i81 številka. Ljubljana, v četrtek 11. avgusta 1898. XXXI. leto. SLOMŠKI MM bhaja vsak dan ivrecr, isimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman sa avstro-ogerske dežele ta vse leto 1> gld., za pul leta & gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden Mnrr 1 gld. 40 kr. — Za L j obijano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeuen mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za taje delale toliko več, kolikor poštnina zna&a. — Na nsročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. ce se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank o v »t i. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvoje na Kongresnem trgu St. 12. Uprsvniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon dt. 34b. Naše srednješolstvo. i. Srednješolstvo na Slovenskem nam najbolje kaže, kako malo amo v dolgi dobi bojevanji za narodno ravnopravnost v resnici dosegli in kako selo se država trudi, da slovenski mladini onemogoči ali vsaj kolikor ae da, cteži pridobivanje vidje omike. Srednjega šolstva Slovenci sploh nimamo. N a-rod, ki šteje poldrugi milijon daš, ima na vsem svojem ozemlja jedno jedino ■ lovensko nižjo gimnazijo, vsi drugi srednješolski zavodi imajo nemški zna* čaj, četudi je na nekaterih izmej njih odkazan slovenščini skromen prostorček. Srednje dole na Koroškem, g moazje in realke so vae izključno nemške in temu se ni čuditi, Sij država slovenski tretjini koroškega prabivalstva niti slovenskih ljudskih šol ne privošči, ker neče, da bi se to slovensko prebivalstvo v svojem jeziku izobraževalo. Na Koroškem delujejo vsi faktorji z združenimi močmi na ponemčenje slovenskega prebivalstva, to pa se najbolje prepisuje s tem, ako se narodu onemogoči omika in vzgajanje narodne inteligence. Prav take so razmere glede srednjega šolstva na Primorskem. Slovenska in hrvatska večina primorskega prebivalstva nima ne jedne slovenske, oziroma hrvatske paralelke, kaj še popolnega svojega zavoda. Državne gimnazije in realke v Gorici, v Trsta in Pulju so izključno nemški zavodi, gimnazija v Kopru je laška, mestni srednji šoli v Trstu — gimnazija in realka — sta laški. Pred leti so se goriški Slovenci in Italijani pač solidarno potezali, da naj se goriška gimnazija razdeli v slovenski in v laški oddelek, s slovenskim ali laškim učnim jezikom, a dosegli niso ničesar. Na Štajerskem ni dosti bolje. Dosegli smo sicer utrakvistične paralelke na mariborski gimna-siji in sedaj imamo tudi samostojne utrakvistične razrede na celjski gimnaziji, a to je tudi vse. Ma riborska realka je polnoma nemška, ptujska gimna zija istotako, rečeni utrakvist čni razredi pa so v LISTEK. Ljolječka. SpiBal Fedor S ol o g u b. (Konec.) VI. Prešlo je nekaj dnij. Ljolječka se je hudo prehladila. Seratima Aleksaudrovna je bila morala za par Ur odpotovati, strežnica ni zadostno pazila in Ljolječka se je predolgo igrala pri odprtem oknu. Po noči je dobila vročinico. Ko je prišla Seratima Aleksandrovna, katero je Fedosja zbudila, k Ljolječki ter je našla dete nemirno, bolno, v vročinici, spo mnila se je takoj nezgod;) napovedujočega znamenja, in toga, katera je bila v prvem trenotku uprav brez apna se je je lotila. Poslali so po zdravnika, storili so vse, kar je v takih slučajih storiti mogoče, toda neizogibno se je vkljub temu vendar le zgodilo. Seratima Aleksandrovna se je trudila tolažiti se z nado, da Ljolječka zopet ozdravi, da se bode zopet smehljala in igrala, vender se ji je zdelo to nedosežna sreča. Ljolječka je od ure do ure čim dalje bolj slabela. Zdravnik in soprog sta blinila mir, da ne bi jezikovnem ozira jako nesrečno urejeni in skrajni čas bi pač že bil,da se poklicani faktorji zavzamejo za to, da se urede tako, kakor so urejeni slovenski razredi na kranjskih gimnazijah. Na Kranjskem imamo vsega skupaj šest sred« njih šol, a — kakor rečeno — ima samo nižja gimnazija ljubljanska slovenski značaj, vsi drugi zavodi pa imajo nemški značaj Na veliki gimnaziji ljubljanski so v nižjih razredih uvedene slovenske paralelke, na velikih gimnazijah v Novem mestu in v Kranju pa so nižji razredi slovenski, višji pa nemški. Ta jezikovna uredba nikakor ne zadostuje in kranjski deželni zbor je tudi že storil, kar je v njegovi moči, da se razširi slovenski pouk tndi vvišjihrazredih. Dotične šolske knjige, katere so v to potrebne, se marljivo sestavljajo in tako upamo, da dosežemo svoj namen v primeroma kratkem času. Nekateri predmeti se bodo v višjih razredih pač vedno poučevali v nemškem jeziku, vsaj dokler bo znanje nemškega jezika potrebno, ker se mladina na ta način nemškega jezika najlaglje nauči, a zajedno z razširjenjem slovenskega pouka moramo tudi zahtevati, da dobe gimnazije na Kranjskem — izvzemši Kočevsko — tudi o f i c i j a I n o slovenski značaj, saj je za naš narod naravnost žaljivo, da imajo Slovencem namenjeni zavodi v slovenski kronovini, katere obiskujejo ali samo slovenski dijaki ali poleg velike večine Slovencev le nekaj malo Nemcev, izključno nemški značaj Toda slovenskega pouka ni in ne more hiti brez slovenskih profesorjev. Teh primanjkuje Že sedaj, a če jih ne dobimo, pridejo slovenščine nesmožni in našemu narodu sovražni tujci, a koliko zlega more !e jeden sam tujec napraviti, to kaže delovanje prof. dr. Binderja. Profesura je res težaven in malo hvaležen stan, pot do nje je dolga in je posuta s trnjem, toda če hočemo misliti na kako bodočnost, moramo imeti ljudij, ki se žrtvujejo in se posvetijo temu stanu. Ravnatelji imajo že sedaj težave, dobiti su-plentov, a te težave bodo kmalu še večje, ker je mnogo starih profesorjev, kateri pojdejo takoj v penzijo, čim se regulirajo plače. Ta regulacija plač bo sploh podprla suplente prav znatno in