:ev. Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale ■ II Gruppo Katoliški «| UREDNIŠTVO IN UPRAVA : ' 11 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 • tel 3177 PODUREDNIŠTVO : 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m i m "h ;-dU S 1 Leto XX. I II V9 ko? ki enti szn* in Štev. 19 (999) Gorica • četrtek, 9. maja 1968 - Trst Posamezna številka L 50 VOLIVKAM IN VOLIVCEM V PREMISLEK Ugodilo se je, da so nas nekatere vo-'*vke vprašale, kakšne volitve so pravzaprav letos na vrsti. Po dveh mesecih vo-* propagande nekateri še vedno ne Vedo, kakšne volitve bomo imeli letos v "'aju. Tem in drugim nekaj prav kratkih Nasnil: 1. V nedeljo, 19. maja ves dan in v Ponedeljek 20. maja do 14. ure bodo po N državi in zato tudi pri nas državno-*>orske volitve. To se pravi za senat in ' bo# boC , #>: :co dJiokracija. S tem ni rečeno, da je ta ^anka brez napak, da so v njej samo ^alnl ljudje brez osebnih ambicij in osebnih interesov. To je naravno v množični stranki, ki je na vladi že let. Toda prav tako je res, da se je Ves napredek italijanske republike po zad-'Jl vojni izvršil pod vodstvom KD. Ta stranka je od konca vojne dalje j^vala stalno podporo večine italijanskih ^ollčanov in tudi številnih, ki se ne pridajo k praktičnim katoličanom. Z njih lQ>nočjo je KD dosegla znatne uspehe na ^spodarskem in socialnem polju, nastopa je v obrambo miru v zunanji polici in v obrambo družine v notranji po- i.^kl, očuvala je demokratične svoboščine tudi svobodo Cerkve. Ni zgrešeno, če cnimo, da so italijanski škofje v svoji I^Pni izjavi o »kristjanih in javnem živ-Nu« Imeli pred očmi to stranko, ko so ^Pisali: »Ce gledamo na bližnjo pretek-^t, ni dvoma, da so se demokratične 'voboščine in tudi verska svoboda utrdile v lašl državi zaradi prisotnosti In enot-V v političnem življenju tistih katolikov, ki so sprejeli obveznost, da se ho-io tudi v javnem udejstvovanju držati ^čanskega svetovnega nazlranja.« I ^ato zaključujejo škofje: »Od padca ,Sl*ma se je pri nas marsikaj spreme- 0 ln to tudi po zaslugi katoličanov, ki držali skupaj ln s tem omogočili, da Sodelavec revije »Nev York Times Magazine« Mr. Langguth se je pred kratkim vrnil iz Vietnama in svoje vtise opisal v posebnih člankih. Zanimiv je zlasti tisti, v 'iaterem prikaže razpoloženje vietnamskega ljudstva glede tega, kar ima še priti. V koalicijsko vlado, ki jo zahtevajo zastopniki Severnega Vietnama, Moskva, njeni sateliti, rdeči sopotniki in politični naivneži (žal spada mednje tudi senator Robert Kennedy) nihče, ki ni komunist, nima nikakega zaupanja. Preveč je prime-rov, kako so komunisti, ki so bili v koalicijski vladi, ostale partnerje izigrali, pripravili udar, potem sestavili svojo vlado in uveljavili svojo diktaturo. Najbolj klasičen primer je Češkoslovaška, kjer se je to zgodilo prav pred dvajsetimi leti. Ce bi pa bili komunisti v koalicijski vladi preslabotni, bodo storili isto kot v sosednem Laosu: izstopili bodo iz vlade, zasedli del vietnamskega ozemlja, organizirali svojo državo in začeli z vojaškimi akcijami zoper zakonito vlado. Kmetje, ki so po zmagi Hočiminha pribežali iz Severnega v Južni Vietnam, se še dobro spominjajo, kako je bilo tedaj z agrarno reformo. Ljudska sodišča so dobila nalog, da jih čim več iztrebijo, dasi so bili v našem smislu bolj bajtarji kot kmetje. V smislu teh navodil je bilo v letih 1954-1965 pobitih okoli 100.000 kmetov. Tudi politiki se še spominjajo, kako je pred petnajstimi leti Hočiminh pojmoval Osvobodilno fronto vietnamskega ljudstva. Kdor se je fronti pridružil, je hitro spoznal, da imajo v njej vso oblast komunisti. Kogar si niso mogli podvreči z obljubami ali grožnjami, so ga pa spravili izpod nog s silo. Načelnika ustavne stran- se nekatere nevarnosti za versko svobodo ln tudi za državljanske svoboščine niso uresničile. Vendar te nevarnosti niso še izginile, še vedno so navzoče zaradi močnih totalitarnih strank v italijanskem političnem življenju. Enotnost katoličanov je zato še vedno potrebna.« Na volivcih Je zato, da presodijo in izberejo, koga bodo volili. ke in načelnika Stranke narodne neodvisnosti so čisto enostavno umorili. še posebej zaskrbljeno gledajo bodočnosti naproti vietnamski katoličani, torej tisti del naroda, ki je borbo proti komunizmu dolgo časa, vse do umora predsednika Diema, najbolj resno jemal. Zelo veliko se jih je leta 1956 umaknilo pred Ho-čiminhom s severa na jug dežele. Sedaj jim grozi novo begunstvo. Ko bodo odšli Amerikanci, kam naj se zatečejo? Potrkali so že na vrata Avstralije, a vlada si ne želi prebivalcev z azijske celine. Sedaj poskušajo pri Kanadi. Ce bo tudi tam spodletelo, ostanejo še male obrobne države, ki pa bodo tudi verjetno prej ali slej zašle v komunistične vode. Izgledi torej za vietnamske katoličane niso rožnati. Ce bodo ostali na mestu, se jim bo godilo v najboljšem primeru tako kot se godi katoličanom v Severnem Vietnamu, kjer Hočiminh ne zatira katoliške Cerkve, temveč jo samo — preganja. Prebivalci glavnega mesta v Saigonu se zavedajo, da prihaja konec njihovega brezskrbnega življenja, ki so jim ga ustvarili Amerikanci ter razmišljajo, kako bi si rešili svoje premoženje. Na deželi je drugače: zaradi državljanske vojne živi v revščini 80-90 % prebivalstva. Tem se ni treba ravno bati, da bi se jim moglo pod komunisti, ko bodo zavladali, veliko slabše goditi kot sedaj. Seveda, na komunistične obljube tudi oni ne dajo dosti, saj so komuniste že dovolj od blizu spoznali. A zavedajo se dobro: vlada v Saigonu je brez moči, nima zato smisla, da bi se vmešavali v državljansko vojno, trenutno je glavno to, da si rešijo golo življenje. Velik obisk svetih krajev Iz Palestine prihajajo poročila, da je bil za zadnjo veliko noč izredno velik obisk romarjev. Na veliki petek v vsem Izraelu ni bilo po hotelih na razpolago niti ene sobe. Da ne bi bilo prevelike gneče in da bi se ohranil red, so izraelske oblasti veliki teden dovolile dostop do svetih krajev samo kristjanom. Tudi sicer se romanja v Palestino vršijo redno. nezasedene škofije izročiti novim škofom. Kako je z duhovniki, ki so bili izločeni iz dušnega pastirstva? Njih število je silno visoko in gre v poldrug tisoč. Ker jm je oblast vzela dovoljenje za izvrševanje duhovske službe, so se morali zaposliti v tovarnah, pisarnah in na kmetih. Leta 1950 so bile v eni sami noči razgnane vse redovne skupnosti, njih člani pa najprej odpeljani v taborišča, nato pa dodeljeni v službo raznim državnim podjetjem. Samo redovnic je bilo 9000, ki so morale zamenjati svoje naravno samostansko okolje s prisiljenim v svetu. Vsem redovniškim kongregacijam je bilo tudi strogo prepovedano sprejemati nove kandidate. Kar se tiče škofijskih semenišč, je imela do leta 1950 vsaka škofija svoje veliko semenišče. Potem pa je vlada izdala odlok, ki je vsa semenišča ukinil ter jih nadomestil z dvema bogoslovnima fakultetama v Pragi za češke bogoslovce ter v Bratislavi za slovaške. Kasneje je bilo praško bogoslovje premeščeno v Litomerice, kjer je še danes. Profesorje in predstojnike je določala vlada, ne pa škofje. Vlada je tudi odločala in izbirala med kandidati za bogoslovje. Uveden je bil tudi »numerus clausus«, omejeno število gojencev za prvi letnik, ki se je sukalo med 20-24. Če pomislimo, da je vsako od obeh semenišč namenjeno šestim škofijam, je vsaka škofija letno smela računati s tremi ali štirimi duhovniki. Zadnje tedne je bilo sicer omejeno število odpravljeno, obstajata pa še vedno le dve bogoslovji v Litomericah in v Bratislavi. Cerkveni krogi se prizadevajo, da bi se odprli zaenkrat vsaj še dve semenišči v Olomoucu na Moravskem in v Košicah na Slovaškem. Težave z verskim poukom. Vlada je strogo prepovedala vsak verski pouk po cerkvah. Verouk se je smelo učiti le v ljudskih šolah od drugega do sedmega razreda. Seveda je vlada poskrbela ,da so bili veroučitelji režimski ljudje, zaradi česar je ta pouk na uspešnosti in učinkovitosti zelo trpel. Starši tem vero-učiteljem niso dosti zaupali, zato je bila udeležba otrok vse prej kot dobra. Kakšne so perspektive za naprej? Vzpostavil se je dialog med predstavniki vlade in štirimi škofi, ki so ostali na čelu škofij. Posebnih sprememb ti stiki še niso prinesli, če odmislimo odstranitev vladnih komisarjev s škofijskih sedežev in dovoljenje, da se obnovi zatrta škofija v Prešovu. Visečih vprašanj je cel kup, zlasti rehabilitacija duhovnikov, oživljanje redovnih skupnosti, imenovanje novih škofov, odprava veri in Cerkvi sovražnih zakonov. Marsikatera krivica