gospodarske, obrtniške i
Izhajajo vsako sredo po cell poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr.;
pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.

Ljubljani v sredo 11. januarija 1871.
O b s e g : Napravljanje svilnega semena po novi iznajdbi.
opazke o kacah (Dalje).
Mnogovrstne novice.
Koliko ptici koristijo gospodarstvu (Konec).
Dolgoletne
Še nekoliko dokazov za slovanstvo starodavnih Venetov. (Dalje.) Dopisi — Novićar.
Slovenci. (Dalje.)
Gospodarske stvari.
Napravljanje svilnega semena po novi iznajdbi.
Se zmirom bolezen svilnih črvičev (židnih gosenicj veliko škodo delà svilorejcem. Treba tedaj prepričanja, da so svilni metulji popolnoma zdravi. To se izvé po
zarod, ki boleznim ni tako hudo podvržen; ona povikša množino mesičkov, storí bolj so in lepšo svilo, in ravno tako preiskavanje je nam poroštvo, da dospemo do tega,
napravi
r ------------««U^VUiU \AKJ
da se zopet po navadnem načinu.potrebno seme
Skrbeti bi se moralo, da se vpelje le edini ta način
to je
9
9
mikroskopično preiskavanje semena, in da se
novi znajdbi, da
se
metulj in metuljka, ki
se plemenita
(parita) v posebne stanice (celice) ločita in na tanko
z drobnogledom preiskujeta.
To novo pot izrejevanja zdravega semena je napo-tila lanski zbor svilorejcev v Gorici, da so to stvar temeljito v prevdarek vzeli in o njej, kakor „Gosp. list" piše, to-le sklenili:
vsakter drug način odstrani.
Navadno vpeljana reja jajčic ne zadostuje, čeravno se je pri preiskavi število prvih metuljev zdravo pokazalo.
Ali se ima metulj od metulj ke ločiti, to se odloži
za prihodnj poskušalo
leto
9
ker se je do zdaj še malo o tem
Metulji sparoma se imajo v posebne stanice (celice) spraviti in potem z drobnogledom (mikroskopom)
na tanko preiskavati,
ali so zdravi, bolezni prosti.
Do-
ločilo
se je,
da
edini ta način more odstraniti svilno
bolezen telesec (corpuscula), da le ta način more zopet popraviti in povzdigniti naše domaće, rumeno pleme
Za mikroskopično preiskavanje se lahko porabij< tudi ljudjé manjše omike; tudi dekleta se za to opra vilo lahko pripravijo in porabijo.
Svilorejske družbe imajo s podporo državnih po močko v za občno vpeljavo celičnega načina skrbeti dokler posamesni svilorejci tega ne storijo.
9
ktero je dobro in vspešno pri izreji in ki daje veliko lepše in teže mešičke od japaneškega plemena, za čegar seme se toliko tisoč goldinarjev vsako leto v Japan pošilja.
Da se vsaj z nekoliko gotovostjo določi, ali
so me-
Koliko ptici koristijo gospodarstvu.
Spisal Govekar po „Prakt. Landw."
f	(Konec.)
Žol ne se živé od žužkov, kteri se dobivaj o za lubom
tulji sposobni za plodenje, morajo se prvi metulji na- -------------——^^»«yv,
tančno preiskavati, da se njih zdravje vsaj v poglavit- sadnega in gozdnega drevja in veliko škodo napravljajo
nem razvidi. Mikroskopična preiskava zapredkov more dokazati prav močno bolne metulj e; za določbo popolnoma zdravih metulj ev ne zadostuje taka preiskava.
do-
zato, ker do njih ne more ne človeako oko ne človeška roka.
jena
Zeló je neresnična in nespametna misel razšir-da žolne poškodujejo drevje
al to
Množenje vkužljivih telesec se vedno narašča
Je
skoz
m
9
kler metulj živi; zarad tega je najboljše, metulje še po smrti natančno mikroskopično preiskavati.
skoz kriva misel. Žolne s svojim kljunom le drevje preiskujejo, ter iz glasa spoznavajo, kje je pod lubom luknj a, v ktere mravlje in smrková grizlica ali pisar
Metulj in metuljka se morata preiskati; najboljše	svoja jajca ležejo. Žolne posebno rade iščejo in pobirajo
je obá skupno preiskavati.	veliko (konjsko) mravljo, njene bube, veliko lesno oso
Mikroskopična preiskava vendar ne odstrani drugih	in vse vrste škodljivih črvov iglatega drevja. Najraje
ki so določni pri izbiranju semena. Paziti je	pa pobirajo gosenico, zimski pedic imenovano ; onapožré
pogojev
treba tudi na to, kako metuljka jajcica
položi, kako
se
tega mrcesa na dan po 20. Dvoje teh koristnih ptić jajcica hranijo itd.; vse to mora le čelični način na- pokončá tedaj na mesec 2400 imenovanih škodljivih tančno pokazati.
mrcesov.
Tudi preiskavanje semena nekoliko dokaze, <*±x	m mq.v w* ^uovym^ ic puiuvxu« uauiu, x«<-
je seme porabljivo ali ne. To posebno veljá, ako ni leže se tedaj za prihodnj o pomlad 180.000 gosenic, ktere
mogoče dotičnih metuljev preiskavati, na priliko, ako se razdevajo gozd.
ali
m	% y «
jajcic
Babica zimskega pedica leže 200 do 300
in ako je od teh gosenic
le polovica babic, iz-
nakupi Japaneško ali sploh ptuje seme.
Goršniček ali višnjeva senica pobira jajčica
lot. Skušnje
cica) daje ne le veliko večih dohodkov, ampak tudi pa so pokazale, da potřebuje ta ptica za vsakdanji živež tako seme, ki je za pleme posebno dobro in porabljivo. najmanj pol lota jajčic; na mesec tedaj 15 lotov ali pa
mili-
mikroskopično preiskavo napravljeno seme (jaj- smrečjega prejca, kterih gre 20.000 na
veliko večih dohodkov, ampak tudi
Skušnje spričujejo, da mikroskopična preiskava ple- 300.000 jajčic; deset parov pa pojé po takem menskih metuljev, večkrat ponavljana, naredi krepak jonov jajčic z drevja. Mislimo si pa, da sta zima in
repu
zmirom tanjši kačji život; 2) mrzlota života, ktero
mraz polovico jajčic pokončala, in da so le tretji del ostalih babic smrečj ega prejca, in vsaka tih babic naj žival ohrani v najtoplejših krajih in v najgorkejših časih ;
da tihotapno lazi po zemlji, zmirom na napad pri-
iez leto le 120 jajčic zleže, tedaj bi imeli mali ptički v prihodnjem letu ne več nego 120 milijonov gosenic pravljena; 4) kakor dve električni iskri bliščeče se oči
pobrati. Ako pa, dragi bralec, pomoriš 10 parov senic, ^u* ^vm v-oc oaujc , taau, ua JC oj tedaj ti tudi 120 milijonov škodljivih gosenic drevje tankim vratom podobna mrtvaškej glavi;
da žival v-se skrije
V f
OC1
tako
)
da je široka glava s
pokončuje !
Konečno naj spregovorim
v
se
vedno iz
gobca moleći razklani jezik, kakoršnega nima nobena
siva ali črnikasta barva
besedico o sitnem in druga nam znana žival
x%\ r O wiiiAi	1/uuuu.Avv vj witiiviii iu ui uga liaux rjuaua ^iivai ^ « » oi va au vsi uiivaota uai va^
jako zaničevanem vrabců. En par vrabcev, da svojih ktero videti se člověk nehote skoraj zmirom smrti spo-
mladiče
do 7)
V _
cez
teden preživi, potřebuje 2000 go
senic, in ker navadno vletu 2- do 3krat godi, ter svoje dolgim in mrzlim životom
minja; 8) lastnost, da oklene vsako živo stvar s svojim
mladice skozi pet tednov z živežem preskrbuje , za samo dvoje gnjezd potřebuje 20.000 gosenic
tedaj
Tv v
Isce
j
da prebiva v ozkih, glo-
bokih in temnih luknjah, po skalah in starem zidovji,
pa posebno rad gosenic glogovega belina
f
kosmatega
po pustih, samotnih, strašnih krajih, kamor le redko-krat kak člověk pride ; 10) kačam lastni, moščjaku
prejca in kebrov. Kedar ima prvič gnjezdo, gre z (pižmu) podobni duh, kterega takrat posebno ćutimo vojsko na kebrovo gosenico , pri drugem pa na glogo- kedar je več kač skupaj ; kačji duh je včasih tako hud
9
7
vega belina. Dvajset vrabcev potřebuje tedaj pri dveh da jame po njem posebno stare ljudi glava boleti, ali
gnjezdih 400.000 gosenic, ako ne vštejemo šo k temu jim še celo hudo pride; majhni otroci dobé po njem
....... ..... ' ' u)
teh, ki jih med tem še mladici prvega gnjezda pozob- božjast, materične žene pa ta duh še celó omami ljejo. Mislimo si, da jih pogine polovica iz raznih naglo premikanje, ki stori
?
vzrokov, iz druge polovice
da se člověku, ki premika-pa da se spomladi izležejo jočo se kaco gleda, rado v glavi z vrti, ali ga celó omoti
m
valce
tem pripomore tudi hudi kačji duh. Maj hine kakor na pr. krte
ži-
miši, podgane, žabe, tiče in
babice, od kterih bi bil tretji del kebri, polovica glogovi belin in ostanek pa kosmati prejci; iz skušnje vemo , da zleže ena kebrova babica okoli 400, glogo- druge enake živali to tako omoti, da jih kaca precej
vega belina 200, kosmatega prejca pa okoli 300 jajčic,
tedaj bi vse to skupaj zneslo
30.000 kebrov
x
50.000 glog. belinov x 200 20.000 kosm. prejc. x 300
400 jajčic, to je 12 milijonov
dobi, kar tudi ljudstvo v mnenji, da kaci imenovane živalce v žrelo zlezejo, potrjuje; 13) da kače ne mo-
n
77
77
10
rejo dati od sebe nobenega glasu, a<h jc mux vmyi*, da se dostikrat popred ne zapazi, predno se stopi na-njo
kar
Je
tudi vzrok
» »
)
jajčic
>
skupaj tedaj 28 milijonov iz kterih bi se prihodnjo spomlad izlezle gose-
^■■■■■^■■■■■■■jlHH da al to je laž, ki se je med ljudstvom
nice

