AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
DOMOVINA
SLUVJiJNlAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 137	CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JUNE 11TII, 1932	LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Finančni odsek Lige Naro- ' dov svari in pozivlje na sodelovanje narodov
Geneva, Švica, 10. junija. Fi- j nančni odsek Lige Narodov se ( je jako boječe izjavil glede sploš-: i nega finančnega položaja in go- t spodarkega stanja po svetov- ). nih državah. Izjavil je, da jej( sodelovanje vseh narodov sveta 1 za rešitev gospodarske krize, v ( kateri se svet nahaja, danes bolj 1 potrebno kot je bilo kdaj prej. I s V svojem poročilu navaja fi- I nančni odsek Lige Narodov, da ] se je trgovina svetovnih naro- 1 dov v mednarodnem prometu 1 skoro za polovico znižala, da se t je v istem času število brezpo- i so lnih podvojilo, in da-je danes j i po svetu skoro 30,000,000 moč-jI nih, mladih, zdravih delavskih 11 moči, ki so brez vspkega dela, 1 toda pripravljeni prijeti za vsa- . ko delo. Gospodarska kriza po- i staja od dneva do dneva silnej- .: ša. Posamezne države omejuj jejo mednarodno trgovino z vi- < sckimi tarifi, .in to povzročuje, j 1 da trgovina zaostaja, in z za- . ostajanjem trgovine zaostajajo I tudi industrije, ki ne morejo de-! laveev zaposliti. Finančni od- : sek je mnenja, da gospodarska konferenca narodov, kot jo pri- i poroča Anglija z Zedinjenimi ' državami, bi mnogo pomogla, da bi se gospodarske razmere čimprej izčistile. Le s skupnim so- : delovanjem vseh narodov je mo- j goče preprečiti silovito gospodarsko katastrofo,
--
2,000 na delo
Toledo, Ohio, 10. junija. The Owens-Illinois Glass Čo., je da-nes upeljf la šesturno delo za vse delavce, kar bo povzročilo, da se najame nadaljnih 2000 delavcev na delo, in da bo število tako za- j posljenih delavcev zopet normalno, namreč 8000. šesturni de-lovnik za vse delavnice kompa-j nije, katerih je 14 v Ameriki, se! upelje povsod. Kompanija ima svoje tovarne v Toledo, Alton, 111., Carlyle, 111., Evansville, Indiana, Chicago Heights, 111., Columbus in Newark, Ohio, Bridge-ton, N. J., Clarksburg in Fair-mount, West Virginia in v San Francisco ter Los Angeles, Cal. j
Usodepolna otroška igrača in posledice
Chicago, 10 junija, štiriletni Howard Tucker je dobil v darilo malo barko kot igračo, in kar gorelo je v njem, da bi igračo preskusil na vodi. Priliko je dobil, ko sta oče in mati odšla z doma. Otrok je napolnil banjo z vročo vodo, na katero je položil barko. Sedaj je hotel, da se pelje njegov 21 mesečni bratec na barki. Hotel ga je spravit; v vodo, pri tem je pa baby padel v vrelo vodo in od opeklin umrl.
Rojak umrl
V	Lakeside bolnici je umrl po dolgotrajni bolezni Joseph Sko-čaj, star 76 let. Tukaj je bival 25 let. Doma je bil iz Kotične v Istri. Tukaj zapušča nečakinjo, v starem kraju pa eno sestro. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek, na 1105 Norwood Rd. Naj bo umrlemu lahka ameriška gruda.
Važna seja
V	pondeljek večer bo imelo društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. važno sejo. Po seji bo prijetja zabava z okrepčilom.
* Osem milijonov dolarjev j« Posodila Rusija turški vladi.
Tajnosti o zaroti zoper življenje laškega diktatorja Mussolinija
Rim, 10. junija. Angelo Sbar-delotto, mladi Italijan, ki je bil aretiran, ko je hotel usmrtiti la- j škega, diktatorja Mussolinija1 z bombo, je izjavil, da je njegovo delo nadaljevanje zarote Mihaela Shirru, Italijana po rodu, toda ki je v Ameriki postal državljan, in ki je bil lansko leto obsojen v smrt in usmrčen, ker je hotel Mussolinija ubiti. Ista skupin?, ki je poslala Shirru-ja v Italijo, da ubije Mussolinija, je tudi njega zbrala v Belgiji potom kocke, da gre v Rim z istim namenom. Laška policija je mrzlično na delu, in je aretirala te dni 16 nadaljnih zarotnikov. Zgodbe, ki jih pripovedujejo policisti sodniji o teh zarotnikih se slišijo kot detektivski romani. Eden izmed obtoženih je izjavil, da so mu ponudili za umor Mussolinija en milijon lir. Načelnik te zarotniške čete je neki Dominic P>obone. Ta Bobone je imel v Genui izdelovalnico bomb, ki je pa lansko leto zletela v zrak, pri čemur je bila njegova lastna mati ubita in težko poškodovana njegova sestra. Bobone je potoval po Italiji z neko avstrijsko plesalko, Margareto Vlaha, nastopal kot pleselec, medtem pa prežal Mus-soliniju po življenju.
-o-
Velike tatove spustijo
Washington, 10. junija. Pred senatnim preiskovalnim odsekom ; je včeraj pričal pomožni gene-; lalni pravdnik Nugent Dodds radi afere Crobaugh iz Cleve-ianda. Crobaugh, kot znano, je bil obtožen od zvezne porote, da j je sleparil delničarje in vložnike ! j Union Mortgage Co., katere predsednik je bil. Tudi Slovenci so radi njega zgubili tisoče dolarjev. Bil je aretiran in ob-i tožen cd zvezne porote, toda na skrivnostno povelje iz Washing-tona oproščen in obtožba potlačena. Tedaj ga je pa prijel tedanji državni pravdnik Miller v Clevelandu, ga pritiral na sod-nijo, kjer se mu je dokazala sleparija, in Crobaugh je dobil 10 [let ječe. škandal je bil ogromen, in omenjeni Dodds je sedaj pričal, da so ga na zvezni sodniji spustili, kljub protestu zveznega pravdnika, ker so vplivni republikanci se potegnili zanj . . .
i
Vlada v Čile zaplenila tu-jezemski denar
Santiago, čile, 10. junija. Nova socialistična vlada Carlos Da-villa je danes prevzela centralno banko. Obenem je odredila, da se bo zaplenil v bankah v^s tujezemski denr, in da dobijo j vložniki čilenski denar za tuje-izemsko valuto, čilenski "peso" j je danes vreden 6 centov. Raznim bankam je bilo danes dovoljeno odpreti prostore za poslo-1 vanje, toda izplačevati ne sme-• jo več kot 20 odstotkov vložkov. I	_
Zopet graduiranci
' Na East High šoli so gradui--; rali včeraj, 10. junija, v glasbe--;ni dvorani mestnega avditorija c j sledeči slovenski dijaki in dija-^ kinje: Florence Barlich, Alicc
-	Kastelic, Jeanette Mlaček, Anne M. Opeka, Emma Lončar, Ernest Zupančič, Anthony Lučič
3 in Charles Jerič. Iskrene česti . tke mladim dijakom in mnoge
-	uspeha v življenju.
* 80 oseb je bilo ubitih v Is e mail, Romunska, ko je mesto za del tornado.
!-------
Voditelji 2,500,000 mokrih, se pripravljajo za od-- pravo prohibicije
a
t Washington 10. junija. Vo-Jditelji šestih ameriških organizacij, ki se vse borijo za odpravo prohibicije, so se zbrali in n stvorih skupno organizacijo, kateri so dali ime United Repeal , Council. Ti voditelji zastopajo članstvo v omenjenih organizacijah, ki šteje danes ned 2,500,-000 ljudi. Skrbeli bodo, da tako r republikanska kot demokratska stranka sprejmeti v svoj pro-gram določilo, da se bosta borili q za odpravo prohibicije, dočim je tudi socialistična stranka spre-j jeia enak sklep. Voditelji mo-j krih so zlasti dobili pogum se-daj, ko je Rockefeller zavrgel prohibicijo, katere gibanje je do danes najbolj stanovitno podpiral. Reckefeller se je izjavil, da mu je žal, ker je bil toliko let "v zmoti" in da bo odslej de,-lova.l, da se prohibicija čimprej >- odpravi. Omenjeni voditeljifyo-i- dc dali te dni poziv kongresu
1-	Zed. držav, da nernudoma odre-i, di splošno glasovanje v posamez-;s nih državah glede odprave pro-o hibicije ,in da se tozadevna toč-
2-	ka zbriše iz ameriške ustave.
-o-
z-	Politično delo
0-
0 Civilna komisija je naznam-e_ la, da nihče ne more imeti me-v stno delo, poleg tega. pa biti pre-cinktni1 načelnik. Eno ali druge mesto se mora opustiti.
Zguba na avtomobilih
Zvezni maršal v Clevelandu j« a_ prodal te dni na javni dražb: ce dva avtomobila, ki sta bila za n_ plen jena kršilcem prohibicije r_ Izlicitirali so jih po $2.50.
^ Baseball pogodba
Prva baseball igra bo igran! v Clevelandu na prostorih nove ga stadiona dne 26. julija, me< [s- Clevelandom in New Yorkom ;a- Baseball klub in mestna vlada st; se tozadevno zedinila.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V	Hartshorn, Oklahoma, sta se poročila Anton Mannise in Mary Ravnikar. Nevesta, ki je učiteljica, je dobro poznana v tej okolici.' ženin je iz St. Louisa in je po poklic« trgovec z zelenjavo.	,
Iz Moedlinga v Avstriji je prišla vest, da je v tamojšnem zdravilišču za jetične umrl Andrej Baloh, ki je prej živel v Canonsburgu. Bil je član SNPJ, star 46 let in doma iz Kandrič pri Litiji. V Ameriki zapušča tri brate.
V	Oglesby, Illinois, je umrl rojak Anton Zahrastnik, star 46 let, doma iz Radeč pri Zidanem mostu.
Generalni jugoslovanski konzulat v Nem Yorku naznanja, da išče Karla Rebeka njegova družina v stari domovini. Itotako išče, Matija Vinterja njegova nečakinja.
i.	-o—'-
John Kužmič
Kot smo že poročali je naglo-ma preminul na svojem domu John Kuzmič, 1572 E. 38th St. V četrtek je še delal pol dneva v livarni, kjer je bil zaposljen že zadnjih .16 let. Opoldne je pri-. šel domov in delal okoli hiše. . Zvečer je šel v postelj. Okoli . polnoči je poklical ženo in otro-i ke, da pozovejo zdravnika, toda predno je slednji prišel, je bil mož že mrtev. Ranjki zapušča ženo Mary in štiri otroke. Po-> greb se vrši v pondeljek, 13. ju-i nija ob 8:30 zjutraj pod vod-. stvom A. Grdina & Sons. Naj . bo ranjkemu mirna ameriška zemlja.
Na potu v domovino
i V torek odpotuje v staro do-- movino na obisk Mrs. Ana Ko-3 zel j, 721 E. 155th St. Mrs. Ko i. zelj bo stanovala v Ribniški uli a ci, p. Moste pri Ljubljani. Sre čen pot in povratek!
Uslužbenka v družini sorodnikov Lindbergha je izvršila naglo samomor
Englewcod, New Jersey, 10. junij?. Samomor neke dekle v hiši Dwight Morrowa, ki je tast Lindbergha, katerega hčer je Lindbergh poročil, je presenetil danes oblasti v tem mestu. Violet Sharp, ki je bila uslužbena pri družini Morrow, je zavžila strup, ki je povzročil takojšno smrt. Takoj ko se je zvedelo za njeno smrt, je policija naznanila, da je bila Miss Sharp ves čas osumljena, da je bila v zvezi z odpeljavo Lindbergh otroka. Pri prvi preiskavi in zaslišanju je i priznala, da je bila odsotna od i doma družine Morrow na večer 1. marca, ko je bil Lindbergh baby odpeljan. Večkrat jo je policija zasliševala, toda direktno ji ni mogla ničesar dokazati. Danes pa, ko bi morala iti na ponovno zaslišanje, je prosila policijo, naj jo oproste, ker je pravkar prestala operacijo na nosu. Ko so jo odpustili, je takoj zavžila strup' in je umrla kmalu potem.
