51. številka. Ljubljana, v sredo 4. marca 1903. XXXVI. leto. 'shaja vsak dan zvečer, ieimSi nedeljeB'in praznike, ter velja (po pošti prejeman za avstro-ograka dežele za vse leto U5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden [mesec 2 K BO h.^ Za LJubljano?8 pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele~toliko feč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga fit. 12. ..Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Rieger f V visoki starosti 84 let je včeraj popoludne umrl v Pragi dr. Fran Ladislav Rieger, oni mož, ki je bil skoro pol stoletja voditelj češkega naroda in glavni nositelj slovanske ideje v avstrijski državi. Rieger se je rodil 10. decembra L818.V Semilu. To dovršenih pravnih naukih je vstopil v državno službo ali prišel je hitro v konflikt s policijo, ki je s kruto nasilnostjo preganjala tedaj jako mlado in skromno narodno gibanje, kateremu se je bil Rieger pridružil z mladeniškim entuziazmom. Rie-gra so zaprli, češ, da širi prepovedane spise * sicer je bil oproščen, a zapustiti je moral drž. službo in to je bila za Čehe prava sreča. Zdaj se je Rieger popolnoma posvetil narodnemu delu in sicer z velikim uspehom. Pridobil je obrtnike v Pragi za narodno stvar iu začel veliko agitacijo za ustanovitev češkega gledališča. V tem je prišlo 1. 1č4>. Rieger je bil že tedaj poleg Palackega najuglednejši vseli Čeških rodoljubov, j V -narodnem odboru", je imel Rieger kmalu odločilno besedo. Pridobil si je to veljavo s svojim izrednim talentom in s svojim sijajnim govorniškim darom. Rieger je dosegel, da so se Cehi izrekli proti udeležbi na Frankobrodskem parlamentu in je proti temu parlamentu sprožil prireditev prvega slovanskega shoda v Pragi. Udeležiti se shoda ni mogel, ker je bil Član tiste deputacije, ki je šla na dvor cesarja Ferdinanda v lnomost izročit cesarju spomenico o češkem drž. pravu. Rieger je izposloval marsikaj, a realiziralo se to ni, ker je med tem nastala v Pragi revolucija. Pri naslednjih volitvah v drž. zbor je bil Rieger izvoljen v sedmih okrajih. Ko se je drž. zbor preselil v Kromeriž, je razvil Rieger v njem živahno delavnost v smislu demokratičnih načel in narodne ravnopravnost. Vlada je drž. zbor razgnala in Rieger je šel v Pariz. Tam je občeval mnogo s poljskimi in madjarskimi emi- Franičin muf. Iz cikla: Henry Murger: Scenes de Ia vie de boheme. (Dalje.) Toda pomlad je prišla prej nego Jacques1 in na zeleni tratici in na grobu mlade deklice je poganjalo in cvetelo na tiaoče cvetlic. Umetnik ni imel poguma jih izruvati, mislil je, dat je del njegove ljube prešel v te otroke pomladi. Ko ga je radi tega vrtnar vprašal, ksj naj naredi z rožami in vijolicami, katere je seboj prinesel, mu je Jacqes ukazal, usaditi jih na sosednjem, sveže nametanem gričku, bornem grobu nekega ubožca, ki je bil brez ograje ter ni imel nikakega drugega znamenja, kakor v golo zemljo vtaknjen kos lesa, na katerem j visel venec iz papirnatih cvetlic — skromen dar bolečim kakega ubozega. Ko je Jactjues zapustil pokopališče, je bil ves spremenjen. Vesel in ob enem radoveden je zrl lepo pomladansko solnce, to solnce, ki je tolikrat zlatilo Franičine lepe lase, kadar je z njim hodila po polju in s svojimi lepimi, belimi rokami trgala granti, vsled česar je bil vračajoč se v Prago aretiran in dva dni zaprt. L. 1850 se je vrnil v Prago in se poročil s hčerjo znamenitega zgodovinarja Palackega. Hotel se je posvetiti protesuri, a vlada mu tega ni dopustila. Vsled tega se je posvetil literarični delavnosti in ustvaril Češki „Slovnik Na-učnv". L. 1860. je dr. Julij Gregr dobil dovoljenje izdajati Češki politični časopis. Rodili so se „Narodni Listy". Načelnik konsorcija in naj m ariji vej si so-trudnik „Nar. Listov* je bil dr. Rieger — dokler ni prišlo do raspora mej Čehi. Začetkom ustavne dobe je Rieger skušal pridobiti plemstvo za Češko narodno stvar. Grof Clam-Martinic je dosegel, da se je plemstvo oklenilo Cehov. Rieger je računal, da bo plemstvo s svojim vplivom na dvoru labko mnogo koristilo Čehom in zato je tej zvezi marsikaj žrtvoval. Plemstvo pa je te nade le v najmanjši meri izpolnilo — od tod nasprotje, ki je nastalo mej narodom in mej StaroČehi ter končno privedlo do popolnega razpora. Ta proces pa je trajal več desetletij. V nemškoliberalni eri je bil Rieger na vrhuncu svoje veljave. Imenovali so ga časih nekronanega tčeŠkega kralja, ''ehi tedaj niso šli v državni zbor. „Nedejme seu je bila parola, ki jo je proglasil Rieger in narod se ni udal. Kolikokrat je drž. zbor tudi razveljavil mandate čeških poslancev, ker niso prišli v drž. zbor, odslej je narod zopet volil Riegrove kandidate. Mogočno narodno gibanje Slovanov v Avstriji je obujalo pozornost političnih faktorjev tudi zunaj Avstrije. Ko je bila 1. 1867. etnografična razstava v Moskvi, jo je obiskalo mnogo Slovanov iz Avstrije. Čehe so vodili Rieger, Pa-lacky in Zeithammer. Tudi Slovencev je bilo nekaj. Danes živi samo še eden, častiti ljubljanski someščan, ki še danes žari mladeniške oduševljenosti, če se spominja sprejema na ruskem dvom. Nemci so to potovanje politično frukti-ficirali kar se je dalo, da bi odločilne cvetlice po travnikih. Cel roj lepih spominov je brnel in ukal v njego vem srcu. Ko je prišel mimo neke male gostilne na zunanjem bulevaru^ se je spomnil, da je nekega dne, ko jih je vjela nevihta, s Franico tu vstopil in ž njo diniral. Tako je tudi danes stopil v gostilno in si dal prinesti dine k isti mizici kakor takrat. Desert so mu prinesli na poslikanem podnosu Jaccjues ga je takoj Bpoznal in 89 spomnil, da je uganka v sliki, s katero je bil okrasen, Franico več kakor pol ure zadrževala. Pri tem se je spominjal tudi pesmi, katero mu je Franica zapela takrat, ko ji je šlo malo v glavo ceno vino, ki je imelo več radosti kakor trtnega soka v sebi. Toda vsa ta povodenj spominov je vzbudila zdaj njegovo ljubezen, ne da bi obnovila njegovih bolečin. Podvržen praznoverju kakor vse poetične, sanjarske narave, si je domišljal, da mu je Franica, ko je prej začutila njegovo bližino, iz groba poslala vse te misli kot pozdrave, in zdaj se je bal omadeževati te spomine le z eno solzo. Lahkih korakov, s povzdigneno glavo, žarečih oči in utripajočega srca je zapustil gostilno , skoraj s smehljanjem na ustnih, ter med potom brenčal refren kroge strašili s panslavizmom, tisti Nemci ki danes delajo očitno propagando za nemško iredento in s prasko marko pripravljajo tla za trenotek, ko se Nemčija polasti avstrijskega ozemlja do Adrije. Če sta Rieger in Palackv 1. 1867 iskala zveze z Rusijo, sta to storila le v namenu, naj bi Rusija v mejah dopustnosti vplivala na to, da prizna Avstrija Slovanom svoje pravice* Nemci pa kličejo pruski meč, da Avstrijo razbije. L. 1869. je šel Rieger v Pariz in je cesarju Napoleonu izročil spomenico, v kateri mu je pojasnil, kakšen bi bil mednarodni položaj, Če bi v Avstriji prišli ;Slovani na krmilo. Storil je to zlasti z ozirom ne eventualno vojno Francije z Nemčijo. Napoleon ni hotel ali ni mogel to doseči, kar mu je svetoval Rieger- avstrijsko-francoska alijan-ca se ni sklenila in konec je bil Sedan. L. 1871. je nastala v Avstriji pre-memba sistema. Na krmilo je prišel Hohemvart ki je po Riegrovem nasvetu prouzročil, da je izdal cesar meseca septembra znani ces. reskript, s katerim se je naznanilo kronanje cesarja češkim kraljem. Dež. zbor češki je tedaj sklenil fundamentalne člane — spisal je ta dokument Rieger — po katerih naj bi se ravnale javne zadeve na Češkem. Toda sovražniki Slovanov so zmagali. Nemci so iskali pomoči v Nemčiji. Bismarck je poslal najboljšega prijatelja avstrijskega cesarja, saksonskega kralja na Dunaj vplivat proti fundamentalnim članom. Z Nemci so se združili Madjari in generaliteta in konec je bil — da je Hokenvvart padel. Cehi so potem nadaljevali abstinenco do 1. 1879. Tedaj se je posrečilo grofu Taafteu, jih pregovoriti, da so se vrnili v državni zbor, kjer se je ustanovil železni obroč, s katerim je Taaffe vladal dolga leta. Čehi in Slovenci so Taaffea držali, a narodnih ko-ri-tij so od tega imeli le malo. Železni obroč je pač izposloval jezikovne naredbe Stremavrove in Pražakove, do-B -da se je ustanovitev češkega vseučilišča ali to so morali Slovani vse drago plačati. one pesmi, katero je slišal tekrat od svoje ljubice: Ljubezen se sprehaja, Zato odpiraj vrata. Ta refren je bil v Jacquesovih ustih še vedno spomin, toda bil je vseeno že petje, in morebiti je Jaci'ues, ne da bi slutil, onega večera naredil prvi korak na onem potu, ki vodi od pobitosti do otožnosti in od tu do pozabljenja. Ah! Človek naj dela in ravna karkoli hoče, večna in pravična postava spremenljivosti hoče pač tako. Kakor so cvetlice, ki so morebiti vzklile iz Franičinega telesa, na njenem grobu poganjale in cvetele, tako je kalila mladostna moč v Jac<[ueso-vem srcu, v katerem je spomin na staro ljubezen vzbudil neko negotovo hrepenenje po novi. Vrhu tega je spadal Jacques med one umetnike in pesnike, ki narede iz strasti orodje svoje umetnosti in katerih duh je le tedaj vedno gibčen, ako je gonilna moč srca delujoča. Ali Jacquesu je bila iznajdljivost v resnici otrok čustva, v vse, kar je vstvaril, je položil del svojega jaz. Sedaj pa je zapazil, da mu spomin ni nikakor več zado ščal, in da je njegovo srce, podobno mlinskemu kamnu, ki se obrabi, če Med Čehi je radi tega nastala velika nevolja in opozicija proti Riegrovi politiki „pobiranja drobtinic" jc rasla od dne do dne. Pa tudi nemški odpor proti Taafteu je rasel. Taaffe je Nemcem žrtvoval Dunajew8kega in potem prisilil Staročehe, da sklenejo z Nemci 7. spravo4*. Sad teh spravnih konferenc so bile punktacije, proti katerim se je dvignile ves češki narod. V javni seji deželnega zbora češkega je dr. Vašaty imenoval Riegra izdajalca, česar Rieger gotovo ni zaslužil. Posledica te agitacije proti punk-tacijam je bila, da so Staročehi pri državuozborskih volitvah 1. 