Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Teljd: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman Tcljfl: Za eelo leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administraciji) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStTo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. SOS.
y Ljubljani, v č'etrtGk 13. novembra 1884.
LetiiiU XII.
Prava beseda ob pravem času povedana.
Kazni listi, slovenski in nemški jeli so prav živo prašanje razmotravati: Kdo bode naslednik Pirkarjev v ljudskem šolstvu na Kranjskem? Zdi se nam, da mora imenovanje njegovo prav blizo biti, zakaj rado se zgodi, da kedar kak velikanski vriš in ropot kje nastaja in med listjem šumeti začenja, da nekaj je, 6e se tudi na prvi pogled še ne vidi. Tudi smo vajeni z imenovanjem visokih oseb večkrat iznenadjeni biti, ktere se nam navadno v vgodnejšem času, kedar so poslanci po svojih domovih razkropljeni, naznanjajo, da se vihar, kteri je morda med ljudstvom razsajal tudi v zbornico ne zanese, ampak se nekoliko popred poleže in razburjeni duhovi potolažijo.
To so razlogi, kteri nas vodijo, da iz njih sklepamo, da tolikanj vplivna oseba, kteri se ima na Kranjskem ljudsko šolstvo v nadzorstvo in vodstvo izročiti, nam ne more več dolgo neznana biti. Ne bodemo se za zdaj še spuščali v preiskavanje oseb, za ktere in proti kterim se po raznih listih vriši, ker nam ni toliko na osebi ležeče, kakor na stvari, in samo na tej, ktero ima zastopati deželni šolski nadzornik. Če nas bi kedaj okoliščine prisilile, da bi morali se z osebami pečati, kakor neljubo bi nam tudi to bilo, storili bodemo vendar-le vedno svojo dolžnost, naj bode komu prav ali ne prav, le zato, da se dobri stvari usluga stori in našemu ubogemu narodu v resnici pomaga, tudi ko bi se še v toliko nevarnost podati in še tolikošno škodo trpeti imeli, ker odkrito povemo, da je naša ljubezen do naroda prevelika in prečista, da bi mu mogli kaj zamolčali v stvari, kjer se gre za njegov nravni in narodni obstanek ali propad, kakor ravno tukaj in spoznamo za zdaj lepravobesedoopravemčasuizreči:
Da je šolstvo silnega pomena, v tem edini so si vsi narodi in vse stranke, zakaj resnične so besede, da „kdor mladino za sabo ima, ima tudi pri-
hodnost". Zato so tudi šolski boji zraven verskih in narodnih v vseh časih najsilnejši bih, zakaj šola je, ktera v mlade, še nedolžne in neizpačena srca verska blažila poštenja, nravnega in čednostnega življenja, pa tudi čutila narodnosti in značajnosti vsaja. Silno veliko je na tem ležeče, kdo je vrta krasnih cvetic čuvaj, pa tudi kdo je duša šolstva v kaki deželi, kteri ima tisoč in tisoč nedolžnim srcem posreduje ali neposrednje zapovedovati. Ni nam toraj in nam ne more vse jedno biti, kdo ima naš deželni šolski nadzornik postati. Toda, ko te vrstice pišemo, nam tolika obilnost vsakojakih misel po glavi roji, da bi se skoraj ne upali jih na tem malem prostorčeku zvrstiti. Naj govori toraj drugi, veljaven mož. Povedano bodi pa precej, da se kdo ne prestraši, da ta mož ni bil kak katoliški duhoven, ampak protestant Guizot, minister liberalnega francoskega kralja, ko je liberalizem na svojem vrhuncu stal in je težko kak izobražen mož na Francoskem bil, kteri bi na svobodo in na naprednjaštvo človeštva prisegel ne bil. In takrat v tistih dneh najbolj omamljivega blišča, splošne prevare, ko je julijevo kraljestvo iz prekucije izšlo in na podlagi ljudske volje slonelo, ko so to kraljestvo republikanske naprave obdajale, je francoski naučni minister nasprotnikom, da ima vse ljudsko šolstvo na verski podlagi sloneti, pred pol stoletjem te-le besede zaklical: Versko-nravni izobražbimo-rajo se vsi drugi učni predmeti podvreči. Poduk samo v verstvu nikakor ne zadostuje. Neobhodno potrebno je, da versko-nravni zrak vse šolstvo napolnuje in ga prešinja. — Ako se vesoljni poduk vljud-skih šolah na vero in na moralo ne naslanja, nikdar namena dosegli ne boste, kterega ste si v glavo vcepili s prvotnim podukom. Ne pozabite na to, kar se še nikdar toliko in tako jasno ni pokazalo, kakor ravno v današnjih dneh! Ees, lepo jeza duševni razvoj, dokler in kolikor nravni in verski z njim korak zakorakom
napreduje, a zgolj razumni (kakorje pri novi šoli. Opom. vredn.) razvoj, sam za-se in brez vse zaslombe na nravnost in verstvo, postane hudobno načelo in človeka v neizmerno ošabnost in napihnjenost zapel j e^ ga v nepokorščino in prekucijo pahne, v mesenost in samopridnost in tedaj tudi v nevarnost za eelo družbinsko življenje potisne." (Glej anarhiste! glej Hugo Šenk. Vredn.)
Dobre besede, o pravem času izgovorjene, padle so na rodovitne tla in poročevalci v zbornici poslancev kakor tudi v senatu sprejeli so ministrovo prepričanje za svoje.
Kaj pa je ta državnik učiteljem djal? „Nič ni bolj želeti in bolj potrebno, kakor da duhoven in učitelj vzajemno delujeta. Že ta edinost sama na sebi vredna je malenkostnih žrtev. Tudi je častna naloga učiteljeva, v otroku vero v božjo previdnost vzbujati, duhovnu pa tisto visoko spoštovanje skazo-vati, ktero ta najveličastnejša služba na svetu po pravici zasluži." In leta 1835 pisal je naučni minister šolskim nadzornikom: „Vse vaše, prizadevanje mora na to obrnjeno biti, da župnike in druge duhovne pastirje dejansko prepričate, da postava z dnem 28. junija 1833 poduka v veri in nravnosti ni le zato predpisala, da bi se gotovi obhki zadostilo in bi se pravi namen samo z dozdevnim častnim skazovanjem slepil. Naš resnobni ia pošteni namen je v postavi zaznamovano svrho z Tsemi pripomočki, kterekoli nam naša oblast dati za-more, doseči, da se namreč v otroških srcih verska veljava popolna in neskaljena ohrani. Vi pa, gospodje, boste s tim, da namestnikom božjim svoje zaupanje skazujete, da je pravi in resnični namen ta, k povzdigi poduka mladine najbolj pripomogli."
Guizotu se je na tak način posrečilo dobre vspehe doseči, pa bili bi ti še vse srečnejši in obilnejši, ako bi vzgojitelji mladine po postavi od leta 1833 odveč samim sebi prepuščeni ne bili. Veliko
LISTEK.
Dvanajst večerov.
Pogovori doktorja Junija s mladim prijateljem.
(Dalje.)
