3 LIH.
bC>'

.rajati v Trstu 13. preui.odnlk PARTIZANSKI v ovembra 1943 v vasi Zakriž :	ra .razen na ciklostil. Od 5. do
17. čp.vrembra '944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 030/7796600______
GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__________
e s* POŠTNMA PLAČANA V GOTOVN
i 500 LIR Stampe in spedMone abbonamento postale.
Comma26,art.2,legge54395.FiMediTrtBSlB
Ali si že poravnal naročnino?
/Primmki &Zk :
■***»**i	... M**
JZ Napor? in prizadevanja
dnevnika
V____________________________y
SREDA, 5. MARCA 1997
Razvojni načrt, ali lepe sanje?
Sergu Premru
Ze dolgo let ni bilo v Trstu pomembnih zasebnih investicij v industrijskem sektorju, ki nezadržno polzi navzdol. Bosta res danes Giuseppe Lucchini in Bruno Bolfo potrdila namen, da investirata 400 milijard lir v prenovitev škedenjske železarne in preureditev območja ladjedenice Sv. Marka, kjer od konca 60-ih let rase trava? Je ta mega-nacrt resna in perspektivna zadeva, ali pa se bo spet izkazalo, da znajo samo izkoriščati prispevke iz javnih blagajn, kot se je že pripetilo neštetokrat v zadnjih desetletjih? Kakšne perspektive bi imel prenovljeni železarski obrat v obdobju svetovne krize in splošnega nazadovanja te proizvodnje?
Vprašanja so seveda brez odgovora, upanje pa je veliko: kdor se utaplja, se paC oprijema vsake rešilne bilke.
Tržaško gospodarstvo krvavo rabi novega zagona, ki naj nadomesti zadnje ostanke propadajočega poldržavnega in zasebnega industrijskega sektorja. Te dni beležimo krizo Stocka, na pragu je propad Siti-pa, Tovarni velikih motorjev se pišejo hudi, morda celo usodni Časi. Pa tudi ostale gospodarske perspektive so Črne: prodajalne so v krizi zaradi učinkovite konkurence v sosednjih krajih Furlanije, finančni off-shore, ki so ga pred leti prodajali za Čudežno palico, ki bo spremenila Trst v jadranski Hong Kong, je verjetno dokončno zatonil in vsekakor ne bo nikoli vec odigral vloge, ki bi si jo lahko priboril pred nekaj leti, strašanska birokracija duši razvoj pristanišča in mednarodno izmenjavo...
Glede na sposobnosti in zmožnosti domačega vodilnega razreda je jasno, da lahko pričakujemo pomembne novosti samo od drugod, in zato ne Čudi, da je »tuja« naveza predlaga tako pomemben razvojni načrt, ki bi lahko korenito vplival na tržaško industrijsko in gospodarsko stvarnost. Z vsemi pomisleki, ki smo jih na-vedli-na začetku tega razmišljanja, in z veliko mero previdnosti je treba priznati, da predlog grupacije železarskih indu-strijcev potrjuje mnenje, da ima Trst še vrsto »komparativnih prednosti«, ki jih niso znali doslej izoristiti.
ALBANIJA / V ROKAH UPORNIKOV SAMO SE VLORA IN SARANDA
Berishev režim bo s tanki strl upor, a tudi opozicijo
TIRANA - Tanki so vCeraj osvojili Fier in Gji-rokastar (na sliki AP), a so se ustavili kakih 25 kilometrov pred Vloro, kjer so uporniki oboroženi tudi s protitankovskim orožjem. Na cesti proti Vlori je včeraj pri Fieru vladal popoln kaos, vojska in tajna policija niso tujim dopisnikom dovolili, da bi se podali proti jugu. Medtem prihajajo iz Vlore dramatične vesti, ki potrjujejo, da se v »vlorski republiki« nadaljujejo plenjenja in da sedaj »uporniki« vdirajo celo v zasebna stanovanja. Precej boljši je položaj v Sa-randi, kjer je prebivalstvu uspelo vzpostaviti samoupravo.
Ob takih dramatičnih vesteh je popolnoma jasno, da svetovna diplomacija poskuša gasiti požar, ki bi lahko imel težke posledice za celotno regijo. Najbolj zaskrbljena je Grčija, ker so kot kaže zaceli ustrahovati njeno manjšino v Albaniji. Včeraj je mejo z Albanijo zaprla tudi Makedonija.
PoCasi pa postaja jasno, da predsednik Berisha sedaj izkorišča upor za dokončen obračun z opozicijo, kar mu je kot kaže v glavnem že uspelo.
Na 9. strani
Scalfaro: Po Evropi preveč profesorjev, ki nam nepoklicano delijo spričevala
RIM - V zadnjem Času se je kar nekaj evropskih politikov, gospodarstvenikov in bančnikov spustilo v ugibanja, ali bo Italiji uspelo zadostiti normam, ki jih doloCa pogodba iz Maastrichta, in torej pristopiti k Evropski monetarni uniji že takrat, ko bo stekla, se pravi 1. januarja 1999. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro jim je vCeraj namenil nekaj ostro pole-
mičnih bodic, Ceš da gre za »nepoklicane profesorje«, ki vse pre-rado delijo rede in spričevala. Italija pa bo storila svojo dolžnost in ne bo zahtevala nobenih popustov, je pribil Scalfaro.
Prav napori za zadostitev maastrichtskim kriterijem pa povzročajo polemike v večini, Se posebno seveda med Oljko in SKP. Bertinotti je včeraj obtožil Prodija,
da je osvojil D’Alemovo linijo spogledovanja z opozicijo in je odkrito zagrozil z vladno krizo, Ceš da komunisti gledajo bolj na vsebino kot na zavezništva. Istočasno pa je vodja opozicije Silvio Berlusconi spet ponudil roko vladi, pa Čeprav je izrazil prepričanje, da »levica ne bo spustila oblasti iz rok.«
Na 2. strani
Codarin o črtanju prispevka SSG
TRST -Predsednik Tržaške pokrajine Renzo Codarin je obrazložil, da je njegova uprava črtala prispevek Slovenskemu stalnemu gledališču in vsem drugim tržaškim gledališčem zaradi luknje v proračunu, in je zagotovil, da bo Pokrajina razdelila šestim tržaškim gledališčem prispevke takoj ko bo kaj imela v blagajni Na 5. strani
Maselli (DSL) poročevalec o zakonu za globalno zaščito
RIM - Poslanec Domenico Maselli je bil določen za poročevalca o zakonu za zaščito slovenske manjšine v komisiji za ustavna vprašanja v poslanski zbornici. Maselli je poslanec Demokratične stranke levice, doma iz Alessandrie, po poklicu docent zgodovine na univerzi v Pizi. Lansko leto je bil v poslansko zbornico izvoljen že dragic in je tajnik komisije za ustavna vprašanja.
Maselb je kot poročevalec zamenjal Marca Boata. Slednji je namreč odstopil, ker je bil izvoljen za tajnika dvodomne komisije, kar ga bo prihodnjih šest mesecev v celoti zaposlovalo.
Kot znano, bo v prvi komisiji poslanske zbornice tekla beseda tako o zakonu o jezikovnih skupnostih (tudi za ta zakon bo poročevalec Maselli) kot tudi o zakonu za zaščito slovenske manjšine, pri Čemer bo osnovno besedilo osnutek, ki ga je izdelalo' skupno predstavništvo.
Vse hujše težave Novega Matajurja
ČEDAD - Tednik Slovencev iz videmske pokrajine Novi Matajur že vec Časa pestijo hude finančne težave, tako da mu celo grozi prekinitev izhajanja. Odgovorna urednica Jole Namor je v uvodniku za zadnjo številko poudarila, da je Dežela že leta 1994 tedniku namenila letni, sicer skromni prispevek 60 milijonov lir, dotlej pa niso prejeli niti lire, in to ne samo zaradi priziva »Iskre« in posledične blokade sredstev, ampak tudi zaradi neustrezne formulacije v trideset let starem deželnem zakonu o tisku.
Na 3. strani
Načrt za razvoj škedenjske železarne
TRST - Danes bodo uradno predstavili naCrt, po katerem bodo na območju opuščene ladjedelnice Sv. Marka uredili središče za predelavo litega železa, ki ga proizvajajo v škedenjski železarni, v tem obratu pa bo delovala nova centrala za proizvodnjo električne energije in bodo prenovili plavže. Po neuradnih vesteh naj bi šlo za skupno investicijo okrog 400 milijard lir.
Načrt grupacij Lucchini in Bolmat naj bi zagotovili približno sto novih delovnih mest.
Na 5. strani
Šolski odbor zahteva srečanje z ministrom
TRST - Enotni Šolski odbor bo zahteval srečanje z ministrom za šolstvo Luigijem Berlinguerjem, da bi mu predoCil zahteve slovenskega šolstva. Med slednje sodijo: ustanovitev deželnega šolskega urada za slovenske Sole in zbornega organa, ki naj bo izraz slovenske manjšine, posebne kriterije za reorganizacijo slovenskega šolstva, ki naj upoštevajo posebnost slovenskih šol, priznanje Sindikata slovenske šole, omogočanje izobraževanja in izpopolnjevanja v matični domovinim priznanje Spetrskega Zavoda za slovensko izobraževanje in podržavljenje glasbenih Sol.
Na 6. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Štiri smrtne žrtve
V težki prometni nesreči, ki se je pripetila nedaleč od Bertiola, so štiri osebe izgubile življenje, eno pa so težko ranjeno odpeljati v bolnišnico.
Stran 2
11 (Hetnica zavoda A. Volta
Na zavodu A. Volta v Trstu so priredili razstavo, na kateri so prikazane zgodovina Sole in perspektive nadaljnjega študija na pragu 3. tisočletja.
Stran 5
Ustanovili De Henriquezov muzej
Tržaška občina je ustanovila mestni vojaški muzej za mir, v katerem bodo zbrani predmeti iz zbirke Diega De Henrkjueza.
Stran 6
Sovodnje: odobrili proračun
Z glasovi večine in ob vzdržanju opozicije so v So-vodnjah sprejeli občinski proračun in triletni program investicij.
Stran 10
Delo goriških gospodarstvenikov
Na obenem zboru Slovenskega gospodarskega združenja so obravnavali predvsem nove izzive, ki jih vsebuje prihodnost manjšinskega gospodarstva.
Stran 11
NOVICE
UUnita jutri v novi preobleki
RIM - Po podatkih, ki jih je 6. februarja letos objavil tednik L’Espresso, je dnevnik 1’Unita decembra 1995 prodajal dnevno.162.948 izvodov, leto kasneje pa le še 118.016. 28-odtostni padec prodaje je vodstvu časopisa narekoval prenovo, ki jo je direktor Giuseppe Caldarola tudi predstavil na včerajšnji tiskovni konferenci. Nova TUnita bo še vedno deljena v dva snopiča s po 16 stranmi. Novost bo vidna že na prvi pogled: na naslovni strani ne bo fotografiji, pa tudi kričečih naslovov ne; svoji mesti pa bosta ohranili vinjeta vinjetistke Ellekappa in komentar Micheleja Serre. Pohtični kroniki bosta namenjeni le dve strani, članki bodo krajši, informacije in komentarji bodo ločeni, štiri strani pa bodo tematsko obdelane. »Posvečene« bodo odnosu moški-ženska, kulturnim in filozofskim razpravam, verstvom ter glasbi in multimedialnosti. Ob ponedeljkih bo športu namenjenih 9 strani, ta dan pa bo izšla tudi otroška priloga Anitu (narobe prebrana Unita) z igricami, stripi in risbami.
Nova 1’Unita bo izšla jutri. Včerajšnje predstavitve so se udeležili med drugimi Massimo D’Alema, nekdanji direktor časopisa Emanuele Macaluso, Caldarolovega predhodnika Veltronija pa ni bilo.
Umor Waldner: Schiiben naj bi podprli Padanijo?
BOČEN - Nekdanji tajnik južnotirolske Severne fige Gianmario Ajello je izjavil, da sta umorjeni svetovalec Christian VValdner in njegov morilec Peter Paul Rainer hotela vključiti južnotirolske »strelce« Schiitzen v referendum za neodvisnost Padanije. 17. januarja letos naj bi namreč samozvani »Oddelek za zunanje zadeve« Severne lige imenoval VValdner j a za organizatorja referenduma in Rainerja za njegovega prvega pomočnika. Schiitzen naj bi v tem načrtu sodelovali pri pripravi približno 400 volilnih sedežev v Južnem Tirolu, kar pa so nato »strelci« zavrnili.
Glasnik »Začasne vlade Padanije« Roberto Maroni je demantiral Ajellove izjave. Priznal pa je, da se je pred dvema mesecema srečal z VValdnerjem, ki naj bi mu izrazil željo, da bi Schiitzen sodelovali pri pripravi referenduma, a ni od takrat več ničesar izvedel o vsej zadevi.
Ligaškemu pevcu Farassinu zarubili kitaro
TURIN - Ligaški pevec Gipo Farassino, evroparla-mentarec in občinski svetovalec, je ostal brez kitare. Zarubili so mu jo, ker ni plačal naročnine Rai. Farassino že deset let noče plačati naročnine, ker meni, da je protiustavna. Pred časom so mu zarubili že televizijski sprejemnik, sedaj pa še poklicni instrument. Nekdanji pevec je že napovedal, da se bo pritožil, ker mu bo morala Rai po prodaji kitare na dražbi vrniti ostanek. Farassino namreč dolguje državni televizijski družbi milijon 300 tisoč lir, kitara znamke Ovation pa naj bi bila vredna okroglih 6 milijonov.
Sporazum med Deželo in Gorsko skupnostjo Nadiških dolin
TRST - Deželni odbornik za industrijo Furlanije-Ju-lijske krajine Gianfranco Moretton in predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Giuseppe Mari-nig sta včeraj podpisala sporazum za udejanjanje načrtov za gospodarsko promocijo goratih predelov. Sporazum predvideva uresničitev dveh načrtov: odkup in ureditev skladišča, ki naj bi ga namenili obrtniški dejavnosti v kraju Čemur v občini Svet Lenart (za skupnih 956 milijonov lir), in podjetje v Briščah pri Podbonescu (720 milijonov). S tem naj bi pridobili 50 novih delovnih mest.
Berlusconi nosilec liste Fl na volitvah v Milanu
MILAN - Silvio Berlusconi bo načelnik liste Forze Italia na upravnih volitvah v Milanu, na listi pa naj bi kandidirala tudi nekdanja pevka Ombretta Golli, medtem ko ostaja kandidat pola svoboščin za župana Gabriele Albertini.
Po statistični družbi Datamedia naj bi bil Albertini (če bi volili včeraj) izvoljen za župana. Prejel naj bi 25 odstotkov glasov, kandidat Oljke Aldo Fumagal-li naj bi prejel 20 odstotkov, dosedanji ligaški župan Formentini pa 16 odstotkov.
»Nevami dedki« za volanom
RIM - Po podatkih policije znaša povprečna starost tistih, ki so jim v zadnjem mesecu priselili globo zaradi previsoke hitrosti, presenetljivih 67 let. Kaže, torej, da so »dedki« najbolj nevarni avtomobilisti, a statistika je po vsej verjetnosti neresnična. Policija je namreč vzela v poštev le globe, ki so jih prisofili na podlagi izsledkov elektronskih merilnih naprav autovelox, iz katerih pa ni mogoče točno določiti, kdo je resnično zakrivil prekršek. Domnevajo namreč, da prekrškov niso zakrivili »dedki«, ki so se prijavili za plačilo globe, pač pa njihovi mlajši sorodniki, da bi se izognili začasnemu odvzemu vozniškega dovoljena, kot to predvideva novi prometni zakon v primerih, ko hitrost vozila presega za 40 kilometrov dovoljeno mejo.

RIM / HUDE POLEMIKE V VLADNI VEČINI
Prodi v križnem ognju SKR in Beriusconija
Berfinoffi grozi s predčasnimi volitvami, opozicija pa postavlja pogoje za dialog
RIM - Večino, ki podpira vlado Romana Prodija, pretresajo vedno hujše polemike, nekateri že odkrito govorijo o novih volitvah, desna opozicija pa se na tihem veseli in upa v preokret v svojo korist.
V večini je najbolj kritičen do vlade tajnik SKP Faust o Bertinotti, ki je včeraj še enkrat poudaril, da je dialog med Oljko in komunisti vedno bolj težaven, to pa zato, ker je tudi Prodi »osvojil D’Alemovo linijo dialoga z opozicijo.« In motijo se tisti, je dodal Bertinotti, ki mislijo, da bo SKP na koncu le klonila.
Po oceni tajnika SKP namerava Prodi storiti nekaj, kar je poskušal že D’Alema: »držati skupaj večino, ki bi vključevala tudi komuniste, in istočasno navezati tesen dialog z opozicijo, tako da bi izstopala vloga protagonista iskanja tega dogovora«. Toda komunisti ne pristajajo na sedanji premik na desno, ker gledajo bolj na vsebino kot na zavezništva. SKP se ne boji možnosti predčasnih volitev, je še zagotovil Bertinotti, saj bi si tudi sama zagotovila sedanje število parlamentarcev, »medtem ko bi Oljka zgubila vlado«.
Bertinotti je imel včeraj daljši pogovor s predsednikom Nacionalnega zavezništva Gianfran-com Finijem, ki je tudi sam po pogovoru dejal, da so se odnosi med DSL in SKP spremenili, in to predvsem po kongresu D’Alemove stranke, pa tudi zaradi sedanjega gospodarskega položaja in s tem povezane nujnosti korektivnega manevra.
Lider opozicije Silvio Berlusconi skuša medtem izkoristiti napetost v
Silvio Berlusconi (levo) in Fousto Bertinotti (foto AP)
večini in ponavlja svojo ponudbo po sodelovanju, pa čeprav dodaja, da bo le težko prišlo do dogovora z levico. Dialog po vzoru onega, ki ga je začel Kohl z opozicijo, bi bil po Berlusconijevi oceni zelo koristen »za Evropo, za modernizacijo države in za reforme«, vendar je zelo težko, da bi se to lahko zgodilo. »Levica je po 50 letih končno dosegla oblast in ne verjamem, da bi jo nameravala deliti s komerkoli,« je pikro dodal Berlusconi. Sicer pa je voditelj Pola svoboščin kritičen do prizadevanj vlade za vstop v Evropsko monetarno unijo, češ.da »za dosego parametrov iz Maastrichta šibi gospodarstvo države.«
Glasnik Berlusconijeve Forza Italia Giuseppe Pisanu pa je nekoliko jasneje povedal, kateri je cilj ponudb opozicije: popuščanje vlade komunistom, je dejal, bo Italijo stalo veliko več kot samo vladno krizo. Pisa-
nu ne verjame, da si bo SKP prevzela odgovornost za zrušenje Prodijeve vlade, po drugi strani pa je prepričan, da bo Prodi vse bolj popuščal Bertinottiju. V sami Oljki pa se bodo morali vprašati, je dodal Pisanu, ali se vse to splača.
Predsednik vlade Romano Prodi pa mora medtem skoraj vsak dan ponavljati, da ne namerava spremeniti vladne večine. Včeraj je to ponovil predstavniku »enotnih komunistov« (bivših pripadnikov SKP) Firmianu Crucia-nelliju, ki skuša nekako posredovati v sporu med Oljko in Bertinottijem. Po njegovem je potreben politični dogovor s SKP, ki pa je možen samo, če se prej uresničijo nekateri politično-programski pogoji. Prav zato je Cru-cianelli predlagal Prodiju nekatere ukrepe v korist zaposlovanja, ki bi lahko bili osnova dogovora med vlado in komunisti.
POLEMIKE O PRISTOPU K EMU
Scalfaro: Preveč nepoklicanih profesorjev nam deli nauke
RIM - Za vstop v Evropsko monetarno unijo Italija ne zahteva prav nobenih popustov, okoli po Evropi pa kroži preveč profesorjev, ki delijo rede ali spričevala, ne da bi jih kdo za to vprašal. S temi pikrimi besedami je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro komentiral govorice in ocene o tem, ali bo Italiji uspelo spoštovati maastrichtske kriterije ali ne. hi je tudi izrecno omenil vsaj dva »profesorja«, ki samovšečno stopata za kateder in delita nauke desno in levo: to sta Evropska investicijska banka in nemška Bundesbank.
»Doživljamo zelo zahteven trenutek,« je dejal Scalfaro v pogovoru s skupino evropskih poslancev Evropske ljudske stranke, »in vsak dan beremo na časopisih o obvezah za Evropo in za skupno valuto. Menim, da je to za Italijo dolžnost. Veliko manj pa cenim, da se vsak dan najde kdo, ki stopi za kateder in deli spričevala: tehi, Italiji, ne bo uspelo, ti ne boš vstopila.« Vse te »profesorje« je predsednik republike pozval, naj pokažejo vsaj nekaj skromnosti.
»Prejšnji dan,« je Scalfaro stopnjeval svojo polemiko, »smo bili od Evropske banke skorajda zavrnjeni. Danes pa sem po radiu poslušal odgovornega pri Bundesbank, da bo Italija lahko vstopila, če
bo zadostila kriterijem iz Maastrichta. To je tako,« je ironiziral predsednik republike, »kot če bi vam profesor v šoli rekel: ”Ti boš zagotovo izdelal, če boš dobil zadostno v vseh predmetih”. Takšen profesor bi zaslužil Nobelovo nagrado.«
Po ironičnih besedah pa je Scalfaro resno pozval vse k umirjenosti in recipročnemu spoštovanju, saj Italija namerava storiti svojo dolžnost in pri tem ne zahteva nikakršnih popustov.
Predsednika republike so polemike teh dni očitno zbodle: še včeraj je predsednik Evropske investicijske banke Brian Unwin v- nekem intervjuju razložil, da se Italija, Španija in Portugalska sicer zelo trudijo, da bi bile pripravljene za pristop k enotni valuti, da pa bo za Italijo zelo težko doseči ta cilj, pa čeprav se je obrestna mera znatno znižala. Predsednik Bundesbank Hans Tietmeyer pa je pomirjevalno izjavil, da Nemčija nikakor ne misli preprečiti liri, da bi pristopila k EMU, vendar le, »če bo spoštovala kriterije iz Maastrichta«. Pred tremi dnevi pa je v Frankfurtu VVin Duisenberg, ki ga mnogi napovedujejo za bodočega predsednika Evropske centralne banke, izjavil, da »določeno število držav ne bo sposobno pristopiti k EMU že 1. januarja 1999.«
RIM - O Evropi je v intervjuju za danski dnevnik Politika povedal svoje tudi Bettino Craxi, ki je dejal, da »v sedanjih razmerah nisem evroskeptik, pač pa evropesimist«. Po oceni bivšega sodiali-stičnega tajnika potekajo priprave na Evropsko imijo »posiljeno«, to pa bo v bodočnosti povzročilo »vrsto presenečenj« ter bo privedlo do velike družbene konfliktualnosti. Obstaja nevarnost, trdi Craxi, da se rodi »Evropa nekaterih osrednjih bank, in to v brk demokraciji.«
Jedrske konice v skladiščih orožja za tajno organizacije Gladio
RIM - Kljub vsem zagotovilom tedanjih italijanskih vladnih predstavnikov, so v 70-ih letih ameriške oborožene sile hranile v skladiščih po Italiji jedrsko orožje, in sicer rakete z jedrskimi konicami v oporišču Čamp Derby pri Piši in jedrske taktične bombe v letalski bazi Aviano pri Pordenonu.
Hipotezo, o kateri je bil govor že pred leti, je potrdil beneški presikovalni sodnik Carlo Ma-stelloni v okviru preiskave o strmoglavljenju italijanskega vojaškega letala Argo 16, s katerim so tajne službe prevažale agente in oborožitev za Gladio. Paravojaška služba, ki je sodelovala s skrajno desnico, je imela dostop do materiala, ki so ga hranili v istih skladiščih, kjer je bilo tudi jedrsko orožje, je ugotovil sodnik Mastelloni. Prepletanje tajnih služb, desničarskih organizacij, orožja in razstreljiva v neposredni soseščini z jedrskimi konicami odpira novo in zaskrbljujoče poglavje polpretekle italijanske zgodovine.
VIDEM / MORDA SLABOST ŠOFERJA
Štirje mrtvi v čelnem trčenju pri Bertiolu
Eden od potnikov se še bori za življenje
VIDEM - Štiri osebe so izgubile življenje v težki prometni nesreči, ki se je pripetila predsinočnjim na državni cesti »Napoleoni-ca«, med Palmanovo in Codroipom, nedaleč od Bertiola. Čelno trčenje med »lancio thema« in »lancio prisma« je bilo usodno 54-letnemu podjetniku Giancarlu Bet-tinu (Gradišča di Sedeglia-no), 28-letnemu Leonardu Savoii, 45-letnemu Ciuhami De Ponteju in 32-letne-mu Claudiu Savoii (vso so bili iz Bertiola), medtem ko so 44-letnega Roberta lacuzzija odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so
ga sprejeli s strogo pridržano prognozo. Cesta je bila več ur zaprta za promet, izvide pa so opravili agenti iz Palmanove.
Policija ni želela nič povedati o vzrokih nesreče, vendar kaže, da je na nasprotno stran cestišča zapeljala »lancia thema«, ki jo je upravljal v Furlaniji znani podjetnik Bettin. Morda je enega od šoferjev obšla slabost, saj niso naši sledov zaviranja. Nesreči je prisostvoval 26-letni Omar Bettin, ki je s svojim avtom sledil očetu, s katerim je bil na neki delovni večerji. Potniki v »prismi« pa so se vračali s srečanja,
na katerem so razpravljali o vprašanju mlečnih kvot Vsi štirje so se ukvarjali s poljedelstvom, Claudio in Leonardo Savoia pa sta bila znana tudi zaradi svojega udejstvovanja na športnem področju (Claudio je bil kapetan nogometne ekipe Bertiolo, ki nastopa v 3. kategoriji, Leonardo je z igranjem nogometa končal lani). Del Ponte je bil poročen in je poleg žene zapustil še dve hčerki in sina, Leonardo in Claudio Savoia nista imela otrok, a njuni vdovi sta noseči, Pozzecco pa ni poročen, zaposlen je v družinskem podjetju.
UVODNIK JOLE NAMOR
Novi Matajur brez prispevkov Dežele ne more preživeti
ČEDAD - V Novem Matajurju odgovorna urednica Jole Namor izpostavlja vprašanje na-daljnega obstoja tednika Slovencev iz videmske pokrajine.
Svoje razmišljanje najprej namenja spremembi deželnega zakona o finansiranju manjšine in pozdravlja prizadevanja podpredsednika deželne skupščine Miloša Budina. Posebej omenja povišanje sredstev za dvojezično šolo v Spe-tru in pri tem podčrtuje prispevek, ki ga je v deželni komisiji dal Viljem Cemo.
Glede prispevkov za tisk Jole Namor ugotavlja, da obstaja velika senca, ki postaja že tako močna, da pod njo nekatere dejavnosti ne uspevajo in so se začele »sušiti«. Mednje sodi na žalost tudi Novi Matajur.
Leta 1994 je Novi Matajur prejel pismo, v katerem mu je Dežela sporočila, da bo prejel vec kot 60 milijonov lir prispevka. Niso jih prejeli, ne tiste za leto 1994, ne one za naslednja leta. »Za naš tednik imeti ali ne imeti 180 milijonov lir, pomeni veliko. Za leto 1997 so sredstva povišali na 1, 5 milijarde lir, na žalost pa je doslej vse ostalo le na papirju, nas tednik ni dobil niti lire,« ugotavlja Namorje-va. V članku omenja priziv Časopisa Iskra in posledično blokado sredstev. Po njenem mnenju pa izvirni greh gre iskati v 30 let starem deželnem zakonu za tisk, ki govori o »apolitičnih« Časopisih.
»Se otroci vedo, da jih ni apolitičnih Časopisov; taka formulacija
pa dopušča diskrecio-nalnost odbornika, ali tistega, ki odloCa, kaj je apohtiCno in kaj ni. Ko je tale stvar v zvezi z Iskro paršla na dan posvetovalni komisiji, kjer so slovenski predstavniki, ti zadnji so bli buj papeški od papeža an niešo nic jal praot taki formulaciji. Rezultat je, da je Iskra nardila rekurz. An vsa stvar je ustavljena. Kakuo se preživljajo drugi Časopisi ne vemo, mi vse buj težkuo premagujemo težave.
Pri teli stvari vidim Se tri negativne aspekte.
1) Slovenci se med sabo kregamo an poCe-riez gledamo, ko pa je grieh drugje, v tistem deželnem zakonu, ki ga nismo pisali Slovenci. Ga nismo pa niti (s pomočjo deželnih svetovalcev take ali druge far-bej gledal spremenit. Tudi tala je resnica!
2} Nismo znali najti dogovora med nami. Moje mnenje je, da ves slovenski tisk - v kakšni višini bomo videli - ima pravico do življenja in do podpore, ker tisto bistvo, ki nas identificira kot manjšina, je jezik. Torej instrument komunikacije že sam po sebi, Se prej kot vsebina, ima velik pomien.
3) Nesprejemljivo an nerazumljivo je, de ni sama Dežela poskarbie-la za rešitev problema, ki se vlieče že duge tri lieta, ki darži ustavjenih nekaj milijard lir an ustvarja precej težav pomembni vieji dejavnosti Slovencev. Lahko je zvalit krivdo na Slovence. Se buj lahko pa je videt, de se je sama Dežela pokazala za šibko ali pa ne sposobno,« ugotavlja odgovorna urednica Novega Matajurja.