1891. izgubili vse mandate. Tudi Rieger ni bil več voljen. Staročeška stranka je bila uničena. Rieger se je tedaj umaknil iz političnega življenja. L. 1896. je bil imenovan članom gospodske zbornice, a v javnosti ni več nastopil. Brez jeze in nevolje je prenašal bridko usodo, da se je od njega odvrnil oni narod, kateremu je služil vse svoje življenje požrtvovalno in nesebično. Tudi ko je podpisal punktacije, je to storil v prepričanju, da ž njimi varuje koristi svojega naroda. Rieger je bil gotovo največji in najznamenitejši slovanski politik avstrijski v 19. stoletju in ima največ zaslug na tem, da nemški terorizem ni uničil slovanskih narodov. Naša sodišča in slovenski jezik. (Dalje.) Žalostno je za našo justico, da vlada ne upošteva mnogoštevilnih krivic, godečih se s tem, da sodniki ne umejo jezika in razmer spornih strank, ter da je posebno v naših deželah vidna tendenca, kako bi se tudi naj-mirnejši sodnik, ki neče zatajiti slovenske narodnosti, potisnil v kraj, kjer je nemščina — varna pred njim. Tako se postopa od najnižje uradniške stopinje dalje in seve tem go- manjka zrna, iz pomanjkanja razburjenja izgubivalo svojo moč. Delo ga ni več mikalo. Iznajdljivost, ki je delovala sicer v njem uprav mrzlično in sama od sebe, mu je prišla zdaj na pomoč le pod pritiskom dolgega, utrudljivega pomišljevanja. S kratka, Jac([ues je bil nezadovoljen, in si je včasih celo želel nazaj po načinu življenja svojih starih prijateljev, vo-dopivcev. Skušal se je razvedriti, se zabaval in napeljal nova znanja. Posebno pogosto je obiskoval pesnika Rudolfa s katerim se je seznanil v neki ka varni in obadva sta se drug drugemu priljubila J*cques je govoril o praznoti svoje notranjosti. Rudolf je kmalu dovelj spoznal vzrok temu. »Poznam to, prijatelj,« je rekel-In potrkal je Jac^uesa po prsih in dostavil: »Le hitro zopet zakuriti ogenj tu notri! Nemudoma si priskrbite malo strast — potem Vam tudi pridejo zopet nove misli.a »Ah!« je odgovoril Jacijues, »ljubil sem Franico preveč.« »To Vas tudi ne ovira ljubiti jo na veke. Poljubite jo na ustnicah druge.« »To bi mogel le tedaj, če bi našel žensko, ki bi ji bila podobna,« je odgovoril Jacques. toveje, kolikor višje je mesto, katero sodnik zavzema, Pri tej manipulaciji, ki jo narekavajo zaveze nasproti političnim strankam, je dobro marsikako sredstvo, kakor jih je dr. Ploj točno osvetlil v svojem govoru, a najnavad-nejše je razlog »sedanje (seve nemške) posesti.« Mesto v statusu nima skoraj nikakega pomena več, temuč določa se le s principom, jeli izpraz-njejo mesto »nemško« ali ne, jeli bil prejšnji funkcijonar na tem mestu nemške ali druge narodnosti; da, za Nemce zadostuje tudi, jeli bil nemškega mišljenja. Če je bil prednik nemškega mišljenja, a je vendar znal slovensko, tedaj je njegov naslednik lahko Nemec — ki pa ne ume slovenski. Tako je bil ravnokar imenovan k najvišjemu sodišču svetovalec, ki ne ume slovenskega jezika, na mesto, katero je prej zavzemal Slovenec po jeziku. To bode gotovo pomoglo, da bodo slovenski akti pri najvišjem sodišču zdihovali še nekaj mesecev več, kakor doslej. Sedaj je v Celovcu praznih dvoje svetovalskih mest, katerih jedno je zavzemal sicer Nemec, ki je pa vendar umel slovenski; stavimo lahko, da dobita obe mesti Nemca, ki ne bodeta umela nobene slovenske besede,1) čeprav je poslanec Vencajz v svojem govoru točno pogodil, da umeta ondi dobro slovenski jezik samo dva svetovalca. Krik Nemcev je zapreka, da nima nad 100.000 koroških Slovencev niti jed-nega senata, ki bi jih umel, kakor da bi sodni sluge lahko tolmačili slovenske govore!! Pred vsem treba, da svetovalskih mest pri kolegijalnih sodiščih, ki so seve le po večjih mestih, ne dobe v roke Slovenci in če so tudi najmirnejši možici. Zato morajo sodni tajniki, ako so uboge pare še Slovenci, k okrajnim sodiščem, če ni zanje kakega posebnega milostnega razloga, v gremij l) Se je že zgodilo; imenovana sta polnokrvna Nemca, ki ne umeta »ni.\ win-diseh«: VVinkler iz VVolfsberga in Prcttner iz Feldkirchna — Uredn. In popolnoma zatopljen v misli je odšel. Šest tednov pozneje je našel Jacques zopet ves polet svoje fantazije. Njegov duh se je zamaknil ob ljubezenskih pogledih neke lepe de« klice, ki se je imenovala Marija in je vsled svoje bolne lepote spominjala na Franico. In v resnici je moglo biti komaj kaj mičnejšega kakor mala Marija, ki je bila takrat ravno osemnajst let »manj šest tednov« stara, kakor ni nikoli pozabila opomniti. Njeno razmerje do Jacquesa se je pričelo pri luninem svitu v vrtu nekega plesnega lokala in [pri glasovih rezkoglasnih gosli, jetičnega basa in flavte, ki je vri-ščala kakor povodni kos. Jacques jo je našel tam nekega večera, ko je z resnim obrazom kakor vedno hodil okoli po plesalnem rezerviranem parketu. Lepe, vesele obiskovalke vrta, ki so poznale umetnika od vi« dez*», so si natihoma šepetale, ko so ga videle v njegovi neizogibni, do vratu zapeti suknji trdno in klavrno iti: »Kaj pa išče ta mrtvaški tič tukaj? Ali je treba koga pokopati?« (Konec prih.) pa se pokličejo povoljni svetovalci z dežele, kar popolnem nasprotuje uzrokom reorganizaciji 1. 1804. Ta nova tendenca se pa umakne obzirom, ki so pri kakem posebnem kompetentu, dosti trdnem v nemškem prepričanju ali v zvezi z drugim imenovanjem v nemškem kraju. V Celju in Mariboru sta bili izpraznjeni dve svetovalski mesti, na kateri je prosilo več svetovalcev z dežele, ki so čisto indiferentnega ali celo nemškega mišljenja; imenovana pa sta bila dva državnopravdniška substituta iz Ljubljane. Na zelo informiranem mestu se nam je povedal tudi uzrok: najstarejši državnopravd-niški substitut v Gradcu bi imel po najnovejši sistemizaciji priti v VII. či-novni red; ker je bil pa za 26, oziroma za 14 mest za obema ljubljanskima substitutoma, bi se njegov avancement ne dal lahko opravičiti, ako ne avancujeta vsaj ob jednem njegova starejša strokovna kolega! Kaj za to, ako je vsled tega zaostalo do 20 sposobnih uradnikov istega reda in ako so se več svetovalcem odbile upravičene premestilne prošnje! Pri teh čudnih razmerah pa se ne moremo otresti misli, da izvirajo kolikor toliko iz novejše kvalifikacije naših rojakov-sodnikov. Javna tajnost je namreč, da te kvalifikacije ne poda-jejo već samo ožja predsedstva, temuč da imajo pri njej najtehtnejšo besedo gotovi revizorji naših sodišč. Poznamo takega revizorja, ki ima seveda najboljše intencije, ki pa ne zna slovenskega in pregleduje najnavadnejše slovenske spise z besednjakom v roki! Pri nas imamo, hvala Bogu, sodišča, pri katerih je devet desetin slovenskih spisov, in zato ni težko reči, koliko velja revizija in kolika je objektivna vrednost uradniške kvalifikacije po takem revizorju, — a kolika je subjektivna vrednost to najbolje čutijo slovenski sodniki! Vsled opisanih dejstev se ni čuditi, da je pri sicer jednakih sposobnostih in razmerah sedaj avancement sodnikov, ki imajo slovenski jezik v oblasti, že mnogo slabejši, kakor onih, ki slovenski ne znajo. Zato pa je tudi razumljivo, ako mladi slovenski naraščaj k sodiščem ne vstopa več z istim upom in veseljem, ker vidi nekako dosledno preziranje poštenega sloven-skege dela. In kaj moremo še narodu, če nima zaupanje v sodnika, ki ga ne ume? Narod ne zahteva sodnikov, ki bi fanatično vodili boj za njegove principe, a siliti se mu ne sme takih, ki mu jemljo vero, da v svojem jeziku dobi tako pravico, kakor v nemškem. Vse to so tehtna dejstva, katera bode našim državnim poslancem o prvi priliki zopet in zopet povdarjati, da skupno s svojimi somišljeniki iz-vojujejo normo, ki se je predlagala že ob sklepanju načrta o sodni organizaciji: sodišče mora v jeziku strank vse spise in rešitve sestavljati ter izdajati. V tem principu ni nobene politične osti, kajti zahteva se za vse ista pravica, ki bi se nikomur odrekati ne smela. Težave, ki nam jih bodo pri tem zahtevanju napravljali, odpravila bodeta popolno pač še le posebno višje deželno sodišče in vseučilišče na slovenski zemlji, a mnogo lahko storijo slovenske stranke same in njih zastopniki proti temu zapostavljanju: pogreški, ki nastajajo vsled jezikovnega neznanja sodnikov, naj se imajo v strogem nadzorstvu, naj se objavljajo, ter vsak zastopnik slovenskih strank naj rabi v besedi in pisavi jedino leslo-venščino v vseh instancah,1) Proti pogubnemu pritisku pomore le organizirana hranitev; kdor ni zanjo, je proti dušnemu in gmotnemu interesu našega naroda! Ako se bodo naši poslanci lahko sklicevali na take stranke in posebno njih zastopnike, tedaj uradnik, ki ne ume naroda popolnem, sploh ne bode mogoč, in tedaj -bode njih beseda v debati za justični proračun izdala nerazmerno več, kakor je doslej! Iz pravnikovega sestavka izhaja jasno, da se slovenski jezik zopet bolj in bolj iztiska iz sodišč. Izvan Kranjskega je temu največ krivo nastav- ' ') »Slov. Pravnik« I. 1892, št. 11. ljenje nemških uradnikov pa tudi neodločnost nekaterih slovenskih zastopnikov. Tendenca sodne uprave, osobito graškega okrožja, je vsenemška. V Gradcu, kjer se pač jedino odločuje pri imenovanju naših sodnikov, se vodi neka posebna tabela, po kateri nam vrivajo nemške sodnike. Naši državni poslanci so v proračunski razpravi razkrinkali mahinacije, s katerimi se to operira in grof Gleispach je zato od Vsenemcev dobil najglasnejše priznanje s tem, da molčijo, med tem ko so ga prej strastno napadali. V Gradcu sedaj ne odločujeta duh in vsebina zakona, temuč gospoduje gola šablona. Ni jim do tega, da se sodnik in stranka umeta in da se razbistri pravni položaj, temuč le, da se dani dogodek spravi v kateri neštetih formularjev. To proceduro pogode tudi jezikovno in strokovno nesposobne glave. Tako uradovanje velja za vzor in velja za podlago osebnim in krajevnim perrnu-tacijam; službena starost in uvrštenje v statusu sta brez pomena. Tako se še ni postopalo nikoli, tudi ne pod zloglasnim VVaserjem, ki je vendar upošteval zmožnost uradnikov. Neverjetni dogodki spravljajo slovenske uradnike v črno knjigo. (Konec prui.; Državni zbor. Seja dne 2. februvarja. Pred sejo je bilo podanih več interpelacij. Posl. Ho rti s je interpe-lira!, zakaj se še do danes vlada ni pobrigala z\ rodbine pri lanskih fe-bruvarskih izgredih