J. Treba da se prav razumemo. Raznovrstnost ali različnost ne zahteva materijalnih delov, tako da bi le telesna bitja mogla biti raznolična in toraj lepa; ne, raznolično je tudi enovito bitje, ker ako prav tako bitje ne more imeti raznih materijalnih delov, ima pa lahko raznolične sposobnosti, s kterimi zamore raznolično delati; v tej različnosti jo tudi enota, ker vse ono različne sposobnosti in raznovrstni čini imajo eden in isti vir, iz kterega izhajajo, namreč enovito bitje. In zarad te raznolične enote je tudi enovito bitje lepo.
M. Kaj pa, ako ono enovito bitje no dela, ako ne razvija svojih sposobnostij, prehajajoče iz mogočnosti v dejstvo, tedaj po Vašem bi ne bilo lepo, pogrešalo bi namreč raznoličnost činov?
J. Tudi ako bi ne delalo, bi vendar še ostala v njem raznoličnost sposobnostij in zarad tega tudi vsaj mogočnost raznoličnih dejanj, in kdor bi tako
enovito bitje popolnoma spoznal, videl bi v njem razen raznoličnih sposobnostij tudi raznoličnost vseh mogočnih dejanj, ktera bi se shajala v enovitem bitji, kot v svoji vse vezajoči enoti, in to bi bilo lepo.
M. A tega ne morem razumeti, kaka more biti ona raznovrstnost mogočnih dejanj; mislim, da le to zamore dopasti, kar je resnično, a mogočnost ni resničnost, in taka mogočnost ne more biti predmet našemu dopadenju.
J. Menim, da lahko. Resničnost je to, kar pravimo drugače realnost. Realnost v ožjem pomenu je sicer le to, kar je ali eksistira. A o realnem govorimo lahko tudi v širjem pomenu, in tedaj je realno vse, kar zamore biti nekako predmet ali objekt našemu spoznanju; da še jasneje govorim, kar zamore naše mišljenje določiti ali informirati, ali od zunaj v nje tako vplivati, da se mora ravnati po njem. Vprašam n. pr. ali je poleg tega sveta še drug mogoč?
M. Zakaj ne?
J. In zamore biti tak svet predmet našemu mišljenju, tako, da si ga zamoremo misliti.
M. Prav lahko.
J. Vidiš, tak svet ne eksistira, ampak je le'mo-gočo in vendar njegova mogočnost je predmet, ki določi naše mišljenje. Tako ima tudi mogočnost neko
realnost ali recimo objektivnost za naše spoznanje. In prav lahko zamorejo tudi razna dejanja, ktera zamore učiniti enovito bitje, biti predmet našemu spoznanju, toraj tudi našemu dopadenju. A vsa ta dejanja, kterih mogočnost je v enovitem bitji — imajo vezajočo enoto v bitji — in njihovih sposobnostih, tako bi tedaj razum popolnoma spoznajoč ovo bitje v predmet imel raznoličnost v enoti ali enoto v raznoličnosti, imel bi lepoto, ki bi mu do-pala. Tedaj vidiš, da ona definicija obseže tudi enovita bitja.
M. Prav. Toraj telesna in enovita bitja so lepa, ker v vseh se nahaja raznoličnost v enoti.
J. Da in čim veča ali mnogovrstniša je ova raznoličnost in čim trdniša je enota v bitji, tem lepše je to.
M. Kako to mislite?
.T. Povedi mi, kaj je lepše, kamen ali rasthna ?
M. Veliko kamnov je lepih, a tudi dosti rastlin grdih. V obče pa vsakdo prizmi, da so rastline lepše kakor rude.
J. To jo gotovo in tudi če se nam morda kaka ruda zdi lepša od rastline, prihaja od tod, da lepoto navadno cenimo le po očesu, a trditi moramo odločno, da je rastlina lepša kakor ruda. In zakaj?
učiteljev skrivalo je svoje prave namene, veliko jih naučuemu ministru ravno nasprotno delovalo in tako nalogo protižupnikov — anticures igralo in tako se zgoditi moglo, da je v viharju 1. 1848 se veliko zgubilo, kar se je popred mislilo, da je že pridobljeno.
Zakaj vendar te že zdavnej vtihnjene besede Guizot-ove tu dandanes ponavljamo? Zato, ker bi tega, kar je protestantovski minister meščanskega kraljestva takrat za koristno in potrebno spoznal, nobeden katoliški državnik sedanjega časa prezirati ne smel. Dandanes nobeden minister več reči ne more, da ga liberalne dobe blišč slepi; nobeden se s tem izgovarjati, da se umakniti mora vnanji sili, nihče, da nasledkov napačne sisteme presoditi ni mogel. Guizot se je po julijski prekuciji na mi-nisterski stol vspel, naši državniki so po drugih in postavnejših potih k moči in veljavi prišli. Kaj je našel Guizot? Zaprte cerkve, razdjane altarje, pregnane duhovne, divje sovraštvo zoper vero, Voltair-jance in indifferentiste. Na kaj se je minister naslanjati mogel? Na samega sebe, na moč svojega" prepričanja, na svojo visoko moško pogumnost. In kaj imajo naši sedanji državniki proti sebi? Stranko, kteri je že zdavnej klenkalo in je v manjšini, ktero razvaline, pod kterimi se je podsula, obsurdno store. In za-se? Cesarja in državo, glasove vseh dobro-mislečih, glasove ljudstva, logiko in skušnjo.
Iz tega vzroka smo za potrebno spoznali, duh liberalnega državnika navajati, ki je sicer protestant in minister Louis Filipa bil in pravo besedo o pravem času izreči, da bi tako očitno pokazali, ktero stališče glede imenovanja deželnega šolskega nadzornika kranjskega zastopamo in smo trdno prepričani, da bode visoka vlada uvaževala naše opravičene želje, in izročila naše šole možu, kakor je naši deželi in našemu katoliškemu ljudstvu primeren. Naj se nam ne očita tukaj, da smo govorili pro domo sua, kakor da bi želeli, da bi se ta za naš narod tolikanj pomenljiva stopinja kakemu duhovniku izročila. Dasi smo prepričani, da ta častiti in med ljudstvom tolikanj čislani stan med sabo mnogo mož hrani, ki bi vredni tega zaupanja bili in jih več tudi osobno poznamo, če tudi vemo, da bi v takih rokah dobro naše šolstvo napredovalo, kakor je tudi imenovani Guizot od duhovstva sploh častno priznal in iz tribune povedal: „Ako se prašam, kje je ljudski poduk najboljši sad prinašal, se odgovor glasi: Tam kjer ga je duhovstvo nadzorovalo in ravno s tem svoj vedni vpliv na šole imelo". I)a-siravno bi to toraj lahko ponižno zahtevali, vendar odkritosrčno ponavljamo, da nam ni na osebi, ampak edino le na stvari ležeče in da raji vidimo poštenega laika na tem stolu sedeti, kakor bi ga kje kedaj kak liberalen na pol duhoven, kaka kukavica v verskem kakor v narodnem oziru imel, pa zopet pristavimo, da na prav nikogar ne cikamo. Le to želimo, da bi bil pravi mož, ki bi bil za nas, kteri bi svojo reč dobro razumel, čist značaj, ki bi se milega jezika našega naroda nikdar tudi ne očitno posluževati ne sramoval, zraven se pa tudi zavednega katoličana čutil in ne plajša po vetru obračal, ker le tak bode zamogel blagonosno za naše šolstvo delovati.
