teto V«., št. 224.
PeSžnSma platana y goSnvSmS.
W LltibSSani, w setrfels 5«	1922«	P@sasnB	šf»	1	Din.
IfPIEJ
Glasil® S&ciailst&me stranke Jne^sla^iSe.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 16S.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prosLcr 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
. Letnik SV., štev. 40. Četrtkova številka „MAPREJ&“
izhaja kot tednik
GllkS
G3as5io Kmeis!t«s*de!!avsh9 sveise.
Stane letno 36'— Din, mesečno 3'— Din.
KSSBaEOTHH
atsassssaai*m
Socialistična stranka Jugoslavije
priredi v četrtek dne 5. t. m. ob 18. (6. zvečer) v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani
laven shod
s sledečim dnevnim redom: 1- Položaj v državi (vojna)-
2- Položaj v občini (občinske volitve v Ljubljani).
SODRUG ETBIN KRISTAN.
radi nr-USa jnternacionala se je razbila za-bitj z eiZv.r^evanja programa. Pa ne inore-Drow a,adi neizvrševanja kakega boljšega st>lohva temveč zaradi neizvrševanja v - Kajti boj proti militarizmu so imele n']i-J0ffra.m'U vse socialistične struje (klene « ‘n narodnih socialcev seveda sem ■fran em° šteti!) Pravtako nemški kakor 2ah	Ievi in desni socialisti so hoteli
?0	vsako vojno in so posebno mno-
dvph Za zbližanie in pomirjenje teh Dr narodov. Toda — vse delo je bilo — Ve<^ teoretično, takorekoč književno,
IV.
z življenjem je imelo premalo stikov. Povprečni delavec je sicer tu kakor tam govoril proti militarizmu z enakim navdušenjem in obljubljal buržujem grom in peklo, če so pripravljali kako vojno, toda za organiziran boj proti vojni pa se nikakor ni hotel pripravljati, ker je mislil, da je že pripravljen, če reče, da ne bo Streljal! Manjkalo ie notranjega prepričanja, da mora vsaka vojna škodovati vsakemu proletarcu na Nemškem in ria Francoskem enako. Tega pa ni bilo na nobeni strani, pač pa se je narodnjakom tu kakor tam
posrečilo vliti delavstvu potom šole in družbe nasprotno prepričanje, da je namreč blagostanje delavstva odvisno od zmage domače »narodne« industrije. Delavstvo je v svoji nezavednosti pozabilo, da je kapital mednaroden in sovražilo tuj kapital boli nego domačega in se tako dalo zapeljati v Nemčiji in na Francoskem k neumnemu navdušenju za vojno, ki ie tudi zavedne socialiste ne le zadrževalo. temveč jim tudi onemogočilo vsakršno resno akcijo proti vojni. To je bil vzrok, da je Scheidemann šel skupno s cesarjem. Prav vseeno je. če je šel rad ali nerad, če delavstvo ne bi hotelo, ne bi šlo ž njim. temveč bi ga napodilo. Žal. da ni bilo vajeno izvrševati sklepe, žal, da je videlo v voditelju svojega boga. ki mora iti za njim vsepovsod! Vendar ni gotovo, če bi šlo delavstvo za njim tudi pod vislice! Če bi Scheidemann zahteval, naj delavstvo izvrši že davno sklenjeni sklep splošne stavke zaradi mobilizacije, kdo ve, če bi bilo delavstvo poslušalo? Če ni poslušalo svoje vesti, ki ie naročala vsakemu ustaviti delo tako natanko, kakor ie bilo sklenjeno, si lahko mislimo, da tudi na Scheidemannov ukaz tega ne bi stori-so. Izvršiti prijetno delo — za to ni treba ukaza, kadar je pa delo neprijetno in celo nevarno, takrat je treba ne le ukaza, temveč tudi gotovosti, da bodo ta ukaz izvršili vsi, ne le jaz! Sam bi pa niti zvršitf ne mogel, ker bi me prei obesili — če ga pa izvršimo vsi, ne pojde na vislice nobeden !
LISTEK.
•JANKO TELBAN:
Na valovih življenja.
s ,Večer je bil, vesela dražba in zvezde >2 *esketale. Lahen vetrič je hladil vroče k° smo posedli po travi ter čakali *°»n6iega vzhoda.
Smeh. vesela pesem, dovtipi.,,
.»Tovariši!« se ie oglasil gospod Iva-ki je sedel na strani, »danes, ko gle-v k1 -Vs° to krasoto mesečne noči. se mi sr- ■^avn' spomini zgubljene mlado-t ! ’ življenje je neumnost, en sam trenu-k lahko uniči vse nade, kakor jih je un!-1 dvema otrokoma narave, ki sta ml nekdaj zelo blizu in o katerih vam lo<-ern danes pripovedovati.«
^jj. Ravnal se je malo pokonci, si pogla-kn ua<^° — so strmele v daljavo, ka-«r bi hotele v hipu pregledati nazai vso eteklost — pihnil parkrat dim v čisti an inski zrak in začel:
njen
J am daleč v mestu K.. .. je bil nasta-moj polk. Košata kostanjeva drevesa
so segala prav do oken vojašnice, na desni se je zlatilo bogato polje na levi so šumeli gozdovi, med njimi pa šepetali valovi Donave o skrivnostih davnih minulih dni.
Mesečna noč je razlila lepoto po krajini. od daleč pa ie prinašal lahen vetrič napev barkarolc iz Hoffmanovih pravljic. S Francom sva stala pri oknu — bil je visokorasel mladenič, kostanjevi lasje so mu dičili čelo, oči so mu bile sanjave, kot bi vedno nekar' iskale, kar doseči ni mogoče. imel .ie bleda lica. nad ustnicami pa mu je poganjal prvi mah. Stala sva naslonjen eden na drugega ter očbudovala naravo in kostanji so šepetali o povesti na valovih življenja.
Vesna je posula trate s cvetjem, vse ie pevalo novo se prebujajoči naravi, ko sva neke nedelie stopala proti L...
Tu se odcepi od Donave velik kanal, kateri napravlja v sredi z gozdom poraščeni otok. okoli ^katerega se vozijo izletniki na lahnih čolnih. Tudi midva sva stopila v enega, vesla so udarila ob vodo in čolnič je hitel po gladki površini naprej po kanalu v temni gozd.
Nikjer ni bilo žive duše, drevesa so (š
šumela —- ob bregu se rasprostira bičevje, med n jam pa kakor oaza v puščavi, lepa vodna roža.
Vodna roža. kolikokrat sem na tebe mislil, ko sem taval zapuščen po svetu, v toplih vročih dneh! Ko je vročina požgala polje, si mi stala .pred očmi. bela sveža; v mrzli zimi, ko se mi je od mraza delal mrak pred očmi. si brstela sredi rvja bela vodna roža...
Dolgo sva se že vozila, ko je pokazal Franc na mal čolnič sredi vode. v katerem ni bilo nikogar, samo... mal slarnni-ček z rodečimi trakovi.
Oba enakih misli sva se spogledala toda zelena voda ni dajala nobenega odgovora. Klicala sva, toda smo jek je odi meval iz gozda...
Po dolgem času se je razgrnilo <n-mov/e m pokazal se je kdo? Mari ' Bel
obrazek obkrožen cd zlatih las, kakor rubm rudece ustnice, zobjg od slonove kosti, stas gozdne vile, oči one modre, katere so me spremljale v daiio dni. Taka je bila ona takrat, na^ bujnih prsih v cvet-i’,u. bela vodna roža.
Pomagala sva ji v najin čolnič, njenega priklenila zadai. in kmalu smo bili v
. r^oTom rr. TntetnacTonaTe le polom teorije brez prakse, nauka brez izvrševanja. Kdor hoče za bodočnost take polome onemogočiti, mora naučiti socialiste predvsem na izvrševanje sklepov. T0 pa ne samo radi boljših uspehov, temveč tudi radi večjega zaupanja v samega sebe in v svoje sodruge. Če se sklepi ne izvršujejo, potem tudi pri sklepanju nihče ne pazi, kai in kako se sklepa, češ, če ne bo dobro. bomo pa izpremenili ali pa vse skupaj opustili. Tudi za splošno moralo je treba paziti na izvrševanje sklepov: kdor namreč ne izvršuje skupnih sklepov, ta se sploh ne bo navadil držati sklenjene pogodbe kaj še. da bi držal svoio besedo, ki je mnogo manj nego sklep. Če pa so-drugi ne bodo drug drugemu držali besede. kako si bodo mogli drug drugemu zaupati? To je vse vsakemu popolnoma jasno in zelo neumno je, če skušajo nasprotniki to smešiti s tem, da nas zmerjajo z moralisti.
V zv.ezi s tem je pa tudi vprašanje discipline. Za vojaka, ki je prisiljen slepo ubogati svojega poveljnika pomeni disciplina gotovo nekaj absolutističnega. Za socialista pa, ki je prostovoljen vojak s pravico vsak trenutek zapustiti socialistične vrste, ki je vrhu tega sam izvolil svojega »poveljnika« in je torej tudi sam odgovoren za poveljnikovo »nerodnost« ter ie povrhu tudi upravičen to nerodnost kritizirati — za tega pač disciplina ne pomeni nič absolutističnega, niti nič poniževalnega. Posebno pa še. če pomislimo, da pri socialistih sploh ni nikakih poveljnikov. K pojmu poveljnik spada brezpogojno pojem posameznika, pri nas pa nikdar ne odločuje posameznik, temveč vselej le odbor ali zbor! Kdor te razlike ne čuti. ta pač nima toliko razuma, kolikor ga je za socialista treba.
