. Razburljivo srečanje se je končalo neodločeno 20:20. Bakovčani, ki so večji del tekme vodili, so v drugem delu zapravili več priložnosti za gol in zamudili priložnost za zmago. Na koncu pa so morali celo reševati točko. Strelci golov: Okreša in A. Lovenjak po 4, Želodec in Petek po 3, Žugelj, Horvat in S. Lovenjak po 2. V prihodnjem kolu igra Pomurje zopet doma z Inlesom Rikom.
SD Gančani
Občni zbor družine
Člani Strelske družine Gančani bodo imeli v petek, 22. februarja 1991, ob 19. uri v prostorih gostilne Maučec v Gančanih svoj letni občni zbor. Na njem bodo ocenili uspešno delo družine v Minulem obdobju.
PZRL -
Rezultati
Mladinec:Bakovci II Bakovci ILKrog Radgona:Mladinec Krog:Radgona
Krog Polet Radgona Mladinec Razkrižje Bakovci II
Strelstvo
Matiseva in Horvat prvaka
V Murski Soboti je bilo srednješolsko prvenstvo Pomurja v streljanju z zračno puško, ki sodi v okvir tekmovanj šolskih športnih društev. Pri mladinkah je sodelovala le ekipa SCTPU Murska Sobota in dosegla 965 krogov, med posameznicami pa je zmagala Maja Matis s 346 krogi pred Anito Gašpar, 339, in Sandro Grčar, 318 krogov. Med mladinci pa je bila najboljša prva ekipa SDEŠ Murska Sobota s 1078 krogi pred drugo ekipo SDEŠ, 1070, in SCTPU Murska Sobota, 1066 krogov, med posamezniki pa Darko Horvat s 368 krogi pred Robijem Markojo, 367, in Goranom Maučecem, 363 krogov. F. Matko
Občinska puščica Draškoviču
Na strelišču v Turnišču je bilo občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za občinsko zlato puščico Lendave. Med 20 strelci je zmagal Draškovič strelcev'16^6"1 Maučecem' Normo za regijsko tekmovanje je izpolnilo 10
Na letni konferenci Občinske strelske zveze Lendava so ugotovili, da je bilo delo strelskih družin v preteklem obdobju uspešno. To še posebej velja za SD i 6 rr K”vae Turnišče, ki uspešno tekmuje v tretji republiški ligi. Priznanje so izrekli tudi Stefanu Kisu iz Petišovec, ki je sam zgradil 4-stezno strelišče, OSZ Lendava pa se je zavezala, da ga bo opremila.	a Zver
PRVA MESTA SOBOČANOM
V Ormožu je bilo regijsko prvenstvo šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 25 tekmovalcev in tekmovalk. Vsa prva mesta so zasedli Sobočani. Pri pionirjih je ekipno zmagala ŠŠD Murska Sobota s 501 krogom pred ŠŠD Lendava, 490, in ŠŠD Tišina, 459 krogov, posamezno pa Karo (MS) s 172 krogi pred Vajdo (MS), 169, in Ferenckom (Lendava), 167 krogov. Med pionirkami je prvo mesto ekipno osvojila OŠ Tišina s 503 krogi pred OŠ urnišče, 359 krogov, posamezno pa je zmagala Horvatova (Tišina) s 176 krogi pred Hegarjevo (Tišina), 167, in Ščapovo (Tišina), 160 krogov. F. Matko
p
JK. ri kakovostnem razvoju nogometa, najbolj množične športne panoge v Pomurju, imajo pomembno vlogo tudi možje v črnem — sodniki. Za! pa se število ie-teh vsako leto zmanjšuje. Občinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava lani ni uspelo pridobiti niti enega novega sodnika. Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota je lani razpisalo dva tečaja za nove sodnike — za prvega sta se prijavila dva kandidata, za drugega pa pet. Teoretični in praktični del izpita je naredi! samo en sodnik, pa še ta je preneha! soditi. Takšen je bil rezultat, kljub sklepu nogometne organizacije, da mora vsak klub poslati na tečaj vsaj enega kandidata. Klubi so raje plačali kazen, kot da bi poskrbeli za kandidata. Takšno stanje pa se ponavlja iz leta v leto. Sodnikov, zlasti kakovostnih, pa je vedno manj. V Medobčinskem društvu nogometnih sodnikov Murska Sobota, kjer imajo registriranih 45 članov, bi za vodenje tekem potrebovali še vsaj 20 sodnikov, so ugotovili na letni skupščini društva. Tako morajo možje v črnem voditi dnevno tudi po dve ati tri tekme. Če pa k temu še dodamo, da je moralo društvo lani kaznovati 16 sodnikov, ker niso prišli na sojenje tekem, potem se ne smemo čuditi, zakaj nismo zadovoljni z njihovim sojenjem. Zanimivo je zlasti to, da s sojenjem najpogosteje niso zadovoljna vodstva klubov, istočasno pa lahko ugotovimo, da so prav oni najmanj storili, da bi se število sodnikov povečalo. Zakaj se torej mladi ljudje ali nekdanji nogometaši ne odločajo za sodnike? Vzrokov je gotovo več. Eden od
Manjka jim dvajset mož v črnem poglavitnih je vsekakor ta. da vodstva klubov ne poskrbijo za varen prihod in odhod na tekme ter normalno vodenje tekem. Ljudje v črnem so včasih na igrišču vse drugo kot ljudje, da ne govorimo o fizičnih napadih nanje. Močni pritiski vodstev klubov in gledalcev tudi vplivajo na potek sojenja. Kazni za povzročitelje neredov so premajhne ali včasih zaradi domačih delegatov nerazčiščene, kar povzroča tekmovalni in disciplinski komisiji velike preglavice. Zato bi morda kazalo razmisliti o predlogu soboških sodnikov, da naj bi funkcijo delegata na tekmah opravljali predstavniki gostujočega moštva, tako kot to imajo v tekmovanju malega nogometa, da tekme vodi sodnik gostujočega moštva. Poleg klubov, ki so v prvi vrsti dolžni skrbeti za pridobivanje večjega števila kakovostnih sodnikov, pa bi morala biti večja prizadevanja sodniških organizacij za napredovanje sodnikov. Soboški sodniki namreč ugotavljajo, da ima.njihova organizacija na republiški listi najmanj svojih članov, medtem ko je pomurski nogomet najbolj razvit v Sloveniji. Po predlogu strokovnega odbora sta na republiški A listi le dva pomurska sodnika: Lepoša in Felbar, na B listi: Kerčmar, Potočnik, Miho-Hč, Kuzma in Čahuh ter na C listi: Časar in Legenič. To je vsekakor premajhno število. Da jih ni več, pa je tudi eden od vzrokov, da so nekateri dobri sodniki že prestari za kriterije republiških sodnikov. Kaj torej storiti, da bi med nogometne sodnike pritegnili več mladih kandidatov? Sla to vprašanje bi morala v prvi vrsti odgovoriti vodstva klubov, vsega pa prav gotovo tudi še ni storila sodniška organizacija. Morda pa v teh težkih časih pritegnejo marsikaterega mladega v sodniške vrste nove takse, ki so precej višje od dosedanjih.	Feri Maučec
---Šah--------------------
Sodelovalo 37 šahistov
Partizan Bakovci je pripravil drugi šahovski turnir za pokal KS Bakovci. Sodelovalo je 37 šahistov in šahistk. Med mladinkami je zmagala Katka Marič, pri nekategornikih Anton Marič, pri kategornikih pa Ciril Logar.
J.R.
^ESTNIK, 21. FEBRUAR 1991
Stran 15
odsev mladosti
Slavje na naši šoli
Letos smo na naši šoli praznovali slovenski kulturni praznik zelo svečano. Prireditve so se vrstile ves dopoldan. Kulturni programi in otvoritev novih prostorov so se ubrano dopolnjevali. Bili smo zadovoljni učenci in naši učitelji. Izpolnile so se dolgoletne želje, da pridobimo nekaj učnega prostora, ki nam primanjkuje. Sedaj imamo lepo knjižnico in učilnico za likovni pouk s kabinetom. Na šoli je sodobno opremljena učilnica za računalništvo, kjer si bomo pridobivali znanje na računalniškem področju.
Čeprav smo veseli novosti, ostaja še nerešena prostorska stiska v telovadnici, kjer se večkrat želimo »razgibati« celo štirje razredi hkrati. Upamo, da se bo tudi za to našla rešitev.
DOPISNIŠKI KROŽEK, razredne stopnje OŠ Jožeta Kerenčiča, Gornja Radgona
SKRITA RISBA
Seveda ni bilo težko odkriti, da smo imeli v mislih prizor na nekem smučišču. Toda nekaterim je delala preveč preglavic smučarska kapa (Robi in Kornelija), zato smo izbrali za objavo risbi, ki sta nam jo poslala Blaž Bencak z OŠ Tišina in Simona Mencigar z OŠ Rogašovci.
Osnovni motiv risbe najbrž ni težko odkriti, nekaj, >detektiv-skiht, sposobnosti pa bo najbrž treba pri kakšni podrobnosti. Prav tu vas >lovimo<. Rešitve pošljite čimprej na naš naslov!
Drsanje na ledu
Zelo sem se veselila počitnic. Dobili smo tudi izkaze, vendar moja mama ni bila zadovoljna z ocenami. Bila je huda in žalostna. V drugem polletju se moram boljše učiti.
V'počitnicah ni bilo snega. Bilo je nekaj drsališč na gramoznicah. Na počitnice je prišel bratranec Jani iz Maribora. Hodili smo se drsat. Večkrat sem padla. S seboj smo vzeli tudi psička Leroja. Na ledu je bilo mnogo otrok. Igrali smo hokej. Naenkrat je Janiju spodrsnilo in obležal je na tleh. Na njega je padlo še nekaj otrok. Ko je psiček to zagledal, je tudi on skočil na ta kup. Otroci so se ga ustrašili in naenkrat zbežali. Na ledu sva ostala sama z bratrancem Janijem. Malo ga je btile-la noga. Ker je bilo precej hladno, sva se odpravila počasi proti domu. Doma nama je mama skuhala čaj, da sva se ogrela.
To je bil eden najlepših dogodkov iz zimskih počitnic.
Elvira Ostre, 4. a, Branka Bernota-Aljaža, Križevci pri Ljutomeru
Mladi in vojna
Na Bližnjem vzhodu je 17. januarja izbruhnila vojna. Irak je že lani zasedel Kuvajt in se ni hotel umakniti. Američani so zaradi tega napadli Iračane, ker niso uresničili resolucije Združenih narodov. V mnogih krajih po svetu se vrstijo demonstracije proti vojni. Med demonstranti je tudi dosti mladih. Zahtevajo, naj se ta spopad čimprej konča, kajti stcer lahko preraste v 3. svetovno vojno. Alije to naša prihodnost?
Monika Kovač, 8. r., OŠ Dobrovnik
Vsak človek ima prijatelje, s katerimi se pogovarja, se druži z njimi. Človek je brez prijateljev osamljen.
Tudi jaz imam dosti prijateljev, s katerimi se dobro razumem. Najbolj pri srcu pa mi je Anica. Na šoli jo vsi poznajo in tudi spoštujejo, saj velja za najboljšo učenko šole.
Da jo boste bolje spoznali, vam jo bom opisala.
Ima temno-rjave lase, ki so ponavadi spleteni v kito ali pa speti v rep. Je visoke postave in precej vitka. Rada se oblači po modi.
Anica je zelo dobrosrčna, rada pomaga drugim, tudi pri kontrol-kah. Nekoč, ko smo pisali kontrolno pri kemiji, nihče ni znal odgovora na vprašanje, razen Anice. Vsi smo seveda takoj začeli tečnariti nad njo, naj nam pove odgovor. Anica je povedala meni, jaz Simoni, Simona Blanki, Blanka pa naprej — in že je cel razred vedel pravilno rešitev. Naša obveščevalna služba torej zelo dobro deluje, seveda po zaslugi Anice, ki je edina znala re-
Veselim se snega
Po dolgih napovedih vremenoslovcev je končno začelo snežiti. Sneg, ki ga že dolgo ni bilo, vsaj ne za sankati ali smučati, smo težko pričakovali. Seveda sem takoj stekla ven, naredila pravo kepo in se malo podrsala. Do večera ga je padlo kakih osem centimetrov in tako je tudi ostalo. Snežilo ni več, vendar je zjutraj bilo zelo mrzlo. Ko sem stopila po tem novem snegu proti šoli, mi je kar škripalo pod nogami. Vendar je zdaj vse tako lepo belo in nekam drugačno. Mi, otroci, smo seveda veseli in komaj čakamo, da ga zapade še kaj, da se bomo lahko smučali in sankali.
Sandra BELCL, 3. r., OŠ Stročja vas
Naši prijatelji
šitev. Ampak tega, kar sem vam zaupala, nikar ne izdajte naši tovarišici za kemijo!
No, mi zdaj verjamete, da je Anica dobrega srca?
Rada ima tudi živali. Doma ima psa Pikija, dve muci in papagaja Mikija.
Večkrat pride k meni na obisk. Najprej ne veva,-kaj bi počeli, a po krajšem tuhtanju nama pride
vedno na misel kakšna nora ideja. In po tistem? Boljše je, če nihče ne pride v sobo, ker je v izrednem stanju. Večkrat tudi trenirava ličenje in potem sva obe taki kot maškare.
Anica je moja najboljša prijateljica in upam, da bo še dolgo.
Blanka Sobočan, 7. r., OŠ Genterovci
IMPRESIJA
V daljavi ogenj je zagorel.. . tako močno, tako toplo, da ljudem vid je vzel.
»Gori, gori!« kričali so ljudje, ki ljubezni niso razumeli in so le od sovraštva živeli.
Ljudje mrzli in brezčutni so jo z. vodo pogasili, ne da bi se zanjo zmenili.
Ponovno kot tujci živimo,
drug mimo drugega z zaprtimi očmi drvimo,
si ognja, ljubezni želimo.
po izgubljenem trenutku hrepenimo.
Sonja Štefko. 8. b,
OŠ Karla Destovnika-Kajuha,
M. Sobota
FALI VESTE-?'
