Leto VI., štev. 46 (»Jutro« xin, št. 265 a> Ljubljana, ponedeljek 14. novembra 19)2 Cena 2 Din UpravnUtvo: Ljubljana, Knaflj*v» ah ca & - Telefon 51 S122. Sl2a »124 SI 25, S12h ImmnDii oddelek: Ljubljana, tHirpo mesto: Ljubljanska eesta It <2. podružnica Trbovlje: v httl dr. earm^rja Ponedeljska izdaja Poaedeljeka izdaja »Jutra« shaja *aak poeedeljeh (jutra) - Naroda aa poeebej Is velja pe poftti preje-mana 4 Din, pa rszruiAaleib zval ameriški kongres, naj se moratorij zača.sno podaljša, da bi lahko prepustil demokratskemu r "imu odgovorno'-4 za odločitev. Glendale. 13. nov AA. Predsednik Zedi-njenih držav Hoover je izpremenil svoj prvotni sklep in se bo vrnil v \Vashington šele v sredo, iloover si bo medtem ogledal nasip v Nevadi. Nasio o-h reki Colorado je stal 165 milijonov dolarjev. S pomočjo tega nasipa hod"" namakali ogromne poljane. uredili plovbo in pridobivali električni tok. Newyork, 13. novembra. AA. Tu kroži vest, da je angleška vlada prepis svoje note Zedinjenim državam izročila tudi Roose-veltu, vendar r>a še ni potrjena. »Newvork Times« sodi, da bo Roosevelt napram vprašanju vojnih dolgov rezerviran, dokler ne bo zavzel končnoveljavnejta stališča, ki ga bo branil kot predsednik Zedinjenih držav S -erne Amerike. Pariz, 13. nov. AA. Poluradni »Le Tempe« priobčuje članek o vojnih dolgovih Francije Zedinjenim državam. Te vojne dolgove je treba po mnenju Usta na novo urediti Zedinjene države so moralno odg -vorne in bodo morale pristati na tako revizijo fe zaradi dosedanje Hoovrove politike v reparacijskem vprašanju. To ureditev zahtevajo tudi dobro umevani mednarodni in ameriški interesi, kakor tudi koristi vseh civiliziranih narodov. \ng!eški zunanji minister John Simon je prisnel ob 17.35 v Pariz, nakar je ponoči nadaljeval pot v Ženevo. ]Vashington, 13. nov. AA. Zunanji minister Stimson je izjavil novinarjem, da bo-■i^a angleška in francoska nota o vojnih dolgovih istočisnr objavljeni v Zedinjemh državah in v evropskih prestolnicah v to-tk 15 novembre Priprave za razorožitveno konferenco Sestanek generalnih štabov Male antante v Beogradu Pariz, 13. nov. AA. Jutri bo uradno objavljeno besedilo francoskega razorožitve-nega načrta. Herriot je imel sestanek s člani francosko delegacije na razorožitvem konferenci. Na sestanku so še enkrat pre-čitali poročilo razorožitvenega načrta, ki naj bo podlaga za organizacijo mednarodnega miru. Predsednik franc. vlade Herriot je več dmi bolehal na revmatizmu, bolezen pa je danes odnehala m bo Herriot že jutri mogel opravlijati vse svoje redne posle. Beograd, 13. nov. AA. Davi ob 8. sta prispela na redni sestanek zaradi izmenjav o stališču, ki naj ga zavzamejo države Male anitante, nače-lnih glavnega generalnega štaba češkoslovaške vojske armijski general Jan Sirovy in načelnik glavnega generalnega štaba rumunske vojske diviziijski general Konstantin Lazaresco. V spremstvu načelnika glavnega generalnega štaba češkoslovaške vojske so bili: podnačelnik glavnega generalnega štaba diviziijski general Lev Prhala, načelnik iz-vestiteljskega oddelka glavnega generalnega štaba briead.ni general Vladimir Holupa, načelnik operativnega oddelka glavnega generalnega štaba, polkovnik Sergej Ingr in adijutant načelnika glavnega generalnega štaba štabni kapetan Jan Cap. V spremstvu načelnika glavnega generalnega štaba rumunske voiske so: pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba brigadmi general Štefan Ivanesco, načelnik izvestitelj-skega oddelka polkovnik Aleksander Glac, načelnik operativnega oddelka, polkovnik Gjorgje Gtoneanu in šef odseka v izvesti-teljskem oddelku major Aleks. Kozloaki. Na postaji so pozdravili češkoslovaške in rumunske goste: načelnik,.glavnega generalnega štaba armijski general Milan Milo-vanovič, komandant Beograda armijski general Vojislav Tomič, prvi pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba divizijski general Peter Kosič. drugi pomočnik di vizijski general Dušan Simonovič. načelnik prometnega oddelka brigadmi general Josip Bratič, načelnik zgodovinskega oddelka Stojan Nikolič. pomočnik ministra vojske in mornarice brigadni general Milorad Petrovič, načelnik operativnega oddelka bri-gadni general Dimitrije Zivkovič. načelnik izvestiteljskega oddelka, polkovnik Peter Aračič. in načelnik vzgojnega oddelka polkovnik Jovo Antič. Priprave za svetovno gospodarsko konferenco Važni sklepi pripravljalnega odbora glede programa konference Stabilizacija valut bo eden glavnih predmetov razprav Ženeva, 13. novembra, g. Pripravljalni odbor londonske svetovne gospodarske konference je končal prvi del svojega programatičnega dela. V petek je razpravljal o elaboratu obeh pod-odborov za gospodarska in valutna vprašanja. Kot najvažnejše točke, o katerih se bo razpravljalo na londonski konferenci, veljajo: 1. povratek k zlatemu standardu, 2. vprašanja stabilizacije cen, 3. ovire mednarodnega trgovskega prometa in 4. finančni in gospo- darski položaj srednjih in vzhodno evropskih držav. Glecle vprašanja stabilnosti valute je bi! že dosežen sporazum. Vsi strokovnjaki smatrajo, da je povratek k stabilni valuti neobhodno potreben pogoj za vsako gospodarsko in finančno sanacijo. Prihodnja seja pripravljalnega odbora se bo vršila takoj, ko bo prišlo med pristojnimi odbori Društva narodov in strokovnjaki posameznih vlad do sporazuma, in sicer po vsej priliki januarja prihodnjega leta. Pred rešitvijo mandžurskega vprašanja Japonski delegat pri Društvu narodov o priznanju Mandžurije - Gosnodarsko sodelovanje Rusije in Japonske Pariz, dne 13. novembra. AA. Včeraj ob 11.20 je prispel semikaj poslanik in bivši podpredsednik upravnega odbora južno-marulžurske železnice Macuoka, ki bo zastopal Japonsko na zasedanjiu Društva narodov pri razpravi o mandžurskem vprašanju. Na postaji so japonskega delegata sprejeli pariški japonski poslanik Nagaoka, bru.selski poslanik Sato, švicarski poslanik Yada, voditelj japonske delegac:je v Društvu narodov Savada in svetnik japonskega poslaništva v Parizu Kuriyama Macuoka se je že prej ustavil v Berlinu v spremstvu generala Sata in bivšega poslanskega tajnika v Berlinu Jošizave. V Berlinu je konferiral z generalom T:ngl-Tingom delegatom mandžurske vlade, ki se je ravno mudil v nemški prestolnici. Pri tej priliki je Macuoka obiskal nemškega zirnaniee-a ministra Neuratha in konferiral z njim o mandžurskem vprašaniu Tz Berlina ie krenil japonski delegat v Hamburg kier si je og7eda! tamkajšnjo hi ko. Za bivanja v Berlinu je izdavil poročevalcu »Deutsche Allgemeine Ze:tun.g«. da je bil niesrov ooset v Moskv* s'cer popolnoma za^ebnpera značaia kliub temu na se le mW << soviet.fiko vlado svobodno raz-g-ovari aH o tem kako na i V se 'zbo^Salo rusko-japonsko razmerje. Na Japonskem postaja razpoloženje proti Rusiji ugodnejše in je pričakovati, da bo Rusija čim dalje več uvažala iz Japonske. Govoreč o ustanovitvi nove manidžurske države, je Macuoka poudari, da bo Japonska to državo z vsemi sredstvi podpirala. Na poročevalčevo vprašanje, alfi namerava Mandžurija dovoliti Japonski ugodnostne carinske tarife, je odgovoril, da ni poučen o takih namenih, dejal pa je, da bo Mandžurija dovoMla enake pravice vsem državam, ravnajoč se po načelu odprtih vrat. Glede na glasove, da namerava mandžur-ska država najeti v kratkem na Japonskem posojalo, je dejal, da o tem ničesar ne ve, izrazil pa je zadoščenje zastran trgovinske bilance nove države in ie naglasil. da notira mamdžurski denar v šanghaju višje kakor kitajsk' dolar. Govoreč o mandžursiki vojski, je pripomnil, da šteje 100 000 vojakov kf so pod poveljstvom mnogih japonskih oficirjev inštruktorjev. Zaključujoč svoio iziavo. je predsednik ia-ponske delegacije dejal da noče prejudicirat' zadržanje ki ga bo -Japonca zavzel v ženevi prlede Lvttonovega poročila. misli pa da Društvo narodov ni orsran, k.i bi lme' nalogo snreiemat? videne n konvencijah f? katerim? država prizna obstoj katere druge države. Ostavka grškega zunanjega ministra Atene, 13. nov. AA. Po izredno živahni razpravi o vladni deklaraciji, ki je bla mestoma zelo kritično naperjena proti vladi s strani govornikov opozicije, je parlament soglasno izrekel vladi zaupnico. Zaupn ca je bila izrečena s strani vsega parlamenta kot znak širokogrudne strpnosti. Venizelova stranka je glasovala za zaupnico s pridržki. Po glasovanju je vlada izjavila, da bo proučila pravno stran današnjega glasovanja in pomen pridržkov Venizelove stranke. V nadaljnji razpravi je zunanji mhrster Ralis skušal pojasniti, kaj naj pomeni soglasna zaupnica vladi. V to razpravo je nato posegel tudi predsednik grške v1.cd« TsaMaris. čegar Izvajanja pa je zunanji minister Ralis tolmačil kot dežavuiranje in je zato vložfil pismeno ostavko, ki pa ne bo sprejeta. Atene, 13. nov. AA. Danes so izšle posebne izdaje glasil Tsaldariseve stranke, ki poročajo, da je zunanji minister Ralis umaknil svojo ostavko. Novi izgredi v Ženevi Ženeva, 13. nov. AA Pred zgradbami, kjer so postavljeni mobilizirani bataljoni, so se snooi od grali prizori, ki potrjujejo, da skušajo razni elementi prebivalstva še vedmo povzročiti incidente. Več sto liudi je namreč prišlo pred te zgradbe in pričelo prepevati internacijonalno. Vojaštvo je moralo naposled demonstrante prepoditi z bajoneti. Več demonstrantov je bilo aretirani. Davi je bilo mesto popolnoma mirno. Promet cestne železnice ie normalen. Gpol-dne je bil odpuščen bataljon deželne hrambe, ostalo vpoklicano vojaštvo pa je še vedno v pripravljenosti. Reforme na poljskih univerzah VarSava, 13. novembra, d. Včeraj objavljeni načrt zakona o reorganizaciji poljskih visokih šol vsebuje znatno omejitev dosedanje njihove avtonomije. Po tem načrtu bo rektorja univerze tudi v bodoče volSl profesorski svet za tri leta, njegovo izvolitev pa bo moral potrditi predsednik republike, ki more imenovanje praklScati tudi pred potekom triletne službeme dobe. Policija bo imela v bodoče pravico v primeru izgredov vstopiti v univerzitetno poslopje po lastni presoji, kar je smela sedaj samo na poziv rektorja. Dijaškim organizacijam bo v bodoče prepovedano vsako politično udejstvova-nje. Dijaška zborovanja bodo samo tedaj dovoljena, če bo njihov dnevni red vseboval izključno zadeve, ki so v najtesnejši zvezi z dijaškim življenjem. Nemški primanjkljaj Berlin, 13. nov. AA. Državni finančni minister Schwer:n Crosigk je poročal v državnem svetu o primanjkljaju državnega proračuna. Primanjkljaj bo znašal 700 do 800 milijorov mark. Za ta znesek bodo namreč padli davčni in carinski dohodki. Od tega primanjkljaja odpade na državo -400 milijonov, ostanek pa na nemške dežele. Kakor znano dolguje nemška dr. java svoj'm deželam po prevzemu vseh železnic znatne zneske. Zastopniki dežel so zahtevali od finančnega ministra, naj nakaže deželam na račun tega dolga primerne zneske. Finančni minister je obljubil. da bo te zahteve predložil državni vla-d! v proučitev in odločitev. Montapii Norman tniverner Anrl^ke fn»t»ke London. 