ki bi
naše
sadeže pokoncevale.
ali pa se je kako drugače ne dotaknemo. Pra vij o gad ,,žvižga"; ohranila ter gre od roda do roda. Opazujmo gadje žrelo prav pažljivo in viděli bodemo, da ustnici niste pri-
Ako preštejemo sedaj število gosenic
ktere
lom
j
so
66
pomorili, zavzamemo se nad strašnim števi-tako da skoraj svojim očem verjeti ne moremo.
ostale pri življenji zato, ker smo le tako malo ptičev
y
j
m
kukavica
)
ostalo je kosmatih prejcev
sova para
7
žoln
i
7
10 parov senic 20 parov vrabcev 20 20
»
77 77
77 >7 77 77 77 77
77 77 77 77 77 77
7*
7>
17,260.000 540.000
zimskih pedic	180.000
smrečjih prejcev	12,000.000
kebrov '	12.000.000 glog. belinov kosmatih prejcev
XV/ £SJLC4Y jJUt£J±JLYYJ AU TAWVH K/V VAV/UUV y Vii^ UUVUI.VV Juauvv
pravni za žvižganje, ker ste na kosti napeti in ju gad toraj ne more dosti premakniti, še manj pa skleniti là) strašno je videti gada, kedar požira svoj plen ako ga bodeš gledal, vstali tibodolasje pokonci, kajti uboga živalca, ki je tako nesrečna, da pride gadu v pest
dalj časa in da bi se iz njega izvila, raztegne ga tako

T —— ;	—---f-----7 — r"— p---■
se vije v njegovem žrelu po četrt ure ali pa še
7
da je gadova glava po trikrat debelejša videti, kakor je v re3nici. Al gad drži živalco trdno v svojem žrelu,
)
10,000.000 6,000.000
ter jo zmoci in prepreze s
slino
7
bodi-si, da jej sapo
zapre, ter jo tako že v svojem žrelu umori
7
ali
pa
zato
66 ptičev
skupaj 165,980.000
Pri vsem tem velikem številu pa še ni vštet živež
, da bi se spolznila po ozkih delih gadjega života. To so vzroki, iz kterih se ljudjé in živali tako zeló
to so vzroki, za voljo
za stare!
Naj tedaj sleherni pomisli , kako neizrečeno škodo si napravlja on , kdor nedolžne ptiče neusmiljeno pre-
Naj bi tedaj v vsaki vasi in fari pred
župani in stariši vse storili, da se ptičjemu lovu v okom pride, ter da skoraj
to so vzroki
bojijo kač in jih sovražijo, kterih ljudje te živali preganjajo, kterih se druge živali tako zeló kač bojijo. vendar preganjajo vse kače sploh, a ne pomislijo
7
iz
Ljudje
7
in mori
f
gaûja j ■ • j u - • vsem drugim duhovni
liko nam te živalce koristijo.
Zadnji
ko-
čas je, ljudstvo
7
učitelji
7
opusté neČimurni lenuhi in nevedni otroci to, človeštvo tako sramotivno početje! Sleherni naj na vse kriplje na to delà, da se nova postava v tem obziru natančno
podučiti tako ali tako , da naj ne preganja ubozih ži-valec tako strašno, sicer bi moglo to človeštvu še zeló škodovati.	(Dal. prih.)
spolnuje!
Mogoče
7
da se marsikteremu kratkovidnežu
Narodne stvari
in hudobnežu posamesna škoda le prav majhna vidi
7
al le pomislimo, kako neizmerno velika je, ako gledamo na cele dežele !
Natoroznanske stvari.
Dolgoletne opazke o kaćah.
naj del
7
Spisal France
I p a v e c, zdravnik
v Novomestu.
Slovenci.
Spisal dr. Vinko Fereri Klun.
Posvećeno velikim posestnikom kranjskim.
(Dalje.)
arhivnih spisih deželnih stanov kranjskih sem
je prvo naseljenje Us koko v na Kranj sketa
naseljevanje,
da
vže med 1530. in 1537. letom vršilo
To
Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta.
Znamenja
7
ki
(Dalje.)
niso lastna nobeni drugi stvari, razun
o kterem smo ravnokar govorili, je bilo vže drugo teh arhivnih spisov sem povzel se sledeče so Uskoki sami sebi izbirali kapetar car avstrijski iz njih srede nadkapeta
Iz
začetku Potem je pa imenoval. Po
kačam, so sledeča
Dolg, po zemlji se plazeč, proti ukazu, danem v Beču 15. novembra 1570. leta je bil
Jem ej pl. R a u n a c h prvi kapetan Uskokov imenovan. zaročenca vence iz rož. Krst se ni prej vršii
Osnova je bila voj niska. Pri kapetanu so bili : 1 -1	-	.........
1 O__I_ _ J — • ^ *t O	m irt t r ai.	lr 4- A Ml w* «1 A rv\ A
éastnik,
12 vojvodov in 12 zastavnikov, kterim je morala kranj-
takrat, ko so otroci vže nekoliko odrastli.
7
kakor
obredih in običajih vsacega naroda, dokler on
ska dežela letno plaćo dajati. Ostali vojaki plače niso še ni zgubil svoje prvobitne prirodne narave
dobivali, zato so pa bili Uskoki svobodni od vseh davkov. Njihova dolžnost bila je straže oskrbovati v mejnem
zmirom
vidimo črte zije
ktere so polne globokega smisla in poe vštric ž njimi pokaže se pa veckrat najbolj divje
KjxLvm jv """"" ~ ----~ , ~ » —~ j--- J ) » on ít lij i lij i pwtvaZíC; oc pět VCUMal li žij U U1J UlVje
mestu Sluinu, vrstili so se pomesečno. Pod obiast in surovo nasilje. Na videz čudno nasprotstvo, — a kapetanstva so spadali vsi kraji, kteri so bili po Usko- 0no se popolnoma razjasnuje po tadašnjim načinu živ
kih naseljeni. Imeli so nektere posebne pravice, največ
ljenja.
Od ene strani je življenje v prirodi budilo y
gledé sodništva. Uskoki so se namreč sodili in uprav-	prsih člověka najnežneja čuvstva, od druge strani pa
ljali po svojih starih narodnih običajih.	so materijalne potřebnosti in potrebsčine sebičnost za
Posle tega kratkega zgodovinskega obzora poglejmo	seboj vlekle borbo, ktera je bila tem bolje divja in
sedaj v domaće življenje Uskokov.	surova, čem manj se je ublažila po narodu še neznanih
Značaj Uskokov je v mnogem podoben vsem juž- človekoljubnih načelih izobraženja.
(Dalje prihodnjič.)
nim Slovanom, njihovimu dostojanstvu in njihovim hi-bam, ktere sicer malo po malo izginujejo. Znaki, kteri posebno odlikujejo Uskoke, so: brezumna predrz-nost in goreča ljubezen pravoslavne, to je, narodo-slavjanske vere in n epr emaglj i vo so-
vraštvo do Turkov, nezaupanje vsem ptuj- Se nekoliko dokflZOV VA SlOVaOStVO Starodavnih
Starozgođovinske stvari.

