Leto LXIX. it. 197
Lfafcljaaa, torek It. avgasta 19)6
Česa Dfn !•—

• ^riAjo rta* JdD popoiane, ovzemfl oeaeijs 0 praznin«. — in—ran 00 JO peui vrst a Din 1, do 100 vrst a Din ^AO. od 100 do 300 vrat a t>ln 3» recn inser&u peUt rrsta Din a*, Popust po dogovoru, inaeratnj davek posebej. — »StovenaJd Narod« *f»h»  mesečno v Jugoelsvltl  Dtn 12 •   ss Inozemstvo DtD 25 •   Rokopisi s« o« vračajo
OBEDNMTVO    IN    OFBAVNMTVO LJUBLJANA«   *"n*U*w» Felefon: 31-22. 21-23. «-24. 22-
Podrntoice: MARIBOR Strossmajrerjeva 3b — NOVO M2CS7U, Ljubljanska a telefon H 38. - CELJE,: fftljstrrr uredništvo: Strossi i>uverjeva ulica 1, telefon ŠL 65; podružnica upravo: Kooenova ulica 2. telefon ŠL 190. — JESENICE:   Ob kolodvoru 101.
Postna Hranilnica v LJubljani it. 10.351.
Boii na severu Španije;
Bombardiranje San SebastJana
Vodstvo vladne vojske grozi, da bo dalo nostreliti taoo t**«*v- **> h*4o uporniki bombardirali San Sebastian
Pariz,  1& avgusta.   Na     francosko-špan^ki m*1 ji se boji med uporniki  in vIa«Jnimi Četa mi  nadaljujejo.   Vladne   ćete   v-   San   Sebai>ti anu   so   dobile   oj^cenja.   kakor   tudi   večje množine municije   Doslej so odbile   vse na pade   upornikov,   rporni.-ki   ladji   »E&pana* in »Velasco«   *Ta   pričeli  včeraj bombardira ti  ?r«n Pebastian  in Kun. Prispeli  sta izpred Bilba a,   kjer   sta    obstreljevali    skladišče pe troleja  v   ramo.-nj'm   pristanišču.   Pri  tem  je bilo  ubitih   -?00   uporniških  talcev, ki   vb jih nalašč   izpostavili   na   ogroženih   mestih.
Radiopostaja v Saa Sebastianu je objavila proglas vsemu svetu, v katerem protestira proti bombardira.nju mesta po upor nikih in zt*?,\ z ur. tre lit vi jo 1200 talcev, če bodo uporniki obstreljevali me-sto. Kakor poroča *Figa.ro*. je general Franco iz dal načelno povelje, naj se velika mesta obkolijo   Jie  pa   bombardirajo.
0 položaju v Sarajrossi. ki je v pose-st-i upornikov, poroda »Petit Parisien«. da pri-, manjknjejo upornikom živila, bencin in olje. Vladne Čete oblica jo Se nadalje mesto in postaja njihov pritisk tudi na Huesco. Cordobo   in   Ornmdn   čim   dalj*1   močnejši.
Na   fronti   na   Ouadarra.mi   vlada   mir.
Barcelona, 18 avenista. A A. Havasov posebni dopisnik poroča, da se je včeraj oja-čila ofenziva republikanskih čet v odsekih na severu in v >rpdisču a.ra£onske fronte proti Ruesoi in proti postojankam upornikov pri £ara«ro?si. IzvederM so bili močni napadi na mp?fn Almnda. Id je zaradi moč-ne<ra bomb nrd i ranja po večini porušeno. Naloga reca bombardiranja je bila. da bi se prekinile zvezp med Huesco in Sarajros-so. Obramba upornikov kaže znake obupna ca   odpora.
Hendaye.   IS.  averusta.   A\. Povpljnik   pri staništa   v  San   Sebast,ia.mi  j^   zaprosil   tuje ladje, naj  ostanejo v Inki. da  ne bi prišle  v nevarni   pas.   T/Pfalo. ki   je   včpra-i   bombi rdi ralo   francosko   ozemlje,   jp   pripidalo   npnr-nikom.
Zavrnjeni francoski desničarski prostovoljci
Pariz, 1*. avgusta. A A. Dopisnik ».Tour-najat poroča 17 Hendava. da se jp v nedeljo prijavilo 300 članov francoskega desni čaiskeg-a gibanja š-panskim uporniškim oblastem v Painpeluni za prostovoljce Dopisnik pravi, dd* je prebivalstvo zelo prisrčno pozdravilo francoske prostovoljce, vendar pa so jih oblasti zvečer prepeljale nazaj na mejo. češ, da so sedanji boji na Španskem čisto notranja zadeva Spancev in da nacionalisti zato ne marajo imeti v svojih   vrstah  fcujcev  kot   boroev.
Položaj trst fronti pred Madridom
Madrid. 18. avgusta. A A. Havasov posebni dopisnik s fronte na Guadarrami poroča, da se je razgovarjal v družbi socialističnega poslanca Margarita Malquela z nekim topničarjem, ki je pobegnil od upornikov. Topničar je izjavil, da je prišel s front-© pri Šego vi j i in porabil priložnost za, beg", ko so vladna letala obstreljevala uporniške postojanke. Po njegovem pripovedovanju je garnizija v Segoviji sestavljena izključno iz članov fašističnih strank. Uporniki so dobili pomoč iz VaJladolida. Topničar je še dodal, da so uporniške 6ete v Seg-oviji doživele tudi v najnovejših bojih velike izgube. Uporniški častniki se vsak večer vračajo s postojank v Segoviji in tamikaj prenoče. zjutraj pa zopet odhajajo na fronto. Vse samostane so izpremenili v bolnice, vendar pa primanjkuje zdravi] za ranjence, Topničar je nadalje izp »veda! da prihajajo v Sejrovijo dan za dnem oddelki fašistov in da pred odhodom na fronto de filirajo po mestu, dočim jim prebivalstvo prireja ovacaje in dviga moralo. Uporniki so namestili tudi več protiletalskih topov na zvonikih segovij&ke katedrale. Življenje v mestu je zelo težavno. Več tovarn žara di pomanjkanja premoga ne more obrato vati. podružnica Narodne banke pa je zaprla   ivo^e  prostore.
Valladolidski upori*!*; obupujejo
Bavonne. 18. avgusta. AA. Po vesteh, ki jih je dobil list »Frente Popular« iz Valla dolida. so vladne Čete zajele dva višja upornica častnika, ki sta pobegnila od tamkaj. Častnika podajata zelo žalostno sliko o življenju v mesta. Ponoči ni električne razsvetljave, promet je ustavljen, banke so zaprte in sploh je položaj seio toank.
Po vesteh iz istega vira so se uporniški voditelji posvptovali na seji o sManjem položaju in sklepali o tem. kaj bi kazalo ukreniti Seji je prrvl sadova 1 vallado liski škof in je bila zelo viharna. Nekateri so se zavzemali za prhajo mesta, škof pa se je tprnu odločno uprl Na koncu je zmagalo njegovo mnenjp in so z večino glasov sklenili še nadalje odločno nastopati proti vladnim   četam.
Boji pri Badajozu
Madrid, 18. a\ gusta. A A Finančni minister je izjavil novinarjem, da so vladne čete razbile uporniško kolono pri Mendelinu v pokrajini Badajoz. Ob tei priliki so zaplenile mnogo vojnega materijala in ujele precejšnje število upornikov
Ujet uporniški general
Bavonne,   18.  avgusta,  o.  »Front  Popuiai re*   poroča,   da   so   španske   vladne   č^te   v Tarajri   ujelp   uporniškega   gpnerala   Ardena sa.   Odpeljali   so   ga   v   Barcelono.   Pri   njem so   našli   tudi   važne  dokumente.
Tujska letalska legija
Madrid. 1K avjrusta. g. V Madridu se ustanavlja »tujska letalska legija*. Do sno-či je bilo v hotelske sezname vpisanih 16 inozemskih   pilotov,   pripadnikov   raznih   na-
rodov. Po većini so Francozi, nekaj Rusov in dva nemško govoreča pilota, najbrže socialista in komunista. Govorijo, da je te pilote pridobila druga internacionala. Vzdržujejo se govorice, da je vlada nakupila v inozemstvu   25  bombarderjev.
V Madridu je ostalo približno še 350 Nemcev nemški konzul pa jih je opozoril, da bodo morali ostati v Madridu na lastno odgovornost. Madridska vlada je storila vse. da ne bi bilo nobenega vzroka za intervencijo tujih držav.
Tuje vojne ladje ¥ Španskih vodah
Lizbona, 18. avgusta, o. Velika italijanska vojna ladja je odplula po ustju reke Guadakjuivir v sevillsko pristanišče, neka portugalska vojna ladja pa je odplula v Barcelono, da prevzame več portujralskih državljanov, ki se hočejo izseliti iz Katalonije.
Športnik Zamorra ustreljen
Berlin, 18. avgusta, d. Vesti iz Madrida potrjujejo, da je bil sloviti španski nogometni igralec Ricardo Zamorra ustreljen v Madridu zaradi svojega rojalističnega prepričanja Nasprotno se je posrečilo španskemu boksarju Paolinu. ki je bil osumljen kot fašist, da je po velikih težkočah pobegnil iz Pamplone preko francoske meje.
Boji na Mallorci
Vladne čete so se izkrcale na otoku ter ujele mnogo upornikov
Madrid, 18- avg-us'a. A A, Vojni mm'ster je izdal preko tukajšnje radijske postaje komunike, po katerem se je kapetanu Bal-loju in njegovim četam posrečilo izkrcati na otoku Mallorci, Čeprav so se uporniki ogorčeno postavil: v bran. Čete stotnika Balloja so se razdelile v tri kolone zavzele več vasi in takoj obnovile zakonite oblasti. Uporniki so se umaknili v notranjost otoka. Poveljniku vladnih čet se je prijavilo mnogo prostovoljcev in ga prosilo za orožje, da bi mogli nastopati zoper upornike. Vladne čete so zajele mnogo ujetnikov in zaplenile veliko vojnega materijala.
Zavzele so tudi dve barki, v katerih, hoteli pobegniti. V kratkem je pričakovati predaje Palme, Čeprav so uporniki utrdili to mesto. Med uporniki ki so branili otok Mallorco. je zavladala panika, ko so se prikazale vladne čete, ker so svoječasno zaprli vhod v luko Palme z nunami in so mislili, da so popolnoma varni pred vsakim napadom  s te strani.
Barcelona, 18. avgusta. A A. Vladne čete s-i nadaljevale z bombardiranjem iz zraka mesta Santa Maria na Balearih. Vladne čete bodo v kratkem navalile na mesto Manaker.
Vansittart pri Delbosu
Angleško-f rancoski razgovori o nevtralnost' napram dogodkom v Španiji
Pariz, 18. avgusta. AA. O sestanku angleškega stalnega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Vansittarta s francoskim zunanjim ministrom Delbosom ni bilo objavljeno nobeno obvestilo Tako na francoski, kakor na angleški strani molče o njunih razgovorih z največjo diskrecijo. Politični krogi menijo. da je Vansittart obvestil Delbosa o svojem nedavnem obisku v Berlinu ter o svojih sestankih s Hitlerjem in drugimi člani nemške vlade, govorila pa sta bržkone tudi o stališču Italije v vprašanju nevmešavanja v notranje zadeve Š-panije.
Nemški odgovor Franciji
Berlin, 18. avgusta. A A. Nemška vlada je snoči dostavila francoskemu poslaniku v Berlinu noto, s katero se pridružuje z nekaterimi pridržki izjavama Anglije in Francije glede nevmešavanja v španske zadeve Besedilo nemškega odgovora bo v najkrajšem času obiavljeno.
Berlinski politični krogi izjavljajo, da je nemška vlada v noti, k je bila snoči izročena francoskemu poslaniku, pristala na francoski predlog o nevtralnosti pod pogojem, če se Nemč^i vrne letalo, ki je bil zaplenjeno v bližini Badajoza in če bodo sporazum izvajale vse države, ki ga bodo podpisale.
NemSka kritika Salengrovega govora
Berlin, 18. avgusta. AA. pVtiiiulu Usti objavljajo obširne *omeotajjt- o gov >ru ki ga je imet v Lilleu francoski notranji mi nistet Salengro Pri tem poudarjajo da Nemčija noče vmešavanja v notranjo politiko drujrih držav. »Berlinei Tageblatt* pravi med drugim. da je bil Salengro v svojem govoru tako pristranski v korist španske vlade, da je s tem zavzel gtališče ki izključuje nevtralnost Kumove vlade na prani španskim dogodkom. Razen tega je francoski mmi«t«r govoril o notranjih zadeval) v Nemčiji v tonu. ki zelo škoduje odnošajem med Francijo ia Nemčijo. »Ber-
linska Boersenze.tuug* naliva balengrov govor agitatorski in prepirljiv. List pravi, da mora ta govor izzvati v Nemčiji zaou-denje, ker se vsa Nemčija nahaja še pod vtisom ogromne mirovne manifestacije XI. olimpiade. »Deutsche Allgemeine Zeitung« trdi, da so tudi v Franciji nezadovoljni z govorom Salengra, toda to nezadovoljstvo ns more zakriti besed, ki so bile izrečene v Lilleu. Ob koncu pravi, da se Salengro ni dotaknil samo razmer v Španiji, ampak da je Španijo mešal tudi z Nemčijo in Avbtrijo
Nov španski poslanik v Rerlinn
Barcelona 18. avgusta. AA. Zvedelo se je da bo za poslanika v Berlinu imenovan rektor univerze, Katalonec Peter Bosimpe-ra.
Washingtonaka vlada proti posredovan]« v Španiji
U 'ashington, 18. avgusta AA. Vlada Zc-dinjenih držav ni za predlod Urugvaja, da naj bi ameriške države posredovale v državljanski vojni v Španiji.
Kralj Edvard v Dubrovniku
Kralj Edvard bo ostal mesec dni na našem Jadranu, če mu prebivalstvo ne bo prirejalo manifestacij
Dubrovnik, 18. avgusta, d. Včeraj ob 14.30 je prispela jahta »Nahlin« v spremstvu obeh angleških rušilcev pred Dubrovnik ter nadaljevala pot v smeri proti Cavtatu. Do 15. je obšla obale od Dubrovnika do Cavtata ter se vmes ustavljala v romantičnih zalivih 2upe Dubrovačke. Na to se je vsidral med otokom Lokrumom in obalo, nekoliko dalje proti vzhodu pa ru-šilca. Takoj po prihodu kraljeve iahte v dubrovniške vode. so se pričele zbirati na obali v Dubrovniku velike množice domačinov in tujih turistov, ki so nestrpno pričakovali   prihod   angleškega   vladarja
Ob 18. se je kralj Edvard izkrcal v mestnem pristanišču v spremstvu svojega osebnega tajnika in angleškega podkonzula Ive Hadžije. Ko je kralj stopil na obalo, ga je zbrana množica navdušeno pozdravila. Iz pristanišča je odšel pred katedralo. v katero pa ni vstopil. nego si je samo ogledal njeno fasado. Zatem je odšel v knežev dvor. kjer se je zadržal dalje časa. Podkonzul Hadžija je izpovedal da je kralj z največjim zanimanjem poslušal zgodovino dvora, kakor tudi dubrovniškega mecena Mihaela Pracata, znanega pomorščaka, ki je svoj čas zapustil vse svoje imetje dubrovniški republiki, za kar mu je v znak hvaležnosti postavila spomenik v kneževem dvoru. Po odhf>du iz kneževe-ga dvo'ra je kralj krenil po glavni ulici kralja Petra in odšel na mestno zidovje, odkoder se nudi lep ra/gled na vse mesto, kakor tudi na odprto morje. Ko se je nekoliko časa mudil v zapadnem predmestju. se   je   vrnil   v   glavno   Ulico   kralja   Petra,
kjer so nru množice ponovno prirejale živahne manifestacije.' V mestnem pristanišču se je kralj zadržal v krajšem razgovoru z angleškim podkonzulom Had/ijo, pri čemer se je zanimal za lovske razmere v teh krajih. Hadžija, ki je sam predsednik lovskega društva, je kralja obširno informiral o tej vrsti sporta. Nekoliko pred 1°. uro se je kralj Edvard vrnil z motornim čolnom   na   jahto  »Nahlm«.