TRST / POKRAJINA
Codarin o prispevku SSG, ki ga ni bilo
Predsednik Pokrajine je obrazložil tudi, zakaj je umaknil mandat Saši Rudolfu
»Postavko o prispevkih gledališčem smo bili prisiljeni Črtati zaradi pri-mankljaja v proračunu.« Tako je izničenje pokrajinskega prispevka Slovenskemu stalnemu gledališču obrazložil predsednik Tržaške pokrajine Renzo Codarin.
»Naš odbornik za kulturo je že med razpravo podrobno pojasnil zadevo svetovalcem. Znašli smo se z veliko proračunsko luknjo, zato nam ni preostalo drugega, da smo Črtali vse tiste prispevke, ki niso obvezni. V ta sklop spadajo tudi prispevki gledališčem. Pazite: ne gre le za slovensko gledališče, paC pa za vseh šest gledališč, ki jim pokrajina deli svoje prispevke, vsega 150 milijonov lir, kar sicer ni veliko, a ni bilo mogoCe ukrepati drugače. Dežela pa je zagotovila pokrajinskemu odboru druge prispevke. Zato smo lahko obljubili, da bomo ta sredstva eim-prej porazdelili prav gledališčem. V teku tega leta bi morala torej prejeti naš prispevek, je zagotovil Codarin.
Na vprašanje, zakaj ni Tržaška pokrajina namenila prispevka vsaj Slovenskemu stalnemu gledališču, saj sodi med njegove ustanovne elane, je Codarin odgovoril.
da bi morala to storiti tudi za gledališče Verdi in za italijansko stalno gledališče. Komaj bo Pokrajina kaj prištedila, bo takoj dodelala proračun, in namenila ustrezni prispevek gledališčem, je ponovni obljubo.
Predsednik Codarin se je tudi zaustavil ob zamenjavi predstavnika Pokrajine v skupščini Slovenskega stalnega gledališča. Pred nekaj dnevi je namreč umaknil mandat dosedanjemu elanu, novinarju Saši Rudolfu, in na njegovo mesto imenoval v zamejsku skupnosti povsem nepoznanega Francesca Cemigoia. »Zamenjava je dokaz, da nameravam ohraniti prisotnost Pokrajine v Slovenskem stalnem gledališču,« jepoudaril in nadaljeval: »Vsak predsednik Pokrajine ima pravico, da imenuje v razne ustanove ljudi, ki jim zaupa. To sem storil v primeru slovenskega gledališča in tudi drugih ustanov. Imenoval sem človeka, ki pripada slovenski manjšini, obvlada slovenski jezik, je po političnem izvoru levičar, torej ni pristaš kartela svoboščin, a ga cenim. Med drugim je podpredsednik Delavskih zadrug.«
VOLITVE NA KOROŠKEM / SOCIALDEMOKRATI
Slovenski kandidati v 28 občinah
Slovenci pa kandidirajo tudi z Enotno listo in zelenimi
CELOVEC - Pri komunalnih (občinskih) volitvah prihodnjo nedeljo, 9. marca, na Koroškem bo na listah socialdemokratske stranke (SPO) znatno veC dvojezičnih oz. slovenskih kandidatov kot pri volitvah pred šestimi leti. Na tiskovni konferenci Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov na Koroškem je njena predsednica Ana Blatnik poudarila, da bodo v 28 občinah dvojezičnega ozmelja na listah SPČ kandidirali slovenski kandidati, katerih izvolitev je - sodec po realističnih prognozah - že zdaj zagotovljena.
Na tiskovni konferenci, na kateri je sodelovalo nekaj teh kandidatov, je Blatnikova predstavila tudi program DS slovenskih socialdemokratov in ob tem poudarila, da ima absolutno prioriteto pri realizaciji ukrepov v korist slovenske manjšine na Koroškem krepitev in širitev izobraževalne ponudbe (več dvojezičnih otroških vrtcev, integracija Slovenske glasbene šole v deželno strukturo, razširitev slovenskih oddaj, itd.) V zvezi s postavitvijo dodatnih
dvojezičnih topografskih napisov je predsednica slovenskih socialdemokratov poudarila, da je za postavitev leteli treba, da je tak ukrep temeljito pripravljen.
Kot smo že poročali, bodo na nedeljskih komunalnih volitvah v dvojezičnih občinah poleg slovenskih list z izključno slovenskimi kandidati, v prvi vrsti gre tu za Enotno listo (EL), nastopile tudi interkultume liste, torej liste s kandidati iz vrst manjšine in večine. V nekaterih občinah pa kandidirajo pripadniki slovenske manjšine tudi na listi Zelenih.
Slovenska Enotna lista (EL) kot zbirna stranka koroških Slovencev kandidira v 24 občinah na dvojezičnem ozemlju. Na zadnjih volitvah 1. 1991 je EL oz. vanjo vključene občinske liste (v nekaterih občinah nastopa EL pod imenom Volilna skupnost ali Gospodarska lista) vključno s Celovcem, kjer tokrat ne kandidira, zbrala nad 5000 glasov in 50 sedežev v občinskih svetih na Južnem Koroškem. (I.L.)
NOVICE
Minister Dragonja na obisku na Koroškem
CELOVEC - Slovenski minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je včeraj uradno obiskal Koroško, kjer se je sreCal s koroškim deželnim glavarjem Christofom Zemattom ter imel tudi razgovore s predstavniki slovenske manjšine.V okviru svojega obiska se je slovenski minister izrekel za nadaljnjo krepitev prekomejnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Koroško. Glavna tema srečanja s predstavniki Slovenske gospodarske zveze na Koroškem je bilo gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo s posebnim'poudarkom na odnosih s Koroško ob tem upoštevanje slovenske manjšine. Le-ta naj bi namreč v bodočnosti bolj aktivno sooblikovala tovrstno sodelovanje. Spremljala sta ga mdr. podpredsednik CZ Slovenije Cvetko StantiC ter generalni konzul R. Slovenije v Celovcu Jože Jeraj.
Dragonja je svoj program na Koroškem sklenil z obiskom sejma za turizem in gostinstvo ČAST ’97, v okviru katerega je sodeloval na okrogli mizi na temo »Bilateralno gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo«. S strani Slovenije je poleg ministra sodeloval še podpredsednik GZS StantiC, s strani dežele Koroške pa deželni glavar Christof Zematto in predsednik koroške gospodarske zbornice Karl Koffler. (I.L.)
Dvojezični literarni večer v Gradcu
GRADEC - Zveza kulturnih organizacij Maribor in Mariborska Uterama družba pripravljata v petek, 7. marca, v mah dvorani župnišča Sv. Petra v Gradcu v Avstriji dvojezični literarni veCer. Na njem bodo predstavili prevode pesmi Vere Vrolih, Stanke Devjak, Tihomile Dobravc, Sonje Goleč, Majde Senica in Brede Slavinec ter prozo Francke Marinič v slovenščini in v nemščini. Prireditev organizirajo v sodelovanju z Oddelkom za kulturo dežele Štajerske, Društvom slovensko-avstrijsko prijateljstvo in Javno knjižnico župnišča Sv. Petra v Gradcu. (STA)
Minister Thaler na seji OMO
LJUBLJANA - Prve seje Odbora državnega zbora za mednarodne odnose po imenovanju vlade se je udeležil tudi novi zunanji minister Zoran Thaler. V svojem uvodnem nagovora se je zavzel za Cim tesnejše sodelovanje med vlado oziroma zunanjim ministrstvom in parlamentom. Napovedal je, da bo kmalu imenoval svojega pooblaščenca za odnose s parlamentom, v desetih dneh pa naj bi zunanje ministrstvo pripravilo tudi informacijo o ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih.
Člani OMO so podprli spomenico Arhivskega društva Slovenije in Arhiva Republike Slovenije o ureditvi vprašanja vračanja arhivov z Italijo in vlado pozvati, naj začne to vprašanje Cimprej urejati. Priložnost za to bo že ob bližnjem obisku italijanskega premiera Romana Prodija v Sloveniji, so meniti elani odbora.
Ivo Hvalica (SDS) je v okviru točke pobude in vprašanja vprašal, ali bo OMO, podobno kot v prejšnjem sklicu, ustanovil posebno delovno skupino za manjšine ali se bo s tem perečim vprašanjem ukvarjalo posebno parlamentarno delovno telo, kot predlaga lani sprejeta resolucija o manjšinah. Predsednik OMO Jelko Kacin (LDS) je pojasnil, da bo o tem vprašanju govoril s predsednikom državnega zbora in z vodji posanskih skupin. Marjan Schiffrer (SKD) pa je zunanjega ministra vprašal, ati bo v vladi imenovan minister brez tistinice pristojen za odnose z zamejci in Slovenci po svetu. Minister Thaler je odgovoril, da se bo s temi zadevami najverjetneje še naprej ukvarjal državni sekretar v zunanjem ministrstvu.
LJUBLJANA / TISKOVNA KONFERENCA ZZB
8. MAREC / V BENEŠKI GALERIJI ~i
Proslava 5wemice podpisa mirovne pogodbe z Italijo
LJUBLJANA - Predsednik Zveze združenj borcev (ZZB) in udeležencev NOB Slovenije Ivan Dolničar je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu glavnega odbora zveze predstavil pobudo slavnostnega zaznamovanja 50. obletnice uveljavitve Mirovne pogodbe z Italijo, program sodelovanja slovenske borčevske organizacije v okvira prireditev Evropski mesec kulture v Ljubljani in stališča ZZB NOB Slovenije do referenduma o usodi slovenskih gozdov.
V drugi polovici in še posebej ob koncu leta 1996 so nastale številne pobude, da Slovenci in država Slo-
venija proslavijo 50. obletnico podpisa in uveljavitve Mirovne pogodbe z Italijo (podpis 10. februarja 1947, uveljavitev 15. septembra 1947). Prireditve bodo vrhunec širšega nacionalnega programa za obeleži-tev boja za zahodno mejo, priključitve Primorske Sloveniji, začetka gradnje mesta Nove Gorice in drugih svobodoljubnih in državotvornih dejanj ter dogodkov na Primorskem. Skladno z navedenimi značilnostmi prireditve sta datum in kraj osrednje prireditve simbolična, in sicer v nedeljo, 14. septembra, v osrednjem parku v Novi Gorici. Podpredsednik re-
publiškega zbora Zveze borcev Stane Koman je predstavil program sodelovanja slovenske borčevske organizacije v okviru prireditev Evropski mesec kulture v Ljubljani, ki bodo potekale letos od 15. maja do 30. junija. V tem mesecu bodo organizirali razstavo fotografij, nastalih v Času NOB v Muzeju novejše zgodovine, razstavo Naša beseda in karte slovenskega ozemlja v NUK, v Kinoteki bodo predvajali avtorske filme posnete med NOB, v Muzeju novejše zgodovine bodo pripravili simpozij za študente umetnostne zgodovine v zamejstvu Ustvarjalnost v Času
vojn ter v Slovenski filharmoniji koncertne izvedbe del nastalih v Času med NOB.
Član glavnega odbora ZZB Lado Pohar je govoril o usodi slovenskih gozdov in izrazil prepričanje, da referendum na pobudo Janeza CernaCa bo. Prebral je tudi odlomek iz pisma zgodovinarja Boga Grafenauerja nadškofu Alojziju Šuštarju, v katerem ‘Grafenauer dokazuje, da je cerkev gozdove že pred 150 leti prodala in ti niso veC cerkvena last. Po dveh prodajah so gozdovi prešli že v last države in cerkev nima nobene pravice, da jih zahteva nazaj. (STA)
V Benečiji bodo primemo počastili praznik žensk
SPETER - Zveza beneških žen bo tudi letos primerno počastila mednarodni dan žena. To bo storila v soboto, 8. marca, v Spetru. Ob 19.30 bodo v Beneški galeriji odprli razstavo kobariškega umetnika Rudija Skočirja, katerega bo predstavila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj. Za glasbeni intermezzo bo poskrbel harmonikaš Sebastiano Zorza.
Rudi SkoCir se je rodil pred 46 leti na Kamnem pri Kobaridu. Študiral je na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1977 diplomiral ter nato obiskoval Slikarsko specialko pri prof. Janezu Berniku in prof. Stefanu Planincu. Kot slikar in grafik razstavlja samostojno ter pogosto tudi na mednarodnih likovnih prireditvah.
Uveljavil se je kot slikar, grafik ter ilustrator mnogih knjig za mlade in odrasle. Dela kot svobodni likovni umetnik.
Z beneškim dnevom žena je tesno povezano tudi beneško gledališče, ki bo tudi tokrat predstavilo novo delo in sicer »Navada je železna srajca«, ki ga je pripravila Marina Cmetic, Hijacint Jussa pa bo poskrbel za video vložke.
V gledališkem projektu, ki ga bodo predstavili ob 20.30 v špetrski občinski dvorani, sodelujejo Beneške korenine, Luisa Battistig, Cristina Ber-gnach, Antonella Bucovaz, Bruna Chiuch, Loredana Dre-cogna, Marigrazia Gariup, Terasa Giro, Anna Jussa, Vilma Martinig, Michele Obit, Gra-ziella Tomasetig in Lidia Za-brieszach. (r.p.)
OGLEDALO
Narod in strašilo internacionalizma
Ace Mermoua
-Slovenski očitki večkulturnosti in multietnicnosti obujajo strah pred komunističnim intemacionalizmom. Skratka, zagovorniki večkulturnosti naj bi maskirali intema-cionalistiCno uniformacijo z novimi gesli. Združenje proletarcev vseh dežel v imenu komunizma naj bi zamenjala sodobnejša večkulturnost. Komunizem naj bi si s tem geslom nadel novo obleko, a ostal enak v duši.
Glede marksizma je treba naglasiti, da je z Leninom, Stalinom in med Slovenci s Kardeljem izdelal razčlenjena stališča in teorije glede narodnega vprašanja, ki jih ne moremo odpisati, ker se je komunizem izrodil v avtoritarne sisteme in rezime. MarskistiCni pogled je izhajal iz prepričanja, da je narod zgodovinska tvorba in da ni veCen. Skratka, narod ni po naravi, kot je trdil Hegel, ampak se je razvil v procesu industrializacije in modernizacije. Tej tezi se danes približujejo sodobni znanstveniki, kot so Gelner, Anthony Smith, Anderson in drugi. Po sodobnih teorijah narod ne nastaja iz niča in ni preprost proizvod novega načina delitve dela in proizvodnje. Moderna nacija je po Smithu prevzela in »predelala« staro etnično strukturo. Med etnijo in narodom, oziroma nacijo so podobnosti in tudi razlike, ki so bile nujne na prehodu iz agrarne v industrijsko družbo. O teh problemih sem se lotil daljšega študijskega eseja, ki ga ne morem sintetizirati v enem samem Ogledalu, ker je problematika nenavadno bogata in kompleksna. Med študijem pa sem spoznal, da so politične potrebe poenostavile narodno vprašanje in ga na tak naCin manupulirale. Ne glede na to, kaj mislimo o komunizmu, so marskisticna in »mate-riahsticna« stališča objektivno vplivala na poglede in ideje o narodu in zastavila vprašanja, ki jih do določene mere upoštevajo tudi nemarksistiCni pisci. Marksizem je izpostavil vprašanje o koncu naroda, vendar ni bil ne prvi in ne zadnji. O tem, da je narod zgodovinski, so menili romantični teroretiki, kot sta Herder in Renan, a tudi poznejši socialdemokratski in liberalni misleci. Zgodovinske kategorije predpostavljajo tudi misel o koncu. Kljub zgodovinskosti pa sta tako Herder kot Renan zdelala izrazito mitotvorne ideje o narodu. Samo nepoznavanje stvari nas sili v trditve, da je marksizem »spačil« idejo o narodu ter ga uvrstil v zgodovinsko kategorijo. Prav tako nas nepoznavanje sili v prepričanje, da je samo in edino markšizem videl možnost, da se bo narodni partikulari-zem nekoč stopil v univerzal-nejši skupini, to je v brezrazredni družbi.
Liberalne ideje o univerzalni, narodni družbi so se razvile iz različnih razlogov. V ZDA iz potrebe, da združijo etnično mešano prebivalstvo v veliko in homogeno nadetnic-no nacijo. Kapitalizem je sebe razumel kot univerzalni model, ki bo poenotil vrednote in naCin življenja. Problem univerzalnosti pa ni mučil le modemih mislecev. O potrebi po univerzalnem jeziku so raz-
mišljali že v drugi polovci srednjega veka. S problemom se je spopadel Dante, ki je sicer privilegiral »vulgarne«, etnične jezike, Ceš da so najbolj naravni in torej najbližji bogu, a je sanjal tudi o univerzalnem Adamovem jeziku. Lullo je izdelal umeten jezikovni sistem, ki naj bi ga vsi razumeh in šel z novim (nerazumljivim) jezikom med Arabce oznanjat krščansko vero. Nekateri so si skušah pomagati s kabalo, drugi s starimi pisavami. Diskusija se je nadaljevala veC stoletij, odmeva pa še danes. Esperanto je eden izmed tolikih poskusov univerzalnega jezika. Vzrok potrebe po univerzalni govorici je bil v tem, da je mnoge srednjeveške intelektualce vznemirjal nov jezikovni babilon, ki se je nakazoval, ko so pričeli izpodjedati cerkveno latinščino krajevni, etnični jeziki. Eden izmed njih je bila slovenščina, ki se je v pisni obliki pojavila na Brižinskih spomenikih. Marksizem je bil torej le ena (niti ne prva) izmed idej, ki si je zastavila vprašanje spajanja etničnih posebnosti v univerzal-nejše občestvo. Na slovenskem je bilo vprašanje predo-minantno, ker ga je zastavljala tuadna ideologija, ni bila pa edina, ki je razmišljala o prehodu naroda v univerzal-nejšo družbo. Dušan Pirjevec je menil, da se bo volja do mod kot narodno konstitutivna sila »selila« iz naroda v transnacionalno organizacijo moCi, ki jo predstavlja kibernetika. O koncu naroda in o spajanju v univerzalnejše in večje enote je torej bilo in je veliko teorij. Osebno se ne muCim z vprašanjem o koncu naroda, ker so glede tega hipoteze malo verodostojne. Ko se je zdelo, da se kategorij ethno-sa in nacionalnega izgubljata v procesih hitre modernizacije, smo doživeli njun velik in marsikje zmagovit revival. Zanima me predvsem nasilje nad etnijami in narodi. Nasilje izvršujejo ali večine nad manjšinami, ali pa veliki, transnacionalni kulturni in gospodarski procesi, ki drobijo in razslajajo šibkejše skupine.
Teze o večkulturnosti in multietnicnosti ne propagirajo spajanja in umiranja. Zagovorniki večkulturnosti razumejo univerzalno Človeško kulturo kot univerzum različnih kultur (Walzer), kar je povsem nasprotno od spajanja. Slovenski nasprotniki večkulturnosti do skrajnosti semplificirajo problem in podtikajo misli, ki jih zagovorniki večkulturnosti ne izrekajo. V manjšini obujajo strašilo o kulturnem mišmašu, o popuščanju italijanskemu nacionalizmu, o zapuščanju lastnih kulturnih in jezikovnih posebnostih v imenu večje italijanske kulture, o slovenski mlačnosti itd. V bistvu pa podžigata diskusijo dva različna pogleda na narodno vprašanje, kjer eni zagovarjamo to, kar je Ciril Zlobec imenoval »odprto jedro«, drugi pa zagovarjajo zaprtost in zaokroženost jedra in vidijo v njem bodočnost naroda in manjšine.
Zagovorniki zaprtosti se radi izognejo nekaterim bistvenim vprašanjem. Izpostavil bi vsaj enega. Bolj kot namišljen intemacionalizem so za etnične skupine in manjše, gospo-
darsko šibke narode nevarne in razkrojevalne vrednote globalnega kapitalizma, »unive-zalni« miti potrošniške kulture, ki imajo svojega največjega proizvajalca v ZDA, ter masovno uniformiranje, ki poteka po mrežah množične komunikacije. Zagovorniki zaprtega jedra preprosto noCejo videti; kako nam določen tip kulture briše spomin, kako nas izkoreninja in kako nas uniformira s sanjami o materialnem uspehu. Razviti narodi imajo kot modeme in prilagodljive skupine v sebi veliko protistrupov. Etnične in plemenske skupine v Afriki, Aziji, v Južni Ameriki se dobesedno razkrajajo pod udarom potrošniških mitov in vrednot. Tek v potrošnjo in plastične sanje radikalno spreminjajo življenje kulturno neoboroženih množic. Razkroj povzroča svetovne težave. V Afriki se stare skupine selijo za miti najprej v afriška velemesta, nato pa bežijo v Evropo, v ZDA in tja, kjer menijo, da bodo našle srečo.
Po zlomu komunizma in s sunkovitim prehodom v tržno gospodarstvo so med vzhodnimi narodi miti in kultura kapi-tahstiCnega zahoda dobesedno eksplodirali. Slovenija je bila od vedno na prehodu dveh sistemov in v središču Evrope in je zato kulturno in psihološko dovolj dobro pripravljena, Čeprav se tudi tu srečujemo z malikovanjem materialnega uspeha. Slovenci v Italiji imamo glede tega nedvomno manj iluzij, ker živimo v določenem sistemu vsa povojna leta. Kljub izkušnji se tudi med nami poznajo televizijska leta, ko se šibi spomin, ko se ponavljajo praznine in se nam konstitutivni elementi naroda in narodni simboh izgubljajo v meglicah. Ne bi rad obujal strašil, vendar so med mlajšo in srednjo generacijo nekateri procesi vidni. Jezik je le eden izmed konstitutivnih narodovih elementov in nikakor ne edini. Naše jezikovne težave 'izvirajo iz tipičnega negativnega transferja, ko že kot otroci na skoraj enakovredni ravni sprejemamo domače narečje, italijansko narečje, nato slovenski in italijanski knjižni jezik, oba pa sta med sabo že »okužena« in nosita vpliv prav tako »okuženih« narečij. S samo slovnico smo pred temi pojavi povsem nemočni. Nove pedagoške smeri, ki se soočajo z vprašanjem večkulturnosti in »mešanih« področij, skušajo najti naCin, kako preprečiti kulturno in jezikovno konfu-zijo, ki ima tudi psihološke posledice. Slabo obvladovanje jezika ni krivo le za slabo izražanje, ampak šibi posameznikovo in nato skupinsko samozavest. Togo zagovarjenje zaprtega jedra nas ne obvaruje pred problemom. Lahko je učinkovito na politični in ideološki ravni, v svetu življenja pa ne ponudi nobene rešitve.
Naj zaključim s preprosto ugotovitvijo: raje kot da obujamo intemacionahstiCna in podobna strašila, analizirajmo univerzalne kulture in sisteme, ki nas resnično ogrožajo. O naši mikro-stvarnosti razmišljajmo tudi v imenu življenja in ne le v imenu politike in ideoloških naCel.
PISMA UREDNIŠTVU
O ekvipolenci in nostrifikaciji
Drage kolegice, diplomantke Pedagoške fakultete v Ljubljani,
najprej vam želim Čestitati, tudi v imenu odbora SSS, za pridobljeno ekvi-polenco univerzitetne diplome Pedagoške fakultete v Ljubljani za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah v Italiji. Študij vam je bil s tem polnopravno priznan tudi v Italiji.
Zakon št. 270/1982 prinaša v 70. Členu določilo, da Vsedržavni šolski svet (VSS) lahko prizna kot ek-vipolentne za poučevanje na slovenskih šolah v Italiji univerzitetne diplome, ki so bile dosežene v Sloveniji. Enako določilo prinaša zakon, v drugih členih, tudi za nemške šole in šole francoske manjšine.
Slovar italijanskega jezika Založbe Le Monnier (1990) pravi, da je ekvipo-lenca »eguaglianza di valo-re e di efficacia«.
To je bil prvi korak na poti k priznanju slovenskih diplom in prizadeti so ga takrat sprejeli z velikim veseljem, ker se s potrdilom o ekvipolenci lahko udeležijo natečajev na slovenskih šolah in pridobijo na njih stalež.
Slovensko-italijanski sporazum za medsebojno priznanje diplom je bil podpisan šele poldrugo leto kasneje. Leta 1993 ga je Italija enostransko preklicala, septembra lani je italijanski veleposlanik v Ljubljani zagotovil predstavniku slovenskega Ministrstva za šolstvo, da se končuje postopek njegove ponovne ratifikacije v italijanskem parlamentu - na to pa še vedno čakamo. Prav bi bilo, da bi se naši politični predstavniki pozanimali, kje in zakaj je sporazum že spet obtičal.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1993) piše, da je nostrifikacija »priznanje veljavnosti« diplome, torej lahko vključuje tudi dodatne izpite.
Januarja lani je deželni šolski skrbnik razpisal natečaj za mesta didaktičnih ravnateljev na slovenskih šolah. Pogoja za udeležbo na tem natečaju sta bila petletni stalež na slovenskih osnovnih šolah in univerzitetna diploma. Prilika za oranje ledine!
Osebno sem stopila do diplomantke, ki je izpolnjevala oba pogoja in ji nesla vse informativno gradivo, da bi vložila prošnjo za natečaj in prošnjo za ekvipo-lenco po zak. 270/82 ter z osebno prizadetostjo sledila zadevi. Prošnji za udeležbo na natečaju je kolegica priložila kopijo diplome Pedagoške fakultete in kopijo prošnje za ekvipolen-co, oddane na šolskem skrbništvu v Trstu. Seveda ji deželni šolski urad ni mogel priznati univerzitetnega naslova zgolj na podlagi te dokumentacije in ji je prošnjo za natečaj odbil. Kandidatka bi se bila lahko pritožila, se udeležila natečaja z rezervo in priziv uveljavila, brž ko bi ji VSS izdal ekvipolenci univerzitetne diplome. Zal se je prizivu odpovedala. Takrat torej ni še »imela v svoji posesti priznanje ekvipolen-ce« kot ste napisale, ampak ga je prejela lani poleti, vsak tak postopek je doslej namreč trajal približno 6 mesecev. Priporočila sem ji naj o prošnji za ekvipolen-co obvesti prof. Simčiča, te-
danjega predstavnika v VSS in mu dostavi dokumentacijo. Isto sem svetovala drugim diplomantkam, za prošnje katerih sem slučajno izvedela jeseni. Kolikor mi je znano, ni nobena sledila mojemu nasvetu.
Ker same niste vzpostavile stikov ne s prof. SimCiCem ne s SSS, je bilo težko pričakovati, da bi prišlo do povratne informacije, ki je bila itak na poti.
Ponovno vas vabim, da svoje diplomske naloge prinesete na Sindikat slovenske šole, da jih razmnožimo in damo na razpolago našim osnovnim šolam, ker so brez dvoma dragocene tako zaradi jezika kot zaradi stroke.
Ob tej priliki bi rada še kaj povedala. Sindikat slovenske šole zahteva priznanje vašega študija že od leta 1987, ko ni bilo še zakona o univerzitetnem študiju za učitelje, prvič z obiskom pri podtajniku Zo-so.
Stalno si tudi prizadevamo, da bi bila v okviru reforme univerzitetnega študija priznana posebna določila za slovenske šole. Tako smo uspeli vriniti v zakon 341/1990, za študij slovenskih učiteljev, možnost sklepanja konvencij s slovenskimi univerzami; po naši zaslugi se sklicujejo poletni ministrski odloki na deželno komisijo za slovenske šole, da predlaga podrobnejši potek študija (obisk pri M.U.R.S.T., 1993); tudi danes stalno sledimo razvoju dogodkov in pričakujemo, da pride v naslednjem akademskem letu do udejanjenja potrebe in zahteve po slovenskem izobraževanju s strani nas vseh, ki učimo na slovenskih šolah in slovenske skupnosti v Italiji. V vseh teh prizadevanjih pa smo se znašli sami, brez podpore naših političnih predstavnikov.
Izobraževanje učiteljev in profesorjev v maternem jeziku je brez dvoma primarne važnosti za ohranitev manjšinskega jezika. Slovenska šola pa ne more biti sama kriva za pešanje znanja slovenskega jezika pri mladih generacijah, kot je večkrat slišati v naših krogih. V šoli mladi prebijejo le del svojega Časa, izredne važnosti je iz-venšolski Cas. Slovenci smo dočakali polurno televizijsko oddajo v slovenskem jeziku 21 let po njeni uzakonitvi, ta ostaja nevidna še marsikje; izginil je tudi signal ljubljanske televizije; načrtno uveljavljanje slovenščine v javnosti in v odnosih z javnimi upravami ostaja še vedno, kljub normam in razsodbam ustavnega .sodišCa, fata morgana.
To pa so že politična vprašanja.
Živka Marc
Nad ideali
osvobodilnega boja nima nihče monopola
Spošt. Primorski dnevnik,
Nisem politik, še manj pa zgodovinar, vseeno pa bom skušal prispevati nekaj svojih razmišljanj k petkovemu prispevku (28.2.) gospe Nadje Ma-ganja.
