50. Sfnflta. i U«M i *tt. 1. um IM LI. I«1o. LUifcnaJU flAnUlJ. .Slovenski Narod' **t* W 9*** u Avstro-Ognko: za Nemajo: cc:- ;io skuptj naprej . K 40 - I cdo leto naprej .... K 45- SlfrUeta Z Z .".' IlO-l « Aawlko ta m drage deže!e: ■b metec • m . ♦ , 3 50 | ćelo Icto naprej .... K 50 - Vorašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znanika. 0pravsi4tvo (spodai, dvorišče !evo). Kaafl*wa nliea «1. 5, telefon *L SS. !■■■!■ ntk , telolon ft S4 Pred odgoditvijo parlamenta? Dunaj, 28. februvarja. Položaj neizpremenjen. Veeine za proračunski provizorij ni. Avdijenca za-stopnikov Ceškesra Svaza in predseii-nika Jugoslovanskega kluba stališča opozicije ni spremenila. Dr. Kcrošec je bil nad po! ure pri cesarju. kateremu je razložil položaj na jugu. Po povratku iz Laxenburga je dr. Korošec poročal Jusoslovanskemu klubu o poteku avdi-jence. Vesti, da so poklicani tuđi poljski voditelji k cesarju, nišo resniene. V čeških krogih se govori, da se je cesar odločno zavzel za ohraniiev parlamenta ter je kazal mnogo r^zumeva-nja za deklaracijsko politiko slovanskih strank. Pod vtisom avdijenc so govo-rice o razpustu naglo utihmle. Vlada je spoznala, da se ne sme igrati z ognjem. Poskusila bo se enkrat s pogajanji, ki pa ne obetajo nobenega za njo ugod-neg"a rezultata. Zato je verjetno. da bo parlament odgođen in da bo budgetni provizorij uveljavijen s § 14. Politični fcrogi smatrajo. da odgoditev ne bo mogla trajati dol?o. Pod pritiskoin raz-mer bo vlada skoraj primorana zopet sklicati državni zbor. Današnja seja poslanske zbornice Je potekla nepolitično, temveč hrupa pa je bilo v gosposki zbornici, kjer so zabadali vojni fiujskači in aneksiiomsti, ki so ćanes ćelo nad prof. Lammaschem kričali... Prihodnja seja poslanske zbornice je sklicana za torek, vprašanje pa je, ali se bo sploh vršila. Dunai, 28. februvarja. Jugoslovan-ski klub je danes zopet vložil več in-terpelacij. Med temi se nahaja interpelacija radi udeležbe ogrske vlade pri mirovnih pogajanjih z Rcmunsko. Interpelacija zahteva, da se tuđi avstriiskim narodom dopusti udeležba na teh po-gajanjih. DunajL 28. febravarja. Načelnik Ju-goslovanskega kluba ie danes v!ožil energičen protest pri ministrskemu predsedniku in notraniem ministru grofa Toggenbnrgu proti nrecranjarnn, ki so mu izpostavfjeni na Koroškem Slovenci radi agitacije za jugoslovan-sko deklaracijo. Povdarjal je, da se vrši agitacija popolnoma zakonito in da jugoslovanska deklaracija ne vsebuje niče sa r, kar bi bilo kažnjivo po §§ kaz. zakona. Ministra sta obljubila, da stvar takoj preiščeta. V posebni interpelaciji je za-htcval Jugoslovanski klub. da se naj cne uradnike. ki preganiajo koroške Slovence radi agitacije za deklaracijo, kaznuje radi zlorabe uradne oblasti. Dunaj, 28. februvarja. Castna zade-va dr. Pogačnik - dr. Schfirff je bila c!a-nes z obojestranskimi izjavami poravnana. fe BeMfn nm m\mm mm snmoomocle. L rp. — Ves svet si je že edin v tem, da ima vsak narod pravico, da ođlo-čuje sam o svoji usodi, da ima pravo do svobode. Nobenih izjem tu ni, velja tore] ta aksiom tuđi za avstro - ogrske narode. Toda na Dunaju in v Pešti se se vedno delajo slepe in maSe" si z vsemi sredstvi ušesa, samo da bi ne slisali mogoČnega glasu, ki liki tromba jeri-hovska grmi in odmeva ob zidinah stare države in grozi kakor nekoč v Je-rihi zrusiti v pepel in prah zidove starih predsodkov in zastarelih tradicij. Avstrijski državniki, ki so jih bogovi očevidno udarili s slepoto,, ne-čejo razumeti duha novih časov, nečejo pojmiti novih razmer, marveč nadalju-jejo svojo staro politiko, ki hoče za vsako ceno varovati in zavarovati nem-sko in madžarsko nadvlado v UliavL Med te s slepota udarjene državnike spada nesporno tuđi grof Czernin, dasi ?a sicer hvalijo in slave kot moža izrednih sposobnosti, kot pretkanega diplomata in pred vsen kot bistroum-nega, dalekovidnega in nadvse modre-ga politika. Toda kakšen velik državnik in da-lekoviden politik je to, ki hoče zmago-viti. pobedonosni pohod velikih idej o svobođi in o samoodločevanju naro-dov z^p.ovoriti in zarotiti ter prodiranje teli idej preko mej obdonavske monarhije zastaviti s punio frazo, da avstrijski na-od ne potrebuje teh takozvanih noviii idej. ki so pa za nje v resntei že rtsra, zdavna izleta pesem, iz povsem enostavncrra razloga, ker že itak imajo r.ajobsežnejše — svoboščine in ker že it?.k svobodno odločuiejo o svoji usodi v — parlamentu, ki je baje najbolj demokratski na zemeliski obli, kar jih obseva solnec božje. In ves nemški in madžarski časni-karski gozd v monarhiji je tej izjavi na-vdušeno ploskal ter jo slavil kot višek državničke — modrosti. A nemški tisk v rajhu je napram tej državniški duhovitosti osnl hlađen in ne samo to, ^Frankfurter Ztg.« je skoro istočasno priobčila vrsto člankov v ka-terih v direktnem nr.sprotstvu z »ninist-rom Czerninom z nepobitnim! razlngi dokr.zuje, da se tok novih modernih idej tuđi na avstro - ogrskih granicnh ne more, a tuđi ne sme znjezitu ako se hoče zavarovati nadaljni uspešni razvoj habsburške monarhije. Dunajski listi so zanimiva izvajania frankturtske^a lista kratkomalo prezrli in zamolčali, v krepkim uverjenju se-veda. da ostane ta glas iz Nemčije osamlien. Toda zdi se, da se političnim vladnim kromom v Nemčiji odpirajo oči v tej meri, kakor jih dunajski državni-ki sku!aio zapreti — vsled zasleplteno-sti ali vsled dn-evne svoje impotence, tega ne maramo raz'skovati. Posnemajoc frankobrodsko glasilo, se je namreč jela zanimati za avstro-ogrski narodnostni problem tuđi bero-linska »Vossische Zeitun g.<. o kateri ves svet ve, da ie v najtesnejših zvezah z ncmškimi vlajnimi krotri in ča velja za nekako poluradno glasilo nem?ke vlade. Priobčila je izpođ pere-sa čl?na nemškeia državnega zi)ora D. Fr. Naumanna članek: »Mi tt cl-europa und die Nationalita-t c n«, ki mora v Avstriji vzbuditi splos-no pozornost v vssh političnih kregih tako po svoji presenotluvi in zanimivi vsebini, kakor tuđi vsled dejstva. da je bil ta uvodnik obelodanjen v ofici-joznem glasilu nemške vlade. Berolinski list piše med drugTm: Sredi med Rusi in Nemei leži široko ozemlfe. kjer orebivajo Poljaki, Madžari. Bolgari, Finci, Estoni, Leti, Litav-ci, Čehi, Rusini, Romani, Hrvati, S'o-venci, Srbi, Albanci in Heleni. Da-li naj smatramo to pestro razvrstitev evrop-skega narodnostnega zemljevida za praktično ali ne, je vprašanje, na ka-tero se da težko odgovoriti, toliko pa je gotovo, da moramo računati s tem težavnim n^.kopičenlem nairaznovrst-nejših narodov v središču Evrone kot z gotovim dejstvom. Nepojmljivost na-cijonalr.ega osebnostnega hotenja je tu dosti močneiša kakor vsaka razumna gospodarska ali birokratska logika. Z navadnim svojim razumom ne morerno pojmiti, kakšen smoter to ima, da pri-rejajo narodi za posest vsake vaši posebno rokoborbo, toda — na njihovem mestu bi tuđi mi tako postopali, zakaj tuđi mi sledimo v svoji mogočni borbi istemu življenskemu zakonu: kar eksi-stira, hoče ostati na svojem mestu in naj to stane potoke krvi. Mnogim Nemcem v driavi h vsak narodnosten prepir zopern, dni?l imajo za narodnostna vpraSanja pripravljeno to veleenostavno formulo, da se po-vsodi zavzemajo za vsakega Nemca in nastopajo proti vsakemu Nenemca... In zares mora biti človck politično dokaj izvežban in mora imeti dosti po-trpljenja, da mu je mogoče pojmiti no-rranjo zvezo teh narodnostnih vpra-Šanj z nemško in sredjeevropsko bo-đočoostjo. Pri tem je nani v prvi vrsti treba uvaževati notranjo sorodnost vseh zapadnih Slovanov med sabo, ki je sicer že zdavna tako velika, da bi lahko ve-Ijali za enotni narod, vsekaker pa je dovolj učinkujoča, da jo je mogoče za-staviti kot zsođovinsko silo. V celoti gre tu za približno 40 mili-jonov ljudi, ki tvorijo velevažen fiuid med Nemci in Rusi. Njih življenje je ra;mcroma novo, mladostno, robato, brez tradicij in tud' nepreračnnljivo. Ima čar. prelest nastajaiočega življenja, a istotako tuđi svoje velike opasnosti, zakaj vse ozemje teh slovan-skih narodov bo en edinst-v c n povečan Balkan, ako se bodo državotvorne velesile i v bodoče egoistično prcpirale samo za dušeteh narodov. Iz teh delov Evrope mera-jo vzpričo nezadostne nove ureditve iz-bruhniti najstrašnejše bodoče borbe. Kdor torej hoče svetovni mir, mora skrbeti za to, da se tu ustvari jo vsaj relativno končno ve 1 javni odnošaji. Ko sedaj tuđi politično slišimo glasove teh narodov, katere je pred sto leti Herder literarno razkril, smo za sedaj pripravljeni