Če pa ima razum, pa tega noče razumeta potem je boljše, da ga ni med nami ! Nikakor ne spadajo med nas individualisti. ki iščejo med nami le svoje sreče, svoje svobode. Taki individualisti so nasprotniki socializma, čeprav govore o »svobodi«: njih svoboda ni svoboda, temveč anarhija, kvečjemu liberalizem. Socializem pa ne dovoljuje, da bi vsak delal, kar se njemu zljubi, socializem zahteva, da se posameznik podredi družbi. Socializem sicer nasprotuje krivičnim omejitvam človeške svobode, zato pa postavlja dru-
ge omejTtve. mnogokrat še ostrejše. Lenoba, tatvina, uboj itd. bo v socialistični družbi še vse bolj ostro prepovedano in kaznovano nego ie to zdaj! Razlika je le ta. da nas omejujejo v kapitalistični družbi s svojim aparatom kapitalisti na absolutistični način, v socialistični družbi pa bo o pravičnosti ali krivičnosti vseh omejitev odločevala družba sama potom svojih organizacij. Sedanje socialistične organizacije so začetek in priprava za bodočo družbo. Ali ni torej vsakemu jasno, da so socialisti brezpogojno vezani na tiste omejitve, ki iih sklenejo te organizacije? Če je pa vezan, če jih torej mora upoštevati — pa se jih brani upoštevati in izvrševati, ali ni potem stranka dolžna poklicati ga na odgovor in izključiti ga, če se ne pokori?
Spektator v »Zarji« pravi, da ne. Ne pravi tega naravnost, pač pa razlaga, da ie nediscipliniranost dovoljena. kadar ie koristna. Tako govore samo izraziti oportunisti.
Oportunizem pomeni prav toliko, kakor koristolovstvo, le da je prvi izraz malo milejši. Kadar govorimo o oportuno-sti. mislimo bolj na nasprotje »neoportu-no?t« in pravimo da ie pač vsak neumen, kdor dela kaj takega, kar ve. da mu bo škodovalo, če je stavek takole zavit, bo pač vsak mislil, da oportunizem res ni nič hudega kdo bo delal tisto, kar mu škoduje? Koristolovstvo pa pomeni naravnost gonjo za koristjo, brez tiste misli na nasprotje, škodo. Sicer pa sploh radi tuje besede bolj milo tolmačimo, nego domače. Bolj nobel so!
Da bo zbirka popolna, pomislimo še na koritarstvo. Tudi ta bes.eda ne pomeni nič drugega kakor koristolovstvo in oportunizem, le da je izmed vseh treh najbolj prostaška. V bistvu pa pomenijo vse tri eno in isto. namreč gonjo za dobičkom. Gonja za dobičkom pa je od socializma prav tako daleč kakor kapitalizem.
Socialisti imamo vsak svoj želodec in nič nas ni sram zato. Vsi gremo za zaslužkom. vsi moramo imeti kruha, ali če hočete korita. Torej smo oportunisti vsi. nikakor bi ne bilo treba, da tega ali onega še posebe imenujemo, s tem imenom, če ga pa imenujemo, moramo imeti za to poseben vzrok namreč tega. da se ta ali oni preveč preriva h koritu na škodo drugih, ki imaio tudi pravico jesti pri istem
koritu. Kdor Koče več. nego mu gre. kdor hoče dobiček na škodo drugih temu pra vimo koristolovec in ga uYr^cam0jnuič-kapitaliste, ki se tudi ženejo za “ kom... Če je med kapitalisti, ga im _ jemo kapitaliste, če se pa štuli med aliste mu pravimo oportunist kor vec ali kori tar, kakršne smo pač volj •
Ko je Scheidemann videl, da kriče nemški delavci »Deutschland uber a * jih je imel v internacionalnem smis ... učiti, da je	to napačno in jih opozor i	,
sklene	ki	so iih vsi dolžni izpolnje	*■
Morebiti bi ga bili poslušali, moreb ga bili kamenjali. Scheidemann Da tega ni storil. Mislil si je: zdajle ie bob pamei no potegniti z delavci, ne le da nt £ev no. še lepo bo in prijetno koristno na me! Ni šel za tem, kar je prav. ampa tem. kar ie koristno. Bil je ooortunist. munisti	so	rekli, da ie proletariat	.’
in imeli	so	prav. Mi smo pa tako hud	•
da pravimo, da ie proletariat izdal s , demanna. ko je pel	^eutschlan^
Deutschland viber aUes«. če ne bi bi v letariat tega pel. bi Scheidemann n ne bil šel s cesariem, bi najbrž tudi ne bilo. Scheidemann bi ne bil °o°r Y steli, komunisti bi ga. še vedno ime.i v ca * kolikor jih ne bi ostalo pri mesca strankah, kjer so prej bili. _	e
Ko ie naša stranica odklonila in zahtevala od svoiih članov, da 1 rajo sami vzdrževati s svojimi nr. to nj so nekateri njeni voditelji mislih boteij oportuno. češ, potem bodo c. 0. bi tudi odločevati! Mi, ki nekai	pa
morali več plačevati, pravic bi 1 ^ ^0. prav toliko, čeprav več znamo- ge§, ristno. Pa so pokazali stranki z ^ njj brez nas bo stranka itak zmrzn* j^o Pridno ie zapisovala kdo P .'f, izvrŠU' ne. potem pa vse izključila, ki awnisti m ieip sklepov. Pa so prišli oP°r g tem rekli, da to ni oportuno, na. pa se ni stranka pred javnostjo blamira. sp0što-blamirala samo močnejša	i,0	trpe'
vana ie postala. In nikdar vec ne^er la. da bi kdo govoril proti dtsc p ve da je vsak oportunist kdor . za„ šuje sklepov. Stranka bo vselej JjioČe-stopati svoie koristi dokler aIT1ezni^ vali njeni odgovorni odbori. ?oS i^pom* naj se oa prilagodijo strankinim j^pi-ali pa naj gredo svoie koristi iska. .jen.) talistom.	(Konec	danes_
živahnem pogovoru, med nami je krožil brez formalnosti in poljubovania roke, prijazni »ti«. Takrat, prijatelji, se je začela povest na valovih življenja,
n.
Da sta se ljubila, kdo bi jima zameril! Cista je bila njuna ljubezen kakor bela vodna roža. Kolikokrat bi se rad odstranil, a nista me pustila njuna ljubav je prehajala vame, bili smo troje teles ena duša. Smeh in vesela pesem ie kraljevala takrat na otoku, jaz sem pa postajal dan za dnevom otožnejši. Na klopi pod senčnato bukvijo sta si kovala načrte za bodočnost, nista pa računala, da je življenje močnejše nego človeška volja.
Povelje je prišlo, da mora naša stotnija oddati več mož v telefonično šolo na Ogersko. Teden dni pred odhodom so bili že vsi izbrani in midva s Francom bi ostala da ni malo dišeče pisemce napravilo drugače.
Imeli smo pri stotniji narednika z imenom Kolman Bij & srednje postave, las že ni imel veliko, oči krmežljave, prava podoba sifilistika.
Drobno pisemce v njegovi roki je po-
bledelo, čez obraz mu je šinil satanski nasmeh. ko ie poklical Franca. Tudi on je že dali časa zalezoval Mari, videl sem enkrat temno senco, ko ie stala za drevesom in v vodi sem spoznal njegov spačeni obraz.
Francova usoda je bila zapečatena, tudi on je moral z drugimi za več mesecev v tujino. Li bode bela vodna rože še sveža ko se vrne? ...
Vroče ooaoldne je bilo. ko smo se v naši skromni družbi poslavljali od Franca. Mari ie slonela na njem. ni se ga mogla nagledati, sai.ie pač zrla v njegov obraz zadnjič s tistimi očmi, ki so zrle tako nedolžno, kakor zre prvo cvetje jablane spomladi v svet. Ločiti smo se morali, nebo se je pooblačilo, v daljavi ie pretrgal tišino zamolkli grom. Dolgo ie še stala na bregu v svoji beli obleki ter naju pozdravljala s svoio beto roko.
Bila je že temna noč. ko sva še vedno korakala po gozdu. Bliski so rasvetlje-vali temoto. s sklonjenima glavama sva hodila, oot se nama ie izgubila debele deževne kaplje so nama padale oo obrazu in po rokah...
»Nobenega človeka še nisem ljubit
vStavila
tako« ie rekel Franc, ko sva se ^011111 pod visokim hrastom- »kakor njo« ^ drugemu naj jo zaupam, kakor te. •
gi...«	,	hiisk
Nisem mu gledal v °^ra*'-.m ble' pretrgal njegove besede, na moje dem obrazu oa je bral resnico.
»Tudi ti«... ie zaječalo v »tudi ti«... je odmeval jek oo goz£ • jp ljubiš«... je zakričala njegova du ljubiš« ... je ponovil grom.	ih pa	je
Stal sem nem. v njegovih prs . sj|, divjala nevihta, hujša od elementa ^ Napele so se mu žile na sencih, utripanje njegovega srca.	krikt^
»Da. tudi iaz jo ljubim!« se xeiu so iz vse duše. tople potne kaplje na k se mešale z mrzlim dežjem.	rabl
njemu, položil mu roko na ram kakor jo zna položiti samo mati • • - ^ 0jj, »Fran. pri najinem prijateUSi trttal Ijubuiem danes« rezek blisk J Ja ti i° zvok mojih besedi, »ti obljubujem. barn hočem čuvati kakor svoje oko.	, m0jo
svoia čuvstva in nikdo ne bo tzve skrivnost, tu moia roka!« .	;e
Odšel je v daljo, s seboj t>a kal sumnie-—
Notranja politika.
