268. številka. Ljubljana, v sredo 23. novembra 1904. XXXVII. leto lahaja vsak dan svečar, isimfli cedeče in praznike, ter vefla po poiil prejeman aa avstro-ogrske dežele aa vee leto 86 K, aa pol lota 13 K, aa četrt leta 8 K BO h, ea odet mesec 9 K 80 t. Za Ljubljeno t pošiljanjem as dom za vse leto 84 K, za po? leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 22 K, 3a pol leta 11 E, aa Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 U - Za tuje dežele tolike ?sc\ kolikor snaša poStnina, - Na naročbe broz istodobne vpcSiljatv« naročnine se ne ozira — Za oznanile se plačuje od peterosiopne petit vrste po 12 h. Če se ozaaailo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, 6» *3 trikrat al? večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" Erankovati. Rokopisi ae ne vračajo. - Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah fit. 6, In sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnifitvo pa v pritličja - Opravnistvn naj ae blagovoijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. adniinistrativne etvari ..Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št 86. Viharni časi. Napočila je doba viharjev in bojev. Na Daljnem Vztoku si stojita nasproti dve ogromni armadi, ki naraščata od dneva do dneva. In strahovito, menda najstrahovitejše bode mesarsko klanje, kadar se zopet spoprimeta sovražnika v Mandžuriji. Dozdeva se, kakor da bi ju samo še opravičeni strah pred nepreglednimi žrtvami zadržaval za nekaj hipcev vsaksebi, potem pa zagrme topovi in — Bog nas varaj! Tako v Aziji. Pa tudi nad Evropo ne plavajo angelji miru. Seveda niso krvava njena tla ker se ne bije za boj na Življenje ali smrt. Ali vendar so vaepovsodi duhovi jkrajno razbur eni in čuditi se je nam, da je parlamentarni boj sploh mogel najti take ekscesivne oblike in etape. Pri tem seveda nimamo v mislih žalostnega junaštva Sjvetonovega v francoski zbornici. Pač pa upamo, da ta dogodek ostane v parlamentarni zgodovini povsem osamljen. Tudi v bodoče se bodo ministri napadali le z ostro besedo in krepkimi govori, ne pa b pobalinsko pestjo in tolovajsko silo, pred katero se tudi Andre ni umaknil. Sedaj ima že svojega naslednika Berfceauxa7 bivšega aagent de change", ki v najkrajšem času vpelje na Francoskem dveletno vojaško službovanje. S tem velevažnim činom ti pribori francoska država zopet sijajno svetovno z asi ago za ves človeški rod. Kajti upajmo, da rudi druge drŽave ne zaoatanejo za Francosko, ki pač Še vedno koraka na Selu civilizacije. Poleg tega pa ves svet obrača z največjimi simpatijami svoje poglede na Combesa in njegov kabinet, ki zmago-nosno nadaljuje svoj odločni boj zoper kongregacije in za popolno emancipacijo svetovne oblasti. Hud je ta boj z nltramontanstvom, ki kakor kak heka-tonhejros steza svoje roke po vesoljnem svetu. Ali na Francoskem mu že doni smrtni zvonec in med gromovitim tuljenjem se zvija ta pošast v smrtni agoniji. Combes se pač ne straši boja j in kakor na« spričuje njegovo zadnje I pismo na prefekte, pač trdno upa, da bode zmagovito edbil vse obupne napade klerikalnih kakorkoli imenovanih opozicijonalcev. Zmaga mu je gotova, pa tudi večna hvala in slava ! Vse manj važen in zanimiv je položaj v Italiji. Tu je sedaj napočil politični riposo. Giolitti mora pač malce prespati svoje triumfe, katere so mu donesle zadnje volitve. Pa tudi nekak tempus deliberandi mu je treba. Kajti sedaj je prišel menda vendarle že tisti trenotek, da svoj že dve leti stari program začne oživotvarjati. Reforma glede ljudskih Šol, rešitev železniškega vprašanja in še drugi problemi že dolgo čakajo nanj. In od njegove spretnosti bode zaviselo, kako in t kolikem času bode preko radikalcev, repiblikancev in socijalnih demokratov zvozil voziček svojih naklepov in načrtov. Izgredi v Iuomostu, katere skuša sicer opozicija izrabiti za svoje maščevalne nakane zoper njega, se bodo v Italiji najbrž prav kmalu pozabili Pri nas v Avstriji se tem žalostnim dogodkom žrtvuje mnogo časa in še več besedi. Ravno včeraj je dr. Erler vnovič razsajal v parlamentu in se zaganjal v dr. Korberja radi Inomosta. Vlada menda še ne ve, s kakim pokrovom da bi pokrila in zadušila to skrajno nasprotje med Lahi in Nemci. Toda dr. Korbor, ki se je sedaj po svojih govorniških duelik zatekel k politiki _des ponrparlers", menda še ni obupal, da izkleplje iz ozkozvezanih štirih nemških strank, iz csntruma in poljskega kluba nekak „blocco guberniale" s katerim se hoče pri bodočih neizogibnih vihar- i jih vzdržati — nad vodami. Bog ve, ali mu še zveni kaj od Pernerstorferjevega govora po ušesih? Ali mu je morebiti kaj ostalo v želodcu od te zanj gotovo sila težko prebavljive „rdeče- juhe? Eno je gotovo, da so tisti dan precejšnje skale letele v Kor-berjevo sicer trdno pozicijo. In huda, mogočna jeza vlada med dunajskimi socijalnimi demokrati zoper tistega Korberja, ki po njihovem prepričanju stoji pod poveljem krščanskih socijali-stov in pleše po Luegerjevem piskanju. Sedanja debata o govoru ministrskega predsednika se kmalu konča. Potem se pokaže, kaj se zgodi s pozitivnim delom, z budgetom, z ogrsko nagodbo, s trgovinskimi pogodbami z Nemčijo itd. T avstrijskem parlamentu vlada tedaj neka rezerviranost bodisi na strani zelo previdnih Cehov, kakor tudi med nemškimi strankami. Vse druge pa so razmere na Ogrskem. V tej kraljevini so napočili najviharnejŠi časi. Res da že od leta 1898. tudi v ogrskem parlamenta in v ogrskem parlamentarizmu obstrukeija s svojim ropotom in krikom več ali manj moti in zadržuje redno poslovanje. Toda vsi dosedanji dogodki bili so jako nežen preludij za viharno komedijo, ki se je pričela z 18. novembrom t. 1. Komedija ! Le ostanimo pri tem izrazu. Kajti tudi na Ogrskem se sedaj razburja vsa dežela in vesoljno prebivalstvo pravzaprav vendarle samo radi dveh mož, ki sta se spoprijela na življenje ali smrt. Amt Tisza aut Apponvi! Da je ravno Apponvi, ki se je s svojimi ministrskimi aspiraeijami grdo usedel, glavni motor vse opozicije in da stoji Kossuth s svojimi možmi nim zvreiten Gliede der Opposition", se ne da prikrivati in ■kriti, in naj se še toliko vpije o svetosti ogrskih zakonov, o atentatu na najdragocenejše svetinje narodove itd. „Quatsch,u bi rekel Nemec. Za vsemi temi blestečimi frazami se vendarle skriva Apponvi, ki je vzel Tizso aa piko, in ki ne jenja prej, dokler se ne umakne nasprotnik s svojim kabinetom. Seveda so te osebnosti le glavni motiv sedanje borbe. Da se poleg tega bori tudi liberalna večina za svoj sistem in prevlado proti klerikalni reakciji, ki se sedaj druži in ženi s Kos-snthovim neodvisnim radikalizmom, skoro ni treba omenjati. Kakor povsod si je tedaj ta minoriteta z obstrnkcijo pomagala zoper večino, ki je pač samo pri zadnji reviziji parlamentarnega poslovnika 1. 1901. bodisi vsled kratkovidnosti bodisi vsled nemarnosti obatrukciji na ■težaj odprla vrata v ogrski parlament. Tako se vie maščuje na tem svetu. In v istini jako primitivno je sredstvo, katero je Tizsa z liberalno stranko uporabil zoper svojo opozicijo. Zelo primitivcu, pravimo, je ta princip „des Biegens oder Brechens", in naj se ga tudi opravičuje z utiliteto in oportuni-teto. Postava je postava in prav lahko umljive so nam grenke besede, s katerimi je Tisza sam v nedeljo priznal nezako nitost in s katerimi zbornični predsednik Perczel v pismu na svoje volilce opravičuje svoje poslovanje contra le-gem. Vendar ima večina lahko mirno vest, ker se z vso pravico mere in sme sklicevati na najvišjo postavo, In to je „salus rei publicae." In da ima liberalna stranka in da bode imela tudi odslej blagor in procvit ogrske države, gospodarski nje napredek in ljudsko izobrazbo za poglavitne toeke svojega programa, tega tudi opozicija ne more utajiti, ker facta loquuntur. Upati je tedaj, da se ogrski narod izreče za Tiszo in da per acelamationem naknadno odobri Tiszov odločni korak, ki se sicer ne strinja s predpisi parlamentarnega poslovnika, ki pa vkljub svoji prvotni nepostavnosti zadobi postavno moČ v tistem hipu, ko ga odobri ves narod, za kojega odposlance in zastopnike, zbrane v parlamentu, ima ravno veljati krieni — poslovnik. *S krono tn njeno sankcijo iiak poslovnik in tedaj tudi pregreški zoper njega nimajo prav nobenega stika! Tisza tedaj edino pravilno postopa, ko se obrača na narod, ra volilce, ki imajo glede poslovnika zadnjo besedo. In Če boae na vseh shodih nastopal z istimi uspehi in našel iste simpatije, kakor zadnjo nedeljo pri „meščanskem zborovanju", potem je zmaga gotova, zlasti ker uživa tudi po 18. novembru t. 1. neomejeno zaupanje krone. Naj tedaj Apponvi strelja z adresami na krono, naj se kujejo manifesti opozieije, naj se nekateri liberalni hrastje tudi orna jejo in — izstopijo iz stranke, naj se Banih' še toliko širokousti, vse to najbrž TiszeVega končnega triu m ta ne prepreči. Najhujše za tega odločnega parlamentarca je pač Že omenjeno izstopanje iz stranke. Do danes je baje izstopilo že 19 liberalcev in tudi Szell se je odločil, da sicer ne izstopi, pač pa da odbži mandat in se umakne s pozorišča. Pa tudi to naj ne straši in ne plaši liberalne stranke. Saj je povsod in v vsaki stranki nekaj elementov, ki ■o le na videz v njeni vrsti in ki b svojo omahljivostjo le škodujejo redu in diseiplini. Takih elementov se je treba kar najhitreje iznebiti. In kakor se v nesreči spoznajo pravi prijatelji in razločijo od neznačajnih parasitov, tako so tudi vsaka politična stranka v najhujšem boju zaeno tudi najboljše in najhitreje osnaži in pnrifieira. S tem seveda nočemo trditi, da izstopivŠi Člani liberalne stranke niso imeli po svojem prepričanju važnih razlogov za izstop. Ali iptk je lepie vztrajati do konea nogo bežati po prvih strelih. Tako se tedaj na Ogrskem razvija politični boj, ki se ostri od dne do dne. Radovedni smo na izid te velike in razburjene politične pravde. Kdove, kdaj bode konec teh — viharnih časov na Ogrskem? V. Vojna na Daljnem Vztokn. Boj za Port Artur. »Dai)y Eipro-sa potrjuje, aa io razen »Raitoropnega« se tri druge torpedovko odplule is Port Arturja »Dfiilv Express« pripoveduj-', da ste imeli dve torpedovki na krovu same ranjene oficirje. Japonska kri-žarka »Kaaugat je ustavila prvo tor-pedotko in je utela pn polurnem boju štiri Ruse, vsi drugi pa so bili ubiti, ali pa ao utonili Ladja se je potopila, predno je »Kasuga« mogla j izpostaviti rešilne čolne. Rršile so se samo štiri osebe, od katerih je kasneje ena ie umrla. Drugo torpedovko je potopila križarka »Mstsušima«, 40 kilometrov pred Port Arturjem, ker so Rusi niso boteli ustaviti. »Mdtsušimo« je v boju Zidei ruski torpedo, a je n»vzlie poškodbi vendar ostala v službi. Tretjo torpedovko st* p itopili dve japonski topničarki, ki sta jo zasledovali od polnoči do štirih