premeni materijalne razmere profesorjev prav znatno. Z ozirom na nujno potrebo profesorjev, polagamo slovenskim abiturijentom na srce, naj se po-svetijo profesuri vsi tisti, kateri imajo veselje za ta stan in sploh za znanstveno delovanje; rodoljubne kroge pa še jedenkrat opozorimo naj skrbe, da se z materijalno podporo omogočijo kar je možno mnogim abiturijentom akademične študije. V IJ u bi) mil, 11. avgusta. Govor dra Ferjančiča in slovanska vzajemnost Odmev, kateri je provzročil poslednji govor dra. Ferjančiča, je bil v slovanskih, zlasti v čeških listih za Slovence najugodnejši. Vsi so hiteli pritrjevat treznim besedam dra. Ferjančiča, ki je naglasi!, da je treba baš v sedanji krizi pokazati, da slovanska vzajemnost ni samo beseda, nego je res že meso postala. ,Obzor" piše o tem v vče-rajšni številki: Impozanten čimbenik, s katerim minister Thun mora računiti, je slovanska vzajemnost. D* koketira s Čehi, a zanemarja Jugoslovane, ima ta narn^n. da po dobro premišljenem načrtu razdvoji južne in severne Slovane, da jih mej seboj spre ter zlomi tako ono kompaktnost, ki mu ne pušča roke svobodne, nego ga sili, da račana v svojem programu s faktorjem, ki je močnejši od vladine volje. Radi tega je došel govor od dra. Ferjančiča povsem o pravem času. S ara je bila to taktika avstrijske vlade, da razdvaja Slovane, ki so se dali žalibog že večkrat ujeti na lepenke O Igovor češkom*rodnih časopisov na dr. Ferjančičev govor more umiriti vse Slovane ter jim biti jamstvo, da Cehi ne puste Slovencev in Hrvatov na cedila, ter da se ne bodo zadovoljili s tako rešitvijo, ki bi pustila samo njim nekaj, a bi južne brate pustila na milost in nemilost nemškutarski in italijanski birokraciji prestrašila žene, toda njiju neiskrena obraza sta jo žalostila. Vsled Fedosjinega zdthovanja in ihtenja se je polastil tudi nje smrten strah. „Skrivala se je moja Ljolječka, — vedno skrivala . . Toda misli Serafime Aleksandrovne so bile zmedene; vedela ni prav, kaj se godi okrog nje. Ljolječka je žarela k« kor v ognji, onesveščala se je vsaki trenotek ter bledla. Toda kadar se je zavedla, terpela je vse bolečine in slabosti z nežno krotkostjo ter se je naimihala mami, samo da ne bt mama mislila, da jo zelo boli. Moreče, kakor da tlači vse mora, 83 prešli v rodbini Serafime Aleksandrovne trije dnovi. Ljolječka ie bila že popolnoma onemogla; vender ni vedela, da mora umreti. S svojimi motnimi očesi je zrla na mater ter šepetala z jedva slišnim, hripavim glaskom: „Kuku, mamica I — Naredi kukii, mamica?" In Snr (ima Aleksandrovna je skrila svoj obraz za preprogo Ljolječkine posteljice. „Mamica!* je klicala Ljolječka jedva slišno. Mama se je nagnila k Ljolječki — in Ljolječka je pogledala zadnjikrat s svojimi steklenimi očmi bledi in obupni obraz mamice. „Mamica je bela1, je šepetala. Bledi obraz mamice je okamenel ter postal temnorudeč, Ljolječka pa je prijela s svojimi ročicami rob odeje ter šepetala: „Kukii!" Iz nje grla se je začulo nekako grgranje; Ljo* Iječka je odprla ter zopet stisnila mahoma obledeli ustni in umrla . . . V topem obupu je ostavila Sera firm Aleksandrovna Ljolječko ter šla iz sobe. Srečala je svojega moža. „Ljolječka je mrtva", je dejala brezglasno. Sergej Modjestovič je zrl plašno v bledi obraz soproge. Presenetila, ga je nenavadna topost v potezah tega sicer tako izrazitega in lepega obraza .. . VII. Ljolječko so oblekli, položili jo v malo rakev ter jo nesli v salon. Seratima Aleksandrovna je stala poleg rakve ter gledala topo svojo mrtvo hčerko. Sergaj Modjestovič je stopil k svoji ženi in jo tolažil s praznimi, hladnimi besedami ter skušal odvesti jo od rakve. Ona pase je smehljala: „ Pojdi proč! Ljolječka ee igra, takoj bode vstala!" „ Nikar se ne vznemirjaj, draga moja!" je dejal iznova; „t.o bi bil čudež, a čudeži se v devetnajstem stoletju več ne gode*. Ko je govoril te banalne, neprimerne besede, zdelo se je Sergeju Modjeatovičo vendarle, kako H krizi. Poštanski in dunajski listi javljajo, da hoče grof Thun še ta teden začeti z voditelji strank nova pogajanja ter sklicati v septembra zopet državni zbor radi nagodbe. Takoj po dovršenih pogajanji!) a strankami se anideta miniateraka predsednika ter se domenita glede svojega postopanja v obeh parlamentih. Baron Banffy vztraja na stališča, da je nov provizorij izključen in da je nagodba na podlagi £ 14 nemožna. Ogeraki listi strastno napadajo grofa Goluchovvskega in pl. Kallava, ker skušata pospešiti rešitev krize. Listi trde, da nimata skupna minista nobene pravice vtikati ae v notranje ogerske razmere. Pl. Kallay se je že ves togoten umaknil v svoj Tuskulum-llidŽe. Parlamentarna komisija deškega kluba in zastopniki konservativnega veleposestva so imeli te dni v Pragi v palači grofi PalfTvja sejo, v kateri se je baje pokazala popolna solidarnost gleda sedanjega položaja in glede bodočega postopanja. Listi ugibajo, kaj je bil bistveni namen te seje, ter menijo, da so hoteli Mladočehi pridobiti veleposestnike za to, da skupno prit sne jo na vlado Thuna, ki naj bi se vedla odločnejše. Menijo pa tudi, da je hotel grof Thun s pomočjo veleposestnikov vplivati na Mladočehe, da bi zopet nekoliko prijenjali. — Vodstvo mladoOeške stranke obenem javlja, da ni bilo s Thunom v poslednjem času nobenih pogajanj ter da so vse časniške vesti o tem neresnične. Sestanek na Cetinja. Pri galadinerju je knez Nikola kar najprijaznejše pozdravil svojega gosta, kneza bolgarskega ter mu napil kot bratu in zastopniku naroda, čegar interesi so skupni z interesi črnogorskega naroda. Knez Ferdinand je odgovoril, da mora samo gorka ljubezen vspešno izvršiti nalogo obeh narodov, ki sta zvezana z zgodovinskimi spomini, s krvjo in vero. Naslednjega dne se je