(Govor poslanca sodr. Etb. Kristana Proračunski razpravi v Narodni skupščini)
(Dalje.)
dok ^ospo^e. v Ameriki razmere niso tik -e' ^as^ ^ani n'so bile dobre. V Amerik ,strašna brezposelnost. In Ame-hiif4 •	* n.‘	tako liberalna, kakor se	nam
brvf1 .Vcas*	sugerira.	Ta velikanska	svo-
vnn Ie kboli legenda. Tudi tam je do-ln ^?a^ciie in nesvobode — (Medklic: Dorih ’ *.' batin ie bilo. da. Po za-tna_ .,na orimer je bilo pretepanja in še sikaj drugega. Toda kljub temu. da dar	ne	*e^e mec*	mleko, čutijo	ven-
šniinv	razliko med ondotnimi in tukaj-
Ijais •• razmerami. med ondotnim in tu-^iv^cniem da ne morejo tukaj Vrnif*atl' Da ^rredo nazaj. In če se hočejo ali če 2:0SDOciie- se jim niti tega ne dovoli,
■ u	že	ne more preprečiti, se vsaj
•i\0 £	*
OVo"
iz>Ie‘
s sah16^6 *n Privedel še četo tovarišev najt; °' i 5e 3e bojeval pa sedaj ne more bi Sp Zaslužka. a ima ženo onkraj morja, slu*. ra . vsaj vrnil ^a: tQda dasi je tukaj držav ^rzavni oblasti, pri eni najbolj Dotni ?• °b^asti. kljub temu, da ima stari to Dri7ff^ .Do.trdila svojega prostovoljstva neka,- ?anja kai vem kaj vse, mora že temu noY beračiti za potni list. Kljub nister v se J.e za stvar zavzel gospod mi-Vek nifti '’ izgleda. kakor, da bi člo-si ne h.a* Potrošiti še zadnio paro in da ^ 1 mogel kupiti niti karte za ladjo.
le za zsH h° Je s^u^aj. ki vam ga navajam ko nas?, a takih primerov bi vam lah-
Pot •mTloeo-za urei*11 Erost>°dje °e služijo tukaj so nn:J'eyanie nekih razmer: potni listi §U . instrument sekature. Če bi radi tf1-'!1rVen dežele, vas sekirajo, če bi tovelfv -v deželo vas zopet sekirajo. Hier„ r, bil tukaj rojen, pa so ga raz-tukai ^jv,e.d^e v tujino, dočim ima svojce
y,.	~	v	*,v	‘‘»vi	V	M*	vvili,	OV	V	oflj
slovn ^^'0 kakor d3 se jim hoče za Ž&le ' še zadnja sled ljubezni do de-iz a‘JT .Vek’ ki 'e Prišel kot prostovoljec
Uliaj r iT- .■ u,Jino. aocim ima svojce list in bi iih rad posetil. prosi za potni neL,,Za vizum, dokler pa to dobi, mine £e ,° mesecev. do pol leta in še več. slanstv a°vek obrne
mesecev, do pol leta in še
.. --------- do	našega	po-
v ja Dunaju pošljejo ves akt sem g^ gfad; tukaf poleži nekaj časa in po-
tem se pošlje v rojstno občino, potem se kdove kdaj vrača v Beograd, in čez kakšnih šest mesecev se odgovarja človeku, da ne more dobiti potnega lista — če se medtem ne pozabi enostavno na vso stvar. O tem sem se večkrat prepričal, in za dokaz, da sem se mogel prepričati, vam navajam slučaj, ki se je primeril moji sestri. Ona je rojena v Ljubljani. Omožila se je na Dunaju, kar po mojem skromnem mnenju še ni krimen zoper našo državo: celih osem mesecev ni mogla dobiti potnega lista, da bi mogla obiskati svoje sestre in brate. To ni edini slučaj, ali navajam ga zaradi tega. ker se mi bo verjelo, da poznani vsaj ta primer. Sicer pa je takih slučajev brez števila, in zlasti zadevajo delavce. Šikanirajo se zaradi potnih listov na različne načine, in ker se ne morejo braniti, se jim pri tem naislabše godi. O tem bi se lahko zapela žalostna pesem.
Zdi se. da se gre tudi s tem postopanjem za tem. da bi se našim državljanom, pa tudi zunanjemu svetu dokazalo, da so podaniki eno. drugo pa da je oblast, ki ■lahko ukazuje in postopa, kakor hoče. To ni dobro, zakaj mi ne potrebujemo podanikov. ampak svobodne državljane, ki bodo mogli zaupati vase in verjeti v svojo dr.žavo. Zakai gospodje, če hočete, da se dobro rešijo problemi. ki se v bodočnosti morajo rešiti, jih boste mogli rešiti le z narodom, ki ima svojo voljo, ne pa s sužnji. Od podanika do sužnja je pa le nekoliko kratkih korakov.
Tukaj se ie tudi že govorilo o fašizmu. In gospodje, kadarkoli se izreče ta beseda, se najdejo v krogu večine ljudje, ki napravijo tak hrup. da se ne sliši beseda ali pa se porogljivo smejejo. Pa ven-daT veste, da so se fašisti ustanovili s protekcijo oblasti... (Medklic: In z denarjem.) Pravim, s protekcijo oblasti, in mislim da ie ta Dojm dovoli obsežen. Ne bom pa trdil, česar ne vem. Nikdar nisem trdil, česar ne vem. in če sem govoril o rečeh, o katerih se more sumiti sem to storil v obliki vprašanja. Znano nam je pa. da se s protekcijo oblasti ustvarjajo organizacije ki imajo namen nasilno nastopati proti drueim organizacijam. Nikar. gospodje, ne dovolite, da se to vgne-zdi pri nas! Videli ste, kako je Italija ustvarila svoj fašizem, in danes tarna Italija zaradi fašizma. Oficielna Italija ie mi-
1 slila da ustvarja fašizem za to. da okrepča sebe. danes Pa zahteva fašizem, da ona kapitulira pred njim. Gospodje, to se eodi povsod. kjer se dovoli, da se razpasejo take organizacije:	povsod nastane
iz njih nevarjiost za državo in za narod. Nekaj podobnega je bilo tudi v Nemčiji. To je hujše od boljševizma.
Če ne bi šlo za nič drugega, pomislite vsai to. da odbijate na tak način še bolj tiste dele naroda, ki so itak že ponekod razpoloženi, da se čutijo odbite. Vaša na-, loga bi bila. da jih pritegnete, tudi če se to ne more izvršiti v 24 urah. Ali z dobrim delom in z odkritosrčnim izkazovanjem dobre volie se lahko prepričajo. Ne-, mara ne boste nikdar mogli prepričati ne* katerih voditeljev, toda z dobrimi metodami se prej ali slej prepričajo mase. In če bi imeli volio tako delati, vam ne bi bilo treba nikakršnih fašistov in nikakr-: šnih organizacij ki morejo danes biti podpora režima ki pa so jutri lahko ne le sovražniki režima, ampak lahko ugouobe državo samo.
Zakon o zaščiti države.
Tudi so bile tukaj že omenjene pro-i vokacije, takozvani »agents provocate* urs«. In zopet se najdejo v tej zbornici ne-: kateri ljudje, ki se enostavno nasmejejo, če slišijo to. In zopet, gospodje, vam moram reči. da je bilo tega provokaterstva. da ga je še. da so bile komunistične organizacije. ki ne bi bile nikdar nastale, da ni bilo aeentov. ki so istočasno služili na eni strani policiji, na drugi pa takozvane-: mu komunizmu. In to je povsem naravno, še boli naravno pa je, da se ugnezdi tako provokaterstvo če se prinese zakon, ka* kršen je takozvani zakon o zaščiti drža-; ve. zakon, ki je slab sam ob sebi. zakon, ki je povrh tega še tako nedoločen, da na-> pravi vsak žandar in vsak policist lahko kavčuk iz njega. V takih okoliščinah, go* spodje. je naravno, da se bude vsakovrst* ne ambicije da se najdejo ljudje, ki ra* zumejo. kako bi mogli napredovati, do-: biti pohvale in si pridobiti »zasluge«, če pokažejo močno pest proti komunistom;1 in če ni teh komunistov, da bi jim pomagali do cilja, so včasi sposobni, da si jih ustvarijo sami. To. gospodje, je tako zna* na in tako logična reč. da mi ni treba ponavljati, kar je bilo tukaj že povedano in mi tudi ni treba navajati novih primerov.
III.
Mar/^i^dHjo nedeljo sva se sprehajala z le i2 °b bregu Donave. Besede niso hoteli p*a- prebridko naju je potrla Fran-a ločitev. Kmalu sva se poslovila. je > LSe še hotelo domov, čeprav se a* mrak. Taval sem po gozdu ce	m'sli ter nenadoma prišel do klopi-
bja • našem svetišču. Dolgo sem sedel, Sj c	Pozna mesečna noč. Živi reflek-
je	odbijali na Donavi, v nočni tišini
Det;	>.	il(ala sova, od daleč se je čulo
lJe brodarjev.
dim	se 'e tam na prostrani vodni gla-
vh Pregibati mala bela točka, ki » viano rastla. Vedno v.ečja ie postajala. ^ so se lahni udarci vesel čolnič ie be-vn;i?roti meni. a v njem ona zlatolasa de-U0 j^.z.bel° vodno rožo v laseh. Tihi, ved-so r>T e Pohajajoči zvoki njenega petja (jj ® zazibali v sen tajne sreče liki alcor-listia lffra3°čih valov, tajnostnega šušljanja bre^'.Desmi narave. Čolnič je zadel ob Solan” n,ena Postava, zavita v bel paj-men- vQ kak.or gozdna vila plavala proti tako! °.me zagledala je ostrmela, toda 'H se ie oglasil njen srebrno čisti smeh. J
Prisedla ie k meni. prijela me za roko in sedela sva dolgo dolgo. Glava mi je omahnila nazaj sanjal sem. sanjal o sreči življenja, njeni lasje so se dotikali mojih lic na ustih sem začutil dolg poljub, poljub neizmerne blaženosti, tihe sreče...