13. novembra d. Unravni odbor aneleške banke ie zonet r>re'l':i!;3l za guverner i a Mantaeu Normana., ki bo t«.ii izvoljen. Smrt francoskega novinarja Pariz, 13. nov. AA. SoravnateK narške--crn '''ta »Petit Parisien«, g. Legran je preminul. Velik sokolski praznik v Beogradu V navzočnosti Nj. Vel, kralja In prestolonaslednika Petra je bila včeraj otvorjena razstava SKJ Beograd, 13. novembra p. Jugosloven-sko Sokolstvo je imelo danes svoj veliki praznik. V navzočnosti Nj. Vel." kralja in Nj. Vis. prestolonaslednika Petra je bila danes na svečan način otvorjena velika sokolska razstava Otvoritvi je prisostvovala celokupna savezna uprava s prvim podstarešino g. Ganglom na čelu, nadalje člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Srškičem, predstavništvo senata in Narodne skupščine, beograjske občine, češkoslovaški, poljski, francoski, albanski in rumunski poslaniki, zastopniki ruske kolonije, staroste vseh sokol-skih žup ter veliko število sokolskih de-putacij iz vse države poleg velike množice občinstva. Ob 10.30 je godba kraljeve garde za-svirala narodno himno v znak, da prihaja Nj. Vel. kralj. Množica je izbruhnila v živahne in dolgotrajne ovacije ter je Nj. Vel. kralja, ob oe^ar desni strani je stopal prestolonaslednik Peter v sokolskem kroju, pozdravljala vse dotlej, dokler nista zavrela svoiih mest na častni tribuni, ki je bila okrašena z vsemi prapori, ki jih je v dobi zadnjih desetletij poklonil Nj. Vel. kralj raznim sokolfekim društvom. Ko so se ovacije polegle, je stopil pred Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. prestolonaslednika Petra prvi podstaresina SKJ br. Gangl, ki je v vznesenih besedah pozdravil Nj. Vel. kralja in se mu zahvalil, da je prevzel pokroviteljstvo nad to razstavo. Sokolstvo se čuti s tem še prav posebno počaščeno in bo s še večjo vnemo vzgajalo narod v duhu velikih sokolskih idei in v duhu pravega jugosloven-stva. Govoreč o razstavi sami je gosp. Gangl povdaril, da hoče Sokolstvo s t^m na dostojen način proslaviti 20 letnico balkanske vojne in kumanovska zmage, s katero je bil položen temelj narodnemu osvobojen iu in uedinjenju Jugoslo-venov. Ta razstava naj pokaže mlajšim generacijam veličino vseh onih del, ki nosijo poleg imena pokojnega kralja Petra uklesano tudi ime Nj. Vel. kralja Aleksandra. Poudaril je zasluge Sokolstva za jugoslovensko nacionalno idejo in izrazil nado.da bo ta razstava pripomogla k še večji poglobitvi sokolskih idej in sokol-skega dela v vseh plasteh jugosloven-skega naroda. Ob koncu svojega govora je g. Gangl izročil Nj. Vel. kralju savez-no spominsko plaketo. Množica se je z navdušenjem odzvala njegovemu pozivu in prirejala Nj. Vel. kralju in prestolonasledniku Petru dolgotrajne ovacije. V spremstvu sav. uprave si je nato Nj. Vel. kralj ogledal razstavo. Podrobno se je zanimal za oddelek vsake posamezne župe in se nohvalno izrazil o organizaciji razstave ter čestital upravi k temu lepemu uspehu. Med novimi ovaci-jami velike množice občinstva je Nj. Vel. kralj s prestolonaslednikom Petrom ob 11.30 zapustil razstavo in se vrnil na dvor. Razstava ostane odprta do 25. t m. Za razstavo vlada veliko zanimanje in jo je samo v teku današnjega dne ogledalo več tisoč ljudi. Iz notranjosti države je najavljenih za prihodnje dni mnogo obiskovalcev. Samo iz Subotice prispe nad 2000 Sokolov, a prav tako pridejo v velikem številu obiskovalcev tudi iz raznih drugih krajev države. Katastrofalno opustošenje Kube Južna obala Kube popolnoma opustošena - Velika beda prebivalstva Havana, 13. novembra, d. Koliko človeških žrtev sta zahtevala orkan in morska plima, ki sta opustošila preteklo sredo južno obalo Kube, se bržkone ne bo moglo nikdar točno ugotoviti. Ker je večina brzojavnih in prometnih zvez v prizadetem ozemlju še vedno pokvarjenih, prihajajo v glavno mesto le redka zanesljiva poročila o obsegu katastrofe. Po uradnih podatkih so izkopali v mestu Santa Cruz del Sul, ki je bilo najhujše prizadeto, nad 300 trupel, dočim 400 ljudi še pogrešajo. Le par sto ljudi je ušlo katastrofi. Večina prebivalcev tega mesta ni imelo niti časa, da bi pobegnila, ker je j opazila nevarnost šele ob bobnenju valov, \ ki so razbili 70 ladij v pristanišču. Prebi- j valstvo je pobegnilo v veliki paniki v prazne j tovorne vagone na kolodvoru, ki pa jih je , narasla voda prevrnila, zaradi česar so vsi • brez pomoči utonili. Zdravniki delajo od srede nadalje ponoči ob luči navadnih sveč. Neprestano prihajajo novi begunci, ki pripovedujejo grozne podrobnosti o katastrofi. Hudo je bilo prizadeto tudi mesto Ca-maguey, kjer je velika plima takoj po silnem viharju dokončala opustošenje. Begunci, ki prihajajo z juga v opustošeno mesto, so napol oblečeni in že tako onemogli ter prestrašeni, da padajo ob potu nezavestnL Moški, ženske in otroci iščejo jokaje svoje domače ljudi ter tožijo nad izgubo svojega imetja. Vsa pokrajina na okoli mesta Ca-magueya je pokrita z ranjenci, ki kličejo še vedno na pomoč. Oblasti so storile vse, da bi organizirale za prvo silo pomoč bednim beguncem. Vse nepoškodovane hiše so bile izpremenjene v bolnice. Borba za pravice panjev v Indiji Gandhi za spravo med indskimi kastami In za priznanje enakopravnosti zapostavljenih • Bombay, 13. nov. AA. Gandhd je sklenil, da ne bo odložil svojega posta. V proglasu na narod pravi Gandhi. da ortodoksni Indci niso niti moralno upravičeni, da bi izločili iz svoje socialne srede 4 milijone svojih bratov (takozvanih nedotakljivih). Gandhi apelira tudi na svetovno javno mnenje, da pomaga nedotakljivim v Indiji, da se rešijo svojih stoletnih spon, ki so jim bile naložene v imenu vere. Ortodoksni Indci se sklicujejo na razsodbo vrhovnega sodišča v Bom>bayu, ki je odbilo pritožbo nedotakljivih, ker so jim prepovedali vstop v indska svetišča in do svetih kopališč; angleški sodnik pa se opravičuje, češ, da so pritožbo nedotakljivih odklonili le. da preprečijo izgrede pred svetišči. Za razmere v Indiji je nadalje zanimivo tudi to, da so mnogi, ki so bili kaznovani zaradi sodelovanja pri izgredih in uporih zapustili svoje domove, da se tako odtegnejo kazni. Neki indski krogi si prizadevajo, naj bi vlada izdala izvršilne ukrepe k sporazumu v Pooni. Ta sporazum je, kakor zrnano, re- šil Gandihilu živliiereje in odredil, da se nedotakljivim dovodi dostop v vse družabne kroge in prav tako tudi v svetišča in sveta kopališča. Indijska vlada pa odklanja take ukrepe, ker se noče vmešati v notranje spore ind-skega prebivalstva in dosedanje običaje. Gandlhijevi pristaši obžalujejo to stališče vlade in smatrajo, da hoče s to svojo rav-nodušnostjo zmanjšati vpliv Gandlhija v Indiji. Ortodoksni indci zbirajo sedaj svoje pristaše in bodo odgovoriJi na Gancfhijev post s postom svojih pristašev. Položaj postaja s tem komičen. Ni izključeno, da bo morala vlada izdati ukrep proti podobnim samovoljnim samomorom. Gandhijevi pristaši so sklenili pripeljati nedotakljive pred svetišča, kjer se bodo vlegli na tla in izvajali post do skrajnosti, dokler ortodoksni Indci ne priznajo nedotakljivim njihovih socialnih človeških n verskih pravic, ortodoksni pa bodo odgovorili s podobnimi odredbami. Pripeljali bodo svoje pristaše pred vrata Gandhijeve jetni<šnice im tamkaj stradali do smrti. Zanimiv proces v Banjaluki Banjaluka, 13. nov. n. Danes je bil pred tukajšnjim sodiščem kljub temu, da je bila dane*s nedelja, končan proces proti Mirku Vidoševiču in 28 tovarišem, ki so bili obtoženi zaradi krvavih dogodkov in demonstracij v Bos. Brodu dme 20. junija tekočega leta. Obtožba se je opirala zlasti iia izjavo Numana Pipiča, beležnika iz Sija-kovcev, ki ie izpovedal v preiskavi, da ie slišal po selili govoriti, da se pripravlja 20. junija v Bos. Brodu uoor in do bodo Vi-doševič in n-iegovi tovariši zasedli vsa javna poslopia Na razpravi oa je Pipič vse svoje prejšnje izjave preklical in trdil da ie samo s'išal. da se pripravljajo demonstracije Ono'dre 'e sod;šče r»rne'a«'o sodbo, s katero so Mirko Vidoševič in 13 nje- govih tovarišev oproščeni, ostalih 15 pa je bilo obsojenih vsak r.a 1 mesec zapora zaradi uličnih izgredov. _ Izdelovanje umetnega kavčuka London, 13. novembra. AA. »Sundav Expressrava Izdala odlok, s katerim ?re->oveluj<» v sarajevskem srezn igranje ni '*a.rte Odlok je stopil z včerajšnjim dnem v veljavo. So-kolske čete so predlagale cr> prepoved, ke- se je v zadniem <*asu *• sarajevskem srezu silno razpaslo hazariira.Ve. Odgovor hišnih posestnikov V Mariboru so hišni posestniki na izrednem občnem zboru opredelili svoje stališče nasproti najemnikom in stanovanjskemu zakonu Maribor, 13. novembra. Danes dopoldne je bil v veliki dvorani hotela »Orel« izredni občni zbor Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico, ki so se ga polnoštevilno udeležili včlanje-n. posestniki iz mesta in okolice Zbor je vfrdil predsednik g. M e g 11 č, ki je po pozdravu prešel takoj na dnevni red in podai poročilo s splošnim pregledom društvene ga delovanja, o občinskem gospodarstvu mariborske mestne občine v zvezi z mestnim proračunom za prihodnje leto in o raznih mestnih davščinah ter o stanovanjskem vprašanju glede na živahno akcijo Društva stanovanjskih najemnikov za pri-^•ir.o znižanje najemnin stanovanj in po-sh vnih lokalov. Naglašal je, da je Društvo hišnih posestnikov že lani posvečalo čim večjo pažnjo občinskemu proračunu in da kritike niso bile nasproti nikomur osebne, temveč stvarno in dobro mišljene, naslanjajoče se na odredbo finančnega ministra, s katero se je zahtevala vsestranska šted-nja v občinskem gospodarstvu. Podrobno se je predsednik bavil z načrtom mestnega proračuna za prihodnje leto, po katerem bo morala občina svoje izdatke znatno skrčiti, vpoštevajoč pri tem tudi znižanje svojih dohodkov in bo le s ♦ežka mogla najti ravnovesje. Skrajna štednja je torej absolutno potrebna. Na-glasil je tudi potrebo ukinitve občinskega kuluka za letos, ker zelo obremenjuje hišne posestnike, izrazil pa tudi potrebo, da bi društvo hišnih posestnikov dobilo v mestnem občinskem svetu primerno močno zastopstvo. Nato se je predsednik bavil s stanovanjskim vprašanjem, ki je tembolj aktualno, ker je minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Pucelj na shodu preteklo nedeljo v unionski dvorani v Mariboru odkrito izjavil, da je stanovanjski problem tako kompliciran, da se z enotnim načrtom za vso državo ne da rešiti. Zato pa bodo banske uprave pooblaščene, da ga s primernimi uredbami v lastnem delokrogu rešijo, vpoštevajoč zakonske prilike posameznih mest. Glede na to izjavo odklanjajo hišni posestniki od stanovanjskih najemnikov predlagano rešitev stanovanjskega vprašanja in odločno protestirajo proti temu, da bi se to vprašanje rešilo na podlagi zakonitega pooblastila samostojno v posameznih banovinah, ker bo to škodovalo ne samo hišnim posestnikom, temveč vsemu narodnemu gospodarstvu. Hišni posestniki vztrajajo pri tem, da se vrše svobodna pogajanja m« d njimi in najemniki, kar da je edino možna pot za mirno sožitje. Ob zaključku svojega poročila je predsednik Meglic pozval hišne posestnike, naj se oklenejo svoje r.rganizacije ter mu pomagajo v trdi borbi. Apeliral je nanje, naj bodo pri določevanju najemnin zmerni in naj vposte-vajo premoženjske razmere najemnikov. Nato je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija, ki je v bistvu odgovor na resolucijo stanovanjskih najemnikov, sprejeto pred 14 dnevi. Resolucija se glasi: 1. Z isto pravico kakor hišni najemniki žele tudi hišni posestniki, da se Zvezi društva hišnih posestnikov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu da evertuelni vladni osnutek stanovanjskega zakona v presojo, preden bo predložen Narodni skupščini. 2. V isti sapi, ko zahtevajo hišni najemniki, da se jim da na razpolago osnutek stanovanjskega zakona, zahtevajo, da se da g. banu zakonsko pooblastilo, da z uredbo reši stanovanjsko vprašanje v lastni kompetenci. Temu hišni posestniki najod-ločnejše ugovarjajo in zahtevajo, da se, če smatra to vlada za potrebno, izda za vso državo enoten' zakon, v katerem naj se določno navedejo smernice, ki naj bi tile banom posameznih banovin merodaj-ne. Take smernice so absolutno potrebne, da se prepreči neenako izvajanje eventuel-nega stanovanjskega zakona v posameznih banovinah. Maksimiranje najemnin na predvojni podlagi in njihovo znižanje za 30 odstotkov je v praksi nemogoče ter bi do-vedlo do največje krivice. Vpoštevati je treba, da bi tako postopanje spravilo ogromno število hišnih posestnikov, ki imajo svoje hiše zadolžene, v propast ter bi se s tem samo omogočilo špekulantom, da bi tako prišle hiše pod njihovo dejansko vrednostjo v njihovo posest. Na ta način bi se vrednost celotnega narodnega premoženja znižala na škodo države. Vztrajamo pri tem, da naj se hišnim posestnikom v državnem osnutku zakona zajamči pravica svobodnega razpolaganja s svojo imovino ter se prepušča tudi za naprej določanje najemnin svobodnemu sporazumu med posestniki in najemniki, pri čemer je treba vnoštevati zlasti dejstvo, da so najemnine stanovanj in lokalov v Mariboru kljub mnogo višjim samostojnim občinskim dajatvam, ki znašajo 23 odstotkov brutto najemnine, še vedno mnogo nižje kakor v drugih mestih. Na drugi strani pa ne odgovarja dejstvo, da so se cene živilom znižale za 30 odstotkov. 3. Naravni zakon o povpraševanju m ponudbi velja za vse, torej mora veljati tudi za stanovanja ter protestiramo proti vsaki zakoniti določbi, s katero bi imeli hišni posestniki kakor tudi najemniki to pravico. 4. Brez krivde še ni bilo nikdar ali le v redkih primerih odpovedano stanovanje al lokal. 5. Zahteva po enostranskem zastopanju v občinskem svetu ter s popolnim zapo-s^a-ljanjem hišnih posestnikov je naravnaš* gorostasno. Če se že sprejme stanovanjski zakon, mora vsebovati pravilo o sv~' odnem sporazumu med lastniki in najemniki, v sporih pa naj bi odločila stano-vaniska komisija, v kateri naj bi bili enako zastonani hišni posestniki kakor najemniki. Predsednik pa bi moral biti nepristranski razsodnik — jurist. 