Naročnina mesečno ^mb^^ A. anmnagk ^ MH^^^^HMa, Ček. račun: Ljub- 89 Din, sa inozem- ^lUJ ||| tt MHV Tg^. « ---^jHjr^^gfc liana št I0.6-50 m •tvo 40 Din - ne- AHT ■■ ■ B flfg|f W 10.549 za ce- ^^^^^^ K^m J—i H M f^Hk m flHBM^fe mgm kletno 96 Din, za ' J9f Hf IPhF fflf ^ fflBf § ^BBgLg HKM flUi» inozemstvo >20 Din Ct ^H flV H flK* 0 ^gHBK BlBSf Uredništvo j« v JBb^ ^^ilJ^^^ J ^F ^^anfflUŽ^ Uprav,,: Kop,(ar- Kopitarjevi aL6/lll jeva b, telefon 2V9J Telefoni arednlštvat dnevna »Iniba 2050 — nočna 2994, 2994 ia 2050 - • Izhaja v«ak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Vez skupnosti Včasih se zgodi, med 350 milijoni katoličanov Ie nekaj zavesti o evharistični skupnosti, ki nas druži. Ako so vojne grozote in beda, ki jim je sledila v prvih povojnih lotili, bile v.stanu, da fjo jako inočno poživile mirovno miselnost in z njo tudi socialistične ideje, ki so jo propagirale, koliko večjo moč bi morala imeti na katoličane šele misel na evharističnega Kralja miru, čigar zadnja želja na zemlji je bila, da bi bili vsi eno. Prepričani smo, da bi globoko doživela evharistič-na skrivnost mogla Evropi in človeštvu sploh dati tisto osrednjo misel, ki mu sedaj manjka kot skupno osišče mednarodnega življenja, in tistega novega duha, ki bi bil neprimerno bolj zanesljiv porok miru in medsebojne strpljivo-sti, kaikor pa so puške in topovi Svetovna vojna in za njo neštete socialne in gospodarske težave, ki jih mora človeštvo prenašati, so z ognjem in krvjo zapisale v človeški rod besede sv. Pavla in znova potrdile njih resničnost: »Mnogo je udov, eno pa telo. In če en ud trpi, trpe z njim vsi udje, in če je en ud v časti, se z njim vesele vsi udje. Vi pa ste Kristusovo Telo in posamez udje« (1. Kor. 12). Ta misel je vsekakor mnogo pripravnejša, da postane globlja in bolj zdrava podlaga svetovnega miru in bratstva med narodi, kakor pa so razne mirovne konference na katerih ima le redko pravica glavno besedo, ljubezen pa nikoli. V zgodovini človeštva ni bila še nikdar izgovorjena dalekosežnejša svetovno politična modrost, kakor pa je beseda apostola narodov o ene m telesu človeštva. Vsako človeško pleme, vsak narod in vsak rod, naj bo velik ali majhen, je ud po Kristusu odrešenega človeštva. Trpljenje in pomanjkanje, zapostavljanje in zatiranje enega med udi ustvarja bolestno nerazpoloženje v celem živčnem sestavu človeškega telesa. Nikdar nismo tega bolj čutili kakor dandanes. Sredi zmede pojmov, nacionalističnih hujskarij in umetnega ustvarjanja sovražnosti, ne izgubimo izpred oči teh osnov krščanske svetovne politike. Ne nasilje močnih nad slabotnimi, ne po moči prikrojena pravica, ampak pravična enakost in ljubeča medsebojna pomoč so zdravi temelji mednarodnega življenja. Dolžnost krščanskih narodov je, da po teh idejah delajo in jim pomagajo do zmage. Nobena država na svetu naj v bodoče nima več možnosti, da bi radi svojih sebičnih imperialističnih ciljev mogla sprožiti novo svetovno klanje. Najmočnejša bramba proti vsakemu takemu poskusu mora biti živa zavednost krščanskih narodov, da takoj, ko slutijo nevarnost, vstanejo kot en mož iu z vsemi razpoložljivimi silami preprečijo takšne zločinske nakane. Naj krščansika internaciona-la, o kateri toliko govore naši nasprotniki, enkrat postane res tudi resnica! Ako poglavar krščanstva poziva k miru, mu morajo krščanski narodi tudi slediti! Dovol j je človeštvu drugih sredstev na razpolago, da poravnava medsebojne spore, kakor pil da se medsebojno pobija in uničuje. Vojna je in ostane velika sramota za krščanske narode. Naš čas moremo morda edinole v tem smislu velikega imenovati, ker je v resnici veliko samo trpljenje, ki ga mora človeštvo vse do danes za svoj greh prenašati. »Ljubite se med seboj,« jc oporoka božjega Sina človeštvu, ko odhaja, da z daritvijo svojega življenja izpriča največjo ljubezen do nas. Zato nazaj h Kristusu! Nazaj k vos svet obsegajoči evharistični mirovni ideji I V srcih po-edincev in krščanske družbe naj zmaguje, naj gosiKKluje in vlada evharistični Kralj! Potem bodo vse male in velike države našle pravo iu pravico svojega naravnega razvoja; potem bo človeški duh, ki se je dosedaj posvečal izumom razdejanja in uničenja, našel tudi primerna sredstva miru. ki bodo omogočala trajno delovno in življenjsko skupnost vseh nam. Tihe borbe in zmage za ženevskimi kulisami Mata zveza kritizira Streso . • . Odbita zahrbtna intriga velesil o,«a? Avsuia ... Madjarski -----------------------------.....-■ m i ■ samo če so dana druga jamstva Titulescu ' 1 -r™«ff*- Ženeva, 16. aprila. (Od našega posebnega poročevalca.) Ko je prišel francoski zunanji minister Laval v Ženevo naravnost iz Strese, se je prijavil na obisk romunski zunanji minister Titulescu, ki je sedaj obenem predsednik Male zveze in Balkanskega sporazuma ter predstavlja tako lepo skupino 5 držav, na kar je očividno tudi ponosen. Titulescu je bil pri Lavalu precej časa in uspeh tega razgovora, o katerem pravijo, da je bil mestoma zelo buren, je bil ta, da je Laval takoj povabil časnikarje k sebi in .jim dal daljšo izjavo, v kateri se huduje, da so ponekod točko ti resolucij v Stresi (točka 6 govori o prošnji Avstrije, Madjarske in Bolgarije za pravico oborožitve) zlonamerno napačno razlagali, kot da hočejo velesile to vprašanje rešiti same, ne da bi vprašale za mnenje sosede imenovanih treh držav. Z drugimi besedami, da so v Stresi zopet hoteli izigrati male države proti velikim. Laval se je razhudil, segel večkrat v svojo snežnobelo kravato, kar stori vedno, kadar je razburjen, ter dejal, da to ni res, ampak, da bodo sosede Avstrije, Madjarske in Bolgarije same odločevale z direktnimi pogajanji s tremi državami, č« se jim naj da pravica do oboroževanja in pod kakšnimi pogoji. Lavalova izjava je bila vsem prisotnim jasna. V Stresi so res »malo pozabili« na Malo zvezo in na Balkanski sporazum, misleč, da ne bosta zamerila, toda Titulescu je bil budno na straži iii Laval je moral sedaj v Ženevi to pozabljivost popraviti. Majhen incident, a značilen, ki je spravil precej dobre volje v Ženevo. Uradno poročilo Male zveze in Balhanshega sporazuma o Stresi Proti večeru pa je nenadoma izšlo uradno poročilo o skupni seji predstavnikov Male zveze in Balkanskega ..sporazuma, poročilo, ki ga jo prebral sam Titulescu in ki je napisano v bleščeči francoščini. Titulescu je bil zelo dobre volje. Saj je tudi zelo spretno vrgel svoj oklešček med noge streških konferenč-nikov. Iz uradnega poročila posnemamo to-le: »Zastopniki Male zveze in Balkanskega sporazuma so razinotrivali evropski položaj v luči zadnjih dogodkov. Ko so vzeli na znanje resolucije sprejete v Stresi, so izrazili svoje veselje nad napori, da se organizira mir v Evropi. Pričakujejo tudi od tega, da bo napetost v mnogem polegla.« »Mala zveza in Balkanski sporazum polagata posebno važnost na to, da sc vzhodni pakt kmalu sklene, kakor tudi na pogajanja za uresničitev varnostnih zvez v Podonavju iu na jugovzhodu Evrope.« »V kolikor pa tiče revizije vojaških predpisov mirovne pogodbe v Saint Germainu (za Avstrijo), v Trianonu (za Madjarsko) in v Neuillyu (za Bolgarijo) so predstavniki Male zveze in Balkanskega sporazuma vzeli na znanje pojasnila, ki jih je dal francoski zunanji minister Laval, namreč: 1. Da angleška, francoska in italijanska vlada namenoma niso zavzele nobenega stališča k temu problemu, ki ga morajo rešiti svobodno med seboj one države, ki so na tem vprašanju neposredno interesirane. 2. Da so na konferenci v Stresi sprejeli samo eno priporočilo in to je, da se to vprašanje ne sme drugače rešiti kot pogodbenim potoni (torej ne z diktatom po zamisli direk-torija velesil, ki je v Stresi zopet strašil. Op. pisca). Stresa ni priporočila drugega kot postopek za popolnoma svobodna pogajanja, ki pa morajo imeti za predpogoj ustvaritev drugih varnostnih jamstev.« Titulescova zmaga Tako uradno poročilo Male zveze in Balkanskega sporazuma. Iz besedila se vidi, da je bila bitka precej huda in da je Titulescu zmagal. Velesile so mislile dati Avstriji, Madjarski in Bolgariji pravico do oborožitve ter to kratkomalo sporočiti malim državam. Malo države pa so se uprle in dejale, da kaj takega ne sprejmejo, prvič, ker ne sprejmejo nobenih diktatov, drugič pa, ker hočejo imeti kot nadomestilo za izgubljeno varnost (ukinitev vojaških omejitev pri svojih sosedah) druge enakovredne garancijo varnosti. te, a v zamenjavo druga jamstva Kaj hočejo sedaj države Male zveze in Balkanskega sporazuma. Če bodo velesile silile, da se naj da Avstriji, Madjarski in Bolgariji pravica do oboroževanja, se ne bodo mogle upirati s samim golim: Ne! Tega tudi nočejo. Govoril sem z več delegati teh držav in sem dobil vtis, da so že predložile velesilam svoj načrt v posebni še tajni spomenici. V tej spomenici so rekle, da so pripravljene pripustiti, da se vojaške omejitve, izvirajoče iz mirovnih pogodb, ukinejo, toda pod pogojem, da se jim dajo druga varnostna jamstva v obliki paktov iu zvez. Romunija hoče biti zavarovana napram Rusiji in Poljski z vzhodnim paktom, tako da b« mogla bolj čuvati nad Madjari. Torej vzhodni pakt, ki ga želi tudi Češkoslovaška, da bo razbremenjena na nemški in poljski meji in bo mogla obračati pozornost na jug. Turčija hoče, da ji velesile (Italija) zagarantirajc njene meje, da bo lažjo nadzorovala Bolgarijo. In tako dalje. Torej mesto vojaških omejitev, ki naj padejo, cela vrsta varnostnih pogodb, ki bodo odtehtale povečano nevarnost od povečanih avstrijskih, madjarskih in bolgarskih armad. V ta namen je bil stavljen predlog o k o n s u 11 a t i v n e in paktu glede Avstrije ter o pravi pravcati zvezni pogodbi med It. alijo, Francijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Na jugu naj pa pomagr sredozemski pakt, ki bo olajšal po ložaj Turčije. Izredna živahnost torej vlada v Ženevi tudi v velikem tednu. Toda predlogov za pakte imamo sedaj že toliko, da se je izrazit hudomušen Anglež, da bo morala sedaj Evropa skleniti že pakte proti paktom, kajti lo, kar se sedaj ustvarja pod imenom »organizacija miru«, je pravi kaos. J. V. Nemčija v Podonavju Berlin. 17. aprila, b. »Deutsche Allgemeine Zeitunp;< izraža danes v uvodnem članku dvom, da bi se lahko ustvaril podonavski pakt v obliki, kakor si jo je zamislila Italija. Nemčija ne ho nikdar podpisala pakta, s katerim bi sc Avstriji kot, neodvisni državi naložil na ramena sistem kapitulacije podoben onemu, ki se komaj šc vzdržuje nti Kitajskem. Zveza narodov sodi Nemčijo r Obsojena! Ženeva, 17. aprila, c. Za današnje nadaljevanje včerajšnje seje sveta ZN je vladalo danes izredno zanimanje. Javno sejo je otvoril predsednik sveta ZN Tevfik Ruždi Aras ob 11. Ozračje je bilo zelo napeto in vsi so se najbolj zanimali za to, kako bo glasoval predstavnik Poljske. Zjutraj so še časopisi v Berlinu objavili silne slavospeve Becku. Litvinov Prvi je danes govoril Litvinov. Izjavil je, da ni sicer pristaš versajske mirovne pogodbe, priznava pa potrebo, da se mora vzdržati nek mednarodni pravni red, ki naj ščiti mir in zdrave mednarodne odnose. SSSR je sicer proti oboroževanju, priznava pa potrebo, da je to oboroževanje potrebno zaradi tega, ker služi danes bolj obrambnim nego napadalnim namenom. Glasoval bo za resolucijo, ki naj obsodi Nemčijo. Nato je govoril portugalski zunanji minister D a m a t a , ki je prav tako obsodil postopanje Nemčije. Za njim je govoril predstavnik Avstralije, ki je rekel, da je Avstralija sicer daleč od Evrope in zanjo ne obstoja nevarnost konflikta, vendar pa v načelu obsoja nemško postopanje. V istem smislu se govorili še zastopniki Argentinije, Mehike in Chile. Spanjolec Madariaga Daljši govor je imel španski zunanji minister de Madariaga. V imenu svoje vlade jc izjavil, da sicer tudi Španija obsoja nemško delo, vendar pa izjavlja, da bi bilo boljše, če bi svet ZN sam izdelal posebno resolucijo. Zavedati se je treba, da svet ZN ni porotno sodišče, ampak predvsem politično telo in kot tako razpolaga predvsem z moralnimi zakoni sodobnega življenja. Interes užaljene morale pa bi mogoče zahteval nekaj drugega nego resolucijo, izdelano izven Ženeve. Vendar pa bo glasoval za obsodbo. Zahteve Turčije Sredozemski pakt Svoboda Dardanel Pariz, 17 aprila. AA. Današnji »Echo de Pariš« objavlja poročilo svojega dopisnika v Ženevi, ki v določnejši obliki ponavlja svojo včerajšnjo vest, da bo Turčija za primer ukinitve vojaških določb mirovnih pogodb za države, ki so bile v svetovni vojni poražene, zahtevala takojšnjo razveljavitev vojaških Zagrebška vremenska napoved. Po večini oblačno in nestalno, slabo prehodno deževje, temperatura zmerna. dov; potem bodo vsi listi, ki so se tako dolgo sovražili in uničevali med seboj, zopet udje enega in ncrizdcijivoga, posvečenega lol* sa Kristusovega. Urin. določb lausanske pogodbe. Te vojaške omejitve so: 1. Demobilizacija Dardanel, in 2. omejitev posadk v Carigradu, Corlu in Je-drenu. Umor v Ljeningradu Moskva, 17. aprila. AA. V Ljeningradu so našli znanega voditelja komunistične stranke in pesnika Bikova mrtvega. Ustrelili so ga z revolverjem. Oblasti še niso mogle izslediti neznanih morilcev. Bikov je bil svojčas oficir v rdeči vojski. Kasneje »o mu zdupab važne .Politične iii gospodarske naloge. Samo skandinavski blok proti Skandinavci za Nemčijo Za njim je še govoril zastopnik Danske, ki je govoril tudi v imenu držav skandinavskega bloka. Izjavil je, da želi, da se ne bi Nemčija obsodila izrecno, marveč da naj se predvsem izrazi želja, da je treba pristopiti k iskreni politiki raz-oroževanja. Danska ima z Nenčijo pogajanja v teku in zato ne smatra za oportuno, da obsodi izrečno svojo sosedo. Glasoval bi za resolucijo, če bi se puščala odprta vrata za pogajanja in povratek Nemčije v ZN. Ruždi Aras „omenja" Dardanele Nato se je dvignil turški zunanji minister, ki je izjavil, da bo govoril v imenu svoje