verjeti v čudežno moč čarobne besede — svoboda in zaklicati v ta svet k novemu življenju vstalih mrtvih: Samoodločba, samoobme-jitev, popolna neodvisnost! In v istini iev?era v vse ozdravi ju jočo In vsedviga-jočo moč svobode glavno in prvo, kar potrebujejo vsi ti narodi! Tega se mora povprečni Nemec sele naučiti, da mora pred in nad v s a k i m državnim redom vladati vera v brerpogojno vrednost svobode, sicer bo ta državni red Ie hlapčevstvo, robstvo. To velia tem bolj, dokler Puslja kot svobodna republika vabi z iztoka sem. Cim bolj se bo razvijala Rusija, tem nujnejša bo potreba, da smatrajo zapadni Slovanl Srednjo Ev-ropo kot domovino svobod-n i h nrav in ne kot trdnjavo na* silstva in robstva. To je naša sedaj se pričenjajoča zgodovinska kulturna niloga. To je vsebina prvega dela Nau-mannovih izvajanj. Za nas avstrijske Slovane je drago-ceno priznanje oficijoznega lista nem-Ške vlade, da je s o r o d i o s t s 1 o -vanskih narodov tako velika, da bi že zdavna lahko ve-ljali in nastopali kot en edinstven narod. Nič mani dragocena pa je za nas slovesna izjava nemškega vodilnega lista: Mi verujerro v čudežno moč čarobne besede svoboda in kličemo v svet k novemu življenju vstalih mrtvih: Samoodločba, polna neodvisnost! Vsi slovanski narodi potrebu jejo vero v vse ozdrav-1 ju jočo in oživi jajočo moč svobode! Zaradi sina preganjan. (Interpelacija Jn^toslovanskeicm klab« do celokupncg-a ministrstra^ Bivši tr^ovec in posestnik Miroslav Sekovanič iz Bleda je bil vsled tajne denuncijacije že od početka vojne pod policijskim nadzorstvom. Koncem raarca 1917, na ffa je a fcr. deželna vlada na enkrat izpnala iz Bleda ter ura namignila, da ffa bo dala intonirati, c© 8i ne bo sam poiskal etanoTaliSča, ki bi bilo vladi boli po goda. Tako ae je moral preseliti Sekovanič v Zagreb. Pri tem se je izkasalo, da je jrlavni vzrok konfinacije v tem, da se je bil njegov sin že pred leti preselil v Srbijo. Da^iravno oče v to ni privolil, je moral biti venđar na mesto sina kazno-van. Po dolcem molkn Se nisal sin Is Sviće karto, da ie zdrav. To je sađo-stovalo policijskim duhovom pri c kr. deželni vladi v Liubliant da ie prefna-la t Bleda moia ki ie živel 38 let ▼ tem kraju in ni imel nikdar ničeaar opraviti m poUcijo. * Občni zbor „Siovenskejlatke44. Izrednl občnl zbor »Slovenske Matice« se je vršil danes ob 5. popoldne v mestni posvetovalnici. Bil je jako mnogobrojno obiskan. Podpredsednik Peter vitez Oras-seli otvori občnl zbor, konstatira sklepč-nost ter predstavi zastopnika oblasti koml-sarja dr. Gersinicha. Predsedujoči podpredsednik nato na-daljuje: Ce je kdaj zaslužil kak občni zbor ime izrednega občnega zbora, gre to ime temu občnemu zboru. Kmalu bodo pretekla štiri leta, odkar se je »Slovenska Matica« sestala zadnjikrat na zborovanje. Po Stiri-letni suhi, žalostnl dobi, smo se danes zopet pnrtč zbrali, da položimo temelj novemu delovanju našega kulturnega društva in da ima odbor priliko povedan* kako stoji z društvenim delovanjem sedaj in kako bo v bodoče, da bo redno delovanje »Slovenske Matice« zasigurano«. Pozdravljam zborovalce, da so se v tako izredno lepem številu zbrali, v prvi vrsti pa pozdravljam dragega nam gosta« zastopnika »Matice Hrvatske«, vsetiCiliŠke-ga profesorja dr. Milana Šenoa. (Klici Živio!) Vselej so nam bili zastopnlki brat-skega hrvatskega druStva mili gostje, dragi in mili posebno še danes, ker nam ie gost dokaz, da ta neprostovoljni Stiriletnl pre-stanek delovanja našega društva ni ohladi] prijateljskih zvez med Hrvatsko in Slovensko Matico. Omenil sem, da ima današnji isrtČsA občni zbor v prvi vrsti namen omogočltl plod ovi to redno delovanje. Gospodarske razmere društva so danes tako urejene, da bo delovanje omogočeno, kar je bilo mogo-če, smo resili. NajveČja škoda, kl Jo Imamo vsled prestanja druitvenega delovanja, je pa duševna, ker se tri leta ni v drnStvu nič delalo. Sedaj pa se bo lahko zopet pri-če!o z izdajanjem knjig ter priČenjamo m delom na nov račun. Omotno stanje društva je relativno ugodno vsled tega, ker štiri leta nismo Imeli sicer običajnih izdat-kov, marveč samo dohodke. Tuđi smo do-živeli, da so se Člani prav požrtvovalno to-kazali napram našemu društvu. Upam, da si bo »Slovenska Matica« ohranila naklonjenost in da bodo k dniStvu v enako mno-gobrojnem številu pristopali člani, kakor do sedaj. Ker stojimo danes nekako na razpotiu med staro in novo dobo, se mi zdi umest-no, da se spominjani izgub, kf so nas za> dele tekom 4 let Naše žrtve so velike, vseh ne morem na šteti, ker mi manjkalo podatki, ki so 51 e deloma tuđi pod zlo. Izgubili smo pet odbornikov. Umrli so nam pisatelji Maselj, Trstenjak InKo-der ter profesor Perušek; na bojnera pelju je padel odbornik profesor Podboj; žrtev vojne Je bil rudi naš revizor Pav-č i č. Med vojno je umri tuđi naš častnl član Andrei baron W i n k 1 e r. (ZborovalcI vstanejo.) Izrekam na tem mestu žalost našega društva nad temi izgubami ter bo društvo ohranilo preminule v trajno blagem spominu. Za overovatelja zapisnika današnje seje imenujem gg. po slanca RI b n I k a r-j a in profesorja Juga. Na dnevnem redu Je v prvi vrsti poročilo o zvišauju letalne in ustanovnine. Profesor J. Breznik Je utemeljeval nato potrebo izpremembe pravil, kl se Je izkazala ne Ie z ozirom na delokrog »Slovenske Matice«, marveč tuđi z ozirom na njen ustroj. Naloga odbora bo, da vse če\1e, dr. Fvan P r I -i a t e II, kustos dv. knjiž., Dunaj, Milan P u c e I i, pisateij, dr. Vladimir Ravni-hir, drž. poslanec dr. Gvidon Sa jo-▼ I c, profesor. Ferd. S e i d I , vladni svet-nik, Novomesto, Andrei SenckovIČ, ▼fadni s\'etnik. dr. Janko § 1 e b I n g e r, profesor. Ivan S u b i c vladni svetnik, dr. Ivan T a v č a r, ljubljanski župan, ing. Jakob Turk, ravnatelj, dr. Alo!zij Zalo-k a r. zdravrik, Ivan Zormtn, posestnik, dr. Jak^b Zmavc, orofesor, Valentin 2an, fin. svetnik In Otrm Žu p a n či č, mestnt arhivar. G!a*ov je bilo oddanlh 769 !n Ie bfla *9M cornia lista skoro S9?1asno sprejeta. samo prf 5 kandidafih fe diferfraTa na en *las. Za prerleđmlee rahinov so bili fn-o-ljeri! -še, kakor % željo, da bodi »Slovenska Ma-ttca« moČna In srečna, da naj ji bo usodt mlleisa! (Klic: To Ie fe politično!) Novim voznikom naj se posreči vztrajati z vozom va pravi poti. da se uresniči mola felia: »Slovenska Marica« vivat creseat florett! 22?orovald so se nato razsli . . . Kako so proganjali naše učitelje. (Tnterpelitna Jiuro«Iovajiske^a kl«a« do celolnione vlade.) Učiteli Anton Oabere je MtcI đolffo let pod tež&vnimi razmerami na radnih ine«tih. na ćadnie v Kapljah na tutnem ©tajerakem. Kmeta Simon Plavžak is permotnji« !n Juri! Flacher ls SiteŽa, ki stn učitelji n o*ebno frrtila raradl ttasni, ld sta Hh dobila TBl«đ nemarnosti, ker «t* neredso ooSiliala rroi« jbtroke t golo. sta učitelja Gaberea kon-mem avgnsrta 1914. nasn^nila, tok da i* ^veleizdajnik. Z% T>taiakeKa okrajneitm glaTarja drjja Neto I i ciko j« bila ls OTađba dovoli dokaza, da Ie dal u£it#-Ua po 2 oroisUdli aretlratL Pri \*m ia- rrtena hiSna preiskaVa ni imala noto- * nega uspeha. Kv aćiteliere soproffa al bilo doma. to preotl obav orotatka* da nai m«lo podalcaU, da aw wnm aJaaora ietuu ker i* tmml dam* I m*l* •tveke, ki jih ni hotol patiti mm Nlkffov« proinie 6o bil« aamaii ft ma. ki !