•1 PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 menjalnice - exchange tel. 04 | 23 60 260 QBD koroška 33. 4000 Kranj tel.: 04 280 10 40. 280 10 17, 280 10 30 faks: 04 280 10 12 www.gbd.Ki, infb(ct gbti.si Gorenjska borano posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnost • stmkov*t>*t j tttmosnost ***** ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE Gorenjska*-* Banka Banka .< ptt.ilubo, Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 49 - CENA 150 SIT (13 HRK) ISl2A1\MmjI%a3 Kranj, torek, 26. junija 2001 Brdu se je v nedeljo po desetih letih srečala prva vlada v samostojni Sloveniji. V njej te bila Jožica Puhar iz Kranja edina ministrica, ki pogosto sploh ni opazila, daje edina ženska v vladi. Na sliki skupaj z dr. Jožefom Mencingerjem, tudi Gorenjcem z Jesenic, in dr. Dimitrijem Ruplom - • Slika: A. Korenčan Številne slovesnosti v počastitev praznika državnosti Praznovanje z nemškim kanclerjem Včeraj so bile osrednje prireditve v počastitev 10. obletnice samostojnosti Republike Slovenije s slovesno sejo državnega zbora in prireditvijo na Trgu republike, ki se ju je udeležil tudi nemški kancler Gerhard Schroeder. Konec tedna so na Bledu pripravili 46. mednarodno veslaško regato Prvaka letos zadnjič skupaj Potem ko je Iztok Čop v sobotnem finalu enojcev prepričljivo premagal vse tekmece, sta v nedeljo z Luko Špikom dokazala da sta še vedno najboljša v konkurenci dvojih dvojcev - Zmaga blejskega četverca na spominski tekmi Saša Mirjaniča Bled, 26. junija - Od petka do nedelje je bilo Blejsko jezero gostitelj tradicionalne mednarodne junijske regate. Veslaška zveza Slovenije in veslaški klub Bled sta namreč gostila prek petsto veslačev in veslačic iz 11 držav, svojo kvaliteto pa so tudi tokrat dokazovali gostitelji, ki so osvojili kar nekaj odmevnih zmag, med drugim tudi na nedeljski memorialni tekmi Saša Mirjaniča, ko je četverec brez krmarja z Janijem Klemenčičem, Milanom, Janšo, Rokom Kolandrom in Matejem Prelogom v cilj pripeljal z veliko prednostjo. STRAN 13 Sto potomcev slovenskih izseljencev na Dovjem - Minulo soboto je sto potomcev slovenskih izseljencev iz Amerike obiskalo Dovje, kjer so si ogledali dovško cerkev, obiskali grob enega največjih slovenskih domoljubov - župnika Jakoba Aljaža, pri obnovljeni koračnici sredi vasi pa so jim gostoljubni domačini postregli z domačo pijačo in potico. V Sloveniji bodo štirinajst dni, ogledali pa si bodo vse slovenske pokrajine, predvsem pa obiskali svoje sorodnike, kijih imajo v Sloveniji. Ena od številnih proslav je bila v soboto zvečer tudi na Sv. Joštu nad Ki ranjem. STRAN 3 V Praprotni Polici praznovali z Ivom Hvalico Doživeli smo rojstvo svoje države Smo srečna generacija, ker smo bili zraven pri rojstvu svoje države, je na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti v občini Cerklje dejal slavnostni govornik, nekdanji poslanec Ivo Hvalica. STRAN 5 K 00 o CH C1 M * * * »■■»»■■» O O O jel i nik republike je včeraj sp* tudi svojce padlih za Slov ost' Ob jubileju samostojn bila že in še bodo podelj6^ žavna odlikovanja zaS\uZ ye|j osamosvojitev Slovenije- jt. večina Slovencev je z na nostjo sprejela odločitev sednika republike, da bo n^ff je državno odlikovanje Jul ..^ jel nekdanji ljubljanski n| in metropolit dr. Alojzij & Po desetih letih se je ponovno zbrala prva slovenska vlada, tokrat na prijateljskem srečanju na Brdu. Foto: A. Korenčan Odlikovanje je tudi P^^f Rimskokatoliški cerkvi in P| žu za prispevek k osamo^jjii Slovenije in priznanju. - • mednaro J. Košnje* Slovesnost na Sv. Joštu nad Kranjem Čas, ki nas je združil Kranj, 26. junija - Mestni odbor Nove Slovenije Kranj je priredil na Sv. Joštu slovesnost z mašo in kresovanjem v počastitev praznika državnosti. Po sveti maši, ki jo je daroval kranjski župnik in dekan Stanislav Zidar, je bila proslava, ki se je je udeležilo nekaj sto ljudi. Govorniki so bili Lojze Peterle v imenu Nove Slovenije, dr. Miha Brejc v imenu Socialdemokratske stranke in Ivan Bizjak v imenu SLS + SKD Slovenska ljudska stranka. Govorniki so poudarjali, da je bila osamosvojitev veliko dejanje, s katerim smo dobili dostojanstvo naroda s svojo državo. To je bil čas, ki je združil Slovence in v katerem je vsak naredil tisto, kar je moral inje najbolje znal. Slovenija si novih delitev ne sme privoščiti. Uresničiti je treba še številne naloge, ki si jih je takrat zastavil Demos. • J.K. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel Srečanja in razhajanja Ljubljana, 26. junija - Eden od najbolj zavzetih in politično angažiranih intelektualcev v Sloveniji v zadnjem desetletju je gotovo dr. Dimitrij Rupel, diplomat in politik, sedanji slovenski zunanji minister. Pretekli teden je založba Nova revija izdala njegovo novo, kar 840 strani obsegajočo knjigo Srečanja in razhajanja, v kateri avtor kot mojster feljtonskega načina pisanja razkriva svoj pogled in svoje doživljanje nastajanja in desetletnega življenja samostojne slovenske države. Tako avtor dr. Dimitrij Rupel kot direktor in glavni urednik Nove revije Niko Grafenauer sta poudarila njuno dolgoletno medsebojno sodelovanje (skupaj sta uredila slovito 57. številko Nove revije) in se zahvalila ug^.j nim slovenskim gospodarskim družbam, ki so omogočile ^ zanimive in tudi zgodovinsko vredne knjige. Avtor je dfJ niti v najbolj divjih sanjah ni upal pomisliti, da bo SlovenU3 tako uspešna država in da se bodo na njenem ozemlju dog_ p tako pomembne reči kot na primer srečanje Busha in Putlf^„iii! najbolj kritičen in dramatičen trenutek v desetletnem d*1 V* da je katastrofa za Slovenijo, kasneje pa je bila odločil11 mednarodno priznanje Slovenije. • J. Košnjek za slovensko državo pa je izbral pogovore slovenskega vo leta 1991 na Brionih in Brionsko deklaracijo, kije sprvaJ Dr. Dimitrij Rupel se je na predstavitvi podpisoval v svojo Med drugim je knjigo s svojim podpisom podaril tudiar,1jJ-veleposlanici v Sloveniji Nancy Ely Raphel (desno). Foio- (T^^T°)fai^K^LTf^,T??Ti'Cl¥ /k d Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec 1 Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji m * Vafr^AŽ^&JaJCBMft^Helena Jdovčan. lože Knšniek lira Peternpl ftnhnbi, n»ri«hri»VnlM.V f»*> 7«*»»* rw, v.....ižu,;, t„,i,„; v„i.., v,..,..,, /.,„.; .,......:......;,, vi.....\ , J' Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ Helena Jdovčan, Jozc Košnjek, Urša Petcrnel, Stojan Saje, Darinka Scdej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-ŽIcbir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / lektoriranje: Marjeta Voz * ^ i Doki Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana I l.redništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisom I, Kranj, telefon: 04/201-42-00, teleta: 04/2M** '^jff^ glis.si /Mali oglasi: telefon: 04/291-4247 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17, ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih- ^ obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunski no: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 X v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). Torek, 26. junija 2001 Sto potomcev slovenskih izseljencev v Zgornjesavski dolini Kdor je rojen Slovenec, za vedno ostane Slovenec Sto potomcev slovenskih izseljencev iz Amerike je na obisku v Sloveniji. Ustavili so se tudi na Dovjem, kjer so jim gostoljubni domačini postregli z domačo potico. Solze v očeh ob snidenju z deželo svojih prednikov> Uovje, 26. junija - Minulo soboto je bil na Dovjem prav poseben dan, saj je obnovljena kovačnica sredi vasi doživela izjemen ob-Na Dovje sta v organizaciji K°mpasa iz Ljubljane prispela dva avtobusa potomcev slovenjih izseljencev iz Združenih dr-ž*v Amerike. Ogledali so si obnovljeno končnico, trgovino s pristnimi d°mačimi izdelki in razstavo d°mačih predmetov v zgornjih Prostorih. Gostoljubni domači-ni so jim najprej izrekli prisrčno dobrodošl ico: Neda Kovaćič *°t predstavnica občine Kranjca Gora, Cirila Kosmač - Rabič v mienu razvojne zadruge Dov-Je in Avgust Delavec kot izvr-sten poznavalec planinske in Jruge zgodovine kraja. Ogleda-' s° si dovško cerkev in obiska-1 grob enega največjih sloven-sklh domoljubov - Jakoba Alja- plačilno gorenjski trg sredi asi Dovje, s trgovinico doma-izdelkov in starim vodnja-,0rn> iz katerega teče odlična |aravanška voda ("Ups," je rek-"yg0spa' ki J° Je poskusila. k rz,a Je, kot bi pritekla s hribov!'^ i.Lii. ■ . ■ j- -■ favanška voda ("Ups," je rek-id g- lr v! goniči izseljencev ogledajo reriJsko vas pod Triglavom. Ob stari, a zdaj obnovljeni kovačnici so bili potomci slovenskih izseljencev lepo sprejeti - postregli so jim s potico in pijačo. Njihov postanek je bil zaradi obširnega programa potovanja, ki ga imajo po Sloveniji (obisk Portoroža, Novega mesta, Bohinja, Bele Krajine in drugih krajev) bolj kratek, a zato nič manj privlačen. Gostoljubni do- mačini so jim postregli z odličnim žganjem in drugimi pijačami, s pecivom in kajpak z nenadomestljivo potico. Slovenski izseljenci, ki so se mudili na Dovjem in ki so člani Slovenske narodne podporne enote, ki ima po njihovem pripovedovanju po vseh ameriških državah na tisoče članov, so bili večinoma že starejši, a med njimi je bilo tudi nekaj mladih. Tretja generacija Slovencev v Ameriki večinoma ne razume in ne govori več slovensko, razen kakšne besede, narečnega stavka ali odlomka iz narodnih viž. A čeprav jih je jezikovno posrkalo okolje, v katerem živijo, se svojim koreninam niso odpovedali. Ravno nasprotno. Iz vseh pogovorov je zvenel ponos in zanos, da so v domovini svojih prednikov. Občutki, da si v deželi prednikov, v deželi, od koder v resnici izhajaš, so tako močni, enkratni in vzneseni, da se izseljencem zarosijo oči. Marsikomu se rosijo vseh štirinajstih dneh bivanja v Sloveniji. Starejši si, bolj se zaveš svojih korenin in bolj si želiš bližine svojih sorodnikov. Od kod sem, od kje izhajam, kakšna je zdaj domovina mojih prednikov, domovina, ki so nam jo tu, v Ameriki, dedje in babice slikali v tako lepi in do srca ganljivi nostalgični luči? Marsikateri ded in babica nista zaradi bolezni ali drugih vzrokov nikoli zmogla poti nazaj domov. "Peš bi šla domov," je nekoč rekla ostarela ameriška Slovenka, "peš bi šla nazaj domov, če bi bil le zgrajen most čez Atlantik." Poti čez Atlantik ni zmogel oče 71-letnega Rudija Martinči-ča iz Pennsvlvanie, saj je zbolel. Njegov sin Rudi je z letošnjim Slovenija je zelo lepa dežela "lymct slovenskih izseljencev so vsi po vrsti navdušeni nad lepotami Slovenije. "Radi bi živeli tu, ' VlJo, k0 smo jih povpraša/i o vtisih. ndrew Martinčič iz Pennsvlvanie: "Prvič sem v Sloveniji, zelo lepa dežela je. Vse se mi zdi izred-i *animivo, domačini nam kar naprej strežejo. S klobasami in polico. Čeprav ne znam slovensko, 'd"7''. ^a s<) Slovenci zelo gostoljubni ljudje." i2 ^p* Martinčič iz Pennsylvanie: "Vsi bratje in sestre slovenske družine Martinčič so bili izseljenci de- 0veniie. Sem prvi sorodnik, ki sem s svojim sinom letos prvič obiskal Slovenijo, da vidim to lepo mi °' 'aKo S(Jf)> uresničil sen svojega očeta, ki mu je bila edina srčna želja, da še kdaj vidi svoj rod-"krcij." t)j0 • rVa B°gutaj - Lebnick iz West Virginie: "Moja mama je bila doma v vasici blizu Gorenje vasi, rQ(la .mtranec v Sloveniji je duhovnik. Že večkrat sem bila v Sloveniji in povem vam, da bi sama tnttiJ*ly?i tufcaJ- Ko sem bila majhna, smo doma še govorili slovensko, nato ne več. Neskončno rada j*pi Slovenijo." Kas a^ycy lz Wisconsina: "Prvič sem v domovini svojih prednikov in zares je zelo lepo. Presen eče-senfrP" ^ ^'poto deželo in nad gostoljubnostjo. Moja mati Louse Erler je bila tu že trikrat zato ^ wdi sama želela videti slovenske kraje in ljudi." ^ndrew Martinčič Rudi Martinčič Marija Bogataj Jen Pahycy potovanjem v Slovenijo uresničil sen svojega očeta. Rudijev 35-letni sin Andrevv, elektroinženir, je začutil, kako si oče srčno želi videti domovino starega očeta, zato mu je za božično darilo podaril - potova-* nje v Slovenijo, domovino svojega dedka. Prišla sta oba, Rudi in Andrevv, da bi videla Slovenijo in predvsem Podhom, kjer še stoji rojstna hiša očeta Rudija Mar-tinčiča in kjer živijo njegovi bratranci in sestrične. "Ne vem," je dejal Rudi, "koliko sorodnikov imam. In tudi to danes še ne vem, kje točno je Podhom, saj ga bom obiskal jutri. Čakajo me. Povem vam pa, da kdor je potomec slovenskih staršev, za vedno ostane Slovenec." • D. Sedej Odprli INFITEL - informacijski kiosk Kranjska Gora je pozdravila poletje Kranjska Gora že tradicionalno s številnimi prireditvami vstopa v poletno turistično sezono. Letos so odprli informacijski kiosk, enovit informacijski sistem o prireditvah in rezervacijah. Kranjska Gora, 26. junija - Zavod za turizem občine Kranjska Gora je v dneh od 23. do 30. junija pripravil zanimiv program različnih prireditev v pozdrav poletju. Tako že nekaj let pripravijo otvoritveno zimsko in poletno sezono, ko se zvrstijo številne prireditve za mlade in starejše. Najbolj je bilo živahno in veselo minulo soboto, ko je bila pred Turističnim društvom ves dan kmečka tržnica s pristnimi domačimi izdelki, jedrni in pijačami v organizaciji Razvojne zadruge Dovje. Sledil je animacijski program za otroke s klovnom in čarodejem, potekale so otroške karaoke in likovne delavnice, prišla je Peh-ta, nastopile so mlade citrarke in mešani pevski zbor Kranjska Gora. Popoldne je vse nastopajoče in goste pozdravil kranjskogorski župan Jože Kotnik in skupaj z državno podsekretarko na Ministrstvu za gospodar- Informacijski kiosk mom PHARE, sodelovalo je gospodarsko ministrstvo, lokalna turistična organizacija in območna gospodarska zbornica. V ta projekt, ki ga bodo v Otroci so risali stvo mag. Darjo Radič slovesno odprl 1NF1TLL - informacijski kiosk pred Turističnim društvom. Informacijski kiosk, v katerem bodo turisti z računalniško povezavo dobili vse informacije in opravili vse rezervacije, je skupni projekt občine v sodelovanju s progra- prihodnje še nagradili, je vključenih 16 obmejnih občin in je že tretji projekt kranjskogorske občine v okviru programa PHARE. Omogočil bo konkretno trženje in turistično prodajo in je za Kranjsko Goro precejšnja pridobitev. • D.S. AMZS Minuli konec tedna so imeli delavci AMZS veliko dela, saj so imeli kar 30 intervencij. Od tega je bilo veliko vlek nevoznih vozil, in sicer 28. 2-krat pa so se njihovi mehaniki peljali na pomoč ob manjših okvarah tja, kjer so se vozila pokvarila. Na pomoč gorenjskemu vozniku so odšli tudi v Jugo rje. GASILCI V tovarni Ibi so valje za barvanje izpirali z milnico, pri tem pa je nekaj barve prišlo v reko Kokro in jo obarvalo vijolično. Kranjski gasilci so pregledali reko, vendar v reki ni bilo opaziti kakšnih negativnih sprememb. Med vožnjo potniškega vlaka iz Ljubljane do Kranja seje pojavil močan smrad po zažganem in dimu. V potoku pri tovarni Kladivar v Zireh je pristalo osebno vozilo na strehi. Neznanec je pred vhodom v Prešernov gaj odprl nadtalni hidrant, katerega so gasilci zaprli. V kraju Podtabor sta trčili osebni vozili, pri tem, pa se je iz enega pričelo kaditi, in sicer zaradi sprožitve varnostnih vreč. Na brniški cesti je voznica z osebnim vozilom zapeljala v gozd in se čelno zaletela v skupino dreves. Kranjski gasilci so s pomočjo motorne žage odstranili podrta drevesa. V tovarni Sava, d.d., je prišlo do požara, katerega so gasili in lokalizirali domači gasilci. V Šenčurju seje starejši oreh naslonil na stanovanjsko hišo. Pri odstranjevanju so gasilcem iz Šenčurja in Srednje vasi priskočili na pomoč tudi kranjski. Zaradi kurjenja kresa je KUD Izvir prosil za požarno stražo. Tudi v Savskem logu so kurili kres, ostalo pa je še nekaj žerjavice, ki so jo morali pogasiti kranjski gasilci. Na Kacinovem klancu seje zgodila prometna nesreča, kjer je bilo udeleženih več vozil. Jeseniški gasilci so opravili 12 spremstev tovornih vozil skozi predor Karavanke. Na vakuumski napravi Jek. 2 so merili prisotnost CO plina. Zaradi del v hladni valjarni so imeli požarno varnostno spremstvo. Dvakrat so pomoč nudili z avtolestvijo, in sicer enkrat so jih zaradi del na višini poklicali iz gradbišča novega trgovskega centra Mercator. Drugič pa so opravljali delo z avtolestvijo v Acroniju, in sicer v regeneraciji kislin. Zaradi predstave v Gledališču Toneta Čufarja so opravili gasilsko stražo. V Javorniški Rovt pa so enkrat pripeljali pitno vodo. Jeseniški gasilci so posredovali na križišču Titove in Tavčarjeve ulice, kjer je prišlo do prometne nesreče. Drugič je prišlo do prometne nesreče na magistralni cesti Kranj - Jesenice pri bivši restavraciji Teksas v Lescah, kjer so bile v vozilih vkleščene osebe, katere pa so s pomočjo hidravličnega orodja rešili in zavarovali mesto nesreče. Tretjič pa je prišlo do razlitja solne kisline v Acroniju - regeneracija kislin, katero so nevtralizirali s pomočjo apna. Ostali sanacijo (čiščenje), so opravili delavci sami. NOVOROJENČKI Na Gorenjskem smo od petka do danes dobili 18 novih prebivalcev, od tega v Kranju 12, na Jesenicah pa 6. V Kranju je prvič zajokalo 5 deklic in 7 dečkov. Najlažja deklica je tehtala 2.900 gramov, 5.320 gramov pa je kazalec na tehtnici pokazal najtežji deklici. Na Jesenicah pa se je tokrat rodilo 5 deklic in l deček. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 3.660 gramov, najlažja je bila pravtako deklica s 2.720 grami. Svetniki o grbu in zastavi Jesenice, 26. junija - Svetnice in svetniki občinskega sveta Jesenice se bodo zbrali na redni seji v četrtek, 28. junija, in v drugi obravnavi spregovorili o predlogu odloka o grbu in zastavi občine, o strategiji nadaljnjega razvoja in organiziranosti gledališča, o predlogu odloka o ustanovitvi poklicno gasilsko - reševalnega servisa na Jesenicah in o povišanju cen komunalnih storitev. Na dnevnem redu imajo tudi nekaj predlogov volitev in imenovanj predstavnikov v svet Zavoda za šport, predlog soglasja k zadolževanju Ljudske univerze in predlog poročila o delu Policijske postaje na Jesenicah. • D.S. Predlog za spremembo občinske meje Bled - Državni zbor bo 1. julija začel postopek za ustanavljanje novih občin, za določitev njihovih območij in za spremembo imen. Iz blejske občine bo poleg predloga za ustanovitev nove občine Gorje prejel po sklepu občinskega sveta še predlog za spremembo občinske meje na Jelovici in v Radovni, za kar sta dala pobudo krajevni skupnosti Bohinjska Bela in Gorje. Na Bohinjski Beli namreč ugotavljajo, da občinska meja in s tem tudi meja njihove krajevne skupnosti na Jelovici ne potekla tako, kot je potekala stoletja, ampak seje močno zarezala v njihovo ozemlje. V krajevni skupnosti, ki jo vodi Anton Kristan, ob tem poudarjajo: tujega nočemo, svojega ne damo. • CZ. Knjiga in vstopnica za odličnjake Bled - Blejski župan mag. Boris Malej je v petek v hotelu Park na Bledu priredil sprejem in pogostitev za odličnjake. V osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu so bili vseh osem let odlični Kristjan Anderle, Mina Černe, Uroš Hrovat, Nina Knežević, Bojana Lukan, Nejc Hlebanja, Katarina Bizjak, Špela Cerin, Špela Furar, Sandra Njegovan, Tina Rus, Juš Kovač, Vanja Erjavec, Petra Krivec, Tanja Švigelj in Mateja Koprivec, v osnovni šoli v Gorjah pa Petra Gaberšček, Veronika Pretnar, Aleksandra Vovk, Urška Korbar in Tjaša Jan. Župan je vsem podaril knjigo z naslovom Vstop v poslovni svet, vsak pa je dobil še letno vstopnico za Grajsko kopališče na Bledu. • CZ. Sanacijski program Komunale Radovljica Radovljica - Občinski svet se bo jutri, v sredo, sestal na redni seji. V osrednjih točkah dnevnega reda bo obravnaval sanacijski program in letošnji gospodarski načrt javnega podjetja Komunala Radovljica ter uskladitve cen komunalnih storitev v občini. Določil bo letošnje dobitnike občinskih priznanj ter sklepal o cenah programov vrtcev v naslednjem šolskem letu in o spremembi občinske meje na Jelovici. Na dnevnem redu sta tudi predloga odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za zazidalno območje na Lancovem ter o pomožnih objektih in napravah, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja, ter osnutek odloka o višini in načinu plačevanja članarine lokalni turistični organizaciji. • CZ. Soglasje za šolarja in Kolmanovo Bled - Občinski svet je na seji v sredo soglašal z imenovanjem Janeza Šolarja iz Nove vasi pri Lescah za ravnatelja Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. Šolar je bil ravnatelj šole že od njene ustanovitve in se je kot edini tudi prijavil na razpis. Medtem koje knjižnični svet Knjižnice Antona Tomaža Linharta že dal pozitivno mnenje k imenovanju Božene Kolman Finžgar z Zgoše za ravnateljico knjižnice, je na seji v sredo z imenovanjem soglašal še blejski občinski svet, že prej pa tudi radovljiški in bohinjski. • CZ. Seja občinskega sveta Žirovnica Žirovnica, 26. junija - V četrtek, 28. junija, bo redna seja občinskega sveta Žirovnica, na kateri bodo svetniki razpravljali o neposredni uporabi zakona o stavbnih zemljiščih in navodilih za izračun komunalnega prispevka, o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje, o aneksu k pogodbi o odlaganju komunalnih odpadkov iz industrije na Malo Mežaklo za občino Bled, o povišanju cen komunalnih storitev ter poslušali več poročil javnih zavodov: Osnovnega zdravstva Gorenjske Kranj, Gorenjskih lekarn Kranj, Glasbene šole Jesenice, šole Poldeta Stražišarja Jesenice, občinske knjižnice Jesenice, Gledališča Toneta Čufarja Jesenice in Centra za socialno delo Jesenice. • D.S. Na Škrlovcu bo mladinski center Kranj, 26. junija - V Centru za socialno delo v Kranju so na podlagi sklepa tretje okrogle mize, posvečene problematiki mamil, pripravili zasnovo projekta za mladinski center. Zasnovo podpira občinska uprava, v sredo pa naj bi o njej spregovorili tudi mestni svetniki. Gre za nekakšno nadgradnjo dela, ki ga v centru že opravljajo. Otroci in mladostniki namreč potrebujejo dodatne organizirane možnosti za koristno preživljanje prostega časa, izobraževanje, usposabljanje in medsebojno druženje. To poslanstvo naj bi opravljal prav mladinski center, ki bo namenjen mladim od 14. do 20. leta starosti, predvsem mladim z že zaznanimi stiskami in težavami. V centru, ki naj bi bil prek dneva odprt na Škrlovcu 2 v mestu, bodo mladi deležni športnih aktivnosti, pogovorov, pomoči pri učenju, svetovanja. Delo naj bi potekalo tudi prek "samopomočnih skupin". Mestna občina Kranj naj bi v proračunu za prihodnje leto zagotovila denar za obnovo prostorov na Škrlovcu in za delo centra. • H.J. Jutri zaseda mestni svet Kranj, 26. junija - Jutri, v sredo popoldne, se bodo zadnjič pred poletnimi počitnicami sestali člani sveta Mestne občine Kranj. Osrednja točka dnevnega reda je nedvomno predlog rebalansa letošnjega proračuna, obravnavali pa bodo tudi predlog spremembe občinskega statuta, osnutek odloka o oglaševanju in usmerjevalnem sistemu in pregledali zbirno premoženjsko bilanco občine. • H.J. Jeseniška občina si želi statusa mestne občine Jesenice mestna občina? Jeseniški občinski svet je predlagal, da Jesenice postanejo mestna občina. Jesenice so upravno središče, imajo vse infrastrukturne objekte, bolnišnico in tranzitno obmejno lego. Jesenice, 26. junija - Razvojni problemi, s katerimi se soočajo Jesenice, v veliki meri izhajajo iz enostranskega razvoja v preteklosti, ki je bil usmerjen izključno na področje železarstva. Zaradi take naravnanosti gospodarstva ter velikih sprememb v političnem sistemu države, se občina danes srečuje s problemom, kako gospodarsko in prostorsko obnoviti mesto. Gospodarska kriza se kaže v področju družbenih dejavnosti nezaposlenosti, veliki socialni problematiki in problematiki zagotavljanja financiranja za razne dejavnosti. K obnovi mora prispevati tudi lokalna skupnost in država. Občina Jesenice je že večkrat državi dala pobudo, da se občino Jesenice potrdi kot mestno občino. Z novim statusom mestna občina Jesenice ne bi pridobila le dodatnih pristojnosti, ki bi ji omogočile planiranje razvoja mesta. Pridobila bi na večjih možnostih za pridobitev statusa upravnega središča regije in razvijanju funkcij regije, tako na kot na področju gospodarskih dejavnosti. Z možnostjo večjega vpliva na razvoj bi lahko spodbudili razvoj zdravega dela gospodarstva ter možnost za ustvarjanje novih poslovnih priložnosti in delovnih mest, zagotovili ugodnejše poslovne in življenjske pogoje, poskrbeli za potrebno ekološko sanacijo degradiranega zemljišča železarne ter ponovno ustvarili pozitivno podobo mesta Jesenic. Jesenice so obmejna občina, ki nudi možnost prekomejnega sodelovanja na različnih področjih, Jesenice imajo športno - rekreativne zmogljivosti in turistične kraje, kulturne ustanove, zdravstvene in socialne ustanove in upravno področje. Pri odločanju o pridobitvi statusa mestne občine se ne sme prezreti tudi zgodovinskih razlogov za ustanovitev mestne občine Jesenice. Assling - nemško ime za Jesenice se prvič omenja že leta 1004. Posamezni objekti kulturne dediščine na Jesenicah nosijo častitljive letnice iz leta 1500. Pred 72. leti je kralj kraljevine SHS Aleksander Karadjordjevič z ukazom razglasil Jesenice za mesto. Tedaj so Jesenice štele 8000 prebivalcev, imele pomembno infrastrukturo, strateško pomembno lego, železno cesto... Prizadevanja občine Jesenice, da postane mestna občina, segajo že v leto 1994. Septembra leta 1994 je predsednik skupščine občine Jesenice dal pobudo za ustanovitev mestne občine Državni zbor Republike Slovenije je oktobra sprejel zakon o ustanovitvi občin, a tedaj amandma za mestno občino kljub večkratnim poskusom n' dobil potrebne večine glasov-Občina je ponovno vložila Prl; tožbo, ki so jo posredovali tudi Ustavnemu sodišču Republik Slovenije, poslancem, državnemu zboru, vladi, ministrom,» ni bilo nobenega odgovora. Občina Jesenice je leta 199? ponovno izvedla aktivnosti za pridobitev statusa mestne občine. Izdelala je elaborat o utemeljenosti ustanovitve mestne občine. Občinski svet je sprejel sklep, da se začne postopek za pridobitev statusa. Občina 'z' polnjuje vse pogoje v celoti, i-3' zen pogoja glede števila delov' nih mest. . D. Sedej Nadaljevanje seje škofjeloškega občinskega sveta Svetniki tokrat ustvarjalno Kar težko je verjeti, da ima lahko ena seja dva tako različna dela. Sprejet je program priprave sprememb in dopolnitev družbenega plana za obdobje do leta 2020. Škofja Loka, 21. junija - Sedemnajsto redno sejo občinskega sveta občine Škofja Loka si bo mogoče zapomniti prav po kontrastu o načinu dela oz. poteku seje, saj so za prvo polovico dnevnega reda potrebovali dobre štiri ure, za drugo, bolj zahtevno in razvojno bolj pomembno pa le uro in pol. Pa to nikakor ne pomeni, da so bili površni, le reči je mogoče, da je tokrat zmagala konstruktivnost. Če prvih osem točk tokratne seje škofjeloškega občinskega sveta, kot smo poročali, svetnikom prejšnji petek nikakor ni šlo od rok, pri čemer so si z županom na čelu obljubili, da bodo takoj po letošnji podelitvi priznanj, ta postopek tudi poslovniško uredili, pa je že takratna razprava o začetku postopka za status mestne občine že najavila bolj konstruktivno delo sveta. Pozna ura je sicer delo prekinila natanko na polovici dnevnega reda, vendar se je to vzdušje očitno ohranilo za nadaljevanje. Že pri prvi točki, kjer so svetniki sklepali o odsvojitvi - torej prodaji 11 občinskih parcel, je župan parcelo, o katere občinskem lastništvu so nekateri svetniki podvomili, umaknil iz seznama in pojasnil, da je bil na sodišču o tem sprožen spor, v zemljiški knjigi pa izdana začasna odredba o prepovedi razpolaganja. Tako kakšnih nadaljnjih sporov o predlagani prodaji ni bilo, sprejet je bil le nasvet enega od svetnikov, da naj ho uradna ocena vrednosti zemljišč le minimum, če tržne razmere dopuščajo, pa naj občina iztrži čim več. Zagotovo najpomembnejša tokratna točka pa je bila obravnava in sprejem programa za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje do leta 2020, kar je, oz. naj bi bil temeljni dokument za urejanje prostora, pa tudi (ali posledično) nadaljnji razvoj občine. V razpravi so namreč nekateri menili, daje potrebno iz predalov pote niti vse študije in doslej sprejete strategije (npr. energetsko strategijo, pilotski projekt prenove mestnega jedra, prometno študijo, vali itd.) jih verificirati in nato na teh osno dopolnjevati družbeni plan, drugim Pa ^ je zdelo škoda časa, ki bi ga izgubili Prl tem. Na koncu so sprejeli kompromis-' P1"0" gram so sprejeli v predlaganem besedi > čez približno en mesec pa ga bodo z ža" vanim že dopolnili. V vsakem prime1" čaka občinsko upravo izjemno zahteven projekt, zlasti oddelek za prostor in okolje, zato so se vsi strinjali, daje na tem oddelku potrebna kadrovska stabilnost. Še dva programa priprave prostorskih dokume" tov sta bila obravnavana: program priprl, zazidalnega načrta v Retečah - brez Pr pomb; in zazidalnega načrta Kamnitnik Pri slednjem je občinski svet določil BoS<^ to poselitve, in sicer tako, da naj bi na te"1 območju lahko bivalo od 250 do 350 PjJ bivalcev oz. da bi lahko postavili od #0 d 110 hiš. Če odštejemo potrebne komu11' kacije, bi bila povprečna velikost posame ne parcele pod 600 kvadratnimi metri. , . š. Žarg' Praznik krajevne skupnosti Struževo Petelin v struževski zastavi Petkovo slovesnost ob krajevnem prazniku združili z razstavama, otvoritvijo obnovljenih prostorov in zdravico krajevni zastavi. Struževo, 26. junija - Struževčani praznujejo na najdaljši dan v letu, in sicer v spomin na narodnega junaka Iva Slavca Jokla. Letošnjo svečanost v parku, ki se imenuje po njem, so pripravili v petek popoldne. V kulturnem programu sta sodelovali pesnici Francka Tronkar in Špela Pangeršič ter glasbeni duet Veri in Cdo, spregovorila pa sta tudi prejšnji in sedanji predsednik sveta krajevne skupnosti. Novi predsednik Uroš Pleša je med drugim dejal, da seje podoba Struževega v zadnjih petih letih precej spremenila, veliko tudi po zaslugi Metoda Čufarja, od katerega je pred kratkim prevzel "žezlo" in ki seje na lastno željo posvetil eni najpomembnejših nalog v kraju, to je ekološkemu področju in varovanju naravnih dobrin. Metod Čufar je v grobem preletel dosežke zadnjih let. Natanko pred štirimi leti je izšla brošura Berte Golob Daljna preteklost naše vasi, od takrat so v Struževem zgradili oziroma obnovili 600 metrov cest, klancev, javno razsvetljavo, plinovodno omrežje, 350 metrov vodovoda, telefonsko in kabelsko TV omrežje, ograjo pred spomenikom, pozdravno znamenje, cestna ogledala in prav nazadnje še prostore krajevne skupnosti. Marljivi so tudi po "socialni" plati, saj se vsako leto spomnijo starejših krajanov, obdarujejo tiste nad 80 let, otroke za novo leto, pripravijo slalom za zlato butaro, darujejo kri. Svet krajevne skupnosti je prevzel tudi skrb za urejanje obeh spomenikov. Posebej pa so se v zadnjem obdobju posvetili ekologiji, zlasti enotni so si bili Struževčani v odločnem "ne" za gradnjo sežigalnice odpadkov v njihovi bližini. O prihodnjih načrtih in željah pa je Metod Čufar dejal: "Struževo želimo predstaviti kot lepo urejen kraj na spletnih straneh, dobiti želimo kanalizacijo in povezavo iz Naklega na centralno čistilno napravo, cestni priključek na regionalno cesto, obnoviti želimo tudi dotrajano športno igrišče..." Za dobro in uspešno delo v zadnjih petih letih so prejeli priznanja Peter Dovjak, Ciril Oma-hen, Berta Golob, Franc Pleša, Francka Tronkrar, Jože Mrgole, Zupan Mohor Bogataj, prejšnji predsednik KS Stružno ^ lev1' Čufar in sedanji predsedniki Uroš Pleša (od desne proti ogledovanjem razstave o razvoju razglednice Struiev° Tone Vencelj ter literarno-no-vinarski krožek iz kranjske gimnazije. Struževčani so zatem povabili kranjskega župana Mohorja Bogataja (v dolgih desetletjih je prvi župan, ki je sploh obiskal Struževo) k odprtju obnovljenih prostorov krajevne skupnosti. V njih sta krajana po- stavila zanimivi razstavi. 