GRADBENI VESTNIH LE TN IK 31, ŠT. 9-10, STR. 153— 192 LJU B LJA N A , SEPTEM BER — O KTO BER 1982 SCT LJUBLJANA izvaja v sodelovanju s slovenskimi gradbenimi organizacijami velike investi­ cijske objekte s področja nizkih in visokih gradenj v deželah v razvoju. (Foto Peter Strnad) Program seminarjev za leto 1983 2. 3. 4. 5. 6 . 7. 8 . 9. seminar: 27.—21. seminar: 21.—25. seminar: 21.—25. seminar: 25.—29. seminar: 23.—27. seminar: 19.—23. seminar: 24.—28. seminar: 14.— 18. seminar: 12.—16. januarja 1983 februar 1983 marec 1983 april 1983 maj 1983 sepember 1983 oktober 1983 november 1983 december 1983 izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke za leto 1983 Zap. r, .. . Klavzurna . . . . , , št Pr')ave d0 naloga Ustm del l-G/83 24. 12. 1982 15. 1. 1983 24.-27. 1. 1983 ll-G/83 14. 1. 1983 29. 1. 1983 14,— 17. 2. 1983 II l-G/83 11. 2. 1983 26. 2. 1983 14,— 17. 3. 1983 IV-G/83 18. 3. 1983 2. 4. 1983 18.-21. 4. 1983 V-G/83 15. 4. 1983 7. 5. 1983 G ) TCD 5. 1983 Vi-G/83 13. 5. 1983 4. 6. 1983 CDT”Icd 6. 1983 VII-G/>8z 9. 9. 1983 24. 9. 1983 m — is. 1 0 . 1983 VI ll-G/83 7. 10. 1983 22. 10. 1983 7,— 10. 11. 1983 IX-G/83 28. 10. 1983 12. 11. 1983 5,— 8. 12. 1983 C IM I) IH N I VESTIUm GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Št. 9-10 • LETNIK 31 • 1982 YU ISSN 0017-2774 V S E R I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Ivan Zidar: Articles, studies, proceedings 35 LET DO SLOVENIJA CESTE-TEHNIKA....................................154 Borut Zajec: SPLOŠEN PRIKAZ NASTOPA DO V T U JIN I............................... 156 Andrej Kerin: ORGANIZACIJSKI VIDIKI PRODORA DO NA TUJE TRŽIŠČE . 158 Stanislav Berce: MODEL VELIKEGA PROJEKTA V IR A K U ....................................163 Vitko Roš: DELOVNE ENOTE IN NAŠI DELAVCI V TU JINI...........................168 Alojz Sever: RAZISKOVALNA IN KONTROLNA DEJAVNOST PRED PRI­ ČETKOM IN MED IZVAJANJEM PROJEKTA V IRAKU . . . . 169 Miro Gruber: PROBLEMATIKA TRANSPORTOV NA ODDALJENA GRADBIŠČA 175I Franc Zabret, Velena Rejc in Suzana Blažič: PLANIRANJE VELIKIH PROJEKTOV Z OBDELAVO NA RA­ ČUNALNIKU ...................................................................................................177 Jože Savel: STROJEGRADNJA SCT TUDI V T U JIN I............................................ 180 Vesti in informacije 2. JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBE- News and informations NIH M A T E R IA L O V .................................................................................. 183 NAŠEMU KOLEGU V SLO VO ................................................................... 186 Iz naših kolektivov SGP PRIMORJE, A jd o v šč in a .................................................................... 184 From our enterprices SGP STAVBENIK, K o p e r .........................................................................184 SGP PIONIR, Novo m e s t o ............................... '...................................185 GIP INGRAD, C e lje ..................................................................................... 185 Iz inozemstva MANJ POGODB ZA GRADBENA DELA NA SREDNJEM VZHO- From obrood DU IN V SEVERNI A F R IK I............................................................ . 187 Mnenje in kritika K ČLANKU ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KON- Opinion and criticism STRUKCIJ .................................................................................................... 187 Informacije Zavoda za raziskavo PROJEKT IN IZVEDBA OJAČITVE ARMIRANOBETONSKE materiala in konstrukcij Ljubljana KONSTRUKCIJE Z DOLEPLJENJEM JEKLENIH LAMEL (Drugi Proceedings of Institute for material del) and structures research Ljubljana Jože Boštjančič, Boštjan Hočevar in Franc C a fn ik ................................189 Glavni in odgovorn i urednik : SERGEJ BUBNOV L ektor: ALENKA RAIČ T ehničn i urednik : DUŠAN LAJOVIC Uredniški od bor : NEGOVAN BOŽIC, V LAD IM IR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOŠ M ARINČEK, STANE PAVLIN, ROM AN STEPANČIČ R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije, L jubljana, E rjavčeva IS, telefon 221 587. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna T one Tom šič v L ju bljan i. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 250 din, za študente 90 din, za podjetja, zavode in ustanove 2000 din. Revija izhaja ob finančni pod pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. 35 let DO Slovenija - Tehnika 35-letnica delovne organizacije SCT — to je bitka za uspešno izvršitev pogodbenih obveznosti v tujini ter doseganje načrtovanih rezultatov po­ slovanja. Praznovanje 35-letnice ustanovitve delovne organizacije SCT nas je našlo sredi akcije za do­ sledno izvršitev pogodbenih obveznosti doma in zlasti v tujini, saj so uspešno delo na tujih grad­ biščih ter delovni in ekonomski uspeh imperativ sedanje poslovne usmeritve delovne organizacije. Če se le bežno ozremo nazaj, lahko sprem­ ljamo stalno rast delovne organizacije od ustano­ vitve bivših delovnih organizacij Slovenija ceste in Tehnika leta 1947, prek stalne rasti z izpopol­ njevanjem reprodukcijskega procesa s pomočjo vertikalnih povezav (Projekt Ljubljana, Ljubljan­ ske opekarne, IAK Kresnice, PKO Murska So­ bota, Kovinar Črnomelj, Elektroobnova Ljublja­ na, PKM Brežice itd.) do horizontalnih povezav s ciljem, da se okrepijo osnovne dejavnosti (Grad­ nje Postojna, perspektiva GIP Obnova). Pri vseh integracijskih procesih je bilo vodilno načelo, da se izvajajo ob delu in se vsa odprta vprašanja re­ šujejo tekoče ob samem vključevanju v okvirih rednega poslovanja, s čimer smo moteče učinke statusnih sprememb zmanjšali na minimum. Hkrati nam je bilo vodilo, da morajo biti vse povezave na temelju, ki onemogoča kakršnekoli oblike monopolizma, zapiranja v ožje okvire družbeopolitične skupnosti ali delitve trga, zato smo krepili delovno organizacijo ob upoštevanju potreb po medregijskem povezovanju (Murska So­ bota, Maribor, Piran, Brežice, Črnomelj, Postojna itd.). V proces kompletiranja reprodukcijske veri­ ge je vključeno raznovrstno število dejavnosti — od projektive do inženiringa, prek krepitve gradbene operative do vseh vrst finalistov. Le tako se doseže dohodkovna soodvisnost vseh sub­ jektov v celotnem reprodukcijskem procesu. Še bolj kompleksna je organizacija poslova­ nja v tujini, za katero smo ustvarili več dohod­ kovnih skupnosti združenega dela, ki temeljijo na delitvi dela, specializaciji in socializaciji ri­ zika ob istočasnem poenotenju vseh faktorjev po­ slovanja, da se doseže čimbolj racionalna organi­ zacija dela ter na minimum zmanjšajo vsi tisti stroški, ki bi se sicer kot skupni seštevali. Pri kompleksnejših nastopih je z ustreznimi dohod­ kovnimi povezavami doseženo poenotenje tudi na širšem področju s SOZD IMP, kjer se koncepta Slovenija ceste tehnika obeh sistemov uspešno dopolnjujeta, s čimer je možnost ponudbe zaokrožena in kompletirana. Delovna organizacija Slovenija ceste-Tehnika je že od leta 1956. oz. od obdobja 56—66 stalno prisotna na tujih trgih, kjer nastopa s spremenlji­ vim uspehom. Največja vrednost so bile v pre­ teklosti dragocene izkušnje ter usposobitev kadra za prevzemanje in izvajanje tovrstnih del, za kar so se morali delavci obeh bivših delovnih organi­ zacij odpovedati marsičemu. Odpovedovanje ter napori delavcev za uspe­ šen prodor na tuja tržišča v več kot 20-letnem obdobju so pokazali rezultate, saj je delovna or­ ganizacija z združitvijo izkušenj, kadra ter kapa­ citet v zadnjem času prav na tem področju doseg- gla vidne uspehe, ki so potrdili pravilno orien­ tacijo na področje izgradnje investicijskih objektov v tujini kot dolgoročno perspektivo. Pri tem je potrebno poudariti, da je v današnji ostri med­ narodni konkurenci uspeh na gradbiščih v tujini lahko le plod sistematičnega večletnega prizade­ vanja, in to tudi iz tistih obdobij, ko je bilo na do­ mačem trgu dovolj dela za gradbeništvo ter veči­ na delovnih organizacij ni kazala zanimanja za finančno tvegan prodor v tujino, pač pa zgolj iz­ koriščala konjunkturno situacijo v domovini. Iz­ kušnje nam kažejo, da je uspeh odvisen zgolj od sposobnosti in znanja, pri čemer se vsaka improvi­ zacija ali nepripravljen nastop v tujini maščuje z nujno izgubo ter finančnim polomom. Sedanji trenutek v poslovanju delovne orga­ nizacije SGP SCT opredeljuje, kot že navedeno, intenziviranje nastopa pri izvajanju investicijskih del v tujini, zato bi ob tej priložnosti le v kratkem orisal dimenzije tega nastopa ter njegov pomen, da si lahko predstavljamo, kakšna stopnja napo­ rov je vložena v organizacijo ter vodenje tega sistema in kakšno odgovornost pred celotno druž­ bo to delo predstavlja. Preseči moramo miselnost, ki je pri nas še vse preveč zakoreninjena, da je izvajanje kom­ pleksnih investicijskih del v tujini le stvar grad­ beništva ter delovnih organizacij s področja mon­ tažnih in inštalaterskih del. Ta miselnost je zlasti škodljiva, če jo spremlja tudi nezainteresiranost in neodgovornost ostalih panog do izvajanja del v tujini, ki je v tem trenutku imperativ poslovanja vsega našega gospodarstva. Zgolj v ilustracijo naj navedem podatek, da je skupna vrednost vseh dobav in uslug iz Jugo­ slavije samo pri že prevzetih delih, katerih nosi­ lec je SCT v povezavi z delovno organizacijo IMP* Ljubljana, 70 u/o celotne vrednosti, kar predstav­ lja 540 milijonov S, ki pridejo oz. bodo pritekali v Jugoslavijo v obliki. blagovnega izvoza ali kot osebni dohodki delavcev. Delovna organizacija SCT v sedanjem trenut­ ku intenzivnega dela v tujini ustvarja ca. 50 % celotnega dohodka na delih v tujini, dnevno pa sa­ mo na projekth v Iraku prek 1,4 milijona $, s či­ mer so dimenzije tega dela najbolj plastično ilu­ strirane. Poudariti je tudi treba, da delovna organiza­ cija SCT kot nosilec posla omogoča blagovni izvoz ter vključevanje v delo številnim delovnim orga­ nizacijam iz različnih panog gospodarstva, saj trenutno sodeluje ob izvajanju del v tujini prek 80 delovnih organizacij, od katerih so naj večje: Smelt Ljubljana, Mercator Ljubljana, Slovenija­ les Ljubljana, LTH Škofja Loka, Jelovica Škofja Loka, Integral Ljubljana, Geološki zavod Ljub­ ljana, Trimo Trebnje itd., pa tudi kooperantov iz drugih republik, kot so: Antikor Beograd, Mo- stogradnja Beograd, Geotehnika Zagreb, Utva Pan­ čevo, Bojoplast iz Pule itd. Vsaka od navedenih delovnih organizacij pri delu vključuje svoje ko­ operante, s čimer je zagotovljeno delo velikemu številu delavcev tudi v sedanjih zaostrenih go­ spodarskih razmerah, ko je plasma izdelkov na domačem tržišču omejen. Pri gradbenih delih je vzpostavljeno prav za dela v tujini več skupnosti združenega dela po čl. 395 ZZD, kot edinstven poizkus v našem go­ spodarstvu ob nosilcu posla združiti vse zaintere­ sirane in sposobne izvajalce na dohodkovnem principu po sistemu enotnega vodenja in organi­ zacije, skupnega interesa in rizika, s čimer z združevanjem kadrovskih in ekonomskih potenci­ alov ter dela nosilec posla omogoča nastop v tu­ jini kompleksni slovenski gradbeni operativi ob so­ časnem vključevanju drugih panog gospodarstva. Tako vzpostavljene dohodkovne povezave po­ dirajo regijske in republiške meje; v osnovni skup­ nosti je delovna organizacija SCT namreč pove­ zala delovno organizacijo Gradis iz Ljubljane, Konstruktor iz Maribora in Primorje iz Ajdovšči­ ne, v ostalih skupnostih pa tudi delovne organi­ zacije Graditelj iz Milanovca, SGP Grosuplje, In­ grad iz Celja, Gradbinec iz Kranja, Gradišče iz Cerknice, Obnovo iz Ljubljane itd. Vodenje tako zahtevnega sistema zahteva od vseh, zlasti pa nosilca posla, natančno koordinaci­ jo delovnega procesa do najmanjših podrobnosti, ki segajo prek usklajenega delovanja strokovnih služb do vsakega posameznega delavca. V aktih, s katerimi so povezave normativno urejene, je pr­ vič v naši praksi precizirana tudi osebna odgovor­ nosti posameznikov za svoje delo. Pri vodenju v domovini je nosilec posla SCT vključil v svoje strokovne službe posamezne strokovne delavce so­ delujočih delovnih organizacij, s čimer se odprav­ ljajo pojavi tozdovske miselnosti, ob že izkušenem kadru uspsablja mlajši kader, krepi medsebojno zaupanje ter samodejno izvaja kontrolo skupnega poslovanja. Ob delu se je pokazala tudi uspešna kombi­ nacija nastopanja v tujini v sklopu poslovne skup­ nosti Rudis iz Trbovelj, kjer se dejavnost SCT uspešno vključuje v sistem dela poslovne skup­ nosti, tako da je delovanje medsebojno usklajeno in se ne prekriva. Obseg in pomen nastopa v tujini ter sedanje stanje poslovanja je obširneje predstavljeno zlasti zaradi lažjega razumevanja vsebine te številke Gradbenega vestnika, ki govori predvsem o poslo­ vanju v tujini, ki ga posamezni prispevki vsebin­ sko podrobneje osvetljujejo. Naj ob praznovanju 35-letniice, ki ne pred­ stavlja zgolj obletnico, pač pa delovni jubilej pri­ zadevanj in naporov delovne organizacije, nave­ dem sedanje cilje, ki so vtkani tudi v dolgoročno usmeritev delovne organizacije. Na prvem mestu je uspešen nastop v tujini pri izvedbi že prevzetih del ob stalni bitki za kon­ tinuiteto angažiranja v posameznih deželah, kjer smo z uspešnim delom že pridobili reference (ZRN, NDR, Irak) ter zagotovitev dela s prodorom na nova tržišča (Egipt, Alžirija, Nigerija itd.). Druga akcijska usmeritev je glede na zaostre­ ne gospodarske pogoje doma ter v svetu ob hkrat­ nem zmanšanju investicijskih vlaganj izraba vseh notranjih rezerv, povečanje produktivnosti živega dela, boljši izkoristek mehanizacije, racionalizacija transportov