Izjava angleškega vojnega ministra
Split, 18. avgusta. Angleški vojni minister Duff-OoopeT, ki je v aoboto prispel v Dalmacijo s parnikom »Kumanovo«. je nje govemu kapitanu Obuljenu izjavil med drugim:
Nj. Vel. kralj Edvard VIII. se dobro počuti in je zadovoljen z bivanjem ter oddihom v Dalmaciji. Na jahti »Nahtin« bom spremlja! našega kralia po Jadranu do 20. t. m. Vladar se bo zadržal na vaSi obali mesec dni, toda samo v primeru, če mu prebivalstvo ne bo prirejalo manifestacij in ovacij in če ga ne bodo vznemirjali v njegovem oddihu. Nj. Vel. kralj žtli. da bi bil navaden turist in da bi potoval neopa-ženo. £elim, da bi se ta želja na^ga suverena pri vas objavila in da bi prebivalstvo  zvedelo  zanjo.
Vojni minister DuH-Cooper je nato izjavil, da je bil samo dva dneva gost Spo-letskega vojvode v Benetkah, nakar je '^r*-potoval na našo obalo.
Francoski rezervni oficirji v Rusiji
Moskva, IS. avgusta, b. V kratk«n bo prispela v Moskvo veeja skupina francoskih oficirjev pod vodstvom bivšega po-slanea Perrina, predsednika zveze republikanskih rezervnih oficirjev. Francoski rezervni oficirji, ki so že na potu. se bodo ostavili najp«rej v I^ningTadu, nato pa s© bodo dalje časa zadržali v Rusiji, kjer bodo obiskali na svoji turneji vse večje kraje. Tu jim  pripravljajo   pospbe*n  spreje-m-
Manevri dsl. vojske
Praga, 18. a\'gusta. A A Semkaj je prispelo veliko število vojaških delegacij prijateljskih in zavezniških držav, da se udeleže velikih manevrov češkoslovaške vojske, ki bodo od 20. do 23. avgusta. Jugoslovenska delegacija je prispela z generalom Petrom Kostičem na čelu. Na postaji so jo sprejeli šef generalštaba general Krejči in drugi višji češkoslovaški častniki. Francosko delegacijo vodi general Schweisgut. Rumunsko vodi general Ilazevicz, rusko delegacijo pa general Merečkov.
Šahovska olimpijada v Munchnu
Munehen. 18. avgusta. Na Šahovski olimpiadi 22 držav je Jugoslavija v I. koln premagata Švico 7:1.
Osrednji zavod za ribarstvo
Beograd, 18. avgusta. AA. Ker narašča v zadnjem času ribolov po naših ribnikih, je nastala potreba sistematske in načrtne proučitve ribolovnih vod, da bi jih bilo mogoče intenzivno izkoriščati. Zaradi tega je kmetijski minister odredil, naj se ustanovi komisija za izdelavo pdrobnega predloga o ustanovtvi osrednjega zavoda za ribarstvo. V tej komisiji so načelnik živinorejskega oddelka inž. Budislav Cvijano-vič. vseučiliški profesor dr. Simiša Stan-kovič in referent za ribarstvo v kmetijskem ministrstvu dr. Stanko Muzinič. Komisija bo morala v najkrajšem času predlagati kraj, kjer naj se   za* od zgradi, obenem pa
: bo  morala   sestaviti  potrebne   elaborate   o
i ureditevi zavoda itd.
franeosko*fH»ljski vojaški razgovori
Fovratek generala Gamelina v Pariz — Utrditev francosko-poljske obrambne zveze
krakov, 18. avgusta, A A. General Game-Hn je odpotoval sooči v Pariz preko Dunaja. Ob odhodu iz Krakova je vodja francoskega generalnega štaba izjavil, da je izredno zadovoljen z razgovori, ki jih je imel v Varšavi. Dasi so se ti razgovori razvijali v največji tajnosti, se vendar le misli, da booo imeli zel<   ugodne posledice za zvezo
mcu Francijo in Poljsko. Razpravljali so tudi ga dogodkih z dne 7. marca, ki so bili podrobno proučeni. Maršal Ridz Stniglv je izjivil, da je vse storil, da bi dvignil ob-rainhno moč poljske vojake. Oba vojako-▼odj: sta posebno proučevala ta nmlihim
Trdi se. da bo prišel v Varšavo kmalu na-čVVik rumunskega generalnega štaba general Samsonovici, takoj nato pa bi Ridz Smiglv obiskal Pariz.
Borzna poročila-
Curtb, 18. avgusta. Beograd 7. —. Pariš 20.2025,     Juondon  15.4175.    Now Y<"* 306.75,  Bruselj   51.70,   Milan   24.1750,   Am-• sterdatn 206.35,  Berlin  123.35,  EHrnaj 57.30, ! Praga   12.6750,   Vartova   57.70,   Bukarešta I 2-50,
Ludvik Mlakar 70 letnik
LJnMfana,  tt.  *mzw*x.
Ixw*vik   Mlakar svoj  n. god. Kdor ga pozaa, hi tega. ne   PtmjtJ.  saj je   še   mjadeofinko   prožen   ki   iinitan   <tnia ven.
Svoj zaaluženti pokoj uživa v laafcm idilični domačiji v Jonkovi uliri. Do4£a Wa je alužhoval pri žW^zmei in v raziionirt krajih. Povsod jo hH priljubljen. R3 je vodno navdušen Sokol in m je kot tak pridobil nmogo zaaiufr. Nikdar m iskal prnaLanja, tmo kot eebolioa je deloval v pro&p*ih »n-kotetva. Tabor je njegov druffi dom. Ni no-beoe   prireditve  brez  l^odvSca.
Naraščaj ljubi kot svojo deoo. Pred Miklavžem vrže vreoo 6ew rame in n;*jbira fige m ročite in dm^e Miklavževe doturote od bifce do trfSe, da ne ostane revna de^a r*r»'znih   iok.
Nad HI let je Man Sokola. Novneso^ki m zagrebški Sokol era štojota mori avoje *o-ustano vitel jo. r>ol£» leta je bil v Ljubljani pri  Sokolu  I.  v  upravnem  odboru.
V Otrilmetodovi drnžbi je v odboru. Tudi Zveza nacionalnih žele-znričarjev. ki je bila ustanovljena pred 30 leti, ga Šteje mod so-nMaooviteije.
Radi svojega najodnepa dp4ovanja je med vojno veliko trp^l 8 svojo družino Bil je konfiniran na Gor. Avetrj^kem do konca vojne. Hoerfca Milka, ki je »daj aooro ga narodnega noal. Turka, je bila interni rana na Gradu tri fcodne. Njegovo woprorro JnJko so neprenehoma za&lidevaK na poli-crjL
Njegova dnržina je iMntako narodno delavna. Njegov dotn je zatočišče vgf* revnih. Gospa Juika vodi ;T°*podiirjsrvo z veščo roko in nfkdo ne odid** neobdarovan. Dane« so oba radujeta svojih 7 dobro pre skrbjjenih otrok   in  ljubljenih  vnuoTcov.
Ugledni rodtmii želimo Se mnogo tako veselih jubilejev m podov. Slavljenro i«kro no ©eetftaaao e  prfrrcrmn: Zdravo!
Postani te Mtanf Omm
Stran 2
»SLOVBN8KI   NAROD«, torek, m avgusta 19»
Štev. 187
Mezdno gibanje
pekovskih pomočnikov
I>va osnutfca  kolektivne  pogodbe  y P#gajaa|a kodo
najbrž v zadetku septembro
Ljublij*t*a, 18, avgusta.
Vpra^nje    ureditve    delovnih    pobojev
pekovskih   pomoonlkov v  Ljubljani   je   »o
vedno   na   dnevnem   redu«    Včeraj   so *e
zbrali zastopniki pekovakih obratov, moj-9t rti in pomočnika ter Z«iru2enj>i pokovaleih mojstrov in pomočniške organizacije n*i sestanku, da bi se pogaj.aU o sklenitvi kolektivne pogodbe. Osnutek je izdelatle orjja. nizacija pekovskih pomočnikov in o njem smo 2e poročaj i. združenje pekovskih mojstrov je sestavilo svoj osnutek kolektivne pogodbe glede mezd m o dolofciiih te po. godbe so včeraj v glavnem razpravljali.
Po osnutku kolektivne pogodbe, ki so jo izdelali pomočniki, se pekovi i obrati dele na dve ka-beijojrajn. plaće pa na tri, dočim ao po osnutku mojstrov plaće razdeljene na dve kategoriji, obrati pa na štiri. Mezde so po osnutku /Sdružonja pekov nekoliko nižje, kakor'jih določa osnutek pomovnii-k v, vendar so pokazali pomočniki razumevanje in bi lahko prišk) do sporazuma že včeraj, ko bi deVetjati mojstrske organizacije smeđi pristati na črtanje določila, da te mezde veljajo za poln« zaptvslitev, in sicer za 60_urno delo na teden. Fci manjši zaposlitvi! bi se pa mezde po tem določilu sorazmerno znižale. Zastopniki pekovskih pomočnikov so odločno zahtevali, da se ta točke črta in zastopniki već jih pekarn so tudi pripravljeni na to, vendar bodo pa še velike težkoce zaradi maivših pekovskih obratov. Zastopnvki nuinjiih pekarn so trdili, da Se vseeno ne morejo plačevati pomočnikov v vsakem primeru po tako visokih mezdah. Zato bodo morali -sklicati še poseben sestanek, ki bodo na njem »Ide.
pada o spremeoibl osnutka, pfedfioipnega od podjetnikov. Naglasiti je treba, da je v glavnem piu*lo do sporazuma ter da so pomočniki pripravljeni sprejeti mezdne po-gojo mojstrov, pač pa morajo mojotsri pni-stati na črtanje omenjenega določni* glede polne zaposlitve. G4ede stanovanja i« Hnane so se sporazumeli, da bodo ie akie-pall po medsebojnem dogovoru. Po osnutku me/dni h pogojev mojtotrov bi dnevni deputat kruha za pomočnike odpade, vendar so mojstri pokazali dobro voljo tudi v tem pogledu, da bo ostalo najbrž pri starem. Detovni čas bo trajal od 24. do 12. Vse druge pravice in dolžnosti mojstrov ter pomočnikov se ravnajo po določilih obrtnega aaikona in zakona o zaščiti delavcev.
Pomočniki so med drugim se zahtevali, da mojstri ne smejo obračunavati za stanovanje pomočnakem od mezd .več k*kor 10 I>in na dan. Glede praznovanja 1. maja *e bodo dogovorili zastopniki mojstrov in pomočnikov na banski upravi, prav tako so sklenili, da bodo poslali mojstri in pomočniki deputacijo na bansko upravo ter zahtevali, da pred polnočjo ne smejo delati tudi mojstri in ne le pomočniki. Zastopniki pomočnikov so se odločno zavzemali za to, da bi pomočniki ne bili tudi hlapci v pekarnah ter da bi opravljali le svoje poklicno delo in ne da morajo razna sat i kruh.
Mojstrska org-anizacija bo »klicala č'an-ski sestanek na 27. t. m- pomočnritki pa bo do zborovali v nedeljo. Pogajanja bodo najbrž v začetku septembra in lahko upamo, da bo prišlo do sporazuma ter da pekovske stavke v Ljubljani  ne bo.
Sokolstvo
in kraljev rojstni dan
Proglas bt navodila vsem pripadnikom sokolske iupe
Ljubljana
Ljubljana, 18. avgusta. Nj. Vel. kralj Peter 11.. Mi StaigstS, »topa  U.  septembra  v   14.  leto.   Se  pet let  in imeli    bomo    polnoletnega    sokolskoga    vladarja.
Sokolska župa je sklenila, da hočemo letos \u»sobno slovesno proslaviti ta rojstni dan. V ta namen izdajamo ta okvirna navalila, ki 60 obvozna za vso našo edinke brez izjeme.
Proslava rojstaiega dne, 5. in 6. septembra   se  izvrši  takole:
1. I bakljado sokoUtva ljubljanskih in okoliških  društev   dne   a.   septembra;
J. l župnim zvezdnim tekom, izletom ko-linooijrrr in zborom društvenih pripadnikov, kar jo vse obvezno za vse župne edinice. Zbor pripadnikov izven Ljubljane izvrši vsaka odinica zase, ljubljanska in okoliška društva pa imajo skupim zbor dne 6. septembra po prihodu tekačev zvezdnega teka na   Kongresnem   trgu.
I.   BAKLADA  LJUBLJANSKEGA SOKOLSTVA-   DNE   5.   SEPTEMBRA.
Pri bakladi sodeluje članstvo in naraščaj vseh ljubljanskih in okoliških društev in sicer članstvo v krojih, ostali v meščanski obleki s sokolskim! znaki. Zbirališče članstva in naraščaja bo ob pol 21. zvečer na letnem telovadili Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Tej samostojni povorki se lahko priključijo tudi oetala narodni društva.
II.  ZVEZDNI  TEK
Za skupno proslavo vseh edinic župe je določen letos iupni zvezdni tek. Na marša hi t dvora je poslana prošnja za dovoljenje, da bo tok nosil ime »Zvezdni tok kralja   Petra  II.«  Podrobnosti  tega  teka so:
1.   PH teku sodelujejo člani m naradčaj vseh  **o  iupnih  edinic;
2.  Tek se vrzi na še&tiii progah:
a.   Stari trg-Lop&tec-Ljubljana (T3 Jon);
b.    Vodiee-Medvode-LjuMjana  (24   km); C.  KaciOlik-Mengeš-Ljubljaiia \2& km);
d.      Kra^ija-Domžale-Sv. Jakob-Ljubijana (27   km);
e.   Šmartno-Litija-Kresnice-Ljubljana       (3ff
km):
f.   Mozelj-Kočevje^koOjica-Ljubljana     (73
km).