-o-
Mrs. Cekuta bolna
Iz Girard, Ohio, se nam poroča, da se je tam podala v mestno bolnico Mrs. Cekuta, soproga slovenskega councilmana in trgovca. Podvreči se bo morala težki operaciji, in vsa naselbina ji želi, da se čimprej vrne zdrava in vesela v krog svoje družine.
Mesto Euclid toženo
The Cleveland Trinidad Paving Co., je vložila tožbo proti mestu Euclid za $20,000 odškod-i nine. Ko je omenjena kompanija tlakala mestne ulice v Eu-clidu, je morala založiti gotove svoto pri mestni vladi kot ga-
■	ranči j o, da popravi tlak, ako bi
■	se v gotovem času razbil, čas
-	je potekel, toda Euclid ne plača
-	založene svote.
-	* 7,500 uradnikom v Philadel Dhiii so znižali olačo.
Dežela je poplavljena z novimi davki
Brez dvoma je, da bodo republikanci zopet nomi-nirali Hooverja
Chicago, 10. junija. V pondeljek 13. junija, se'otvori v Chicagi republikanska predsedniška konvencija, in brez dvoma je, da bodo republikanci enoglas- j no nominirali sedanjega predsednika Hooverja z? svojega kandidata. Na konvenciji bo zbranih 1154 republikanskih kandidatov. Kdor dobi 578 gla-; scv od navzočih delegatov, ta; postane kandidat za predsedni- j ka. Dosedaj se je izmed izvoljenih delegatov republikanske | stranke izjavilo 1076 za Hooverja, dočim se jih je 13 izjavilo za senatorja France, in za senator- j ja Norris pa 11. V pondeljek,: 27. junija, pa se otvori ravno ta-; ko v Chicagi demokratska pred- i sedniška konvencija. Tudi na tej konvenciji bo 1154 delegatov. Toda demokrati imajo pravilo, da predsedniški kandidat mora biti nominiran v dvetre-tinsko večino oddanih glasov, torej mora dobiti demokratski kandidat za predsednika 770 glasov. Ako bi se šlo za navadno nadpolovično večino, tedaj bi bil Franklin Roosevelt že nomi-niran za predsedniškega kandidata, kajti za Roosevelta bo glasovale 660 delegatov, veliko več kot večina. Za Smitha bo glasovalo 110 delegatov, dočim jih bo 90 oddanih za John Gsrnerja, 58 aa senatorja James Lewis, za governerja White 52, za bivšega senatorja Reeda 36, za governerja Murray 23, za governerja Byrd 24, in za governerja Ritchie pa 16. Videti je torej, da imajo demokrati obilico kandidatov, kar bo zelo podaljšalo konvencijo.
-o-
Ubiti grccerist
Harry Friedlar|der, 2366 E. 39th St., grocerist, je bil ubit od roparja, ki je prišel v njegovo trgovino. Friedlander se je spoprijel z ropi1 r jem, ko je slednji zahteval denar. V groceriji je bil priklenjen policijski pes, ki je silovito lajal in se skušal strgati z verige in planiti na roparja, ki je potegnil revolver in ; ustrelil na grocerista. Slednji I je na mestu izdihnil, dočim je ro-:par pobegnil.
Pošten ropar
Svoje dni je po Clevelandu ro-govilil ropar Joseph Russell, ki je naropal v raznih trgovinah več tisoč dolarjev, dokler ga niso lansko leto prijeli, nakar je bil obsojen na 54 let zapora. V zaporih Russell piše članke za časppise in dobiva denar za to, ^ ili s tem denarjem odplačuje trgovcem, katere je izropal, svoje "dolgove." Trem elevelandskim trgovcem je že poslal denar.
Trije ob delo
Direktor parkov, Matia, je odredil, da se zapre informacijski urad na Public Square, ki je ve-1 Ijal mesto $7000 na leto. Vsak 1 policist lahko daje ista pojasnila, kot so trije pisarji v dotič 3 nem uradu delali, ki so sedaj 3 zgubili delo.
N. Y. Central prosi denar
N. Y. Central železnica je na<
-	prosila med-državno trgovinske i komisijo, da ji izposljuje posoji
-	lo v svoti $13,600,000. Denai
-	j rabi za plačilo, obresti in davke
Mr. Rožnik odvetnik
o Iz Washingtona se nam poro t- ča, da bo tam v pondeljek, 13 >i junija, z National Universit; s graduiral Mr. Frank Rožnik, k a je poznan Clevelandčanom, ko bivši fotograf v naselbini. Mi I- Frank Rožnik bo graduiral ko odvetnik. Iskrene čestitke!
Rev. Coughlin naznanja darilo $5,000 za vojne veterane
Detroit, Michigan, 10. junija. Rev. Charles Coughlin, katoliški duhoven, ki je postal znan slehernemu Amerikancu po svo-:jih radio govorih, v katerih je bičal današnji obstoječi red, kapitalizem, Hooverja in administracijo, je danes izjavil, da bo daroval $5000 za vojne veterane, j ki se nahajajo v Washingtonu ! zahtevajoč vojaški bonus. Izja-j vil je, da bo skušal denar poslati preko Rev. Coxa, ki je peljal | pred nekaj tedni 10,'000 mož v Washington, in ako to ne bo mogoče, tedaj bo osebno prišel v . j Washington. Medtem se pa sli-,|šijo žalostne zgodbe o veteranih • lis Washingtona. Kakih 6000 veteranov se sedaj nahaja tam. i Včeraj so predložili svoje peticije za izplačilo bonusa kongre-. ?u in tudi predsedniku. Zdrav-; stvene oblasti Washingtona so
-	se izjavile, da je položaj v ta-, j borišču, kjer bivajo veterani i "strašen" in "neznosen." Ta-) borišče je skrajno nesnažno, ker -; ni nobenih toaletnih naprav, i Raditega je policija sklenila, da -' odpošlje večje oddelke veteranov
-	iz taborišča v stare vojaške po-
-	[ £>toj?nke, kjer bo vladala vsaj ijsražnost. Veterani prebivajo v -'bajtah, ki še tega imena ne za-i služijo. Strehe so skrpane s sla-, me, vej in dražja. Drugi so zo-, pet zbili skupaj par desk ali ko-
-	made pleha, ter si zgradili ne-
-	kako bivališče. V taborišču smr-
-	di po ožganem lesu, gnili čebuli, t1 po razmetanih ostankih, muhe ,;rojijo vse okoli, poleg tega so se
-	pa naselile med veterane uši in ) stenice. Junak dneva včteraj je
bil Rev. Cox iz Pittsburgha, biv-■ m vojaški kapl?n, ki je prišel j med veterane in jih spodbujal, . da vztrajajo.
| j	-o-
; 3,844 gostilen v New Yorku
" j Washington, 10. junija. Zvezni prohibicijski direktor Wood-. cock je zanikal danes poročilo, 1 da se nahaja v New Yorku 34,-" j 000 gostilen, kjer se prodaja opojna pijača. Izjavil je, da so .; jih njegovi ljudje našteli samo ! 3,844. Naročil je zveznemu ': pravdniku v New Yorku, da ne-. mudoma sodnijskim potom za-pre 1698 teh prostorov, kjer so j bili lastniki spoznani krivim, da , lo prodajali opojno pijačo. S I tem, da-zvezni prohibicijski urad "jti'di, da. je v New Yorku 3,844 ^'gostilen, je prišel v nasprotstvo j s policijo, ki je prepričana, da "jje v New Yorku 30,000 lokalov ' z opojno pijačo.
g	• a	"	m
r1 51 oseb ubitih v revolti v Honduras
Tegucigalpa, Honduras, 9. ju-|. nija. Oktobra meseca se vršijo d v tej republiki volitve za pred-2- sednik?., toda kampanja je že se-k daj tako huda, da je bilo včeraj i- v raznih strankarskih bojih ubi-
z■ tih 51 oseb. >j -
Revna družina
Revna slovenska družina bi a- rada dobila peč na petrolej, co; Kdcr ima kaj naj blagovflli pri-i_ | nesti na 15021 Triames Ave.
ir	Naši graduanti
e. i Na John Hay višji šoli so 9.
junija graduirali sledeči naši di-o- jaki in dijakinje: Dorothy Ora-3. žem, Rudolph Germ, Bertha ty Princ, Valentina Bizjak, Helen ki Bogdan, Frances Bradač, Helen ot černen, Dorothy Eppich, Mary [r. Kalivoda, Elsie Predragovich. ot Vsem prav iskrene čestitke, kot tudi njih staršem!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NSWSPAP1B _Published dally except Sundtya and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto 15.80 Za Cleveland, po poitl, celo leto 97.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po polti, pol leta 93.60
Za Cleveland po raznaialcih: celo leto 95.50; pol leta 93.00; četrt leta 91.75 Za Evropo celo leto 97.00, pol leta 9S.50. Posamezna Številka I cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _0117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel HEnderson 0638_
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PXBC, Editors and Publisher!
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
«<^^•83	'	No. 137, Sat., June 11th, 1932
Slovenci v 32. vardi
32. varda je precej obširna, menda ena največjih, ako ni največja v Clevelandu. V svrho boljšega pregleda in poslovanja je varda razdeljena v 31 okrajev ali precinktov, katerih vsak je zaznamovan s črko A, B, C itd. Ti precinkti So skoro vsi enako veliki, ne štejejo pa vsi enako število volivcev. V enem okraju ali precinktu je od 300 do 600 registriranih volivcev.
Pregledali smo natančno seznam vseh regustriranih volivcev v 32. vardi, ker so nam dobro poznana slovenska imena, kot tudi okraji, v katerih prebivajo naši ljudje. Izmed vseh volivcev smo izbrali ven slovenska imena posebej, potem pa hrvatska imena posebej, šteli-smo posebej slovenske žene in može, posebej hrvatske žene in može. Koliko smo v vsakem okraju dobili slovenskih in hrvatskih mož in žen, boste videli iz naslednjih vrstic. Vsakdo ve, v katerem okraju stanuje, in naj pazi torej na svoj okraj.
V precinktu "A" smo našteli štiri slovenske može in eno ženo registrirano, skupaj 5 slovenskih registriranih državljanov. V istem precinktu so registrirani 3 Hrvati, in ker štejemo brate Hrvate k Slovencem, ker živijo in čutijo z nami, smo torej našteli v precinktu "A" vsega skupaj 8 naših glasov.
Precinkt "B." V tem okraju so tudi registrirani štirje Slovenci, nobene Slovenke, in dva Hrvata, skupaj torej zopet 6 naših glasov, ali iz obeh precinktov, iz A in B skupaj 14 naših glasov.
Precinkt "C." Ta že kaže malo bolje, ker leži bolj proti pravi slovenski naselbini. V tem precinktu imamo že registriranih sedem slovenskih mož in nobene Slovenke, dočim smo našteli tri hrvatske glasove, skupaj v tem precinktu — 10 glasov, ali vseh skupaj iz treh precinktov 24 glasov.
Precinkt "D" leži tik ob meji slovenske naselbine, in je tu že več Slovencev naseljenih, zato dobimo v tem precinktu že kar 17 Slovencev in 4 Slovenke registrirane, skupaj 21, poleg tega je pa registriranih v tem precinktu tudi 9 bratov Hrvatov, ali skupaj 30 naših glasov. V štirih precinktih vsega skupaj 54 naših glasov.
Vidite, kako iz malega raste veliko. Število se viša in viša, kolikor dalje iščemo po naselbini.
Precinkt ,'E" se pa že lahko imenuje deloma slovenski precinkt ,in brez dvoma je, da je v tem precinktu mnogo več naših državljanov, ki pa niso registrirani, torej tudi ne opravičeni do volitve. Našteli smo v tem precinktu kar 63 glasov Slovencev in 12 glasov Slovenk, poleg tega pa 40 bratov Hrvatov in dve Hrvatici, skupaj 117 naših glasov, in skupaj v prvih petih precinktih 171 naših glasov.
