kulturno - politično glasilo •
domačih dogodkov
9. leto / številka 41	V Celovcu, dne 10. oktobra 1957	Cena 1.50 šilinga


svetovnih in
V pravem duhu
Danes je minulo ravno 37 let, odkar so na Koroškem odločali v coni A o pripadnosti južnega dela dežele k Avstriji ali Jugoslaviji. Avstrija je dobila 22.000 glasov, Jugoslavija pa 15.000.
Te številke govorijo zelo zgovoren jezik. Po nemških poročilih — na podlagi uradnih ljudskih štetij 'zza časa avstrijske monarhije račun tudi drugačen l>iti ne more, — je glasovalo najmanj 10.000 Slovencev iz gospodarskih in političnih razlogov za Avstrijo. Tako upravičeno smemo ugotoviti, da plebiscit leta 1920 ni pomenil merjenje sil med Slovenci in Nemci, marveč je odločal le o teritorialni pripadnosti cone A. Deseti oktober 1920 zato jasno dokazuje, da živita na Koroškem dva naroda ali bolje rečeno dela dveh narodov.
Na tej postavki temelji tudi državna pogodba iz leta 1955. Vsa naša stremljenja od leta 1920 do danes slonijo na tem dejstvu. Mnenja smo, da preko tega dejstva ne mi in ne Nemci ne moremo. Z vsem sicem podpremo Nemce, če zahtevajo svoje pravice, ne moremo pa opustiti svoje borite za naše pravice, ** so zapisane v izjavah deželnega zbora iz leta 1S20, ki so bile izpovedane na velikem zborovanju na Gosposvetskem polju leta 1920 ob navzočnosti cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov in ki so nam ponovno zajamčene v avstrijski državni pogodbi iz leta 1955.
Kdor meni, da dane besede v politiki niso važne, kdor meni, da od države prevzete obveznosti niso odločilne, ta se moti. Zgodovina hodi včasih trdo pot pravice in nebroj je jasnih dokazov tudi iz najnovejše dobe, da krivična posest in pridobitve izginejo v nič; hud udarec za potomce, nad katerimi se maščujejo grehi prednikov. Izginile so v zgodo-'ini vladavine in narodi, premaknile so se meje. Le kdor gradi na pravici, na bratskih odnosih do sosedov, do bližnjega, ustvarja temelje medsebojnega spoštovanja in dobrih odnosov, kateri so boljši garant tega, kar je njegovo, kakor sila in ošabnost.
Deželni zbor in veliko zborovanje na Gosposvetskem polju sta zagotovila koroškim Slovencem polno enakopravnost na vseh področjih javnega življenja. Dejstvo, da ravno v teh mesecih vladni listi govorijo o zanemarjenih delih naše dežele, dejstvo, da so dejansko prispevki iz Marshallove pomoči romali v severni del naše dežele, dejstvo, da se ceste gradijo vsepovsod prej kot pri nas, jasno dokazuje, da obljub iz leta 1920 niso držali. Glede našega narodnega življenja pa stojijo stvari najbolj žalostno, saj storijo vse, da nam zavirajo naš kulturni napredek, storijo vse, da nas, rojake slovenskega rodu, naštejejo pri vsakem ljudskem štetju manj. To ni volja božja, kot so izrazili celo že nekje v nemških cerkvenih krogih, to je gola sila, ki je položila svojo težko pest na nas, kajti Bog je Bog pravice in njegova volja krivica ne more biti.
Je dejstvo, da so vse nemške stranke iskale na jugu naše dežele le volilce, ne pa svojih poslancev v deželnem in državnem zboru. To jasno kaže, da nemškim strankam skozi vsa leta ni bilo resno na tem ležeče, da uresničijo dana zagotovila.
Poznamo nemške uradnike, ki so službovali v naših krajih in ki sedaj službujejo v nemškem tlelu dežele. Le-ti zatrjujejo, da je naše ljudstvo pridno in zvesto do skrajnosti, če najde razumevanje pri vladajoči večini. Tembolj je nerazumljivo, da so gospodarske prilike v nemškem delu s strani vlade in oblasti povsem ugodneje urejene. Ne le v narodnostnem pogledu, marveč v vsem javnem in gospodarskem življenju je slovenski del dežele zapostavljen. Dežela ne potrebuje samega govorjenja in hvalisanja o lastnem junaštvu. 10. oktober bi moral kot lanal pokazati na naše zapostavljene kraje: deležni morajo biti pravične enakosti! Dokler se vršijo proslave okoli desetega oktobra le v duhu zmage enega nad drugim, tako dolgo ne morejo služiti pomirje-nju v deželi. Zdi sc nam, da so zopet na delu goloti krogi, ki zavestno želijo podtakniti desetemu ok-Jobnt 1920 duh desetega aprila 1938, ki je za slovenski tlel dežele zapisal smrtno obsodbo. To obsodbo je zgodovina izbrisala. Duh desetega oktobra pa mora postati tak, da zgodovini krivic brisati ne bo več treba, kajti izkušnje takih problemov so za obe stranki bridke.
Priprave za polet na Luno
Sovjetskim znanstvenikom je uspelo dati Zemlji malega sopotnika, ki bo nekaj časa spremljal Zemljo. To je prvi uspeli poskus te vrste. V tej zvezi so objavili tudi priprave za polet na Luno. Ti znanstveniki so mnenja, da bo v doglednem času mogoče dogotoviti vsemirsko raketo, ki bo odletela na Luno in se v desetih dneh vrnila. Seve ta vsemirska raketa še ne bo imela spremljevalca človeka, ker bo rešitev tega vprašanja šele verjetna ali možna, ko se bo vsemirska raketa vrnila in bodo v njej stroji in aparati-zabeležili vse podrobnosti potovanja. O svojih vsemirskih načrtih trdijo.znanstveniki, da se bo vsemirska raketa mogla oddaljiti 400.000 km od naše Zemlje, Luna pa je oddaljena 384.000 km.
Vsemirskemu satelitu pripisujejo tudi
strateško važnost, ker so vojaški krogi mnenja, da bo takega satelita v bodoče možno opremiti z aparaturami, ki bodo na vsej poti snemala in tako omogočila pogled tudi v kraje, ki so še neodkriti, ali na vojaške naprave, ki so skrite.
Združene države Amerike bodo storile vse korake, da bi na tem področju popravile slab vtis, katerega je pozročila ruska zmaga v vsemirju. Zapadni svet je bil prepričan in je tudi pričakoval, da bodo prednjačili Amerikanci. časopisje poroča, da bo Amerikancem še to leto uspelo dohiteti Rusijo.
Po vsej verjetnosti pa bodo Rusi drugega sopotnika naše Zemlje 7. novembra tega leta odposlali v vsemirje, to je ravno za 40-letnico sovjetske revolucije.
5. 10. 1954
Po treh letih veljavnosti Londonskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki vsebuje jasna določila glede Italijanov v nekdanji coni B in glede Slovencev v nekdanji coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, je vrsta teh določb ostala neizpolnjena. V veljavi so le ona dejstva, katera so ustvarili Amerikanci leta 1945 in 1946 v pogledu šolstva, vsa druga določila takozvanega sporazuma pa so ostala odprta in niso tlobila zakonite osnove. Odnosi med Italijo in Jugoslavijo so se na vseh področjih v tem času izboljšali, ni pa se izboljšal položaj Slovencev v nekdanji coni A, ki je prešla popolnoma pod italijansko upravo. Pri takih
5. 10. 1957
prilikah seve tudi tržaški Slovenci s skrbjo gledajo v svojo bodočnost in so si vs*e njihove narodnostne skupine edine v zahtevi, da Italija izpolni prevzete obveznosti.
Novi poslaniki
Jugoslavija je poslala na Dunaj novega veleposlanika v osebi Jožeta Zemljaka. Prejšnji jugoslovanski poslanik na Dunaju dr. Radivoj Uvalič pa gre na novo službeno mesto v Pariz. Oba veleposlanika sta bila pred nastopom novih mest v avdienci pri maršalu Titu.
Podobno kakor pri nas
Glasilo avstrijske narodne manjšine v Južnem Tirolu poroča, da je dobil: nek nemški odvetnik v Bazenu od okrajnega sodišča v Brunecku vrnjene vse predložene dokumente s pozivom, da mora poskrbeti italijanski prevod, ker sodnik ne zna nemški. Za slučaj pa, da odvetnik ne predloži italijanskih prevodov, bo sodnik razpravo odložil tako dolgo, da bodo uradnim potom poskrbeli prevod dokumentov.
' Pri okrajnem sodišču Kaltern pa se je primeril drug slučaj, kjer se je moral zagovarjati nemški trgovec Kerschbaumer. Ker je sodnik od obtoženca zahteval, da podpiše v italijanskem jeziku'pisani protokol, je ta
odklonil in se skliceval na pravice, ki so zajamčene v pariški pogodbi. Sodnik pa je obtoženca nahrulil in pognal iz dvorane. Nemški list ,,Dolomiten” se upravičeno hudo pritožuje nad dejstvom, da Italijani tekom 11 let niso na sodiščih poskrbeli sodnikov in uradnikov, ki bi bili zmožni nemškega jezika.
Pri nas pa tudi trdijo, da bi nastale nepremostljive težave, če bi dovolili slovenščini vlogo v državni pogodbi določenega uradnega jezika.
Vse to se dogaja v času, ko govorijo politiki o združeni Evropi in skupnosti evropskih narodov.
Organizacija združenih narodov
V New Vorku je v teku Generalna skupščina OZN, ki išče izhodov v raznih zamotanih svetovnih vprašanjih. Tako je na vrsti vprašanje Alžira, za katerega je jordanski delegat predlagal, da naj bi čete Organizacije združenih narodov prevzele oblast in napravile red. Ta predlog seve ne more dobiti večine, ker se večina držav le ne bo postavila proti Franciji. Francija pa, ki bi morala pred Organizacijo združenih narodov nastopiti z jasnimi načrti glede Alžira, je zopet brez vlade in tudi ni pričakovati, da bo prav kmalu prišlo do rešitve vladne krize. Pri velikem številu strank v francoskem parlamentu je pač lahko vlado strmoglaviti, težko pa je postaviti novo vlado.
Med štirimi stenami pa sta imela štiri-urni razgovor zunanja ministra Sovjetske zveze Gromiko in Združenih držav Amerike Dulles. Prav gotovo bi vsebina tega razgovora zanimala tudi ves ostali svet.
Istočasno se v New Vorku nahaja tudi vladika Makarios iz Cipra. On je prvobo-ritelj narodne volje Grkov na Cipru, da bi se oni združili z materinsko državo Grčijo. Eisenhovver je sicer osebni razgovor z Ma-
kariosom odklonil, vendar ne smemo prezreti, da ima Makarios kakor tudi ves grški narod v Ameriki mnogo prijateljev. Seve uradna politika Amerike ne more nastopiti zopet proti Angliji, kakor se je to zgodilo lanskega oktobra v Egiptu.
Nove kasarne na Štajerskem
Štajerska vlada je dovolila 10 milijonov šilingov za zidavo vojašnic v Lipnici, Feld-bac.hu in Fehringu. To je neke vrste predujem na denar, ki ga mora investirati država, ker so kasarne zadeva države in ne dežel.
Na Poljskem
so v glavnem mestu, v Varšavi, izbruhnili nemiri med visokošolci, ker je vlada prepovedala dijaško glasilo „Po proštu”, v katerem je mladina zahtevala novih političnih svoboščin, ki so jih rodili dogodki lanskega oktobra meseca. Vladni predsednik Gomulka je ostro nastopil proti nemirom in primas Poljske kardinal Višinski je v svoji pridigi minulo nedeljo pozival mladino, naj bo razsodna, ker je Poljska v težkem položaju.
-KRATKE VESTI —
VODSTVO DVOJEZIČNE ŠOLE V BLAČAH pri Zilji javlja, da se vrši na tamošnji šoli pouk po veljavnih predpisih in da poročilo, katero smo objavili v štev. 40 našega lista na istem mestu, ne odgovarja dejstvom.
Pri danih gospodarskih prilikah je bila tudi ČEŠKOSLOVAŠKA prisiljena, da zmanjša cilje svoje petletke, kakor so to morali storiti v Sovjetski zvezi, ker se češkoslovaško gospodarstvo ni razvijalo, kakor je bilo predvideno in to posebno na področju premoga, jekla in živil.
Organizacija SODNIKOV V AVSTRIJI je praznovala te dni svojo petdeseto obletnico in pri tej priložnosti so sodniki zahtevali nov službeni zakonik.
Po zmagi ADENAUERJEVE STRANKE v Zapadni Nemčiji je izbruhnila tudi na Bavarskem vladna kriza. Do sedaj so tvorili vlado socialisti z drugimi malimi strankami, Adenauerjev! pristaši pa so bili v opoziciji.