udeležil knez Ferdi land revueje črnogorskih čet. Po revueji je bil častniški diner, pri katerem je napil knez Nikola najprej ruskemu carju kot nstanovniku cetmjske vojašnice, kot pospeše-vatelju Bolgarije in Črne gore, potem pa je napil knezu Ferdinandu in bolgarski armadi ter bratstvu obeh armad. Knez Ferdinand je nazdravil knezu Nikoli in slavi vedno zmagovitih črnogor 'kih čet. — Nemški časopisi demonstrativno ignorirajo te nagovore na Cetinju ah pa jih navajajo kot nekaj povsem nepomembnega in nevažnoga. Da, da, ,maa merkt die Absicht und vvird verstimmt". Špansko ameriška vojna se še vedno nadaljuje z neizpremenjeno sovražnostjo. Dne 31. julija je 3000 španskih vojakov odprlo vrata Manile ter napadlo pred mestom ležeče ameriško čete. Toda skupili so jo. Amerikanci so jih potolkli po polnoma ter jih zapodili nazaj za manilsko ozidje. Žpanoi so izgubili blizu 200 mrtvih in 300 ranjenih; Amerikanci pa okoli 10 mrtvih in 40 ranje nih. — Na Portoriku ho prepodili Amerikanci spance iz mest Fajardo in Coamo. — Na Kubi pa se godi Amerikancem skrajno slabo. Mej 3500 možmi generala Shaf terja jih ni nič manj kakor 2600 bolnih. Samo okoli £00 vojakov je še zdravih, vsi drugi leže mrzlični ali sicer bolni. — General Blanco v Havani ima 100 000 španskih vojakov. S temi bi malo odgovarjajo temu, kar se godi. To ga je spra- j vilo v zadrego in jezil se je. Prijel je ženo za roko | ter jo oprezno cd vedel od rak ve. Serafima Aleksandrovna se ni branila. Njen obraz je bil navidezno miren, oči suhe. Šla je v otročjo sobo ter gledala, koder se je prej skrivala Ljolječka. Hodila je po vsi sobi ter gledala pod mizo, pod posteljico in drugod. Veselega glasu je govorila: „Kje je moje dete? Kje je moja Ljolječka ^" Ko je prehodila vso sobo, jo je zat'ela iznova iskati Fedosja je sedela nepremično 8 žalostnim obrazom v kotu, gledala je prestrašena miloetljivo ter začela potem nakrat ihteti in glasno zdihovati : „Skrivala se je, vedno se je skrivala Ljolječka, ta angeljska duša!" Serafima Aleksandrovna pa se je stresla, usta vila se je ter začudena pogledala Fedosjo, potem pa je začela jokati in šla tiho iz sob'. Vili. Sergej Modjestovič je hitel s pogrebom. Vzne mirjalo ga je soprogino početje. Vedel je, da je Serafima Aleksandrovna vsled nepričakovane žalosti nenavadno razburjena, in ker se je bal za njeno pamet, je menil, da treba LjoljeČko hitro pokopati ter mater tako tolažiti in razvedriti ... mogel sedaj zopoditi vse Amerikance s Kube ter zopet osvojiti ves otok. Toda vsled nedostatka cest ne more nikamor. Jedino po morja bi mogel napasti Amerikance, a — ladij nima. Tako se nad Španci samimi maščuje nezaslišana zanikernost njihove stoletne uprave Kube. Mesto da bi bili žrtvovali kaj za investicijo, mesto da bi bili gradili ceste, mostove, prelaze, so Kubo Is izsesavili in kruto is-koriščali. Dopisi. Ia Lukovice, 10. avgusta. (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metodija za brdski okraj.) Doslej se je občni zbor naše cirilo-metodi iske podružnice vršil vsako leto na de lavnik. Letos se je pa v tem ozira napravila hvale vredna spremena in občni zbor se je nastavil na nedeljo. S tem se daje prilika priprostomu Ijnd stvo, da se more i ono udeležiti zborovanj*; ustreženo je pa s tem tudi domačemu in tujemu inteligentnemu občinstvu. Radi tega je bil letošnji občni zbor, ki se je vršil preteklo nedeljo, 7, t. m., ob 5. uri popoludne, v resnici tako mnogobrojno ob iskan, kakor še menda doslej nobeden ne, kar jih je bilo v dobi obstanka naše podružnice. Prijazni vrt gostilne pri „Slaparji" v Lukovici, kjer bo tudi slavnostni obed ob Koseškega slavnosti, je bil do dobra napolnjen. Sešla se je ta vsa domača inteligenca in dokaj domačega prostega ljudstva; opazili smo pa tudi z veseljem lep venec gostov iz Krašnje, Doba, iz Moravč in celo iz Ljubljane, mej temi po slednjimi slavnoznani kvartet „Ilirija". Posebno moram pripomniti, da so bili tukajšnji visokošolci in dijaki zastopani polnoštevilno. Načelnik podružnice, g. Frančišek Kadanec, žapnik iz Krašnje, je pozdravil zborovalce, pojasnjeval blage namene družbe in vsem toplo polagal na srce, naj delajo vsak v svojem kro*u za njen procvit, kolikor mogoče. Koncem nagovora se je v iskrenih besedah spominjal rajnega Janka Krsnika, ki je baš imel največ zaslug za ustanovitev brdske podružnice, kateri je tudi dolgo vrsto let načeloval in bil sploh njen najodličmjši ud; spregovoril je tudi v spomin rajnemu Ivanu Capudru, tukajšnjemu visokošolcu. Mesto odtšlega notarja g. M. Hafueria je o stanji podružnice poročal gosp. medici nec M Ras, o denarnem položaji pa mesto odsotnega blagajnika g. učitelja J. JanežiČa, g. mndroslovec D. Lončar. Potem se je volil nov odbor Voljeni so bili per acclamationem: Gosp. Frančišek Kadunec, predsednik; g notar Janko Rahne, podpredsednik; g. A. Bulovec, c. kr. sodni pristav, tajnik; g. S Mlakar, župan lukoviški, blagajnik; g. Mirko Dereani, davčni kontrolor4, namestnik. Pri občnem zboru bosta brdsko podružnico zastopala gospoda S. Mlakar in Anton Osolin. Novi blagajnik je nato nabral lepo svoto za družbo, visokošolec M. Pirnat za visok, podporno društvo na Dunaji. Po končani volitvi začela se je animirana prosta zabava, pri kateri je navzoči kvartet „Ilirija" zapel z znano svojo preciznostjo in redko dovršenostjo več pevskih točk. Za to nenavadno prijaznost bodi si. kvartetu na tem mestu izrečena srčna zahvala. Dal Bog, da bi se naslajali s petjem dične „Ilirije" tudi v nedeljo, pri Koseškega slavnosti! Le prehitro so pretekle prijetne urice, katere smo preživeli domačini v družbi dragih gostov. Na svidenje zopet v Spodnjih Kosezah in potem v Lukovici pri .Slaparji" prihodnjo nedeljo, ob veliki narodni