IGCitni Trst, v petek 14. aprila 1905. leča; V v A. mr Izha.}» vsaki dan. T»<1: >o nun m pruzincih uo 5. un. ob ponedelikih ob 'i. uri nutrai. p0!ami*ue it^TiJk- f»e prooaiajo po 3 novč <6 «orint» • mnr*ih lobakmmah v Tr«tu iD okolici. Ljubljani, (iorici, Oeiii. Krimu. Mariboru. Celovcu. Idriji. £t. Petru. Sežani, Nabreiini. Novemmestu itd. •>«iaae iE aamkf -i.reiema uurava lista .Edinost", ultea ^'•rfto iialatti it. 1K."— t rad««- are so od 2. p»t>. ao t rveeer. — One oriasom 16 st na vrsto petit; poslanice, :smrtn*re. jame zanvaie in domači oglasi po pogodbi. TELEFON itev. IliT. Edino Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. f edinosti je moč ! Naročnina znaša sa vse ieto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — >» naroćbe brez doposlane naročnine se uprava ne O .r& Vsi dooisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. JfefuinkOTnna pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo-Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upruvo li-tR UREDNIŠTVO: nI. Gior^io (ialatti 18. (Nar^4ai dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODI:. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarn, ^onsorcija Usta ..Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatu it. 18. Postno-hranilnični račun St. 652.841. Rnsfco -japonska vojna. (Brzojavne vesti). V kitajskem morju LONDON 13. »Dai'v Teiegraph« poroda is S ngap re: Mesto, kjer je videl g »as kaj dospeli angleiki križar »Sutley« pluti ruske vojn« ladije v severozapadni »men, se nehaja pribl žao 5o milj vztočno od Si aga pore. It Tokija eo več listom ep ročili, da se želč Japonci spust ti z ruskim brodovjem v odločilno bitko. Japonske bojne ladije so na novo obor žine. Admiral Togo se utegne nahajati blizo Formoze oziroma bliso otokov Peecadores. LONDON 13. »Dailv Mail« je zvedel iz Labuana, da kr,.žjo tamkaj govorice, da so videli večje brodovje južno od otoka B jrneo. V Libnanu je us dran ameriški križar »Kaleigh« ter pričakuje protipovelja. LONDON 13. »Dailv Meil« poroča iz Soerabaje na Javi : Jahta, na kateri sta bila 2 častnika ter štiri ladije za premog, ki so d -pele v Batavijo, so prinesle vest, ki se od drugih strani ne potrja, da se je vršila pomorska bitka, v kateri 8 > Rusi napadli Japonce. Ti poslednji so baje iegubili štiri ladije. AMSTERDAM 13. Let »Handelablad« poroča .lines iz Bata vije : Vefet o boju pri otokih A nam bas se ne potrjuje. \V ASHINGTON 13. (Rauteijev biro) M nisterstvo vojne mornar ca ni pr jelo ša aikakega potrdila o govorici, ki je bila včeraj rszš rjena na ne\vjoiški borz , češ, da so Rusi v pomorski bitki t Japcnci ob obali Jave izgubili tri ladije. LONDON 13. »Lloyk »Nu-bia« poroča, da je dne 11. t. m. plul mimo ruskega brodovja pod 8. stopinjo severne š rine n 10>. stop. 55 vzto'ne dolžin«. Brodovje je obstojalo iz 41* ladij in je vosilo z hitrostjo 8 do 10 v« zalov v severnovztočni smeri. A VST KRDA M 13. »HandeUblad« je prejel cd svojega dop smka v Bataviji nastopno brzojavko: Dna 11. t. m. popoludne je bilo videti brodovje, obstoječe iz 45 lad'j, ki je plulo po l s. stop. 37' severne širine in 108. stop. 3.V vztcčne dolžine. Vojne ladije nevtralnih držav. KOLIN 13. »Kft.n. Zeitung« poroča iz Haaga, da je nizozemska eskadra dob la nalog, naj sledi korakoma rusko in japonsko brodovje, dokler se nabijata v vedah nizo zsmske Icdije. Padanje na borzi v Tokiju LONDON Y6 Kater poročajo list', so vrednostni papir;i na borei v Tokiju padli. Mmistersk preiisacn kf vojni minister in več vladnih poslancev eo imeli včeraj po svetovanje. Slučaj kuge v Japonski. LONDON 13. Dae 10. aprila je v vc-jaški bolnišn ci v J^rošimi bil en slučaj kuge s smrtnim izidrm. Pet oseb je obolelo pa za kožicam . Plembeno sodišče v Saseho. NAGAZAKI 13. Plenbeno sodišče v Saseho je zavrglo pr tožbo proti zaplembi angležsega parnika »Daklejc, ki je bil namenjen v Vladivostok. PODLISTEK. 177 Prokletstvo. Nadaljeval Brzojavne vesti. Nadvojvoda Karol Fran Josip. DUNAJ 13. »Fremdenblatt« poroča, da je cesar nadvojvodi Karolu Franu Josipu, najstarejemu sinu nadvojvode Otona, podelil red zlatega runa. Saški kralj na Dunaju. DUNAJ 13. Saški kralj pride dne 2. maja s posebnim vlakom na Danaj obiskat cesarja ter ostane tukaj dva dni. Nadvojvoda Friderik imenovan generalnim inšpektorjem. DUNAJ 13. Voješki naredbeni list je priobčil lis:norocno pismo cesarjevo od 11. aprila t. !., s katerim je nadvojvoda Friderik, dosedaj poveljnik 5. zbora, imenovan generalnim inšpektorjem armade. Potovanje cesarja Viljema. KRF 13. Cesar Viljem je izrazi svoje zadovoljstvo o vsprejemu in o posrečenem izletu v Pe'eko. Angležki admiral v Krfu navzoče sngležke eskadre je na svoji admiralski ladiji dal na čast cesarju Viljemu, kralju Jurju, kraljevi rodbini in spremstvu, velik diifc. Novi ruski poslanik v Kima. RIM 13. Novoimenovani ruski poslanig grol' Muraviev je dospel danfs semkaj ter je bil vsprejet od osobja ruskeg* poslaništva in konzulata. Španski kralj v Valenciji. VALENCIJA 13. Kralj je napravil v spremstvu ministrov izlet. Danes se poda v Villa Nueva del Crao, kjer se vkrca na par-nik ter odpelje v Alicante. Potres v Indiji. LAHORK 13. (Reuter) Vsled zadnjega potresa je b lo razrušeno glavno mesto Alaud. Mestni park, templji in druga poslopja so razrušena do tal. Meeto Sultan Pure je enako trpelo. V ob-rh mestih je približno 1000 oseb izgubilo življenje. -dovinuti roman Avg~ust& &enoe m dovršil I. E Tcmlć Prevel M. O—6. Izmed teh hrupn h ljudij se je iztical človek, zrel nož, čru, mršav, vražjega očesa pod obrvami, kak< r meti rami. Od glave do pete je bil ogrnen črno kožo, samo na prs h so mu sevali veliki srebrni gumbi, a na visokem kaipaku frankopanska zvezda. Ta človek je bil Dujo Kač <:, prvi čestnik Ivana, kneza firškega. — Daj Agata, vražja svetnica, je zakli-cal mladi Prcdan:<;, moleč. Frančikovi svoj vrč, dno mojega