K tem progam imamo  še priključke na stranskih   progan   in  to:
k a. progi: OsMndoa-Cabar-Stari trg (37 km)  in Ziri-Dolenji Logatec;
k e. provri: Moravče-Vače-Litija (19 kro), Polšmik-Lrtija-Ponoviče-Litijii   (SI   koi);
k f. progi: Fara-Livod (22 km), Kopriv-nik-Kooevje (16 km), Struge-Rifoittca (10 km) in št. Vid na Dol. - Skofljiea, (96 km).
3.  Vsak tekač teče največ 5C0 m najmanj 100 m- Skupaj je preteči 432 km.
4.   Tek se začne na posameznih progah ob različnem času z oziroci na večjo ali manjšo razdaljo do Ljubljane, v Ljubljano pa prispejo zadnji tekači vseh prog istočasno, to je ob pol 11. na Kongresni trg.
5.  Vsi tekači dobe za spomin trak »Zvead ni tek kralja Petra II. — župa Ljubijaoa, &. IX. 1936«, ki ga, nosijo med tokom pripetega na  opremi, ki pa bo   se  predpisana.
6.   Tekači   predajo   poslanico.
m. ZBOR SOKOLSTVA OB PRILIKI TEKA.
Razen zvezdnega teka tvori jedro proslave tudi zbor vseh pripadnikov ediolc po vzorcu zbiranja »Prerojenih sokolskih legij«. Obvesfcanje potom trojk. V času. ko imajo teka* neofi pnebeseo na prom' svojega dioiloa se zberejo vrni pni to edMat t Mfcpaoe lnfeo£rit-o r
prostoru izven naselja in prisostvujejo tako teku. ivo se vrnejo tekači edinice sledi »Pesem sokolskih legij«, kratek nagovor o pomenu rojstnega dne kralja Petra 11., sokolska himna >Hej Slovani«, za tem pa pripadniki v četverostopnih strujah odkorakajo do sedeža društva, kjer je razhod. Ta zbor mora biti torej ob istem času ko £rre »kozi edinico tek, in to tudi v edini-cah. ki začno teči v temi. na pr. ob 4. zjutraj. Namen teli zborov je, da sodeluje pri proslavi vseh 15.000 naših pripadnikov elan stva. naraščaja in deee.
Edinice, ki imajo tek na priključnih pro-grah. pa izvršijo ta tek že v soboto 5. septembra do  8.  ure zvečer.
IV. ŽUPNI IZLET KOLESARJEV
Proslavi kraljevega rojstnegra dne smo priključili tudi I. župni zlet kolesarjev. Pri tem zJetu sodeluje članstvo ter rnoAki in ženski naraščaj, k sodelovanju »mete pritegniti tudi kolesarje, prijatelje »okolstva. Želeti je. da tudi pri tej točki sodelujejo vse edinie-e. Izlet onrnnizirajo društveni in okrožni načelniki tako. da se bodo kolesarji pomikali za zvezdnim tekom. Tudi struje kolesarjev morajo biti tega dne ob pol 11. dopoldne na Kongresnem trpi v Ljubljani. Oprema kolesarjev ni predpisana. Vsak kolesar mora imeti na kolesu na levi strani ročaja pritrjeno trikotno državno trolMvjnico v velikosti o. je 15 cm. v. je 22 cm.
V. ZBOR  SOKOLSTVA V LJUBLJANI DNE   6.   SEPTEMBRA
Višek proslave bo zbor sokolstva ob pol 11. na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pri tem   zboru   sodelujejo   obvezno:
1.   članstvo in naraščaj in deea društev: Ljubljanski Sokol, Sokol I. - Tabor, Ljubljana T!.. IIL. IV.., Šiška, Zg. Šiška, Stopanja vas. Moste. St. Vid nad Ljubljano in Jezica in to člani in članice v krojih, vsi ostali v meščanski obleki s sokolskim klakom.
2.   Člani in nara-sčajniki teb društev, ki so sodelovali pri zvezdnem teku;
3.   Vsi udeleženci kolesarskega zleta iz vseh   žufmib  edinic;
4.  Jezdni odseki treh  ljubljanski« društev
5.  Sokolska godba.
Ob tričotrt na 11. bo na Kongresnem trpi »Pesem aokolakih legij« in ostalo kakor na vseh zborih edinic. Po tej proslavi se razvije povorka vseh uniformiranih in civilnih udeležencev na telovadisČe v 6i-9ko, kjer bodo prisostvovali razvitju prapora  tamošnjega društva ob 11.
Vse nade pripadnike pozivamo, da so ravnajo po gornjih navodilih. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene.
Vse (3ane telovadce kot tudi netelovad-ce m narasčajnike. ka so pripravljeni teči v zvezdnem teku, pozivamo, da se vsaj do srede 19. avgusta prijavijo svojem« društvenemu načelniku. — Zdravo! — Sokolska župa Ljubljana.
Iz Kamnika
— Pretep aredi belega dne. Stara navada
naMh ljudi ja da kadar napravijo kako do-bro kupčijo gredo in »e ▼ prvi gostilni pošteno naoukajo sladke kapljice. Neki starejši možakar, po imenu Brum je prodal svoj šivalni stroj. Od izkupička je takoj določil primerno vsoto za neobhodno potrebno vin sko kapljico, s katero je po raznih goatfl-nah napajal svojo želodfino gobo. Močno »kajen se je popoldne vračal proti domu. poti je srečal starega pijančka, katere-
mu so Kudohni jeziki nadeli priimek Špirit. I Možakarja sta. se spogledala, pričela sta se drug k drugega aoreevatl In kmalu ae je razvil trdit profep. Pretepajoč st, »ta fia iz ene ulioe v drugo, dokler Ju ni ugledalo b udno oko postave. Oba fttk bila takoj aretirana, mestna občina jima je morala nuditi brezplačno svojo a^kStoljubno streho, za zad obijene bunke se bosta pa oba možakarja, ki »ta stara le te 60 let, najbrže pogovorila pred sodiščem.
— Tatvine na sejMU Ka zadnji gejern je prišlo vec leparjev, ki so ubogim kmečkim stenicam dobro primiri oekarje. Okradene so bile tri ženske. Eni je omanjkak) 600, drugi 400 In tretji 100 Din. Kljub marljivem zasledovanju vseh kamniških varnostnih organov, se zlikovcem nI moglo priti na sled.
Velika gasilska vaja
Laško 17. avgusta. Na praznik je priredila gasilska župa sreza Laško za čete Laško, Rečica Sv. Je-dert, Jurklošter in Sv. Lenart nad Laškim, zelo težavno župno vajo. Dozdevni požar, povzročen po streli, je bil zvonik župne cerkve pri Sv. Jederti. Braniti je bilo treba sosedna poslopja to je župnišče. hišo cerkovnika in bližnjo kmetako poslopje. Točno ob 14. uri se je začel iz lin valiti črni dim .strel iz toplča je pa dal znak za pričetek vaje. Daleč v dolino se je slišal glas gasilskega roga, ki je dal znak za vzbuno četam. Mlada četa Sv. Lenart je dala s svojo motorko že po 2 minutah in 55 sekundah na pogorišče vodo. Ostale čete, so prihitele v rekordnem času in postavile s tremi motorkami verigo tako, da je četa Laško kot prva črpala iz globokega vodnjaka vodo in jo oddajala k motorki čete Sv. Jederti in ta naprej k motorki čete Rečica. 2e po 12 minutah In 35 sekundah po dospelosti na pogorišče so mogočni curki oblivali vrh zvonika in sosednja poslopja.
Prvič   smo   opazovali   delovanje   samari-janskega oddelka čete Jurklošter. Samari-jani in samarijanke    so imele    polno dela, stavljene  naloge so povsem dobro izpolnile. Tako smo videli, kako se poškodovani prenašajo, obvezujejo zlomljeni udi in drugo.  Ta nastop samarijank  je  pokazal   posebno, s kako vnemo in od naših zdravnikov priučeno    natančnostjo    vsak poedini primer obdelajo, že njih nastop je vzbujal pozornost,   kmečka   dekleta     s   samarijan-skim znakom in torbicami z raznimi obvezami in drugimi pripravami za prvo pomoč za  njimi     pa  samarijanke     z  nosilnicami. Razna povelja so se dajala po župnem tro-   [ bentaču od poveljstva, od tam pa z rdečimi  ! zastavicami  do motork. Vaja je  šla tako i mirno, sigurno in hitro .da je Župni stare-  i Šina g. Guček pri skupnem nastopu in pregledu čete pohvalil,  posebno pa še povdar-   , jal ,da so bili oficirji poveljniki  in podofi-  j cirji na meatu in da so strojniki obvladali j
svoje delo in si znali pri raznih kombina- f cijah izborno pomagati. Po raznih navodilih, ki so jih še čete in poveljniki od starešine dobih so se odpeljale čete na svoje domove. Čeravno je kraj vaje oddaljen od Laškega nad dve uri in to v strmem hribu, so se vse čete vračale brez vsake nezgode. Članstvo je bilo zadovoljno, da je pokazalo izurjenost in storilo svojo dolžnost, mi pa, ki smo vajo opazovali, smo lahko na naše gasilce ponosni.
„Celjski grofje" na Viču
Vič 18. avgusta. V soboto in nedeljo zvečer   je vprizoril
viški sokolski oder >Celjske grofe«. Pri večerni predstavi na letnem telovadišču se je zbralo nad 800 gledalcev in predstavi je prisostvoval tudi avtor g. Bratko Kreft, ki je izrekel sokolskim igralcem vse priznanje z željo naj viški sokolski gledališki oder nadaljuje svoje važno kulturno delo. Enako laskavo se je izrazil o našem gledališkem odru režiser Narodnega gledališča g. Milan Skrbinšek.
Režiser br. Sever je vložil v dramo obilo truda, zelo so se pa potrudili tudi vsi igralci. Vprizoritev bi delala čast tudi večjim mestnim gledališčem. Sodelovale so najboljše moći viškega sokolskega odra in vse vloge so bile v dobrih rokah. Hermana II. grofa celjskega je igral režiser br. Stane Sever in njegova vloga je stopala posebno močno v ospredje. Njegovega sina Friderika je igral br. Pajk, Barbaro, kraljico Ogerske sestra Dragica štajerjeva. Ul-riha, sina grofa Friderika br. Marjan VVil-lenpart, Veroniko drugo Friderikovo ženo sestra Binca Thaler jeva. Još ta von Helfen-berga br. Avgust Dacar, patra Gregorja br. Demšar, osebnega tajnika državnega kancelarja br. Just Velušček .sodnika br. P. Horvat, Pravdača br. Battelino, Padarja br. Podlogar, pevskega mojstra br. Vitko, trgovca br. Trpin in gvardijana br. Ambrož. Prisrčne ovacije občinstva so bile igralcem najboljši dokaz, da so se poglobili v svoje vloge to jih igrali tako, kakor na  malokaterem   gledališkem  odru.
Scenerijo je po osnutkih režiserja br. Be-verja skrbno pripravil br. Vite Kos*?c in bila je zelo učinkovita. Vrlim viškim sokolskim igralcem in igralkam k lepemu uspehu naše tople čestitke.
Sokoli olimpijc* zopet doma
Ljubljana 18. avgusta. K sprejemu olimpijske vrste bratov Sokolov in Sokolić se je snoči zbrala na kolodvoru ogromna množica občinstva. Vlak jo imel sicer precejšnjo zamudo, vendar je •okolstvu naklonjeno občinstvo vztrajalo in nestrpno pričakovalo prihoda vlaka, da pozdravi naše borce iz mednarodne arene. Na kolodvoru je bila tudi močna četa Sokolov v kroju z godbo Sokola I. Savez SKJ sta zastopala prvi podstarešina br. E. Gangl in Verij Svajger zupo Ljubljana starosta br. dr. Pipenbaher in Milko Kra-pež. Sokola Ljubljana starosta br. Kajzelj, župo Maribor pa br. prof. I>egen. Ob prihodu vlaka je godba zaigrala sokolsko koračnico, ki so jo pa skoro zaglušili gromki vzkliki množice. Takoj ko so izstopili, sta pristopila drug k drugemu podstarosta br Gangl in vodja olimpijske vrste br. dr. Murnik ter se poljubila. Ponovno so zaori-M iz množice burni žtvio — in zdravo — kllct, dottm so sokolski bratje dvignili prvaka fttuklja b« rame. Sokole-olimpijee Je
nagovoril podstarosta Gangl s bosedami: »Ko sto odhajali is domovine, so vas sprem ijale naš« soljo, da> so vrnete zmagoviti is olimpijskih borb- Poodravljajo vos bratska srao sat vso .kar sto storili dobrega, da bosta vedno prvi in našim srcem najbliljL Dvignili ate Jugoslovansko sastavo na visoki Jambor. Dragi bratje in sestre, mi smo vam hvaležni za vse vale delo, pozdrav ljamo vas in pozdravlja vas bela, sokolska Ljubljana!«
Tem besedam so sledile zopet dolgotrajne ovacije, nakar se je zahvalil, br. dr. Murnik. poudarjajoč pomen vztrajnega sokolskoga dela.
Po aCasarvkovi cesti se je razvil potem dolg sprevod ki je med neprestanim v»kli-kanjem našim Sokolom-olimpijcem odkorakal s godbo in Sokoli v kroju na čelu po Miklošičevi cesti. Prešernovi ulici ter Aleksandrovi cesti pred Narodni dom, kjer je sledil razhod. Olimpijce so vzeli v svoio sredo Sokoli, da se porazgovore o podrobnostih z olimpijade na kateri smo se uveljavili le z Žilavim sokolskim delom.
Slovenci v Ameriki
Žrtev avtomobilske nesreče >e postale v Denveru -tfUetna Angela Mohar, ki zapušča moža, dva svnovu in ^et bosva. V k>ra-ju Sha.drysadc j> ubilo v premogovniku Jo. sipa ŽafjaTJa. Pokojni j> bi'1 star nO let, doma od nekod iz Štajerskega.
V Ry;inu je umrl Franc Pirnat. ki je za-j pustil 10 otrok- Žena mu je umrla že pred 15 leti in mu /opusUiAi 11 nepreskrbljenih otr^k- Pokojni je bil rojen v Borovnici odkoder je prijel v Amoriko lerta \*^2. V Bo^vnioi arapušča brata Toneta. V Ostk»vi1-lu je umrla Pavlu Puhlarju /eno. V Pirts-burgu je umrla Manija Slobodni k. »tar.i okrog 50 let, d<ma iz Obrha pri Dr^etiišu. Slobodnikova druairta je zelo n-esročna. Pred 10 leti se je obesil oče. pred letom dni se je pa ubil sin pri slikanju hiše. V istem kraju je umrl Janez Pajk, star 12 lot, doma iz fct. Vida pri Stnčrui. V M:tllwaa*kec je umrl Pavel TosOSe, star 4& let. V7 bolnici v Chicagu je umrla Ive-ma Geiber, doma iz vasi Trnje pr\ Stari Ix>ki. kj«er zapus«*a očeta in štiri brate. V Clevelamdu sta umrla Helena Kotnik, rojena Ule. vdova, stara 61 let, c^ma iz vasi Gončicc, fafa Grahovo rn Josip Kuhar, star 78 let, doma iz Stojanske^a vrha. fara Sv. Križ pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 loti. >led vojaio mu je padel na francoskem bojiišču sim Jože. V bolnici v Glen-woodu je umrli Ka/tarma Godec, rojem Ivec, doma \i Mahne pri Semiču. Zadela jo je ka,p. V bolnici v Girardu je umri Hftrman Perhlin, star 40 let. doma iz Celja. V Prestu je umrl Franc Čebela, star 80 let, doma iz okolice Litije. V Ameriki >e bival 44 let.