6. Zdravju škodljiva stanovanja se tudi po sedanjih zakonitih predpisih ne smejo oddajati, torej je določilo v eventuelnem stanovanjskem zakonu glede tega neutemeljeno. 7. Po v posameznih krajih določenih hišni' redih morajo hišni lastniki stanovamj-s-.im najemnikom stanovanja v redu oddajati, če pa žele najer. niki kake spremembe, se pa vendar od hišnih lastnikov ne more zahtevati, da bi kakim osebnim željam na lastne stroške ugodili, zlasti ker uči izkušnja, da najemniki bolj pazijo na stanovanja, če so jih dali nreurediti sami. 8. Vsi uvidevni gospodarji ne bodo zahtevali plačila natančno v določenem roku, če razmere uajemniku tega ne omogočajo, ter zlasti pri državnih vpokojencih čakajo dotlej, dokler ne p-ejmejo pokojnine Če bi -e pa pl. ;vanj° najemnine na podlagi zak na zavleklo za mesec dni, potem moramo to odločno odkloniti. 9 Zahteva po prepovedi deložacije v času od 1. maja do 1 novembra je nemogoča ter ograža interese hišnih lastnikov v primerih, ko najemniki najemnine ne plačajo. 10. Z zahtevo najemnikov, da se amortizacijski rok za nove zgradbe podaljša na 30 let, se popolnoma strinjamo ter pristavljamo, da se tudi obrestna mera za hi-potečna posojila času primerno zniža, da ne bo nasproti obrestni meri za vloge takih razlik, kakor so sedaj, ko znašajo nad 100 odstotkov in še več. Po soglasno sprejeti resoluciji je občni zbor sprejel predlog, da je upravni odbor nišnih posestnikov pooblaščen za sestavo primerne resolucije, ko bodo znane podrobnosti proračuna mariborske mestne občine Resolucija bo poslana pristojnim činiteljem. Slamičeve so paštete Sine specijalitete. Moč in zdravje pridobiva, kdor jih če stokrat uživa. 13434 Narodih & je preprričana, da bi se ne prišlo do cilja, če bi to sorte>ovaro'e imelo preširok noHttčen okv^r. TO+nb nedvomno te«an!m odnoSa+em med politiko in sm«r>o-darerfvo se vendar r*y>mp ne »mp rrtASntl Ce to nekateri politični činitelji kljub temu Dar belgijskih bojevnikov našemu kralju Beograd, 13. novembra. Te dni je bila v našem poslaništvu v Bruslju lepa svečanost Našemu poslaniku g. Pešiču sta izročila predsednik in podpredsednik Udruženja belgijskih bojevnikov prekrasen meč kot dar bivših bojevnikov Nj Vel. kralju Aleksandru v znak spoštovanja do vladarja bojevnika in zvestega zaveznika. Meč je delo belgijskih umetnikov in ima na nožnici posvetilo: Hommage £ Sa Majestč Alexander, Roi de You,goslavie. STAREJŠIM OSEBAM revmatične bolezni zagrenjujejo stare dni. Vam, ki trpite na revmatizmu, pro-tinu, trganju, ishiasu, zobobolu in glavobolu, se priporoča masaža 331 fi K za masažo. J Masaža z ALGO vas krepi, osvežuje. ALGA ja starejšim osebam pravi blagoslov. StHkleroos Din 14.— Ofrlas reg. pod S. Br. SI.892/32. Mirna Martinova nedelja v Ljubljani Senzacija Martinove nedelje naj bj bila ta, da se ves dan ni prav nič hudega zgodilo Nit) zborovanje ni bilo, niti si zaenkrat nihče ni preveč nalomi) noge. niti nimaio na ooHciii zapisano, da bi bil fcdo kolo ukradel ali psa povozil Marti-novalo pa se je dostj veselo. Okrog oglov po ulicah in preko polja je zapihal jesenski hlad in pregnal mnoge nedeljkarje v dobre, staro znane, zakurjene gostilne h kolinam in h krstu letošnjega, novega, ki sa vsi preizkušeni Ljubljančani zelo hvalijo. Mnogi lokali v mestu in okoHoi so bili prav dobro obiskani. V gledališču je popoldne zabavala mladino nova igrica, zvečer pa je bilo v dobro zasedeni operi mnogo zabave pri predstavi „Seviljskega brivca« z gostom Borisom Popovom Tudi kino Matica se je dobro odrezal s pre-mie.ro ti Ima o Rasputinu, vse predstave so bite razprodane. Policija se zanima za usodo dveih ljubljanskih gimnazijk, ki sta neznano kam »ginili. Neka Admira ln Marica sta v corek zlu" bi morali prispeti tja opoldne. V Zagreb pa nista prišli, marveč je na potu iz Ljubljane do Zagreba Izginila za njima vsaka sled O njuni usodri zlasti poizveduje tudi zagrebška policija. delajo, dosegajo Običajno nasprotno. Češkoslovaška zunanja politika zasleduje od vsega početka to smer in zato ji stremljenje po srednje-evropskem sodelovanju ni postranskega pomena, kakor se je izrazil predsednik Miklas. Avstrijski zvezni predsednik je vsekakor mislil na zelo široko srednje-evropeko gospodarsko področje, dočim stremi češkoslovaška pol'tika preivnem po sodelovanju s manjšimi sosedi češkoslovaške v ožja srednji Evropi. To pa ni nikdar pomenilo in tudi danes ne pomeni, da je morda prezrla srednje-ev-ropske odnošaje do ostal''h velSkb držav, zlasti do Nemčije in Italije. Kakor Avstrija ima tudi češkos^aška važne trgovske odnošale z nemško sosedno državo, ki se ne gmejo podcenjevati in ki jih hoče razkriti in poglobiti Z uveljavljanjem gospodarskeea liberalizma, do katerega bo moralo miti prei aH s^ej, se bo to sodolova.ivie bržkone ze^o nad o razširilo na evropsko področie Preden pa se bo to zisrod.ilo. se mora vsekakor pr:<*«ti gosoo-darr.ko sodelovanje v srednji Evrooi sami. Na^Tio ne o^o+oia nobena z-pn-rev^ se čeSfco«cova sika in Av+rHa kne mo*rlj trenutno sooraiTiurneiti. ne da bi s tem zadeli mte*-e«<>v ve*-**h Ce^-r^nvaS^a ne bo nikdar ovira da ne bi Av- čije al: Ttalnie ali pa ožiedarpka pcWka bo eotovo osvo-iHas č^p ev-por^o podro^ie. ki se bo na^o opredelilo v^eVa.Vor t>o več ali mani t-dnih zvezah državnih »kntrn in po več-^h a'i Tna.t»^?Hh inter"^vnos>f'''h trffOvsfco^ooH-bVnih rvl-nošaiAv. naVar bo t>o*rfala na^T-vni-iSo oodia.ea •sc enrrorv^M °r>-^^arski sporazum in dejanski politični mir. Bedasta izmišljotina italijanskega lista o volkovih v Beogradu Te dni je prinesel boios-iski list ,Ma;aronček« (pri Leoni-šču) Poročal bo žuipam dr. Dinko Puc in še nekateri drugi govornikL Klub jngosiovenskih primorskih akademikov. Drevi ob 20. bo v društvenih prostorih, Gledališka ulica 8/1, sestanek s predavanjem o Rapallu. Udeležba za člane obvezna. Szjmanovski in Stravinski Drevi ob 20. bo izvajal pevdki zbor Glasbene Matice Ijub'janšfdičn' element kon* centrira v viol;nskem snlu. ki p^ete svojo pe°pm ob snrem^vi podane«« in deloma tud' rv:fp!en se mH ter nreM? v (troJc"} tahtrMne^' s+avek V e!ie?«n*rieni frMoir»m ri+mu fle prer>Wiaio a^ek^ne misli kot nočne me?le. nad niimi pa nlava tajnosten zvok brenčečega zbora. Zvoki ' utihnejo. Tenor (solo) se oglasi: »Vse tiho! Vse že spi! Jaz in Bog. midva sama sva noooj!« Misteriozni zvoki se oglašajo: brenčeči zbor ustvarja tajnosten šum (vzporedni akordi d-dur, cis-duT in a-dur). Iz njih se poraja misel (tenor): »Mar resnica zdaj razpenja svoja krila?« Na delikat* no razpredenih barpegiatih visokih godal se razpenja v skrajnih višinah kantilena violine, spremljana od flavte in klarineta. V tem razpoloženju se spet oglasi zbor s svarilom: ovest o niem. ki pravi, da is Š3 kot rim fei konienik delil svoj p^š" z ?'o'"jrn beraičem. Kako pa. d« slavijo fako zelo Slovenci rn Hrvati in da je po iK.š"'1 kmetskih domovih toliko M.:--trnekov"3 Morda ga zamenjavajo z opatom Martinom, ki je po ncl:ih virih prvi krsti! Hrvate in so mu ž? zgodaj posvetili -rad mestnimi vr-ati v Splitu ce'o kapelico. Morda ie nriiio do njegovega češčenja čisto po nakHuoju. ker je megov god nekako r« koncu prvga v?.nsVe.gp vre tja. Mogoče pa je kriv njegov plašč, odnosno kriva ie tista nolovica plašča, ki jo je mfdonil beraču, da zakrile 7 nio sv/)'o a tuidi na svoj dom. da poskusijo pridelek ter se prepričajo z njim. kakšnega je »pripova'. ali »kafešnega ie p-ač Bo ■j da «. Mati-gosnodin 'a ie soekla »štroano« gosko pa tudi nrhkih gibanic — potem oa je v mesečno jesensko noč Tadonela sta-a pesem v čast sv. Martinu in dru* gim bkženiikom: »Priši je, priša sv. Martin, on ga bo toča. j-az ga bom pija. Oj, feumek moj dragi, zaj se napij, ; drgo nas ne bo. zaj sc ga vžaj!« Posebno, če je bil gospodar sam Marti-nek, potem je bilo v »prednji hižii« veselo in časih so se celo mladi m stan pari zavrteli v počasnem »bolcarju« ali poskočni po'ki, medtem ko so deca v *štibelei» poslušali raztrgane zvo/ke pesmi in godbe ter tudi že sanjali o mogočnem svetniku Martinu, ki v tej noči celo vodo naš'h potokov izpreminia v vino. Saj so slišali pripovedovati. da mora tisti, ki se hoče iz potoka napiti novega vina, iti opolnoči na no tok ter tam zagrabiti ogrevajoče tekočine z rešetom To orodje sicer ni najbolj pripravno da bi 6i iz njega otešil žejo. vendar pa: ali je sv. Martin svetnik in čudo* tvorec samo za vino, ali ni mogoče, da r.r<-pravi v trenutku tudi rešetu nepropustno dno? Saj je dobrosrčen mož m usmil jen in taki so vsi, ki so dobili po mjem svoie krstno ime. Ne poznam Martineka. posebno ne nobenega starejšega, ki bi v dobri volji in radodamosti ne posnemal svojega patro-na :n zaščitnika. Da, tudi zaščitnik je sv. Martin. O tem se je uveril pred leti star znanec, ki je bil v krogu soimenjakov in prijateljev malo preveč slavil svojega patrona. Že proti jutru se je na precej težkih nogah odpravil domov Noč je bila temna, povrh je vztrajno rosH novembrski dež in naša znana ilovica je bila tak »ffeleizka« in »nezgrtintano« mehka, da se je mož večkrat zapičil v blato debelo. Toda najhuiše ga je čakalo pri brvi. ki je držala nreko narastlega in precej širokega potoka Bi! vam je to samo hrastov ploh brez ograje in še povrh moker. Naš Martinek ga je dobro poznal, še podnevi in treznemu je bil ob dežju nevaren Ko je prikolovrati! do brvi, je začel premišljevati. kaj mu je storiti, da pride na drugo stran in da se pri tem ne skoplie. Ker so ves čas pri večerri govorili o patronu sv. Martinu :n niegovi čudodelni moči. >e ne* srečnTt ob brvi zdaj nevede vzidihnil: »Prelimbi moj patre n, pomagaj mi!« — Tn g:lei čudo! Mahoma mu je šinila v glavo rešilna misel: spustil se je previdno ta vse štiri končine svojega telesa ter pričel pohod. Prijem za prijemom, korak za korakom je previdno lezel r»o brvi — vmes se je tudi ustavi.1 in si oddihaval dokler ni nazadnje čutil mastne ilovice in mokre trave pod dlanmi ter je vedel, da je srečno na drugi strani n otoka Potem je vstal in šel domov ves treezn in zdrav, kar je bil še poseben ^'idež. Domo ie žena še svetila tn čaka'« in fren>-;'^a^;pm pri-vovedoval v mehV,obnem trenn+ku. Za-pi«>a1 srm fo v ♦o^ažbo in bodrilo v«em Mart'n^m. ki so danes n^iboUše volje in ki j:m želrno še mr.o«fl dobrih 'et'n' VSAK NAROČNIK »JUTR..« je zavarovan za 10.000 dinarjev! ttipir doma bale Iz Jiigoslavlle i Zagonetna lepotica Vera Ljubljana, 13. nov. Varnostna oblastva v Šanghaju so na intervencijo nekega uglednega diplomata izdala vsem policijskim upravam na Kitajskem tiralico za neznano tajinstveno žensko. Nedavno so jo še opazovali v družbi visokega predstavnika neke evropske države v Sangliaju. Bila je to lepa m inteligentna pojava, ki se je znala kretati vrlo odilično. Kaj je neznanka iskala v Šanghaju, diplomat seveda ni vedel. Lepega dne pa ^e je neznanka nenadoma izgubila na živahnih šamrhajskih ulicah izpred oči tistih, ki so se zamjo kakorkoli zanimali. Vkrcala se je na ladjo. Kmalu pa se je spet pojavila v Šanghaju v spremstvu raztrganega kitajskega romarja, ki je izpovedal stražniku v fancoski coni. da želi dama govoriti z onim visokim uradnikom, s katerim so jo že preje in pozneje videli kretati se po raznih finih nočnih lokalih. To se ie zgodilo. Km a hi nato pa je dama ponovno izginila. Visoki uradnik, s katerim se je družna, je stopil na policijski komisarijat in tu se fe ugotovilo njeno ime. takoj nato pa je sledilo tudi razkritje neštetih njenih pustolovščin. Vera Šmitova iz Jugoslavije Dama je pripotovala v Šanghaj. kakor tudi oni visoki uradnik, iz Nagasa-kija, odikoder mu je prinesla neko pismo. Dalje je izpovedal, da se piše neznanka Vera Smit in da je po poklicu slikarka, rojena v Jugoslaviji. Visoki uradnik je zahteval na^ policijskem ko-misarijatu, da morajo Šmitovo na vsak način izslediti. Pri tem ni omenjal, da gre morda za kako špi.ionko ali pustolovko. Policija je domnevala, da je tu po sredi kaka sentimentalna avantura in se je res potrudila, da ustreže mlademu diplomatu. Med zasledovanjem ra so prihajala na komisarijat od vseh strami Dalijnega Vzhoda najneverjet-nejše vesti o Veri Šmitovi. o njeni osebnosti in njenih avanturah. Njene pustolovščina Prva njena avantura se je pričela že v Palestini, v Tel Avivu. kjer je omrežila nekega inženjerja. V svoji ljubavni zaslepljenosti ji je ljubimec poklonil dragocen nakit. Ko je Vera kmalu nato izginila, jo ie oričel inženier nemudoma zasledovati. Šmitova ie pa bila takrat že daleč na poti na Kitajsko. Intere-santno je pri tem. da se Šmitova