in varčevanje z energijo, uporaba do­ mačih materialov in opreme do poboljšanja orga­ nizacije dela, tako da bodo vzpostavljeni takšni odnosi, kjer bo sleherni delavec lahko dojel in ra­ zumel pomen teh ukrepov ter jih kot nosilec vseh odločitev v praksi ob delu izvajal. Z doslednim vztrajanjem pri izvajanju teh ciljev ter zaostritvijo osebne odgovornosti bomo poleg ostalih učinkov dosegli tudi večjo socialno varnost vseh zaposlenih ter njihovih družin, delavci pa bodo lahko brez­ kompromisno iz svojih vrst izločili tiste, ki postav­ ljajo svoje osebne interese pred skupne, poslovne politike ne razumejo in ne sprejemajo ter s tem ogrožajo socialno varnost celotnega kolektiva. V zvezi s povedanim je tudi tretja usmeritev v poslovanju delovne organizacije, tj., za vsako ceno doseči realno vrednost m2 stanovanjske po­ vršine s preseganjem prakse stroškovnega zidanja cen ter doslednim prehodom na samoupravno ob­ likovanje cen po načelih skupnega proizvoda ob stalni dosledni samoupravni kontroli cen. Načelo naj se razume širše in naj velja za vse gradnje v domovini, ki so trenutno prevzete, se izvajajo ali so šele v fazi ponudbe. Ker predstavlja poslovanje delovne organiza­ cij v tujini integralni del njenega celotnega po­ slovanja, se morajo nujno sedanji ukrepi za stabili­ zacijo gospodarstva pokazati tudi pri delu v tuji­ ni. Pred nami je težka naloga, da vse ukrepe po­ enotimo ter zagotovimo njihovo dosledno izvaja­ nje. Deloma bo poenotenje doseženo z družbenim dogovorom oz. ustreznim normativnim aktom, ki se pripravlja na ravni celotne republike, nujno pa bo potrebno vztrajati pri iniciativi, da se doseže poenotenje pogojev razporejanja ter nagrajevanja delavcev v tujini za celotno državo. Splošen prikaz nastopa DO v tujini UDK: 69:658(-87) Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste — Tehnika iz Ljubljane pri izvajanju investicijskih del v tujini nadaljuje tradicijo delovnih organiza­ cij SGP Slovenija ceste in GP Tehnika. Le-ti sta se leta 1979 po uspelem referendumu združili v enotno delovno organizacijo SCT. Obe delovni or­ ganizaciji sta že pred združitvijo pridobili bogate izkušnje pri izvajanju del na inozemskih trgih. Prav združitev pa je odprla nove možnosti za pre­ vzem velikih investicijskih del. Začetki segajo v leto 1965, pri čemer so bila plasirana investicijska dela visoke gradnje ter nizke gradnje. Visokogradniki so takrat pričeli gra­ diti v Belgiji — izgradnja stanovanjskega kom­ pleksa MALENBEEK in skladišča T.I.R., v Lu- xemburgu — izgradnja podzemnih garaž, v ZRN — gradnja termocentrale, gradnja poslovnega ob­ jekta FORUM v Zahodnem Berlinu, ter pozneje v NDR — izgradnja farme za vzrejo svinj EBERS­ WALDE, farma za vzrejo perutnine KÖNIGS-WU­ STERHAUSEN, dela v železnarni HERMANN MA­ TERN v Eisenhiittenstadtu ter gradbena dela na petrokemičnem kombinatu v Schwedtu. V ta leta segajo tudi pričetki gradnje v severni Afriki in Iraku. Visokogradniki so v začetku 1967—1969 zgradili bolnišnico (16.000 m2), banko in vrsto stanovanjskih objektov v AGEDABIJI v Li­ biji, nizkogradniki pa so zgradili avtomobilsko cesto MARBLE—ARCH—BENGHAZI (82km), avtomo­ bilsko cesto v zalivu SIRTA in avtocesto iz Tri- polijo do letališča (24 km), vse v Libiji, v Iraku pa so zgradili avtocesto KUT—TISAIN (61 km) in NASIR—NASSIRIYAH (56 km). Začetki plasmaja strojegradnje SCT na za­ htevni inozemski trg segajo v leto 1982, ko smo Avtor: Borut Zajec, dipl. gr. inž. pomočnik glav­ nega direktorja za izvajanje investicijskih del v tujini — SCT — Ljubljana Na koncu naj poudarim, da smo glede na vred­ nost izvršenih del v tujini v preteklem letu uvršče­ ni v sam vrh jugoslovanskih izvajalcev investicij­ skih del v tujini. To dejstvo v primerjavi z vred­ nostjo trenutno prevzetih del v tujini (750 milijo­ nov US $) je perspektiva, hkrati pa ogromna od­ govornost pred investitorjem, delavci ter celotno družbeno skupnostjo, da bodo dela uspešno izve­ dena ter doseženi načrtovani rezultati, kot smo si jih zastavili. Glavni direktor DO Ivan Zidar, dipl. inž. BORUT ZAJEC dobavili v Libijo manjšo drobilno sejalno enoto. Leta 1969 je strojegradnja na razstavi svojih pro­ izvodov v Libiji ponudila celoten proizvodni pro­ gram. Bogate sadove pa je rodilo sodelovanje z zahodnonemško firmo BHS iz Sonnthofena, ki po­ teka od 1973. Na podlagi le-tega nastopa stroje­ gradnja SCT na tujih trgih, to je izvaža stroje in celotna drobilna sejalna postrojenja predvsem v države Bližnjega vzhoda (Kuwait, Saudska Ara­ bija, Jemen, Libija, Irak, Egipt). V Nigeriji je strojegradnja SCT izvozila svojo prvo mobilno- drobilno sejalno napravo. V mešani družbi NI- GER-IMOS ima 40 °/o ustanovitvenega deleža, kar daje ugodne možnosti za nadaljnji prodor na ni­ gerijskem trgu. Češka firma Prerovski-Strojirny, MBU iz ZRN ter AMMANN iz Švice so tuji part­ nerji, s katerimi strojegradnja SCT uspešno so­ deluje v smislu delitve dela in skupnih nastopov na tujih tržiščih. Strojegradnja SCT je tudi jugo­ slovanski zastopnik znane firme gradbenih strojev MASSEY-FERGUSON, za katere opravlja servisne storitve. Dolgoletna tradicija, težko pridobljene izkušnje, prekaljen kader ter združitev umskih in fizičnih kapacitet v pravem trenutku, vse to je odprlo DO SCT nove možnosti za prevzem nadaljnjih inve­ sticijskih del v tujini. Ekonomske razmere v do­ movini so že v letu 1980, še bolj pa v letu 1981 narekovale odločno usmeritev gradbene dejavnosti na tuji trg. SCT so bila kot nosilcu za gradbeni del na podlagi referenc zaupana obsežna dela v Iraku. Ker prevzeta dela na tem zahtevnem tržišču presegajo vsoto 700 milj. $ (rok za izgradnjo je 3 leta), je SCT pristopil k ustanovitvi plansko-po- slovne skupnosti, ki deluje na podlagi doslednega uveljavljanja dohodkovnih odnosov. To je edina alternativa pri proizvodnih nalogah te velikosti. V tej skupnosti sodelujejo po gradbeni plati: Gra­ dis — Ljubljana, Primorje — Ajdovščina, Kon­ struktor — Maribor, Ingrad — Celje, Obnova — Ljubljana, SGP Grosuplje, Gradbinec — Kranj, Gradišče — Cerknica, GOK — Črnomelj. Poleg naštetih organizacij sodeluje pri teh po­ slih prek 80 podizvajalcev za obrtniška dela, tran­ sporte, dobavo in montažo opreme, projektiranje ter druge storitve. Naj naštejemo samo nekatere: Jelovica, Integral, Avtoprevoz — Tolmin, Geolo­ ški zavod — Ljubljana, Smelt — Ljubljana, Grad­ beni finalist — Maribor, Mercator — Ljubljana, ZRMK — Ljubljana, Slovenijales — Ljubljana, LTH — Škofja Loka, Trimo — Trebnje, Antikor — Beograd, Mostogradnja — Beograd, UTVA — Pančevo, Graditelj — Gornji Milanovac, Bojoplast — Pula, Metalinvest — Zagreb, OLT — Osijek, Geotehnika — Zagreb, Automobilsko — Beograd in številni drugi. Vrednost so izvajalcev presega 100 milij. $ . Dela, izvršena v rokih in v zadovoljstvo in­ vestitorja, so v prejšnjih letih SCT zagotovila tudi nova dela v Schwedtu — NDR, kjer delamo prek firme TEC — TOYO ENGEENIRING CORPORA­ TION ter v Eisenhiitenstadtu v NDR, kjer de­ lamo prek poslovne skupnosti RUDIS. Na tem tr­ žišču zelo dobro sodelujemo z delovnima organi­ zacijama OBNOVA in VEGRAD. Pri sedanji de­ javnosti SCT v tujini ne smemo zanemariti vloge naše enote v ZRN, kjer izvajamo dela na akord že dolga leta prek poslovne skupnosti RUDIS Trbov­ lje, sodelujemo z več znanimi zahodnonemškimi gradbenimi firmami kot BILFINGER BERGER, HOCH + TIEF in drugimi. Za osvetlitev sedanje dejavnosti v tujini naj navedem nekaj konkretnih podatkov: Do konca meseca junija 1.1. smo na delih v inozemstvu v tem letu realizirali 2,5 milijarde din ter končali in predali vrsto objektov — 'izgo- tovitev nekaterih je bila vezana na predvideni za­ četek konference neuvrščenih držav v Bagdadu. K temu moramo prišteti še delež izvoza blaga in storitev v znesku 1,0 milijarde. 1700 zaposlenih v tujini predstavlja ca. 25 °/o vseh zaposlenih v SCT, ki so ustvarili 3,50 milijarde din dohodka, kar predstavlja 50 °/o dohodka SCT v prvih še­ stih mesecih letošnjega leta. Vrednost mehanizacije in opreme v tujini pre­ sega vsoto 92 milij. $. V tej številki je zajeto: — separacij a-večja od katerekoli doslej zgra­ jene v Jugoslaviji s kapaciteto 300 ton/uro, — betonarne — skupna kapaciteta prek 300 m3/uro, — asfaltna tovarna 200 t/uro, — tovarna gradbenih elementov z letno ka­ paciteto 100.000 ton, — železokrivnica — 20.000 ton/letno, — prek 250 avtovlačilcev, — 20 avtodvigal različnih kapacitet, — prek 300 dostavnih, terenskih in osebnih vozil, — vrednost materiala in drugega inventarja presega 25 milij. $. Na področju Iraka je zgrajeno in obratuje samostojno vrsta naših naselij, kjer je našim de­ lavcem (v puščavskih razmerah) zagotovljena vsa oskrba, vključno z rekreacijo. Tu so klimatizirani prostori za bivanje in počivanje, restavracija, klu­ bi, ambulante, pralnice, trgovine z blagom iz Ju­ goslavije itd. Za transport naših strokovnjakov in delavcev je tudi dobro preskrbljeno — vsak teden je orga­ nizirana posebna letalska zveza na liniji Ljublja­ na—Amman—Bagdad in obratno s kapaciteto 120 sedežev. Prevoz organizira Inex-Adria. Izvajanje del takega obsega na razdalji 4000 kilometrov (vseh sodelujočih na delih v tujini je 4500, vključno z najetimi delavci) zahteva polno angažiranje vseh strokovnih služb SCT in stro­ kovnih služb pri sodelujočih delovnih organizaci­ jah. Vlogo koordinatorja dela vseh teh služb op­ ravlja služba Plan procesa za inozemstvo pri SCT, kjer dela 40 strokovnjakov različnih profilov, od tega 13 iz vrst sodelujočih delovnih organizacij, ki so v Planu procesa kot povezava med gradbišči, v tujini in matično delovno organizacijo. Ker pa se izvaja istočasno več različnih pro­ jektov na različnih lokacijah in je za vsakega po­ treben specifičen pristop, je delo iz domovine or­ ganizirano prek planov procesa za posamezne pro­ jekte. Na čelu teh v domovini je direktor projekta, dela na gradbišču pa vodi njemu podrejeni direk­ tor delovne enote. Poleg tega je v Iraku organizi­ rana tudi centralna koordinacija vseh delovnih enot z vrsto nalog, ki so enotne za vsa gradbišča (stiki z oblastmi, z investitorjem, carinske formal­ nosti, centralna nabava masovnih materialov, raz­ porejanje strojnih in prevoznih kapacitet itd.). Vse posle raziskovanja tržišča, akvizicije, iska­ nje kooperantov, sklepanje komercialnih pogodb opravlja v SCT TOZD Inženiring kot eno izmed svojih dejavnosti. Naši delavci, ki sodelujejo pri delih v Iraku, se morajo seveda prilagoditi specifičnim razme­ ram, katere narekujejo klimatske razmere, speci­ fičnost del, razmere v Iraku, oddaljenost od do­ mačih, vse to pa povzroča vrsto problemov za vo­ dilni in vodstveni kader, ki ta dela vodi. Zato si prizadevamo, da bi razporejali na ta dela in na­ loge res najboljši kader, s katerim razpolagamo, kar nam doslej ni vedno uspelo. Za delo v tujini se odločajo predvsem mlajši strokovnjaki, katerim še manjka izkušenj in potrebne ostrine. V SCT menimo, da je kljub težavam, s katerimi se sreču­ jemo, ta kader osnova in prihodnost za delovno organizacijo, ki bo v prihodnjih letih še močno an­ gažirana v tujini. V SCT se zavedamo, da je bodočnost delov­ ne organizacije v veliki meri odvisna od uspeš­ nega zaključka del, ki jih sedaj izvajamo, veliko perspektivo pa vidimo v nadaljnjih projektih v Iraku, za katere še potekajo razgovori in so bile nekatere ponudbe že oddane. UDK 69:658(-87) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 St. 9-10, str. 156—158 Borut Zajec POVZETEK V članku je opisana dejavnost SCT pri izvaja­ nju investicijskih del v tujini od leta 1965 dalje. Za to dejavnost sta značilni' dve obdobji. Prvo sega od 1965 do združitve SGP Slovenija ceste in GP Teh­ nika v DO Slovenija ceste — Tehnika v letu 1979. V drugem obdobju od 1979 do danes se kažejo rezul­ tati v prejšnjih letih pridobljenih izkušenj pri delih v tujini. Danes je SCT nosilec več pogodb za dela v Iraku in prek teh zagotavlja Izvozno dejavnost vrsti delovnih organizacij iz gradbene in drugih sprem­ ljajočih dejavnosti. Poleg Iraka je SCT aktivna tudi na drugih tržiščih (NDR, ZRN). Navedene so anga­ žirane kapacitete in opisana organizacija izvajanja poslov na zahtevnih inozemskih tržiščih. UDC 69:658(-87) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 No. 9-10. p. p. 156—158 Borut Zajec SUMMARY OF THE ARTICLE In the article, the activities of the firm SCT executing investment works abroad from the year 1965 onwards are described. Concerning these acti­ vities, two periods are characteristic. The first period refers to the period extending from the year 1965 up to the association of SGP SLOVENIJA CESTE with GP TEHNIKA in work organization SLOVENIJA CE­ STE - TEHNIKA in 1979. In the second course lasting from the year 1979 up to now the results of gained experiences from the previous years working abroad are shown. Today the firm SCT is a maincontractor carrying out a number of construction work contracts in Iraq and in this manner it provides export acti­ vities to many a work organization which deals with civil engineering works and other auxiliary activities as well. SCT is not active only on Iraqi markets, but also in other countries like the German Demo­ cratic Republic and Federal Republic of Germany. The article also gives a picture of our engaged ca­ pacities as well as the organization of performance of construction works on foreign markets demanding great efforts. Organizacijski vidik prodora gradbene delovne organizacije na tuje tržišče UDK 65.012.122:69(-87) ANDREJ KERIN 1. Uvod Eden bistvenih elementov, ki jim je treba po­ svetiti posebno pozornost ob nastopu gradbene de­ lovne organizacije v tujini, je organizacijski vidik. Delovna organizacija kot poslovni sistem mo­ ra biti ob prehodu na večje projekte v tujini pri­ pravljena na korenito preobrazbo v organizirano­ sti, pripravljena mora biti na srečanje z novimi po­ goji, biti dovolj elastična v prilagojevanju in kljub temu ostati stabilen sistem. SCT je delovna organizacija, ki se je pojav­ ljala v tujini od leta 1966 dalje kot Slovenija ceste in kot GP Tehnika. Vsa dela so imela precejšnje dimenzije že v šestdesetih letih v sorazmerju s takratno velikostjo delovnih organizacij. V času ob združitvi pa je GP Tehnika zaključila zlasti v Iraku nekaj večjih objektov. Ustrezne izkušnje smo si nabrali tudi v NDR pri izgradnji velikih industrijskih kompleksov. V članku želimo prika­ zati nekaj teh izkušenj, ki bi utegnile koristiti tudi drugim gradbenikom. Avtor: Andrej Kerin, dipl. inž., SCT Ljubljana. 