vrča je prazno, a tvoje ne Mi* ha nikdar ! Nasuj mi duha svetega. Vredno e, da se pije, ko nam gospod Kačič nosi toli lepe aovice. Toči tudi njemu, Agata, in poljubi ga na moj račun. Danes mi je gost, in ne reci ne, ko on pravi da. Agata je sunila mladeniča z laktom, iztrgala mu vrč, a tu je menil: — Daj, gospod Dujo, aipaj svojo slavo. — Da, je začel Primorec Dujo, moj gospodar, ne vem, je li strela, je-li vrag! Povedal gem vam že, kako je zajel prijorja vranskega v t-dnjavi v Počitalju, kjer je čuval sužn e. Moj gospodar in liški kaezi so čakali, da stari Paližna pride iz Zagreba na peti v Poč;telj. Njegova vojska je šia dalje v Dalmacijo, on sam pa je krenil s četo sem v Počitelj, da odvede eabo tužne sužnje od Gorjana. — Ali ko je stari medved etopil v to jamo, šuk mi izza gore in smo ga zajeli od desne in leve, od spredaj in zadej. Ha ! Ha! Ha ! Sedaj je bilu staremu medvedu vroče v lastni jami. Stresal je giavo, dvigal tace in renčal po vražje. Stiskali srn) ga, gospoda, da so mu pokala rebra, in spuščali se v naskok, kakor da nas je plačal sam vrag. — Pa ste ga tudi zamotali, hvala Bogu, se je zasmejal Isov ć. — Težko brate, je odgovoril Kačič, trikrat je stresel svojo kuštravo glavo, ali naši ljudje so vreli od zidin počiteljskih kakor mala pseta. — Pa saj ga poznate mojega gospodarja, kneza Ivana. V njem so vražji zobje, bratje, in ksmor se je zanl on, ga ne iztrže ni vrag. Obesil se je bil na Počitelj kakor pijavka ; stari medved Paližna komaj t Josip Juraj Strossmayer. Strossmayer kakor politik. »Iofurmationc pse: V Strossmayerju je izzubil hrvatski narod svojega največega sinu. Hrvatska zgodovina ne pozna imena, ki bi bilo tako tesao sklopljeno s političnim in kultarelnim razvojem Hrvatske, kakor je spojeno ime velikega biskupa. Od svojega prvega nastDpa po padcu Bacha sem sledil je Strossmsver požrtvovalno vztrajnostjo trdno postavljenemu si cilju, ki pa mu ni bilo dano, da bi bil deživel popolno uresničenje istega. Strossmaver je bil naj-markantneji zastopnik jugoslovanske misli, ki jej je ostal zvest do smrti. Njegovo stremljenje je šlo za tem, da bi hrvatski narod povzdignil kulturalno in ga napravil politično samostojnega, da bi ga kakor kulturelno razvit in svoboden narod pridružil veliki jugoslovanski narodni rodbini. Njegovo politično delovanje v tej Bmeri mu je izzvalo mnogo in neBpravljivih nasprotnikov ne le od zunaj, ampak tudi med velikim delom lastnega naroda, med pristaši Starčevi«^. Toda, tudi ti so priznavali plodonosno delovanje Strossmfcyerj« vo na kulturelnem polju. Jugoslovanska akademija, sušil soke v svoji bedi. Med njimi, ki so našli pri pokojniku tolažbe in pomoči v času bede in potrebe — sem tudi jaz ! ! B lo ie v letu 1899. Mene je prijela neozdravljiva bolezen. Tej nesreči ee je skoro pridruž la druga — nje navadna spremljevalka. Za boleznijo je prišla beda, prišlo je pomanjkanje. V tem hudem položaju sem ee ppomnil angelja tlačenih in nesrečnih — v Djakovu ! Napisal sem prošnjo, v kateri sem opisal Bvoj položaj in pridejal tudi zdravniško spričevalo o moji neozdravljivi bolezni. Moja vera ni bila prazna : Strossmayer je odprl svojo dobrotno roko tudi za-me. 30 kron sem prejel takoj in za vsaki Beži o po 20 kron. In tako, kakor meni, je Strosamavar bil tolažnik neštetim. Tako je sipal dobra dela usmiljenja na skritem, ne da bi vedela levica o tem, kar je dajala desnica. Vsi ti, ki so prejemali dobrote iz roke Strossmayerja, blagoslavljajo njegov spomin v solzah nevenljive hvaležnosti. Blagor njemu, ki v resnici iz srca žaljujejo za njim tisoči in tisoči! Blagor njemu, ki mu knjiga življenja beleži le dobre in plemenite čine ! * ** * Mladočeški klub v državnem zboru v proslavo Strossmayerja. Kakor smo že javili, je tudi ta klub izrekel sožalja na smrti velikega patrijota in je dal položiti venec na krsto. V dotični. zagrebško vseučilišče itd. so večni spomeniki S:ros9msyerjevoga s zagodel, da nam je bliskalo pred očmi. To vražje gnezdo Btoji kakor vrh igle. Poglej je od spredaj, poglej od zadej, dlan, bratje, sama dlan, niti šibs ne do3ezaš, za katero bi pe prijel z roko. Ali zopet nas je naš knez Ivan gnal na naskok. Kaj je ploha, ki pere mehko grudo, kaj je toča, ki tolče bilje in zrno v tla ! Huje, stokrat huje smo sa prikopicali mi po tem prokletem griču v prepade. Oudim se, da sem še živ, tako nas vsprejel Paližna. Tedaj pa je navalil o pravem času od strani knez Ivan in polž se je krvav potegnil v Bvojo hišico, da bi jo strla strela nebeška ! je udaril Kačič s pestjo ob mizo, izpil vrč in začel dalje govoriti : Nu, bilo mu je zadosti, staremu krvopiji. Menda sta mu gorela grlo in želodec. Gori na gradu niso imeli vode. Začeli so se nekaj pogajati, to je naš vojskovodja in Paližna, odišel je prijor iz pred naših očij se svojo četo iz Počitelja, prepuBtil nam razrahljani grad, a v njem bsdne lačne sužnje, gospodo slavonsko, ki bo bili pri Gorjanu padli v pest krvnika. (Pride še.) svrje scžalje na smrti vzora v slovanskem patrijotizmu, biskupa Strossms verja, ki je bil v ponos slovensko-hrvatskemu narodu. Njegova jasna pojava ostane neizbrisna v spominu slovenskega naroda. * • * Akademično društvo „Triglav11 v Gradcu v proslavo Strossmayerja. Povodom smrti svojega večletnega Častnega člena, prevzvišenega vladike Josipa Jurja Sirossmaverja, je akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu takoj, ko se mu je javilo, da je nehalo biti preblago srce staroste velik:h Slovanov, poslalo v izraz sožalja na stolni kapitelj v Djakovo sledečo brzc-javko : »Ob grobu svojega dolgoletnega častnega č ene, dike in poncsa Jugoslovanov, nedoeežnega vzora v?ei slovanski mladin', globoko žaluje ter britko občuti nenadomestljivo izgubo slov. akad. tebD. društvo »Triglav« v Gradcu«. Mesto venca na grob neporabnega dobrotnika in ljubitelja Slovanov je podarilo društvo drcžbi sv. Cirila