Éal^Wa —- *—*--- — M AAIaaiIBX
rosrnmo dvocono ▼ yuvuviin«
Leto XXI.. št. 74 »
L]ubl]atta, nedelja 31* marca I940
Cena 2 Din
UpravmStvo. Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
àt 7. - Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 17749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
O edinstvas narodnega vodstva
Ze nekai let sem se stalno poudarja očitna resnica, da današnji dinamično razgibani čas zahteva od vseh narodov napora najskrajnejših sil, ako se hočejo vzdržati in ako nočejo doživeti žalostne usode, da izidejo iz sedanjega silovitega previranja kot poraženci. To spoznanje je zlasti močno v ljudskih plasteh, ki z nekako nagonsko zaskrbljenostjo kličejo, po močnem in enotnem političnem vodstvu naroda in države. Narodi globoko občutijo onasno-sti, ki preže nanje, zato je njih naj-iskrenejša želja, da bi njih državne ladje dobile čvrste krmarje, ki bi osla-njajoč se na zaupanje, biii kos vsem udarcem in težavam viharjev današnjih dni.
Tudi naš narod čuti vso težo negotovega stanja; njegova srčna žila utripa v taktu ostale Evrope, zato se tudi pri nas javlja ta silna težnja po krepkem in preudarnem vodstvu. Vedno glasneje se ponavlja klic po koncentracijski vladi, ki bi v združitvi političnih sil bila že s samo svojo eksistenco narodu poick, da bo znala poiskati v težkih problemih našega notranjega življenja in našega mednarodnega položaja najboljše rešitve. Fo-leg tega pa se pojavlja še druga težnja. Mnogim se zdi, da je treba idejo solidarne obrambe naših skupnih interesov zasidrati še globlje, kakor samo s prevzemom skupne formalne odgovornosti za državne posle. V razpravo se vrača zamisel »narodnega sveta«, ki je v dobi osvobodilne akcije bila uresmčena z večjim ali manjšim uspehom, seveda v drugi obliki in z drugimi nalogami. V marčevi številki »Nove Evrope« je sprožil ta problem dr. R. Djermanovič in urednik je njegovo važnost podčrtal s tem, da je članku odmeril uvodno mesto. Pi-jsec opozarja, da je naš čas, ko si stoje nasproti v dveh sovražnih taborih naj-jačje noralne in materialne sile človeštva sam po sebi odrinil v ozadje male mbicije in skupine. Olovek iz ljudstva si v svojem zdravem nagonu odkrit želi krepkega vodstva, ki bi mu la. <o zaupal, se nanj zanesel in celo trdno veroval vanj. To prepričanje o nf-obhodni potrebi enotnega narodnega vodstva se pri nas ne sme izroditi v paradoks, da bi o naših živ-Ijenskih zadevah odločevalo dvojno ali celo trojno narodno vodstvo. Mora se nasprotno ustvariti enotno vodstvo vseh treh delov našega naroda, kajti le tesno zedinjeni komaj dosegamo ono merilo, po katerem tudi v današnjem orjaškem boju nismo več quantità né-gligeable. kar smo, če smo ločeni in če korakamo vsak zase. Osobito velja to spoznanje za Slovence in Hrvate, ki so najbolj izpostavljeni tujim vplivom dinamične sedanjosti in v svoji notranjosti niso še popolnoma premagali posledic tisočletne podrejenosti v preteklosti.
Pisec uvodnika v zagrebški reviji navaja konkretnejše podrobnosti o ustanovitvi enotnega političnega vodstva. Gre predvsem za to, da v takem enotnem narodnem vodstvu zberemo one osebnosti iz vseh delov našega naroda, ki predstavljajo, ne glede na pripadnost k določeni stranki, k določenemu sloju ali razredu, moralni kapital naroda, osebnosti, v katerih narod vidi poosebljenje naših resnih sposobnosti v pogledu dela, poštenja, razsodnosti in poguma za prevzem najvišje odgovornosti.
Te zahteve nam ne narekuje samo zunanji položaj, marveč tudi notranja potreba. Hrvatski del našega naroda je nedvomno na boljšem glede tesnega spoja svojih sil nego slovenski in srbski Toda pri Hrvatih se opaža zmotno naziranje, da je dovolj, ako njihova strnjena sila samo sodeluje s slovenskimi in srbskimi strankami. Dani položaj pa ne zahteva samo sodelovanja, narveč tudi polno soodgovornost, ki se ne sme in ne more deliti. Le enotno vodstvo bi lahko nosilo poslednjo odgovornost za vse ukrepe, ki bi jih morali podvzeti v obrambo državne samostojnosti in nedotakljivosti, ako bi razvoj dogodkov zahteval take dalekosežne ukrepe.
Naša državna zajednica — zaključuje dr Djermanovič svoja izvajanja — je napravila prvi korak k federativni ureditvi Kako daleč bo šla federativna ureditev države, ne moremo prerokovati. Toda že v sedanji fazi mora biti vsakomur jasno, da bo dele nove ureditve spajala v trdno enoto le ideja, ki je omogočila ustanovitev Jugoslavije. Še potrebnejši nego doslej bo tako preurejeni državi enoten narodni pokret in ideja narodnega edinstva bo doživela svoj preporod, ki jo bo po-vedel do končne zmage.
Uvodnik »Nove Evrope« izraža občutek, ki navdaja danes široke plasti našega naroda. Instinkt lastne ohranitve nam veleva, da se v stiski in nevarnosti združimo. Vse duhovne in moralno sile Jugoslavije bi se obnovi-
Nova nem
eia knjiga
Obi ava dokumentov, fri so povzročili katerih avtenticnosi pa s* pr
Evropi in Ameriki mnogo prahu, krz@šh odločno zanikaio
Berlin, 30. marca. r. Pod naslovom »Poljski dokumenti kot predzgodovina sedanje vojne« je sinoči nemško zunanje ministrstvo izdalo novo »Belo knjigo«, v kateri so objavljeni tajni dokumenti, o katerih trdi, da so jih našli v poljskem zunanjem ministrstvu ob priliki zavzetja Varšave po nemških četah. To knjigo so prvotno nameravali izdati že pred dvema mescema, ker pa so v nekaterih dokumentih omenjeni tudi ameriški diplomatski predstavniki, so z objavo počakali tako dolgo, da se je Sumner Welles vrnil v Ameriko. Zato ta nova »Bela knjiga« ni zanimiva samo kot prispevek k predzgodo-vini sedanje vojne, marveč zlasti še zaradi tega, ker kaže, kako v Berlinu gledajo na zadržanje Zedinjenih držav in na rezultate Wellesave misije.
Nova »Bela knjiga« obsega 16 tajnih dokumentov, ki so objavljeni v originalu in v prevodu. V glavnem vsebuje razgovore ameriških diplomatskih predstavnikov v Parizu, Londonu in Varšavi in brzojavko, ki jo je poslal tedanji angleški zunanji minister Eden ob priliki svojega obiska v Varšavi svoji vladi 2. aprila 1935. Brzojavka se nanaša na Edenov razgovor z maršalom Pilsudskim, ki je angleškemu zunanjemu ministru ob priliki razgovorov o vzhodno-evropskih problemih glasom tega dokumenta odgovoril, da je za Anglijo mnogo bolje, da posveti več pozornosti Ja-maiki, kakor pa urejevanju problemov in odnošajev med državami vzhodne Evrope.
Drugi dokument predstavlja poročilo poljskega vojaškega atašeja v Lizboni o i nripravah Anglije za vojno proti Nemčiji. Četrti dokument je poročilo poliskega poslanika v Washingtonu z dne 28. septembra 1938, v katerem prikazuje akcijo ameriškega poslanika Bullitta v Parizu, ki je seveda neugodna za Nemčijo. Peti dokument je poročilo poljskega poslanika v Parizu, iz katerega sè vidi. da je bivši francoski zunanji minister Bonnet v osebnem razgovoru z Ribbentropom temu sporočil, da se je Francija desinteresirala na reševaniu problemov Vzhodne Evrope. V tem dokumentu vidiio v Berlinu jasno po-trdi+ev že objavljenih beležk Ribbentropa.
V šestem, sedmem, osmem in devetem dokumentu so poročila poliskih poslanikov. v katerih oDisuieio politiko Zedinjenih držav in razpoloženje Amerike za primer vojne v Evropi. Nadaljnja poročila govore o prizadevanju An^ije. da pridobi Sovietsko Rusiio za obkolitev Nemčije.
Objava te »Bele kniiee« je izzvala v berlinskih diplomatskih krosrih veliko pozornost in z nanetostio pričaknieio. kako se bodo rarv'ia'i nad^Hnì?	med
Nemčijo in Zedinjenimi državami.
Energien dentanti Amerike
Washington 30 marca, p Zunanji minister C or del Hull ie izdal naslednje uradno poročilo:
Listi objavljajo poročila o novi nemški »Beli ki?j gi«, ki vsebuje dokumente, za ka-tere se trdi, da so jih našli v tresnrj h poljskega zunanjega ministrstva v Varšavi in ki baje poročajo o razgovorih med p ljski-mi in ameriškimi diplomati. Na najbolj odločen način moram izjaviti, da niti jaz. niti kdo od mojih sol rudnikov v zunanj m ministrstvu nismo nikdar vedeli za kake take razgovore in jim zato avtentično t odločno odrekamo, v teh dokumentih na-vedna stališča niso nikdar niti za hin nr.~d-stavljala politke ameriške vlade. Prav tako tudi ameriški veleposlanik v Parizu Bullitt. ki se pravkar mudi v Wa'h'ngto-nu. odločno zanika vse ti-to. kar mu pripisuje nemška »Bela k-j'ga«.
Washington. 30. marca, br (Ass. Pressi Ameriški poslanih v Parizu Bullitt ki mu menda Bela knjiga pripisuje razgovore s poljskim diplomatom, ie danes dopoldne kategorično demantiral Podatke v nemški »Beli knjigi« in je izjavil, da je Roosevelt že pred dnevi opozoril ameriško javnost, naj z največjim nezaupanjem zre na sleherno propagando, ki bi se eventualno opi-
rala celo na dejanja in iziave ameriških državnikov ali funkcionarjev.
Enako je tudi poljski poslanik v Washingtonu Pototki danes izjavil, da ni nikoli imel nikakih razgovorov z Bu litt.m glede ameriške vojne podpore Poli sla.
Washington. 30. marca. r. »Assocatrd Press« poroča, da je zbudila obiava nove nemške »Bele kniige« v ameriških kroeih veliko pozornost. Odgovorni ameriš i činitelji smatrajo, da je objava teh dokumentov samo manever Berlina, s katerim skuša diskreditirati Roosevelta spričo v0~ lilne kampanje za predsedn ške volitve ter da skuša Berlin zvrniti odsovorno t za evropsko vojno na ameriško vlado. C m bo ameriško zunanie ministrstvo d bilo avtentično besedilo nemških dokumentov, bo zavzelo uradno stališče do teaa vprašanja. Roosevelt ie izjavil, da ie trrba take propagandne akcije spreieti z nezaupanjem. Tudi v krogih kongresa mnogo razpravljajo o tei knjigi. Republikancem ie dobrodošla kot sredstvo propagande Droti Rooseveltu. kateremu oč taio. da ii najbrže sklenil kakšne ta ina dogovore, ki lahko zavede o Ameriko v voino.
Amsterdam, 30. marca. j. (Kavas) V ho-landskih političnih krogih sodijo, da pomeni nemška Bela knjiga eno izmed mno-
gih sredstev nemške propagandne akcije, ki si zadnji čas na vse načine prizadeva onemogočiti ponovno izvolitev Roosevelta na predsedniško mesto Zedinjenih držav. Tako čas, ki je bil izbran za izdajo, dokumenti, ki so bili izbrani za objavo, dalje tolmačenja nemškega tiska ter slednjič informacije nevtralnih političnih opazovalcev potrjujejo domnevo, da je Bela knjiga v glavnem naperjena proti Rooseveltu. V istih krogih omenjajo v tej zvezi velik pritisk, ki so ga vodilne osebnosti Nemčije izvajale na Roosevelta ter na ameriško javnost za časa Sumner Wellesovega potovanja po Evropi v nadi, da bi Washington s svojim vplivom podprl željo Nemčije po kompromisnem miru v sedanjem oboroženem sporu. Sedaj, ko se je ta nemška mirovna kampanja dokončno izjalovila, — naglaša jo v omenjenih ho-landskih krogih — zdaj, ko je Nemčija izgubila poslednje nadc za sebi ugoden mir, je pričela brezobzirno kampanjo proti pre-zidentu Rooseveltu.
V istih krogih omenjajo nato značilno sentenco, ki jo je objavila >; Kölnische Zeitung«, kjer je med drugim odkrito rečeno, da so v merodajnih nemških krogih prepričani, da bo Bela knjiga ameriški jav-
nosti končno odprla oči. Vse nemške akcije najnovejšega datuma imajo očitno namero kompromitirati Roosevelta. Nemška diplomacija ter nemška propaganda danes Zedinjene države brez pridržka smatrata že v taboru demokratičnih držav, katerih namen je obkroženje Nemčije.
Zanimivo v tej zvezi je tudi dejstvo, da se je tudi na tej poti Nemčiji pridružila Sovjetska unija ter je tudi Molotov v svojem včerajšnjem govoru napadal Zedinjene države.
Sodba Švice: Samo nemška propaganda
Curih, 30. marca. z. Berlinski dopisnik »Neue Zürcher Zeitung« smatra objavo nove nemške Bele knjige za nemško šahovsko potezo proti Rooseveltu. Objavljena je bila v trenutku, ko se v Ameriki pričenja volilna kampanja za predsedniške volitve. Nemčija hoče s tem prepričati ameriške volilce. da utegne Amerika zagaziti v vojno, če ne vrže Roosevelta s predsedniškega mesta. V Berlinu računajo z živahno reakcijo Amerike in na ojačenje one struje v ameriški javnosti, ki je odločno proti temu. da bi se Amerika kakor koli zapletla v evropski konflikt.
ODMEVI EKS
OLOTOVÄ
Listi zavezniških držav	da Anglija in Francija bnüno
opazujeta vise gespodarske in politične akcije Sovjetske Itesi je
Pariz, 30. marca. j. (RSV). V francoskih političnih krogih vlada prepričan ie. da si je treba iz včerajšnjega govora sovietske-ga zunanjega ministra Molotova zapomnit: zlasti dve jasni izjavi ki se zdita take narave. da se lahko smatrata kot izhodiščni točki za bodečo zunanjo politiko Sovietske unije. Ti izjavi sta:
1.	Finska mora ostati politično nevtralizirana.
2.	Podpis nenapadalne pogodbe med Sovjetsko unijo in Pumuniio je nemogoč, in sicer zaradi tega. ker Sovj.t k a unija nikoli ni priznala rumunske zasedbe Be-sarabije.
V merodajnih francoskih krogih pripominjajo k temu, da je stališče Rumunije glede zadnje trditve Molotova pač znano: Rumunija smatra, da svoiečasna definicija napadalca, ki jo je podpisala tudi Sovjetska unija, veže Moskvo, da mara spoštovati nedotakljivost rumunskih meja. Kar se tiče stališča zapadnih zavezniških držav glede možnosti bodoče sovietske zunanie politike, v kolikor bi io mogli nakazovati zgornji dve izjavi Molotova. so v merodai-nih francoskih krogih mnenja, da sta tako Pariz, kakor tudi London odločena opazovati povsem mirno in hladnokrvno razvoj sovjetske politike. Nemško-sovj : tsko zbliževanje bi zanju postalo vznemirljivo edino le tedaj, če bi se to spremer ilo v dejanja. ki bi bila ugodna 7a Nemčijo — in edino le v tem primeru! Budno čuieč nad vsemi gospodarskimi in političnimi akciia-mi Sovjetske unije, si Francija in Velika Britanija pridržujeta pravico izvaiati iz njih konsekvence takrat in na tak način, kakor se jima bo videlo potrebno.
Zadovoljstvo
v Nemčiji
Berlin, 30. marca. A A. (DNB) Ves nemški tisk prinaša obširna poročila o včerajšnjem govoru Molotova. »Berliner Börsen-Zeitung« pravi, da sta Chamberlain in Reynaud skupaj izjavila, da želita izvesti strategijo za razširjenje vojne. Italijansko-madžarski komunike, ki je bil objavljen po sestanku v Rimu, je že dokazal, da velesili osi ne bosta zapustili svoje dosedanje linije, in da bosta skupaj s svojimi prijatelji ščitili mir na jugovzhodu Evrope. Včeraj je prišel tudi drugi odgovor na
le v nepremagljivem vzponu, ako bi narod videl, kako so se združili vsi možje njegovega zaupanja, da ga v skupnem naporu popeljejo iz tegob in opasnosti današnjega časa. Seveda, kakor je zamisel lepa in njena izvedba potrebna, tako so na drugi strani praktične težkoče za izvedbo ogromne.
V svojem ožjem slovenskem krogu sma lani doživeli ponesrečen poskus, ki se je razbil ob nerazumevanju in ozkosrčnosti. To ne znači, da ga ni treba obnoviti. Mora pa se poiskati druga metoda. Vsekakor vodi pot k enotnemu političnemu vodstvu celokupnega naroda od spodaj navzgor, iz, pokrajine v središče, iz ožje skupnosti sorodnih elementov k širši organizaciji.
Brez ozira na to, ali se bo zamisel enotnega političnega vodstva za velika življenska vprašanja celokupnega naroda in države ostvarila, je sigurno, da se morajo prej strniti naše slovenske ustvarjajoče sile k enotnemu stremljenju. Načrt, ki se je lansko leto skušal izvesti, je propadel. Ostal je nekak Narodni odbor, ki se je s svojimi pravili zelo avtoritativno predstavil slovenski javnosti, ali je s tem dal tudi doslej edini dokaz svojega obstoja.
Treba bo iti po bolj praktični poti in stopati korak za korakom. Združiti je treba najDrej vse, kar je na napredni in nacionalni strani zaposleno z narodnimi vprašanji, političnimi, gospodarskimi, prosvetnimi in socialnimi. Postaviti bi bilo delovni narodni obrambni program, na katerega podlagi bi taka splošna napredna enota lahko iskala sodelovanja z grupacijo, ki politično in kulturno drugače misli, ali o kateri je treba ipak predpostaviti slično gledanje na današnji e k s i -sistenčni problem -našega naroda.
Seveda Slovenci sami svojega problema reševati ne moremo, kak Dr ne morejo svojega tudi ne Hrvati ?n ne Srbi. Toda ti in oni in tretji imamo dolžnost, da organiziramo svoje sile, da bi jih lahko v popolnosti uveljavili v skupnem vodstvu najpoglavitnejših današnjih narodnih poslov. Vsak narod je danes vojska za sebe. Ako ni strumno povezan, ako ne koraka po enotnem načrtu, ako nima enega in istega cilja in ako svoje orožje uporablja za medsebojno borbo, namesto da bi čuval vsak strel in vsak zamah za svojo skupno obrambo, potem je njegova usoda nes'gurna in podlegel bo ob uri preizkušnje.
izjave Chamberlaina in Reynauda. Molotov je poudaril v svojem govoru o mednarodnem položaju jasno in odkrito, da so zaman vse nade, da bi Sovjetska Rusija zapustila svojo dosedanjo politiko. Komaj je minulo 24 ur od londonskega sestanka vojnega sveta zavezniških držav, in komaj so se polegli bučni komentarji tiska zapadnih demokracij, že je Sovjetska Rusija dala odgovor, ki ne dopušča nobenega dvoma. Ta odgovor pomeni odklonitev politike katastrof, katero hočejo voditi zapadni državniki v najbolj odločni obliki. Ta govor pomeni istočasno odločno zanikanje angleške in francoske propagande o nekih ciljih sovjetske zunanje politike na severu, na Balkanu in na Bližnjem vzhodu. Istočasno vsebuje ta govor poseben opomin silam Bližnjega vzhoda, naj se ne dajo zavesti po intrigah v vojaške demonstracije. Ta opomin bosta Pariz in London razumela. Sovjetska Rusija ne bo dovolila, da bi kdo kalil mir v njenih mejah, ogrožal njeno varnost in njeno nevtralnost. Na ta način so razpršene vse nade gotovih politikov zapadnih sil, da bo prišlo do prekinitve prijateljstva med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Molotov je nasprotno nagla-sil, da bo nadaljeval dosedanjo politiko do Nemčije, ker se ta politika ni rodila zgolj iz oportunizma, temveč je potreba življenjskega prostora Sovjetske Rusije in njenega gospodarstva.
Mirna presoja
v Londonu
London. 30. marca s. Diplomatski dopisnik angleškega rad a takole komentira si-nočnji govor sovjetskega zunanjega ministra Molotova:
Govor ie le malo pripomogel k razjasnitvi sovjetske zunanje Dclitike Napadi na Anglijo in Franciio z ozirom na ozko so-delovanie med sovietsko in nemško propagando niso iznenad li Prav tako ni bilo nepričakovano dejstvo da ie stališče, ki ga je zavzel v svoiem govoru Molotov napram Nemčiji, več kot prisrčno Znač:lno je, da je iz govora razvidna žrl'a Sov'etske Rusije, da jo ostali svet sm tra kot nevtralno državo. Molotov se ie tudi potrudil z zagotovilom, da nudi Sovjetska Rusija Nemčiji za vojno mani gestodarske pomoči nego Rumunija. Kliub temu nemška propaganda danes govor pozdravlja toda nemški listi so objavili govor le v prikrojeni obliki. Opomba o sovietsko-nemških trgovinskih odnošajih v govoru ie posebno zanimjva še zato. ker je še prejšnji teden predlož la sovjetska vlada angleški vladi sklenitev nove trgovinske pogodbe. Ta predlog je prišel kljub znani Molotvolji izjavi iz septembra lanskega leta. v kateri se je zavzela sovjetska vlada, da bo s'orila vse za pospešitev sovjetsko-nemških trgovinskih odnošajev. "Kljub vsemu temu torej hoče Sovjetska Rusija vzdrževati z zavezniki še nadalje dobre trgovinske stike, obenem pa se pritožuje nad vojno-tihetapsko kontrolo na Daljnem vzhodu, katere namen je samo preprečiti, da tam prevoženo blago ne bi šlo v Nemčijo.
Anglija in Franciia bosta najbrže za enkrat pač odložili svoio sodbo o iskrenosti Molotovlje zagotovitve, da želi Sovjetska Rusija ostati nevtralna. Morda želi Sovjetska Rusija v resnici samo nekai časa oddiha, da si opomore od finske kampanje, gotovo oa je. da noče iti v voino na strani Nemčije, dokler si ni popolnoma na ias~ nem glede lastnih ciljev.
tisk
London, 30. marca. s. (Reuter) Vsi današnji angleški listi komentirajo sinočnji ekspoze komisarja Molotova o sovjetski zunanji politiki. Molotovljemu zagotovilu, da hoče ostati Sovjetska Rusija v sedanji voini nevtralna, listi ne pripisujejo preveč resnosti, čeravno ga vsi beležijo. Vsi
listi pa naglašajo. da je govoril Molotov zelo hladno o odnošajih do Nemčije. Iz kritike na račun Italije zaradi njene pomoči Finski pa sklepajo, da je še zelo daleč do napovedovanega sovjetsko-italijan-skega zbližanja.
»Daily Telegraph« poudarja še posebej, da ni prinesel Molotovlji govor nobenega presenečenja. Stalin hoče slej ko prej, da naj hodi Nemčija za Sovjetsko Rusijo po kostanj v žerjavico. Reciprocitete za to pa Sovjetska Rusija noče dati. List pravi dalje, da nihče izven Kremlja ne more vedeti, kaj danes Sovjetska Rusija prav za prav hoče. Saj Molotov v svojem govoru napada Anglijo in Francijo, govori zelo hladno o Nemčiji, grozi švedski in Norveški, kritizira Italijo in obenem daje nauke Japonski.
»Manchester Guardian« poudarja, da videzu, ki ga daje Molotovlji govor, ni brez nadaljnjega verjeti. Seveda Sovjetska Rusija noče spopada z zapadnima velesilama. Na drugi strani pa se je pokazalo, da je pripravljena izigrati vsako državo, kadarkoli to smatra kot oportuno.
»Times« omenja, da je še pretekli teden dala Sovjetska Rusija razumeti, da bi bila pripravljena na obnovitev trgovinskih pogajanj z Anglijo, in to kljub vsem napadom, ki jih zadnje čase Sovjetska Rusija naslavlja na zapadni velesili. List pa pravi, da bi za Anglijo v primeru zaključitve take pogodbe obstojala nevarnost, da bi za Sovjetsko Rusijo poslano blago šlo potem dalje v Nemčijo. To daje slutiti tudi primer obeh sovjetskih trgovinskih ladij, ki so jih angleške kontrolne postaje na Daljnem vzhodu nedavno zadržale.
Zakaj zavezniki ne prekinejo z Moskvo
Rim, 30. marca. A A. (Stefani). Diplo-matični urednik agencije Stefani navaja iz Pariza naslednje razloge, zaradi katerih zapadni velesili ne želita prekiniti svojih zvez s Sovjetsko Rusijo:
1)	Interes Anglije, da se izogne vojni s Sovjetsko Rusijo, ker je Sovjetska Rusija odlično pripravljena.
2)	Odločnost Turčije, da se ne zaplete v vojno z Rusijo.
3)	Potreba, da se prepreči nadaljnja zveza Sovjetske Rusije z Nemčijo.
Nato naglaša diplomatski urednik agencije Stefani, da blokada proti Nemčiji nikakor ne bo učinkovita, ker omogoča prijateljstvo med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo poslednji preskrbo.
Veleposlanik Snric
zapustil Pariz
Pariz, 30. marca. AA. (Havas). Sovjetski veleposlanik Surič je odpotoval snoči ob 20. iz Pariza v Moskvo.
Vprašanje sovjetskega obiska v Berlinu
Pariz, 30. marca. s. (Havas). Preko nevtralnih držav poročajo iz Berlina, da morajo prihodnjo sredo vsi ruski in ukrajinski emigranti do nadaljnjega zapustiti Berlin» Poleg tega bodo postavljeni še tudi pod strogo policijsko nadzorstvo. Ta ukrep spravljajo v zvezo z možnostjo bližnjega prihoda sovjetskega zunanjega ministra Molotova ali kake druge ugledne sovjetske osebnosti v Berlin.
Smrt angleškega ministra
London, 30. marca. s. (Reuter). Angleški minister za trgovinsko mornarico, sir John Guilmore, je danes nenadoma umrl za posledicami srčnega napada. Guilmore je bil star 63 let. M;nister za trgovinsko mornarico je postal v oktobru.
Zavezniki in
Po časopisnih vesteh se Anglija in Francija zelo trudita,
da bi se približali Italiji
Rim, 30. marca. z. »Giornale d'Italia« poroča, eia se tako v Parizu, kakor v Londonu pripravljajo na izboljšanje odnošajev z Italijo. Očitno je, da si obe zapadni sili zelo prizadevata, da bi se približali Italiji, kar v Rimu ni ostalo ne-opaženo. Včeraj so se v Rimu razširile vesti, da so razni člani francoske vlade zahtevali takojšnjo obnovo neposrednih stikov z italijansko vlado, danss pa, da namerava francoska vlada v posebni mi-fi ji poslati v Run bivšega ministrskega predsednika Lavala. Dober vtis so napta-viii na italijansko javnost tudi sklopi vrhovnega zavezniškega vojnoga sklepa, predvsem oni dei komunikeja, ki naglaša, da se Evropa ne more obnoviti brez sodelovanja drugih narodov.
Londonski dopisnik »Giornale d'Italia« v zvezi s tem naglaša, da je dala angleška vlada razumeti vsem balkanskim državam, da Nemčija ni edina velesila, ki ima svoje posebne interese v Podunavju na. na Balkanu in da so balkanske države aftočne dovolj, da se lahko vsakemu pritisku upro.
V Rimu opozarjajo tudi na dejstvo, da sta Anglija in Francija sklenili, da ne
bosta spremenili svojih odnošajev do Sovjetske Rusije. Vse to skupaj smatrajo v Rimu za dokaz, da je nastal na evropski diplomatski šahovnici docela nov položaj in da se že Ica žejo oblisi zelo rlalekossž-nih sprememb.
L°ndOn, 30. marca. z. Dopisnik ^Basier Nachrichten« poroča svojemu listu, eia sta se Anglija in Francija sporazumeli glede zbližanja z Italijo in cla bodo z obeh stremi v najkrajšem času sledili konkretni koraki. Verjetno js tudi, da bosta obe zapadni veleesili stavili Italiji tudi svoje konkretne ponudbe. Obe vladi sta si na jasnem, cla je postavila Italija gotove zahteve in dokier tem zahtevam ni ustreženo, ne more biti pravega prijateljstva z Rimom.
Princ Umberto
pri M us solim j u
Rim, 30. marca. br. Ministrski predsednik Mussolini je danes sprejel Pi.icmontskega princa Umberta kot poveljnika I. armije. Prestolonaslednik mu je poročal o zadevah edinic, ki so mu podrejene.
Mi se borimo samo proti narodno*socialistUni franti, ki jo hoseffij enkrat za vselej uničiti"
London, 30. marca. s. (Reuter) Po sedmih mescih vojne je govoril danes po radiu mornariški minister Churchill, ki je izjavil med drugim :
Čeravno so vse nevtralne države javno ali tajno na naši strani, se nam vendar ni nobena pridružila. Toda tega tudi nismo pričakovali. Mnoge izmed malih držav, ki se boje Nemčije, pa jo zalagajo z važnim : vü.'im materialom. To bo lahko imelo še j r.elogledne posledice. Zaradi tega ne moremo biti sigurni, da bo sedanja vojna kratka in še manj, da bo lahka. Nemška pomorska vojna gre predvsem proti nevtralnim ladj,:m. Zadnjih 14 dni je bilo potopljenih 14 nevtralnih ladij in samo 1 angleška. Skupno je bilo potopljenih v teku vojne nad 160 nevtralnih ladij in nad 1000 nevtralnih mornarjev je pri tem izgubilo ž vije nje. Zakaj vse to? Saj smo končno m: Angleži tisti, ki imamo čast biti izpostavljeni kot sovražniki v vojni.
Usoda Češke in Avstrije je znana, znana je tudi usoda Poljske. Pa vendar se najdejo ljudje, ki sprašujejo, zakaj se borita Anglija in Francija. Če bi bili oni izpostavljeni tej usodi, bi se kmalu prepričali, zakaj se borijo. Nočemo razširiti področje konflikta. Ob izbruhu vojne pred sedmimi mesci nismo niti vedeli, da ne bosta Italija in Japonska naša sovražnika
Na drugi strani pa so mnogi mislili, da se bo Sovjetska Rusija zopet pridružila skupnosti narodov in pomagala proti nacionalno socialističnim napadalcem. Ničesar takega, ne dobrega ne slabega se ni zgodilo. Nimamo nobenega spora, ne z italijanskim, ne z japonskim narodom. Poskusili smo in imamo najboljše namene, da živimo v dobrih odnošajih z njimi. Tudi ne iščemo vojne s Sovjetsko Rusijo.
V napadu na Finsko se je pokazalo sicer vse zlo komunistične bolezni. Slabe izkušnje sovjetske vojske so opogumile vse sovjetske sosede, vendar pa ni nobene potrebe, da bi bila Sovjetska Rusija potegnjena v sedanjo vojno, razen če ima temne imperialistične ambicije.
Mi se borimo samo proti nacionalnemu socializmu. Samo tu je naša fronta in samo tu hočemo udariti, že teden dni je vse mirno na zapadni fronti, pa tudi na morju in v zraku se ni ničesar zgodilo. Toda več nego milijon nemških vojakov in vse razpoložljive motorizirane divizije čakajo pripravljeni, da morda v nekaj urah napadejo ob mejah Luksemburga, Belgije in Holandske. Tak je položaj nocoj. Ali se bo kdo čudil, da hočemo tako armado in tako grožnjo odstraniti in sicer čim hitreje ter enkrat za vselej.
ena
Zavezniška poostritev blokade Nemčije povzroča norveški javnosti vedno večje skrbi
Oslo, 30. marca. j. (Havas) Ves norveški tisk ostro odraža veliko vznemirjenost, ki se je polotila norveške javnosti spričo dejstva. da je vrhovni vojni svet zavezniških držav obravnaval tudi vse možnosti nadaljnje poostritve blokade Nemčije, v kateri bi bila Norveška nedvomno med najtežje prizadetimi državami. Listi, ki zastopajo interese norveške trgovine in pomorstva, podčrtavajo, da so danes v nevarnosti tako nevtralnost, mir ter celo sama eksistenca norveškega naroda. Dogodki so pač dostikrat močnejši od ljudi in danes je položaj tak, da odločajo velesile o bodoči usodi severne Evrope. List »Ar-beidersbladet« naglaša med drugim, da Norveška v pričujočem trenotku ne more storiti ničesar drugega, kot strogo in popolnoma nepristransko se ravnati po veljavnem pravu in pripadajočih pravicah.
List »Dagbladet« piše, da je internacija nemške podmornice, ki je zaplula v norveške teritorialne vode, nov dokaz, da je
norveška država v stanju braniti svoje vodovje in da je tudi trdno odločena za to.
Kar se tiče same poostritve blokade Nemčije, podčrtavajo norveški listi, da bo takoj s pričetkom pomladi, ko se bo otajalo Baltiško morje, večina švedske železne rude. ki se zdaj izvaža v Nemčijo preko norveškega pristanišča Narvika, usmerjena po Baltiškem morju v nemške luke.
Oslo, 30. marca. j. (Reuter) Norveška vlada je izročila v Berlinu protestno noto zaradi torpediranja norveškega parnika »Steinstad« (2476 ton) po nemški podmornici dne 15. marca v bližini zapadne irske obale. Pamik je vozil tovor kromove rude iz Turčije na Norveško. Po torpediranju se nemška podmornica ni brigala za usodo posadke. Enega izmed reševalnih čolnov, v katerem je bilo 12 mornarjev, pogrešajo in ni o njem nobenega sledu. Od vse posadke se je rešilo samo 11 mož, ki so jih sprejele na krov razne angleške ladje.
Silen topovski ogen'
r on ti
na vo
Nemške čete so izvedle več napadov na razne francoske
sprednje postojanke
Pariz. 30. marca. j. (Havas). Komunike francoskega generalnega štaba od 30. marca zjutraj pravi:
Na frontnih odsekih zapadno od Voge-škega gozda in zapadno od Saare je bilo silovito delovanje topništva tako na francoski kakor tudi na nemški strani. Na frontnem odseku zapadno od Saare so sovražnikove izvidniške čete izvršile več napadov na francoske postojanke, bile pa so zavrnjene od francoskega ognja. V neki francoski zasedi je pustil sovražnik več mrtvecev.
V merodajnih vojaških krogih opozarjajo. da v današnjem komunikeju francoski generalni štab prvikrat uporablja besedo »silovito delovanje artiierije«. K temu je treba pripomniti, da se je aktivnost nemškega topn štva, ki je bila minule dni precej lokalnega značaja, tekom včerajšnjega dne razširila na ves frontni sektor južno od Saarbriickna. tako da je bilo topovsko streljanje na približno 50 km dolgi fronti. Nemške baterije so osredotočile svoj ogenj v prvi vrsti na nekatere francoske sprednje postojanke, na njihova kritja v gozdovih ter na razne vasi v francoskih sprednjih črtah. Najhujši je bil nemški ogenj na fronti neposredno južno od Saarbriickna. Med obstreljevanjem so vrgli Nemci proti francoskim postojankam močnejše oddelke izvidniških čet, ki pa so bili odbiti in razpršeni. Napadalci so imeli očitno povelje, zavzeti nekatere sprednje postojanke. Ena izmed napadajočih nemških čet je prišla pri tem v zasedo ter je po kratkem ogorčenem boju pustila na bojišču več mrtvecev. Prav tako je Francozom padlo v roke nekaj orožja.
Med napadi nemških čet na francoske postojanke so poslali Nemci nad franco-
dovana od nemške bombe. Eno izmed trgovskih kvdij smo potopih, ena pa je bila zadeta. Eno izmed nemških letal se n: vrnilo na svoje oporišče.
Na zapadni fronti je bilo več zračnih spopadov med nemškimi lovskimi letali ter francoskimi aparati. Trije sovražnikovi lovski aparati tipa Moräne so bili pri tem težko zadeti ter so morali zasilno pristati neposredno za sovražnikovimi bojnimi črtami. Eno izmed nemških letal je bilo sestreljeno.
Neko angleško letalo, ki je bilo včeraj objavljeno kot izgubljeno, je opazila neka nemška podmornica v Severnem morju, kamor se je moralo zasilno spustiti. Nemška podmornica je posadko letala sprejela na krov, letalo samo pa potopila
London, 30. marca. s. (Reuter). Angleški prometni minister Wallis je izjavil včeraj. da Nemčija ne bi mogla prenesti več i nove zime v vojni. Napravila bo še preje j poskus, ca z napadalno akcijo odloči voj-| no in je zato pričakovati najbrže o bližnji j bodočnosti velike nemške ofenzive na za-J padni fronti.
Važni posveti
v Parizu
Pariz, 30. marca. s. (Reuter) Danes popoldne se je vršila važna seja francoske ; vlade pod predsedstvom ministrskega pred-! sednika Reynauda. Na seji so bili navzoči tudi vrhovni poveljnik zavezniške kopne i vojske general Gamelin, poveljnik francoske vojne mornarice admiral Darlan in poveljnik letalstva general Vuillemin.
Pred sejo je bila v vojnem ministrstvu konferenca, na kateri so bili navzoči vojni minister Daladier, generala Gamelin in Vuillemin, admiral Darlan in šef francoskega generalnega štaba general Georges.
ske črte tudi večje število bojnh letal, ki so jih spremljali lovci in ki so prodrli dokaj globoko na francosko ozemlje vzhodno od Vogezov.
Prav tako, kakor je na nemški topovski ogenj odgovarjalo tudi francosko topništvo. so tudi na napade nemške pehote odgovorile francoske čete z nekaterimi proti-sunki. Francosko letalstvo je bilo poslano nad nemške čete z nalogo, da fotografira kretanje nemških čet ter pozicije nemškega topništva.
Glede delovanja nemškega letalstva nad Severnim morjem se doznava, da so se tekom včerajšnjega dneva nemška letala sedemkrat približala angleškim obalam.
Po mnenju merodajnih francoskih krogov včerajšnjega nenadnega silnega poživ-1 jen ja aktivnosti na zapadni fronti in zlasti "še silovitega nemškega topniškega ognja ni smatrati.za znak, da pripravljajo Nemci kak napad večjega obsega, marveč gre zgolj za lokalno akcijo.
Nemško vojno
poročilo
Berlin, 30. marca. j. (DNB). Komunike nemškega vrhovnega poveljstva pravi:
Na zapadnem bojišču smo odbili več napadov sovražnih izvidniških edinic. Nemška zračna armada je navzlic neugodnim vremenskim pogojem nadaljevala izvidniške polete včeraj vse do večera. Ti poleti so se v glavnem razvijali nad Severnim morjem, nad vzhodno angleško obalo ter nad Francijo. Ob tej priliki je bil napaden neki sovražnikov konvoj severno od Flam-borough head. Križarka, ki je bila dodeljena v varstvo temu konvoju, je bila poško-
Japonci ustoličili novo kitajsko vlado
Šanghaj. 30. marca. s. (Reuter). Danes jc bila v Nankingu svečano ustoličena nova osrednja kitajska vlada pod Vangčingveje-vim vodstvom, ki stoji pod japonsko zaščito. Japonska vlada jc poslala k svečanemu ustoličenju kot svojega zastopnika bivšega ministrskega predsednika Abeja. Eden prvih odlokov, ki jih je izdala nova vlada je. da odreja ustavitev sovražnosti kitajske vojske proti Japonski.
Kitajska vlada maršala Cangkaj'ka v Čungkingu je nasprotno danes obvestila vsa diplomatska zastopstva tujih držav, da nikakor ne prizna nove Vlade, ki je bila ustanovljena od japonskih vojaških oblasti v svrho uničenja neodvisnosti ter teritorialne in upravne nedotakljivosti Kitajske. Legalna kitajska vlada v Čungkingu kakor tudi kitajski narod zaradi tega še vedno nadalje obstajata.
Čangkajškova vlada je izdala danes tudi okrožnico, ki odreja aretacijo 77 pristašev Vangčingveja Tiralica za Vangčingvejem samim jc bila izdana že preje.
Smrtna kazen za špekulante s kovinami
Berlin, 30. marca. d. Ministrski odbor za državno obrambo je včeraj izdal uredbo z zakonsko močjo, ki pravi:
Zbiranje kovin je žrtev nemškega naroda za vzdržanje v vsiljeni mu vojni. Kdor bi se obogatel pri zbranih, ali po pooblaščencih za zbiranje določenih kovinah in kdor bi te kovine odtegoval njihovi uporabi, škoduje velikonemškemu osvobodilnemu boju in se kaznuje zato s smrtjo. Ta uredba stopi v veljavo s proglasitvijo po radiu ter velja tudi za priključene vzhodne pokrajine.