2. Značilnosti okolja, ki vplivajo na preobraz­ bo poslovnega sistema pri nastopu v tujini Poglejmo, katere so temeljne značilnosti izra­ zitega nastopa v tujini. To je predvsem velikost projektov v tujini nasproti razdrobljenemu grad­ beništvu doma in manj znano okolje z vsemi svo­ jimi elementi (velike razdalje — zlasti pri deželah Bližnjega vzhoda, relativno stroge zahteve po kakovosti, specifičnosti posamezne dežele in še kaj). Že prvi izmed naštetih elementov nam pove, da so sposobne uspešnega nastopa na tujem trgu le velike delovne organizacije, ki so v splošnem do­ kaj stabilni sistemi in prilagojeni motnjam v do­ mačem okolju, saj delovni procesi v gradbeništvu narekujejo nenehno prilagajanje organizacije veli­ kosti prevzetih del. Taki sistemi so prilagojeni ti­ pični posamični proizvodnji, ki le v majhnem delu vključuje tipizirano polindustrijsko proizvodnjo. Oglejmo si v spodnji tabeli nekoliko podrob­ neje še primerjavo značilnosti okolja, s katerimi se srečuje gradbena delovna organizacija pri in­ vesticijskih delih v domovini in v tujini. Tabela 1: Pregled značilnosti okolja V domovini V tujini* Značilnosti tržišča konkurenca in organiziranost ostalih iz­ vajalcev konkurenca svetovnega trga in organiziranost tujih izvajalcev lokalna politika znana, zato prilagajanje lahko slabo poznavanje lokalnih razmer (prvi pogoj daljša prisotnost na tujem trgu s postopnim osvajanjem tržišča) nihanje velikosti projektov bistveno večjii projekti povečini »ključ v roke« ali »proizvod v roke«, izredno zahtevni investitorji politična klima kot dejavnik, ki vpliva na množino del politična klilma, možne razlike — ob pridobivanju del — med izvajanjem del z vso zapletenostjo odnosov meddržavni odnosi dobro znane zahtevnosti manj poznani projekti, zato nevarnost podcenjevanja obsežnosti del majhnost pri odločitvah kot posledica miselnosti v slovenskem prostoru ipd. Pogoji ob izvajanju del — vreme kot bistveni dejavnik pri grad­ beniški sezonski proizvodnji in pri slabo uveljavljenem industrijskem načinu pro­ izvodnje — klimatske razmere povsem nove — vročina — problematika bolniške odsotnosti v po­ vezavi s spravilom poljskih pridelkov — nevarnost neznanih bolezni zahteva on ekonomska nujnost po vključevanju lo­ kalne delovne sile oz. delavcev iz daljnih azijskih dežel jezik ni omejitev jezik kot dejavnik, ki otežuje komuniciranje spremljajoča znanja kot pogoj — zahteva za ZT registracijo. zavarovanje normalno utečeno problematika zavarovanja del in delavcev transportne razdalje kratke možne intervencije in improvizacija ogromna razdalja transportov iz domovine (otežen izvoz blaga) težja dostopnost do mehanizacije kot re­ zultata svetovnega tehnološkega razvoja (uvozne omejitve) znanstveni in tehnološki razvoj neposredno dostopen v svetovnem merilu predvsem z mehanizacijo, ki se uporablja v tujini Nadzor nad deli zahteve po kakovostni izvedbi del glede kakovosti zahteve zelo poostrene Specifični pogoji — vojna in zato otežkočene komunikacije, ni tele­ fona, radijskih zvez ipd. 1 Zakonska določila zakon o združenem delu z vsemi izvedbe- nimimi zakoni, družbenimi dogovori, sa­ moupravnimi sporazumi in internimi spošnimi akti, vse kot omejitveni faktor pri izvajanju del doma veljavni zakoni in dogovori + interni samo­ upravni akti sodelujočih DO vsa zakonodaja vezana na investicijska dela v tujini zakon o varstvu_državljanov SFRJ na začasnem delu v mednarodne konvencije zakonodaja dežele, v kateri se izvajajo investicijska tujini dela * Opomba: Značilnosti v tujini so mestoma ve-zane na specifične pogoje v deželah na Bližnjem vzhodu, ker je prav v Iraku trenutno veliko jugo- slovanske gradbene operative. 3.0 Analiza stanja sistema gradbene delovne organizacije ob izrazitem prehodu na velike pro­ jekte izvajanja investicijskih del v tujini Lastnosti okolja, s katerim smo se seznanili v prejšnjem poglavju, bistveno vplivajo na spre­ membe v poslovnem sistemu gradbene delovne organizacije. Določene funkcije in podsistemi se morajo okrepiti, vzpostavijo se določene nove funkcije, spremeni se struktura v delovni organi­ zaciji, okrepi se funkcija planiranja in priprave dela ter kontrolna funkcija, spremeni se inf orma- Ponujajo se rešitve povezovanja več delovnih organizacij za konkreten projekt, povečanje ude­ ležbe kooperantov. Prihaja torej do preobrazbe si­ stema in do povezovanja novih sistemov na pro­ jektih v tujini. Pojavi se tudi potreba določene kontinuitete del, ki omogoča počasen prehod na bodisi raz­ širjen ali zmanjšan delež proizvodnje na tem po­ dročju. Poglejmo podrobneje posamezne elemente si­ stema: Kadrovski potencial se spremeni v strukturi zaradi uporabe sodobnejše tehnologije. Potrebno je mnogo več visoko-strokovnih delavcev raznih profilov, nekateri deli kadrov pa ostanejo v ce­ loti v domovini. Reševanje te problematike je tudi v veliki delovni organizaciji kočljivo, zato se razrešuje: — s povezovanjem več poslovnih sistemov — delovnih organizacij v plansko poslovne skupnosti, — s pridobivanjem kadrov za določen čas iz širšega okolja, — s prestrukturiranjem kadrov znotraj de­ lovne organizacije, — z vključevanjem kooperantov, — z vključevanjem manjših delovnih orga­ nizacij, ki samostojno ne morejo nastopiti v tujini, — z vključevanjem cenene delovne sile iz drugih okolij (domačini ali iz Azije). Delovna sredstva se spremene predvsem za­ radi dejstva, da ni omejitev za uporabo najso­ dobnejših tehnologij, ki omogočajo drugačen na­ čin dela in predvsem drugačno strukturo delovne sile. Uvedba povsem nove tehnologije seveda ni pogoj za uspešno izvedbo del v tujini, vendar pa je nabava novih strojev in opreme posledica uvoz­ nih omejitev v domovini. Material kot naslednji proizvodni vir zahteva planiranje, ki je v domovini preveč kratkoročno. Pojavljajo se določena nasprotja: Iz narodnogo­ spodarskega vidika je zanimivo izvoziti čimveč blaga, kljub temu da je v tujini cenejše, domači proizvajalci večkrat kasnijo v nasprotju s tujimi itd. Zanimiv je tudi izvoz opreme — tako za grad­ njo kot tudi za proizvodnjo po končani gradnji, saj so predvsem v DVR zainteresirani za celovito ponudbo do uvedbe proizvodnje z lokalno delovno silo. Prav posebno pozornost zahteva transportni problem ob velikih razdaljah, neznanih ovirah na poteh skozi dežele Bližnjega vzhoda. Tovrstni transport postane zaradi obsežnosti nova dejav­ nost v delovni organizaciji, obenem pa vključuje v sodelovanje špediterske delovne organizacije. Iz-- razito se poveča funkcija planiranja proizvodnega procesa oziroma vodenja projekta, ki zahteva svo­ jevrstne kapacitete tako na licu mesta v tujini kot tudi v domovini. V ilustracijo navedenih sprememb poglejmo sliko 1, kjer je shematično prikazana velikost pri­ dobljenih del z velikim projektom v tujini v pri­ merjavi z normalno rastjo obsega proizvodnje de­ lovne organizacije v pogojih minimalnega zapo­ slovanja. Podan je tudi razkorak med razpoložlji­ vimi in potrebnimi kadri, ki zahteva prestruktu­ riranje kadrovskega sestava kot bistvenega ele­ menta poslovnega sistema. 4.0 Reševanje problema preobrazbe delovne organizacije Rešitev problema preobrazbe delovne organi­ zacije oz. njenega prilagajanja okolju v ekstremnih okoliščinah je v prvi vrsti v povezovanju z dru­ gimi poslovnimi sistemi. Trajno povezovanje v večje integrirane siste­ me z delovnimi organizacijami srednje velikosti in podobnega proizvodnega programa je manj pri­ merno, ker delovna organizacija slej ko prej dose­ že kritično velikost, ko se ne obnaša več kot de­ lovna organizacija, ampak se iz nje razvijajo novi podsistemi; obenem pa se poveča problematika za­ poslitve kapacitet ob morebitem pomanjkanju de­ la. Za regulacijo manjših odstopanj, tj. ob vklju­ čitvi manjših projektov v sistem, je možno prila­ ganje poslovnega sistema s kratkoročnimi rešitva­ mi, začasno okrepitvijo kadrovske strukture, pre­ strukturiranjem podsistemov znotraj delovne or­ ganizacije, medtem ko je možna rešitev pri zelo velikih projektih le s povezovanjem več delovnih organizacij, ki za konkreten projekt namensko združijo svoje delo in sredstva. Upravljanje v takem sistemu se seveda razli­ kuje od upravljanja v delovni organizaciji, ki na­ stopa sama oz. vključno s kooperanti. Za uspešno prilagajanje novo nastalega sistema je potrebno poskrbeti za ustrezne informacije, ki omogočajo poslovodnim organom, vodjem poslovnega procesa ustrezno ukrepanje in seveda vsem delavcem tako združenih sistemov ustrezno delavsko samouprav­ ljanje. Načini združevanja so prikazani na sliki 2. Projekta P 1 in P 3 sta po obsegu taka, da ju zlah­ ka obvladuje matična delovna organizacija, s tem da je v projekt P 3 vključen podizvajalec, medtem ko kooperantov na sliki sploh ne prikazujemo. Ob projektu P 2 pa se več delovnih organizacij poveže začasno v nov poslovni sistem, katerega uprav­ ljanje teče prek skupnega vodstva pri matični de­ lovni organizaciji. Tretji primer na sliki 2 prikazuje trajno in­ tegracijo dveh delovnih organizacij, pri čemer se lahko tak nov poslovni sistem angažira na katerem- Slika 1. Prikaz vpliva velikega projekta v tujini na obseg proizvodnje in primerjava razpoložljivih in po­ trebnih kadrov Slika 2. Prikaz povezovanja delovnih organizacij ob projektih v tujini koli projektu. To smo-prikazali z zlitjem površine kroga delovne organizacije DO 5 v matično de­ lovno organizacijo. Tak splošni prikaz je rezultat konkretnih iz­ kušenj SCT pri velikih projektih v Iraku, saj na največjem sodelujejo Gradis, Primorje in Kon­ struktor kot enakopravni soizvajalci po posebnem sporazumu, ki temelji na skupnem prihodku. 5.0 Konkreten primer povezovanja Organizacijski model projekta Organizacijski model večjega projekta deluje kot poslovni sistem večje delovne organizacije saj bo v konici zaposleno na njem prek 4000 ljudi. Pri vzpostavitvi projekta kot poslovnega siste­ ma je potrebno ustrezno uravnovesiti in razmejiti temeljne funkcije: upravljanje, organiziranje, vo­ denje in izvajanje ter kontrolo. Upravljalsko vod­ stvena in kontrolna funkcija je predvsem domena poslovnega odbora kot poslovodnega organa celot­ nega sistema ter vodstva projekta (službe plana procesa) v domovini. Vodenje in organizacija dela je naloga vodstva projekta, ki prav tako skrbi za samo izvedbo na licu mesta (glej detajl slike 2). Dopustna in po­ trebna so delna prepletanja, vendar pa je zelo neučinkovito in nesmotrno, če se vodstvo spušča v podrobnosti kot tudi če je izvajalskem nivoju pr-e puščena celotna organizacija in vodenje. Poskrbljeno mora biti za vse spremljajoče de­ javnosti, prvi pogoj pa je ustrezna organizacijska shema velikega gradbišča, ki v okviru možnosti razdeli projekt na obvladljive celote, kakršnih smo navajeni pri delu v domovini. Ob postavljanju organizacijskega modela se je pojavljala dilema, ali doseči optimalne učinke s teritorialno delitvijo del med delovne organizacije ali vse izvajalce združiti v enoten sistem. Prevla­ dala je druga alternativa, kar se je izkazalo ne­ dvomno kot pozitivno. Seveda pa je pomembno, da tvorijo jedra posameznih delovnih skupin delavci, ki se med seboj poznajo in so navajeni skupnega dela. Tako je možno vzpostaviti tudi ustrezni tek­ movalni duh med skupinami, kar je bil tudi edini razlog za morebitno organiziranost po prvi alter­ nativi. Na konkretnem primeru v Iraku je visoko- gradniška dejavnost razdeljena na večje število teritorialnih celot — sektorjev, mizkogradniška pa na celotnem teritoriju po fazah dela od zemeljskih del do asfaltnih oz. betonskih slojev. Za operativno izvedbo so bile izoblikovane specializirane delovne skupine po posameznih vr­ stah del v okviru sektorjev ali celotne dejavnosti (zidarji, železokrivci, tesarji, betonerci). Delovne skupine so element planiranja. Zaže­ leno' je, da njihova sestava ostane po možnosti čim­ bolj nespremenjena in da se v celoti pomikajo po posameznih objektih znotraj sektorja v skladu s planom. Ustanovljene so bile tudi delovne skupine za posamezne vrste enakih objektov ne glede na nji­ hovo lokacijo znotraj projekta. Taka organizacija dela je možna le ob pogoju, da se delovne organizacije — soiz vaj alke dogovore o ureditvi medsebojnih odnosov z ustrezno skupno interno zakonodajo od samoupravnih sporazumov do poslovnikov in organizacijskih predpisov ter navodil za delo. Dohodkovni odnosi Oglejmo si, kaj lahko tak organizacijski model pomeni z vidika dohodkovnih odnosov, o katerih veliko govorimo, naredi pa se malo. V osnovnem sporazumu je treba opredeliti: — delež posameznih DO na projektu, — skupne cilje: ® dokončanje prevzetih del, ® enotno poslovanje, ® enotne