ZASTOPNIKI AVSTRIJSKEGA PARLAMENTA bodo obiskali v času od 10. do 20. oktobra Francijo. Med avstrijskimi poslanci je tudi dvorni svetnik dr. Weiss, ki zastopa Koroško v parlamentu.
V	ZAPADNEM BERLINU se rodi komaj 7,9 otrok na 1000 prebivalcev. Je to na vsem svetu najnižje število.
MESTNI ODBOR TRSTA je postal dela nesposoben in je bil razpuščen. Posle župana opravlja komisar dr. Gnido Mattucci.
TEKOM OKTOBRA bodo dobili vsi rentniki svojo 13. rento v isti višini, kakor je bila njihova renta v septembru.
MINISTER ZA OBRAMBO Sovjetske zveze Jurij Žukov se mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji, da vrne obisk jugoslovanskega vojnega ministra, ki je nedavno obiskal Sovjetsko zvezo.
Mednarodni kongres VOJNE MEDICINE IN FARMACIJE se je vršil pretekli teden v Beogradu. Kongresa so se udeležili zastopniki USA, Sovjetske zveze ter vrste evropskih, azijskih in ameriških držav.
Kakor znano, je JAPONSKA ponovno protestirala proti poskusom z atomskim orožjem tako v Ameriki kakor v Londonu in Moskvi. Na zadnji protest je pismeno odgovoril predsednik Združenih držav Eisenhower, kjer pravi, da se Amerika iz varnostnih razlogov ne more odpovedati takim poskusom.
V	SOVJETSKI ZVEZI pripravljajo obsežne svečanosti za proslavo 40 letnice revolucije. Te proslave se bodo vršile v času otl 25. oktobra do 7. novembra.
SVOJEČASNA FRANCOSKA KOLONIJA TUNIS-v severni Afriki je dobila dale-kosežno samoupravo. Kljub temu pa zopet vre, kakor vre tudi v sosednjem •Alžiru. Tuniška vlada je odpoklicala svojega veleposlanika v Parizu in zahtevala, da se umakne francoski konzul v Kefu.
ITALIJANI SO HOTELI IMETI VODOVJE ZILJE. Ker hoče Italija ob Taglia-inentu graditi velike hidrocentrale, bi hotela imeti v ojačenje svojega vodovja tudi vode koroške Zilje. Koroški strokovnjaki so se odločno izrekli proti takim načrtom, ker bi pri tem trpele elektrarne ob Dravi, katerim bi bila na ta način vzeta voda reke Zilje. Seve bi bile prizadete tudi elektrarne na jugoslovanski strani, kar pa bi zopet obremenilo avstrijsko gospodarstvo, ker to dobavlja električni tok v vedno večji meri iz teh jugoslovanskih central.
SOVJETSKA ZVEZA JE POSLALA V JUGOSLAVIJO novega veleposlanika v osebi Ivana Konstantinoviča Zamčevski, ki je pretekle dni nastopil svojo službo z izročitvijo poverilnih dokumentov.
Politični teden
čih strank sedaj po volitvah usedli za isto mizo v skrbi za obe glavni mesti naše koroške dežele.
Po svetu ...
Peti oktober 1957
bo prav gotovo ostal v zgodovini človeštva zapisan z velikimi črkami. To, kar so že leta in leta napovedovali tako Amerikanci kakor tudi Rusi; se je Rusom dejansko posrečilo. V petek, dne 5. oktobra, so Rusi, in to predvsem ruski znanstveniki, dali naši materi zemlji novega malega spremljevalca. Posrečilo se je, poslati v velike višine kakih 900 km nad zemljo 83,6 kg težko aparaturo, katera kroži z 28,600 km na uro okoli naše zemlje. V času ene ure in 36 minut preleti ta stvor enkrat okoli cele zemlje in to pot opazujejo tudi v vseh zvezdar-nah sveta. Ker je v tem krožečem telesu tudi vrsta raznih aparatov za radio-oddajo, so seve tudi sprejemne postaje v trajni zvezi z njim. Ta nova luna naše zemlje ima obliko krogle s premerom 58 cm in bo, kakor poročajo, ostala spreniljevalka naše zemlje bajč par tednov. Nato se bo spet približala naši zemlji in bo na poti k zemlji „zgorela” zaradi velike vročine, ki bo nastala v trenju z zrakom.
Ta dogodek je presenetil ves svet. Posebno Amerikanci so v zadregi, saj so oni sami in tudi vsi drugi narodi računali s tem, da se bo najprej Amerikancem posrečilo roditi naši zemlji novega spremljevalca ali novo začasno luno. V političnih krogih so se pojavili tudi očitki na račun Amerike, češ da je ona zamudila veliko priložnost, da bi s takim uspehom utrdila vero zaupnikov v ameriško ..vsemogočnost”. Iz tega posrečenega poizkusa sklepajo, da so Rusi tudi na drugih področjih atomskega raziskavanja v zadnjih letih močno napredovali in da nikakor ne zaostajajo za Zapadom, mogoče so ga celo že prekosili.
It'.-
Iz Nemčije poročajo,
da je nastala med vlado v Bonnu in lastniki nemških premogovnikov nova napetost, ker hočejo ti tudi proti volji vlade zvišati cene premogu. Premog je neke vrste gospodarski barometer v državi. Ker rabijo premog skoraj v vseh industrijah in je premog v Nemčiji še posebno tudi osnova za produkcijo električnega toka, more seve cena premoga vplivati na vsa gospodarska področja. Vlada pa bo poskusila ukrotiti lastnike premogovnikov s tem, da bo dala uvoziti cenejši ameriški premog in bo ukinila tudi druge davčne olajšave za lastnike premogovnikov.
V Beogradu
so minulo soboto obsodili bivšega namestnika ministrskega predsednika Milovana Djilasa zopet na 7 let ječe. Djilas je dobil pred dobrim letom tri Leta ječe zaradi nekih člankov, ki jih je objavil v ameriškem listu proti komunističnemu režimu. V zaporu pa je napisal knjigo „Novi razred”, kjer ostro obračunava s komunističnimi načeli in gospodarskimi načrti. Knjigo so po nekih tajnih poteh spravili iz ječe in je pred nekaj> meseci izšla v Ameriki v (angleškem jeziku); prav kmalu bo izšla tudi v nemškem prevodu. Zaradi tega je dobil Djilas v tajni obravnavi zopet 7 let ječe.
V Franciji	'
še niso mogli premostiti vladne križe in je slej ko prej vprašanje Alžira v spredju vseh političnih skrbi.
... in pri nas v Avstriji
Celovec in Beljak sta volila
V	nedeljo, dne 6. oktobra so celovški in beljaški volilci izvolili nove mestne občinske odbore.
Volilna propaganda je bila v zadnjih dneh zelo glasna in je nacionalna stranka FPOe vnesla v volilno borbo celo zadevo slovenske gimnazije v Celovcu. Ta ogabna volilna gonja je stala stranko dva mandata v celovškem občinskem odboru in tako sedaj FPOe tudi v mestnem svetu ne bo več zastopana.
V	Celovcu so imeli do sedaj socialisti polovico vseh mandatov, v novem občinskem svetu pa bodo imeli od 36 zastopnikov le še 17, ker so enega izgubili v korist OeVP, ki bo v novem občinskem odboru imela 13 zastopnikov. Novi občinski odbor glavnega mesta Koroške tvori torej 17 socialistov, 13 OeVP, 5 FPOe in 1 KPOe.
V	Beljaku pa so socialisti pridobili en mandat, katerega so komunisti zgubili.
V	beljaškem občinskem odboru je 18 socialistov, 9 zastopnikov OeVP, 4 zastopniki FPOe in 1 komunist.
Upamo, Ja se bodo zastopniki odločujo-
„Sivo glavo spoštuj in
Šrančev oče v Rutah — devetdesetletnih
V nedeljo popoldne, ob peti uri, se je zbrala na Dobravi, tako je prastaro ime za Rute, odlična družba. G. župan Mirko Kumer, pd. črčej na Blatu, g. župnik iz Šmihela, g. organist Miha Sadjak z zbranim moškim zborom, g. inšpektor Stuck ter bližnji sosedje.
Moški zbor je zapel jubilantu šrančeve-mu očetu Mihaelu Koprivniku, ki so obhajali te dni 90-letnico rojstva, obenem pa njih 90. god ovni dan, pred hišo v pozdrav „Oj slavljenec današnji” ter par drugih pesmi. Nato so čestitali domači: sin Franc Koprivnik, hči Helena Obertaiitsch, rojena Koprivnik, njen mož Karel, šrančevi otroci po vrsti z mamo. G. župan je peljal slavljenca v domačo izbo, kjer so oče zasedli častno mesto med g. županom in g. župnikom. Moški zbor je prepeval narodne in umetne pesmi slavljencu na čast. Gospod župan Blaške občine je povzel besedo in imeli na slavljenca dobro premišljen ter lepo izdelan nagovor... Med drugim je de-j"al: „Šrančev oče, vi ste najstarejša oseba v naši občini, zato smo prišli k vam. V imenu občine vam kot župan čestitam k vašemu redkemu slavju ter vam voščim vse najboljše za vaš jubilejni dan.” Nato je orisal g. župan življenje slavljenca. Rojeni so bili oče pri Šrancu 25. 9. 1867. leta. Takrat je bila vojna z Lahi! Na severu so udarili Nemci in nastalo je premirje z Lahi. „Po-zneje ste doživeli vojno v Bosni, kamor so šli tudi naši ljudje v vojsko, kakor Ro-ščev stric. V prvi svetovni vojni ste bili tudi
Svetovna atomska konferenca na Dunaju
Na Dunaju pa zaseda svetovna atomska konferenca. Tudi na tej konferenci se je takoj pojavila razpoka med Vzhodom in Zapadom, ker je bilo treba rešiti vprašanje, ali naji bo komunistična Kitajska pripušče-na vsaj kot opazovalec ali pa naj Kitajsko zastopajo le prijatelji Čangkajšek-a, ki sedi s svojo vojsko in vlado na otoku Formoza.
Za predsednika te svetovne dunajske konference pa so soglasno izvolili bivšega avstrijskega zunanjega ministra dr. Karla Gruberja, ki je zadnja leta Avstrijo zastopal kot poslanik v Združenih državah Sev. Amerike.
Na Dunaju tečejo razgovori o novem proračunu za leto 1958. Koncem oktobra mora vlada predložiti osnutek tega proračuna kot svoj predlog dunajskemu parlamentu. Do tega časa pa se morajo ministrstva med seboj' zediniti na gotove določene vsote.
Kancler Raab se je minulo nedeljo zopet oglasil po avstrijskem radiu z govorom, kjer je naglasil dober potek pri pogajanjih za' proračun in svaril pred vsakim povišanjem raznih tarif javnih podjetij, ker bi to pomenilo zopetno premikanje cen in s tem seve tudi nove boje za povišanje plač.
Vrsta odločilnih politikov obeh vladnih strank se je mudila minuli teden v Celovcu in Beljaku, da tam svojim volilcem poročajo o gospodarskem in političnem položaju v državi in jih za dan volitev navdušijo za svojo stranko. O izidu teh volitev poročamo na drugem mestu.
se odkrij pred njo!“
vi, sicer ne v prednjih vrstah, ampak v rezervi, delali ste metle ali kaj? Svoj dom ste odkupili od svojega brata jurja, da ni prišel v tuje roke. Leta 1901 ste se poročili z Marijo šorše. V zakonu sta se vama rodila dva sinova: Simon, ki je padel v drugi svetovni vojni in Franc, sedanji posestnik, dve hčeri, Marija in Helena, sedaj ga. Ober-tautsch. 41 let ste bili poročen, leta 1942 je Vas zapustila Vaša žena Marija in šla v večnost. BilLste vedno dober katoličan in zvest sveti Cerkvi, skozi več let ste opravljali službo ključarja v Rinkolah, bili ste pa tudi pošten narodnjak in rodoljub vsa leta. Bili ste lovec, in marsikatero lovsko bi nam lahko povedali. Posestvo je bolj majhno, naučili ste se že prej v mladosti krojaštva in ste potem bili leta in leta sem krojač, hodili po „šterah” tja dol do Labota, najrajši ste bili v Suških gorah. Ta svoj posel ste opravljali prav do zadnjega leta. V drugi svetovni vojni ste občutili še drugo bol, da je bil namreč sin Franc z družino izseljen v tujino. Ko se je vrnil, ste mu izročili posestvo in tako šli v zasluženi .penzijon’.”
Gospod župan je slavljenca bogato obdaroval, da ga bo dobra kapljica pregrela do dna duše.
Slavljenec je z velikim zanimanjem sledil izvajanjem g. župana in z veseljem prikimaval raznim dogodkom. Zahvalil se je g. županu za darove in voščila.
Tudi domači so prinesli svoje darove de-deju in očetu.