cem
(kar
boli
ali
manj zapazimo
tudi
pri
Slovencih), nasproti tega pa tako gorečo in iskreno ljubav do vseh Slavjanov, kakoršna je redko kje drugod najti, privezanost svojemu plemenu in svoji porodici, ponosno
Venetov.
Spisal Davorin Trstenjak.
(Dalje.)
Kedaj je ta slovanska betvica se tam naselila
čutje svoje slavne preteklosti in pravične dá se dokazati; brz ko ne so zbegnili iz venetske po-
1 , krajine v 400. stoletji pred Krist., ko so začeli Kelti
nade na slavno bodočnost,
društvu so veseli
prijatelji so muzike in radi prepevajo pesmi o viteških čez Alpe v gornjo Italijo riti. Takrat so se brez dvombe podvizah (dejanjih) prednikov. Sploh so oni v glavnih tudi mogli armorski Veneti od Adrije na polotok crtah jako podobni Crnogorcem in Srbom. Ko smo go- germanskega oceana v armorski Galiji preseliti, kjer so
sloveli zarad brodarstva in trgovine. *)
Znamenito je, da v zemlji gori omenjenih slovan-
vorili o Slovencih, smo videli, kako ona dozdevna kultura začenja v poslednjem časuuničevati vse narodno in
skuša vsem plemenom bledni pecat ko smo- skih sedaj zeló skaženih ostankov v valliškem kantonu politizma vtisniti. To se mora, akoravno v manjši najdemo dve velikanski umetno izdolbeni pečeri (jami), razmeri, tudi o Uskokih reci. Ta kuga sicer še ni na kteri ste služili za bogočastje. Takošne pečere najdemo
toliko presinila tega čvrstega plemena, da bi mu popolnoma izbrisala njegov pravi značaj, a vendar so vže
v
Kijevi
j
v Galiciji (razhorecke jeskyňe), v Ojcovi
y
v
marsiktere karakteristične črte po občevanji s sosedi, y nitranski okolici, in mnoge druge v Tatrah. Vse a še bolje po premembi državnih odnošajev sčasoma iz- človeške roke izdoible in za bogočastje pripravile.
vojvodstvu krakovském, peninske v Sandeku, soborske
i nit« •	i	nri	«
SO
ginule in ostale so le še v zgodovini običajev.
kakošno božanstvo se je častilo
v
teh
v pečevnih
halno.
Domaće življenje Uskokov je iz davna bilo patrijar- jamah? To zvemo iz spisov sv. Pavlina l) škofa no
uaiuu. v enej hiši je živelo ^, ^	tv,^	íauai^egi*. \ju	u«,au v aiíviícji oitsuii v u up li
enega in istega roda. Oblast je imel najstarši moških svoje glavno božantvo, ktero je bilo božanstvo solnca:
in tudi vec porodic
lanskega. On
píše
da so v Akvileji častili v dupli
in najmlajša izmed žen.
Ta dva sta v porazumljenji vse vredovala drugi morali so tema dvema pokorni biti.
)
m vsi
Uskoki se niso toliko s poljedelstvom kakor
» v •
z zi-
Quidquod et Invictum Spelaea sub antra recondunt Quoque tegunt tenebris, hune audent dicere S c 1 e m.
Glavno božanstvo v Akvileji pa se je velelo
9
vinorejo, posebno z ovejorejo pecali, ktera jim je veliko dobička da j ala. Varčnost in umerenost (zmernost) niste ravno njihova krepost bili. Stara navada razbojev in ropanja se je pri njih v vsem
?
B
Bel
, Bili en, in je imelo apollonov
ker so ga rimski in grški pisatelji in domači
značaj,
prebivale! sami primerjali A p o i 1
)
se
celó
nitvi, videla.
v samej ze-
Božanstvo
1
Vendar tù je bila poetična stran, ktero tolikrát v nazorih in v odnošajih Uskokov nahajamo.
meljski jami vlada takrat
j
ktero ima svoj sedež v pod
)

P
m
msko solnee
;
ono
čez
chtonični svet
Dobivši pri svatovstvu odkaz? je
fant 5, 6,
nekterikrat
10 in še več prijateljev zbral in je pridrl ž njimi v hišo, kjer je živela devojka, ter jo je zgrabi! in se ž njo na konja vsedel ter k najbližnjemu duhovniku dirjal, kjer sta se poročila. Navadno se je za to čas izbral
Mi pa smo v slovanském solnčnem božanstvu Radegastu in Triglavu našli to prikazen, da je ono tudi gospodar podzemeljskega sveta in ima priimek:
*
Ze bistroumni M an ne rt je izgovoril mnenje, da so v naj-^ # .	.1 I starejši dobi od Karpatov do Venetov slovenska plemena bila na-
kedar moški niso bili na straži. Nekterekrat se je pa seljena. AI Herodot o Venetih ni mogel ničesa izvedeti druzega, tudi pripetilo , da so rodstveniki (žlahtniki) za to Že nego za njihovo prebivanje kraj Adrije in za nekoliko njihovih
navad. Imenitna njihova trgovina njemu ni bila znana. Mannert sam praša: kam so Kelti praprebivalce adrijanske pokrajine pori-nili, ali severno čez Dunaj ali proti zapadu v retske planine? Gotovo na obe strani; in tako je prišla gori omenjena slovanska betva
pred vedeli, ter so napada pričakovali; takrat, razume se, so se vneli hudi boji. Vže prvi zihelberški kapitan je prepovedal ta običaj ropanja nevést in ga je
kaznoval z veliko globo.
v Švicarsko (glej Mannert Germ. str. 499. 501). Tudi
»
lacus Ve
slučaji srečnega svatovstva pa se je sledeci netus" (Pomp. Mela III. 2.) današnji Boden see opominja na Ve
obred vršil. Drug ali dever je prijezdil na dom ne-
veste, posadil jo je k sebi vzadi na sedlo, ter jej je glavo z ruto pokril, da ne bi mogla najti poti nazaj
roditeljskemu domu, in je ž njo dirjal proti cerkvi. Ladis
nete. Na izhodnem konci tega jezera stojí : Bregenz, nekdaj Bri gantia in Brigantium , to je Bregenica, Bregenca, město ob bregu, Uferstadt, primeri: Brežice, Obřež, Pobrež, Breg vaši in města kraj vode. Prebivalci okoli jezera imenujejo se: barke:
Ondi
so
nje sneli povezko, in duhovnik je položil na
ladje.
Pis.
') Pri Muratori Nov. Thes. Tom. I. pag. 28.
*
99
lina
9
Be-
kteri ni samo po imenu bog svitlobe, luči solnca,
Crnibog" nasprotna temna stran Belboga
temuČ tudi po attributih. Različne predstave nam Be-
Y Gorici
jan
lina pokazujejo s kolescem, kroglo, sekiro, pogostoma popraševati
Dopisi.
xfy
Kako to
čujemo
lokom, peharom ali bokalom in pa z liro.
da naša „S o č a" živega glasú
od sebe ne daje? Jeli še živa? Vže oni pot, ko je šlo
Kakor je Bel i bog Radego st imel posteljo škr- za nezaupnico Gorjupu, bila je tako tiha
9
da
so
latasto „íectus ostro paratus", ker purpur je simbol	mnogi njeni družabniki z glavo majali. Pozneje, ko je
časti, visokosti, moči in oblasti, vse lepote in přijet-	njen predsednik, dr. Lavrič, přišel iz Ljubljane od ju-
no8ti, in je imel krasni pozlačeni tempelj v Retri in	goslovanskega shoda, bilo se je nadjati, da bode na-
Arkoni, tako Crno bog svojo vežo v temni peče v-	pravilo naše „politiško društvo" sijajno manifestacijo
nati dupli, kjer je kot starec prebival in opravljal	za v Ljubljani sestavljeni nacrt, za krasno jugoslovan-službo sodnika, vendar nepremagan „invictus"
ker
sko idejo; a ,,Soči" naši se je razvidelo
molčati.
v mladoletji sopet se okreva in caruje, zato se v na- Znabiti, da je vzrok molčanju pomanjkanje shodnice,
v čitalničnih prostorih vec shajati ne
V	f	^ w v w	V/ f	m mJL	VI j V J	4JMIUV U ^
rodnih pesmih s o 1 n c e veli : car, vladika
beli
odkar se
Soča'
Ban