B
Vprašanje o izviru reke Mure, dolžini njenega toka in izli; vu je bilo, kot kaže, precej težko. Ampak zadostovalo bi, če bi odgovorili, da Mura izvira v Radstadstskih Alpah v Avstriji (pod ledenikom Ankogel), da je dolžina njene struge od 400 do 450 kilometrov (točno 444 km) in da se izliva v Dravo pri Legradu na Hrvaškem. Vse to je možno ugotoviti tudi na zemljevidu.
Nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga Murska Sobota pa si je tokrat zaslužil Branko Peček, Kroška 18, Murska Sobota. Čestitamo!
8. vprašanje: Kolikšna je površina Slovenije in kje je njeno (zemljepisno) središče?
Prt nagradnem žrebanju bomo upoštevali le tiste odgovo7 re, ki jih bomo prejeli do vključno 28. februarja na obrazcu, ki ga objavljamo v Vestniku.
Ime in priimek _--------------------------------------------- Naslov ------------------------------------------------------ Odgovor na 8. vprašanje: ------------------------------------
Pred nami je njegov rokopis, ki ga hrani zgodovinski arhiv RSNZ; nastal je 26. junija 1946 v Ljubljani kot življenjepis za kadrovske potrebe Ozne oz. Udbe. Podpisal se je: »referent UDV za okrožje Ljubljana«. Ob vstopu v partizane 15. maja oz. 15. junija 1943 (pojavljata se namreč oba datuma) je njegova »karakteristika: zelo borben, predan, delaven, samoiniciativen. Z ozirom na njegovo
telesno hibo precej zagrenjen«.
Sicer pa se vračamo k njegovemu samomoru/nesreči pri čiščenju orožja 9. marca 1948 na Langusovi 14 v Ljubljani, o čemer je na razpolago izjava tedanjega dežurnega organa Udbe za Slovenijo Albina Vengusta: »Dne 8. III. 1948 sem bil določen za starejšega dežurnega pri upravi UDB za Slovenijo. Približno ob 3. uri zjutraj sem prišel nazaj iz pregleda stavb UDB v Ljubljani: predal sem mlajšemu dežurnemu, da ni nič novega in obvestil, da grem v III. nadstropje v sobo tov. kapetana Markota spat v naslonjač. Komaj 2—3 minute po prihodu v sobo zaslišim strel: zdelo se mi je. da ga slišim nad seboj, trenutek za strelom nad menoj zaropota kot da se je nekaj zrušilo na tla. Postal sem pozoren in odhitel v IV. nadstropje, kjer sem opazil, da je na levi strani luč. Odprem sobo in vidim, da na tleh med pisalno mizo, ki je v kotu, in stolom leži truplo. Po značilni grbi spoznam, da je tov. Hrovat Bogdan-Miha. Truplo je ležalo na obrazu v mlaki krvi, hropelo in bilo v zadnjih izdihljajih. Pri nogah na desni strani je ležala pištola, ki je bila brez naboja in šaržerja. Na mizi je bila knjiga Strogo zaupno, nekaj aktov, na aktu šaržer in poleg dva naboja. Potipam ga za žilo na roki, ki pa je bila že brez znaka življenja. Skušam ga obrniti, da bi videl, če je mogoče rešiti ga. Uvidel sem, da ne morem napraviti ničesar, takoj kličem po telefonu zdravnika, ki pa se ni oglasil. Poslal sem nato šoferja z avtomobilom po zdravnika. Ker sem pa vedel, da je v stavbi še tov. podpolkovnik Mirko Zlatnar, ki se je nahajal v svoji sobi v I. nadstropju, sem šel do njega in ga obvestil o dogodku, takoj
ZAZNAMOVAN!!!
sva oba pregledala situacijo in ugotovila, da ni rešitve. Okrog 3.45 uri je prišel tudi zdravnik major dr. Bidenger, ki enako ni mogel napraviti ničesar več. Okrog 5. ure smo ga odpeljali na sodno-medicinski institut.« Datum: 10. III. 1948, Ljubljana.
Je to konec ali šele začetek ene od tistih skrivnostnih usod v okviru slovenske Ozne oz. Udbe precej po vojni, ki so vzročno-po-sledično zadirale v sam vrh te službe — pri Bogdanu Hrovatu/ Puklastem Mihu najmanj do Matije Mačka — in o katerih se je do nedavna moralo molčati? Ugibanje moremo vezati na vprašanje, čemu bi sicer BH/ PM v eni od pisnih izjav med drugim pojasnil: »:. . nato sem bil na kurzu potem pa poslan od tov. generala Matije v Prekmurje po posebni nalogi...« (podčrt. pis.) Za kakšno posebno nalogo je šlo? Je pomenilo biti Oznin obveščevalec (od oktobra '44 do aprila '45) oz. šef Ozne zd okrožje Ljutomer (od aprila db junija '45) opravljati posebno nalogo? Kaj pa domneve naših informantov/pričevalcev, naj bi skupaj s pomočniki (!?) v povojnem obdobju likvidiral kakih 700 ljudi: brez da štejemo tiste, ki so jih pobili v t.i. Pohorski aferi oz. Pohorskem procesu v času oktober '43 — april '4 na Pohorju, kjer je bil BH/PM tedaj šef kontrašpijonažne službe v Pohorskem odredu in XI. SNOUB Miloša Zidanška ? Iz večih pričevanj tudi zvemo, da je veljal za enega od najbolj zvestih in učinkovitih izvrševalcev nalog, ki so mu jih posredovali »od zgoraj«.
Toda vrnimo se k izhodišču, h koreninam BH/PM in poglejmo v Oznino kadrovsko polo: »Di
jak, pet ljudskih šol, sedem razredov realne gimnazije in nato izključen radi politike. Bivališče staršev pred vojno je bilo v Mariboru, a od junija 1941 v Balugi pri Čačku, kamor so bili izseljeni. Oče (sedaj pokojni) je bil carinski uradnik, mati, kmečka hči, sedaj zasebnica. Oče je bil nacionalno usmerjen, v svetovni vojni je bil jugoslovanski dobro-voljec. član Sokola in to do svoje smrti. Bil. mislim tudi do 29 leta član JNS (točno ne morem reči, ker je kmalu umrl). Mati je tudi nacionalno usmerjena, se v političnem življenju ni javno udejstvovala. Bila je po letu 1920. od Italijanov pregnana iz Postojne, skupno s starši.«
Največ zvemo od sestre BH/ PM Brede Sergo, ki živi v Mariboru, vendar — vsaj za zdaj! — ne želi, da bi objavili njeno pričevanje o bratu, njegovi nravi in poslu, ki ga je opravljal. Predvsem terja, aa se sklicujemo na izvirne dokumente in nam izroči bratovi sliki ter zbornik/mono-grafijo Mladost v boju (Delo mladine učiteljskega doma v Ljubljani med narodnoosvobodilno vojno), ki jo je leta 1955 v Ljubljani izdal Klub borcev NOB Kosmač Klemenc. Tu najdemo veliko podatkov, ki bistveno pomagajo pri rekonstrukciji začetkov delovanja 'Puklastega Mihe. Iz kartona personalnih podatkov razbiramo: »V trenutku kapitulacije Jugoslavije sem se nehajal doma pri starših. Pozneje sem bil v Ljubljani, kjer sem poučeval otroke vse do vstopa v JA (Jugoslovansko amrado — op. pis.). Nahajal sem se na okupiranem ozemlju v Ljubljani. Preživljal sem se s poučevanjem otrok in podporo od tete. Za NOV sem začel delati aktivno v letu 1941 v mladinski organizaciji in Skoju v kvartu Šiška— Ljubljana. V partizane sem vstopil meseca junija 1943 — prostovoljno.« Izpolnjeno 3. septembra 1946 v Ljubljani.
V omenjenem zborniku/mo-nogra ftji, kjer je podrobrjeje opisan Učiteljski dom na Žibertovi 27 v Ljubljani in kjer sta bila tudi brata Hrovat — Bogdan in Stojan. Zgovorna je uvodna navedba: »Ta aktiv na čelu z grupo
skojevcev je času od 1941—1944 razvil takšno protio-kupatorsko in protifašistično dejavnost, da so ga po pravici imenovali partizansko kasarno.« V drugem poglavju (v prvih mesecih okupacije) zasledimo: »Najglasnejša sta bila vedno brata Stojan in Bogdan Hrovat, ki sta navadno trmasto vztrajala pri svojem in le nerada popuščala. Zlasti sta imela ostre polemike z Zlatkom Stepančičem, ki sta ga ' poznala še iz Maribora in za katerega sta vedela, da je levo orientiran . . . Ker mu je bil Gesta-po že na sledu, je pobegnil v Lju-' bljano in se znašel v Učiteljskem domu. Komaj sta ga brata Hrovat zagledala, že sta ga pikro pozdravila: »Ti si pa Jožek« (mislila sta na Stalina), in predenje Stepančič lahko razložil svoje stvari iz kovčka, že Je bil v ognjevitem prepiru, ali Rusi odstopajo zaradi manevra ali bežijo. Hrovata sta seveda trdila, da bežijo. Okoli tega vprašanja so se kmalu grupirali tudi drugi. Stane Bizjak, mariborski Ijotičevski »gauleiter«, je seveda potegnil s Hrovatom, prav tako neki Horvat, doma s Slovenskih goric in močno klerikalno razpoložen.
V prvi vrsti posebej označen Bogdan Hrovat. Na hrbtni strani skupinske slike, ki nam jo je odstopil g. Stane Dešnik, Bogdanov in Stojanov sošolec iz Murske Sobote, napis: »III. a razred državne realne gimnazije v Mariboru, razrednik prof. Detela, 1937/38« z navedbo vseh učencev. Foto: Japelj, Maribor, Gosposka 28.
E*
Spominjali se, pomeni izbirati. (Giinter Grass)
Kolona Zidanškove brigade je obstala pred hišami in čakala, naslonjena na puške. Pred kolono je oblastno mahal z rokami in klical posamezne funkcionarje majhen grbast človek. Kazalo je, ko da ima glavno besedo pri brigadi ...
»Gromska strela, v Škarjah smo,« se je drl grbavec, ki so ga imenovali nekateri borci vgrbasti Miha<.
»Ne lomi ga, kaj nisi bil še v nobeni borbi? Četo boste poslali, pa bo šlo,« ga je zavrnil Efenko.
Sli smo nazaj v hišo. Grbasti Miha je še vedno kričal, da smo v Škarjah in da se je treba takoj umakniti na vrh Pohorja. Začudil sem se, odkod taka drznost v tem majhnem človeku. »Ne uganjaj oslarij,« ga je spet zavrnil Efenko. »Kakšne škarje? Se ti blede?« Ali grbasti Miha si ni dal dopovedati. Kričal je in se drl kar naprej: »Vi ne poznate Pohorja! Ce vam rečem, da smo v Škarjah! Kar naj vas vrag jemlje, če nočete iti z nami.« Nato je udaril z roko po mizi, pogledal po svojih ljudeh in vzkliknil z vreščečim, ženskim glasom: »Ukazujem umik, v Škarjah smo!« Vsi so šli hitro ven. Jezno sem zakričal za njimi: »Pojdite k hudiču, strahopetci, se bomo pa sami tolkli!« Besno smo gledali, kako je grbasti Miha stopil pred brigado, jo obrnil in brigada, tako lepa brigada, je šla molče za njim nazaj na Pohorje . ..
Ni mi šlo iz glave, zakaj se je tako dobro oborožena brigada umaknila in zakaj je tisti drobni simpatični komandant ubogal grbastega Miho. Zaklel sem: »Kdo pa je dal tistemu človeku tako oblast, da preganja dobro oborožene, zdrave in močne fante po teh kotanjah? Če ga je strah, naj bi šel k terencem v bunker! Tam je mesto zanj, ne pa v brigadi!«
(Matevž Hace: Komisarjevi zapiski, druga knjiga, Mladinska knjiga 1959, Ljubljana, str. 115-116)
Tako so se lepo grupirali: Hrovata, navdušena Sokola, Horvat klerikalec in Bizjak Ijotičevec, na drugi strani pa ostali, ki so tako planili po njih, da kmalu drug drugega niso več slišali... V kratkem času so se vsi dijaki v

BRANKO ZUNEC
domu opredelili za protiokupa-torsko delo razen že omenjenih izjem Bizjaka, bratov Hrovatov in Horvata. Zavladalo je vzdušje medsebojnega političnega spoznavanja.« (str. 15).
V nadaljevanju (tretje poglavje pod naslovom Ustanovitev odbora OF) se je vredno ustaviti na straneh 20 in 21. kjer beremo: »Plavogardistom sta bila zelo blizu brata Stojan in Bogdan Hrovat. Bila ste begunca iz Maribora in sta strastno sovražila okupatorja, saj Ju je pregnal z domačega ognjišča, toda bila sta zelo vneta zagovornika Mi-hajloviča. Bila sta tako vzgojena in tovariši jima tega niso mogli šteti v zlo. dokler sta ostala samo pri prepričanju in besedah, toda bali so se. da kdaj pozneje pride do časa hujšega. Za brata Hrovata je bila beseda komunist še vedno strašilo. V začetku tudi nista vedela za izdajalsko vlogo Mihajloviča. Skojevci so si morali v resnici mnogo prizadevati, da so ju odvrnili od njunega prepričanja. Važno je bilo tudi to, da ne bi svojega vpliva širila med druge dijake . ..«
(nadaljevanje prihodnjič)
Stran 16
VESTNIK, 21: FEBRUAR 1991 *
kronika.
