Štev. 243.
POLITIČEN LIST Zfl SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
EJrcdnlitvo je v Kopitarjevih ulicah štev,
(vhod čez dvurličc nad llikarno), Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—13. ure dopoldne. Rokopisi se ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74.
V Ljubljani, v ponedeljek, 24. oktobra 1904.
Izhaja vsak dan, isrsemšl nedelje ln praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemaa: sa celo leto SC K, sa polovico'leta 13 K, sa četrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejeman: sa celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, sa četrt leta 5 K, sa 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vaprejema naročnino, Inserate In reklamacij* — I ■ a e r a 11 se računalo enostopna petilvrsta (dalilna TI milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II b, aa Irlkral
9 b, za več kal Irlkral 8 b. V reklamnih noticah atane enostopna farmondvrita H b. — Pri večkratnem ob|avl|en|a primeren popial
Uprarnlikega telefona iter. 188.
J
Desetletnica katoliškega društva za delavke v Ljubljani.
Zgodovinske važnosti za slovensko delavstvo je 1. 1894. Mož, ki je na I. slovenskem shodu rekel: „Delavcu se mora dati priložnost, da dobi kako stvar, katero imenuje svojo; zato ima vsak pravico, tudi delavec . . . Naše želje so mnogo večje, kakor jih tukaj moremo in smemo izražati. Naj bi torej sleherni premišljal, kaj je denar, kaj je bil, kaj je v socialnem, kaj v po-litiškem življenju. Naj se premotrivajo ta vprašanja, da bo ob času potrebe nekaj mož pripravljenih, ki bodo bistrega očesa pomagali zidati novo poslopje na krščanski podlagi, ta mož ni samo govoril, ampak tudi z redko in genialno energijo ter vztrajnostjo skrbel za izvršitev svojih načel. Med ljudstvom je iskal stika in našel somišljenikov med delavci, kakor tudi med delavkami.
V nedeljo, 22. julija 1894. je bil osno-valni shod „Slov. kat. delavskega društva". A ne dovolj! Tudi usoda doslej zaničevane, teptane in zatirane delavke v Ljubljani ga je bolela globoko. In ni počival, ne miroval preje, dokler se mu ni izpolnila že davno gojena želja: ustanoviti „ K a t o 1 i š k o društvo za delavke". Dne 16. decembra 1894. se je ustanovilo društvo. „Glasnik" je ob tej priliki pisal: „Osame-lost, slabo stanovanje, dolg čas, revščina so spridile le prevečkrat marsikatero pošteno dekle v Ljubljani. Pouka, vzlasti v gospodinjstvu niso imele ljubljanske delavke dosedaj nobenega, skupnega življenja tudi ne. Zato z največjim veseljem pozdravljamo novo društvo, ki bo organizovalo ljubljanske delavke in skrbelo za njihovo dušno in telesno korist. Predsednik društvu je blagi štntjakopaki župnik gospod kanonik Janez Rozman, čegar ime s spoštovanjem izrekujejo vsi, zlesti ubcžci ljubljanski; podpredsednik pa stolni vikar M. Mrak. Voditeljica društvu je izvoljena M. Krivic. Odbor se je takole sestavil: Tajnica Jc sipina Sralcer, denarniČ3rica Mirija Belčič. Devet redmh rediteljic: Ludovika Jarc, Terezija Zajec, Frsnč.ška Zor, Katarina Bahar, Ana
Srakar, Ivana Kocmur, Frančiška Petrič, Frančiška Pirkovič, Ana Gorše. Dwet rediteljic namestnio: Josipma Črnagoj, Marija Trtnik, Marija Kremžar, Mihaela Aljančič, Marija Fortuna, Antonija Vidmajer, I*ana Gašperin, Ivana Kostc, Fcanja Korbar. Bog ž vi novo društvo in je spremljaj s svojim b agOBlovom! Poleg teh sta pa za ustanovitev društva jako veliko storili za vse dobro uneta gospa Ana B*hir in Josioina Srakar.
Včeraj smo stali ob 10 letnici tega društva, stali z veselim srcem, ko smo gledali na veliko vrsto zavednih slovenskih delavk ter se ozirali nazaj na uspehe prošlih let. Desetletnico smo slavili s ponosno zavestjo, da je „Kat. društvo za delavke" v Ljubljani med najbolj razvitimi in najvzornejše delujočimi društvi naše slovenske prvostolice.
Brez posebnega šuma je naznanilo društvo svojo desetletnico, a vkljub temu so v velikem številu prihiteli mnogi prijatelji društva, da proslave društvo in njega zasluge. Tudi bratje Hrvatje so prihiteli, da dajo izraza naši skupnosti. Slov. kat. akad. dijaštvo je bilo zastopano po odposlanstvu slov. katoliškega akad. društva „Danice".
Dopoldne.
Včerajšni dopoldan je praznovalo društvo s tem, da so članico prisostvovale sveti maši, katero je daroval društveni podpredsednik č. g. L. S m o 1 n i k a r, ki je imel pred mašo tudi govor. Pri sv. maši so prepevale društvene pevke pod vodstvom č. g. F e r j a n č i ča. Občinstva je bila polna corkev.
Odhod na slavnostni prostor.
Velika vrsta naših društev se je zbrala včeraj popoldne na Starem strelišču. Prihiteli so vrli mengiški fantje s svojo krasno zastavo, prihiteli delavci z Jesenic z zastavo ondotnega „Kat. društva za delavce", »Bralno društvo" z Gorij z zastavo, »Slov. kat. izobraževalno društvo" z Mirne z zastavo, društvo iz Preske z nedavno blagoslovljeno zastavo, »Slov. kat izobraževalno društvo" iz Velikih Lašč, tudi Vevčani so prišli z zastavo, dalje „Kat. društvo mladeničev" iz Ljubljane, pod zastavo „Slov. kršč. soc. zveze" pa odposlanstva raznih tukajšnjihdelavskihdruštev. Že tu je bilo pod „Zvezino" zastavo zbranih mnogo žena in deklet v narodni noši.
Točno ob naznanjeni uri so odkorakala
društva z razvitimi zastavami in društveno godbo na slavnostni prostor. Na čelu sprevoda je korakala hrvaška deputacija. Sprevod se je premikal preko cesaria Franc Jožefa mostu, po av. Petra cesti, Marijinem trgu, \Vo!fovih ulicah, Kongresnem trgu, Gosposkih ulicah, Turjaškem trgu, po Bregu, preko sv. Jakoba mosta na Žabjak, kjer ima »Katoliško društvo za delavke" svoje prostore. Tu so društvenice tega društva okrasile vsako zastavo z vencem ter se pridružile sprevodu z okolu 50 belo oblečenimi družicami in bl?g. kumico gospo Je g 1 i č e v o. Posebno pozornost je vzboiala dolga vrsta članic v narodni noši. Po R,žn;h in Florijanskih ulioah je sprevod prikorakal na slavnostni prostor pred cerkev sv. Jakoba.
Na sv. Jakoba trgu.
Srečna je bila misel, naj se slavnost vrši na prostornem sv. Jakoba trgu pred kipom Brezmadežne, saj je delavstvo hotelo to slavnost porabiti tudi kot jubilejno slavnost Brezmadežnemu spočetju. Trg je bil poln občinstva, kamorkoli si pogledal, glava pri glavi. Pred kipom Breimadežne je bilo zbranih nad 5000 oseb. Spomenik Marije je bil ves v zelenju in cvetlicah, ovit z zelenimi venci in obdan z mlaji in zastavami. Bua je to res sijajna manifontacija povodom lubileine proslave Brezmadežnega Spočetja, manifestacija, ki je na čast Ljubljančanom!
Pod vodstvom č. g. Fr. Ferjančiča je društveni zbor zvonkimi grii zapel I. Pogač-nikovo »Sladko mi kipi srce" in vzbudil pri poslušalcih mnogo občudovanja. Na to pa je stopil na vzvišeni prostor č. g. dr. Andrej Karlin.
Govor kanonika dr. Andrej Karlina.
Č. g. kanonik dr. Andrej Karlin je imel tu slavnostni govor, ki je bil prepleten s krasnimi mislimi in katerega je množica zvesto poslušala. G. kanonik je govoril s tako jasnim glasom, da ga je na prostornem trgu vsakdo čul.
Gospod kanonik dr. Karlin je v svojem govoru razvijal te le misli:
Najprej je pozdravil došle slavnostne geste z izbranimi besedami: Benedictus, qui venit in nomine Domini. Blagoslovljeni, pozdravljeni, dobro došli, ki prihajate v imenu Gospodovem 1 Ne na stotino, na tisoče so vas je zbralo iz raznih vzrokov; nokater,
da prisostvujete desetletnioi .Katoliškega društva za delavke", drugi, da ste priči bla-gosiovljenja nove zastave, in najštevilnejši, da sa v imenu krščanskega delavstva poklonite Brezmadežni v jubilejnem letu.
Nato je razvil znake današnjega slavja.
I.	Desetletnica „ K a t o I i -škega društva za delavke". Društvenice so danes kakor potnik, ki se je pehal celo dopoldne v goro. Opoldne, do-spevši vrh hriba, gleda nazaj, gleda naprej. Društvo gleda nazaj. Koliko skrbi in truda, koliko bojazni in strahu, predno se je društvo ustanovilo. Obrekovanja nasprotnih listov, sovražni napadi, nedestatna sredstva . . . Polagoma se je jel tajati led, društvo je dobivalo vedno reč poguma in moči, društvonico so si ustvarile središče, v kojem nekaj pomenjajo; krasen pevski zbor in pripomočke za zabavo in nadaline izobraževanje. Danes se društvo s častjo imenuje po Ljubljani in izven nje. — Društvo gleda naprej v bodočnost. Ni še doseglo svojega cilja, še ima mnogo načrtov ia bodočnost. Zatorej oklenite se mladenke društva! Kaj je posamno dekle, kaj posamična delavka? V društvu je moč, ondi se najde stanovska zavest, v društvu je varstvo, v društvu obramba. Zato, mladma, pogumno in neustrašeno v naše društvo!
II.	Blagoslovljenje nove zastave. Pred >Bem imejmo pred očmi, da bode to cerkveno blagoslovljenje. Služabnik svete cerkve bode prosil blagoslova na zastavo zmelitvijo, ki ima primeroma to le vsebino: Gcspcd Jezus Kristus, čigar cerkev je kakor za vojsko pripravljena bojna četa, blagoslovi to lastavo, da bodo vsi, ki bodo hodili ia njo, v tem življenju po priprošnji preblažene Deviee Breimadežne premagali vidno in nevidne sovražnike, po zmagi pa obhajali zmagoslavje v nebesih. Da ta namen svete cerkve dostžete, ozirajte se društvenice na znake, ki jih ima zastava, a) Ime Jezusovo, ki je po besedi sv. Bernarda luč, hrana in zdravilo, luč, ki nas razsvetljuje i verskim poukom, hrana, ki nas krepi v pobožnem življenju, zdravilo, ki nas leči dušnih bolezni, b) Slika Brezmadež-ne, ki nas navajaj z zgledom prelepih čednosti, in spremljaj po ne-
LISTEK.
Prolog.
(Ob desetletnici kat društva za delavke.) Zložil dr. A. Ušeničnik.
Pozdravljeni, častiti gostje! — Ilvala, Saj misel lepa Vas je danes zbrala — Prelepa misil, misel idealna, Krščanska misel — misel socialna!
Deset je let, kar srečno društvo naše, Za nas živi — — ne brez pomoči Vaše! Brez Vas — kdo ve? — če naše društvo bilo,
Če dan bi danes slavnostni slavilo ?
* 1 #
Ah, fežko je, če kdo je sam na sveti, Živeti teiko, težje je trpeti! Če omaguje, pa komu se smili ? Če pada, kdo poda mu roko v sili?
Ce pade — ah, bar c življenja regne,
Močvirje mračno vase ga potegne--
Kje zlati cilji, kje so zvezde jasne? Teni povsod, in zadnji up ugasne!
Ugasne vera, lučka tolažilna, Ki razsvetlila pota bi rešilna, Ki v dušo bi mrakove posijala, Ki kvišku solnčno pot bi pokazala! —
Ah, težko je, če kdo je sam na sveti, Živeti težko, težje je trpeti — Ce nima src, ki zvesto bi ljubila, Z ljubeznijo veliko ga krepila!
Ce težko možu, ženi ah je teže, Ki vlakecc sto na liubi dom jo veže! Gorje ji, če po svetu sama roma, C8 nima zvestih are, ča nima doma!--
Kar dom, to nam je društvo naše bilo,
In s r c je sto prijateljsko združilo: Da druga drugi ztejte smo družice, Da druga drugi sestre — tolažnice!