• bila polec te«a ▼ drmnem ataan. Je> naila •roje 3 otnk» same dom*, oteta pa 00 eskortirali kot aločinea ▼ Orsdae Tam je ležalo 10 lhuži ?8q* obatcajoa luk-nji v najdMiiiaki Prolos im anerjal •roje Žrtve a »windisefce Vaterlands-▼erraterc, Grinje, psi in itd. Hrana ie bila nevžitna. Pritožiti ee ni bilo mo«&-če. Ubotn uči teli ie moreJ anati na golem kamnu in bre« odefe. Pne 8. oktobra 1914. ee je preiskara u« ta vila, ker »e je iskazala oopolna nedolino*t r. Gaberca. Telesne in materija Ine 00? ledi ce pa so ostale. Med tem nra ie bil zbolel 1 otrok za božiastio, novembra ran ie žena rodila otroka, mati in otrok sta vedno bolehna, kar gotovo ni čudno vsled strašnesra razburienia in velike bede. ki io ie nboga tena prestala. Furror. n. H. — V P r a g 1, 27. febr. V zadnjem de!u svojih čhnkov o delovanju Nemcev v čeških deželah sein orr.enil, da namcumštvo, katero voui-o oJločni Germani, rajše pusti, da r,2 p 1 emog uni*!, nec:o da Dl Ka doMle če*ke obline. Ravno te dni pnročairj listi, da se je premog, kl ie nagromaden pri Ustih na Labi, sam vnM in da ne preo5t?Ja drueega, ne^o da se po^olno-?r a urici. Tesa premoga je bilo ca. 200.000 vatronov. V kulturnem oziru ne delajo Nemcl dru^aoe in Vi ia Koroškem, $ta-jerskem in na Kr.inj^kem ve^te ravno tako dobro kakor mi. kako razumeva-jo Nemci kulturo. Sola in cerkev sta iim Ie sredstvo za germanizacijo kakor v časih Frankov. Popolnoma nič nišo napredoval!. Vlada seveda dela kakor hočejo Nemci in še več. Duh, ki je se-daj uveden v češke $ole, provzroča, da »;e Hndstvo obrača od sole in nima za nk> in:cre?a. Moravski Solski naizornik Je konstatira!, da se že pojavljaio v §0-lah »vale^ni idioti*. Otroci ne vei!o, koliko je dvakrat dve, vedo pa, kaj je top, granata, bajonet, kako se ubijalo Ijudje, da je junak, kdor ogoljufa ali ubije dru-cresra, Torej imamo Že »vojno Idijotsko kitltnro«. Prasko nemško univerzo bočeio Nemci prenesti nekam v »svojo« pro-vinco. AH komaj $0 začeli o tem govoriti, se Že preprirajo in se ne moreio dogovoriti, v katero mesto bi prenesli to svojo univerzo, ker hoče biti vsa-ko »kerndeutseb«. Ne som pri tem niti orncnjal neverjetnesa ra\iianja Nemcev in vb.de glede zapu^čine dr. Koh-na za češko univerzo v Brnu, ker se je že dosti o tem pisalo, niti ne razmer, v katerih živijo na Dunaju čehi, katerih je 600.000. pa so brez Šol. Kdo je kriv, kdo povzroča to krivico? Ljudstvo je indiferentno, navadni Nemec si ne more predstavljati, da bi mogel ek'vistirati brer CeSke. Hujskanie povzročuje avsntgarda Wolf - Heilin^r, fili?a!ka £. Reventlowa iz Berolina in to so vladni ljudfe, vladajoči element. Kriva vse-?a tesja je samo vlada, Dunaj, kakor ima vlada v Svici zaslu^o, da so tam harmonične razmere. In ravno tista vlada, ravno listi eksponenti vsenem-škfh anekisenistov Tirpitza, Reventlo-wa itd. hečejo seđa], da bi se mi ž nji-mi pogajali za preureditev Avstrije. Ker mi vemo. da se oni ne bodo nikdar spremenili, si borno preuredili po last-nem pravu vse razmere sami z lastno pomočjo. Od njih ne smemo pričakovati niče^ar, pri tem pa nikakor nočemo biti krivični napram nemškemu narodu. Hrvatski sabor. />. Zatreb, 27. januarja. V današnji seji sabora je bila najprvo na dnevnem redu zakonska osnova, da se mesto Karlovec uvrsti med mesta prvega razreda ter da bo direktno podvrženo vladi in ne županiji. Referent dr. Kurschner poudarja veliko važnost mesta Karlovca za trgovino in promet, kakor rudi njegovo na-cijonamo zavest in patrijotično vlogo za časa najhuišega absolutizma na Hr-vatskem. Poslanec Gustav Modru-Šan, župan karlovškega mesta, po-udaria, da ima mesto eno najmoder-nejših električnih central in dela sedaj z velikim nacrtom kanalizacije na to, da u5tA'ari t-dne temeHe za svoj indu-strijalnl rarvitek. Želi. da se v Karlovcu osnuje velika županija in uvede sodni stol. Osnova je bfla sprejeta v Drvem in drugem čitanju. Nato se preide na razoravo o nuj-netn prcdlojru dr. živka P e t r i č i ć a (Starčevičeva stranka prava), kl poziv-l|i bana, da suspendira naredbo biv-Sefa bana baront Skerlecza, s katero je bil suspendiran zborovalni zakon. Njegov predlog podtrfrata tuđi desl-đenta koalicije dr. Budlsavljević ta Vatertlaa PrIbičević. Govornik dr. Zrvko Petričič pravi, da je v AvattUi iborovalno pravo že sopet »veljavijeno. Sklicnie se na izjavo urota Ctemina v Đrestu Litovskem, ki je rakeL da hočejo narodi v Avstrifi svo-io aamoodločbo vršit* ustavnim potom. Upe* da Ko ta vlada, ld se imenuje n a-rodno, zakonu dala sopet njegovo ▼•Havo. Ban Alton pL Mihtlovlch od-ktanja nujnost pred!o«n. Pravi, da je sakou suspendiran vsied ▼ Ojne* a vojna !• traia. Vlada ne srne pozabiti na momenta, kl za-hi«vaio omciitcv sakooa o aeatajaaja. AH vlada je pripravljena na odpravo I omejitve, kakor hitro bodo za to poda- | ni prcdpogoii. (Burni ugovori pri Star- i čevičijancib.) \ Poslanec dr. Kovačevih (Star- • čevič.) napada bivšega bana Skerlecza, ki ni imel pravice, ukinuti zakona za vso Hrvatsko. Poslanec Hrvoj (Stare.) govori vrlo oštro o gaženju ustavnih svobo-ščin na Hrvatskem. Pravi, da narod zahteva svobodo zase. Gine povsodi v prvih vrstan, kamor ga postavijo, kakor Francozi svoje črnece, doma pa mu ne dajo pravice, da svobodno govori o sistemu in svojih potrebah. Ves naš narod od Triglava do Drine in dalje zahteva danes svoje ujedinjenje. Ta ideja se širi in nikdo je ne bo mogel uničiti. Potreba je narodu dati mož-nost, da mu odgovorni možje razias-nijo to idejo, da združijo narod. Tako se bo narod obvaroval revolucije mitraljez in pušk. (Med njegovim govorom je prišlo do ostrega prerekanja, katerega sta se udelečila s strani koalicije po?1. Wilder in dr. Paleček.) Za nujnost govorijo še posfnrsec J a 1 ž a-h e t i č (kmečka stranka), posl. B u d i-savljević (desident\ poslartcc dr. Kiš ^Frankovce) in potem zopet predlagatelj dr. Živko Petričić, ki očita koaliciji, da se iz strahu skriva za bana in nima popruma, da se zavzame za to stvar. Momenti, o katerih govori ban, se diktirajo od zirorat, protivi'o pa se demokratizmu. Ako ti momenti ne delujejo v Avstriji, zakaj bi delovali na Hrvatskem? Dr. Wilder (koalicii.) kliče: Vi bi nas denuncirali! J a 1 ž a b e t i ć Vi se sami denuncirate. Pri poimenskem glasovanju je v e-čina nujnost predloga od-klonila ob burnih krikih in prote-stih s strani opozicije. Pred glasovanjem sta odšla iz dvorane dr. Š urni i n in dr. L o r k o v i č. koalicijona-ša, kar je vzbudilo posebno pozornost. Prihodnja seja jutri ob 10. dopol-dne. S stališca politične krize je bila današnja se*a izredno interesantna, ker se vidi, kako se na vlado in sabor vrSi od zgnraj pritisk in kako se bojilo dati narodu po tolikem trpljenju naj-primitivnejšo ustavno pravico. llusfplia nrrširavPp-jino. Dtinaj, 28. februvarja. Na interpelacijo drja V/eisskirchnerja je odgovoril ministrski predsednik vitez Seidler na koncu današnje seje gosposke zbornice tako-le: Takrat, ko sem podal svojo znano izjavo poslanski zbornici, res nismo nameravali nastopiti v Ukrajino. Takrat smo smeli kolikor toliko domne-vati, da na podlagi v tem oziru vladajo-čega odkritosrčnega sporazuma z Nem-čijo in na podlagi pogodbe z Ukrajino, moremo varovati v prvem trenutku svoje interese na polju prenrane z živili izkljuČno z administrativnimi koraki. V tem oziru smo storili vse, da čim prej spravimo dobavo živil v tok. Armadno vodstvo daje na razpolago transportna sredstva in moči za obnovitev prometnih potov preko meje. Enako se je pripravila čim hitrejša organizacija tran-jporta preko Crnega morja in Donavb v kolikor se je to sploh dalo storiti, predno spoznamo situacijo v pristani-5čih iz lastne izkušnje. Tuđi se je pripravila potrebna organizacija naše trgovine. Strokovnjaške firme, med njimi pred vsem take, ki so prej delovale v Ukrajini, bodo prevzemile blas:o ter bodo stopile v stik s poljedelskimi in tr-govskimi organizacijami v Ukrajini. Vse to se na Dunaju in v Budimpešti prav obsežno pripravlja. Akcije naj se vrše skupai z Nemčijo. Taki koraki seveda zahtevajo precej varstva prometa in tuđi v avstrijski javnosti se je slišal dvom, ali je mogoče kaj doseči brez naše pozitivne moči. Od takrat so se izgledi bistveno Izpreme-n i II. V raznih krajih Ukrajine je prišlo namreČ do dogodkov, ki so dali Nemčiji povod, da v varstvo nastopi s ?>osebnirni koraki. Z ozirom na te dogodke pa je ukrajinska vlada tuđi nas zaprosila prav nujno in zadnjič z naj-večjim naglasom za podporo. (Čujte, čujte.) Pod temi pogoji ne moremo odreci posredovanja. fPritrjevanfe.), kaftl sicer si moramo sami pripisati, če Ukrajina ne bo mogla izpolniti svojih dolžnosti, ki jih je pre-vzela nam nasproti. S tem je dana za monarhijo potreba aktivne udeležbe. Ta udeležba pa je samo akt od druge države zaprošene in v lastnem interesu dane pravne in upravne rr»oči. fPritrjevanje.) Donat, 28- februarja. Armada feld-maršala B6hm - Ermolija je začela prodirati proti meji. Vzhodno od črao-vic so začele naše čete one pozicije, ki so jih imeli Romuni zasedene po odho-du ukrajinskih čet ko so Ukrajinci po mirovni pogodbi zapustili naše pokrajine, Dosedaj nismo zadeli ob odpor in ni prišlo do bojev. Akcije naših čet se udeležuje tuđi ukrajinska legija. Kako dale? smo prodrli sedaj, se ni mogoče poročatf. f uhVtef? nf\ nlttihii JliAIQli9irR«fl ^sr>evki na nas'ov rir. ^IC|3I DBLCl I Viktor S«5nik. T/ubifena . V' ' ' Dalmatinova i«!, msaraa _^dr. TrilicnL Nemci pred Kijevom. Diinaj, 29. februarja. Včeraj so do-speli Nemci pri svojem prodiranju v Ukrajino tik pred Kijev. V par urah bodo vkorakali Nemci v to mesto. S tem bi bili boljševiki v Ukrajini odločilno poraženi. Samo v jugo- zapadni Ukrajini, v Podoliji, ima-jo Ukrajinci še večje število pripadni-kov, ki stoje na visoki planoti severno od Dnjestra ter med Dnjestrom in Prutom. Oni imajo v rokah železniško pro-go Zmerinka - Prokurov, ki prestopa pri Podvoloczvski v Galicijo in Crto Mohilcv-Lipkani, ki prehaja pri Njovo-selici v Ukrajino. Imajo tuđi zasedenih že nekaj mest Naša železniška zveza z Ukrajino je vsled tega pretrgana ter ni mogoče dobiti živil. Poleg tega sku-šajo uničiti velike zaloge žita. Na Estonskem in v Livlandiji so Nemci za-sedli Kolivan, Jurjevo in Pskov. To je začasno konec njih podvzetja ter so začeli pokrajine za seboj očiščati bolj-Seviških Čet. Tuđi je treba nemškim če-tam oddiha. TUĐI FINSKA KLIČE NEMClJO NA POMOČl Berolin. 