»To. prijatelj, za plačilo!...«
Čolnič se ie oddaljil, njena postava izginila. moja duša pa se je zavedla... »Mari!... Mari!.. •«
Samo odmev. Na prsih sem našel belo vodno rožo...
Drevje ie šumelo... Bil je prvi in zamji njen poljub ...
•
Med tednom — ravno je zahajalo solnce, dan se ie nagibal h koncu — sem dobil uri povelju malo dišeče pisemce:
Dragi prijatelj!
V nedeljo praznujem svoj sedemnajsti rojstni dan ter Te v imenu papana povab-ljam na domačo slavnost...
Mari.
_ Torei k nji — v njeni veseli, smehljajoči se družbi celo popoldne in večer!
Toda. Franc, odpusti, nič ni slabega
v mojih mislih! Hočem biti mož, moj od* srovor pred tabo bo lahak kakor pernata blazina, nič ni laži v srcu. nič prevare!
Vsi so bili že odšli v prosto naravo, ravno sem hotel zapustiti sobo. kar me je poklical narednik:
»Vi imate danes službo. Vidite, tako je naše voiaško življenje, ni pomoči! Ostanite lepo doma. bom že gledal, da boste drugič bolj prosti!«
»Toda, gospod narednik, pokorno iavljam. jaz imam vendar dopusi čez čas!«.
»Kadar domovina kliče, neha vsak obzir!«
Stal sem kakor okamenel, kakor bi mi kdo iztrgal dušo iz telesa on pa ie gledajoč me od zgoraj doli. prezirajoče odšel. Kam ?
Hodil sem po hodniku, tišina je vla* dala v vojašnici, zunaj pa je dihal narava življenje, smeh se ie čiil iz parka, na vrtu restavracije je igrala godba in pari so se vrteli po taktu dunajskega valčka. Velika prostrana vojašnica je bila zame ječa, prosta so bila vrata, a vendar zaklenjena.«
(Dalje prih.)
Sicer Da učinkuje zakon o zaščiti 3r-zave tudi brez tega slabo, Vem na primer za številne slučaje, da so bili naši ljudje, ki ^so vedno bili socialisti, ki so pripadali našim organizacijam in ki so se odločno bojevali proti komunistom, sami razglašeni za komuniste in da se je proti njim postopalo kakor proti komunistom. Lahko,^gospodje, bi vam našteli tudi nekoliko slučajev, ko ni bil človek niti socialist, ampak je pripadal kakšni večinski stranki; toda privatno se zameri kakšni žandarski vencini. in ker se mogotec ne more drugače maščevati mora človek veljati za komunista. In, gospodje, dokler bo ta zakon o zaščiti države, ki je v resniciJe zaikon o zaščiti slabega režima, v veljavi, ne boste mogli iztrebiti tega zla, (Dalje.)
Zedinjenje soc. strank.
V Nemčiji je koncem meseca septembra zborovala socialistična starnka in neodvisna socialistična stranka, ki sta se združile v eno samo socialistično stranko, blužbeno glasilo je sedaj postal »Vor-,warts« »Freiheit« pa je 30. septembra . bajati. Zedinjenje obeh socialističnih strank je ogromnega pomena za socialistično svetovno gibanje, z,ato pa tudi prinašamo manifest zedinjenja obeh strank.
Manifest zedinjenja obeh strank.
^Zedinjenje socialističnih strank je dokončano. Na skupnem zborovanju v Niim-bergu sta se združili socialistična in neodvisna socialistična stranka. Mase njunih pristašev navdaja veliko veselje, dosegle so cfll svojih želja. Pa tudi zunaj stoječi poslušajo. Čutijo, da se je nekaj zgodilo, kar je nedoslednega pomena za usodo na-, soda im vsakega posameznika.
Socialistično gibanje je eno najsilnej-Sih. kar jih je svet videl. Zopet združeno bo s podvojenimi močmi delovalo. Izšlo le to gibanje iz industrijskega delavstva, kš je najprej spoznalo pomen socialistične misli. Potem se je vedno bol§ in bolj poglabljalo v ljudstvu, zbiralo je okoli svojih zastav velik del kmetskega ljudstva, nameščencev in uradnikov. To gibanje je prikazen, za katero se mora vsakdo zanimati. Človek je lahko prijatelj ali nar-sprotnik tega gibanja, nikdar pa ne more biti brezbrižen proti njemu.
Široki sloji duševnih in ročnih delavcev. skoro polovica prebivalstva, so glasovali pri volitvah za socialistično stranko, v katero zaupajo. Mnoge je ovirala neka bojazen, neko pomanjkanje požrtvovalnosti. da se niso odkrito priključili gibanju. Tem sedaj kličemo: postanite socialisti in soclaEstinje.
Stranka potrebuje vse sile. kajti velikansko deilo jo čaka.
Mlada nemška republika se težko boru je proti notranjim in vnanjim nasprotnikom. Monarhistična reakcija maja njene temelje. Vojna in njena posledica, ver-sailleski mir. sta jo zadolžila na celom svetu. Silno bedo delavskih mas izkoriščajo nekateri, ki hočejo ustvariti gospod-stvo kapitala, ki korumpira javno življe-me in ki hoče nadvladati v državi.
. Kaj hoče proti temu storiti zedinjena socialistična stranka? Ona hoče zaščititi hi utrjevati nemško republiko. Ona hoče, da se nemško ljudstvo v kar največji meri udeležuje upostavitve sveta, da pa dobi enake pravice kakor drugi narodi in da se odstrani politika zlobne reakcije in uničujočih naredb.
Nadalje se hoče uspešno bojevati proti nesramnemu izkoriščanju ljudstva. Ona hoče gospodarski red, katerega zve-
zda vodnica naj bo vobč' dobrobit in pravica vsakega delovnega človeka do dostojnega življenja. Zato zagovarja osem-urnik. zato se bori za zaščito delavstva, zato deluje za moderno strokovno in zadružno gibanje. Zato zahteva končno nov. kapitalističnega izkoriščanja prost gospodarski in družabni red. ki zagotavlja vsem udeležbo pri uživanju vseh kulturnih dobrin. V tem smislu, ni njen razredni boj za to tli. da ustvarja novo razredno go-spodstvo. temveč da uniči vsako gospod-stvo ter da osvobodi delovno ljudstvo.
y boju in v^ ciljih je enotna ter ima stike s socialističnim delavskim gibanjem celega sveta. Zedinjenje v Nemčiji je podlaga in poroštvo za zopetno ustvaritev enotne socialistične internacionale.
Zedinjena socialistična stranka Nemčije ve. da ie njena pot težavna. Prepričana je. da morajo sodelovati vsi, ki so se osvobodili predsodkov preteklosti.
Delovno ljudstvo! Sodrugi in sodru-žice! Vsi ki duševno in telesno delate, vsi ki trpite, spoznajte, da vam nihče ne bo pomagal če se sami ne boste pomaga^ li! Samopomoč delovnega ljudstva pa pomeni že vstop v zedinjeno socialistično stranko.
Milijonski množici naših starih sodru-gov in prijateljev, ki so vztrajali v težkih dnevih bratskega spora, pa kličemo; V edinosti je moč! Ostanite zvesti zedinjeni stranki, kakor ste bili zvesti razdeljenima stranicama! Bodite bratje v posvetovanju, enotni v dejanju, ne trpite nobenega razdora! Delujte s podvojenimi silami za našo veliko skupno stvar! Živela Zedinjena Socialistična Stranka Nemčije!
Politim® vesti.
-f V MudanUi so se pričela mirovna pogajanja med Turki in Grki pod protektoratom Anglije.
+ Papež je obvestil belgrajsko vlada. da ne dovoli, da bi se duhovščina posluževala pri obredih staroslovenskega jezika.
+ Laški fašisti so zasedli Bolcan ter dosegli odstavljenje komisarja. Sedaj groze s pohodom na lnomost.
H- Italijanski ministrski svet se je izjavil pripravljenega dovoliti Avstriji 20% posojila, toda pod pogojem, da bo dobila predsedstvo in odločeval en .glas v mednarodni kontrolni komisiji.
+ Bankir Morgan bo prevzel konzorcij, ki bo dal Avstriji posojilo v znesku 330 milijonov frankov. Prispevala bo Anglija. Francija, Italija in češkoslovaška.
+ Internacionalni sociološki kongres se je sestal 31. m. m. na Dunaju. Prisotnih je 400 delegatov, med katerimi so tudi iz Jugoslavije.
+ V Prago bodo odpotovali k proslavi češkoslovaškega osvobojenja razni ministri, med katerimi ne manjka seveda minister Pucelj. Obenem se bo odpeljalo v Prago 150 poslancev. Stroške bo plačala država — in le ti ne bodo majhni!
+ V Leipzigu so 21. m. m. pričeli z obravnavo proti morilcem Rathenaua, ministra za zunanje zadeve. Razpravi prisostvuje veliko novinarjev iz inozemstva. Za poslušajoče občinstvo so izdali 700 vstopnic. __________________________
Dnevne vesti.