Ni združil hip nas, ki se v hip zasmeje, Združila nas je sveta moč ideje, Ni nas zdtužila misel mafčavalna, Združila naa je misel socialna!
A kaj je moč, če nima pa vodnika, Kaj misel je, če nima pa glasnika, Pa kaj so misli, če so brez hotenja, Pa kaj hotenje, ča je brez življenja?
Zato pa, hvala Vam, prijatli mili, Ki nam glasdfci in vodniki bili! — In hvaljsnOn, ki daje moč hotenju, In hvaljen On, ki živ je vir življenju!
Deset je Ist, kar društvo naoč nam daje, Da src brezup in bol nam ne omaje: Ii duš izganja dvomov nam mrakove, In kaže nam življenja lepše dnove!
Razvita jasna naša je zastava, Bodočnost lepša nam pred dušo plava: Ne v mračnem srdu, v divjem ne nasilji, V pravici in ljubezni nam so cilji!
PravičniBog, on večni cilj naj zlati,
Ljubezen naša — naša božja Mati,
Ime je božje — naša davorija, In vzorje aaš — brezmadožna Marija!
Zato naprej po solrčnojasni poti, Sovraštvo m zavist naj nas ne moti! združila nas je tesno potna Braga — A v Kristusu, v Mariji naša zmaga!
Ime Marija.
(Manzoni-Krek.)
»Kam hitiš, tesarjeva mlada nevesta?« Ne vprašuj! Srce ljubeče jo sili iz Nazareta, ljubkega rožnega mests, v gostjo k tetici mili.
Pride, pozdravi, čuje, ko teta jo hvali v časti spoštljivi, nezaslišano novi. Ona pa reče: Vsi me odslej b 1 a -g r o v a 1 i bodo zemlje rodovi.
Oj, to bi podlo se rogala doba bahava, ko bi deklice čula napoved usodno! A bodočnosti skrita ljuJem je daljava, v tmo se ne vidi prihodnjo.
Evo nas prič! Napoved se je zvršila! Blagor Ti — zemlja vesoljna Ti kliče,
Tvoja beseda je čuda na svetu odkrila. Glejte, tukaj smo priče!
On, ki je vdihnil napoved v sreč Ti kipeče,
O n jo čuva; O n jo v dejanju razvija. Mi to vemo; poznamo, odkod je sloveče Tvoje itrč, o Marija!
, M a t i Božja' iz tega imena odmeva !
Zdrava, blažen«, milosti čudež in vere. Kar imen se bitjem v vesoijstvu prideva,
s Tvojim ni je primere.
Zdrava, blažena! Časov viharji divjajo, sleharna doba pa Tebe blagruje, pozdravlja,
varnem pota življenja a priprošnjo, katero zaupno prosimo,
C i se zaupno ozirate v znake svoje zastave, potem bode kraljevalo nad vaš mi dušami trojno znamenje, ki ga kaže zastava na svojem vrhu, znamenja božjih čednosti: ver«, upanja in ljubezni.
III Poklonitev krščanskega delavstva Brezmadežni. PijX je razpisal leto3 o svečnici jubilej v čast Brezmadežni. Sirom domovine sa poklanjajo rojaki Mariji. Ali naj mi v Ljubljani zaosta-nemo? Ne, imamo za to poklonitev zcrod* vinsko pravico in dolžnost. Cjsar Lacpold I jo priporočil kranjskim deželnim stanovom praznovanje praznika brezmadež nega Spočetja. L. 1664 so to priporočilo sprejeli deželni stanovi, hkrati pa so se od ločili, da postavijo v Ljubljani spomenik Mariji Brezmadežni. Valvazor je napravil obris, kip Marijin pa je vlil zvonar Krištof Schlags v svoji livarni pred Karlovskimi vrati. L 1682. je bilo dogotovljeno Marijino znamenje. Stalo je pred velikimi vrati šentjakobske cerkve. L. 1844. je bilo znamenje zaradi nevarnosti odnešeno izpred cerkve. Marijin kip seje hrrnil v kapelici sv. Kr ža cb stran', ter je čakal boljših časov. S pomočjo mnogih dobrotnikov se je kip v malem Šmarnu 1. 1870 zopet postavil in sicer na sedanje mesto.
Ali nimamo mi iste pravice proslavljati Brezmadežno, kakor naši dedje, nekdanji Ljubljančanja ? A tudi dolžnost nam je ubogati čuvarja na Sionu, Pija X Cisi so 6e sic.r izpremeniii, kranjskih deželnih stanov ni več. Pač pa nastopa danes častitljivi Btan, spoštovani stan, delavski stan kot slavitelj Brezmadežne. Kako ae to lepo sklada: delavski stan pred Marijo ! Ali ni Ona Mati tiste blažene družine, v kateri je vzajemno vladala molitev in delo, delo in moliiev, po korščina in ljubezen ? Ali se ni v tej sveti družini prvič p o h v e t i 1 o delo po rokah Gcspoda Jszusa Krista in njegove prebla-žene Matere? Kdo je Ona, ki vzhaja kakor jutranja zarja ? Marije, ki je delavcu trpinu pcsvetila v prežalostno stanje in razbila okove suženjstva in muke.
La po Mariji in Jezusu se bode v bodoče c hranila čast in veljava delavstvu. Kdo naj bi sicer branil delavsko čast ? Ali morda tisti, ki pravijo, da je delavec gospodar sveta ? Ne, vsi vemo, da je Bog gospodar sveta, ki ga je ustvaril, ga ohranjuje in vlada. Ali tist:, ki hočejo rabiti žule deL"'stva le v svojo korist? Ne, Kristus govori: Dalavecje vreden svojega plačilu. La na podlagi k r -ščanske pravice in ljubezni sa bode ohranila čast delavstva, pravice, ki ne zabi zadnjega preprostega delavca, ljubezni, ki vliva olja v rane najbolj zapuščenega siromaka.
Zstorej, krščanski delavci in delavke: Po Mariji k Jezusu ! Zvesti pobožnim tradi cijam nekdanjih Ljubljančanov se poklonimo iznova Brezmadežni . . .
Razume se, da je tako lep gover na pravil na vse najglobokejši vtisek in oči ti-sočev so v ljubezni bile uprte visoko gori na kip Brezmadežne . . .
Blagoslovljenje »astave — Množica prepeva slavo Mariji.
Nato je č. g. kanonik Rozman blagoslovil novo zastavo, ki je, kakor smo že omenili mojstrsko delo gdč. Suhadolec. Kumica blag. gospa Jegličeva je pripela na
Tvoje ime za mamo dojenci jecljajo, sin za očetem ponavlja.
Kje so gore, ki ga niso čule častiti? Kje so vode, ki po njih ni milo donelo?
Nebes in zemlja ne neha Tebe slaviti. Tvoje ime bo živelo 1
Ti si v pragozdu divjaku sveto zavetje, Bedni barbar pri Tebi utehe si išče, in na oltarje Tvoje poklada cvetje, zaljša Tvoje svetišče.
Deva, Gospd, Vsesveta, Mati, Kraljica!" V vseh jezikih prepeva se Tvoja slava: Morska zvezda, Upanje, Zgodnja Danica, blažena, blažena, zdrava I
Ko se zdani, ko se zbliža sarja večerna, in ko solnce s srede na zemljo sije, bron Te pozdravlja ia vabi grla sto-terna
k hvali Deve Marije.
Trepetajoče upno dete jo zove, Ko se mu v srčisu mladem strah razgrne.
In mornar, ko plove v viharne valove, K nji se prisrčno obrne.
Zena polaga v Tvojo naročje kraljevo svojo bol in zavrženo solzo pekočo, Tebi potoži skrbi in gorje in revo, s prošnjo zaupanja vročo.
Tebi, ki čuješ toibe in prošnje raz višavo,
belo društveno zastavo umetniško izvršen trak v rdečih in višnjevih barvah, za ljubljanske članice in člane »Slov. kršč. socialne zveze" je pa pripela na zastavo trobojni trak gospa M. Manfredo rekoč: „Barve slovenske trobojnice, naj bodo znak Vaše ljubezni do domovine." Med tem, ko se je vršilo zabijanje žebljev, so krasni reki spremljali novo zastavo na pot, zastavonoše z drugimi zastavami so pa šli pred glavna vrata cerkve sv. Jakoba, kjer so počakali čč. duhovščino, ki je prinesla iz cerkve Najsvetejše Zastavonoše so obkrožili Najsvetejše in je tako spremljali pred spomenik. Zvonovi so zvonili, godba je svirala, množica pa je pokleknila. Bil je to prizor, ki je moral pretresti tudi mrzla srca! Ko so zastavonoše prišli pred altar, so vse zastave nakrat objele svojo novo sestro, — zastavo, ki se je ponosno dvignila in zaplapala v zraku, društveni zbor pa je zapel skladbo Otavio Pitonija „Psalm 150". Slavnost na trgu se je končala s petimi Marijinimi litanijami. Množica je glasno prepevalo slavo Mariji.. ..
Slavnostni sprevod.
Po cerkveni slavnosti sa je razvil slavnostni sprevod po Starem trgu Mestnem trgu, Vodnikovem trgu na Staro strelišče. Občinstvo je z začudenjem gledalo dolge vrste udeležencev, ki so prišli skupaj na kratko vtbilc, brez pri takih prilikah ob-čajnega bobnanja v javnosti. Na čelu sprevoda je korakalo sedaj »Katoliško društvo za delavke" z novo zastavo. Tudi nasprotniki so morali priznati, da se se vrle delavke odlično postavile. Posebno je vse občudovalo dolgo vrsto brhkih članic v narodni noai. V sprevodu je korakalo vna-rodni noši okolu 200 žena indeklet. Ostale članice so pa dičila slovenske trobojnice, pripete preko pr*. Nad 1500 oaeb ja korakalo v slavnostnem sprevodu pod 10. zastavami. Hvala in čast vsem, ki eo se ga udeležili! Pred Starim streliščem so članice »Kat društva za delavke« napravile špalir, skozi katerega bo udeležitci sprevoda korakali v dvorano Starega sttelišča, na katero sa je v istem hipu pričel pravcati naskok cbčinstva, ki bi bilo VBe rado čulo izvršitev zanimivega in obširnega sporeda.
Slavnostni večer.
Po dohodu društev na Btaro strelišče se je točno ob pol 6. uri zvečer začel slavnostni večer. Dvorana in galerija sta bili natlačano polni občinstva. Več iti oseb, ki bi se bile tudi rade udeležile večera, je moralo oditi, ker niso dobili prostora. Večer je otvorila »Društvena godb*". Vse godbene točke je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Godba je dokazala, da se lahko kosa z vsako drugo godbo. Mnogokrat smo že hvalili vrle naše pevke, ki so si zaradi svojega krasnega, milega in dovršenega petja s polno pravico pridobile ime »naši slavčki". Pele so: Volaričevo »Gospodov dan«, Feriančičevo »Naš prapor«, Ferjančičevo »Rožmarin«, Prccba^kovo »Moravska narvana«, Rihar Ferjančičav »Venček Marijinih pesmi«. Na slavnostnem večeru je bilo občinstvo kar očarano po milodonečih glasovih Zbor je zopet dokazal, da vrlo napreduje v glasbani izobrazbi. Vsa čast tudi vrlemu pevovodji in skladatelju č. tr. Ferjančiču, ki se ne straši truda. Upajmo, da se zbor še pomnoži in v najširših krogih proslavi lepo domačo pesem.
ae kakor svet, ki ceniš, Premila eaako nižjih in višjih bol in bridkost in težavo,
in potolažiš jim vsako.
Blažena! Bil je dan, ko si Ti se boI-zila;
tega dne ne bo pozaba obdala. Vsak dan bo zemlja fie vedno o njem govorila, in s Teboj se jokala.
Vsak dan pa tudi svet vesoljni obnavlja
Tvojega srca nepojmljive radosti, Tebe blagruje in s srčno slastjo proslavlja
Tvoje duše sladkosti.
Prva za Bogom, Marija, je Tvoja hvala, Ti si, Davica, postavljena svetu na sleme,
Tvoja čast bo vedno ožarjevala ogenj pobožne vneme.
Delavke! Ki naB tožna tare usoda, ki nam često caruje skrb in krivica, ali Marija ni iz našega roda? ali ni naša vrstnica ?
Kvišku! Nje imena moč je velika in silna!