države. Pristaja na načrt resolucije in bo glasoval zanj Potem pa je zašel na polje, na katerem je izzval nekaj takega, kar bi se v okviru javne morale lahko imenovalo javno pohujšanje. Ruždi Aras je predlagal, da naj se začne misliti na to, da je trebs odpraviti določila lozanske mirovne pogodbe, k. razorožujejo Dardanele. Angleškega zunanjega ministra je kar vrglo s sedeža in je takoj vstal in razburjeno izjavil, da Anglja sploh ne dopušča debate o tem. Takoj za njim se je dvignil baron Aloisi, ki je v imenu Italije izjavil, da tudi ne dopušča nadaljnje debate o tej stvari. Dvigniti sc je moral tudi Laval in je izjavil, da je tudi on proti tej debati, vendar pa misli, da Ruždi Aras ni mislil tako hudo. Nato pa se je dv'gpil drugi »enfanl terrible« ženevskih aeropagov Litvinov in kratkomalo izjavil, da z vsemi svoj nii mičmi podpira turški predlog. Nato se je dvignil zopet zastopnil Danske in izjavil, da se nik''o ni zmenil za njegove pomisleke. Zalo se bo vzdržal glasovanja. Beckov: da! Takoj se je začelo glasovanje in predsednik Ruždi Aras je vsakega glasno vprašal, ali reče ia ali ne. Vsi zaporedoma so rekli ja, samo danski zastopnik se je vzdržal. V dvorani je kar završalo, ko jc polkovnik Beck rekel ja. Časnikarji so trumoma zbežali iz dvorane in predstdnik je v splošnem neredu komnj vzdržal red na seji. Z 10 glasovi z abstinenco Danske je bila sprejeta resolucija. Takoj nato se je dvignil Laval in se v daljšem govoru zahvalil svetu ZN za njegovo izjavo Popoldne sc vrši žc seja sveta, na kaleri bo izvoljen odbor, ki naj izdela vse potrebno, da se sestavijo sankcije za tak slučaj v prihodnjosti. Odbor za sanhcije Ženeva, 17. apr. c. Nocoj jc bila zadnja tajna seja Sveta ZN in na tej seji je bil sestav ljen odbor, ki naj prouči sankcije glede slif nih dejanj, kakor jih je izvedla nedavno Nemčija. Nato je bila kralka javna seja Sveta ZN in na tej seji je bilo sporočeno, da je sedanjr izredno zasedanje Sveta ZJV zaključeno, prihodnje ritimi /usedanje Sveta ZN ua s<> bo začelo 21. maia letos. Stran 2 >STX)VENEC-, dne 18. aprila 19H5. Stev. 90. Silno razburjenje v Berlinu Sankcije proti Nemčiji pomenijo fr novo VO$nO tŠ »Kdor ho*e v°ino> naj jih le izvede" Berlin, 17. aprila c. O današnjem glasovanju Sveta ZN v Ženevi objavlja DNB sledeče: Današnje glasovanje v Ženevi je enostransko nasilno dejanje proti Nemčiji. Nemški narod odločno odklanja francosko obtožbo. Zato se nemška vlada postavlja na sledeče stališče: V Ženevi so se zbrale države, ki so morale obtožiti lastne grehe. Torej so bile tožitelji in krivci hkrati. Članice Sveta ZN že 14 let kršijo mirovne pogodbe in ne izpolnjujejo določil teh pogodb. Zato je morala Nemčija storiti svoje. Berlin. 17. aprila, c. Berlinski dopisnik »Pariš Soir« poroča prvi svojemu listu v Pariz, kako je delovala obsodba v Ženevi na kroge nemške vlade. Dopisnik pravi, da je dejstvo, da je Svet ZN tako rekcč soglasno obsodil Nemčijo, delovalo v Berlinu kot bcinba. Še danes dopoldne so berlinski časopisi pisali, da je Francija v Ženevi osamljena. Izid današnjega glasovanja je v uradnih krogih vplival porazno. Ta poraz jc posebno velik zaradi tega, ker je za obsodbo glasoval tudi predstavnik Poljski. Še danes zjutraj so vsi berlinski časopisi hvalili včerajšnji Beckov govor in na vse pretege bva- lisali poljsko-nentško prijateljstvo. Jasno je, da bo , . ... . . to dejstvo sedaj zelo cdločilno vplivalo na nadaljnji i coska resolucija, je akt nasilja, ki ga Nemčija ne razvoj poljsko-nemškib odnošajev. '----— j:----: Isti list objavlja iz /.enevc vest, da so nemški časnikarji popoldne izjavljali v Ženevi, da bo Hitler v velikem javnem govoru kmalu odgovoril na svoj način na današnji sklep Sveta ZN. V tem svojem govoru bo v iimnu Nemčije odklonil prav vse točke resolucije, ki je bila danes sprejela v Ženevi. Glavno glasilo uarodno-socialistične stranke »Volkischer Beobachter« protestira, ker francoska resolucija govori o nekakih človečanskih pravicah. Milijoni Nemcev, piše list, se nahajajo izven svoje domovine. Milijoni Ncmccv so izpostavljeni preganjanju gospodarskemu in ku'turnetnu uničevanju po zaslugi Francije in njenih pogodb. Kje je tu človečanska pravica? Trajnega miru v Evropi ne more biti, če se bo hodilo še naprej po tej poti, ki ji že desetletja daje smer Francija. Kar tiče sankcij, je treba povdariti, da se Nemčija prav nič ne boji tega strašila. Nemčiji se je žc leta in leta grozilo z sankcijami. Vsakdo pa naj se danes zaveda, da bi kakršnekoli sankcije proti Nemčiji pomenile novo svetovno vojno. Kdor jo hoče imeti, naj le izvede te sankcije in potem se ne bo moglo več govoriti, kdo je odgovoren za to novo vojno. Glasovanje v Ženevi, v katerem je sprejeta Iran- Nova ruska kmetska zadruga sprejme in tudi nc prizna. j lesne trgovine Belgrad, 17. aprila. AA. Centralni odbor lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije je imel včeraj svojo drugo plenarno skupščino, na kateri jc razpravljat o položaju, nastalem zaradi odklonitve več organizacij lesnega go-sjx>darstva glede vstopa v društvo, in zaradi netočnih in tendenčnih glasov, kj so sc razširili v javnosti o ciljih in nalogah centralnega odbora. Nu skupščini so izdali tole poročilo: Centralni odbor lesnega gospodarstvu kraljevine Jugoslavije sc je konstituiral na kon-forcnci v Belgradu 18. in 19. marca t. I. na pobudo in zahtevo zastopnikov velike večine našega lesnega gospodarstva. Edini cilj ustanovitve centralnega odbora jc bil ta, da sc preko njega doseže zaščita in podpiranje interesov vsega našega lesnega gospodarstva v vseli smeren, tako doma kakor v inozemstvu. Prizadevanje centralnega odboru jo šlo v prvi vrsti v smer, da sc doseže potrebna enotna akcija vsega našega lesnega gospodarstva, dn bi to gosjiodarstvo sodelovalo v njem po svojih pokrajinskih organizacijah. Pri opravljanju teli svojih nalog stoji centralni tnlbor na stališču svobode produkcijo in prodaje lesa. To jc potrebno posebej poudariti zaradi netočnih poročil nekaterih listov in zaradi : k lopov nekaterih gospodarskih organizacij, ki dajejo popolnomu netočno jiodobo o namenili in delovanju centralnega odbora. Centralni odbor je pripravljen povsod zastopati in braniti načelo svobode v proizvodnji in prodaji lesu: odločno pa odklanja očitke, da bi hotel kaj drugega. Če bi se pu zaradi nevzdržnih razmer v tej ali oni panogi našega gozdnega gospodarstva pokazala neobhodna potreba, da se izvedejo nekateri ukrepi za sana- 1 cijo in ureditev tržišč, bo centralni odbor gle- | dal, du bodo takšni ukrepi sprejeti v popolnem I soglasju s koristjo dotične (Kinoge lcsnegu gospodarstvu; vse to se da doseči s sporazumnim delom v okvirju tnkšnc organizacije, kakršna je tn centralni odbor. Centralni odbor misli, da jc zaradi nevzdržnih razmer v izvozni trgovini mehkega lesu vsekata najbolj pereče vprašanje, kako naj se uredi tržišče za to vrsto lesa. Odbor je pripravljen proučiti vse predloge, ki bi jili dobil od zastopnikov prizadete panoge. Glede trdega lesa pa centralni odbor misli, da bo to vprašanje poslalo pereče šele tedaj, kadar bodo razmere ua lujili tržiščih pripeljale tako daleč in kadar bo zainteresirano gospodarstvo to zali levu lo. Zaradi teh velikih nalog je centralni odbor mnenja, da bi vprašanje njegovih statutov moralo biti postranskega pomena, in da določbe teh statutov ni treba, da bi bile kakšna ovira za sodelovanje vsega našega lesnega gospodarstva v odboru. Upoštevajoč predloge in želje, ki jih je dobil glede teh statutov, je centralni odbor na svoji plenarni skupščini sklenil, da bo vse te jiredloge vpošleval, kolikor bo Ie mogoče glede na zmisel in nalogo odbora. Odbor je dalje voljan proučiti vsak konkretni predlog, ki ga bi dobil glede izpremembe posameznih določb njegovih statutov z name II. V včerajšnji številki Slovenca« smo se ozrli na staro rusko uredbo kmetske občine ali takozvanega »m i r u« in v tej zvezi orisali v glavnih črtah novo obliko ruskega sociali-ziranega kmetskega gospodarstva, kakor jo določa sovjetski zakon od 17. februarja IDilf). Danes prinašamo ta zakon v nekoliko skraj; šani. todu vse bistvene stvari obsegajoči obliki: Vsi kmetje vasi ali kakšnega večjega rajona sploh se »prostovoljno« združijo v zu-drugo (artel), da s skupnimi produkcijskimi sredstvi in s skupno organiziranim delom zgradijo kolektivno gospodurstvo, ki naj produktivnost dela zviša. O zemlji Vse meje, ki so preje ločile posamezne dele (nadjele) kot zasebno lastnino ali uporabo posameznih članov, se odpravijo in vsi nodjeli tvorijo sedaj en sam zemeljski masiv, ki je last države, oziroma skupnosti, katera jo odstopi artelu v večno uporabo. Ta skupna zemlja se ne sme prodati ne kupiti niti dajati v najem. Zmanjšanje zadružne zemlje ni dopustno, pač pa, kolikor je možno, povečanje bodisi na stroške še svobodne državne zemlje ali pa na stroške tiste zemlje, kolikor jo še kmetje obdelujejo posamič po privatnolast-ninskem sistemu. Iz te zadružne zemlje dobi vsak posameznik kmetski dvor za osebno uporabo, malo parcelo kot zelenjadni ali sadni vrt. Velikost te zemlje smo biti od četrt do pol hektarja, ki se more ponekod zvišati do 1 ha, o čemer sklopa okrajna sovjetska uprava, kjer se do-tični artel nahaja. Vsak sme seveda iz zemljiške zadrugo izstopiti, toda ne moro dobiti potem zemlje iz kompleksa ztvlruge, ampak samo iz še svobodne državne zemlje. Zemlja artela so, po načrtu obdelave razdeli v posamezna polja, toda ne tako, da bi bilo kakšno polje uporabna last kateregakoli posameznega člana zadruge. Ti posamezni deli se obdelavajo kolektivno po takozvanih poljedelskih brigadah, ki so sestavljeno iz članov artela, oziroma članov posameznih kmetskih dvorov. Plemenska in druga živina sc redi na posebni skupni farmi, kateri se po potrebi dodelijo potrebni pašniki in zemlja za posetev k rme. Proizvodna sredstva Vsa delovna živina, ves poljedelski inventar in orodje, semena in krma kakor tudi gospodarska poslopja, so državna last. Nepodružabljena pa je stanovanjska hiša, vsakemu za zasebno uporabo od-kazana živina, vsa perutnina in hlevi zanjo, kakor tudi orodje, ki je potrebno z vrt. Vsak kmečki dvor dobiva iz zadružne farme v nom, da se v odboru omogoči udeležba vseh naših osebno uporabo eno kravo, dve teleti, svinjo z mla- iFiv/ilnnn/icnnrliircL-ili iiuhiimu rlJAI il« n. i.i/l: Hna <1/, IO ,1! Lvirr npnmpipnn gozdnogospodarskih ustanov. Ko jo tako obrazložil svoje stališče in svojo voljo, da privabi k prostovoljnemu in plodovitemu sodelovanju zastopnike vsega našega lesnega gospodarstva, je centralni odbor mnenja, da je izpolnil svojo dolžnost tudi pred javnostjo, in da je zdaj stvar prizadetih krogov in organizacij našega lesnega gospodarstva, da sprejmejo ali pa odklonijo vabilo, ki jim ga pošilja centralni odbor za sodelovanje in podpiranje naše gozdne industrije in lesne trgovine. Kardinal Hlond, papežev legat na evharističnem kongresu Ljubljana, IT. aprilu. Prevzvišeni škof dr. Gregorij Rozman je danes prejel od papeškegn nuncija v Belgradu obvestilo, da je sv. oče imenoval za svojega zastopnika na evharističnem kongresu v Ljubljani kardinala Avgusta Hlonda, primasa Poljske. Kdo je kriv tragične Kelnaričeve smrti? Nadaljevanje poročila iioticsrečenega Kelnariča iz Iretje strani. Danes popoldne je prišel na kraj nesreče vodja tehničnega oddelka okrajnega glavarstva ing. Vanek. Po proučitvi položaja jc odredil, da s>? mora vsako nadaljnje kopanje v novem rovu ustaviti, ker obstoja nevarnost, da bi se stene vnovič vdrle in bi to zahtevalo šc nove žrtve. Delavci, ki so bili že pripravljeni, so nato odšli. Da bi lahko spravili truplo pokojnega Kelnariča na površje, bi sc moralo po mnenju ing. Vaneka. leseno ogrodje nad jamo povsem odstraniti, potem pa začeti relikopo-tezen izkop okrog vodnjaka v obliki širokega lijaka. Za tako delo pa bi biio potrebno najeti veliko število delavcev in stroški bi bili ogromni. Zaradi tega prevladuje sedaj med tehniki mnenje, naj bi se pustilo Kelnaričevo truplo v grobu, ki sj ga je sam pomagal kopati. O tem bo odločila pristojna oblast. Zakaj za Kelnariča ni bilo rešitve, to vprašanje se vsiljuje vsakomur, v mestu pa je predmet splošnega razmotrivanja. Težko je podati tukaj mnenje. Rtče sc samo lahko, da so oni, ki so delali na mestu nesreče, storili svojo dolžnost in še več. Velika pa je edgovernost onih, ki niso pravočasno izrabili vseh sredstev, ki so jim bila na razpolago. Če bi bili pravočasno poklicani na mesto nesreče tehniki, bi bil Kelnarič najbrž sedaj še pri življenju. Glavno skrb pri reševanju so prav za prav nosili vsi reševalci na lastno pest in lastno odgovornost ter se jc reševalna akcija vršila brez vsake prave organizacije in je tako morala voditi do katastrofe. Zal. da je ta izkušnja tako drago plačana z življenjem ibogega reveža, ki je umiral 4 dni v globini zemlje. Ljubljanski kandidati Belgrad, 17. apr. m. Danes dopoldne ob /0.^0 je bila vložena pri kasacijskeni sodišču v Belgradu lista predsedniku vlade. Na njegovi listi kandidirajo za mesto l.jubljunu Ivan Mo-horič in dr. Iliko l'uks kot kandidata in Rnjko Tnrk ter Drugo kosem kot namestniku. „Mali harmonikarji" v Belgradu Belgrad. 17. aprila, m. Kakor lani, bodo tudi letos za naše velikonočne praznike prišli semkaj mariborski mali harmonikarji ler priredili dva koncerta, in sicer dne 20. in 21. aprila. Tukajšnje časopisje dela za njihove koncerte precejšnjo reklamo, v kateri med drugim naglaša. da harmonikarji zopet želijo videti »vrbico« v Belgradu, lo je pravoslavni verski obred na pravoslavno cvelno nedeljo Utopljenka v Muri Ljutomer. 