216. številka.
Ljubljana, v soboto 20. septembra.
XXIII. leto, 1890.
shaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gtd., za četrt leta 4 .-M., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa so
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. DpravniStvu naj Be blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacij«, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda sklenila je svojo letošnjo veliko skupščino v Ljubljano. V sredo dne 24. septembra bodemo pozdravljali v svoji sredi zastopnike mnogobrojnih podružnic iz vseh slovenskih pokrajin in zopet -dišali, kako nam skušajo v sosednjih deželah odtujiti, iznenaroditi našo slovensko deco, vzlic 19. členu državnih osnovnih zakonov, vzlic od Dunajske vlade izrečenemu načelu ravnopravnosti vseh narodov.
Trd boj bijemo Sloveuci za svojo narodnost. Ustanovili smo si in si še ustanovljamo mnoga narodna društva, da se branimo proti navalom nasprotnikov od severa in juga, od vzhoda in severozahoda. Vsa društva so potrebna in koristna in nihče naj se ne pritožuje, da ima douašati narodni davek na toliko strani. Jedno najimenitnejših v sedanji dobi pa je gotovo družba sv. Cirila in Metoda. Spominjamo Be, zakaj se je ustanovila in kako je delovala vseslovenska ta družba.
Leta 1881. je državni zbor po nasvetu in pritisku dalmatinskih poslancev izbrisal iz državnega proračuna znesek za nemško ljudsko šolo, katera se je na državne stroške vzdrževala v Zadru, kjer gotovo ni toliko nemških rodbin, da bi potrebovali svoje šole. Sicer pa ljudske šole povsod vzdržujejo dežele, ne pa država, le za Nemce bi morala biti izjema.
Vsled tega sklepa nastal je strašen krik v vsem nemškem taboru in nemški kolovodje so sklenili, da ustanove šolsko društvo z namenom, da napravlja šole za nemške otroke v okrajih, kjer žive Nemci mej drugimi narodi in nemajo svojih šol. Predložili so pravila vladi in vlada, čeprav po-svarjena, jih je potrdila. Pokojni naš poslanec, g. pl. Schneid, izredno bistroumen mož, spoznal je precej takrat, da bode nemško šolsko društvo izvor najhujšim narodnim prepirom in prouzročilo, da bodo tudi drugi narodi si morali ustanoviti jednaka društva. Gosp. Schneid je torej šel k gosp. ministerskemu predsedniku, grofu Taaffeu, ter mu razložil hude nasledke, katere bode imelo nemško šolsko društvo razdraživši narode ter ga silno
prosil, da naj ue potrdi pravil, toda zaman. Gosp. grof Taaffe je smehljaje odgovoril, da on ne vidi nobene nevarnosti v takem društvu, ker ni pričakovati, da bi si nabralo dovolj sredstev ter se je šalil, da jo bodoči blagajnik, kedar bo kaj v blagajnici, ž njo vred potegne v Ameriko. Da ie je grof Taatfe zmotil in je Schneid le predobro presodil položaj, kazala je bližnja bodočnost.
Kakor gobe po dežji, rastle so podružnice šulferajnske po vseh deželah in da društvu ni nedostajalo novcev, zato so skrbeli bogati Dunajski Židovi, od nekdaj zakleti sovražniki SlovanBtva. Društvo pa je hitro pokazalo svoj pravi nameu. Skrb za istinito nemške otroke bila mu je le postranska stvar, saj za to stvar že vlada sama skrbi, da dobe nemški otroci svoje šole, glavni smoter družbi je bil iu je še, da iz s 1 o v a nski h (čeških in slovenskih) otrok dela nemške. Svoje šole ustanavlja, da govorimo o nas Slovencih, Bredi slovenskega prebivalstva ter jih polni s slovensko deco, glej Pekersko, Sevniško, Radvanjsko šolo na Štajerskem, šolo na Sladkem vrhu tik slovenske meje, kamor mora hoditi 50 do 60 slovenskih otrok, ker imajo lVi do 2 uri do najbližje slovenske šole v Šent Uji, Šolo na Slatini itd.
Tako izzivajoče postopanje nemškega šolskega društva, katero je posebno po češkem in Slovenskem razpelo svoje pogubonosne mreže, prisililo je Slovence, kakor že poprej Čehe, da so 1. 1885. osnovali družbo, katero so na čast sv. slovenskima blago vestni koma, kojih tisočletnico je ves slovanski svet isto leto praznoval, krstili družbo sv. Cirila in Metoda. Namen družbe ni, posloveniti deco tuje narodnosti, nje namen je jasno povedan v § 2. pravil, namreč »vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoli-ško-narodni podlagi. V ta namen družba za slovenske otroke napravlja in vzdržuje šole in otroške vrtove ali je pomaga naprav ljuti in vzdrževati, nastavlja učitelje, dovoljuje podpore in nagrade, izdaja primerne spise in knjige."
Pravo družbino delovanje se je pričelo 1. 1886., ko so pravila bila potrjena od vlade. Prva velika skupščina, ki je volila družbeno vodstvo, bila je v
Ljubljani dne 5. julija 1886. Prvomeatuikom je bil izvoljen g. prof Tomo Zupan, kateri vodi družbo ves čas s spretno roko ter je najbolj pripomogel k njenim lepim uspehom. Naj ga hvaležnost vsega naroda tolaži za nezaslužene in neosnovane napade, s katerimi se je skušalo družbo sumničiti, in to ne samo iz nasprotnega, ampak žal tudi iz domačega tabora. Vodstvo sme s ponosom kazati na družbino delovanje v preteklih štirih letih, v katerih je družba izvrševala dano jej nalogo iti pomagala slovenskemu šolstvu, oddkoder koli se je klicala na pomoč.
V tej dobi se je ustanovilo nad 90 podružnic, mej njimi 11 na Koroškem, kjer je prav po teb podružnicah se vzbujala ljubezen do naroda in materinega jezika. Ker naš narod ne razpolaga z bogatstvom in ker je treba na vso strani dajati za narodne namene, ni se moglo pričakovati dohodkov, s kakeršnimi se ponašata nemška ali češka družba. Vender so dohodki znašali 1880. 1. 5454 gld., 1887. 1. 8638 gld., 1888. 1. 7273 gld. in 1889. 1. 5542 gld., torej v prvih štirih letih družbenega obstanka 26.907 gld. In s temi sredstvi kaj je storila družba?
Ustanovila je in vzdržuje: 1. otroški vrtec v C e 1 j i, 2. otroški vrtec pri sv. Jakobu v Trstu, 3. otroški vrtec v Rojanu pri Trstu, 4. otroški vrtec v Po d gor i pri Gorici, 5. otroški vrtec v Pevni pri Gorici in 6. slovensko ljudsko šolo v Trstu, katera je letos otvorila že III. ruzred.
Omogočila je več občinam ob slovensko-nem-ški meji z izdatnimi podporami iu posojili, da so si zgradile šolska poslopja ter lehko odbilo ponujeno jim podporo nasprotnega društva.
Posebne hvale vredno pa je družbino književno delovanje. Zraven treh „Vestnikov", katere je tajnik, čast. g. A. Žlogar, vestno sestavil, izdala je družba nastopue knjižice :
1. Cesar Fran Josip v 8000 izvodih, 2. Rudolf Habsburški v 5000 izvodih, 3. Valentin Vodnik, 4. Junaci in 5. M. Ravnikar v 2000 izvodih.
S takimi knjižicami si družba vabi nove prijatelje in društvenike ter širi mej ljudstvom ljubezen do domovine in naroda.
LISTEK.
Jurij Subić.
Njegovo življenje in umetniško delovanje. III.
Opisane četiri Šubićeve slike za muzejsko stolbišče očarale so naš deželni odbor tako, da je poslal nadepolnemu umetniku v Pariz jako laskavo priznalnico ter ga povabil v Ljubljano, da izgotovi Še nekatere dekorativne slike v novem muzeji. In Jurij Subić, po tem častilnem vabilu ves uznešen, pribitel je takoj jeseni 1885. 1. domov ter naslikal v vestibulu muzeja Ljubljanskega portrete naslednjih četirih za deželo Kranjsko velezaslužnih mož in sicer: Valvazorja, Žige Cojza, Vodnika in Her-bersteiua. Te slike so proizvedene z oljnatimi hojami na presni omet, dočim so večkrat omenjene alegorije na stolbiškem plafondu slikane na platno. — Govorilo se je takrat, da bode slavni deželni odbor na plafondu glavne dvorane muzejske dal naslikati po slavljenem „domačinu" nek znamenit prizor iz domače zgodovine, za katerega je poslednji bojda že izdelal načrt; vender ta hvalevredna nakana (kakor i marsikatera druga na Slovenskem!)
ni prišla do izvršitve, kar danes, ko je nenado-mestni naš Jurij že mrtev, prav iz srca obžalujemo ! —
S prekrasnimi svojimi slikami v Ljubljanskem muzeji opozoril je še le Jurij Šubic" malomarne svoje rojake na izredno svojo umetniško genijalnost, katero so že davno poprej priznavali in proslavljali — tujci na Dunaji, v Atenah in v Parizu. In vzbudilo se je obče zanimanje za slovečega našega rojaka ter je bilo videti, da tudi v nas Slovencih napoči lepim umetnostim ugodnejša doba. Se tisto zimo (I. 1885/6.) sta počastila genijalnega slikarja z naročili : gospoda dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar. Prvi je dal naslikati svoj portret v životni velikosti, drugi pa svojega sinka Ivana. Obe sliki ste vrlo dobro izdelani; zlasti je pogojena na njima sličnoBt živočih originalov in pa inkarnat povse različnih obrazov posnet je uprav virtuozno. Pozneje je goBp. dr. Ivan Tavčar dal naslikati v istej velikosti tudi svojo gospo soprogo, katero je umetnik pogodil istotako izvrstno in živemu izvirniku povse dostojno.
Iu 1. 1886. je poklical razborni župnik Šentjakobski, č. g. Janez Rozman, Jurija Šubiča iz Pariza v Ljubljano ter ga poveril s slikanjem svoje župne cerkve. Tu se nam je pokazal velespretnega
cerkvenega slikarja v obširni meri. Na obok omenjene cerkve je naslikal al f rese o v četverih prostranih okvirih najznamenitejše epizode iz življenja sv. apostola Jakoba ml. in sicer: „Poklič sv. Jakoba mej apostole", „Iz premenje-nje KriBtovo na Gori Tabor", „Obglav-ljenje sv. Jak op a" in naposled „Proslavljen je sv. Jak op a". Prve tri slike so razvrščene po oboku zadnje cerkviue ladije, poslednja, t. j. glavna in največja slika pa krasi prostorni svod presbiterija . . .
Ker sem te slike svoj čas Že podrobno opisal na tem mestu, opuščam danes vsako daljše njih razkladanje. Svetujem pa slehrnemu obiskovalcu „bole Ljubljane", da si ogleda na svoje oči te pre-znamenite proizvode cerkvenega slikarstva Šubiče-vega, kakor tudi one Blike v deželnem muzeji Ljub-Ijaoskem.
Po vzgledu č. župnika Šentjakobskega je povabil potem Jurija Šubica k sebi tudi nedavno umrši Janez Modic, župnik na Prihovi pri Konjicah na Štirskem, z namouom, da bi mu oslikal presbiterij ondotne cerkve, katerega dela pa, žal! ni mogel prevzeti, ker je moral baš odpotovati v Pariz, kamor so ga klicali prijatelji, da jim pomaga izvršiti neka nujna naročila.
Zato kličemo družbi sv. Cirila in Metoda in zastopnikom podružnic, ki se bodo dne 24. septembra zbrali v središči Slovenije srčni: Dobro došli v beli Ljubljani !
V I.)ubijani. 19. septembra. Nemškim listom sta prav prišla reskripta naučnega ministra dvema deželnima šolskima so vetoma, da vojno ministerstvo opaža, da učenci, prihajajoči v vojaške učilnice iz galskih in slovenskih ljudskih šol na Štajerskem, ne znajo dovolj avstrijske državne zgodovine in zgodovine Habsburške vladajoče rodovine. Nemško-židovska glasila pora-rabila so to priliko, da so jela napadati slovanske šole sploh in .sploh sumničiti lojalnost in avstrijski patrijotizem avstrijskih Slovanov. Da, ta ukaz so porabila celo v to, da pišejo proti češkemu notranjemu jeziku, Češ, da bode posledica temu, da se bodo .na Češkem vzgojili češko-narodni uradniki, ki avstrijskega patrijotizma več poznali ne bodo.
Mi ne vemo, koliko podlage je imelo vojno ministerstvo za svoje mnenje, da se v ljudskih slovanskih šolah zanemarja avstrijska zgodovina. Ga-liške razmere so nam premalo znune, da bi mogli o njih soditi, ali kar so tiče slovenskega Štajerja, lahko rečemo, da tako malo stopajo dečki iz ljudskih šol naravnost v vojaške učilnice, da vojaška uprava gotovo ni imela prave podlage, da bi mogla izreči ob učenji avstrijske zgodovine v slovenskih šolah kako mnenje. V vojaške realke naši kmetje ne pošiljajo sinov. Če je kak kmetski sin v vojaški realki, je to le izjema. V mestih in trgih so pa šole nemške in če morda mestni sinovi neso imeli potrebnega znanja, se to ne sme predbacivati slovenskim šolam.
Čudno jo pa, da šolski nadzorniki dosedaj tega neso opazili. Če bi v Galiciji morda bili zares tako zaslepljeni vsled naroduega šovinizma, da bi tega nedostatka ne zapazili, je na Dolenjem Štajerskem kaj tacega nemogoče. Štajerski nadzorniki so največ nam nasprotnega političnega prepričanja, in bi gotovo ne bili slovenskim učiteljem gledali skozi prste. V deželnem šolskem sovetu sede možje, ki gotovo neso nam Slovencem naklonjeni, v okrajnih šolskih sovetih so pa do zadnjega časa tudi povsod imeli večino naši nasprotniki. Da so zareB take pomankljivosti v šoli, bi gotovo vsi omenjeni faktorji bili že kaj storili v tem oziru. Če je pa kaj resnice v tem, kar trdi vojaška uprava, odgovorni za to neso le Slovenci, temveč je odgovorna tudi nasprotna stranka, da ni za časa na te pomankljivosti opozorila.