Nato so gospod župnik častitali jubilantu in mu voščili nadaljnjih deset let. Saj čez
devetdeset let jih imamo več v fari kakor n. pr. Cesarjeva mati Helena Sadjak v Breški vasi, ali Mirnikov oče v Večni vesi, ali gospod Otto Zeloth, na Bistrici v Centrali, ki je prišel iz Ukev iz Kanalske doline, mi pa bi radi obhajali enkrat stoletnico enega naših faranov. Samo vprašanje je, če jo bomo mi dočakali. Šrančev oče jo bodo, saj so čili in zdravi, gredo okrog kot „brnca”, ni jim predaleč v Pliberk, grede se radi ustavijoma Blatu pri Štefanu in malo okrepčajo, potem pa gredo zopet proti domu. Tudi v Šmihel jim ni predaleč. Na šmihel-sko nedeljo so bili med drugimi obilnimi farani pri mizi Gospodovi. Tudi v Rinkole radi pridejo. Slišijo bolj slabo, zato jih pa g. župnik slišijo, kako med pridigo pridno molijo rožni venec. Krščeni so bili isti dan ' kot rojeni. Ne da bi bili slabotni, ampak pred sto leti je bila taka navada, da so vsakega otroka krstili isti dan. Radi tega pa niso bili otroci bolj neumni, pa tudi prehladil se ni nihče. G. župnik so jim stavili na razpolago, ali naj še enkrat njih roke ovijejo s štolo ali pa hočejo imeti rožni venec, da jim Marija izprosi nadaljnjih deset let in potem enkrat pa srečno zadnjo uro; pa so izbrali raje rožni venec, katerega zelo častijo ter radi molijo.
Še posebej smo se spomnili, da imamo v svoji sredi tri slavljence, ki obhajajo svoj god: jubilant šrančev oče Miha Koprivnik,
90 let stari, Klančnikov oče Miha Sadjak,
72 let stari, in naš organist Miha Sadjak, mlajši 35 'let in smo jim čestitali.
Med slavnostno pojedino so pevci prepevali neprenehoma, da nam je bil užitek in kratek čas ob enem! šrančev oče se nikoli niso slišali takega prepevanja v svoji hiši kot danes za svojo devetdesetletnico. Med odmori pa so nam povedali marsikatero smešno iz lovstva, bodisi iz levega bodisi iz . desnega, saj so bili v Rinkolah in v Dobro V) vi svoj čas lovci. Nekateri so bili pravi, drugi pa levi, največ jih je pa bilo oboje. Tako je g. zdravnik dr. Grassi vprašal očeta nekoč, no kako pa gre. „Slab sem, slab!” Zapisal je zdravilo in bolje je bilo. ..No* koliko levih pa si postrelil?”
„Od kedaj pa imajo srnjaki in srne rojstne liste, da bi vedel, kateri je pravi in levi?” pa sta opravila! Iz srca smo se nasmejali, kako sp večkrat potegnili „pliberški bur-garje” za nos.
Ob koncu pa so zapeli pevci: „Angeli ti naj igrajo, mir srca ti prineso, v sladki sen te zibljejo ...”.
Ob stoletnici na svidenje, dragi Šrančev očka!
Šrančeva družina je s tem slavjem pokazala, kako se naj častijo stari ljudje. Kakor naj' oče pokaže svojim otrokom, da časti svojega očeta, ravno tako bodo potem otro- i ci častili njega. To je tembolj hvalevredno,',“/ ker mladi stare ljudi tolikokrat zanemarjajo, jim nikoli ali le malokdaj napravijo kake veselje; in to niti ob godovnih dneh ali ob posebnih slavnostih se jih nihče ne spomni. Zaradi tega gre Šrančevim še posebno priznanje in pohvala!
Tudi naš list se pridružuje številnim čestitkam in želi, naj Vsemogočni še dosti let ohrani vernega in značajnega Šrančevega očeta v zdravju in zadovoljstvu!
FRAN ERJAVEC, Pariz:	160
koroški Slovenci
II. DEL	/
Prišedši domov, je napisal prošt poročilo na kresijo, prosil, naj se mu v bodoče ne poverja več takih poslanstev, in predlagal, naj se pošlje v Železno Kaplo četo vojakov, tamošnjega in obirskega župnika pa premesti. Toda oblasti so tedaj že uvidele, da ne bodo opravile ničesar, zato so pustile vso zadevo zaspati, Kapeljčani so pa vnovič pridno zvonili proti neurju, praznovali vse stare praznike, prirejali vse stare procesije itd. Tudi je vnovič zavladala sloga med župnikom in farani, a romarjev k D. M. v Trnju je bilo odslej še več nego poprej. Ljudstvo se tudi drugod navadno ni pokorilo nesmiselnim cesarjevim ..reformam” in je živelo po svojih starodavnih običajih dalje, toda mnoge baročne pretiranosti so z novim duhom časa polagoma ugašale same po sebi.
XXVIII.
JOŽEFINSKO LJUDSKO ŠOLSTVO NA SLOVENSKEM KOROŠKEM
Kar je započela Marija Terezija, je nadaljeval potem le še z večjo vnemo Jožef II., le da je skušala postopati mati čim previdnejše, a sin doseči svoje cilje čim prej in zato večkrat tudi z vso brezobzirnostjo, kar je potem tudi privedlo večino njegovih naporov do poloma. I udi na polju šolske politike ni uvedel Jožef II. ničesar
bistveno novega, skušal je pa vse šolstvo le še ostrejše podrediti državi, čim bolj zmanjšati vpliv Cerkve nanj, toda na drugi strani pa še okrepiti verski značaj nižjega šolstva, prepričan, da je vera najboljše vzgojno sredstvo. Za čisto znanost ni imel mnogo smisla, temveč mu je šlo predvsem 'le za izšolanje dobrih uradnikov, pri nižjem šolstvu pa za vzgojo ..koristnih in dostojnih državljanov”.
Glavna cesarjeva skrb je bila posvečena ljudski soli in to večkrat celo v škodo višjega šolstva. Dotedanje stanje cesarja ni zadovoljevalo, zato je odstranil z vodstva ljudskega šolstva precej' trmastega Felbigerja in ga nadomestil najprej z dvornim svetnikom Gal lom, 1. 1788. pa s Slovencem J os. Š p e n d o v o m , ki je bistveno izboljšal tudi Felbigerjevo učno metodo.
Na Koroškem je bil v zimskem tečaju 1. 1781-82 šolski obisk naslednji:
na Gornjem Koroškem je	od	8.082 otrok obiskovalo	šolo	2.631
na Srednjem Koroškem je	od	12.627 otrok obiskovalo	šolo	2.012
na Spodnjem Koroškem je	od	4.056 otrok obiskovalo	šolo	438
Skupno je na vsem Koroškem od 24.765 otrok obiskovalo šolo 5.111
Cesar je sklenil najprej pomnožiti število šol in je v to svrho dne 29. Vil. 1781. vsem samostanom ukazal, da morajo ustanoviti in vzdrževati šole v vseh svojih krajih in v vseh njim pripadajočih župnijah. Ker sta šentpavelski in grebinjski samostan utemeljevala zatvoritev svojih šol z nevoljo staršev, ki da rabijo svoje otroke za tlelo, so jima z Dunaja odgovorili, da to ni noben izgovor in da naj starše prepričajo o koristi šole. Cesar se je
upiral zatvarjanju tudi slabo posečanih šol, a za večje kraje je zahteval še njih povečanje. V to svrho je izdal dne 10. VIII. 1783. naredbo, po kateri naj bi dobila sko-ro vsa mesta in večji trgi nekako normalko, a vse duhov-nije, v katerih se vodijo župnijske knjige, pa trivialke in pičli dve leti nato je bila ta naredba dopolnjena še z ukazom, da je treba osnovati trivialke povsod, kjer se nahaja v okolišu pol ure 90-100 otrok, a kjer so slaba pota, pa še manj. Na enega učitelja naj 'bi ne odpadlo nad 100 otrok, kjer pa ima pomočnika, pa ne nad 160. Seveda je bil pa ta kakor še marsikateri drug cesarjev ukaz kratko in malo neizvedljiv in — če so tedanji podatki zanesljivi — je šolski obisk 1. 1788. na Koroškem celo padel. Po izkazih z dne 31. XII. 1788. je bilo namreč na Koroškem: v zimskem tečaju na . . .	157 šolah le . . . 8567 učencev in
v letnem tečaju na . . .	84 šolah le . . . 6923 učencev
V vsem letu 1788. je bilo baje v vseh notranjeavstrijskih deželah ustanovljenih tudi le 18 novih šol.
Da bi dvignil Šolski o b i s 'k , je uvedel cesar z dvornim dekretom z dne 20. X. 1781. šolsko obveznost za vse dečke od 6.—12. leta in da bi bilo to tudi izvedeno, . je ukazal, da morajo plačevati po mestih in trgih starši, ki bi ne pošiljali svojih otrok v šolo, dvojno šolnino, po kmetih bi morali biti kaznovani s tlako, a najrevnejši celo z batinami, duhovščina je pa morala s prižnic opominjati k rednemu obisku šole. Šolski obisk je hotel dvig1 niti tudi s tem, da je na trivialkah za dečke sploh odpravil šolnino in odpravljene so bile tudi posebne pristojbine za pouk računstva, ki so bile uvedene ponekod.
(Dalje prihodnjič)
(Stan' in mladi
Tajne sile v rastlinah
Ravno te dni, ko je pritisnil mraz, mislim na vse naše stare ljudi. Žive ob „ta mladih” na kmečkem posestvu in se stiskajo „v kot”, da niso drugim v napotje; morda žive v razpadajoči bajti ali nekje v sobici, ki je bolj podobna kleti kot stanovanjskemu prostoru. Različne so razmere, v katerih žive, pogosto zelo žalostne. Kjer jih mladi še morejo porabiti za delo, se še shaja. Toda ko je hrbet upognjen, ko roke in noge ne ubogajo več, pa tudi mladi pogosto skrajšajo obroke hrane in varčujejo pri drveli, ki naj bi grele sobo. Tako stari pogosto trpe lakoto, mraz in zraven še čutijo, da so odvečni, neproduktivni, samo v napoto.
Starost in bolezen. To je čisto naraven življenjski pojav, ki se mu ni mogoče izogniti. Pri nekaterih se znaki pokažejo preje, pri drugih kasneje. Pri nekaterih se začno tresti roke, noge, odpovedo oči in ušesa. To so nadloge, ki jih naj star človek ne vzame pretežko, ampak kot nekaj' čisto A-zumljivega. Potem jih bo tudi lažje prenašal. Ni umetnost postati star, umetnost pa je, starost prav prenašati. Zapomnimo si, da vsak star človek zasluži primerno starostno oskrbo. Cesto jih prikrajša celo država in tako mora pri vzdrževanju pomagati drugi. Kjer z dobro voljo pomagajo, je pohvale vredno. Kjer pa dajejo po sili, pa je za starega človeka hudo.
Predno stari izročijo posestvo, jim mladi vse obljubijo. „Oh, še več, kot je zapisano, vam bomo dali!” Po prepisu pa ta dobra volja sunkoma pada.
V naši fari se je takole zgodilo. Ko sta se oče in sin peljala od notarja, je ta dejal:
Že od nekdaj je verno slovensko ljudstvo posebno častilo nebeško mater Marijo in kaj rado poromalo k Njej posvečenim svetiščem. Ni čuda, da je tedaj tutli dekliška organizacija „Zveza absolventk" ob svoji ustanovitvi vzela v svoj program: vsakoletno romanje. Ko smo radi jubilejnega leta spremenile lanskoletni načrt (da gremo k Mariji na Zilji), se je 'kljub času in denarnim stroškom odločilo 70 deklet za romanje v Marijino Celje.
Kaj hitro minejo lopi dnevi in ostanejo nam le še spomini. Rada bi še enkrat vzbudila te spomine in povedala vsem tistim, ki sc niso mogle odzvati našemu vabilu, da je bilo res lepo. Cele tri dni smo smele biti skupaj z dekleti, ki so nam v tistih zimskih mesecih postale drage; skupaj s č. sestrami, katere so nam toliko lepega in koristnega dale za življenje. Tako je bilo že svidenje nekaj prisrčnega. Vožnja je bila prijetna. Med občudovanjem lepote naše Koroške in zelene štajerske se je veselo razlegala pesem, ki je slavila Marijo, občudovala stvarstvo, opevala veselo mladost.
Menjajoč sv. rožni venec in s pesmijo ..Kraljica venca rožnega" smo se bližale cilju. Le še en hribček in že so nas pozdravljali stolpi marijinoceljske bazilike. Kot iz enega srca je prišla pesem ,,Pozdravljena, Mati”!