iD Met^dija 50 K (s prispevkom tč. predsednika). Društvo cficijelno žaluje za dragim pokoju: kom dva meseca. Maše zadušnice celjskih narodnih društev se je udeležil predselnik z velikim šte-vlcm društvenikov »Tr glava«. Zvečer so se zbrali tovariši v »rudeči s.bi« »Narodnega doma«, da darujejo zadnjo žrtev manom najvećega in najslavnejšega Jugoslovana. goje — avstrijske vlade, a mi sami ga p:d-piramo! štajerc ne pezna Kranjca, ta ne Goričana itd. V poštev bi prišla posebno 4 mesta; Gorica, C'slje, Maribor in Brežice. V vseh teh mest:h obstoj krasni narodni dom; z velikimi gledališkimi dvoranami kakor nalašč za glasbene predstave. V presledkih par mesecev naj se bi prirejal izlet iz Ljubljane v dotične kraje. To bi bilo gotovo izvedljivo in kako okrepljeno bi bilo s tem obmejno prebivalstvo!! Zakaj pa imamo na periferijah posebno jna Štajerskem toliko renegatov *? Ker je tamošnji narod popolnoma prepuščen sam sebi, ker nima s slovensko-metropolo nobene skupnosti! Ako nas nočejo politiško združiti, združimo mi svoja si Ca in naša periferija ne bo propadala, Obmejni narod petrebuje vodilnih dejanj in direktive iz centra. A ne kake strankarske, ampak take, &i mu jo zamore dati »Glasbena Matica«. Obmejni narod je, ker zapuščen, ves zaverovan v svojo ničvrednost, nizkoto in infe-rijornost pred Nemci in zato odpada ! Moialičen uspeh takih prireditev bi bil gotovo velikanski, nič manjši pa gmotni uspeh, ker tem načine m bi lahko nabirali tisočake za našo šolsko dražbo. Kaka radost pa bi to bila tudi za pevce in izletnike ! Storilo bi se pa lahko še več ! j Ako so pred nedavnim šli dunajski pevci celo v daljno Afriko, v drug del svete, zakaj bi mi ne šli med svoje ne bil možen kak izlet v Prago in Zagreb ? ! ! svoje imenitne pevske j za medsebojno spoznavanje- Producirati bi 1 bilo treba same slovenske skladbe in vspeh ; bi bil zagotovljen. Da bi se pevcem, polete-čim v Prago ali Zagreb, pridružilo lepo brate ? Ali bi »Glasbene Matice« Seveda imajo Čehi j zbore, tli tu bi šlo' vladnih krt gih smatrajo to odredbo kakor <:cx nstracijo proti zagrebškemu nadškriu P» e.lov;ejf ki g-e na roso Jezuitom. * 3* Za Strossmayerjev spomenik. Društvo hrvatskih književnikov je skle-n . >. da izda Strossma verjev životopis v iO.'JOO izvodih. Čist; dohodek se uporabi za Str -»maverjev epememk. * * Biskup Strossmayer je p > kan mični starosti drugi med vsem ►»a i «E:m episkopatom. Najstareji je mons. Dan:el Murpl v, nadškof Hobartski v Tas- man ji, Strossmayerjevo deško semenišče v Osjeku. V Bvoji eporoki je Strossmaver določil me 1 drugim, da imajo v Strossm* verjevem štev:1° vsebnikov, na tem ni dvomiti ir. ■ dešfcem seaen šču v Os eku voditi pouk le Pcaebni vlak bi 1,11 Kaj P* domi ni kanci iz Dalmac je. V zagrebških racija ? To bi bil čarokrasen izlet po morju! | Čehi so prilikam lanske s kolske slavnosti v številu 1200 oseb romali iz Ljubljane v v Trst-Benetke-Pulo in imeli so najete posebne parnike! Bi-li »Glasbena Matica« in j zasebniki ne zamogh kaj sličnega ! Na posebnem parnisu bi jih pr šla vožnja mnogo j caneje nego sicer. In Dalmacija ima 2\ mesti, ki slovita toliko po svoji čarokrasni I legi, kolikor po svojem nav iuš?nem hrvatskem prebivalstvu: Spljet in Dubrovnik! Kdo bi si ne hotel ogledali povestne metropole dnbrovačke republike?! Spijet in Dubrovnik v čisto hrvatskih rokah, v obeh mestih krasni novi gledal šći, kelikor mi je znano, lest cbSin — zamisli treba samo iz -1 vspehom proti japonskim oklop-n j a č a m (proti križarjem, seveda, tembolj) 45 topov — potem takem bodo mogli Rusi izvojevati veliki artilerijski odločilni duel z nadvojnim številom topov. Iz vsega rečenega izhaja prejasno, kako ulogo igra veči kaliber topov v moderni bitki na morja proti oklopnjačam. Togo je Bicer glede topov od 15 cm doli moČneji na številu za kakih 30 topo**; za to pa je glede topov od 20 cm gori naobratno razmerje, to je : Roždestvenski je artileristično moČneji ! A dejstvo je neoporečno, da v velikem modernem boju j e odločilen veliki kaliber. Roždestvenski ima že v rokah to prednost in mi smo uverjeni, da bo znal isto tudi taktično izkoriščat: v bojnem ognju, to je, da bo t glavnem vodil trajajoče artilerijske boje na distance nad 2000 m. Zadnjič smo že omenili, da je vladivo-stoško brodovje vodilo prve artileristične boje na daljavo 7500 m, a portartursko na 6000 do 6500 m. Tu pač ni treba šele praviti, katerega kalibra kanoni so imeli tu vodilno ulogo ! Pripomba uredništva. Na podlagi vsega tega, kar je tu navel naš so-trudnik, bi opozorili mi čitatelje, naj ne štejejo samo število zastav in zastavic, ki jih vodita obe eskadre, ampak naj upeštevajo, da imajo Rusi 11 ofclopnjač, Japonci pa le 6. Računajmo, da se bo proti 6 japonskim oklopnjačam borilo 6 ruskih, preostajalo bo Rusom Š3 5 oklopnjač in 6 oklopnih križarjev za b?j proti 8 japonskim oklopnim križarjem. Nota bene pa, da tu niso vračunani ruski velik: oklopni križarji vladivosto- i škega brodovja : »Gromoboj«, »Rosijac in »Bogatir«. Kar se dostaje torpedovk, so Japonci res v veliki številni premoči. O tem pa prihodnjič. grška četa napadla vas Zagoričani (pri Vla-hoklisuru) ter sežgala vas, o čemer je bilo ubitih nad sto oseb. Podala sta se tjakaj kajmakan iz Kastorije in avstro-ogrski in ruski konzul. Diplcniatični kregi strogo obsojajo ta čin grške bande, ker ee je bati bolgarskih represalij. k je postal škif 16. decembra 1845. vedenja, okostju mesa! Pevci bi pinesii glns * slovenske pesmi širom s'ovanske domovine, navdušili in bili sami navdušeni ! Izletnikom bi b'.la ponuđena zabava ia veselje v izobilju, a slovanska vzajemnost bi s te m | prestopala na realna tla. Hrvatsko ženstvo za Strossmayerja-Zagrebške gospe in gospice polože na m-t Stro»»r verja Krasen venec. Na traku >e nahaja napis: »Zagrebčanke zahvalne — ve ;k jmn hrvatskomu pr. svjetniku«. Fr. K—ec. Deputacija častnikov na pogrebu. Kakor porečejo iz Osjeka, je po reijnik tameaj nastanje&ega pešpelka št. 78, poifcov-Kunz, odred.