16. aprila. Pretekli leden je reka Mura na Moti blizu Ljutomera naplavila žensko truplo, ki je kazalo, da šc ni bilo dolgo v vodi. Ženska je bila preprosto oblečena, brez peče na giavi in brez čevljev na nogah, na eni nogi je imela nogavico. Sicer pa ni imela pri sebi nobenega papirja, po katerem bi se lahko dognala identiteta utopljenke. Mestna občina je o najdbi lakoj obvestila občino Gornjo Radgono in obmurske občine, a nikdo se ni oglasil. Zato je bilo truplo najdene ženske jx> pregledu pokopano na ljutomerskem pokopališču. Ženska je bila močne rasti, videti srednjih let. Šele danes se je uganka rešila. Oglasila sta se v Ljutomeru brata utopljene in izpovedala sledeče: Utopljenka je bila Terezija Vuga, doma iz Slatin-skega vrha, župnija Marija Snežna, nekje v bližini Cmureka. Bila je služkinja in 21 let stara. Pretekli torek je odšla od doma brez pravega vzroka. Doma se ji ni slabo godilo. Tudi ni kazala kakih znakov bolezni, niti duševne zmedenosti, Ko je ni bilo nazaj, jo gredo naslednji dan iskat. Ob Muri najdejo njene čevlje, eno nogavico in robec, v katerem je bilo na koščku papirja napisano njeno ime. V bližini je ležal majhen križ. Skoraj golovo, da je nesrečnica skočila v vodo v duševni zmedenosti, morda pa se je zgodila tudi slučajna nesreča. Imenovana je bila v vodi torej samo dva dni. Bratje so na njen grob položili venec rož iu žalostno odšli. To je prva letošnja žrtev Mure, ki je zlasti sedaj spomladi navadno vedno deroča. Tragičen uboj v Škocjanu Škocjan pri Mokronogu, 16. aprila. Včeraj je bil pri nas redni semenj; f>opoldne so možaki posedali še po gostilnah in se živahno pogovarjali. Proti večeru jih je prišla večja skupina v Zupetovo gostilno. Med nje je prišel tudi tukajšnji čevljar Franc Tomažin. Brez posebnega povoda se je začel z možmi prepirati in vsevprek zmerjati. Možje so ga prisiljeni nekoliko zavrnili. To ga je menda močno razsrdilo. Odšel je takoj po tem malem dogodku iz gostilne proti svoji delavnici. Toda kmalu se je vrnil; nihče ni slutil, da se je v tem kratkem času pripravil za najhujše. Naročil je še nekaj pijače, sedel k njej in nekaj časa zamišljen slonel na mizi. Tedaj je nenadoma vstal, naperil revolver n» r»°leg sedečega posestnika Jožeta Za-gorca iz Gor. Dol in ga z besedami: »To imaš Ja-voršček!« — ustrelil. Zadel ga je v vrat v glavno žilo. Takoj je v močnih curkih začela leči kri iz rane in iz ust; krvavljenja ni bilo mogoče ustaviti kljub takojšnji vešči pomoči in nesrečnik je ob 20.30 izkrvavel, ne da bi še enkrat videl koga domačih, ženo ali otroke. Duhovnik je še pravočasno prihitel, da mu je podelil sv. maziljenje in molil molitve za umirajoče. Pokojnik zapušča ženo in štiri nedoletne otroke. Pozno jioiioči so se ljudje šele razšli s kraja zločina. Žaloslen dogodek je na vse močno vplival. Naj bi vsaj prelita kri ljudi zmodrila in spame-tovala! Morilca Totnazina so orožniki takoj aretirali in ga še ponoči odvedli v zapore okrajnega sodišča v Moi-ronogu. diči ali pa tudi dve, do 10 ovc ali koz, neomejeno število perutnine ter zajčkov in do 20 panjev. V rajonih, kjer je živinoreja zelo razvita, dobi posamezni dvor lahko dve do tri krave s teleti, dve do Iri svinje z mladiči, do 25 ovac in koz, neomejeno Šlevilo perutnine in kuncev ter do 20 panjev. Ker je teh rajonov v Rusiji ogromna večina, bo pretežni del ruskega kmečkega prebivalstva deležen te odmere. V napol nomadskih rajonih, ki tvorijo velik del ruske države, je pa odmera osebne uporabe sledeča: 4 do 5 krav s leleli, 2 do 3 svinje, 30 do 40 ovac in koz, neomejeno število perutnine in zajčadi, do 20 panjev, en konj ali pa ena kobila, ki daje kumis, ali pa dve kameli ali dva osla ali dve muli. Popolnoma nomadski živinorejci, ki se s poljedelstvom skoro nič ne pečajo, pa dobijo v privatno u|iorabo: 8 do 10 krav, 100 do 151) ovac iu koz, neomejeno šlevilo perjadi, do 10 konj in 5 do 8 kamel. Delovanje Zadruga (artel) bo vodila kolektivno gospodarstvo po državnem uačrtu. Ta načrt gre za tem, da se »zadružna zemlja čim intenzivneje obdeluje, da se izrabi vsa zemlja brez izjeme in melijorira, da se vse orodje in vsi stroji polno izrabijo, da se dviga živinoreja in produkcija krme, da se vrši redno pogozdovanje, da se razvija domača obrt in ribištvo, da se izobrazi človeški j>oljedelski materija), to je brigadirji, traktoristi, šoferji, veterinarji, sirarji in pastirji itd. in da se dviga kulturni nivo zadružnikov po čas|:>ijfih, knjigah, radiu, kinu, knjižnicah, kopališčih iu razvitju sadjarstva ter izboljševanju in okraševanju domov.« Važna jc določba, o kateri bomo jx>zneje obširneje govorili, da je treba ženske vzgajati h kolektivnemu gospodarstvu in javnemu življenju tako, da bi bile čimdalje bolj razbremenjene pri vzgoji otrok, kuhi in podobnem. Vsaka artelj naj zato zgradi otroški vrtec, igrišče in jxxlobne naprave. Člani Člane sprejema občni zbor. Član artela mora bili ob vstopu star najmanj 16 let in se sprejem dovoli bivšim »kulakom« in njihovim otrokom pod pogojem, da se v treh letih izkažejo v poštenem delu in dobrem komunističnem prejjričanju. Izključiti se sme član samo po dvetretjinski večini s j)ra vico priziva na okrajni sovjet. Vsak član jMača artelu (zadrugi) vstopnino 20 do 40 rubljev, ki pridejo v nedeljivi zadružni fond. Artčl ustanovi tudi fond za invalide in starce ter sirote v višini 2 odstotkov brutlo jjrodukcije. Zadruga določi na občnem zboru višino onega dela pridelkov, ki naj se prodajo državi ali na svobodnem trgu. Ostali del zadružne žetve in produkta živino, rejstva razcHi zadruga na člane po delovnih dne. vih, ki so jih opravili tekom leta. U izkupička v denarju plačuje zadruga državi zakonito določene davke in krije ostale stroške zadruge ter različne nične obveznosti, predvsem vračilo kreditov poljedelske banke. Ostanek čistih dohodkov zadruge se razdeli med člane |x> delovnih dnevih Organizacija Vsa dela zadruge opravljajo člani zadružnem delovnem redu osebno. Nastavljajo se samo specialisti: agronomi, inženjerji, tehniki in podobni ter začasno delavci v izjemnih slučajih za nujna dela ki jih člani sami ne morejo izvršiti. Iz članov artčla sestavlja uprava brigade, ki se lotijo obdelovanja jx>sanieziiih kosov zemlje po delovnem redu. Vsaka brigada dobi potrebno orodje in živino na razjjolago od uprave. Brigade za poljsko delo se določijo za ves čas poseva in žetve, rlnritn traja delovna d povprečjem, 10% odtegne. ve c j ti s teki. D. 72. so. manjša stekl. D; 40 - Razdelitev dohodkov zadruge se vrši izključno le na podlagi števila delovnih dni vsakega posameznega člana. Vsak član lahko ludi debi tekom leta predujem 50% vsote, ki mu gre za njegovo delo. Istotako se dajejo predujmi v naravi pred počet- kom mlačve. Za slabo in neracionalno delo so določene kazni in eventualna izključitev iz zadruge. Uprava Najvišji organ zadruge je občni zbor, ki voli upravo, kojega sklepe sprejema navadna večina po javnem glasovanju. Uprava sestoji iz 5 do 9 oseb, izvoljenih na dve leti. Občni zbor izvoli tudi predsednika zadruge, ki je obenem predsednik uprave. Občni zbor se mora sklicati najmanj dvakrat na mesec. Računovodja je v vsem odvisen od predsednika. Razen lega se izvoli nadzorni odbor. Nadzorni odbor izvrši konlrolo štirikrat ua leto. Prihodnjič prinesemo kritiko tega »zadružnega« gospodarstva. * * * Prepuščajoč podrobno kritiko strokovnim listom, hočemo omeniti samo sledeče glavne stvari: Komunistično načelo jc gotovo preluknjano po koncesiji, du sme imeti vsak posameznik nekaj malega zemlje in živine za lastno uporabo. Zato pa so vsa zemlja s tem zasebnim vrtom vred proglaša za last državo in se odpravljajo na zemlji, ki edina pride v poštev za poljedelske produkte v masi, vso meje ali tako/,vani nadjeli, tako da se bo ves ruski zemeljski kompleks obdeloval kolektivno po kmetskih brigadah, ki delajo za vse. Vrh tega je zemlja za zasebno uporabo, kj 110 bo dajala drugega ko zelenjavo in nekaj sadja, precej skopo odmerjena. Napredek pomeni prav zu prav le dodelitev živine v zasebno uporabo v nomadskih krajih, kjer jo svojčas veleposestnik imel na tisoče in tisoče glav živine, dočim so mali Tatar ali Ba-škir in Mongol komaj izhajali. Določitev, da sme kmet v zadrugo prostovoljno vstopiti in izstopiti, je popolnoma iluzoričnega pomena, ker sovjet izstopivšemu zemlje ne bo hotel dodeliti, četudi bi bila na razpolago. V evropski Rusiji take, za obdelovanje sposobne zemlje nj niti za en hektar, pač pa .je je veliko še v Aziji. Toda to bodo gotovo ludi vso po-državili in bodo ostali svobodni kmetje samo tam, kjer jc na ogromnem arealu en sam posestnik (takozvani liutorji). Od okroglo 20 milijonov kmetskih dvorov v Rusiji jih jc že danes socializiranih 16 in pol milijona. Z novim zakonom ni za vedno odpravljen samo veliki kmet, ampak tudi srednji posestnik, iu sc je Rusija pravzaprav s tem zakonom vrnila v svoj stari »mir«, edino s to razliko, da imamo namesto fevdalnega gospodarja državo. Seveda jc razlika tudi v tem, da bo socialistična zadruga skušala spraviti poljedelsko produkcijo tehnično na višek, če se bodo kmetje le oblike res privadili in bodo voljni izrabiti zanjo vse svoje sile, kakor zakon zahteva oziroma pričakuje... Najhujše jc pa ogromen birokratski aparat, ki bo potreben za vodstvo teh zadrug oziroma artelov. Tistih pet. do devet odbornikov oziroma članov zadružnega posestva za upravo na noben način ne bo zadostovalo, ampak bo treba nastaviti uradnike, dočim jc bil kmet prej sam svoj upravitelj in nadzornik^ Ta postavka bo hudo obremenila za družni proračun, ki bo imel, kakor razvidimo iz zgoraj objavljenega zakona, itak zelo ve like izdatke, ako bo hotel biti kos zahtevanim nalogam. Kmet po tem zakonu sploh ni več kmet, to je gospodar, ampak vseskozi le od države plačani poljedelski delavec. Tej, poljedelskih delavcev bo ogromna večina na enakem živl.ienskem standardu, dočim bo gospod prav za prav le zadružni uradnik in nadzornik. Na zapadu gotovo noben kmet ne bi bil zadovoljen s takšnim sistemom, ki kljub vsemu, kar se zdi dobro, v bistvu le ne pomeni ničesar drugega, kakor tlačanstvo. V mnogem oziru je ta reforma celo slabša od starega carskega »mira«, ker posamezniku onemogoča sploh vsak razmah. Zelo hudo je po novem zakonu udarjena tudi žena. Ženo spreminja zakon skozi in skozi v državno delavko ter jo tako čisto odteguje njenemu naravnemu poklicu v družini, zlasti kot mater, ?.e zdaj so kolhozi vzrok, da se kar moč tudi na kmetih že preprečujejo rojstva, Prej je bil otrok dragocena delovna moč, sedaj je pa breme. Ker zakon priznava zadružno članstvo šele osebam, ki so dosegle 16. starostno leto, so otroci in mladeniči do tega leta prav za prav brezposelneži, ki samo jedo. Ker se žene pritegujejo tudi k zadružnim sestankom, ki so obvezni najmanj dvakrat na mesec, in ker bo zadruga dobila tudi splošno volivno pravico, bodo kmetske ženske močno pritegnjene tudi v politiko. To so zelo temne strani tega zakona, v katerem ne moremo videti kakšnega bistvenega oziroma načelnega kompromisa > principom privatne lastnine. Na vsak način gre za ogromen eksperiment, kakor ga v zgodovini poznamo samo v bivšeir Peruju, ko so tam vladali indijanski Inke, in vse človeštvo je radovedno, kako se bo obnesel. Dunajska vremenska napoved: Hladno deževno vreme. Na višinah sneg. VIM čisti temeljito ter je v uporabi zelo varčen čisti prizanesljivo! BI, Evharistični kongres za ]ugoslavi|o Evharistično šmarnice so natisnjene in so zdaj v knjigoveznici. Župni uradi jili bodo dobili Se pred veliko nočjo, za piruhe. Knjiga je zelo lepo tiskana, da jo bo mogoče brati tudi pri večernih majniških pobožnostih. Tvarina obdeluje zelo izčrpno nauk o sv. Reš. Telesu in bo prava zakladnica za govore o presv. Zakramentu. Kaj takega Slovenci še nismo imeli. Sodelovali so pri sestavi teološki strokovnjaki in odlični govorniki, vsega kakih 25 sodelovalcev. Knjiga prinaša zgodovino evhar. kongresov, evharistične predpo-dobe, verski nauk o presv. Zakramentu, nekaj o evharističnih simbolih, dalje o evharistični umetnosti, obravnava pa tudi vprašanje miru med narodi, socialnega zbližanja, o misijonstvu, o cerkveni edinosti itd. Majniški pridigarji bodo našli v tej knjigi najboljšega vodnika. Knjigo krasi slika »Sv. Janez obhaja Mater božjo«, na naslovni strani pa je krasen starokrščanski napis škofa Aberkija. Kot bralni znak bo priložena šmarnična podobica z Murillovo Materjo božjo. Ribo s klasom kot evharistič. simbol je za platnice narisal umetnik Franc Gorše. Tisk je oskrbela Jugoslovanska tiskarna. Pripravil in uredil je šmarnice odsek za duhovno pripravo na II. evhar. kongres za Jugoslavijo, založil pa jih je Glavni priprav, odbor, kjer se tudi naročajo. Dobite jih lahko v rdeči aii zlati obrezi. Lističi »Jezusovi dnevi« so se zaradi tehničnih (tiskarniških) težkoč nekoliko zakasnili. Vemo, da bi jih gg. kateheti radi velikonočnih počitnic že radi imeli. Prosimo jih, da pri organizaciji mladinske molitve upoštevajo, da bodo lističe prejeli koncem prihodnjega tedna. Note za mladinski nastop bodo tiskane do torka. Nato jih naročniki takoj dobijo. Kdor pa jih ni še naročil, naj to takoj stori! Godbe na evhar. kongresu. Vsem svečanostim ob evharističnem kongresu bodo dale svojski značaj številne dobro izvežbane godbe. Pravilo mora bili, da si vsaka dekauija oskrbi svojo dobro godbo. Vodilne godbe bodo svirale ob raznih sprejemih in spremljale posebne skupine. — Godbe bodo predvsem nastopile pri nočni procesiji mož in fantov, zlasti pa pri glavni procesiji 30. junija popoldne. Naj bi ne bilo godbe na naših tleh, ki ne bi čutila kot svojo častno dolžnost, da ob teh prilikah javno nastopi! — Evharistične pesmi, ki se dobijo v pisarni Glav. priprav, odbora v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, je naročilo že mnogo godb, a ostale pa, ki teh ali drugih primernih skladb še nimajo, naj note še naročijo. Posamezne godbe naj pridno vežbajo te skladbe, zlasti one, ki so v manjši zasedbi. Če so kje kake težave, je bolje, da se godba nauči vsaj par lažjih pesmic, ampak tiste dobro. Posebno dobro, naj se povsod pripravi pesem »Povsod Boga!