Na Francoskem je bila prva prekuaj* vse poteptala, med tem, ko je druga vse mlade- kali prenovljene vlade (restavracije) končala. Pri nas se na nobeno prekucijo, na nobeno iztrebljenja verskega prepričanja sklicavati ne moremo. Mi pri nas za-moremo le bolestno iznenadjeni biti in nad neko drugo srčnostjo strmeti, ki še vedno zahtevajo, da bi se vozilo po starem liberalnem potu in smo sine ira et studio za potrebno spoznali ob pravem času pravo besedo spregovoriti.
Hrajopisi kraiijskili ine^t in tigov.
(Dalje.)
Kočevje.
Gottschevia vulgo Gottschee 8. milHaribus La-baco in Euronotum recedens urbs est peculia-ris et cognominis districtus primaria, qui a nonnulHs Vinidorum marehia nuncupatur. Ingens de nominis etymo urbisque exordio fervet inter authores discep-tatio; quidam enim a germanica voce „Gott segen" (prav prisiljeno!), alii ab alia „Guet see" (takisto), alii vero ab antiquis Gothis illud deriuari, paribus argumentis id est arbitraria ubique assertione con-tendunt. Speciosior saltem est de origine, quam de nomine quaestio, cui singularem ansam praebuit theutonicum idioma, quod inter nationes Vlavico utentes apud Gottschevienses etiamnum viget; id enim eos a Germanis ortum ducere manifeste prodit. Hinc Valvasorius (descript. Garn. 1. 11.) Gothorum his terris dominantium, Lazius vero apud Merianum Suerorum reliquias in iisdem superesse opinantur. Prior sententia in vera de Gothis istic olim degen-tibus historia et aliqua vocabuli affinitate; posterior autem in obscuro qnodam Jornandis textu fundatur; siquidem in Gothorum gestis juxta Augustanam anni 1515. editionem ita scriptum reliquit: „Qui-escente eadem Hunnorum gente a Gothis, Hunni-mundus Suevorum dux-, dum ad praedandas Dalma-tias transit, armenta Gothorum in campis errantia depraedavit, quia Dalmatiis Suevia vicina erat, nec a Pannoniis multum distabat, praesertim ubi tunc Gothi residebant". Verum paulo post longe alios Suevis fines circumscribit, dum ait: „Regio illa Suevorum ab oriente Bojobaros habet, ab occidente Prancos, et a meridie Burgundiones, a septentrione Thuringos; quibus Suevis tunc juncti Alemanni etiam aderant". In diversa horum textuum editione cum Schonleben non Suevos sed Suavos, nec Sue-viam sed Suaviam legeret, hallucinatum Jornandem conjeeit, et Suaviam seu Saviam Pannoniae provin-ciam cum Suevia confudisse. Ceterum utrique opi-nioni adversatur recentior Gottscheviensium origo, quam Labacensis praesul Thomas Chron in Loco-politano archivo a. 1509. teste Valvasorio offendit his verbis expressam: „Carolus IV. imperator, rex Bohemiae, devictis Franconibus et Tburingis, ad petitionem Priderici comitis ab Ortenburg, dedit ei trecentos viros cum conjugibus et liberis in servi-tutem, qui alias debebant puniri propter rebellionem, qaos transmisit ad sylvas, ubi nune Gottsevia est,
fui processui temjBoris eieisis arboribus septem ee-elesias parocftiales erexen>nt". — Čudil »em se, da koeevarski učenci t»ko dobro poznajo zgodovino svojega mesta, nasproti pa mnogi slovenski iolarji razmer svojega rojstne;^a kraja i>e ved6. — Huic ego-libentius, quaHi relitjuis subseriberem, qttia diflicile ei-editu est, Gothos vel Suevos in adeo exiguo terrae spatio a tot aliis nationibus et praesertim felavis deinceps occupato et haetentis circumdato, per 12 secula ita ab iis sejunctos perseverasse, ut in alienos moreš et linguam havid tandem transirent; at me nonnihil moratur ssserta ibi Caroli IV. contra Fran-e&nes et Thuringos victoria, cum tamen nusquam alias historiographi tradiderint, caesarem bmnc eum iis populiš bellum gessisse; quod totius relationis fidem reddit eruditis ad minimum suspectam. In terim a veritate non abest, septem paro«cias in Gottschev^ensi districtu eontineri, quarum vernacula nomina profert Valvasorius, nempe Nesselthal, Eieg, Tschermoschniz, Mosel, Ossianiq et Alten-Laag — niso to vsa nomina vernacula nemških Kočevarjev; — septimam autem d. Bartholomaeo sacram urbis ipsa complectitur forti muro et quatuor iu totidem angulis turribus uteunque munita, cujus magnam partem implet mirae amplitudinis arx ab Auersper-gico principe Joanne AVeichardo praeterito nuper seculo aedilicata. Ortenburgicos comites ditione hae olim potitos concedit quidem praedictus Valvasorius, sed Fridericum ex ea stirpe oriundum primo illam ab Aquilejensi patriarcha in feudum accepisse sub-jicit, quod expromptum ex Locopolitano archivo Gottscheviae originem rursus labefactat. Ab Orten-burgieis postmodum a. 1420. ad Oilejenses comites et ab his ad Austriae archiduces transiit, qui servato sibi alto, ut vocant, dominio, Turianis primo, dein Ursinis, et Khjseliis concessere, sub quibus a. 1623. Gottschevia novo comitntus titulo insignita est, ae demum ad Auerspergicam decidit familiam, cui etiamnum paret. Interea saepius Turearum experta est feritatem, qui in eam octies irruentes, direpta suppelleetile, ineensis domibus, largeque efifuso ci-vium sanguine cuncta barbare devastarunt: prima hujusmodi irruptio incidit in a. 1469. ceterae se-quenti seculo evenere.	Vilinski.
Politični pregled.
v Ljubljani, 13. novembra. :XotranJe dežele.
Tudi ekstraordinarij je vojni minister grof Bjlandt srečno spravil v odboru avstrijske delegacije v red. Sprejela se je po kratkem več formalnem nego stvarnem ugovoru in na tistega sledečem pojasnilu vojnega ministra točka za točko, dokler jih je kaj na dnevnem redu bilo. Poročevalec je bil dr. Czerkavski, ki je tii pa tam poskušal olajšave doseči s tem, da bi se bile vojne priprave kakor so: rezervni topniški park, obstoječ iz vojnih mož-uarjev, in pa avgmentaeijski magacin poljskega topniijtva razdelile na več let in ako bi ne bilo namesto 30 predlaganih možnarjev za enkrat zadosti samo 20 takih. Vojni minister pravi, da to ne gre, kajti podrl bi se mu res napravljen načrt, po kterem
M. Po Vašem zato, ker je v rastlini veča raz-noličnost združena v trdnejšo enoto, kakor pa v rudi.
.J. In prav tako je. Da, čim veča je ona razno-ličnost in čim trdnejša ona enota, tem lepše je bitje. In prav zarad tega morajo biti enovita bitja lepša, kakor iz materije zložena, ker v onih je raznoličnost v enoti veča kakor v teh.