zjutraj Značaji. Samko Cvetkov Marin. Oni imajo nazore . .. Ot Zupančič. Strašna je bila pot in dolga ter s strašila samotnega popotnika, ki je premišljal ali bi stopil na njo in šel dalje, ali pa bi obupal še pred začetkom. Vsak t&K dvem je bil začetek pogmbe in kdor se je dal dvomom je propale!; kdor ni stopil na pot in šel s trdimi koraki po nji aaprej, do konca, poginil je in ime-jali so se, ki so videli njegov pogin. Smejali so se in privoščili so nesrečnežu, ali mislili niso, da je tista cesta napeljana tudi skoz njihova srca in da križajo iste steze njihove za vidljive duše. Pisana je vsem iata usoda in vsak bo pulil osat, ako je namenjeno tako. Kdor pojde po tisti sesti in se spotakne samo malo in mnogi, ki se niti ne boje spotakniti ne vstanejo; pisano je, da propadejo in zlomili bi si nogo, ako bi se tudi peljali po tisti cesti. Po taki cesti — po cest! ljubezni — je hcd-1 tisti čas Franc Artič in ni mi-■lil, da propade. Ni se spotikal in eelo koketna Anetka Zajee, njegova ljubica, Be je čudila njegovi kreposti. St»pil je na pot s premislekom in počasi in se je vedno oziral na vse okolnosti. Na njeno mater se je ozira), ker je vedel, da mati zelo mnogo vpliva na svojo hčer; oziral ee je na dve sestri, dasi je bila Marija na pol otrok in mogoče še ni ljubila; spoštoval je eelo zaročenca starejše sestro JoBipine. Franc je skrbel torej za vso in je spoštoval svojo ljubico in njeno družino in upal je priti zelo daleč v najboljšem slučaju celo do zakona. Zaljubil se je takorekoč v celo Zajčevo rodbino in tovariš Gradiški mu je zatrjeval vedno, da je zaljubljen mnogo bolj v Anetki nega brata, sedemnajstletnega Maksa, kakor v njo samo. Z Maksom je tudi občeval mnogo več, ko z Anetko in in zato je res nekako čutil, da ga pogreša mnogokrat težje, ko nje. Maks je bil tedaj, ko se je zaljubil Artič v Anetko, star petnajst let in še čisto nedolžen ... no pravim duševno nedolžen, ali vedel je zelo malo o življenju in zato so očitali Artiču, da ga je pohujšal Povedal mu je svoje preizkušene nazore in ga učil živeti po njih. Ker ga je Maks poslušal tako verno in ga je ubogal, sta postala dobra prijatelja in popoldne ni minilo, da ne bi bila skup?) Občevaje sta se res nekako zaljubila drug v drugega, ali glavni vzrok je bil vendar, da je ljubil Franc M*k*ovo sestro . . . Ljudje so hudobni in privoščijo človeku nesreče. NaiveČi ncvoščljivoi pa so polovični znaoei, ali takoime-novani prijatelji. Samo imenovani so prijatelji, v resnioi pa so hudiči in izdajniki drug drugemu. Volkovi ■o, ki požro druga, ako je padel in poginil. Taki prijatelji kvarijo človeško družbo in pohujšujejo mlajše. In taki prijatelji so bili krivi, daje Franc Artič obstal aredi pota in se je ozrl plašno in zamišljeno. Prvi, ki je stopil nasproti Artiču, bil je sin profesorja in se je zaljubil v Anetko . . . Vzemi ga vrag! Ni je bil vreden, ali premotil jo je, toliko da je trpel Artič in je krvave! in skoro poginil zaradi tega. Bilo je pri veliki narodni vese- lici in Kračman je prišel na veselico, da bi motil Anrtko, vedel je namreč o Artiču in je bil vesel, da mu je Anetka naklonjena. B:i je Franeev polovični znane« — Bpoznaia s*a se bogvekje — in zato ga je veselilo, da mu kali tiho veselje .. . Anetka je bila med cvetličari-canii in je bila zelo nežna. Gospod, star je bil že, daroval ji je kapieo od neke narodne noše in tista nedolžna milina njenega obraza je sijala tako lepo izpod tiste kapic*, da so se gostje pri nji trgali za rože. Tisti stari gospod je imel solze v očeh, ko jo je videl in ustnic*, ove-nele in ne več za poljube, so zadrh-tele v neki zastali strasti. Kračman, profesorjev sin, je hodil na njeni strani in je govoril o sijajnosti veselice; o najlepšem obrazu — o njenem obrazu. Franc je hodil po drugi strani in je mrmral in spreletavala ga je rdečica nad nesramnostjo polovičnega znanca Kračmana. • Pros-m. goapod Kračman, ako bote hodili vedno ž njo vam dam vizitko.« Franc mu je povedal to v trenutku, ko j« prodajala Anetka rože neki uniformi. Uniforma je dala za nagelj dve kroni in je priklonila hrbet »Nesramnež, za njeno lepota je dal dve kroni,« je rekel Artič in je zasikal za njtm. »Prokleti tatovi . . . očitno kradejo človeku duša. Očitno pred vsemi ljudmi hočejo, da izdah-nem . .. Kračaian je po tisti ponudbi, i brni A'tiČu hrbet in potem je rekel: »Oprost te, tudi vi delate meni nadlego ... ali dvoboja ne sprejmem, ker ljubim bolj sebe, kakor njo.« »Zelo nesramen človek ste, ker mi poveste v obraz, da le varate Anetko« Franc ni izbiral izrazov, ker je vedel, da neobičajni izrazi režejo mnogo bolj, kakor pa vsakdanje besede. Anetka ni vedela za njiju prepir, ker je imela kom-j čas postreči vsem kupovaloem. Ali tudi oba pre-piravca sta želela, da ni slišala, ker sta vedela, da sta govorila preveč. Vsakega kupovalea, ki je stal pri Anetki, jo Artič gledal strupeno in najraje hi bil, da ni Anetke med prodajalkami. . . Pijan jo bil od trpljenja in oči oo mu lezlo trudno J Pri rtu Liaotiešan so stroji na torpedov ki bili poškodovani, vsled česar je bil ruski kapitan prisiljen, sprejeti boj. Ruaka ladja je bila skoro istočasno zadeta od dveh torpedov in se je potopila a vsem moštvom na krovu. Japonaki častniki v Simonoseki baje ne morejo dovolj prehvaliti ju-naŠtva ruskega moštva, ki je bilo na krovu imenovanih torpedovk. Tej vesti, ki jo priobčuje »Dai)y Express«, ne moremo prav verjeti, ker smo prepričani, da bi bili Japonei že adavna uradno razglasili, ako bi bo jim bilo res posrečilo skoro istočasno potopiti kar tri ruake ladje! Načelnik ruskega „Rdečega križa" proti Japoncem. Načelnik »Rdečega križa« v Port Arturju, general Balašov, je pisal poročevalcu Reuterjevega urada v Ćifu pismo, v katerem se bridko pritožuje, da se Japonci ne ravnajo po načelih, določenih v ženevski konvenciji in na konferenci v Hagu in so Ruse prisilili, da so morali tri natanko kot ho-Bpitalne ladje označene parnike, na katerih so se nahajali ranjenci, prepustiti usodi. Imenovane ladje so bile usidrane na mestu, kjer niso bile iz postavljene japonskemu ognju, ki je bil naperjen proti ruskemu vojnemu brodovju; toda Japonci, ki so se posluževali zrakoplovov, da so dirigirali svojo artiljerijo, so z granati obstreljevali baš dotično mesto v pristanišču, kjer so bile usidrane hospitalne ladje Rusi so morali vse ranjence spraviti z ladij, katere so Japonci neprestano razstreljevali, da so jih kasneje tudi potopili. Tudi preje so že Japonci najraje bombardirali one dela mesta, kjer so vedeli, da se nahajajo bolnice. Sicer bi se lahko navedlo več slučajev, v katerih ao Japonci grešili proti pravilom civilizovanega vojevanja. V to pa general nima časa, ker ima jedva toliko Časa, da se naje in naspi, prosi pa, da se to pismo priobči v javnosti kot protest proti nečlovekoljubnemu postopa.-ju Ja ponoev. Z mandžurskega bojišča. General Kuropatkin poroča: Eden izmrd naših oddelkov je 20. t. m. osvojil vas Ujcinci na našem levem krilu, 10 kilometrov jugozapadno od Dapindšana. Japonci,ki jih je bilo malo t dotični vasi, so se umaknil v smeri proti Tsianšanu. Izgube so na obeh straneh neznatne. 21 t. m. nisem prejel nobenega poročila o spopadih naše armade b sovražnikom. General Saharov brzojavlja z dne 22. t m., da je bilo v ponedeljek po dnevi in ponoči vse mirno na bojišču. Med Hunguzi. Reuterjev urad javlja iz Cifua: Mis Corolle, ki je delovala kot milosrdnica »Rdečega križa« v Mukdenu, skupaj Nikakor pa ni hotel oditi in je pazil na vsako kretnjo Zajčeve Anetke, svoje ljubice. Vstajalo je Že utro in redila se je tema, ko so gostje odhajali. Odhajali so tudi Zaj čevi in šel je ž njimi. Vsa družina je poznala Artiča in ga je spoštovala, ker je tudi on spoštoval vae ... Jo sipina je bila zaročena in Artič je bil prijatelj njenega zaročenca. Bila sta si zelo dobra in ne polovičarja in S»vel W*laer je bil za njegovo ljubezen vnet. Vsi so bili veseli, molčal je samo Artič in ni govoril, kakor navadno veselo in mnogo . . . Zajčeva družina je bila ena tistih znanih družin v mestu, ki je ne manjka na nobeni veselici in ki se imenujejo boljše družine. Zato so 'vedeli vsi za nje in jih vabili po-vsodi in Zijčevi so se odzvali vsem. To edino je bilo nepovoljno Artiču in zato je mislil večkrat o tem in tudi tisto jutro, zato pa je molčal, molčečnost pa je povečavalo tudi duševno trpljenje pretekle noči . . . Poslovili so se pred Zsjčevim stanovanjem. Anetka je mrzlo pogledala na Artiča in mu ni dala roke. Welzer je stopil k Francu, ko so odšli drugi po stopnicah. »Kaj je?« so oropali Hunguzi in jo potem izročili Japoncem v Niučvangu. Mis Go-rolle je v ponedeljek dospela v Čifu, a je bila še preveč izmučena, da bi mogla kaj izpovedati o svojih doživljajih. Ruska križarka v Vigu. »Standardu« ss poroča is Madrida, da je v Vigo dospela ruska križarka »Kubon«. Po preteku 34 ur bi morala odpluti, a se je temu protivila, ker mora baje popraviti neko poškodbo na strojih. Španska vlada je bila v veliki zadregi, a je končno le dovolila, da se poškodba popravi. Častnike in moštvo ruake ladje je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Eskadra admirala Felkersama9 obstoječa iz dveh oklopnio, treh kri-žark, šest torpedovk in deset transportnih ladij, ki je bila usidrana v zalivu Suda na otoku Kreti, je v ponedeljek odplulo iz pristanišča proti Suezu. Rusija kupuje vojne ladje. Po poročilih iz kodanja je ruska vlada kupila od vzhodnoazijske družbe največji in najhitrejši parnik »Slaw«. »Morning Post« javlja, da je Rusija določila za nakup 6 čilenskih vojnih ladij 109 milijonov rubljsv. Dotična pogajanja vodi neka ameriška tvrdka v New-Yorku. Ako se pogajanja z Cile razbijejo, bo Rusija skušala vojne ladje odkupiti od argen tinske republike. Prodaja angleške torpedovko Rusiji. »Standard« in »Daily Ezpress« potrjujeta, da je angleška ladjedelnica Jarrow prodala Rusiji novo torpedovko na turbine, ki je že 15. oktobra dospela v Libavo. Angleška vlada je izvedela o tem in je hotela prodajo preprečiti, a je bilo že prepozno. Od kupca najeto moštvo se je čez 14 dni vrnilo vse zadovoljno domov, ker je imelo vse Žepe polno denarja. Mornarji niso hoteli ničesar izpovedati, kje da so bili in kje da so dobili toliko denarja. Japonci izključeni iz Amerike. Reuterjev urad poroča iz San Frančiška, da je ameriška delavska federacija soglasno sprejela resolu cijo, da se Japonci izključijo iz Združenih držav in z vseh otokov, ki so ameriška last. Takisto se je sklenilo, da vložijo vse delavske organizacije na državni kongres peticijo, da se sklene poseben zakon v zmislu zgornje resoluoije. Državni zbor. Dunaj, 22. novembra. Nadaljevala se je debata o izjavi min istr skega predsednika. Posl. Roman-czuk je v svojem govoru tudi obžaloval obstrukoijo, proti kateri pa v Avstriji ne pomaga kakor na Ogrskem sprememba poslovsska. Končno je govoril o deželnih zborih, češ, da »»Z Anetko? — Ne vem; vpra šaj njo!