Mi nikakor ne mislimo zagovarjati taci h po-mankljivostij, temveč jih ostro obsojamo, če so resnične. Tudi ne mislimo, da je vojni minister gospod Đauer naučno ministerstvo opozoril iz ka-cega strankarskega namena. Previsoko cenimo značaj tega moža, da bi mislili, da ga ne vodijo povsod le dobre namere. Tudi smo imeli že priliko kon-statovati, da ni nasprotnik Slovanom, temveč, da celo priznava, da interes vojske zahteva, da se častniki uče tudi slovauskih jezikov. — — — — (Tukaj je konfiskovanih 9 vrst. Op. ured.)
Ker se bodo naši nasprotniki gotovo kolikor je moč skušali okoristiti omenjenih reakriptov, bi bilo dobro, da bi slovanski voditelji skušali dognati, v koliko so osnovani. Za nas Slovence to morda ne bode težavno. Zvedeti le potreba, koliko je slovenskih sinov v vojaških realkah, pa bodemo vedeli, koliko pomena je vojaškim opazovanjem pripisovati. Potreba bode morda to tudi pojasniti v državnem zboru iu na druzih merodajnih mestih, da naši nasprotniki ne bodo imeli prilike teh reskriptov posluževati se" v svoje strankarske namene, zlasti proti slovenskemu šolstvu.
Pri tej priliki pa naj še omenimo, da mi odločno želimo, da bi se ne le v ljudskih šolah, temveč tudi v srednjih in visokih šolah bolj gojila avstrijska zgodovina. Dosedaj se po srednjih šolah preveč na obširno razpravlja občna nemška zgodovina, na avstrijsko zgodovino se pa premalo ozira. Tako se večkrat zasaja v mlada srca neki veliko-nemški duh, ki nikakor ni avstrijsk. Velika po-mankljivost je v tem oziru tudi na visokih šolah. Tako se na pravoznanskih fakultetah učimo obširno nemško državno in upravno zgodovino, avstrijska pravna zgodovina se pa zanemarja. Skrajni čas bi že bil, da se v tem oziru odpomore. Veseli n>iB, da Be učna uprava briga, da ne bode po šolah bolj gojil avstrijski patrijotizem, toda mi le mislimo, da bi ta skrb ne smela biti jednostranska, temveč morala obračati se na vse pomanjkljivosti v tem oziru, ker le tako bode ta skrb zares koristila državi, drugače bi pa utegnila vzbujati le politične strasti.
»Rimskemu Katoliku" v odgovor.
(Daljo in konec.) 2.) Dr. Mahnič nam očita, da se učitelji premalo pripravljamo za svoj poklic, ter da hočemo popolnoma neodvisni biti ne le od duhovnikov in cerkve, temveč tudi od vsakterih drugih oseb, ki neso ali učitelji sami ali pa ne izhajajo neposredno iz ljudskega učiteljstva.
Ne bodemo trdili, da je pripravnica, kakeršna je Bedaj, že dovršena; vender pa moramo priznati, da se sedanji učitelji vsaj od daleč bližamo idealu, katerega zahtevamo od narodnega učitelja. Ker uvidimo, da še nesmo popolni, da nam še mnogo manka, prizadevamo se VBak po svoje, dopolniti svojo izobrazbo. Prišel bode tudi čas, ko se bodemo nčitelji potegovali za to, da Be izobrazba učiteljev podaljša za nekaj let; prepričani pasmo, da bodete potem Vi prvi, ki se bodete oglasili proti. No pa tudi štiriletno šolanje za svoj poklic je že nekaj, posebno če pomislimo, da je velika večina učiteljev dovršila vsaj spodnjo gimnazijo ali realko, ali pa meščansko šolo; nekateri učitelji imajo celo po 5, 6, 7 in 8 šol, nekateri tudi maturo, so pa tudi taki učitelji, ki so dovršili visoke šole. Po tem takem vender nesmo take duševne reve, kakeršne nas račite 'slikati Vi, viaokoučeni gospod doktor! Radi tega si pa tudi dovoljujemo trditi, da smo v šolskih stvareh strokovnjaki m i. In oporekajte, kakor hočete, stavku: „Metodika nove šole je dandanes tako velikansko napredovala, da zahteva za se posebnega pouka", stavek ostane venđer resničen; metodike se mora vsakdo
učiti, kateri jo hoče znati. In tudi Bplošna pravila o metodiki ne zadoščajo; treba je, se učiti metodike vsakega predmeta posebej. In ker se bogo-slovci ne uf<5 metodike v navedenem /mislu, zato je tudi popolnoma upravičena trditev in nema v sebi nič žaljivegi za duhoveustvo, da je duhovnik kot tak, ki se ni posebej pripravljal za pouk v narodni šoli, nesposoben za učitelja v narodni šoli. Govorim tukaj iz izkušnje. Ne bodem se hvalil ali povzdigoval : dovršil sem visoke šole in bil na glasu kot izvrsten matematik skoz celo gimnazijo in tudi na univerzi; a prišedši v prvi razred narodne šole moral sem se uro za uro, dan za dnevom pripravljati za pouk v računstvu. In kakor je z računstvom, tako je z vsakim drugim predmetom. Sicer pa uvidijo potrebo posebno priprave za učiteljski Btau tudi duhovniki sami; kjer imajo redovniki narodno šolo, so vsi učitelji izprašani iz predmetov narodne šole.
Ako je za učitelja sposoben le tisti, ki se je pripravil za svoj učiteljski stan, je popolnoma umevno, da mora tudi nadzornik popolnoma vešč biti metodike v narodni šoli. Nadzornik naj ne bo le nekak etrah za učitelja, nadzornik naj bo učitelju tudi učitelj, ki mu s prijateljsko besedo pokuže, kako bi bil to ali uno stvar lahko boljše povedal. Utemeljena je torej zahteva narodnih učiteljev po nadzornikih strokovnjakih. S tem pa nikakor neso duhovniki izključeni od nadzorništva. Pripravljajte se za pouk v narodnih šolah ter podvrzite se dotičnim izpitom, in poučujte še nekoliko let na kaki narodni šoli; dobro! pa bodete sposobni za nadzorstvo. Izpiti Vam ne bodo delali itak nobene preglavice; saj noBite, po Vašem mnenji, veleučeni gospod doktor, to v mezincu, kar imamo mi narodni učitelji v svojih glavah. Treba je poskusiti in pokazati, kakšen duševen velikan ste proti nam učiteljem. Dokler pa tega dejanstveno ne dokažete, trdili bodemo vedno: v narodni šoli smo strokovnjaki učitelji; in ne bodemo nehali zahtevati za nadzornike tudi strokovnjake.
3. Dr. Mahnič nam jemlje za zlo, da učitelji pišemo in beremo ter podpiramo „Popotnik-au, »Slovenski Narod", „Slovauski Svet" in „Edinost„ (na „Novo Sočo" je pozabil I), ker baje ti listi pišejo za razkol in proti avstrijskemu Čutu, ter kliče na pomoč zoper take učitelje šolska oblastva. Ta pisava obsoja se s'ima ob sebi. Govoril sem že zgorej, da bi bil razkol največja nesreča za Slovence, in da se bodo učitelji vedno prizadevali, ohraniti Slovencem veroizpovedanje, prejeto po sv. Cirilu in Metodu. Ako bi se pa, kar Bog obvari, začel širiti razkol mej Slovenci, zakrivil tega ne bode ne „Narod", ne 8Slovan8ki Svet", ne „Edinost", ne „Nova Soča"; zakrivil bi to „Rimski Katolik" in listi, pisani v njegovem duhu.
Da pa skušate omadeževati patrijotizem slovenskih učiteljev — za to imamo slovenski učitelji le pomilovanje In zaničevanje. O tem nič več!
4. Dr. Mahnič govori z nekako zaničljivostjo o napredku učiteljev »zaveznikov".   Posebno hoče
Dalje v prilogi. ~3|Mf
Ko je pokojni cesarjevič Rudolf zbiral okrog sebe vse domače umetnike, da bi mu ilustrovali obširno njegovo književno delo: „D i e bsterr. ungar. Monarchie in Wort und Bil d", poklical je dotični odbor tudi sloveča brata Janeza in Jurija Šubiča mej izvoljene sotrudnike. Prvega je doletel častni nalog, ilustrovati dotični opis narodnega življenja slovenskih Primorcev, dočim so drugemu, Juriju Šubiču namreč, pridelili ilustrovanje jednakih opisov dolenještajerskih in kranjskih Slovencev. Po določilu dotičnega odbora je ta posnel iz narodnega življenja slovenskih Štajercev po naravi naslednje, v Hubadovem spisu označene običaje in prizore: Sprevod „zelenega Jurija" na predvečer sv. Jurija, „PredpuBtne orače po snegu", potem ženo, katera melje koruzo na domačih „žrmljah" in pa znamenit ženitovanJBki prizor, namreč „prihod neveste" na bodoči svoj dom, pred katerim jej dotedanja gospodinja ali tašča prinese hleb kruha, da ga načne v znak, da zdaj ona prevzame gospodinjstvo v tej hiši.
Iz življeuja ožjih svojih rojakov Kranjcev nam je predstavil Jurij Šubić nastopne karakteri-stiške podobe in narodne običaje in sicer: Ribniškega „rešetarja", gorenjskega „tkalca" ido-čega na delo; potem  mladeniča in  deklico v na-
rodni  noši  iz  Belokraj ne.   Dalje  nam predočuje „ofreh t", t. j. podoknico dekletu za god in pa,  kako oni  fantje,  ki  se v minolem pred-pustu neso oženili,  vlečejo  „ploh".   Za temi so trije prizori  iz verskonarodnih običajev  in sicer: „Miklavž" potem „prekajanje hiše na sv. večer" in pa rudarska procesija na dan sv. Aha-cija v Idriji.   Konečno je ilustrovan še Blov na polhe* — jako dražesten ponočni prizor v gozdu z globoko perspektivo.   Razven teh  je Jurij Šubić tu narisal dve velemični vinjeti.   Na jednej se ob-kriljen  genij,  na  polici Bedeč,   igru s čipkasto, z zlatom  prevezano žensko „avbo", kakeršne so nosile nekoč Gorenjke, dočim mu ob strani leži „pol-hovka",   in druga črna „kosmata kapa", ob katerima se vije zlat ženski pas. Druga vinjeta pa nam prikazuje v preljubezujivem   .tihožitji" velikonočni „žegen" t. j. jerbas,  napolnjeu z običnimi jestvi-nami.   Vrhu vsega tega je poklicani naš ilustrator dodal Še posebno, v akvarelnih bojah izdelano sliko različne narodne noše, ki se bode posnel z barvo-tiskom.
Vse navedene ilustracije so risane z veliko marnostjo ter se kaj prijetno odlikujejo mej ilustracijami ostalih sotrudnikov, izmej katerih so nekatere izdelane prav — površno, da ne rabim
točnejega izraza! Žal, da so reprodukcije po nespretnih lesorezcih Dunajskih precej zaostale za Šubi-ćevimi originali, o katerih je dobil od pokojnega dvornega svetovalca pl. Weilena in od profesorja Hechta na Dunaji jako pohvalne priznalnice.
Ko je ranjki cesarjevič Rudolf za svojega boravljenja v Gradci v oktobru 1. 1887. povabil k Bebi vse odličnejše sotrudnike pri svojej knjigi, bil je vsprejet tudi naš Jurij Šubić v avdijenciji, pri kateri ga je zlasti ceBaričina Štefanija odlikovala s priznalnim nagovorom. Iu bil je potem izmej mnogih drugib sotrudnikov povabljen tudi na dvorni obed.
Ko je izvršil prevzete ilustracije na Štajerskem, napotil se je z nova nazaj v Pariz. Ondu je 1. 1888. izdelal prelepo sliko „Marijino obiskovanje" za veliki oltar v cerkev na Rožniku, katero smo že dne 10. decembra meseca istega leta opisali na tem mestu. Pravili so, da bi imel slikati tudi presbiterij omenjene cerkve, kar pa se, žal! ni zgodilo.
Zbok ilustrovanja narodnih običajev kraujskih Slovencev prišel je predragi naš Jurij Šubić še je-denkrat in to posle dn j i k rat v slikovito svojo domovino. Tu je poleg imenovanih ilustracij izdelal nekatere portrete, med katerimi nam je omeniti
Priloga „Slo venskemu Naroda'4 St, 2U> 20. septembra 1890.
dovtipen biti in se norčuje iz stavka: nOhranimo si trdno prepričanje, da svet neprestano napreduje, in da nam baš svetovni napredek pripomore k boljši bodočnosti," ter imenuje ta atavek jedno izmej toliko fraz, s katerimi zavezniki nami ne vedo, kaj so hoteli reči , ob lednem pa zatrjuje, da te fraze — prosim naj se pomisli, da je veleučeni gospod doktor ravno preje trdit, da učitelji n** vemo, kaj Brno hoteli reči — da to fraze pričajo, da v zaveznikih krščanska zavest čedalje bolj zatemnuje. Papir je zares potrpežljiv, da prenaša toliko nezmisel. Da govorim z Vami, veleučeni gospod doktor, ,člo vek bi se smejal, češ, to je zopet jedna od toliko fraz, 8 katerimi sami ne veste, kaj ste hoteli reči", ko bi se človek ne žalostil preveč, videč, kako zlobno znate Vi zaviti misel, ki jo je napisal dotični učitelj z najboljšim namenom. Je-li v resnici v navedenem stavku napisana protikrščanska misel? Ali ni Kri-Btus sam svoje učence razposlal z nalogo, da naj poučujejo vBe narode? Ali ni liotel Kristus s tem izreči, da se naj vsi narodi učijo in s poukom napredujejo? Ali ni dovolj jasna prilika o gospodarju, hlapcih in talentih?   Ali smemo s tem zadovoljni biti, kar smo podedovali od svojih pradedov? Nas ne uči ravno ta prilika, da naj na podedovanem temelju dalje zidamo, da naj napredujemo in si skušamo priboriti boljšo bodočnost, ker z jednim talentom, katerega je gospodar hlapcu izročil, gospodar ni bil zadovoljen ?   Ni-li  misel krasna iu tudi krščanska; ker Bvet vedno napreduje (in da napreduje, vzrok je ravno krščanstvo,) prišli bodo časi, ko bode mej vsemi narodi vladal mir: prišli bodo časi ko bode tudi Slovencem sijalo milejše solnce; prišli bodo časi, da bode le jeden hlev iu jedna čreda?   Kaj je tukaj protikrščanskega?   In to na priliko je hotel izraziti z navedenim stavkom dotični učitelj; jaz vsaj razumem ga tako.