v Trstu ponesrečenih. — Posl. Schonerer je in t^rpeliral giede spremembe § 14. drž temeljnih zakonov. — Posl. Bian-kini vpraša še enkrat ministrskega predsednika, kaj je s tajno klavzulo v trozvezni pogodbi. Govornik ome nja, da je bilo iredentično društvo »Unione« v Zadru razpuščeno, ker so imeli v svojem lokalu sliki italijanskega kralja in kraljice, ozaljšani z grbi Dalmacije, Trsta in Tridenta, a vkljub temu se je razpravljalo o tej zadevi v italijanski zbornici, kakor da bi bila to interna stvar italijanske kraljevine. — Posl. Schonerer je vprašal m in istrskega predsednika, ali res namerava vlada predlagati cesarju parlamentarno ministrstvo. To bi bila nesreča, v Avstriji je mogoče dandanes le uradniško ministrstvo. Končno zopet zahteva odstranitev slovanskega ministrstva ali pa se naj imenuje vsaj tudi nemški minister. — Posl. Breiter je interpe-liral zaradi dogodkov v 10. voju ter glede odgovora generala Galgoczvja. Potem se je nadaljevala debata o zadružnem zakonu. Prva sta govorila \Vrabetz in Schreiner Sek-cijski načelnik Klein je prip ročal spremembo zakona, kakršno je sprejela gospodska zbornica. Posl Tschan je predlagal, naj se za nemške denarne zavode imenujejo nemški revizorji. Posl. 11 e i m r i c h je govoril o navalu na nemško hranilnico v Pragi, dolžil edine krivde Nemce in nemško Časopisje ter napovedal, da se bo isto zgodilo še mnogim hranilnicam po deželi. Posl. Ryba je zagovarjal saniranje pri svetov?, clavski posojilnici. Med njegovim govorom je prišlo do hrupnih prepirov z Vsenemci. Posl. Heilinger je predlagal resolucijo, naj izda vlada zakon, 8 katerim se bodo prepovedala kon sumna društva, ki delajo hudo kon kurenco malemu obrtništvu. Posl. Schucker je polemiziral proti posl Ryba, kar je zopet pro vzročilo ostre spopade s češkimi po slanci. Potem, ko so še govorili Wra-betz, Ebenhoch in Axmann se je zakon sprejel v obliki gospodske zbornice tudi v tretjem branju. Danes je zopet seja. O zavodu sv. Jeronima. Vsi večji hrvatski listi zopet obširno razpravljajo o tej »svetovni« zadevi. Dasi se gre le za neznatni zavod, kjer se vzgaja par hrvatskih mladeničev v rimskem duhu za du hovnike, posvečajo hrvatski krogi stvari skoraj več pozornosti, kakor kateremu res perečemu političnemu vprašanju. In vendar je bil baŠ ta zavod povod, da je škof Stadler osmešil ves hrvatski narod; hrvatskih politikov pa še to ni streznilo, da bi sprevideli, kako se Rim in njegovi služabniki norčujejo iz hrvatskega imena. Da bi tedaj opral Stadlerja in Vatikanske ošabneže, zagovarja neki hrvatski pop iz Rima na dolgo in široko postopanje Vatikana in hrvatskega duhovništa v Jeronimski zadevi, češ, da je vsega kriv Goluchovv ski, oziroma Szell. To je sicor znana stvar, da ta dva ministra nista še bila nikoli pravična slovanskim, tedaj seveda tudi hrvatskim zahtevam ne, a ravno tako malo so pravični Slovanom v Vatikanu, sicer bi si ne bili postili narekovati v izključno cerkvenih zadevah od voditeljev av-stro-ogrske politike. Cela zadeva se plete le okoli imena. Prvotno spremembo imena »gente croatica« za preporni zavod je papež zavrgel. In vendar hrvatski listi nimajo graj al ne besede za papeža, oziroma za Vatikan, pač pa dolže razun imenovanih ministrov ogrske in srbske škofe, Črnogoro in celo Rusijo. Vsi ti so se baje skušali zarotiti proti imenu hrvatskega duhovskega zavoda. Tolika akcija se niti ne razvija sedaj, ko je treba preprečiti krvavo klanje v Ma-cedoniji. Vsak teh nasprotnikov je baje predlagal drugo ime, le hrvatsko bi ne smelo ostati. Eni so nasveto-vali ime: »pro gente croatica et ser-bis«, drugi »pro jugoslavica« itd. In tedaj je baje izjavil papež pred dvema kardinaloma: »Naj pa se povrne staro ilirsko ime, ki nad štiri vekov ni bilo nikomur na potu.« Več luči v to zadevo prinese javna razprava, katero vatikanski krogi neprestano prelagajo. Najbrž nimajo tako čiste vesti, kakor bi to radi dokazali svetu Rimu pokorni hrvatski duhovniki. Poiitične vesti- — Državni proračun še ne pride v današnji, pa tudi najbrže v jutrišnji seji ne na vrsto. Danes se bo raz pravljalo o nujnih predlogih glede narodnega vprašanja v Moravski Ostravi (posl. Reichstadter) in o generalu Gotlgoczvju. V jutrišnji seji pridejo na vrsto nujni predlogi hrvatskih poslancev glede razpusta italijanskega društva »Unione« v Zadru. Petek hočejo imeti češki poslanci prost, da se udeiežijo pogreba dr. Riegra. — Za podržavljenje severne in severnozahodne železnice nadaljuje železniški odsek posvetovanja. Minister Wittek je izjavil, da nima vlada n i k L* kih pomislekov proti podržavljenju. — Mladočeški klub je imel vsled smrti bivšega češkega voditelja dr. Riegerja izvanredno sejo. Posmrtnico je govoril dr. Paca k. Klub bo po ložil na krsto venec z napisom: »Velikemu Čehua. — V ogrskem državnem zboru je sklenila skrajna levica in neodvisna stranka nojostrejšo nbst~ukcijo zoper brambno predlogo in nudgetni provizorij ter delovati na to, da bo zasedanje državnega zbora trajalo do poznega poletja. — Škofom v Kraljevem gradcu je imenoval cesar kanonika pri Sv. Vidu v Pragi, dr. Jos. Doubravo. — Socialni demokrat — župan. Meščanski odbor glavnega mesta Ko danja je imenoval županom socialno-demokratičnega voditelja Jensena. — Predsednik Roosevelt se je v javnem pismu izrekel za imenovanje zveznih uradnikov, ne glede na pleme. Barva in vera ne more delati razlike. Nasprotovanja ozkosrčnih meščanov se pri tem ne boji. — Italijanski poslanec Hortis je izjavil nekemu rimskemu uredniku, da je za avstrijske Italijane boljše, ako se v njihove zadeve Italijani iz kraljevine ne vmešavajo. Italijani v Avstriji bodo dosegli svoje kulturne zahteve le tedaj, ako se jih pusti v miru; prevelika ljubezen iz Italije jim le škoduje. Dopisi. Iz Postojine. Dne 21. m. m. priredil je naš vrli »Sokol« svojo ma-skarado v prostorih »Narodnega hotela« v Postojini. Ako hočemo odkritosrčno govoriti, moramo žalibože priznati, da se ista ni obnesla tako, kakor smo pričakovali in kakor bi bilo želeti. Dvorana je bila krasno dekorirana. Nebrojna množica električnih žarnic razsvetljevala je krasni park. V parku se je vzdigovala okusno sestavljena piramida iz kijev, nad katero se je razprostiral sokol z »Na zdar« napisom. (Delo br. Križeta) Velikanskega podzemeljskega moža, kateri je bil imenitno napravljen, iz-taknila sta najprvo dva klovna, katera sta nas celi večer prijetno zabavala. Podzemeljski mož je vsem posetnikom maskarade jako ugajal. (Pohvala gre br. Baragi in br. Franu Paternostu). Veliko smeha vzbujala je tudi Macedonija, to je bila origi nalna maska s cilindrom in frakom ter »O Macedonija!« napisom na brbtu. Macedonijo pripeljali so klovni na ozaljšanem vozičku v dvorano ter nas z raznimi nastopi izvrstno zabavali. Tudi urni angleški fotograf je svojo ulogo dobro pogodil. Poleg teh bilo je tudi nekaj krasnih raask-gospic, kakor: harlekin, bebe, domino, Špa njolka,*Japonka, Macedonka in druge, katerih imen si nismo vseh zapomnili. Ob zvokih sokolske koračnice prikorakala je vrsta sokolov v dvorano ter se postavila v krog. Nato je otvoril ples br. starosta, kateremu so potem vsi drugi okoli sledili. I*ti je tudi vse četvorke spretno vodil. Pri prvi četvorki smo našteii le 20 parov, pač pičlo število za Postojino. Vziic temu, da ni bil obisk dober, ampak sređen, plesalo se je prav neutrudljivo do ranega jutra. S svojo navzočnostjo nas je počastilo nekaj gospodov urad nikov, vrlih narodnjakov ter boij malo število druge postojinske inteligence. Došlo je tudi nekaj tujcev iz Planine Rakeka in Slavine. Vsa čast gre tudi postojinski godbi, katera je pridno igrala pod spretnim vodstvom kapelnika g. Kubišta. Med odmorom za ei je kvartet postojinskih samcev par krasnih narodnih pesni. — Zadnji čas se je jela opažati nekaka mržnja proti »Sokolu«. Vzrok bode tičal najbrže v tem, kakor smo že svoj čas omenili, da smatrajo nekaterniki sokolsko društvo še vedno za društvo prole-tarcev, na čegar veselice naj bi inteligenca ne hodila. Dotičnikom bi bil samo ta odgovor, da jim gotovo ni znana prevzvisena sokolska ideja. Dalje moramo odločno obsojati na slednje počenjanje: Nedolgo od tega se je vršil ples ognjegascev (moštva), v hotelu »Ribnika v Postojini. Istega se je udeležilo, oziraje se na dobrodelni namen društva, obilo tržanov in veliko članov sokolskega društva Načelnik požarne bramoe je v svojem dolgem — vse prej, nego govoru na nečuven način otrobe vezal. Napadal je namreč v svoji govoranci vsa društva in še posebno šalo zbijal s sokolskim društvom. Le preveliki potrpežljivosti navzočih Sokolov se ima zahvaliti, da se mu ni zgodil škandal, kakršnega še ni doživel, od kar nosi svojega rojstva kosti po Postojini. Ne glede na to, da se on kot načelnik ne udeleži nobene sokolske veselice, napadati in pa žaliti še celo druga narodna društva in navzoče odbornike istih, mesto jih prijazno pozdraviti kot dobrodošle, proti takemu počenjanju moramo odločno protestirati. Navzoči Sokoli so svojo nevoljo pokazali s tem, da so se takoj odstranili iz dvorane. Za danes gospoda načelnika požarne brambe samo opozorimo, da drugič bolj temeljito premisli svoje klobasarije ter v bodoče opusti enake nepotrebne »godernance«. Njegova želja pa, da morajo vsa društva propasti in samo njegovo napredovati, se ne bode, ako Bog hoče — nikdar uresničila. Sokolu le želimo, da vstraja na pričetem polju, na zlobne jezike in nasprotnike naj se pa nikdar ne ozira. Čimbolj mu bodo nekateri nasprotovali, tembolj se ga bodemo mi oklepali in podpirali. Čilim Sokolom pa kličemo: Le tako revstraseno in pogumno na. prej v boj za dom — za Sokola! zdar! Prijatelji „Sokola". Boj za sv. pismo. V naših časih je skoro dan na dan slišati, da so gospodarski interesi po. tisnili vsa druga vprašanja v ozadje iD da so gospodarske zadeve prevzele vo-dilno ulogo v vsem javnem in za>. nem življenju. Gospodarski interesi postali celo odločilni v vsi zunanji notranji politiki. V tem je mnogo resn ce ali resnica to vendar ni. Vzlic temu, da boj za življenje postal silno težav vzlic temu, da .so