«« Gospa Zajčeva je poklicala Savla in zato nista govorila dalje. Franc je šel nazaj proti gozdu, to se pravi iz mesta. Zdelo ae mu je, da Še vedno igra godba in tudi pijani glasovi so prihajali odnekod. Kračman in tista uniforma sta ga motili in mučili najbolj in zato je hitel, da ne bi srečal tega ali onega. Šumelo mu je po glavi in bolele so ga prsi. Noge so ga nosile komaj in časih bi bil postal za trenutek, da se ni bal, da pride izza tega ali onega vogala Kračman ali uniforma . . . Zjutraj je padla rosa in premočil si je lakaste čevlje in salonaka obleka je bila moara ... V gozdu je legel na klop in zaspal . . . Ko se je prebudil, ga je zeblo in salonska obleka je bila pomazana .. . Ognil se je Zaj-čevega stanovanja, ko je Šel domov in ljudje so gledali za njim. II. Strašna je bila pot in za samotnega popotnika tako neskončno dolga . . . Menim namreč pot od mesta do rojstne vasi Franca Artiča. Človeku, ki je hodil po nji, se je zdelo, da gre mesto za njim in se obstrukoijs v njih najbolj priča o tem, kako potrebno bi bilo rosširiti deželno avtonomijo. Posl. B r 1 o r in Bor gor sta govorila s veliko strastjo o dogodkih v Inomostu. Sklioavala sta so na policijsko poročilo, s i ta lijsnski poslansi so trdili, ds jo to poročilo pristransko in lažnivo. Posl. Derger jo rekel o dr. Korberju. »To jo slab značaj v političnem življenju. In kaj je prvi snak takega slabega značaja? Da zvrača krivdo sa stvar, ki jo je sam zagrešil, na drugega.« Nadalje je rekel, da Vse-nemci proglašajo dr. Kttrberja za lažnika in obrekovalca. On je pravi agitator, ki od vladne mize ščuva avstrijsko narode. — Naučni minister H ar tel je izjavil, da se hoče braniti proti napadom zadnjih dni na njegove posle; poudarjal je, da prevzame za vse vladne odredbe popolno odgovornost. Potom je govoril o postanku inomoške pravne fakultete. Vsled agitacije od zunaj je zadnja leta zelo težko kaj ukreniti glede visokih šol. Take agitaeije in njih učinki je nekaj specifično avstrijskega. Naglašal je, da velja provizorij italijanske fakultete le, dokler je neobhodno potrebno. Zato prosi, naj se ne delajo ovire, da se to vpra sanje čimpreje reši ustavnim potom. Nadalje je opravičeval ustanovitev slovanskih paralelk na učiteljiščih v Opavi in Tešnu. Ako pa se je vlada zmotila, odprt je Še vedno izhod za pomirjenje. — Ministrski predsednik dr. pl. KOrber je posl. dr. Krlerju z aktom dokazal, da je lagal, ko je trdil, da namestnik ni županstva opozoril na to, da pridejo italijanski dijaki oboroženi. Namestnik je celo dvakrat pravočasno opozoril županstvo. — Posl. Breiter je nujno predlagal, naj se izda zakon o in-kompatibiliteti poslancev, da si ne bodo posamezni poslanci kovali iz svojih mandatov gospodarske in finančno koristi. Tudi politični uradniki bi so no smeli voliti za poslance. Parlamentarne stranke. Dunaj, 22. novembra. Nemška »Gemeinbttrgschaft« že zopet poka. Poslanci v nemški ljudski stranki in deloma tudi krščanski socialisti ter naprednjak i niso zadovoljni z izjavo ministrskega predsednika glede Ino-mosta. Posebno nemška ljudska s t r a n k a je po večini že danes za prestop v opozicijo. Nasprotno pa so ustavoverni veleposestniki izjavili, da je sicer vlada vsled svoje neo kornosti dala Nemcev povod za pritožbe, toda to še klubu nikakor ne zadostuje, da bi prestopil v opozicijo. Dunaj, 22. novembra. Položaj v parlamentu še vedno ni razjasnjen. O Mladočebih se še prav nič ne ve, kako bodo nastopili v tem zasedanju. Večina v klubu je za prenehanje prihodnja vas vedno oddaljuje v megleno daljavo. Tu ali tam je stalo drevo in potem je postavil posestnik na koncu svoje njive križ in ljudje so se odkrivali pobožno, ko so hodili mimo. Za vasjo je bil gozd, neizmeren, temen, strašen . .. Po ti poti je hodil Franc Artič kmalu po tisti veselici in ga je bilo strah samote. Prihajala je že tema, zato so njegove oči gledale plašno in v srcu mu je vstajalo tesno čuvstvo. Prišel jo mimo potih dreves, ki so stala na majhni vzbočenosti in pomislil je na pot dalje . . . na|pred znamenje, potem vas in za vasjo gozd, neizmeren, temen, strašen ... za gozdom polje, a na polju staro, skoro razpadlo znamenje; potem spet gozd in daleč za njim šele domača vas . . . Vedno dalje, kakor v večnost! »Moj angel, moj Bog, — Anetka, vodi me!« čudno so zazvenele zdihujoče besede v umirajoči večer, popotnik pa se jih je prestrašil sam, kakor bi jih bil izgovoril nenadoma nekdo drugi čisto poleg njega . . . Ozrl se je Artič naokolu in začutil je na sebi pogled tuj h oči. Ni jih poznal in zato ga je bilo groza pred njimi. obatrukeije, močna in vplivna manjšina, na čilu ji dr K r a m k r , pa odločno saktova, da se obstrukeija nadaljuje. Poljaki so zopet začeli posredovati. V ta namen jo bila včeraj dlje časa zbrana parlamentarno komisijo poljskega kluba. Pozneje so se posvetovali predstojniki poljskega in mladočeškega kluba med seboj in z ziačeloikom konservativnega veleposestvo. Miadočehi bi bili pripravljeni, da ustavijo obatruk eijo po potrebi, sioer po bi se neo virano lahko zopet zatekali k ojej, kadar jim je tako orožje potrebno. Položaj na Ogrskem. Budapešta,22 novembra. Spo -meoioa, ki so jo sestavilo združene opozicijske stranke na kralja, no pride nikoli kralju v roke. Vsekakor po je značilno, da so spomenico podpisali tudi trije kraljevi tajni svetniki. Budapešta, 22 novembra. Včeraj so vseučiliščniki uprizorili zopet velike demonstracije ter so prirejali opozicijskim poslancem viharne ovacije. Zaradi demonstracij so se moralo danes sistirati vsa predavanja na pravni fakulteti. Budapešta, 22. novembra. Tlsdo in opozicija se oborožujete za nsdaijni boj. V liberalni stranki se jo sklenilo, da si poslanci razdele celo deželo v okraje, v katerih bodo poročali o položaju. Ministrski predsednik grof Tisza si je izbral zase 21 okrajev. Budapešta, 22. novembra. Da nes sta izstopila iz liberalne stranke še poslanca grof Eszterhazj in grot Sztorev. S tem je naraslo število desidentov na 19. Budapešta, 22. novembra. Iz zunanjih županij prihajajo ministrskemu predsedniku zaupnice in pohvale, da je zdrobil obstrukcijsko strašilo. Bavaroi o avstrijskih Vse-nemoih. Dunaj, 22 norembra. Mona-kovski list »Bairischer Kurier« jo p sil povodom inomoških izgredov: »Vsenemštvo, ta pojem vse surovosti in brutalnost*, najbolj kričeče nestrpnosti in narodnega poživinjenja, ima žalostno alavo, da je zbudilo v Inomostu najnižje nagone v človeku, »bete humaine« v njih najstrašnejši podobi. Pogled na opustošenje je naravnost nepopisljiv in presega najdrznejše pojme Človeške bestialnosti. Tu ni mogoča primera s Huni in Vandali, s Turki in Tatari, ne z Boksarji in Horeroji. Tako more divjati le tolpa besnih. Človeku se zdi, da so Upustili na italijanska poslopja oelo čredo razkačenih goril.« — Baš laskavo priznanje to menda ni za avstrijsko nemštvo od bratskega »so-sočkega naroda« — kakor bi rekel ptujski »Štajero«. Dogodki v Macedoniji. Solun, 21. novembra. V Peču (Ipek) je zasedlo kakih 60 častnikov Vedel je, da mu te oči ukradejo Anetko. Zato je bežal, da bi jih ne videl . .. Prešel je vas in prišel je v gozd in po gozdu je bilo zelo temno. Izza debelih stebel so bežale senoe in od daleč gledale na Artiča, le tiste oči so obviselo vedno no najbližjem drevesu. Nesrečno oči . . . proklete oči ... Potem je prišlo polje in na polju je stalo znamenje. Bilo je že staro in je razpadalo in pozabili so ljudje, kdaj je bilo zidano . . . Mati božja je bila oglodana in štirji evangelisti na stropu so imeli z žebljem iztaknjene oči. Pastirji so se ponorčevali is slikarja in so na ta način pokvarili njegove umotvore . . . Franc je prišel mimo tega znamenja in je videl, da je stalo za njim dekle. Stopil je naokolu in je ujel deklico za roko in jo je pobožal po licu. Deklica je bila pastirica in je izgubila ovco no paši. Ni je dobila vkljub iskanju in Artič jo obljubil pomagati pri novem iakaniu . .. Iakala sta med gostimi smrekami, ki so bile rosne in ao premočilo njiju obleke. Vejo je udarilo enega ali drugega po obrazu, do je zaječal in jo potem obrisol roao roz obroz. (Dajje pru,.) brzojavni urad ter so zahtevali brzo. javno is Carigrada, da ae jim izplača so 6 mesecev zaostala plača. Vse prigovarjanje ondotnega guvernerji ni nič zaleglo. Tudi v Prisrendu s« pripravljajo sliČoo dem o a straši je. Sploh ae je položaj v teh dveh okriljih zadnji Čas zelo poslabšal, kar provzroča turško prebivalstvo s tem, da je vkljub prepovedim zopet splošno oboroženo. Sofijo, 22. novembra. V k ■ prtllu je zasedlo nad 1000 mohame danov brzojavni urad ter ao zahtevali od vrhovnega nadzornika pom : proti bolgarskim četam. Kako jih Bolgari stiskajo, pokazali so demon-atrantje s tem, da so naskočili fiest Bolgarov, ki so takrat prišli mimo pošte, ter jih pobili. B e 1 g r a d , 22. novembra. Ma-eedonaka organizacija je poslala urednika bolgarske »Večerne pošte«, Simeona Radeva, v Belgrad, da izjavi srbskim politikom, da bo maco donska organizacija podpirala zbliževanje med Srbijo in Bolgarijo le tedaj, oko Srbi pritrdijo mace d on-e k i avtonomiji, sicer pa bo organizacija takim poskusom naspro tovala no vso moč. Prva sta se iz rekla proti avtonomiji liberalca R i • baroc in Atanaoković Rusko zemstvo za ustavo. Petrogrod, 21. novembra. VČe raj sa je sklicalo zemstvo (nekak deželni zbor). Temu zasedanju ae || že zdavno pripisovala dalekoaežn* pomembnost. Zasedanje se vrši rs ukaz vlade pri zaprtih vratih. Vendar se je zvedelo, da je 75 zastopni kov raznih pokrajin sklenilo v tajni seji, naj se zahteva za Rusijo ustavo. Ta vest je hudo razburili tiste vladne kroge, ki so proti n t mam. Ministru Svjatopolku Mir s k emu se je takoj ukazalo, naj zasedanje odgodi. Ministrovo stališče je omajano. Dopisi. Iz Idrije. Izmed mnogih idrijskih drnŠtev se odlik nje po marljivosti so sebno mlado „godbeno društvo*. Minulo nedeljo je priredilo zopet velik koncert v pivarni pri „Črnem orlu" ia to pot ob zelo mnogobrojni udeležbi idrijskega občinstva, ki se je sicer pri zadnjih koncertih odlikovalo po s\ nenavzocnosti, dasi so bili koncerti v glasbenem oziru prav izborni. Odkrit, srčno nas veseli, da je vztrajalo sala društvo navzlic mlaČnosti našega občinstva na potu, ki si ga je začrtalo ob svoji ustanovitvi, še bolj nas pa veseli, da se je zdramilo idrijsko ob činstvo in tako v mnogobrojnem Številu posetilo koncert ter s tem izrazilo pr znanje mlademu drnštvu. Sodeč po glas benih uspehih zadnjih koncertov, smo v nedeljo pričakovali obilo pravega umetniškega užitka in nismo se varali. Bogat spored, pri katerem so bili za