se bo dala odpraviti z upravnim postopkom, marsikatera z novimi dogovori, marsikatera s pogajanji s Sv. sedežem, a osnovno za bodočnost Cerkve na Češkoslovaškem bo vzdušje, ki bo nastalo v novih razmerah, seveda, če bo oblast imela dobro voljo in iskreno hotenje, tudi glede Cerkve popraviti to, kar je stalinistična strahovlada pustila za seboj na vseh področjih javnega življenja. Leto dni po udaru v Grčiji 21. aprila lani je skupina polkovnikov v Atenah pod pretvezo, da grozi Grčiji komunistična nevarnost, izvedla svoj udar, razpustila parlament in uvedla vojaško diktaturo, ki še vedno traja. Dopisnik pariškega lista »Le Monde« Alain Goue-dard je nedavno svoje vtise o novi Grčiji povzel na kratko takole: Prava moč vojaške vlade je strateški položaj Grčije v zahodnem obrambnem sistemu. Tak položaj je za Sev. Ameriko tolike vrednosti in pomena, da odpadejo vsi drugi pomisleki kot npr. da je režim odpravil demokracijo, uvedel policijsko nadzorstvo ter si pomaga z ječami in kazenskimi taborišči. Po 21. aprilu so se ameriške naložbe v Grčiji silno povečale. Ameriške banke pridno odpirajo svoje podružnice ter vztrajno odstranjujejo pred udarom že močno gospodarsko prisotnost Japonske in Zapadne Nemčije. Odpor? Grki, vsaj tisti, ki so pripravljeni o tem govoriti, so prepričani, da ga ni in da ga še dolgo ne bo. V Grčiji državljanska vojna, ko so komunistični partizani morili vsevprek, še dolgo ne bo pozabljena, prav tako strahovita revščina, ki je temu sledila. Polkovniški režim to razpoloženje spretno izrablja. Povsod je videti lepake, ki prikazujejo rdeča grozodejstva iz državljanske vojne, na njih pa geslo: »Nikdar več kaj podobnega!« To geslo služi vladi kot glavno opravičilo za njen obstoj. Trgovci, uradniki, delavci, vsi so podobnih misli: »Ta dežela je že dovolj trpela, zato je želeti, da bi nobena stvar več ne skalila njenega miru. Nimamo se kaj pritoževati. Korupcija je izginila; uprava posluje bolje kot prej; velika javna dela so končana ob predvidenem času; drahma je solidna in cene so se ustalile. Kaj hočete še več...?« Dejstvo je, pravi omenjeni francoski časnikar, da se je po 21. aprilu 1967 v tej deželi, ki se imenuje kraljevina Grčija, nekaj spremenilo, in sicer na bolje. Pred tem datumom je bilo izsiljevanje splošno pravilo; za navadno potrdilo o državljanstvu je bilo treba plačati podkupnino; uvozna in izvozna dovoljenja so dobili trgovci, ki so ponudili več; vsako univerzitetno diplomo se je dalo kupiti. Vsi Grki so bili na škodi zaradi te korupcije. Ko jo je vojaški režim zatrl, so ta uspeh vsi ljudje z navdušenjem pozdravili. Morda bo kdo rekel: demiagoška poteza. Nemara je res tako, a javno mnenje jo je toplo sprejelo. Gibalo vsega režima je polkovnik Pa-padopulos, mož dela, iniciative, hitrih odločitev, garač. Seveda ni demokrat. Tega tudi ne skriva. Vrsta ugodnih okoliščin mu je pripomogla, da se je obdržal v sedlu in si utrdil položaj. K temu mu je pomagal tudi kralj Konstantin s svojim lahkomiselnim protiudarom. Cas teče, Pa-padopulos pa si gradi pozicije, ki jih bo le težko omajati. Mladi ljudje, do 30 let stari, so v civilnih službah zamenjali generacijo šestdesetletnikov. Jasno je, da držijo z njim. V vojski je prav tako; odstranjeni so bili neopredeljeni in tisti, ki so pokazali preveč navdušenja za kralja. V začetku je Papadopulosa podpirala skupina kakih 60 častnikov, sedaj jih je že 400 do 500. Mlajši oficirji so z navdušenjem podprli polkovnike, ker v splošnem ne spadajo h generalski kasti, ampak so izšli iz nižjih slojev. Tako je vojaški vladi uspelo postaviti na noge svoj aparat, ki danes obvlada vse grško javno življenje. Katoliška šola v Stockholmu Nemška škofovska konferenca je darovala 250.000 dolarjev za zgraditev katoliške šole v Stockholmu, ki jo bodo vodile nemške redovnice. Nadaljnjih 750 milijonov dolarjev, ki so potrebni za ostvaritev dela pa bo nudila ustanova sv. Ansgarja, ki podpira katoliške organizacije v Skandinaviji in kongregacija redovnic, ki bodo poučevale v šoli. OŽIVLJENI STALINIZEM V SLOVENIJI DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE ZA POSLANSKO ZBORNICO IN ZA SENAT 19. MAJA 1968 RAZNO Malo več svobode, ki jo uživajo katoličani zadnje čase v Sloveniji, ki je vsekakor zagotovljena — vsaj na papirju — v komunistični ustavi ter nekoliko okrepljena po protokolu med Jugoslavijo in Vatikanom, začenja vznemirjati nekatere komuniste, ki očitno še niso toliko napredovali v družboslovju, da bi vedeli, da je Mara napadal vero predvsem v kolikor je premalo glasno protestirala proti socialnim krivicam njegove dobe in v kolikor so njeni predstavniki branili kapitalistični sistem. E. K. je v »Teoriji in praksi« (1967, št. 10) napadel katoličane, da prirejajo zabavne prireditve za katoliško mladino in zahteva, da ne sme biti vera osnova za »kakršnokoli združevanje in ločenje ljudi na katerem koli področju zunaj cerkve in zunaj religije.« V 11. številki Teorije in prakse zagotavlja E. K., da katoliško časopisje zato tako zagovarja Pija XII. in njegov molk v odnosu do nacionalnega socializma, ker mu gre »za ohranitev nedotakljivega sijaja določenega papeža — Pija XII. — in s tem vsega, kar le-ta simbolizira: fanatični antikomunizem, duha križarske vojne proti "brezbožnemu komunizmu"« (E. K. je očitno pozabil, da je napisal okrožnico o brezbožnem komunizmu Pij XI. — op. ur.). Z. R. se zgraža nad »Družino«, ki poziva zlasti študente k pokristjanjevanju slovenske narodne skupnosti in očita cerkvenim dostojanstvenikom, da ničesar ne ukrenejo v primerih kot je bila pridiga kaplana Petriča iz Cerkelj, ki je omenil pravično ameriško intervencijo v Vietnamu. Z. R. se huduje tudi nad ravnanjem duhovnika Koncilje, ki je hotel kar na cesti opraviti obred maziljenja, pa mu preiskovalni sodnik tega ni dovolil. A. J. se zgraža v 12. številki iste revije, da so se udeležili tečaja zamejskih duhovnikov v Trstu, na katerem je maševal in govoril tudi škof dr. Janez Jenko, nekateri duhovniki, ki so se udeležili tudi kongresa Cerkve v stiski v Konigsteinu pri Frankfurtu, kjer so prižgali svečo za preganjani slovenski narod. Z. R. napada v isti številki mladinski list »Ognjišče«, češ da svoj koncept »pokato-ličanjenja« čedalje bolj dosledno izvaja z organiziranjem medsebojnega dopisova- nja med poedinci in med veroučnimi skupinami ter pozivom, naj bi tisti, ki to zmorejo, plačevali naročnino za list tistim, ki bi ga radi prejemali, pa ga ne morejo sami plačati. Še bolj ga boli Sklad škofa Vovka, ki je namenjen zbiranju sredstev za reveže, ki jih javno skrbstvo ne odkrije. Pisec poudarja: »Ugovarjamo temu, da si prilašča (Cerkev) pravico do konkretnih socialnih akcij v okviru svoje organizacije ali s snovanjem posebnih organizacij« (str. 1823). Z. R. se je podrobneje zanimal za kongres »Cerkve v stiski« in je iskal vire ne samo v »Katoliškem glasu«, marveč celo v »Osservatore Romano«, kar mu je še povečalo njegovo nezaupanje. Zato zaključuje svoje pisanje v prvi številki letošnjega leta s sledečim pozivom: »Iskreno bi bil vesel, če bi lahko slovenski cerkveni voditelji ali katera koli od njih pooblaščena oseba meni in drugim zagotovili tole: 1. da slovenske katoliške Cerkve ne štejejo za "Cerkev v stiski” ali za "Tipečo Cerkev” in da zato zavračajo vsako podobno gesto kogarkoli doma ali v tujini; 2. da ne želijo povezovati svojih prepričanj o položaju Cerkve pri nas v nobenem primeru z ocenami in gesli kongresov "Cerkev v stiski” ali "Pomoč trpeči Cerkvi” in da so zato pri osrednjih ustanovah rimske kurije ukrenili vse potrebno, da se slovenskemu emigrantskemu du-hovskemu zastopstvu odvzame vsak mandat nastopanja v imenu Cerkve v domovini ; 3. da so vse navedene objave v L'Os-servatore Romano ostanek pretekle cerkvene politike ter kot take v nasprotju z uradno politiko apostolske stolice do socialistične Jugoslavije; 4. da slovenski duhovniki in ustanove iz načelnih razlogov odklanjajo vsako materialno pomoč, ki bi jo iz tujine pošiljali iz naslova gibanja "Pomoč trpeči Cerkvi” (str. 146-147).