normative, cenike, enotno organiza­ cijsko shemo itd., — merila za ugotavljanje deleža delovnih or­ ganizacij —• skupno koordinacijsko telo, (poslovni odbor) itd. V našem primeru je bila postavljena, kot že rečeno, enotna organizacija. Model dohodkovnih odnosov temelji torej na predpostavki, da sodelu­ joče delovne organizacije združujejo delo in sred­ stva. Za projekt se nabavijo delovna sredstva, za račun projekta se sklepajo pogodbe s kooperanti za posamezna obrtniška dela, dobavitelje opreme itd. V času izvajanja del se mesečno ugotavljajo razlike med realizacijo, ki jo prizna investitor, in stroški, ki zajemajo osebne dohodke, amortizacijo osnovnih sredstev, materialne stroške in tuje sto­ ritve. Razlika med realizacijo in stroški naj bi se ob koncu projekta dokončno razdelila v ustreznih deležih med sodelujoče delovne organizacije. Pomemben del sporazuma so gotovo merila za ugotavljanje deleža v skupnem prihodku. Os­ novni kazalec vloženega dela so opravljene delov­ ne ure delavcev posamezne delovne organizacije oz. tozda na projektu ponderirane glede na kva­ lifikacijo oz. sestavljenost dela posameznih del oz. nalog po enotnem razvidu. Merjenje prispevka po­ samezne delovne organizacije s kadrovskim po­ tencialom, ki je vključen v projektu, pomeni dolo­ čeno poenostavitev, vendar ob upoštevanju enotne organizacije, dejstva, da so delovna sredstva nabav­ ljena namensko za projekt, skupnega cilja (uspe­ šen zaključek projekta) ter enostavnega ugotav­ ljanja deleža lahko ocenimo tako rešitev kot spre­ jemljivo — še posebej z vidika posamezne delovne organizacije. Tako osnovno merilo je mogoče postopno do­ graditi in izpolniti, saj so prav evidence o oprav­ ljenem delu najbolj natančne. Stopnjevanje vidi­ mo v korakih od števila delavcev, števila oprav­ ljenih delovnih ur do merjenja odstopanj dejan­ sko opravljanje dela od planskih nalog posame­ znih delovnih skupin ali do odstopanj dejanskih stroškov od vnaprej določenih ocenjenih stroškov glede na plansko nalogo v posameznem obdobju. Ob takem razvoju meril stopa v ospredje skup­ ni cilj — uspešnost projekta, delež posamezne de­ lovne organizacije pri skupnem prihodku pa po­ staja vse bolj odraz dejansko vloženega dela. Pri natančnosti meril ne kaže pretiravati, saj tudi gradbenikom v razvitem svetu ne uspe izpe­ ljati celovitih primerjav med normirano in de­ jansko porabo proizvodnih virov zaradi šte­ vilnih vzrokov (neistovetnost stroškovnih mest pri kalkulaciji in obračunu, delovnih kalkulacij ni razmejitve opravljenih del niso natančne, pri nor­ mativih niso upoštevane razlike v ceni itd.). Slovenski gradbeniki smo navajeni predvsem improvizacij in planiranje le v izjemnih primerih. Zato je velik projekt v tujini, kjer je planiranje nuja, ugodno okolje za podrobnejše spremljanje proizvodnje in s tem tudi za izboljšanje meril za ugotavljanje deleža sodelujočih organizacij zdru­ ženega dela. Improvizacija ostaja lahko le še odre­ šilna bilka v povsem nepričakovanih okoliščinah» sicer pa mora v celoti prevladati planski način dela, podprt z ustreznim poslovnim informacij­ skim sistemom. Pomembnost takega načina je vse očitnejša ob prehodu projekta v fazo, ko so vsa dela v polnem razmahu; vse bolj je očitna vsaka najmanjša na­ paka, storjena v pripravljalni fazi in močno se ma­ ščuje vsako podcenjevanje velikosti projekta. 6.0 Zaključek Ko delovna organizacija doseže kritični delež proizvodnje v tujini, se torej sprožijo mehanizmi za razširitev bazena, iz katerega se črpajo proiz­ vodni viri. Ob tem mora delovna organizacija kot nosilec odigrati pomembno vlogo od upravljanja projektov, ustreznega organiziranja in vodenja pa vse do izvajanja in kontrole izvršenega delovnega procesa. Članek pomeni bežen pogled v organizacijsko problematiko ob znatnejši vključitvi gradbene de­ lovne organizacije v tujino. Prikazane so le nekatere bistvene značilno­ sti preobrazbe poslovnega sistema delovne organi­ zacije z namenom nanje opozoriti in obenem opo­ zoriti na to, da je treba posamezni projekt obrav­ navati individualno kot zaključeno celoto z vsemi specifičnimi lastnostmi. Naštejmo le nekatere elemente, ki so pomemb­ ni z organizacijskega vidika za uspešen prodor na tuje: — sistematska priprava na prvi velik projekt, — upoštevanje kadrovskega elementa kot naj­ bistvenejšega proizvodnega vira za delo v tujini, — pravočasno prestrukturiranje delovne orga­ nizacije kot poslovnega sistema, — pravočasno imenovanje ustreznega vodja projekta in pravočasna izbira celotne ekipe za vo­ denje projekta, — povezovanje z drugimi poslovnimi sistemi kot način reševanja kapacitet za projekt, — pravočasno in ustrezno formaliziranje od­ nosov s sodelujočimi delovnimi organizacijami, — postavitev ustreznega organizacijskega mo­ dela posameznega projekta, — zagotovitev planskega načina pri vključe­ vanju vseh podizvajalcev kot tudi pri angažiranju UDK 65.012.122:69(-87) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 St. 9-10, str. 158—163 Andrej Kerin POVZETEK Članek obravnava problematiko preobrazbe delov­ ne organizacije kot poslovnega sistema ob bistvenem povečanju obsega del v tujini. Podrobneje analizira okolje kot bistveni element, ki vpliva na spremembe v delovni organizaciji. Te so obdelane v poglavju analiza stanja sistema. Ena izmed rešitev (priporočljiva) je v dohodkovnem povezovanju več delovnih organizacij za konkreten projekt. Opisan je organizacijski model večjega projekta in urejanje razmerij med delovnimi organizacijami s poudarkom na merilih za ugotavljanje deleža po­ samezne delovne organizacije v skupnem prihodku. Model velikega projekta v Iraku UDK 658.5:69.008(-87) 1.0 Uvod Velik projekt v tujini je za slovensko gradbe­ ništvo izrazito področje široke negotovosti, ki jo vsaj delno lahko popišemo z naslednjimi elementi: — za razdrobljeno in nepovezano gradbeništvo izredno velik obseg investicijskih del, Avtor: Stanislav Berce, dpi. inž., SCT Ljubljana. proizvodnih virov s posebnim poudarkom na us­ trezni izbiri kadrov, — vzpostavitev ustreznega info|rmacijskega sistema za vodenje in spremljanje projekta s so­ dobnimi metodami in tehnikami dela. Literatura Momčilo Kostič: Elementi teorije sistema i infor­ macija. Građevinska knjiga 1979. Mr. Anton Haue s sodelavci: Upravljanje projek­ tima. Informator Zagreb 1975. Dr. Zdravko Kaltnekar: Poslovni sistemi. VŠOD Kranj. Andrej Kerin, Stanislav Berce, Vidakovič Ratomir: Izhodišča za postavitev poslovnega informacijskega sistema za prdjekt. Interno SCT. Gradiva komisije za izgradnjo informacijskega sistema Slovenija ceste Tehnika. Interno SCT. Stanislav Berce: Skupni' nastop delovnih organiza­ cij na tujem tržišču kot poslovni sistem. UDC 65.012.122:69(-87) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 No. 9-10, p. p. 158—163 Andrej Kerin SUMMARY The article deals whith the problem of remodelling a work organization as a management system due to the increase of works; performed abroad. It discusses a detail analysis of environment ha­ ving an essential impact on changes in the work organization. These changes are treated in the chapter comprising the analysis of the present state of the system. One of the solutions described and recom­ mended can be found within associating labour, assets and income of several work organizations referring to a project concerned. It also gives ;a description indicating an organi­ zational model of a larger projects with emphasies on scales by means of which shares among work orga­ nizations in joint gross income are determined. I STANISLAV BERCE — dolge transportne oz. komunikacijske po­ vezave, — ostre kakovostne zahteve (relativna ocena glede na trenutno kakovost del v našem gradbe­ ništvu), —• precej nepoznano in nestabilno politično, ekonomsko okolje, — neobičajne klimatske razmere itd. Glede na opisani obseg negotovosti se nam upravičeno vsiljuje vprašanje: Katere informacije so odločujoče za nadzoro­ vanje in usmerjanje projektnih procesov v skladu s cilji, ki smo si jih zastavili (dokončati delo v pogodbenem roku in znesku)? Za obvladovanje tako kompleksne negotovo­ sti trenutno (še) nimamo pripravljenih kakovostnih metod niti primernih organizacijskih struktur. O graditvi sistema za vodenje velikih projek­ tov (tj. obvladovanje kompleksne negotovosti) razmišljamo v SCT od leta 1975 dalje, prav pri­ dobitev projekta pa je pospešila prehod iz raz­ mišljanj o »super« sistemu v hitro graditev rela­ tivno enostavnega modularno zasnovanega sistema, ki trenutno vsebuje najnujnejše elemente vodlji­ vih poslovnih sistemov. Preden preidemo v podrobnejšo predstavitev sistema projekta, si oglejmo nekaj temeljnih zahtev teorije sistemov, ki jih moramo upoštevati pri gra­ ditvi kakršnegakoli sistema. 2.0 Lastnosti načrtovanega sistema Biti mora: — stabilen, kar pomeni, da obdrži svoje glav­ ne komponente v dovoljenih mejah kljub spremi- najočim se vplivom okolja; — upravljiv, tj., da na vplive okolja reagira z ustvarjanjem gibljivega ravnotežja (adaptacija glede na možnosti, opredeljene s strukturo in pro­ cesi v sistemu); — kibernetski, tj. da deluje po določeni za­ snovi, da delovanje spremljamo z informacijami o pojavih, predvidenih v zasnovi, da informacije ob­ delamo in na njihovi podlagi sprejemamo odločitve o potrebnih intervencijah, da (z intervencijo) urav­ navamo sistem v dogovorjenih mejah. 3.0 Model načrtovanega sistema Ker težko zaznamo, registriramo, kontrolira­ mo in usmerjamo vse procese, ki potekajo v okviru upravljanja, zgradimo model, ki daje možnost boljšega spoznanja in razumevanja upravljanega sistema oz. projekta. Z modelom si olajšamo tudi napoved bodočega obnašanja. Model mora ustrezno opisati vse tiste značilnosti, ki so nujne za preuče­ vanje in upravljanje projekta. Izbor odločujočih lastnosti za opredelitev projekta je odvisna od po­ polnosti izbora glede na cilj spoznanja in od ni­ voja posploševanja. Oglejmo si torej model projekta ob upošteva­ nju vsebine poglavij 1.0, 2.0 in 3.0. 4.0 Predstavitev modela projekta 4.1. Temeljni elementi modela a) Pogodbena postavka je delec najkakovost­ nejše začetne, sprotne in končne informacije o za- C L E N IT E V Z A J E T A N A T E H N O LO Š K E M LISTU E N K R A TN O 5 N C M A N J E FODATKOV V R S T A O B J E K T A 1 SKLOP E L E M E N T O V O B J E K T A I E L E M E N TO B JE K TA X O P E R A C IJ A XDEL O P E R A C IJ E D E LO V N IPOSTO PEK 1 E L E M E N T DELOV. POSTOPKA N E A R M IR A N O — t BETO NSKA D E LA Z E M E L J S K A D E L A IZDELANA PASOČ 1— IN TOČKOVNIH TEMELJEV , — TE M E LJN E iSCE A R M IR A N O BETO N S K A —SSvS____ Z ID A R S K A D E L A IZOLACIJSKA DE LA / R A Z N A \ D E L A / / P O M O Č \ ^ O B R TN IK O M J IZDELAVA PLO IZD E LA V A STEN E IZDELAVA S T E B R A ■ ■ V A- Pioäfcsv KU- O PA ŽEN JE POLAG ANJE A R M A T U R E _ j M E Š A N JE B E T O N A RAZO R AŽENJE D O DAJANJE G R A M O ZA k IN C E M E N TA POLNJENJE AVTO M EŠALCA -H-fjggg&h-t _ [ VMETAVANJE B E T O N A PREVO Z DO O B JEK TA POVRATEK V BETONARNO ODRANJE IZ D E L A V A TLA K O V IZDELAVA PARAPETÖV = > STA B IL IZA C IJA V O Z ILA SPR O STITEV T R A K U IZ R A V N A V A T R A K U PRETOK BETONA PO TRAKU ČIŠČENJE TR A K U Z L A G A N J E T R A K U UTR D ITEV TRAKU NA VOZILU Slika 1. Členitev proizvodnje za model projekta v tujini I.TD. četni višini, tekočem gibanju in končnem stanju tako zneska kot količine pogodbeno opravljenih del. Da jo uporabimo kot nosilko tehnološke in­ formacije (napoved, spremljanje gibanja proiz­ vodnih virov), jo moramo posebej obdelati, ker je za ta namen neprimerno opredeljena. Obdelava za­ jema združevanje oz. razbijanje pogodbenih po­ stavk v primerno velike tehnološke enote — AKTIVNOSTI. — Na ravni tipske aktivnosti zbi­ ramo podatke o dejanskem stanju proizvodnih vi­ rov in jih primerjamo z napovedjo gibanja. b) Aktivnost opredeljuje razmerja in vrste porabe proizvodnih virov pri opravljanju določene­ ga obsega del. Množico razmerij v aktivnosti (ope­ racije) in množico proizvodnih virov smo razvrsti­ li ločeno za delavnice in gradbišča (sektorje) po tehnoloških kriterijih, (slika 1) Primer razvrščanja virov: — delovna sila: — zidar, tesar, železokrivec, delavec, strojnik, voznik; — stroji, prevozna sredstva: — bager, buldo­ žer, nakladalnik, kamion; — material: — pomembnejši materiali A, B; — polizdelki (storitve): — betoni, malte, opažni sistemi, armatura. Podatki o opredeljujoči aktivnosti so izpisani na tehnoloških listih, ki skupaj predstavljajo bazo tehnoloških podatkov. Listi so deljeni na: osnovni tehnološki del (A) planski del (B) stroškovni del (C) Osnovni tehnološki del listov je zasnovan na izkušnjah z večjih že izvedenih projektov v tu­ jini ob upoštevanju zahteve po univerzalnosti upo­ rabe tako v domovini kot v tujini. Univerzalnost uporabe glede na kraj, čas in način graditve omo­ goča nastavljanje normativnega nivoja na želeno oz. stroškovno ekonomsko utemeljeno višino. Izhodiščni normativni nivo (u)porabe proiz­ vodnih virov (delovna sila, stroji, vozila) na 10-ur- ni delovni dan predstavlja 70 % možne storilnosti v 1 delovni uri za področje Slovenije. Glede na organizacijske in ekonomske danosti projekta smo določili faktor možne ohlapnosti raz­ lično za poletno in zimsko obdobje. Planski del lista je transformacija podatkov osnovnega dela lista v obliko, ki jo zahtevajo mo­ derne metode mrežnega planiranja; npr. PROJACS paket mrežnega planiranj a/IBM. Stroškovni del lista temelji na naslednji struk­ turi cene: A. neposredni stroški: -— material, — OD za izplačilo, — najemnina. B. posredni stroški c) Objekt je delec organizacije gibanja pro­ izvodnih virov. Opredeljen je kot 'sklop pogodbe­ nih postavk oz. aktivnosti. Iz razlogov racionalno­ sti upravljanja ga model prepušča neposrednim operativnim organizacijskim posegom vodstva iz­ vajanja projekta. Sklop enakih objektov, t. i. tehnloški objekt, je najnižji nivo, na katerem model okvirno podaja organizacijo (kot strukturo in proces), tj. časovno in prostorsko (u)porabo proizvodnih virov ob opredeljeni odgovornosti za take ali drugačne od­ klone. Niz objektov z določenega področja združu­ jemo v sektorje, sklop le-teh pa predstavlja pro­ jekt v celoti. 