itd.
JUL o u IUV/U v Kjll • ua i J Y Aauiaa I U u 1 1	^v ^n^v/vm»	i uiiuiiuivuiu	vgvviiu v	oui
Imé Belinovo se še sliši do današnjega more, morebiti pa tudi kaj druzega, to namreč
9
da je
dne v akvilejski razvalini: Belinja (Beligna).
Nje-
predsednikova Egerija za primerniše spoznala molčanje
govo častje je bilo tako v čislu, da je bil sprejet med nego govorjenje — in kdo ne vé, da molk je zlato
9 9
prva rimska božanstva, in njegovi duhovni so se ve- govor le srebro. Al molčanje ne bo večno
>
s ai
se de-
leli: „Paterae,
od staroslov
to je pater i = češki plakopravci, lajo priprave za „Sočin" glasnik. #000 gold, je že obe-
ITBTa
9
pata
peta, avis
ptič
ker
9
IZ
čanih, pogodba z lastniki tržaškega „Primorca" tudi
letanja sokolov in kavk, ktera ptica pri Slovencih še že narejena: z drugim četrtletjem bo izhajal list, ki bo sedaj veljá za prerokovalno, so vedežvali. **) Zato so imel eno nogo v Trstu, eno v Gorici, in tako bo ta
WVUMJ » V i J M UH ^/IVIVUVIIUUV J « V I VUVO Y Mill	J	iti\ L\J OVJ	»	» ^	J	«"»V
kavke stari Venetčani tako zeló častili, da so jim po- Janus tiskarni postavi, to je, določbi zarad kavcije, fige
seben kruh pekli po žetvi in je ž njim pitali.
Bog
kazal. Kedar bo tedaj
„Soča" svoj časnik imela
solnca je bil tudi bog poljskega blagoslova, zato ta- bo pa že zopet svoj glas povzdigovala. Da bi košna čast njegovim simbolom.	cej ! če ne, prehiti jo „katoliško društvo" ic
TZ" rk	pvVr/\ n	I /\ rv rr /\ r. I /-w X	rv O ^ 1 •	^--^ __TW T< A O* A C C ^TT Y\ 1 1 TT I	H /Í A V\	V! A A1 Vi 1 C i A /Î Vt	IT AT"
9
potlej pre-
cej
če ne
Kako ozko se je zvezalo častje Belinovo z Bogom
prehiti jo „katoliško društvo" in potem
vpliv !
9>
Eden „Sočinih"
odbornikov je vže
Apollonovim, prepričamo se iz tega, da je Auso- vkljub odsvetovanju pristopil „katol.-polit, društvu" in nius Burdigalensis Attia Patero s sledečo pesmo po- postal njega odbornik, akoravno je težko razumeti, kako
zdravil :
čitalnici bo
Attius Patera y Pater
i
Rhetor.
9
Tu Baj
(ime galskega roda) stirpe Druidarum satus
Gimnazijski dijaki
j
Si fama non fallit fidem
Bel
Et i
îi sacratum ducis e templo genus de vobis nomina
i
Tibi Paterae, sic ministros nuncupant Apollinares mystici. Fratri patrique nomen a Phaebo datum Nataque de Delphis tuo. 1
se moreta ogenj in voda bratiti, prva predpustna veselica prihodnjo soboto 7. dne t. m. pozneje imajo biti še tri. se pripravljajo za navadno Vodnikovo „besedo". Mislili so jo napraviti v čitalnični dvorani v mestu, potlej pa so se neki premislili in hočejo it i v Solkan, kjer so poprejšnjih let že dvakrat Vodnika slavili.
Iz Gorice
jan
(Dalje prihodnjič.)
Mnogovrstne novice.
Včeraj se je odprlo tu-kajŠnje italijansko-slovensko učiteljsko izobraže-va lišče*) po novih posta vah uravnano. Zadnje dni preteklega meseca so bili imenovani ravnatelj Peter Rejaković (rojen LjubljanČan, ki je bil že tudi popřej vodja normalke in starega pripravništva) in 4 uči-
telji:
Fr. Budal (Slovenec in blizo Gorice rojen,
bivši suplent na gimnaziji); Jož. Moc (Goričan
9
bil
* Vseh bankovcev (bankinih in državnih) v na- dozdaj začasno v Gradcu), Iv. Trojanschek (ital. sem cesarstvu je bilo konec preteklega leta za 649 mi- učitelj na tukajšnji vadnici), in Fr. Vodopivec (bil
lijonov gold, med ljudstvom. Konec leta 1864.
ko
ijuuotTvm. "-"uuv/ iv>v<* c., ivu je ucneij na poprejsnji nizi mesim reaiKi na jxqki , iz
papirnati denar izdajala le še sama dunajska banka, Kamenj na Ipavskem domá). Razen Trojanscheka so
učitelj na poprejsnji niži mestni realki na Reki
iz
bilo bankovcev le za 375 milijonov gold, med ljud- Vsi drugi zmožni v 3 jezikih učiti; učili pa bodo B. in
je ..........#
stvom in ažijo je bil takrat 15 od sto; zdaj je
že na
V. v slovenskih, M. in T. v laških oddelkih. Bo
pa
pol več papirnatega denarja v Avstriji in od tod če- kaj s tem novim učiliščem , na ktero vlada vso skrb dalje
visi azijo
obraća? Slišim, da v enem razredu so samo 3 dijaki !
Tobaka se je v prvih treh kvatrih lanskega Kako bo pa še le z ženskim izobraževališčem? Bojim
li	li / •	\ rnr»	»i • •	• /-v j ^ r^	JL	J
leta prodalo: smodek (cigar) 583 milijonov in 245.528
tobaka za pušenje nos
čez 159 milijonov funtov, tobaka za
se
*
milijona in 478.359 funto v.
Cena kónj je v Nemčiji zeló poskočila
, da se kteri dan ne poreče: Zaprite vrata, da vam izobraževališče ne uide. Vse te ogromne priprave ne
9
kajti
bi bilo pri nas treba
9
ko
bi učiteljski pripravniki po
dognanem 4. razredu gimnazija, realke ali realnega gim-
v nemško-francoski vojski je blizo 400.000 konj že po- nazija nadaljevali svoje studije v viših gimnazijskih ali
ginilo.	realnih razredih tako, da bi na gimnaziji bili oproščeni
--latinščine in grščine, druge predmete pa da bi skupno
poslušati z rednimi gimnazijskimi dijaki ali z realci
m
♦
Imperatori.
j/uaiuomi ju ivuuimi	uxjao.i aix xj x^cojlvx, au
Tudi na rimskih spomenikih najdeš napise: Soli invicto Deo samo Strogo pedagogičnih predmetov da bi hodili

Že Gilferding je iz Servijevih opazek „urbem Pa-
poslušat na posebno izobraževališče. Za te predmete
tavi um condidit, id enim responsi acceperat eo loco condere urbem, quo sagittis avem petisset, ideo ex avis petitae au-
spicio Patavium nominatum" dokazal, da Pa ta v ima svoje zadeve
pa bi zadostoval vodja sam ali k večemu se en učitelj. Toda prepustimo vse prihodnosti, da ona določi, kaj in
kako bo najbolje.
Ker sem se vže^spustil v š o Is ke
ime iz slov. ITbTa me sto.
9
pata
9
peta
9
in pomenja patavo
ptičje Pis.
;
naj še nekaj povem o njih.
Čitali
smo v „No
') Auson. Prof. IV.
Izraz
>>
braževališče" rabim jaz zato, ker senahaj
uradnem tekstu šolskih postav
Pis


vicah", da je pomnoženo okrajno šolsko svetovalstvo pri vas v Ljubljani pa 19. AI če je ta naš mraz z
Tominsko pod razumnim vodstvom izvrstnega našega Winkler-ja vže davno potrdilo šolski proračun za
burjo
t
je bolj občutljiv kakor vaš tihi mraz.
Iz idrijskih hribov.
Ideja ali misel, osnovati
1871. leto z dotičnimi dokladami k izravnim davkom. v našem hribovji bralna društva ali tudi čitalnice
Uni mesec je imelo tudi goriško-okolično sveto- jako lepa
9
J«*
9
reci smem
)
slehernemu rodoljubu sveta reč.
valstvo to isto storiti, a deželnemu zastopniku gosp. Duhovščina tistega kraja, iz kojega se je zadnji dopis
Dolijaku se je zdelo primerao odvrniti ne le proračun
y
49. listu lanskih „Novic" poslal
;
je vedno na to mis
a
temuč tudi izvrševanje dotične deželne postave, češ, da in že večkrat v pretres vzela, kako bi se dalo to izpe-
naj
bi se začela še
v prihodnjih letih izpeljevati.
Večina mu je neki pritrdila. Tako se bo vlekla ta stvar na dolgo in učitelji bodo še dolgo po dosedanjem
ljati.
' • v
me
AI ker je ta reč, že enkrat osnovana, zopet v
imela je duhovščina v družbi s tukajšnjim
padla
županom 7 časnikov naročenih, ktere je vsak občan načinu dobivali plačo, in okrajnih šolskih blagajnic ne in tudi vsak ptuji potujoči člověk pri županu lahko
bode še tako hitro. Naši šolski krogi so jako rado- in brezplačno brati mogel. — Pišem pa te vrstice vzlasti
vedni, kdo bode Klodičev naslednik.
Vsem povolj-
zato
9
nega deželnega šolskega nadzornika najti, ni ravno idrijskih hribov" v
da razkrijem sramotno sumičenje v dopisu
49. številki „Novic" 1. 1.,
Iz
kakor
97
lahka naloga. Gotovo slabo pa jo zadene vlada,	«« tuivc* j QJJL J 1 ^VOLřUUJU L/fli OUM1UU1 1U OCkVUl 0 VCVO
bode take ljudi za svèt popraševala, ki naših razmer	niki svojimi, ter jih ne hoteli tudi privoščiti branjaželj-
ne poznaj o, ali ki jih poznaj o — —-—:	---" 1™'v*îx" ?	1\f~~4.----
napeljujejo !
če
da bi tukajšnji gospodje bili sebični in skopi s čas-
9
pa
vodo
na svoj
mlin
nemu kmetiču!
Gorici 5. jan. ®
99
Katoliško društvo"
Od feenožec
se je
vendar-le ustanovilo; in to je prav;
da bi
svoj
U	/	1/	1	/	AJb.WA ÍÍ1VU J	JUkA AiWJLLX J V/
poklic z vspehom spolnovalo. 28. decembra po maši v deloma v celih deblih
Montenegrin.*)
Silovita zima nas hudo ne sneg ne burja nam ništa toliko škodila, kakor žled, ki nam je drevje, bodi si pitano ali divje,
tare.
jan
Je
bil
vvod-
kapeli neomadežv. spočetja (v glediščinih ulicah) prvi občni zbor v baron Degrazia-vi dvoranu nem govoru je opisal predsednik osnovalnega odbora dr. Doli jak društvo in njega namen z besedami „ka-toliški Franc-tireurs". Ta izraz bi bil popolnoma pri-
9
zdrobil. Pri pitanem drevji so tépka
deloma pa v odkrhnjenih vejah
v v I •
j. li jjitwuuui vji ou tuuaa ^ CCSplJcl x
lica, pri gozdnem ali divjem drevji pa topol, hrast in bukev največ trpěli. Kjer je kaj drevja
m mare-
jelša