stopani med drugimi najbolj Loši operni skladatelji, kakor Verdi, K IST Dali« v Dt*iloQi. **"§8fi? -----T ~l---1------1-- ] Konklave L 1903. m. (Dajje) V petek 31. julija 1903. so kardinali med prepevanjem »Veni crea-tor« šli v procesiji v konklave. Prvi don jo bil posvečen formalnostim Najprej je maršal konklava prisegi, da bo veatno izpolnjeval svoje doli nosti, potem pa so bile prečitaoe do ločbe umrlega Leona XIII glede pO stopanja pri volitvi papeža Naslednjega dno zjutraj po maši so b'li iz voljeni skrutinatorji in revizorji in potem se je začelo glasovanje. Uaoda je nanesla, do je bil kar dinol Rampollo itvoljeo prvim skru tinatorjem. Ko je Rampclla odprl prvi liatek, je čital no njem ime g rolamo Gotti. Izid prvego glasovanja je bil na slednji: Rampolla 24 glasov, O >tti 17, Sorto 5, Vonutelli 4, Oreglio S, Ca pocelatro 2, Di Pietro 2, Agliordi, Ferrato, Riohelmv, Portanova, C» oetta in Segna po en glaa. Komaj je bil razglašen to izid glasovanja, je že vstal kardinal C*vag-nis in obrnivši se na kardinala Oregho vprašal: Ali se bo glasovalo s pri stopom (»aooesso«)? Kardinal Oreglia Priloga „Slovenskomu Narodu" št 268, dne 23. novembra 1904. sini in Donizetti, se je pričel z J. Glei-snerjevo koračnico „Moj regiment", tej je sledila Verdijeva krasna ouvertnra k operi „Nabuliodonozoru in to je društvo izvajalo prav dobro. Konec iz Donizettijeve opere „Lucia di Lamer-nioor" ni imel mnogo sreče posebno v taktu ne. V oddelku iz opere „Sevilj-ski brivec" so se izkazali klarinetisti dobre godce. Točki „Oba mala sČinkoveka" in „Rigoletto" ste ugajali, le v uvodu k polki se dnet krilnih rogov ni posrečil. Zelo lep napredek je društvo storilo s tem, da si je osnovalo svoj orkester, žal le, da mu manjka gosli, posebno pa dobrega primista, toda za idrijske razmere je še prav dober. OtVenbachova ouvertura in Dom. Ertlov potpourri sta bila | naravnost izvrstna. Neprijetno je učinkovalo na navzoče narodno občinstvo, da na sporedu ui bilo ni ene slovanske točke, dasi imamo tudi Slovani dokaj odličnih skladateljev: Smetano, Dvoraka, Zajca, farmo itd. Upamo, da pri prihodnjem koncertu ugodi društvo naši želji po slovanskih skladbah. Sicer pa je Idrija lahko ponosna na svoje „godbeno društvo", ki pod predsedstvom gospoda Ig. Kogeja in kapelnika gosp. Poljanska dobro in hitro napreduje. Podpirajmo je, da bo lahko uspevalo i nadalje in uam, vspodbujeno po neoporečnih vape-hih, priredilo še več tako izbornih kon-- ertov. — I — Iz Zagorja na Notranjskem* Kakor se je poročalo v kratki notici, je nastal v nedeljo 20. t. m. v vasi Tabor nad Zagorjem grozen požar, ki je uničil petim gospodarjem skoraj vse imetje. Kako je nastal ogenj, se ni moglo še dognati. Da se je požar tako hitro razširil, je vzrok ta, ker ni bilo v istem času nič odraslih ljudi doma. Kili so prav tedaj pii maši na patroei-uiju v Sarjah. Vnelo se je med mašo okoli pol i 1. ure dopoldne, ko zapazijo orožniki iz Zagorja strašen dim in plamen, ki se je razširjal iz hiš. Takoj se odpravijo z nekaterimi možmi in pritečejo na hrib, kjer stoji vas Tabor v T minutah, ko je sicer orožnikom predpisano tričetrt urt hoda. Stražmešter priteče na drugo stran vasi, od zagorske pa prihiti tukajšnji c. kr. orož. po-stajevodja g. Martin Mihevc in gre najprej pogledat, če ni kakega Človeškega bitja v ognju. Ko pride tako do druge hiše, zasliši v ozki ulici med obema hišama v groznem dimu in plamenu ueko stokanje. Takoj si potegne vrli orožnik Čelado Črez oči in skoči, ne meneč se za ogenj in dim, v ulico z rokami tipajoč. Na koncu zadene ob žensko telo in je prenese na plan. Tedaj pa zapazi, da gori na ženski že skorej vsa obleka; hitro začne torej trgati obleko ž nje in tlačiti plamen, da je bila rešena strašne in grozne smrti v ognju 75 let stara žena Marija Stavar. Pri tem si je vrli rešitelj obžgal svojo Čelado na zadnji strani. Tudi g. stražmešter je vršil svojo dolžnost z nadčloveškim trudom in silo; poleg njiju pa še nekateri zagorski možje. Sele čez pol ure so prihiteli prvi zagorski gasilci v civilni praznični obleki ua pomoč, kajti do Zagorja je bilo predaleč in tudi brizgalna ni imela kaj opraviti, ker ni bilo na hribu, kjer stoji vas Tabor, nič vode; majhen studenec pa je skoraj pol ure hoda pod vasjo. Gasili so torej z gnojem, kopali zemljo in jo znašali na ogenj itd. Nekemu posestniku so vsled tega vzeli okoli 30 voz gnoja. Orožništvo skupno z zagorskimi gasilci in nekaterimi drugimi neustrašenimi domačini so potem vztrajali do 7. ure zjutraj drugega dne ter so je odgovoril: Ne; ne dopustim, da bi ae glasovalo na ta način; že v zadnjem konklavu se je opustil ta način, ker je preveč zamotan in ker se lahko zgode presenečenja, ki niso nič prida. Ta izjava kardinala Oreglie je bila, kakor udarec z bičem, pravi državni prevrat, prava revolucija. »Acoessc« se je vedno praktici ral. »Accesso« obstoji v tem, da smejo dati kardinali svoj glas tistemu kandidatu, ki je dobil največ glasov, za katerega pa pri prvem glasovanju niso glasovali. V tem slučaju je dobil R&mpolla največ glasov. Ko bi bil Oreglia dopustil »accesso*, bi bili smeli tisti kardinali, ki pri prvem glasovanju niso dali Rampolli svojih glasov, sedaj glasovali zanj — in bržčas bi bil Rasnpolla dobil potrebno večino, kajti glasovi, ki jih je dobil Gotti, so bili že zagotovljeni Rampolli. Treba bi bilo, da dobi Ram polla poleg svojih in Gottijevib gla so? samo še dva druga in postal bi bil papež. Ni torej čuda, da je Rimpollova stranka kar vzkipela, ko je čula, da Oreglia ne dovoli omenjenega načina glasovanja. Če hočemo pravični ostati, moramo priznati, da je Oreglia na ta način ohranili dvema gospodarjema njihova poslopja, ostalim petim pa je zgorelo skoraj vse in tudi zavarovalni zneski so — kakor žal drugod — premajhni. Beda je vsled tega gro zna, ker je zima pred durmi in nimajo ubogi ljudje kam pod streho. Zato srčno in iskreno prosimo vse, ki so usmiljenega srca, posebno bližnje sosede, da priskočijo nbogim pogorelcem s čimerkoli na pomoč. Pričakujemo in prosimo, da bi tudi deželna vlada čim hitreje pomogla nesrečnikom, zakaj revščina je prevelika. Prosimo še si. ured ništvo „Slov. Naroda", naj blagovoli eventualne denarne doneske sprejemati, dalje se lahko pošljejo tudi župnijskemu in županskemu uradu v Zagorju na Notranjskem, ki jih bosta potem takoj oddajala najbolj potrebnim. Apelujeme posebno na vrle rodoljube naše drage Notranjske in dobre Ljubljančane, da priskočijo na pomoč našemu nesrečnemu pa poštenemu narodu! — Dnevne vesti. V Liubljani, 23. novembra. — Slovanska zmaga. Poroča se nam iz Gočove, okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah: Pri občinskih volitvah v tukajšnji občini dne 19. t m. je prvič zmagala v vseh razredih slovenska stranka. Pritisk in agitacija s strani štajerčijancev in nemškutarjev je bila velikanska, a vendar ni mogla zlomiti moči poštenih slovenskih kmetov. Upamo, da bodo temu zgledu sledil3 tudi še ostale občine v Slov. goricah, ki se še nahajajo v nemšku-tarsk:h rokah! \^/ — „Siovenčeva" spravna akcija v pravi luči. Z ozirom na pričeto spravno enketo škofovega hsta smo v soboto naglašali, da jo smatramo zgolj za manever vspričo dosedanjega postopanja klerikalne stranke in njenih voditeljev. In ne motimo se, ako trdimo, da jo kot tako smatra tuli vsa razsodna slovenska javnost. Da je to tako, nam potrjuje zlasti dejstvo, da se dose-daj k izproženemu vprašanju, ki bi bilo brez dvoma, ako bi bilo resno mišljeno, velike važnosti, ni oglasil niti eden odličnejši slovenski politik, niti kranjski, niti izvenkranj-s k i, ako izvzamemo se vede Suster-šiča samega. Iivenkranjski, zlasti pa tržaški in štajerski Slovenei kar gore za slogo in prepričani smo, da bi zastavili vse svoje sile za spravno akcijo, ako bi jo smatrali za resno. K-r pa vedo, daje započeta spravna akcija goli humbug in frivolni manever klerikalne stranke, se j m ne zdi vredno, da bi za neresno stvar izgubljali besede, samo da bi napolnjevali prazne predale škofovega lista. V tem našem prepričanju nas potrjuje štajerski rodoljub, ki piše v »Domovini« o započeti spravni akciji med drugim takole: »V »Slovencu« začeta razprava o ustanovitvi velike slovenske stranke nikakor ne more vzbujati v izven kranjskih Slovencih veselja ali za- postopal nasilno in da se je narav nost poslužil neresnice, če Be ni zmotil, kar je vzpričo njegove starosti lahko mogoče. Oreglia je rekel, da se »aooesso« v zadnjem konklavu ni dopustil. To je neresnično. Prav Leon XIII je bil izvoljen na ta način. »Aooesso« je nad 400 let v navadi in ta starodavni del papeškega volilnega reda je Oreglia proti vsi tradioiji kar naenkrat ugonobil. Ia pri tem je še rekel, da »accesso« ne rodi nič dobrega, to se pravi, po Oreglievem mnenju je bila izvolitev Leona XIII. za cerkev slaba in bi bila slaba tudi izvolitev Rampolle. Da, ta stari hrast Oreglia je delal kardinalom preglavice. Najprej je dal v liste, da bi podelil blagoslov z zunanjega balkona, če bi postal papež, to se pravi, da bi po skusil doseči z italijansko vlado po-razumljenje; potem se je bran?l potrkati s srebrnim kladvicem mrtvemu Leonu na čelo, Češ, da je ta mnogo-stoletna navada smešna, ker dandanes nihče ne verjame v tak način dokaza, da je kdo mrtev; in napo sled je na svojo roko premenil volilni red. Za Rampollo je postalo to Oreg-lievo postopanje uiodepolno. doŠčenja, s Čimer pa ni rečeno, da bi mi ne Želeli zedinjenja vseh rodoljubov v eni narodni stranki. Nasprotno! Nikdo tega bolj ne želi nego štajerski Slovenci, ki bodo z veseljem vsi sodelovali za ta smoter, brž ko bo le pičiea upanja, da bode zadeva za rešitev godna. Da nam pa sedaj raz pravi ja n j e o ustanovitvi velike slovenske stranke nikakor ni aimpati čno, da vzbuja naravnost ogorčenje, vzrok tega je v tem, ker vemo, da oni, katerih glasilo to idejo obravnava, ne mislilo resno na združitev vseh Slovencev v eni stranki, razun če bi sevsi, ki se zdaj štejejo za nasprotnike stranke ljubljanskega »Slovenca«, kar brez vsake debate dali zapisati v stranko — »Slovenca«. Dr. I. Šuateršič, ki je odločilna oseba v »Stovenčevi« stranki, je to kar na polna usta objavil kot edino pit do ustanovitve enotne slovenske stranke, Obžalujemo, da moramo z ozirom na vse to v Ljubljani za govarjano misel ustanovitve velike slovenske stranke smatrati le za veliko neod-kritosrčnost nasproti občinstvu, nasproti narodu. Boj za zmago i ad političnim nasprotnikom je na Kranjskem baš v zadnjem času t? k j Č3Z vso mero brezobziren, da se moramo Čuditi, kako upajo gotovi krogi trositi slovenskemu občinstvu pesek v oči, češ, da bi bilodobro politični boj končati z ustanovitvijo enotne velike stranke, dočim v isti sapi pridigajo boj brezobziren boj, ceioobstrukoijo. Mi prav dobro