0 dr. Borut Drinovec razst* ^4 tografij Struževo skoZ'^/ čase in Jože Mrgole r*ey# razvoja razglednice Stru ^ ki ji je prav zdaj dodal se / kraljUF no zastavo. Na njej meniti struževski P&d^'pF H. Jelovčan, foto: O- Jubilej PGD Škofja Loka •»»^j - -— ----- Najstarejše društvo na Gorenjskem V Škof ji Loki so konec tedna proslavili častitljiv gasilski jubilej. Ob 125-letnici najstarejšega društva na Gorenjskem so pripravili več prireditev. Škofja Loka, 26. junija - V soboto so v Skofj. Lok, P™lav'l 125-letnico Prostovoljnega gasilskega društva, kije hkrati tudi najstarejše prostovoljno gasilsko društvo na Gorenjskem. Hkrati z visokim društvenim jubilejem pa so proslavil, tudi 90-letnico ustanovitve okrajne gasilske zveze, v katero so se eta 1911 včlanila društva Škofja Loka, Godesic, Po,Jane'j?e'ca' Sora, Sorica, Stara Loka, Trata - Gorenja vas, Zabn.ca in Železniki. .Prostovoljno gasilsko društvo Škofja Loka ima danes okrog '15 članov in deluje na območju krajevnih skupnosti Škofja Loka mesto, Kamnitnik, I Zminec in Log. V požarnem okolišu društva je 26 ulic in 19 vasi in zaselkov. Operativna enota društva pa je danes tudi vodilna enota v občini Škofja Loka in ima hkrati na skrbi tudi reševanje ob nesrečah v cestnem prometu in ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Poseben Poudarek v društvu dajejo izobraževanju. Na leto povprečno dobijo okrog 25 gasilskih specialnosti, uspešni pa so loški Sasilci tudi na različnih tekmovanjih. Jubilej so proslavili v s°boto, ko so v starem mest- nem delu Škofje Loke predstavili opremo za reševanje v različnih časovnih obdobjih. Poleg razstavljavcev so svojo dejavnost predstavili tudi Gorski reševalci in Reševalna postaja Škofja Loka. Ker pa je škofjeloško gasilsko društvo naj tarejše na Gorenjskem, se je predstavila tudi največja poklicna gasilska enota - javni zavod Gasilsko reševalna služba Kranj. Naslov prireditve in hkrati različnih predstavitev je bil Vsaj za en dan vdihnimo mestu gasilsko dušo. V okviru tega gesla pa so se v Škofji Loki na sestanku zbrali tudi člani tehnične komisije Gasilske zveze Slovenije na skupnen sestanku. Mladinski odsek Gasil- ZRCALCE, ZRCALCE. Preozka cesta in preširok pločnik? V blejski občini so uspeli še pravočasno, do starta enajste etape kolesarske dirke Giro d' Italia. obnoviti šeststo metrov odseka Prešernove ceste na Bledu. Če so se v času obnove pritoževali nekateri stanovalci v bližini ceste, je tudi zdaj slišati pritožbe. Cesta naj bi bila preozka (dva široka turistična avtobusa se težko srečata), pločnik preširok in robniki tako ostri, da je eden od občinskih svetnikov že prebil gumo pri svojem avtu. Ob vsem tem je bilo na nedavni seji občinskega sveta slišati zanimiv predlog: še preden naj bi po vozišču položili fino asfaltno prevleko, naj bi zožili pločnik in razširili vozišče, ob tem pa še boljši nasvet: ne delajte vedno po projektih. Če bi Slovenija vedno delala po "projektih", še danes ne bi bila samostojna... ske zveze Slovenije pa je v okoliških gozdovih pripravil državno prvnestvo mladih gasilcev v orientaciji. Praznovanje se je popoldne nadaljevalo z družabnim srečanjem pod kostanji Škofjeloškega gradu. Za veselo razpo- /25 let gasilstva v Škojji Loki. loženje sta poskrbela Turistično društvo Škofja Loka in Radio Sora. Praznik gasilcev pa so sklenili pod naslovom Dan gasilcev in glasbe v Škofji Loki s prvim gorenjskim festivalom narodnozabavne glasbe v narečju. • A. Žalar V Praprotni Polici praznovali z Ivom Hvalico V Praprotni ron Doživeli smo rojstvo svoje države Smo srečna generacija, ker smo bili zraven pri rojstvu svoje države, je na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti v občini Cerklje dejal slavnostni govornik, nekdanji poslanec Ivo Hvalica. ** na nri-7'Aci Državni prvaki v malih sivih celicah Šenčur, 26. junija - Učenci osnovne šole Šenčur so letos sodelovali v kvizu Televizije Slovenija Male sive celice. Rok Kogovšek, Žiga Rozman in Nejc Pirnar so se pod vodstvom mentorice Martine Pavlic in ob spodbujanju svojih navijačev prebili skozi vse faze tekmovanja in 12. junija zmagali v finalu. Tako so postali državni prvaki Malih sivih celic, kar so lahko gledalci 13. junija lahko videli tudi v televizijski oddaji s tem naslovom. Za nagrado gredo že jutri, 27. junija, skupaj s svojimi navijači v Gardaland. V osnovni šoli Šenčur so na svoje "glavce" zelo ponosni, ob tem pa hvaležni tudi sponzorjem, ki so podprli njihovo sodelovanje na tekmovanju. To so bili: Sava, d.d., Kranj, Občina Šenčur, Trgovina Da-da Kranj in Mignon Šenčur. • D.Ž. Odkritje spominskega obeležja Jezersko, 26. junija - Na mejnem prehodu Jezersko je 29. junija 1991 ob 19.15 uri v drugo zaplapolala slovenska zastava. Prvič je že ob dnevnem svitu 26. junija, a so jo kasneje pripadniki JLA po zavzetju objekta sneli in zamenjali s prejšnjo - jugoslovansko. V spomin na dogodke na Jezerskem vrhu izpred desetih let je na mejnem prehodu v petek, 22. junija, potekala svečana prireditev, ki sojo pripravili občina Jezersko, policijsko veteransko društvo Sever -Gorenjska in območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo Kranj. Ob tej priložnosti je župan Jezerskega Milan Kocjan odkril tudi spominsko obeležje, ki bo odslej nas in naše zanamce opominjalo na težke porodne krče slovenske države. prJ^otna Polica, 26. junija - Praprotno Polico so za prizorišče jj}Ves^\*nJa izbrali zato, ker je v tej vasi zaključena pomembna P°vezu,,JT '^'nul° soboto so odprli 1,2 kilometra dolgo cesto, ki cevi in ra*° 'n PraPr°tno Polico, zamenjali so tudi vodovodne b|a„ . Položili primarni vod kanalizacije. Vaško pridobitev je Pfeds ŽUDmk Peter Miroslavič, o njej pa sta spregovorila CerU- vaske skupnosti Andrej Maček in župan občine J*1* Franc Čebulj. občjndr^avnem Pazniku so v pa je bil deležen slavnostni go-Prired" klJe Pripravili več vornik Ivo Hvalica, znameniti mejaulte^':.rned drugim so po gromovnik iz prejšnje sestave č'ani k lne Cerklje odjezdili parlamenta, strankarski kolega «»««• HiiKu in prijatelj župana Franca Če-bulja. Tokrat so bile njegove besede bolj umirjene, kot smo Konjeniškega kluba Krvavec. Svojo pot so končali v soboto v Praprotni Polici. Kjer jim je župan Franc Čebulj izročil spominska darila. Kulturni program so oblikovali elani kulturnega društva Pod lipo iz Adergasa pod vodstvom Silva Sirca, ob praznični priložnosti na i« *"—-- vajeni iz parlamenta, govoril pa je o dogodkih, ki so pred desetletjem botrovali nastanku slovenske države, od nastanka poljske Solidarnosti, padca berlinskega zidu do prvih de . lya ^'rca, ob praznični pri- berlinskega ziau ao prvin w- •oznosti pa je župan nagradil mokratičnih volitev v Sloveniji rudi osemletne odličnjakinje iz 8. aprila 1990, koje zmagal Cerkljanske osnovne šole To Demos. so bil Demos. "Edinole Demos je tedaj izko- i Diana Volčjak, Anja ca Jagodic. ..o.-. .....- ----- ega aplavza ložnost in s svoj program zapi- Kalinšek in Mojca' Jagodic, ristil izjemno mednarodno pri- ajbolj navdušenega aplavz* sal osamosvojitev Slovenije in njeno odcepitev od Jugoslavije. Vsi takrat niso bili za to. Zamisel je uspela in 25. junija 1991 je v Ljubljani zavihrala nova slovenska zastava," je dejal Ivo Hvalica. Spomnil se je dogodka, ko sta šla z rojakom Edvardom Staničem na večer, ko je bila v Ljubljani slovesnost ob razglasitvi samostojnosti, po novo slovensko zastavo in sta v Ajdovščini na cesti že opazila tanke jugoslovanske armade. Zastave so izdelovali noč in dan, a jih ni bilo dovolj, tako da sta v vili Podrožnik po posredovanju Jožeta Pučnika komaj dobila vsak eno. Hotela sta jo dvigniti na drog na mejnem prehodu v Rožni dolini, vendar jima ji uspelo, zato sta ju izobesila v Kanalu ob Soči, ki je bil naslednjega dne eden redkih krajev z dvema slovenskima zastavama. Potem so sledili vojni dogodki, pa poga- janja in mir, nato pa prizadevanja za mednarodno priznanje mlade države. Srečni smo lahko, da smo se odločili za samostojno državo, je dejal Ivo Hvalica, saj bi sicer delili usodo drugih držav, ki so ostale v okrilju Jugoslavije, kjer se je vojna krvavo razplamtela. "Imejmo radi svojo državo, saj je naša edina, praznik njene samostojnosti pa največji vseh praznikov," je poudaril Ivo Hvalica. "Smo srečna generacija, ki je bila zraven ob nastanku svoje države. To misel mi je utrdilo srečanje z ameriškim senatorjem, ki je dejal, da smo lahko ponosni na to, da smo bili navzoči ob rojstvu svoje države. Država ni vedno po meri vseh, ni vedno pravna in tudi trenutne oblasti ne smemo enačiti z državo. Verjemimo v svojo državo, cenimo jo in primerno praznujmo njen rojstni dan." • D. Z. Žlebir, V Žirovnici bodo vztrajali Soglasja za odlaganje odpadkov ne bo, če ne bo sanacije elektrarne kovnica pogojuje soglasje za odlaganje odpadkov občine Bled na Malo Mežaklo s sanacijo in doinstalacijo Hidroelektrarne Moste. O soglasju ne bodo sklepali, če se Blejci ne bodo strinjali s sanacijo Most. Na slovesnosti so bili prisotni še predstavniki avstrijskih varnostnih organov, kranjski in preddvorski župan Mohor Bogataj in Miran Zadnikar, kompleten vrh Policijske uprave Kranj ter državni poslanec Jelko Kacin, ki je bil tudi slavnostni govornik. "Osamosvojitev Slovenije je bil skupni projekt vladajoče koalicije Demos in opozicije," je poudaril tedanji minister za informiranje. Ob tej priložnosti so razvili tudi prapor območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo. V kulturnem delu prireditve sta nastopila trobilni kvintet orkestra Slovenske policije in folklorna skupina iz domače osnovne šole. • S.Š., foto: A. K. Okrogla miza o rabi naravnih dobrin Gozd Martuljek, 26. junija - Gorerusko ekološko združenje organizira jutri, v sredo, 27. junija, v banketni dvorani hotela Špik v Gozd Martuljku tematsko okroglo mizo o rabi naravnih dobrin - odvzem proda - v porečju Save Dolinke in Save Bohinjke, o tem, zakaj v tej državi ni sistemsko urejeno področje podeljevanja koncesij za rabo naravnih bogastev in ne nazadnje o tem, zakaj lokalne skupnosti ostajajo brez deleža koncesijskih dajatev. Na okroglo mizo so povabili kranjskogorskega župana Jožeta Kotnika in predstavnike državnih institucij, problematiko pa bodo predstavili strokovnjaki s tega področja. • D.S. Žirovnica, 26. junija - Žirovniški °bčinski svet je ob koncu lanskega decembra sprejel sklep o podajanju pogodb o odlaganju komunalnih in drugih odpadkov na ^alo Mežaklo za občini Radov-Jiea in Bohinj za dobo enega ,eta, za občino Bled pa le za pol 'eta. Žirovniška občina je nam-reč solastnica jeseniške deponije, žato mora sklepati tudi o podaljšanju pogodb za sosednje obči-ne> ki nimajo deponij in vozijo od-Padke na jeseniško deponijo. Občina Žirovnica je Bledu podaljšala pogodbo samo za pol let-a zato, ker meni, da je s sosedno občino treba urediti tudi druga vprašanja - sanacijo in do 'nstalacijo hidroelektrarne Mo- ste. Zanjo se žirovniška občina zelo zavzema. Bled pa ne. Občini imata vsaka svoje razloge - Žirovnica torej pogojuje izdajo soglasja za deponiranje odpadkov z izdajo soglasja k sanaciji in doinstalaciji hidroelekrar-ne. Žirovničani si zanesljivo ne bodo premislili in bodo pri sklepu vztrajali. Junija so ponovno pozvali župana občine Bled, da predlaga občinskemu svetu ponovno obravnavo glede izdaje soglasja k sanaciji in doinstalaciji Most in s tem omogoči županoma "prizadetih" občin skupno dogovarjanje in usklajevanje različnih interesov glede varovanja okolja. Pozvali so h kom- pleksni obravnavi naravovarstvenih problemov, še posebej, če se rešitve nanašajo na več občin. V začetku junija je bil sestanek, na katerem je bila obravnavana tudi problematika pregrade hidroelektrarne Moste in plazenje terena v obmotčju strojnice. Sestanka sta se udeležila tudi Žirovniški občinski svet v primeru, da se Blejci ne bodo strinjali s soglasjem o sanaciji, ne bo obravnaval aneksa k pogodbi o odlaganju komunalnih odpadkov na odlagališče Mežakla iz občine Bled. Aneks predvideva, da bi občina Bled odlagala na odlagališče minister za okolje in prostor Mala'Mcžakla še naslednjih šest Janez Kopač in državni sekretar Radovan Tavzes, predstavniki Savskih elektrarn in Župani občin Jesenice, Bleda in Žirovnice. Strinjali so se, daje sanacija nujna in da bo problematiko reševala tudi država. Zdaj je vprašanje, kako bo odločil občinski svet Bleda, ki naj bi se sestal na izredni seji. mesecev, do 18. januarja 200^ ocenjena količina za šest mesecev iz občine Bled pa je 1980 ton. Podaljšanje odlaganja komunalnih odpadkov iz sosednjih občin, torej tudi iz občine Bled, se namreč lahko odobri samo s sklepi občinskih svetov občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. • D.S. Jezersko. 26. junija - Juniju v spomin na dogodke med drugo svetovno vojno praznuje tudi Jezersko. Zvrstdo seje kar neka paničnih dogodkov, med njimi tudi M-letnica Prodnega gasilskega društva Jezersko. Slednje je letos pridobilo nov prizidek k gasilskemu domu. D.2. Podelili nagrado kresnik 2001 JANČARJEV ROMAN KATARINA, PAV IN JEZUIT Rožnik, 26. junija - Minulo soboto, na Šentjanžev večer, so najboljšemu slovenskemu romanopiscu na Rožniku podelili nagrado kresnik 2001. Strokovna komisija je soglasno odločila, da slednjo dobi Drago Jančar za roman Katarina, pav in jezuit, omenjeno nagrado pa je Jančar prejel tudi leta 1999. Denarno nagrado milijon tolarjev je nagrajencu in letošnjemu kresniku podelil Mitja Meršol, odgovorni urednik Dela, Drago Jančar pa je na rožniškem hribu prižgal kres, simbol kresnega večera. Mitja Meršol, odgovorni urednik Dela, (na sliki levo) je nagrado kresnik 2001 izročil letošnjemu nagrajencu Dragu Jančarju za njegov roman Katarina, pav in jezuit. V ožji izbor Delove nagrade kresnik 2001 so se uvrstili Mate Dolenc z romanom Morje v času mrka, Drago Jančar z romanom Katarina, pav in jezuit, Zdenko Kodrič z Barvo dežja (ali Pritlikavcem iz kavarne Pilvax), Jože Snoj z Gospodom Pepijem (ali Zgodnjim iskanjem imena) ter Matjaž Zupančič z romanom Sence v očesu. Roman Draga Jančarja je tako vsebinsko kot slogovno prepričal člane komisije in navdušil tudi bralce, saj je po njem v knjižnicah veliko povpraševanje. Katarina, pav in jezuit je zgodovinski roman, dogajanje je Jančar postavil v 18. stoletje, čas vojn v Evropi. "Gre za trikotniški ljubezenski odnos, ki ima za ozadje verska romanja in sedemletno vojno. Preplet med čutnim in zemeljskim. Kljub zgodbi, ki lepo teče, pa knjiga ponuja bralcem veliko miselnih izzivov in od njih zahteva večjo pozornost," je po podelitvi povedal nagrajenec Jančar. Dosedaj je založba prodala 1500 izvodov omenjenega romana, slednjemu pa se obetajo nemški, poljski in hrvaški prevodi. V enajstih letih so strokovne komisije pregledale okoli 500 romanov, nagrajeni romani pa so bili prevedeni tudi v tuje jezike. Slovenska knjiga, ki je prestala že veliko ponižanj, vendar kljub temu ni postala hlapčevska in nikakor ne more biti tržno blago, ima še vedno veliko privržencev, kar je pokazalo tudi sobotno kresnikovanje na Rožniku. Uvertura v podelitev nagrade najboljšemu slovenskemu romanopiscu je bila domiselna in umetniško dovršena. V kresnem programu so nastopili: Miša Molk, Studio za tolkala pod vodstvom Borisa Šurbka, baletna skupina pod vodstvom Tanje Pezdir, mladinski mešani pevski zbor Veter z dirigentko Uršo Lah, Milko Lazar in ansambel Štefbet Rifi, harfistka Sofija Ristič, Kresnice in Duo Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc. Vrh umetniškega programa je bil scenski oratorij Deseta hči Svetlane Makarovič pod vodstvom Alenke Bole Vrabec in Igorja Likarja, v njem so nastopili igralci Sabina Ko-govšek, Gey Maver, Maruša Oblak in Manca Ogorevc, kres na rožniškem griču pa je dogoreval tudi ob zvokih skupine Leteči potepuhi, ki so zaokrožili večer slovenskega romanopisja. • R. Škrjanc KONCERT SHIRLIE RODEN _NA BRDU_ Brdo pri Kranju, 26. junija - Drevi ob 20. uri, bosta v dvorani hotela Kokra na Brdu nastopili angleška pevka Shirlie Roden in koprska navtistka Alenka Zupan. Njun nastop spada v niz koncertov letošnje slovenske turneje, na večernem koncertu pa bosta predstavili keltske pesmi Irske in VValesa ter slovenske ljudske pesmi. Priredbe za glas, flavto in kitaro so delo omenjenih glasbenic, ki sta mojstrici na svojih instrumentih, zato tudi naslov koncerta Angelski zvoki ni bil naključno izbran. Izvajala pesmi svojih prednikov, glasbeni kritiki pa menijo, da v glasu Rodenove zvenijo harmonije Irske in VValesa, obeh dežel njenih prednikov, odkar pa je odkrila Slovenijo, so obvezni del koncertnega programa tudi slovenske pesmi. S koncerti Rode-nova in Zupanova, ki sodelujeta štiri leta, ohranjata staro glasbeno zapuščino. • R.S. 35 let delovanja Folklorne skupine Karavanke Škofjeloška poslikana keramika Vabljeni na odprtje razstave risb na temo Škofjeloške poslikane keramike, ki bo danes, 26. 6., ob 17. uri v Žigonovi hiši v Škofji Loki. Ob otvoritvi sodeluje tamburaška skupina Bisernica. Dva bregova Prosvetno društvo Sotočje vas vabi na ogled drame domačina iz Puštala - Antona Leskovca: Dva bregova. Premiera bo danes, v torek, 26. 6., ob 20.30 uri v Kristalni dvorani v Škofji Loki, ponovitev pa v četrtek, 28. 6., prav tako ob 20.30 uri v Kristalni dvorani. Režija: Igor Žužek SAJ POL TRZICA PLESE... Tržič - Ni veliko občin v Sloveniji, ki bi imele folklorne skupine, ki imajo v svojih vrstah kar 120 plesalk in plesalcev. FS Karavanke, ki je te dni praznovala 35-letnico jih ima, in prav za vsakega mladega • folklorista imajo nošo. Gledalci so na nedavnem slavnostnem nastopu v letnem gledališču na Griču Sv. Jožefa nad Tržičem, namenili velike aplavze za izvrsten program plesov na temo "S'm Tržičan". Sicer prvi začetki folklorne dejavnosti v Tržiču segajo v petdeseta leta, folklorna skupina Karavanke pa je bila leta 1966 ustanovljena s prav konkretnim z namenom. Takrat so se pobratili s francoskim mestom Ste Marie aux Mineš in Tržičani so Francozom morali nekaj pokazati... Takrat sta menda to bili dve koreografiji, spleta belokranjskih in gorenjskih plesov. Namen je kasneje prerasel v dobro organizirano folklorno dejavnost, ki je v Tržiču danes tako bogata, kot najbrž še nikoli v 35-letni zgodovini. Pod vodstvom Marjana Vodnova, dolga leta je pri vodenju skupin pomagala Ljuba Nadišar in še kdo, je FS Karavanke uspešno nastopala doma in v tujini. V tistih časih je bilo zelo moderno plesati program plesov z območja vse bivše Jugoslavije, kar je bilo tudi povezano z nastopi. "Bržkone za vse slovenske folklorne skupine je bilo prelomno leto 1990, ko smo menjali do- Gasilska slika najštevilčnejše Folklorne skupine daleč naokoli. skoraj 80 odstotkov povsem novih plesov, ki smo se jih naučili v tej sezoni." V zadnjih letih so bolj strokovno začeli delati tudi z uporabo različnih noš, kar je Oh slavnostnem koncertu so pripravili tudi kronološko razstavo o FS Karavanke, s poudarkom na zadnjih petih letih, kije na ogled v avli A banke v Tržiču. Razstavo sta oblikovali Nina Rok in Špela Že-pič. Prav vse od šestih skupin imajo na vajah tudi glasbenike. Za to poskrbijo harmonikarji Jan, Špela, Rok in Gašper, klarinetista Jasna in Robi ter violinistka Maju. sedanji koncept plesov. Danes plešemo plese vseh slovenskih pokrajin," se spominja Bojan Knific, ki je pri folklori že 20 let, od tega tudi že 15 let uči plese, zadnja leta pa je umetniški vodja tržiških folkloristov: "Včasih so se naučili določen splet in ga plesali več let, sedaj pa vsako leto pripravljamo nove stvari. Na slavnostnem koncertu ob obletnici smo tako prikazali v veliki meri Bojanova zasluga, saj jih tako izbira in kreira kot šiva. Mnoge so izdelane na podlagi muzejskih originalov, saj ne gre le za uniformirana oblačila, nasprotno, noše predstavljajo posebnosti iz različnih slovenskih pokrajin v obdobju od konca 18. do začetka 20. stoletja. V šestih folklornih skupinah pleše več kot 120 mladih plesalcev in vsak ima svojo nošo. FS Karavanke je v svoji zgodovini beležila vzpone in padce, prav tako se je menjalo število plesalcev. Kljub temu je se-skozi obstajala odrasla skupina Tržiška Forma viva in dve ali tri otroške. "V zadnjih štirih letih je število plesalcev naraslo. Sprejmemo vse, ki pridejo, ne delamo selekcije, saj tisti, ki imajo več veselja s folkloro in jih ta bolj zanima ostanejo, drugi grejo," je povedala Jasna Zupan tajnica FS Karavanke, v kateri tudi igra klarinet, in poleg predsednika Aljoše Uzarja skrbi za organizacijske zadeve. Dve najmlajši, predšolski skupini vodi Špela Žepič, začetno srednjo otroško skupino vodi Nina Rolc, nadaljevalno otroško skupino pa Vanda Mušič). Obe mladinski skupini (mlajšo in starejšo) vodita Metka Možina in Bojan Knific. Odrasla skupina v zadnjem času miruje, zopet pa jo bodo obudili v enem ali dveh letih. "Pozna se, da mentorji skupin redno obiskujemo seminarje, ki jih pripravljajo na Javnem skladu RS za kulturno dejavnost. Bržkone je tudi naše strokovno ozadje poleg folklorne tradicije v Tržiču razlog za sedanji uspeh pri delu," meni mentorica Metka Možina. Koreografije tako prilagajajo otrokom in njihovim zmožnostim. Na zadnjem gorenjskem srečanju folklor na Je- senicah so izmed desetin ^. pin bile kar tri njihove. K-'J^ temu da je članstvo FS z mlado, pa so na jubilejni Pfl ditvi, kjer so v bogatem Pr0gna mu prikazali plese povezane Tržič in domače običaje m na; nanj vade, podelili kar 35 priz za 5 do 20 let sodelovanja Pr folklorni skupini. Ob jubilejus dobili tudi priznanje tržiškeg ZKO, konkrentno vsoto P8-1'^ je za uspehe in zasluge n8"}^ la tudi občina Tržič, kjer {oW risti, kot je duhovito priPoini župan Pavel Rupar, zadnjih let niso prosili za sredstva-Ju lej je uspel tudi v očeh \ saj so jo, poleg množice W»\ zanimanjem spremljali tudi n« bolj priznani slovenski fol*'0' risti. "Stereotip, da v folklori sj* plešemo, pri nas ne velja, f naših spletih tudi pojemo in mo, hkrati pa gre tudi za P"! na druženja med nami, leto pa gre vsaj ena od sWh tudi na kakšno gostovanje v ^ no," je še povedala Metk8^ dodala, da bosta v juliju dve v skupin odšle na gostovanj Ste Marie aux Mineš. t . Igo'* KIPARSKA DELA ZA TRZIC Tržič, 26. junija - Šest umetnikov bo ustvarjalo umetnine v kamnu, iz katerih bo nastala FORMA VIVA v tržiški občini. Peter Abram, Jirži Bezlaj, Metod Frlic, Vinko Ribnikar, Drago Vit Rozman in Jure Smole v Kurnikovi hiši predstavljajo bodoča kiparska dela. Zamisel o FORMA VIVI bodo Tržičani uresničili na osnovi skupnega projekta z občino Sele na Koroškem. Sosedje iz Avstrije so občino Tržič povabili k sodelovanju v projektu "Prostor umetnosti Koroška - Slovenija". Na osnovi čezmej-nega sodelovanja Slovenija-Avstrija so po uspešnem razpisu programa PHARE iz sklada za male projekte odobrili tržiški občini nepovratna sredstva, ki so jih namenili postavitvi umetnin v kamnu. Tržičani niso imeli izkušenj na tem področju, zato je pri izboru kiparjev sodeloval akademski kipar Janez Lenassi, ki je bil z Jakobom Savin-škom pobudnik FORMA VIVE v Portorožu. Skupaj so se odločili, da bodo tržiško zamisel skušali uresničiti Peter Abram iz okolice Branika, Jirži Bezlaj iz Ljubljane, Metod Frlic iz Škofje Loke, Vinko Ribnikar iz Tržiča, Drago Vit Rozman iz Ljubljane in Jure Smole. Omenjeni umetniki so v Kurnikovi hiši v Tržiču pripravili razstavo fotografij, risb in modelov predvidenih kiparskih del. Ob četrtkovem odprtju razstave so predstavili zamisli za umetnine, ki bodo stale v parku pred novo osnovno šolo, pred enim od vhodov na pokopališče, pred stavbo Tržiškega muzeja in v bližini stolpnice na Cankarjevi cesti v Tržiču ter na lokaciji nekdanje naselbine v Podljubelju. Dogodek so popestrili z nastopom učenci Glasbene šole iz Sel na Koroškem. Razstava bo na ogled do 6. septembra 2001, že mesec prej pa bo verjetno moč opazovati tudi delo umetnikov pri nastajanju prve FORMA VIVE na Gorenjskem. • S. Saje 19. Festival Radovljica 2001 Šest kiparjev bo uresničilo zamisel o FORMA VIVI v tržiški občini. OŽIVLJANJE STARE GLASBj -■---^ Ljubljana, 26. junija - Linhartovo mesto Radovljica bo o . do 25. avgusta 2001 živelo v duhu stare posvetne in du" j|i glasbe. Poleg že uveljavljenih glasbenih del bodo preds tudi šest novitet napisanih posebej za festival. ^ Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica tokrat petič P ^-j v mednarodni festival glasbene ustvarjalnosti starejših obd<->, ^ povezavi s sodobno glasbo na baročni h glasbilih. Festival, * . sega 10 kulturnih večerov, bo tudi letos gostil vrhunske evr ^ umetnike. Po besedah Tjaše Kranjc, umetniške vodje festiva_^ se potrudili in pripravili enakovredno zastopanost vokalne strumentalne glasbe. Na dan začetka festivala bodo v Rado ^ od 10. do 20. ure, potekale prireditve pod skupnim nas <6 Srečanje mest na Venerini poti v sodelovanju s kraji °e^cp Kropa in Radovljica. Tako bo na Linhartovem trgu srednje p tržnica s predstavitvijo srednjeveških obrti, ulice mesta V a oživil poulični teater z Linhartovimi komedijami. Festival\ ,g ta, dviguje umetniško vrednost mesta in predsednica dnJS ^ biteljev stare glasbe Radovljica, Marija Kolar, poudarja, , ^ podpore donatorjev, predvsem občine Radovljica in Min' za kulturo RS, festival ne bi imel take podobe. uŠ. Na festivalu se bodo predstavili belgijski tenorist Guy de ^ ansamblom The vvondrous machine, britanski Ensemble c" ^ agreable z vodilnim solistom na področju stare glasbe ^^^0V Jenningsom, nizozemsko posvetno glasbo 15. in 16. stol. P8 fitf vajal Egidius quartet v spremljavi flavtistke Saskie Coole11' ^ renesančne polifonije bo predstavil italijanski vokalno-instf $ talni ansambel Cantica simphonia, britanski komorni an jj The Palladian ensemble pa bo v sodelovanju s kontratenoj, Robinom Blazerjem predstavil angleško glasbo 17. stol- N <3 bo Slovenski komorni zbor Slovenicum pod vodstvom Torn v(jji, ganela ter zbor Scola cantorum cantate domino pod vod^J Toneta Potočnika v spremljavi z instrumentalnima so^s.

1 j i i n ex Tel.: Ol/ 36 37 1 »3 J£C- rri£xil: založba«/ poseidon. si POSLI IN FINANCE ■•■ • ■ , ■ ■ ■ - ureja: Marjja-Volčjak _ Gradbinec bo zgradil gasilski dom Primskovo Na Priskovem nov gasilski dom Gradnja novega gasilskega doma bo veljaja približno 70 milijonov tolarjev, gasilci računajo na prispevke krajanov. MEŠETAR Kranj - Gasilsko društvo Primskovo je minuli teden s kranjskim GIP Grabincem podpisalo pogodbo o izgradnji gasilskega doma na Primskovem, kjer so med prvomajskimi prazniki gasilci starega že porušili. Pogodbena vrednost znaša 60 milijonov tolarjev, gradnja začela se bo, ko bodo pridobili vsa potrebna dovoljenja. Stari gasilski dom na Primskovem je bil star dobrih osemdeset let in dotrajan, zato so se odločili za gradnjo novega. Potem ko je v vodo padla možnost, da bi ga zgradili v komunalni coni, so se odločili, da podrejo starega in na istem mestu postavijo novega. Gasilci so ga udarniško porušili med prvomajskimi prazniki in tako prihranili 3,6 milijona Podpis pogodbe o izgradnji gasilskega doma Primskovo; (od leve proti desni) kranjski župan Mohor Bogataj, predsednik Gasilskega doma Primskovo Bojan Kosnih in direktor kranjskega Gradbinca Zmago Geršak. tolarjev. Za izgradnjo novega doma so kot najugodnejše izbrali kranjsko gradbeno podjetje GIP Gradbinec in minuli teden podpisali pogodbo. Za izgradnjo doma je 1,5 milijona tolarjev že prispevala mestna občina Kranj in 1 milijon tolarjev Gasilska zveza mestne občine Kranj, ki! prav tako podpira gradnjo. Gasilci seveda pričakujejo, da jim bodo še pomagali, krajane pa bodo tudi v času gradnje prosili za pomoč in jim preskrbeli potrdila, da bodo prostovoljne prispevke lahko uveljali kot olajšavo pri dohodnini. Predvidena vrednost izgranje novega doma bo znašala 70 milijonov tolarjev. • IM.V. Privatizacija Telekoma V igri trije modeli Kranj - Država naj bi dolgoročno svoj lastninski delež v Telekomu zmanjšala pod 50-odstotnega. Ministrstvo za informacijsko družbom bo predlog privatizacije Telekoma pripravilo do konca septembra. Pogodbeni partner Price-VVaterhouseCoopers je že pripravil tri modele privatizacije Telekoma, ki so si na prvi pogled podobni, vendar so predvideni različni vlagatelji. Bistveno je, da namerava država svoj lastninski delež zmanjšati pod 50 odstotkov in da naj bi se nekateri manjšinski delničarji pri prodaji pridružili državi. Prvi model predvideva kombinacijo strateške prodaje, izdaje novih delnic in javne ponudbe delnic z ohranitvijo večinskega lastništva države Državni delež bi se s prvim korakom privatizacije znižal na 50 odstotkov in eno delnico, nato pa bi v naslednjih dveh do treh letih upadel pod 50 odstotkov. Drugi model predvideva prrav tako kombinacijo kot prvi, s tem da bi država takoj znižala svoj lastninski delež pod 50-odstotnega. Tretji model predvideva prodajo manjšinjskega in večinskega deleža strateškemu partnerju, ki bi kupil tudi Mobitelov delež. Kombinirana pa naj bi bila z javno ponudbo delnic. Nemoteno telefoniranje med počitnicami Kranj - Telekom je povečal zmogljivosti obeh mednarodnih central v Ljubljani in v Mariboru, kar jih je veljalo približno dvajset milijonov tolarjev. Med pomladanskimi šolskimi počitnicami oziroma prvomajskimi prazniki je bil dva dni zelo moten mednarodni mobilni telefonski promet s Hrvaško, kar se je zgodilo zaradi gostovanja velikega števila predplačnih naročnikov Mobitela in Simo-bila v sosednji državi. To je preobremenilo signalne vode. Mednarodni promet po fiksnem omrežju sicer potekal nemoteno. Telekom jc pred poletno turistično sezono povečal zmogljivosti obeh mednarodnih cental v Ljubljani in v Mariboru, da se kaj takega ne bi več zgodilo. Povečali so zmogljivost tako programske kot strojne opreme. S hrvaškim in italijanskim Telekomom so se dogovorili tudi o preusmeritvi polovice prometa v mariborsko centralo in hkrati povečali zmogljivost signalnih vodov za 30 odstotkov. Dela so končana in so veljala približno 20 milijonov tolarjev. Deljeni promet iz Hrvaške in Italije že nekaj tednov poteka po dogovoru. Pri Telekomu tako v glavni turistični sezoni v mednarodnem mobilnem prometu ne pričakujejo teža, če mu operaterja mobilne telefonije ne bosta pripravila kakšno presenečenje. Srečanje na Loškem gradu Prehodni pokal ansamblu Vita Narodnozabavni ansambli so se v soboto zvečer zbrali in nastopili na I. gorenjskem festivalu narodnonarodnozabavnih viž v narečju. Škofja Loka, 26. junija - V sodelovanju s Turističnim društvom Škofja Loka je Radio Sora v soboto zvečer na Loškem gradu v okviru letošnjega praznika gasilcev Škofje Loke organiziralo prvi gorenjski festival narodnozabavnih viž v narečju. Na prireditvi, kjer se je zbralo okrog tisoč ljubiteljev narodnoza-bavne glasbe in domaČih viž, je nastopilo deset ansambLov. Po končanem prvem festivalu so podelili nagrade za najboljše besedilo, izvedbo in melodijo. Strokovna komisija pod vodstvom Slavka Avsenika mlajšega in članov Tomaža Tozona, Milana Ferleša, Marije Cvetek in Vilija Bertoka je nagrado za najboljše besedilo prisodila Juriju Vodovniku za pesem Pohorska v izvedbi ansambla Fantje izpod Rogle. Za najboljšo izvedbo je bil nagrajen ansambel Vita s skladbo Pojmo in lubmo, nagrado za najboljšo melodijo pa je dobil Janez Teran za pesem Marjetice v izvedbi ansambla Melos. Uredniki slovenskih radijskih postaj so za najboljšo melodijo izbrali skladbo z naslovom Ljubezen na Andrejevem sejmu v izvedbi ansambla Vita, občinstvo pa je nagra-. di lo a nsa m bel Vita tu di s p reh od ni m pokalom harmonikarja, ki ga je izdelal Peter Jova novic. Prireditev, kije popestrila tudi prireditveni prostor Loškega gradu, sta povezovala Saša Pivk Avsec in Jože Galič. • A. Žalar Kaj lahko brez lokacijskega dovoljenja Radovljiški občinski svet bo na jutrišnji seji obravnaval tud' predlog odloka o pomožnih objektih in napravah, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja. Če bo svet soglašal z župa-novim predlogom, potem bodo lahko na kmetijah brez lokacijskega dovoljenja oz. na podlagi odločbe o priglasitvi del lahko gradili ovčnjake, svinjake in druge pomožne gospodarske objek-te do 35 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine, skednje, kas-če, lope za shranjevanje krme, stelje, orodja in kmetijske mehanizacije ter začasna zavetišča za živino, kadar predstavljajo dopolnitev kmetijske dejavnosti in ne presegajo 60 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine, do 90 kubičnih metrov velike tipske stolpne silose, ki ne kvarijo izgleda kraja, enako velike koritaste silose v sklopu obstoječih gospodarskih objektov, tople grede {§ zaprte rastlinjake do 80 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine, do 90 kubičnih metrov velike gnojne jame za gnojevko m do 40 kvadratnih metrov velika gnojišča. Po predlaganem odloku bo na podlagi odločbe o priglasitvi del možno graditi poji' ske poti in gozdne vlake ter postaviti tudi lovske preže in krmišča, do dva meta visoke ograje za zaščito živali, kozolce in svisji-zbiralnice mleka do 30 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine in enako velik čebelnjak, postavljen na točkovne temelje in namenjen le za čebelarjenje, ne pa tudi bivanje v njem. Za P0' stavitev čebelnjaka bo treba pridobiti mnenje čebelarskega drU' štva, za kozolec in svisli pa pozitivno mnenje kmetijske svetovalne službe. Lani šeststo zahtevkov za ekološko kmetovanje Povprečna intenzivnost slovenskih kmetij je bistveno nižja kot v zahodnoevropskih državah. Pridelava je večinoma še tradici0" nalna, z mnogo ročnega dela, kar ob vse večjem povpraševanj11 po kakovostni hrani prispeva k uveljavljanju ekološkega kmet0" vanja, ki je predvsem za manjše in srednje velike mešane kmet'' ja lahko tudi dobra tržna priložnost. V Sloveniji seje ekološko kmetovanje začelo razvijati v zadnjih petih letih. Prva štiri let3 je potekalo po priporočilih republiške uprave za pospeševanJe kmetijstva ter pravilih ekoloških društev in združenj, letos paJe ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo praV nik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov. Za** manje za tovrstno kmetovanje se povečuje. Predlani, koje mims' trstvo za to prvič razpisalo denarne podpore, je zanje zaprosi'0 41 pridelovalcev s skupno 354 hektarji površine, ministrstvo P3 jim je odobrilo za nekaj manj kot 16 milijonov tolarjev subvefl' cij. Lani je bilo zahtevkov že šeststo s skupno površino 2." hektarjev, država pa jim je izplačala skoraj za 118 milijonov larjev podpor. !