Še mnogo večjo moč imajo naši ljudje v precinktu F, kjer že lahko postavijo s svojimi glasovi lastnega precinkt-tiega načelnika, ako se združijo s svojimi glasovi. Precinkt ima 380 volivcev.
Precinkt "F" ima 89 naših Slovencev registriranih in 17 slovenskih žen, poleg tega pa 37 Hrvatov in 9 Hrvatic, skupaj torej 152 naših glasov, ali vsega skupaj v šestih precinktih 323 naših glasov.
Nekoliko manj naših ljudi je v precinktu' "G." Tu smo našteli 73 glasov Slovencev in 6 glasov Slovenk, poleg tega pa 29 glasov Hrvatov in dva glasova Hrvatic, skupaj 110 glasov v tem precinktu, in vsega skupaj doslej 433 naših glasov.
Zelo manjši je precinkt "H," kjer je registriranih 20 glasov Slovencev in 5 glasov Slovenk, nadalje 11 glasov Hrvatov in glas ene Hrvatice. Skupaj je v tem precinktu 37 naših glasov, ali vseh skupaj v dosedaj označenih precinktih je 470 slovenskih in hrvatskih glasov.
Iz predstoječega vidimo, da se nahaja v prvih osmih precinktih 32 varde vsega skupaj 470 glasov slovenskih in hrvatskih državljanov in državljank, in sicer jih je izmed teh 277 Slovencev in 45 Slovenk, potem pa 134 Hrvatov in 14 Hrvatic, skupaj 470 naših glasov. Kako kažejo drugi precinkti bomo videli prihodnjič.
DOPISI |
Cleveland (Collinwood), O.— Š
Slovenska šola na Waterloo Rd. j. se je zaključila z lepim uspehom. j1 Otroke so obdarovali z slado- j i ledom, keksi in popom. Bili so; i j ako veseli. Zahvaljujem se star- i šern, da so teko redno pošiljali .: svoje otroke v šolo, dalje cenje-ii nemu šolskemusodboru, ki je šel j < tako lepo na roko, osobito g. Ka - : feiie, ki je, kakor se sliši, še h prost, pa je toliko časa porabil ji za naše malčke. Najlepše pa je !< bilo od naših otrok, ki so, ra- < ztjn par izjem, tako redno poha- j I jali v šolo. Bili so pridni vsi, j ker kadar se je začel pouk, je j i vse utihnilo. Odlikovati pa ni- j sem hotela posamezno, ker tisto!] je gotovo, da tisti otroci, ki soj-
že pohajali v slovensko šolo, jim je lažje kot pa tistim, ki so šele sedaj zaceli. Kar je glavno pri učenju, je, da so se otroci potrudili govoriti in učiti slovenščine. Ker so me pa dekleta 3. ; razreda tako prosile, sem sklenila žrtvovati tudi med počitni- ; cami. par ur ter jim ustanoviti nekak šivalni klub. škodovalo : ne bo nobeni, če se privadi sama : napraviti kako lepo stvar za i dom. Vsaka ženska mora znati , držati šivanko, naj bo revna ali bogata.
torej dekleta, katera se hočete učiti, naj se priglase osebno. : Ako seim pa predaleč, me lahko I pokličete po telefonu: EDdy :
A RA fi ]\yf	A o iri'^iwi	-1 1/rv 1-v-i I •
nas bilo, da se razdele ure in če t bi nas bilo večje število, da pro- t sim cenjeni šolski odbor, da bi & nam dal malo prostora v dvorani narodnega doma. Plačila ni < nobenega in imate prosto, samo \ da si drugo pripravite.
Pozdrav vsem učencem!	\
Paulina Suša, 865 E. 141st St. i
Lorain, O.—22. maja je tu- \ kajšnji dramski odsek S. N. Do- i ma uprizoril tridejansko šalo- ^ igro "ženitev." Vloge so imeli i sledeči: Mayme Kotnik, Anna Juha, Amalia Mramor, Louis i šeme, John Bruce, Jack Toma- s žič, Frank Gorenšek, dr. F. L. r Mramor, Antonija Gulič, Joseph j A. Tomšič, Joseph Breščak. Igra je nepričakovano dobro uspela. Tudi udeležba je bila sijajna, posebno za te čase, kot jih imamo sedaj.
Predstave se je udeležilo tudi več rojakov iz Clevelanda, med . njimi: Mr. A. Trebovec, urednik Nove Dobe, Mr. Louis Ob- j lak, Mr. J. Adamič, Miss J. Drobnič, Mr. Fr. Suhadolnik, 1 Mr. F. Drobnič, Mr. Fr. Sodni- : kar in drugi. To je zelo razveseljivo, da se rojaki iz Clevelan- ' da udeležujejo naših prireditev. Vedno ste dobro došli!
Vedel sem, da vodi igro Mr. Louis šeme, vedel sem, kateri igralci imajo vloge, a vseeno nisem pričakoval kaj tako dovršenega. Ne bom hvalil vsakega posebej, kajti eden kot drugi je bil popolen in ni mogel biti boljši.
Reči moram, da igra ni mogla biti boljše igrana, kot je bila. Polef tega pa moramo pomisliti, da je večina igralcev tu rojenih 1 in so prvič nastopili na odru. ' Lahko smo ponosni na našo mla-[ dino in na nje uspeh. Veseli smo in lahko ponosni, da tudi starejši igralci dajejo poguma mlajšim in jih v marsičem pod-1 pirajo. V mislih imam tiste, ki » so nastopili v "ženitvi." Naj j1« ' še tako izboren režiser, pa če ni 1 igralcev na, vaj o, pa igra ne bo nikdar uspela. Igralci, ki' so na-1 stopili v "ženitvi," so bili točni in so imeli voljo, katero so 1 obdržali prav do prireditve. Edi-
-	no delo, borba za obstanek, je te-" ga ali onega zadržal, da ga ni
bilo na vajo. Režiser je dal na-' menoma vloge v roke tu rojeni I mladini, saj je ni lepše prilike, da se privadi slovenščini, kot je
>	v dramatiki. "Zakaj bi zamer-jali tu rojeno mladino, ki ima
t voljo naučiti se pravilne slovenščine?" se je izjavil Mr. Louis 1 Šeme. "Vem, da sem bil sem
>	pa tja kritiziran od starejših ' igralcev radi tega, ki so prišli iz
domovine, češ, do sedaj smo bi-} li dobri, ko je pa Mr. šeme sem 1 prišel, pa nismo nič. žalijo me ^ taki očitki, a jim ne zamerim. 1 ker morda ne razmišljajo dovolj o tem. Ali ni naš namen obdr-žati v Ameriki slovenščino? Ako je naš namen dati mladini nekaj, i7 kar ji zna v življenju koristiti, 1 ali ni naša dolžnost, da jo učimo tudi praktično? Pustimo 1 ono, kar je minilo. Zavedajmo l se, da od nas je odvisno: biti ali l ne biti."
1 Pa sem povprašal še dalje
-	Mr. šemeta:
"Kaj pa nameravaš sedaj uprizoriti?"
"Ako mij odbor dovoli ali redna seja, potem bomo uprizorili "Lovski tat." * "Kakšna je pa ta igra?" i "žalostna, in kaže, da se po s postavah, ki se ne prilegajo naši i naturi, ni mogoče ravnati."
"Kakšna je pa vsebina?"
"Jo boste že videli, ko jo upri-. zorimo."
"Kako pa kaj naš pevski . zbor?"
i "Ako ne bo v zboru in izven ? zbora igrala politika vlogo, bo i to sčasoma zbor, na katerega ne i bo ponosna samo naša naselbina, i ampak ves Lorain, kajti v zbo-i ru je nadpolovična večina tu rojene mladine." s xTako sva se pogovarjala z Mr.
šemetom. Mr. šeme je sicer ja-i ko družaben in delaven v vseh i kulturnih zadevah, toda v ja.v-i hosti pa ne govori dosti. Pri-
oito pa je, da veje v naših kul- i ;urnih ustanovah zadnje čase či- ' =to nov in svež duh.	i
Zadnja seja pevskega zbora ''Naš dom" je sklenila, da se ; vrši pevski koncert 17. julija. 3o koncertu pa bo prosta zabava.
Tudi naša čitalnica prav lepo napreduje, člani z veseljem či-tajo knjige in časopise. Trdo-vezanih knjig imamo 214, veliko pa tudi nevezanih. Tako gre vse lepo naprej, samo poguma nc smemo jemati mladini in v ^orainu bo sčasoma slovenska naselbina, ki se bo lahko kosala z marsikatero drugo. Dobrih moči imamo dovolj v vseh panogah. Videl sem, koliko nad in
načrtov ima Mr. šeme. Gre mu vse priznanje in hvala za njegov trud.
V Slovenski šoli se mladina prav dobro uči. Le to je žalostno, da je še toliko slovenske mladine, katero starši ne vpišejo v v slovensko šolo. Seveda, nekateri bi jo radi, pa je ne morejo radi slabih časov.
Na 26. julija bo imela naša Slovenska šola obširno priredi' tev, katero ne bo zamudil noben rojak, ki ima le količkaj ljubezni do naših malih. Predstavo bo v ponos tudi staršem, ki bodo videli, česa je zmožna naša mladina. Program prireditve boste čitali pravočasno.
Louis Balant.
Ce verjamete al' pa ne.
Newburske novice
Krasno vreme imamo te dni. V teh dnevih je zelo dobro iti malo ven na prosto. V nedeljo bo v Maple Gardens tako prijetno, da že dolgo ne tako. Ta dan ima' društvo Zvon svoj izlet. Kdor hoče slišati lepo petje, ne samo tičkov, marveč tudi ubrano petje zvonarjev, ta naj ne zamudi te prilike. Zato' zberite vse svoje člane vaših družin in se vsedite na kaka kolesa, ali pa na luft balon, ali pa jo mahnite peš, in se udeležite tega prijaznega izleta. Zadnjo nedeljo je bilo društvo Cvet tam in se je izvrstno zabavalo. Prav tako bo jutri v Maple Gardens.
Naši šolarji se pripravljajo na zelo krasno in zanimivo igro, ki se vrši na večer graduiranja, v torek večer. Graduanti bodo predstavljali v primernih kostumih čase prvega predsednika Združenih držav, George Wash-ingtona. Godba in druge točke na programu bodo zelo zanimive in poučne. Zapomnite si, da je to v torek večer. Pridite vsi!
Velika žalost se NE vidi na obrazih šolarjev, ki zapuščajo šolske klopi za tri mesece prostosti. Na drugi strani pa starši nekam skrbno gledajo v bodočnost in premišljujejo, kaj bi bilo početi, da se v poletnih mesecih drži otroke na varnem in pri dobrem. Moj svet je ta: upi-šejo naj se v slovensko šolo, katera se bo pričela 20. junija, Tam se bodo otroci malo igrali, malo učili in malo peli, tako da bo vsem luštno. Father Slap-šak se že temeljito pripravlja in dela program za to šolo. Za kake štiri tedne bomo imeli pout in takoj bo vse le slovensko govorilo. Sedaj ne slišiš druzega kot angleško od otrok.
Prvo sv. obhajilo za otroke h publik šol se vrši 26. junija. Dc takrat bodo morali prav pridne prihajati k nauku in sicer prihodnji teden večkrat in zadnj: teden pa vsaki dan.
K njegovemu zadnjemu počitku so spremili domači in pa društveni bratje Ludvig Kocina \
-o-
Moji vtisi iz domovine
Piše JOHN DOLČIČ
petek zjutraj. Pokojni je bil star šele 22 let. Pri igri se je malo oprasnil na komolcu. Prišel je prisad in zastrupljenje krvi, pa ga ni mogla rešiti zdravniška veda. Pokojni je bil eden izmed dveh sinov Anton Koci-nove družine na Way Ave. Naj bo družini izraženo naše globoko sožalje na izgubi sina. Tolaži naj vas dejstvo, da je umrl spravljen z Bogom. To je kar šteje ob uri, ko nas kliče Bog k sebi. "Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v me, bo živel vekomaj." Tako govori Zveličar nam v tolažbo ob uri ločitve.