Mladim nimam kaj dosti odgovoriti ali svetovati, lahko jim posredujem le nekaj svojih izkušenj in skromnih pričevanj. Spominjam se - bilo je nekaj let
pred drugo svetovno vojno - ko me je ded še kot kratkohlačnika pošiljal v kriško tobakarno po slovenska časopisa Jutro in Slovenec, ki sta na pol ilegalno, enkrat ali dvakrat na teden, prihajala iz Ljubljane. Ta Časnika gotovo nista bila »stalinisticno-revolu-cionarno usmerjena«. Pri nas doma je bilo pomembno, da kljub pomanjkanju (vladali sta brezposelnost in revščina) pride od časa do Časa v hišo tudi slovensko Čtivo in torej novice iz matične domovine. Po osvoboditvi leta 1945 smo zaceli redno prebirati Primorski dnevnik in sčasoma postali njegovi naročniki, kar smo še danes.
Kot mnogi Slovenci sem se po vojni opredelil za stvar, za katero so se borili in darovali svoja mlada življenja naši fantje. Čeravno napredno-leviCarsko usmerjen sem vedno spoštoval mnenje drugače mislecih ljudi, razen fašistov. Nisem se nikoli pustil pogojevati od »vodilnih«, presojal sem sam po svoji pameti, kaj je prav in kaj ni prav. Skoda le, da se teh naCel še danes vsi ne držijo,
Kar se tiče Primorskega dnevnika sem za to, da postane vedno bolj pluralističen, a da se ne izneveri idealom osvobodilne bor-,be. Zakaj ne bi torej med udeležence partizanskega in osvobodilnega boja - tigrovcev, primorskih duhovnikov ter ljudi drugih verskih in idejnih prepričanj -polnopravno uvrstili tudi komuniste? Mar niso bili prav komunisti med pobudniki OF in nato v prvi vrsti v boju proti nacifaši-stičnemu okupatorju in kolaboracionistom?
Seveda nihče nima pravice, da si o teh stvareh lasti monopol; za to odgovarjajo preživeli borci in tisti, ki so za te ideale umrli. Po mojem zgodovina je ena in se je ne da ter ne sme potvarjati, vsakdo pa jo seveda potem lahko tolmači po svoje.
Popolnoma soglašam z gospo Maganjo, ko ocenjuje geslo »Kdor ni z nami je proti nam«. To pa je veljalo za obe strani in upajmo, da to sodi v preteklost.
V povojnih letih so nas marsikateri dogodki razdvojili. Navedel bi le primer zloglasne resolucije Inform-biroja, ki je povzročila našim krajem in ljudem toliko gorja. Najhuje smo bili prizadeti Slovenci. V Križu danes še občutimo posledice tistih dogajanj, položaj pa se počasi, a bistveno spreminja (v boljše) in to zlasti po zaslugi mladih, ki so za strpnost brez predsodkov. So tudi za složnost med Slovenci za skupni boljši jutri. Mi starejši jim moramo stati ob strani ter jih bodriti.
Hvala za pozornost.
Angel Tence
Ne »kakih tisoč« pač pa »več tisoč«
Prosim, da popravite zgrešeno poročilo o predstavitvi Zaruge Primorski dnevnik v Ljubljani, povzeto po tiskovni agenciji STA.
Od samega začetka zagovarjam Čimbolj množičen pristop v Zadrugo, zato sem v Ljubljani izazil prepričanje, da bo k Zadrugi pristopilo »veC tisoč« in ne »kakih tisoC« elanov.
Razlika je na dlani!
Stojan Spetič
/ DANES URADNA PREDSTAVITEV
Načrt za razvoj železarne na območju Sv. Marka
Okrog 400 milijard lir investicije za predelovanje litega železa
Tiskovna konferenca bo šele danes dopoldne na Združenju industrijcev, že včeraj pa se je izvedelo za okvirno vsebino in obseg načrta, ki predstavlja pravi zasuk v dramatični zgodovini škedenjske železarne, pa tudi tržaške industrije nasploh. Po desetletjih samega krčenja in klestenja industrijskih obratov se obeta znaten razmah delovanja škedenjskega obrata in to prav na opuščenem območju nekdanje ladjedelnice Sv. Marka, ki simbolično predstavlja zaton tržaške industrije.
Kaže, da bosta načrt v skupni vrednosti 350 do 400 milijard lir predstavila javnosti Giuseppe Lucchini in Bruno Bolfo, torej najvišja zastopnika lastništva, grupaciji Lucchini in Dufer-co, ki imata 80 oz. 20 odstotkov kapitalskega deleža železarne. Okvirno naj bi se že domenili s Fincantierijem za odkup opuščenega območja nekdanje ladjedelnice Sv. Marka (z izje-
mo dokov za popravila ladij), da bi tu uredili grobo predelovanje litega železa, ki ga proizvajajo v bližnji škedenjski železarni.
Gre za širokopotezni načrt, o katerem je že bil govor, ko so leta 1995 odkupili škedenjski obrat, in ki se je premaknil z mrtve točke šele pred nekaj dnevi, točneje 22. februarja, ko so končno v Rimu odobrili poldrugo leto pričakovani načrt za ureditev kogeneracijske električne centrale oz. za izkoriščanje toplih plinov iz plavžev, ki bodo poganjati električne turbine, tok pa bodo prodajali Enelu, ki ga bo razdelil v javno omrežje. To bo nudilo železarni dodatni gospodarski vir, na katerem je slonel ves načrt o prenovitvi škedenjskega obrata.
Zelena luč za električno centralo je torej omogočila razvoj prvotnega načrta, ki je meril k uveljavljanju komparativne prednosti škedenjske železarne
- možnosti neposrednega in torej cenenega natovarjanja na ladje. Na območju nekdanje ladjedelnice nameravajo namreč urediti prvo predelovanje litega železa iz skedenjskih visokih peči in jo nato natovoriti na ladje prek terminala, ki naj bi ga upravljalo podjetje Coeclerici iz Genove. Del obširnega območja med Carbolo in Sv. Andrejem naj bi izkoristiti še dve drugi podjetji, in sicer Cartubi, ki se ukvarja z ladijsko mehaniko, ter Ocean, ki se ukvarja s pomorskimi vlačilci.
Po jutrišnji predstavitvi na Confindustriji bodo predstaviti načrt tudi na deželnem odbor-ništvu za industrijo in še sindikatom. Ravno s sindikalne strani smo včeraj zabeležili nekaj negodovanja. Načrt je dozorel tudi, ker so se zanj odločno zavzele tržaška in deželna politična predstavništva, pa tudi organizacije delavcev so bistveno pripomogle k premostitvi
ovir za električno centralo, sta ugotovila tajnika Cgil Catalano in Cišl Coppa. Zato bi bilo primemo, da bi lastništvo priznalo to vlogo in sporočilo sindikatom svoje načrte, preden so jih včeraj objavili na sicer uglednem dnevniku Sole 24 ore. To bi bil dokaz, da nameravajo voditi korektne odnose s predstavništvi delavcev, žal pa tega pozitivnega znaka tokrat ni bilo.
Sindikalna kronika pa beleži več drugih odprtih problemov. Danes popoldne bo na sedežu Confindustrie srečanje o usodi tekstilne industrije Sitip, kjer grozi zaprtje in brezposelnost 330 uslužbencem. Jutri se bodo na uradu za delo sestali za rešitev krize likerske industrije Stock, kjer 111 uslužbencem grozi odpust, vodijo pa pogajanja tudi za usodo veleblagovnice II Lavoratore, saj je lastništvo sporočilo, da bo zaprlo prodajalno, 36 uslužbencev, v glavnem žensk, pa bo ob službo.
OBČINA / PREDSTAVITEV	SPORAZUM / ZA NOVA DELOVNA MESTA
Ustanovili De Henriquezov muzej Mestni vojaški muzej za mir bo imel sedež v kasarni v Ul. Cumano Ogromna in doslej razk- bo imel svoje prostore v se- dve desetletji prizadeva, da topljena zapuščina vojaš- daj zapuščeni kasarni v Ul. bi De Henriquezovo za-kih predmetov, strojev in Cumano, za kar je občina puščino primemo urediti, naprav neumornega zbi- tudi dobila ustrezno do- Prof. Šema je poudaril, da ralca Diega De Henriqueza voljenje poveljnika gene- šteje ogromna zbirka nekaj bo čez nekaj mesecev ralštaba italijanske pehote, desettisoč vsakovrstnih končno dobila svoj domi- V velikih hangarjih bodo predmetov, naprav in cil: uredili jo bodo v no- na ogled tanki, topovi, že- vsakovrstnih eksponatov, voustanovljenem Mest- pna podmornica in drugi in to ne le orožja in nem vojaškem muzeju za veliki eksponati, ki jih se- vojaške tehnike, pač pa turnir, ki bo nosil ime prav daj hranijo na Padričah. To di naprav civilne tehnike, po De Henriquezu.	bo prvič, da bodo te Prav zato De Henriquezov Odlok o ustanovitvi mu- vojaške naprave spravili muzej ne bo neke vrste žeja je v ponedeljek odo- pod streho in jih tako rešiti razstava vojaških predme-bril tržaški občinski odbor razjedajoče sile časa, je na tov in orožja, pač pa ga boter s tem dokončno razrešil včerajšnji predstavitveni ti- do uredili tako, da bo obi-več kot dvajsetletno dile- skovni konferenci na skovalcu posredoval stra-mo, kam z vsemi ekspona- tržaški občini poudaril hoto, ki jo lahko povz-ti, ki jih je v svojem bur- prof. Antonio Šema, izve- ročijo tehnične naprave, če nem življenju zbral profe- denec, ki si s kolegico An- jih človek uperi proti sa-sor De Henriquez. Muzej tonello Furlan že skoraj memu sebi.	Dogovor med Občino in družbenimi zadrugami Tržaška občina in za- ze družbenih zadrug Re-druge, ki delujejo na nate Gorgen. družbenem področju, bo-	Protokol je orisal od- do skupno delovale, da bi bomik za skrbstvo Gianni zagotovile čim več delov- Pecol Cominotto, ki je nih mest in čim več dela. poudaril, da gre za sku-Zadruge bodo tudi izdela- pni načrt na področju zale ustrezne načrte, da bi poslovanja, kar pred-vključile v delovno okolje stavlja novost v italijanski čim več ljudi, ki preje- stvarnosti. Gdrgenova je majo sedaj občinsko pod- skupni načrt ocenila kot poro, da bi se tako gospo- velik korajžen korak, darsko osamosvojile.	omenila pa je tudi mož- To je dejanski cilj pro- nosti delovanja na neka-tokola o sodelovanju, ki terih atraktivnih po-so ga včeraj v tržaški dročjih, kakršno je na pri-občinski palači podpisati mer turistično. Poudarila podžupan Roberto Da- je tudi potrebo po novem miani, predsednik Zveze načinu podjetništva, ki zadrug iz Trsta Giuseppe naj bi zraslo prav na po-Gosdan in delegatka Zve- dročju družbenih zadrug.
SREČANJE NA PREFEKTURI
OB VISOKI OBLETNICI
Uoyd bo upošteval težave najemnikov stanovanj
Na srečanju na prefekturi je Lloyd Adriatico potrdil namero, da proda svoje nepremičnine, vendar je obenem sprejel poziv, da suspendira odpoved najemninskih pogodb tistim, ki stanovanja ne morejo odkupiti. Gre za začasen dogovor, v pričakovanju, da Dežela, kot je poudaril pristojni odbornik za gradbeništvo Roberto De Gioia, »izdela način za zavarovanje najemnikov z manjšimi finančnimi zmožnostmi«. Na prihodnjem srečanju, ki naj bi bilo predvidoma prve dni aprila, naj bi Dežela predstavila možne rešitve, s katerimi bi šla na roko različnim zahtevam najemnikov v Lloydovih hišah. Srečanja na prefekturi so se poleg prefekta Micheleja De Feisa udeležili predstavniki zavarovalniške družbe, Občine Trst, Zavoda za ljudske hiše (lacp) in sindikalni predstavniki Sunie, Siceta, Uniata ter Anaia.
Preiskava zajela tudi Trst
V operaciji, ki je zajela tudi naše mesto, je bilo angažiranih kar 200 agentov: kvestura iz Modene je v sodelovanju z osebjem oddelka za preventivo proti kriminalu iz Bologne aretirala enajst oseb, obtoženih izkoriščanja prostitucije in prekupčevanja z mamili. Deset oseb, pripadnikov albanskega organiziranega kriminala, so prijeti v Modeni, kjer je bila centrala, eno pa v Bariju, kamor so dekleta prihajala iz Albanije. Poleg Barija, Modene in Trsta se je preiskava razširila še razna druga mesta, med katerimi so Bologna, Bergamo, Turin in Reggio Emilia. Organizaciji naj bi bil načeloval Mikail Shurti, nekateri člani pa naj bi bili vložili precej denarja v albanske finančne družbe, ki so v prejšnjih mesecih šle v stečaj in so povzročile sedanji krvavi upor.
Razstava na zavodu A. Volta
Zavod je bil ustanovljen še za časa Avstro-Ogrske, leta 1887
Svoje sedanje ime je tehnično-industrijski zavod Alessandro Volta sicer dobil šele leta 1935, vendar njegova zgodovina sega v prejšnje stoletje, saj je prevzel dediščino najpomembnejše avstro-ogr-ske šole: »Triest Kaiserli-che Koenigliche Staats Gevverbeschule«, ki je bila ustanovljena leta 1887. Tedaj so tudi v Trstu, kot v drugih 35 mestih cesarstva, ustanoviti industrijsko šolo, povezano z »Oster-reichische Museum fur Kunst un Indistrie« na Dunaju. Ta prestižna šola je bila del nosilnega sistema pri vzgajanju vmesnih tehničnih kadrov v času, ko je bilo pet univerz s tehnično usmeritvijo: Dunaj, Praga, Gradec, Bmo in Lvov. Ob 110-letnici tržaškega zavoda so prirediti razstavo (na sliki - f. KROMA), na kateri so prikazati zgodovino šole kot tudi perspektive tehnično-profesionalnega usposabljanja na pragu 3. tisočletja.
NOVICE
Skupščina SKR o reformi države in avtonomiji Trsta
Na sedežu Stranke komunistične prenove je bila včeraj javna skupščina o reformi države. Gre za razpravo o preureditvi italijanskih institucij, o kateri razpravljajo v dvodomni komisiji, pa tudi v italijanski družbi nasploh, kot dokazuje včerajšnja živahna razprava. Uvedla sta jo posl. An-tonino Cuffaro in deželni svetovalec Fausto Monfalcon. Prvi je naglasil, da je nesprejemljiv predlog o reformi države v predsedniški smeri, saj bi to bil pravi »umor demokracije« in opustitev temeljev dosedanje ureditve - antifašizma in ustave, ki je zrasla iz odporništva. Monfalcon pa je osredotočil svoje kritično razmišljanje na predlog župana Illyja o avtonomiji Trsta. Posebnost Trsta je mogoče uveljaviti z ustavnim zakonom iz leta 1993, ki dodeljuje deželi s posebnim statutom, kot je F-Jk izredne pristojnosti na tem področju, ščuvanje nasprotstva do sosednje Furlanije, ki je posledica Illyjeve predvolilne pobude o avtonomiji Trsta, pa je nadvse škodljivo, meni svetovalec Monfalcon.
DSL o socialni državi
Vprašanje reforme t.i. socialne države oz. sistema zdravstvenega in pokojninskega varstva državljanov in še zlasti revnejših slojev je tema, okrog katere se razvnemajo polemike, nenazadnje tudi na pred kratkim zaključenim vsedržavnem kongresu DSL. O tem perečem vprašanju je tekla beseda včeraj popoldne na skupščini članov in somišljenikov, ki se je odvila v pokrajinskem sedežu Stranke demokratične levice. Deželni tajnik Alessandro Maran, ki je bil tudi izvoljen v vsedržavno vodstvo stranke, je orisal stvarni pristop stranke do tega pomembnega vprašanja. Ne gre za nasprotovanja med notranjimi komponentami, pač pa za odprto razpravo, ki se mora razviti v stranki in v družbi, ob upoštevanju vseh dejavnikov: ni mogoče mimo dejstva, da je mogoče uveljaviti znatne prihranke na področju varstva, obenem pa ne gre pozabiti, da je veliko krivic in še nezadostnega varstva, pa tudi da italijanski strošek za varstvo nikakor ne presega povprečja ostalih članic Evropske unije.
V Briščikih o Kraškem parku
Po naših občinah se nadaljujejo informativna srečanja o poteku del za Kraški park kot je predvideno po deželnem zakonu št. 42 iz lanskega leta. Po srečanjih na Rapentabru in v Dolini, bo jutri na vrsti zgoniška občina. Srečanje, ki ga prireja občinska uprava v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo, bo ob 20.30 v Domu Briščiki v Briščikih z uvodnim poročilom predsednika KGS Iva Sirce.
Občina naj je ukine Guttembergovega trga!
Skupina založnikov (Mgs Press, Edizioni Lint, Italo Svevo, La Mongolfiera, II Murice) je naso-vila na tržaškega podžupana Roberta Damianija protestno pismo, ker Občina ni izdala dovoljenja, da bi se na Trgu Unita odvila četrta vsakoletna prodajna razstava knjig »Guttember-gov trg«. Res je, da je razstava tudi komercialnega značaja, ugotavljajo založniki, vendar je to edini način, da privabijo v Trst več kot 40 založnikov iz vse Italije, da predstavijo javnosti svoje najnovejše izdaje. Zaradi tega podpisniki pisma prof. Damianiju izražajo prepričanje, da bodo Občina, Trgovinska zbornica, Državna knjižnica in Združenje lastnikov knjigarn znali skupaj premostiti težave in omogočiti nadaljevanje tradicionalne razstave knjih na Trgu Unita.
WWF o regulacijskem načrtu
Danes ob 17. uri bo v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 javna razprava o regulacijskem načrtu tržaške občine, ki jo prireja združenje WWF. Orisati bodo protipredloge in spremembe, ki so jih predlagale razne organizacije naravovarstvenikov. Poročali bodo odgovorni za tržaško sekcijo WWF Guido Pesante, odgovorni za F-Jk pri isti organizaciji Dario Predonzan, vsedržavni tajnik združenja Polis Luigi Scano in predsednik tržaške sekcije združenja Italia Nostra Franco Zubin.
Natečaja o muzejih za osnovnošolce
Tržaški Mestni muzeji prirejajo v sodelovanju s šolskim skrbništvom ob 12. tednu kulturne imo-vine, ki bo od 14. do 21 aprila, javna natečaja za osnovnošolce tržaške pokrajine o muzejih.»Iz-misli si svoj muzej« je naslov natečaja, pri katerem morajo osnovnošolski razredi urediti lastno muzejsko razstavo in poslati do 5. aprila opis in sliko razstave ravnateljstvu Muzejev v Ul. Catte-drale 15. »Pripetilo se je v muzeju« pa je literarni natečaj: do istega datuma je treba oddati ravnateljstvu Muzejev spis oz. poezijo posvečeno dogodku v muzeju. Svoja literarna dela lahko prispevajo posamezniki in skupine. Za informacije so na razpolago pri ravnateljstvu Muzejev na tel. številki 308686.
ŠOLSTVO / ENOTNI ŠOLSKI ODBOR
Zahteva po srečanju z ministrom za šolstvo
Razpravo o reorganizaciji šolske mreže
Enotni šolski odbor bo zahteval srečanje z ministrom za šolstvo Luigijem Berlinguerjem. Tako je bilo odločeno na zadnji odborovi seji. Srečanje na najvišji ravni je nujno potrebno, saj bo le po ministrovem posredovanju mogoče rešiti odprta vprašanja našega šolstva.
Na srečanju bodo ministru izročili spomenico o slovenskem šolstvu z ustreznimi zahtevami slovenske manjšine v Italiji na področju šolstva. Slednje zadevajo ustanovitev deželnega šolskega urada za slovenske šole in zbornega organa, ki naj bo izraz slovenske manjšine; posebne kriterije za reorganizacijo slovenske šolske mreže, ki naj upoštevajo posebnost slovenskih šol; ločitev seznama slovenskega šolskega osebja od italijanskega; priznanje Sindika-
Posnetek s seje enotnega šolskega odbora (f. KROMA)
ta slovenske šole; štipendije zaizpopolnjevanje slovenskih šolnikov v Sloveniji; izobraževanje in izpopolnjevanje šolnikov v materinem jeziku ter še točki, za kateri je podtajnik Piero Fassino med zadnjim srečanjem s predstavniki manjšine zagotovil, da bosta rešeni v najkrajšem Času, to pa
sta priznanje špetrskega Zavoda za slovensko izobraževanje in podržavljen) e slovenskih glasbenih šol.
Enotni šolski odbor je razrpavljal tudi o tako imenovani »racionalizaciji«. Ministrstvo za šolstvo je januarja izdalo osnutka medministrskih odlokov o reorganizaciji
šolske mreže in o sestavi 'razredov. Togo spoštovanje teh odlokov bi zelo oškodovalo slovensko šolo, zato je Sindikat slovenske šole pisal ministrstvu in zahteval naj v odloka vnese popravke, ki naj upoštevajo posebnosti manjšinskih šol.
Konec februarja je tržaški šolski skrbnik obvestil sidnikalne predstavnike, da ni še pripravil naCrta za reorganizacijo tržaških šol za šolsko leto 1997/98. Napovedal je, da bo še sklical sindikalne predstavnike, in sicer z namenom, da bi skupno ocenili nekatere nejasne točke obeh odlokov. Omenil je še, da je tržaško šolsko skrbništvo šele pred nekaj dnevi posredovalo ministrstvu za šolstvo podatke o vpisih v slovenske šole na Tržaškem v prihodnjem šolskem letu.
POEDAGOŠKI LICEJ A.M. SLOMŠKA
Učiteljiščniki na Koroškem
Obisk Mohorjeve ljudske šole in Zvezne gimnazije
Začele so se priprave na Majenco Drevi sestanek z vsemi vaščani
Ze občutimo, kako se dnevi daljšajo in se ozračje topli: bliža se pomlad, razcvet narave in zato tudi človekovega poCutja. Mandeljni že nekaj tednov bujno cvetijo, čeprav smo koledarsko še v zimi, prav tako zvončki in drugo cvetje, ki prvo oznanja prihod novega letnega časa.
Kot po stari navadi se v Dolini začenjajo na ta prihod pripravljati, ko je dan že zimsko temačen: majenca, znameniti
praznik prenovljenega pomladanskega življenja, namreč zahteva kar veliko predhodnih priprav. Fantovska in dekliška, ki združujeta mlade, neporočene prebivalce Doline in sosednjih Krogelj, sta se že pred nekaj tedni zbrali na prvi uri, ko so za letošnjega župana majen-ce izbrali Aljošo Mau-rija. Odtlej se skoro vsak teden odbor zbira na sestankih, ker je pač treba določiti in pripraviti vr-
sto stvari, tesno vezanih na izvedbo tega vaškega običaja in praznika, ki ga od povojnih let spremlja.
Nocoj ob 20.30 pa je v prostorih bivše pošte na vrsti nadvse pomembno srečanje, na katerega odbor Majence vabi vse vaščane in vašCanke: nemogoče bi bilo namreč prirediti tako obsežen in organizacijsko zahteven praznik brez pomoči tudi »odraslih« sovaščanov.
Srečanje je zato izrednega pomena, saj je to priložnost za dragoceno izmenjavo mnenj med mlajšimi in že izkušenimi nekoliko starejšimi rodovi vaščanov. Nasvet je pac vselej dobrodošel, sodelovanje in vzajemna pomoč pri uresničitvi takega dogodka, kot je dolinska majenca, pa sta prav gotovo nujen predpogoj, da bo ta ljudski običaj še dolgo živel v naših Časih.	(dam)
V sklepu letnega učnega načrtovanja Pedagoškega liceja A. M. Slomška, v katerega so vključene tudi hospitacije v tujini, smo dne 21. februarja, na pobudo profesorice nemščine Maje Lapornik, obiskali Mohorjevo ljudsko šolo in Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu. PouCne ekskurzije smo se udeležili dijaki IV. in V. razreda pedagoškega liceja ter elani šolske gledališke skupine. Spremljali so nas profesorji M. Lapornik, M. Skerk, L. Cebulec, G. Korošec, A. Tul in ravnatelj S. Pahor.
Ob vstopu v Ljudsko šolo so nas uCenci pozdravili tako, da so nam zapeli pesmico ob spremljavi kitare. Zatem pa je prišel na vrsto naš pozdrav: dramska skupina je uprizorila igrico »Modra vrtnica«, kateri so otroci z veseljem prisluhnili. Nato smo si ob spremstvu ravnateljice
Marice Hartman ogledali šolsko poslopje in opazili, da je v primerjavi z našimi šolami zelo udobno in moderno opremljeno. Ravnateljica nam je povedala, da poteka pouk izmenoma en dan v slovenskem in en dan v nemškem jeziku. Zanimivo je, da ne obiskujejo te šole samo slovenski otroci, temveč tudi tisti, ki sp iz mešanih zakonov ali celo iz nemško govorečih družin.
Žal nam je bilo, da nismo utegnili prisostvovati vsaj eni učni uri, kot to običajno poteka med ho-spitacijami, toda avtobus nas je že Čakal, da nas odpelje proti Zvezni gimnaziji. Tu nam je ravnatelj dr. Reginald Vospernik predstavil delovanje te ustanove, ki je nastala pred štiridesetimi leti. Sola šteje približno petsto učenčev in je osemletka, kar pomeni, da jo obiskujejo učenci od desetega do osemnajstega leta
PSI / PREDAVANJE ANDREJA STUDENA
•Zgodovina ne sme biti le opis velikih dogodkov, temveč tudi vsakdana«
V ponedeljek je bil gost veCera v Društvu slovenskih izobražencev zgodovinar Andrej Studen (na sliki - f. KROMA), zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino, urednik revije Zgodovina za vse. Ce je iz naslova veCera kdo lahko razbral, da bo srečanje tokrat namenjeno pretežno ljubiteljem zgodovine - saj je vabilo napovedovalo predstavitev relativno mlade zgodovinske revije - se je že iz uvodnih besed gosta večera razumelo, da je bil v resnici veCer namenjen prav vsem, ne glede na to, koliko in kako radi se ukvarjajo z zgodovino.
Uredniška politika te revije nameč sledi konceptu, da se mora zgodovina vrniti k pripovedništvu, postati mora dostopnejša in privlačna za širši krog bralcev. Zgodovina ne sme biti izključno naštevanje letnic in podatkov ali opis velikih dogodkov, pac pa mora zajeti tudi zgodbe iz vsakdana; opisovati mora življenje prepro-
stih ljudi, ne pa samo velikih političnih voditeljev in vojskovodij. Zato se revija osredotoča na objavo člankov mik-rozgodovine, socialne zgodovine, historične antropologije itd.
Revija navadno zaobjema tri sklope člankov. Prvi je posvečen »zgodbam, ki jih piše življenje«, drugi je posvečen teoretskim člankom o zgodovinopisju, tretji pa se posveča recenzijam zgodovinskih knjig.
Uedniški odbor pa se na žalost spopada s celo
vrsto problemov, ki gredo od pomanjkanja podpore s strani ministrstva za kulturo do problemov z distribucijo. Tako si mora založnik pomagati s prispevki raznih ustanov in sponzorjev. Toda to omogoča reviji le golo preživetje, kar pomeni, da so njeni sodelavci entuziasti, ki delajo brez honorarjev. Zaradi monopola založniških hiš pri distribuciji, se revije v večini slovenskih knjigarn de da dobiti. Da se jo kupiti le v kaki alternativni ali študentski knjigarni, na univezi ali preko naročilnice. Razlog za to stanje pa je po mnenju Andreja Studena tudi v tem, da revija, oz. pristop revije do zgodovinopisja še ni bil sprejet s strani akademskega oz. uranega zgodovinopisja.
Revijo urednik priporoča vsem, posbeno pa učiteljem in profesorjem, ki bi radi šolsko snov, ki je večkrat suhoparna in neprivlačna, približali učencem in dijakom.
Breda Susič
BAZOVICA / PREDAVANJE
Odnos do življenja in smrti
O svojih delovnih izkušnjah je govorila dr. Jadranka Vrh Jermančič
V ponedeljek je bilo v Slomškovem domu v Bazovici dobro obiskano srečanje z dr. Jadranko Vrh Jermančič (na sliki - f. KROMA), ki je spregovorila o odnosu človeka do življenja in smrti.
Predavateljica je najprej spregovorila o svojih življenjskih in delovnih izkušnjah in orisala današnji odnos do življenja.
Danes, je dejala, smo priče strahu in begu pred življenjem, padcu vrednot in pomanjkanju smisla za ljubezen. To je skušala dokazati tudi s predstavitvijo nekaterih podatkov, ki pričajo, da se je v današnji družbi razširila ti. kultura smrti: začela je z demografskim padcem, ki je sicer značilen tudi za druge evropske narode, za Slovence pa je hudo zaskrbljujoč, saj obstaja velika nevarnost izumrtja. Za enostavno narodovo preživetje, je dejala dr. Vrhova, je potrebna rodnost nekaj več kot 2 odstotkov na družino, medtem ko je na Slovenskem 1,
3. Vsako leto se rodi manj kot 20.000 otrok. Slovenci smo tudi drugi na evropski lestvici samomorov (prvi so Madžari). Veliko prispevajo tudi nasilne smrti na cestah, pijača, mamila, pomanjkanje kulture, prevelika odvisnost od dela. Tudi družina je v krizi, saj je ti. »zdravih« družin v Sloveniji le 25 %, medtem ko jih drugih 25 % obstaja le na papirju, kar 50 % družin pa je že razpadlo. Prav zdrava družina pa je pogoj za ohranjanje vrednot in kulture življenja.