Kličimo jo I Saj je naša zavetnica sveta, Kakor solnce izbrana, a tudi grozilns, kakor zvrščena četa!
Kras»n prolog ie dovršano govorita dru štvemca Marija Ovijač in lepo je tudi narekovala pesem (Manzoni Krek) »Ime Marij e « društvenica Terezija Bučar. Prolog in perem »Ime Marija« čitajo naši bravoi v » L i s 0 k u «.
Pozdravni govor društvenega predsednika Č. g. prelata Boamana.
Pozdravni govor je govoril društveni preisednik preč. prelat in častni kanonik šentjakobski župnik Janez Rozman z mladeniškim ognjem in navdft&8ito»tjo, ki dokazuje, kako globoko ljubi »Katoliško društvo za delavke«, kateremu z redko vztrajnostjo predseduje ves jas obitanka. Preč. g. prelat je razvijal sledeče misli: Pozdravljam prestavno gospodo in one na vzoče v imenu našega gosnoda Jazma Kristusa in blažene matere Marije. Pozdravljam vse in se zahval,ujem vsem, ki ste došli na našo slavnost, slavnost »Katoli škega društva sa delavke«> ki je danes do bilo svojo novo zastavo v spomin svoje desetletnice. H teli smo to slavlje praznovati v cžjem krogu, a drugi so nam dajali po gum, da praznujemo slovesno 10'etnicr, k^r tudi druga društva obhajajo 10 15, 20 in petindvajsetnice. Star sem postal, a nikdar ne bi bil mislil, da bom doživel taksno veselje, kakršno sem doživel danes. Solze so mi prišle v cči, ko som videl danes na trgu sr. Jakoba tako množco vrlih delavk in dalavoev ter drugega občinstva, ki se je udeležilo blage dova naše zastave. V prekrasnem govoru je preč. g. kanonik Karlin govoril navzočim. Hvala mu! Rtvoo tako je bilo tudi ptte nad vse ganljivo. Zahvalimo sa B:gu, ki nam je dal doživeti tako lep dan, in zahvalim se vsem, ki ste pripomogli, da se je izvršila ta lepa Blav-r.o?t, A sedaj dovolite, da povem, kako se je ustanovilo društvo. Pričetkom decembra 1. 1894 prida k meni takratni šenklavški kapelam dr. Krek z g M t jo Mrakom. Vprašal sem gcspoda, kaj hočeta in kmalu som zvedel. Dr. Krek začne razvijati in do kazovati, kako bi bilo potrebno društvo, katero bi družilo zlasti delavke. In končno sta priš'a z barvo na dan, da bi jaz prevzel predsedništvo društva. Debelo sem gledal in se branil na vse kriplje, čes, star sem že in imam posla čaz glavo. A pomagalo ni nič, končno sem sa udal in 16. dtcambra 1894. so me izvolili za predsednika, in ostal som ves č*s, kakor tudi voditeljica, vrla Marija Krive Za podored. je biljizvoljen g.Mfak.K" sem hotel, sprejel sem izvolitev in rekel: Če ste vsi dobre volje, pa hitro na delo! In društvo je pričelo delovati in zlasti odbor. Kaj so dolžnosti odbora ? Društvu mora podati dušne in začasne hrane. Dušne hrane: Imeli smo redno duhovne vaje in božja pota. Šli smo na Bled in na Brezje, a zlasti nam je priljubljena Žalostna gora. Vsako leto pa tudi slovesno praznujemo društveni praznik presladko ime Marijino s skupnim obhajilom. Nadalje imamo knjige in časopise. Društvo ne pogreša dušne hrane. Imamo tedenske redne shode vsako nedeljo in praznik. In hvala vsem profesorjem, kanonikom, duhovnikom, in drugim, ki so govorili v našem društvu. Bog jim plačaj!
• A tudi časno zabavo nudi naše društvo. Pevski zbor je krasan in so pevke res na pravem mesiu. Mož, ki neumorno deluje pri pevskem zboru, je dobroznani skladatelj č. g. Ferjančič. Bog ga živi (Navdušeni ži-vio — klici.) Igre in predstave vodi č. gospod vikar Luka Smolnikar, ki žrtvuje veliko časa in truda, da so dobre predstave. (Živio — klici.) Poleg tega pa iz-polnujejo društvenice tudi svoje znanje v branju in pisanju. Zato pa zaslužijo za svoje delo vso pohvalo pr. g.g. z.van, Mrak in Nadrah, ki so vodili ta pouk. Pri nas ne plešemo, a se izobražujemo in zato je naše društvo na dobrem glasu. Imamo tudi »Čebelico" in naše obolele članice dobe podporo. Hvala Bogu za vse to! Pa ne udeležuje se le samo ljubljansko in slovensko delavstvo našega slavlja, imamo v svoji sredi tudi brate Hrvate. Vsi za enega, eden za vse. Bog živi Hrvate! (Burni klici: Živeli Hrvati!) Gromovito ploskanje je pričalo, da je p. g. prelat govoril udeležencem iz srca.
Slavnostni govor dr. Kreka.
Jesen je tu. Tožno kakor pcgrebci se vlačijo puste, dolgočasne megle. Krilati godci so ut hnili; čuje se le ša lačnega vrana surovi krak in predrzno čivkanje potepinskih vrabičev. Naravo davljejo v rakev. Oblačijo jo v mrliško krilo. Mrzli veter, — zvesti zimski sluga, raznaša povsod suho, velo listje — mrliška naznanila, iz katerih Be bere, da je umrla narava. A ni še umrlo vse ! Ne mislim pri tem na drage rastlinjake, kjer si goje redki bogatini z umetno gerketo zelenje in cvet. D.ugo reč imam v mislih, Sampatja predre solnčni žarek sivo meglo, pozlati oveneli gozd in mrko polje, poigra su s suhim listjem, zaraja nad grobovi. — In on pripoveduje, da tam na višavi živi še ve liko, gorko solnce s svojimi nebrojnimi za kladi moči in življenja. Nara?a fu,e, umeva I njegovo povest. Krepko upanje sa ji razlije
po srcu. Ia z upanjem se vrače^ pogum! Junaško sprejemajo gorski orjaki telke snežene sklade na svoje p!eš» glave iz povesti solnčnega žarka se nadejajo, da jim jih kmalu olajša zlata pomlad ; upapolno dvigajo drevesa svoje gole roke prati nebu, v neikem hrepenenju toleč po zelenju in cvetju ia petja. Iasojni žarek jinr>zagotavlja, da to upanje ni prazno.
AU ni pozna jes°n slika naše dobe ? Vkljub vsemu bahatemu nakiiju, vkljub vsemu zunanjemu sijaju je vendar le mrliška trohnoba njen znak. Mrlič je — povit v gosposke cape I Te neštete vrsta trpinov, ki se jim hoče luči, pa so v t^mi, ki vzdihajo po solnčni gorkoti, pa jih stiska ledeni mraz, te armade žuljavih rok, z nepraslanimi skrbmi za vsakdanji kruh obramenjenih, obupnih src — ali niso podobne jesenskim meglam? V življenje so pahnjeni, da se plazilo upognjenih glav, medlih, korakov — po-grebci, ki hodijo za lastnim prgrebooa. Kakor rože v rastlinjakih, se j?oji življenja zelenje in cvetje le Se v redkih, umetno zgrajenih zavetiščih. A še tam je vse le navidezno ! Brez sadu vene ovet za ovetom, list za listom pada z drevesa življenja, da se pogazi v blatni kaluži.
Če v tem jesenskem ozračju propadajo možje, kaj še le žene! V usodi žene, kakor jo kruto narekava sebičnost naše dobe, se ravno prav značilno kaže splošni razpad. Če hočeš izpoznati značaj kakega kraja ali časa, poglej, kakšno stališče je imela ženska. V tem etališiu imaš zrcalo življuaja in smrti, sliko napredka in nazadovanja,, kulture in barbarstva. Po tem načelu meri tudi našo debo ! Iz nje ti doni dejstvo : Naš č a a ženske osebnosti ne spoštuje. Pač se opevajo prej ko slej žametna lioa, črne oči in rdeče ustne, pač se laska moški svet mladosti in lepoti ženskega spola, a to je le kult ženske telesnosti, ne pa spoštovanja ženske osebnosti. Nasprotno Oboževanje v tem oziru izvira edino le iz naslad-nosti, ki vidi v ženski samo Bredstvo strastem. Tudi Turek poje ljubezenske pesmi, a ženska osebnost mu ne velia nič. Odreka ji dušo, gazi ji vsakršno svobodo. Nebrzdana pohota je vedno združena a krutostjo, pome-nja suženjstvo, ne spoštovanja. To čudovito zvezo pojasnjuje že knjiga Modrosti, ki v 2 poglavju duhovito slika materializem svoje dobe (krog 200 let pred Kr.) Tam beremo, kako govore brezverski lahkoživci: Pridite, vživajmo! Napolnjujemo Be z dragocenim vinom in s dišrvami in ne zamudimo cvetu siojega časa ! Z rožami se venčajmo, predan svenejo ; nobenega loga naj ne bo, da bi ga ne prehodila naša slast--."
A takoj za tem pa beremo besede ia ust ravni tistih lahkoživcev:
»ZatiVajmo reveža, pravičnika, ne zana-šajmo vdovi in ne spoštujmo sivih las priletnega Btarčka. Naša sila bodi zastava pravice; saj ni za nič, kar je slabega.«
Ali nam ne zvenita iz teh besedi vo-divni gesli naše dobe, prvo: »Vživajmo", in drugo: »Moč j e p r a v i e a Ali ne ponavlja dejansko življenje dan za dnem, da ni za nič, kar je slabega ? Najdoslednejši moderni mislec Nietzsthe se je povspel do trditve, da je krščanstvo ravno zato n«J-škodljivejša ver*, ker veleva pomoč slabim. Saj ni za nič, karjeslabega. Po tem načelu Be drvi kapitalizem v svojem boju krog zlatega teleta, teptajoč in gazeč človeško dostojanstvo; po tem načelu trpi ilaBti slabši spol — ženska.
Da, pohote ne manjka, a zato pa tudi krutosti nad žensko ne manjka. Zaničuje se ženska, veužuje se. SlaboBt je Bebi prepuščena. Na tisoče jih vrže vsak dan med svet s trebuhom sa kruhom, same, ko kaplje na veji. Mlada deklica, z upom v živih očeh, s pesmico na rdsčih ustnih — stopa v javnost, prodajat svoje delavske moči. Pisan je svet, lep je od daleč, a potrpi malo, deklica, le prekmalu buti vate železna dolgočasna enakomernest brez duše, brez srca, le prekmalu ti sajeca bolno srce, da si Bama, tujka družbi, med katero živiš, le prekmalu začutiš praznoto pri delu in v svoji podstrešni sobioi brez zraka, brez solne*. Src iščeš in potrebuješ, a najdeš mrzle stroje in mrzle slene. Ljubezni si želiš, pa srečuje ta le sebičnost, Gorje, če nimaš v svoji slabosti trdne opore!
In če se omožiš? Trpinstvo ti ne uide. Ako se zvežeS s poštenim možem, se ti res tudi revščina nekoliko olajša. Medsebojna udanost premosti mnogo skrbi in mnogo pomanjkanja. Toda kolikrat sa primeri drugače ! Gorje deklici, ki toči solze nad nezvestobo verolomnega zapeljivca! Trikrat gorje ženi, ki plače zapuščena nad možem! Solze zapuščene deklice se smejo pokazati svetu; solze zapuščene ženo se pa prelivajo v kotih, kamor ne sega človeško oko. Tajne so in prezirane, zato pa tembolj pekoče.
Vedno več jt moi, ki ne izvršujejo svojih dolžnosti; vedno več jih je, ki so izgubili moško krepkost, poetaii slabotne ženske, a ženske brez mehkega srca, brez nežnega čuvstvovanja.
Alkohol in spoleka razbrzdanoet uničujeta moški spol. Kapitaliiem pa vsužuje oba : spola, gazeč s krutimi kopiti dostojanstvo
AloveSke ntirave in njeno osebno svobodo. V takih razmerah ne more kaliti »gostovanje do ženske.
Tuli žena višjih krogov jaiikuje. Tuli ona čuti, da se nad njo uveljavlja geslo: Kar je slabega, ni za nič. B) lestno obupen odpor jo žene v protislovja; bo1« ae kosati z možkimi s močjo. Eman oipacija v svo ih odurnih pojavih ae rodi in ž njo spake. Kraljestvo sroa izgublja ženska v uodernem evetu; zato i§5e kraljestva sile. A ta pot je opolzla, smrtonosna!