To
Je
vse
tak
ako bi le vsi udje tudi vedeli, kaj je hotel
stoj en
Dolijak s tem reci. On sam gotovo najbolje vé in čuti koliko izmed pričujočih in sploh izmed dosedanjih druž-nikov razume izrek njegov in ž njim oznamljeni namen
Za predsednika je per ac-
podpredsednika
je z odkrhnjenimi vejami prepreženo prizor, da je strahota. Ljudje še od lanske slabe letine
vsi
potrti, so
,,katol.-polit. društva* clamationem izvoljen dr.
Dolijak, za
vsi onemogli, ter tarnajo : čemu bom oral kopal, sadil, čepil, gleštal itd., ki nimam drugo kot delo, in še gladen, raztrgan moram
pobegnem iz dežele! Res je stan tukajšnjega kmeta prežalosten: poleti ga tare suša; če ne suša, pa burja;
delati; bolje je,
da
naš veteran
9
Anton Toman.
Gosp. Toman, ki
pozimi pa je pri praznih škrinjah, kletih, odrib itd.
v odboru (obstoječemu večidel iz neduhovnov in tudi iz mož kmečkega stanů) Slovence zastopa, si je na-menil, kakor mi je nekdo pripovedoval, nam na cerk-
huja
zima
kot
v
Sibiriji
9
Tišti gospodi e, ki nam bodo
tako da je res za obupati.
„drekave" za pri
naše
mirjanje prihodnjih zemljiščinih davkov cenili, naj se
venem polji marsikaj starih pravic nazaj pridobiti. On hoče odboru te-le točke predložiti: a) Petje pri jutranji
přidej o k nam učit, kako se tukaj od kmetijstva
v • •
Z1V1
!
Ce ne vzame pridelkov suša
9
9
jih
slovenski službi Božji v obeh mestnih farnih cerkvah ae ima zboljšati, da bo ljudi v cerkev vabilo, ne pa odganjalo jih ;
vpelje naj se zopet kršćanski nauk za odrasle v slovenskem jeziku pri sv. Ignaciju na Travniku, kakor je to že nekdaj bilo; potem naj bo z naukom združen tudi blagoslov slovenski liko noc in na vseh Svetih praznik,
sepopasjene vzame burja, če ne ta, pa zmrzlina. In če nazadnje še
rep ali kaj druzega vendar ostane, nam paKrakar za da vek poišče. Dragi čitatelj ! to vse je gola res-
a za nas žalostna resnica!
v
iz Zeleznikov 6. jan. (Ruda zima.) „Bog pomagaj
nica
7
ko
na ve-
se
nadškofovi
maši v
po
svečani
véliki cerkvi ljudstvu popolnoma
kar je prav", pravi neki šaljivi ribniški pregovor, in to bi mogli letos tudi o debeiem snegu reci. Naši kraji in sploh taki, kjer z visocih hribov vozarijo, zelo potre-
odpustek naznanja, naj se naznani tudi po slovenski in tekne
bujejo snegá; zemlji sami on na mnogo strani dobro
ne satno po , oc*, o^ xw ^w, ^„j*^ v*«****, neoa nasuio, aeia ijuaem ontKe sKroi ter tu m tam kteri se odpustka vdeležé, slovenski. To isto veljá tudi tu(ji dovolj škode. Ťako je na pr. tu v Železnikih po-
laški
saj
l	.....	tvívuo 2 aJL »
ste več ko dve tretjini tis tih, neba nasulo
v toliki meri, kakor se ga nam je letos izpod
delà ljudém britke skrbi ter tù in tam
za pripravljavne molitve med birmo na binkoštni praznik.
Ako
Toman doseže, da se Slovencem v Gorici ome-
tlačil neko žebljarsko delavnico popolnoma na tla
5
, pristopi jih gotovo veliko „katol. se, da Tomanov nasvet ne zadene
njene želje izpolnejo društvu". Nadjamo na zadržke, ampak da sad enakopravnosti in poraz-umka med oběma našima narodoma naj pred na doma-čem cerkvenem polji dozori. — O zboru 28. decembra
sreči ravno niso dělali tišti dan
sicer
bilo bi mnogo
je lansko leto naša trta bila popolnoma zdrava
>
naj še omenim, da je potrdil dvoje adres, eno papežu, drugo cesarju namenjeno, poslednjo merečo na to, da bi se pomagalo sv. Ocetu svoje dežele nazaj dobiti.
Iz Vipavske doline 1. jan. (Vinska trgovina.) Da
potr-
juje nam tudi vinska kup čij a. Najstareji možje ne pom-nijo, da bi se bilo meseca oktobra in novembra iz Ipave in Goriškega toliko vina izvozilo kakor preteklo jesen; huda huda zima se ve, da je tudi to kupčijo ustavila. Cena
se nam je tedaj zopet upanje vrnilo, da tudi ne bomo imeli trtne bolezni.
ljudi v smrtni nevarnosti. 27. decembra je bila naša dolina od Skofjeloke popolnoma ločena. Na posebno prizadetje vrlega tukajšnjega fužinarja gosp. Fr. Stein-mec-a so dělali 28. decembra s snežnim plugom gáz od todi proti Loki, in akoravno je bilo vpreženo 17 kónj, vendar so za daljavo treh ur potřebovali celi dan, in se 29. decembra proti večeru so přivlekli plug s silno
utrujeno živino zopet nazaj. Al bati se je, da trde
vinu je pri nas po 8 do 11 gold, za kvinč. Zdaj
za naprej Na sveti dan je bilo pri nas zjutraj na prostém zraku 10 stopinj K. mraza,
zime še ni konec. Grom in blisk v jutro 27. decembra (ne vemo, ali so drugje tudi imeli ta za zimo nena-vadni prikazek?) ne obeta nic prida. Naši kraji pa imajo tudi še druga znamenja za nov sneg. Kedar se namreč razlega po naših hribih dón Poljanskih zvono v (in o tem so ravno te dni Gorjanci pravili), ljudje sneg prerokujejo. Tudi nekako čudno letanje ptice v ne obeta
Prosimo! Vsaj nam je resnica povsod in vselej prvo
Vred.

nič prida;
Uli; piiua J - pa , ^UOklUiU IV IU V tJlJVUUlUlV JBJOC U1U~ 111 ^ICOVUl , U atcil OU VŠI
zemu preroku iz Davče, ki pravi, da o Svečnici ne vseh stanov uljudno vablj
pustimo to in verjemimo rajše dru- in plesom
kteri so čitalnicni udje, pa tudi gostje
bo
že
nič več snega.
Zima s tolikim snegom pa tudi
Vrh v okraj
zveradi ni mila. Tako so na priliko v malem lovskem se je pri nas ustanovila pošt
eljskein
ki
krogu naše srenje te dni en sam dan ubili
srn
y
drugi
dan menda koj zopet 4. Pravili sov tudi, da so une dni
po pismonosu
Ob
v zvezi, ki
sledili na Pertoveu 3 volkové. Ce je to res
î
so se
mogli pritepsti le od drugod, kajti gozdi tukajsnje oko- teden pismonoška pošta
novim letom s pošto v Vinici 4krat v tednu sem in tje gre. opustila trikratna peš-pošta med Vinico in Crnomljem in na njeno město je stopila 4krat na
enem se
lice so vedno bolj redki in preveč od drvarjev oblju-
lz Ljublj
(Političnega društ
SI
f V vž VLIJ. V/ UUlj X ^UlVi 1U J/A V V V/V/ V VA Ul T Ulj u Y v WIJ U	B Mé	UUIJUIIV« ^JL VlltiUii^gdi U 1 U O t V C*	1 U Y U
da bi mogla ta roparska zverad imeti v njih sta- nije") občni zbor je bil 6. dne t. m. Predsednik dr
deni,
novitno domovje. In s tem za danes z Bogom!
B1 ei w
Jos. Levičnik.
je žačel zbor z ogovorom, v kterem
Iz Kranja
se je spominjal društvenega delovaDja v preteklem letu
jan
v V U«	V T JL KS xx x u*	wv	U^VyULIlUJ«A Ui UOKV V/UV^M vil/ V C*UJCH V	Vž V^IVlV/lii l^tU^
Med tem, ko se že umira- posebno povdarjaje sijajno zmago pri volitvah poslancev
joči ustavoverci še vedno šopirijo proti Slovencem in s v deželni zbor, ktere je vodil društveni odboi , ť< pojednami praznujejo rojstni dan decemberske ustave, prevažnega shoda jugoslovanskih rodoljubov 1. decembra
pa
ktera niti živeti niti umreti ne more, ter pijani pruskih
Potem je društveni tajnik
zmag prijateljsko stegujejo svoje roke proti nemškemu ročilo o delovanji od 27 carstvu, med tem navdušujemo se mi domaćini za našo pravično reč in delamo za povzdigo narodnega čutstva našega mesta in njegove okolice. V čitalnici, središču národnega življenja, imeli smo to zimsko saisono tri
jan
1870. leta do
M u r n i k bral po
jan. t
besede, pri kterih so se predstavl jale tu kaj še ne igrane je prvi besedo poprijel
Zdaj pa se je začela jako zanimiva razprava o. točki današnjega programa, namreč o tem: „ali društvo Slovenije" pritrdi programu jugoslovanskemu, razgla-šenemu iz Ljubljane 1. dec. 1.1.? V imenu odborovém
yy
Ljubljano jo dajmo", „Filozof" in
igre
ktere so se vršile tako dobro, kakor se
;
,Strup
<<
y
in
od diletantov
svoj govor, je nadaljeval
Obá
Costa, in ko je on končal
R a z 1 a g isto obravnavo.
zahtevati more. Popisal Vam besed bolj na tanko ne zdravlj
govora, mnogokrat s živahnimi dobro - klici po