M. Prosim, to mi ni zadosti jasno.
J. Poslušaj! Začnimo pri bitjih, ktera so najbolj materijalna. Gotovo je kamen ali ruda ktera-koli med vsemi najniža, ker v njej je golo bitje brez vsake rasti in življenja. Zatoraj pa tudi raznovrstnosti tukaj ne nahajamo druge, kakor ono, ki postane iz atomov. Glej vzemimo kamen, bodi kubus enega metra; kaj ne, vsakdo bo rekel: to je en kamen, tii je enota, ktera veže vse posamezne dele v eno bitje; a ta enota, kako slaba je; primemo za veliko kladvo In raztolčemo oni kamen v sto kosov, kterih vsak bo spet prav tako kamen, kakor je bil pred celi, iz kterega smo jih zdaj dobili sto. Ona enota je tedaj v rudi taka, da se dii brez konca deliti in vendar vsak del ohrani celo in nepokvarjeno rudninsko bitje. V rastlini pa jo ta enota veliko veča in nerazdeljiva. Res je sicer, da od rastline lahko odrežeš ali odčesneš veje ali druge dele, kteri v
zemljo vsajene spet rasto, res je tudi rastlina navadno razdeljiva tako, da deli še ohranijo bitje rastlinsko, a ta deljivost je veliko bolj omejena, kakor pri rudi; ia se dd brez konča deliti, ne izgube svojega bistjra, rastlina pa le v veče dele in ako hočemo tudi te naprej deliti, tedaj izgube že rastlinsko moč in jenjajo biti ra.stlina; tudi se ne dil rastlina kakor koli deliti; tako n. pr. razkolji drevo po sredi debla na dva dela in vsak teh dveh delov izgubil bo rastlinsko moč, nobeden ne bo več rastlina. Vidiš tedaj, da je v rastlinah enota, ki dele edini, veliko veča in trdnejša kakor v rudah.
A prav tako veča je v rastlinah tudi raznovrstnost kakor v rudah. V teh nahajamo le golo bitje brez vsake rasti in življenja. Zatoraj pa tudi mnogovrstnosti tukaj ni druge, kakor ona, ktera postane iz atomov dejanih enega poleg drugega, vredovalna ali razvrstilna moč je tukaj vklenjena v mejo prostorove in tako tudi lepota. Nekako dni" gače jo pa pri rastlinah, kjer se golemu bitju pridruži rast ali rastlinska moč, ki od znotraj oživlja in množi rastlino, tako, da se majhna poveča, cvete in rodi. Tako se rastlina ne le po prostoru, ampak tudi po času mnogovrstno razvija in to po bi.stveno ji urojeni rastilni moči, ona ima toraj nekako že svojo lastno zgodovino. Vidimo tedaj, da je res v
rastlini i enota i različnost veča, kakor v rudi in prav za to veča tudi lepota.
A veča kakor v rastlini je ona enota in raznoličnost v živali. Rastlina se da še nekako v dele razdeliti, kterih vsak ohrani še rastilno moč, a pri živalih kaj takega ne nahajamo več ali vsaj prav redkokrat; je namreč nekaj malo nepopolno organi-zovanih živali, kakor so n. pr. gliste, kterih telo se dil tako razdeliti, da vsak del še živi; sploh pa se živalsko telo ne more tako razdeliti, tudi v dva dela, da bi v vsakem delu ostalo življenje, in ako kaj takega poskusimo, ugasne živalsko življenje. Tako je toraj pri živalih enota, ki edini in veže posamezne dele in ude v skupno telo, veliko veča, kakor pri rastlinah. A tako tudi raznovrstnost. Rastilni moči se v živali pridruži tudi čutilni živelj, tako da žival ne le po lastni notranji moči raste, ampak se tudi giblje in čuti. Zatoraj se tukaj raznovrstnost kakor po prostoru, v kterem se žival giblje, tako tudi po času, v kterem si sporedno slede spremembe rastočega in čutečega življa zel6 pomnoži in ž njo toraj tudi lepota, ki je raznovrstnost v enoti.
Poglejmo človeka. Vsi priznamo, da je človek med vsemi zemskimi stvarmi najlepši. - Zakaj? Ker je prvič ona enota, ki razne dele v celoto edini,
on misli v najskrajnem času in z najmanjšimi strošici postaviti času in razmeram primeren vojni paric, kaiforšnega lastna varnost zahteva. Kar se tiče naprave avgraentacijskih magacinov in premeščanja taistih, pravi vojni minister, da ni mogoče tega pre-meščenja razdeliti na več let, kajti v najtesneji zvezi je s teritorijalno razdelitvijo celo armade. Govorilo ee je nadalje še o zgradbi vojašnic po Moravskem in po Ogerskem, in je vojni minister pohvalil marljivo stavbo taistih posebno po Moravskem. Vprašan, zakaj se je prekoračil določeni proračun pri zgradbi vtrje-nega taborja v Krakovem, vojni minister tudi taistega opraviči in še pristavi, da nikjer pri večjih zgradbah m mogoče se natanko odmerjene poti držati. Konec vsega je bil pa sprejem ekstraordinarija.
Še bo boj proti novi Soli, kakor se kaže, „N. Fr. Presse" ve poročati, da Linški škof Eu-digier zopet dva učitelja pri doželnem šolskem svetu v enakih zadevah toži kakor Eohrvvecka, Leitme-riški vladika pa nekega profesorja srednjih šol zarad nekakega spisa prijemlje.
Šolske sestre so v resnici pomilovanja vredne. Povsod jih preganjajo podtikajoč jim protinarodne namene. Pri nas so se jih branili še preden so prišle v deželo, češ, da to ni njč druzega, nego po-nemčevanje naše mladine, na Štajarskem zopet jih pa liberalni Nemci napadajo, rekoč, da one v šoli v nemštvu nasprotnem duhu delujejo. Ko bi človek delovanja in trudov teh dobrotnic človeškega rodu ne poznal bolje, kakor se nam tisto iz nekterih časnikov podaja, bi si moral pač misliti, da šolske sestre niso druzega nego sitne nagajivke, ki ljudi dražijo. Na Štajarskem Nemcem slovenščino vsiljujejo, pri nas bi nam pa nemško luliko rade za-trosile med narodno pšenico. Ako si pa stvar z obeh strani prav pri luči ogledamo, pokaže se nam takoj njena prava barva in ta ni prav nič druzega nego sovraštvo do šolskih sester, ktero se povsod v liberalnih krogih prikazuje in to zato, ker so one katoliškega duha in taistega tudi po šolah med narod širiti hočejo. To je kamen, ob kterega se liberalni svet pri šolskih sestrah spodtika in bo tudi danes ali jutri obenj spodtaknjen padel. Kako bi bilo drugače tudi mogoče, da bi šolske sestre povsod narodu ravno nasprotno delale? Prebedasto je, da bi se še verjeti zamoglo!