gospodarska rpr*. sanja stopila v prvo vrsto, vlada vendar izvzemši nekatere blazirane sloje se dandanes največje zanimanje vprašanja, ki imajo najmanj ponn za praktično življenje, namreč za verska vprašanja. To se je pokazalo te dni, ko je bilo obelodanjeno pismo nemškega sarja glede sv. pisma. Cesarjevo pismo je v vsi Evropi obudilo najve senzacijo in je povzročilo živahne r prave o postanku in o pomenu s i pisma stare zaveze. V pismu nemškega cesarja je dvoje jako zanimivo : 1. da piše nemški cesar jako sla!;., nemščino ; 2. da je nemški cesar, čepra \ summus episeopus pruske protestam cerkve zapustil oticialno stališče te i kve slede sv. pisma in svetost bC8< pogumno žrtvoval znanstveni BVObodi, Oficialno stališče protestantske cerkve glede sv. pisma je, d a j c pismo razodetje božje. Xa I istem stališču stoji tudi katoliška cer kev, ki je še za papeža Pija IX. > vesno proglasila, da bodi p r o k I kdor ne veruje, da je vse sv. pisni vseh delih r a z o d e t j e božje. Vzlic temu je začenši od Spin pa do naših dni bilo mnogo mol nikakor niso priznavali, daje sv. pU razodetje božje. Toda med tem, ko protestantski bogoslovci to ve odločneje pripoznavali in vedno z viini dokazi podpirali ter je njih umenje pridobivalo čedalje več prija-teljev, med tem se je katoliška kev vedno trdovratneje ustavljala kemu svobodnemu znanstvenemu rad-skavanju sv. pisma in je vsak tak poskus s kruto roko zatrla. Pismo nemškega cesarja je mej drugim imelo tudi ta efekt, da io na obrambo sv. pisma združili raj Q todoksni katoliški, protestantski in židovski krogi. Vsi ti hočejo, da naj a sv. pismo priznava kot božje ruzodenje in so ogorčeni, ker je nemški ee pisal, da je sv. pismo jako dobro u vzgojo — otrok. Židje pa vpijejo posebno, ker nemški cesar ne priznava, da je židovstvo dalo vsemu kristj skemu svetu podlago vere in moral Ker se že po vsem svetu pretresa vprašanje o postanku sv. pisma, je g tovo umestno da tudi mi rekapituliram,, glavne točke, za katere se gre pri ti stvari. Dolga stoletja se ni nihče upal. pregledati sv. pisma z znanstveni stališča. Cerkev je to strogo branila Ali sčasoma se je vendar vzlic vi cerkvenim prepovedim začelo tudi -pismo studirati po istih načelih, kak. r drugi znanstveni predmeti. Zlasti je obračalo nase pozornost prvih 11 poglavij knjige „Cenesis-. 1\ dobnih pričevanj kakor v tej knjigi, s je namreč zasledilo jako mnogo t pri drugih narodih, klasičnih in arijskih in iz tega se je sklepalo, da mora biti ta pričevanja v neki zvezi - i pismom. V minolem stoletju se je posrečil > razkriti znamenita poročila o dotlej skoro nepoznani kulturi ouih narod ki so živeli mej Kvtratom Jin Tigrisoni ter v njegovi bližini. Angleški učenji Kouolison je rešil težavno zagone! kako se čitajo hiereglirični in klim »p spomeniki in s tem je bilo omogoč spoznanje onih literatur, ki so dosti starejše, kakor vsa starožidovska litera tura in tudi dosti starejša kakor sv. pismo. Naravno je, da so učenjaki laeeli primerjati babilonske bajke, ohranjeno v babilonski literaturi, s poročili >v pisma. Našli so toliko podobnosti m starejšimi babilonskimi bajkami in mlaj širni poročili sv. pisma, da se jim je usililo prepričanje: vse kar porov., sveto pismo, je izposojen o Babilon ee v, sv. pismo ne ob-s e g a b o ž j e g a r a z o d e t j a, m a r v e l le od Babilon cev prepričam b a j k e. Tako so trdili strokovnjaki že pred 80 in :i0 leti, a zmenil se ni nihče zate najmanj kaka cerkev. To ignoriranji* pa je prenehalo, ko je imel preti nekaj tedni v Berolinu profesor dr. Delit S*C 0 predavanje, kateremu je prisostoval tudi nemški cesar. V tem predavanju je prof. dr. Delitzseh razvil in utemeljeval igo raj označeni nazor o postanku sv. pisma. Novega ni povedal prav nič ; vse, kar *dST Dalje v prilogi. Priloga ..Slovenskemu Narodu" SI SI. dne 4 marca 1903. je povedal, je bilo strokovnjakom že znano, a vendar je provzroeilo njegovo predavanje kolosalno senzacijo, prav ker je nemški cesar z omenjenim pismom posegel v to zadevo. Zaupnica dr. Turni. Br. 36 Blagorodnomu gospodu dr. Hen. Turni, dež. poslancu itd Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost naznaniti Vašemu blagorodju, da je sprejel občni zbor »ajdovske podružnice učiteljskega društva za goriški okraja, v Sv. Križu dne 5. februvarja 1903 soglasno resolucijo, po kateri Vam izreka iskreno zahvalo, da ste bili edini dež. poslanec, kateri ste se potegnili v dežel nem zboru za interese uSiteljstva tako, kakor bi bila dolžnost vsakega dež. poslanca. Odbor se nadeja, da bode Vaše blagorodje tudi v prihodnje jednako zagovarjalo opravičene zahteve našega stanu. Za odbor ajdovske p o d r u ž niče učiteljskega društva za goriški okraj v Sv. Križu, dne 12. februvarja 1903\ Tajnik: Predsednik: Mrmolja 1. r. Medvešček L r Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. marca. — Papežev jubilej se je včeraj zvtčer praznoval v stolni cerkvi. Zbralo se je toliko pobožnega in tudi le radovednega občinstva največ ženskega spola, da je bila cerkev natlačeno polna. Kanonik dr. Karlin je imel slovenaki govor, jezu-vit Šchuth pa nemški. Navzočnih je bilo tudi mnogo uradnikov na čelu jim baron Hein in mno^o častnikov na čelu jim fml. Chavanne. Uradniki in Častniki so bili s posebnimi ukazi prisiljeni, se udelež ti slavnosti. Vsa slavnost je bila omejena na cerkev — zunaj cerkve se niti kaj poskusilo ni vprizonti, ker so cerkveni krogi vedeli, da se ne posreči. V katoliški Ljubljani se je papežev jubilej tako praznoval, kakor v pravoslavni Moskvi ali v protestanskem Bero-linu. To je vspeh politike škofa Bo-naventure in njegovih pajdašev. — Od naših romarjev. »Slovenec« je včeraj priobčil doJgo notico o »romarjih« v R m. Navedel je imenoma celo vrsto aristokratov, ki so se udeležili romanja, o Slo vencih pa pravi samo »Število Slovencev je primeroma jako visoko, ker so se dovolj zgodaj oglasili.« Mi bi pa radi vedeli imena slovenskih romarjev, da bomo vedeli, k d o z a stopa slovenski narod pri papeževem jubileju. Če se je »Slovencu« zdelo vredno, povedati imena nemških aristokratov, naj pove še imena Slovencev, saj so mu natančno znana. Če jih ne pove, bomo morali misliti, da se teh zastopnikov slovenskega naroda sramuje. — Iz učiteljskih krogov na Goriškem. Vskd soglasnega sklepa občnega zbora »Ajdovske po družnice učiteljskega društva za goriški okraj« v Sv. Križu dne 5. t. m. popravlja se članek »Času primerna premišljevanja« natisnjen v »Gorici« z dne 20. januvarja 1903 št. 6 takole: Ni res, da »d očim so se učitelji zadovoljili značrtom zakona, katerega je izdelal dotični šolski odsek, hotel je dr. Turna celo preko želj učiteljev še za mnogo povišati njih dohodke«; ampak resnica je, da je učiteljstvo na zaupnem shodu v Ajdovščini dne 4. decembra 1902 sprejelo marsikatere želje, na katere naj bi se oziral dež. zbor, redevaje zakonski načrt, katerega je bil se stavil šolski odsek. Na shodu navzoča poslanca gg. dr. Turna in župnika Grča je bil shod naprosil, naj tolmačita in zagovarjata sprejete resolucije. Resnica je tudi, da dež. zbor ni sprejel načrta šolskega odseka, ampak ga je pokvaril, izpustivši in izpremenivši nekatere za učiteljstvo važne določbe; sprejel pa je v načrt celo take določbe, po katerih načrt ni goden postati zakon. Poslanec g. Župnik Grča ni niti zagovarjal na shodu sprejetih resolucij) niti načrta šolskega odseka. Posl. dr. Turna je edini zagovarjal načrt šolskega odseka ter vsaj nekatere sprejetih re solucij. Odbor ajdovske podružnice učiteljskega društva za go riški okraj. — Sleparije pri konzum-nem društvu v Rečici. Včeraj in danes se vrši pri celjskem okrožnem sodišču kazenska razprava zoper konzumno društvo v Rečici v Savinski dolini. Na obtožni klopi sedi 16 udov, med njimi kaplan Melhijor Zor k o, njegov brat, poslovodja konzuma Jos. Zor k o, župnik Jos. Ulčnik, revizor »Gospodarske zveze« Vekoslav Pele in cela vrsta zaslepljenih, nevednih kmetov. Predseduje deželno sodni svet. dr. Gregor in, zagovornika sta dr. Šu-steršič in — dr. Hrašovec. Obtožnica pravi, da je društvo prodajalo blago vsakomur, bodisi član ali ne ter s tako sleparsko konkurenco uničilo več malih obrtnikov. Pele je falsiliciral bilance ter zatajil 1800 K dobička. Poklicanih je mnogo prič, ki dokazujejo, da sta oba kaplan Zorko in njegov brat najbolj sleparila. Tu se pač hitro uresničuje pregovor: Kdor drugemu jamo koplje. Ni se še do dobra ohladila porotna klop, na katero so spravili ti kon zumni brezvestneii nedolžno žrtev, obrtnika Perehlina, ko že sami na njej sede. O izidu bomo poročali. — Imenovanje. G. Radivoj Boltar, c kr. davčni praktikant pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, je imenovan bosanskim davčnim praktikantom v Gradašcu v Bosni. — Volitve v Polzeli. Pri občinski voiitvi v Polieli dne 2. marca so klerikalci v I, II in III. razredu popolnoma pogoreli. Živtli zavedni in pametni Polzelani! Razsodni volile i. — Slovenski kanonik v Trstu. Župnik v Katinari pri Trstu, Fran Kosec, je imenovan kanonikom tržaškega kapitelja. — Boj za „Stidmarko". »Sudmarka« si je poklicala iz Vest-falskega nekega Nemca, da je kupil v Št. Ilju nad Mariborom slovensko posestvo. Ta možic ceni pa dobiček v sje nego ideal nemškega mostu do Adnje. Dobil je posestvo od »Sud marke« za nizko ceno in seveda pri segel, da ga ne prepusti Slovencem v roke. Potem je pa pisal nekemu vplivnemu Slovencu, naj bi mu pre skrbel za zemlj'šČe slovenskega kupca, kajti — kakor trdi — je pravzaprav »prijatelj« Slovencev, toda rad bi dobil baje od slovenskega kupca dvakrat toliko kakor je on »Siidmarki« plačal. Priznate gotovo, da je moder kupčevalec! Pred nedavnim časom je prišel v Celje iz Dunaja tudi neki premožen Čeh, ker je izvedel, da bi dr. Jabornegg rad zabarantal neko veleposestvo. Čeh je mislil, da je Jabornegg Slovenec, ker se mu je ime zdelo slovensko, zato ni tajil, da je Čeh. Dr. Jabor-neggu, ki se je rodil v slovenski bajti na Gorenjskem, ki je pa danes »Siidmarkovec«, pa ni ugajilo, da je kopovalec Slovan in ponudil bode baje svoje posestvo rajši