5. Dr. Mahnič uporablja za svoja dokazovanja kaj pogostoma pastirske liste, češ Škofje pravijo tako, dokazano je; kdor govori drugače, je heretik, anathema sit I
Tudi to se mi zdi potrebno nekoliko oavetiti in prei«kavati, je-li dr. Mahnič pastirskih listov in škofovskih izrekov ne zlorablja za svoj namen. Jaz mislim tukaj posebno na pastirske liste, ki se ba-vijo z narodno šolo, posebno pa še zadnji pastirski list vseh avstrijskih škofov. Mej drugimi zahtevajo škofje: učenci morajo biti ločeni po veroizpovedanji ; učitelji morajo biti istega veroizpovedanja, kakor učenci ; Šolske knjige morajo biti pisane v krščanskem dubu. Vprašam se-li kje nahaja slovenska narodna šola, kjer bi bili učenci različne vere? dobite na celem Slovenskem učitelja, ki bi ne bil katoliške vere ? Ali niso ravno slovenske šolske knjige pisane popolnoma v katoliškem duhu? In vender so tudi te zahteve podpisali slovenski škofje. Ali so pa morebiti slovenski škofje s svojimi podpisi hoteli izreči, da vladajo na Slovenskem tudi slične razmere, katere bi trebalo premeniti? Ne, in nikakor ne! Slovenski škofje so podpisali z drugimi škofi dotični pastirski list kot avstrijski knezi, kot pairi (peri) gospodske zbornice in so ho
posebno znanega rodoljuba g. Ivana Šabca v Trstu. Poprej je naslikal pa še druge posnetke, n. pr. Andreja in Viktorja Smoleja za Ljubljanski muzej, potem pokojnega Globočnikovega sina. Tudi pri stotniku Lukanci je slikal nek portret. In za cerkev v Osilnici na Kočevskem je izdelal dve altarni sliki: sv. Kozmo in Damijana in sv. tri kralje.
Po smrti premilega mu brata Janeza, vrnil Be je spomladi 1. 1889. Jurij Šubič zadnjič v svoj priljubljeni Pariz. Ondu je bil lansko leto našim obiskovalcem svetovne razstave Pariške kaj Ijubez-njiv vodnik. Izdeloval jo za Munkaczija neko kolosalno sliko za plafond Dunajskega muzeja; ali ker sta Be naposled sprla z ošabnim in nekam prese-bičnim Magjarom, opustil je na pol izvršeno delo, ter se „postavil na svoje noge", kar smo mu že davno Bvetovali vsi, ki smo poznali čudovito njegovo sposobnost slikarsko. Tu je dodelal po Janezu prevzete slike za muzej v Kaiserslauternu in nedovršene ilustracije primorskih običajev.
V domoviuo je poslal iz poslednje dobe dve prekrasni cerkveni sliki: sv. Štefana za Štepanjo vas in pa za Cerklje na Gorenjsko po g. Ivanu Hribarju naročeno sliko sv. Cirila in Metoda, na kateri si je na podobi izumitelja slovanske naše azbuke uvekovečil posnetek plemenitega — Bvojega obličja.
teli izreči, kjer ne vladajo take razmere, tam se naj predrugačijo. Na Slovenskem so pa razmere popolnoma normalne, torej tudi ni treba predrugačbe — namreč kar se verske vzgoje tiče. Veliko zaslugo bi si v tej zadevi izstekel slovenski škof, ki bi hotel odločno spregovoriti, oziraje ae pa «amo na slovensko narodno Šolstvo.
6. Ponavljam: Učitelji stojim > na krščanski podlngi ter želimo iz vertikih, narodnih in patri jo-tičnib ozirov skupno delovati / duhovniki na izobrazbi slovenskega naroda, da mu bode mogoče tekmovati s drugimi narodi, stoječimi na višji ato ■ pinji kulture. Učitelji smatramo tuli vzgojo in pouk za dovolj važna predmeta, da zahtevamo od vsakega, ki hoče ali naše otroke vzgojevati in poučevati, ali pa vzgojo in pouk nadzorovati, da mora popolnoma vešč biti pedagogike in metodike.
Za Bklep obračam se na vse trezno misleče duhovnike, obračam se posebno na Vas duhovnike, ki ste bili ali osebni prijatelji dr. Lindnerju,*) ali pa, ki Bte imeli srečo, kot učenci poslušati prebla-gega moža, da se domislite, je-li dr. Lindner kedaj žalil Vaš verski čut, ali če je katerega od Vas po-hujšal; obračam se pa tudi na Vas duhovnike, s katerimi sem se složno boril proti našemu skupnemu sovražniku; na Vas vse se obračam, proseč Vas: Zakličite vendar jedenkrat krivemu preroku v Gorici „8toJ! zadosti nesloge iu sovraštva si že za sej a I!" Vsem duhovnikom pa, ki pošiljate zaupnice dr. Mahnič-u, katerim pa Goriške razmere neso dovolj znane, naj povem, d a zastopa dr. Mahnič na Goriškem politično stranko, kateri je ogrnil plašč „Rimskoga Katolika"; povem naj pa tudi, da je v nasprotnem taboru jako mnogo odličnih duhovnikov in slučajno velika večina učiteljev.
Krško, meseca septembra 1890. leta.
Dr. Tomaž Romih,
predsednik „Z»vezo nlov. učiteljskih društev".
*) Tudi tomu duSovnetnu velikanu podtika dr. Mali-ii.ć uekršcansko nazoro.
Politični razgled.
V Ljubljani, 20. septembra. Česfconemš/ca sprava.
„Politik" ve povedati, da se v staročeških krogih pretresava vprašanje, da bi vsi staročeški poslanci odložili svoje mandate. Odločili se še neso na nobeno stran, ker nekaterniki mislijo, da bi to ne bilo umestno. MladoČehi že dolgo zahtevajo, da Staročehi odlože mandate, ker ni narod več za njimi. Da so takoj z začetka Staročehi to storili, bi bili gotovo skoro vsi zopet voljeni; sedaj pa ni dvojbe, da skoro povsod podležejo, ko so MladoČehi imeli dosti časa za agitacije.
Be«elno»borske volitve.
Agitacije na Dolenjem Avstrijskem so jako živahne. Posebno protisemiti pridno delujejo in pričakovati je, da pridobe nekaj mandatov. Dunajskim Židom že to nupravlja skrbi in njih glavno glasilo se že jezi, da liberalna stranka energičueje ne deluje za svoje kandidate. „N. Fr. Pr." pravi, da je to sramotno za Dolenjo Avstrijo, da liberalci drže križem roke, dočim protisemiti pridno rujejo. Pritožuje se, da je liberalna stranka na Dolenjem Avstrijskem preslabo organizovana. Posebno na Dunaji se liberalni vodje premalo udeležujejo volilne agitacije. Nobena stranka se ne sme omejiti le na parlamentarno delovanje, temveč mora delovati tudi zunaj parlamenta.
Nam se javkanje židovskega glasila dozdeva smešno. Če se liberalni vodje na Dunaji ne upajo Btopati pred volilce, imajo že zato tehtnih povodov. Vidijo, da so zgubili že preveč zaupanje narodovo in se ne marajo izpostaviti zasmehovanju. Da je liberalna stranka zgubila že skoro ves upliv v nekaterih krajih, krivo je največ židovstvo, ki je liberalizem zlorabilo v svojo korist.
Borita proti nemščini na Ogerskein.
Zvedelo se je, da ogerski ministerski predsednik dopisuje s cesarsko kabinetno pisarno v nemščini. To je vzbudilo veliko nevoljo na Ogerskem in stvar pride tudi v državnem zboru na vrsto. Opozicija bode to dobro znala uporabiti proti vladi. Pa tudi mej vladno stranko je mnogo mož, ki obsojajo tako postopanje, katero Škoduje veljavi ma-djarskega jezika. \'n-kako utegne ta stvar precej škodovati ministerskega predsednika popularnosti.
Wii<euje državo.
Bolgarsko vprašanje. Dopisnik Monakovske   „Allgemeine Zeitung" se je razgovarjal z bolgarskim politikom ob oduo-šajih mej Avstro-ogersko in Bolgarijo. Bolgarski
politik se je izjavil, da so v Bolgariji preverjeni, da je Avstrija največ pripomogla k imenovanju bolgarskih škofov za Makedonijo. To posredovanje pa kaže, da Avstro-ogerska ne misli več na prisvojeoje Makedonije. Ko bi na Dunaji mislili raztegniti svojo oblast do EgeiHkega inorja, l>i v Makedoniji gotovo n- podpirali bolgarstva, ki bi utegnilo ovirati uresničenje tacih namer. Zaradi tega bo pa sedaj Bolgari odkritosrčni prijatelji Avstriji. 'Baron Ilivseh.
Po poročilih francoskih listov mislijo iz Francije iztirati židovskega bogatina barona Hirscha, ker se je izvedelo, da je bil na željo nekega monar-hističnega vodje podaril 200 000 frankov za lloulan-gerjeve agitacije.
Minister ska kriza na JPortagalsketn.
Razpor z Anglijo je na Portugalskem že spodkopal tla dvema vladama. Ko je nastal z Angleži prepir zaradi afriškib zadev, je moralo odstopiti rainisteratvo Castra Pereire in ko se je v zbornici sporočila pogodba, ki se je sklenila z Anglijo, je pa umaknilo se ministerstvo Serpe Pimenlea. Pogodba, katera ho je sklenila z Anglijo, je pa tudi le Angležem v korist. Portugalci /.gubili so mnogo ozemlja, katero so dosedaj zmatrali za svoje in prišli v tako zavisnost od Anglije v kolonijalnih zadevah, da ni skoro misliti na razvoj njih kolonij v Afriki. Naravno je, da je to vzbudilo nevoljo na Portugalskem. Ta nevolja pa posebno ugaja repu-bličauom. RepubliČanski vodje, ki so v zvezi s španjskimi republičani, pripovedujejo, da druzega ne kuže, da se odpravita obe monarhiji na Pirenejskem otoku in zjedinita Španjska in Portugalska pod republičansko upravo. Zjadinjeni se bodeta že mogli uspešno upirati angleški požrešnosti.
Brazilijslce volitve.
Po poročilih iz Amerike, zmagala je pri volitvah v brazilijsko zbornico vladna stranka. Voljenih je pet ministrov, več prejšnjih poslancev in senatorjev. Nova katoliška stranka je podlegla. Prav presojati pa izida volitev ne moremo, ker nam podrobnosti j neso znane in tudi ne poznamo programov novih strank. O novi katoliški stranki se dosedaj ni ničesar slišalo, zatorej tudi ne poznamo njenih načel. Sodimo, da je to nekaka republičanska konservativna stranka, ki se bode potegovala za pravice katoliške cerkve in republičansko vladavino.
Dopisi.
Iz Celja 18. septembra. (Osnovitev telovadnega društva „C e 1 j sk i S o k o 1".) Glede na veliko zanimanje, katero je vzbudila po vsem slovenskem in slovanskem svetu Celjska slavnost, utegnejo zanimati čestite čitalje, nekatere zgodovinske črtice, katere jim podajamo tu.
Že tekom leta 1889. razmotravala ae je mej slovensko mladino Celjsko misel, če bi se v Cel ji ne dalo ustanoviti sokolsko društvo, katero bi združevalo narodno mladino pri telovadbi in v društvenem življenji ter z novim čilim in krepkim naletom izdatno oživilo in pospešilo narodno delo v Celjskem mestu in s tem na celem slovenskem Štajerji. Koncem majnika 1890 1. bilo je dogovorjeno po daljnih posvetovanjih, da se osnuje kot sedmo slovensko sokolsko društvo „Celjski Sokol", katerega ustanovitev naj se še tekom I. 1890 sijajno praznuje.
Dno 4. junija t. 1. zbrali so se rodoljubi Celjski v čitalniških prostorih, kjer se je po nagovoru g. dr. Ivana Dečko in nekaterih predlogih g. Drago-tina Treo sestavil osnovaloi odbor.
Člani osnovalnega odbora gg. dr. Ivan Dečko, drd. Andrej Dorainkuš in dr. Dragotin Treo prevzeli so delo v splošnem naudušenji za sokolsko idejo. Sestavila so se pravila za Sokole in kolesarje, katere je potrdilo c. kr. namestuištvo v Gradci dnć 16. julija 1890. brez vsakih ovir. — Začelo se je z nabiranjem članov in osnovalnega fonda. — Dne 31. julija 1890. bil je prvi občni osnoval n i zbor; mnogobrojna udeležba kazala je živo zanimanje za novo društvo in spričevala njegovo splošno priznano važnost. Nagovor g. dr. Iv. Dečko in poročila g. dr. Dragotina Treo v delovanji osnovalnega odbora obudila sta splošno naudušenje. Kako tudi ne V V teku 2 tednov oglasilo se je bilo nad 50 Članov, mej njimi nad 30 izvršujočih, ter se nabralo nad 50O gld. osnovalnega fonda — uspeh, kateri je v očigled Celjskim razmeram prijetno presenečiti moral.
V odbor „Celjskega Sokola" so bili izvoljeni gospodje: dr. Josip Vrečko, starosta, dr. Ivan Dečko, podstarosta, dr. Dragotin Treo, tajnik, Josip G e o r g, blagajnik, dalje Fran Lončar, Milan K očev ar in Dragotin Vauić. Osnovaluemu odboru je izrekel občni zbor zahvalo za požrto-valno in upešno delovanje in ob jednem sklenilo ae je jednoglasno, da se   ima osnovalna slavnost
vršiti .In-- 7. m 8. septembra kot velika sokolska slavnost.
Odbor Celjskoga Sokola prevzel je s tem važuo ali kočljivo nalogo; nje častna rešitev postati je morala za mlado društvo z ozirom na žalostne Celjske razmere vitalno vprašanje! Da se je ta naloga dno 7. in 8. septembra 1890 tako sijajno rešila, tonamje najlepši dokaz jakosti in krepkosti mladega društva, uspešnosti energičnega postopanja ter zmagovitosti narodne sokolske i de j e.
Vprašanje samo se vsled Celjskih  razmer ni reševalo normalnim potom; nam je dovoljeno tukaj j zapisati le faktičnu podatke brez vsake kritike.