Rok za oddajo kovin, ki so za vojno važne, h kateri je pozval maršal Göring 14. marca, je podaljšan do 20. aprila.
Obnova železniškega parka
Beograd, 20. marca. p. Na sinočni seji vlade je bil odobren kredit 120 milijonov dinarjev za obnovo železniškega voznega parka. Nabavljenih bo 15 lokomotiv, nekaj potniških vagonov in več sto tovornih vagonov. Vsa ta naročila bodo izvršena v domačih tvornicah.
mini ojuuuloco » « b mr» i « uut Puhlmann-ov čaj
ublažuje kašelj in razkraja sluz.
Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek od 125 g din 37.—
Ogl. reg. br. 1503/193«
XaiOCXXljnmOTDDDmDDCEDCODCOa
Kjoseivanov na potu v Italijo
Beograd, 30. marca. p. Preteklo noč je potoval skozi Beograd na poti v Italijo bivši predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov. Na kolodvoru so ga pozdravili člani bolgarskega poslaništva in kot zastopnik našega zunanjega ministra šef protokola dr. Frangeš. Kjoseivanov se je dalje časa pogovarjal z novinarji ter jim izjavil, da potuje v Italijo zgolj na oddih. Ostal bo tam dva do tri tedne ter se ne bo sestal z nilcako politično osebnostjo. Najodločnejše je demantiral vesti, ki so se razširile po inozemstvu, češ da mu je poverjena važna politična misija. Res se je pred odhodom iz Sofije sestal z zunanjim ministrom dr. Po-povom, vendar pa le čisto zasebno. Popov je bil več dr.i bolan in ga je zaradi teg3 obiskal.
Racija v Pragi
Praga, 30. marca. s. (Ass. Press). Nem-
i	ška policija je danes zjutraj s kordonom
i	obdala vso Prago ter izvršila večumo ra-
|	ci j o po vsem mestu. Policija je baje iskala
i	nekega dijaka šmuteka, ki je pred dnevi
j	ustrelil nekega uradnika Gestapa, dva dni
i	pozneje pa dva obmejna stražnika na meji
!	protektoratà. Kolikor je doslej znano, iska-
;	nega dijaka niso našli.
Šahovski turnir v Pešti končan
Budimpešte, 30. marca Snoči se je kon-I čal tu mednarodni šahovski turnir, ki je bi! i prirejen v proslavo 70-letnice rojstva ma-i džarskega velemojstra Maroczvja. V zad-; njem kolu je porazil dr. Euwe Ballo, parti-; ji dr. Vidmar-Barcza in Szabo-Rethv pa sta j se končali remis. Končno stanje v turnirju i jc naslednje: I. dr. Euwe 4 in pol, II. dr. Vidmar 3 m pol, III. Barcza 3, Balla in Szabo po 1 in pol in Rethy l. — Dr. Euwc i in dr. Vidmar sta končala turnir brez po-! raza.
; Ljubljanski šahisti so povabili bivšega I svetovnega prvaka dr. Euvveja na simultan-1 ko v Ljubljano. Ker pa je dr. Euweju že da-! nes potekel dopust, sc je še snoči z letalom vrnil iz Budimpešte v Amsterdam.
Novi podporočniki
Beograd, 30. marca. p. V vojni akademiji bo 1. aprila ob 10. dopoldne na svečan način izvedeno napredovanje gojencev 65. letnika vojne akademije v čin podporočnika.
Ureditev hrvatske
finančne samostojnosti
Sklepi vladne seje v petek ponoči — Dvanajstine za 4 mesce v znesku s milijard din — Banovini Hrvatski prepuščeni državni davki
Beograd. 30. marca. d. Seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o državnih proračunskih dvanajstinah in o financiranju proračuna banovine Hrvatske, je trajala včeraj od 5. popoldne do pol ene danes zjutraj.
Vlada je sklenila, da bo s 1. aprilom uveljavila štiri dvanajstine (za april. maj. junij in julij). Te dvanajstine znašajo okrog 5 milijard dinarjev.
Vlada je nadalje po dolgem posvetovanju sklenila, da prepusti država banovini Hrvatski v samostojno pobiranje in v uporabo na osnovi banovinskega proračuna neposredne davke na hrvatskem ozemlju: zemljarino. zgradarino. pridobnino. uslužbenski davek in davek na rente, nadalje bo banovina pobirala za sebe vse takse na svojem področju in končno trošarino na vino. žganje in ostale alkoholne pijače. Računa se da bo banovina Hrvatska imela od neposredni davkov okrog 600 milijonov, od taks 280 milijonov in od trošarine na vino, žganje in ostale alkoholne pijače okrog 50 milijonov dinarjev. Hrvatska bo prevzela v svojo kompetenco dosedanje finančne oblasti, zagrebško in splitsko finančno direkcijo ter davčne uprave in fi-
nančno kontrolo. Za državne finančne posle bodo obstajali posebni državni finančni
organi. Za nekatere skupne zadeve pa so predvideni skupni državni in banovinski finančni uradi. Osebni izdatki bodo zaradi tega dvojnega odnosno celo trojnega fi-! nančnoupravnega tira precej povečani.
Uredba o uvedbi državnih proračunskih dvanajstin in uredba o prenosu davščin na banovino Hrvatsko bosta objavljeni v ; »Službenih novinah« v ponedeljek. Jutri, v ! nedeljo bo o tem tako važnem finančnem I vprašanju podal minister financ g. dr. Ju-' raj Šutej posebno poročilo po radiu.
Kakor javljajo je bii v dvanajstine sprejet poseben kredit 4 in pol milijonov dinarjev za poplavljene kraje ter so bili povišani osebni krediti ministrstva pravde in ; prosvete. da bi se lahko nastavilo večje ! število sodnih in učiteljskih, odn. profesor-; skih pripravnikov.
Šutej govori drevi ob 20.
Beograd, 30. marca. p. Finančni minister dr. šutej bo jutri, v nedeljo ob 20. govoril ! po radiu o novem državnem proračunu in i o finančni samostojnosti banovine Hrvat-| ske. Govor bodo oddajale vse tri radijske i postaje.
Cvetkovic o Bosni
Govor na konferenci JRZ za drinsko banovino
Beograd, 30. marca. d. Danes dopoldne je bila v Beogradu banovinska konferenca JRZ za drinsko banovino. Predsedoval ji je minister dr. Kulenovič. navzočen pa je bil tudi predsednik JRZ Dragiša Cvetko-vič, ki je podal uvodno poročilo. Poudaril je. da dela JRZ kot jugoslovenska politična organizacija, za to je njen teren zlasti tudi v Bosni in Hercegovini, kjer so tako zelo kakor nikjer drugje pomešani verski in plemenski interesi. Neprirodno je, ako se ravno na tem terenu pojavljajo ostra trenja. Z jugoslovensko orientacijo ter s sodelovanjem Srbov in muslimanov se dajo rešiti vsa vprašanja Bosne in Hercegovine. Ta so se doslej obravnavala po napačni poti. Namesto, da bi jih skupno pre-debatirali in poiskali najboljšo rešitev, se je začela polemika v javnosti ter se razvila v ostro borbo. Zaradi tegra je trpela JRZ
I in bi trpela tudi splošna stvar Bosne in I Hercegovine. Treba je ustvariti zopet polno sodelovanja Srbov in muslimanov v Bosni, pa bo mogoče zadovoljiti obe strani. Tudi srbska stran mora z bolj mimimi živci spremljati dogodke.
Predsednik Cvetkovic je nadalje zatrjeval, da vodijo in netijo boi bo na obeh straneh politični nasprotniki JRZ. Zato od borbe tudi nihče drugi ne more imeti koristi kakor nasprotniki JRZ. Treba je pustiti ob strani razne svete kulturnih društev in vse avtonomistične odbore ter vso stvar vrniti v JRZ, ki bi na osnovi sodelovanja Srbov in muslimanov našla najboljšo in za vse pravično rešitev. Problem Bosne in Hercegovine je odvisen v glavnem od Srbov in muslimanov. Rešitev na osnovi njihovega sporazuma bo zadovoljila i te i one, a. tudi ostale brate, ki tam žive.
Naši gospodarstveniki na obisku v
Prisrčen sprejem ministra Andresa in beograjskega
župana Djuričiča
Bukarešta, 30. marca a. Danes ob 11.20 jc prispela v Bukarešto s posebnim vlakom jugoslovenska gospodarska delegacija, ki sc bo udeležila jutri svečane otvoritve jugo-slovenske-rumunske gospodarske zbornice v Bukarešti. Od Tcinišvara pa do Bukarešte so bili povsod svečani sprejemi v čast ministru Andresu, beograjskemu županu Djuričiču in jugoslovenskim gospodarstvenikom. Delegacija šteje 40 članov, predstavnikov gospodarstva iz Beograda, Zagreba in Ljubljane.
Bukareška postaja je bila okinčana z ju-goslovenskimi in rumunskimi zastavami. Na postaji sc je zbralo okrog 300 uglednih predstavnikov rumunskega gospodarskega življenja, na čelu jim trgovinski minister Cristu in bukareški župan Dombrovski, predstavniki zunanjega, propagandnega in trgovinskega ministrstva. Prišlo je tudi mnogo članov rumunsko-jugoslovanske lige z vsem odborom. Prav tako je bil na postaji tudi jugoslovanski veleposlanik Jovan Dučič s poslanskim osebjem ter veliko skupino jugošlovenskih in rumunskih novinarjev.
Ministra Andresa in jugoslovansko delegacijo je pozdravil rumunski trgovinski minister Cristu, ki je izrazil prepričanje, da bo ustanovitev mešane zbornice še bolj okrepila prijateljske odnose med obema bratskima državama. V odgovoru je mini-
ster dr. Andres izrekel zahvalo za ljubeznivi pozdrav. Poudarjal je. da hočeta jugoslovenski in rumunski narod z ustanovitvijo mešane zbornice šc bolj utrditi in jx>glo-biti prijateljstvo, ki ju zdmžuje
Ob 13.30 jc župan Dombrovski priredil svečan banket v čast gostov Popoldne je dclegacija položila venec na grob rumunskega neznanega junaka in pred spomenik našega kralja Aleksandra I. Po polaganju ! vencev sta se dr. Andres in Djuričid vpi-! sala v dvorske knjige. Ob 17. je bil sprejem i v jugoslovenskem veleposlaništvu, ob 20. pa j je imel minister dr. Andres na rumunskem ! radiu govor, katerega je prenašala tudi beograjska radijska postaja.
Pogajanja o dobavi nafte
Beograd, 30. marca. p. Ob priliki otvoritve Jugoslovensko-rumunske gospodarske zbornice v Beogradu je imel rumunski minister za zunanjo trgovino Christu raz<-• govore z meroaajnimi čini tel ji o uvoza j nafte in bencina iz Rumunije v Jugoslavi-; jo. Danes je odpotoval v Bukarešto direk-I tor Narodne banke Ljubisavljevič, ki bo ; tam nadaljeval pogajanja o teh vprašanjih. Gre predvsem za to, da bi se dobave nafte in bencina povečale ter obenem znižala oe-na vsaj za 20 odstotkov, na kar je Rumu-j nija v načelu že pristala, vendar pa pod ! pogojem, da se vsa dobava plača v svobod-1 nih devizah.
Miša T rifiuto vič obolel
Beograd, 3U. marca. p. Podpredsednik radikalne stranke Miša Trifunovič je lažje obolel. Po nasvetu zdravnikov mora ostati v postelji.
Pred povišanjem železniške blagovne tarife
Beograd, 30. marca. p. V generalni direkciji državnih železnic že dalje časa proučujejo zamotani problem povišanja blagovne tarife. Sedaj je to proučevanje zaključeno ter se že pripravlja uredba o povišanju tarife, ki bo objavljena najbrže že prve dni aprila.
Preiskava o ponarejanju petsto takov
Zagreb. 30. marca o. Policiia nadalruie intenzivno preiskavo o oonareianiu nov-čanic. Razen Konrada Beziaka ie bilo še več drugih oseb aretiranih in sicer ne samo v Zagrebu, temveč tudi na podeželju. Gre za eno največjih afer s ponareianiem novčandc, kar iih je bilo kdaj v naši državi. Preiskava bo trajala še nekoliko dni. Policija vod: preiskavo v največji tajnosti. vse oa kaže. da se more io pričakovati senzacionalni rezultati.
Smrt hrvatskega
znanstvenika
Zagreb, 30. marca. o. Danes je umrl v Zagrebu v starosti 89 let dr. Avgust Lang-hoffer, vpokojeni redni profesor zoologije na zagrebškem vseučilišču in bivši direktor zoološkega oddelka Narodnega muzeja v Zagrebu.
Iz državne službe
Beograd, 30. marca. p. Premeščeni so inž. Anton Gosar k terenski sekciji v Mariboru. inž. Radoslav štrukelj, Silvester Kavčič, Fran Gabrovšek, inž. Andrej Stok, inž. Marijan Koželj, Milorad Popovič, Ivan Goli, Milan Pogačar in Ciril Bratoš k S. terenski sekciji v Ljubljani.
K 25. terenski sekciji v Ljubljani pa so premeščeni inž. Anton Repe. Josip Puntar, j Ivan Kavčič, Miroslav Crkvenjak, Izidor Horvat, Avgust Janežič in Ognjeslav Stanič, dosedaj pri 3. terenski sekciji.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno vedro v severni polovici države in večinoma oblačno v južnih krajih. Možne so krajevne nevihte, zlasti v severni polovici. Toplota se bo 1 dvignila.
> JUTRO« St. 74.
S
Nedelja 81. m. t©40
Masi kraji in ljudje
Cvetoča pomlad v senci minaretov
Po velikonočno pismo iz Mostarja
Sloveči rimski most čez Neretvo v Mostarju
Mostar, konec marca.
Brez dolgega postavljanja, z neznatnimi solzami, katerim sta veter in solnce prav urno zabrisala sledove, je izginila čarobna in redka slika zimske idile, ki je zaman pričakovala občudovalcev. Brozgi, blatu, s katerim se tako počasi poslavlja z,ima od naših prleških vasi, ni bilo sledu. Nekaj deževnih dni in že so prvi žarki pomladnega solnca vrnili Mostarju normalno življenjsko sliko.
Ulice so polne mladeži in ostrega, prašnega peska. Večji in manjši prostori pred jkavotočji« so polni stairine, ki zadovoljno srka črno kavo, možna rji pa cele ulice ovijajo v opojnost tako priljubljenega I »oživila. Pri sadnih trgovcih žarijo zaloge pomaranč, zeleni peteršilj in rdeči ko-renjček delata družbo ogromnim gomilam pora in mlade čebule. Radovedno kukajo izpod zelenja glavice rdečih redkvic. Mlad česen pa je osamljen, solate ni, če pa slučajno je, skoraj ni vredna tega imena. Tukaj pač ni deležna tolikega spoštovanja pa tudi poželenja ne, kakor tam pri nas, sicer bi marsikatero gredico preplavila berivka ter z lahkoto zasenčila žilavost in skromni izgled teletine, ki s svojo odpornostjo zadaje v kuhinji marsikatero brigo. Mlade jagnjetine ne smem prezreti, pri njej pa cena ustvarja mučno situacijo, iz katere me navadno reši sočno zelena špinača, ki v družbi nepreobil-nih jajc nudi lahko prebavljiv obed. Perutnina, to so sanje, stvarnost pa je *fa-lat iz tünke«, ki so jo napolnile zlate roke naše mamike, daleč tam v Slovenskih goricah, kjer še zdaj pač ni zelenja, da. bi v njega senci prepeval kos. Gotovo pa se tudi tam že čuti dih nov«gn življenja, in ne bo dolgo ko bodo oraču in kopaču šume zašumele skrivnostno šepetanje o pomladi.
Del mesta na levem bregu Neretve je gosto naseljen; oleandri, lavar, ciprese pa različne večje in manjše lončnice osvežujejo tesna karnenita dvorišča. Tu pa tam še naslanja ob zid smokva. Vrtov pa med hišami ni. Neretva s svojo krasno sinje zeleno vodo je veliko nasprotje kameniti sivi obali, na kateri tu in tam sedi mesnato zeleno grmičje. Desni breg pa se mimo Huma razširja v ogromen sadonos-nik, ki nam zda.j v pomladi nudi krasno sliko. Stavbe, hiše in vile so redko posejane, okoli vsake je pa manjši ali večji "vrt. Zazelenele so žive ograje v svojih sočnih barvah, med potmi posutimi s kamenčki, vabljivo zeleni mehka trata. Grlica se ziblje na kiti mareličnega cvetja, opozarjajoč mimodošleca na bohotno le-]xxto boginje Vesne, ki je tokrat prišla v ,x>lnem razkošju. Rahlo rdečico mareličnega gaja poudarjajo snežno beli ogromni šopki mandljevega cvetja. Razsežni črešnjevi nasadi so podobni ogromnim cvetnim kupolam, s katerih lahen vetrič spušča na zemljo pajčolan nežnih cvetnih listov. Sliva visoko dviga bogato cvetoče veje, sinja vedrina neba daje tej nepopisni lepoti še svečanejše lice.
Kakor da je padlo solnce, se zlati v tem morju belega cvetja rumena metulčnica. Vrba žalujka je zastrta z nežno pomladno kopreno. skozi katero žari ognjeno
rdeče grmičje. Breskve lahko zardevajo i pred bohotnim zelenjem svojih, sosed, bezeg pa objema cvetoč grm, na katerem ni prostora še za tako ozek listič. Ciprese kakor da so užaljene, so si nadele temnejšo barvo ter gostoljubno nudijo svojo senco dišečim šmamicaim. V Mas a ry kov i ulici je celo polje narcis, ah, ta opojnost, v zlatih žarkih pomladnega solnca se kopljejo dehteče glavice, nad r.jimi pa ogromne črešnje globoko spuščajo svoje težke, s cvetjem obložene veje.
Skozi ta raj lepote hiti v potokih in potočkih bistra Radcbolja, posestrima izvora naše pitne vode. Napaja vrtove, kjer se zelenita mlada čebula in grah. kjer so posejani krompir, koruza, fižol, ter se pripravlja zemlja za paradižnike. Srečuje pa tudi njivice sočne zelene detelje, male travnike, ki so pokriti s preprogami deh-tečih vijolic in veselih trobentic. Smokve sramežljivo čakajo, da tudi njim pride čas, v platanah pa se že ljudi življenje: o tem priča skrivnostna zelena skorja stebla in vej. Belo oblečene kmetice in prodajalci živobarvnih preprog dajejo pri-rodni igri barv še večjo živost. žvrgolonje ptičic, brnenje marljivih čebelic, žubore-nje potočkov, razkošje cvetja in zelenja, vse to nam odpira in poäni srca in duše. Ko mi oko zdrsi s sive golote bližnjega hribovja na to oazo pomladi, razkošne pomladi, iz katere se dvigajo vitki minareti in grobo kamenito zidovje, takrat šele v polni meri spoznavam vso veličino priro-de in lepoto narave.
V takšnem cvetnem bogastvu pri rode smo praznovali Veliko noč. živo se spominjam, kako smo doma vse dni pred cvetno nedeljo, potrebne vejice za »pres-mec« v kuhinji silili in silili, da so vsaj malo ozelenele. No, tu pa tpresmec« ne dela preglavic, zato pa do »žegna^ ni tak lahko priti, a saj sem vam že povedala, da imamo zlato mamiko — velikonočna miza je bila obložena s prleškim žegndm in mostarsko pomladjo, ki se je ravno v noči Vüzmene nedelje osvetljena s srebrno mesečino pokazala v vsem svojem skrivnostnem razkošju.
Tudi ta začaranost lepote ne bo trajala dolgo — obljubila sem vam jo! Upam, da nam ne zavidate kratkotrajnega pomladnega uživanja, s«j ko bo Slovenija v objemu boginje Vesne — nam bo tu v senci smokvinih listov že precej vroče.
D. O. P-eva.
Naši atleti ob Bosforo
štiričlanska jugoslovanska elita dolgoprogaSev pred otvoritvijo tekmovanja v Carigradu. Od leve na desno stoje: Kvas (Bratstvo, Jesenice), Gloriar (Ilirija, Ljubljana), Brncan (Primorje, Ljubljana) in Kotnik (Concordia, Zagreb). — Zmagal je kakor znano — % odličnim časom 24:40.6 zagrebški Slovenec Kotnik. (Glej tudi članek
v športni rubriki.)
Za odkup Aškerčeve domačije
Akcijski odSbor za rešitev Aškerčeve domačije, ki se je pod predsedstvom bivšega narodnega poslanca Rajka Turka sestal v Ljubljani z namenom, da pomaga družini pesnikovega brata Mihe Aškerca, ki je bila na svojevrsten način opeharjena za dediščino, do skromnega lastnega doma, je v zadnjih tednih razvil nadvse živahno delavnost in bo v krat-
Drugi Aškerčev dom na Senožetih, zdaj cerkvena last
kem lahko zaključil svoje prizadevanje, če se bodo vsi, na katere se je obrnil s prošnjo za sodelovanje in prispevek zavedali svoje nacionalne in kulturne dolžnosti.
V celem je odbor razposlal v razne kraje Slovenije 67 nabiralnih pol. Prve stiri izmed njih, ki jih je doslej prejel izpolnjene in z nabranimi zneski, pričajo, da je v naši domovini še zmerom nekaj brezimnih, požrtvovalnih delavcev, ld se cb vsaki nujni priliki z veseljem lotijo dela in ga tudi z uspehom opravijo. Razen tega je odbor razposlal 250 prošenj na razna društva, organizacije, korporacije in poedince, ki jih naproša, da se čim prej odzovejo vsaj s skromnimi darovi, ker je vsa akcija zamišljena tako, da bo 15. aprila končana. Ime vsakega darovalca bo ostalo zabeleženo v dragoceno vezani spominski knjigi, ki jo bo Aškerčeva rodbina hranila na svojem domu, da bo še poznim rodovom govorila o sramoti, ki jo je del naše kulturne skupnosti zagrešil nad enim naših največjih pesnikov, in o plemenitosti, ki je je bilo še zmerom dovolj, da njegovi hudo prizadeti rodbini pomagajo iz najhujšega.
Akcija za rešitev Aškerčeve domačije, je, kakor kažejo vsa macaenja, doživela tako živahno zanimanje v naši javnosti, da se dbeta razviti v prav lepo manifestacijo za naš kulturni napredek in za svobedo duha. S tem v zvezi pripravlja akcijski odbor ■ na binkoštni ponadeljek skupen izlet v Rimske tcplice ;n je v ta namen že naprosi za poic-vi£:v> voznino na vseh železniških picgah ljubljanske železniške direkcije. Vse. ki se žele izleta udeležiti, naproša odbor. da se mu o pravem času prijavijo, da bo mogel poskrbeti za vse kar je treba.
(PDOTI KAŠUU ^
'""I	poihsuMie JtoAtor
UAJÀCOL-SÉfeUP
REMEDIA ,
fgüajacol-PEBDYNAMINl
za odrasle in ofroSce
c0r6n <t \c v \ J(/I 6kamni -
Akademski pevski zbor gre na pot
Gostoval bo v Beogradu, Sarajevu, Ni*u ia Ski^plju
Naša glasbena kritika že nekaj let sem poudarja ob vsaki priliki nastopov Akademskega pevfkega zbora v Ljubljani ali Mariboru izredno zborovo kvaliteto k: ga vsposablja za odličnega reprezentanta zborovske pevske kulture ne le doma, arnpak celo preko meje — nasproti ciugim narodom. Celo vrsto novih sporedov ,je APZ že naštudiral ter piedvajal v 14 letih svojega delovanja. Toda do zdaj je ostalo — razen nekaj izjem — vse kakor zaklenjeno le doma. šele seda,j se odpravlja Akademski pevski zbor na prvo večjo turnejo izven Slovenije: v Beograd. Sarajevo, Skoplje in Niš. V državi imamo tri odlične akademske zbore. Ali bi ne bilo prav, da bi se za medsebojno spoznavanje v tej visti kulturne panoge izmenjavali nastopi beograjskega Akademskega pevskega društva 7-Obilič« in zagrebškega »Hrvatskega aka-demskega pevskega društva« (Balkan-Mla- • dost) v Ljubljani in v večjih mestih Slo- |
venije ter obratno APZ v Beogradu in Zagrebu in ostalih večjih mestih? Gotovo bi to pripomoglo k še večjemu napredku, zanimanju ter plemenitemu tekmovanju.
Na svoji enotedenski koncertni turneji bo APZ priieiil štiri koncerte: v Sarajevu 8. api ila v gledališču, v Beogradu 10. apr la ob 20.30 v Kolarčevi dvorani, v Ni-šu 11. aprila, v Skoplju pa 12. aprila. V vseh mestih je precejšnje zanimanje, kakor poročajo; zlasti v Beogradu in Sarajevu. kjer je zbor že gostoval pred leti. Na programu je izbor pesmi iz prejšnjega stoletja — pesem slovenske romantike; zastopani so Voiarič, Ipavic, Jenko, Sachs, Nedvèd. Hajdrih. MaSek, Vilhar, Gerbič, Michl. želimo APZ. da bi tudi v prihodnje skušal na podobnih turnejah prikazati tudi druge programe: predvsem našo moderno, kateri se je po svojem načrtnem delu že približal, želimo pa še. da bi bila ta turneja le uvod v še večje tovrstne podvige.
Drago Korbar	I
na zadnji poti
Zagorje že dolgo ni imelo v svoji sredi tako velikega števila raznih zastopnikov društev in korporacij iz različnih krajev, kakor pri pogrebu zaslužnega nacionalnega delavca Draga Korbarja. Prišli so bratje iz sokolskih društev litijskega in laškega okraja, zastopniki TPD iz Ljubljane in črnih revirjev, predstavniki zagorske občine z županom, zastopane so bile Sole pa razna domača strokovna .gospodarska in dobrodelna društva. Posebej velja omeniti številno udeležbo Sokolov in gasilcev s sokolsko godbo iz Trbovelj. Res častno število pogrebcev.
Ko so dragega pokojnika pripeljali z avtom iz Trbovelj in ga na njegovem domu položili na mrtvaški oder, ga je hodila kropit množica ljudstva, saj ga je vse spoštovalo, ker je vedno delal le dobra Pred uro pogreba se je zgrnila črna množica pred krsto. Točno ob 16. se je pomaknil sprevod z rudarsko godbo na čelu. Sledili so gasilci iz raznih krajev, deputacije društev, osebni znanci in prijatelji, sokolska godba iz Trbovelj, četa Sokolov, za njimi pa mrtvaški voz, obložen z venci. Nato so stopali svojci in številno sorodstvo. Duhovščina je sprevod pričakovala pred občino, kjer je blagoslovila truplo. Pogrebci so se nehote ozirali na poslopja, kjer je pokojnik žrtvoval največ časa za zagorsko dolino. Na občini, na Posojilnici in Sokol-skem domu, ki stoje kar po vrsti, so vihrale žalne zastave. Ko je sprevod prišel do spomenika padlih /vojakov, smo se spet spomnili pokojnikovega dela za olepšan je kraja. Ob grobu se je poslovil sokolski starešina Lojze Kolenc in so njegove prisrčne besede šle vsem do srca. Prav posebno je poudaril, da se je Sokolsko društvo hotelo br. Korbarju zahvaliti ob svoji letošnji 50-letnici, toda odšel je brat Drago že v zgodnji spomladi. Naj mu zatorej velja iskrena in bratska zahvala za veliko delo ob svežem grobu, na pragu večnega življenja. Solnce se je žalostno skrivalo za oblake nad Malim vrhom in zatonilo tisti čas, ko so padale grude na krsto nepozabnega pokojnika.
70 letnica marljivega steklarja
Hrastnik. 30. marca
Na starega leta dan 1. 1939. je dopolnil g. Anton Ojsteršek 70 let. Takrat smo pozabili na njegov jubilej. Za letošnjo veliko noč Pa poteče 46 let. odkar ie usluž-ben v tukajšnji steklarni. Ojsteršek je drugi naiptarejši še aktivni delavec hrast-niške steklarne. Rodil se ie 31. decembra 1. 1869. na Dobovcu pod Kumom. Z očetom, ki je bil tudi delavec, se je v zgodnji mladosti presesil v Jelovo nad Radečami. V ljudsko šolo ni hodil, ker ni bilo takrat to obvezno. Posečal pa ie ob nedeljah krščanski nauk v Radečah. Računati se je naučil sam. citati in pisati pa ne. Kljub
temu rad kupi nedeljsko »Jutro?, darnu ga preberejo drugi. V mladosti je služil kot dninar, a leta 1894. takoj po veliki noči ie prišel v našo steklarno. Najprej je bil kurjač, nato pa 36 let topilničar. Ko so mu oči začele pešati, je pomagal zidarjem steklarne. Zadnja leta je kopalni mojster tvorniške kopalnice.
Ojsteršek je kljub 70 letom in kljub 46-letnemu napornemu delu prav trden. Ce je treba, še dvigne 100 kg težak tovor. Pravi, da ni bil še nikdar resno bolan. Zaradi bolezni ie izostal iz plužbe največ skupno 16 dni. ko se je nekoč pri peči v steklarni opekel. Zanimivo je. da ima še
vse zobe. hi vse 2drave. 2e od mladosti so imeli njegovi zobje rjavo barvo. Ko ie prišel k vojakom, ga ie stotnik zaradi rjavih zob osumil, da »čika«. Ker ie fant to zanikal, ga je stotnik poslal k zdravniku na pregled. Ta pa ie rekel Ojsteršku: »Fant. ti imaš konjske zobe. ki te ne bodo nikdar boleli.« In res je bilo tako.
S pokojno ženo sta živela skupaj 42 let. Imela sta tri sinove in dve hčer:. Sinovi so šli po svetu, hčeri sta Pa umrli in sta mu zapustili dva vnuka, ki že de'aia v steklarni. Mož je zaradi hude bolezni svojcev in zaradi težke službe mneeo pretrpel. Rad bi služil še štiri leta. da bi imel 50 let službe. Nadalje si pa želi tudi še uživati zasluženo pokojnino. Posebno sedai, ko je to pokojninsko zadevo ured'1 OUZD. Tudi mi želimo, da bi se mu uresničile žel je !
Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in čre-vih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo. so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z n.)enim učinkom.
Offl reg. S. br 30474*2.
JOŽA ŠELIGO:
Zadnja Bela nedelja
Kadar je Velika noč zgodaj, se na Belo nedeljo zasnežene gmajne in senožetd pod gozdovi blešče v pomladnem soncu: kadar tua je Bela nedelja sredi pomladi, so strmine vse posejane z zvončki in sadovnjaki med hišami so tudi že vsi v cvetju.
Tako je Bela nedelja pri nas zmirom resnično bela; bele lise po naših bregovih, ped temnimi gozdovi in belo cvetie po vrtovih jo naznanjajo.
»Vstani; Matevž te že čaka!« Tako mi ie zaklicala mati v kamro. Polknice so bile še zaprte, ali skoznje se ie v polmrak vlažne sobe zlivala svetloba polnega dne. Ura je bila že osem; sonce je sijalo na prebujajoča se polja in travnike. Ko sem odprl polkna. me ie kar zaščemelo v očeh. tako čisto ie bilo nebo in tako obsijana ie bila zemlja.
Na cesti se i e ustavil Matevž z rokami
v žepih in oblastno, pomežikaie. s hrioa-vim glasom zaklical proti oknu:
»No. ali greš. ali ne!?«
Na Belo nedeljo ie pri nas prvo žegna-nje v fari. Na Plan'nici. kjer ie patron neverni Sv. Tomaž. Samo enkrat v letu i e Bela nedelja, in samo enkrat ie maša gori.
»Saj mora iti. ko še ni bil pri maši!« se je oglasila mesto mene mati skozi okno. ki je gledalo na cesto.
Hitro sem se oblekel v mašno obleko, se umil. popil pol latvice mleKà «pravil v žep kos kruha in že sem bil na cesti pri mladem prijatelju Matevžu. Res sva bila prijatelja; v šoli sva skupaj sedela in skupaj sva pasla krave po gmajnah in po Mlečnikih Komaj enajst let sva imela, ali Matevž ie imel že ves zguban obraz kakor starec.
»Pa glej, da bo šel v cerkev!« je še zaklicala mati za menoj in že sva z Matevžem izginila za skednii skozi vas.
Zasmejala sva se. Kdo. le kdo gre na Planinieo zato. da bo gori pri maši? Najbrž samo župnik in kruljavi mežnar. pa še kaka stara devica z njima!
Pred nama je šla gruča fantov in deklet v pisanih pomladnih oblekah. Ko sva iih došla. sva stekla mimo in naprej, ker sva se bala. da naju ne bi zgrabil kak objesten fant za vrat in spodil domov, češ da taki otroci ne smejo k maši na Planinieo.
Ko sva bila nekai korakov pred njimi, se je Matevž meni nič tebi nič obrnil iln pokazal veseli družbi jezik; potlej sva stekla naprej, nekdo je za nama zacepetal, da sva jo še bolj ubrala in pustila fante z dekleti daleč zadaj.
Zavila sva s ceste na razvoženo smani-sko pot. Ilovica je bila vsa razmočena in po nekaj korakih so bili najini čevlji taki kakor bi ne imeli nikdar črne barve. 2e sva pustila vas za seboj in edina hiša. ki sva še šla mimo nje. je bil Telbanova. Tu ob tej hiši se jeniaio njive in travniki okoli vasi, nad nio so same gmaine. puste strmine, kjer raste le tu pa tam samoten brin med skalami in okoli vsega ie rdeča ilovnata zemlja.
Steza ie bila že shojena. Pred nama so šli že drugi na žegnanie k ubogemu sv. Tomažu in razmencali blato, da sem včasih komaj potegnil čevelj iz njega. Ob stezi je še ležalo bledo jesensko listje i<n ko sva prišla do šopa bukev med skalami, ie jesenski žir, ki so ga nametali jeseni polhi, skorai pokril stezo in revno travo, ki ie boječe poganjala ob str aneti
Z ravninice. ki se je za skalami in skrivenčenimi bukvami nenadno odorla. se je že videla pod senožeti cerkev na Planin ici. Zdaj je naju vodila pot skozi zaraale gozdove. Ilovnata tla so se počasi izgubila; med gozdovi ie postajala zemlia vedno bolj črna in na gozdni poti. ki edina vodi k cerkvi, so stale široke temno luže. Kmalu sva prišla iz temnih senc smrekovih dreves.
Sredi strme in gladke senožeti ie tu pa tam poganjal samoten grm in prav na sredi se je dvigala v nebo visoka siva skela kakor spomenik, ki ga ie tu postavil v davnih časih naš kmet v spomin, cla ie ted okrog nekoč poganjalo iz tal samo kamenje. ki ga je on izruval in zemlji dal prostora in sonca, da je za zelenela.
Z Matevžem sva se pogovariala o dg1-hih, ki smo jim jeseni tod nastavljali pasti po drevesih in po luknjah, ki iih ie v»e polno tod po naših že napol kraških tleh. Govorila sva o paši in o pastirjih, naiinih tovariših in o igrah, ki smo iih imeli vsako leto po gmajnah. Po mnogih ovinkih in zavojih, ki jih dela po senožeti kolovozna pot. sva se v pogovoru kar nakrat znašla sredi ljudi, ki so se prerivali okoli edine stojnice, med brstečrm sadnim dreviem. ki ie zasajeno okoli dveh samih samcatih hiš na Planinici. Edino te dve hiši '.mata ta dan žegnanje. Dva bogata kmeta v samoti kraljujeta vsem tem senožetooi in gozdovom daleč naokoli. Cerkvica, ki stoii nad hišama je tako majhna, da vanio ne gre niti sto ljudi. Sezidali so io menihi iz Ei-stre. kM so nekoč bili gospodarji vse te obsežne zemlje od Krima preko ravnine okoli Ljubljanice do Horiulskih bregov. Sem so hodili na lov in da so lahko ostali kar več dni gori. so zgradili kapelico sv. Tomaža, da so v njei maševali.
Sami mladi ljudje so šumeli okoli stoj-
nice in cerkvice. Mali. ubiti zvon. ki so ga edinega pustili v fari, ko so v vorai vse druge pobrali, ie zazvonil k maši.
Z Matevžem sva se spogledala.
»Ali greva v cerkev, ali v Ledeno iamo?« je vprašal Matevž in uprl vame vse prezgodaj ostareli oi>raz z ubitimi očmi.
»Ne. greva v Ledeno iamo!< sem kar boli potiho odgovoril.
Prihuljeno sva se splazila za cerkvico in se na oni strani spustfla po senožeti in skorai zdrčala v dolino, ki ie vsa obdana od temnih gozdov in vanio ne vidiš od nikoder. Matevž ie kazal pot.
Kako me ie imel rad! Toliko let ie imel kakor iaz in vendar ie vedel, da mi mara biti vodnik .ker je moi bledi obraz kazal, da sem neskončno boli mehak, kakor je on; in ko sva prišla v dolino ter se prerivala skozi goščo, je vedel, da vame ne smejo udarjati veje. t
Razmaknil je leskovo šibje in oo strmi drči sva se spustila v jamo.
Ogromno odprtina se ie pokazala iz vejevja än v dnu so odmevale najine stopinje.
»Ah bi kaipnike?*
Matevž ni čakal mojega odgovora. Zgrabil me je za roko in zdrčala sva po strmini, polni grušča v globel. ki ie bila vedno bodi temna. Prižgal sem žepno električno svetilko, ki sem jo bòi ukradel očetu, preden sem odšel z doma. Prišla sva na dno. Od stropa so visele bele debele sveče, velike in majhne in se izpreminiale v svetlobi v vseh mogočih barvah.
Mraz je bilo. da sem se stresel.
»Daj sem,« ie dejal Matevž in mi potegnil iz rok svetilko ter se pognal proti steni.
Zamolklo je odmeval njegov sJlas po ogromni kameniti dvorani. K steni ie prislonil velik kamen in se vzpel po vlažnem zid«.
»Nikar. Matevž!« sem zaklical. On pa se mi je samo zasmejal in že ie plezal po skalah proti stropu, kjer so viseli dolgi ravni kapniki. Nihče ni še nobeneea odtrsal. Pa bi ga Matevž?
Ze je bil pri vrhu. Zgrabil ie za kapnik in ustna so mu šla na smeh. Svetilka mu je sijala naravnost v obraz
Naenkrat se mi ie zazdelo, da se je ves strop zamajal. Odtrgala se je velika sveča in z nio se je odtrsal Matevž.
Zamižal sem. na vlažen grušč ie pai Matevž; in kapnik, ki ga ie držal v roki. se je praklal čez pol. Brez krika je Matevž obležal med okroglim kamenjem ...
Vrhu jame so se začuli glasovi. Bled m ves tresoč se sem zaklical med fante, da je Matevž padel...
Nisem videl gmajn, ne sonca, ki je silah» n£;nje. ko serti se vračal domov.
Matevževa bela krsta je v terek oo Beli nedelji izginila v jami.
(
Vsako leto se na Belo nedeljo SDomnm nanj. ki je bil moi prvi prijatelj v življenju, ki je pasel z menoj in je nekoč pozimi v mraku k meni pri jokal: - Kruha nimamo! Danes še nisem nič jedel!« — On mi je prvi pokazal, kako lep ie svet. kafko lepe so gma jne z gabr. brini i in bori : ob njem sem prvič začutil, kaj ie slad; prvič sem pričel razmišljati, zakaj ie na svetu tako gorje, da nekateri nimajo kruha.
Odšel sem v mesto v šole. Drugo leto sem Belo nedeljo že preživel med zidovi ali spomnil sem se vedno, teko leoo ie ta dam doma in kako lepo šumi drevje okoli hiše. kako gozdovi s Planin-'ce pošiliaio pomladni pozdrav m " b rrintelia iz mladih let. na "iv-1 V- *-» 'Hvri prekopan in ga i. i i d i ; iiì. t, iudi M tevževa mati...
Gospodarstvo
Ustanovitev direkcije za zunanjo trgovino
Poročali smo že, da je končno podpisana uredba o ustanovitvi direkcije za zunanjo trgovino Okrog načrta tc uredbe je b;-lo kakor znano, mnogo diskusije in razprav, zlasti med predstavniki zainteresiranih ustanov Končno besedilo uredbe se zaradi tega bistveno razlikuje od prvotnega načrta, ki je bil izdelan že pred petimi mesci ter kaže sledove raznih kompromisov, tako glede ustroja nove ustanove kakor tudi glede določb, ki se tičejo njenega urad-ništva. Uredba določa v glavnem naslednje:
Za vodstvo poslov zunanje trgovine se pri trgovinskem ministrstvu ustanovi direkcija za zunanjo trgovino, ki prevzame posle oddelka za zunanjo trgovino in trgovinske sporazume pri trgovinskem ministrstvu in Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Nova direkcija bo pod vrhovnim nad-zi rstvom trgovinskega ministrstva.
