Vtturam IMbtfa.
«06. tovim
i uimh. i aw». n. amtn im.
C«m M vtaMijer.
xuil.wn.

.Slovenski Narod* vdj«: v Ljubljani na dom dostavljen                         v apnvntttva prcjeman:
ćelo lcto......K 24-—           cd© lelo......K 22*—
pol leta........12*—           pol leU........11 —
Cetrt leta........    6—           cctrt leta........550
na mesec.         .....,    2*—           na mesec........    1-00
Dopisi   raj se frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo. CrelcJitvoi  Enallova  šlica  it 5,  (v pritltfju  levo), Uletoa ŠL 14»
tmerati   veljajo:   peteiostopna   petit vrst«  za  enkrat  po 14 vin.,  sa đvakrat po 12 vin., za trik rat aii \ećkrat po 10 vta. Pri veljih inserdjah po dogovora.
Uprivniitvu na] se pošiljajo narodime, ffktot—rtje, inata!! Ud. to je administrativne stvari.
----------------   ftoUMiM AtCTUka vrit* lt il—jn«   -----------------
Ka pismena natopila brez istodobne vpoflatve na/oćnine at ac ozira, KaroJma tUk&raa UUfoa at. tt.
#Slovenski Narod* velja po poSt«: a Avstro-Ogrsko:                                             za Nemajo:
««fc fct°.......K 2J—        ctfo teto.......K »~*
pol leta........13-
ectrt leti........6 50          " Ameriko in vse dru«;« dcžele:
na mescc.......,    2*30    !    ćelo lcto.......K 3O-*
VpraJanjem  glede inseratov naj se prfloŽl  za odgovor dopisnica ali  znamtt Vpravalatvo: KAaflava ailca at. 5, <sjx>đaj, dvorišč« i<-o>, t«UfanitM
UrndnlšKa država.
Ni je države, ki l>i imela tako velik uradniški aparat, kakor Austrija. V tej nesrečni državi vladajo pravzaprav še vedno prediuarčne razmere. &e vedno je država policijsko vladana, še vedno se upravljajo rualone vse javne zadeve birokrat ič-no, kakor v Mettemiehovih časih. in nikjer se moderniziranje javne upravo ne vrši tako počasno, tako strašno težavno in slabo, kakor v Avstriji. Sedaj veljavni milnopravni red je pravzaprav edina moderna pridobi-tev, ki je v na&>protju z birokratično tradicijo.
Vsakdo čuti, kako okoren in te-iak je vladnjoči birokratizem. A tuđi dray je, silno dru^r in zadržuje ve«s razvoj. Velik del krivde, da je monarhija gospodarsko zaostala, pada ti a to birokracijo. Sto let je že tega, kar je Xapoleon I. izrekel krilate be-*ede. da slaba avstrijska birokracija pokvarja dobre avstrijske zakone in žal, reći se mora, da je ta izrek še vedno resničen.
Pritožbe, da je uradniški aparat prepočajsen in preokoren, da je predrag- iu vendar slab, nišo nove. Sistem ysega uradnepa postopanja je pač nad vse nesrečen. Ker se agende vedno množe, se nastavi ja jo tuđi a odno novi uradniki, a poslovanje se no zboljsa, nego postaja vse draž je in slabše.
Pri toni je pa nižje urndni^tvo strahovito preobloženo, sodišČa ima-jo toliko dela, da jih koniaj zrnatu-jcjo, med tem, ko so zopet uradi, k.ier toliko nradnikov doljirčas pase, da se uprav stepo za vsak akt, ki jirn priđe v roke. Eni morajo parati, da kar oiuagnjejo, drugi nimajo ničesar opraviti — to je avstrijski upravni tdstem.
Kake posledice rodi ta sistem, se ie pokazalo pri podržavljenju Sjeverne železnice. Dokler je bila ta želez-Eiea privatno podjetje, je nesla ogromne dobitke, a čim je prišla v državne roke, se je dobiček izpreane-nil v izgiibo. Najbolj dobičkonosna železnica je takorekoč čez noć postala pasivna- Vzrok temu je, ker jo je <!ržava birokratizirala. Prej se je vodila uprava te železnice po kupcijskih nače. 1 ih, zdaj se vodi po birokratio-nih;  kar je  prej  en  uradnik  oprav-
ijal, to opravljajo zdaj trije ali štir-je. Država je nastavila toliko nepotrebnih uradnikov in uslužbencev, da  železnica  mčesar ve<* ne  nec**.
To isto, kakor pri severni želez-nicu se vidi tuđi pri drugih državnih uradili. Aparit je pač okoren, nt-spo-soben in drag, ker ni za nič sistem, ki mu je za {»odlago. Ce bi se poslo-van je uredilo bolj priprosto, bolj praktično, času in po trebam primer-no, bi imela država labko veliko munj uradnikov, bi jih Inhko boljše plačevala in poslovanje bi bilo bolje, bitrejo, za ljudstvo k.»ri^tii«jf in ce-neje.
Avstrija je uradniska država je z obžalovanjem rekel uekdanji ministrski predsednik baron Gautsch v eni zadnjih soj delegacije. Precej ob istem easu se je odkašljal tuđi tr-govinski minister dr. \Veisskirchner in obžaloval, dn hoee v Avstriji v?»ak postati uradnik, da vsak le išČe hi-tregra in stalnrjra kruha in da se ljud-je boje življenskegra boja in poklicev, ki sieer zahtevajo lx»j, pa donasajo tuđi mnogo sadu.
Ravno zdaj, te dni, je bilo v že-lezniškem ministrst\ii važno i>osve-tovanje, kako bi se dalo pri državnih železnicah kaj prihraniti. Mislimo, da v tem oziru ni treba mnogo u gibanja: uvesti je treba knjK'MJski princip, odpraviti kar je ne[X">tret>-nega birokratizma in železnice bodo zopet uspevale. Na Xemškem imajo veliko nižje tarife kakor v Avstriji, a železnice nesejo velikanske dohič-ke, pri nas pa so dobički nemogoči vsled birokratizma, ki požre leto za letom ogromne svote.
Ne poznamo razmer pri razlie-nih ra\Tiateljstvih državnih železnic tako natančno, da bi moprli pri ti z detajli, puč pa poznamo razmere pri ra\*nateljstvu državnih železnic v Trstu. Na podlagi tepa poznanja lah-ko rečemo, da je dobra polovica vse-ga uredništva pri tem ravnateljstvu popolnoma nepotrebna. Vsa čast ravnatelju Galambosu, vsa čast vlad-nemu svetniku Aufedničku, ali se-danji sistem poslovanja ni za ni<". je slab in strašno drag, in nastavljeni so uradniki, ki jih čisto nič treb ni. Kako se posluje, priča naslednj, iz-jrled: vse, slovenske, italijansk»■ in hrvaške vloge se pri ravnatelj-tvu najprej prelože na neonski jezi1 in sele potem rešijo. Ce bi bili na^<av-ljenci deželnih jezikov zmožni urad-
niki, bi ne bilo treba tega prelagan ja in vse poslovanje bi bilo hitrejše, boljše in cenejše. l*oslediea teh neču-veiiih razuer je, da &e rebujejo pri tržaškem ra\ nateljstvu vlogo, ki bi morale biti rešene še tišti dan, na vadno sele čez tri uli štiri tedne.
Titkih izgled«)v poslivanja bi liihko navedli se mnogo in vsak bi pokazal, da je poslovanje nesrečno, birokratično in silno drago, tako da železniee pri takem aparatu nikakor ne morejo postati aktivne. Če pa ho-če komisija, ki je fK*t»lovala minole dni v žt'lezniškeui ministrstvu, kaj resnično pametnega skleuiti, ne mora lotiti birokratičnega sistema, ki je izvor vsega zla in ki zadriuje. vsak razvoj   gotipodarski'ga  življenja.
Birokratizein je v Avstriji sploh tak, da duši vse. ć^e hoees napraviti najskroinnejše podjetje, priđe jo naj-l>rej komisije, ki stanejo ogromno denarja, potem pa te prime za vrat davkarija in zopet moraš plačevati, da se ti bliska pred očmi. Ta birokratizem nam draži vse, obenem pa tuđi s svojo zanikrnostjo razdeva vsak gospodarski red.
Na Kranjskem vladajo dane« prav anarhistične razmere v nekate-rih ozirih. Zakon imamo, ki na prim. natančno določa, kdo se ^me baviti z založništvom. Dokky je bil v deželi baron Hein, je 6evexJa tuđi pazil, da se je ta zakon izpoliijeval in je prav trdo prijel nekega ti'govca, ker je ne-opravičen založil neko brošurico. Sedaj, pod baronom Schwarzem, se pri deželni vladi živ krst za to ne zmeni. Zakon imamo, ki določa delokrog različnim zadrugara. Baron Hein je oštro pazil, da so se zadruge držale teh meja, a baronu Schwarzu je to zadnja briga, dasi mu lahko dokažemo, da ve za to nedovoljeno poslovanje, kn kor vedo to različni njegovi uradniki, ki jim je sicer vsled pomanjkanja dela tako dolgcas, da sa-mega  dolgoča^ja   uniirajo.
Sveti Birokracij — to je tista mora, ki tlači ćelo državo; njega je odstaviti in razvilo se bo kmalu cve-toče pr°spo<larsko življenje, Avstrija ne bo več država uradnikov, nego država pridobivajočih stanov, kate-rib javne posle oskrbujejo in upravljajo dobri, spretno delujoči, oboi bi agu r pospešujoči in zadovoljni uradniki.
LISTEK.
Tragedija 1} žlvllena enoletnesa prostouolca.
Kapisal  Andrej  Sobota.
Prosto vol jeo stoji pred vrati vo-javsnice na straži in gleda melanholič-no za rniiftoidočinii damami. Poroč-nik stopi iz htražniee.
Poročnik: Prost ovo] jec Pod^or-nik!
Prosto vol jf-c: Tukaj!
Poroćnik (v prijaznem tonu) : Stopite vendar bliže, dragi moj, rad bi se malo porazgovoril z vami.
Prostovoljec (na tihem): Kaj naj to pomeni? (glasno): Zapovedu-.itte, gospod poročnik?
Poročnik (še bolj prijazno) : Olejte, dragi moj Ptxlprornik, jaz senri irnel žo takoj iz početka neko gotovo simpatijo do vas. Jaz imam nauireč rad vse, kar je olikano. Kajne, vi ste novrsili nekaj sol?
Prostovoljec: Nekaj ? Predvče-rajšnjim sem bil promoviran doktor-j'*m prava.
Poročnik (začuđeno): Tako? Tejra ni sem vedel.
Prostovoljec: Ako dvouiite, go->T*>d   poročnik, — diplomo   imam s
Prijatelji bmeia.
Našim klerika lceiii ^> ~l? od nekdaj najKjti mt*ta in sieer tilir*o zaradi tc^ga, ker so niesta trdnjave napredne misli. In ker si nišo mo^ii na [)ošten način zavoje\ati meščan-skega pn*bivalstva, teilaj h<x"*ejo vsaj na račun meščanstva obdržati neome-jeno nad vlado nad kmetskim ljudstvom, ki je do zdaj edina opora klerikalizma v slovenskih dežekih. Klerika fei se popolnoma zavedajo, da bo V toliko ća^a trajalo njihovo gospodstvo, dokler bo obfctojal oni ne-premostljivi most, ono nasprotje ined meščanom in kmetom, katero so kle-rikalci umetno >-zgojili. Ravno vsled to-^-a pa vidimo, da f»orabijo klerikal-c'i vsako najmanjšo priliko, da na-hujfekajo kmeta zoper m^oana. To jt dokazala debata o Hraginjskeni vpra^anju v zadnjem zasedanju kranjskega deželnepra zbora, to dokazuje pa tuđi vse postopanje klerikalne stranke v tem prevažnem got^>o-narskem vprasanju. Ker nas kmet popolnoma veru je vsak i besedi, in naj bo Še tako brezini se Ina in brerpo-niembna, tedaj imajo klerikalci tuđi v najvažnejših političnih in gospodarskih vpra£anjih zt*lo lahko Ntali->če. Treba jim je pred\"«em vzbuditi nezadovoljnost med kmetsko maso. Ce to ne po-maga, tedaj začno slikati one dobrote, katere uživa menčanstvo Tia stro^ke na^ejra kinetskega ljudstva. Tako delovanje imenujemo de-magoško,
S tem svojim demagoškim i»o-stopanjem in delovanjem pa klerikalna stranka ne koristi ljudstvu, katerega interese ima zastopati, tem-več «Iuži edinole svojemu politične-mn, strankarskemu stalisču. Na<e meščanstvo je nasprotno a^rarizniu, toda samo tistomu, ki ga je vpel jal v A\^strijo in kojega še dandane^ z \"bo silo propagira vitez Hoheiiblum. Kakor znano je vitez Hohenblum zagovornik visoke carine na uvoz žita in uvoz živine, zagovornik interesov vo-leposestnikov, interefiov poljedelske-ga velekatastra. Interesi teh takozvanih velikih agrarcev pa popolno-ma nasprotiijejo inten>som mnuya l»roletarskega kmeta. Naše niesčiin-stvo pa še nikdar ni nasprotovalo interesom tega maloga kmeta, ker bi to pomenjalo ubijati samega >ebe, vsaj mora vendar vsak parno ton me-
Poročnik: Saj vam verjamem, dragi moj! Kako naj tud i dvoiiiim o resnićnosti vaših be«ed T ... Vi ste torej dr. iurisf . . . Škoda!
Prostovoljec: Ne razumom, kako mislite to, gospod poročnik.
Poročnik: Trdi se namreč, da juristi v splosnem nkso posebno dovzetni za f»oezijo . . .
Prostovoljec (se nasmehne) : So pač tuđi izjeine.
Poročnik (naonkrat   razdraženo) • Kako?    Vi si upate smehljati so,    ko stojite    »Pozor«?    Sto    vragov! . (Bolj mirno):    Ah,    pardon,    dra^i inoj! . . .     Tako   sem    raztresen . . .
Ljubezen . . .
Prostovoljec: Gospod poročnik blagovoli   biti  zaljubljen?
Poročnik: In se kako! Dal bi polovico mesečne plače za en sam po-Ijub z njenih cvetocih usten!
Prostovoljec   (na  tihem):  Polovico mesečne plače, to ne pomeni do sebno veliko!     (Glasno):    In  kdo   je ona,    ki si u pa usta vi jati    »e    vasc-j ljubezni?
Poročnrk (sanjavo) : Lepa proda jal ka v tobakami vis-a-vis.
Prostovoljec (začuđeno): Lepa Ema?
Poročnik (nezaupno): Vi jo poznate?
Prostovoljec: Samo površno . . Tako na vidoz ... da — vedno si tam kupuiem ciprare.
Poročnik (v oatrem tonu): Prostovoljec,   storili    bi    mi veliko
šran uvidjeti, da je tuđi njegovo pr<»-spodarsko stanje zr\o odvisno od ku-jK>valne moči kmetskoga ljudstvj
Našim klerikalcem pa /adostu}r za njihove politične naiTi^nc &* to uejstvo, da je slovenski mešć-an naj-hujsi nasprotnik HohenblumoA*« agrrame jK>litike. Klorikalci noč**ji» jmućiti, kakšni agrarni politiki na-sprotujp napredno meščanstvo, tem-več je vrjclo meti kmetsko Ijudf>tv4« flemajroško frazo, ćeš naprednjak: **t n;t.sprotniki kmeta.
Naše ljudstvo venije tej lažajivi demagoški frazi, kor je premalo i'f.-obraž<*no in p^mčeno, da bi nioelo razločevati mod irospodarsko politiko majhne^ra kinet^j ifi meti politiko velikih a^rarcev. Zadošča mu beseda kakova dr. Zitnika ali dr. Podana, <U so naprednjaki uničevalci kranjske^ra kmeta.
Na>i kierikalrj pa rn>*i samo uu papirju zajrovorniki te agrarne politike, temver za8topa.}o tuđi v vseh ?akono<lajnih za^topih, v državnom in deielnem sboru in ptt v delefrarijt to politiko, ki ie v principu naspro-tu.ie intervsom nanefra kmeta.
In xa k^gn se j»ehajo na^i klerikalci. V Avstriji jf 2,018.000 poljfv delskih obrat^v. Od teh jih j*r "2 !nil»-jooa v kmetskih nAah, osUilib 18.000 pa \ rokah velei.>oseKtiiikov. Teh 1^.000 ve!€*poKesrnik(>v zacovar-jajo a^1st^ij^ki airrarci pod voilstrom viteza Hohenbluma. katerim stoje z vesto na strani naiii klor i kalfi. Nas kmet zdaj še ne čuti slabih pogledi* te klerikalne )>olitikt\ ker jra klerikalci še z raznim i umetnimi sredstvL in wb*avili vzdrzujejo pri življenju. Toda poslediec t-e^ra poflruhonofcnera klerikalnoga delovanja polako ma in-fioirajo telo našeflra kmeta tor jra un*-cujejo, ne da *«e pri tem sam zavr^da svojega  počasneira  propadanja.
IViznamo, da je >krajno škodljivo za vse konzurairajoče <*loje dc*Ic*-vanje raznih kapitalističnih združi., kartelov in trustov. Pribili je pa tr*--1 a, da jo ravno tako škodljiv ielezni kartel, ka terena ot-«> je KestraneL, kakor polj<*doKki ohroč, katoroira jf» ustvari I s pomoć jo naših klerika Icev vitez Hohenblum. Nas kmiM ravno-tako trpi na posledicah drajrinj**, katero pospešujejo iidu^trijalni in velo-pr**^tm>ki obroii, kakor obrtnik al: oelaveo v mostu. To niiAi klerikulei prav dobro uvidevajo. NotVjo pa to-ga priznati našemu kmetu, kor s? bo-V, da bi se miš kmet ne združi 1 z na*
u sililo, če bi v prihodnje svojih ?i#ar ne kupovali tam!
Prostovoljec: Kakor zapovedu-jeto,  jrospod   poročnik.
Poročnrk: No, da bi so morda nst vaše konkurenco! Poročnik in prostovoljec, to bi bilo presmešno! . . . A ni pak vendar je varnejše tako.
Prostovoljec: (na tihem) : Tud; meni se zdi!
Poročnik: Toda, da pridem £o enkrat v pravi tir: Ali *^e razumete na kovanje veraov ?
Prostovoljec         (samozavestno) :
Jaz mislim da! Moje pesmi so se mdi že tiskale.
Poročnik (prime pro«tovoljc^i pod pazduho) : To je izvrstno! Glej-te, drag^i moj, jaz so no razumom na take reci. In to jo zame slabo. Lepa Ema boce na vsak način, da ji raz-krivam svojo ljubezen v veraih. Nas recrlement pa nimn nikakejra stnvha o tem, kako s© delajo ti verzi.To vom, plavna reč obstoji v tom, da so vrste verzov onako dolge. Vendar bi se pae ne blamiral rad. Prosim vas torej, napravite to reč zame.
Prostovoljec: Z najvecjim veseljem, irospod poroenik. Kakor hitro se raenjamo, se lotim takoj te^a dela.
Poročnik: Čemu bi čakalif Saj imate vendar svoj zapisnik in svine-nik in lahko napravite kar na straži. Ob tem času pač ni ni koga r mimo.
Prostovoljec: Toda, goenod poročnik . . .
Poročnik (s povdarkom) : Pro-vsini vas tejra!
Prosto vol jeo (na tihem) : To so pravi: Zapovedujem (Glasno): Zpo-di se, gospod y>oročnik!
Poročnik: Hvala vam! Pijte čašico žganja; pravijo, da to d>bro vpliva na inspiracijo. Pijte na moje zdrav je!
Prostovoljee (na tihom): Rajše na zdravjo lepe Kmico!
Prostovoljec hodi na straži jror in dol in prično pesniti na povelje. Pri tem ne opazi, da prihaja polkov-nik izza ogla. Od strahu postane bled kot stona, ko mu položi ta roko na ramo.
Polkovnik (v prijaznom tonu) • Kaj imate tuf
Prostovoljec (jeo I jaje): Jaz . . . Kaj da delaml ... Nič! ... to se nr.> vi ... računal sem, kako dale*" bi le-tela krog^la iz puške, eo . . .
Polkovnik   (kakor preje) : Tako * Dajte, da vidim, če je vas račun  tuđi prav.   (Mu vzame zapisnik  iz  ro ke). To so vendar verzi! »Lepi Emi!< (Jezno): Vi se predrzneto pisati ver-ze, ko stojite na straži? Jutri se zffla site k raportu I
Polkovnik odide razkacen, pro-sto vol jec znČnc računati, koliko dni zapora g« caka .Dva dneva zato, ker je pisal verze in ravno toliko, ker ni zaklical »Gewehr aus«. Skupaj ntiri dni. Malo preveč, ampak zato je što ril usliuro poroeniku.
Poročnik (.stopi i/, strainiee): Ali so verzi gotovi?
Prostovoljec: Kakor zapovedu« jtte! Samo . . .
Poročnik (nestrpno) : Dajt« som! . . . Vesto kaj? Vaši dve uri sta tako že pri koncu; neMtt torej pesoit« K^i Em i in pozdravite jo v mojom imenu. Jutri t*e sam zirlasim pri n.v.
Pozorišče: tobakarna. Prost^rv-o-ljec ravno objemlje lef>*» Emt> okro^ vitkeg^a pasu.
Ema:  Kdo mi  j»oSilja p*»i*eni *
Prostovoljec: Gospod poročnik Žuukovio, toda vi si lahko mislite, da som jo jaz napravil.
Ema: Torej vi t\td'\ <Ulat^ verze>?
I*roiitovoljei- (ftamozavet<tao): Jaz mislim, da! In iV mi daste po« Ijub, vam jih napiA<in §♦» eno kopo.
Ema: Žare«?  Poteni  monda  .  . .
I^OHtovtdjet* poljubi lepa llm<\ ki so nič no brani temu. V tem tro« nutka vstopi major in obstane pri liepričakovonem po^Uniu ves osupeU Prost ovo lj<v se postavi  »Pozor«.
Major  (strofo): Kaj rničnote tu?
Pro**tovoljec (v 7,adr«*ffiy : Studiram napadanje  tnlnjav.
Major: Vi se ce!o šalite fK>vrh«t Zfrlaaitc se k raportu!
Major odide, ne da hi si kupil c»-par. Vsled tojra potitanc lepa Ema tako rosna, da «i prepove v«ako na-daljno kratkočasno^t Prontovol^ so vrne slabe volje nazaj v vojaJni-co. Komaj odkle, vstopi wobmrkm.
pređnim obrtnikom In dekmem v mestih in ve*jih industrijskih een-frih ter ae bojeva! za tište interese, J?i so veem tem slojem skupu i.
Naši kuietjo Povše, dr. Žitnik, dr. Pegan itd. nastopajo z vso silo zo-per to, da bi se odprle me je za uvoz divine. V državneui in deielnem zboru Čvekajo na dol#o in široko« da bi ee s tem ugronobilo naše poljedelstvo. Vse njihovo utemeljevanje pa niina prav ni ka kršne realne podlagv. Vsi ti njihovi gr°vori so grovorjeni edino le v ta namen, da jih klerikalni listi ponatfeknjcjo ter s tem vzbude ono mržnjo in sovru.štvo našega kmeta soper meČčuna, ki se popohioma opravičeno in tuđi v interesu našega kmeta bojuje zoper skrajno poinibno politiko avstrijskih afprarcev. £tajer-t-ki kršćanski socijalist vitez Pnnt7, torej najbližji sorodnik naših Ideri-kalcev, je že opetovano s stevilkami dokazal, da naše alpske đežele ne producirajo klavne živine. Ce nas kmet proda mesarju živino, teduj jo proda edinole vsled tega, ker je ne more vsled nedostajali ja kruiil redi-ti. To nedostanje krmil pa povzroea visoka carina na uvoz krmil, kfitero je npeljala naša vlada ravno na za-htevo avstrijskih agrareev. Na drugi strani pa je vzrok uedostajanju kr-jnil okoliščina, da ninia naš kmet jh»-irebnih zemljišč za vecjo produkcijo krmil, ker veleposestvo te travnike in paše vedno bolj izpreminja v lov-ske revije, kakor trdi dr. Hoffmei-6ter.
In ko je vitez Paiitz zalueal svojim demagoškim tovarišem to trditev ter jo tuđi nepobitno dokazal, tedaj je nastal krik v vsem klerikalnom iaboru, ker ravno vsi ti klerikalci ži-\e edinole od nasprotja, katero so sami umetno vzgojili med nieščaviom in kmetom.
Ce bi bili klerikalei res prijatelji našega proletarskegu, frospi>iar-feko slabega naroda, tedaj bi morali predv^eni na to delati. da se nasprot-.ia rned mestom in deželo ublažijo. Pravijo, našemu kmetu t?e slabo goAl. Re* je! Ker <i pa kmet ne more sam pomagati, tedaj si morajo vsi sloji. ker gre namreč tuđi obrtnemu in de-lavskemu *tanu slabo. Tega pa kleri-kalei noeejo iz eno^tavnejra vzrjka, Jcer se boje, da bi se knieusko ljudstvo ne inficiralo od nieščnnskih slo-jev, 'ki žive v neposredni blizini kulturnih središe, kjer <e poraja zinisel xa napredek in svohodo. Klerikalei hočejo, da se našeiru kmetu slabo £odi. ker ga potom mnogo laijo ob-drže v svoji oblasti s tem, da m\\ obetajo in sicer samo obetajo boljšo l>odačnost, ee ne na tem, pa na — onem svetu.
Za!tinto!
, Govoril poslanec E. Gangl v ,   XXXIII.  seji  deželncga  zbora.
(Po  stenografiOnem  zapisniku.)
Visoka zbornica! Poroeilo fi-nančnega odjeka o provizorienem pobiranju deželnih prrkiad za leto 1011 ima v II. odstavku v 2. točki doloebo, da se pobiraj kot deželna priklnda, tuđi samostojna dezclna, naklada od 7-orablienega piva po 4 K ori hektolitra. Že ko je prišel predlog o povijanju deželns naklade na pivo prvić j red to visoko zbornico, sem govoril proti temu ]>ovišanju in sem tnknt tuđi navod cl za to svoje protivno čtališče razloge, ki jih ni mogt»l ali ni hotel nihče ovreoi. Ker pa je to TOvišanje ostalo, je jasno moje stali-fcČe.  ki ga moram    zavzoti    naspro*i
proračunskemu provizoriju.   Torej o tem nobene besede već!
Pri tej priliki se pa botan 4o-takniti cisto mirno, ker mm prepričan, da lepa beseda tuđi v politiki ča-sih najde lepo meeto, dveh vprasanj, ki tte tiče-ta mojega volilnega ©kraju. In aicer oposarjam v prvi vrsti na določbo elena XIX. driavnem osnovnoga zakona, ki z jacnimi Mi^dami prisnava vaakemu aarodn enako-pravnost v uradih, v oerkvi, v loli in eploh v javnem življenju. Tb enako-prav nos U pa vlada, kakor je visoki zbornici splošno znano, slovenflkemu narodu naspi-oti ne isvršuje v tišti meri, kakor jo izvršuje naeproti drugim narodom. In le takrai je slovenski narod enakopraven, kadar je treba odpla&evati bodisi krvni ali de-narni davek. (Klic: Re* je!) To na-pačno izvrševanje narodne enako-pravnonti nasproti nam Slovencem se kaže tuđi v idrijske-m mestu.