4.2 Povezave in razmerja elementov v mode­ lu projekta V življenjski dobi modela (zasnova, graditev, vzdrževanje, ugašanje) prihaja do različnih struk­ turnih povezav in razmerij elementov sistema. a) Zasnova, graditev elementov in struktur modela ELEMENTI 'STRUKTURE b) Vzdrževanje elementov in strukture modela ELEMENTI STRUKTURE c) Ugašanje modela / zaključek projekta ELEMENTI STRUKTURE tehnološka ->baza 5.0. Graditev in vzpostavljanje modela pro­ jekta Model, imenovan GRAPS (Gradbeni Poslovni Sistem), je bil v opisanem, tj. ožjem obsegu za­ snovan v SCT — Sektor za organizacijo in infor­ matiko; računalniško podporo pa je v celoti izve­ del Konstruktor — Sektor za avtomatsko obdelavo podatkov. Za mrežno planiranje uporabljamo IMB paket PROJACS. Za vzpostavljanje in delovanje struktur in procesov modela skrbi na projektu sektor za ob­ račun in spremljanje proizvodnje. Temeljni pro­ ces v omenjenem sektorju je evidentiranje po­ datkov za eksterno situiranje in gibanje proizvod­ nih virov. Gibanje delovne sile evidentiramo tedensko po poklicih in aktivnostih na ravni sektorja s po­ sebnim obrazcem »Tedenski list aktivnosti« (sli­ ka 2). Tudi gibanje strojev in vozil evidentiramo teden­ sko po tipih (in aktivnostih) na ravni sektorja. 6.0 Informacije modela o stanju projekta Informacije o stanju projekta so oblikovane večni vojsko za: — vodstvo sektorja, — vodstvo projekta (IRAK), — vodstvo projekta (LJUBLJANA). Jedro informacij je primerjava med dejansko in normativno, tj. z modelom predvideno (u)porabo proizvodnih virov na aktivnost, ločeno za sektorje in celoto. Primerjava nakazuje tudi časovno plan­ sko odstopanje. Informacije so zbrane na dokumentih po­ sebej za: — neposredne stroške (OD, material, mehani­ zacija, polizdelki), — opravljene delovne ure v operativi v delavnicah, — opravljene ure strojev in vozil v operati v delavnicah, — izdelano količino polizdelkov (v delavnicah). 7.0. Zaključek Članek prikazuje pot, ki jo moramo prehodi­ ti, če želimo doseči upravljivost Velikih gradbenih 6 2 1 J šifra organizacijske enote TEDENSKI LIST AKTIVNOSTI Skupina:---------------------- 19 I Za po re dn a §t . | Dan Sob................ Pon................ Tor................. Sre Če Pe I ur Skupaj ure na aktivnost A kt ivn os t PRIIMEK IN IME Poklic K va lifi k. Matična št. šifra pr. vira Ure po učinku Režijska I I I I I I I I MI I I Zastoj ne Ure po učinku Režijske I I II I I M I I II 1 Zastojneure Ure poučinku Režijskeure I I I I I I I I MI I 1 Zastojne Ure po učinku Režijske I I I I II II II II Zastojne Ure po učinku RežijskeureI I I I I II I II II 1 Zastojne Ure po učinku Režijske I I I I I I I I II II 1 Zastojne Ure po učinku Režijske I I I I I I I I II II 1 Zastojne Ure po učinku Režijske I I I I I I I I II II 1 Zastojne Ure po učinku Režijske I U I II I I Mi l l Zastojneure Ure po učinku Rež*ke ure I I I I I I I I Mi l l Zastojneure Slika 2. Tedenski list aktivnosti KR EA CI JA 'C HO b/ ŠČ Ni H IN S P R O T N iH IN FO R M A C IJ O N A Č R T O V A N E M S TA N JU P R O JE K TA Do k u m e n t oo of C . POSLOVNI ODBOR /USMERJANJE/ VODSTVO PROJEKTA V LjUBLJANi J / U P R A V yA N je , O R S A N iZ iR A N je / / INFOR MAČJE ' ZA U P R A V yA N je STRATEGIJA TAKTIKA ODLOČITVE IU Z MODEL PRO JEK TA / 6R APS KONTROLNE INFORMACije K L jU Č N i DOGODKI N A P O V ED M O T E N J VODSTVO PROJEKTA IRAQ / / UPRAVLj A ty E , ORGANiliRANje, „ VODENJE / / i N FOR MAČJE U\ UPRAVLJANJE IN VOpENJf V S E B IN S K O IN Č A S O V N O N A P O V E D O V A N J E G IB A N J A P R O IZ V O D N I* V IR O V ( P L A N I , .......... ID L? S> g 'iC 1 1Ü I O> 8! §1 KONTROLNE INFORMACije T e H N O L O Š K C (P O T E K D C L ) , K O M E R C IA L N E , D RU G E P O S L O V N E INFORMACije ° l£ «I 5 ' '21 \ \ Sd ID O’QlO. Z> % gV) z< L?a or p o< ID A A OPERATiVA / iZVAJANje , KONTROLA/ PODATKi O (u) PORABi PROIZVODNIM ViROV Slika 3.. U p ra v lja n je p ro je k ta v tu j in i projektov. Začeti moramo pni teoriji sistemov, na podlagi te teorije zgraditi primeren realen model, ga vzpostaviti in vzdrževati na projektu ter kon­ čno sproti določevati stanje projekta na podlagi informacij, izoblikovanih v strukturah modela. Mesto oz. področje modela v okviru uprav­ ljanja projekta je prikazano na sliki 3. Na kratko lahko zapišemo, da model kreira izhodiščne, sprotne in končne informacije o načrtovanem in dejanskem Delovne enote in naši delavci v tujini UDK: 658:69(-87) V zadnjih letih so se osnovni pogoji za delo in življenje delavcev na gradbiščih v tujini izbolj­ šali. Na večini gadbišč je dokaj zadovoljivo re­ šeno vprašanje bivalnih prostorov, prehrane in ne­ posredne zdravstvene zaščite. Vendar delavci v večini primerov še nimajo odločilnega vpliva na urejanje pogojev svojega dela in življenja tudi zaradi tega, ker je za večino osnovni motiv zaslu­ žek, oziroma se še ne zavedajo dovolj vseh svojih pravic, dolžnosti in obveznosti. Niso se še osvobo­ dili mezdnega odnosa in mezdne miselnosti, na osebni dohodek gledajo kot na plačo, ne pa kot na nagrado za delovni prispevek skupnemu dohod­ ku svoje delovne enote oziroma TOZD. Prisot­ na je odtujenost od samoupravljanja, zlasti v za­ puščenih, oddaljenih krajih. V vseh OZD, ki imajo svoja gradbišča v tu­ jini, bo treba sproti spremljati, analizirati in oce­ njevati gospodarjenje na teh gradbiščih, pogoje dela in življenja delavcev, samoupravno in druž­ beno politično organiziranost in dejavnost ter na podlagi tega tekoče ukrepati. Zlasti bo treba čim- prej preučiti in oceniti kadrovski sestav na grad­ biščih v tujini in način priprave delavcev na de­ lo na teh gradbiščih ter poskrbeti za izboljšanje stanja. Na svojih deloviščih oziroma gradbiščih v tu­ jini so OZD oblikovale delovne enote. Na posa­ meznih deloviščih delajo delavci iz več TOZD, ki svoje samoupravne pravice in dolžnosti uve­ ljavljajo prek zborov delavcev in sveta delovne enote. Prek svojih delegatov sodelujejo tudi v od­ ločanju na ravni svoje temeljne oziroma delovne organizacije. Vpliv teh delavcev na odločanje na ravni temeljne in delovne organizacije je izredno majhen, predvsem zaradi oddaljenosti kot tudi zaradi nezadostne in nepravočasne informiranosti. Nezadosten je tudi vpliv delavcev OZD v domovi­ ni na gospodarjenje in poslovanje delovnih enot v Avtor: Vitko Roš, dipl. pravnik, SCT Ljubljana stanju projekta v določenih terminih oz. obdobjih za različne ravni upravljanja. Uporabljena literatura: 1. Dr. Zdravko Kaltnekar: Poslovni sistemi. 2. Dr. Zdravko Kalntekar: Poslovni sistemi. 3. Andrej Kerin, dipl. inž.: Gradbena delovna organizacija kot poslovni sistem v pogojiih nasto­ pa na tujih trgih. VITKO ROS tujini. Ni ustrezne samoupravne dohodkovne po­ vezanosti med njimi. Treba bo zagotoviti, da bodo delavci deh de­ lovnih enot zastopani prek svojih delegatov v or­ ganih upravljanja svoje TOZD oziroma DO in SOZD v domovini in da na podlagi samouprav­ nega sporazuma, usklajenega v okviru DO oziro­ ma SOZD ali poslovne skupnosti, odločajo o ce­ lotnem ustvarjenem dohodku. Treba bo uveljav­ ljati zbor delavcev v delovnih enotah, zagotavljati ustrezni vpliv teh delavcev na odločanje v matični OZD v domovini kakor tudi vpliv le-teh na gospo­ darjenje delovne enote v tujini. Treba bo zago­ tavljati, da delavci v delovni enoti kot v matični OZD v domovini sproti spremljajo in ocenjujejo svojo dejavnost, probleme, uspehe, težave, da ob­ ravnavajo periodične obračune in zaključne ra­ čune, da imajo pregled nad vsemi sredstvi, s ka­ terimi upravljajo in gospodarijo V vseh delovnih enotah v tujini, kjer je to le možno, bo treba organizirati osnovne orga­ nizacije Zveze sindikatov z izvršnim odborom, tam, kjer to ni možno, pa sindikalne skupine. Treba je utrjevati stike med osnovno organizacijo sindikatov na gradbišču v tujini z organi sindi­ katov v matični OZD v domovini. V posameznih deželah oziroma regijah bo treba razvijati raz­ lične oblike akcijskega povezovanja in dogovar­ janja osnovnih organizacij sindikatov v delovnih enotah v tujini, tam kjer za to obstajajo možnosti in potrebe, lahko pa se oblikujejo tudi koordina­ cijski odbori kot skupna oblika akcijskega pove­ zovanja in dogovarjanja o skupnih vprašanjih in zaradi organiziranja skupnih akcij. Na gradbiščih v tujini, kjer je več mladih delavcev, bo treba ob­ likovati tudi osnovne organizacije ali aktive ZMS, ki morajo najtesneje sodelovati s sindikalnimi or- ganzacijami. Samoupravni in poslovni organi TOZD, ki skupaj izvajajo določeno dejavnost v tujini, mo­ rajo zagotoviti sprotno in celovito informiranje delavcev v delovnih enotah o dogajanjih v re­ publiki in SFRJ ter o dogajanjih v TOZD, ki so bistvena za njihovo delo in življenje v tujini. De­ lavci morajo biti pravočasno in celovito seznanje­ ni z vsemi samoupravnimi akti, ki se nanašajo na njihovo delo in življenje v tujini. Na ravni SFRJ se naj sprejme družbeni do­ govor o enotnih kriterijih in merilih za določanje višine osebnega dohodka pri investicijskih delih v tujini. S sprejetjem zakona o varstvu državljanov SFRJ na začasnem delu v tujini je podana enotna osnova za reševanje družbenoekonomskega polo­ žaja delavcev na delih v tujini, vendar bo potreb­ no delovnim enotam v tujini organizirati ustrezne organizacijske oblike v domovini, ki bodo imele stalno skrb in povezavo z delovnimi enotami v tujini. Poraja se zahteva po kompleksnejši oprede­ litvi delovne enote, katere položaj v zvezi z vse močnejšim nastopom jugoslovanskih OZD na pod­ ročju investicijskih del pridobiva pomembnost. Nova tržišča, na katerih se v zadnjem času pojav­ ljajo izvajalci investicijskih del, zahtevajo hitro prilagajanje lokalnim pogojem. Velike razdalje dostikrat trgajo samoupravne vezi z matično TOZD v domovini. Dolgotrajnejše bivanje delav­ cev v tujini povzroča specifične pojave odtujeva­ nja, nemalokrat se spreminja miselnost posamez­ nikov itd. V bodoče bo zato nujno potrebno po­ svetiti vlogi delovne enote več pozornosti, tako s strani zakonodajalca kot tudi OZD po svojih samo­ upravnih splošnih aktih. S tem bi dosegli jasnejšo perspektivo organiziranega nastopa izvajalcev in­ vesticijskih del kot tudi trdnejši samoupravni po­ ložaj delavcev, ki bodo odhajali na delo v tujino. Raziskovalna in kontrolna dejavnost pred in med izvajanjem projekta v Iraku UDK 69(083.9)(567) 1.0. UVOD Uspešen začetek in potek del na vsakem pro­ jektu v tujini je v veliki meri odvisen od kako­ vostne priprave na izvedbo ne samo po komer­ cialni, operativni, pravni itd. strani, temveč tudi po raziskovalni plati, ki zagotavlja tako kako­ vostno kot kvantitativno ustrezno materialno za­ ledje. Glede na to, da so projekti običajno, gledano na naše razmere, izredno veliki, je potrebno najti, kolikor to seveda razmere dopuščajo, materiale v celotni količini čim bliže projektu. Za izpolnitev teh zahtev je potrebno pred pričetkom del te­ meljito preštudirati tehnološko zahteve, ki so po­ dane v tehničnih zahtevah — specifikacijah, in na samem- terenu dodobra preiskati možna nahajali­ šča ter preučiti razpoložljivo strokovno literaturo, ki obravnava materialno problematiko z nepoz­ nanega terena. Strokovna literatura je običajno dober orientir za učinkovito izvedbo predhodnih preiskav, tako po obsegu kot tudi po vrsti pre­ iskav. Izjemen poudarek pa mora biti dan formira­ nju laboratorija, tako glede opreme kot kadrov zaradi izvedbe predhodnih preiskav kot tudi iz­ vajanja tekoče kontrole del. Ta predstavlja v tujih specifikacijah primarno dejavnost, brez katere ni mogoče nadaljevati oziroma predati nobene faze dela. Avtor: Alojz Sever, dipl. inž. gradb., Ljubljana pričetkom ) ALOJZ- SEVER Osnovna razlika med deli v domovini in kjer­ koli v tujini pa je ta, da je za uspešno sodelo­ vanje z investitorjem potrebno obvladati tuj jezik, ki je pogodbeno določen za sporazumevanje. To velja še posebej za osebje laboratorija, ki je do nastopa v tujini kot predhodnica, med izvajanjem projekta pa vsakodnevno neposredno kontaktira z nadzorno službo. Obvladanje strokovne problema­ tike ter strokovnega izrazoslovja v tujem jeziku pomeni torej osnovni pogoj, -istočasno pa tudi ve­ liko prednost pri reševanju vsakodnevno pora­ jajočih se težav. -1 2.0. ZNAČILNOSTI IRAŠKIH OSNOVNIH MATERIALOV Prvenstvena usmerjenost raziskovalne dejav­ nosti pred pričetkom izvajanja del v Iraku je predstavljala pridobitev podatkov o lastnostih, lo­ kaciji proizvodnje, kapacitetah in možnostih pri­ dobivanja tistih osnovnih materialov, ki so koli­ činsko najbolj zastopani v nizki in visoki gradnji. To so mineralni agregat za proizvodnjo asfalta in betona, tamponski material za zgornji ustroj vo­ zišč, cement, voda, bitumen ter kamena moka kot polnilo za pripravo asfaltnih mešanic. 