«, ki je na novo in-strumentirana. To pesem bodo godbe največkrat igrale. Note dobite v zgoraj navedeni pisarni. Godbe, ki znajo igrati kake druge nabožne ali resne skladbe — kakor jih morda igrajo pri procesijah na Telovo, naj vežbajo tudi tiste. Ker bo zlasti zaključna procesija trajala precej časa, bo treba tudi precej programa za godbe. Ničesar ni strogo predpisanega. Le to mora veljati, da se pri nabožni prireditvi ne smejo svirati poskočni marši in podobno. — Nekaj posebnega bi bilo, če bi godbe pri procesiji spremljale ljudsko petje. Poskusite to že doma. Iz domače politike Kaj pravijo socialdemokrati? »Radničke Novinec, glasilo g. Topaloviča, poročajo, da je njegova lista zbrala podpise v več kot polovici okrajev, oziroma v šestih banovinah, kar pomeni, da se je socialnim demokratom posrečilo izpolniti zakonite zahteve za njihovo listo vsaj v tem oziru. V dravski banovini obnavlja »Delavska Politika« geslo Zveze delovnega ljudstva. V tem oziru je značilno, da so postavili socialni demokrati v Ljubljani za svojega kandidata čevljarskega mojstra g. Jerneja Perdana, v krškem okraju čevljarskega mojstra g. Ivana Bizjaka in slično tudi v drugih okrajih. »Delavska Politika* se poteguje za samostojno obrtno zbornico v državi, s čimer naj se pridobijo tisti obrtniki, ki zastopajo zahtevo po izločitvi obrtnikov iz skupne slovenske gospodarske zbornice. Na listi Zveze delovnega ljudstva, kakor so krs'ili socialni demokrati v Sloveniji svojo li-sto, kandidira v Ptuju vpokojeni železničar g. !"an Šegula. V Mariboru-levi breg kandidirata gg. Petejan in Viktor Eržen, na desnem bregu j.a gg. Petejan in Dom. V slovenjgraškem okraju je kandidat g. Jelen iz Maribora. V radovljiškem okraju je kandidat g. čelesnik iz Ljubljane. G. Eržen kandidira tudi v preval jskem okraju. V Konjicah je kandidat g. Rabič. Kakor posnemamo iz »Delavske Politike«, se skoraj na vseli shodili oglašajo tucli »nacijic uli »načeti« in pa levičarski ekstremisti. Ponekod se le-ti na shodih udejstvujejo precej živahno. Stranka ministra Maksimoviča. V »Delavski Politiki« od 17. aprila, št. 330, beremo: Včeraj so se zglasili pri sreskem sodišču v Mariboru novi kandidati za posebno listo z nosilcem bivšim ministrom Božo Maksimo-vičem. Na tej listi bodo kandidirali v mariborskih srezih: Dcdiol Miko, javni notar v Perlezu za levi breg in dr. Štefan črnobarič, advokat v Zemunu ter na desnem bregu Bratvarovič Mihael, vpokojeni uradnik generalne direkcije železnic v Pančevu, namestnik Markovič Milorad, ekonom v Zemunu. Novi ljubljanski list in edinstveni jezik. V »Obzoru« od 17. t. in., št. 00, beremo sledečo vest, datirano iz Ljubljane: »Kakor smo že javili, je začel izhajati v Ljubljani novi dnevnik »Glas naroda«. List se tiska v slovenskem jeziku, izve se pa, da bodo uredniki sčasoma začeli prinašati tudi članke, pisane v srb-sko-hrvatskeni jeziku, zato da bi se v Sloveniji populariziral jezik velike večine jugoslovanskega naroda.« Novi kandidati. Pri okrajnem sodišču so overovili svoje kandidatne podpise: na eni izmed opozicijskih list Pavnl Pavčič, posestnik in župan v Mostah, ter Avgust Kuhar mlajši, v Vevčah. — Namestnika pa sta: Jernej Koren-č a n, delavcc v Vevčah, in Anton Kuhar, sodarski mojster na Viču. Vseh kandidatnih podpisov je bilo danes overovljenih na sodišču 71. Nekatere overitve niso bile veljavne. Žaloigra v rovu končana Smrt je zasutega Kelnariča rešila trpljenja Maribor, 17. aprila. Tragedija zasutega delavca na Pobrežju pri Mariboru, ki je sedaj že četrti dan držala v nepopisni napetosti vse mesto in okolico (er vzbujala izredno zanimanje skoraj vse Slovenije, se je danes dopoldne končala. Ob 10 je smrt odrešila ubogega Kelnariča vsega trpljenja. Veliki napori reševalcev so bili zaman. Zahrbtna in nevarna zemlja je obdržala svojo žrtev in jo bo izročila šele mrtvo. Zadnji poskusi Včeraj dopoldne so reševalci in strokovnjaki spoznali, da je rešitev zasutega skozi izkopani stranski rov nemogoča. Začeli so kopati na nasprotni strani drug navpičen rov, a so morali kmalu prenehati z delom, ker se je začela zemlja rušiti na ponesrečenca ter ga večkrat čisto zasula. Pač pa so postavili novo konstrukcijo iz močnih tramov, ki so jo zasidrali daleč od vdora ter na njo pripeli z močnejšimi verigami betonski obod, da se ne zruši na dno, ker bi ubil ponesrečenca in reševalce. Zvečer so nato začeli kopati ob severni strani tretji rov v večjem obsegu, kakor prva dva. Tvrdka Šlajmer in Jelene je dala na razpolago svojega po-lirja in dva delavca, ki so specialisti za taka zemeljska dela. Skladišče mestnega gradbenega urada je bilo že popolnoin izpraznjeno, ker so ves les že porabili v rovih, zato je dala potem ista tvrdka ponoči na razpolago svoje zaloge gradbenega lesa. Vendar je kopanje bilo silno zamudno. Da se ne bi ponovile prejšnje napake, so delali zelo previdno ter zlasti pazili na zavarovanje sten. Do jutra so prikopali v globino petih metrov in so računali, da bodo prišli do dna danes okrog 2 popoldne, ko je ustavila delo pridnih rok zlokobna vest, ki je prišla iz rova. Zadnja noč ponesrečenca Do večera je bil Kelnarič v rovu pri zavesti, tu in tam je še izustil kako besedico. Zdravnik dr. Kac mu je dal ob osmih zvečer prvo injekcijo kofeina, ob pol 11 pa še drugo. Pri drugem obisku pa Kelnarič ni niti reagiral več na vbod injekcijske igle. Videlo se je, da so mu začele rapidno pojemati moči. Okrog 11 se je podal v rov »Slovencev« poročevalec. Pot v rov je tako tesna, da se zamore človek na dnu gibati le postrani, ker znaša širina rova samo 35 cm. Z velikim naporom se pride do močno opaženega konca, v katerem leži glava ponesrečenca ter molila iz zemlje obe roki. Nad glavo ima pritrjeno močno električno žarnico, ki mu cd zadaj osvetljuje obraz. Preko glave je zaboj, ki ovira, da ga zemlja, ki se sproti ruši iz stene, ne /iN / f\\ ,/. i i- v zasuje. Vedno je bil na mestu reševalec, ki je pesek sproti odstranjeval. Zelo nevarno je bilo v rovu vsikdar, kadar so začeli delavci, ki so kopali na nasprotni stram rov, delati opaž. Pri tem se morajo razpirači s silo zabiti v steno, kar povzroča tresljaje. Ob takih prilikah je zemlja s silno močjo vdrla v rov ter vedno ponesrečenca v hipu zasula, ogrožala pa je tudi reševalce. Glava in roke Kelnariča so bile ob 11 že mrliško mrzle in vse potne. Dihal je sunkovito in s težavo, puls mu je pa razbijal s silno naglico. Zavedal se je le v toliko, da je z motnimi očmi žalostno od časa do časa pogledal, potein pa so se zopet zaprle. Množice vso noč oblegajo mesto nesreče Na pozorišču tragedije v Aškerčevi ulici jc bilo vso noč ua stotine ljudi, ki so prihajali in nemo zopet odhajali. Ljudje so zdaleč obkrožili pozori-šče, ki je bilo razsvetljeno z močnimi žarnicami ter je bilo okrog rova svetlo kot podnevi. Domačini so prinašali delavcem čaja in jestvin, gledalci so se prišli ponujat v delo, včasih pa je prišlo med preveč radovedneži in vsiljivimi nestrpneži in orožniki do hudega prerekanja in incidentov. Opravljamo samo svojo moralno dolžnost Ponoči so gradbeni strokovnjaki, ki so prišli iz mesta, ogledali delo in proučili položaj. Ko so doznali od zdravnikov, kako slabo je sedaj že s ponesrečencem, so- izjavili: s kopanjem opravljamo samo še svojo moralno dolžnost. Gotovo bo umrl, predno pridemo z novim rovom do njega. Proti jutru se je vseh reševalcev prijela malodušnost. Poročila iz rova o stanju ponesrečenca so bila vedno žaloslnejša. Zjutraj mu je dal dr. Turin novo injekcijo, po dobri uri pa se je spustil v rov dr. Bedjanič z injekcijsko brizgalko v roki. Ostal je dolgo v rovu, ko pa se je prikazal nazadnje ob 10 ves bled in z neizpraznjeno brizgalko, so navzoči vedeli, da je nastopil konec. Se nekajkrat se je na',o dr. Bedjanič spustil v rov in vedno se je |>ovrriil z islo novico: nesrečneža je rešila smrt trpljenja. Vzrok smrti je silna izčrpanost, poleg tega pa silni pritisk na spodnji život ter notranje poškodbe v prsnem košu, ki jih je dobil včeraj pri ponovnem zasipanju, ko je potem bruhal kri. Ob U so delavci na odredbo zdravnika dr. Wankmiillerja prenehali z delom do prihoda komisije, ki mora sedaj odredit' vse nadaljnje, ko reševanje življenja preneha. * Slika na levi predstavlja rov, ki so ga izkopali proti vodnjaku v globočini 10 m, da so prišli do pone srečenca. Slika na desni predstavlja ogrodje nad vodnjakom. Na dnu vodnjaka je ponesrečenec. Po lestvi v vodnjaku so ponesrečencu, ki je bil začetkoma zasul do vratu, donašali okrepčila: rum, žganje. Slika predstavlja ravno moment, ko stopa donašalec okrej>-čil na lestvo, da se spusli na dno vodnjaka Po po-sebni cevi povajajo na dno vodnjaka svež zrak Veliki četrtek - rojstni dan presv. Evharistije Od zadnje večerje velikega četrtka dalje živi Kristus v sv. Rešnjem Telesu in Krvi med nami. Je to torej po pravici imenovan dan »dies natalis ca-licis« — rojstni dan keliha, kot beremo v starejših liturgičnih knjigah. Ako torej že s tolikim veseljem in spoštovanjem obhajamo rojstne dneve slavnih mož ali začetek družb in društev, koliko bolj moramo potem obhajati dan te čudovite ustanove božje ljubezni, po kateri Kristus prebiva med nami. To je naša dolžnost še prav posebno letos, ko sklepamo sveto leto 1900-letnice odrešenja in postavitve najsv. zakramenta, pa se obenem pripravljamo na veliko slavje evharističnega kongresa. Med žalost velikega tedna posije na veliki četrtek žarek veselja. Na večer tega dne je postavil naš Gospod najsvetejši zakrament. V zahvalo za ta veliki dogodek je sicer Cerkev določila poseben praznik; a tudi v liturgiji velikega tedna se spominjamo dobrote in ljubezni Gospoda Jezusa, ki nam je za slovo pred svojo smrtjo dal zakrament presv. Rešnjega Telesa. V znak veselja se pri sveti maši zapoje »Gloria«; liturgifrna barva je bela; oltar, kamor se bo po sv. maSi poneslo presveto Rešnje Telo, okrasimo kar mogoče sijajno. Tudi ponekod običajne večerne pobožnosti pred božjim grobom z Najsvetejšim naj bi nosile letos izrazito evharistični nprnf Od prvih časov krščanstva sem je na veliki četrtek zvečer sv. Cerkev obhajala spomin tega Domembnetfa dogodka. Polna hvaležnosti in lju- bezni zbira Cerkev še vedno ta dan zjutraj zveste otroke k oltarju, vabi jih k skupni mizi Gospodovi, da od tam zajemajo moči in poguma za borbe v težkih prilikah današnjega časa. Kakor sploh veliki teden, tako je tudi ta dan ohranila Cerkev prvotni običaj rimske liturgije z eno samo, pa skupno sveto mašo, pri kateri prejmejo vsi, tudi duhovniki, sveto obhajilo med sv. mašo iz rok cerkvenega predstojnika. Malokje je tako jasrno in odlično izražena misel, da smo vsi eno v Kristusu in da vsi brez izjeme darujemo eden in isti dar nebeškemu Očetu po rokah mašnikovih To je vredno in potrebno poudarjati zlasti dandanes, v času razrednih bojev in socialne bede in neenakosti! — Tu je tudi velik socialni pomen Kristusove ustanove ljubezni, postavitve Najsvetejšega zakramenta na današnji večer. Kot rečeno je poznala sv. Cerkev v starih časih samo eno sv. mašo, ki se je vršila zlasti na ta dan zvečer. Pozneje so zaradi raznih neprilik opravljali sv. liturgijo popoldne in končno v dopoldanskih urah. Sv. Avguštin pa nam poroča v 4. stol. o dveh mašah na ta dan: ena je bila zjutraj kot običajno, druga pa proti večeru kot poseben spomin na postavitev presv. Rešnjega Telesa. Na stare običaje spominja tudi procesija z Najsvetejšim k božjemu grobu. Nekdaj namreč niso hranili sv. hostij v glavnem oltarju, marveč so preostale hostije, zlasti za bolnike, po končani sveti maši prenesli v kak stranski prostor. Ker pa ie liturgija velikega tedna iz starih časov, veliaio na splošno /.anju uuiočiia prvin časov. »Četrtek Gospodove zadnje večerje« se imenuje danes v liturgiji ta dan. Pri dopoldanski službi božii nrevladuje radost — saj ie »nominski dan zadnje Gospodove večerje in postavitve najsvetejšega zakramenta. Vsa barva je bela; celo križ na oltarju je belo pogrnjen. Cerkev je namreč danes Gospodova obednica, oltar je miza zadnje večerje (prim.: Dr. Pogačnik, Veliki teden!). Mašuje samo en duhovnik, vsi drugi pa prejmejo sv. obhaiilo iz njegovih rok v spomin, da je Jezus ta dan apostole sam obhajal —, čeprav je zgodovinski razlog, kot smo omenili že zgoraj, prvotno bil drugi. Mašne molitve in spevi se nanašajo danes skoro izključno na čudovito skrivnost ljubezni, na presv. Evharistijo. Berilo iz sv. Pavla nas opominja, da vredno prejemamo najsvetejši zakrament. Evangelij o umivanju nog nas uči, naj s čistimi dušami pristopimo k mizi Gospodovi. Kako različno more človek prejemati božje milosti, kažeta izdajavec Juda Iškariot in desni razbojnik (prošnja). Juda naj nam bo v svarilo,, desni razbojnik pa naj raz-plamti naše zaupanje. V prošnji nad darovi (tihi molitvi) prosimo večnega Očeta, — »naj ti napravi prijetno našo daritev On sam, ki jo ie današnji dan izročil svojim učencem z naročilom, naj to delajo v njegov spomin . . .« Prav posebej za ta dan so prirejene tri molitve pred izpremenjenjem. V prvi se spominjamo »presvetega dne, ko je bil naš Gospod Jezus Kristus za nas izdan . . .« —, v drugi pa že izrečno prosimo: »To daritev svojih služabnikov in vse svoje družine, ki ti jo darujemo na dan, ko je naš Gospod Jezus Kristus izročil svoiim učencem skrivnosti svojega Telesa in svoje Krvi in naročil, naj jih obhajajo, spreimi torej mi- | losino, prosimo Gospod . . .«. Še značiineiSa |e tretja j molitev, tik pred spremenjenjem, ko položi mašnik ' roke nad darove (kakor nekdaj veliki duhovnik pri I spravni daritvi nad žrtvijo) ter moli: »Ki ie na ve- ' čer, preden je trpel za nas vseh zveličanje, t o j e danes, vzel kruh v svoje svete in častitljive roke, dvignil oči proti nebu k tebi, Bogu, svojemu vsemogočnemu Očetu, se ti zahvalil, ga blagoslovil, razlomil, dal svojim učencem in rekel: Vzemite in jejte od njega vsi. — Zakaj to je moje Telo.