nikjer Šmitova in njene avanture ni izdajala pod tujim imenom. Potovala je neprestano z že neveljavnim potnim "listom, ki ie veljal satno do Kaira. Potni list so ii izdali na Češkoslovaškem iu je zabeleženo v njem. da je Vera Šmitova rojena v Jugoslaviji. Ko ie odšla iz Tel Aviva na Kitajsko, so tamkaj baš izbruhnile sovražnosti z Japonsko. V Pekingu, kjer se je ustavila, se je uvedla kot nemška novinarka in je pri tem takoj osvojila simpatije pekinškega šefa policije. Ne ve se točno, kakšne zveze je imela z nJim, gotovo pa je. da se je imela zahvaliti samo njegovemu vplivu, da je lahko odšla iz Pekinga v Nanking, potem pa na Korejo. nakar ie prepotovala doberšen de! Kitajske in Japooske. »Vampir Vzhoda« Tudi v Nankingu je na policiji zabeležena njena avantura z nekim angleškim oficirjem, ki se je naslednji dan zaradi nje ustrelil. Z njo vred je namreč oficirju izg:nil neki važen dokument. Na Koreji je oostala prijateljica nekega kitajskega generala. V Nagasakiju je očarala cel štab jaoonskih oficirjev. V Tokiu se je ubil zaradi nje neki angleški diplomat. Zanimivo je pri vsem. da niti ena žrtev Šmitove ni zahtevala, da se pustolovka izsledi in aretira. Oni, ki so lahko preboleli njen vsakratni nepričakovani in skrivnostni nestanek. so pripovedovali pozneje o njej z velikim navdušenjem in se je soominjali z neprikritimi simpatijami. Oficirji v Nagasakiju so jo Droglasili za Vamoirja Vzhoda, a Dri vsem tem so bili vsi do ušes zaljubljeni vanio. Podoba ie. da Šrmtova ni b'la izkltučno vohunka, marveč v bistvu čudaška žena. ki se ji na vsak način hoče pustolovščin. Eden edini, ki jo resrio zasleduje. ie orni visoki uradn:k iz San^ba^a A tudi on trd5, da Vera Šmitova ni vo-huinika in tudi ne običajna pustolovka Med tem. ko on hreneni po njej, ie ^Vampir Vzhoda« doživel že zonet serijo novih pustolovščin. Na oodlagi nekih vesti se namreč Vera Šmitova nahaja sedaj v Mandžuriji. k.ier ji je uspelo osvojiti si naklonjenost enega izmed ministrov te nove države. Da se ugotovi. odkod je in kaj ie ta zagonetna ženska, so oblasM z vzhoda obrnile na naše policijske ob'asti s prošnjo, da i-'m zbero oo možnosti čim več Dodatkov o njej. Zanimive izkušnje dompterja M. Vojnoviča iz Ljubljane Ljubljana, 13. novembra. »Kje so že leta!« pravi Miro Vojnovič. »Res mi je tu pa tam dolgčas po Ljubljani, stoži pa se mi samo za trenutek, a nato apet zaživim v trenutku, v življenju, kakršnega živim. Pri cirkusu ne gre, da bi se dolgočasil in zde hal.« Ko je gostoval cirkus Gieich v Ljubljani, so hiteli mnogi tja do direktorja in se mu ponujali v službo. Gieich pa je vsakogar zavrnil, češ, da ima že itak premnogo brige s sedanjimi nastavljene'. Saj ga celo za te navdaja skrb, če jih bo mogel ob-držati. Ponudili so se mu v službo tudi že znani, rutinirani ježiški a rt isti, ki plešejo in se vozijo po vrvi, kakor po tleh se sučejo na enem samem kolesu brez krmila sigurnejče, kakor vsakdo na dveh kolesih s krmilom, in uganjajo še druge vragolije. Zavrnjeni pa so bili tudi oni. Samo enega so iskaV Gleichov'. ljudje v Ljubljani. Dočim so se drugi sami ponujali, a so bili odbiti, so cirkuški nastavljene! dobili nalog. da poščejo Mira Vojnoviča, znanega Ljubljančana, ki je že leta 1924 odšel g c-irkusom Kludskvm in avanziral od navadnega delavca kaj kmalu do izvrstnega ciomplerja. Takrat, leta 1924. ko je iskal v Ljubliani boljšega kruha, a ga ni našel, se jo pridružil cirkusu. Rešil je v Novem Sa- du, kjer je cirkus tudi gostoval, direktorju življenje s tem. da je v kritičnem trenutku pobil pobesnelega tigra, ki je napadel direktorja, na tla. Odtlej je šla njegova karijera ravno pot navzigor. Sam je postal krotilec levov in je prepotoval s Kludskym Avstrijo, češkoslovaško, Poljsko. Madžarsko. Italijo, Ru-mirnijo. Bil je nato tudi v Franciji, na Turškem, v Egiptu in Siriji. Kludsky se je pozneje, kakor znano, ustalil doma na Češkoslovaškem, in tako je moral Miro Vojnovič naprej v svet, da se ozre za drugim podjetjem. Vstopil je na priporočilo Kludskega v cirkus »Kapotana Afreda Schneiderja«, ki je tedaj gostoval v Lyo-nu v Franciji. S tem cirkusom je odšel pred letom v ItaVjo. kjer so se ustavili v vseh večjih mestih, tako v Genovi, Rimu, Neaplju, Milanu, Turinu in drugod. Zaradi silnih ekonomskih in drugih težkoč pa je moral cirkus v Neaplju likvidirati, pri čemer je tudi Vojnovič izgubil lepe denarje. Ostal pa je zvest svojemu šefu. Cirkusu je ostala še močna levja družina, pa so se zglasili Schneiderjevi zastopniki filmskega velepodjetja Para.mount. s katermi se je Schneider pogodil za filmske posnetke z levjo družino na prostem. Bili so nevarni trenutki, ki jih je tedaj preži v- Vale zdravstveno stanje fe bo znatno zboljšalo, ako boste jemali za predjužnek in malico Ovomaltine. Ovomaltine krepi in hrani ter jo tudi najslabši želodec lahko prebavlja. Ovo- maltine daje živcem svežost, izboljšava splošno stanje zdravja ter je prikladna za mlado in staro. Ijal Vojnovič. Iz Neaplja so krenili z levi v Pariz, kjer je Schne.der dobil angažman v Pala.3 de Šport. Tu so spet posnemali filmski ljudje ogromno pantomino: »Cirkus pod vodo.« Sodelovali so levi, kapitan Schneider, Miro Vojnovič kot domp'.er, zraven pa še okrog 300 ljudi. V Parizu so ostaM dva meseca, in to od aprila do junija letos. Podjetje je spet lepo zaslužilo, kapitan Schneider si je finančno krea Al»>' androvo cesto št. 17, kjer je nastal v prvem nadstropju dvoriščnega stanovanjskega poslopja v kuhinjski sobi krojaškega mojstra Aleksandra Ledineka požar, ki ga je po srečnem naključju opazil na dvorišču se mudeči gost iz Plavčeve delikatesne trgovine v isti hiši. Mojster Ledinek je pustil močno segreto in zakurjeno Iikal- nik, s pomočjo katerega je bila odvedena J peč preblizu°zaboja z drvmi m pre_ v urad finančne kontrole. Snoči je policija imela zanimiv lov po strehah starega Maribora ob Dravi. Pletilja Katarina Tivatova je namreč policijo obvestila, da sta okrog 22. zlezla skozi straniščno okno iz sosedne Plavčeve gostilne v Spla-varslci ulici na verando njene delodajalke Bozjakove na Koroški cesti neki moški in neka mlajša ženska, ki sta pa potem, ko je odšla na policijo, zopet brez sledu izginila. Policija sumi, da gre v tem primeru sa kakega nepridiprava in neko prostitutko. Na velikem državnem mostu čez Dravo je policija včeraj popoldne ustavila neki sumljiv avtotaksi, s katerim se je vozil delavec Konrad Z. iz Frama. Pri natančni preiskavi avtomobila je policija našla 10 kg tihotapljenega saharina in 50 kg cigaretnega papirja. Z. se je hotel z vtihotapljenim blagom odpeljati v Zagreb. Očividno ima Z. še več sokrivcev in je policija v zvezi s finančno kontrolo uvedla obširno preiskavo in zasledovanje tihotapcev. Snoči okrog 21. je zadela kap 58 letnega zasebnika Antona Petaca iz Ko-larjeve ulice v trenutku, ko je šel čez držav- mogom ter odšel iz stanovanja. Zaboj s kurjavo se je vnel in pričel goreti, nato pa se je ogenj naglo razširil še na kuhinjsko omaro, ki je zgorela, pri čemer je popadalo na tla ter se razbilo precej porcelanske posode. Ogenj je bil pogašen, preden so prispeli gasilci, škoda znaša nad 4000 Din in je krita z zavarovalnino, če bi ognja pravočasno ne opazili, bi plameni brez dvoma zajeli tudi sosednjo sobo, v kateri je imel Ledinek veliko množino manufakturnega blaga. Nekoliko kasneje med 1. in 2. uro ponoči pa so bili pozvani pobreški gasilci v Gub-čevo ulico onstran Drave, kjer je nastal požar na podstrešju nove stanovanske hiše kurjača mariborske javne bolnišnice Antona Peršuha. Ogenj je bil kmalu zadušen in škoda ni velika. Orožniki so uvedli takoj preiskavo ter ugotovili, da je bil ogenj podtaknjen, ker so našli na podstrešju več gorečih sveč in je bilo vse podstrešje polito s petrolejem. Prijeli so Peršuhovo ženo, ki je najprej vsako krivdo odločno tajila, naposled pa je priznala, da je namenoma zažgala. Poslopje je bilo prav dobro zavarovano. Neki orožnik tezenske orožniške postaje, ki je v tej zadevi odšel na poizvedbo v mariborsko bolnišnico, je pustil na bolniškem dvorišču svoje kolo, ki ga je nekdo ukradel. Vlomilec zaradi bede Ko se je pripravlja! na samomor, se je premislil in je rajši izvršil vlom Stari trg pri Ložu, 13. novembra. Ni še minil mesec dni, ko je bil izvršen v vasa Vrhniki blizu Starega trga drzen viom, pa moramo že zopet zabeležiti sli-čen dogodek, ki ce je pripetil pred nekaj dnevi v isti vasi, in sicer pri lesni trgovk: in mlinarici, vdovi Ivani Janežičevi. V Ja. nežičevi hiši, ki stoji bolj na samem, je pred leti, ko je še živel gospodar, služil daije časa za hlapca neki Urbič Franc, zdaj cženjen in lastnik majhne koče v Vrhniki. Urbčč, ki živi z družino v silni bedi. se je v eni zadnjčh noči priplazil k poslopju mlinarice ter oprezno odprl vrata, ki so tih domači pozabili zakleniti. Prišel je naravnost v klet, kjer je vse pretaknil in naposled odnesel večjo količino žganja, ki so ga domači nekaj dnd poprej nakuhali. Mer da je bil vlomilec pri svojem poslu moten, da ni vlomil tudi v druge prostore, nego se je moral zadovoljiti samo z žganjem, tfredn m kakih 100 Din. Naslednje jutro so domači tatvino odkrili in jo javili orožnikom, ki so se napotili na zasledovanje vlomilca. Sum je takoj padel na omenjenega Urbiča, Id so mu bile razmeie pri Janež čevih dobro znane, in zato je orožništvo izvršilo v njegovi koči hišno preiskavo. 2e bi sikoro ostala preiskava brezuspešna, da ni spretni komandir tukajšnje orožniške postaje šel gledat na podstrešje, kjer je našel dobro v senu skriti dve veilki pletenki ukradenega žganja. Pri zasliševanju je Urbič izjavil, da je vlom izvršil zaradi tega, ker ga je žena vedno priganjala za zaslužkom, a dela ni mogel nikjer dobiti. Pravil je tudi, da so zaradi bede vladali v družini vedno prepiri. Tako sta se tudi usodnega večera za- Mihail Zoščenko: Puškin Pred devetdesetimi leti so ubili v dvoboju Aleksandra Sergejeviča Pu« škina. Lahko rečem, da ob tej prežalostnl obletnici vsa Rusija žaluje in pretaka solze. Toda bolj ko vsi drugi žaluje in toči solze — Ivan Fjodorovič Golov« kin. Ta prijazni možiček že pri sami be« sedi — Puškin — silno zadrgeta in tStrmi v prostrarstvo. In kaj tudi ne bi strmel v prostran« stvo, ko pa je prišla na dan taka. lah« ko rečem, žalostna, senčnata življenj« ska stran genialnega pesnika. Našo zgodbo bomo kajpak začeli prav od daleč, da ne oskrunimo spo« mina znamenitega genija. Takole re« cimo z letom 1921. Od tam bo lepše videti. V letu 1921. v decembru je prišel Ivan Fjodorovič Golovkin od vojakov Takrat se je ravno pričel Nep. Vse jc oživelo. 2emlje so pričeli peči. Ne« kateri trgovec se je postavil na noge. Izkratka, pričelo se je novo življenje. Toda naš prijatelj Golovkin vkljub vsemu hodi po domačem mestu in nU kakor ne more najti stanovanja. Ob sobotah spi pri znancih na pasjem Ie« žišču. V predsobju. Zategadelj je postal mož seveda si« Ia skeptičen. »Nep«, pravi, »to je čisto navadna utopija. Pol leta že iščem,« pravi, »pa nikakor ne morem dobiti stanova« nja.a V letu 1923. pa se je Golovkinu vendarle posrečilo, da je našel stano« vanje. Morda je plačal visoko stana« rino, morda se mu je nasmehnila src« ča, naj bo tako ali tako, stanovanje je dobil, in mir besedi. Prav prijetna sobica. Dve okni. In tla kajpak tudi. Strop. Vse je. Kar nič se ni moči pritožiti. In zelo lepo si je Golovkin uredil stanovanje. Tapetiral ga je in tu pa tam pribil kak žebelj, da je bilo lepše videti. In potem je živel ko padišah. Čas pa kajpak hiti. Sedem in osem« deseta obletnica smrti našega dragega poeta Puškina je pred vrati. Potem osem in osemdeseta Ob devet in osemdeseti obletnici pa so pričeli govoriti po hiši vsakoinke čudne reči. Puškin. Pisatelj. V tem sta« novaniu da je živel, pravijo. Vso hišo je počastil s svojim nebrzdanim geni« jem. Tako pravijo. Kar nič ne bi bilo napak, če bi takole v vednost poznim rodovom pribili kako deščico. Ivan Fjodorovič Golovkin je v svo« jo nesrečo pridno posegel v to akcijo zastran deščice. Namah je po vsej hiši nastal silen šunder. Damice skačejo okoli. Posodo čistijo, ponve in lonce. Po koteh po« metajo. Komisija pride. Pet ljudi. Ogleduje« jo si hišo. In komisija je ugledala v stanova--njih vsakojako šaro — suknje in pon« ve— pa je grenko vzdihnila. »Tu,« pravi, »tu je nekoč živel A!e« ksander Sergejevič Puškin. Zdaj pa take nesramnosti. Tam je metla. Tu visijo hlače — naramnice se opletajc po steni. To vendar naravnost žali ge» nijev spomin!