K našemu uvodni-ku. Marsikomu se bo morda čudno zdelo, da govorimo v tem nadaljevanju o stvareh, ki dozdevno nimajo s sodr. Etbinom Kristanom nobenega opravka. Kdor pa je z mislijo pre-
bral prejšnja poglavja. ta ve. Ha J < našnje v dobri zvezi žnjirm in da 56 naravnost nujna potreba obširneje govoriti o teh stvareh. Norec bi bd. kOOT bi mislil,da smo hoteli s. Etbma is s Scheidemannom. Takšen naj rajs da prebere vse do zadnje besede. . .
»Naprej« štev. 219. in 222. jei P
čil članek k vsedelavskemu zletu. Ki naj vršil prihodnje leto v Maribor so v članku nekatera važna na’ kako naj bi se zlet organiziral prp čarno sodrugom. da si ti dve številki P . berejo. Nadaljnje predloge rade sprejmemo, bodisi za »Naprej«, bo »Ljudski Glas«.	.
Manifestacijsko zborovanje za mco Kočevje-Brod-Moravice. V nedelj . 1. t. m. se ie vršilo na Brodu ob KoTO liko manifestacijsko zborovanje, ki ga sklical akcijski odbor za zgradbo z®. Kočevje-Brod-Moravice. Ob na
mce	— - _	,v0_
nosti večtisočglavega občinstva Te ril shod poslanec Škulj, ki je podal zg* ^ vino projektirane proge. Povdarjal J je projektirano progo rodila kar ie izčrpno polemiziral proti oc	,j-
Klodičevih pristašev. Za njhn je inženir Muller — Petrič, ki se je za Musilovo progo, ker je krajša in	jf
lovico cenejša. Isto je povdarjal - a0_ Musil. Podpolkovnik SchneUer je ^ tako naglaševa! važnost in potreno ^a. nice spričo ogromnega naTavne^abljati< stva. ki ga pa ljudstvo ne more >*■ ker ni železnice. Nastopali so nat
 i. M.. x:__________A hllZU in
nlki — zastopniki občin od blizu *
Siat.Klo-
sprejeto resolucijo, iz katere .ne pro-točko ki govori o reviziji vzak^.^giava ge Kočevje - Vrbovško.	^	sa-‘
množica ie opetovano vzklikala ^ .g od-mostojnežu. ministru Puclju, ki yndstvo tegnil delu v akcijskem o<^^0^nra, kat€'' je zahtevalo od akcijskega
i ne
remu je izreklo zaupnico. naJ n $eve t
od svojega dela. Mi socialisti sni ^ več
navdušeni za vsako železnico. ^
železnic bomo imeli, tem bohše lah*
žavo. Resnica je, da bi država p vo-
ko dajala tiste miliarde. ki .i®
jaštvo. za železnice, torej za
rične naprave. Od proračunov	uo-
...• i - •	 i__:o+r Ver m. m
nice bi imelo ljudstvo koristi, k^r ^ vimi železnicami zaslužilo, niedte izdatki za vojaštvo samo obrem • Listnica uredništva. Dopis 1
priobčimo prihodnjič.
Uaibljama. R
Premiera senzacionalne
R. se vrši danes, v sredo, dne 4. rCjiJ' ob osmi uri zvečer. Drama, k* ljena s popolnoma originalnem . 0\\$$ in pohištvom ter zasedena z naj ^ dramskimi močmi se dogaja v /r dočnosti — v zavodu, kjer izdeluj ljudi. Dejanje ie vseskozi nape °' vadno in učinkovito.	.
Licenciranje bikov. V zrr»slw sg o povzdigi reje goveje živane v .enis<tva oni posestniki, ki rede bike za v tujih krav in telic, da jih zaznan ^ do n emu magistratu (Gospodarsio
S.	oktobra 1922. Naznanjeni bna ljub-posestniki bivajo v mestnem ok dvoru Ijanskem, se bodo na njiho^	^	,
pregledovali dne 28. oktobra	paJ
obdarovali oni, katerih biki	ge
boljši. K temu se pripominja,	za	pl®,
cencevani biki ne smejo spu^~ & S&* menitev tujih krav in telic m prestopek strogo kaznoval.
Stedeafe z elektrlčnSm foRom. Prejeli smo sledeči dopis: Na podlagi sklepov bivšega občinskega sveta se zastopstvo mestne občine resno bavi z načrti za napravo velike električne centrale na Savi. Kadar bo ta naprava uresničena, tedaj bo imela Ljubljana vsestransko do-Voii elektrike na razpolago. V obstoječi elektrarni pa so stroji zlasti v jutranjih in Zgodnjih večernih urah tako preobteženi, je mestni magistrat primoran izdati ^di letos za jesenski in zimski čas iste predpise glede štedenja z električnim tokom. kakor je to storil v pretečenih zadnjih letih. Če ne bo vsak posameznik po Sv°-'i moči pripomogel k varčevanju v zgodnjih večernih urah, ko je elektrarna najbolj obremenjena, tedaj preti nevar-1*°^t. da ostane zvečer Ljubljana brez elektrike. V splošnem so ti predpisi že znani iz pretečenega leta. V glavnem se swe^°-: v1, pisarniških prostorov, trgovin in Juadiše, kjer je električna razsvetljava v jnesecu oktobru po 17. uri, od 1. novem-ra do l. marca pa že po 16. uri sploh repovedana. (Izvzete so trgovine z živili n lavnj uradi, ki morajo imeti nočno služili^’ ^ delavnicah, gostilnah, kavarnah n drugih javnih lokalih, kakor tudi po _°Pnjiš£h in hodnikih se sme med 16. in • uro uporabljati le polovica običajne *zsvetljave. Od 19. ure dalje je dovoljena *a razsvetljava. 3. V prostorih, kjer je rn^ e^e^trike napeljan tudi plin, se sme 'no in uro uporabljati samo pli-d_-Ja hič. 4. V stanovanjih se mora šte-dn ^.e^ekt-riko od 16. do 19. ure. sicer je ej T^ena poljubna poraba. 5. Uporaba Ktnčnih motorjev je dovoljena le po-pj.Vl> sicer se motorji brezobzirno odklo-.	6. Uporaba električnih ventilatorjev
njj1aPa'j'a:t0v, zlasti likalnikov in električ-kuhalnikov je prepovedana od 16. do 7 'm11;6' V ostalem času je dovoljena. lS” na?r.ava novih inštalacij za elektriko i/r h ■ orna prepoveduje, izvzeti so le k«6	- slučaji.	Vsakemu, ki bi z elektri-
toJ?®	štedil ali	drugače ne upošteval teh
sec Di$ov- se Ijo ves tekom dotičnega me-uporabljeni tok zaračunal po deset-ka	Ceni' Po	fr^atni kazni se elektri-
Zar'	00 °dklopi. Mestni megistrat opo-
e;:'a ,vsa merodajna oblastva in korpora-ber' upoštevajo te predpise in dajo do-^ zgled ostalemu občinstvu, ker zahte-«j° to splošni interesi vsega prebivali-a v Ljubljani.
let v^!uhl.iajnsi(i trg. Ljubljanski trg je v ju °sn>i jesenski seziji precej ugoden. ^Uožina sadja in gob je letos izredna.
-ede mesa je trg dobro založen. Kon-v p svinjskega mesa je zelo reduciran sied visoke cene .94 do 100 K za kg. Godete meso prve vrste 60 do 64 K, druge y?t.e 42 do 50 K. tretje 3 K. Občinstvo Ljubljani kaže mnogo premalo kritične ^resoie kvalitete blaga. Vsako meso. či-<ar kvaliteta ne odgovarja prodajni ceni, se dosledno zavrne. Prodajalci ~v morajo strogo držati cen. katere imajo vidno označene. Telečje meso prve vrste 60 K, Tuge 58 K. Slanina in mast se vztrajno na stari ceni. Riba in sal 140 K. mast u0 K;. Upliv konkurence amerikanske lasti ki se v detajlu prodaja v Ljubljani Po 120 K kg. bi bil izredno učinkovit, če bi se preskrbelo večjo množino; posamezni vagoni pridejo premalo v poštev.
. amerikanske masti je izkazala či-to svinjsko mast. vsled tega se more to *ago občinstvu popolnoma priporočati. ,\rekajeno meso stoji na starih cenah. ^anka 130 do 150 K po kvaliteti, prekatno meso prve vrste 120 K, druge 110 K. kvaliteta mesnih izdelkov je zadnie čase
Zopet zelo nazadovala. Vzro!< leži v nesposobnosti in malomarnosti naših producentov. ker jim manjka za to potrebne strokovne izobrazbe. Od tujcev, ki prihajajo v Ljubljano, od katerih nai bi se učili, dobimo običajno le izmeček. Dvig produkcije mesnih izdelkov bi bil zelo priporočljiv. ker se s tem konsumentu. zelo olajša in poceni prehrana. Samo ob sebi umevno se sme upraviti v tržni promet samo prve vrste blago vsled velike opas-nosti teh izdelkov za človeško zdravje. Glede klobas se priporoča občinstvu vsled velikega preostajania mesa na trgu veliko pozornost. Perutninski trg je primeren. kvaliteta blaga pa slaba, ker ni pri nas še razvita vzorna reja perutnine, v prvi vrsti vsled pomanjkanja in drag-nje krmil. Divjačine in rib letos na trgu ni skoro nič. Cena mleku 12 K liter, glede kvalitete vlada stara mizerija. Moka se konstantno drži na ceni 30 K za št 0 v detajlni razprodaji. Konkurenca amerikanske moke bi bila tu izredno občutna, ko bi se posrečilo spraviti večjo množino blaga v. Ljubljano.