vemo, da v Ljubljani sedaj nobeni izmed obeh strank ni niti za mir niti za uHanovitev ene sume Btranke potom kompromisa ali sprive. Trga smo si prav dobro v svesti in zato občutimo gori omenjene študije o ustanovitvi ve like slovenske stranke le kot ironijo. Zato nas pa tudi ra z m o tri van j e o enotni slovenski stranki v takih razmerah nikakor nenavdaja z nado ali z zadoščenjem ter smatramo za nes miselno tratiti v tem položaju preveč časa b takimi brezplodnimi izva janji. Ali ste čuli gospodje okoli „Slovenca", kako sodijo štajerski rodoljubi o vaši „spravni akciji"?! Privoščimo jim to zasluženo lekcijo, bodo saj veseli, da tudi izven Kranjske že spoznavajo njihovo politično hinavstvo! \ /- Katera sedanjih strank naj postane potrebna velika slovenska ljudska stranka ? To vprašanje je pestalo sedaj najbolj akutno v znani enketi »Slovenčevi«. A Korošec in dr. Šusteršič sta že istih želja in istega mnenja. In to Zadostuje. V najkrajšem času pojdejo tedaj naši slovenski klerikalci h krstu, kjer dobe nov titulus, namreč »potrebna velika slovenska ljudska stranka«. In kaj se zgodi z nami liberalci? Naj brže nas vse zadene ravno isti dan strela iz neba! Po nas bode! Porabimo tedaj še te kratke urice, ki so nam odmerjene, da napravimo pokoro in svoj — testament. Tu je omeniti, da je bilo prvo glasovanje nalašč tako urejeno, da bi prišlo do glasovanja »aceeeso«. Rampolla je predvsem skrbelo, da bi njegov najhujši nasprotnik Vanutelli ne prišel v ospredje. Zato je en del svojih pristašev poslal v boj za Got-tija, vedoč, da potegne pozneje vse Gottijeve glasove za sabo. Namen tega manevra je bil dvojen: ujeti po ovinku nekaj glasov in obenem spra viti v stran tekmeea Vanutellija. Res je dobil Vanutelli samo 4 glasove, kajti večina njegovih prijateljev je glasovala za Gottija. S tem je bilo dokazano, kar je Rampo.la hotel do kazati, da njegov sovražnik nič ne šteje. Po obedu so šli Rampollovi agi tatorji na delo. Nagovarjali bo kardinale, naj glasujejo za Rampollo, Čes, Gjttijevi glasovi so mu itak zagotovljeni in je torej njegova izvolitev skoro zagotovljena. Toda med kardinali jih je bilo mnogo takih, ki so se postavili načelno na stališče, da naj postane papež kak italijanski kardinal, ki ne biva v Rmu. Iu tudi ti kardinali so začeli delati, in sicer tako proti Ram polit, kakor proti Gottiju. Uspeh agitacije se je pokasal pri popoldanskem glasovanju. Dobili ao: — Hud trn v peti je kleri kaloem Župan v Črnem vrhu, g. Ivan Lampe. Sedaj za časa občinskih volitev se ga mora seveda grdo obreko-vati, BumniČiti vseh različnih pregreh in mu očitati tudijneredno poslovanje. Mogoče ae vendarle kdo usede na lažnjiv lim in ujame v to hinavsko past. Vendar Vam, preljubi v Kristu, vse vkup nič ne pomaga. Pustite torej Lampdta pri miru. Saj nikamor ne pridete z zasledovanjem in preganjanjem tega odločnega liberalca. Žrtvovali in uničili ste eelo mlekarno na črnem vrhu, »samo da bode Lampe zaprt«. To je bila parola Vaša. Pa tudi ta manever se Vam je izoijazil. Lampe je bil sijajno oproščen od vsake obtožbe, ker se je izkazalo, da so izključno same nesreče uničile od Vas bojkotirano mlekarno. Sicer pa upamo, da se bo Lampe tudi nadalje tako malo brigal za klerikalno obrekovanje, kakor je to storil dosedaj! — Repertoar slov. gledališča« Jutri v četrtek se uprizori zopet noviteta in sicer se predstavlja prvič na slovenskem odrn: r M 1 a d o s tu, drama ljubezni nemškega pesnika Maksa Halbe-ja v prevodu Ivana G radarja. Dejanje se vrši v tistem kotičku zahodne Pruske, kjer ostro mejita nemški in poljski živelj, med katerima se pojavlja hudo nasprotstvo ne le proti narodnosti, temveč tudi radi različnih veroizpovedanj. Ti koflikti tvorijo ozadje vsej drami, v katerega ospredji stoji ljubavni roman osemnajstietnega študenta Ivana in naivne žnpnikove nečakinje Anice. V konfliktu napram tej ljubezni stojita povsem kontrerni nazi-ranji dveh duhovnikov, namreč starega tolerantnega, v življenju izkušenega župnika Hoppeja in mladega, neizprosno strogega poljskega kaplana Žigorskega. Tragični zaključek drami provzroČi Aničin polubrat, bebec Amandus s svojo instinktivno živalsko ljubosumnostjo. — Glavni vloid Ane in Ivana igrata gdč. Spurna in g. Tišnov, starega župnika g. rež. Dobrovolnv, kaplana pa gosp. NuČič. Izredno težko vlogo bebca Amanda, ki jo je spisal pesnik specialno za velikega berolinskega umetnika Reinhartlia in ki je pravcata psihološka študija napol poživinjenega idiota, igra g. Bo leska, ki je Ž njo dosegel pri svojem letošnjem gostovanji v Pragi izreden uspeh in veleodlično kritiko. — K jutrišnji prvi predstavi „Mladosti". Kakor smo svoječasno Že poročali, je deželna vlada kranjska z odločbo z dne 26. avgusta 1902 prepovedala uprizoritev te drame v tukajšnjem deželnem gledališču in sicer z ozirom na tu vladajoča nasprotstva med klerikalno in liberalno stranko. — Proti tej odločbi uložil je odbor dramatičnega društva rek ur z na c. kr. ministrstvo za notranje stvaii in le-to je potem res po preteku 2 let ugodilo pritožbi dram. dru- Rampolla 29, Gotti 16, Sarto 10, Ri chelmv 3, Capeoelatro 2, Vanutelli 1 in Segna 1 glas. Število Rampollovih glasov je bilo naraslo za 5 glasov, a tudi Sarto je bil dobil 5 glasov več kakor dopoldne. Rimpollova stranka je mislila, da je zdaj njena zmaga zagotovljena, treba je le, da se (otti odpove kandidaturi in provzroči, da bodo njegovi voliloi glasovali za Rampollo. Toda Gotti bi bil sam rad postal papež in je z vso silo agitiral zase in proti Rampolli. Ta razpor je mogočno pod pri prizadevanje kardinalov Satolli in Cavagnis, ki sta hodila od kardinala do kardinala in agitirala, naj se ne voli ne Rampolla ne Gotti, ne sploh kateri izmed kandidatov, ki bivajo v Rimu, marveč kak kardinal, ki biva izven Rima. Io ker je bil beneški patrijarh Sarto dobil dopoldne že 10 glasov, je naravno, da so se začeli pogledi obračati nanj. Tako je prišla nedelja dne 2. avgusta 1903. Po maši so se sešli kardinali v posvetovalni dvorani in kardinal Mathieu poroča, da se je vsem brala i obraiov silna razburjenost. Ne vsem. Kardinal Rampolla je bil miren io hladen, kardinal Vanutelli pa tako dobre volje, kakor da bi vedel, kaj da Be zgodi. (Darje prm ) štva ter dovolilo uprizoritev te, po mnenji našega cenzorja tako pohujšljive moderne drame. Slovensko občinstvo bode imelo sedaj priliko, prepričati se samo o tesnosrčnih pojmih naše preskrbne cenzure. — Pri tej priliki omenjamo, da se pravkar sedaj enake težave delajo radi uprizoritve drame: „ Nasvet svetega pisma." — Ta drama je sedaj že več tednov v rokah cenzurnega sveta in odbor Se do danes ni dobil ugodne rešitve. — Slovensko gledališče. Pri sinoem reprizi »V znamenju kriia« smo zaman iskali med gledalci tistih katoliških ljudi, ki imajo vero tako radi na jeziku. Igra, ki se je predstavljala, poveličuje kriatjan-atvo, a gledat ao jo prišli zopet aami — liberalci in brezverci. To konštatujemo le v dokaz, da se vodstvu slovenskega gledališča v prihodnje ni treba prav nič ozirati na »čutila« klerikalcev. — Himen. Poročil se je danes v Novem mestu g. Slavko K1 e p e c, c kr. poštni asistent v St. Petru na Krasu, z gdč. Marijo Grom. — V Družinski vasi pri Beli cerkvi je umrla dne 21 t m. gospa Katarina Z o r k o, posestnioa in soproga gosp. Florjana Zor kota, občeznana krčmarica. Naj ji bode ohranjen blag spomin! — Nesreča na Jesenicah. Včeraj smo že poročali na kratko o strašni nesreči, ki se je dogodila v železniškem predoru skozi Karavanke. Iz rova so izvlekli 11 mrtvecev; sumi se pa, da jih je še več podsutih. Od ranjenih jih bo gotovo več umrlo, ker jih je mnogo, ki se že nahajajo v agoniji. A tudi tisti, ki okrevajo, se ne bodo mogli posebno veseliti življenja, ker bodo brez dvoma svoj Živi dan ostali pohabljeni. Kako se je prigodila nesreča, se Še ni moglo natanko dognati. Kolikor je mogoče že sedaj dognati, so se v južnem rovu železniškega predora v globočini 2940 metrov vneli plini in eksplodirali. Sklepa se, da so pari, ki se nahajajo v spodnjem rovu in kjer teče žvepleni studenec, da je tu nemogoče vsako bivanje, izpuhtevali v zgornji rov in se tukaj razširili. Na kakšen način da so se tukaj vneli, se niti slutiti ne more. V rovu se je slišala samo grozovita eksplozija, zemlja se je jela tresti, cele plasti zemlje in kamenja so se utrgale in padle v rov, tramovje je pokalo in vmes se je slišalo kričanje delavcev. Ljudi se jc polastila strahovita panika. V prvem hipu je bilo vse okamenelo, nehote je vsakdo mislil na beg, da bi utekel in se rešil groznega pogina. A to je trajalo le trenotek; potem pa je vsakdo mislil samo nato, da bi rešil one nesrečnike, ki še morda žive, ki jih še niso udušili plini, ki jih še ni ubilo kamenje. Strahovit prizor je bil to, ko so izpod zemeljskih plasti kopali mrtvece, ko so stokajoče, ranjence nalagali na vozičke. Mrtveci so bili grozovito spačeni, da jih ni mogoče spoznati. Obraz jim je črn kakor oglje, oči izbuljene, telo opečeno, pokrito z blatom in strjeno krvjo. O nesreči se je takoj odposlalo natančno poročilo na Dunaj, odkoder sta takoj odpotovala v Hru-sico sekcijski načelnik v železniškem ministrstvu W u r m b in stavbni nad-svetnik H a n n a c k. Deželno sodišče je danes odposlalo na lice nesreče posebno komisijo, v kateri sta tudi sod. zdravniška izvedenca dr. Stergar in dr. Sester. Uvedla se je stroga sodaijska preiskava, ki bo dognala, kako se je mogla zgoditi tako strahovita nesreča. Kdo jo je zakrivil? Ali zadene sploh koga krivda ? Kdo bi mogel že sedaj na to odgovoriti?! Upamo in pričakujemo, da se bo ukrenilo vse, da se pojasni vsa zadeva! In če zadene koga krivda, potem se pač mora zahtevati, da se ga e k-aemplarično kaznuje in brez p a r d o n a ! Da bi se malomarnosti in brezbrižnosti posameznikov žrtvovalo toliko Človeških bitij, pahnilo v pogubo toliko rodbin, to bi bilo pač nečuveno, Za sedaj se vzdržujemo vsake kritike, dokler ni končana preiskava. Kasneje pa bomo govorili odkrito in brezobzirno. — Iz Novega mesta. Kakor že znano, pridelalo se je letos na Dolenjskem sploh veliko izredno dobrega vina in so se vsled tega tudi že prirejeni vinski sejmi prav dobro obnesli. — Vsi kupoi pa gredo le v krško okolico iskat ter kupovat vina, nikdo se pa ne zmeni za vinske pridelke v novomeški okolici, kakor na primer na Trški gori, Grčevju in llmel čiču, kjer so vinogradi deloma že na novo zasajeni in so rodili os^b to letos prav dobro grozdje, tako da pač smemo trditi, da Že veliko let nismo imeli tako dobro in močno vino kakor letos. — Gospodje kupci, koji se še niso preskrbeli z novim vinom, se opozorijo na naše pridelke. — Morilca fiegula in Mur-deo na smrt obsojena. Ii Maribora ae nam poroča od včeraj: »Tudi pri današnji obravnavi je Šsgula priznal vse