« Nu, čez tri tedne so vsem stano« valcem odpovedali stanovanje. Golovkin je seveda klel na vse pre« tege. Psoval. Svoje mnenje je pove« dal odkrito in kar nič se ni bal posle« dic. »Kaj pa je to takega?« pravi. Pra« va reč, če je bil pesnik. Če je zlagal tiste bedaste stihe: Ptičica po '»eji skače.« Ali je treba zato poštenim lju« dem odpovedati stanovanie? Takale odpoved je navadna utopija!« Golovkin se je izprva hotel prito« žiti, potem pa se je rajši lotil iskanja novega stanovanja. Še zdaj ga išče. Ves upade! je in bled. Lase ima že čisto v ve. In sila dosti zahteva. Zmerom povprašuje, kdo je prej živel v tem stanovanju. In če ni bil to stvaritelj odbrane1. Dem« jan Bedni2 ali pa Meierholdt*: ln če je bil, potem Golovkin niti zastonj ne vzame takega stanovanja. Res je: nekateri veliki geniji ravna« jo sila nepremišljeno — selijo se iz enega stanovanja v drugo. Potem so pa tako žalostne posledice. Saj ni treba niti daleč hodit5. Samo našega znanega poeta Mitjo Cenzor* ja, Dmitrija Mihajloviča, pog'ejte. V zadnjem letu se je že sedemkrat selil. Nikjer se ne more udomačiti. In pla» čati ne more. Tn zdaj pomislite, morda je on tudi genij! Kako ga bodo čez kakih petdeset let preklinjali! In samo zavejo teh sedmih sob. Morda bo pa med tein stanovanjska kriza vendar malce ponehala. To je še edino upanje. kocca prepirala. UrtAč je sklenil, kakor je sam izrjavil, da si konča življenje in se reši vseh skrbi. Oblekel se je in se napotil k potoku. Vendar pa se je tam prem slil ln se je rajši odločil za vlom z namenom, da bi potem prodal ukradeno žganje in z izkupičkom preskrbel družini najpotrebnejše. Orožništvo je ukradeno žganje takoj vrnilo lastniku. Žganje je bilo še vse, le v eni pietenki ga je manjkalo nekaj litrov, tako da okradena mlinarica ne trpi posebne Škode. Svengali — Sve&galf glasovi ti svetovnoznani telepat in eksperimentalni psiholog nastopi zopet po 5. letih s popolnoma novim programom. Velika dvorana hotela UNION v četrtek, dne 17. novembra. Predprodaja vstopnic v Zvezni knjigarni pred glavno poŠto. 13399 Človek, ki je pošteno plačeval davke To se je zgodilo na Poljskem. Davčni urad je doživel senzacijo, kakršne še ni bilo oc/ pamtiveka. Trgovec Sala-mon Rofschvvarz je brez vsake žal besede plačal celo vsoto 6840 zlotih dohodninskega davka, ki mu je bil predpisan. — Oho. so pomislili uradniki, če je tako naglo plačal, kar smo mu odmerili, pa mora gotovo imeti precej višje dohodke, kakor je priznal. Nič drugega ne kale — da\'ek mu bo treba primerno zvišati. In siromaku S&lamonu Rotsch\varzu so dohodninski davek zvišali na 20000 zlotih. Ampak kakšno presenečenje — gospod Salamon Rotsch\varz je prišel in je na licu mesta pora\mal tudi to vsoto. — Za tem mora nekaj tičati, so ugotovili uradniki na davkariji, ta človek mora služiti neznansko več, kakor smo mislili. Treba mu bo pritisniti 50.000 zlotih. Naslednji dan je Rotschwarz mirne duše plačal tudi to. Davčni urad je strmel. — Vrag ga pocintraj, so zakričali, ta lopov nam mora plačati 100.000 zlotih! Salamon Rotsch\varz je brez oklevanja prinesel 100.000. _ Tako torej? so uradniki planili nanj. To je pomota, doplačati morate še 500.000 zlotih. Drugi dan so vsi napeto pričakovali nenavadnega plačnika. Rotschwarz je prišel in je noilot, poveljnik in teelgmfist pa so se utofti. RešiJi ao se samo tr e vodja ekspedicije in dva mehanika, ki se jim je posrečilo skobacati iz vode. Diktatorjev obelisk Ob 10. obletnici Italijanskega fafilzma so odkrili t Rimu ogromni monolit s Musso-linijevim imenom Grade FleJds, najprfljubljenejša angleSka filmska zvezdnica, Je s svojim najnovejšim filmom dosegla denaren uspeh, ki je doslel brez primere v angleški filmski industriji. Zvezdnica je bila še pred par leti pocestna pevka in popolnoma neznana ljudem Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenju danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da naravna »Franz Josefova« voda izborno deluje v črevesni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vse to se pripravlja za božič ^antelejmon Romanov: Trije kiti Zgodba o sovjetskem gospodarstva Komaj so pričeli govoriti o revoluciji, že so mužiki na vasi izbrali odbor Vanj so izvolili: čevljarja Nikolaja. Stepana in vaškega branjevca. Nikolaja so izbrali zategadelj, ker je lahko sila dolgo govoril in si izmišljal reči, k' si jih pred njim ni nihče izmislil. Stepana so izvolili zato, ker je imel zelo dobro srce, zmerorr je govoril, kako bi bilo lepo, če bi se vsem dobro godilo, če bi pravica vladala na svetu in če bi bili vsi enaki. In silno tankovesten je bil. Svojemu bi morda odrekel, tujcu pa nikakor ne. Branjevca pa so izbrali kar tako, milo se jim je storilo, pa so ga izbrali. In če bi se jim bilo storilo še malo bolj milo, pa bi izvolili tudi graščaka. samo da bi pokazali, kako so popolnoma pozabili na stare krivice. In. bogme. storili bi bili to, če se ne bi bali mladih, ki so se vračali s fronte. Zato so se rajši ustavili pri branjevcu. »■Četudi je lump. da mu ni para, take reči zna,« so govorili mužiki. »Brez lumpa itak ne moreš nič početi, on ve vse, kje kako in zakaj. Morda vendarie ne bo gledal le nase, marveč na skupnost.« »Ali ste zadovoljni s svojimi?«, so tz-praševali mužiki iz soseske. »Kaj ne bi bili! Nismo mogli dobiti bolj-iih. Lskratka — trije kiti Kakor nalašč.« Pričelo se je prav lepo. Nikolaj je delal z glavo in z jezikom. V glavnem je stremel za tem, da bi bilo življenje tako, kakršnega še ni bilo Zato se je lotil vsako-jakih načrtov in projektov. »Glavno je. da si nekaj izmisliš.« je govoril, »narediti zna potem vsak norec.« Vendar pa je imel mož zelo resno napako:^ njegovi načrti niso bili nikoli v skladu z življenjem. Čim mani je bilo mogoče uresničiti, kar si je bil izmislil, tem lepše se mu je zdelo: po njegovem mu je pamet segala ta.ko daleč, da je z roko ni bilo moči doseči. Evo, glava dela. In glava je zares izborno delala: ni minil dan, da ne bi šinila vanjo nova ideja. Teh idej se je končno toliko nabralo, da so se pričele kar prepletati in da je dostikrat danes sam pozabil na tisto, o čemer je bil govoril včeraj. »Glei ga, hudiča! Včeraj je pa govoril čisto druge reči,« so mu kričali mužiki. »■Kako naj se vsega spominjam,« je odgovarjal Nikolaj, »vam je lahko, ko imate samo eno stvar, jaz pa moram misliti na vse.« Pričel je tako, kakor da je treba nemudoma vas izpremeniti v glavno mesto. Po njegovem načrtu bi bilo treba otvoriti šolo za odrasle, mizarsko delavnico, agronomske tečaje, narodni dom, čebelarske tečaje in gledališče. In vse hkratu in v različnih poslopjih, da se ne bi kaj zmešalo. »■Kje boš pa denar vzel?« so vpraševali mužiki. »Neumnost! Vsak bo dal kopejko, j» bomo imeli šolo za odrasle.« »In zastran mizarske delavnice?« »Neumnost! Vsak bo dal dve kopejki, drugega nič« »Za agronomske tečaje bo treba dati potemtakem po tri? ...« Drugi dan je Nikolaj opustil te ideje, zakaj njegove misli so se okrenile v povsem drugo smer. In mužiki so se zadovoljno oddahnili, ko so videli, da bodo ostale ena kopejka, dve kopejki, tri kopejke v žepu. In njihovo spoštovanje nasproti Nikolaju se je kar nebim povečalo, ko je tako lepo govoril in na koncu koncev vendar ni bilo treba nič plačati. Te izpremerobe v sklepih in načrtih pa so se vršile samo zato, ker Nikolaj nikakor ni mogel, da ne bi o svojih naklepih govoril z vsakih prijateljem, ki mu je ravno prišel pred oči. In če je bilo teh prijatelj ev poldrugi tucat, mu je naklep že tako presedal in tako silno ga je utrudil, kakor da bi bil ves teden noč in dan delal. »■Kako, da tvoja glava toliko prenese?«, časih dejali mužiki. »Kaj hočete, čas je tak. delati je treba,« je odgovarjal Nikolaj »zato pa tudi v časnikih pišejo o nas.« In zares so pisali, da 90 v tem in tem selu odprli šolo za odrasle, narodni dom. čebelarske tečaje itd. To pa se je zgodilo zategadelj, ker je Nikolaj pripovedoval v okrajnem odboru o vsem tem kot o nečem namišljenem, predsednik okrajnega odbora je^ pripovedoval v okrožnem odboru kot o nečem začetem, predsednik okrožnega od- bora je pripovedoval v gubernskem odboru kot o nečem končanem, s posebno pripombo, da so med tem, ko on to pripoveduje, že prav gotovo vsa dela dovršili. Zadnji pa je potem dal zapisati v časnik, da je vse skupaj že otvorjeno. In prav nikomur se ni zdelo, da bi to Nikolajevo početje komu kaj škodovalo, narobe, celo koristilo jim je: Nikolaj se je mahoma domislil, da -e bi bilo napak, če bi podrli staro grašč.• kovo kuhinjo in iz njene opeke postavili šolo. Brez odloga so jo podrli. Toda preden so pričeli z gradnjo šole, že je imel Nikolaj spet novo idejo. Opeka pa je ležala. In vsak bi jo prav lahko porabil doma. In ko je Nikolaj sklenil, da bo treba postaviti javno knjižnico in da bo zato vsakdo plačal po štir kopejke, se je izkazalo, da teh štirih kopejk ne bo treba plačevati, ker ni nobene opeke več. Sel je gledat in res, prej je bila opeka, zdaj pa je ni več. »Sicer pa, naj jo vrag vzame.« je dejal Nikolaj, »čemu nam bo knjižnica, ko pa še kopalnice nimamo, da bi se človek lepo pošteno umil.« Knjižnico so postavili z dnevnega reda. »To je druga reč,« so govorili stari vašča-ni, »nič ne bi bilo napak, če bi se človek časih malce oparil v kopalnici.« »In gotovo bo treba spet kaj plačati zanjo?« je nekdo vprašal »Nič, nič.« je odvrnil Nikolaj, »gosposki skedenj bomo malo ogradili in uredili, da bo dober za kopalnico.« Ogradili so in uredili m ko so prišli k njemu po nadaljma navodila, j« ves razdražen zakričal: »Kateri hudič vas je spet prinesel? Kaj pa hočete?« »Zastran kopalnice...« »Kakšne kopalnice?« »Zastran javne. „« »Dosti imam te vaše kopalnice. Vse življenje ste bili lahko brez nje, zdaj jo pa hočete kar na mah imeti.« »Saj se nič ne mudi...« »Če se vam ne mudi, čemu pa potem silite vame?...« S kopalnico za enkrat ni bilo nič. »Ali ograjo lahko podremo?« je nekdo z negotovostjo vprašal. »Lahko « »Takole do pomladi bomo gotovi, — vse bo prazno.« Ko so izbirali Stepana, so bili vsi prepričani, da jim bo dovolil sekati v gozdu, kadar in kolikor bodo hoteli, zakaj vedeli so, da je dobra duša In ker je imel *-sak kako željo, so vsi šli k njemu In on ni nikomur odrekel Po papirju je pisal nekake čačke in jih potem pošiljal branjevcu v izvršitev Toda zmerom se je zgodilo tako. da je enemu dal drugemu pa se je s tem zameril Nekomu je zapisal, naj mu dajo kravo, ki so jo bili zaplenili me-šetarj u. čez minuto pa je pritekel mešetar in ga prosil, naj mu napiše potrdilo, da njegova krava ne spada pod rekvizicijo. Stepan mu kar ni mogel odreči Napisal je potrdilo. In ko je mužiček pritekel k me-ietarju in mu pokazal odlok, je slednji ta- Stavka varšavskih mestnih uradnikov Od sobote do ponedeljka je bil varšavski magistrat prizorišče nenavadnih dogodkov. Uradni prostori se ta dva dneva niso izpraznili n« podnevi ne ponoči. Uradnik so v protest proti zadržanju plač ostali v uradih kjer so tudri spali, lotili pa se niso n.ri najmanjšega dela Branili so se tudi jesti. Stavka je izbruhnila zaradi tega, ker magistrat že šest mesecev neredno p.ačuje s?"o-je nameščence, k prejemajo prvega na račun samo del stalnih prejemkov. Strašna plinska eksplozija V Zo'!noviti svoje briljantne igre minule nedelje. Najsolidnejši je bil H&dsl, ki kaže, da fe bo držal tudi svoje fair linije, prav slab ;e pa bil Svetic, ki ima oba gola na vesti Stare je bil razmeroma malo zaposlen, uspešno in v stilu je interveniral samo parkrat, drugi gol bi pa ev. mogel z malo večjo elastičnostjo še preprečiti. Kolikor je Primorje iznenadilo s prijetne stra"i, toliko je Maribor razočaral. Njegova enajstorica še od daleč ni bila ona. ki je dala še pred enim mesecem toliko posla. Predvsem je odpovedala srednja vrsta. V 1 njej je bil spočetka viden samo KirblS, ki pa je tudi zaostajal za Slamičem, stranska krilca sta prihajala malo v poštev. Večji del krivde na porazu gre prav na rovaš mizerne igre te vrste, ki je poleg vsega tudi taktično grešila, posebno pozneje v drugem polčasu. Toda tudi ožja obramba ni nedolžna. Predvsem je bil branilski par zelo nesiguren v razdiralnem poslu, tudi nista posvečala dovolj pozornosti kritju. Vratar pri vseh prejetih golih ni bil preobložen z delom, rešil ni nič, kar bi se dalo rešiti, pa tudi škode ni napravil. Goli so mu bili streljani iz neposredne bližine, saj se primorjanski napad ni mogel odločiti za strele iz daljave, edino Jugov, četrti gol, je padel iz zavratnega strela po strani. Napad so imeli Mariborčani zaseden s povprečnimi močmi. Prav se ni