slavnosti, ki se obhaja povodom odkritja spominske plošče Ivanu Veselu Koseškemu, da se na ta način proslavi stoletnica rojstva t- ga našega velikega domačina, proslavi spora n pevca buditelja in dramitelja. kateremu je večno hvalo dolžan vse-obči slovenski narod za nevenljive njegove zasluge V jutro se je opravila Serafima Aleksandrovna posebna skrbno — za Ljolječko. Ko je prišla v salon, je bilo mej njo in Ljolječko mnogo ljudij; duhovnik in dijakon sta hodila sem in tja, višnjev dim je plaval po zraku, dišalo je po kadilo. S težko glavo ee je približala Serafima Aleksandrovna Ljo-Iječki. Z nasmehom na ustnih, mirno, bleda je ležala. In mati je naslonila svoje lice na rob rakve ter šepetala: .Kuku, detecel" Dete pa ni odgovorilo. Okoli Sera ti me Aleksandrovne se je nekaj vršilo — hrup — vrvenje — taji in nezanimivi obrazi so se nagibali k nji — in odnesli so nekam Ljolječko. Tedaj je planila Serafima Aleksandrovna pokonci, plašno je zaklicala, nasmehnila se in dejala: „Ljolječka 1" Odnesli so Ljolječko — z obupnim plakanjem je tekla mati za rakvo — toda zadržali so jo. In tekla je zopet po stopnjicah, koder so nesli Ljolječko, sedla na tla, gledala skozi špranje in klicala: „Ljolječka — kukul" Potem pa je pogledala skozi vrata ter se smejala. Naglo so odnesli Ljolječko bedni mamici — žaloatni mrtvaški sprevod je bil podoben bežeči trumi . . . izza časa našega narodnega preporoda. Upamo, da bodo 14. t. m. Spodnje Koseze kraj, kamor bodo hiteli iz vseh slovenskih pokrajin zavedni rodoljubi da ss poklonijo spomina moža, ki js bil desna roka dr. Bleivveisa in ž njim vred klical: .Naprej, slo-venaki jug 1* Dragi goatje! Bodite nam ie danes srčno pozdravljeni; odprtih rok vas bodemo sprejeli, vas, ki boste prispeli, da z nami vred častite dičnega našega rojaka Koseškega, da z nami vred proave-dočite, da je naš narod vreden velikih mož, ker jih ve ceniti. P. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. avgusta — (Katoliška pivovarna.) Župana Hribarja ideja, naj ae v Ljubljani ustanovi velika narodna pivovarna, se še ni dala realizovati, a da je ideja dobra, to je spoznalo tudi vodstvo katoliške narodne stranka, ker se je je oprijelo in jo hoče izvršiti, če tudi samo v najskromnejšem okviru. „Katoliško politično društvo" je namreč kupilo Per-lesovo pivovarno v Slonovih ulicah in bo tam izvrševalo pivovarniško obrt. Ako smo prav poučeni, znaša kupnina 180 000 gold. Kdor pozna stanje Perlesove pivovarne, tisti ve, da ee mora na tej lepi kupčiji toplo čestitati — gospodu Perlesu. Nas se stvar direktne ne tiče, ako pa o nji vzlic temu izrečemo svoje mnenje, storimo to samo zategadelj, ker bode pri tem podjetju angaževan večji znesek slovenskega kapitala. Kakor znano, nima .Katoliško politično društvo" nič premoženja in torej kupnine za Perlesovo pivovarno ne more iz svojega plačati. Kje dobi potrebni denar, nam ni znano. Morda si ga izposodi v „Ljudski posojilnici", ako bo ta tako neprevidna, da ga posodi, ali kje drugod. Naj ga že dobi kjerkoli, toliko je gotovo, da je s to kupčijo združen prevelik r i 8 i k o in na to si dovoljujemo interesente opozarjati. Male pivovarne dandanes sploh ne uspevajo, ker z velikimi pivovarnami absolutno ne morejo konkurirati. Druga za drugo gineva in tudi časi, ko je Horirala Perlesova pivovarna, so že davno minuli ter se ne povrnejo nikdar več. Kdo za Boga pa snuje dandanes pivovarne sredi mesta?! Živa d iša ne, ker se ta obrt sredi mesta na noben način ne more razviti, tudi če so drugi pogoji ugodni. Podjetje, katerega se je lotilo „Katoliško politično društvo", po našem trdnem prepričanju ne bo uspevalo, ker ni nobenega pogoja za uspe-vanje in bo prava sreča, ako se v njem naložena glavnica ne izgubi. Na dobiček pa še misliti ni. Toliko z vso dobrohotnostjo. Sicer pa bomo tudi mi radi pili katoliško pivo, — če bo dobro. — (Županski shod.) Po vsi Sloveniji vlsda veliko zanimanje za shod slovenskih županov, kateri se bo vršil dne 17. avgusta, tako da je pričakovati največje udeležbe ne samo iz Kranjske, ampak tudi iz Štajerske, iz Primorske in iz Ko roške. Na shod pride tudi več slovenskih državnih in deželnih poslancev. Opozarjamo tiste slovenske župane, katerim iz kakršnihkoli razlogov ni mogoče priti osebno na županski shod, naj izposlujejo, da pride njihov namestnik. Shod bo jedna najznamo nitejših manifestacij in zato je pač želeti, da stori vsakdo v polni meri svojo narodno dolžnost in pri-more tako k naj popolnejšemu uspehu. — (Na Ferlinčevem vrtu) zbrali so se si noči z raznih krajev došli udeležniki današnjega obč. zbora družbe hv. Cirila in Metoda z ljubljanskimi podporniki te družbe na priiateljski večer, kateri se js prav dobro obnesel. Zborovalce je s toplimi besedami pozdravil družbin prvomestnik g. Tomo Zupan Trgovsko pevsko društvo js vztrajno pelo in želo mnogo priznanja, narodu" dame pa za udeležnikom na najrazličnejše načine izvabljale prispevkov za šolsko družbo. Zabava, katera je bila prav animirana, je trajala do pozno zvečer. — (Sokolov izlet v Idrijo.) K ustanovni slavnosti bratskega društva v Idriji poleti Ljubljanski „Sokol" korporativno v ponedeljek dne 15. t. m. Odhod iz Ljubljane z brzo vlakom ob 6. uri zjutraj. Vozove iz Logatca v Idrijo plača društvo; vožnja po železnici do Logatca pa velja tje in nazHJ 1 gld. 50 kr. Povratek ob 8. uri nri zvečer k brzovlaku v Logatec. Banket 1 gld za osebo. Ker po vseh pripravah sodeč utegne slavnoet v Idriji biti jako impozantna, se je nade jati, da se je udeleži prav obilo členov v društveni obleki; in ravno zaradi tega, da se more udeležiti kolikor več členov, ee je korporativni odhod določil na ponedeljek (praznik) zjutraj. Samo ob sebi p1 se ume, da drugi izletniki