«, da se Strossmeverjevega j« ere t. a ude.eži deputacija polka. Častniški zbor položi razun tega vencc na krato velikega škofi. * * * Deputacijo ljubljanskega občinskega sveta n*. j. grebu su fa SLroeeeaver;a bo vodil — xer -ta žup&n H - bar radi bolezni, podžupan pa po opravkih zadržana — obč nski svetnik dr. Triler. Po'eg n ega bodo mesto Ljubljano na pogre u zbstopali še občinski sve toval«: Jo* p Lenče, Ilija Predovi«?, Josip Pro^enc in Ubald pl. Trnkoszv. X slavnostnim dnevom tržaškim« ii. »Glasbena Matica« je slaviia triumfe. Nje mrral:čni vspeh je bil naravnost nepričakovano sijajen. Kaj, ko bi te začeto delo nadaljevalo? Kaj, ko bi »Glaeb*na Matica« vptizorila po vsei siovenski domovin;, pa tudi po drugih jugo^lovansk.h kraj h več tak h koncertov ? Oglejmo si domača tla. Ali bi ne bilo eminentno kulturno delo : zanašati g as slovenske peni na našo pertV njo ? Bi se li i« tega ne rodilo bratsko apo-cnavan e obmejnih Slovencev s kranjskim; ? B:-li prvi ne bdi mi ral no pedprti? Slovenci se itak — pribit bodi ta škandal — prav n č ne poznavamo med seboj, in to vsled našega separatizma, ki ga nam v neprilog Rusko-japonska vojna. Trst, 13 aprila 1905. Šanse flote Roždestvenskega v artilerijskem boju v bodoči pomorski bitki. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) Sposobnost za prebijanje oklopov je n. pr. pri f aLCCzkem topu kalibra 15 cm, 20 cm 24 cm in 30 5, ako je projektil naravnost in navpično priletel, nastopna : na 1000 m 31 cm, oziroma, 40*5 cm, 52 cm, 64 cm ; na 2000 m : 25 cm, 34 cm, 46 cm, 56 cm ; na 3000 m : 20 5 cm, 29 3 cm, 401 cm, 49*6 cm. Po tem takem bi na 4000 m globina, v katero je prodrl projektil, znašala : 15, oziroma 19, 30 in 40 caa. Razvidno je torej : čim veča je distanca, tem manja je globina, v katero prodira projektil. Prodiranje projektilov v jeklo n. pr. pri Kiuppovih trancozkih pomorskih kanonih je v razmerju 56:70:91 cm. Jakoet oklopa toliko na ruskih, kolikor na japonskih oklopnjačah je : na bojnih ladi-jah 30 cm debelosti jekla, pri oklopnih križarjih pa 15 cm. Ako motrimo gornje šte« v>lke razmerja in a£o jih stavimo v zvezo tudi s fik'ično rbrtoječim in včeraj navedenim številom topov vtČega kalibra, motamo prit do zaključka, da bodo v bodečem artilerijskem bo u Rusi brezpogojno v premoči. Po gori rečene m bi Japonci še le na distanco 2000 m mogli z vsemi 51 kanoni (20—30 cm) streljati z vspehom proti ruskim velikim oklopnjačam. Na distanco rad 2000 m pa morejo z vspehom rabiti 1© 21 svojih kano do v (to so 20 s kalibrom 30*5 cm in 1 s 25 cm kalibra). Rusi pa morejo na distanco nad 2000 m rabiti s Ogrska zbornica. V včerajšnji seji ogrske zbora .'ca je poslanec Batthvanv (neodvisna stranka) utemeljeval adreso na casarja. V adresi se pov-darja. da eedanji položaj na eni strani ovira parlamentarno delovanje v olče, na drugi strani je pa podaljšacje sedanjega tx ltx stanja istotako škodljivo kakor tudi nevarno, i ki slali go3poiarstvo dežele. To stanje se da le s tem odstraniti, da dt.b dežela takoj vlado, ki zamore računati na pedporo naroda. Zbornica prosi torej vladarja, naj v j tem pogledu čim prej ukrene potrebno ter predlaga nekoliso navodil v svrho rešitve krize. Večina hoče, da ee odstranijo sedanji voditelji vlade. Stranke v večini soglašajo izlasti v važnih političnih vprašanjih, ki so : Parlamentarna reforma z razširjenjem volilne pravice, nova razielitev volilnih okrožij z ozirom na narodno mišljenje, revizija uprave in uvedenje službene pragmatike, preosnova davkov, gospodarske in socijalne reforme, gospodarska samostalnost s posebnim carinskim okrožjem in samostojni kreditni sistem. V vojaškem vprašanju se želi zavarovanje narodnega značaja glede jeziku in vojaških znamenj. Adreaa zaključuje s prešajo, naj debi dežela odgovorno vlado. Posl. EotvTu je v dolgsm g >voru ute-i meljeval sv« j predlog ter je cmenil tudi ve3t, ; ki jo je priobčil neki madjarski list, da je sedanja vlada bivšemu predsedniku zbornica J Perczelu povišala pokojnino cd 8000 na 15.000 kron. Ta izjava je levico silno razburila. Ko je ministerski predsednik gr^ f Tiara govoril takoj za Edtvojom, je naBtal tak nemir, da je moral predsednik za 5 minut prekiniti sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, je grof Tisza rekel, da je Perczel prosil, naj se mu prejšnja službera le i a vštejejo v pokojnino, kateri prošaji je ministerski svet ugodil, ker je Perczel to zaslužd, ki je eelo koristil domovini. Na te besede je v zbornici navstal silen ropot. Večina je ministra-predsednika in Perczeia opeovala. Podpredsednik Rakovaki je vsled tega prekinil sejo. Ko jo je zopet otvcril je Tisza ponovil zadnji stavek, namreč, da je Perczel vele-zas'užen in ugleden državnik, na kar je zopet nastal velik ropot. Podpredsednik je nato vprašal, ako zbornica dopusti, da se raz-previja o predlogu posl. Edb\oja, kar je večina odobrila. O pradlogu se bo razpravljalo dane«. Drobite politične Testi. Dogodki v Makedoniji. Iz Carigrada javljajo, da je nrnoli petek veča Domače vesti. Tržaške volitve pred državnim sodiščem. V liste za občinske volitve v Trstu niBo bili vpisani c. kr. uslužbenci c. kr. državnih železnic. Dotičniki eo v dobi zadnjega reklamacijskega postopanja reklemirali volilno pravico in je — kakor znano — tukajšnje namestništvo ugodilo tej zahtevi, s tem, da je uradnim potom dalo upisati uslužbenca državnih železnic v volilne liste. Magistrat oziroma mestni svet pa je dal zopet izbrisati dotičnike. Ti so uložili petem rekurz na namestništvo, ki je o d b i 1 o rekurz. Ta odlok namestništva je vzbudil veeobče začu-jenje, kajti ta najviša politična oblast se je s tem postavila v dijametralno nasprotstvo s svojo prejšnjo gori navedeno odredbo. Nu, železniški uslužbenci so