Zborovanje kozferejcev
Mengeš,  17. avgusta.
Kozjerejsko društvo za dravsko banovino s sedežem v Mengšu je priredilo v nedeljo 16- t- m. svojo prvo razstavo kož, združeno s prvim zborovanjem kozjerej-cev vse dravske banovine. Pred zborovanjem se je vršilo ocenjevanje razstavljenih živali po posebni komisiji, ki so jo tvorili zastopniki kr. ban. uprave veterine. Zveze in domačega društva. TUfcoj nato je pred-sedmiik g. Zobec Ivan oivoril razstavo in zborovanj* ter pozdravil g. Hladnika Josipa, zastopnika kr. ban. uprave dalje verte-rinarja 5. dr- Kolendo Viktorja, ztttsitopni-ka Zveze g, Inkret Alfonza, dailij-e z-asitop-nike tov. reiskiUi društev in sicer: Kranj. Trbovlje. Grobtje, Tacen, Polzela in Lja*b" l>ana  ter članstvo  in navzoče občinstvo.
Referent kr. ban. uprave g. Hladnik Jakob je imel na-to predUvanje o plemenski od'b'.ni in vzrejd kozi je živine, kjer je med drugi mvzpodbujai rejce na selekcijo tudi domače rjave ko^e brez rog. Navaj«! je pogoje, ki so potrebni za irspešmi napredek pri koz-jereji ter končno želel društvu obilo uspeha pri  nadaljnjem doki.
Naslednji predavatelj aiviTbozdravnik g-dr. Kolendo Viktor, podpredsednik koz je-roje1o*0| društva je obruirložrl važnoet bi-giijene pri kozjere>i, od katere zavisn zdrav jo kozje živine. Navajal je posamezne prmere obolenja in prvo ponv>č v takih s.lu6a> h. Tajnik Zveze društev rejcev makih živali g. Inkret Alfonz je obrazložil na krast ko pomon delovanja, v organi za cijah za uspešen napredek kozjereje vn predloži!! resolucije, ki so jih rmvzooj soglasno potrdili in sprejeln. Resolucije 90 bile naslednje:
1. K02J erejoi dravske baciovioie naprošamo menodajne oblasti, da podpro vsestransko prizadevanje Kozjerejekega društva za dravsko banovino, ki stremi za izboljšanje d m«*e bele in rjave pasme koz brez rog. V ta namen naj se s podporo oblasti uranovi večje število rejskih središč, ki bedo skrbela za vzgojo in vzrejo čvstoiplemenelke kozje živine.
2- Vpeljejo naj se stidni plemenski kozji sejmi po vseh krajah, ki so primerni za to vrsto  panoge malih  živali.
3.   Obktst naj poveri posebnega strokov njaka samo zato panogo malega gospodarstva, da bo vodil vso stremjenja in prizn-d*evanjVa   za  povzdfcgo  naše  kozjereje.
4.    Za osvežen je bele domače pasme (sanske) na*j se dovoli in gmotno podpre nabav«   pk«nenj<aikov  iz  Švice.
Sledilo je še vse polno predlogov rn debat, na kar se je g. predsednik Zobrcc vsem skupoj lopo zahvalM in zaključnJ dobro irspelo zi^irovanje.
Ob tretji uri popoldne so se zborovalci in razsitavljeilci zopet zbra'H skurpai. Na^jo-\-oriil jifi je zastopnik kr- ban. uprave g. Mladrrik Jakob m jim razložil kako se je rfllo ocenjevanje zšvafc. Podčrtal je wž-^ost takeg« tekmovanj« med rejci v svrho zboljšanja naše dernoee kozjereje. Nato ^e rszgktsil rzid tekmovanj« ter so prejeli 'SZStavlfillci poleg ocecutvenega l?^a MkH tepe denarne oagrad* v zneskih po 100. —. 80.—, 50—, 40—   in   30.—   Dm, v koto«
nameri je prispevale kr. ban- uprav« v Ljubljani. Predsednik 2- Zobec se je navzo. čemu saoiopniku sshvaMl kr, ban. upruv v Ljubljani v imenu društva aa nakazano dooarrro pomoč, ki bo nešim kozj^rej^eTn v spodbudo  »a  povedis|o   n^sv   ko*jeiej^.
V ponedeljetk 17. avgu-a ^e yc pričel «»b ^. uri dopoldne pl+monsk: kozj, wnun.]. W p* Je bil nekaj tkjttb^- /.iscden in <>bu skart kot razstf*iva prejinj-ua i\nc- To je pa povsem razumi*ivo, saj je bila to pr\u t*ka prired tev, ki bo odale j \sako leto stalno no dan Sv. Roka. to je dne 16. avgu^u. Pri v*em tem je bili '.zvritMio pr--ct." kup-oij, ketorih se je udeležba na*a železničar-ska zadruga poleg rw»Wlih tovariikrih rc 1-skih  družtev.
Vse priredi-tve kozjerejsk^ga društva v Mengšu »o lepo uspele. I "p?wn*\ di b^ z«. rrmanje pa k^zjereraki pokre: n«rWo o bodo zadobile pr<reHitvo Koolore r*>ke^a društva v Mengšu i>* većji ramaSi :n ol^^rg
KOLEDAR
Danes: Torek. is. avousta kalolirasH Helena kr.
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATU A    Zaprlo.
KINO  IDRAL-  Sorell  in sia.
KINO    l MON:    Mladi   ijrof
KINO   SLOGA-   Zaljubljeni   komik.
KIH0 fclAKA:   Iglu.
KINO   MOSTE:   Mala   niamna.
DE2URNE  LEKARNE
nane»: SuSnik. M.iriiin trg "v Knralt, u«> ftpot-vet#;ka   costs   4.   Hohin«**',  d«Ni.   Ce^ta   tt
okCobra   Hi.
Krvav pretep v črni
Kammk     IT.   avgusta
1'n fantih v Crni menda se dane«* velja pravilo, da oni, ki ni v svojem življenju vc-aj euemu zasadil noža med rt-l>ra, ali pa kakor pravijo; «ja napravil mrzlega«., f ploh nima pravice nositi z.a klobukom kflvekov in *e imenovati fanta.
Znanemu pretepaču m razgrajaču Janezu Sužnik pa očividno nekoliko takih trofej še ni dovolj. \ nedftijo i^4 prišel v gostimo K"har v Crni. Gostilničar ga |s isrsmSOaOJki opazil in mu je na pragu za-hranil v**top v gostilno. Sušnik i>' odseli toda kmalu se je vrnil in dejal gostilnir-ar-iu, da bo samo poffle^al. kdo ^edi v go^hi-ni. Komaj pa je »topil eez prag, je i«» pričel izzivati mirne goste. Med nosti j« bil tudi Sušnik Franc, do katerega je vstopi v si   Suenik  Janez   gojil  »»taro   aovraStvo.
Na izzivanja *o pričeli goMi odgovarjati in kmalu t>e je v rokah Sušnika Janeza OS-bliskal nož. Skooil je med mirne goste, aa-sadil nož v trebuh Sušniku rrancu ter mu zadal okrog 14 cm doi<go rano. Rani^ne* > odskoeil, toda divjaku to še ni btlo dovolj. S/koćil je za njim pre*ko mize in mu je ponovno zasadil nož v hrtet.
Brat ranjenega Sušnika Franca, vid*c svojega brata vsega okrvavljenega, je pograbil stol. priskočil bratu na pomoč in L vw) silo udaril dvakrat napadalca s stolom pO glavi, da se je na m^u zgrudil z razbito  lobanjo.
Napadalca  Sušnika   Janeza   so   morsli o4 peljati v ljubljansko bolnico   ranjenemu Sušniku Francu na so v  Kamniku  zašili  ran« in ca oddali v domačo oskrbo-
Iz Celja
__c Strokovna nadaljevalna šola v Celju.
Vpisovanje novincev, t. j. učencev in Učenk ki bodo obiskovan letoe prvikrat celjsko strokovno nadaljevalno Solo, bo v nedeljo 23. in ponedeljek 24. t. m. od 9. do 12. v pisarni mestne narodne sole. V smislu uredbe ministrstva za trgovino in industrijo mora predložiti vsak učenec ob vpisu sledeče listine: 1. krstni (rojstni list), 2. izpričevalo o poslednjem šolanju, a. pogodbo o dnevu vstopa v delo in 4. zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti. V nedeljo 30. t. m. se naj zberejo ob 9. na šolskem dvorišču vsi učenci in učenke vseh prvih In drugih razredov, da se porazdelijo v posamezne oddelke. Posebne želje gg mojstrov g-lede razvrstitve vajencev se bodo mogle upoštevati samo Se ta dan. Poznejše prošnje bi bile brezpredmetne. Redni pouk za učence prvih in drugih razredov ae bo pričel v torek 1. septembra. Potrebna navodila za učence tretjih razredov bodo izdana pravočasno. — Uprava strokovne nadaljevalne šole.                           •
__c Iz zasede jza je ustrelil v roko. V soboto zjutraj se je peljal 24-letni posestnikov sin Štefan Kumperger od Sv. Jakoba pri št. Juriju ob juž. žel. s kolesom od doma. Nenadno je počil iz zasede strel iz samokresa in krogla je zadela Kumpergerja. Neznani napadalec je po svojem dejanju pobegnil, Kumpergerja pa so oddali v celjsko   bolnico.
__c  žrtev  vinjenega     napadalca.     Ko  je
stopal 28-letni delavec Avgust Oberčkal z Ostrožnega pri Celju v petek popoldne po c^sti pri Žalcu, je srečal neznanega, močno vinjenega moškega. Neznanec ga je brez povoda napadel, ga udaril s steklenico tn mu zlomil desno roko. Oberčkal se zdravi v celjski bolnici.
— o Nesreča ne počiva. Ko je 70-letni dninar Jurij Kuster iz Gračiča pri Zrečah podiral v gozdu bukev, je padlo podžagano drevo nanj in mu zlomilo levo nogo. Pred dnevi je Sel 26-letni. v premogovniku v Pe-čovniku pri Celju zaposleni rudar Jože Bo-gojin iz Zagrada s svetilko v rov. Ko j€ prišel do nekega s karbidom napolnjenega soda. se je karbid vnel in puhnil v Bogoji-na. Rudar je dobil težke opekline po obrazu, prsih in rokah. V Konjicah s' je 17-let-ni uradnik sin Herbert Pollandt pri padcu pri telovadbi zlomil drsno roko. Ko j« 23-letni hlapec Anton TrhovSek z Solčav« v soboto nabija' možna r. se je naboj prihi tro vnel in busU v Trbovška ter mu raz mesaril obraz, prsi in* roki. V nedeljo j« mlattlnica zt^rab la 30-letnopra mizarj* Karla Resmkn. »z Za^ukovia pri Sevnici it mu zme?l-*>ia '*»vo roko Pri podiranju die ves je na^i« b""kev na posestnikovega sin? Oreerori* T,ret««ria ■ (^rnrsra vrba vri Sv Juriju ob Taboru in mu z'omila levo kHuč n'co. Ponp«rp^n"r»i *to zdraviio v eeliaki bol niči.
—C V četrtki ho»n»ri ie umrl v petek 38 letni 'Franc CJra^š^V rud«ir b»-ez stalneg? bivati c*-. ,v nedr*iv» na le umri 2$-letni fe tografski pomočnik Djula Viktor s Polzel*
$tev» 187
>SLOVlN8K!   NARODi, **•*, ta a*f«sta t«M.
Stran 3
DNEVNE VESTI
—   Driarni uradniki in priTatni telefon, ski pogovori. 1. oktobra stopi v veljavo odplak, po katerem morajo državni uradniki če hočejo iz svojih pisarn telefonlcno govo^ riti na medkrajevnih telefonskih progah, vložiti na krajevno telefonsko centralo pred pisano prijavo, in sicer, če takse ta pogovore v enem koledarskem mesecu ne presegajo 200 Din, je. treba vložiti prijavo za medkrajevne telefonske pogovore na kredit,, Če pa takse presegajo 200 Din, je treba vložiti prijavo na račun depozita in položiti   prvi   depozit   v   najmanjšem   znesku
200   Din.
—   Kabel med Jugoslavijo in Marsejem. V Igalo »U priplula francoska pamika Amper in t>mU Audot, da položita kabel od Igala do Marže ja. Pamika sta opremljena z najmodernejšo aparaturo in vozita 7 milj na, uro. med voinjo pa polagata, kabel. Ko bo kabel položen. bomo imeli direktno zvezo  s Parizom  in  Londrvnom.
—   Nad 10.000 izletnikov na Su&aku. Na praznik in v uedtljo je na Su fraku kar mrgolelo izleuiikov in letovi carjev. Bilo jih je nad ll».00O. sajno z vlaki te jih je pripeljalo nad 9000. Vlak iz Pra^e jih ja pripel jaj 800, vlaki \r Za.$rr^ba pa okrog SOOOl Mno<:i so se pripeljaJi tudi z avtomobili, pottppo iz Slovenije.
— Organizacija civilnih inženjerjev-geo-detov. V soboto in nedeljo po zborovali v Zagreba csVilai uiž^ujerji-g&iKi^ti in ustanovili združenj* | sedežem v Zagrebu. Tudi ta .-ran preživlja težke ra*.e in j« ie davno čutil potrebo po ustanovitvi s Uno v-Rke organizacije. Za prtnlsednika je bil izvoljen p.  Vujifnć.
__   Cen,,   vstopnicam   in   legitimacijam   za
obi?k jer-en^kega ljubljanskega velesejnia za tiste, ki h odo 6 i>oiiio^jo rumene železniške izkaznice no 2 Din izkoristili 60*/« popust na železnici: a) Ea je vozna karta do Liubljane veljala do 25 Din dobi Obiskovalec pri vrlrfirjmfikj blagajni legitimacijo za 10 Dm in ima z njo pravico do enega dnevnega in enecra večernega obiska ve* lf*ejma; b) če je karta valjala do «0 Din. riobi obiskovalec le-Jiimaeiio za 15 Din in ima z njo praviro na tri dnevne in tri večerne obUke releeejma: ?) &• je karta veljala rez 6n Din, dobi obiskovalec legitimacijo /a 2-"> Din, ki daje pravico na šest dnevnih   in  5f*5t   večernih obiskov   v e-le.se j ma.
Za Ljubljančane in tudi H*te, ki (*e voznih olajšav ne bodo posložili etane legitimacija *io Din »n velja za 13 dnevnih in 13 večernih obiskov veleseima. Y«to:>nira za enkraten obisk  velesejina stane  10 Din.