odidejo že lahko v nedeljo in se udeleže vsega vzporeda, kakor ga jo sestavil slavnostni odbor. — (Shod vseh slovenskih visokošoioev in abiturijentov t Ljubljani.) Krajevni pripravljalni odbor sprejema 18. t. m. vea dan in 19. dopolndne došlece v .Narodnem domu", ter jim nakaže stanovanja. Zborovanje ae vrši v veliki dvorani „Narodnoga doma" in sicer 19. popolndne: „Slovensko vseučilišče v Ljubljani", 20- dopolndne: „Občedijaška organizacija*. V soboto je skupen banket, zvečer na vrtu „Narodnega doma" velik komerz. V nedeljo je izlet v Kranj, kjer bo na kolodvoru vsprejel dijaštvo „ Gorenjski Sokol". Na vrtu g. Petra Majerja ml. zabava, tambnranje in petje. Vmes izlet na '/4 Qre oidaljeno Šmarjetno goro. — (Pevsko društvo .Slavec") se popelje v soboto popolndne s poštnim vlakom k pevski slavnosti v Sise k, katera se vrši dne 14. in 15. t. m. povodom petnajstletnice ondotnega obrtnegh-radničkega pevskega društva „Sloge". Na povratku si ogleda pevski zbor „Slaven" tudi kraljevi Zagreb. — (C. kr kmetijska družba kranjska) otvori v soboto, 13. dne t. m., dopoludne ob polu 12. uri na slavnosten način kmetijsko kemijsko po-skuŠališče v prostorih laboratorija v Salendrovih ulicah št. 3, I. nadstropji. — (Samomor) Včeraj popoludne okoli * «2 se je v Tivolskem gozdu nad Švicarijo ustrelil črev-Jjarski pomočnik Jožef Bdek (ne \Vittek. kakor smo včeraj poročali), iz Jablonanv v okraju Boskovic na Moravskern. Jožef Bilek prišel je bil v ponedeljek zvečer iz Trsta v Ljubljano, kjer je stanoval v Bizja-kovi gost Ini na Tržaški cesti Ljudje, ki so ga v gostilni videli, trde, da je bil umobolen, ker se je v gostilni vedno križal in molil. Pri njem našlo se je pismo, v katerem prosi, da se mu da v grob lesen krilec in rožni venec, katera ima shranjena v Bizjakovi gostilni, druge reči in revolver pa se naj pošljejo v Hlalice njegovi ženi, zaradi katere se je ustrelil. Denarja se je dobilo pri njem le 2 kr. Truplo preneslo se je v mrtvašnico k sv. Krištofu. — (Policijske vesti.) Mestna policijska straža aretirala je tekom meseca julija letos 216 oseb, in sicer zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru 61, zaradi postopanja 52, zaradi beračenja od hiše do hiše 47, zaradi pijanosti in ležanja na javni cesti 21, zaradi prestopka tatvine 7, zaradi rever zije G, zaradi hudodelstva tatvine 4, zaradi pre stopka § 5 vlač. zakona 4, osebe brez prenočišča 4, zaradi nameravanega izseljenja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnvsti 3. zaradi hudodelstva nevarnega pretenja 2, zaradi hudodelstva goljufije 1, zaradi hudodelstva javnega nasilstva 1, zaradi prestopka goljufije 1, zaradi zasledovanja v policij skem listu 1 in zaradi prestopka železooceatnega reda 1. C. kr. deželnemu sodišču se je izročilo c. kr. okrajnemu sodišču pa 45; odgonskim potom se je odpravilo 53 oseb. Tatvin je bil > v mesecu julija naznanjenih 22. V 14 slučajih so bili storilci znani ali so se poizvedeli. Mestni policijski stražniki napravili so 644 ovad-b, mestni policijski detektivi pa 56. Vseh vlog je imel mestni policijski urad v mesecu juliju 1540. — (Izgubljene reči ) Tekom meseca julija bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zgla-šene naslednje izgubljene reči: dve denarnici s skupnim zneskom 30 gld , šest zlatih prstanov, dve zlati žepni uri, dve srebrni žepni uri (jedna z zlato verižico), dve srebrni zapestnici, zlat uhan z bn-Ijantom, srebrna verižica z medaljonom, deset metrov črnih čipk zlat obesek z dragim kamenčkom in končno bilježnica z dvema srečkama. — ^Najdene reči.) Pri mestnem magistratu ljubljanskem bde so tekom meseca julija zglašene, oziroma oddane naslednje najdene reči: zlata žepna ura z verižico, dve srebrni f.epni uri, pernata odeja, jedrn dežnik, dva solnčnika, srebrna zapestnica, štirje pari čevljev, moška obleka, dve suknji, sveženj svinčnikov in jedna čepica. — (G. kr. deželni plačilni urad v Ljub Ijani) na cesarja Josipa trgu št. 1, bo v ded snaženja uiadmh prostorov dne 18 , 10. in 20 avgusta t. 1. za občevanje s strankami zaprt. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 31. julija do 6. avgrsta kaže, da je trilo novorojencev 28 (= 4158 °/o0) mrtvorojena 1, umrlih 19 (=28 21 0/00), mej njimi je umrl za vra-tico 1, za jetiko 8, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=26 3%), iz zavodov 6 |==3l5°/0). Za iufrkcijoznimi bolez nimi so oboleli, 111 sicer za škarlatico 2, za vratico 3 osebe. — („Narodno bralno društvo" v Borovnici) priredi s prijaznim sodelovanjem tauibura-škega zbora dne 14. avgusta t 1. na dvorišču (ob elfibem vremenu v notranjih prostorih) gostilne gosp. Ant. Drašlerja .pod kolodvorom* veselico s petjem, tamburanjem in plesom. Čisti dohodek je namenjen za Prešernov spomenik v Ljubljani. Vstopnina 30 kr. od osebe. Preplačilom se z ozi-rom na namen čistega dobička ne stavlja meja. — (Iz Kamnika) se nam piše: Razstava garderobe kamniške čitalnice in drugih zanimivih starin kamniških bo dne 14. in 15. avgusta t. 1, v korist fondu za pomnožitev garderobe, v dvorani kamniške čitalnice. Rizstava ho odprta od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne. Vstopnina 20 kr. — (Iz Idrije) se nam piše: Vzpored ustanovne slavnosti .Idrijskega Sokola" se pomnoži za jedno točko in sicer bo 1, točka: Ob */f9. ari korporativna udeležitev Sokola šolarske sv. maše. — (Iz Novega mesta) ae nam piše: Tukaj se je osnoval slavnostni odbor pod pokroviteljstvom gospoda Antona Polla, c in kr. podpolkovnika v p., ki ima nalog, prirediti slavnost v proslavo petdesetletnice vladanja cesarja Franci Jožefa I. Odbor že marljivo deluje, preskrbljeno je večinoma vse, kar je treba, in ako nam Bog da lepo vreme, pričakovati je najlepšega uspeha. Udeležiti se amejo te slavnosti vsi že dosluženi vojaki iz Novega mesta in okolice, kateri so opravičeni prejeti spominsko svetinjo. Dan za to slavnost je določen na 21. avgusta t. 1. s sledečim vzporedom: 1) Ob 10. ari dopoludne zbiranje pred mestno hišo v Novem mestu. 