2.1. Mineralni agregat Iraško področje, ki v veliki meri predstavlja porečje Evfrata in Tigrisa, lahko v grobem raz­ delimo na tri med seboj različna področja, in sicer na severni in severozahodni gorati del, na srednji nižinski in puščavski del ter na južni zamočvir­ jeni del. Tako je tudi mineralni agregat na sever­ nem delu predvsem drobljenega apnenčastega iz­ vora, v osrednjem delu predvsem gramoznega okroglozrnatega eruptivnega izvora, v južni del pa je agregat v glavnem transportiran z bližine iran- sko-iraške meje kot drobljenec ali pa tudi z osred­ njega dela kot okroglozrnat agregat. Za potrebe projekta je bilo potrebno najti lokacijo materiala, ki bo imela na voljo več milijo­ nov m3 materiala, ustreznega zahtevam tehničnih specifikacij za potrebe nizkogradniške in visoko- gradniške dejavnosti. Za rešitev te naloge je bila sestavljena strokovna ekipa, ki je že pred prido­ bitvijo del med drugim pregledala in preiskala možnosti izkoriščanja agregata v radiusu ca. 200 km od projekta. Glavna naloga članov te stro­ kovne ekipe je bila ugotoviti količine in kakovost mineralnega agregata, ustreznost le-tega za vgra­ jevanje v tamponske plasti kot tudi za izdelavo betonov in asfaltov. Na podlagi ogledov raznih lokacij ter stati­ stično zasnovanega in izvedenega programa je ugo­ tovila, da je od vseh preiskanih lokacij, tako glede transportnih razdalj kot tudi glede količin in ka­ kovosti ter upoštevanja trenutnega vojnega stanja, najuspešnejša lokacija Nibaja, severno od Bag­ dada. To je izredno obsežno območje, na katerem so številne državne separacije kot tudi separacije tujih izvajalcev. Poglavitna značilnost tega področja je izredno debela plast gramoza, prekrita s plastjo peščeno- meljne gline v debelini ca. 0,3 do 1,0 m. Granula­ cij ska sestava agregata se glede na maksimalno zrno agregata in delež finih frakcij od kraja do kraja spreminja. Predhodne preiskave mineral­ nega agregata iz sondažnih jam, skopanih do glo­ bine ca. 7 m, so šele pokazale mikrolokacijo (pre­ iskane so bile namreč tri lokacije), na kateri je ka­ kovosten material, ki bo uporaben v celoti za vsa področja dejavnosti. Na tej mikrolokaciji ni bil prisoten konglomerat, ki bi izkoriščanje onemogo­ čil (na drugih lokacijah je bil deloma prisoten), prav tako pa je bila ugotovljena globina podtalnice na globini ca. 7 m, kar omogoča izkoriščanje v suhem. Glavne značilnosti opravljenih predhodnih preiskav mineralnega agregata so naslednje: — Material je dobro zaobljen in zelo trd, saj ga predstavljajo pretežno kremenove kamnine v obliki sivega, temno rdečega, zelenega in rumen­ kasto rjavega roženca, od ostalih sestavin pa na­ stopajo bel in prozoren kremen, peščenjak, ap­ nenec in različne magmatske kamnine. — Mineralni agregat vsebuje do globine ca. 2,20 m različen delež drobnega enoličnega zrna­ tega peska, ki mestoma celo prevladuje; v tem področju je prodnati material sprijet s sadro (sul­ fatom) v obliki mehansko slabo obstojnega kon­ glomerata; delež sulfatov je v agregatu v tej pla­ sti precej višji od količin, ki dovoljujejo uporab­ nost za izdelavo betona ali asfalta, je pa po granu- lometrijski liniji ob ustreznem izkoriščanju (me­ šanju) primeren za vgrajevanje v tamponske plasti, kot jih zahtevajo tehnične specifikacije. — Delež sulfatov z globino pada, medtem ko delež grobih zrn, večjih od 38 mm, z globino na- našča. — Področje ca. 2,20 m pod površino te­ rena je torej primerno za izkoriščanje agregata za predelavo v frakcije za izdelavo betonov in as­ faltov; ker pri separiranju pretežna količina sul­ fatov in glinenih primesi preide v fino frakcijo 0/5 mm, le-ta ni primerna za izdelavo betonov, medtem ko je le izjemoma, če je delež sulfatov, izraženih kot S03, nižji od 1,0 °/o, uporabna za pripravo asfaltnih zmesi; ostale frakcije so glede sulfatov in glinenih primesi praktične)' čiste in primerne za izdelavo betonov, za pripravo nosilnih asfaltnih zmesi pa je potrebno zaradi njihovega mineraloškega izvora (kremen) uporabiti posebne kemične dodatke za izboljšanje sprijemljivosti zrn agregata z bitumnom. — Glede granulometrijske sestave preiskanega agregata izstopa predvsem velik primanjkljaj frak­ cije od 1 do 5 mm, kar je značilnost za vse iraške prodnate agregate. — Delež grobih zrn nad 38 mm se giblje med 10 in 20 °/o, kar predstavlja potrebno količino za predrabljanje v asfaltne frakcije za vezne in ob­ rabne ter deloma tudi za nosilne asfaltne plasti in betonsko vozišče. — Granulometrijske karakteristike preiska­ nega mineralnega agregata, izvrednotenega v od­ visnosti od globine odvzetega vzorca, so prikazane v tabeli št. 1. Glede na to, da je bila frakcija 0/5 mm v veliki meri neuporabna (za betone popolnoma, za asfaltne zmesi delno), je bila na področju južno od Kerbale izbrana posebna lokacija, na kateri je samo pesek z maksimalnim zrnom ca. 5 mm. Številne preiskave deleža sulfatov, izraženih kot S O 3 in deleža fi­ nih delcev, manjših od 0,09 mm, so bile osnova za izdelavo eksploataoijskega načrta, ki ga je bilo zaradi izredno hitrega spreminjanja deleža sulfatov potrebno sproti prilagajati ugotovljenim rezulta­ tom preiskav. Na tem področju namreč ni obstajala nobena zakonitost glede deleža sulfatov, na posa­ meznih mestih je z globino naraščala, na drugih zo­ pet padala, na razdalji nekaj 10 m je prešla s ko­ ličine ca. 10 %> na 0 °/o ipd. Izbrana mikrolokacija za pesek je predstavljala glede potrebnih količin zadostne zaloge, pesek, presejan na mreži 5 mm, pa ustrezno nadomestno in uporabno frakcijo za pri­ pravo betona in asfalta. V mineraloškem pogledu predstavlja pesek iz Kerbale pretežno trdna rdečkasto rjava zrna kre­ mena in delno glinencev, medtem ko je zastopanost ostalih kamnin minimalna. Le-te predstavljajo v glavnem magmatske kamnine in delno tudi tufi. Tabela št. 1: Rezultati preiskav zrnavosti mineralnega agregata, odvzetega na mikrolokaciji v Nibaji Globina odvzema Stevi l0 Stati- preiska- . nih stlcm sondažnih jam zalmk Presevki v %> skozi sita (okrogla) v mm vzorca 0,1 0,2 0,4 0,8 2,0 4,0 8,0 16,0 31,5 63,0 80,0 pod melj no plastjo do povprečno 1,6 7,7 22,7 28,8 32,0 34,4 45,5 75,3 94,8 99,8 100 12 minimalno 0,9 4,4 13,2 17,5 24,9 24,9 34,5 59,2 86,7 96,5 100 globine ca. 2,0 m maksimalno 2,5 10,6 26,7 42,2 45,9 45,9 58,9 85,8 100 10O 100 med povprečno 1,2 6,4 16,8 18,1 19,1 20,7 31,0 58,6 86,8 99,0 100 globino ca. 2,0 m 12 minimalno 0,7 4,9 11,7 12,8 13,9 15,1 25,4 47,1 72,3 96,6 100 do ca. 7,0 m maksimalno 1,8 8,1 34,0 35,8 36,3 36,7 45,7 77,5 95,4 100 10O Delež glinenih delcev ne predstavlja proble­ matičnosti glede na zahteve tehničnih specifikacij, kolikor je krovna peščeno meljna glina v celoti odstranjena. Ta plast je zelo različne debeline in se v glavnem giblje med 0,2 in ca. 1,0 m. Zrnavost peska, presejanega na mreži 5 mm, je izkazovala naslednje, v tabeli št. 2 prikazane vred­ nosti. Tabela št. 2: Rezultati preiskav zrnavosti peska, od­ vzetega na mikrolokaciji južno od Kerbale Presevki v °/o skozi sito v mm 0,1 0,2 0,4 0,8 2 4 5 1,0 10,4 36,7 69,8 87,1 93,8 100 2.2. Cement Na iraškem trgu sta na voljo dve vrsti doma­ čih cementov, in sicer portlandski cement in sul- fatno odporni cement. Običajni portlandski cement je po specifikacijah predviden za izgradnjo objek­ tov nad koto terena, medtem ko je sulfatno od­ porni cement predviden za izgradnjo vseh tistih delov objektov, ki so v stiku z zemljino. Uporaba sulfatno odpornega cementa je predvidena pred­ vsem zaradi izredne agresivnosti tal in podtalnice, ki vsebujeta velike količine soli. Sicer pa lahko omenjena cementa razvrstimo v klaso cementov 35 z določenimi minimalnimi od­ stopanji od zahtev po BS (British Standards, ki so predpisani po tehničnih specifikacijah) predvsem v nekoliko počasnejšem hidratacijskem procesu v prvih dneh strjevanja, kar pa se sicer ugodno kaže v iraških klimatskih razmerah (visoka tempera­ tura, nizka vlaga). Glavna razlika v primerjavi z našimi cementi pa je v tem, da so bistveno bolj grobi, saj se specifična površina po Blaineu giblje med 2500 in 3500 cma/gr. Glavne fizikalno-mehanske lastnosti portland­ skega in sulfatno odpornega iraškega cementa so prikazane v tabeli št. 3. Tabela št. 3: Glavne fizikalno-mehanske lastnosti portlandskega in sulfatno odpornega iraškega cementa Fizikalno- mehanske lastnosti Vrsta cementa Portland cement Kuffa Sulfatno odporni cement Faludja Finost mletja — ostanek na situ 0,09 mm — specifična površina po Blaineu Prostorninska masa Vezanje po Vicatu: — voda za standardno konsistenco — začetek vezanja po — konec vezanja po Prost, obstojnost po Le Chätelieru Upogibna trdnost 3 dni 7 dni 28 dni Tlačna trdnost 3 dni 7 dni 28 dni 9,2 °/o 2775 cm2/g 3,17 g/cm3 23,4 %> 2 ure 40 min 3 ure 40 min 0,9 mm 2,9 MPa 3,7 MPa 6,3 MPa 13,0 MPa 20.2 MPa 39.3 MPa 3,8 »/o 3100 cmVgr 3,18 g/cm3 22,0 °/o 2 ure 30 min 3 ure 10 min 0,7 mm ' 3.5 MPa 4,3 MPa 6.6 MPa 15,8 MPa 21,6 MPa 37,3 MPa 2.3. Voda Vodo v Iraku lahko razporedimo v dve kate­ goriji, in sicer v sladko vodo iz reke Evfrat in Tigris ter njenih pritokov ter v slano podtalnico. Če voda v samem rečnem koritu Evfrata in Tigrisa vsebuje razen velike količine glinenih delcev so­ razmerno majhen delež sulfatov in kloridov, jih ista voda, prečrpana v manjše namakalne kanale, vsebuje bistveno več in se lahko zelo približa do­ voljenim vrednostim za pripravo betonov. Voda v teh namakalnih kanalih teče izredno počasi, je plitva in sproti razstaplja soli, ki so v zemlji. Kemična sestava podtalnice pa kaže v večini primerov izredno visoke količine sulfatov in klo­ ridov in zaradi tega ni primerna niti za tehnolo­ ško vodo. Glede na ugotovljene karakteristike preiskanih vzorcev vode je bilo potrebno za izvedbo projekta izdelati večji bazen — usedalnik, iz katerega je bila voda prek ustreznih čistilnih naprav črpana v vodovodno omrežje naselja gradbišča, mimo teh naprav pa v betonarno. Kakovost vode je tako ustrezala zahtevam po tehničnih specifikacijah. Kemična analiza podtalnice, odvzete na loka­ ciji projekta, kot tudi vode odvzete iz bazena — usedalnika na projektu, je dala naslednjo kemično sestavo, prikazano v tabeli št. 4. Tabela št. 4: Kemijska analiza vzorcev podtalnice in tehnološke vode, odvzete iz bazena — usedalnika. Merjene \vrednosti Vzorec odvzet pH SOj C1 HC03 Ca+ + Mg + + Na+ K+ Skupaj raztop. soli Podtalnica 7,2 10.357 8.804 403 462 78 9.750 140 30.025 Usedalnik 8,4 125 75 11 13 1 19 2 249 2.4. Bitumen Irak je po količini letno načrpane in predelane nafte na četrtem mestu na svetu, zato je bitumen 40/50, ki je predpisan za uporabo pri pripravi as­ faltnih zmesi, izdelek, ki ga iraška naftna indu­ strija v normalnih razmerah proizvaja v zadostnih količinah. Kakovost proizvedenih bitumenov us­ treza zahtevam po tehničnih specifikacijah, le da je enakomernost proizvodnje pogostokrat vpraš­ ljiva in je zaradi tega potrebna stalna tekoča vhod­ na kontrola dobavljenega bitumena. Ena od glav­ nih karakteristik uporabljenega bitumena BIT 40/50, penetracija, je prikazana v tabeli št. 5. Tabela št. 5: Rezultati preiskav penetracije bitumena BIT 40/50 Duara Penetracija v 0,1 mm pri + 25° C Skupno število meritev Število vzorcev v območju Območje pene­ tracije dmm Povp. vred­ nosti v posam. območju dmm 11 <40 35 48 40—50 44 79 14 50—60 53 6 > 60 76 2.5. Kamena moka Kamena moka, ki kot polnilo pri pripravi as­ faltnih zmesi predstavlja znaten delež, je na iraš­ kem področju deficitaren material. Vzrok za to je predvsem v pomanjkanju trdega apnenca na večjem delu Iraka, medtem ko transport le-tega s severa ekonomsko ne bi bil upravičljiv. Nahaja­ lišča apnenca v osrednjem delu Iraka (okolica Ra- madija) predstavljajo mehki kredni apnenci, ki za predelavo v kakovostno kameno moko za izdelavo asfaltnih zmesi niso preveč primerni, saj med proizvodnjo pogostokrat povzročajo zastoje na asfaltnih tovarnah. Za ta namen se kot polnilo uporablja cement, katerega uporaba je dovoljena tudi po tehničnih specifikacijah. 3.0. PREDHODNA IN TEKOČA TEHNOLOŠ­ KA RAZISKOVALNA DEJAVNOST Tehnološka raziskovalna dejavnost na pro­ jektu je bila razdeljena na predhodno in tekočo tehnološko raziskovalno dejavnost. 3.1. Prehodna tehnološka raziskovalna dejavnost Osnova za to vrsto raziskovalne dejavnosti so predstavljale natančne zahteve, podane v tehničnih specifikacijah. Za področje betona in asfalta je bilo v zvezi s tem potrebno izdelati tehnološki elaborat, v katerem so bile prikazane vse lastnosti osnovnih materialov ter končnega izdelka (betona ali asfal­ ta) s predlogom predvidenih delovnih receptur. Zato so bile v laboratoriju na projektu pred­ hodno izvajane vse potrebne preiskave osnovnih materialov ter izdelane posamezne recepture za .pripravo vseh vrst betonov, ki bodo na projektu vgrajevani (masivni betoni, betoni za pilote, fini- šerski betoni, betoni za prefabrikate itd.). Podobno kot za betone so bile izdelane tudi vse vrste teh­ noloških enačb za asfaltne mešanice, ki bodo polagane na projektu (nosilna plast, vezna plast in obrabna plast za razne tipe uporabnih površin). Pravilnost izdelanih receptur ter celotnega teh­ nološkega postopka priprave, transporta in vgra­ jevanja je morala biti za asfalte ter finišerske betone dokazana s probnimi polji zunaj bodoče trase. Rezultati predhodnih laboratorijskih pre­ iskav ter rezultati odvzetih vzorcev s poskusnega polja, ki so morali biti med seboj primerljivi, so zbrani v elaboratu predstavljali osnovo za odob­ ritev del na tem področju. Pričetek gradnje visokogradniških objektov je bil pogojen s predložitvijo geomehanskega elabo­ rata o potrebnih nadvišanjih, in ukrepih, da bo objekt po izgradnji lociran na predvideni višini. Običajno te podatke z vsemi potrebnimi geome­ hanskimi izračuni že vsebuje geomehanski ela­ borat, izdelan na podlagi predhodnih geoloških vrtanj in geomehanskih preiskav izvrtanih vzor­ cev zemljin. Glede na to, da pri gradnji obrav­ navanega projekta to ni hilo tako, je bilo potrebno za vsakega od številnih objektov izdelati geome­ hansko študijo temeljenja na podlagi razpoložljivih podatkov o zemljini ter pri nadzoru vsakokrat posebej zagovarjati izdelani elaborat. Šele uspešni zagovor predloženega elaborata je pomenil dovo­ ljenje za pričetek gradnje določenega objekta. 