—   IV. kongres slovanskih geografov in emoKrafov. V veliki dvorani sofijske univerze je bolgarski prosvetni minister Mi-šavkov v nedeljo otvori! IV kongres slo-varoskih geografov In e-tonojrrafov. Tople pozdravne besede je izrekel zborovalcem rektor univerze Arnautov'ć, potem so pa odšli udeleženci kongresa k otvoritvj kartograf ke razstave. Kongresu prisostvuje ■420 delegatov iz \-seh slovanskih držav, polpg tega pa tudi gr*tje iz Francije. Avstrije Nemčije, Dansike Ln Finske Jugo. R'oven.ska delegacija šteje 30 članov. Kongres bo trajal do 28. t. m., potem pa pri-rede udeleženci v skupinah ;z'ete, po Bolgariji.
—    Rihnirani bodo igrali veliko vlog© na jesenskem veleseimu od 1. -io 13- septembra na razstavi >Za naš le*«, ker pokažejo svojo slovito »suho robot in druge izdelke iz lOM. Zlasti naše gospodinje jih bodo občudovale, ker še marsikatera ne ve, da si lahko s cenenimi domačimi izdelki nadomesti dra^e predmete za kuhinjo in pra. nje. Na tej razstavi bodo pa Ribničanom delali družbo tudi selški izdelovalci ?od<5kov in sodarski mojerfri ter drugi obrtniki, ki obdelujejo les, v prvi vrsti bo pa eeveda pri vlačna razstava pohištva, ki bo letos po eebno bogata. Kmet, ki izdeluje suho rolx>. zobotrebce in sodčke in pa obrtnik najbolj občutita krizo, zato naj si pa naše gospodinje olajšajo težke čase z nakupom njihovih odličnih izdelkov.
—   Redukcija v našem zračnem prometu. Iz tehničnih razlogov je ustavljen promet češke amflbtje na progi Su*ak—Dubrovnik. Po programu bi moral biti 31. t. m ustavljeni rudi zračni promet na progi Zejnun—Sarajevo—Dubrovnik. Ker je bil pa promet na tej progi otvorjen mesec <ki; pozneje, nego je bilo določeno, bo najbrž podaljšan. 31. t. na. bo ustavljen tudi zračni promet na progah Zemun—Niš— SkopJje in Skoplje—Bltolj—Solun. Izkazalo se je, da sta ti drve progri nerentabilni in nepotrebni. Istega dne bo ustavljen tudi mračni promet na progi Ljubljana—Sušak—Zagreb, tako da bodo letala letala samo še na progri Zemun—Borovo—ZagTeb.
—    Šele sankcije so nas izučile, da moramo najprej misliti na to. da enm več svojega lesa predelamo doma. in to spoznanje je rodilo tudi veliko državno propagandno raz5tavn »Za na5 les< na jesenskem vele-sejmu. ki bo od 1. do 13. septembra. Izva žamo neobdelan les ali pa polizdelke, nato pa spet uvažamo iz našega lasa izdelane predmete za drag denar nazaj v državo. Razstava na<? bo preptičala, da se lahko osamosvojimo in spet izroljšamo gospodarsko krizo tudi s sedaj razvrednotenim lesom.
—   Razpis   sprejema     gojencev  v  vojno akademijo v Beogradu.  Lietoa bo sprejetih do   300   gojencev   v   vojno   akademijo,    ki imajo  maturo   (gimnazijo ali  rea'ko).   Vojna   akademija ima £edaj stopnjo   univerze.
Rok prijav traja do 5. septembra. Kandidati se lahko informirajo o pogojih spre-jema pri vseh vojnih okrugih. svojih gimnazijah in občinskih oblasteh, v Beogradu pa v vojni akademiji. Odziv kandidatov je bil lani zelo dober in tudi zbor je bil zelo dober. Tudi sedaj se kandidati živahno tnteresrirajo za vojno akademijo. Zato se opozarjajo interesenti, naj se pravočasno prijavijo  za sprejem.
—   Zahteve r.aših čebelarjev V nedeljo je bil v Vukovaru kongres Jugos]ovenske čebelarske zveze Prisostvovalo mu je nad 100 delegatov iz vseh krajev nase države. Kot najvažnejše vprašanje se je nagi ašala potreba organizac'jske borbe proti  čebelnim   boleznim.  V   resoluciji  zahte.
| vajo nali čebelarji da prida 6t«i prej pred Narodno skupačino osnutek čebelarskega aajfrBMb .da dobi čebelarstvo kot važna gospodarska panoga zakonito podlago za nadaljELi razvoj
_ Banovin«** araMarae «e Je pf**e!«-la. Kraljevska banaka uprava sporača: Radi preselitve banovinske žrebčaoe Selo pri Ljubljani na banovinsko posestvo Ponovi os pri Litiji preneha poslovanje uprave banovinske žrebcarne Selo s da« SI- julijem. V vseh zadevah, ki se tičejo žrebcarne, posluje od 1. avgusta naprej uprava banovinekeca posestva in žrebcarne na Ponovičah pri Litiji.
Danes poslednjic vesela burka
MLADI GROF
Za smeh in zabavo skrbi priljubljena
Afltny Ondra
Pri  tem  filmu  se  ameje  publika do solz. Poleg: tetra predvajamo
POSEBEN  FILM O OLIMPIJADI
od otvoritve pa do svetovnih rekordov
v teku. metanju kopja, plavanju in
drugih športnih disciplinah.
NAJNOVEJŠI   POXOV  TEDNIK \ Predstavo  ob  16.,   19.15  in 21.15 uri.
JUTRI! RONALD COLMAN JUTRI! ZAVOJEVALEC   INDIJE -■KINO UNION, tel. 31-33
—   Društvo   Rejec   malih   živali   PoJarla
je imelo na praznik 15. t m. ustanovni občni zbor in priredilo obenem malo propagandno razstavo malih živali in proizvodov. Razstava je bila nameščena v prostorih narodne iole Polzela in je bila ves dan dobro obiikana. Ob 14 url pop je bil ustanovni obči i zbor društva. Predsednik pripravljalnega odbora g. Kuntara Jože je obrazložil namen društva in pre-čital odobrena pravila. Zveznj tajnik g Inkret Alfonz j.c podčrtal artj-okovno in socialno plat udejstvovanja rej*kih organizacij in predložil dVuštveni poslovnik, ki je bil sprejet sog!a&no. članarina se je določila na 36 Din letno in 4 Din vpisnine. K društvu je pristopilo takoj nad 30 rejcev. Sjedile so vcltve in je bil izvoljen sjedeči odbor; Predsedntf*: g. Kuntara Jože, podpredsednik; g. Sotler Martin, tajnik; g Kuntara Pavla, blagajnik: Lorb?r Franc, gospodar: g. Podunajc Štefan, odbornika: gg. Naberanik Edvard in Vre. njak Aiojzij. Računska preglednika g. dr. Vousek PaveJ in Kranjc Jože. Namestnik rač. preglednika: g. Rojnik Jože. Pri slučajnostih se je določilo, da je društveni sestanek vseh č-anov vsako prvo nedeljo v mesecu ob 15. io sicer v Soli. Tako se bo tudi pri nas začelo razvijati zanimanje za rejski   pokret    Vab mo  vse   rejce  iz  Bras-
love, G- mi'^kega St. Petra in Polzele* da se  prijavijo  za  v^top  v  nase  vrste.
—    Nad eno mdjardo so znašali stroški za olimpiado. Na berlinsku olimpiado je prišlo 1,^00.000 gledalcev, med njami 150 tisoe inozemcev. Prodanih je bilo 4 in pol milijona vstopnic in izkupiček je znažai 1 in pol milijona mark ali v našem denarju nad eno mi'jajdo 15 milijonov Din. Organizacijski siroSki za olimpiado so znašali fi in pol milijona mark ali v na^em denarju eno milijardo. Zakljuojiim svečanostim so prisostvovali v nedeljo kamvler Hitler, bol-g:a.r*»ki kralj Boris. Hitlerjev namestnik Hess general Maeken&en. vsi člani nemške vlade in člani diplomatskega zbora. V stadionu je bila 120000 ljudi. V neelužbtnem skupnem olimpijskem prvenstvu je najboljša Nemčija, ki je dosegla 181 točk, takoj za njo Amerika, ki je dosegla 124 točk, dalje Italija 4", Finska in Fra-nci^ po 39, Ma-džajska in Svedaka po 3s Japonska 34, Nizozemska 33, Anglija 29 itd. Jugoslavija je  na   2G.   meetvu  z  2  točkama.
—    Vreoie. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vrern«. Možnost krajevnih neviht. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 33, v Skopi ju 31, v Sarajevu in Zagrebu 29, v Beogradu 28, v Ljubljani 27.2 in Mariboru 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.8  mm,   temperatura  je   znaaala   15.8.
—   S tujim denarjem &e Je hoVla zabavati na Bledn. S'-uzkinja Ljubica šestan, uehižbena pri zagrebškem profesorju Marcelu Kaa»owitz Cviji^u, jc izrabila ugodno priliko, ko je bi] gospodar z družino odsoten, da mu je ukradla 3000 Din in se od. peljala v Ljubljano- kjer je zapravila nekaj denarja, potem jo je pa ubrala na Bled. da bi se za tuj denar zabavala. Na Bledu je ostala samo pet dni ln se odpeljala v Kamnik, kjer so jo pa aretira'L Pri njej so našli samo še 106 Din. Orožnikom je izjavila, da se ne kesa, da je ukradla denar, ker se je vsaj nekaj dni dobro zabavala   Izročena   bo   zagrebški  policiji.
__   Samomor  bivšega   bančnega  uradnika
V Banjaluki se je ustrelil v nedeljo bivši baneni uradnik David Maltič. V petek zvečer se je &eetal z neko žensko- Zapustil je več poslovilnih pisem, ki v njih govori o svoji ljubezni  do neke   DuŠanke.
__ V* siurt zaradi ialo»ti ga možem, v ne-'
deljo popoldne se je zastrupila v Karlovcu 371etna vdova Mileva Pavlin. Prepeljali so Jo v bolnico, kjer je pa kmalu v etrasnih mukah izdihnila. Njen mož je bil carinski uradnik v Prištini. Po njegovi smrti je br I a živčno težko bolna.
_ Krvav, pretep zaradi nogometa, v nedeljo ponoči se je razvil v Zenici krvav pretep zaradi nogometa. Upravnik mestne policije Ahmet škrgo in redar Nurija Sili-ta revir sta bila težko ranjena, več ljudi pa lahko. Imeli so nogometno tekmo za prvenstvo Bosne med domaČim SK Gradjanskim in SK Zmajem od Bosne iz Tuzle. Sprli so se najprej kibici in kmalu se je pretepalo okrog 100 ljudi Na igriSČe je prihitm upravnik policije, pa so navalili nanj študentje io ga težko ranili, dele oroittiitvo je napravilo red.
—  Neaieea, Na imartinikl cesti je davi padal • kotel cariniki deklartAt Beno ii* vic in ae hudo pobil po flavt. In NaJUege pri Kranju oo prepeljali v bolnico ft-letno poeeatnikovo hčerko. Urtko Pokljukar, ki je doma padla in al alomUa levo nogo. Po-seatnico Ano Hočevarjevo is Kompolj je na eeetl podrl kolesar. Pri padcu ti Je poškodovala levo oko. Kotarski pomoćnik Anten Kljun is Rakitnice je Imel v delavnici opravita pri stroju, stroj ga je nenadoma pograbil sa levo roko in mu odrezal prste. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v ljubljansko bolnico.
Iz LJubljane
—U Noe in dan delajo, FUhsrmoniena dvorana mora biti prezidana do 15. sap. tembra, zato se jim zelo mudi in delajo tudi ponoči. Zdaj aidajo čelne eteno na nabrežju. Stari zid ao podrli od tal do vrha, da je bila dvorana od nabrežja povsem odprta, kakor po potresu. Nsbrežj« samo se ne bo aosilo zaradi poda'jSanja dvorane, ker bo zid ajooei na stebr h bi bo pod podaljškom prost prehod, te sid sam v surovem f-tanju, zidan v valoviti črti, kaže, da bo fasada na nabref ju n?lo
učinkovita.
—lj Druga počitniška kolonija otrok mestnih  uelusbeneev  se  vrne  ■  24  dnevne-
gra letovanja v Kamni gorici jutri, 10. t. m. ob 18. z avtobusom pred Mestni dom. Roditelje vabimo, da pridejo po svoje malčke.
SVEŽI PARADIŽNIKI,
kdo se jih ne vcpelj: — Zlasti omake s Pekatetami ali Jajninami so v tem času zelo cenjena, osvežujoča jed. Recepti za pripravo so na U kg ovojih.
—lj   Na   III.   državni   realni   jrimnamiji   v
Ljubljani ae prično popravni izpti rednih in privatnih učencev ter raeredni izp'ti 24. t.m. popoldne po razporedu, ki bo 23 t. m. objavljen v šolski veži. Popravni nžji tečajni izpiti bodo 27., popravni vi« j i tečajni izpiti pa 28. in 29. t. m. Vpisovanje lanskih učencev bo 2. sept. od IO—12 v lanđkih učilnicah. Vpisovanj« v I. razred bo v ravnateljevi pisarni 2. sept. dopoldne za začetne črke A—H, popoldne za črke I—L, 3. s©pt. dopoldne za črke M—a. popoldne za. črke T—Ž. Vpisovanje tujih učencev bo 4. in 5. sept. dopoldne in po-po:<|ne v ravnateljevi pUarni. Vsi izpiti in vpisovanja bodo v dosedanjem šolskem poslopju v Vegovi ulici. Kdaj bo otvoritve-na eluiba božja in začetek rednega p»-uka v novem Sol-skem poslopju za Bežigradom, bo pravočasno objavljeno v dnevnikih.
—Jj Izobraževalni tečaj za kujturno delo med podeželskimi ženami, ki ga je nameravala prirediti Jugoal. ženska zveza odpade, ker se je preglasilo premalo udeleženk.
—lj Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. uri sestanek pevcev in pevk v društvenem lokalu.   Točno   in   polncStevilno!
—lj Zastrupila se je. Kuharica Ana V. zaposlena pri neki družni v Vrstovškovi ulici, je snoči obupala nad življenjen. Zve* čer je popila kozarček s strupom pomešanega žganja. Našli so jo domači in sicer že onesveščeno. Nemudoma so obvestili reševalno postajo. Obupanko so prepeljali z avtomobilom v bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo ohranili pri življenju. Zakaj je hotela v smrt, ni znano.
—lj Zobet karamboli. Davi je bilo v mestu spet več karambolov. Na Tržaški cesti sta trčila skupaj dva kolesarja in je eden obležal s polomljenim kolesom, dočim je sam odnesel le lahke praske. Na Zaloški cesti blizu sentpeterske cerkve pa se je davi zaletel v potniški avtobus vojaški avto. Pri avtobusu se je močno pokvaril sprednji del. Na vogalu Aleksandrove in Gledališke ulice je dopoldne podrl neki av-tomobllist mlado kolesarko, ki je dobila več prask in si poškodovala tudi kolo ter obleko.