« Visoka šola za politične vede v Ljubljani, ki izdaja revijo »Teorija in praksa«, in njen odgovorni urednik Zdenko Roter očitno skrbno zasledujeta vsako kretnjo katoličanov in skušata ožigosati vsako življenje po veri kot nedovoljeno poseganje vere na družbeno področje. —dreš iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiii Spominska svečanost na Dunaju V nedeljo 28. aprila so se člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju spomnili 25-letnice usmrtitve pripadnikov koroške slovenske manjšine v dunajskem deželnem sodišču. Na kr.iju usmrtitve so študentje položili venec vsem slovenskim žrtvam fašizma. Klubski mešani in klubski moški zbor sta zapela nekaj koroških pesmi. Vmes pa je spregovoril predsednik kluba, Malle August sledeče besede: » 29. aprila 1943 so bili obglavljeni v teh prostorih pripadniki slovenske manjšine na Koroškem, še trinajst človeških žrtev je zahteval sistem, ki ga večina izmed nas pozna samo iz pripovedovanja staršev ali pa iz knjig. Nasilje je zavladalo nad narodi Evrope, ko se je nemški človek proglasil za gospodarja Evrope, za »nadčloveka«. Koroški Slovenci so med prvimi morali spoznati krutost Hitlerjevih idej. Vrsti koroških Slovencev je v dneh od 7. do 9. aprila 1943 sodil v Celovcu prvi senat ljudskega sodišča iz Berlina pod predsedstvom dr. Freislerja. Ljudsko sodišče je obsodilo 13 naših rojakov na smrt, drugi pa so bili obsojeni na dolgotrajne, težke zaporne kazni. Trinajsteri so dali življenje za ideale človeštva: za svobodo, mir in demokracijo. Te ideale je teptal nemški fašizem. Ni priznaval pravice do svobode, miru in demokracije narodom, ker bi se moral odpovedati vzvišenosti, ki si jo je lastil kot "nadčlovek". Nemškemu fašizmu so se uprli vsi evropski narodi. V skupnem boju so videli edini usipeh. Tudi koroški Slovenci so doprinesli delež k temu boju. Hude rane, ki jih je zadal nacizem koroškim Slovencem, se še danes občutijo. Nasilje, ustrahovanje in nemška propaganda so psihološko močno prizadeli slovensko manjšino na Koroškem. Spomniti pa se moramo tudi tistih koroških Slovencev in nemško govorečih so-deželanov, ki so pustili svoja življenja v zaporih, v koncentracijskih taboriščih in tudi tistih, ki so z orožjem v roki padli za svobodo. Leta nacističnega nasilja so minula. Žrtve nasilja naj nam bodo opomin. Vprašati se moramo namreč, kako je bilo sploh mogoče, da je prišlo do tako groznega nasilja, ki je prizadelo milijone ljudi in se prizadevati, da ne bo več prišlo do sličnih pojavov. To smo dolžni našim žrtvam nacizma.« Sto deset let smrti misijonarja Knobleharja Letos 13. aprila je poteklo 110 let, odkar je umrl veliki afriški misijonar Ignacij Knoblehar. Rodil se je 6. julija 1819 v Škocjanu na Dolenjskem, študiral je najprej v bližnjem mestecu Kostanjevici ob Krki, nato v Celju in Novem mestu. Vstopil je v ljubljansko semenišče, kjer je končal dva letnika bogoslovja. Zaprosil je za sprejem na rimski misijonski zavod Propagando, vendar niso uslišali njegove prošnje. Mladi Knoblehar ni obupal, temveč je sam z velikimi žrtvami nadaljeval študije v Rimu. šele leta 1843 so ga sprejeli na Propagando in dve leti nato je bil posvečen v duhovnika. Želel se je posvetiti misijonom, za katere je tudi žrtvoval svoje življenje. Kongregacija ga je poslala na novo ustanovljeni misijon v srednji Afriki, današnji Južni Sudan. Z veliko izobrazbo in znanjem številnih jezikov ter prirodoslovnih ved je bil poznan po svetu; imenovali so ga Abuna Soliman. Uspešno je deloval v Hartumu in ob Belem Nilu. Raziskoval je ondotne kraje in postal zelo dober etnolog. Njegovo misijonsko postajo so vzdrževale slovenske škofije. Sam je navdušil pet slovenskih duhovnikov, da so mu sledili v afriške misijone. Zaradi nezdravega podnebja in mrzličnih bolezni so vsi podlegli prezgodnji smrti. V misijonu so mu pomagali tudi slovenski laiki. 38-letni Knoblehar je na poti v Rim umrl zadet od kapi v Neaplju 13. aprila 1858. Padel je v zemljo kot pšenično zrno, da umre in rodi obilen sad. Njegov misijon je bil po njegovi smrti uničen; kasneje je znova vzcvetel, dokler ni prišlo po proglasitvi sudanske neodvisnosti zadnje čase spet do novega krutega preganjanja črnskih kristjanov, ki jih je sedaj 400.000, s strani mohamedanskih Arabcev. Ignacij Knoblehar spada v družbo velikih slovenskih misijonarjev in učenjakov. Morda ga bomo nekoč častili kot svetnika kakor Slomška in Barago. Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je odločilo, da podpremo kandidate goriške Krščanske demokracije za poslansko zbornico in za senat, ker bodo Krščanska demokracija in njeni izvoljeni predstavniki v parlamentu kot v preteklosti tud v bodoče podpirali rešitev določenih vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino, kakor izhaja iz sledečega dokumenta. Zastopniki Krščanske demokracije in Slovenske demokratske zveze na Goriškem so se sestali z namenom, da pregledajo do sedaj dosežene uspehe glede na sodelovanje, ki je bilo ustvarjeno na občinski, pokrajinski in deželni ravni. Posebej je bilo ugotovljeno, da je soudeležba v občinskem odboru in pri sestavi večine v pokrajinski upravi omogočila obojestransko boljše spoznavanje v vzajemno korist obeh strani. Kar zadeva šolske zgradbe, se je ugotovila potreba, da se poskrbi za boljšo opremo, obnovo in zgraditev novih sedežev za otroške vrtce, osnovne in srednje šole, tako da bodo bolj odgovarjali potrebam slovenskih šolarjev in dijakov; vse te šole že obstajajo ali pa jih je treba ustanoviti. Na šolskem področju bo potrebno vztrajati, da se odpre strokovni zavod trgovske smeri s slovenskim učnim jezikom in to v korist in pomoč celi skupnosti z ozirom na trgovski razvoj mesta. Na polju šolske zakonodaje bo, poleg šolskega zakona in zakona za stalež na šolah, ki sta že v veljavi, treba poskrbeti tudi, da se razpišejo predvideni natečaji. Razen tega bo treba znova predložiti zakon o ustanovitvi šolskega nadzor-ništva in didaktičnih ravnateljstev za slovenske šole upoštevajoč potrebe goriške pokrajine. Smatra se končno kot zaželeno in izvedljivo, da se na tržaški univerzi ustanovi stolica za slovenski jezik in slovstvo. Pomagalo se bo pri zaposlitvi mladih delavcev in izobražencev slovenskega jezika na ravni popolne enakopravnosti. Nadaljevalo se bo s pravičnimi in primernimi podporami dobrodelnim, kulturnim in športnim ustanovam ter se bo pospeševala ustanovitev posebnih poletnih in zimskih kolonij za slovensko šolsko mladino. Podvzeli se bodo potrebni koraki, da se reši vprašanje lastninske pravice zgradb slovenskih ustanov, ki so bile na kateri koli način prisiljeno odtujene za časa fašističnega režima. Po proglasitvi gospodarsko zaostalih in gorskih področij, ki ima namen pospeševati kmetijstvo in turizem, in po končanem programu za izboljšanje cestnega omrežja, bo treba nadaljevati z vsemi primernimi pobudami, da se izpopolnijo javne usluge posebno v števerjanski, sovodenski in doberdobski občini ter v okolici goriške občine, vedno v skladu s splošnim gospodarskim razvojem. V skladu z osnovnimi pravicami, ki zadevajo popolni razvoj človekove osebe, se bo, skupaj z odgovornimi dejavniki na deželni in državni ravni, nadaljevalo s prizadevanjem, da se znova predloži in v parlamentu odobri zakon za kazensko preganjanje vseh, ki zasramujejo slovensko etnično skupnost. Glede potrebe, da se državljani slovenske manjšine poslužujejo lastnega jezika v občevanju z javnimi uradi, se sklene, da se bodo iskale najbolj primerne postavne in upravne poti, da bo dana vsakemu državljanu enaka možnost izražanja in razumevanja, posebno v odnosih s sodnijskimi, anagrafskimi in sličnimi uradi. Pri nadaljnjem prizadevanju za mir in napredek v teh obmejnih krajih, se bo izvajala politika, ki naj v največji meri zagotovi spoštovanje krajevnih in kulturnih posebnosti na ozemlju, kjer prebiva slovensko ljudstvo, vključno krajevno Imenoslovje v slovenskem jeziku. Kandidata goriške Krščanske demokracije sta: DINO MAROCCO za poslansko zbornico. Temu dajte tudi preferenčni glas! ETTORE VALLAURI za senat. Slovenci! Kdo naj nam pomaga, če pa nimamo lastnega poslanca, ki si ga pri današnjih razmerah niti ne moremo izvoliti, ker nas je premalo? Pomislite, presodite ponatisnjeni dokument in 19. maja glasujte za KRŠČANSKO DEMOKRACIJO! Slovenski socialisti in komunisti v italijanskih strankah in njih kandidati na italijanskih volilnih listah nimajo v teh strankah nobene besede za slovensko stvar in za koristi slovenskega ljudstva! Slovenski socialisti in komunisti v italijanskih strankah morajo ubogati le italijanske voditelje in zagovarjati le program italijanskih socialistov in komunistov, ki se ne sklada s koristmi slovenske manjšine v Italiji! SLOVENCI, 26. MAJA 1968 BOMO VOLILI PA SLOVENSKE KANDIDATE! SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA JE IN OSTANE SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA, OD NIKOGAR ODVISNA, IN BO KAKOR V PRETEKLOSTI OB VSAKI DRUGI PRILIKI NASTOPILA S SVOJO