Go«pcxlar idrijskega mesta je pravzaprav c. kr. rudnik, ki ima tam-knj veliktt pose-stva, ima veliko javnih' poslopij, veliko uradov, veliko uradništva in ki spravlja tuđi ves dobieek, ki ga donaša idrijski rud nik. Ta enakopravuost, o kateri sem prej govoril, so nasproti slovenski Iliriji iz vršu je v taki meri, da rudni-ška upravu pošilja v Klrijo ura:lnikv\ ki ne ^amo da sknenskega jezika ni-bo zmožni v govoru in pisavi, niti toliko ne znajo slovenski, da bi jim bilo nu)gixv obeevanje z delavei, ki so vsi brez izjeme Slovenci. Zaradi tega pa postavlja idrijska obeina vsako icto gotovo vsoto v t>voj proračun. l;i je numenjena ahsolventoin idrijsko realke, ki st% hočejo posvetiti ninnta-nističnim studijam. Tf«ko bi dobili narašeaj, in vlada bi potoni lnhko nastavljala v Iliriji pri ruc'nikn slovenske urauntke. Ker pa >u-viio iibsol-ventov idrij^ko realke od leta do leta raste, je čisto gotovo, da ti^ta \\so-ta, ki je bila prvotno v označeni namen doloeena, ne zadošra vee in jo je troba otl leta do leta zviševati. Tako so to vsoto tucli lansko leto zvišali, vendar pa je bil proti tej postavki vložeu rekurz. ki mu je tuđi deželni odbor iz meni nerazumljivih razlo-&ov u godi 1.
To enostranbko enakopravnost kaže uprava idrijskega rudnika iudi s tem, da ima na svojih javnih po-slopjih povsod izključno le samonem-Ške napise. I>?toft so dogradili erarič-no električno centralo, in tuđi na tem poslopju se nahaja bainoneniški napis »K. k. elektrisehe Zentrale«. Ravno tako >o u. pr. napisi nad učni-mi sohami idrii«k»* rudniske l.i'.u-skr sole saraonemški, kakor da bi v to solo liodili sanioneuiški učenei in nemške učonkc^, in ćelo tišti pla'Hlui listki, ki jih dobivajo neinščine n«-vesči delavei, eo pisani samo v neni-škem jeziku. Jaz sem sieer glede tei^a /♦• osebno iuterveniral pri rudni^kevr. ravnateljstvu v Idriji, in obljubilo se mi je, da so bodo vsaj ti listki izclajp.li \ slovenskem jeziku, ali sr^ je pa ta obljuba že izvršila, ne veni, mislim pa, da ne.
Zatorej se mi zdi umestno. Ha stavljam ob tej priliki prHlog-, ki m-c^r ni v nobeni zvrzi s finančnim položajem dežele, za kat^rega torej tuđi visoka zbornica tem lažje prl»i?uje, k^r nišo združeni z njim nobeni izda tk i, in ki se glasi   (hore):
»Dtželni zbor skleni:
C. kr. mini?trstvo za javna lehi =o pozivi ja, da da nemudoma niM>ra-viti na vspIi svojih u rad ih in po !op-yh v Iliriji vsaj dvojezične, t. j. slovensko - n^rn^ko napjpp, euva.ic? s tem v členu XIX. drž. osnovne?-, zakona      zajamčeno      enakopravnost.«
(Poalanee Jare: »Za to borno glasovali.«)
la potoci, visoka sbornica, inuua fc "dru* Prađlogr, ki •© tuđi tiče idrij-8kih ra^mer. Idrija je, kakor znano, daleč locena od vsega sveta. Prometne z¥«B0 ao silno »labe. Jaa mm uu to že y pre>sajili imadanjih oposoril deželni »bor krmjiki, ki je tmtt sprtK jel dotiAni moj aamastalni pre<ilo#, ki je OMiil na to, da naj bi se te zveie i2bolj4«W. Takrat amo aklenili, da *e pozivlje c. kr. poitno ravnateljstvo, naj ustanovi avtomobilno poitno zvezo meci Logatoem in Sv. Lu^ijc, oziroma naj vsaj odredi dvakrat uh dan prihajajoea in odhajaiooo postno zvezo Log-atec - Idrija - Zelin - Sv. Lucija ter dolooi na že obstojeci pro gi Idrija - Ix>gatec preprpganje konj v GodovU^u — in dalje, naj se zveže-ta Idrija in Vipava z vozno pošto.
Kakor sem pa poučen, je poštno ravnateljstvo — žal — tega ninrnja, da so take razinere, kakršne obč>tojc-jo, najbolji tuđi za bo<ločnost. (Smeh.) Zaradi tega je občevanjc idrijskega mesta in okoliških ;asi: Vojsko, Dole, Spodnja Idrija, Ka-nomlja, Žiri itd. z zunanjim mv»4ohi jako otežkočeno že v ugoduem letneiu času, kaj pa sele po zimi, ko rabi pošta t>—9 ur do Logatca, ako sploh lije v snegu ne obtiči.(Klic: I>'pa pošta!) Idrija sama, ki ste je okrog 7000 pre-bivalcev, ima zmerom jako veliko po i;la z okrajnim glavarstvom v Logat v\\. K*\s ima okrajni glavar vsak me-s*v v Idriji doloeen uradni dan, vendar to z ozirom na v*<h>o rastoče potrebe mesta in okolico uc zadošča, kar se je tuđi že vot-krat pokazale* /lasti ob katastrofah, ob |iovodnjih. ko je proteklo "2—^ dni, da jo i»riio.l okrajni glavar v Idrijo, tako da je intervencija prišla prepozno. Meni se zdi, da bi Idrija kot drugo najv»eje mesto v dezeli. ki leto v.n lotom ogromno vsoto dona-ša deželi in državi, vendar zaslužila priti do teera da bi so v mostu napravih* ekspozitura (■Urajnega glavarstva v Logateu. Ta zahteva je v danih razmerah pr^K)1-noma opraA'ićena, kor hi tndi d<*žela Kran.iska n** bila nič prizadota v li n;mčnem oziru. In zaradi tega sem mnen.ia, da se tuđi ta moj drugi predio^ lahko sprejme, ki se glasi tako-le: (bero:)
»Doželni zbor skloni:
C. kr. vlaria se pozivlja, da čirii-proj ustanovi v Idriji. v clrugem naj-večjom mestu na Kranjskom, ekspozituro c. kr. okrajnega glavarova v Logateu.«   (Odobravanje.)
Epilog h, Horodnemtt Ra-tastru KmiW\
Stdaj, ko so končani Begovi pod-listki »Narodni kataster Koro$ke<^ r>'>»ii mi dovoljeno izraziti svojo mne-n;;o. Podlistki so bili zanimivi za vsa-ke^a ir/C)braženca, ki zrc čez me je ožjo domovino Kranjske, zato bi bilo žo-leti, cla so izdajo v posrbni knjiiri.
V marsičem bi so dalo sicor opo-rokati idealnim nazorom pisatelja, toda oziral se je na obstojoee razme-r^ tor ni preostro kritikoval po iz-roku: pokvari se lahko, popravi trž-ko. Prav jo, da se pohvali tuđi du-hovšeina tam, kjor je res me<l narodnim i delavei. Toda pisatolj jo pro-malo naglašal, da so tuđi med slovensko duhovseino na Koroskom čimda-Ije bolj zajeda duh nestrpnohti, ki je provzol žo vso kranjsko duhovseino. Ta duh sr siri na gospodarskom po-ljn (Ljubljanska zadružna zveza) potom     izobražovalnih  drustev,  |iotom
»8lovenske#;a šoktkega društva« ia »Slovenske Straže«itd. Tuđi Marijine (trusile so verna kopiju kraujskih % isiisai politični mi tendeneami. Kaj jo drusreffa kot akrajna nebtrpnost* ako slovenski duhovnik za take nlage in oepriatraiiaka namene, kaknr jib je isnel sbirmlee »Naiodaes^i katastra«, ki Uliko dobro služi tuđi »Politične-mu in gospodarskomu drufttvu za kotoike Slovonoe« odsiovori nirovo, da »Dniiba sv. Cirila in Metoda<' ni-ma sanpfuka, pač pa voditelji v Ce-loveu.
In ie neko stvar je pisatolj bikt-no zamoleal. Znano je, da vzdriuje > Družba sv. Cirila in Metodu« v Sent Kapertu pri Velikovcu voeruzr«dno bolo, katere politični vodja i»i >ndotni župnik g. T r e i b e r. Norinalnoini-sleči elovek bi mislil, da stori tak za-upuik Vbe za proevit dobrutijive družbe. Toda znano nam jo, da je ravno g. Treil>er uabtopil proti «no-vanju nove ženhke Ciril-Mcto<love podružnice ter hitel ustanoviti jk>-družnico »Sloveitok« iStraž* v. Tu bi se moru I a  nehati  vt»a  {Kitrpvžljivnnt.
In kako j>ostoy«i »Družbu sv. Mo-liorja<, ki hočc biti ux vst* Sloven«*t» »imlli m<» tangero<'. V letošnjili knjižnih izdajah prif»oro<\i »Slovensko Stražo«, ki dosedaj za korofcke Slovence &e ni ničeišar storila, pcii»ol noma pa prezira »Družbo r>v. Cirila in Metoda«, ki je žrtvovala in žrtvuje ogromne tisočakc za Korožko.
Obenem zbirajo po vseii korožkih župniščih od Mohorjanov dar lo za »Slovensko Stražo«. Tuđi zaupnik ('iril-Meto<love družbe, g. Treiber. Kak p°uk Hledi iz toga za napredno Mohorjano? Ne cvilite nam i>oiem, da kršimo slogo.
Dasi neradi in v svojo sramoto, iiioraiao priznati, da jt* vsa slovenska politiku in skoraj vwt gospodarska moć na Koroskom v klorikalnih rok;ih, zakaj po«>aniezni samostojni možjo no i>ridf-jo v poštev. Klerikali-zem ima toroj na strani skoraj vse slovensko ljudstvo. A kaj stori za njegovo probu jo in za iz vojevanje jezi kovnih pravicf Kjo so sliodi, kjo predavanja, kjc društvena organizacija? Ako zahtevajo slovenski odvet-niki in drugi redki izobraženei jezi-kovhe pravice pri sodiščih, se jim sodniki smejejo, če&, to zahtevTate le vi, ljudstvo pa je zadovoljno z dose-tlanjo prakso germanizacije. In vo-tlilni klerikalei no store ničesar, da bi ljudstvo mučili. Priznamo, da je doma na Koroskom med klerikalei premalo sposobnih in odločnih mož. Toda zakaj pa >i svoje kranjski klo-rikalci nekako vrhovno vodstve nad politiko koroskih Slovencev * Ko je izšlu znana skandalozna knjižica ljubljanskoga skota, so kranjski klerikalei priredili v enem dnevu men-da do 15C> shodov tor prali >kofovo porverznost tako, da je ljudstvo vi-dolo v škol'ovi knjižici malo sv. pismo. Ako bi se kranjski klerikalei s tako vnemo zavzeli za probu jo koroš-kih Slovencev, bi postale razmere čez noč boljko. Eno nodeljo naj prirede po vseh koroskih župnijah shode, na katerih naj poslušno ljudstvo pouče o njegovih pravičan v uradih, šo-lah. cerkvah in avtonomuih korpora-cijah. Sovedii je treba za to nekoliko več korajžo, kakor prirejati sbode v kakili kranjskih Rovtah. Probujone-ga ljudstva bi se tuđi oblasti zbale.
No da pa se tajiti, da l>odo vse oblasti na Koroskem sovražilo in prozirale Slovence, čimbolj IkmIo lozli p<^d klerikalno kuto. Vsi merodajni činitelji na KorosktMU so napretini, ki mrze  tuđi  nemsko  nazadnjako,   slo-
ftaake s<;veda iz dvojnik ozirov. Zato i majo vni nradniki in javni činitelji, po&ebno učitelji, olajnano stali^^i, ako n^ prikrivajo Bvojoga napredne-4<a nuziranja. Na tu način so odločil-nim činiteljem vsaj v enem oziru so-rcKini in Minj>ationi ter jim zaradi te-^ii odlocnega narodnoga mišljenja ne bodo tako zelo zamerili. Ucitoljna* l>rednjak slovenske narodnosti ima |ia tuđi v kologijalno*ti % uoniftkiiui tovarisi lagljc stališće, kor napreihii nem&ki in noinčurftki učitelji dosti manj sovražijo odlocnoga SIov.uca, ki je naprednih nazorov, kakor so-krvnoga »crnulm«.
Ko bi imeli koroski Slovi nci na prednogii p klanca, bi ttt do^^prel pri n em sk ih laogotcih vse dru gaču*'* uspehe, kakor pa klerikalac G. Slovenskomu učitelju, uradniku itd. za-merijo le zato, ako posreduje zauj klerikalac.
Zato je prvi ]*>goj za uašf napredovanje na Koroskom, da i>ost.a-nomo sitmostojnomisloći, da scj izne-biiuo klerikalnoga jerohhtva tor &n kažemo |k»vso<1 tKJl<K-no naroclnjake in naprednjake. Potom šok- bo izgi-nilo neuiŠko istovotno naziranj«*: slovensko in čmuSko jo eno in i^to.
V ostalom jm, prijK>ročaui vsako* mnr, naj pazno pročita IJcgovo raz-pravo, ako izido v knjigi.
P. G.
Dani se.
Preteklo nedeljo po pol dne smo ustanovili v Planini na Notranjskein že z+lavnaj potrebno podružnico drui-bo. sv. Cirila iu Metoda. Vsak do, kl pozna na*** lokalne razinen*, im br. pritrdil, da smo st<^ri!i vtlik greh, kei se v tej prijazni dolini nismo toliko času zganili. Drugi trgi in vaši n;i Slov. so nas pro-kašali in poladaii dur za <l:irc»m na oltar domovine, mi pi* smo do zadnjega časa mirno glodali kako se jo Šopiril pri nas» nemški na cijonalizom. Uonogatstvo je raslo o»' dno do dne, tnjoi so se sprejenmli \ službe, dočim »o se. domaćini ^nlkia rjali; mi pa smo smatrali to za ma lenkost in pustili smo jih nemoteuf IJudje pa, ki so bili nekdaj v <lm-štvu. cigar geslo je bil-i: Vhc za na rodni naprodek! so preserilali v nar sovražni nemški tabor in snovali po družnicu ?>Siidtiiarke« v nal^m rm I olnorna  slovenskom   triru!
Takemu počet ju ye bilo na v%.m!. način treba dati krepkoga odgovora To >ino stori li v nedoljo. Našim nein škim kričačoni nočemo ostati niti vi n<irja na dolgu, a ni pak vra-eali jir borno desetkratno; će bodt* treba tud večkratno!
Pr\*i obi*ni zbor je otvoril trgo vec g. Fran K i a u t a. V svojem po-*xlravnem nagovoru nam je upisal v kratkih potezah kulturno zgodovir*«. Sloveiieev izzo leUi 1848. Pokaza' nam je nai)redok do današnjega du* kntorega mu<i doaegli pod vodstvoir naših narodnih boriteljev in orisa! ono pravice in euakopmvnost, Viatora jt dandmies za na*» većinama se ua l)apirju. Priporočal je, naj se okle-renio nove podružnice, kor le i 7-dru ženimi uiocmi nam je mogoče kaj d«^* i^eči.
Za njim je govoril družbin poto valni učitelj g. Ante Beg, kateromn bodi ]»ri toj priliki izrečena srčrr I»val a 7A\ njegov govor in prihod. Opisa 1 nam je ponion družW sv. Cirila in Metoda ter dobrote, katere Hrli Slovencem s tem, da re^uje na> mladino pml potujčovanjem. Lep<» je bilo videti tega narodnoga tv.o-žp aVko jo t« nioljito dokazai, da je v&afc
Sobarica: Prosim, deset tntbuko.
Eraa: Izvolite si izbrati.
Sobarica: Prosim, zapišite. Go-b|iod fctotnik plača ob prvem.
Ema (na tihom). Rada bi samo vedela, ob kateroni prvom* (V svoji raztresonosti zavije oigaro v pauir, »a katerom je bila    napisana posem.
PozoriŽće v pisarni vojašniee. Cas: ura, ko traja raport. Stotnik ho-di razburjon gor in dol.
Stotnik: Prostovoljoc Podgor-nik!
Prosto vol jeo  (stopi naprej): Tu kaj!
Stotnik: Prosto vol jec Pobornik, vi ste nepoboljsljiv elovek. Tri j-ritožbe so došle proti vam.
Prostovol jfM': Prosim, gOHi>od stotnik . . .
Stotnik (kategorično)! Urez izgovora! OosjkmI pol komik vati je za-hačil, ko ste, etoječi na straži, kovali verze. Zato se bosto pokorili šesi dni
Prostovoljeo (na tihom): Zara-cnna-1 sem w: ^est namosto fttiri.
Stotnik: Gospod major je bil na-V2OČ, ko ste poljubili trafikantinjo vis-a-vis. Za to kršite^' subordinacije . . .
Poročnik:    Kaj? Poljubil jo je?
Stotnik (posmohovajo se) : Da, poljubil jo je! TakČon pro«tovoljec je zmožen za vsako dejanjo. Za tapre-etopek deset dni.
Prostovoljec (na tihem): Zopet bem se zaračunal!
Stotnik: Toda najhnjSe priđe fi<>-le zdaj. Pomislite samo, ta fclovck 8i u pa, dvoriti mojej kćeri!
Prostovoljoc (ostrinol) : Jaz da hi si upal?
St(»tnik (razkač^mo) : Tajite, ako nioreto! (Izvloče papir iz žopa). Kaj mortla tole ni vaša pisava f In ka i morda moji hčori ni Kma ime * Naš°l Fcm to ovi to okrog cigar, ki jih je prinesla sobarica. Vi ste torej v zve-zi s soharico.' Za to nemoralnost vam gre uadaljnih ile.^t dui zapora.
Prostovoljec (na tihom*: (i in 10+10 — 26.
Poročnik: Prosim, gospini siot-nik, tuđi jaz imam pritožbo. Prostovoljec je za pust il vceraj stražo brez do vol jenja.
Prostovoljec (osupel/: Tod«n go-spod  poročnik!
Poročnik: Ali sem vam morda dovolil ? Re<ito vendar, da *>eni vam iiovolil. Od vas se lahko pričakujc tuđi to.
Prostovoljec (na tihem): Prav ima. Ni mi dovolil, tenivec mi je za-povedal.
Stotnik: Torej nadaljuo ?tiri dni. Skupaj 31.
Protitm-oljec: Pardon, gospod stotnik, samo trideeet!
Stotnik (jezno) : Tako? Vi boce-te toroj boljš«» računati kakor vas stotnik? Za to se Stiri dni: gknpaj 3f,.
Stotnik odide, poraženi prostovoljec vzamo papir in evinftnik in zacne računati.
»Jaz imam vendar prav!    Samo 34 jih je in ne 35. Zadnji dan toM] ne fct*\je . . . toda preaedeti R« bom mo ral vendarle.
Jotllejslio ometniiko razstova.
(Dalje.)
Tudi ni ta dob« izzorevaln velikih slikarskih Aol in ž njimi nara-hčaja, ki bi to, kar je za^noval učitelj. j)oplabljali in širili in na tak način /apotovili organski razvoj. S^hi Alfi-levia Langusa je ostala brez trajne-*ra vpliva, šola Janeza Wolfa nam je sicer dala bratu Janeza in Jurja §u bića, ki pa sta vso silo svojega moj-strstvu darovala Dunaju, Pra^i* Parizu, Atonam, potoni pa se je njen vpliv uneseJ.
Saraosvojoftt umetnikov ua cni in neugodne feocijalne razmerc na dru^ri strani ao povzroclle, da se liinetnost v tej dobi pravzaprav ni razvijala, aaipak da «c jo porajala skokom a: pognala je evet in usah-uila, da na drugem koncu požene nov, povHem drugačon cvet-
To dejeitvo je značilno.
Pa raje ne govorimo vec tako frploKno, ampak si vso stvar poarlej ino od blizu.
Tisto vew>lo gibanje, ki ga jt» bilo na umetniškem polju na Kranjskom opazovati v 18. stol., je bilo po četkom 10. stol. popolnoma pokglo. Vea Kr^ni«k« ni roofrla noknzati niti enega slikarja ali kiparja, ki bi bil zcslniii naslov retničneira in vtrtm ftpo&tovanja vređnefa umetnika* Edt-lo Kranjčam so m mogli poeUriti s
hvojim Loopoldom L a j c r j e m, ki se je bil pri slikarju Mart inu Jon-himu Si'hini^iu iz Kreinsa, katoro-niu no rekli Krcni^er S<»hiiiit*d in l;i je za Velcsovsko cerkev pri Kranju z velikim mojstrstvom nnslikal 7 velikih oltarnih slik, tako vrlo iznčil v slikarstvu, da so njegove skoro p-> vsih gorenj^kih cerkvah, pa tudi niod zasebniki raztre****ne slike bile pravo znamenitosti. Vedel je namroč sliki -ti s tako prijetno ubranimi, zivaliiii-mi barvami, da si je kmalu priilobii ime časti vrednega slikarja. Zla^il liubki ^o bili njejarovi iing-elci, ki ho bili njegova specijaliteta. I*mri j* Lajer 12. aprila 1828. 1. Ko *e je bil na Koroškem poroci 1 z Kgartnerico, je j)osinovil njene^a soro<lnika Josipa Egartnerja, ki je bil tudi slikar v Kranju.
Ta Egartner, ki 5e bil Laj*»r>»v učenec, nekako otvarja dobo, katero preinotrivanK> dane«, dobo od leUt 1830. nadalje, teko da treba zttWle-žiti, da je kranjska slikarska uiuet-nost ob rojstvu nadega vladarja htala v xnam«nju Lajerjcve Sole.
O tega Egartnerja je v raz^tavi ena rodbinska slika: tri oaebe -o<lo nekje in se trdo drte. — Precej spretnosti kaže Lajerjev uč^noc Juri T a v č a r , čigar pomorska krajina §aveda ni pometa po naravi, anmak je prav tako nastala v atelij^jn, kakor so tište (%mm sploh raje slikali izmišljene krajine nego pa delali pt» naravi. Manj zmožnosti kaiP I^ajer-jev nćenfe A. W i as jak (Biijak), &BMT angine njti   tpliko   prijetili
l^rv ii i majo kot Tavearjevc, marvor ^o puste in precej nerodno zasuovt* ne. Prav tako nookretne ■*<» nje«ro\-»* nabožne slike. — Tem luožem ni od rekati nadarjonosti, f»ač pa st^ jim jh>-Lna, da s*^ nišo šolali.
li iste dob** je krajinar A n i «>n H a y n e 9 na naši  razstavi za«to pa n u    veliko    pauoramo    mt^sta   KruM Havne je bil iz Kranja doma, pozn»' ji* pu .h1* bil  }»r<*fiVsor     živinozdravni-btva na Dunaju, kjer ^    tudi    unir! (185*2.  I.). Njegove krajine,  ki ^o  v tišti čas nenavadno vestiH> pt^nei*1^^ naravi, kažejo veliko ljuvezen do n» rave,  kar jt* za  t^nlanjo dol>o    n4:aj posebnega,  in    lahkotno    v>odavani* prozomegn   zraka   in   spretno  naravno   razsvetljavo,   zhtsti   some  dreve* Razmerje  med  o*<pro<ljeni   in     o^red jt^m pa je izvoćine slabo pogojeur>, 'ii* to   ucinknj<»>>   slike   nemirno,     kal\o* i., pr. nai Po^hnl na Kranj,
Ostali ne/natni nlikarji in iiimr-ji te dobre Miha Kavku, Batič, Bartl Hrminik, Ko^rovnek, Dolinar, Mi*r.<v vic, Mikši*. Aloj2ija Marija Petrič i. dr. na naši razntavi niw> za*<topari menda  brez Škode.
Tako je torej tište ea*e bilo * na.šoiii umetniškrni življenju dokaj puicolN'. Zato se ne čudimo, kako <** no tako navdufono pozdravljali in proslavljali Mutevž« Liujju-8 a iz gt>renj«ke Kam ne Gorio«.
Saj je bil v tistem **Mn edi-ni znamenitej^i slikar. Isprva, ko p» j# s poalikavanjem moh bluiil donar. da s« je moffel izobraievati v ftlikar-ski nmetnosti  na Dunaju, potetn pa
" Italiji, v Kimu in Neaplu, se nišo 'iosti zmenili zanj. Ko pa se je iz Ita-ii.ie povrnil v svojo domovino, je za-*lul daleČ naokropr in obeipali eo jcra v. narooili, da je navzlie veliki svoji marljivosti koinaj izdoloval in da si }v pristedil za kranjskoga slikarja nravzaprav ogromno premoženje.Do-Hm so bili njegovi sodebniki v njepra zaljubljeni, da kar nišo mopli zaJo-*iti povzdigovati njegove umetnišk«? Njave, je naša sodha o Langusu prečoj hladna. Le poglejte to lepo serijo ^ortretov na naši razstavi. Kos da so (►ravilno risani, da so portretirano osobe gotovo prav dobro zadete, toda življenja iščeuio a* njih zaman. Ti portreti nas ne o^revajo, hladni so in uajsi so 6e s toliko vestnostjo slikani. Poglejte za primer Frenketov namski {>ortret v veliki dvorani. To je vse kaj drugega, to diha življenje in ogreva in je, nekaj elegantne??a. Langusovi portreti pa v nas nikdar no vzbude prevareda imamo pred sa-'•o živo osebo, marveč većino le osta-ii*jo platnene podobe. Brez poleta so, '<rez notranjo sile, vse preveč na platno zlizane. Barve so tihe, bolj t*'nmo. kakor je bila tedaj navada. — Izmed po rt re tov so rni adi se najboljsi por-'ret mlađega ttr. Koslerja. V tem l'anti<?ku je za Langusa nenavadno 'nno^o življenja. Prečej dobra l"e za-»rska Blika v veliki dvorani, nekova kmeeka rodbina. Samo če bi te figure no bile tako neokretne, ampak vsaj nekoliko razgibane in oživljene. Do-
bre so Langusove eerkvene podobe, zlasti v kompoziciji. Nedostaje pa jun tište du&evnosti, tistega svetoga na-tranjena življenja, katerega je kasne-je s tolikim mojstrstvom svojim swt-n i kom vedel vdihavati naš Jaiiez Wolf slavnoga imena. L«an$rusovi Hvetniki .so navadni ljudje, [>omak-njeni v gotovo prodpisano pozo. Poza je lepa, ogreli pa nas ti svehiiki ne hodo, ker mojster van je ni vedi*l vdilmiti potrebne svetniške dušo.