podrobnosti, kako je a pomočjo Muršoa ubil svojo ženoCsoi lijo. Muršeo pm je nadalje trdovratno tajil. Prosil je predsednika, ali si sme ogledati lobanjo umorjene žene. Vzel je lobanjo v roke ter jo poljubil, cefi, da s tem dokaže, da res ni sokriv umora. Njegovo postopanje pa je po rotnikom le dokazalo, da ima o pred seboj skrajno zakrknjenega zločinca. Porotniki so potrdili vprašanje o za vratnem umoru pri Š*guli s 11. pri Muršecu pa z vsemi 12 glasovi. Oba sta bila obsojena na smrt na vislicah — Najprej živiitap potem ljudje. Bnzu Murzzusoblaga se je v nedeljo vnela lesena graščinska hiša, katero je imel v najemu neki Steiner. Spodaj je spal mož z ženo in manjšimi otroci, v podstrešnih sobah pa na eni strani dva hlapca, na drugi strani pa dve Steinerjevi hčeri. Ko sta mož in žena zapazila, da je hiša v plamenu, znosila sta otroke na prosto, potem pa šla reševat ži vino. Na hčeri in hlapom pa sta po zabila in so vsi štirje zgoreli. — Obe. volitve v Gradcu. V drugem razredu so bili včeraj izvoljeni vsi kandidatje uradniškega in nemškega volilnega odbora — Poštna upraviteljica pred porotniki! Včeraj, dne 21 t. m. je sedela na obtožoi klopi Jo-ahima Siianonik, bivša poštna upraviteljica v Rančah, zaradi pocever-jenja. Iz obravnave smo izvedeli, da je zatoženka že v Gorjah na Gorenj edem si prisvojila 1200 K. kar p? se je pokrilo, v Renčah pa 1762 K Is dajala se je ocio za hčer »k. k. Ober-Eandesger chtsrata«. Živela je jako razkošno, se v moški družbi po cele noči potikala po gostilnah in krčmah ter tako tuji denar zapravljala. Z ozirom na to, da je poneverila denar iz lahkomiselnosti, ne pa iz hudobnega namena, sojo porotniki oprostili. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču. 1. Fortunat Skartari, ital. delavec v Boh. Bistrici, je na poljski poti z revolverjem v roki ustavil Franceta Dolžana in Janeza Vinklerja ter jima grozil, da bo streljal, če se ne vrneta. Potem se je podal v Tirmanov hotel in se je izrazil proti tamošnji natakarici, da ustreli sebe ali pa Tirmana. Slednji je bil primoran ga postaviti na prosto in med tem, ko je zapiral vezne duri, je obdolženec ustrelil v zaprta vrata, ki jih je krogla prodrla in padla v vežo. Obsojen je bil na tri mesece, s postom poostrene ječe, potem £a pa iztirajo iz Avstrije. — 2. Jože Šusteršič, posest, sin v Lipšerju je 6 noči po vrsti iz treh, v vodi Lipšenci nastavljenih mrež pobral posestniku in zakupniku te vode, Jožefu Sigmundu okoli 21 kg. rib, nekaj dni pozneje je pa v družbi drugih bos in napol slesen hotel zopet iz mrež pobrati ribe, a so ga zasačili. Obsojen je bil na 4 tedne ječe. — 3. Anton Flaminio se je v neki krčmi v Nomnu v šali ruval z Urbanom Lichtenegger-jem in pri tem dva Štefana piva zbil na na tla. To je pa tako razgrelo Nikolaja Gostoviča, delavca na Stari Fužini, da je Antona Flaminija udaril z vrčkom po nosu. Obsojen je bil na mesec dni ječe. — 4. Posestnikova sinova France Grum iz Brvac in Andrej Mlakar iz Oselice gta bivala dalj časa v Amerikii, ne da bi se brigala, da se pravočasno k naborni stavi vrneta domov, ali pa se prijavita pri c. kr. avstro-ogrskem konzulatu. Obsojena sta bila vsak na 10 dni strogega zapora in vsak nav 10 kron denarne globe. — 5. Janez Čar man, kovaški pomočnik v Kokrici, je v Naklem Franceta Pogačarja tako po čelu udaril, da je padel; vendar ni bila poškodba težka. Obsojen je bil na 8 dni zapora, poostrenegn z dvema trdima ležiščema. — Mesto klobas dobil zaušnico. Včeraj zvečer bo delali v neki gostilni na Dolenjski cesti klobase. Krojača J. Z je nanesla slučajno pot mimo gostilne in je takoj zavohal, da mora tukaj nekaj biti, kar bi nje govemu želodcu posebno ugajalo. Sel je takoj v gostilno in se uveril, da ga njegov nos ni goljufal. Zagledavši poleg klavca cel kup klobas, se mu je takcj pridružil iu se podal ž njim v pogovor. Bolj ko je krojač motril klavca, kako mu gre delo urno izpcd rok, bolj so ga klobase skominale in končno se ni mogel premagati, da bi ne bil dveh izmaknil, s katerimi je šel takoj iz gostilne in jih spravil za cestni kamen, kar je opazil gostilni carjev hlapec Krojač uvidevši p*, da bi dve klobasi zadovoljili komaj nje gov želodec, družina bi ga pa morala, kadar bi jih jedel, žalostno gledati, si ni pomišljal dolgo, ampak je šel zopet takoj v gostilno, da bi tudi za svojce dobil nekaj koline in se začel zopet pogovarjati s klavcem. Hlapec pa, ki je baje zelo vnet za hišo, je šel, posegel za kamen in vzel klobas1, katere je nesel v gostilno in jib oddal klavcu, pripovedujoč mu celi dcgodljaj. Ta je dejal klobasi zopet lepo na kup in krojača korenito na mazal po ušesih in ko se mu je dozdevalo, da ima dovolj, je odprl vrata in ga postavil na oesto —- Psa odpeljala sta včeraj dva mestno oblečena, okoli 22 let stara človeka g. Alojziju Skofiou, posestniku in gostilničarju v St. Vidu pri Lukovici št 1. Gostilničar ju je najprvo pogostil, in ko sta bila nasičena, sta odšla proti Ljubljani in od peljala lovskega psa, vrednega 400 K Pes je precej velik, bel z rujavimi liaami in useai, ter ima rep odsekan. Sliši na ime »Fiokc. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo % južnega kolodvora v Ameriko 51 Slovencev in 16 Ma doncev. — 10 Hrvatov je šlo iz Bohinjske Bistrice v Zagreb, 12 pa iz HruSioe na Reko. — Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oriroma najdena dva dež nika, Škatulja s slamnikom, površnik in škatulja dekliškega perila. — G Anton Gospodaric, trgovski pomočnik pri tvrd ki Kastner, je našel večjo Škatuljo s kuvertami in pisalnim pa pirjem. — Hrvatske novice. Zagrebški župan pl. Mošinskv namerava baje vsled izida občir.skib volitev odstopiti. — Nadomestna volitev v Biškupou je razpisana na dan 3 decembra 1.1. — Nasled-nikkom dr. S t a r e t a kot ravnatelja zagrebške realne gimnazije je imeno van dr. G. P e x i d er. — Slovenci v Ameriki. Zaradi razpečevanja ponarejenega avstrijskega denarja je sodišče v Pittsburgu obsodilo Slovenca Ivana Škodo v 21/*tetno, Frana Bučarja pa v 2.etno ječo. — Slovenec ubil Slovenca. V Butte, Mont. je ubil v neki gostilni s pestjo Fran Weissiz Črnomlja rojaka Janeza Saj evo a. * Najnovejše novice. — V nemško Afriko je odšel včeraj iz Ham • urjra nov vojaški transport s 23 lastniki, 86S vojaki in 15 vozovi vojnega materijala. — Dvorni svetnik Stell-w a g , ustanovitelj zavoda za očesne bolezni na Dunaju, je umrl, 82 let star. Njegov učenec je bil ljubljanski primarij dr. li;ck. — Bombe v Barceloni. Zopet je um? 1 j pet oseb, ki so bile ranjene vsled bombe. Vse kaže, da le bila vsebina bombe zastrupljena. Za vse plača pogrebne stroške mesto. Vlada je razpisala 5000 peset nagrade tistemu, ki najde napadalca. — Avstrijska trgovinska statistika izkazuje za me sec oktober uvoza za 1866 milijonov kron, izvoza pa za 192 6 mil. kron. Bilanca izkazuje aktive šest milijonov kron. — Sodna obravnava proti morilcu ministra Pleve j a se začne 13. decembra v Petrogradu. — Ljubimska tragedija. V Breitenseeu je ustrelil mizarski pomočnik Z a n k e r 141 a!etno tovarniško delavko Berto Dolmal, ki je bila ž njim noseča; nato je ustrelil še sebe. • Senzacijanska obravnava. V Spljetu se je vršila te dni zelo zanimiva pravda. Obtožena sta bila zakonska Katica AnČie in njen mož, bivši finančni stražnik, da sta umorila in oropala župnika Filipa Mi-mico v Stiljn pri Spljetu. Iz pravde se je razvil velik škandal, ki meče senco posebno na duhovniško kasto, latico Ostojić, po materi v sorodu z /upni koma Niko in Filipom Mitnico, je vzel don Niko k sebi za gospodinjo, ko ji je bilo 20 let. Škof pa je lani župniku zapovedal, da mora dati Katico iz žup-nišča. Ali je imel škof za to tehten vzrok, se ne ve. Katica je prišla seveda s tem na slab glas pri faranih. Don Niko se je škofu uprl, nakar ga je škof za pol leta odstavil od službe. Pritožil se je v Rimu, seveda brez uspeha. Župnik brez službe seveda ni mogel Katice imeti pri sebi, ter je ta odšla k svojim staršem na otok Brač. A tudi tja se je že zvedel škandal, vsled česar je ubogo Katico vse zaničevalo. Bila ji je sedaj edina skrb, da dobi moža, ki jo odtegne tem ljudem, ki ji reši Čast in menda da tudi ime — otroku. In vzela je prvega, ki jo je maral. Bil je to slaboglasni bivši fi-nancar Ančie, ki je bil brez doma, brez službe in brez denarja. Ropi in umori so bili v njegovi rodbini tako rekoč dedni. Potikala sta se po raznih krajih ter prišla končno k župniku Niki, Q| je med tem časom zopet dobil službo. Ta pa ni hotel sedaj o svoji Katici ničesar več slišati ter jo je z možem spodil čez prag župnišča. Sla sta na to k bratu, župniku Filipu. Ta ju je sprejel ter jima obljubil pomoč, toda ne iz krščanske ljubezni, temuč.za proti-uslugo. Don Filip je „osreČil" neko Lucijo Beselić. Predlagal je tedaj Katici in njenemu možu, naj gresta v Mostar, si najmeta stanovanje ter vzameta seboj Lucijo, da pri njima porodi. Lucija pa ni hotela iti v Mostar, ker je slutila zanko, in tako se je nkšeftw razdrl. Ker je tedaj Ančić videl, da se bodeta morala s Katico dalje potikati, zato je sklenil župnika umoriti. Pri sodišču je Katica vztrajno zatrjevala, da je ona sama župnika zadavila, ker jo je hotel posiliti, a moža takrat niti v sobi ni bilo. Sodišče pa temu ni prav verovalo ter je obsodilo moža na vislice, Katico pa v Iti letno ječo. Ko je bila obsodba izrečena, je videla Katica, da s svojim zagovorom ni rešila niti moža niti sebe, je povedala resnico. Z župnikom se je pri mizi razgovarjala, on je lupil jabolko, ko je prišel njen mož v sobo s telečnjakom za hrbtom, s katerim je udaril župnika v zatilnik, da se je onesveščen zgrudil, potem mu vrgel vrv okoli vratu ter ga zadavil. Umoriti je hotel tudi malega Žapniko-vega vnuka, ki je spal v drugi sobi, toda na prošnjo Katice je to opustil. Žena je živela tako pod ustrahovalnim vplivom moža-morilca, da je potem ž njim zbežala na Grško, kjer so ju prijeli. Vsled te izpovedi se izrečena obsodba skoraj gotovo razveljavi ter se obravnava obnovi. * Medvedi — dediči. V Prun-trutu (Švica) je umrl pred dvema letoma samski uradnik Bron. Imel je neko telesno napako ter si je domišlje-val, da je zaradi tega izključen iz Človeške družbe in zaničevan, kar pa ni bilo res. Res pa je, da se je boječe izogibal človeškim družbam ter preživel svoje proste ure v gozdu. Kot uradnik je bil vesten, pri tem pa skromen in varčen, da si je prihranil 9000 frankov. Po smrti so našli pri njem oporoko, v kateri je določil: „Ljudje so me v življenju zaničevali, vsled tega naj tudi po smrti nimajo ničesar od mene. Zapustim celo svoje premoženje beračkim medvedom." * katerega dne je bil svet ustvarjen. Klerikalci so čudoviti kronisti, ki vedo natanko o stvareh, o katerih se grešnim zemljanom še ne sanja ne. Tako vedo čisto