<)■ Na festivalu je nastopilo deset ansamblov. Odkupne cene govedi . V Kmetijsko gozdarski zadrugi Tržič odkupujejo do dve stare bike prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po 53? larjev (bruto) za kilogram mesa, bike drugega razreda po 509 t? , larjev, bike tretjega razreda po 489 tolarjev, četrtega razreda P I 410 tolarjev, petega po 360 in bike šestega razreda po 288 tola jev. Poglejmo še cene za telice in prvesnice, stare do 30 mes cev: prvi razred - 420 tolarjev (bruto) za kilogram mesa, dr<* razred - 405, tretji - 385, četrti - 340, peti - 300 in šesti raZ^0 235 tolarjev za kilogram. Sodobne informacije za škofjeloške obrtnike Spletne strani in poslovni katalog Kranj - Območna obrtna zbornica Škofja Loka zakljuc' postavljanje svojih spletnih strani, ki bodo posebej zanim' ' saj jih je dodan poslovni katalog članov, kjer bodo na ^ou sveže informacije o izdelkih in storitvah obrtnikov in podje* kov na Škofjeloškem. {. Na spletnih straneh bo podrobno predstavljena Območna 0 na zbornica Škofja Loka, ki deluje na območju občin Sk°^ Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane. Njenim ćlan bodo na spletnih straneh na voljo splošne informacije o Pr'^°va-vi obrtnega dovoljenja, članstvu v zbornici, finančnem posl° nju podjetnikov, zakonu o davku na dodano vrednost, davku dejavnosti, davčni napovedi, načinu obračunavnaja socialnih P; spevkov in izplačevanju plač. Na voljo jim bodo tudi raz" ] in .^K...ww , ne« >VLjU J1111 UUUU LUUI g obrazci, ki jih potrebujejo pri poslovanju in tisti, ki imajo računalnik in tiskalnik, jih bodo lahko natisnili sami in jim ne več potrebno izgubljati časa z nakupom različnih obrazcev. U m niki in podjetniki bodo lahko prek spletnih strani svoji zbor zastavljali vprašanja in seveda dobili odgovore. e\\ Za druge bo zanimiv poslovni katalog, ki vsebuje naslove v^ članov škofjeloške obrtne zbornice, njihove izdelke oZir°ega dejavnosti. Izdelki so predstavljeni tudi slikovno. Iz PoS'°Tntfli-kataloga bo možen prehod na spletne strani posameznih on kov, ki podrobno predstavljajo svoje izdelke in storitve. Ce p ^ denimo iskali izdelovalce stopnic, boste odtipkali "stopn* in\-.0 ekranu se bodo izpisali vsi mizarji na Škofjeloškem, ki izdel J lesene stopnice. . c\o Poslovni katalog bodo lahko stalno dopolnjevali, obrtniki lahko spremembe vanj vnašali sami, s svojega domačega rac ^ ^ nika. Za sodobno predstavitev svojih izdelkov in storitev ^ odločilo že precej obrtnikov in podjetnikov, saj večinoma j-poslujejo po elektronskih poteh. Območna obrtna zbornica ^ ja Loka se je med prvimi v Sloveniji odločial za elektr«^.^ poslovni katalog, pripravili so ga ob 25-letnici obrtniške orga 6 cije. Sprva so ob jubileju nameravali pripraviti razstavo, ven® je pokazalo, da je med obrtniki in podjetniki veliko več zan nja za elektronski poslovni katalog. www.ribeinvode.com ■ Media Art www.gorenjskaonline.com Predstavništvo NLB v Varšavi Kranj - Nova Ljubljanska banka je minuli teden odprla svoje predstavništvo na Poljskem, kar naj bi prispevalo k večjemu gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in Poljsko« Nova Ljubljanska banka je imela doslej predstavništva v Budim-PKSt'' .^.rag' in Moskvi sedaj ga je odprla še v Varšavi. S tem želi "krepiti svojo prisotnost v državah Cefte in še širiti na trge, ki so za slovensko gospodarstvo pomembni. Direktor predstavništva v Varšavi je Miroslav Žemljic, ki pravi, da bodo po eni strani poskr-be'i za dobro obveščenost poljskih podjetij o slovenskem bančnem trgu, po drugi pa za obveščenost slovenskih podjetij o gospodarskih razmerah in zakonodaji na Poljskem. NLB bo poljskim Podjetnjem ponudila celotno paleto svojih storitev in servisirala finančne potrebe poljskih podjetij. Na Poljskem je s svojimi pod-Jetji ali predstavništvi prisotnih 27 slovenskih podjetij, največ tja Prodata Krka in Lek. Celoten obseg blagovne menjave med oljsko in Slovenijo je lani znašal 364 miljone ameriških dolarjev, etos narašča tako izvoz kot uvoz. Kontokorentni korespondent NLB na Poljskem je Bank Handlowy iz Varšave, med ostali kore-sPondenti je še trinajst poljskih bank. Kmečka družba poslej KD Group Kranj - Delničarji Skupine Kmečka družba so se minuli teden a skupščini med drugim odločili za preimenovanje v KD viroup. pf°mo novo ime Skupine Kmečka družba pa se glasi KD Goup, p.nar|čna družba, d.d., takšno bo seveda vpisano v sodni register. einičarji so zaradi prevzema Kmečke družbe, družbe za uprav-4Qnje.invest'c'Jskih skladov povečali osnovni kapital z dosedanjih j mi'iJonov tolarjev na 196,9 milijonov tolarjev, za kar bodo 2 ..78-456 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo j^j180^ tolarjev. Nove delnice Skupine Kmečka družba s stvarni-rokV vP'šcjo in plačajo delničarji Kmečke družbe, ki so v t ,u.sPrejeli javnoponudbo za odkup delnic, po ceni 10 tisoč CararAev za eno delnico Skupine Kmečka družba. Tako bo delni-no .e^ke družbe za eno delnico Kmečke družbe prejeli štiri q°. iz?ane delnice Skupine Kmečka družba, skl C rj!^arj' so sprejeli tudi poslovno poročilo za lansko leto in j0n.n ' ^a se izguba Skupine Kmečka družba v znesku 4,5 mili-števV°'-ar'ev nc Pokrije- S spremembo statuta se bo povečalo tudi 0 članov nadzornega svet z dosedanjih treh na štiri člane. Seminar za zdravnike o tn"1-! ^ Poslovni šoli Bled so zaključili štiritedenski seminar ker nianagementu v zdravstvu. slov!^lnar i& obiskovalo 27 direktorjev in strokovnih direktorjev tv„_nslcih bolnišnic, zdravstvenih domov, predstavniki zdrav- stvo nega ministrstva in zavoda za zdravstveno zavarovanje. nalog^! so različne teme. udeležence pa so pripravili projektne ritey ° formacijski podpori financ, kvaliteti ambulantnih sto- o >(/) O O CM "E p CD CM a> co ca xi — o co sŠ -° ca to 1 I ;s g -8>: s g: —' C ca o ^ o * o C f * o O C -V — o ^ CD > ^ •o B CD C > ca o •S c cd ^ o _ ca o 0 „ £ CD .—. *~ 1 iti •O C CL > ^ CO ■i ■£ .« čo §-co o 'g ^ > 75 To" < oc o o C/) z < 5 < CQ Z LU »O (/) co > O TJ o CD O ULJ a o 2 S O =- o « TJ P "Z. 3 < O o. ^ ca x, CO- ss 0_ CD E 6 w > X ca co co > O o E ca co c > •S S ca co = š O CD r< g1 iS cvi° cd" *j >co CO ^ % S o. ^o ca cd ~Z. E O O 2 C >co ~ C Crj O) « O) —> N-o -X-co _o co Sog > sz Z) O OC »- LU S >(/) UJ z E Q O Uj O J6» O < z uj > ^= iS CO to CD O CD c P O == ta je xi jo -d -= o iS r- CO ca S ca « m 'Ci ^ ca _ c .2. "H "> o > CD CO C o »O CD T"* O- C,- ca »o -5 E CD £ uj tr o o .— CD S "ta <=" co ^ o -J o o =E^u3 i- r: o LU t ^ ^ o < LU Qf co C CD o "o ,E CD ^ cd ta S e| CO X! O. _co q >co ca o. O N o 5 M o X} _£Z X CD "5 iS 'g, xi O — 3 'N cj) ca c: 3 O "O T3 "čo O 32 S CD CD Z? J*. iZ co .— X co -= ja E O) 1^: CO Q^ 2. o E g _52 co '"5 "1 cd 2 co o. x = t: c: > ca 5 9 •4= co co co c CD > 4> E ca ■o -g ep i i N CC O o UJ Ni o ca S i I S ta CO N CD •CO CD ta CD C C _cd _ca >0 D_ »;| > o o E CD O ^ ta ca r o CD — > o .ta c 3 CD CO P w ca co -o __1*: ^ ca co o S c v£ .ta ca co a r^ S ta ta cd -o § CM 9- XI o 0 co o t; o c -S. ~> -c CO CD o. "ća 3 E 2 p is ^ * I * ^ E ja ■ 2 CD c £ 0) tO > ca >co CD x7£ • o c E co o -'il o O) ca d CO "CI CM (J CO C CD .52 co 2 .co o jc tO CD ^ 0 co a c o CD CO ^ >o ca co c CD iS o tO CO ^ X CD O o o to ^ to O g 73 E > c o a> o o < do CM O o ca o CD JO -Č75 i i5) o ca Q) O h a. 1 .a. a«? CD CLj-J co o 0 E1 E co *- o c ;cj °-.s>, O ta c g n ca c -g £5 - 2 5 « W r o o ta -e S c: & co 2 t- -o > ^ to O CJ) M S. P a? -2, x ća cd čo -o o. -2 > CD Ml« Cl O To o. X E, O CD — m Q- CO £ -S o co °- o. CO =J •o ca 2. cd o Jz E « _ CD •£ ? c 'S -32 o ta '° ta o O) .bi i: 'O O -i E CD O "D Q. E w CD S x a N M > CD 2'8 en ^ B 5 E ca .2, cn >o cd O r c ca ^ 2 "g .« 2 O 3 ■ E Je: j2 CD E cd o -o O. X £5 -s .s 1 ^ CO n\ P "o ^ £ TJ C č CD co O CD 7= iS E O * 3 .g co S o « o. > Cl Cl 3 GORENJSKI GLAS • 10. STRAN Kmetijstvo in okolje Zaraščanje zemljišč in intenzivno kmetovanje Kranj - Novost letošnje kmetijske politike je Slovenski kmetijsko okoljski program, ki predvideva dvaindvajset različnih ukrepov za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, za ohranjaje naravnih danosti, pestrosti okolja, rastlinstva in živalstva, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter za varovanje zavarovanih območij. Del programa je tudi analiza stanja okolja v Sloveniji in posledic vplivov kmetijstva na okolje. Kot ugotavljajo, sta v Sloveniji predvsem dva kmetijsko okoljska problema: na eni strani opuščanje kmetovanja in zaraščanje kmetijskih površin, kar prispeva k propadu kmetijske krajine, zmanjševanju gospodarskih, kulturnih in socialnih perspektiv območja ter biotske pestrosti, po drugi strani pa intenzivno kmetovanje na ravninskih območjih, ki predstavlja možno nevarnost za onesnaževanje pitne vode in tal, predvsem za onesnaženje podtalnice z nitrati, fosfati in pesticidi ter organskimi snovmi in amonijevimi spojinami iz živinorejskih farm in za lokalno onesnaženje iz gnojišč, gnojnih jam za gnojnico in gnojevko ter iz silosov. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki spremlja kakovost podtalnice, je bila lani tretjina preiskanih podtalnic čista ter po slovenskih in evropskih merilih še toliko kakovostna, da jo je možno uporabljati kot vir pitne vode, v drugih dveh tretjinah so odkrili vsaj eno spojino, ki je kvarila kakovost. Največkrat sta bila to atrazin in desetilatrazin, mejne vrednosti za pitne vode pa so presegli še nitrati, klorirana topila, pesticidi, kovine, amonij in nitriti. Škodljivi vplivi kmetijstva na okolje so najopaznejši v vzhodni Sloveniji. Za Slovenijo je značilna tudi nadpovprečna biotska pestrost, saj na dokaj majhnem ozemlju živi okoli 24 tisoč vrst živih bitij. Kot ugotavljajo strokovnjaki, je ta pestrost Medtem ko se poraba fitofarmacevtskih sredstev od 1980. letu dalje zmanjšuje, se količina porabljenih mineralnih gnojil še vedno povečuje. vse bolj ogrožena. Na ravninskih območjih je bila večina vlažnih travnikov osušena za intenzivno pridelavo koruze, pšenice in sladkorne pese, z neustrezno uporabo mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin pa so njive, sadovnjaki in travniki postali negostoljubno okolje za številne rastline in živali. V Sloveniji je ogroženih 11 odstotkov višjih rastlin, 40 odstotkov sladkovodnih rib, 55 odstotkov ptičjih vrst, 62 odstotkov sesalcev, 82 odstotkov plazilcev in 91 odstotkov dvoživk. Zavarovanih je 28 rastlinskih vrst, 70 gliv ter več kot 500 živalskih vrst, med najbolj ogrožena naravna okolja pa sodijo močvirja, suha travišča, obmorski in podzemeljski deli. • CZ. Odkupna cena pšenice Se bo ponovila zgodba o mleku? Kranj - Ko se kmetje in mlekarne letos spomladi niso mogli sporazumeti o odkupni ceni mleka, so kmetje s traktorji zaprli dostope do nekaterih mlekarn in dosegli za 2,50 tolarja višjo ceno. Se bo zgodba ponovila junija, tokrat zaradi zapletov pri pogajanju o odkupni ceni pšenice. Kot je znano, so se predstavniki kmetijsko gozdarske zbornice, ki zastopa kmete, in žitne skupnosti, ki predstavlja žitno predelovalna podjetja, doslej že štirikrat neuspešno pogajali o odkupni ceni pšenice. Medtem ko so žitarji pripravljeni plačati pšenico na odkupnih mestih po 25,50 tolarja za kilogram, v zbornici vztrajajo pri ceni 27,50 tolarja, prevzeto na polju. Po zadnjih neuspešnih pogajanjih v Rakičanu so oboji zahtevali sprejem pri ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Francu Butu in predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. Kmetijski minister, ki seje v sredo mudil na obisku na Nizozemskem in dan kasneje še na Danskem, je že napovedal, da se bo s pridelovalci in predelovalci srečal takoj po povratku domov, a je potlej sestanek moral odpovedati, ker je že na Danskem zbolel in seje v četrtek predčasno vrnil domov. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je pismo z opisano problematiko usklajevanja odkupne cene pšenice odstopil ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, obe strani pa je pozval, da nadaljujeta s pogajanji, saj se vlada ne namerava vmešati v določanje tržne cene. V zbornici so bili nad takšnim odzivom predsednika razočarani, kmetje pa so za danes, torek, že zagrozili s stavko. • C.Z. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Skladno z Uredbo o Slovenskem kmetijsko okoljskem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 (EKO 2, EKO 3) (Uradni list RS, št. 34/2001), morajo upravičenci, ki zaprosijo za neposredna plačila za kmetijsko okoljske ukrepe, obvezno voditi evidence o vseh delovnih opravilih, ki jih izvajajo pri izbranih ukrepih. Upravičenci, ki se v letošnjem letu prijavite za kmetijsko okoljske ukrepe, in vsi tisti, ki se nameravate v program vključiti v naslednjih letih, lahko mapo "Evidence o delovnih opravilih" brezplačno prejmete na enotah Kmetijske svetovalne službe na vašem območju od 27. junija 2001 dalje. Istočasno boste prejeli tudi knjižico s podrobnejšim opisom Slovenskega kmetijsko okoljskega programa. Na Vrečkovi farmi nojev na Zgoši 9 Najtežje nojevo jajce Nojeva jajca so običajno težka od 1,4 do 1,8 kilograma, samica Miša pa je pri Vrečkovih na Zgoši pred dnevi znesla jajce, ki je tehtalo kar 2,3 kilograma. Priznani strokovnjak Clive A. Madeiros iz Anglije bo preveril, ali ni to tudi doslej najtežje nojevo jajce na svetu. Zgoša - Maks Vrečko se na svoji farmi na Zgoši ukvarja z rejo nojev že več let, trenutno jih redi okrog sto. Doslej je šlo skozi njegove roke že približno šeststo nojevih jajc, med katerimi je kot najtežje tehtalo en kilogram in osemdeset dekagramov, vsa ostala pa so bila lažja. Nafc nojev Maks Vrečko s kurjim jajcem, normalnim nojevim jajcem in jajcem, kakršnega je znesla samica Miša. Tako je bilo do konca minulega tedna, ko je sedemletna samica Miša znesla jajce, ki je težko 2,3 kilograma in je torej kar za pol kilograma težje od njihovega dosedanjega rekorderja. Ker se je prav v tistih dneh pri nojerejcih s farme Misti, za katero redi noje tudi Vrečko, mudil priznani strokovnjak Clive A. Madeiros iz Anglije, so ga pokazali tudi njemu. Clive je bil presenečen, videl in prenesel je že veliko nojevih jajc, a doslej najtežje, s katerim je imel opravka, je tehtalo 2,2 kilograma. Je jajce, ki ga znesla Vreč-kova nojeva samica Miša, celo doslej najtežje na svetu? Clive bo po povratku v Anglijo to preveril v literaturi in pri ostalih strokovnjakih, o ugotovitvah pa bo obvestil tudi svoje gostitelje. In kaj bodo Vrečkovi naredili z jajcem? "Jajce je preveliko in pretežko za valjenje, zato je tudi malo verjetno, da bi se iz njega izvalil mladič," je povedal Maks in dodal, da bodo jajce spraznili in ga pojedli, lupino pa ohranili za spomin. Ko so se lani predstavniki podjetja Misti iz Mošenj, ki se ukvarja z rejo in klanjem nojev ter s prodajo nojevega mesa, mudili na svetovnem kongresu nojerej-cev v italijanski Bologni, so se tam seznanili tudi s Cliveom A. Madeirosom, ki se v bližini Oxforda ukvarja z rejo nojev in je bil na kongresu eden od predavate- \ ljev, kot veterinar pa se dobro spozna tudi na druge "živinorejske" dejavnosti. Clive se je od četrtka do nedelje mudil na strokovno turističnem obisku na farmi Misti, kjer sije ogledal valjenje nojev, vzgojo mladičev in plemenske jate ter klavnico, s profesorjem Štruklecem pa seje posvetoval tudi o tem, kako bi se še dalo izboljšati krmo. Gost iz Anglije je bil presenečen nad dobrimi rezultati, še zlasti nad 95-odstot-no oplojenostjo jajc, kar je tudi za evropske in svetovne razmere odličen dosežek. Na farmi imajo še nekaj rezerve Prl izvalitvi mladičev iz oplojenih jajc, kjer je ta delež 68-odstotni, na najbolj razvitih farmah pa dosegajo 80 odstotkov in še več. Na vprašanje, ali je Gorenjska z alpskimi razmerami primerna za rejo nojev, je odgovoril, daje noje možno redit' kjerkoli na svetu, zastavlja pa se vprašanje ekonomičnosti. V Sloveniji je reja nojev že prilagojena standardom Evropske unije, zato ji vstop v Evropo ne bo p°v' zročal težav, prinesel pa ji bo velik trg-Po pojavu bolezni norih krav (BSE) v nekaterih evropskih državah je povpraševanje po nojevem mesu, ki je kot rdeče meso dober nadomestek za goveje, ta^° naraslo, da niso mogli zadostiti vsem P0' trebam. V Sloveniji, kjer je poraba govedine tudi malo upadla, ni bilo tako velikega skoka, a četudi bi se to zgodilo, s sedanjo rejo ne bi mogli ustreči vsem P°" rabnikom. • C. Zaplotni* Na hišnem sejmu podjetja Korotan Srečanje kmetov - brez novosti Med kmeti, ki kmetujejo poklicno, se je zmanjšalo zanimanje za nakup domačih strojev in povečalo povpraševanje po tujih, vrhunskih. Večina kmetov je dobrih plačnikov, so pa tudi izjeme. Kranj - Zasebno podjetje Korotan iz Kranja, ki se že deseto leto ukvarja s prodajo kmetijskega reprodukcijskega materiala in kmetijskih strojev, je v soboto na svojem dvorišču v Struževem pripravilo tradicionalni, že peti hišni sejem. Ker je od prejšnjega sejma minilo le leto dni, to pa je prekratko obdobje, da bi lahko predstavili kakšne pomembnejše novosti in izboljšave izdelovalcev kmetijske mehanizacije, je bil sejem tokrat predvsem druženje z njihovimi kupci in poslovnimi partnerji. Kot je povedal direktor podjetja Janko Šumi, se s prodajo kmetijskih strojev ukvarjajo že vse od ustanovitve podjetja, vendar pa bolj resno šele zadnja leta, ko imajo zastopstva za prodajo strojev pomembnih proizvajalcev, s tem pa tudi oskrbo z rezervnimi deli in servisno službo. Krog zastopstev obsega finske traktorje Valmet, stroje za košnjo in spravilo trave Claas, pluge za oranje Lem-ken, stroje za pridelovanje krompirja Grimme... Čeprav je med kmeti zadnja leta zaradi prilagajanja razmeram v Evropski uniji precej malodušja, pa se bodo večji kmetje, ki se s kmetijstvom ukvarjajo poklicno, po šumijevem prepričanju obdržali, verjetno pa ne bodo Med ogledom strojev na Korotanovem dvorišču. MM I kil v<) ZA KMETIJSTVO. AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Upravičenci do subvencij 2001 - pozor! Ali ste že oddali vlogo za pridobitev sredstev iz naslova Subvencije 2001? Rok za oddajo je od 1. 6. do 30. 6. 2001. Oddajte jo čimprej! Več informacij: 01/478 9210, 01/478 9283, 01/478 9355 ali www.gov.si/mkgp. Vloga je denar. Janko Šumi mogli tako pogosto menjati kmetijskih strojev, kot so jih lahko v preteklosti. "Opažam, da se na Gorenjskem še niso kdo ve kako dobro razvile storitve s kmetijskimi stroji, pa ne vem, ali smo v tem posebneži ali je še vedno dovolj denarja. Kot trgovec sem lahko zadovoljen, če vsak kmet kupi svoj kombajn, vprašanje pa je, če je to tudi ekonomično," se sprašuje Janko Šumi in ob tem kot kmet in nekdanji zadružni direktor, ki dobro pozna razmere in razpoloženje na kmetih, "ošvrkne" tudi državo: "Drža- va se bo morala odločiti, kako bo podpirala "ekosocialno" kmetijstvo. Gorenjski kmet s svojimi "flikcami" in ob omejenih naravnih možnostih ne more konkurirati kmetijsko razvitim evropskim državam z veliko večjimi površinami. Če pa hočemo, da bodo zemljišča obdelana in da bo tudi pokrajina lepa, potem bo država morala to tudi plačati. To, kar daje zdaj, je premalo, kmetje so še preslabo plačani." In kako se "preobrazba" v kmetijstvu odraža pri prodaji? Medtem ko se prodaja kmetijskega reprodukcijskega materiala kljub upadanju števila kmetij ni zmanjšala, je upadlo zanimanje za nakup domačih strojev in se predvsem med večjimi kmeti povečalo povP j() sevanje po tujih, vrhuns^ strojih. "S poslovanjem v Pr desetih letih smo lahko kar dovoljni, še posebej zato. (j, so kupci spoznali, da nism0 kmetijski trgovci, ki jim Je ^ membno le to, da čimveč P dajo, medtem ko jih vse ostg ne zanima," je dejal J*Jjjj Šumi in poudaril, daje vec | kmetov razen redkih izjem, pa jih že pozna, tudi zane% vih plačnikov. Če so kmetij, zamudo prejeli plačilo za f* ko, živino, krompir ali suh ■ od države, poskušajo i*^ cije meti, da težko plačajo ' tudi pri njih nabavljeno ^ go", seveda pa ima to ra vanje" tudi določene mčlf- j, . C. ZaP10 priloga Gorenjskega glasa o občini Naklo 26. junija 2001 11. stran Praznični pogovor z županom občine Naklo Ivanom Štularjem Po napornem delu pride tudi čas za praznovanje Sredi leta je že znano, da načrt letošnjih občinskih naložb uspešno uresničujejo. Ob prazniku bodo že drugič nagradili tudi prizadevno delo posameznikov. Zupan °bčine Naklo Ivan Štular nj?m°' 26- jun'Ja " Pred letoš" 29 praznikom občine Naklo, ^■Junijem, ie župan Ivan Štu-ra2vpredstavil prizadevanja za PomJ nasel'i' kJer poteka več u9oto'Tl|bnih investic'J- Kot Je vsi $k Se 'anko 00 Prazniku 2adovofai Vesel'J° napredka, radi di ?.n da se prebivalci tudi za^® v društvih, ki so la Vrsf et°šnje slavje pripravi-s|už .° Prireditev. Najbolj za-ska*. Dodo Podelili občin-La^nanja. Ijan" nadaljujete s posodab-naj Jern naselij. Kje potekajo pomembnejše naložbe? Cg a 'etos smo načrtovali kar pre-^Qčnvesticij. Pri tem nam je v po-Cez tLJdi delež iz delitvene bilan-nar n®kdanjo občino Kranj in de-■ stavh° nadomestil za uporabo Dolaa Zemljišč- Tak0 Je na raz_ Sredst° neka^ več Proračunskih V6čiih Za te namene- Ena naj-Glavn 'nvestic'J Je rekonstrukcija staia ,ceste v Naklem- ki nas bo inten? 9 60 mi,iionov SIT. Dela ^n4'tVn? potekaJo, saj jih morajo *astrl° 10- jul'Ja- 0d križišča bodo j do p°kopališke ceste zgradin?16^31' vse naPe|iave in Urediti,-1 ^analizacijo. Po ponovni činskA Cesta dobila videz obris bQ9a sodišča, zato pozneje DtBkonT0 več dovolili nobenega ^rtnf^"Trenutno končujejo tudi iz-občini ^naltac>ie Na Kalu, za kar je ^bn^3"16* 30 milijonov srr- Po" naložba je še izgradnja javnega br^g^^zaselku Dolenja vas v Pod- J" oi sfekS^ v 6teome kanalizacije in obnove k:_ ^'nnaneiia/Zo^ir.^i;^ u~j de^' CwL^ nad£WeJ0 lani začeta ^jpT16"1 Potekajo razširitve ceste, 0 jo u^1 Izpeljav. Zato investicijo, ki naj irrw^ %~ konecprihodnjega meseca, smo že 7 40 milijoncv Sriv DuP|Jah li d^,?^31' oknavšoli in ciotonča-degasilskem domu. Jeseni prh 9a ureditev pločnika od gasilske- 1 ^na ob znomiono l™™ lJOTna Wa i?--"" ~ ^stajoouS zgomJe9a konca vasi, kar staJr^rf^ 30 milijonov STT. V občini Jajo v^Tmo- da se enakomerno razvi-Vod. vk|ju|!V0 občine se je dejavno cest« ° tudi v izgradnjo avto- fojb^if' 2 državo glede" te na- 9ovoti*:Kak.°.ste se uspeli do->žbi . kraj Se sedamo, da je na cest J~Z9ubil' odkar Qre glav ob mimo nas. Zato se z dr-'? borimo že nekaj let, da bi se izgradnji avtoceste to spreme-^lo' Projekt za nov izvoz je že na-^16n. Verjetno bo razpis za izved-^° objavljen hkrati z razpisom za ^0v'i odsek ceste. Dogovarjamo Da se še o protihrupni zaščiti vas žeje, kjer se bomo zavzemali za najboljše rešitve." Veliko posluha imate za razvoj ustanov, ki imajo javni pomen. Kaj si obetate od izgradnje dializnega centra, podjetniške cone in srednje kmetijske šole? "Lani smo dobili novo stavbo Veterinarskega zavoda Slovenije, zaradi česar Naklo gotovo pridobiva na pomenu in ugledu. Zraven bo zrasel dializni center, ki s svojo dejavnostjo ne bo imel škodljivega vpliva na okolico. Prav nasprotno, prišli bodo ljudje z novimi idejami, ki bodo odprli nekaj delovnih mest in verjetno prinesli tudi kaj denarja. Po raznih zapletih je letos postala pravnomočna lokacija za podjetniško cono, kjer bodo gradili domači podjetniki. Oni so prenesli v last občine zemljišče za cesto, ki jo bomo uredili z občinskimi stroški. O ureditvi križišča z glavno cesto se dogovarjamo z državo, rešitev pa pričakujemo do leta 2003. Izgradnji srednje kmetijske šole v Strahinju smo naklonjeni vsi v občini. Za nakup zemljišča smo namenili več kot 30 milijonov SIT in ga že prenesli v last ministrstva za šolstvo in šport. To potrjuje, da ni lahko priti v krog občin, ki imajo srednje šole. Edino priložnost smo seveda izkoristili." Tudi letošnji praznik ste dočakali z vrsto prireditev. Ste zadovoljni z vključenostjo občanov v društva in njihove dejavnosti? "Imam občutek, da.so naši prebivalci sprejeli občino za svojo in s tem tudi njen praznik. To sodim tudi po množični udeležbi na drugih prireditvah med letom. Druženje občanov je gotovo več vredno kot ves denar, ki ga porabimo za dejavnosti društev. Žal moram ugotoviti, da so starejši ljudje veliko bolj aktivni v teh dejavnostih kot pa mladi. Dokler obiskujejo šole, so vključeni v njihove dejavnosti, za delo v društvih pa se ogrevajo le posamezniki. Zato upam, da bodo starejši potegnili za seboj še več mladih." Dokaz za prizadevnost posameznikov so tudi občinska priznanja. So ljudje dobro spreje- li nagrade, ki jih letos podeljujete drugič? "Mislim, da je bilo lani na splošno pozitivno mnenje o priznanjih in nagrajencih. Upam, da bo letos enako. Nagrajencev je kar precej, čeprav najvišjega priznanja tokrat ne bo. Prvič bomo podelili tudi naziva častnih občanov, ki sta si ju prislužila znana športnika, skakalec Matjaž Zupan in padalec Branko Mirt." Uspešni ste tudi na področju mednarodnega sodelovanja. Kako se nadaljujejo stiki s Poljaki? "Na začetku smo menili, da so dovolj srečanja na vsake dve leti. Praksa kaže drugače. Letos so povabili na Poljsko našo folklorno skupino in delegacijo S predstavniki kmetov, kar smo seveda sprejeli. Sedaj nam Poljaki vračajo obisk med 22. in 26. junijem, v goste pa je prišla tudi njihova pihalna godba. Povedati moram, da tako sodelovanje podpira tudi Evropska skupnost. Če nam ne bi vrnili okrog 70 odstotkov vseh stroškov, bi morali obiske gotovo omejiti." Po slavju vas spet čaka delo. Kakšni so načrti za drugo polovico leta? "Poleg dokončanja načrtovanih investicij se moramo lotiti predvsem priprav za naložbe v prihodnjem letu. V mislih imam predvsem pridobivanje dokumentacije za izgradnjo kanalizacije od Ce-gelnice proti Dupljam. Mudi se zato, ker se tam odplake ne odvajajo nikamor, radi pa bi tudi izkoristili okrog 18 milijonov SIT državnega denarja. Čeprav so glede šolskega igrišča še vedno težave, bomo skušali pripraviti vsaj ureditev dela igrišča na novem zemljišču. Dela bo gotovo na pretek, denarja pa bo manjkalo. Odkar imamo referenta za komunalo, se večkrat pošalim, da denar kar prehitro kopni. Sicer pa sem zadovoljen, da je občinska uprava od lani večja in še vedno dober kolektiv." • Stojan Saje OBČINA NAKLO JAVNO ZBIRANJE PONUDB Za odprodajo stavbnega zemljišča parcelnih številk 146/6 in 147/2 obe k.o. Pivka v skupni izmeri 2000 m2. Zemljišče je v veljavnih prostorskih dokumentih namenjeno za proizvodne in storitvene dejavnosti. Ponudba mora vsebovati točne podatke o ponudniku, dejavnost, ki jo ponudnik namerava opravljati na navedenem zemljišču, ponudbeno ceno za m2 zemljišča in plačilne pogoje. Vsi zainteresirani si lokacijo navedenega zemljišča lahko ogledate samo v petek, 29. 06. 2001, ob 7.30 uri pri referentu za komunalo in infrastrukturo občine Naklo, Glavna cesta 24, Naklo. Pismene ponudbe v zaprti kuverti s pripisom "NE ODPIRAJ -PONUDBA ZA NAKUP ZEMLJIŠČA" pošljite do torka, 3. 7. 2001 (poštni žig), na naslov Občina Naklo, Glavna cesta 24, 4202 Naklo. Občina Naklo si pridržuje pravico, da zemljišča ne proda, v kolikor dejavnost, ki naj bi se na navedenem zemljišču odvijala, ne ustreza razvojnemu programu predvidenemu za navedeno območje. Župan občine Naklo: Ivan Štular l.r. Aisem občankam ln občanom občine oMafcCo čestitamo ob dnevu d/tgavnosti, 25. juniju. Jlfaša isfc/tena voščila ig/tefcamo tudi ob letošnjem občinskem p/tagnifeu, 29. juniju. OJabimo vas k obisku p/tagmčnifo pkikeditev in vam geftmo čimbolj f)/tijetno počutje. OBČINA NAKLO (Dbčtasfca apkava ©b&nsfei ei/et občine eAlafclta Nov gasilski avto Žeje, 26. junija - Del prazničnih prireditev bo letos tudi v vasi Žeje. Tam bo v četrtek, 28. junija 2001, ob 19. uri vaja gasilskih društev iz občine Naklo. Posebej svečano bo v soboto, 30. junija. Ob 17. 