GrSJeo - katoliška nadskofija Lvovska razdelila se bo v dva dela. Vzrok temu odcepljenji južnoizhoda od cele nadškofije je prevelika njena razširjenost; kajti taista obsega 49 dekanij, 1183 duhovnij, 164 pomočnikov in Vf^ milijona vernih. Že pred 30 leti, leta 1850 porodila se je misel, da naj bi se nadskofija razdelila, ki je pa vsled tedanjega absolutizma kmalo zopet mirno zaspala. Sedaj pa, čez trideset in štiri leta prišla je zopet na površje in Eim jo je odobril. Vstanovila se bode samostojna škofija grško-katoliškega obreda v Stanislavu ter bo obsegala 30 dekanij, 436 duhovnij, 88 pomočnikov in 731.090 duš. Eazprostirala se bo pa žez 441 štirijaških milj, in bo skoraj tako velika, kakor Ljubljanska škofija. Nadškof v Lvovu postal bo ondašnji sedanji škofijski oskrbnik Serabratovič, za škofa v Stanislavu se bode pa imenoval stolni dekan Pelecz.
Vpokojen hrvašk stotnik vprašan, kaj prav za prav Hrvatje hočejo, je nedavno odgovoril: „Po-polno neodvisnost od Madjarov in samostalno hrvaško kraljenino". Jn potem?" „Pa zopetno vpeljavo vojaške granice!" Kakor so sedaj ondi razmere, z dobro vestjo lahko rečemo, da ta stotnik nikakor ni osamljen, temveč jih ima na stotine, da, na tisoče «nako mislečih duš za saboj, ki željno pričakujejo trenutka, v kterem bi odtrgali kraljevino kralja Zvo-nimira izpod krone sv. Štefana, ter jo z Bosno in Hercegovino združili, oboje pa potem z Dalmacijo
tako nedeljiva, da se nikdar ne da človek v dva ali več delov tako razdeliti, da bi vsakteri teh zamogel živeti, ne le kot človek živeti, ampak tudi ne kot del človeškega telesa. Odreži nogo od telesa, odrezana že jame nehati biti noga, ker koj začnejo prvine, iz kterih je sestavljena, prehajati v drugo kemično sestav. A tudi raznovrstnost je v človeku dosti veča, kakor v druzih zemeljskih bitjih. V njem nahajamo namreč poleg rastilne in čutilne, tudi mislečo in hotečo moč. Zatoraj se pa tudi raznovrstnost v človeku neizmerno pomnoži: prostorno, ker človek so po prostoru veliko prostejše giblje, kakor žival; časno, ker spremembe so v človeku veliko mnogovrstniše in različniše med seboj, kakor v živali; človeku je namreč prosta volja, ktera pro-vzroči lahko brezštevilnih sprememb v njem, brez tistih, ktere niso neposredno zavisne od proste volje, kakor so one, ki prihajajo posebno iz rastilne moči. Vse to povzdigne tedaj mnogovrstnost v enoti ali lepoto človeškega bitja rekel bi skoro neskončno nad vsa nižja bitja. Vsa ona mnogovrstnost delov in sprememb namreč, ktera se nahaja v človeški naravi, shaja se v človeški duši kot v enoti; ta kot vredovalni princip vse zedini, v njej se vse vrejeno vidi, vso enotno.
(Daljo prih.)
in bi se tako k Avstriji priklopih. Žal, da so se v tem oziru Hrvatom prepozno oči odprle. Za to je bil čas poprej, mnogo poprej; sedaj brez velikanskega prevrata v skupnem državnostnem življenji ne pojde in če pojde, bo huda! Ako se snie „P. Naplo" verjeti, se bodo v ta namen združili Starčevičavci z nezavisno narodno stranko, da bodo skupno delovali na odkrušenje Hrvaške od Ogerske. Pred vsem se pa hočejo z združeno močjo v banov stol upreti, da mu ga spodneso. Dalje pravijo Star-čenvičanci, da bodo svoja časnika nSloboda" in „Quarnero" opustili, ker so se porotne sodnije prenehale in se opozicija boji enostranskega postopanja sodnij samih, svoj ^Bič" bodo pa premestili kam drugam ali na Laško ali pa Ogersko, kjer ga ne bo vlade roka doseči zamogla. Politični boj hočejo še nadalje biti, toda ne več po svojih listih, temveč po listinah in po brošuricah, ktere bodo med narod trosili.
Eazmere v Bosni in Hercegovini so po izjavi skupnega finančnega ministra' Kallaja, kteri vsled svojega vednega popotovanja ondi Bosno pozna, kakor lasten žep, od dne do dne boljše. Posebno je omenil, da se število begunov vedno zmanjšuje, število mladenčev pa, ki se stavijo pred naborne komisije, je vedno večje, in je taisto po nekterih krajih že doseglo svojo številko, da se namreč ni nihče odtegnil naboru. Še več, so celo okraji, kjer ljudje prosijo, da bi po dokončani triletni vojaški službi smeli še na dalje prostovoljno služiti, kar se jim deloma tudi rado dovoli. Vse to kaže, da se Bošnjaki pod krili avstrijskega orla dobro počutijo. Begunov je bilo iz začetka edino le iz Krivoščije in Hercegovine nad 2000, kteri so se pa že večinoma domu povrnili in le-ti so sedaj najboljši in ^najzvestejši podaniki avstrijski. Nekaj jih je še na Črnigori, pa bodo menda tudi za Avstrijo neškodljivi postali, ker jih je Crnagora od avstrijske meje odmaknila, kar jih je le najdalje mogla do albanske meje. Tudi roparjev se ni še zmanjkalo, kteri se največ z ropanjem, deloma pa tudi s politiko pečajo. Število njihovo pa vendar od dne do dne gine in Kallaj se nadja, da jih bo s časoma že zmanjkalo. Mi tudi.
Vnanje države.
„Germania" o nemSkih volitvah silno ojstro piše in Bismarku ves kredit odreka, kterega je do sedaj na Nemškem in sploh po celem svetu vžival. Ona pravi, da je nemški kancler že zopet prav sijajno dokazal s svojim fijaškom pri volitvah, da naj-finejih potez narodovih še sedaj ne pozna in je tudi že prestar, da bi se jih spoznavati naučil. On je nemškemu narodu vsekal globoke rane, kakor so: kulturni boj, manšesterstvo, in socijal-demokracija. Ako se mu ne posreči, da bi jih zopet zacelil, jo njegova slava v zgodovini fuč! Pisalo se bo pač o njem, da je bil eden največih diplomatov, toda ni razumel naroda obvarovati pred notranjem razkosavanjem in pred propadom njegovim. Ne Bismark, temveč smrtno zadeti centrum je sedaj gospod v nemškem državnem zboru.