V NEDELJO ZGORELA HIŠA
Je že tako, da človek v življenju ponavadi nima sreče. Štefan Zrim iz Pečarovec je že tak! Izučil se je sicer za zidarja in delal pri več podjetjih, nazadnje (1965. leta) pa ga je zvabila tujina. Tam se je tudi spoznal in pozneje poročil z Avstrijko, vendar se je kmalu ločil, ker ji ni bilo do življenja in dela v naših krajih. Štefan se poslej ni več vračal v tujino, ampak je delal pri domačih zidarskih mojstrih. Leta 1972, ko se je z motorjem panonia peljal z delaje padel in se hudo poškodoval. Kar dve leti je ležal po bolnicah, nazadnje v Ormožu, kajti pretres možgan je, kot mi je dejal sam, pustil posledice in je duševni bolnik. Dotlej, dokler je živela ša mati Otilija, ki je iz Francije prejemala skromno penzijo, jima je nekako še šlo. Oče Štefan pa je umrl že pred 20 leti. Štefan Zrim, ki se mu v krajšem življenju v dvoje z Avstrijsko ni rodilo nič otrok, je tako ostal sam. Ker ni ime! nobenih stalnih virov, niti socialne pomoči ne, je bil večkrat lačen kot sit. Včasih je šel komu kaj pomagat samo, da se je pošteno najedel. To se morda čudno sliši, a kaj, ko pa si sam ni mogel občutneje pomagati, čeprav ima sicer 2,5 hektarja posestva, od tega večino gozda. Zemlje ni mogel obdelovati, ker ni imel ne živine ne denarja za gnojila. Tudi se ni nihče našel, ki bi ga za 3 mesece zapo-
Pes — volčjak — Strici z nenavadnim laježem prebudil in opozoril gospodarja na nesrečo • Pozimi bo prenočeval pri vaščanih
slil (redno delovno razmerje), da bi tako izpolnil manjkajočo delovno dobo, da bi potem uveljavil pravico do invalidske, penzije.
»Nekako bi se že prebijal, zdaj pa sem povsem na dnu,« mi je jokaje pripovedoval Štefan Zrim, ki sem ga obiskal v ponedeljek na pogorišču njegove hiše. V nedeljo, kmalu po 5. uri, ga je pre-
budil nenavadni lajež njegovega hišnega čuvaja Štricija. Štefan je stekel iz kuhinje, kjer je ležal na kavču, in v leseni predsobi, ki ji po domače pravijo »preklit«, je gorelo. Sam pogasiti ni mogel, stekel je k sosedoma Štefanu Pa-latinu in Jožetu Zelku, ki naj bi pomagala pogasiti z ročnima gasilnima aparatoma, kar sta tudi poskušala, a ni bilo dovolj uspe-
Štefana Zrima je v nedeljo navsezgodaj prebudil nenavaden lajež hišnega čuvaja Štricija. Je vzrok požara pepel, ki naj bi ga odlagal v bližini hiše, ali pa dotrajana električna instalacija? Oškodovani je takorekoč ob vse, le rešitelj — čuvaj Strici mu je ostal. Foto: S. S.
šno. Medtem seje ogenj naglo širil, kajti zunanje stene hiše so bile iz lesa.
Jože Zelko je vključil vaško sireno, njegova žena Justina je poklicala gasilce iz Murske Sobote. Poleg domačih in soboških so pritekli še gasilci iz Moščanec, Kuštanovec .. . Gasili so z vodo, ki sojo pripeljali s seboj, prebili pa so tudi led, debel 30 centimetrov, na požarnem vodnjaku . .. Rešili so, kar se je rešiti dalo, to pa je gospodarsko poslopje, medtem ko je stanovanjski del skoraj v celoti zgorel. Pa tudi mizarska oprema, šivalni stroj, kolo, motorji ... Štefan Zrim je komajda rešil nekaj moke in — televizor. Gmotna škoda znaša več kot 70.000 dinarjev.
Štefan Zrim je ostal brez vsega! Posamezni krajani so mu zdaj ponudili, da bo pozimi stanoval pri njih, še zlasti pri Jožetu Krpiču. Pečarovčani bodo seveda svojemu sovaščanu pomagali: v gospodarskem delu objekta bodo uredili vsaj skromno stanovanje. Denar ža to bodo zbrali člani vaške zavarovalne skupnosti, verjetno pa bodo zbirali tudi v okoliških vaseh. Morda pa bosta bratu pomagali še sestri, ki sta sicer poročeni in živita v Avstriji oziroma Nemčiji.
Š. Sobočan
"KOVINOPLASTIKA’
Pavlinjek Ing. Štefan, ing. Irena
MURSKA SOBOTA,TEMLINOVA 4,TELEFON 069-25174,21903
Modeli za vlivanje betona po sistemu naredi sam
USPEŠNA MEDNARODNA TIRALICA
ODKRITJE NA MEDNARODNEM MEJNEM PREHODU V DOLGI Vasi
Sandi Grubelič za zapahi
V švicarskem turističnem mestu Lugano aretirali Sandija Grubeli-ča, katerega firma Trend je ogoljufala tisoče možnih najemnikov avtomobilov
Če bi hoteli opisati vse lumparije, ki so jih delavci organov za notranje zadeve odkrili v poslovanju Sandija Grubeliča iz Gro-suplja pri Ljubljani, potem ta časopisna stran ne bi zadoščala. Na nedavni tiskovni konferenci so namreč predstavniki Republiškega sekretariata za notranje zadeve — uprava za zatiranje kriminalitete — povedali, da so temeljnemu javnemu tožilstvu poslali več kazenskih ovadb. Med kaznivimi dejanji ni le protipravna pridobitev denarja v znesku 217 700 000 dinarjev, ki ga je vplačalo 4977 občanov, o čemer smo v našem časopisu na kratko že poročali, ampak še množica drugega.
Bodo domnevnega storilca množice gospodarskih prekrškov izročili? Zdaj švicarski pravosodni organi zahtevajo, da jim slovenski organi pravosodja v 30 dneh pošljejo celotno dokumentacijo o Grubeliču, prevedeno v francoščino. Šele potem se bodo švicarski organi odločali, ali ga bodo izročili slovenskim oziroma jugoslovanskim oblastem. Magister Zlatko Dežman je novinarju Večera na vprašanje, kakšne so praktične možnosti, da Grubeliča izročijo, med drugim povedal, da so kazniva dejanja, ki se mu očitajo, po svoji naravi
Sandi Grubelič. Ga bodo Švicarji izročili našim oblastem?
takšna, da jih preganjajo tudi v Švici. Tako Jugoslavija kot Švica (svoji zakonodaji navkljub) upoštevata »elastični sistem načela specialnosti, ko ga določa konvencija iz leta 1887 . ..« Na vprašanje, ali Sandi Grubelič lahko uveljavlja pravico do azila, pa je magister povedal, da bi se na to lahko skliceval le, če bi pri nas tekel zoper njega kazenski pregon iz političnih razlogov. Tedaj bi se postopek za izročitev zapletel in zavlekel.
Š. Sobočan
Lisica v štruci kruha
Česa vse se ne domislijo ljudje, ki hočejo čez to ali ono mejno črto prepeljati razno blago in predmete, samo da bi se izognili plačilu carine ali pa vnesli v tujo državo nekaj, kar je prepovedano! No, obmejni miličniki in cariniki pa ponavadi storilce odkrijejo in potem ukrepajo po predpisih. ■
V petek, 15. februarja, so se iz madžarske strani pripeljali na mejni prehod v Dolgi vasi štirje Poljaki. Na vprašanje, ali imajo kaj prijaviti, so odgovorili, da nič. Cariniki, ki so pobrskali v avtu volskwagen pasat, v vozilu niso našli nič takega, s čemer bi se gostje pregrešili. Na * žalost potnikov pa s tem formalnosti še ni bilo konec, še posebej pa ne potem, ko so pri M. S. našli v hlačnih nogavičkah krzno zlate lisice. Odredili so osebni pregled in pri E. D., S. P. in S. D. odkrili okrog telesa (hrbta in trebuha) nenavadno debele povoje. Ko so jih odvili, so se pod njimi prikazale tri zlate lisičke. Cariniki so postali še pozorni na štruco kruha, ki je bila zavita v aluminijasto folijo, in v njej odkrili odprtino, v kateri je bila, verjeli ali ne, še ena zlata lisička. Blago, ki so ga Poljaki nameravali prodati v Ljubljani, so zasegli, carinski sodnik jim je izrekel še denarno kazen in potniki iz Vzhoda so se odpeljali naprej v notranjost države. S kupčijo: 1200 dinarjev, kolikor so nameravali dobiti za eno zlato lisico, torej ni bilo nič.
Š. S.
r—POŽAR V MURI*-------------1
V petek, 15. februarja, ob 23. uri se je v predprostoru šival- I I niče moških oblačil v soboški Muri vnel električni kabel, nato pa J ! se je ogenj začel širiti na stiropor in les. Še sreča, da so ognjene | I zublje pravočasno opazili in posredovali delavci, nato pa še gasil- n ■ ci. Gmotna škoda po nestrokovi oceni znaša 10.000 dinarjev.
POROKE
MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA - Franc Novak, agronom iz Zenkovec, in Mirjana Pozvek, ekonomska tehnica iz Brezovec; Slavko Horvat, kmetijski tehnik iz Ivanovec, in Renata Kerčmar, administratorka iz Ivanovec; Franc Kardoš, kmetovalec iz Lu-cove, in Antonija Lepoša, kmetovalka iz Šalovec; Stanko Kozic, kmetovalec iz Stanjevec, in Liljana Beznec, delavka iz Mačkovec.
ČESTITAMO!
i UKi PRODAJA NHIŠm V PRODAJALNAH:
■ • SALON KUHINJ Novakova 1, ČAKOVEC, i' tel (042) 812 787
! • POHIŠTVO 88,0. Keršovanija 11, ČAKOVEC,
i tel. (042) 812 478
' • POHIŠTVO 230/IV, D. KRAMEVEC, tel. (042) 87138
! • POHIŠTVO 117, M. SREDIŠČE, tel. (042) 843 263
Koristno izkoristite svoj prosti čas v zimskem obdobju in prihranite denar. Ponujamo vam modele za betonske izdelke, s katerimi enostavno pridete do lepih fasadnih ploščic, talnih plošč ter drugih betonskih izdelkov.
Imamo:
Modele za vlivanje betonskih fasadnih plošč (umetni kamen), deset različnih tipov talnih
plošč za tlakovanje stez in dvorišč, modele za betonske ograje, cvetlična korita, cvetlične škarpe, robnike itn.
POKLIČITE NAS PO TELEFONU ŠT. (068) 25 174 IN POSLALI VAM BOMO PROSPEKT.
Svet osnovne šole dr. Anice Rotdajč Grad razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA ŠOLE
Kandidati morajo:
— izpolnjevati pogoje, določene s 137. členom Zakona o osnovni šoli
— imeti organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole.
Mandat traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri najpozneje v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
ČEBELARJE
obveščam, da ponovno izdelujemo ČEBELARSKE PRIPOMOČKE IN PANJE VSEH VRST.
• Po zelo ugodni ceni nudimo okvirje in satne pitalnike, za panje pa sprejemamo naročila.
MED! Ugodna prodaja različnih vrst medu 3 kg samo 150 din!
MIZARSTVO FRANC SENČAR, Križevci 56 c, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, telefon 87 423.
Poleg običajnih pogojev (odplačilo na 6 mesecev, 11-odstotna obrestna mera Stlačilo v gotovini od 10 do IS. odstotkov). *
NOVOST! DODATNI POPUST za predplačilo za nadaljnjih IS do 25 odstotkov.
SEDAJ JE SKUPEN POPUST
DO 40 ODSTOTKOV!
VAŠA ŽELJA - NAŠA IDEJA - VAŠ USPEH!
^ESTNIK, 21. FEBRUAR 1991
Stran 17
uusan i_oparniK
Dopoldanski pregledi so hitro minili in Srečko čaka le še na izvide krvi. Gre za preventivni ukrep, kajti drugi del pregledov je takšen, da zdravnik pride v stik z njegovim očesom, in zato se morajo prepričati, da Srečko nima kakšne nalezljive bolezni. Ker sem tokrat naredil dovolj in zbral nekaj zanimivih vtisov in informacij, se odpravim v mesto.
KO JE MOSKVA EDINO UPANJE
PROBLEMI V PROMETU
Tokrat se spopadem z zanimivim problemom: promet. Torej, kako najhiteje od ene točke do druge. Načinov je več: najcenejši je mestni promet. Avtobusi so neurejeni, umazani in mrzli, saj grejejo v glavnem ie zagrajeno šoferjevo kabino, prostor za potnike pa je prepuščen vremen
Ivan Gole, direktor predstavništva Slovenijalesa, je zgovoren. Informacije so obojestranske, saj je v Moskvi že več kot 6 let. V tem času se je v domovini marsikaj spremenilo.
skim razmeram. Ljudje na avtobusu so zamišljeni in vzdušje je prav pogrebno. Nobenega veselega obraza ali sproščenega klepeta ni. Kljub vsemu so avtobusi mestnega prometa dokaj polni, in to ob vsaki uri.
Bolj zanimiv je taksi. Do njega ni težko priti. Če taksist ugotovi, da si tujec, te sicer pobere, ampak najprej se pogodi za ceno, ki ni nikoli manjša od 10 USD ali 15 DEM. Šefe takrat te odpelje do željenega cilja. Tokrat sem imel srečo in se postavil v skupino že dveh čakajočih. Tako meje ta vožnja stala okoli 10 rubljev, ker je razmeroma poceni. Ob
VEČ TOPLOTE V VAŠ DOM
UNIVERZALNI IN SPECIALNI KOTU ZA CENTRALNO
OGREVANJE Z AL! BREZ BOJLERJA 16-100 kW
TVT RL (—S). TVT STANDARD (-S)
TVT SPECIAL (—S), TVT H 33
TVT REKORD, TVT CENTRAL
— vrhunski izkoristki
— za trdna, tekoča in plinska goriva
— vakuumsko emajliran bojler
— vroča gorilna komora
— avtomatska regulacija
SOLARNI BOJLER MODEL SAT	>
IN SB EXPORT
— vakuumsko emajliran
— trosistemski in visoko produktivni
— popolna izolacija
— avtomatska regulacija
— prostornine 150, 200, 300 in 400 litrov
4 SPECIALNI KOTU ZA OLJE AU PLIN ZV 180-3500 kW
PUNSKI KOTU ROHLEDER SUPER 90
KOTU ZA TRDNA GORIVA S, SR, SL 175-520 kW
— vrhunski izkoristki
— avtomatska regulacija
— enostavna montaža
WEISHAUPT GORILNIKI OD 21 do 3500 kW
— najsodobnejša avtomatika
— elektromotorna zračna loputa
EVROPSKI DOBAVITELJ
SODOBNEGA OGREVANJA!
TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ p.o.