kajti
naše
bom ,
dovelj znane, posebno
igralne moči so Novičnim čitateljem
sta temeljito in jasno dokazovala sedanj
naj
omenim gospodičini F. in burški monarhij
silno potrebo edinstva južnih Slavenov, živečih v habs
y
K. Jugovičevi, gospodičino M. Ulrihovo in gosp Centriha, ki so kot novinci stopili na oder
da želj
jdba, in kamo meri ta
po tem edinstvu ni nova
dej
obá govornika sta
a se
vrh tega pa tudi na tanko sitice djala ugovore nekterih vedli ko izurjeni igralci. Vsi drugi so nam že stari Slovanov in drugih velikih JSTemcev, še posebno pa ljubi znanci na našem gledisčinem odru od prejšnjih zmešano pamet ljubljanske nemškutarske klike, ki
Navdušeno smo jim zmiraj ploskali in z veselimi blato pokládá
let.
klici kazali svojo zadovoljnost. Le tako naprej
f
v „Tagblatt"
In konec teh govorov, ki
sta trajala blizu dve uri in ktera bodo „Novice
ob
tem mesecu bila nam je pri srcu tudi revna šolska širnejše prinesle drugi pot, je bil ta, da je bil predlog mladina, kojo je zavoljo pomanjkanja zimske obleke da društvo „Slovenije" popolnoma pritrdi onem pro trpinčil hud mraz ter rušil njeno zdravje. Napravili gramu, s sij
y
smo tedaj v čitalnici dobrodelno „besedo", ki je poda-
Ker
manifestacijo navdušeno sprejet
rila 30 šolarjem in šolaricem glavne
zborovanje ta večer trajalo že blizo tri ure
naše
obleko in obutev in deloma tudi 15 gimnazijalcem.
šole popolno ostale točke programa današnjega
y
bile
dl
so
za
prihodnj
zbor
to zdatno podporo sta še posebno s svojima doneskoma R. Mihel
pripomogla dva prijatelja šolske mladeži gosp. baron
Anton Zois in gosp. Fidel Trp inc. Hvala jima! Vrh tega pa je še milosrčni gospod Valentin Plei-
, ki se kmalu skliče; le predlog gosp. iz Radoljice, naj odbor priprave delà za
or v Lescah na Go-
napravi
tab
to, da se letošnje leto
renskem, je bil še sprejet, in izid novih volitev v od
y
a
weis nam iz Dunaja poslal že narejene obleke za 18
bor „Slovenije
dr. Janez Bleiweis, dr. Costa, dr. Razlag, Jan. Murnik,
gi
po kterem so bili volj
ucencev ,	U.V»<5IJIV JU \J 1V»1JHI lUVOlljUUV» , íiM	K>\j	. X VUlUUWlj V4.1 . ilUHVlV, A» J. I H. JL
mu tukaj v imenu obdarovanih še posebno zahvalujemo. Fr. Sovan stařeji in Peter Kozler
18 učenk in 6 revnih mestjanov, za kar se dr. Poklukar, dr. Ahačič, Mih. Pakič, dr. Mencinger,
Na sv. večer se je potem revnim šolarjem in šolaricam
i^M I IH I H m^^^M HHH I	I I	m
glavne šole v čitalničini dvorani vpričo gosp. dekana, so se obravnavale sledeče važnejše stvari: Osnovali so
(V odboroví seji družbe kmetijske)
gosp. šolskega ravnatelja
y
učiteljev in druzih prija-
še
dseki; nacrt postave, kako ravnati pri kužnih
teljev šolske mladine po primernem govoru prečastitega gosp. dekana Reša dělila obleka. Solzice hvaležnosti, v pretres
nskih boleznih, ki
y
ki smo jih pri tej priliki videli igrati v očéh obdaro- slovenski prevod gosp
ga je ministerstvo poslalo družbi bil izročen dr. Jan. Bleiweisu v porodilo
Zel
IV^lVYVžlOH V pUlUVllU ^
Trientelnove knjige
vanib, bile so nam v dokaz delo.
da smo storili res dobro o planinskem gospodarstvu je bil izročen dr
7 O\J Ud UU V UUA CKt U y ua DUJV OIU1H1 1 to KJ \J KJ l KJ
Na sv. Stefana dan je imela čitalnica svoj
Orlu
}
Dimicu in dr
Bleiweisu v pregled; poročila
o poljski policijski post
* • 1	O	•	A
občni zbor. Iz sporocil blagajnikovega in tajnikovega podr smo razvideli, da se društvo naše dobro krepča in rocena po prvomestniku g. Seunig utrja. Za predsednika bil je izvoljen gosp. Leop. Ju-govic, za denarničarja g. F. Sajovec, za odbornike
bila
odseku
poro
čilo
o
odseku
belarski postavi pa po prvomestniku dr. Orlu
skoraj
vsi prejsnji
y
gosp
dekan
Reš
prevdarek; da
se bodo spet letos ovce za
m gosp
Drag. Pec sta na novo izvoljena. Od rodoljubja, č
pleme dale gospodarjem, in da se bode seme svilnih
sprevidnosti in žrtljivosti naših čitalničinih odbornikov „Laib. Ztg
delilo svilorejcem
y
naj
se po „
Novicah" in
u
gl
administrator gosp. Lovro Men
pa pričakujemo, da se tudi v prihodnje ne bo podiral, cinger v Golem je bil za djanskega uda sprejet
am pak
v
se
krasnejši in močnejši zidal
naš
narodni dom.
tej
sej
je naznanil predsednik
to pomozi Bog!
Iz Postoj ne
pros
{Beseda
v nasi
Čitalnici) na
prečastitega gosp. misijonarj
F
V
Wurzbach pismo
P
iz Crow
Winga v Minesoti v Ameriki, v kterem se 841etni star
dan novega leta se je v vseh razdelkih izvrstno vr- ček s srčnimi besedami zahvaljuje za sreberno meda
ktero mu je lani kmetijska družba poslala v pri
šila
ponosno
smemo izreci, da imamo moči, za ktere
nam je marsikdo nevošljiv.
veselica v čitalnici, in sicer s petjem, deklamacijo, predstavljanjem veselojgre „živomrtva zakonska" z godbo
lULiauuu iJiuui , Zícv jvicíc j.iju , ívlciu iuu j c iaui rwxac li; o rve* uiuůua j^uaiaia v pi
Zopet bode 15. t. m. znanje nepozabljivih zaslug njegovih za sadjerejo kranj
t •	1	1	rw 1	•	• y	T^ •	•	1	1 t	• 1
sko
Zdaj
pise
Pire
imam vse
drug
divjake
cepiti vvelicih indijanskih puščavah; ono požlahnovanje
divjih drevesic domá na Kranjskem bilo je le mala pri- priliko pokazati svoj lepi komični talent; gospá Odi prava za sedanje imenitno delo, v ktero me je previd- je va, ktera vsako rolo izvrši dobro, je tudi „perico
nost božja poklicala pred 35 leti. Vendar sem Vaše prav dobro delala. Svetovali bi vendar dramat, društvu svetinje tako vesel, da jo veekrat poljubim — kot spo- naj bi s tacimi glumami prav skopo bilo.
minek mojih dragih roj ako v. Temu pismu je prečastiti
(Enajsta slovenska predstava) dramatičnega dru-
starček přiložil pesmico, imenovano „pesem mojega živ- štva v deželnem gledališči bo v saboto 14. j anuarij a.
ljenja
v
kteri
v
jezicih (vsaka strofa je pisana v Igrala se bode prvikrat izvirna veseloigra v 3 dejanjih
' a____i u ~ ____: „__x:„i:__* r? „	„ •__i	» i ^ „ j. •	rj______ .
drugem jeziku) popisuje dogodbe svojega življenja. Za-čenja se pa pesem slovenski tako-le :
Ljuba moja krajnska dežela!
Prav se spomnim rad na Te, Ker si men' življenje dala Ino starše, k1 me zredé ; itd.
)f
Roza", ktero je spisal dr. Fr. Cele s tin. Z raven te igre pride na oder nova komična opereta „Ljubica na
strehi". Tedaj gotovo dosti zanimivega gradiva za en večer. Sedeži se bodo dobivali, kakor po navadi.
(Dobra orglarska služba.)^ Iz gotovega vira po-zvedamo, daje vRadgoni na Stajarskem izpraznjena
Trgovsko - obrtnijska zbornica je v včerajšnji služba cerkovnika in orglarja, ktera nad 800 gld. o kteri poročamo prihodnjic, zopet enoglasoo iz- donaša na leto. Vrh tega si orglar v prostih urah lahko
seji,
volila gosp. V. C. Župana predsednika in gosp Horaka podpredsednika.
J. N.
mnogo zasluži.
Umé
se samo po sebi, da želé dobiti
ízvrstnega muzika od 27- 40 let starega, ki umé gene-
(Dezelna sola za slepe.) Ministerstvo za nauk ralbas in je zmožen voditi cerkveno petje in godbo.
in bogočastje je naročílo obravnavo, da bi se napravila Kdor si je svest teh zmožnosti, naj kmalu
za Kranjsko, Goriško in Primorje posebna šola za
17. t.
saj
do
m.
- vloží svojo prošnjo pri predstojništvu de-
si ep e.
Vsled tega je deželni odbor sklenil, obrniti se kanijske župe v Radgoni (Radkersburg) na Stajarskem.
(Katoliska družba) ima o beni zbor v torek 24.
na deželno vlado, da se po političnih gosposkah na tanko poizvé ste vilo slepih cele naše dežele, in koliko jih dne t. m. popoldne ob 5. uri v dvorani katoliške be-
te starosti, ki
še niso šolskemu poduku odrastli.
zadevi se je obrnil deželni odbor kranjski tudi na deželne odbore v Gorici, Trstu in v Poreci. — Dozdaj so se pošiljali ubogi slepi iz Kranjskega navadno v slepčevsko šolo v Line v zgornje Avstrijsko, kolikor namreč so zadostovale v ta namen od dobrotnikov na- šulinski cerkvi. pravljene stipendije.
sednice v Virantovi hiši. Dnevni red: 1. Nagovor pred-
Posamesni
Volitev
sednikov. 2. Letno poročilo tainikovo.
^ i #	_ ^	JL	«J
predlogi. 4. Volitev pregledovalcev računa, odbora. 6. Srečkanje za dobrodelne namene. bena maša bo ravno ta dan zjutraj ob IO1/«
uri v
Druž-
Ur-
Odbor.
(Citalnica nasa) napravi sledeče predpustne
(Zarad ravnopravnosti slovenskega jezika pri go- veselice: 1. ples 15. januarja; 2. slovesná beseda Vod
rensko-ljubijansko-trbiski zeleznici) je
aktionar Rudolfové železnice na Dunaji in
A. Neuman, niku na spomin s plesom 2. februarja;
mož
ples 12. fe-
pravice, bruarja; 4. ples 19. februarja. Razun teh veselic bode
že v lánském občnem zboru sledeče 4 predloge stavil, pustni torek ples z maškerado; o tem pa so še raz po kterih naj bi se varovala ravnopravnost slovenskega govori, ali jo napravi čitalnica ali Sokol ali čitalnica
jezika, namreč: 1) vsi oklici, vsa naznanila itd. naj se združena s Sokolom.
razglašajo v slovenskem in nemškem jeziku
?
povsod naj bodo v oběh jezicih
7
bodo zmožni oběh jezikov , tc; loiu tauvvs LUVAJ. uiauuiivi	uvwuivv ovvv.y XUJIA Mijaiuorvx gcuiciuuciatu? ivi kjl muia
in služabniki, ki imajo z ljudstvom na železnici opra-	posebno skrb obraćati na to, da mesto ni podobno za
viti. Upravni svèt (verwaltungsrath) je gosp. Neumanu	nemarjeni vasi, da bi se tedaj veliki kupi snega od obljubil, da se zgodi, kar je zahteval
napisi kondukterji naj
mestu
7
(Ljubljanski gemeinderath, cele goré snega po in pa njegov protest zoper slovenski u<$ni jezik v
isto tako tudi uradniki mestni soli.) Ljubljanski gemeinderath, ki bi zdaj moral
zarad urad- stranili vsaj od tacih krajev, kjer so ulice ozke in kjer nikov — ie odgovoril — ne bode brž iz začetka mo- se ob tržnih dnevih shaja veliko ljudi, ki preklinjajo goce, obeh jezikov zmožnih in sicer za službo spretnih naj ti.
nečimurnost „rotovža"
j^iixvy ííuulKjuiALii xjjL pivui oiu*JK,K, o^uiu.u	„luiuY^« , se raji sprehaja o tacih sklepih,
Ker pa je vrli gosp. Neuman pozneje slisal	kteri kažejo, da - namesti da bi teptal sneg s svojimi
pritožbe in se je deloma tudi sam preprical, da se ni	nogami — teptá pravice naroda slovenskega v šolah !
po vsestoriio, kar se mu je obljubilo, se je o tej zadevi	Deželni šolski svèt je namreč, kakor je bralcem „Novic"
zopet pismeno obrnil do upravnega sveta Rudolfové že- iz lanskega leta znano, vsled dotične šolske postave leznice, naj se dano mu zagotovilo od 1. januarja 1871. vredil učni jezik po ljudskih šolah na Kranjskem.
leta spolnovati začne in železničnemu vodstvu ukaže
tej vredbi, o kteri se je
lanski „Slov.
Nar.
u
xvsvc« o|/uiuu vani uauu^ iu ai^iv/úuiuuv^uíu * uuotv u vxtvc\iixjy » uvj »ivjuui, \j iv kui i o j kj tanoivi	i.1 ai« gTOZll,
da se v vsem ravná po načelih ravnopravnosti, in s da je zeló nemškutarska, pa vidi zdaj ljubljanski ge-tem djansko pokaže tista pomirljivost, s ktero se meinderath edino kraljevanje slovenskega jezika (rxick-
Nemci tako radi bahajo.
sichtslose Geltung der slovenischen Sprache) in v dokaz
{Pravnik) dr. Raz 1 aga je nastopil s posebno tega kliče „Tagblatt" v velikanskem lajtartikeljnu celó
zammivimi članki novi
drugi
{Telegram iz Petrinje
7)
Novicam" veselo novico
7
da „Zatočnik"
tečaj,
dne t. m.) naznanja
neki drug spis „Slov. Naroda" na pričo (to ima „Nar."
(M
od „doslednostiť
i
svojih člankov!). Da bi tedaj ljublj. Mrazović gemeinderath zaviral vredbo dež. šolskega sveta, je na
stav konečni razpravi gledé Rauchovega Lonjskopolj- predlog dr. pl. Kalt enegger-j a enoglasno sklenil skega procesa bila nekriva proglašena. — Po takém odpor (protest) zoper ukaz deželnega šolskega sveta
je ban Rauch obsojen.
ces
y
da vsled
šolske postave ni zaslišal občin
* >
(Predstava dramatičnega društva) v deželnem predno je odločil učni jezik ljudskim šolam. In celi gledališču preteklo nedeljo je napolnila vse prostore gemeinderath in po njem celi konstitutioneller verein
tako
7
da je dohodek znesel 240 gold. Posebno česti- je dr. Kalteneggerju živahno ploskal pravo! pravo
In
tamo danes gosp. Nolli-ju, ki je v dobro zloženi pa- brž drugi dan, čujte! je „Neue fr. Presse" že přinesla rodiji opere „Faust in Margareta" v vsakem oziru res telegram prijatlom pruskim, da ljubljanski gemeinde-izvrsten bil. V priljubljeni opereti „Skrivnost ljubezni" rath protestuje zoper slovenski učni jezik v mestni
šoli
so se odlikovali zopet gosp. Meden, gosp. V. Valenta
in gospodičina Neugebauerjeva in zaslužili živahno čuje bombardovanje Pariza, je neki čez
in Bismark, sicer zeló potrt, da se mu ne posre-
bravši
dni
pohvalo.
i
7)
Strah
v
za
77
olimp
u
kuhinji
u
je nedeljska burka
boli
7
vendar je gosp. Kaj z e lu dala dobro
to novico iz Ljubljane, ves vesel, da „
", na en požirek izpil celo buteljo šnopsa.
še ni zgubljena
nemčija do Adrije
Naj nam častiti naši bralci ne zamerijo, da ne moremo znanila; v nunski šoli, kakor smo izvedeli
resno govoriti o premuhastem protestu „rotovža",
)
kterem pri dovati, kt felsa
na Kranjskem bi še le morali p
po
se nekterim otrokom tudi slovenska naznanila
daj ala
so
jezik
celó na c. kr. vadnici bili so učitelj
, m se
m
je dežel svèt V gornji Avstrij občine vprašal, naj^mu
jezik
razun Kočevja in Weissen- toliko pravični, da so naročili otrokom
ijihov vodj
?
v
dolnj povedó
naj poprasajo
Ali je mar deželni šolski domá svoje stariše, ali želé nemška ali slovenska na-
t
bode učni jezik? Ce nam modri ljubljanski gemeinde
' .J w---------------- ----- * ~	, ""	u^uioa« »li OlUVCUO]
Avstriji itd. tudi še le znanila, da se jim po želji starišev tudi napišejo. (To kteri jezik naj ondi se je tudi zgodilo, kar je vse hvale vredno.) Vprašamo
rath pové, da se je ond
uii jj uuijauoai ^^riuuiuuu- tôd&J y uuauu iiCiil pilUCj
godilo, tedaj bodemo tudi šoli dajala brez razločka
to
odkod neki pride, da so se le v naši drugi mestni
mi
rekli
da kranjski deželni šolski svèt bi bil moral jih ne razumemo
Uli X civil I Vic» i\l aujOlVi utaviui oviotti o» vu wi mu mv
popred zaslišati naše občine. In če bi bil zarad kop
golj
mška naznanila
ki
Mar
Mar je ta šola le za Nemce?
hodi v to šolo večina otrok slovenskih starišev?
ljubljanskih nemškutarjev deželni šolski svèt princip Odkod tedaj ta silovita predrznost teh mestnih učitelj postavil, da hoče barati ljubljanski „rotovž" , tedaj bi " *	"............
h 347 občin, in kmalu, ko se se jim bi kaj enacega
ki se z našimi žulji plačujejo? Kaj bi rekli Nemci, ako
godilo, kakor
se je nam, m
bi
bil moral vprašati
bodo osnovale druge občine in drugi zastopi občin, se jim poslala zgolj slovenska sporočila? Mi pa tudi
moral bi zopet jih poprašati in potem vsake
leta
novih volitvah občinskih zastopov
!
)y
Pojt
po
nočemo, da bi se
m
krivica godila, ter imenujemo
gat s takimi burkami'
i
bi vam jo
rakom žviž- to djanje grdo predrznost in se očitno pritožujemo
pel
njki
Prešerin. Tam
narodi m
1 lUOUXlUi JL Cl ULJ J X5LJ \JX JUiaiUUi JLU
ima to zaslišanje občin pomén
e narodnosti bivaj take dežele velj á o
ki se nam slovenskim starišem godi v