SLOVENSKO LISTO! TAKO NASTOPI ZA DEŽELNE VOLITVE, KI BODO 26. MAJA 1968, S SVOJO LISTO IN S SVOJIMI KANDIDATI. ZATO BOMO VSI SLOVENCI GORIŠKE POKRAJINE VOLILI 26. MAJA LE SLOVENSKO LISTO IN NJENE KANDIDATE! VODSTVO SDZ V GORICI OKNO V DANAŠNJI SVET Stoletnica Marijine bazilike v Turinu Salezijanska družba praznuje letos stoletnico veličastne bazilike v Turinu, ki jo je zgradil ustanovitelj družbe sv. Janez Bosco v čast Mariji Pomočnici kristjanov. Prve spominske slovesnosti so bile 24. aprila ob prisotnosti inšpektorjev salezijanskih redovnih pokrajin iz vsega sveta. Še prej so le-ti imeli skupen posvet v Comu. Mednarodno zborovanje »Caritas« v Zagrebu Letno zborovanje mednarodne dobrodelno organizacije »Caritas«, ki ima svoj sedež v Rimu, bo letos v Zagrebu. Po pravilih ima organizacija svoje letno zborovanje vsako leto v drugi državi in letos je prišla na vrsto Jugoslavija. V Beogradu tujcu ne kaže zbole' Prišel je v Beograd — tako piše b® grajska » Ekonomska politika « od 7.J prila letos — tuj državljan na obisk prijateljem ter tu nenadoma zbolel. B jatelji so poklicali zdravnika po telefon* a ta je najprej vprašal, koliko vroči* ima bolnik. Odgovorili so mu, da 38; »Kličite me, ko bo imel 39° ali čez,« zdravnik odločil ter ostal doma. Cez v kaj ur je bolnik dosegel zaželeno teinj1 raturo. Spet so klicali najbližjo zdrav® ško postajo. To pot je bil odgovor druB1 čen: ker gre za tujega državljana, bi I1 lo treba izpolniti cel kup obrazcev, napf‘ viti račun v tuji valuti, preračunati detf v dinarje, kar vse bi bilo preveč koirf cirano, zato raje zdravnik ne bo pr$ »Ekonomska politika« ne poroča, je bolnik nato bolezen prestal. Gotovo J se bo skrbno pazil, če bo še kdaj šel Beograd, da bi tam zbolel. Skušal bo 1 napraviti že pred odhodom zdoma. Zasedanje v korist narodov tretjega svet« V Beirutu v Libanonu je bila prva s* tovna konferenca o sodelovanju pri & voju tako imenovanega tretjega sveta. ferenco so organizirale vse krščanske Ce!' kve. Na konferenci so ugotovili, da trošijo države vsako leto 150 milij^ dolarjev za oboroževanje in samo 10 ® lijard dolarjev za socialni napredek. $ konferenci so sklenili, da je treba v sve1 zbuditi zavest odgovornosti za narode 1 poti razvoja in doseči večjo materi pomoč. Predlagali so, naj bi bogate in1 strijske -države prispevale en procent nih dohodkov. Državam na poti razvi naj se dajejo krediti pod boljšimi goji. Izvesti je treba temeljito agri reformo. Potrebna je večja tehnična f moč. Konference so se udeležili tudi ^ stopniki muslimanskega sveta, kar je P* sebno razveseljivo, ker se polagoma pravlja pot sodelovanju med kristjani 11 muslimani. J Sl( jo izr Iji sle sfc zn sk. ču Ml sle ] SOi Pr ko mi vis sle ne Za riš sk : loi da St) leI Sle Sl, so ta je za ja ci; sti za Sl iil la 10 st< tl ka to bo ki iz- S TRŽAŠKEGA Dejavnost Društva slovenskih izobražencev V okviru niza razprav iz novejše slov^ ske zgodovine, ki ga je priredilo Društ' slovenskih izobražencev, je v ponedelje' 24. aprila predaval v društvenih prosto!1 v ul. Donizetti publicist Franc Jeza o držanju Slovencev med zadnjo vojno. Običajna sv. maša, ki jo organizira Dr štvo slovenskih izobražencev, je bila krat popoldne v župnijski cerkvi na ^ tinari. Študijske štipendije za slovenske šolnike Republiški sekretariat SR Slovenije 1 prosveto in kulturo je tudi za akadem^ leto 1968/69 razpisal natečaj za šest & pendij za izpopolnitev v slovenskem i' ziku in slovstvu na ljubljanski univei^ Štipendije so namenjene slovenskim ** sl mikom na Tržaškem. Prosilci naj vl<^ nekolkovane prošnje do 15. maja na skem skrbništvu v Trstu. Romarji iz Hrvatske v Fatimi Od 11. do 26. maja bo veliko hrvatsko romanje v Fatimo. Prijavilo se je 600 romarjev. Potovali bodo z avtobusi. Za mesec julij pa se pripravlja drugo hrvaško romanje v Fatimo. Akcija proti splavu V Denverju v severnoameriški državi Co-lorado so predstavniki različnih veroizpovedi ustanovili ligo proti splavu. Novi organizem, ki se imenuje Skupni svet za zdravniško in socialno zakonodajo, namerava doseči revizijo zakonov o splavu, ki so tam manj strogi kot v drugih severnoameriških državah. Poleg moralnih vidikov obstajajo tudi uspešni pravni razlogi, kateri lahko podprejo nastop proti ukrepom, ki so glede splava sedaj v veljavi v državi Colorado. Obisk ministra Tolloya v Trsti* V okviru mednarodnega salona turiz^' ki so ga odprli pred kratkim na trža^ pomorski postaji, je minister za zunatf trgovino Tolloy odprl V. kongres janske zveze potovalnih in turističnih ^ dov. Minister Tolloy se je med svoj'’ obiskom v našem mestu sestal tudi predstavniki Slovenske gospodarske Tradicionalne prireditve Na trgu v Boljuncu so od srede do delje domači fantje postavili mlaj. $ timski fantje in dekleta pa so prirej tradicionalno »majnico« v dneh od ned«" do torka. S tem tradicionalnim prazno'' njem je bila združena tudi XII. razsta' domačih vin, na kateri je sodelovalo domačih vinogradnikov. Občni zbor kmečkih organizacij Na skupnem občnem zboru Kmečke z' ze in Zveze malih posestnikov so člaf odobrili sklep o združitvi obeli organih v enotno kmečko organizacijo. Za preds^ nika nove organizacije je bil izvoljen Skerk, za podpredsednika Dušan Kudr‘' in Alfonz Guštin, za tajnika Marij Gr^j in za upravnega tajnika Lucijan Volk' izvršnem odboru je še 12 članov, v glavi'1 odboru pa 22. Izvolili so tudi nadzot>' odbor in razsodišče. olet : bc 7. isk . P' •oči« 38; z,* Z 1,1 ;mp ravt Irug bi ^ iaptf Jen: UBP' >r$' kal* /o J šel 30 Pogumno naprej! p e ns* S® i i1 A p vloJ H> U zirf tt$ anil It^ ui» o) a ve** ,o’ pr ■odi1 Jdf lO'1 ;ta'] Na Tržaškem se volilna kampanja za Slovensko skuipnost dobro razvija. Ce imajo ljudje le čas, pridejo na shode, da tako izpričajo svojo narodno zavest. Razveseljivo je, da se za slovensko stvar ogreva slovenska mladina, ki čuti v Slovenski skupnosti tisto silo, katera je tudi njej zmožna ustvariti lepšo bodočnost. Slovenska skupnost ve, da je v slovenski mladini čudovito veliko dobrega ter ji zato zaupa. Mladina pa ji vrača zaupanje z delom za slovensko zmago pri volitvah. Ker je sodišče zavrnilo listo Združenih socialistov v Vidmu, se utegne položaj Precej spremeniti. Drugačna bo igra ostankov. Strokovnjaki so izračunali, da bo *orala dobiti Slovenska skupnost precej visoko število glasov za izvolitev enega slovenskega zastopnika. Nevami ji postajo republikanci, pa tudi indipendentisti. ^ato je potrebno, da na Tržaškem in Goriškem naredimo vse za izvolitev slovenskega zastopnika v deželni svet. Hvala Bogu lahko rečemo, da je razpoloženje povsod dobro. Naši ljudje se zavedajo svoje dolžnosti. Ogorčeni so nad nestrpneži, ki trgajo, pacajo in popisujejo ^Pake Slovenske skupnosti zato, ker so slovenski, ker pričajo, da v Italiji živimo Slovenci. Lepake nam lahko trgajo, glasovnic v kabini pa nam ne bodo mogli •iztrgati. Tam jim bomo dokazali, da nas Je veliko in da smo zavedni. Rekli smo, da je izvolitev slovenskega Zastopnika zaradi spremenjenega razmerja sil med strankami zaradi zavrnitve sofistične liste v Vidmu lahko v nevarnosti. Iz tega izhaja sveta dolžnost vsakega Zavednega Slovenca, da dela res za zmago 'lovenske skupnosti. Ogromna večina na-|ih rojakov se tega zaveda. Vsi pravijo, la moramo glasovati za Slovensko skup-ost in omogočiti izvolitev slovenskega zastopnika ne glede na politično prepričanje, ftt gre za veliko več kot za kakšno strankarstvo. Gre za izvolitev slovenskega svetovalca, ki ne bo odvisen od nikogar, ki bo zagovarjal slovenske pravice tudi takrat, ko bi mu ukazali molčati, ako bi bil ‘Zvoljen na kakšni italijanski listi. Zal nam je, da moramo prav zaradi te-ša še bolj obsoditi nekatere osamljene &zbijaške poskuse, ki niso naperjeni toliko proti Slovenski skupnosti, ampak Proti Slovencem sploh, ako vso stvar dobro premislimo. Te razbij aške poskuse, ki so zagledali luč sveta v »Novem listu«, Potem izkoriščajo proti Slovencem sploh 111 zlasti proti Slovenski skupnosti in Slo venski levici, ki je stopila v koalicijo s Slovensko skupnostjo. Izkoriščajo jih ita-'■janski komunisti, pa tudi »Primorski dnevnik« ter vsi tisti, ki stoje za njim ln za »Novim listom«. Ti bi si naprtili težko odgovornost, ako slovenski zastopnik ne bi bil izvoljen. Kar zadeva polemiko SKSZ in tržaške pa tole: še enkrat poudarjamo, da le bila lista Slovenske skupnosti demokratično določena. Nosilca liste je izvolil °bčni zbor Slovenske skupnosti skoro sočasno. Ostale kandidate je s pooblastilom °t>čnega zbora prav tako z velikansko