« Torej tik pred posvetilnimi besedami še enkrat prav močno poudarja ta »dane s«. Skoraj nikjer v vsej liturgiji ne poudarja sv. Cerkev tega »danes« tako odločno opazno, kakor prav danes, na veliki četrtek, na rojstni dan presvetega Rešnjega Telesa. To pa povsem upravičeno! Saj je to Kristusova oporoka apostolom in njegovi sveti Cerkvi, ki hoče to najsvetejšo oporoko svojega Ženina skrbno čuvati, zvesto spoštovati in jo spolnjevati, kot jo dejansko tako zvesto izpolnjuje že tisočdevetsto leti Rojstni dan keliha, Evharistiie, ki je obletnica najdražje oporoke Gospodove, mora biti vsem kristjanom najsvetejši dan po zgledu matere Cerkve, poln veselja in hvaležnosti za ta neprecenljivi dat Odrešenika človeštva. Ze danes se moramo za trdno odločiti, da bomo branili, spoštovali in čuval' ter spolnjevali Kristusovo oporoko vedno bolj. Večje spoštovanje in tesnejše združen|e z ev-harističnim Kraljem — to je naloga naših priprat na veliki evharistični kongres, pa tudi njegov namen. Uspeh in sadovi vseh teh priprav, moliter in manifestacij za nas pa mora biti tak, kot beremo v Apostolskih delih (2, 42): Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenji-kruha in molitvah«. S lem je izražen program za prenovitev socialnega in verskega življenja, ki bo črpalo ort>novitveno moč iz Presv. Reš. Telesa. Ljubljanske vesti: Komite tehničnega deta ustanovljen Ljubljana, 17. aprila. Med našimi tehniki, to je inženjerji, gco-inetri in geodeti ter med diplomiranimi tehniki je že dolgo bila želja, dn bi se njihove vrste združile na enotni padlugi za doseganje skupnih ciljev in za skupno borbo. Ta želja se jo uresničila včeraj, ko so tehniki osnovali komite tehničnega dela, v katerega so vstopile skoraj vse pomembnejšo tehnične ustanove in organizacije tehnikov. Dosedaj so včlanjeni v ta komite Združenje jug. ranih tehnikov kraljevine Jugoslavije, Organizacija praktičnih olektrostrojnih tehnikov, tehnična fakulteta v Ljubljani in Tehnična srednja šola v Ljubljani. Ustanovnega občnega zbora, ki ,ie bil snoči v prostorih inženjerskega združenja v Kazini, .se je udeležilo lopo število tehnikov vseli strok. Bansko upravo je zastopal ing. Sknberne, mestno občino ing. Poženel in in-ženjersko zbornico ing. Dimnik. V imenu pripravljalnega odbora je ' O-dal poročilo ing. Pečenko, ki je naglašal, da morajo tehniki najti pol iz »krize«, ki jo je povzročilo nesoglasje med tehničnim napredkom in zaostalim gospodarstvom. Namen novega komiteja je preskrbeti primerno prakso in zaposlitev tehnikom ter skrb za primeren standard ter intorese tehnikov. Komite pričakuje, da bo s svojim delom nagel polno razumevanje pri javnih institucijah in industriji". . Prebrana so bila nato pravila, iz katerih je razvidno, da oo komite zahteval regulacijo števila učencev posameznih strok, statistiko vseh interesentov s.a zaposlitev, vseli novih al-solventov, vseh podjetij in njihove obsežnosti, vseh tujcev iu njihovih pravic ter vseh državnih in samoupravnih mest, ki bi prišla za tehnike v poštev. Komite sc bo boril tudi za nove in stare zakonito pravice v najnovejših barvah in oblikah dobre kakovosti ter KLOBUKE razne športne čepice nudi v bogati izbiri po nizkih cenah MIRKO BOGATAJ SBTffW LJUBLJANA, STARI TRG 14 Solidna postrežba Sprejemajo se popravila O Cenjene inserente opozarjamo na veliko važnost trgovskih in obrtnih oglasov v velikonočni številki našega dnevnika. Ker izide »Slovenec« žc v soboto zjutraj — prebirali ga bodo torej v vseh prazuiških dneh — in bo njegova naklada izredno povečana, jc tudi najmanjšemu oglasu zagotovljen uspeh. Kljub visoki nakladi pa cene oglasom za to prazniško izdajo niso zvišane. — Končno prosimo cenj. inserente iz Ljubljane in okolice, da oddajo svoja oglasna naročila čim največ mogoče že tekom današnjega dne, da bomo mogli v vsakem oziru ustreči izraženim željam izvršitve in namenščenja oglasov. 0 Častni večer dr. Rudolfa Marna. Zveza za tujski promet je priredila v torek zvečer svojemu predsedniku, načelniku banske uprave arcele, Šmid Matevž, nakup parcele Hochreiter Barbara, nakup jjarccle, dr. Ivan Jančič, prodaja parcele, ing. Kiepach Milan, nakup dela parcele, sokolske-tnu društvu Maribor-matica se Odstopi zemljišče v Ljudskem vrtu za zgradbo sokolskega doma. Obrtna dovolila za gostilne so dobili: Geršak Ivanka, Gra-bar Marija, Hummel Ana, Jarc Alojzij, Jeršek Kri stina, Kirbiš Josip, Kliček Alojzij, Kovačič Alojzija, Peklar Ljudmila, Starman Rado, Vicel Albert. Dovolilo za restavracijo je dobil Merlak Kvirin, □ Občina bo napravila red. Kakor smo poročali že včeraj, je bila na torkovi seji občinskega sveta vložena interpelacija o razmerah pri požarni brambi. Na zaključku seje sc je interpelacija obravnavala ter je podal mestni načelnik dr. Li-pold zagotovilo, da bo osebno interveniral za mirno likvidacijo vprašanja, katerega je sprožila gasilska župa s svojimi neumljivimi določbami, v nasprotnem slučaju pa bo mestna občina sama napravila energično red. □ V diakone bodo posvečeni na veliko soboto v stolnici subd akoni; Camplin Ivan iz Bogojine, Jerman Rudolf od Sv. Ruperta na Dolenjskem, Škraban Janez iz Murske Sobote, Voda Ivan od Sv. Urbana pri Ptuju, Gregor Janez iz Murske Sobote, Kolenc Ivan iz Turnišča, Škatar Ivan iz Beltincev in Zelko Ivan iz Črensovccv. □ Veliki teden v mariborskih svetiščih. — V stolnici se vršijo cerkvena opravila v sledečem redu: Danes na veliki četrtek ob 7. škofova ponti-fikalna sv. maša, blagoslovljenje olja, slovesno obhajilo duhovnikov in vern:kov. — Na veliki petek začetek sv. opravil in vernikov. — Na veliki petek začetek sv. opravil ob 8. Ob 19 zadnja slovesna postna pridiga, katero ima prevzv. knezoškof dr. Tomažič. Na veliko soboto se začne sv. opravilo ob pol 8 z blagoslovitvijo ognja, nato blagoslovitev krstne vode in ob 9 slovesna sveta maša. — Popoldne ob 18 slovesno vstajenje s procesijo okoli cerkve in zahvalno pesmijo. — Na veliko noč od 5 tihe sv. maše, ob pol 10 slovesen vhod prevzv. nadpastirja, nato pridiga in ob 10 škofova pontifikalna sv. maša, ob koncu apostolski blagoslov. Na velikonočni ponedeljek bo služba božja, kakor ob nedeljah. — Frančiškanska bazilika: Na veliki četrtek, petek in soboto se začne sv. opravilo ob 7, popoldne ob 17. Na veliko soboto bo vstajenje ob 17. KA, Apostolstvo mož in Marjina kongregacija mater se zberejo ob pol 17 na samostanskem hodniku. Magdalenska župna cerkev: Na veliki četrtek, petek in soboto sv. opravilo ob 7. Na veliko soboto pop, ob 16 slovesnost vstajenja Gospodovega. □ K občnemu zboru Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. V torkovi številki smo v jx>- Velikonočna izdala ** Slovenca »t izide v povečanem obsegu in znatno višji nakladi že v soboto zjutraj, zato se sprejemajo oglasi za to prazniško številko le do petka 19. t. m. opoldne Cenjene inserente vliudno vabimo, da oddajo svoja oglasna naročila kar največ mogoče že tekom četrtka ali vsaj v prvih dopoldanskih urah naslednjega dne. jier Din 780.419.30. Na podlagi provedenih sklenjenih dotacij ostanejo na razpolago zavodu jamstvena sredstva v skupnem znesku Din 102,078.880 74 par. ročilu s temu občnemu zboru omenili, da ni dobila večine pri dopolnilnih volitvah v odbor ona lista, ki so jo postavili marksisti. Prepričali pa smo se, da te liste niso postavili marksisti, ampak je bila sestavljena dogovorno med uradniki davčne uprave, mestne občine, pošle, sodišča ter bolnišnice in da so bili merodajni pr i sestavi te liste gosj>odarski oziri. □ G cdališče zaprto. Do velikonočne nedelje ostane mariborsko gledališče zaprto. V nedeljo zvečer pa bo krstna vprizoritev nove slovenske operete »Prebrisani Amor«, Vi ji ie avtor igralec in režiser g. Rasberger. □ Avtobusni promet na podeželskih progah se bo vršil jutri, v jietek, v istem obsegu kakor običajno ob sobotah. □ Obmejni promet. Marca- meseca je pripotovalo preko Maribora v državo 1825 Jugoslovanov, 2330 Avstrijcev, 829 Cehoslovakov, 283 Nemcev, 7 neprevidnosti skočil iz vlaka, ker se je odpeljal v napačno smer. Rojko je dobil hude poškodbe na glavi in ostalem delu telesa in je bilo njegovo stanje brezupno. Res jc žc v torek ob pol 8 zvečer v celjski bolnišnici izdihnil. — V poročilu o prvi železniški nesreči v Levcu sc je vrinila mala napaka. Tevža Franca, ki ga je savinjski vlak \ Levcu prereza I nu dvoje, so prepeljali v mrtvašnico nn žalskem pokopališču in ne v celjsko bolnišnico. •©■_ Za dobro potico — fino moko, lepa jedrca in rozine: to in vse ostalo lioceni in v odlični kvaliteti v trgovini Fazarinc, Celje. Istotam tudi sir, sardine in namočena polenovka. Primoran sem izprazniti tohal, zaradi tega prodajam manuSak-turo, konfekcijo, domska in moško perilo, nogavice in drugo blago po globoko znižanih cenah. Kolbezen Franc, Celje Prešernova Kultum* obzornik Razgovor s P. Razbergerjem ob priliki njegove nove opefete. Mariborsko gledališče vprizori v prihodnjih dneh novo delo »Prebrisani Amor« — opereto v 3 dejanjih, ki ji je sestavil besedilo in jo uglasbil g. Pavel Rasberger, dolgoletni aktivni član mariborskega narodn. gledališča. Spričo bližajoče sc krstne predstave me jc prilika pripeljala na njegovem domu do kratkega razgovora. Sedla sva za mizo in prešla takoj k stvari. Z vedrim obrazom je pripovedoval g. Rasberger in odgovarjal na moja vprašanja. »Kako ste pričeli z ustvarjanjem svojega najnovejšega operetnega dela?« »Začetek je že daleč. Stvar je zorela v meni žc pred nekaj leti. Kakor veste, sem napravil in izdal že mnogo kupletov in drugih lažjih glasbenih del. Imel sem namen, da s tem nudim primerne snovi predvsem našim širšim ljudskim plastem. Zato so tc skladbe lažjega značaja, namenjene za podeželske nastoj>e in odre. Ker sem našel mnogo odziva in dobival od reč strani vedno nove pobude, sem se lotil pred leti tudi daljše stvari, ki naj bi obsegale spevoigro v enem dejanju. Za vsebino sem porabil neki ičotzebuejev motiv, ki se® ga po svoje predelal, razširil in prikrojil.« »To je bil torej osnutek vaše operete?« »Da, Toda prvotno sploh nisem imel namena, da bi napisal celo opereto v večjem obsegu in za naš odeT. Kakor rečeno, sem mislil na maniše odre z dežele, ker jim sličnega materijala manjka. Saj imamo primernih del malo. Pa se je stvar izvedela in vedno pogosteje so inc navduševali moji prijatelji in znanci, da nai vendar zložim opereto. Končno me je povprašal celo naš upravnik, kai je z mojim delom in kdaj nameravam bili gotov, ker nanj čaka, Premišljal sem se in se odločil, Enodejanka bi za en večer na našem odru ne imela pomena, zato sem raztegnil stvar na tri dejanja, tako da je ves večer izpolnjen z enotnim delom.« »Ste besedilo sami priredili?« »Scin in upam, da bo dobro. Naše znane operete imajo često manj posrečeno vsebino. Nekateri komponisti so v tem oziru premalo izbirčni, z vsem se zadovolje in vse jim prija. Jaz sem gradil besedilo iz svoje dolgoletne odrske in igralske prakse. V dolgi vrsti predstav, pri katerih sem sodeloval kot igravec, režiser in glasbeni ko-: repetitor, mi jc pač iz lastne izkušnje znano, kai , je za oder primerno, tehnično možno in dramatsko ; učinkovito. Zato boste videli, da dejanje na odru gladko teče in ne potrebuje prav nič raznih vložkov, ki so v operetah sicer običajni in imajo namen, da pojemajoče dejanje zopet poživc in pospešijo in mu dajo nove življenjske sile. Ponavlja se tudi pri mnogih operetah napaka, da je vsebina že v sredi dela izčrpana in je zadnje dejanje le šc nekako prisiljeno izpeljano do konca. Pri moji opereti tega ni. Pazil sem na to, da razvoj dejanja vzdrži gledavca ves čas v zanimanju in pozornosti ter sc V6a zamotanost razjasni šele prav na koncu.« »Kaj fe vsebinska osnova vašega dela?« »Naslov operete je: Prebrisani Amor. Vsebina je dostojna, verjetna ljubezenska zgodba brez ki- ča in brez vsake operetne lascivnosti, ki jo 6icer pogosto srečujete. Temu sem se popolnoma izognil. Stari zdravnik Maček hoče združiti v zakon svojega nečaka Srečka in njegovo sestrično Dragico, Dragica pa že ljubi mla ega trgovca Vesela, Srečko pa hrepeni v ljubezni za mlado deklico, ki se je pred dvema letoma neznano kam preselila in je zgubil vsako sled za njo. Ta neznana deklica je Minka, Veselova setra, ki so jo še kot malo deklico starši določili Srečku za zaročenko-Srečko jc velik prijatelj Vesela, njenega brata, ve tudi za svojo zgodnjo zaroko, ne pozna pa še zaročenke Minke, ki je po usodnem naklučju prav tista deklica, katero je spoznal že pred dvema letoma in jo sedaj zaman išče. Dejanje se torej razvija s tem, da skuša Vesel dobiti Dragico, Srečko pa v zamenjavi oseb vzljubi Minko, ne vedoč, da je to njegova določena zaročenka. Premagati in prevarati je treba torej ne-| dostopnega starega Mačka, pri čemer pomaga i njegov muhasti sluga Pavliha, ki je glavna komična postava v opereti. Na koncu slavi zmago seveda prebrisani Amor.« »Kakšna pa je glasbena plat?« »Najprej vam moram priznati, da moderne lahke glasbe ne ljubim. Ne morem se ogreti za sodobne šlagcrje. Tega tudi ne boste našli v mojem delu. Ubral sem starejšo gasbeno pot in komponiral v lahkem melodioznem ter arioznem stilu. Moderniziral sem stare motive. Zlasti pa me je razveselilo, ko sem opazil, da sem na več mestih nehote zadel našo domačo, narodno melodijo. Mnoga mesta zvenijo prav pristno domače, v narodnem tonu. Upam, da bodo tudi v celotni orkestralni izvedbi prišla do veljave. Pri zgradbi operete sem se držal običajnih njenih form, povezal sem v celoto sopranski in tenorski samospev, njun dvospev ter vpletel vmes četverospeve in melodrame. Uvertura ni glasbeno samostojen del, ampak se naslanja v osnovah na motive vseh Irci dejanj, zlasti prvega.« »Kako pa je z osebami in z zasedbo v našem gledališču?