30 se bo začela parada gasilcev po kraju, ki jo bo spremljal Pihalni orkester Tržič z mažoretkami. Sledila bo slovesnost ob prevzemu in blagoslovu novega gasilskega avtomobila. Pokrovitelj proslave bo občina Naklo, ki je za ta namen odobrila 300 tisočakov, botra pa bosta župan Ivan Štular in Marija Aljančič z Bistrice. Srečanje bodo nadaljevali z veselico, kjer bo goste zabaval ansambel Zarja. Pripravili so tudi žrebanje srečk z nagradami. Ves zaslužek bodo namenili za pokritje stroškov za vozilo. S trdno voljo članov društva, podporo domačinov in pomočjo občine ter nekaj podjetij so gasilci v žejah uresničili skoraj neverjetno željo, ugotavlja tajnik Jože Babic. Za nov kombi, ki so ga dobili aprila letos, so morali plačati skoraj 3,4 milijona SIT. Predelava in dodatna oprema sta jih stala 1,55 milijona SIT, z vsemi stroški pa se je vsota vzpela na 5 milijonov SIT. Sami so morali zagotoviti kar 2,1 milijona SIT, vendar jim manjka še 400 tisočakov za stroške predelave avta. Zato pričakujejo čimveč obiskovalcev na svečanosti in veselici. • S. Saje Letos enajst nagrajencev Naklo, 26. junija - Na slavnostni akademiji, ki bo 29. junija 2001 ob 19. uri v OŠ Naklo, bodo podelili priznanja občine Naklo. Komisija za priznanja je sklenila, da zlate plakete tokrat ne bo dodelila. Srebrne plakete bodo prejeli Stanislav Tonkli iz Podbrezij za delo v športu in kulturi, Jože Resman iz Naklega kot ustanovitelj Turističnega društva Naklo, Janez Bartol iz Naklega za dejavnost v Kinološkem društvu Naklo in Peter Gradišar iz Zgornjih Dupelj za delo vTVD Partizan Duplje. Bronasta priznanja so si prislužili Matjaž Mauser iz Spodnjih Dupelj za obnovo Dupljanske graščine in kulturne dejavnosti v njej, Marija Teran iz Zgornjih Dupelj za razvoj kampa Trnove in pospeševanja turizma v kraju, Mirko Ravnihar iz Strahinja za dolgoletno delo v gasilstvu in Agata Tomazin iz Stra-hinja, ki je kar šest desetletij opravljala cerkovnikovo delo v podružnični cerkvi, bila pa je tudi rejnica 16 otrok. Spominska priznanja bodo dobili Zdravka Klančnik iz Zgornjih Dupelj za vodenje pevskih zborov, Marjan Trampuž iz Naklega za uspešno delo v podjetništvu in posmrtno Viktor Jesenik iz Podbrezij za delo v kulturi, krajevni skupnosti in občini. Prvič bodo podelili naziv Častni občan občine Naklo. Za uspehe v smučarskih skokih in trenersko delo ga je pridobil Matjaž Zupan iz Spodnjih Dupelj. Branko Mirt iz Strahinja ima zasluge za številne dosežke v padalstvu. • S. Saje 4* GfiNTfiR NAKLO, BRATOV PRAPROTNIK 10 TEL.: 04/25-71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV MONROE Vsem občankam in občanom občine Naklo čestitamo <>!> občinskemu prazniku. "^MC5NR(3E.^ MMOMPtmoiimo mmmmmom MMMCMH -SITOTISK mnnm www.iroplast.si ŠJMtO moplast GLAVNA CESTA 42,4202 NAKLO TEL.: +386 4 2576 111 FAX: «386 4 2571 371 e-mail:iroplast@siol.net ZA BRALCE ČASOPISA NUDIM015% , POPUST / NA VAŠO ŽELJO VAM LAHKO POŠLJEMO PROSPEKT VELDRONA, d.o.o., NAKLO Glavna cesta 20, 4202 NAKLO, Tel.s 04 257 IS 02, Saxt 04 257 18 31 TRGOVINA MATJAŽ vam nudi šolske potrebščine, šolske torbe ln nahrbtnike, pisarniški material, barve za fasade, beton, zid, les ln kovino FOTOKOPIRANJE KEMIČNA ČISTILNICA POLONCA - ZBIRNO MESTO ODPRTO: pon. - petek 8. • 11. in 14.30 - 1I.30, sobota 8. • 12 RAČUNOVODSKI SERVIS • za s.p. in d.o.o., Tel./faks> 04 157 18 31, GSM: 041 863 440 Peter Lunar s.p. Cegelnica 48 4202 NAKLO SLOVENIJA tel.,fax.:00 386 (0)4 257 52 20 e-mail: lunar.peter(a;.siol.net 12. stran 26. junija 2000 Zanimiv prikaz, kako so kmetje nekdaj spravljali žito Kosci in žanjice so zamenjali kombajn Konjeniško društvo Naklo in tamkajšnji odbor kranjskega društva kmečkih žena sta pripravila prireditev, s katero so obudili nekdanja kmečka opravila. Naklo, 26. junija - Številni obiskovalci so si v nedeljo ogledali, kako so nekdaj ročno želi žito, nakladali snope na vozove in jih zlagali v kozolec, gnojili strnišče in orali njivo. Kosci in žanjice so si po napornem delu opomogli ob kmečki malici, dobrote in pijačo -pa so postregli tudi opazovalcem. K Arneševi domačiji na Pivki spada tudi njiva med železnico in glav- no cesto v bližini Merkurjevega skladišča. Približno pred dvema desetletjema so skupaj s člani Pe-ručeve kmetije še ročno želi žito, se spominja lastnica Ana Jerala. Potem so se kosci in žanjice umaknili strojem. Zato je rada sprejela pobudo, da bi na njihovi njivi prikazali star način žetve. Prireditev ob prazniku občine Naklo se je začela svečano. Iz vasi so prijahali konjeniki z zastavami. Na apornem delu se je prilegla kmečka malica. CEMENTNI IZDELKI IN TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Podbrezje 26, 4202 Naklo tel.: 04/537 22 00 fax: 04/537 22 33 ■:■ >■ ; -: v,.,. * * , , , , , - , , . , vrtov Vam priporočamo betonske izdelke: • tlakovce # plošče • robnike # elemente za škarpe * cvetlična korita « vodnjake * kamine * cevi za kanalizacije - greznice * ograje in j IZDELKI SO OKOLJU PRI VSE IZDELKE DOSTAVIMO IN PO ŽELJI TUDI VGRADIMO! Obe Mnom in občankam občine Naklo želimo lep praznik. DELO NA VISINI, PLESKANJE NAPUŠČEV, OBNOVA FASAD IZPOSOJA DVIGALA 12 m SUK0PLESKARSTV0 MARK0VEC, s.p. Žeje 15, Naklo Telefon: 04 25 71 839, GSM: 041 681-039 KAMNOSEŠTVO J-'«MfM*t ^y*Tfc -y-~ MU JU mL Jlj: Ji* JKL. cH JfcL Jv Okroglo 3a, 4202 NAKLO Tel./fax: 04/25-77-161, GSM: 041/730 971 Bleivveisova 6, 4000 Kranj JANEZ KRAŠEVEC ■ Družba za projektiranje, izvajalski inženiring in tehnično svetovanje, d.o.o. ■ Tel.: 04/2362-850 ■ Faks: 04/2362-855 ■ GSM: 031/851-024 ■ E-mail: arhes@siol.net I ARHITEKTURA I OBLIKOVANJE IN OPREMA PROSTORA I INŽENIRING Petletnica folklore Naklo, 26. junija - Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo je ena najstarejših pri nas, čeprav deluje šele pet let, je ugotovi njen umetniški vodja Andrej Košič na nedeljskem jubilejnem nastopu-Njenih trinajst parov z rezervo šteje skupaj kar 1675 let. Kljub spoštljivi starosti so plesalci tudi tokrat prepričali obiskovalce v telovadnici OŠ Naklo, da znajo biti prav mladostno poskočni. Zaplesali so spleta novejših in starejših gorenjskih plesov, nastop pa so sklenili s plesi iz Podjune in Mežiške doline. Lastnica Arneševe njive Ana Jerala pri vezanju snopov. Upokojenci so še poskočni pri folklornih plesih. Kot gostje iz tujine so navdušili člani pihalnega orkestra srednje šole za rečno plovbo s skupino mažoretk iz poljskega mesta Naklo in otroška folklorna skupina KUD Zarja iz Železne Kaple. Spored so dopolnile še Strahinjske pevke, kvartet Škrjanček in Rokovnjaška upokojenska muzika. Plesalcem s petletnim stažem je Janez Eržen % ZKO Kranj podelil bronaste Maroltove značke, Branka Košič pa je za več kot deset let dela prejela srebrno značko. Janez Štilec in Andrej Košič sta si prislužila tudi priznanji DU Naklo in spominski darili sople* salcev. Skupino so gostje iz Poljske presenetili s kipcem harmonikarja. Zahvalo za uspešno delo skupine, ki je ime vasi Naklo ponesla v tujino, je jubilantom izrekel župan Ivan Štular. Plesalci iz Naklega Pa so se zahvalili za pomoč FS Sava iz Kranja. • S. Saje Del njive so poželi s staro kosilnico na konjsko vprego lahkih vozovih so se pripeljali župan Ivan Štular in direktor KZ Naklo Viktor Frelih z ženama, ravnatelj Kmetijsko mlekarske šole Marjan Pogačnik in direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec. S kmečkimi vozovi so prispeli poleg voznikov in gospodinj tudi kosci in žanjice iz naselij Pivka, Polica, Naklo, Duplje, Podbrezje, Strahinj, Okroglo, Žeje in Bistrica v občini Naklo ter Žito se že suši v kozolcu. Struževo v kranjski občini. Sprevodu se je pridružil še voz srednje kmetijske šole. Najprej so prijeli v roke kose in srpe gostje, katerim se je pridružil tudi domači župnik Matija Selan. Potem se je začela prava žetev. Kmetje so pokazali, kako se žanje ročno in s staro ko- silnico na konjsko vprego. Žanjice so hitele vezati snope, moški pa so jih nakladali na vozove in jih obešali v Kvanšnikov kozolec. Milan Požar iz vasi Famlje na Primorskem je prinesel dedov cepec in otepel snop žita. Ko so grabljice počistile strnišče, so nanj natrosili gnoj. Nazadnje so prikazali, kako se strnišče orje za ajdo in repo. Ker je bilo delo naporno in dan vroč, je prav prišel oddih ob opoldanski molitvi, ki jo je vodil Metod Legat, Peru-čev. Še bolj se je prilegla "požin-ka", kmečka malica, za katero so gospodinje prinesle značilne jedi iz vseh vasi. Kot je povedala predsednica Društva kmečkih žena Kranj in odbora Naklo Štefka Pavlin, so njihove članice napekle dovolj dobrot tudi za obiskovalce. Žejo so pregnale z moštom, vodo iz krhljev in drugo pijačo. Erika Zupan iz Begunj je postregla še s siri iz Kmetijsko mlekarske šole. Dijakinja Mateja Maček iz Škofje Loke je dodala kuharskim veščinam nekaj ročnih spretnosti ob klekljanju. Za vedro vzdušje sta skrbela domača harmonikarja, organizatorjem pa je pri tem pomagalo tudi sončno vreme. Predsednik Konjeniškega društva Naklo Marjan Ma-rinšek je ob koncu ugotovil, da je prva taka prireditev v kraju lepo uspela. Ker je žetev od nekdaj pomenila praznik, je prav, da so z njo dopolnili praznični spored in obudili stare običaje. Stojan Saje Orkester mladih poljskih glasbenikov je navdušil občinstvo. Obisk Poljakov Naklo, 26. junija - V petek zvečer je na povabilo občine Naklo P spela na obisk skupina 51 Poljakov iz prijateljskega mesta Naklo na Notecia. V delegaciji so bili tudi podžupan in predsednik občinslK ga sveta mesta ter podpredsednik okraja, ki so imeli včeraj ura(j\l|j pogovore z vodstvom občine v Naklem. Njihovi kmetje so oD.'^-h več naših kmetij, gasilci pa so si ogledali delo prostovoljnih gasi,s^ društev in poklicne enote v Kranju. Z gosti je prišlo tudi 35 članov P halnega orkestra srednje šole za rečno plovbo z mažoretno skup|f1 ' ki so v nedeljo zvečer nastopili v Naklem, včeraj pa v Škofji Loki-v soboto so Poljakom razkazali znamenitosti v Naklem in Dupljah jih popeljali v Škocjanske jame. V nedeljo so se gostje sami odpel li do morja. Danes zjutraj so se vrnili v domovino. • S. Saje Kresovanje i h- Naklo, 26. junija - Ena od tradicionalnih prireditev ob prazniku o čine Naklo je tudi kresovanje. Letos je imela poseben pomen, saj jo posvetili tudi 10-letnici dneva državnosti. V nedeljo zvečer se )e ■ igrišču ob osnovni šoli Naklo zbrala množica ljudi, med katerimi bili tudi gostje s Poljskega. Vse so postregli z golažem, za dobro ^ položenje pa so pripravili zabavni program. Mladini je bilo sev najbolj všeč druženje ob kresu. • S. Saje KOZMETIKA mSELJ nega obraza, vratu, dekolteja, rok barvanje trepalnic depilacija obraza, rok, nog beljenje dlak manikura umetni nohti pedikura Kozmetika in Pedikura Zgornje Duplje 91, tel. salon: 04/257 20 61 0 - refleksna masaža stopal - ročna masaža telesa - aromaterapija, algoterapija - antistresni programi - anticelulitni programi make up - ličenje za vse priložne - prodaja negovalne in dekorativgfe kozmetike košeU PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJJ IN MONTAŽA VENTILACIJSKIH ^ TOPLOVODNIH NAPRAV STANISLAV KOSEU ing. strojništva lastnik, direktor Zg. Duplje 91 4203 Duplje gsm: 041/619 282 tel.: 04/257 62 10 fax: 04/257 62 11 BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 04/5146-381 Del. čas: pon., sred., pet. od 15.-21. ure tor, čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik SLOVENIJA SOLA LETENJA 2 J ADR PADA U PANORAMSKI POLETI v TANDEMU SVETOVANJE IN OPREMA p.p. 108,4290 Tržič GSM: 041 677 031 e mml:jurii.kumik@siol.net http://www.edel-klob.si JADRALNO PADALSTVO Konec tedna so na Bledu pripravili 46. mednarodno veslaško regato PRVAKA LETOS ZADNJIČ SKUPAJ Potem ko je Iztok Čop v finalu enojcev prepričljivo premagal vse tekmece, sta v nedeljo z Luko Špikom dokazala da sta še vedno najboljša v konkurenci dvojih dvojcev - Zmaga domačega četverca na spominski tekmi Saša Mirjaniča Sled, 26. junija - Od petka do nedelje je bilo Blejsko jezero gostitelj tradicionalne mednarodne junijske regate. Veslaška zveza Slovenije in veslaški klub Bled sta namreč gostila prek petsto veslačev in veslačic iz 11 držav, svojo kvaliteto pa so tudi tokrat flokazovali gostitelji, ki so osvojili kar nekaj odmevnih zmag, nied drugim tudi na nedeljski memorialni tekmi Saša Mirjaniča, koje četverec brez krmarja z Janijem Klemenčičem, Mi-anom Janšo, Rokom Kolandrom in Matejem Prelogom v cilj Popeljal z veliko prednostjo. "V letošnji sezoni sva bila z Lukom v čolnu na tekmi res najbrž zadnjič, saj imam zaenkrat v načrtu le še nastop na zaključku svetovnega pokala v Miinch-nu in na svetovnem prvenstvu v Luzernu. Če ne bo vmes prišlo kaj nepričakovanega, bom veslal v enojcu," je po tekmovanju na Bledu povedal Iztok Čop, ki se je prejšnji teden v Španiji zmagovito vrnil v svetovno konkurenco med enojci: "Res sem pred dvema letoma že premišljeval, da bi po olimpijskih igrah v Sydneyu končal tekmovalno kariero, vendar pa sem v tem času pridobil veliko izkušenj, lahko rečem, da sem "dozorel". Kljub temu da količinsko treniram manj, pa mi Je izziv, da se izpopolnim v vrhunskosti. Postal sem pač malce starejši in več časa je treba nameniti počitku," je povedal Iztok Čop, ki ima pri 29 letih pred seboj še vedno nove športne izzive. Motivacije ne manjka tudi Luku, ki pa bo v čolnu pred letošnjimi najpomembnejšimi tekmami dobil novega partnerja. "Z Davorjem Mizeritom sva zaenkrat v čoln sedla le za dva kroga po jezeru, tako da danes še težko rečem, kako se bova ujela. Je pa ta nova kombinacija Največ zanimanja za sobotne dopoldanske finalne obračune je bilo, ko sta bila na startu aktualna olimpijska in svetovna prvaka, Iztok Čop in Luka Špik. Tokrat vsak v svojem čolnu. Iz-tQk je še enkrat dokazal, da je tudi letos dobro pripravljen in sedem let mlajšega Luko ugnal za skoraj devet sekund. Oba pa sta bila prepričljivo boljša od ostalih tekmecev. Med ostalimi slovenskimi sobotnimi zmagami Je Potrebno omeniti še prvo mesto lahkega veslača Blaža Kajdi-Za (VK Bled), prvo mesto Roka J^olandra in Mateja Preloga (VD Dravske elektrarne Branik) v dvojcu brez krmarja, prvo me-sto četverca brez krmarja v postavi Anže Poljanec, Matija Pav-rwTine Garden, Tomaž Pirih y K Bled,VK Nautilus) in zmago dvojnega četverca v postavi ~regor Novak, Davor Mizerit, (V?an B°žič in Žiga Galičič vffcled, VK Nautilus). . ed%ko tekmovanje in blcj-,Kd.regata nasploh, so vrhunec v07-'Veli v nedeljo okoli poldne-• ko so številnim nastopom n|adincev in novi zmagi lahke-I veslača Blaža Kajdiža, sledi-'a Nedeljska članska finala. V ,v°jnem dvojcu sta bila skoraj J"eset sekund pred tekmeci v ci-7 Iztok Čop in Luka Špik, v av°jcu brez krmarja pa sta domačina Miha Pirih in Grega ^"ačnjek morala priznati pfe-Jugoslovanov Nikole Stoji-pa m Djordja Višackega. Tomaž J.rir> in Anže Poljanec Uled) sta bila tretja. (VK Na priložnostni tiskovni konferenci ob letošnji blejski regati sta nova sponzorja Veslaškega kluba Bled postala Golf in kamp Bled ter Grand hotel Toplice. Poškodovali (Iztok Božič). Mulej PKEZELJ TRETJI V BUDIMPEŠTI minuljK26- Ju"ija - Trojica atletinj in atletov kranjskega Triglava je ^ovan• tedna nastopila za slovensko reprezentanco na tek-BudimJU-Prve !'ge tropskega pokala atletskih reprezentanc v trotji D^Stl Rož,e Prezelj je skočil v višino 218 centimetrov in bil 53,07 s*!8'13 ,an8erhplc je bila v teku na 400 metrov četrta s časom bila osrn ^'"a Carman Jc skočila v daljino 593 centimetrov in °Svoji|a a; Htekla Pa Je ludi za slovensko štafeto 4 x 100 metrov, kije ski i—,scdmo mesto. Slovenija je s petim mestom v moški in žen- ki konyCUrn° mesto- Slovenija je s peti Je izka, ,enci z'ar>ka obdržala prvoligaški status, še posebej pa se «ala Alenka Bikar, ki je zmagala v teku na 100 in 200 metrov ajsi Progi postavila še nov državni rekord (11,27). • CZ. Jani Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog so prejeli pokal iz rok desetletnega sina Saša Mirjaniča, Uroša. šom, še kako pomembna," je ob zagotovo premišljen načrt trenerja, moja naloga pa je, da ga čim bolje izpolnim in se ne obremenjujem s tem, kaj bi bilo, lahko drugače. Oba z Davorjem se bova pač potrudila in po regati v Munchnu bom že vedel več kaj pomeniva v svetovni konkurenci," je na Bledu povedal Luka Špik. Vrhunec regate je bil tudi letos nastop četvercev brez krmarja, ki so se pomerili v spomin Saša Mirjaniča, prezgodaj umrlega člana bronastega blejskega četverca z olimpijskih iger v Barceloni. Zanesljivo so zmagali lani četrti v Sydneyju, letos pa zmagovalci tekme za svetovni pokal v Scvilli: Jani Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog. "Čeprav danes ni bilo težko zmagati, pa je ta zmaga za nas, zlasti pa za naju z Milanom, ki sva veslala skupaj s Sa- podelitvi kolajn in pokala, ki ga je najboljšim ob družbi predsednika VZS Slobodana Raduljka izročil Sašov desetletni sin Uroš, povedal Jani Klemenčič. Seveda so si številni gledalci na Bledu od petka do nedelje ogledali še vrsto drugih zanimiv obračunov, konkurenca pa je bila močna zlati med mladinci, kjer so se izkazali tudi nekateri naši mladi upi. Čeprav se naši najboljši veslači konec tega tedna ne bodo udeležili regate svetovnega pokala na Dunaju, pa jih v naslednjih tednih čakajo treningi za nastop na finalu svetovnega pokala v Muenchnu sredi julija in seveda za vrhunec letošnje sezone, svetovno prvenstvo v Luzernu, ki jih čaka v drugi polovici avgusta. • V. Stanovnik TENIS AVSTRIJCU KRANJSKI FUTURES Kr je lean'^ junija - Na že osmem turnirju za ATP točke v Kranju \z c~?Sn-P zmagovalec postal Herbert VViltschnig, 26-letni igralec ški i °Vca' k' trenutno zaseda 373. mesto na svetovni računalni-nj2a Slv'cj- Kot tretje postavljeni igralec se je brez izgubljenega dok ^Vrstil V ^na'c' k-ier Je sicer izgubil prvi set, vendar kasneje Kar J g'adko ugnal sedem let mlajšega tekmeca, Hrvata Roka fjna|.nusica- Zmaga mu je prinesla 12 ATP točk ter 1.300 dolarjev, k°nk pa se Je moral zadovoljiti z 8 točkami ter 900 dolarjev. V dv0jjUrc"ci dvojic si je brez večjih težav zmago priigrala češka ^torn^ ^ Nesticky, ki je v zaključnem dvoboju z rezul- Sln •' ^ nadigrala slovaško navezo Beck / Sekač. drug-100' mso Pokazali veliko, še največji uspeh je z uvrstitvijo v kva|j|-^roS glavnega turnirja dosegel Kranjčan Marko Por. Skozi n'k t Racije sta se poleg Pora uspešno prebila tudi Boštjan Ošab-^ovahM. Berendijaš, vendar žal nista preskočila prve ovire. najv . . organizatorja (wild card) so žal ostala neizkoriščena, še četrt C JC prilcazal Matjaž Pogačnik, ki seje dokaj uspešno upiral Na k nosilcu Tilikainenu. Sradn ^e Potrebno omeniti, da je bil kranjski Futures z na-ATp skladom 10.000 dolarjev doslej najmočnejši (glede na je bi|^rstitve sodelujočih igralcih) tovrstni turnir pri nas, žal pa nak_v,ra^.no v terminu, ko so naši najboljši igralci poskušali srečo davno--acijah V Wirnbledonu (Marko Tkalec) oziroma so se ne- GORSKO KOLESARSTVO KROS V ZAVRŠNICI Žirovnica, 26. junija - Dolina Završnice, dolga leta poleg Jezerskega in Bohinja na Gorenjskem najbolj priznano prizorišče dirk gorskih kolesarjev v krosu, se je po dveh letih predaha po zaslugi vztrajnih članov K K Završnica in popustljivosti pašne skupnosti znova vrnila na veliko sceno i mednarodno dirko slovenskega pokala. Teden pred državnim prvenstvom gorskih kolesarjev v Kamniku je četrto dirko slovenskega pokala presenetljivo dobil Borut Rudolf pred Dominikom Curkom (oba Črni Vrh), potem ko sta zaradi počene zračnice in okvare kolesa odnehala Ra-dovljičan Rok Šolar in do zadnjega kroga vodilni Aleš Habe. Škofjcločanka Blaža Klemenčič (Scott) do osme letošnje zmage ni imela dostojne tekmice, saj je bila Kamničanka Ana Pod-pečan daleč zadaj, Nina Homovec pa z prazno zračnico odnehala že v prvem krogu. "Sta ga preveč dobro grizla v klanec in nisem imel nobenih možnosti," se je opravičeval tretjeuvršče-ni član Kranjskogorec Grega Miklič (Swatch, Penzion Miklič). Četrti Primož Grkman (Calcit) je pristavil. "Sem le testiral formo za domači teren, res mi še nikoli ni tako letelo," pravi Kamničan. Lenart Noč (Završnica) jepristal na petem mestu. Olimpijec Primož Štrancar (7. mesto), veliki specialist državnih prvenstev seje le muzal. Med mlajšimi člani je gorenjska zasedba Rok Šolar (Swatch), Jure Kavčič (Završnica) iz Železnikov, Rok Grilc in Grega Šile (oba Završnica) pristala na 3., 4., ter 6. in 7. mestu. Med mladinci je bil znova najhitrejši Radovljičan Martin Grad, tokrat je rekordna prednost desetih minut iz Ljubljane pred 14 dnevi pred Anžetom Bizjakom iz Preddvora padla le na 1:06 minute. Domačin Luka Dolar (Završnica) je bil šesti, njegov kolega med mlajšimi mladinci Domen Bizjak po pridobljenem bonusu 30 sekund drugi, tretji Kamničan Luka Kodra (Calcit) in šesti Luka Prešeren. Med 140 kolesarji, kar dokazuje da Završnice gorski kolesarji niso pozabili, kaže tudi udeležba znanih športnikov na dirki rekreativcev - športnikov brez licenc. Videli smo biatlonca Jožeta Poklukarja, deskarja Koširja, lo-kobiatlonca Zupana, alpske smučarje Rebešaka in Šparovca, hokejiste Mahkovica, Rebolja in ter ta trenutek najbolj vročega NHL lednega oklepnika Marcela Rodmana. Lepa napoved za Kamnik v nedeljo, 1. julija, in Jezersko 22. julija. • IVI.M. HOKEJ NA ROLERJI NASLOV PRVAKOV OSTAL NA JESENICAH Jesenice, 26. junija - S sobotnimi in nedeljskimi četrtfinalnimi, polfinalnimi in na koncu finalnimi obračuni se je v dvorani Podmežakli na Jesenicah končalo letošnje državno prvenstvo v hokeju na rolerjih. Naslov prvakov v članski konkurenci je osvojila ekipa RCU Jesenice (Ivo Jan, Dejan Vari, Toni Tišler, Peter Rožič....), ki je v velikem finalu 4:2 premagala ekipo Pirana Pi-ranha. Bolj zanimiv od finalnega srečanja pa je bil polfinale, v katerem sta se pomerili v letošnjem prvenstvu še nepremagano moštvo Mission Asa Naklo in RCU Jesenice. Sreča pa je bila tokrat na strani Jesničanov, ki so zmagali 4:3. Kranjčani so nato igrali za tretje mesto in 7:2 premagali ekipo Siemens Polar Bear. Končni vrsti red: 1. RCU Jesenice, 2. Piran Piranha, 3. Mission Asa Naklo, 4. Siemens Polar bear... Nagrado za fair play je prejela ekipa Piran Piranha, za najboljšega vratarja Aleš Zalokar (Mission Asa Naklo) za najboljšega strelca pa Ivo Jan (RCU Jesenice). Zanimivo je bilo tudi v konkurenci do 16 let, kjer sta se v velikem finalu pomerili kranjski ekipi: Hyper Asa Naklo in Orli Tu-paliče. Naslov prvakov so z zmago 9:5 obranili člani ekipe Hy-per Asa Naklo. Že prej se je končalo prvenstvo v kategorijah do 14 in do 12 let. Do 14 let so zmagali Blisk Slavija, v kategoriji do 12 let pa RCU Lukovica. • V. Stanovnik HOKEJ RODMANA IZBRAL BOSTON Kranj, 26. junija - Minuli konec tedna je bil letošnji nabor za hokejsko ligo NHL. Na njem je moštvo Boston Bruinsov v svoje vrste izbralo tudi 19-letnega-napadalca z Rodin pri Žirovnici Marcela Rodmana. Slovenski reprezentant, sicer pa v zadnji sezoni napadalec v ekipi Petersbourga v ameriški ligi OHL, je bil izbran v 9. krogu kot 282. hokejist. • V.S. OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM GORSKI TEK V CERKLJAH PRIPRAVLJENI Cerklje, 26. junija - Ta konec tedna se bodo v Cerkljah zbrali gorski tekači in tekačice, ki se bodo udeležili 7. evropskega prvenstva v gorskih tekih. Za nastop na nedeljskem prvenstvu so organizatorji dobili prijave 20 reprezentanc, to pa pomeni, da so se prijavile vse države, ki predstavljajo kvalitetni vrh evropskega gorskega teka. Prva po moči je zagotovo Italija, vendar bo imela močno konkurenco v tekačih vseh ostalih držav. Prijavljene reprezentance so: Anglija, Avstrija, Belgija, Belorusija, Češka, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Rusija, Slovaška, Slovenija, Škotska, Švica in Wales. Poleg tekmovalcev je svoj prihod napovedalo več pomembnih športnih funkcionarjev, med drugimi predsednik Evropske atletske zveze, Hansjdrg Wirz, predsednik WMRA (World Mountain Running Association) Danny Hughes, vsi člani sveta VVMRA (Gozzelino, Munzel, Ballico, Šarf) in mnogi drugi. Prav tako organizatorji pričakujejo obisk delegacij atletskih zvez jugovzhodne Evrope, ki imajo v istih dnevih sestanek v Ljubljani. Tekmovalci se bodo borili za naslov evropskega prvaka med posamezniki in ekipno, kjer ekipe štejejo 4 člane ali članice. Slovenska reprezentanca bo zagotovo dobro poznala teren, saj se vsi najboljši tekači že vsa leta udeležujejo "Teka na Krvavec". Morda bo letos na domačem terenu dosegljiva tudi vidna uvrstitev, saj je moška ekipa lani v izenačeni konkurenci le za nekaj mest zgrešila bronasto medaljo. Sestava slovenske reprezentance je naslednja: Boštjan Novak, Matej Krebs, Jernej Rebolj in Marko Šubic pri moških ter Veronika Koren, Simona Zabjek, Mateja Šu-f štaršič in Ines Hižar pri ženskah. Poleg tekem za prvenstvo, bo v nedeljo, 1. julija, v jutranjih urah na programu tudi "odprta tekma" za vse ljubitelje gorskih tekov. Vse udeležence opozarjamo, da za odprto tekmo veljajo samo predprijave, ki jih mora organizator prejeti do sobote, 30. junija - torej se lahko prijavijo tudi že med samim prvenstvom v Informacijski pisarni v šoli v Cerkljah. V nedeljo bodo tekmovalci v Informacijski pisarni lahko dvignili štartno številko, prijava pa ne bo več možna.Več informacij je na voljo na spletni strani www.cerklje.si/gt.html. "Organizatorji, prebivalci vasi pod Krvavcem in sponzorji (Aerodrom Ljubljana - generalni sponzor prireditve, Si.mobil - glavni sponzor prvenstva. Občina Cerklje, RTC Krvavec, Telekom ter v nadaljevanju: Turizem Vopovlje, Bene, Iskratel, Gostilna Marinšek, Zavarovalnica Triglav, Fist, A&S&Co, Penzion Zaplata, Gostilna pri Cilki, Pivovarna Union in še mnogi drugi) vabimo prav vse ljubitelje športa in narave na izredno zanimivo prireditev. Vsi tisti, ki pa se tekem ne morete udeležiti, si boste reportažo s prvenstva ogledali lahko v posnetku na programu TV Slovenije v nedeljo v večernem času," pravi predsednik organizacijskega odbora Jure Bobnar. • V.S. Aerodrom Ljubljana SI.MOBIL Glavni sponzor prvenstva ureja: Vilma Stanovnik NOGOMET Prenizka zmaga za Alpino - Minulo soboto je bila v Žireh povratna tekma za popolnitev 3. slovenske nogometne lige -center. Ekipa Alpine Žiri, ki je gostila Kamnik, je na njej sicer zmagala 2:1, vendar pa je bila zmaga za gol premalo, saj so Žirovci v Kamniku izgubili 3:1. Tako so se v 3. SNL - center uvrstili Kamničani. • V.S. BALINANJE 50 let Balinarske zveze Slovenije MED NAJUSPEŠNEJŠIMI ŠPORTNIKI V SLOVENIJI Ljubljana, 26. junija - Na že standardni lokaciji, v hotelu IVI v Ljubljani, je v soboto, 23. junija, Balinarska zveza Slovenije praznovala 50-letnico delovanja. Svečane skupščine se je ob tem visokem jubileju enega najbolj trofejnih športov v Sloveniji udeležil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič, prisotni so bili tudi predstavniki mednarodne balinarske zveze (F.I.B.) ter francoske, italijanske in hrvaške zveze. Slovenski balinarji so vsa povojna leta sestavljali jedro jugoslovanske reprezentance in že tedaj dosegali odlične rezultate. V zadnjih desetih letih, ko balinarji nastopajo pod slovensko zastavo, pa je ta šport doživel še večji razmah. Na današnji dan je v Sloveniji registriranih 11.633 igralcev v 184 klubih, še bolj pomembni pa so uspehi slovenskih balinarjev, ki so na članskih in mladinskih evropskih in svetovnih prvenstvih prejeli kar 51 odličij. "Na rezultate, ki smo jih dosegli, smo lahko upravičeno ponosni - v Sloveniji smo postali športna panoga, ki se po osvojenih odličjih uvršča v sam vrh našega športa," je dejal predsednik BZS Jože Rebec. Največji uspeh sta leta 1999 na članskem svetovnem prvenstvu v Lyonu dosegla Aleš Škoberne in Žirovec Uroš Vehar, ko sta postala svetovna prvaka v najprestižnejši balinarski panogi - igri dvojic. Ta naslov bo zlati par branil na letošnjem svetovnem članskem prvenstvu, ki bo od 17. do 22. septembra v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma v Kranju. Poleg Veharja in Škoberneta so kandidati za igranje na prvenstvu še Gregor Sever in kar trije Gorenjci - Bojan Novak (najverjetneje hitrostno zbijanje), Damjan Sofronievski (najverjetneje natančno zbijanje) in Jasmin Čauše-vič. Selektor reprezentance je Darko Guštin, ki resno računa na nadaljevanje tradicije konstantnega osvajanja kolajn. Tudi v Kranju, kjer se bo zbralo rekordno število reprezentanc (32 iz vseh celin), pričakuje vsaj eno kolajno. Katero bodo osvojili, zanj ni tako pomembno. Na skupščini so podelili kar zajetno število priznanj BZS. Zlato značko za razvoj balinarskega športa so prejeli Ivan Breznik, Srečko Lapanja, Marjan Smole in Peter Snoj, kar 37 jih je prejelo srebrno značko, osem klubov je dobilo diplomo BZS, priznanje za razvoj balinanja pa je prejelo sedem posameznikov. Posebno priznanje so tokrat prejeli novinar Zdenko Fajdiga, predsednik BZS Jože Rebec in eden ustanoviteljev BZS August Petrovčič. • S. Š. NOVAK IN MOLIČNIK DRŽAVNA PRVAKA Ljubljana, 25. junija - Na balinišču v Šiški je minulo soboto potekalo državno prvenstvo v dvojicah, na katerem so blesteli balinarji kranjskega Centra. Bojan Novak in Gregor Moličnik sta namreč postala državna prvaka, druga sta bila Primož Rijavec in Denis Benčič (Jadran Pakirka), tretja pa znova igralca Centra Flori-jan Pezdevšek in Gregor Mešič. V tekmi za tretje mesto sta bila boljša od dvojice Jadrana Izole. • S. Š. GHD SORICA ŠE NI ODPOVEDANA Železniki, 26. junija - Gorsko hitrostna dirka Sorica 2001, ki bi morala po prvotnem koledarju potekati 2. in 3. junija, je zaenkrat preložena na 30. september. Do predvidenih rokov oziroma do konca prihodnjega meseca bodo organizatorji skušali zagotoviti potrebna finančna sredstva in izvesti tehnične priprave za dirko. Glede izvedbe dirke je po seji ožje delovne skupine s predstavniki lokalne skupnosti na čelu z županom Železnikov Mihaelom Prevcem in gospodarstveniki iz Selške doline, prišlo do nejasnosti, saj so pri AMD Škofja Loka kot soorganizatorju izdali sporočilo, da GHD Sorica letos ne bo izvedena in da je prestavljena na prihodnjo sezono. Sporočilo, ki smo ga prejeli tudi v našem uredništvu pa so zanikali člani drugega soorganizatorja Avtokluba Bencin Adrenalin iz Železnikov. Po njihovih zagotovilih namreč priprave na dirko potekajo, intenzivno iščejo generalnega pokrovitelja, spremenili so nekaj postavk v finančnem načrtu za izvedbo in za organizacijo namenili tudi sredstva pridobljena na tradicionalnem prvomajskem pikniku. Prav tako so skupni jezik pri organizaciji našli s krajani KS Sorica. Sicer pa v klubiu vabijo k sodelovanju tudi nove člane, vse informacije so na voljo na telefonskih številkah 041/390-429 (Milan Vizjak) in 041/953-029 (Tomaž Trpin). • M.G. S slavnostno razglasitvijo rezultatov se je končala letošnja kranjska kolesarska dirka VN KRANJA ODNESEL ITALIJAN Videmčan Daniele Masolino je na Šmarjetni gori oblekel rumeno majico Gorenjskega glasa in jo obdržal do končne zmage v Kranju - Savčani najboljša ekipa Kranj, 26. junija - "Seveda sem zadovoljen s skupno zmago naše ekipe, pa tudi drugo mesto v posamični skupni uvrstitvi Hrvoja Mi-holjeviča ter Miholjevičeva zmaga v konkurenci gorskih in Megličeva zmaga v konkurenci letečih ciljev sta lep uspeh. Toda dokler dirke na zmagamo, je še vedno nekaj rezerve, " je bil po končani letošnji 34. kolesarski dirki za veliko nagrado Kranja in 6. memorial Filipa Maj-cna komentar trenerja kranjske Save Marka Polanca. Da bo boj domačinov za tudi dobil rumeno majco nove- skupno zmago na letošnji Veliki nagradi Kranja, ki je prvič štela za svetovni pokal mlajših članov do 23 let, težak, je bilo jasno že po petkovi prvi etapi s startom in ciljem v Cerkljah. Odločilen del prve etape je bil vzpon na Šenturško goro, v cilj pa je istočano pripeljala šesterica kolesarjev, na čelu katere je bil Hrvat v dresu Perutnine Ptuj Rado Rogina. Tudi dva Savča-na, Hrvat Hrvoje Miholjevič in Kranjčan Marko Žepič sta bila v vodilni skupini in sta imela pred drugo etapo, s startom v Kranju in ciljem na Šmarjetni gori še veliko možnosti za prevezeni rumene majice. Zlasti Marko Žepič se je v soboto neusmiljeno pognal v boj za vodilno pozicijo na dirki, vendar pa so ga prav pred ciljem, na vzponu na Šmarjetno goro zasledovalci ujeli. Največ moči med njimi je imel 22 letni Videmčan Daniele Masolino, član italijanskega moštva Fil-mop Arcasa Saba, ki gaje množica navijačev prvega pozdravila na Šmarjetni gori, tam pa je ga vodilnega na dirki. Drugi je v cilj pripeljal Hrvoje Miholjevič, Hrvat, ki že drugo sezono vrti pedala v kranjski Savi, tretje mesto pa je zasedel petkov zmagovalec iz Cerkelj, Rado Rogina. Marko Žepič je bil v cilju enajsti. Kljub temu da rumena majica še ni bila v lasti domačih kolesarjev, pa so se ti v nedeljo pogumno lotili tudi zadnje, kranjske etape. Znova je bil vse do predzadnjega kroga v vodstvu Marko Žepič, ki pa je ostal brez pomoči in na koncu gaje glavnina znova ujela. Največ moči je imel Reto Leupp iz Švicarske ekipe, ki je v cilj pripeljal prvi. Drugo mesto je osvojil Daniel Mackav iz mešane avstralsko -novozelandske ekipe, tretji pa je bil Matic Strgar iz Radenske Roga. Rumeno majico in skupno zmago je obdržal Daniele Masolino, drugo mesto je osvojil Savčan Hrvoje Miholjevič, tretje pa Rado Rogina iz ekipe Perutnine Ptuj. Med najboljšo deseterico se je uvrstil tudi domači favorit, 22- Ekipa Save se je na dirki izkazala z moštveno zmago. Za Savo so vozili: Marko Žepič, Dejan Podgornik, Hrvoje Miholjevič, Anton Meglic, Rok Jerše in Domen Blažek. GORENJCI ZELO USPEŠNI Mostec, 26. junija - V skakalnem centru na Mostecu je bilo v organizaciji SSK Ilirija Center tekmovanje v smučarskih skokih "Revija skokov Mostec 2001". Nastopilo je 310 tekmovalev, ki so nastopili v kategorijah dečkov do 10 let do članske kategorije. Dečkom do 14 let in mladincem do 16 let je tekmovanje štelo za pokal Slovenije, kjer so bili med mladinci v peterici kar trije Trigla-vani. Največ uspeha so imeli gorenjski skakalci in Triglavani, ki so osvojili dve prvi mesti. Člani so imeli zelo nizko zaletno mesto, v ospredju so bili tekmovalci, ki so odstopali v zimski sezoni. Rezultati: dečki do 10 let: 1. Jaka Prašnikar (Zagorje), 2. Nace Šinkovec (Alpina Žiri), 3. Anže Štraus (Stol Žirovnica), 5. Luka Leban (oba Trifix Tržič) dečki do 12 let: 1. Luka Brnot (Ilirija Fer-šped), 5. Anže Zaplotnik (Trifix Tržič); dečki do 14 let: 1. Primož Roglič (Zagorje), 4. Mitja Mežnar (Trifix Tržič); mladinci do 16 let: ,1. Rok Rozman (Triglv), 2. Jaka Oblak (Alpina Žiri), 3. Matevž Šparovec, 5. Zvonko Kordež (oba Triglv); mladinci do 18 let: 1. Jan Tomazin, 2. Marcel Klemenčič, 3. Bine Zupan, 5. Boštjan Burger; člani: 1. Peter Žonta (Dolomiti), 2. Jure Radelj, 3. Igor Medved, 4. Simon Podrebršek (vsi Ilirija Feršped), 5. Primož Delavec, 6. Roman Perko (Trifix Tržič), 7. Primož Peterka (Triglav). • J. Bešter Na Šmarjetno goro je drugi v modri majici pripeljal Savcan Hrvoje Miholjevič, ki je tudi na koncu v skupni uvrstitvi zascM1 2. mesto, modro majico zmagovalca gorskih ciljev pa je obdrzfil »o konca. Zmagovalec letečih ciljev je bil Anton Meglic, ki je ie na Šmarjetni gori oblekel zeleno majico. Pokal za najboljšega na letošnji dirki je zmagovalcu v rumen1 majici Gorenjskega glasa Italijanu Danielu Masolinu hr°' predsednik organizacijskega odbora VN Kranja Jelko Kacin. 