ve-^*no odobril svet Slovenske skupnosti. Po Pravilih je to naloga svčta in ne raznih * skupin, ki so nekoč ustanovile Slovensko skupnost. Takšna so pravila in dokler so takšna, jih je treba spoštovati. Kandidatna lista, ki je res ljudska, torej ni bila nikomur vsiljena. Formalnosti sicer sploh niso važne. Važno je, kdo dela za Slo vence in kaj dela. Sestavljanje kandidatne liste je potekalo javno pri belem dnevu 1(1 ne kje pod mizo, kot bi nekateri hoteli. Svet Slovenske skupnosti ima pri tem popolnoma čiste roke in mirno vest. Slo venska skupnost ni nastala zato, da bi delila stolčke, ampak da dela v korist slovenske manjšine. In to ji štejemo v čast. Bilo bi hvalevredno, če bi kdo pro testiral, ker ni dobil dovolj dela. To pa se ni zgodilo. Protestirali so le nekateri, ki jih je bilo pri delu malo ali sploh nič videti, pač pa jim diši »oblast« ali kakšen stolček. Ker komunisti na shodih očitajo, da »prvak Slovenske skupnosti« dr. Agneletto pošilja pohčerjenko v italijansko šolo in da je nabrežinski župan naredil nekatere stvari proti slovenskim koristim, lahko povemo, da dr. Agneletto ni član Slovenske skupnosti in da so komunistični očitki proti nabrežinskemu županu v preiskavi. Tako so nam na omenjeni vprašanji odgovorili pri Slovenski skupnosti. Do nikogar nočemo biti krivični in smo mnenja, da očitki komunistov proti nabrežinskemu županu ne držijo. Preiskava pa naj se le izvede, da se vsa zadeva popolnoma razčisti. 'OSEFINE STEGBAUER Prevedel J. P. 64 I* Slcvtle ^VCzJllM«? 44 »Ksenija?« ga je prekinil Jurij Frohner. ‘Lepo te prosim, govori vendar resno, ^aj veš, da mi ni za šale!« Naenkrat je Postal ves vznemirjen, da so se vsi začudeni ozrli vanj. »Ksenija je bilo ime poniju, ki ga je Jahala moja hčerka,« je dejal ta kakor v opravičilo. »Saj ste ga videli na sliki.« V sobi je vse utihnilo. Vsi so se zbrali °krog Jurija Frohnerja. »Otroci so celo poizvedovali za tem otro '°m,« je dejal grof Dernburg. »Daj no, Teodor, preberi pismo, ki ga je dobil tvoj Slr> od grobarja v vasici Rottendorf!« Gospod Heller je odprl knjigo, ki jo je držal v rokah. Drugi so stali okrog njega poslušali, ko je bral. Ko je prišel do ,)lesta, kjer je bilo opisano, kakšno oble-je imel otrok, ki so ga pokopali, je Tržaške skavtinje so proslavile svojega patrona Dne 1. maja so slovenske tržaške skavtinje praznovale god svojega zavetnika sv. Jurija na travniku pod goro sv. So cerba nad Dolino. Imele so sv. mašo na prostem, po sv. maši obljubo s sprejemom novih članic, popoldne pa veliki zbor in igro »Lov na zaklad«. Vreme je bilo ugodno, razpoloženje odlično, udeležba skoro polnoštevilna. Udeleženk je bilo točno sto. Ob obljubi je ena izmed skavtinj poudarila s posebnim nagovorom vzvišenost tega trenutka. Dejala je, da je dan obljube za vsakega skavta in skavtinjo prazničen dan, dan sreče in mladostnega zanosa. Skavtska obljuba je zgrajena na krstni obljubi. Že tedaj se človek zaveže, da bo vedno in povsod ljubil Boga in bližnjega ter izpolnjeval dolžnosti do Cerkve. Skavtinja k temu doda še zvestobo do domovine in naroda, h kateremu pripada. Zato je ponosna na svoj jezik, ki je tako lep in bogat. Skavtinja goji tudi nesebično ljubezen do bližnjega; najbolj je srečna tedaj, ko izvrši dobro delo. Duh, ki preveva skavtsko organizacijo, je vera v Boga, vera v ideale, navdušenje za dobro, delo za boljši svet, neskaljen optimizem, sestrinska ljubezen do vseh ljudi. Hoditi po skavtski poti pomeni zato ho diti po poti sonca, veselja in večne po mladi. Sv. Ivan Sredi aprila je umrla v Borštiču (ulica Timignano) 86-letna Terezija Ipavec. Dokler so ji dopuščale telesne moči, je prihajala v cerkev. Bila je ena izmed najbolj zvestih slovenskih tržaških romaric. Na drugem lurškem romanju se je le s težavo držala po koncu, pred dvema letoma je bila že na poti na postajo, a se je morala vrniti domov. Na prvi dan maja pa je umrl tudi 86-letni zobozdravnik Silvester Marc. Kljub starosti je bil vedno čil in krepak; neštetokrat jo je kar peš ubral v središče mesta. Oba sta bila dobrotnika našega Marijinega doma. Bog jima daj večni pokoj. Preostalim sorodnikom izrekamo naše so žalje. Gradnja našega doma se nadaljuje in je upanje, da bomo letos to delo dokončali. Prvomajsko praznovanje v Bazovici Tudi letos je bilo na Tržaškem res slo vensko prvomajsko praznovanje v Bazo vici. Vesela prireditev je bila na športnem igrišču Slomškovega doma. številno občinstvo so zabavali Beneški fantje, nasto pil pa je tudi domači pevski zbor Lipa. Tudi letos — v letu vere — vabimo Marijine častilce na MARIJANSKO PROCESIJO ki bo v TREBČAH v nedeljo 12. maja. Začetek ob 4h popoldne: sv. maša, govor, procesija s kipom Matere božje. Med procesijo bomo prepevali litanije M. B. z odpevi in lepe Marijine pesmi ob spremljavi vaške godbe. Za sklep bo v cerkvi zahvalna pesem za dar sv. vere. O prazniku prvega maja je spregovoril dr. Drago Štoka, nosilec liste Slovenske skupnosti za deželne volitve. Govornik je poudaril potrebo, da tudi Slovenci praznujemo prvi maj v svojem jeziku in v svo jem duhu, saj je prvi maj praznik slo venskega delavca, slovenskega kmeta in slovenskega umskega delavca. Ob koncu svojega govora je dr. Štoka naglasil potrebo, da si Slovenci zgradimo boljšo prihodnost, v kateri ne bo ne sovraštva ne razprtij in v kateri bomo Slovenci enako pravni s sosedi italijanske narodnosti. Večerni spored se je nadaljeval do polnočnih ur. Ministrski dekret o poimenovanju slovenskih šol Pred kratkim je izšel ministrski dekret, s katerim so poimenovane še tiste slovenske srednje šole, ki doslej niso bile: klasični in znanstveni licej je poimenovan po dr. Francetu Prešernu, učiteljišče po škofu Antonu Martinu Slomšku, srednja šola pri Sv. Jakobu po Ivanu Cankarju in srednja šola v Rojanu po Franu Erjavcu. Ostale naše srednje šole so takole poimenovane: trgovska akademija po Žigi Zoisu, srednja šola pri Sv. Ivanu po Sv. Cirilu in Metodu, v Nabrežini po Igu Grudnu, na Proseku po Franu Levstiku, na Opčinah po Srečku Kosovelu in v Dolini po Simonu Gregorčiču. Osnovne šole pa še vedno nimajo svo jih imen. Upajmo, da bo čimprej prišlo tudi do tega. Zadnja premiera Slovenskega gledališča v Trstu Slovensko gledališče v Trstu je preteklo soboto uprizorilo zadnjo premiero v letošnji sezoni, in sicer komedijo v dveh dejanjih »Jajce«, ki jo je napisal Fčlicien Marceaux. Delo je zrežiral Adrijan Rustja, glavno vlogo pa igra Stane Starešinič. IZ KANALSKE DOLINE SLOVENKE, SLOVENCI! Bodimo enotni! Če se razpršimo v italijanske stranke, kot želijo naši narodni nasprotniki, ne bo več nikogar, ki bi lahko branil naše pravice. Padli bi na položaj Beneških Slovencev. A potrebno je obratno! Mi moramo ohraniti lastno narodno zastopstvo in politično predstavništvo in dobiti ga morajo tudi Beneški Slovenci! Zato glasujmo vsi za Slovensko skupnost! Naš preferenčni glas na Tržaškem pa naj dobi požrtvovalni nosilec liste Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka! To bodi naš odgovor tistim, ki hočejo razbiti slovensko enotnost in ribariti v kalnem! ""lllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii' bral: »Otrok je imel rdečo obleko, bele nogavice in črne sandale.« Jurij se je kot omotičen prijel za glavo. Moj otrok vendar ni iinel rdeče obleke,« je s težavo izrekel. »Rdeče barve Rozvita kar videti hi mogla.