MARIBOR »S®
62000 Maribor, Leningrajska 27
telefon: (062) 302-321
telex: 33-161 TVT MB YU, telefax: (062) 303-990
Predstavništvo:
11000 Beograd, Kataničeva 24/H telefon: (011) 450-685
iskanju prevoza sem opazil eno zanimivost: v Moskvi, pa tudi v drugih mestih, ljudje veliko štopajo. Avtomobile ustavljajo kjerkoli. Ustavljajo pa taksije, osebne avtomobile, tovornjake ..., skratka vse, kar se vozi po cestah. Še bolj zanimivo pa je, da šoferji ustavljajo. Če ugotovijo, da imajo skupno pot, se peljejo. Toda — tudi te vožnje niso zastonj. Prednost takšnega načina pa je, da prideš na cilj. Pa še eden od načinov prevoza je v Moskvi: na postajališčih mestnega prometa ali pa kjerkoli drugje naenkrat nastane vrsta. Ob tej vrsti ustavljajo avtomobili in iz skupine izstopita dva ali trije ljudje in se odpeljejo. Torej še ena od oblik samoorganiziranosti v mestnem prometu. Vozil sem se tudi z metrojem, torej moskovsko podzemeljsko železnico, a o tem nekaj več pozneje.
SLOVENIJALES
Po obisku v bolnišnici sem se odpravil v središče Moskve v predstavništvo Slovenijalesa. To podjetje je opravilo pomembno delo pri organizaciji obiska Srečka Goloba v bolnišnici. Ivan Gole je direktor predstavništva v Moskvi že 6 let. Prijazen klepet pred uradnim intervjujem mi je rzakril številne podrobnosti o Moskvi in načinu življenja v tem mestu. Pozneje izvem tudi o delu tega predstavništva, ki skuša slovenskim podjetjem utreti pot na sovjetsko tržišče. Gre za izjemno težaško delo, še posebej sedaj, ko od 1. januarja letos trgujemo s Sovjetsko zvezo na podlagi konvertibilnega obračuna. Res pa je, da so sovjeti izjemno zainteresirani za slovensko gospodarstvo, saj smo po besedah Ivana Goleta dovolj kakovostni in konkurenčni. Tudi pomurska podjetja so iskala poti na sovjetsko tržišče prek Slovenijalesa. Gre za
Radenskino Tovarno polnilne opreme. Platano in Avtoradgo-no. Ves čas pogovora je bil v pisarni živahen promet, saj so direktorja klicali številni partnerji, razčiščevati pa je moral tudi nekatere probleme, ki so v Sovjetski zvezi. Njihovo reševanje je dokaj enostavno. Pokličeš nadrejenega in skušaš urediti. Če ne gre, pokličeš prijatelja v odgovornem ministrstvu in on uredi stvar. Na videz torej res preprosto, vendar pa si takšne zveze moraš najprej ustvariti in šele nato gre reševanje po pisani poti. V predstavništvu Slovenijalesa v Moskvi je zaposlenih okoli 30 ljudi, nekaj tudi domačinov. Po
Eden od dogodkov, ki ga v Moskvi nihče ne sme zamuditi: menjava straže pred Leninovim mavzolejem. Pozimi je še posebno zanimiv, saj je posebno doživetje gledati vojake, ki eno uro nepremično stojijo na —22° C. Na srečo razsodnik straže vsakemu stražarju dvigne ovratnik, tako da je vsaj malo topleje.
sebno zanimiv je bil neki človek, ki se je ves čas bivanja v gosteh pri Slovenijalesu (tudi ko sem bil tam še drugič) motovil po predstavništvu in ni počel ničesar pod milim bogom (če branje časopisov in igranje z računalnikom ne štejemo za delo) in se je sprehajal gor in dol ter od časa do časa srknil kakšno kavico. Še danes mi ni jasna njegova vloga. Ali pa morda? No, tudi ta obisk se mi je vtisnil v spomin. Ivan Gole mi je povedal, da je Slovenijales dobil pooblastilo korejske firme Hyundai za vključevanje v sovjetsko tržišče. Gre za izjemno priložnost, ki jo morajo izkoristiti. Seveda bo to težko, kajti cena delaje v Sovjetski zvezi izjemno visoka, to pa zaradi
obsežne administracije. Samo v državni administraciji je zaposlenih 18 milijonov ljudi! Kje pa so še podjetja . ..
S temi podatki se odpravim v hotel, saj je napočil čas mojega poročanja v Mursko Soboto. Nekoliko sem v skrbeh, saj dopoldanska zveza ni najbolje delovala, čeprav ni šlo za kakovost, ampak je bil posredi le časovno neusklajen spodrsljaj. No, tokrat je šlo vse kot po maslu in drugo poročanje je uspešno.
Po urejanju podatkov in zapiskih ter poslušanju posnetega mi dan hitro mine in pred menoj je druga moskovska noč.
lip bled
LIP Bled vam daje v svoji poslovalnici na Bledu in v Murski Soboti izredno ugodne možnosti pri nakupu stavbnega in sobnega pohištva.
- 10/ popust za gotovinsko plačilo,
- pri nakupu nad 20.000 din brezplačen prevoz do 50 km,
- ugodna 6-mesečna posojila.
F7 ODLIČNA KAKOVOST, VELIKA IZBIRA, UGODNE CENE.
p \	Obiščite nas v naši poslovalnici
y	LIP Bled v Murski Soboti
'■	tel. (069)22-941
SOBOTA, DAN, KO BOMO VERJETNO IZVEDELI KAJ VEČ
Takoj po opravljenem delu, to je poročanje za RMS, se odpravim v bolnišnico, saj bi Srečko moral danes opraviti še zadnji, odločilni pregled. Ko bo ta za njim, bo vedel, kako in kaj je narobe z njegovimi očmi. Po nasvetu prijateljev in Slovenijalesa sem si tokrat naročil taksi že sinoči in začuda me je čakal pred hotelom. Še bolj začuda pa je taksist vklopil taksimeter in tako sem se izjemoma resnično poceni pripeljal do bolnišnice. Kmalu sem bil v Srečkovi sobi, kjer mi je na hitro poročal, kako so minili včerajšnji pregledi.
(Se nadaljuje)
69000 Murska Sobota,	Kidričeva 10, telefon (069) 22-649, 22-606,
telefax (069) 22-718
Razpisna komisija tozd OŠ Franceta Prešerna Črenšovci razpisuje prosto delovno mesto
ravnatelja tozda
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona o OS, šolski svetovalni delavec in drugi delavci, ki imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu,
— da ima odgovoren odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh od objave razpisa na naslov:
Razpisna komisija tozda OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po imenovanju.
TURISTIČNA AGENCIJA KLAS MISLI NA VAS
POSEBNA PONUDBA
ZA MATURANTE:
- ŠPANIJA
od 26. 4. 1991 do 1. 5. 1991 za samo 285 DEM
ROMANJE V:
— 'LOURDES od 14. 4. do 18. 4. 1991
— RIM od 19. 4. do 23. 4. 1991
Organiziramo ogled smučarskih poletov v PLANICI 24. 3. 1991
Ob DNEVU ŽENA:
— enodnevni izlet na DUNAJ, 9. 3. 1991
— enodnevni izlet PO ZAGORJU, 9. 3. 1991
Potovanja organiziramo s sodobnim turističnim avtobusom — video, WC, klimatske naprave in strokovno vodstvo.
Informacije: AGENCIJA KLAS M. Sobota 22 606
Lendava 75 002
G. Radgona 74 098
Ljutomer 82 578
PRIDRUŽITE SE NAM!
Svet osnovne šole Bakovci razpisuje prosta dela in naloge
- RAVNATELJA ŠOLE
Kandidati morajo:
— izpolnjevati pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli,
— imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojnoizobraževalnem delu.
— imeti organizacijske in strokovne sposobnosti za vodenje organizacije.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Bakovci.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu.
gasilsko društvo nuskova
razpisuje
3. javno dražbo
za prodajo gasilske garaže s pripadajočo parcelo.
Garaža meri približno 61 m! in stoji na parceli, veliki 1,22 ara. Do objekta je speljana elektrika. Izklicna cena je 5.000 DEM oz. dinarska protivrednost. Javna dražba bo 24. februarja ob 11. uri na kraju samem.
-I
Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti 10 odstotkov od izklicne cene.
APIS, živilska industrija in trgovina, p. o., Šentilj, Štrihovec 15, ŠENTILJ objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnih sredstev:
MONTAŽNI TRGOVSKI OBJEKT, int. št. 0000624, sestavljen iz 4 mobilnih blokov v velikosti 6,05 x 9,7 m z nadstrešnico in notranjo opremo.
Izklicna cena je 290.000,00 din.
Dražba bo v Šentilju, Štrihovec 15, na dvorišču podjetja APIS, p.o,, Šentilj, 22. 02. 1991, ob 14.00.
Ogled osnovnega sredstva je možen vsak delavnik od ponedeljka do petka.
Prodano bo po sistemu videno—kupljeno.
Poznejših reklamacij ni.
Kavcija znaša 10 % izklicne cene in jo je treba vplačati pred pričetkom pri dražbeni komisiji.
Kupec plača celotno kupnino najkasneje v 8 dneh po dražbi oz. po dogovorjenih pogojih.
Rok prevzema osnovnega sredstva je 8 dni po dražbi, po preteku tega in po vrnitvi varščine kupec izgubi pravico do nakupa.
Prometni davek ni vključen v ceno in ga plača kupec.
VESTNIK, 21. FEBRUAR 1991
Stran 18
Radijski in televizijski spored od 22. do 28. februarja
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK' TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
RADIO
RADIO
RADIO
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
5.00 Prebujajte se z nami! (Konec tedna bo lepši, če boste sprejemnike naravnali na 87,6 MHZ — pregled kulturnih in športnih prireditev, poročila, glasba ...), 10.00 Spored RS.
16.00 Zimsko popoldne (začeli ga bomo z uro čestitanja in pozdravljanja po telefonih 069/21 232 in 21 579, končali pa pravtako z glasbo po željah, ob 18.00 bo oddaja 21 232), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
Program: SLOVENIJA I
9.00 TV mozaik. 15.00 Žarišče, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik 1. 17.05 TV mozaik: tednik, ponovitev. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 19.59 Zrcalo ted-
5.00 Prebujajte se z nami! (Jutro in popoldne na murskem valu — ne želimo vas utrujati z globokimi temami, lažje boste nakupovali ob dobri glasbi, imate pa možnost neposrednega vključevanja v spored. Če ne prej, ob 9.00 ko bodo spet telefonske čestitke), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (triurno druženje, ki ga začenjamo in končujemo z najlepšimi željami s čestitkami in pozdravi, vmes pa bo ugibanje o nedeljskem glavnem kuharju!), 19.00 Spored RS
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas — g. Veleberi vam bo spregovoril o postu, 9.30 Srečanje na pomurskem valu, 10.30 osrednji gost kuhinje), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
5.00 Prebujajte se z nami! (Tudi to jutro ponujamo različne teme: morda vas bo zanimalo madžarsko zvočno pismo ob 7.45, morda kaj drugega. Vsekakor nas poslušajte!), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (športna oddaja, poročil, To sem jaz, glasba), 19.00 Spored RS
5.00 Prebujajte se z nami! (kuhali bomo s Cilko Sukič, izbirali pesem tedna, lahko pa tudi kaj kupite ali prodate, če pokličete 21 232, ko bodo mali oglasi - 7.30 — 8.00), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (najprej mali oglasi po telefonu, nato poročila, ob 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS
5.00 Prebujajte se z nami! (Prvi dve uri o vremenu, cestah, satira Džoužija, glasba. 7.00 Druga jutranja kronika, 7.15 Podaljšano prebujanje in nato osrednja tema), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (tri ure za dobro voljo, vmes pa tudi nekaj soli v oddaji Poslušamo vas. Lahko tudi vi nas!), 19.00 Spored RS
na.
20.20 Škandali, angleška
dokumentarna serija. 21.15 Zakon v Los Angelesu, 41. zadnji del ameriške nanizanke. 22.10 TV dnevnik 3. 22.30 Sova.
Program: SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — studio Maribor: Tele M. 19.00 Videomeh, ponovitev. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Hugo Wolf, dokumentarna oddaja. 21.15 Slavnostni koncert Marjane Lipovšek, ob 130-letnici rojstava Huga Wolfa. 22.15 Oči kritike. 22.55 Yutel. 23.55 Satelitski programi.
TV SLOVENIJA
TV SLOVENIJA
TVSLOVENIJA TV SLOVENIJA
5.00 Prebujajte se z nami! (Zadnji dan drugega meseca vam voščimo dobro jutro in lep dan. Ob tem pa vas čaka še vrsta zanimivosti, anketa in možnost, da nam pomagate: telefon 21 232), 10.00 Spored RS, 16.00 Zimsko popoldne (Začeli bomo s kontaktno odadjo, potem so na vrsti poročila, zadnja ura pa je za vse, ki imate radi domače viže), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
Program: SLOVENIJA 1
8.20 TV mozaik. 15.05 Fluid: The Dubliners, ponovitev oddaje HTV. 15.50 Žarišče, ponovitev. 16.20 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik 1. 17.05 Senca na zemlji, angleški film. ’ 18.30 Zdaj pa po slovensko: pogovor o pogovoru. 18.50 Že veste? 19.00 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Ona + on. 22.10 TV dnevnik 3. 22.30 Sova.
Program: SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi, ali šport. 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija. 19.30 TV dnevnik. 21.30/21.40 Filmske uspešnice:.
Program: SLOVENIJA 1
8.30 Otroška matineja. 9.50 Cary Grant — Praznovanje, ameriški dokumentarni film. 10.40 Mati in sin, ponovitev. 11.10 Domači ansambli: ansambel Rž. 11.40 Obzorja duha. 12.05 Ljudje in zemlja. 12.35 Prisluhnimo tišini. 13.10 Tita-nic, ponovitev. 14.40 J. Gals-worthy: Saga o Forsytih, angleška nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik 1. 17.05 Margaret Bourke White, ameriški film. 18.50 Risanka. 19.00 TV .mernik. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Božo Šprajc: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, 21.40 Zdravo. 23.00 TV dnevnik 3. 23.25 Sova.
9.00 TV mozaik. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 TV dnevnik I. 17.05 TV mozaik: Zdravo, ponovitev. 18.30 Spored za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Želimir Žilnik: Črno in belo. 21.10 Osmi dan. 22.00 TV dnevnik 3. 22.20 400 let slovenske glasbe. 22.50 Sova.