0 letni Kranjčan Marko Žepič, ki je na cilju dirke povedal: "Motiv za dober nastop na domači dirki je bil seveda velik in na koncu lahko rečem, da sem z razpletom vendarle zadovoljen. Predvsem sem seveda zadovoljen z ekipnim nastopom, glede na mojo osebno formo in veliko motivacijo pa sem manj zadovoljen s svojim rezultatom. Malce mi je zmanjkalo v drugi etapi na Šmarjetno goro, tudi v današnji zadnji etapi sta mi "zmanjkala" le dva kroga. Seveda pa tudi nisem razočaran, saj sem dobro dirkal, bil sem močan in zmanjkal je pač le končni rezultat. Toda dirk je še veliko in še se bo moč dokazovati." Tudi kranjski strateg, trener Save Marko Polanc ni skrival veselja in razočaranja hkrati. "Kranjska dirka je bila letošnji glavni cilj naše ekipe. Z razpletom sem lahko zadovoljen/ve^ dar zadovoljstvo ni popolno, dokler se dirka pač ne zmaga. To je moj koncept dela in dokler pač nisi prvi moraš delati, da to postaneš. Žal nam je zmanjkalo za skupno zmago, čeprav vse tri dni nismo delali napak. "Krojili" smo dirko, vendar nam je na koncu malce zmanjkalo. To je pač šport in dejstvo je, da so vsi konkurenti vedeli, da smo dobri in so vozili proti nam. Vendar zmaga ekipe, zmaga na gorskih in letečih ciljih, tudi veliko P0' menijo," je povedal Marko P°" lanc, ki bo konec tega tedna svoje moštvo popeljal na državno prvenstvo v kronometru v Lenart in na cestno dirko za državno prvenstvo v Metliko. • V. Stanovnik* foto: G. Kavč* ODBOJKA NA MIVKI BO KOMET DAN ROKOMETA V CERKLJAH Cerklje, 26. junija - Rokometni klub Cerklje je v soboto, 23. junija, ob zaključku rokometne sezone 2000/2001 s poudarkom na igranju mlajših selekcij, organiziral na rokometnem igrišču pri osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah srečanje rokometašev pod naslovom "Dan rokometa v Cerkljah". Razveseljivo je, da se v Cerkljah v rokometu z mladimi dela načrtno, zato prvi rezultati niso izostali. Prvo srečanje je bilo med ekipama starejših deklic Cerkelj in Planine Kranj, ekipe, ki nastopa v drugi državni rokometni ligi. Zmagale so gostje iz Kranja z rezultatom 9 : 2, med starejšimi dečki so bili Preddvorčani za gol boljši od Cerkljanov, kadeti Cerkelj so premagali ekipa Alples Železniki z rezultaton 16 : 15, združena prva in druga generacija cerkljanskih rokometašev je bila boljša proti direktorjem (16 : 6), v srečanju tretje in četrte generacije rokometašev so bili bojši slednji z rezultatom 15 : 21, na tekmi članov Cerkelj in Radovljice pa so bili boljši rokometaši Radovljice (27 : 28). • J. Kuhar 1.000.000 NA VSAKEM TURNIRJU Kranj, 26. junija - Konec meseca se bo s prvim turnirjem Siemens mobile Pokal Slovenije 2001 začelo tudi državno Pr" venstvo v Odbojki na mivki, ki ga letos organizira Odbojkarska zveza Slovenije sama, saj je pogodba z dosedanjim partnerjem -marketinško agencijo Agens, iztekla v začetku tega meseca. Kot so povedali na tiskovni konferenci predstavniki Odbojkarske zveze v nekajmesečnih dogovorih z Agensom niso našli skupne poti, zato bodo pač letošnje turnirje morali organizirati sami m hkrati obljubljajo, da bodo turnirji organizirani vsaj na isti ravni, kot so bili preteklo sezono. Siemens mobile Pokal Slovenije 2001, kot se imenuje letošnja serija petih turnirjev, se torej začne že ta četrtek, 28. junija s kvalifikacijami v Kamniku. Kvalifikacije se bodo končale v Pe' tek dopoldan, popoldan pa se bodo igralci in igralke že borile & prvi milijon tolarjev, ki bo razdeljen med nastopajoče na vsakem turnirju. Poleg precej višjega nagradnega sklada je pomemfma novost letošnjih turnirjev tudi ta, da prav nobeden od nastopajočih, ki se bo uspel prebiti na glavni turnir, domov ne bo odše praznih rok, vsaj minimalna nagrada mu je zagotovljena že f uvrstitvijo na zaključni del. Zaključek vseh turnirjev je predviden v soboto v večernih urah. Druga novost, ki jo uvaja Odboj' karska zveza Slovenije so državna prvenstva v mlajših kategof1" jah, že naslednji dan po članskem turnirju, tako da se bodo že Kamniku za naslov državnega prvaka potegovali igralci m igralke mlajši od 19 let. Vsa "karavana" pa se takoj po Kamniku seli v Izolo, kjer bo & naslednji konec tedna na sporedu drugi turnir Siemens mobd Pokala Slovenije 2001, ki mu bo sledilo državno prvenstvo 2 igralce in igralke do 17 let in v torek še za do 15 let stare nastop*" joče. 3. turnir bo na sporedu v Novem mestu, četrti v Velenju i zaključni turnir v Ljubljani. • B.M. VAŠA POŠTA Pisali ste nam: drugošolci iz Gorenje vasi, Miha Torkar, Laura Bohinc, Lenart Debelak, c Mitja Homec, Žiga Eržen, Mitja Želježnjak, Zala Tomaievič, Maks Pavšič, Nina Beznik in Jana Pate, Anja ^-^1 "t Osenčič in Ana Potočnik, Aleksandra Repe, Rok Palo, Janez Košir, Andrej Ivančič, Tjaša Zlate, Spela lvanuša, Tjaša Bergant, Anže Muhi, Sandra M urnik, drugošolci iz Selc, Obiskali smo policijsko konjenico Videli smo policijske konje. B'V/ so lepi. Jahali smo jih in krtačili. Eden od policistov je konju odprl gobec in nam Pokazal zobe. Zobje so bili zelo veliki. Nismo pa videli samo konjev. Pokazali so nam Pravo pištolo in gumijevko. . Povedali so nam, da nabojev v Meni je bil obisk na policijski Pištoli nikoli ne hranimo, am- postaji zelo všeč. Zahvaliti se Pak jih vedno vzamemo ven. moram naši učiteljici, ki nas je pe-Kdeli smo tudi "lisice". Tam Ijala na ta zanimiv ogled. Ko sem s"to se mudili tri ure. Veliko prišel domov, meje mama ves dan novega smo izvedeli. spraševala, kako smo se imeli. Ra- zložil sem ji vse po vrsti. Rekla je, škoda, da nisem šla z vami. • Rok Palo, 3. h r. OŠ Orehek Hura počitnice Bližajo se poletne počitnice in brezskrbne urice, zato: - se bom veliko vozil s kolesom - Marjan, - bom na morju plaval in skakal v vodo - Nejc, - bom grabil seno in ga obračal - Jože, - bom šel z atom in mamo na morje Žiga, - se bom lahko kopala v novem bazenu in se sončila -Miša, - bomo šli na morje - Luka, Darja, Janez, - se bom na morju spuščal po toboganu - Žan, - bom šla k babici v Maribor -Irena, - bom nekaj dni počitnic preživela pri teti - Mitjam, - bom šla s teto na morje -Lucija, - se bom veliko rolal - Dani, - bom na morju lovil ribe, se potapljal in iskal školjke - Peter, Gašper. • Učenci 2. b r. PŠ Selca Osnovnošolci so se poslovili . Prejšnji teden smo dobili prijazno pisemce Olge Koplan iz osnovne šole Ivana Groharja v Sk°t]i Loki, ki ga je treba bra-11 kot da pouk še traja. Takole Piše. s°lsko leto se zaključuje. V Solari je zelo živahno. Učitelji ^zlagajo še zadnja poglavja, tr*& Pišejo še zadnje kon-0,ne naloge, sledi zaključene ocen... Za učence osmih r--- razredov pa se je pouk že zaključil. Prav slovesno so odhajali od nas. V naši šoli smo imeli valeto v četrtek, 14. junija. Skupaj z razredničarkami osmih razredov jo }e pripravila Majda Jeraj. Kot običajno, so prejeli priznanja vzorni in humani učenci, podelili smo knjižne nagrade in priznanja. Na ta smo letos posebno ponosni. Kar štirje učenci so pre- jeli zlata priznanja iz zgodovine, tri učenke so prejele zlato Cankarjevo priznanje, zlato Vegovo priznanje sta osvojili dve učenki. Barja Drnovšek je osvojila prvo mesto v državi na tekmovanju za Vegovo priznanje. Priznanji na državnem tekmovanju iz logike sta prejela tudi dva učenca iz petega in šestega razreda. Veseli smo uspehov naših učencev. hm številko Pikapolonice . Tudi v tem šolskem letu so učenci oddelkov vzgoje 'J1 izobraževanja pri osnovni šoli Helene Puhar v pranju pridno ustvarjali glasilo Pikapolonica. Pred ratkim je izšla, že osma Pikapolonica po vrsti. V njej s° učenci z risbicami in spisi povedali, da radi telo-adijo, plavajo, kolesarijo, trenirajo atletiko, hodijo na Portne dneve in se udeležujejo tekmovanj, tonika je Pikapolonici zaupala, da v telovadnici dJ-rajši rneče žogo v koš, včasih jo vrže tudi os-v h "n ta'crat Je še posebej vesela. Sara rada plava Se azenu, v njem uživa tudi Saša, čeprav priznava, da j Tr>'d^° bojj globoke vode. Vlado rad igra košarko, pe trenira skok v daljino in tek. Zoran se vozi z m°drim kolesom... Ttttti zivžavčki gredo na počitnice Podobno kot v vseh vrtcih, so tudi v gorenjevaški Zali leto sklenili z velikim živ v°m> na katerega so povabili vse predšolske otroke iz občine Gorenja vas-Poljane. j^Po vreme je privabilo ve- starJ1Vxavčkov in njihovih lutir NaJPreJ so si ogledali -Kovno bol predstavo "O joj, PreSen° njej pa se je zabava kjer t na šolsko igrišče, iai • jim Pela in igrala Mat-otro'n Tomaž. Poslovili so se poveCda,!\male ŠO,C' ki S° in 7all-kaJje kultura, zapeli zaplesali. Hkrati z njimi in °od0 pra Jeseni prestopili šolski Prvi otroci. ki vstopajo v stav]razred devetletke. Pred-gl '" So se tudi plesalci z Pata pravlJ'co Muca c°- I) in t pa ne bi samo poslušali ci pedali, so strokovni delav-riekaVriCa Zala PriPravili tudi lahko fde!avnic- v "Jih so se ohiil 1 starši Preizkusili v ^.'"kovanju Poskusimo še mi gline, teh- iždo,,m k°tičku so izdelovali aiov 12 naravn'U *delke *c naravnih materi- §netinnaJueč otrok pa se J'e kjer' vodnem kotičku, rn|in^.s Prelivanjem vode, z c". ladjicami, mostički prebudili zanimanje predvsem svojim očetom. Sladkali so se s sladoledom, največje doživetje pa so bile nagrade na srečelovu. Bilo je veliko dobitkov, za katere se darovalcem najlepše zahvaljujejo. Kar nekaj otrok je svoje vtise ustvarjalno prikazalo na razglednicah, ki so jih poslali svojim prijateljem, sorodnikom. "Zabava je uspela, vreme je zdržalo in poslovili smo se z lepimi vtisi," pravi Tina Kokalj iz vrtca Zala. Koleraba pospešuje presnovo, skrbi za vitalnost... ...pomaga pri nastajanju krvi, krepi kožo in lase, daje organizmu energijo, krepi imunski sistem in preprečuje okužbe, skrbi za mentalno svežino in sposobnost koncentracije, pospešuje preskrbo s kisikom in celično dihanje, krepilno deluje na srce, izboljšuje razpoloženje, pomaga premagovati stres, odvaja vodo iz telesa in še bi lahko naštevali. Ena njenih odličnosti je tudi varstvo organizma pred arteriosklerozo. Ni nujno, da jo kuhamo. Bela ali modra kolerabica je tako nežna, da jo prav lahko jemo tudi surovo. Takšna bo organizmu dala vse bogastvo rudnin, ki jih vsebuje. Med svojo rastjo in zorenjem kolerabica neutrudno kopiči mineralne snovi in mikroelemente. Ima visoko vsebnost železa (za nastajanje krvi, celično preskrbo s kisikom), magnezija (za delovanje mišičja in srca) in mangana (za razpoloženje, premagovanje stresa). Vsebuje tudi veliko kalija, najpomembnejšega uravnotežnega elementa pri naši prekisli vsakdanji prehrani s preveč sladkorja in moke; deluje kot naravno odvajalo vode iz telesa. Pa še to: Kolerabica vsebuje veliko nitratov, zato kuhanih kolerabic ne smemo pogrevati. Mirno pa pojejmo surovo, kadarkoli. Kolerabice s skuto (zdravilni recept za dve osebi) 2 kolerahici, 100 g skute, 1 jedilna žlica limoninega soka, zeliščna sol. Kolerabici operemo, olupimo, odstranimo lesene dele in Moda Nežni sifon in plise ju naribamo. Skuto začinimo z limoninim sokom in zeliščno soljo. Vmešamo naribano kole-rabico. Kolerabice v solati 1 kg kolerabic, 2 zvrhani žlici kisle smetane, 3 žlice limonove-ga soka, I žlička sladkorja, sol, 2 žlici sesekljanih dišavnic (pe-teršilj, drobnjak). Kolerabice olupimo, operemo in grobo nastrgamo. Nato pripravimo solatno polivko: kislo smetano zmešamo z li-monovim sokom in sladkorjem, solimo, dodamo drobno sesekljan peteršilj (drobnjak, zeleno ali podobno), dobro zmešamo. Takšno polivko prelijemo po kolerabi, zmešamo in ponudimo. Pa še to: mlado kolerabico lahko namesto redkvic tanko narežemo na rezinice in potre-semo po solati. Nadete kolerabice 10 srednje velikih kolerabic, slan krop; Nadev: 5 dag olja, 1 čebula, zelen peteršilj, 30 dag mesnih ostankov (ali mletega mesa), 2 žemlji, 2 jajci, majaron, sol, 15 dag gob; Omaka: 5 dag surovega masla ali olja, 5 dag moke, juha ali mleko, sol, poper, 1 dl smetane. Kolerabice olupimo in jim odrežemo pokrovčke z mladimi lističi vred. Kuhane napol- nimo z nadevom, pokrijemo s pokrovčki, zložimo v kozico in oblijemo z omako ter jih duši-mo do mehkega. Nadev: Na olju prepražimo sesekljano čebulo, zelen peteršilj ter na listke zrezane gobice. Temu dodamo sesekljane mesne ostanke in jih tudi prepražimo. K ohlajenemu primešamo v mleku namočeni in pretlače-ni žemlji ali kruh, majaron, kuhane izdolbke od kolerabic in jajci, solimo in popopramo. Omaka: Iz masti ali masla ter moke naredimo svetlo prežga-nje, ga zalijemo z mlekom ali juho in popopramo, solimo ter dodamo še smetano. Dušena koleraba 1 kg kolerabe, 25 g masla, ldel vode, sol, muškatni orešek, dodatnih 10 g masla, žlica sesekljanega peteršilja. Kolerabe olupimo, jih operemo in narežemo na paličice. V ponvi razpustimo 25 g masla in na njem podušimo narezano kolerabo, prilijemo vodo, začinimo s soljo in nastrganim oreškom ter kolerabo zdušimo do mehkega. Na koncu dodamo še 10 g masla, premešamo in po okusu dodatno začinimo s soljo in muškatnim oreškom ter potre-semo s sesekljanim peterši-ljem. Dobimo odlično prilogo k pire krompirju, njokom, mesu in podobno. Sladica za danes Zelo svetlo zelena, kot barva bistre vode, je osnova za nežne rožnate vrtnice, natisnjene na tanki sifon. Ta sanjsko lepa obleka je Ipravzaprav sestavljena iz treh delov: iz spodnje obleke z naramnicami iz "krep-dišina", ki poskrbi, da gornja obleka po njem lepo I pade in zakrije telo zveda-I vim pogledom, iz krila iz I tankega sifona, nabranega v I plise, ter bluze, ki jo na pr-I sih in na bokih lepšajo na-I borki. Celotna obleka pa je I krojena ravno, spominja pa I na one iz dvajsetih let dvaj-I setega stoletja: romantična I in mladostno razigrana. Sadna solata s sherryjevo peno Potrebujemo: 250 g rdečega ribeza, 3 žlice sladkorja, 250 g borovnic, še dve žlici sladkorja, 5 rumenjakov, 6 žlic sherryja, 1 žlico sladkorja v prahu, 1 žličko vani-lijevega sladkorja in za noževo konico mletega cimeta. Ribez operemo, osmu-kamo jagode, jih dobro odcedimo, zmešamo s 3 žlicami sladkorja in postavimo na hladno. Nato preberemo borovnice in jih zmešamo z 2 žlicama sladkorja ter tudi postavimo na hladno. Rumenjake narahlo zmešamo s 6 žlicami herrvja, 1 žlico sladkorja v prahu, eno žličko vanilije-vega sladkorja in z za noževo konico mletega cimeta, ter stepamo v vroči vodni kopeli, da se zmes zgosti. Nato izmenoma naložimo v kozarce plasti sadja in kreme ter takoj postrežemo. GORENJSKI GLAS • 16. STRAN MNENJA, PODLISTEK Torek, 26. junija 2001 Dediščina prvega desetletja Branko Grims, državni svetnik Na neki večerji so vprašali Geor-ga Bernarda Shawa, kaj misli o violinistu, kije vztrajno igral pri njihovi mizi. Humorist je odgovoril: "Spominja me na Paderewskega." Eden od prisotnih je ugovarjal: "Toda Paderewski sploh ni violinist!" Shaw je nadaljeval: "Enako kot ta gospod". Deseta obletnica osamosvojitve in zmage v vojni za Slovenijo je izjemen dogodek. Način praznovanja tega dogodka pa veliko pove o posameznih politikih te države. Iz večine govorniških list so bili izrinjeni za osamosvojitev Slovenije najbolj zaslužni ljudje, namesto njih pa na nekaterih slovesnostih nastopajo celo posamezniki, ki so osamosvojitvi odkrito nasprotovali. Med slavnostnimi govorniki v minulih dneh boste našli tudi ključne člane strank, ki so bile dolga roka Markoviča v Sloveniji. Tistega Markoviča, ki je v Slovenijo poslal tanke. Za nekatere govornike bi Shaw najbrž dejal, da so toliko osamosvojite/ji kot Padere\vski... Deseta obletnica bi bila zagotovo prava priložnost, da bi se oddolžili nespornemu političnemu očetu samostojne Slovenije dr. Jožetu Pučniku; vsaj s podelitvijo najvišjega državnega odlikovanja. Toda predsedniku države to žal (še?) ni prišlo na misel. V časopisih smo prebrali precej za lase privlečeno obrazložitev, da dr. Pučnika še nihče ni predlagal, zato bo najbrž g. Kučan z veseljem upošteval ta javni predlog... To leto bo priložnosti dovolj, na primer deseta obletnica odhoda zadnjega vojaka agresorske armade. Vojna za Slovenijo ni trajala samo deset dni, ampak se je začela v bistvu že z dnem prvih demokratičnih volitev, na katerih so zmagale stranke slovenske pomladi, združene v koaliciji Demos. Brez te zmage samostojne Slovenije ne bi bilo! Če priznamo to dejstvo, se čas do začetka uradne osamosvojitve pokaže v drugačni luči: sprva kot obdobje, v katerem je velik del takratne opozicije (in kako tragikomično - sedanje oblasti) poskušal s tiho kolaboracijo z JLA preprečiti nastanek samostojne Slovenije. Zato se je tri dni dopuščalo razorožitev slovenske Teritorialne obrambe, se tajno sestajalo z najbolj zloglasnimi predstavniki tajnih služb JI A in na vse načine zaviralo sprejemanje aktov, na osnovi katerih so potekale priprave na osamosvojitev. Prvi pogoj za uspešno osamosvojitev je bila dobra pripravljenost za obrambo z orožjem in prav tu se je najbolj in najdalj zapletalo. Še po(!) plebisci- tu je predsednik države podpisal deklaracijo za mir, ki je pomenila zahtevo za enostransko razorožitev Slovenije. Dr. Jože Pučnik je to dejanje imenoval veleizdaja (to najbrž ne bi smel biti vzrok za zgoraj omenjeno pozabljivost predsednika države, ki tako rad poudari, da je. predsednik vseh državljanov?). Šele ko so bili povsem pritisnjeni ob rob in bi vsak njihov nadaljnji nasprotni korak pomenil njihovo politično izginotje, so ti ljudje začeli sodelovati v procesu osamosvojitve - seveda le v tisti meri in na tak način, ki jim je prinesel maksimalno osebno politično korist. Nič čudnega, če torej resnično najbolj zaslužni ljudje za osamosvojitev Slovenije z grenkobo ugotavljajo, da je vojna za Slovenijo trajala uradno deset dni, sedaj pa že deset let traja vojna za prisvojitev političnih zaslug za osamosvojitev, ki jo s pomočjo pristranskih medijev dobivajo tisti, ki so tedaj (predolgo) stali ob strani, po možnosti še s figo v žepu... Ni se mogoče izogniti oceni, da gre za bolj malo naključij. Slučajno (ob, ja, seveda) se je prav dan pred prazniki našel "pojoči" majot Troha in javna glasila so namesto o osamosvojitvi in osvetljevanju dejanskih vlog posameznikov na prvih straneh hvaležno prežvekovala to temo ter z mnogimi namigi preusmerjala pozornost javnosti. Tudi izbor znaka proslave je podobno naključje, saj je v njem spet sled rdeče zvezde. Osamosvojitev Slovenije pa je pomenila tudi prekinitev s prejšnjim totalitarnim režimom (žal očitno ne z vsemi njegovimi metodami in tudi nosilci ne). "Pozabljivi" del slovenske politike bo potrebno še velikokrat opozoriti na dejstvo, da se je agresija na Slovenijo začela (in s popolnim porazom 'jugo soldateske" končala) pod rdečo zvezdo. V prazničnih dneh še vedno odmeva referendumski izid o z medicinsko etiko sprti noveli zakona o umetnem oplojevanju. Avtorji na referendumu zavrnjenega predloga so pred-referendumsko bitko sami spremenili v ideološko vojno, v kateri so po lastni krivdi doživeli pravi polom. Krščanske vrednote so temelj demokratične Evrope. Prav referendumski izid je zato najboljši dokaz, da Slovenija po vrednotah, ki jih spoštuje večina njenih državljanov, danes sodi v demokratično Evropo in ne kam drugam! To pa je najboljša popotnica Sloveniji ob njenem desetem rojstnem dnevu ter razlog za veselje in optimizem. Branko Grims je član SDS. Zbudi se! Andrej Kokot, zunanji sodelavec "Šteri vrag", ali po slovensko: "Kateri vrag," me je popadel, da sem ubogo Tanjo Ribič popadel, in njen naslov pesmi za Evrovizi-jo zlorabil za naslov današnjega prispevka? Če me bo tožila za avtorske pravice, nima šans, saj Slovenci to tulimo, odkar vemo za kralja Sama (pod psevdonimom Matija Korvin), ki menda spi pod Peco. Korošci pa nimajo dovolj ne vem kakšne energije, da bi ga zbudili in postavili na čelo slovenskega naroda. Namesto Kučana? Saj njegov mandat še traja dobro leto. Pa vseeno! Kaj pa Kučan ve, kaj bi ljudje radi? Bi morda rad spet postal predsednik kakšne stranke. Nove ali stare. Za upokojitev po koncu mandata se mi zdi še hudo premlad, za nadaljevanje kariere v politiki pa ravno pravšnji. Poleg tega se mu počasi izteka vek predsednika države, ta vek pa se mu izteka po naravni poti. Pa saj sploh nisem hotel pisati o tem. Pred dvema dnevoma si je moj mlajši sin zamislil, da ima počitnice. Šel je na kopališče, užival cel dan, potem pa ugotovil, da so mu za uspešen zaključek dneva ukradli denarnico. Prvi dan počitnic, nagrada za odlično spričevalo. Odlično ati, super si organiziral. Kradejo, ti pa si zraven, ti si volil za ta sistem, tebi verjamem. Ali pa ti ne več? Naši otroci gradijo na zaupanju do nas in do ostalega sveta. Njim ni mar, kdo v svojih besedah laže in kdo ima le polna usta praznih besed. Zanimajo jih le dejstva. Res pa je tudi to, da dlje kot so ograje odločitev, težje nam verjamejo. Težje, kot so osebne odločitve, večji kup nastaja pod tem zapisom. Naši otroci ostajajo brez denarnice. Naši otroci nam težko verjamejo na besedo. Tone Rop, kako pomenljiv priimek, je naš finančni minister. Zadnjič je govoril na srečanju županov in drugih predstavnikov slovenskih občin, članic Skupnosti občin Slovenije (SOS). Na tem srečanju je pomenljivo spregovoril po Črtomirovo, vendar je le v prispodobah (vsebinsko torej) posnemal Prešernovega junaka iz Krsta pri Savici. Ni govoril neposredno (v premem govoru, torej): "Kaj malo, bratje, vam jedila hranim, ...". Uporabljal je drugačne besede, ki pa so imele povsem enak pomen. Odmikal se je od neposrednosti svojega (menda) vzornika. V zavitih besedah je svojim slušateljem povedal to, da je državni proračun prehlajen, da mu kaže slabo. Rekel je, da gleda črno prihodnost občinskih proračunov z vidika državnega proračuna, da bo država v prihodnosti privila pipico občinskim proračunom v tistem delu, v katerem se zdaj napajajo iz dohodnine. Da so potrebe državnega pomena v državnem proračunu silne, in da bodo občine kljub temu kar same lahko napravile velikost svojih proračunov, kakršno bodo hotele - skozi višino prispevkov za stavbno zemljišče - s svojimi izvirnimi prihodki torej. Rop, kako pomenljiv priimek, je slovenski finančni minister. Zbrani družbi (županom in podobnim) je torej dejal, da bodo lahko napihnili svoje občinske malhe na račun svojih volivcev kolikor bodo hoteli. Na drug način jim je hotel povedati, da ga bodo biksali ravno toliko časa, dokler jim traja sedanji mandat. Naslednjih (lokalnih) volitev lovi/i ne bodo. Kateri osel pa je volil tistega, ki mu ne da ugrizniti korenčka. Tistega, ki mu privošči le palico. Za nacionalno izkustvo bi bilo ceneje, še bi ne spreminjali financiranja občin v tej smeri. Bolje bi bilo, če bi naredi/i laboratorijski preizkus, če bi malo uporabljali žepni kalkulator ali vsaj zdravo pamet, s pomočjo katere bi v trenutku prišli do takega rezultata, ki daje odgovor na temeljno vprašanje slovenskih oblastnikov: "BOM izvoljen, NE BOM izvoljen." Ne glede na konkretne ukrepe, kijih bo naredi/a slovenska vlada skupaj s slovenskim parlamentom, imam občutek, da je prišel čas za spremembe, da so se aktualni oblastniki kar sami odloči/i zanje, samo še pogoje za to si morajo ustvariti. Ali pa se morda motim? Pa tako ponosno so pred desetimi leti zvenele izgovorjene besede našega predsednika (ki jih zdaj lepo uporabljajo v eni reklami): Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan." Dodajmo: "Prišel je čas, da se zbudimo. Deset let spanja je bilo dovolj!" Andrej Kokot je član LDS. V svojih prispevkih podaja svoja lastna stališča in mnenja. PREJELI SMO Slovenija na razprodaji V slovenski politiki tečejo razprave, kako odpreti trg z nepremičninami s spremembo ustave, češ da Evropa tako zahteva. To bi bilo v veliko škodo Slovenije in vseh Slovencev, ki v njej živimo in delamo. Ni res, da Evropa tako zahteva, izsiljujejo nekatere članice, kot sta Avstrija in Italija in tudi Hrvaška, ker imajo oblastne interese po Sloveniji, kot nekdanji monarhiji. Žal je pogosto opaziti, da predstavniki slovenske politike tega ne opazijo ali pa imajo svoje račune. Podobno se dogaja pri prodaji nekdaj družbenih podjetij, kjer zaposleni niso mogli vnovčiti "lažnih " certifikatov, kljub dolgoletni zaposlitvi v njih. Tako so delavci marsikje ostali brez zaposlitve in certifikatov, na račun kateri/i so pravoverni postali lastniki podjetij ali pa so bili za malo denarja prodani tujcem. Evropa nam ne želi pomagali kar tako, ampak samo iz lastnih interesov, kot npr. poceni slabo plačana delovna sila za dobre izdelke in da v Slovenijo tržijo svoje izdelke. V članice za vstop v ES se prodaja tudi veliko izdelkov slabše kakovosti, vendar ne poceni. Tujci iščejo le. profit. Nekaj podobnega se je te dni dogajalo v slovenskem biseru na Bledu, ko želijo občinski veljaki s tujim denarjem graditi večnamensko športno dvorano za primer šahovske olimpiade. Postavlja se vprašanje, ali je takšna dvorana potrebna in za koliko bi se povečal obseg turizma. Po drugi strani pa imamo v Sloveniji po privatizaciji toliko novih bogatašev, da bi lahko v vsakem slovenskem mestu skupaj zgradili takšno dvorano. Postavlja se mi vprašanje o smislu vlaganja tujcev v takšne projekte. Vsak poslovnež vidi najprej svoj poslovni interes in darilo, ki ga nekomu podari ni zastonj. Kmalu se pokaže, da darilo posameznika ali širšo skupnost stane mnogo več, kot je bila vrednost "prijaznega in vabljivega" darila. Zal so nekateri kupljivi in pohlepni in bi delali s tujim denarjem marsikaj... Blejski velemožje v tem primeru želijo skleniti posel z arabskim šejkom Adanom o izgradnji večnamenske športne dvorane. Ze lepo in prav boste rekli na prvi pogled. Kaj pa sledi temu, ni jasno nikomur. Ker je omenjeni šejk tudi šahist, ima, kot je bil predstavljen javnosti, tudi poslovne sposobnosti. Zato sem prepričan, da so mu že znane vse poteze v naprej, kar pa za slovenske politike ni ravno vrlina. Prva poteza je bili prisoten, potem se že da krmariti naprej. Predpostavljam mojo hipotezo o takšni šejkovi dobronamerni pomoči. Najprej bi dobrodušno zgradil omenjeni športni objekt. Potem hi kupil nekaj hotelov, ker se očitno Slovencem ne splača kupiti ali pa jim niso naprodaj. Potem, da bi bil vloženi kapital varno naložen, kljub temu da nafta teče in se dobro prodaja, bi moral zapoditi svoje osebje, kakopak iz Arabije. Zatem bi bilo potrebno za te ljudi zgraditi naselje. Bom jaz (šejk) gradil, vaša občina naj prispeva samo zemljišče. Ker so ti ljndje tudi verni (islam), je potrebno za njihove duše zgraditi kulturni liram (džamijo). Občinarji se bodo pač morali strinjati, saj sem vam pomagal pri športni dvorani Kljub temu da se pri nas kultura in katoliška vera kot temelj slovenske in evropske kulture zapostavlja ali celo zaničuje. Potem čez nekaj let.ja v Sloveniji pa živi (seje v zadnjih desetletjih preselilo) še več ljudi naše vere, zgradimo še njim nekaj džamij, da jim ne bo potrebno hoditi na Bled. Tako bi dobili vstopnico za priseljevanje. Omenjena prispodoba temelji na tem, kar sem sam videl v Angliji. Kmetje zaradi nizkih odkupnih cen pridelkov opuščajo kmetijstvo in prodajajo cela posestva-Ker je tam liberalni trg z nepremični nami inje pomemben le denar, ta posestva kupujejo bogati šejki. Na teh farmah, kot sem videl, so bili zaposleni njihovi ljudje-Tako danes kapital omogoča nov način priseljevanja ljudi iz islamskih in daljnovzhodnih dežel V mamljivo Evropo bogatih starčkov brez potomcev (beri dedičev)-Vsak dan lahko spremljam0' kako islamski skrajneži v vzhodnih deželah preganjajo domorodce in domačine, ker z ustrahovanjem ljudstva širijo svojo vero i" vpliv. Zato morda ni naključja "a je npr v Iranu nad 60 m0onOl ljudi in od tega je mlajših od i? let dve tretjini. Kje je v tem pog'e' du Slovenija, sami vemo, venfl se žal ne zavedamo dovolj. Komu zdaj tista paro/a "na mladih svet stoji". Pri nas je bolj pomembna svobodna odločitev za splav na račun davkoplačevalcev, kot pa skrb za mladi slovenski rod. Drugi Pr>' mer je v Sloveniji množica kitajskih restavracij, ki zaposlujejo H"' di iz Kitajske, ki tudi niso vse ekonomične, pa vendar shajajo. Od; kod jim denar za kritje, prep"s' čam vašemu razmišljanju. KJeŽ sedaj tista resnica '"ZA SAM0' STOJ NO SLOVENIJO". Ali bor"« zaradi nekaj petičnih pohlepne^, hlapci in tujci v lastni domovi"1. Vprašamo se lahko, kje je cilj A,' smo si ga Slovenci zastavili °D osamosvojitvi. France Rozm*" Prešernoslovec Črtomir Zoreč "Z ustanovitvijo Prešernovega spominskega muzeja v Kranju (leta /964) je zanimanje za pesnika ter za njegovo življenje in delo znova zaživelo. Razen priznanj so prišle do nas tudi zanimive informacije. Sprva sem sicer dvomil, ker smo že tik pred slovesnim odprtjem muzeja objavili poziv javnosti. V prizadevanjih naj bi nas podprli vsi, ki jim je mar Prešeren in slovenstvo. Strokovnim rokam in v naše vitrine naj bi izročili vse tisto, kar