« Komu oddati glas pri volitvah? Skupina Slovencev iz območja Trbiža nam je poslala sledeči dopis s prošnjo za objavo: 19. in 20. maja nas bo državljanska dolžnost poklicala, da izvolimo poslance in senatorje; nekaj dni nato, 26. in 27. maja, bomo pa morali izvoliti deželne poslance. Za nas so važne predvsem deželne volitve, kajti Rim je silno daleč in dvomimo, da večina poslancev, ki bo v Rimu nastopala v zbornici, sploh ve, da Kanalska dolina obstaja. Zanje je naše področje kakor Pa-puazija sredi Tihega oceana... Deželna zbornica s sedežem v Trstu pa je za nas nekaj drugega. Tam bi se mogel in tudi moral slišati glas prebivalstva iz Kanalske doline, če bi se znali vsi povezati okrog iste osebe in jo pri volitvah kompaktno podpreti. Menimo, da zasluži brez ozira na politično opredeljenost volivcev to podporo sedanji trbiški župan dr. Mario Di Gallo. Medtem ko so nam poiskale vse ostale stranke kandidate izven naše doline, je Krščanska demokracija edina vključila v svojo listo človeka iz naše bližine. Če mu bomo vsi dali svoj preferenčni glas, smo prepričani, da bo izvoljen v deželno skupščino. Ker je socialno zelo čuteč in kulturno razgledan ter prežet ljubezni do Kanalske doline, bo njegova prisotnost v deželnem zboru v korist vsemu našemu prebivalstvu. Oddati glas zanj pomeni oddati ga za Kanalsko dolino. Kaj pomeni strnjeno glasovanje, naj nam pove primer iz zadnjih deželnih volitev leta 1963. Tedaj si je Kanuja priborila šest deželnih svetovalcev. Kanalska dolina pa nobenega. Njenemu predstavniku dr. Di Gallu je umanjkalo samo 10 glasov za izvolitev. Učimo se enotnosti od Kar-nije pa premagajmo v sebi to, kar nas loči politično in se povežimo v ljubezni do naše ožje domovine, braneč njene go spodarske interese, če bomo razpršili glasove med razne kandidate, bodo imeli korist le oni iz Kamije, za nas pa se kot doslej ne bo nihče zanimal. Boleče bo po volitvah ugotoviti, da smo zaradi svoje neenotnosti pomagali k izvolitvi človeka iz Karnije ali furlanske nižine, ki ne po zna nas in mi ne njega. Ne pozabimo: ni dovolj voliti le Krščansko demokracijo na splošno. Treba je dati glas dr. Di Gallu. Odbor za obrambo koristi Kanalske doline ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 12. do 18. maja 1968 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Tragedija v Hopewellu. — Drugi: 18.45 Mož, ki se je imenoval Jezus, verska igra. 21.15 Znanstveni obzornik. 22.15 Settevoci. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Volilna tribuna. 22.00 Dekle z dežele, film. — Drugi: 21.15 Iz sveta umetnosti. 22.15 Sprint. Torek: Prvi: 18.45 Vera danes. 21.00 Volilna tribuna. 22.00 Limonov olupek, enodejanka. — Drugi: 21.15 Prava zgodba o Eddiju Chapmannu. 22.15 Pester glasbeni spored. Sreda: 21.00 Volilna tribuna. 22.00 Stražnik, tat in sobarica, film. — Drugi: 21.15 Almanah. 22.15 šport ob sredah. Četrtek: Prvi: 21.00 Volilna tribuna. 22.00 Gor in dol, pestra oddaja. — Drugi: 21.15 Gledališka kronika. 22.00 Poni za Rickija, enodejanka. Petek: Prvi: 21.00 Volilna tribuna. 22.00 Pravica, tv film. — Drugi: 21.15 Staro srce, Jerzy Bemarczyk. 22.00 Žena s podo bami, nadaljevanje. Sobota: Prvi: 19.35 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Nikar peti, streljaj, pestra oddaja. 22.15 Iz gospodarskega sveta. — Drugi: 21.15 »Vaja«, balet. 22.00 Glasbena oddaja. ★ SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 12. do 18. maja 1968 Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Pavla Kosca in Toneta Kmetca. 12.00 Ringaraja - oddaja za otroke. 14-30 Moto kros v Zaboku. 19.10 Gora skrivnosti, serijski film. Ponedeljek: 19.40 Vokalno instrumentalni solisti: Lidija Kodrič. 21.35 Oddaja resne glasbe. Torek: 18.35 Film za otroke. 18.50 Torkov večer. 19.15 Svet na zaslonu: Afrika. 20.40 Okus po medu - angleški celovečerni film. Sreda: 17.20 Kljukec kot pestunja - zadnja zgodba. 18.00 Po Sloveniji. 20.55 Torino: nogomet Juventus : Benfica. 22.50 Bel-fegor - serijski film. četrtek: 18.00 Po Sloveniji. 18.20 Naši zbori. Nastop moškega zbora »Lira« iz Kamnika. 20.35 Med Sočo in Dravo - prenos iz Plav in Dravskih elektrarn. 22.00 Biseri glasbene literature. Petek: 17.50 Deček iz džungle - serijski film. 19.35 Niso samo rože rdeče: Atj Soss. 20.35 Sovražnik - jugoslov. celoveč. film. 22.40 L. van Beethoven: Prva simfonija. Sobota: 14.30 Wembley: Britanski nogo metni finale. 18.30 Pustolovščine kapitana Coocka - serijski film. 19.20 Naš globus -zanimivosti v svetu. 21.25 A. Puškin: Stotnikova hči - I. del. SLOV. KAT. AKAD. DRUŠTVO (SKAD) V GORICI vljudno vabi na predavanje, s katerim se zaključi ciklus o sodobni slovenski zgodovini. O temi: KAM DRŽI NAŠA POT: ALI V ZATON ALI NA UTRJEVANJE ZGODOVINSKE POTI V BODOČNOST? bo predaval znani kulturnik in pisatelj prof. ALOJZ REBULA v četrtek, 16. maja ob 21. uri v mali dvorani Katoliškega doma. Razstava goveje živine V nedeljo je bila na Colu razstava go veje živine sivorjave alpske pasme. Razstavo je organizirala repentabrska občina s sodelovanjem Kmetijskega nadzamištva. mn I Illlllll Illllllllllllllllllllllllllllll Illll IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII Illlllimilllllllllllllim Milili Ul Illllimu umillllllllllllll H u nmmi i m n u ................................................... gosli, pesem... Pogovor je docela zamrl. coj vidiš. Pride namreč k meni v glasbeno pričakovanja je bila vsa nestrpna. Zdelo Vsi so pozabili na obletnico mature. Z zanimanjem so vsi zrli v enega izmed njih, ki je s tresočim glasom zaprosil: »Prosim te, daj mi za hip to knjigo!« »Vzemi jo in lepo v miru jo preberi,« je svetoval dr. Weissenberg. Jurij Frohner ni poslušal njegovega nasveta. Nervozno je prelistaval knjigo, ki mu jo je Heller rade voje odstopil. In tam bral naslov enega izmed sestavkov: »Veš li število zvezda...?« Zdaj se mu je godilo kot Korneliji, ko je dopoldne brala tisto zgodbo v časopisu. Kaj so to blodnje ali je resnica? Z mrzlično naglico je prebiral sestavek, ki ga je Lore v lepi otroški pisavi napisala v album. Potem je zaprl oči. V prsih ga je dušilo. Zdelo se mu je, da se majejo tla pod njim. To je njegov otrok, mora biti njegov otrok! Drugače sploh ni mo goče. Vse se tako ujema. Obleka, jahanje. Vsi so bili tiho, da je bilo slišati tiktakanje ure na steni. »Ta otrok je na vsak način moja hčerka!« je dejal Jurij Frohner. Ozrl se je po sošolcih, kot bi od njih pričakoval po trditev. Ti pa so se molče sočutno zazrli v njegov obraz. Nihče mu ni dal odgovora. »Kakšna pa je ta... ta Gretica Thora?« je nazadnje vprašal. »Precej velika,« je odgovoril grof Dernburg, »bleda in vitka. Lase ima kratko pristrižene.« Jurij je zmajal z glavo. Rozvita je bila za svojo starost bolj majhna, okrogla in imela je dolge svetle kite. Saj so sošolci videli njeno fotografijo. Prav nobeden ni opazil kake podobnosti med obema deklicama. Seveda ni mogel vedeti, da so Rozviti v bolnišnici ostrigli lase, ko je cele dneve morala imeti na glavi ledeno mrzel ovitek. In tudi ni mogel vedeti, da je prav v tem času Rozvita močno zrast-la in zato postala tako vitka. »Jurij,« mu je začel prigovarjati Janez Rosner, »nikar se sedaj po nepotrebnem ne vznemirjaj! Tega otroka lahko še no šolo. Nocoj imamo koncertni nastop. Najbolje je, da prideš tja. Le eno te prosim, da na vsak način ostaneš miren, tudi če bi spoznal, da je ta moja učenka res tvoja hčerka. Saj veš, da mi lahko s tem ves program prevrneš, če bi se dal prej spoznati. Po koncertu pa lahko prideš v garderobo in tam bomo videli kako bo.« Jurij Frohner je z veseljem obljubil. »Poskrbel ti bom prostor v prvi loži, da boš od tam lahko nemoteno opazoval otro ka. Sicer je pa že čas, da grem. Ob pol sedmih se že začne naš koncert. Zdaj pa manjka le še četrt do šeste.« »Glej, da ostaneš miren!« ga je opominjal dr. Weissenberg. »V dveh urah boš že itak vse zvedel.« Medtem ko so drugi sošolci ostali v go stilni, da še naprej praznujejo, sta Janez Rosner in Jurij Frohner skupno odšla h koncertu. * * * Prav v istem času je na postaji izstopila Kornelija Frohner. Takoj je naročila taksi in rekla, naj jo odpeljejo na stanovanje urednika Teodorja Hellerja. Od napetega se ji je, da traja vožnja celo večnost. Nazadnje pa je avto vendarle obstal pred Hellerjevim stanovanjem. Plačala je šo ferja in nato brž stopila pred glavna vrata. Pozvonila je in nestrpno zrla v temna, močna vrata. Služkinja je prišla odpirat in obžalovala, da gospoda Hellerja ni doma. Obletnico mature da ima, je povedala in ga najbrž ne bo tako kmalu domov. »Oh, potem bi pa kar vas nekaj vprašala!« Gospa Kornelija Frohner je poiskala v torbici nedeljski časopis. »Morda mi morete povedati, ali je ta Mirko Heller, ki je napisal to zgodbo, kaj v sorodu z gospodom urednikom Teodorjem Heller-jem. Mogoče mi lahko poveste celo njegov naslov?« »Ah, to je vendar naš Mirko!« se je služkinja nasmehnila. »Mirko je pa doma. Kar vstopite, prosim!« Služkinja je peljala obiskovalko v sobo in potlej potrkala na vrata Mirkove sobe: »Gospod Mirko, neka gospa bi rada govo rila z vami. Tu v sobi vas čaka!