Dne 2. avgusta t. 1. predložil se je po odboru Celjskega Sokola mestnemu uradu v Celji program cele Blavnosti v istej obširnosti, kakor se je dne 7. in 8. septembra t. I. res vršil. Z odlokom z dne 14. avgusta t. I. št. 4663 vzel je mestni urad Celjski vsporcd slav-nosti na znanje v njega polnem obsegu, ter prepovedal jedino le vsak slavnostni sprevod po mestu. Slavnostni vspored predložil se je ob jednem e. kr. okrajnemu glavarstvu v Celji, Ker so se imele glavne točke : slovesna maša, koncert in izlet v Žalec vršiti izvan področja mestnega urada. — Z odlokom z dne 8. avgusta t. 1. štev. 28.650, vzelo je c. kr. okrajno glavarstvo slavnost na znanje. —
Opiraje se na ta odloka, začel je odbor Celjskega Sokola vabiti Sokolska društva in goste, najemati stanovanja in vozove, naročil je vojaško godbo (in sicer v Zagrebu), različne tiskovine in sploh vse pripravil za slavnost. Razna mnogobrojna naročila v Ljubljani prevzel je iz prijaznosti brut Franjo Mulaček, glede telovadbe brat Matija Benčan. V zadoščenje sokolskim društvom prosil je odbor Celjskega Sokola za slavnostni sprevod k slovesni moši in k izletu v Žaleč, kolikor so se te točke vršiti imele v področji c. kr. okrajnega glavarstva. Bilo je torej vse v najlepšem redu.
Dne 20. avgusta t. 1. dostavil se je odboru Celjskega Sokola nenadoma odlok mestnega uruda Celjskega z dne 19. avguBta 1890 št. 4927, v katerem se Celjskemu Sokolu vnuka slavnost strogo prepoveduje, in sicer zaradi tega, ker se te alav-nosti baje hoče udeležiti več društev in gostov iz sosednih dežel, in ker ima oh jednem tisti čas „siidttiark" svoj občni zbor v Celji.
V istem Času rešilo je c. kr. okrajno glavarstvo prošnjo za slavnostni sprevod s tem, da nam prošnje ne more rešiti, ker je slavnost vsled prepovedi mestnega urada Celjskega nemogoča postala.
Lahko si je misliti razburjenost, katera je vsled tega nastala v slovenskih krogih. Odbor Celjskega Sokola umžil je ojstro pritožbo proti odloku mestnega urada in pomisleke proti rešitvi c kr. okrajnega glavarstva ter ob jednem sklenil poslati deputacijo k c. kr. namestništvu v Gradec.
Dne 24. avgusta t. 1. prijavili so starosta dr. Vrečko, podstarosta dr. Dečko iu tajnik dr. Treo pritožbo osobno pri c. kr. namestniku, ekscelenci baronu KUbeck-u v Gradci. Deputacija šla je baje" jako zadovoljna iz namestnijskega poslopja proti domu. Pripoveduje se, da je isto pot nekaj dni po zneje na nasvet Rakuscha in tovarišev hodil župan Celjskega mesta, dr. Neckermau, pa da se je vračal nekoliko potrt. — Kaj gotovega o končnem izidu ni nihče vedel.
D/ie 31. avgusta t. 1. torej 6 dni pred slav-nostjo dobil je odbor Celjskega Sokola odlok c. kr. nnmestništva v Gradci z dne 28. avguBta t. 1. 8t. 2778, s katerim se dovoljuje Celjskemu Sokolu osnovala slavnost po predloženem vsporedu, vender brez slavnostnega sprevoda z godbo in zastavami po mestu. V istem času dovolilo je c. kr. okrajno glavarstvo slavnostni sprevod v okolici Celjski, kakor se je 7. iu 8. septembra res vršil.
V istem času pa se je baje društvu „Stid-mark" isto tako prepovedal vsak ostentativni vspre-jem v Celjskem mestu in okinčanje mesta z veliko-uemškimi trobojnicami.
Dne- 2. septembra t. 1. dobi odbor Celjskega Sokola nenadoma odlok mestnega urada z dne 1. Bept 1890 št. 5212, v katerem se „v dostavku k razsodbi c. kr. namestnifitva članom Celjskega Sokola strogo prepoveduje, dne 7. in 8. septembra t. 1. obleči sokolsko opravo ali noBiti sploh kako vidno posebno znamenje. Ob jednem se v tem odloku izreka, da se bode   vsem obiskovalcem slavnosti,
ki pridejo v sokolski opravi ali ki nosijo kako drugo vidno znamenje, ustop v mesto na vsak način zabrani 1. Ta ukrep naznanil je mestui urad tudi drugim političnim oblastim, tako na primer c. kr. okrajnemu glavarstvu v Rudolfovem.
Proti temu Qdloku predložil je odbor Celjskega Sokola ojstro pritožbo po mestnem uradu in oziraje se na zgodovino neštetih pritožb in potov, tudi naravnost na c. kr. namestnijo.
No, ko je opravil svoje delo še brzojavni urad, vsprejel je odbor Celjskega Sokola slednjič dnd 6. septembra t. 1. —- zadnji dan pred slav noBtjo, — odlok c. kr. namestnije z dne 4. septembra 1890 Št. 2891, s katerim je konečno raz-sojono, da je zadnji ukrep slavnega mestnega urada v Celji glede članov Celjskega Sokola kakor tudi glede" tujih gostov postavno popolnoma neutemeljen, da se ima torej osnovalua slavnost vršiti po prvotnem vsporedu v zuiihIu razsodbe c. kr. naraestništva brez vsakih daljnih zaprek. Istoga dne zginili so J. Rakusch in drugi iz Celja.
Iz Itudimpešl v 16. septembra. (P o vodenj. — Konec velikih vojaških vaj. — Sadje. — Filoksera.) Ko so dohajale zelo vznemirljive vesti iz Češkega radi elementarnih nezgod po povodnjih, pričakovali smo i mi tukaj strahom in trepetom bodočih dnij, ako bode mogočna reka Dunav vedno in vedno naraščala. Dunajski listi do-našali so zel6 žalostne vesti, da je Dunav na večih krajih izstopil in s preplavljenjem napravil nešte-vilno škodo. Z matematično gotovostjo smo mogli i mi pričakovati bližajoče se katastrofe. Od zgornjih krajev javilo se je v enomer deževno vreme, na planinah in po Karpatih pal je sneg, — kateri stopivsi se je napajal reke in potoke, da so morali prekoračiti pretesne jim struge!
Kmalu je bilo očivestno, da se približuje za našo prestolnico velika nevarnost — a ukrenilo se ni ničesar! Voda je prihrumela čez noč, preplavila preozke jej bregove m se pokazala, skozi kanale pridrvivši, v mnogih hišah in občnih poslopjih. Tisuće in tisuče gold. je napravila voda škode na žitu, blagu, kvartirih itd., kajti ubožni ljudje, bivajoči v podzemelj škili prostorih morali so kar po noči bežati, popustivši vse svoje imetje na lici mesta. Osobito imajo veliko škode žitni kupci, kojih skladišča so na dunavskem nabrežji v podzemeljskih shrambah. Divni Margaretni otok, last Nj. c. kr. visokosti nadvojvode Josipa, je ves pod vodo; najlepši cvetlični nasadi in razne vrtne naprave uničeni so za letos in 50 — 60 m3 kurjav (drv) je odnesla voda z otoka.
Zavoljo žveplene toplice je otok jako priljubljeno letovišče in za meščane to, kar pri nas tivolska šumal
Bilo je nad tristo obiskovalcev, permanentnih, koji so bili vrlo neljubo presenečeni po povodnji in so morali bežati v mesto. Včeraj sem bil na otoku, kamor smo se morali od jiarnika podati po čolnih ali po improviziranih mostovih, koji imajo za podlago mize, okoli katerih je bilo pred malo dnevi še vse polno veselih in raduj oči h se obrazov pri zvokih izborne ciganske godbe! Voda stoji prilično 1 m. visoko nad površjem otokovim. —
Danes je začela voda opadati in je odtekla v pretekli noči za 16 cm.; nabrežje (quai) je uže suho in zopet je živahen prihod in odhod težko z žitom in moko obloženih voz, koji so morali pretekle dneve do pest (kolesa) broditi vodo. — Vreme je nastalo jako ugodno in vsaki dan sije nam blagodejno jesensko solnce! —
Po končanih vojaških vajah došla so krdela zopet domov v vojašnice in odposlali so se takoj dosluživši vojaki na dom. Pri vajah je bil prisoten Nj. c. in kr. visokost fm. Albrecht, koji je ukazal zadnji dan vse vojaštvo — 4. voja — okolu 16.000 mož — defilovati, kar je trajalo blizo dve uri! Izrekel se je kaj pohvalno o izidu manevriranja ter povabil na obed vse generale tukajšnjo posadke! —
Četudi velika voda mnogo sitnosti napravlja in je zavirala nekaj dnij običajni promet, vender dohaja raznega sadja velika množina na naš trg. Posebno pridno se dovaža in prodaja grozdje, koje doide v tisuČ in tisuč korbah na parobrodih iz južnih krajev podunavskih. Tudi okoličani raji prodajajo sveže grozdje, kar jim več vrže, nego bi napravljali iz njega vino. Naša okolica je jako žalostna, kar se tiče letošnje trgatve! Od kar se jc prikazala trtna uš,  opustošeni  so   vinogradi in namesto trt vidiš
nasejano koruzo, krompir, žito itd ! Res velika beda je zavladala mej okoličani-vincarji, in samo n. pr. iz Sv. Andreja izselilo se je do 5000 duš radi po-končanih vinogradov, iščoč si v Ameriki in drugod potrebnega dela in jćla! — In še drugo, pa hujčo od vinske uši, imamo v svoji sredini, t. j. mnogobrojno židovsko pokolenje! To se je moglo videti osobito včeraj in danes, ko praznuje izvoljeno ljudstvo svoje novo leto! Več nego polovico vseh pro-dajalnic bilo je dva dni zaprtih in gotovo nad 100 tisoč zidov valilo se je po nabrežnem šetališči, kjer jim je „rabinar" vodo krstil! Joj! — Bog pomagaj !
Iz Vivii^N» 18. septembra. [Izv. dop ] Komaj je minolo nekaj mesecev, ko zopet zapoje zvonovi mengiški, oznanuje nam smrt jcdnega naših sošolcev, smrt vrlega dijaka in iskrenega prijatelja vsem, s katerimi je prišel v dotiko. Ranjki bil je Josip Kržič, drag prijatelj ranjkemu dijaku Poto-karju in Šarcu. Trije tedaj zapustili so že to do-movje v teku je.duega leta, predno so dosegli svoj cilj. Gotovo hud udarec rodovinam in njih prijateljem. Ranjki Kržič bil je blaga duša, vsem pri • ljubljen, ki je znal s svojim krasnim glasom razveseljevati tudi muogobrojno druščino. Petje bilo mu je nad vse. Kako da je bil priljubljen, kaže nam najlepše pogreb, katerega se je udeležilo mnogobrojno število dijakov iz Ljubljane in učitelj-stvo; ne pozabiti nam vrlega gosp. Fr. Steleta, pe-vovodje Kamniške „Lire", s kater* pomočjo so peli dijaki pred hišo, v cerkvi in ua grobu raujcuga milodoneče žalostinke, da je bilo marsikatero oko rosno, Dijaki pokazali so tu, kako jim je bil ranjki priljubljen; oni se neso ozirali na pot, katera je mej Ljubljano in Mengšem, temveč podali so se na pot, dasiravno utrujeui od potovauja v Ljubljano. Tako smo vredni počastiti njega, kateremu smo bili vsi najboljši prijatelji. Vsak mu želi: Naj v miru počiva.
Od Save 17. septembra. Preteklo nedeljo priredilo je naše bralno društvo drugo veselico letošnje poletje v spomin šestdesetletnega rojstnega dne presvetlega cesarja. Čisti ostanek pak se je odmenil za ustanovitev požarne brambe v Dolu.
Zbrali smo se po četrti uri popoludne v mnogem številu na vrtu gostilne g. Frana Pevca v Dolu. Zagledal si tu z veseljem mnogo odlične gospode iz Ljubljane, pa tudi domačega ljudstva se je v izdatnem številu udeležilo te veselice.
Naš vrli predsednik g. Štefan Lemut pozdravi navzočne goste  v  kratkih  potezah, omenjajoč lep pomen današnje veselice, ter slednjič trikrat zakliče slava našemu presvetlemu cesarju; čemur se zbrano občinstvo naudušeno odzove. Gospodje pevci in go-spice pevke od Device Marije v Polji pod vodstvom gospoda  nadučitelja   Frana   Kavčiča   zapojo v močnem koru cesarsko pesem.   Sedaj je tudi vrla Domžalska  godba  zasvirala  himno,   katero smo stoje poslušali.   Na kegljišči pa je bilo veliko zanimanja, kajti vsakemu so se dopadali bliščeči dobitki. O mraku razdelili so Be dobitki mej naslednje najboljšo  kegljavce gg.:  Frau Pevc iz Dola, JoBip Ogriu iz Dola, Fran Leveč iz Ljubljane, Ivan Flis iz  Domžal,  Viljem  Hrovat iz Dola iu Josip Jakše iz Dola. Preselili smo se potem v notranje gorkejše prostore. Tu se je unelo še le pravo veselje. Slišal si lepo ubrauo petje.   Mladi svet pak Be je vrlo sukal po sobi. Le preurno je čas potekel, morali smo se raziti. Poprej smo se zahvalili gospodom pevcem in gospicam pevkam za užitek lepega petja, ter Bi priporočili, da bi na.i še večkrat počastili s svojim obiskom.  Pri odhodu pak Bino jim zaklicali:  „Bog živi zavedne Slovence od Marije Device v Polji!"
Vrlemu g. Franu Pevcu in njegovej gospej smo ee zahvalili za dobro postrežbo. Bilo jo že proti jutru, ko smo bo razšli z željo, da zopet kmalu priredimo veselico. V to pomozi nam Bog i naša trdna volja!  Na zdar! Čez save c.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zapleuilo je državno pravdništvo. Zaplemba zadela je samo devet vrst današnjega uvodnega članka, ki se bavi z znanim reBkriptom vojnega ministra. Te zaplembe bi ne bili pričakovali, ker smo si prizadevali pisati kolikor možno rahlo. Češki in poljski liBti pišejo ob istej zadevi še veliko ostreje, ne da bi bili konfiskovani, Današnja številka ima šest stranij priloge.
gajT Dalje v prilogi. "Tpfl?