Sočutnost gospode okrog okrajnega zastopa v Celju nas zopet sili, da spregovorimo nekaj besed. Že v letu 1921 smo vložili zahteve za izboljšanje tamošnjega delavstva, ki komaj životari s tisto slabo plačo in vedno večjo draginjo. Toda glas delavstva pri gospodih ni našel odmeva. Vendar smo ponovili zahteve v mesecu septembru in sicer smo zahtevali 75% poviška na dosedanje plače, ki znašajo 700—1200 K mesečno. Sramota za Celjski okrajni zastop, da tako nesramno izkorišča svoje uslužbence, zlasti cestarje! Ali se ti gospodje res ne zavedajo, da je delavec tudi državljan in da mora kot tak živeti, ne pa kot kakšna ....? Tudi to jim bomo pojasnili! —
Več prizadetih delavcev.
f^arl&or«,
Esperaniski tečaj »Svobode« je začel s poukom v ponedeljek. 2. t. m. Prisotno je bilo lepo število učencev, ki se pa bo gotovo še povečalo ker se do sobote, 7. t. m. ob pol 8. zvečer — odslej se bo vršil pouk ta dan in ob tej uri in ne v ponedeljkih — še vedno lahko pridejo vpisat običajni zamudniki. Po tem roku se novi člani ne bodo več sprejemali, kvečjemu za poznejši tečai. Opozoriti moramo na to. da imajo člani dolžnost redno in točno Prihajati k lekcijam da ne bo škodljivih zavlačevanj. Prva lekcija je potekla zanimivo in ie bilo videti, da se sodrugi v teh treh. štirih mesecih, kolikor jih bomo rabili za predelavo.cele esperantske slovnice. ne bodo naveličali lahkega »študija«. Mariborska »Svoboda« je mnogo pridobila s tem krožkom. Biti nam mora za migljaj, kako ie treba delavstvo zainteresirati za kulturno delovanje in kaj mu je treba nuditi, da bo prihajalo k liani in ga ne bomo še nadalje _ vabili v gostilno, če ga bomo hoteli imeti. Želeti bi bilo. da bi tudi po drugih podružnicah osnovali podobne tečaje da bomo meli že nekai tal Pripravljenih, ko ustanovimo ob bližnjem »Svobodinem« občnem zboru esperantsko podzvezo.
Seja občinskega sveta bo v petek ob 19. v mestni posvetovalnici.
U
Po sklepu Pokrajinskega odbora objavljenem v »Ljudskem Glasu« št. 39, z dne 28. septembra ^pod št 3 naznanjamo, da so dozdaj obračunale za september sledeče organizacije; Bloke, Podsreda,
J
Križe pri Tržiču, Videm - Krško, Braslovče, Dravograd, Mislinje, Polzela, Zg. Šiška, Škofjavas in Velenje.
Samo še tiste bodo imele pravico udeležiti se Strankinega zbora, ki bodo obračunale do 15. oktobra za september, ki bodo torej objavljene v »Ljudskem Glasu« št. 41 in 42.
*
Vse organizacije mariborskega okrožja, ki so dozdaj obračunavale svoje prispevke okrožnemu tajništvu SSJ in KDZ v Mariboru opozarjamo, da ne bodo zastopane na Strankinem zboru, če ne bodo obračunale Pokrajinskemu tajništvu v Ljubljani, poštni predal 168 najpozneje do 15. oktobra za mesec september. Za prispevke pa, ki so jili pošiljale dozdaj v Maribor, morajo pa poročati, koliko in kdaj so obračunale. Potrdila naj pošiljajo samo v prepisu* originale naj obdrže.
Na p oročšio okrožnega tajništva v Mariboru v »Enakosti« št. 9 z dne 29. septembra 1922. Izmed izključenih poslancev je g. Golouh edini toliko pogumen, da je dal potom svojega mariborskega tajništva v »Enakost« popravek, češ. da ni plačal samo 750 Din, temveč 4170. Na ta popravek se čutimo dolžni objaviti točne številke: plačal je leta 1920. nič. leta 1921. nič. 16. junija 1922 našemu tajništvu
812.50 Din. v Mariboru pa 1. febr. 1922 250 Din. a aprilu pa 500 Din. skupaj torej
1562.50 Din, od teh v Mariboru 750 Din. Če je plačal torej kaj več, je plačal to šele zadnje čase. kar bi nam bilo njegovo tajništvo pač vsekakor sporočilo-, da je končno vendarle vsai deloma (!) zadostil sklepom celjske skupne seje Glavnega odbora in Pokrajinskega odbora. Kako se je pa brigal za predlanske in lanske sklepe izvrševalnega odbora ter kongresa, je razvidno iz gorenjih ničel. — Pokrajinsko 'tajništvo.
Šmartno ob P stki. Odbor krajevne organizacije KDZ v Šmartnem ob Paki opominja vse svoje člane nai plačujejo redno mesečni prispevek, sicer se jim ustavi brezpogojno list. Red mora biti povsod! Članarino prejema vedno blagajnik sodrug Bizjak j.n sodr. M. Omladič. Ne odlašajte, če si hočete ohraniti članske pravice! — Odbor.
Kraj. poi, org. KDZ v Šmartnu pod Šmarno goro poziva vse člane, kateri so zaostali, da poravnajo nemudoma zaostalo članarino; člani naj se navadijo, imeti članarino vedno plačano za en mesec naprej! Vsak naj sam prinese prispevek svojemu zaupniku zadnjo nedeljo v mesecu, to pa zato, da se more mesečni obračun redno izvršiti. Kdor se ne drži reda, izgubi članske pravice!
Globoko. Krajevna organizacija KDZ v Globokem sklicuje za dne 15. oktobra t. 1. članski sestanek, Člani naj prinesejo svoje članske izkaznice s seboj, ker se bo pobirala tudi članarina. Dnevni red zelo važen. Udeležba dolžnost. — Odbor.
Iz seje brežiškega okrožnega odbora. .V nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. se je vršila v Brežicah 3. seja okrožnega odbora z zelo važnim dnevnim redom. Takoj po otvoritvi je poročal s. Iv. Baraga kot predsednik okrožnega odbora obširno o poteku seje Pokrajinskega odbora 24 septembra. Poročal je o izključenih ” 4 poslancih, ki so se sami izključili ker niso izvrševali vse dolžnost#, kakor jih določa organizacijski pravilnik, ki je bil sprejet na^btrankmem zboru v Trbovljah. Poročal je tudi, kako napačno ravnajo posamezni funkcionarji v Mariboru, ki delajo proti pravilniku. Pri drugi točki dnevnega reda se je razpravljalo o za« upniškem zboru, ki se bo vršil 5. novem*
d Brežicah, Vse Krajevne organfza-
Brežiškega okrožja naj vršijo svojo dolžnost, da bodo imele pravico udeležita se zaupniškega zbora! Tudi zaupnike iz krajev, kjer še ni organizacij vabimo naj za ta dan pripravijo svoje predloge *n načrte^ za nadaljno delovanje. — Po sidepu seje okrožnega odbora v Brežicah poživljamo poslanca g. Kisovarja naj vrne nemudoma vse akte, ki jih je prejel od zaupnikov brežiškega okrožja glede agrarne reforme, ker ne maramo imeti stikov s poslancem, ki ne pozna organizacijskega pravilnika. — Ker so sodrugi
-u i vasi po krivdi K- Kisovarja, ki nn je napačno informiral prisiljeni plačati vse solne stroške, ne da bi dosegli svoje upravičene zahteve pri občinskem agrarnem odboru, bi bilo edino umestno, da g. Kisovar povrne sodrugom vse tozadevne stroške. Žalostno dovolj, da ne pozna poslanec zakonov in da napačno informi-ra ljiidstvo, ki mu zaupa. — Sodrugom kličemo: ne zanašajte se na bogove! Dejavno ljudstvo bo rešilo edino delo dejavnega ljudstva samega! — Okrožno tajništvo SSJ In KDZ v Brežicah.
-	d£pile. za Okrožno tajništvo SSJ
m KDZ v Brežicah naj se naslavlja na na-slov soar. Martina Umeka* Piršonberg 14, p. Globoko pri Brožiča h*
Vestnik Svobode,
Osrednja knjižnica »Svobode« v
Ljubljani. Zidovska ulica 1, I. nadstropje, te odprta vsak delavnik od 5. do 7. zvečer in vsako nedeljo ter praznik od 10. do 12. dopoldne. Delavstvu priporočamo, da pridno obiskuje knjižnico, posebno sedaj ob jesenskem in zimskem času. Posebno oa opozarjamo vse posetnike knjižnice na žeto bogat znanstveno-poučni oddelek, slovenski kakor tudi nemški.