Dr. Vrhova je proti koncu še podala nekaj primerov iz svoiega poklica, ker se
mora vsak dan srečevati in soočati z boleznijo in smrtjo (se namreč ukvarja z osebami, ki so zbolele za rakom). To pa ji daje tudi zavest, da je treba izpolnjevati naloge, ki nam jih daje življenje. V sebi je treba poiskati pobudo za življenje in pogumno stati za svojimi spoznanji. Predavanju je sledila krajša razprava, med katero je bil med drugim govor o odnosu do bolezni (ter do življenja in smrti), ki ga imajo tako bolniki kot njihovi svojci.
Srečanje z dr. Jadranko Vrh JermanCiC, ki ga je vodil domači župnik Žarko Skrij, je bilo prvo tovrstno srečanje v Slomškovem domu. Prihodnje bo čez dva tedna, ko bo dr. Mirja Lisjak, tudi zdravnica iz Kopra, spregovorila o problematiki zakona, vzgoje otrok in družine.	1.2.
starosti. Po opravljenem četrtem razredu lahko nadaljujejo študij na gimnaziji ali pa izbirajo med trgovsko akademijo in realno gimnazijo. Glede ku-rikularnih predmetov je zanimivo, da je obveznih le pet predmetov, ostale pa si izbirajo po lastni želji. Vse šolske stroške krije država, starši prispevajo le 10 % pristojbin. 2al nimajo vseh učbenikov v slovenščini, Čeprav poteka pouk le v tem uCnem jeziku. Na vprašanje, Ce se dijaki pogovarjajo med seboj pretežno v nemškem ali v slovenskem jeziku, nam je ravnatelj odgovoril, da se med seboj pogovarjajo pretežno v nemščini.
Ker dijaki ne prihajajo le iz Celovca in okolice, temveč tudi iz Beljaka, St. Vida in Velikovca, bivajo v šolskem času v dveh študentskih domovih, ki ju upravlja Mohorjeva družba.
Pogovor z ravnateljem je stekel tudi o problemih, s katerimi se srečuje slovenska koroška mladina, kot so npr. trenja, spori in nerazumevanja z nemškimi vrstniki.
Nato smo si ogledali stavbo te gimnazije, ki je umetniško poslikana. Tak izrazit estetski videz močno pogrešamo na naših šolah, saj bi se v lepih in mej enih prostorih dijaki bolje počutili
Preden smo se poslovili, smo koroške gimnazijce povabili na našo šolo.
V popoldanskih urah smo si ogledali cerkev Gospe Svete, katere zgodovino nam je podrobno orisal naš ravnatelj Samo Pahor. Pri tem nam je pojasnil tudi pomen zunanjih in notranjih cerkvenih fresk in umetnin.
Od tod smo se odpeljali še na Gosposvetsko polje, kjer so v V. stol. ustoličevali karantanske kneze, pozneje pa vojvode in prav tu se je zaključil naš enodnevni obisk pri koroških Slovencih.
Za ta zanimiv in poučni obisk, s katerega smo se vrnili prav gotovo obogateni, se zahvaljujemo vsem našim profesorjem, ki so ga organizirali in vodili.
Ilonka Rustja Daniela Tul

VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
5.	marca 1997 KAZIMIR
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.52
- Dolžina dneva 11.10 -Luna vzide ob 4.08 in zatone ob 14.07.
Jutri, ČETRTEK,
6.	marca 1997
EVZEBIJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 1021 mb narašča, veter 11 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Va-scotto, Tommy Budin, Mi-riana Dantonio, Manuel Sardo, Cristina Miloševič.
UMRLI SO: 93-letna Maria Grimalda, 56-letni Adrio Caburlotto, 91-letna Ambrogia Bacco, 87-letna Luigia Furlani, 74-letni Ar-mando Pulimeno, 89-letna Giorgina Dragoilovich, 57-letni Claudio Bernardi, 82-letna Giustina Micca, 84-letna Jolanda Marin, 65-let-ni Giuliano Mauri, 90-letna Arma Nacinovich, 40-letni Giorgio Mameli.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 3. do SOBOTE, 8. marca 1997 Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA	(tel.
200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare venezia 3.
NABREŽINA	(tel.
200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (tel. 368647).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -17.15,19.35,
22.00	»Larry Flynt - Oltre lo scandalo«, r. Miloš For-man, i. Woody Harrelson, Courtney Love.
EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Romeo e Giu-lietta«, i. Leonardo Di Ca-prio.
EKCELSIOR AZZURRA
- 17.30, 19.45, 22.00 »La tregua«, r. Francesco Rosi, i. John Turturro.
AMBASCIATORI
15.30,	17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Space Jam« i. Michael Jordan.
NAZIONALE 1 -16.30, 18.15, 20.30, 22.15 »Uomo d’acqua dolce«, i. Antonio Albanese.
NAZIONALE 2 - 15.45, 17.55, 20.10, 22.30 »L’ag-guato«, i. Alec Baldvvin, Whoopi Goldberg.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Kama-sutra«, r. Mira Nair, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Turbo-lence«, i. Ray Liotta.
MIGNON - 16.00, 22.00 »A cosce aperte«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »II ciclone«, r. Leonardo Pieraccioni, i. Nataha Estrada.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Shine«, r. Scott Hicks.
LUMIERE - 17.00,18.45,
20.30,	22.15 »I magi randa-gi«, r. Sergio Citti.
E3______ČESTITKE
Danes praznuje Francko Škabar iz Repna svoj 70. rojstni dan. Mnogo zdravja in veselja mu želijo sestra Marija in Marija z družinama.
Danes Elena vstopa v svet polnoletnih. Da bi se ji najskrivnostnejSe želje in upanja Cimprej uresničila ji iz vsega srca želi Mitja.
ji PRIREDITVE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v
sodelovanju s K. D. RDEČA ZVEZDA vabi na otvoritveni koncert 28. mednarodne zborovske revije
SKD KRASNO POLJE prireja v petek 7. t. m., ob
20.30	v srenjski hiši v GroCani kulturni veCer. Sodelujejo O. S. Pesek-Boršt ter Dramska skupina KD Rdeča zvezda z igro Priprava na zlato poroko.
PRIMORSKA POJE ’97 v petek, 7. marca 1997, ob
20.30	v Športno kulturnem centru v Zgoniku.
KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC priredi ob dnevu žena v petek, 7. marca, ob 20.30, gostovanje dramske skupine KD Rov-te-Kolonkovec z igro v narečju »...J’EN SE SMUA LETE v režiji Draga Gorupa. Vljudno vabljeni!
SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom. V petek, 7. marca 1997 ob 20.30 premiera komedije HRUP ZA ODROM po M. Fraynu, glasba Nevio Miklavčič, režija Edita Frančeškin. Ponovitev v soboto 8. marca ob
20.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV -TRST prireja v petek, 7. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, zabavno popoldne. S svojimi prigodami in šalami nas bo zabaval Atilij Kralj, nato se bomo zadržali v prijetnem pogovoru in si nazdravili s Čašo dobre kapljice. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto 8. marca ob
18.30	na veCer z naslovom FANTJE SO RAZLIČNI, DEKLETA TUDI. Predaval bo psiholog Pavle Kogej iz Ljubljane.
KD KRAŠKI DOM in ZALOŽBA DEVIN vabita na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc, »Je veC dne-vou ku klobas« nekdanje prehrambene navade in recepti tržaškega podeželja.
Predstavitev bo v nedeljo 9. marca ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu.
KD PRIMORSKO vabi ob priložnosti praznovanja dneva žensk na otvoritev razstave »Cvetje pod steklom« vaščanke Rite Stur-man, ob pesmi noneta KD Primorsko in branju priložnostnih poezij. Prireditev bo v nedeljo, 9. marca, ob 18. uri, v srenjski hiši v Mackoljah. Razstava bo na ogled tudi v ponedeljek 10. t. m., od 10. do 13. in od 15. do 20. ure.
SKD TABOR - Prosvetni dom. V nedeljo 9. t. m., ob 18. uri priredi ženski pevski zbor PRAZNIK ZENA. Sodelujeta plesna skupina Diamante in MoPZ Tabor. Sledi zabava s plesom.
KD PRIMOREC TREBČE vabi na predstavitev igrice F. Milčinskega »Zvezdica zaspanka (režija Suzi Bandi, glasba Aljoša Tavčar) , ki bo v nedeljo, 9. marca, ob 18.30, v Ljudskem domu v Trebčah. Gost večera otroški pevski zbor Vigred iz Sempolaja -vodi Eva Cuk. Igrico posvečamo mamicam in vsem ženskam z lepimi voščili ob 8. marcu.
ZSKD vabi na predstavitev knjige dr. Marte Vergi-nella »Ekonomija odrešenja in preživetja«, ki bo v torek, 11. marca 1997, ob
20.30	v Gregorčičevi dvorani. O avtorici in njenem delu bo spregovoril dr. Janez Cvirn s Filozofske fakultete v Ljubljani.
□ OBVESTILA
UPRAVA OBČINE ZGONIK v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO prireja v domu BrišCiki v BrišCikih, v Četrtek, 6. marca ob 20.30, INFORMATIVNO SREČANJE O POTEKU DEL ZA KRAŠKI PARK -DZ št. 42/96. Uvodno poročilo: predsednik KGS Ivo Sirca. Vabljeni!
KLUB PRIJATELJSTVA priredi danes, 5. marca, v dvorani v Ul. Donizetti 3, srečanje Članov. Predaval bo gospod Ivan Bužečan o uslugah, ki jih nudijo socialne ustanove v Trstu. ZaCetek ob 16. uri.
KD VALENTIN VODNIK v sodelovanju s KD Fran Venturini vabi na vz-gojno-informativno srečanje o AIDS-u, v petek,
7.	marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Anton Uk-mar-Miro pri Domju. Na temo »Ga poznaš dovolj, da se mu lahko izogneš?« bodo razpravo uvedli izvedenci in strokovni sodelavci združenja za socialno pomoč C.A.S.A. Marcoaldi iz Vicenze. Toplo vabljeni!
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata v petek, 7. marca na sedežu Sirene, veCer z diapozitivi. LOJZE ABRAM bo prikazal: EKVADOR NARAVA PRADAVNINE. ZaCetek ob
20.30.
KD KRAŠKI DOM vabi v soboto 8. t. m., na Počastitev dneva Zena. Program bodo oblikovale domače ustvarjalke in Zamejski kvintet. Prireditev bo v Kulturnem domu na Colu s pričetkom ob 20.30.
ZVEZA ŽENSK IZ BOLJUNCA priredi v soboto, 8. marca, ob 19.30, v gledališču »F. Prešeren« praznovanje mednarodnega dneva žensk. Za rezervacije prostorov telefonirati v gledališče »F. Prešeren«, danes, 4. marca, in v sredo, 5. marca, od 19. do 20. ure, na tel. št. 228490.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 1997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
SEMINAR TAJ-CI v okviru Gledališke delavnice ZSKD se bo od petka, 7. marca v treh tedenskih srečanjih (od 18. ure dalje) odvijal krajši seminar kitajske borilne veščine, s katerim boste pridobili osnovna navodila za držo, sproščenost, ravnotežje, koordinacijo telesa in boljšo koncentracijo. Za vpis in informacije smo Vam na razpolago na ZSKD, tel. št. 040/635626. Pohitite, ne zamudite priložnosti!
KD ROVTE-KOLONKO-VEC, ul. Monte Samio 27, vabi v soboto 8. marca ob 18. uri na Praznik žena z večerjo, družabnostjo in glasbo. Priložnostno misel bo podala Marta IvašiC.
FC PRIMORJE priredi v soboto, 8. marca, v Kulturnem domu na Proseku DAN ŽENA. Rezervacije v cvetličarni Nadja-Cvetka. Vabljene!
DOLINGANKE se bomo zbrale 8. marca, ob 19. uri, v društveni gostilni v Dolini in skupno z Vanko in Tonco počastile 8. marec -mednarodni praznik žensk.
KD FRAN VENTURINI priredi v soboto, 8. marca, ob 20. uri, v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju prikaz diapozitivov Pavla Fachina s kraške oh-ceti leta 1981 in prikaz tržaške ljudske noše, v sodelovanju s TFS Stu ledi. Sledi družabnost: pijače ne bo manjkalo, jedačo prinesite s sabo!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v soboto 8. marca 1997 v restavraciji Al Carso v Mavhinjah praznovanje dneva žensk. Ob zvokih ansambla Kraški Kvintet bo pel in vas zabaval znani slovenski pevec Braco Koren. Za informacije lahko telefonirate na št. 291498 od 12. do 13.30 in od 19.30 do 21. ure. Pohitite, mesta so omejena.
SKD VIGRED prireja v soboto 8. marca, v Kmečkem turizmu Švara v Trnovci večerjo in družabnost z ansamblom. Informacije in rezervacije v društvenih prostorih v Sempolaju, ob ponedeljkih in ob sredah, ob 17. do 19. ure, ob četrtkih, od 20.30 do 22. ure ter pri odbornikih društva.
TEČAJE ROČNEGA TKANJA bo vodila Magda TavCar pri Skladu Mitja Cuk. ZaCetek 1. teCaja (22h) bo 15. 3. 97. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, OpCine, tel. 040/212289.
SZ BOR obvešCa vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo ob večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Za vse dodatne informacije telefonirati v urad, na št. 040/51377, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
H SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa, da so bili 24. februarja 1997 objavljeni oz. razobešeni na tržaškem šolskem skrbništvu in na šolah razpisi natečajev na podlagi uradnih listin za upravno, tehnično in pomožno osebje (osebje A.T.A.). Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki še niso vključeni v trajne lestvice, oz. kandidati, ki so v le-te že vključeni in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade 26. marca 1997.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešCa, da rok za predložitev službene odpovedi in prošnje za podaljšanje delovnega razmerja letos zapade 15. marca (M.O. št. 51, z dne 21. januarja 1997).
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301,
redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
M_____________IZLETI
SKD SLAVEC priredi ob priliki praznika žensk izlet v Rezijo, v nedeljo, 9. marca. Vpisovanje v jutri, 3. in v torek 4. marca, od 19. do 20. ure, v Kulturnem domu v Ricmanjih.
SK BRDINA organizira avtobusni izlet na Zonco-lan dne 16. marca 97, ob priliki 16. zamejskega smučarskega prvenstva. Vpisovanje na sedežuz kluba v ponedeljek 10. ter sredo 12. t. m., od 19. do 21. ure. Informacije po telefonu na številkah 212859 ter 243905.
KROŽEK ANSALDO iz
Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PARCELO z vsemi priključki in z odobrenim gradbenim načrtom za dvostanovanjsko hišo prodam v dolinski občini. Tel. 0337-539045.
DNE 2, T. M„ sem dobil v okolici Zagraja (Sagrado -GO) srednje velikega zrelega psa. Ima ušesa in noge kot jazbečar, dlako pa rijavkasto z belo liso na glavi. Za informacije kličite 040/824851	ali
0481/92227.
V PIVNICI III. GENE-
RAZIONE v Boljuncu bo v petek, 7. t. m., koncert skupine Back door blues, drugi petek, 14. 3. pa vas bodo zabavali Kraški ovčarji.
RADA BI dobila audio-kasete osmih oddaj o angleškem jeziku, ki so na sporedu vsak torek na Radiu TSA ob 15.30 pod naslovom »Made in En-
gland«. Tel. št. 040/637965.
V	GORICI - Ul. Transalpi-na, prodajamo dve zasedeni stanovanji z vrtom. Pogodba dotraja Cez eno leto. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/811863 v veCemih urah.
V	PEVMI pri Gorici prodajamo veliko prosto poslopje: pritličje in prvo nadstropje skupno 700 kv.m., plus visoko podstrešje in velika klet ter vrt. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/811863 v veCemih urah. "
DRUŽBA išče ambiciozne managerialno sposobne sodelavce. Odličen dobiček. Pismene prošnje pošljite na naslov: De Volpi - Ul. Canova 26 - 34141 Tr-
st.
PROFESORICA nudi
lekcije iz literarnih predmetov in latinščine (bienij). Tel. št. 040/200015.
KUPIL BI na Opčinah med zelenjem, 2-3-sobno stanovanje, po možnosti brez posredovanja agencije. Telefonirati po 19. uri, na tel. št. 0347/3601889.
UNIVERZITETNA ŠTU-
DENTKA nudi lekcije iz latinščine in nemščine. Tel. št. 040/214160, v večernih urah.
NUDIM POMOČ v gospodinjstvu starejšim osebam.	Tel.	št.
0038666/35001.
PRODAM žago »cirku-larko« na kardanski pogon v dobrem stanju, Tel. 0481/882286 ob uri kosila.
ŽAGAM DRVA na terenu. Tel. št. 040/228547.
SLOVENSKA USTANO-
VA v Gorici išCe primerno osebo ali družino za službo hišnika. Podrobnejše informacije na tel. št. 0481/531445 v jutranjih urah.
DIPLOMIRANA BOL-
NIČARKA z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi bolnikov (na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije. Tel 0481/32410 po 19. uri.
HOČETE biti lepe za 8. marec? Rezervirajte pravočasno ličenje na tel. št. 228351 - Frizerski salon Cecilia - Boljunec.
AEROBIKA NA KON-TOVELU - vsak torek in četrtek, od 20.30 do 21.30.
18-	LETNIK z dokončano triletno šolo ENFAP, resen in delaven, specializiran termoinštalater, išče prvo zaposlitev, tudi s pogodbo za določen Cas (contratto a termine). Tel. št. 040/281104.
PRODAM dvojni plug v dobrem stanju. Tel. št. 040/212634 ob uri kosila.
19-	LETNI FANT z lastnim kombijem (18 q) išče katerokoli zaposlitev. Tel. št. 0338/8429127.
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot Čistilka, tudi pri starejših osebah. Tel. št. 810695, ob uri kosila.
NUDIM lekcije iz angleščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel.
št. 040/771124.
TEHNIK INFORMA-
TIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151	ali
0330/674112.
POHIŠTVO KORŠIČ
prodaja lestve vseh vrst, za obrezovanje dreves ter za druga raznovrstna dela, tudi slavno kobilico, Ul. S. Cilino 38, tel. 54390.
PRODAM klavir v odličnem stanju. Tel. št. 040/228842, ob uri kosila.
KMEČKI TURIZEM
Gmden-Zbogar v Samatorci je ponovno odprt od Četrtka do nedelje. Tel. št. 229191.
OSMICO sta odprla Bojana in Gianna Pahor, Medja vas 8. Vabljeni!
OSMICO ima Berto Tonkič, Tržaška ul. 25, Doberdob. Toči Črno in belo vino ter nudi domači prigrizek.
OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23.
OSMICO ima v Lonjerju Marija Gombač. Toči belo in Cmo vino.
OSMICO je odprl v Samatorci št. 21 Jožko Colja.
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerovlje 34. Toči črno in belo vino.
OSMICO ima v Velikem Repnu Emil Puric.
OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman.
OSMICO je odprl Emil PuriC, Repen 15.
ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 46, toCi belo in Cmo vi-
OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči Cmo in belo vino.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123.
PRISPEVKI
Popravek: Ob 52-letnici smrti Alojzija Badalic, umrlega v nemškem taborišču, se ga spominja sestra Ivanka in daruje 50.000 lir za spomenik na Proseku.
V	spomin na Marijo Fonda vd. Križmancic darujeta Nives in Joško Colja
50.000	lir za bazovski mladinski zbor.
V	spomin na Oskarja darujeta Srečko Sedmak
30.000	lir in Viktor Bogateč
20.000	lir za kriški spomenik padlim v NOB.
V	spomin na Damjana darujejo Danevovi 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Karla Grgiča darujeta Ninko in Elda Škabar
20.000	lir za pevski zbor Doberdob.
V	spomin na nepozabnega Damjana Buzzai darujeta nono Mario in nona Miranda 100.000 lir za KRD Dom BrišCiki.
Nepozabnemu Damjanu v spomin damjejo stric Igor z Marino ter družina Milič
100.000	lir, Mario in Milena 50.000 lir ter Bruno in Anica 50.000 lir za KRD Dom BrišCiki.
Namesto cvetja na grob Damjana Buzzai darujejo Olga in Nada 40.000 lir, Mario Batič z družino
100.000	lir, Mariuci Batič z družino 100.000 lir, Karla Jeric 30.000 lir, Erminia Ci-
Hura hura, nona
Alma
okrogli rojstni dan ima.
Daša in Domen to naznanjata,
70 poljubčkov ji poklanjata!
Elena
vse najboljše za tvoj 18. rojstni dan.
Naj se Ti uresniči to, kar si najbolj želiš.
Mama in vsi ostali
cutto 50.000 lir ter Magda in Radko Guštin 50.000 lir za KRD Dom BrišCiki.
Namesto cvetja na grob dragegu Oskarju Košuta damjejo Lučka, Livio in Pavlo
25.000	lir za kriški spomenik padlim v NOB.
t
Zapustila nas je naša draga
Giorgina Dragoilovich vd. Marc
Pogreb bo jutri ob 12.45 iz mrtvašnice v ul. Costalunga.
Žalostno vest sporočajo hčerka Mariagrazia z Markom, sin Tom z Mario Grazio, vnuki Federico, Tanja in Ingrid, sestra Silvana, prijateljica Irina in drugo sorodstvo.
Trst, 5. marca 1997
Ob nenadni izgubi ljubljene mame izrekajo iskreno sožalje Marici Marc in sorodnikom.
Odbor in dani TPK Sirena
Ob smrti mame Gior-gine izrekajo Tomu Marcu iskreno sožalje
novinarji
Primorskega dnevnika
Ob izgubi drage mame sočustvujejo s Tomom
uprava in uslužbenci Primorskega dnevnika
Prijatelju Tomu smo blizu v teh žalostnih trenutkih
Anamarijam Dušan ter Magda in Vojmir
Z Ingrid iskreno sočustvujemo
Francesca, Irena, Katja, Mojca, Matija, Mitja S., Tomaž, Mitja K. in Mitja T.
Ob nenadni izgubi mame izrekajo iskreno sožalje Cvetki Racman gojenci in delovni kolektiv Slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel
NOVICE
MONOGRAFIJA IZPOD PERESA SERGIA PIPANA
V	soboto v Revoltelli »Umetnost in Država: sindikalne razstave 1927-44«
V	soboto, 8. marca bodo v muzeju Revoltela, v Trstu, odprli razstavo pod zanimivim naslovom. Umetnost in Država: sindikalne razstave 1927-1944 (v orig. Arte e Stato: le esposizioni sindacali nelle Tre Venezie - 1927-1944). Pregled analizira likovno delovanje v korporativisticno urejeni fašistični državi, ko je bilo umetnikom nujno biti včlanjeni v državne sindikate. Gre za razstavo, ki podrobno predstavlja umetnost na območju t.i. Treh BeneCij, to je od Padove na jugu do Južnega Tirala na severu in od Benetk do Julijske krajine, Istre in Dalmacije oz. na celostnem vzhodnem delu takratne italijanske države. Ugledna ekipa strokovnjakov pod vodstovm prof. dr. Enrica Crispoltija bo predstavila ne samo vrhunske avtorje in njihova pomembnejša dela, ki so bila razstavljena na omenjenih razstavah, ampak bo tudi analizirala občutljiv odnos med državo oz. politiko (v tem slučaju fašizmom) in umetnostjo v tem obdobju. Pri pregledu sindikalnih razstav v t.i. Julijski krajini bo posebna pozornost namenjena slovenskim ustvarjalcem, ki so bili aktivni v Času med obema vojnama na tem območju, kot so npr.: Veno Pilon, Lojze Spazzapan, Avgust Černigoj, France Gorše. Pilonova galerija v Ajdovščini je bila povabljena k sodelovanju pri razstavi, kustosinja dr. Irene Mislej pa je avtorica razprave Umetnost in Politika: »drugorodni« umetniki med obema vojnama. Tako razstava kot katalog ponujata vsebinski in Časovni okvir slovenskim likovnim ustvarjalcem, hkrati pa predstavljata kulturno in likovno vzdušje tistega Časa. Ponuja se nam možnost ocenjevanja slovenskih umetnikov neposrednem dialogu s sočasnimi tendencami in avtorji. Razstava se vključuje v vrsto podobnih predstavitev po Italiji.
Marec v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani
Kulturni center Srečka Kosovela Sežana prinaša poleg filmskih predstav v mesecu marcu Se vrsto gledaliških, glasbenih in likovnih prireditev. Prva taka glasbena prireditev bo veCer s pevko Majo Trampuž, zmagovalko občinstva prvega mladinskega festivala Kraška popevka. Gostje veCera, ki se bo pričel v petek, 7. marca, ob 18. uri, so Se: domača skupina Relax, Mišo Zaletel, Plesna skupina Urška in plesalki Mirela in Irena.
Ljubitelji gledališča si bodo 10. marca lahko ogledali predstavo E. de Filippo Filumena Marturano, ki jo je režiral Mario Uršič, predstava pa je nastala ob pomoči ZSKD v Trstu. Za predšolski abonma bo 12. marca gostovalo Ljubljansko gledališče z delom MaCek MaCkursson v režiji Svetlane Makarovič in Nine Skrbinšek, v četrtek, 13. marca, pa bodo odprli razstavo slik Martina Avsenika.
Ljubitelji glasbene umetnosti bodo 14. marca lahko prisluhnili koncertu vokalne skupine Akapella, ki šteje 12 mladih pevcev in pevk, ki bo letos nastopila na zborovskem tekmovanju, ki poteka vsaki dve leti v organizaciji evropskega zborovskega združenja in je najprestižnejše evropsko tekmovanje amaterskih zborov v kategoriji vokalnega jazza. Skupina bo koncertirala tudi na Norveškem in Češkem.
Osrednji dogodek pa se obeta 17. marca, na predvečer obletnice rojstva velikega kraskega pesnika Srečka Kosovela, ko bo domača založba Žbrinca priredila večer z naslovom V osrčju strasti. Slavnostno bodo počastili izid že desete knjige te založbe, to je Kraškega koledarja za leto 1997. V kulturnem programu, ki se bo pričel ob 20. uri, bodo nastopili pevski zbori iz Košane in kraSki pisci Alenka Kompare, Miran Kovačič, Aleksander PerSolja, Maja Razboršek, Vinko Sterle, Magdalena Svetina TerCon, David TerCon in Aldo Žerjal. V avli pa bodo pripravili priložnostno razstavo o dejavnosti založbe Žbrinca.
Dramska skupina društva Mavrični most iz Hrpelj-Kozine se bo 21. marca za srednjo šolo, zveCer pa za izven predstavila z gledališko predstavo Mali princ.
Slovenska filharmonija z dirigentom Markom Letonjo bo gostovala v Sežani 24. marca. V dvorani vaške skupnosti Skopo pa bodo 23. marca slovesno počastili 130-letnico ustanovitve Čitalnice v Skopem.	Olga Knez
Razstava v Haagu
Na razstavi srednjeveških diptihov in triptihov, ki bo do 22. junija letos na ogled v haaškem muzeju Maurithuis, so po skoraj sedemdesetih letih vnovič na ogled vsi deli triptiha Kristusovo rojstvo holandskega slikarja Gerarda Davida (1460-1523). Srednji del tega triptiha je od leta 1943 v lasti newyorškega Metropolitana, krila pa od leta 1930 hranijo v Maurithuisu. Delo so "razkosali" leta 1930, ko je neka španska družina kupila njegov centralni del. Strokovnjaki so domnevali, da David ni naslikal vseh treh delov in da zato razdefitev ne bo ogrozila homogenosti triptiha. Zaradi istih napak so podobno usodo doživeli tudi nekateri drugi diptihi in triptihi, ki so zdaj razstavljeni v Haagu, sposodifi pa so si jih v Številnih domačih in tujih muzejev. (STA/AFP)
Prikaz tradicionalnih simbolov slovenske kulture
Knjigo so pred kratkim predstavili v prostorih občine Miren-Kostanjevica
V monografiji »Simbol Slovencev«, ki je izšla pri založbi Humar v Biljah, se Sergio Pipan loteva zahtevne raziskave, da bi širšo javnost seznanil s tradicionalnimi simboli slovenske kulture.
Zanimivo knjigo so pred kratkim predstavili v prostorih občine Miren - Kostanjevica. Namenjena je širši, mednarodni publiki, zato je napisana v štirih jezikih: slovenščini, angleščini, italijanščini in nemšCni. Besedilo spremljajo tudi barvne ilustracije opisanih simbolov: lipa, Kralj Matjaž, Zlatorog, Knežji kamen, Vojvodski stol, Črni panter, Slovenski klobuk, Rdeč nagelj, Beneški kamen, Brižinski spomeniki in Venetski napisi.
»Vsak izmed teh simbolov je vklesan - pravi Pipan - z zgodovino Slovencev in predstavlja nekako življenjski tok, ki narodu nudi pogoje za obstoj. Preko simbolov se nam odkriva identite-
ta slovenskega naroda, Cigar zgodovina je bila dolgo nepoznana, ali so jo tolmačili po potrebah vladajoče ideologije, od nemškega nacionalizma ali pangermanizma, do jugoslovanske oz. velikosrbske ideologije...«
Avtor se vraCa v prastare Čase, ko se je na ozemlju med Odro in Vislo - okoli leta 1500 pr. Kr. - razmahnila lužiška kultura, ki spada med najvažnejše v evropski prazgodovini. LužiCane omenjajo zgodovinski vi-
ri kot Vende ali Vinede, torej Venete. Ti narodi so na italijanski polotok prišli po jantarjevi poti, ki je povezovala bregove Baltika z Jadranom.