Vae pa vendar Se ni umrlo! Tudi med te trhle groblje, v to meglo tožnih pogreb-cev prodira čosto solnčni žarek in pripove duje o velikem, večnem Solccu in njegovih zakladih življenja, To Solnoe ni drugi, nego tisti, kateri je dejal o sebi: Jaz sem luč; jaz sem življenje.
V ti luči so učimo živeti; v ti luči gledamo tudi spoštovanje ženske osebnosti, tistj spoštovanje, ki edno v njem more dobiti ženska cbrambe
Ženska, nikakor ni igrača, ni sužnja, marveč možuravnopravna pomočnica. Krščanski srednji vek je v tem oziru kazal najlepše zglede. Vsak vitez si je štel v dolžnost braniti ženske in jim služiti. Ta služba, ki se je včasih razrastla v mehkužne zunanjosti, sloni na krščanskem spoštovanju ženske osebnosti. Spoštuje se ženska slabost, njena nežnost, njena srčna mehkost, pred vsem pa njen visoki smoter v človeški družbi. To spoštovanje ima svoj naravni izvor v spoštovanju, ki ga nosi vsak, kdor zasluži človeško ime, v svojih prsih do tiste, ki ga je v bolečinah rodila, in v nebrojnih skrbeh vzgojevala. V licu svoje matere bere pomen in dostojanstvo ženske osebnosti. V njenem očesu, ko se zamišljeno — skrbno upira vdte, v gubah njenega čela, v vtrip-ljajih njenega srca je zapisano, da je smoter ženski — ž r t v a. Sveča je, ki se prižge, da gori za druge tiho, brez šuma, in zgori popolno, do konca. V žrtvami je kupljena lepota deviškega venca; s trpljenjem in skrbmi je pa tudi povit materinstva venec, — prečesto trnjeva krona, ki razliva mučeniško čast nad materami ki jo v tihih molitvah nosijo za svoje otroke.
Ženska, d&, — tvoj znak je žrtva! V svoji udanosti, v svojem tihem trpljenju, v svojem skritem mučeništvu zmaguješ. In v tem smislu zaslužiš, da klonemo glavo pred teboj v spoštovanju.
A spoštovanje, ki smo ga dolžni ženski, ima tudi nadnaraven značaj. Tam pod libanonskim pogorjem, v malem mestecu je stala svoj čas tesarjeva hišica; v nji je prebival sam včlovečeni Bog. In v ti hišici je gospodinjila žena, ki jo je včlovečeni Bog imenoval mater, in jo ljubil, in jo spoštoval, in jo ubogal. V njenem življenju je smoter ženske v nadzemski luči razlit; — žrtve so njen delež, mučeništvo njena usoda, ki se po pravici kliče kraljica mučencev. Sijaj te žene pada na vse matere, na ves ženski spol.
Spoštovanje do ženske osebnosti nam pač izzivlje ljubezen do mater naših, a še mnogo bolj spomin na našo skupno nebeško Mater — Brezmadežno. V tem tiči nepopisno važni kulturni pomen Marijinega češčenja, ki se v naših dneh kot najboljše orožje proti sužnjosti ženstva tako?epo razširja.
Velika je religiozna vrednost Marijinih družb, a večja se mi še vidi kulturna in socialna. Deklice, žene — osamele, zapuščene, teptane v svoji ženski osebnosti se družijo in sijaj Marijin dvigne njihove zveze, dviga vsako posamno izmed njih. Vrača se osebna samozavest, krepke volje, spoštovanje do sebe — sami zlati žarki, ki prodirajo pogrebno meglo. Organizovane si ženske po ti poti z nadnaravnimi močmi same izsiljujejo spoštevanje v svetu in s tem gladijo pot rešitvi.---
To, kar Marijine družbe, hočejo tudi vse druge ženske organizacije na socialnem temelju.
Kaj je bolj zaničevanega, nego tvorniška delavka? Ze imenu samemu daje javnost primes slabosti, ki je za nič, primes za-vrženosti in upravičene sužnjosti. Ali je mogoče to razbiti ? — Danes med nami pač ne more biti dvoma v tem. Zbrani smo tu raznih stanov, iz različnih krajev naše domovine, saj tako imenovati tudi Hrvatsko, ki nam je poslala nekaj vrlih sinov k današnji slavnosti; zbrani smo ravno zato, da polagamo izraze svojega globokega spoštovanja do deklet delavk, ki se že deseto leto zbirajo v najstarejšem slovenskem društvu te vrste v obrambo svoje časti, svoje ženste osebnosti. S bvaletnim spcštovinjem se spominjamo njh.vega društva v irner.u vseh resnih, zipuščenih bitij ki bo v njem in ob nj«m \zrastla iz svoje osamelosti; do bila so namreč v njem opero svoji slabost, v prijatt Ijaki ljUbtzni, po duhu sorodnih to varišic pa hrane svojim sretm. »Zahvaljamo ga v imenu tistih, kitorim jo nadomestil dom, ki ga delavka t ko silno pogreša. Slavimo ga kot prro trdnjavo časti ženske delavke, ženskega dostojanstva na slovenskih tleh. Mnogo ženskih organizacij je medtem na
stalo v naši d.movini. V socialnem, druStro-nem življenju ao se vse učilo od trga društva. Pesmi, ki jih žgole društveni slavčki, dnne Križem slovenske zemlje po raznih dekl gvcih družbah; igre, ki so se tu pričele, se vpri-zarjajo povsod; duh, ki je tu doma, se širi daleč na okoli.
Dolavska dekleti, pred desetimi leti zaničevana, danes imponir«jo. Spoštuje jih prijatelj; priznava tudi sovražnik. Veličastnost današnje Blavnosti je ta očitno pokazala.
Vračam Be k sliki, ki sam ž njo pričel. Družba človeška je podobna pozni jeseni. A hvala Bogu: ni brez solnca. Mkd najlepše solnčne ž»rkc, ki prodirajo jesensko meglo, pa smemo šteti ženske organizacije na reli-goznem temelju, pri nas v prvi vrsti društvo, ki je danes v blagoslovljeni zastavi dobilo vidni znak notranje edinosti in moči.
Ženski spol primerjam drevesom, ki po jesenski sapi ogoljena, dvigajo kvišku svoje suhe veje v velikem hrepenenju tožeč po zelenju, cvetju in petju. Religiozna organizacija, prod vsem Marijino češ3enje, razliva nad njo veselo upanje, da se bliža pomlad. Ožarjeni z žarki versko vnemse jim ne omahne roka v slabosti, ne srce v obupu. Calo lahkomiselni pohajač, ki sa roga ženski zapušče-nosti prisiljen upošteva njihovo hrepenenje, in moč n ihovega upanja raztsli tudi njegovo srce.
Goram, ki pogumno nosijo zimski led in sneg v trdni nadi osvobodilna vigredi, pa bodi podoben moški spol! Da: trudov je, trpljenja je, skrbi je, mmrti je vsepovsod. A tudi svetlobe in gorkota je še. Topel žarek je tudi naša današnja slavnost. Cujmo njegov glas. Spoštujmo v krščanskem duhu ženska in učimo Be iz njihovih organizacij večne pravde, ki slove:
Soinca življenja je nesmrtno, nesmrtna je pa tudi slabost, in nesmrtna je zapuščenost, nesmrtni so napori, nesmitni bo žulji, ne smrten znoj, nesmrtne solze, nesmrtno va rovanje srčne kr v njegovih žarkih---
»Urednik »Hrvatstva« govori.
V imenu Hrvatov govori vč. g. P1 e v-n j a k, urednik novega hrvaškega katol. dnevnika »Hrvatstvo" iz Zagreba. Čestita slovenskemu delavskemu stanu k njegovi rastoči organizaciji, zlasti pa delavkam. Bodi ta organizacija zgled tudi hrvaškemu ljudstvu! Ponašajo se z geslom prostosti, enakosti in bratstva stranke, ki same najbolj zatirajo svobodo, ki tlačijo nižje in ne poznajo bratstva ljudi. A prava enakost in pravo bratstvo se razvija in goji pod praporom krščanstva. Nasprotniki krščanske organizacije bi narod upropastili. A to združevanje delavskih slojev na krščanskem temelju nam daje poroštvo boljše bodočnosti. Naj bodeta tudi v delavski organizaciji »Slovenac in Hrvat — za uvek brat i brat." Gromovito ploskanje je sledilo temu govoru. Godba je zasvirala „Liepa naša domovina". Navzoči so stoje poslušali hrvaško himno in burni „Živili Hrvatje!" »Živila Hrvatska!" so doneli po dvorani.
Blažena si med ženami.
Lepo slavnost je zaključil dr. O p e k o v prizor s petjem in živimi podobami: .BIa žena si med ženami". Judovska mati pripoveduje svojim otrokom o hčeri Davidovi, materi Izveličarjevi. V ekstazi vidi prihodnje dni Marijinega češčenja, v katerem se posvečuje ženski spol. Njeno vzneseno deklamacijo pa spremljajo žive slike v ozadju: Mimo roke Marijine gre procesija belih devic, mater z otroki, kraljic in delavk. Vse se strne slednjič v slikovito živo skupino. Judovsko mater je vrlo igrala društvenica M. Kepec. Krasno uprizorjena predstava je jako ugajala.
Pozdravi ic slovensko Šta erske
Predrage sestre Slovenke!
K Vaši znameniti slavnosti Vam pošiljamo iskrene častitke in prisrčne pozdrave. Rade bi se udeležile blagoslovljenja Vaše nove društvene zastave in desetletnice Vašega društva. Ker pa to ni mogoče, se v duhu z Vami radujemo Vašega krasnega napredka.
Prav tako, da uzorno delujete ve, sestrice naše, v središču naše ljubljene domovine, v beli Ljubljani. Da, le dajajte nam tudi v bedoče tako dober zgled, me ga bomo vedno rade posnemale. Pod praporom »Brezmadežne" se družimo vse Slovenke in se vnemajmo za pošteno nedolžno mladostno življenje ter za živahno narodno delovanje. Tlačena domovina slovenska velike upe stavi v nas, svoje hčerke. Poprimimo se toraj vsepovsod s pravim navdušenjem verskega in narodnega dela. Bogu in Mariji v čast, sebi v korist in v korist ter v pov-zdigo milega slovenskega naroda!
Živele vrle sestre Slovenke pri krasni slavnosti! Sprejmite naše rodoljubne pozdrave! Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!
K°za Doki, voditeljica dekliške zveze, „bralnega društva pri Sv. Benediktu v Slov . goricah."
Marija Horvat, Antonija Rajšp, Lander-gott Marija, Liza Majer, Ivanka Pivec, Ma-lika Klobasa in Amalija Letnik.
Vrle slovenske deklice!
Ko obhajate tako lepo slovesnost blagoslovljenja svoje nove društvene zastave in desetletnico plodonosnega delovanja svojega društva, Vam tudi podpisani v imenu »Kat. bralnega in gospodarskega društva pri Sv. Benediktu v Slov. goricah" najiskre-neje častita.
Ne bom tako kmalu pozabil prekrasne ljudske veselice na Koslerjevem vrtu na večer Ciril-Metodovega godu ob priliki vseslovenskega mladeniškega shoda dne 5. julija, katero so tako izredno povzdignile pevke Vašega društva s svojim prelepim petjem. Hvala in slava tem vrlim pevkam, njih izbornemu pevovodju in celemu društvu, ki je takrat veliko pripomoglo h krasnemu izidu ljudske veselice.
Naprej po tem potu, požrtvovalne delavke! Vnemajte se medsebojno, vnemajte še druge sestre za plemenito versko narodno delo! Podpiraj Vas Brezmadežna v Vašem prizadevanju, v Vašem delu za Boga in domovino!
Bog z Vami in Marija!
Sv, Benedikt v Slov. gor. 22/10. 1004.
Za »Katoliško bralno in gospodarsko društvo"
Fr. Sal. Gomilšek predsednik.
Brzojavni pozdravi.
Gorica. Katoliško de'aveko društvo sa svojo sestrico skalnico vošči drsgi sestri *se dobro za slavnostni god. — Pavlica.
Maribor. Neustrašenim boriteljicam katoliške misli kličemo povodom slavnosti gromoTiti: živijo 1 — Korošec, L<3Bkov»r, Pli-beršak, Gostinčar.
Tržič. Kviško prapor nov naj se vije, v varstvu brezmadežne Marije. V duhu z Vami, — Jeglič, Čadež, Papov.