Dopisi.
k kamnoloma na Pohorju pri Oplotnici. Na zelenem Pohorju blizu Oplotnice je kamnolom, ki obstaja že kakih 30 let Tam izdelujejo iz granita različna dela za vse kraje. Pred vojno je bdlo tam mnogo delavcev, ki se jim je precej dobro godilo, ker so bili seveda večinoma vsi organizirani. Sedaj pa po prevratu se je tara precej izpremenilo. Tujih delavcev razen kamnoseškega mojstra m, domače delavstvo se pa ne zaveda koristi orga-zacile in zato so pa tudi plače, času primerne sramotne. Prvovrstni delavci zaslužijo na dan za 8urno delo 24 dinarjev, začetniki pa po 12 dinarjev. Kako naj živijo s takim plačilom družine, ki si morajo vse kupdti, to prepuščamo javnosti, naj o tem premišljuje. Tisti, ki nimajo *emlje za pridelovanje najpotrebnejših živil, afi tisti, ki nimajo kakega postranskega zaslužka, so slabotni siromaki, sestradani in raztrgani. Gospodje od podjetniške družbe pa se vozijo v luksuznih avtomobilih, hodijo na planine na lov ter na razne druge zabave. Brez skrbi ži-vjlo, saj imajo veliko delavcev, ki se za-
trudijo. Siromaki, delavci se jm ne smiEjo. Mislijo si pač, če ne moreš živeti, pa pogini! Pač pa skrbijo za to, da imajo dobre priganjače. V tem delu se odlikuje neki domačin, ki je bil v vojni »Zugs-Pni »KaiserschOtzih«. Morda si domišljiTje, da je še vedno v taki službi. V zadnjem času so sprejeli jetnike na dela Ti morajo sicer delati od 6. zjutraj do
6.	zvečer, ah kakor se vidi, niso nič cenejši od drugih delavcev. Ce upoštevamo njih postrežbo in draginjo, stane vsak jetnik dnevno 25 do 30 dinarjev, torej toliko kolikor prvovrstni delavec! Pre-
mMte torej vi preprosti delavci. Kdo Je temu kriv, da vas stavijo z jetniki na enako^ stopnjo. Vi sami ste tega krivi! Poslušajte! Vaši delodajalci so organizirani in se združujejo čezdalje bolj, da vas lažje vodijo na uzdi. Ali ne uvidite, da morate imeti tudi vi organizacijo? Strokovno, gospodarsko, kulturno in politično! Ker dokler ne bomo politično močni, tako dolgo se nam bo tudi slabo godilo. Zato zbudite se, stopite v organizacije in sicer v delavske, ne v kapitalistične, v katere vas hočejo loviti kapitalistični izkoriščevalci! Le združeni v eni organizaciji bomo dosegli boljše čase in sicer ne s pomočjo moralnega orodja, temveč z umom. Spomnite se posebno pri volitvah, da spada delavec v delavsko organizacijo; zato naj voli delavske zastopnike! — Opazujoči Pohorec.
Gospodarstvo.
7= Vrednost denarja. 1 dolar velja 62 Din, 1 francoski frank 4.82 Din. 1 češka krona 1.96 Din, 1 lira 2.71 Din. 100 nemških mark 3.75 Din. 100 avstrijskih kron pa 9 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.82 švicarskih frankov.
= Žitni trg. Pretečeni teden so cene žitu znatno padle. Padec cen se še pričakuje. Pšenica se je tržila po 400 Din. koruza 350 Din, oves 275 Din, moka (št 0) 587 Din za 100 kg.
Strankin znak velja 5 Din komad. Kdor ga-še nima, naj ga takoj naroči pri našem tajništvu.
Strašne razmere v Evropi.
Ameriška »Prosveta«, glasilo slovenskih socialistov v Ameriki, je v svoji 218. številki priobčila sledeči članek pod zgorenjem naslovom: Resnica je: Evropa ne more plačati Združenim državam dolga. Ves denar, ki ga je naša vlada posodila zaveznikom, lahko računamo kot mrtvo izgubo. Političark včasi govore^ o povračilu, ali njih besede ne štejejo ničesar. In končno bodo ameriški delavci plačali vse stroške, ki so nastali, ko so pomagali uničiti Nemčijo v korist francoskih in angleških imperialistov.
Odkar je končala vojna, so se industrijske razmere v Evropi obračale vedno na slabše. Ta strašni položai ie deloma zakrivila versaillska pogodba, tista kaša, ki so jo skuhali Woodrow Wilson in njegovi tovariši, deloma pa ga ie zakrivila blokada Nemčje in Rusije, katero so zavezniki nadaljevali po mirovni pogodbi, in deloma so ga zakrivili pustolovcu, n, pr. Vrangel in Judenič.
' Po versaillski pogodbi se je srednja Evropa zdrobila v male politične države, ki so neizrečno ljubosumne druga na drugo in napihnjene od šovinizma. Podobne so malim balončkom, ki so lepo pobarvani na straneh in se svetijo, poleg tega pa trkajo drug ob drugega. Od versaillske pogodbe sem ni ta pokrajina, od katere je precej odvisna svetovna industrija, nič boljša kot je brlog risov.
Vsaka mizerna mala država je nosila svojo »trsko« na rami in je potrošila toliko denarja, kolikor ga je mogla iztisniti iz svojega od gladu umirajočega ljudstva, za vojske in municijo. Obdala je svoje meje z visoko colnino in je kričala na ves glas in rožljala s sabljo. Mogoče so razen ene ali dveh, postale vse od dne do dne bolj revne od prve do zadnje. Njiih tovarne so zaprte, kmetje nočejo j pridelovati živeža za mesta, v rudnikih 1 počiva delo, industrialni delavci nimajo
'dela. Lakota,	J
širijo, kjerkoli je nastopila Wilsonova po
godba.	.,	..
Avstrija je bila zadeta najbolj trn • Veliki Dunaj,	prej glavno	mesto	^
stva, je brez sirovin, živeža in transportnih zvez. In tako je pnšia > strašna beda.	tako strašna	beda.	da
Američani ne	verjeli, da je kaj	ta	g
mogoče, ako bi kdo naštel dejstva. ^ sko meso je delikatesa za mnoge siro k e. Tam jedo tudi pse, mačke pa,... di podgane. In nekateri pravijc da se ] v redkih slučajih pojavil tudi kani zem, po katerem so segli ljudje, ka je skrajna revščina napravila blazne.
V mnogih krajih v Rusiji so ra take razmere. Zavezniki so blokirali ske pristane da poženejo rusko ljuds v v lakoto. Tej blokadi se je pridružila redno velika suša in v Rusiji je naa lakota, kakršnh malo pozna zgodovi _
V Poljski, ki so jo ustanovili v ver saillesu. ni bilo nikdar časa. da bi se prijeli industrije. Svojo pozornost v ^ deželi so posvetili vežbanju Y,0)airLgj.. masakriranju Židov. Tako je bila N
ja obkoljena na jugu in vzhodu z m ’ ki je tvorila zid, kateri mora °ne.?n0§, ^ njeno industrijo. Na zapadu je bila r cija, ki se je odločila, da napravi iz ^ čije puščavo, izjemo so tvorile » L^ vince ob reki Reni. Francoski P01* so se odločili, da so te province došle njih imperiju.	.	gele-
Modema industrija sloni na zu in premogu. Pred vojno je ’mela goV-čija svoje železne rudnike in Pre.jzaciji nike v ruhrski pokrajini, šlezij'. -ranCija in Loreni. Po končani vojni je jfjzacije-dobila Loreno in najboljši del p^jj-Najboljše šlezke rudnike je dobi praska, Nemčiji je pa ostala ruhrsk ezaJja jina. Poleg tega je pa Nemčija °	^o-
po pogodbi dajati Franciji določeni	j
žino premoga.	(KongcJL--—
Tedenski prei*«^
Nedelja, 24. sept.: Pokrajinski iz
SSJ v Celju končnoveljavno izkh Q(y.
pokrajinske organizacije poslan ter louha, Kopača, Tokana, Kisov .^)0rsk° ljubljansko kocmurjevsko in nia organizacijo okrog »Enakosti« ra vrševanja sklepov celjske Pa/.!Ja\.cev v ference. — Zborovanje Kadiee orjsta-Zagrebu. Radič zapovedal sVO! „-5 njik šem, naj bodo do volitev mirni, 'giovefl' pa naj se ne ustrašijo niti krvi. ske »republikance« je pozdravil nom »špekulanti«.	,	t,PivraF
Ponedeljek, 25. sept.: Shod ne* ^ skih vseučiliščnikov, na katerem izaCi-sojali nacionalistične dijaške organ v je. Pretep. — Kralj Aleksander do® ^ Belgrad reševat zadevo princa J'u Vlada Udniženju jugoslovanskih ^ jočih umetnikov dovolila ]bxlpš srurt-
12.000	Din. — Obenem potrdila “f./eVSld nih obsodb. — Fašisti razbili rad ^ shod v Sarajevu. — V Sofiji ra<“* ^icl-vih spopadov med vladinovci ,n vabi' onalci obsedno stanje. — Zavezn* ^ jo Angoro na orientsko konfer^D ^	^
Mednarodni zrakoplovski kong
Pragi.	,	.	a	org®1*1'*
Torek, 26. sept.: Manborska pjje zacija sprejela izključitev na znam voditelji proglasih to organiza redni samostojen del SSJ, ki bo v , neži zvezi z belgrajsko centralo. Naivne^ v slljo, da je s tem že vse rešeno. Mariboru ustanovitev politične« štva za Nemce v Sloveniji. —• zvi^j; minister se brani nameščencem	ja
, draginjske doklade. *— Vlada
kronskemu svetu predlagal ostre octre3-oe proti princu Juriju. — Madžarska zahteva odpravo zavezniške nadzorovalne Komisije, ki ji samo denar žre in pase lenobo. — V češki porcelanski industriji odpustili 20.000 delavcev. — Stavka ka-varniskih uslužbencev na Dunaju. — Poljski proračun izkazuje 552 miliard primanjkljaja. — Na seji Zveze narodov zadeva lord Cecil razorožitev vseh držav, 5* jim preti polom. — Revolucija na Grškem. Vlada prosi Venizelosa, naj pride flomov reševat. — Kemalove čete prekoračile nevtralni pas ob dardanelski bali. V Tracijo hočejo zasledovati bežeče Grke. — Carigrajska vlada odstopila. *emal vladar vse Turčije. Sultan odslej va?? verski poglavar. — V Tripolisu *aja proti italijanskim zavojevateljem. s, Mezopotamiji zajeli vstaši del angle-od	-T- Indijski	muslimani zahtevajo
Q angleške vlade, naj pusti Kemalovce za rac!i0- — Sovjetska vlada zahteva od aveznikov takojšnje mirne intervencije a preprečenje nove svetovne vojne. Na ^ntsko konferenco naj se povabijo vse znZ?VS °k ^rnem morju. — Moskva pri-DnH p ne°dvisno turkestansko republiko in i	®r Pašo. —	Pogajanja med Rusi
bj Japonci glede izpraznitve vzhodne Si-in severnega dela otoka Sahalina Japoncih so se razbila.