Ne dajo se povedati občutiti, ko smo klečale pred milostnim oltarjem, kjer je bilo že toliko uslišanih prošenj in zaceljenih duševnih ran. Le bog ve, koliko skritih prošenj iz teh vaših dekliških src je hitelo k Mariji. Pa ne le zasebne zadeve smo priporočale Bogu. Prosile smo milosti za naša dekleta doma in po svetu, ki se morda težko borijo za poštenost in milost sv. vere. Molile smo za na-
„Oče, prej sem se jaz pri vas peljal, zdaj pa se vi pri meni.” V očetu je vse vrelo. Že tisti trenutek mu je bilo žal prepisa. Ta mož je umrl pri sosedu, še pogreba ni hotel plačati tisti, kateremu so vse prepisali.
Kakšno naj bo naše zadržanje do starih? Spoštljivo, hvaležno, prisrčno in razumevajoče. Ozirajmo se na njih starost. Skuhajmo taka jedila, ki jim je tudi stara čeljust kos (mehko). Naj bo stari materi večkrat na razpolago kava, žemlja ali pogača. Če ded kadi fajfo, naj jo kadi. Ne bomo ga več odvadile. Če mu požirek žganja dobro de, ne zabranimo mu ga. Sperimo in zašij-mo jim obleko. Ni vse dobro zanje. Pobelimo jim sobico, da bo vesela in prijazna. Peč naj ne bo .zmeraj mrzla ali samo mlačna. Toplota je največja dobrota za skrni-naste ude. Povejmo jim, kaj se zgotji v družini, kako napreduje gospodarstvo, vse jih še zanima. Ne smemo jim dati čutiti, da so »otročji” in da ne znajo več prav odločati. Pogosto se taki stari ljudje, o katerih pravimo, da so z eno nogo že v grobu, zelo razveselijo nove obleke, lepe »hadrce”, itd.
Prav pravi pregovor: »Kakor se posojuje, tako se vrača.” Mislimo nanj pri našem odnosu do starih. Če nas ljubezen in zapoved božja k temu ne nagibata, naj nas vsaj to zadnje.
Še žive pri nas po kamrah stare tete in ženičke. Ali jim ne bi zdaj v jeseni storile kaj dobrega, ne dale od blagoslovljene žetve? Vse leto nas bodo vklepale v hvaležno molitev in tako spet prosile za blagoslov našim hišam in našemu polju.
šo ljubljeno domovino, da bi jo Marija varovala vsega hudega. Predvsem pa so hitele naše prošnje k Materi slovanskih narodov, da bi Ona izprosila pri svojem Sinu mir in prostost sv. vere bratom in sestram onstran gorovja naše domovine!
Marijino Celje pa nosi še poseben naslov: »Veliko mednarodno svetišče”! In vsepovsod se poudarja le ena misel: da bi se narodi med seboj ljubili in sporazumeli. Dosti velika naloga tudi za nas. Pele smo, molile po domače, pa to v velikem avstrijskem svetišču. Seveda, narod smo, ki živimo, čeprav nas včasih hočejo zbrisati z zemljevida. Veliki svet pa nas prizna in občuduje našo kulturo, našo lepo, mqhko pesem. Da bi vsaj me, ki smo šle skozi krščansko in narodno šolo, se tega zavedale in zares ljubile svoj narod, materino besedo in jo tako dajale naprej v svoji družini! Tedaj in samo tedaj bomo izpolnile nalogo mednarodnega svetišča v Marijinem Celju, zakaj: le kdor bo svoj narod ljubil, bo znal tudi drugega spoštovati!
Nepozaben nam bo ostal zadnji večer, ko je bila procesija z lučkami. Kot morje plapolajočih sveč se je pomikalo okoli bazilike. Lepo je bilo videti naše dečke, ki so šle kot prve po tri vse v enakih oblekah. Neprestano pa se je prepevalo.
Kakor smo lepo opravile za naše duše, tako je bilo tudi poskrbljeno za naše želodce in trudne glavce. V mladinskem domu je bilo dosti prostora za vse. Tam smo v prostih urah prijetno čmrale, prepevale in pred dvoriščent celo zaplesale po’ naših narodnih melodijah. Ne, ne bomo pozabile teh lepih dni in se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli do lepega romanja.
Gojenka M. P.
Davno preden je bilo moderno zdravilstvo, davno preden so izdelovali zdravila v današnjih oblikah kot kroglice, praške, tablete, injekcije itd., je poznal človek bolezni in tudi zdravila zanje. Živel je v naravi in z njo ter iskal v njej tudi odpomoč proti boleznim.
Povsem naravno se mu je zdelo iskati zdravilnih sil v rastlinah, iz katerih je dobival hrano. Polagoma se je seznani? z njihovimi zdravilnimi močmi in učinkovanjem teh. Očetje so predali svoje skušnje
Potrošnik ali revar (legvat) (Wegwart — Cychorium intybus)
potomcem; tako so se ohranile skozi stoletja in tisočletja do danes.
Ko se je človekovo udejstvovanje razširilo in ni zmogel vsak vsega, so se opravila omejila na gotove kroge ljudi; nastali so ne le obrtniki, marveč tudi zdravniki, čeprav še ne šolani v posebnih šolah in s posebnimi izpiti ter naslovi, pač pa bogati s skušnjami, ki so jih podedovali od prednikov in si jih pridobili tudi sami.
Še danes opazujemo in ugotavljamo pri tako imenovanih »divjih narodih” ali »divjakih”, tako imenovanih, ker pač nimajo naše civilizacije, zdravljenje z različnimi pripomočki, med katere spadajo tudi rastline.
Žal pa se je pod vplivom tako imenovanega racionalizma, to je mišljenja, da je le to resnično, kar more človek s svojimi čuti in svojim razumom spoznati, odvrnilo civilizirano človeštvo od načinov zdravljenja, kot ga je poznal človek v »divji” dobi, takrat, ko še ni poznal naše civilizacije. Toda prav zdravljenje z zdravilnimi rastlinami, imenovanimi tako, ker vsebujejo moči, ki učinkujejo ugodno na človekovo zdravje, se je ohranilo še do danes nakljub modernemu, šolskemu zdravilstvu in pridobiva po zaslugi kemije in znanosti sploh zopet na vplivu. One skrivnostne sile, ki so jih jim pripisovali naši predniki, so se izkazale kot resnične sile, skrite v raznih šokih in sno-. veh rastlin, še več: moderna znanost je spoznala, da so v drožeh, kot imenujejo zdravilne rastline, te sile porazdeljene mnogo bolj primerno človekovemu telesu kot pa v
kroglicah, kapljicah, tabletah in injekcijah, ki jih izdelajo v kemičnih tovarnah, ker ni-^o osamljene ali, kot pravijo, izolirane, marveč povezane med seboj tako, da na eni strani preprečujejo kvaren vpliv ene učinkovine, kot imenujemo te sile, na drugi strani pa omogočajo boljšo uporabo od strani telesa, torej pospešujejo njeno delovanje.
Medtem ko so še pred petdesetimi leti ta-to imenovani šolani zdravniki naravnost zasmehovali uporabljanje zdravilnih rastlin v zdravilne namene, boste danes težko našli šolanega zdravnika, ki bi se temu protivil. Šveda pa zahteva tudi taka uporaba neke mere znanja, ne le poznanja zdravilnih rastlin, marveč tudi njih uporabo. Ni namreč 'vseeno, kaj vzamem, koliko vzamem in kako vzamem od ene ali več zdravilnih rastlin, tudi ne, kdaj kaj vzamem. Treba je na eni strani poznati učinkovine, to se pravi, vedeti, čemu je ta ali ona zdravilna rastlina, na drugi pa človekov organizem. Ne učinkuje vsaka zdravilna rastlina na vsakega enako; tudi ni vselej znak, katerim se javlja bolezen, znak le za eno obolenje, marveč more biti*kar več obolenj hkrati. N. pr. nekdo kašlja: vzrok more biti prehlad, pa tudi prah v zraku ali kak strup; da, celo jetika utegne biti vzrok kašlja. Ali pa more biti pri prehladu prehlajeno ne le grlo, marveč tudi sapnik in pljuča; tudi črevo in želodec se moreta prehladiti.
Iz teh primerov vidimo, da je pogosto bolezen zamotana in zahteva zdravljenje tudi z zdravilnimi rastlinam neko mero znanja in poznanja.
Poleg tega je treba zadeti pravo mero v moči zdravila. Omenili smo že, da' ne učinkuje isto na vsakega na isti način. Kar učinkuje pri tem ugodno, utegne ostati pri drugem brez učinka ali pa pokazati neugodne posledice. Zato je treba pri zdravljenju z (Nadaljevanje na 4. strani)
Krčevec ali šentjanževa roža (Johanniskraut — Hy-perieum perforatum)
ROMALE SMO!
F. GRIVŠK1:	45
(V&zniki povest
Niko je sedel pri očetu gvardijanu. Na drugem vozu se je peljala nevesta, vsa vesela in nežna sredi tovarišic. Na zadnje voze so se naložili svatje in pevci, ki so jo veselo rezali v rosnem jutru. Petrov Janez je Vozil dekleta in se šalil z njimi, da ga je Erna parkrat ošvrknila z očmi.
Vse je pelo in vriskalo, le gvardijan in Niko sta.se zaupljivo pogovarjala?
»Kako je z očetom?”
Gvardijan si je pogladil dolgo brado.
»Ne bo več dolgol Ko sem se poslovil od njega, je jokal kakor otrok. Z menoj je silil. Na Fortunatov grob bi šel rad. Z zvijačo sem ga pregovoril in mu obljubil, da pridem pbnj z vozovi. Začel je mahati z rokami in poganjati, kakor bi vozil. Zadnje dni nam je parkrat ušel k vodnjaku. Komaj smo ga iztrgali in prisilili v sobico. Mrežo nad obodom je pretrgal in z rokami silil na dno. Naročil sem, naj še bolj skrbno pazijo nanj. Skrbi me, ker noče jesti, češ da je Ludovik zastrupil jedi. Pa materi o tem nič ne govoril”
Niko je zamišljen poslušal.
»Kaj pa ti, kislica!” so klicali na vozu. »Saj si že spovedan, kaj siliš v patra?”
Zasmejal se je, da bi pokazal dobro voljo.
V cerkvi je mežnar Luka nataknil za okna in oltarje zelenih vej. Pevci so peli na koru kakor za stavo, oče gvardijan je govoril počasi, tehtno, s poudarkom in vezal misli v prisrčno željo in očetovski nauk. Med mašo je obhajal ženina in nevesto ter lepo število svatov. Za slovo so klicali Nikola na kor. Pred Materjo božjo, ki se je svetila v svečah, je zapel najlepšo pesem, ki jo je izbrala Tilka. Ravno tisto ko nekdaj na šmarni dan.
Priporočili so se varstvu božjemu in posedli po vozovih. V vasi se jim je pridružil župnik, ki je nabral celo vrsto smešnih in resnih, da so ure tekle bliskovito. Mati Marička je sedela pri Niku. Tiha zadovoljnost in jedka skrb sta ji risali v obraz. Rada bi šla s svati k očetu, pa so jo pregovorili, ker se je preveč utrudila s pripravami.
Tilka se je preoblekla in naložila v zavoj prigrizek iza očeta. Sredi popoldneva sta se vzdignila ženin in nevesta. Pevci so zapeli in stari Jurij je zunaj prižgal možnar. Z gvardijanom sta se odpeljala na postajo.
Gostje so ostali in se do noči neprisiljeno zabavali. Ko je odzvonilo v čast sv. Florijanu, so se dobre volje razšli po vasi.
V hiši je pospravljala Erna. Mati Marička pa je zmučena sedla na stol, vzela iz kota viseč molek in molila za srečo mladih dveh in za zdravje očeta Gregorja ...
*
Silno začuden je bil oče gvardijan, da niso na postajo poslali voza, kakor je bil naročil. Nevoljen je gledal okrog, da ga je moral Niko tolažiti.
»Mogoče so v zamudil”
»V samostanu ni zamude!” je skoraj osorno odgovoril predstojnik. »Kar in kadar naročiš, je treba izvršitil” Tilka je stala na peronu z velikim zavitkom.
»Pomagaj ji nesti!” je veleval oče gvardijan. »Peš gremo!” Ta neprilika je razbila veselo razpoloženje.
»Nov hlapec, nov neredi” je brundal kapucin. »Pa še na poročni dani Bogu bodi položeno! Si bil pa ti že drugačen fant!”
Dobro je dela pohvala Niku, vendar je opravičeval novega hlapca. »Mogoče pa se je le kaj pripetilo!”
Vsi trije so z mislijo objeli očeta, nihče pa ni te misli izrekel.
Samostanske zidove je zagrinjal večer.
Brat Klemen je pozvanjal avemarijo in trikrat presekal zvonjenje za verne duše. Začudi? se je oče gvardijan, ko je našel samostanska vrata na stežaj odprta. Tilko je peljal v sprejemnico in prižgal luč. Medla svetloba je ožarjala križ, ki je visel na steni. Novoporočenca je pustil predstojnik v sobi, sam pa je vznevoljen odhitel po hodniku. Golobje na dvorišču so preplašeni letali naokrog. Iz zakristije je stopil brat. Klemen s svečo v roki.