Kostanjevica, Primorsko. Razvita zastava zbiraj vse poštene delavke in jih vnemaj za delo krščansko : pripelji jih slednjič do slavne zmage! —Za »Delavsko izobraževalno in podporno društvo v Kostanjevici«, Zakrajšsk.
Bohinjska Belo. Bog blaposlevi predsednika in dtušt^o ob desetletnici! Naprej pod zsstavo Ma?ijino! — Pivi podpred sednik Mrak.
Tako so je završila lepa slavnost. Naj bi se uresničila želj?, da bi društvo pod novo ztstavo dosegalo vedno novih uspehov. Naprej ped praporom za zmago resnice in pravice!
Rusko-Japonska vojska.
Kurop&tkin poroča.
Petrograd 22. Brzojavka generala Kuropatkina od včeraj poroča: Japonci so se dne 20. t. m. ob mraku umaknili iz vasi Šakhepu. Noč od 2O. na 21. t. m. je minola mirno na vsej fronti.
Poročilo generala Saharova
Petrograd 22. Brz. generala Saharova na glavni štab od 21. t. m. pravi: Tekom današnjega dne ni prišlo na fronti mandžur-ske armade do nikakih spopadov. Sovražnik se je v noči cd 20. na 21. t. m. z vso naglico umaknil iz Šakhepu.
V Šakhepu so naše čete našle strelivo, orožje in živila, ki jih je pustil sovražnik. Na prejšnji poziciji našega topništva se je n?šlo en top, 4 vozove za topove in en voz z raznimi instrumenti, ki jih je sovražnik uplenil toda zapustil. V vsem smo od 16. t m. naprej uplenili 14. sovražnih topov, en naš top pa, ki smo ga zgubili, smo nazaj dobili.
Pred novo bitko.
London, 22. oktobra. Kuropatkin in Ojama Bta se, glasom neko iz Mukdena v Rim došle vesti, molčo sporazumela, da pre nfhata za 48 ur z boji v svrho, da se za-more pokopati mrliče ter da se čete cdpo-čijejo. Kuropa&kin je dal e kaker so nadalje poročj, preosnoval svoje sile. Iste obstojajo sedaj iz osem divizij staro armade in dveh divizij novih čet.
London, 22. oktobra. »Times« po ročajo iz Tokia: Vse kaže, da se bliža nova velika bitka, v kateri bodo Japonci pričeli z o 1 e n z i v o.
Tokio, 22. oktobra. Rusko levo krilo nadaljuje svoje manevriranje na raznih krajih, posebno na vzhodni strani od Ptnzikua. 20.000 Rusov se zbira ob Kaotailinu severno od Penziku. Dne 20. t. m. so obstro-Ijavali Rusi poatajo Saho.
Mukden, 22. oktobre. Pri japonski »rmatu je opaziti gibaujo vseh čet. Rusi vsak Uan apravljajo vjotnise prt ti severu.
.L°ndon, 22. oktobra, Rusi so kon 000 rajo cb roandarinaki cesti. Japonski generalni štab sodi, da je pričakovati no- i
vega ruskega napada ter pripravlja vsled tega protiodredbe.
Muk do n, 22. oktobra. Na desnem bregu reka Sahu jo prišlo danes do hudega artiljerijskaga boja. Rusi so prekoračili reko ter zased j pozicije, ki ao jih zapustili Japonci. Rusi premišljujejo, bi ae Ii nehali umikati proti severu, ali no.
London, 22. okt. General Kuropatkin dola obširno priprave, da brani ravan pred Mukdenom. Koncentrira avoje čete ter utrjujo utrdbe oh Saho in Hunho ter tudi notranje črte do Mukdena. Tudi ja ponska armad« ae pripravlja za novo veliko bitko. »Times« poročajo iz Tokia, da se japonsko le"o krilo razteg« čez Siho in grozi desnemu ruskemu ksilu, da obide poziuije, ia katerih naj ee zadržuje zasledovanje Japoncev. Ni znarso, hoče li Kuropatkin zadrževati japonsko prodiranje, ali pa bp pripravlja na novo bitko. V vojaških krogih so mnenja, da je zadnje bolj verjetno.
London, 23. okt. Reuterjev urad poroča včeraj iz Tokia, da so Rusi koncentrirajo proti Kuroki-jevi armadi. En ruski konjeniški o d p e 1 e k je prekoračil reko Tajci vzhodno od Penziku.
Praske med predstražami
Peterburg, 22. oktobra. Dopisnik »Biržev. Vjedomosti* je včeraj hrzojavil iz Mukdena: V minoli noči so Japonci napadli tri stotnije nsŠega 25. polka, tti so pa sovražnik« odbiie, g* preganjale do japonskih utrdb ter isto zavzele. Pri tem je bilo uplenjenih veliko konserv, streliva, instrumentov m en top. Peaoči pade toplota od 5 stopinj na ničlo. Veter močr.o brije. R*di slabega vremena Japonci zelo trpa Danes ob svitu so našli naši kozaki pri apreJnjih stražah dvanajst na pol zmrznjenih japonskih peš-oev. Koicaki so jih privedli do naših pozicij, kjer ao jih okrepčali. Japonci ao jripovo do?ali, da njihova armad* silno trpi vsled neugodnega vremena.
Iz bojev od 11 do 18. okt.
Mukden, 22. ckt. Japonske izgubo so moraie biti velikanske, ker ja ves Putiiov grič poin japonskih trupel.
Razna poročila o izgubah.
London, 22. okt. Tukajšnje japonsko poslaništvo je dobilo od maršala Ojame sledeče poročilo; Ruske izgube v bitki pri Šaho znašajo do danes 10.550 mrtvih, 500 ujetih 45 topov, 6920 topovskih krogelj, 5474 pušk, 78.000 patronov. Sovražnikovi mrtveci so bili pokopani z vojaškimi častmi. Skupne ruske izgube se doslej cenijo na 60.000 mož.
T o k i o, 22. okt. Maršal Ojama poroča: Na fronti včeraj ni bilo izprememb. Število ruskih topov, ki jih je izgubila leva armada znaša skupno 43; od teh jih odpade na levo kolono 27 in 16 na desno. V bližini od Šan-lianpao so našle naše straže v noči 20. okt. 200 mrtvih Rusov.
London, 22. okt. „Daily Telegraph" poroča iz Peterburga: Na podlagi nekega Kuropatkinovega poročila se ceni število ranjencev v devet dnevnem boju ob Šaho na 55.860 mož, število mrtvih se ceni na 12 000 mož.
Petrograd, 22. okt. Generalni štab ceni japonske izgube na 60 000, ruske pa na 40,000 mož.
Ruski ranjenci.
Peterburg, 23. okt. Ruski brzo javni urad poroda čeraj Iz Harbina, da ee jo od 6 t m. 26 000 ranjenih Rusov peljalo proti severu.
Boj za P^rt Artur
C 1 f u , 22 oai Oi* 6.U04IJI a p r čila pravijo, da so joponske pu«t ,..,„ >
Port Arturjem poaaljfiane dj Ta«,ua...... ' N*
vsako uporabno višino so spraviu tc**e obležne topova. 84 japonskih topov prtk<.&a vso rusko artiljenjo pri Takušanu. Spravili so tudi nekaj zrakoplovnih oddelkov v re-dute, ki bo jih zapustili Ruai.
B o r o t i n , 23. oktobra. Iz Tokia poročajo, da jo 168 ruskih ujetnikov, ki so aa udali pred Poit Arturjem, došlo v Moji.
L o n d o u , 22. oktobra. »Daily Msilur so sporočili včeraj iz Tokia : Genorailajtnant Samejka, poveljnik trdiijasskega topništva v Tokiu, jo odšel z ojačouji k oblegc.alni sr-madr pred Port Artur. En del 8. divizija je bil tudi odposlan pred Port Artur, dočim je drugi del dobil povelje za cdhod.
London, 22. oktobra. It Gfua poročajo, da so Japonoi vnovič pričeli ebstrelja vati Port Artur, ter da namoravajo zopei naskočiti utrdbe.
Kako bo plulo baltiško brodovje?
K 1 e i , 22. oktobra. PoruCiia pravijo, da bo bodo ruska vojne ladje »bralo na višini pri M*duiri ter so ločilo, ko Dudo vzelo premog. Bojue ladjo in veliko križario:e bodo oDjadruie Kt dobre nado, manjše ladje gredo pa Kfcozi MueSki prekop. Colo brodovje se združi žepni pri otočju bunda. Od ondot bo nadaijonaro vožnjo proti Vladivostcmu. Ker je U luaa v onem času, ko prido brodovje
tja, samrznjena, plovejo z brodovjem ledo-lomoi, med njimi »Jermak«.
Ruski dezerterji.
Černovice, 21. oktobra. Ruska mejna oblast v Novi solici naznanja, da je vaem Rusom pod 50. letom piepovedano prestopiti mejo vsled mnogih vojaških beguncev.
Rusi v kitajskih oblekah.
Waehington, 22. oktobra. Peter burSki krogi se izgovarjajo vsled japonskega proteBta, da ruski vojaki no ncsjo kitajske obleke, da bi premotili sovražnika, p*č pa vsled mraza. To je prekrSenje vojnih po-itav v tehničnem smislu
Japonci izpustili del ruskih vjet nikov.
Tokio, 23. okt. (Reut. biro.) Japonci so odpustili ruske bolniške pomočnike in pohabljene vojake iz vjetaištva ter so jih izročili konzulu v Šangaju. Japonoi namera vajo baje odpustiti vse trajno za boj nespo sobne vjetnike potem ko ozdravijo.
Car armadi
Peterburg, 22. oktobra. General P u t i 1 o v, ki je 13. tega meseca ugrabil 12 japonskih topov, je bil od carja Nikolaja odlikovan. Carski odlok od 21. t. m. na mandžurijsko armado se glasi: KZ veseljem dovoljujem, da se nagradi gen. major Putilov zjurjevim redom četrtega razreda. Vesel sem bil, ko sem zvedel, da so ugrabljeni sovražni topovi in da so se moje ljubljene čete držale hrabro kakor vedno. Sporočite jim mojo zahvalo ter mojo posebno pohvalo 19 vzhodno - sibirskemu strelskemu polku. Bog vas čuvaj !" Nikolaj!
Ruska sodba o zadnjih bojih.
B o r o 1 i n, 22. okt. V neki peierburški brzojavki „B:rl. Tagebl." ce posebno po vdarja, d« je splošni izid zadnjega velikega boja popolnoma zado v o 1 j i v. Brez ruske c fenzive bi Japcnei gotovo ne bili prenehali predirati preti Muk denu. Rusi menijo, d* so Japonci poslali v b:j te svoje zadnje nzerve, medtem, ko je imel Kuropatkin na razpolago š* skero cil 5. sibirsk voj, ter med bt jem došle dele 8. veja. 0;tni voj hitreje dohfijs. — Dekret, b katerim se določuje še zgradba drugeg< tira na sib železnici, ima baje že ourjtv podpis. Med ruskimi generali, ki so ae v zadnjih boj h še posebno izkazal', se imenujejo, polog gen. Putilov a, še gen. Sašu I i č, gai). Z a r u b u j e v, poveljnik 9. sibirskega voja, ter veikrat cd carja odlikovani gen.-majer M šSenko^ poveljnik zabajkalsvih kozakov.
Japonci proti Nemčiji.
Tokio. 22. okt, P celem JaporiBkem vlada velikansko ogorčenje, ke? prodaja N?m čija Rusiji strilivo in druge stvari, ki so podvržene vojnemu bontfobfintiu Dvom: ae, da bi Nemčija nevtralnost smatrala za resne. To ogorčenje proti Nemčiji bo im*lo v pri hodnjesti resne pcaledica. (?) Ši celo nad Francosko se ima Japonska manj pritoževati.
Delavske demonstracije lia Češkem.
Naiodno s t c aln d. ia-ci so včera) inr.eli shod v Pragi. Na shodu so z .htef&li spi; šuo, enako in direktno volitno pravico. Pn sh idu so delavoi priredili sprevod po ulici. Kliosli so sla?a splošni m direktni volivni pravici. Pred muzejem je go/oril delavejm Kl.fič in rtkel, naj se razidejo, nakar so se razšli. Izgrtdov ni bilo.
V sob( to so priredili tudi češko- narodni socialni de'avci v Budjevicah shod za splošno n direktno volivno pravic >. Po shodu so priredili sprevod po mestu. Ustavila jih je policija, a množica je pričela metati nanje kamne. Policija je nato rabila oroije, nakar se je množica r*zšl3.