»Iz tedanjega preseljevanja protislovanskih ljudstev - trdi Pipan - so
nastale razne kulture, ki imajo kot skupni imenovalec žarna grobišča (13. - 8. stol. pr. Kr.). Kasneje je rimski imperializem te kulture asimiliral, vendar jih ni popolnoma uničil. Tako so se po propadu rimskega cesarstva prvotna ljudstva spet organizirala: nastala je prva slovenska država na ozemlju Vzhodnih Alp, Korotan ali Goratan (Karantanija) in njeni prebivalci so bili potomci vanetskih ljudstev.«
Avtor je prepričan, da bi morali na pragu tretjega tisočletja znova zapisati evropsko zgodovino, tako da bi majhnim narodom, ki jih še premalo poznamo, vrnili pravo vlogo v evropski zgodovini, v kateri je doslej prevladoval centralizem grške in rimske kulture.»
S knjigo »Simboli Slovencev« zasleduje Pipan tudi svoj ubi consistam in hoče prodreti v kulturo Trsta, ki je po mnenju avtorja še preveč marginalna.
Rada Zergol
IZŠLA JE OSMA ŠTEVILKA ANNALES
Primorska od Rapalla dalje
Od lanskega decembra je na knjižnih policah nova, osma številka revije Annales, ki jo izdajata Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko in Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije v Kopru. Kot običajno, nam tudi ta zvezek, ki je tokrat posvečen humanističnim in družboslovnim temam, ponuja veliko zanimivega branja, saj prinaša na veC kot 400 straneh velikega formata kar 33 razprav in 24 recenzijskih ter drugih prispevkov domačih in tujih avtorjev. Ko smo spremljali pot revije od njenega nastanka pred petimi leti, smo ob vsakem novem zvezku ugotavljali njeno kvalitetno rast in pridobivanje ugleda v strokovnih sredinah. Ta težnja se zdaj ponovno potrjuje, tako da postavlja uredniški oAtrejšem »kroženju« znanja narekujeta namreč v kratkem prehod od letnega (in po številu strani odločno pre-zajetnega) k »agilnejšemu«, šestmesečnemu izhajanju, ki bo seveda terjal dodatnih energij in truda. Hkrati pa se bo treba spoprijemati z vprašanjem koncepta revije, in sicer, kako ji omogočiti strokovno rast, ne da bi odtujili nestrokovno, povprečno bralstvo.
Osrednji tematski sklop osme številke je posvečen zgodovini Primorske od Rapalla do Londonskega memoranduma in prinaša referate z mednarodnega simpozija, ki se je vršil v Kopru maja 1995. ZaCenja se s prispevkom J. Pirjevca o slovensko -italijanskih odnosih od »strateškega« vstopa Italije v prvo svetovno vojno leta 1915 proti dotedanjim zaveznikom, vse do leta 1995, ko je po obdobju relativnega ravnovesja prihajalo po zaslugi Berlusconijeve, z »londonskim sindromom« frustrirane rimske vlade do obujanja na-
petosti. Sledi referat M. Kacin VVohinc, ki izpostavlja značilnosti in oblike protifašističnega odpora na Primorskem med svetovnima vojnama glede na posamezne faze in idejnopolitične tabore. A. Kalc obravnava slovensko in hrvaško izseljevanje iz Julijske krajine med vojnama s poudarki na poteku eksodusa, položaju Primorcev in Istranov v priseljenskih deželah, zlasti v Jugoslaviji in Argentini, ter političnemu delovanju emigrantskega gibanja proti fašizmu in za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. M. Pahor podaja pregled slovenskih denarnih zavodov v Trstu, od začetkov v 80-ih letih prejšnjega stoletja in hitrega vzpona, ki mu je po razpadu avstroogrske monarhije sledil najprej zastoj in nato ukinitev s strani fašizma, pri Čemer spregovori tudi o škodi, ki jo je utrpela zaradi tega manjšinska narodna skupnost.
O narodno osvobodilnem gibanju v Istri in njegovem pomenu za ves slovenski prostor piše V. Beltram, ki se osredotoča na doprinos Istre na področju oskrbovanja partizanske vojske. Avstrijski zgodovinar K. Stuhlpfar-rer obavnava nacistično policijsko in vojaško delovanje proti krajevnemu prebivalstvu in narodnoosvobodilnemu gibanju v okviru t.i. operativne cone Jadranskega Primorja od razpada Italije do osvoboditve. Metka GombaC pa nas popelje skozi zgodovino Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst, ki je od ustanovitve septembra 1944 do vzpostavitve Zavezniške vojaške uprave veljal za najvišji zakonodajni in izvršni organ, nakar se je po sili razmer spremenil v posvetovalni organ, a se je njegov vpliv na področju uprave Se vedno moCno poznal.
Referat italijanske zgodovinarke A. Vinci nas seznanja z dogajanji raziskovalnega projekta z naslovom Trst v vojni, ki so ga izpeljali na Deželnem inštitutu za zgodovino odporništva ob sodelovanju italijanskih in slovenskih zgodovinarjev. Projekt je s poglabljanjem v dinamike nacionalnega sovraštva in ločevanja, ki so med fašizmom in vojno zarezale v krajevno družbeno stvarnost, razkril nove raziskovalne in interpretacij ske dimenzije. Zanimiva je nato študija avstralske zgodovinarke slovenskega porekla Glende Sluga o zgodovini »Štiridesetih dni« projugoslovanske uprave v Trstu maja 1945, ki jo avtorica predstavlja kot »eksperiment« kulturnega antinacionalizma«, ki se je nato z vsemi znanimi kontradikcijami uresničil v federativni Jugoslaviji. B. GombaC obravnava problem osvoboditve Trsta v luCi interesov velesil in zatiranega lokalnega prebivalstva, željnega svobode in enakopravnih nacionalnih razmerij. M. Vergi-nella pa piše o pomenu historio-grafske rabe ustnih virov, ki nam po eni strani pomagajo zapolniti dokumentarne vzreli, po drugi pa osvetljujejo subjektivno raven doživljanja zgodovine. S preučevanjem ustnih pričevanj tržaških partizanskih borcev se nam tako primorski antifašizem in narodnoosvobodilna borba prikažeta manj linearna in neprimerno bolj kompleksna kot smo jo navajeni. Tematski sklop se zaključuje s prispevki N. Troha in T. Ploj. Prva obravnava odnos pebivalstva in političnih organizacij v conah A in B Julijske krajine do posameznih zasedbenih uprav, druga pa podaja statistični prikaz premoženjske strukture optantov, ki so med oktobrom 1953 in majem 1954 zaputili izolsko območje.
V tematskih poglavjih, posvečenim regionalizmu in večjezičnemu šolstvu, lahko nadalje beremo o prepletanju prostorskega in pa kulturnega ter družbenopolitičnega razmejevanja (M. Bufon), o istrski večjezični literaturi (J. Strutz), istrskem regionalizmu (M. Rakovac), o nacionalnem sestavu šolske publikacije na koprski gimnaziji do leta 1919 (I. Markovič) izobraževanju hrvaškega učiteljstva v Kopru pred 1. s.v. (B. Jakovljevič) in modelu zgodnjega uCenja italijanščine (L. Cok). Prispevki o kulturni dediščini, ki sledijo istrski bibliografiji (N. Milani, B BuršiC Giudici, L. Pliško), pa so posvečeni Marijinim podobam (G. Luca), stvaritvam beneškega kiparja Merenga (N. Polajnar Frelih), istrskim vodnjakom (R. Starec), Čuvanju kulturnih spomenikov med 1. s.v. (D. Fortunat Černigolar) in knjižnici družine Besenghi (L Markovič). Pred knjižnimi ocenami in drugimi poročili dobimo na koncu še Članke o historiografski teoriji in praksi, in sicer o beneški kartografiji (A. Miloševič), začetkih piranskega šolarstva (D. Mihelič), puljskem škofu Altobellu Averoldiju (L. GoraliC) in uporabi računalnika v zgodovinopisju (D. Tomasella).
Zvezek je kot običajno bogato opremljen s slikovnim in dokumentarnim gradivom. Kar nekaj prispekov je objavljenih v italijanskem, angleškem in hrvaškem jeziku, da bi bile obravnavane teme lažje dostopne širšemu krogu bralcev. K izidu so prispevali številni sponzorji, kot glavni med njimi Splošna banka Koper. Ta in prejšnje številke revije Annales ter knjižne zbirke, ki izhajajo pod njenim okriljem, so na razpolgo tudi v Tržaški knjigami.
Aleksej Kalc
ALBANIJA / POTEM KO SO »OSVOJILI« NEKAJ LAŽJE DOSTOPNIH KRAJEV JUŽNE ALBANIJE
Tanki so se ustavili pred Vloro, ki bo najtežji zalogaj za režim
TIRANA - Položaj v Albaniji je iz ure v uro bolj dramatičen. Tanki so včeraj vzpostavili navidezen red v Fieru in Gjirokastm, ustavili pa s se na mostu preko reke Seman pred Mifolom, kakih 25 kilometrov severno od »vlorskega svobodnega ozemlja«, ki je Se vedno v rokah upornikov in plenilcev (na sliki AP). Kdaj bodo ukazali tankom pohod na Vloro, ni jasno. Berishev režim poskuša najprej osvojiti lažje dostopne kraje južne Albanije in bo Sele nato poskušal zavzeti Vloro, kjer imajo uporniki težke strojnice in protitankovsko orožje. Vlorskemu zgledu se je včeraj pridružila priobalna Saranda (50 kilometrov od grške meje), kjer je prebivalstvo proglasilo samoupravo in odstavilo župana. Iz zavzetega sarand-skega pomorskega oporišča so izpluli trije izvidniski Čolni, ki so se pridružili vlorskim upornikom.
Vojska se kot kaže izogiba neposrednega spopada z ljudstvom in prepušča umazano vlogo razorože-vanja vamostnim silam in tajni policiji. Prejšnjo noC so med policijsko uro aretirali 48 oseb v Tirani in eno v DraCu. S težavo napreduje tudi vračanje orožja, ki so ga odnesli iz vojaških skladišč, ker se plenilci zavedajo njegove vrednosti.
VVashington se že boji, da bo režim izkoristil sedanji kaos za dokončni obraCun z opozicijo, saj niso samo prepovedali izhajanje opozicijskih dnevnikov, tako da je včeraj izšlo le glasilo vladajoče stranke Rilindia Demokra-tika, med policijsko uro so oboroženi neznanci vdrli v
redakcijo najbolj razširjenega dnevnika Gazeta Shqi-petara in jo zažgali. Clintonova administracija pa je obenem obsodila sklep o izvolitvi Berishe za predsednika republike v pogojih izrednega stanja in se zavzema za predčasne volitve. Po zatemnitvi tujih radijskih in televizijskih oddaj ter pošiljanja prispevkov iz Albanije, je režim ob splošnih protestih nekoliko popustil. BBC je med drugim začela oddaje-ti vesti v albanščini po kratkovalovnem omrežju, tujim dopisnikom pa so omogocih pošiljanje svojih dopisov. V vsem tem kaosu pa je jasno, da skušajo vsi nekaj iztržiti, tako so prejšnjo noč neznanci ustrahovali dve vasi, kjer prebivajo pripadniki grške manjšine.

V FJK iz previdnosti poostrili kontrolo
ODMEVI / KER Ni VIDETI KRATKOROČNEGA IZHODA
Vsestranska zaskrbljenost Evrope
Kriza v Albaniji je že povzročila globoka razhajanja tudi med kosovskimi Albanci
BEOGRAD, DUNAJ, LONDON -Uradni London je »močno zaskrbljen« zaradi položaja v Albaniji, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) razmišlja o tem, da bi tja poslala posebnega odposlanca, avstrijski zunanji minister VVolfgang Schussel je Albance pozval k mirni rešitvi krize, razglasitev izrednega stanja v Albaniji pa je razcepila kosovske Albance. Britanski zunanji minister Malcolm Rifkind je včeraj izjavil, da je uradni London »moCno zaskrbljen« zaradi položaja v Albaniji.
Zaskrbljeni zaradi stopnjevanja nasilja v Albaniji, v OVSE razmišljajo, da bi v to balkansko državo poslali posebnega odposlanca, Danca Nielsa Helvega Petersena, se je vCeraj izvedelo iz diplomatskih virov na Dunaju.
Vendar pa je za to formalno potrebno uradno vabilo albanskih oblasti.
Avstrijski zunanji minister VVolfgang Schussel je albanskega predsednika Salija Berisho, albansko ljudstvo in vse tamkajšnje pohtiCne sile pozval, naj skupaj in na miren naCin prispevajo k razrešitvi težke krize v tej balkanski državi. »Obstaja namreč nevarnost, da bi na kocko postavili že dosežen in nedvomen napredek pri odpravljanju trpke dediščine komunistične diktature,« je opozoril Schiis-sel.
Nedeljska razglasitev izrednega stanja je povečala razhajanja med umirjeno in radikalno strujo znotraj gibanja za neodvisnost Kosova. »Predsednik« 1, 8 milijona kosovskih Albancev, Ibrahim Rugova, ki je malo
pred razglasitvijo izrednega stanja izrazil podporo albanski opoziciji, do sedanjih dogodkov v sosednji Albaniji še ni zavzel stališča, njegov najvplivnejši tekmec Adem Demaci pa je že izrazil podporo »naporom predsednika Salija Berishe za umiritev položaja«.
Demacijeva Parlamentarna stranka Kosova (PPK) je v uradnem sporočilu ■ pozvala »albanske ustanove, naj osebe, ki želijo nasilno spodkopati političen sistem in izzvati državljansko vojno, postavi pred sodišče.« PPK meni, da razglasitev izrednega stanja »ni nikoli dobra rešitev, vendar je bila v tem primem nujna,« in poudarja, da »sta stabilnost Albanije in ureditev kosovskega vprašanja neposredno povezani.« (STA/AFP/APA/Tanjug)
j TRST - Ob dramatičnih vesteh, ki prihajajo iz Albanije, so se tudi oblasti v Furlaniji-Julijsld krajini odločile, da : poostrijo kontrolo na mejah, preko katerih naj bi skušali j priti morebitni begunci. O tem je bil govor na včerajšnjem sestanku na tržaški prefekturi, kjer se je sestal ;; pokrajinski odbor za red in javno varnost Pričakujejo pa, da bomo na našem območju morebitni val ubežnikov ; občutili le obrobno: po kopnem bi morah prepotovati Čr-\ no goro, Hrvaško in Slovenijo, kar si je težko predstavlja-j ti, a še težje si je predstavljati, da bi se kdo odločil za pot j po Kosovu ah Makedoniji, saj bi zatem moral naprej po : Srbiji. Raje bi šli v Grčijo, kot itak že počnejo, a v nobenem od teh primerov za italijanske meje ne bi pred-: stavljah prav nobene nevamosh. Lahko pride do množic-1 nih pobegov po morju, vendar je naša dežela predaleč, skušali bi se izkrcati južneje od naših obal. Poleg tega morsko mejo itak patruljirajo italijanske vojaške in druge : ladje. Na vsak naCin bodo poostrih preventivne napore, j bodisi s koordinacijo med organi policije, ki skrbijo za kopenski in pomorski promet, kot tudi s talno povezavo | z mornarico.
Več Albancev se vrača, kot jih prihaja v Italijo
BARI - Na apulijski obali skoraj niso zabeležih ilegalnih izkrcanj Albancev, saj so varnostne sile vCeraj prestregle le štiri premražene Albance. Za Čudo se je povečalo število albanskih priselencev, ki se vrača v domovino, a so si predtem pri oblasteh izposlovali nemoten povratek. Begunskega eksodusa torej ni, izvidniški čolni, ladje in letala pa nadaljujejo z patruljiranjem v Otrantskih vratih in vzdolž apulijske obale. Obstaja namreč upravičen strah, da bi albanski tihotapci poskušali v Italijo prepeljati del orožja, ki so ga v prejšnjih dneh oplenili v albanskih vojaških skladiščih. Apulijske krajevne upravitelje pa že moti ta okrepljena vojaška in policijska prisotnost, ki bi lahko negativno vlivala na turizem.
Prebeg albanskega miga
RIM - VCeraj je na vojaškem letahču v Galatini pri Lec-ceju nenajavljeno pristal albanski vojaški reaktivec. Pilota, major Elezi in kapetan Dasci, sta italijanske oblasti zaprosila za politično zatočišče. Letalo ni bilo oboroženo, saj je reaktivec star šolski mig 15 iz petdesetih let.
Gazzetto del Mezzogiomo z novicami tudi v albanščini
BARI - Od včeraj so na straneh Gazzetta del Mezzogiomo tudi novice v albanščini, ki naj bi albanske priseljence seznanjale o položaju v Albaniji, potem ko so prekinili izdajo albanskega Časopisa Gazeta Shqiptara.
KITAJSKA / CENZURA NE USPE PRIKRITI RESNICE
Kitajske priseljence je že strah xinjianških Ujgurov
Ob novem atentatu oblasti trdijo, da tu vladata sloga
PEKING, ALMA ATA - Po trditvah nekega ujgurskega poslanca, ki se v Pekingu udeležuje zasedanja vsekitajske ljudske skupščine, v Xinjiangu (Sinkiang) ni etničnih problemov. Taka izjava je v kriCeCem nasprotju z vestmi, ki prihajajo iz te skrajno zahodne kitajske avtonomne pokrajine, ki je bila od leta 1944 do leta 1949 samostojna država Vzhodni Turkestan.
V kazahstanski Akna Ati je predstavnik ujgurske osvobodilne fronte Mugidin Muhlisi sporočil, da so predvčerajšnjim ujgurski borci izvedli bombni atentat na kitajski avtobus 120 kilometrov vzhodno od Vininga. Kitajske oblasti so seveda to vest zanikale, kot skušajo na vse načine prikriti, da Ujguri (muslimanski narod turške jezikovne skupine) že eno leto izvajajo pritiske na kitajske prišleke, jih ustrahujejo in poskušajo z vsemi sredstvi, da bi zapustili Xinjiang. Prav zaradi kitajske
cenzure so torej vesti skrajno po-mankljive in protislovne. Tako je prišlo 5. februarja v mestu Vining, ki ima večinsko kitajsko prebivalstvo, do pravega upora, ko je policija poskušala aretirati nekaj mladih ujgurskih nacionalistov. Ujgurska skupnost se je uprla aretaciji, veC tisoC protesnikov je pregazilo policijo, ki ni segla po orožju. V kasnejših neredih med Ujguri in kitajskimi priseljenci je bilo deset mrtvih in 190 ranjenih. Kot kaže, so bile vse žrtve kitajske narodnosti. Nekaj ur po pogrebu Deng Xiaopina so 25. februarja v xinjianškem glavnem mestu Urumqiju v treh avtobusih eksplodirali trije peklenski stroji, ki so povzročili sedem mrtvih. Tudi v tem primem so bile žrtve Kitajci, Peking pa je spet demantiral te atentate kot golo izmišljotino.
Ujgure to seveda ne moti, saj jih ne zanima, da so o njihovem boju seznanjeni Kitajci v Pekingu, Šanghaju, Kantonu in drugih kitajskih
mestih, zanima jih le, da so o atentatih seznanjeni Kitajci v Xinjian-gu. Oblasti namreč ne uspejo ljudem zamašiti ust, tako da se vesti o atentatih širijo ustno, kar pa je najhujše, posredovalci jih napihujejo, tako da je kitajske priseljence že strah ujgurskih grozodejstev.
Kitajska je Xinjinagu dala posebno avtonomijo. V xinjianški skupščini je po podatkih tiskovne agencije Xinhua kar 42 odstotkov poslancev ujgurske narodnosti. Xinhua navaja, da je v Xinjangu 41 odstotkov prebivalstva Ujgurov, 38 odstotkov je Kitajcev, ostali pa so pripadniki drugih etničnih skupnosti. Xinhua seveda ne navaja, da so bili Ujguri še konec petdesetih let večinski narod, da je bilo muslimanskih Kitajcev (Hui) le 200 tisoč in da sta najprej Mao Zedong s kmetijstvom, nato Deng Xiaoping z industrijo zvabila v Xianjiang nekaj milijonov Kitajcev.
OSTPOLITIK / Z OBISKOM V BUKAREŠTI
Podtajnik Piero Fassino utrjuje odnose z Romunijo
Italija drugi trgovinski in finančni partner Romunije, sodelovanje pa se iz meseca v mesec veCa in krepi
BUKAREŠTA - Italija bo vsestransko podprla Romunijo pri njenih naporih za vstop v gospodarske, politične in vojaške strukture Zahodne Evrope. To je vCeraj v Bukarešti navajal podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino med pogovori z romunskimi voditelji. Fassinov obisk spada v okvir nove italijanske »ostpolitik«, s katero poskuša Italija utrditi svojo politično in gospodarsko prisotnost na tako strateško pomembnem območju kot sta srednja Evropa in Balkan, kjer postkomunistične države gradijo demokracijo in tržno gospodarstvo.
Zanimanje italijanske zunanje politike za Romunijo je vsekakor upravičeno, saj je prav Romunija od vse držav tega območja v zadnjih treh leti pokazala izredno dinamičnost pri vzpostavitvi trgovinskih in drugih odnosov z Italijo. Po podatkih urada ICE v Bukarešti je Italija trenutno drugi trgovinski partner Romunije takoj za Nemčijo. Lani je trgovinska izmenjava znašala kar 4.618 milijard lir, italijanski izvoz se je povečal za 13, 4 odstotka, romunski pa za 16, 7 odstotka.
Aktivni saldo za Italijo znaša približno 444 milijard lir. Italija v Romrmijo izvaža stroje, industrijsko opremo, nadomestne dele, usnje, tekstil in hrano, medtem ko uvaža obleke, livarske in lesne polizdelke, Čevlje in plastične mase.
Tudi glede investicij igra Italija pomembno vlogo, saj je druga po Južni Koreji in pred Nemčijo. V Romuniji deluje veC italijanskih družb, med katerimi so najpomembnejše Parmalat, Eni, Agip, Nuova Telespazio, Butan Gas, Ansaldo, Italstrade in veC manjših družb iz severovzhodne Italije. V Romunijo pa se širijo tudi italijanski banCni zavodi. Pred kratkim so v Bukarešti odprli Italijansko-romunsko banko, v kateri so turinska San Paolo, Banco di Sicilia in Romunska banka za zunanjo trgovino. V kratkem naj bi v Bukarešti odprla svojo podružnico tudi Banca di Roma.
»Romunija je dežela z ogromnim gospodarskim in investicijskim potencialom za Italijo, do katere se ta balkanska država obrača z vse večjim zaupanjem,« je povedal Andrea Ambra, direktor urada ICE v Bukarešti.
SOVODNJE / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Večina za proračun opozicija vzdržana
Sprejeli tudi načrt za vodovodno omrežje Nov grb in prapor no vpogled občanom
GORICA / KULTURNA IN TURISTIČNA PONUDBA
Goriški grad je cilj le bežnih obiskov
Število gostov raste, toda malo jih je iz tujine Letos jim pripravljajo bogat spored razstav
V petek se je na redni seji sestal sovodenjski občinski svet. Na dnevnem redu je bilo kar trinajst točk, med katerimi so bile deležne največ pozornosti odobritev programskega poročila za obdobje 1997-99, odobritev večletnega proračuna za isto obdobje in odobritev proračuna za leto 1997 (s pooblastilom za začasno poslovanje). Po soglasni odobritvi zapisnika prejšnje seje so svetovalci vzeli v pretres določitev cen in površin za odstop deležev v občinski obrtniški coni. Zupan Igor Petejan je predlagal rahel povišek (od 18 tisoč na 19 tisoč lir na kvadratni meter), kar je svet soglasno sprejel, medtem ko bo ostala nespremenjena cena (15 tisoC lir na kv. meter) za odkup površinske pravice. Nato so še določili in ocenili zemljišča, ki jih občina namerava prodati.
Sledila je daljša obravnava proračuna in programskega poročila za poslovno leto 1997 in triletje 97-99. Smernice in načrte občinske uprave je orisal odbornik za finance Zdravko Kuštrin. Po podrobnem pregledu prihodkov in izdatkov je Kuštrin nakazal glavne investicije, ki jih nameravajo izvesti, Ce se bodo uresničila pričakovanja v zvezi s prihodki od prodaje dobrin in iz prenosov kapitelov ter s prihodki, ki izvirajo iz posojil seštetimi z upravnimi ostanki. Gre za gradnjo novega bolj funkcionalnega županstva (prva faza), informatizacijo osnovnih šol, izredno vzdrževanje Čistilnih
naprav, ureditev ekoloških površin, gradnjo in obnovo športnih naprav, obnovitev občinskih vodnjakov, razširitev in obnovo cest, izboljšanje mreže javne razsvetljave, turistične in naravovarstvene posege (t.i. Objektiv 2 Evropske unije) in obnovo stranskega vodovodnega omrežja.
Po krajši razpravi in pozitivnem mnenju preglednika računov je bilo na vrsti glasovanje: proračun za poslovno leto 97, za triletje 97-99 in programsko poročilo so podprli svetovalci večine, predstavniki opozicije pa so se vzdržali z utemeljitvijo, da kljub dobro pripravljenemu proračunu (svetovalec Klede je v tem smislu pohvalno ocenil trud upraviteljev) se dela vseeno premikajo prepočasi.
Po tem najbolj zahtevnem delu petkovega občinskega sveta je župan, v dokaz, da stvari le ne teCejo tako počasi, predstavil pripravljalni načrt za delno obnovitev vodovodnih cevi v So-vodnjah. NaCrt, ki ga je pripravil inž. Zorzin in zadeva vse' vaške stranske ulice so svetovalci soglasno sprejeli. Prav tako soglasno je svet odobril pogodbo z goriškimi Mestnimi podjetji za storitve, ki bodo odslej skrbela za vzdrževanje javne razsvetljave. Svetovalci so morali nato izbrati novega preglednika občinskih računov za triletje 97-99: na osnovi seznama predlaganih revizorjev, ki so ponudili svojo razpoložljivost, se je večina
svetovalcev opredelila za Marzia Lambertija.
Deseta točka dnevnega reda je predvidevala odobritev občinskega grba in prapora. Podžupan prof. Leopold Devetak je opisal razne osnutke, ki jih je v skladu s številnimi obstoječimi pravili in zakonskimi predpisi izrisal arhitekt Antoni iz Nabrežine, nato pa je nakazal tistega, na katerega je uprava še posebej osredotočila svojo pozornost. Tudi svetovalci manjšine so izrazili svoje odobravanje, vendar se je občinski svet po krajši razpravi odločil, da pred dokončno odobritvijo nudi občanom možnost, da si osnutek ogledajo.
Po odobritvi sprememb konvenkcije-sta-tuta CISARFO iz Gradišča ob SoCi so bila na vrsti sporočila župana. Naj med temi omenimo to, da je dežela pred kakim tednom konCno predstavila občini svoje ugovore v zvezi z regulacijskim načrtom. Ti ugovori so sedaj skupaj s prizivi občanov v pretresu pristojnih komisij. Zupan je tudi povedal, da so po prejemu potrebnega dovoljenja iz Rima, dali v zakup dela za ojačitev javne razsvetljave na Vrhu (v okolici KSC Danica) in v Ga-brjah (na nevarnem križišču državne ceste Gorica - Trst). Zupan je zaključil z obvestilom, da bo 7. marca v Novi Gorici srečanje upraviteljev slovenskih obmejnih občin. Zadnjo trinajsto točko, razno, so zaradi dolgotrajnega in napornega zasedanja prenesli na prihodnjo sejo.
Petindvajset let mineva letos, odkar je bil na pobudo Odbora za do-rašCajoCo mladino ustanovljen športni vrtec v Gorici. Takrat, ko se je pričelo odpravljati vrzeli na telesnokulturnem področju, vrzeli, ki jih puščajo osnovna šola in vrtec, so malčki vadili v neprimernih prostorih stare (vendar dobre) dvorane pri Zlatem pajku pod vodstvom vaditeljev Mije Ušaj-CešCutove za predšolske otroke in Al-da Rupla za osnovnošolce, v upanju, da se bodo razmere izboljšale in da bodo tudi starši doumeli važnost telesnega gibanja za oblikovanje otrokove osebnosti.
Za tiste Čase je bilo vendar otrok veliko, kar 40, ki so jih starši sami vozili k vadbi.
Ob dograditvi telovadnice Kulturnega doma so se stvari izboljšale, športni vrtec je postal sekcija društva Dom,
Goriško občinsko od-bomištvo za kulturo nadaljuje s politiko valorizacije gradu kot središča kulturnega dogajanja in privlačni turistični točki. Odbornik Devetag je včeraj sklical novinarje, da bi predstavil spored razstav v letošnji sezoni, ki jo bodo 20. marca začeli z zvenečim imenom: predstavili bodo 24 grafik Marca Chagalla, last zasebnega zbiratelja. Nadejajo si, da bo ime slavnega umetnika pritegnilo obiskovalce. V mesecu do 20. aprila bodo gostom ponujali tudi prireditve programa “Gorica, pomladansko povabilo”, ki bodo povezane s sejmom turizma v srednji Evropi.