»Kje je pater vikar?” je rezko vprašal gvardijan. Stari brat se je ustrašil, da mu je beseda zastala v grlu.
»Tam v sobi sol” je jecljal, »pri mrliču.” Z naglimi koraki je gvardijan odhitel po hodniku. Iz očetove celice se je začula zategnjena molitev. Kri mu je zastala, ko je vstopjl v sobo. Na postelji je ležal oče Gregor, mrtvaško bled, z mokrimi lasmi. Okrog postelje so klečali menihi, pater vikar pa je stiskal mrliču svečo v roko. Molče so se mu umaknili. Sin je stopil k zglavju in zdrknil na kolena. V tem hipu mu je bilo vse jasno. Zaprl je mrliču oči in se potopil v nemo molitev. Menihi so molče odšli iz celice, samo pater vikar je ostal. Sočutno, z globokim glasom je javljal predstojniku; ,
(Dalje prihodnjič)
Našim dekletom in njihovim staršem v premislek
ščena daleč v tujino in ni minil dan, da ne
bi molila za malo Sonjo.--------
*
(NEKAJ MISLI O NAŠIH GOSPODINJSKIH ŠOLAH)
Jesen prihaja. Vsa narava že kaže njen pečat. Nemir poletja ponehava. Umirjeno razpoloženje v naravi podpira tudi našo duševno zbranost.
V tem času mi uhajajo misli v isti čas pred tremi leti. Kaj je bilo? Redniki so mi dovolili obisk slovenske gospodinjske šole. Lahko si mislite, kaj pomeni to za mlado, neizkušeno, po znanju in doživetjih hrepeneče dekliško srce. Čeprav je bil še cel mesec čas do začetka pouka, sem vendar vse priprave vršila z mrzlično naglico. Kako bo? Ta misel mi je še ponoči pognala srce v nemiren utrip.
Veliko so pričakovali od šole naši starši, še več me same. Danes moram priznati, da so ti upi izpolnjeni. Ves pouk, ki smo ga prejele v našem lepem maternim jeziku, je stremel za tem, da nas vzgoji v preudarne, skrbne, modre in verne matere in gospodinje. Za dosego tega cilja je sicer važno strokovno znanje, še važnejšo vlogo pa igra v tem pogledu vzgoja duha, razuma in srca. Vzbuditi naš razum, da bi postal sposoben samostojnega mišljenja, utrditi voljo, da doseže, kar spozna razum za pravo, to je težje, kot skuhati dobro kosilo in zašiti predpasnik, čeprav smo se vse tudi to naučile. In vendar je bil tudi v tem oziru čas našega šestmesečnega bivanja v gospodinjski šoli zlat čas, čas, poln globine. Temeljito pripravljene stopamo v življenje, slabotne sicer v močeh, a močne v veri v naše poslanstvo. Otroški strah, nezaupanje je pregnal čut soodgovornosti pri življenjski ureditvi današnjega sveta. Sedaj slovenske, kmečke hčerke, bomo postale slovenske kmečke matere, matere svojim otrokom, matere svojemu narodu.
Visok cilj zahteva velikega idealizma. In tega smo se navzele v šoli. Z idealizmom prežete junaško nastopamo življenjsko pot. Pa naš idealizem ne zida gradov v oblake. Na zemlji sc udejstvuje, priklepa nas na rodno grudo, na domačo hišo, na drage starše, brate In sestre, objema v ljubezni sosede, domačo vas, vso domovino.
Danes, ko vse beži od kmečkega dela, je bolj kot kdaj dragocena zavest o velikem poslanstvu kmečkega stanu. S svojim delom na domači grudi smemo kot božje sodelavke pomagati pri oskrbovanju in preživljanju človeštva samemu nebeškemu Očetu. Tudi te velike vloge smo se zavedle šele v gospo-
dinjski šoli, kjer so nam spodbili vse predsodke, ki jih goji današnji svet proti delu na kmetiji. Ni nas več sram, kot nekdaj, vesele smo tega, da smo sc rodile v kmečkih hišah, žulji na naših rokah in na rokah naših staršev, ki jih je rodilo delo na polju in pri živini, so dragocenejši biseri, kot jih nosijo v prstane vdelane največji bogatini, saj jih je rodilo delo za ohranitev človeštva, torej delo, ki je za ustvarjenjem najodličnejše. S to mislijo prežete lahkega srca in ponosno stopamo po brazdah naših njiv in si pri delu veselo zapojemo:
Deklič veselo na svetu živi: srpiček si nabrusi, na njiv’ci ga poskusi, korajžno, veselo na svetu živi.
To vse mi prihaja na misel sedaj, ko sc obe naši slovenski gospodinjski šoli v Št. Jakobu in Št. Rupertu zopet pripravljata, da sprejmeta nov rod mladih deklet.
Vsem tem, ki so se odločile za obisk teh šol, želimo obilo uspeha, tistim pa, ki sc šele odločajo, obe šoli toplo priporočam.
Marija D e r s u 1 a , absolventka
I/ pbSMtnOtoie' . . .
če hočete, da bo leča, ki jo kuhate, ostala svetla, skuhajte z njo vred olupljen krompir.
če hočemo obleko, ki se težko lika, kljub temu lepo zlikati, jo najprej zavijmo v zmb-čeno in dobro ožeto frotirko. Vlaga, ki jo dobi obleka od frotirke, pomaga, da kos lepo zlikamo.
Če pri krpanju gobica trga fine, tanke nogavice, jo ovijmo s celofan-papirjem.
Če mešamo puding ali kakao, se rade tvorijo kepice. To preprečimo, če preje dodamo sladkor.
Brisače za posodo ostanejo mnogo delj cele, če jih po robovih večkrat preštepamo. Robovi se ne scefrajo.
št. J.:
Sonja je bila pravi otrok dvajsetega stoletja. še preden se je rodila, si je njen oče kupil najrazličnejših medicinskih knjig, kjer je bilo natančno povedano, kako morajo Sonjo hraniti, kako jo kopati, koliko mora tehtati in še marsikaj drugega. Seveda oče tedaj še ni vedel, da se mu bo rodila baš Sonja, saj sta s Sonjino materjo računala celo, da bosta dobila sina.
In nista se mogla zediniti, kako naj kopljeta otroka. V prvi knjigi piše, da je bolje kopati otroka zjutraj, v drugi pa, da je edino pravilno, skopati otroka zvečer, preden gre spat. Ko sta se slednjič zedinila, da bosta kopala otroka na vsak način zvečer, nastane novo vprašanje: Kako naj prehranita otroka, če ga ne bi mogla dojiti mati sama? Pa so tudi tukaj pomogle knjige, da sta vse določila, kako in kaj. še več, Sonjin oče je iz Nemčije naročil cenike različnih preparatov za poznejše hranjenje otroka. Sonjin oče je imel sestro redovnico, z imenom Marija, ki je tUdi pisala Sonjinim roditeljem: „Že sedaj molim za dušo vajinega otroka ...” Onadva sta se smejala, ko sta čitala pismo, in zanimal ju je samo konec pisma, kjer je redovnica omenila, da plete lepe, lahke otroške srajčke.
*
Namesto pričakovanega sinčka pride na svet Sonja. Seveda to še ni bila Sonja, bilo je nekaj drobnega in rdečega, kar je vsak drugače imenoval. Šele pri krstu je dobila ime Sonja — po očetovi materi Sofiji. Vsi so jo klicali za Sonjo. Kdo bi vendar imenoval malega otroka Sofija?!
Sonjina teta redovnica je bila ravno tega imena zelo vesela. Pisala je s svojimi lepimi, nekoliko togimi črkami: „Molim za dušo male Sofije, da bi bila dobra in modra ...” Saj so samo površno prebrali to pismo, ki je ležalo na vrhu zavoja, povezanega z rožnato vrvico. Sonji pa so se naravnost izvrstno podale srajčice, ki jih je spletla teta redovnica. — Vsak teden so devali Sonjo na tehtnico in, če kdaj ni imela predpisane teže, se je oče takoj jezil nad materjo in ji kazal drobne Sonjine nogice, kako so mršave. Če pa je tehtala nekaj gramov čez predpisano težo, mu je lice ka žarelo od veselja.
Čez pol leta je bila Sonja že čisto okrogla in nekoliko zagorela od sonca. Kadar je pri-
Sonja
šel kak gost, so roditelji takoj vzeli Sonjo iz plenic in s ponosom razkazovali polno telesce svojega deteta, Sonja pa se je s svojimi modrimi očmi zagledala v klobuk gosta in se zadovoljno smehljala. Ko so Sonjo prvikrat vzeli s seboj k teti v samostan, je sedela na vozičku skoraj brez obleke in je že znala klicati mamo. Teta se je najprej zagledala v Sonjine oči in jo poljubila na čelo.
„Kako ima modre oči!” je rekla teta tiho. Oče pa je medtem že vzdignil dete z vozička in ga postavil na mizo.
„Glej, Marija, le poglej jo, kako lepo se razvija in raste! Ko bi jo ti videla, kadar se sonči in kadar brodi po vodi!”
Sestra je zardela in bratu nekaj ugovarjala. Malo sta se sporekla, toda mala Sonja je s svojim vedrim smehom zopet vse spravila v dobro voljo.
„Nič ne dč, Sonja ima modre oči in molila bom zanjo!” je rekla redovnica ob slovesu.
Ko je bilo Sonji tri leta, je bila v mestu razstava za nego otrok. Razpisan je bil tudi natečaji za najbolje negovano in najlepše razvito dete. Sonja je dobila prvo nagrado in potem so jo golo postavili na podij in obračali na vse strani, da so jo vsi lahko videli. Njena slika je izšla v ilustriranem listu, roditelja pa sta uživala od ponosa in sreče.
V desetem letu je bila Sonja najboljša plavalka, v štirinajstem pa je že dobila prvo nagrado pri lepotni tekmi v nekem znanem morskem kopališču. Brezskrbna in vedno vesela se je metala v morje v zavesti, da jo spremlja mnogo pogledov in jo občuduje.
Sonjin oče je nosil v listnici sliko svoje hčerke v kopalni obleki in jo vsakemu kazal. četudi je vsa družina živela le ob borni uradniški plači in sta bila poleg Sonje še dva dečka, so vendar zanjo vse žrtvovali. Sonja je morala igrati tenis, Sonja je morala imeti najelegantnejšo l^opalno obleko, Sonja je morala dobiti novo plesno obleko, zaradi Sonje so morali iti na 'letovišče v drago, svetovno kopališče. Mati je bila pri tem vedno očetova zaveznica. Sonja pa je brez pomisleka spremljala vse te življenjske ugodnosti in živela veselo in brez skrbi.
Teta redovnica pa je bila medtem preme-
Sonja se je dobro učila in z lahkoto zdelovala trgovsko akademijo. Ko je dosegla sedemnajstp leto, se je polastil matere čuden nemir, oče pa je večkrat govoril o delu, o službi in o bodočnosti. Sonja se na to ni nič ozirala. Med počitnicami je ležala na soncu, se brezbrižno žogala s tovarišicami in ji še na misel ni prišlo, da bi se ji življenje kakorkoli spremenilo. Splošno je bilo znano, da je Sonjino telo najbolj dovršeno delo prirode in se temu ni prav nihče več čudil.
Skoraji nezavestno je začela Sonja čutiti, da starši od nje nekaj pričakujejo in se nečesa nadejajo. Mati je večkrat omenila, kako so druga dekleta v njenih letih dosti pametnejša in kako ona ne ve, kam bi se dela ... Sonja pa ni razumela, kaj naj to pomeni. Počasi je opažala, da starši ne spremljajo z istim navdušenjem vsake njene kretnje in da se je mati nekoliko pomišljala, ali naj ji kupi oni klobuk, ki se ji je najbolj podal, ali onega dražjega, ki ni bil tako lep. To je Sonjo nekoliko zadelo, vendar je z istim veseljem dala na glavo dražji klobuk in odšla s tovarišicami na sprehod.
#
Sonja ni nikdar pomislila, da ima prekratka krila, da je njena obleka preveč prozorna in da se tako tesno prilega telesu. Z brezskrbno zavestjo, da je na njej vse dovršeno in lepo, ni nikdar občutila sramu, še vedela ni, kaj je to!
Ko je s prav dobrim uspehom končala trgovsko akademijo, se je oče takoj začel brigati za službo zanjo, mati pa je postala čmerna in pusta. Večkrat je kaj opomnila Sonjo, ki pa se za njene besede še zmenila ni. Vsa je bila srečna, ko si je s trudom se-šila prvo obleko, mati pa je prezirljivo nabrala ustnice:
„Ko bi bila pametnejša, bi danes 'lahko nosila pariške toalete!”