2 ) Ob polu 11. odbod v vojaškem redu z godbo na čelu k sv. maši pod milim nebom „ pri Božjem grobu*. 3.) Ob 1. uri slavnostni banket pri .Tačka". 4.) Ob 4. uri popoludne ljudska veselica v gozdu pri Žabji vasi. Priglasiti se je pri gosp. Ropasu, tajniku mestne hranilnice v Novem mestu, ali pa v občinski pisarni v Kandiji in je ob jednem plačati prispevek za banket 1 gld. 50 kr., brez banketa pa 60 kr. — (V Gornjem grada) bodo v parku postavili cesarjev spomenik. Slovesno odkritja istega bode v nedeljo, dne 21. t. m. — (V Gornjegrajski planinski kodi), ki se je še le pretekli mesec otvorila, je dosedaj že čez 100 planincev prenočevalo Ključi do te koče se dobivajo v Gornjem gradu pri g. Kocbeku, načelniku Savinske podružnice .Slov. plan. društva", kakor pri tajniku te podružnice g Šijanecu. Na Vranskem ima ključ trgovec g Schvventner. Tudi volar na planini — volarska ko'a je kakih 10 minut od „GornjegraJ8ke" oddaljena — hrani ključ, kjer ga tudi lahko turisti dobi o V koči lahko prenočuje do 40 oseb. Jedi in pija'e ni v koči. — Ustanove za živinozdravnike.) Od ustanov za slušatelje živioozdravniškega tečaja na Dunaji je oddati s početkom šolskega leta 1898 (J'J, oziroma s 1. marcem 1899 šest ustanov po 300 gld. na leto za civilne slušatelje. Prošnje z zrelostnim izpitom, ali dovršenim 1. ali 2 tečajem živinozdravniškega zavoda poslati do 1 septembra minister8tvu za pouk. — (Razpisane službe) Na jednorazredni ljudski šoli v Posterici mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač razreda, funkc. dok'ado 30 gld. in prostim stanovaniem. Prošnje do dne 15 avgusta okr. šolskemu svetu v Novem mestu — Pri okrož nem sodišču v Mariboru mesto jetmškega paz nika. Prošnje do dne 27. avgusta predsedstvu istega sodišča. * (Učenje mrtvih jezikov.) Francoski list nTemp8g prinaša mnenje Bismarcka o takozva nih mrtvih jezikih, ki ulove: Dobro .srn časib govoril po latinski, sedaj mi je pa to težko. Grški jezik pa sem popo'noma pozabil. Ne razumem, zakaj polagajo ljud e tako mnogo truda na učenje teh dveh jezikov. Ako bi to bilo dobro za razvitje uma in spomina, bdo bi bolje, zamenjati jih z ruskim jezikom; vsaj bi bilo koristno in praktično. Tako je sodil o vrednosti učenja grščine in latin Sčine nemški pokojni kancelar. Prav tako velik nasprotnik klasičnih jezikov je znani moderni fran coski krtik Jules Lemaitre, o čegar duhovitih razmotrivanjih spregovorimo prilično v listku. * („Umor!') Zadnjič so pisarili nemški na cijonalni listi z največjo in seveda najsvetejšo ogor čenostjo, da se je v S k a 1 i c a h na Češkem dogodil .političen umor , da so namreč Čehi smrtno nevarno pobili obč. svetnik Pitscha, znanega naejonalca. Wolf, VergAili in take nemške ličnosti so si špotali cele uvodne Članke, dokazujoče silno surovost Slovanov. Včeraj pa je dunajski uradni list UoiiHf.itir.il, da je Pitscha pobilo par barab, lovskih tatov, katere je Pitsch kot obč. svetnik preganjal in jim ubil lovskega psa. Ti lovski tatovi se seveda ne brigajo za politiko prav nič. * (Roman iz življenja.) Na Dunaju živi ugledna obitelj, kateri je bila rado-t in ponos je dina, l^pa in duhovita hčerka Margareta. Dekle je imelo mnogo proscev, a vse je odbijala ter ljubila le jednega — ubogega Častnika. Oče pa častnika ni maral za zeta. zato tudi ni dal kavcije, da bi se Margareta mogla omožiti s častnikom. Oče je pač upal, da dobi hčerka boljšo partijo. Toda častnik je šel v Ameriko složit denarja, da bi mogel sam plačati kavcijo. Mnogo let je minilo. Zaročenec je dopisoval svoji nevesti m n-irobe. Margareta se ni hotela omožiti, dasi jo je zaprosilo še mnogo rala-deničev. Nakrat so pisma iz Amerike prenehala. Nekega dne pa je čitala Margareta časnik. Hipoma je zakričala in se onesvestila: mej utopljenci na barki „Bourgogne" je čitala tudi svojega ženina, ki se je vračal s kavcijo v Evropo, da povede pred oltar svojo zvesto Margareto ... Ko se je Mar gareta zopet zavedla, je bila — blazna. Odvedli so jo v blaznico. * (Kosti Krištofa Kolumba,) ki je odkril Ameriko iu umrl I. 1506 v Sevilji, so s daj shranjene v jezuitski katedrali v Havani, kjer gori neprestano 1000 sveč na čast jednemu najslavnejših Spanjcev. Sedaj, ko bodo morali Španci zapustiti Kubo s Havaoo vred, rote* španski listi vlado, naj si izgovori pri sklepu miru tudi Kolumbove kosti, ki naj se prepeljejo na Špansko. Kolumb je bit — po lastni želji — najprej pokopan na otoku H-iiti, v mesta St Domingo. Ko pa so 1. 1795 Španci otok Haiti izgubili, so prenesli Kolumbovo kosti na Kubo v Havano. Toda niti tu ne najde nesrečni Kolumb miru, nego bo moral — večni popotnik — zopet potovati v nehvaležno Španijo, ki je izgubila že vse, kar ji je odkril in pridobil s svojim velikim duhom in veliko energijo ! Telefonična in brzojavna poročila. D Ti na j 11. avgusta. Ministerski predsednik grof Thun je inul včeraj daljše posvetovanje z grofom (J o 1 u c h o w s k i m, danes pa se je sešel ministerski svet, katerega so se udeležili vsi ministri. Dunaj H. avgusta. Poroča se, da so imeli na Cetinju bolgarski in črnogorski lastniki važna posvetovanja, in da je bila mej Bolgar sko in Orno jy ro sklenjena formalna alijanca. Poroča se tudi, da so Kuraunska, Bolgarska in Crna gora sklenile pod pokroviteljstvom Rusije balkansko zvezo, kateri pristopi tudi Grška. Namen te balkanske zveze je baje da se ohrani status quo na Balkanu in prepreči vsaka ekspan zivna politika sosedne velesile. Praga 11, avgusta. „Narodni Listy" izjavljajo, da se bodo Cehi z največjo eneržijo ustavljali vsaki, še nadalnji utesnitvi v načrtu jezikovnega zakona jim cbljubljtne ravnoprav nosti ter menijo, da za Čehe to nič dobrega ne pomeni, da vlada odlaša z odločitvijo krize To odlašanje in zavlačevanje svedoči, da vlada perhore8cira premembo ustave. A če bi krona tudi privolila v to, bi bila pozicija Čehov še vedno jako nevarna. LVOV 11. avgusta. 