V nadaljevanju sezone bo grad gostil še razstave goriške shkarke Dore Bas-
vendar otrok je bilo zmeraj manj. Nekaterim staršem je bilo morda v podcast, da njihov otrok obiskuje splošno telesno vzgojo in ne specifične panoge (mini-basket, nogomet, mini-volley...).
V zadnjih letih se je
si (24. april-1. junij), grafike renesančnega mojstra Albrechta Diirerja (1417-1528) od 7. junija do 20. julija, od 20. septembra do konca leta pa bodo bodo z razstavo lesenih sakralnih skulptur iz obdobja gotike na Goriškem nadaljevali z ovrednotenjem krajevne umetnosti, ki so ga zaceli z lansko razstavo o gotskih cerkvah v Brdih in Posočju. Razstavo prirejajo v sodelovanju z Goriškim muzejem v Kromberku, kamor se bo presedla v začetku prihodnjega leta. V poletnem Času nameravajo prirediti še razstavo mednarodne grafike.
Predstavitev sezone je bila priložnost za prikaz podatkov o obisku gradu v zadnjih letih. V letu 1994 so našteli 33.911
število otrok začelo spet veCati, tako da jih je letos kar 35, ki prihajajo v telovadnico dvakrat tedensko - s kombijem, naravnost iz obeh goriških slovenskih vrtcev.
Ob koncu vadbene ure pa pridejo po njih mami-
obiskovalcev, leta 1995 jih je bilo 41.422, lani pa 45.573. Podatki so pozitivni, Čeprav gre upoštevati, da gre navadno za enodnevne, bežne obiske. Najboljši so pomladni meseci (šolski izleti) in delno poletni z obiski gostov iz obmorskih letovišč. Skoraj polovica obiskovalcev je iz naše dežele (47%), dober je obisk iz Veneta (17%) in drugih krajev Italije (21%). Presenetljivo malo je tujih gostov: 5% iz Avstrije, en sam odstotek in Slovenije (453 obiskovalcev), po 3% pa je gostov tako iz držav Članic EU kot iz nečlanic. Podatki, je priznal odbornik Devetag, dokazujejo, da bo treba še dosti delati na promociji in informiranju tako v Sloveniji kot drugod v tujini.
ce in oCki, ki so pred leti sami bili “cicibani” športnega vrtca, tako kot tudi same vaditeljice -Damijana CešCut, Katja Culot in Francesca Bruno.
Na sliki: otroci in vaditeljice športnega vrtca
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.40-20.00-22.15 »Romeo e Giulietta«. I. Leonardo di Caprio in Claire Danes.
VITTORIA 3 spored Vittoria off: 18.40-20.30-22.20 »Go now«. Rež. Michael VVinterbottom.
CORSO 17.15-19.40-22.00 »Larry Flint, oltre lo scandalo«. W. Harrelson.
H] OBVESTILA
KMEČKA ZVEZA prireja jutri, 6. t.m., avtobusni prevoz za udeležbo na manifestaciji v Brescii glede kvot mleka in vabi elane, da se je udeležijo. Informacije nudijo na sedežu KZ v Ul. Malta 2, tel. 531644.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da so izoblikovali osnutka za občinski grb in prapor. Občanom sta na vpogled v tajništvu na županstvu do 22. marca v urniku za stranke. Ob petkih med 11. in 12. uro je prisoten tudi odbornik za kulturo za morebitna pojasnila s tem v zvezi.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
sporoča, da bosta avtobusa 8. marca odpeljala po sledečem redu: prvi avtobus ob 8. uri iz Podgore, mimo gostilne Primožič v Stan-drež; drugi avtobus ob 8. uri iz Sovodenj (pri cerkvi) v Standrež.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL posluje po sledečem urniku: ob ponedeljkih, torkih, sredah in petldh od 10. do 18.30, ob Četrtkih od 13. do 18.30. Knjižnica obvešča uporabnike, da je rok izposoje en mesec, nakar je treba plačati zamudnino (5 tisoC lir).
H RAZSTAVE
V	RAZSTAVNIH PROSTORIH KATOLIŠKE KNJIGARNE v Gorici je do 20. marca na ogled razstava Marjana Miklavca. Razstavo si lahko ogledate po umiku knjigarne.
V	OBČINSKI KNJIŽNICI V ROMKAH je odprta razstava slik Iva Petkovška. Pripravili so jo ob petkovi prireditvi v počastitev Dneva slovenske kulture.
B_____________IZLETI
DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU prireja od 26. do 31. avgusta križarenje po Sredozemlju z obiskom Tunizije in Malte. Podrobnejša pojasnila nudijo Jožef Fer-letic (Poljane), Michele De Lorenze (Doberdob) in Al-do Jarc (Doberdob).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi na velikonočni ponedeljek, 31. marca, izlet po Vipavski dolini, z vodenim ogledom starega mesta Križ in obiskom Vipavske kleti. Po kosilu bo družabnost s plesom, tombolo in žrebanjem prihov. Prijave na sedežu ob sredah do 12. marca in pri poverjenikih.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, Ul. sv. Mihaela 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
NOVICE
Vaje na strelišču nad Selcami
Aktivnosti na vojaškem strelišču nad Selcami se bodo v marcu odvijale v sledečih dneh: 5. in 6. marca, od 10. do 12., 18. in 20. ter od 25. do 27. marca vsakič od 8.30 do 17. ure. V omenjenih dneh je prepovedan dostop na območje strelišča, ki bo označeno z rdečimi zastavicami in zavarovano.
Ruplova knjiga v Tržiču
V	občinskem socialnem centru v Tržiču so predsi-noCi na pobudo občinskega odbomištva za kulturo predstavih italijansko izdajo knjige prof. Alda Rupla Zaznave in odtekni (Percezione e sfumature). Avtorja je predstavil prof. Silvio Cumpeta.
Gledališče za šole v Tržiču
V	okvim gledaliških prireditev za šole bo danes v TržiCu ob 11. uri baletna predstava “Fantasia di Pi-nocchio” v izvedbi gledališča G. Verdi iz Trsta.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLVOENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Primorska Poje
GORICA - Kulturni center Lojze Bratuž Sobota, 8. marca 1997 ob 20.30
NASTOPAJO:- MoPZ Šempeter- Septet Bača Podbrdo -ZPZ Tabor, Opčine - MIPZ Tabor Kalc 1869, Knežak - Oktet Simon Gregorčič, Kobarid - MePZ Obala, Koper
Vljudno vabljeni!
Tržič: za peterico Alžircev se je izgubila vsaka sled
Kljub poostrenemu nadzorstvu se je vCeraj v tržiškem pristanišču izgubila vsaka sled za petimi Alžirci starimi od 20 do 30 let, ki so v soboto pripluli v pristanišče Portorosega skriti v podpalubju sirske tovorne ladje Ayyoub. Beg peterice povzroča določeno zaskrbljenost, saj policija sumi, da utegnejo slepi potniki biti islamski integralisti, morda na begu od civilne vojne, ki pretresa njihovo državo, morda pa tudi namenjeni pripravi kakega terorističnega dejanja v Evropi.
Pozornost policije so pritegnile nekatere nenavadne okoliščine. Ladja Ayyoub je v Tržič priplula po postanku v alžirski luki Annaba, kjer se je po vsej verjetnosti vkrcala peterica. Na razliko od podobnih
primerov, ko so ilegalni potniki navadno laCni in razcapani reveži, peterica ni kazala znakov stradanja, po oblekah, urah in drugih značilnostih pa je bilo videti, da se jim ne godi prav slabo. Luška kapetani j a jih je dala pripreti v ladijsko kabino, pod odgovornostjo kapetana sirske ladje, za vsak primer pa so zastražili tudi bankino. Vsi ti ukrepi niso zalegli: peterica je vCeraj izginila. Policija preverja morebitne odgovornosti kapetana in posadke sirske ladje. Zdi se res Cpdno, da bi Alžirci, ki bi bili morali biti stalno “pod ključem”, kar tako izginili brez zunanje pomoči. Zaenkrat še ni znano, ali bo ladja, ki je bila iz TržiCa namenjena v Marghero, lahko redno odplula danes.
TELESNA VZGOJA ZA NAJMLAJŠE / KAR 35 OTROK PRI VADBI SZ DOM
Četrt stoletja športnega vrtca
o
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podruinica Milano UL 0218069191,806919201 -fac 02186465358
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podruinica Milano
Vse zunanje trgovinske in druge bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
r ISTAT / URADNI PODATKI POTRDILI NAPOVEDI
Letna inflacijska stopnja od 2,6% na 2,4%
Februarja lani je inflacija znašala točno 5%
. Prehrambeni izdelki so se celo pocenili
______SOVODNJE / OBČNI ZBOR SGZ ZA GORICO_
Slovenski gospodarstveniki premeščajo težave novih časov
Predsednik Hadrijan Corsi o razvoju in nalogah združenja
RIM - Tudi dokončni podatki potrjujejo pričakovanja: inflacija se je prejšnji mesec ustalila na rekordno nizki stopnji 2,4%.
Letna inflacijska stopnja se je od letošnjega januarja na februar zmanjšala od 2,6% na 2,4%, in včerajšnji uradni podatki vsedržavnega statističnega zavoda Istat potrjujejo napovedi, ki so jih izdelali že pred nekaj tedni na podlagi cen v nekaterih pomembnejših italijanskih mestih, med katerimi je tudi Trst. Pri izračunu niso upoštevali dodatnega znižanja cene električne energije, ki ga je odredilo lacijsko upravno sodišče. Porast cen se je torej spet znižal po treh mesecih zastoja (od novembra lani do januarja letos) na 2,6% letne inflacijske stopnje.
Prejšnji mesec so narasli stroški za
LJUBLJANA - Za vse, ki prihajajočo pomlad običajno izkoristijo tudi ža to, da postorijo kaj v hiši in okoli nje, so danes na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprli sejem Alpe Adria - Dom, prvi v nizu treh sejmov Alpe Adria, ki jih namerava letos organizirati Ljubljanski sejem. Na sejmu, ki se letos razteza na rekordnih 9000 kvadratnih metrih razstavnih površin, se s stanovanjsko opremo in gradbenim materialom predstavlja 438 razstavljalcev iz 22 držav. Med njimi je največ slovenskih, avstrijskih in italijanskih podjetij.
Sejem Alpe Adria - Dom je odprl podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Valter Drozg, ki je ob tem, poudaril, kako pomembno je sodelovanje Slovenije v skupnosti držav na območju od Alp do Jadrana. O nadaljnji krepitvi gospodarskega sodelovanja na tem območju so se pred tednom dni v Ljubljani dogovorili tudi predsedniki gospodarskih zbornic Delovne skupnosti Alpe Jadran.
Sejem Alpe Adria - Dom se letos ponaša s še posebej bogato ponudbo stavbnega pohištva in gradbenega materiala, na ogled pa so tudi ogrevalne in prezračevalne naprave, kopalniška oprema, audio in video program, program vrtne opreme ter notranja oprema za dom. V hah A je na ogled stavbno pohištvo in drobno ročno orodje, v A2 stavbno pohištvo in gradbeni materiah, ki so razstavljeni tudi v halah C in D ter v kleti hale B. V hah D so na ogled tudi barve in laki, v hah B je razstavljena keramika, kopalniška oprema in avdio-video tehnika, v B2 in v prvem nadstropju hale B izdelki za notranjo opremo, hala G pa je namenje-
zdravje (+0,4%) zaradi podražitve nekaterih zdravil, pa še cene prevozov, hotelov in javnih lokalov (+0,3%) zaradi po- ' dražitve storitev mehaničnih delavnic in cen v gostinjstvu. Februarja letos pa so se znižale cene prehrambenih izdelkov (-0,3%), ker so se znižali nakupni stroški na debelo za meso, ribe in sadje.
V primerjavi s prejšnjim februarjem, ko je inflacija na letni osnovi znašala polnih 5%, so se najbolj podražili stroški za stanovanja, vodo, električno energijo in goriva (+5,2%), šolanje in izobrazbo (+4%), za obleke, obutev in zdravje (+3,2%), za hotele in javne lokale (+2,9%). V zadnjih 12 mesecih pa so zabeležili najmanjši porast cen pri stroških za razne storitve (+0,8%), za prosti Cas, predstave in kulturo (+1,4%) in pri cenah prehrambenih izdelkov (+1,5%).
na parketom in ogrevalno-prezraCevalni tehniki. Zapolnjen je tudi paviljon JurCek, kjer obiskovalci najdejo notranjo opremo in opremo za vrt.
Razstavljala, ki so letos zapolnili celotno razpoložjivp površino sejmišča, bodo na svojih stojnicah pripravah številne predstavitve, pri nakupu razstavljenih izdelkov pa obiskovalcem nudijo tudi popuste.
Sejmu Alpe Adria - Dom, ki bo odprt do nedelje, bo Cez dober teden dni, med 18. in 22. marcem, sledil popularni turistični sejem Alpe Adria, v začetku aprila pa še sejem Alpe Adria - Kulinarika. (STA)
SOVODNJE - Položaj v katerem so se v zadnjem Času v Italiji znašli mah trgovci in obrtniki ni prav nic rožnat. Novi davki, vsak dan novi predpisi, različno tolmačenje istih v državnih uradih, marsikateremu malemu podjetniku odvzamejo voljo do prizadevanja in dela. Vrh vsega se mah trgovci znajdejo pred vsak dan hujšo konkurenco velikih trgovskih družb, ki vsepovsod odpirajo trgovske centre in dojedajo kliente. Slovenski trgovci in obrtniki se znajdejo v podobnem položaju kot njihovi kolegi širom države. Vrh vsega goriško trgovino pesti tudi sprostitev gospodarstva v sosednji Sloveniji, kjer, dan za dnem, odpirajo nove trgovine, ki, hoCeš noCeš, odvzemajo tradicionalne kliente goriškim trgovcem.
O vseh teh vprašanjih smo veliko Culi na 2. rednem obenem zbom Slovenskega gospodarskega združenja za Gorico, ki je prejšnji petek bil v Kulturnem domu v Sovodnjah. Zanimivo v tem ožim je bilo poročilo predsednika Hadrijana Corsija, prav tako so bila zanimiva poročila načelnikov sekcij in diskutantov. Goriško združenje se je pred šestimi leti osamosvojilo. Že nekaj Časa pa je težnja za odkrito sodelovanje s SDGZ v Trstu. Komisija zastopnikov obeh združenj že vec Časa išCe naCin kako prih v bodoče do tesnejšega sodelovanja. Vse kaže, da so zelo blizu sporazumu (to sta povedala tako predsednik Corsi kot predsednik SDGZ PeCenik). Med posamičnimi sekcijami, še zlasti med elani gostinske, je sodelovanje naravnost vzorno. Prav pa bi bilo doseči sodelovanje tudi na tehnični ravni.
Predsednik Corsi in drugi diskutanh, še zlasti Igor Cemic, ki je govoril v imenu sekcije za zunanjo trgovino, so podčrtali dejstvo, da se je na meji položaj spreme-
nil, in da se bo še bolj takrat, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko zvezo. Meje ne bo več, goriški Slovenci bodo morali biti pripravljeni na nov izziv. Govora je bilo o težavah, ki zanimajo carinsko poslovanje na goriškem mejnem prehodu; z njimi se soočajo bodisi trgovci kot špediterji in avtoprevozniki. Corsi je povedal, da so dobri stiki z Gospodarsko zbornico v Novi Gorici, prišlo pa je tudi do sode lovanja Goričanov na 1. goriškem sejmu, ki je bil lani v Novi Gorici. Cemic pa je omenil, da je treba obnovih stike z državami (podjetja in banke) nekdanje Juge slavije, s katerimi je prej bilo veliko pe slov.
Predsednik Corsi se je dotaknil tudi nekaterih vprašanj, ki pobliže zanimajo slovensko prebivalstvo pri nas. Pomanjkljivo je sodelovanje s slovensko še lo, na tem področju bo treba nekaj narediti. Tudi ni pravega stika s Slovenskim zavodom za poklicno izobraževanje. Pe trebno je najti pravi odnos do bank. Ze v maju in juniju 1994 je SGZ v Gorici ope
zarjalo krovni organizaciji, da na bančnem področju nekaj ni v redu. V oktobru tistega leta je prišla komisarska uprava v Kmečko banko. »Vse tri slovenske Iranke na Goriškem so danes podvržene veliki nevarnosti,« je dejal predsednik združenja. Povedal je tudi, da smo bik priče nekaterim gospodarskim polomijam, ki pa jih ne kaže pogrevah. V Gorici je v končni fazi izdelave načrt širitve avtoporta. Skladišča in servisni centri naj bi Gorici koristih takrat, ko bo meja odpravljena. Istočasno pa bo to še en hud udarec slovenski narodnostni skupnosh v Standrežu, saj bo odvzete še nekaj zemlje. SGZ se je uveljavilo tudi s prisotnostjo nekaterih svojih elanov v raznih komisijah na zbomid, pri BNPS, v goriški in sovodenjski občini (sovodenjsM župan ing. Marko Petejan je poslal pismen pozdrav zborovalcem). Primorski dnevnik naj poveča svojo pozornost na gospodarsko problematiko na Goriškem, je še dejal Corsi. Predsednik je še apeliral na večje sodelovanje elanov pri delu združenja. Z našimi gostilnami bomo uspeh, Ce bomo v vsakdanje poslovanje uvedli kvahteto, je bilo napisano v poročilu Avguština Devetaka (v njegovi odsotnosti ga je prebral direktor Igor Orel). Na kvahteto ponudbe je opomnil predsednik sekcije male trgovine Benedikt Kosič, tako da bomo znali privabih kupce iz Slovenije. Drago Tomšič se je potožil o težavah obrtnikov in o zaposlitvi mladih. Načelnik nadzornega odbora dr. Stefan Bukovec pa je govoril o strukturi združenja in o družbi GO Servis, ki bi sicer svoje poslovanje morala poveCah za kakšnih 15-20 odstotkov; izdatke je treba namreč izenacih s prihodki, sicer bodo potrebni neprijetni rezi.
Problemov imajo torej slovenski trgovci in obrtniki kar veliko. V glavnem gre za male podjetnike, takšne, ki se vsak dan soočajo z vedno hujšimi napadi trgovskih velikanov. V prihodnjih letih bo treba tu najh najbolj primemo rešitev.
Marko VValtritsch
V petek v Ravenni občni zbor ACCOA
V petek, 7. marca, bo na sedežu Trgovinske zbornice v Ravenni občni zbor Združenja trgovinskih zbornic za Cezjadransko področje - ACCOA. Ta organ je ob razkroju Jugoslovanske federacije nasledil mešano trgovinsko zbornico Ital-Jug, ki je po vojni orala ledino gospodarskega sodelovanja med obema sosednjima državama. Gre za zahtevno dediščino, ki je glede na spremembe v bližnjih državah doživela preoblikovanje in razširitev delokroga na ves Srednje-evropski prostor. V okviru matičnega združenja ACCOA in območnih delegacij Milan, Trst, Gorica, Ancona in Ravenna so v teh letih nastale dvostranske zbornice za Slovneijo, Hrvaško, Bosno.
Petkov občni zbor, ki se bo zaCel ob 14.30 (prvi sklic ob 13.30) bo razdeljen na dva dela. Uvodni seminarski del bo obravnaval pereča vprašanja o izmenjavi in sodelovanju med Italijo in državami partnerkami: razni strokovnjaki in operaterji bodo poglobili problematiko prevozništva. V nadaljevanju pa bo skupščina elanov ACCOA zadostila statutarnim obveznostim: glavno in področna poročila za leto 1996, predračun in program za tekoCe
poslovno leto, odobritev pravilnikov območnih delegacij za Emilijo Romagno in Lombardijo, potrditev novih elanov vodstva
Slovensko deželno gospodarsko druženje in posamezni elani slovenske stanovske organizacije so bili med ustanovitleji Ital-Jug in tudi naslednice ACCOA, ki nima lahkega življenja v spremenjeni mednarodni politični in gospodarski šahovnici. 0 tem poročajo dramatični dogodki teh dni v sosednji Albaniji, kjer so prisotni tudi naši podjetniki. Za dejavno in zavestno spremljanje dogajanja pa je nujno in koristno sodelovah v takih organih, kot je ACCOA, zato vabimo vse člane, ki so v to vključeni, da se udeležijo omenjenega občnega zbora, ki bo na Trgovinski zbornici v Ravenni, drevored Farini 14 (Dvorana Cavalcoli). Organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8 (tel. 040/362949), je na razpolago za dodatne informacije in za zbiranje poverilnic (deleg) podjetij, ki se ne bi mogla udeležiti občnega zbora. Te se dostavi ali pošlje po faksu do Četrtka, 6. trn., na štev. 362692.
LJUBLJANA / VČERAJ OTVORITEV
Sejem Alpe AdrioOom
	4. MAREC 1997	v LIRAH	
5	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1679,00	1724,00
m n	nemška marka	987,00	1007,00
	funt šterling	2717,00	2772,00
3 o	švicarski frank	1132,00	1162,00
W N J-	belgijski frank	47,36	49,36
	francoski frank	290,00	300,00
s (/)	danska krona	256,00	266,00
55 01 GC	norveška krona	241,00	251,00
•tf W K-	švedska krona	218,00	228,00
•H. u ■9* *n	kanadski dolar	1223,00	1263,00
iss a	portugalski eskudo	9,42	10,32
Z> M	nizozemski gulden	872,00	897,00
£E ^	avstrjski šiling	139,20	143,70
Q	španska pezeta	11,26	12,36
<	grška drahma	. 6,04	6,84
NI	irski šterling	2624,00	2704,00
/irv-	japonski jen	13,45	14,35
m S	avstralski dolar	1290,00	1360,00
Hn f	madžarski florint	8,75	11,50
	hrvaška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,60	11,00
		
4. MAREC 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	. prodajni
ameriški dolar	1682,00	1712,00
nemška marka	990,00	1008,00
francoski frank	291,00	301,00
nizozemski gulden	872,00	897,00
belgijski frank	47,51	49,31
funt šterling	2697,00	2777,00
irski šterling	2618,00	2713,00
danska krona	257,00	267,00
. grška drahma	6,16	6,76
kanadski dolar	1222,00	1257,00
švicarski frank	1133,00	1158,00
avstrijski šiling	139,36	143,86
slovenski tolar	10,60	11,00
	
4, MAREC 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1703,320
EKU	1938,040
nemška marka	996,910
francoski frank	295,510
funt šterling	2753,760
nizozemski gulden	886,410
belgijski frank	48,321
španska pezeta	11,765
danska krona	261,370
irski funt	2668,420
grška drahma	6,360
portugalski eskudo	9,929
kanadski dolar	1243,570
japonski jen	13,981
švicarski frank	1148,640
avstrijski šiling	141,650
norveška krona	245,400
švedska krona	223,400
finska marka	334.050
MILANSKI BORZNI TRG
4. MAREC 1997		INDEKS MIB-30: +0,69%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	12.333	+2,92	Mediolanum	14.939	+ 1,91
Bca di Roma	1.233	-0,24	Montedison	1.266	+2,42
Boa Fideuram	4.375	+1,46	Olivetti	641	+2,00
Benetton	19.899	+2,07	Parmalat	2.442	+2,60
Comit	3.536	+1,08	Pirelll Spa	3.491	+3,92
Credit	2.328	+0,12	Ras	15.579	+ 1,47
Edison	9.576	+2,54	Rolo	17.927	+0,75
Fiat	5.530	+3,07	Saiperm	7.506	-1,14
Gemina	985	+2,91	San Paolo To	11.957	+ 1,05
Generali	30.747	+0,51	Sirti	10.790	+ 1,81
Imi	14.897	+2,50	Štet	7.557	+2,92
Ina	2.242	+0,71	TIM	4.415	+ 1,44
Italgas	6.138	+0,40	Telecom Ita	4.249	+4,21
La Fondiaria	6.692	+2,81			
Mediaset	7.115	+0,28			
Mediobanca	11.309	+2,65			
»
NOVICE
V evropski košarkarski ligi Teamsystem že danes
BOLOGNA - Košarkarji Teamsystema bodo danes v Bologni v prvi tekmi osmine finala evropske lige gostili špansko Cajo San Femando iz Seville. Poleg te tekme bo danes na sporedu še srečanje med Asvelom (Fra) in Estudiantesom iz Madrida. Ostale tekme bodo jutri, za italijanske ljubitelje košarke pa bo najbolj zanimiv spopad med Stefanelom in Kin-derjem. Ostali pari osmine finala so naslednji: Alba Berlin (Nem) - Barcelona (Spa), Panathinaikos Atene (Grč) - Limoges (Fra), Efes Pilsen Istanbul (Tur) -Maccabi Tel Aviv (Izr), Partizan Beograd (ZRJ) -01ympiakos Pirej (GrC) in Gibona Zagreb (Hrv) -Smelt Olimpija Ljubljana. Igra se na dve zmagi, v morebitni tretji tekmi pa bo domačin prvoimeno-vana ekipa vsakega para.
Nepričanovan poraz odbojkarjev ŠK Dob
DUNAJ/CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so v zadnjem kolu konCnice avstrijskega odbojkarskega prvenstva v 1. zvezni ligi nepricanovano podlegli slabše uvrščeni ekipi Sokol Dunaj z 1:3 (17:15, 10:15, 12:15, 14:16). Kljub porazu si je ekipa slovenskega trenerja Bojana Ivartnika zagotovila nastop v tekmovanju štirih najboljših avstrijskih ekip za naslov avstrijskega prvaka. Lestvica po končanem play-offu: 1. Donaukraft Dunaj 34, 2. Union Enns 28, 3. PL Salzburg 27,4. SK Dob 16. (I.L.)
Sinner izločil Haarhuisa
ROTTERDAM - V nadaljevanju 1. kroga mednarodnega moškega teniškega turnirja ATP v Rotterdamu z nagradnim skladom 725.000 dolarjev je Nemec Martin Sinner presenetljivo izločil Nizozemca Paula Haarhuisa s 6:3 in 6:4. Uspešen je bil tudi drugi nemški tekmovalec David Prinosil, ki je s 6:2, 2:6 in 6:3 premagal Ceha Karola KuCero.
H NOGOMET / ČETRTFINALE V LIGI PRVAKOV^
. * /,
llilll
gosli Juventus
w _	_ __
Norvežani so v ligi že izločili Milan
Sodnik: Batta (Fra)
Po trimesečnem premoru bodo danes
na sporedu prva Četrtfinalna srečanja v TV prenos bo po Canale Sob 20.30. evropski ligi prvakov. Od italijanskih Na ostalih srečanjih je najbrž Bomssia ekip je ostal v konkurenci Juventus, ki bo v prednosti pred Amcerreom, Ajax je fa* danes igral v Trondheimu, kjer se je v ne- vorit z Atleticom, zelo negotovo pa bo deljo končalo-svetovno prvenstvo v nor- najbrž srečanje med Manchester United dijskem smučanju. Nasprotnik Turinca- in Portom. Turincani branijo naslov, fi-nov bo norveški prvak Roseborg, Lippije- nale pa bo letos 28. maja v Miinehnu. vi varovanci so seveda favoriti, da se po DANAŠNJI SPORED (20.30): Bomssia dveh srečanjih (povratna tekma bo 19.	Dortmund (Nem) - Auxerre (Fra), Ajax
marca) uvrstijo v polfinale. Toda naloga	Amsterdam (Niz) - Atletico Madrid
ne bo lahka. Ne smemo namreč pozabiti, (Spa), Rosenborg Trondheim (Nor) - Juda so Norvežani premagah Milan na San ventus (Ita), Manchester United (Ang) -Siru in ga tudi izločili. Imajo zelo dobro FC Porto (Pori), organizirano igro, njihova glavna moč pa Jutri bodo odigrali tudi prve Cetrtfinal-se pokaže pri prostih strelih in pri igri z ne tekme v pokalu pokalnih zmagoval-
glavo po prekinitvah. V primera uspeha se bo Juventus v polfinalu pomeril z zmagovalcem dvoboja med Atleticom Madrid in Ajaxom iz Amsterdama.
VERJETNI POSTA VI
cev. Fiorentina bo gostovala v Lizboni, kjer je Čaka Benfica (TV prenos bo ob 20.45 po Rete 4), v ostalih treh srečanjih pa se bodo pomerili še Pariš Saint Ger-Atene (Groj Brann Ber-
Stensaas, Bergddlmo, Strand,
Soltvedt, Brattbakk. Jakobsen, Rushfeldt	srečanja bodo 20. marca.
Juventus: Peruzzi, Torricelli, Montero, Branilec naslova je Pariš Saint Ger-Ferrara, luliano, Di Livio, Deschamps, main, finale pa bo 14. maja v Rotterda-Jugovič, Zidane, Vieri, Amoruso.	mu.
r TENIS / PRVENSTVO C3/C4 h
V otvoritvenem nastopu gajevke gladko izgubile z openskim ATO
V soboto gostujejo v Vidmu
Gaja - AT Opicina 0:3
Grgič - Ragusin 1:6, 3:6, Rossman - Fantina 6:7, 2:6, GrgiC/Rossman - Fantina/Ragusin 6:2, 1:6, 2:6.