V pristojnost direkcije spadajo: posli, ki se tičejo urejevanja in organiziranja izvoza uvoza in tranzita: posli državnih intervencijskih ukrepov na trgu v zvez; z urejevanjem zunanje trgovine in v sodelovanju s pristojnimi oblastmi: vodstvo carinske tarife v sodelovanju s finančnim ministrstvom: sodelovanje s finančnim ministrstvom in Narodno banko v pogledu urejevanja plačilnega prometa z inozemstvom, kriiikor je v zvezi z zunanjo trgovino: sodelovanje z zunanjim ministrstvom glede sklepanja trgovinskih pogodb in sporazumov: sodelovanje s prometnim ministrstvom v pojilcdu trgovinske in pomorske politike ter rečnega in železniškega prometa ter končno posli gospodarske informativne službe iz področja zunanje trgovine.
Svet za zunanjo trgovino
Direkcija ne bo izdaiala odločb samostojni. temveč v sodelovanju s posebnim sve-tom za zunanjo trgovino ki bo ustanovljen pri trgovinskem ministrst'-u V ta zunanjetrgovinski svet bodo imenovani predstavniki trgovinskega, zunanjega, vojnega, finančnega, prometnega, kmetijskega in goz.lno-rudarskega ministrstva, inšpekcije državne obrambe, banske oblasti banpvine Hrvatske. Narodne banke, Prizada in direkcije za zunanjo trgovino. Ta zunanjetrgovinski svet se mora po uredbi sestati vsaj enkrat na teden. Poleg rednih sej bo svet skliceval konference s predstavniki gospo-(.' -sk'h zbornic in drugih gospodarskih or-g.nizacij o vprašanjih, ki se tičejo zunanje trgovine in trgovinske politike.
D"!/nost sveta za zunanjo trgovino je predvsem da proučuje možnosti pospeševanja in racionaliziranja trgovinske izmenjave / inozemstvom in da proučuje in sestavlja načrt za trgovinsko izmenjavo, ki ga de-finitivno določi trgovinski minister v soglasju z gospodarsko finančnim odborom ministrov.
Trgovinski minister je dolžan zahtevati mišljenje sveta: 1. o vprašanju uvedbe in izvajanja kontrolnih ukrepov pri uvozu, izvozu in tranzitu in o izvajanju državnih intervencijskih ukrepov na trgu; 2. o ureditvi trgovinskih in plačilnih odnošajev z inozemstvom in o možnostih izvajanja teh sporazumov; 3. o izdajanju in višini izvoznih premij ter o višini in o pobiranju prispevkov za izravnavo trgovinskega dobička; 4. o načinu plačila uvoza in izvoza ter izvajanju kompenzacijskih poslov z inozem-
stvom; 5. o državnih nabavkah v inozemstvu in o pogojih za plačilo teh nabavk. Mišljenja svet:-, o vseli teh vprašanjih se dostavljajo zaradi znanja gospodarsko-finančnemu odboru ministrov.
Organizacija direkcije
Direkcija bo imela .štiri oddelke, in sicer splo'ni oddelek, oddelek za trgovinske sporazume. oddelek za izvozno trgovino in oddelek za uvozno trgovino. Imela bo svoje odposlance pri poslaništvih in konzulatih v važnih inozemskih gospodarskih centrih. Te trgovinske odposlance določi trgovinski minister v sporazumu z zunanjim ministrom iz vrst uradništva direkcije Za izvajanje kontrole izvoznih proizvodov in za druge naloge lahko direkcija v posameznih gospodarskih centrih v naši državi ustanovi svoje ekspoziture
Na področju banovine Hrvatske vrši naloge takih ekspozitur in posle v zvezi z zunanjo trgovino oddelek za obrt, industrijo in trgovino pri banski oblasti, kjer bo imela direkcija svojega stalnega delegata. Oddelek za obrt, trgovino in industrijo pri banski oblasti bo skrbel »za izvrševanje in iz-vaianje posameznih poslov v zvezi z razdelitvijo določenih kontingentov na področju banovine Hrvatske, in sicer v smislu veljavnih prepisov in v imenu direkcije.
Specialni prispevek
Pri izvozu posameznih proizvodov in pri uvozu inozemskih proizvodov se bo pobiral poseben prispevek za izravnavo dobička ali pa se bodo upoiabljali diferencirani devizni tečaji. Znesek prispevkov odnosno razliko v cieviznih tečajih ter način pobiranja določi trgovinski minister po zasilišanju zunanjetrgovinskega sveta Dohodki pa gredo v korist premijskega računa direkcije za zunanjo trgovino.
Poslovne centrale za izvoz in uvoz
V uredbi je predvidena možnost ustanovitve poslovnih central za izvoz odnosno uvoz posameznih proizvodov. Take poslovne centrale bodo poslovale po dispozicijah in pod nadzorstvom direkcije. Posle izvoza odnosno uvoza posameznih kmetijskih proizvodov lahko direkcija poveri Prizadu.
Za kritje stroškov ki jih povzroča kontrola izvoza ali uvoza, bo imela direkcija poleg rednih proračunskih kreditov tudi svoj poseben proračun, ki ga bo odobraval trgovinski minister.
Premijski račun
Na premijski račun direkcije, ki služi za pospeševanje izvoza, se bodo stekalli dohodki od prispevkov za izravnavo dobička, dohodki od diferenc pri deviznih tečajih, kakor tudi dohodki, ki se imajo direkciji odkazati na osnovi preferenčnih sporazumov z inozemstvom. Specialni proračun direkcije se krije iz dohodkov od taks (kolkov), ki jih bo direkcija pobirala pri izdajanju izvoznih odnosov _ uvoznih potrdil, kakor tudi iz dotacij, ki se bodo v ta namen odobravale na breme premijskega računa direkcije. Izdatki na breme tega specialnega proračuna in premijskega računa se vrše mimo predpisov zakona o državnem računovodstvu. Z ustanovitvijo direkcije se likvidira koordinacijski odbor pri zunanjem ministrstvu.
Pomanjkanje klirinških mark
Narodna banka je izdala okrožnico, s katero se ustavlja svobodna prodaja odnosno svobodni nakup nemških klirinških mai k in se bodo našim uvoznikom marke i odeljevale v sorazmerju s ponudbo. Kakor poročajo iz Beograda, je ta ukrep posledica pomanjkanja klirinških mark, ker se pretežni del naše trgovine z Nemčijo razvija sedaj na osnovi kompenzacije, to je preko klirinškega računa »C«. Z okrožnico sporoča Narodna banka denarnim zavodom. da se morajo pri nakupu in prodaji nemških mark v privatnem kliringu na domačih borzah za račun svojih komitentov držati predpisov okrožn:ce od 28. februarja lanskega leta in morajo dnevno prijaviti domačim borzam skupni znesek povpraševanja in ponudbe in isto sporočiti Naro j ni banki, kakor to velja za svobodne devize. Terminske transakcije se lahko nadalje vršijo, toda samo po dnevnih tečajih za promptno blago. Bančni krogi v Beogradu so mnenja, da je glede na ta ukrep Narodne banke računati z možnostjo no višanja klirinškega tečaja nemške marke.
V tej zvezi je zanimiva druga beograjska informacija, ki pravi, da bo Nemčija o p:iliki bližnjega zasedanja stalnega nemško- ju goslovenskega gospodarskega odbora zahtevala povišanje tečaja klirinške marke. Kakor je znano, se je tudi lani zaradi sezonskih razlogov spomladi pojavilo na trgu pomanjkanje klirinških mark in je takrat" prišlo do povišanja klirinškega
tečaja. Vsekakor se zdi, da je pomanjkanje klirinških mark le začasni pojav in da ima okrožnica Narodne banke tudi le namen začasnega ukrepa.
Proračun dravske banovine
V »Službenem listu« dravske banovine od 30. marca je objavljen pravilnik o ba-novinskem proračunu dravske banovine za leto 1940/41. Proračun v višini 199.4 milijona din (pr. leto 193.7) je s pravilnikom vred odobril finančni minister z odločbo 14. marca. V samem pravilniku ni v primeri s prejšnjim letom bistvenih sprememb. Izostale so le določbe, ki se tičejo trošarine na vino in žganje, ki jo sedaj pobira država, ki bo ustrezajoče zneske odstopila banovinam. — Odobren je tudi proračun izdatkov in dohodkov bednostne-ga sklada v višini 7.2 milijona din (pr. leto 6.85).
Gospodarske vestì
— Mariborski in celjski proračun odobrena. V »Službenem listu dravske banovine« je objavljena naredba o proračunu mestne občine mariborske za leto 1940/41. ki ga je odobril finančni minister z odlokom od 15. marca. Proračun znaša 64.35 milijona din (nasproti 62.28 milijona din, kolikor znaša proračun za leto 1940/41). Občinske davščine ostanejo nespremenjena prav tako je nespremenjena obč. dokla-da v višini 50n/0. — V isti številki »Službenega lista« je objavljen tudi razglas o proračunu mestne občine celjske za leto 1940/41 v višini 19.61 milijona din (nasproti 17.8 milijona din, kolikor je znašal
Ct podpišete 60/„-ne obveznice za javna de!a in državno obrambo po emisiiskem tecaiu 95%, pri Državni hipotekami banki in njenih podružnicah
proračun za leto 1939/40). Doklada na neposredne davke znaša kakor doslej 47", 0 in prav tako ostane 5% doklada za javna dela, 3ft/o doklada za prostovoljne gasilce in 20"/o doklac.a za regulacijo Savinje. Občinska trošarina na vino se zniža od 1.50 na 1 din pri litru glede na določbo o maksimiranju toda. s pripombo, da se pobira po najvišji vsakokratni dopustni stopnji. Trošarina od uvoženega mesa se poviša od 1 na 1.25 din pri kilogramu. V trošarinski tarifi so le malenkostne spremembe. V tarifi za gradbene takse pa so izvršene nekatere spremembe.
= Maksimiranje prodajnih cen za sladkor. Zbornica za TOI v Ljubljani ie bla obveščena, da ie okrožnica Prodaine centrale za sladkor v Beogradu glede maksimiranja prodainih cen za sladkor, ki so io objavili organi finančne kontrole, orekli-cana in s tem razveliavliena. Proda i na centrala za sladkor ie o tem preklicu obvestila organe finančne kontrole s orošnio. da o tem obvesti io vse trgovce.
= Vprašanje cen pri izvozu živine v Nemčijo in Italijo. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister dr. Andres zavrnil predlog Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine glede povečanja cen pri izvozu živine v Nemčijo in Italijo. Sedanje cene bodo ostale v veljavi, dokler se ne končajo gospodarska pogajanja z Italijo in Nemčijo.
= Uredba o hmelju, o kateri smo poročali v včerajšnji številki, je objavljena v »Službenih novinah« od 29. t. m. Stopila bo v veljavo, ko bo kmetijski minister v sporazumu s trgovinskim ministrom izdal potreben pravilnik.
= Regulacijska dela na Savi. Banska uprava je razpisala licitacijo za oddajo regulacijskih del na Savi v odseku Tacen— Sv. Jakob (proračun znaša 956.000 din).
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 12.47 milijona din. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni.
Devize
Ctuih. Beograd 10. Pariz 8.90, London 15.7250. New York 446. Bruselj 76.15, Milan 22.5250. Amsterdam 236.80. Berlin 178.70. Stockholm 106.25, Oslo 101.30, K5-benhavn 86.1250, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50,v Atene 3.30, Bukarešta 3.40.
Blagovna
žito
+ Chicago. 30. marca. Začetni tečaii: pšenica: za julij 103.25, za sept. 102.875: koruza: za maj 5S.625, za julij 57.50.
= Win ni peg, 30. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 88.625. za julij 89.75, za sept. 91.25.
BELEŽKE
Razmišljanje v težkih dneh
»Trgovinski glasnik« objavlja uvodnik »Mali motivi v težkih dneh«. V članku izvaja, da je danes med nami na delu cela vrsta sil, ki žele oškodovati našo državno in narodno celoto. O njih pravi:
»Te ljudi vodijo pretirani nacionalni, verski ali pa celo čisto osebni motivi. S svojim nerazumljivim delovanjem razbijajo še tisto bore sloge in enotnosti, ki je ostala med nami. Ti ljudje ne vidijo in ne občutijo, da so se polastili tuji agenti naših neprilik in da z njihovim spretnim izkoriščanjem dosledno pletejo mrežo svoje defetistične službe med nami, ki bo samo v kvar nam vsem. Tuji plačanci izkoriščajo danes naša verska trenja, plemenske spore in socialne borbe ter pripravljajo teren za trenutek, ko bi vrgli svojo pogubno plameni co v našo hišo, ki jo skušajo medtem napolniti s svojimi eksplozivi. Izkušenj za to imajo v svojem dosednjem delu razbijanja držav od znotraj več ko dovolj. Mi pa stojimo prekrižanih rok in gledamo, kako se pripravlja nepopravljiva nesreča za nas vse.«
»živimo v strašno resnih časih — pravi dalje list— in sam Bog ve, kaj nam prinese bodočnost. Ali je res potrebno Srbom in Hrvatom, da se čim prej in čim bolj raz-rn e je med seboj in pretrgajo vse skupne zvfeze? Ali bomo res bolje branili naš Jadran, če ga bomo pripisovali v last some enemu delu naroda in odrekali drugemu pravico do njegovih obal? Ali bodo res Hrvati močnejši, če bodo Srbi oslabljeni, in obratno? To so vprašanja, ki se postavljajo in za katerih rešitev je treba samo širokih in poštenih duš, ki jim je interes celote in države nadvse, trenutne malenkosti pa sporedna stvar . . .«
Nad milijon voliicev v hrvatski sabor
Po poročilih zagrebških listov se bližaio tehnične priprave za volitve v hrvatski sabor zaključku. Po do sedai sestavljenih volilnih spiskih bo volilo v hrvatski sabor 1,093.607 voliicev. Volitve se bodo vršile v 99 srezih in 25 mestnih občinah, posamezna volišča pa bodo imela oo naiveč 800 vpisanih voliicev. Izvoljen bo na vsakih 40.000 prebivalcev po en poslanec. Ker šteje banovina Hrvatska blizu 4 in pol milijona prebivalcev, bo saborskih poslancev nekaj nad 100. Doslei je določenih že 2038 volišč, katerih število oa se bo naibrže še povečalo. Aktivno volilno pravico imaio na Hrvatskem pripadniki banovine (oni. ki imajo domovinsko pravico v kaki občini banovine), če so stari vsai 24 let.
Stalnost sodnikov na Hrvatskem bo ukinjena?
Beograjski lasti poročajo, da orioravlia banska oblast v Zagrebu uredbo o ukinitvi stalnosti sodnikov za leto dni. V Zagrebu utemeljujejo potrebo te uredbe s tem. da se morajo na novo razmestiti sodniki na teritoriju banovine Hrvatske.
Zvečer nam iz Zagreba poročaio. da me-rodajnim činiteleim banske oblasti ni ničesar znanega o kaki taki nameri, o kakršni poročajo beograjski listi.
Ostre, a tehtne besede
Na račun gotovih listov m gospodov, ki stalno deklamirajo o potrebi čim večje pritegnitve mladine v naše politično življenje, je napisala mariborska »Delavska politika« par krepkih in umestnih besedi. Med drugim pravi: »Nekateri teh političnih veljakov s posebnim zadovoljstvom poudarjajo, kako je mladina pregazila starine. Zanimivo je, da so med temi predstavniki mladinskih gibanj petdesetüetniki in šestdesetlet-niki, ki se, kdo si ga vedi s kakšno pravi-
oste
za obrambno silo države, za trasiranje novih železnic, za gradnjo sodobnih cest, za izvajanje izboljševalnih del, za napredek poljedelstva, za izpeljavo asanacijskih del
co, prištevajo — med mladino. Že samo to kaže, kakšna demagogija se uganja z mladino. Nihče izmed teh gospodov nima ko-rajže povedati mladini, da se je treba za udejstvovanje v javnem življenju učiti in da je najboljša podlaga temu učenju praktično delo in najboljša ocena — praktični uspeh. Hejmladinstvo je prav tako prazna fraza, kakor hejslovanstvo Če bi držalo vse. kar pišejo demagogi, ki se laskajo mladini, bi morali biti danes na svetu res zlati časi. Smatramo, da tisti, ki mladino zavajajo s hvalisanjem in jo vzgajajo v prevzetnosti in preziranju vsega, kar so idealni bojevniki pred nami ustvarili velikega in dobrega, največ greše in največ pripomorejo k temu. da bo zlo še naprej mučilo narode, človeštvo in delavski razred.«
Akcija ministra
dr. Laze Markoviča
»Delo«, glasilo ministra dr Laze Marko-viča, sporoča, da se bo sestal danes v Beogradu »državni akcijski odbor radikalov«, ki so ga sestavili prijatelji dr. Markovica. »Delo« pravi, da bodo člani odbora razpravljali o zeüo važnih vprašanjih. Pri tem očita Miši Trifunovidu in njegovim prijateljem, da »so razbili tako idealno zasnovane predloge za združitev vseh radikalov, katere je sestavil predsednik JRZ g. Dragi-ša Cvetkovič.c
Glasilo dr. Markoviča naposled napoveduje, da bodo vzeli sedaj stvar združitve radikalov pod vodstvom g. Ace S+anojevi-ča v roke sami člani »državnega akcijskega odbora«, med katerimi se nahajajo najbolj zaslužni radrkailni borci.
Jubilej nemškega
vrhovnega poveljnika
Za veliko noč je vrhovni poveljnik nemške oborožene sile generalni polkovnik Brauchitsch obhajali 40-letnico svojega vojaškega službovanja. Nemški Usti posvečajo ob tej priliki spominske članke njegovi vojaški karieri in njegovim vojaškim vrlinam.
Po absolvirani kadetnici je postal Brauchitsch 22 marca 1900 oficir Služil je po večini pri artileriji, I 1913 pa je kot kapetan prišel v generalni štab V svetovni vojni je bil ves čas na fronti in s; je priboril več odlikovanj Zapustil jo je kot podpolkovnik in je bil kot tak prevzet v novo poklicno vojsko, ki si jo je ustanovila Nemčija po določbah mirovne pogodbe. Postal je kmalu general ter služboval deloma pri raznih poveljstvih, po večini pa v generalnem štabu. V februarju 1. 1938. je bil imenovan za vrhovnega poveljnika nemške vojske.
Tri in pol mesce po potopitvi „Admirala Spee"
Pred nekaj meseci ie iavil angleški radio senzacionalno vest. da ie bil izdan ukaz za potopitev nemške oklopniee »Admiral Spee« pred Montevideom zato. ker se ie posadka uprla in ni hotela odpluti s poškodovano oklopnieo v ponovno borbo z angleškimi križarkami. Sedai se ie oglasil prvi oficir na oklopnici. kapetan Kai. in izjavil, da ie ta vest od kraia do konca izmišljena Pravi, da »lahko to potrdi tisoč oficiriev :m mož posadke potopi iene okloo-nice. Sicer pa ie čudno, da obiavlia tako
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne Pri splošni nervozi
ugodno pomirja Rogaška voda TEMPEL., pomešana s sladnim sokom.
vest angleki radio šele tri in pod mesce t» potopitvi »Admirala Speeia«. ko bi io gotovo z nai večjim veseljem objavil že na dan dogodka, če bi bila resnična.«
Rumuni in Bolgari
Glasilo rumunskega zunanjega ministra Gafenca »Tunpul« je pred dnevi zapisalo o Bolgarih: »Bolgarska vlada in bolgarska javnost sta dali že mnogo dokazov o svoji dobri volji v vprašanju mirnega sodelovanja med obema državama. To dejstvo nam vsiljuje domnevo, da bo vseskozi realistična miselnost našega južnega soseda že r kratkem postavila v ospredje konkretne in praktične oblike takega sodelovanja ... Mi s polnim zaupanjem pričakujemo popolno uresničenje bolgarsko-rumunskega zbliža-nja.c
Velik požar
v Novem mestu
Novo mesto. 30. marca
Davi ob 6. ie zabelo goreti v predilnici novomeškega podjetnika .Joška Povha. Alarmirani gasilci so takoi odhiteli z motorno brizgalno na pomoč ter pričeli brizgati vodo iz štirih cevi v prvo nadstropje tovarne, kjer je ogenj nastal in kier so I veliki predilniški stroji. Bilo ie tam tudi precej izdelanega blaga in lahko vnetiii-vega bombaža. Ker stoji tovarna na križišču treh cesi, kier ie naiživahneiši promet. je prihitelo gasilstvu na pomoč tudi vojaštvo, ki ie zanrlo vse dohode, s čimer je gasilcem znatno olaišalo delo. Razen tega so pomagali tudi pri gašeniu samem.
Ogenj je povzročil do dosedanjih ugotovitvah kratek stik. zaradi katerega se ie vnel raztreseni in naglo vneti iivi bombažni prah. tako da ie ogeni v himi zaiel srednji stroj, dolg približno 23 metrov, in nato še sosedne stroje. Pri gašeniu so delali vsi gasilci ood vodstvom Dodoovelini-ka čete g. Ferliča zelo požrtvovalno Ze prej je tudi sam lastnik g. Povh s svoiimi delavci storil vse. kar ie bilo mogoče, da se ogeni ni razširil na ostale tovarniške obiekte.
Po poldrugournem gašenju so gamici ogenj zadušili ter preprečili, da ni bi'a uničena tudi zalosa bombaža, ki ie bila v stranskem predelu prvega nad štreni a. Srednji stroi predilnice ie dodo1 noma uničen. ostala dva oa sta tudi močno poško-dovana. Škodo ceniio na več ko četrt nvli-iona dinarjev Hudo so prizadeti tudi mnogi delavci, ker so uničeni stroii ne bodo mogli tako hitro nadomestiti v novimi.
Koroški drobiž
V	št. Jakobu v Rožu je v visoki starosti 82 let umrl Strden«v stari oče Mih»
Gabriel. Bil je pravi tip rožanskega kmeta, poštenjak od nog do glave, priden ko čebela in zaveden narodnjak. Dolga leta je zastopal Slovence v občinskem odboru in bil nekaj let tudi župan šentjakobske občine. Mož je v svojem dolgem življenju zares zaslužil blag pokoj!
Pri Naravniku v Ribnici se je nenadoma porušil stari skedenj, ki je bil že delj časa potreben popravila, Ln pokopal pod seboj domačo deklo Julijano Knaflovo, ko je krmila živino. Tramovje jo je v trenutku zmečkalo do smrti. Tudi obe kravi, ki sta bili v hlevu, so morali takoj za-klati. ker sta bili prehudo poškodovani. Nesreča je vzbudila v okolici veliko sočutja.
Med velikonočnimi prazniki je bilo prepovedano običajno streljanje s topiči. ki je na Koroškem že stoìetna navada.
Vojaške oblasti so zasegle v*e baterije motornih vozil, ki so bila z začetkom vojne vzeta iz prometa in katerih baterije niso v strokovnjaški oskrbi.
V	nemškem delu Zilje se je te dni pričel prvi tečaj za prejo in tkanje. To je prvi tovrstni tečaj na Koroškem.
Bel jaška občina je odredila, da morajo lastniki neizrabljenih, praznih parcel svoja zemljišča za dobo vojne oddati v najem za pridelovanje zelenjadi, krme in krompirja.
V	šmihelu pri Piiberlcu je umri župnik Jožef Vintar. roc'om lz Hruševca na Dolenjskem. Gotovo je v veliki meri njegova zasluga, da je šmihel ohranil vse do danes izrazito slovenski značaj.
tem za splošni napredek države
mi
Za močno in
Beograjskim listom, ki zahtevajo koncentracijo. se je pridružila tudi Vilderjeva »Nova riječ«, ki prihaja do zaključka, da bi se lahko pri nas še mnogo več storilo zadnjih sedem mescev novega režima, kakor se je. List izvaja med drugim:
»Dr. Maček je še nedavno ponovno jasno izjavil, da ni sklepal sporazuma z JRZ, temveč s predsednikom vlade kot mandatarjem krone. Stremeli je vedno za tem, da bi sedeli na srbski strani v vladi pravi predstavniki srbskega naroda. Vendar je 5e po sedmih mescih v vladi vedno samo JRZ, dočim so izven vlade one srbske stranke, ki so dvakrat zbrale pod imenom dr. Mačka in proti JRZ stotisoče najboljših srbskih glasov. V tem tiči leglo vseh neprirodnih pojavov, zavod jo katerih se pritožuje HSS. Te neprirodnosti rastejo od dneva do dneva, čim dalje nimamo volitev. Vse bolj se kažejo posledice, da nimamo parlamenta, v katerem bi prišle do polnega izraza vse narodne siJe, s katerimi bi morala vsaka vlada računati. Spričo tega pa tudi ni čudno, da se kujejo za kulisami vedno nove intrige in ustvarjajo neprestano novi vzroki zmede ki nerazpoloženja.
Dobili smo res že volilna zakona za narodno skupščino in hrvatski sabor. Ostala pa bosta samo na papirju, dokler se ne vrede prilike toliko, da bo lahko stopila vlada pred narod * enotno linijo svojega programa in gledanja m bodoči raxvoj m-
vladno kombinacijo
ših političnih prilik. Položaj okoli je slej ko prej hudo resen. Čas je že, da se otresemo podval, laži in mentalnih rezervacij m da se porodi iz spoznanja, da ni za nas življenja izven Jugoslavije, močna m široka vladna kombinacija, ki bo postavila cilje, za katerimi pojdejo brez razlike lahko i Srbi i Slovenci i Hrvati Ali res ne vidimo, da se danes zopet j>ostavlja na dnevni red »vzhodno vprašanje«? Govori se o razdelitvi sfer na ozemlju, kjer žive m hočejo živeti svobodni in neodvisni narodi.«
Vse to je točno in pravilno. Toda ako še ni prišlo do spremembe, ki jo »Nova riječ« smatra za nujno državno potrebo, je treba reči, da razvoj političnega položaja ni odvisen le od JRZ. Ako partnerji te stranke nočejo, da ostane pri sedanji kombinaciji, imajo prav učinkovita sredstva da jo spremenijo ...
Lep in prijeten večer boste preživeli v Šentjakobskem gledališču pri »Pekovski«. To je vesela in srčkana stvarca, ki vam v petih slikah z dobrimi ieralcf. lepo opremo, pa z lepo godbo in oetiem nudi mnogo užitka in zabave. »Pekovska« se je že tako priljubila, da vedno zmorva privablja občinstvo "itn naroolniuie dvorano. Da se zvečer izognete navalu na blagajno. kupite si vstopnice že v oredoro-daoi, ki je ves dan pri gledališki blaeaini v Mestnem domu. Drevi ponovitev ob >0.15.
Na velikonočni razpis »Jntra« smo takoj prvi teden prejeli vrsto mičnih prispevkov in nekatere izmed njih v naslednjem objavljamo. Ostali pridejo na vrst« prihodnje nedelje vse tja do BinkoŠti, ko bo posebna komisija prisodila lepe nagrade: za najbolje ocenjeni prispevek 1000 din, nadalje pa dve nagradi po 300 din, pet nagrad po 100 din in še celo vrsto tolažilnih nagrad v obliki lepih knjig in zbornikov. Prosimo vse, ki se udeležujejo natečaja o naši lepi in napredni vasi, naj bodo stvarni in jedrnati pa lepo sliko svoje vasi naj priložijo.
»J U T R O«.
Obiščimo prelepo Ribnico na Pohorju!
Tistim, ki ne vedó, koliko krasnih krajev varuje naša severna meja, predstavljam Ribnico na Pohorju. Letoviščarji iz drugih krajev jo poznajo bolje, kakor Slovenci sani. Tako tihotna je naša vas, obdana od temnih gozdov, zelenih pašnikov in ravnih polj in v tej svoji samotni tišini tako veličastna, da podobne še nisem videla. Nič ne moti idile, če hrumi od postaje Brezno— Ribnica avtobus. Voznike srečuješ, vozovi so zvrhano polni lesa, tam gori v Pohorju posebno letos venomer poje sekira. In »pav-rom« so se po malem spet napolnili moš-njički, da lahko spotoma prepevajo in zavijejo tudi na liter vina Kamnolomi so tod. zaslužka ni tako obilnega kakor nekdaj, ali živi se znosno. Coklje pojó tod svojo pesem po cestah.
Glažuta je delavsko naselje, četrt ure od Ribnice, deset minut pod kamnolomi. Tu so se nekoč bavili z glažarijo, a gla-žarji so izumrli, zadnjega smo pokopali pred tremi leti. Le še razvaline dimnika pričajo o nekdanji steklarni, glažuto pa so prekrstili v JosipdoL
Ribnica na Pohorju je tista vas, ki jo boste še in še želeli videti. Trideset ličnih hiš je prijateljsko združenih. Sredi vasi je cerkev, okrog nje se je nekdaj razprostiralo pokopališče. Potem so tam zasadili lipe in ko so jih pred letom posekali in izkopavali korenine so izkopali tudi več
svetinjic, križcev in prstanov. En sam spomenik je ostal, vzidan je v cerkev.
Olepševalno društvo skrbi za napredek Ribnice. Ne odpošilja reklame po časopisih. Hvalijo jo tisti, ki vsako leto zdravih, zagorelih lic zapuščajo Ribnico in se ob letu spet vračajo. In pozimi oživijo naše poljane in vrhovi. Staro in mlado je na dil-cah. Da se bo zimski sport še bolj razvil, so letos domačini sami zgradili čisto moderno skakalnico. Lep dokaz napredka, ali ne?
Znamenita cerkev svetega Lenarta te vabi k sebi. Komaj deset minut je hoda tja pod senco mogočnih lip in do postaj križevega pota. Na levi strani cerkve je pokopališče, na desni pa klopice — tu posedajo mladi pari, tu se oddihujejo starejši, ki uživajo nebeški razgled po pokrajini. Polno pravljic se plete okrog cerkve sv. Lenarta: podkev pred oltarjem je zvezana z enako legendo, kakor na Slevici; še o lipah govoré, da jih je Turek posadil in da jih bo nekoč tudi posekal. . . Kamor te je volja, imaš sprehod. V gradnji je nova banovinska cesta. S planine pa pozdravlja Ribnico ponosno nasmejani Sen-jorjev dom, za katerim samuje v kotlinici sloveče Ribniško jezero, črni vrh in Velika kopa vabita na izlet. Ko se jih spominjam. razumem, zakaj sem se nekoč tako težko poslavljala od svoje drage vasi.
Ivanka Prešernova
Dolenjska vas — moderno zdravilišče
Dolenjske Toplice? Večkrat čitam o njih porečete. Prav. Dolenjske Toplice so pač sSoveče zdravilišče, kamor prihaja vsako leto več zdravljenja potrebnih revmatičnih in drugih bolnikov. Toda v »Jutrovi« anketi želimo poudariti, da je kraj ohranil povsem svoj prirodni kmečki značaj. Dolenjske Toplice so izrazito kmečka vas, ki le r času sezije dobi letoviški izraz.
Če še nc veste, da so Topličani postrež-Ijivi ljudje, ki že od nekdaj radi pojo in pi-jo, je res treba, da se o tem sami prepričate. Prislovica pravi, da toplinki otrok po notah joka. Topliško petje slovi že od nekdaj in se razlega tudi danes ob vsaki »boilj-ši« priliki. V dolini leže Toplice, naokrog pa so vinske gorice, ki so navdihnile narodnega pevca:
Preljuba topliška dolina Polna je, štrihana vina. Kdor hoče veselo živeti, naj se v Toplice poda.
Še bolj kakor na vino, so Topličani ponosni na toplo vodo in sc z njo radi hvalijo, da je topliška hvala že prislovična,
( kar pa ne zmanišuie v-r— ; značaja. Zavedni so od nekdaj, pa najsi so bili knezi Auerspergi v Toplicah še tako mogočni gospodarji. Ko so v sedemdesetih letih Novomeščani gradili čitalnico, sedanji Sokolski dom, so Topličani darovali mnogo lesa in domači tesarji so na topli-
■	škem polju vezali strop in ga potem prepe-| ljali v Novo mesto Že leta 1881 so Topličani ustanovili gasilsko društvo. V šestdesetih letih j e načelovalo le malo načelnikov, ki jih je od društva ločila le smrt ali starostna bolezen. Danes ima društvo v načrtu lep gasilski dom.
[ Prav posebno pomembno ie bilo za Dolenjske Toplice leto 1904 ko so začeli ustanavljati bralno in pevsko društvo pod predsedstvom mladega učitelja Gregorca in pevovodje nadučitelja Martina Matka. Že v letu 1906 je društvo razvilo krasno za-
■	stavo, okrog katere sc je zbrala vsa topli-! ška narodna mladina. Pro.'nja za cerkveni
blagoslov je bila odbita Ker *orej narodne zastave, na kateri je krasno uvezena slika slov. blagovestnikov ni sme' blagosloviti do-
mači duhovnik, jo je blagoslovil neki kapu-cin v Lineu — značilno znamenje tedanje dobe. Bralno in pevsko društ je imelo dragocen vpliv na kult razvoj kraja Pripravljalo se jc gnezdo, iz kat-.-rga naj vzleti ponosni Sc kol. Ko je leta 1920 praznovalo društvo 151etnico, jc bil tudi ustanovni zbor Sokola. Mlademu sokolskemu društvu jc minister za socialno politiko dr. Gregor Žerjav poklonil zidano vojaško barako y najem za dobo desetih let proti majhni odškodnini. Koliko jc bilo veselja do dela! Naj omenimo le večje sokolske prazivkc. V letu 1925 jc društvo poklonilo naraščaju skromen toda lep prapor, na katerem ni zlata in srebra, pač pa jc vanj uvezena ljubezen do sokolskega dela Posebno važna pa so leta 1934 do 1936, ko si jc Sokol v najtežjih prilikah gradil lastno streho. Dom Viteškega kralja Letos 21. julija bo Sokol v Toplicah praznoval 201etnico z okrožnim zletom.
Sokolsko društvo je pred devetimi leti prevzelo imetje Bralnega ir. pevskega društva, ki sc je prostovoljno vključilo v Sokola. Pogrešamo vodjo pevskega zbora, pevskih grl jc dovolj. Mc^an m ino'ki zbor bi poleg tamburaškega zbora, ki ga imamo, poživila kulturno delovanje v Topliiki donni. In podružnico CMD, ki je biia svojčas v bližini kočevskega otoka delavna in važna, bo treba obnoviti. Kmetijske or^aniza-j cije se dobro drže, zasajenih je bilo že na stotine sadnih dreves, čebelarstvo jc hvalevredno. Za prospeh zdravilišča skrbi komisija, pobiranje takse dobro služi lepšanju kraja in udobnosti kopaliških gostov. Padla je stara in mogočna lipa pri župnišču, padli so tudi veliki kostanji na poti v veliki park. Škoda! Sadno drevje ni primerno za drevored, zato bo treba znova zasaditi hitro rastoče lipe ali kostanje. V kraju samem jc še nekaj pomanjkljivosti, ki venomer kličejo k delu. Marsikaj jc še v načrtu, j da lahko upamo: Dolenjske Toplice, ki jih 1 ji; sam ljubi Bog posadil \ krasno pt.kraji-no. bodo v bixloèc še bolj slovele kot moderno zdravilišče, obenem pa kot ena najlepših vasi na Slovenskem.
Drago Gregore
silskega društva skrbi za napredek in razvedrilo kinetskega ljudstva športni klub »Krim«. Nočem biti skromen in povem, da sem ga ustanovil jaz, čeprav mi je scie osemnajst let. Klub je v začetku pred štirimi leti štel 50 članov, ko pa je bil kmalu nato ustanovljen odsek ZFO je ubegnila polovica. Kakorkoli, klub se razvija in mladina se hoče izživljati v športu, v telo-: vadbi, v prosveti, z akademijami in gledališkimi igrami v gasilski dvorani. Zdaj usta-; novimo šc šesto sekcijo, šahovsko. Prosvet-\ na sekcija pa si jc nadela nalogo, da odkrije dr. Ivanu Lahu na njegovi hiši spominsko ploščo. V ta nainen prireja igre in gre polovica dobička za gasilce, polovica pa za ; fond odkritja spominske plošče. Kar se I c rganizacijc tiče, se lahko zgledujemo na
Romantika za celjskim Starim gradom
Prideš tujec v Celje, ogleduješ veličastne razvaline Starega gradu in se ti vrinejo misli o burni preteklosti, o časih, v katerih so živeli naši predniki pred stoletji. Poznaš morda povest o Mlir.arjevem Janezu, znana ti je Aškerčeva pesnitev o Poslednjem Celjanu, čul si o grofu Urhu in teharskih plemičih — vsa romantika tistih dob, ki jih opevajo pesmi in ki živi v tradiciji, mahoma zaživi v tebi. In ko se povzpneš na Stari grad, se oziraš po mestu Celju,
je zrasla za kmetijo. Povsod v našem lepem, slovensk?m slogu. Dovolj še premore naša vas hišic v prisojni legi, z veliko lipo, pušpanom ali celo s kapelico pred pročeljem. Nova doba nas je zajela takoj po vojni. Iz tal rastejo nove hiše in hišice. Zagrad postaja življenjski prostor industrijskega sloja, posebno, odkar je priključen k celjski mestni občini. Prosvetno življenje se tu zaradi bližine mesta ne vodi samostojno. Niti nimamo cerkve, niti
ki je eno najlepših v Sloveniji, po Savinjski dolini, po pokrajini, ki se vleče proti Vojniku. V soncu se blešči Savinja, kakor srebrn trak. Vsa ta pokrajina je kakor pesem.
Ali kdor hoče prav posebno uživati romantiko, združeno s sodobnostjo, bo obiskal vas Zagrad. Ime samo pové, kako je z njo. Tam za razvalinami Starega gradu je pokrajina sklenjena med pobočji in dolinicami. še dandanes se imenuje skupina kmečkih hiš Pristava, kjer so bili naseljeni prvi obdelovalci grajskih polj. Prebivalstvo je polagoma naraščalo. Novim oračem je bilo treba novih bivališč. Naseljevali so se ob vznožju gradu :spmega, kolikor je le dopuščal vaioliti sVetj In nastalo je naselje Za gradom, današnji Zagrad. Kmetija
vaške učilnice, ki bi idilično nalikovala gorskim vasem.
Tam, kjer so pred soletji peketala konjska kopita in žvenketali meči v rokah viteško opremljenih grajskih, tam, kjer je hrumel valpet nad preveč samozavestnimi tlačani in koder so nad hrastovimi gaji vreščali lovski sokoli, tam dišejo danes ljudje prebujeno in sproščeno z novim življenjskim utripom. Naša napredna in zares slikovita vas nudi izletnikom in letoviščar-jem lep užitek. Nikdar ne bo izgubila ničesar na svoji preprestrosti in nikoli ne bo v njenem prebivalstvu zamrlo pripovedništvo o grofih, ki so pred poltisočletjem živeli v tistem, ponosnem gradu, ki je mogočen šc danes, v svojih ruševinah.
Alojzij Napret
Vabi jI*® szletišče blizu Ljubljane
Nič novega ne pripovedujem Ljubljančanom, če predstavljam čitateljcm »Jutra« vas Šmarje na Dolenjskem. Ljubim jo, čeprav nisem tam doma. Sorodna kri me veže na njo in vselej mi je najlep:"a tista nedelja, kadar ob iščem svojo najdražjo vas. Kako bi jo opisal? S številkami? Da ima okoli 50 hiš s 400 prebivalci Ali naj poudarim, da ima občina Šmarje okoli 30 vasi z 8000 prebivalci in da jc ena najobsežnejših občin v bližini Ljubljane? Ali naj vam popišem ljudi, ki so dobri kmetovalci, nekaj je malih obrtnikov, neka; pa se jih vozi na delo v Ljubljano' Nič novega ni za vas. da je dekanija v Šmarju ena najstarejših na Dolenjskem in v Sloveniji sploh Kdorkoli se pelje z vlakom ali z a\to:n na Dolenjsko, bo ohranil v spominu krepki vtis starinske cerkve in župnišča ln si bo zapomnil zidavo nove moderne so c, ki raste med postajo in cerkvijo — ta šoia bo najlepša na Dolenjskem. Fravkai je pod streho.
In izmed ljudi ki so tu bivali naj omenim enega naših najbolj znan-h. svuja mladostna leta je tu preživel p'satej dr. Ivan Lah. Ugledna je doma.-ija, ob kateri stoji njegova majhna »vila treh mu'kctirjev«. Ponosen je bil dr Lah na svoje Šmarje in ponosni so tudi občani sami P j pravici. Že leta 1876 so zgradili vodovod in ga na-
peljali po hišah. O prosvetnem napredku pričata dosedanji dve šoli: tista stara pri cerkvi počiva, v novejši dvonadstropni pa ima tudi občina svoje prostore in gasilci dvorano z gledališkim odrom. Poleg ga-
gasilcih, ki imajo že lep kos pionirskega dela za seboj. Ne samo. da so pomagali gasiti pri neštetih požarih, priredili so tudi kuharske tečaje, lani pa bo'.n'carski tečaj, ki so ga vsi tečajniki opravili z odličnim uspehom.