—lj Ljubljana — Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 6.25 izpred hotela  Miklič
TEŽKO  ŽIVLJENJE
__ Tejle gospodični pa ne zavidam, ker
ima težko življenje. Ze 2o let je namreč pod   policijskim   nadzorstvom.
__ BeŽi  no. kaj  x^ ie storila?
—  Nič, samo njen oče je policijski inapek*
tor.
Iz Maribora
.%. Priisanje mašemu arhitekta. Advokatska zbornica namerava zgradili as kralja Petra trgu triaadatropao poslopje. Načrte za zgradbo j« napravilo mnogo irhitaktov.
Ocenjevalna komisija je prisodila prvo in drugo nagrado mariborskemu arhitaktu iui, Saši Devu, ki žanje na svojem področju odlične uspehe.
—   Drsaa ranar»ni napad. Ko se je preteklo noč vračal JTletni posestniški sin Martin Figek s Pohorja, kjer je kupoval vole, v Vrhole, ga je v gozdu napadlo več roparjev in ga s koli in noži pobilo na tis.
Nezavestnemu Figeku so roparji ukradla 7quo Dni in zbeiali. Telko poškodovane«« mladeniča so prepeljali v mariborsko bolnico. Orožniki so tri osumljence že aretirali.
—   Jadralno letalo aad Ru»anU. Preteklo nedaijo so imeli v RuSah s-enzacijo Nad B u Sam i je v lepih spiralah krožilo jadralno letala graŠkega viaoko&olea Franca Tisovc*. ki se je s svoio zračno pti(,o s Candra »pustil v dolino. Jadralno letak) je nato poleg pokopališča gladko pristalo. Opisani primer je ponoven dokaz, da bo nase Pohorje po &tak> Eldorado jadralnega letalstva.
—    Desetletni   tat   kole*.   Policija  je  vče-
iaj prijela lOletnega pojest niškepa sina Vladimira   Kranera   iz  Slovenskih   jzori«*,   ki
je pred dndvi potegnil od jtarsev in ie potikal po Mariboru- Fant je včeraj na Ulav-
nem trgu ukradel mestnemu šoferju Siin-eieu kolo in se jadrno odpeljal. Toda mladega   tatica  so kmalu   prijeli.
—    Teika nesrera motociklima. Na Glavnem trpu ee je pripetila včeraj dopoldne 271etnemu pri inž. Lotzu u#lužbenemu Kme-riku Zur>ancu zelo huda n^rača. Med vožnjo na motorju je Zupanr zaradi defekta padel z vozila in s hudimi poškodbami ne. zavesten obležal. Zupanr ima nevaren NV tras moiean in hude notranje poškodbe. Ponesrečenega motocikl ista so reševalci nemudoma odpeljali v bolnico.
—   Nocui vlom. Doslej fce neizsledeni sto. r$le| so v noči na ponedeljek vlomili v pisarno odvetnika dr. Slavka Fornazariča in preiskali vse predale lTkradii so nekaj gotovine in 3000 !>in vredni pisalni r»troi. Polici-'a   je   na   delu.
Iz Zagorja
—   športni dan. 5. t. m. *mo poroćali o Športnem dnevu, ki ae je vršil v Z^orju 2. avgusta in ki ga je priredil SK Zagorje. Naknadno poročamf\ da jn bilo razp-sano za I, meto v dis'ančnem teku na 4.000 m darilo tukajšnjega trgovca s fitekiOm g. Lojzeta Raneingvr^ Krasen stekdeni pftkaJ si je priboril tekać Kotnik, član     Ilirije iz Ljubljane.
SPORT
—    Medklub«ke kolesarske dirko. Kole-sarako društvo >Zarja« Zg. Kašelj pri LjuHliani razpisuje za nedeljo 23. t. m. v€lik» medklubske koie*ar-"kc dirke pod predsedstvcim pozrtvovabi^g-a predsednika g. P'ankarja. Dirke se vrše za A in B skupino s startom in ciljem v Zg. Kašlju. Skupina A vozi progo Zg Kašelj—Vransko in obratno k«i 100 s startom točno ob 11. uri, i kupina B progo Zg. Kaaelj—■ Trojane in obratno km 70 s startom ob 11. uri 10 m'nut. Dirke bodo zelo zanimive, saj bodo natopili poleg znanih dirkačev Je olimpijca Gartner in Va^ant tejr 2a^rebaki vozaći Prosinek. Ormož, Brandt Itd. Pravico starta ima vsak verificirani vozač za leto 1936. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Vozi ae strogo po cestmopolicijekin pred.pi*ih in a« ima strogo držati ceatnega reda. Prijavn:na za vsako tečko znaša 10 Din in 10 Din za startno številko, kateri znesek se po oddaji številke vrm. Po zaključeni dirki se vrši velika vrtna veselica v debro znani gostilni g. Franca Grada v Zg. Kašlju, kjer se bodo tudi razdelka darila. Dirkači bodo nagrajeni z lepimi in praktičnimi darili- Po razdeltvj daril se bo vršla prosta zabava, šaljiva pošta itd. Dirke bodo ob vsakem vremenu Koledarska ped-zveza: Za medklubske kol. dirke kol. društva »Zarja« Zg- Kašelj se določi pod-zvezni delegat g. Gregorčič Sodniki gg. Lazar, Pogačar in Selan. Teh. komisija: gg. Tersaa in Peca. Pozivajo se v^i vozači in funkcionarji- da se dirk v 6im-večjem številu udeleže.
Knas namestnik Pavle v št. Vidu
St. Vid nad Ljubij*no. 18. a v 4.
Kalbflr amo žs včeraj porooak, je ob zaključku posetil šentviako razstavo tudi Nj-V ta. knes n*mestmk Psvl«, in sicsr v spremstvu svajegd adjutanta polkovnika P<*6rov-ica ter g. AWJks«JKlra Obradovi^a. Avto z visakum goototn je prispel v St. Vid mak> pred. 12 in se usrtjvi! pred šolskim poslopjem, kjer je bila razstava. Nj. Vis-kneza je pozdravila šoi&ka m!«idiiM, dal;e razstavni odbor, narodn-i poslanec sa ljubljansko okolico g. Albin K.om*n, lupan Erjavec in dekan Zabret. Narodu: poskuKV g. Koman je \"isokemu gostu obra/ težak položaj pncbaval*t\a ljubljan.sk* .;•* sreza. Povdaril jc, da ga prebava'.?.tvo p •-zdravlja zato tem pnsrčneje ker v**x\. d»» posveča v<s«o pozornosit in skrb vsem K .-jem naie domovine in vmiii panogam ni-narodnejjd   gospoda rs rva.
Po pozdravih je odSel Nj. Nin. knez namestnik v razstavne prostore m s. ra/vn » pozorno ogledal. O razstavi se je i/ru ! z>elo laskavo in pohvalno, s- za.vimai *a razne podrobnosti in tudi kop. ' p.!;t.n opremo za vrt. nekaj stek'enu- liker s tet več drobnarij. Zunaj ga ie Obkolil* skup. na šolarjev, ki je pod vodstv,.,ii užitci a Jovana zapc-Ja tri pesmice. Petje I sk • otrok >e vrismkemu ^>>^tu i/r^tln > ugaja] » n je otroke toplo pohvalili. V *pr^mstvu <U>-maoinov je od^Šel na-ro v cerkev in s <»gl.-dal njeno notranjost Kne/ namestnik <»e ie odpeljal s svojim spreinalton \t |l. Vidi selc okroii pol l.\ in je avt.» kuni na/dj proti GorenisJci. Na visoki obivk je St-\'id nemalo ponosen in se vs- prebiva'si v« rudi   *e  dane^   pomenkuje  &amo o  njvtn
Iz Laškega
_ (Kfbno ve^ii. Srečki naielu'v g. tir-Tek^VL'ić &e je vrnil z rednega 4oMSta ter zopet prevzel posle ereek.'^a iiačektva. Na novo je dodeljen temu nateJttvu upravni pripravnik g. lireznikar Jtv-ip. ()<1 >ro«>ke^a fodi^a je bil premeščen v nisrji pri Jelšah sodnik f. Podboj Josip, docim je bil dodeljen mesto nje^a tukais-njemu aodiafiu g. sodni pripr. Korenina Kari. Proiiietnia C. S**dla^ek Bogomil je bil pre«ine^en od tukajšnje železniške r*naifl na postajo Ljubljana g!, ko!., na njegovo niesto pa je prišel   pripravnik   £.   Itfnjatović   Ratomir.
_ Riziko dela. V tukajšnjem rudniku se je v petek *mrtno ponesrečil jedva lOletni simpatični mladenič Mejaft Frane iz Creta pri Rlniskih toplicah. Ko je pripeljal voziček s premogom do jaška, ni opazil, da ni lovke na tem dovozu ter je zavozhTna odprtino jaška in se x vozičkom vred zrušil v  globino 80  m,   kjer  je   obležal   mrtev.
— Veliki azijattiki sviloprejec. ki «mo ga doslej videli le v savski kotlini, ae je v veJikih množinah zaplodil tudi v Lašk«nn. Tako je n. pr. v noči od 12. do 18. t. m. brnelo na stotine in stotine teh metuljev okrog obločnice. Zal, da nekateri otroci nimajo pravega usmiljenja do živali ter «0 jih neusmiljeno nokonč,ava!i. Morda pa !*>-do dali nekoč ravno ti metulji novi vir dohodkov, saj se izdeluje bas iz kokonov to svilopreike    najdražja    svila    (taft).
__ Lovci imajo Is vedno počitnic«. Nekaj
srnjakov v Reziji, to j© bilo v»e. dožim so jerebi  za  mamljivi klic piščalk še ne zme nijo.   Je    menda   Se    pretopio.
Z Jesenic
__   Velik   avtomobilski   promet   na   es^tah.
Sedaj, ko je Iptovišcarska sezona na vrhuncu so jeseniške ceete skoraj stalno zavile v oblake prahu. Vsaji dan vodi »kozi Jesenice nešteto avtomobilov proti Mojstrani, Kranjski gori in državni meji aH obratno proti Bledu, Bohinju in Ljubljani. Nas mwt ni škropilni voz je sicer frtalno na cesti, vendar je z ozirom na dobo, v kateri ža, vimo prepočasen, da bi mogel v tej vrociini in velikem prometu zadostiti svojim nalogam.
__   Letoviščarji   tudi   na   Jesenirah.   Le*to*
je po vsej tatornjesav«ki dolini polno letovišča rjenr. Tudi na Jesenicah jih je precej, ki se mude pri stojah znanrih in sorodnikih, ali pa loziraio v hotelih Dan za d.n**m vidimo na naših Cestah nove obraze večinoma Nemce in Čehoslovake. ki v družbi dam prom enira io  okol i.
Kopnite domače blago!
MALI   OGLASI
^eseoa itJto pax&. davek Dir* a -      ooseda 1 Uia. daves s Uin.
preidlo
Z* plamene odgovor« glade cnaiib oglasov jr creba pruotits
anamao   —  Popustov ss mais aglaae oe priznamo
Beseda 50 par. davek a> Dto Najmanjši sneeek g Dto
PSIHOCrRAFObOG Feliks   Globornik  na Jesenicah,
hotel Novak, sprejema dnevno 0. do 12. 2. do 7. Obiske po hi-£sh vrši po 7. uri zvečer po dogovoru. Dela na strogo znanstveni   podlagi.                        2212
IS             I
Daveda 50 par. davek a> Dto Najmanjši meseh g Dto
>■■     ■     m   ■■     ■                               ■■■■■■
SORTIRAJO   VINO
prav dobro,    burgundee  in tra-
lastnega vinograda v
Goroi, imam na prodaj. Steudte,
Ptuj,  Rajceva ulica  3.        2215
PRODA   SE:
ved visokih omar, postelje, kredenca, tapec. stoli in erker. divani, fotelji in bardžere. umivalnik« vetrina, stokla iz bro-kata, mize, različne mig. oljn. slike, pregrinjala za postelje in mize. preobleke za central peeji, avto *>Adler^ 4 sedelen, limuzina in le radio aparat 6 ceven >Ingelen< vila >Naetac, Golob, Triaika c. 4a. Vsak dan od 10* do pol 12.. od 3. do 7. ure.
2214
iMiriite 1 lasen lutill
<2/satfas|s£f
refs2Ss>|a>ftt
«. DO 12. SEPTEMBRA 1936. TEHNIČNI   IN   GOSPODARSKI   SEJEM   DO   13.   IX.
VELIK TRG SREDNJE EVROPE
Razstavljale i iz 18 držav.           Nakupov a le i iz 70 dežel.
Posebne   razstave   Brltske   Indije,   Francije,   Holandij«,
Italije in Madžarske.
Brez vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo izdajal proti predložitvi sej make legitimacije na meji. — Pomembne vozne olajšave na jugoslovenakih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst, kakor tudi sejmske legitimacije m      (po Din 50.—) ae dobe prt
VVIKNER MESSE — AKT. GES„ VVIEN VH.
in pri častnih zastopstvih v Avstrijski konzulat, Tvrseva cesta 31. Zveza za tujski promet v Sloveniji („Putnfls"). Tyraeva ceata 1. Zveza za tujski promet v Sloveniji („Putnik4'), podružnica hotel Miklič, nasproti glavnemu kolodvoru.
LJUBLJANI:
Makulaturni papir
prod«
apMva Jttmmmifcm Narodau,
LfuMImstm, Katafaleva aBca štmw. 5
Stran'4
(SbOVINMl   NAROD«, torck, 18. a*co>U UK.
Štev. 167
Plavanje na berlinski olimpiadi
Japonci, Američani in Nizozemke — tri plavalne velesile
Ljubljana, 18. avgusta. Komaj »o bite v glavnem stadionu končane lahkoatleteke prireditve, že se je vsa pozornost osredotočila na plavanje. Plavalni stadion, ki Una prostora za 22.000 gledalcev je za naše razmere nekaj potrebnega, za Berlin pa je bil zmtoo premajhen, zlasti ker smatrajo plavanje poleg lahke atletike za najvažnejšo panogo letne olimpijade. Semkaj so se zdaj preselile množice, ki so kaj kina.lu zapadle organiziranim navijačem, tako da je nenehoma odmevalo od gromkih klicev ra-ra-ra Ger-ma-ni-a, touj-huja-huj-huja. Desettisoči so navduševali domače toda kadar se je oglasila maloštevilna jugoslovenska kolonija s svojimi Dra-šo-Dra-io. so morali vsi utihniti, ker niso bili kos »den tongewaltigen Jugoslaven.«   Tu   smo   beležili   popolno  zmago.