28. februarja. (Kot. Ttrađ.} Wolifov urad poroča: Kskor slišimo, so izročili tukaišnji poobl&.^cenci finske vlade nemski vladi oticijalno prošnjo finske vlade za pomoć. Po03]snia v Brestu Litovskem. Dunaj. 2&. febr jar ja. iKor. urađ.) Iz Brenta Litovskega: Rusko odposlan-stvo priđe danes popoldne k zopetnim mirovnim po^ajanlem v Brest Litovski. V odposlanstvii so: Sokolnikov kot voditelj, notranii minister Petrovski. Či-čerin in Karahan kot njesrova sotrud-nika, Joife, AIekse.ta7. sotrudnik kme-tiiskega ministra, admiral Altvater. Da-nilov, Adfllsk in Lipski od generalnega štaba in Tereterković, kakor tuđi po-tiebno štovilo tajnikom in steno#rafov. Dunaj. 28. februari a. (Kor. urad.) Iz Brest a LitovskG£ja: Ruska delegacija pod vodstvom člana centralnega ko-miteja delavskih in voiaskih sovjetov Sokolnikova je do3pela sem danes popoldne. V predpogovoru rjredsednikov delegacij četverozveze s Sokolnikovim se je doirovorilo, da se prično mirovna posjajania v plenarni seji jutri dopol-dne ob 11. uri. Stockholm, 29. februarja. Nasprot-stvo med Ljeninom in Trockim vedno narašča. Ljenin je že dolgo zahteval na-daljevanje mirovnih pogajanj v Brestu ter prinaša sedaj v »Pravdic silne napade na Trockega. RUSKI VOJAKI NOCEJO NA FRONTO. Lugano, 28. februarja. (Koresp. urtd.) »Secolo« poroča iz Petrograda: Skoro vsi petrogradski poiki se branijo poslušati ukaz ljudskih komisarjev za mobilizacijo. Pravijo, da jim je Ljenin obljubil mir in samo zato so ga podpirali. Nekaj oddelkov preobraienskega polka je bilo že na kolodvoru, tam pa so imeli zborovanie ter skle-nili vrniti se v vojašnlco. Glasom petro-gradskega poročila »Corricre della serac % dne 26. februaria, odhajajo vojaki iz Pe~ trograda v prenapolnjcnih vlakih, toda ne na fronto, marveč v nasprotni smeri. Lugano, 27. februarja. Kriljenko ie v izvršilnem odseku sovjeta sporočil, da ruski oddelki nikjer ne poskuSajo ovirati prodiranje Nemcev. Niti bogatega železniškega materijala ne poskušajo resiti. Težke baterije so izgubljene. Mornari! zapuščajo vojne ladje in jih prepuščajo vojni usodi. V Pskovu je bilo velikansko skladišče vojne-ga materijala, živil, orodja na 100 In 100 baterij in silno mnogo municije. Vse so dobili Nemci nepoškodovano. Ruska garnirija se je po par strelih umaknila in ni niti raz-drla 2elezni5kih prog. Pri moblliiaclii, ki je bila poskušena v Petrogradu, se ie oglasilo Ie malo vojakov, večinoma pa neiz-vežbani delavci, vsega skupa) bal© 10.000 mož. V raznih delih mesta je prišlo včeraj in predvčerajšnjim do streljanja. Lakota narašča. Bern, 28. februarja. Zatrjuie se, da nameravata Ljenin in TrockIJ odstopit! ter da bo zopet sklicana konstituanta, ld bo prevzela oficijalno zastopstvo Rusije na-Dram centralnim državam. Ljenin !n Troc-\d] se bosta popolnoma posvetila organizaciji vojne proti nemSkema imperijalizmu. Za obnovitev carstva. Stockholrn, 28. februarja. 01 asom poročila »Izvesti]« se Je postavil Aleksejev na čelo akcije za obnovitev carstva. Alekselev namerava, če Ie mogoče, poraziti maksi-maliste, proglasiti nekega člana hise Roma-nov za carja ter pretvoriti Rusijo v kon-stitucijonalno demokratično monarhijo In nrevzeti reor^anizaclfo ruske armade. Aleksejev je za takojšnji sklep miru. Pogafanfa i Romunlio. Dunaj. 28. februaria. (Kot. nrađ.) Iz Bukarešte: Odkar so došla odooalan-stva četvero zveznih držav v Bukarešto, so se vršili neobvezni pogovori z generalom Avarescu. V emislu dogovora na feh sestankih ie imel errof Czernin 27. februaria na delu Romunije, ki ie še za-sedpn po romunskih četah. Dogovor s kraTiem Ferdinandom. Sporazumno z zavezniki ie prof Czernin naznanil kralju pogode, pod katerimi je četvero-zveza pripravljena, skleniti mir z Ro-murtiio. Krali si ie izĐrosil Časa za pre-roislek ki ee mu ie dovoliJ. Od ođeovo-ra bo odvisno, ali bo mogoča mirna r#-šitev. Japonska bo Inter* venirala? London« 28. februarja. (Kor. tiradi Reuter: V vplivnih japonskih krogih o franeoski inicijativi za akcijo Japonske vzpričo ruskesra poloma ni nič mano. Najnovejših dosodkov v Rusiji pa pozorna Japonska ni prezrla. Nemški pohod v Rusiji je ustvari! za vse zavez-nike, ki imajo na vzhodu interese, po-Dolnoma nov Doložaj. Najno-ve]?I razvoj degoćkov v Rusiii, razšir-jenjc Nemčije na vzhod v Rusiio in Azi-jo, vsebuie za Japonsko silno iresao nevaroost Položaj zabit- 50- 5tev*_______________________________ .SLOVENSKI NAROD*, dne 1. marca 1913. _______^^^___________________Stran 3, va resno pozornost uradov v Tokiju In japonskega ljudstva. Zasedenjt Pctro Erada bi pod sedanjimi okolnostmi po-menilo, da je Ncmčija oddaljena samo en mesec od Vladivostoka in da bi se mogla nemška m o č v 5đo 6 tednih razširiti prekovse Sibiriic z njenim bogastvom živi] in drugih zalog z njeno municijo in s sibirsko železnico. Novi položaj Je torej za Japoncc vele-v a ž e a. VVolffov urad pripominja k temu: Nerazumljivo nam je, kako naj o*roža naše prodiranje v Rusiji Japonsko. V resnici gre samo za poskus entente, da bi vznemirila in nahujskala Japonsko. Zlasti se trudi v tem oziru Francoska, kar je sklepati iz nekaterih znakov, ki sa nastopili zadnji čas. Pariz, 27. februari a. (Kor. urad.) »Petit Parisien« piše: Japonska si pri-držuje energične korake, kakor hitro se sklene mir z Rusijo. Japonska je mnenja, da mora storiti v smeri proti Stbiriji m Uralu korake, da zavrne nemške poskuse. polastiti se bakrenih in platinskih rudni kov v Uralu. Rotterdam, 28. februarja. Uvodnik lista »Times* naznanja, da bo Japon-ska nastopila v ruski Aziji. Pariz. 27. februarja. »A^encc Ha-vas* poroča iz Tekija z dne 2A. februar ja: V odgovoru na neko interpelacijo je izjavil zunanji minister v poslanski zbornici, da si je težko napraviti pravo sliko o sklepu miru med Rnsijo in centralnim! državarnf. Ce se bo mir res sklenil, bo storila Japonska vse korake, da bo obviadala položaj. Treba je bi!<% da ie odpotoval japonsk? ve'enoslanik iz Petrograda. ker ie bil položaj tim zelo nevaren, kar na še nikakor ne po« meni preloma z Rusijo. Z AnglHo. z Ameriko in drugimi zavezniki obstofa 1 p^polcn sporazum glede vprašanja ru- I skega separatnega mini. Dogodki na botiScih. NAŠE URADNO POROCILO. DunaJ. 2S. februvarja. (Kor. »irad.) Na posamezn Na boiišcih nič novega. Aneriške ladj«. Oitawa, 27. febniarja. (Koresp. urad.) Drža\*ni municijski urad je sklenil pogodbo za lesene in jcklenc ladje v mesku 64"» mi-lijona dolarjev, H se bodo zjradile v kanadskih ladjedelnicah. — Obupni klici iz učiteljskih rr»t Učiteljsko društvo kranjskega okraja je odposlalo c. kr. deželni vladi v Ljubljani sledečo brzojavko: Učiteljsko društvo kranjskega okraja prosi c. kr. dei. vlado, da naj resi učiteljstvo po-gina. S svojimi sredstvi, ki jih ima do-volj na razpolago, naj prisili deželni odbor, da ta izplača nemudotna državni nabavni prispevek ter nakaze povijano draginjsko doklado, kakršno ima- < jo državni uradniki. = Pododsek vntorefske^a od se ka : je ime! 26. februvarja sejo pod pred-sedstvom poslanca J u k 1 a in se ie ba- ] vil z novim nacrtom vinskega davka. Porcčal je poslanec T e 11 s c h i k. Kakor znano, je svoječasni vladni na- j črt ki je hotel davek naložiti kar pro- i ducentu (32 K!), padel. Zdaj je poslanec Teltschik predla^al načrt, ki nosi i vse slabe znake kompromisa: zdai naj i bi se davek sicer pobiral pri kupcu, a < vseeno bi se pri producentu naredilo i mventuro (napoveđ) in bi moral proiti- 1 cent za vse, kar ne proda in kar mu ni i vsled posebne obljubljene naredbe da- i no na prosto, plaćati davek sam. Slo- 1 venski poslane! Jare, Roškar, i B r e n č i č so nastopili oštro opozicijo i tuđi proti novemn nacrtu, ki ima skoro 1 vse hibe starega. Pri poslancih iz NižJe i Avstrlie ni bilo več videti onega odpo- 1 i ra kakor poprej, Tirolci in drugi Nemci (slasti iz Štajerske) pa so dali poziciji popolnoma prav. Oštra kontrolna naredba, da &e vino pri producentu zape-Ctti. je 2e v prvi pododsekovi seji pad-ta, ko je poslanec Đrenčič zaklical vmes, da naj potem raje kar vse vinograde zapečatijo. Vlada je nato predlagala, naj se pri vino&radnikih samih vina ne pečati, vztraja pa pri tem, da morajo napovedati pridelek. Slovenski poslanci so navajali same stvarne argumente, zakaj bi novi davek ravno kmetom na jugu, kjer je nepopolno kleta rstvo in so slabi sodi, bil v toliko škodo. Pri ceni do 3 K za Hter nai bi novi davek bil enakomeren za vsć kako vosti vina! Slovenski poslanci so opozarjali v!adot kako malo delavskih mo^i na razpolazo je dancs vinosrad-niku. kaj pa bo sele po vojni. Će se ne bo moglo delavcu nuditi dobre hra: z vinom (ne pikolitom), ba to se te~je. Fn to ne bo v korist polj^destva, ne rostooati, išćeio druide poti. da bi pritisni!! vksakejra. fcdor podplše juirorlovansko deklaracijo. = Berol'nski Vs^nernci vrotl jni?o-slovansld državi in avtcnoajlU. 