Najboljše, Lar je ustvari 1 Lan-gus, so njegove velike eerkvene podobe, slikane na presen zid. V Ljubljani je vidimo v Senklavžu in v frančiškanski eerkvi. Te sliko so do-sti bolj žive in vsc dovršenejše, tpra-vi umotvori. Langus ni bil tak velikan, za kakršnejra bo ga smatrali njegovi sodobniki, ni bil nikak ženi.*, ki bi ustvarjal kaj novoga in kazni nova pota, bil pa je zelo marljiv slikar, umetnik, ki aega nekoliko nar! novpreeno nrednjo mero. Iz lastnega je le malo zajemal, ampak se je le bolj naslanja! na tuje vzorne inoi fctre, zlasti na i talijanske. In kakor vsa umetnost te dobe na sebi nima prav nieesar, kar bi jo označevalo kot pristno kranjsko umetnost, tako je tuđi Langusova umetnost docela kozmopolitska: prav tako bi bil lah-ko slikal tuđi kak Italijan ali kak Dunajčan. Umri je Langus vinoko-epo&tovan v Ljubljani 1855. 1. Bil je poelednji baročni slikar na Kranjskom.                             (D*tfe prih.#
napad na družbo sv. Cirila in Metoda od strani lastnih bratov neutemeljen, krivičen. Govori se, da je družba bresverska, liberalna, a v resnici je družba le narodna, slovenska. Ostala je zvesta onim pravilom, katera so ji dali njeni ustanovitelji. med kateri-mi so bili tuđi duhovniki. Pokazal nam je poslediee, katere rodijo po-nemčevalne sole za slovenske otvoke in požrtvovalnost Neniecv do svojih >obrambnih« društev. Zato jo i naša dolžnost, da se oklepamo naše družbe sv. Cirila iu Metoda!
Za g. Bogom je govorit pravnik Ivan Bole. V svojih izvajanjih se je bavil z lokalnim i razmerami. Današnji dan je važon za Planino v dvoj-nem oziru: Ugled našega trga in planinske doline sploh so bode povoeal, ker smo izbrisali raz sebe madež, da ^uio bili toliko časa edini brez podružnice. Na drugi strani pa se homo zaeeli zopet družabno gibati, kakor prejšnja leta, ko je bilo delo\i*nje * Ćitalniee« živahnojšo. Ošabnost planinskih Xemeev je tako velika, da mislijo, da borno mi Slovenei pred i'jimi kleeeplazili. Razhobnali so v javnost, da imamo mi Slovenci — /lasti govornik — pred njimi titrah. Zato tuđi v javnosti povemo na ?rlas, da se za. take govoriee ne meniuio! Će >e jim godi krivica naj tloka'2t*jo; rz bahavimi besodami poniževati se pa no damo!
Kor se govori, da dobimo v krat-Ivem podružnico »Slovensko Straže«, <e je grovornik dotaknil tuđi te-gti vprašanja in dejal: »Za. ohrainbi. Slo-\enstva je tukaj naša podružnica. Kdor ustanovi poleg nas podružnico Slovenske Stražeu, ta ne dela narodno, ampak strankarsko. On ne koristi slovenski stvari, pae pa škodi, ker boce dola ti    pogubno    konkuren-
Xato s<> je tlotaknil ;>Siidmarki-Tie« podružnico v Planini. Ta ]X>drui-uica je ul>oga, jotična uem>ka devita, kate-ro so pred par leti krstili na blagodonečo ime ^Siiilgau«. Ona ni i.einška hei, ampak pastorka, ker ijen oče je odpadli Slovenee. Nam ^ ni treba bati niče^ar; močni smo tlo vol j. Ce bomo st orili svojo narod-ro dolžnost, potem bodo neiuške tvetke v Planini kmalu zaplakale. ^iartni angelj bo povesil oni rjavi Tneo, kateregra je vihtel prof. Si^lirau-:zer nad Planino, svečo se bodo prolomile, »Siidmarkin nabiralnik pa bo
-  svojo praznoto g-lasno    pričal,    da 8iidgau-a«   v   Planini   ni   več,   da jo nirno zaspal v gospodu — profosor-
,u Schrautzorju!
Ker je podružnioa moŠka in žon->ka, sestavil se je tuđi odbor liieša-no: Predsednik Fran Kiauta, na-inestnica Jeliea 0 si r t n e r , tajni!: ♦?csip M i 1 a v e c, namestuica Pepina Martineie, blapajnik Alojzij rf ii r t n o r. Ostali odborniki in od-T>orniee pa so: Franc Martinčie, Anton B e r n i k , Ivan M o d r i j a i. Anton B e r n i k, Ivan M o d r i j a n, Blaž R u p n i k , Julij T r š a r , Loo-jold Kotar iu Minka Klemene. Za delegata na glavno skup^čino sta l»ila izvoljena predsednik in ]>ravnik Bole.
Pristopilo je že pri prvem ">bo-;iem   zboru   eez  60   lotnih  članov   in
- lanic.  Bodi  izrečena na  tom  mostu i«.vala vsein, ki so pristopili in onim, ki so elane  pridobivali.    Odlikovala
^' je pri tem zlasti gd<\ Jeliea G ti r t-iit-rjeva, ki je v teku enega tedna pridobila 19 letnih olanov. Ca^t tuđi 1 nim narodnim hišam, ki btojojo jk> vi-č članov. Vsekakor smo pokazali, <ia niemo tako mrtvi, kakor so nas j? Pikalo. Številke govore ja^no.
Koneno bodi izrečena prisrćna Ivala vsem okolieanoin, ki so nas ta •ian posetili; zlasti vrlim Postojnceni.
ki «| pHhitoli t lmposutnem Stevi Iu na naš obdni ibor, gospodom P i r-r* a t u » Po«tojne sa podarjenih 5 K in g- Sebenibarjevi ii Unca la
I  krono,
Začeli smo dobro in ako bomo svoje delo tako nadaljevali, potem bo-clo morali zopet naši Posilinemci kmalu napraviti v Počivainiku veselico, združeno z osmino po rajni »Suđmarkini podružnici«, ki je ore-minula v dobi najlepSih let. Pretaka-
II  bodo krokodilove solze, ko so bodo spomnili, kako jo b led ih lic v devi-škem    krilcu    ležala na    mrtva^kera odru. Iz grrla pa ji bodo gledale nogre one^ra Sllovonca, kate repa ob smrtui uri ni mogla ve6 pribaviti. Srce bo pokalo  nem^kim   krieačem,   ko  bodo pomislili,   da jo je dohitela   smrt   v srodi »plodonosnoga dola«, o katerem do danes ni ne> pluha, ne sluha!
Jesenllhe noolce.
Občinske volitve se bližajo. Ob-činski uslužbouci že »j^pisujojo« ob-«"a.ne. Radovedni smo na volilni imenik, ki pa bo šestavil fi:ereut Cobulj. U parno, cia priđe jo Jesenice vendar eukrat do župann in občin^kega od-lx>ra.
Paar In Cebulj sta menda ležala v bratskom obj«*mu, ko ju je >.Slovenski Narod« počastil s par vrstica-mi. Saj je prav! »Slovenci, le vkup tiržiino!« pravi Ce-bulj.
Nedcljski x>Slovenec« govori nekaj o libcralno-oocijalnodomokratie-ni zvezi, češ, da »Naproj« vabi na »Schiffrorjeve prire^titvo«. S tom, da je g^^iKHl Schiffror prestavil i u pri-redil za slovenski oder Bliimsrioclor-jevo igro: »Iz tovarne««, je piiptano-♦rol k naprotlku v slovenski dramati-ki. L)*i pa Naprcjvv o|K)/.arja na reprizo te igre, je znamenje, da je v ob-čo ugajala, ker do danos -X;iprcj< šo ni omonil nobono stvari o dramatičnih prodstavah ua Jos'nicah. Ali mar »Slovenčev« dopismk misli, da bi bilo umestno, da bi dolali napredni časopisi reklamo za kako »Sveto Nežo« ali za »Andreja lio fer ja«?
Kar »o pa tiče narodnosti, smo £c vedno mnenja, da je najmternnci-jonalnejsi socijaldemokrat še vedno toliko naroden kot klika rimskih podrepnikov, katerim je mari sjmo to, da grospodarijo, si poluijo žopo s trdo zasluženim denarjem dolavoev in kmetov ter vrhu tega So mislijo, da so nedotakljive, svete o«ebo.
Po jeseniških gosti 1 nah laz; nek fante, ki vlečo razne posrovore na usesa ter jih potem nese v farovž v svrho informacijo za »Slovenca«. Opozarjamo naprodue gostilničarje na tega gosta, ki itak ne pije drugoga kot — vodo! Zato so pa tuđi jjsuniske novice v »Slovencu« dokaj vodene.
Občinski sluga, po domaće Jurear, ki je priznan kot uajmanj pametni med nepametnimi tercijani na Jese nicah, si jo sUivil v nalogu, da nese vs<ik važnejši akt iz ohein^ko pisarue v aprobacijo v farovž, zato dobi menda z novim letom red usnjate uzde, ampak samo pod pogojem, dn ne bo nikdar napolnil hlač, kadar bo pijan.
Za« pa ni naprednjak i na Jeseni-cah naj se vzdramijo in pon<islijo, da bo treba deht*i in z^>pet d»»:;iti. S spanjom še nihče ni prišel do kruha! Ni vse, da le živimo, treba je tuđi, da damo temu življenju temelj in pravo moć. Domaćini, «odaj pokažite, da ste res vi domaćini, ne pa fajmošt^r in kaplani. Će pa nočete, ste t>ami krivi, in ee bo gospodaril v občini Z"j>et >žnidar«, kakor jrn ifncniiieto, poi"in so pozneje ne pritožujte in ne vpra-i^njte, kdaj bo tega konce.
Dnevne vesti.
+ 8eja Tolilaega aibara je dane« ob osinih v »Narodnem domu«.
+ Naiaa in Portugal. Velike so krivice, ki so jih klerikalci že storiU Ljubljani in velika je omotna škoda, ki so jo prizadejali me&tu, Odkar so klerikalci pmli v dei. zk^>ru na krmi Iu in i majo v rok ah deželni odbor, izrabljajo svojo  moč  proti  ljubljau-fckemu  mestu  ua naj brutalne jai  način. Prejšnjo mestno upravo je deželni odbor šikaniral, kolikor je mogel; a  ni samo uagajal, ćelo  hudobno je meetu  in  prebivalstvu  škodo    delal. Le poglejnto na pr. na Dunajsko cesto. Na prostoru    starega   voja&kega oskrbovalis^a bi danes že lahko sta I velik uiodern hotel, niestu v    okras, vsern na korist. Mesto bi bilo pri prodaji  sveta  zaslužilo     lept^     tisoč:ike, različni obrtnik i bi bili za&lužili lepe vbote pri gradnji hotela, in tuđi druge parcele bi se bile že lahko prodale. A klerikalci tn> zlorabili svojo moć in P repo v eda li  prodajo  tega sveta,   ker uiso hoteli, da bi se zidal v Ljubljani nov hotel,da bi meatna občina prif>ro-daji tegii sveta kaj zaslužila in da bi **azličui  obrtnik i  dobili  dober zaslu-žek.  Danes iuia metjtna občiiia škodo, ker svet ui prodan in     mora    občina placevati obre^ti, podrt'ja ua  Duuaj ski cesti stoji se vedno iu bo se liolc^o stala, kajti nihe** neee kupiti  tistega sveta. I*odobnih, ce tutli ne tako vnt-bovpijočih  sslućajev  bi  lahko  navedli šo nmopo. Počasi bodo že fre na vrsto prišli. Dalje so klerikalci uvedli novi občinski volilni r*d, ki je za ljuljan-ske volilee velikanska krivica, ker ž njim   hočejo   klerikalci   mesto   potln-»riti  pod  gosfHHlstvo  okoliških     kmetov.  Najluijši udarce, ki so ga klerikalci  prizadejali     ljubljanski   obeini iu   vsemu   prebivalstvu   pa     je     novi čest ni zakon. Ljubljana bo morala 7,i\ ceste na kmetih    placevati    stotiso/'O i:a leto, česar s sedanjhni sredstvi ne moro.    Posledica    tega    Ik>    občiitno splošno  podraženje;  poilražila se b(-tio   stanovanja,   vsled  višjih     najent-ščin bodo morali tuđi trprovci in obrl-i:iki   cono   zvišati,   a   vsako   zvišanje r.ajenivščin  in  cen   blaga  in   izdelkov iTovzroči zvišanje    dolavskih    Tiozd. lako scvražno, tako skrajno krivično in hudobno so klerikalci postupali proti Ljubljani.    Postopali so    tako kor  sovražijo     mostno    probivalstvo. !;or   hočejo   mef.to   oslabiti   s   tem,   da hiu  nalože kar mogoče najhnjša bremena. A sedaj se bliža čas obeinskih \olitov.   Klorikalei   bi   radi   zaprosoo-(iovali  tuđi v Ljub^jini.    Dokler ni-i.iajo Ljubljane, nisto na konju, kajti Ljubljana  jo  le  največja     slovenska r lostna občina in kot taka je za vsako stranko več vredna, kakor vse drugo r.bcine.  A ker se klorikalci zavedajo .-vojih  zločinov,    ki  so    jih     storili Ljubljani, kor se zavedajo, da za-sli?-/ ijo vse povraštvo in vse zanič-fvanj-\ /ato skušajo  pod     verskim     plaščcn« napraviti  med    ljubljanski mi    prebs-^alei zmedo. Politični in prosrKHlarski loj za mestno občino bi klorikaloi tp~ di premenili v verski )wj, inisleč, da 'odo na ta način laglie dosegli nspe-be.  V  ta  nanien  so  sklicali  za jutri >hod v »TTnion«. PovšHa, ki ga sicer r-ovso<l odrivajo, so kot paradesimelj-Tia poslali naprej.    Natan  in  Portugal! To je geslo, s katerim vabijo kle-liknlci  na svoj  jutrišnji  shcnl,  s tem shmloni bodo otvorili boj za občinske ^olitv*, ki ga hoc^ojo  vmliti  kot verski bi>j. Borno videli. kako se bo kon-Tal ta boj    za    klerikalizem    in    zn vero.
+ Klorikalei in Elsner. Klerikalci nišo storili nobenega koraka I>roti imenovanju Elsnerja. 2e več U'dnov, predno se je izvršilo to imenovanje, smo jih opozorili na proto-co nevarnost, a klerikalci se nišo zmenili. S tem so najbolje pokazali, da jim ni nič za stvar in da zdaj le navidezno nekaj zabavljajo. Vzrol^ tomu je, da imajo klcrikalei pri nad--odišču v Gradcu posebno zašćito. (iračko nadsodišče je doslej resilo še vsakega duhovnika, ki je bil na Kranjskom obsojen na rieet. Nnrav-ro je, da m klerikalei za to hvaležri in da ne delajo graškemu nadsodišču nobenih sitnosti, najmanj iz narodnih in političnih nagibov. Zato so zn-oovoljni tuđi z Elsnerjom. Malo so zaropotali proti — liberaleem in Ploju in stvar je bila žanje rešena. Zdaj so z Elsnerjem popolnoma zadovoljni in bodo se njegovi dobri prijatelji, če bo skrbel xa duhovnike.
+ Poffled za kolise. Umirajoc* sam epa s»po&tovanja pred razlienimi mogoeniki je slovenski človek kar trd samo pa začuđen ja, ce izve, kako so ti motfočniki pod kožo — krvavi Tak slučaj, pri katerem se človek kar za prlavo prime, je prišel zdaj na dan. Razkril pra je znani dunaj&ki po-slanec Schneider. Najprej je povedal, kako je grof Sturirkh, sedanji naučni minister dobil to službo. Preskr-bel mu jo ie dr. Sieprhart, sedanji fru-verner velike banke »Bodenkreditan-stalt«. Sieirhart je bil Se pred 15. leri majhen žurnalist. A ker je znal biti »krajno bresobziren, si je pomairal naprej. Najprej se je dal krstiti in njegov krstni boter je bil irrof Stnrgkb. Ko je bil Siefhart wkrmt
kritai, je aranmiral • ftodorrlto nm« flostjo. Postal je sekcijski sef, postat je ekacelenca in bil je desn« in leva roka ministrakega predsednifka Bečka, to se pravi, najmogočnejši mož v Avstriji. Ta Siefrhart je tuđi oče «e-danjega drzavnoKboiftkeg'a volilnepa reda in je v najveeji nieri pomaka I, da so se okraji na Slovenskem iako razdelili, kakor so želei i klerikalci Svojemu krstnemu botru irrofu Stur^rkhu je *e*veda hvaležen in u'i je to tuđi dokazal » tem, da ga je m> etavil kot naučnoga ministra Stiirg^kh pa ni edini mož, ki jra je Siejrhart protežiral in hvaležnost tuđi ni bil edini nagib, iz katerejra ,»c Sie^rhart delil protekcije. To je zon*-1. razkril neniški klerikalec K nietter i»ri isti priliki, ko je ^ovoril antisemit Schneider. Leto« na sponilad j* kamera vala vlada ustanovili jK-t n<^ vih centralnih uradov pri Tipravi dr žavnih železnic Med tvmi tuđi eeii ♦ralni tćirifni u rad. Vod ja te^a n^j bi postal neki Sonnen^c-hein, ki niti visokosolskih studij nimn. Zavze;url se je zanj Siegliart. ^Hnensc^hein Ki bil post a 1 sekcijski šef in bi bil ime1 v ro-kah vse trgovsk.* i^ende drž. 'h -leznic. Seveda bi bil dolal po Siej?-hartovih ukazih in kakšni bi ti bil*. se da posneti iz dejstva, da je Siefhart repr^^zentant velike banrn«j -kupine, tako imenovane Griinhuto-ve skupine. Za prezidenta je bil iz bran neki Rosenfeld, za Sonnen M'heinovega uaniestnika pa neki CJor-matz, ki je poročeu z Rosenfeldovo l*Č4*rjo. S tem bi bilo zagotovljcno. «!a hi bil dobil vse finaneue kupci je t»^ra u rada v roke — Siefhart. Mili jončki bi bili kar sami od sebe sku~ f aj leteli. Gormasz se je dal tuđi k*--^titi in njegov krstni boter je bil ne V\ Zierhnt. ki jo sam sele pred malo rasa krščeii. Stvar pa je prišla prej na dan predno je bila izvršena, in i«' vsled teg-a v vodo padla. Omeniti je-, ua se je klerikalec vseh klerikalcev. (ir. Oessmann, zavzemal za to stvar. Mi pa le v^prašamo: ali si je mogocV misliti večjo in smrdljivejšo korupcijo?
4- »Mir« in imenovanje eelov-skega škofa. Klerikalni koroski >Mir« se strašno jezi, ker bino raz-lagali njegove lastno bese<ie tako, kakor jih je napisal. Vsaj je vendar danes vsepovsod znano, da so koroški klerikalni Slovenci edinole n^kaka prodstraža nemških klerikalcov. Vprašamo: kdo je pa posodil denar nemški klerikalni tiskarni, da more še nadalje tiskati svoje glasilo, s katerim razširja nemštvo mod sloven-«-kim prebivalstvom na Koroškem? Slovenske župnije so bile, ki *>o po posredovanju klerikalnih voditeijcv rw> Hodile tej tiskarni denar ter jo resile iz najveeje zadrege. »Mir« hoće tuđi nekako zagrovarjati kranjske khri-kalee zaradi imenovanja predsednika dežolne^ra sodisča Elsnerja. \T6o to :'.af?o var janje jo zaman. Klorikalci so v svojom easopisju priznali, da jim je ljubši nemški Elsner, nego slovenski napredni sodnik. Štajersku ^Straža« je tuđi priznala, da klerikalni državni i>oslanci nišo niti z mazincem mignili, da bi preprecili imenovanje Klsnerja, češ, da nimajo klerikalni državni poslanci nobenega stiha z li-beralnimi uradniki. Ali ni s tem dokazano, da jim je nemški nacijonalec ljubši nego Slovence? Svetovali bi pa ^ Miru«, naj vendar ne zagovarja dr. Šustersiča in njegovih kompanjonov. Menda je »Mir« že pozabil, kdo jo sklenil ono kravjo kupcijo, da je bila nova volilna reforma tako pri krojena, da so dobili koroški Slovenci sa-pjo en mandat. Edino sloveuski klerikalci so to ix)vzročili — seveda jo koroškim slovenskim klerikulcom okoli »Mira« to popolnoma irelevantno, vsaj gredo rajši v boj za nemško-kierikalnega kandidata, nogo za za-\ednega Slovenca. So pač saino pri-vesek nomških klerikalcev!
-f Štajerski klerikalci v boju zo. per napredno učiteljstvo. Štajerskim klerikalcem je napredno učitrijstvo trn v peti. Ker nimajo Se tiste moči v rokah, kakor njihovi kranjski brat-ci, tedaj iščejo druge poti, da bi ško-dovali naprednomu ucitoljstvu ter mu ukradi i čast in ugled. Pri tem nišo prav nič izbirčni v sredstvih, ?mo-žni so napraviti tuđi najveejo lum-parijo. Tako lumparijo, kakoršne so zmožni edinole klerikalci, so napravili zopet v zadnjem času. Nemški učitelji v »Lehrerbundu« so začeli na lastno pest akcijo proti slovensko-klerikalni obstrukciji v Štajerskem dcželnem zboru in so tuđi na lustno pest, brez vednosti slovenskih odbor-nikov »Lehrerbunda« razposlali tuđi nekaterim slovenskim učiteljem leta-ke, v katerih govore o »poevinjen ju* kmetijske sole v *5t. Jnrju ob iiižui železnici. Klerikalci so pa osumničili slovenske učitelje, da so oni sodelo-vali pri ten letakih ter jih takorckoč oni povzročili, ter zaeeli prav ost udno gonjo proti slovenskemu napred-nemu učiteljstvu. Sklicujejo za ne-deljo v Celje protestni shod, na kate-rem bodo aeveda predvaem udrihali po alovenakem učiteljetvu. Javne^a proteatnega ahoda «i nito upali akli- I oati, ker to m bali, te bi ne shoda 1 nđelaiili tuđi naprađnjaki in poj^- f
nili tam lumparijo In nepošteno«! bklicateljev. Vodstvo »Zvexo slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajcr-hkem« je izdalo izjavo, v ka ter i izjar-Ha, da nima nobenega stika z akcijo nen.fckih učiteljev i.i učiteljic v >>I-eh-rerbundu« proti obfitrukciji T štajer-fckern deželnem zboru. Nadalje i/jav-Ija, da nima niee^ar opravili niti % okrožnicaini glede zborovanj in re*o-lucij proti ibstrukciji, niti % nopodpi-sanimi letaki, ki vsehujejo itiaterijal f»roti obstruk<*iji v štajersken. dežel-neni zboru. Ol>efiein obsoja robat in liesrarnen ton, v katerem **e g(»vori o kmetijski soli v fit. Jurju ob južni železnioi in o njenih obiskovaleih. — Toda lopovskim klerikalcem ta izjava ne bo zado&čala, tem več bodo &e nadalje obrekovali slovenske* napredno učiteljstvo, da je ono zakrivilo menj«ni letak. In popolnoma opravi« ''••»no j»ravi »Narodni Dnevnik«: >'Slo-%erihko duhovščino in ^voditelje'? pa naj bo sram, da so v svoji politični strasti tako daleč zagazili, da ne (mv znajo noliene č^i8ti, p*>štono*>ti in do-Mojnosti \eć. Ni nam treba naglaM-ti, da se na ta način razdor in »ovra-ttvo v iM)iitičnem življenju mora širiti do skrajuosti — čenar se b*xlo veselili haiuo Nemci, kot tišti, ki so tuđi v omenjenein letaku »»blatili naso mladino. Zakaj pa klerikalci no pro-testirajo proti Nemcem, ki so edini iu pravi krivci? ... V časih, ko fc»e v©-žejo uasi kitfikalci z najlnilj zagrize« niifii Nemci proti nam, je p«.<- \s;ika klerikalna 1 um parija moguća! Ma« jerski naprednjaki naj bod<» pot^ila-ženi, vbaj vsak političen otrok dan-diine<> že ve, da m> na-ži klorikaloi popolnoma zvezani z najbolj zagrizeni-ii!i Nemci in da jim je ljubši šo tako fanatičen Nemec, nogo zaveden na-preden Slovenec. Zato pa ueizprosen boj zop<4r te izdajalce!«
-f- Kako se postopa k slovcnski-ini učitelji na Koroškem. Šo]»>ki nadzornik li<;*n<la je zagovarjal svoj ča* x*.ostavljanje slovenskih učiteljev na nemških šolah na popolnoma nen»-;kem Zpornjem Koroškem s tein da, jp ono samo zaćasno; po eneni 'etu, ko se bodo oni pri va« lili do vol j nem« ščini, preplaviti jih hoće na slovenske sole. Toda to se ni zgodilo; na-»protno. Deželni šolski svet je stori! nov zločin nad slovenskim uc»telj-stvoni na Koro^kom. Ne le da morajo ^ni slovenski učitelji dalje služl>nva-*i na nemških ^olab v nom^kem dolu dežele, prestavil je brez \'sake<»!% vzroka kar naenkrat Slovenca nad-učitolja Horvata na nem«ko solo n*t koro^ko-la>ko niejo. Re5 neverjetno je že, kaj si vse že dovoljujejo "bla->ti r»roti Slovencem, ako to zahtova nemški »Volksrat«. D(^bro bi bilo, da bi državni poslanee Grafenauor zopet enkrat >korosko razmore« malo pojasnil  na pristojnih mestih.
4- Kako prozno se boje — enako-pravnosti! Piiejo nam iz Tr^ta: Oni, ki dan na dan kriče o krivicah, ki se jim  haje grode,  se kar narukrat  ne-/Tiansko boje, da bi postal k«lo dru«: njim — enakopraven, ako je  ludi  v to stokrat  opravičrn.       Interpelacija T>oslanca  dr.   R y h a r a,  stavljena  v deželnem  zboru  tržoškom   na  pravo-sodnepa    ministra g:lede  uv  dbe  po-polne enakopravnosti  v  rabi «lovon* •^koira jezika na deželnom sodi scu tr-?n>kem, kakor tuđi plode šestav^ slovenske porote za  slovenske obtnžon* <e, ne da Italijanom miru. »riccnlo^--je več dni »tuhtal«, kako bi odsrnvo-ril   in   ovrg^el   dr.   Rvbafove   trditve, češ, da so tri je sodni okraji dožolne-#a sodišca čisto slovenski, a trij<\ da so     po   večini   obljudoni   s   S!o;enci. Končno so jo vendar le i7.vrsil tf*žak. porod.   »Piccolo«  jo namrJć v  o^igo vor    dr.  Rvbafu  /riobčil  tri   kolone dole: članek, v kat.»nm z pTrenkif: ču-tou:  priznava, da so trije okraji  »io vonski in da nta dva   (Volovko in Ko-per)  po večini slovenska   Prč pa se protivi   jflode   Pirnnn   in   Tr*«ts.   kjor so sklicujo na  ljudsko ^tMje.  (Tu »c zopet   vidi,  kakili jM»TTicna  je  ljudsko štetjo in kak» Italijnni i/rab'jaj«* ob vsaki priliki rezultat te^ra stotja "» Ali   pri   vsoj   dobri   volji   ro\ ček   n^ niore priti do 7akljunica. 71: kaj naj bi no bilo deželno sodiŠće liža^pvO dvojezično! Sklicujo so sieer na neke sta-io navade in prakso, češ, da je bil od nekdaj na primorskih sodi&čih urad-ni jezik italijnnski. Glede }>orotnikov pa pravi, da bi bilo naravno&t proti justici,   ako  bi   »ostavljali   poroto  ig kraških kmetov in elementov iz Li-burnije, ki najbrže še pisati ne zunjo in     so  večinonia  sovražniki   Itnliia-nov,    mesto    inteliprentnih    tržaških meščanov, ki izrckujo venlikte ^dino le po svoji vesti. Ako bi se seslavliala porotna  klop  iz  takih   oseb,  bi  bili Italijanl sploh Uključeni U prvotne liste, ker le redko kateri Iiallian ra~ inmc (res žalostno) slovensku. Tako »Picoolo«!    Mi pa povemo razburje-nim Italijanom samo to, da je ne le na Krasu in v Liburniji, temveč v Trsta samem toliko slovenskih lnteli-fC«otov — smoinlh tndl It*llj.*tii»kl — di    mi njih lahko »c»tavl 50 In kt več, ne le eno porotno klop. No, po-cmai priđe tuđi do toffa, pa naj Itali-jiani tuđi aamegm straha — skopr-nijo!