Program: SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — studio Ljubljana. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zelena ura, znanstvena oddaja. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Rezervirano za šanson: Catherine Sauvage. 2L45 Satelitski programi. 22.30 YuteL
Program: SLOVENIJA 1
9.00 TV mozaik. 14.35 TV mozaik. 15.00 Žarišče, ponovitev. 15.30 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik I. 17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev zemljepisne posebnosti. 18.05 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 P. Gibbs: Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka. 21.00 Novosti založb. 21.10 Jazz festival v Montreuxu, 2. oddaja. 22.10 TV dnevnik 2. 22.35 Sova..
Brez zlobe,
ameriški film.
23.24/23.35 DP v plavanju,
posnetek
23.55/0.05 Yutel, eksperimentalni program (do l .00).
iz Ljubljane.
9.15 Poročila. 9.30 Oddaja za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 16.25 Poročila. 16.40 Oddaja za otroke. 17.10 Izobraževalna oddaja. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Rezerviran čas. 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.30 Zabavna oddaja. 22.20 TV dnevnik 2. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Ekran brez okvira. 0.15 Poročila.
Program: SLOVENIJA 2
13.00 Športno popoldne. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Drugačne zvezde, potopisna reportaža. 20.30 Pragozd, dokumentarna oddaja. 21.10 DP v plavanju, posnetek iz Ljubljane. 22.30 Športni pregled. 22.30 Yutel, (do 23.30).
TV AVSTRIJA
14.00 Mister Billion, ameriški film, 1977 (Terence Hill, Valene Perrine). 15.30 Otroški spored. 16.35 Alfred Kvak, risanka. 16.00 Am dam des: Sonce. 16.20 Živalski kotiček. 16.35 Spored. 16.55 Mini Čas v sliki.
17.05 Zarota na Temzi, zadnji .del serije. 17.30 Mini kviz.
17.55 Yakari. 18.00 Mi. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, zdravniška serija. 19.20 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki.
19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Stari, kriminalka. 21.15 Ugledni kuharji. 21.25 Model in vohljač, kriminalna komedija. 22.10 Pogledi od strani. 22.20 Trailer, oddaja za prijatelje filmov. 22.50 Izganjevalec hudiča, ameriška grozljivka, 1977 (Linda Blair, Richard Burton). 0.30 Čas v sliki. 0.35 Hammer, kri-
8.15 Poročila. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Izbor šolskega programa. 11.30 Danes skupaj. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.30 Mladinski film. 15.00 Mikser M, zabavna oddaja. 15.45 En avtor, en film. 16.00 Narodna glasba. 16.30 Sedmi čut. 16.40 TV teden. 16.55 Poročila. 17.00 TV razstava. 17.10 Nafta, angleška dokumentarna serija. 18.00 Berači in sinovi, TV nadaljevanka. 18.55 Rakuni, risana serija. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Igrani film. 21.45 TV 'dnevnik 2. 22.05 Poročila v angleščini. 22.10 Prisrčno vaši. 22.55 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 23.40 Športna sobota.
9.45 Poročila. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, ameriška nanizanka. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 17.00 Igrani film. 18.45 Leteči medvedki, ri-
sana
serija. 19.10 TV sreča.
19.30 TV dnevnik I. 20.00 TV drama. 21.00 Igrani film. 22.30 TV dnevnik 2. 22.50 Poročila v angleščini. 22.55 Športni pregled TV Črna Gora. 23.25 Glasba za lahko noč. 0.00 Poročila.
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Čas za pravljico, oddaja za otroke. 10.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.20 Dokumentarni film. 16.25 Poročila. 16.30 TV koledar. 16.40 Čas za pravljico, oddaja za otroke. 17:10 Šolski program. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Re^ zerviran čas. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik I. 20.00 Boljše življenje. Humoristična serija TV Beograd. 21.00 Sedem dni v svetu, zunanja politika. 21.30 Dnevnik 2. 21.50 Poročila v angleščini. 21.55 Kinoteka Holly-wooda. 23.25 Poročila.
Program: SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — studio 2 Koper. 19.00 Naša pesem '90, 12. oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer. Povečava. 22.35 Yutel.
Program: SLOVENIJA I
9.00 TV mozaik. 15.00 Žarišče, ponovitev. 15.30 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik 1. 17.05 TV mozaik: Pragozd, dokumentarna oddaja. 17.50 Spored za otroke in mlade, Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 19.00 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Film tedna. Taxi blues, sovjetski film. 21.55 TV dnevnik 3. 22.20 Videogodba. 23.05 Sova.
Program: SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 TV Slovenija 2 — studio Maribor. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 P. I. Čajkovski: Hrestač, balet Rudolfa Nurejeva. 22.05 Mednarodno delavsko gibanje: Grenki mir, dokumentarna oddaja. 23.30 Svet poro--ča. 0.15 Yutel.
TVSLOVENIJA
Program: SLOVENIJA I
9.00 TV mozaik. 15.00 TV mozaik: Alpe Jadran, ponovitev. 15.30 Žarišče, ponovitev. 16.00 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik 1. 17.05 TV mozaik. 18.30 Spored za otroke in mlade. Zbis: Kovaška pravljica. 18.50 Risanka. 19.19 Dobro je vedeti. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Simenon, TV nanizanka. 21.10 Tednik. 22.15 TV dnevnik 3. 22.35 Sova.
Program: SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — studio Ljubljana. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Zdaj pa po slovensko: Dobro jutro, dober dan. 20.50 Yutel.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Cas v sliki, ponovitve, tv v šoli. 14.00 Mladinski spored, 18.30 Šport, 19.00 Kolo sreče, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družinski praznik, 21.50 Srčev list, 22.15 Umor po meri (f), 23.50 Yukon (f), Drugi program
11.25 Šport, 15.45 Borzno poročilo, 16.00 Koncert ljudske glasbe, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Do-ogie Howser (n), 18.30 Avstrija : v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Roller-ball (f), 22.15 Čas v sliki, 22.25 Šport 22.50 Al Johnson.
Prvi program
9.00 Ponovitve, 13.25 Mla-
dinski spored, zdravnik, 19.30
20.15 Jaz o sebi,
(opera),
Drugi program
9.00 Matineja,
18.30 Glavni
21.20 Fidelio
14.35 Šport,
17.15 Klub seniorjev, 18.00 Do-ogie Howser (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Bandeli-jev alibi (f), 21.45 Kaj pa zdaj? (D,
TV MADŽARSKA
9.10 Delo, molitev, ples. 9.40 Baletni film. 10.10 Kraljev uboj, 1. del švedskega filma. 16.35 Video novice. 16.55 Vprašanja kristjanov. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, uslužno-stni program. 19.10 TV kino, najava. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dallas, ameriška serija. 20.55 Panorama. 21.55 TV kino: Ženske na strehi, švedski Film. 23.20 Pori jazz 1990. 24.00 TV dnevnik. 0.15 Dnevnik BBC.
6.30 Vaška TV. 7.00 Sončnica. 9.05 Za otroke. 10.45 Dallas, pon. 11.30 Panorama, pon. 12.30 Naš ekran, v srbohrvaščini. 13.10 Kratki film. 13.40 Burleska. 13.55 Ženski rokomet. 15.15 Krakonoš, mladinski film. 16.25 Videoklipi. 16.55 Hišni prijatelj. 17.10 Barkochba. 18.00 Sosedje, pon. 18.35 Delta. 20.05 Derrick, kriminalka. 21.10 Pop festival. 22.20 Portreti: Dali. 23.35 Svet videa. 0.15 TV dnevnik.
8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 10.15 Glasbeni butik. 11.15 Pogled domov. 12.00 Moški rokomet. 13.20 Durrell v SZ, 11. del. 13.55 Družinska nedelja. 15.15 Kazal, portret. 16.25 Tele video. 16.40 Spored baptistične cerkve. 17.00 Walt Disney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Klute, ameriški film. 22.10 Telešport. 22.25 Dunajska prižnica, dok. film. 23.05 Video strani.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Gla-
vni zdravnik, 19.30 Čas v sliki
20.15 Šport, 21.15
22.10 Lepota greha Hammer (n),
Magnum, (0, 23.55
Drugi program
16.45 Dok. film, 17.30 Lipova cesta, 18.00 Pravica do življenja, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Otok sanj (n), 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Dok. oddaja, 23.10 Nočni studio
TV MADŽARSKA
9.05 Teden, ponovitev. 10.05 Kraljev uboj, 2. del švedskega filma. 11.00 Delta, pon. 13.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Koledar 1990, magazin. 19.00 Cimbora: Mozart: Figarova svatba. 19.30 TV dnevnik. 20.05 V uniformi, 11. del: Military to-
urs.
21.10 Umetnina tedna.
21.15 Usodna vprašanja, debatni spored. 22.00 Zapoznela premiera. 22.35 Varstvo mest. 23.15 TV dnevnik. 23.30 Dnevnik BBC.
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Mali svet, oddaja za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 16.25 Poročila. 16.30 TV koledar. 16.40 Mali svet, oddaja za otroke. 17.10 Šolski program. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Rezerviran čas. 18.45 Preteklost v sedanjosti. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Zgodovinski sporazum o Jugoslaviji. 22.00 Žrebanje lota. 22.10 Deset zapovedi, poljski TV film. 23.05 TV dnevnik 2. 23.25 Poročila v angleščini. 23.30 Kirioklub Evropa. 1.00 Poročila.
9.15 Poročila. 9.30 Vrnitev »Antilope«. Angleška nadaljevanka za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.30 Glasbena oddaja. 16.25 Poročila. 16.30 TV koledar. 16.40 Vrnitev »Antilope«. Angleška nadaljevanka za otroke. 17.10 Šolski program. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Rezerviran čas. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 TV dnevnik. 2. 22.20 Poročila v angleščini. 22.55 Znanstveni forum. 0.25 Poročila.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Jelenko, nadaljevanka za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 14.30 Hrvaški pisatelji na TV ekranu. 16.25 Poročila. 16.30 TV koledar. 16.40 Jelenko, nadaljevanka za otroke. 17.10 Poljudnoznanstveni film. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Rezerviran čas. 18.45 Izobraževalna oddaja. 19.15 Male skrivnosti. 19.30 TV dnevnik I. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 TV dnevnik 2. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Glasbena oddaja. 23.30 Poročila.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Glavni zdravnik, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Univerzam, 21.^)7 Dallas, 22.00 dvomljiva dota (f), 23.35 Hammer (n)
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Pravica do življenja (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Zunanjepolitična oddaja, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2
TV MAD
8.00 Pretresljiva nezgoda, TV film. 8.25 Brošečka, kratki film. 8.45 Telovadba za invalide. 8.55 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta. 17.00 Panonska kronika. 17.10 Oddaja v nemščini. 17.45 Risanka.
17.55 Gospodarstvo. 18.15 Varstvo okolja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Modne muhe. 20.20 Klinika, nemška serija. 21.10 Studio '91. 22.10 Iz Parlamenta. 22.40 Atletika. 23.30 TV dnevnik. 23.45 Dnevnik BBC.
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Glavni zdravnik, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Don Camillova vrnitev (f), 22.10 Terminus (f), 23.30 Hammer (n),
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Glavni zdravnik, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Drži kot pribito (tv f), 21.20 Dobrodošli v klubu, 22.30 Veliki letalec Valdo Peper (f), 0.15 Hammer (n),
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Pravica do življenja (nj, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Draga Jelena (tv f), 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 22.30 Teleskop, 23.15 Pogovori
Drugi program
17.05 Dok. film, 18.00 Pravica do življenja (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Spekter, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2.
T^APZARSKA<J^£2££EŠŠ£
9.1-0 Angleščina. 9.55 Klinika, ponovitev. 10.40 Studio '91, ponovitev. 16.55 Video novice. 17.10 Magazin Alpe—Jadran. 17.40 Lepi madžarski plesi. 17.45 Gospodarstvo. 18.00 Secesija, dokumentarna serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družabna igra. 21.10 Novi svet, ilustrirana zunanjepolitična kronika. 21.55 Podjetniki za Nacionalno fondacijo. 23.15 TV dnevnik. 23.30 Dnevnik ZDF.
8.00 Magazin za menežerje. 9.05 Walt Disney vam predstavlja, ponovitev. 10.50 Telovadba za invalide. 16.45 Panonska kronika. 17.05 Za najstnike. 17.40 Naštevanje mesecev. 18.35 Gospodinjski tečaj. 19.00 O veri — za otroke. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ljubimec, ameriški TV
film.
21.45 Kriszta Kovacs
show. 22.20 Domače ogledalo. 23.20 TV dnevnik. 23.35 Dnevnik BBC.

ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
OVEN
dvojček
Rak
Ona: Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo šlo tvojim prijateljem močno v nos. In čeprav še vedno ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezultati govorili kar sami zase. Seveda pa ti previdnost ne bo škodila.
On: Nikar se ne pritožuj nad svojo nesrečo, ampak raje stori nekaj, da boš stanje tudi popravil. Na krajšem izletu se ti bo zgodila majhna nezgoda, ki pa bo botrovala srečanju z nekom, do katerega ne boš čisto ravnodušen.
Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš.
On: Poslovni uspeh ti bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da ti je važna predvsem ekonomska sigurnost, za ostalo pa si mnenja, da boš že še poskrbel. Pazi da te ne bo preveč zaneslo ...
Ona: Mislila si že, da je vse skupaj pozabljeno, pa se bo kar naenkrat v tebi ponovno prebudilo čustvo, ki ga boš le stežka krotila. In da bo vse skupaj še zanimivejše, se bo podobno godilo tudi nasprotni strani.
On: Četudi boš poskušal krivdo zvaliti na tuja ramena, pa se ti to vendarle ne bo v celoti posrečilo. Prijateljica ti bo to pre-- cej zamerila, kar se ti utegne še zelo otepati. Boš pa drugič raje dvakrat premislil . . .
Ona: Od dogovorjenega srečanja ne smeš pričakovati pre-■ več, še najbolje bo, da ne pričakuješ ničesar in si na koncu prijetno presenečena. Prisluhni partnerjevim težavam, saj te v tem trenutku resnično potrebuje.