mogel nihče uveljaviti, tehnično je bil najboljši mali Du-ško na desnem krilu, toda imel je premočnega halfa proti sebi, da se bi mogel uveljaviti zgolj s tehniko. Oster ali nenevaren je bil Ladi v levi spojki, prav nekoristen pa je bil Hreščak. Famozna dvojica: Ber-toncelj kot vodja napada in Zemljič na levem krilu sta ostala povsem neopažena. V celoti ni moštvo napravilo posebnega vtisa, izgubilo je nekdanji stari, tako da so jim Primorjani v startu odnesli veliko žog, zaostajali so za protivnikom tudi v igri z glavo, a v drugem polčasu sc celo po nepotrebnem dali iniciativo za ostrejšo igro, ki je bila do tedaj kljub vsemu prvenstvenemu značaju Izrazito fair. Malo o poteku. Svetic dobi žreb in izbere stran z vetrom od zadaj. V prvem napadu dobi P. kot, takoj nato prodor M. po desnem krilu, Svetic naivno atakira Dušana, ki ga gladko predribla, centrira in Ladi potisne iz naj-bližnje razdalje v mrežo, 1:0 za M. še v isti, tretji min. prevari Lute besnega branilca, poda čezenj Uršiču, in izenačenje je tu, 1:1. Potem je P. v stalnih napadih. V 12. min. bije Uršič prost strel pred gol, Lute ni pokrit — obramba M.! — in pretvori v 2:1 za P. V 16. min. lepa kombinacija med Ermanom in Jugom, ki jo Erman zaključi i z razantnim strelom in poviša na 3:1 za P. V 30. min. mora Bertoncelj II z igrišča in se vrne šele po polčasu. M. je stalno potisnjen v defenzivo. V 34. min. pošlje Lute Juga na pot, ta si izsili prosto pot do kaz. črte in njegov oster center najde pot v gol, 4:1 za P. In zopet krasen napad P., Jug idealno centrira in Jožič ne izkoristi! Bertoncelj in Erman izmenoma poskušata srečo s prostimi streli, pa ne dosežeta nič Svetic je slab in po: nepotrebnem tolče v kot, prvi za M. Proti koncu je P. stalno v kaz. prostoru Maribora. V drUgem polčasu je M. zopet kompleten, na desnem krilu je izvedel rošado. Prvi napad izvede P., toda brez uspeha Potem pa preide M. v ofenzivo in se usidra v nasprotnikovi polovici. V 6. min. se Zemljiču, ki je sam pred golom, zasmehlja ena izmed redkih prilik za dosego cilja, ali jo zamudi, šele v 12. min. se P. oprosti objema tn uprizori lep napad, toda Uršič je v offsidu. Nato kot za P., toda prost strel privede M. zopet pred gol P. Stare komaj skrene opa-sen srel v kot, sodnik pa da prost strel proti M. V 20. min. zakrivita Svetic in Hassl zapovrstjo po en kot, M. še vedno pritiska, toda P. je taktično boljše, njegovi begi po krilih in po sredi so ponovno zelo nevarni. V 25. min. izključi sodnik upravičeno Kokota zaradi surovosti, komaj se razburjenje poleže, dobi Erman v lepi poziciji pas, pelje žogo do primerne razdalje in ostro poviša na 5:1 za P. Kljub pritisku M. doseže P. najprej lepo šanso, potem kot, oboje brez koristi. V 39. min. sledi Jugova irključitev zaradi surovosti, toda upravičena. V 41. min. eden izmed številnih nenevarnih napadov M., ki ga Svetičeva počasnost na mah pretvori v resnega, žoga pride do Bertonclja, ki jo prav nalahko pošlje mimo stebra v mrežo, 5:2 za M., ki je imel prvo in zadnjo besedo! še par nervoznih minut in konec. Postavi moštev: Primorje: Starc-Svetic, Hassl-Sočan, Slamič, Pišek II-Jug I, Erman, Lute, Jožič, Uršič. Maribor: Koren-Savo, Bertoncelj I-Kokot, Kirbiš, Kukmanja-Dušan, Hreščak, Bertoncelj n, Ladi, Zemljič. Občinstva je bilo razmeroma mnogo, kljub mrzlemu vetru je prišlo pet- do šest-sto gledalcev na tekmo. Sodnik je bil g. Mikuličič. Precej šibak v presoji offsidov, tudi foule je napačno pi-skal. Sicer flegmatičen, pa o pravem času energičen. Slovan : Jadran 4:1 (3:0) Prvenstvena tekma pod vodstvom g. Vi-dica. Mestoma ostra, tako da je moral sodnik izključiti dva Slovanovca in enega Ja-dranovca. Železr;čar: Ilirija 4:3 (3:0) Maribor 13 novembra. Igrišče ISSK Maribor je bilo danes po-zoiišče prvenstvene tekme niid Jre'eznl čarjem in Ilirijo. Prvenstvene tekme še veano vlečejo in je oiio tlaaes na grišču 01.0II 600 gledalcev, k! s-, prisostvoval včasih zelo napeti bor A T'kma je b^a i resnici prava borba za točke, bila je ves čas temperamentna, živa to ostra. že'cj.ničar: Mahajmj _ Bači.ik, Wagner - Piengeš III, Fra^eš I, Glavič _ Ro-Belak, Varčič, Luce _ Bertoč, Salič, Svetic, Zelenodolski, Pipan. Ilirija: Kervina — Jančič, Untereiter _ Relak, Varčič. Luce — BertiS, Svetic, Zelenodolski, Pipan. V obeh moštvih |e torej nekaj imen, ki jih do6edaj še nismo srečali v postavah. 2e-lezničarjevo moštvo se je danes v splošnem obneslo. Toda manjka mu še marsikaj, preden se bo lahko reklo, da je izenačeno in dorastlo tudi težjim nalogam. V igri je začetkoma zadovoljilo.. Prvi dve tretjini prvega polčasa je moštvo predvedlo igro. polno zanosa in poleta. Zdelo se je. da bo svojega Tsprotnika po mili volji porazilo. Zlasti je bila dobra obramba, v kateri je briljiral Wagner. Obramba ni dala nasprotniku do strela in tako eo morali ilirijanski napadalci riskirati strele iz znatnih razdalj, ki pa ob pomanjkanju dobrih strelcev v napadu, niso brli nevarni. V kril. vrsti je bil dober Frangeš I, ki fe v svojem levem krilu preprečil vsak resnejši podvig. V celoti je bila srednja vrsta na mestu v prvem polčasu. Pozneje se je razdrla in se ni mogla več povzpeti do dominantne vloge. Napad je v prvem polčasu igral smiselno, v drugi polovici pa so napadalci tavali po igrišču brez pregleda, ne meneč se za okolico. For-sirali so levo stran, ki je bila znatno slabša od desne. Moštvo je v splošnem napravilo vtis, da takega tempa ne zdrži do konca. V dobro jim je šteti izvrsten start, velika volja in žilava borbenost Ilirija je imela v drugem polčasu dober del igre v svojih rokah. Toda ne razpolaga z napadom, ki bi si znal ustvarjati situacije in jiih tudj realizirati. Njeni vrlina je rutina Z njo si je opomogla po debaklu prvega polčasa, ko so domačini v drugem polčasu pri&ld kakih 10 minut iz koncepta Ilirija je hladnokrvno izkoriščala zmedo in trikrat realizirala, ne da bi mogla pozne je preprečiti zunagomosnJ gol ali kljub močnemu pritisku zopet doseči izenačenje. V napadu ima Ilirija prav za prav le dva polnovredna igralca. Sta to Pipan in Svetic Kr.ilska vrsta je biila v drugem polčasu znatno močnejša od nasprotnikove. Zlasti stranska krilca sta biLa dobra in zanesljiva v čistih situacijah, v kočljdvej-ših situacijah pa sta izgubila odpornost. Kervina ni vratar velikega formata. V^ahko bi bil ubranil dva gola. Današnjii nastop Ilirije Je bil simpatičen. Igralci so bili discipliniraei in večinoma igrali tudi fair, razen enega krilca, ki se je prav ne-sportno obnašal. Gole so zabili: v prvem polčasa v 9. mri®. Ronjak, v 37. im 44. min. Golinar; v drugem polčasu so bili uspešni v 17. min. Svetic, v 20. min. Laslč, v 24. min. Zelenodolski in v 40. min. je Eferl postavil končni rezultat 4:3. Sodni Je g. Nemec v splošnem dobro. Le njegove odločitve glede foulov so bile včasih zelo nejasne. V predtekmi je Rapidova rezerva porazila rezervo železničarja s 5:2 (4:1). Rapid : Celje 5:4 (1:0) Za drugo, odločilno kvalifikacijsko tekmo med Celjem in mariborskim Rapidom, ki se je vršila danes popoldne na Glaziji, je vladalo zelo veliko zanimanje. 600 gledalcev je prisostvovalo tej važni borbi, ki je po tolik h peripetijah vendarle določila, kdo bo sodeloval v prvenstvu lige LNP. Izpadli so torej čakovec, Slovan in Celje. Mariborski Rapid pa bo sodeloval v ligi LNP ter bo moral odigrati še vse svoje tekme iz jesenske sezone, namreč po eno tekmo' z Ilirijo, Pr'morjem, železničarjem, Mariborom in Svobodo. Rezultat današnje tekme ne odgovarja docela igri obeh klubov. Celjani so igraH zelo dobro ln požrtvovalno ter so bili skoraj ves čas v lahni premoči. Njhov napad koj izvlekel enako potrdilo za isto kravo. Ko so pričeli govoriti o razdelitvi zemlje, se je "Stepan prvi pridružil tistim, ki so trdili, da ne gre, da bi imel eden na tisoče desetin, ko jih navaden kmetič nima niti pet. Toda to enodušno voljo je biio treba uresničiti in tedaj so se S epanu zasmilili veleposestniki, — kaj hočeš, tudi oni so ljudje, — pa je dejal, da bi nemara kazalo počakati. »Kakor bodo v Moskvi sklenili, tako pa ho. Malo bo treba počakati. Saj bo kmalu.« »Kaj bi čakali, ko pa nimamo jesti,« se je rekdo oglasil. »Le pomiri se. listek ti napišem, da boš še! z njim po moko.« »Ta je pa dobra enemu boš napisal, ostali naj se pa obliznejo.« »Čemu samo enemu, vsem lahko napišem, če hočete?« Vsi so obkolili Stepana, ki jim je delil nakiznice za moko. »To ti je človek — zlata duša. Nisem še slišal, da bi komu odrekel, nak, še nikoli se ni zgodilo kaj takega. Prav nič se nismo motili, leo smo ga izvolili.« Tako so govorili mužiki. »V dušo mu glej, pa se ne boš nikoli zmotil.« Čez nekaj minut pa je pritekel prodaja- »Prijatelj. napiši naglo prepoved, sicer me bodo vsega obrali.« In kolikor bolje je Stepan vsem hotel, tem bolj so ga pričeli sovražiti. Tn celo do tega je prišlo, da niso mogli slišati njegovega imena, ne da bi pri tem zakleli. Branjevec se je kajpak bavil z gospodarskimi posli in sicer povečini s kooperati-vom, kamor je posadil svojega nečaka, katerega nos je bil zmerom ves sajast in ki je zmerom — vrag vedi, čemu — mahal z obema rokama hkratu. In branjevec je vršil svojo službo precej enostransko: samo zase, na skupnost je bil popolnoma pozabil. Za veliko noč je šel po blago in prinesel samo milo. Bilo je sila pccrni. »Kopalnice niso mojli zgraditi, mila imajo pa na kupe.« so se pritoževali mužiki. In ravno zato, ker ga je bilo toliko, mu je branjevec znižal ceno. Tudi denar, ki so ga kmetje plačevali za prodano graščinsko govedo, se je stekal v njegov žep. »Al? boš dal potrdilo?« ga je časih vprašal kak kmetič. ki je bil pravkar prinesel denar za kravo. »Čemu ti bo potrdilo,« je dejal branjevec, »saj imam vse tukajle zapisano.« Na kos papirja je naredil kljuko in potem vse skupki <»pravil v žeip, kjer je imel že vse polno takih listkov. »Da ne bi kako zamešali,« je skrbelo kmetica, »ko imate po vseh žepih polno papirja.« »Ali misliš, da si bom dal za talce malen- kosti napraviti poseben žep, kali?« je odgovarjal branjevec. In potem se je izkazalo, da so se papirji zares zmešali: nič ni bilo moči vedeti, kdo je plačal in kdo ni plačal, zakaj, ko so rabili denar za nakup vsakojakega blaga, nt bilo denarja nikjer. »Saj smo ti vendar plačali?« so kričali vsi v en glas. »Da,« je odvrnil bran leveč. »Tn kljuke si tudi delal?« »Da.« »No. in kje je zdaj vso to?« »Kaj?« »Papirji s kljukami?« »Morebiti jih pa ni dal v ta žep...« »Kaj se vam pa blede? Vidite, saj je vse tu zapisano. Le kar poglejte in prepričajte se.« Tn iz žepa je izvlekel kup zmečkanih listkov. Vsi so pogledali panirje in umolknili. »Lepo se je izmazal, kaj?... Takile se zmerom izmažejo, je že tako... Kje imaš pa denar?« »Denar je šel v promet. Kje naj neki bo? Ali mislite, da sem ga požrl? Čemu mi bo vaš denar?« Pa poglejmo, kaj je vse nakupil...« »Pelji nas v trgovino...« Prišli so ▼ trgovino, pogledali v računsko knjigo, kjer bi morale Številke kar mrgoleti, Je bil tovrsten, pred golom pa so pusta neizrabljivih več ugodnih šans. Vratar Celja, Hillinger, je dobil v 27. min, prvega polčasa udarec v trebuh ter se onesvestil. Ostal je sicer v igri, toda ta biesura Je bila očividno kriva, da je spustil dva gola. Gola, lil je padel takoj po poškodbi vratarja, sodnik nI priznal. Rapid ima izvrstno obrambo ta zelo dober napad. Igral je deloma nekoliko ostro. Goli so padli za Rapid v 30. min. prvega polčasa in v 23., 25., 28. ta 41. min. drugega polčasa, za Celje pa v 5., 31., 85. in 42. min. drugega polčasa. En gol za Rapid je rezultiral iz enajstmetrovke. Sodnik iz Ljubljane g. Doltaar je sodi! objektivno in precizno. Zagreb : Sofija 6:1 (3:1) Zagreb, 13. novembra. Danes sta se prvič sestaM nogometni reprezentanci Zagreba in Sofije. Kljub temu, da igralec Hitrec ni prispel v Zagreb in je bil na njegovo mesto srednjega napadalca določen Babič, je zagrebška reprezentanca izvojevala lepo in docela zasluženo visoko zmago. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Zagreb: MiheJčtč, Bivec, Rajkovič, Golac, Gayer, L6w, šipoš, Valjarevič, Babič, živkovič, Kokotovič. Sofija : Dermonski, Gorčev, Jamaki-jev, Ninkovsky, Rafajdov, Bajkušev, Angelov, Petrov, Todorov, Nikolov, Tabakov. O poteku igre bi bilo omeniti naslednje: V 10. min ostri napadi Bolgarov, ki končajo z dvema kornerjema in dvema paradama Mihelčiča. V 12. min. oster napad Zagrebčanov. Kokotovič strelja iz of side poz!c;je v mrežo. 