^f OboleU Pmti. V u&toljtkeii zavetišcu v Lovrani so alavili Schil lerjevo slavnost. Slavnostni jrovor .ie im«l »bolni« šolski nadzornik Peorz. Čudno se nam adi, da hoče le kak do-♦-tojen človek  poslušati čvekanje  te-ffa filoveka.  Kakor  se  vidi,  njegova bolezen ni tako zelo nevarna — ven-dar  si   pa    menda  želi     izpremetiiti ♦zrak. Kranjski zrak mu je postal pre oster. In prav lahko se zgrodi, da bc začela dihati še ostrejša sapa.
+  Imenovanje pri sodniji. Ofi eijal pf. Rudolf Rasteiger v Ljub ljani je imenovan za višjega otteijala istotam.
—  Hotel »Pri slonu«.    Snuj?   *e nemš-ka akcijska družba, ki hoče ku-pi"t-i  hotel   »Pri  slonu«.  Lastniea  hotela, gospa Gnezda, je že visoko v le-tihinne more vec oskrbovati vodstva Za hotel je od omenjene družbe za-htevala 700.000 kron.
—    Slmon    GrejroreiČevi    javiti knjižnici je podaril slovenski pisntelj in umetniški kritik g .Vatroslav Hole preeejšnje   število  slovenskih,     nerh-ških in italijanskih knjiir, za kar mu bodi izrečena presrena hvala. S:mon Greproreieeva knjižnica ste je    mnogi« obiskovalcev iz vseh slojev ljubljan-skega  prebivalstva;   da   bode   mcnjla nstreči vsem željam čitateljev, ji je treba še dosti    duplikatov,    sosebno slovenskih  leposlovnih del.    Zato se obraćamo do vseh, ki imajo kaj pe-rabnih knjig odvee, da so spominiajo Simon Grefroreičeve knjižnice.
—  Liene sokolske kipe je izdela-Ja  tržaška  tvrdka Gustav  Marko  in drug, Trst, via Coroneo st. 45. Kip je iz mavca  ter    visok    čez  en meter, predstavlja pa »Sokola« v uniformi m s slovensko zastavo v rokah. Stane  30  K.  Prinoror\'nv:o  našim   -sokolskim  društvom,  naj  si  ga nabavijo. Naročila sprejoma trgovec g. Dobrk' v Ljubljani v Presernovi ulici.
Pri upravnem sodišču se bodo -. decembra vršile sledeče razprave: Valentin Lapajne iz Idrije zoper kranjski deželni odbor zaradi odsto-pitve kapelice cerkvenemu pređsto.i-cištvu; občina Draga zoper kranjski riež. odbor zaradi izločitve neke postavke iz obeir.skega rneuua.
Svojega ffospodarja v spanju okradel. Dninar Franc Možkrie iz Dobrimj je 16. t. m. popoidne »voi-> tnu groš pod iirju, zidarskomu mojstru v Bizoviku. ko jo ta spal na skednju. vzel iz suknje dena-rnico s 50 K. T^ donarnioo z denarjem vred so raš'i pri Moškriču. Ta pa taji tatvinc in pravi, da je denarniro našel.
Kamen vrcrel v poštni vlak. 10 t. m. je nek 131etni deček iz Zaloga vrgel s cestneera mosta v Razdrten. kamen v poštni vlak dolenjske želez-nice. ki grre ob osmih zjntraj skozi Škofeljco. Razini je eno okno, zadet iii bil nihč*.
Umri je v Škofji Loki uane< ck>-poldne e. in kr. stotnik v pokoju g. Jakob H a i n s e h r g. P. v m.\
Težavna aretaeija. 12. t. m. je i:ri&el proti poldiicvu že večkrat pred-kaznovani, v Orklje pristojni dninar Franc Galjot k frostilniearju Ferdinandu Miciilju ter mu ukradel izpred Itlova konjski kom at z vajeti vred, vreden 110 K. Proda! ga pa je v$-scfctniku Matiji Jeraju v Podgorju za 10 K. Galjota **> prijeli ter ga od-<l;ili ok raju em u sodiščn v Kamniku Med eskorto je zinerjal orožnike t*.r je veokrat poskušal uiti. Vsled tecra *jO ga uklenili. Na to se je vlegel na tla ter ni hotel na noben način dalje Hi. Končno so pa morali naložiti n& voz ter s*a od pol jat i v zapor.
Poroka. Dane** sta se poročila fz i van Kačic, dirigent podruziike ljubljanske kreditne banke v Garic*'. •/. gospodično Maric-o Benfideko-v o, heerko vrloga nudučitelja v Planini pri Rukeku. Mlađemu paru ?e-Htitamo prav iz srca ter jima želimo mnopro srečel
Poroka. V nedeljo, dne 20. no-vembra se porooi v eerkvi sv. Mnrje-te v Planini pri Rakeku ^ospod Raj-ko S v e t e k, c. kr. okrajni komisar v Lcigateu, «dn g"onp. e. kr. računskoga ravnatelja, Antona Svetka, z j-*o-Hjiodirno Draprico G a r t n e rj e v o, iz priznano narodne obitelji Gartn^r iz Z^ornje Planine. Naše najiskre-nejše čestitke!
2upnik v Krškern, znani R^mer. se jo »prostovoljno^ odpovedal svoji 'Župniji. Taka prostovoljnoat jo dan-cianes seveda jako dvoinljiva stvar, liajti mopoče je k»kf'i?a župnika v tako prostovoljnost tuđi prisiliti. Rt-nier je postal nemo^oe, a da denar-iiih žakljfv gospe Hotschervarjeve iie bo pu^til iz oči, o tem je luhko vsakdo prepričan. Ronier se je na-stanil na svojem posestvu; ed tam bo koketiral z blagajno goispe Hotseho-varjevt5 in prepričani smo, da ne brez uspeh a.
Aretirani očetomorHcl. 15. t. m. j*o v Sromliah pri Hrf.žif*an prije!i oba brata Karla in Franea Bnbri.xa, ker eta oku mijena frrozne^a hudodel-fc»tva, da sta umorila svojega bmtne-pa očeta. Truplo je ležalo pred kletjo Jožefa Krokija, ki i> k^kih 150 me trov oddal.iona od hiše. S tem so jo hotelo finrrimti, da so ^tareirn Tlsb-čiča napadi i fantje. Iz okoliMine, Ha ie imel mrtvi popolnoma suho obl^-ko, eeprftv je ponoći deževalo, se da
sklepati, d*a ao Bab&i&i po umoru prineeli na cesto. 3 kolmi sU pobila svojega očeta poftivinjena sina. Pomagala sta jima kmeta Joief Ban i u Matija Petran. Vse itiri so oddali okrajnemu Aodiftču v Đretioah.
Stavka v obrtaonadaljeTalni Soli. »Narodni Dnevnik« poroča iz C^~ lja: Tukajšnja obrtnonadaljevalna sola je dobila s početkom letošnjega tolskega leta novo moč, namreč nad-ueitelja na niestni deški soli Čedar-ja. Mož je »Nemec« iz gotove nemške Poljskave pri Pragarskem. A diči gra ne le njegov pristni naeijonalizein, tem veo tuđi odlične »pedagogične^ iastnosti. V obrtno nadaljevalni soli jo zinerjal obrtne ucence % »ušivci«, »smrkovci« itd. Snoči zveoer bi i»e moral pouk ob 6. zvečer začeti. Cedar je eakal in čakal, toda nobeuoga učenca ni bilo od nikoder. Naenkrat so se odprla vrata in nekaj ueencev je zavpilo v sobo- »Mi nismo ušivci, zapomnite si to!<v Cedar je tekel k lavnatelju Đobisutu iu ga vprašal. kaj to pomeni No — ta ga je |*a po-slal domov, ker si je mislil, da —vo-ier se ni končan Točno ob pol 8. je došlo okrog 150 učencev obrtne šol* in so demonstrirali proti Cedar ju. Ko je došel ravnatelj Bobisut, so šli 4 nčenei k njemu v pisarno in mu po-tožili, kako ravna z nj i mi Cedar - -Zehder v soli Na to so ć>e fantje mirno razšli s trdnim sklepom, da k Co-tlurju —   Zehderju ne gredo v solo.
Mlad postopač. Iz Celja poroča-jo. Pred par ilnevi je prišlo v Bre-^lovčah med dvema šolarjema zaradi orsrclje da pretepa. Premagani Franc Melavšek je tekel domov, vzel Skarjf ler sunil z njimi zmagovalca Jakoba Pavšeka v levo roko in hrbet ter g-a ^mrtnonevarno rnnil
Iz suHorajii>ke sole na Polzeli. Kaksne sadovo rode šulferajnske sole, kaže prav drastično sledeči slučaj. I'red kratkim vprasa nek br i li ten Ivinetič, ki je dal svojega otroka v >ultVrajnsko solo, kaj je župnik isti lan pri veronauku v šoii razlagal. Ćelo uro so govorili o zelju«, je de-;al otrok, ki še nikoli pred vstonon \- solo ni slišal uemšk^ besede. A župnik je jrovoril neinški o — duši...
Poparjen otrok. Iz Ptuja poro-iajo: Žena kajžarja Medveda iz Var-i*e pri Ptuju je 10. t. m. čistila svojr1-;ra poldrugo leto staroga sina. Ko jr nrinesla vodo, katero je rabila pri umivanju, je otrok začel po sobi sem-. ertja capljati ter je pri tem pievr-nil lonec, v katerem je bilo vrelo -nleko, ki se je polilo po otroku. Otrok jo vsled opekliu umri.
Sodnikn se je zoperstavljal. ^* Tetrtek je prišel dninar Ignacij Le-vičnik iz Jurjovca pri Ptuju k neki /apušeinski razpravi pri ptujskeu\ ^krajnom sodišču. Ker *e je pa zelo renitentno in razžaljivo obna-šal na-pram sodniku, ga je ta obsodil v "J4urno disciplinarno kazen. Stražnl-ku, katere^a eo na pomoč poklicali, se je z vso silo zoperstavljal in ?>o ]f* parkrat vrgel na tla. Sole ko jo pri->el še en stražnik, so gra mogli odvesti v zapor.
Nevarnost kolere. Iz Ptuja poro c-ajo:    Da bi ne zanesli kolere, se j^ ngrskim  in  hrvaškim  trgovcem  r>ro-poveflalo, priti 25. t. m. na tukajsnj; nemenj.
Umri vsled zastrupijenja % alkoholom. V Ljutomoru je umri hlnoet-Macun vsled preobilo zavžito p inče. Izpil je na en diišok dva litra  piva zatem pa ^ pol litra žoranja.
Utonil je na Muti v torok p >pol-rlne petlotni deček fužinskega ci^lav oa Praprotnika. Fantck se je pri Bistrici ierral ter se zvrnil v vodo.
17. pršpolk hoc^jo premestiti \t Celovca. Nekateri listi so poročali, da hočejo premestiti iz Celovca 17. ne^polk in pa lovsVi batnljon St. 10 Dancs pa poroča »Taprapost« iz Cc-lovca. da so to vesti neosnovane.
Štrajk brivsVih pomornikov. Tz Trsta poroča jo: Vsi tukajšnji brivski nomočniki, katorih je okoli 260. ro začel i štrajkati. Zahtevajo popolni nedelisk'i pnčit^k.
Jadransko morjr zopet narnstlo. Tz Trsta poročajo: Včeraj zjntrnj je Timrje zopet naraslo ter poplavilo ohrežje. Voda je preplavila Glavni tr^r in sosodne ceste in ulice. Tramvajski promet je do opoldne deloma nrekinjen. Tuđi iz drugih istrskih krajev dob a ja jo žalo§tne novice. Po-srbno v Gradežu je morje napravilo velikansko Sk<xlo. C© ne IkmIo kmalu napravili jezov zoper vnlovje, tedaj je nevarnost, da otok Gradež neke»a U pepra dne izpine. — »Neues Wiener Tairblatt« je dobil v^eraj zvečer *le-dečo brzojavko: V tretiič v tem tednu je morje preplavilo Gradež. Olo me-sto je pod vodo. Promet po cestah se vrfii edinole s pomočjo folnov. Pred kakimi uto leti zgTajeni je« *o-T*»r valovje, ki naj varnje otok loper nnra4čflnje morja, jo ie na ve6 Jcra-jih poSkodovan. Deira -v varstveni zid se je podrl. Veliko hifi je vsled pnplavijenja v nevarnosti. Stanovanja in prodajfllne »o en meter pod vodo. Stanovalo« bo morali aarndi te-jra na več krajih deloilnti. Zelo no-varno je tndr da je obreije in owt« k RoMa di Carbatto rattrfua. Zna-Silno je tuđi, da u poAiMai ojrađu čei dan niao mogli   nradOTati«   Vm
inealo Ja grtmno raiđajaao. Zid pri vrtu, vila Marehetinl, kavama »Se-OMioa«, viU Chiossa in poslopje parne prmlnice ao se podrla. Prebi-valstvo je zelo razburjeno, iu sicer teisbolj, ker je to katastrofo i>ovzro-Čilo ono vedno zavlaČevanje var&tve-nih z^radb, katere so že zdavnaj spo-7nali kot uaobhodno potrebne.
Guverner na Rekl. Za guverner ja na Reki jo ogr&ka vlada ime-noval% grofa Štefana Wick^ubur^a.
Nastavljene! v »irotisnlei svinjar jl. Iz Reke porooajo: Zoper nastavi jence tukajšnje sirotišniee ko uvedi i preiskavo, ker so na »umu, da so dečke, ki se uahajajo v zavodu, v svoje pervezne nameue izrabljali.
Rlektroradioffraf »Ideali«, sra-ven glavne poite ima od srede, dne 1$) novembra do torka, dne 22. novembra sledeči spored: Veliko fclav-nosti pri sultanu v Solo na Javi. (Za-nimiv posnetek.) Preiakovanje že-lodca 7 Rontgrenovimi žarki. (Vele-zunimiv naraven ix>snetek r pariške klinike.) Na razvalinah KartaRine. l^retkani ženin. (Komični prizor.) — Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Žalostili konec Koberta Moloečega Akvitanskega. Robertov Čudni doživljaj. (Komično) — V nedeljo od 3. popol«ln<> d«> 7. zvečer igra v preddvoraiu tambu-ružko pevsko društvo »Z\iezda<c. Ravnatelj Franjo Marš.
Preiskovanje želodea z Rontprc-noviini žarki jo najnovejša medicinska kinematoprrafftka slika, ki nam jo predstavlja tukajšnji kinematc»prrat' -Tdeal« od sol>nte do torka. Slika je posneta na pariški kliniki in je jako zanimiva.
Zaklalo se je v mestn! klavnlci od 30. oktobra do H. novembra 7010 97 volov, 10 krav, 4 biki, 270 prasi-čev, 186 telet, (56 kostrunov in kozlov in 6 kozličov, mesa se je pa vpeljalo ^10 kp.
Beli mož nas je danes ponoči ]>o-votil tuđi v Ljubljani. Po Gorenjskom 'n Notranjskem je snožilo že včoraj 7.iutraj. Ljubljančanje smo pa zagledali belo odojo dan poznaje, to jo danes zjntraj. Zima je tedaj tu in kdor so ni preskrbol s knrivom ?e pravočasno, bodo moral on jutri groti peč, mesto da bi on.n njega. Heli *nož je starejše užalostil, mladino pa razve^elil, kajti komaj so prišli mnlč-ki na ulico, žo so frcale kepe, kakor krog'le  v vojski.
Jakec, Matevžek in Jauezek. Jakob Ris rojf*n 1. 1891. v eerkuiškem okolišu jo bil svoj čjik obsojen zaradi neke ara delikta na ISmesoeno jofno, katero je prosedei v Mariboru, potem je moral pa v tukajšnjo prisilno de-!avnieo, kjor se Se pokori. Včoraj je T^olicija pri jela nekocra llletnepra dečka, ki so je pred dežjem skrival po vežah. Dečko ie pri u rad u izpovedal, ila je sirota Matevž Ristor, da jo bil ■Sosedaj v svojem domaćem kraju. Ker mu ^ pa postalo doljfč^s po svojem bratu Jakobu, ki je v prisilni de-1 avrici, je vzel s seboj svojega mlnj-sepa brata Janozka, s knterim *\n so nokje na Notninjsk^m vsodla na vlak ter se pripajala v Ljubliano. Tnkaj sta se razšla in jo Matevžek prisol v roko policiji. Janozok pa se blodi ^opsitravedi kjo. Jakca bržkono projo t»o bodeta vidola, dokler se no povrn** domov, kamnr priđe v kratkom tndi Matevžek. Fpati pa je, da so Jonez-ku zprođi onako.
Ponar^jena hranilnična krjižl-**a. Pokovski pomoćnik Anton Krali jo v Ijntonierski okolici odnesel svoji ljubimki 250 K denarja. Ko je pa ta 7r»ntevala poznejo denar nnznj, jo Krnlj napravil v poStno-hraniliiirni knjižici iz 1 K — 101 K tor je posinl potoni svoji ljubiH. Ko jo ta botola na pošti denar dviemiti. »<* i<^ uverila, da jo je njen ljubimoc žo drupič spra-vil na-led. Za.deva jo nnznanjen.a pristojni oblasti, a ko jo Kralj tr» zavo-hal, je neznano kam odnesel peto.
Cifrava je ura? Glasom nekoga od sodišča mestnoinu magistratu do-hloga dopisa, je nek eevljarski po-rooenik pred par niefceci odvzol nekomu delavtu, ki je bil zaposlen pri Orubarjevem prokopu in 8 katerim sta skupaj popivala, potrto niočko zepno uro z verižieo, ter jo izročil pri fsodišču. ^i^nr io, n?n «5^ zsrlasi čim-r>rej€ v policijskom oddelku solu St, 5.
S ceste. Ko je prodveerajšnjim ziutraj posipal 121etni Fran Bevčič Bleiweisovo cesto, je pridirjal po cesti nek voznik, ter s svojim vozom za-del v Bevcičevo samokolnico. Samo-kolnica je zadela Bevčiča, vsled česar je padel ter zadobil pri padcu u a le-vih rebrib znatne telesne poskodh<\
Zana^il Je čuvaj v Mestnem logu Fran Oorenc dne 16. novembra dva brata, ko sta s fračo pobijala tiče. Ubila sta bila do takrat ie onoga kalina, katerpga jima je organ s frača-rni vred od vzel.
Delavtko fIbaaje. Vćeraj se jo i jnžnega kolodvora odpeljalo 17 Ma-kedonoev in 20 Hrvatov. — 12 Hrva-tov Je ilo na Roko, 8 Hrvatov je «o v Zagreb, 0 Ogrov \m v Cakaturn.
Ii<r«bljMK> hi MjdtM* Fran Koi* b«l J« iumUl 10 bukov«* po 10 K. — Mitnitti pttuOk Alojtij Zmbnk*.
v«o ja naŠ6l iimnato om«lo. La^tnik gm dobi nmaj pri najdiUlju v Flor-janski ulici it 38.
Crn pes se je zatekel. Ima ga hišnik Papler na Mestneui trgu M.24.
»81ov«ba1ui FUkArinonliA« priredi jutri v nedeljo v veliki dvorani hotela »Union« ljudski koncert pod vodstvom kapilnika g. Czajaneka. — Vfetopnina običajna. Spored priobći-ino jutri v jutranji izdaji.
Izkaz posredovalnice sloven-skega trgovskega društva „Merkur". Sprejme se: 2 kontorista, 1 poslo-vodja,  5 pomočnikov  tesane stroke,
1   pomoćnik železninske široke? 2 pomoćnika manufakturne  stroke,   3  po-moćniki špecerijske stroke,   2   pomoćnika   papirne  in   galantenjske   stroke, 4  prodajaike,   7   učencev,   1   učenka. Službe iiće:   2 knjigovodja, 3 konto-risti, 2 potnika,  3 poslovodji,  24 po-moćnikov mešane stroke,  7 pomoćni-kov železninske stroke, 10 pomoćnikov manufakturne stroke,   11   pomoćnikov špecerijske stroke, 2 pomoćnika modne in galanterijske stroke,   7 kontonstinj, 8 blagajnićark,  12 prodajalk,  5 učencev, 2 učenki.   Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brczplaćnn, za   druge  pa   proti mali odškodnini.
narodno obramba.
Družbi sv. Cirila    in Metoda    j"
!><>slal gr. veletržpc Iv. Perdan ni*, ra-i-un dohža pri vži^alu*ah liOOO K. Po obračunu začetkom julija jo posla! tr. lVrdan na nov račun rnkrat 15<KJ kron, setlaj 2000 K, skupaj 3500 K, iepo vsoto za posi>eševanje *>lovenske-tra prosvetnotra d^la na ogrožtjnih mejah. — Marljivi odbor šentjakoV sl:o-trnov8ke podružnice je irael prav dobro letino, p<vslal je na«i družbi t i s o č kron. Hvala iskrena vsein l>rijateljem C. M. družbe!
Društvena noznanlla.
Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem. Izredni obćni zbor se ne vrši v torek, 22. t. m., teniveć v sredo, dne 23. t. m. ob 4. popoldne v hotelu „Union".
1. kranjska tovarna mineralnih vod, r. z. z. o. p. v Ljubljani ima dne 24. t. m. izvanredni občni zbor in sicer ob pol 3. pop. v restavraciji gospoda Krischa. Na dnevnem redu je tuđi vo-litev novega načelnika namesto umrlega Ivana Tostija.
wSokol" v Spodnji Siški priredi kakor običajno tuđi letos Silvestrov večer. Natančni spored se pravočasno naznani.
Odbor dijaške kuhinje v Kranju pravkar razpošilja svoje letno poročilo za šolsko leto 1909 10 (16. društveno leto). Iz poročila povzamemo tele podatke: Začetkom šolskega leta 1909 10 je dobivalo hrano 63 dijakov, koncem leta pa 44; od teh jih je 11 dovršilo leto z izvrstnim, vsi drugi s povoljnim uspehom. — Po svojem domovju je bilo podpiranih 39 s Kranjskega (11 iz radovljiškega, 15 iz škofjeloškega, po 5 iz kamniškega in iz kranjskega,
2  iz trebanjskega  in   1   iz  vipavskega sodnega okraja), po 1 s Koroškega in Primorskega , in   3   iz Štajerskega. — Da   je   pa   mogel   odbor  pokriti  vsaj deloma visoke izdatke (za 11.417 kosil po 25 vinarjev in   11.493  večerij   po 15 vinarjev je bilo plaćati 457820 K), je bil  primoran  nalagati podpirancern primerne mesečne zneske od 1—4 K; in sicer so plačevali 4 po 4 K, 23 po
3  K, 9 po 2 K In 5 po  1 K; 3 zelo ubožni so dobivali hrano zastonj. — Hrano  je   pripravljala   gospa   Marija Jakofčič po  določenem, v jedilni sobi (h.  št. 47)   izobešenem   jedilniku.    O kakovosti jedil so  se  prepričevali od časa  do  časa  odborniki. — Dohodki so znašali 5022-16 K stroški pa 464303 krone, torej ostane prebitka 379* 13 K. — Društveno imetje znaša 42.041 27 K glavnice, od katere se smejo porabljati le obresti. — V 16. letih  obstanka je imelo društvo 126.048 88 K dohodkov in 79.097*95 K izdatkov. — Odborovo delovanje    so    podpirale    še   posebej mnoge   rodbine  Kranjskega   mesta   s tem,   da   so  delite   ubožnitn   dijakom hrano ali jim  denarno   pomagale. — Nemila   smrt je  ugrabila  mnogo  do-brotnikov in dobrotnic. Njih imena so: Franc Boncelj, župnik v p. v Železni-kih; Tomai Potožnik, duhovni svetnik in župnik na Breznici; Anton Golobič, bivši župnik v Ccrkljah; gospa Eliška Bloudkova, soproga c. kr. ^Uvb. svet. v Kranju;   gospa Jerica Sinkovec,  tr-govčeva   žena   v   Kranju;   gospodićni Mana Engelmann  in Marija Zhisman, katera zadnja je volilt društvu 500 K. Preminuli so nadalje gospodje trgovci in posestniki v Kranju: Martin Matjašič, France Omersa,   Karl Pappo  in  po-sestnik  France GabriC. — Večje  zneske so naklonili društvu: deželni odbor vojvodine Kranjske 300 K, zastop mesta   Kranj,   Kmečka posojilnica  v Ljubljani, Kreditno društvo v Kranju, Hranilnica in posojilnica na Mirni, ob-čtnski zastopi:   Breznica, Lesce, Men-fftš, Moinjc, Poljane. Srolednik, SUra Loka, škotja Loka in ŽeleznDd; trgove v Kranj« kot novoktno darik> 490 K; iOdol urtdniki in odvetniki poto« po-
ravnav 405 K; častita dahovičlna; razni uradi in društva. — Društvo se pri poroča nadaljni naklonjenosti blagih podpornikov in prijateljev naše revne mladine. — V odboru dijaške kuhinje v Kranju so gospodje: Dr. Edvard Šavnik, c. kr. okrajni zdravnik, načelnik; Boheslav Đloudek, c. kr. stavbni svetnik, naćelnikov namestnik; Anton Župan, profesor, blagajnik; Makso Pirnat, profesor, tajnik; dr. Vlado Herbe, profesor; dr. Jožef Ku§ar, od-vetnik in Vinko Majdič, veleindustri-jalec, odborniki.
Akad. društvo slov. agranomov „Kras" na Dunaju  javlja,  da   prircjf svoj  drugi  redni  obćni  zbor  dne 2* t. m. ob pol 8. zvećer v lokalu XVI'! Schoppenhauerstrasse 55.
Akad. fehn. dpštva „Triglav** v Gradcu drugi redni obćni zbor se vrši dne 23. novembra ob 8. zvećer v pro-storih „Zum grlinen Anger" Leonhard-strasse 3.
Skvonskl lug.