Naši baseballarji so zadnjo nedeljo zopet zmagali. Igrajo zelo dobro, toda do sedaj so bili vedno na zmagoviti strani, če bi prišlo do tega, da bi zaostali in bili na drugi strani in bi še vseeno tako krepko in pogumno nastopali, to bi bil šele pravi znak njih vrlosti in skupnega dobrega igranja. To the boys we would say: "Come what may, be alert to the end. Never say, 'No use, we are beat.' A team shows the stuff that it is made of when it fights to the last anc fights hard against odjds j fust as hard as if it were winning, in fact, harder. So play ball whether you are winning or losing."
Otroški piknik zadnji ponde-ljek se je dobro obnesel. Ne sicer glede kakih dohodkov, ampak glede števila otrok. Saj jih kar tja nismo mogli pripraviti vseh. Vozil jih je Rudie Novak in majhno je manjkalo, da ni začel po cesti prodajati to otroško kramo. Ne vem ali bi jih bil ponujal kot krompir ali ko melone. Vozil je tudi Jos. Ozi-mek in jih je nabasal, kakor pre-noga nakopičeno. Mike Filipo-vič je tudi peljal ta drobiž na prosto, kjer so se dobro izletali in utrudili. Hvala iskrena za vožnjo. Tudi: solnce jih je male pobožalo, da so drugi dan v šoli izgledali kakor rdeča jabolka.
Girard, O.—V zadnjem dopisu sem' bil omenil, da se bližamo suhi obali. Iz našega ogromnega parnika, lie de France smo se izkrcali 6. maja popoldan. Podali smo se takoj na vlak, ki je stal že pripravljen za nas. Jugoslovani smo imeli svoj voz, Oddrdrali smo proti Parizu. Vožnja je bila krasna, narava vsa v cvetju. Silno lepa pokrajina potnika kar očara. Prijazni grički, lepe, bele hišice, ravna polja, na katerih je mrgolelo pridnih delavcev. Bili smo vsi navdušeni in čuditi se ni, če smo dali duška v naši lepi slovenski pesmi.
V par urah smo bili že v Parizu. Tukaj nas je dočakal prijazen zastopnik parobrodne-družbe, Mr. George Schnell. Izročil sem mu pozdrave od našega zastopnika iz Clevelanda, Mr. Kolandra, za katere se je prav lepo zahvalil. Naložili smo se na avtobus in se odpeljali k večerji, po večerji pa v hotel, da
naše nadaljne poti.
Drugo jutro ob šestih smo bili že vsi pokonci. Privezali smo si naše duše in telesa z izborno kavo in pristnim — konjakom. Potem se podamo na kolodvor, kjer je že stal vlak pripravljen, da jo odsopiha proti Švici. Tudi ta vlak je imel poseben voz za Jugoslovane, ki je bil namenjen prav do Beograda. Zveza je jako dobra, ker gre direktno v Beograd.
Odpeljali smo se ob 7:30 in v šestih urah smo že bili v Base-lu. Tukaj smo zopet občudovali lepoto švicarske dežele, ki je menda v resnici najlepša na svetu. Tukaj nas je pozdravil zastopnik družbe, Mr. Blum. Tudi njemu sem izročil pozdrave od Mr. Kolandra, tako da se je moja torba pozdravov polagoma praznila.
Po malem odmoru nadaljujemo vožnjo proti Buchu, ki je zadnja postaja v Švici. Od Basela do Bucha nas je spremljal Mr. Blum. Z vlaka smo oe-lfidovali
Ker je med našimi cenjenimi itatelji in čitateljicami tudi nnogo Ljubljančanov, naj mi ;o dovoljeno, da jim dam tukaj lekaj ocvirkov za nedeljo v njih nilem "materinskem jezik u." •Jotovo jih bo srčno veselilo, da )odo po dolgem času brali zopet lekaj domačega. Drugi pa, ki )odo to brali in niso gor zrasli la tej "šprahi," naj berejo pogasi in z andohtjo, pa bodo tudi meli zabavo.
"O, serbus, Neška. Kua pa ti ;lela stujiš in se držiš, kokr de o t črvi iz nusa lezi?" Tkula me je tamla hmal pu ta prvem moja loncmanka Pepca, ke je ud 3ol doma, kokr jest, uguvarila, 'Viš jest sm pa zmeri fidel, ne j
lepo pokrajino in se divili silnim goram, odetim v snežno in ledeno odejo, ob katero so se odbijali zlati pilameni solnčnSh žarkov. Izpod gora pa so drveli bistri potočki s kristalno čisto vodo. Globoko smo srkali v se čisti zrak teh planin. V nižinah pa je bila narava odeta vse v zelenju, bujno cvetje je oznanjalo človeku, da smo v najkrasnej-šem mesecu leta, v lepem maju.
Toda tudi tukaj ni prizanesla svetovna kriza. Pogovarjal sem z več potniki, ki so mil povedali, da je tudi Švica jako prizadeta, ker turisti izostajajo, ki so sicer glavni vir dohodkov, radi svetovne krize.
Tudi tukaj si nismo mogli kaj, da ne bi zapeli lepe naše pesmi. Tujci so se kar divili lepoti naše večnolepe pesmi.
Proti večeru smo dospeli v Buch. Tukaj nas je pozdravil naš rojak, Mr. Maidič, jako prijazen rojak, ki je tudi cel fant od fare. Tukaj smo bili prvič deležni sprejemnega pozdrava v naši slovenščini. Opomnil nas je, da moramo izstopiti in prija viti naš denar carinski upravi, ker tako zahteva avstrijska po stava, da oblasti zabeležijo v potni list vsakega potnika, kakšno vsoto denarja nese potnik preko države. Ko smo vse te opravili, nas Mr. Majdič še enkrat lepo pozdravi in nam želi obilo sreče in mnogo zabave na naših rodnih tleh.
Tukaj moram pripomniti, da se v tem kraju vrši Ves železniški promet z električnim pogonom, tako da ni prav nobenega clima.
Temna ns>č je razgrnila svoja krila nad pokrajino, ko smo se vozili med Tirolskimi gorami in prepevali v družbi enega koroškega Slovenca naše narodne pesmi. Ta mež nam je postregel ?, dobro gorsko vodo, donašal nam žemlje in kifelčke, po vrhu pa še konjaka.
V prav veseli zabavi se je pričelo daniti in bližali smo se naši meji. Gori omenjeni rodoljub nas je zapustil v Beljaku in se s solznimi očmi poslovil od nas v upanju, da bomo enkrat vsi Slovani združeni skupaj. Mi smo se pa odpeljali naprej in težko pričakovali, da se pripeljemo do naše meje. No, ni bilo treba čakati dolgo, dospeli smo na Jesenice, prvo postajo naše države.
Malo smo začudeno pogledali, ko nam prva vdari na uho srbska govorica državnih organov. Najprej nas pozove j o, da jim pokažemo potne liste, potem pa smo morali odpreti vse ročne kovčege, da se carinski uradniki prepričajo, kaj vse je v njih. Ko je bile vse gotovo, pride k nam sprevodnik vlaka, katerega smo bili vsi veseli, ker pozdravil nas je v našem milem mater-nem jeziku, šele sedaj smo občutili, da smo res doma Mladi dečaki so nam pa ponujali čaj z rumom, ki je v naši domovini jako priljubljena pijača. Ako si zahteval malo več ruma, si plačal za čaj 10 dinarjev, tako da smo se kar čudili tej ceni.
(Dalje na 3. strani)
bo že kokr če. še glihe s na strim, če kašna reč ni tku, kokr b mogla bt. če prideja glih ker-krat kašne skrbi, jh jest hitr skp pubašem in se naj ne use-dem, pa je prec dobr. Moj mož je glih tak. On zmeri prau: "Piš me uh, kua se um grimu? če se že usi štriki enkat putrga-ja, se um pa ubesu. Preh pa ne." "
"Oh, sej men tud nau druzga kazal. Moj mož je že vs scagan. U frzocenga sm že use znusila, kar ni blu prbitga. Zadnč, ke je blu mal bi topli in sm mislela, de se u tku držal, sm brž pupo-kala možuva zimska sukna, ke pr žnidari še plačana ni, pa moj montl in sm use skp nesla u frzocenga zastaut. Druh dan je pa kar naenkt spet mraz prtisnu, pa sva se uba tku prehladila, de on cela nuč kašla, jest pa kar naprej kiham. Zdej ta peruga, prou za prou ta druzga, je pr-šoU spet tku puteftan dam, de b se ga še kamen usmilu. Reku m ni nč, sam iz rukam je pukazu, de ni nč dubu. Jest mu, sevede, nism verjela zatu, ke me je že večkrat kej nafarbu. Dau m pa le ni nč za birtšoft. Kar tih je biu pa spat je šou. Pu noč, ke , je začeu enkat smrčat, sm pa jest tih zlezla s pojstle in mu za-. čela pu ush varžeteh štefnat. še . u čeule sm šla gledat, kokr fi-. nancari na grenc. Pa nker nč.
U enmu varžete sm steknila en t čik ud vržinke, pa en star kraj-[ cer, ke ga že buhve kulk let špa-ra za spumin na bulš čase. Astn, zdej pa puvej, Pepca, kuga m je . za strit? A čm jt živa pud zem-i la, a se čm preh ukul prnest, a
čm začet krast?" , "Neška, nč se na grimi. A . misleš, de u res zmeri taka mi-> zerija? A nis zadnč brala u ča-supise, ke je stal notr, de dube-i ja tist, ke ta "peruga" nisa nč 1 prejel, ustopnee za kuncert mar-. purgarske "Glasbene Matice" t tud brez gutuvine. Ja, glih tku S je notr stal. Noja, kar pa Mar-purgari lohka nardeja, uja ja. s tud Iblančani lohka naredi. Sej Iblana je vnder drauska metro-, pola, kokr ji prauja." 3 "Kaj na um brala. Sevede r sm brala. Ampak, luba duša, za . kusiu vnder na morm kuncerta, ^ pa še kašnega mataviučka na ? miza pustaut. Muska je že fajn . tkula pr kusil, ampak tu je sam i za tista gespoda, ke se ja še ni s griža prjela. Nam pa že tku glasnu pu želodce krul, de b še i muske na slišal. Muska je holt
-	sam za ušesa, te mama pa sameh . ublub že tku pouhne, de se jih j nubena reč več na prime."
"že vem, Neška, že vem, am-a pak jest tkula mislem: pr nas se e tku usaka reč iz muska začne, n za kua b se pa pol tu na začel." i- "Maš prou. Iz jokam se pa
-	jejna punavad ..."
'} "Pejd no, pejd, čenča. Pust .1 me saj, de zguvarim. Uš vidla, a de na u nkol douh, ke uma bral. u časnkeh: 'Tist, ke nisa prejel
-	"peruga," dubeja use, kar jim
-	srce puželi, brez gutuvine.' Pol i- u pa že šlu, uš vidla."
ti "Jest na verjamem, de um kej d tacga duževela." t "Nkar prec na scagi. Uš vid-i la, de u tku Viš, ta druh gespu-n cii na uja puzabil na nas. Uja
-	že skrbel, de se uma skumatal
-	iz te griže. Viš, cviček je že za i dva dinarja cnej. Mesu, moka,
0	špeh, use je že padi. Cigarete sa se holt mal pudražile, tu pa
i, sam zatu, de b dedci preveč na
-	kadil, ke jim na zdrauje škodje-r. Dedci pa morja merkat na
1	zdrauje in muč, če čma mt moč-a na Jugoslavija. Viš, tu je use e tku prerajtan za naša bulša bu-
-	dočnost. Sevede, bi na kratkeh u cugelneh nas pa morja mt, de S3 k preveč na preuzamena. Sej tud a kmeti na tiste krave ta nar bi
-	merkaja in ahtaja in tud ta nar-
-	več naj ne držeja, ke dajeja ta
-	narveč mleka. Nč na skrb, Ne-i ška, sej druh zadost za nas skr-j beja. Na smeš bt preveč sitna, i Mal uma mogl holt putrpet, pa i se u use dobr vn stekl. Le pu-
-	konc glava. Kurajža vela! Ja, J zdej um pa mogla jt. Serbus,
pa dobr se mej." "Serbus."