ee pritožili na državno sodišče, kjer se je minolo sredo vrSila razprava o njihovi pritožb'. Pritožitelje zastopa dunajski odvetnik dr. \Ve3aelsky. Rt zgodba ee proglasi dace3. Volitev župana v Puli. Včeraj ee je v Puli konstituiral mestni svet ; županom je bil izvoljen dr. S t a n i c h z 20 glasovi, 6 glasov je dobil dr. Glezer, enega Benusai. Prvim svetovalcem je bil izvoljen dr. Jos. -Jaschi, drugim Jurij Benussi, tretjim Alojz Dejak, četrtim Kupehvieaer. Odlikovanje. Cesar je FZM Hugonu pl. Klobusn, poveljniku 13. croaadnega voja in zapovedujočemu generalu v Zagrebu, po-povodom njegovega umirovljenja podelil ba-ronstvo. Namestniku princu Holienlolie se, kakor poročajo z Dunaja, zdravje boljša. V spomin. Minoli ponedeljek je preminul nagle smrti delavec Fran Kravo3, doma iz sv. Križa na Vipavskem. Delal je mnogo let pri trgovcu gcBp. Milonigu. Pokojniku, ki je bil samskega stanu, je bilo 44 let. V »Delavskem podpornem društvu« jo bil nad 14 let, ne da bi bil kedaj potreboval niti dan počitka. Pokojnik je bil prava izjema med navadnimi tsžaki. On je, ako je imel le par minut časa, prih.tal v imenovano društvo ter je tam v vsej naglici prečita), kolikor je moge', čeaar večina naših delavcev, žal, ne dela. Kako rszvito je bilo pokojniku narodno čutstvo, o tem naj priča sledeči dogodek iz zadnjih dnij. Neki naš ugleden trgovec je bil sel minolo nedeljo mimo »Narodnega doma«, na katerem je že visela črna zastava v znak žalosti po pokojnem velikanu Strosemaverju. Tam mimo je prišel v isti Čas tudi pokojni Kravos. Dotičnega trgovca je ganilo, ko je videl, kako je pokojnik pred zastavo — snel klobuk in se v duhu poklon ! spominu velikega Slovana Stros^csj varja ! Nsš trgovec ie kar strmel, videči tako žalovanje v oaebi priprostega delavci. Kdo bi bil mislil, da bo ta priprosti poštenjak že v naslednjih 24 urah sledil Njf m i, pred katerega veličino ee je bil priklonil m odkril! Kep je, do tedaj vedno zlravega Frana položila v prerani grtb —na katerega vsajeno njegovi prijatelji in somiš jeniki cvetko sožalja. VjeČnaja pamjat! VeČ narodnih delavcev. Iz Podgrada. Za 1. maja t. 1. nEin?" ravana Blavnost odpretjft »Narodnega doma« se ne bo vršila, ker Bta nenadoma poklicana na vojaške vaje dva goBpoda, ki fcta imela nalog preski bsti vse potrebno. V »Slovencu« čitamo o tem le dogodku : Dne 4. januvarja 1904. je ponesrečil v ljubljanski tovarni g. Tonniesa delavec Miheel Šraj. Zavarovalnica mu je priznala mesečno odškodnino l.S-75 K. Mcž je pres 1, naj mu zavarovalnica zviša odškodnino, ker vsled provzročene poškodbe ne mire več delat-. Svcji prošnji je priložil spričevalo dveh ljubljanskih zdravnikov, ki sta izjavila, da mož ni več sposoben za delo. Zavarovalnica je pa dala preiskati prosilca po dveh laških zdravnikih v Trstu, ki feta izjavila, da je mož popolnoma sposoben za delo. Zavarovalnica je odstopila Šrajevo tožbo tržaškemu razsodišču, ki se je oziral j le na izjavi laških zdravnikov, prav nič pa ne na spričevali ljubljanskih zdravnikov in je v svoji ratsodbi ustavilo vsako nadaljnje izplače- vanje revežu Šraju, ki je popjl- nekem prencč-val šču na Vrdeli, bil okraden nema ntspcsobfcn za kako dobljene poškodbe. delo ravno vsled za 5 kron. in sicer prvo noč 2, a drugo noč 3 krone. Denar da mu je bil vzet iz hlač Tržaška podružnica »Slov. planin, nega žepa, a vzel da mu ga je najbrž neki društva« prireji svojim členera in njih dru človek, ki je spal na nekej postelji blizu nam v nedeljo 16. t., m. svoj II. popoludan- [ njegove. =ki izlet v sv. K r i i pri T«ta. Zbirališča — Težak Valent n Jamšek, ki dela pri 3» južnem kolodvoru. Odhod z zabavnim nekej tvrdki v ulici del B )Scof je prijavil vlakom ob 2. uri 45 min. pop. do Grijana ; j na policiji, da mu je neznan tat ukradel 1 tod t»eš po romant čni poti v sv. Kr ž blizu kolodvora južne železnice dvokolesni vcziČek. — Anton Pečnik, stanujoči na Greti št. Odmor. Potem peš čaz Prošek v Trst. Divaška jama Prtsbusnja razsvetljave ' v divaški jam1, katero delo je bilo določeno 346, je prijavil na komisarijatu v ulici Luigi aa nedeljo 16. t. m., se je morala prelož ti Ricsi, da so mu neznani tatovi tekom pred-.a 7. maja t. 1. Na to opozarjamo vse gc- sinoćnje noči ukradli 3 kokoši in 4 domače pede člene pomnoženega odbora. Seja pomno- zajčke, katere je hranil v nekem malem ?net;a odbi ra je vsaki petek v restavraciji hlevu na dvorišču in ki so vredni — kokoši i Hotela Balkan«. ™»jSki — 25 kron. Dražba na železnici. V sredo dna 1.'. — :. m. ob 10. uri predpolulne te bo vršila na kolodvoru južne železnice v magazinu za od-dajanje tovtro? II. v drugem nadstropju, ivna dražba nedv gnenih predmetov. Ti se , v „Narodnem domu" v soboto, dne 15. aprila 1905. Književnost in umetnost. Slovanski simfonični koncert ddajo onemu, ki največ ponudi. Dctičnik ;ora takoj polož ti kupnino in nemudoma (Zvršetek.) 5. I. M a n d i d : »Ćemulpo«, — simfo- dve«ti kupljene stvari. Seznam predmetov, nična suits. a) Allegro vieace, b) Moderato se imajo prodati, je razobešen v veet bilu molto, c) Scherzo, d) Presto. Kolodvora južne že'ezoice. Pripomniti je še, \T smislu pojma Drrcramne niaiba, ki potem v celi orkester. Vrača se 135.75 par-žk* brnks 1309, itiUjanaV" m*rid' jonulne akcije 763.—. aic e b>o Tinto 15.88. Nep-a- goJala in prvi motiv in IV. izreka z^ršava z »mae et090«, prvim delom ruske himnr. 6.) Fr. Smetana: Ouvertura k operi »H u b i č k a« (»Poljub«). Ta ouvertura je sestavljena iz motivov opere, ki je vseskozi zložena v narodnem duhu, pri tem pa hkrati glasbeno tako dragoceno in fino izdelana, da jo je celo dunajska dvorna opera poleg »Prodane neveste« in »Dahbora« sprejela v Bvoj repertoar. Ouvertura se začenja s polne zračnimi ritmi, katerim sledi nekako pomirjevalen del, na to pa »el!egro<, ki je zlasti za godala poln tehničnih in dinamičnih težkeč. Kmalu zsčujemc v orkestru polko, za njo pa drugi tema, ki re stopnjuje do fortissima, in delo se konča z istimi ritmi, s katerimi je začelo. — Pravilno izvajana ta skladba ugaja tudi vsakecnu neveščaku. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Brzojavka generala Lineviča PETROGRAD 13. Brzojavka generala Lineviča na carja od 12. t. m. se glasi : Na levem boku je bi! dne 8. t. m. oddelek V smislu pojma prrgrarcne glasba, ki naših kavalerijskih predetrež pri Tanganu da se pod vzkl:r*no ceno ne bo prodajalo. stremi za tem, »da priveže fantazijo sluiatalja ocj sovražnika potisnjen nazaj do Nansan-Gatl je pi<-il v sredo v Spod. Uamelj- na stanovito smer, katera vzbudi s pomočjo hentlsi. Sovražnik je bil ojačen s Hunguzi. cih K rana Kjnciija, ko je ta poslednji nabiral danih glssov in lastnega duševnega oče^a v p0 to u, ki se je potem vršil, so re Japonci bršljan. | njemu m;sel na getovi : telesni ali duševni umaknili nazaj do Nansanhendai, katerega so Zrakoplov spusti v zrak prihodnjo ne- | dogodek*, skuća skladatelj, vspodbujen vele- J potem zasedle naše čete. Dne 11. t. m. je l:ljo dne l»s. t. m. ob 4 ur: pop. na vežba- čanstvem juneških dnevov pred Ćemulpom, topništvo enega naših oddelkom pričelo streljati proti Japoncem, ki so držali zasedeno vas Nanhendsi. Po enournem obstreljevanju je sovražnik urno zapust 1 vas, katero so nase čete zasedle. Danski prestolonaslednik. DI NAJ 13. Dinski prestolonaslednik s s »progo in otroci je zve5er dospel semkaj iz Kod&nja. Državnozborske volitve. SZEGEDIN 13. Na današnji volitvi si lišču veliko vojtšaice. da ee uglobi v hudi, duševni boj, ki ga Letošnji iparslji. Na goriškem sadnem je \ { a rUsba junsška kulonija malega kerej-rgu se je te dai prodajalo prve š.jarglje skega meeta. 1 gram po 2 do 3 krone. Naglašati še enkrat trpko satiro : živ- vilna. London. (Sklen' Konsolidiran 01 — Lombardi 3s/4 srebro 261/*. Španska r*»nta 897 4 u tijanska renta 104 tržni diskont, 2V, menjiot o» Dunaju 24."21 dohodki banke —.— izplačilu bAs r* —.— Mlačna. Tržna poročila 13. aprila. Budimpešta. Pšenica za april K 17 24 dc K 17 28; rž za april K 14.50 do K 1-4.52 ; oves *• pril od K 13.80 do 13 82; koruza z« maj K 14 85 do K 14.-8. -- Pšenica : nonudbt in povpmaevan e sredn'e, nrrno. -- Prr.daja 20.0)0 met. stot., za 5 st. »nižanja. Druga žita nespremenjeno Vreme : oblačn3 H a v r e. (ociep \ Kava "^aniOb » rajre za tek. mesec po •"><> kg 43 — frk, ta julij 43 •/«. New-York. - v Kava Rio ta. th>»oe dobavr, vzdržano, 5 stot. znižanja H am b a r tr. 'Skle •»« > '\»va **ar.tOR g ~ avprage ** na* 33l/, za «ojtevb?r 4 de,;. 36 */4, za marec 37•/«. — Vzdržano. — K»» Bio DRVfcdr. locn 37—J.S. navadna reela* 39 -40 navatfrp dobr- . 41—42 Hamburg, ifemep > :Slaiko' z\ aoiil 23 1"». zf maj 28 30. za juni iS julij 28 45, av- gust 28.60, za septejober Vzdržano. - - V;exe : oblačno. Sladkor tnzemski Centrifugal pil->. pr* u » K 66.50 do 68.00, za sepf. nuer K — - do —-marec-avg. 66.50 do 68.— Concaa*« ta Malico promptno K 68.30 do 69.3). s sept K - A —.—, marec-avg. 68.30 do rt 30. London. Sladkor iz repe *arov 14l/„ S). Java 15.4'/t- Mlačno. Pariz. Kt za mene«* ao il 15 2 >. r* maj 15.50 za maj avgust 15 nO zs sep; i t ber december 17 90 mirno.) — Plenica zb. „aoi. m sec 23.75, za maj — za maj - avgist 23 95 za sept-december 2170 mir o) Moča za u» koč' mese 20.3 , za mai -Mi tO »a maj-avgm 30.90 za s pt.-december >S9J ^mirn >). Repič-' olje za 1 koči mesje 49 75 z»» nuj -H 7."> za maj - avgust 49.2) za se^tembe*- deember 49 75 (mi no. špirit z« tetoči m9-«ec 43.7 > z* 48.V> z< maj-avgust 4S.50 j a september-decembar 43 50 (s alno . Sladkor surov uso nov 3f>1 4—-'iS3 , (uirao be za tekoči meHPc 39— za raat-a?i;.Ht J »J'H. julij-avgust 39T „. za olriofer-januvar 3ll 4 m'ačuo rBOmrHt TI —«!'/» Vreme : lepo Iz >Tržaskega Sokola«. Piesni odsek ljenj a s svojimi pojavi, bila je Bkrcmna ržaškega S -kola« vabi vse prijatelje plesa želja avktorjeva, prikazati iluzorncst zemelj- plesne vaje, ki prieno jutri v soboto ob ekih pridobitev, ograničeno vremenitoBt Ijud- (iri rve?er. skega blagostanja^ njegovo izhod:š3e. Neu?mi- Telovadbi za žanake bo cd 7. in tričetrt ljenoćt csode, ki e svojo nikdar zadovoljno 8. in tričetrt ure zvečer. pohlepnostjo ne neba spajati kontraste čuistva Pevsko društvo »Kolo« bo imelo prvo j in stanja: mir in vojno, ljubezen in cvsko vajo v sredo dne t. m. ob 8. uri mržnjo, jovijalnost nad življenjem in dušavno stojita nasproti baron Desider Banti'y (nova »večer v pevssih prostor h u ioa S. Frafeecj ttanje eamoumorstva, je bilo vir, v katerem stranke) in Mihael Herczegh (neodvisna t. 2, I. n Vabljeni so tudi vsi oni, ki so Fe je okopala njegova duša. Ali še nekaj.... stranka). Dosedaj je dobil Banffv 580 Her-ijavili s^cj prst p pred zadnjim koncertcm 5 I o v e k ne sme propasti, osoda ima Czegb 2ebata in predlogi : SZKGEDIN 13. Bann Desider BacttV o bil z veliko večino :'zvoljen. Za velikonočne praznike! Kam greš? Grem kupit par čevljev. Svetujem ti, da k PIER0TU v ulico Kiborgo št. 33 nasproti pivovarne „41 le tre porteu . kjer vdobiš obuvalo za moške, ženske in otroke, tudi vsprejema poprave in naročbe po meri na debelo in drobno. Se priporoča svojim rojakom RFiKAR PETER, lastnik. ] Svoji k svojim! Borzna poročila dne 13. aprila Tržaška borza. Napoleoni K 19.0«— 19.C8 —, anglažk^ lir« K — -do —.—, London krste* termin K 239.£0 —240 3 » Francija K 9.^.35-95 50 Italija K 1*5 30-95.50 I. Tempo (Allegro vivtce) obstoji iz italijanski banbovci K ——.—. Nenjdiia S r rednem delu povodom velikonočnih praz-1 dveh tem . Allegro vivace (e raoll) uveden | ^j^^no^reuta^0^' "---- karakterističnim in 100 30 100 »>Q, ogrsfc: s< kventnim ritme,m tim- kronska renta K &7.90 98 20, iuliianskr. rentp i_. i i , 4 . i — —.— kreditne akciie K «?63 — — ttJO — pana, ki ga Emalo prevzame ves orkester, m driavn:) že]ezuice 2*558.53 — 660 50 Lombaru: . iunbškega D dur motiva, ki S9 po malt m 8S— SO.