Mnogi Ljubljančani že vedo. da je Šmarje prijetno letovišče v najbližji okolici Ljubljane. Pozimi pa so i Šmarju krasna smučišča in odtod se lahko povzpneš na Ori je, na Kurešček ali na Magdalensko ko-ro, ki je oddaljena le eno uro od Šmarja. In poleti ni daleč v Županove jamo pri Grosupljem. Športni klub Krim se bo pa potrudil, da dobi Šmarje plavalni bazen. Potem ne bo več dvoma, da ie Šmarje idealno letovišče in izletišče Pridite pogledat!
Karel Jurman
IVERI
Najš"'bkejše srce bije še brez 2lave trda najmočnejša glava je brez srca brez koristi.
Obup je črv. ki gioie najrajši ob živcu
našega bistva.
Najhujša smrt je preživeti samega sebe.
Samo tisti, ki samega sebe nima za preveč važnega, je lahko veder.
Delo je plačilo stvaritelja.
V pravem trenutku nekaj napačno razumeti, je tudi umetnost.
Tudi zmotno upanje lahko postane vir nove sile.
Vsak je jetnik v mejah svojih sposobnosti.
Ce jo izgovori neumnež, izgubi tudi naj-modreiša beseda svoi učinek.
Strahove vidi le tisti, ki vanie veriame.
Kdor za ničemer ne stremi, i e videti skromen.
Dejstva je moaoče odpraviti lezdeianii.
Vera premika gore — dvom jih pa iz-podkopava.
Šmarje na Dolenjskem — pozimi in poleti mušketirski raj: pokojni dr. Ivan Lah v sredini s svojima »niušketirskima« tovarišema Mirom Luznarjem in dr. Pavlom Karlinoni.
Mikula Letič:
Prvi april
Pogovor o aprilskih šalah je brez dvoma prijeten. Naj mi bo dovoljeno na kratko opisati nekoliko posrečenih, a manj znanih potegavščin.
Od kod je nastal običaj »pošiljanja v april«, ni točno ugotovljeno. Nekateri pravijo, da ima svoj izvor v pomladnih veselih praznikih starih Rimljanov; drugi hočejo videti v njem simbol nestalnega aprilskega vremena, ki človeka tako rado potegne; zopet drugi pravijo, da je ta običaj odmev srednjeveških pasijonskih iger, v prvi vrsti brezplodnega pošiljanja Kristusa od Herodeža do Pilata. Ogromna večina aprilskih šal je namreč v tem, da se žrtve pošiljajo po nepotrebnih in nesmiselnih opravkih.
Ker pa so aprilske šale v časteh po vsej Evropi, tudi v deželah, kjer ni bilo Rimljanov ali pasijonskih iger, bo najbrže res, da imajo te šale svoj izvor v veselju nad porajajočo se pomladjo in pa v zelo človeškem veselju nad škodo ljubega b 5-njega.
Klasično torišče aprilskih šal so romanske dežele. Pripisati je to treba deloma milemu podnebju, deloma temperamentu ljudstva. Seveda so neokusnosti pri teh šalah neizbežne, toda vedno in vedno se pojavijo tudi duhovite potegavščine, ki včasih zajamejo cela mesta in pokrajine in pri katerih hudomušneži mnogokrat ne šte-dijo s precejšnjimi stroški.
Nekega prvega aprila zjutraj so v Benetkah "opazili na trgni Sv. Marka in po ttuogih ulicah številne konjske fige. Be-
nečani si tega niso mogli razložiti in nastala so najrazličnejša ugibanja, od kod in po kateri poti je rnogel priti skrivnostni konj v Benetke. Našli so se celo ljudje, ki so konja videli, kako je divje drvel po ulicah. Tudi časniki so se bavili s tem. — Končno je prišlo na dan, da sta se dva šaljivca nalašč pripeljala iz Milana in prinesla s seboj v velikih kovčegih cele tovore konjskih fig, katere sta ponoči raztresala po beneškem tlaku.
Ko je nekega leta pred vojno padel prvi april na nedeljo, so se v Veroni pojavili ogromni oglasi, ki so vabili občinstvo na veliko dobrodelno dopoldansko predstavo v največjem gledališču mesta. Na sporedu je bila edina točka: Balli svedesi, (švedski plesi). Ker je bila vstopnina zelo nizka, je občinstvo ob določeni uri napolnilo gledališče. Nastopil je najprej eleganten mladenič, ki je začel v zmedenih, nesmiselnih stavkih na dolgo in široko klobasariti, dokler ni občinstvo postalo nestrpno. Prišel je drug mladenič, ki je občinstvo pomiril, češ, da se bo ples takoj pričel. Kmalu se je zaslišala za odrom tiha, prijetna godba in prikazal se je tretji mladenič s škatljico vžigalic v roki... Pripomniti je treba, da v Italiji imenujejo lesene, takozvane švedske vžigalice kratkomalo: Svedisi (Švedi).
Mladenič je ob spremljevanju godbe začel prižigati vžigalice in jih metati v elegantnih lokih na vse strani. Pri tem je
dejal :
»Ecco gli Svedesi che ballano, ecco i
balli svedesi. (Evo Švedov, ki plešejo, evo Vam švedskih plesov).
Občinstvo je na mah spoznalo, da je potegnjeno, in dvignil se je nezaslišan vihar, gledališče se je treslo. Vsi trije »prireditelji« so se zbrali na odru m dajali znake, da hočejo govoriti. Ko je po dolgem besnenju vihar vendar utihnil, se je oglasil kolovodja:
»Gospoda, gre ?-\ dobrodelen ramen. Nam ni bilo žal velikih slicškov za reklamo, za godbo in najemnino gledališča. Ako je komu izmed vas žal malenkostne vstopnine, naj se zglasi pri blagajni, kjer jo dobi povrnjeno.«
Te besede so imele tcliko uspeha, da se je občinstvo takoj razdelilo v dva tabora in da je ploskanje prevladovalo nad žvižganjem. Ko pa se je prikazal še ravnatelj gledališča in izjavil, da spričo uspele šale pokloni prejeto najemnino dobrodelni ustanovi, se je prvotno ogorčenje spremenilo v splošne, burne ovacije.
Isti dan je nekaj hudomušnih Tržačanov najavilo v okviru nekega zabavnega krožka predstavo: Il bagno di Virginia (kopelj Virginije). Z rinogo obetajočimi stavki je bilo povedano, da se bo Virginija kopala na odprtem odru. — Prizor se je odigral na podoben način kakor v Veroni: zmedeno klobasarenje, nestrpnost občinstva, dokler niso prinesli na oder velike kadi vode. Tedaj je prireditelj vzel iz žepa dolgo cigaro — vržinko (italijansko: Virginia) in jo na rahlo položil v vedo: »Ecco la Virginia che fa il bagno« (Evo Virginije, ki se kopa).
Ker so bili Tržačani v blagoslovljenih predvojnih letih dostopni vsaki gali, so bili prireditelji nagrajeni z obilnim smehom.
Med najhujše aprilske potegavščine spada podvig francoskega časnikarja Paula Biraulta. znan pod imenom »spomenik Simona Hégésippe-a«. Birault je sklenil, da si za 1. april privošči parlamentarce-levi-čarje, s katerimi se je bil zaplel v hud spor. Razposlal je na vse levičarsko usmerjene poslance in senatorje v Parizu okrožnico, katera je poudarjala, da se bliža 150. obletnica Hégésippe-jevega rojstva in da bo sedaj ta zaslužni mož končno vendar dobil svoj spomenik. V okrožnici je »Prireditveni odbor« vabil vse politike, da bi ob slovesnem odkritju spomenika nastopili s primernim govorom. Na čelu okrožnice je bilo tiskaDO geslo: »Les ténèbres s'évanouissent quand le soleil se lève.« (Tema izgine, ko vzide sonce).
Omenjeni Hégésippe pa nikoli ni živel, prav tako tudi »Prireditvenega odbora« ni nikoli bilo, še manj seveda spomenik, ki naj bi se odkril. Toda poslanci in senatorji sploh niso poizvedovali o »velikem demokratu«, temveč so se čutili počaščene, da lahko nastopijo kot govorniki, ter so gladko in v velikem številu priglasili svoj pristanek.
Ko je nato stvar postala javna, se je ves Pariz smejal. Simon Hégésippe je postal legendarna oseba, a gori označeno geslo še danes velja kot simbol parlamentarnega frazerstva, ki rabi visoko doneče besede in v bistvu ničesar ne pove.
Leta 1937. je bila vprizorjena v Genovi nekoliko neokusna šala, ki pa je doživela nepričakovano simpatičen zaključek: Dne 1. aprila so se otrokom pred šolami delili letaki, ki so naznanjali, da bo v nekem kinematografu ob dveh popoldne brezplač-
na predstava za otroke. Lahko si vsakdo misli, kako je lastnik kinematografa debelo gledal ob velikanskem navalu otrok. Pokazali so mu letak in takoj je razumel, da gre za potegavščino. Slučajno pa mu je bila žena isti dan zjutraj rodila krepkega sinčka, mož je to naznanil zbranim otrokom, jim odprl vrata ter jih razveselil z dolgo, pestro, brezplačno predstavo.
In mi Slovenci? Mi smo bolj skromnL Nekaj skombiniranih slik v časopisih, nekaj pošiljk po tičje mleko ali medvedji puh — in naš aprilski spored je končan.
Vendar pa se tudi pri nas včasih najde kak šaljivec večjega formata. Pred leti je nekdo razglasil po časopisju, da bo dne 1. aprila v nekem podeželskem kraju na Goriškem kupoval v določeni gostilni stare čevlje za neko novo, posebno predelovanje v industriji. čim starejši bodo čevlji, tem višja cena se bo nudila
Uspeh je bil neverjeten, Izredno veliko število lahkovernežev je od blizu in daleč prihitelo v gostilno z debelimi tovori starih čevljev. Gostilničar, ki se je v začetku upravičeno prestrašil, si je ob koncu zadovoljno mei roke. Kajti mnogo se je ta dan zabavljalo v njegovi gostilni, ampak tudi. mnogo smejalo in pilo. Pred gostilno pa je ostal visok kup starih čevljev, ki so zijali na vse strani, kakor da bi se režali.
Kako bo letos? časi niso taki, da bi se nam hotelo aprilskih potegavščin. Mogoče je tedaj dobro, če se malo spomnimo na nekdanje šale in na čase, v katerih so zorele. -,
6
Nedelja 91. UT." ìiHO
Demaie vesti
Fantje vsi soldatje
Rado Ide Srbin u vojnike — pravi najbolj znana srbska koračnica. Ne more se reči, da ne bi isto veljalo tudi za Slovence. Odziv domovini, kadar potrebuje svoje sinove, je stvar možatosti, značaja in iskrenega domoljubja. In zato se tudi naši fantje radi podvizajo, kadar jili kliče »trombe glas«.
Nikake vojaške skrivnosti ne izdamo, če povemo, da je nedavno bilo iz neke vasice na Dolenjskem povabljenih nekaj stasiti h fantov na kratko obnovo vojaških spretnosti. Veseli so bili in ponosni. To pa tembolj — ker sosednja vas ni dobila nobenega poziva. V sosednji vasi so nestrpno čakali: >Kaj res ne bodo od nas nobenega poklicali ?« ... Ne, res nobenega. Fantje so čakali zaman. In bolj ko so se košati I i vpoklicanci, bolj so zardevali fantje iz sosednje vasi. Od sramu in jeze.
Potem se je približal dan, ko so kore-njaški fantje morali odriniti v Ljubljano. Vsa vas je bila ponosna nanje, vsa vas je fante spremila s harmonikami na postajo ln dekleta so jim pripela takšne pu-šeljce, da so kar upogibali pod bremenom. In ko je bilo prisrčno poslavljanje opravljeno, ko je Iiikamatija odsopihal proti Ljubljani, so se stali fantje strnili in po-prijeli čez ramena. Ko so šli mimo sosedov proti domu, so prepevali in so vreščale harmonike :
— Mi smo fantje, smo vsi soldatje!. . .
Bilo je tudi nekaj hudih zbadljivk, ki jih pa menda v vasi nihče ni čul, kajti vsa vrata so bila zaprta, okna tudi, vas se je od sramote poskrila.
Nu, pa to vendar ne bi bila tolikšna nesreča, saj bo prav gotovo tudi sosednja vasica, Id tokrat ni bila deležna nobenega vpoklica, kdaj prišla na vrsto. Ali zgodilo se je vrhu vsega tole: brhko dekle iz vasi vpoklicanih je imelo fanta v sosednji vasi. Zadeva t vpoklicanimi in nevpoklicanimi je na punco tako vplivala, da je odpovedala ljubezen in bo rajša vzela fanta, ki je odrinil na orožne vaje. Ko se vrne od vojakov bodo oklici in poroka. Bilo srečno!
Gromke in spomenike
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje
foujo unm
pokopališče Sv. Križ — £ Ljubljana — Tel. 19-09.
*	Napredovanje. Za višje računske inšpektorje pri dravski finačni direkciji v V. položajni skupini so napredovali: Vinko Rakušček, Fran,jo Weitzel, Franc širca, Oton Omerzu, Alojzij Vesel, Ernest Erjavec ter Ivan Laznik.
*	Smrt uglednega učitelja, v Beogradu je umrl v 56. letu starosti učitelj Milorad živkovič. Bil jc ecen izmed najbolj znanih srbskih vzgojiteljev in organizacijskih delavcev. V obeh balkanskih in v svetovni vojni se je hrabro boril kot rezervni častnik gorskega topništva, bil je dvakrat težko ranjen, odlikovan z medaljo za hra-biost in s francoskim vojnim križcem ter je bil povišan v rezervnega majorja.. Za učiteljsko službovanje pa je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Leta 1936 je bil izvoljen za člana glavnega odbora JTJTJ. Pokopali so ga včeraj popoldne.
*	XIX. festival SIMC. Mednarodno društvo za sodobno glasbo (SIMC) ie zaradi vojnega stania v Evropi odpovedalo svoi XIX. festival, ki bi morai bòli to pomlad v Budimpešti. Sedai ie skrb za festival prevzela severnoameriška srkciia in ga bo izvedla oktobra v New Yorku. Namesto v Varšavi izvoljene žirije bo spored sestavila ameriška kooptirana žiriia (Sessions. Nin. Kfenek, Rathaus in Chappall). Ciani jugoslovanske sekcije dcbiio pedrebne informacije pri Slavku Ostercu, Glasbena akademija v Ljubljani.
Sanatori] za zivene bolezni
Zagreb, Zelengaj štev. 37. — Tel. 93-80 Šef-zdravnik: Dr. GJURO VRANEŠIČ.
*	VeliKa mednarodna razstava živine bo letos prirejena v Novem Sadu. Odprli jo bodo 20. aprila. Na sejmišču bo zgrajenih šest velikih paviljonov za razstavo z restavracijo vred. Preuredili bodo tudi veliko dirkališče za razne športne prireditve, dirkališče bo eno največjih v državi. Urejeno bo nadalje zabavišče, ki bo odprto ob sobotah in nedeljah. Celotni stroški za razstavišče bodo znašali 4 in pol milijona dinarjev.
=» poroka. Inž. Vinko Outrata in Jana Jugova sta se poročila 25. t. m. Obilo sreče!
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	13 milijonov za hrvatsko gasilstvo.
Danes bo v Zagrebu glavna skupščina gasilske zajednice banovine Hrvatske. V tem povodu objavljajo »Novosti« razgovor s starešino Stankom Žagarjem, ki je povedal. da bo hrvatsko gasilstvo preosnovano s posebno uredbo, po kateri se bodo najbrž višje in nižje edinice skladale z območjem upravnih edinic (županij), v kakršne bo razdeljena banovina Hrvatska. Hrvatska gasilska zveza se bo delila v zajednice, te pa v župe. Na današnji skupščini bo vsem gasilskim organizacijam na Hrvatskem zabranjeno sleherno zbiranje prispevkov in prosjačenje. Z novim proračunom banovine Hrvatske je za gasilstvo zagotovljenih 13 milijonov dinarjev in iz te vsote bodo gasilska društva in čete dobile potrebno orodje.
*	Zle posledice dolgotrajne z'me v Sl°-vensMh goricah. Pišejo nam: Po lanski slabi letini zaradi raznih vremenskih iie-prilik je večine krajev Slovenskih goric občutno prizadela minula dolgotrajna zima. tako da tudi letos ni pričakovati dobre letine Ob nastopajoči pomladi so mnoge ubožn? viničarske in tyajtarske, pa
celo kmečke družine izpostavljen? pomanjkanju. Skoro vsi lanski pridelki so zavoljo dolge zime porabljeni. Mnogim ni ostalo krompirja, koruze in fižola niti za seme. Dolgotrajna zima je zlasti škodovala žitnim posevkem. Najhuje sta trpela ječmen in rž. Tudi vinogradniki in sadjarji tožijo o škodi, ki jc je povzročil mraz na trti in na mladem sadnem drevju. Na mnogih mladih sadnih drevesih odstopa skorja, zaradi česar se bodo drevesa posušila. Mnogo preslabe» zavarovanih mladih sadnih dreves so oglodali zajci.
*	Nov grob. V Radomljah je preminil zaslužni bivši načelnik tamkajšnega Sokola in tudi sicer vnet sokolski delavec trgovec g. Slavko Jerman. Pogreb blagopo-kojnika bo v ponedeljek 1. aprila ob 30. dopoldne. Rajnkemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Smrt najstarejše Bosance. V Travniku je umrla 3151etna Paša Tamburovičeva, prav gotovo najstarejša žena v Bosni in morda tudi v vsej Jugoslaviji. Vse do zad-nj'h dni se je dobro držala, celo vid se ji je izboljšal in si je z ročnim delom sama služila kruh. Kar na tihem jo je smrt povabila s seboj.
* Da lahko povodenj koristi zaljubljencem, dokazuje dogodek, ki se je primeril v Kosovski Mi.tr ovici. Kakor smo poročali, je Ibar čez noč narasel in žalil celo vrsto hišic na periferiji. Ljudstvo je bežalo, kamorkoli je vedelo. Paniko je izkoristila lepa Elfija, ki je zapustila svojega starega moža, prodajalca drv, in našla zavetje pri svojem 20ietnem ljubljencu Aliji Ibra-himoviču. Stari mož je sicer zahteval, da se mlada žena vrne, toda odgovorila je, da je žive ne bo več dobil. Ali ja je starcu plačal 5.000 din odškodnine in Elfija ostane. pri njem. Tako je povodenj v Kosovski Mitrcvici vsaj dvema zaljubljencema prinesla srečo.
m • '.jäMtKk'
SbOfz,
w i
mrnnt i
Zahtevajte to
svetovno znamkò

*	Ciganska slava v Beogradu. Kakor vsi drugi pravoslavni verniki, ima tudi Združenje beograjskih ciganov vsako leto svojo krstno slavo tetkice Bibije. V ciganskem domu v Vučičevi ulici se je v petek zbrala čudovito pestra ciganska družba: žene, ograjene z volnenimi šali, dekleta z vijolicami na prsih, raztrgana mladež pa je preskakovala piote, da se pomeša med starejše praznovalce. Ko je prota opravil slavski obred, so praznovalci pristopali k mizi, kjer je bilo polno izbranih ciganskih jedi, največ pa redkvice in zelja.
*	Kritično stanje v Vojvodini. Iz Madžarskega še vedno prihajajo poročila o nadaljnjem naraščanju Dunava, ki je dosegel že v četi tek za 24 cm viš^e stanje kaker pred tremi leti, ko je bila velika povodenj. Nov naval vode pričakujejo za nedeljo. Vse povsod v Vojvodini utrjujejo nasipe. Stanje se je še zlasti poslabšalo, ker je tudi po Vojvodini in Madžarskem zadnje dni deževalo. Novosadska občina je odredila vsoto 200.000 din za obrambo pred povodnijo. Dunav je že prebil nasip pri Zimovniku in žalil Adamovičevo naselje. Sirene so dale znak za alarm in so takoj začeli prazniti naselje ter spravljati ljudi v Novi Sad. Posebno kritično je stanje pri Titelu. Pri Sivcu je voda zalila 50 hiš in dve od teh porušila. V Petrovgradu se prebivalstvo nadalje naglo izseljuje.
*	živinski in kramarski sejem v Metliki, letos ne bo v torek 2. aprila, marveč je preložen na 16. aprila.
- Izšla .je tretja retina številka glasila »Mali gospodar« s sledečo vsebino: Rejec malih živali v marcu; O vzreji piščancev; Odgoja naraščaja; Zgodnje; a ne prezgodnje valjenje ; Ali smemo plemeniti kunce, ko menjavajo dlako; Ali lahko ugotovimo spol pri mladih kuncih; Kaj mora vedeti golobar o reji golobov; Naše golobar-stvo; Koza ima mladiča; Skrb za kozji naraščaj; Koze v marcu; Napenjanje; Naše čebelice; Našim čebelarjem; Pomladna dela v čebelnjaku; Kanarčki v marcu; Skrbimo za dober pevski naraščaj; Veterinarski kotiček »Malega gospodarja«; Marec na vrtu; Umetna gnojila za malega gospodarja; Navodila o nabiranju zdravilnih zelišč; Društvene vesti. List »Mali gospodar je edini strokovni list za rejo malih živali in malega gospodarstva sploh. Izdaja ga Zveza društev »Mali gospodar«, v kateri je do sedaj včlanjenih 37 rejskih društev. Naročnina znaša na leto 30 din. Naroča se pri upravi lista »Mali gospodar« v Ljubljani, Gajeva ulica 9/1.
I * Hudobni angeli, roman otroka, jena-! slov najnovejšemu delu mladega pisatelja Franceta Ncvšaka, ki je pravkar izšlo in vzbuja v javnosti splošno pozornost. Do 30. aprila veljajo subslcripcijske cene: v platnu vezan izvod 60 din, v polusnje z avtorjevim podpisom pa 85 din. Knjigo lahko naročite tudi v knjigarni Tiskovne zaaiuge v Ljubljani, šelenburgova 3.
*	Krajevna protituberkulozna liga v Murski Soboti razpisuje službo zaščitne sestre. Mesečna plača 1000 din. Piosilka mora imeti pre-pisano kvalifikacijo za zaščitne sestre. Prošnje je vložiti do 15. aprila.
*	Oficirji upokojenci kakor tudi vdove in otroci, ki uživajo rodbinsko pokojnino, morajo zaradi prevedbe svojih pokojnin po novem zakonu o ust rojstvu vojske iz leta 1931. vložiti prošnjo na ministrstvo vojske in mornarice. Informacije in navodila pri podpolkovniku Zajcu, Miklošičeva 30. (pismeno). ( — )
*	Na milanski velesejem od 20. do 23. aprila z avtobusom za 900 din. Zahtevajte podrobne informacije v Okornovi izletni pisarni, Ljubljana. Miklošičeva cesta 5, tel. 22-50. ( —)
*	Literatura o negi dece. Obilna je literatura o negi dece in stalno se izpopolnjuje. Izkušnja nas uči. da je za nego kože pri detetu odlična krema Babvnrira, ki se uspešno uporablja proti izpuščaju, krastam, lišaju, mozolcem. ranam in zaradi močitve naribani in vneti koži. Matere, nudite svojemu detetu najboljše, negujte mu kožo s kremo Babymiro. (—)
3 Tuj denar na Jadranu. Na Sušaku so prijeli nekega sumljivca, ki je razpečaval ponarejene 20dinarske kovance, napravljene v tujini. Policija je nadalje ugotovila, da so razpečevalci imeli tudi ponarejen italijanski papirnati denar po 10 lir. Kovance so zlasti razpečavali na Rabu in v Pagu. Pričakujejo še nadaljnja odkritja.
*	Obsojen zaradi zločinstev po zakonu o zaščiti države. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je te dni zagovarjal v tajni razpravi 37-letni zasebni uradnik Josip Ferenčak z Vidma pri Kr-
zararn zločinstev po zaKonu o zaščiti države. Josip Ferenčak je bil zaradi zločinstev po členu 1., točki 4. ter po členih 3. in 5. zakona o zaščiti države obsojen na 4 leta in 2 mesca robije in na izgubo častnih pravic za dobo 3 let.
Iz Ljubljane
u— Jubilejna umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Kakor smo že poročali, bodo danes odprli razstavo Društva slovenskih likovnih umetnikov, r.a kateri bodo med drugimi sodelovali vsi glavni še živeči udeleženci s prve slovenske umetnostne razstave leta 1900. v Mestnem domu. že dolgo ni bilo v Ljubljani tako visoko kvalitetne, nikdar pa še ne razstave s tako velikim številom raz-stavljalcev. Ta razstava bo zares podala skoraj popoln pregled stanja današnje slovenske likovne umetnosti sploh, saj bodo na njej raizen nekaterih oisidentov, ki jim ni do skupnega nastopanja, zastopana vsa, pokolenja od najstarejših do najmlajših. Namesto reprodukcij v katalogu si je DSLU omislilo fotografske posnetke umetnin na razglednicah. Te razglednice, ki jih je mojstrsko izvršila tvrd-ka Janka Pojačnika. bodo naprodaj pri blagajni, a tudi v vseh trgovinah in trafikah, kjer se prodajajo razglednice. Slovesna otvoritev jubilejne razstave bo ob 11. Po pozdravni gostov bo gospod Emil Kralj prednašal pr-olog pisatelja E. Gang-la, ki je bil objavljen v katalogu I. umetnostne razstave leta 1900. O razvoju naže likovne umetnosti bo nato govoril gospod konservator dr. Francé Mesesnei. Razstavo bo otvoril ban dr. Marko Natlačen. DSLU prosi cenjeno občinstvo, ki se udeleži slavnostne otvoritve, da se zbere v paviljonu že pred 11. uro.
u— Jugoslovenska nacionalna stranka na Viču. ki je med naprednimi Vičani čvrsto zasidrana je imela v petek zvečer svojo prvo sejo po rednem občnem zboru in se je novi odbor konstituiral sledeče: predsednik Rudi Marinčič, prvi podpredsednik Viktor Jeločnik, drugi podpredsednik Emil Margon z Brda, tajnik Lado Demšar, blagajnik Franc Pirnat, revizorja Ante Beg in Jože Mesec. V odboru, ki je poživljen z mladimi močmi, je še 25 zavednih viških mož in fantov, ki nam jamčijo za napredek JNS na Viču. Odbor je med drugim sklenil, da bodo mesečno javna predavanja za članstvo, somišljenike in drugo občinstvo. Prvo predavanje bo v soboto, 13. aprila t. 1. in bo predaval dr. Branko Verčon o zanimivih vprašanjih.
Smučarji, turisti in športniki!
Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrseva cesta.
u— Prenovitev Sokolskega doma na Viču. V okviru sokolske Petrove petletnice sta upravi Društva za zgradbo doma in Sokola sklenili, da se Sokolski dom temelji to prenovi. Viški Sokolski dom je bil sezidan prvi po vojni v Sloveniji. V dobi 20 let je postal pretesen. Obe upravi sta zato pričeli s prenovljenjem in sicer se bodo vsa dela izvršila postopno. Kot prva etapa se je izvršila prenovitev gostilniških lokalov, ki so sedaj povsem moderno urejeni in nudijo lep estetičen užitek. Tudi je uprava dobila novo najemnico gostilne go. Peršinovo, ki je dolgo let vodila znano Bergantovo gostilno v Trnovem. Interna otvoritev gostilne v Sokolskem domu bo danes in vabimo članstvo in prijatelje k obilni udeležbi. Druga etapa prenovlje-n,ja doma se bo pričela poleti, ko bodo izr vršeni vsi načrti.
u— Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske bo proslavilo svojo 201etnico na simfoničnem koncertu 8. aprila v veliki Unionski dvorani. Za to priliko ie izdalo vodstvo Orkestralnega društva bogato in tehnično lepo opremljeno programno knjižico, ki prinaša poleg koncertnega programa in nekaterih slik nasflednie članke. Najprvo govori dirigent Skerianc o posameznih skladbah, fé so na sporedu jubilejnega koncerta; Faure: Predigra k oneri Penelopa, Rahmanrnov. Drugi klavirski koncert. Skerjanc: Suita za godalni orkester v 8 stavkih. Saint - Saens: Druga simfonije. Za tem ie napisal kratek članek
NAJVEČJA SENZACIJA SEZONE! JONNY WEISSMÜLLER in mali čudežni deček v pustolovščinah sredi divje džungle! — Borbe z zvermi in divjaki v pragozdu!
Tarzan in njegov sin
KINO UNION, tel. 22-21. Predstave ob 10.30 (znižane cene) ter ob 15., 17., 19., 21.
Otroci nad pet let morajo imeti svojo vstop nico. MMBBniM^MBM——WMMM Ifc IllllPi 1 'IUI——
1
MICKEY ROONEY in FREDDIE BARTHOLOMEW dva slavna in priljubljena
fiimska zvezdnika v veseli T A D 11 T I? I? V? kino sloga, in zabavni pustolovščini : L U A li «I £ I C	tel. 2730
Ob 10.30 dopoldne zadnjič po znižanih cenah: Jeanette Mac Donald, Eddy Nelson
PESEM ZLATEGA ZAPADA kino sloga — Tel. 27-30
ŠE BOLJŠI FILM OD »POSLEDNJE ZAPOVEDI«
Jeklena armada
Najaktualnejši veleflim.
GEORG B R E N T, OLIVIA DE HAVILLAND
Grandiozni prizori in podvigi modernega vojskovanja. Največji bombniki na delu. Nepremagljiva ameriška vojna armada. Ljubavna drama, ki se odigrava med dvema bratoma. — KINO MATICA, tel. 21-24. — Predstave ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri.
predsednik dr. Ivan Karlin. ki načeluje Orkestralnemu društvu od njegovega postanka od leta 1919. dalie. Sledi nov članek Skerjanca. Obs'.oi in poslanstvo Orkestralnega društva. Dr. Neuberger ie napisal kratek zgodovinski pregled ob 201etnici. Sledi seznam vseh članov od ustanovitve do danes ter kronika in statistika dela. ki ga je zelo "'zčrpno zbral in uredil Avgust Perlet. Knjižica se dobi v knjigarni Glasbene Matice, kjer ie tudi prednrodaia vstopnic za jubilejni koncert. Vsa dela bo izvajal poleg solista Ivana Noča pomnoženi orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice. (—)
POZOR ! Novi spomladanski modeli
»TRIUMF ČEVLJI«
MIKLOŠIČEVA C. 12 (nasproti »Uniona«)
u— Prirodoslovno društvo v Ljubljani
priredi v torek 2. aprila ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje o »Orkneyskem otočju«. Predavala bo v slovenskem jeziku ga. Fanny Copelandova. Orkneyski in Shetlandski otoki leže v Severnem morju na severu škotske. Južnejši, Orkneyski otoki imajo zaradi zalivskega toka zelo milo podnebje in so bili prav zaradi tega že od zdavnaj gosto naseljeni. Važni so tudi v strateškem oziru, ker je z njih mogoče nadzorovati vsa važnejša pomorska pota v severnem delu Atlantskega oceana in Severnega morja. Zanimivi so ti otoki tudi po svojih arheoloških znamenitostih in zgodovinskih zgradbah; dalje so znani zaradi raznih morskih ptic, ki gnezdijo v izrednem številu na teh otokih. kjer imajo zatočišče tudi atlantski tjulni. Predavanje bodo spremljale krasne, po večini barvaste slike.
KRUPP
'KVALITETNI TOVORNI AVTO
GLZASTOPSTV0
O.ŽUŽEK
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
u— Pevsko društvo Krakovo-Trnovo. ki
bo imelo letošnji koncert v veliki Filharmonični dvorani v petek 5. aprila, ob 20. uri, bo izvajalo pod vodstvom svojega zborovodje g. Jožeta Hanca naslednie moške zbore: Adamič: Zdravica. Kie si svoie lice umila. Kmečka pesem in Cui nas zemlia. Zorko Prelovec: Skerjančku Zapoi mi pesem dekle. O. da ie roža moie srce. Nad mojim grobom. Nato nastopita solista Roman in Ante Petrovčič. ki bosta zapela naslednje samospeve: Adamič: Ko iz tihe zabljene kapele. Prelovec: Ti si uree zamudila, Premrl: Bil kralj nekje ie. Na klavirju bo spremljal oba solista operni zborovodja g. Simoniti. Nato sledijo naslednji moški zbori Ocvirk: Krali Matjaž. Pregelj: Venite rožce meje. Pelin rož od Jereba. Tomčeva Napoinica. Preseli: Kaj oštirji delajo. Volarič: Rožmarin. Jereb: O kresu in Foerster: Večerni ave. — Zbor Krakovo-Trnovo spada med naše najbolj agilne in požrtvovalne pevske zbore, zato obisk najtopleje priporočamo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice (—) u— Na visOgko gomilo« Kolo jugoslovenskih sester, centrala Ljubljana, priredi v počastitev obletnice smrti nepozabne prve voditeljice slovenskega ženstva, blagopokojne gospe Franje Tavčarjeve obisk na njen grob na Visoko. K udeležbi vabimo vsa društva Kolašic in tudi vsa druga druétva. Lahko se pa posluži te ugodne prilike tudi vsak posameznik (ica), ki želi s svojim obiskom počastiti spomn naše največje žene. Vožnja z avtobusi. Odhod v nedeljo 7. aprila ob pol 2. izpred Figovca. Cena vožnji din 22 za osebo. Kdor se nam želi pridružiti, naj javi svojo udeležbo — pismeno ali ustmeno — najkasneje do petka 5. aprila v društveno pisarno Cesta 29. oktobra 9.
V soboto 6. aprila
v Narodnem domu
plesni večer
Ljubljanskega Sokola
za staro in mlado.
u— Obiskovalce tečaja bolgarskega jezika, ki ga poučujejo v okviru akademskega odseka Jugoslovensko-bolgarske lige bolgarski akademiki, opozarjamo, da bo prihodnji tečaj v ponedeljek 1. aprila ob 18.15 v lokalu (Gradišče 14). Istotam se sprejemajo nove prijave. Naslednji tečaji bodo redno vsak ponedeljek in četrtek od 18.15 do 19.
o— Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Bežigradom bo imela 6. aprila ob 20. v telovadnici Sokola Ljubljane m. ob Tyrševi cesti redni letni občni zbor. Udeležba je za vse članstvo obvezna. Sosedne bratske podružnice so vabljene, da pošljejo zastopnike.
u— Univ. prof. g. dr. Marij Rebek bo predaval na Ljudski univerzi v sredo 3. aprila: Premog in organska keiniia. Ker bo predavatelj ves čas eksperimentiral, bo predavanje v kemični predavalnici I. realne gimnazije v Vegovi ulici. Vhod z dvorišča. Začetek ob 20. Vatoo uroet
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79
Tapi! glasnik
Film. ki po svoji vsebini prekaša vse slične filme V glavnih vlogah: Luise Rainer, William Powell
Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9.,
jutri ob pol 9. uri V dopolnilo: Foxov zvočni tednik in Senzacije iz sveta
Prihodnji spored:
Lažni alibi
u— Cctniki! Udruženie četnikov. pododbor Ljubljana, vabi k polni udeležbi na rednem letnem občnem zboru, ki bo v nedeljo, 7. aprila, ob 10. v gostilni pri Zupančiču na Jegličevi cesti 15. Udeležba ie za vse članstvo obvezna. Cuvaimo Jugoslavijo!
u— Kontumac psov in mačk. iz ljubljanske občine se je na Ježico priklatil pes. ki je ogrizel več psov in napadal tudi ljudi. Kazal .je znake stekline. Da se steklina ne razširi, je odrejeno v področju mesta, da psi pazniki morajo biti vedno zapiti ali priklenjeni na dvorišču, vsi drugi psi pa opremljeni z nagobčniki ali jih je pa treba voditi na vrvici. Prepovedano je pse voditi v javne lokale. Prav tako pa morajo biti vse mačke varno zaprte, če je prišel kak pes ali mačka v dotiko s steklim psom, ga jc treba takoj oddati mestnemu kenjaču in vsak tak primer brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu uradu na Krekovem trgu 10, I. nadstropje. Psi in mačke, ki bodo zaloteni, da niso zavarovani po teh odredbah, bodo na zahtevo zakona odvzeti, lastniki pa strogo kaznovani.
ZÜNDAPP oM
KVALITETNI!	"V LJUBI ji
MOTO C I Kil - TAVČARJEV VSAK MODÉ-L DOBITE TAKO j;
u— Maša zadušnica za blagopokojno gospo Marijo Teršanovo, soprogo profesorja p., bo v sredo ob pol 7. zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra.
u— Bolničarke in bolničarji KR! V torek bo ob 19.30 v Delavski zbornici obvezno predavanje prof. dr. Zalokarja: Nenadna obolenja v zvezi v nosečnostjo.
Vse za fotografi
Kvalitetna amaterska dela
v edini speeijalni fototrgovini
JANKO POGAČNIK,
Ljubljana — Tyrseva cesta 20.
u— Mickey Rooney in Freddie Bartho-lomew skupaj v filmu »Lord Jeff« — program kina Sloga. Mladi Mickey Rooney. priljubljen po vsem svetu, tako tudi pri nas v Ljubljani, bo danes nastopil v premieri filma »Lord Jeff« v družbi z istota-ko slavnim mladeničem Bartholomewom Freddyjem. V tem filmu zabavnih pustolovščin sta oba mlada fantiča gojenca navtične šole in se pripravljata za odgovorni in težavni poklic mornarjev. Dolga je veriga napetih dogodkov, težka je preizkušnja, ki jo morata prestati oba simpatična dečka, dokler ne uspeta in ne postaneta hrabra in sposobna mornarja. Film je veselega značaja, zelo zabaven in primeren za ljudi, ki si žele prijetnega razvedrila. Oba simpatična dečka, ki sta ostala obiskovalcem kina v živem spominu iz neštetih odličnih filmov, bosta nedvomno privabila v kino Slogo najširše množice zabave željnega občinstva. Poleg novega izvrstnega tednika Metro je uprava kina Sloge poskrbela za zelo zabaven dopolnilni spored. (—)
ČAJANKA
Akademske Jadranske Straže
6. APRILA 1940
trgovski dom ob 20. URI.
u— Občni zbor Zveze gospodinjskih pomočnic bo v nedeljo 14. aprila ob pol 17. v nedeljskem shajališču v Delavski zbornici. Vabljene vse članice. (—)
u— Namesto venca na grob pokojnega g. Lovrenca Rožiča iz Nomnja pr: Bohinjski Bistrici je daroval nečak g. Jakob Rožič Društvu slepih 100 din. Za plemeniti dar se društvo toplo zahvali uie.
u— Za moške in damske obleke, površnike, plašče in kostume priporoča veliko izbiro sukna (štofov) od 45 do 220 din tvrdka Goričar v svoji glavni trgovini, Sv. Petra eesta 29, Ljubljana. (—)
»JUTRO« St. 74.
7
Ktofelja 31. m. IMO
Kako se osvajajo ženske
(PRAKTIČNI LJUBEZENSKI UČBENIK)
Izšla je iz tiskarne in se lahko takoj dobi ta koristna knjiga (tiskana v latinici), potrebna vsakemu moškemu brez ozira, da-li je oženjen ali samec. Navodila, ki jih vsebuje ta knjiga, morete uspešno uporabiti v vseh zaželjenih prilikah. Knjiga je tiskana v omejenem številu izvodov, zato se je treba požuriti z naročilom. Knjiga stane 40 din, kateri znesek izvolite poslati takoj preko ček. računa št. 54.998 na piščev naslov: Petar B. Petrovič, Beograd, poštni pretinac 876.