je še ohranjenega Prešernovega. Saj je France Kidrič izjavljal že pred desetletji, da starejši ljudje pozabljajo in umirajo, listine se izgubljajo, rokopisi blede, stari papirji prh ne... Toda izkazalo seje, da naš poziv le ni bil zaman: že 12. februarja 1964. leta sem dobil iz Maribora prijazno sporočilo, da nam je tamkaj na voljo osem originalnih pravnih spisov, izdelanih v Prešernovi kranjski odvetniški pisarni - na vseh je lastnoročni pesnikov podpis! Te listine še niso bile v prešernoslovskem razvidu in tudi pokojni France Kidrič jih ni poznal. To nam je pisal upokojeni kapitan vojne ladje Mirko Pleivveiss, tisti zaslužni mornariški oficir s plošče v Selcih. Konec februarja 1964. leta sem se ves v srhu radovednosti podal v Maribor, v Rosinovo ulico št. 20, kjer je živel v svoji vili sredi vrta še vedno vzravnan kapitan Pleiweiss. Predložil mije do- Piše: Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon slej dobro in skrbno hranjene listine - in na vsaki od njih tako ljub nam pesnikov kaligrafično drobni lastnoročni podpis..." Starejši med bralci Gorenjskega glasa so mogoče že pri branju gornjih vrstic prepoznali avtorja, ki jih je zapisal. Ime mu je bilo ČRTOMIR ZOREČ. Rodil se je 14. oktobra 1907 v Stični na Dolenjskem, bil je sin pisatelja Ivana Zorca. V svojem življenju se je uveljavil predvsem kot tekstilni strokovnjak in publicist. Na Gorenjsko je prišel že leta 19$5 in do 1941 učil na Državni tekstilni šoli v Kranju. Z delom na tej šoli je nadaljeval tudi po vojni, v letih 1945-62, kot učitelj in direktor. Leta 1962 je postal kustos in vodja Prešernovega muzeja v Kranju, se 1964 upokojil, delal pa še do 1973. Umrl je /.?. septembra 1991 v Kranju. Prešernoslovje je bilo eno glavnih zanimanj tega vsestransko dejavnega ustvarjalca. Prve članke o Prešernu je objavil že* 1948 v Gorenjskem glasu. Od 1965 je v našem časopisu izhajal njegov podlistek pod naslovom Po Prešernovih stopinjah. Leta 1987, ob avtorjevi 80-letnici, je ČP Glas Kranj izdalo knjigo z enakim naslovom. Iz knjige Po Prešernovih stopinjah je tudi uvodni odlomek, iz njega je lepo razviden Zor-čev preše rnoslovki dar in žar. Ko našteje najdene listine, nadaljuje, kakor sledi. "Vsi navedeni Črtomir Zoreč spisi, ki so bili več kot stoletje del družinske za' kladnice potomcev Prešernovega prijatelja K°n~ rada P/eivveissa, so bili z intimno slovesnostjo v kapitanovem domu izročeni v začasno last pf* nikovega spominskega muzeja v Kranju. Trajn0 lastništvo muzeja pa bodo postale, če ustanovi poskrbi za ohranitev in konservacijo nagrobnika Pleiweissove rodbine ter za imenovanje de~la sedanje Tavčarjeve ulice (od Čolnarja do EV^ pe) po začetniku kranjske tekstilne industriji dejavnosti, Valentinu P/eiwefssu (1785-1866)--Žal pa ni v moji moči, da bi Pleiweissu ustrcgc* Predlagal sem poimenovanje, a ni šlo. Tudi $»' karski družini Laverjev naj bi vrnili ulico v sj<* rem Kranju. Celo na Josipino Turnograjsk0' prvo slovensko pisateljico, doma iz Potoč na(l Preddvorom, je pozabi/a komisija za poimenovanje ulic..." Spomin na Zorca je v G/asovem almatidlt' Spomeniki in junaki (2000) primerno počast' tudi Jože Dežman v eseju o mestni obči'11 Kranj, ki mu je dal naslov Črtomir Zoreč ' Prešernovi kranjski dnevi. Že uvodoma ga označi za "pionirja prešern*?. ne v Kranju", kije "ubesedil človeško široko %K danje na Prešerna... Zoreč je spoštljivo bele-'^ vse, ki so zbirali Prešernovo zapuščino, & £ zdaj razstavljena v muzeju. Prav tako si je Prl zadeval, da bi čaščenje Prešerna v Kranju i'nL /o čim višje dostojanstvo". - Bo Kranj tudi Z°lCl samemu kdaj izkazal primerno čast? Septe'r bra letos bo minila prva desetletnica njeg°v smrti, stoletnica rojstva bo pa leta 2007... KRONIKA ureja: Helena Jdovčan 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Gorenjski policisti so dan policije (27. junij) praznovali na Jezerskem Policista rešila življenje Slovenska policija bo jutri praznovala svoj dan. Policijska uprava Kranj je Dan policije počastila že minuli petek. Proslava je potekala v Kulturnem domu na Jezerskem. NESREČE Jezersko, 26. junija - V Kulturnem domu na Jezerskem je Policijska uprava Kranj v petek, 22. junija, počastila Dan policije, ki je sicer 27. junija. Na ta dan se je pred desetimi leti slovenska milica skupaj s Teritorialno obrambo Slovenije zoperstavila agresiji jugoslovanske armade, ki je svoje tanke poslala na slovenske ceste. "Danes se spominjamo, kako njim sodelavcem. Zlati znak sta smo obranili komaj rojeno Slovenijo," je zapisal v pismo generalni direktor policije Marko Pogorevc, ki se osebno ni mogel udeležiti slavja ste • 2300 n\steni nad Krnico. Na višini metrov je hrvaškemu pla Jl«cu spodrsnilo na zasneženem T?1« med sestopanjem iz Dov-skega vrha. Iz rok mu je odletel ?eP«n, zato se ni uspel ustaviti k,iub ustrezni opremi in obutimi rerezami. Drsel in prevračal se Je okoli 400 metrov, nazadnje pa °Mežal na koncu snežnega jezika. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju ne-Sreče. Pokojnega je v dolino pridal policijski helikopter. Na Prisanku se je v petek oko-1 H-30 poškodovala planinka, ludi ta s Hrvaške. Kot so ugotovi Policisti, so v dopoldanskih urah do Erjavčeve koče prispeli trije Zagrebčani. Tam so pustili avtomobil in se neopremljeni odpravili proti severni steni Pri-sanka. Med prečkanjem drugega snežišča, širokega 50 metrov, je 17-letni Ivoni S., kije bila obuta v športne copate, spodrsnilo. Po 30 metrih drsenja je padla čez skalni previs v 20-metrsko globino in pristala na razpoki med snegom in steno. Reševalci so morali priskočiti na pomoč, takoj so jo oblekli, saj je bila oblečena le v majico s kratkimi rokavi, vojaški helikopter pa zaradi vetra ni uspel posredovati. Reševalci so jo zato na nosilih prenesli do primernega terena, kamor je lahko po umiritvi vetra priletel helikopter, kije Zagrebčanko odpeljal v jeseniško bolnišnico. V reševanju je sodelovalo 17 reševalcev, zdravnik in helikopterja slovenske policije in vojske. • S.Š. Požar v kranjski Savi Kranj, 26. junija - V kranjski tovarni Sava je v soboto, 23. junija, popoldne prišlo do požara na liniji za vulkanizacijo gumenih izdelkov, kjer stroj surovo mehko gumeno maso preoblikuje v gumeni profil. Izdelan profil nato potuje skozi stroj za vulkanizacijo, kije sestavljen iz 38 valjev in kadi, v kateri je talina - sol, segreta na 250 stopinj Celzija. Na zadnjem delu stroja seje med opisanim procesom gumeni profil zataknil pri zadnjih štirih valjih, zato seje iz profila začel.tvariti strdek, kije padel v vulkanizacijsko talino, kjer se je -zaradi visoke temperature vnel. Ogenj je hitro zajel zadnjih devet valjev, nato so ga gasilci uspeli lokalizirati. Po prvih rezultatih preiskave je človeška napaka izključena, nestrokovna ocena škode pa je 20 milijonov tolarjev. • S.Š. KRIMINAL Doma gojila kanabis Kranj - Kranjski policisti bodo kazensko ovadili 22-letnega M. D. iz Kranja, ker naj bi storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. V njegovem stanovanju so namreč našli 78 sadik kanabisa. Radovljica - Enaka usoda čaka tudi brata M.K. iz Radovljice, pri katerem so po odredbi preiskovalnega sodnika prav tako opravili hišno preiskavo. Policisti so našli 16 sadik kanabisa, nekaj džoin-tov in vrečko z 10 grami kanabisa. Kot navaja policijsko poročilo, naj bi M.K. aprila letos posadil konopljo, pred tem pa od znanca že večkrat kupil posušeno opojno travo, najmanj petkrat pa v kletnih prostorih domače stanovanjske hiše trem prijateljem omogočil kajenje konoplje. • S.Š. Ob 14.25 uri je voznik osebnega vozila M. M. vozil po izvozu iz smeri Jesenic proti Lescam. Vključil seje že v promet na regionalni cesti in obstal v koloni vozil, ki so bila ustavljena zaradi mimo vozečih kolesarjev. Zaradi tega je začel polkrožno obračati na ozkem in nepreglednem odseku ceste prav v trenutku, ko je iz blejske smeri proti izvozu na motorju pripeljal policist, ki je s prižganimi svetlobnimi in zvočnimi znaki spremljal skupino kolesarjev. Policist se je poskušal izogniti trčenju in zavil proti desnemu robu ceste na makadamsko ban-kino, vendar vseeno zadel obračajoče se vozilo. Po trčenju je motor zdrsel in trčil v skalo, policista pa je vrglo na skale, kjer je lažje poškodovan obležal. • Foto: A.K. Kar odpeljal se je Žirovnica - Jeseniški policisti bodo kazensko ovadili S. Š., kije minuli četrtek popoldene na Bregu pri Žirovnici povzročil prometno nesrečo in pri tem lažje poškodoval občanko. Osumljeni se je po nesreči odpeljal in poškodovano pustil brez po moči. • S.Š. Prostovoljni gasilci s Kokrice praznovali 80 let društva Za jubilej nova motorka Motorno brizgalno sta botra iz sveta krajevne skupnosti in turističnega društva Kokrica v soboto predala strojniku Jerneju Pičmanu. *°kr«ca, 26. junija - Svet krajevne skupnosti in turistično društvo 5J namreč pri zbiranju denarja za novo motorko, ki je zamenjala Jf ,e* staro, namreč glavna finančna botra, ob številnih drugih ^ovalcih, seveda, med katerimi gre še posebej pohvaliti tudi kra- JJe' ki imajo vselej posluh za skupno dobro. ske°VelJnik Prostovoljnega gasil- desetih letih opravili ogromno kega društva Kokrica Jože Keršič je dejal, da je sodobna m°torna brizgalna pomembna *a večjo operativno sposobnost gasilcev. Častitljiv jubilej so ga-Sl,ei zatem počastili s slavnost-n° akademijo v dvorani kulturna doma, na katero so povabi tudi pobratime iz društev ^rnarje pri Jelšah, Loče in Pregrada na Hrvaškem ter seveda k°lege iz gasilske zveze Mestne °očine Kranj in njenih društev. Slavnostni govornik na akade-yiJ? Je bil predsednik društva J°že Kern, ki je med drugim de-Jal> da so številni gasilci v osem- prostovoljnega dela. Danes je društvo eno najbolj dinamičnih in uspešnih v mestni občini, lani je po točkovniku občinske gasilske zveze celo osvojilo prvo mesto. Razen preventivi in nenehnemu izobraževanju se v društvu zadnja leta posebej posvečajo opremljenosti, ki je sopotnica učinkoviti operativni sposobnosti prostovoljnih gasilcev. Tako so v zadnjem desetletju dobili novo orodno vozilo, nov kombi za prevoz moštva, ki ga nameravajo preurediti v intervencijsko vozilo, agregat, najnovejša Prostovoljni gasilci s Kokrice imajo novo motorno brizgalno. pridobitev pa je, kot rečeno, motorna brizgalna. Društvo ima 68 operativnih članov, med njimi so tudi ženske in mladi. Najpogosteje pomagajo ljudem v poplavah, dimniških požarih, gozdnih in travniških požarih, posredujejo pa tudi v požarih v objektih. "Naša največja želja je nov gasilski dom, v njem bi radi praznovali 90. obletnico društva," je na slavnostni akademiji dejal predsednik društva Jože Kern. Za jubilej in uspešno delo je gasilcem čestital tudi predsednik gasilske zveze Mestne občine Kranj Cveto Lebar, ki je društvu izročil tudi priznanje gasilske zveze Slovenije prve stopnje. Odlikovanja slovenske zveze in priznanja občinske zveze je nato prejelo več gasilcev in gasilk. • H.J. Tekmovanje gorenjskih gasilk - V Podnartu je v petek, 22. junija, po programu Regijskega sveta Gasilskih zveze Gorenjske potekalo že 15. tekmovanje članic Gasilske zveze Gorenjske, ki se ga je udeležilo 63 ekip z vse Gorenjske. Ženske ekipe (v ekipi je pet tekmovalk) so kot običajno morale opraviti praktični del - vajo raznoterosti, nato pa še rešiti test o poznavanju prve pomoči in kraja, v katerem je potekalo tekmovanje. Tokrat so se morale naučiti čimveč o Upniški dolini. V skupnem seštevku so sc najbolje odrezale gasilke PGD Selca 1, ki so zbrale 990,62 točk od 1.000 možnih. Druge so bile gasilke iz Brekovice (987,92), tretje iz Nakla 987,71. za njimi pa sta se uvrstili ekipi PGD Gozd Martuljek 2 (987,09) in PGD Blejska Dobrava (986). Letos so prvič podelili tudi posebna priznanja, ki so jih prejela prostovoljna gasilska društva, ki so bila na vseh dosedanjih tekmovanjih članic najuspešnejša. Priznanje so prejeli PGD Stara Fužina, PGD Mavčiče, PGD Žiri. PGD Kranjska Gora in PGD Brezje pri Tržiču. Letošnje tekmovanje so si ogledali predsedniki in poveljni ki vseh gasilskih zve/ na Gorenjskem in poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič. Drugo leto bo tekmovanje čla nic GZ Gorenjske pripravila GZ Kranj. • S.Š. GORENJSKI GLAS • 18. STRAN DEŽURNI NOVINAR —_ureja: Renata Škrjanc \____ Obisk v 'rožni' hiši zakoncev Smodila Lepe rože in 'fant brez napake' V Kranj ju je spravila Karlova svakinja - Nekoč prva hiša v ulici, danes ulica polna hiš - Zakonca Smodila poleg razumevanja spremljajo tudi rože - Na vrtu, na oknih in balkonu pisane barve - Pelargonije zacvetele že februarja - Meter in pol visoke vodenke Imata srečo, ker je veselje do Primskovo, 26. junija - V Reševi ulici njune hiše ni težko najti se posebej, ce k zakoncema Smodila prihajate zaradi rož Vrt Jih je poln in polni so jih balkoni ter okenske police. Vhodno stopnišče je odeto v cvetje. Močne in razkošne pelargonije se mešajo z nežnimi cvetovi deteljice. In ko Antonijo in Karla Smodila bolje spoznate je jasno, da drugače niti ne bi moglo Selo - Sela - Sele To soboto v Selu pri Žireh Glavni pokrovitelj petega jubilejnega srečanja v soboto bo občina Žiri, glavni medijski sponzor pa Gorenjski glas. Selo pri Žireh, 26. junija - Brane Lahajnar, ki predseduje organizacijskemu odboru, ugotavlja, da seje kraj v zadnjih dveh mesecih zares polepšal. Selo bo pričakalo goste z urejenimi domačijami, pročelji hiš, z okrašenimi okni. Številne prostovoljne in druge akcije so in bodo tudi v soboto potekale v občini Žiri. Pričakujejo, da se bo v soboto na Selu pri Žireh zbralo več kot tisoč obiskovalcev iz blizu tridesetih Sel v Sloveniji. Sicer pa je danes v Sloveniji prek 70 krajev z imenom Selo, Sela, Sele. Srečanje se bo začelo ob 10. uri dopoldne s prihodom udeležencev in se potem nadaljevalo s pozdravi do kosila. Popoldne pa bodo na programu različne prireditve, predstavitve in srečanja udeležencev s plesom. • A. Ž. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC » Osem, d.o.o., Spodnja Slivnica 107, 1290 Grosuplje, tel.: (01) 786 09 31 Vprašanje: Napišite ime paštet Premium narejene iz nojevega mesa? Nagrada : mešan plato izdelkov ► Športna trgovina Pink Panter, tel.: (01) 537 43 90 Vprašanje: V katerih mestih po Sloveniji se nahajajo Športne trgovine Pink Panter? Nagrada: kolesarska očala Odgovore pošljite do sobote, 30. junija 2001 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut..." ", p.p. 99, 1370 Logatec. Nagrajenca z dne 10. maja 2001: • Turistično društvo Briše, 1355 Polhov Gradec: Simon Kavčič Hribarjeva 21, 1234 Mengeš • Gostišče s prenočišči Potok, Jelšane pri Ilirski Bistrici: Anica Kuralt, Višnarjeva 4, 1214 Medvode Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel.: 01 750 9 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio Logatec 107.1 & 91.1MHz. Pokličite (01) 754 1 632 ob nedeljah med 20.21 in 22. uro ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujejo - Šerif - Večerna Zarja - Črni gad - Jutranja Zarja VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18,15 uri na frekvencah mi 1 Radia 0gnJišče- Za Vaš0 Pesem boste lahko glasovali \yJk\l\ ^ v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 8. 5. 2001 Popevke: 1. Dober bo dan - Kalamari 2- Poletna noč - Matjaž Jelen Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: I Ta dan - Skupina 7. oktober 2. Šopek cvetja - ans. Slavka Pluta 3. Lepo je - Alenka Godec Nz - viže 1. Z glasbo vas pozdravljamo - Planinski kvintet iz Kanade 2. Šoferska polka - ans. Pomlad 3. Spet smo pri vas - Vagabundi VAŠA PESEM GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: rož lastno obema. Tako ni težav in vprašanj, kdo bo zanje skrbel in jih zalival. Verjetno jih v tem primeru toliko tudi ne bi bilo. Na okenskih policah in balkonih imata več kot 60 sadik pelargo-nij, fuksije in deteljice, na vrtu pa na desetine sadik tagetesa in vodenk ter visokih grmov raznobarvnih vrtnic. Mavrica, na kateri si spočijete oči. Vse rože prezi-mita in pelargonije so jima letos zacvetele februarja, zdaj pa zakrivajo že polovico oken. Sicer pa bujno cvetenje in razkošno veliki cvetovi niso lastni le njunim okenskim rožam, dober meter in pol visoko jima zrastejo tudi navadne vrtne vodenke. Zakonca Smodila pravita, da je recept preprost. Voda, sonce, malo gnojila in veliko ljubezni, Antonija in Karel Smodila tam, kjer se najbolje počutita. Na domačem vrtu, med svojimi rožami, ki krasijo vrt in hišo. Karel pa v šali ob tem doda, da govarjati, če hočemo, da lepo se je z rožami in ženo treba po- uspevata. Ona Dolenjka, on Šta- Kaj bo novega na Planini pri Kranju? jerc, sta konec 50-ih let prišla v Kranj 'po zaslugi' Karlove svakinje Magdalene in njuna hiša na Primskovem je v trenutku, ko sta se vselila vanjo, imela tudi rože. "Ko sva začela graditi hišo, je bila prva v tej ulici, zdaj pa je hiša pri hiši. Kljub temu imava srečo, kajti obdana sva z dobrimi sosedi, ki v sili pomagajo in s katerimi se ne prepiramo. Začela sva v revščini, imava pa srečo, da naju že več kot pol stoletja spremlja prijateljstvo. Skupaj delava na vrtu in tudi na izlete ne greva drug brez drugega. Je pre' več dolgčas. Mož rad zaigra na harmoniko in veste, ko je bil mladje bil fant brez napake," J6 v smehu dejala zgovorna in dobrovoljna Antonija ter pohvalila tudi pomoč snahe Neli in vnuka Roka. . R. Škrjanc Trg Rivoli nasprotuje Domplanu CU«„^___I„„ T,__ r»« ... „ . Stanovalce Trga Rivoli motijo načrti o gradnji trgovske stavbe v njihovi neposredni bližini. Kranj - Pred kratkim so stanovalci Trga Rivoli na Planini pri Kranju sklicali sestanek, na katerega so povabili tudi predstavnike Dompla-na. Na sestanku, ki je potekal kar na prostem, so stanovalci okoliških blokov zahtevali odgovore na vprašanja, kaj se bo gradilo na zdaj neurejenem parkirišču in kako bo že zdaj sporni objekt spremenil potek življenja na Trgu Rivoli Stanovalci okoliških blokov so bili namreč precej nezadovoljni z (ne)obveščanjem o tem, kaj se bo gradilo v njihovi neposredni okolici. Z gradnjo naj bi se, kot je dejal predstavnik Domplana Franc Vilfan, začelo že septem- bra, na zdajšnjem neurejenem prostoru pa naj bi tja do naslednjega poletja zrasel preskrboval-ni center. Franc Vilfan je imel predstavitev zazidalnega načrta blagovnice, ki obsega 2300 kvadratnih metrov, predvidenih pa je tudi 132 parkirišč. Poleg tega je v prihodnosti predvidena izgradnja še za dodatnih 150 parkirnih mest in 130 podzemnih parkirišč. "S tem bi rešili težave s parkiranjem," je bil prepričan Franc Vilfan. O tem, katero trgovsko podjetje se bo naselilo na Trg Rivoli, tako Franc Vilfan kot tudi Janez Fajfar nista želela govoriti, razkrila pa sta, da ima podjetje v Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovina,d.o.o., Kranj, Smledniška 58 in Likozarjeva 1a. LESTVICA NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOVV DRUGEM KVARTALU PUUNIIN JO STISNI |bradpitt IZLET MEYER BRECKIN SAMO ŠE 60 SEKUND NICOLAS CAGE VESOLJSKI KAVBOJI CLINT EASTVVOOD DOBRE MRHE PIPER PERABO V ŠKRIPCIH DANNY DEVIT0 SHIRI film režiserja JEGVU KANG MOŽ BREZ TELESA KEVIN BACON RABEU AMICK MARCHEN ČLOVEK Z LUNE JIM CARREY Delovni čas videotek LIPA( Smledniška 58, (Čirčah) in LIPA2 (Likozarjeva la, na Primskovem) je naslednji: LIPA je odprta ponedeljek, sredo in petek od 13. do 21. ure, torek in četrtek od 17. do 21. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure. LIPA2 pa je odprta vsak dan od 12. do 22. ure, v nedeljah in praznikih pa od 16. do 21. ure. TRENUTEK ODLOČITVE (RULES OF ENGAGEMENT) akcija Najnovejši film oskarjevca in mojstra trilerjev VVillia-ma Friedkina (Izganjalca hudiča) razpleta zgodba o polkovniku (SAMUEL L. JACKSON), ki ga zaradi domnevnega kršenja bojnih pooblastil postavijo pred vojaško sodišče. Ker so očividci spornega trenutka odločitve, ki je sprožil mednarodni politični incident mrtvi in dokaz o upravičenosti njegovega ravnanja izgine neznano kam, mora polkovnik svojo nedolžnost dokazati ne samo sodišču in vladi, ki ga očitno potrebuje za grešnega kozla, ampak tudi in predvsem svojemu branilcu (TOMMY LEE JONES), ki je hkrati njegov dolgoletni prijatelj. V preteklih mesecih smo iskali odgovor na vprašanje ali poznate še kakšen film v katerem igra Martin Lavvrenc. Pravilni odgovori so se glasili: PODLI FANTJE, OROPAJ POLICIJSKO POSTAJO, NIČ NI IZGUBUENO, Nagrade so prejeli sledeči: 1. En teden brezplačno izposojo video kaset v LIPI ali LIPI 2 prejme: Peter Dolenc, Grmičeva 6, 4000 Kranj 2. Brezplačni vpis v videoteko LIPO ali LIPO 2 prejme: Karmen Avsec, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče 3. Prazno videokaseto prejme: Štefanija Štilec, Tro-jarjeva 37, 4000 Kranj NOVO VPRAŠANJE SE GLASI: Naštejte vsaj še dva filma v katerih nastopa TOM-MY LEE JONES. Uredila: Šimenc Mateja j KUPON : odgovor:......... i ime in priimek: Kranju že eno trgovino in da gf* za enega od največjih slovenskih trgovskih podjetij. Kljub temu da je bilo stanovalcem bližnjih blokov obljubljen0/ da bo dovolj parkirišč, je približno petdeset zbranih po uvodnih besedah predstavnikov DomP)a' na začelo izražati nestrinja"^ 1 načrtovanim projektom- polegj hrupa, ki bi ga utegnila prinest načrtovana zgradba, prebivale^ moti tako velikost zgradbe, oddaljenost od najbližjih stan0; vanjskih zgradb. Verjeli niso nit' Domplanovim obljubam o tem. da bo tako za kupce kot tudi z<* stanovalce dovolj parkirnih mest, stanovalce pa moti tudi to, da načrt ukinja obstoječo pot«° avtobusne postaje, načrtovana pot do podhoda pa se stanovalcem zdi neprimerna. Zgodba o tem, ali bo DomP|aI! jeseni začel graditi, tako še končana, saj so prebivalci Tri?3 Rivoli napovedali, da se bodei z vsemi sredstvi prizadevali. njihova okolica ne bo posta'3 prenapolnjena z asfaltom. * . Špelah V nedeljo, 1. julija Srečanje Janezov v Novi Oseliri Sovodenj, 26. junija - V nedeljo, 1. julija, bo v Novi Osel'' ri nad Sovodnjim tradicionalna prireditev srečanje Janezov, <°j je letos ena od osrednjih Pnre' ditev Turističnega društva So-vodenj. Na povabilo domačina Janr Bajta iz Laniš bodo v nedelj0 popoldne pod lipama v N°v Oseliri nastopili pevci in pevK. folklorne skupine Sava Kranj; Prireditelji bodo pripravili tuđ zabavne igre pod naslovom J3' nez v kuhinji. Vsi Janezi w Ivanke, ki bodo prišli na P0' znano in priljubljeno tradicj0' nalno srečanje, bodo ob prin°' du dobili za pozdrav sol, krU in žganje ter majhno spomin sko darilo. Vpisali pa se bod" tudi v Register Janezov. •» Na prireditvi bodo izbrali tuj Naj Janeze. Izbrali bodo starejšega, najmlajšega, ™' težjega in najbolj oddaljene^; Zmagovala bodo dobili pra* tične nagrade. Doslej je v ReS ster vpisanih že več kot 300 J« nezov. Na dveh prireditvah P° lipami v Novi Oseliri pa sejiJJ naenkrat zbralo že več kot st ■ HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročito za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 METEOR, d.o.o. Stara c. I, Cerklje H OKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 AVTOBUSNI PREVOZI DRI NOVEC PAVEL Plavalni klub Radovljica -Park hotel Bled Tel: 53 15 770 LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ 04/596 11 87 GRAJSKO KOPALIŠČE BLED 04/578 0528 TETIVO KOPALIŠČE IKRANJ 04/201 44 29 SLOVENIJA I ^ClONALNO ZDRUŽENJE I 44 kaKOVOST živijenja &ORZA ZNANJA :^°lski c. 30. p.p. 370, 1000 '■Jubljana i " 1 Pa nam pošljejo e-mail na \ "asl<>v:ljubljana@/>orzaznanja.ms ; s-l'dus.si Trst 10.7., Madžarske toplice od 16.8. do 19.8. in od 30.8. do 5.9.. Lenti 21. 7. Lenti 7.7., v času počitnic vsak teden kopalni izlet v Čatež. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob.; Trst vsako sredo in petek. Ostali prevozi po dogovoru! 041/734-140 Trst 5.7. in 27.7. Tel.: 533-10-50, 031/74-41-60 KOPALIŠČE je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli. 600 sit, mladina do 14. leta: 500 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli: 500 sit, mladina: 400 sit Temp. vode 26,5 stopinj C. Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Vsak petek vas vabimo na nočno kopanje od 20. do 23. ure - cena 500 sit, CENA VSTOPNIC: celodnevna odrasli 650 sit, šolarji in dijaki 500 sit, popoldanska odrasli 500 sit; šolarji in dijaki 400 sit, Temp. vode : 25 - 26 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, dijaki, študenti 600 sit; otroci (do 14 let) 500 sit; popoldanska (po 12 uri) odrasli 600 sit, dijaki, študenti 500 sit; otroci (do 14 let) 400 sit; Temp. vode 18 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure, sobote in nedelje od 9. do 20. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, otroška 400 sit; popoldanska odrasli 560 sit, otroška 320 sit; Temp. vode 26 stopinj C Društvo OZARA - Pisarna za informiranje in svetovanje; je namenjena ljudem s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski, njihovim svojcem in predvsem tistim, ki potrebujejo strokovno pomoč, podporo, svetovanje ter spremljanje pri preživljanju njihovega vsakdana na domu ali kjer se trenutno nahajajo. ODPIRAMO Pisarno za informiranje in svetovanje JESENICE, ki ima prostore na Tavčarjevi 3b, telefon: 583-62-00. Uradne ure so. v ponedeljek/četrtek 9. - 12. in v sredo: 9. - 15. Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na 23-62-610 ali pa nas obiščete na spletnih straneh www.ozara.org ■-.< Za tiste, ki ste v teh toplih dneh preveč počivali in za tiste, ki jim primanjkuje energije, smo iz naše shrambe znanj izbrali nekaj informacij. - Utrujenost lahko preženete tudi z bolj zdravo prehrano. Člani Borze znanja Ljubljana vas poučijo o vegetarijanski, dietični in makrobiotični prehrani, seznanite pa se lahko tuid z indijsko in kitajsko kuhinjo. - Kondicijo si med drugim lahko nabirate s plesanjem. V naši bazi podatkov imamo izvrstne plesalce standardnih, latinsko-ameriških plesov in drugih družabnih plesov. - Poleg tega imamo tudi ponudnike, ki so vam pripravljeni pomagati in svetovati pri gorskem kolesarjenju, borilnih veščinah, ter telovadbi in aerobiki, tako za otroke kot odrasle. Poleg pestre ponudbe, ki nam jo nudijo naši člani, se na Borzi znanja tudi veliko povprašuje po določenih znanjih in informacijah, na primer zelo aktualno je povpraševanje po pridelovanju domačega kvasa, znanju rolanja in znanju ikonopisja. 3gide vsak tanek ln petek GLASOV KAŽIPOT Prireditve Buniki vrtni veselici dru§L ~ . Prostovoljno gasilsko vesel, ° ^e prireia veliko vrtno sicer \°° Z bo9atim srečelovom, in Uri z SODoto, 30. junija, ob 20. nede|ansamblom Kingston in v 1Sarnblom Mlade frajle. ^voritev poletne Kran V Krar>Jski Gori s0 QhSka G°ra - V Kranjski Gori DriD ° °tv°ritvi poletne sezone Ua.rW številne prireditve. tr9u n ^torek- 26- Junija, bo na 2a brci, TD Kranjska Gora zbor 2Q ezplačni planinski pohod, ob igran_Uri DO začetek lutkovne ob I6 postave Kekec in Pehta, riastnn" , uri pa se bo zacel Včetrt t Plne Tri9'avski zvonovi. Urj 2a- ; 28' Jun'Ja- se bo ob 10. šbortn n°9ometni turnir na Qo2ri f»m ,grišču v KamPu špik v rr,acji Martuljku (prijave in infor-°4l/okc9- Branko Trstenjak, DredTii 8-99)- °b 20• uri bo n'uristlčnim društvom Kranjska predstava Zakonski vrtil- jak (KPD Josip Lavtižar Kr. Gora). V petek, 29. junija, ob 10. uri bo začetek košarkarskega turnirja na športnem igrišču v Kampu Špik (prijave in informacije; g. Branko Trstenjak, 041/295-899); ob 20. uri pa na trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori letni koncert Ženskega in Mešanega pevskega zbora Kranjska Gora. Dnevi kovaškega šmarna Kropa - Leto je naokrog in bližajo se dnevi kovaškega šmarna v Kropi. Turistično društvo Kropa vas vabi jutri, v sredo, 27. junija, ob 11. uri, da se jim pridružite v prostorih Kulturnega doma v Kropi, kjer se bodo pogovarjali o: Programu kovaškega šmarna in o prvi kovaški koloniji - TD Kropa in LTO Radovljica; Zborniku ob 100-letnici rojstva kovaškega mojstra Joža Bertonclja - muzeji Radovljiške občine; Ponatisu Kroparskih zgodb - zamisel in založništvo Tgmco Kropa, d.o.o.; Novih pridobitvah v Kropi in načrtih v prihodnje - predsednik KS Kropa, ter o Projektu CRPOV za desni breg Save - LTO Radovljica in Skriptorij, d.o.o.. Podelitev priznanj Škofja Loka - Župan Občine Škofja Loka g. Igor Draksler vas vabi na podelitev priznanj Občine Škofja Loka najboljšim učencem, dijakom, zmagovalcem na državnih tekmovanjih in mentorjem dobitnikov zlatih priznanj. Slovesna podelitev bo danes, v torek, 26. junija, ob 19. uri na dvorišču Loškega muzeja Škofja Loka. Tekmovanje s skiroji Škofja Loka - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Škofja Loka in Avto moto društvo Škofja Loka prirejata v četrtek, 28. junija, ob 17. uri na Mestnem trgu v Škofji Loki v okviru občinskega praznika tek- www.ribeinvode com DlCj mm,- Media Art italni tisk ,. Internet tudio wvw.gorenjskaonline.com £\ OKMftJAMB $UK Ponudba: okvirjanje Izdelava ogledal slikarska platna serijski okvirji prodaja slik Vodopivceva 3,4000 KRAN! (Mohaiev klanec) tel: (04) 23-64-970 delovni čas: vsak dan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure movanje s skiroji za učence osnovnih šol občine Škofja Loka. V italijanske Dolomite Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na izlet v italijanske Dolomite 10. in 18. julija. Odhod iz Nakla bo ob 6. uri zjutraj. Prijavite se čimprej. Kolesarsko srečanje diabetikov Gorenjske Kranj - Društvo diabetikov Kranj -Komisija za rekreacijo, šport in izletništvo vabi na tretje kolesarsko srečanje diabetikov Gorenjske - kolesarski trim. Zborno mesto bo v petek, 29. junija, ob 16.30 uri pri Lovskem domu na Pangeršici. Kolesarjem bosta na voljo dve progi za rekreacijsko kolesarjenje. Prijave sprejema Ivan Benegalija v večernih urah na tel.: 257-14-57 do jutri, srede, 27. junija. V primeru slabega vremena bo kolesarjenje prestavljeno na poznejši termin. Med Kočevskim in Kolpsko dolino Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 30. junija, na izlet po meji med Kočevskim in Kolpsko dolino. Odhod avtobusa bo ob 8. uri zjutraj izpred avtobusne postaje pri Čufarju, povratek na Jesenice do 18. ure. Tura je del Kočevske planinske poti in bo potekala delno po gozdu, delno po razglednem robu nad Kolpsko dolino. Hoje bo za približno 4 ure. Prijave z vplačili za člane PD Jesenice in Javornik - Koroška Bela sprejemajo na upravi društva do četrtka, 28. junija, do 14. ure. Pohod po obrobju Kepe Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj prireja v četrtek, 5. julija, zanimiv pohod po obrobju (senčni strani) Kepe v Rožu v Avstriji (Škocjan - Bekštajn - Marija na Zilji - Avstrija). Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina. Skupne hoje ne bo več kot tri ure. Prijave zbirajo v tajništvu društva do srede, 4. julija, do 12. ure. V Maltatal Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi 4. julija na izlet v Maltatal - v dolino strmo padajočih voda, kjer boste očarani nad naravo in tehniko. Prijavite se na društvu upokojencev do zasedbe avtobusa. Na Svete Višarje... Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na turistični izlet na Svete Višarje in v Čedad, Kobarid, zgornjo dolino Soče, Trento in na Vršič. Izlet bo v torek, 3. jujija, z odhodom ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Prijavite se v društveni pisarni v Kranju na Tomšičevi 4 vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Srečanje upokojencev Slovenije Železniki - Društvo upokojencev za Selško dolino Železniki obvešča svoje člane, da bo odhod avtobusa na srečanje upokojencev Slovenije v Velenju dne 28. junija, ob 7. uri izpred trga v Železnikih. Povratek bo v popoldanskih urah. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz O/* I um. VI Um v«||jy studio (01) 561 31 30 Sr marketing (01) 561 30 60 Radio Glas Ljubljane d.d., C. 24 junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče barcaffe Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vas in vaše prijatelje vabi na Srečanje upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 28. junija, ob 10.30 uri v Velenju. Odhod avtobusov je iz vseh AP od Stražišlča do Svetega Duha, ob 7. uri. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na srečanje upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 28. junija, v Velenju. Avtobus bo odpeljal z Bele ob 7.30 uri, iz Preddvora ob 7.35 uri. Kranj - Društvo upokojencev Kranj tudi letos vabi na tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 28. junija v Vele-nju. Odhod izrednih avtobusov bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni na Tomšičevi 4 v Kranju. Sejem rabljenih šolskih knjig Kranj - Društvo prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo Kranj ob zaključku šolskega leta 200/2001 organizirata že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v pritličju Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, in sicer v soboto, 30. junija, od 8. do 12. ure. Staršem, učencem in dijakom osnovnih in srednjih šol bodo v času sejma nudili potrebne informacije v zvezi z učbeniki, šolskimi potrebščinami, njihovo veljavnostjo in tudi predlagali prodajalcem višino cene za rabljene šolske knjige in potrebščine. Jeseni bo ponovitev sejma, predvidoma 7. in 8. septembra. Dojenje * Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje - LLLI vabi v torek, 3. junija, ob 16.30 uri na srečanje v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja: Očetje in dojeni otroci. Udeležba je brezplačna. Vabljeni očetje in matere, dobrodošli pa tudi dojenčki in mlački: Informacije: Irena, tel.: 510-80-01. fertcaiaGOl Planinski tabor Škofja Loka - Mladinski odsek pri Planinskem društvu Škofja Loka bo za aktivno preživljanje počitnic na planini Kuhinja v Krnskem pogorju pripravil planinski tabor Po sledeh 1. sv. vojne od 1. do 7. julija. Informacije v planinskem društvu, tel.: 512 06 67. Prevoz na srečanje invalidov Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, ki se bodo v soboto, 30. junija, udeležili srečanja delovnih invalidov z začetkom ob 10. uri v restavraciji tovarne Iskra v Kranju na Laborah, da bo društvo zaradi ukinjenih nekaterih avtobusnih prog ob sobotah organiziralo poseben prevoz z avtobusom Alpetourja in sicer: odhod ob 9. uri AP Cerklje, Velesovo, Luže; ob 9.15 uri Šenčur, Britof, Visoko; ob 9.20 uri Predoslje, Kokrica; ob 9.30 uri hotel Creina, Primskovo (Zadružni dom), La-bore in ob 17. uri po isti relaciji nazaj. Za srečanje v pisarni društva še sprejemajo vplačila in sicer vsak torek in četrtek od 15. vdo 17. ure, tel.: 2023-433. Krvodajalska akcija Žiri - V Žireh bo krvodajalska akcija potekala 28. in 29. junija. Koncert MePZ DU Škofja Loka Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka obvešča, da je datum njihovega koncerta spremenjen, in sioer je z 29. junija predstavljen na jutri, sredo, 27. junija, ob 20. uri v Kristalni dvorani na Mestnem trgu. Gostje bodo Tamburaška skupina Kašarji iz Žirovnice in folklorna skupina Škofja Loka. Vstop je prost, veseli pa bodo prostovoljnih prispevkov. Nadaljevanje na 20. strani ŠALOS 4. 4290TRZ1C. TEL; 04/59-50.595. FAX 04, 59-24-666 GLASOV KAŽIPOT Nadaljevanje z 19. strani Glasbena Loka 01 Škofja Loka - Ljudska univerza Škofja Loka organizira v okviru 11. poletne glasbene šole Glasbena Loka 01 naslednje koncerte: danes, v torek, 26. junija, ob 2*0. uri v kapeli Puštalskega gradu Elena Hribernik (flavta), Marko Hribernik (klavir); jutri, v sredo, 27. junija, ob 20. uri v cerkvi v Stari Loki Anton Grčar (trobenta), Tibor Kerekeš (trobenta), Tone Potočnik (orgle); v četrtek, 28. junija, ob 20. uri v kapeli Loškga gradu Mateja Bajt (kljunasta flavta); v petek, 29. junija, ob 18. uri v kapeli Puštalskega gradu zaključni koncert udeležencev 11. poletne glasbene šole Glasbena šola '01. Vsi koncerti so brezplačni. Vrata 2001 Jesenice - Razstavi salon Dolik Jesenice vas in vaše prijatelje vabi v petek, 29. junija, ob 18. uri na odprtje in ogled razstave likovnih del udeležencev 22. planinske slikarske kolonije Vrata 2001 in prijateljev kolonije. Razstavo bodo odprli s krajšim kulturnim programom. Na ogled pa bo do vključno 18. julija. Maksim Sedej ml. Ljubljana - V četrtek, 28. junija, ob 20. uri ste vabljeni v avlo Poslovnega centra Mercator na Dunajski cesti 107 v Ljubljani, na otvoritev razstave del slovenskega slikarja Maksima Sedeja ml. TIHA ■ ■ ■ in Čiste vode Bled - Foto klub Triglavski narodni park in Hotel Astoria vabita na ogled razstave fotografij in predvajanje diapozitivov na temo Čiste vode. Avtor razstave je Hrvoje Oršanič. Odprtje bo jutri, v sredo, 27. junija, ob 20. uri v Hotelu Astoria na Bledel. Nastopili bodo učenci Glasbene šole Radovljica pod vodstvom prof. Pavle Uršič -Kunej. Razstava bo na ogled do 8. avgusta. Zgornja Gorenjska 1990-1991 Bohinjska Bistrica - V petek, 29. junija, ob 20. uri bo v sejni sobi v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici predstavitev monografije " Zgornja Gorenjska 1990-1991". Puatalski likovni ustvarjalci Škofja Loka - Loški muzej ob prazniku občine Škofja Loka vabi na odprtje razstave likovnih del puštalskih likovnih ustvarjalcev, ki bo jutri, v sredo, 27. junija, ob 20. uri. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Škoja Loka, razstava pa bo odprta v Okroglem stolpu Loškega gradu. Jjgitalni tisk m Media Art Studio, , Internet 80 let Bolnišnice Golnik Kranj - Ob 80-letnici Bolnišnice Golnik bodo v četrtek, 28. junija, ob 12. uri v galeriji Mestne občine Kranj odprli razstavo del slikarske kolonije. Častna gostja bo Štefka Kučan. Ob zaključku razstave bo avkcija razstavljenih del. mi mi %m jgeoss, sfol ,e©m Razstava v Galeriji Mestne hiše Kranj - V Mestni občini Kranj so pripravili projekte obnove Maistrovega trga. Ker želijo, da širša javnost sodeluje s predlogi pri dokončni izdelavi projektov, so se odločili, da jih predstavijo na razstavi, ki bo odprta jutri, v sredo, 27. junija, ob 11. uri v Galeriji Mestne hiše na Glavnem trgu 4 v Kranju. Na razstavi bo tudi knjiga pripomb, kjer boste lahko vpisovali svoje predloge. Lutke brez meja Jesenice - Kulturno društvo Lutkovno gledališče Jesenice vas vabi na 9. Mednarodni festival "Lutke brez meja". V petek, 29. junija, ob 10. uri v vrtcu Lesce; Paolo Valenti "Marionette in blues". Ob 10. uri v vrtcu Radovljica; LG Frl-Fru in Zapik iz Ljubljane "Svinjski pastir". V vrtcu Posavec pravtako ob 10. uri LG Jesenice "Obuti maček". Ob 17. uri pa na Linhartovem trgu v Radovljici Paolo Valenti "Marionette in blues"; LG Fru-Fru in Zapik Ljubljana "Svinjski pastir"; LG Jesenice "Obuti maček". V soboto, 30. junija, se bodo ob 17. uri na Blejskem gradu predstavili: LG Jesenice "Žabji kralj"; LG Balin kugla iz Ljubljane "Turjaška Rozamunda" in "Mini cirkus Buf-fetto" iz Rusije. UKV - STEREO 90,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,1 Mhz tel.: 05/372 38 08 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10 belsad Gorenjke In Gorenjci. Poslušamo- • It?) 041 944 944 QA4 Iflhz Kranj - Radovljica - Jesenice MALI OGLASI g 201- 42 - 41 HŠ 201- 42 - 48 S 201- 42 - 49 APARTMA - PRIKOLICE Na lepi in mirni lokaciji, na otoku Krku, oddajam apartmaje. "S 233-14-89 9858 KRK - oddam apartma na lepem kraju. S 25-11-808 10410 OTOK PAG-Zuboviči ODDAM SOBE s polpenzionom, parkirišče v senci. H 0038553664049, Ida 10446 APARATI STROJI CISTERNE za kurilno olje, proizvodnja in prodaja. Kozina Kranj, d.o.o., S 041/652- 285 9970 Prodam nakladalno PRIKOLICO za seno Stayr, 20 m3. S 041 /955-536 10200 TRAKTORJI UNIVERSAL - NOVI, cena ugodna, pogodn 4x4 od 30 do 102 KS. garancija, servis, rezervni deli vse na enem mestu. Kosilnica, motokultivatorji, freze Muta, žage in motorne kose DOLMAR, gume BARUM, akumulatorji, vitle, cepilci, rabljena kmetijska mehanizacija, REZERVNI DELI. Vršimo servis in popravilo traktorjev,'kosilnic, motokultivatorjev in motornih vozil. Delovni čas od 8 ure do 16 ure. SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN MOTORNIH VOZIL, JOŽE LANGUS, Ljubno 29, 533-1009,031/309-753 i0382 Prodam TV SHARP 55 ekran, nov, zapakiran, garancija, 040/25-99-69 ' 10418 Prodam HLADILNIK v omari. "S 040/504- 332 10429 Prodam PAJKA SIP na 4 vretena. Zadraga 15, Duplje 10431 Prodam VILIČAR INDOS 2,5 t, cisterno 1700 I Creina in BCS kosilnico. Ti 031/766-842 10441 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam. TP 041/878-494 10449 TOK - Telefon Odvisnosti Kroni 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 KOMBAJN za 600.000 SIT, TRANSPORTNI TRAK za 150.000 SIT in večjo količino GAJBIC po 200 SIT, prodam. "S 533-11-64 10452 Prodam ELEKTROMOTRJE različnih moči in KABLE različnih prerezov. "S 595-82-80 DVD-DOMAČI KINO, HI-FI SISTEMI! Pestra izbira sistemov za domači kino. DVD pred-vajalnikov, televizorjev in hi-fi komponent po naročilu. Svetovanje in predhoden ogled na vašem domu ter trezplačna dostava in priklop, nastavitev sistema. SBF d.o.o., 01/436-42-00,041/761-760 10471 ČESTITKE Mami, babici in prababici FRANČIŠKI VOZELJ, ISKRENE ČESTITKE za 90 let!! Hči Fani, Janko in Marta z družinama 10427 GR. MATERIAL Prodam BARAKO, primerno za vikend ali gradbeno barako. "E 031 /202-617 10419 Prodam vhodna in notranja vrata, dobro ohranjena. 513-49-24 10451 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, pomoč za izpite. Resnik, s.p., Milje 67, Visoko, TT 253-11-45 ali 041/564-991 10105 KOLESA Prodam malo rabljeno moško ŠPORTNO KOLO 10 prestav, f? 533-13-91 10453 _KUPIM GARAŽO v Škofji Loki, kupim. IT 5181- 086 10420 Kupim manjši rabljen gradbeni KONTEJNER. tT 57-65-900, 57-65-901, 031/618- 480 10445 Biroteh, d.o.o. - Hrušica Kupim dobro ohranjen MOTOR APN 6, cena po dogovoru. "B 2026-335 10455 LOKALI KRANJ pri sodišču, 60 m2, urejene, klimatizirane pisarne, parkirišče, ODDAM. "B 031/360-160 9335 ŠENČUR: PRODAMO VEČJO KVADRATURO PISARN. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Prodamo: KRANJ - poslovno-stan.hišo na vpadnici v mesto, hiša ima 4. etaže in skupaj 650 m2 uporabne površine na parceli 2.650 m2, hiša je primerna za več različnih dejavnosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ndomplan j družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem j in energetiko, d.d. ! kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, far. 04/20-68-701 Prodamo: KRANJ, center - lokal 80 m2 z izložbo, primeren za trgovino, servis ali mirno dejavnost, cena je za 288.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ - trgovski lokal 80 m2 v pritličju, 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa in več pisarn v mestnem jedru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ - poslovno-stan.hišo na vpadnici v mesto, hiša ima 4. etaže In skupaj 650 m2 uporabne površine na parceli 2.650 m2, hiša je primerna za več različnih dejavnosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, center - lokal 80 m2 z izložbo, primeren za trgovino, servis ali mirno dejavnost, cena je za 288.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ - trgovski lokal 80 m2 v pritličju, 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa in več pisarn v mestnem jedru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKALE ODDAMO KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10120 KRANJ - POSEBNA PONUDBA !!! NA ODLIČNI LOKACIJI ODDAMO POSLOVNI PROSTOR,48 M2, VSI PRIKLJUČKI. PIA NEPREMIČNINE 201 27 19, 041/722-632 ODDAM gostinski lokal na Jesenicah. "B 041/500-943 10422 Prodam trgovsko - poslovni objekt ob cesti Kranj-Škofja Loka. n 031 /618-171 10436 OTR. OPREMA Prodam čisto nov KOMBINIRAN VOZIČEK ROKY za 5000 SIT! "B 23-26-538, popoldan 10317 OSTALO LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN dobite. Zbilje 22, 01/3611-078 4044 Prodam HRASTOVO in KOSTANJEVO VRTNO GARNITURO, doložine 2 m. B 51- 22-775,041/903-432 1042S Prodam 100 I AKVARIJ z vso opremo za 35000 SIT. tf 031/812-771 10456 PRIDELKI SLADKE JAGODE zorijo pri Markuti v Čadovljah 3 pri Golniku. Možno samoobira-je. "B 256-00-48 9834 Prodam JEČMENOVO SLAMO z njive in KOZJE MLEKO. W 204-22-88 10476 POSESTI KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO, kupim. "B 04/236-80-01 2634 V bližini ŠKOFJE LOKE prodamo KMETIJO z GOSPODARSKIM POSLOPJEM pod Šifra: " BIO " 8991 Zminc, parcela z gradb. dov., vsi priklj., lepa lokacija, 980 m2, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Naklo, okolica, prodam večjo posest s hišo v III. gradb. fazi, zelo ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Z Vami smo vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in naj/animivejSi medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax poročila DESK: e-mail: gtvij INTERNET: 24 ur 4»rs ostdnjarms strani GORENJSKEGA TELETEKSTA t 9n VIDEOSTRANI in GORENJSKA TV POROČILA zanimiv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE. TV PROGRAM V ŽIVO. PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM* Internet: www.rodiotop.net Prodamo: KRANJ, Primskovo - na odlični lokaciji za Gradbinko gradimo hišo-dvojček vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajeno bo do IV. gr. faze, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Orehek - stan.hišo 180 m2 z delavnico 40 m2, na parceli 1.000 m2 prodamo za 28,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: BLED - na mirni lokaciji stan.hišo dvojček, v eni etaži 100 m2, 3 etaže, parcela 386 m2, cena = 40,9 mio SIT, menjamo tudi za stanovanje ali manjšo hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJSKA GORA - zraven smučišča hiša v treh etažah, z možnostjo predelave v več apartmajev, pritličje in nadstropje že izdelano, parcela 207 m2, odlična lokacija in razgled, cena = 35,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: PODREČA - zazidljivo parcelo 1.200 m2 za stan.hišo; BITNJE - 2 parceli po 500 m2 z gradbeno dokumentacijo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ - garažo v Šorlijevem naselju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: Bašelj pri Preddvoru - zazidljivo parcelo ob potočku na mirnem predelu 1.550 m2 z lokacijsko dokumentacijo 17,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PIA nepremičnine podružnica Sk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:5060-300 P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel.: 201-27-1* www.ma-nepremicmne.si/ Prodamo: TRŽIČ, okolica - ugodno parcela z gradbenim dovoljenjem za bivalni vikend 750 m2 za 8,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: BOHINJSKA BELA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in čebelnjakom na zemljišču 2.100 m2 za 19,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ ( Besnica) -bivalni vikend s priključki in lokacijsko dokumentacijo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Primskovo - na odlični lokaciji za Gradbinko gradimo hišo-dvojček vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajeno bo do IV.gr.faze, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Orehek - stan .'hišo 180 m2 z delavnico 40 m2, na parceli 1.000 m2 prodamo za 28,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOV, SP. BESNICA; 75 m2, novo, trisobno, mansarda večstanovanjske hiše, CK, vrt, parkirno mesto, možna menjava, BREZ PROVIZIJE. Cena: 14,3 mio SIT (128.000 DEM). PS00450MA-KR Knjižno urejene 29.000 OEM KRANJ - Pi£ nizek blok, 13,7 mio SI ohranjeno, jemnina pc 1 Cena: 14,5 mio SIT(130.000 DEM). PS00575MA-Kf KRANJ - Vodovodi klasično ogrevanji adaptirane 15,8 mio! c. nadstropje, Li\ . PS00540JN-KF I nadstrešek, vselji (80.000 1 Tf Prodamo: BLED - na mirni lokaciji stan.hišo dvojček, v eni etaži 100 m2, 3 etaže, parcela 386 m2, cena = 40,9 mio SIT, menjamo tudi za stanovanje ali manjšo hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53,202 25 66_____ Prodamo: KRANJSKA GORA - zraven smučišča hiša v treh etažah, z možnostjo predelave v več apartmajev, pritličje in nadstropje že izdelano, parcela 207 m2, odlična lokacija in razgled, cena = 35,4 mio SIT, K KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,_202 2S66 Prodamo: PODREČA - zazidljivo parcelo 1.200 m2 za stan.hišo; BITNJE - 2 parceli po 500 m2 z gradbeno dokumentacijo, KJ KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 2022566 Prodamo: KRANJ - garažo v Šorlijevem naselju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 -______ Prodamo: Bašelj pri Preddvoru - zazidljivo parcelo ob potočku na mirnem predelu 1.550 m2 z lokacijsko dokumentacijo 17/ mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 V? 53, 202 25 66 ;___ Prodamo: TRŽIČ, okolica - ugodno parcela z gradbenim dovoljenjem za bivalni viken 750 m2 za 8,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ____ Prodamo: BOHINJSKA BELA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in čebelnjakom na zemljišču 2.100 m2 za 1»> mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 ?/ mišo miso miso miio mišo Sanacija dimnikov z nerjavečimi tuljavami za plin, olje, trda goriva. Opravimo rušenje, saniranje, zidavo novih, vrtanje in projektiranje. Nudimo priključna kolena, dimne kape ter obrobe, n 041/959-134, BAŠA & Co.,d.n.o., Struževo 3 a, Kranj 10082 IZKOPE za elektriko, vodovod, telefon, kanalizacijo, škarpe in podobno opravljamo z mini bagarjem. Mertana d.o.o., Mače 14, Preddvor, "B 2551-349, 041/543-993 Izvajamo vsa zidarska dela, fasade, notranje in zunanje omete. Delamo hitro in poceni. BYTYQI-BENE in ostali, Struževo 3A, Kranj, 041/561-838 10340 Popravila vseh vrst TV-VIDEO APARATOV -TV GORENJE TUDI NA DOMU! "B 2331-199, Sinko Marko, s.p., c. na Klanec 53, Kranj 10416 STARO ZA NOVO! VIDEOKAMERE, DIGITALNI FOTOAPARATI, TELEVIZORJI, PRI NAKUPU NOVEGA BLAGA PRI NAS, VAM VZAMEMO V RAČUN VAŠO RABLJENO VIDEOKAMERO ALI TELEVIZOR. PESTRA IZBIRA NOVIH MODELOV, UGODNE CENE, BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. SBF d.o.o., Ljubljana, 01/436-42-00, 041/761-760 10472 STANOVANJA Kupim GARSONJERO v Kranju ali Škofji Loki - gotovina. "B 041 /632-577 9243 KR-Vodovodni stolp, prodam 3 ss, 68 m2, na novo preurejeno v 2+2, 4. nadstr. od štirih, SZ lega! 031/31-41-49 10006 PLANINA 3: v nizkem bloku prodamo 2,5 sobno stanovanje, 81 m2. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Prodamo: OREHEK pri Kranju - 10 novih stanovanj v večstanovanjski hiši velikosti od 37 m2 do 90 m2, z garažami, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I - 2 SS + K 68,70 m2 v 2. nad. 14,5 mio SIT, KRANJ, Planina I - 3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena = 17,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., cena = 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Valjavčeva ul - 3 SS 74 m2 v l.nad., nova CK na plin, cena - 16,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II - 1 SS 39,30 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, cena = 11,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II - atrijsko 1 SS 41 m2, cena - 11,6 mio SIT, Planina II - 2 SS 68 m2 v 2.nad., obnovljeno, cena = 14,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I - 2 SS + K 69 m2 v 2.nad. za 14,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel 04 2021 353, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I 3 SS 72 m2 v 4.nadstropju nizkega bloka, cena ■ 14,2 mio SIT, vseljivo oktobra 2001, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina III - 3 SS 86 m2 v 2.nad, dvonadstropen blok, cena = 20,3 mio SIT, Planina III - 2 SS + K 78 m2 v 3.nad., krajna lega, cena = 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66 Prodamo: RADOVLJICA - 1 SS 40 m2 v pritličju bloka, CK plin v bloku, cena = 7,0 mio SIT, 2 SS 61 m2 v večstanovanjski hiši, možnost izdelave tudi podstrešja, cena = 12,2 mio SIT, TRŽIČ, Deteljica - 3 SS 78 m2 v 1. nad., vsi priključki, cab., cena = 12,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ 1 SS 50 m2 na Planini, 3 SS na Zoisovi in 3 SS na Planini III, 1,5 Orehek - vrstno hišo z vso opremo, Stražišče -stanovanjsko hišo z opremo za dalj časa, RADOVLJICA - 3 SS 60 m2 v vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: OREHEK pri Kranju - 10 novih stanovanj v večstanovanjski hiši velikosti od 37 m2 do 90 m2, z garažami, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I - 2 SS + K 68,70 m2 v 2. nad. 14,5 mio SIT, KRANJ, Planina I - 3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena - 17,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., cena = 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodam NOVO KUHINJO. "B 031/751- 474 _9323 Prodam novo RAZTEGLJIVO MIZO. Or 20283-73 '°465 ŠPORT Prodam ROLARJE št. 39. "B 041/805- 549 _10435 Prodam JADRNICO dolžine 3,80 m iz polietilena za 2 osebi (1500 DEM). Keler, Kidričeva 47, Jesenice 10448 I CIIMAUT Rigips (Armstrong kMUf PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 629 765 Prodamo: KRANJ, Planina III - atrijsko stanovanje 100 m2, Planina I - 2 SS + 2 K 89 m2 v 10.nad., obnovljeno, cena = 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Valjavčeva ul - 3 SS 74 m2 v l.nad., nova CK na plin, cena ■ 16,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II - 1 SS 39,30 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, cena = 11,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II - atrijsko 1 SS 41 m2,cena= 11,6 mio SIT, Planina II - 2 SS 68 m2 v 2.nad., obnovljeno, cena = 14,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina III - atrijsko stanovanje 100 m2, Planina I - 2 SS + 2 K 89 m2 v 10.nad., obnovljeno, cena - 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I - 2 SS + K 69 m2 v 2.nad. za 14,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66 Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m* pa do 101 ms. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE STORITVE muka pri telefon: 04/2365 360, 2365 361 , KRANJU! Na MLAKI PRI KRANJU ob r°bu gozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite "°vo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh stažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE. KRANJ-CEHTER v popolnoma obnovljeni staro-"^čanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni Prostor, r • " 4ft.65 m2 m; no stanovanje 55,60 m2; KRANJ - PLANINA I prodamo obnovljeno I dvosobno stanovanje z dvemi kabineti, 88,80 | m.2, vsi'priključki, 2x balkon, vseljivo v enem j mesecu, cena po dogovoru. SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, "B 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA, tudi fasade, z materialom ali brez. Delamo hitro in poceni. "ff 041/593-492, Bytyqi oče in sin, d.n.o, Cegelnica 48 B, Naklo 10186 NAČRTOVAJE IN ZASADITEV VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE. "B 231-27-22, Larix, Anjuta Lazič.s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj 10284 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz studio (01)561 31 30 marketing (01) 561 30 60 Radio Glas Ljubljane d.d.. C. 24. junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana • Črnuče HIŠE 64,25 m2 in enosobno stanovanje, cca se"12' V nadstr- dvosobno stanovanje, 5 ra2; v mansardi; garsonjero, 28,30 m2 in enosob 39^^°* prodamo enosobno stanovanje, .. ,iU n»2, vsi priključki, l. nadstropje, vseljivo V OKOLICI KRANJA, CERKELJ, PREDDVORA, TU-PAUČ,... kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT. I bogove ru, za 10.051.200 SIT. KRANJ-PLANINA prodamo sončno, enosobno stanovanje z balkonom, 41,20 mZ, I. nadstr., m»k blok, mirna okolica, vseljivo avgusta, cena KrANJ-(irCe prodamo enosobno stanovanje, ^4'90 mZ, TEL., KATV, vseljivo po dogovoru, za 9-^9.A00 SIT. •^NJ-SAVSKA prodamo adaptirano, enosobno banovanje, 43,90 m2, brez CK, vseljivo po dogovoru, cena 7.826.000 SIT. ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO prodamo lepo, adap-^'ano, dvosobno stanovanje, 50,70 m2 + klet, I. nadstropje, nizek blok, šljivo, i GORICE prodamo pritličje hiše, v izmeri cca. 80 m2, i pripadajočo parcelo 489 m2, CK, TEL, vseljivostin cena po dogovoru. VISOKO - OKOLICA na parceli 542 m2, prodamo | lepo, visokopritlično, dvodružinsko hišo, tloris . 13 m x 9 m, podkletena, z vsemi priključki, garaža za dva avtomobila, cena po dogovoru. ^r^t "(S); tel.: 041/630-700 01/568-38-94 MARKIZE USTNA PROIZVODNJA, MONTAŽA PO CEU GORENJSKI ROLETARSTVO BERČAN, Mala vas 3a, Ljubljana rolete, žaluzije, lamelne zavese, plisse, sereen ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM ,CK-ptinska, balkon, takoj • cena po dogovoru. BAŠELJ - prodamo zidan vikend, star cca. 30 let, v celoti obnovljen, stanovanjske površine cca 135 m2, na parceli 1034 m2, z vsemi priključki, možnost prevzema takoj, za 33. 300.000 SIT. KRANJ-OKOLICA prodamo dvostanovanjsko vilo z bazenom, na parceli cca 1500 m2, z vsemi priključki, v celoti izdelana. Vseljivost in cena po dogovoru. KRIŽE-OKOLICA na parceli 495 m2. prodamo novejšo, v celoti podkleteno, enodružinsko hišo, CK • olje, TEL, SATV, terasa, vseljiva po dogovoru. Cena 33.480.000 SIT. d ^-VREČKOVA v nizkem bloku, prodamo lepo veM'vostmcena po dogovoru. SbnBISTRICA' U60DN° Prodamo atr'Jsko ŽELEZNIKI na parceli cca. 400 m2, prodamo večjo vrstno hišo, lahko trostanovanjska, podkletena, stara 2 leti, CK na olje, TEL., takoj • vseljiva, cena po dogovoru. _ I i stanovanje, 59,70 m2, takoj vseljivo, iena Po dogovoru. dvo^K " &Rfr prodamo lepo, adaptirano, soono stanovanje, 48,65 m2, CK-na plin, •• deljivo avgusta, za 11.697.000 SIT. stanN3 " ■5'PWT^E prodamo lepo dvosobno vsi S* l kabinetom-83 m2< vi. nadstropju. POSLOVNI PROSTORI Priključki, 2 govoru x balkon, cena in vseljivost po KRANJ-LABORE prodamo takoj vseljiva, I poslovna prostora: v pritličju, 168 m2 in v I. | nadstropju 440 m2. živilska in gostinska de- , javnost sta izključeni, cena po dogovoru. KRANJ-CENTER prodamo poslovni prostor, I primeren za neživilsko trgovino, cca. 80 m2. i pritličje, vhod z ulice, izložba, prevzem možen . takoj, za 22.200.000 SIT. Opravljamo KOMPLETNE SELITVE in KOMBI PREVOZE pohištva, opreme, klavirjev, strojev. Čeh Željko.s.p., C. A.Bitenca 114, Ljubljana, 041/686-978_8149 SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo lnox pločevine, barvanje napuščev, fasad z raznimi odtenki, popravilo žlebov ter montaža novih. Ahej Anita,s.p., Šentiljska 15, Mari-bor, 041/815-670_sa« PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, C 580-60-26 soao KOVINSKI IZDELKI (umetno kovaštvo) ograje, protivlomna zaščita oken in,vrat, zaščita cvetličnih lončkov na okenskih policah in drugi okrasni kovinski izdelki (svečniki, cvetlični podstavki). Možen reklamni prospekt. Bitežnik Srečko s.p., Za jezom 14, Tržič V 041 /825-239 9163 MONTAŽA PREDELNIH STEN, spuščenih stropov, montaža strešnih oken in izdelava zunanjih napuščev. "B 041/651-018, Mah-mutovič Nermin.s.p., Ribenska c. 30, Bled ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp ter odvoz materiala na deponijo. "B 01/839-46-14, Adrovič&Comp., Jelovška 10, Kamnik 9314 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov -hitro in po ugodni ceni. 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar d.o.o., Zakal 15, Stahovica 9326 TLAKOVANJE dvorišč, POLAGANJE robnikov ter pralnih plošč, izkopi in odvozi materijala na deponijo. Tlakovanje,s.p., Veleso-vo 82, Cerklje, ft 232-68-19, 041/711- 842 9351 KOVINARSKI DEIAVEC POMOŽNI KOVINARSKI DELAVEC: d.č. 3 mes.; do 28.06.01; LTH ŠKOFJA LOKA D.D., KIDRIČEVA C. 66, ŠKOFJA LOKA DEIAVEC BREZ POKLICA GRADBENA DELA; d.č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.: slo. j, ■ govorno; do 28.06.01, GPP HSENJA D.O.O., TRIGLAVSKA C. 64, MOJSTRANA POMOŽNI DEIAVEC POMOŽNA DELA - ZAŠČITA PROSTOROV, BRUŠENJE. KITANJE; d.č. 1 mes.; do 26.06.01; FLERIN RAJKO S P., BRITOF 284, KRANJ SNAŽILKA ČIŠČENJE SANITARIJ OB AVTOCESTI; d.č. 6 mes.; slo. i. -govorno in pisno; do 03.07.01; PROSEN COM. D.O.O., SPODNJE DUPUE 8, DUPLJE LIČARSKI BRUSILEC LIČAR; d.č. 3 mes.; do 28.06.01; LTH ŠKOFJA LOKA D.D.. KIDRIČEVA C. 66. ŠKOFJA LOKA STROJNI OBDELOVALEC KOVIN MONTER PREOBUKOVALEC; d.č. 3 mes.; do 28.06.01; LTH ŠKOFJA LOKA D.D., KIDRIČEVA C. 66, ŠKOFJA LOKA M17AR MIZAR (DELOVNO MESTO V MEDVODAH); ndč.; do 06.07.01; DOUNAR JANEZ S.P, BRITOF 103, KRANJ; št. del. mest: 2 OBLIKOVALEC KOVIN STROJNI VZDRŽEVALEC; d.č. 6 mes.; do 27.06.01; NIKO KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI, OTOKI 16, ŽELEZNIKI STRUGAR ZA DELO NA STRUŽNIH AVTOMATIH; ndč.; slo. j. - govorno in pisno; do 20.07.01; BRENKUŠ MATJAŽ S.P. ZASAVSKA 31 B, KRANJ MONTER VODOVODNIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH NAPRAV; ndč.; 51, del. izk.; B kat.: do 29.06.01; INSTALACIJE HOČEVAR K.D., BRITOF 252, : KRANJ STROJNIK : STROJNIK ZA GRADBENO MEHANIZACIJO; d.č 6 mes.; 1 mes. del. izk.; do 26.06.01; KAŠTRUN IVAN S.P. NOVA VAS 8, PREDDVOR E1NOMEHANIK IZDELOVALEC STEKEL ZA OČALA; ndč.; do 01.0701; AUANĆIĆ IVAN S.P KRANJ. RUPA 23B, KRANJ OBRATOVNI ELEKTRIKAH ELEKTRIKAR - ELEKTRO VZDRŽEVALEC; d.č. 6 mes.; do 27.06.01: NIKO KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI, OTOK116, ŽELEZNIKI ELEKTRIKAR ELEKTRONIK MEHANIK HLADILNIH NAPRAV, LAHKO PRIPRAVNIK; d.č. 6 mes.; ang. j. - govorno in pisno; do 29.06.01: JAKOPIČ FRANC S.P, MOŠNJE 6/D, RADOVLJICA SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR, ZIDAR, KERAMIČAR; ndč.; B kat.; do 27.06.01; KOČNIK STANISLAV S.P., OREHOVLJE 2A, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU, ndč.; 3 I. del. izk.; ang. j. - govorno, nem. j. - govorno; B, C, E kal; do 29.06.01; GRZETIĆ EDVARD S.P .AVTOPREVOZNIŠTVO, SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR PRODAJALEC PRODAJALKA V TRGOVINI SPODNJEGA PERILA; d.č. 24 mes.; 2 I. del. izk.; slo. j. - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno; ostala znanja: Tečaj iz varstva pri delu; do 29.06.01: 0-KEY D.O.O., KOŠIRJEVA C. 7, ŠKOFJA LOKA PRODAJALEC ŽIVILSKIH ■ PREHRAMB. ARTIKLOV PRODAJALKA; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk ; do 26.06.01: OREHEK D.O.O., KUTINOVA 3, KRANJ PRODAJALEC ŽIVIL: d.č 6 mes.; 31. del. izk.; slo. j. - govorno in pisno; znanje progr orodij: Delo s preglednicami • zahtevno; B kat.; do 28.06.01; ŽIVILA KRANJ NAKLO, C. NA OKROGLO 3, NAKLO KUHAR KUHAR; d.č. 24 mes.; do 03.07.01: PRAPROTNIK BOJAN S.P, FRANKOVO NASELJE 67, ŠKOFJA LOKA KUHAR; ndč.; 5 L del. izk.; slo. |, - govorno; do 28.06.01; OMAN RAJKO S.P., ZG. RUTE 82, GOZD MARTULJEK KUHAR; d.č. 4 mes.; slo. j. - govorno; do 28.06.01; POTOČNIK BOŠTJAN S.P.OKREPČ, MENCINGERJEVA 24, BOHINJSKA BISTRICA NATAKAR NATAKAR; d.č. 24 mes ; do 03 07.01: PRAPROTNIK BOJAN S.P, FRANKOVO NASELJE 67, ŠKOFJA LOKA NATAKAR (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d.č 4 mes.; 11, del. izk; ang. j. - govorno, nem. j. - govorno; do 28.06.01; POTOČNIK BOŠTJAN S.P.OKREPČ.. MENCINGERJEVA 24. BOHINJSKA BISTRICA STROJNI TEHNIK KONSTRUKTER; d.č. 12 mes.; 21, del. izk.; ang. j. - govorno in pisno, nem. j. • govorno in pisno; B kat.; do 19.07.01; BASING D 0.0., ŽELEŠKAC. 11 A, BLED; št del. mest: 2 GRADBENI TEHNIK GRADBEN TEHNIK; d.