On: Nikar se ne zatekaj v stalne depresije, saj to m pravi način za reševanje težav. Sprejel boš povabilo prijetne osebe, s katero bi si želel tudi kaj več. Seveda pa bo-to odvisno le od tebe in tvojega nastopa.
DEVICA
tehtnica
ŠKORPIJON
Ona: Prepričana si, da ti mora sreča kar sama pasti v naročje, ti pa jo moraš le še realizirati. Pazi se, saj se ti obeta boleče razodetje, ki te bo v hipu prepričalo v popolnoma nasprotno. Seveda pa bo resnica nekje v sredini.
On: Nekdo ti sicer zelo veliko pomeni, a vendar ne toliko, da bi si zaradi nje porušil vse dosedanje življenje. Poskusi z ne- . ke vrste kompromisom in njena reakcija ti bo kaj hitro pomagala odkriti njene prave namene.
Ona: Prihodnji teden se bo nekaj premaknilo, pa najsi to zadeva tvoje ljubezensko življenje ali pa tudi poslovnost. Vsekakor pa bodo spremembe vplivale predvsem na tvoj odnos do partnerja, ki bo nad tem nemalo presenečen.
On: Postavi se na noge in si zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti tudi uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar pa se boš kaj hitro znašel. Le pogumno!
Ona: Spoznala boš popolnoma drugačno plat svojega prijateljstva z osebo, ki si jo spoznala na nedavnem žuru. Ponujeno boš sicer sprejela, vendar pa se boš poskušala kar najbolje zavarovati. Uspelo ti bo nekaj čudovitega!
On: Pogled v prihodnost sicer ni ravno razveseljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati pravo mero odločnosti. Glede partnerja pa si nikar ne delaj nepotrebnih skrbi, saj je vse v najlepšem redu.
Ona: Bolje, da ne obešaš na veliki klin svojih preteklih »podvigovt, saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa.
S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo vendarle vse skupaj ostalo v bolj mirnih vodah.
On: Povečal boš svoj krog prijateljev, kar te bo ponovno popeljalo na pota stalnega žuriranja. Pazi se, da te vse skupaj preveč ne zanese, saj bo vrnitev v stare tokove težka in nadvse neprijetna.
Ona: Če ne boš vsaj malce pohitela, te bo prehitel nekdo, . ki si mu že dalj časa trn v peti. Prijatelji te bodo sicer popolnoma podpirali, vendar pa to mogoče ne bo dovolj. Konec tedna lahko pričakuješ obisk.
On: V začetku tedna se ti obeta neprijetno spoznanje, da si se vendarle uštel in se prehitro spustil v nekaj, za kar si bil še nedavno povsem prepričan, da ti lahko prinese samo dobro. In
STRELEC nihče ti ne bo pomagal . . .
Ona: Namesto, da se mučiš s preteklostjo, se raje odkrito pogovori o svoji prihodnosti. Sicer si že veliko zamudila, toda še vedno ti lahko uspe. Popazi malo na svoje prepogoste čustvene izlive, drugače bo hudo ...
On: Prijeten dogodek ti bo popestril »vroče« dneve, ki so pred tabo. Potrebno bo kar precej spretnosti in znanja, da ti bo uspelo pripeljati stvari na svoje mesto. In nikar se ne zanašaj na
KOZOROG nekoga drugega .. .
Ona: Tvoji nasprotniki bodo ob tvojih uspehih popolnoma obupani in zgubljeni, prijatelji pa te bodo poskušali posnemati. Sploh pa si na najboljši poti, da si za dalj časa zagotoviš mirno spanje in veliko lepih trenutkov.
On: Doživel boš precejšen poslovni šok, vendar pa ni nobenega razloga za panično obnašanje. Situacija se bo prej kot slej umirila. Povsem drugače pa bo na poslovnem področju,
VODNAR kjer se ti obeta prava pravcata avantura.
Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boš lahko le na ta način začela uresničevati načrt, ki ti ne da spati. Tako si boš lahko tudi ti privoščila nekaj več počitka, ki ti je več kot potreben.
On: Nič še ni dorečenega, pa tako ni prav nikakršnega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do precej delikatnih informacij v zvezi z osebo, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti se ti bodo povečale . . .
vestnik. 21. februar 1991
Stran 21
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK OD 22. 2. DO 28. 2. 1991.
22. feb. ob 17. uri amer, akcijski film DNEVI GRMENJA
22.	feb. ob 19. uri amer, avanturistični fiim GORILE V MEGLI
(GOR1LLAS IN THE MIST)
23.	feb. ob 17. uri amer, akcijski film GORILE V MEGLI
23.	feb. ob 19. uri amer, akcijski film DNEVI GRMENJA
24.	feb. ob 15. uri amer, risanka DAVNO POZABLJENA ZEMLJA
24.	feb. ob 17. in 19. uri amer, akcijski film DNEVI GRMENJA
26.	feb. ob 17. in 19. uri italijanski vestem TRINITA
27.	feb. ob 17. uri italijanski vestem TRINITA
27.	feb. ob 19. uri amer, komedija NORE ZGODBE BARONA MUN-HAUZNA
28.	feb. ob 17. uri amer, komedija NORE ZGODBE BARONA MUN-HAUZNA
28.	feb. ob 19. uri amer, melodrama DUH (GHOST)
KUDŠALOVCI
23. feb. ob 19.30. amer, akcijski film GORILE V MEGLI
KINO SVOBODA GOR. RADGONA
ČETRTEK
21.	2. ob 19. uri — ameriški glasbeni film AMADEUS (repriza)
PETEK
22.	2. ob 19. uri — ameriški akcijski film OBCESTNA KAVARNA
ob 21. uri — ameriški trdoerotični film VRAG V GOSPODL' HOLMSU
SOBOTA
23.	2. ob 19. uri — ameriški akcijski film OBCESTNA KAVARNA
ob 21. uri — ameriški trdoerotični film VRAG V GOSPODU HOLMSU
NEDELJA
24.	2. ob 17. in 19. uri — ameriški akcijski film UMRI POKONČNO, II. del
SREDA
27.	2. ob 19. uri — ameriška grozljivka BESNILO
ČETRTEK
28.	2. ob 19. uri — ameriški trdoerotični film TRENUTEK ŽIVLJENJA
prodam
MOTORNA
VOZILA
SUBARU 700, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon: 77 749.
BX 16 TRS, letnik 85, cena po dogovoru, prodam. ® 23 937. M-3771.
ZASTAVO JUGO 1,1 GX POLI, IV/ 88, 63000, IN JUGO 45/a, VI11/86, 29.000 prodam. Vprašati po ® 042 831 102. M-3772
ZASTAVO 101, letnik 1979, vozno, neregistrirano, ugodno prodam. S 21 904, dopoldan. M-3774
JUGO FLORIDO še z garancijo in nov POMIVALNI STROJ GORENJE prodam. ® 46 109. M-3777
R 4 letnik 1976, v dobrem stanju, ugodno prodam. ® 78 035. M-3785
R 12 TL prodam. Informacije v soboto na S 069 24 994. M-3789
MOPED AVTOMATIK A3S, nov, nerabljen, prodam. S 21 818. M-3791
SKALO 55, letnik 1989, prevoženih 30.000 km, prodam. Melinci 75. M-3794
BMW 320, letnik 1979, in karamboli-rano karoserijo 316, brez dokumentov, in barvni TV ISKRA prodam. ® 48 534. M-3795
OPEL KADET IJS, avgust 89, 5 vrat, prodam. Novak, Pertoča 118, 69262 Rogašovci. M-3798
RENAULT 5, CAMPUS, prevoženih 19.000 km, prodam. Cena 140,000,00 dinarjev. ® 70 606. M-379O
OLJARNA ŠARUGA,
Mele, Radenci, obvešča, da
ODKUPUJE
bučno seme po 40 din za kg (prvi razred).
Pridemo tudi na dom. Telefon: 62 193.
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter, (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
’ •
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje).22-403, telefax 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za trimesečje 1991 je 150,00 dinarjev, za podjetja 300,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju Vestnik plačuje 3-odstotni temeljni davek od prometa proizvodov.
ZA MATURANTE!
• šivamo oblačila po vaši želji in ugodnih cenah
MODNI ATELJE KOLENKO, LJUTOMER, Stari trg 8, telefon 81 008
126 BIS, letnik 11/90, prodam za 65.000 din. Bogojina 116, ©75 736, popoldne. M-3719
KADETT B vozen po zelo ugodni ceni prodam. © 78 093. M-3722
BI 50 ccm , star 3 leta, prodam za 8.000,00 din. Kidričeva 39. M-3732 OPEL KADETT 1.3 S, limuzina, višnjeve barve, letnik 1988, prevoženih 12.000 km, prodam. © 25 027 ali 25 026, po 15. uri 042 42 298. MNP BMW 2002 in PASSAT dizel, letnik 1979, prodam. Ogled v soboto in nedeljo popoldan, Kramarovci 22. M-3706
AUDI 80 LS 1300, letnik 1974, ugodno prodam. Šalamenci 60. M-3733 RENAULT 4. letnik 1978, VESPO, 150 ccm3, in enobrazdni plug za traktor Tomo Vinkovič prodam. ©21 590 od 9. do 15. ure. M-3734 MERCEDES 220 IMV. dizel, povišan in podaljšan, letnik 1984, registriran do 7. 91, nosilnost 1700 kg, brezhiben, prodam, vlado, “S? 23 464. M-3736
PEUGEOT 305 GL, letnik 1986, prodam. © 48 185. M-3738
ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, odlično ohranjen, prodam. Jakob Zorko, Lendavska 8, M. Sobota, © 48 395. M-3740
FORD TAUNUS M 15, starejši letnik, prodam. © 82 367. M-12362 ZASTAVO POLY, staro. 8 mesecev, registrirano za 6 oseb, prodam. ©42 196. M-POP
126 PGL, odlično ohranjen, letnik 1987, prevoženih 23.000 km, ugodno prodam. ©21 307. M-3742
U.NIMOG, tip 411, s hidravliko, prodam. ©(062) 632-105. M-3472 GOLF JGL, december 1980, ugodno prodam/ Čahuk, Križevci 173, ali © 77-854, po 16. uri. M-OP
ETZ 250, športno opremljen, prodam. Vrbnjak, Bolehnečici 26. M-3753
LADO 1200, letnik 1987, prevoženih 50.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Stanko Režonja, Velika Polana 184, © 70 684, po 15. uri. M-3754
OPEL ASCONO, dobro ohranjeno, prodam. Vaneča 27 a. M-3755
BT 50, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. © 25 506. M-3760
OPEL KADETI/ letnik 1986, prodam. Škalič, Pala Polana, © 70-207. M-3765
ZASTAVO 101, letnik 1976. registrirano do 30. I. 1992, in SPAČKA, obnovljenega, registriranega do 19. II. 91, prodam. Krajnc, Mota 29 a, Ljutomer. IN-12366
ŠKODO FAVORIT 136 L, staro 7 mesecev, prodam za 12.000 DEM, iri Zastavo 850 AK kombi, staro 4 leta, prodam. Ivan Stranjšak, Šratovci 25, Radenci. M-14596
MAZDO 323 SEDAN 1.3. letnik 1990, prodam. Stanko Grager, Črnci 44 (Cena za Lešane). M-14597 TAM 6500, registriran, z delom, keson 4,20 x 2,20, prekucnik, ugodno prodam. Zver, Apače'42. M-14598 ZASTAVO 101 prodam. Ogled Orehovci 6, G. Radgona. M-14599 ZASTAVO 850 ugodno prodam. Te-šanovci 60, © 48 308. M-3748 ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. ©36 158. M-3750
FORD ESCORT CLX 1.4 i, nov, prodam. ©25 228. M-3761
LADO RIVA 1300 S, letnik 1989, letnik 1989, prodam. ©75 233 dopoldan, 36 136 popoldan. M-JV
NISAN 1,6 I katalizator SLX LUK-SOS, delno kreditiram, v dinarjih, prodam. ©62 127. GR
BX 14, letnik 84, prodam. Čopova 15, Murska Sobota. M-3801
PEUGEOT 405 GR, letnik 1988, prodam. © 24 643. M-gk
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
ŠKROPILNICO, 20 I, primerno za vinograd, in dele za avto 126 P prodam. Vaneča 37. M-3724
MENJALNIK in prikolico ZASTAVA 101 prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-3725
ČISTILEC ZRNJA (»bint«) prodam. Rudolf Zrim, G. Petrovci 18. M-3700 ENOOSNO PRIKOLICO in prikolico za prevoz živine prodam. Velika Polana 137. M-3703
DVOREDNI SEJALNIK prodam. Kupšinci 71. M-3715
TRAKTOR ZETOR 25 prodam. Slavko Šalamun, Logarovci 21. M-3731 ORIGINALNO BOČNO KOSO za traktor Steyr 188 kupim. ® 47 285. M-3735
TRAKTOR STEYR 18. generalno obnovljen. s priključki, prodam. Veščica 19. M-3751
CISTERNO, rabljeno, 2200 I, kupim. Štefan Sobočan, Gomilica 13. M-3756 DVOREDNI MUILČAR. rabljen eno sezono, prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-3758
TRAKTOR IMT 560 in prikolico za avto po zelo ugodni ceni prodam. Hodoš 76. M-3615
SADILNIK KORUZE OLT, 4-redni, dobro ohranjen, prodam. ® 21-691. M-3773
TRAKTOR FERGUSON 35 ali kakšnega drugega prodam ali zamenjam za večjega do 55 in motorno vrtno kosilnico, uvoženo z reduktorjem in samohodno. ® 23 511. M-3776
ŽIVALI
KRAVO, brejo 9 mesecev, in dve telici, za pripust, prodam. Marija Vebe-rič. Sp. Ivanjci 12. GR-14595 KOSILNICO, frezo in škropilnico prodam. Mirko Kavčič, Ptujska c. 19, G. Radgona. M-14593
MALE PUJSKE. USNJE, MOTOR IN REZERVNE DELE Z'A ford es-cort 1100 prodam. ©89 160. M-12365
MLADIČE. nemške ovčarje, z rodovnikom, dobrih staršev, prodam. Vili Polak, Jeruzalem 41, p. Ivanjkovci. M-12359
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, stare 4 mesece; iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informaci-' je: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, © 24 393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, © 77 686. M-l
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, stare 4 mesece; iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic dobi erio zastonj. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anica Benčec. Bakovci, Prečna 6 a, 'S? 43-070. M-2
KRAVO, brejo 9 mesecev, staro 6 let, po ugodni ceni prodam. Moravske Toplice, Brezje 18, © 48-532. M-3709 KRAVO, visoko brejo, in telico, prodam. ©23-220. M-3717
MALE PUJSKE prodam. Andrejci 13. M-3720
KRAVO, brejo, mlado, vozno, prodam. Gregorčičeva 14, Beltinci. M-3723
PLEMENSKE OVCE z mladiči ali brez njih prodam. Radenci, © 73 271. M-3728
MALE PUJSKE prodam. Petanjci 70. M-3742
MALE PUJSKE prodam. Krajna 33. ©46-472. M-3744
PLEMENSKO TELICO, kontrola A, brejo 9 mesecev, prodam. Vaneča 12, © 45-429. M-3749
DVE KRAVI, eno brejo, prodam, kri-ževci v Prekmurju 59. M-3759 KRAVO, staro 5 let. 8 mesecev brejo, prodam zaradi bolezni lastnika. Ludvik Hari, Andrejci 65, p. Martjanci. M-3763
KRAVO kontrola A, brejo 9 mesecev, prodam. Križevci 153 v Prekmurju. M-3767
MLADO KRAVO, brejo, prodam. Varga, Strehovci 64. M-3734 ' PUJSKE, stare 10 tednov prodam. Murski Črnci 18. M-3778
BREJO SVINJO prodam. Sodišnici 19. M-3779
TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Ficko, Radovci 15. M-3780.
PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Krog, Murska 125. M-3781
DVE TELICI, breji 9 mesecev, cena po dogovoru, in OLTOV PLUG prodam. Puževci 56. ©49 948. M-3788'
POSEST
STAREJŠO HIŠO s parcelo v Murski Soboti prodam. © 26 015, zvečer. M-3697
GOZD, 53 arov, v Krapju pri Ljutomeru prodam. © 062 37 616. M-MM GRADBENO PARCELO z vso doku mentacijo in nekaj gradbenega materiala v Markišavcih prodam. Vegič, Stara I, M. Sobota ali © 26 367. M-3793
I RAVNIK, 48 arov, in plug, dvo-brazdni, I0-colni, prodam. Mladinska 70, Bakovci. M-37I2
HIŠO z gospodarskim poslopjem na 60-arski parceli prodam. ©24-827, popoldan. M-3730
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, ogrevano, zamenjam za garsonjero ali prodam. © 24-179. M-3747 NJIVO v Bakovcih, 4 are, prodam. Budja, Rakičan, Št. Kovača 25. M-3762.
preoblačim in popravljam kotne garniture, kavče, kuhinjske kotičke in stole. Pridem tudi na dom. © 77-455. M-3465
VARNOSTNO-SIGNALNE naprave in daljinsko zapiranje vrtnih in garažnih vrat vam ponujamo.
Storitve strojepisja ter strojnega inženiringa. ARKO, d.o.o.. Noršinci 24, Ljutomer, © 82-575. 1N-I2363
• enodnevni purani, gosi in race iz uvoza * purani za zakol (težki do 30 kg) • informacije za ceno in rok dobave po ® 23 487 ali 87 231.
RAZNO
TERMOAKUMULACIJSKO PEC, 4,5 kW, prodam. ©46 I62 ali 46 077. M-3766
ROČNI INVALIDSKI VOZIČEK za prevoz po stopnicah, uvožen, prodam. ® 46-388. M-3768
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega 1981. na Poklicni gradbeni šoli — zidar v M. Soboti. Janez Perš, Šulinci 62. M-3760 POSTELJO TOM in francosko posteljo prodam. © 25 438. M-3783 LEŠ ZA OSTREŠJE, 12x10, prodam. © 77 709. M-3784
KORUZO TER JEDILNI IN SEMENSKI KROMPIR prodam. Horvat, Gomilica 134. M-3786 SEDEŽNO GARNITURO in FIAT 750 prodam. © 82-535. M-3796 STREŠNO OPEKO MEDITERAN, 230 m!, poceni prodam. Informacije po © 23 340 po l9. uri. M-OP MLADA DRUŽINA VZAME V NAJEM stanovanje ali hišo v M. Soboti. © 061 215 872. LE-13335
OTROŠKO POSTELJO z jogijem prodam. © 46 379. M-OP
HI-FI stolpe, avtokasetofone, kasetofone ter zvočnike, na osemmesečno odplačilo prodam. © 36 689 ali 36 686 od 16. ure. M-13328
ŠIVALNI STROJ SINGER, nov, prodam za 600 DEM. Drago Žerdin. Velika Polana 151,69225 Velika Polana. M-3484
HARMONIKA MELODIJA. 120-ba-sno, parni čistilec 100 gradi, kasetni avtoradio Grundig in smuči, 175 cm, z vezmi, ugodno prodam. Puconci 81, © 45 375. M-3705
Preklic!
Preklicujem veljavnost pogodbe za vezavo na hranilno knjižico št. 9-43263-3, izdano pri H KS Panonka M. Sobota na ime Anton Sukič, boreča 20. M-3710
PLOHE, suhe, debeline 10 cm (smrekove), pribl. 0,5 m', prodam. Jakiša, Vučja Gomila 118. M-3718 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Veržej. © 81 812, int. 30, dopoldan ali 87 200, popoldan. M-3729 KOMPRESOR ZRAKA, približno 50 I, brez pogonskega motorja, prodam. ©26 151. M-3741
POHIŠTVO ZA SPALNICO, malo rabljeno, prodam. © 78-433. M-3743 VIDEOREKORDER SANYO, digi-tal, vrhunske kakovosti, zaradi gradnje. nujno prodam. © 36 158. M-3750
ODKUPUJEM ALI MENJAM stare predvojne razglednice slovenskih krajev. Drag Selinšek, Zagrebška I, 62250 Ptuj. M-MM
TELEVIZOR, črno-beli, z garancijo, prodam. Stanjevci 85. M-3726 HLADILNIK IN PRALNI STROJ ugodno prodam. Arsič, Lendavska 6, M. Sobota. M-3757 ANSAMBEL MONITOR proda kompletno in centralno ozvočenje. © 70-049, Ivan. M-3764
VETERINARJI POZOR!
Prodam aparat za narkozo in normalni zobni aparat, popolnoma nov. ® (061) 654 464, popoldan.
Pri ZAHVALI za pokojno
MARIJO SAGAJ
iz Šprinca
je prišlo do napake. Pravilno besedilo se glasi:
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke. Posebna hvala sosedama Danici Pergar in Elizabeti Kovačič za pomoč v najtežjih trenutkih.
CENJENE LASTNIKE VOZIL CITROEN, PEUGEOT, RENAULT, TALBOT, SIM-CA, OBVEŠČAMO da opravljamo vsa popravila zunaj garancijskega roka po ugodnih cenah. Imamo originalne dele. Informacije osebno ali po © 81 213, ves dan.
BISTRO 89
v LJUTOMERU
ZAPOSLI NATAKARICO S PRAKSO.
DOBER OD.
® (069) 81 977.
DELO
DELO IŠČE KV KUHARICA in priučena natakarica z znanjem nemščine. ® 41 762. M-3713
RENAULT 5-CAMPUS, metal na barva in tonirana stekla, stat 9 mesecev, 6000 km, prodam Mikloša Kuzmiča 22, S 25-292.
Minili žalostni sta leti dve, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas.
žalost, bolečina, domujeta pri nas.
N SPOMIN
Boleč je spomin na 18. februar, ko je minilo dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
Viljem Simon iz G. Petrovec
Čutimo te in pri tebi smo, čeprav v plamenu svečk. Toliko lepega je odšlo s teboj, z nama je le nema bolečina, edini porok tihe žalosti, ki naju spremlja dan za dnem.
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in mu s spoštovanjem v spomin na njega prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsem skupaj — prisrčna hvala!
Žalujoča: žena in sin
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu 'pristopite, spomnite se, kako sem Vas ljubila, šopek rož mi prinesite in večni mir. mi zaželite.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in sestra
Marija Horvat roj. Ciglar s Tišine
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in cvetje, za sv. maše in v dobrodelne namene ali kakorkoli pomagali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Vukanu za poslovilne besede, kolektivu VVO M. Sobota, SKZ LS Tišina, Ljutomer in M. Sobota ter gasilskemu društvu Tišina.
Vsem — iskrena hvala.
Žalujoči: sin Franc z družino, hčerke Hilda, Marta, Marija, Vera in Marjeta z družinami ter sestra Terezija z družino
V SPOMIN
16. februarja je minilo eno leto, od boleče izgube naše drage mame, babice, sestre in tete
Tončke Benedičič
roj. Vohar
iz Javorij v Poljanski dolini
Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate svečke.
Žalujoči: hčerka Marija z možem Manfredom in otroki, sestra Micka ter ostalo sorodstvo
Pred letom dni smo še zrli v tvoj obraz, a letos nikjer več te ni, zaman te iščejo naše oči. zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.
N SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 28. februar 1990, ko nas je nenadoma za vedno zapustil naš najdražji mož, oče, tast in stari oče
Ivan Lipar
iz Gornjega Lakoša
Za teboj je ostala velika praznina. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Odšel si tja, od koder ni vrnitve. Le tvoja ljubezen in dobrota bo živela z nami vse do konca naših dni.
Žalujoči: žena Vera in hčerki z družinama
Stran 22
VESTNIK, 21. FEBRUAR 1991
Zaspal si mirno, tiho, utrujen od bolečin in boja. Za teboj ostala je praznina in v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
Jožefa Antolina
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož in brat
Jožef Maučec
iz Gančan
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali vence, šopke ter za sv. maše ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Jožetu Zadravcu za dolgotrajno zdravljenje, dr. Vladu Perkiču in zdravniškemu osebju ZP Beltinci ter Marjetki Vinčec za lajšanje bolečin. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, gančanskim in beltinskim pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Gančani, 12. februarja 1991
Žalujoči: žena Mariška, brata Feri in Vanek z družinama ter drugo sorodstvo
roj. 1. 3. 1955 iz Odranec
se z bolečino v srcu zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, botrini, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ivanu Carju ter hermatološkemu oddelku v Ljubljani in Zagrebu, kjer so mu pomagali lajšati bolečine.
Hvala duhovniku Lojzetu za pogreb, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede.
Vsem od srca — Bog plačaj!
Odranci, 10. 2. 1991
Žalujoči: mama, sestra Elizabeta, brata Štefan in Ivan z družinami ter brat Martin
Zaspal si, mož in oče zlati, zaprl trudne si oči.
naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in tast
Franc Palatin
iz Pečarovec
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
26. januarja nas je v 82. letu starosti zapustila draga mama, babica in prababica
Magdalena Kranjec
iz Bakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje ter nam izrekli sožalje, drago pokojnico pa pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka v Topolšici ter dr. Šeruga za ves trud in pomoč, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete'žalostinke ter govornici KS Bakovci.
Žalujoči: sin in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše ali druge namene.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem govornikom ter osebju intenzivne nege v Rakičanu. Iskrena hvala vsem gasilcem.
Globoko žalujoči: žena Irena, sin Gusti z ženo, hčerka Kristina in sin Jožef z družinama, posebej pa vnuki Vito, Robi, Petra, Rajko in Tomaž
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zpustila naša draga
w
Helena Santavec
roj. Kseneman iž Murske Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence.
Posebej pa se zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož in oče
Alojz Gumilar
mesar v pokoju s Petanjcev
Iskrena hvala osebju intenzivne nege na kirurškem oddelku bolnice v Rakičanu za požrtvovalno in nesebično pomoč.
Za izrečeno sožalje, darovano cvetje in maše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sodelavcem iz Meso-izdelkov iz G. Radgone, delavkam Mure — 121. brigade Lahkih oblačil in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, govornikoma in GD Petanjci.
Žalujoči: žena Alojzija, hčerka Lidija in vsi, ki so ga imeli radi
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh še v srcih nam živi, in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da več te mama draga ni.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
Jolanka Kutoš
iz Križevec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sojo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje.ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem.
Žalujoči: hčerki Slavica in Zorica z družinama
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
Marija Titan roj. Vereš
iz Bakovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali za maše, vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni.
4 Prej bila tako prijazna, a zdaj otožna se nam zdi.
V SPOMIN 11. februarja je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Ernest Šiftar
iz Strukovec
V našem domu je praznina, v naših srcih bolečina, ki ne bosta nikoli minili. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustila naša draga
Marija Šebjan
iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše ali druge namene, nam pa izrekali ustno ali pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebju Doma oskrbovancev Rakičan, osebju kirurškega in infekcijskega oddelka Bolnice v Rakičanu ter kolektivu Mure.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Ko življenje tone v noč — še žarek upanja ZAHVALA	si išče pot.
Ob boleči izgube naše drage A ni poti... žene, mamice in babi	Vrnitve ni...
(P. Rovan)
Helene Rac
roj. Otrin
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Zahvaljujemo se govorniku KS Turopolje, g. Bagariju, predstavniku DO Mura — tozd Ženska oblačila, g. Pintariču, g. Miholičevi za ganljivo slovo od sodelavcev 322. brigade, pevskemu zboru upokojencev, cerkvenemu zboru, g. kaplanu za opravljen obred, g. Marušiču za odigrano Tišino in g. Sedonji za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Vsem prisrčna hvala!
V Murski Soboti, 7. februarja 1991
Vsi, ki smo jo imeli radi
Minilo žalostno bo leto dni. odkar zapustil dom in drage si, na grobu tvojem rože ti cvetijo, ki grenke solze jih rosijo.
V SPOMIN Boleč je spomin na 27. februar 1990, odkar nas je nenadoma in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Ludvik Redek
iz Šulinec 80
Osamljeni in žalostni se ne moremo sprijazniti z resnico, da te ni več med nami. Težko je življenje brez tebe. Delo in trpljenje je bilo tvoje življenje. Veliko si žrtvoval za nas in nam dal, a nismo ti stisnili roke v zahvalo. Ostali so nam samo praznina in velika bolečina.
Vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, iskrena hvala!