V   plavanju so od vsega početka olx*toja-le ie tri nacije: Japonci in Američani pri moških in Nizozemke pri ženskah. Tri plavalne velesile, ki so tudi pobrale levji delež kolajn. V plavanju so bili zlasti Japonci visoki favoriti, kajti s časi. ki so jih dosegli pri treningu, »e ni mogla ponašati nobena druga država. Ze v pred tekih so padali olimpijski rekordi, zasluge so pa imeli Japonci. Nemčija je svoje tekmovalce pripravljala tri leta. Upali 50. da bodo po-segii v borbo za prva mesta zlasti, ker je Nemčija pokazala, da je v plavalnem sportu v EvTopj na prvem memtM. Ni se jim posrečilo, premoč prpkomorcev je bila pre-oeitna. Da se. je našemu VTilfa-nu dvakrat posrečilo priti do semifinala. je za Jugoslavijo velik uspeh, ki ga ni mogoče dovolj podčrtati. Kar ni zmogel niti Nemer Fi-scher. ki je pred olimpiado pre-magaJ razen Japoncev vso svetovno elito na kratki progi, pač ne moremo zahtevati od VVilfa-na. Kdor ni plaval pod 50 sek.. sploh ni imel upanj:i na plaeement. Wilfan je plaval blizu 1 min., moral pa bi celo sekundo bolje, če bi hotel priti v finale. In kaj pomeni pri sprintu sekunda, ve ]e strokovnjak. Za to re-vn^- sekundo jf* potrebno vsaj dve leti   napornega   in   s istem-it ion epa   vežbanja-
Tudi Japonci niso nepremagljivi. To jim je najprej dokazal Madižar d>ik. ki jim je proti vsakemu pričakovanju odnesel zlato kolajno v sprintu, dasi so to prej pričakovali od svetovnega rekorderja Finka ali Fischerja. Tudi na 400 m je Union Jaek tri-umfiral nad Y72h«.jajoo i m solncem. enako pri hrbtnem plavanju, kjer je Kiefer kar mimncTrde trikrat zaporedoma zl »olj šal olimpijski rekord. \a vseh ostalih tookah so zmagali Japonci. Zlasti očitna je bila njihova premoč v štafeti, kjer je bil edini njihov nasprotnik — ura. In še ta jim je morala kloniti - svetovni rekord je padel. Kljiib delnemu neuspehu BO Japonci še vp^TK) vodilna plavalna nacija na svetu. Xitvi sna država nima toliko elitnih plavačev jn smo zato prepričani, da bodo v Toki jii   ostale   vse   zlate  kolajne  doma.
V    Žefliskem plavanju je doklej prvačila Amerika, tokrat se ji ni posrečilo dobiti niti ene zlate kolajne. Vse 510 pobrale hnland ske rrtijsjes — razen v prsnem plavanju, kjer je zmairala Japonka. Edina, ki bi mogla ogrožati Holnndk«1 je bila Kleonora Holm. ki jo je pa vodstvo zaradi nediscipliniranosti mH prevozom v Evropo postalo domov. Kdo bi si kaj takega od Američanov mislil — dokazali so. da jim prre za pravi spoTt, pa četudi mornjo zaradi tega  izgubiti   sigurno  zlato kolajno!
V   skokih so Američani še vedno nepre-kosljivi. Take sigurnosti m dovršenosti v izvedbi ni mogel pokazati nihče drugi. Ko padejo v vodo ni nobenega pljuska. Se najbolj so se jim približali Japonci in zato spet ponavljamo — pozor na Tokio. Sodniki so bili nepravični ali milejše rečeno — mnogo prestrogi. Skoki Degenerja so bili dovršeni, idealni in po splošni sodbi neprenosljivi. Toda niti enakrat niso sodniki dali najvišje ocene 10. Zakaj to. Nekje mora biti meja in kjer je na startu svetovna elita,, bi moral najboljši dohiti vsaj nekajkrat o^e-no 10. Sodnik, ki je toli bojazljiv, da te ocene ne da. je nepravičen.
V   waterpohi je imel svetovni prvak nevarnega tekmeca v ^emčiji. Tekma med obema ni prinesla odločitve in je odločila šele   boljša    razlika   golov   za   Madžare,   ki
pa zaslužijo naslov svetovnega prvaka pred vsemi ostalimi. V taktiki is sijajni tehniki jim ni bil nihče kos, tudi Nemčija ne. Jugoslavija se v tej elitni družbi ni mogla uveljaviti, čeprav smo mnenja, da bi se lahko. Igra proti Madžarom je pokazala, da našim ne manjka nič drugega, kakor dober trening — in tega niso imeli. Krivda je na plavalnem savezu, ki se pae bolj briga za administrativne posle kakor za napredek plavačev. Čudili smo se, ko smo v startnih listah čitali imena kakor Prvan, Praun*per-i ger. ki že davno niso več med aktivnimi. Odi so se nam odprle šele. ko smo fculi o borbi, kdo naj spremlja plavače. Namesto plavačev. so prostore v olimpijski vasi zasedli funkcionarji! Za tem grmom je torej tičala prijava Prvanov in Praunspergerjev! — Dovolj o tem. preidimo rajše k rezultatom:
100 m prosto: 1. Cfuk (Madžarska) 57.« (v predteku Taguchi — Japonska 57.5 olimp. rek.). 2. Yusa (Japonska) 57.9, 3. Arai (Japonska) 58
400 m prosto: 1. Medica (USA) 4:44.5 olirrp. rekord. 2. Uto (Ja,pom?ka) 4:45.6, 3. Mak ino   (Japonska)   4:48. t.
1500 m prosto: 1. Terada (Japonska) 19:13.7. 1'. Medica fTSA^ 19:34, 3. Uto (Japonski 19:34.5
It* m hrttao: l.Kiefor (USA) l:06.9c4im. rak-, 2. van de We*iie (USA) 1:07.7, 3. Ki-jokava   (Japonska)   1:08.4.
28t m prano: 1. Hamuro (Japonska) 2:42.5 olimp. rek., 2. Sietas (Nemčija) 2:42.9, 8. Koike (Japonska) 2:44.2.
4x200 m proatm 1. Japonska (Yu*a, So-giura, Tagucfri, Arai) 8:51.5 svetovni m olimpijski rekord, 2. USA 9:08. 3. Madžarska 9:12.3 evropski  in madžarski rekord.
skoki s deske: 1. Degener (USA) 163.57 2. Wayne (USA) 150.56, »3. Greene (USA) 146.29.
skoki s stolpa: 1. Wayne (USA) 113.58. 2. Root (USA) 110.60. 3. Stoik (Nemčija) 110.31
waterpolo: 1. Madžarska, 2. Nemčija, 3. Belgija.
DAME
190 m prosto: 1. Masterbrook (Hoiand-ska) 1:05.9 olimp. rek., 2. Campbell (Argentina 1:06.4, 3. Arendt (Nemčija) 1:06.6 nem-ski rek.
409 m prosto: 1. Mastenhroek (Holand-ska) 5:26.4 olimp. rek.. 2. Hveger (Dannska) 5:27.5, 3. Wrngard (USA) čas ni hil merjen.
100 m hrbtno: 1. Senff (Holandeka) 1:18.9 (v predteku 1:16.6 olimp. rek., 2. Maeten-broek (Holandska) 1:19.2. 3. Bridge* (USA) 1:19.6.
200 m prsno: 1. Maehata (Japonska) 3:03.6 (v predteku 3:01.9 olimp. rek.). 2. Genenger (Nemčija) 3:04.2, 3. Sorensen (Danska) 3:07.8
4x100 m prosto: 1. Holandska (SeTbath, Waper, Onden. Mastenhroek) 4:36 oJimiri. rek.,  2.   Nemčija  4:36.8. 3.  USA  4:40.2.
skoki z deske: 1. Geetring (USA) 89.27, 2.  Rawlg (USA) 88.35. 3.  Hill  (TOA) 82.36.
skoki s stolpa: 1. Hill (USA) £5.93, 2. Dunn (ISA) 33.63. 3. Kohler (Nemčija)33.43
Smrt med rožami
Kmetu-vrtnarju Jakobu Avsecu v spomin
Ljubljana, 18. avgusta. Nigrette   je   ime   novi   vrtnici   črnordeefc* barve.   Majhen   cvet,   a   kakor   strjena   kri. Tam  7.  junija,  ko smo opravili   z občnim zborom  Sadjarskega in   vrtnarskega  druMva smo se peljali s člani odreka ljubljanske podružnice   SVD,   ki   se   imenuje   Klub   prijateljev   cvetlic, na   Berite vo,   kr*r  so   pripove dovalj   o   bajnih   nasadih   najlepših   vrtnic,   ki naj bi jih  imel tam  navaden  in za vrtnarja neizučen kmet.  No, zakaj pa ne, saj  je na BeriČevem    tudi    gostoljubni   oče    Orad    in sončno    popoldne    prav    tako    brez    kmečkih vrtnic  utegne  pognali   rožice.
Zares «mo obstali prav pred elavno Gra-dovo domačijo, kjer bog tako vabljivo roko ven moli. Toda neverni Tomaži smo kar utihnili, zakaj onetran Grada je zadihalo iz paradiža samih najbohotnejših vrtnic Komaj so okna lepe. prijazne hiše kukala skozi cvetje na cesto. Vse v rožah najlepših barv in najžlahtnejših oblik! Ali še prijaznejši je bil srečni nasmeh gospodarja Jaka Avsca, ko je naposled lahko pozdravil toliko dam in gospo, dov. ki se mu niso posmehovati zaTadi njegove ljutezni do prirode, mu niso nagajaii zarasli njegove požrtvovalnosti do vrtnic in 10Ž ter niso norcev brili zaradi njegove pridnosti in skrbi za vrt in  nasad •..
Rdečeličnemu. od sonca ožganemu Avsecu t*e je kar samo smejalo in vrelo ie iz njega, kakšna je tale hruška, kako je vesel one jablane. Skromno je spravljal pohvalo za svoj izvrstno negovani velik; sadovnjak, ali hvale ni mogel več spraviti, ko nas je pripeljal   na   svoje
njive   —   polne   samih   vrtnic
Najnovejše in naj plemenitejše sorte najznamenitejših evropskih kupiva torjev v skoraj nepreglednih vrstah! In njegov pogled je spet božajoče splaval čez njive, kjer so hiteli v vis sami krepki divjaki, hrepe neči po njegovem nožu in njegovi čudodelni roki nasproti, da jih začara v k raso tiče — da trnjeve plebejke divJ3ke popleme-niti   v   kraljice   vrtov.
»Fenomenalen spomin ima ta mož!« je šlo od ust do ust, saj je tudi samo pogledal številko na etiketi __ v tisoče visoke številke — in že je na pamet povedal tudi ime vrtnice, ki je re#» za ono številko stalo v katalogu največjega nemškega gojite-ija vrtnic. Nismo se mogli nagledati in ne načuditi Tudi dolge vrste izbranih žlaht nih dali] je vse imenoval s pravim imenom. Malo težko je sicer šlo s tujimi nemškimi, francoskimi, angleškimi. hoJandskimi in bog ve še kakšnimi imeni! Natanko jih je seveda izgovarjal, .črko za črko, ali ni je pogrešil. Nikdo mu ni zamerii napačne izgovorjave, saj tudi naša najvišja gospoda ni nič boljša v lej zadevi. Ta nešolani mož je pa vendar vse povedal tako, da je bila zmota   in   zamenjava   izključena
>TaIe je pa Nigrette! Majčkena sicer, zato pa tem lepša.  Kakor strjena kri . ■ . Tudi
jaz bi jo dal za rože, tako ljubezen imam do njih .. .<
Ganjeni smo Čutili, da mož govori resnico.
Ob slovesu je naglo skočil k sosedu Gradu in iz šopka na mizi prinesel še tapsi popek Nigrette. S pogledom je drhtečo rožico poljubil in jo položil v roko predsednika,  nadzornika  Št reki ja.
Na   velesejmsko   razstavo   »Sodoben   vrte
smo Avseca minuli teden povabili naj pripravi zanjo najlepše cvetove. Povabilu smo pa tudi pristavili, da ga v ponedeljek po obeh praznikih pridemo obiskat zaradi razgovora  o  razstavi.
Navdušen je bil. ko je v potek prečital pismo in hitel urejat, da pokaže vse, kar ima in zna. Tudi na praznik je bil na vse zpodaj še med svojimi rožami. Hite] je po-žlahtnjevat. Na tem požlahtnjenem divjaku binglja etiketa s številko, na drugem je tudi ista številka in na tretjem tudi še ista. No, in na onem spet ta -številka, a na oni strani etikete pa okorne črke: Nigrette. Same Nigrette —   samo strjena  srčna   kri.
Poleg  pa  močan  divjak  kaže  prazno  ra no... Oče  Avsec ga je že  narezal.  da  zatakne  v ranico  plemenito  oče**ce.   In  omahnil   je . -.
Ko smo se včeraj ob napovedani uri pripeljali pred njegov dom, ,so nam povedali, da so ga zjutraj pokopali- Na mlado grmičevje divjakov, kakor na blazino naslonjenega so ga našli mrtvega s repilnim nožem v roki. Le očesca Nigrette ni bilo nikjer. Ocesca tiste Nigrette. ki je temna kakor etrjena kri. Kakor je rekel, je tudi evojo srčno  kri dal  za  svoj«  rose . ..
Na stotine z vseh strani je prišlo včerai dopoldne Jakoba Avseca spremit in tudi vseučiliški profesor dr. Polec je stopal med njimi. Prijatelja sta bila. Kaj vse znajo rože! 1 Učenjaka in kmeta so zvezale s srčnim prijateljstvom. Saj so nam tudi vsi povedali, da je bil rajnki poMenjak in predober mož. Vse bi bil dal in storil za svojega bližnjega. Požlahtnjeval je  in  sebe   požTahtnil.
Tako   vzgajajo  rož«
V 62. letu je mož izdihnil med svojimi rožami. Že pred vojno je čutil srčno hibo in že tedaj se je vnel za rože. Pozdravile so ga in počutil se je popolnoma krepkega, da je svoj vrt po vojni razširil tudi čez svoje njive. Oče je bil za rože, sin pa je skrbel za polje, da je lilo vedno vse posestvo vzorno. Vesel je bil zeta, ki mu ga je starejša od treh hčera pripeljala, da mu pomaga pri vrtnarjenju. In smo z objokano družino vse uredili, da se bomo tudi na ve-lesejmu ob razstavi njegovih rož zamislili v usodo moža. ki je s svojo ljubeznijo do vrtnarjenja
blagodejno   vplival  na   fso  sosesko
Ce bi v vsaki vasi imeli vsaj po enega za vrtnarjenje tako vnetega moža. bi bila okolica   velike   Ljubljane   paradiž   po   lepoti
in tudi  po erčni  dobroti ter zadovoljnosti.
Obrezane so vrtnice okrog hiše in vene na grobu. Sredi venca ugalajo Nigrette. rdeče, kakor zanje vrela kri kmeta-vrtnar. ja Jakoba Avsca. Miren ima počitek pod njimi                                                                A. G.
MD2   IN   ŽENA Žena:  AK gFes tudi ti danes na ssja>t Mož:   Da.
Žena:  In se kmalu vmes? Mož*  Da. toda z večerjo me ni trst« Štt-kali.