Sonja je mater samo začudeno pogledala.
Oče je zvedel, da bo v neki banki izpraznjeno mesto. Sonja naj gre k ravnatelju, da se predstavi in povpraša. Oblekla se je v lahno obleko brez rokavov in si vrgla na roke naramnik. Zunaj je pihal veter in bi ga morda potrebovala.
Gospod ravnatelj je sprejel Sonjo silno ljubeznivo. Ponudil ji je, naj sede nasproti njega. Sonja se je ležerno usedla, da ji je bilo videti kolena izpod krila; a ona tega ni opazila. Iz zložene listnice je vzela svoje spričevalo in odpirajoč ga začela govoriti. Ko dvigne pogled, da poda spričevalo ravnatelju, vidi, kako njegov pogled počiva na njenih kolenih. Prvikrat v življenju je začutila, kako ji je šlo nekaj čudnega skozi telo, zganila se je in si potegnila krilo niže. Ravnatelj vzame spričevalo. Medtem ko je ravnatelj gledal spričevalo, Sonja vstane in se začne zavijati v naramnik; nenadoma namreč se je prestrašila ob misli, da bi jo ta mož začel ogledovati, ko je v tako prozorni obleki.
Sonja je dobila službo v banki. Prvič je šla v pisarno v športni bluzi iz surove svile z dolgimi rokavi in v temnomodrem krilu. Sama ni vedela, zakaj je pri oblačenju potegnila krilo, kar je mogla nizko, da bi bilo čim daljše.
Težki so bili prvi dnevi v zaprtem prostoru. Težko je bilo vsak dan redno prihajati v službo. Tedaj se Sonja domisli, kako je to čudno, da jo mati prav tako opominja, naj ne zamudi službe, kot jo je nekoč
Tajne sile v rastlinah
(Nadaljevanje s 3. strani) zdravilnimi rastlinami neke skušnje in da si jo pridobimo s pomočjo poskušnje. Tako delajo tudi šolani zdravniki s kemičnimi zdravili: oni poskušajo in opazujejo. Le s tem si pridobijo potrebno znanje. N. pr. kamilice so znano zdravilo; toda če’pripravimo premočen čaj oziroma polivek, utegnejo škodovati temu ali onemu, medtem ko drugemu ne škodujejo. Arnika ni nič manj čislano zdravilo. Vzeta v preveliki meri povzroči krče. Mogli bi našteti premnogo takih primerov.
Da se človek izogne nevarnosti kar na slepo poskušati, so sestavljeni razni priročniki, to je knjige, ki obravnavajo zdravljenje z zdravilnimi rastlinami. V teh priroč-nikih so opisane zdravilne rastline, da jih more vsak sam spoznati (zaradi lažjega spoznavanja so dodane še slike), navodila, če--inu služijo posamezne rastline, to je za katere bolezni so (katere učinkovine vsebujejo), in kako jih uporabljamo oziroma kako napravljamo iz njih zdravilo, kot so: čaj,
Naš stric
Še vrabci ga pozdravljajo raz streho: „Fici, fic!”
Kako li, zlomka, to vedo, da kličemo ga stric?
Za oglom kure čakajo, da stric prižge tobak; čebljajo, kokodakajo — da bi jih lopnil spak!
Ovčice nič ne tožijo, pri njem jim dobro gre, okoli njega krožijo, mu ližejo roke.
Živina v hlevu ga pozna,
■njen „mu!” udarja v obok, veselo konjič rezgeta, ker stric je dobrih rok.
Mladina mu ne da miru, ko dan za hrib beži; njegov orjak je poln strahu,
Q ki v pravljicah živi.
L i m b ar s ki
■■■■■■■■■■■■■■nnBBBBCflBnilSaBlBSHS!
opominjala, naj nikar ne ustaja, naj še leži, ker še ni čas, da bi se šla kopat. In še dalje so se ji vračale misli, spomnila se je, kako sta oče in mati strmela, ko je morala njihova hčerka sedeti pri knjigi in se toliko učiti. Sedaj pa ves dan sedi nad računi, se sklanja in dela! ... Toda Sonjine modre oči so vse to gledale s čudovitim mirom in se samo smehljale.
V	isti banki je naletela Sonja na nekega starejšega tovariša z akademije. Ko ga je prvič zagledala, ji je bilo nekoliko neugodno, kot da jo je sram, ker jo je poznal tudi takrat, ko je hodila po letoviščih in igrala tenis. Večkrat jo je spremljal do doma. Raz-govarjala ste se o službi, o šefih in o povišanju plače. Največ sta mislila na dneve dopusta in počitnic. Toda ko je prišel čas, da dobe nekaj dni počitnic, naznani ravnatelj, da se mora končati neko zelo važno delo in da za sedaj ni govora o dopustu. Istega večera je odšla Sonja s svojim tovarišem v kavarno na terasi, da se ohladi. Popila sta limonado in molčala. Vsak je občutil svojo bol. Nenadoma zagledata spodaj na cesti trop mladeži, ki se je veselo hahljala in ščebetala.
„Vračajo se od kopanja!” omeni Sonjin tovariš.
V	njenih očeh ni bilo zavisti, ampak v njih je bil izraz sočutja.
„Zakaj so tudi nas vzgajali starši, kot da bomo poslali bogataši?” tiho doda Sofija.
>s
Prav tiste dni je dobil Sonjin oče obvestilo, da je umrla njegova sestra redovnica. Predstojnica samostana mu je poslala za spomin pokojničin molitvenik, v katerem je bil droben rumenkast listek papirja in na njem je bila napisana molitev z naslovom: ,,To molim vsak dan za malo Sofijo.”
Sonjin oče je dal hčerki listek z besedami: „No, lahko bi ti teta že kaj boljšega izprosila s svojo molitvijo!”
Sonja je gledala na porumeneli papir, popisan z onimi lepimi, nekoliko togimi črkami, in pred oči ji je prišla slika one bučne mladeži, ki se vrača od kopanja:
„Mogoče tudi za vsakega od onih nekdo moli in se bo že vse dobro končalo.”
Izraz sreče ji je zaigral na ustnicah in hvaležna je bila teti-redovnici za njeno verno molitev.,.
polivek, sok, prašek in podobno. Mere, ki so podane za pripravo zdravil, so srednje, to je za povprečnega človeka mišljene. Ne veljajo pa za vsakega. Zato je treba poskušati. Začeti z manjšo mero, to je s šibkejšim zdravilom ter polagoma stopnjevati, dokler ne opazimo zaželenega učinka.
Taka knjiga je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu leta 1956. Imenuje se „NAŠE ZDRAVILNE RASTLINE”. V njej so podane najnavadnejše, pri nas rastoče zdravilne rastline s potrebnimi navodili za uporabo. Poleg tega je opremljena knjiga z lepimi slikami, da more vsak že po njih ugotoviti, katera rastlina je zdravilna. Važna je ta knjiga ne le kot priročnik za gospodinjo, marveč tudi za našo učečo se mladino, ki naj bi spoznala in se seznanila najprej z onimi rastlinami, ki imajo kak pomen za človeka in med temi so brez dvoma mnoge, ki so pomembne za njegovo zdravje. Mladina se bo na podlagi te knjige seznanila s temi rastlinami in bo našla z nje pomočjo premnogo znanih rastlin po gozdovih in travnikih, o katerih se bo poučila, kakšnega pomena so za človeka.	Dr. F. M.

v
4

CELOVEC
Predavanje z barvastimi slikami
' V ponedeljek, 14. oktobra t. 1. bo p. B Jakob priredil skioptično predavanje § v dvorani Kolpingovega doma v Celov-jj*j cu. Začetek bo točno ob pol osmih zve-
» čer.
BS
Že lansko ‘leto nam je pater Jakob predaval, pa takrat marsikdo ni vedel.
■	Pozneje jim je bilo žal, da so zamudili.
■	Drugi so pripovedovali, toda po'toči zvoniti je prepozno. Tokrat torej naj
Jj ne bo prepozno. Lansko leto je bilo o J Fatimi in Lurdu, letos pa bo o KOR-B ZIKI IN MORSKIH OBREŽJIH. Tri
■	mesce se je namreč mudil letos pater Jakob v južnih krajih in bo tako znal
g kaj povedati. In ker bo stvar v lepih S barvastih slikah, bo toliko več zanimivosti za videti. Za Celovec nam hoče
■	pripraviti lepo večerno urico. Pojdi-B mo torej, pa poglejmo, kaj bo.
Na sVidenje!
B
LIHPOLJE
Minulo nedeljo, dne 22. 9., se je zbralo okoli 10. ure več razredov šolske mladine iz Domača! in Skočidola ter mnogo drugih občanov Občine Vernberg pred novim občinskim domom občine Vernberg — skupaj okoli 400 oseb — z učiteljstvom teh šol, odredom požarne hrambe in občinskim odborom pod vodstvom krajevnega župana. Prišli so, da pozdravijo ob mimovožnji iz Celovca v Beljak avstr, zveznega predsednika, g. dr. Ad. Scharfa. Imenom vse občine mu je rekel dobrodošlico g. župan, za katero še je predsednik v izbranih besedah toplo zahvalil, nakar so otroci zapeli eno pozdravno kitico. Vsa slovesnost — mimohodno razumljivo — ni trajala pet minut.
VERNBERG
Vsako leto obhajajo misijonske sestre v gradu Vernberg v cerkvi in na prostem slovesno zahvalnost za blagoslov božji na svojem vzorno upravljanem obsežnem gospodarstvu. Letos se je tej slovesnosti na nedeljo, dne 15. septembra, popoldne pred novim umetnim grajskim križem in na ondot-nem bližnjem travniku pridružila tudi podeželska mladinska skupina občine Vernberg, ki je na kraj slavja pripeljala mnogo raznih kmetskih vozil z letnimi pridelki in prikazanjem različnih kmetijskih medletnih opravil.
Došlo je tudi mnogo traktorjev in kolesarjev. Vse je bilo v svečanem prazniškem razpoloženju. Vreme je bilo kar sončno in toplo, zelo ugodno. Pevski zbori so zapeli .tekaj dnevu primernih, a tudi domoljubnih pesmi, govorniki pa so navzoče pozdravili ter orisali temeljno pomenljivost kmetijskega, dandanes skoro že povsem mehaniziranega dela. Končno je preč. gospod p. rektor misijonišča imel navdušeno pridigo, po kateri je blagoslovil vse došle vozove, traktorje, konje in vse raznovrstne kmetijske pridelke tega leta, katere so bili nekateri poljedelci bližnje soseščine gradu pripeljali na lice mesta. Slovesnosti se je udeležilo okoli 500 ljudi, ki pa niso bili sami Nemci, temveč tudi mnogo oseb slovenskega rodu in pokolenja, vsled česar bi bilo tudi umestno, da bi bila vsaj tudi kaka slovenska zahvalna molitev. Mirno in urejeno se je po dveh urah vse slavnostno občinstvo zopet razšlo, čast in sad delu, slava in hvala troedinemu Bogu!
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Od samih novic smo skoraj pozabili povedati širnemu svetu, da so nas na našo veliko žalost zapustili prečastiti gospod kaplan Nemec. V nedeljo 22. septembra so se od njih poslovili pevci, šolska mladina, Marijina družba, otroški vrtec ter odrasla mladina. V vezani besedi so se poslavljali od njih otroci, družbenice so se jim zahvaljevale za njih trud, požrtvovalnost, delo, katero so imeli z mladino. Težko je bilo včasih in niso želi pričakovanega uspeha. Gospod župnik so se gospodu kaplanu zahvalili in jih prosili tudi odpuščanja, če farani nismo razumeli njih dalekosežnih načrtov in problemov. Želimo vsi, kakor so dekleta in o-troci deklamirali, več božjega blagoslova, več vidnih uspehov pri njihovem požrtvovalnem delu v novem delokrogu. Težko ste šli od nas, videli smo to na vas. Nismo vedeli, da ste nas imeli tako radi! Priljubil se je vam Šmihel in ste ga težko zapustili, zapustili tudi zato težko, ker niste dosegli tega, kar ste si stavili za cilj vašega delovanja med nami, da bi stal iarni dom v svoji
lepoti in velikosti, kot ste si ga zamislili.ob svojem prihodu, zato ste rekli, da je vaše slovo dvakrat težko od Šmihela.
Pa tudi nam je težko, kakor je rekla deklica v deklamaciji: „Težko nam bo. Gospod, po vas.”
Težjko, ker ne bomo imeli sedaj prijatelja mladine med nami, ker ne bodo imeli ministrantje svojega skrbnega očeta v svoji sredi. Marijine družbenice so izgubile svojega voditelja, mladina svojega dobrega mentorja, župniku, ki je bolan, so vzeli palico in oporo, ga pustili kakor slepca na cesti brez luči in hromega brez palice.