« »Enajst glavnih vlog je v rokah naših priznanih igravcev, nastopa pa tudi moški zbor. G. J. Kovič vodi z veliko ljubeznijo in vnemo režijo, glasbeni del pa študira g. L. Herzog. Oba uživata moje popolno zaupanje in sem jima za njuno prizadevnost in skrbnost iskreno hvaležen,« »G. Rasberger, kaj bi ne hoteli seči ob te; priliki še nekoliko nazaj v vaše življenjske spomine?« In pričel mi je listati po knjigi svojega življenja Povedal in pokazal mi jc marsikatero podrobnost, ki jo tajno hrani med 6vojimi najdragocenejšim-' spomini. Skozi vse njegovo življenje sc vleče izza mladih let kot rdeča nit veselje do glasbe in do odra. Glasbi se je posvetil 1. 1900 na ljubljansk Gl. Matici, igral klavir, sc učil pri Gerbiču orgla-nja, zraven pa od 16. leta starosti ob vsaki prilik, sodeloval na odrih. Nastopal je v Rokodelskem in v Katoliškem domu v Ljubi ani, Diuštvo rokod pomočnikov se ga ob vsaki priliki s ponosom spominja. Od 1. 1904—8 je bil mestni kapelnik v Bakru Značilno je, da je v vsakem kraju svojega službovanja začel vsestransko glasbeno delovanje. Tud: v Bakru je bil kapelnik, pevovodja in organisl, torej duša vsega glasbenega življenja, zraven pa še vnet delavec pri tamošnjem diletantskem odru. le dobe se z veseljem spominja in nanizal mi je iz spominov zanimivih doživljajev, ki vsi pričajo da je tamkaj deloval z vsem srcem in dušo in st v kratki dobi najtesneje navezal na svoio okolico. V ljubljanskem gledališču je deloval po<3 upravnikom M. Hubadom, ki ga ie poznal iz Gl Matice in mu prvi pomagal na oder, ter pod Fr Govekarjem, V letih 1912—14 je bil v Zagrebu kier ip 7/\npt irfrnl liUrnli rta Ifrallrp vzel vodstvo cerkv. petja pri Sv. Ivanu v Novi I vasi in e, svojim ženskim cerkvcnim zborom ter Električni tok ubil delavca Vevče, 17. aprila. Snoči okrog 17 se je ko blisk med vevškim delavstvom in bližnjih vaseh raznesla pretresljiva vest, da je električni tok ubil delavca Jakoba Zu-lovca, stanuiočega v Vevčah, očeta peterih nepreskrbljenih otrok. Kako se je zgodila nesreča, bo skušala ugotoviti komisija in tozadevna preiskava. Ponesrečeni Žulovec, ki je sicer tovarniški ključavničar, je bil zadnje čase zaposlen v oddelku pri parnem in di-naino stroju z generatorjem. Ob 16.45 ga je zadnji videl še neki delavec, ki je šel po opravkih skozi la oddelek. Pet minut za tem ga je našel strojnik Res. Ta je nemudoma obvestil ljudi, ki so skušali ix>nesrečeiica obuditi k življenju, kar pa se ni posrečilo tudi pozvanemu zdravniku dr. Jenku. 6000 Pri menstrualnih težkočah • migreni, ncuragiji in vseh vrstah bole-ni deluje hitro in ianesljivo ALG OCR ATI NE Proizvaja E. LANCOSME. 1'ARIS. Dobiva so v vseli lekarnah. Oirl, roe, n. 51.2571 nrl 11 XI'. 193« Koledar Četrtek, 18. aprila: Veliki četrtek. Antia, mučenica, Šeip ob 22.10. Herschel napoveduje lepo vreme. Novi grobovi + Amalija Magdič. V noči od torka na sredo je po kratki bolezni umrla znana in spoštovana ljubljanska trgovka ga. Amalija Magdič-Milivojevič. Ga. Amalija Magdič jc bila iz znane novomeške rodbine Kornič ter .je bila rojena, v Novem mestu 1. 1880. Po poroki s trgovcem Pavlom Magdičem je skupno z možem vodila znano ljubljansko modno trgovino Pavle Magtlič, po moževi smrti leta 1918 pa sama in ji je v zadnjih letih pomagal pri vodstvu tudi sin g. Pavel Magdič. Leta 1926 se je ga. Amalija vnovič poročila s podpolkovnikom g. Milivojevicem. Pokojna gosjpa jc. bila blaga žena, ki jc bila tndi za reveže dobra. V vrstah ljubljanskega trgovstva .ie uživala velik ugled, zlasti težko :io pa bodo pogrešali njen mož in njeni otroci: sin Pavel ter hčerka Slavka, poročena Koser, Meta in Jelka. Ugledni družini izrekamo iskreno sožalje, Pokojnici naj sveti večna luč! 70 dinarjev od l.mala do 30. lunlla in od 1. septembra do 15. oktobra Vas stane dnevno blvanle v znamenitem kopališču Slatina Radenci. Vračunano Je stanovanje, hrana, kopelll, vse takse in vsaMh daset dni zdravniški pregled (Roncgon, analiza seči). Posebel se nič ne p'ača, samo tedai, ako so potrebna od zdravnika kakšna zdravila, ali posebno zdravljenje z aparati 'diatermi i, kvarc, in|encile in slično). Zdravijo se bolezni srca, krvnih žil. cirkulacije, ledvice in sečnih organov, živcev, nervoznosti, notranjih žlez (slndv-orna bo'ezen, pilit, ženske motnje in slično), Jeter, kamen.iv, moško in obče slabosti, motnje prerane in normalne starosti. Radenci je najmočneise naravno mine-ralno-ogljično kopališče cele Jugoslavije. Prospekte in navodila pošlje z veseljem- Uprava kopališča Slatina Radenci, Slovenila. Ostale vesti — Oglase za velikonočno številko »Slovenca« sprejema naša uprava, kot smo včeraj poročali, samo še danes in jutri do 12. ure opoldne. Ker pa naša opoldanska poštna pošiljka dospe v Ljubljano šele med 5. 111 6. uro popoldne in bi bilo radi kratko odmerjenega časa nemogoče izvršiti vsa oglasna naročila po želji cenjenih inserentov, vljudno prosimo, da p. 11. oglaševalci oddajo vse večje oglase že tekom današnjega dne. Petek dopoldne naj bi bil določen le za oddajo nujnih malih oglasov ter neodložljivih posmrtnih naznanil. — Dar za Bonačev spomenik. Na nedeljskem bojev, delegatskem zboru v Ljubljani so delegati kot prvi prispevek darovali 662 Din in se izjavili, da bodo skupine pričelo z nabiralno akcijo, ter prispevale po možnosti čim več. — Za brezposelne trgovske sotrudnike je daroval gospod Alfred Bachmann, zastopnik tvormcet Pollak & sinovi Din 100. Iskrena hvala! Pomočniški zbor. — Posebni izletniški (popularni) vlaki o veliki noci. O veliki noči bo uvedla železniška uprava dva posebna izletniška (popu- s poživljenjcm petja pri liturgiji močno poglobil ccrkveno življenje. Vojna je zajela ludi njega. Po prevratu je bil za kratko dobo v Ljubljani, nato pa od 1. 1919 dalje v Mariboru, kjer je deloval kot igravec, režiser in korepetitor in kjer se udej-stvuje še danes. Glasba je bila vedno njegovo največje veselje. To pri vsaki priliki odkritosrčno priznava in po-vdarja. Segel je tudi v »voj arhiv in mi pokaral mnogo neobjavljenih skladb, med njimi tudi nekaj resnejših, kot n. pr. cerkvene pesmi na glagolski tekst iz dobe delovanja pri Sv. Ivanu. Pa je še govoril o svojih osnutkih in načrtih za bodočnost, še vedno je poln življenjske energije in mladostne ustvarjajoče sile, Neomajno in neumorno hoče delati še naprej in hoditi po začrtani poti. Bb, voltni tok mu je napravil na roki precejšnjo odprtino. K tej nesreči pravi delavstvo: Pri strojih naj bodo zaposleni kvalificirani delavci, ki natanko poznajo elektro-strojno delo. Življenju nevarni deli strojev naj bodo zadostno zavarovani. Tudi delavec naj bi bil zavarovan z zaščiteno obleko (rokavico). Neprimerno je tudi, da je pri stroju samo ena delovna moč. Ponesrečeni 2ulovec je bil delaven v raznih porajajočih se strokovnih organizacijah, in večkrat na čelu teh, s katerimi je imela JSZ hude boje. Rajni zapušča žalujočo ženo 111 pet šoloobiska-jočih otrok, katerim je bil zelo skrben družinski oče. Bog naj jih tolaži! Njemu pa podeli milostno sodbo! larna) vlaka iz Zagreba na Sušak in iz Zagreba v Split. Vlak na Sušak: Odhod iz Zagreba gl. kol. dne 21. aprila 1935 ob 0.14, iz Karlovca 1.13. Prihod na Sušak ob 5.41. — Povratok: Odhod iz Sušaka dne 22. aprila 1935 ob 20.07, prihod v Karlovac 23. aprila ob 1.05, prihod v Zagreb gl. kol. ob 2.05. Vlak na Split: Odhod iz Zagreba gl. kol. dne 20. aprila 1935 ob 21.10, iz Karlovca 22.10, prihod v Split 21. aprila 1935 ob 7.32. — Po-vratek: Odhod iz Splita dno 22. aprila 1935 ob 19 23, prihod v Karlovac 23. apr. 1935 ob 4.53, v Zagreb gl. kol. 6.13. Znižana vozna cona za vlak Zagreb—Sušak znaša za tja in nazaj: za relacijo Zagreb gl. kol,—Sušak v II. razr. 69 Din, v III. razr. 46 Din, za relacijo Karlovac—Sušak pa v II. razr. 54 Din, v IU. razr. 36 Din. Znižana vozna cena za vlak Zagreb gl. kol,—Split znaša za tja in nazaj za relacijo Zagreb— Split v II. razr. T29 Din, v III. razr. 86 Din, za relacijo Karlovac—Split pa v TI. razr. 114 Din, v III. razr. 76 Din. Potniki l vseh postaj ljubljanske direkcije, ki želijo potovati s tema vlakoma, si kupijo na svoji vstopni postaji žel. legitimacijo K-13 in cclo vozno karto do Zagreba ali Karlovca. Ta karta jim velja za brezplačen povratok od Zagreba ali Karlovca do prvotne vstopne postaje. PoDust za vožnjo do in od priključne postaje Zagreb gl. kol. odn. Karlovac pa velja samo en dan pred odhodom in en dan po povratku izletniških (popularnih) vlakov. V Sušaku odn. Splitu morajo ti potniki dati žigosati železniško legitimacijo. Podrobnejše informacije morejo potniki 1 dobiti pri potniških blagajnah na vseh želez- I niških postajah. — Ciril Kranjc, bivši mornariški narod-nik na »Virlbusu-l.uititiu«, sedaj 100'< invalid, stanujoč v Ljubljani, Trnovski pristan 3, prosi svoje tovariše iz »Viribusa Unitisa g. Oerne-ta, bivšega mor. narednika — »\Vaffcn-qnartirmeistra« in gospoda tedanjega »Satii-latsciaartirincistra>< za naslov zaradi pričevanja v invalidski zadevi. Stroške bo povrnil. — Važna in vesela vest za vse, ki sc ba-vijo s športom fotografiranja ali se žele posvetiti temu lepemu športu, je znižanje cen za foto-filmski materijal in uvedba cenenih aparatov. Svetovna tvrdka Ko«lak-Oonipany je dala nn trg zelo cenen aparat pod znamko Kodak-Baby-Brownie. Cena mu je samo 75 Din ter se dobi pri vsakem toto-trgovou. Velikost slike te lepe kamere je 4X6.50 cm. Uporaba elegantne kamere je zelo enostavna in more z njo vsakdo napraviti krasno posnetke. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, ieter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. ZAHVALA Presenečen in globoko ginjen nad tolikim številom brzojavnih, pismenih in ustnih česlitk k moji 70letnici, je nemogoče zahvaliti sc posameznikom. Zato nuj mi bo dovoljeno, dn to storim tem jjotom in veljaj moja globoka zahvala v prvi vrsti vsem gg. zastopnikom civilnih iu vojaških oblasti, gospodarskih, humanitarnih .socialnih in političnih društev, daljo vsemu časopisju, novinarjem, svojim prijateljem in znancem ter sploh vsem, ki so se me spominjali in pripomogli k moji proslavi nu ta ali oni način. Posebno mojo globoko zalivalo pn sem dolžan vsemu gasilstvu dravske znjednice z« pri- . južno podoknico in lejx> uspelo akudemijo na ' Taboru, vsem sodelujočim tovarišem, posebno 1 šc podstarešini G. Z. tov. Cererju, ge. Pristov-škovi in g. Svetelu. Pevcem Ljubljanskega Zvona in Nar. žel. glasbenemu društvu »Slogi« /a sodelovanje, prisrčna livnln. Vsa izročena mi častna darilu in jviklonje-no cvetje ostanejo mi najlepši spomin. Vsn proslava mo jega jubileja veljaj d e 1 u nas vseh v procvit in napredek naš iii skupnih idej. V Ljubljani, dne 18. aprila 1935. Josip Turk. Celo življenje PROTI ZOBNEMU KAMNU Radio Gospodarstvo Banovinske davščine Kot smo že poročali, je finančni minister odobril proračun dravske banovine za 1935 1936. Novi proračun znaša v splošnih dohodkih 83.65 (1934 36 85.16) milij. iu ravnotoliko v izdatkih. Dohodki banovinskih podjetij in ustanov so izkazani s 49.9 (40.07) milij., izdatki pa s 35.64 (30.14) milij. Din. V davčnem oziru nam prinaša novi proračun tele izpremeinbe: zniža se skupna doklada na državne neposredne davke od 70 na 63%. Med trošarinami je za enkrat ukinjena samo trošarina na premog. Med taksami so odpadle tele: taksa na sečnjo gozdov, taksa na živinske potne liste, davščina na šmarnico ter davščina na motorna vozila. Na novo pa se vpeljejo tele takse: na posest in nošenje orožja, taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih in nekatere banovinske administrativne takse in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah. V tem poglavju so obsežene tudi večinoma prejšnje takse na pooblastitve in dovolila. Banovinske takse so naslednje: I v banovinskih poslih se pobira 50% doklada k istovrstni državni taksi po tar. postavkah 25, 33, 41, 42, 48, 47 in 48, 100% doklada pa k postavki 229, nadalje se pobira k državni taksi po postavkah 8, 91. 92, 93, 108, 109, 113, 115, 118, 127, 257, 1 276 in 285 50% banovinska doklada. Za prenos lastništva na potnem listu je določena banovinska taksa za drobnico na 2 Din, za veliko živnl pa na 4 Din. Takso plača kupec. Banovinska trošarina na električni tok za razsvetljavo je povišana. Doslej je znašalu za lok zu razsvetljavo 15 par od kilovatne ure pri ceni toka do 6 Din, 10 par pri ceni toku nad 6 Din, odslej pa je določena na 20 par pri ceni do 4.99 Din, 15 par pa pri ceni na 4.99 Din, pri ceni na 7 Din za kilovatno uro pa se te trošarine ne plača. Ukinjena pa je trošarina na tok zu pogon in aparate, ki je doslej znašala 1.5 pare za uro ter zn elektrotehnične in slične svrhe, ki je znašala 0,25 pare od ure. Podvojena je trošarina na kvas od 2 na 4 dinarje. Preurejena je ludi banovinska trošarina nu pnevmatiko. DRAMA Začetek ob 20 Celvlok, IS, aprila: Slehernik. Izven. Znižane cene od -Ml Din navzdol. Potok, 19. aprilu: ob 1.1: Slehernik. Izven. Znižano ceno od 20 Din navzdol. Sobota, 20. aprilu: Zaprto. No Orgelska glasba 19.10 Delavska ura 20.13 Vokalni orntori.i 211.33 Simfonični koncert 22.20 Hadljski orkester 23.-1.". lIaydnovi godalni kvarteti -Budimpešta: 17.33 Petje 18.40 Harlu 10.13 igra 22.10 Oporni orkester 23 33 (iodnlni kvintet - Milun-Trsl: 17.03 Rim 22.00 Orgelski koncert — Rim-Bari: 17.03 IVv. ski in instrumentalni koncert 20 lj Orkestralna glasba — Praga: 21.03 Velikonočni uiir med narodi, koncert — Varšava: 20.30 .1. S. liuch: Matejev pasijon - Berlin: 19.13 Mol od rama 20.40 Radijski orknster — Konir/shera: 19.30 Schraman, Sonata 20.13 Nemški vojtvk leia 19'>, igra 21.30 1'asijonsko pesmi — Hamburg: 20.1)1 Mozart. Klavirski trlo 21 23 Nemške narodno pestni hrepenenja — Vratislavu: 20.10 Igra iz burske vojne 21.30 Deklic, pojo — lApsko: 20.10 Pasijon Zlato mesto , \Vieelicrt 31.20 Beethovnove sonate — K Sin: 20.10 Koncert 7a veliki četrtek 2100 Skoti doline nemSkoga dela — Sluti nar t: 20 20 Opera Noro in Acte , iz katnlanščine -Monakom: 19.10 Orkestralni koncert 20.10 StaroncinSkc Pesmi za p asi jonski čas ui.39 Radijski orkester -/.urieh: 20.15 Igra 21.10 Duhovno urijo Strasuburg IS.30 Orkestralni in vokalni koncert 20.4." Pasi ionska igra. JMascnauiilaL Uubliana 1. Nočno sluibo imajo lekarne: dr. 1'iccoli, Tyrš.