Največji spomenik
na zapadnem bojišču
Je bil nostavljen padlim kanadskim vojakom na Kritni
Vimy v francoski Flandriji
Nta za padnem boj«šču je padlo med svetovno vojno največ žrtev in zato m čuda, da je tam tudi največ spomemiiaov v vojmri padlii<m vojakom. Med njknri je zdajj največji vojni spomenik na hribu Vi«ny ▼ francoski Flandriji. Postavljen je na kraju, ki ga je zasedla 12. aprila 1917 kanadska vojska in odkoder se ru već umaknila. Spomenik    so    grad i Vi    polnih    de*et   let   in
stroški so znašali v našem denarju nad 50 mrlijonov. Visok je nad 40 m tn ker prtoji na griču, obvlada vtso planino D-ouai l^ai in vMH se daleč naokrog. Oz^smlj** r*kr*>g njega, je zd*aj šesta vr»i de] Kanade, kajti Financija   je   podairtla   ta   košček   zomlje   \x
hvailežrinai aa vse veene čase Kanadu. Med vojno je biila v zemlji pod tem gričem gosta mreža rovov, ki so jih bili izkopa h kanadski vojaki. Tu je bilo vse preipreženo tudi s srrelsk^mii jarrki. Jn vse je ostalo tako, kakfM- je brk> pT*»d 1° leti, \e n^boc i« girica je zasajeno z drevesi, pnpeljaomi večinoma  rr. Kanade-
Srpomenik tvo»rtt»a dva ortsška s*e+>ra, ki predstavljala Kai>ado in Francijo kmt sesitn. Prva ima na glavi ven^c iz javorievih listov, druga pa francoski 2i*b 7 lovr^r jevnm vencem. SphTim«ni.k je napravil kanadf&i a/rhritekt m krpiair Walte>r Alhvard. ki ie zmagal v natečaju kot avitor natlep^e^a o^rmjtka med arhitekti v*c prostrine an<2lc_ 5ke države. Posebno skrh so posve+nb temu da je spomenuk naiaien / kamn-T, kt »r*u vekrrvi n** H0H0 mo^jl)' do živeči-Kamen so isJdsb po vs^i F\-ropi m končno so 0ft našli v Jugosflaviji blizu dalrruffnn-ske^ta fneMa Tro^iTa Arhitekt AHv^ard ie naj«4 pni TW«?iru star nriarn>n*rolofrn, kj^r so Wnri1ri marmor, ki pa je ležal ž»e ^0/!' 400 let pozaTitrefn. In v Francu »o \f* 00 pn mmrj« Wr7T.i IOOOO t*T«n teQ*i n>ifmr>rra Vw spom«n»fk tehta VVOrtft tmn in p^eiva na podstavku, za ka'tenpttja «>o poro bi In 15-AfiO ton betona. NTa spomonilru ni ničesar, kar bJ oianaminilo osveto ali sovražitv»>. Prvotno Je hotel umetnik najpravJtn ns. njom ru*l' nogo, srojeoo na netmski čeladi, končno te ps tudn fcr» odstmanriil. P^č "ie pa v mffino spomenika t'^ki^aiiin'h 112?*^ imon p*>£»reAa-ruiJh kanad«*knh vr»iiaJcov tmi francoskrib b*>_ jiftčih   od   leta   IOISV   S^   IOIR
Orjaški sr^rmeinJk so sreeano odUctnln v nedciljo 26. fu*f|a, Odkirfl g& pe ftnele^ki kra-lj FntvaTd \%f] v navrrvnosrh prre7T!de*n na Francije Ls%—^ Svečanosti »r ^ ud**-leri^o na-d IOO.OOO H^*^'. meti rtfrrm r»4O0 K*nadcev. Karm^d^^trn Trpf^.t- na fra^ncosVe-m bobicu   je  bt*n  bli^n   riOiVtV
Od veselja je umrl
Srčna kap je zauela od veselja v JLiver-poolu znanega veletrgovca Cohena, velikega dobrotnika liverpoolske univerze. Iz malih začetkov se je povzpel Cohen do velikega bogastva. Postal je lastnik velikega trgovskega podjetja in bogato je podpiral razne ustanove. Liverpoolski univerzi je poslal pred dvema letoma ček na 100.000
funtov šterlingov s prošnjo naj porabi ta denar za vzorno knjižnico. Pozneje se je še večkrat spomnil univerze z večjim prispevkom. Končno je rektorat univerze sklenil oddolžiti se radodarnemu dobrotniku s tem, da ga je izvolil za častnega doktorja prava, kar je največje odlikovanje, ki ga more podeliti univerza.
Cohen je bil že star in osebno ni mogel priti k visoki počastitvi. Zato mu je posebna deputacija univerze odnesla na dom doktorsko diplomo. Doma je bila zbrana vsa Cohenova rodbina, toda mecen visoke počastitve ni dočakal. V trenutku, ko mu je sluga povedal, da je prišel rektor z deputacijo, mu je pritisnila v glavo kri in zgrudil se je mrtev. Brž so poklicali zdravnika, ki je pa mogel ugotoviti le smrt.
Ameriška reklama
SLavni pisatelj Knut Harmun je znan po vsem svetu, ali bolje rečeno v Evropi, Kajti v Amerik« se je zgodilo nekaj, kar bi se menda mikjerr drugje ne moglo. Ko je dobri Hamsun Nobelovo nagrado, je zvedela to ena najveojiih informacijskih tiskovnih pisaun v Ameniki OUP, ki pošilja po ročila m celo člarnke večini ameriških Inštov. To velrko podjetje je pa zvedelo saamo, da bo podeljen ■ Nobelova literarna nagrada ne kanu Knutu Hamsimu. Takoj so poklicati poznavalca evropskih razmer k šefu. Mož je izrazil svoje začudenje nad nevednostjo informacijske pisarne, ki ni vedela, kdo je aha vrni pisa.teij, Priprtnnil j*», da ba se Amerika pač morala zantirriaiti   za   Knuta    Hamsuna,    če    že   ne
drugače, pa vsaj zato, ker |t W ? miadth leAih sprevodnik cesrtine železnice v Ch'-cagu.
Sef imfomrnaoi jske piKaame je ta4jr»i halei iz !krwifer«none dvorane v svojo pa^arnot odkodor je odposlal nujno brzojavko. Nekaj ur pozneje ao pa vsn pri tem podjetju atM>nriir&ui ameriški ISattn na prvih straneh priobčili pod senzaoijonalrmm robovom vest, da je dobfl <fprevr»dn«k cestne že*e?: nic** v Clirioajgu >Jof>elov« naj£«Trtd-"». Bla^ms-ža je bi4a »evede vcJiika, toda v Amenki se za take reci ne zmenijo dosrti, ker m preveč .wiokn#njdna-
Pretirana galantnost
^udno ločitveno pravdo je obravnavalo ta dni pariško sodišče. Fran^oise Liontova je tožila svojega moža draguljarja Adolfa Lionto in zahtevaia ločitev, češ da je preveč galanten. Seveda «e ni pritoževala, da bi bil preveč galanten na^ra-n nji. ^«prav je na sodnikovo vprašanje odgovorila, da mu tudi v tem pogledu ne more ničesar očitati, jo je vendar jezilo, da je bil preveo galanten v občevanju z druguni ženami. Borna je baje inkazova] pretirano pozornost služkinji, ^e ji je kaj padlo i/ rok. še je, brž sklonil in ji dotično stvar s poklonom vrnil- Enako galanten j« bil pri nakupih in sploh povsod, kjer ie prisej v stik z ženskami. Njegova žena pa kljub temu pravi, da mu ne more ocrtati newvp«tobe, niti beganja za lepimi dekleti, ker se je vedel enako tudi napram grdi služkinji, ki jo je najela nalalč,  da  bi ga preizkusi U.
Liorrto tudi pred sodiščem ni izgubil svo je galantnosri. Dejal je, da sirer nerad odgovarja, da pa mora resnici na ljubo povedati, da njegova icna pretirava pomen galantnosti. Lmel je najboljšo voljo, pa se ni mogel odvaditi lepega vedenja in ugla jenosti v obč« vanju z ženskami ne glede na sorialni položaj. Tega je vajen že od mladih nog. Nazadnje je pa le obljubil, da se ho poboljšal, da ne t,o vež tako galanten. Ta izjava jo zadostovala, da ie žena odMopila od  svoje zahteve o ločitvi zakona.
An dre  Hieuriet:
65
rtevarna lepotica
Roman
Jakob je stal nepremično zadai in nervoano motril vrvenje na kolodvoru Nehote se je spomnil, kako je bilo pred tremi tedni, ko ie Terezija brvič odhajala iz Nizze. Vse je bik) kakor danes: ista zelena, s solncem zalita krajina, isti klici postreščkov. isti brezbrižni nasmeh mlade prodajalke knjig v kiosku, , isto loputanie vrat in kakor takrat, so tudi  zdai  krčali   snr?vodniki:   Vstoorte!
Srce mu ie stiskala bolest, bole s občutljivost mu j« izvabila solze v oči. Objel je najprej svojo mater in Kristino, potem se je pa obrnil k svoji ženi in jo nenadoma potegnil v stran.
— Terezija, — je zamrmral, — Terezija ...
Motel ji je zašepetatti; Ostani, ne pusti me samega, pa mu besede ni-so sle iz grla. In ko se je Terezida otožno ozrla nam j. ie iaenkrat stopila Sa robna Marili* na podoba znova med niega m ntjespovo ženo in že ni imel več posnima spraviti \z sebe svojo ponižno prošnjo. Z  za-
molklim glasom je samo zašepetal:
—  Odpusti mi!                                        j Terezija ie   nedvomno   ujianrila.   kako !
hud boj bije v svojem srcu. Zato ea je premerila z zaničfcivim pogledom, rekoč:
—  Zbogom, vredni ste vsega pomilovanja !
In ponosno ie vstopila v vagon. Ko so se pa vrata zaprla in ko se je vlak že pomikal, ko je skozi okno nagnjena mati pošiljala svojemu sinu zadnje pozdrave, je na steno vagona nas'onjena Terezia krčevito zaihtela.
Še istega popoldne ob psitih ie stopil Jakob zvest svodi obljubi in še ves prepade n po jutraroih mukah v salon baro- j niče  Liebhngove.
Mania ie bila sama. Stopila mu ie naproti vsa nasmejana in ga vprasab s pogledom:
—  Mania! — je vzkliknil. — Pretrgal sem vse vezi s preteklostjo in zdai sem svoboden... Bodočnost pripada vam vsa. nedetjeno!
Mania ie molče stopila k njemu. Jakob  jo je  strastno privtl na  svoje prsi in v neskončnem poljubu  ie pozabil  na zadnve   očitke  svoje  vesti. XV.
Hristos voskres! — Vojisfinu voskTes!
Pri knefcinii Kokmbini so praznovali rusko veliko noč. Vsak izmed običajnih
gostov vile Endvinion je ponovil ta praznični ruski pozdrav in poljubil go-stiteJodco na pragu salona, izpremenjene-ga danes v slavnostno jedilnico. Koti z žolto svilo prevlečenega salona so bili okrašeni s cvetjem. Sredi dolge, z belim prtom pokrite mize so bili razvrščeni pribori in posode, polne hladnih mesnih jedi, — telečja pečenka z majonezo, jetra v omaki, ruski kaviar. V sredini ie stal velik kolač, kraj njega pa velikonočno jagnje v hladetini. Prazna mesta na mizi so bila pokrita z narezanim cvetjem. Tu pa tam so stole v kotih mizice, na veliki kredenci so bile pa pripravljene razne zakuske, steklenica hkerja in šampanjca kot dopolnilo velikonočnih dobrot.
Vsak novi priške se je najprei bratsko poljubit z drugimi, potem je pa sedel za mizo ter jedel in pil. kolikor se mu je zahotelo. Domači nartakarii v črnih oblekah so molče stregli gostom. Snežno belo rusko perilo, bledo rdečkasta barva cvetja in srebrni lesket jedilnega pribora, vse to je božalo oko. Salon ie bil poln najprijetneiŠih vonjav Starejši gostje so sedeli okrog dolge mize. kjer ie bilo pripravlienih jedil v •zobiUti. Mlade dame in mladi gospodre so pa daft prediost intimnejsim kotičkom okrog mizic.   Tam so   se   zadovoljili s
kolači, šampanjcem ali čagem in neprisiljeno so koketirali.
Živahno kramljanje je spremljal samo var s pristnim šumenjem, vmes so pokali zamaški šampanjca in kot refren se  je  neprestano  ponavljalo:
Hnistos voskres!
Vojistinu voskres!
Sledilo je novo objemanje in poljubljanje.
V viH je bil zbran cvet ruske koloni. Lepa gospa Nikolajeva, zagoreb polti in črnih oči. v rdeoi obleki, se je ka. rada oglašala s svojim lepo zvenečim glasom. Svetlolasa korrtesa Nadja de Combderes je kazala svoi krasni vrat in bujna nedrijja ix>d belo modrim život-kom. Tu in tam so sedeli stari znanca: mala baronica Pepper in njem zvesti Jacobsen. Flaminus Ossola je hodil od družbe do družbe in uslužno poljubljal damam roke, oomtesa Acauasola se je mastila z velikim kosom teleč>e pečenke in pripovedovala o razburljivi igri na ruleti. Sorra Nekvaska se ni ganila od praga salona, vsakemu gos^u je nastavila svoje bledo lice tn izrabljala velikonočno slavje, da bi jo vsak gost po-liubM. Žal ji ie bilo. da se mora zaradi želodčnega katarja držati dajete.
— Srečni ste, komtesa. da vam ;ed tako dobro tekne, — je dejala komtesi
Acquasoh.  — jaz  imam  pa  prazen  želodec. Kakšna je pečenka?
—  Imenitna, Ana legorovna, sočna in okusna.         je odgovorila korrrtesa s polnimi   usti.
—   Za to se morate zahvalit] man!, draga moja. Ce bi ne bilo mene, bi ne imeli za veliko noč odojka... Kuhar e obhodil vso Nizzo, pa rui našel nobenega. Sestro je to jezilo, v gospodin-stvu sj ne zna pomagati, niene misli plavajo v oblakih. Dala sem zapreci, se odpeiiiala po vaseh in našla končno odan. Od repka sem mu odstrela ^opek šče*in in .nih spravla v denarnico. Glevres to mi prinese sreče, jutri pojdem v Motite Carlo m stavim na ničlo pet luidorov.
Son'a NakvasKa se ** *roko zasme-lala in skoz^ zrcal«* orez stamjola se ie ozirala po kočnnah. s*o*ečJih pred vilo. V daljavi so se pomikale počasi sko/1 drevorede v hrib kočie. Čeprav je bilr že 13, aprila, je pihal oster mis*ral if olivni gozdiči so se s svo.iimi srebrnim! lista odražali od kričeče modrega neba Goste so 'zstopali iz kočij in si zape-rrali svršnike. V kožuhe zavite dame se se tresle od mraza in hitele v vežo Vsak hip ie lakai o/nama 1 nove go^e vted zadnjimi sta bWa Jakob MortM ii FrancJs Lechatrtre.
UrejKje Josip Snpaaeie. — Zrn »Narodno tlrto...... Vran Jaaafafc — flSa oprave In tnoeratnl đel Usta Oton Chrlatof. — Vat ▼ JLjub^aju.