(jrnaffora ni iz lastnega nagiba preselila avstrijskih begunov v mesta in kraje, ki so od avstrijske meje najdalje proč, temveč je to zgodilo na pri-tisek avstrijskih oblastnij v Bosni in pa avstrijskega ministerskega rezidenta v Cetinji. Ko se je dotična zahteva begunom naznanila, so vsi iz Nikšiča knezu Nikolaju poslali prošnjo, da ondi ob albanski meji ne bodo zamogli živeti in naj jim pomaga, da bi se na Eusko izselili. Nikolaj je šel osobno Nikšič, jim je stvar pojasnil in 120 mož se je oglasilo, da so zadovoljni z novim odkazanim jim krajem. Med temi so tudi poglavitni vodje begunov.
V Londonu je bil lordmajorski banket, pri kterem so se posebno sedanje razmere med Kita-jem, Francozi in AngleH od vseh strani pre-motrovale. Lord Granville je to priložnost porabil in lordom naznanil, da se je Francozom ponudil za po-sredovatelja v njihovi kitajski zadevi. „Storili smo svojo dolžnost, pravi Granville, Francozi kakor tudi Kitajci prav dobro vedo, da jim mi prav radi in do dobrega pomagamo, samo da so oboji s tem zadovoljni, kar se pa do sedaj še ni zgodilo. Nič manj bi nam pa ne bilo po volji, ako bi se kaka tretja država, ki morda ni toliko prizadeta, kakor mi, hotela reči poprijeti in bi med razkačenima stranLima mir napravila." Glede Afrike, oziroma Sudana, se Granville še vedno trdno nadja, da bo Wolseley tisti junak, ki bo Gordona iz Ghartuma venkaj speljal in )otem pa v Sudanu stalno in krepko vlado postavil, iar se pa Northbrocka in njegovega poročila o stanji egiptovskih financ tiče, taisto ni še za razglašenje godno, ker se ni še predložilo združenim in priza-• detim kabinetom. Kar se tiče pa Kongo-konferenee, pravi Granvile, da je Angleška vesela, če se bo taista sploh napravila in se je bo ona prav rada vde-ležila, ker jo srčno veseli, da je zopet z Nemško v soglasji. Načrt preosnove volilne postave sprejela je zbornica poslancev v drugem branji brez ugovora.
Izvirni dopisi.
Iz Ribnice, 10. novembra. Malokdaj ima mili slovenski narod priložnost svoje za blagor in omiko zaslužene može v njih življenji slaviti; kedar se mu
pa taka priličnost podaja, stori to z vso njemu lastno gorečnostjo, vdanostjo in prisrčnostjo.
V nedeljo, 9. t. m., praznoval je občespoštovani Eibniški dekan, prečastiti gospod Martin Škubic, spomin na svoj sedemdesetletni rojstni dan. Zaslug njegovih za svoj prevzvišeni poklic, ljudski blagor in omiko in njegov vsestranski, plodoviti trud v času svojega nad 401etnega duhovenskega službovanja ne pristoja mi opisovati; tii hočem označiti le njegovo za Eibniško faro najimetneje in najtežavneje delo, s čemur si je on za veke hvaležen spomin postavil pri našem prebivalstvu in to je do-vršenje farne Eibniške cerkve v tako spominski in dovršeni opravi znotranji in zunanji in zadnjič napravo velicega zvona. Kaj enacega mogoče je samo tedaj izvršiti, ako se z vztrajno marljivostjo predstojnika združi občno zaupanje faranov.
Da bi Eibniško prebivalstvo pokazalo svoje priznanje tolikemu trudu, kakor tudi izrazilo svoje veselje, da je g. dekan toUko starost pri trdnem zdravju dočakal, napravilo mu je ta dan sicer priprosto, a toliko bolj prisrčno poslavljenje.
Pred farovžem postavil se je lep slavolok z napisom: „Slava sedemdesetletnemu". Zjutraj ob 3. uri oznanjevalo je pokanje možnarjev, da praznujemo pomenljiv in vesel dan sedemdesetletnice dekanove. Ob 8. uri zvečer napravili so (Eibniški) pevci se-renado pred farovžem in Eibniški tržani pa bak-Ijado. Izborno petje, najmogoča velika vdeležba bakljenoscev in množica občinstva, neprestano pokanje možnarjev, ter navdušeni klici: „Bog obvari našega prečast. gosp. dekana še mnogo let", kazalo je, v kako visoki meri vživa g. dekan občno spoštovanje.
In ko bode 11. dan t. m. g. dekan praznoval svoj sedemdesetletni god, mu bode na sto in sto presrčnih voščil došlo, da bi Bog Vsegamogočni blagovolil želje faranov v obilni meri spolniti.
Od sv. Križa nad Mariborom, 10. novembra. {Dvojna ccrlcvcna slovesnost.) V naših samotnih hribih pač že dolgo ni bilo toliko poštenega veselja, ki se je ceh dan s strelbo, godbo in slovesnim zvo-nenjem na znanje dajalo, kakor preteklo nedeljo, ko smo obhajali dvojno za našo faro jako veselo slovesnost. Najpred so prečastiti stolni župnik iz Maribora K. Kandut kot naš dekan z asistenco sosednih gospodov blagoslovili našo čisto prenovljeno cerkev, potem pa so nam predstavili novega župnika č. g. Antona Vraza, ter pri tej priliki z ginlji-vimi besedami razložili dolžnosti farmanov do njih farne cerkve in farnega predstojnika, ob enem pa tudi lepo pohvalili Križevske farmane, ki so pod vodstvom svojega dosedanjega farnega oskrbnika in sedanjega župnika vso cerkev tako lepo popravili, o.snažili in okinčali. Kdor Križevske cerkve leto dni ni videl, ne bi je lahko zdaj spoznal, kajti zvunaj in znotraj ima vso drugo podobo in opravo. Cerkev je namreč za poldrugi meter vzvišana, na novo obokana, kapela z oratorijem prezidana, z visokimi okni, novim tlakom in novimi orgijami preskrbljena in vsi stoli in oltarji so popravljeni in osnaženi. To popravljanje je sicer mnogo denarjev stalo, pa farmani so vse radi priskrbeli, ker so videli, kako potrebno je že bilo, za zapuščeno cerkev enkrat nekaj storiti.
Da se je pa delo tako hitro dovršilo, pripomogli so največ naš sedanji č. g. župnik, ki so kot farni oskrbnik s svojo odločnostjo in marljivostjo dognali, da se je že dolgo nameravano popravljanje začelo in potem tako hitro dokončalo.
Ko bi jim pač bilo mogoče ravno tako srečno tudi potrebno popravljanje pri farovžu in pri gospodarskem poslopju izvršiti, da bi se potem zamogli brez drugih skrbi lotiti še popravljanja dušnega stana farmanov, ki gotovo ne bo brez truda, pa tudi ne brez srčnega veselja, s kterim Bog vsako dobro delo poplača.
Novemu g. župniku želimo zdravje in zado-voljnost, vsem gospodom pa, ki so nas pri tej slovesnosti počastili, izrekamo najsrčnejšo zahvalo!
DomaČe novice.