-vu cesta 6; mr. Houevor, Celovška cesta «52, in mr. Gartii«, Moste. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI Dno 19. novembru 1934 Je bila otvorjena v Ljubljani Ljudska univerza. Prvi »eraener jc oboegal pet javnih (Si.rSih) predavanj, ki so bila v Delavski zbornici, te dva ciklusa prelivanj, kl sta bila v tečajih: lu sicer: ciklUH predavanj v Kocialno-gospodarsketn tečaju in ei klns predavanj o uiu5i državi. V oboh tečajih je bilo skupno 30 predavanj. Drugi semester je pričel 21. januarja 1935 ter ic trajal do S. aprila. V lom semestru je bilo 11 javnih (fiirSih) predavanj v Delavski zbornici ler tudi dva te čaju: socialno-pol i lični tečaj ter to-Mij s predavanji o glavnih filozofskih vpraSanjih. V obeli tečajih je bil. skupno 20 predavanj. V prvem letu delovanja Ljudsko univerze Jc bilo toroj »kupno 72 predavanj, ki jih jo obiskalo 802« posln salcev. O potrebnosti l<; ljudske ustanove dovolj jasno govori Stovilo obiskovalcev. Na Jesen prične Ljudska univerza z drugim leton svojega dola: želimo, da bi našla šo več razumevanja kukor gu Jo doslej. Mnrihnr m Nočno lekarniško sluilio imata drevi Muverjeva lekarna 'Pri zamorcu- v Gosposki ulici in Slrakovu lekarna Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. Druffi trn«'} Ffč. V torek zvečer jc bil ž« tretjič vprizoijen (n-egorinov pasijon V času ohiskanja-. Tej predstavi je prisostvoval g. avtor sam. Uvodoma mu jo predsed nit; .-Ljudskega odra- g. Kozamemi.k izročil zini lovorov venec. Pasijon se bo predvajal še danes iu n. velikonočno nedeljo lKrpoldne in zvečer. Cerkveni vestnih Velikonočni sestanek III. kongrepacije t) Lichleit-turnovem zavodu bo v torek, 23. aprila ob 14. Iskrm. vabljeno vse! Pridite polnoiitcv.i.lno! Izredno celonofno češčenje prest!. Zakramenta se prične v ljubljanski stolnici drevi po skupni molitveni url ob devetih. Molili hotno do polnoči 23., po polnoči pa 24, aro za veliki četrtek, ozir. za ve-liki petek Možje In mladeniči, ne prezrite tega vabila! Povabit.■ tudi vse tiste, ki no dobe v roko naSegn dnovmika! Poizvedovanja S red nje veli k ključ se je našel nn Celovški cc-stl v bližini vol esej ma. Dobi se v upravi 'Slovenca . Novo mesto Združenje mesarjev in klolmsičarjev za okraj Novo mesto sporoča cenjenemu občinstvu, da bo do mesnice na velikonočno nedeljo, dne 21. I. m in na velikonočni ponedeljek ves dan zapite. Zaradi tega se cenjeno občinstvo naproša, da sc preskrbi z mesom že dan preje. Ptuj Novi grobovi. V ptujski bolnišnici je umrl nagle smrti 36 letni Kranc Ferbega, posestnik iz Oruškovja pri Podlehniku v Hal. Truplo so prepeljali iz Ptuja na domače pokopališče, kjer ga pokopljejo. — V Ptuju pa je umrla Marija Marušič roj. Svigl, vdova zasebnica, v visoki starosti 81 let Naj v miru pofivatn! Popis in pregled živine in prevoznih sred stev. Mestno poglavarstvo razglaša, da se bo vršil tudi letos ponis odnosno pregled do sedaj še ne-pregledanih konj. vozov In blciklov. Vsled leg:: se pozivajo vsi lastniki, od vojaške komisije Si nepregledanih konj, vozov in biciklov. da iste bre/. pogojno prijavijo do konca tega meseca pri mest nem poglavarstvu v svrho seslave tozadevnih seznamov. Prijave se sprejemajo na mestni policiji En češki film <>300000 Din Oholi 85.000 Din za igralca--Kriza v filmskih podjetjih ★ Srečna Rusija Na pr\i pogled bi človek mislil, da donaša filmska industrija izredne dohodke. V resnici je v zadnjem času zašlo mnogo (svetovnih filmskih podjetij v hudo krizo. Posebno filmska podjetja na češkoslovaškem se pritožujejo, češ, da jih je zgrabila kriza. Češkoslovaška izdela okoli 4<> filmov na loto, a sama jih ne more uporabiti; na drugi tsrani je izvoz silno otežkočen. Zato skušajo podjetja v Ilostivaru in Barrazdovu do skrajnosti izrabiti produkcijsko silo ateljejev. Največja težava nastaja pri izbiri vsebine filma. Težave so tudi 7. igralci. Ti prehajajo iz filma v film, igrati morajo mnogo in se tako obrabijo. Občinstvo sc jih naveliča. Nedavno je neka igralka začela igrati res srečno, mnogo je tudi pripomogla reklama. Nazadaje se je občinstvo tudi nje naveličalo. V času, ko so ji povišali plačo od 16.000 Kč (1 češka krona je približno 1.70 Din) na 40.000, občinstvo že ni maralo več njene igre. Nekateri igralci zaslužijo tudi po 50.000 Kč na mesec, a takšne plače zelo obremenjujejo češkoslovaško filmsko produkcijo. Češkoslovaški film stane povprečno 800.000 Kč, t. j. okoli 1,360.000 Din. V Nemčiji znašajo plače igralcev okoli 20% vseli stroškov. Sirovine stanejo okoli 12%, plače tehničnega osebja, električni tok, razsvetljava 17.5%, režija z operaterjem 12%, takse in razni aparati 15%. Na Češkoslovaškem so te postavke drugačne. Režiser stane po nemškem proračunu 1%, na Češkem pa 5%. to je 40—50.000 Kč pri enem filmu. Glavni igralec stane na Češkoslovaškem mnogo denarja. Tako so mu plačali včasih tudi 160.000 Kč za film. Zato so pa plače postranskih igralcev toliko laibše. Kakor rečeno, stane češkoslovaški film povprečno 800.000 Kč. Treba je najti kritje za ta denar. Češkoslovaška ima okoli 1400 kinematografov. od tega pripada 400 narodnim manjšinam. Od 1000 češkoslovaških kinematografov jih je v Pragi 100. Prav toliko tudi v ostalih mestih, medtem ko je 800 manjših kinematografov na deželi. Ako od teh 800 kinematografov naroči film 700 in plača zanj povprečno 500 Kč, znaša to 350.000 Kč, s čimer ni (nukrita niti polovica stroškov filma brez režije. Ako je film izredno dober, krijejo kinematografi na deželi polovico njegovih stroškov. Drugo polovico morajo kriti Praga in druga mosta. Ako film propade v Pragi, je z.gniba gotova. Filmska industrija na Češkoslovaškem povsem tem ne nese. Filmski podjetniki si pomagajo na ta način, da se sami bavijo s posojanjem tujih filmov. Da bi se češkoslovaška filmska industrija lahko uspešno razvila, bi potrebovala nove teme in tudi nove igralce, potre- bovala bi predvsem državne pomoči. Država jo pripravljena podpreti filmsko industrijo, toda edino pod pogojem, () km nn uro, to je tako nekako, kakor tržaška burja. Plasti peska so kar zakrile sonce, tako, da prebivalci skoro niti nc opazijo, kdaj nastopi prava noč. Viharji divjajo v smeri od severo-zapada. Prah je za.kril krasna pšenična polja. Avtomobili morajo tudi podnevi rabiti svetilnike. Ti oblaki prahu prodrejo * stanovanju in pokrijejo pohištvo in tla. Oken ni mogoče tako tesno zapreti, da bi prah ne prodrl v stanovanja. Fiziki so ugotovili čuden pojav: železni drogovi, žice in krila mlina na veter so nabiti z elektriko. Kdor sc jih dotakne, začuti hud električni sunek. Kako Kitajci zadavijo obsojenca lz Šanghaja poročajo o zanimivi obsodbi nekega mladega Kitajca, ki je umoril lastno mater. To je bil Liučaočin. Svoji materi jc odrezal glavo in z glavo pod pazduho je hotel zbežati v gozdove. Toda ljudje so ga zasačili iil ujeli. Sodišče ga je obsodilo na smrt z zadav-Ijenjem. Smrtno kazen so takoj izvršili. Zločinca so privezali h kolu in krvnik inu je vrgel zanjko za vrat. Pričel je počasi vleči, dokler se ni temeljito zadrgnilo. Ko sc je zločinec pričel zgubljati, je krvnik zanjko popustil, da je prišel zopet k sebi. Nato je zopet potegnil. Takšno mučenje traja silno dolgo, še preden je zločinec umrl, so ga oblili s katranom, zažgali in ga ga pričeli nositi po vasi kot gorečo bakljo v | svarilo vsem. Značilna slika s koulcrcuce v Stresi. .Našim bralcem so u ubrazi ze znani: Laval, Mussoliiii, MacDonald in Flandin. Iz Tiflisa poročajo zadnje dni, da so v zaipadni Gruziji pri izviru roke Kvadar v višini 1100 m našli močne žile kremena s primesjo zlata. Odkrili so zlato tudi v porečju sosedne reke Kvirilc. Na mesto so poslali poseben odbor, da prouči bogastvo zlate žile in donosnost morebitnega izkoriščanju. Ravnatelj nasproti novemu vajencu: »Upam, da si zelo častihlepen, moj sin.« — Učenec: »Da, gospod ravnatelj.« — Ravnatelj: »Prepričan sem, da veš, kitko sc človek prerije naprej?« — Učenec: »Da, gospod ravnatelj. Čc poroči šefovo hčerko.« Krancoski ministrski predsednik Flandin (desno) in zunanji minister Laval sta obiskala tudi slikovit ribiški otok na jezeru Lago Maggiore. Takole so ju pozdravili miličniki. (Ti so poteg nili bodala v pozdrav.) Kakšen kontrast med bojnim ozadjem in civilnim ospredjem! Ameriški humor Dva nadebudna mladeniča se razgo-varjata o Rooseveltu. »Moj oče pripoveduje, da jr on storil mnogo dobrega.« — »Nc vem, če je to res«, odgovori drugi. »Šol ni zaprl.« ★ »Mati,« pravi otrok jokajo, »zakaj pravzaprav ..piui vsako noč tu?« »Toda, moj ljubček, nikar nc joči, še dva tedna moraš spati v klavirju, potem postaviš nov rekord in tvoja slika bo izšla v listih.« »Mamica, ali lahko zaplavam na odprto morje?« — »Za božjo voljo, nikar; voda je vendar pregloboka.« — »Toda oče je vendar splaval daleč ven!« — »Da! ljubček moj, toda to je nekaj drugega; oče je zavarovan.« ★ Jutes Verne Poljak? Varšavski listi zatrjujejo, da je slavni francos ki pisatelj Jules Verne po rodu Poljak. On se je pravzaprav pisal Juliusz 01szewicz in se je baje rodil 1. 1828 v poljskem mestu Plock. Ko jo bil star pol leta, se je s starši preselil na Francosko; tu ga je posinovila družina Verne. ★ Naočniki v angleški kraljevski hiši prepovedani Angleški listi so s pozornostjo zabeležili, da se je prestolonaslednik ob neki priložnosti nadel naočnike. To je bil izreden dogodek. Angleški kralj Jurij rabi naočnike šele zadnjih 12 let. On je bil pravzaprav prvi angleški kralj, ki si je nadel naočnike. Dvorna etiketa je namreč strogo prepovedovala rabo naočnikov, še leta 1841 .se je zgodilo, da bredfordski župan ni prebral pozdravne poslanice kraljici Viktoriji, ker ni mogel citati brez naočnikov. »No, je tudi tebe zadela kriza?« — »O, da. Zgubil sem svoje mesto, tako da moram živeti pri starših. Tudi žena se je vrnila k materi otroke sem poslal v sirotišnico in psa sem ustrelil.« — »Strašno, kakšen revež si!« — »Da, da, časi so slabi. Če pojde tako naprej, bom moral prodati še avto.« ★ Oil: »Še en obrok plačava in pohištvo bo naše«. — Ona: »Končno enkrat. Zdaj si lahko takoj naročiva novega.« Primož Trubar 26 Šestnajsto poglavje. Med Švabi v Kemptenu. Dve okoliščini nista Trubarju v Kemptenu posebno ugajali. Prišel je z bavarskih ravnin, navajen ondotnega ljudstva in kraja, v popolnoma drug svet. Okolica je bila v prirodnem oziru dosti lepša, kakor v Rothenburgu, toda prebivalci mu niso bili všeč. S časom so se že privadili drug drugemu, prijateljstva pa ni sklepal ž njimi. Ze glede verskih razmer so bili nekako tuji med seboj, ker je večina pripadala katoliški veri. Razlika se je kazala tudi v govorjenju in v narodnih običajih, saj so veljali Švabi pri sosedih kot posebna izjema nemškega naroda. Dandanes je dva in pol milijona Švabov. Ločijo jih v spodnje in zgornje. Spodnji so naseljeni na obeh straneh Dunava z večjima mestoma Ulm in Avgsburg. Zgornji stanujejo ob severni strani Tirolov, Vorarlberga, Bodenskega jezera in Švice. Zato pravijo Bodenskemu jezeru Švabsko morje. Na zapadu segajo Švabi do Rena, na vzhodu do reke Lech, tekoče v Du-nav. Vsa pokrajina je lepa in rodovitna. Žita, sadja in vina je v izobilju. Čeprav je ljudstvo nadarjeno, ga izrabljajo vendar drugi Nemci kot središče, kamor letijo puščice od vseh strani. Povod temu je švabsko narečje, ki ga znači široko zategovanje v go-»orjenju in izpuščanje samoglasnikov ob koncu besedi. Glede enačaja so pa švabi menda počasne narave in neokretnega, nerodnega vedenja. Ljudski dovtip pravi o njih, da pridejo k popolni starosti šele s štiridesetim letom (Schvvabenalter) in da imajo Da vesti marsikatero neumno dejanje (Schvvaben-streiche) Vendar vse to ni posebno motilo Trubarja. Hujše mu je dejal ljudski razpor v Kemptenu. Njegov prednik v luteranski službi je bil precej brezobziren mož, ki ni upošteval tega, da je s svojimi pristaši v veliki manjšini glede števila katoličanov. Izzval je po nepotrebnem marsikatero nasprotstvo ter bil zato prestavljen drugam. Na njegovo mesto je poslal superinteiident Trubarja, o katerem je vedel, da se drži svojih načel, ki jih pa izvaja v dostojni obliki. To zaupanje je Trubar tudi opravičil s tem, da se je vedel v Kemptenu tako, kakor se spodobi takemu, ki je s svojo versko občino v manjšini z ozirom na drugo prebivalstvo. Meščani so sc namreč zelo ponašali s tem, da pripadajo knežjemu benediktinskemu samostanu z opatijsko cerkvijo. Videli so, kako zvesto izvršujejo redovniki dušno pa-stirstvo, kako se bavijo z znanostmi in umetnijo in koliko siromakov dobi vsak dan hrano za »Bog plačaj!« v samostanski kuhinji. Zato so sc trdno držali katoliške vere brez vsakega dvoma, da bi kdaj odpadli od nje. Trubarju so vse te razmere že povedali v Ntirnbergu ter mu naročili, naj ohrani vsaj to, kar je že pridobljenega. Deloval je torej v Iuteranskem smislu le toliko, kolikor so mu dopuščale okoliščine, splošno pa uvidcl, da Kempten ni kraj, v katerem bi se obetala protestantom boljša bodočnost. Prepiri so prenehali in meščani so bili veseli, da novi pastor ne dela zgage med njimi. Morebiti je Trubar obžaloval, da je zapustil slovensko domovino, se izneveril katoliškemu prepričanju in da mora zdaj živeti med Švabi, ko bi bil doma kot katoliški svečenik lahko veliko dobrega storil svojemu narodu. Mogoče je tudi želel, da se prej ko mogoče vrne na Kranjsko. Cas mu je pripuščal, da se je v Kemptnu zopet poprijel spisovanja slovenskih knjig. Najprej je oskrbel novo izdajo »Abecednika« in »Katekizma«. Izšla sta leta 1555. Toda ne več z nemškimi gotskimi, temveč z latinskimi črkami. Slovenci za prvo izdajo niso veliko marali zaradi tujih pismenk, z veseljem pa so sprejeli drugo izdajo. Borba, ki jo je začel Luter zoper katoliško cerkev že leta 1520, je končno vendar nekoliko ponehala. Brat cesarja Karla V., Ferdinand, je sklical leta 1555 tozadevni shod katoličanov in protestantov v glavno švabsko mesto Avgsburg. O shodu je izvedel tudi Primož Trubar ter takoj sklenil, da odide k poravnavi. Rad bi bii videl Avgsburg, o katerem je slišal marsikaj lepega. Prišedši tja je občudoval ondotno krasne stavbe in stare spomenike. Zborovanje za sporazum se je pričelo 25. septembra. Pri kongresu je bilo veliko katoliških iil luteranskih odličnjakov svetnega in duhovskega starm Z mnogimi udeleženci, ki jih je poznal poprej le z dopisovanjem, se je seznanil Trubar zdaj osebno. Glavne točke, v katerih sta se zedinili obe stranki, so bile sledeče: 1. Katoličani in luterani avgsburške veroizpovedi imajo popolno versko svobodo in enakopravnost. 