3c ro-!inska »Deutsche Tn2resre!tunsr« s rra-vo ctozo c'^e o možno«ti jusroslovun^ke države, ki bi tndi v m?Vi Avstrlie t>c-menjala popolno odrezanle Nemcev od Jadranskega morja in s tem uresniče-nje ententnih načrtov. S slastjo objav-Ha »D. T.« proteste nemSkih volk.^ratnv na slovenskem ozemlju ter pristavlja: NemSki narod nikđar ne sme dovoliti ustanovile samostohe ju'-rr^lovanske držsve, niti v formi kronovinske avto-nomiie = Pofiakl fn nem?lcf neodvisni so-cfalistl o m?ra i Ukrafno. Knkor poro-ča »Vorvarts^, se je v debati o mirovri pogodbi z LTcrajino, ki se je vršila v nemSkem cJržavnem zboru, izjavil Po-Ifak dr. Strychel med drugim takole: Potjska tragedija je v te] vojii največia, ker so sinovi po'jskesra naroda, razde-liene^a v treh razdelitvah. bih nris;?je-ni, da se borilo drus: proti drijemu. S poljskim narodom in s po!j?ko zerrljo se ie v Brestu Litovskem postojalo kakor s knočlisko robo. Potem pa govorilo naši drživniki o samoodl^chi naro-dov. Trebali bi odkrito priznati: Kndar se Čutijo stebe, srovorljo o svobodi In pravici, kadar se čutijo močne, žvižcajo na vse. Neodvisni socijalist dr. Cohn te dokazoval lažnjivost teorije, da bi bnl-t\lk{ baroni hreneneli po Nemciji. Iz teh kromov izhaiajo najhuj^i predsitav?-telji caristične^a režina Pennekampfi, KauTb^rsi in Ptewei. Nemčije so se 5TK>mni!i ^e Ie sedai, ko jim pori po:? no^rami. Takozvani pozivi na pomoč iz haltfških pokrajfn so ^aino izgovori za aneksije, ki so že c'avno nnprei skle-rjftne. Mir na vzhodu naj cenfr?lnim dr-Eavam Ie omo^oči, da zapadnim drža-iam dtk^lra'o nasilni mir s pomočjo velike ofenzive, ka*ere prićakufeto z ^ro-ko vsU ki čutijo človeško. Na§i držav-uki hočsjo razrravljati Ie po metodah prnskeira militarizma s tern^ da to!-;ejo s pestmi po mizi. Pa naj izkopljejo zakopov in jarkov kolikor hočejo. iskra ^nske revolucije jih bo vse preskočila. Blagoslovljen bodi čas, ko bo narod ?roti vladarjem in proti državnikom 7Zt\ svojo usođo v Tastne roke.c — Iz-vajanja poljskega in ?^>cijalističnega govornika so izzvala v zbornici veliko >gorčenje. = HeHffnc in ruski «ir. »Wesl-ninster Oazette«, otidjalno glasilo aa-rleške viade, piše: Nemčija ne more >ropat! vzhoda in pričakovatl lahke^a niru na tapadu. Ako nemški narod odo->rava to, kar se vrši na vrhođ« v nje-rovem imenu, se mora pripraviti na to, la bo trpel kazen podavanja vojne in x> dobil zaprta vsa vrata za spravo i Inigimi narodi. HertHn« je rekef, da ra-rezniki vedo, za kake pokoje bi bila femčija pripravljena, stopiti v mirov-la pogajanja. Nasprotno, mi ne vemo I ličeav. Nemala JA niti Mjnajg poka- I zala, da je pripravljena sprejeti katerl tinned novih principov, katere smatramo kot potrebo za bodočnost politike in sveta. Nemčija hodi dalje staro pot, ki Do naši sodbi pomeni nove vojne In težko oboroževanje. = Araada brer dnlt, V zadnji seji italijanskesra parlamenta je hotel gene« ral Pistoja braniti Cadorno. Vsa zbornica je bila vzburjena, Pistoja pa je iz-vajal, da je general Cados na zadnjih deset mesecev vstvaril povs-jm Uk boj pripravljeno armado, ki je bila povsodl občudovana. Cadorna ic pač mogel vstvariti veliko armado, ali du5e ne more dati armadi generalissimus. Ta orazka je izzvala velik hrup posebno na skrajni levici. Z Goriškegfa. 27 februaria, 'Af»rAvizAi»ijft Ka G q r i i k o-Gradiičaniiko. Aprnvizarrlska ko-m.-iin za fror'r*;o Gradišćansko nrič-ne aoiovati, knkor čuiemo 1. mnrra t. 1. Naeeloval bo knmiaiii oont« Drindini-vlartni komisar v Gorili; orldelien mu bo komercijalni vod i a in r,a«*topnik de-zelnc-jra odbora. Tei deielni komisiji boiio podređeni okrntni odbori in tem ob&nftki; elane bodo no^o^ila okrainu elavarstva oziroma obftin.ski za-^toni. Kaj pa ie z znhievo msih županov glede ai>rovifacije?! Stavilo orožnikov e*» pq-množi. Po norM.*.niih med domobrrn-skim in voinim minUtrstvom se ie do-se^lo. da se Domnoži število orožnikov za varsivo imetiei. Peželnemu orožni-žkc*mu poveljništ^ v Trstu bo prid"e- Mfiiih t-.o 33 mož, ki nastopiio svojo službo te dni. K e k i Italiian i« Gorice oni mije razrnere v mestn. katere \*> ob-čntii, ko se io vrnil v avoj roistni kraj. Pravi, da so razmere v?e drue:o nero npcinf. Gori^nrn". ki prihaiaio v me?vrtnecra mestac ven. nazai v mesrlene kraie na Kranjsko in Štajersko. Gorica ni s?imo razbito mepto, ampak tuđi kar ie se ostalo, erozi. da se podere. Zade-la na io ie tndi bolezen, ki vlada ta oko-li r.ov?odi. to ie pomanjkrnie živeža. Cj-rdno ie in skoro neverjetno. Par sto ljudi treba nasititi, pa niti tesra ni, niti toiil-o dobre volie ni. Cvete pa ode« ruštvo . . . Iz Brd. Offledal sem si osrednja in zapadna Brda. Ponovno sem čital o škodi v ^orižkcm "lesiu. Res ie ogromna, ali kej ie ta 5koda proti razđejanl okolici. Zato Pa treba pred v?em pomagati okolici; sai od naših okoMčanskih vaši j© žive]a Gorica, s kmetijo ie dobivala, svoi živež. Iz Brd smo včasih vozi1 i toliko blaga v Gorico in v Kr-min pa v dalipji svet. Ali sedaj n^ veni, Irai *e bo vosilo, trte so posekane. drev-ie nokrarjeno. po^ekaco. osriodano od koni in rr^ul. pežo;ni in dr/*ivni 5To=r>o-darji n-^j bi si ogledali tndi naša Brdr prj so jim Italljani pripravili lepe poti. da lahko pridejo do nas. Naša Brda so Ie za vipo in sadie. Al! vinogradi so pokvarjeni in Žlnhtno »adje ne bo teko b!tro rodilo, treba bo dela in stroškov. Turšica in pSeniea in krompir v ravnini, vsesra tega bo lažje pridelati, kakor pa naše vino in sadie. Ali kie «o nafri dolavci? Koliko iih sploh ne bo već nazaj? Iš^emo pomoCi. kličemo Io, nomagnite okolici, pomagajte naftim Brdom! Iz referata namestništve-nega pvp*nika Rebeka v seji >Deie1nega sosveta za obnovo G o r i s k ec. (Dalje.) Analoaren de-lolzrogu deže'neira- ?osveta ie delokro*: okrainih in krnjnih sosvetov. Obsioje iz §firih do desetih, oziroma štirih do šestih po politični okraini oblast! imenovanih utrokovnjlaških oseb in lmajo pvoja po«vetovania pod pred^eđstvom okra.ineea glavana. oziroma občinsko-tra predstojnika, ali nliju m 3 topnik a, ki sta ga ona Irnenovala. Ustrarianie okrainih in krasnih so-vetov naleta tapRtara na težave, ker v binu upposobljene osebe n?so na raz-polago. Nade jati pa »• je, da se ta ne-do^tetek odstrnni v kratkem in da tu okraini in krajni »o«veti za^no t ne-daljni bodočnosti s svojim rednim delo-vanjem v blagor đežele. PrehajaloC k razpravljnnju vpra-šanja državne kreditne pomoći, moram najnrei povedati. da bo ta pomoć ob-stajala v posojilih in snbvencijah. — Prva se bodo dovolievala od že usta-novljenega vojno - kredirnesra zavoda za južno vojno območie v oJcviru nie^o-vega statuta, iubveneije pa redno od namc«stni?tva. Se voda si vlada pridr-žuie pravico., do dovoliene financilelne nodpore. to je: ropoiiln in pub-?T>ci 'c. izplačuie Ie po đoprineseneni dokazu. da se bodo porabliala v določeni na-men. Tuđi bodo udeleženci obvezani, da doblieno zneske povrnejo na pođla-gi zakona o voinih daiatvnh. ali drugih prisilnih odločb. ker ne gre. da bi se državna sredstva zahtevala v namene bogatenja. Toliko v cploSnem. V poseb-nem pa prihajaio v po^tev: 1. tehniena ohnovitev. 