I
u— Martin Kojc, avtor »Učbenika življenja« in drugih življenjskih knjig, sprejema v hotelu »Metropolu«, Ljubljana, dnevno od 3. do 6. popoldne. Praktični življenjski pouk, tehnika življenja, vsestranski preporod in podvig, posvet v vseh kočljivih življenjskih položajih. (—)
Iz Celja
e— Kdo je kriv, da ni bilo letos srcd-postnega sejma v Celju. To vprašanie ie stavil član mestnega sveta s. Jager na seri mestnega sveta. Zupan ie odgovoril, da ie to ukrenil zaradi vremenskih Drilik in iz sanitarnin razlogov ter da ta seiem ni bil tako zelo potreben in da so se seimi v velikem Celiu preživeli. Kakor znano mestna občina ni mogla pravočasno spraviti snega z ulic in trgov, ki bi bili Drišli za seiem v poštev. Sneg pa ie do dneva, ko bi bil moral biti sejem, toliko skopnel, da v tem pogledu ni bilo ovir. Odpoved seima ie izzvala med celjskimi gostilničarji, treovci in obrtniki veliko nezadovoljstvo, občina oa je s to odpovedjo izcubila lep dohodek e— Dramski odsek Sokola Celja malice obvešča brate in sestre da zaradi orena-trpanosti s pripravami za slovanski večer prihodnji teden ne bo vai za gledališko igro »Ujež" Vaje bodo šele drusi teden v aprilu, na kar bomo sodeluioče pravočasno opozorili.	_
SLOVANSKI VEČER V CELJU
(j. APRILA — NARODNI DOM _SWING RHYTHM!_
e— Šahovski brzi turnir. Celjski šahovski klub je priredil v petek zvečer v svo-j h prostorih v hotelu »Evropi« reden brzi turnir za prvenstvo v mesecu marcu. Prvenstvo je priboril g. Grašer z 9 tcčkami od 10 dosegljivih. Sledijo ss. inž. Saiovic in Fajs z 8 ter Černelč s 7 točkami.
e— Šahovsko prvenstvo. Danes cb 14. se začne pri Permozerju v Gaberiu revanžna tekma za prvenst\-o Slovenske šahovske zveze med zveznim prvakom Celjskim šahovskim klubom in prvakom savskega okrožja Šahovskim klubom Gaber.iem. Prvo tekmo pred veliko nočjo ie odločil Celiski šahovski klub s 7 : 1 v svoio korist.
e— Sorodniki mestnih svetnikov kot občinski dobavitelji. Mestni svet je v petek oddal dovoz ln delno dobavo gramoza za pomladno gramoženje občinskih cest ponudnikom: Petru Gllnšku, Francu Strenča-ru. Alojzu Zupancu, Štefanu šribarju, Jakobu Štoru, Mariji Janičevi, Tereziji Li-puškovi in Jožetu Merjascu. Pripominjamo. da sta Peter Glinšek in Franc Stren-čan sinova mestnih svetnikov in posestnikov. Alojz Zupane pa je zet mestnega svetnika, posestnika in lastnika kamnoloma Franca Dorna.
e— Na ljudskem vseučilišču bo oredaval jutri ob 20. psihiater dr. Miroslav Hribar iz Ljubljane o biologiji zločina. Pridite!
e— Upokojeno učitel.jstvo iz Celja in okelice se sestane v četrtek 4. aprila cb 14. v posebni sobi nabavljalne zadruse v Celju.
e— Strelska družina v Celju vabi na rečni letni občni zbor, ki bo 4. aprila ob 19.30 v klubovi sobi hotela Unlona (Celjskega doma). (—)
e— Zaščitno cepljenje svinj. Mestno poglavarstvo v Celiu opozarja rejce svini v območju mestne občine celjske, da se bo začelo zaščitno cepljenje prašičev proti svinjski rdečici ob koncu aorila. Interesenti naj se javijo do 21. aprila v pisarni mestne klavnice.
e— Za lastnike psov. Mestno ooalavar-stvo opozarja lastnike psov iz mesta, da prijavijo od 1. do 15. aprila v pisarni mestne klavnice vsakega nad tri mesece starega psa. Poleg zneska za pasjo znamko in prijavnine morajo lastniki plačati tudi občinski pasi i davek za vse proračunsko leto v naprej. Pasji davek znaša za vsakega prostega psa 100 din in za vsakeea psa paznika 10 din.
Iz Maribora
a— Jubilej mariborskih ribičev. Pred-snočnjim je bil pri Orlu jubilejni 30. redni občni zbor Ri barskega društva, v Mariboru. Zbor so pozdravili g. Kopač iz Ljubljane, ki je skupno z g. Petričem zastopal ljubljanske ribiče, dr. Senkovič v imenu mariborske mestne občine in g. Gilly za Slovensko lovsko društvo. Iz poročil predsednika dr. Senekoviča, tajnika Gajška, blagajnika. Greinerja in prof. šil-ca za nadzorni od boi' je povzeti, da šteje društvo 335 članov, da se je borilo proti onečiščavanju ribjih vod in lovskim tatvinam, nabavilo 75.000 iker potočne postrvi in 7000 sulčjega zaroda in izdalo 217 ribolovnih dovoljenj. Društvena knjižnica šteje 494 zvezkov. Pri volitvah je bil izvoljen po večmi dosedanji odbor z dr. Senekovičem kot predsednikom, dr. Der-novškom kot podpredsednikom Gajškom kot tajnikom in Grainerjem kot blagajnikom. Društveno premoženje izkazuje 96.147.68 din.
nini 4 cm. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska postaja pretežno jasno, malo vetrovno in stanovitno vreme.
a— Mariborski esperantisti so izvolili na občnem zboru tale odbor: predsednik Prebil, tajnik in blagajnik Bratož in odbornika prof. Rakuša in Gašparič.
a— Krznar Peter Semko se je preselil s Tyrševe 7. v moderno preurejene prostore na Aleksandrovo cesto 13. Priporoča krasne, najnovejše srebrne lisice. ( — )
a— Klavirski umetnik Marijan Lipovšek bo nastopil tudi v Mariboru 2. aprila v Narodnem domu. (—)
a— Nocoj bo koncert znamenitega klavirskega umetnika Lipovška v Narodnem domu. Ne zamudite! (—)
Velika
Obleke,
moške in otroške, solidno pri »LAMA« — Maribor.
a— Akcija za p°što na Teznem. Tezen-
čani so začeli akcijo, da bi dobilo Tezno svoj poštni urad. za katerega bi bili na razpolago v bližini postajališča zelo primerni prostori. Pričakovati je, da bo umestna akcija uspela.
a— Mestni avtobus na progi Ljutomer bo vozil odslej z odhodom Lz Maribora ob 17.30 samo ob sobotah, nedeljah ^n dnevih pred pra?«i in praznikih do Ljutomera in se bo V .sledni dan vračal iz Ljutomera po zda.jšnem voznem redu. Ob ostalih delavnikih pa bo obratoval ta avtobus samo do Sv. Jurija ob ščavnici in se vračal naslednl dan od Sv. Jurija ob ščavnici po dozdajšnem voznem redu. Avtobus, ki vozi iz Maribora zjutraj ob 5.45, bo vozil tudi nadalje do Ljutomera.
a— Mariborsko vreme. Včerajšnja minimalna jutroa temperatura je bila 4.6 stopinj c pod ničlo. Vižina snega y r&v-
gradbenega odseka Sokolskega društva Maribor-Matica 16. ali 23. JUNIJA I9i0.
♦♦♦♦m »♦♦♦»♦♦♦♦♦+< <>♦♦♦»♦'>♦♦♦♦♦
a— Sumljivci. V noči na soboto je izvedla mariborska pol'cija temeljito racijo. Prijeli so 42 sumljivcev, od katerih so šest izročili sodišču, diuge pa so po od-gonskem potu spravili v dom ovne občine.
a— Izropana trgovina. V štrihovcu pri št. IIju so vdrli vlomilci v tigovino trgovca Ivana šefa in odnesli razne predmete. V Jaionini sc našli nekaj ukradenih predmetov, ki so jih vlomilci odvrgli.
a— Sedem na enega. Pri Poljčanah je sedem napaci.ilcev navalilo na invalida Jožefa Jamnika in ga pobilo s koli na tla. Zlomili so mu nogo. Jamnika so prepeljali v bolnišnico.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč upravičencem OUZD bo imel danes v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rejonskega zdravnika, g. dr. Hugo Velker, Pohreška 2, telefon 25-75.
Iz Slovenjega Gradca
sg— Gora in človek v gospodarskem pomenu je bil naslov predavanja g. profesorja dr. Ilešlča iz Ljubljane pod okriljem Mi-slinjske podružnice SPD. Zelo lepo predavanje Slovenjgradčani pa se še vedno niso naučili točnosti. Morda bi bila edina pomoč, če bi vsaj eno društvo za vzorec priredilo prireditev točno ob napovedani url.
sg— ProtJtuberkulozni dispanzer. Pred kratkim je slovenjgraškt dispanzer zaključil prvo leto plodonosnega delovanja za ves slovenjgraškt okraj- Da je bila ustanovitev dispanzerja nujno potrebna, priča dejstvo, da je zavod obiskalo 1.857 ljudi. od teh je bilo ugotovljenih odprtih plujčnih tuberkuloz 57, zaprtih tuberkuloz 49, tako da ima sedaj dispanzer v oskrbi 106 bolnikov. Poleg tega pa Ima v opazovanju 79 oseb, ki nagibajo k tuberkulozi. Predvsem so to družinski člani odprto bolnih Poleg tega je bilo v teku minulega leta izvršenih 1.609 rentgenoloških preiskav, 719 preiskav krvi, danih je bilo 147 umetnih pneumotoraksov in to 27 bolnikov. V bolnišnice je bilo poslanih 43 bolnikov, v zdravilišče 4. Dispanzer je preizkusil s tuberkulinskimi poizkusi vse šolarje osnovne in meščanske šole, približno 700 otrok. V tekočem letu preiskuje delavce vseh industrijskih obratov. Vse to delovanje pa je seveda še nezadostno za pravo socialno skrbstvo, ki bi ga dispanzer moral vršiti. Opravičiti se da s tem, da ves ustioj in delovanje dispanzerja slonita na prostovoljnih prispevkih, ki jih Protituberkulozna liga zbira od raznih privatnih in socialnih ustanov, vendar so dohodki še vedno prepičli za potrebe, ki čim dalje rasejo. želeti bi bilo, da bi industrijska podjetja se izkazala hvaležna za trud in napor tispanzerja in prispevala za vzdrževanje. Dispanzer vodi ravnatelj bolnice g. dr. Alojz Simoniti, pomaga pa mu požrtvovalna zaščitna sestra gdč. Bürger jeva Anica.
Iz Litije
i— Prisrčna počastitev premeščenega režiserja br. špata. Fodorjeva »Matura« se zelo igra po podeželskih odrih. Zdaj je napolnila tudi dvorano v našem Sokolskem domu tako, kakor še nobena druga domača uprizoritev. Prireditev je veljala za otvoritev proslave 30-letnice našega Sokola. Zato je v tem smislu govoril pred igro starosta br. Lajovic. »Matura« se je igrala v režiji br. špata, ki je sredi priprav za igro prejel dekret, da je premeščen od tukajšnjega sreskega cestnega odbora najprej v Kostanjevico, potem pa je bil prvi odlok preklican in je zdaj odrejen v Mokronog. Tamkajšnji Sokol bo pridobil z br. špatom prvovrstno gledališko moč, ki je začela delo že pri ptujskem gledališču. Sam režiser je nastopil v tej igri v vlogi dr. Štefana Dvornika, ravnatelja ženske gimnazije. Posebno so se odlikovale: s. Kolbetova Mara v vlogi dr. Klotllde Mo-zoljčeve, s. Mici šiškova kot prof. dr. Ana Matetova in mlada s. Klfnarjeva Marica kot Katja Slaparjeva. V ostalih vlogah so nastopili br. Skušak Edo kot prof. Dominik čebula, Leskovšek kot dr. Vidovlč, br. Vlzler Jože kot dr. Vrtoč, s. Pungercarje-va kot telovadna učiteljica, kot šolski sluga Anton pa br. Novak Mirko, član Sokola iz šmartnega. Režiser br. špat je za »Maturo« uvedel na oder nekatere novince, ki so se pohvalno obnesli pred publiko in dokazali svoje gledališke zmožnosti. Omenjamo br. Milka Ludvigerja kot dr. štrka, br. Mazeka kot dr. šiško, br. Pun-gerčarja kot športnika Kranjca, Bedeni-kovičevo in Mazekovo Tanjo kot osmošol-kl Sirkovo in Matijevo in s. Jokanovo kot Doro Vojtarjevo. Tako posrečenih iger smo imeli na našem odru še malo. Igralci so bili deležni tople pohvale, premeščenemu br. špatu, vrlemu sokolskemu delavcu, pa je priredila dvorana sredi predstave prisrčne ovacije. Po zahvali staroste br. La-jovica je prejel br. špat tudi krasen šopek cvetja. »Maturo« so ponovili na velikonočni ponedeljek zvečer ob 20. Po igri je Sokol priredil v salonu Boriškove gostilne še prisrčno poslovilnico odhajajočemu br. špatu.
i— Na god so ga pokopali. Grbinskega graščaka g. Josipa Strzelbo so pokopali na Jožefovo. Na pogrebu so bili številno zastopani člani zasavske podružnice SLD.
Ob grobu vnetega lovca se je poslovil šmarski industrijec g. Pavle Knaflič, lovci pa so oddali salvo.
Iz Krškega
k— Lep uspeh gledališkega odseka. Naša sokolska igralska družina je uprizorila pri polni dvorani Klabundov »Krog s kredo«. Igra je bila v splošnem prav dobro podana. Igralska družina, ki je danes že dobro vpeljana, se je pač zavedala težkega dela. Zlasti je ugajala Haitang (ga. Puco-va), ki jo poznamo že dalj časa kot marljivo igralko. Princ Pao (g. Zalar) se nam je predstavil šele drugič in priznati moram, da to pot prav zadovoljivo, ko je bil v kretnjah tako umerjen in zato dober. Mandarin (g. česnik) z izpovedjo o veliki ljubezni do Haitang in s kratko smrtno borbo nas je presenetil. Vsi ti momenti so bili odlični. Do sedaj g. česnik ni podal na našem odru še nobene vloge tako dovršeno. V vlogi Ji-Pej je g^č. Radanovičeva pi-vič izdatneje nastopila. Bila je ves čas lepo uranovešena. Le tako naprej! Babica (gdč. Bizjakova) je bila v svoji dvolični vlogi prepričevalna in je Se pri vsaki igri dokazala svojo igralsko sposobnost, čang Ling (g. Kolšck) je nehvaležno vlogo podal zelo primemo, takö da je bil piav všeč. Morda mestoma prenaglo govori. Presenetil je Tong (g. Kukovičič). Hvalevredno je napredoval. Vlogo višjega sodnika ču-ču je igral g. žabkar. Njegova igra to pot ni bila tako na višku, kakor smo dosedaj vedno pri njem vajeni, čao (g. Domik) je bil prav dober le v III. dejanju v sodni dvoiani. Pesnik, policist in kuliji so se dobro uživeli in vemo, da bodo s primerno šolo pestali še prav izvrstni igralci. Inscenacijo je izvedel kakor tudi igro režiral g. Stlplovšek. Postavil je na naš sokolski oder že marsikatero igro in dejstvo je, da gre za krasni uspeh predvsem priznanja njemu, želja igralcev in mnogih gledalcev je, da vsi gledalci pridejo v dvorano pravočasno in zasedejo svoja mesta tako, da ne motijo poteka igre.
I. V.
ki-— podružnica Narodne str^Kovne zveze za Videm—Krške» je bila ustanovljena 17. t. m. Občni zoor je bil lepo obiskan. O pomenu narodne strokovne organizacije za delavstvo sta navzočne seznanila delegata iz Ljubljane. Soglasno je bil izvoljen tale odbor predsednik Jože Strga r. podpredsednik Pleskar Ivan. tajnik Bizjak Franc in blagajnik. Franc Pribožič. Nadalje so v odboru: Peternel, Abram. Pire, Uhan, Stupar. Bračun. Pečnik. Iskra, Jelen in Pribožič K., v nadzornem odboru pa Jurkovič, Strgar F., Kolenc in Ple-terski. Od.bo rova seja bo v nedeljo 31. t. m. v gostilni g. Vaniča. Novi odbor bo sklepal o važnih zadevah, ki se tičejo delavstva v celulozni tvornici. Zato naj vsi odborniki smatrajo prisostvovanje na seji za neogibno potrebno.
Iz Ptuja
j— Glasbena Matica priredi v petek 5. aprila ob 20. v svoji dvorani koncert kitarskega virtuoza Stanka Preka. Na sporedu bodo Mozart. Beethoven. Paganini. Schneider, Prek, Thomé in Mertz.
j— Nogometna tekma bo danes v nedeljo ob 15. med SK Železničarjem iz Malibora in PSK Dravo iz Ptuja. Igralo se bo na novem igrišču v Ljudskem vrtu.
j— M°ški zbor »Drave« iz Maribora priredi v nedeljo 31. in. ob 15. koncert umetnih in nr.rodn:h pesmi v Hajdini. (—)
j— V zadnjem trenutku si je rešil življenje. V Forminu pri Sv. Marjeti niže Ptuja je v četrtek pozno zvečer začela goreti hiša, v kateri je stanoval 231etnl poljski delavec Roška r Franc. Ta je po težkem dnevnem delu zaspal in se je zbudil šele, ko so ognjeni jeziki švigali okrog njega. Takoj je pograbil najnujnejše reči, ki jih je še lahko rešil, ter pobegnil iz gorečega poslopja. Dobil je hude opekline po rokah, nogah in po glavi, da so ga morali spraviti takoj v bolnišnico. Hiša je zgorela do tal. Kako je ogenj nastal nI znano, domnevajo pa, da ga je podtaknila zlobna roka.
ROYAL KINO, PTUJ. Ne zamudite si ogledati film »žena na razpotju«, ki ga prikazujemo danes zadnjikrat. Ta film, v katerem nastopa kot glavna igralka Magda Schneider, Je aktualno vprašanje današnjih dni in prikazuje ženo na razpotju zakonskih dolžnosti in poklica. Prihodnji spored : »FRA DIAVOLO
j— V duševni zmedenosti se je obesil
371etni posestnik Mežnaiič Franc iz Stojn-cev pri Sv. Marku. Rajnki je bil zelo skrben gospodar in je živel s svojo družino v najlepši harmoniji, zato ljudje ne morejo razumeti, kaj bi bil vzrok njegovega obupnega dejanja. Obešenega sta našla v hlevu njegova dva otročiča, izmed katerih ima starejši šele sedem let. Otroka sta priklicala sosede, ki so obešenca poskušali oživiti, vendar pa je bil njihov trud zaman. Pokojnikova žena je bila tedaj na Hrvatskem, kamor je odšla po kupčljskih opravkih.
j— Ogenj uničuje. Na velikonočni ponedeljek je zgorela hiša krojača Setarja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, čeprav je nastal ogenj pri belem dnevu, domači, ki so bili doma, ognja niso opazili prej, dokler ni bila vsa hiša v plamenih. Vzrok požara ni znan.
Iz Hrastnika
h— Starai, pazite na otroke! Slična nesreča kakor pretekle dni pri Krežetovih v Praprotnem se je zgodila v sredo v Studencih. štiriletni Tinko Verda j se je na tihem splazil na neki pod, kjer je vtaknil desno roko v slamoreznico, ki mu je raz-mesarila prst na roki. Fantka so morali odvesti v celjsko bolnišnico, kjer so mu morali odrezati razmesarjeni prst.
h— Smrtna ko«a. Umrla je 221etna delavka steklarne Marija Gobčeva. Podlegla ,je zahrbtni jetiki. Na zadnji poti na veliko nedeljo popoldne so jo spremljali poleg mnogih pogrebcev tudi steklarska godba in pevci steklarji. V 77. letu starosti je preminila Uršula Kaplova, vdova po rudarju. Pokopali so jo na dolskem pokopališču. Naj v miru počivata! Sorodnikom naše so-žalje!
Iz Gornjega grada
g— Predavanje o Bolgariji je priredila ZKD iz Ljubljane v sredo v Sokolskem domu. Predaval je g. Bučar prav zanimivo pred skoraj polno dvorano. Prikazal ie tudi nad 100 slik s skioptičnim aparatom. 2el je toplo priznanje.
g— Novo zimo smo pričakali v četrtek, ko ie ves dan v velikih kosnv'h snez'lo ter se je do večera nabralo v dolini nad 20 cm snega, še več ga ie pa seveda padlo v planinah. Drugi dan pa je že prisiialo solnce in bo sneg v nekaj dneh zginil. Poeebne
SPOMLADNI
BEOGRAJSKI SEIEN
S SALONOM AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES
SE BO VRŠIL OD 13. DO 22. APRILA 1940.
Avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa, tekstilije, galanterija, pohištvo, kovčegi, torbe, obutev, kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne. štedilniki, frižideri, kemija, preše, poljedelski stroji, stavbarstvo, barvarstvo, umetna gnojila, elektrotehnika, optika, metalna galanterija, šivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa. stroji za kavo, steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit. ure. kozmetika, papir, glasbeni instrumenti, knjige, radio-aparati, kinomatografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama, prehrana, alkoholne pijače, mineralne vode.
mlečni izdelki.
Pojasnila: Uprava beograjskega sejma, Sajmište, pošt. pret. 538, telefoni : 28-526, 28-602
50% popusti na železnicah in parobrodili !
škede ni napravil, kmetie so se ea celo razveselili, češ da bodo travniki pre i e oze-ieneli.
g— Pomanjkanje uradnikov ie na na?em sreskem sodišču kakor na naši davčni upra\-i. Povsod manjkajo odišle uradniške moči. posli v uradih trpijo, še boli trpijo uradnik:, ki so preobremenjeni. Potrebno je. da nadrejeno oblastvo nemudoma od-pomore stiski. — Na sresko sodišče ie imenovan kot sodnik g. Kunčič Josip, sedai v Laškem, ki bo nastopil svoie službeno mesto 1. aprila t !.. pristav dr. Znidar Tone pa se vrne v Novo mesto.
Iz Novega mesta
n— Po prijetno toplih dneh okrog Velike noči, ki so zvabili Novomeščane na izlete, posebno na Trško goro, se je v četi'te k nenadno spremenilo vreme. Burja je prinesla debele kosmiče snega, ki so kar na veliko padali po Dolenjskem, da smo imeli spet občutek prave zime. V nekaj urah je bilo vse belo. Toda pomlad je zmagovita in solnce je kar naglo pobralo sneg.
n— TrdnOy steg skavtov, ki v dolenjski metropoli poživlja sleherno sezono, vabi v svojo s rocio nove moči. Taborenje, izleti, discipliniranost — vse to je sploöno znano pri dolenjskih skavtih. Pristopite!
n— Občni zbor zadruge državnih uslužbencev je soglasno odobril sklep odbora, da zadruga postavi ob parku svoj novi dom. Ker so bile na oblastva poslane razne pritožbe, naj mestna občina ne proda zemljišča, ki je po zamisli arh. Plečnika že del novega parka, ugibajo meščani, kako se bo spor rešil. Zadeva je v zadnjem času dvignila mnogo prahu. Zdaj pa pravijo: >Ali ni bil to le boj za levjo kožo?« — ker je res veliko vprašanje, če bo potrjen sklep občine, da proda zadrugi zemljišče za 60.000 dinarjev.
Kinematografi
Bled. Zvočni kino bo predvajal danes popolne in zvečer vohunski film iz minule svetovne vojne »Beg iz trdnjave« in običajen dodatek. (—)
Jesenice. Kino Radio bo predvajal danes ob 15. in 20. velefilm »Kitty in svetovna konferenca« s Schrottovo in Pavlom Hörbigerjem v glavnih vlogah. Med dodatki domači tednik »Zora« in žurnal Uni-verzum. Sledi »Spahijev roman«. (—)
Ljutomer. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes 31. t. m. ob 16. in ob 20. film »Grandhotel«. V glavni vlogi Greta Garbo. (—)
Hrastnik. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film »Smrt na dnu morja«.
Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes v nedeljo ob pol 16., pol 19. ln pol 21. sijajno in duhovito veseloigro v češkem jeziku, prirejeno po istoimenskem odrskem delu »Vražji študentje«. Za dodatek filmski žurnal.
Kranj. Kino Narodni dom prikazuje danes ob 16., pol 19. in pol 21. slavnega baritonista Pavla Robesana ▼ prekrasnem pevskem filmu »Pesem reke«. (—)
Tržič. Kino po predvajal danes vojni velefilm »Velika iluzija«. (—)
Iz življenja na deželi
VELENJE. Namesto venca na grob ge. Ježovnikove Terezije, poseatnice in goßril-ničarke v Velenju, so darovali: ravnatelja gg. Skaza Josip in Skaza Fran iz Maribora po 100 din za ubožne otroke vedenjske ljudske šole, gg. odvetnik Cobal Josip iz Ljubljane in usnjar in posestnik Melanšek Franc iz Velenja po 100 din za gasilsko četo v Velenju in soproga učitelja ga. Skaca Matilda iz Velenja 100 din za občinske uboge v Velenju. Vsem darovalcem srčna hvala!
BRASLOVČE. Po dolgih letih smo Imeli v
zimskih mescih spet kmetijsko nadaljevalno šolo. Prav bi bilo, če bi bile kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole res obvezne. Naši fantje in dekleta naj dobe v teh zimskih tečajih tudi dovolj volje in veselja za nadaljno samostojno izobraževanje s čitanjem strokovnih knjig, poslušanjem predavanj, posečanjem tečajev itd. Bodoči gospodar in gospodinja naj si znata pomagati, da jima bo na domači grudi življen,ie prijetno. V tečaj je bilo vpisanih 27 fantov. Največja pažnja, se je povečala hmeljarstvu kot najvažnejši kmetijski pridobitni panogi tega okoliša. Obravnaval ga je g. inž. Dolinar iz Celja. Kakor povsod je bila tudi tu organizacija tečaja v rokah uč:teljstva. Tečaj voäil yftt-lj g. Sn«-
derl Ljubo. Po vsej banovini je mnogo zimskih tečajev za fante in dekleta, na katerih širi učiteljstvo p: osveto med narodom. Malokdo pa ceni važnost tega učiteljevega dela izven šole na našem podeželju. Kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo zasluži vso pozornost, saj lahko v veliki meri pripomore k znosnejšemu življenju našega malega kmeta, učiteljstvu pa, ki rade volje pospešuje izobrazbo naših fantov in < eklet, na j velja vsaj priznanje, če bo banska uprava razvoj kmetijskega in gospodinjskega nadaljevalnega šolstva podpirala v tej smeri dalje, bo tudi mnogo pripomogla, da bo v dušah našega podeželja večkrat solnce.
70 letnica odličnega usnjarskega strokovnjaka
Dne 25. t. m. je praznoval g. Franc Luvš, obratovodja pri tvrdki Braca Marion, tvornici usnja v Vinkovcih, svoj 70. rojstni dan.
Ukraiu Je slavfl tudi 40!etnico svojega v dele v usnjarski stroki. Jubilant se je v svojih mladih letih izpopolnjeval v usnjarstvu v znamenitih tvornicah Nemčije, češke in Madžarske. Mnogoletne izkušnje v tujini zdaj s pridom uporablja v domači državi.
G. Francu I^avšu, kf je spoštovan in priljubljen ne samo pri delodajalcih, temveč tudi pri dela\'stvu, želimo, da bi dočakal še mnogo zdravih in uspehom' polnih let!
Poslano
ISčem na vse strani Cilko šprai < evo, ki me je zapustila 5. februarja letos \ Zagrebu, kjer sem živel z njo dve leti. Upro-pastila me je popolnoma, ko je pobegnila z natakarjem Petrom Markovičem. ki je
bil nameščen v Skušičevi restavraciji v Zagrebu. Sama ni toliko kriva, kakor on, ki jo je odvedel. Obračam se na spoštovano javnost, ako je komu kaj znanega o njih dveh: javite to prvi orožniški postaji ali policiji.
Stjepan Kovaček, Zagreb (—)
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
nrarr »T innnrTnrv-^rTrTn^
Pokrajinski sokolski zlet v Celju v dneh
29« in 30« junija
Celjsko sokolstvo si je nadelo častno, pa tudi zelo težko nalogo, da organizira pokrajinski zlet SKJ. Ta prireditev bo obenem tudi jubilejni zlet v proslavo 501etni-ce Sokola Celja matice in 301etnice celjske sokolske župe.
Celjski Sokol sicer ni prvo sokolsko društvo, ki je bilo ustanovljeno na bivšem Spodnjem štajerskem, prehitel ga je Savinjski Sokol, ustanovljen 1. 1882. v Mozirju, vendar pa je Celjski Sokol takoj po svoji ustanovitvi postal središče sokolskega delovanja v Savinjski dolini in je sploh aktivno sodeloval pri vsem našem narodnem gibanju, številni so bili njegovi izleti in razni javni nastopi. Ni bilo pomembnejše nacionalne prireditve, pri kateri ne bi bilo tudi Sokolov iz Celja. Iz Celjskega Sokola je premnogokrat izšla pobuda za ustanovitev in utrditev novih sokolskih trdnjav na bivšem Sp. štejerju. Iz Celja so dohajali mladim društvom tudi dejanska pomoč pri telovadbi in koristni nasveti glede organizacije. L. 1900 je nameravalo društvo obhajati lOletnico obstoja, toda tuji oblastniki so to preprečili.
Pomemben mejnik v zgodovini Celjskega Sokola je leto 1910. Tega leta je otvo-rilo društvo svoj novi Sokolski dom v Ga-berju. Obenem je bil v Celju zlet Slovenske sokolske zveze. Kljub mnogim oviram, ki so jih društvu stavljali na pot naši nacionalni nasprotniki, je zlet vendarle popolnoma uspel.
Po tem zletu je postalo delovanje Celjskega Sokola še intenzivnejše. Tako so bi-
Jesenice. konec marca
V kratkih štirih mescih trije koncerti v na m h delavskih središčih Tržiču, Zagorju in na Jesenicah. Nedavno nedeljo je stopila po dveh 'etih notranje krize pred občinstvo zopet jeseniška «Sava«, ki je z bogatim. 24 točk obsegajočim sporedom izpričala v podčrtani meri svoj nekdanji sloves najboljšega moškega pevskega zbora na Gorenjskem. Predno preidem na podrobno occno koncerta samega, naj omenim nekaj. kar sem opazil pri obisku v vseh treh zgoraj navedenih krajih.
Tržič, Zagorje in Jesenice so močno naseljeni industrijski kraji. Povsod so sedeži mnogih državnih uradov, povsod mnogo-razredne osnovne in meščanske šole. V uradih in v šolah je veliko število uradnikov m učiteljev, toda med pevci bi jih zastonj i' kali. Sreča je le, da jc med njimi v Tržiču in v Zagorju učit., ki ima veselje za vodstvo zbora, Jesenice pa šc tega ne dajo, čeprav je ravno na Jesenicah več sto držav-nih in zasebnih urad , med katerimi je gotovo kdo, ki bi mogel in radi tega moral voditi krajevne pevske zbore. Videč pravkar omenjeno pomanjkljivost se je med jeseniškim delavstvom našel mož ogromne energije in ljubezni do svojih tovarišev-pevcev, ki sc jc 39 let star naučil klavirja z edinim namenom, da bi mogel pevcem posredovati pevsko umetnost. Ta mož ie g. Martin Jeram, danes čvrst petdesetletnik, ki krepko vodi svojo pevsko družino 35 pevcev. Kdorkoli je povzročil in ustrahoval državne uradnike, da so se naravnost odtegnili javnemu delu na vodilnih mestih prosvetnih in kulturnih društev, ta je storil smrtni greh Škoda pri tem je le, da krivec ne bo sam delal pokore za ta veliki greh, pokoril se bo narod, ki je prikrajšan za izobrazbo in narodno zavest.
Pevsko društvo »Sava« na Jesenicah je bilo ustanovljeno po burnih ptujskih dogodkih, leta 1909. Živahno njegovo delo je svetovna vojna zavrla, oživilo pa ga je takoj leta 1919. in je društvo lepo napredovalo vse do nedavnih dni, ko je moralo prebroditi hudo notranjo krizo, kakršna se ioti včasih tudi posameznika, ki mu razmere razorjejo umirjeno notranjost. Dve leti počitka sta zadostovali, da je prišel na čelo društva g Kandare, ki je znal znova zbrati okrog sebe raztresene pevce m jih po-
Spominu Antona Polanca
(Dopis iz Banjaluke)
Tudi v zlato Bosno je prišla tužna vest, da je bil 21. t. m. pokopan g. Anton Poiane, industri jec v Radečah. Rodil se je pred 54 leti v Boštanju ob Savi ter je zgodaj v mladosti izgubil roditelje. Marljivi in vestni mladenič pa je krepko napredoval in si kupil mlin v Radečah, katerega je vedno izboljševal ter ga v dobi več let izpopolnil v moderen valjčni mlin, ki je miei za bližnjo okolico, a največ za industrijske kraje Trbovlje' in Hrastnik. Tako si je ustvaril lepo preanoženje in še pred svojo prezgodnjo smirtjo zagotovil eksistenco svoji ljubi ženki Fani in dragima otrokoma Marici in Slavči, ki sta obe poročeni in po svojih uglednih možeh dobro preskrbljeni.
Pokojni Tone pa ni bil le dober mož. skiben oče in odličen gospodar, nego je poleg svojega poklica deloval vedno in povsod pri narodnih in kulturnih društvih. Bil je dolga leta starosta Sokola" in novi Sokolski dom v Radečah je njegovo delo. Ravno tako je njegova zasluga adaptacija ubožnice. Kot član ali odbornik raznih narodnih društev je poznal samo delo v prid društev in je tako bistveno pomagal pri vzgoji naroda za nacionalne in gospodarske vrline.
Vse večje javne veselice in prireditve so se vršile pri njegovi hiši na malem parku ob potoku, ki ga je dal on posaditi in olepšati. V letih 1931 do 1935 je bil predsednik občine. V teh letih je, kakor je obče znano. vladala velika brezposelnost. Vedno se ie zavzemal za čim večje podpore iz bed-dnostnega sklada, da bi zaposlil svoje siromašne občane, da ne bi ostali lačni. Vsak četrtek je sedel ob uradnih dneh sreskega načelstva ves dopoldan v pisarni in pomagal tolmačiti želje in prošnje svojih občanov.
Brez razlike stanu in političnega prepričanja se je zavzemal za vsakogar in prosil. da se dotičnika oprosti, a v primeru pritožbe je vedno predlagal spregled kazni. To je storil vedno brez razlike za ljudi najboljših sloiev prav tako kakor za sirot no re vico iz goratega Svibnega.
Pri uradnem poslovanju se je vedno prvi odzival ter kot predsednik točno in vestno vodil državne posle, kolikor so presenečeni na občino, a še z večjo vnemo se je bavil z
li na praškem vsesokolskem zletu celjski Sokoli prav častno zastopani.
Med svetovno vojno je moralo sokolsko delo počivati. Po vojni se je pa zato tem krepkeje razmahnilo. Tako stojimo danes pred 501etnico Celjskega Sokola.
Kakor je bil zlet leta 1910 največja sokolska prireditev v predvojnem Celju, tako mora postati ta naša jubilejna proslava najmogočnejša manifestacija sokolske misli, kar jih je videlo povojno Celje. Da bo pa ta naš zlet res tudi v vsakem oziru uspel, je neogibno potrebno, da sodelujejo vsi naši pripadniki. Prav sleherni član ali članica se lahko koristno udejstvu-je. Ogromno je podrobnega dela, ki ga bo treba opraviti. Najodgovornejše delo počiva vsekakor na ìamenih tehničnega odbora. živo in neutrudljivo pa mora biti in je tudi delo po raznih odsekih, ki so jim poverjene naloge gospodarskega, propagandnega finančnega, prometnega nastanitvenega, prehranbenega značaja. Vse to je treba lepo harmonično spraviti v sklad. Pokazati moramo z organizacijo in izvedbo zleta, da smo kos svoji nalogi. Prireditev mora roditi čim trajnejše sadove njen odnos naj se čuje širom naše ožje domovine, čuje naj se daleč tja po naši široki, prostrani skupni domovini, zaslišijo ga naj vsi tisti, ki si jih morda v teh usodnih časih loteva malodušnost.
Pokrajinski zlet v Celju naj pokaže, da tu ob naši severni meji slovanska sokolska misel živo klije.
Ravno za 1. april
bi človek ostal brez aktualnega branja, če ne bi bil naročen na ponedeljsko izdajo »Jutra«. To bi bila v resnici zelo nerodna reč, zakaj zlasti na ta dan, ko je svet še bolj poln potegavščin kakor po navadi, moraš imeti nekaj zanesljivega v roki, da srečno prebrodiš čas. Odveč bi bilo hvaliti ponedeljsko izdajo našega lista, saj si je v kratkem času pridobila na tisoče novih zvestih čitateljev, ki jih je navezala nase z zanimivo, zmerom živo vsebino. Tudi jutrišnja številka bo prinesla dolgo vrsto člankov iz naše ožje in širše domovine, iz današnjih in nekdanjih dni: o vojaških beguncih pred sto leti, o Goriških Brdih, o borbi za celjsko gimnazijo, o Hacetovem dejanju in nehanju pred aretacijo itd Zelo pester je podlistek, bogato so založene razne stalne rubrike — med njimi zlasti »Minuta pomenka — Za življenje in za vsak dan«, a v široki svet povedeta čitatelja članka o pustolovščinah Venere Milonske in o oborožitvi Švice. Samo po sebi se razume, da uredništvo ni hotelo zamuditi prilike in je svojim čitateljem pripravilo nekaj malega tudi za I. april. .Ve bo vam žal, če še danes napišete dopisnico na upravo »Jutra« v Ljubljano in naročite ponedeljsko izdajo. Za bore 4 ali 5 din dobite vsak dan 8 strani izbranega čtiva. ki vam bo zmerom v uteho, razvedrilo in pouk.
Ker mu oblastva niso izdala obrtnega dovoljenja, je bil prisiljen šušmariti, da je lahko preživljal družino. Zdigoivarjaiti se je moral zaradi dela pred oblastvi, tajiti, lagati, prestati z delom in vse to ga jc strio, razgrizlo. Zdaj pa jc našel pokoj na Pobrežju pri Mariboru.
Le spi v miru, Konrad, trpin! Naj Ti ne bo žal življenja, ki si se mu izognil!
/. K.
Gospa Zlata Gjungjenčeva bo drevi prvič nastopila v naslovni partiji izvrstne italijanske romantične opere »Adriana Lecouvreur«, ki jo je skomponiral F. Cilea. Delo je zelo melodiozno ter predstavlja v odr-i skem oziru nekako nadaljevanje tradicije j velikih ital^anskih oper, ki se odlikujejo zlasti na izredno hvaležnih partijah. Poleg ge. Gjungjenac nastopijo še Franci, Janko, Banovec, Zupan, Lupša, Rus, Ko-
Bolj ko se bližamo pomladi — po koledarju se je sicer že začela, v resnici pa je zadnji sneg spet zabrisal vse skromne slutnje o njej — bolj prevladuje v športnem življenju nogomet, smučarji in njiho-I vi zimski vrstniki pa se morajo polagoma I umakniti v višje lege ali pa sploh že počivati.
Tri tekme z Rumuni
Glavni del današnjega športnega sporeda bodo izvedli nogometaši. Ta termin jih čaka več kakor samo vsakotedenske borbe za točke v obeh ligah, kajti danes bodo morali prvič v sezoni pokazati svoje znanje v mednarodni areni, v treh meddržavnih tekmah z Rumuni. A reprezentanca in juniorji igrajo v Bukarešti. B moštvo pa ima rumunske partnerje v Beogradu. To so važne tekme na treh frontah naenkrat, glede katerih pa skoraj ni mogoče delati nobenih prognoz. Najboljše moštvo je oslabljeno. B-garnitura ni homogena, juniorji pa so odšli prvič na tako hudo preskušnjo. Vse ostalo bomo slišali drevi ali deloma že popoldne, kdor se bo žr tvoval in poskusil ujeti nekaj podrobnosti po radiu iz Beograda
Domači nogometaši so ob takšnih slavnostnih dnevih našega nogometa dosledno in popolnoma po pravici brez zaposlitve. Ker se domača prvenstvena konkurenca tudi še ni začela — to bo takoj prihodnjo nedeljo — bodo večinoma lahko tudi poslušali in pasli radovednost nad dogodki v Bukarešti in Beogradu. Vendar pa bodo nekateri najbolj marljivi izrabili današnjo zadnjo prosto nedeljo za prepotrebne treninge in sicer so se domenili:
V	Ljubljani: Disk—Grafika
Na ljubljanskih igriščih bo edina nogometna prireditev popoldne ob 15. na igrišču Jadrana v Koleziji. Grafika, ki je pretekli ponedeljek gostovala v Domžalah in izgubila na vročih domžalskih tleh z 2:3, je za danes povabila Diskovce v Ljubljano, kjer bo kajpa napela vse sile, da bi se re-vanžirala. Nasprotnika sta precej enaka in bo to srečanje prav gotovo zelo zanimivo. Tekma bo seveda ob vsakem vremenu.
V	Kranju: Iigaško moštvo
Ljubljane
Kompletno Iigaško moštvo SK Ljubljane bo danes v prijateljski tekmi nastopilo proti domači enajstorici SK Kranja. Kranjčani se z vso resnostjo pripravljajo za bližnje prvenstvene borbe in zato so za danes povabili na tekmo ljubljansko Iigaško enajstorico, katere igra je doslej še zmerom navdušila kranjsko občinstvo.
Tekma sé bo pričela ob 15., v predtekmi
Prvi medbalkanski cross-country v Carigradu se je končal s krasno zmago Jugoslavije. Leta in leta so odhajali naši atleti v borbo z ostalim Balkanom in venomer so jim drugi odvzemali zmago. Bili smo večni drugi. Toda letos za veliko noč se nam je posrečilo, da smo enkrat postali prvi. Naši tekači so premagali najboljše iz Grčije in Turčije, čeprav so se slednji lahko vse bolj temeljito pripravljali za ta nastop kakor mi. Zavedali smo se vseh težav, toda v nas je bila ena sama misel — zmaga. Naš Kotnik je dal iz sebe vse, da tako, da v zadnjih metrih ni niti slišal niti videl množice, ki mu je ploskala. Ko je pritekel v cilj, se je zgrudil, toda prav njegova borbenost je prinesla njemu in Jugoslaviji največji uspeh v atletiki. Naši atleti Kotnik, Bručan in Glon ar so si krvavo zaslužili krasne zlate kolajne, za našo zvezo pa srebrn pokal.