Kaj se godi na Balkanu?
Urednik Peter D^skaiov se je v četrtek vrnil v Sifi|o s potovanja pj Makedoniji, kjer je bil 2 meseca in pol. Dejal je, da je notranja organizacija tako močna, da lahko profclamira vstanek, kadar hoče. Prebivalstvo sedaj sicer več uo trpi vs'e3 prega njanja, Tendar tudi ničesar ne pričakuje od relormnega delovanja v okraju Sk&plje, kjer delujejo avstro ogrski orožuiski častniki. Prebivalstvo ne daje nikakh pntežb tem čast nikom, ker bi ne imele uspeha; sploh pa delujeta v celem okraju le dva častnika. V Mona»tiru v vilajetu solunskem jako vre med Bjlgari in Grki. To Be je pokazalo v torek v Solunu, PriSlo je do cestnega boja med bolgarskimi in grškimi gimnazijci. NajodliČnejšega bolgarskega popa, Stamata, je umoril neki grški f.natik
Sovrsštvo proli Grkom in Albancem je enako. O albanskem gibonu pravi Dis kalov, da se je nehalo ter se je &ikir- ftuši pesričilo razorožiti več albanskih rodov.
Žilcstno vesti prihajajo iz Makedonije, kjer se koliejo orbi in Bolgari rr.ed seboj Četovodja Grujev jo izdal »lideči n&iiifest: »Po navodilih srbske vlade, po kttarih de'u jejo Bibske čete, je njih nalega, uničiti čete makedonskega komiteja. Poleg tega delujejo Srbi tudi na to, da se odstranijo vsi bol
garaki učitelji in duhovniki v Makedoniji ter hočejo Makodoncem vsiliti srbsko vihovno oblast z zvijačo, podkupovanjem in z nožem Todn makedonska organizacija, ki Be je vstavila turškim četam, bo l»h'io opra vila tudi b temi morilci, s to ničvredno pro pagando, ki se skuša vriniti prd zaščito bol grajskih roogcčaežev v srca bolgarskih Make d ncev. Ako bo vsled neizogibnega krva vi ga boja med Bolgari in tsrbi Makedonije okupirala Avstrija, tedaj vedite vsi, turške oblasti in makedonsko ljudstvo, da ni naSa krivda, ampak krivda eno predrzne velike Brbske agitacije, ki nam usil|uje boj«.
Francoska zbornica.
V	soboto s« je pričali r*zpma o in terpeli c jah Posl. Hubbard jo zthteval, naj vlada predloii načrt zakon* olcčitvi cerkve od države. Proti sta govorila Baudiy in Ea-gr.rand. Ministrski predsednik jo mad velikim hrupom atrastno in zlobno govoril proti Vatikanu in kat. duhovščini, ki jo baje premalo republikanska. Svoj govor konča, da vlada ne gre v Ksiiobo, Odločno je Comba pobijal posl. Ribot ter mu očital sovraštvo do cerkve. Z*guvarj*l je konkordat ter du hovšČino, ki ni sovražna državi. Končno je zbornica s 325 glasovi proti 237 vladi iz rekla zaupanje
Povečanje nemške armade.
B e t o 1 i n , 22. okt Neka korespondenca, ki je v zvezi s člani centruma, je objavila, da namerava vlada povišati stalno armado zr 20 000 mož. V to svrho bo zahtevala cd driavntg* zbtra potrebno svete. Ko vhda to doseže, zahtevala bo tudi pomnožitev vojne mornarice.
Zaplenjene bombe.
Carigrad, 22 ekt. Včeraj je bilo tukaj zaplenjeivh 15 din&mitmh bomb D.a turška mornarja in neka tretja oseba, ki bo bombe prevažali, bo bili aretovani. Mornarja sta izjavila. dt» atu prejela bombe od kuharja neke grške ladje, da )ih 'zrečita neki osebi, ki b:> čakala na pomolu. Pošiljatelj in adresat bomb sta neznana. Radarska preiskava traja tlaiie.
Anarliistiški napad v Barceloni.
V	Barceloni se ;a včeraj ruzlet-la bomb«. M>rgo hiš je bilo poškodovanih. St rilca rine dobili. Ziprli so vr»tiF>a društvene hiše bo cialist štega društva, kjer eo imeli predava varija anarhisti.
Dnevne novice,
V Ljubljani, 24. oktobr*.
Vitez Jaworski umrl. Umrl je nenadoma, kakor se nam danes poroča iz Lvova, državni in deželni poslanec Apolinar vitez Javvorski, c. in kr. tajni svetnik, bivši minister za Galicijo in graščak. Pokojni vitez Jaworski je bil mnogo let načelnik poljskega kluba v drž. zboru, ter sploh vplivna oseba v zbornici in pri vladi. V poljskem klubu je z ožjimi somišljeniki odločeval taktiko, ki zadnja leta ni vedno soglašala z ostalimi klubi desnice, pač pa ugajala vladi. To stališče pa je umevno z ozirom na gališke razmere. Sicer pa je bil vitez Jaworski odločen Slovan in tudi Slovencem pri vsaki priliki naklonjen. N. v m. p.! — Gospod dr. Šusteršič je danes brzojavil grofu Vojtehu Dzieduszyckemu, podpredsedniku poljskega kluba: Globoko sožalje ob veliki izgubi, ki je zadela Vaš narod. Žalujemo ob mrliškem odru vit. Jaworskega, našega večletnega zvestega zaveznika.
Dr. Lueger, župan dunajskega m :ata, državni in deželni poslanec, dar;es praznuje COIetnico svoj«ga rojfctva. Tem povodom mu je g. dr Šusteršič poslal naslednjo brzojavko: „Najprisrčneje čeititsm pov. dorn današnjega častnega dne. Briija previdnost naj Vam, neustrašenemu in požrtovalnemu prvoboritelju za kiščanflko demokraško idejo, nakloni ša mnogo let uspešnega dela v bl*g,r Avstrije in krščanskega ljudstva!«
Osebne vesti. Davkar g Friderik Martinčič v Ii. Bistrici je upokojen. — Proviz. davčni adjunkt g. Jožef Perne c Loža je imenovan za stalnega davčnega adjunkta v X. čin. razredu in premeščen v II. Bistrico.
—	Nesreče na Jesenicah se vedno ponavljajo. V soboto opoludne se je v predoru posulo na Hrvata N. Krznarica. Nezavestnega so pripeljali v podjetniško bolnišnico na Hrušici, a je umrl še isti dan. Bil je še mlad človek. Umestno bi bilo, ko bi se objavili o priliki vsi podatki o nesrečah pri zgradbi železnice.
—	Poročil se je minulo sredo na Brezjah gosp1 dr. Avgust Mayr, zdravnik v Cerkljah, z gospico Finkovo, hčerko davčnega kontrolorja g. Finka iz Kranja.
—	Nove volitve v zagrebški mestni zastop. Iz Zagreba, 20. oktobra.
Po zakonu se veli vsako tretje leto polovica novih zastopnikov. Tako bodo imeli Zagrebčani že drugi mesec nove občinske volitve. Od včeraj je izložen imenik volivcev in reklamacije se morejo vršiti skozi 14 dni. Poznato je, da je današnje zagrebško mestno zastopstvo v svoji večini ma-žaronsko; le tretji razred voli opozicionalno vkljub zakonu, ki ga je skoval mažaronski sabor za mestna zastopstva. Khuenov zistem je dal činovnikom toliko moč, da so odločevali pri volitvah, a to je bilo tem laglje, ker je neodvisno meščanstvo prepustilo zmago brez vsake bbrbe. Kako je zagrebško mestno zastopstvo vršilo svojo dolžnost i glede narodne časti in glede gmotnega napredka mesta Zagreba, je žalibog le odveč poznato. Opozicija je pri vsaki priložnosti grajala slabe strani mestne uprave ter pod-učevala občinstvo, da je že skrajni čas, da se stori konec takemu gospodarstvu. A zdaj ko je treba odločno nastopiti, je skoraj verjetno, da se bode velik del neodvisnega meščanstva oklenil Starčevičeve stranke ter se po njenem svetu lotil pasivne politike. Stranka prava pa odločno poživlja vse meščanstvo, naj stopi v odločni boj, ker zmaga mora biti na vsak način njegova. V tej borbi ne bi smulo biti političnega strankarstva, marveč bi morali vsi meščani pred VBem gledati le na to, da se izvoli tako zastopstvo, ki bo znalo gospodariti z mestnim imetkem, a pri tem seveda malo tudi braniti narortno čust. Vseh zastopnikov se ima izvoliti 28, in sicer v prvem rat redu 8, v drugim 11, a v tretjem 9 V tretjem razredu je zmaga opoz>cije gotova brez vsake borbe; v pr. um razredu je zmaga tudi čisto lahka, če mtščmi store svojo dolinest. Tukaj voli 200 neodvisnih mešča nov in 100 uradnikov. Huje je v drugem razredu; tukaj je vrlo veliko število činov nikov, ki Bt je vsi pod nadzoretvem ter mo rajo voliti, kakor vlada zahteva. Toda tudi v tem r«zredu je več neodvisnih glasov nego uradniških, k3kor opozicionalni časo pisi zatriujejo. To je vrlo važna stvar. Dozlaj je opozioija napadala činovništro, da ono voli brez izjemu msžaronsio in da v tem razredu ni mogoča zmage zaoprzieijo. Pisec teh vrsta pa je trdil vodno protivno, da je neodvisno meščanstvo krivo, da ima Ztgreb mažaronsko mestno zagtofstve, ker meščani ne vrše svoje dolžnosti. Zlaj je to priznala tudi opozicija. To dni se je razvila Jivaagi tscija, da gre vse neodvisno meščanstvo na volišče. Če se to zgodi, mora pasti maž» ronHka stranka. Radovedni smo, bode li zares zagrebško mešianstvo slednjič spre ijledalo, da moro Damo odločovati o svoji osedi.
—	V Kulpo skočil je pred očmi svoje žene 471etni posestnik Jurij Nemanič lz Ra-koveca, okraj Črnomelj in utonil. •
—	Pogreb brez mrtveca. V Trstu je bil umorjen f«kin G smondi. Preiskovalni sodnik je dal truplo prepeljati v mrtviš nico, da se raztelesi. Gismondovim sorodni kom to ni bilo prav, ker so heteli prirediti lep pogreb. Ponagsli so ai s tem, da so priredili velik pogreb, pri katerem je b;la pa krsta — prazna. Sele v pokopališčni mrt vašoici jd bil mrtiec položen v krato.
—	Umrl je v Gorici enoletni prostovoljec medicinec g. A. J e s i h iz Konjic na Štajerskem. Na vojaških vajah si je nakopal bolezen.
—	Na prodaj je radi družbinskih raz mer mariborska manufaktuma tvrdka H. G. OgrisHgv Mariboru ^a 160 000 K.
—	Veliki semenj v Črnomlju bo letos v ponedeljek dne 31. oktobra. Povabljeni so prodajalci in kupčevalci.
—	Prestavljen je iodni adjunkt g. Rudolf St e r 1 e iz Črnomlja v Buzct.
—	Bogomila Vilhar, hči skladatelja naši ga rojaka F. S Vilharja bo gostovala na češkem narodnem gledališču v Brnu v »Fausta« in v »Prodani nevesti".
—	Ubila ae je v svoji kleti pri Mari boru pocestnica Frančiška pl. M o s e r.
—	Ustrelil je v Eveleth Mih. neki neznan človek slovenskega podjetnika J u
r i j a J u d n i č a , ki je bil takoj mrtev.
—	Misterijozna ženska. Mmolo soboto popoldne so šla štiri deklt ta iz celjske šole domov proti Lokrovcu. Pri h ši gospe Vašič jim je prišla nasproti neka gosposko oble čena ženska ter jih vprašala, bi li ne hote'a katrra izmed njih iti i njo. Vso, razven 8 letne hčerke posestnika Lednika, so rekle, da ne gredo. Ko sa je pa Lednikova pripravila, da bo šla s tujo iensko, so jo začele ostale tri nazaj vleči, tako da je nastalo trganie in suvanje med deklt ti in žensko za Leduikovo deklo. Seveda je močna ženska preobviadsla ter Lednikovo b s.b.j odpe Ijala Ko so učenke domov pr.šle, bo seveda slučaj staršem povedale, vendar se za stvar n bfie ni resn , pobr gal. Š le tb šestih zvečer je prišla mati Lednikove k orožnikom v C»lje. kjer je-pronila pomoči. O) tem Času je bila tujka z dekletom že bcgve kje. B.zo lavilo se je takoj na vse strani, toda doslej brez uspeha — L3dnikovo dekle jo za svoja tata dovolj raziito, je lepega obraza in ima rudečkasto lase, po čemer jo je lahko spo snati. Ptuja ženska pa je male postave,
precej močna, čokata in nosi očala. Ker se je ta zločin dogodil ravno dan po velikem sejmu sv. Uišule v Calju, se sumi, da imajo pri stvari židje svoje spletko. M sli se tudi, da je imonovana tujka moški v žensko preoblečen, to pa zaradi tega, ker so trdila de-kleta, da je bil govor tujke č sto mcš*i.