Priloga „81 o venskemu Narodn" it
216 20. septembra 1890.
— (»Ta ge sp oh t") ima sedaj slabe dni. V vsaki številki ima že skuru kakšen popravek in vse, kar je o Sokolski slavnuBti v Celji pisala, bilo je že v mnogobrojnih popravkih oviženo. Včeraj pa jej je pa če okrajni i dbor z Vranskega poslal popravek, ker je pisala, da se je po smrti pokojuega tajnika Gabrška našel piimunjkljaj v znesku 900 gld. Okrajni odbor je namreč okrajno blagajnicu pregledal in dognal, da je gotovina v po-polnem soglasji s kjigami. To je zopet nov dokaz, kako čudne poštenjake ima „Tagespost" mej svojimi dopisnisi.
— (Čujte, čujtel) Današnja „Tagespost" ima telegram iz Celja, da je tamošnji mestni zbor včeraj imel sejo in soglasno sklenil najpopol-nej še priznanje načelniku mestnega urada, Fttflt-bauer-u in pa Celjskim policajem na energičnem mpri tem jako nepristranskem postopanji pri Sokolskih nemirih. Due 7. in 8. t. m. Komentara ni treba.
— (Narodna čitalnica Ljubljanska) priredi v torek dne 23. t. m. na predvečer velike
skuj m': i ne družbe sv. Cirilu in Metoda na čast družbi v dvorani Čitalnični zabavni večer
z godbo in petjem.
— (Po veliki skupščini sv. Cirila in Metoda) bode skupni obed v čitalniški iestav-raciji.
— (S Hrvatskega) došlo je v Ljubljano zasebno pismo, iz katerega povzamemo, da so trgovci v Čabru, Gerovu, Prezidu, T i s t j i, Malem-logu in Plešicah sklenili, da bodo odslej želez-nino, kolikor je potrebujejo, kupovali v Ljubljani, ne pa kakor doslej v Celji.
— (GoBp. prof. Ivan Franke-,) ki je bil, — kakor smo  naznanili, — premeščen v Novo-meBto, ostane v .-led odloka naučnega ministerstva v Ljubljani.   Kdo pride ua njegovo mesto, uam ni še znano.
— (Članom „Dra mati čnega d ruštva.") Za leto 1890 dobe člani »Dramatičnega društva dva lepa zvezka „Slove uske T ali je", in sicer zvez. 55 in 56. Zvezek 55,, ki obseza krasen libi eto nan ga pesnika g. Autona F u n t k a k izvorni spevoigri  skladatelja g. dr. Benjamina Ipavca z
nas!o\tm „Te h a r s k i p 1 e m i č i", dotiskal se je ravnokar v „Narodni Tiskarni" ter se bode prihodnji teden razpošiljal članom „Dramatičnega društva". Zvezek 56. bode obsegal dramo „Sve-tinova hči" v prevodu Autona Trstenjaka, ter se bode tudi, brž ko se dotiska, razpošiljal članom „Dramatičnega društva". Zajedno se nnzua-nja čiauom, da se bode o tej priliki, ko se bode razpošiljal zvezek 55., pobirala društvenina za leto 1890., ter se prosijo gg. vnanji člani, da koj po prejemu zvezka 55. pošljejo svoj letni donesek za 1. 1890. „Dramatičnomu  društvu"   v Ljubljani.
— (Iz Tržiča) dobili smo vest, da je občinska volitev, ki se je vršila dne 16. t. m. za iicniču rsko stranko izpadla jako neugodno,  kajti po
>-j£ tej volitvi ostaneta v občinskem odboru Tržiškem le 2 zagrizena naša nasprotnika, vs< drugi izvoljenci pripadajo deloma narodni stranki, deloma zmerni stranki, katera je pravična tudi narodni naši stvari. Najvažneje pri tej volitvi je to, da je propadel prvi Tržiški matudor, znani 8chulvereinovec in tlidmurkar Karel Mally, velik prevzetuež in krut naš nasprotnik. Živeli zavedni volilci!
— ( V slovensko paralelko v Mariboru) zglasilo Be je 84 učencev, i/mej katerih jih je 70 prestalo vsprejemni izpit. To Število kaže, da je slovennka paralelka res bila potrebna.
— (Slovensko gledališče.) Prva predstava v tej Bezoni bede v nedeljo 19 oktobra.
— (Zgradba novega deželnega gledališča) dobro napreduje. Oder iu partere staže iz tal in sedaj se pridno dela, da se skoro zago tovi zidovje za lože, galerijo in uhod. Bode )i vreme nekoliko ugodno, bode gledišče začetkom novembra pod streho.
— (Staro strelišče) se je po kranjske hranilnice narorilu lepo obnovilo.   Ponebno je pri
znavati, da so se tudi prostori dijaške kuhinje, ka mor dohaja dan za dnevom  mnogo dijakov prav
lično obnovili.
— („Slovenski Pravnik") prinaša v 9 št. nastopno vsebino:   1. Dr. F.: Nekoliko o objektiv nem postopanji  v tiskovnih  reččh.   2. F. G.: O davčni kazni za prikri t je nnjemščine. 3. X : Vkup-nofit v javnem in zuBebenm pravu. 4. Dr. Majaron:
K slovenski pravni terminologiji I. 5. Iz pravosodne prakse.   Civilno pravo: a) Zahteva, da je odstopiti | v porabo prepuščene parcele, predmet je lastninski tožbi po zmislu  Jj 369. obč. drž. zak, a ne tožbi po § 1435. obč. drž. zak, (Kouee.)   b) 1. Po do-teklein ediktalnem  roku  neso  več c. kr. avstrij ska  sodišča pristojna skrbeti za zavarovanje ne-ogla.ienih tirjatev. — 2. Določilo v koranu: »državljani tujih dvorov nikakor ne smejo dobiti ded ščin in volil po turških podanikih", razprostira se zgol na sovražnike turškega cesarstva, c) Moi\»jo li vsi zastopniki še  neprisojene zapuščine storiti na loženo glavno prisego,  mari je dovolj, ako jeden ah nekateri prisežejo? d) K razlagi  §-a 56 sum. pat. in § 259. obč. sod. r. e) K pravdnemu pomenu zemljeknjižne mape. 6. Književna poročila. 7. Drobne vesti.
— (V dijaško kuhinjo,) katero tako vrlo upravlja monsignore kanonik Luka Jeran, pohajalo bode letos nad 120 revnih učencev, večinoma s Kranjskega, precejšnje število jih je tudi s Štajerskega iu nekaj s Primorskega. Vodstvo dijaške kuhinje dajalo bode učencem, kakor doBlej, ceno in zdravo hrano, Lato se iskreno želi, da bi dobrodelni ta zavod v rodoljubnih Slovencih nahajal obilneje podpore.
— (G os p. dvorni zvonar A. Samassa) razstavil je tudi v letošnji  razstavi  v Gradci več izvrstno izdelanih gasilnih brizgaluic, katerih naj večjo je kupilo prostovoljno gaBilno društvo v Zagorji na Pivki.
— (Kamniška železnica.) Že pred več tedni boteli smo omeniti velikega nedostatka pri gradbi omenjene železuice, namreč, da so je v občini Črnuški okolu 9. in 10. kilometrskega kamna bkoro do Trzine odvzela vsa železniška proga veliki državni in vojni cesti, in bo se kar prestavili odrivači, kakor da bi bila stvar s tem doguuna. Vojno ministerstvo bdo je zoper tako pristnženje ceste in ui dovolilo dotičnega ko<?a že deloma na pol dovršene proge. Glede na gotove nesreče, ki bi so bile tam dogajale, moramo ta Bklep le odobravati, če ravno te bode, seveda, vsled potrebne preložitve zakasnita otvoritev železnice za par mesecev. Ker tudi ni misliti, da bi bo kolavdacija vršila v zimskem čusu, bode bržkone prišla že pomlad v dežol, prodno Be bodemo vozili po železni cesti v Kamuik. Čuditi se moramo le, da se je brez dovoljenja začelo brskati po cesti in prestavljati tebi nič meni nič odrivače in ovirati promet na državni cesti. Kdor je videl uameravano progo, pritrdil bode, da se je bilo pri vožnji z normalnimi stroji bati nesreč. Za take proge trebalo bi popoluoma drugačnih strojev, kakei>ni se rabijo v Italiji in Franciji pri takozvanih parnih tramvajih. In še pri tacih 0.080 nesreče izključene.
— (Z Dunaja) se nam piše: V nedoljo dne 21. septembra ob Ul'» popoludne prirede češka društva Dunajska v Karlovem gledišči v 2. okraji Dunajskem na korist po povodnji poškodovanim češkim krajem javno gledališko predstavo „Žrtva na Balkauu" — obraz iz ruskega Življenja spisal Kari Turna. Svirala se bode Tittlova ouvertura, a v presledkih Bkladbe Smetane in Dvofaka Za gle dališlio predstavo, ki stoji pod pokroviteljstvom grofa Ivana Harracha, želeti je zanimanja ne le iz čeških, temveč iz vseh slovanskih krogov Dunajskih. Slovan gre na dan, to velja tudi za stolico avstrijsko !
— (Bratovščina hrvatskih ljudi u Istri) izdala je lani 075 gld. podpor. Dobili so 4 velikošolci 160, 15 gimnazijcev 225, 14 učiteljskih pripruvnikov 250, 1 pripravničar 10, dva učenca delavske šole 30 gld. Posebe pa je še jeden dijak dobil 50 gld. izredne podpore. Premoženje bratovščine iznača 8571 gld. 96 kr., dasi je družba izza svojega obstanka razdelila že 6407 gld. podpore. Da bi bratovščina še dalje cvela in vedno širila se!
— (Poljske tatvine) v okolici ljubljanski, posebno pa v mestnem okoliši, bc zelo ninože. Sedaj kj so pridelki, kakor krompir, ztlje i. t. d, dozo reli, hodij o ra^ne osebe, ki nemajo pravega pojma o sedmi božji zapovedi kar pri belem dnevu iu z viečami na polje in si, kjer jim kaže, nagrabijo svoj plen. Po noči pa obiHkujejo kozolec ter odnašajo fižol, deteljo in celo seno, dasi pri tem več poškodujejo, nego odneso. Poljsi.e tatvine o tem času so že več let stalna rubriku, a zelo teško jih je preprečiti.   Naposled pa vender ne bode kazalo
druzega, nego ukreniti odločne korake iu Hploh kaj storiti proti temu zlu.
— (Redkost.) V mestnem Logu blizu Viča ustrelil je preteklo nedeljo gosp. E. lepega srnjaka.
— (V e 1 i k a n sk e b u če.) Na zemljišči gospoda Janeza Koslerja na močvirju dorasle so velikanske buče, izmej katerih tehta jedna 60, druga 58 kilograniov.
— (Silna suša) je na Krasu in v Istri, povsod primanjkuje vode. Celo iz Kastavščiue, kjer je največ javnih vodnjakov, hodijo s posodo v Opatijo po vodo, ker je doma nemajo niti toliko, da bi živino napajali.
— (Iz Godoviča) nad Logatcem poBlal nam je včeraj prijatelj jako lep cvet jablane s pristav-kom, da je ondu še osem drugih jablan v polnem cvetji.
— (Morskega volka) štiri metre dolzega, ujeli so pretekli torek v zalivu pri Bakru. Sedemnajst ribičev prineslo ga je na Reko, kjer je ribič, ki je ogromno žival ujel, dobil določeno nagrado, 100 gld.
— (Tedenski semnji v Zagrebu) na novem sejmišči so se že prav udomačili in se vsukikrat dobro obnesli. Tudi četrti bil je prav dobro obiskan. Prignalo se je 574 glav rogate živine, 317 konj, 702 prašiča. Voz z d runi, senom in raznim živežem bilo je 213. Največ prodalo ae je drv, sena in praš.čev, manj rogate živine in konj. V obče pa se Bine semenj imenovati dober.
— (Vabilo k občnemu zboruPivške podružnice sv. Cirila in Metoda,) ki se ima vršiti v nedeljo dne 21. septembra ob 5. uri popoludne v „Narodni gostilni" v Št. Petru. Vspo-red: 1.) Pozdrav. 2.) Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3.) Volitev no\ega odbora. 4.) Volitev jed-nega odposlanca k glavni skupščini. 5.) Posamezni nasveti. K obilni udeležbi vabijo se vsi Pivški rodoljubi iu prijatelji šole. Odbor.
— (Vabilo.) Pudružnica bv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico napravi v nedeljo 28. teptembra 1690, ob 3. uri popoludne svoj shod v Ilodišah v Kramerjevi gostilni po sledečem dnevnem redu: 1.) Pozdrav predsednika. — 2) Slučajni govori in nasveti. — 3.) Vsprejem in vpisovanje udov. Po zborovanji prosta zabava. Vsi udje te družbe, kakor tudi vsi rodoljubi se prijazno vabijo, da bi ta shod v prav obilnem številu počastili.
Načeluištvo.
— (Učiteljsko društvo za sežanski okraj) bode zborovalo v Nubrežini dne 2. okt. 1.1. ob 10. uri dopoludne z nastopnim vsporedom: L Veiitikovunje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. O pevskih predvajah v 1. Šolskem letu. 3. Prostovoljno predavanje. 4. Poročilo v II. občnem zboru „Zaveže". 5. NaHveti. Odbor.
— (Vabilo k koncertu,) katerega prirede" Se v o i šk e pevke in pevci s sodelovanjem „Šmarske godbe" dne 21. septembra 1890. v dvorani gosp. Fn>na Simončiča v Sevnici. Beseda:
1. )  A.  Volarić:  „Slovan  na dan!",  mešan zbor.
2. ) Slavnostni govor. 3) Dr. G. Ipavic: „Pozdrav", mešan zbor. 4.) P. H. Sattner: „Pogled v nedolžno oko", moški zbor. 5) Dr. G. Ipavic: »Poročni zvon", mešan zbor. G) Dr. G. Ipavic: „Oblaku", čveterospev 7.) P. H. Sattner: „Po zimi iz šole", mešan zbor. 8.) A. Volarič: „Lahko noč", mešan zbor. 9 ) # * * „Na straži", moški zbor z bariton samospevom. 10) S. Vilhar: „Domovini", mešan zbor. Po svršetku oficijaluega programa prosta zabava in ples. Zučetek ob polu 8. uri zvečer. UBtop-nina za osebo 50 kr., za diužino (3 osebe) 1 gld. Čisti dohodek je namenjen ubogim šolskim otrokom. — Predplačila se hvaležno vaprejemnjo. -- To vabilo velja tudi za tiste p. n. rodoljube, kateri bi slučajno razposlanih vabil pravočesno ne dobili.