—   Pred   sestankom   hrvaškega sabora.    Jutri, v nedeljo,  ima   izvrše-valni odbor hrvaške ujedinjene samostalne     stranke     sejo     v    uredništvu „Hrvatskega Pokreta".   Na to sejo so povabljeni tuđi vsi poslanci, ki pripa-dajo slranki.   V ponedeljek, 21. t. m., je  v  hotelu „Royal*   v  Zagrebu   plenarna seja poslancev, ćlanov hrvaško-srbske koalicije. V ponedeljek bo imela Frankova  klerikalna   stranka  v „Star-Ćevićevem Domu"   svoj   zbor, na   katerem   se  bo  volil  predsednik  sabor-skega kluba.   Ker  je  dr. Josip Frank Še vedno bolan,  bo   baje  izvoljen  za predsednika dr. Aleksandei Horvat.
—  Nesoglasja na   ćrnogorskem dvoru. Belgradski list .Zvono1* je ob-javil serijo pišem, ki jih je pisal crnogorski   kraljević   Mirko   neki   igralki. Vsebina teh pišem  je  bila  za  kraljevića zelo kompromitujoća. Na to kra-ljevićevo korespondenco se uanaša ta-le vest, ki jo priobćuje belgradsko »Novo Vrerne" :    Kralj Nikola   crnogorski   je po objavi onih pišem kraljevića Mirka v »Zvonu", popolnoma spremenil svoje razpoloženje proti svojemu sinu. Princ Mirko je bil  preje  Ijubljenec   kraljev, sedaj pa kralj ne trpi,  da   oi bil kraljević na Cetinju.   Ker princ Mirko > svojo ženo ne gre nikamor iz svojega dvorca v Krušcvcu, se splošno sklepa, da je tam   interniran   po   kraljevi   naredbi. Princ Mirko ostane v Kruševcu tuđi   v  Času,   ko   se   bo   kralj  Nikola odpravil na potovanje,   da  obišće  evropske dvore.
Srbska   trgovin&k«!    agentM« \ Pešti   je osnovana.    Za    votijn    '.« aireneije je imenovan Gjorgrjf Harlt« vae,    frenoralni    konzul    \     p«>\i»j: Agencija bo izvrševala   \ mi  tltiuni in kreditne transakcije in finansir;* nje raznih kmetij^kili  m industrijal-nih potljetij.
—  Ceiki Sokoli učitelji telovaii-be v Srbiji, fvbski vojni mi niste r v odobril nacrt, da s*e pokliče v Srbin« iz  Ce^ke  \2  sokolskih  vaditeljev, d ? boiUi  poutVvali  telova4ibo.   Nekaj   i' me<\ njih  bo pouOevalo telovad^K) r-bel gradskih      g-imnarijah.        Za<Vtni« njihova plača bo znanala  12l>0 diuar-jev.  Po desotletnem  služl>ovanjii   b' do  imenovani  za višje  učitelje  in   -•.' .iim zvif*a plača do 4(KX> dinarjev  v ieto.
—  Bolczcn    KrhnkeRa    ufeniuk:'. VseučiliAki   profesor   dr.   Jovan   Cvi jić, znani odlični srbski jrt^oirraf,
< bolel.   Po  liaftvt'tu   2dra\-nik(rv   s^i vzel dalj^i dopust, da *i okrepi um.. jano idravje. Dr. Cvilić j«» (>dpoto\:tl na zdravlj^nio v Bonotke.
—  Ded^cina. pc»neverjt*na od turskih oblasti. Stojilku Nikolieu v Du-boi-ici pri Kuma nov u je umri    sin \ Avstriji    ter zapustil 4;55 krou.    Tb tienar  so  avstrijeke    oblasti   jioslal avstro-ofrn*keniu   konzulatu   v  8k(v lje. Konzulat je izrotil denar turski oblasti, a tu so one kronce brez aIcJu izffinile. lTbonri Nikolie zaman zahte-va svojo ded^čino, uradniki mu pn*-vijo enostavno, da ni  vcv- nje^ovega denarja. Splošno se sklepa, da je kd^ izmeti uradnikov onih 435 kron eno-stavno pobaisal v svoj žep.
—  Prott^t avstrijRke^a koniuU-ta. Tri katolike iz okolice Skoplj;v j«* pred nekaj dnevi  napadla,    ko s> w* vračali  domov,  neka amavt(*kii četa ler jim    od vzel a    okro#    1000 kron Oropanei so se vrnili v Skoplje ter _so r#ritožili pri valiju. Tu ?*o jih jeli i praSevati,    kje so dobili oni    denar Odvrnili so, da ffa jim je posodil ka toliški duhovnik   v  Skoplju.     Ol)la>' je na to dala rK>klieati duhovnika ter fza. j>ozvala, naj pove, odkod je ou d^> bil denar. Mož je rekel, da si je denar izposodil v ueki banki. Xa to «**■■ le so katolike izputitili teriivetHi prr iskavo proti    arnavUkim    razboju« kom.   O tej stvari je izvetlel avstro ofTTftki konzulat    ter    kot protektor katolikov vložil    o#ter    protest    rn vladi    radi   postopanja    skopeljskin oblasti.
—  Svokoda m Toriketn. Kakor javlim »Zakonitost«, *e nabaja v %»-porib v Skopliu 1000 osob. IiitkhI teh j# navadnih ilc^inoev 150,   do£iro if crtsitb 860 »priih    redi   političnih p*e#topkor.
Po slovmslitui sveta.
—  Poljaki v tujini. Na Đolffar-
skem, zlasti pa v Sofiji, živi mnogo Poljakov, ki pa doslej nišo i»ili organizirani. Pred par nieseci su si ustanovili svojo društvo, ki so inu dali ime »\Vladislaw \Varnem*zyk«. Na 'zadnjem občnein zboru tega društva je bii izvoljon za predsodnika ljr. Sol-lricki, za }Hxlpredsednika Zeuibrzu-ski, za tajnrka pa Zgodzinski. Naj-\ečjo zaslugo, da se je to društvo ustanovilo, si je pridobil znani poljski pisatelj profesor Tadeu^z (»ra-bowski iz Krakova, ki biva ie dl je časa v naučne svrhe v Sofiji. Svoj lokal ima društvo v restuvraeji »Ya-:-il Lcvski«,  na  vokalu   ulice  Vitofcu.
—  Kusi in češko - ncmska spra-■\a. Znani ruski  učenjak  Uekterev je poslal  v   Prag-o to - le pismo: ITdele-/enei slovanskih kongresov tu v Pe-trogradu se  Često    spominjanio     vas Oehov in svojega bivanja v zlati Pra-i;i. Vse vesti s Ceškeg-p  uat*    izrodilo /.animajo, a ne samo naš ožji     krog. marvee  vso  Rusije   Poslednja   poro-< ila o nameravani spravi z Nemci pa nam  povzročajo   skrbi.     Sprašujemo >e,  ako ne  boste    Cehi   v  političnom uziru preveč odnehali, kar bi vam v prihodnje   lahko  skodovalo,   a  no  samo   vam,   marvee   tuđi   cjelokupnomu slovanstvu.   Tolaži   pa  nas  misel,   da »te na svojem mest-ii, da vidite bolje, N.ikor mi, ki snio oddaljeni in da tuli  veste,  kako    najuspešneje     lahko • ranite domovino svojo pred pohlepnim i sosedi.
— Protipoljske naredbe    na    Ku-
skem. Petrojrradska »Rjec« poroča, ::i je rusko prometno ministrstvo iz-Uilo naredbo, s katero se število polj-
-Vih uradnikov omeji pri južno^a-unlnih želcznicah na deset oilstotkov.
Obenem se prepoveduje sprcjerrmnje
' ;^<>v, č>tudi so krščeni.
Razne stvari.
*  Tri mešetarje umoril    je     nek i\)par v blizini Varšave. Ko pa je ho-
tl umorjene oropati. se je pripeljaln Kočija, katare se je zločine^ tako j'i'estrašil, da je pobegnil.
*   Dober spomin.    Starikava  da-wia na plesu:    »Ce se spominjani na >voj prvi ples, se mi zdi, kakor da je
Mio včeraj!« Plesaleo: >:Izboren spo-■iiin imate, g'ospodična!«
*   Zavraten umor. V Marienber-zu na Sleskem sta    napadla    zvečer
• iomov se vračajočeg^a rudarja Ivana Ko lasa dva moža in mu zdrobila z de-
■ i kilojrramov težkim kaniuom lola njo. Mrtve^a sta potein se oronala :'»ila se* isto noč so ju izsledili oro*-riki.
*  Stekel pes ugriznil 18 oseb. V Sarajevu  je  nekemu   mesarju  stekel p^s,  ki je ugrizel  18 oseb  in mnogo psov. Vseh 18 oseb so poslali takoj v Pasteurjev  zavod   v   Budimpešto.  — Steklega    psa   je   včeraj   ubil    neki Miet.
*   Poniznost.     »Tegra   nikaknr  ne : lorem več    prenasati,    Rezika,    da -^rejemaš svoj epa    vojaka    v    kuhinji!«  se je  razjezila gospa nad  služ-kinjo.     »Vejo  grospa,«   je  odgrovoril« uozika, »on je s kmetov doma in se ->■ ne zna Iepo obnašati,    zato so #a ii*em upala peljati v vas salon.«
*   Kulturvolk.  Iz  Diisseldorfa se '«>roča,    «hi *(> zasledili    ondi v neki irostilni  razuzdano  družbo,    ki  >e jo
im shi'jala, da )wx*enja svoje svinja-ije z mladiiui deklicami.    Prizadeti
•  > člani  > najboljše družbe«.    Gostil-■•■if'-tirko so zuprli,    njeu    mož    pa jo
-•1.
'- Slab imendan. Iz Varšave po-1 'f'ajo, da je izpil lekarnar v Zgrioreu imenom Diotrioh, ko se* praznovali 'ijegrov iinenda.il, pomotoma na du-;< k kozaree karbolne kisline nainesto \ ina. Pol ure pozneje je bil lekarnar
. rtev.     Dobra lekarna to,    da    niti
i>tnik ne vo, kje hrani vino in v ka-
orih st€»klenir-ah  strup!
*   Prestolonaslednik Su — eerk-vene strehe.  Nadvojvoda  prestolona-rlednik  Fran  Ferdinand je  pred  tefl-ni potoval pf> Tirolskom in pri tej pri-liki opiizil, da je mnopro tamknjšnjih *■ rkva kritih z eternitom.    Z ozirom mu to je prestolonaslednik Fran Ferdinand   poslal   briksenskemu   in   tri-♦Jentinskemu škofu pismo, v katerern
ih prosi, naj vpHvajo na svojo du-ovsčiho, naj v bodoee eerkva ne da-
•   kriti z eteriHtnm, ker takšna streha za eerkve ni okusna. Da, prestolonaslednik se zanima žo tuđi za eerk-- • ne strehe!
*   Nove vrste eebele.    Čebela je ■izbila tekmeea v podobi mravlje, ki •-«'» jo zasledili v Meksiki in jo imenu-j* jo  mirmeeoeistas     mexieanus.     Ta !»rod u čira,  kakor je izjavljeno v pa-'i^ki   akailemiji   znanosti,  ruvnotako
kusen med, kakor čebela. Belgijski 1 'onjak dr. Wesmail, ki je razprav-'.:al   pred     akademijo   o   tej   mravlji,
ravi, da ta tvori posebni razred med luravljami. Gnezdo ima 60 do 80 em .'»od zemljo. Je bolj svetla od ostalih
raravtlj, popolnomm dru&&im \tAm-no seslave in ima ladnji dol tel€M velik, v katerem a« aarvja aladki sok, med. đr. WeemaU trdi, da bi se ta mravlja tuđi v Evropi lahko vpe~ ljala in udomaćila radi produciranja medu.
♦ Eakaj J* MohaMd prepoTedal piti Ttiiot Nek potovalec ii 16. ito-letja porooa sledeoo legendo: Na po-tovanju priđe Mohamed k svojemu prijatelju, pri katerem je bilo ravno /enitovanje. Začuđeno opatuje pre-rok, kako se irostje objeraajo, poljub-ljajo, Kt »i zagotavljajo prijateljstvo in zvestobo. Ko tako opasuje te prizore, vprača, od kod ta ffinjenost in ljubeznivost. Povedo mu, da je to |K>vzrocih> vino. Na te besede blagoslovi Mohamed viuo ter od ide. Ne-doltro po trnu do^odku privede pot preroka zopet nazaj v isti kraj. A zdaj se mu je nudil povsem drugačen prizor. Kamor se je obrnil, je bilo vse narobe, povsod je videl posledice krvave^a pretepa. Bil je radoveden. zato vpraša, kaj fte je zgodilo! In kaj izve! Ti, ki so bili na ženitovn-nju, so 8e> doeela upijanili in koneno stepi i. Hipoma >e izpremenil Mohamed svoje mnenje o vinu. Kakor ga je bil poprej hlapoalovil, tako ga. je fcedaj proklinjal.
11 Kevolverski atentat iz ljubo* sumnosti. Na Dunaju v Meinelstrasne .št. 22 se je odigrala predvčerajsnjein 7jutraj krvava rodbinska tra«redija. Tam se je. naotauil dolavet^ Kost a 1 *• svojo zrno, ki pa sta oddala eno aoln» tuđi 221etnemu mizar&kemu |>omo<-uiku Fraueu Korineku. Zgodilo pa se je, <la se je Korineku zahotelo po prepovedanih so*lovih, na kar ga je ljubosumni Kostal i>ostavil pred pra*r. Korinek pa se ie nnstanil \ isti ln^i iri iiru^i stranki, kar je potrdi-lo Koštala v sumu, da nadaljuje Ko-riuek razmerje z njegovo ženo. Sledili so razburljivi pribori, tie tuđi je žena vodno in vodno zatrjevala. da je nodolžna. Kostal pa se ni dal prepričati. Vedno holj se mu je utr jebala sumnja in mislil je na mašeevanje. Cakal je na Korineka v stopnji^či: in jra hotel napasti. Ker pa je pripe-ljal Korinek s set>oj nekega prijatelja. .H' odloži i Kostal maščevanj^ na uprodnojši eas. Predveerajšnjem zju-traj pred 7. uro, ko je šel Koriuek na delo, #a je že eakal K(^stal na atopnjieah z vojaškim revolverjem in zaeel streljati na. svojo žrtev, do-kler ni zmanjkalo patron v revolver-ju. Zadet od petih krog-el se je z»xrvi> uil Korinek. Došlim liišuim sostano-valeem stv je dal Kostal brez upira-iija i>rijeti. Oddali so ga došli policiji. Koštala pa so prenesli v njegovo sobo, in od tam v bolnišnieo tor ima-jo zdravniki le malo u panja, da mu ohranijo življenje.
:r* Censtohovski svetniki. Pre<l-vćerajšnjim je krakovskosodiščeizro-čilo ruskim orožuikom čenstoltovske-pa raeniha, Tomaža Macoha, ki je v samostanu svojega lastnega brata pobil, nm dal odvezo in ga ]K>lem %moril. Macoh je tuđi z drujrinii ine-nihi vred kradol denar in draproeeno-sti, ki jili je verno ljudstvo ]K)lag*alo na altar eudodelne Matere l>ožje c?en-stohovske ter zapravljal ta denar z malopridnimi ženskami. Ko se je raz-vedelo v Krakovu in okolici, kdaj od-peljejo Macoha na Rusko, je nmojro ljudi pohitelo na kolodvor. Macoha je vklenjcnejfa spremljala oro/iiška četa. Med potoni ni Macoh nićesar grovoril. Na kolodvoru postaje <«rani-i*a je Takalo hudodelakeg'a ni -niha -4 orožnikov, 14 mejnih čuva.j^v in 12 vojakov. Ko je avstrijska asi-^ten-ea ruskomu žnndarmerijskomu rit-inojstru izročila vso, Macolia zadeva-joče papirje in pri njem dobljeni de-nnr, so Maeoha prevzeli ruski orož-niki, uklonili so gn v težke verige, pa /a))rli v poseben vo« ia g*a peljali v Pot riko v, kjor je sodišče.
*   Strainik   napaden  z  revolverjem. T«i dni je jrrozil 351etni gluho-nemi eevljarski jx)moenik Fran Lin-liart svoji gospodinji, da jo bo ustre-111. Kor se je le - ta bala, da Linhart grrožnje   ne   izvrši,  je  šla  na  bližnjo policijsko stražnico, ter Linharta na-znanila.    Takoj se je odpravil eden stražnikov ž njo na stanovanje. A že med  potjo  sreća ta  Linharta,    ki  je naglo potegnil    samokres iz žepa in nstrelii šestkrat proti »tražniku. Prvi  strel  mu  je  preluknjal  eelado,  a ko jo opazil stražnik, v kaki nevarno-sti se nahaja, se je vrgel na tla in ga ni  nobon  poznejših  strelov  zadel.  V tem se je zbralo ie polno občinstva, ki  jo  Linharta lincalo.     Le s  težko rnujo so je posrećilo   Linharta ukrotiti. Odvedi i so ga v «apor.
*  Vojvoda strojevodja. Iz Pariza se r^roča: Ko je v poslednjih    dneh na Francoskein pretil veliki ielezni-carski  štrajk  vsem slojem prebival-stva in grozi 1 s prevratom urejenega življenja, je bil  med    štrajkujociim tuđi strojevodja,    ki se je odlikival po svoji osobnosti, svojem imetju in svojem socijalnom staliMn od drugih štrajkujočih.  Bil je to ipattki roj*
voda in predrtavttttj nm naitUrej itk rodovin svoje domovine. Vojvoda ima na Spanskem velika posestva, veliko bogaatvo, on pa ae je odrekel vmem tem udobnost im, ki mu jih je nudilo življenje, samo da more zadobiti romantičnemu nagnenju, ki preveva vte njegovo notranje in ti-vati kot navaden atrojevodja. Vstopil je kot strojevodja k neki franoo&ki ftelezničanki družbi in je s svojini stanom, ki ii gii je sam izbral, zadovoljen, kakor malokateri drugi. Na-sproti nekemu časnikarju se je izra-zil ae pred malo dne vi, da ga je ie v zorni mladosti stroj pri vlaku narav-nost fascinirah Imenoval je stroj »najvelioastnej&i iium eloveskega duha.« Spoeetka se je zadovolje val 8 tem, da je zgradil na svojem pose-fctvu majhno železnieo, da je inogel igrati tu vlogo strojevodje, pred dvoma lotoma pa jo za pust il svojo domovino, da je vstopil na Franeo-skem popolnoma redno v službo kot strojevodja. Dnevi štrajka so bili za njega dnevi žalosti, ker so je moral začas no posloviti od svojega ljubljenoga stroja . . . Sedaj pa stoji zopet na svoje ni stroju in vodi vlak z naj-večjo sigurnostjo. Samo njegove be-le in skrbno negovaue roke ga izda-jajo sedaj še, da je plemenite krvi.
*Menu ob jh>jedini na čast saške-inu kralju na tesarskem <lvoru na Dunaju, je bil naslednji: Potagt-Montesquieu. Tartelettes delicieuses. FruiU^b des Alj^es a la russe. Pieoe d° boeuf et Chatoaubriand. Ailerons de becassses St. Huln^rt. Mous.se de scampi a la Careme. Sorln^t. Poular-do8 de Stvrie, salade, kompote. Asperges fraiches eu branehes. Bombe Franotilon. Creiue de fromagi. Glaees variies. Dessert. ChampagD« Moet & Chandon.
Kupujte jutranjo izdajo „Slovenskega Naroda**.
Telefonska In brzojauna
porodio.
Nov koroški škof.
O. — Dunaj, 19. novembra. »\Vie-ner Zeitung« pri naša danes v nooti-cijalnem delu vest, da je eesar spre-jel resignacijo eelovškega škofa dr. Josipa Kalina in da je njegova emi-nencii kardinal in nadškot* solnogra-fciki, kateri ima v tufin slučaju pravico, imenovati eelovškega skota, imenoval kapiteljskega prosta in že po-svečenega škofa v Solnogradu dr. Katnerja za škofa krškega. Novi skof je ix>ložil prisego dno 17. novembra v roke eesar ja.
Sanacija koroške centralne blagajne.
S. — Dunaj, 19. novembra. Kc-kor se zatrjuje, se je sedaj posrećilo propadlo koroško klerikalno centralno blagajno v Colove u i)opolnoma sanirati, tako da bo centralna blairaj-na mogla zailostiti vsem svojim obveznost im in i!a tuđi vlapratelji ne iz-gubo svojega denar ja.
Kaj je s češki ni deželnim zlx»rom?
O. — Praga, 19. novembra. Od današnjega rezultata j>osvetovanj čeških deželnozborskih strank je odvis-no, ali bo češki deželni zbor zaključen, odnosno odgođen, ali ne. V današnji seji zveze čeških deželnih po-slancev bo izdan tuđi manifest na češke volilce, v katerem dobe naslikan potok zadnjih češko - nemskih spravnih pogajanj. Nadaljovanje češko - noinških spravnih |K>gajanj.
ih — Praga, 19. novembri«. />Prager Tagblatt« javlja, da se vrši prihoflnji ponodeljok pri eesarskem narnestniku Coudenhouve skupna konferenca nemških in čeških vo»li-teljev strank, v kateri se bo dokx\-lo nadaljno postopanje češko-nemški spravni akciji.
Napad na grofa Forgacha iunUljen. O. — Đelgrad, 19. novembra. Vesti, kakor da bi se bil včeraj po-skusil v Belgradu na avstrijskeara poslanika grofa Forgacha dinamitu i napad, so popolnoma izmišljene.
Rusko poljedeUko mlnistrstvo.
O. — Petrorrsd, 19. novembra. Dnmi je bil predložen dane« zakonski nacrt, s katerim se za rusko u stana vi ja posebno poljedeisko mini-stretvo, katerega dosedaj na Ruskem se ni bilo.
Papežki tajnik Merri del Val v ne. milosti pri papežu.
M. — Rim, 19. novembra. Kakor se zatrjuje, je papežki generalni tajnik Merri del Val padel pri pape-žu v nemilost. Pred par dnevi je pa-pet imel konferenco % nekaterimi kardinali o innanji politiki, ne da l»i bil k tej konferenei povabljen naj-merodajnejši kardinal glede tega vpraftanja, to je generalni tajnik Merri del Val.
lUUjaasks mnurlea.
M. — Pttrla» 19. novembra. IV-riaer Journal« poroča i* Rima, da je Italija mopet dala v delo 3 dr«;ad-nougbte. Mornariiko ministrstvo je tuđi nar oči lo 6 novih torpedu ih k riža rk in 30 torpednih eolnov.
Svetovns rasstava v Parlsu.
O. — Pariš, 19. novembra.    Od*
sek francoekega senata za industrijo in trgovino je sklon il prirediti »et« 1920 x Parizu zopet ; Kvetovno rst-etavo.
Bolexen ^rofa Tolstega.
M. — Berolin, 19. novembra. Iz Petrograda prihajajo d*«nos zjutru j vesti, da je stanje grofu Tolstega jako nevarno. Ka-tustrofo je prićak'>va-ti veako uro.
M- — Pariš, 19. novembra. Naj-mlajbi sin Tolste#a L«v grof Tolntoj, ki je kipar v Parizu, je dobi I včeraj zvečer iz Astapora dve brzojavki, ^: mu naznaujatu, da se je stanje, očeti poslabćalo in da je prieakovati vsak čas katastrofe. Mla/li Lov grof Tol-stoj so je radi tega takoj odpeljal k svojemu očetu.
M. — Astapovo, i9. novembra. Snoči ob 10. so zdravniki izdali buk-tin, kateri konštatir«, da je splošno .stanje obolelega grofa Tolstega nekoliko bolj.še. Temperatura jt* zna'ala
m-H" c.
M. — Astapovo, 19. novembra, (irof Tohstoj je prebil dana^njo no*-precej mirno.
Krščuiihki MKijalihti  \   Nemčiji  na robu  propada.
M. — Berolin, 19. noveiubrt Ki>čansko-»ocijalni ]K»hlanec v Xem čiji Baehren objavi ja pismo, v kate-
]!•!?:        )>*'-]■ '■■V't'-'"       !:"•":! !i.-]:r>-«oc i jallli
-trunki nu Neui^keui, da naj a»c  pridruži   konservativni   stranki.   S   tem je pa |x>polen propad krščansko-soci jalno  stranko  definitivno  določen,
Sfavke na Portugalskom. M. — Berolin, 19. novembra. Iz Lisabone dohajajo l»oročila, da s^ na Portugalskem med delavstvom upri-zarjajo jk> vrsti stavke. Sedaj šo za-čeli stavkati uslužbenci velikih pa-roralinov, stavka jo tuđi železniskl uslužbenci in za prihoduje dni jo na-povedana stavka delavcev v plinar-nah.
Boji v Mehiki.
O. — Mehika. iy. novembra. Včeraj je prišlo med vladnimi voja-ki in pa med nasprotniki sodanjegiJ mehikanskega predsednika Diaza do oštroga boja, v katerem je patilo 1S mož. Viadni vojaki so končnu zuia-gali.
Gospodarstvo.
—  Zveza izdelovateljev laka. 2
Dunaja poročajo: Preteklo nedeljo je bilo zborovar.je avstrijskih in ogr-skih izdelovalcev laka. Sklenili so ustanoviti stalno organizacijo kot strokovno skupino zveze avstrijskih industrijalcev. Vsestransko se je konstatiralo, da ne stoje cenc izdeianih fabrikatov v ni-kakršnem razmerju s cenami surovin, ki so se zvišale za več nego 50 od-stotkov, vsleđ česar je neizogibno zvišanje cen laku. Ravnotako so sklonili, uvesti precizne plačilne kondicije. Ti sklepi so stopili v veljavo 18. t. m.
—  Prodajni kartel eksporterjev runege lesa. Z Dunaja poročajo: Po dolgih  težavnih pogajanjih je končno vendarle   prišlo   do    sporazuma   med bukovinskimi,  sedmograškimi in  rumunskimi  tvrdkami,   ki  izva-žajo   rezan   les.    Sklenili   so prodajni kartel,   ki   bo   imel   na  Dunaju   in  v Budimpešti svoj sedež in bo začel de-lovati 1. januarja 1911.
—    Nove   podružnice    avstro-ogrske banke.   Avstro-ogrska  banka namerava ustanoviti  nove  podružnice v Mostarju in v Đanjaluki.
—  Poštni hrmnUnict v Bosni in Hercegovini bo začela s svojim delo-vanjem ob novem letu. Vlada ni smatrala   za   potrebno,   predložiti   bosan-skemu saboru tozadevno predlogo.  Iz vsaga vladnega postopanja  se  jasno razvidi, da se bosanskega sabora  ne smatra   za  kompetentnega  v   skupnih zadevah  in  sicer  niti  v  takih,   ki   se upravljajo po skupnih načelih. Za ravnatelja je bil imenovan dr. Karei Mon-sehein, fajnik pri dunajskem poštno-hranilničnem uradu,  torej mož,  ki ne znt  deželnih  jezikov   in   ki   tuđi   ne pozna  razmer v deželi.   S  poštnima hrinilnicama   obeh   državnih   polovic bo bosanska poštna hranilnica v med-sebojnem nakazilnem prometu.