kakemu priporočencu »SUdmarke«, seveda če tole za tak nemški čin shranil tisočakov dobička. — »Domovina« dostavlja: Bogvekako naglo namreč nemška pšenica pri nas tudi ne gre v klasje, kajti Nemec in nemčur je pri nas koriatolovec in dela za nem* štvo navadno le, dokler ima od tega korist. Nam je tak boj nemogoč, ker v ta namen ne dobimo od nikoder tisočakov, kakor »Sildmarka« iz Pruskega. Vzbujajmo pa naredno zavest v mlačnežih in navajajmo nemarneže s svetom in dejanjem k skrbnemu gospodarstvu, da ne bodo preba;ala naša posestva v tuje roke. Na Po-znanskem so porabili Prusi za po nemčenje Poljakov več sto milijonov mark, pa pruski Poljaki so danes vendar gospodarstveno močnejši nego so bili poprej, kajti ravno grozeča nevarnost jih spodbuja k tem žila-vejšemu delu. Ne cen;mo torej pru skega dola prenizko, toda tudi obupati ni treba. Delajmo, pridno delajmo, in ne udajmo se! — Slovensko gledališče. Poročilo o sinočni predstavi smo morali odložiti, ker nam je zopet prepozno došlo. Občinstvo naj bo prepričano, da uredništvo ne zadene nobena krivda na teh ved nih nerednostih. — Koncert ge. Nadine Slavjanske v deželnem gledališču. Ker je gledališče za ta koncert — izvzemši nekoliko sedežev na galeriji — p o p o 1 n o m a r a z p r o d a no, sporoča se vsem retlektantom z dežele ki si niso zagotovili sedežev, da jim ne bo nikakor mogoče preskrbeti niti najskromuejšega prostora v gledališču iu naj torej ne hodijo zaman v Ljubljano. Abonentom na sedeže so sedeži le še do jutri, Četrtka opoludne reservirani. Kdor reflektira na svoj sedež, naj se torej do opoldne oglasi pri g. SeSarkovi, kajti popoldne se bodo potem sedeži oddali, ker je še nebroj onih, ki bi radi dobili vstopnice. Posestnikom lož ostanejo lože seveda tudi za ta koncert. Kdor bi pa ne hotel priti h koncertu, naj blagovoli to javiti g. Šešarkovi, ker je še mnogo takih, ki žele imeti za ta večer lože. — Ruska narodna vokalna kapela. 40 oseb v staro-ruskih kostumih XVI. in XVII stoletja — s sodelovanjem velikega balalajka orkestra ima na svojem programu dne 6. t. m. 17 točk in sicer 12 pevskih in 5 orke stralnih. Orkester svira na sledečih zgodovinskih glasbilih: balalajka (primitiven instrument s 3 strunami), d o m r a (slična egiptovski tamburi in mandolini ter ima le 3 strune). g u d o k (slična gostim s 3 strunami) sojerelen (podobna starogrški pi šćan), b r e 1 k a (neka vrsta piščalke) nakri (prsteni lonci, pokriti 8 teletino). Ta šestorica inštrumentov raznih velikosti tvori orkester narodnega značaja. Orkester more svirati priproste, narodne pesmi, moderne plesne točke in tudi resna in velika glasbena dela (ouverture). Koncertne točke so družbi priredili: Nadina Slavjanska, Andrejev, Čaj kovski, Dragomirski, Varlamov, Ma-nolov, Lisičin in Arhangelski, ki so aranžirali narodne popevke, skladbe raznih slovanskih komponistov ter dela prvih svetovnih skladateljev. — Koncert Glasbene Matice" v Ljubljani. V soboto, dne 7. marca 1903 zvečer točno ob pol 8 uri bo v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« veliki ruski koncert, katerega izvršuje gospa Marija Ivanovna p 1. Gor-lenko Dolina, komorna pevka Njegovega Veličanstva carja ruskega in primadona carske opere v Petro gradu, s sodelovanje gospodične M a rije Nedbalove iz Prage in moškega zbora »Glasbene Matice a pod vodstvom koncertnega vodje g. M. H u b a d a. Vspored: 1. M. Glinka: Scena »V a n j e« v samostanu iz opere »Življenje za c a r j a«. M. I pl. Gorlenk o - Dolina. 2. O Nedbal: Val se-m u nuet, na klavirju svira gdč. Marija N e d b a 1 o v a. 3. a) P. Čaj kovskij: Romanca Pavline iz opere »Pikova dama«, b) B. Smetana: Uspavanka iz opere »Poljub«, c) N. Rimskij Korzakov: Pesem Lelova iz opere »Sne-g u r o č k a« M. I. p 1. Gorlenk o-Dolina. 4 Dr. A. Bruckner: »S e n in resnica«, poje moški zbor »Glasbene Matice«. 5 Cezar Kjuj: a) Molitev, b) »V tujini in pri n a s«, c) Z a s e v a č. Pesni Nekra sovega M I pl. Gorlenko-Do-I i n a. 6. A Rubinstein: P o 1 o n e z a, na klavir|U gra trdč. Marija N e d balova. 7. a) Bas Kalin ni ko v: »Na s a m o t n i p u s t i n j i«, b) A. Dar gomvžskij: »D u š i n k o d i ven ko« c) A. Grečaninov: 1. »Večer«, 2. »Kraj ti moj«. Pesni grofa Tolstega. M. L p l G o r 1 e n k o - D o • lina. NB : Na klavirju spremlja pi anistinja gdč. Marija Ned balo vb. Začetek koncerta točno ob pol 8 uri zvečer. Sedeži po 5, 4, 3 in 2 K, vstopnice 1 K 60 h, za dijake po 60 h, se dobivajo v trgovini g. J. L o z a r j a na Mestnem trgu ter na večer koncert-* pri blagajni. — Pevsko društvo „Ljubljana" nam naznanja, da ni do nedelje 1. t m. ničesar vedelo razun iz »Slov. Naroda«, o kaki družitvi s pevskim društvom »Slavec«, temuč da se je začela ta akcija izven obeh društev stoječih faktorjev in so po p ilnorna neutemeljene govorice ne katernikov, da se namerava pevsko društvo »Ljubljana« razdružiti ter se poganja za združitev s pevskim društvom »Slavec«, radi slabih društve nih razmer. — Shod v kazini. Politično društvo »Bodočnost« priredi jutri ob 8. uri zvečer v steklenem salonu v kazini javen shod. Na dnevnem redu je: Politični položaj v Avstriji in II. železničarski kongres. — Samomor 12 letnega dekleta? V Pre val ju se je izgubila 12 letna šolarica Marija Kučej. V soboto zvečer dne 12. svečana t. J. je bila doma kaznovana in zato je zapustila dom in se ni več vrnila. Domači so začeli kmalu slutiti nesrečo. Popraševali so po njej in jo iskali povsod okolu, a zastonj. Nihče je ni videl, nihče ni ničesar o njej slišal. Ali se je ponesrečila, ali pa si je sama poiskala v valovih smrt, se ne ve. — A k a d. podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu ima dne 8. sušca t. 1. ob pol 12 predpo-ludne svoje II. izvanredno občno zborovanje. Prostori akad. teh. društva »Triglav«. — Izpred porotnega sodišča. Na zatoženi klopi so včeraj sedele: Delavčeva žena Marija Krt iz Trzina, čevljarja žena iz Kožarjev Antonija Dolenc in delavčeva žena Ivana Zupan ii Predosljev. Vse tri so bile obtožene hudodelstva tatvine. Prvi dve sta tujemu imetju zelo ne varni osebi in kot tatici tudi ljubljanski policiji dobro znani Obe sta že sedeli v Begunjah. Posebno ugodni časi za tatvine so se jima zdeli se inanjski dnevi in tako je tudi bilo, da so se gori imenovane tri sešle dne 5. januvarja v Kranju, kjer je bil ta dan ravno semenj. V gnječi sta Krt in Dolenc iz žepov kradli denarnice, po prodjalnah in v se-menjskih šotorih pa raznega blaga v skupni vrednosti 133 K 68 v. Ko je bila Marijana Krt od mestnega redarja v Kranju zasačena, izpustila )e ob sebi pasti na tla osem svilnatih rut, katere je redar pobral. Ko jo je tiral na stražnico, je zopet vrgla od sebe denarnico, katero je pobral fant Jane* Stružnik in jo redarju izročil. Uaradeno blago so tatice skupaj nosile in ga sbranile za kratek čas pri nekem peku; kradle so na ta način, da je ena od teh treh stala na ztraži, druga je motila prodajalca ali prodajalko z raznimi vprašanji, med tem ko je tretja tatvino iz vršila. 22 prič je agnosciralo njim pokazane vkra-dene reči, kakor platno, naglavne rute, srajce, denarnice itd. kot svojo lastnino Prvi dve obdolženki sta od ločno tajili vsako tatvino; posebno je naglašala Marija Krt, da je nedolžna. Porotnikom se je stavilo 39 vprašanj; prvi dve obdolženki sta bile soglasno spoznane kot krivi in pri Marijani Krt še tudi izrecno, da je tatica iz navade; Ivano Zupan pa, katero je zagovarjal g. dr. Konrad Vodušek, so spoznali porotniki so glasno za nekrivo, sodišče jo je na to takoj oprostilo, obsodilo je pa Marijo Krt na 5 let in Antonijo Dolenc na 3 leta težke ječe, poostrene pri obeh z enim postom na mesec. — V Ameriko. Danes ponoči se je odpeljalo z južnega kolodvora 382 izseljencev, in sicer 335 Hrvatov in 47 Kranjcev. Policija je prijela 6 fantov, ki so jo hoteli pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti popihati v Ameriko. — Na Nemško se je odpeljalo danes ponoči 80 hrvatskih delavcev. Vsi gredo delat k zgradbi neke železnice. — Nepreviden voznik. Pre vozniški hlapec J. K. je včeraj popo-ludne privozil po Prešernovih ulicah navzdol tako naglo, da se mu po-strešček Jakob Marenko, ki je peljal pred seboj ročni voziček, ni mogel takoj umakniti in ga je podrl na tla. Marenko se je pri padcu nekoliko poškodoval. — Ljubezniv mož. Posestnik A. B v Krakovem je včtraj ponoči svojo ženo z nekim železom tako pretepaval, da ima rane na glavi in na levi roki. — Tatvina. Zidarju Ivanu Pre peluhu iz Bizovika je bil včeraj do poludne v Cerkvenih ulicah štev. 21 ukraden črn dežnik z belo malo kljuko. * Najnovejše novice. Bivša princezinja Lujiza ostane do srede maja na gradu Lindau, potem pa se preseli v Avstrijo. Otroka bo takoj po porodu izročila draždan-skemu dvoru, zato pa se ji je obljU bilo, da bo smela enkrat poleti vi deti svoje otroke. — Hude viharje imajo ob francoskem nabrežju, ki odnašajo strehe in dimnike. Pri L-i Rocheile se je potopila neznana večja ladija. — Ustrelil seje blizu Pulja mornarski pristav Karol Paugger. — \Volfova žena pravi v tožbi za ločitev zakona, da jo je mož neprestano surovo zmer jal in pretepal. Preselila se je z otroci k staršem v Celje. — P o n e-verjenje. R«vnatelj grofa Desewf fyja v Lučah na Ogrskem, St. Ke-resztelv, |e poneveril 400 000 K ter zbežal najbrže v Ameriko. — Ve like zlate rudnike so zasledili v Arltougi v Severni Avstraliji. — Samomor zaradi enega goldinarja. V Budimpešti se je ustrelil častniški sluga Miss, ker je zapil goldinar, s katerim ga je poslal njegov gospodar po večerjo. — Dvoboj. V Karelsruhe je ustrelil v dvoboju tehnik Schvvarz Bodruga Goldberga. — Lakota v Dalmaciji. V vasi Bročanac sta umrla dva otroka vsled lakote. — Umrl je ▼ Zagrebu deželni nadzornik za srednje šole dr. Franjo Meixner. * Papežev jubilej se je v Rimu praznoval v cerkvi sv. Petra. Ljudstva je bilo mnogo zbranega, a deževalo je tako, kakor bi iz škafov lilo. * Dr. Fr. L. Rieger fm Pogreb umrlega velikega slovanskega rodoljuba bo jutri. Delajo se priprave za kar mogoče impozanten pogreb. Rieger je bolehal že dlje časa na