VSI V DVORANO SV. KRISTINE 12. JUNIJA
1 Euclid, O. — Radi gotovih t: vzrokov ni bilo otroške priredit- c
ve šolarjev sv. Kristine 5. juni- l1
• i i i. 11 ja kakor prvotno naznanjeno. ^
Ta velika prireditev se pa vrši n v nedeljo 12. junija, z graduira- j njem osmorazrednikov te naše s šole. Naše častite šolske sestre u Slovenke, reda sv. Frančiška se z trudijo že več mesecev za to pri- n reditev. Od najmanjših prvo- s razrednikov do največjih osmo- z razrednikov, bodo nastopali eden k za drugim v raznih točkah in č igricah v slovenskem jeziku ka- v kor tudi v angleškem. Tu' nam s bo pokazala naša mladina, kaj š vse se nauči pod vodstvom teh t1 naših slovenskih sester.	r
Starši, pridite VSI na to pri- 2! reditev. Dajmo to našo mladi- b no navdušiti še za nadaljne na- v stope na našem odru. Dajmo p jim znati, da se mi, njihovi star- a ši zanimamo za njihovo delo. & Dajmo, pokažimo jim, da smo j< ponosni na nje ko nastopajo v. o slovenščini, in smo veseli ko nam k pokažejo, da se tudi angleščine I ni* ustrašijo. Pridimo in napol- k nimo dvorano sv. Kristine do i: zadnjega kotička. Pridimo pa r tudi zato, da se skažemo hvalež- 1 ne našim šolskim sestram za
-—o-
Pošta iz Ljubljane 1
i
n
Danes, v' soboto, se vrši zaba- ^ va za meščane in meščanke Klu- j ba Ljubljana in njih prijateljev v "Taboru." Večerja bo brezplačno, kajti naš lanski župan . Frank Vesel, je podaril klubu v, teličko, katero je dobil na javni dražbi zadnjo nedeljo, o priliki . naše proslave bele Ljubljane. ^ Mr. Anton Grdina nam je pa tudi obljubil, da bo pokazal slike, . katere je povzel pri paradi. Torej tukaj vam je dana prilika, da ^ boste videli samega sebe, kako r ste se obnašali pri paradi zadnjo ' nedeljo. Tudi novi župan bo ustoličen ta večer in "Miss Ljub- ^ ljana."
Torej pridite vsi gotovo in pri- ( peljite svoje prijatelje seboj.
Frank Rupert. }
-o--j
MOJI VTISI IZ DOMOVINE ,
(Nadaljevanje z 2. strani)
Po pol urnem odmoru, se je 1 pričel vlak pomikati proti beli * Ljubljani. Kar čudili smo se, < da ni bila narava tukaj še skoro ' nič v cvetju in zelenju. Vprašal 1 sem domačine po vzroku, pa so : mi povedali, da je bila dolga, huda zima, in da so zaostali za cel mesec, tako narava, kakor tudi z delom na polju.
V Kranju se poslovi prva naša sopotnica od nas, sestra župnika Rev. Zaplotnika iz države Montane. Namenjena je bila v Šenčur pri Kranju. Mi pa se odpeljemo naprej po širnem sorskem polju. Prva nas pozdravi stara šmarna gora, ki se junaško dviga iz lepe ravnine. Pozdravljena !
Naenkrat zaslišim v našem vozu radio. Ozrem se začuden Okrog, pa mi neki možak reče, da me stane 30 dinarjev, ako hočem poslušati radio prav do Beograda. Povem mu, da se peljem samo do Ljubljane, nakar mi dene slušalke na uho in slišal sem krasen radio program iz Dunaja. To zabavo imajo lahko potniki od Jesenic pa bo Beograda, seveda, ako plačajo. To je vse hvale vredno, ker se potnikom ni treba dolgočasiti na vlaku.
Kar naenkrat se zasliši sprevodnikov glas: Ljubljana! Kar uas je bilo slovenskih potnikov, vsi zapustimo vlak. Na kolodvoru nas lepo pozdravita gospa Rus in njena pomočnica, zastopnici francoske linije, in pa gospodična Pavla Plevnik iz Cle-velanda, ki je sedaj v Ljubljani, čeprav sem bil utrujen od dolge vožnje, pa sem kar poskočil, ko seim segel v roke naši ljubki ameriški1 Slovenki.
Najprej se podam® v potniško Pisarno, da se malo pogovorimo, nato pa gremo nazaj na kolodvor, da uredimo glede naše prt-
njihov trud in delo med našimi otročiči. Kakšno je to delo, lahko le deloma poznamo starši, ki imamo svoje male pod njihovim nadzorstvom. Poučujejo jih razne predpisane znanosti, vadijo , jih ljubiti svojega Boga, imeti spoštovanje do svojih staršev, učijo jih moliti, pripravljajo jih za prvo sv. obhajilo, za sv. birmo ter jih v splošnem s svojim : skromnim življenjem in dobrim zgledom napeljuje k dobremu : krščanskemu življenju. Res, srečen je otrok, ki ima priliko biti . vzgojen po častitih šolskih se- , strah. Pridimo torej VSI star- ; ši in VSI farani na to priredi-tev naše šolske mladine v dvora- ( no sv. Kristine dne 12. junija. ; Zaenkrat naj ne bo prostora, ki : bi bil prazen. Ko se zagrinjalo ) vzdigne, in naši mali pogledajo po dvorani, naj ne bo prazna, ampak natlačeno polna, čudni ■ so občutki igralcev, če zagleda- . jo pred seboj prazno dvorano. Te i občutke pozna vsak, kdor je že ] katerikrat nastopil na odru. , Dajmo torej našim šolskim otro- : kom priliko nastopiti z radostjo in veseljem. Torej, se vidimo v ; nedeljo 12. junija v dvorani sv. Kristine.
Marija Hochevar.
)-
Ijage. In čeprav je bila nedelja, pa so vseeno carinski uradniki na prošnjo gospe Rus, pregledali vso prtljago, da smo se tako lahko podali vsak na svoj kraj, kamor je bil kdo namenjen. Vse priznanje moram dati tej prijazni zastopnici. Moram reči, da tako udobne postrežbe nismo pričakovali, zato naj vsak potuje na to linijo, ako hoče, da bo udobno potoval.
Tukaj sem se poslovil od mojih sopotnikov, s katerimi smo se prav težko ločili. Gospodična Plevnik je že imela pripravljen avto in z mojo materjoi se odpeljemo k sestri Mrs. Plevnik, gospe j Rakar. Ta nas je prav gostoljubno sprejela v svoji krasni hiši, kjer sva se z mamo prav dobro počutila. Nato se nam je pridružil še brat od Mrs. Plevnik, gospod Grošelj. In ker ta hiša stoji v bližini znane gostilne "Pri Urbančku" v Stožicah, smo se kmalu krepčali s pristnim jeruzalemcem. Gospod Grošelj nas je vse kmalu spravil v dobro voljo, da sem takoj pozabi! na dolgo potovanje. Nato sva se z mamo poslovila in se podala na černuče k g. Franc Pečarju, gostilničarju, ki je tudi župan občine. Ker je tukaj tudi rojstni dom moje žene, sem se odločil, da bo tudi moj začasni dom v domovini, in pa ker je . moja svakinja tudi kratkomalo . tako zahtevala.
Tukaj so se izmenjavali po-
-	zdravi in pogovori o tej deželi in . o stari domovini. Dvanajst let i so nismo videli1 in v tem času je . bila marsikaka izprememba. Da-. si smo si imeli toliko povedati,
je narava zahtevala svoje in po-! dal sem se k počitku, da dobim ) potrebnih moči za moje nadaljne izlete, katere sem se name-. nil, da jih izpeljem v domovini.
(Dalje prihodnjič)
t	DOPISI
z Euclid, O.—Kar dolg čas nam
-	je, ako ni dopisov v listu, pose-o bno sedaj, ko je toliko prostega ). časa. Seveda, Vi mi boste rekli: e "Pri uredništvu imamo pa vedno a dovolj dela." No, pa ljudje se
vedno česa spomnijo v teh časih. !- Poročati moram, da je naša r slavnost v beli Ljubljani prav le-j, po potekla. Zmago sta odnesla: )- kot župan naš dobro poznani a mlekar, Mr. Louis Starman ir )- "Miss Ljubljana" je pa tista, k: )- je tako aktivna pri društvih ir 3- raz;iih prireditvah — Miss Jan i. čar.
:e Na 12. junija bo pa imela na ;o ša mladina od fare sv. Kristin« 3- predstavo k sklepu šole. šolski sestre se trudijo, da bi res imel užitek starši in otroci od lep o, predstave. Da bi se farani taki o- 1 lepocdzvali, kakor so se za slav t- ^noslTLjubljane, pa bi bilo že. Vs
EARL DERR BIGGERS: *
KITA JČEVA PAPIGA
Zunaj je nehalo deževati. Med hotelskimi vrati je malce postal
■	ter si pozorno ogledoval ta. tuji
■	svet, ki je bil zanj tako nenavaden, kakor da bi se bil pravkar na Marsu prebudil iz pravljične-
■	ga sna. Avtom z obiskovalci gledališč se je med hruščem mu-
■	dilo; v presledkih so s presunljivim brnenjem udarjali var-
•	nostni signali tramvajskih zvoncev. Tak šunder slišiš le v San Frančišku, v tem čudno posebnem mestu s čisto izrednim šu-
1 motom in ropotom ter svojskimi ! navadami. Za Charlieja Chana je bila ta Amerika neznana dežela. Te.žive slike pred očmi so ga zgrabile. Ljudje iz nekda-njosti bi mu bili seveda poveda-' li, da je to, kar gleda, le skromen odsev nekdanjega nočnega vrvenja. Toda tale mož iz Honolulu-ja ni poznal preteklosti Friska, zato se mu tudi ni moglo za njo tožiti. '	'
V baru za mizo je na visokem stolu použil svojo večerjo — dovolj na prigoda za človeka, ki nikdar ni poznal Billy Bogano-ve kavarne Louvre, kjer danes stoji Italijanska banka, ki ga niso vezali nobeni spomini na "Del-
>	manico," na "O Farell Street" ali ; na "Odeon," "Mladega psa" ali
"črnega mačka," na ona sijajna
■	gostišča, ki so že davno za vedno 1 izginila. V kuhinji belega moža
si je dal dobro postreči in je iz-1 pil skodelico vročega čaja.
Mlad mož, na oči najbrž pro-
■	dajalec, je prigedel h Kitajcu ter ! slastno použival svoj skromni ! prigrizek. Chan je poskusil po-1 govor z vljudnim začetkom o
sladkcrnici, ki je stala na mizi. "Oprostite, p ro s i m, naglici
■	tujca," je nadaljeval. "Tri ure ' imam časa sprehajati se po vla-1 žnih, a zanimivih ulicah vašega ; mesta. Povejte mi ljubeznivo,
•	kaj si naj ogledam."
I	"Hm, sam ne vem prav," je
■	odgovoril oni zamišljeno. "Veli-
>	ko se ne bo dalo početi. Frisko
*	danes ni več to, kar je bilo vča-
*	sih. Nekdanja plesišča so danes ' garaže ali prodajalne. Pa, ča-
■	kajte— nocoj praznuje kitajska 3 četrt Silvestrov večer. Ampak," B se je zasmejal, "vam tega skoraj c ni treba razlagati."