—  Izprememba pravih Notranje ministrstvo je y sporazumu, s priza-detmi mtnistrstvi dovolilo izpremembo drnibinih   pravil,    katero   so   sklenili akdionarji akcijske družbe lokalne že-leznice Kranj-Tržič na občnem zboru na Dunaju dne 6. maja 1910.
—   Poučni  tečaj  za  zadružne fnkcljonarje v Ljubljani.  Trgovska ia obrtniika zbornica za Kranjsko pri-
redi dne 21., 22. in 23. novembra 1.1. v Ljubljani poučni tečaj za zadružne funkbjonarje. Namen tega tečaja je, dati esebam, ka imajo v obrtnih za-drugah kot odborniki ali pa tuđi kot zadružni undniki poverjeno skrb za opravljanje zadružnih poslov, priliko, da se seznanijo pobližje z določili onih zakonov, katere najčešče potre-bujejo. Tečaj je pri nas prvi svoje vrste in gotovo ustreže resnični potrebi, kajti obrtnih zadrug štejemo danes na Kranjskem 2e nad 70. Tečaj bo trajal 3 dni in se je nanj prigla-silo nad 20 udeležnikov, od katcnli so pretežna većina zadružni načelnik« in odborniki. Tečaj bode obsegal 21 ućnih ur in se bode predavalo o sledečih predmetih: Poslovanje obrtnih zadrug, predava gosp. Engelb^rt Franchetti (5 ur); obrtni red, predava g. dr. H. Blodig (7 ur), obrtno po-speSevanje, predava zrx>mični tajnik g. dr. Viktor Murnik (2 uri); izobrazbu obrtnega naraščaja predava ravnatelj c. kr. umetno-obrtne strokovne Sole g. Ivan Šubic (3 ure); bolniško za-varovanje, nezgodno zavorovanje, gospodarska pnzadevanja obrtnih zadrug, predava zbornični tajnik g. dr. Fran Windischer (4 ure).
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik: Rastu Pustoslt mM*k.
___UBrasteJe^liojiEialiUe iJJdpnL
$L 31 hm itoL (h Mi ptr).                   Brtfl. prrtit. 2M1.
V  nadelfo, 20. novembra 1910.
SLADKOSTI
rodbinskegji   življenja.
Burka   v   treh    dejanjih.    Francoski    spis«*l Manrice Henneqain. Rt^.-er Hinko NučiČ.
Blagajnici se odpre ! X ori. Začetek ob 3. uri.           Konec ob ! S6. uri.
frihoSnja predstavi v nedeljo zrecer.
ftt 38. fNeptr).          DnUt. predfct. 2048.
V nedeljo, 20. novembra 1910.
Drugić t
Zakonske metode.
Burka   v   treh   dejanjih.   Francoski  spisaU Maurice   Eencequin   in   F1«it«   Vthmr,
Prev^!    Y i a a i ni i r    Levstik.    ReZibCf Hinko Nučič.
Blagajnica se odpre ob ' ,7. uri. Zaćetek ob 7. uri.        Konec ob 1 JO uri.
M*An pr?!ht3¥3 bo v terek. U. mmin.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. iiovemhra: Kv^en Kop1 r^jenei*. 4 leta, Frane Jožefov« cest.-i >t.* 1.
Dne 19. novembra: Terezijm G<>-loh, zasebnica, 8£ let, ^kofja ulica >t. 11.
Poslano.
Narodovo idratllo. Tako se srne imenovati bolesti uiešujo:e, mišice in živcekrep-čuiuče, kot mazilo dobro znano „M+Uovo franeosko igam|e In solM, katero se spiosao in u^-pcino porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja CenA ste-klenici K 1*90. Po poštr.em povzet'i razpo-Silja to mazik) vsak dr.n lekarnar A. 1IOLL, c i!i t.T. dvorni zalagatelj na ftaMfa, Tmck-lmobcs 9« V zalo^ah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ot preparst, zaznamovati z varstveno znamko m podpi&om.      2 29
Vop vprašaioeim contilnicarjeni:
lzboljšati si biK'Ote svojo obrt ter promet z jedili in pija^* jM>ninoiiti. Priljubiti se hoćete pri svojih fjoKtilt in pridobiti mnogo stalnih. Vrh tegu ]m hoćete pridobiti protovepn denai ia. Nabavite si Hupfeldovo irla^bilo. PiBitt1 Ludviku Hupfeldu na Dunaj. VI., Mariahilferstrasse. in *nhtovaj-te uataueue tihkoviue gratis in franko.
I
K 0
IKO
HajtioIlJa uro »domostl:
zlata, sntni. tnH rifteUDCh li Jdkii n MU sini pri
H.SOTTHER
UUiUano. HBtnl trt I
v« ifflaL
I
K O
110
SlfOJC    zdpSVJe    »> obnnitel liginejo Vam ttabort« <■ boMtoe, o«, ttvci, niUm trn Uta w Vam nJaHJt apMI boM* adravot, aplota* đoteo «dia»mww raapoloa^c bo aopat aa-stopilo, ako bodete rabili pristni FeUerjev floiđ z sflaako »EbaJteM«. TMM na potatariajo 5 kroa ftaafc*. hdilnalar NM la*—■ B. V.Fa|ar v SMbM, EM* «g Ma«. 3» M Ihulhia
flMfFflib
samo direktno! — crna, belt in batvana. od 1 K 35 vin. meter naprei za bluze hi obleke. Franko in te U Hl lajaaa se poilje na dom. Bogata izbira vzorcev se poilje s prvo poftto.               !     62
Tirana a nH MĐBi, tttt.
Za vinopivce
za motanje s trtnNn aakaml
-—'         alkalična kislm«
nevtrallzira
vinsko klsllco
prijatno razočaga
okusa. Ha
barva vina.
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za me?
Ker se samo z njim krepčam,
Vcdno zdrav želod'c imam!
Najboljsž želodčni liker?
Sladki in grenki.
ljudska kakovost         liter K 2*40. Kabiaetna kakov ost       „     „   4-80.
Ntslov   za  narodi«:  FLORIAN.   Ljubljana.
^_____.__.               .   _              ^0
Svarimo pred ponaredbami.

Priporocamo našim rodbinom
he ti uske cihđrije.
Naravo  preveva   mrzlota,
^žife  vreme je večkrat  nepiijazno  in ob
jžggjr   većernin in jutranjih urah tuđi hladno,
JKsSB  vsem, ki se nagibljejo k prehlajenju,
V£2ji£   je napočil slab čas Poraba sodensfcih
fSfrTjr   mineralnih pastilj (pristnih Fayevih)
JKŠK   pa vse nevarnosti odstrani it naprej,
>^jfc   ce se je pa kđo že kaj prehladi), pa
!Sg5^   Favcvc  pristne  soaenske  mineralne
j^šS&   pašttije zanesljivo,  hitro  in prijetno
\jjfrift   odstranijo vse.   Fay»:ve sođeruce se
SgZ*   dobivajo po lekamicah drogerijah itd.
J§§«  škatljica po K 1 25
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko   W. Th
Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, IV 1.
Grosse Neugasse 17.
Proti            6
Mi ii siobi zob
i&sorao delal« dobro taaaa antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
U atrei tl«aao ta odstraafai« neprijatno smpo U nst
I stekJenlcm t navodllom 1 krono.
Dežeina lekarna Milana Leusteka
v Lfcbllaal, aaslfeva easta «•▼. 1
polef Franc Joželovcgi jafcilejnega mosta.
Maiaala**as1na In sobna Toaa.
Sunja,   Hrvaško,   22.   februarja   1908. Blag  gospod lekamar!
Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše izborno delujoče anttsepttćne melnslno-aatne xoaaa ▼ode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol. utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust ]o bom vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Vsegamogočnemu   je  dopadlo  našega  2o!etnega stal-nega gosta ter dobrega hišnega prijatelja, blag. gospoda
Jakoba }(ainschega
c. in kr. stotnika v pokoju
danes ob pol 12. uri dopoldan k sebi v boljše življenje po-klicati.
Pogreb bode v  nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 4. uri popoldan na tukajšno pokopališče.
ŠKOFJA LOKA, dne 18. novembra 1910.
Družina Ignacij Guzelj,
384V*                                                                tovarnar in gostilničar.
ZAHVALA.
Ob smrti naše ljubljene in nepozabne soproge, matere,
hčerke in sestre, gospe
Jffici Janežič roj. jCrovat
izrekamo tem potom svojo najprisrćnejšo zahvalo vsem so« rodnikom, prijateljem in znancem za vse mnogoštevilne izraze sožalja in sočutja.
Zlasti se zahvaljujemo prečastiti tukajšnji duhovščini, osobito g. župniku I. Skubicu in g. dr. Kogoju, katera sta se posebno trudila in tolažila rajno ob času bolezni.
Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev, tukajšnji požarni brambi in sploh vsem, kateri sa pripomogli, da smo predrago rajno na tako lep način izro-čili  materi zemlji.
Najprisrčnejša hvala vsem!
JESENICE, dne 15. novembra 1910. 3g%                               Žatajoti rodbini Janež«-JlroTtt
I,f** ?!!! |I 1   s_______
18   ».pop.  7235      30sr.vzbod.     dež »    9. zv.   723 8       0 7 slibsever     g
19.   7.x|.   726 4      0-3  sr.siah.         .
Srednja vcerajiaj*  temperatura 2O*, norm. 3 0*. Padavind v 24 larah 8 4 mm
SW   a       ■ | n ivilja
sr priporoča na dom.   — Dopisnica zadostuje.                   3822
A. B.y Novi Vodmat 25, pošta Moste. Proda se     ~
HISAl
alt paNllf ftajMI iz proste roke. Zelo pr pravna je za trgovino in ima 5 stanovanj, mesnico, vodo pred hišo •n velik vrt. — Po'rve  se   pri   p<>sest
niku ivaaa AMtoraftlta, Josoalco-
rutlBO.                                          3824
PrUotnostnl nalrcp!
tepa graščtna
prej v dežeini deski vpisana. z okoli 50 orali prav dobrega zemljišča, lepa stanovalna in gospodarska poslopja, ležeča  ob železnici, se zaradi rodbinskih
razmer prav ceno  prtdA« Vprasanja   pod    „V1    na    uprav-ništvo »Slovenskrga Naroda».     3^51
Prllotnostnl naknp!
l\\iitw\ mito
z mlatilnim strojem, dalje lepa gospodarska poslopja z nekaj orati dobrega zemlji>čat na državni cesti, 5 minut od železnice, se ceno prorta.
Vpraianja   pod   uV   oa   uprav-ništvo »Sloven&kega Naroda*.         3850
LJUBLJANSKI
ZVON
MESEčmr u w\,mm n prosvetd
Letnlk ZZZ. 0910).
sluja   po  4 pol«   oBtaAac   *   vslici   o*B«rk
>o  md%n  pot  na  m»««c ▼ •▼•skia  tm »to
•• l«to | I to b,   pel l«ta 4 K 6o b, Zmt-
l«ta i K )O k
'.%. ▼•* De«T»triJ»k» đ*S«l« n E 10 b m lati PoMmtsai sT»»ki •• đobivajo po to a
Narodna Tiskarom" v Liubliar .
V Amerlko in Kanado
a^^^&^^sESZ^^^^^^^BSpa^a^M^^KRv^^^at    B arl«ni¥aa9 Bum ta laaasl.iva wwtm\^
Cunard Line.
0aa«4 te ioauatoa* artelaalita Tntai
Ultonia, 29. novembra 1910. Carpathia, 20. decembra 1910.
li Uv«ra«#l»:                1515
Največji in najlepši   parniki sveta. Lusitania 17, decembra 1910. Mauretania 10. decembra 1910.
Pojasnila in vozne karte pri
iaV«a«la**   C^«l\ft«a»^tc
v ifaMlaaJ, »HaiiatPi   altoa Mav. SS,
polee cerkve Srca Jtsasoveca.
Vozna cena Trst-New York III razred K 180
za odraslo osebo z davkom vred in 100 K
za otro ka pod 10 leti z davkom vred.
Trgatev
v Sv. Križu
ai Znh,
Ntzstaja %t tt- ^—krium ii fMtiartOriea, U Je WU ? Sv. Kriti pri Trtti trgate? U ISl tkt^ra t I. aorej. LetM Je tof i« ilnn gft4}t ter Je spati, ia U4t li ■Jeft imate! kafijka ■rctckarji hi irniM Va» i. Je Mit f««>v* •*•« li. •«.
Lepa hiša
sa glavnem trgu % goepodarskimi pro-itori ia velikim vrtom, 5 minut od kolodvora, jprtpravM ma vsaks •*rtf mm BaIWI|Mai kra(« sa kalK«fa
SteaMrBlkftf se) v procviujočem m-ftu
Spod Št.}' rskegm   prav   ceno   pr^tfa
ali da v Salmp.                               3842
Vpra&anja   pod   „atotoa Biast*14
na upr?*ništvu »S'cv. Naroda«
JMaMtaata 4O Kv aaiita • K! PhtoŽnostni nakup Imam tm (Oiidart) podoben falaaff ćop pristen, jako  lep,   16 cm dolga dlaka, s cevko iz starega srebra, Hubertovim križem, premakljivim obročkom   in   vi jakom,   skupa] samo 6 K.   Dlaka in barva prirodno pri stn a Priložnostni nakup Po povzetju pošilja izdelovalnica gamsovih čopov FEN1CHEL, D»aj IX., Altmonerg. 3. 3844                    Mnogo priznainih pišem.
OMI konciplient
tuđi začetnik, z nekoliko sodnijsbe prakse ali pa starejši notaTSki kon-€ipl|aat| ki želi odvetmške pranje Se Sprajma« Vstop kakor hitro mogoće
Stenograf
izvežban na piaaloam etroin« se sprefrae s 1. {anuarjem leta 1911.
i'oiiudbe na pi^aruo dr. O. TTOO,
Ooiica«                                         380^
Ženitna ponudba!
H     H     Mlad, izobrazcnvcčji obrtnik
I                                                                                                                                                                                                                                           se  želi v svrho  ženitve se-
znaniti   s   trgovsko   izobra-ženo  gospodično iz boljše, premožnejše rodbine, katera ^          bi   bila pripravljena s prid-
■ H nostjo in premoženjem po-|||     magati    mu    do   povzdiga
Injegovega podjetja. Starost do 22 let. Tajnost zajamčena. Ponudbe s sliko, ki se vrne, do 25. t. m. pod „ZAROKA* na upravmštvo B     H     3840    ^Slov. Naroda".
Prodaja.
Dne 26« novembra 1910 ob 10* uri dopoldne -** u?i v notaraki plaaml ▼ Radečah pri Zidanom mosta
pnslonliiia javoa drama
v zapu^ćino po Ivanu K lav zar iz Radeč spadajoic nepremičnine pod vi ž. £tev. 158 k. o. Radeče t.j. hiže st. 52 ? Ra-dečah z dvoriščem in gospodarskim posplopjem. — Uklicna ccLa K 6000—, vadi i K 600-—.
Draibrni roeoii itd. pri notartkem
oradn ▼ Eadečah.                        3830
Olga hramlDica
v DrnUo ¥ Dalmaciji
tprtjtma
hranilne vloge
od K 2-— do K 1OO.OOO-—
proti 9PO obrastavanjiSf ter povraCa zneske do K 5.000 - brez odpovedi, zneske do K 20.000-— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru - Za polletno i2pla-čuvanjc obresti izdaja na zahtevanje obredne
knjižice-   —   Dopisovanje   v   slovenskem   in hrvaškem jeziku.                  3825
ta wairt armaltalli vlof Ia a|la oaro-■tovaml« kuatf oMiaa »rali.
Najizvrstnejše   in   najbotjše   taaaaarlc« izdeluje In ra2poSilja
frra   slsilka  hftmica   tatari ^    J. STJEPDŠ11I
Slaek (Hrvatko)
Odlikovan na pariški raz-sUvi leta 1900 in milenij-
ski raisUvi leta 189b. Ražen Umburic in skladb za tamburice im* v zalogi razna gla&bila n.pr fmH, citre, fiUre. aaai«-Ue, feamaiike. •kMrimt itd., za katera poilje poseber ce-novriik s sli-kami.
Vdik in  iluatrovan  cenovnik  se poilje vsakemu franko in zastonj.
V isti trontki ishaia ttrokovni UaibaraUci mes#£oik pod naslovom »Tamburica«, ki đonaia pouk ttr krasne Umburtike skladbe ia stent ia celo kto samo • K.
V^^aaaaaaaaaaa^Bi'    ^Laaal    aaaafcaaaaa.    9   ^ffjaaaaatfia%   ^ai   aiaaa^aaa^h.
Pro4ft M ood jako ogodnimi po* goji aja)va Oa^ajBa^tota^aauaa
z vrtom, Dekaj gorda in rsa gospodarska poslopja. — Kj«. ootc uprav-niitTo »Slov. Naroda«.                      399a
HIŠA
v predmestju z leoim Trtom, gordom, njivo in gospodarskim f^.^opjcm se pod ugodmmi pogoji proaa«
Izv V? v r^sravraciji MpH ZTOldl11
▼  SpodaJI ilakl.                           3766
Lspo iijnai
▼  L Bcstronjn, Vtgova ulioa it t
obstojcće u 3 oob, kopalnire in vseh drn^ib pntiklin  aO Odđa  takoj  ali  za
febraarje* ^rmta.                    3731
Vpr-*^    -   p-i h'^nici ravnotam, ali
▼  pisara! &  Oblaka, ▼ Ljubljani,
„Hotel   tfći&kelj"   med   uia 1   ura mi.
tedka priliKa!     Redka prilika!
> Trgovino
hrez konkurence -e ugurtao Odda V Dajem al1 SO proda* Potrebni kapital K. lu.000 ali tuđi proti prim«»m^mu jamstvu. — Ponudbe pod Ha>t- %1V* na upravniStvc  »Slov. Naroda«.
Mlad
usnjarski pomoćnik
si žpH v svrho »rpopolnitve manja premeniti sinibo. — Nastop slmu s 1. decembrom.                          3847
Ponudbe    Da    uprarništvo   »Slov Naroda«.
3833    Dva dobro izveibana
dacarja
aprejme ntitnintko odkupnifttro sa okral Cerknico. —  Pru-je     I vlažan do L decembra 11. na pod-pisanega.
IVftB StrgulOC,  načelnik
Trpovski lokal
V Gorici, na izvrstnem mestut ie 20 U". za železmno uspeino uveden, tuđi za pi rcelan>Wo in stakleno hlatjo prav pripraven, se bov krauem Oddajal v
aalem.
Naslov   pore   upraTništTo   »Slot
Naroda«.
Uradno dovoljena, te 15 let obato-Jota Dajslarejta ljubljaaaka
posredovalnica staoovanj io siužeb G. Flux
Gosposka   ulica  fttev. 6,
prlporoća ta aaaicata U aoljs«
sini iskajote vsake vrste
*                     kakor
arlvataa tr«avmka Ia aostilalsk* oaablt. Ualra rasUćala alaiaa, siaatt sa iaaakt ¥aataa Ia koliker amotea aitra postr«iat
ftafotovlitaa. Poinina tu kaj.
Presi se xa utinćei rasJ«v.        3tk^
Ushiti toian za ipiti ii cement
zihtevijte simo stroje prc-izkBSenegi sestiva tvrđke
K. Houotnv
IpKUai tom ft* a aaH k Hum
Praga-VisoCany
SprtM a bnlM pA Imsalsli, ^ ukn lajripwa|t lanta Ltl
Na vaa^es avMfe pnptfoCa*   $too
DUflttl BKtnllL
Narodno • napredno dlja&tvo.
(N adal jevanje.)
Naš narodni program    je    ono, kar nas najbolj približuje narodnim radikaloem. Na tem polju 6e v niče-mer ne ločimo in nas je smatrati 7& direktne    descendente    v    njihovem narodnem   delovanju.   Narodno  radi kalni   nacrt   podrobnoga,   obrambne-ga, manjšinskega in tuđi narodno-iz-obraževalnega dela  lahkc prevzame-mo brez premisleka, da ga izpopolni-mo in razširimo. 2e vee it*t opa.uuno ▼ ravno tej  toeki spontansko zbliže-vanje, ki je gotovo le na korist stvari. Narodno cbrambni teeaj v Ljubljani in narodno-obrainbna enketa v Mariboru sta bila naravnost triumfa lepe soglasnoeti v resnem dolu in še Tilkjer se nismo čut ili  tako edine ia sorodne ko tukaj. Zato se pa čudimo, kako nam  more zadnja  »Omladina« očitati   »zabrbtno,   veilonia  zavit>>  in na    videz pošteno    delovanje.«    Go-spodje, kjer je le mogoče brez skoile za naše principe, smo vedno brez premisleka     pripravljeni     k   skupnemu nastopu. Ce pa narodni radikalei ne-< e jo    u pošte vat i    naše    organizacije, dasi se vidno krepi in narašča, borno pa imeli mi lahko vest, če lmmo morali brez ozira nanje delovati tuđi v stvareh, ki so nam skupne.
Gradivo za narodno delo,    ki so ira zbrali radikalei z veliko skrbnosi-jo, borno po možnosti uporabi li. Ševe-fla Pa je treba tuđi tu neka.i praktičnih pr ••» *mb    in    posebno    narodno književništvo borno postavili  na nov temelj.    Sieer je pa  tuđi  ^Presvetu« načela težko    eutiti  sedanjo   ufua\o knjižuic in  nasvet  leto^rjegu i:ar*<ti-1 ^-radikalne'jrn   abiturijortsk^in   -lio da v Trstu glede reforme v tej cuC-ki >e nam  zdi zolo upoštevanja   »reien. Varodnostno   delo   caka   naše   di.i«»ke iiredvsem v naših visokošolskih kra-,hh in na jezikovnih mejah ter v na- j ■•odno mešairh krajih.
Ce se ozremo na niša tri visoko--olska mesta, bi bila Praga zelo pri- i ni era a  za  studiranje   naših  narodno- ' ««brambnih     m     sploh     manj^iushih vprašanj, kajti ravno na Ceškem  >o v tem oziru že zelo    mnogo dosegli. Da je Praga naša naravna    šola    in ; direktna vspodbuda za studije narođ-nostnega dela.  dokazuje naravno diferencijacija radikalnoga akad.  dru-><va    »Adrija« v Pragi,    ki je vslod ■ >vojepa edino pravecn narodnega d»»- ■ i sedaj    ostala še najboljša    v dobi radikalnih   viharjev.   Vse,   kar  sedaj rrprezentu.iejo     radikalei je isfca*'  v Adriji«. Ona je po svoji naravi tndi nam  najsorodrtf jše društvo in le ie-Mi je, da ta sorodnost ne razpadt.
Će je Praga naša visoka šola za ■larodnostna vnrašanja, je pa  Drmaj iirehod k praktičnomu rielu.  Organizacija in smotreno delovanje za o-kre-pitev  Jtipro^ovanstva     hi  bila  v:ižna naloga naših akademikov.  Kakor so Čehi  sedaj na  Dunaju osnovali !epo organizacijo,  ki   reprpzentnje  znatno manjšino, tako bi mi morali poskrhe-ti po njihovem vzoreu,    da dunavski Ju prosio van i   ne   utonejo  v   nemšk?m rnorju. Društvo »Zvezda« v najponiž-nejši meri znsleduje take smntr1, ven-dar so uspeh i vse premajhni, ker se i/kljnčujejo od sodelovanja narodno-napredni    akad^miki,    ki so se letos ravno na Dunaiu    sijajno    povzpeli; Tako da lahko rečemo,    da bosta obe ■ Savi« roditeljici mogočne nove nar. napr. generacije. Dunaj pa je, kakor >mo rekli prohod iz Prajre v Gradec. Zato pa je Dunaj najpripravnejši, da ••stane v najožji dotiki z dijaštvom v i-imovini in skrbi zanj. ko na Duna-u s svojinu ožjimi rojaki nima tako imogo posla, ko v Gradcu.    Zato  je ■laravna naloga  Dunajja, da s posro-»invanjem Izubijane skrbi  za svoj  in >voje stranke  narašeaj.  To  tenden<*o j \   Ljubljani  že zasledujejo  in  ker  je Ljubljana     pravzaprav     le  ferijalna organizacija     na  Dunaju     študirajo-•ih Kranjeev, bo tok časa in razvoja, pod pira n od pravega razum evan ja /a delitev dela  in  naravne  poklicano^ti zato gotovo privedel naše dijaštvo k zavesti s\-ojo prave naloge.
Grader* pa je za naš, kar 7a **c-he Duna.j. V t^m oziru pift** I. zvezek 17. letnika »Znr^« o »Graškem vpra-šanju«   prnv  dobro.   Stvarna   izvaja-nja, erospo-da lT.. ep izvzamemo našim !judem tako priljubljene već ali manj pretirane    izpado    proti    nasprot nikom, so nvflž'-vanja vnidna, dasi ni^o nova. Opozarinmo pri tem le na zelo pravilno stal'£*<-. akad. lehn.  društva Triglav«  v Gradcu, ki propagnje z geslom   »Biti   slovenske     krvi,     bodi Slovencu ponos« v Gradcu nrepotreh-■n  narodno   nrobujo.   25.000  graških Slovcnccv ie za nas za ««'da.i še mrtev kapital, ali orpranizovani bi |>oir»priili veliko minorit^to* ki jo samo slab po-litie>n  šoven   srne  in  more prezirati. Praško   Hiiastvo   bi   imelo   tu   va-uio nalog-o  sistemntično  politi delo     narodne    organizacije     Slovenstva     v Oradcu.  PrirVtke takeff^  dela je trfi-l>a posnlošiti in pocrlo-biti, pritezati bi i»:lo trehfl k d^ln delnvstvo, osnovati nekai stnnovskih drustev in    počasi privaditi neakademike k oriraniziifo-nemu delu. Bečiti graško slovenstvo,
vmlradHi pmike Slovenee k stm> obrambi in k maveati potrebe narod* ne ohranitve zgornje&tajerskih niSih kolonistov je velika naloga graškega dijaštva slovenskega. Kar se v Pragi teoretično studira, mora ae v Oradcu j udejstvovati.
I S tem bi bile ocrtane naloge našega dijantva v akademskih mestih. ! Re- je da je prvo studij, in pravoča«-! ne končane skušnje, res je pa tuđi, da . bi se lahko mnogo produkt i vnej&e iz-
•  rabljal še vedno večkrat zelo    velik prosti Ča«. Iz društev med rojake! To bc  naša parola.  Predpostavljeno pa je pri tem, da vladajo v drustvih r€?d-ne iu vzorne razmere. O počitniskem delovanju  narodno  - naprednega di-jaštva v domovini pa pozneje,
(Dalje prihodnjić.i •               •
— Tekom pol meaeca 25 novih
•  Članov! Zadnja »Omladina« z veliko emfazo vzklika:  »Komaj   pričakuje-m<> te nove, življenja pol ne, odkrito narodno - napredne in svobodomisel-
i iu* dijaške organizacije!« Da vsaj d«^ j loma potolažimo nestrpno pricaku-joie radikalee priobčujeuio iz poro-čila svojega dunajskeira poročevalca dejstvo, da se je društvo svobodomi-M-lnih slov. akademikov »Sava« na Dunaju v zadnjih dveh tednih pred | svojini občnim zborom pomnožilo za 25 novoustopivših elanov, ki pa tvo-rijo žele začetak raog'oeneg'a narašča-iija »Save«. To je najboljši dokaz, kje najdejo mladi akademiki najholjŠi prostor za pravo phxloaosno delova-Kje. To pa je tuđi eden izmed poja. vov, ki jasno kažejo, da je naroduo-naprtnlno dijastvti nastopilo zmago-siavno pot, ih\ katere se ne ho vee od maknilo. O poilobnem napredovanju nabili akademičnih društev poroda i«) tndi nd druprml Po prvoletniškeni vceeru duuajske »Save«, ki se vrši prihodnji petek dobimo podrobno po-n>cilo o sijajnem obenem zboru ia caprtxiku društva.