Gajevke so deželno teniško prvenstvo C3/G4 zaCele s pričakovanim porazom z openskim ATO, ki je eden od favoritov za konCno zmago. Povedati je treba, da so gajevke v primerjavi z lanskim letom tehnično precej napredovale, da znajo igrati, vendar pa na tekmah dajo precej manj od tistega, kar dejansko zmorejo. Morda jim manjka pravi tekmovalni duh in zato v ključnih trenutkih, ko bi bilo treba doseči odločil-
ne točke, prepustijo pobudo nasprotnicam. Tako je bilo tudi tokrat in razmeroma gladki izidi v posameznih setih so dokaj varljivi, saj v sami igri ni bilo take razlike. Poleg tega igralke Gaje tudi premalo variirajo igro. V igri dvojic sta Grgičeva in Rossmanova zlahka dobih prvi niz, nato pa, najbrž tudi zato, ker je bila igra dvojic po vodstvu gostij z 2:0 zgolj formalnost* popustih in Openki sta dobili še tretje srečanje.
Pri Gaji je zaradi bolezni manjkala Tatjana CaC, v soboto pa se naše igralke podajajo na gostovanje v Moreno pri Vidmu, kjer se bodo pomerile z DLF.
KOŠARKA / PRVENSTVO MLADINCEV IN NARAŠČAJNIKOV
NOGOMET / REMI ZAČETNIKOV PRIMORJA
Kontovelovi in Borovi naraščajniki nadaljujejo z dobrimi nastopi
Kontovelcem derbi z Borom B - Mladinci Brega Ključ. Miot le en polčas
Naraščajniki Zarje izgubili s Ponziano
MLADINCI
Breg Ključ. Miot - SGT 73:112 (43:45)
BREG: TauCer 42, Baldi 15, Lakovič 12, Santi 2, KocjanCiC 2, Žerjal, Crisetig. PON: Santi.
Mladinci Brega so zdržali en polčas, v katerem so se povsem enakovredno kosali s SGT. V nadaljevanju pa je Brežanom zmanjkalo moCi, gostje pa so s stalnim presin-gom visoko zmagali. Za dobro igro v prvem delu zasluži pohvalo vsa ekipa, najbolj pa se je izkazal Devan TauCer, ki je dosegel tudi 42 točk. NARAŠČAJNIKI Bor B Autocarrozzeria Bo-
ris - Kontovel 38:106 (13:61)
BOR: Lombardo 7, Miloševič 2, Premru 19, Družina 6, Veni, Sunjerga 2, Scar-cia 2; trener: Jogan.
SON: 11.
KONTOVEL: Sibelja 8, Rogelja 4, Šušteršič 17, Do-glia 22, Hrovatin, KocjanCiC 7, Semec 24, Žagar 12, Gregor! 12; trener: Meden.
SON: 25, PON: Gregori in Semec.
Derbi med Borom B in Kontovelom se je zaključil z visoko zmago gostov. Resnici na ljubo pa sta ekipi maloštevilnemu občinstvu postregli z dokaj skromno predstavo. Domačini, ki igrajo v tem prvenstvu z mlajšo postavo, so nastopili le s sedmimi igralci, poleg tega pa so Mednovi fantje skozi vseh 40 minut predvajali pressing obrambo po celem igrišču, tako da ni bil zmagovalec nikoli v dvomu. Pri poražencih zasluži pohvalo Julij Premru, pri zmagoviti ekipi pa je ob običajnih strelcih Dogli, Semcu in Šušteršiču, dobro zaigral Igor Sibelja. (Niko)
Libertas - Bor A Ediauto
52:95 (18:48)
BOR: Kafol 18 (4:7), Stokelj 30 (6:9), Cossutta 21 (1:3), Krmec, Lovriha 16 (2:2), Romano 10 (2:6), To-lentino; trener: Krečič.
PM: 15:27. SON: 18. PON: Romano.
Naraščajniki Bora A so v zaostalem srečanju zlahka spravili na kolena šibko eki-
po Libertasa, Čeprav so nastopili v dokaj zdesetkani postavi. Naši so zlasti v prvem polčasu dobro igrali v obrambi, saj so bili domačini povsem nemočni proti agresivni conski razvrstitvi 2:3. Tudi napad je deloval kar dobro povezano. Resnici na ljubo pa SvetoivanCani v nasprotnikovi obrambi niso imeli velike ovire. Za lep uspeh in predvsem za vložen trud bi tokrat pohvalili vso ekipo. (Niko)
Dopolavoro Ferroviario -Bor A Ediauto 39:56 (17:33)
BOR: Pison, Tolentino 4, Gaburro 16 (2:8), Stokelj 14
(6:7), Cossutta 3 (1:2), Krmec, Kodrič 2, Lovriha 11 (1:2, Romano 6 (2:8); trener: KreCič.
PM: 12:27. SON: 9.
Proti šibki, a zelo agresivni in zaradi tega nevarni ekipi, so borovci v zelo napeti tekmi zasluženo zmagali in utrdili visoko uvrstitev na lestvici. Tekma je bila brez pravega razloga zelo živčna, za to pa so poskrbeli v glavnem domači košarkarji. Naši so skušah vselej obdržati mimo kri, to pa jim je uspelo zlasti v prvem polčasu, ko so igrali zbrano in oganizirano bodisi v obrambi kot v napadu.
V drugem polčasu so KreCiCevi fantje doživeli trenutek zmede. Na srečo pa so se pravočasno spet zbrali in brez večjih težav tekmo zmagali. V prihodnjem kolu Čaka Bor domaCe srečanje s Santosom. (Niko Stokelj)
OSTALA IZIDA: Libertas - Ottica Ziglio 122:49, Santos - Don Bosco A 56:95.
VRSTNI RED: Don Bosco A 24, Kontovel in Bor A Ediauto 20, Intermuggia 18, DLF 14, D. Bosco B, Libertas 10, Servolana 6, Santos 4, Bor B 2, Ottica Ziglio 0.
NARAŠČAJNIKI
Ponziana - Zarja 2:0 (1:0) .
ZAJA: Jaš Gregori, Križ-mancic, Jan Gregori, Batti, Zomada, Longo (Damjan Gregorij, Berce, Kariš, Primosi (Mase), Manzin, Skrl.
Za poraz proti vodilni Ponziani sta bili prav gotovo usodni dve začetniški napaki Zarjinega vratarja, vsekakor pa so imeli ves Casterensko premoč in so tako tri točke zaslužili. Zarjani si tokrat niso ustvarili ene same prave priložnosti za gol. Tržačani so prvi »kiks« vratarja izkoristili sredi polčasa, ko je vse kaza-
KOŠARKA / PRVENSTVO ZA KADETE IN DEČKE
Jadranovci uspešni po podaljšku
Pri dečkih poletovci dobili derbi z Borom - Lahka zmaga Kontovela s Santosom
KADEH
Jadran - Libertas 67:65 (58:58, 34:30)
JADRAN: Stefančič 4, Vol turno 5, Smilovich 3, KrCaliC 3, Valente 25, Hrovatin 10, Paoletic 15, Buka-vec, Bogateč 2, Fonda; trener Furlan.
3T: Valente 4, Hrovatin, KrCaliC 1
Jadranovcem je uspelo premagati Libertas šele po podaljšku, Čeprav so (po izenačenem prvem delu) v 30. minuti že vodili s 53:36. Ko je bil nasprotnik že na kolenih, pa je sledilo katastrofalnih deset minut, v katerih so plavi dosegli le pet točk. Izgubili so veliko število točk, obrambe praktično ni bilo in še sreCa, da se je vse končalo tako, kot se je. V podaljšku so jadranovci bolj natančno izvajah proste mete in zasluženo slavili.
Ge bi ocenjevali samo prvih trideset minut, bi plavi zaslužili odlično oceno. Vsekakor je zmaga razveseljiva in je sad ekipnega truda, najboljši posameznik pa je bil spet Valente.
OSTALI IZIDI: Bicinicco - Pall TS 75:86, UBC Videm - Zoppola 67:45, Don Bosco - Staranzano 81:78, Arte - Cervignano 52:73, Pall. Go - Pol. Camia 96:45.
VRSTNI RED: UBC in Pall. Go
30, Don Bosco in Pall. TS 28, Camia 18, Staranzano 16, Zoppola 12, Bicinicco in Libertas 10, Arte, Jadran in Cervignano 8.
DEČKI
Polet - Bor 64:60 (28:34)
POLET: Ma. Suhadolc 6, M. Suhadolc 2, Švab 4, Peric 12, Guštin 16, Piccini 22, Pavat, Jevnikar, Fer-luga, Jerman 2, Berdon, BeliCiC; trener Vitez
3T: Piccini.
BOR: Kemperle 2, KrCaliC 3, Mir-ceta 2, Floridan 16, DedagiC 14, Miloševič 7, Premru 10, Sunjerga 4, Pi-tacco; trener Jogan
3T: Miloševič
V zelo izenačenem srečanju so se na koncu veselili poletbvci, Čeprav je treba priznati, da je bil Bor v prvih treh Četrtinah boljši nasprotnik in je stalno vodil. Vodstvo Svetoi-vanCanov, ki so res zaigrali zelo dobro, je sredi tekme znašalo tudi že deset točk, vendar so v zadnji tretjini Vitezovi varovanci z izredno zagrizenostjo spremenili potek srečanja in zmagah. V vrstah zmagovalcev se je najbolj izkazal Erik Piccini, pri borovcih pa sta bila najboljša Ognjen DedagiC in Iztok Floridan.
Kontovel - Santos 67:58 (35:27)
KONTOVEL: Rogelja 19, Čemja-va, Zavadlal 1, Budin 3, Aleks Ma-tiacich 23, Emili, Kosmina 10, Sossi 2, Stoka, Andrea MatjaCič 9.
PON: Aleks Matiacich
Proti razmeroma skromnemu Santosu, ki pa je po višini prekašal naše košarkarje, so Kontovelci dosegli zanesljivo zmago. Ves Cas so vodih, najvišjo prednost pa so imeh v dragi četrtini, ko so vodih tudi za 15 točk. V tretji Četrtini pa so se gostje približali na samo dve točki, toda takrat je Kontovel z dobro obrambo spet zanesljivo povedel in brez težav zmagal. Na splošno so vsi zai-grali dobro, posebej pa je treba omeniti Andreja Sossija, ki je dosegel prvi točki, pohvalo pa zaslužita še Damir Kosmina in Andrea MatjaCiC. Kontovel je nastopil brez svojega najboljšega strelca Nabergoja, ki si je poškodoval gleženj na tekmi z Borom pred tednom dni in bo verjetno počival še dva tedna.
OSTALI IZIDI: SGT - Don Bosco 61:84, Servolana - Libertas 43:87, DLF - Barcolana 97:99.
VRSTNI RED: Nuovo verde Don Bosco 20, Poggi, SGT Časa materas-so in Polet 16, Bor 12, Libertas 10, DLF in Barcolana 6, Kontovel 4, Servolana 2, Santos Autosandra 0.
lo, da se bo polčas zaključil brez zadetka in pa takoj na začetku drugega polčasa, ko so z drugim golom odločili srečanje. Reakcije zarjanov ni bilo, sicer pa se je poznala odsotnost dveh napadalcev, tako da je bila špica napada brez prave moCi. (d.gr.)
I/.IIJI: CGS - Olimpia 0:11, Zaule - Opicina 1:3, Costa-lunga - Montebello DB 1:2, Domio - Chiarbola 1:0, Ponziana - Zarja 2:0.
VRSTNI RED: Ponziana 40, Opicina 37, Olimpia 36, Zarja 27, Chiarbola in Montebello DB 18, Costalunga 17, Esperia 16, Domio 10; CGS in Zaule 8.
PRIHODNJE KOLO: Zarja - Domio.
ZAČETNIKI
Primorje Tehtal - San Gio-vanni 2:2 (0:2)
Strelca za Primorje: Strain in Kante
PRIMORJE:	BernetiC,
Stoka, Franco, Ota, Milic, Cecchi (Furlan), Kante, Pipan, lozza, Strain, Bath.
V zelo privlačni tekmi so ProseCani igrah neodločeno s San Giovannijem, Čeprav bi po igri zaslužili zmago. Bili so stalno v premoči, gostje pa so iz dveh protinapadov dosegli dva zadetka V 2. delu so dobro reagirali in Strain je najprej iz prostega strela zmanjšal izid, nato pa je Kante izenačil. ProseCani so še napadali, toda pri strelih na gol niso imeh sreCe in gostje so tako odnesli točko.
Primorje je med tednom odigralo tudi zaostalo srečanje z Opicino in zmagalo z 2:1 (1:0). Strelec je bil Strain, tekma pa ni bila preveč lepa, saj so ProseCani preveč podcenjevah nasprotnika, katerega so v prijateljski tekmi premagah s 5:0. Oba zadetka je iz prostega strela dosegel Strain.
OSTALI IZIDI 1. KOLA: F.
Olimpia - Ponziana A 0:12, Muggia - San Luigi 0:1, Opi-cina - Domio 1:2, S. Sergio A - CGS 5:0.
PRIHODNJE KOLO: Ponziana A - Primorje
Deželno mladinsko prvenstvo
1/11 Ji 21. KOLA: Staranzano - San Sergio 1:6, Gradese -Muggia 1:1, Itala San Marco -Capriva 2:0, Juventina - Aqui-leia 2:2, Mossa - San Luigi 2:1, Ronchi - Ponziana 1:2, San Canzian - Primorje 2:1.
VRSTNI RED: Ronchi 49, Ponziana 46, San Sergio 45, Itala 40, San Canzian 35, Gradese 32, San Luigi in Mossa 31, Muggia 25, Aquileia 20, Capriva 17, Primorje 16, Staranzano 14, Juventina 11.
PRIHODNJE KOLO: Primorje - Juventina
SMUČANJE
V soboto zadnja tekma prvenstva USSI
Deželni Časnikarji so se v soboto pomerih na predzadnji smučarski tekmi letošnjega prvenstva, ki ga prireja Deželna zveza športnih Časnikarjev in podjetje Promotour. Tokrat so tekmovali na Nevej-skem sedlu. Skupni zmagovalec je bil ponovno »super« Mario Marzari, slovenski Časnikarji pa so se tudi izkazali. Gorazd Vesel je bil namreč tretji na lestvici kompenziranih Časov, kjer imajo prednost starejši oziroma bolj »izkušeni« smučarji. Na lestvici realnih Časov pa je bil Erik Dolhar dugi.
Veliki finale letošnjega smučarskega prvenstva Časnikarjev bo v soboto na Piancavallu, kjer naj bi prišlo tudi do medsebojnega soočanja med Časnikarji in politiki, ki bodo merili moCi v paralelnem slalomu.
ODBOJKA / POLFINALE DEKLIC
ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
Slogašice v prvi tekmi presenetljivo ugnale Kontovel
Za uvrstitev v finale se poteguje šest ekip - Bor z Alturo v petek
Naraščajnice: Kontovel in Sloga A doslej še brez izgubljenega niza
Prvi uspeh borovk, Brežanke so pokazale premalo, da bi lahko slavile Pri dečkih je združena ekipa naletela na premočnega nasprotnika
ZaCel se je polfinalni del, v katerem nastopa Sest ekip, od teh so tri slovenske. Po vnaprej določenem ključu je organizator na osnovi uvrstitev v kvalifikacijskem delu sestavil tri pare. Pari se bodo med seboj pomerili dvakrat, boljša ekipa po obeh tekmah pa se bo uvrstila v finale, kjer se bodo po sistemu vsaka proti vsaki pomerile tri najboljše ekipe. Zmagovalec pa bo seveda pokrajinski prvak. Sloga - Kontovel 3:1 (15:13,14:16,15:5}
SLOGA: Coretti, Crissani, Cvelbar, Gregori, Kovačič, Maurel, Obad, Žagar.
Kontovel: Bukavec, Collia, Bottigelh, Švara, Stoka, Milic, Hrovatin, Antonini, Starc, Sossa, Vitez, Prašelj.
V prvi od izločilnih tekem v play-offu (na sliki) za osvojitev pokrajinskega naslova je v nedeljo prišlo do majhnega presenečenja, saj je Sloga, ki ni veljala za favorita, na Opčinah premagala Kontovel. Tekma sama ni bila na visoki tehnični ravni, saj lahko mimo trdimo, da je tokrat živčnost prevladala nad igro. Igralke obeh ekip so močno občutile pomembnost tekme in zato niso zaigrale tako, kot bi rade in kot prav gotovo znajo. Veliko je bilo napak na obeh straneh, slogašice pa so še najbolj grešile na sevisu. Kljub vsemu sta bila prva dva seta zelo izenačena in le na koncu je prvega osvojila Sloga, drugega pa Kontovel. V ostalih pa je domaCa ekipa takoj prevzela pobudo v svoje roke in prednost obdržala do konca. Povratno srečanje bo v petek na Kontovelu. (bika)
Ostala izida: Virtus A - Area A 3:0 (15:6, 15:8, 15:4), Bor - Altura bo v petek.
DEČKI
Multinvest - Immobiliare A 0:3 (9:15,4:15,10:15)
MULTINVEST: Bogateč, Grilanc, Mikolj, PeCar, Stopar, Spetič.
Združeni ekipi tokrat ni uspel podvig. Drasicevi varovanci so morali tako kot v začetku prvenstva priznati premoč ekipi A Immobiliare, ki v prvenstvu še ni okusila poraza. Že na samem začetku je bilo jasno, da naši fantje niso kos nasprotniku, ki je veliko boljši. ZaCeli so pogumno in v uvodnem nizu dose-gli 9 točk. V drugem setu so popolnoma odpovedali, kot tudi v začetku tretjega in takoj zaostajali 4:11. Nato so nekoliko reagirali in se približali nasprotniku na 10:13. VeC pa niso zmogli. Po tem porazu ne morejo več dohiteti vodilne ekipe, a če bodo v nadaljevanju zaigrali, kot znajo, lahko še upajo na solidno uvrstitev. (Mik)
Ostali izid 10. kola: Area B - Virtus 0:3.
Vrstni red: Area A16, Vol-ley club 10, Multinvest, Vol-ley 80 Virtus 6, Area B 2.
NARASCAJNICE
Skupina A
SGT - Sloga B 2:1 (15:11, 15:17,15:11)
SLOGA B: Dessi, Gantar, Kralj, Pohlen, Starec, Weh-renfennig.
Sloga B je v nedeljo nastopila s še mlajšo postavo kot običajno, saj je krstni nastop opravila še ne 12-letna Fanika Starec, ki je povsem uspešno prebila odbojkarski led. Tekma je bila v vseh treh setih napeta in izenačena. Domačinke pa so bile le pri-sebnejše in jim je uspelo osvojiti prvi in tretji niz, Sloga B pa si je priigrala svojo drugo točko. (Inka)
Ostali izid: Area A - Virtus A 1:2.
Vrstni red: Area A 9, Vir-
tus A 8, Altura 3, Sloga B in SGT 2.
Skupina B
Azzurra - Sokol 0:3 (0:15, 0:15,3:15)
SOKOL: Picciola, ZužiC, Kodrič, Šemi, Lansetti, Milkovič.
Sokol je zmagal po samih 27 minutah (ne) igre. Nasprotnice so po servisu Sokola redkokdaj spravile žogo Cez mrežo, tako da je bila tekma za premočne zmagovalke žal povsem nekoristna.
Kontovel - Area B 3:0 (15:0,15:1,15:3)
KONTOVEL: Kocjan, Hrovatin, Antonini, Guštin, Starc, Vitez, Sossa, Prašelj, Žuc, Kobau.
Kontovelke so še CetrtiC zmagale brez izgubljenega niza. Area jim ni bila dorasla, v prihodnjem kolu pa bodo Kontovelke igrale z Alturo, s katero delijo 1. mesto.
Ostali izid: Altura A - Virtus B 3:0.
Vrstni red: Kontovel in Altura 12, Area B in Sokol 6, Virtus B in Azzurra 0.
Skupina C
Ricreatori - Sloga A 0:3 (12:15,6:15,1:15)
SLOGA A: Calligaris, Coretti, Cvelbar, Hrovatin, Maurel, Simeone, Udovič, Žagar.
Sloga A je tudi tokrat osvojila vse tri razpoložljive točke, Čeprav v soboto ni zaigrala tako, kot zmore. Slogaši-cam se počasi začenja poznati utrujenost, saj nastopajo iste igralke tudi v odbojkarskem in rokometnem prvenstvu v mladinskih igrah, tako da se jim tekme in treningi vrstijo kot na tekočem traku. Tako so se zlasti v prvih dveh setih morale pošteno potruditi, da so stile odpor domače ekipe, saj jim resnično ni šlo od rok. Vsekakor pa je bila razlika v
tehničnem znanju le prevelika v korist Sloge seveda, da bi lahko prišlo do presenečenja. (Inka)
Ostali izid; Virtus C - Orna B 0:3.
Vrstni red: Sloga A 9, Area C 6, Ricreatori A in Orna B 3, Virtus C 0.
Skupina D
Bor - Computer Discount 2:1 (10:15,15:3,15:12)
BOR: Bandino, Ciacchi, Zompichiatti, S. in D. Bevi-lacqua, Degrassi, Furlani, Husu, Derganc, Stanič
Borovke so po nekaj nesrečno izgubljenih tekmah končno prebile led in zasluženo slavile prvo prvenstveno zmago. Po izgubljenem uvodnem nizu so plave zaigrale, tako kot znajo in učinkovito gradile igro. Nasprotna ekipa pri gradnji igre borovkam ni bila enakovredna, zelo dobra pa je bila v
obrambi. Poudariti pa je treba, da so borovke tokrat dobro servirale in da servisov niso grešile, kar je bilo verjetno odločilnega pomena za zmago. (T. G.)
Breg - Oma A 0:3 (11:15, 6:15,2:15)
BREG. Gregori, Zerjul, Be-nedetti, Koren, Capponi, Plet-tersech, Spetič, Ferluga, Bla-sevich, KrižmanCiC, Berzan.
Tokratni nasprotnik je bil res pretrd oreh za Brežanke. To pa vsekakor ni v opravičilo, saj so s svoje strani »belo-plave« pokazale najslabšo predstavo letos. Pomanjkljive so bile v vseh elementih in predvsem pa so preveč grešile. V naslednji tekmi bodo morale igrati bolj zbrano, Ce bodo hotele ohraniti drugo mesto. (A.M.)
Vrstni red: Oma A 8, Breg 5, Bor in SanVAndrea 4, Ricreatori 2.
H KOTALKANJE / POKRAJINSKO PRVENSTVO ZA NARASCAJNICE
Dva brona Daše Hrovatin
Solidna je bila tudi druga poletovka Francesca Roncelli
Konec preteklega tedna je bilo na odprtem kotalkališču Poli-sportive Opicina pokrajinsko prvenstvo za naraščajnice v umetnostnem kotalkanju. Ob lepem sončnem in toplem vremenu je prvenstvo s skoraj dvajsetimi tekmovalkami lepo uspelo, zadovoljni z razpletom pa so bili tudi pri kotalkarskem odseku Poleta, saj se je Daša Hrovatin (na sliki, foto Kroma desno) dobro odrezala in osvojila kar dve bronasti medalji. Potem, ko je v jutranjih obveznih likih pristala na 7. mestu, je v prostem programu z zelo dobrim nastopom osvojila tretje mesto, visoke ocene do 3, 7 točke pa so ji omogočile tudi osvojitev brona v kombinaciji. Poudariti velja, da je Hrovatino-
va leto dni mlajša in bo torej v tej kategoriji tekmovala tudi prihodnje leto. Skupaj s France-sco Roncelli, ki je s sedmim mestom v prostem programu in z osmim mestom v obveznih likih in kombinaciji pristala v zlati sredini, si je Hrovatinova tudi zagotovila nastop v deželni fazi.
Konec tedna bo na kotalkališču društva PAT prvenstvo v deželni A kategoriji. Za Polet bo nastopila Maja Berzi. Istočasno bodo tekmovale tudi najmlajše, Poletove barve pa bosta branili Irina PoCkar in Lara Simoneta.
Rezultati narašCajnic, obvezni liki: 1. Monica lurincich (PAT), 2. Valentina Sincovich (PAT), 3, Nicole Medizza (Pol. Opicina), 7. Daša Hrovatin, 8. Francesca
Roncelli (obe Polet); prosti program: 1, Medizza, 2. lurincich, 3. Hrovatin, 7. Roncelli; kombinacija: 1. lurincich, 2. Medizza, 3. Hrovatin, 8. Roncelli.
ODBOJKA / ČLANSKA POKRAJINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
Obvestila
Vl.žDBor trdno v vodstvu, pri moških na čelu združena ekipa
V derbiju v 1. ženski diviziji Brežanke boljše od Kontovelk - Slogašice v 2. ženski diviziji razmišljajo o play offu - Poraz Brega s SGT
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skupina A
Virtus - Sloga B 0:3 (12:15, 9:15,14:16)
SLOGA: DrasiČ (10+10), Milic (3+0), Mauri (2+1), Savarin (1+4), Mikolj (5+7), Peterlin (2+3), Stopar.
Igralci Bora in Sloge so proti pepelki prvenstva dosegli novo zmago, s katero ohranjajo prvo mesto na lestvici v A skupini. Združena ekipa je tokat zaigrala slabše kot ponavadi, vzrok za to Pa je treba iskati v tem, ker so igralci preveč podcenjevali nasprotnika, proti kateremu so letos v prijateljskih tekmah sicer že dvakrat izgubili. Virtus pa je nudil slab odpor, tako da je tekma po prvih dveh setih potekala enosmerno. Slab sprejem je sicer preprečeval našim fantom bolj raznovrsten napad, ki pa je bil kljub temu še kar učinkovit. V tretjem setu pa sta si bili ekipi enakovredni. Stalno sta se izmenjavali v vodsvu.V konCnici Pa je nasprotnik povedel še s 14:12. Kaj bi se zgodilo, Ce bi Virtus zmagal ta set, se ne ve, na sreCo pa so se slogaši zbrali in v razburljivi konCnici dobili set in
s tem tudi tekmo. (T.D.)
Ostala izida 5. kola: Volley club A - Area A 2:3, SanfAndrea - Le Volpi 2:3.
Vrstni red: Area Immobiliare, Sloga B in Le Volpi 6, Volley club A 4, SanfAndrea 2, Virtus 0.
Skupina B
Izidi 4. kola: Prevenire - Sgt 3:0, Volley club B - Volley 80 0:3, Sloga A - Old Cats odigrana sinoči.
Vrstni red: Volley 80 8, Sloga A, OLd Cats in Prevenire 4, Sgt 2, Volley club B 0.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Breg - Kontovel 3:1 (15:13, 16:17,15:7)
BREG: D. in M. Zeriali, Can-ziani, Laurica, Sturman, S. Sancin, U. in I. Pettirosso, Družina, Carboni.
KONTOVEL: Čeme, Bogateč, Sossa, J. in N. Milic, Švara, Stoka, Bukavec, Gollia, Battigel-li.
Slovenski derbi se je v Dolini konCal z zmago domačink. Derbi je zanesljivo pripadel bolj izkušenim Brežankam, Čeprav so se igralke Kontovela odločno borile za vsako žogo. Brežanke so
takoj začele odločno in borbeno ter z dobro igro osvojile prva dva seta. V tretjem je bil Kontovel nekoliko bolj priseben. Povedel je takoj s 4:0 in obdržal prednost, Četudi minimalno vse do končnice. Brežanke pa se niso predale in so uspele izenačiti izidi pri 14:14, a so zaradi nekaterih zgrešenih servisov v konCnici in z netočno igro prepustile set Kontovelkam.
V Četrtem in zadnjem setu so Brežanke takoj povedle z 8:0. Z zbrano igro so nato prednost obdržale, Kontovelkam pa so največ težav povzročale z dobrim napadom in tako na najboljši način zaključile tekmo v svojo korist. (Lela)
Bor - Julia 3:0 (15:3,15:8,15:0)
BOR: Ažman 14+2, I. Flego 9+5, M. Flego 4+2, Macho 5+2, Sadlovvski 0+0, Sternad 2+1, Virgiglio 0+0, Rogelja, MihCeviC, Faimann.
Borovke nadaljujejo uspešno pot in tako ostajajo med favoritinjami za prestop v višjo ligo. Tokrat so z malce spremenjeno postavo povsem nadigrale skromno Julio, ki plavim ni nudila nikakršnega odpora. O tekmi sa-
mi ni kaj dosti povedati, saj so borovke nasprotnice premagale v pičlih štiridesetih minutah, zadnji set pa so osvojile brez izgubljene točke. V naslednjem kolu Čaka borovke srečanje proti ekipi S ant’ Andrea, ki je njihov glavni konkurent v boju za napredovanje. (T. G.)
Ostala izida 6. kola: SanfAndrea - Pallavolo TS 3:0, Virtus -Killjoy 0:3.
Vrstni red: SanfAndrea in Bor 12, Killjoy in Breg 8, Pallavolo Trieste in Kontovel 4, Virtus in Juha 0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Izid: Oma - Altura 3:1, Area A - SanfAndrea bo jutri.
Vrstni red: Prevenire 6, Oma 4, SanfAndrea in Altura 2, Area Immobiliare A 0.
Skupina B
Sloga - Area Immobiliare B 3:0 (15:0,15:6,15:1)
SLOGA: Canziani, Cauter, D’Agostini, Ferluga, Gregori, Hrovatin, Kette, Kovačič, Kufer-sin, Sossi, Strain, Žagar.
Mlada Slogina ekipa v drugi diviziji nadaljuje z zmagami, saj je bila tokratna že Četrta zapored.