(„Matica Slovenska") je imela včeraj 12. nov. od 6. do svojo LXV. odborovo skupščino, ktere se je vdeleževalo z vnanjim g. J. Kersnikom 16 odbornikov. Predsednik g. Grasselli naznanja obžalovanje, da je prof. Fr. Leveč izstopil iz odbora ter vzajemno s tem določi, naj se mu pismena
zahvala pošlje za njegovo dosedanje koristno delovanje. Tajnik je poročal o stanji Matičnem, o knjigah za pričujoče leto, ki so bile unkrat imenovane, in pri kterih so odločili so spisi za Letopis; nekoliko o knjigah za prihodnje leto, kedar naj se poleg Letopisa ia knjige o svečanosti sv. Metoda še poišče tretja knjiga; o doflih in nasvetovanih spisih; o poverjenikih, starih in novih udih; pove, da je namestvana bila v Zagrebu pri zadnji svečanosti po nekterih svojih vstanovnikih itd. Potrdili so se potem nekteri nasveti gospodarskega odseka glede hiš in društvenega premoženja; naposled se je ukrenilo, da naj se pospešuje tiskanje društvenih knjig, in kedar se ta dovrši, da ima biti še ena odborova seja in potem še le občni zbor „Matice Slovenske". Letopis vreduje tajnik g. Evgen Lah, in že prvo zborovanje je pokazalo, da je tajništvo v dobrih rokah, in da bode po njem mnogotero se olajšalo poslovanje predsedniku in odbornikom pa na prospeh sami Matici.
{SlovensJco gledališče.) V 17. dan t. m. predstavljali se bodeti dve igri, t. j. izborni vaudeville Jules des Premarayjev „Doktor Eobin", v kterem se odlikuje režiser g. Kocelj v ulogi slavno-znanega angleškega igralca nGarricka", s tem ustrezajo mnogostranski želji, in izvrstna burka s petjem „Dva gospoda pa j eden sluga". Ker je v ponedeljek v Ljubljani somenj, opozarjamo še posebno vnanje prijatelje slovenske Talije na to zanimivo predstavo.
(Kranjslco veteransko društvo) dobilo je iz Gradca od c. kr. zapovedništva 3. vojnega kora sledečo zahvalo: „C. kr. stacijsko zapovedništvo v Ljubljani naznanja, da ondašnji veterani v slučaji splošne mobilizacije izroče 57 postrežnikov za bolne vojake kornemn zapovedništvu na razpolaganje, in so taisti ob enem tudi pripravljeni, ako bode treba tudi nadalje oskrbovati sanitetno službo. Ta domoljubna ponudba, vsled ktere bo mogoče za ranjene vojake bolje skrbeti, daje kornemu zapovedništvu povod, veteranskemu društvu svojo zahvalo izreči."
(Razpisani) ste službi c. kr. notarjev v Zati-čini in Kostanjevici. Prošnje naj se vlagajo v štirih tednih na c. kr. notarsko kamoro v Ljubljani.
{Weriand de Graz) zove se zgodovinsko-rodoslovna razprava, ktero je spisal starina g. Davorin Terstenjak ter v svoji založbi dal na svetlo po tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovci 1884 v 8® str. 70, in se dobiva v knjigarni Kleinmajer-Bambergovi po 50 kr. Poleg rodoslovja kneževske rodbine Windisch-Graetzov nahaja se v njej dokaj koroško - štajerske zgodovine starega in srednjega veka, ki utegne olikano Slovence zanimati. „Vitu-peretis, modo corrigatis! — to je moje geslo napram kritikom mojih spisov", pravi v predgovoru pisatelj. Bodi knjiga sploh priporočena!
(Za ložično potico) tiska se Slovencem v Kleinmajerjevi tiskarni I. zvezek S. Gregorčičevih pesnij v dosedaj med Slovenci še ne čuvanem številu 2400 natisih. Kakor čujemo, pomnožila se je vsebina z mnogimi novimi pesnimi.
(Za luJcvoveze.) Tukajšnja c. kr. finnančna direkcija razpisuje konkurs za bukvovezna opravila v njenem področji za čas od 1. januvarija 1885 do 31. decembra 1887. Dotične pisane ponudbe na ko-leku za 50 kr. uiagajo naj se do 30. novembra t. 1. na C. kr. predsedništvo finančnega ravnateljstva v Ljubljani in naj vsak tekmovalec s črkami in številkami zapiše, koliko odstotkov da bi bil pri volji od nastavljenih tarifov, kteri so pri finančnem eko-nomatu razvidni, odjenjati.
(Vratinlca) jela je daviti ljudi po Dolenjskem okoli Trebelnega, ter pobira otroke od 7. do 10. leta. Tako so umrli posestniku Pungerčarju 3 otroci, 2 in pa njegov pastir pa še ležita. Kakor „Laib. Ztg." poroča ondi celo zdravniške pomoči nimajo.
{Žgajnar v gnojnici.) Lansko jeson je bilo, ako se ne motimo, ko so na Dolenjskem nekje žganjarja spremili z gnojnico na uni svet. Letos se je nekaj enacega primerilo na Gorenjskem. Predvčeranjem navlekel se ga je SOleten kočar iz Radovljice doma, do dobrega, potem je pa zabredel v gnojnico, kjer se mu je pot na uni svet odprla, čudno, da si žnops vedno gnojnice išče, kedar se v večnost preseliti misli.
(Kako je z avstrijskem čutom na Primorskem), kaže nam zopet prav poseben dogodek. V Trstu službujoč stražnik pri južni železnici, ki ima za šolo godne otroke, prosil je za premeščenje v Ljubljano
in se je s svojo prošnjo naravnost do presvitlega cesarja obrnil, ker se mu drugače njegova želja ni dala spolniti. Vtemeljeval je svojo prošnjo s tem, da bi svojo otroke rad za poštene Avstrijane izredil, kar mu pa v Trstu nikakor mogoče ni, ker se v Tržaških šolah mladina le za sovražnike Avstrije in prijatelje „nerešene Italije" izreja. Cesarska kabinetna pi.sarna poslala je to prošnjo cesarskemu namest-ništvu v Trst, češ, glej, kako je ondi! Namestništvo zopet odstopilo je prošnjo glavnemu ravnateljstvu južne železnice, ktero bo, vsaj upamo, pravični prošnji dotičnega vstreglo.
Telej»riimi.
Pariz, 12. novembra. Včeraj je pomrlo tukaj 107 ljudi za kolero. Po bolnišnicah leži 271 bolnih, ki imajo kolero.
London, 12. novembra. Zbornica poslancev sprejela je v tretjem branji brez glasovanja preosnovo volitev.
London, 12. novembra. Dopolnilni kredit za ekspedicijo v južno Afriko znaša 7,250.000 goldinarjev, za armado in pomorščake v Egiptu pa 11,324.000 goldinarjev.
Kahira, 12. novembra. Kedive je odpustil davek vsem hišam, ktere so lastnina inostrancev.
Hongkong, 12. novembra. Kitajci so Francoze pri Kelungu napadli, morali so pa po silno veliki zgubi sami pete odnesti. Francozi so zgubili malenkost, ob enem so se pa po-lastih kitajske topniške ladije „Feihor".