" Chan je pokimal. "Da, da, •1 dvanajsti februar! Silvester!" " Kmalu nato je stal v nestrp-5 nem pričakovanju in žarečih oči e na cesti. Mislil je na zaspane 0 ulice v Honoluluju, kjer se vsakomur že ob šestih mudi domov. Kako drugače je tukaj! Pribli-n žal se mu je šofer avtobusa ter ^ mu ponujal svoje nasvete tudi e glede kitajske četrti. "Pokažem vam stare beznice opija in dru-i> ge znamenitosti," je kvasil, pa se )" je naglo izgubil in pozabil svoji
II	izmišljene krasote, ko si je na-)- tančneje ogledal Chana.
otroci in starši pridite k tej slav-nosti. Za vse bo dovolj prostora. Zabave bo tudi za vše dovol, in prav imenitne. Tudi Rozikj Zdešar bo igrala na harmonike m in pela mične pesmice, e- To vse se bo vršilo v šolsk ?a dvorani pri sv. Kristini. Vstop i: nina bo samo 30c, za otroke p; io j Oc.
se No in potem se prične za otre h. ke zlata doba počitnic, za mater ša bo pa toliko hujše, ko bodo imel e-1 po ves dan otroke na glavi. In d a: si tudi matere malo oddahne.k ni sc sklenile, da priredijo piknil-in da se razvedrijo z otroci in mc ki žički. Zato že sedaj prav prija in zno vabimo vse, od blizu in dalei n- r.a 3. julija na Goriškove farmi Le pridite malo v prosto naravi ta- Ako bo Bog dal lepo vreme, b ne prav prijetno. Vsak, ki bo pr ke šel na ta naš piknik 3. julija, b eli šel prav zadovoljen domov, pe Pozdrav vsem čitateljem teg ko lista in vam kličem: na sviden; iv- 12. junija in 3. julija! fsi;	Terezija Zdešar.
Kmalu po osmih je zapustil ; detektiv s Havajskega otočja raz- i svetljeno Union Square, stopal po temnejšem koncu Post Streeta in prišel na veliko Avenijo. Nekdo mu je povedal, naj se drži na levo; tako je korakal dalje. Skoraj je bil med trgovinami s ceneno orijentalsko robo, na prodaj običajnemu tujskemu okusu. Pospešil je korak, šel je mimo cerkve vrh griča ter stopil v ki- 1 tajsko mesto.	5
Ozračje je dihalo predpust. 1 Pročelje vsake kitajske hiše, i okrašeno s stotinami žarečih ; lučk, je v rumenem sijaju migo- i talo v megleni mrak. Po ozkih i ulicah je prerivala množica
—	radovednih belcev, čednih, -mladih kitajskih fantov v dijaški noši zraven mižavih deklet
v najlepših prazniških oblekah, . starejših Kitajcev, drsajočih v klobučevinastih copatah, — * vsakdo se radujoč pomirjujoče < zavesti, da so plačani njegovi f dolgovi, njegov dom očiščen in , osnažan ter da se sedaj pričenja upanja polno novo leto.
Na Washington S t r e e t u je Chan zavil navkreber. Od daleč se je svetilo mogočno poslopje, . štiri sijajna, bleščeča razsvetlje- ' r na nadstropja. Zlate črke nad 1 vrati so naznanjale, da je ta hiša 1 last Chanove družine. Prišlec je 1 za hip obstal, poln rodovinskega 1 ponosa. Potem je prekoračil sko- 1 raj prazni trg Waverly. Od svet- j lookega dečka svojega plemena je kupil kitajski časopis ter sto- 1 pal, venomer prebirajoč slabo 1 razsvetljene hišne številke nad 1 temnimi vežnimi vrati.	1
Končno je našel iskano številko ter se povzpel po temnih stopnicah. Obstal je v nadstropju, kjer so bili privezani rdeči papirnati trakovi in na njih natis- : njena zlata znamenja, da bi od- i ganjali zle duhove. Krepko je potrkal na vrata. Nekdo jih je < odprl in iz sija vezne luči se je i prikazala postava slokega Kitajca z redko sivo brado v ohlap- j nem, iz črne svile vezenem jopiču.
Molče sta se ogledovala. Potem se je Charlife nasmehnil. "Dober večer, dični Chan Kee Lim!" je pozdravil v čisti kan-tonščini. "Ali ne poznaš svojega nevrednega bratranca z otoč-| ja?"
Ozke oči nagovorjenega so se zasvetile. "Na prvi pogled ne," je priznal. "Kajti bližaš se v . tuji obleki in s pestjo si potrkal na moja vrata, kakor delajo sirovi beli vragi. Sedaj pa si mi tisočkrat dobrodošel. Rači stopiti v mojo ničvredno hišo!" S smehljajem na licu je vsto-l pil obiskovalec. Soba je bila vse > •prej kakor ničvredna. Krasili . so jo čudoviti svileni zastori;
bogato izrezljano pohištvo je bi-. lo izdelano iz dragocenega lesa. t- Prelepe cvetlice so cvele pred i skrinjo prednikov in povsod so i se belile bele kitajske lilije ka-„ kor dehteči simboli prebujajoče-B ga se leta. Na kaminu je glasno q tiktakala ameriška budilka po-_ leg mičnega Buddhovega kipca iz nigpovega lesa.
"Prosim, sedi v ta siromašni
-	stol!" je povabil Kee Lim. "Pri-i- hajaš nepričakovano kakor av~ j gustov dež. Ampak srečen sem, a da te vidim." Plosknil je z ro-o kama iit vstopila je ženska. "Moja žena Chan Sou," jo je pred-
d stavil. "Prinesi našemu presvet->- lemu gostu riževih kolačev in vi-a na iz rose rož!"
Sam je sedel- Charlieju na-3- sproti in zrl vanj čez mizo, ka-•e tero je krasilo sveže mandeljno-le vo cvetje. "Nihče ni vedel, da la si tu," je obžalovaje ugotovil, o, Chan je skomignil. "Ne. Je k, bolje tako. Prišel sem po svo-o- jih opravkih."
a- Keeju Limu so se obrvi namr-č, ščile. "Da, čul sem o tvojih e. opravkih."
o. Kriminalist je bil neprijetne do zadet. "Jih ne odobravaš?" *i- "To bi bilo preveč rečeno. To so da tvojih nakan ne razumen prav dobro. Ta tuja, vražja po licija — kaj ima Kitajec z nj( je opraviti?"
Charlie se je zarezal. "Vča sih, spoštovani bratranec, tud
jaz sam sebe ne razumem prav dobro."
(Dalje prihodnjič.)
DNEVNEVESTI
Zaljubljena pesem, nesrečna ljubezen in smrt
Eagle Pass, Texas, 9. junija. Miguel Menchaca, 23' let star, je zložil nocoj ljubimsko pesem, v kateri obžaluje nastop staršev njegovega dekleta, ki mu branijo poročiti se z njo. Ko je bila pesem gotova,, je fant prijel za revolver in se ustrelil.
340 ruskih ribičev s težavo rešenih
Tokio, 9. junija. Glasom poročil iz Hakodate, Japonska, je japonski ribiški parnik Genzan rešil 340 ruskih ribičev, ki so s svojo barko nasedli na sipine in skale na otokih na skrajnem severu Japonske.
Vreden sto milijonov je brez denarja
Chicago, 10. junija. Samuel Insull, vrhovni gospodar korpo-racije, ki ima $3,000,000,000 premoženja, od katere je pravkar resigniral radi bolehnosti kot prvi direktor, na svojo starost nima premoženja, katerega si je pridobil tekom let. Vreden je bil $100,000,000, toda depresija mu je uničila premoženje. Sedaj bo živel v pokoju, toda bo dobival $18,000 pokojnine na leto od raznih družb.
Bivši kajzer ni več španski častnik
Madrid, 10. junija, šele danes so črtali ime bivšega nemškega kajzerja, ki se nahaja že 14 let v pregnanstvu, iz liste častnikov španske armade. Bivši španski kralj Alfonso je kot kralj zelo občudoval bivšega nemškega kajzerja in ga je imenoval za častnega generalnega kapitana spanske armade. Republikanska vlada v Španiji je sedaj vse to odpravila.
Število umorov narašča v časih depresije
Chicago, 10. junija. Glasom statistike je število umorov v 44 ameriških mestih, ki štejejo nad 100,000 prebivalcev zelo narast-lo. Med mesti, kjer se umori množijo, so Washington, Cincinnati, Kansas City, Miami, New Orleans, Louisville, Memphis in Houston, torej sama mesta, kjer je najmanj tujezemcev.
Mati in ljubimec priznata umor otroka
Los Angeles, Cal., 10. junija. J. Hatamato, Japonec, star 3£ ' let, in Mrs. Ayako Kanda, 31 let stara, Japonska in poročena ' sta prosila, danes oblasti, da ji. pošljejo v smrt, ko sta priznate umor 3 letne hčerke Mrs. Kan ) da. Hatamato je priznal, da je otroka ubil s puško.
i
Umoril očeta, potem p< je šel k poroki
" Camden, New Jersey, 10. ju nija. Stephen Whithall, bivš ^ veteran, je danes priznal na po lici j i, da je umoril svojega oče ta, kateremu je vzel $100.00, po tem pa šel v New York na poro ko z Mary Zikeski. Tri ure p umoru očeta je bil Stephen po ročen. Očeta je v spanju s pu L_ ško ustrelil.
Bivši cesar pobegnil v a	...
srajci iz zaporov
e Addis Ababa, Abesinija, 1(
)- junija. Bivši \ abesinski cesa
Lid j Jeassu je pobegnil v žensl
r- nočni srajci iz zaporov, in s
h pripravlja v nepristopnih hr
bih, da zbere okoli sebe armadi
to s katero se napoti proti sedanj«
mu cesarju Haile Selassaie. S<
o- lassaie je poslal svojega vojneg
m ministra in armado proti svoj-
o- mu predniku, toda vojaki so n
jo voljni in zapuščajo armado ti
hite k ubežniku. Jeassu je vnv
a- prvega abesinskega cesarja M
di r.elika. Ko je nastopil vlado . i
r skušal upeljati moslemstvo kot
državno vero med Abesinci, ki	si
so kristjani. Raditega je moral	n
bežati iz prestolnice.	ti
k
* Umrli pisatelj Wallace je vsak	,
dan pisal 17 ur, pokadil 40 ciga-	, ret in popil 20 skodelic čaja.
MALI OGLASV j
; KUPINTE IN HRANITE A6 ;	pri
: SPECHOVIGROCERIJI ° i Posebnosti J 1 od 11. do 17. junija e
Surovo maslo, ft.....18c"
' Jajca, 2 ducata za.... 25c
. Banane, ft..........5c
3 češplje, ft........... 5c £
! Makaroni,2ft.za....lic v 1 Gold Cross mleko,
3 kante za........17c
, Nov krompir, 10 ft.. .21c[J
49c metla, sedaj.....24c 6
i Breskve, pineapple, češplje, velika kanta 15c c
Galona olja .........64c t
Werko Chips,	5_
S velik paket.......13c
; To so samo nekateri . predmeti, katere prodaja-' mo po tako čudovito nizkih cenah. Pridite, dobili bo-1 . ste tudi drugo blago enako j ceno
SPECH grocery I
: 1102 E. 63d St. > Tel. HEnderson 7341 t Mi dovažamo na dom! |
1	Stanovanje
"	se da v najem, štiri sobe, kopa- p
1	lišče, podstrešje, klet. Naprodaj §
"	je istotam nekaj glasbenih in- |
e	.štrumentov in nekaj pohištva. '"I
Oglasite se na 1087 E. 64th St. j ---------- f
/	Iskrena zahvala
Iz srca se zahvaljujem vsem, |
ki se kaj storili za me in moje- ti fl li j ga sina o priliki njegove prve |
, sv. maše Zlasti pa se moram |
~ zahvaliti Rev. B. J. Ponikvarju f
. za vso veliko naklonjenost m po- |
•t	, jv
mčč, kakor tudi .vsem drugim t gg. duhovnikom, ki so se udele- | V žili prve sv. maše. Prav lepa | hvala Mrs Puc za darovani kras- : ni kelih in mašno srajco, ter neimenovani za mašno srajco. Rav-a no tako lepa hvala ženskam, ki so prodajale tikete za banket, kakor tudi društvom, ki so se ude-a- ležila sv. maše. Iskrena hvala vsem posameznikom za darove '1 in za udel-ežitev banketa. Bog a> naj vam vsem kupaj stotero po-u vrne, vseh dobrotnikov se bo pil 'a spominjal moj sin v svojih mo-litvah.
ie V gotovini je bilo vsega skupaj nabranega $145.55.