« (se nadaljuje) K Cerkveni koncert pri Sv. Ignaciju v Gorici Zadnji ponedeljek se je vršil v cerkvi sv, Ignacija v Gorici vokalno-instrumen-talni koncert s sodelovanjem zbora S. Igna-zio in orkestra mestne Glasbene šole v Gorici. Zbor je naštudiral Stanko Jericijo, orkester in zbor pa je dirigiral Giuseppe Bradaschia. Na sporedu sta bili dve večji deli iz italijanske glasbe, in sicer »Stabat iMater« skladatelja Giovan Battista Pergo-lesija in »Gloria« Antonia Vivaldija. Sodelovali sta še sopranistka Ada Memi ter mezzosopran Edda Policardi Moretti. »Stabat Mater« je delo napisano za soli, ženski zbor in orkester. Pergolesi (1719-1736) je uglasbil skladbo elegične vsebine, saj predstavlja na področju cerkvene glasbe prehod iz polifonske glasbe v melodra-matski stil in monodijo s spremljavo. V skladbi se zaporedno vrstijo solistični vložki za sopran oz. mezzosopran ter zbori, ki so večinama homofoni razen nekaterih z imitacij sko tehniko. Bolj znana in blesteča pa je »Gloria«, ki jo je napisal beneški skladatelj 18. stoletja Antonio Vivaldi. Skomponiral je več obsežnih del s področja cerkvene glasbe, kot npr. Magnificat v g-molu, Kyrie in razne večje skladbe. Tudi »Gloria« razodeva osnovne poteze Vivaldijeve glasbe: veliko melodično invencijo, sproščenost v izražanju ter neprisiljeno veličastnost. Slednja se kaže zlasti v obširnih zborovskih masivih, ki večkrat zadobijo strogo polifonično zgradbo. Kot že omenjeno, sta nastopila zbor S. Ignazio, ki ga vodi S. Jericijo ter orkester Glasbene šole iz Gorice. Dirigiral je G. Bradaschia. Zbor sv. Ignacija je tako v ženski kakor v mešani zasedbi pokazal svojo disciplinirano naštudiranost ter umerjeno doziranost. Častno je izvedel tudi težje dele, kot npr. zaključni »Cum Sancto Spirito« iz Glorie. Orkester je diskretno vodil svojo vlogo, čeprav je včasih preveč zatemnil zbor. Pohvalno sta izstopali obe solistinji. a. b. Obljube Slovenskih goriških skavtov Nestalno vreme v torek, 30. aprila ni moglo preprečiti starejšim skavtom, da ne bi šli v Gabrje pripravljat prostora za skavtske obljube. Skoraj v dežju so postavili šotore in stražili pozno v noč ter se veselili, ko se je sredi noči pokazalo jasno nebo. V sredo, 1. maja so se pa že zgodaj začeli zbirati skavti in volčiči, vsi v veselem razpoloženju; tisti, ki jih je čakala obljuba, so bili v nestrpnem pričakovanju. Sv. mašo je daroval g. Štanta. Po maši je g. Humar pozdravil posebno nove skavte in volčiče, pa tudi starejšim je priklical v spomin njihove obljube. Zatem so nad zastavo obljubili najprej štirje skav-ti-novinci (dva iz Doberdoba, eden iz Ja-melj in prvi volčičev, ki je prestopil k skavtom). Še lepše je bilo, ko so nad svojim »totemom« obljubljali volčiči (štirje iz Goriškega krdela in trije iz štandreža), ki so imeli ta dan prvič nove uniforme in so zelo lepo izgledali. Po dolgem obredu obljube je seveda vsem teknilo kosilo, ki je bilo letos zelo okusno. Kmalu po kosilu pa smo se zbrali v krogu okrog simboličnega tabornega ognja, zbijali šale in se razšli s pesmijo slovesa. Ob tabornem ognju smo opazili, da je naše število precej večje kot na rednih tedenskih sestankih. Naj nam bo to v spodbudo za redno udeležbo. Pred razhodom je bilo seveda še veliko dela s pospravljanjem šotorov, opreme, posode itd. Vsak je lepo opravil tudi te svoje dolžnosti. Ob koncu smo še izrazili željo, da bi vsi prihiteli na taborjenje s kolesi ali peš, kar bolj odgovarja skavtskemu duhu kakor avtomobili, ki naj služijo le za prevoz opreme. Močni Orel Podgora Preteklo nedeljo je bilo pri nas praznovanje sv. Gotarda ,ki je združeno tudi s prvim sv. obhajilom, katerega je prejelo osemnajst prvoobhajancev: deset dečkov in osem deklic. Lepo je bilo videti te angelčke, kako so v skupinicah pristopali k velikemu oltarju in Jezusu darovali lepo okrašeno svečo. Med ubranim petjem je končno prišel zaželeni trenutek združitve z Jezusom. Prizor je bil tako ganljiv, da so mnogim stopile celo solze v oči. Po končani cerkveni slovesnosti je tudi fotograf prišel na svoj račun ter malčki so se okrepčali ob obilnem zajtrku v dvorani. Popoldne so pri Marijinem oltarju prejeli spominske slike, nakar smo se zbrali v farni dvorani, da bi videli kaj lepega, žal je iz tehničnih razlogov morala odpasti igra »Sveti Tarcizij«, v katero je naša požrtvovalna učiteljica Mariza Perat že bila vložila veliko truda. Jo bomo gledali pa kdaj prihodnjič. Namesto te igre smo gledali dva izredno zanimiva filma in sicer »Angel varuh« (Angelo custode), katerega dejanje se vrši v vasici rezbarjev na Južnem Tirolskem in še enega s primemo vsebino. Mladim gledalcem sta zelo ugajala in se kar niso mogli raziti, ko se je predstava končala. In še drugi dan v šoli je bilo veliko komentiranja o prizorih, katere so prejšnji dan videli na platnu. Pričakujemo, da jim bodo taki zgledi koristili tudi za življenje, v katerega počasi vstopajo. Štandrež Že precej časa so se naši otroci pripravljali na praznovanje materinskega dneiva. Pod vodstvom Ivanke Zavadlav in učiteljice Majde Zavadlav so se učili znano igro v 5 dejanjih »Na Skalnici«, da bi z njo počastili našo najboljšo Mater D. M. in svoje dobre mamice. V nedeljo so z njo nastopili v naši dvorani. Najprej so zapeli in deklamirali nekaj pesmi na čast materam, nato pa odigrali zanimivo igro Marijinega prikazovanja na Sv. gori. Vsi so bili zadovoljni s podajanjem igre in hvalili otroke-igralce, zlasti pa obe gospe, ki sta se toliko trudili z režijo zahtevne igre. Otroci so bili veseli in ponosni, da so se njihove prireditve udeležili tudi g. šolski nadzornik dr. Leban, prof. Bratina in vse njihove učiteljice, za kar so jim še posebno hvaležni. Svojim mamicam pa izražajo topla voščila in iskreno hvaležnost. »PASTIRČEK« št. 8 Z osmo številko je naš priljubljeni mladinski list »Pastirček« zaključil svoj XXIII. letnik. Zelo redno je prihajal vsakega prvega v mesecu med nas in vedno je bil zanimiv, privlačen ter vreden branja. Ali veste, koliko strani je naneslo osem številk? Kar 228. To bi bila že lepa knjiga. Mladim prijateljem svetujemo, da dajo ves letnik vezati. Ne bo jim tega žal, v kasnejših letih še posebej ne. Seveda zadnja številka ne more mimo majniške Kraljice, saj smo v njenem mesecu. Pesmi in črtica »Vrata nebeška« govorijo o njej. H koncu sta prišli obe povesti v nadaljevanjih »Marjetica« ter »Dogodivščine Anice in Katice«, Kopačev Srečko pa objavlja svoj počitniški dnevnik. Kdo ne bi vzljubil skromnega oslička, ki ga Branko v spisu »Na kresno noč« tako ljubko predstavi? Boris, Mirko in Janja se razgovarjajo o Disneyevem filmu »Bambi« ter o televizijski oddaji »Odisej«. Polni so pohval za obe deli in mi odrasli jim moramo to pot kar pritrditi. Počitnice so že tu, pa nam D. K. približa lepoto našega gorskega sveta z opisom Vršiča. V skavtski rubriki je govora o pomenu poletnega tabora, o skavtizmu za fante ter o prvi italijanski skavtski znamki. S številnimi dopisi mladih bralcev (na uho prvemu dopisniku: zakaj Giorgio š„ ko imamo Slovenci tako lepo besedo Jurij?) se letošnji »Pastirček« poslovi od svojih mladih in starih prijateljev. Vsi mu kličemo: Na svidenje prihodnjo jesen! Z veseljem ga bomo zopet sprejeli v svoji sredi. —ej VOLILNI SKLAD SLOVENSKI VOLIVCI! Pred nami so volitve v deželni svet1. Volilne priprave so v teku, združene pa so z velikimi stroški. Zato se obračamo na Vas s prošnjo, da velikodušno prispevate v volilni sklad za kritje majhnih potreb. Svoje prispevke lahko izročite našim zaupnikom ali upravi Kat. glasa. VODSTVO SDZ V GORICI vt RADIO TRST A Spored od 12. do 18. maja 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15. 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ivan-hoe« .Dramatiziran roman. Četrti del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.30 »Pravica duše«. Enodejanka. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 N. Rimski-Korsakov: Majska noč. 18.40 Orkester Dona Costa, pevka Rita Pa-vone in pianist Stanley Black. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: R. Bednarik: »Pratika za drugo polovico maja«. 21.45 Zagrebški godalni kvartet' izvaja rondeau. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednje šole). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Izbor motivov in melodij. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz Sammartinijevega in Hartmannovega opusa. 20.50 Pripovedniki naše dežele: F. Jeza: »Morilec«. 21.15 Pol ure popevk. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico maja«. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: Piero Pieri: »Italijanske politične stranke od leta 1896 do leta 1913«. 18.30 D. Šostakovič: Sonata za violončelo in klavir. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 Igor Strawinsky: »Razuzdan-čevo življenje«. Sreda: 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Janez Bilc«. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 17.30 Ansambel »The Lettermen«. 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 18.00 Zborovske skladbe Matija Tomca. 18.30 Slavni pevci v tržaških gledališčih. 20.35 Simfonični koncert. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Tri in ena - sobotni variete. Ponovitev. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: M. Kacin: »Dekadenca in Giov. Pascoli ter Gabriele D'Annunzio«. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 »Človek brez avtomobila«. Radijska igra, ki jo je napisal J. Tavčar. Petek: 11.40 Radio za šole (za osnovne šole). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Gospodinja nakupuje. 13.30 Izbor motivov in melodij. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi. 18.30 Iz koncerta, ki ga je priredilo Itali-jansko-francosko kulturno združenje 14. aprila 1967. 19.10 Novele 20. stoletja: Slavko Grum: »Deček in blaznik«. 20.34 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. Izvajata orkester in zbor Zagrebške opere. Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 Iz starih časov, pripravlja dr. Lojze Tul. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. 27. oddaja. Sodobna drama v osrednji Sloveniji. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Živko Lupine. 17.50 Zbor »France Prešeren« iz Bo-ljunca. 19.10 Družinski obzornik. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Tri in ena - sobotni variete. 21.20 Vabilo na ples. V NEDELJO, 12. MAJA OB 17. URI bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici ŠOLSKA PRIREDITEV slovenskih osnovnih šol in enotne srednje šole. Sodelovale bodo naslednje šole: Gorica ul. Croce in ul. Randaccio, enotna srednja šola, Štandrež, Števerjan, Podgora, Jazbine, Pevma, Sovodnje, Rupa-Peč, Dol. Pri skupni pesmi bodo nastopili tudi otroci iz Plešivega. Vstop prost. Vsi prijatelji mladine prisrčno vabljeni! r b Lei ZA KMETOVALCE Pohitimo s košnjo! Po zadnjem deževju je trava kaj hitro začela poganjati. Pri večini trav so se že pokazali cvetni klasi. To je znak, da moramo nemudoma kositi in ne čakati, da trava gre v cvetje ali celo odcvete. Zakaj taka naglica? Trava pred cvetenjem vsebuje visok procent beljakovin, ki so nujno potrebne za proizvodnjo mleka in porast mesa. Z analizo so ugotovili, da vsebuje seno iz trave, ki je bila košena pred cvetenjem, 19 %, ob cvetenju 15 % in po cvetenju samo še 12 % beljakovin. Ta padec beljakovin ob 19 na 12 % se je dogodil v času dveh tednov. Torej zakasnitev košnje za 15 dni je že zmanjšala vrednost sena kar za eno tretjino. Ce bi čakali še dalj, bi trava imela vsak dan manjšo hranilno vrednost; ostala bi nam nepomembna suha trava z mnogo celuloze. Zato ne smemo prav nič odlašati s košnjo in izrabiti prvo lepo vreme, da si zagotovimo pridelek, ki bo imel visoko hranilno vrednost. Pri sušenju sena je važno, da se ne otresejo in razgubijo drobni lističi, ki so naj dragocenejši del krme. Zato ne obračajmo prevečkrat sena in ga odpeljimo s travnika še preden se suhi lističi začno lomiti in drobiti. Pokošeni travi močno škoduje dež, ker izpere številne dragocene snovi in zmanjša količino sena. Računajo, da slabo vreme pri sušenju lahko povzroči 20 do 50 odstotkov izgube na senu. Zato je treba tudi s sušenjem sena kar krepko pohiteti. Inž. Janko Košir OBVESTILA Začasno zaposlitev za učiteljice In pomožno osebje za počitniško kolonijo v Ri-golatu (Karnija) nudi Slovenska Vincen-cijeva konferenca. Prošnje je treba vložiti na Vincencijevo konferenco v Trstu, ul. S. Nicolo 31, do 31. maja 1.1. Zadevne informacije lahko dobijo interesentke na sedežu konference vsak ponedeljek in petek od 17. do 18. ure (tel. 62972). Romanje na Vejno bo v nedeljo, 26. maja popoldne, ko bo za slovenske vernike daroval svojo zlato mašo tržaški g. nadškof. Odhod s Travnika ob 2” popoldne. Priglasite se pri g. Kleindienstu na Travniku. Radio Trst A priredi v torek, 14. maja ob 21. uri na sedežu v Trstu, ulica Fabio Severo 7, javni koncert. Sopranistka Marta Vuga-Horvat in pianistka Neva Merlak-Corrado bosta izvajali 4 cikle samospevov pred kratkim umrle tržaške skladateljice Brede ščekove. Vabila so na razpolago v veži radijske palače od ponedeljka 13. maja dalje. Jubilejna številka »Katoliškega glasa«. Prihodnja številka z datumom 16. maja bo tisoča številka. Izdali jo bomo zato v povečanem obsegu. Odbojka. Goriška 01ympija je dne 1 maja igrala doma proti BOR-u iz Trst* in ga premagala s 3 :1 (—10, 11—, —M —10). Po obetajočem prvem setu so Gtf ričani popustili in tako so drugi set izgubili. Napad ni mogel priti do izraza, kef je bilo preveč negotovosti in pogrešk obrambi zadaj oziroma v lovljenju servisov. Za 01ympijo so igrali: Valentini (kap.), Tuzzi, Antonič, Soban, Cernic, P& tar, Maroso, Sfiligoj. Prihodnje tekme se bodo vršile v soW to, 11. maja ob 20.30 v telovadnici ul. D$ proti moštvu AGI iz Gorice. Igralci na) bodo na igrišču vsaj do 20”: Valentinčič Pintar, Cernic, Antonič, Soban, MarosO' Prinčič, Sfiligoj, Špacapan B. in P. DAROVI : Za Marijin dom v Rojanu: Ob smrti Marcela Slobez darujeta 5.000 lir Pina in Ernest Pischianz; v spomin istega poklanja Vera Gentili 2.000 lir; namesto cvetja na grob. pok. svaku Pepiju Černigoju daruje Ema Rudolf 5.000 lir; isto vsoto daruje tudi za Dobrodelno društvo v Rojanu. Za Marijin dom v ul. Risorta 3: R. P. 50.000 lir, N. N. 30.000 lir, U. B. 20.000 lir, dobrotnik iz Kanade 10 dolarjev, Benedet-ti M. 5.000 lir, Trošt Karel 30.000 lir, Žerjal Ivana (Boršt) 30.000 lir, družbenica Perchinig-Mazora iz Celovca 1.000 šilingov, N. N. 40.000 lir, N. N. 50.000 lir, nabirka dveh nedelj 110.000 lir, za prodane stvari 30.000 lir. Za Marijanišče: Družina Ivan Terčon iz Slivnega v počastitev svoje krstne bo-ire Brede šček 2.000 lir; Zadnik Justina 4.000 lir. Za Svetoivanski Marijin dom v Trstu: Zbirka v aprilu lir 196.160, med drugimi darovi lir 10.000 E. V. v spomin pok. matere Terezije, N. N. v spomin pok. Gilde Slavec, lir 34.000 velikonočni afer. Prispevki za Skedenj ski dom v mesecu aprilu: Skupni darovi 28.550; N. N. 30.000; N. N. 20.000; N. N. 17.000; dr. Bajc v spomin pok. mame 5.000; N. N. 12.450; N. N. 4.000; N. N. 3.000; ga. Mauri 2.000; pevci 37.000; Gulič Roža 2.000; F. A. 2.000; po 1.000 lir so darovali Flego M„ Opara, Le-pore, šuman, Kosič, Baučer. Za Alojzljevlšče: M. Š. v spomin na pokojno mamo lir 1.000. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, pokojnim pa daj večni pokoj! Romanje v letu vere. Od 6. do 16. julij8 bo III. red sv. Frančiška priredil desetdnevno romanje na Poljsko, Češkoslovaško in v Avstrijo. Pot bo šla skozi kraje Conegliano, Videm, Gorica, Trst, Zagreb Budapest, Krakov, Czestochowa, Varšav Lodz, Wrocla\v, Praga, Dunaj, Trbiž, VH dem, Conegliano. Prevoz romarjev se b° izvršil z velikimi mednarodnimi turističnimi avtopujmani. Skupni stroški za vsak2-ga prijavljenca znašajo 99.000 lir. Potreben je veljaven potni list za vse državi v katerih se nahajajo omenjena mesta | potopisu in 8 fotografij. Prijave sprejem8 kapucinski pater dr. Masilio, Convento Cappuccini Oasi S. Anna - 31011 Asol° (Treviso). Informacije dobite na upra'1 »Svetogorske Kraljice« v Trstu, ul. Rap1' cio 3 - Peter Flander, tel. 724183. <•:; OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpe*1 trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 89' davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: insgr. dr. Fr. Močnih Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo SLOVENSKE TRŽAŠKE SKAVTINJE vabijo ob 10-letnici svojega delovanja na JUBILEJNO PRIREDITEV ki bo v Marijinem domu v Rojanu v ul. Cordaroli 29 v nedeljo, 12. maja ob 17. uri z naslednjim sporedom: 1. Mednarodna himna skavtinj. Pojejo vse skavtinje 2. Govor 3. Zbor skavtinj. R. Simoniti »Lahko noč«; E. Adamič »Koroškim fantom«; »Plaho prihaja noč«, harrn-M. Zupančič; E. Adamič »Na jur-jovo«; U. Vrabec »Protuletje« 4. Skavtski zbor v sliki in pesmi 5. Ritmične vaje po »Pesmi slovesa« 6. Igra »štiri želja« — prvo dejanje Odmor Igra »štiri želje« — drugo dejanje 7. Trio »Pojoči galebi« 8. Deset jurjevanj 9. Prizor: Pametne in nespametne device (A. Novačan). Režija S. Oficij« 10. Zbor skavtov in skavtinj: Fr. Cigan »Pesem mladine«; »Bodi pripravljen«, harm. M. Zupančič; M' Tomc »Skavtska pesem«, harm. M' Zupančič. — Zbor vodi Janko Ban. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in prastarega očeta PEPIJA ČERNIGOJA se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se od njega poslovili z venci in cvetjem ter z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo za vso skrb in požrtvovalnost dr. Karlu Martelancu in bolničarkama g. Adrijani in Marti- Družina Černigoj Trst, Gorica, Melbourne (Avstralija), 7. maja 1968