24 državnih in de želnih poslancev ljudske in liberalne stranke sklicuje shod, na katerem naj se začne akcija za razveljavljenje nagle sodbe. Budimpešta 11. avgusta. Ministerski predsedink baron Banffv odpjtuje danes zve čer v Ischl k cesarju. Jutri se bo mudil na Dunaju. Zadar 11. avgusta. Vsi listi prijavljajo soglasno protest prott konfiskoTanju časopisov in sahtevajo od pravosodnega ministra, naj odpravi sedanje razmere. Zagreb 11. avgusta. Danes zjutraj ob 6. uri so v spalnici vseučiliškega pedela eksplodirale tam m.lajajoče se rakete. Vse osebe, nahajajoče se v spaln ci, s*) strašno ranjene. Od pedela in njegove žene visi meso v kosih, hčerki sta izžgani obe o^esi in dva druga otroka sta tudi močuo ranjena Zemun 11. avgusta. Iz Belega grada se poroča, da se je v Srbiji /ačelo silno gibanje proti sedanjemu rčgimu, največ vsled tega, ker čuti vse prebivalstvo, da je Srbija popol noma izolirana, časopisju zabranjujejo o tem pisati. Sofija 11 avgusta. Macedonski kongres je včeraj končal svoje zasedanje. Sprejel je memorandum, s katerim se zahteva avtonomija Mactdonije in kateri izroči izvoljeni centralni odbor vsem vek silam. Rim 11- avgusta. Danes ponoči so bile razširjene jako vznemrjajoče vesti o papeževem zdravju. „Messagero" pravi, da je bil papež obolel za lahkim gastriškim unetjem, „Agenzia Štefani" pa javlja, da je papež davi ob polu 6. uri vstal in daroval mašo. Berolin 11. avgusta. Pravni zastopnik Bismarc-cove rodbine je zahteval, naj sodišče fotografoma, katera sta pokojnega Bismarcka skrivaj fotografirala, zagrozi s takojšnjim are-tovanjem in s kaznijo 20.000 mark za vsak slučaj poraba dotičnih fotografij. Bruselj 11. avgusta. Liberalci, socija listi in kršč. socijalisti so skupno priredili meeting, na katerem so protestirali proti ob sodbam v Italiji in izrekli kralju Umbertu grajo Madrid 11. avgusta. L'sti se izrekajo proti vladni nameri, sklicati parlament, da se izreče o urrobnih pogoj'h, češ, pravica napo vedati vojsko iu skleniti mir spada mej prerogative krone. Madrid 11. avgusta. Francoski poslanik Cambon v Washiogtonu je sporočil vladi, da je vročil španski odgovor na mirovne p goje Mac Kinlevu, kateri je bil ž njim za svojo osebo zadovoljen. Dobro je, ako opozorimo mladeniče, da morejo ozdra viti izvesti' bolezni svoje starosti v 48 urah s Zantal Mldvjem, Ur da je nepotrebno, piirnefinvati mu tnje snovi, ki dražijo ledice in mehur. Zahtevajo naj torej le „Midya na posamnih tobolr.ih I (11—8) Zalivala. Ker podpisano šolsko v. ni izdalo letnega poro čiia, izpolnjuje tem potom prijetno dolžnost, d« h T tvojem in v imenu šolske mladine javno in najarčneje zahvali: vele cenjen emu rojaku g A. Koželju, bivajočemu na Du-naji, za 12 slovenskih knjig znanstvene in leposlovna vsebine, s katerimi je nedavno znatno pomnožil učiteljsko knj i 7.-nico; prebla^orodnemu g An t S tare-tu, ki je ozaljtal vse fitiri sni - ko sobe s kovinastiroi, jako lepo izdelanimi razpeli, in v spomin na jubilejno leto s krasnimi cesa'evimi podo bami; preMagorodnemn g. Mih. Stare-tu, krajn. Šolskemu nadzorniku, za kn|ižna darila, s katerimi je tudi letos od ličnjake obdaroval; vis. ča-tt. g. nadžupnilin J. Zoren za vse pisalne m risalne priprave, s katerimi je zakladal malone vso Šolsko mladino; slavni mengiski posojilnici, ki je blagovolila darovati znaten prispevek za nakup d«.eh zemlievidov; — velespostovanemn g. Petru MajdiČu, posestniku umetnega mlina v Jaršah, in nj>-govi blagi go Čas opazovanja Stanje barometra v mm. a a Vetrovi Nebo 1 al S "J I » c« cu •» 10. 11 • 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 739 3 739 5 733 4 14 9 is 8 17 B si. vzhod brezvetr si. jvzh. del. obl. oblačno oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura 1»'» i) . ta 3 3' pod normalouj. IDuLna-^slra. borz- dm- 11. avgusta 1898 Skupni državni dolg v notah..... 101 ifld 80 ki. Skupni državni dolg v srebru .... 101 , 60 „ Avstrijska zlata renta....... 121 „65 , Avstrijska kronska renta 4°0..... 101 , 20 O rersk.i ».lata renta 4U'„....... 190 0 76 , Ogeraka kronska renta 4°/0..... 88 t 85 , AvBtro-ogerske bančne delnice . . . 907 K-editne deluice ....... 262 t 75 L >ndou vista......... , 15Ž0 n — McmSki drž. bankovci ».a 100 m irk ... 58 „ 80 i>) mark.......... 11 „ 75 10 frankov........ 3 53 talijanski bankovci .... . . 44 „ 20 C, kr. cekiui ... 5 . 63 Dn~ 10. avgusta 18^< l",0 državne srečke iz 1. 1854 po 860 gld. 1*H gld. 50 kr. Oržavne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . 19i , BO ;nii, v . reg. srečke 5" 0 po 10o gld. . . 1*9 , — , iamlj. obć. avstr. 4'// - zlati zast. listi . 98 „ 50 Vkcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 157 , 50 , Ljubljanske srečke......... 98 9 — „ Sudolfove srečke po 10 gld...... '26 , 50 , \reditne srečke po 100 gld...... 203 „ hO rramway-drnst. velj. l7o gld. a. v. . . 516 , 50 Papirnati rubelj.......... 1 . 