Naši gostitelji Turki so bili z nami nadvse prijazni. Predsednik turške zveze dr. Aduan Hün je bil zmerom pri nas in smo se res počutili kakor doma. V Turčiji imajo sport v rokah najuglednejši ljudje, zato sé hitro razvija in ga tudi država krepko
V nekaj vrstah
Po zadnjih vesteh iz Budimpešte bodo madžarski nogometni klubi kljub vsem nasprotnim vestem vendarle sodelovali v tekmah za mali srednjeevropski pokal, ka-! kor je bilo to sklenjeno na nedavni konferenci v Zagrebu. Vsekakor pa bo treba pred tem sprejeti pogoj madžarske nogometne zveze, da bo madžarskim klubom omogočeno igrati povsod — bodisi po Jugoslaviji ali po Rumuniji — kjer so jim zdaj sem in tja delali ovire. Od tod je tudi izviralo, da je madžarska nogometna zveza v zadnjem času prepovedala vsa gostovanja svojih klubov na naših tleh. (Sze-ged, Hungària itd.)
V teniškem turnirju v Alassiju, nedaleč od Genove so v močni mednarodni konkurenci sodelovali tudi naši teniški mojstri, ki so se v teh dnevih vrnili z večmesečne turneje po Indiji. Tamkaj sta obenem gostovali tudi obe naši najmočnejši igralki, Hela Kovačeva in Alica Floriano-va. V damskem singlu sta prišli prav oni dve v finale in je v njem Kovačeva zmagala nad Florianovo v dveh setih 6:2, 7:5. Punčec je igral spet sijajno in je po zmagah nad dr. Kleinschrottom, Vidom in Ca-nascescom prispel do finala, v katerem se bo sestal z odlično razpoloženim Madžarom Asbothom. Manj srečno je šlo Palladi, ki ga je v semifinalu dobil v roke Asboth in ga odpravil v treh setih 6:4, 4:6, 6:3. V damskem doublu je naš par Ko^kč—Florian izgubil proti Italijankama, v moškem doublu pa je zmagala italijanska dvojica
gejeva, Spanava in PolReva. Režiser Clr* Debevec. Dirigent A. Neffat.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Nedelja, 31.: Pekovska
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja 31. ob 15.: Kovarstvo in ljubezen. Ob 20.: Zaroka na Jadranu. Znižane cene. Zadnjič.
pa (ob pol 14.) bosta nastopili modtri SK Savice in druga garnitura Kranja.
Dalje bodo igrali:
NA JESENICAH: Bratstvo—Svoboda (Ljubljana),
V	TRBOVLJAH: Amater—Mars.
V	CELJU: SK Olje—Litija in SK Atle-tik—Ptuj ter
V	MARIBORU: ISSK (Maribor) —Concordia (Zagreb) itd.
Razen tekem v Bukarešti in Beogradu, ki jim bomo pozorno sledili vsi od kraja bo danes še druga mednarodna tekma, in sicer med Madžarsko in Švico v Budim-iwàti. za katero vlada še prav posebno zanimanje v Zagrebu. Z Madžari bo namreč danes igrala ista izbrana enajstorica Švice, ki bo že v torek 2. aprila nastopila v prvi mednarodni tekmi od obstoja HNS proti — Hrvatski.
V	Ljubljani sami se s športnimi dogodki danes ne bomo mogli ponašati. Razen že prej omenjene prijateljske tekme na igrišču Jadrana in nekaterih ostalih skromnih treningov je vredno omembe le še tekmovanje za
table-teniško prvenstvo Slovenije
ki se je začelo že včeraj v telovadnici n. državne gimnazije na Poljanah in se bo nadaljevalo danes ves dan. V turnirju sodelujejo skoraj vsi najboljši igralci z belo žogico, tako da bo ta prireditev skoraj repriza nedavnega tekmovanja za državno prvenstvo v Zagrebu.
Smučarji jemljejo slovo od svojih smučk in palic. Danes imajo še svoj zadnji tekmovalni nastop, in sicer v tradicionalnem
„Triglavskem smuku44
Udeležba bo tudi letos prav lepa, kar velja predvsem za domače tekmovalce. Iz tujine so prišli na to tekmo, čeprav je zdaj že znana daleč po svetu, samo Nemci (6), medtem ko so Čehi in Italijani za letos obljubljeni obisk na Triglavu odgodili na boljše čase.
Med športnimi zborovanji za zeleno mizo moramo čitatelje opozoriti na današnji redni občni zbor Saveza motoklubov v Zagrebu, na katerem se bo med drugim razpravljalo tudi o novi ureditvi motocikli-stičnega sporta pri nas. katero vprašanje je vitalnega pomena predvsem za slovenske motocikliste. Saj je znano o njih, da so doslej imeli sicer največ uspehov na dirkah, odločilne besede v vodstvu te važne športne panoge pa skoraj nobene. Tamkaj bo danes še drug občni zbor. in sicer se bodo zbrali na njem zastopniki vseh teniških klubov iz države. Za to zborovanje vlada največ zanimanje v Beogradu, prav tako iz organizacijskih razlogov in da bo tudi tenis pri srbskih klubih prišel do prave veljave.
podpira. Tam imajo šolo za telesno vzgojni ki traja kar tri leta. Turki zelo ljubijo tek čez drn in strn. Na neki gimnaziji so letos priredili že 8 takih tekmovanj. Proge pa izbirajo očividno pretežke in letos so sami postali žrtve take težke proge.
Sicer pa ta letošnja trasa ni ugajala nid Grkom, kar se je posebno videlo pri n>-hovem favoritu Ragazosu, ki Je izraz» atlet za runde. Tekmovalci so na tej progi rajši tekli v copatah in to jim je tudi mnogo škodovalo pri končnem plasmaju. M3 smo šli v šprintericah, čeprav smo naslednji dan zaradi tega pošteno čutili noge.
Pred tekmovanjem so odigrali državne himne vseh balkanskih držav, kar je trajalo precej dolgo. Da bi šlo hitreje, so zaA-nji del jugoslovenske himne kar izpustih. Mi smo se zato zelo hudovab In amo zahtevali ponovitev. Dejali so nam, da nam bodo naš del himne odigrali dvakrat, če bomo zmagali. To obljubo so potem tudi pošteno izpolnili. Takrat so nam še prav posebno igrala srca, ker smo se zavedali, da smo naši mladi državi v hudi borbi priborili pomembno športno zmago.	J. Q.
Cucelii—Vido nad Madžaroma AsboChom
in Gaboryjem.
V Florenci je bil v petek boksarski dvoboj za italijansko prvenstvo v mušji teži, v katerem je Tripolitanec An astasi po točkah zmagal nad dosedanjim italijanskim in evropskim prvakom v tej kategoriji Ur-binatijem. Ta izid je izzval veliko presenečenje, ker se je nameraval Urbinati ▼ kratkem udariti za naslov svetovnega prvaka v tej kategoriji.
SK Mars. Prosim vse igralce I. moštva naj bodo danes vsi točno ob 13.15 na glav. kolodvoru. Postava je razvidna na oglasni deski. — Načelnik.
SK Svoboda. Juniorji igrajo ob pol 9. in ne ob pol 10. kakor je bilo rečeno. Gospodarju se je treba javiti najkasneje ob 8. in dvigniti opremo.
SK Jadran. Vsi igralci I. garniture naj bodo najkasneje ob 3/4 10 v garderobi zaradi tekme z Mostami. Juniorji Istotam ob 13.30 zaradi tekme z Mladiko. Ker je zadnji trening pred prvenstvom, prosimo točnosti in polnoštevilne udeležbe.
SK Slavija. Igralci, I. garniture naj se javijo ob 9.30 na igrišču Ljubljane. Juniorji H. naj bodo ob 8. na igrišču Ilirije, juniorji I. na istem mestu ob 9.30. Opremo dvignite do 8. pri Gjuranu. Opozarjam vse gg. odbornike, da bo od borova seja v torek. Za vse strogo obvezna! Tajnik.
SK Grafika. Danes ob 14.30 naj se zgla-se na Jadranu vsi igralci, ki so gostovali v Domžalah ln ostali T. moštva.
• • •
Naši delavci zopet pajo
V kratkem razdobju trije lepi koncerti
vezati z veseljem do lepega petja. Vodstvo zbora je prevzel neutrudljivi g. Jeram, samouk in samonikel umetnik, ki zasluži priznanje.
»Sava« poje lepo, občuteno in z vnemo. Pevci slede svojemu vodji na najmanjši migljaj izgovarjajo besede smiselno pravilno in razumljivo, dihajo pravilno in imajo vse pogoje, da postanejo elitni moški pevski zbor našega podeželja. Spored je obsegal dela Adamiča, Aljaža Jereba, Maska. Preglja Gerbiča, Ipavca, Juvanca, Zajca. Dvoraka, Kernjaka, Chopina in Rubin-steina, torej spored, ki se v današnjem nev-skem jeziku imenuje čitalniški, ki je torej med ljudmi, ki merijo danes našo pevsko kulturo z neko nadčasno mero, manj vreden. Toda razvoj je prinesel čitalniško pesem, brez nje ne bi biio narodne zavesti v polpretekli dobi in brez te ne bi bilo naše — svobode. In če hočemo to, kar imamo, ohraniti, se maramo poslužiti prav tistih sredstev, s katerimi smo si imetje pridobili. Akademski pevski zbor je okrenil svoj pogled za 180 stopinj in naštudiral že drugi spored, ki spaila tudi v čitalniški čas in glasovi pravijo, da šele sedaj — poje. Kot solistki sta nastopili gdč. Furlanova in Jeramova. Prva je naša ljuba znanka s tr-žiških koncertov in je tudi to pot izpričala. da postane odlična koncertna pevka. Gdč. Jeramova ima prav dobro grlo, pogreša pa še temeljite šole, da bo znala svoje moči pravilno porabiti; je pa odločen talent. Obe je lepo in spretno spremljala gdč. Branka Stegujeva. Zborovski solisti imajo lepe glasove in dobro sC'o. Stiri pesmi in sicer koroške narodne v Kernjakovi priredbi je zapel zborov oktet zelc prijetno, prva tenorja imata prav žametastne glase. Zborov kvartet kaže dosti uravnovešenosti in smisla za lepo petje.
Obisk in uspeh koncerta sta bila daleč nad povprečno mero. Za oboje imajo vodja zbora g. Jeram in pevci najlepše zasluge. G. Jeram je dobil lavorjev venec s trakovi v državnih barvah, katerega je seveda pošteno zaslužil. Po odmoru je odposlanec Hubadove pevske župe g Albin Lajo-vic pozdravil pevce in občinstvo, čestital pevcem na doseženem uspehu in jih bodril. da vztrajajo v pevskem krogu, kamor naj privabijo še drugo mladino ki ima veselje do domače pesmi.	- —ov—
občinskimi samoupravnimi zadevami.
Za sebe je bil več ko skromen in nikoli se ni silil v ospredje, bilo mu je dovol,j, da je imel zveste prijatelje, od katerih pa ni zahteval pohvale in priznanja, nego je bil zadovoljen, ako ni bil oviran pri javnem delovanju za povzdigo narodne zavesti in gospodarskega blagostanja svoje okolice.
Mislim, da mi pritrjujejo vsi njegovi prijatelji in znanci, da so ob njegovi smrti zopet na mestu besede našega goriškega slavčka Simona Gregorčiča: »Umrl je mož, kdo tak je še med nami, kot on, ki spi v prezgodnji groba jami? Umrl je mož pravice in resnice, umrl je poštenjak!«
In če je tako, potem ta skTomni in zadnji pozdrav mojemu velikemu prijatelju, rodoljubu in dobrotniku ljudi ni mogel zgrešiti svojega cilja, da opozori našo javnost na prerano smrt Antona Polonca
Dr. T. Č.
Konradu Kukovcu v spomin
Mesec dni je od tega, kar je v Slovenskih goricah legel v grob Konrad Kukovec, trpin, mučenik, star šele štirideset let. Doživel je eno izmed tistih usod, ki razjč toliko naših dragocenih življenj Bog ve. kdo bi nosil odgovornost za njegovo smrt. če bi se smele raziskati okoliščine, ki so ga pah nile v bolezen? — Tako umirajo siromaki podeželja: razjč jih jetika k'jub zb-rkam protituberkuloznega dinarja. Padajo v grobove drug za drugim otroci, očetje, matere, gospodarji in gospodinje Raztrgane, od neviht in viharjev razjedene koče tu in tam nemo zro v brezčutno nebo.
S Konradom Kukovcem je legel v grob človek velikih sposobnosti, ki so pa zaradi slabih socialnih prilik ostale neizkoriščene. Samouk, kakor je bil, se je bavil z raznimi izumi, katerih pa zaradi slabih gmotnih razmer ni mogel nikoli spraviti v javnost. Njegov ostri razum je slovel daleč naokrog, dober, mili značaj pa ga je delal prijetnega vsakomur. Ni bilo posameznika, ali družbe, kjer bi ne bil dobrodošel.
V domačem kraju pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, je sodeloval pri Sokolu, bil je tajnik krajevnega odbora JNS, znan pa je bil tudi kot izvrsten igralec na odru. Kljub težkemu delu, ki ga je opravljal (bil je kolar), je bilo njegovo največje veselje, pogovoriti se z razumnim človekom o znanosti in'umetnosti.
Bolgarski akademiki v Tržiču
V bolgarskem akademskem društvu »Kri-sto Botev« smo si postavili za program spoznavanje bratskega slovenskega naroda in delovanje za blagor obeh bratskih narodov. V ta namen naj bi nam služile razne ekskurzije. Prvo tako ekskurzijo smo priredili 27. marca v Tržič.
Hoteli smo spoznati najbolj industrijski kraj lepe Gorenjske. Obiskali smo tekstilno tvornico, tvornico usnja in tvornico čevljev »Peko«. Povsod so nas sprejeli, kakor brat sprejme ljubljenega brata. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali lepo vse tvornice. Pri razkazovanju nam niso ničesar prikrili. Prav pozorni so bili na nas v tvornici »Peko«, ki nam jo je razkazal sam direktor Ivo Pire in se prav posebej poudaril svoje bratske občutke s tem, da nas je povedel v oddelke, ki jih drugim obiskovalcem ne kažejo. Pokazal nam je vse to z besedami: »Ker ste naši bratje, vam nc bomo ničesar prikrili«.
Po ogledu tvornice »Peko« nam je ravnateljstvo priredilo malo južino, kjer so se bratska srca še bolj odprla, kar prej ni bilo tako mogoče. Zadonela je obojna pesem in s prav prisrčnimi besedami nas je pozdravil g. inž. Dolenc Razložil nam je razvoj tržiške industrije teT jo primerjal z bolgarsko. Poudaril je potrebo medsebojnega spoznanja obeh bratskih narodov, kar naj služi v njun blagor, in želel, da bi kmalu prišlo do velike jugoslovanske države. V imenu društva se mu je zahvalil tajnik Jan-čo Zckov. Obenem se je zahvali1 za prijaznost Tržičanom, zlasti ravnateljstvu tvornice »Peko«, in obljubil v imenu vseh, da bomo mi mladi delali vse življenje za oba bratska naroda. Poslovili smo se s krepkim našim trikratnim »Hura« in s slovansko himno »Hej Slovani«.
Pri odhodu vlaka smo se poslovili kot bratje, ki se že dolgo poznajo. Šli smo, toda naša srca in misli so še hodile po Tržiču. Žali, da je vse prehitro minilo. Še bolj smo se zdaj prepričali, da smo bratje in da kot taki moramo bivati pod eno streho.
Ob koncu se v imenu vseh tovarišev prav prisrčno zahvaljujem vsem podjetjem za tako bratsko ljubeznivost in pa tovarišem Tržičanom, ki so nam žrtvoval' ves dan, dasi ni bilo vreme za to prav prijazno. Še enkrat vsem iskrena bratska zahvala!
P. K.
Naš«?
DRAMA
Nedelja, 31. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Izredno znižane cene od 16 din navzdol. Ob 20.: Severna lisica. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek. 1. aprila: zaprto. Torek. 2.: županova M;?ka. Varh. Premiera. Premierski abonma. Sreda, 3.: Severna lisica. Red A. četrtek. 4.: Asmodej. Red B in poletni abonma.
Nedelja v drj»m;. Popoldne bodo igrali
pri izre no znižanih cenah od 16 d'n navzdol, nakar p. n. občinstvo še prav posebno opozarjamo. Uprizorili bodo veseloigro Be-keffyia »Neopravičena v.ra«, pri kateri se obiskovalci si.iaino zabavajo. Prizor iz šolskega in domačega življenja na skrivaj poročene osmošolke Lili so sila zabavni. — Zvečer pa bodo prvič ponovili kot izven predstavo He'czegovo salonsko komedijo »Severno üs'eo« pri znižanih cenah. Resni in zabavni, duhoviti in učinkoviti prizori, so značilnosti te komediie. Blesteče pisani dialog' in pre~biati v dejanju, c'a-ieio delu povsem francoski čar. Opozarjamo na to igro, ki si jo velja ogledati!
OPERA
Nedelja. 31. ob 15.: Lumpacius Vagabun-dus. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Adriana Lecouvreur. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven. Ponedeljek, 1. aprila: zaprto. Torek. 2.: zaprto.
Sreda 3.: Adriana Lecouvreur. Red sreda.
četrtek, 4.: Figarova svatba. Red četrtek.
»Lumpacius Vagabundus« je skoz in skoz veselo odrsko delo, ki je imelo pri našem občinstvu zelo velik uspeh. Dejanje je naš prireditelj Niko štritof povzel po znani istoimenski Nestroyevi komediji, ki jo je presadil na naša tla in jo garniral s številnimi komičnimi glasbenimi vložki. V naši uprizoritvi se v Zupanovi režiji zlasti odlikujejo Modest Sancin, Janko in Zupan.
Še nekaj odmevov iz Carigrada
(Glej tudi sliko na 3. strani)
SPORT
Kaj bo vse danes?
Obilen spored v nogometu, pa tudi še velika smučarska
prireditev
SKiUTHO« it. 1Ä.
11
lfatfetja 51. HL IMG
IMaša. ietisiea stran
Vaščanka sprejema počitniške goste
M mogoče tajiti, da smo pri na« za tujki promet v vsakem pogledu ka,j malo pripravljeni. Naša konservativnost ali ataro-kopitnost, s katero se tako radS ponašamo, tu ni prav nič na mestu in je nam samim v Škodo. Pri ru»« so letoviški kraji, kjisr se v dvajsetih, tridesetih letih ni prav nič 1 spremeni lo. Naši očanct navadno govore: Tako je bilo za časa mojega deda in očeta i- kar je b io dobro za nju, s tem naj se «adovoljim tudi jaz. In tako naletimo na gostilno, ki ima morda dvajset gostov, pa ni poštenega prostora, kjer bi v senrš sedli h kosilu. Sredi dvorišča se okleščen kostanj, okoli katerega se vsi drunjajo, dasi je za hso zasajeno drevje — toda, da h! tja »vlačili« miae in stole, to j« preveč komplicirano. Navadno je streljaj ciaieč goojišče, po katerem brskajo kure in se pasejo ceM roji muh, ki so pri jedi v največjo nacflejo gostom. še huje je pa kadar je deževno vreme. Tedaj ni prijavnega kot čka, kjer bi človek posedel po jedi in to niti v obednici, niti v sobi. Bila lem v letoviškem kraju in sem stanovala v hifli, ki žiW od tujskega prometa in ki nosi ponosno Ime »vila«. Plačala sem samo 60 din na dan, ker sva v sobi stanovali dve osebi in ker je bilo daleč proč od vode. Kes. da je bilo štirikrat na dan jesti, toda tako brez okusa in tako »meščansko« in veàno enako, da je človeku že pri pogledu m: to hrano požel tek Deževalo je skoraj neprestano, t&Ko da smo vedno sedeli v obednici na najbolj primitivnih tovarniških stolih, natrpani kakor na kakem zborovanju. Niti ene prijazne klopice, niti ene verande ali balkona, niti možno«ti kake družabne igre ali kaj podobnega.. Tako sem sedela navadno v s-voji sobi, kjer je bil en edini stol ter tako vega^ta mizica, da ni bilo mogoče pisati. Postelji »ta sitali tako na tesnem, da je mogla stati vmes samo ena nočna omarica, ki se je morala odmakniti, če smo odprle okno. Tudi ogledala ni bilo. Pometalo se je samo enkrat na teden. Bilo je golo, kakor v vojašnici. Tudi ležišče je bilo tako nerodno, da sem se vro la domov zbita na duši in na telesu.
Tu ima važno nalogo žena, ki je bolj
dostopna razumevanju sočloveka ter se hitreje prilagodi raznim okolnoetim ln neizogibnostim, ki jih prinese življenje, zlasti če spozna, da je to v prid tudi njeni družini. Tudi smisel za domačnost mora biti bistvena lastnost vsake žene. Ona bo lažje razumela, da je treba gosta prijazno sprejeti zlasti pa da mu je treba nudita vsaj nekoliko domačnosti. Gospodinja, ki sprejema goste, ne sme misliti, da je storila svojo dolžnost, če Za drag denar pripravi človeku posteljo, stol in okrašeno skledo za umivanje. Ne, to je mnogo premalo, da bi gosta mogla obdržati za več časa. Soba mora biti predvsem snažna in svetla, pa vabljivo opremljena. Saj to ne stane mnogo: belo pregrinjalo, bel prtiček, kozarec poljskih cvetic na mizi, nekaj lončnic na oknu, p« vsaj nizek p*ien aÄ lesen stol, na katerem »e udobno posedi, če nt mogoče na izprehod. Vsaka hiša, ki stalno sprejema goste, bi morala Imeti prijetno bivalnico za goste ob slabem vremenu. Zlasti pri nas na Gorenjskem je to potrebno, kjer večkrat tudi poleti 14 dni skupaj dežuje.
Seveda se mar<katera gospod'nja na vasi vSega tpga ne zaveda, saj ji ni nihče povedal, sama pa se je dobro počutila tako kakor je. Zato bi bilo treba posebnih tečajev all vsaj predavanj, kjer hI se ob-govorfle tudi najneznatneje stvari, kajti prav te &>, ki utegnejo privabiti aH pa odbiti gosta. V vsaki vasi, kjer poedinci oddajajo stanovanja letoviščsrjem, bi »e moral osnovati odbor za tujski promet, ki bi oskrbel od tujskoprometne zveze vse potrebne informacije ln pouk. Prav tako pa bi morali v ta namen dvigniti vso vas, skrbeti za zboljšanje cest in ureditev gnojišč, kajti ni ravno prijetno hoditi po cestah, kjer ob kraju po majhnem jarku teče gnojnica, ki se v dežju razlije kar čez cesto.
Ni dvoma, da tara tujski promet pri nas v Sloveniji bodočnost kot važna pridobitna panoga, zato naj bi merodajni čini tel ji polagali več pozornosti na vzgojo ljudstva v tem smislu.
udobno, ljudje pošteni, pokrajina prelepe... Dogovorili sta se bih s šofer i em. da ju bo peljal na Cetinie. Mož ie bil nekdaj mornar in ie znal nekai angleščine. Ko sta mu potem plačevali doeo vor i eno vsoto in sta mu dali še napitnino, ie mož preštel denar in — čuite. ljudie božiil — vrnil ie nekai dinarjev, češ. da ie tudi za napitnino tarifa in pretežka ne m re sprejeti!! Škotinja sta ostrmeli in ponesli v svet glas o jugoslovanski poštenosti! Preprosti dalmatinski poštenjak ie z nekai odklonjenimi dinarji napravil svoii ožii in širši domovini najizdatnetšo tutskooro-metno propagando — na priporočilo teh dveh žen je Slo že mnogo Škotov rate v Dalmacijo nego v aosedno ladra "dko državo!	P- H.
Tedenski jedilni list
Kako bi kuhate če ...
PONEDELJEK. Obed: Možganja juha z maslenimi cmočki. Telečje zarebernice. špi-rača. Kompot. — Večerja: Safalade v solari.
TOREK. Obed: Na juhi zdrobovi žličniki. Govedina, garnirana z mešano prikuho. Ocvrt krompir. Palačinke. — Večerja: Gra-tinirana cvetača v jajčnem vencu.
BABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE. RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LISAJE CS VSE NEČISTOSTI KOSE PRI OTROCIH IN ODRA SLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOlvKENJ* OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO.
SREDA. Obed: Na juhi rezanci. Bržole v omaki s kaperami. Krompirjevi žličnikL Kompot. — Večerja: Pan i rani telečji jezik. Motovilc.
ČETRTEK. Obed: Obarna juha. Ajdovi žganci. Sirove omlete. — Večerja: Vampi s parmezanom.
PETEK. Obed: Ribja ali žabja juha z opečenimi žemljevimi rezinami, šplnečni narastek z belo omako. Smetanast zavitek. — Večerja: Ocvrti jajčni kroketL (r) Solata.
SOBOTA. Obed: Na juhi resanet. Govedina. Leča v omaki. Podložen češpljev kompot. — Večerja: Pečena telečja krača. Motovilc ln krompir v solati.
NEDELJA. Obed: Na juhi jetrni konso-mé. (r) Pečeno jagnje, garnirano s cve-tačo in drobnim opečenim krompirjem. Solata. Jabolčni narastek. (r) — Večerja: Možganske pofeze. Solata,
Novi kostumi
Doto glas gre v deveto vas
Čeprav dJvie okoli nas voina, čeprav
Jemljemo vsak dan v roke časouise z bo-ja?xi jo hi trepetom da se bo vnela tudi na nam dragi žemljici, in čeprav nas dragi- i a vedno boli in boli stiska, se vendar včasih zalotimo v misli: Kmalu bodo počitnice tu — kam oa letos, nekam bo le treba it:, zaradi otrok, da se okrepijo, pa zaradi živcev da se odpočijejo. Naše telesno in duševno zdravje zahteva spremembe veliko laže prenašaš trud. skrbi, odgovornosti. če od časa do < asa sorežeš vse breme in se sprostiš. V'asih se čutiš prenovljeno že s tem. da M 5«mo «e>remen?5 breme. Veseliš se celo taleTje. enodnevnega praznka. vsega, kar ri-oomore. da ie kakor ie rekel Masaryk, rit«am življenja pestrejši in prijetneiši.
Toda čim bolj se bodo počiti ' Mižale, tembolj bo misel neri:e temnela in spreminjala v zamotan račun. Raču. äs in računaš. vse cene poznaš, tudi ra nepričakovane izdatke si že oriračunaia skorai bi limila: no. ie pojdimo, saj rta s končno življenje doma tudi nekai stane! Pa se v sadni tm trenutku scomniš. kako ie bilo lani. predlanskim. Vse si bila točno preračunala kakor so ti bili scorocili cene •— naposled s ie pa morala vrniti dober teden ore.i. toliko si bila že potre iila. Takrat si sklenila: nikdar več v ta krai? Da, ti hote'.:rji. gostilničar?!, pa tudi kmečki gospodarji znajo eostu skrajšati cočrtnice in se ca za vedno i znebiti Sezona trata le nekai tednov — misiiio — sodai imamo priliko, da si kai pridob'mo. Izkoristiti moramo sosta, na i plača, če sd ie privoščil letovišče, ga denarna stran »otovo ne skrbi ... Pa ti priračuna še to. pe še ono oa pičle norčije date in slabo zabeli da ie gost taVoi po iedi lačen in si mora kupovati še posebej Pa še na drugo metodo se razume nas ho4e)ir — na dvojne cene! Koliko ie bil zaračunal inozemskemu acvstu! Valuto ie imel neprestano v ms: h. ko'iko le to v niegovem denariu malenkost! Prav nič ni pomislil, da dobi ta človek za ceno. ki io zahtevalo tukai. v svoji domovini ve! iko več. in da si ie morda izbral naš krai orav zato. ker te slišal, kako ie cri nas vse poceni Naš gostilničar ni slišal, kako se ie ob takem od'raniu tujec zgražal in kako lvtro ie sk7*nil, da ga drugo leto ne bo več sem ne *<am drugam v našo državo.
Da. ko bi mo<?el kdo našim hotelirjem
in druelm dopovedati kako s prebranimi
cenami škodujejo sebi našemu splošnemu tujskemu prometu m tudi ugledu naroda. Nisem vedela, kam bi obrnila oči ko sem bila nekoč v vlaku oriča takim-le očitkom v nemšč fii: »Če fcw bil to slutil, bi bil šel raje v Aix-les-Bains (francoske Alpe). Prav gotovo bi ne bil potroši! dosti več kot tukai (na Goreniskem). oa bi imel svetovno ietoVšče in kakšne udobnosti! Ti prekleti kmetki hotelirii nimaio ooima. kako ie treba postopati s tuicem Sai še mleka ne dobiš pristnega pol noma stnega! Prav kakor v našem industrijskem mestu. No. orvič in zadnjič Na turistično reklamo re« ne smeš nič dati Se naibolie se lahko zaneseš na živo priporočilo, ns tiste. ki so sami poizkusili •..« Tako se ie razvijal pogovor med turistom z Madžarskega in bariatskim Hrvatom
Naši hotelirji se res premalo zavedata da gost živa reklama, ki iim lahko «ai-več koristi ali naiboli škoduie V d<*>az. da te naša poštenost m skromnost res izdatna tujsko prometna reklama, nat ponovno zap;šem tale svoi d oži vii ai iz kra-ia. o katerem bi ne bila nikdar mislila, da nas kdo pozna drugače kakor do zemljevidu ..,
L «ta 19SS je bil v Edinburgh na Škotskem ženski kongres Jugoslovenska ženska zveza ie poslala tja zastopnice Srb-kifvj. Hrvatic in Slovenk. Tik pred odhodom sem dobila ^d predsednice b-zoiav: »Kot na5a delega bos+e v Edinburgu gostra gospe M. M...« Boieče sem kmalu potem stopila v razkošno vilo ed?nburške gospe. Nepričakovana prisrčnost gospodinje mi je takoi dvignila razpoloženi» in ko sem to pozneie vprašala, po kakšnem naključju sem prišla baš iaz. Jugo^loven-ka v njeno hišo. te *sčeTa rast; moia narodna samozavest. Odkod nas ie poznala?
Pred dvema letoma ie hotela oomeMati
svojo hčerko kam na iug. Hoteli sta ae ustaviti v Italiji, na Gardskem iezeru. a nek Anglež iima ie svetoval. na1 gresta še dalje, v Jugoslavijo v Dubrovnik... Na vožnji po Jadranskem moriu pa tirna je nemški turist odsvetoval umazani barbarski in dragi Dubrovnik in iima svetoval Krf. Razočarani sta ga ubogali Tri dni sta se nato na Frfu muč;li z nesnago in draginjo ter se Vončno obupani vrnili ▼ Dubrovnik. Prišli sta v rat:: poceni, čsto.
Nova moda stremi ss tem. da bi bila lepa, pa tudi praktična in vsestransko uporabna. Zato se tudi odmika vsakršnemu pretiravanja vse je bolj preprosto, bolj gladko kakor lani. Tudi krila kostumov so ožja, dasi Se vedno dokaj kratka. SIcer pa so se od lani kostumi te malo iz-premenill: morda so jopice Se bolj stisnjen« v pasu in v ramenih za spoznanje širše, vse pa so opremljene z večjimi ali manjšimi žepi. Ob izrezu lahko nadomestimo ovratnik z barvastim šalom, seveda pa s tem še ni rečeno, da je moda na splošno uvedla jopice z ovratnikom — v veljavi ostanejo še vedno od malih dečjih oblik pa do klasičnih reverjev, ki so letos nekam kratki. Poleg obtčajn'h krojev to se uveljavile tudi kratke, ohlapne jopice, ki sUčijo malim paletojem tn lei jth lahko nosimo tudi v zveai z obleko drugačne barve.
Sploh je sestava racJičnih barv jopice tn krila dokaj v modi, posebno če gre za dopoldansko, torej bolj športno ué'nkujo-če obliko. K „kar smo na tem mestu že omenili, so v veljavi solidne barve, pred vsemi drugimi siva in temnomodra ln nekaj rjavorumenih tonov. Od nežavh barv nam je ostala samo še tirkizna, od živih pa. živordeča. ki Jo moda, posebno rada uporablja v zvezi s fimo.
Zelo mladostno učinkuje preprost siv kostum, ki mu jopico poudarimo v bokih B dokaj velikimi, po sredi okroglo pregu-banimi žepi. Oba stranska dela zaključimo v kratkem, ravnem sedlu, ki seže preko ramen 6q bxbtat Mali reverji so obrob-

Kočevska je lepa
Vam, é»	Kočevje io Kočevsko.
Natanko veste, da leži približno ns sredi poti med Ljubljano in Sušakom. Oglodali st« si jo skozi okna avtobusa in v spominu vam je ostal od nje strah zaradi slabih cest in morda še gozdovi in male, skope njive ob cesti. Mo«da vam je še kdo povedal, da je mesto sedež sreza, da ima gimnazijo m blizu nekje rudnik s slabim pre-mogom, ter da so gozdovi polni medvedov, ver ▼ i» volkov, ki prihajajo v hudih zi-m.ih ceso v biiiino mesta. Če vas jc slučajno kak opravek zane«el v Kočevje, potem ve*te povedati še o zdolgočasenih kočevskih kavarnah in kinu. ki ravi>o takrat ne igra. ko bi 9e iz dolgočasja radi zatekli vs.nj. V kaki ljubljanski zakotni gostilni ste se morda seznanili tudi s Kočevarjem-kroénjarjem, ki je v Kočevju samem redkost. Tu namreč krošnjarijo Ličani. To pa je tudi približno v»e. kar veete o Kočevju m Kočevski, ln zdaj imate c«o samo žedjo še, da bi čim prej pobegnili u<} tod.
Toda s pokrajino je kako» s človekom. Srečaš človeka, ki se ti v pol ure odkrije ic te očara, da z navdušenjem govoriš o njem, do^im poznaš drugeg* leta in leta in sde ko se točiš od njega se zaveš, da si ga vzljubil, ne da bi sam vede!, kako in za kaj. Tako je tudi s Kočevsko S.'le po letih se ti razkrije, kajti njen kras ie trd in nj;eni gozdovi so globoki yn tnoičeči. Tod« nekega dne se zaveš, da čisto podzavestno usmerja« svoje korake na pomlad proti Corpus Christi ja k brezovemu goedu za njim, s katerim Cankarjeve breze v Tivo-
ft|o faprostf	Canfcarf) ne vzd-?e pri-
mere, adi pa se zatekaš na sončne p »ti Sahna, ki se tiho in samotno vi je jo m:d nizkimi grmiči. Drugič s>e napotiš proti Rožnemu studencu, ki ima tudi v najbolj vročem poletju imenitno, hladno vodo, in potem dalje po z mahom pokritih stezah v h'adne gozdove. To so sprehodi. Seveda ne vsi. Ce te je na njih strah prevelike samote, pote msi vzemi 8 seboj spremljevalca aM spremljeva'ko. ali pa navdušeno žvižgaj. Vsak tak sprehod lahko zaključiš v tej ali oni gostilnici. Kajti ni je tu vasi brez nje. Čeprav kraii sami niso vinorodni in ljudje le zmerpo pijo-
Z izleti ie drugače. Na iholje je če rza-meš s sebo i nahrbtnik s hrano za dva dni. Ni namreč gotovo, da se ns pr. na poti na Rod ne.kie ne izgubiš. Kar se tiče Sv, Ane aH Sinjega vrha, je ta opasnort manjša kakor tudi kar »e tiče vTha, na katerem se nahajajo razvaline jfradu celjskega grofa Fridsrika. Ta si j« namreč pred kakimi net sto loti na vrhu hriba tik nad Kočevjem affFadil trdnjavo, v katero je skril Veroniko, ki bi je krvniki nikoli ne dosegli, če bi jo tudi pustil tam. Sieer pa Veronika sama nad gradom, ki ima zelo lepo lego m lep razgled, najbrže ni bi'a preveč navdušena. Kajti, prrič je biß Friderik predaleč, in drugič — spodaj v dolini so živeli kmetje, ki »o »e meni nič tebi nič vóssiJi uprit in rzropidi ži-tnjco, ki j« stala blizu današnjega kolodvora, Urn. kjer adaj teče tovarna za sttkno Če živi v dolin- kak potomec pdemenkih grofov, kakršni so Te-
herčani, o tem zgodovina molči. Skser pa plemstvo danes itak ni več nekaj imenitnega. Zato si nikar ne belite glave s takimi vprašanji, marveč se obrnite raje proti zapadu m si poiščite Ledeno jamo, ki je po svojem večnem ledu imenitnejsa od vseh nekdanjih grofov. Če ste ljubitelj rož. malo pasrte med potjo, da ne pohodite redke cvetice — zlatega jabolka V jami sami pa le hodite navdušeno od enega konca do drugega Kajti samo tako si jo lahko temeljito ogledate. Pod ledeno skorjo je namreč globok prepad in ni vrag. da bi v želji po spoznanju njenih tajnih t?ohm skozi kaiko odprtino ne zdrsnili vanj. Za ne-počeno lobanjo ne garantiram, prav tako tudi ne za n ©zlomljeno nogo, če se neprevidno zrinete skozi oaki vhod LeonorVne jame, ki leži dobro uro stran od Ledene ja-, me; kajti takoj za vhodom vodijo ▼ globino spoJzke lesene stcpnice k prilnici ki za» v eoi iz sige in k malemu jezercu z imenitno pitno rodo. Kako velika je jama, ne vem, ker svetloba treh karbidn>h svetilk ni bila dovolj močna, da bi dosegla njen strop in zajela vse štiri stene C« »o človeške ribice v njej, mi n? znano Te so včasih iivele v Zeljuskih jamah — pol ure od Kočevja. Kake posebne jamske pajke ali ostanke pradavnih jamskih dlavečnj*-kov doslej, v ko'äcor ml je zns-vo. tudi Se niso tu odkril Pač pa so odkrili jamo Treh bratov s prekrasnimi kapnik- io »tudenč-koma, ki si jo nazaj grede lahko ogledate, seveda, če ne zgrešite poti Na starih spe-ciailkah je namreč kraj. kjer leü Leon orina jama, označen kot pragoad. ki pt je, vsaj me«K, x«k) ra?oč«r*l. čeprav n? manjka tu. kakor tudi aicer ne po kočevskih gozdovih, ogromnih mrcà.
(k^««ün ovTatnfcom in ko-vinx&tirai gumfci. Tudi krilo Ima dvojno preéite, n«A koleni raepuÉòent gube (5. skiea).
Pomladne sapice ie pihljajo
zatorej po novo obleko ali piašč k rnaal domači tvrdki
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 1. Elegantni kroji — solidn» izdelava strokovna postrežba — zmerne cene.
Letos predlaga moda k gla-Jk.-mu. čm®-»u kriki svetlorumeno jop co ki jo ob is-recu osvetlimo z belo bluzo idi belim te^ lom. Takina jopica Je kajpoda lskko nekoliko manj običajno krojena — zam sii-
IJend s «nekim blagom. Krilo Je anenio
Široko (1. skica).
Kostum, k. ima za novo modo značilno, kratko ohlapne Jopico, si zamišljamo 1« drobno kariraslega. sivega blaga. Jcpdco razširimo z vloženimi gubami, ki jih »predaj do neke gotove Viélne vežejo prišltl, mali žepki (2. skica
široko, karirasto krilo sestavlja moda z enobarvno, temno jopico. Na naà; skici je jopica te vrste izrazito enostavna ln ima okrogle, vrezane žepe ln okrogel deč-ji ovratnik, zapnemo pa jo s kovinastimi gumbi, ki » 'etos jako v modi (3. skica).
Se en primer sestavljenega kostuma! K rjavemu krilu si omislimo gorčičnoiume-no jopico brez reverjev. ki ji Izrez izpolnimo z mičmm pletenim pullover j cm a!l lahkim svilenim šalom. Ta jopica je Ialino bluza sto krojena in zapeta z ozkim pasom iz enakega tvoriva ter ima poievno prišite prsne žepke (4. skica).
Dvojno prešito, štirikotno sedlo navidezno razširi ramena te gladke, oeko krojene jopice, ki jo opi emimo z malim, po-
PóSJSf' !