1:0 za Zagreb. Bolgari protestirajo, toda sodnik prizna gol. že v 20. min. dosežejo Bolgari po Angelovu izenačenje. Občinstvo burno pozdravlja le- pi, nizko r kot streljani gol. V 30. min. predribla Živkovič branilca in postavi na 2:1. V 42. min, strelja Babič z glavo, Dermonski odbije. Toda pribiti Valjarevič in te je žoga v mreži. 3:1 za Zagreb. V drugem polčasu prične serijo golov šipofi. Id z razdalje 5 m ostro zabije četrti gol. V 36. min. lepa kombinacija zagrebškega napada in Kokotovič postavi z ostrim strelom na 5:1. Končni rezultat doseže v 43. min. Š;poš. Dobro je sodil g. Wilier. Olimp : L«Sko 8:1 (2:1). Drugorazredna prvenstvena tekma, v kateri Je zasluženo zmagal 01*m.p. Tretji gol proti Laškemu je zakrivil vrat:- Sodil je zadovoljivo g. Janežlč. Ostale nogometne tekme BEOGRAD: Jugoslavija : BASK 2:1 (2:0). Grafičar : Sloga 2:0 (2:0). ZEMUN: BSK : Sparta 5:1 (2:3V NOVI SAD: Vojvodina : NAK 5:2 (3:2). SARAJEVO- Slavija : Hajduk 0:0. PRAGA: Viktorija, Plzen : Sparta 3:1. TepKtzer FC : FK Plzen 5:1, Bohe-mians : Viktoria žižkov 4:3, Slavi a : Liben 4:0. DUNAJ: V soboto: FAC : Lfbertss 1:1 (1:1), Vieima : BAC 2:1 (2:1). V nedeljo: Wacker : Austria 2:0 (1:0). WAC : Hasoah 2:0 (1:0), N;cholsau : Rapid 2:1 (2:1), Admira : Sportfth;^ 2:1 (2:1). LINZ: FAC : Urfahr 5:3. BUDIMPEŠTA: Hungaria : m. okraj 2:1. Nemzetsi : Soroksar 8:1, Ujpest : So-mogoy 4:2. '""^^TN: Boeskay : Ferencvaros 1*. SEGEDIN: FC Segedin : Attila 3:2. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Per-lesu. Žena v sodobnem svetu Delovna žena v današnjem v* • življenju VI. Na vsak časopisni inserat, s katerim se išče nameščenca v trgovimi aH v pisarni, se oglasi danes po 800 do 1000 prosilk. Večina jih gre v siu2bo za vsako pflačo ne glede na izobrazbo. Mnoge imajo tudi dolgoletno prakso, toda zaradi brezposelnosti, ki je posebno občutna med privatnimi na-meščenkami, so primorane mnoge od niih sprejeti tudi slabo plačano delo. Delodajalci to stisko mnogo preveč izkoriščajo. Dobro pisamišiko mesto je ženska že pred vojno težko dobfla. Vzrok temu je dejstvo da je bil v te službe vedno največiji dotok, odkar se ie tudi ženskam odprla pot do njih. Danes je v tem pogfledu še slabše, ko so pravice meščanskih šol tako okrnili, da njim absolventom skoro ne preostaja drugo kakor posvetiti se poklicu trgovskega ali pisarniškega nameščenca. Ta določba glede meščanskih šol je zlasti nemiHo prizadela one starše, ki s" dali svoje otroke v meščanske šole z namenom, da bi jih pozneje spravili na učiteljišče. Toda tudi tja jim je pot zaprta. Tako se je znatno zvišal dotok ženskih moči v poklic privatne nameščenke. So pa tudi drugi momenti, ki utemeljujejo zanimanje za te poklice. Predvsem je izobrazba cenejša kakor za druge poklice; gremualna šola. enoletni trgovski tečaj, dveletna trgovska šola. Izvzeta je seveda trgovska akademija, ki jo po-sečajo samo oni, ki vnaprej refletotirajo na odgovornejša in boljše plačana mesta. A prav absolventi te šole. zlasti še ženske, se morajo dostikrat prepričati, da boljša izobrazba nikakor ni porok za boljše plačano mesto, zakaj tradicija posebno v teh poklicih je, da se ženske sprejemajo samo na podrejena mesta, često ali navadno ne glede na njih izobrazbo. Prvi pogoj je popolno znanje stenografije in strojepisja. V teh poklicih je za žensko možnost dviga v socialnem ali materialnem pogledu le neznatno večja kakor pri delavki. Neka 24-letna stenotipiska mi j« nedavno izjavila: »Kar obupno mi ie pri misli, da bom s šestdesetimi leti še vedno dan za dnem presedala po 8 do 9 ur pri stroj«. Zato ie dovolj razumljivo, da se ta deldeta izrtcušajo za vsako ceno rešiti v zakon pred monotonostjo in breziupnostio takega žiivliemja. Četudi ti često ni mogoče pustiti službe, pa ima vsaj upanje, da bo bolje, četudi se to upanje nikakor ne izipolnl Tudn delo samo na sebi je v tej panogi redkokdaj take vrste, da bi priiaflo ženski duševnosti. Morda mesto prodajalke ženski še najbolj ustreza, ker tn lahko razvije okus in pride največ v stik z različnimi Ijudtmi. Neka komtorist-ka. ki j« skržbovala v m«sarnah. je toda namestu številk je tam stalo zapisano: »preiel tri svinje«. »Malo vestneje bi pa že lahko pisal,« je dejal vaški kovač malemu črnonosemu pisarju, »tja, kjer bi morali biti rublji, priženeš svinje.« »Zmotil sem se, pri moji veri, čisto sem se zmotil...« je deial čmonosi in se z desnico popraskal po tilniku, pri čemer se mu je takoj dvignila tudi levica. »Morda pa nisi s pravo roko pisal,« je nekdo pripomnil. »Da, da, bolj vesten moraš biti,« je dejal eden izmed članov kontrolne komisije, »sicer se ti lahko tia do pomladi razpase po računskih knjigah cela čreda živine.« »Nu, ali je v redu?« so vpraševali tisti, ki so stali bolj zadaj. »Vrag vedi... Vse je zmazano, tako da ne moreš ločiti denarja od svinj. Ono zastran svinj smo prebrali, kar se pa tiče de-naria. pa nikakor ne gre...« »Tukajle sem se zmotil, pa sem kar s prstom zbrisal,« se je opravičeval črnonoe! pisar. »Prečrtati bi bil moral. Nazadnje boš pričel kar s pestjo mazati po knjigi.« Tn tako so odSli. ne da bi kaj opravili. Če jfh je kdo vprašal, kje so irtaknili take imenitne odbornike, so mu odgovorili: »Sami smo jih izvolili. Kje neki? Nič drugače ni bilo mogoče...« izjavila, da je biila najbolj zadovoljna ▼ odvetniški pisarni, ker je bilo tam naJbold zanimivo, dasi je imela samo 900 Din pia-če. Plače privatnih nameščenk so tako nizke, da niti oddaleč ne dosezaio eksistenčnega min ima, in človek se mora vprašati,. kako žive zilasti one, ki nimajo staršev, da bi jih podpirali. Znatno bolij so plačani moški in snfloh ni v nobenem delovnem področju toliko neenakopravnosti kakor pri nameščencih. Kakor že omenjeno, gotovo vsaka ali pa vsaj velika večina teh deklet upa, da se bo čimprej poročila, zato smatra svojo službo le kot nekaj prehodnega. To je tudi eden poglavitnih vzrokov, da ta dekleta nimajo mnogo smisila za stanovsko skupnost, za organizacijo. Večina od njih nilkdaT ne pride prav živo do zavesti, da veže vse stanovske tovarišice in seveda tudi tovariše skupna usoda, ki bo tem boljša, čim večja bo stanovska solidarnost vseh. Mno^o je krivo tudi pomannkamije vzgoje v tem smislu, zlasti s strani onih, ki vodilo organizacij«; ti bi se morali potruditi z vsemi sredstvi, da pridobe vse svoje stanovske tovariše, tudi ženske. Danes je pač hudo govoriti o organizaciji, o tovarištvu, o co;1'darnosti. ko človek izpodriva človeka, ko drugi drugim trgajo kose kruha izipred ust, ko nameščajo ženske ne zato, ker priznavajo nijih enakopravnost temveč zato, ker so cenejše. AH je čudno, da jih moški občutijo kot najbolj umazano konfkurenco? Tako, kakor 50 danes ljudje demoralizirani, more derooraliri-rati samo prevelika beda. Znatno na boljšem kakor privatne so danes javne nameščenke, dasi je bilo še pred nekaj leti obratno. Tudi javna nameščen-ka se mora bati neprestanih redukcij, a tako vedno z eno nogo na cesti vendarle ni kakor privatna namesčenka. Gotovo se v današnjih razmerah o kaki stalnosti, kakor je bila nekdaj, re more govoriti. Sicer tudi v javni službi nameščenika Id hib enaki izobrazbi in službeni oceni mnogo teže napreduje na boljše mesto kakor moški m je tudi tukaj ženskam dodeijeno po večini podrejeno delo, vendar je do neke meje javna nameščenka bolj enakopravna kakor privatna. Zlasti so glede plač izenačene z moškimi. Zato pa so v državnih službah tudi ženske prve, ki jih zadene redukcija. Kakor so si ženske s težavo prfbortle en«_ koipravnost izgub^aijo danes postojanko za postojanko in prave, žene nadega Fairtbamfesa, ki so mu dali naslov »Aliiiionarjeva prijateljica« teče z ogromnim uspehom v Parizu pod naslovom »Fascina-♦ion«. Clark Gable igra v filmu »Športna kri«, kier vidimo izredno vemo posnete konjske širke. Pozabiti ne smemo Marije Dressflerjeve, rajiboiiše igralike materinskih vlog na svetu. ki bi io lahko primerjali samo z Dura ičank o Hansi Niesejevo. Lani je bila v Ameriki izbrana za najpopularnejšo igralko. Letos igra v fihrau »Ema«, ki ga vsa kritika povzdiguje do neba. Toda to šo ni vse, to so komaj filmi, ki so že r.a trgu in jih že igrajo. Proti koncu ro-venfbra pride iz ateljejev druga serija filmov. Pričakovati smemo še po dva filma z Joano Crawfordtovo, Normo Shearerjevo, Marion Doriesovo, Johnom Gilbertom. B»-strom Keatonom in drugimi. Potem pridejo še nadaljnji filmi z Greto Garbo, ki je nedavno podpisala novo pogodbo z Metrom. »Tarzan« se bo še nadaljeval. Metro dela tudi nov film o Rasputinu. V. S. Dyke re-žira film »Eskimo«, ki bo »Trader Horn« polarnih pokrajin. Pa še marsikaj drugega se pripravlja. škoda, da teh filmov pri nas najbrže ne bomo videli, ker ameriške družbe zaradi težav z zakonom o prometu filmov že od marca ne uvažajo novih filmov in bodo njihove podružnice v naši državi v kratkem nehale poslovati. Novi !Um Elizabete Bergnerjeve Po dveletnem počitku je šla Bergnerica spet v ateljeje. Dr. Csitiner je napisal s pariškim dramatikom Henryjem Bemstei-nom scenario za fitai »Zasanjane ustne« in ga tudi reži rak »Zasanjane ustne« so igra strasti, kalcj-doskop Ljubezni. Dva prijatelja iz mladosti se srečata. Prvi je violinist v nekem orkestru. preprost meščan, ki se ne upa skoraj Rudolf Foreter partner Elizabete Bergnerjeve v filmu 5>Zasanjane ustne« v vlogi slovitega goslača Michaela Marsdena pogledati čez svoje skromno obzorje, drugi je violinist svetovnega slovesa, človek, ki je videl dosti sveta, brez skrbi, duhovit in prikupen - moderen cigan. Vijolinistova žena se zaljubi v slavnega virtuoza, vara svojega nič slutečega moža, koleba med njima ne da bi vedela, koga bolj ljubi. Možu bi se rada izpovedala, s prijateljem bi rada zbežala — toda za oboje ji manjka poguma. Svojega na smrt boinega neguje, na videz mu vrne zdravje in »rečo, da bi lahko brez slabe vesti zbežala z drugim v svet. Tedaj pa se zbudi v njeni duši spoznanje, nobene rešitve ne najde več — in ®re v smrt Dolgo, dolgo nato odkrijeta moža drug drugemu njeno skrivnost In njena smrt jn združi v novem prijateljstvu. To ie v kratkem vsebina tega prekrasnega filma, o kar terem je pisala vsa kritika enodušno, da je bo najlepši film v tej sezoni, da ta filmska umetnina ni igra — nego življenje. Elizabeta Bergnerjeva igra ženo skromnega goslača in ljubico velikega umetnika. Doživi prerojemje iz skromne žene v mon-deno. Iiubeznj žejno, živčno slabotno ljubico, ki jo more popolno doiigrati le igralka, kakor je Bergnerica. Po celi vrsti velikih uspehov je morda to njena najbolj dozorela vloga, velik korak naprej v njenem ustvarjanju. Riudotf Forster ie mož svetovnega slovesa, sloviti goslač, osvajalec. Mož je, ki je dal svoje živce samo umetnosti, svoje življenje samo ljubezni, pustolovščini. Vendar je v niegovi igri nova poteza. Boriti se mora. S svojo umetnostjo, s svojo ljubeznijo, s svojimi predsodki in navadami. Ni hazarder. Povsod in vselej dosleden zaveda se svojega cilja, ki mu je le enkrat usoda zastavila pot Anton Edthofer igra soproga. Odlični igralec dunajskega Burgtheatra ki Rein-hardtovih gledališč je najboljši zakonski mož, nič sluteč, zaljubljen, skromen goslač, ki ga življenje ne more vreči iz ojnic. Zaljubljen je kakor otrok, no uspehih stremeč kakor grrrcnauijalec in vendar moški, odločen in trden. Ni slabič. V njegovi igri ie nebrotj toplega, jasnega. Kavalir ie v svojem na galantnostih tako u bornem poktffu. Pital so napravili v Pari®u. 2e ta mesec ga bomo videli v Ljubljani Ali 2e veste — da bo DoIly Haas Forstova partnerica v Kortnerjevem filmu »Dve ljubezni«? — da )e šla Lilian Gish 10. oktobra na turnejo z dramo »Dama s kamelijami«? — da režira Wilhelm Dieterle najnovejši film družbe »First National«, ki se bo imenoval »Odvetniki«? — da se poroči Charlle Chaplin te dni z igralko Pauletto Goddardovo? — da le ameriška družba Paramonnt izdelala film, v katerem se prikazujejo italijanski vojaki v svetovni vojni v slabi luči kot dezerterji. Italijanska vlada je seveda takoj zagrozila družbi, da se noben njen film ne bo več smel predvajati v Italiii. ako ne ustavi takoj dela na tem filmu. Američani pa se teh italijanskih groženj niso prav nič ustrašili in so film gladko dovršili. — da se Je 70!etnf oče Haroida Lloyda poročil te dni s 40 let staro igralko Heleno Marshalovo? — da dela Harry Pief na svojem najnovejšem filma »Ladlja brez pristanišča«. Za osnovo tega velenapetega kriminalnega filma mu služijo doživljaji pomorskega policista. Zunamtji posnetki se delajo v Bremer-havenu. Film bo gotov že za Božič. Toni Eyck Doma je iz Koblenca to je čisto