— »Omladino« je spravilo narodno - napredno dija^tvo v ekstazo. Še vedno ne niorejo pozabiti notice iz »Slov. Naroda« od dne 27. avyrusta t 1., kjer nekdo popolnoma pravilno konstatuje, da je nanxlno - napredna stranka preveč favorizovala radi kal ce, dočim je svoje svobodomiselno di-jastvo prezirala. V tišti notici >e je očitalo radikalcem, da so se družili s klerikalci proti nam. Ds je dotična notiea, ki ni prišla iz dijaških vrst zadela v živo, nam dokazuje že par-cijelna in demonstrativna demisija radikalnih članov v odboru akad. fer društva «Vesna« in strašno n>potanje v -Omladini«.
— Radikalno glasilo in organizacija slov. narodno - naprednega dija-, štva. Na strašno plitev način je vzelo • g-lasilo narodnih radikalcev  na zna-pje    našo    orpranizatorično    gibanje. Ker smo jim mi pretežka hrana, zato so samo nadodali tu pa tam kak kc-ŠČek in v ugrihanju od kod prihaia-jo snovi za »Dijaški vestnik« v »Slovenski  Narod« se  konefntruje  radikalna radovednost napram    našemu i nastopu. Ćelo tako naivni so naši ra-! dikalni prijatelji, da ne morejo poj-j miti, da smo samo zato posegli zopet ' k onim od radikalcev    sedaj   zavržV nim principom absolutne narodnosti, nadstrankarstva   in   verskeg-a   indife-rentizma, ker smo hoteli pokazati, kako so morali radikalei odložiti vse ti-sto, na kar so včasih    tako    ponosno prisezali in so morali priznati,   Ia so se oklepali  teoretskih   fantomo-    kn-tere smo mi vedno zametavali.  Sedaj so radikalei po tolikih britkih  izkus njah zaeeli prihajati na naio pc»r. Crtali   so   absolutno   narodnost,   krr   ni mlajša ereneraeija več razumela svo-,lf'PTa   prvotneg-a   programa.   Vsled   te pra so morali tuđi v verskih vpraša-njih  iskati novo pot. Če je danes na vrhuncu prava  Bvobodnmiselna  struja, je temu le čestitati. Vemo pa tuđi, kako so  se  na  III.  nar.  radikalnem shodu   ix>udarjala  najhujša klerikalna načela od nekdanjepra vodjo ljub-ljans»kepra radikalizma.    Sploh pa    v svoji razpravi  »Nar.  napr. dijas'vo'? r tej stvari še nismo izrekli svojecra mnenja.   »Nadstrankarstvo«    končno pa ne »spravlja iz uma« nas, ampak najbolj radikalee same.    Mi    imamo jasno politično pot,    radikalcem    pa iiapravlja  sam   pr-  koleba  M.  Čemič fivomljiv poklon »politične    konfuznosti«. Mesto da  »Slovenec« vprašu-je »kaj bode«? naj se raje radikalei sami vprasajo.ka.iti pri taki desperat-ni konfuznosti.kakršno predstavljam, nimajo niti toliko razsodnosti vee, da bi vpanili, da ne prežvekujemo iz pomanjkanja   pripravne   snovi   njihovo fantastično programsko    staro šaro, Kmpak le da »ad oeulos« denion&tru-jemo. kako velika je razlika med radikalei pred decenijem in danes, kakor, da pok«žemo, kako pogubno ie bilo za radi'kalee, ker nišo od vspten začetka imeli jasnosti v najvaŽTtei&Tn verskih,     socijalnih    in     političnih vprašanjih. Sumo, da ae is ■!!&•▼•*• poloma mi u/imo, lato «e o»lramo na radikalno icodoTlno In atdanjoat«
.^venski Jfarp^ izkaja dnevno iviknrt*
Perje
ia postelje In puh
prlpMMi f$ ufrU&k ctttfc Pr««l Sk«ffi|o «•«. 20.
Najboljil    "
čevlji
== sedanjosti. ^^
Cene brez konkurticel MMmm matofallm pri tvrfld
11 KEBER i
• UnbljaDa. Solshi đreveređ B •
v Mahrovi hiii.
■                                                                                 ^™
DstuOTijca« IM«.                      Gnuavljca« It4i.
Edini zcvod
v Ljubljani
za kemično čišćenje oble-ke in zastorjev, barvarija in likanje sukna na par.
JOS.HEICH
Polianski nasip - Ozka ulica It. 4.
Sprejemališče
Šelenbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna« Solidne cene. |
f Važno! za Važno!
gos0OđiDie. IrgovceinživiBorpjce.
Hojbol Jo In do cene Jo po trclfia
ia cregra, kaaUkaUf«, uUUa cr^ tf a. koreala« tte, tmdi pe Istim. ostne vod« la sobal prmtek, rIM« ol|e, raoila« ia Foalpalna mek« ma otroke, iltofti aUU in sploh m toaletna predmete, fotefrafltee aparate in potreketiae klrnrgicna obresila vsake vrste, areasrra sa 4 jsinf•kctfo, Tesek la paste sa tla itd. — Velika zaloga nitHneHeeja ruma in konfaka. - Zaloga svetih mineralnih vod In seli   za kopel.
Oblastv. konc. oddaja stmpov.
Za 2iwinorejce
posebno priporočljivo: erenka sel
dvolma sol« seUter, eeejan, kelmei.
kmtllno apno Itd. - Vnanja naročila
se izvršujejo ločno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska ulica St 1.
Kapvje ne nafrUtl eenl run itUiu (rote), cvetje, koreilie, senesi, skorje itd. / ^      ___         _^^^.^._                  s
AiOBtlgsb
Ljubljana, MHifll OSU 13
namiznih in nastropnih
svetllk
najflovejSe vrste
enmm\  nnnnnnnnnnmnn   ^a^anma^nimW
87 trgovina
s ikladnlći in kletmi eventualno tuđi stanovanje M #*ml • MnTvar|«nn pnhodnjega leta T Ba|«B>    _ ^
Natinćneje se poiive na rej|na-nkt eetl it T, L mM         3785
Gramofone
najboljše   vrste po    najoižji     ceni
aTtomatićnc,   posebno   za    gostilni-čarje pripravne priporoća
| Ivo Bajželj
'      Ljubljana
k lariji Tenziii teti ti
(K#ll««l).
tmvMkar m 4*tle MjMvcjie  slovenske  f\oUt a K 350. — 1060 igel K 2*—.        2514
Ct*9 posteljno ptrjwl
N»jWlj*i č«iki itkini  fir.                      2815
^QBk         Kf siTegm, dobrcgja,
^T^^^       puljcncga 2 K ; boJj-
^^            iega 2 4J K; prima
^^gjp^^^      polbelega   2 8l»   K;
.mnKJ^l     belega 4 K, bele^m
__^C^"mCrT}#      puhaatega   5 10  K,
nW«^^M^RBS^SeVincbelt-ea,       polje-
ni g*. 6 4o K  8 K; *g puha. ti ega 6 K, 7 K,
bcicgi, finega )0K, na;fint*jši prsni puh UK.
Mantila v4 o k^ i»prrj frankt.
ZSOtNUene posteUe '^:T'^
drega, bek ga ah ni mene ga nankinga, pernica 180 cm dolga, 20 cm Uroka, i dvema zglavnicama, 80 crn dig, 60 crn sir , polnjena s novim, sivim, prav stanovitnicn puha »tim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh '4 K; po«amezne pernice 0 K, 1 K, »4 K, !6 K, Eglavnice 3 K, 3 50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, llb cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Kaxpoitlja te po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko »e franko samrnja sa neugajajo^e se vrae deoar. Na ta čni cenomtki   gratis in franko.
1 Bealttj Dtien ci ti 767. ƀ$ko
Wm IraDcosko inje
\e ie izza 60 !et predobro preizkuseno domaće zdravilo, na vseh razstavah od-hkovano z ziafmi  sv^tmjami.  Stekle-
nice pe K 1*20 la 2 K no naprodaj
pevned. /ahtevajte izrecno »Brazav* evo f aneosko žganje«. da ne dobite kakega manjvrednega izdelka.          428
bmtu pilila za pitmije
Amerlko
H n mat z Mitii putila
vellkanls
Kaiserin Angnstc VkttcU. 25.eM ton
Amtrik*......24.0M  „
Oeveland......2O.(NN3  n
OadBaati......2*Je*  „
hts. Linceln*   •   •   •   • /•••••  99 Pm. Orant.....2».### M
Irapbte ptjasrib lije
FR.SEUNIO
UiibUana,
Kolodvorska aOca U. 1S.
' Im mi.  4    *V
■HOr hfCQ
mm III>a
i vrtom, v biiftini cerlnre sv. Petra v Ljubljani, ie već let davki prosta, Id se   dobro   obresruje,   ne   prill   pod
M|*«e4melalflU p#««IL
I          VpraAa se ▼ koncem pisar ni P. Mft>
Mita, nJMfjn mllca it 14.       372f
Slavili pstiri
v većjem kraju na Dolenjskem tik it~ lezni^ke postaje se zaradi odpotovaoja
pre4a(e. — Frete ne pa tuđi
prostorna lllSd
z lepim vrtom, ledenico in gospodarskim poslopjem, urejena za gostilno, pripravna pa tuđi za drugo obrt.
Dopisi pod vt4tev. 10041 oa uprav-ništvo »SIot. Naroda«                      3754
POZOR!
njnn^    Najnovcj^i in  najfinejsi    <^^n|
pletilni stroj
zn |oplcev nogavice, ia druge ple-
tenine     nudi    v>akomur   hrerz   razlike
tra|ea ia doner snnlatelu
Glavno  zastopsrvo   i a   prodaja  za Kranjsko, Primorsko itd.                    257K
Franc Kos
aiehmBita«    iadnitriin    pletenU medne koalekcife
i liflbljaDi. Sodna ulica štev. 3.
Prospekti in ccnikl bresplaćne*
f_______________________________________________________________________._______________________________________________
Sopolin
]e la oftmae     t857
najcenejše sredstvo za pranje.
Po  izdatnosti   neprekosljiv.  Dobiva
se  po vseh   boljših  trgovinah ia v
tvornici  za  milo v Celovcu.
St. 1433                                         3737
Razpis.
Podpi^ano    mestno    županstro   »
razpisuje službo mestnega
= tajnika =
z letno plačo K 1800 in tremi petlet« nicami po K 200.
Po zadovoljivem enoletnem službovanju potrdi se stalno v službi.
Prošnje opremljene z dokarili uspo-sobljenosti za to amesto« vposlati jo najkasneje
do 20. novembra 1910
na mestno županstvo.
Novo mesto, 4. novembra 1910.
JMtp Ogorettts 1. r.
župan.
Barel Mm
(lUntt Dn) i hlBtH
MHp«riwtti^MilildlBi
steji et irtavmi cesti v blizini ae-staje električne teteuice. Preskitljen Je z fiiiviiim in elektridM rat-svet^nve. Sebe Inuje krtsei nufM na aerje. V ketd« je resUvradM i inrstnt knalaja. TetUe te ma-■eniti istnki In amlnutinski tinm. ine zajcrne.                         i»m
nnnnnnnnV^ninBnnn nnnnnnnnnnFnnTnnnnnB ■ ^^nnnVnnnvnaBn^nnk •^^^nnew v^pnav     anan^nn^Bvvv^nF^nv aj    ^^^^^-^^^^m^^^^m
01 ¥ "HETODOV (U
je najboljii.                              "
Blana uliga m Piri sin. zaligi Uji ii ma u tttti i M\*. Mu lin Bn. 4t
Stedilna ognjišča „Sriumph"
za gospodinjstva, ekonomije itđ. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Pri znana tuđi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. NajveČja pri-branitev goriva. SpecIialittU: St#4llaa ofkttšća xa hotele, gostilne, reaiavracife, kavani« L a>. Ceniki in rro"ačuni °a razpolago Glavni katalog 204«»         franko proti doposlani znamki.
Tvornica za stedilna ognjišča Trinmph
S. Qoldschmidt E sin, Wels 18, Qorenje ^vstrijsko.
Krasna umetniška reprodukcija v vec toarvaJi
.-.   .-. znamenite Groharjeve slike .-.   .\
Piimožo Truborjo
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka S6 em in iiroka 55  cm  ic  najlepši okras vsake slovenske hi§e.   Ta
repru««*.^.^ ,.     :    .....     ,   ..           . J-vr^cncj-^-i kar ;ih imamo Slovenci.
f0f~   Cena s pošto K 3.20.   "H
mmmmmmmammmmmmummmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Dobiva se «
11! KlIHI v Liiii. Presgrnova ul. 7.
Ustanovljeno leta 1800.
Orfllfeovas*«
ruin IM*.
Lu^.doaa tfS.
Tiirdka Fr. isiič
Ljubljana, Mestnl trg it 11
prtperoća najvecjo ulogo krasnik
nosro&nlh uencev in traktu z napisi.
Zanaola oarofiia se imšojeio hitro in totoo.
nr Cene brez konknrenea.
V iilogi je Tcđno do 500 koso« od 2 K do 60 K komad, uko da si vsakdo lahko ijbere
Najcenejše in najbolj praktično
oo^icno nanio
za   zasebnike   po   tovarniških   cenah,    ponuja " ■              naravnost od izdelovalca -------——
Karei ftohn, Jlachob, Češko
tkalnica ra platneno, pavolnato in čamastno blago.
I kos naji. tkanine za perilo, 20 m dolg in 84 cm Širok za K II*—; 1 kos belega,  voljnega,  nepokondjivega rožnatega platna, 20 tn dolg,
84 cm širok za K 13-50; 1 kos močnega posteljnega blaga, 14 ni dolg, 1S0 cm širok, zadostoje
za 6—7 o'uh. » K 1450;
1  kos moćnega sifona, 20 m dolg, 84 cm Sfrok za K 9.20; 1 tucat belih platncno-damastnih brisać 50 110 vel., K 4*90; 1 tucat belih, platneno-damastnih brisać, cisto platno, lepih, secesijskih
vzorcev, 30 110 vel., za K 8-—; 1 tucat damskih zepnih robcev z atlasovim robom po K 2*20, s cvet-
lićnim vzorcern po K 340; tnoSki, ćistoplatneni robei po K 4 50 do K7- tucat platnenih ali barvtstih.
Sploinc priljubljene so moje oftbtre cslaakov v 3 cenah, ©bstoječc iz 4 —15 m doigih, brezhibnih ostankov, posteljno in blago za prti* pasnike, belo p atno za srajec, oksjfordi za srajce, flanele u bluze, rips in medni cef rjU vse nste zajamčeno prtino po X16 — ii X 17 90 veleprva kakovost X 19—.
Največja  izbira vseh vrst posteljnega, telesnega in namiznega perlla.
cefirjev,   grlzetov,   brisač, barbentov itd.   Vzorci vseli vrst (ottaaki
izkljućeni) na zahtevo gratis in franko.   NengajaJoCe vza»eai fnuiko
brez pomude nazaj in vrnem denar.                      3835
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Pol|aaskl aaHp at. 8.
Raiohova hite.
Vallka sato««
itedOiilli ognliii-
bvntM te nIMm «•!•.
Cen« zntarii«. P*pra«ila •• i   i to&no latwr*MJ«jo. i   t
^■BlaVH^HnnBlBVk, mm BNa imiil H vMA
otroških vozičkov
te aarmtfn« 4o aafflBalaa
zime.
M.PaUč
Izjava.
Od nekaterih rojakov iz stare, ljubljene mi domovine »em dobil povpra-sanja, koliko je resnice na pisarenju newyorškega hrvaškega „Narodnega lista*, lasti banketotnega in radi tatvine v kriminalni preiskavi nabajajočega st Zottija, kateri je Hrvatom in Slovencem odnesel 750.000 dolarjev ali približno 4,000.000 kron, da bi bil jaz bankeroten ali pobegnil!
Vse je najpodlejia laž in obrekovanje? Ćlovek jako dvomljivega značaja bi se rad maićeval nad menoj, ker ^em pred njegovim bankerotom marsi kakemu Hrvatu pripomogel do njegovih novcev, a konćno pnpomogel, da sc> velikemu sleparju zaprli njegove sleparske banke.
Več besedi nima. - ^a take nizkotne značaje. Hvala Bogu! dolžan nisem nikomur ničt zato nima nihče pri meni terjati vinarja in o bankerotu ni govora, o pobegu pa še manj, ker me vedno noge bole vsled revme in tuđi čas« nimam za beg, ker mi kupci ja dobro gre kljub lopovskemu obrckovanju.
Ncw Yorkf dne 6. novembra 1910.
Frank Sakssr.
Josip Rojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni tifii
Franca Joleta cesta I
konkurira z naive^iimi tvrdkami
glede finega kroja in ele-
^anme izvršitve.
Tvornička uloga oajfioejiiti angl. in franc. specijalitet blaga.
: Zavod za uniformiranje.:
Najboljšt kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
A
JM a Milo po 80 k, Uli s cremm po s —.      1 K;
^r.   Mratfcol   s nstnavo^ftpo _    ti;
zobnl prm««k po 60h;
za obrifiite? in rast lts:
taUtta▼o4apo 1 Ki
a k.
Ti izdelki ,AdaJ, ki so oblastveno varovani, so na prodaj le v
Orlovi lekami
Ph. Mr. Josip Čizmar
v Ljubljani.
Kupajte zaopao te 4ontće izdelke!
Ta leharaa obitoji te nad 300 let
OrfllfcOVM*
Prva kranjska
tvornica iilDOirlev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
RDDOLF1 IH
Prlporoča svoje prve vrste, zavsa podnebia solidno   narejene   pJaMUto,   Maolrjo   in
sa W**w itaar9 mi Mka •<-
plaMla aH MUMMadtob
Poprav« io uglaSevanja se izvrfujejo točno in računijo najcenejt.
Jamstvo ieat let«
Eksport v vss dsžsls.
A   1,11 lf j r rJoblJana> Pre^ skojijo 19
priporoCa po znano nizkih cenah
jesenske in zimske nhiphp
najmodernejše   površnike   in   pelerine   za   gospode   in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice.
Strogo solidna postrežba.
SOLIN
najnovejše in najpopolnejše
sredstvo za snaženje srebra in posrebrenje
z zajamčeno »se bi no srebra za snaženje, izboljsanje ter posrebrenje srebrne posode. jeiilae priprave, skled in dragih predmetov iz alfenida, novega srebra, medi  bakra. itd.
ZJ*   Jfajpcpclncjše nademestilo za galvansko posrebrenje.
Ifeitrpljiro za lupuTnistn. tottle. karane, rtstavncije iti Raprodaj ^o ?srt bcijšib dregcnjal« triovinal z baniin ra satsriialiiiB biagcm ttl im stekl. 70 \ iu I H
I9SOLINŠS  geoeralao  raspoiavallič«  xa Avstro-Ogriko
DUNJU, V. Margar«t«ngOrtel *t. 142.                      M8*
PRESEUTEV OBRTI.
Slavnemu občinstvu  in svojim ceiijeniin naročnikom vljudno na-
znanjam, da sem svojo
MIZARSKO OBRT
iz  Wolfove ulioe  it. 8  preselil v lastno hišo v
Kolodvorsko ulico Stev. 8
v po\-sem  moderno  opremljene  prostore  ter  se  zahvaljujem   za
dosedanjo naklonjenost in se priporočam tuđi za naprej z zago-
tovilom vedno točne  in vestne  izvršbe naroćenih dcl.
s spoštovanjem      Anton Rojina, mizarski mojster.
S     3773                                                                                    <
C. kr. avstrijske     {g}   državne železnioe.
Izvleček iz voznoga roda.
*šh*i te MttM|iM Q««. UL)
f-O4 slutral. Oiebni vlak v «men: TrĐ^ ktenice, Trbii, Beljak, Gorica, TrU, Celovec.
?"*• »Jutra*. Oaelmi vlak v smeri: Grosoplje, Št. Janž, Rodolfovo. StraU-Toplice, Koietj«.
^•la #»^o**«*- Otebni vlak v ftmeri |eae-aic«, z zvezo na brzo vlak v Celovec« DunaJ i kM Linč, Prago, Unidaiie. Bcrtin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakoro, Kolin.
11*^0 «*^*MiMb OMbai vtek v merl: Trig, kMfluce, Trba. B«J>ak, Celovec, Gorica, Tfit
1-SS HMMn^ Otebni vlak v »eri: Qro-g^IJe, Rodolfovo, St Jani, Strafe-Toplic*, Kocevic
S-3O *•****•* Owt*** vlak w Meri; Tritt,
V^cTTrH Bdiak, Gotica, Tm, C*k»v»c
•-SS sv«d^. OmM vlak v MMri: TrW, l_iirtrT. z zvezo aa brzovlak v BeJ>ak, UiUnf Dunaj, z. k^ Badgastein, Solno-erad. Monakovo, Inomost, Frankobrod, fticsbaden, Kolin. Dflasekloff, VUsaingen; Tfbtf.
*•*• mlir. OijkalvtakvaaMH: O^o—p^
**- ^^ss^JSti^^*__a
■lc% piljih. Gorica. Tiat.
_~^a ^^^^^n^i JMaaBac v Kaa^aBa^L 7*a» w—r. Meaaciec v KaaMuk. I|.    a^iM^ii MeŠanac v Kanalk le ob ••• 4tiiak tai prazniti* v nttecn elctobn.
}   trto* v M«Mt«M Omiat UletmlMV
7*14   zjutnj:    Otebai   vlak   iz   Jaacair.  v
zvezi na brzovlak iz Berlina, Draiiao ] PTafe, Linča, Monakovcga, SolnograJr ; Badgasteina, Beljika, Goncs. Trsta, Trtici 1 a-»9   zlutraj:   Oaebai  vi^k   U  Koćev}«,  R»-
dolfovega, Grotuplia, St Jania. 10*12 dopoldn«:   Osebni    vlak   u   Trbi2s
Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunai*. | z. k, Celovca, Vhsmgena, Diisscld rt. ; Kolina Wiet>badna, Frankobroda, Mona i kovega, Solnograda, Inomosu, Baigt ; štetna« Beljak*. i IfftO   ««»*t«n«:   Oeboi   vlak   te   Gonec
Jesentc, C*lovca, Beljaka,  Tržiča. 1-60 a***itfn«<i   Oaeboi  vlak  ii   Kočeći
Strate - Toplic,    Rodolfovaga,    Groauplit
St janza. 417 p«^#Mlfi« OmM vlak te Trbtfa, O
lovca. Beljaka, Gone«, Trsta, lt»emc, TrltU i •••• x**6mr: Osetmi vlak ts |e«eaic v zvezi ! aa brzovlak iz Berlina, Draidan, fra«? i     Unca, i>lovca, Monakove^a, Solnogradi
Badgasteina, BeljaMa, Dunaja j. k. '< mnm av«d«rt OmM vla* is Heljaka. Trbd4
Celovca, Trata, Gorice, )e»eoic. TrAem. | •*©» avtari OmN vkUttltoćev^. Sirile !     Tcpttc, ftttđolfoveca. Gro«tp)|a.  St Janla. i 1i*M p*n#c4i Otebai vlak is TrtMia, i^orca i      Beliaka, Trgla. Gorice, I ti—ic.
i aalkAJ « tMJlMA #ApAftflnA  mmMmmmkmm,
1 m*+m aUftran Meiaaec   ts U«ua !«-•• toM»<»' Meaaaec U Kaauiika. 4no iv«««ri MeAanec i» ^M»a. ia>so »• ne4«: Meiaaec Is Kanunki Is ob nedeljah In praznikih v mesecu oktobre. ^Va^a ^M^a^H^^t ta oe^aoaTa ao asvooaas v areejaie
C. kr. iriavaa-ialaiBtiki ravmatalUtrt v Trati
žensfti testom
Slovenske cbčine ia Slovenka
Gospodarska  in  društvene    raz-
mere v Evropa so se v zadnjem sto-
letju temeljito izpremenile.    Nastale
so nove potrebe in nove zahteve. Mo-
jaročni socijalni prevrat  pa se je do-
taknil v veliki meri tuđi ženstva. V
»starih dobrih« casih so ženske izgo-
tavljale  vse  doma;  danes,     v     oasu
strojev,  telegrafa,  telefona,     elektrike, pa se je življenje doeela predru-
^ačilo, in ženske so prišle doma ftko-
raj ob vse delo.     Samo    pri  velikih
kmetijah lahko ostanejo dekleta doma, vse'drugre ženske pa je boj za ob-
stanek prisilih da so pretopile prag
rlomače hiše ter jih je potisnil v nove
Helkoroge. Dandanes morajo dekleta
v mesto v službe, v tovarne itd. Ako
hoče ženska  dandanes živeti,    mora
>ložiti, mora v svet, v življenje.
V skrbi za svoj obstanek in že-
leč si ustanoviti lepše stališče, rouia
tuđi na tisoče in tisočo slovenskih de-
klet v nepoznani svet, v velikomestno
vrvenje, s strahom v srcu, ali vendar
polne lepih    iluzij  in sladkih    nad.
Urez sredstev, brez izkušenosti, brez
;»oznanja  tu joga  jezika,    nevede   za
velikomestne  popaeenosti,     so  plahe
in boječe. Prav s tem pa opozarjajo
na^o razne dvomljive eksisteneo. t'e-
stokrat  je  že  tako  potovanjo    samo
padec v pogiibo, iz katere se more iz-
kopati dekle  le  z  največjo energijo.
Zloglasni   brlogi   razprostirajo  svoje
mreže na vse strani, da si nalove no-
\rtra, svožega in mlađega  plena.
Da se  vsaj omeji  pogubno delo-
vanje raznih podlih brezvestnežev in
>e jim iztrga iz krempljev marsika-
tero nesreeno žrtev, so po vsem kul-
turnem  svetu  v  večjih  in  največjih .-<tih   razliCina   društvn.     zavodi   in
/avetišča. Ti zavodi s«» zavzeiuajo za
l»Tvzposelna dekleta, zlasti za služki-
n.je.    Obvarujejo jih  lahkomiselnega
velikomestnoga  življenja,    otmo   jih
pogube, dvigajo jih  iz blata ter napravi jajo  iz njih  zopet     koristne  in
ih »štono člane olovoške družbe.