2. poiiedelstvp in rosđ&r-stvo. in 8. obrt in4ttstriia i« trgovina. Kar se tiče tehnične obnovitve. te razlikovati, ali gre sa razdejana knetska pose^tva. nertne hiše cni$?ine. občin-ske sole. eerkvena ali žnpnijska po-•lopia. ali t*a»o«ta«e, O^aovo rmsdeia-mih knelikili poee^tv iirrštfe aaSeK* ma država. Tozadevna financijalna pripomoć bo obstaiaia ali v subvenciiah v gotovini, ali v materiialijah, ali pa me izvede gradba v lastu! režiji Lt v ix-jemnih slučaiih ob ugodnem premoženj-skera položaiu oakodovancev rooreio pri ti v postev no«ojiU vojno - kredit-ne?a »voda. Obnova in vznoetavitev razđejanih ■•einih hiš še ima izvršiti* kakor so že okolnosti, ali po državi, ali a pomoćno nosojila voino - kreditnega zavoda, dolini je za vzpostavitov raz-dejani grsjfičinskih uosestev načeloma dovolievati Ie taka poeoiila 'n so Ie v alučaiih posebnih »tvarnih škod dovo-ljevati delne subvencije. Kar se tiče komnetence. dovoliuieta subvencije v •plotnea: •) m TipostaTiter itaao-1 vanjskih in gospodarskih poslopii ▼ poaameineni slučaju: okrajno glavar-stvo do 3000 kron. namestništvo do 10.000 K; b) za nabavo stauuvanjskega pohiatva in hišaesra orodja v posamez-nem slučaju; okrajno giavarstvo do 1000 K, namesmiStvo do 2000 K. Dovo-Ijevanie večjih eubvendi pripada mini-strstvu za javna de1 . Mariborsko pismo. (Od našega dopisnika.) Maribor, 27. februarja. Dr. Oskar Orosel, »Mar-burger Zeltunit, ali: poglavje o vscnemški retiradi. Poročali amo. kakžno senzacijo >e Vzbudila na>a notica o dr. Oroslu med našim prebival-stvom. NaA bodoći gospod župan ie bil na nas silno hud in v prveru trenotku je baje tudj nekaj pretil, pa si Je pozneje premislU DaJ je pooblastilo gg. urednikom »Marbur-fer Ztltz.*. da ga pred javnostjo repari-rajo, se pravi: rehabilitiralo. 2ato je napisala »Marburgcr Zeitjj.« dne 26. iebru-! arja o njem notico, v katerl nas obvešča najpreje, da se je na5 bodoči g. župan bla-govolil v Ljubljani oženiti, nato pa, da si dr. Orosel iz naših očitanj »nič ne stri«, ker so neresnićna (!) in ker so *ten-dencijozno potvorjena« (!!) Scveda so ti naši napadi — piše dr. Oroslu »samo v čast, ker ga vsakdo pozna, kakor tud vsakdo pozna način pisanja tega (n ega) srboflhkega lista. Napad v »Narodu« je za g dr Orosla odlikovanje, kakor ga prejrne Ćastnik pred so-vražnikom in Ie »Nar.;d« s svojim napadom neprostovoljno prizna!, kakšna moč je v g dr. Oroslu itd.« Da, da: naši plsarji pravijo: »Angst hab'ma kane — aber lauf'n kemma zuU . , . Moči dr. Orosla pač nikdo resno ne vzame in popularen Je postal s svojim vsakdaniim izzivalnim vedenjem tako, da ga — razun pešČice njegovih vse-nem^kih tovarišev — ves nemški Maribor že danes za bodočnost kar najenergičneje odklanja. To se bode Še pokazalo, kaiti sodba nad njegovo javno in politično karijero je sklenjena, čeravno ga njegovi so-mišljeniki skušajo krčevito držati. Interesantno je, da mariborski vsenemški list v oni sapi, ko hoče popolnoma kot reresnič-nr> utajiti vsebino naših očitkov, vendarle priznava, da je na vsem nekaj, saj trdi, da so naši očitki »potvorjeni«. To je huda za-u5nica, ki so si jo gospodje sami prisolili. Sicer pa vzdržu'emo eno kot dru?:o in borno — težko, da bi bilo treba kal dolso Sakati — povedali, kar vemo, o priliki, kakor smo to obljubili, brez najmanjše ubla-žitve. Storili bomo to še tem raje, ker se-daj vemo, da bo to bodočemu našemu gospodu županu »zado^čenje, kot oficirju pred sovražnikom«. Smo radovedni, kaj poreko potem razni oficirji - prijatelji k temu svojemu »civilnemu tovarišu«. — Naš bodoči župan In državni poslanec advokat g. dr. Orosel si \t kot svojega zagovornika izbral »Marbur^er Zeitg.«. Čestitamo mu k temu, kot mu čestitajo danes po veliki vc-2in! vsi mariborski Nemci: »Marburger Zeitung^" se ie pustila svoj čas, ko se je KTadil ali imel graditi mestni vodovod — kupit!, da je delala propagando za gotove stvari. Graiki oArbeltenville«, ta krstni bo-ter \sch naših velikih vsenemških in nem-škonacijonalnih duSevnih velikanov. io ie zato krstU na ime — »Schmierol - Zeitung«. Sedaj je pač marsikomu jasno, zakaj ravno ona s tako vnemo nam nasproti zagovarja bod-»čega našega Župana in zakaj tako juni Sko — knajfa. — Mirno lahko trdimo, da fe ta npravičevalna notica, ki bi naj bila oprala nemško - nacijonalnega zamorca. dosegla viSek tega, kar Je bil na$ namen: blamirala ga ie še neprimerno bolj in dala Javnosti v zobe. kot ne kmalu kako drugo sredstvo. Skodoželjnost je danes sploSna, senzacija pa vsled te notice tolikšna, da bo co«p. bodoči naš Župan pač moral nekaj Časa fjočalrati v kopališču Gastein, če hoče, da se bo mej tem polegel vsaj najhujši oblak prahu. Mariborska javnost vidi v no-t!ci »Marbur^er Zeitg.« to, kar ie v istini: silno nerndno In popolnoma ponesrečeno rotfrado. ki vse, kar bi tako za boga rada utajila, Ie še z več»im poudarkom potrjuje. Kaj se god! na na§em c. kr. državnem pravdništvu? »Straža« poroča: Konfcrence dr. Duhač - dr. Orosel. Prijatelj lista nam piše: V pretek-Icm tednu sem imel večkrat opraviti v dru-gem nadstropju mariborske okrožne sod-nije. Slučaj je nanese!, da sem opetovano videl prihajati in odhajati vodjo maribor-skega nemštva dr. Orosla v sobo in iz sobe dr. Duhača. Moža imata skrivne politične konfcrence. Te konference so v zvezi — z nemško izjavo proti Jugoslovanom. — Kakor iz teh vrstic razvidno, ima »Straža« sve je konkretne informacije. Morda ve* kaj več in dobro bi bilo, da javnosti pove vse. Sicer bo zopet prišel gospod prvi državni pravdnik Verderber in z uradnim popravkom kril gosp. državnega pravđnika dr. Duhatscha. V ostalem smo pa zelo rado-vedni, kaj portče to pot gospod prvi drž. pravdnik. Zdi se nam marveČ nemogoce, da bi on o teh posetih in posvetovanjih ni-česar ne videl in ne vedel. Saj loči oba gospoda komaj dvroje sob. Značilna nestrpno s't. Pred par večeri je manjša slovenska družba v kavarni »Tercsienhof« zapela par slovenskih narodnih komadov. Večina sostov se je seveda radovala ubranemu oetju, dasi ti gosije nišo bili Slovenci. Dimili so pa slovenski glasovi dva nemčurska špisarja, nekaj nemških punčar precej primitivnega družabnesa kalibra in oar komijev In oba Spisarja sta zahtevala od kavarnarja Hor-manna, da mora slovensko petje prepove-dati, kar pa je ta zavrnil z opazko, da je njegova kavama »mednarodna« t pr., reci je hotel, da je nenemški denar od isteka cesarja, kakor oni nemških nestrpnežev. To j« sedai dalo povod, da pozivljajo Nemci svoje liudi potom osebne agitacije in agitacije nemških društev — na bojkot ome-njene kavarne. »Mtrburger Zeitung« si to-tađevno đovoljuje ćele golide najodurnej-1% gonj« proti kavamarju in trdi, da ćelo častniški zbor agitira na bojkot! Seveda trd! vsenemški revolver, da so se pele »sr-bofilske pesmi«, Id se iih je doslej slišalo Ie v rakotnih lokalih in pafreim'h, v katerih se običajno zbirajo te vrste ljudje« ... 2c erkrat so imeli Slovenci v te} kavarni — hilo ie pričetkom leta 1915 — neprilike. JOitib temu danes številno tjatcal pohabalo. Ali bi ne bilo hnl?e. se te kavarne do mož-nosti o^i'^ati? Saj do1«to ne bo trajalo več, ko s« bo ćela slovenska pesem še kje drugle — in ne Ie v »Teresiennofu«. Brez okrajnega glavarja. I Dva m«seca sta minola, odkar Jo Ie moral I pl. VVeiss žalostnega spomina skoro brez slovesa odkuriti v ministrstvo za socijalno skrbstvo, ali po (lomače: v politični penzJ-jon. Skraja se je dostl govorilo o njego-vem nasledniku. Imenovala so se najrazlične jša imena, med drugim tuđi ono barona Neugebauerja, bivšega namestniškega tajnika pri našem glavarstvu. Danes so vsa ta ugibanja zaspala. Pravijo, da je vlada v nepriliki, ker ne ve\ koga bi semJcaj poslala. Opetovano je v to že določila barona Neugebauerja, ki je sedaj dodeljen Dotra« njemu ministrstvu, ta pa se kar najodloč-neje brani in otepa, čeS, da na noben način ne gre v Maribor, ker noče postati »hlapec vlaUajoče mestne klike«. Iz tega je razvid« no, v kakšnih Cislib so naši gospodje mestni proroki, saj jih niti oni ne morejo in ne marajo več, s katerimi so svoj čas imeH posrednih uradnih in družabnih stikov. Kakor baron Neugebauer, tako se bo raend* danes vsakdo branil nas topiti politično za* puščino pl. VVeissa! Nesreća na železnicL Pri-penjač Jozef Duh južne železnice je obvi-sel s svojim plasčem na odbijaču nekega voza in prišel pod kolesa. Odrezalo mu je levo nogo pod gornjim stegnom. Smrtnonć- varno ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Pomiloščenie. Cesar je spre* gledal 19 kaznjencem naše moške kaznil-nice nadaljno kazen. Izsleditev tatinske družbe. V Eggenbcrgu pri Gradpu so izslediU veliko tatinsko družbo, ki je oSkodovala južno železnlco za več tisoč kron. Eden ta-tov, Fr. Weber, je