3,2. Tekoča tehnološka raziskovalna dejavnost Številna nova nizkogradniška mehanizacija, predvsem pa specifični in v pogledu vgrajevanja dokaj občutljivi materiali kakor tudi zelo ostre klimatske razmere (visoka vročina, nizka vlaga) so zahtevali vsakodnevno tesno sodelovanje teh­ nologov iz laboratorija in operative. Tako je bilo potrebno za določeno vrsto materiala, ki se je vgrajeval v nasipe, določiti vrsto mehanizacije, njihovo zaporedno vključitev v proces vgrajeva­ nja, število potrebnih prehodov, način in količino vlaženja materiala, postopek finaliziranja površine ipd. Ker je bil praktično ves material za vgraje­ vanje v nasipne plasti pridobivan v stranskih od­ vzemih, je bila zelo pomembna temeljita preiskava lastnosti zemljin na možnih stranskih odvzemih, predvsem na višino optimalne vlage ter na ma­ ksimalno možno gostoto po modificiranem Proc­ tor j evem postopku. Tako je bila zemljina vnaprej klasificirana po kritičnih pokazalnikih lastnosti zemljine, kar je v operativnem pogledu bistveno zmanjšalo nejasnosti in improviziranja pri vlaže­ nju in zasledovanju stopnje zbitosti. Na področju visoke gradnje je bila tekoča teh­ nološka raziskovalna dejavnost usmerjena pred­ vsem na probleme v zvezi z dilatiranjem posamez­ nih elementov pri betoniranjih, na ukrepe v zvezi s temperaturo osnovnih materialov ter omejeno temperaturo svežega betona, na uvajanje tehno­ loških postopkov in materialov, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo pogostost nastanka razpok na betonskih elementih itd. 4.0. TEKOČA KONTROLA DEJAVNOSTI Pred pričetkom izvajanja del je bilo potrebno nadzoru predložiti v potrditev program izvajanja tekoče kontrole del. Osnova za izdelavo tega pro­ grama so bile specifikacije, ki natančno predpi­ sujejo obseg preiskav in predpise, po katerih mo­ rajo biti le-te opravljene. Celotna kontrolna dejavnost pa je bila s spe­ cifikacijami predvidena tako, da izvajalec sam kontrolira vse svoje delo, nadzor pa prek svojih predstavnikov potrjuje verodostojnost ugotovlje­ nih rezultatov in v primeru pozitivnih vrednosti prevzema posamezne faze dela. Nadzorna ekipa je s kontrolno ekipo izvajalca stalno skupaj in tekoče kontrolira točnost izvajanja preiskav. Osnova za vrednotenje ugotovljenih rezulta­ tov preiskav so kriteriji, podani v specifikacijah. Odstopanj od postavljenih zahtev ni in vsaka vred­ nost, ki še tako malenkostno odstopa od zahteva­ ne vrednosti, ni sprejeta. Če gre za zemeljska dela, jih je potrebno ponovno izvesti, če gre za asfaltna ali betonska dela, je potrebno pred vgraditvijo beton ali asfalt zavreči, če pa gre za vgrajene materiale pa se, če odstopanja niso prevelika, uve­ ljavlja znižanje vrednosti. Ker mesta za odvzem vzorcev oziroma mešanico za preiskavo določa nadzor, so le-ta v večini primerov izbrana na pod­ lagi slabega vizualnega vtisa. Zato ugotovljeni re­ zultati ne predstavljajo dejanskega stanja o kako­ vosti opravljenih del, temveč skrajno spodnjo mej­ no vrednost. Iz tega sledi, da je kakovost izvajanja del treba posvetiti še posebno pozornost, ker je že- tako visoko postavljene zahteve po principu ne- slučajnega vzorca še kako težko doseči. Predvsem na začetku izvajanja del je bila po­ godbena klavzula »v zadovoljstvo nadzornega in­ ženirja« pogostokrat uporabljena. To pomeni, da tako pogostost kot vrsta preiskav ni bila izvajana po predloženem programu, temveč tako, kot je zahteval nadzor. Tako je bila pogostost preiskav tako v nizki gradnji kot tudi v visoki gradnji v prvih šestih mesecih skoraj še enkrat večja od predvidene po specifikacijah. Zmanjšanje obse­ ga preiskav na predvideno ali celo pod predvideno količino pa je nastopilo šele po pridobljenem za­ upanju po skoraj 9 mesecih izvajanja del. Z razvojem mehanizacije je prišlo do bistve­ nega napredka tudi v kontrolni dejavnosti, ki se je morala s svojimi metodami prilagoditi hitrosti izvajanja del. Vendar pa pri kontroli del na pro­ jektu ni uspelo uvesti do sedaj še nobene moderne, predvsem hitre metode, kot npr. za določanje stopnje zbitosti in vlažnosti zemljin uporabo radio­ aktivnih izotopov. Te metode so uporabljene za interno kontrolo, medtem ko so zemeljska dela (stopnja zbitosti) predajana s pomočjo klasičnih metod, to je zabijanja kovinskih valjev v kohe­ rentne zemljine oziroma z nadomestno peščeno metodo pri nekoherentnih zemljinah. Številne, že opravljene komparativne preiskave med klasič­ nimi in modernimi metodami, izvedene skupaj s predstavniki nadzora, bodo morda v prihodnje le odprle pot hitrim preiskavam in s tem ne samo olajšale in pospešile kontrolo del, temveč tudi bi­ stveno zmanjšale število laboratorijskega osebja. Vsi rezultati vsakodnevno opravljenih pre­ iskav so bili vneseni v posebne obrazce, ki jih nad­ zorni inženir potrdi. Tako potrjeni obrazci, ki morajo biti po vsebinski in oblikovni strani prav tako pred pričetkom del osvojeni, predstavljajo glavni dokument za prevzem opravljenih posa­ meznih faz dela. 5.0. LABORATORIJ 5.1. Oprema Za nemoteno izvajanje vseh vrst predhodnih preiskav kot tudi za izvajanje tekoče kontrole del na projektu je bil formiran gradbiščni laboratorij, ki vsebuje vso potrebno opremo za kontrolo ze­ meljskih, betonskih in asfaltnih del. Vrsta in šte­ vilo aparatur je takšna, da je delovanje labora­ torija popolnoma samostojno in neodvisno od zu­ nanjih institucij. Zasnova laboratorija je kontejnerska, kar se je za razmere, kakršne so v Iraku, pokazalo kot zelo ustrezno. Kontejnerski tip laboratorija (3 X 9) je primeren zato, ker je lahko transporti- bilen, kar je za velike objekte, kjer se pred defi­ nitivno izvedbo, ko še ni potrebne infrastrukture (voda, elektrika, kanalizacija) mora večkrat' preme­ stiti, še kako pomembno. Prav tako pa je tesnenje kontejnerja pred prahom, ki je vsakodnevni sprem­ ljevalec del na tem področju, bistveno lažje. Prah namreč v izredno kratkem času onemogoči delo na vseh preciznih instrumentih (tehtnice in podobno), ki so izredno dragi in predvsem neobhodni za ne­ moteno delo. Zelo pomemben moment je tudi op­ rema kontejnerjev z zadosti močnimi air-con- ditioni, ki imajo tudi preklop na ogrevanje, saj je sicer nemogoče opravljati preiskave pri standardi­ ziranih temperaturah, od katerih nadzor ne od­ stopa. Pomembno je, da je vsa oprema nabavljena prek enega posrednika, ki pogodbeno skrbi za namestitev in vzpostavitev aparatur v obratova­ nje kakor tudi za njihov servis in obnavljanje izrabljenih delov ali celih aparatur. Le tako je mogoče računati na delo v laboratoriju brez večjih težav. Vedeti je namreč treba, da realizacija na­ ročil zunaj serijske ali dražje opreme traja obi­ čajno najmanj dva do tri mesece, zato je pred­ videvanje naročil le-te izredno pomembno. Vse aparature, ki so sestavni del laboratorija, morajo biti opremljene z veljavnimi atesti o toč­ nosti delovanja, sicer delo na njih ni možno. Ateste lahko izdelajo jugoslovanske ali iraške institucije. 5.2. Kadri Od kadrovske zasedbe laboratorija je v bist­ veni meri odvisen nemoten potek del. Zato morajo biti kadri strokovno močni in izkušeni, saj se na projektu v kritičnih situacijah, in te se pojavljajo vsakodnevno, lahko zanašajo samo nase. Laboratorijsko dejavnost predstavljajo trije samostojni oddelki, in sicer geomehanski, asfaltni in betonski. Kemični del kontrole vode in sulfatov v agregatu spada organizacijsko v geomehanski oddelek, ki sicer izvaja vse preiskave zemljin. Kontrola asfalta in bitumena kakor tudi agregata za asfalte in polnila izvaja asfaltni oddelek, med­ tem ko cement, beton, mineralni agregat za be­ tone, prefabrikate, armaturo, opeko in malte pre­ iskuje betonski oddelek. V betonski oddelek spada organizacijsko tudi področje izvajanja manjših sa- naoij na betonskih objektih. Shema laboratorija je zasnovana tako, da vod­ ja laboratorija, ki je dipl. inž., odgovarja v celoti za delo laboratorija in za kontaktiranje z glavnim nadzornim inženirjem. Vsako področje dejavnosti, tj. geomehanika, asfalt in beton vodi vodja te de­ javnosti, prav tako dipl. inž., ki organizacijsko in strokovno pokriva svoje področje ter sodeluje z nadzornimi inženirji, ki so v sestavu laboratorija s strani investitorja. V vsakem od teh področij pa so prisotni še inženirji I. stopnje, tehniki in labo­ ranti. Število posameznih kategorij sodelujočih je predvsem odvisno od obsega in težavnosti izvaja­ nih del kakor tudi od zahtev nadzora, ki pri dolo­ čenih delih želi stalno prisotnost predstavnika la­ boratorija. Iz tega razloga je točno število osebja vna­ prej zelo težko predvideti. Za izgradnjo obrav­ navanega projekta je bilo vnaprej predvidenih ca. 25 oseb, po preteku enega leta pa v laboratoriju v Iraku dela 50 oseb. Osnovno vodilo za kadrovanje v laboratorij je bilo v poudarku na strokovnih kadrih, to je v teh­ nikih in inženirjih, ki se hitro prilagodijo novim razmeram, medtem ko je število nižjih strokov­ nih kadrov tj. laborantov, minimalno. Le-ti se kadrujejo iz cenene delovne sile na licu mesta in sproti uvedejo v enostavna ročna dela. Vse pre­ iskave pa opravljajo le tehniki in inženirji. Ob tem velja opozoriti na dejstvo, da mora biti v matični domovini tudi za potrebe laborato­ rija stalno prisotna močna ekipa strokovnjakov, ki v primeru potrebe vskoči kot konzultantski servis oziroma skrbi za potrebne zamenjave kad­ rov in nabavo opreme. 6.0. ZAKLJUČEK Kot je iz povedanega razvidno, je za uspešno izvedbo projekta zelo pomembna pravočasna in zadostna vključitev laboratorijske strokovne služ­ be. Le-ta mora že pred pričetkom del poskrbeti za zagotovitev kakovostne materialne baze ter izde­ lati ekonomsko opravičljive tehnološke recepture in smernice za nemoteno izvajanje del v konkret- UDK 69(083.9)(567) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 St. 9-10, str. 169—175 Alojz Sever IZVLEČEK Članek obravnava vključitev laboratorija v iz­ gradnjo večjega projekta v Iraku. Prikazana je raz­ iskovalna dejavnost laboratorija pred pričetkom iz­ vedbe projekta, in sicer rezultati preiskav mineral­ nega agregata, cementa, bitumna, kamene moke in vode. Obravnavana je tudi tekoča tehnološka razi­ skovalna in kontrolna dejavnost kot tudi problema­ tika v zvezi z laboratorijem, tj. laboratorijsko opremo in kadri. nih klimatskih razmerah. Predhodna in tekoča kontrolna dejavnost mora biti izvedena v lastnem, z opremo in kadri dobro organiziranem labora­ toriju. UD C 69(083.9)(567) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 No. 9-10, p. p. 169—175 Alojz Sever SYNOPSIS The article deals with participation of laboratory- in the construction of a large project in Iraq. It shows the research activity of laboratory prior to design elaboration, namely the investigation results of mineral aggregate, cement, bitumen, stone filler and water. It also deals with current technologic research and check-up activity as well as questions regarding the laboratory, i. e. laboratory equipment and per­ sonnel. Problematika transportov na oddaljena gradbišča UDK 69.055 t Snov zajema izredno zahtevno in delikatno področje, je večplastna in kompleksna, kajti pre­ vozi predstavljajo enega najpomembnejših de­ javnikov za sleherno gradbišče. Čim bolj je gradbišče oddaljeno od matične­ ga podjetja, kot je to pri nas, ko izvajamo inve­ sticijska dela v Iraku, tem pomembnejši je tran­ sport. Od njega je namreč odvisna kontinuirana, stalna in redna oskrba z blagom iz domovine in tudi iz tretjih razvitih industrijskih držav. V naslednjem bi želel seznaniti bralce s po­ sameznimi kategorijami in možnostmi transporta. Železniški transport je klasičen način preva­ žanja blaga na dolge relacije, vendar v našem pri­ meru na žalost ne pride v poštev, in to iz več raz­ logov: Najbolj tehten razlog je prepoved uporabe že­ lezniškega voznega parka držav evropske gospo­ darske skupnosti, ki prepoveduje pošiljanje va­ gonov svojih železniških direkcij v Irak iz raznih razlogov, predvsem pa zaradi tega, ker Irak teh Avtor: Miro Grubar, dipl. ek., SCT TOZD Inže­ niring Ljubljana MIRO GRUBAR vagonov pravočasno ne vrača odpremniku. Zaradi te prepovedi in v sporazumu z evropsko zvezo že­ lezničarjev bolgarske državne železnice ustavijo vsak vagon zahodne provenience s tovornim li­ stom za Irak že v Dimitrogradu in blago se pre­ tovarja na bolgarske ali turške vagone, ki so na razpolago. Naslednje ozko grlo pa predstavlja Bospor, kjer se formirajo kompozicije za Iran in Irak. Formiranje kompozicij podaljšuje prevoz. Zastoj je že ob pretovarjanju, ki nikoli ni promptno. Tako poteka železniški promet za v Irak v povprečju 60 do 90 dni pod pogojem, da ne nasto­ pijo druge politične težave, kot smo jih tudi že doživeli, ko je Sirija — čez katere ozemlje teče železniška proga — v zadnjih letih že večkrat kratkotrajno zaprla progo in ni dovolila tranzita. V teh primerih so se kompozicije za v Irak znašle na raznih stranskih tirih v Turčiji, kjer je pote­ kalo pretovarjanje na turške kamione in po dodat­ nem večmesečnem zamujanju končno prispelo do lastnika blaga v Iraku, toda skoraj