Tuđi Slovenci imamo tak zavod,
iu sicer tam, kjor ga je pae najbolj
treba: v Trstu. Trst je obmorsko in
^vetovno trgovsko uiesto. V Trstu se
-trka tuđi najpodlejši živelj vseh ve-
:rov.     Tamkaj   preži   ua   neizknsene
mladenke sto in sto uevarnosti, ki /ih vabijo v brezdelje, razkošje, vese-
<o uživanje. Sole ko so napravile te nesrečnice     prvi  korak  v   nepošteno
ivljenje, todaj spoznajo prepozno, .ia so bile vse lepe obljubo grda, zvi-j.-u-na in podla laž.
»Zavod sv. Nikola ja« v Trstu ob-^to.ia že 1*2. loto; loda Se danes pozna nalokdo njegov \rlik pomen. In von-dar je namen zavoda tako uamder*, vzvišen in plemenit, da ivu ga ni '•nakega na Slovenskom. Zaslužil bi, da so Slovenci pao Lolj zanimamo zanj in ga pod pira ino v v.*čji meri. ■->Zavod sv. Nikolaja« *.i*rc j«»ma oni sloj ženskega spol i. %i .1 nauj poza bil ves svet. Skrbili mu je za duševni in tt'lesni bla^o:- slovenske služki nje, braniri jo i>rfi izkorisf-cvnici njenih telesnih moči, pred zatiralci •n pohotneži. Xan*en ima, skrbeti za zdravje slovenskih ilMket, učiti jih ^nažnosti, štedljivo*!?. go*podinjsl$jh poslov, lepeza veJ.-.ija in dostojnegru življenja. Razun *?*ri siri zavod tuđi duševno obzorje n.iVL' deklet, ini jih ljubiti svoj jo'.lk. svojo domovino, liči    jih    misliti in spobtovati same
Tiho in mimo- brez krieeče reklame i u brez samohvalo delrje ta ih vod, tako da vodo zanj skoraj sa-uo one, ki so bi 10 že v stiski, sili in potrebi: naša službo iskajooa dekleta. Mnopro nad 10.000 službnjočih mladonk jo že sprejel »Zavod sv. Xi-kolaja« pod svoje okrilje. Kolikim je pomagal, da so danes pridna in po-rtona dekleta! Ljubeznivo jih je fipre-.i^mah ko so prvikrat s culieo v roki nlaho priromale v veliki Trst ter jim notom preskrbel primerne službe... Prav tako važno pa je to zaveti&če za ••ne služkinje. ki izgube službo in rrorajo onkati, preden dobe novo. Tildi tem dekletom je »Zavod sv. Nikola ja« krepka obramba.
Mirno, hig\jonsko urejeno preno-r-išče v zavodu, zdrava hrana, pri-merno delo, družinsko življenje, lepi nauki, Inžja prilika za novo službo — vse. U) daje služkinji moralno inoč in 1 rselje do dela in življenja,
Kdor je izkusil bivati v velikem ■■(♦•stil brez znance v, prijateljev in -I* narnih sredstev in je bil vrhutega n.orda se bolehen, ta bo znal ceniti veliki pomen »Zavoda sv. Nikolaja«. ^aj skrbi v prvi vrsti za slovenska »Ukleta in jih ohranja slovenskema narcKla.
Dolžnost vseh Slovence.v je skr-^flti, da se ta človekoljubni zavod okrepi. Pod pira jmo gn z vsemi inoomi v njegovem trudapolnean de-hvanju! Zavod ni le trža^ki, neffo je vsoslovenski! V Trst hite dekleta iz •• »P*#i»# ▼ večjem kraju ▼ većjo wh krajev slovenske domovine. Za- trgovno z mešanim blagom. Zihteva u> bi morali tuđi vsi kraji brez Izje- *• P^mcrna šolska izobrazbi in veselje me    podpirati  »Zvod sv. Nikolaja«.    <*° trgovine.
^aj bi s tem le storili svojo dolznost;           Naslov  pove   upranultvo   »Slov.
krbeli bi, da se njihova dekleta ne    Narod««.                                       3803
izdube in ne propadejo. Vsaka, tuđi najmanjša občina na Kranjskem, Stajerakem, Korofikem in Primor-skem bi norala poslati zavetišču vsako leto za brezposelna slovenska dekleta v Trstu svoj prispevak. Dru-god podpirajo država, deiela, obči-ne, razna društva in innogoštevilni ponamezuiki v obilni meri take zavode, ker se zavedajo njihovoga pomen a.
Maloštevilni Slovenci, ki bi nam moral biti drap vsak Član naroda, pa za no mar jamo take obeekoristne    naprave, kakor da bi ne vedeli, da je , treba začeti z delom v maleni in pa- ! daljevati potem započeto delo. Združimo se v zavedno množino, saj 1** v masi je resi tov!
Minka Oov**karjeva.
Ženska članica franeoske akadts demije. Madame Curi t\ ki je našla radij, hočejo imenovati za elanico franooske akademije znanosti. Ker se žena Se vi nikdar kandidirala v akademijo, todaj nasprotuje dol ćla-nov akademije-, da so ta ueenjakinja imenuje za članico
Nov uspeh feministk. General D a 1 s t e i n. vojni gruverner v Parizu, je imeiv^vnl za vojaško ueito-ljioo fn>8po Laprardelle tor jo po-veril, naj ure<li hoIo za vojaške analfabete. Treba je opomniti, da je pro-spa Lagrardelle izumiteljica novopra, zelo dobrepra načina pouče van ja od-rastlih v pisanju in oitanju. Začela je že pouče vat i vojaške anaKabete v palači invalidnih vojakov. Ta šola je puč nekaj posebnogra: — \ojafcka z žensko učiteljico! .   ,
Zapuščina filantropke. V Ache-nu je umrla pred nedavnim časom Adela Coche^iM, ki je zapustila vso svojo pretnoženji* v i!i*brodolne nainene. Ovdovelim revnim ženam je zapustila tri svoja pojest vi in jrrad, v katerem naj stanuj*»j*>. /.hpostila je tuđi 3001*00 mark za vzdr/ovanje grada in za gospodarstvo. 200.000 mark pa za prezidavo prraia, da more  služiti  svojomi;  novemu  nauienu.
VABILO
k
rednei olei zbora
điia^oa poilporaEoa Wn y ooii.
ki se vrši
v soboto, dne 26. listopada 1910. leta ob šestih zvečer
v ijNarodnem domuu.
DNEVNI RED:
1.  Nagovor predsednikov.
2.   PoroČilo tajn'kovo.
3.   Poročilo blagajnikoro.
4.   Poroćilo računskih preglednikov.
5.  Volitev predsedntka,   njegovega na-mestnika in tnnajstero odbormkov. )
6.  Volitev računskih preglednikov.
7.  Slučajnosti.**)
V Ljubljani,  dne 10. listopada 1910
Za odbor:
Ivan tfribat*
predsednik.
tzplsek lm pravili
*) § 13. Odbor šteje poleg predseinika in njegovoga namestnika 13 članov. Vs 'lani morajo voljeni biti izmed ustanovnik >v in rednih članov; vendar pa v odboru nt srne biti več kot 7 ustanovnikov. Poleg predsedntka in podpredsednika mora stanovati vsaj sedem odbormkov stalno v Ljubljani. Ostalih 6 od-bornikov voli se tako, da imajo Kranjska (zu-naj Ljubljane), Štajerska, Koroška, GoriŠka Trst z okolico in Istra po enega zastopnika v odboru.
♦*) § 22. O samostalnih predlogih dru-itvenikov se srne le takrat obravnavati, ako so bili teđen dni prej naznanjeni društvenemu odboru. Za veljavnost sklepa o spremembi pravil treba je navzoćnosti vsaj dvajset društvenikov.___________
Kdor se ne more udelcžtti občnega zbora se prosi, da za«esljivo poSlje priloženo po-oblastilo, na katerem se naj izpolni samo datum in podpis.
Sanssouci
priznano ntjb. zntmki. izdelek po friic. metodi,
Carte d'Or,  Carte blanehe, Asti spunnante Torino,   spedaliteta, Bakarska vodica, primorska     „
Gennaro Ossoinack, Gorica
odllkovui« #■■»■■!«*• ktett.
36    Cenovniki gratis in franko.    71
[[Sli! KUKI
vinske sode
nekaj skoro norih, iz trdega lesa od 56—100 1, od 400—650 I, in od 900 do   3000 I   pr*4*   *•   Bilhl   ••■!
F. CASCIO
Lingaijeva ulica St. 1. Zraven škofije.
Globin
^ za \&
Svoji k svojim!       )b"ta* tvrtka I
MiiKo mm
urar in trgovec
fjnbljana, ]nrQčev trg štet. 3.
—^—    Ustanovljeno leta i85 •-.    «^—
Cenj obćinstvu pnpcroćam svojo bogato zalogo                                     1954
•tonskih Ia iepaife nr, mlmnov, prstnaot  ia verlilcc
Osobito sedaj ob priliki božica in Novega leta, namenil sem se prodajati dobro blago po iiredno nlzki cent
Popravila točno ia cenol
Za  vsako  prodano  ali   popravljeno uro jamćim 1 leto
fotltt lizati« Ni ptttniM prnli.
fristBi kranjski
lanenooljnati firncž Oljnate barve
v poMMlteah v '/,, 1 kg katar tadl v **4|ih yitTrt«>lr.
fasadne barve
za kSe, po vzordk.
Slikarski vzorci
bi papir za vzorce.
laki
prishd angleJki za vozove, za potiStva h za pt*c
StckUrski klej
(kit) prtf— te Mtrmkmvmm
Karbolinej ^
jKtavcc (gips)
za poiotarje bi za starte
Čopičt    »3
iMabfa iztelka za zttarjc tai za vsato obrt
pripirtta
yttolj JCanptinann
ZaUtvaJte cnitl
Stampilije
Anton tone
UibHm.Sv.Ntnc.S.
Ljudevit Borovnlk
puškar  v  Borovliah   (Fer-lach) na Koroikem.
te priporoća v i2deiovui|e nmMmm&Kh paafok ia lovce in strelce po nainoveiiih •Jtemlai pod pop oInim Jamstvom Tudl pir#-ailaj« stare samokresnice. sprejena vsako-vrstna »Mrtvila, ter jih toćno In dobro lxvrsuie. Vse puik^ so na c. kr. preskuse-valniH la od mene preizkuseae. — liuotr*-13              vuni o«nlki caatonj.
0LLA
je več nego 200Gzdravni-kov označilo sa ma|xaA#-
SllTttS«.
Zaloga v Ljubljani: A. Hlavkt. R. Sn&aik. Gtbriel Piccoli, lektr-nair, A. Kane drogerija, Aut Knsper.
Zahtevajte, da Vam Va§ dobavitelj da 0LLA in ne dajte bi manjvrednth posnetkov za ibti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago".
Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodaiaHšč zastonj od tvor-aUce sa gnml OLLA na 0nnaiii II. 3(0, Prataratr. 57.                                         1000
spcciaiiteu finija po današnjem staijo
rriano&ti tfckaiant oa\ibol|tlftCMI Dobi>a&e povsc^
lekarnicah ia
drogenjah.
M ne pomoga!
Kop puhni avloili si le
L RASBERGER
Ljubljana         ^ Sodnijska ulica žt. 5.
Lasne vpletke
(kite)
dolfm prevaža.   .   .   B V—
Bldslfa pNTaia    .    „ T—
atka prevaža  •   •    n 9'—
f9         „       veća  „«•-
aelao svetle (bloiđ) Is sive 20«, dralje prtporoča
S. Strmoli,
toiTM ta laniter,
fjttbljaiu, Pod Jrančo l\. 1,
(sravta ćevllarskaga asost«). liielaje ?sa lasnlćarska al«la %o-
lidio ia oknss«. Česi za delo kite 3 K.
Kipnje   zmedeae   ia  rezaoe  tenske   lase
po saJTiijib ceaah.           1164
CtAliT   te ketofai fcraatoifa OUlf 1   tom*, trptmi, motmi
SODE
8i finu ttnta
vinske sode
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, moćne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita zm fini špirit In za vino pripravne, za vsako vino izborne, takoj rabljive za kar te jama, Biaa v veiikosti po 300, 400, 500, 600. 700 do 1000 litrov na zahtevo tuđi 100 do 200 litrov aU manjše po prav solidnih ___— nizkihcenah---------
BJ   B   Bjv^SSSSSB   B^B^BSSSJSf
Avg. Tomaiič,
IIStailUiTiii milili^
u
sa
i!
1-:
avBSS^ssvBS'   ami^w ■■ ^^^^■^^■^ ^a^assi
HaSSSSSISSI    jl          B^M^at*           _
BI
g
n
n
Dalmatinska vina
no?a in stara, najboljsih vrst, kalafjai
jfiga, »pala (»Ujer) in treplnovea
, po  jako   povoljnih   cenah   razpuiilja  v j                       "seh kolićinah               3255
Anton    Mlikotin
•otestaik viiOfridoT ia vtletrtec z riaoa
Kaštel - Lukšić,    Dalmacija«
Mili
v   najbolj »em    stanju,    na    prometnih
cestah,   dnbro obiskan,   s krasnimi so*
bami  in lepim razgledom,
se po ugodni esni preda.
Po informacije naj  ?e piše
zalogi Gosske pivovarne Da Bledo.
3771
M M M
Knežje Schwarzenbergova
Pretlvinska restavraciia
v Zagrebu, Ilica št- 31.
najeleganluejša rastavratija v ZaoreHiL
Izvrstna kuhinja, točna postrežba, sestajanje vseh Slovencev, vojaški 37                ~" koncerti.                       <*
Vinko jYiaj5ič, valjtni mlin v Kranja
—    (Kranisho).           ■
Največja proizvajanja priznano naj
boljših pSentčruh mok «n krmnih izdclkov,
ki izvirajo iz najbolj   izbranih  pšeničnih
vrst   Proizvodi vzamejo jako veliko vode
*    v se   in   da do  kvantitativno  nedosegtjiv      '
I   pridelek,  Kar je  zlasti za gospode  pc-
'    kovske mojstre ncprcccnljivc vrednosti.
|                  Zastopstva in raloge.           28
I    V Mmaljani:  Pođgrađa, Tthotsu,
'    EoćeTjn,   Trstu   Ootici,   Celorca,
I    Bellakn, Bolcatm,  Iaomostn,   Tri-
I    dentu, Zadru, Spi Je tu, Ercegnovem,
:          Kotom, Sarale^n In Pultu.
Brzojavi:   Valjeni   milu,   Kranj.
>_______________________________
HajDovejša trgovina klavirjn
C. F. JUR0S6K,
prvi In  tdlnl  ćdiko-slOTeuski  uglas*-valec klavtr|e¥ In trgovec
v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13.
l L novembrom pa na Poljanski cesti št. 13, kjer poveća svojo zalogo.
Pri poro "a jo se klavlrjt, planini in harmoniji ne«
presežni po dobri kakovostf glasu in sol dni sestavi, edi-nole slovanaki Isdttlki od 430 K viie, harmoniji pa od 150 K vi§e V?a v to stroko spadajoča pop.avila kakor tuđi uglaSevanje vseh siste-mov klavirjev izvršujc po jako nizkih brei-konkurenčnih cenah imenovana tvrdkavzame stare klavirje v račun za najvišje cene, ako se pri nje] kupi nov klavir. Ža vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglaSuje klavirje edinoni konetsionirana   tvrdka   Juraaak
Musgraves
originalie irske peči
Najboljše
tro'no$orllne
s peči
sedanjosti.
Vse veiikosti od
f80 do 3200 m1
knrilne moči
CH. GARMS tfinkfl iea Mnol I (Matall
Tvorntika   zaloga:   >ffam   *s>ajyt titjsiljama, vSsJ-jMim «m •.
Franc Visjim
LjobljM*. fttofonka lik* 25
f      priporota ivojo bogrt« Mtefl*
wm~ vozov. «*i
-^^^^^.^.                            ^m^b^bk   ^^^^^        .^^H^-A     ^^^B^IBA ^BIB^B^^^       IamaIm!        aAbaH
Palite  na  to,  da kupujete   ▼ naših      Vaš« *rota|«lalt« a^oiMtt po «f*r»
prođaialnicah.                                                a)M* fcaialm.
SINGER Go. d. d. za iivalne strofe.
Kočevje, Glavni trg štov« 79.
talili tiđr^
= GASIMO = RESERVj^
v     Ustanovljeno 1862.                               Teleion 584.
|&l Rudolf Geburth, Dunaj
*?§S^^                                 C   IN KR   DVORNI  STROJNiK
*l*                            "' II   14n(>orMfr»mm«* II,   na oglu  Burggasse.
<                     Najvećja in najbogatejša zaloga vseh vrst
4           •!      • *                v* ziasti najnneje v vseh  banah v ognju emaj-      JL^
|£ 111*1 Ifii li      flPPI          lirane peči z  nikljasto montažo           4!^£bV
IVI41 1111111     pVVl Regniirne poinilne peći  od   15   K naprej   £^=f
^—                   Trajnogorilne   peči   za   kurjenje   s  premogom, IjHHl
J^^*s^/X     štedilna, kuhalna in strojna ognjišča    J^l f ^§S \y           Peči z železnimi pečnicami          ]/*Tl
■'                  • "^               "              za kurienie dveh ah treh sob.                        iP!^f* J
Katin°ffankrotiS            Plinove peči in plinovi  kamini.       C^S
Edina zaloga
Izulrnih
omeriskili
čevljev. s
ftvstr.-ameriška
zaloga čevljev
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata EBERL
Ljubljana                  343
trkoslikarja, lak:rarja, stavbna in pohištvena plesbrja,
Prodajalnica i
Miklošičeva   ulica   št.   6. nasproti hotela „Union".
Delavnicas
Igriška ulica štev. 6.
Ustanovljeno leta 1842.
r«lefon *t. 154.
Električna sila.
Muško iott. Tvornica netoin tomaia ii laraoija ZAJEC & HORN
Izdelovanje kamnoseakih del is „nmetaega kam*a|aM kakor:
stopnjice, postamente, balustrade, i rnamente in kipe, vrtne ograje po nacrtu, podboje za hi$na vrata, nagrobne spomenike, Todovodne mušlje,
1714                                           cementne cevi  itd.
Pre¥xomaale kanallzadi in tuntamratov sa atr#Ja v UTriitav. Umetni marmor (Garralyth patent) za obhajiine miit, olurje, pre-
vleko subrov in sttrn v cerkvah, privatnih in javnih hišah.
Xylolith kamenolei je izmed najboljših tlakov za cerkvr, javne in zasebne stavbe. Zeio prilagođen za pisarne, hodnike, sobe; tiha hoja, topel, brci špranj (zato iz zdravstvenih oiirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv, v pohubnih barvah r»d najpriprostejle do najfinejše i»vriitvc
Projcktiranle la izvi itev f lamakttatiiMk aUv»|
stropov,  moštov, r« zervarjev ^: .tluv za vino) in cehh tovarn po ioleoirju-»trokovnjaku,   katen daje na ieljo tuđi strokovim mm«aja.
Ttief«. 237.   LJabllana, Dsnajska xesta T9>   T(M^ m-
: litavski itla«. li (f Tnmi);.
sode
p« matattjlH —aak.
Blaž Jesenko
L|aM|ana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepiće itd.
^-----najnovej&e faion«   ^==
po najni^ji ceni.
Najcenej&e
Mile in ioifte
domačega  izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred ikoMjo 19,               Stari trg 4,
Fresernova ulica 4.
Popravila in preobleke  točno in ceno. |
Popra ila in preoblekc ioino in ceno.
Jtu Tt€jisl/ivi%-put€*vuit rui/St* c4>rnep& tsi/Ac i rsfniilfij/asmici ckyc se ćrespi/airu?.
f. X. Kiiscr »ušk...
i IJiMjaH Štinkirgnc rike». i
priporoča  svojo bogato zalogo raznovrstnih
ptik ii samkresov
dttl koles (biciklov) kakor tuđi
■metatad ogea|
po najnisjih cmnmh.
Popravila   pwAk9   lami krna^!  Molktov  toćoo in
solidno.
Ivini
obe đckleta In Itaevaake   sta*
r#ttit ako rabi je mojo najnovejU krait   sa   prti ali *•*• sa
prat.    Rabi  se    samo   zunanje edino zanesljivoufinkujoče sredstvo, zajamčeno   neškodljivo.— Cen»  K 3—,  K 5—   in K B.- i Zraven spadajoče milo 60 vtn. \ Prodaja jih go&pa                 63
Kathfenii Dbm]iU.
rtmltrnna žS. I. Miitr.. I. i
B=Noben Slovenec, ki priđe na Reko«
ae srne tti v drug hotel nego v slovanski                   3523
HOTEL BONAVIA.
Vodita ga vrla Hrvata gg. Niko in Teodor Mateljan in ima tzvrstno kuhinjo, izborno vino, ter vrlo dobro pivo, poUg tega pa 56 zrsčn h n v vsakem pogledu čistih meb iramh tujtkih sob. — Motel stoji   v   mtrnem   kraju   Reke,   blizu   parobrodnih   postaj   in  kolodvora
Ceno posteljno perje
priporoča
Anton Polednak, Gradec, Mariahilferstrasse 11, K-
UsUBOvtjen© 1827.
Sivg perje <p<H kj) . . . M I  —'Tt
Baljšc puljcao <pol kj)     w   9    III
Bele perje (y«l kg) . . .   .   .    *•—
Siii iapol puk  (pol kf   »   .     2*ti
Slvt psu (pui kg)   ...    ,   ,     a —
Beli fiapot poli »pol k£|     m    m     4-—
Beli puk :jk>I kf>  . . .   .   .    •"—
ttM (P«i Hi....... -ft
pm najnlžjlk  etnah.
fotte jal koci ....     «4 ft     2*M
EiMiM.......      . .    s*—
Pcntct........    •   •   *—
O#eje It ral« . • . •      »   •     »*—
O4cjc U sariaa ...      _    .    «-7»
biefr U ttfl. klota     .   .   l*7|
MHiUi U B»rac tri?e „   .    r—
D$t*»ovljcio   1827
■■»in U *rik*   .... €4 K ir— Iliini U »Mkc. tr«4el«i   . .  It-—
tiaatri m*irt\........ Ih-
2iMMti ■•irect, v^«ri . . «T—
Vjabc kru >»»■......a a    2-—
^e*»Wek« im »4e]e ....._    ♦-—
Preofcltk« za fzflavtifcc . „ »   f— PreuHrte /a perike . ,. , ,   ♦• —
Ceniki   za   posteljno   perje,   pesteljn*   blago«   perli«   In   iimo   gratla In
franko.                                                  1076
Po Najvišjem dovoljenju Njega *#g c. in kr. Apostolskega Veličanstva.
40. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zberu zastopanih kraljevin in dežel.
Ta    denama   lOterija,   edina   v   Avstriji   zakonito   dopuscena,   ima 20.738 dobitkov v denarju s skupno vsoto 620.000 kron.
davni dobitek je     200.000      ^011
Žrebanje se vrst nepreklieno 15. decembra 1910. — Ena srećka stane 4 K.
Srećke se dobe pri oddelka za drživne letenje ai Dnaji III.. V»r4ere ZoIUntstrtsse 7, v late-rijskih koiekturah, tobaćnifi trafikah. pri darcnin, postnib, brzojavnih ii ielezniikib urađih io v roenjaimcah; nacrte za turanje dobe kupci sreck zastonj.  - Srećke se pošitjajo postmae proste.
Od c. kr. loterijsko-dohodarstvenega ravnateljstva (udđeiek n đrtavie lotenje).
MiUn Ma
Hi s $m a Hii:
Deca roma okrog doma, broš. K —-24 Naše domaće živali. bio£.     .    . „ —-40
Noetova barka bro^.....„    1*50
Kaj pripoveduje Carovnica, broš  w    1*20
n                „ nalepenki n    2*40
Podobe iz živalstva, broS.        . n —80
m       n        n          (Leporcllo) »    1*50
Pavluša in nuSa......»    1*60
PalCki Poljanci......»    3*60
Radost malih. broS.....» —-40
Snegulcica, broš......•    120
m         na lepenki      ...»    2'40
Tmjeva rožica......»  —60
Vesela mladina, broS.....„  —.80
Vesela družbica......*  —*70
Zlata radost.......•  —'40
„         „    (Leporello)    .    .    . ,     150
2ivali naSe prijateljice, broš.    . „  —70
Modri Janko.......*    2.40
Knjige za slikanje i
Tucko¥, Zaklad za otroke   .   . K     I-—
»       Otroški vrtec     .   .   . n     1-—
»       Za kratek čas   ... „     !•—
»       Mladi uraetBikj           . .     I —
Mladinski spisi i
Amtcis: Srce. 4 zvetki a 4O h R I 60 Andersen: Pravljice za mladino,
vez. ....-•••» 1'— Brioar: Medvedji lov. Cakova go-
Stija. Wart........—'80
Campe: Odkritjc Amerike . . w 2-— Cegnar Fr.: Babica. Povest . . „ 1*20 Citler Jancj: SiTća v ac^rtei « —76 Freuenf<ld Jos.: VcnCck pravljk
ii pripovedk.....- —40
Gaogl Eog. fiuoice . . . . „ —50 , » Zbranl spisi zanladta« „ I.— Habad Fran: Pripovcdkc u »lt-
diHlioUzf.i40h     ... —'80
V Knjiiicazamiadino2i.24zv. a K —M 13, 14, 26 2y, 30, 31 zvez. a „ 1 — 27 in 28 zvezek a .    .    . „    2'—
♦/ Kapitan Žar ali klet v tihem
morju, vez......,,    1*20
Kočevar   F:   Mlinarjev   Janez.
Z^odovinska  povest    .    , ft —*50
Kosi Aru.: Zlate jagode. Zbirka
basni, vez.......»     1*—
Spisi KriStofa Sraidi:
Ljudevit Hrastar. Gobtek . . M —-S0 lozafat Kraljevi sin Indije . . „ —*80 Pridni Janezek in hudobni Mihec M 1 — Kanarćek. Kresnica.   Kapelica v
gozdu.......,» —-^
Slavček.........„ —-W
Ferdinand........„ —90
Jagnjc. Starček   z gore    .    .    . „ — -M Pirhi. Ivan turski sulenj. Kršćanska obitelj.....„ —-80
Hmeljevo cvetje. Marijina podoba « —'^ Ludovik, mladi izseljeneec . . ., —*H0 Najbolji dedšćina. Les ni krit . „ —60 Roza Jelodvorska, broša       .   . „ —-Sfl
vezan.....2—
Sveti većer.......„ —'80
Sto malih pripoved m mladost . „ — 80 Nedolžnost preganjana in poveli-
čana  .    .......„ — -40
Nove pravljice iz 1001 noć. vci. „ 2— Spisi Miijakovega Jalćka, vez. . ,. 1 -Rapt A : Mladini,  vez.    .    .    . »    1'—
»       »  Dane, vez......»    1.—
Tro^t Ivo: V srca globi ni. Povest,
vezana   .    .    .    ..   •    •    . «    I""""*
Na rakovo nogo. vei.....M —80
Zupaoćić Otuo: Pisanice. Pesmi
U mUdiao.....•• —"*80
Narodna knjigama v Ljubljani
Mlifiiii lUoa atow. 7.