Ostajam vam do smrti hva-ia ležna,
Alojzija Stražišar, u-	6211 Glass Ave.
v •	"
Proda se
bela porcelanasta peč za kuhanje e" na plin in premog, in ena peč za gretje na plin ali premog. Na-prodaj ena kuhinjska miza, dva 00 stola, library miza, dva stola, ena omara, ena postelja za dve ose-u" bi, postelja za otroke, dva vozička, posoda dve galoni za mast, en pralni kotel, električni likal-nik. Vprašajte na 1176 E. 61 st St., soba št. 4, zgorej,. med 8. in .(), 9. uro zvečer	(138)
?!	Balincanje!
Kadar vam prilike dopuščajo, s.e stopite na naše lepo urejeno dvo-J1" rišče na prijetno balincanje. Igra se vsak čas po dnevu.
le"	John Srakar
5e"	16605 Waterloo Rd.
(June.7.9.11.) je- ____
-1C	V najem
ter se da stanovanje, pet velikih sob uk in kopališče. Zglasite se na 3459 ie- E. 75th St., pri Frank Smrekar. je	(137)
V	na jem
se da stanovanje, 6 sob, tri spalne sobe, kopališče, furnez, v kleti prostor za pranje, garaža. Vse lepo urejeno. Stanovanje se nahaja na 1084 E. 67th St., spodaj. Odda se tudi stanovanje, tri sobe zgorej, s kopališčem na 1145 E. 60th St. Za oba stanovanja vprašajte na starem Nick Vidmarjevem prostoru, 1145 E. 60th St. (June.9.11.13.15.)
Stanovanje se odda
obstoječe iz treh sob, jako lepo stanovanje. Odda se pošteni slovenski družini. Vprašajte na C904 Peck Ave.	(138)
V	najem
i se da lepa koča za majhne parties, tudi prostor za piknike z ' veliko plesno dvorano. Enajst . milj od Public Square. Jako poceni. Vprašajte pri Frank Mer-■ var, 5921 Bonna Ave. (Sat.x)
V	najem
; se da stanovanje, 5 sob, kopališče, klet in garaža na 6703 Ed-' na. Ave. Pozve se na 1273 E. ; 60th St.	(138)
Stanovanje
. obstoječe s petih sob se da v najem. Kopališče na razpolago, i spodaj. Vpraša se na 1244 E. 58th, St.	(138)
SLOVENSKA RRIVNICA Z DOBRO " POSTREŽBO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE.
i Aug. Kollander Co.
. fifj	(poprej Mihelich Co.)
6419 St. Clair Ave.
IS v Slovenskem Narodnem Domu
(p
j " FIIODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike;
m POŠILJA- denar v staro domovino točno in po dnevnih gji cenah;
i|j IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kitpne pogodb?, pooblastila
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE ' Sfl , TEGA SLOVENSKEGA i " |	PODJETJA
I DR. J. V. ŽUPNIK |
' | zanesljiv zobozdravnik g
/1 i ° t Mnogo let na istem mestu. s i
1 I	St. Clair vog. 62. ceste.	|
1 'Š	Vhod samo iz 62. ccste.
m	ICnausovo poslopje.	tej
m	i
1 p!	GOVORI SLOVENSKO	|
-	H Uradne ure od 9. zj. do 8. zv. ||
0 Leopold Kushlan
SLOVENSKI .. ODVETNIK i-	Čez dan:
a	513 ULBIEtt BUILDING
Zvečer od 6. do 8. e	6111 ST. CLAIK AVE.
S Soba St. 7 Tel. HEnd. 5195
)_	Ob sredah »večer na
837 E. 237th St., Euclid, O.
S	Tel. KEiimore <14f8
).	Tel. CHerry 3982
1- --------■ ■ ' ' '
DOBER PREMOG! I
@	Točna postrežba!	v§),
® The Hill Coal Co.
e. (©) 1261 MARQUETTE RD. <©), Stari Cimpei-manovl prostori /g\
^	HEnderson 579«	/S
je H FRANK ARKO, zastopnilt ;a _______
•a m cmxxxxt"^^^xxxtttt:i ; 5 (IFLEET'WING^ ;
V	y h
o- h
st> J PERRY'S SERVICE \ ll" «	STATION
^ A 6619 St. Clair Ave. m m	^
3) XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX)
I NATIONAL I
_ " | WATCH & JEWELRY REPAIRING j
je. ♦	J. C. BUKOVEC, lastnik	|
•	v Slov. Nar. Domu. soba »t. 10.	■
t	6411 St. Clair Avo.	|
»	DELO IZVRSTNO IN JAMČENO «
^	OPRAVLJAMO LI1CALN1KE, pralna
—	I stroje, cistitce preproff in vse električne napeljave, in naprave. Nizke cene. Solidna postrcžBa. Se priporočamo naS.in ljudem za obila naročila.
SQ	JOHN TEK € E K
IS508 Holmes Ave.
U-.	LOUIS JERK 1 Č
7 j ,727 E. 157th Sf.	To!. EVdy 1753
i.
A. ACHLEITNER:
Gospodična s pošte
Za "Ameriško Domovino" priredil M. C.
Gozdar mu je priredil spre- j jem, kakor ga je Ivan pričakoval. Predvsem mu je dal razumeti, da se puška, konja in že- , ne nikdar ne posoja. Poleg tega pa ga je še vprašal, dali rabi puško zato, da bo pomagal pacijentom na oni svet. Saj za to zadostujejo že sama zdravila. Mladi zdravnik je požrl vse zasmehovanje v nadi, da se bo dal starec morebiti vseeno omehčati. In res je potrpežljivost in tiha Ivanova vdanost kmalu potolažila strašnega gozdnega strahu. Kot konečni zamah je ta še vprašal, dali se misli Gričarjev poba vsled pomanjkanja pacijentov ustreliti. Ivan se je nasmehljal: "še ni!"
"O, o! Tako! častitam! Tedaj si že začel? Pri kom pa?"
Sedaj pa se ni mogel mladenič več vzdržati,, pač pa je veselo povedal, kako je ozdravil starega barona in kako mu je ta dovolil lov.
Zvit smehljaj se je razlil po kosmatem obrazu gozdarja, ko je dejal: "Doktor, v tvojo lovsko strast ne verjamem, pa četudi bom živel sto let! Mar ni zahteval baron, da se moraš oglasiti vsakokrat po lovu pri njem?"
"Je."
"Aha! A tebi se bolj mudi, da prideš k baronu, nego pa da ustreliš gamza!"
Ivan je čutil, kako mu je šinila kri v lica. Naj vzame vrag tega divjaka, ki zna brati misli. Gozdar pa, tudi ni čakal odgovora. Dovolj ve. Kmalu prinese puško in patrone. Ivan pa se je kot hribovec v toliko razumel, zato je tudi vprašal: "Kako pa nese puška?"
"Kjer je rriuha, tam je luknja !" je odvrnil gozdar. S tem je hotel reči, da je puška precizna.
Tedaj se je Ivan lepo zahvalil na uslugi, a gozdar je pripomnil : "Zelo me bo veselilo, če si ustreliš nevesto! Ampak da me pošteno povabiš na ohcet!"
Gozdni strah se je krohotal za Ivanom, ko je odhitel proti revirju. In kako se mu je mudilo! In vsekakor je tudi gotovo, da ga ne žene lovska strast. Ivan si je že sam priznal, da se mu mudi, da pride čimprej v revir, a zatem k baronu, čim višje pa gre, timbolj pozoren postaja. Tedaj pa naenkrat v nekem plazu ugleda neko sled, ki pritegne vso njegovo* pozornost. Mar gre sled navzgor — ali jo je le do-sedaj prezrl. Gamz je moral biti na vsak način hudo obstre-ljen. Hitel je po sledi navzgor, proti pečinam. Naenkrat pa se sled med gruščem izgubi. Zato se je Ivan obrnil ter krenil zopet po sledi navzdol. Kmalu je zaključil, da ne more biti sled od živali, ker ne bi ranjena žival bežala proti dolini. Mar se je završil tu boj med divjim lovcem in lovskim čuvajem? V Ivanu se je vzbudil zdravnik; zanimati se pač mora, ako je bil kdo ranjen! Takoj je pozabil na lov in svoj obisk v gradu. Morebiti lahko nesrečnežu še pomaga. Vsled velike izgube krvi ranjenec itak ni mogel daleč, čudno! Grajski lovec ga vendar ni opozoril, da zahajajo divji lovci v revir. Ivan sledi v gozd med smreke. In glej, tam leži na tleh okrvavljeno telo. Mladenič! Roko ima zdrobljeno a tudi na prsih mu zeva rana. Nezavesten je, morebiti že mrtev. Takoj odloži Ivan puško in nahrbtnik, izčisti rano ter jo za silo obveže. Treba je pa, čiste vode in tudi mudi se. Kratkomalo si Ivan zopet vrže čez rame puško in nahrbtnik ter si naloži tudi bolnika. Nese ga proti dolini, kjer
ga bo pri prvem studencu lahko poživil.
Ko sta prišla do vode, se je mladenič kaj kma\u zavedel. Vzdihnil je bolečine ter začudeno gledal zdravnika. Ivan pa mu prepove govoriti. Ranjenec naj le z levo roko pokaže, na katero izmed dvoje nižjeležečih planin naj ga zdravnik nese.
"Bregarjevo," je zašepetal ranjenec, a koj nato zopet padel v omedlevico.
Takoj se je Ivan 'orijentiral. Bregarjeva planina je bolj oddaljena. Nato si je naložil bolnika zopet na hrbet. Pod težkim bremenom in vsled hudega klanca so se Ivanu kar kolena šibila. Vendar pa mora uspeti, Globoko doli v grapo, a zopet po drugi strani navzgor. Večkrat je mladi zdravnik pod težo padel, izmučen je lovil sapo. Mrliško mrtvo je vse naokoli. Le iz daljave se čujejo kravji zvonci. Ivan je skušal koga priklicati — vendar zaman. Morebiti ga bodo čuli tam, malo dalje. % Ko je Ivan uvidel, da ne bo mogel bolnika sam prenesti, je sklenil, pustiti ga v senci smrek ter odhiteti sam na planino po pomoč. Iz daljave je priklical planšarico. Zdravnik ji je hitel naproti. V par besedah ji je sporočil položaj, a ona je takoj vzkliknila: "Silve!" Nato je sledila zdravniku. Od gorskih palc in smrekovih vej sta napravila zasilna nosila ter položila nanje ranjenca. Sedaj sta oba nesla bolnika ■ proti planini. Ako je pa zdravnik mislil, da bo divjega lovca spravil v kočo na prvi planini, se je pošteno motil. Planšarica je vztrajala, da ga neseta na Bregarjevo, ker ni bil Silve njen; ampak ondotne plan-šarice. Zaman ji je zdravnik prigovarjal ter jo opozarjal na veliko nevarnost, v kateri se ranjenec nahaja. Planšarica je ostala pri svojem in trdila: "Ako ga je že imela Bregarjeva v življenju, naj ga ima še sedaj takega!" Pomagala ga bo sicer nesti, a v svojo kočo ga ne vzame. Tako sta. molče in počasi
•	nesla ranjenega Silvestra proti , Bregarjevi planini. Čim sta se
pa planini približala, je planšarica položila svoj konec nosil na , tla ter zavriskala. Tudi Ivan je . moral položiti svoj konec na tla, , da ne pretrese ranjenca. Čim je
■	Bregarjeva začula klic, je pri-! tekla iz koče ter hitela k njima. ! Planšarica, ki pa je pomagala
■	Silvestra dosedaj nositi, je ta-
■	koj molče odšla. Obupno se je
■	deklina vrgla k ranjencu ter mi-,, lo jokala. Ivan pa je odločno ! zauka,zal, naj mu pomagjf ra-
>	njenca prenesti v kočo. Čim sta
■	prišla v kočo, sta položila Sil-i vestra v postelj. Bolniku je po-I svetil zdravnik vso skrb in svo-
-	je znanje. Le za par ur se je
>	odstranil, ko je odhitel domov
-	po potrebne inštrumente in ob-
•	veze. Doma je naročil, naj poš-. ljejo v nujnem slučaju vsakogar i na Bregarjevo planino.
r Rana na prsih se je kaj kmalu
-	v par tednih začela celiti. Roka . pa je bila docela zdrobljena in
-	jo bo pač treba odrezati. Več-! krat je že skušal Ivan od mlade-
-	niča izvedeti, kaj se je pravza-r prav v revirju zgodilo. Vendar 1 p^ je Silvester trdovratno mol-l čal in ni hotel ziniti niti besedi-
-	ce. Šele, ko mu je zdravnik po-
-	vedal, da bo treba roko odreza-i ti, je sedel na postelj in vprašal, j dali res ni pomoči. Ivan je vpra-, šanje zanikal in ga skušal poto-. laziti: "Bolje je izgubiti eno ro-i ko, kakor pa življenje."
i Mirno in udano odvrne mla-
-	denič: "Potem jo pa kar odreži
-	zdravnik!"
t Doktor Gričar je hotel ranjen-
ca omamiti, da mu prihrani strašne bolečine.