vedno poškodo­ vano. Celo železo je prišlo v popolnoma skrivlje­ nem in neuporabnem stanju. Letošnja totalna blo­ kada Sirije proti Iraku pa je to pot in ta način pre­ voza popolnoma onemogočila. Zaradi prej navede­ nih težav dolgega transporta in določenega rizika je bil ta klasičen način prevoza po železnici samo nekajkrat uporabljen in potem popolnoma opuščen. Pomorski prevoz za naša gradbišča v Iraku je možen le skozi Perzijski zaliv z iraškimi lukami: Basra, Umm Caser; Abu Flus, Har Zublin, ven­ dar so ta pristanišča zaradi dveletne vojne z Ira­ nom zaprta in neuporabna. Edino uporabno pri­ stanišče v Perzijskem zalivu je Kuwait, kjer je tudi tranzitiranje relativno urejeno. Toda Jugoli- nija redno pluje na liniji Jadran—Kuwait dva­ krat mesečno. V normalnih razmerah je čas plov­ be 12 dni, vendar se celotni prevoz podaljša zaradi »congestinga« in premajhne kapacitete teh prista­ nišč, ker imajo specifične pošiljke absolutno pred­ nost. Prednost Jugolinije in čarterskih ladijskih prevoznikov prek Kuwaita je v tem, da nudijo ne­ posreden, direkten B/L do gradbišča v Iraku, ven­ dar je ponovni problem čas prevoza, ki nikoli ni zajamčen. Nadaljnja pomorska povezava z Irakom' je v jordansko pristanišče Akaba, kamor redno pluje Jadroslobodna iz Splita. Prednost Akabe pred Kuwaitom je krajši čas plovbe, negativno stran pa predstavlja še enkrat daljša kopenska proga in skrajno slabo pretovarjanje in manipuliranje blaga v Akabi. Te linije in pristanišče Akabo upo­ rabljamo v glavnem za masovno blago, les in že­ lezo, ki se lahko planira na daljšo dobo in dovo­ ljuje večje časovne razmike za dostavo. Zaradi če­ dalje večje frekvence jordanske Akabe in s tem povezanega slabšega manipuliranja in pretovarja­ nja s stalnimi poškodbami blaga so ta vrata za naša gradbišča v Iraku možna predvsem za kontejner­ ski promet ali kot že rečeno masovno blago. Tretji in najbolj uporabljan način prevoza je kamionski prevoz po dveh variantah — kontinen- talno-pomorski transport s trajekti ali cestni skozi Turčijo. Kontinentalno-pomorski prevoz je bil dolgo časa najbolj priljubljen način, ker smo uporabili trajekt iz Kopra v Tartus (Sirija) ali iz Volasa (Grčija) v Latakijo (Sirija). Ta pot je bila pri­ ljubljena zaradi tega, ker so vozila na trajektih mirovala, bila je manjša poraba goriva in manjša poraba gum, možen počitek za voznike ter zelo so­ liden in redni servis ladjarjev. Kontinentalni del iz posameznih luk Tartus ali Latakije je bil vedno v kolonah pod sirijskim spremstvom, tako da so se formirali enojni konvoji iz obeh pristanišč do ira­ ške meje. Negativna plat te poti je bilo admini­ striranje pri sirijskih organih ob tranzitiranju in overovitvi dokumentov. Ti postopki so bili včasih zelo birokratski in zapleteni. Ob letošnji blokadi in. zapori meje med Si­ rijo in Irakom pa je bil ta trajektni most med Evropo in našimi gradbišči v Iraku čez noč po­ rušen. Trajekti, ki so bili prizadeti ob tej blokadi, so morali bodisi preusmeriti svojo plovbo ali zapu­ stiti sirijska pristanišča. Vsi so bili usmerjeni v Iskenderun (Turčija). To turško pristanišče pa jih ni sprejelo zaradi prenapolnjenosti s kontejner­ skimi ladjami. Trajekti z našimi vozili so bili pre­ usmerjeni v Mersin (Turčija). Med tem pa so tur­ ške oblasti izdale prepoved kamionskega tranzita iz Mer sina v Irak, ker bi dobili premajhno cest­ nino za relativno krajšo pot Mersin—iraška meja kakor za totalni tranzit Istanbul—iraška meja. Prizadeti trajekti so nato prispeli z ne- raztovorjenimi kamioni ponovno domov v Koper, od koder so kmalu za tem odpluli čez Suez v Akabo. Kamionski trajektni prevoz čez Suez pa zaradi sueških dajatev občutno povečuje prevozne stroške in je uporaben samo v specifičnih raz­ merah. Klasični cestni kamionski prevoz čez Turčijo je sicer najdaljši, vendar najbolj varen in časovno skoraj absolutno brez rizikov. Hiba turškega tranzita je v zelo strogih tur­ ških cestnoprometnih predpisih, ki dovoljujejo maksimalno 20-tonsko neto težo blaga in strogo kontrolirajo dejansko težo blaga z deklarirano težo na dokumentih, kar nam povzroča admini­ strativne težave, ker se dokumenti oddajo preden se natovori blago in je izvozno carinjenje na pod­ lagi prej pripravljenih dokumentov. Pri cestnem prevozu je treba upoštevati dej­ stvo, da so vozila opremljena s TIR karneti, med­ tem ko v Iraku samo z manifesti. Spričo te rela­ tivne majhne izbire transportnih možnosti prevla­ duje cestni kamionski prevoz in tisoči kamion za naše gradbišče v Iraku je že pred dolgimi meseci prekoračil našo mejo. Ob upoštevanju vseh teh objektivnih težav in problemov, prakse in pridobljenega znanja pri oskrbi in prevozu do naših oddaljenih gradbišč so neobhodni tudi subjektivni dejavniki, človeške napake in nepredvideni zapleti. Eden teh momentov je prometna nezgoda na tej več tisoč km dolgi progi, defekt vozila, možnost in nemožnost hitrega popravila, raztovarjanje in pretovarjanje blaga na drugo vozilo, cestnopro­ metni prekrški voznikov, blokiranje vozil zaradi prekoračitve gabaritov ali zaradi prekoračitve dogovorjene teže, prekoračitve zaradi odstopanj podatkov v dokumentih, zadrževanje šoferjev za­ radi pričevanj ob nezgodah ali lastnih cestnih nezgod. Vse to so spremljajoči problemi prevoza blaga na teh realacijah. Ne bomo razpravljali o kakovosti prevozni­ kov, prevozniških podjetij, njihovi usposobljeno­ sti, njihovih izkušnjah in organiziranosti na tej relaciji, kajti to bi presegalo okvir članka vendar pa je gotovo pomembno z vidika zunanjetrgovin­ ske politike DO, kateremu prevozniku poveriš blago. Po stalni gradbeniški navadi je vedno dovolj, kratkoročnega naročanja ali reševanja transpor­ tov za kratkoročno realizacijo. Zato je nujno, da je prevoznik soliden, dolgoleten, trajen partner, ki pomaga pri na žalost zelo pogostih kratkoročnih potrebah in naročilih z gradbišč. Letalski prevoz je spričo visokih letalskih cargo tarif relativno skromen. Tudi prednost hit­ rega prevoza ima za seboj napako prepočasnega dviganja teh letalskih pošiljk na bagdadskem le­ tališču. Letalski prevoz je možen prek našega čar­ terja, JAT in Iraqi Airways, toda ključni problem je prevzem blaga na bagdadskem letališču in celo možnost, da se blago pri pretovarjanju iz letala v letalo izgubi, kar se je tudi že zgodilo v Amanu. Menimo, da je prevoz in celotni sklop tran­ sporta na naša gradbišča v Iraku eden zelo po­ membnih dejavnikov uspešnosti pri izvajanju in­ vesticijskih del v tujini. Zavedajoč se odgovorno­ sti mu je posvečena posebna pozornost in po­ membnost. Skoraj ni bilo transporta, da ne bi imeli kakšnega problema, kakšnega specifičnega vprašanja ali nenadnega nepričakovanega zapet- laja. Ob teh specifičnih okoliščinah so se tudi ka­ lili kadri in z dokajšnjo samozavestjo lahko trdi­ mo, da smo zagotovili našim gradbiščem v Iraku nemoteno obratovanje in stalni dotok vseh .mate­ rialov, opreme in rezervnih delov po najugodnej­ ših pretehtanih prevozniških poteh. Planiranje velikih projektov z obdelavo na računalniku UDK 65. 012. 122 ' 681.3 : 69 FRANC ZABRET VELENA REJC SUZANA BLAŽIČ I. SPLOSNO: 1. Naloga planiranja je: —■ da predvidi optimalni potek gradnje z upoštevanjem pogodbenih obveznosti, — da posreduje grobe podatke o potrebni de­ lovni sili, materialu in strojih, — da omogoči pregled nad izvršenim delom in s tem pravočasno ukrepanje vodstva projekta in odgovornih vodij. 2. Plan mora težiti za tem: — da čimbolj enakomerno razporedi delovna sredstva in delovno silo, —■ da upošteva specifične lastnosti, ki jih ima vsak projekt. 3. Za izdelavo plana je potrebno: — investicij ska-tehnična dokumentacija kot začetna osnova, — poznavanje tehnološkega procesa, — poznavanje pogojev, pri katerih se bo pro­ izvodnja realizirala; klimatski, meteorološki, geo­ loški, topografski, hidrološki, tehnični in drugi specifični pogoji, — projekt organizacije del, — normativi — storilnost, — organizacijska shema vodstva projekta in vseh sodelujočih izvajalcev. Avtorji: Franc Zabret, Velena Rejc in Suzana Blažič vsi SCT Ljubljana. Slika 1. Pretok informacij 4. Sestavni deli sistema planiranja: — generalni plan, —integralni plan, —■ mesečni operativni plan. I 5. Generalni mrežni plan vsebuje: — agregirane aktivnosti gradbenih, obrtni­ ških in instalacijskih del, — aktivnosti, ki vključujejo tehnološko op­ remo, — iz generalnega plana morajo biti razvidne vse pogodbene obveznosti (tranše vplačil, revizije projektov, pogodbeni roki). Ta plan je namenjen za grobo zasledovanje del do investitorja. 6. Integralni mrežni plan: Sestavljen je iz delnih mrežnih planov in je namenjen za operativno izvajanje, zasledovanje in vodenje del. 7. Mesečni operativni plan: Izdeluje ga gradbišče po potrebah operative. II. SISTEM PLANIRANJA NA VELIKEM PROJEKTU V IRAKU 1. Projekt obsega prek 500 objektov visoke gradnje, ki so organizacijsko zajeti v več opera­ tivnih sektorjih, sektor nizkih gradenj in infra­ strukturo za instalacije. Naloga planskega oddel­ ka VG v inženiringu je bila, da izdela takšne pla­ ne objektov za visokogradnjo in infrastrukturo, ki bodo rabili za operativno izvajanje in vodenje projekta. Glede na te potrebe in prejšnje izkuš­ nje z že dograjenega projekta v Iraku je najbolj ustrezalo mrežno planiranje z računalniško obde­ lavo po programu Projacs — precedence metoda. Pristop k planu je moral biti po vnaprej do­ ločenem sistemu in enoten, ker je pri planiranju sodelovalo več planerjev tudi iz soizvajalskih gradbenih delovnih organizacij. Izdelan je bil enoten sistem šifriranja, ki je pregleden in omo­ goča združevanje posameznih aktivnosti za celo­ ten projekt ali dele projekta. 2. Generalni plan obsega pripravljalna dela in glavna dela po operativnih sektorjih na nivo­ ju skupin objektov, prikazanih z grobimi aktiv­ nostmi. 3. Integralni plan sestoji iz mrežnih planov za vsak objekt za gradbena, obrtniška in insta­ lacijska dela. Obseg aktivnosti je izbran tako, da mrežni plan ne izgubi preglednosti in je še mož­ no zasledovanje del. Trajanje aktivnosti je izračunano na podlagi tehnoloških listov, ki so predhodno izdelani. Vsa­ ka aktivnost vsebuje več operacij s po dvema vi­ roma (resurzi). Prek njih zasledujemo predvidene količine pomembnega materiala in gradbene de­ lovne sile po kvalifikacijah, obrtnikov in inšta­ laterjev. Za vsak objekt je bil ročno izdelan mrež­ ni plan in prenešen v računalniško obdelavo. Za integralni plan na nivoju sektorjev so bili ročno izdelani mrežni plani z upoštevanjem zvez med posameznimi objekti (opaži, delovne skupine, stroji). S tem je bil vsak objekt postav- 0 NIVO Najvišii nivo vodenja M - Koord.odbor - poslovni odbor /f\ NIVO generalnega plana- / I,1 \ Pismena poročila brez rač.obdelave Vodenje projekta na gradb.. I.NIVO in doma________ ' Vodje projekta I.NIVO integralnega plana Poročila o ključnih dogodkih II.NIVO Operativa VG + NG Vodje NG,VG,INST. III.NIVO Sektor Vodja sek. IV.NIVO Objekt Vodja ob j. II.NIVO integralnega plana_______ Poročilo o agregiranih aktivnostih III.NIVO integralnega plana Poročilo na nivoju aktivnosti za sektor IV.NIVO integral.plana Poročilo na nivoju operacij za objekt Shema 1. Piramida informacij in vodenja ljen v najugodnejše časovno obdobje, v katerem naj bi se izvajal. Glede na tehnološke zahteve (npr. piloti) so bile izvršene tudi povezave med sektorji. Tako izdelan plan je bil posredovan ope­ rativi v uporabo iskupno z navodili za planiranje, informiranje in spremljanje plana izvedbe P 202-D. Izbrana so bila najprimernejša izhodna poročila, ki jih omogoča računalnik (glej tabelo 1). Velika prednost programa projecs je v tem, da omogoča poročila za različne nivoje — od detaljnih za iz­ vajanje do zgoščenih za vodenje. Poročila v kapacitetah med dvema presekoma stanja iz integralnega mrežnega plana nam služi­ jo za primerjalne analize med potrebnimi in izvr­ šenimi planskimi količinami. Piramida pretoka informacij po nivojih vode­ nja projekta (glej shemo 1). 4. Spremljanje gradnje: Gradbišče opravlja presek stanja izvršenih del v razdobju 2 mesecev. Na podlagi teh poročil dobimo iz računalnika novo stanje del in plansko nalogo za nadaljnje 3 mesece. V skladu s plansko nalogo izdelajo na gradbišču mesečne plane, kjer upoštevajo vse morebitne popravke glede na ne­ predvidene spremembe. 5. Zaključek: Vse plane, vključno izpolnjevanje obrazcev za računalnik, je izdelala planska skupina v Ljub­ ljani. Vsa obdelava na računalniku IBM pa poteka v Jugoslaviji. Za projekt je bilo izdelanih prek 500 mrež za objekte s 16587 aktivnostmi. Med ak­ tivnostmi je bilo uporabljenih 24197 zvez. Vnešeno je bilo 137 virov z možnostjo grupiranja v 12 grup za občasen pregled, redno pa uporabljamo pregled kapacitet za delovno silo in pomembne materiale (beton, armatura). Za vzdržvanje planov ob 2-mes. presekih stanja je potrebno stalno sodelovanje med plansko skupino v Iraku in domovino. s VIR POROČANJA GEN.PLAN I M E G E A L U DETAJLNOST POROČILA SKUP.OBJ. KLJUČNI DOGODKI AKTIVNOST OPERACIJA NIVO PREJEMNIK POROČILA Pi sm en o po ro či lo (6 -m es .) Ča so vn a an al iz a kl ju čn ih do go dk ov tL O TJ >o P•ra iH M O Pl 4 •ra5 -Pra N© P © P Vi ri s ku pa j za p ro je kt •o•H O « rH oj -PCQ P •H CÖ N •o <* Pl p M W •H P •H > č as ov na a na li za z a se kt or Vi ri z a 1 se kt or p o vr st ah in s ku pa j Pr es ek s ta nj a po ak ti vn os . za s ek to r Vi ri . za 1 se kt or no v rs ta h in s ku na .i __ __ __ __ Ča so vn a an al iz a za o bj ek t po o pe ra ci ja h Vi ri za o bj ek t za i ns ta l. -P M (D •ra O CÖ N 03 •raä-pCQ M Q) £Q