zoper k
tej šoli. Mi nočemo in ne ponemčevali, pa tudi zahtevamo
trpimo, da bi
se naši otroci
, naj se nam piše
§. omenjenesplošnecislajtanskepostave; pri nas naKranj- v domaćem jeziku, da razumemo, kar beremo
8kem ni tega ; kranjski narod je slovenski narod, in če
Več
t
je tù in tam kak Nemecvmes
j
oljo teh od zunaj pri
trok
y
maj
oj
šlihposamcev kranjska dežela ni nemška in Ljublj
nemška, sicer bi tudi mesta Zagreb, Lvov, Pešt, Reka, Trst itd. morala biti nemške, ker ondi mnogo
v tej
^ M >	——— ----------9
več Nemcev gostuje kakor v Ljublj biva na tisoče Slovanov in vzlasti Cehov
Na Dunaj
i
vas
ali se zavoljo njih v šolah uči češki?
meljnih državnih postav nam je sveta postava
ftovicar iz domaćih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Presvitli césar je přišel iz Tirolskega vprašamo nazaj na Dunaj in se je imel v pondeljek v Buda-
19. te- Pešt podat i, kjer se je ta dan začelo zborovanje dele-
Nedavno se je slišalo, da novo ministerstvo
po tej
gacij
postaví mora našemu
vica; posam
nemški ljudj
du obveljati narodna pra- se bode rodilo sredi tega meseca, zdaj je zopet počil
ne delaj
da. Mi si po nobeni sofistiki ne damo sukatí
na-
19
glas