—	Jugoslovanska galerija v Belgradu .S.ampa* javlja, da |e srbsko mi-n.strsUo prostjete odredilo 6000 dinarov za nubavo na jugoslov. umetniški razstavi riz-stavljenih umetnin. To bo zičetek osnovanju »Jugoslovanske galerije«. Ic prosvjetno zaklade bode ta galerija znatno podpirana.
—	25 000 kron znaša glrvni dobitek loterije za vojaški spomenik. Opozarjamo cenjeno bravoe, da so vrši žrebanje nepreklicno 12 novembra 1 9 0 4 in da je čisti dohodek ta loterije namenjen podpore potrebnim, dela nezmožnim bojevnikom, njih vdovam in sirotam.
Ljubljanske novice
Ljubljanski občinski svet ima jutri izredno sejo, ob petih popoldne v mestnej dvorani. Na vsporedu je: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Stavbnega odseka o prizivu hišne posestnice Ane Župnekove proti določilom stavbnega dovoljenja v zadevi prizidka k hiši štev. 10 na Poljanskem nasipu. Dopolnilne volitve v upravni odbor mestne hranilnice. D i r e-ktorija m e s t n e g a u ž i t n i n s k e g a zakupa v zadevi prevzetja užitninskega zakupa za troletje 1905—1907.
Poročila sta ae včtrij v župni cerkvi v Trno*em gospodična Frančiška LabiJ roj. Zgaga in gosp. Franc Lsbič, c. kr. stroje vodja v c. kr tobačni tovarni v Ljubljani. Poročil ju je č. g. Andrej Zgaga, brat nevesti
Najdeno naj se odda Tisti dve gospodični, kateri sta včeraj dopoldne od železniške proge do pokopališča našli črno boo naj isto oddasta pri tvrdki A. Šinkovec.
V delavnici g. L. Tratnika na bv. Pttra cesti 27 je izločena lep* nova svetilnic* za Vtčno luč, namenjena za župno cerkev v Cerkljah pri Kranju.
Ukradeno je bilo natakarici A. Stopar v Ž:do*iiiih ulicah iz veže črno krilo.
Ogenj S.noči se je v Omejčevi gostilni na Karlovski cesti vnel leBen stropni (ram. Petrolejska svetilka je preveč gorela. Zaflol je atrop tleti in se )e ogenj bil ža razširil v podstrešja. Domači bo še pravočasno zapazili ogenj in ga hitro pogasili
Vsled ljubosumnosti je Jožtf Jerič, brivec, v B,doto pr.Sel v stanovanje Marije Ta-kavčeve, b katero ima že dalj čbsa ljubavne razmere, jo začel pretevavati in ji izruval še cel čop las, ter jo poškodoval na n:su in obrazu. Ljubezen se bo končala pred sodiščem
književnost m umetnost
*	Ant. Fabris. T« teden umrli srbski novinar A. Fabris je bil eden najodiifnajših brr.teljiv stbaije ideje proti Hrvatom. — Po končanih fi ozofskih študijah je bii gimnazijski prclestr v Splitu, a je pust i državno siuibj in šel v Dubrovnik kot urednik političnega lista „Dubrovnit«. Urejeval je tudi leposlovni list »Srb". Ko ae je vrnil iz Bel-grada z novinarski ga BisSanka, so ga zaprli zaradi veleizdajstv?, katertga so totili vsled pesmi »Bakelska noč«. Lansko leto po velikih bojih med Hrvati in Srbi je tuiii Fabris ponudil Hrvatom roko v spravo.
*	Requlem voca inedia una cum or gano concinendam oomposuit Fr. Kimovec. Fie t. 1 K. Sumptibua auetoris. Typographia cathclica.
Ta priprosti, a vendar efektni Rcquiem bo marsikomu dobro došel, ker ae oa, iz-višiti s skromnimi sredstvi. Poje ga lahko ves pevski zbor enoglasno (za ta sluiaj je natančno zaznamovano, kako naj se menju-jejo glasovi radi večje različnosti), lahko pa ga poje tudi ena sama oseba, ki razpolaga s srednjim glasom. V višavi gre skladba le do T, v ničavi pa do c. Bjsedilo je popolno ; od „die irae" so tudi uglasbene one kitioe, v katerih je izraiena prošnja. Sicer je izkušal gosp. skladatelj izraziti se kolikor mogoče kratko ; v »gradualu« se je deloma poslužd tudi recitacije. V zadnjem „Kyrie eleison" se je lahko izogniti ravnobežuima kfintama med 1. in 3 glasom, ako se namreč v 1. glasu na zlogu „lei" vpelje sin-kopa. Par tiskovn.h pomot (n. pr. na 8. strani, kjer mora v 2. vrsti v 3. glasu prva nota glasiti se g) lahko vsak sam popravi. Tiiek je jako ličen. Ker je čisti dobiček namenjen z» „vefino Iui" v rainckar dozidani blejski cerkvi, bodo naši gg. organisti ša tem raje segli po tej porabni skladbi. Fr. F—6.
Kazne utvari.
Majnovejle od raznih strani.
Grofica Montignoza je poslala na krsto saškega kralja venec belih cvetk s trakovi na katerih je bil napis
»Lujiza". — Dve šestdeaetletnici. Dr. L u e g e r praznuje danes 60,etnico svojega rojstva. B vži vodia mladočeškega kluba dr. E 11 g e 1 jo praznoval v petek svojo 60let-nico. — Nenadoma je umrl general konjenišlva grof Hugo VVurmbrand S t u p p s c h. — M a r c o n i, slavni izumitelj brezžičnega brzojava, se bo Doročil z hierso ameriškega predsednika R o o s e • v e ! t a — Stavkajo stavci tiskarne B. Stidl ra v Varaždi«u. — Za vdove pijancev. James C a 11 a n a n , ameriški milijonar in človekoljub, je zapustil 20.000 dolarjev za ustanovitev zavoda v oskrbo vdov pijancev ter tudi skrbel, da bo zavod dobival letno podporo. — Umrl je v Pittsburgu v Ameriki slovenski trgovec JosipGorišek.
Jenner jeva defravdacija sa je izkazal« kot dogovotjen zločin mnogih osBb. Jenner Dunaja tploh zapustil ni im je bil ves č&b skrit pri svojem prijatelju Bsuch bachnerju Njegovega pobeglega prijatelja G ttsteicu no dobili v Libercih. Pri Gott steiuu so dobili mncgo denarja. Od 285.000 kron, katere je Jenner poneveril, je policija pri raznih osebah dobila 250 000 K. Aretirani Gottstein trdi, da bi bil, če bi vedel, da bo aretiran, denar razdelil med reveže, ker bcg*te dunajske banke ga imajo itak odveč.
Tridesetkrat sladkeje nego sladkor. V južni Ameriki so baje našli neko rastlino, ki ima znatno množino sladkorne snovi in nenavadno močan sladek okus. Ta rastlina je podobna zelju, a zraste le 20—25 centimetrov visoko. Po izkusih, ki jih jo napravil ravnatelj kmetijskega zavoda v Asuncionu, daje baje ta zanimiva rastlina sladko?, ki je 20 do 30krat sladkeji, nego iz tr«ia ali peso.
Novo sredstvo proti jetlki priporoča berrdinski zdravnia; dr. Kii.ter. To je Lorentin, ki ima razkužavalno lastnost, da mori bacile.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Domač tat. Zakonska Janez in Halona Zupan sta imela v Aakerstovi biči na Brezjah goatilno. Dokler se ni vrnil Franca Ankerit, mlinarski pomočnik, kateri je bil že zaradi prestopkov tatvine, poneverjanja in vlačugarstva kaznovan, na dom svoje ma tere, nista zakonska Zupan nikdar niče3a pogreval«; a takoj po prihodu obtoženca sta zapazila, da njima nekdo jemlje denar v manjših zneskih, jestvine in pijačo. Končno sta ga pa le zasačila, ko njima je vzel neko potico. Od tega časa naprej so tatvine ponehale. Priče so izpovedale, da so pri n;em večkrat videla denar, po 8 K in 20 K; nekoč je menjal bankovec za 50 K in ravno tak bankovec je bil Zupanovim uzat. Ankerst ja pa tudi vzeto pijačo drugim donašal in Helena Zupan je našla večkrat odklenjeno klet; ljudje so tudi videli, da je bil obdolženec v posesti „yetriba", s katerim je odmiral klet in miznico, v kateri je bil denar shra njen Helena Zupan ceni povzročeno škodo na 400 K, katero je Ankeistova mati poravnala. Pa tudi Jožefu F^nžgarju na Brezjah je v večkratnih grabežih vzel iz trgovine, iz prodajalnice pred cerkvijo in enkrat iz kuhinje posamezne zneske. Ko je bil v tej tat-vinski zadevi Janez Krmelj, Žagar v Gaberku. za pričo pred sodiščem zaslišan, j a vedoma tajil, kar je kasneje sam priznal, da ni pri obdolžencu nikoli vetrihov videl, in da mu sploh ni znano, da bi bil Ankrst cele noči od doma laostajal. Sodišče je z ozirom na to, da je bila škoda pri Lapanu poravnana, obsodilo Ankrsta na 4 meseca težke jače, Kruelja pa na 3 tedne ječe.
Darovi.
Poslani našemu uredništva:
ZaJeranovo dijaško mizo ao darovali p. n. gg : M. Stazinski, župnik n« Planini 10 K; Fr. Kepec, župnik v Caš-njicah 5 K; P. Bohinjrc, župnik v Skocijanu 5 K; Njimen. 20 K, kanonik dr. A. Karlin 20 K; J. Brenca, župnik, 4 K; dr. M»t. Le-ben, profesor in čast. kanonik v Ljubljani, 20 K; Pet 3r Ihuptmann, župni upravitelj v St. Trgu pri Ložu, 10 K; Neim. 20 K; gospa Zabukoveo v Ljubljani. 16 K; Saigerschmied, župnik v L°sjab, 10 K; Ramžgij 4 K; Neimenovana 10 K; M Saje, duhovni svetnik ,in župnik v Sisrigi 5 K. — Bog plačaj vsem dobrotnikom. Pfiporočamo tudi za tekoče šolsko leto našo šolsko mladino v podporo. Poipiranih je žilo veliko, zato treba tudi mnego podpornikov. — Preteklo šolsko leto smo končali s primanjkljajem 465 54 K. — Ne da bi bili pokrili ta primanjkljaj, ima sedaj blagajna s 1. oktobrom samo 192 04 K na razpolago, kar zadostuje z* dobrega pol meseca. Velika potreba naj torej najde mnogo dobrih sro.
Ljubljana, 19. okt. 1904.
A. K a 1 a n.
Zapogorelce vHinjahsoše darovali: Veleč. župnik Vidergar 40 kron;
veltč. župnik Zigar 10 K; veleč. g. dekan Novak 28 K.
Bjg plati vsem dobrotnikom!
F r. Z b a š n i k župnik.
Nova mirovna konferenca.
Washmgton, 22 okt. (R«it. biro.) Predsednik R o o b e v e 11 odpeš je tokom prihodnjih dni formalna vabila na vlade, naj imenujejo svoj« zastopnike za novo mirovno konferenco vH;agu. Istodobno bo predlagal tudi čas kdaj naj se ta konferenca skliče. Drž. tajnik H y je v današnjem ministrskem svetu predlož I nečrt povabilo.
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonako-raska, vojska,
London, 24. okt. Baltiško brodovje je srečalo v petek po noči nakrat neko angleško brodovje ribiških ladij. Rusi so ribiške ladje razsvetili z metalci svetlobe ter potem pričeli streljati. Dve ladji sta se potopili. Kapitanom na teh dveh ribiških ladjah sta bili odtrgani glavi. Tudi nekaj angleških mornarjev je utonilo. Poročevalec „Daily News" je vprašal za mnenje o tem nekega ruskega državnika, ki je dejal, da se je to zgodilo gotovo v pomoti. Častniki ruskega baltiškega brodovja v megli niso mogli spoznati Angležev ter so menili, da se jim hočejo približati od Japoncev najete ladje, da bi izstrelile proti ruskim broefovjem torpede, Če je kaj angleških mornarjev mrtvih, bo to na Ruskem vzbudilo splošno sočutje.