2. Vsak knez ima pravico določiti za svoie podanike po prislovici: Cujus regio, illius et religio«. (Kdor ima oblast nad deželo, ima v oblasti tudi vero.) 3. Protestantom se pripoznajo tista cerkvena posestva, ki so jih imeli leta 1552. V prihodnje pa ne sme nobena stranka oškodovati druge stranke. 4. Ako bi škof ali opat prestopil k luteranski veri, se mora odpovedati svoji časti in svojim dohodkom, ki jih je imel kot služabnik katoliške cerkve. Temu sporazumu so rekli »Avgsburški verski mir«. Po vnanjosti je bil spor poravnan, toda ostala so še notranja nasprotja. (Dalje prihodnjič.) Čevlji za vsakega; Moški, rjavi ali črni 40/46 Din 78'— Za dečke, črni ali rjavi............ 36/39 „ 69* Isti................... 30/35 „ 48* Ženski, iz rjavega ali črnega usnja...... 36/42 „ 65" Za otroke iz rjavega usnja.......... 20/25 16'- Ist.................... 26/28 „ 20'- Za deklice................. 29/35 M 30'- Visoki za Strap&c iz črne ali rjave kravje kože 30/35 ' 80*— Isti..................... 36/39 70«— Isti.....■................ 40/46 " 90-— se dobijo v trgovini ANI. KRISPER. Llmbliana. nesim (ra 26 Perutnina Ia. Štajerska, pitana, ajdov in cvetlični med ter jajca za praznike po konkurenčnih cenah. — Sprejemajo se prednaročila. Kmetijska družba v Ljubljani, filijal-na trgovina Igriška 3 — telefon 37-55. (1) Mali oglasi Velikonočna danla po znntno znižanih cenah, v največji izberi in najboljši kakovosti priporoma ceni. obč nslvu tvrdka F. M. SCHMITT Pred skotijo 2 Ljubljana Lingerjeva 4 Ogled blage in cen brezobvezen! Točna In solidna postrežba! Kavarna Stritar Vsak večer koncert. Manipulanta samskega, sprejmem. Prosilci. ki obvladajo ludi nemški jezik in so v izdelovanju zabojev verzi-rani - imajo prednost. — Franc Jonko, lesna industrija, Oplotnica. - Istotam se proda popolna mlinska oprava, valčki itd. (b) Trgov, pomočnika sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Nastop 1, maja 1935. - Prednost imajo samostojno zmožni. Naslov: Josip Langeršek, Marenberg. (b) Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10 Stanovanje eno- ali dvosobno, s pritiklinami - iščem za maj v bližini centra. Ponudbe ■lpravi »Slov.« pod »To cen plačnik« št. 4387. (č) V zdravil. »Dobrna« pri Celju se odda v najem ali proda paviljon. -Poizve se pri C. Ferant, Ljubljana, Florjanska 13, Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po naiviijib cenab CERNE, tuvelit, Liubbana VVoltova ulica St. 3. I Aufo-mofor i Avtomobilisti! Vaš avto Vam nanovo liča ali tapecira pri strokovni izvršitvi najceneje Martin Mali, Avto »Duco« ličanie in tapetništvo, Domžale, f Pred molji obvarujete čez poletje krzno pri I. W a n e k , Sv. Petra cesta 9 - kjer Vam jih tudi izredno po ceni popravimo, (r) Poizvedbe Dve mali papigi ena rumena, druga modra - sta odleteli. Oddati proti nagradi v knjigarni L. Schwentner, Prešernova ulica 3. (e) Les za ograje hrastove letve, rante in stopičke: — odpadke od žage, trde, vezane v snope in krajnike — po nizki ceni nudi »Zora«, Črnomelj. Jaifa pomaranče sveža pošiljka sladke in sočne na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI Posteljne mreže v lesenih in železnih okvirjih ter železne po stelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P Strgulec, Gosposvetska 13, Koiizei — Ljubljana. (1) Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd. kupite zelo ugodno pri Preskeriu, Ljubljana, Sv Petra cesta 14 (1) Polenovko najboljšo, za postni čas, Vam nudi specerija Ko-vačič, Miklošičeva cesta St. 32. (1) T«i«fon 3059 /S PREMOG Iv AR BO PAKETE OIIVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeve ulica šl. 5. Damske slamnike najnovejše modele, kupite najugodneje pri Zofi Lau-renčič, Mestni trg 7. Pre oblikovanje zelo poceni. Vrtnice v najnovejših različnih barvah proda Brecelnik Ivan, Velika čolnarska ulica 21. (1) Pridite in oglejte si... Moške obleke.......Din 250 - damski plašči....... „ 170-- otroške obleke...... „ 75-~ modne hlače....... „ 70*- Hubertus plašči za dame „ 250--Hubertus plašči za moške „ 292- ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3 Tinčkove in Tončkove prigode 10. Povodni mož Viharnik zadivja Enodružinska hiša naprodaj Poizve se: Vič ' _(p) Palača v centru Zagreba, na najlepšem položaju, obstoječa iz t gradb in vrta, naprodaj. Cena 5,300.000 dinarjev. — Ponudbe na Publicitas d d., Zagreb, 7od 40 173. ■ (p) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. »Sveže uaiiinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim iD slabotnim osebam Wertheim blagajno fabrikat Schell, 0.90 cm široko in 1.50 m visoko, z oklopno ploščo, ter pisarniško opravo (ameri-kansko) proda za nizko ceno Adolf Bernhard — Maribor, Aleksandrova št. 51. (1) CtpvngU t, fvilu Udser »Grotnska strela!?: je zarobantil Tinček. »Zdaj bomo pa zaplesali! Hm, kako lije in grmi. Kakor du je sodni dan. Hvala Bogu, da imava splav varno pritrjen k bregu.«: Kuža Muki je strigel z ušesi in ugibal, kaj neki pomeni to čudno ropotanjo in bliskanje zunaj. Tonček je pristavil lonec na ognjišče in — po njegovem obrazu sodeč — je bil še najmanj vznemirjen. Nemara je še vedno upal, da se nevihta kar na lepem spremeni v lepo in solnčno vreme... Vsa čast! Prav je, da tako rečemo, kadar je govor o Brylcreem-u! Kje bi sicer Imeli fikeatlv «a lase brez gumijeveg lepiva, ki na drži samo frizure v redu, marveč tudi Istočasno pospešule zdravstveno stanje las? Brylcreem tudi uravnava zmršene lase, a jih ne arpime, ne zapira znolnie, marveč omogoča koli na glavi prost dih In preprečuje tvorbo prhaja in hrast. To boste opazili na rasti Valih las! Brvumim Fiksativ za lase brez gumi levega lepiva Vsemogočni Bog je danes poklical k sebi po trudapolnem delu in tnekapolnem trpljenju, prevideno s sv zakramenti, našo blago teto, krušno mater in seslrično, gospo Antonijo vdovo Fialkowshi poročeno Vali aster rojeno Novak vdovo po voj. rač. svetniku in liiino posestnico Pogreb bo v petek, dne 19. aprila ob 16 iz kapele mestnega pokopališča, kjer jo položijo v družinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 22. aprila 1935 ob 7 v mariborski stolni cerkvi. Spominjajte se jo v molitvi! Maribor, Brcgenz, Ljubljana, dne 17. aprila 1935. Erna Vallasler roj. Novak, Franc Vallaster, ravnatelj - v imenu vseh sorodnikov in znancev. Medlem pa je povodni mož Vjharnik premetaval splav kakor orehovo lupino po razburkanih valovih reke. Dečkoma se niti sa njalo ni, da je splav že daleč od brega ... Hitite po čevlje! Hitite po čevljel Izrabite ugodno priliko in si nabavite izvrstne J ARA ČEVLJE po 20 do 30°l0 znižanih cenah Pohitite dokler še traja zaloga l Prodajalne »JARA« čevljev: Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 20 Maribor, Gosposka ul. 18 pri firmi Martine Zagreb, Ilica 60 Dolores Vieser PEVČEK Ljubezenska zgodba mlade duše Ku pa pride na trg pred cerkvijo, mu silno zapolje sne. Da, to je, to je; podoba, ki jo je tolikokrat gledal v sanjah! To je tista ponosna cerkev, prehod pod zvonikom in tam — tam zad za zidom, ki teče okrog pokopališča, stoji majhna hišica, preljuba, kjer se je rodil. Najprej stopi v cerkev. O lepa, prelepa cerkev! — Pri-pogne koleno in nato posveti prvi pogled orglam. Tam je oče tako čudovito orglal in on, Ivan, je smel sedeti na omari z notami in poslušati. In hipoma se natančno spomni, kako se je vselej zgrozil, kadar so mogočni valovi glasov zavalovali venkaj v mogočni, sivi svod. — Dies irae —. — — In zdaj mu postaja tukaj v cerkvi pri srcu povsem, kakor da je doma. Potom stopi spet iz cerkve venkaj na sonce. Spodaj v majhni hišici stanuje cerkovnik. Njemu izroči denar ea maše za rajnega očeta. Pri tem se lahko malo ogleda. Vos vzburjen stopi gori po stopnicah v ozko vežo, ki se skoz njo vidi na mali vrtiček. Očetina hiša. — Tu ee gre v klet — tam peljejo strme stopnice gori v stanovanje organista in mestnega muzikanta. Po prstih se splazi gori po vegastih stopnicah. Tu so še vrata z lesenim omrežjem, ki so se nekoč nehotoma sama odprla, da se je Ivan strkljal po stopnicah! In ozki hodnik, kjer je vedno posedala mati pri okuu in šivala — in kjer je visela ptičnica s ščin-kavcem! Skoraj mu je, kakor da mora stopiti iz izbe mati, tiho pevajoč kakšno italijansko popevčico kakor tiste čase, kakor liste čase. — Dolgo, dolgo je že tega. Mati jn oče sta mrtva in Ivan stoji zdaj sam pred zaklenjenimi vrati in ne sme odpreti, čeprav dobro ve, da mu je treba samo poseči skozi letvice in zavrteti izrezljano glavico pa lahko stopi noter. Iz izbe zazvene gosli. Ves zatopljen posluša deček, kako sladko done strune. — Morda pa se mu je vse le sanjalo in sploh ni bil od doma? »Hajti, hajdi, hajdide —. Mala deklica pelje voziček s punčko dostojanstveno po hodniku. — Tednj sp Ivan žalostno splazi doli po stopnicah. Spodaj potrka na vrata. »Noter I« V nizki, snažni izbiri, ki v nji še prav lako kakor tiste čase »agosto vise svete podobe, sedi stara ženica — s prav tako avbo kakor tiste čase. Ivan pozdravi in vpraša, ali bi ne mogel tukaj oddati za nekaj svetih maš za verne duše v vicali. »Seveda, seveda!« Dečko našteje denar na mizo. Vprav za tri svete maše ga je. Potem pogleda staro mežnarico. Prav taka je, kakršna je bila, samo bela je postala, kakor da ji je sneg pobelil glavo. Pozna ga pa več ne. — Tedaj tvega Ivan vprašanje: ■Kdo pa je zdaj za organista v Beljaku? Neki Ceh je zdaj, Venrel Liškn se piše. Bi se morda rad učil pri njem?« »Naa,< odvrne Ivan, »grem še danes naprej. Rajši mi povejte, kje je grob prejšnje učenikovke, Marije Carme Kamenarjeve. Ga prej nisem mogel najti.« »Kaj si jo poznal?« »Sem, poznal sem jo,v reče in težko zasope. Tedajci se hipoma zazdi stari ženici obraz dečkov tako znan. Za božjo voljo! menda vendar ne bo —. »Ampak — povej no — kdo pa si? Ivan ne odgovori. i— Seveda, Ivanek —•■>• SENZACIONALNA IZPREMEMBA V MODI PUDRA h Pariza prihaja skrivnost novega „mat" pudra Elegantne Francozinje so kreirale novo modo, ko to našle puder, ki daje polti videz breskvinega cveta ter prepreči za ves dan tudi najmanjše sledove svetlikanja. Skrivnost je v tem, da »e po novem na-Cinu Udelati najfinejši puder trikrat presoje sikozi svileno sito in zmeša z dvojno pano Mnetane. Ta novi način izdelave pudra, ki je plod dolgoletnih raziskov francoskih kemikov, je patentiran od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon omogoča odstranitev •vetlikanja nosu in mastne kože. Da Vam prekrasno polt, ki ostane popolnoma »mat« polnih 8 ur. Če uporabljate »mat« puder Tokalon, se Vam koža ne bo svetlikala niti t»a vetru in dežju in tudi ne pri potenju. Ta puder daje licu videz svežih dražestnih rožnatih listov ter zviša v veliki meri Vašo privlačnost. Nabavite si puder Tokalon, ker on, p« vseh velikih stroških pri izdelavi, ni dražji. Najprijetnejšc letovišče na morju nudi Hotel VILA LUCIJA Aleksandrovo, na otohu Krha Pcnsiou od 50 Din naprej (vse takse vštete). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nad samim morjem. Hotel je last renomirane slovenske tvrdke. Zahtevajte brezplačne prospekte nri Putniku ali pa pri direkciji hotela. Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo „Duhovno življenje" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Rep. Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naročnina 70 Din. ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250 Buenos Aires, Rep. Argentina. veliho not Za pomladanski čas lepe nogavice, rokavice, kombineže, srajce, kravate, modne šiviljske in kroj. potrebščine v modni trgovini Anion Paš Maribor, Slovenska ulica št. 4 Kakšne so naše tkanine po Din 80 - do 120'-? Mnogi bodo enostavno rekli: to nI — štof! Gotovo bodo to rekli oni, ki mitlijo, da štof, ki ne ttane Din 300--, sploh ni tkanina. Toda kaj je na stvari? Moda je brezobzirna in prinaša dostikrat vzorce, ki postanejo v kratkem času zopet nemoderni. Razumljivo je, da tovarne, ki jim je moda resulativ, trpe velike škode. Zato poskušajo, da stavijo v promet take tkanine po najnižji ceni. Isti slučaj je tudi pri nas. Poedini vzorci so zgubili svoio popularnost. Zato smo jim določili ceno izpod nabavne cene. Sicer pa so vse te naše tkanine po Din 80*— do Din 120-— kvalitativno na popolni višini in izdelane iz najboljših surovin, kakor vsi ostali naši proizvodi. Za one, ki jim ni slavno moda, pač pa solidnost kvalitete, predstavljajo te naše tkanine odlično možnost cenenega nakupa. Cena za meter od Din 80 — do Din 120*— Tkanine za vsak žep in vsak okus VLADA TEOKAROVIC I KOMP. Tovarna v Paračinu, prodajalne v vseh večjih mestih Jugoslavije. Ali ste že poravnali naročnino? DeliliAtf^linik prodajam in popravljam KlltlltflClIlllIl vsakršne radioaparate! JOS. BEZENSEK, Maribor, Vetrinjska 171 Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj: Ivan Rakoveo, Urednik: Viktor Cenčič. 4823235323235348232348232348232353482353 01482353532323530023534823534823235323235391534823020189