"Kaj ? Kako?"
"Omamil te bom, da te ne bo med operacijo bolelo."
"Ni treba! že lahko presta-nem! Nekaj pa bi te prosil!"
Začudeno ga je Ivan vprašal, kaj bi rad.
"Cigaro mi daj, doktor! Rad zi kadil, medtem ko mi boš žagal roko."
Ivan je mladeničevo srčnost občudoval ter mu dal zaželjeno smodko. Planšarica pa je odhitela' iz koče, čim je Ivan pripravil inštrumente. Silvester pa kadi. Niti vzdihnil ni. čul se je le pih dima iz ust in drsanje žage, s katero je Ivan žagal kost. šele ko ga je obvezoval, je Silvester vzdihnil. Ivan je pripisoval ta vzdih bolečinam ter je pripomnil, da je taka operacija vedno mukepolna.
"Ne to„ ne! Ampak žal mi je za roko."
"Ker boš nesposoben za delo?"
"Ne — ampak streljati ne bom mogel več in tudi ne poplačati."
Ivan je še ostal na planini, ker se je bal, da bo Silvestra na • padla mrzlica in tudi omedlevi-ca. Kot krepilo mora imeti planšarica pripravljeno razredčeno mleko. Goreče ju je Ivan svaril, naj bolnik ne uživa žganja, ker bi to vse pokvarilo. Zdravnik si je umil roke ter pospravil priprave, nato pa se je podal na mal sprehod po planini, da si nekoliko umiri živce, ki so bili vsled operacije vendar nekoliko razdraženi. Ivan je prišel do zaključka, da je pač bilo brez-i srčno, ko so pustili mladeniča, ki je bil vsekakor najbrž divji lo-
•	vec, tako brez pomoči ležati
•	Naj se je boj že završil kakor se je hotel, vendar se je zdelo
- zdravniku naravnost podlo, ko : jim je tako malo za človeško življenje. Kako pa, ko bi bil Sil-! vester streljal na lovskega čuva-' ja?
;	(Dalje prihodnjič.)
DORIS HUMPHREY
Od 29. junija do 6. julija se bo vršila v Clevelandskem mestnem stadionu velika opera z jako pestrim programom. V mesto sta že prišla iz New Yorka Doris Humphrey in Charles Weidman, prvaka v modernih plesih, da izučita plesne skupine za opero "Aida" in "Carmen." Druga novost bodo afriški plesi v novi ameriški operi "Tom-Tom," ki,bo prvič predstavljena na 30. junija in 3. julija. Na 4. julija bo pa proslava v spomin George Washington, ki se bo vršila popoldne pod avspico Ameriške legije, zvečer pa se bo uprizorila opera "Carmen." To bo ena največjih predstav na prostem, kjer se bo videlo tudi konje, slone, kamele in razno drugo živalstvo.
Na rezultat tega MALTA ste lahko ponosni, kadar je na vaši mizi. Dobite ga pri vašem trgovcu ali pa pokličite
Frank Lavrič
15601 Holmes Ave.
Tel. EDdy 6866
VAŽNO NAZNANILO!	j
o	j
Mr. John Bukovnik, fotograf v Slovenskem narodnem domu	J
naznanja, da je napravil 10 odstotkov popusta na vseh slikah,	i
Pri tem pa se ne sme pozabiti, da bodo vse slike izdelane z isto	S
pažnjo in natančnostjo, kot kdaj preje. Rabilo se bo tudi isti	j
materijal; torej na kratko povedano: iste slike in blago, toda	t
10 odstotkov popusta. To je izredna prilika, katere se bo poslu-	t žilo gotovo dosti naših rojakov.
IT •£* *v «• v
Najfinejša pijača ——- ......!■—■■■■!
I ki se more dobiti v Clevelandu, kar se tiče mehke pijače, je gotovo ona, ki jo izdeluje The Double Eagle Bottling Co., prva in edina slovenska izde-lovalnica mehkih pijač.
Društva, izletniki,
Iprošeni ste, da za vse svoje veselice, piknike in za vse prireditve, naročite mehko pijačo, izdelano v edini slovenski izdelovalnici, The Double Eagle Bottling Co.
Nove slaščičarne,
I kadar začnete s poslovanjem, ste prošeni, da se za mehko pijačo gotovo obrnete na The Double Eagle Bottling Co.
NAJFINEJŠA PIJAČA, NAJNIŽJE CENE, NAJBOLJŠA POSTREŽBA
The Double Eagle Bottling Co.
JOHN POTOKAR, lastnik
6511-19 St. Clair Ave.
SVOJI K SVOJIM!
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA OČETA
Jakob Romondeli
ki se je preselil v večnost ter nas za vedno zapustil 12. junija, 1931. Sedaj počiva v hladnem grobu in ne čuje več naših zdihov.
Srčno ljubljeni nam oče,	LHo dni je že minulo,
nepozabni mi soprog,	v večnost trajno je zašlo,
bridki bil je čas ločitve,	kar pogrešamo Te dragi
ko za vedno si zaspal.	in še žalujemo za Teboj.
Le besedo samo eno	Mirno sladko v grobu spavaj,
mi bi čuli radi spet,	misli tudi Ti na nas,
radi slišali bi enkrat	dokler enkrat vse nas združi, ustnic Tvojih spet šepet. angelske trobente glas.
Žalujoči ostali:
Soproga in otroci
Cleveland, O., 11. junija, 1932.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Globoko potrti silne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je kruta žena smrt zamahnila s sve^o bridko koso in pretrgala nit življenja našemu dragemu in ljubljenemu očetu
Matevž Šile
ki je mirno v Gospodu zaspal, po 5-letni težki bolezni, dne 8. maja 1932. Položili smo ga k večnemu počitku na Calvary pokopališče 12. maja ob obilni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Ranjki naš dobri oče je bil doma iz vasi žlebič, fa-ra Ribnica in je živel v Ameriki 42 let.
Ob smrti našega nepozabnega očeta, nam je bilo izraženo toliko izrazov sočutja, da nas veže dolžnost, vsem se iskreno zahvaliti. Nebroj je bilo darov za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj duše ranjkega, za kar se darovalcem prav iz srca zahvaljujemo. Sledeči so darovali za sv. maše: Mr. in Mrs. A. Sadar, Mr. in Mrs. I. Verbič, Mr. in Mrs. N. Lučič, Mr. in Mrs. J. Marvar, Mr. in Mrs. J. Lousin Jr., Mr. in Mrs. M. Satkovič, Mr. in Mrs. J. Bruss, Mr. in Mrs. A. Obreza, Mr. in Mrs. J. Pau-lich, Mr. in Mrs. A. Praprotnik, Mr. in Mrs. F. Mramor, Mr. in Mrs. F. Klaus, Mr. in Mrs. J. Kramar, Mrs. A. Kramar, Mr. in Mrs. M. Garry, Mr. in Mrs. A. Malovich, Mr. in Mrs. J. Komin, Mr. in Mrs. A. Kcprevic, Mr. in Mrs. J. Terček, Mr. in Mrs. L. Fink, Mr. in Mrs. L. Podpadec, Mr. in Mrs. F. Egleston, Miss F. Prijatel, Mr. in Mrs. L. Strauss, Mr. in Mrs. L. Paulin, Mr. in Mrs. E. Prijatel, Mr. in Mrs. F. Kosmerl, Mr. in Mrs. E. Smith, Mr. in Mrs. H. Zalokar, Miss M. Komin, Miss R. Posega, Mr. in Mrs. J. Per, Mr. in Mrs. Hrovat Mr. in Mrs. J. Rojc, Mr. in Mrs. A. Peterlin, Mr. in Mrs. J. Kožar, Miss A, Stermole.
Krsto ranjkega so obložili z lepim cvetjem številni prijatelji, katerim se tem potom prav iskreno zahvaljujemo. Sledeči so darovali vence: Mr. in Mrs. J. Verbič, Mr. in Mrs. M. šile, Mr. in Mrs. M. Urankar, Mr. in Mrs. L. Merhar, Mr. in Mrs. J. Russ, Mr. in Mrs. L. Svete, Mr. in Mrs. J. Lousin and Junior, Mr. in Mrs. John Lousin, Mr. in Mrs. P. Lenassi, Mr. in Mrs. J. Dobrinich, Mr. in Mrs. A. Grdina, Community Welfare Club, Gifford Bros. Co., društvo sv. Vidri št. 25 KSKJ.
Najlepše se zahvaljujemo Rev. B. J. Poni-kvarju za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče, ter za lepe pogrebne obrede. Lepa hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za simpatično vodstvo pogreba.
Zlasti se pa še zahvaljujemo Mrs. Joe Mahne za vso postrežbo in pomoč.
Zahvaljujemo se tudi sledečim, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu: Mr. in Mrs. L, Merhar. Mr. in Mrs. N. Lučič, Mr. in Mrs. I. Verbič, Mr. in Mrs. J. Lousin, Mr. in Mrs. Mervar, Mr. in Mrs. J. Roic, Mr. in Mrs. L. Fink, Mr. L. Fink Jr,. Mr. in Mrs. F. Klaus, Mr. in' Mrs. A. Obreza, Mr. in Mrs. F. Mramor, Mr. in Mrs. M. Fuchec, Mr. in Mrs. S. Rcgulich, Mr. in Mrs. J. Kopač, Mr. in Mrs. J. Pau-lich, Mr. in Mrs. A. Rijavec, Mr. in Mrs. J. Mahne, Mr. in Mrs. G. Noršič, Mr. in Mrs. J. Kramar, Mr. in Mrs. C. žele, Mr. J. Pograjc, Mr. in Mrs. J. Glavič, Mr. in Mrs. J. Perko, Mr. A. Soltis.
Končno se zahvaljujemo vsem, ki so prišli kropit dragega nam pokjonika, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki ste ga spremili na njegovem zadnjem potu.
Dragi naš, nepozabni oče! Zapustil si nas globoko žalujoče in neutolažljive. Sedaj počivaš poleg svoje ljubljene soproge v hladnem grobu. S solzami bomo kropili vajin grob. Počivajte v miru v ameriški zemlji, dokler se vsi skupaj zopet snidemo nad zvezdami.
žalujoči ostali:
JUSTINA, omož. VERBIČ, EMA, omož. LUČIČ, MARY, omož. SADAR, FRANCES, omož. ALLEN, FRANCES ŠILC-SUHADOLNIK, hčere; JOHNY, sin.
Cleveland, O., 11. junija, 1932.