27 se isće za fino modistovsko podjetje na tukajšnjem trgu. P smeoe ponudbe naj ne pošiljajo upravništ»n „Slov. Naroda" (ii84 3 Zahvala Podpisani izrekamo tem potom vsem spremljevalcem dražega, nam nepozabnega soproga, oziroma »četa, gospoda Mihaela Razinger-ja k zadnjemu počitku svojo najiskrenejfio zahvalo, osobito pa ae zahvaljujemo preč. duhovščini za spremstvo in čč. pevcem za ginljivo petje. (1226) Podkoren, dne 9. avgusta 1H98. Žalujoči ostali. Kovaške učence vzprejme takoj (1221—1) Pi'ter KerHić kovaški mojster ▼ Spodnji Šiški. Najden denar! V ponedeliek, dne 8. t. m., je bilo v Ljubljani tekaj denarja na denega, kdor ga je izgubil, naj se izglasi pri AiMlreJu O bera t mi*-ju v Ho-ilr*2l<*l. (1216—2 Ces. kr avstrijske državne železnice, Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1898. lata. Odhod la L|nbljM« juž. kol. Prois eea Trbia Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec. Pranzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ausso, Solnograd; čez Klein-Reifling v Stey r. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob J. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce lovec, Franzen ateste, Ljubno. Dnnaj; čez Selzthal v Solne grad; čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heh, France ve vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunai. — Ob 11. uri 50 m. do'poludue osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Leni' - Gaatein Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Paril; čez Klein-Reirling v Steyr, Line. Badejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Fraocove vare. Karlove vare, Prago, Lipsko, Dnnaj via Amstetten. — Ob 7 uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce-Bled. Poh-g t«»ga vsako nedeljo in praznik ob ft. uri 39 m. popoludne v Lesce-Bled. — Proga v Novo isieaio le v Ko-v««)«*. Mešani vlati: Ob 6, uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri ft5 m. popolndne. ob 6. uri 30 n . zvečer — Prihod v l.|aht|ano j. k. ProsT* la Trbiž«. Ob 5. uri 46 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega Prage, Fraocovih varov, Karlovih varov, Beha, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Bel raka Fran sensfeste. — Ob 7. uri 55 min zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob lt. uri 17 m dopolndne osobni vlak z Dr. naia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Bndejevic, Solnograda. Linca, Stevra, Pariza, Oeneve Curiha, Bregenca, Inomnsta Zella ob jezeru, I^end-flasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabta. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzt.hala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon tabla — Ob 9. uri h m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipaka. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H -ba. Marijinih varov Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla Poleg tega vsako vedeljo in pra/.nik ob 9. uri 55 m. vlak iz Leac-Bleda. — ProK« la Novear« uiertt« it* ts Koe«v|» Mesari vlaki : Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m , popolndne in > h 8. nri 35 m. zvečer. — Odliod Iz j.jub-IjMii«- d. k. t Kaiiinlk. 01 i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popolndne, oh 6. ur> 60 m in ob 10, uri 95 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. --- Prlhoil v Ij|uI>I|muo d. k. Iv. Kamnika. Oh 6. uri 56 m. zju traj, oh 11 uri H m dopoludne, ob 6. ar le m in ob uri 55 min. zvečer., ponlednji vlak aamo ob nedeljah in nraznikih. (1044 — 3 0 Stanovanje na Mestntm trgu, II. nadstropja, a opombo vrta, 88 Odda z oktobrom. — Povpraša naj se v lekarni Trnk6ciy-]ovl.__gaos—3), Prodajalka sprotna v trgovini z mešanim blagom In v prodajanji se vzprejme pri Ijebliiger «te BergniaHn v V ponudbah pove naj se starost. 1209-2 samec, zmožen alovenakega in nemškega jezika, sestavljanja vsskovrNtoih vlog in listin, vzlasti pa v zemljeknjižnih zadevali, 2ell avojo mIiižIm» prenaeultl, bodisi v notarsko ali odvetniško pisarno. Naslov pove iz prijaznosti upravni.*:vo „Slov. Naroda". (1225—1) Trgovska prodajalno v Špitalskih ulicah ali na Glavnem trgu bi se prevzela takoj ali pa za pozneje. Prijazne ponudbe vzprejeina upravništvo „SIo-venskega Naroda". (1193—3) Naznanilo. Slavnemu občinstva uljudno naznanjam, da sem svojo (1223—1) mlelsiarno izpod semenišča preselila na Mestni trg št. 17, oziroma Francovo nabrežje št. 27 v Kendovo hišo za vodo. Se priporočam Faill F«bljttlla Najboljše sredstvo za želodčne in črevesne bolezni in za krvi revne osebe je k ' moka za krepčalao juho, krepčalni prepečenec, zmlet, otroška redilaa sredstva, Kneipov kruh po predpisih velečastitega gospoda župnika Knelpa, kakor tudi najboljšo pijačo za poletje A. Maršner-ja šumeče bonbone priporoča (1161—4) Rudolf Petrič trgovec s špecerijskim blagom in živili v Ljubljani, Valvazorjev (Križevniški) trg št. 8. Zunanja naročila se točno in natančno izvršujejo. =9 cz O C V1ZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizki oeni. !Važno za kolesarje! Izposojevalnica koles (fc>loilElJeTr). Na razpolago velika množina voznih koles za dame ln gospode, kakor tudi več tandemov. Kolesa se izposojujejo tudi na deželo. F. Kavčič in dir. (H80-4) Gradišče št. 16, vhod na vrt. ^•Tisslse cene- Trgovina z mešanim blagom m it S|»oilii|em Mttt jcrMltem, vikajo, kjor je obljmlfina H^lska okolica, industrija in okrajno aodiščf, t«r je doka an vnlik promi t, tudi za početnike pripravna, hi se zaradi rodbin kili razmer dala pod prav ugodnimi pogoji v najem, ali pa tudi prodala s hišo vred. Ponudbo pod „Slovenec" upravnifttvu „Slnvensk^a Naroda". (1224 — 1) *§i Štajerska rf- deželna Tempeljski vrelec in Styria-vielec. Vedno iveža, najpopolnejia napolnitev v novoEgra-Jenezn napolnllnem rovu z direktnim pritokom od vrelca. Dobi ne : Pri slatinaki upravi v RogatcuSlatiiia, v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, v renomiranih špecerijskih iu drogerijskih prodajalnah in lekarna h, kakor tudi v deželni nisi v Uraden. Isdaiatelj odgovorni aralntk Josip No 11 Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11. 0069 397319