—, Lloydove akciie »v cGi.— —670.— , • , .Srečke: Tisa V, 340.--343 — \redit K 485 - dviganju preliva vandaatino con grazia, do 49f> Bodeukredlt 1880 K 309.- 318.- i 0."> tezibo2skib, v enajet h tvoreni nekako antiteza: lirična čutatva na- denkredit 1889 K 3^9,— 315—. I uržki-i 14251 p.r.dh s-> bi dvojak. P. >ro5en.h je bilo 87 sproti pre šajim pretežno bojnim gutstvom. do 144J"Un^SgTiborza ob 2. uri pop. me-rr*« janavarja 11*04 — 104 par ), Ta dva motiva s>e menjata med sabo), orke- I umrlo je (seb (januvarja liU4 le 4.r»0), ster pada — in rogovi donašajo vodilni Drfavni dolš v PJ^^" n:.ncreT- -*>< '."> m / h :n ženskih, cd teb motiv celega pritora : poCetek ruske himne, Avstrijska renta v zlatu spremljane oi ob_>ev, nakar po mali figuraeji a:kov. .i Sk'e;)aoje o gorii in71 otrok a sicer 319 m žk h in 2b'2 ženskih, 466 zakonskih in p-»rod parov e bilo ne .ženjeaib, 170 oženjenij, . - tidovcev n udo v, je bilo ctrok do V b)!ašaicah je umrlo 181 oseb. V j v« jih je unar!o aa tuberkulozo, namreč — V* mestni rastavljavnici ie bilo 32 34") -t-ankam z i«.n h 448.4kron, lX 647frtranfe e pa vrnilo I>2»3.91«i kron. — Na Trairu vj ! Helom izdelan kronah 4°0 , Avst. investicijska renta 3V,".* g< 97.90 89 85 89.75 1652 — 16.S0.- 66825 h62.75 239 90 239.92 117.10 117.10 A4S 23.42 19.«>7 19.0« 95 30 95.35 11 28 11.78 rr. do vštete sol»ote a rila je umrlo .">4 in žiih n 4<> ženskih, ekupno 94 oseb, n4-?pr.»ti v istem tednu m.nolegi le'a. i ene uiesa na Kranjskem. Meseca marca je bila ceca za 1 kilogram govejega meea v kraj h : P, etojaa 1 K 60 stot., li r»ka B-štr ca, Senožeče, Vipava. Kišso, 8:. JerLej, lOd i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta italijanska renta 105.1 španski e.vterieur 90 A7, tt v^ega orsestra, početku ruske h.mnf, ka- afccije otomanske banke 60J—. Menjice na London tera potem prehaja v viole, kontrapimktirana, . 1 i*ariE. <8klep.) A^etrijoke dižA^ne ie> e najprej od tlaut in klarinet, a kmalo potem _____ Lombardi--uDit^uana t'jr»ia reut SH0> razburjeni ! avaui;. tlata rea » 100 »iS, osrraza 4°,..... renu- 1C0 6C Lftnderbu 487.-- turSke Dragotin Vekjet - zlatar! """ v Trstu, Corso št v. 47 ® priporoča, vsakovrstne zlatenine in srebrnine = ter- žepne ure. 3T Sprejema poprave ter kupuje zlato. — Cene zmerne. — Javna zahvala. Podpisani štejejo si v dolžnost zahvaliti se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. da so nepozabnega pokojnika Frana Kravosa spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvaliti nam je v dolžnost g. Matiji Millonigu kakor tudi vsemu osobju. Nadalje vsem onim. ki so na kolikali način pripomogli, da se je pogreb vršil veličastno. TRST. dne V2. aprila 100.",. Žalujoči ostali. od ostalih godal. Vrtca ee m r, valovi vzdrmanih erc poUžejo se po malo ob pp. rogov, ki kakor v prvem tempu prina-M srcn g R*teee. L »gatcc, Idrija, Cerknica, šaj0 piaVni članek ruBke vere: »Bože, carja Kr pa. Kane n s, Nuvo mesto, Ltija, Šmartno, hrani!« Početnim tužnim motivom zsvršuje Z gorje 1 K 20 st. kg. Prijavljene tatvine. G >3pi Ana K laut » II. tempo. III. Tempo. (9ch?rzo) ;e kontrast Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. ki Htsnuje v ulici del C roneo it. 18, je drugega tempe. Is njega naj bi vejala radost avla včeraj predpoludne na policijskem nad življenjem, vera v bojo bodočnost. Po k m>ari atu v u c: Lu g. Ricci, dajejjebil> kratkem uvodu v un s mo raznih instrumen pre ivčerrjiajem opol ud ae, mej njeno oda t* tov prinsšijo I. gosli glavni motiv (e moli) n etjo, ukrsdeaih iz predala neke omare 60 (v katerega vpada prvi rt g), ki se vzdiguje - a. Dajala ie, da utočno sum, da jej je do ti' v celem orkestru. Jednostavnomu trio enar uzral nje leetn sin Užjalt, ka t ta i (godala), sledi p^ kratktm interludiju pihal - e pred oeaoliko dnevi izrazi, željo, da bi prvi motiv, ki v tf tvršuje tempo. ukreni kakor pomorščak in da k izvele- IVT. (Presto). Markantno vdarjajo tim- u te^a njegovfgi nabita potrebu:e dener^a. pani (kakor v I. tempo) ritem (3/4). čas i'red včerajšnjim popo.u ine j« pa Ožbalt kar mine ubijajoči nove nada. Tudi ta tempo nil i n ona ga n videla več. obstoji ie dvth motivov a) (d moli), — M hatl Šiabar je prijavil na poli tvori prvi de', in po kratkem i solo timpa--t*m kom'iaria'u v ulc Lu gi Ricci, da nov prehaja vb) drugi (f dur), ki v ea-e tekom dveh noči, ki ju je preepal na četka poverjen klarinetom prehaja s fagoti v Provzroča voljo do jedi, utrjuje želode o In ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = Crst. = Glavni zidarski poiir >pn-ji: -<• za Opatijo. — P< j j< /nanje lirva£!;e<»a, nemškega n laškega jezika. — Oddala bi s*.* mu tudi dela v ak<»r:?. Po-nu 1 ;>r/- »ričevali in zahtevo plače naj -e p«»>lje Filip Supančič-u, LjubJjaiia. U rad ni kova vdova ^ p;! rili - staroj-im gospodom. Nemški« pisane jmhiuiIIm* naj ldaguvul; poslati p<•«! ^ Ver-trauen ] k »ste rcrtante <»orii-a< jirleda- liška ulica >. MSarlpnir l,iter 111 *°liden Pro,i:,j ITI I d U .lilo vojaščine pr0 Polovične rokovice od svilnatega bombaža — novost. — Milo ..kok" 8 nv\. grsi-ki in grški prah za obraz lo in 15 nov«-. Kravate zadnje novosti. Rokovice se opere v 24. urah. Zaloga pristnih dalmatinskih vin lastnega pridelka kakor tudi ______________=--- oljkinega olja. Prodaja na debelo in drobno. Franku na doni olje od ."» litrov in vino t sodčekib. Peter G. FJervaldi .| ulica Gelsl itv. 1 |. TRST J Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia st. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. —Zaloga šip in steklenin. Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v I prodajalnico I I izgotovljenih oblek I 11. FARCHI Barriera vecchia51 I kjer se vsaki dan izdeluje obleka I I v lastni krojač niči.