1. Iz Konjic 29. dec. (Pritrjevalno pismo). Ob6ni zbor naaega kat. polit. društva dne 28. dec. je na dotični, z navdušenjem sprejeti predlog, naslednje pritrjevalno adreso do prvosednika ministerstvu, grofa Taaffe-ja, enoglasno sprejel: rVaša preuzviaenost, blagorodni gospod grof!" nOdlo6na izjava Vaše Preuzvišenosti 7 zbornici poalancev dne 5, dec. 1879., da si je namrec visoka vlada brambo vseh narodov avstrijakib kot avoj cilj postavila, da ae mir in aložnost med avatrijske narode povrne, je na ve8 narod 8loven8ki najradostnejši vtiaek napravila. —Občni zbor kat. polit. društra v Konjicab se torej drzne Vašej Preuzviaenosti za to znamenito izjavo najpriarčniso zahvalo, kakor tudi odkritosr6no zaupanje izreči, da 8e bo Vaaej Preuzviaenoati posre6ilo, s pomočjo vseh resni6uih domoljubov 7 Avetriji bvalevredno delo izpeljati in narodnej ravnopravnosti tacih poroštev dati, da bode tudi sloven8ki narod enkrat duševnega hiranja reaen". To se je 7 nemakem prevodu Nja Preuz^iaenosti, ministru TaaflFe-ju, telegrafi6no na znanje dalo. — Naj ae omenim, da 80 društveniki tudi iz7oljenemu zastopniku, blagorodnemu gospodu Goedelnu, 87oje priznanje in popolno zaupanje izrekli, ko se jim je razložilo, kako da blagorodni gospod kmetskemu stanu na korist 7 drž. zboru dela. — Iz Kozjega. (V e 1 i k p 0 ž a r) je se tukaj nnel v noči od 23. do 24. t. m. pri mesarju g. Jožefu Sotoieku. Pogorelo in zgorelo je njemu in njegovemu sosedu 7ae, kar sta pod strebo imela. Bil je tudi svinjski kapec g. Janez Dueič pri mesarju. Ogenj ga iz spanja vzbudi in mu je zgorela tudi jegova mauhica ali torbica z denarjem vred, kojega je 7 njej bilo kakih 35 fl. Imel je še kakih 175 fl. pri aebi, koje pa je pri bežanju skoz okno polek neke vode zgubil. Našel jib je pošteni g. Franc Gerec, pomaga^ec trgovca g. Schmida, ter precej sodniji izročil. Sodnija jib je potem po storjenem izpraievanju dala lastuiku nazaj. Nekateri možje so res vrlo delali in gasili ogenj, zlasti g. Karol Aha6i6, zemljiščni knjigovodja, g. Janez Pirnat iz Podsrede in žandarji. Mnogi so pa sramotno roke križem držali in se doma poakrili. Ga8ilnemu društvu ne moremo posebne pohvale dati. Eden izmed onih, ki niso boteli iti gasit, je djal: nmene preveč zebe, ne grem ognja gasit". No, zakaj 86 je pa tedaj dal v gaailno društvo 7piaati ? Od sv. Duha pri Ločah. (Dnevi Gospndovise preveč skrunijo). 0 slabih 6asib tožijo ljudje; cel6 natura se jim bo6e sprevrči. Huda zima pritiskuje ondi, kder jej privajeni niso, a prizanaša ondi, kder navaduo razsaja. Na Italijanskem zmrzavajo, na Ruskem pa imajo prijetno zimo. Cudno pak je, da pri vsem tem ljudje malo zmislijo na glavni vzrok v«em pozemeljskim nezgodam — na greh. Tem bolj pa raz8ajajo in 86 nasajajo taki ljudje na Boga in na božjo pre7idno8t ter grdo preklinjajo. To ni samo nespodobno, pregrešno, ampak prav abotno in neopra7i6eno. Kriatus je rekel: dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. No, kdo ae pa upa re6i, da sedaj ljudje vseskozi dajejo Bogu, kar je božjega? Da se naposled vendar cesarju da, kar je cesarjevega, za to se pobrigajo marsikateri gospodje, a malo je takib, ki bi isto tako za to 86 potegnili, da bi Ijudje dali Bogu, kar je božjega. Gospodovi dnevi, nedelje in prazniki, ae čedalje bolj pogoato akrunijo. Ljudje ne marajo za službo božjo in delajo v svetek, kakor v petek in grešijo zoper božjo in cerkveno zapoved! Kaj 6uda, da jim delo nič ne zda, da ni6eaar ne prigospodarijo? Blagoslova božjega nimajo. Jako obžalovati pa je, da celo sodnijska goaposka po nedeljab uraduje in ne samo, da jeni uradniki in pisači težko kedaj cerkvo od znotraj pogledajo, ie celo priproatega