ukradeno blago pošiljal svojim staršem v Maribor. Pri njih so našli velike zaloge živll in drugih dragocenih predmetov ter več hranilnih vlog z \iso-kimi zneski. Isto so našli pri tukajSnjera železničarju Tassalterju. Imel je tuđi hra-nilno knjigo z vlogo 10.000 K. Vse sa zaprli. V1 o m i 1 i so neznani zlikovci v razgledno okno fotografa C. Maverja v Gcsposki ulici in mu odnesi! več fotografskih potrebščin večje vrednostl. Zaorli so brivskega pomočnika Alojziia Ribiča, ki je bil v Ptuju ukrade! v neki kavarni nekemu gostu denarnico s 440 kronami vsebine. V Mariboru se je hotel zabavati. Ustavljeni brzovlakl. Po-poldanski brzovlaki se zopet, do preklica« za nekai časa ustavijo. P o e r e'š a n i otrocl. Dne 15. februarja sta izginila iz hiSe Bezirks-strasse 35. ^tiriletni Oton MUller In 5est-letna Ljudmila Falnoga. Fant ima temno obleko in Čeplco, dekle rdečo obleko In modro čepico. Mi iz ifffljnm BL Krekovo slavje v Trstn. Spoređ Krekovega slavja v Trstu, ki bo v ne^ deljo 10. marca v ajleđališčn >Fenice<, se deli v dva dela: prvi ie posvečen bolj velikemu pokojniku, dmsri nje^o^ vi ideji. Slavnost uvala meeAni zbor >Naša zvezda«. Sledi slavnostni govor drž. Doslanca dr. Otoi. Rvbafa, nepw uredno za tem originalno zamislienaf živa slika. Drugi del eporeda izpolnjn-je vecinoma pevski zbor, ki bo pel lep€i naše in^oslovanske narodne pesmi, no* va bo pesnitev dr. Lovrenčiča >Vstaje-1 niec. opevajoča probujanje Jugoslavije^ po dr. Kreku. Obeta se v Trstu lep na* rođen dan. Na Reki bo dobila v tekočem vak* secu vaaka oaeba kilogram bele, kilo-' gram koruzne moke, 60 dkg krompirje« ve moke. 75 dkg sladkorja in pol litra' olja. — Zajce eo prodavali te dni t>o 14j kron 70 v komad. Bilo iih je 1000 ko^ mador. — Društvo >bezplatni kruh< i€f razdelilo tekom lanskesra leta 191.878 obrokov kruha, to je 38.375 kg. Povratsk vojnih vjetnikov. Ru^ka vjada je istočasno 0 svoj v splošnem zdravi in Se precej močni, kar ie pač nosledica tega, c1 so mogli Ie zdravi ljudie prestati v napore vjetništva* in prenesti tuđi pore samoveljnega vraćanja. Sfr*" 4 ___________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 1. marca 1918. 60 Stev. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Nadporoenik Ivan Novak 17. pp. ie odlikovan z redom železne krone tretjega razreda z vojno dekoracijo in meci. Slotniku - ra-čunovod^i f?arn. bolnisnice 8. v Ljubljani Josipu Ušeničniku je sporočeno Najvišje pohvalno priznanje. — Za premestitev kadra našega 17. pešpolka je vložil posl. dr. Ravnihar v vcerajšnji seji državne^a zbora po-aebno interpelaijo. — »Glaabena Matica«. V koncertu, 9. marca bo tuđi sodelovala naša iz-vrstna klavirska virtaozinja. s;dč. Dana K o b 1 • r. Sodelovanje naših slovenskih izbornih moči $ro3pe Pipe Arko-t e iz Zagreba. *dč. Dane K o b 1 e r j e-r e iz Ljubljane in vzorno, požrtvoval-no delujočeffa moškesa in žen ike^a zbora >Glasbene Matice« vzbtrja veliko zanimanje med obcin-strom. Vstopnice se prav hitro prodajo. — Koncert priredi v kratkem v Ljubljani izvrstni operni tenorist. Poljak, gospođ Tadei Lovczvnski. — Cvetje ob Adriji. Go-Dod Anton Inder, c. kr. okraini sodnik v Fudol-fovem, sedaj nadporoenik v trdnjavl Sv. Nikole pri Šibeniku nam piš- 24. februarja: Pn Vas brenče še snežne bučele, pri nas pa drevesa cveto. V enak bližajoče se nnše pomladi poši-Ham dve cveteči vejici z mandelievih dreves, ki jih imenuiejo tu >bai?mfl<. Pismu sta bila priđejana dva krasna mandljeva ere ti. — Vabilo na sestanek urednikov in ■radni? tnrovine. obrti in indu^triie. ki wt vrši v nedeljo 3. marca t. 1. ob 10. uri dopoldn«* v prostorih restavraciie >Zlatorosr<, Gosposka ulica. y svrho sestave Ftrokovne «kur>ine. Na dnev-Bem redu je tndi razeovor o težnjah nradnistva te skupine ter posvetovanie © prvih korak ih. ki se naj store potom te skupine v zboličanje ffmotneca položaja teea uradnistva, — Uradno cbve^lo o cmefitv! rro-Bseta na državni železnici. 5e le đ*»nes Bmo preieli sledeee uradno obvestilo: Zaradi odvažania nakupiče.i^a tovor-ne^a blaga je nujno potrebno, da se uetaviio za približno Q đni n^kateri osebni vlaki. ter vozijo z njih stroii to-vorni vlaki. Izostanejo torei od srede, 27. februarja do nađaijnega nkrepa sle-deči osobni vlaki: Jeaenice - Ljublirvna plavni kolodvor štev. 1711 in 1715; Ljubljana glavni kolodvor - Buhnjarci ^tev. 2C13 in 2?18; Gror upije - Kočevje štev. 2313 in 2:^18; Divača- Puli štev. 312 in 317: Herpelfe - Komina - Trst drž. kolodvor š:ov. 213 in 21$. — Omejiiev poštneem prometa. Zaradi omejitve železniške*a prometa srrejemajo poštni uradi do preklica to-zadevne naredbe samo nuin© savitke, potrebne zavitke. zavitke e drožmi ter vojnopcstne zavitke. Denarne pošiljat-ve se sprejemnjo slej kot prei. prav tako pisma in ćasniki. Brzovlaki in oseb-ni vlaki prevzemajo v prvi vrsti r>i*ma, dopisnice in časnike, v dmeri vrsti sele zavoje. — Z vi Sanje đnevnine mošrvu v ea-ledju. Domobranski minisier Czapp je povedal včeraj v brambnero odseku po-slan?ke zbornice slede na pritožbe o nezado~tni dnevnini za mostvo v za-ledju. da po^ajania v tej zadevi ee nis© končana. Povi sati pa »e namerava dnevnina za moitvo v zalediu za 55 v za moža in sprejmejo ?e stroški za nabavo nokr.rerih čisti Inih sredMev na breme eraria. — VetM-inarnki sosveti. Pri nolje-delskem ministrstvu ustanovljenim veterinarskim sosvetom pripadata za prvo do konca 1921. trajajočo funkcij-?ko dobo kot za*tonnika c. kr. kraniske km?tiipke družbe Gustcv Pire. trfne-r^lni ravnatelj c. kr kmetiiske družba in Ivan Piber. deželni po*lanec in župnik v G«-»riah: prvi kot čl«n. drujfi kot n?.Tne?tnik — Pređi>i»i tk uotovanje avstrii-skih in oar^kih državi i*nov ? TnrrMe. Ay?rrij!"ki in ogrr-ki državljani ki hn-čejo potovati v Turciio. mornio vsai 15 dni pred naineravanim na?»topom noto-vanja predloži i pri onem turskrm kon-rularnem uradu. ki je niihovemu biva-lišču najbližii «EVoi notni li^t dokumente, ki doknruieio notrr^^o rotov«nia in štiri foto|rr?fi;>. Fo^o^rfl^ifi n* nm* biti s^arei^a. kot eno Irto. in mora nrerijer^v-liati posesinika potnesra. lista mf*c?. Ttnđi re^itve prr>5nje naj «r prosilec zslasi po rreteiru dveh te/nov nri do-ri'%p.era mrskim konrulRrn^m nr«dn. Kino M«aL Spored sa danes 1. marca: »Eaulfa 0tr«i»a«. Senzacij&ki detektivski film v 4 dejanuh. Sestavil O. Shubert. Poleir te^a: Pazi kot ženin in jnnak. Izborna filmska burleska v 2 d^lih in najnovejša vojna poroci!a. Spored se oredvaja đo ponedeljka 4. marca, — Pozor! Slavno obćinstvo opo-zarjamo na danažnji inaerat. Kino Ideal. iKflrabila sein riav volnat pled od kolodvora do Florji»nflke ulice št. 26.. II. nadstr. zintrai. Pošten najjditeli naj f[a prinese nazaj. Dam nagrado v živi-Eh. Slufeino. da ie kedo kupil se denar povrne. Mariia Ko^oj, Florjanska ulica St 13. iEffublfon je bil šop kliučev, med ni i mi en Wertheimov blaffain*ški kliuč. Odđa na i se proti nagradi v našem upravni^tvu. Zrublifno. Neka »ro«T)a ie pozabila vč>raj v tr-mvaju na Poli an ah za vi tek e 2 otroSkima »rajcama. Kdor ie zavi-tek vze!. nsj ca prinese v trafiko v Kolodvorski ulici. NaSel se je minoli teden otroški wuf. Dobi se v tr?o\-ini A. Schuster. S ritarjeva ulica. Aprovizaciia. 4- Meso na rumene iskaznice C št. 1401 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C Št. 1401 do konca prej-mejo jroveje m?^o v soboto dne 2. marca pcpoldnc v cerkvi sv. Jožefa. Dolo-ćen je tale red: od pol 2. do 2. U. 1401 do 1600. od 2. do pol 3. št. 1601 do 1800, oć pol 3. do 3. št. 1801 do 2000, od 3. do pol 4. «t. 2001 do 2200, od pol 4. do 4 5t. 2201 do 2400. od 4. do pol !5. št. 2401 do 2600, od pol 5. do 5. št. 2601 do ?S00, od 5. do pol 6. št 2801 do konca. Pna oreba dobi X/A kff, 2 osebi pol k& 3 in 4 osebe s/, ksr. 5 in 6 oscb 1 kg, 7 in 8 oseb I1 /\ k£, več oseb P/j kg. Ki!rrr?rn ^tnne 2 kron!. t K notfei »Rumeni kruh« v št. 48. »Slovenskega Naroda« od 27. februarja 1918 nam pišejo: Mestni aprovizacijski komisiji nima nthče pravice, kaj očitati, ker stoii, kar je mogoče. Ce ne dobi živi!