mlada, dvajsetletna... Njen velik igralski tal eni je odkril že v 15. letu njene mladosti berlinski gledališki ravnatelj Feliks Hollander, ki jo je potem spraviJ k Reinhardtu na Nemško gledališče. Tu je žela prve svoje usoehe kot Scampolo. Od leta 1929 je sodelovala pri nekaterih nemih filmih. Leta 1931 je sodelovala ori zvočnem filmu »Opasnosti ljubezni«. Ufa jo je po teh uspehih angažirala za tri svoje filme. Prvikrat jo bomo videli v filmu »Prekrižani računi «s Hein-zom Rubmannom. Prinašamo sliko igralke, s katero je število filmskih umetniških moči vsekakor zopet pridobilo. Iz akvaristove torbe O damah akvaristinjah In o Laccopbilu Med dejstviteljnimi akvaristi, ki se bavijo s tem lepim športom, je tudi precejšnje število zastopnic nežnega spola, ki je zaradi prirojenega smisla za lepoto, usmiljenja do živalic in sploh zaradi svojih duugih. moža gotovo nadkriljuiočih svojstev, kakor ustvarjen za udejstvovaiuje v tej plemeniti in znanstveni športni panogi. Pri obrisih utegnemo ugotoviti, s kakšnim navdušenjem se lotevajo dame akvaristovstva in občudovati moramo okusne priredbe v ribogojnicah. Rastline, skale in lupine morskih školjk in polžev tvorijo posebno mične skupine, kakor si jih pač samo prefinieiri damski okus izmisli, a glede snage ne moremo moški z njimi tekmovati, ker so nedosegljive. A ne samo v Ljubljani, tudi v drugih mestih Slovenije imamo navdušene akvaristi-nje. S ponosom pozdravljamo to dejstvo, a vrlim našim akvaristimijam čestitamo, da so si izbrale tudi akvaristovstvo za področie svojega udejstvovanja, ki povsem odgovarja prirojenemu estetičnemu čuvstvovaniu nežnega spola. Tudi v družinah, kjer se je mož oosvetil temu športu, utegnemo ugotoviti silno zanimanje od strani boljših oo-lovic. Mož često pozabi, zlasti če je zaposlen, na razna dela. ki jih je treba izvršiti in ki bi. neizvršena, utegnila povzročiti zle posledice. Pazljiva ljubiteljica ribic pa ne prezre ničesar. Z opozorili in nasveti stoji možu ob strani, pri preureditvah akvarija ji gre pa glavna beseda. Kjer so prilik* take. tam je ribicam dobro. — Le redko s® primeri, da se dame ne zanimajo za ribice in akvarije, še redkejše pa, da jim nasprotujejo. Mož pride iz službe in si želi prijetnega razvedrila, ki ga mu med drugim nudijo lepota ribogojnice in ribice same. Silno ga utegnejo deprimitirati krute opazke, ki se nanašajo na akvarij. Ali b< bilo morda bolje, da bi se mož posvetil kakšnemu drugemu športa, ki ga ne veže na dom? Mar'bi btlo bolde. da bi sedel kjerkoli v zaduhlih sobanah in si kvaril zdravje in živce? Tudi omladina izgubi veselje do tega tako zanimivega športa, če si ji z neumestnimi opazkami zagreni akvari-ransje in navadno si izbere potem kako drugo zabavo, ki pa ne more biti nikoli tako skromna, zdrava in koristna za dušo in telo kakor je akvariranje. Par kapljic vode na narketih ali kjerkoli ne more biti povod, da se nekomu zagreni veselje Poznal sem akvarista, ki je nekoč napeljal vodo iz vodovoda v ribogojnico in odšd po smodke v trafiko. Na poti domov je v razgovoru z nekim znancem pozabil na akvarij. Slučajno je razgovor prišel na ribice, nakar se je akvarist šele spomnil, da m zavrtel pipe. Pohitel jo domov, kjer je med tem nastala majhna poplava. Tudi nekatere ribice so se valjale v lužah na tfleh, a z mizice akvarija je curel mičen slapič in skrbel, da ribicam na tleh ni zmanjkalo vode. — O tem mi je pripovedovala soproga pozabliivega akvarista, a na koncu razgovora je sočutno omenila, da ie bila vesela, ko je opazila, da so ostali* ribiče. ki jih je z možem pobirala na tleh. čile in zdrave. — Če se pa vendar pripeti, da zavzema nežni spol nasprotujoče stališče, moramo tak pojav smatrati za redko jn nesodobno izjemo Sedaj nekaj podrobnosti o keberčkih. Opozarjam ljubitelje na malega živahnega hrošča. Hrbet je temno rjav z belimi pi-čicami. To so ljubke živalice, ki nikomur ne §koduiejo. Nekoliko takih hroščičev si omislimo za ribogojnico .ki naj se v čim večji meri približa sliki, ki nam jo nudi vsaka jamica in jarek v prirodi. Omenjene in še druge, ne preko centimetra dolge keberčke utegnemo gojiti v ribogojnici, ker se hranijo z algami in z nastrganim mesom Kar ribice puste, to poiedo ti pritlikavčki. Hrošča z belimi pičicami imenuiemo Lac-cophilus mimutus, dolžine štirih milimetrov. Vlovimo ga lahko v vsaki letni dobi med rastlinami. V splošnem utegnemo goliti doma med ribami vse manjše hrošče, das? so nekateri mesojedci: obrobljenih koza-kov in reiihovih sorodnikov pa ne. Pred nekaj dnevi sem zalotil Lacccphila. ko se je hotel vriniti v lupino majihmega poštarja (corneus nlanorbis), ali je bil vendar še preširok in mu ni mogel do živega. Sicer se pa potegnejo polži globoko v lupino, če so napadeni. Nedavno si je babica izbrala večjega rdečega polža - poštarja in mu silila v odprtino. Vzel sem polža in vode in videl, da tiči globoko, pregloboko v lupini. V vodi se ie pa čez nekaj časa zopet pokazal in splezal na valisnerijo. Ce vidimo na listju jajčka rdečih polžov, ki so rožnati, jih denemo v listom vred v posebno posodo in ko se izležejo, iih hram-mo z »wawi!om«. alge pa pobirajo z rastlin. V petih mesecih, ko so že precej odrasli, jih premestimo brez skrbi v ribogojnico, ali ne med makr^pode in ostriže. ki se lotevajo tudn odraslih polžev. Rjav* plašče z jajčki navadnih poštarjev pustimo na rastlinah, ker so njih mladiči dobrodošla hrana za hrošče in za talne ribe, O. S Smrt Chaplinovega odkrit elja Ameriški imirrresariij \Vil1iiam M-orris. ki je svojčas odkril komika Cha-oMne. ;e umrl te dni v Zedinjenih državah. Morris je odkril zvezdniiika v nekem zabavišču fer ga pridobil, da mu je sledil v Ameriko za tedensko plačo 60 dolan-jev. To je bil prvi začetek Chaplanovnh boljših časov in prvi klin n« lestvi poznejše slave. V ostalem ni iskal Morris samo komikov. Pod njim j* absolvirala zelo uspešno turnejo po Ame rilci tudri slavna francoska tragedinja Sarah Bernhandiova. ALI OGLASI Vsaka beseda 50 par; j ta. diianie naslova ali | za šifro pa 3 Din. fl) i Spretnega gospoda ef.-e;m-rm.o la stal™ o-bi-sk »frank. Ponudbe oa ogla«, ©ddeiefe »Jutra« pod šifro »Radio predira-ia-nja«. 467S4-1 Kuharico p~vvvrst.no. sprejmem za manjši hotel na Go-renj »k«m Pramene ponudbe oa o?las. oddelek »Jutra« f*>d »Kuhale* 26«. 4G367-1 Kuharico p-id-ro ia pošteno ki hr opr.-M-ljala tudi druja hiš n dela. sprejnuni k d-ve-ir..i <>«pbama bre? otrok Ponudbe na osrlasnl oddp-Itlc »JiKra« po'-šten in izurjen. rmo7<*n tiiidi prodaje mednih it del k it dobi takoj 3lu>žbn. — islov v oglasnem o^d^lkn »Jutra«. 47161-1 Trg. učenko t!".jraje i def,e]e. s hrano fci stan iyfln'dii v h;š: •nrejmem Lastnoroitvo pi-f ne ponudbe na og1! a o :'Mek »Jntra« pod šifro »Veselje do trjovine«. 4.712S-44 Službe išče V»aka beseda 50 p»r; i ?a daj&nje naslova ali I zk šifro pa 3 Din. (2) t ' Mesto hišnika v Ljubljani spro.ime držav ni upokojenec. Ponuidbe na 02rla?ni oddelek »Jutra« pod »fjpokojenee«. 48205-2 Pošteno dekle vajeino krnhe w v?eih hipnih del. gre k bo!jši dni-ži-ni. J>Ta«'ov v ogla-s-nem »Juitra«. 47057-2 Šofer ? petJetoo praikeo. smožen veeih prupre.vil. želi &ta'ino na mescem je. Na-«!f>v pove odasni odideile-k »Jnt-a« v Ljablja-ni. 158S6-2 Gospodična i vnetno pisa-miSk« prak ®o. iiurjena r lesni strnlc! 'm-erjenTe in radumenje le •»aV »lužbo i 1. de '••jnnbroTn. Ponudbe na o?! ddelp-k »Jutra« pod šifro »Kjerkoli«. <7038? Brivec >5?« iitvrmaganje *a srede aH sobote. Pcnrodbe pod šifro »Izurjen brivec« na oglasni oddelek »Jntra«. Zaslužek Učenca ii primerno Wsko izobrai bo. poštenih »tarSev. ki fr>« re? ve«el'e 1j 'rpo-r ji - r ij)«^. h'a!rom »jprei-l) m takoj. Ponudbe na ^r^s oddelek »Jutra« po^ Jif-o dolina«. 470?4 44 Mlado dekle H ra7irxv's?3 s kaveiV* — :55e kakršnokoli lapneletije Pormdbe na oglas. odd»lek -Jutra« pod »Ce jnogo5e km^lu«. 4T326-? Mlado dekle pridno ln pošteno gre v pomoč eosr>otllnll. splon za vsa hišna dela. Ima lepo izpričevalo. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 47303-2 Trgovski pomočnik « kavcijo, verrlnn ▼ v*eb dfl'11. i56e *lu?V> prodajal 'a *kladiSCmka. -tikant« al" »liV.no Ceni. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Speeeirri« n že'.e®o«. 46R37 5 Kdor i š i « la&luika, , plača z« vsako besedo ' 50 par; ia naslorv ali j šifro 3 Din. — Kdor i a n d i zaslužek, pa za [ vsak« besedo 1 Din, { za dajanj« naslov« ali j tu šifro p« 5 Din. (31 ! Pororf Pozor! Posestniki vrtov! Vsako jesensko in rimsko vrtn-arsbo delo sprejmem. Reoahj* lerpot.ič-nega grmi Sevja, preurejam je vrtiov. m sploh vs« vrtnarska de a. Po^indbe pr>o»kn na na-ilov: Anto«n 55-urk. Ljub lijan*. Galjevica šte«v. 22. 46546-3 Krojaškim mojstrom oddam bofljšo konfekcijo v iizdelavo. Naslov v o^la«. oddelku »Jutra«. 46887-3 /JT' K* Oifla« trg. značaja po j 1 Din beseda; ta da ] janje naslova ali m * šifro 5 Din. — Oglasi ■ socialneera značaja vsa 1 ka beseda 50 par; za j dajanj« našima aii za j Aifm> pa 3 Din. (6) Omaro s »teklemim vrati, pripravno za tojtžmioo, ugodno prodam. Ogledati med 11. io 2. nro Nasl-ov v o-glas. oddelku »Jutra«. 47196-6 Oblačila l 1'rg. oglasi po 1 Din j j beseda; za dajanj« na 1 i »lova aJi za šifro 5 D: ; ">glas! socialnega zna š čaja vsaka beseda 50 • Ipar; ta dajanje naslova 1 za šifro 5 Din. (131 E mmmmmmmmmmmmmemmmmmmmrnmmmmmmr ■ Moško suknjo zimsko, noro. 6.rno ta srednjo postavo prodam Gregor&iSeva uJiw. 15/T. 47140-18 Krznen plašč nov, kuipim. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 47063-7 Vsaka beseda 1 Din: iz dajanj« naslova ali ia šifro pa 5 Din. (161 Družabnika z veSjiim zneskom, spre) niem za sodelovanje v ve-Iniki trgovino meša-nega blaga v telo prom-e-tnein kraju. — Ponudbe z navedbo zneska iffl navedbo stroke v katemt je najbolj verz! ran, na ogl a srni odde'ek »Jutra« pod znaiko »Na Kranjskem«. 46804 16 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali 7-a šifro pa 5 Din. (19; Pekarno r trgu brez konkurence odstopim z obrtjo ali brez. dnevni promet do štiristo vol. žemelj. Potrebno 700 Din za inventar Naslov v og asneim oddelku »Jntra«. 47104-19 Gostilno v promeitaom krajin oddam v najem, evernt. na ra&un. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 46836 19 Lokal m trspevroo aM ka.j rfain«. ga oddam po nimki ceni v najem na prometnem kraju 15 minut od postaje in 18 km od Maribor«. Do.pi s« pod »Lepa bodočnost« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljitblijajid. 46852-19 Mlekarna n« zelo prometni toftki mgodro naproda; Naalnv v oglasnem oddolfcu Jntra 17182-18 Vinotoč prvovrsten, prostor z veH-kim zaledjem, tik kolo dvora tako? oddam — Po oudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lastni ■iaosrad«. 4T1SR-19 Brivski lokal na prometni t»$ki oddam Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 4731,2-19 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (jO) 2 hiši in stavb, svet po ag»dni ceni aa prodaj ob tramvaju v Zg Siškj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Krasno«. 46013-20 Hiša z vrtom dn-od nižinska — visok oprt-tliina, pred S loti eida.na. pet minut od električne ees.tn« Jelozmce v Zgornji SiSlri »»prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46944-20 Hišo enm- aH d-vodmžinsto ka pnn v ljubljanski okoli«!. Ponudbe na ogla«, oddelefc »Jutra« pod »Reetvo 79« 46980-20 Le rentabilno hišo a ti vilo z vrt kniiinje oddam « 1. decembrom. Vprašati r Predoviie Kletno sobo veliko, lepo ta evotlo »d dam. Nasltrr ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 47234 23 Dve soW elegantno opremljeni, vezani vhod 8 stopnic, v centru, oddam tako'. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47291-23 2 prazni sobi vezan vhod 6 stopnic, oddam takoj za pisarne ali ordinacije. Naslov v o?', odd. »Jutra«. 47290-23 OoremUenn sobo s poeefartim vhodom, takoj oddam v Komenekega nlici Naslov v oglasnem oddelku »Jirtra«. «7340-23 Sostanovalca po tri-z/ki ceni sprejme hišnica na Vidovdamški cesti »L 3. 47333-33 pdf wnr d r«-POGACNIK Rnhorlfeva allca <1 S Kajvečjo zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja tn granita po globoko znižanih cenah priporoča FELIKS TOMAN kamnoseška industrija LJUBLJANA Kesljeva cesta št. SO. 272/» Narodna tisu arna LJUBLJANA KNAFLJEVA IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA TER SB PRIPOROČA M Urejuje Davorin Ravljen. Izdajs za konzorcij »Jutra« AdoU Ribnikac. Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezerftek. Za Inaeratni del Je odgovoren Alojz Novak. Val i Ljubljani