Tokio, 24. okt Maršal Ojama jo izdal uradno poročilo, v katerem pravi, da so imeli Rusi pri Šiho do 22. t. m 60 000 mož izgube, poleg tega da so Japonci zaplenili 45 ruskih topov, 6920 granat 5474 pušk, veliko množino streliva ter da so Japonci vjeli 10 550 Rubov.
London, 24. oktobra. Obe armadi stojita mirno. Rusi so dobili nazaj Taninpuzo. Japonci imajo v oblasti grič, ki obvladuje Saho. Gen. Miščenko je 20. t. m. imel hudo bitko zapadno od te postojanke. Rusi so napredovali in čuje sa, da so zopet vzeli Japoncem nekaj topov. Znamenja kažejo, da se bitka kmalu obnovi z ruskim napadom. Vreme je mrzlo. Pribl žno se sodi, da ao Rusi izgubili v zadnji bitki 45.000 mož, od teh deset tisoč mrtvih.
Peterburg, 24 cktobra. Vzhodno krilo Rusov je 18. t m. zavzelo Tumelin prelaz, nakar so se Ruoi 20. t. m. zopet umaknili. Pri Linšipu loči soviažaika le cesta.
Dunaj, 24. oktobra. Držrvno sodišče je zavrnilo pritožbo Čehov proti odloku ministrstva glede čeških 6o!, če§, da se s tem ni kršil zakon.
Dunaj, 24 oktobra. O smrti vitaza Javorskega sa poroča: Javorski je daaes zjutraj ob 8. uri vstal ter je dal slugi nekaj naročil. Nato je šel k umivalniku. Ko se je sluga vrnil, dobil je svojega gospodarja mrtvega na tleh. H tro poklicani zdravniki so mogli konstatirati le smrt j
Carigrad, 24. okt. Tu ae je vršilo iz redno vojuško posvetovanje, ki j« trajalo cel dni.
Zadar, 24. oktobra. Ne le hrvaški državnozborski poslanci, ampak tudi oba Srba sta sklenila, da se pridružita na Dunaju češki obstrukciji.
-	479 104 64
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. II
se priporofia preč. duhovščin! v Izdelovanja vsakovrstna
duhovnlJK« obltH
Iz trpežnega In solidnega blep po Blzkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene oblek?
posebno na haveloke v naj' veCji izbori po najnižjih cenab
8»iiMltfllJ iralform rntrlluM« društva ielemigdli nrudnlfrv ! CJK V3Z f^KONi "S v £ "S ^
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda
Z sedežem v Gorici, ul. Barzellini 22
===== priporoča =====
prava pristna najboljša vina: sladko rebulo, zelen, rizling, burgunder, mo-drafrankinja in drugo, pri najzmernej-ših cenah s točno in pošteno postrežbo.
" Razpošilja se tudi v svojih sodih —s £ od 56 I. naprej na vse kraje. *
■ Posreduje tudi pBodajo sad]a. =
1UU—34
'tmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmum.
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z vefi ko ^00 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna ta nre la Izvozna trgovini Most »t. 956, Češko
Prara unr. nlk. romontolr-ura a sidro, « ,
»lutem KdHkopf patent t trpežnem »utralu	(Ti f! 0'FA
U Jelenovega u«nj» t eleK. rerlilco ir. aik-	&lu» L J"'
lj* io tirlteskom, komad --_______
—.------
Cirii-ietodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbi« založnik S H. Skerl, Sv. Ivan pri Trstu.
"Kraški Teran"
vsestransko garantiran vsled _ ugodne letine, neprekosljive kva- ^ liteteima mnji «r «»«81». §
od 56 litrov dalje
Anton Černe,
posestnik v Tomaji, p. Sežana.
C Op I A niz
Cene so mu sedaj še ugodno nizke.	1769 io—
Ino
Za $t>eti
priporoča svojo veliko zalogo
pristno pozlaenih
po najnižjih cenah
trgovina z želez-nino
Štefan Nagy
Ljubljana, Vodnikov trg5.
Odlikovan
z zlato medaljo
na raistavi ▼ Parizu 1. 1904.
ofinPuc
tapefnik in preprogar
Dunajska cesta št. 18,
zvršuie vsa tapetniška lii dekoraoljska del a er ima v zalogi vso v to stroko spadajoč e predmoto lastnega Izdelka, 884 24
kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
»SLOVENEC
mr se prodaja iM
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah ozir. trgovinah:
Bizjak Ivan Bohoričeve ulice 10. Biaznik Lovro, Stari trer 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12. Ceinovar Lovro. Kolodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Elsner Marija Kopitarjeve ulice 1, Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2 Kane Albin. sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan, Resljeva cesta 24. Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4. Omejc Terezija, Karlovska ct-sta 32. Pihler Ivana, Kongresn* trg 3. Podboj Ivan. Sv. Petra cesta 101. Baje Ant.. Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Susnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mastni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grobotek, trgovec.
Celovec:
Josip oowa, prodaja časnikov.
Cerknica:
Ivan Livrič, (konsumno društvo).
Gorica:
Jos. Sch\varz, Šol. ulice 2.
Hrušica pri Jesenicah:
Katarina Krive.
Idrija:
Valent. Treven, trg , 102.
Javornik:
Stefjn Pcdpac, trgovec. Leopold Zoič, trgovec.
Jesenice:
Adela Bdch.
Kamnik:
Fran Subelj, trg., 39.
Kranj:
Karol Florian, knj'gotržec.
Leskovec pri Krškem
Franc Starec, trgovec.
Logatec:
Maks Japelj, trgovec.
Novomesto:
J. Kra ec nasl, knjigotržnica.
Postojna:
Helena Orešek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovec.
Ribnica:
I. J. Vendelin Stare, trgovec,
Spod. Šiška:
Maks Lavrenčič, trgovec 3.
Stari trg p. Rakeku:
Ivan Turk (konsumno društvo).
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trnovo, Notr.:
Davorin Cvetnič (kmetijsko društvo). Trst:
Antonija vd. Kramar, Rojan št 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
Zidan most:
Mary Peterman, kolodvor.
Franc Stupica,
IJubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamoreznloe, mlattlnloe, ilatil-nloe, gepeljne, preže za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter aamokol-nloe Dalje : Sesalke za vodo ja gnojnloo, pocinkane, asfaltirane in svinčene covl za napeljava vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala. prlvljake, žage, kotle za klajo in žganje.
Fortland in Roman-oement, žoleznlik« ilne in traverza, poljski maveo.
Mizarsko, tesr.rsko in klJuAavnlčarako orodje ter vs? druge v železno stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga vedno svežega špo-676 52-28 eerijskegu blaga.
po ujodnl ceni sukneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljane!
Špltalskefulice štev. 5.
i
N \a
Napise in slikanje grbov
obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice.	524 18 11—a Vnanja naročila proti povzetju.
Am^M^VM^IA
i wm- Pijte -m f
Klauerjev $
»Triglav" i
najzdravejši vseh likerjev. *
Že
niiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
skozi 19 let	j
boleham na želodcu. Po	!
poskušnjah z različnimi	=
zdravili sem začel leta	| 1896. rabiti Vašo
tinkturo
i.za želodec,	I
/$> ki mi Je vejn° pray	i
dobro služila kot učin-	S
kujoče zdravilo, pa ne	=
le meni, ampak tudi	1
= raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	i
| daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	=
| ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—!io	|
Friderik Repolusk,
= župnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Misslinff,	-
18. doc. 1903.	=
Resnici čast!
Vaše ,,Železnafo vino" se mi je pri	=
= mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	=
= kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	i
= posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	=
i krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	i
I rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	|
= morem Vaše res izborno železnato vino iz	|
E lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	|
| slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	|
Anton Žnidaršič,
= iupnik pri Beli cerkvi, p. Št. Jernej, Dolenjsko	=
1. marca 1904.	=
I Naročila vsprejema proti povzetju In točno Izvršuje	|
odlikovani lekarnar G. Pl C CO LI, Ljubljana	|
= lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni	=
založnik Njihove Svetosti papeža. ............minili..................................................................
MIMIHttMMMMtHMiiHMItMHMMMMMM«
Jecljanje!
V Trstu se otvori tečaj za zdravljenje glasu. Jamstvo za popolno ozdravljenje.
Neštevilno zahvalnih pisem, ki so po mnogih letih došle od ozdravljenjih, kojim se bolezen ni povrnila Prijave sprejema uprava lista »Edinost« v Trstu, ali pa Mad. A. Nagel Sprachbeilanstalt lnter-laken, Švica.	1760 3-3
j Žrebanje nepriklicno | -12. novembra 1904.-	Glavni dobitek | = kron 25.000 kron -- |
| Srečke vojaškega spomenika priporoča | a 1 krono J. C. Mayer, Ljubljana. 1 1753 4 Dobitki obstoje iz efektov in se ne izplačajo v denarju.	
-a*
o
Ne prezreti!
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko
__V
Franc Čuden,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in
šivalnimi stroji
14 ubijali a, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža.
Posebno priporoča pristne prave, osebno v Svicl nakupljene žepne ure, dalie vsakovrstne stenske (pendel) ure z donečim bitiem v krasno izrezanih omaricah
Največja zaloga brlljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja pledž izbere, ker so v zalogi od 25 gld. do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahj, torej lahko izvolite kaj ugodnega.
Ne pretirane cene!
Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali china srebru namizno opravo (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna in porabljlva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
265 41
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom ______v^t	ia/v\/vwm
t lastni lisi ž ^ iijubijani ^ t lastni M \
»VVVVVVV«
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—84
4'l
2 0
t,
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske F r Oilf' fiifilft
posojilnico znaša	A j»'i4j,04j 4U»
st%hran K 5,089.883-14. Dper= K 23,806-306-40. sSdrr K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštuo-hranilničnega urada št. 828.406. —Telefon št. 185
f
„Hotel Balkan" - Trst
1725 10—6	Piazza della Caserma (Narodni Dom)
$ ' .....
C Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna «	Za goste hotela posebna restavracija v 1. nadstropju
a) Dvigalo. ~ Električna razsvetljava. n Kopališča.
Shajališče tujcev
-I Mpansca.
Kdor ^aj
lepega in dobrega po najnižjih tovarniških cenah hoče kupiti iz ZZZZ^^^Lm^maZZm^ZmZi konfekcije za gospode, dame in otroke za jesensko in zimsko dobo naj ne zamudi si ogledati poprej 1678 3-2	velikanske zaloge blaga v "S3t
: mestni tri št. 5.	:
Številnega obiska prosi velespoštovanjem Or. Bernatovič.

(D
Nagrobne križe jjj
slamoreznice, bakrene kotle za žganje, vlite kotle,
mesoreznice, sploh vso želez- V
nino, kakor tudi kompletne kuhinjske oprave se dobivajo nos 6-5 najcenejše pri
Karola Kavšeka nasl ip
SCHNEIDER & UEROVŠEK jjj
Ljubljana, Dunajska cesta 16. (p
m	llllllllflff lajboljie ri-Nte laki za koč		ii©. ifmfffvm	m
m* ii m iHw	Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake Standart Warniseh Works, ]siewYork pri bratih Eberl, Ljubljane), HViklošičeVci cesta 6 - loučsrna ia bejrve, lake in firneže.			* 9 tik.
mi		NriizacioiHiiii mpehi. |	liiftiiiiiiiiiiiiiii;	
BMHMB
BST" Vakap ia pra«aja »aakovrstnib Ariavaih papirjev, »re«k, denarjev itd. Zavarevanja » sfeb« pri žrebanjih, pri iižrebrnju n&j*Mj-|«ga dobitka. — Fnbih m *»*ke Krebinj*. Itlutii lifUltt* a a r • * i 1 aa bor« I.
Menjarična delniška družba
„iw 13 II C U II"
I , »oiktili 10 In 13, Dunaj, I., Strsbslgasu 2.
II llllllll IMIIIII .......11 miMIII—IMIIIIIIII— ■! Illllllllll II II

Pojasnila	v vseh gospodarskih in liua*6nih
stvareh, potem o kurinih vrednostih vseh ipekalaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti ia dosego kolikor i« mogoče Tisočega sbre»tovanja pri popolni varnosti naloženih
flavnlo.	134 389