Naša fara je veliko večja kot Škocijan, kamor ste odšli, da dela dosti dvema dušnima pastirjema, če jim hočemo deliti božji kruh v izobilju! Spovednica je oblegana, pa ga ni, ki bi odprl vrata božjega usmiljenja! Tabernakelj' se zapre in ga ni, ki bi ga odprl. Zaprla so se vrata podružnih cerkva in ni ključa, ki bi jih odpiral. Pomanjkanje duhovnikov zatre rast božjega življenja, da se uniči še to, kar je bilo.
Prečastitemu gospodu kaplanu Alojziju Nemecu pa želimo obilo dušnopastirskega veselja, božjega blagoslova v novem delokrogu Gospodovega vinograda!
Dne 28. 9. smo obhajali dan vednega če-ščenja kakor druga leta slovesno in v obilnem številu posebno dopoldne pri svetih mašah, pridigah in pri mizi Gospodovi. Pridigovali so nam preč. g. župnik Zupan iz Žvabeka, g. Kristo Srienc iz Št. Lipša, mil. prošt Trabesinger in zvečer domači gospod župnik. Pomagali pa so v spovednicah in pri božjem oltarju preč. gospodje Fr. Učakar iz Kazaz, J. Sukič iz Vogrč, M. Igerc iz Suhe, Fr. Poš iz Globasnice, J. Valjavec iz Kamna, Alojzij Nemec iz Škocija-na, J. Verhnjak in g. Radanovič iz Tinj. Vsem iskrena hvala za njih obisk in njih trud! Dan vednega češčenja pa je za nas dan duhovne Obnove v Kristusu, ko molimo evharistično skrivnost.
Stara, v zgodovini že leta 1216 v neki listini imenovana farna cerkev Radiše izgle-da zdaj kakor mlada, s pisanimi krili okin-čana ter ocvetličena nevesta! „Vse naredim novo”, beremo v svetem pismu. Tako so si mislili pod vodstvom za večjo čast božjo in za rastoči blagor faranov navdušenega svojega župnika tedaj že vneti farani, ko jim Je pred dvema letoma nehote ponoči pogorel visoki strešni nastavek mogočnega cerkvenega stolpa in so se ob tem obžalovanja vrednem dogodku stopili tudi lepi bronasti zvonovi! Kar so skupno sporazumno s farnim svetom sklenili, to so tekom zadnjih mesecev s skupnimi močmi tudi sijajno izvedli.
Najprej, so se lotili pogorišča. Nadeli so zvoniku novo streho, obnovili zidovje zunaj in znotraj od tal do zvonišča in nabavili pri znameniti zvonarni Buhi v Tirolah novo bronasto zvonjenje peterih zvonov, ki nosijo z višine Radiš svoje milodoneče glasove po vsej višinski planjavi in tudi dol v dravske in podjunske nižave in višave. To je bilo lansko leto. Ker vseh sredstev za ta ogromni namen mala in le srednje premožna župnija sama iz sebe ni mogla zbrati, se je zaupajoč na božjo pomoč in na radodarnost vernikov Zilje, Roža in Podjune podala na pot zbiranja milodarov v te svrhe. Ni bila razočarana! Miloščine so tekle v roke zbiralk in zbiralcev, od tod v cerkveno prazno blagajno, od tu pa v zaslužka vredne mošnje raznih podjetnikov in delavcev, ki so načrtno obnovo stolpa in zvonov-ja s pridnim in vestnim delom uresničili, tako da je mogla župnija lansko leto na god svete Uršule izgotovljena dela podvreči cerkveni blagoslovitvi oz. njeni obnovitvi. Glavni del žrtev in plačil pa je nosila farna občina sama. Čast ji in slava darovalcem in delavcem!
Lanskim popravam pa je letos sledilo nadaljevanje in dokončanje cerkvenih obnov. In zelo primerno je to bilo! Preč. g. župnik je začetkoma meseca sept. praznoval in fara z njim 25-letnico njegovega bivanja in
BISTRICA V PODJUNI
V nedeljo, dne 29. 9. ob 10. uri sta se poročila v naši farni cerkvi v Šmihelu Mirko Rudolf, pd. Rudolfov iz Bistrice, in Ljudmila Karner, posestnica Žmavcarjeve kmetije na Bistrici. Poročne obrede so opravili med drugo božjo službo preč. g. župnik Piccj, za priči sta bila Štefan Kušej, pd. Srienčev na Blatu, in Anton Melanšek, kmet v Potočah. Med božjo službo in poročnimi obredi je prepeval številni cerkveni mešani zbor pod vodstvom Mihe Sadjaka. Cerkev je bila slovesno okrašena še od sobotnega celodnevnega češčenja. Zaradi žalosti v družinah so se svatje zbrali k skupnemu omizju v Breški vesi pri šotoru! Mlademu paru obilo sreče in blagoslova.
Ob 11. uri pa je bila druga poroka. Nevesta je bila Ljudmila Vogel, uradnica iz Bistrice, ženin pa g. Valentin Schneider, orožniški uradnik iz Pliberka, doma pa iz Klanč. Tudi med to poroko je pevski zbor prepeval, da je kar donelo po cerkvi. Marsikateri odlični gospod izmed svatov se je izrazil, da bi to petje poslušal tudi dve uri in bi ne bilo predolgo biti v cerkvi. Poročali so domači gospod župnik. Priči sta bili Franc Vogel, pivovar v pivovarni Sorgen-dorf, in Adolf Rautz, kmet v Klančah. Po končani poroki v Šmihelu so svatje zasedli devet osebnih okrašenih avtomobilov in mali obus ter napravili majhen izlet na Klopinjsko Jezero, kjer so imeli potem v hotelu Obir veselo svatbo. Gospod hotelir Jožef Wutte je svate nadvse prijazno pozdravil ter jih popeljal v lepo okrašeni salon. Za pod zob je skrbela izvrstna kuhinja, naša suha grla pa je zadovoljila dobra kapljica iz „Obirske” kleti. Poleg obilnih svatov so se na večer pripeljali na „okne” gospodje kolegi iz Pliberka pod vodstvom orožniškega postajenačelnika inšpektorja Eharta z gospo Marijo Ehart, ravno tako tudi orožniški postajenačelnik iz Sinče vesi in drugi kolegi iz orožniške postaje.
pastirovanja v župniji. Vsa fara z vsemi svojimi stanovi mu je oni dan slovesno čestitala. Pevci so mu zapeli, mladina mu je v rimah čestitala, on je pa molil za nje, oni pa za njega. Tako so bili vsi kakor prej vselej tako tudi zdaj po besedah svetega pisma ,,-kakor ena duša in eno srce”. To je v treh božjih čednostih utemeljena sloga in edinost farne družine z od škofa jim poslanim pastirjem in obratno. ..Nesloga tlači, sloga pa jači!” Zato tudi vsi ti veliki vidni dušnopastirski in stavbni uspehi. V takem razpoloženju so bili tudi vsi župljani kljub velikim lanskim obnovitvenim žrtvam rado-voljno zavzetni za dokončanje nujnih restavraciji za novo finančno sodelovanje ob namenjeni obnovitvi tudi cerkvene notranjosti. Po odobritvi načina obnovljen) od strani cerkvene oblasti najeli so v osebi cerkv. restavratorja L Campidella iz Bistrice nad Beljakom spretnega nadvse skuše-nega in priznanega mojstra, ki je v nekaj tednih vso notranjost cerkve — pod, stene, strop, duhovnišče, žagrad, stebre-podpor-nike, vse tri oltarje z vsemi mnogobrojni-mi svetniškimi sohami, tabernakelj, prižnico, krstni kamen, cerkvena okna in razno drugo — s svojimi uslužbenci strokovno obnovil. Pozlačenje svetnikov, angelov itd. je pa že vse opravil doma pozimi. Zato je že takoj po izvedbi del mogla župnija v nedeljo, dne 15. septembra, slaviti god obnovitve posvečenja farne cerkve. Zvonovi, dva fanta in eno dekle z nekaj rimanimi kiticami so vabili k pobožni udeležbi in prosili mil. g. prošta in dekana iz Tinj za novo posvečenje oz. poblagoslovljenje svetišča sv. Lamberta. Ob ubranem petju cerkvenega pevskega zbora ter mnogobrojni udeležbi farnih občanov je mil. g. prošt ob asistenci duhovnikov izvršil to prošnjo. Cerkev je zdaj res kakor mlada ozaljšana nevesta! — Bogu je čast poannožena, a fari možnost dana, da, ko se je prekosila, bo versko še bolj zbrana! — Jo vlekel, je Medgorij vzgled, kjer vse je kakor novo, da tudi bi ta novi red — rodil ji sad gotovo! ’
—==o=-----
Blagoslovitev prenovljene cerkve na Radišah
Za veselo razvedrilo je skrbela godba iz Bistrice!
Mlademu paru obilo sreče in blagoslova v novem stanu!
Svatba je bila v hotelu Obir, ker je gdč. Milka Vogel več let bila tam nastavljena kot uradnica in je postala tam kakor doma, pri vseh nadvse priljubljena po svojem prijaznem in veselem značaju!
TINJE
Mogoče ne verjame vsakdo. Pri nas zares tudi prebiramo časopise. Prav smejali pa smo se nad poročilom štajerskega OeVP-gla-sila „Sudost-Tagespost” z dne 5. oktobra 1957. List piše pod naslovom „Niti ene maše vreden” sledeče: „Samo en primer. V Tinjah, kjer živijo le štiri slovenske družine, so zbirali za zvonove. 80.000 šilingov so nabrali. Nemški prebivalci pa so zahtevali, da bi župnik vsaj eno mašo bral v nemškem jeziku, eno na mesec. Župnik je to obljubil, pa še danes, čeprav so zvonovi vliti in nosijo slovenske napise, izključno pridigi! je jugoslovansko”.
Ugotavljamo, da je v Tinjah pri prvi maši slovenska in nemška pridiga; pri drugi maši pa je samo nemška pridiga in samo nemško petje. Ugotavljamo, da na tinjskih zvonovih ni prav nobenega slovenskega napisa, čeprav so tudi Slovenci za zvonove darovali. Dopisnik „Tagesposte” pa se je verjetno zavestno zmotil, ko je štel slovenske in nemške družine v Tinjah. Mi domačini ne poznamo štiri slovenske družine, pač pa le štiri nemške družine in še te so se k nam priselile.
Tako se torej položaj v deželi in preko te zastruplja in to še pod naslovom „Tito že sredi Koroške”. Sicer pa je pred par leti tudi „Salzburger Nachrichten” zapisala ..Iredenta na prižnici”: ..Slovenski duhovniki govorijo v jeziku sosedne komunistične države”. K petju pri drugi maši v Tinjah pa bi še dodali, da navdušeni „gesangveraj-narji” le ne zmorejo vsako nedeljo peti v cerkvi, ker bi morali pač prestopiti cerkveni prag, kar pa jim ni posebno pri srcu, oni hočejo nemško petje le za tiste, ki tega niso zahtevali.
Romanje v Podgorje . . .
Proslava 40-letnice prikazovanja blažene Device Marije v Fatimi
Dne 13. oktobra bo minulo 40 let, ko se je Marija zadnjikrat prikazala v Fatimi. Ker je letos ta dan ravno nedelja, hočemo to obletnico še prav posebno obhajati. Župnije iz Roža in Zilje imajo na ta dan skupno romanje v Podgorje.
Spored bo naslednji:
V Podgorjah je dopoldne že priložnost za sveto spoved. Glavni del romarjev bo gotovo prišel z dopoldanskim vlakom. Popoldne pripeljejo Marijin kip, ki je na Sedlcah v selski fari. Ob 14. uri bomo Marijo pred cerkvijo v Podgorjah slovesno sprejeli. Potem je v cerkvi slovesna sv. maša in pridiga, ki jo bodo imeli milostljivi gospod kanonik Aleš Zechner. Nato bomo obnovili posvetitev Marijinemu Srcu. Sledi procesija z Marijinim kipom in pete litanije. Ob 5 popoldne se od Marije spet poslovimo. Tudi med popoldansko slovesnostjo je priložnost za sv. spoved. Vse romarje vabimo k svetim zakramentom.
... in Dobrlo ves
NA ČAST FATIMSKI MATERI BOŽJI 13. oktobra 1957
Ob 40-letnici Marijinih prikazovanj, na dan zadnjega prikazovanja, bo v Dobili vesi skupna spravna-zadostilna slovesnost na čast Fatimski Mariji.
Prav pred milostnim kipom Fatimske Marije, ki je že obiskala skoro vse fare v Podjuni, se bomo zbrali na drugo nedeljo v oktobru, 13. t. m., v čim večjem številu.
Pridite z vsemi prevoznimi sredstvi vsaj do 10. ure, ko se začne glavna služba božja, ki jo bo daroval zastopnik g. škofa, mil g. prelat dr. Bliiml. Po sv. maši bo posvetitev Fatimski Mariji in nato slovesna procesija s kipom Fatimske Kraljice iz župne cerkve v cerkev Device Marije na Gori. Nato bodo slovesne pete litanije Matere božje in slovesni blagoslov.