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Beligrad 18. septembra. Kralja Aleksander in Milan ostavita jutri Niš in prideta v torek v Beligrad.
Feterburg 18. septembra. Car v pismu velikemu knezu Nikolajeviču priznava njegovo izborno vodstvo pri velikih manevrih okolu Kovna v najlaskavejih izrazih ter hvali izvrstno pripravljenost in vodstvo vojske. — Nadalje izdal je car ukaz, da se imajo v Varšavi, Novem Georgijevsku, Brest-Litevku in Ivango-rodu napraviti trdnjavski telegrafi.
Sofija 18. septembra. Dež je ponehal, voda upadu.
Carigrad 18, septembra. Vojvoda Leuch-tenbcrski in njegova soproga, ki se danes pri-
čakujcta, bodeta stanovala v palači ob Bosporu. Ruski prestolonaslednik pride dne 8. oktobra semkaj.
Monakovo 18. septembra. „Neueste Nachricliten" zagotavljajo s pristojne strani, da sta se car in cesar Viljem iiajsrc-iieje ločila.
Dunaj 19. septembra. Uradni list objavlja cesarski patent z dne 16. septembra, s katerim se na 14. dan oktobra sklicujejo \si deželni zbori v novo zborovanje, odloženi deželni zbor Češki pa, da zopet povzame svoje delovanje.
Rohnstock 19. septembra. Jutri kratek zaključni manever. Cesarja odpeljeta se od manevrov v Legnico, kjer bode ob 1. uri za-jutrck. Ob 28/4 odpotuje avstrijski cesar na Dunaj, ob 3. uri pa se odpelje nemški cesar.
Berolin 19. septembra. „"\Volis Bureau" objavlja brzojavko iz Rohnstocka, v kateri se spominja, da treba največje previdnosti nasproti vsem od tamkaj prihajajočim poročilom o politiških obravnavah mej Caprivijcm in KalnoUvjem, ker se o tem čisto nič gotovega ne čuje.
MetZ 19. septembra. Proti tehniku Sto-Ckerju, kije Imel posla pri utrdbah, začela se je preiskava zaradi izdajstva domovine.
Dunaj 20. septembra. Časopisi javljajo iz Rohnstocka: Avstrijski cesar vsprejel včeraj popoludne Caprivija v daljši avdijenci in mu izročil velik križ Štefanovega reda v briljantin. Istodobno vsprejel je nemški cesar Kalnokyja.
Legnica 20. septembra. Cesarja došla sta ob 12 Vi uri mej burnimi veselimi klici naroda. Rudarji in šolska mladina narejali spa-lir, tovarniški delavci držali so kvišku iz listja zvite črke, sestavljajoče besede: „Živela ee-carja Fran Josip in Viljem!" Avstrijski cesar odpotoval ob 2 7 a nre in nemški cesar ob 23/.i ure. Na konci manevrov izrekel nemški cesar pred četami zahvalo avstrijskemu cesarju, da se je udeležil manevrov. Nadeja se, da se je cesar Fran Josip preveril, da so Nemčije čete tako vrle in močne kakor so bile za Viljema I. in se veseli, da je s tem zajamčeno trdno bojno bratstvo. Fran Josip zahvalil se je za to, kar je videl, rekoč, da je ponosen imeti zaveznika, ki ima tako izvrstne čete.
Pariz 20. septembra. Ruski minister (kateri? Uredu.) iz Peterburga semkaj dospel.
Pariz 20. septembra. Tukajšnjo portugalsko poslaništvo najodločneje zanikava vesti o vojaškem ustanku na Portugalskem.
Gala s 20. septembra. Zaradi diferenc z delavci zapili osemdeset tulskih tovarnarjev delarnice. 5000 delavcev brez dela.
Kajira 20. septembra. Od 9. dne t. m. nobenega slučaja kolere več.
Novi York 20. septembra. Avstrijski konzul sprožil nabiranje doneskov za preplav-ljence v Avstriji.
Bazne vesti.
* (Narodna galerija.) Ruski car je odredil, da se v Peterburgu osnuje narodna galerija, v katero se bodo vsprojemale le slike ruskih umetnikov, katere se nahajajo sedaj v državnih muzejih, državnih poslopjih in cesarskih palačah. V tej galeriji se bode torej lahko videl ves napredek ruske umetnosti.
* (Sveže ovočje vse leto.) Ker parniki nenavadno hilro prihajajo k nam iz Avstralije, bode mogoče od ondot dovažati ovočje k nam. Ker v Avstraliji dozoreva ovočje, ko se pri nas pomladi sveže ovočje že težko dobi, bodemo v bodoče lahko vse leto imeli sveže hruške, jabolka itd.
* (Oče in sin v šoli.) Gotovo se redko kdaj pripeti, da bi oče in sin pohajala isti zavod. Tak slučaj je sedaj v Berolinu. 32 letni banke prokurist je podedoval precejšnje premoženje in tako mu je mogoče učiti se zdravilstva, česar je že dolgo želel. Mer pa mora imeti maturitetsko spričevalo, da more kot redni slušatelj na vseučilišče, hodi letos v za-pnji razred Berolinske gimnazije, sin njegov pa pohaja letos 1. razred pripravljalnice dotične gimnazije.
* (Glava za milijon.) Peštanskemu listu piše so iz Bjeline v Bosni, da se je ondu razširila vest, da je Kothschild obsojen na smrt in da išče koga, ki bi se za milijon goldinarjev dal usmrtiti namesto njega. Hitro se je osnovalo društvo, katerega člani so se zgovotili, da bodo z žrebanjem izmej sebe določili jednega, ki se bode dal usmrtiti, drugi pa bodo milijon razdelili mej seboj. Zglasili so se že pri sodišči, kjer se jo jim seveda povedalo, da jih je nekdo nalagal, česar pa neso hoteli verjeti.
* (Otvorjenje konkurz a.) V Galiciji se
je nedavno otvori I konkurz pri prav čudnih okoliščinah. Firma B. S. v 'A. dobila je od trgovskega BodiiSa v Tarnopolu odlok, da se je untreglo njeni Želji, da se o njenem premoženji otvori konkurs, llkratu so je poslal notar, da popiše inventar in nastavil nek odvetnik za upravitelja konkurzne mase. Konkurz naznanil se je tudi v uradnem listu. Lahko si mislimo, kako so se lastniki tvrdke za-i'udiii, ko s^ jim je vsr to naznanilo, ker lami za konkurz neso prosili, ker D6IO v niitakih denarnih zadregah, tninveč je dotično ulopo spisal nek slepar. iStvar se je hitro brzojavno pojasnila trgovskemu sodišču, katero je odredilo, da se konkurz us'.avi in vBa stvar izročila kazenskemu sodišču, katera sedaj iši'e pisalca one u ege.
* (Visoka starost.) Lani je na Irskem umrlo 19o osob, — 7f> moških in 11G žensk — spolnivših že 100 let. 95. leta je pa na Irskem lani že bilo spolnilo Gl>2 oseb, 306 moških in 356 žensk.
* (Veliki prijatelji lova) so Francozi, kat* kaže to, da je lani francoska državna blagajnica od lovskih listov imela 11,327.484 frankov dohodkov. Izdalo se je namreč £348 198 lovskih listov.
* (Igralnica v Maroku.) V Tangom je neka angleško-ameriška družba osnovala igralnico. Nekaj odstotkov od dobička dobiva maročanski sultan. Sprva sultan ni hotel dovoliti, da bi dame tudi pohajale igralnico, a sedaj je pa to že dovolil kristijankam.
* (Strela.) V Lucentu pri Tnrinu udarila je strela v hišo delavskega društva. V dvorani društva bilo je 30 oseb, katerih pa ni nobena poškodovana, dasiravno jo strela švigala semtertja po sobi. Švigala je skozi vse druge sobe v.hiši in na 25 krajih poznajo se njeni sledovi. Poškodovan v vsej hiši ni nihče, samo zdravniku dr. Bessu je malo prismodilo brke.
* (8O0O poljubov prodale.) V ameriškem mestu Mattitnoh so se zgovorile lepe mlade dame, da bodo prodajale za dobrodelen namen poljube po 25 cents. Priredila se je velika javna razprodaja. Zbralo se je mnogo gospodov in nekateri kupili so po 50 poljubov. Prodalo se je vsega 8000 poljubov in skupilo do 2000 dolarjev.
* (Živalski lasje na glavi.) Škotski zdravnik je izumil način, po katerem se morejo živalske kože presaditi na človeško glavo. Plešasti glavi se koža skrbno odstrani, potem se pa nanjo položi točno prirezan kos sveže odrte živalske kože in prišije. Koža se kmalu priraste. Tako sedaj nosijo gospodje na glavi lisičjo, medvedovo, kunino, vidrino in mačjo dlako, ki se jim lepo podaje.
F.jndsko sredstvo. Moll-ovo „ Francosko t. #un je" naje ravno tako uspešno kakor cono sredstvo pri protinskih in revmatičnih boleznih, ranah, oteklinah in Uletu). Ona steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po pofit-nein povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, nu Dunaji, Tnchlauben 9. V lekarnah po dežoli zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (55—121
Meteorologično poročilo.
^ c. in kr. privii. restitucijski fluid
(vodu zu uiuivaujo konj)
pristni se dobi samo z varstveno znamko, kt jo ir&veil, v vseh lekarnah in drognerijah avstroogersko monarhije. — C«»n» i;l<i. l-lO.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji Frana Ivana Kwizde, c. in kr. avstrijskega in kraljevega rumunskega dvornega zalagatelja za živinozdravniSke izdelke. ^2052—9)
=WS»E
53*
»JI U
Hftojl
za VNe leto gld. !.<»<»; za pol leta gl4l.t2.30; za Četrt letu fflll. 1.15.
Ijoierijue »reelce 17. septembra. V Brnu:       51,     62,     29,     37, 15.
'Jfaajcsi :
18. eeptembra.
Pri liii-in: Schneider. Btromer t Dunaja. — Btoroh Zamara iz Tista. — Toman it Gorico. — Buokenmaver iz K.nižo. — ZmiiMVer it Zadrt. — Koppur iz Liuca.
Pri Slonul Dr iloinau, Oc.ha, llenkel, dr. Moller, VVolf, KstlnuiB, dr. VViinBtein, Kafka z Dunaja. — Sene-ItoviA iz Novegtmetta. — Scliott It Trsta. — Buci iz Hi-dovljier. — Stern, Heimer ia Zagreba. — Akon, Narath iz Gradca. — M»murn z Dunaja.
Pri »irskem dvoru: Planer iz Žužemperk*. — Joscht iz Gradca. — llotvat iz Kanile!
Pri južnem kolodvoru: Hart, Abeles, Selemba, Lederer iz Trita. — Dr Košmelj iz Trbiža. — llendak iz Gorice. — Sadnik iz Št. Vida. — ObLk iz Rateč.
^s»rEi s ■  v IJnSiljaiii :
19 septembra; Ivun Vrankar, hlapcev sin, 1 meacc, Kolizejsko ulice hi. 26, za slabostjo.
'20. septembra: Ivan Petrič, kondukter, 37 let, Res-Ljeva co-tn št. 23, »a plačnico
V d o ž o I n i bolnici:
18 septembra: Tomuž Troba, gostafi, 65 let, za pluč' niiii odouioui.
5	<'ai opa-zo vanj -i	Stanje haronu-t ia v mm.	Tem-. peratura	Vetrovi	Nebo	Moki ina v mm.
O.	7. zjutraj	749*1 mm.	13 8" C	brezv.	o bi.	
0J (O	'J. popol.	/42 '.i mm.	17 8" C	si. vzh	obl.	0 00 mm.
od r—<	9. ZVi .''iT =__	7424 mm.	i 4 0" C	si. vzh.	ob).	
19. sept.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7426 mm. 742-7 mm. 742*8 mm.	12 8° C 17-3° C 10 2» 0	brezv. tk vzh. brezv.	obl. obl jas.	000 mm.
Srednja temperatura 14 9U in 13 4°, za VI* nad in 0 1° pod normalom.
ID-u^SLjsl^a, "borza,
dne 20. septembra t. 1. (Izvirno toiegrafičuo por, čilo.)
včeraj
.... gld. 87 75 .....Č8 50
- Kld
danes *7-85 88 50 106 50 10115 961-30« 7S 112 —
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta.......106-5'»
5% marčna renta . . . . „ loj. 06 Akcijo narodne banko   .   .     „   162 —
Kreditne akcije.....„   307- -
London....... .     „    !l2-—
Srebro........ „     —.—
Napol......... (      8 90
C. kr. cekini .   .   .   ,       .     „       r> 36
Nciiibko marku.....n      f.4 ^5
4°/0 državno sroeke iz I. Ib54       25J gld. Državno srećko iz I. 1864 100   „     177   „ 25
Ogeiska zlata renta 4°/0.......100   „ 60
Ogerska papirna ronta 5u/0......99   , 15
Dunava rog. srečko 5u/0 . . . 100 gld. 120 „ 75 Zemlj. obč. avstr. 4V,,J/o zlati zast. listi .   .   114   „ —
Kreditne srečko......100 gld.   184   , 75
Bndolfove srečke..... 10   „      20   „ 40
Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 . 166 4 25 l'rmuway-druBt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   .     —   „ —
8 90 5-35 54 95 131 gld. — kr.
I
GLAVNO S KLAD IS
IJEVK "09
najčistije luJne
najboljše zdravilne in osTcžujote pl|no«»,
ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in (revnik boleznih, pri boleznih ledic in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno podpiralno sredNtvo pri Kar-lovovnrških zdmvljenjiu in zdravljenji po rabi teh toplic. (15—6)
Zadnji letošnji posebni vlak
v Trbiž in na sv.Višarje
z znižano ceno -^or (7i8)
ođiđe   ly- Tu j u l> I J ii ii o Jti>.iii kolodvor
v soboto 4. oktobra t, I. ob 9. uri 15 min. dop.