Slogašice seveda vodijo na lestvici in si počasi tudi ustvarjajo dober položaj za morebitni nastop v play offu, ki bi ga glede na prikazano igro prav gotovo zaslužile. Nasprotnik tokrat slo-gašicam ni bil dorasel in je potrdil, da je zadnje mesto na lestvici povsem zasluženo. Slogin trener je preizkušal različne postave, ne da bi se učinkovitost njegove ekipa kakorkoli spremenila in naše igralke so zmago osvojile v rekordnih 35 minutah. (Inka)
Sgt - Breg 3:0 (15:6, 15:12, 15:13)
BREG: Kalc, Slavec, Bet, Žerjal, Rodella, Cossutta, Jelka in Irina Sancin, Mingot, Cok, Criti.
Zaradi slabega začetka je uvodni niz kmalu splaval po vodi, v preostalih dveh pa so bile Brežanke enakovredne nasprotnicam, v drugem setu pa so celo vodile s 6:1, vendar so v končnicah obakrat popustile. Za dobro igro v napadu pohvalo zasluzi Inka Žerjal.
Ostah izid 4. kola: Area B - Le Volpi 1:3.
Vrstni red: Sloga 8, Sgt in Le Volpi 4, Area Immobiliare B in Breg 0.
SK BRDINA
vabi vse elane, prijatelje in ljubitelje smučanja, da se polnoštevilno udeležijo tekme za 16. zamejsko smučarsko prvenstvo. Upi-sovanje na sedežu kluba, Proseska 131 v ponedeljek 10. ter sredo 12. t. m. Informacije po telefonu na številkah 212859 ter 213905.
SPDG
prireja v nedeljo, 9. marca društveno tekmovanje v spustu in deskanju. Prireditev bo na Trbižu. Ob tej priložnosti bo vozil tudi avtobus. Informacije na tel. St. 0481/33029.
SZ BOR
obveSCa vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo ob večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Za vse dodatne informacije telefonirati v urad, na St. 51377, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
ZSSDI
obveSCa, da bo goriski urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30.
PRIREDITVE
14
Sreda, 5. marca 1997
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V soboto, 8. t. m., ob 18. uri: Boris Kobal »Afrika ali na svoji zemlji«.
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
Danes, 5. t. m., ob 20.30 (red B) baleta »Orpheus« in »Pulcinella«.
Ponovitve: jutri, 6.3., ob 20.30 (red C); petek, 7.3., ob 20.30 (red L); sobota, 8.3,, ob 16. uri (red G) in ob 20.30 (red S); nedelja, 9.3., ob 16. uri (red D); torek, 11.3., ob 20.30 (red E), sreda, 12.3., ob 20.30 (red F); Četrtek, 13.3., ob 20.30 (red G).
Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Danes, 5. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan) gostovanje gledališč Teatro Stabile delVUmbria in Teatro Metastasio iz Prata z Goldonijevo komedijo »Le avventure della villeggiatura«. Režija Massimo Castri. V abonmaju: odrezek 16 modri.
Jutri, 6. t. m., ob 18. uri srečanje z izvajalci. Vstop prost.
Od 1. do 6. aprila: M. Shakespeare »La tem-pesta«. Režija Glauco Mauri. Nastopata Glauco Mauri in Roberto Sturno. Predstava v abonmaju: odrezek št. 9 rumen.
Gledališče Miela - Gledališče Cristallo Teatralmente intrecci
V	soboto, 8. t. m., ob 21. uri v gledališču Miela: Moby Dick/Teatri della Riviera bo predstavilo delo »Carta prima del Milion. Appunti in lingua foresta«. Delo je priredil in v njem tudi nastopa Marco Paolini.
Za informacije tel. 390613, 365119.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	petek, 7. t. m., ob 20.30 premiera: Mary Coyle Chase »Harvey«. Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija Piero Maccarinelli.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 18. in v sredo, 19. t. m., ob 20.30: Bertold Brecht »Nella giungla delte citta« v izvedbi gledališke skupine I Magazzini iz Firenc. Režija Federico Tiezzi; nastopata Sandro Lombardi in Roberto Trifiro.
GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
V	soboto, 15. t. m. ob 20.45, in v nedeljo 16. t. m. ob 17.00 se bo skupina GTD predstavila z delom »Noi delle vecchie provincie ovvero Maldobrie di časa nostra« Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Nastopajo: Laura Bardi, Mimmo Lo Vecchio, Liliana De Ganeva.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 6. trn., ob 20.30 filmsko gledališče: »Antonija«; režija Marleen Gorris.
KOROŠKA
CELOVEC
Pri Joklnu (Badgasse 7): v petek, 7. marca, ob 20. uri škotska in irska glasba s skupino Malin Head.
SELE
Farna dvorana: danes, 5. marca, ob 19.30 predavanje z diskusijo »Svet mora biti lepši, skupno ga gradimo«.
GLOBASNICA
Farna cerkev: v soboto, 8. marca, ob 19.30 Globaški kulturni teden - pasijonsko petje in koncert na orglah.
ŠENTJANŽ V ROŽU
V Regionalnem centru: jutri, 6. t.m., ob 19.30 predavanje ergoterapevtke Kriste Krušic na temo »Opravljajte dela brez bolečin.
GLASBA

FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	torek, 18. marca, ob 20.30 Dva klavirja -Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zup-pin. Na sporedu Brahms, Ravel in Milhaud.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 10. marca ob 20.30 koncert pianistov Emanuele Bellio in Massima So-menzija. Na sporedu Ravel, Hindemith.in Stravinski.
Gledališča Rossetti
V	nedeljo, 16. marca od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lucia Dalle! Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kan-tavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente' popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
GORICA
Kulturni dom
Glasbena matica - koncertna sezona 1996/97
V	petek, 21. marca, ob 20.30 Dva Klavirja -Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zup-pin. Na programu Brahms, Ravel, Milhaud.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 22. marca, ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora in orkestra. Vodi Mirko Cuderman. Na programu Scarlatti (Stabat Mater) in Schubert (Missa in C).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	Četrtek, 13. marca, ob 20.30 »Amadeus Chamber Orchestra«, dirigent Agnieszka Duczmal, pianistka Dorota Kapala. Na programu Gorecki, Kilar, Grieg in Britten
RAZSTAVE
TRST
Občinska galerija Trg Unita:
Dp 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi.
Miramar - Skulptura v parku
Na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljst-vom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6)
Do 7. t. m. razstavlja umetnik Ottavio Bomben.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4)
Do 11. t. m. je na ogled razstava Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«. Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Gostilna »Stalletta«
(Ul. dei Giuliani 36)
Do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«.
RAZSTAVE
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija (Burggasse 8): do 31. t. m. »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije.
Kunstforum Bauholding AG: do 19. t. m. razstavlja Rudi Benetik.
Konjušnica Miramarskega gradu
Na ogled je razstava-labotatorij Bruna Muna-rija »L’arte di tutti«.
Gledališče Rossetti -Spazio Rossetti
Na ogled je razstava Čira Galla.
Gledališče Miela
Do 13. t. m. je na ogled fotografska razstava Andrbja Chabota na temo »L’erotismo del ci-mitero«.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala.
Pokrajinski muzej
Do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«.
Galerija Kulturni dom
V petek, 7. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave F. Morandi iz Vidma.
Katoliška knjigarna
Do 20. t. m. (urnik knjigarne) je na ogled razstava Marjana Miklavca.
Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 23. marca razstavlja umetnik Jakob Wiister.
	VOZNI RED VLAKOV				
	VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	KRSTA	SMER	URA	KRSTA	SMER
4.09	(D)	Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke	(1.14)	(IC)	iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro
		(6.04)			(0.07), Tržič (0.50).
5.41 6.02	(IR) (IC)	Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.	(1.50) (6.30)	(IR) (R)	Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Tržič (1.27). Portogruaro (5.13), Tržič (6.07).
6.51	(R)	Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja.	(7.02)	(D)	Portogroaro (5.49), Tržič (6.38).
7.17	(E)	Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke	(7.41)	(D)	Portogruaro (6.35), Tržič (7.16).
		(9.15).	(7.58)	(E)	iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33).
8.04	(IC)	Tržič (8.26), Portogmaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom).	(8.45)	(E)	iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22).
9.01	(IR)	Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59).	(9.13)	(R)	Portogruaro (7.52), Tržič (8.44).
			(10.05;	(E)	iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro
11.01	(IR)	Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be-			(9.00), Tržič (9.42).
		netke (12.59).	(10.55	(IR)	Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič
12.04	(IC)	Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z dodatkom).			(10.32).
			(11.55;	(E)	Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), Tržič (11.32).
12.39	(R)	Tržič (13.04), Portogruaro (13.58).	(13.55:	(IR)	Benetke (11.55), Mestre (12.05), Portogroaro (12.49), Tržič (13.32).
13.00	(D)	Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Benetke (15.02).	(14.55]	(IR)	
					Benetke (12.55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), Tržič (14.32).
14.01	(IR)	Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be-	(15.31:		
		netke (15.59).		(R)	Portogroaro (14.11), Tržič (15.04).
14.08	(R)	Tržič (14.36), Portogruaro (15.34) - občasna vožnja.	(15.48:	(IC)	iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič
14.55	(IC)	Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom).	(16.23]	(D)	(15.24). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), Tržič (16.00).
15.17	(D)	Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Benetke (17.15).	(16.56]	(IC)	iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogroaro (15.56), Tržič (16.33).
16.01	(IR)	Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59).	(17.55]	(IR)	Benetke ^5.55), Mestre (16.05), Portogroaro (16.49),
17.17	(E)	Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11).	(18.48]	(R)	Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogroaro (17.26), Tržič (18.21).
17.29 18.01	(R) (IR)	Tržič (17.57), Portogruaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be-	(18.55’ (19.11]	(D) (R)	Benetke (16.55), Portogroaro (17.05), Tržič (18.32). Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogruaro (17.49), Tržič (18.44).
		netke (19.59).	(19.55	(IR)	Benetke (17.55), Portogroaro (18.49), Tržič (19.32).
19.01	(E)	Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce.	(20.44:	(D)	Benetke ^8.30), Mestre (18.40), Portogroaro (19.24),
19.31	(R)	Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja.	(20.55:	(IR)	Benetke (18.55), Mestre (19.05), Portogroaro (19.49), Tržič (20 32)
20.04	(IR)	Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03).	(21.24]	(IC)	iz Milana, Mestre (19.49), Portogroaro (20.24), Tržič (21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogroaro (21.03), Tržič (21.39). Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogroaro (21.53), Tržič (22.35).
20.32	(E)	Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.	(22.03]	(IC)	
22.20	(E)	Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00).	(23.00]	(R)	
			(23.55]	(E)	Benetke (21.55), Mestre (22.05), Portogroaro (22.49), Tržič (23.32).
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
(5.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39).	(6.44)	(R)	občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),.
(5.51)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20).	(7.29)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02).
(6.18)	(D)	občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34).	(7.51)	(D)	občasna vožnja, Videm (6.46), Gorka (7.08), Tržič (7.28).
(6.43)	(R)	občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07.	(8.25)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57).
(7.23)	(IR)	Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28).	(8.32)	(D)	občasna vožnja.
(8.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38).	(8.39)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10).
(8.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39).	(9.20)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52).
(9.23)	(IR)	Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28).	(9.53)	(IR)	Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30).
(10.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41).	(10.34)	(D)	občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08).
(11.23)	(IR)	Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28)	(11.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13).
(11.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08).	(12.29)	(IR)	Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06).
(12.09)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37).	(13.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13).
(12.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38).	(13.45)	(D)	občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17).
(13.23)	(IR)	Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28).	(14.29)	(IR)	Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06).
(13.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08).	(15.05)	(R)	občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37).
(14.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41).	(15.43)	(RD)	občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14).
(14.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39).	(16.29)	(IR)	Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06).
(14.44)	(R)	občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14).	(17.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13).
(15.23)	(IR)	Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28).	(17.43)	(D)	občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17).
(16.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43).	(18.23)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56).
(16.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39).	(18.29)	(IR)	Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06).
(16.56)	(R)	občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21).	(19.21)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52).
(17.23)	(IR)	Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28).	(19.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18).
(17.36)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04).	(20.23)	(R)	Vdem (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56).
(17.48)	(D)	občasna vožnja.	(20.29)	(IR)	Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06).
(18.09)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35).	(21.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18)
(18.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39).	(22.29)	(IR)	Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06)
(18.46)	(R)	občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14).	(0.48)	(IR)	Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21)
(19.23)	(IR)	Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28).			
(20.11)	(D)	občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28).			
(21.23)	(IR)	Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28).			
(23.14)	(R)	Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40).			
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
0.15	(E)	nadaljuje v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
9.08	(E)	nadaljuje v Zagreb	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.16	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.01	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.16	(IC)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
IC-	ntercit	y E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak	D-Br	zovlak	R Deželni vlak
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
6 RAI 1
6.30
9.35
11.00
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15.45
16.00
18.00
18.10
18.45
19.35 20.30
20.35
20.45 20.50
22.30
23.00
23.05
0.00
0.30
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti in L. Di Meo), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik
Film: II giomo del delfi-! no (pust., ZDA '73, i. George C. Scott)
Oddaja o vrtnarstvu: Ver-! demattina ; Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta -Zadnja sansa (i. J. Sey-mour, Joe Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Film: Caroline? (dram., ZDA '90, i. P. Reed) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Heidi, Gargoyles Nan.: Lassie. 17.30 Zorro Dnevnik
Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Carlo Conti)
Vreme in dnevnik Šport
Aktualne teme. 11 fatto (vodi Enzo Biagi) ■ Variete: La zingara TV film: La mia migliore amica - When Friendship Kills (dram., ZDA '96, i. L. Carter, K. VVright) Dosje: Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved RAI educational
F RAI 2
	Glasba: Scanzonatissima
	Variete za najmlajše
	Nan.: Un raggio di luna per Dorothv Jane
	Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara
	Perchb? - Zakaj?
	Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11,15 dnevnik
	Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve
	Dnevnik, 13.30 Navade in družba
	Variete: Ci vediamo in Tv-Ieri, oggi... e domani
	17.15 Dnevnik
	Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo
	Dnevnik in šport
	Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile
	Nan.: Hunter
	Variete: Go-Cart, risanke
	Večerni dnevnik
	TV film: 11 Computer con le scarpe da tennis (kom., ZDA ’95)
	Elio e le Storie teše
	Dnevnik in vreme, knjige, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.15 Nočni šport
	Film: Matrimonio a sor-presa (kom., Fr. ’85)
^ RAI 3
	Jutranji dnevnik
	Dokumentarec
	Film: 11 capitano di ferro (pust., It. ’63)
	Dokumenti
	Dnevnik
	Rubrika: Telesogni
	Rai educational
	Deželne vesti, dnevnik, 14.20 Articolo 1, 14.55 Znanstveni dnevnik, 15.05 Fratelli d’ Italia
	Športno popoldne
	Oddaja o znanosti in naravi: Geo & Geo
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob
	Aktualno: Mi man da Lu-brano
	Dnevnik, deželne vesti
	Dok.: Mixer
	Poklon Liz Taylor
	Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme
	Variete: Fuori brario
	šport: IP v biljardu
	Film: Ulisse (pust.. It. ’54, i. K. Douglas)
§8 RETE 4	^ ITALIA 1	Jf* Slovenija 1	^T' Slovenija 2
Nad.: Angelica Film: Omicidi del passa-H to (dram., VB '92)
@1 Nad.: Kassandra Sfil Aktualno: Peste e corna IMMi Nad.: Zingara, 10.30 Ali i del destino, 11.00 Aroma de cafe, 11.45 Milagros, vmes (11.30) dnevnik Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče Dnevnik
Aktualna odd.: Es 1’ es-senza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: II ladro ('57, r. A. Hitchcock, i. H. Fonda) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Variete: Simpaticissima '97 (vodi Lino Banfi)
Film: La sposa era bellis-sima (It. '86, i. A. Moli-na), 1.05 pregled tiska
® CANALE5
12.45
13.30
14.00
14.15
15.30
17.45
18.55
19.30 20.35
23.00
	Na prvi strani, vremenska napoved
	Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.)
	Aktualna odd.: Forum -SodišCe (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri)
	Dnevnik TG 5
	Aktualno: Sgarbi quoti-diani
	Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook)
	Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi)
	Nan.: Blondinka za očeta - Ljubosumje predvsem
	Otroški variete Bim Bum Bam in risanke
	Nan.: SuperVicky
	Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi)
	Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis)
	Dnevnik
	Nogomet: Rosenborg - Ju-ventus (Champions League)
	Variete: Striscia la noti-zia
	Dnevnik
	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik
	Sgarbi quotidfani
	Striscia la notizia
Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: A-Team, 10.20 Ma-gnum P .L, 11.30 Mc Gy-ver
Aktualno: Planet Odprti studio, 12.25 Šport studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Ultraman Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke jj Variete: Colpo di fulmine y Nan.: Baywatch Variete: Planet Nan.: Bayside School,
17.00	Classe di ferro -Cirkus
Odprti studio in vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Beverly Hills,
20.00	Happy Days (i. Henry VVinkler)
Film: II principe cerca moglie (kom., ZDA '88, r. John Landis, i. Eddie Murphv, S. Headler) Nogomet: Champions Lea-gue (posnetek)
Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet Nanizanka: Star Trek Film: Delitto quasi per-fetto (krim., It. '66)
# TELE 4
ŠE 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Košarka lige A2 Dokumentarec Oddaja o živalih II*li| Presente innovativo Aktualne teme: Zoom Aktualno: II supplemen-to
Nogomet: Piša - Triestina jHEs Zoom
II segno di Zero

MONTECARLO
12.15
12.25
14.00
16.00 20.00 20.30
22,50
19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Nan.: Operazione ladro Film: Agguato nei Carai-bi (’58, i. A. Murphy) Variete: Tappeto volante Aktualno: Check Point Film: 007 vendetta pri vata (’89, i. T. Dalton)
Film: Corto circuito 2
	Vremenska panorama		Euronevvs
	Včeraj, danes, jutri		Tedenski izbor: Svet po-
	Videoring		roča, 11.55 Volja najde
	Otroški program: dok. se-		pot
	rija: Oglejmo si		Francoski film: Obala v
	Tedenski izbor: nan. Ve-		megli (i. Jean Gabin)
	soljska policijska postaja -		Obiski
	Ciklus filmov A. Kauri-smaki: Najel sem poklic-		Nanizanka: Visoka družba (ZDA, 9. epizoda)
	nega morilca		Japonska dokumentarna
	Dok.: Žive legende iz		serija: Življenje na zemlji
	daljnih dežel		Studio City
	Poročila		Tedenski izbor: Opus
	TV igrica: Kolo sreCe (ponovitev)		Ameriška nadaljevanka: Umor 1. stopnje (i. Ange-
	Videostrani		la Lansbury, 20. del)
	Tedenski izbor: Razkrite skrivnosti		Avstralska nanizanka: echo Point (20. epizoda)
	Poljudnoznanstvena serija: Kronika divje Afrike		Ameriška nanizanka: Caroline v velemestu (19.
	EP Videostrani		epizoda)
	Obzornik		Koncerti za mlade (L.
	Otroški program: kviz		Bernstein, 21. oddaja)
	Male sive celice		List in cvet: Drevesa (5.
	Po Sloveniji		oddaja)
	Alpe Adria - Dom		Avstralska nanizanka: Echo
	TV igrica: Kolo sreče	?■ CJ	Point (21. epizoda)
	Včeraj, danes, jutri		Napovedniki
	Risanka		Včeraj, danes, jutri
	TV Dnevnik 2, vreme		Nogomet; Manchester -
	Šport		Porto (liga prvakov, četrt-
	Dosje J.K. - Rop menjal-		finale)
	niče (I. Karlovsek-A. To-		Včeraj, danes, jutri
	mašic, 4. del)		Zavrtimo stare kolute
	Made in Slovenia		Koncert simfoničnega
	Včeraj, danes, jutri		orkestra Slovenske filhar-
	Odmevi, vreme		monije (Bravničar, Mu-
	Šport		sorgski)
	Humoristična nanizanka: Posadka (ZDA, i. Rose Jackson, Kristin Bauer) Film: Grenki Caj za generala Vena (ZDA 1932, r. Frank Capra, i. B. Stanvvick, N. Ashter)		List in cvet: Drevesa (5. oddaja, ponovitev)
	Made in Slovenia Videoring TV jutri, videostrani		
S Koper
15.00
16.00
16.30
17.00
17.30
18.00 18.45
Euronevvs Slovenski magazin Pogovorimo se ...
Potovanje z Internetom (avtor Sergij Premru) Vesolje je ....
Program v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste Primorska kronika
19.00
19.25
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Baha Malu
20.25
22.15
22.30
Nogomet: Manchester United - Porto (Champions League. neposredni prenos iz Manchestra)
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Piranski glasbeni večeri Vsedanes - T.V dnevnik
Z"
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 9.45 Rin-ga-raja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 Zunanjepolitični feljton; 21.25 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.15 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8,40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Spet oživljene opere; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19,00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7,30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na rešeto; 10.40 Power play; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnčvnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-
gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 19.30 šport.
Radio Trst A
8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc); 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 MePZ Obala; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17,10 Mi in glasba: Trieste Prima; 18.00 Čez morja proti obzorju, nato Slov, lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna,
Priimki dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
16
Sreda, 5. marca 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
SRE
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA
FRONTA
OKLUZUA
SREDIŠČE
CIKLONA
SREDISCE
ANTI-
CIKLONA
6
66
6^6
% x \ c
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.52. Dolžina dneva 11.10.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.02 najnižje -13 cm, ob 6.46 najvišje 33 cm, ob 13.28 najnižje -49 cm, ob 20.03 najvišje 36 cm. Jutri: ob 1.47 najnižje -22 cm, ob 7.34 najvišje 40 cm, ob 14.05 najnižje -55 cm, ob 20.34 najvišje 44 cm.
(i
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije
rl
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
EU želi zmanjšati emisije plinov
BRUSELJ - Ministri za okolje iz petnajstih držav Članic Evropske unije so sklenili, da si bodo na svetovnem vrhu o okolju decembra letos v Kyotu prizadevali za sklenitev protokola o 15-odstotnem zmanjšanju emisij škodljivih plinov, ki povzročajo ogrevanje ozračja in tanjšanje ozonskega plašCa.
Petnajst držav Članic EU se je danes dogovorilo za deleže 10-odstot-nega zmanjšanja emisij po posameznih državah. Ta dogovor bo pogajalsko stališče unije v Kyotu, medtem ko preostalih 5 odstotkov predvidenega 15-odstotnega zmanjšanja ostaja nerazdeljenih. Gre za zmanjšanje emisij treh plinov glede na stanje leta 1990: ogljikovega dioksida (C02), metana (CH4) in dušikovega oksida (N20). Do leta 2000 namerava petnajsterica določiti cilje tudi za zmanjšanje emisij hi-dro-fluoro oljikov (HFC), fosforo-fluorovih ogljikov (PEC) in žveplovih esa-fluorov (SF6). Na naslednjem sestanku junija letos pa nameravajo ministri za okolje določiti cilje zmanjšanja emisij v petnajsterici do leta 2005, za katere se danes niso mogli dogovoriti.
Nizozemsko predsedstvo EU je za današnji sestanek prvotno predlagalo ambicioznejše cilje, med drugim po-
sebne cilje za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (8 odstotkov do leta 2005, 12 odstotkov do leta 2010), vendar glede tega ni bilo soglasja.
EU bo s temi pogajalskimi stališči nastopila na pogajanjih o zmanjšanju emisij plinov, ki ves ta teden potekajo v Bonnu.
Danes sprejeto pogajalsko izhodišče je petnajsterica predstavila tudi na sestanku z ministri za okolje iz desetih srednje in vzhodnoevropskih pridruženih držav, ki se je pozno popoldne zaCel v Bruslju. Kot je dejal nizozemski diplomat pri EU, želi petnajsterica	s
prihodnjimi Članicami še pred širitvijo proti Vzhodu zbližati stališča o zmanjševanju emisij plinov v ozračje, dokončna odločitev pa bo sprejeta decembra v Kyotu, ko naj bi določili cilje zmanjšanja emisij za države Članice OECD v okviru protokola h konvenciji o podnebnih spremembah, podpisani junija 1992 na svetovnem vrhu o okolju v Riu de Janeiru.
Globalne temperature naj bi se do konca prihodnjega stoletja zvišale za 1-3,5 stopinje Celzija glede na leto 1990, zaradi Cesar naj bi se spremenili podnebni vzorci in zvišala gladina oceanov, to pa naj bi povzročilo veliko škode in težav. (STA)
Mercedesove tržne ambicije z novim malim razredom »A«
Gen kriv za debelost
PARIZ - Skupina francoskih in ameriških znanstvenikov je odkrila in osamila gen, ki proizvaja "proteine za izgorevanje maščob". Omenjeni gen bi lahko bil vzrok, zakaj nekateri ljudje lahko jedo do onemoglosti, pa se ne zredijo. Osebe, ki imajo ta gen, poimenovali so ga UCP2, v veliki večini pokurijo zaužite mašCobe, tisti pa, ki ga nimajo kalorije kopičijo v obliki maščob.(STA/AFP)
Deklica z 12 prstki
LONDON - Septembra lani se je v britanski bolnišnici Pontypridd v VValesu rodila deklica z 12 prstki na rokah in nogah, je te dni poročal britanski tabloid The Sun. Anomalijo je nekaj minut po rojstvu male Šaman the odkril oče, potem ko se je mami zazdelo, da ima njena hci prevelike roke za novorojenčka. Sa-manthina starša v šah trdita, da bo deklica dobra pianistka. Prebivalci kraja, kjer družina prebiva, pa menijo, da je deklica pošast, in se obračajo stran, ko vidijo njen voziček, dodaja The Sun. (STAZAFP)
Nič več pizze za zdravnike
NEAPELJ - Uprava bolnišnice Cardarelli, najveejega zdravstvenega centra na jugu Italije, je izdala ukaz, da zdravniki med delovnim Časom ne smejo veC jesti pizze. "Novo pravilo bomo uveljavljali brez izjem. Bolnišnica ne sme postati pizzerija, misliti moramo pa tudi na higieno," je povedal direktor bolnišnice Francesco Botrino. Pred dvema mesecema je Neapelj pretresel škandal, ko so odkrih dve medicinski sestri, M sta se z rešilcem vračali na delovno mesto in dežurnim zdravnikom dovažali - pizze.
ŽENEVA - Nemška avtomobilska hiša Mercedes je zaključila poslovno leto 1996 s 645 tisoC prodanimi vozili, kar je 10 odstotkov veC kot leto prej, v prvih letošnjih dveh mesecih pa je zabeležila nadaljnji 5-odstotni porast prodaj. Mercedes trenutno krije 1,6 odstotka svetovnega avtomobilskega povpraševanja, doseči pa hoCe 2-odstotno kvoto. To bo bržkone dosegel z novim razredom A (na sliki AP), ki so ga vCeraj predstavili na ženevskem avtomobilskem salonu. To 3,6 metra dolgo vozilo pomeni vstop Mercedesa v seg-met malih avtomobilov. Cena bo nad 30 milijonov lir, vgradili pa bodo 1,4 ali pa 1,6-litrske motorje.
Uspela prva vesoljska izstrelitev z novega ruskega kozmodroma
SVOBODNI - Včeraj zjutraj točno ob 3.00 po srednjeevropskem Času, tj. točno ob napovedanem Času, so ruske Vojaške vesoljske sile (VKS) na novem kozmodromu Svobodni v amurski pokrajini na Daljnem vzhodu izvedle prvo poskusno vesoljsko izstrelitev. Lahka štiristopenjska nosilna raketa na trdno gorivo start 1 je uspešno utirila vojaški telekomunikacijski satelit Žeja v s soncem sočasno orbito.
Satelit ima maso 87 kg. Poimenovali so ga po redči Žeja, ki teCe blizu kozmodroma. Poleg vojaških bo novi umetni satelit opravljal tudi nekatere navigacijske naloge.
Nosilno raketo so razvili iz medkontinentalne balistične rakete RS 12 M topol, ki jo poznajo na Zahodu, kot SS 25. Z davišnjo izstrelitvijo je Svobodni postal 14. delujoče vesoljsko izstrelišCe sveta in tretji ruski kozmodrom poleg ti. prvega državnega kozmodroma Pleseck v arhangelski pokrajini in kazahstanskega Bajkonurja, ki ga ima Rusija v najemu. Predsednik Boris Jelcin je podpisal ukaz o ustanovitvi kozmodroma Svobodni 1. marca 1996.
Sekretar sveta za obrambo Jurij Baturin, ki je prisostvoval izstrelitvi, je prebral Čestitko Borisa Jelcina sodelavcem kozmodroma. V
njej je Jelcin poudaril, da današnja izstrelitev v Svobodnem odpira novo stran v vesoljskem letopisu Rusije. Delovanje kozmodroma bo, po Jelcinu, omogočilo zajamčen dostop Rusije do vesolja in pomagalo pri celovitem razvoju daljnovzhodnega področja. Baturin pa je izjavil, da je država, ki ima dva kozmodroma dvakrat vesoljska država.
Letos nameravajo s startom 1 izvesti še dve poslovni izstrelitvi. Junija naj bi utirili ameriški telekomunikacijski satelit Early Bird 1, koncem leta pa švedski telekomunikacijski satelit Odim. (STA)