mehurju in na jetrih; srce in pljuča so bila zdrava. Ko je Riegra obiskal župnik, da bi ga previdel, je rekel Rieger: za to je še časa dovolj. Nekaj dni pred smrtjo je izrazil željo, naj se mesto vencev raje daruje do« tični denar za narodne in dobrodelne namene. * Svoboda tiska. V Iaomostu izhaja radikalni nemški hst »Sche-rer. Dosedaj je izišlo 126 številk, a konfiakovanih je bilo — 124, tedaj le dve številki sta našli milost državnega pravdnika. In kaj se je vse za« plenjalo! Spisi pisateljev, kakor Gior-dano Bruno, Nik. Lenau, pisma raznih vladarjev, cerkvenih učenjakov, škofov in papežev, med temi cela papeževa bula »Unam sanetam«, vsi izreki papeža Siricija o zakonu itd. Končno pa tudi ponatisi ostalih avstrijskih radikalnih listov, ki niso bili zaplenjeni. * Živinska mati. Te dni je »Marburger Zeitung« zasramovala ves slovenski narod na nečuven način, čtš, Slovenci so kanibali, ker jedo svoje otroke ali jih dajo prašičem zreti. Kaj pa pravi k temu »Marburger Zeitung«, da je bila v ponedeljek v Stevru na 7 let obsojena posestnica Cecilija Maierhofer, ki je vzlic vsi nemški kulturi svoje lastno dete najprej zadavila, mu odrezala glavo, je potem razkosala in vrgla prašičem, da so otroka požrli. »Marburger Ztg.u bo seveda rekla, da se blažilni vpliv nemške kulture kaže v tem, da Cecilija Maierhofer svojega otroka ni sama snedla, nego ga vrgla prašičem. * Madjarska kultura. V nobeni evropski državi ne cvete trgovina z deklicami tako bujno, kakor na Ogrskem. Saj spada to takorekoČ k madjarski narodni uredbi. Oblasti pa tudi rade zatisnejo oko. Nedavno so prijeli v Budimpešti dva taka trgovca, ko sta hotela prepeljati pet svojih žrtev za neko sramotno hišo v Romunijo. In policija ju niti ni izročila sodišču, temuč jima je sama naložila neznatne denarne globe. Ako pa piše Nemadjar o zatiranju narodov na Ogrskem, obsodijo ga porotniki v celoletno ječo. Taka je kultura in morala na Ogrskem. * Fant se je prelevil v deklico. V Amsterdamu je ustanovil župan »otroško valilnico«, kamor se izročajo prerano rojeni otroci. Lansko leto je izročil zakonski par svojega predčasno rojenega sinčka Gerharda valilnici. Čez par tednov sta dobila zakonska nazaj »svojega«, sedaj čvrstega dojenčka, toda to ni bil fant, temuč deklica. Oče je tožil zavod na 2500 gld. odškodnine za zgubljenega sina, a ponujeno mu deklico je odklonil. Neki bogati dami pa se je deklica tako dopadla, da je ponudila za njo očetu za sina zahtevano svoto. S tem bo najbrže zadeva rešena. * Učen slepar. V Budimpešti so prijeli nekega Jos. Spitzerja, ki se je imenoval dr. Fiscber. Obdol/.en je raznih sleparij in bigamije. Leta 1876 je bil poročevalec v rusko-turški vojski, potem pa je potoval po svetu ter ■ganja] razne gol julije. Izdajal se je za čudodelnega židovskega duhovnika. Mož govori nemško, madjarsko, bolgarsko, arabsko, italjansko, angleško, grško, turško in perzijsko. S tolikim jezikovnim znanjem mu je bilo lahko slepariti svet. Najdražje knjige. Srečen je človek, ki ima katero sledečih starih knjig in spisov: »Mainzer Psalter iz leta 1457. se išče za ceno 100 0O0 K, za »36 Zeilen Bibel« Gu-tenberga iz leta 1459. se ponuja 60 000 K. Boccacoiov »Decamerone« iz leta 1471. je vreden 44 800 K; originalna izdaja Shakespearovih del iz leta 1623. je vredna 24 000 K, grška izdaja Didodota (1802) »Hirtenge-sohichte von Daphnis in Chloe« se plača s 30400 K, dočim bi se rokopis »Pas Oebetbuch der Juogfrau« iz 15 stoletja plačal z 28000 K. Ameriški mornar — kralj Ijudožrcev. Pred 20 leti se je potopil* ameriška lad;a »Belve-dere« pri otoku Vap n*» skrajnem zahodu Karolinških . t >kov. Vsi so utonili, le mornar O' Kee9e se je rešil na otok, kjer prebivajo še kam bali. Ker je prinesel mož z ladje orožja in zdravila, s katerimi je delal prave Čudeže divjakom, častili so ga liki višje bitje. Ko je s svojim orožjem pripomogel divjakom do image nad sosednjim plemenom, imenoval ga je kanibalski kralj za svojega prvega ministra ter mu dal svojo hčer za Ženo. Ko je kralj umrl, postal je mornar kralj. Nakupičil si je ogromnega premoženja ter pošiljal tudi svoji prvi ženi v Ameriko redno večje svote. »Sedaj je kralj-mornar umrl, in njegova prva žena zahteva od kraljice 3 milijone do larjev odškodnine. Amerika bi rada to svoto s svoje ekspedicijo iztirjala, toda otoki so last Nemčije. * Gobavost na Portugalskem. Neki zdravnik je konštati-ral, da je na Portugalskem do 2000 oseb gobavih. Zdravstvene oblasti pa niti ne skrbe, da bi se bolniki ločili od zdravih, temuč isti beračijo po celi deželi, nekateri pa tudi opravljajo svojo obrt. Kako velika nevarnost je, da se ta bolezen razširi po monarjih tudi v druge dežele! ' Društvo devic. V Guilfordu na Angleškem se je ustanovilo dru štvo devic, katerega namen je, pospeševati mržnjo do moških. Vsaka članica mora biti vsaj 17 let stara, popolnoma zdrava ter si mora sama skrbeti za življenje. V društvu se jim vceplja mržnja do moških in lju bežni. Število društvenic je tako naraslo, da so si ustanovile svoj dom. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 4. marca. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik K o r b e r odgovoril na Breiterjevo interpelacijo glede fcm. Galgoczy j a. Dejal je, da Galgoczy vsled svojega stališča kot vojak na cčitanja v parlamentu ni odgovoril. Potem je domobranski minister \V e 1 s e r s -heimb jako obširno odgovarjal na posamezne pritožbe v tej isti zadevi. Reichsstiitter je obširno utemeljeval nujni predlog glede napada Nemcev na češke Sokole v Moravski Ostro-vici. Seja traja še. Prihodnja seja bo jutri. Dunaj 4. marca. Pri Riegro-vem pcgrebu, ki bo najbrž šele v soboto, bo zastopal vlado minister Rezek. Poljski klub pošlje deputacijo 5 članov, mladočeški klub deputacijo 30 članov. V imenu naprednih Jugoslovanov je Riegrovi rodbini kondoliral dr. F e r j a n č i č. Budimpešta 4. marca. Danes je prišla iz Hatvana deputacija 100 mož protestirat proti brambni predlogi. Za nedeljo so naznanjeni veliki demonstrativni obhodi po Pešti, a bržčas jih vlada pre pove. So In ograd 4. marca. Med princezinjo Lujizo, njenimi stariši in saksonskim dvorom je sklenjena poravnava. Princezinja se je zavezala, da pretrga vse zveze z Gi-ronom in bodočega otroka tri mesece po rojstvu izroči saksonskemu dvoru, zato dobi primerno apanažo in bo smela poleti obiskati svoje otroke. London 4. marca. „Standard" prinaša skrajno vznemirljive vesti iz Kitajske. Dvor se dela prijaznega Evropejcem, skrivaj pa dela priprave za splošno vstajo proti vsem tujcem. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu februvartu 1903 je 394 strank vložilo 93.450 K 8 L h, 340 strank dvignilo 74.398 K 37 h, 3 strankam se je izplačalo posojil 8.700 K Stanje hranilnih vlog 3,008.276 K 97 h, stanje posojil 1,906.939 K 98 h, denarni promet 252.410 K 69 h. Poslano.*1 IVUbnf* IVovgorod. Dotičniku, ki je »kupila belega piščanca, želi dober tek in da bi mu 14 dni ležal v želodcu (027) M u£ik. •) Za vsebino tega sp:sa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Avstrijska specijaliteta. )Na želodcu bo lehajočim ljudem priporočati je porabo|prist-nega „Moli-ovega Seidlitz-praska", ki je pre-akuSeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepimo ter pospeSilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Skatljica 2 k. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOJLJL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DT7NAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in ■ podpisom. 5 (10-3) Izkaz prispevkov podpornemu društvu za slov. visoko-šolce v Pragi do 30. kimovca 1902 poslanih: Ustanovniki po E0 K: 1 Dr. Karel Šebesta, odvetnik v Pragi. 2 Frančišek Tomšič, nadinžiner v Pragi. 3. MUDr Karel Chodounskv, univ prof. v Pragi 4. Dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici. 5. Rado-8lav Vidic, rudniški nadkomisar v Pragi. 6. O. Žiwotaki, inžener in podvzetnik v Ledču na Češkem. 7. Občina tolminska. 8. Dr. Vaczlav grof Kounic v Pragi. Sfcupaj 400 K. Redni udje po 6 K: 1. Pavlma Tomšičeva, soproga nadinžinerjeva v Pragi 2. Dr. Jos. Ettel z Hvozdomilu, odvetnik v Pragi. 3 Jos. Valenta. dež inžiner v Pragi. 4 Dr. Frančišek Jurtela, odvetnik v Ptuji. 5. Dr. Jindrich Metelka, prof. v Pragi 6. Gabrijela Preia80va, pisateljica v Pragi 7. Pavel Bo-kovsktf, posojilmčni uradnik v Pragi. 8. Josip Germ, akad. slikar v Pragi. 9. Gregor Sporn, revident c. kr. drž. železnic v Pragi. lU. Jos. MarSalik, revident c. kr drž. že leznic v Pragi. 11. Jan Rehorovskv v Kladnu na Češkem. 12. PleterSnik Makso, c. kr. profesor v Ljubljani. 13. Schvveiger Karel, uradnik pri dež odboru v Ljubljani. 14. Dr Anton Žižek, zdravnik v Vojniku pri Celju. 15. Karel Bure§, kontrolor k. a. konsist. blagajne v Pragi. 16. Josip Urbunek, mate-rijalist v Pragi. 17. A. Aškerc, pisatelj, re daktor Ljub. Zvona v Ljubljani. 18 Dr. Fr. Horvat, notar v Idriji. 19. Dr. Fr. Prusik, c. kr. profesor in pisatelj v Pragi. 20. Raj ko PeruSek, c. kr. prof. v Ljubljani. 21. Dra-gotin Dolenc, c. kr. adjunkt na Dunaji. 22 Dr. Ivan Žmavc, amanuensis univ. knjižnice v Pragi. 23. Dr. Bohuslav Franta, dež. svetnik v Pragi. Skupaj 188 K. Podporniki in dobrotniki: Ivan Plantan, c. kr. notar, drž. poslanec itd v Ljubljani £0 K. 2. Ivan Hribar, župan itd. v Ljubljani 25 K. o Dr. Jos Srnec, odvetjpa itd. v Celji 20 K. 4. Dr. Val Krisper. odvetnik v Ljubljani 20 K 5 Ferd Sr$*»jć>k Kril Vinobradv 2 K, 6. Alojzij VoOiuk, kamnar-ski mojster v Ljubljani 10 K, 7. Fran Demšar v Čeinjici pri Železnikih 8 K. 8. Gregor Sporn, revident c. kr. drž. železnic 14 K, 9. Dr. Andrej Volkar, c. kr. okrajni glavar v Novem Bvdžovu na Češkem 10 K. 10. Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljani 4 K. 11. Božidar Štiftar, profesor v Ralugi na Ruskem 5 K. 12. Fr. Hrašovec, c kr. okr. sodnik v p. v Gradcu 10 K. 13. Simon Rutar, c. kr. profesor v Ljubljani 10 K. 14. Josip Gajšek, zasebnik v Pragi 30 K. 15. Dr. Ivan Lenoch. dvorni in sodni odvetnik na Dunaji 3 K. 16. Jože Agrež, zasebni uradnik v Brežicah 20 K. 17. Upravnistvo „SIov. Naroda- 2 50 K. 18. Dr. Zdenko Babnik, min._ sekretar na Dunaji 10 K. 19. Dr. Jakob Žmavc, c. kr. profesor v Kranji 10 K. 20. Anton Šiamber-ger, notar v Kranji 10 K. 21. Hranilno in posojilno društvo na Ptujem 70 K. 22. V Gorici nabrana ter 28.111. in 7/V. posiana darila v znesku 85 K, katera so darovali: Dr. Dragotin Treo, odvetnik 10 K; Dr Rudolf Grunt ar. odv. koncipijent 2 K; Dr. Franc Žigon, pr.f. bogoslovja 5 K; Ivan Kokošar, župnik 1 K; Fran Plohi, šol svetnik 3 K; Ferd. Se;dl, real profesor 10 K; Dr. Fran Kos, pn f. na učiteljišču 4 K; Adolf Komac, vadniški učitelj 2 K; Franc Vodopivec, ces. svetnik 5 K; Franc GaberSčik, c. kr. davkar v p. 2 K; Kcnjedec & Zajec, trgovec 5 K; Pečenko Anton, trgovec 5 K: Kopač Jernej, svečar 2 K; Seunig & Dekleva, trgovca 5 K; Gabršček Andrej, tiskarna 10 K; B!a2oa Franc, žel uradnik 2 K: Drufjvka Ivan, trgovec 2 K: Krojaška zadruga 5 K; Prešel Ivan, trgovec 5 K. 23. Jan Vobornik, c. kr. profes.r v Litomišlu 20 K. 24. Gonšfta Ljudska posojilnica 200 K 25. Posojilnica v Ribnici 20 K. 26 Hranilnica in posojilnica v Šmarji 30 K. 27. Dr. Frančišek Perne, c kr. profesor v Kranji 2 K. 28. Dr. Jos. Kolšek, odvetnik v Laškem 2 K. 29 Anton Šantel, c. kr. profesor v Gorici 4 K 30. Dr. J Glan-čnik, odvetnik v Mariboru 20 K 31, Dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v Celji 5 K 32. Dr, Ivan Dečko, odvetnik itd. v Celji 5 K. 33.2 Dr. Val. Štempihar, odvetnik v Kranji 10 K. 31 Ivan Arh, c kr gospodarski svetnit v Pragi 10 K. 35. Fran Kollmann, trgovec v Ljubljani 10 K. 36. Bratkovič Kazimir, notar v Gornjem Gradu 2 K. 37. Lekše France, župnik v Lu-čah 2 K. 38 Dr. Ivan Svetina, c kr. gimn. profesor v Ljubljani 3 K. 39 Posojilnica v Logatcu 20 K. 4o Svetič Fran, odg< telj v Hauensteinu na Češkem 10 K. 4l. Dr. E. Volčič, sodni tajnik v Novem mestu, nabral 60 K 40 vin., katere so darovali: I judek L. 1 K; Dr DefranceBchi, primarij v t.olnici 2 K; Dr. Dolenc Metod 1 K; Dolenec i.'ihard 1 K; Dolinfiek Blaž 1 K; J. Gerdešjč, dvorni svetnik, predsednik sodišča 1 K; Dr. Geršak 1 K; Jan 1 K; Jeraj, profesor 1 K; Kessler Al. 1 K; Maaelj 3 K; Medved, trgovec 1K; Meninger 1 K; Munda, c. kr. sod. svetnik 2 K; Oblak Val., trgovec 2 K; Dr Pajnič Edv., sod. pristav 1 K; A Pauser sen., trgovec 1 K; A Pauser jun., trgovec 1 K; Pernuš 40 h; Pfeifer 1 K; Dr. A Poznik, c kr notar 2 K; Rizzoli, c kr. sod svetnik 2 K; gospa Sark 1 K; Dr Schegula, odvetnik 2 K; Seidl Fran, trgovec 1 K; Skale, živino-zdravnik 2 K; Skalickv 2 K; Skopal, c. kr. gimn. prof. 1 K; pl S!adov;ć lekarnar 1 K; Dr. S anc, odvetnik 4 K; Škerlj Ljubivoj 1 K; Dr. Vavpotič. zdravnik 2 K; Virboik, c. kr. gimn. prof. 1 K; Dr. Vojska, nadavetnik v p. 2 K; Vojska Vladimir, poštni uradnik l K; Dr. Volčič, c. kr. sod tajnik 3 K; Dr. Žitek, odvetnik 2 K ; Dr. Mayer 1 K 42. Ur. Fr. Karfik, rudniški zdravnik v Idriji, je nabral 50 K, katere so darovali: Pire Karol, ravnatelj realke 10 K; F. Goli, trgovec 10 K; Val. Lapajne 4 K; Fani Lapajnc 2 K; Minka R. 1 K; Aot. Ipavec 1 K; Ivan Gruden 4 K; Jos. Šepetavec 2 K; Pirnat, c. kr. prof 1 K; Dr. Herle" 2 K; Zupančič, sodni pristav 2 K; Moravec I/an 2 K; Dr J. Štverak 2 K; Dr Fr. Karfik 5 K; Lapajne Drag. 2 K. 43. Žagar Dragotin, dež. blagajnik v p. v Ljubljani 4 K. 44. Hochmiiller Ivan v Beljaku 10 K. 45. Družba sv Cirila in Metoda v Ljubljani 20 K. 46. Posojilnica v Celju 100 K. 47. Okrajna posojilnica v Ljutomeru 10 K. 48. Gabršček Oskar, župan, dež. in drž. poslanec itd. v Tolminu 10 K. 49. Kenda Jos, cand iur., poslal 50 K, katere bo darovali: M. Kenda. nadučitelj v Volčah 30 K; Dr Vo-t< (*ka Fr., zdravnik v Kobaridu 10 K; Mat. labijani, sodnik v Kobaridu :0 K. 50 Cisti dohodek v prid društva prirejenih večerov v Ljubljani in na Bledu 2/2 95 K. 51. Artur Lokar, c. kr. notar v Kanalu 6 K. 52. V Bežek, c. kr. profesor v Gorici 5 K. E3 Kmetska posojilnica na Vrhniki 20 K. 54. Posojilnica v Brežicah i0 K. 55 Neimenovana gospa v Pragi 30 K £6. Dr. Jos. To-minšek, c. kr. prof. v Kranji 4 K. 57. Tomšič Fr., nadinžiner v Pragi za tiskovine 60 22 K. Darovi, podpore, čisti dohodek veselic skupaj 1495 07 K. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 4. marca 1903 N»lošl»enl p»pirjl. 2% majeva renta . . 2% srebrna renta . . ''o avstr. kronska renta Vo m zlata „ 0 ogrska kronska 1 o i JO V zlata %> posojilo dežele Kranjske Vs°/o posojilo mesta Spljeta V/« „ „ Zadra 1 t° o bo8.-herc. žel. pos. 1902 •/« češka dež. banka k. o °U »» i> n 2. o. V,°/0 zast. pis gal. d. hip. b. pešt. kom. k. o. z 10% pr...... zast. pis. Innerst. hr. „ ogr. centr deželne hranilnice . ■/t#/t za8t'. pis. ogr. hip. b V»°/0 obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . !/«°/o (• češke ind. banke " 0 prior. Trst-Poreč lok. zei °/o n dolenjskih železnic 3% M juž. žel. kup. i/t Vt **/••/• av. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 . . . n »» m 1860'Zj . . ti »i ii 1864 ... tizske...... zemlj. kred. I. emisije »» v n« »i ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turške ..... Basilika srečke . . Kreditne , ... Inomošfce „ . . . Krakovske n . . Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , . . . Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove „ ... Saicburške „ ... Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnicej • . . . Državne železnice .... A. v stro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske „ . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Aipin8ke montan .... Pračke želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družba Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Denar 100 55 ICO 55 101 15 121 U 99 6* 12150 99 75 100—1 100- 100 8 100*- 100- — 101 aol 106-65! 101 — j 101- 1 100 50 100--99-60 es- 99 BO 303 50 100 50 178 -185 — 245 -159 — 2H8 — 265 — 25S>-— 89-11750 19f.O 432 - 84 - 74 51' 75 — 55 25 28-74-— 74'- 438 — 52 50 691 — 1574-—! 686 7: 743 -2ć55u, 714' 38650 1645 — 482*50; 413 — 340 — i 152 - 1134 1909 2342 23 96 117 07 95-45 253 25 Bla^o 10076 100*75 101-35 12130 9975 12170 10P— 101 8(3 10010 10010 102 20 107 65 102 — 10180 101 50 100 50 10O50 99 — 100-50 305'— 101 5'J 188 — 1S7 — 249 — 160 — 271 60 267 — 263 50 91 — 118 50 20*50 436'— 89 — 76 50 IT— 56 25 29 — 76-— 78'-442 - 63 50 692 — 15*5 — 687 75 745 — 256 -716'— £87 60 I6f0 — 4H3 50 419 — 344 — 155 — 11 38 1911 83*61 24 04 117 27 95 65 254 25 neobhodno potrebna zobna Creme 1 vzdržuje zobe črste, bele ?n zdrave. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje nnJtvoIjMe prlznmia Tauiio-chimu tnistma katera okreiii^uje iotlMira-"Juje lu«ke in |ire|»reeuje i*j>»«-«IuMjt? In m. S Mt<>l4lf»nSca r. iinvuiiosd I 14. Razpošilja se z obratno polito ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medio, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, krrurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lsusteka v Ljubljani, Resljsva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil mostu (204—7, Žitne ceno v Budimpešti. dne 4. marca 1903. Termin. P&enica za april 22 || april Koruza „ maj . . . m JUlij . . . „ 3vea „ april . . . „ EfelttiT. Nekaj vinarjev ceneje za 50 kg » BO „ „ &0 „ n 50 50 K B i oo 671 6 14 P 20 6 04 Umrli so v Ljubljani: Dne 27. februvarja: Ema \Yolf, arhitektova hči, 1 leto, Bleiweisova cesta St. 11, Hrochitis capill. Dne 28. februvarja: Marija Pavlic, učenka, 11 in pol leta, Nephntis post scar-latinamu Dne 1. marca: Franja Laszeker, vrt-narjeva žena, 04 let, Tržaška cesta št. 31, Bronchitis Marasmus. Dne 2 marca: Ivan Wiđer, vrtnar, 70 let. Selenburgove ulice žt. 6, sladkorna krvavica in pljučnica. V deželni bolnici: Dne 26. februvarja: Josip Vrabec, krojač, 45 let, jetika. Dne 27. februvarja: Ivan Selič, dninar, 31 let, jetika. — Alojzija Albrecht, delavčeva vdova, 84 let, ostarelost. Dne 1. marca : Egidij Pegan, delavec, 45 let. pljučnica. Dne 2. marca: Jera Bregant, šivilja, 64 let, My« »degeneratio cordis. — Hegdaleoa Orehek, dninarica, 73 let, ostarelost — Ivan Urankar, delavčev sin, 3 leta, Meningitis basilaris. Meteorologično poročilo. Vieiua uad morjem 80**3. Srednji zrniiii tlak 736 0 mm. o Cas i vanja v mm § - Stanje o. > Nebo 3. 9. zv. 7221 4 9 orezvetr | pol. oblač. 4. 7. zj. 7*27 9 18 si. jug megla „ 2. pop. 7312: 11 4 sr. vzjvzb. pol. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 4 6°, normale: 16°. Moknna v 21 urah : 2 0 mm. Vsak dan dojde sveže, mično blago. Pozor! Pozor! Priporočam svojo bogato zalogo |hjnU najno« .i«Bitc>%«» /i.-<(imj, Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bog Vsemogočni na§ega nkreno ljubljeoega sina, oziroma brata, gospoda Ivana Pavšeka oficijala v deželni bolnici po dolgotrajni zelo mučni bolezni, previdenega s svetotajstvi za umiraj« čtj v 21. letu starosti, danes dne 4. marca zjutraj ob pol 4 uri poklical k Sebi v boljSe življenje Pogreb bo v čet tek, dne 5 mar ca ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Rusijeva cesta St. 25, na po kOfMUiMl k s 7. Knst-fj. ' .616) Ljubljana, 4. marca 19.3. Žalujoča rodbina Pavšek. i Zahvala. Za dokaze mnogoštevilnega sočutja ob bolezni m smrti nepozabnega brata in svaka, gospoda ravnatelja Andreja Žumra izrekamo najsrčnejšo in najiskre-nej5o zahvalo zastopnikom cea. kr. deželnega okrajnega kranjskega in radovljiškega ter ljubljanskega mestnega šolskega sveta, zastopnikom c kr. okrajnega glavarstva kranjskega in radovljiškega, gimnazijskemu učiteljskemu zboru, gg uradnikom in zastopnikom raznih šolskih društev, okoliškemu in d jmačemu uč.teljstvu, slav mestnemu zastopu Kranja, Šk< tje Loke in bližnje okolice, dalje elav. čitalnici kranjski in gorjanskemu bralnemu drastvu. c. kr. orožnistvu, meščanski godbi, zlasti pa Se gg pevcem za ganljive žalostinke in g. Ganglu za prekrasen nagrobni govor. Naposled bodi izrečena pre-srčna zahvala darovalcem mnogih prekrasnih vencev ter vsem pn-piijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da izkažejo dragemu rajnika zadnjo čast. V Kranju, dne 3. suSca 1903. (841) Žalujoči sorodniki. I Izurjen notarski solicitator dobi takoj dobro mesto. - - Ponudbe sprejema Josip Christof v LjuDljani, Sodmjske ulice št. 6. (610-3) Mlad trgovski pomočnik izurjen v špecerijski in delikatesni stroki Želi službo premeniti v kako pisarno ali trgovino tukaj. Naslov pove upnivništvo ..Slov. Naroda-. (689—3) Prodajalka za trgovino z mešanim blagom se takoj sprejme v službo. Prednost imajo one, ki so vajene ludi dru-grmu hišnemu delu. Plača ugodna. Ponudbe naj se adresirajo pod: HM. M. 56 v Ajdovščino". l643—l Svojo trgovino z vso opravo oddam za šest let v najem. Natančneje se izve pri Gustavu Hochu v Deseniču, Hrvatsko Zagorje.