da
še
po končanem zborovanji delegacij.
Da
uiioujvi ne uauiu ou.rs.ati i^,, ne moremo ministrov dobiti, že samo to kaže, da de-do v (mehrere Volksstâmme) ; cemberska ustava umira. Cesar je zeló zadovoljen za-
A M -î	I Irnn^nwirvkíí	TT ct A fVl	rviinlil	A	AÎ	A
ki govori od
na Kranjskem je slovenski „Volksstamm" po vsem pustil Tirole, a Tirolci so jako veseli tega, kar so vi
Kranj skem, v
nemška, zato je ne
V OXVTVXXW«* ,, ,	^	r --^«.wv** ^xxvrxw, v* * »	«vy JUXYV7 »VOV.«	IXCV1. ov u
Kočevji in Weissenfelsu pa je betvica deli in slišali od cesarja. Liberalci so bili vsi potrti
?»	JW WVIIT1VU	VXVrAX 1U OllDWU UW	C*. XJlUgiOlVl 0\J Ulil V Ol JJUll
nikdo, da se uči slovenski, ko so viděli 5. dne t. m. v Inšpruku veliko depu-
UVlllO^M , «"«.V JV	* * *	, --	---— v ,--,	--*------v.	»	*
zato pa tudi po vsem drugem Kranjskem ne more siliti ta ci jo 80 veljavnih mož iz mnozih krajev Tirolskega
nikdo. da se učí nemški
7
zoper
19. še
naših srednjih šolah se razdeljene v
f
vrst
5
prvi vrsti govornik je bil prof.
godi narodu našemu z nemškim G r e u t e r, strah ustavovercev ; drugi vrsti baron D i
učnim jezikom, ktera bode prestala brž, ko na mesto pauli itd.
Vsi
krivice stopi pravica in se postava bode strogo
se pa branilo takim, ki se hočej
Pelj
dali
f
kar teži
možje so odkritosrčno cesarju pove
vala
Da
i
tudi
srce vsacega pravega Avstrij ana
Y C%JLCv« JLS C% KJ1 OV;	WU11V/ tWJ^ix^i y A^A U W	lunvwvui vuj
nemški učiti, tega noben pameten člověk ne zahteva, brez vtiska govorjeni
kakor so milostni odgovori cesarjevi kazali

in
niso
bili
vsaj tudi mi cenimo resnico tega, da kolikor jezikov
..	i	1 • w	All	V
znaš
Slavonija. Iz Diakova. Mnogi nemški časniki raznašajo novico, da je prevzv. biskup Strossmajer
AO \ tUllIVv/ L/l \J v	V	V VXJUQ*	JLA1 VIW kJ^ XI	UA VA AJL	AM^UUIUUIJ V UV T IVV^ Vit* J	£/A T JLd ▼ •	U	U JL U O U LU M j V 1
du v njegovi deželi zapira nauk v njegovem častit- nevarno bolán. Mi brezštevilnim castiteljem njegovim
toliko človekov
Al da se
m
na-
ljivem maternem jeziku
y
v ljudskih šolah še trpinči s tujim jezikom
I Vi	' w	i	•	i
da se naša šolska mladina za gotovo moremo povedati, da to ni res.
)
da se
jezik našega
d
psuje
za

bauernsprache
Iz francosko-pmtskega bojiŠČa. Nemška vojska pred
m
Parizom je
V
se
danes tam, kjer je iz začetka bila. Stre-
učenje maternega jezika za „verbauerung", kakor po ljati sicer je začela na več trdnjav pariških, al
tolovajsko gOVOri ^laguian , Ziv^vi w uivimujv» [/i	ili uiv« /jau^ia jv	uvuion.« an juiaua uuuiuo uiutau ua
štovati pred vsem svetom. Da pa prav jasno pokažemo, Pariz le zato, ker vidi, da imajo Parižani še živeža kam merita ljubljanski „rotovž", kteremu je dr. Kal- dovolj in da z lakoto jih ne bode prisilila, da bi se
Tagblatť
<
v
7
zoper to moramo prote
nic.
dosegla
Začela je pa nemška armada bombe metati na
tenegger v gori omenjeni seji organ
bil
y
m
kteremu je Dežm
ljublj
skemu „bezirksschulrathu", kolovodja, naj povemo prečudno istorij
udali. Domá na Nemškem pa mrmrajo ljudjé čedalje
prvi
bolj, ker
vidijo, kako
na tisoče in tisoče njihovih sinov
Vil/ f	J W y	XI V j J^r V f V * ■ « V	a. v/vv^vm aa v	»iv vv«. -J ^ — 7 ——-
te dni izvedeli iz sledečega nam došlega pisma
ki smo jo konec jemlje v bitvah in po mrazu hude zime. Ce tudi
Pariz pade, potem še le se začne krvavi boj, kajti ves
(Poslano.) Iz tako imenovane „druge" mestne šole narod francoski bode zgrabil potem orožje, da zapodi
so nam přinesli otroci k božičnim praznikom šolska Nemca iz dežele.
1
na
dom
ki so zato narejena, da se stariŠi
4krat na leto prepričamo, kako se naši otroci učijo v
vzeli videti ta naznanila v
Kursi na Dunaji 10. januarija
šoli
Toda kako smo se
mškem jeziku. Dasiravno s tem
y
y
bili bi
5% metaliki 57 fl. 25 kr. Narodno posojilo 66 fl. 35 kr.
Ažijo srebra 121 fl. 50 kr Napoleondori 9 fl. 97 kr.
vendar molčali k predrznosti te mestne šole, ako se bi bilo tudi po druzih šolah enako ravnalo. Toda poslu-
tjakobski .šoli, ki je menda tudi mestna
"a na-
Loterijne srećke
šajte!
dajala so se slovenskim starišem slovensk
y
V Trstu 7. januarja 1870 :
17. 47. 72. 32
59.
Prihođnje srečkanje v Trstu bo 21. januarja 1871
Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jozef Blaznik v Ljubljani.