Društvu za napravo zvonov za cerkev Jezusovega presv. Srca v Ljubljani
so darovali gg.:
341.	Porenta Jakob, kaplan,......2 gl.	—	kr.
342.	Urbas Marija, kuharica,......5	„	— „
343.	Puhar............5	„	-	„
344.	Lang Serafma...........5 ,,	— „
34.5.	Baron Mayer v Melnhofu pri Dunaju .	10 „	— „
34G.	Jelene Janez..........„	— „
347.	Aljaž Jakob, župnik........2	„ —	„
348.	Zic Nikolaj, vojaški župnik,.....5	„ — „
349.	Košar Franc, kanonik v Mariboru, . .	5	,,	—	„ 3.50. Samostan presv. Srca Jezusovega ...	1	„ — „
351.	Krištofi« Lovro, župnik,.......5 „ — „
352.	Honiginan Prane, kaplan,......3 „ — „
3.53.	Sc-hmalz Karolina, zasebnica, .... 1 „ — „
3.54.	Muhovec Blaž, kaplan,.......1 „ — „
355.	Fine Anton, župnik,.......5 ,,	—	„
356.	Jereb Frane, župnik,.......2 ,,	—	„
357.	Žonta Karolina, vdova,.......5	„	—	„
358.	Hudovernik Miro.slav, župnik, ....	5	„	—	„
359.	Šlibar Martin, dekan.........5	„	—	„
300. Gerber Josip, bukvovez,......5	„	—	„
361. K. P............. .	1	„	-	„
302. N. Z............................1	„	-	„
363. Lotrič Frane..........1	,,	—	„
304.	Juvan Ivan, katehet,.......1	,,	—	„
305.	Legan Frane, za Ubeljsko sosesko ...	3	„	— „
306.	Tušar Gregor, profesor v Gorici, ...	4	„	— „ 367.	Sušnik Janez, duhovni pomočnik, ...	5	„	— „
308.	Pajdiga Janez, duhovnik v Pulji, ... 5 „ — „
309.	Drnovšek Jurij, župnijski oskrbnik, . . 2 „ — „
370.	Molek Martin, duh. pomočnik, ...»	5	„	—	„
371.	Derčar Martin, župnik,.......5	„ —	„
372.	Žark Marija..........5	„	-	„
373.	Rožič Alojzij, župnik,.......5	„ —	„
374.	Volčič Janez, župnik,.......20	„	—	„
375.	Volčič Anton, župnik,.......10	„ — „
370. Zalokar Josip, kaplan,.......5	„ —	„
377. Vidergar Janez, kurat,.......3	„	—	„
Tujci.
11. novembra.
Pri MaHil: Janez pl. Salzcr, c. kr. nadgojzdarski sovetnik; Perutz, fabrikant; Polak in Ladstetter, trgovca; Izidor Liissig, livar črk, vsi z Dunaja. — G. Schweighofer, trg. pot., iz Brna. — Cornelij Zimmer, trg. pot., iz Eeichen-berga. — M. G. Paik, trgovec, iz Zagreba.
Pri Slonu: Kduard Wallner, nadknjigovodja, z Dunaja.
—	Anton Cijak, trg. pot., z Dunaja. — Ida pl. Albori, soproga veletržca s hčerjo, iz Trsta. — Leopold Kriimer, trgovec, iz lehenhausna. — Tobias Scheierling, c. kr. računski častnik, iz Gradca. — R. G. Renaldy, trg. pot., iz Siska. — Andrej Mejač, učitelj, iz Komende.
Pri Južnem holodvoru: J. Fiirsattel, trgovec, iz Kiirnberga. — Franc Rhinswin, c. kr. stotnik, iz Banjaluke.
—	Henrik Kuseher, c. kr. nadporočnik, iz Zadra.
Pri AvHtrtjnJi'em caru: Janez Jelene, zasebnik, iz Tržiča.
JDunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 13. novembra.
Papirna renta po 100 gld. ...	81 gl.	25	kr.
Sreberna „,,„.,. . . .	82	„	50	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	75	„
Papirna renta, davka prosta . . .	90	„	40
Akftije avstr.-ogerske banke . .	870	„	—	„
Kreditne akcije............294	„10
London.......122	„	80	„
Srebro.......—	n	—	n
Ces. cekini.......5	„	78	„
Francoski napoleond......9	„	72'/, „
Nemške marlče......60	„	—	„
Od 12. novembra.
Ogerska zlata renta . . . ,	123	gl.	10	ki-.
„ . . . .	03	„	55	„
„ papirna renta 5% . . .	89	„	25	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	105	„	50	„
„ Landerbanke.....102	„	—	„
„ avst.-oger. LIoyda v Trstu . .	573	„	—	„
„ državne železnice ....	301	„	20	„
„ Traiuway-društva velj. 170 gl. . .	213	„	—	„
4 % državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	125	„	—
4% „ „ M 1S60 . 500 „	134	„	75	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	173	„	50
........ 1864 . . 50 „	172	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	178	„	25	„
Ljubljanske srečke . . . . aO „	23	„	-—	„
Kudolfove srečke . . . . 10 „	18	„	25	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	109	„	25	„
„ „ Ferdinandove sev. ,, . .	105	„	25	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50	„
HlksekntiTue dražbe.
19. novembra. 1. e. džb. pos. Anton Kane, 876 gld. Mokronog.
21. novembra. 1. e. džb. pos. Katarina Gagic iz Sodeve, 620 gld. Črnomelj.
Orgljarja brata Zupan,
ktera sta že od leta 1879 do sedaj izdelovala
cerkvene orgije po novi iznajdbi v Kropi,
sta se preselila v
Kamnogorico (SteinlDticliel) pri Podnartu
in odslej nadaljujeta svoje delo v novozgradenih prostorih, ter se z najodličnišim spoštovanjem prečast. duhovščini priporočata pod firmo:
(4)	Brata Zupan.
Krščanski nauk
za
(Prvo iu drugo šolsko leto.)
Sostavil ^iiiiou Ziijiaii,
katehet.
Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva Ljubljanskega. Druzega natisa. Cena: mehko vezan 12 kr., trdo vezan 16 kr. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Poll-tiira
(14) za
mobl-llje,
ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
L. Epsteiii, Wien, IV., Getreidemarkt 17.
Ravnokar je izšla vdrugem natisu in se dobiva v Katoliški Btikvarni knjiga:
7)
der
ipfl te Kip
ihr
Sterndienst, ihre Reise nach Betlehem etc.
Nach den Gesiehten der gottseligen Katliarina Emmericli im Vergleiche mit den Aussagen der Geografie, der Geschiclite, der heil. Schrift und der Altorthiimer.
Nabral in sostavil Anton Urbas, kanonik in stolni župnik v Ljubljani.
Z zemljevidom.
Velja sešita 80 kr., po pošti 5 kr. več.
za leto 18S5
bode izdalo
vredništvo „Jurja s pušo".
Obsegal bode do 200 strani z ilustriranimi humoreskami, šaljivim berilom in inserati od zadej, kteri se bodo po nizki ceni računali za celo ali pol strani. Izšel bode prve dni decembra 1.1., cena mu bodo samo 50 kr. Naročnina naj so jjošilja vredništvu „Jurja s pušo" v Trst.	(S)