__t63o-i Štiri tise (taxus) ima na prodaj (636) Anton Posega, posestnik v Stranah p. Razdrto št. 11. 1'uo drevesce je visoko 12."> cul eno 55 cm, dve pa po :\0 rm. Ceno pove lastnik drevesc. EenUna ponudba 1 Obrtnik in posestnik, 34 let Star^ jf«/l ss poročiti j gospizo, ne čcj 30 let stosro, /(i je vešča slovenščine in nemščine ter ima n e^aj p re moje nja, t 3 s 1) Ponudbe j natančnimi po-dat:;i :n s-i^o naj so vloje do (C. marca t. L poste re stan te, Spod. Sišk* pod J. G." Kdor želi prave, dobre in fine slivovke ali iropinowke več kot polovico hehtolitra skupaj od izdelovatelja kupiti, naj se obrne na lastnika Kuksnih Šentjanšle pmogotiB združbe na Dolenjskem (Johannesthaler Kohlengevverkschaft) po U 120'— prosio vsakeršnih pvepisnih pristojbin, je še nekaj dobiti. Pristopnice in druga pojasnila iz prijaznosti pri Splošnem kreditnem društvu1' v Ljubljani G-cspcske villo© štev- T- (411—6) Ivan Hajek krojač-specijalist za elegantne moške obleke po meri promovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Dijonu 1898 in z razstavno svetinjo na Dunaju 1898 Dunaj VII, JVIillerg^sse st. 41 Podružnica s (584—3) v Ljubljani, y hotelu „PRI SLONU' razpošilja jako elegantne in dobro pr^ležae obleke za gospode iz najfinejšega tu in inozemskesra sukna najnovejših barv. ^VAA* r?t7aa«o«*^5ms JLac dlea£e3rsitezzx ■ametni in trg-ULJoči t7-xtra.a.r tt I_ij-a."blja.rii. Prva tržaška destilerija za konjak CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu priporoča domači zdravilni konjak po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-iskovalnice za živila in jestvine, Dunaj IX, Spitalgasse 31 ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjih zadev. 1 steklenica €» 14. Vi steklenice H £*0O. V Ljubljani se dobiva pri tvrdkab: Jebaelii9 Uhani «fe jfliirnilt, S. liordln, JL. A. Šarabon, Viktor Schlffrer, *\ Terdina. (48—16) prodaj je po ceni dobro ohranjeno 645-1 damsko kolo. Kje? pove upravnifitvo „Slov. Nar.u. Cele $u. pi$mo v slovenskem jeziku se dobiva pri (629—1) potovalcu Franu Južioa Ljubljana, Rožne ulice št. 23. Po poŠti se pošilja proti poštnemu povzetju. Za večjo trgovino z mešanim blagom na deželi se išče učenec 14—15 let star, krepak, zdrav in iz poštene rodbine. Ponudbe pod „X" na upravni-štvo »Slov. Naroda«. (635—1) Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. z eno, primeroma prostorno, čedno sobo, ali z dvema malima sobama in pritiklinami, za dve jako mirni osebi, v prvem nadstropju ali v pri tlifiju. za mesec april ali maj. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. q$2_1) w Veliko denarja! ^ do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod „Reell 118" na Anncncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. t>. (2786—50) Poskusite J.KIauerjev. pristni rastlinski Isker. Osživljjii želodec. ^y X*ii«tje dobr«» s-i}>it Edino pristen od založnika: Sdmund Kavčič v Ljubljani. (li—51) Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziterje) za vse zavarovalne stroke \ sprejme l»rotl visoki proviziji, sčasoma tudi ■ Mini »o !•!»««• o, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „aki Izlt^r *.V upravništvu „Slov. Naroda(608—3) J Bottiger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, k 40 kr. in 60 kr.. se dobiva samo \- držrlinl lekarni ..pri Tlnrijl poiiinKHj" li^iiKlek-H In v lekarni HihI *s dražba ne vrši, se ustanovi z 16.000 K. Vsak ponudnik ima položiti 10° „ varščino, vso kupnino je plačati v 14 dneh po dražbi. Na posestvu vkiijiženim upnikom ostanejo njih pravice pridržane ne glede na prodajno ceno. Kupnina se bo porabila za odvrnitev dolgov in nabavo blaga. C. kr. okrajna sodnija Kranj, odd. II. dne 27. svtčnna 1903. IVI a debelo in drobno pri l»«»ti l» i *« 11. (3175—51 fi. J(risperju, £jubljana kakor tudi pri sledečih tvrdkah: CeSkutti Marija, Ljubljana. Dolničar D., Postojna. Bartelmav Josip, Kočevje. Benedikt J. S., Ljubljana Brinšek Iv., Trnovo. Engelsberger R., Krško. Homann Friderik, Radovljica. Homann Oto, Radovljica. Fursager Leopold, Radovljica. Gratner Jurij, Kamnik. Gatseh A., Kostanjevica. Kolar Josef & Co., Ljubljana. Lapajne Valentin, Idrija. Moraue Josip, Novo mesto. Petričid Vaso, Ljubljana. Persche Alojzij, Ljubljana. Pollak Marija, Kranj. Petelin Andrej, Ribnica. Trevn Valentin, Idrija. Trevn Anton, Jesenice. Treo Karolina, Ljubljana. Verbič Anton, Sevnica. Jeuniker Ernest, Ljubljana. KMCb A. LJubljana. Kenda Henrik, Ljubljana. Leutgeb Anton, Ljubljana. Reknagel Kari. Ljubljana. Schiiffer Albert, Ljubljana. Schmitt F., Ljubljana. Szantner Fr, Ljubljana Lebinger & Bergmann, Litija. Ferjan L, Jesenice. E. Hoffmann, Kočevje. Jonke Franc Kočevje. BarboriČ M., Novo mesto. Koceli I. N., Škofja Loka. Želite gospodje imeti cblcl^e pc najnci>ej založnik c. kr. dolenjskih železnic. (42—16) ..Tonhalie" fiiharmuničnega društva. V nedeljo, dne 8. marca 1903 dopoludne ob pol 12. uri j" Notar dr. J. Barle v Kozjem l&««s (634—1) koncipijenta tudi začetnika1 Vstop takoj. t> Podjetna hrvatsko-slavonska slivovarna iiče za Ljubljano in okolico plačila zmožnega (577—3) Reflekttnti morajo poznati kraje in trge ter biti izurjeni v poizvedovanju. Samo taki naj pošljejo ponudbe s spričevali pod šifro Zaupno" na upravništvo »Slov. Naroda«. Pariška svetovna razstava 1900. DL*D0CTEUR FIERpE ^ PARI S Svetov nos lavna ustna voda. Dobiva se povsod. (231—11) r (70 umetnikov). Dirigent: Strauss Ouvertura k žaloigri „Egmont" spisal Goethe.........L. v. Beethoven Ouvertura „Entre Acte iz Messidor" Alfred Bruneau Predigra k „Die Meistersinger von Nurnberg" . . ,..... n\z Italije", simfonična fantazija, op. 16 Na Campagni (Andante). Na rimskih razvalinah (Aliegro molte con brio) Na obali Sorrenta (Andantino.) Napolitansko narodno življenje (Aliegro molto). Rihard VVagner. Rihard Strauss. * *> "n «9 O e * C Xm * t* >ca * ti * U t Oj k: v. S o ^ c\, o o J? § o £3>TJ b O d o • i; o -8 ~q -s? c o o ^ Za r^«0 -o .a C C* CA o <3 C5 V. Sedeži po K 7*—, 6' 4 in 3*—; stojišča po K 2-—; dijaške' vstopnice po K 1-50 pri Otonu Fischer-ju, trgovina z muzikalijami, Ljubljana, „Tonhalie", '477—5) in isti dan dopoludne pri blagajni. W illielmov zeliščni sok mnogo let 2e priljubljeni v 1 steklenica K 250 poštni eolli = 6 steklenic K lO*— franki« a (2721—5 na vsako poštno pustajo pošilja Franc VVilhelm, lekarnar c. kr dvorni zalagatelj v Neunkirchen, Spodnje Avstrijsko. Kot znamenje pristnosti je na zavoja vtisnjen grb trga Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, se posije direktno. tnžener in stavbni podjetnik Dunaj, XIX., Colloredogasse 38 (527 4, pvedtlela., naprtiro projektor in zijrotlhe rorfovorfoe, prevzame j,finarn in kanalizacij vsake vrste in v vsaki =============== veti/* ost L IE:ncxaolIra.rii in porcelanasti higijenični pljuvalniki natančno po predpisu tt na]T7eč3i izbori se dobivajo najcenejše pri tvrdki t, t~ *j£ o ^ ^ tri ^» t c k 1 e u i 11 o i 11 porcelanom v Ljubljani, Mestni trg. (592_2, ur prane pild noznonjo, do je etucril v p©$tojini odyctni$l^o pi$arno. I pC5tcjina, dne 1. marca 1903. (620- Mmmmnmmmummmiiv.immum ■um um mi. umu Usojam si vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem vsled prijaznega sporazumljcnja iz tvrdkc 3(tiam £ Jfiurnik v kateri sem bil dosedaj javen družabnik, izstopil. Zabvaljujem se za meni izkazano zaupanje in naklonjenost, ter prosim, da isto tudi mojemu doaedanjema dru _ žabniku, kateri bode nadalje trgovino v istem obsegu, kakor U dosedaj vodil, obraniti blagovolite. Z odličnim spoštovanjem ^ j-ran Anam. r _ iT^r Vljudno sklicujoč se na predstojeće naznanilo usojam SSS si javiti, da sem vsled prijazno sporaznmljenega izstopa mojeira družabnika vsa aetiva in passiva tvnike prevzel, ter bodem trgovino nespremenjeno v dosedanjem obsegu pod trgovsko sodnijsko protokolirano tvrdko m-m mm-ummi mm mmm mmm U u u l Jos. jtfurntk ttŠZitŠtt dalje vodil. t|¥g|C|8 Zahvaljujoč sc za nama dosedaj izkazano zaupanje i« t£££$}>£>£ naklonjenost, prosim isto tudi meni nadalje ohraniti. . Z zagotovilom, da se hodem potrudil moje cenjene p. n. odjemalec, kakor dosedaj v vsakem ozira zadovoljiti, bilježim CCScČČS^^ z odličnim BpoStovanjem _ ~m .. Il^llllll (631-D Jos. JVturmk. U imzmmummmmmMummimm^utuiimi &. t. 1. C i f 8 S J se bode manufakturno blago tvrdke S Konrad Schumi v Prešernovih ulicah št. 1 « 0 0 prodajal® po zelo znižani ceni. ^ In sicer se že dobi: dober kotun...........meter od 16 kr. višje 0 « 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 cefir........... „ .,16 dobro platno iz bombaževine..... „ „ 16 kravate za gospode........komsd „ 16 ,, ,, pentlje ,, ,, ..........., 16 „ ženske nogavice..........par 16 ,, ,, dobro moško sukno iz ovčje volne . . meter „ gld. „ Velika izbera damskih bluz pasov „ „ imitiranih preprog, pravih axminsterskih volnenih preprog v vsaki velikosti, dolgih pregrog za tla, miznih in posteljnih oprav, orientalskih .n čipkastih zagrinjal, francoskih stores, prevlek za zimnice, plat'-a za rjune, bnsalk iz bombaževine, platna in brisalk za frotiranje, francoskega satina, batista, kakor najfinejšega blaga za dame in gospode, dežnikov in soln-čnikov od 90 kr. višje, bombaža? tih, batistastih in platnenih žepnih robcev in vsega druzega manufa 'irnega blaga. 0 Jfihte na] ne zamudi prilike, da si preskrbi potrebščine 0 * za pomlad dobro in ceno. (6o9 -3» q 00000000000000«00000000000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar, Lastnina in tisk „Narodne tiskarue • ^51147 WB 64