« jih ne more dati. Drugo vpraša-nje je pa, ali bi ne bilo mogoče. da peče jo peki iz koruzne moke boljši kruh. Na Dunaju n. pr. imajo časih tuđi ko-ruzni kruh, toda tam je dober. Neka-teri naši peki pa pečejo naravnost ne-nžiten kruh in razun tega dobivajo stranke iz nekaterih pekarij hlebčke, ki tehtajo do 8 dkg manj, nego je pred-pisano. V tem pogledu so pritožbe ob-činstva opravičene. Mnogo ljubljanskih pekov najbrž ne zna prav izdelovati kruha iz koruzne moke, ker se je pred vojno tak kruh v Ljubljani komaj pekel. Zato bi bilo občinstvu zelo ustreženo, ako bi se mu dajalo na krušne karte dotično količino koruzne moke, da si samo speče kruh, ali pa skuha polento ali žgance. Za aprovizacijo bi bilo to vseeno, za občinstvo pa mnogo bolje. -|~ Oddaja krompirja pri mestni aprovizaeiji. Mestna anrovizaciia od-daja krompir na krornDirjeve nakaznice po okrajib iz skladi^a nri Miihlei?nu. Tamkail priđe lahko iz okraia vsakdo na vrsto in na vsako osebo odpade ena-ka množina krompiria. Doc^im so prvi trije okraji dobili krompir nred novim letom na osebo 10 ker. sta ca četrti in peti okraj. ker ie takrat bil usroden dovoz, dobila na osebo no 15 kgr. Po no-vem letu so prišli na vreto okraji od sestesra naprej. Pri prvi razdelitvi ie prišlo na osebo po 5 ke. Dri sedanji drugi razdelitvi pa zonet 5 kg. Do sedaj sta prišla v đrufrič na vrsto šesti in sedmi okrajl. ki sta torej prejela ravno toliko krompiria, kakor orvi mestni okraji pred novim letom. Razmere kaže jo. da so okraji. ki so sedaj dobili dvakrat po 5 kor krompirja (VI, in VIT. okraj) na boljžem, kakor IV. in V. okraj. ki sta sicer dobila pred novim letom na osebo 15 ksr. a is ta množina tndi že sdavnnj poiedena. Zadnie čaše se pa osrlašajo pri mestni aprovizaciii na Poganski cesti razni posebkarji. ki ho-žejo imeti izvenredne oddaie krompirjja nakazila za krompir. Dokler se ie oc:la-8ilq vsak dan po nekai rodbin. ki po ?e sklirevale na absolutno pomanjkanie živil. ie mestna aprovizaciia v takih slucajih posameznikom nakazovala po veliko^ti robina od 5 do 10 ker krompir- ia. Hotela ie na ta način odpomoči naf nuisi bedi. Zadnje dni pa ie število po-sebkarjiev tako naraslo, da ie popolno« ma neraoffoče, da bi se še naprei mogli pri razdeljevaniu krompiria delati kake izjeme. Vsled tega. mestna aprovizaciia na Poliaaski cesti ne bo od danei naprei nikomur več izdala posebne^ nakazila za krompir. Kolikor krompir-ja bo mestra aprovizaciia š> dobila, ga bo razdelila na krompirjeve nakaznicf na.ipre.te za VIII. in IX. okraj po 5 kg pozneie pa do možnosti in z ozirom n» razpoložljive količine še za drug€ okraje. Stranke se opozarjaio na to odredbo mestne aprovizacije in se napro-sajo, da naj ne hodijo v nobenem sluča* ju radi krompirja v mestno aprovizac!« jo na Poljansko cesto, marveČ nai poča-kajo. da izvedo iz časopisi a kedai priđe njihov okraj in številka njihove krompirjeve nakaznice na vrsto pri od-daji krompirja iz Mtlhleisnovega skla-dišča. Da ne bo nobene zamere se isto-časno objavlja, da je posebnemu organu naročeno, da ne srne nikoear ^pustiti radi krompina v aprovizačne prosto* re na Poljanski cesti. mmt umi * V Budimpešti je bilo ukradeno t poStnem uradu Šestega okrožja vrednost-nih papirjev za 100.000 kron. * Zadavlj'enega so našli pri Solno-gradu kmečkega sina Matijo Schoosleitner-ia. Zadavila in oropala sta ga dva ruska vojna vjetnika. * Ubi« vojni vjetnlkl. V nočl na 27. februarja je bilo paV sovražnih letalsklh na-padov na Bolcan. Vrženih je bilo na mesto 15 bomb, katerih ena je zadela bivališče vojnih vjetnikov in jih ubila 8, težko ranila pa 20. * Ugodnosti za bolgarske dljake v Nemčiii. Na višjih tehničnih golah v N2m-čni oproSčajo bolgarske dijake vseh posebnih pristojbi", katere morajo plačevat! tuji državljani. V PrusIJi, na Saksonskem in Wiirtemberškem bodo nepremcžnl bol-garski dtiaki oprošČeni deloma tud! drugih prlstojbin. IzdajateH in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. 1 I ZAHVALA. I I Nesrečna usod mi je ugrabila moje drage tri I otroke, v najlepših cvetočih letih srce se mi hoće od I tuge in žalosti utopiti od grenkib solz. Za sočutje j I in tolažbo v tej nenadomestljivi izgubi, se zahva- j I Ijujem v imenu svoje žene, hčerke i. t. d. vsem ka- I teri so spremili k zadnjemu počitku ostanke predra- I gih, posebno č. Č. duhovščini in pevcem za krasno I in tolažljivi petje ter nadalje vsem udeležencem 1 tisočera hvala. 982 I MH««! Cugeli, oče Maiifa, mati I Marija, hčerka. Ef 1 I Zahvala. Z- mnogoStcvilno prijazno udeležitev od blizu i;~. da.^*, za čestito spremstvo povodom dne 25. svečana 1918 vršečega se prevoza trupla rijnega FRANCA ŽftGSRJil star. Iz Opatije v domačo grudo Staritrg izrekamo tem potom vsem vdcležcpcem svojo najiskrenejšo zahvalo. Spominjati se hočemo posebro prečastite duhovščlne, I cenjenih gosp. zastopn i kov c. kr. oblast', koreorativnega zastopa i občine Staritrg, mestne občine Lož, občine Prezid, spožtovanega učiteljstvra, katero je spomln rajncega počastilo tuđi s sprem- stvom šolske mladine, ^raj^čine Šneperk in pevskega rbora, ka- terim bodi najtoplejša zahvala ObiUl] ±*3»r. MarkOT««, 26. svečana 1918. Prva kranjska iiUa tariia! lotugral. aaBaiskfva IM. OSastv. fronc^s)8nirai3 predsja strma?. \ Ustanovllma leta 1ft97. \ ANTON KANCJ Ljubljana, Židovska ulica I. l CmiNU na raspetoso. i i Ucenka:: se sjireime v trpmrini mešanejpa blajja. I Ivan SlSTincc Insrno pri Lfflfl.968 GOUEJOKRMA se želi dobitt, ki se ramenja ra Živila, mast ali kaj druzega, kje pove uprav« t. g. lista. 955 Proda se vef eraln« sode. i Cenj. ponjdbe na E. SLATIIAE, uprav. .Slovenskega N«rf>df. 969 I Xcv2Ški ucenec, i mofne postave se spr^imc t?»koi. Vs HrugA ro dogovoru. Kstlfa Tcrtep, Sp. fttika. 977 VA JENCA i $ primerno šolsko izobrazbo t^koj »prej-] me kafff|!iTezi>!ea A. E^bUt, Km-i i fresnl tif 13. 970 BAftM^fliiMt* izobražfna, mlada, ISče J}}* UlinC9 derfraulcin) ali slično. 1 Zna tuđi šivati !n kuhati. — Zmožna je I1 samo ncTnSkega jezika, želela bi pa priti I j v hišo, kjer bi imela priložnost pri učili I se slovenskera jscika. Cetij. dopise »e i prosi pod „Hira 191* SIS«1 na uprtv- ništ\'O .Sloventkega Naroda". I Nova vogelaa bita, I d^bro moderno riđana, t 12 veli kim i I ctanovanfi z S —4 sebami, stanovanjem za hi5nika, z dvoiico velikih vođinih prodaja?* z tiložbenimi eknf fn tepimi, prostorr.imi klet mi >• pro4a-- Ogleda *t r IraiM, »Mtaloni-I t*r»«i« 26 na?proti c. kr. trgovski ^t:«demifi. — Dopise fe nasloviti na er»««e, Stefrftrfats* 37, dallHav laajMi trfortsm. 964 Pttifri t Wm tk irmn en kompleks, *b ceati, 7 minut od rostaje miramarslre aH rrljanske, nad i 22 500 metrov temljt 12 ti»o^ mctrov vinograda s trtamt najboljih vrst, Vrasna lera, naflepaa sttvbiSča, ka-mnolom na poaestvn, fiaceliava clfk--------trikc fe^ rosestvo in — - vila x 8 sobaaU ter gospodarsko poslo^je je pod zelo ugodnim! pogojf 9BF" na prodai. "W Pogoje nar ani KocjaniK Jernej Trrt ulica Carintia IO/L PRODAJALKA manufakturne stroke, obeh drže Inih jezikov zmožna z dobri mi referrncami se takoj ^Drejme. Pontidbe z zahtevki plače na aV * S. aUaafea; aWllak. 978 ■■r Ute so Čvrsta -qm ::sluikinja:: najmje goriSka begunka kmečkega stanu Služba lahka pri stovenski družini v Dalmaciji. Naslov pove npr. .SI. Nar.* 943 Zveplozasode kg. 36.— kron, razpošflja po po?tnem povzetju F. A. Krapck, Maribar ob 9tm aMsaaavfeat* 1S> 963 Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritliklinamit ali tndi malo hišlco z vrtom v mestu ali na periferiji mesta išče v najem za majni-kov termin, ali tuđi preje, Hran Sr-ka4a»ack« uradnik mestne plinarne. — Sprejme tuđi administracijo ene ali več hiš. Pnimm slike jnuja ii "Mu n paun pnzitji !v. Bonač v Ljubljani. Medi kupim vsako množino. Ponudbe z na- vedbo cene in tele, event vzorec na trgovino 767 aaačao tkkauc, iasbkb. Povećane slike io oaravne ▼«!ikostiv kakor tuđi oljute portrete u platno svrSuje ometuišlco po vsalti foto-jjrafiji 185 DavoriH Boviek arvi fotofraftki ii poveCevajBi zavod t fiikffasip ItloSnrsb lL 34 a. BBBBaBaaBaaaaaaBBaBBai ELAPEG ^m zmožen obeh deželnih jezikov se takoj sprejme. Kje" pove upravništvo .Sloven-skega Naroda". 967 Vrelec kisle vode aa proda za 120.000 kron. Vpraša se na upravo „Sloven&kega Naroda* pod „10o o obrtstl". 966 Išče se zanesljiv hfttiifiai starejši 9*** ilapCej ki je vajen cirkularne žacje. Plača po dogovoru, eventuelno tuđi s hrano, Ponudbe na poitni preda* 154. 950 jtfizarski pomočniki se sprejmejo v tovarno za pohištvo in stavbinstvo St Vid nad LJnblfano. Naiveiia slovenska hranllnica! Mestna hranllnlca ljubljanska LJUBLJANA, Prešemova ulica št 3 !• Imela koncem lota 1916 vio« . . . . K 869800"000a~ hlpotećaih In ebčinskih posojll ....», aT.BOO-OOO'— reicr^nega zald&da ......... 2,900*000"— Sprelema vloge vsak delavnik In IHi obrestuje najvišje po 4 o večje Iz: n £i?-o v',:ge pa po dogovoru- i5