Pridite verniki iz vseh štirih dekanij Podjune: dekanija Tinje, Velikovec, Pliberk in Dobila ves.
Pri glavni službi božji bo ljudsko petje pod vodstvom preč. g. dr. Cigana, spremljano z godbo, prav tako bomo skupno odpe-vali pri petih litanijah.
Ob 40-letnici fatimskih prikazovanj vsi Marijini častilci lepo vabljeni k Fatimski
Mariji v Dobilo ves 13. oktobra!
V^ci nas na Ičoeošltem
(Nadaljevanje s 5. strani)
ŠT. LIPŠ
Tudi mi Sentlipšani smo šli na romanje. Tokrat nas je vodila pot k Mariji Pomagaj na Brezjah. Igralci in pevci smo v spremstvu našega novomašnika Florijana Cergoja odšli na pot z avtobusom g. Sienčnika iz Dobrle vesi. G. novomašnik je bil v naši sredi pevec in pevovodja in pri Mariji Pomagaj na Brezjah tudi naš mašnik. Tam, kjer so pevska grla zbrana, je seve tudi pesem vesten spremljevalec in doma je razpoloženje, kakor si ga človek želi za dneve oddiha.
Svojo pot smo nadaljevali preko Ljubljane, kjer smo si tudi ogledali razne zanimivosti, v Postojno, ki pa je bila za nas vse veliko presenečenje, ker podobnega še nismo videli. Čuda narave, v prav mali izdaji imamo nekaj podobnega tudi v jami pri Grebinju na Koroškem.
Obiskali smo tudi Trsat in tam prenočili. Da nas' je pristanišče v Reki zanimalo in nam nudilo vsaj' nekoliko vpogleda v
Hladilnike Pralne stroje Električne motorje in vse električne predmete
JOHANN LOMŠEK
ŠT. LIPŠ, Tihoja 2, p. Dobrla ves
Odplačilo je mogoče na obroke. Cenik dobite po želji brezplačno.
svetovno trgovino, pa si lahko mislite. Iz Reke nas je vodila pot v Opatijo in od tam proti Trstu. To veliko luko iz časov avstro-ogrske monarhije smo si tudi ogledali. Na poti domov smo se peljali mimo vojaških pokopališč iz prve svetovne vojne, kjer čakajo vstajenja tudi naši znanci in sorodniki.
V ponedeljek, dne 29. julija, pa smo se zopet znašli pred Škofovo gostilno v št. Lip-šu. Mesec dni pozneje pa so drugi romarji iz St. Lipša in Šmihela šli po isti poti.
PROMETNA NESREČA
V	ponedeljek, dne 7. oktobra se je z motornim kolesom ponesrečil direktor 'ljudske šole na Krčanjah g. Mirko Srienc. Bil je s svojo ženo na poti iz Št. Lipša pri 2ita-ri vesi, kjer je visela telefonska žica preko ceste, ki je povzročila padec, pri katerem sta zadobila on in njegova žena hude poškodbe. Oba so morali prepeljati v celovško deželno bolnico. Ponesrečencema želimo, da bi prav kmalu zopet okrevala.
PODRAVLJE
Meseca septembra sta bila tu dva pogreba. Koncem prve desetke je po dolgi bolezni umrl bivši železniški sprevodnik Julij Plaschitz, ki mu je zibelka tekla v Kotar-čah (Guttaring), poročen pa je bil s Slovenko iz Kanalske doline, Nežo roj. Tribuč, umrlo pred dvema letoma. V družbi z drugimi je tudi sam rad slovenske pesmi poslušal ter tudi pel. Za njim žalujeta dva odrasla sina — eden poštni upokojenec, drugi pa železniški uslužbenec — in ena hči ter ena snaha z vnukom-sinom, absolventom filozofske fakultete v Solnogradu. Ob obilni udeležbi podružničanov smo ga položili poleg njegove pred njim umrle žene. Dosegel je 75 let.
V	smrti mu je pa sledila in sicer koncem druge desetke imenovanega meseca bivša mežnarica podravljske cerkve, Mica Fugger, pd. Motlnova, stara 78 let. Cerkovnikovala je skoraj vse življenje, ker je že v mladosti vedno pomagala svojemu očetu Pavlu Fugger, tedanjemu mežnarju te cerkve skozi več ko 50 let in istočasno občinskemu slugi velike občine Vernberg. Po njegovi smrti leta 1920 — v starosti 80 let — je do konca druge svetovne vojne zakristanska služba podružnice prešla t. r. samogibno na njo. Vsled oslabelosti je morala pred nekako 12 'leti to 'bolj pičlo zaslužno službovanje predati v druge roke. Na svojem zadnjem potu je imela veliko hvaležnih vernikov za svoje spremljevalce. Počiva v grobu svoje matere. — Obema je krajevni župnik spregovoril, nekaj tolažilnih, poučnih in spodbudnih besed. N. v m. p.l
Kmetijska zadruga v Železni Kapli
Najbrže ni nikjer na Koroškem toliko in tako raztresenih kmetij kakor pri nas v Železni Kapli. Saj' je kar pet ..grabnov” iz Železne Kaple ven, in v vsakem „grabnu” so na levo in desno proti vrhu kmetije. Lobnik, Lepena, ki se proti koncu razcepi v' Podjjeco in Koprivno, Remšenik, Bela in še Obirska, to so imena teh ,,grabnov”. Kako težavno je bilo pred leti za te gorske kmete, če so hoteli dpbiti na dom kakršno koli večjo reč, kot n. pr. gradbeni material: opeko za zidanje, strešno opeko in podobno. Marsikdo bi bil rad kaj popravil na svojih gospodarskih poslopjih, pa se je zbal prevelikih težav, preden bi imel sploh material skupaj.
V zadnjih letih se je marsikaj spremeni-
lo: v Lobnik grade novo cesto, vozni poti v Lepeno in Remšenik so popravili, da sta sedaj kar „pravi” cesti, v Belo in Obirsko pa je bila itak že prej cesta.
In ko je sedaj Kmetijska zadruga v Železni Kapli dobila tovorni avto, bo za kmeta še mafsikaj olajšano. Naročeno blago bo lahko dobil vsaj v bližino doma, če ne že kar na svoj dom. Prav -tako pa bo tudi lahko prodal svoje pridelke in mu jih ne bo treba voziti samemu, ampak jih bo isti avto odvažal. Vsekakor pomeni ta pridobitev Kmetijske zadruge lep napredek za gorske kmete. Veliko lažje si bodo oskrbeli razne kmetijske potrebščine, stroje, orodje, semena in gnojila, obenem pa bodo mogli tudi svoje odvisne pridelke vnovčiti.
Kmetje v Železni Kapli in okolici!
Pri Kmetijski zadrugi Železna Kapla
kupite po ugodnih pogojih svoje potrebščine kakor:
kmetijske stroje in orodje, semena, umetna gnojila, krmila in drugo
Zadruga prodaja vse vrste moke kakor tudi zamenjava vsake vrste žita.
Z Ustnim tovornim avtomobilom vam dostavljamo na dom. Kmetje, trgujte in kupujte pri svoji domači zadrugi!
Kaliti fteidkosli
Vnm nudi
TfftftkliliOliS JtodttHGIft
PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ZA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA
Omamm
Q rimnu.iij.nl m i.»
©
NIZKE CENE • plaCilne OlajSave
BELJAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL 47-67
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 13. 10.: 07.20-07.2"» Duhovni nagovor 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 14. 10.: 14.00-14.30 Poročila. Pregled sporeda. — Mladina poje. 18.45—19.00 Za našo vas. - TOREK, 15. 10.: 14.00-14.30 Poročila, objave. — Zdravniški vedež: Čuda presnove (II.) — SREDA, IG. 10.: 14.00-14.30 Poročila, objave. - K 108. obletnici smrti Fr. Chopina. 18.45—19.00 Za ženo in družino. - ČETRTEK, 17. 10.: 14.00-14.30 Poročila, objave. — „Z nobenim purgarjem ne grem jaz tavšat.” - PETEK, 18. 10.: 14.00-14.30 Poročila, objave. — „Sredi mojga srca ena -pesmica zveni”. 18.45—19.00 Rast in življenje slovenske knjižne besede (III.) - SOBOTA, 19. 10.: 09.00-il0.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 20. 10.: 07.20-07.25 Duhovni nagovor. 07.25-08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
Starši, opozorite svoje šolske, otroke na slovensko oddajo radia Celovec, ki bo letos vsak drugi petek v mesecu in se glasi ,,Akustični mladinski list”. Torej ta mesec bo v petek 11. oktobra ob 14. uri. Mladina si bo z urednikom te oddaje lahko dopisovala in se bo tako vadila v materinskem jeziku.
Posestvo kupim
na Koroškem ali kje drugje v Avstriji; velikost posestva naj bo 10 do 25 hektarjev (od tega naj bo par hektarjev gozda). Pogoj je, da so poslopja (zgradbe) še v dobrem stanju.
Plažam v gotovini in sicer takoj!
Ponudbe z vsemi podatki o posestvu pošljite na upravo ,.Našega tednika - Kronike" pod značko ,,Posestvo"
Največja izbira damskega in moškega perila
dobite poceni pri
L. MAURER
Klagenfurt, Alter Platz 34
Peči, štedilnike
KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri
HANS WERNIG
Celovec, Paulitschgasse (Prosenhof)
Brez kemičnih dodatkov
MANTEL
fiir Damen, Herren und Kinder empfiehlt preiswert
W A L C H E R
Klagenfurt, 10. OktoberstraBe
.URADNA OBJAVA
DEŽELNA FINANČNA DIREKCIJA OBJAVLJA:
Lastnikom motornih vozil sporočamo termin za oddajo davčnih kart.
1.	Davčni rok za davek na motorna vozila obsega dobo od L oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Po preteku tega davčnega roka, torej po 30. septembru vsakega koledarskega leta ima davčni obvezanec davčno karto brez vsakega poziva oddati pristojnemu finančnemu uradu do najkasneje 31. oktobra (§ G Abs. 3 KfzStG). Osebna oddaja davčne | karte pri finančnem uradu ni postavno predvidena in naj zaradi tega po možnosti odpade. Za slučaj, da davčni oboezanec svoji dolžnosti za oddajo svoje davčne karte do 31. oktobra ne zadosti, je finančni urad upravičen povišati davčno pristojbino na dvakratno višino letnega -zneska (§ 8 Abs. 3 KfzStG).
2.	Ce je dobilo tekom preteklega davčnega leta motorno vozilo novega lastnika, ima oseba, ki je 30. spetembra lastnik vozila, davčno karto za ves davčni rok (glej zgoraj) vposlati pristojnemu davčnemu uradu. Oseba, ki je lastnica motornega vozila ob koncu davčnega roka (30. 9.) jamči za ves davek celotnega davčnega roka.
3.	Po L oktobru mora biti vsa-k lastnik motornega vozila v posesti nove davčne karte. Formularji za to so dosegljivi v vsaki trafiki in pri davčnih uradih brezplačno. Za vsa v krajih zvezne policijske direkcije Gradec, Innsbruck, Celovec, Linz, Salzburg in Dunaj pripuščena motorna vozila so v teh me- I stih obstoječi finančni uradi za pristojbine in davke pristojni.
Davčne obvezance v njihovem interesu opozarjamo na dolžnost oddaje davčnih kart, da jim bodo prihranjeni davčni poviški pristojnih finančnilt -oblasti.
Za prezidenta:
D r. A r b e i t e r.
Za jesen in zimo si preskrbite toplo volneno odejo ali kovtre pri ” j
L O D R O N
VILLACH, Lederergasse 12
....................................imuni
Nogavice, žensko spodnje perilo, moške in otroške hlače dobite najceneje pri STOFFSCHVVEMME, Klagenfurt, Benediktiner Platz.
SADNA DREVESCA
Velika izbira sadnih drevesc, posebnih sort, ki jim slana ob cvetju ne škoduje.
ING. MARKO POLZER,
St. Veit/Jauntal
4 \/&deite:
1.	Riesenauswahl - liber 100 Ausstattungen
2.	Dic besten und billigsten Mobel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 4000
S. Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin-
sen
4. Zustellung frei Haus mit cigenem Spe-zialauto
GROSSTE AUSVVAHL IN:
Polstermobeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr maBigen Preisen
,4)AS HAUS DER GUTEN MOBEL”
KARL STADLER
KLAGENFURT / THEATERGASSE 4
SW - MDBEL - VERKAUFSSTELLE
Beratung durch elgenen Archlfekten I
Šivalni stroji kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hadiohaui
KERN
Celovei-Klagenfurt. Burggasse
Ugodno plačilo na obroke
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. -- Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. --Tiskarna P-'žbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.