natanko, katerega dne je Bog ustvaril svet. Po vedali so nam to v „Josef-Kalendruu za leto 1905 ki ga izdajajo klerikalci za svoje zabito ljudstvo na Srednjem in Gor. Štajerskem. Tara je Čitati na str. 42: „Preteklo je 7105 let od stvar-jenja sveta (2. maja 5200 pred Kristusom po Evzebiju in rimskem martirolo-giju).a — Žalibog ni povedano, ah je bil to prvi ali zadnji dan stvarstva. Morda nam to izpopolni koledar, ki ga izda Katoliška tiskarna v Ljubljani, ki jo nato opozarjamo. Književnost — „Učiteljski Tovariš". Štev. 33. ima naslednjo vsebino: Akademija. — Gmotno vprašanje goriškega učite'jstva. — Naš denarni zavod. — Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. — Kritikujoči glasovi. — Zborovanja »Saveza hrv. uči teljskih društava«. — Društveni vest-nik. — Književnost in umetnost — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati. — Knjiga prirode. Telefonska in brzojavna poročila. Borovnica 23. novembra. Pristaš narodno-napredoe stranke, profesor v p. Fran Borštnik je izvoljen za župana. Dunaj 23, novembra. Pri današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o Koer berjevem govoru. Debate sta se med drugim udeležila tudi podpredsednik K a i s e r in posl. B i a n-kini, ki je ostro napadal vlado. Seja že traja. Dunaj 23. novembra. Položaj v drž. zboru je postal neugoden. Nemci so z vlado silno nezadovoljni. Odbor četvorice nemških strank je imel sejo, v kateri je sklenil, da ne poj de na po-s v eto van je k ministrskemu predsedniku in da se skliče seja štirinajstorice, ki se naj posvetuje o nadaljni taktiki. Dunaj 23. novembra. Dr.Koer-ber se je baje izjavil, da se Han-del ne mor^ več držati v Dalmaciji. Zatrjuje se, da na3topi Han-del dopust, s katerega se več ne vrne na svoje mesto. Namestniške posle bo vodil v tem času dvorni svetnik Na rde 11 i. Dunaj 23. novembra. Posl Bian-kini in tovariši vložijo na vlado interpelacijo, v kateri se obširno opisuje afera dalmatinskega namestnika Handla in se na vlado stavi vprašanje, kdaj že vendar namerava napraviti konec nezdravim razmeram pri dalmatinskem namestništvu. Dunaj 23. novembra. Osemsto nosilcev premoga na severno-zap. želez, kolodvoru je ustavilo delo in stopilo v stavko, ker se jim niso dovolile zvišane plače. Atene 23. novembra. Vest angleških listov o velikih izgredih ruskih vojakov na Kreti je izmišljena. Rusko-japonska vojna. Petrograd 23. novembra. Potrjuje se, da je portarturška posadka odbila japonski napad 17. in 18. t. m. Japonci so imeli velike izgube. London 23. novembra. ,Daily Express4 poroča iz Vejhajveja, da je tjakaj dospel neki rešilni čoln, ki je odplul iz Port Arturja z vaz nimi poročili generala Steslja. V Vejhajveju je nameraval samo izkrcati enega častnika in nato odpluti dalje. Pristaniška oblast pa mu je zabranila odhod in je v Vejhajveju zadržala vse rusko moštvo in častnike. London, 23. novembra. Iz Mukdena se poroča: Obe armadi dobivate dan na dan nove voje na pomoč. Pozicije obeli nasprotnikov so tako silne, da se nobena stranka ne upa napasti (boge. Obe armadi se trudita, da bi druga drugo obšli in tako omogočili frontalni napad. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovein francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesujoCe, dobro znano antirevma-Učno mazilo. V steklenicah po K 190. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 8—16 MsT" ^aliteva i t*"' vsakdar sže-iodčuo tinkturo (tudi odvajalno) lekarnarja JPIccolifn. v I,jut»:)ani zna Duau|skl cesti in zavračajte pona-redbe, ki obsegajo drMsiIcuo zdravju stcodljlvd snovi. — Zunanja naroČila po 1 povzetju. 1264 - 22 ,£e Grifjoit* najboljši cigaretni papir. 39 Dobiva le poviod. 671 Ifjfdrove žitne ka»e POSK'JS It) \:oitk a'»^3.».,no po*ln* t .( »•*.*• « K 50 rt tr»nc«. .DOMAČI PRIJATELJ" 7**-im asa— >*r j«* **** Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najbolje« prlinana Taoflo-c&inin tinktura katera oltrepeuje lailsff, odstranjuje ltzelie in preprečuje Izpadanje las. f sjtelilenlea m navodom t K. Razpošilja se a obratno poŠto ne mani kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka y Ljubljani, Resljsva cesta št.1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jnbii. mosta 37- 47 Zahvala. Vsem onim, ki so povodom ognja v mojem stanovanju tako hitro prihiteli na pomoč in s svojo požrtvovalnostjo preprečili Se večjo nesrečo in škodo, posebno pa slavnemu gasilnemu in rešilnemu društvu in slavni mestni policijski straži in njenim načelnikom g. Striclju, g. Daksu, g mag taj. dr. Zamiku in g. mag. oficijalu Gutniku potem tudi g. Zalazaiku in njegovemu osobju, izrekam svojo najiskrenejso zahvalo. «ST OHip Potrato 3406 c. kr, dež. sod. svetnik. Darila Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gospa Josipi na Kraigher, trgovka v Postojni 10 K in gospod Josip Lavrenčič, upravni svetnik „Narodne tiskarne" v Ljubljani 10 K mesto venca na krsto umrli gospej Ani Burgerjevi v Postojni. — Iskrena htala! Za Prešernov spomenik: Rodbina Rohrmannova v Ljubljani mesto venca na krsto častite gospe Katarine Zorkotove 10 K. — Srčna hvala! Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dan. borze 22. novembra 1904. Naložbeni pnpirjl. 4°/# majeva renta..... 4°/„ srebrna renta..... 4 /0 avstr. kronska renta 4°/. „ zlata B . . 4°/0 ogrska kronska m . . . *% i» *lata i . . . 4"/0 posojilo dežele Kranjske . posojilo menta Suljet . •V/t ■ n Zadar . •V/o bos.-heVc. žel. poB. 1902 4<-70 Žeška oVŽ. banka k. o. ••/„ > . i» t. O. 47//0 zat. pisma gal. d. hip. b. •V*8/« P*gt- kom. k. o. z. 10°/0 pr....... zaat pisma Innerat. hr. „ „ ogrske cen. dež. hr.......100\"»0 z. pia. ogr. hip. ban. . 100 — obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr.....100 — obl. če&ke ind. banke . || 100*75 4° 4°/0 prior. dol. žel. 3° D«n»r 100 0.1 99 -91* 100-ir. 120«— 98« U 11895 99-50 100 25 100 - 100H5 99 75 9985 10140 4' 0 1% a * t u i1/, 107 40 100-60 41 o/ 1 a o i * V/« avat- P08- za 2el- P- juž. žel. kup. 1 ,«/, o. Srečke. Srečke od 1. 18601, 98- 50 99- 50 308-100-75 1*5**0 1864 ..... 271-- tizske......j 162*10 „ zem. kred. I. emiaije . 30:V — rt A n 298--- „ ogr. hip. banke ... I 172- — „ srbske a frs. 100— . i)4 — „ turške...... 1:, ; «, Basilika srečke .... 2o*7;» Kreditne „ .... 47s- — Inoinoške „ . . . . 79*50 Krakovske „ .... j 87' — LjubUanske w . . . . || 68-- Avst. rud. križa „ . . . . i 54-— Ogr. „ „ „ .... j! Rudolfove „ .... i 6C*_ Salcburske „ .... | 76 — Dunajuke kom. „ .... I 62J — Delnice Južne železnice..... 86 75 Državne železnice .... 647 o0 Avstr.-ogrske bančne delnice . 1628* — Avstr. kreditne banke . . . 674*— Ogrske „ „ ... 79r, 50 Zivnostenske „ ... MSI M Premogokop v Mosta (Brili) . 600 — Aipiii-1- e motan..... 493 75 Pračke žel. indr. dr..... 23G0- Rima-Muranyi...... 617-50 Trbovijske prem. diužbe . . 309« - Avstr. orožne tovr. družbe . . 51.' ČeSke sladkorne diužbe ... 179*— 100 2-, 10011 100- U mi 119*18 101 — 101"2-, 100 — 101 8f. 100 1:. loor 102-4U 108-4K 101*51) 101 2-1 101 101*— 101- 7;> 100* — 310* 101*7 . MNi 275- 164*10 316-- 308*-277-r-u 99 --134-Go 21 T 488*- 81 91-73-50 • 70- 81-— 532 — 87-7:, 64U-[r 1638 — 675* 797 60 250-4 668'-494 75 štit — 618 50 ti*— 645 — 182 1 Milile C. kr. cekin.......i 11-S4 11 | 20 franki........ 19'OM 19*1 > 20 marke........I 23*51 23*59 Sovereigna.......I 23*04 24 01 Marke......... 117-HO 1178o Laški bankovci...... fj 10 95 4" Rublji......... 253 75 254 7.. Dolarji......... 4*84 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne novembra 1904. Terntltt. Pšenica za april .... „ 50 „ „ 10 04 Kž „ april ... Koruza „ maj .... „ 50 „ a t"ti Oves „ april.....50 , „ 7*1;. HsUvt 5 vin. ceneje. ffleteorologično poročilo? Vtiisa n*d morjem 306 2. Sredu.ii sr»cni tlak 780*0 mm Nov. Čas opažu-vanj a Stanje barometra v mm Temperatura v "C. ■ Vetrovi Nebo 22. 9. av. 729 ? 58 bi. 8VZh. dež 23. 7. zj. 726 0 1 90 al. vzsvz. oblačnu s 2 pop 734 5 90 al. jza de2 Srednja včerajšnja temperitora: 5 4 normalo: 2 1°. — Padavina 7 9 asa«, Zahvala. Tovodom velike žalosti, ki dela mene in mojo soprogu, je došlo toliko dokazov prijate in telažbe. da se nama ni m zahvaliti vsem osebno. Vsk I izrekava tem potum za v zano sočutje ter tolažbo naj nej&o aahvalo. ,e za nama IJHtva jgoCe tega izka-iskre- 3411 Alojzij in Marija Kunst. Zahvala. Povodom prebritke isgube naše preljube nepozabne hčerke iziroma sestx*eT svakinje in tete Georgine Virant učiteljske kandidatinje II. letnika v Gorici došlj nam je vsestransko toliko dokazov srčnega sočutja, da na nam jt nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Storimo to tem potom ter izrekamo presrčuo zahvalo vsem burodni kom, prijateljem in znancem, ki so nam izražali svoje sočutje ter spremili ranico v tako iuno^ol>rojnem številu k večnemu počitku. Posebno zahvalo pa izrekamo gdč. kandidatinjara II. letnika v Gorici za podarjeni prekrasni venec, tuka šnjemu p. n. učiteljskemu oiobju, ki Je spre milo s šolsko mladino predrago r*j-nico k zadnjemu počitku gg. pevcem za utehe polno nagrobno petje prerano preminuli, kakor tudi v»em drugim j. sočutnim darovalcem prelepih vencev. Bedi vsem iu vsakemu posebej najtoplejša zahvala. Logatec, 22. novembra 1901. 3101 Žalujoči ostali« Zahvala. Za mnogobrojne dokaz« tolažil-nega »očatja, bi so nara do5li ob bolezni in smrti našega iskr«oo ljubljenega in srčno dobrega očetv oziroma strica gospoda Franca Martine c. kr. ravnatelja deželne deske v pok. imetnika častne svetinje za 40letno zvesto službovanje od naših sorodnikov, znancev, prijateljev in tovarišev izrekamo tem potom vsem svojo odkritosrčno in najtoplejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem darovateljem prekrasnih vencev ter za nepričakovano mnogobrojno, zelo častno udeležbo pri pogrebu preblagega pokojnika. 3412 Ljubljana, 23. novembra 1904. Globoko žalujoči ostali. 3389-2 Popolna mui in imh aha opra 1 U 1 I delilni^stroj i. dr.)Jje po ceni naprodaj v Gradišči št. 10,1. nad. Izgubljen je bil 18. novembra velik uhan s temnordeckastim (lila) ametistom in z dvema majhnima briljantoma. Najditelj naj ga proti nagradi odda v Vegovih ulicah št. 2, 1. nadstr. na desno. 3410 Sprejema zavarovanja Človeškega živil oni a po n ajraano vratnoj 8i h kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga Bavarovalnica. Zlasti je uginhio zavarovanje na doživetje in smrt a zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak dan ima po preteku petih let pravico do dividende. vza]© m na zavarovalna banlcavPragl, Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapitallje: 78,324.623-172. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vsesbeil «lo% *hm1&o • narodna upravo. 