Sreda, 27. sept.: Sima Markoviča grad	v. Mariboru	in ga bodo v Bel-
^ pS?dili po zakonu o zaščiti države, da ^ belsko ministrstvo ugotovilo, za ; e žetve 100.000 vagonov žita Pravi^°Z‘ — Avstrijski kovinarji pri-stičn ° stav^°- — Avstrijska sociali-03 stranka zahteva izgon vseh Habs-
buržanov. — V Budimpešti stavka
70.000 voznikov in pomagačev. — V Moravski Ostravi priprave za rudarsko stavko. — Pri Speciji (Italija) strela udarila v smodniški stolp. Stotine mrtvih, tisoče ranjenih ,neizmerna gmotna škoda, — Grško ljudstvo odstavilo kralja Konstantina. Imenoval je še svojega sina Jurija za presolonaslednika in se podal v tujino.
Četrtek, 28. sept.: V vladni koaliciji novii sporu —Narodna banka ne da novih kreditov vojnemu ministrstvu, pač pa
155000.000 Din, za prehrano pasivnih krajev. — V Subotici konec »veleizdaj-niškega« procesa proti celi vrsti Madžarov. Njih voditelj dr. Varga obsojen na 15, drugi na 15 do 5 let ječe. — Konferenca južne železnice v Budimpešti za ureditev prometa med Jugoslavijo, Avstrijo, Madžarsko in Italijo. — V Innsbrucku odkritje tajne nemške monarhistične organizacije z 800.000 oboroženih članov. — Kemal paša izjavlja Angležem, da ne prizna nevtralnega pasu, ki hočejo od njega, da ga spoštuje. Orientske konference se udeleži, če se bo vršila v Mali Aziji in ko zasedejo njegove čete Tracijo. — Amerika poslala vojno brodovje pred Carigrad.
Petek, 29. sept.: Upori v Dalmaciji radi neizvrševanja agrarne reforme. — Vlada odredila, da mora del invalidov za tri mesece nazaj vrniti polovico podpor. — Krvavi spopadi v Sofiji. — Več bivših grških ministrov je revolucionarni odbor aretiral. — Zveza narodov odobrila mednarodno posojilo Avstriji. Prva se je temu uprla Italija. — Caristi in Japonci so začeli Sibirijo izpraznjevati.
Sobota, 30. sepf.: V Bolgariji fešel zakon, ki določa usodo bivših ministrov potom ljudskega glasovanja. — V Trstu spopad med fašisti in komunističnimi mornarji. Mnogo mrtvih in ranjenih. —* Avtrijski kovinarji zmagali brez stavke. Kavarniški uslužbenca zmagali. s— II. kongres svetovne demokracije na Dunaju. — Oba glasila prejšnjih nemških socialističnih strank sta se združila V eno, v, »Vorvvarts«. Ledebourjeva skupina neodvisnih socialistov se ni priključila zedinjenju. — Konec zasedanju Zveze narodov. — Francoski primanjkljaj 3900 milijonov frankov. — Angleška povedala Turkom, da nastopi z orožjem.
Nedelja, 1. okt.: Vojvodinski radi-* kaloi so na zborovanju v Somboru zahtevala konec vladni koaliciji z demokrati in nastopili proti Pašičevemu režimu. — V Bolgariji občinske volitve. — Otvoritev zasedanja stavbinske intemacionaH le na Dunaju. — Turki izpraznili del nevtralnega pasu. —_ V Rusiji je Lenina zopet opažati: Sovjeti črezvičajkam prepovedali streljati noseče žene. Ljenin je nastopil proti levemu krilu, ki ga vodi Zinovjev. III. internacionala se je končno spomnila oglasiti se proti novi sv e* tovni vojni. Trocki pa še vedno mobilizira v Zakavkaziji. V Moskva demonstracije proti Angleški. »Izvestja« pišejo«, da je v sovjetski ječah 1,961.728 »kon-trarevolucionarjev«, to je tričetrtiine proletarcev. Dobro so gospodarile črezvi-čajke v Leninovi odsotnosti!.
Odgovorni urednik: Anton Podbeviftk. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imena pokr. odh. SSJ).
Tisk Učiteljske tiska me r Ljubljani.
Podr
Izjava.
žaliiv'Ipisani preklicujem vse kel n .. Sec*e, ki sem jih izre-govj vJernejii Oblaku in nje-
doč6 Tl in Navijam, da v b0' Hje IIe bom več zabavljal proti u zaradi aprovizacije. Kr»že, dne 16. sept 1922.
Janez Perko, čevljar.
a*f strup» Nikaka komična kisna kislina!
Garantirano pristni
namizni kis
aj.av najmodernejša automa-p p na kisova tovarna
S SCHMiDL,
Vs tSlaribor> Koroška cesta 18.
zdravi hiSl,ja gospodinja, ki skrbi za J® svoje družine, zahtevaj povsod -~_^noj>risfni SCHMIDL-KIS.
Jjjjio za prevleko divanov in drnzegiF mn v veliki izberi, dalje različno piafno •n ime za tapefrike, sedlarje itd.
& E. Skabernč
Mestni trg 10.
Iščem mesta kot
mn
v kakem večjem podjetju. Sem popolnoma vešč v manufakturni, špecerijski in železninski stroki. Znam pridobivati odjemalce. Sedaj sem nameščen v večji trgovini mešane stroke kot poslovodja.
Naslov pod .uljuden in zanesljiv" poštno ležeče Litija.
povečane po vsaki sliki, društvene skupine, legitimacije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah. : — 1
“' " , zraven Mia Union.
»j
SVILA
nakit, trse potreb-za šivilje in krojače najceneje pri:
SINKOVIČ nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19.
Jadranska banka -Beograd
Delniška glavnica: 9in. 60,000.000.	m
Reiirvs: Din. 30,000.000.
Podružnice:
Bled, Cavtaf, Celje, Dubrovnik, Hercegnovi, Jetsa, Jesenice,
Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko vit, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiliirani zavod: jadranska banka ; Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK: SSSShRS1 “■
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE £ Valparalso, Ani©f0ga*«a
Punta Aranas, Puerto Natalos, Porvanlr.	8
POTNIKI ¥ AMERIKO!
UNITED-AMERIKAN-LINES-1NC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: HAMBURGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW-YORK. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja:
SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica. 26.
Tovarna
 blago.
Barva
Kemično čisti
Ljubljana, Poljanski nasip 4.
SvetloIIka srnice in srajce.
Podružnica: Šdenburgova ul 3.
Maribor
Gosposka ui.OS
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št 39.
«* Prva mariborska ■■■
Umka pia p Mm,
Tržaška cesta št. 33, teb 324,
priporoča dcžser kružs la 2 a sm J Je.
Piva Mil. itm tiare?
Maribor, RjiSBua cesta S priporoča o b i e k e za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
Gostilna
= Maribor =
Ruska cesta št. 7
priporoča izborno kuhinjo in plJaS©«
— N. BRUNO MiMANiČ ...
tovarna kandKov In fllaSžKarua
najnlžje cene in vsak čas sveže blago.
Maribor, Tkalska ulica 4.
SE
3E
3 ESU
3-— 25 — 12-50
1-—
1 —
Čitajte naš tisk!
Dnevnik „NAPREJ“ stane
mesečno..................Din	12'—
Tednik „LJUDSKI GLAS“ stane mesečno ....
Mesečnik „NAŠI ZAPISKI"
stane letno............
Oskar Wilde: .PRAVLJICE4, elegantno vezane . . .
Karol Marks in Friderik Engels: „ KOMUNISTIČNI
MANIFEST4..............
Bauer - Uratnik: POT K SOCIALIZMU44 ..............
SOCIALIZEM IN VERA41
broširana..............
lepo in trdno vezana . .
F. Engels-Žagar: „RAZVOJ SOCIALIZMA44 od utopije do znanosti, stane . . .
Naroča se v Ljubljani, pošt. predal štev. 168.
Osebna naročila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 61. (Učiteljska tiskarna.)
»VOLKSSTIMME4 izhaja 2 krat tedensko, stane mesečno Naroča se v Mariboru Ruška cesta 5.
„DELAVEC“ glasilo Strokov. k°m- J® Slovenijo, Ljubljana.
Družinski list „KRES“ izhaja mesečno in stane letno	40-—
Naroča se v Ljubljani,
Židovska ulica 1.
Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je naša moč!
5--
I    .................................................................................................................................................................................................................................................................................  III
Prometni zavod sa premog d. d. v Ljubljani
prodaja	4
is slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanšRi in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški In angleški koks za livarne in domačo vporaboj kovaški premog, črai premog in jajčne brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15-1 *
banka I. I.
2-50
SE
3S
fi
©rele »Jugoslovanska	■	banka
podružnica v Ljubljani, Zagreb, Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monšotor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabae, Šibenik, Škofja
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos-Ayres (Argentina).
Afiliacije:
Bndapest: Balkan bank r. t.
Split: Jugoslavenska industrijska banka.
Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
sss! Delniška glavnica in rezerva ssss ca. K 200,000.000.
nar Izvršuje vse bančne posle najkuiaotneje.