Dsrmol, sredstvo ze odva|an|« se testo ootvaria Redi lega pazile pri nakupu, da nosi vsa» se tablet« besedo Dar mol in zarezo v obliki 'rke L Zahtevajte SSmo originalni Darmot
Z teleti »e nismo pri kraju Okoli Kočevje je namreč še vse po'no zanimivih Izlet-nifo točk. Tako na pr. Kremp« z narcisi in rod od en d ronom, ki p« ne eveteta istočasno, in s prelepim razgledom na hrvatsko stran proti Kolpi. Ta razgled je seveda najlepši s skale raz katere lahko za večno padeš v naročje bratske zemlje in bližnji Krokar (ne ptič, peč pa vrh) ti moJče tro-bental bo: memento mori
Če si zelo radoveden, lahko napraviš 5e kratek izlet izven Kočevske preko Kremne v Čaber, si mimogrede ogdedaš čabran4či-co ki jo zemlja v s'apu bruha iz sebe m ki del* čedne s'apove. prodno si med gorami utere pot do Ko'pe, katere izvir je tudi čisto blizu. Nazaj grede ti svetujem, da napraviš ovinek in se m irr» Fare in razvalin Koste'skega gratlu spet vrneš na Kočevsko. Ne bo ti žal. zlasti če potuješ jeseni. Na uho povedano — tu rasto namreč najboljše hru^ce. ki si jih tvoj želodec le more pnieloti in pije« najboljše mleko, Jti si ga moreš zamisli*}.'1 Marie, rjavo-bele kra-vice, ki jih srečuje* med potjo, naj te ne napravijo skeptičnega — skrivnost dobrega mleka ni toJiko odvisna od krav kot od mlekarn, ki pa jih tu daleč naokoli nL Tu-I di pred divjimi prašiči ei tedaj varen, kajti ob vsaki njivi, posejani s koruzo in krompirjem — drugo v teh krajih itak ne «se — gore zvečer ognji ki jih straiijo kmetje. Tudi na teh izletih se lahko odpočijei in si naberei novih moči v grxti'nah.
Na izletih nieo vaine samo pokrajine, skozi katere romai, msrveč tudi ljudje in prenočišča. K» se teh poslednjih tiče, do ; biš poceni čisto sobioo v veaki gostilni, sli ps, če ti je ljubše, imenitno dišečo mrvo ' r kozolcih — zastonj.
Pristne Uanadslzs
srebrne fisica
v veliki izbiri in po zelo nizkih cenah

L.RÖT
krznarstvo, Ljubljana
Mestni trg 5.
I Posebna izložba SREBRNIH LISIC I tudi v izložbi Nebotičnika. •
mo si jo lahko bree ovratnika, ob izresu nadaljujemo gumbe in gumbnice namesto reverjev. Na na* skici ima joi>ica dva Široka, spredaj koničasto itreeana aaram-na dela (zadnja skica).
Širok) kratek paletot
Saj ste že malone pozabili nanj: na kratki, vedno uporabni paletot, ki je bil tolikanj udobno praktičen, da ste se mu s težkim srcem odrekle, ko ga je moda zavrgla? Nu, 3aj ni b k) za dolgo — kakor že večkrat, se je mola tudi tukaj povrnila k staremu. Kratki pa'etoj: so zopet v veljavi! Za idete, za sprehode, za nakirpcva-nja v mestu, za potovanje ... skratka za vsako priliko vam pride aopat prav vaš dobri, stari po'etot z velikimi, prakt čnir mi žepi in udobnim, odprtim ovra'nikorn. Kajpada je letna nekoliko krajši m äiröL, kakor sta ga Wie vajene prejšnja leta — toda spremna šivilja vam ga brecz posebnega truda iaptemeni iz stare v novo obliko!
Z ljudmi pa je tako kakor z odmevom. Če zakfličeš lepo, imaš lep odmev tn obratno. SIcer pa govore po Kočevskem eni slovensko, drugi kočevsko Pri teh poslednjih opravi« tudi s slabo nem'èino: čiste namreč ne poznajo drugače kot v politiki, s katero »o se ▼ zadnjih letih zeio okužili, ne ver' ali po kaki človeku oposni golazni ali po čem drugem. Sieer pa »o tu ljudje čisto podobni drugim ljudem. Po ninanjosti in običajih. Se namreč rode, ljubijo in menda tudi umirajo. Kočevarji imajo tudi svojo narodno nošo, ki so jo poaneli po belokranjski, in svoje narodne pesmi. Nar di» nošo premorejo samo bogati, ki jo oblečejo ob izrednih slavno«stih. kot jc bila na pr. šestoletnica prihoda Kocevarjev v na^e kraje. Ti takrat tudi pojejo narodne pesmi, ki sicer spe spanje pravičnega po raznih kočevskih koledarjih; kajti edino br-gastvo teh krajev — gosdovi — leži nedotaknjeno, menda «smo zato, da ga aedomačin lahko občuduje^
Se to naj vam p->venr Kočevska je 'ena, kadar sije nanjo solnce, da se beio blešče male hišice; nič manj pa ni lepa, kadar je zavita v goeto, sivo meglo, kajti, ko se ix>-tapljai vanjo, se ne moreé otresiti občutka nečesa neznanega, skrivnostnega in skoraj grozotnega, občutek, ki ti ga tako oono daje le redko katera pokrajina. In še to vam povom: kadar boste to, od sveta tako oddaljeno, od boga in ljudi pozabljeno pokrajino «poenaii do dna, ne boste vzkliknili tako kot kje v Dubrovniku ali Nizzi od navdušenja ah in oh, marveč se ji boste samo tiho nasmehnili, kakor se ji nasmiha spne« v jeseni, io jo vzijubüL
Mets Koren
* JUTRO c 5t TL
12
Nedelja SL UL 1940
Pet milijonov razvajenih želodčen
Ogromna „družina" generala Bernarda - Hrana za Irancosko vojsko je podvržena strogi analizi - Slabo blago se zapleni in uniči
General Bernard je najvišji čin v inten-dantski stroki vesoljne francoske vojske. Njegova družina šteje preko 5 milijonov jedcev, ki jim mora general vsak dan preskrbeti hrane in pijače. Francoz je
po svoji naravi sladokusec
slaba hrana ga najprej spravi v slabo Voljo. Znan je izrek maršala JOffrea: »Dajte vojaku pošteno hiano, potem pa zahtevajte od njega, kar hočete,«
Intendali tura tako velike vojske je seveda ogromen obrat, ki posluje po najmodernejših trgovskih načelih. General Bernard ne potrdi niti ene dobave, ako nI blaga prej predskal oddelek njegovih živilskih kemikov. Laboratoij slednjih dobi v preiskavo
anonimen vzorec,
opremljen samo s številko, tako da kemiki nimajo niti pojma, čigavo je blago, ki ga morajo analizirati ki določiti njegovo kakovost. Tako sedi n. pr. kemik v uniformi francoskega vojaka in preiskuje klobase, namenjene za vojsko, pripoveduje francoski novinar, ki je dobil dovoljenje, da si ogleda obrat vojaškega kemičnega perizkuševališča. »Glejte«, kaže kemik pose trnku, »to je
na videe izvrstna fclobasa, Tudi zelo okusna je, toda moja analiza
je dognala, da ima le preveč vode. Dobava ne bo sprejeta, razen ako se cena primerno zniža. Vojska ne kupuje vode.«
Prav tako skrbno se preiskujejo konser-ve. Najprej jih za sedem dni polože v vodo, ki ima 37 stopinj celzija. Ako sta v teku teh sedmih dni pokrov in dno ostala nedotaknjena, je blago prestalo prvo preizkušnjo. Nato se vsebina preiskuje z raznimi analizami, da se dožene
odstotek maščobe,
kakovost olja itd. Najraznovrstnejšim poskusom podvrženo vino, ki mora brneti ne več in ne manj kakor devet stopinj, določen odstotek kisline ter mora biti pri-rodno. Ako se pri ponujanem blagu odkrijejo nedostatki, ki bi lahko oškodovali jedca ali pivca, ali pa, če se dožene, da je cena pretirana z cdrom na slabo kakovost, se vsa količina
zapleni in uniči,
da je ne bi dobavitelj skušal prodati civilnemu. prebivalstvu. To je stroga šola za one, ki bi hoteli abogateti na nepošten način.
Kemični oddelek ne preiskuje samo dobavljene motke. marveč tudi že pečeni kruh. Ako se pokaže najmanjši nedosta-
tek, se takoj opozori pekarna, da popravi In zboijša peko. V mestu Bercy je
središče oa dobavo |v*iiia
na fronto. Skoei mesto odhaja vsak dan na stotine cistern z vinom. Na enem izmed pariških kolodvorov pa je osredotočena preskrba vojske s sadjem in zelenjavo. Poveljnik teh skladišč zatrjuje ne brez ponosa: »To je največje podjetje te vrste v vsej Franciji.« Njegovo podjetje je v resnici nekaj velikanskega. V skladiščih ki se vlečejo na kilometre v dolžino, so nakopičene
neskončne množin«
čebule, česna suhe zelenjave, raznega so-čivja, öokoJaide, kakava, konserv, sira, gnjati, pa tudi buteljskih vin in šampanjca. Z ene strani vlaki ves dan privažajo neverjetne množine zelja, redkve, korenja, pese, toda ti vlaki ostajajo na postaji komaj po četrt ure, da jih zapišejo in ugo-tove pošiljko, nakar takoj oddrdrajo na fronto. »Pri nas je
nič ne pokvari.
pravi poveljnik »kajti ml vsi smo v clvt-lu lastniki in delavci sličnih velikih podjetij. Izbrani smo za ta posel, ker smo specialisti.« Vse te silne množine blaga pospravi družina generala Bernarda...
Vagon z vinom je dospel na postajo za bojiščem
Vojaško skladišče živil, oddelek za zelenjavo
oši za eno juho
Za prldatek specialitcte dodajo še modrasa
O Kitajcih trdijo pogostoma, da so vse-Jedci. To ni popolnoma res. Na sir se Kitajec n. pr. še vedno ni mogel privaditi. Priznati pa je treba, da prinaša kitajska kuhinja preobilico drugod popolnoma nežna nih jedi.
V letih pomanjkanja število psov na Kitajskem izredno pade, ker jih tam jedo isto tako kakor mačke, miši in .podobne živali. A med tem ko se revež zadovolji z vsakim psom, se bogatin spravi le na psa, ki pripada neki prav posebni vrsti in tudi le tedaj, če so ga določen čas na poseben način krmili. Posebni sladokusci jedo le pse, ki jih krmijo v njihovih hišah pod njihovim nadzorstvom.
Enako s podganami in mišmi. Revež se zadovolji z vsako teh živali, bogatin je samo bele miši, ki jih krmijo po strogih predpisih. Razen tega mora biti vse sku-
hano. Kitajec jé samo novorojene miši surove, in sicer jih pomaka v med. Ena izmed najbolj priljubljenih jedi kitajske kuhinje je »juha stotih kokoši«. Po zapletenem postopku, ki se ga loti pač le kitajski kuhar, duši jo večje število kokoši — po pravilu bi jih moralo biti sto — več ur, dokler se ne sprostijo vse snovi, ki dajejo dobro juho. Potem zmanjšajo količino tekočine na količino, ki zadostuje za pet oseb, in vržejo vanjo obglavljenega modrasa, katerega meso se po kratkem kuhanju popolnoma razkroji. Vse skupaj umaknejo potem z ognja in počakajo, da se shladi. Servirajo izredno tečno žolico, ki iz tega nastane.
Poseben pomen imajo za kitajske sladokusce opičji možgani, druge jedi, ki jih tam zelo cenijo, pa so tace tibetskega medveda, plavuti morskih volkov, prastara jajca in govnjači . . .
iavoj za „najlepšo"
Ena santa pošiljatev za tri Hermine
V neki milanski hiši je bilo te dni nemajhno razburjenje. Tam so oddali paket z naslovom »Gospe Erminiji, najlepši*. V tej hiši sta stanovali dve go6pe Ej-miniji. Katera naj bi bila prava?
Vratarica je odšla k prvi in ji pokazala zavitek. »Ne pričakujem nobenega paketa,« je dejaLaErmenija Prva na kratko. Tudi Erminija Druga je dejala: »Tudd jaz ne pričakujem nobenega paketa.« Komaj pa se je vratarica vrnila v svoje stanovanje,
Modni salon ROZMAN PAVLINA
DVORNI TRG S (poleg univerze) izdeluje
damske kroje po meri
iz najnovejših žurnalov. Cena kroju od din 14 do 28.
Istotam poučujemo
krojno risanje.
»Včeraj je bil pri meri birič ln se je obnašal kakor otrok.« »V kakšnem oziru?« ti/se kar je videl, je hotel zarublti...«
(»m. Familienblad«)
je prišla Erminija št. 1 vendarle k njej in zahtevala zavitek. Domislila si je, da ji je hotela neka prijateljica iz Coma poslati večerno obleko. Ko sta obe ženski o tem še govorili, se je pojavila Erminija št. 2 in se spomnila, da ji mora neka prijateljica iz Vareseja poslati volneno obleko za njenega sinčka Kaj naj vratarka stori? Pozvala je obe dami, naj odideta z njo na policijski komisarijat. Tam se bo dalo naj-pravičneje ugotoviti, katera naj dobi zavitek.
Policijska komisar je dejal: »Zavitek dobi pač tista gospa, ki je povedala po pravici, kaj je v njem.« Uradnik je zavitek odprl. V njem ni bilo niti večerne obleke, niti volnene obleke, temveč servis za kavo iz porcelana. Priloženo je bilo pismo na naslov »Erminija P.« Vratarica je začudeno vzkliknila: »Saj ta paket je vendar zame- Tudi jaz se imenujem Erminija, toda neu runica nisem niti pomislila na to. Sedaj vidim, da je odpošiljatelj moj mož, ki dela v Lavenu.«
Obe ostali Erminiji sta bili kaj nezadovoljni. Odšli sta, a sta prisegali, da sta v resnici pričakovali zavitek. Komisar pa je vratarico malo pridržal in jo vprašal: »Povejte mi. zakaj ni vaš mož odposlal na pravi naslov, temveč na »Erminijo Najlepšo«? Vratarka se je zasmejala: »Moj mož ima takšne šalle rad in pozna obe ostali. Pa povejte, gospod doktor, ali sta nemara lepši od mene?«
štorklja v poročnem vozu
V Lerrortu pri Bremenu imajo štorkljo, ki ostaja tudi pozimi tam in ki je ljudstvu zelo priljubljena. Vsi jo poznajo pod imenom Herman. Pred nekoliko dnevi si je ptica privoščila šalo, ki je zbudila mnogo smeha
Mlada dvojica je bila pravkar pri poroki v poročnem uradu, ko je štorklja dostojanstveno prikorakala ln se ustavila na voza-čevem sedežu v poročnem avtomobilu. Tam je ostala dokler se nista novoporočenca s svati vrnila. Lahko si mislimo, kakšen smeh je nastal, ko so ljudje zagledali ptico.
Zrcalo za kratek čas
Poštna uprava v Los Angelesu je galantna, toda obenem ameriško praktična. V javnih telefonskih govorilnicah je namestila zrcala Da bi se pa ženske pred temi zrcali predolgo ne mudile, je poskrbela za mehanizem, ki deluje tako, da zrcalo točno tri minute potem, ko je oseba stopila v govorilnico, izgine v steno, ženska, ki se hoče v zrcalu dalj časa ogledovati, mora pač ponovno plačati pristojbino.
Dišeči izpušni plini
Neki japonski kemik po imenu Jiro Okada sporoča, da mu je uspelo olje iz soje izkoristiti za motorna vozila Novi izum so preizkusili na vozilih . z Dieselo-vimi motorji in se je dobro obnesel.
Njegova posebnost je še ta, da širijo izpušni pl'ni novega kurilnega olja, kakor pravi izumitelj, »prijeten in tečen vonj«. Tega za navadna Dieselova olja nikakor ni mogoče trditi. Za Japonsko je novi izum še posebno prijeten, ker jo dela neodvisno od uvoza težkih motornih olj. Že dolgo je iskala nadomestila zanje, a o soji je znano, da je v sosednem Mandžukuu, ki je japonska vazalna država, in na Japonskem samem največ pridelujejo.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Poljska miš je posegla
v svetovno vojno
Majhni vzroki, velike posledice — Vrabec z bilico ▼ v kljunu — Pet tisoč voltov skozi sadje telo
V	etektropatologičnem muzeju na Dunaju imajo v špiritu konservirano poljsko miš, ki je na nevaden način imela neko vlogo v svetovni vojni.
L. 1916. je armada nemškega maršala Mackensena korakala v Rumuiujo. Sredi hudih nalivov, ki so vse cesta spremenili v brezdanje močvaire, so büi poetimi oddelki navezani le na navodila brezžičnih postaj. Nenadno so ta sporočila utihnila Pohod se je ustavil, zveze z glavnim stanom nI bilo več. Kaj se je zgodilo?
Ma^*ia poljska miš se je bila vmešala v svetovno klanje. Izstradana živaJica je bäla zlezla med žice oddajne postaje, da ai poišče hrane. Nenadno je šinil jak svetlobni obtok iz neke žioe. Miš je bila pre-grizla Izolacijo v releju oddajne postaje in povzročila kratek stik To je plačala s svojim življenjem. Trajalo pa je nekaj Časa preden so mogli dognati, kje je okvara ter jo popraviti.
V	tem času nI mogla armada nikamor naprej, dokler niso prispela nova navodila od zadaj. To je pa imelo zanjo tudi dobre posledice, kajti Rumuni so mislili, da je nemška armada dosti bolj naprej in so bili pripravili krepak protivni sunek, ki ga je uvedel silen topniški ogenj. Toda to-
povi so streljaj» v prazno, sovražnik Je M še daleč zadaj. Ubito miš so poslali na Dunaj, kjer je še danes eden izmed najzanimivejših predmetov v zgoraj navsdenem muzeju.
V tem posefcnem oddelku pa je videti tudi druge živali, ki so končale zavoljo električnega toka na tragičen način. Tako vidiš vrabca ki mu je postala dolga travna Mika usodna. Ptica je bila sedla na vod visoke napetosti. Nekoliko sekund poemeje jo je pcfeosila električna aru*, kajti dolga travna bilka ki jo je držal vrabec v kljunu, je bila mokra in se je dotaknila druge žice, tako da je nastal »električni most«. Se sedaj v špiritu drži vrabec to bilko v svojem kljunu.
Pred daljšim časom je v Celovcu neki gad povzročil električno motnjo in je v elektropatologičnem muzeju še sedaj mrtva priča o nevarnosti elektrike, žival se je splazila v električno centralo in preko bakrenih zbiralnih tračnic. S koncem dolgega telesa je bila še na prvi tračnici, ko se je s sprednjim telesom dotaknila druge tračnice. 5000 voltov je švignilo skozi gadje telo — in vendar gada ni ubilo, šele naslednji dan so ga odkrili in ubili in so se zelo čudili, da ni poginil že zavoljo težkih opeklin po trebuhu.
Beton z jeklenimi straniami
Nadomestilo za navadni železobeton in jeklene
konstrukcije
V Nemčiji so pravkar odprli tovarno za izdelovanje »betona z jeklenimi strunami*. ki naj nadomesti navadni železobetom in jeklene konstrukcije. Ta tovarna bo izdelovala gradbeni material za trideset podobnih tovarn, ki iih mislijo zgraditi še v letošnjem letu.
Nosilci iz novega betona so na zunaj popolnoma podobni železobetonskim nosilcem. Sestoje pa iz betona, v katerem je dvanajst jeklenih žic. ki sličijo nekako debelim klavirskim strunam. Njih debelina znaša dva do tri milimetre. A čeprav je treba za takšen nosilec komaj deseti del jekla, kolikor ga je treba za masivni jekleni nosilec iste nosilnosti, je njegova zmogljivost enaka. Nove nosilce ie mogoče izdelovati v enakih velikostih kakor železobetonske nosilce. Tako izdelujejo v novi tovarni nosilce, ki lahko nadomestijo do 32 m dolge jeklene konstrukcije.
Nov Izum predstavlja tudi »plinski beton«, ki je izredno porozen, trden in dober izolator zoper toploto in mraz. Izdelovati ga je mogoče povsod, kier ie v bližini nahajališče peska. V dolgem, c^.em, lesenem koritu zmeša io pesek, vodo in cement. V pravem trenutku dodajo neki kemični prašek, ki tvori plin in v kraitkem se v betonu naredi nešteto plinskih mehurčkov, zavoljo katerih prične masa vstajati kakor testo. Mešanico je treba preračunati tako, da se cement strdi baš v trenutku, ko se razvije največ plina Kraitko pred to otrditvijo se šumeči beton sežaga v dolge trake. ki se prereže j o potem na zaželjeno dolžino gradbenih Vsm-nov. Procedura ie razmeroma preprosta. Zahteva le malo liudi. a izdelani betonski kamni ima i o prednost, da so znatno lažji nego navadni beton.
Vitamin C urejuje
porabo energije
Umetni vitamin nadomestuje naravnega
Naloge vitamina C v našem telesu so j Ker je Nemčija zavoljo blokide posebno proučili šele v zadnjih letih. Ta vitamin ; prizadeta glede oskrbe s svežo zelenjavo.
urejuje porabo energije ter izkoriščanje hrane za deilo mišic in organov. Preprečuje, da bi se pogonska snov v organizmu prehitro porabila.
Brez tega vitamina hrane ne moremo pravilno izkoristiti. Nahajamo ga skoraj v vseh zelenjavah in sadju, posebno pa v zelju, špinači, solati, citronah in zlasti v šip-kovih plodovih. A že sa mkrompir lahko oskrbuje našo dnevno potrebo po tem vitaminu. Treba pa ga je dušrti v lupini, k«r je vitamin C zelo občutljiv za vročino in v kropu izgine.
V pozni zimi pričenja ta vitamin postajati redek. Krompir ga je zavoljo dolgega ležanja začel izgubljati, sadja je malo, svežo zelenjavo je težko dobiti Posledica je skoraj popolno pomanjkanje vitamina, ki se očituje v obliki pomladne utrujenosti, nevolje do dela in pred vsem z večjo občutljivostjo za hripo ter druge nalezljive bolezni. K sreči pa nam je na razpolago I umetni vitamin C, ki ga ie mogoče dobiti v obliki tablet.
Velika noč v izumrlem mestu
Masa v strassbourški katedrali
Iz Strassbourga poročajo, da je neld francoski kardinal na velikonočno nedeljo bral mašo v podzemeljskih kriptah tamkajšnje katedrale.
Skoraj dva tisoč let potem, ko se je krščanstvo razširilo po rimskem carstvu, se vrača človeštvo k primerom iz tistega početnega časa: maše darujejo v zavarovanih podzemeljskih prostorih. Prazna in brez okrasa se dviga veličastna strass-bourška katedrala Njene altarje so odnesli, dragocena stekla iz oken pobrali in skrili, kor gleda zapuščeno v zapuščeno
cerkev ln pobožna pesem ne spremlja daritve, kajti maše berejo v kriptah.
Zgoraj je mesto kakor izumrlo. Na ozkih ulicah starih četrti in na širokih trgih novih predelov ni videti človeka. Trgovine so zaprte, staro vseučilišče, ki je bilo še pred kratkim polno življenja, je zapuščeno, a iz visokih tovarniških dimnikov se ne dviga več dim Mesto je podobno človeku, ki je izgubil vid. Le v njegovih podzemljih se zbirajo ljudje k molitvi in v upanju, da bo mesto vstalo v novo življenje.
Matajev Matija iz Tibeta
Tibetski lama se čudi evaopskS civilizaciji
Pred nedavnem je dospel v Rvropo na
študijsko potovanje neki tibetski lama, ki mu je bila evropska civilizacija popolnoma tuja. Svoje vtise je polagal v pisma, ki jih je poSiljal v domovino. V enem teh pisem pravi:
»Hiša, v kateri stanuje moj prijatelj, je iz kamna Vrata ob vhodih so iz železa in znotraj iz lesa ali stekla. Hiša ima devet nadstropij in nad sto sob. Sobe so znotraj prevlečene s pisanm papirjem in j celo z blagom ali z1 atom. Vsak ne more v hišo.
Treba je najprvo sprožiti neki zvonec. V mnogih hišah so čuvaji, ki odločujejo, ali smeš v hišo ali ne. Najprvo stopiš v popolnoma majhno sobo za tri osebe, s katero se popelješ v višino. Talco dosežeš nadstropje, do katerega hočeš, še bolj čudne od teh premikajočih se sobic pa so svetloba, voda in toplota. Ni treba olja in ognja za to. Prav natančno sem opa-
zoval, pa al ne morem razlagati odkod svetloba, voda in toplota prav «a prav prihajajo. Domnevam, da lz zemlje. Zavrt iš samo gumb — in se zasveti Za vodo imaš poseben vzvod in okrogla plošča sproži toploto.«
Najbolj pa se je vrli Matajev Matija iz Tibeta čudil velikemu trgu v nekem evropskem velemestu. Ni se mogel načudltl ogromnim količinam mesa in zelenjave, ki jih je videl tam. Priznati je moral, da je samo takšen trg dosti večji nego v Tibetu celo mesto. Od kakšnega muzeja, sejma in drugih nam tako vsakdanjih stvari se nI mogel ločiti In je menil, da je odkril tu neko boljšo vrsto raja. Samo s kuhinjo in z značajem večine ljudi, ki jih je opazoval okrog sebe, ae nI mogel sprijazniti. Ljudje so se mu videli pošteno nori in nervoenl zdelo e mu je. kakor da bodo vsak trenutek planili dxug na drugega in se začeli pobijati
sadjem kn drugima živili, ki vsebujejo ta vitamin, se je odilo-čila sedaj za širokopo-tezno akcijo z umetnim vitaminom. Dora-ščajoča mladina trpi pač najbolj zavoljo pomanjkanja te življenjsko vaine snovi, zato se bo začela ta akcija med šolsko mla= dino. Iz državnih sredstev bodo za vse šole, zlasti pa za šole v velikih mestih nakupili umetnega vitamina in ga delili med mladino. Do konca maja bodo otroci do trinajstega leta prejemali po eno tableto dnevno, prejemali pa bodo ta vitaminski dodatek tudi odrasli, ki žive v krajih, kjer je malo zelenjave in sadja ali ki imajo posebno težko delo.
ANEKDOTE
Sloviti pridigar Abraham a Santa Clara je v neki pridigi nekoč izjavil da hoče odpeljati vse dunajske device z majhnim vozičkom iz grešnega mesta. Ta izjava je zbudila mnogo prahu. Preodkritega patra so za tožili in prisilili da svojo izjavo prekliče. Vse je čakalo z napetostjo njegove naslednje pridige, ko naj bi preklical. Dejal je pa samo to, da mu ni treba ničesar preklicati, kajti povedal m, kolikokrat bi peljal tisti voziček...
L. 1917. so dekana filozofske fakultete T Münstru vpoklicali kot črnovojnika. Nekega jutra, ko ie stotnija nastopila za aroeiL ga je narednJk vprašal: »Ali veste, kai je ideja?« Profesor je bil vesel, da bo mocel tudi v vrsto blesteti in je odgovoril s Donosnim glasom: »Da. gosood narednik Ideja Se v Platonovem nauku o misli večno nesore-menljiva praoblika. katere neoonolna tx>-doba za zemeljske stvari. Po Kantu in Heglu so to razumski pojmi kakor ...«
»Ze dobro.« sa je prekinil narednik. *ča veste, tedai potegnite za majhno idejo trebuh noter U
VSAK DAN ENA
Avtomobilski vozač brez avtom oböa aB moč navada.
(»Marc Aurelio«^
> JUTRO« št. 74.
13
MtoMfk M. S4M sa
„JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
A. K. — 2. Za prodano posestvo ste že leta 1938. pri notarju podpisali kupno -prodajni ugovor. Ker tedaj za zemljeknjiž-ni prepis niste imeli na razpolago sredstev, želite, da se ta prepis izvrši sedaj. Bojite pa se, da bi Vas davčna uprava ne kaznovala, ker se niste držali v zakonu predpisanega prijavnega roka. Svetujemo naj Vanni, kako bi se izognili morebitni kazni. — Naše pojasnilo Vas žal ne bo zadovoljilo. Po pripombi št. 8. k tar. post. 12. taks. zakona se mora vsaka sklenjena kupna in prodajna pogodba prijaviti pristojni davčni upravi v 15 dneh po sklenitvi pogodbe ali pa se mora ta taksa ob sklenitvi pogodbe predpisno prilepiti in uničiti (v koikih) na pogodbi sami, sicer se obsodijo pogodniki solidarno poleg redne takse še na kazen v trikratnem znesku redne takse. Ce se pogodba v 15 dneh prijavi, taksa pa ne plača, se obsodijo pogodniki solidarno poleg redne takse tudi še na kazen v znesku enkratne redne takse.
J. P. — Lj. (R. d.) — Kupili ste malo hišo, v kateri stanujete sami ter oddajate še dvosobno stanovanje. Z najemnikom sta se pogodila za najemnino, ki pa jo iz iz-vestnih razlogov nameravate znižati. Niste si ria jasnem, ali je mogoče v najemni pogodbi navesti primerno klavzulo, s katero se more pozneje najemnina zvišati ali znižati. Vprašujete nas, ali morate pri vsakem zvišanju odnosno znižanju skleniti novo najemno pogodbo. — Po zakonu se smatrajo glede na pristojbine vse spremembe sklenjenih pogodb glede kraja, časa, načina in obsega pravic in obveznosti kot nove pogodbe. Potemtakem se morajo smatrati tudi spremembe že sklenjenih najemnih pogodb glede višine najemnine za nove najemne pogodbe in kot take po tar. post. 14. taks. zak. tudi taksirati, če lastnik hiše tega ne stori, zakrivi taksni prestopek, ki se kaznuje s petkratno prikrajšano takso, če je že sprememba sklenjene pogodbe glede kraja, časa, načina in obsega pravic in obveznosti zavezana taksi za novo pogodbo, velja to tembolj za spremembo sklenjene pogodbe, ki se nanaša na osebe kontrahentov in ima prav za prav že značaj nove pogodbe. (V tem smislu se glasi tudi razsodba upr. sod. v Celju št. F 563 iz 1.1934).
P. f. — Maribor. — Leta 1937. ste morali v starosti 31 let že šestič k naboru. Komisija Vas je spoznala za sposobnega. Do tega časa ste morali plačevati vojnico. Istega leta pa ste se jeseni v drž. službi tako ponesrečili, da ste postali stoodstoten invalid. Leta 1938. ste prišli ponovno pred naborno komisijo, ki pa Vam je priznala stalno nesposobnost za vojaško službo. Lani ste prejeli nalog za plačilo vojnice. Culi pa ste, da je izšla naredba, po kateri so v vojake potrjeni in v drž. službi nenamerno ponesrečene osebe vojnice oproščene. Ali je Vaše mnenje pravilno? — Takšne naredbe žal ne poznamo. V smislu čl. 227. zak. o ustroju vojske in mornarice so dolžne plačevati vojnico vse stalno in začasno nesposobne osebe. V smislu čl. 228. istega zakona pa so plačevanja vojnice oproščene osebe, ki uživajo invalidsko podporo, dalje osebe v vojni dolžnosti nenamerno onesposobljene ter končno vse umo-botne, gluhoneme, slepe in pohabljene osebe, tako da so nesposobne za kakršnokoli delo in pridobivanje ter plačujejo neposredni davek izpod 20 din.
K. P. — L. — Vaše vprašanje je nekoliko pretesno, da bi mogli iz njega izluščiti pravo jedro. Zdi pa se nam, da bi radi zvedeli, ali morate v smislu nove davčne novele voditi poslovne knjige in kdaj morate z njimi pričeti. Za Vaš primer velja novi čl. 53. a zak. o neposr. davkih, ker je davčna osnova za predhodno davčno leto znašala najmanj 100.000 din. Obveznost, voditi poslovne knjige se začne s prvim dnem poslovanja. Ta določba se uporablja že za tekoče davčno leto, razen glede tistih davčnih zavezancev, ki dokazano niso vodili poslovnih knjig v poslovnem letu pred letom 1940. Tistim davčnim zavezancem, ki doslej dokazano niso vodili poslovnih knjig, se začne obveznost, voditi poslovne knjige, s 1. januarjem 1940. če davčni zavezanec izjavi, da ni doslej vodil poslovnih knjig, pa se ugotovi nasprotno, se kaznuje denarno s 5.000 do 100.000 din, s čimer pa še ni razrešen kazenske odgovornosti radi davčne utaje.
Pravna
H. A. Zagreb. Vaša pokojna tašča je posodila sosedi gotovo vsoto denarja, ki ga pa noče vrniti Vaši ženi, ki je bila edina dedinja po svoji materi. — Vračilo po tašči posojenega denarja morete zahtevati le od dotične osebe, kateri je tašča denar posodila in je' verjetno, da ga je sosedi, ker je denar uporabila za plačilo mizarju, ki ji je v njeni hiši napravil nova okna. Proti sosedi bo potrebno vložiti tožbo, če noče plačati zlepa. V primeru, da bi soseda dokazala, da je pokojnica določila njej posojeni denar v korist drugemu upravičencu, Vaša tožba ne bi mogla imeti uspeha. ker v tem primeru Vaša žena ni upravičena do izterjave dotičnega denarja Treba bo pač, da preverite vse okolnosti, ki jih zatrjuje, preden se spustite v pravdo.
Zagreb J. Š. Ali bi se mogli zoper upokojitev ponovno pritožiti na Ministarstvo saobračaja in na državni svet, ker menite, da Vam pokojnina ni bila pravilno odmerjena. — Po čl. 205. zakona o državno-prometnem osebju iz 1.1923. se je prepustilo ministru za promet, da po svojem preudarku uslužbence bodisi obdrži na dotedanjih mestih ali pa upokoji. Tožba na državni svet ni več dopustna po točki 3. čl. 19 zakona o državnem svetu. Pritožba na Ministrstvo pa tudi ne bi imela nika-kega uspeha. Možna je edinole še prošnja na odbor za prošnje in pritožbe pri Narodni skupščini.
Isti. Glede terjatev proti bivši Avstriji bi radi vedeli, če je možno kako upanje na njihovo likvidacijo. — Obrnite se na dotične oblastvo, od katerega ste že v letu 1921. prejeli rešitev in tamkaj povprašajte o stanju Vaše prijavljene terjatve. Zadeva je najbrže še v postopku in torej nerešena, kot. tudi vse druge. Do sedaj je bilo rešeno glede zahtevkov do bivše avstrijske države le vprašanje naložb pri bivši poštni hranilnici na Dunaju.
M. G. G. V najem ste dali hišico, pa Vam stranka ne plačuje točno najemnine; kako bi ji mogli odpovedati. — Najemniku morete odpovedati v roku, katerega sta glede odpovedi dogovorila ob sklepu najemne pogodbe. če dogovora ni, morate odpovedati v roku, ki je običajen v Vašem kraju, če
menite, da bi se na ustno ali pismeno odpoved ne hotel izseliti, morate pravočasno vložiti pred sodiščem sodno odpoved, ker bi ga le po pravomočnosti sodne odpovedi mogli prisilno spraviti iz stanovanja potom deložacije. Od najemnika morete tudi zahtevati, da se najemna pogodba razdere, ako je po opominu s plačilom najemnine tako v zamudi, da po preteku roka ni popolnoma plačal zaostale najemnine. Zgla-site se na uradni dan pri pristojnem sodišču, kjer Vam bodo sestavili sodno odpoved ali pa tožbo na razveljavo najemne pogodbe iz navedenega razloga.
K. F. V. Na sosedovo tožbo ste izgubili del zemljišča, glede katerega Vam je prodajalec jamčil za točno izmero. Ali Vam je prodajalec dolžan povrniti izgubljeno zemljo in sodnijske stroške vsled naugod-nega izida pravde s sosedom. — Prodajalec Vam je dolžan izročiti zemljo v izmeri, kot sta to dogovorila pri sklepu kupne pogodbe. Prodajalec Vam jamči za dogovorjeno izmero v celotnem obsegu, če Vam je zatrjeval, da je prosta vseh bremen, kar se je pa v pravdi, ki ste jo imeli s sosedom, izkazalo kot netočno. Ker hibe ne bo možno več odpraviti, smete zahtevati od prodajalca primerno znižanje plačila ali dopolnitev zemljišča do dogovorjene izmere. Svojo pravico pa morate uveljaviti proti prodajalcu v 3 letih od dneva, ko Vam je bilo zemljišče izročeno. Po-greško ste pa storili v tem, da svojemu predniku niste naznanili spora, v katerega ste prišli s sosedom in boste morali zato najbrže trpeti stroške sedanjega pravda-nja. Seveda pa smete zahtevati od prodajalca, da Vam te stroške povrne, izid spora o povračilu teh stroškov vam v prid je pa močno dvomljiv.
M. Ž. Lj. Ali je varuh upravičen zahtevati od nezakonskega očeta povračilo stroškov, ki jih je imel radi šolanja njegovega otroka Vsak nezakonski otrok ima pravico zahtevati od svojih roditeljev njihovi imovini primerno oskrbo, vzgojo in preskrbo. K oskrbi je zavezan predvsem nezakonski oče. Ker je bila le-temu že sodno določena višina oskrbnih stroškov za otroka, bi moral varuh v primeru, da je bil ta znesek prenizek, predlagati pred sodiščem povišanje mesečne oskrbovalnine — preživnine. Svetujemo Vam, da to nemudoma predlagate pri varstvenem sodišču in da šele na to, če bi se pokazala upravičenost Vašega predloga in če bi se preživnina zvišala, zahtevate od nezakonskega očeta povrnitev zneskov, ki ste jih za vzgojo otroka plačali namesto njega. Ker ste potrošili zanj nekaj, kar bi moral sam po zakonu potrošiti, imate pravico terjati od njega povračilo.
Zdravniška
M. A. Ljubljana: Vaša nadloga, da imate vedno mrzle roke, temelji deloma na živčni podlagi, deloma pa na poapnenju žil. Svetujem izmenično tople in mrzle ko-pelji rok. V primeru, da to domače sredstvo ne pomaga, morate k zdravniku, da vam predpiše odgovarjajoča zdravila.
J. P. Rožna dolina: V zvezo z nenadnimi smrtnimi slučaji več članov vaše rodbine spravljate sifilido. Z ozirom na vaše pismo ne morem tej domnevi, niti pritrjevati, niti je ne morem zanikati. Najbolje bi bilo, da si pustite preiskati kri na tkzv. Wasser-manovo reakcijo. To vam lahko uredi privatni zdravnik. Lahko pa tudi greste direktno v Higijenski zavod. V primeru, da izpade reakcija negativno, bodete pomirjeni. V nasprotnem slučaju, pa se bo treba pač zdraviti.
Isti: Dvomim, da bi bilo obolenje, ki ga opisujete, na sifilitični podlagi. Verjetneje se mi zdi, da je na tuberkulozni podlagi.
Isti: Zdi se, da gre za okuženje z glivicami. Najbolje bo, da se obrnete na kakega dermatologa.
Olga 2: Najbolj verjetno se mi zdi, da je nastopilo po splavu vnetje, ki vsled raznih vzrokov lahko otežkoča zanositev. Ako je ta moja domneva resnična, bo treba vnetje pač zdraviti. V ostalem soglašam z vašim namenom, da pustite hčerko preiskati po specialistu za ženske bolezni.
Zdenka: Z ozirom na vašo starost, se mi zdi vsako zdravljenje odvišno. Počakajte, da dorasete, nakar se bo šele moglo govoriti o tem, dali je zdravljenje potrebno, ali ne.
H. F. Maribor: V svojem pismu omenjate samo, da bolujete že 14 let na želodcu in da so vam šele v zadnjem času rentge-nološko ugotovili rano na želodcu. Vprašujete, da-li naj se podvržete operaciji, ali pa naj se zdravite z injekcijami? — Vaše pismo vsebuje premalo podatkov, da bi mogel pravilno svetovati. Pišite obširneje, ali pa se posvetujte s kakim tamošnjim kirurgom !
K. J, L.: Zdravljenje tkzv. črva je različno in se ravna po tem, dali je ognjišče infekcije v kosti, sklepu, kiti, ali pa v podkožnem tkivu. Situacija se lahko vsak čas menja, čakati ne smete, posebno ker gre za palec. Priporočam nujno, da se posvetujete s kakih kirurgom!
Kmetijska
Kanadke
O. K. Pj. Pred šestimi leti ste posadili na vrtu jablane kanadke. Rast drevesc je bujna, toda sadja še vedno ni. Vprašate zakaj drevesca ne rodijo? Poleg kanadk bi radi imeli še kakšno finejšo vrsto jablan, katerih sadje naj bi bilo rdečkaste barve.
Kanadka rodi navadno pozneje, vendar pa bi v tem času že morala dati nekaj sadja. Da ne rodi, bo krivo najbrže enostransko gnojenje. Mogoče primanjkuje zemlji apna in da prilivate drevescem stra-niščnico. Tako gnojenje pospešuje rast drevesc, ne pa rod. Poskusite pognojiti z apnom.
Med finejše jabolčne vrste z rdečim sadjem prištevamo lahko jonatan. Ta vrsta jabolk prične roditi zgodaj in da vsako leto zadovoljiv pridelek. Na drevesu so plodovi malo rdečkasti, v shrambi pa postanejo živo rdeči. Sad je zelo sočen in se ohrani do junija meseca. Slaba stran jonatana je edino v nepravilni rašči. Drevo se zelo razraste in ima pretanke poganjke, ki se radi lomijo. Radi navedenega priporočamo, da zasadite pritlikavce in jih po potrebi obrezujete.