3—136 Vsa pojMnil* d*je: Generalni za stop v Ljubljani, oeurar pisarne so v laetnej banenej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po naj ni 4 j h cenah! Škode cenjuje takoj iu n%jkulantneje| Uživa najboljši sloves, koder posluj« Dovoljuje is Čistega dobička iadatnej podpore v narodne m obenokoriatnej namene. erj e za postelje in pnh priporoča po najnižjih cenah F. HITI 9 46 Pred šfeofLjo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo J V hiši ,Narodne tiskarne' v Knaflovih ulicah št. 5 se odda za 1. februvarij 1905 stanovanje v III. nadstropju, obsojeČe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja. VeČ v upravništvu „Slov. Naroda". 1 jopice iz najfinejšega svilnatega pliša in sukna se dobe PaT po najnižjih cenah ~3ai v Angleškem skladišču oblek v Ljubljani, na Mestnem trg~u št. 5. 3384-3 Z odličnim spoštovanjem Oroslav Bernatovič. Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena popolna razprodaja ur zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih, nr na nihalo in bndilk 33ra_2 pr* pod tvorniško ceno. FRIDERIK HOFFMANN v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12. Primerna božična darila! .... J^umberško* belgijsko in šlesijsko platno .... v vseh širinah 1289—26 nam oni prti, serviete, brisatfe žepni robci, sifoni in pavolnato blago.............Švicarske vezenine. po l J^borno blago? hotele restavracije cenah. Velika ijbera/ nton Sare Specialna trgovina v Ljubljani, Sv- Petra cesta št. 8. Za razvito lesno trgovino se išče % spreten, samostojne bilance zmožen knjigovodja ki je obenem zanesljiv raČunar in hiter dopisovalec, vešč slovenskega ali hrvaškega, kakor tudi nemškega jezika. Mesto je stalno na neki parni žagi na deželi; vstop takoj ali pa tudi pozneje. Prednost ima oni, ki je v lesni stroki izurjen. 34G9—1 Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod ,,lesna industrije na Kranjskem 1905" upravništvu „Slov. Naroda" z dodatkom starosti, vere, samec ali oženjen, v zadnjem slučaju Število otrok, dalje znanje jezikov, zahteva plače in event. prepisi izpričeval z referencami. H Grenčica Florian" in likšr t-ae8 „Florian" najboljša kapljica za želodec. Pariška svetovna razstave 1900. Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 2921—14 Jranc Stupica Ljubljana Marije Terezije cesta I. v Ančnikovi hiši zraven ,Figovca' priporoCa slamoremlce, mlatilnloe, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge in brane najbolj&ega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne krile, nakovala, privijake iage in kotle za klajo in žganje- Poriland in Knniaiieenifnt železniške sine in traverze, poljski maveo. 1109 32 ITlIr.arMko, lfwnr«k« in Uljn-ravnirar^ku orodje ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. psv* Popravila šivalnih strojev vseh sistemov se pre-vzemljejo in prav ceno in dobro izvršujejo; prodajajo se tudi različni deli strojev, šivanke in olje za mazanje. SINGER Cte. 13 šiv. strojev del. družba v Ljubljani Sv. Petra cesta atev. 4. Še nikdar kaj takega!! Pošteno in pravično dobi vsakdo, dokler traja zaloga za gld. 1'80 elegantne moške modne iz garantirano pristnega sukna za jesen ali zimo, modernega dunajskega kroja, solidnih barv in vzorca. Razpošilja se po 2 kosa za ceno gld. 3-30 s povzetjem Za naročitev zadošča doigo&tin obseg čez pas. Dunajska filiaika tovarne za sukno CH. JUNGWIRTH, Krakov. Neugajajoče se zamenja ali denar povrne Mnogo denarja si Ul ko vsakdo ta*luii s prodajanjem nabožnih in drugih knjig po silno nizkih cenah K»oit*U ni treba. Ponudb* na I. VVelnberger, Budapeftta IV., Kossuth Lajosgasse 19. 8382-2 DiSIBJiflti a rezanje stekla za steklarje in za domačo rabo, izvrstne kakovosti z jamstvom za brezhibno rezanje Z ročajem iz ebe-novine K 2 8 j. s koVeniin ročajem K 2'60, b poniHjanim ročajem K 4 50, najfinejša vr*ta K 6--. Soline; *»n nI* I stroj za striženje las! s tremi grebeni za pretaKtijenje za 3, 7 in 10 mm K 5.50 dolge lase. VsaK. lahko takoj striže lase. Navodilo je pridejano. Pri dveh otrokih stroj v leta zaslužite Cena K 5 60, najfinejši K t*—« Stroj za striženje brade K 6 Škarje za konje in pse po K B'—, Samobrilni aparat, ranjenje izključeno, samo K 4 — kompletno. Na zunaj po povzetju. 3271 M. RUNDBAKIN, DUNAJ, IX., Llecrttenstelnstrasse 23. Privatna plesna šola v dvorani hotela „pri Maliču". Najboljše večerno razvedrilo za boljše družbe je »trokovni kun z* dam« In c»*ipod> iz boljših rodovln vsak ponedeljek ob Si In petek ob pol 8. ivr«rr, kjer se poučujejo najmodernejši plesi. V kratkem se otvori kur/, za otroke po lastni lahki metodi P. n. rodovine vljudno prosim, da izvolijo takoj vpisati svoje otroke Posebne uro vsak čas dneva za privatne dražbe v dvoraoi in v privatnih hišah. Prijave in vpisovanja vsak dan od II. do 12. ure dopoldne In od 3. do 5. ure popoldne v hotelu Mpri slonu4*, soba št. 73. Z odličuim spoštovanjem 3407—1 Giulio Morterra, pVsni učitelj Ces. kr. avstrijske A državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljakn. Izvod Iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ino most, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussec Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljnbno. Danaj, če s Selzthal v Solnograd, Inomost, Čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 3. ori 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo< akovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v^re, Prago, tdirektni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni *laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop istotako. — Ob 7 .Juri 8 m zvečer 9 Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri >3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, Anssee. Ljnbno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Ltpsko. Prago (direktni voz I. in U. razredi), Francove vare, Karlove var , Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezern, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovcn, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada Čez Klem-Reifiiug, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Tuplic, Novega mesta, Kočevja iu ob H. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih ia le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zve er. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Čas prihoda tn odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Na najvišji ukaz Njegovega c. in kr. apostol Veličanstva. XXXVI. c. kr. držav, loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija edina v Avstriji postavna dovoljena * ima l®.*A3i> dobitkov v «»oLovii»i z=z v sknpnem znesku 512.980 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1904. JPJT* Ena srečka velja 4 krone. ~^3MI Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dnnajn III., Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, tratikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. 3290—5 Oddelek za državno loterijo. t Slavko Jflepec c. kr. poštni asistent Jrfici rflepec rojena Grom z- poročena. =f Št Peter na Jfrasu 23. novembra f£>04. » 187P UtgtaMiovl|eiio jggg Trgovina s perilom in modnim blagom priporoCa naslednje predmete: 2976—7 za lovce in turiste lovske telovnike, lotite Moleiice, lotite oopiee, snežne tope ili Za gozdarje nepremočljive dežne plašče in ovratnike, usnjate ga-maše, lovske klobuke! kape itd, vse le prve vrste izdelki. = Za pošteno postrežbo jamči tvrd k a ■ C. J. HAMANN dobavitelj perila c. in kr Visokosti« raznih častniških uniformiranj, zavodov itd r j brez poroka in brez inlabulacije « se ne dobi nikjer, ampak ee hočete dobro in ceno rV! jesti in piti, potrudite se v /fovo mesto za podgane, dihurje, krte, miši itd. patentirani najnovejši amerikanski sistem prodaja in razpošilja trgovina #653 —12 STREL v Mokronogu! Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene Jako nizke. 2839-16 Ljubljana, Prešernove ulice priporoča slav. občinstvu svojo veliko zfilog© zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari najnižjih cenah. vsakemu, v vsakem znesku, proti malim obrestim, j/ brez poroka in brez inlabulacije (O se ne dobi nikjer, ampak ee hočete dobro in eeno M jesti in piti, potrudite se v % A. Razbergerjevo restavracijo v Ljubljani sv. Petra nasip št. 37, poleg jubilejnega mostu. Ža vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in ve-a Zerja na izbiro. Jttrzla in gorka kuhinja ob vsakem - Sašu* Jinl zajterkovalni goveji wv g~o?až samo IS vinarjem. -W" Lepi prijazni prostori, * * Za družbe oddeljene sobe. Tukajšnji in vnanji časopisi na razpolago. L Ker sem si naklonjenost slavnega občinstva v svojih prejšnjih prostorih, najzadnje v restavraciji Jurij Auerjevih dedičev „pri Belem konjičku" z trudom pridobil, pros**m tem bolj za i3to, ker mi je sedaj res mogoče vse častite gg. goste postreči le z dobrim pivom in vinom, s slastno jedjo in točno postrežbo. Priporočam se za prireditev skupnih obedov, godovnih gostovanj, ženitovanj in drugih razveseljevanj. Za preganjanje mačkov in drugih tacih zverin bodem imel posebne prostore. Priporočajo se bilježim z odličnim spoštovanjem 3386-2 A. RazbergOr, reBtavrater. ^1 v Ljubljani, Stari trg štev. 4 vljudno naznanja, da je 0 trgovino 8 MUUUM m ter priporoča perilom 3303-4 mr Pijte Klauerjev jj „Triglav najzdravejši vseh likerjev. Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Oovekar Fr.: Rokovnjaci, uglasbil Vifcktof* Parm«! kompletno K IO-70. Posamezno: 1. Ouvertura za klavir . . K 2 5'» 2. Kuplet za moBki glas s klavirjem......„ 1"— 3. Zo>a vstaja, za sopran s klavinem......* 1 — 4. Cvetočih deklic prssi Im-1h, satnoepev (sopran>, z me Batim zborom ob sprem« ljevanja klavirja . . . 5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje .... o. a Oj zlata vinska kaplja ti, same spev z moškim zborom, b) Povsod me poznajo, samospev iz ,,Zdra?ic" Covekar Fr.: Legijonarji, aglasbil Viktor Parma, kompletno K II'20. Posamezno: 2 - 1-10 3- pesetn K 1 2J ,, 180 .. 1- i m im 1-90 1. Zapoj mi, ptičica, plašno, za sopran s klavirjem . 2. V petju oglasimo, mofiki zbor s klavirjem . . . 3 Kuplet za mofiki glas s klavirjem...... 4. Romanca, samospev (tenorj z moškim zborom tb spremi je vanju klavirja 5. Ptička, penem *a sopran s klavirjem..... 6. Skoz vas, koračn'ca Po besedah J Stritarja. Za Klavir (s petjem ad liniLum) 7. Vzidal sem si vinski hram, samospe* z moškim zborom. Za petje in klavir iz ,,Zdra*ic".....„ 3- Dalje: *^268-3 Viktor Parma: Mladi vojaki, koraC niča 8 petjem ad libitum. Ze -i iz daja.........K 120 Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre .... Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slo-»ans«ih napevih .... Viktor Parma: Triglavske rože, va.ček po slovanskih napevin....... Viktor Parma: Zdravice, za petje in Klavir..... 1 - a BO 3 — I Žirovnik Janko: >ar«>dne pr-in' I z napevi, I. zvezek K l"