------— I ES3 wr Intabulacije ^m (Vkrjižbe) A 3 O ^ 4 O za TRST in okolico po proti odplačevanju od I. do 60 let daja HENRIK GIBERTI ! I astnik »Prvega avtoriz. posredovalnega in koncesijoniranega zavoda« f z odobrenim tarifom, z razpisom vis ees. kr. namestništva štev. 29.460 III. Obenem tndi oblastveno poobl. zavarovalni agent in upravitelj hiš in zemljišč vsled dovolitve mest. magistrata št. 14.245 kakor tudi GLAVNI ZASTOPNIK Vzajemno zavarovalne banke „Slavija" TRST ul. Vincenzo Bellini št, 13 I. n. — Telefon št. 1567. Jlfanufakturna trgovina ^ I J ftmbrosieh % ff&đrićkf i TRST - ul. Belvedere 32 - T Euštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 rovi. Fuštanj velear od 27 novč. dalje. bel. siv in piquet fuštanj. Kotenina bela ln siva. Maje. š.'aji In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteijo. Kravate, srajce zi »nzke in ženske, Krila, »ogovice, čSpke z-onai, kakor iu'ii raznovrstne drobnarije. C. kr. priv. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. N p rojema prekladanje in čiščenje svetilk na 0II11 ob časa selitve. XeprekosIjive pil nove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezerrni zakladi društva glasom bibmee 31. decembra 1902. Zadružna glavnica (od kojih vplačano Ti 3.-200.000)....... K 8.000.000 Rezervni zakladi dobitkov .... „ 7.I3'i.5Sf) „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov ... n 3,700.580 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............. 71,255.752 Zavarovanja na življenje v veljavi „ 25i.96.-j. 140 Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—19021 n 495,919.050 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi valed razstreli) ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m rju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plaćn? do smrti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. lil ca cc cc III Velikanski izbor Iziitnljull uitil illtt od K 20— do 50—, specijaliteta črne od K 30— do 50— Kostumi od platna ali sukna za otroke od K 3"— do 7"—. Velik izbor hlač od K 4 — do 15 — delavskih, hlač po 2 40. -- Posebnost: delavske blače iz tako zvane hudičeve kože K 4*—. Srajce bele ali od satena, kretona, spodnje srajce itd. itd. Cene brez konkurence. TRST, ulica Arc&ta št. 9 (vogal ulice Sapone). .i. 21 aa co T TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMIG 5 MEBLU7ANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAŠ KATALOGI BREZPLAČNO. j^arodni kolek je vdobiti pri upravi 99 Edinost" Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v nI. Scalinata št. 4 (vogal ul. Giuseppe Caprin ex Crta) PRODAJALNICO z mrtvaškimi predmeti, vencev, cvetlic iti v velikej izberi ANGELJ BUSETTI. Trgovci! Dopisujte v svojih trgovskih postih vedno v slovenskem jeziku in zahtevajte vselej slovenske račune! 99 Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska prosa.) - Fratelli COSULICH. Nova redna., hitra in direktna slnžba za blago ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elecantni novi brzoparobrod MHB GERTY 6CC0 ton odpluje dne 15• aprila v Novi York. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Mol in piccolo št. 2 Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Zalaratelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. *lavne?a carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. Ilovd. orož. c. kr. flnanćne straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Bosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše £rpAj|t voščilo (biks) = JIWH> Cene nizke. Postrežba točna. — „SANUS" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MIN I, Trst Barriera zS FILJALKA c. kr. privat. A.VSTK. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trafu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze na naslovljena izplačilna prinoscu pisma proti 4 dnevni odpovedi 2'/ „ protI JođP°vei1' 2', » 8 ► » 23 4 » 30 > > 37. • 30 » » 3 , v z atili napoljonih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°„ „ 3 mes. „ 21/ „ tj _ 21 «><' n " » - t o Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nov obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvar n bodočega leta in sicer po dotičnej oJpjvedi. Baneogiro v kronah z 21/a7o takoj v kolikor na razpolago Krone iu zlati napol:oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od ča*a d Časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari. Keko Lvov, Prago, Keichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb A rad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inornos^ Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, dolnogra.^ prosto stroškov, ^e bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi v-eb drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. rjprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat :n srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia-4 v italijanskih lirah ali v kri nab do dnevnem kurzu. Nad 40-Ieten vspeh. Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENDINI iod ogolunjene sladke Skorje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovan« z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene sfe zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilu pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadol>& čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. »fcjLAVUA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po u aj raz n o v r s tn ej - i h kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkuj očim i se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let cooc-c^ pravico do dividende. „Slavija" Tzajemiia zavarovalna lania ? Pragi. — Rezervni foofl 29.217.694*46 K, izplačane odškodnine: 78.324 623 17 K. Po velikosti draga, vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼m pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine jiroti požarnim škodam po najnižjih cenah. S^kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jristue namene.