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Oh nesrečna, prenesrečna cesta, - kaj si storila, da ljubega sina v najlepših mladostnih letih kruto od nas si ločila.
ZAHVALA
V 17. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi, sin, brat, vnuk in nečak
Fredi Škodnik
iz Gradišča 14 b
Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so našega dragega Fredija v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki so darovali vence, cvetje, v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala pogrebcem iz G. Slaveč in Sotine. Iskrena hvala sošolcem in razredniku 2. letnika SCTPU — smer avtomehanik. Globoko zahvalo izrekamo g. seniorju Novaku in duhovniku Ernišu iz G. Slaveč za ganljiv pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, mladincem iz Gradišča, gasilcem in govornikoma g. Vezjaku in g. Flegarjevi, nekdanjim sošolcem z OŠ Tišina, Skupščini občine M. Sobota — sekretariatu za občo upravo ih vsem, ki ste z nami v teh težkih trenutkih sočustvovali.
Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala! Gradišče, 10. 2. 1991
Žalujoči: mama, oče, brat Helmut, dedek Janez, strici Evgen, Ludvik, Štefan, in Franc ter tete Frida, Frida in Ema z družinami
VESTN1K, 21. FEBRUAR 1991
Stran 23
v besedi in sliki
Priprave na 110-letnico
Radgonsko gasilsko društvo, ki šteje 215 članov, je bilo zadovoljno z delom v preteklem obdobju. Člani društva so sodelovali pri gašenju desetih požarov. V operativni skupini 35 članov, ki se redno sestaja in izobražuje, bi želeli več žensk. Uspešno je delovala tudi potapljaška skupina, ki jo vodi Bogdan Šajnovič, ter se uveljavila pri poplavah in vajah. V programu, ki so ga sprejeli, dajejo poseben poudarek preventivnemu delu, strokovnemu izpopolnjevanju in delu z mladino ter ženskami. Letos bi radi tudi dokončali gospodarski objekt pri gasilskem domu in začeli s pripravami na praznovanje 110-letnice društva, ki bo prihodnje leto. Na občnem zboru so podelili republiški gasilski priznanji druge stopnje Virantu in Šajnoviču ter tretje stopnje Vogrincu. Podelili so še občinska gasilska priznanja.
J. K.
VSAK DAN ZNOVA...
VSAK DAN ZNOVA— IN KAR NAPREJ...
Kulturno — zabavni večer
Ob letošnjem kulturnem prazniku je KUD Lipovci pripravil kul-turno-zabavni večer, s katerim so navdušili številno občinstvo. V pestrem programu so sodelovali: domači moški in ženski pevski zbor, otroci iz vrtca, ritmična skupina, humorist Piči, in recitatorji, družini Pozderec in Zver pa sta igrali in zapeli, v goste pa so prišli recitacij-ska skupina in ansambel Paktre-garji iz Beltinec ter zbiralec ljudskega izročila Dušan Rešek, ki je predstavil svojo knjigo Strijc so strino. Pripravili so tudi razstavo slamnatih izdelkov — »doužnje-kov« ter slik Izaka, domačega avtorja. Podobno prireditev načrtujejo zopet jeseni.
S. Erjavec
Minulo nedeljo so v Radovcih pripravili tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko. Prijavljeni so odigrali po dve pesmi, publika pa je odločila, kdo je najboljši. Zmagal je Štefan Pintarič iz Kruplivnika, drugi je bil Štefan Borovnjak iz Nuskove, tretje mesto pa je zasedel Leopold Zorjan s Petanjec. Program je povezoval Boris Kopitar, igral pa ansambel Nika Zajca. Izžrebali so tudi vstopnice in ob zanimivih nagradah (svinjska glava, torta ...) je bilo veliko smeha in dobre volje.
*	/	♦ *	foto: N. Juhnov
ZAHTEVNE NALOGE SOBOŠKIH GASILCEV
Gasilsko društvo Murska Sobota je specifično, ki ima zahtevne naloge, saj tudi razpolaga s sodobno gasilno opremo. Žal pa jim primanjkuje operativnega članstva in večletnega prizadevanja, da bi v svoje vrste pritegnili mlade člane, nikakor niso uspešna. To so poudarili na letni delovni konferenci društva, kjer sta o njihovem delu poročala predsednik Emerik Hanc in občinski gasilski poveljnik Jože Pintarič. Soboški gasilci so lani izvedli 43 intervencij ter sodelovali pri 21 požarih ter drugih reševalnih akcijah, ki jih je vedno več. V teh
ODKRIVAJO DIVJA
ODLAGALIŠČA
Potem, ko so mladi raziskovalci lani poleti ugotovili, da so v občini Murska Sobota zajetja pitne vode zelo slabo zavarovana in da jih ljudje na vse načine onesnažujejo, te dni učenci osnovnih šol v občini zbirajo podatke o divjih odlagališčih odpadkov v očbini. Čeprav so z akcijo končali šele na osnovnih šolah na Tišini, Cankovi, Kuzmi in Gornjih Petrovcih, so razultati porazni. Učenci so na zemljevide šolskega okoliša, ki so jim jih poslali Zeleni Sobote, označili blizu sedemdeset odlagališč odpadkov.
Ko bodo po šolah končali z odkrivanjem divjih odlagališč, bodo od občinske vlade zahtevali dosledno spoštovanje pred kratkim sprejetega odloka o odvozu smeti. Več reda in tudi strožje kazni za kršilce pa bodo določili v novem zakonu o varstvu okolja. Kot začasno rešitev ZELENI SOBOTE predlagajo namestitev zabojnikov za smeti v sleherno vas in zaselek v občini Murska Sobota.
Janez Maroša
TURISTIČNO DRUŠTVO RADENCI
LE TAKO NAPREJ!
Turistično društvo Radenci je gotovo eno najbolj delavnih v Pomurju, kar potrjujejo tudi številne prireditve in akcije v lanskem letu. V društvu se zdaj zavzeto pripravljajo na občni zbor, ki bo v petek, 22. februarja, ob 17. uri v restavraciji Vikend, na njem pa bodo ocenili minulo delo in sprejeli program aktivnosti.
V mesnici Blagovne hiše Panonka so pred kratkim kupcem predstavili nekatere nove jedi, ki jih je mogoče kupiti v tej trgovini. V sodelovanju s predstavnikom iz Nemčije pripravljajo začinjene jedi, in sicer polnjena svinjska prša, polnjeni svinjski kare, obloženo junetino, mrežno pečenko, ježke iz mletega mesa in podobno. V bistvu gre za pripravljene jedi, ki jih je potrebno le speči, pomenijo pa popestritev ponudbe v tej mesnici. Foto: Nataša Juhnov.
reševalnih akcijah je bilo porabljenih 368 delovnih ur, materialna škoda zaradi požarov pa je nastala za okrog 4,650.000 dinarjev. Lani sta bili dve večji akciji — črpanje vode iz kleti, kjer so sodelovala tudi primestna društva, in prevoz pitne vode, kar je potekalo skoraj vse leto. Poleg, teh in drugih nalog pa se je društvo tudi uspešno vključevalo na tekmovalnem področju, kjer,je dosegalo solidne rezultate. Ne- -kaj akcij pa je tudi izvedla potapljaška skupina, ki deluje v okviru društva. Soboško gasilsko društvo tudi v prihodnje čakajo
zahtevne naloge. Zato se morajo nenehno izpopolnjevati in opremljati, da bi bili kos tem nalogam. Zlasti se nenehno povečuje število intervencij reševanja zunaj požarnega varstva. Na letni konferenci so poudarili, da bodo v Murski Soboti morali poskrbeti za povečanje števila operativnega članstva, da bi društvo lahko opravljalo zahtevane naloge. Prav tako bo potrebno kupiti nekaj nove opreme. Že letos pa bodo tudi začeli s pripravami na pomemben jubilej, 110-letnico, ki ga bo društvo proslavilo prihodnje leto.	F. Maučec
> Pusto vali ■
I SO I ■ ■ । teden dni | IZa letošnje pustovanje so ■
se prireditve v ljutomerski I ■ občini vrstile kar teden dni. ■ “ Zato imajo največ zaslug ■ | turistično društvo, krajevne I ■ skupnosti, kulturni delavci !
in šolska mladina. Letos je I I sicer bilo manj mask, ven- ■
dar so bile izvirnejše. Po- I ■ hvalno je, da je bilo na le- ■ ■ tošnjih pustovanjih največ B | mladine, zlasti šolske. To B Ipa nam zagotavlja ohranja- !
nje naše bogate kulturne | ■ dediščine.
S. Feuš 8
TEŠANOVCI:
Mladi veliko delajo
Dolgi zimski večeri so kot nalašč za občne zbore, strokovna posvetovanja, tečaje ali druge oblike dela, kjer se družijo mladi in stari, vsi samo z enim ciljem — čimbolj utrditi medčloveške odnose in prispevati k boljši kakovosti življenja. Pred dnevi so se zbrali mladi v Tešanovcih na ustanovnem zboru, si izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela. Kot pravi predsednik Robert Vogrinčič, jih čaka veliko dela, ki se ga ne otepajo. Mladi bi si radi čimprej uredili svojo sobo, kjer se bodo sestajali, dogovarjali in zabavali. Ker jim primanjkuje denarja, so si omislili nekaj akcij, s katerimi bi zbrali potreben denar. Nekaj denarja so že zbrali za pusta, nekaj ga bo še od veselic, članarine, morda pa bo kak dinar pritekel iz vaške skupnosti. Načrtujejo, da bodo spomladi očistili kraj in uredili okolico avtobusnih postajališč (koši za smeti, oglasni tabli) in pripravili majsko kresovanje. Po potrebi pa se bodo tudi vključevali v delovne akcije vasi ali krajevne skupnosti. Proslavo s kulturnim programom bodo pripravili ob dnevu žena ter se predstavili s plesnimi in ritmičnimi točkami.
G. G.
Obvestilo
Naročnike Vestnika obveščamo, da poteka izterjava naročnine
za I. trimesečje 1991 (januar— marec)
Naročnina je 150 din.
Zaradi računalniške napake na izterjalnih lističih ni napisano obdobje izterjave.
Za neljubo napako se opravičujemo in prosimo za razumevanje.
Pust je bil in minil. Ostalo je le nekaj denarja (seveda tistim, ki so si ga nabrali), maske pa bodo do drugega leta spet v omarah. Tale posnetek je le še majhen utrinek izpred soboškega gradu, kjer je bilo letošnje pustovanje. Sneg in brozga nista pregnala maskiranih. Pust je bil, pa naj bo moker ali suh.
foto: N. Juhnov
PD Matica Murska Sobota
Jubilejno in delovno teto
Na občnem zboru Planinskega društva Matica iz Murske Sobote, ki je bil dobro obiskan, so ugotovili, da je bilo minulo leto jubilejno in delavno. V Gančanih so dostojno proslavili 40-letnico društva. Osem članov je obiskalo planinsko šolo in dobilo nazive planinski vodnik. Tem je voditeljica šole Marija Lah-Vildova podelila izkaznice in značke. V minulem letu je društvo tudi organiziralo več izletov in pohodov po domačih in tujih gorah. P posebno čast si štejejo podvig tajnice in vodnice Marinke Jerič, ki se je povzpela na Himalajo. Na občnem zboru so sprejeli pester program dela, ki predvideva čez dvajset izletov in pohodov. Skrbi jih usoda planinske sekcije v Panoniji, ki je bila zelo aktivna, saj je večina delavcev brez dela. Poudarili so tudi, da bi morali v prihodnje več skrbi nameniti vključevanju mladih po šolah ter jih spodbujati k ljubezni do lepot gora in narave. Mentorjem bi pomagali planinci in vodniki. Na zboru so se dogovorili, da bo tudi v prihodnje okrog 500 planincev društva vodil Jože Ružič. Po občnem zboru je svoja doživetja s pohoda na Himalajo z diapozitivi predstavila Marinka Jerič.
Tonček Horvat
Novo vodstvo
Mladi na Melincih so se zbrali na konferenci, sprejeli program dela in izvolili' novo vodstvo. Ugotovili so, da so uspeli urediti svoje prostore, kjer se bodo lahko srečevali vsak mesec in reševali svoje probleme ter se dogovarjali o raznih akcijah. Prav tako so ugotovili, da bodo težko v celoti uresničili sprejeti program dela, saj jim primanjkuje denarja. Povezali se bodo s krajevno skupnostjo, klubom malega nogometa Meteor in gasilskim društvom ter zaprosili za pomoč. Za predsednika so izvolili Franca Kovača.
J. Maroša
PRIREDITEV ZA NAROČNIKE IN BRALCE NAGRADE ZA NAROČNIKE
VESTNIK
TEDNIK MOJE DEŽELE NA SEVEROVZHODU
ŠESTO OČJE GOSTOVANJE«
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltinec je pripravilo v gostilni Bogdan v Odrancih šesto »ftičje gostiivanje«, katerega namen je ohranjati stari ljudski običaj in med sedanjimi rodovi, zlasti mladino, vzbuditi skrb za varstvo ptic. Osrednje osebnosti so bile: »ftičji pop* (Ivek Maučec), ministrant (Franc Novak), starešina (Gusti Farkaš) in kantor — harmonikar (Ludvik Šuklar). Sicer pa je bilo na »ftičjem g°' stiivanju« v Odrancih 20 botrov, ki so bili pokrovitelji posameznim vrstam ptic. Ob prevzemu te naloge so dobili podrobne »tanače«, kako morajo skrbeti za ptice in se obnašati do njih. »Gostiivanci« pa so biD pogoščeni z blagoslovljenimi darovi z drevesa (vrtanki, ocvirkovke). Sodelovali so moški pevski zbor KUD-a Beltinci, ljudske pevke iz Beltinec ter Števek in Treza.
Foto: Feri Maučec
| BADMINTON
!	FULE	I
!	DRUGI	I
IV Ljubljani je bil tretji ■ mladinski badmintonski I
I turnir za pokal Ljubljane. ■ Med 21 tekmovalci je pri ■
I mladincih Fiile zasedel dru- I j go, Kuprivec šesto in Lebar g | osmo mesto. Med mladin- | Ikami pa je bila Horvatova ■ osma. V nedeljo ob 9. uri I
■ pa bo v Lendavi republiški ■
B turnir.