č. 3 mes.; B kat.; do 28.06.01; HAFNER NATAŠA S P, SR BITNJE 127, ŽABNICA EKONOMSKI TEHNIK TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA; ndč.; B kat, do 29.06.01, BIROTEH D.O.O., HRUŠICA 175. JESENICE RAČUNOVODJA; ndč.; 21, del. izk.; slo. j. - govorno in pisno; B kat; do 27.06.01; DILCA D.O.O., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ UPRAVNI TEHNIK SODELAVEC I, ZA REGISTR. MOT VOZIL IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; do 03.07.01; REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA KRANJ, SLOVENSKI TRG 1, KRANJ UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI PROJEKTANT; d č. 12 mes; 21, del izk.; ang. |. - govorno in pisno. nem. j. - govorno in pisno; B kat.; do 19.07.01; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. 11A, BLED; št del. mest: 2 UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA ZA ORGANIZACIJO IN TEHNOLOG. DELA PRIPRAVNIK; d.č. 12 mes.; do 03.07.01; REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA KRANJ. SLOVENSKI TRG 1. KRANJ; št del. mest: 2 PROFESOR ANGLEŠČINE UĆITEU SLOVENSKEGA JEZIKA; d.č. 10 mes.; do 03.07.01; SREDNJA GOSTINSKA ŠOLA RADOVLJICA, KRANJSKA C 24, RADOVLJICA DOKTOR STOMATOLOGIJE ZOBOZDRAVNIK, a t 12 mes.; slo. j. - govorno in pisno; do 28.06.01; OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ OE ZOBNA POLIKLINIKA. GOSPOSVETSKA UL 8, KRANJ Prodamo: KRANJ, Planina I 3 SS 72 m2 v 4.nadstropju nizkega bloka, cena = 14,2 mio SIT, vseljivo oktobra 2001, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, r u i Ili - 3 GS 8G i< v 2.nad, dvonadstropen blok, cena - 20,3 mio SIT, Planina III - 2 SS + K 78 m2 v 3.nad., krajna lega, cena - 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66 Prodamo: RADOVLJICA - 1 SS 40 m2 v pritličju bloka, CK plin v bloku, cena = 7,0 mio SIT, 2 SS 61 m2 v večstanovanjski hiši, možnost izdelave tudi podstrešja, cena = 12,2 mio SIT, TRŽIČ, Deteljica - 3 SS 78 m2 v 1. nad., vsi priključki, cab., cena ■ 12,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ 1 SS 50 m2 na Planini, 3 SS na Zoisovi in 3 SS na Planini III, 1,5 Orehek - vrstno hišo z vso opremo, Stražišče -stanovanjsko hišo z opremo za dalj časa, RADOVLJICA - 3 SS 60 m2 v vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PLANINA 1: prodamo 4ss, 94m2, izredna razporeditev, l.nad, zelo ugodno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3- prodamo enosobno+kabinet, 52 m2, enkraten razgled. FRAST-nepre-mičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 1- prodamo 2ss, 59 m2, SV lega, 13,8 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA : prodamo 2ss, 67m2, l.nad. FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ŠORLIJEVO NASELJE: prodamo 3 ss, 72 m2, vzdrževan blok. FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3,2, 1: prodamo atrijska stanovanja: ŠTIRISOBNO, DVOSOBNO, DV-INPOLSOBNO, ENOSOBNO. FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198 PLANINA: prodamo garsonjero. FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198 BLED - v alpskih blokih prodamo 2ss,53 m2 pritlično in v 4.nad. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734 198 ČIRČE: prodamo mansardo, 64, m2 2,5ss, vrt. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2 ALI 3: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE , gotovina. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 --|-4 m 3 X z a D >N Ul O X -. a > i a m j t4 4 II m O M frči O lil □ m Ji m S ili a m -j z m a 13 a > m mi < X a N Zj a m a i a a >. m o o > a a m o a M OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ d.o.o. - POGREBNA SLUŽBA vsak dan od 6. do 14. ure Tel.: 04/59-71-330 Mobitel: 041/629-798 in 031/503-871 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 i mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 531-5411, 531-00-11 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 531-0011 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, (041 ] 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 050/ 620-699 M a o m a a a a o m u a Z n a r a a a > r a < a o a m a c a a m I m r > m C □ O m H m O a M a M a m ti a < m m X a m N< c B 2 X m p C N< a a a KRANJ- KUPIMO GARSONJERO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: KUPIMO ŠTIRISOBNO STANOVANJE. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ODDAMO : KRANJ - DVOSOBNO STANOVANJE, novejšo hišo, 2 pisarni v hiši; RADOVLJICA: 2ss in 3ss. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kranj, prodamo atrijsko 2 ss, 65 m2, prenovljeno, zelo lepo na mirni lokaciji, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, prodamo 2 ss, 3.nadstr., 58 m2, mirna lokacija, nizek blok, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, prodamo 2,5 ss, 77 m2, 3. nadstr., nizek blok, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 MALE OGLASE za Gorenjski glas lahko naročite po telefonu št.: 201-42-47, 201-42- 48, 201-42-49 vsak dan, vključno sobote in nedelje od 00.00 - 24.00 ure; lahko pa nam svoja naročila pošljete po faxu: 201-42-13 ali po e-mailu: info^g-gias.si Seveda pa oglase lahko oddate tudi osebno na Zoisovi 1 vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure. Šk. Loka, prodamo 1 ss, II.nadstr., nizek blok in 2 ss II.n.nizek blok, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Radovljica, prodamo stan. 62 m2, mansar-da, zelo ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 JESENICE: Prodamo več 2SS in 3SS na različnih lokacijah. Možna tudi menjava za manjše stanovanje. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 031/800-004 BOH.BISTRICA-KAMNJE: 3SS,88m2,1.nad,lastna CK +garaža+drvar-nica+vrt, vredno ogleda. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041 /755-296,040/204-661 ŠK.LOKA - mestno jedro ? Podlubnik ? Frankovo naselje Prodamo garsonjero,dvosobno stanovanje, dvosobno stanovanje z možnostjo razširitve, večje trisobno stanovanje. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296,-040/204-661 KRANJ - PLANINA I - PLANINA II - PLANINA III - Prodamo več 1SS, 2SS, 3SS in večje. Stanovanja so zelo lepa, večinoma takoj vseljiva z vsemi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 BEGUNJE: V novejši več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo 2SS+kabinet, pritličje, 76m2, vsi priključki. Cena ugodna BEGUNJE: 2SS, II.nad, 60m2, vsi priključki, zelo lepo. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 Na območju celotne Gorenjske kupujemo za znane kupce stanovanje. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 JESENICE BENEDIČIČEVA NOVEJŠE ENOSOBNO STANOVANJE 43 M2, VSI PRIKLJUČKI. CENA 6,5 MIO SIT. POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE C. 1 MAJA NOVEJŠE ENOSOBNO STANOVANJE 43 M2, VSI PRIKLJUČKI, BALKON, PRODAMO ZA 6,5 MIO SIT. POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE C. REVOLUCIJE OBNOVLJENO TRISOBNO STANOVANJE 69 M2 IN DVOSOBNO 60 M2, PRODAMO. POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS GARSONJERA 28,4 M2, VSI PRIKLJUČKI, BALKON, VSELJIVA V OKTOBRU, PRODAMO ZA 7,7 MIO SIT. POSING 04/202 20 76 (www.posing.si) KRANJ ENOSOBNO STANOVANJE 31,5 M, TEL, KATV, BALKON, PRODAMO ZA 8,8 MIO SIT. POSING 04/202 20 76 (www.pos-ing.si) ' , KRANJ PLANINA I ENOINPOLSOBNO STANOVANJE 55,6 M2, PREUREJENO V DVOINPOLSOBNO, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO. POSING 04/202 42 10 (www.posing.si) KRANJ prodamo več garsonjero, Iss, 2ss, 2ss+2k, 3ss, 4ss. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886, KRANJ - DRAŽGOŠKA, prodamo zelo lepo 3ss, vsi priključki, 85 m2, cena zelo ugodna, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ PLANINA II. - Lojzeta Hrovata 7, prodamo zelo lepo 2ss, 68 m2, II. nadstropje (preurejeno v 2,5 ss). v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - Kidričeva 12, prodamo v II. nadstropju, 3ss, 81 m2, v račun vzamemo manjše stanovanje v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll., vsi priklj.nizek blok, 11 mio SIT, Gor. odreda 1 ss, 44,70 m2/l., zast.balkon, vsi priklj., cena po dog., CENTER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, 6,6 mio SIT, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., 10,5 mio SIT, Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, 10,4 mio SIT, J.PUCUA lepo 1 ss, 42,5 m2/lll, vsi priklj., 11,5 mio SIT, T.Dežmana 1 ss, 44 m2/X., vsi priključki, 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10118 TRŽIČ Bistrica starejšo 1ss, 48 m2., og.klasično, 8,8 mio SIT, Cankarjeva nova garsonjera 17m2, CK, 5 mio SIT, Ravne 1 ss, 35,6 m2/ll, vsi priklj., 6,8 mio SIT, KRANJ J. Puharja 2,5 ss, 70 m2/PR+atrij, obnovljeno, 16 mio SIT, Planina I 2 ss, 67,10 m2/l, etažna el., CK, nova okna, elek. in vod. inst., 12,5 mio SIT, J.Puharja 2 ss_, 65,90 m2/PR+atrij, 13,7 mio SIT, TRŽIČ center 2 ss+k, 56,85 m2/L, vsi priklj. 8,3 mio SIT, TRŽIČ Ravne 2 ss, 46 m2/l, etažna CK- olje, 7,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 2369-333, 041/333-222 10119 KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10120 Kupim 2 ss na Bledu v alpskih blokih. "B 5742-643,041/444-085 10183 ODDAMO manjše, opremljeno in centralno ogrevano STANOVANJE v okolici Kranja. IT 204-51-65 10198 RADOVLJICA prodam 4 ss 100 m2, cena 180.000 DEM v tolarski protivrednosti. 'B 040/332-323 10246 V najem vzamem STANOVANJE v Železnikih ali okolici. S 041/891-236 102/6 KRANJ za znano stranko TAKOJ kupimo garsonjero, priključki, do 6700.000 SIT. PIA NEPREMIČNINE 201 27 19, 041/722-632 KRANJ prodamo 1 1/2 ss, 52 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 201 27 19, 041 /722-632 10369 V Kranju ODDAMO 2 sobno STANOVANJE, opremljeno, takoj vseljivo. 'B 031/827- 094 10425 KRANJ Planina I, prodam 2+2, 100 m2, 3. nadstr., blok ob polju, končno stanovanje. Cena 18,9 mio SIT. U 232-51-21 10438 PLANINA več garsonjer (28 m2) z balkonom, ugodno prodamo. "B 23-15-600, 23-15-601 Pianova nepremičnine. 10442 PLANINA III - 1.5 ss, 5 nad/7, priključki, vredno ogleda, ugodno prodamo. "B 23-15-600, 23-15-601, Pianova nepremičnine VOZILO KUPIM ODKUP IN POPRAVILO KARAMBOLI-RANIH VOZIL - prepis, prevoz na naše stroške. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168,041/730-939 4 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, "B 20426- 00. 041/668-288 5 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSi I. 92, reg. do 9/01, barva kovinsko modra, ser.knjižica, garažiran, elek. stekla, servo volan, radio, vlečna kljuka, ohranjen, garažiran, ugodno prodam. "B 041/644-991 6242 HYUNDAI COUPE 2.0 TOP K, prvi lastnik, 1. 97, rdeča barva, 50.000 km, redno servisiran, reg. do 17.6.01, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16", izpuh..), alarm, garažiran, ohranjen, prodam. "B 01 /72-16-221 6243 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), 51.34-148, 041/632-577 6248 UGODNO PRODAMO! LAGUNA 1.8 RT I. 1997, MEGANE CLASSIC 1.6 RN I. 1998, GOLF KARAVAN CL 1.8 I. 1996, KANGOO EXPRESS 1,4 I. 1998, WV VENTO CL 1.8 4V I. 1995, TOYOTA COROLLA 1.3 DX I. 1987. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po tel.: 04/278-0011 ali 04/278-0012 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje. HYUNDAI ACCENT 1.3 LS I. 95, reg. do 12/2001, kovinsko zelene barve, 79000 km, 3 v, lepo ohranjen, garažiran, prodam. ■E? 041 /644-991 8439 HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, prvi lastnik, I. 95, reg. do 6/02, kovinsko srebrna barva, redno serv isiran, ser.knjižica, 100.000 km, 4 vrata, servo volan, radio, centralno zaklepanje, elk. stekla, alarm, zelo lepo ohranjen, garažiran, prodam, iff 041/644-991 HYUNDAI11-1 2.5 D, I. 98, reg. 3/02, barva kovinsko zlatorjava, 59000 km, ser. knjižica, 6 sedežni+zaprt prtljažni del, servo volan, radio, ugodno prodam. "B 041/644-991 Jernej 10342 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER >^ AVTOMOBILSKIH « BIAŽILCEV¥MQM MITSUBISHI LANCER 1.3 GL, prvi lastnik, I. 96, nov model, reg. do 12/01, kov. siva barva, servo volan, 2 x zračna blazina, centralno zaklepanje, redno servisiran, ohranjen in garažiran, prodam. "B 041 /644-991__ LADA NIVA I. 94/95, reg. 11/01, odlično ohranjena. '-B 041/366-664 po 15. uri 10413 __ Prodam R 5 PLUS, I. 93, reg. do 15.4.02, odlično ohranjen. "B 512-74-00 __Jg^ Prodam GOLF I. 87, registriran celo leto, cena po dogovoru, g 040/389-554jo^, Prodam POLO I. 96 1.4, 11000 km, prt lastnik. "B 041/602-830 10437 Prodam VW GOLF IV 1.6 I. 98, avtom ma, elektro paket, modre barve, 34000 km, cena po dogovoru, t? 250-13-61, p°J£Jil-GOLF III. 1.8 EUROPE, 1.95, 77.000 krn, 1.lastnik, garažiran, lepo ohranjen, pr°da * 041/506-258 ZAPOSLITVE____ Brez tveganja in stroškov, odličen zasluž^ - ni akviziterstvo, nudimo kredit-04.1/434-383 Vesna in 041/784-1» Tomaž, Podjetniško svetovanje, Planina > Kranj _ Honorarno ali preko študentskega servi#> zaposlimo NATAKARICE v dnevnem baru Menguš. Pričetek dela 1.7.2001. * 040/22 33 75 ali 041/621-420, Venei shop, Zg. Jezersko 82 9532 VARSTVO VARSTVO za 1-letnega otroka na našem domu v Šenčurju, iščemo. "B 2516-477 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov Citroen. "B 50- 50-500 9730 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N dx>.o PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO V SPOMIN Na grobu vedno lučka ti gori. V srcu te bom nosila moje žive dni. 23. junija je minilo leto dni, odkar meje zapusfH dragi mož FRANC BEGUŠ Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate sveče in polagate rože, ki jih je im tako rad, na njegov grob. Žalujoča žena Anica in sorodniki el OSMRTNICA Žalostni sporočamo, da nas je v I praded, brat, stric letu starosti zapustil mož, oče, ded, ANDREJ OGRIS, st. mizarski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 27. junija 2001, na kranjskem pokopališču. Zara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v mrliški vežici- Žalujoči: žena Vida, sin Andrej, hčerki Vida, poročena Krelj in Marija, poročena Plevčak z družinami in ostalo sorodstvo Kranj, Tržič, Ljubelj, Maribor, Rogaška Slatina, Beograd, 27. junija 2001 RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK §Mttmi Rodio Triglci^ n«i r.»wnni>bn^ Prvi aIa/^T Gorenijke® ® Prvi glo/ Gorenj/ke^ Prvi glo/ck Gorcnj/kc1 Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah. 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Iščem zaposlitev - zidarska in keramičarska dela. "B 031/782-386 10486 ŽIVALI Prodam 5 PRAŠIČEV, težkih po 90 kg. Cegelnica 1, Naklo, 25-72-648 ioi66 Prodam čb BIKCA, starega 7 dni. "B 25-22-007 10467 če potrebujete zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo (ni prodaja)pokličite 041 /604-413 ali 595-79-95, Mladinska knjiga zalo-žba.d.d., Slovenska c. 29, Ljubljana Iščemo simpatično dekle za delo v šanku na Bledu. "B 041/745-324, Česen Ir-rna.s.p., Grajska 7, Bled _umi Delo dobi VOZNIK C kategorije za razvoz kruha v času letnega dopusta. Brovč Marjan, ^P., Pristavška c. 15, Tržič, 040/539-886 Redno ali honorarno zaposlimo ŠOFERJA za razvoz hrane in PICOPEKA s kuharsko izobrazbo. Titanik, Britof 120 Kranj, *ff 040/230-555 10226 Zaposlimo dekle za delo v šanku. Zimze-len, Adergas 12, Cerklje, 25-26-231, 041/782-495 10264 Zaposlimo ŠOFERJA C kategorije v mednarodnem prometu. Znanje nemškega jezika. "B 041/631-951, Marco's, Zg. Bitnje 245, Žabnica 10341 Iščem DVA POMOŽNA DELAVCA. Mesarija Gregorc, Golniška 6, Kranj, 2047-100 Redno zaposlimo ŠOFERJA s C kategorijo. Bernik Anton,s.p., Spodnja Luša 19, Selca, "B 515-03-00 10433 Zaposlim voznika C kategorije v mednarodnem transportu. S 041/767-310, Avtopre-voznik Pivk Marjan, s.p., Virmaše 87, Šk. Loka 10454 Honorarno zaposlimo ŽENSKO za pomoč v kuhinji, pomivalka, čistilka. "B 574-16-07, Beravs Franc,s.p., Alpska 88, Lesce 10458 Iščem ZIDARSKEGA IZVAJALCA za grad-njo objekta. O 595-6440 10463 Prodam ZLATI PRINAŠALKI, čistokrvni z rodovnikom, cepljeni, svetle barve, ugodno. •B 580-21-75, 041 /356-243 10293 Prodam BIKCA in TELIČKO sim., BIKCA čb, stare 10 dni. TS 51-85-163 10421 ZLATI PRINAŠALCI svetli, brez rodovnika, starši z rodovnikom, ugodno. "B 031 /30-70- 60 10428 Prodam BIKCA čb, starega 7 dni. "B 2311- 811 10432 Prodam čb BIKCA, star 14 dni. Voklo 44 Đ 259-11-29_i0434_ ČEBELJO DRUŽINO prodam. 041/839-941 10440 Prodam MORSKE PRAŠIČKE in dva KO-ZLIĆA za zakol, g 041 /265-877 10447 DOMAČIJA "B 530-94-94 EN DAN STARI PIŠČANCI, PURANI, 19 tedenske JARKICE stalno na zalogi! 10450 Prodam 200 kg težkega BIKCA simentalca. V 2522-816 10457 Prodam črnobelo TELIČKO in BIKCA, staro 10dni.1T 25-21-482 10462 TELICO simentalko brejo ali bikca sivca starega dva meseca, prodam. "B 01/8391-691___10473 Prodam ČB BIKCA, starega 10 dni. "B 231-02-76 10487 M bo i> soboto, iO. 6. 200I ^-OHAVILI ^ M bo v soboto, iO. 6. 2001 " ^*MJWL\IW ■ 1. ^ ^*A med *)..w iti 13.00 uro Za Vas smo pripravili bogat program: " Ogled Zdravilišča in Varovanih stanovanj - Svetovanje kozmetičarke (oblikovanje ' Godba na pihala Laško obrvi, daljšanje trepalnic, manikura...) - Mažoretke iz Laškega - Shiatsu terapija ■ Okrogli muzikantje - Razstava na temo: Za zdravo hrbtenico ■TAE-BO -Med 9.00 in 13.00 uro brezplačno 3-urno ' AQUA AEROBIKA kopanje, savnanje, uporaba litness studia N u-m Času vam bomo postregli z osvežilnimi pijačami. Nasi mladi kuharji, ki so na sejmu kuli M'"''ke dosegli 2. mesto, pa vam bodo priprav ili okusen gla/. VABLJENI! TURISTIČNA KMETIJA SENEKOVIČ ČAS POČITNIC NA KMETIJI Naj ne govori o lepotah Slovenije, lahko sprejme večje organizirane kdor še ni videl Slovenskih goric, skupine izletnikov, na voljo imajo tudi tako potrjuje lepoto zelenih gričev 4 sobe, kar pomeni, da lahko zlasti vsak, ki ga tod pripelje pot. Družina Senekovič vas vabi v osrčje teh slovenjegoriških gričev, kjer boste v neokrnjeni naravi našli mir in sprostitev. Njihova kmetija je sicer odmaknjena od glavne ceste, ki povezuje Maribor in G. Radgono, vendar vas številni smerokazi napotijo naravnost k njim. Turizem na kmetiji Senekovičevih družine preživijo podeželju. prosti čas na Gostje imajo možnost tudi aktivne rekreacije, obiščejo lahko bližnje naravne znamenitosti ter doživljajo življenje v vaškem okolju. Njihova kuhinja na daleč slovi po dobrih domačih babičinih receptih, kar potrjuje tudi to, da je gospodinja, gospa Marija, dobitnica mnogih priznanj za dobro peko kruha. Seveda pa na njihovem jedilniku ne manjka dobrih domačih gibanic, ki kar nekako zadišijo tudi vam, kajne? ^SlV£POČnNICEno^/.t( v terminu od 2.5.-28.11. 2001 J 5 dni že od: 34.400 S/J/osebo Klimatsko zdravilišče, olimpijski center, 1.517 m n.v ' dni že od: 45.900 S/r/osaho a Mučeno: polpenzion, kopanje, bogal program animacije 1. otrok do 12. leta starosti v sobi s starši GRATIS (v terminu od 2.5,21.7. 2001) Termalno zdravilišče, 395 m n.v. na poiitnUah v Termah Zreče z do l U /o nižjimi cenami do otvoritve novih bazenov (do 15.7. 2001) INFORMACIJE IN REZERVACIJE tel.: 03 757 60 00,01 232 92 64 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 Želite predstaviti vašo dejavnost na internetu, vas zanimajo tuja tržišča ali preprosto iščete informacije? Potem je www.slovenijashop.com pravi naslov za vas! |PIAVA IAGUNAI NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas do 29. 6. 2001. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 58 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli*** Laguna Park, Laguna Materada, Laguna Galijot, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista sTV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cene polpenziona po osebi na dan že od 54 DEM! V hotelih kategorije **: Paviljonih Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin cene polpenziona po osebi dnevno že od 37 DEM! V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane samopostrežne bife restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 1,90 DEM po osebi na dan! Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12.-18. leta pa samo 50 %! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI P1AVA LAGUNA poreč tel. OO 385 52 410 136, 410 101 fax: 00385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr Wap: wap.plavalaguna.hr A ZALOŽBA TUMA, d.o.o Založništvo in trgovina, Savska 3A, 1000 Ljubljana, Slovenija, mm.imtbMiitr< , tel.: 01 437 9580, faks: 01 437 7149. Na tiskovni konferenci 0 SIRU TAKO IN DRUGAČE (Knjigarna Rimijanka v četrtek, 21. 6. 2001), ki jo je odlično moderirala Karina Elena Sancttez, direktorica trženja pri Založbi Turna, sta o svojih osebnih in profesionalnih izkušnjah spregovorila Brane Krapež, soavtor in predavatelj v Šoli čustvene inteligence v okviru CDK - Zavoda za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo v Ljubljani in Marjan Kovačevič Beltram, komentator kulturnega uredništva na Radiu Slovenija. Knjigarna Rimijanka in Založba Turna sta v sodelovanju z Ljubljanskimi mlekarnami in založbo Kmečki glas pripravili bogato degustacijo različnih vrst sira in razstavo knjig o zgodovini, pridelavi in kulinariki sira. STANOVANJSKI KREDITI TUDI VAS DOM Odločitve za gradnjo hiše, garaže ali nakup zemljišča, stanovanja ali druge nepremičnine so lahko ene od najbolj pomembnih odločitev v vašem življenju. Oglasite se pri nas. Skupaj z vami bomo prav gotovo našli najugodnejšo finančno rešitev. Ponujamo vam stanovanjske kredite Z ODPLAČILNO DOBO DO 20 LET, za katere veljajo naslednji pogoji: • ponujamo vam možnost namenskega varčevanja, s čimer ste upravičeni do še nižje obrestne mere, •, krediti so namenj eni tako komitentom kot nekomitentom, • vsak posamezni primer individualno obravnava kreditni strokovnjak, • kredite lahko zavarujete z nepremičnino, kije nenaseljena ali naseljena, • odplačilna sposobnost lahko seže tudi do 55% plače ali pokojnine, • najmanjša višina anuitete znaša le 10.000,00 SIT. Informativni izračun kredita za komitente banke, zavarovanega z zastavo nepremičnine: \ lima kredita 1.000.000 SIT 2.000.000 SIT Obrestna mera TOM+5,2% TOM+5,2% Odplačilna doba dO meseiv\ 120 mesecev Visina anuitete 23.644 SIT 31.926 SIT Minalna viSina proste plače 63.903 SIT 80.001 SIT Pri Informativnem izračunu je upoštevana metoda za določitev visine anuitete z uporabo skupnega obrestovalnega faktorja, veljavnega v juniju 2001. Obiščite nas, kredit vam bomo odobrili v najkrajšem času. Dodatne informacije in informativne izračune pa poiščite na spletnih straneh: www.gbkr.si. Gorenjska ^ Banka Banka * postultom Človek gradi HRo, hiša človeka. (Portugalski pregovor) ZADNJE NOVICE Letos od Železne Kaple do Preddvora bo dežurna novinarka W Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel: 041/643-014 ^U^l pokličite, sporočite, predlagajte... IVI 1 bomo pisali Halo, ^©ISEGLAS! Nezakonito odlagališče na obrežju Save Prebačevo, 26. junija - Zgodb o majhnih in velikih nezakonitih odlagališčih oziroma smetiščih je na Gorenjskem, kolikor hočete. Skoraj vsak kraj ima vsaj eno 'divje' odlagališče in slednje je tudi v Prebačevem čedalje bolj moteče. Domačini se sprašujejo, kako je mogoče nezakonito pridobiti več kot tisoč kvadratnih metrov zemljišča ter na njem dovoliti odlaganje gradbenega materiala in ostalih odpadkov, ki na obrežje reke Save vsekakor ne spadajo. Odlagališče, kije v bližini reke Save, je nezakonito, zato primer obravnava inšpekcija, ki ho kaznovala lastnika zemljišča, odgovarjala pa naj bi tudi prevoznika. Pred dobrinf letom je domačin v Prebačevem začel nasipati zemljišče. Na stotine tovornjakov je poleg gradbenega materiala, asfalta in kanalizacijskih cevi pripeljalo tudi kovinske in plastične sode, avtomobilske dele, plastiko, pnevmatike in ostalo navlako, za katero domačini pravijo, da spada na deponijo Tenetiše ali urejeno odlagališče gradbenega materiala, ne pa v Prebačevo. Omenjeno nezakonito odlagališče je v bližini reke Save, od slednje je oddaljeno približno 20 metrov. Ponekod je višina nasipane-ga materiala tudi 15 metrov, slednje poteka brez varnostnih ukrepov in zato se zgodi, da betonski bloki in skale pogosto pristanejo tudi na javni poti, ki vodi do Save. "Gre za zelo neestetski poseg v okolje, uničeno je bilo drevje in grmovje, odlagališče pogosto izgleda kot smetišče, v zrak pa štrlijo tudi straniščne školjke in polomljeni gospodinjski aparati. Po ozki vaški poti drvijo tovornjaki in puščajo blatne sledi, ki jih moramo sami čistiti, da o prahu in hrupu sploh ne izgubljam besed. Prek 1500 tovornjakov je zagotovo že pripeljajo material na deponijo v Prebačevem in v dobrem letu smo dobili nezakonito javno smetišče," je dejal eden od domačinov. Slednjega sta si ogledala tudi inšpektorja. Milan Rus, inšpektor za okolje in prostor, je povedal, da so dobili več prijav in telefonskih klicev, primer pa bo obravnaval tudi gradbeni inšpektor. "Minuli teden smo že zaslišali lastnika zemljišča, zaslišali pa bomo tudi voznika tovornjakov. V Prebačevem pravzaprav ne gre za smetišče, je bolj odlagališče gradbenega materiala, med katerim pa se najdejo tudi ostali odpadki. Zoper lastnika bomo podali predlog sodniku za prekrške, ker je dovolil, da na njegovem zemljišču lahko odlagajo gradbeni material in odpadke, odgovarjati pa bodo morali tudi prevozniki. Inšpekcijski postopek še ni končan, vsekakor pa ga bomo končali, kajti dovoljenja za tako početje lastnik nima in primer je zagotovo zrel za inšpektorje, "je pojasnil Rus. • R. Škrjanc, joto: G. Kavčič Maraton eden od vrhuncev preddvorskega praznovanja V nedeljo je Preddvor doživel enega od vrhuncev letošnjega praznovanja, tradicionalni maraton Železna Kapla - Preddvor, letos s startom pri sosedih in s ciljem v Preddvoru. Preddvor, 26. junija - Od sedeža občine Preddvor do županstva v Železni Kapli je natanko 42 kilometrov, zato se je pred leti med županoma dr. Petrom Haderlappom iz Železne Kaple in Miranom Zadnikarjem iz Preddvora rodila zamisel o vsakoletni organizaciji maratonskega teka med (tedaj še sosednjima) občinama. Letos Je maraton startal v Železni Kapli, njegov cilj pa je bil v Preddvoru. Maraton je ena od tradicional- upokojenci in člani turističnega nih prireditev, na katero so v občini Preddvor najbolj ponosni. Vsako leto jo umeščajo v sklop dogajanj ob prazniku Preddvora, ki se je pred leti začelo kot kmečko praznovanje. Danes je to nekakšen neuradni občinski praznik, ki sovpada tudi z državnim, zato mu v Preddvoru namenjajo posebno pozornost. Spremlja ga vrsta prireditev, od športnih do kulturnih in turističnih, začenjajo pa se že sredi junija. Tako so planinci priredili prav tako tradicionalen naravovarstveni dan na Kališču, ki se gaje letos udeležil tudi minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač. S predstavitvijo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso občanom in okroglo mizo strokovnjakov na isto temo so dali poudarek eni najbolj aktualnih občinskih nalog. Predstavili so se domači likovni samorastniki, društva so razstavili ročna dela in jedi, nekdanji preddvorski ravnatelj Anton Logar je spregovoril o svoji knjigi Spomini in doživetja, ki jo je izdal tik pred praznikom. Strelci, kegljači, nogometaši so pripravili svoja tekmovanja. Minula sobota je bila namenjena gasilcem, prikazu njihove opreme, vozil in prostorov ter prikazu različnih vrst gašenja, zvečer pa so še slovesno prevzeli prapor in gasilsko vozilo. Nedelja je bila vsa v znamenju maratonu, ki so ga pripravili člani Kluba trmastih iz Preddvora. Na cilju v Preddvoru so popoldne razglasili rezultate, nato pa se je zbrano občinstvo zabavalo s Kondijem Pižornom in T V Dober dan, pozneje pa še z Vilijem Resnikom in ansamblom Golden Eye. Preddvor bo praznoval še do prihodnje nedelje, 1. julija, ko bo drugi vrhunec praznika. Člani Konjeniškega kluba Tupaliče z Mitom Trefaltom namreč spet pripravljajo prireditev Skrebljajo konjički gorenjski. Medtem pa se bodo vrstili tudi drugi dogodki. Omenimo četrtkovo literarno popoldne s profesorico Ber-to Golob, prav tako nekdanjo učiteljico v preddvorski šoli, sicer pa znano mladinsko pisateljico. V senčnici Josipine Turnograjske, ki so jo lani na koncu učne gozdne poti uredili člani.turističnega podmladka osnovne šole Matije Valjavca Preddvor jo bodo gostili mladi iz šole. Če bo deževalo, bo srečanje v spominski sobi pisateljice Josipine Turnograjske v gradu Turn. Sicer pa so se šolar- ji iz turističnega podrnlad predstavili tudi novinarjem igrico Naša dediščina, s kate tCN so sodelovali na območnem last- ni ova nju Turizmu pomaga na glava. .U • D. Z. Žlebir, foto: G. Wcl Pred poletno turistično sezono na Bledu V petih mesecih za petino več nočitev Na velikih prireditvah, ki bodo na Bledu letos in v naslednjih treh letih, pričakujejo od 8.500 do 9.000 udeležencev in 60.000 nočitev. Bled - Na Bledu so v letošnjih prvih petih mesecih beležili 114.889 nočitev gostov, od tega 101.546 nočitev tujih in 13.343 nočitev domačih. Skupno število je bilo za 21 odstotkov večje kot v enakem lanskem obdobju, pri tem pa je bil porast nočitev tujcev še za dva odstotka večji. Ker so blejski hoteli tudi v tem mesecu dobro zasedeni, enako pa bo tudi julija in avgusta, v občini pričakujejo, da bo letošnje število nočitev vsaj za deset odstotkov večje kot lani, so povedali na četrtkovi novinarski konferenci, na kateri je vodstvo občine skupaj z lokalno turistično organizacijo Turizem Bled in občinskim podjetjem Infrastruktura Bled predstavilo tudi priprave na večje prireditve v občini, program prireditev v letošnji poletni sezoni, načrte za vlaganja v turistično infrastrukturo do leta 2005 in vizijo dolgoročnega razvoja turizma na Bledu. Kot je povedala Eva Štravs Podlogar, direktorica zavoda Turizem Bled, se bodo člani zavoda v četrtek sestali na prvem rednem občnem zboru, na katerem jim bodo predstavili dosedanje delovanje zavoda, načrte za naprej in uvedbo članarine ter imenovali dva člana sveta in programski svet zavoda. Po občinskem odloku je v občini 480 zavezancev za plačilo članarine, ki je odvisna od njihovih prihodkov in vrste dejavnosti in s katero naj bi letos zbrali nekaj več kot pet milijonov tolarjev. Koledar velikih prireditev na Bledu postaja vse bolj natrpan. Decembra letos bosta finale svetovnega pokala v umetnostnem drsanju za mladince in tekma za svetovni pokal v biatlonu, prihodnje leto svetovne vojaške zimske igre, tradicionalni šahovski in hokejski turnir, svetovno prvenstvo v kastingu in v mešanju pijač ter šahovska olimpiada, čez dve leti evropski olimpijski festival mladih, leta 2004 proslave ob tisočletnici Bleda in leta 2005 še mednarodno srečanje gasilcev Sternfahrt. Na teh prireditvah bo od 8.500 do 9.000 ljudi, ki bodo ustvarili okrog šestdeset tisoč nočitev; še približno enako število udeležencev pa pričakujejo na mednarodnih kongresih. Poleg že potrjenih prireditev Bled kandidira še za svetovno prvenstvo v hokeju za igralce do dvajsetega leta starosti, evropsko seniorsko prvenstvo v golfu ter za svetovno ves- laško prvenstvo. Na Bledu in v okolici bo veli; ko prireditev tudi v letošnji poletni sezoni. Kot je poveda} podžupan Jože Antonič, ^ vodi programski svet za prire' ditve, gostom ne bo dolgčas-pri tem pa bodo poskušaj} ustreči različnim okusom. Tu" letos bodo Riklijevi šport}1 dnevi, mednarodni glasbeni ' No borders music festival-Blejski dnevi in blejska noč. N Bledu "oživlja" riklijanstvo. ugotavlja župan mag. B-oi"1 Malej in poudarja, da se kaže v vse večjem obisku n Riklijevih dnevih, ki bodo že 1 konec tedna. Letos bodo P°leJ pohodka na zračne, sončne ' vodne kopali, kot jih je prip°^ čal začetnik zdravstveneg turizma Arnold Rikli, še ten ški, šahovski in golfski turnir-• C. Zaplet««* AGENCIJA RS ZA OKOLJE Urad za meteorologijo j* V torek bo pretežno jasno. V sredo bo sončno, zvečer lahko nastane kakšna vročinska nevihta. V če zjutraj in dopoldne bodo nevihte od severa zajele Gorenjsko in v noči na petek ponehale. DAN TOREK SREDA ČETRTEK^ VREME #» / Tmin/Tmax 11/29 13/30 14/16^ t V petek izide > , drugi torek julija KRANJČANKA BREZPLAČNO