Dat* Cono in druge naredbe so kot prej pri jednakom vlaku iu so razvidijo iz prilepljenih plakatov, kateri so tudi, kakor vožnji listki, dobivajo pri odboru m» potovanje, v l.jultljuiii, Mariji" trg it. 1.
puškar (34i- *a)
v Borovljah na Koroškem (Ferlach In Karnten)
priporoča vsukovrstne dobre pudke iz svoje delavnice. Ob jednem naznanja, da tudi preuareja kreBiio puško i j i l puške zadovko (Hinterlador) in prevzame druga popravila po uajnižjih cunab. Oenike s podobami dopoillja brezplačno ln franko.
1
Pri lCurol-it Till-n v NpllalMklli f< ulicult šl. 10 izšel je ravnokar:
Prirodopis
v podobah.
Živalstvo v 250 podobah v porabo pri nazornem nauku
s slovensko in latinsko terminologijo, s 23 tablicami na močnem kartonskem papirji in platnenem pregibu z jako lepo naslovno podobo.
Cena. 3 gld,
(701—4)
■m.   .14»«lintL   tiipecirurHUii  1* 111 »<*•! j n   v   I <jiil>IJh iti.
f^T) ANTOK OBREZA f™
Vn.-'^lr-l'IV       ' M*Ni Šelenbiirgiiv« ulico il. I,       i.'f.!'*"''" r
_4r). .^■^r**^     priporoča   okusno  in  trdno namjena
^tvsr^ /.i m m n-.  iiodrorn na peresih, divan-,
stole, otomane, garniture za Halone, jedilne sobe in spalnice; dekoracija za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo iu blago, katero rabim, jo pri-poznano dobro iu brezhibno, kar trotovo priča moja razstava v Rnuolii-nnnin, in stojim z oziram na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupci m, da zahtevajo moj ilustrovani cenik in uzorce blaga, kar razpošiljam zastonj iu franko.
Zahvala in priporočilo.
Zja zaupanje, katero je užival, iu za obila naročila, katera so dohajala mnogo let mojemu pokojnemu Boprogu, vsem p. n. naročnikom v Ljubljani in na deželi toplo zahvalo izrekaje, na-zuanjam tem potom, da bodem
E t
MOTIJO
pod spretnim vodstvom izvežbanega, še pri Življenji mojega soproga izkušenega strokovnjaku, nadaljevala.
Priporočam se za vse v stroko urari je spadajoča dela ter zagotavljam solidno in ceno izpeljavo vseh izročenih mi naročil.
Uljudno prosim za obila naročila ter beležim
s spoštovanjem
(716)
M
Brnsko blago za obleko
H.
10.—, 12.—, 14.—,
8.-,
i v odrezkih po 310 metrov za vso obleko za gld. 6.—
16—, 18.—, 20.— in več.
Ilhigo zk zimtiltc suknje Iu ogrtače
v odrezkih po 2 10 metra za jedno zimsko suknjo ali ogrtač gld. 6 10.—, 12.—, 15.—, 20.— in več.
MtajcrNki   lodcn  za lovsko I Blago BB podlago ogrtačev suknje in menčikove v odrezkih po     in zimskih sukonj 1 meter gld. 1.—, 210 metra gld. 5.— , 6.—, 8,— in več.  I  1'50, 2.—, 4.— in več. Nadaljo blaga za suknjo častite duhovščine, črni peruviene in doskine za sa Ionsko obleko, črni in barvasti titel prodaja
tovarniška zaloga finega suknja VINGENG NOVAK, BRNO
tfSjr-    Zoluj   trli, 18. -»JBH
Razpošilja le proti predplačilu ali povzetju. Če se poprej plača, pošlje se blago poštnino prosto. Neugajnjoče se nazaj vzame.
Uzorci zastonj in franko. (666 — 3)
o
o
cd ts
o
cd
o t/i s
il
Za čas stavbe
priporoča
luor
Mestni trg št. 10 tl'gOViM Z ŽeleZllillO Mestni trg št. 10
v velikem izboru lu po zelo uizki ceui
okove za okna in vrata, štorje za Htokodoranje, drnt in cveke, sairiokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške znano na.i Portland
sklejni papir (Dachpappe) iu asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-ciilna ognjišča in njih posamezne dele.
l*i i stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo orati in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako ae tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste troinbe in ventile in železne okove.    . (9—43)
e   šine   za   oboke, .---■-dKH-JE !
ijboljsi Kamniški f«^^>^-
in Roman cement, Ute*fcs—^ ""^        - v,
„»I..  /00i,|,n«,m.\ in
7N
Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, moiike, lopate, ravnico, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
prva in najstarejša alopatična
in
homeopatična lekarna
U H Krmi js'.tni,
zaloga
vseh do sedaj preverjenih tu-in inozeiuskih medicinsl;«^ faruuvcevHkih
in
preparatov specijalitet
Deželna lekarna
v Ljubljani
Mestni trg št. 11
L Grecel-na
lekarja
pri Mariji Pomagaj
priporoča bo slav. občinstvu ter navaja nastopno le nekaj svojih i/.kušenih in že z gotovim uspehom rabljenih zdravil in specijalitet, in sicer:
Kapljice za odpravo krču, neprekosljive ^lcdč zdravilno moči, nekaj kapljic na sladom ali v kainilčnom čaji takoj ukroti krc.— Cena steklenici 36 kr., dvanaestorici le 2 gld.
Olje Iz repja je najrcclucjso sredstvo, da ae zabrani prehitro osivenje las, lase naredi gosto, odstrani in zabrani delanje Hitnih luskin na glavi.
Želodčne kapljice Marije 1'oimtRaj proti vsakovrstnim boleznim želodca, celo pri najtrdovratnejšili bole/.nili, zlasti proti pomanjkanju alasti do jedij, tiSčanju V želodci, krču v želodci, motenju prebavljonja, koliki, zagnetenju vranice in jeter, žoltici in zbitoj žili, sploh proti vsem boleznini, ki izvirajo i/, slabega želodca ali pa slabega prebavljen j a. — Cona steklenici ilO kr., dvanajstorici 9 gld.
Ustna voda dr. Dnflesa, iz ameriških rastlin pripravljena, jako aromatična, obrani zobe in dlesno iistO, zdravo in varuje pred vsakim zoboboljein, oziroma je ozdravi, zatorej jo prvo iu iiaji/.vrstuejšo sredstvo za sobe in dlesno. — (Jena večjemu (lakomi 60 kr.
Univerzalni jedilni prašek proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju priznan in zelo priljubljen. — Cena Skatljici z navodom za rabo 3f> kr. in T)0 kr.
Cvet zn luskine je najrncijoii.ilnejsti sredstvo za popolno odstranenje sitnih luskin glavi, ki no tolikrat tizrok ploSam. — Cena steklenici z navodilom rabe w0 kr.
Univerzalni zdrntNki okli« ima vse kreposti, katere imajo obliži naJDOlile In najbolj iskano soatave. Kacijoiialno in mnogokrat preskuieno sredstvo za popolno ozdravljenje vseh vnetij, ran in oteklin. — Cena skatljici z navodom za rabo BO kr.
Zoltna pasta, odoiitiiMineuMia imenovana, v porcelanastih ftkatljicab. Preskusena pasta za polituro in oliraneiiju /.ob.  — Skatlju 60 kr.
Zobne kapljice po dr. Hager-JI ukrote nakrat tudi najhujšo zobno bolečino. — Sto-klcnica velja 30 kr.
Zobne kapljice, odoutiu imenovano. — Steklenica velja 10 kr., dvauajstorica 90 kr. Žolni: prašek, bel, po dr. Helderji, je jako priljubljen in mnogo zahtevan. — Skat-ljica 30 kr.
^a^~ lKoiiico|»atična zdravila. -<qb&
Homeiipatiena zdravila se preskrbo v posebnej dobroti in čistosti v na j toi-nejšeni poteneovunji.
Vsa zdravila kakor tudi zmhvtjn, »tanjšanja in poteneovanja so vedno »veža in z najniiienejNo Hkrbnotutjo in iinlan«.....»fcjo pripravljena. (896—30}
Izvrstno pivo
prve ftraške delniške pivovarne
poprej SCHREINER & sinovi
zdiuženi pivovarni (103—SO)
MreiM i Gradci & Holfl v Puntioamn
prodaja po tovarniški ceni
zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 K ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24
7\
Jk
jj u mj ali a
Tržaška cesta štev. 29
priporoča slavnemu obfiinatVU
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (257-20,
ir PC^I -mm
v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko Bpadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Veiiilni/,• e pošif jam na Zeljo /'ranrso.
Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Oomp.
42
Stanovanje
clinovljeiio, prijetno, povsem samostojno, obetojef* iz ilveb B«tl>, kuhinj« in jedilne »hrambe v prvem nadstropji, <lr\ar-ni M in uiale Bobe v pritličji, odda Be mirni stranki v najt-ni B  1. oktobrom t. 1.  v Uljin**iii«i»r«.liili  uli«-wli   nt. :i
(pod mestnim trjroui). i684—2)
Angleščino m francoščino
13-Či (688 — HI
Ana Bold na sv. Petra cesti št, 27.
Dobrega in pridnega
strugarskega pomočnika
vsprejmem takoj pod ugodnimi pogoji.
mu-«)        J. J. Naglas v Ljubljani.
Srebrna kolajna na Bvetovni razstavi v Parizu 1889.
Dobiva ho v vseli trafikah in prodajalnioih galanterij. (20)   Glavna zaloga: OTTO KAN1TZ A CO., Dunaj.
Marljiv abiturijent
lepega vedenja, dobi v 4ira«I<-i hrano in stanovanje (oddaljeno pol nre od vseučilišča) za ti>, da podučiije po dve uri na dan tri učenco narodne Sole v slovenAčini. Prednost ima, kdor jo muzikaličun. — Pisma upravniStvu „Slovenskega Naroda-. (,661—3)
Za lovsko sezono
priporočam največjo l»ber lovskih pušk: puške za drobni svinec, brzodvooevke, rlaanloe m kratke brzorisanioe lastnega izdelka z jamstvom; nadalje dobro Luttisko puško za drobni svlnoo, salonske puike in revolverje.
V zalogi so vse za lov potrebne priprave in streljivo.
Oblesja iz najboljšo in najlepše orehovine in v vsakersni obliki ter vse v to stroko spadajoče poprave se bi tro, solidno in po ceni izvršujejo. Opozarjam pa gospode lovce, da puške kar naravnost meni pošljejo in no dado poprej puško kaceuiu drugemu, da jo šo bolj pokvari, in jo potem nazaduje vender meni izročć v popravo, kajti s tem se stvar le podraži.
Vse neugajajoče se radovoljno zamenja. — Cenik za puške je na razpolaganje.
Z velespoStovatijera
Fran Eaiser
(033—7) piaškar
v Ljubljani, Sel eni m rejo v o ulice.
Gostilni ca v Zalogu št. 26
blima železnice (717—1)
odda se takoj na račun ali v najem.
Več povo lastnik v Hrenovih ulicah h. -1 JI.
Pozornosti vreden
stranski zaslužek,
ki se vedno vekša in uiiioko let traje, morejo dobiti »prctiie in caneHlJive osobe (dosluženi žaiidarmi imajo prednost), katere pridejo mnogo v dotlko z občinstvom. —   Vprašan ]a   pod: M.   ls»«   Orndec, poMt«
rc staufte." (312—23/
Nakupovanje neobdelanih palic.
Neobdelane palice z orgijami "7 i/, drenovine, jesenu vine, psi kovine, iz belega in / črnega trnja in leskov in kupuje vedno v vsaki množini po najvišjih cenah, specijelno drenove in jesenove po 30 do .r>0 gld. 1000 komadov, in nadalje kupuje ravne palice Iz psikovine (1 meter dolge in 24 do 50 mjm debele) v vsaki množini. (697—2)
Janez W«ilionigg
izvaževatelj palic T Sumi lm m   pri Liliji  na Itrunj sli o m.
8
I I
Trgovina s sel.esa.isxo
pri
„Zlati kosi"
pri
„Zlati kosi"
I
k
Gustava Gradišnig-a
v Ljubljani, Stari trg št. 26 (nasproti |iroil;ij;ilnice g. Trdine)
priporoča bogato /alo^n
raznega hišnega in kuhinjskega orodja
dalje okov za vrata in okna, ključavnio, verig, žebljev in žio
(drota), vijakov, (692—1)
nagrobnih križcu
decimalnih, ravnotežnih in kuhinjskih tehtnic, poteznlh in ročnih žag, vsakovrstnih pil i. t. d.
Zunanja naročila so točno in ■ prvo poito Izvršujejo. ~W
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
©Ilvn«» Ntiaktlliiice iu olivni mlini | „ajuovejo kon-ViiiMke In Nurtiie Ntiskuliilce [ strukcije v ran«
Orozclni nitiiii Iu sadni mlini j nih velikostib.
Mlatilnice, čistilnici1, gepli, robkalnice
za turšico, scjaliiice, plugi itd. Avtomatične klajne stiskalnice. Poronospera-aparatl.
Priprave za sušenje sadja in zelenjave.
Rozllnlce za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni.
IG. H E L L E R (283 ,B)
WIEN, Praterstrasse Nr. 78, WIEN.
Katalogi in vsnkeršna pojasnila na zahtevanjo zastonj iu franku. Frekupcem najugodnejši pogoji. HpOHobui zastopniki s«* o  i.š<y-rj<> iu <loln-o  i>In<-n [o. MH
KAHOL TILL, Ljubljana, Spitalske ulice 10.
Pisni papir: Konceptni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir.	Pečatni vosek, peresniki, oblati, pisalne podloge, pisalne mape.	Pismeni papir s tuverti v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vizitnice.
Vsakovrstni črni in tanasti svinčniki iz tovarn Imm & G. Hardtmuth (708—1) m A. W. Faber.	Velika zaloga vsega šolskega orodja.	Priznano najboljša pisalna peresa: Klaps-ova, Greiner-jeva, Rasner-jeva peresa, peresa od aluminija, Con-cordia-peresa,  trgovska, ženska, risarska, stenografska  in ronde-peresa.