vernega kmeta zadržujejo odslnžbe božje. Pisatelj teh vrstic bil je nedavno kot pri6a k sodniji pozvan 7 nedeljo tako, da ni mogel pri službi božji biti. To je nam 7ernim kmetom vendar neraznmljivo. Beremo, kolikor nas sodnije stanejo, vidimo kolikor gospode ondi piše, in vendar ae kmetski človek nedelje nima za-se na miru, da bi svojemu Bogu in Gospoda brez nadlegovanja od strani svetne gosposkc služiti mogel. Imel bi se marsikaj vjavnosti potožiti, vendar za danes bodi dosta. J. B. Iz Trsta. (Razne novosti). Dovoli preljubi rGospodar", da ae oglasi enkrat tvoj naroecik iz daljnega juga. Pred vsem želim tebi in vsem tvojim podpornikom in prijateljem ,,blaženo veselo novo leto!" Stoj tudi v pribodnje junaško na braniku, in su6i avitli me6 uma za vrli naa narod; — bodi tudi zanaprej marljivi vrtnar, ki seje zlato pšenico omike in rodoljubja, a puli osat in plevel brezznačajnoati, binavš6ine in nemarnosti iz polja domovine. S pouosom smeš reči, da 80 „7 tvojem taborju atajeraki Slo7enci!" Tudi našim Primorcem bi enakega glasila in zagovornika krvavo treba bilo. Imajo 8icer že precej let 7 Gorici nSo6o" in 7 Trstu ,,Edinost", pa oba lista sta bila dosihmal precaj kratko duške. Ko bi ne manjkalo sloge in nepristranosti, bi ju že davno v enega apojili, in tako delovali z združenimi močmi. Da je Slovencem časnik v Tratu potreben, kakor ribi voda, to eprevidi vsak, kdor imenitnost, lego in trgovino tega velikega mesta pozna. Lahi, Nemci in celo Gerki imajo tu svoje posebne 6asnike, 6eravno so 7 manjšini. Dobro ved6, da dandanea svet le one 7 poštev jemlje, kteri 8voje etaliače, svoje nazore in pravice javno naglašajo in zagovarjajo. nEdidinoat" izhajala je dozdaj le dvakrat na mesec, in manjkalo jej je aodelovalcev. S pravim veaeljem bral sem tedaj 7 njeni alednji številki, gda ae bo 7 novem letu celo prerodila, in bo poatala tednik. Slišim, da jej bodo nekteri apvetni pisatelji priskočili na pomoč. Da pa ne ostane samo lokalni list, nego si pridobi veljavo in naro6nikov po vseb slovenskib deželab, bode razven o narodnih in političnib stvareh govorila posebno o trgovini in gmotnih zadevah. To polje delavnosti je pri nas Slovencih zelo pusto in zanemarjeno, in vsled tega smo popolnem odvisni od tujcev. List, ako spolni svojo obljubo, bo tedaj v r e d e n ob6nega razairjenja. Oziroma na korist našega naroda in na svoj lasten dobiček naj bi si ga omislili vsi trgovci in kramarji, a tudi 7e6ji kmetovalci, — od narodnih društev se to itak ob sebi razume. Se 76, da le z zdatno d enarno podporo od vseh strani bo rEdinoatiu mogo6e, izvršiti ražno nalogo, ktero ai je postavila. Letos smo dobili tudi tukaj nekoliko snega, zimo pa tako, da je najstarejši Ijudje ne pomnijo (8— 10° C.) Huda mrzloba je tu prava nesre6a, ker je ljudje niso vajeni, ne pripravljeni na njo. Malokdo ima sposobno zimsko obleko, malokdo v biši pe6; okna in vrata pa so povsod slaba, Tedaj je bilo dregetanja in škripanja z zobmi dovolj. A hvala Bogu, božič nam je prinesel spet prijetno vreme. — Naši bratje Istrijani si bodo pa6 to z;mo, ako jo prežive, vse žive dni pomnili. Kakor najnovejša poro6ila iz 8redine dežele govore, je ondi sila in revščina grozna. Blizu sto tisoč ljudi je brez zaalužka, brez kruha in — rekel bi tudi — brez vode. Celo leto je tlačila Iatrijo taka suša, da celi plugi zemlje niao toliko obrodili, da bi se eden 61ovek najedel. Sestdeset tiso6 goldinarjev državne podpore, ktero ao dobili, kaj je to za toliko ljudi? Trža6ani vrlo nabirajo darove, posnemajte jih Štajerci, U8milite ae kot kristijani in Slovani svojih trpečih bratov! wKdor pa hitro da, dvakrat dal" Darove prejema tudi predaednik n6italnice" 7 Trstu.