Pisalni zvezki in kompen-diji, risalni zvezki, risalni block-i, mape za zvezke, mape za risalne deske. HERBARIJI (mape za rastlinske zbirke).	Vse risalne materijali je: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila,  prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš.	Crne in barvaste tinte: Alizarin-tinta, Antracen-tinta, Aleppo-tinta, galčna tinta, vijolčnasta šolska tinta, črna univerzalna šolska tinta, kopirska tinta, modra, rujava, rudeča, zelena, rumena, bela, škarlatna, kar-minska, zlata in srebrna tinta.
Izvrstno, dobro ohlajeno
Graško marčno pivo
I. Graške delniške pivovarne in Pnntigamsko
S5= v steklenicah ^
s patentiranim zatvorom.
Naroča »e pri gospodu Ctrnber-Jf v glavni  tobnćui zalogi v Ljubljani. HIe«tiif trg št. 18. (645-9)
Najcenejša, najboljša, preakušeua, rujava prevlaka za les z
Barthei22*2 originalnim karboliueiem
g*W~ trajno varuje ~W (437—13)
prevlečene ograje, svisli, inagacine, vozove, gospodarsko pripravo, tla itd. pred gnjilobo, gobo, zatrknenjem in niroesl.
V hlevih upliva razkazujoče. — 1 kilo zadošča za H kvadratnih metrov. — Prospekt zastonj. — Kakovost zajamčena. 5 kilo a gld. J .50, 10O kilo gld. 1«.— z Dunaja.
IVTIIIA BARTHEL «£ Coznp.
(Ustanovljeuo 1781.) Dunaj, X., Koplorgasso it. 20. (Usranovljeno 1781.) Zalegli v LJubljani pri bratili IIKIIKL.
Ad št. 7407.
AVI S O.
(682—2)
Pismena ponudbena obravnava za zagotovljenje
zakupnega zalaganja kruha in ovsa
za nastopne postaje za čas o<l dne 1. Jaillivarja 1^511 do 31. decembra I«*?>1 bode v uradnih prostorih pre-skrbovalnega magacina, in sicer:
v Ljubljani in v Celovci dne 1. oktobra 1890, v Gradci in v Trstu dne 7, oktobra 1890, v Mariboru in v Gorici dne 14. oktobra 1890.
Natančneji pogoji in ponudbeni  formularji razvidijo  se iz razglasa, priobčenega v št. 205 tega časnika z dne 6. septembra 1890.
Upravna komisija c. in kr. vojaškega preskrbovalnega magacina.
Brzi stroj za pinjenje (metilnica)
c. ls:r. n.a.jrLO-voj^e prikril- -pa/teza.-t
ki drži  5 do 50  litrov.   S tem strojem   Be  najdalje v 4 do 6 minutah iz smetane napravi najfinejšo in najokusncjše surovo maslo.
Pralni ta ©vijaliii straj i
netjriOTrejši patent
s katerimi se perilo neznanski varuje in hitro jako belo in čisto opere, torej veliko manj trpi nego pri navadnem ročnem pranji. Več nego polovico se privuruje drv in  mila.   V jednej uri se s »trojem toliko obdela, kakor
sicer v jednem dnevu.
Proti ognju in uloimi varne blagajnice, kasete, potem papirne stiskalnice, kmetijski stroji vsake vrste
zlasti uulal ilnice in resilnlce «a kruio, ki se gonijo z roko, geplom, vođo uli parom, tri J eri, elMtllulce za žilo, mlini in trgauo muko lu ročni mlini la uiolto, vinulte in Nadu« ni iHkaluicc, grozduo robkaluice, Ntroji za mečkanje sadju, robkaluicc za turšico, hv-^ Hulnic» m Kuojnico i. t. d.
Sivalrii 31 sr o j i
za domačo rabo in obrtne namene, otročji vozički, strojne igle za svilo, Mukauec, ovčjo  volno, pavolo in olje za »troje in xni
drugi deli ta šivalne iu kmetijske stroje i. i. ti. Vite v  uajvecjej  izberi, is uajl>oI|isega materijala  iu  po najnižjih to var niš kili ccuuli.
Pri tej priložnosti se zahvaljujem najiskrenejše za dosedaj skozi 20 let mi Bkazano zaupanje ter si bodem prizadeval je tudi nadalje ohraniti z reelno in točno postrežbo. — Za zunaj Jenujeta naročila potovaloa moja, gospoda Janez Kosmatitsoh in Janez Grebeno ter dajeta, kjer se zahteva, (tudi na pralne stroje) potreben pouk.
Ciepli iu nilatilutee postavljajo na zahtevanjo tudi moji ljudje tako, kakor stvar zahteva, in jih prirejajo za vodno vršbo.
Prosim za jako mnogobrojna naročila in se znamujeui z velespoštovanjem
(431—5)
v Ljubljani, nasproti železnemu mostu na Starem trgu št. 1. IOCX3000000000CXIOCXXStXXX900J
Sladčicarna „v Zvezdi"
Kongresni trg št. 13 (Fischerjeva hiša).
Podpisana usojam si naznanjati p. n. častitini gospom In gospodinjam, da se dobi od dej pri meni v obilnej množini fina čokolada z vanlljo ali brez D Je za ukuhavarje v tablicah raznih velikostij od 1 do 66 kr.; dalje kakao-prašek, znan na mleku zakuhan kot zelo priljubljena ter redilna pijača za male in odraslo, dobiva se v skatljicah po Vat Vi i" Vi k<J> brez škatljo tudi manj in to po nizki ceni. Mallnoveo (Himbeersaft) iz letošnjih malin v steklenicah, na drohno liter 80 kr., kg 66 kr. Zolzen mareličen, rlbezelj, malinčen h§ po 80 kr., dobi se ga tudi manj. Kandlte, Roka & Drops, metinke, različne draga bonbone, fine čokoladne bonbone, likere, fondant, praline i. t. d.
Č2ols:olsLd.SL ;po znižani c©rxi.
Naročila izvršujem toćno. Za dobro sveže blago jamčim. Na željo pošljem cenik franko.
(718)
J0SIPINA SUMI v Ljubljani.
d;- "v"   •'•;♦»•   •'•^5-\'?-
Prodaja plemenske živine.
SO krav in "brejih telic, največ švicarske pasme, in 50 Vorlisfoirrcltirt prašičev proda
dne 28. septembra popoludne ob 2. uri
v l*ankovci, pošta Sesvete, na Hrvatskem, po prostovoljni dražbi
graščinsko oskrbništvo.
(715-1)
j )K Trgovina z, želoznino )K
U80UL CL &HŽIM
v Ljub\jani Gledališke ulice štev. 8
priporoča svojo
bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih, gnojnih Vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, zo-
.......... bov za brane, žag za na vodo,
r\- ,:-;.*:• . pil za žage, delov za. vodnjake,
VijSl inesingastih plošč za komate, po->vvsn.^-v^v.^^vfr/^^ **B3 u.m ,.(,2, šteselcev, os, z »vornic
za vozove, okov za vozove, itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žobljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.
Staro železo, mcBlng, baker, kositar, olnk, avineo kupuje se vedno po najvišjih cenah. *9*B (76—1»)
l
»
i
C. in kr. 3. voja intendanca.
K štev. 7 496
(706—1)
l^vle&el*.
C. in kr. državno vojno miiiisterstvo javno pozivlje, da se ulože pismene ponudbe
za zalaganje usnjenih vrst
potrebnih pri moiitiiriii zalogi stev. 4 v HLaiser-Kbersdorfln od dne 1. jaimvarja dalje.
Natančneje pogoje za udeležbo pri tem zalaganji obseza v popolnem obsegu razglas, objavljen v tega časopisa štev. 210 z dne 13. septembra 1890.
V Gradci, v septembru 1890.
Od c. in kr. intendance 3. voja.
Gradec: Lek lekarna
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri sv Frančišku", (ob jednem kemična tovarna), V., liuudsthurmstrasse 113. (,612—4)
tarna Vendellna pl. Trnk6czy-ja, deželna NepreseCfljivO   za Z>o\>e
, Sackstrasse. * i
urr.n  Vlkfnrin   nI. Trnknr.7v-iii.  _nri   BV. J°
I. salicilna ustna voda
aromatična,   upliva okrepčevajooe, zabranjuje gnjilobo zdb ter odstranjuje iz ust neprijeIni duh. — Jedna velika steklenica 50 kr.
II. salicilni zobni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepćevajoče, ohratnijo zobe svetlo-bole, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
Duiifij: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem
m i. mam
i.-viitf, Vili., JosctHtiidterstrasse dO. * f
Dunaj : Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy ja, „pri Ka- diplomovani posestnik lekarne in deckiju", lil, Badet»kypl»tl 17. kemik poleg rotov/a v Ljubljani.
Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo.
i
I'o«l UKO«lniini poKo;i dobe diskretno solidne in povrucili* cuioine osebe
denarna posojila
ki se povrtujo kot osebni kredit v lf4 letnib il '.'5 mesečnih obrokih. — Vprašanja naj M p6#itj»Jo s 3 markami za pteoTOf n . : ComiiiisioiiH-tJesekUrt JOS. GEL.B, ICuilupest, VIII., Josets-rlii« 1». (696—3)
» I
I
"V
Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v
llaltiiuorc, Ju/iio Ameriko
i. t. d., ter ae tele hitro, varno in prijetno voziti, dobo natančnejša pojasnila v nemškem ali slovenskem  jeziku,  »ko se  pismeno obrnejo na tvrdko:
Karesch & Stotzky v Bremenu
konecsijoniriin poSiljaleu zavod za potnike a hitrimi parobrodi :  Li'hu,  Saale, Trave, Aller, Eni s, Eider, Fulda, Werra, Elbe.
Vožiipi trnju le kulilk H tlnij. Voznino zaničuniva izredno ceno.
CjT/ A TJ TLO T   ^'"r ,uimufl V Ijjubljani in na
v - i>uuuji . ■ ■ tov, in se je SestO zgodilo, da so potniki, ki bo se dali pregovoriti, da so tam vozovnice kupili, jih dobili mesto čez Rro men za drtif^a pristanišča, in katero *o zabarantali za počasi vozeče ladije: Zato svetujeva vsem, da se niti v Ljubljani niti na Dunaji i nikomur no dogovarjajo radi oskrhljenja vozovnic.
(586-10)       Karesch. & Stotzky
odpravnika ladij v Bremena.
KV7IZDE protinski fluid
(200 8» že več let preverjeno doniu-«■«■ »redstvo in
preskušeno kr«»p«'iii> pred
vrliciuti napori in po njih, ar.tvenadwl«iU "»»'Sik
/n Mi.tcu. itd. itd.
Da se izogne zamenjavam, naj so pri kupovanji vedno zahteva Kwit-«lov iz<lol«'k in pazi na gorenje varst. znamko. Cena steklenici 1 gld. a. v.
Pran Iv. Kwizda okrožni lekarna
Korneuburg pri Dunaji,
c. in kr. avstrijski in kr. rum. <lvorni zsilagatelj.
Pristen se ilobiva v vseh lekarnah Avstro Ogerske.
Pobratimi,
Roman. Spisal
dr. Josip Vošnjak
fenu  1 k«»I<1. -«* kr.
(s peštnino vred'.
Svoji k svojim!
Veseloigra v 1 dejanji. Spisal
dr. Josip VošnjSLk.
Cenn SO kr. (s poštnino vred).
Obe knjigi dobivata se v „Narodni Tiskarni"
v Ljubljani in pri knjigo-tržcih.
Po soglasne j sodbi odličnih strokovnjakov
koroški rimski vrelec
jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnik« že-Io<l*nili,  nieliurniU  in  ol»istulb  bolesnik, pri kataru, krlpuvosti, knšljunji, posebno za otroku, poletf tega pa tudi (481—14i
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, brez vseh organifinih in žo-
lodec otožnjočih primesi, illavnn zalogu v Ljubljani pri M. E. Supan-u; prodajajo ga nadalje:  BI.  Hastner in .1. Klnner; v  Itn« nji :  F. Dollenz;  v liOgatei :  J. Toluzzi.
v s|» rej meni taktij
trgovskega pomočnika
z dobrimi nfeienci, lepega obnašanja, ki zna slovenski in nemški. ■ (711—2)
Špecerijska trgovina in trgovina z delikatesami itd.
HBHHHHBBHHi
Dr. Boso životni balsam
je nad .'10 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztapljajoče
domače sredstvo. c^-ao)
Velika steklenica 1 -hI , mala &0 kr., po pošti 20 kr. ve«. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Odrske.
Tam se tudi dobi r
'fijkg Tiniversalnp domače bm{U
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor bvo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenjo
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljicali po M kr. in 25 kr. Po pošti fl kr. vef. Na vseh delili zavojnine je im.) .U u dodana zako-
nito varstvena znamkp.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, Praga,
it. 208-204, Mala sirana, lotarna „pri finem orlu", iJJftt-   Poštna razpošiljatev vsak dan. "1
Dunajske raxsta\ ne sreik©) a 1 g.M-
e
Zadnji
mesec
bi dobitek
goli. vrednosti
Le Mojih je S!
II srečk 10 gl. Ssrečk5gl.5Qkr.
(699—(i)
Astralne svetilke
ustavek z gorilcem
20'" z J>8 Ryečaml svetlobne moči aO"' s 104
Dunajska bliskovna svetilka 30 '
UBtavek z gorilcem
ki se spodaj  prižiga, uravnava in ugasuje.
R. DITMAR na DUNAJI.
■j©§ Največja tovarna za svetilke v Evropi.
po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890.  NOVOSTI.  Sezona 1890.
Svetilke s stebri in stojali s čipkastimi strešicami. — V/ise6e in mizne svetilke z najfinejše dekoriranimi majoličnimi podobami. — Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno
bakreno garnituro.
Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo:
Solnčni gorilec s 15 in 18"', svetloba 27 in 42 sveč. Briljantni meteorni gorilec s krogljastim plamenom:
Velikost Svetloba
15"', 31
2o'",
25'", 70.
30"', 87
35'
4/ >"'
157
svec.
50       70.      87 138 Dunajska bliskovna svetilka 30'", svetloba 105 sveč,
ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje.
Astralne svetilke 20 in 30 , svetloba 58 in 104 sveč.
Astralne svetilke se morejo zaradi posebne oblike  lahko postaviti v razne sve-
tilniŠke podstavke. (707—1)
Ditrnar-jeve svetilke ima v zalogi
Svetilka s stojalom
s čipkasto strešico.
riivurnUka znamk«.
vsaka boljša trgovina s svetilkami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
kamnina in tisk „Narodne Tiskarne".