M. O. B. Vprašate, če so jajca z belo lupino manj vredna, kakor z rjavo. Na trgu ste slišali, da imajo rjavkasta jajca večji rumenjak. Na podobno vprašanje smo odgovorili že lansko leto. Isto moramo ponoviti sedaj. Barva lupine ničesar ne pomeni. Včasih Ima jajce z bledo lupine
večji rumenjak kakor z rumeno. Drugo-krat zopet rumenolupinasta jajca večjega, kot bela. Pomembno vlogo igra sama velikost rumenjaka, ki je pri eno ali drugo barvnem jajcu zelo različna. Pravilno hranjena kokoš ima navadno dobra, na rumenjaku bogata jajca.
Mravlje
D. F. Lj. V hiši so se vam pojavile v veliki množini mravlje. Pod v stanovanju je iz desk in mravlje prihajajo skozi razpoke med njimi. Kakšno sredstvo naj uporabite proti tej nadlegi?
Če morete poiskati gnezdo mravelj, jih boste najlaže zatrli, da uničite gnezdo. To
ste že laicali pa ga niste natii. Verjetno se nahaja v podu ali v kaki razpoki v zidu, ker je stanovanje pritlično. V tem slučaju morate vse razpoke in izhode zadelati s steklarskim kitom, ali z limom, ki »e počasi suši. Predno razpoke zamažete, vlijte vanje formalina. Pri tem delu pa si zavarujte oči z naočniki za motocikliste, usta in nos pa prevežite z mokro krpo. Forma-lin je namreč zelo strupen. Se bolj se priporoča vlivanje tetraklorogljika. Ce pa gnezda ne najdete in tudi ne slutite, kje bi bilo, vam preostane edino nastavljanje strupov na mravljinčje steze. Tak strup si pripravite tako, če napravite gosto raztopino moke in sladkorja ter na pol kilograma te mešanice pri date tri dkg praška aloe.
Glavna in edina današnja narodnogospodarska zapoved je: dvig pridelkov!
Dvig cen življenjskih potrebščin in istočasno pomanjkanje istih v zvezi z velikim povpraševanjem in možnostjo za izvoz, postavlja našega kmetovalca pred popolnoma nove in težke gospodarske naloee.
V	naslednji razpravi hočemo pokazati na edino možnost, ki nam ie še na razpolago, da lahko posežemo v razvoj in formiranje letošnje žetve. To je intenzivna uporaba umetnih gnojil, predvsem dušika. Da ie dušik postal v poljedelstvu eden od najvažnejših činiteljev proizvodnje, dokazujejo statistični podatki. Pred svetovno vojno se je v kmetijske svrhe na vsem svetu porabilo skupno 700.000 ton dušika. Po svetovni vojni se je poraba dušika v kmetijstvu dvignila na 1,800.000 ton. Največ dušika porabijo kmetovalci v evropskih državah in sicer 2/3 od celotnega dušika. Uporaba dušika se je v teku minulega leta dvignila v izvenevropskih državah, predvsem na Japonskem, ki porabi 450.000 ton dušika, v Zedinjenih državah na 300.000 ton, v Egiptu na 80.000 ton. Tudi kmetje Turčije in Iraina (Perzije) so začeli uporabljati dušik, odkar je bila zgrajena železniška proga skozi Perzijo, ki omogoča prevoz in prodajo kmetijskih pridelkov.
Od evropskih kmetovalcev porabi največ dušika na ha obdelane zemlje Holan-dec, in sicer 37 kg. Belgijec 28 kg. Nemec 22 kg, Danec 12 kg. Norvežan 9.5 kg. Italijan 6 kg, Šved 6 kg. Francoz 5 kg. Poljak 1.1 kg. Madžar 0.3 kg. jugoslovanski kmetovalec pa samo 30 gramov!
Japonec je pa porabil 39 kg. Egipčan 31 kg dušika na ha obdelane zemlje. Da ie na Japonskem poraba dušika največja, ie vzrok v gosti obljudenosti in pomanjkanju zemlje.
No. in kako 1e pri nas v Sloveni fi in ostali Jugoslaviji? Tudi pri nas ie v tako-zvanih pasivnih krajih obljudenost velika in malo rodovitne zemlje, k* bi bila v stanju preživeti toliko ljudi. In vendar se v teh krajih kmetijstvo slabo intenzivira. Umetna gnojila, predvsem dušik, se sploh ne uporabljajo. Prostrane zamočvirjene površine bi osušene in obdelane obilno rodile in dale kruh in zaslužek onim ki sedaj čakajo na podpore in hodiio do svetu za kruhom.
V	Sloveniji ie v primeri z naseljenostjo premalo rodovitne zemlje. Ce bi bila vsa naša obdelana zemlja razdeljena le na tiste. ki žive samo od nje. bi ie odpadlo na posamezno glavo komaj 1.15 ha kar te zelo malo in za kulturni razvoi premalo. Od skupnih 155.000 kmetij, kolikor iih v Sloveniji imamo, je 32.000 kmetij takšnih, ki imajo izpod 1 ha površine. 57.400 kmetij je velikih 1—5 ha. 28.800 kmetij ima 5—10 ha zemlje. 24.500 kmetij ima 10—20 ha in samo 12.500 kmetij je večiih z nad 20 ha zemlje.
2/s je torej bajtarjev in malih kmetov! Te kmetije imajo tako neznatne dohodke, da n'Iti ne utegnejo misliti na nalmo umetnih gnojil. Od ostale tretjine sredniih in velikih kmetij pa komaj Vio uporablja umetna gnojila. To so one v bližini mest in industrijskih krsjev. orroma kmetiie. ki se baviio s pridelovanjem irdustriisWh rastilin. kakor n. pr. hmelja, lana in konoplje oz. krompirja.
Vzrok slabe uporabe umetnih gnojil posebno dušika je v tem. da so naše slovenske kmetiie po veliki večini premajhne za zadovoljivo preživljanje lastn'kove družine in je zaradi tega tudi omejen tehnični na-
SA
Na mednarodnem mojstrskem turni i ju v Budimpešti, ki se vrši v proslavo 701etnice rojstva velemojstra Maroczyja, je stanje .pred 5. in za'dnjim kolom naslednje: dr. Euwe 3%, dr. Vidmar 3, Barcza 2%, Balla 1 (1), Szabo 1, Rethy 0 (1). Rezultati prvih kol so bili naslednji: L dr. Euwe 1— Rethy 0, dr. Vidmar %—Szabo Barcza 1—Balla 0. H. dr. Euwe 1—Szabo 0 (!), dr. Vidmar 1—Balla 0, Barcza 1—Rethy
0.	in. dr. Euwe 1—Barcza 0, dr. Vidmar 1—Rethy 0. Balla 1—Szabo 0 (!). IV. dr. Euwe %—dr. Vidmar Szabo Vs—Barcza V2, Balla—Rethy prekinjeno. — Szaboa je poraz proti dr. Euweu očividno tako prizadel, da je naslednjega dne izgubil še proti najslabšemu v turnirju. Tako sta ostala samo še dr. Euwe in naš prvak dr. Vidmar v konkurenci za prvo mesto.
V tekmovanju za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze je bila v ljubljanskem I. razredu odigrana ena izmed obeh prekinjenih partij v matchu L.š.k.1.—C.š.k.
1.	Igrale e C.š.k. je partijo proti pričakovanju dobil in je seda,j stanje v matchu 3i/j : 3%. Končni rezultat bo najbrž 4 : 4. čeprav eo v I. razredu odigrane že skoro vse tekme, je stanje zaradi mnogih prekinjenih partij še nejasno. — V H. ljubljanskem razredu so bili zabeleženi naslednji novi rezultati: L.š.k. IV. CAk. m. 6:2; C.š.k.—Dvorski š.k. 4:4; Korotan n.—Dvorski š.k. 5:3; Korotan I. — železničar 4% : 3%. Izglede na zmago v skupim imajo L .š.k. IV. (mladinska sekcija), železničar in Korotan I.
S turnirja v Budimpešti je doslej na razpolago samo naslednja .partija iz m. kola.
Griinfeldovs Indijska.
Beli : dr. Euwe	Cntt : Barca
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	g7—g6
3.	Sbl—c3	d7—d5
4.	Lcl—f4
Ena izmed mnogih dobrih potez) ki so na tem mestu v rabi.
4................Lf8—g7
5.	Sgl—0—0
6.	Tal—cl
predek kmetovanja kot takšnega. Radi tega ne pridelamo niti od daleč toliko, kot po drugih napredn h deželah. Ce tudi naše kmetije razpolagajo z dovoli delovnih moči. ki ostanejo deloma slabo izkoriščene, s posedanjem in stradanjem, zemlja ni dovoli dobra pravilno in pravočasno obdelana. Ce pogledamo na pr. naše Prekmur-je. ki pošilja vsako leto na tisoče in deset-tisoče polisikrh delavcev v tujino, leži polie slabo izkoriščeno ter rodi povprečno žetev.
Ce razsvetlimo vzroke takšnega stania z vidika porabe umetnih gnojil, predvsem dušika, vidimo, da ti in takšni kraj: dušika sploh ne voorabliaio. Zato jim zemlja rodi malo in slabo, življenje postane skromno in pusto, skoraj nemogoče. Vse želi proč. tja. kjer je večii kos kruha na razpolago. Zemlja se opušča ozirom« od tu ostalih slabo obdeluje radi pomanjkanja gmotnih in tehničnih sredstev, ki dostikrat ne zadostujejo niti za golo živlienie. Pod težo takšnih socialnih in gospodarskih razmer je vsaka misel na izpopolnjevanje kmetijske tehnike in organizacije samo tiha želja, brez sile delavnosti.
In vendar bi moral naš človek baš sedai, v teh zgodovinsko važnih in usodeoolnih časih, širom cele Slovenije in Jugoslavije po točno izdelanem načrtu pristopiti k kmetijski proizvodnji pod vidikom naših potreb in možnosti ter nujnosti izvoza. Zadovoljiti domače potrebe do hrani, poljedelskih si rovi nah. potrebnih za domačo industrijo (sladkorna repa. laneno seme) za industrijo firneža in vse ostale oline kulture za pridelovanje jedilnega olia, richiusa za tehnično olje. konoplja, lan. volna in bombaž za tekstilno industriio. kože za obuvala in druge potrebe in pridelati kar največ za izvoz, to ie današnia zapoved našemu kmeta in naši agrarni oolitfki. Cez noč se vse to ne da urediti, toda treba je rešiti, kar se rešiti da!
Oziminam, ki so trpele radi hude in dolge zime, ie treba takoj sedai pomagati v rasti. To ie mogoče najenostavnejše, najcenejše in najučinkovitejše z aonenim dušikom. Ce ie žito zaolevlieno. potem ie treba uporabiti neolieni apneni dušik 100 kg po kat. jutru: s tem se žitu pomaga v rasti in se istočasno desinflcira zemlja, uničijo se plevel plesen in škodljivci.
Jare posevke moramo enoiiti po načelu popolnega gnojenja: krompir z nitrofos-kalom - II, lan z nitrofoskalom - III. oves z nitrofoskalom - III. oziroma z neolienim apnenim dušikom. Hmeli s specialnim nitrofoskalom -1 (žvepleno-kislim kali jem) vinograde in sadonosnike z nitrofosika-lom -1, to gnojilo ie zelo učinkovito za gnojenje trvanikov in vrtov, ker dviga življenjsko moč rasti.
Nikjer v nobeni napredni državi, ki ie morala reševati slične gospodarske in kmetijske probleme ni šlo brez umetnih gnojil. Gotovo ie. da tudi brez nas ne bo šlo. dàsi nekateri strokovnjaki tako mislijo. da bi v bodoče tako zanemarjali to vele važno vprašanje umetnih gnojil, prav posebno dušika. To vprašanje je tako akutno, da se mora rešiti čimprej. Kmetovalcu pa, ki ima količkaj sredstev, radi kratkega časa, ki mu ie še na razpolago za dvig letošnje žetve, ostane samo eno: takojšnji nakup duš'čnih gnojil, da Pomaga zaostali setvi in da poživi rast nove setve!
Vzeti kmeta s 6. cd5:, Sd5:, 7. Sd5:, Dd5: 8. Lc7 je, kakor izkušnja kaže, riskantno. črni dobi g Sc6 prevelik naskok v razvoju.
6 ....... *	c7—c6
7.	e2—e3	Lc8—e6? Izgleda zelo nenaravno. Res pa ima črni
že nekoliko težko izbiro. Najbolje je morda de dc4:, kar pa tudi prepušča belemu
središče.
8.	Sf3—g3	Le€—f5
9.	Ddl—b3!	Dd8—b6
Na drug način kmeta skoro ni mogoče več kriti.
10.	Db3 : b6	a7 : b6
11.	c4 : d5	Sf6 : d5
12.	Sc3 : d5	e6 : d5
13.	a2—a3
Beli igra prav enostavno na prednost v končnici, ki jo nudijo odprta c-linija ter nekoliko slabi črni kmetje d5, b6 in b7.
13................Sb8—d7?
Močneje je pač Sc6, 14. Lc7?, Tac8, 15. Lb6:, h6, 16. Sf3, Sd4:! in dobi kmeta celo z boljšo igro nazaj.
14.	Lfl—b5!	e7—e5!? RLskantna razbremenilna kombinacija.
Črni res menja mnogo figur, vendar še nadalje poslabša svojo poučijo kmetov.
15.	Lb5 : d7	e5 : f4
16.	Ld7 : f5	g6 : f5
17.	Sg5—h3	f4 : e3
18.	f2 : e3	Lg7—h6
19.	Kgl—a	Tf8—e8
20.	Thl—el	Ta8—c8
21.	Sh3—f4 Približno izsiljeno. Z zamenjavo lahkih
figur pa se zelo povečajo Izgledi črnega na remis.
21................Lh6 : f4
22.	e3 : f4	Tc8 :cl? To pa daje belemu zopet najbrže odločilno premoč. Potrebno je bilo Kf8. Po 23 Te8:+, Te8:, 24. Tc7, Te7, 25. Te7: je partija najbrže Se remis. V svojo nesrečo igra črni na zmago.
23.	Tel : cl	Te8—©4? Se vedno je Kf8 pravilno.
24.	Tel—c7!! V tnfnjavskih končnicah Je dr. Euwe
posebno močan. S to dobro preračunano potezo, ki prav za prav žrtvuje dva kmeta, odloči partijo.
24................TV* : d4
29. Kf2—9*1	TV*—«4+
1*—«
26.
TT. Tc7 :t*7
28.	Tb7 : M S tem je dosegel beM svoj namen. Na
damskem krilu tana dva veoaao. pro^a
kmeta, ki jma pomagata Se trdnjava ki kralj, med tem ko sta črni knalj in trdnjava preveč oddaljena Črni ima sicer rea «a-daj dva ali tri kmete več, ne more jih pa pravočasno uveljaviti.
28..............Tf2 :g2
29.	aa—a4	Tg2 : h2
30.	a4—a5	Tb2—hI
31.	Tb6—b3! Da na Tal lahko odgovori Ta3.
31................Thl—h34-
32.	Kc3—c2	Th3—h2 + Po zamenjavi beM z lahkoto dobi, ker
pride a-kmet celo s šahom v damo.
33.	Kc2—bl	Th2—e2
34.	a5—a6	Te2—e7
35.	Tb3—a3	«mi se vda. Na Ta7 odloči takoj b2—b4—b5—b6 itd.
Va»M Pire
Nedelja, SI. mare».
Ljubljena 8: Jutrnji pozdrav, (plošče). 8.15: Veseli godci. 9: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 10.15: Verski govor (dr. Ignac Lenček). — 10.30: Nedeljski koncert radij.-' ga orkestra. — 11.45: Slovenski vokalni kvintet. — 12.30: Poročila .objave.
—	13: Napovedi. — 13.02: Koncert lahke glasbe: Cimermanov kvartet in plošče. — 16.30: Kotiček za dijake. — 17: Kmetijska ura: Nekaj o gozdni saditvi (g. prof. Mirko šušteršič). — 17.30: Koncert Delavskega glasbenega društva. 18.15: Razgibani zvoki (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Pogozdovanje šumadije (inž. Vaškijevič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20: Velikonočne pesmi poje cerkveni pevski zbor z Viča. — 20.45: Koncert ladijskega orkestra.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Orglice in harmonika (Fr. Petan in A. Stanko).
Beograd 19.40: Narodna glasba. 20.30: Veliki orkester. — 22: Godalni kvartet.
—	Zagreb 15.45: Plošče. — 20: Medjimur-ske pesmi. — 20.15: Pester spored. 20.20: Plesna muzika. — Sofija 18: Ples. — 20: Petje. — 20.30: Skladbe za čelo. — 21: Operetna muzika. — 21.55: Ples. — Praga 19.25: Zvočna igra. — 20: Pester spored. — 21: Češka glasba. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 16: Vojaška god ba. — 19.15: Melodije veselja. — 20.15: Večer ruskih skladateljev. — 22.20: Lahka plesna muzika. — Berlin 19.30: Pester spored. — 20.15: Večer operne glasbe. — 22.30: Muzika za zabavo. — 24.10: Nočni koncert
POnedeljeK, i. aprila.
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Zakaj veseli ne bi peli (plošče). — 12.30: Poročila, objave. _ 13: Napovedi. — 33.02: Opoldanski
koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. 18: Zdravstveno predavanje: Strogost v vzgoji (dr. A. Brecelj). — 1.S.20: Citraške točke (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (Fr. Go-vekar). 20: Mirko Ljubič: Gospo 1 Zmota v zmoti. — Prvoaprilska šala. Izvajajo člani radijske igralske družine. 20.30: Vsem v veselje: Radijski orkester in Jo-žek in Ježek. — 22; Napovedi, poročila.
—	22.15: Za ples (plošče).
Beograd 19.40: Narodne pesmi. 20.10: Dramski večer. — 22: Violinski konce t.
—	22.30: Ples. — Zagreb: 17.15: Kitara, petje, klavir, pojoča žaga. — 20: Lahi a glasba» — 20.30: Vesel večer. — 21.30: Pesmi iz Srema in Slavonije. — 2220: Jazz. — Sofija 18.05: Bolgarska glasba. _ 19: Petje. — 19.50: Orkestralni koncert — 22: Ples. — Praga 19.25: Apr l-ski kabaret. — 21.05: Skladbe za violino in orkester. — 22.20: Lahka godba.
—	23: češka glasba. — Dunaj 15: Vesela muzika. — 17: šale. 20.15: ženska hvalnica. — 21: Pevska tekma — 22: Lahka godba. — Berlin 19.30: Drobne meloiije.
—	20.15: Kakor Dunaj. — 21: Koncert berlinske filhairmonikov. — 22.30: Pester sspored. — 24: Nočni koncert.
Novi orehi
Stara jadrnica
Velika stara jadrnica se je vnela in požara ni bilo mogoče več pogasiti. Dva moža sta z brega opazovala požar na ladji.
»Videli boste,« je dejal eden izmed njiju, »da se bo stari zaboj potopil še preden bodo dogorele stene, ki zdaj gledajo is vode.«
»Ne,« je odvrnil drugi, »preden se bo potopil, bo zgorelo še precej tiste stene, ki je zdaj še v vodi!«
Kdo izmed njiju je imel prav T
Skrit pregovor
O BAD OSULEROUL SAD S P S K O D
E S T N OAASA D E A S AA L O D A S IM
V srednji vrsti vstavi prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede, v srednji vodoravni pa pregovor.
Izpopoltrilnica
TALIJA — ETER — LENKA — ADA
—	AR — NIČA — AMEN — ROG — RIJA — JUHA
Pred vsako besedo vstavi Se po eno črko, da dobiš nove besede. Nove črke dajo ime in priimek slovenskega pesnika.
ReSitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo razdelil stric Matic nekaj lepih knjižnih nagrad.
Strti orehi
Skrit pregovor: TI očeta do praga, sit tebe čez prag.
Dopolnil nica: V vrhove udarjajo strela.
Sestavijalnica : Boj se prijateljev, sovražnikov se boš že ubranil.
Premikal ni ca : Tirana, Apatin, Modena.
Med reševalce Je stric Matic raadeS Sest knjižnih nagrad. Dobe Jih naslednji: Smilja KoStSa, Zagreb, Torbarova 14/1, Peter Cvetrežnik, Sv. Lucija ob Soči, la Jug. akad. društvo, Kranj dobe po ca *Jvt-trov« roman.
Tatjana Setina, Maribor, ToiuMcm t, Ivo Leban, Tolmin 97 in Franc Gram, St-Vrhnika 51 pa dobe po eno knjigo rertf» " »tlvljenje in mU.
t
Od premoga in vode do bencina
Kako pridobivajo bencin iz premoga v naj večjem kemičnem obratu Nemčije
Na povabilo predsednika propagandnega sveta za nemško gospodarstvo dr. H. Hunkeja so naredili gospodarski uredniki velikih jugoslovenskih dnevnikov 17-dnevno informacijsko potovanje po nemških gospodarskih centrih. Ogledati so -si mogli najznačilnejša industrijska podjetja in druge gospodarske ustanove v bivši Avstriji ter v vzhodni in srednji Nemčiji z Berlinom vred. Kakor smo že takrat poročali, so bili sprejeti tudi pri zunanjem ministru Ribbentropu, pri propagandnem ministru dr. Göbbelsu in pri ministru za delo dr. Leyu.
S tega potovanja, med katerim so bili udeleženci povsod ljubeznivo dočakani, prinašamo danes prvo poročilo našega gospodarskega urednika. Posvečeno je prizadevanju Nemčije, da se osamosvoji glede preskrbe s pogonskim gorivom, pri čemer igra eno glavnih vlog pridobivanje bencina iz premoga.
V neposredni bližini starodavnega mesta Merseburga, na zgodovinskih tleh ob reki Saali, ki je od 6. do 12. stoletja tvorila mejo med nemškimi plemeni in Slovani, se dviga iz meglene ravnine 17 ogromnih preko 100 metrov visokih tvorniških dimnikov največjega kemičnega obrata v Evropi — Leuna Werke, ime tega podjetja, ki pripada nemškemu kemičnemu koncer-nu I. G. Farbenindustrie. ie danes znano širom sveta, sai ie to prvo nodi et i e v Nemčiji, ki je pričelo izdelovati umetni bencin iz premoga in vede.
Ko smo se v avtobusu približali kraju samemu, se nam je nudi impozanten pogled na množico ogromnih hladilnih stolpov. peči. nepreglednih železnih konstrukcij in neštevilnih cevi vseh dimenzij, ki so v precejšnji višini povprek izpeljane med posameznim: napravami. Razmeroma malo je videti tvorniških zgradb. Produkcijski croces se razvija po večini v napravah. ki so postavljene na prostem ker iih zaradi ogromnega obsega ni mogoče spraviti pod streho.
Nedaleč od samega podjetja leži rudnik rjavega premoga, kjer kopljejo premog v dnevnem kopu. Ta premog ni samo glavna surovina podjetja, temveč tudi najvažnejše pogonsko sredstvo za šestnajst ogromnih kotlarn, ki so postavljene druga za drugo v dolžini kilometra.
, (CtHis), ki v glavnem tvorijo tekočino, na-zvano bencin. Še težje spojine ogljika z vodikom so nam znane v obliki petroleia in težkih gorilnih in mazilnih oli. V tej vrsti pridemo končno do spojin, ki pri normalni temperaturi niso več tekoče. To so predvsem vazelin in parafin. Vse te spojine imajo sicer podobne kemične, toda različne fizikalne lastnosti in se razlikujejo predvsem v sestavi molekulo v. Bistvena razlika pa je tudi v tem, da imajo lažje spojine sorazmerno več vodika, kakor težje. Tako ima nalažji metan 4 vodikove atome na en ogljikov atom. naitežie spojine pa imajo le približno 2 vodikova atoma na en ogljikov atom. Če hočemo iz težjih spojin priti do lažjih tedai moramo predvsem razbiti velike komplicirane molekule v manjše in dodati vodik. Na tem principu slonijo razni kemični načini pridobivanja bencina iz težjih mineralnih olj. ki se danes uporabljajo z namenom, pridobiti čim več bencina iz nafte.
Ko so pred 80 leti pričeli v večjem obsegu pridobivati nafto in io rafnirati z namenom, da dobe petrolei (svetilno olje) so pri procesu rafiniranja. ki ie v stvari destilacija pri rastočih temperaturah, najprej dobili bencin, s katerim niso vedli kai početi. Kar se bencina ni dalo uporabiti za čiščenje ali pa za od strani evani e in raz-topitev maščob, so enostavno zažgali. Šele
Peči, destilacijske in druge naprave so postavljene v nepreglednih vrstah, povezane
z množico cevi in ventilov vseh dimenzij
Podjetja Leuna Werke predstavlja višek sodobne tehnike in ob enem triumf kemične znanosti. Proces pridobivanja bencina iz premoga je rezultat dolgoletnega napornega dela in poizkusov v laboratorijih družbe I. -G. Farbenindustrie odnosno družb njenega koncema (ki zaposluje nad 1000 kemikov). Ogromni so investicijski stroški za take naprave, saj ie treba za vsakih 1000 ton produkcijske kapacitete investirati najmanj 1 milijon mark (za kapaciteto 1 milijon ton bencina torej eno milijardo mark to ie 15 milijard d'n). In vendar je končni proizvod — umetni bencin — precej dražji od naravnega bencina (seveda ne v premetu, k i er i e razlika izravnana z davčnimi olajšavami in subvencijami). Vsiljuje se torei vprašanje, ali so vsi napori Nemčije v produkciji umetnega bencina v primernem skladu s koristmi od tega dela. če ie umetni bencin dražji od naravnega. Na to vprašanje odgovarjajo nemški strokovnjaki tako'e: Svetovne rezerve mineralnega clia niso znatne in bodo v nekaj desetletjih, če se bo potrošnja nadalje dvigala, več ali mani izčrpane. Premogovne rezerve pa zadostujejo za stoletia. Zato bodo postopno tudi druge države primorane pričeti z izdelovanjem bencina iz premoga. Trenutno pa so najvažnejše koristi v obrambnem pogledu.
Proces pridobivanja bencina iz premoga in vidika
Kakšen je v bistvu proces pridobivanja bencina iz premoga in veda? Če hočemo ta proces razumeti, moramo najprej vedeti, da spada bencin v dolgo in komplicirano vrsto spojin ogljika (ki ima kemični znak C in predstavlja najvažnejši sestavni del premoga) in vodika (ki ima kem čni znak H in je sestavni del vode). Te spoi ne ogljika z vodikom se medseboi razlikuieio v kemičnem sestavu le 00 načinu gradnie molekulov. Tako ima metan, ki ie najlažja teh spojin, le 1 atom ogljika in 4 atome vodika. Metan se da spremeniti v tekočino le pri velikem pritisku 180 atmosfer. Čim bop narašča število ogljikovih in vodikovih atomov v meiekulu tem težio soojino do' 'ino in tako pridemo preko težjih olino. Cetana in propana) do tekočih sooiin butana (C4H10).. hek^ama (CeHu) m heptana
z razvojem bencin kega motorja i e pričel naraščati pomen bencina in kmalu količina bencina, ki se pri destilaciji pr.dobi iz naravne nafte ni zadostovala. Zato danes v velikem obsegu uporabljajo imenovani način pretvarjanja težjih olj v bencin.
Podoben je način pridobivanja bencina iz premoga. Glavni sestavni del premoga ie ogljik, ki se nahaja v premogu v obliki kompliciranih :n še ne docela raziskanih spojin. Temu ogljiku ie treba dodati vodika pri istočasnem razceplieniu mo'eku-lov. Postopek je v principu enostaven, v praksi pa je seveda zelo kompl:c'ran. Spojitev ogl jika z vodikom i e mogo ča le pri znatnem pritisku in ob navvočnosi ta:in-stvenih posredovalcev, takozvanih k tali-zatorjev, ki imajo naj v žns'šo vi go pi kemični preosnovi. ne da bi se sanr pri tem kai spremenili. Navzočnost iak-h snovi povzroča v kemičnih procesih pogosto prave čudeže Kot katalizatorji v moderni kemiji poleg nekaterih ko n (ola'i-na. krom. železo) znane tudi razne spoi;ne Odkritje najprimernejših ka'aiizatori v i1 povzročalo dolgotrajne poizkuse in naiveč težkoč pri izgraditvi celotnega procesa.
Potek produkcije
Kako poteka pretvarjanje premoaa z dodatkom vodika v bencin v samem obratu ni mogoče videti, ker se ves proces dogaia v pečeh in ceveh. Ob izhodišču produkcije je videti le na drobno zmlet premog, ki se z dodatkom težjega olia spremeni v nekako kašo. Tej kaši se dodajo le še majhne količine razstopljene kem č ne snovi, ki ima vlogo katalizatorja in oa vodik v obliki plina. Le za začetek p odukciie je treba dodati tuje olje. 'pozneje pa se v ta namen porabi že o"je, ki se pridobi -'iz premoga. Zmes premoga, olia in vedika se segreje do temperature 450%, nakar S2 s tlačnimi sesalkami pritisne v takozvano »peč«. V resnici to ni peč. temv3Č 18 m visoka pokončno stoječa cev iz kovanega jekla, ki je težka 100 ton in še več in ima stene debele okrog 15 cm. Pod pritiskom 200 do 400 atmosfer in pri nainoveiših aparaturah celo do 700 atmosfer pride v tej peči do razcepitve težkih molekul v. ori čemer se istočasno cod vplivom katalizatorja združi dodani vodik z oglikom. V tej Brvi etapi se iz poremogove kaše
pridobi težko loe. ki se deloma odvaia k izhodišču, glavni del pridobljenega težkega olja pa se po prehodu skozi razne čistilne naprave dovaja v drugo peč. kjer se šele pridobiva bencin. Ze v prvi etapi se 97% ogljika, ki je v premogu, pretvori z dodatkom vodika v olje Ves postopek se imenuje hidriranje, ker se premogu dodaja vodik (hidrogen).
(mesta, le za izdelovanje amonjevega sulfata potrebuje še mavec.
Z ogromnimi denarnimi žrtvami je Nemčija v zadnjih letih zgradila številne tvor-nice umetnega bencina, med katerimi so Leunawerke le največji obrat te vrste. V nekaterih tvornicah se izdeluje bencin tudi na osnovi Fischer-Tropschovega procesa pri nizkem tlaku. Leta 1937. je nemška produkcija umetnega bencina dosegla že 1
Montiranje velike tlačne »peči« v kateri se pri visokem tlaku in temperaturi pretvarja premog z dodatkom vodika v olje in bencin
Druga etapa produkcije ima namen, pridobljeno težko olje z nadalinim dodatkom vodika spremeniti v bencin. Zmes se znova segreva, nakar pride pod visokim pritiskom z visoko temperaturo v drugo peč. kjer se molekuli težkega olia znova razcepijo in se obenem združijo z vodikom. Pridobljeno lahko olje se potem v nadaljnjih napravah čisti in rafinira in končni oro-duk je bencin, ki se po svoji sestavi ne razlikuje cd naravnega bencina. Produkcijski proces se da prilagoditi raznim zahtevam. ki se stavijo na bencin, zlasti v pogledu čistosti, lastnosti izhlapevanja, predvsem pa lastnosti, ki jih zahteva bencinski metor. V drugi etapi se uporablja kot katalizator drugačna snov. ki ie v peči že stalno nameščena. *
Najtežji je postopek v peči. kjer ie treba budno paziti na višino pritiska v posameznih delih peči. na pravilno zmes premogovne kaše z oljem in vodikom, kar morajo strokovni delavci na številnih aparatih sproti in najvestneie nadzorovati. Na isti način se da pridobivati bencin tudi iz drugih osnovn h surovin, kakor iz katrana in težkih olj. Pridobiva oa se lahko lahki bencin ali pa težko dieslovo odnosno ma-zilno olje.
Postranski proizvodi
Kot postranski produkt se pri hidr raniu dobijo pr.leg razmeroma majhnih ostankov mineralnih snovi in ostankov premoga še plini metan. etan. protan in butan. Medtem ko ie navzočnost butana v bencinu zaželjena. je protan v bencinu škodljiv. Od teh plinov se protan :m butan, ki se že pri razmeroma majhnem pritisku lahko spremeniti v tekočino, uporabljata kot pogonski plin. zlasti za tovorne avtomobile. Tvrdka dobavlja to zmes butana in protana potrošnikom v lahkih bombah. Ker sta v teh bombah butan in protan v tekočem stanju, vsebuje ena sama taka bomba, ki prazna tehta le 40 kg. 33 kg butana in protana, kar ustreza 55 litrom bendna. Etan. ki se prav tako dobi kot postranski proizvod, pa se pretovori v acetilen in etilen. iz katerega se izdelujejo druge važne sintetične snovi, predvsem umetni kavčuk, tako zavana buna poleg raznih umetnih smol.
Pridobivanje vedika
Kakor rečeno se potrebuje za proizvajanje bencina iz premoga tudi vodik, ki ga pridobiva podjetje na različne načine, to pa ne samo za proizvajanje bencina, temveč tudi za proizvajanje drugih snovi, kakor amonjaka in metilnega alkohola. Vedeti je treba, da je podjetje prvotno proizvajalo samo amonjak in je bilo v ta namen ustanovljeno leta 1917. Tudi tvrdka se dejansko imenuje Ammoniakwerk-Merseburg.
Amonjak, ki se v velikem obsegu uporablja za izdelovanje dušikovih gnojil in za izdelovanje razstreliv, je kemična spojina, ki ima poleg 3 atomov vodika 1 atom dušika. Proces pridobivanja amonjaka iz vode in iz zraka je v načelu podoben procesu pridobivanja bencina iz premoga. Izhodišče je prav tako premog, iz katerega ! se v posebnih napravah z dodatkom zraka pridobiva ogljikov monoksid, podobno kakor v plinarnah. Ta plin je treba dobro očistiti, zlasti mu je treba odvzeti žveplo in ogljikov dvokis. V posebnih kontaktnih pečeh se pri visoki temperaturi doda vodna para, pri čemer se s pomočjo katalizatorjev razcepijo molekuli vode (H-^O). Sproščeni kisik (O) se združi z ogljikovim monoksidom (CO), pri čemer nastane ogljikov dvokis (COo), na drugi strani pa prosti vodik, ki je potreben tako za produkcijo umetnega bencina kakor tudi za pro-i dukcijo amonjaka. V podobnih napravah I se istočasno pri visoki temperaturi premo-I gu doda zrak. pri čemer se kisik združi z ! ogljikom in ostane kot plin dušik (N). Tako se na eni strani pridobiva vodik, na drugi pa dušik, ki se nato združita v tlačnih pečeh pod visokim pritiskom in visoki temperaturi ob navzočnosti katalizatorja v amonjak (HN3). Iz amonjaka in mavca pa se nato izdeluje amonijev sulfat, ki je eno najvažnejših umetnih dušikovih gnojil-
Iz ogljikovega monoksida in vodika izdeluje podjetje tudi metanol, ki je važen kot surovina za izdelovanje raznih sintetičnih surovin in se uporablja tudi kot dodatek k pogonskim gorivom.
Za izdelovanje bencina kakor tudi amonjaka uporablja podjetje kot surovino zgolj premog, vodo in zrak. Iz teh osnovnih surovin pridobiva bencin, amonjak in metanol, kot postranski proizvod pa tudi znatne količine ?vepla in lahke gonilne pline. Vse ie surovine pridobiva na licu i
milijon ton, sedaj pa se ceni na 1.7 do LP milijona ton. Navzlic temu pa ta produkcija še ne zadostuje za kritje celotne normalne potrošnje bencina v Nemčiji, tako da je Nemčija zaenkrat še primorana uvažati tuja mineralna olja, trenotno predvsem iz Rumunije. V normalnih razmerah znaša celotna nemška potrošnja pogonskega goriva preko 6 milijonov ton.
Winston Churchill
Mož, kl je v Angliji najbolj priljubljen, v Nemčiji oa
najbolj osovražen
London, 25. marca
Nedvomno je to mož, ki ga Anglija danes najbolj ceni in spoituje ter pričakuje več od njegove močne osebnosti kakor od kateregakoli drugega. Churchill je tudi mož, ki ga Nemčija najbolj sovraži. Že radi teh dveh dejstev je vredno, da skušamo zvedeti kaj več o njem.
Včasih se spomnimo starih pravljic o velikanih — dobrih ali zlih orjakih in se vprašamo, zakaj v zdajšnjih časih ni več takih pojavov. Churchill bi lahko bil tak moderen velikan. Morda zato ni slučaj, čc ga Nemci opisujejo, kako sedi pri večerji pri angleškem beefsteaku: kri sc mu cedi iz ust, ko sc masti z napol surovim mesom. Tako Nemci opisujejo angleškega Brdavsa. Pa ne le v pravljicah, tudi v Shake-spearju najdemo junake, ki prekipevajo življenja, energije. Preveč vitalnosti imajo v sebi, zato ljubijo vse, v čemer se izživlja, vse lepe in težke strani življenja, predvsem pa — avanture. Taka je bila stara Anglija v časih kraljice Elizabete in kraljice Ane, ko je rastla v svetovno silo. ln Churchill je potomec silnikov iz onih dob, podedoval je vso silovitost onih časov.
Njegov prednik po očetovi strani je slavni vojvoda Marlborough, junak blenheim-ske bitke. Churchill se ponaša, da je po njem podedoval svoje vojaške sposobnosti: voditi in vladati množico. Njegov oče pa je bil slavni angleški finančni minister lord Randolph Churchill. Pravijo, da je po njem podedoval svoje državniške talente. Njegova mati pa je Američanka. Madokomu pride na misel, da Churchill ni čist Anglež, da je v njem velikopoteznost in širokost, ki jo daje brezmejna Amerika Morda je tudi navdušenje te »mlade dežele« v njem.
jela boj z Nemčijo in končno odločilno sodelovala pri razvoju vojne.
Kmalu po vstopu Anglije v svetovno vojno pa sta dva dogodka omajala ugled angleškega mornariškega ministra, ki je izgubil svoje odgovorno mesto. Prvi dogodek je bila pomorska ekspedicija v Antwerpen. Najprej je poslal Bcigijcem pomoč, da drže mesto pred nemško okupacijo. Potem ,;c sam šel tja, da bi vodil obrambo mesta do zadnjega moža ter je zaradi tega ponudil ostavko na svoje ministrsko mesto. Njegova ponudba ni bila sprejeta, palec Ant-vverpna se je vendar zavlekel za pet dni. Danes nekateri strokovnjaki trdijo, da je to preprečilo Nemcem, da niso zavzeli Ca-laisa. Drugi dogodek so bile Dardanele. Ko je videl, da je prišlo v vojni do mrtve točke na zapadni fronti, si je zamislil načrt, da bi se zmaga dobila na vzhodu. Angleške žrtve v Dardanclah so bile težke, poraz popoln. A mnogi zdaj pravijo, da Chur-chillova misel ni bila napačna, pač pa da oni, ki so bili odgovorni za njeno izpeljavo, niso bili dovolj širokopotezni, da bi jO izvedli v primernem obsegu. A takrat je moral Churchill iti.
Ko je izstopil iz viade. je šel Churchill kot oficir na fronto v Franciji. Njegove visoke zveze so mu omogočile, da je v marsičem vplival na vodstvo armade. Njemu pripisujejo zaslugo, da je angleška vlada uvedla prve tanke v svojo armado. Ta misel je bila prav tako nova in revolucionarna, kakor je bila uspešna.
Ko je med vojno prišel na vodstvo vlade Lloyd George je poklical Churchilla iz Francije in ga imenoval za ministra za mu-nicijo. In ko je končno prišel dan premirja leta 1918 je bil Churchill minister vojn«
Svojo kariero je začel Churchill kot konjeniški oficir, ko je bil po končani vojaški akademiji Sandhurst sprejet v angleško armado. Udeležil se je štirih vojaških pod-vzetij kot mlad častnik, in sicer bitke na Cubi, v Malakandu, Tirahu in Sudanu. Pravijo, da se je povsod odlikoval s svojo drznostjo ter kot dober vojaški tovariš.
V zadnjem letu preteklega stoletja pa jc zapustil vojaški stan. da se posveti politiki. Kot konservativni kandidat si je v parlamentarnih volitvah skušal priboriti sedež v poslanski zbornici, a se mu ni posrečilo. Naneslo pa jc, da je v onem času izbruhnila burska vojna in Churchill se je podal v Južno Afriko kot vojni poročevalec londonske »Morning Post« in kot konjeniški oficir.
Tam jc prišel v bursko ujetništvo. Vodja guerile, ki je zajela mladega angleškega oficirja, jc bil genera' Botha kasnejši trdni politični pristaš državnika Churchilla. V ujetništvu pa ni bilo obstanka mlademu avanturistu: preplezal je obzidje taborišča in se rešil po 300 mili dolgi poti na portugalsko ozemlje Razpisana je bila posebna nagrada za g'avo ubeglega ujernika, toda Portugalci so ga obdržali v gosteh in slavili kot junaka. Kmalu se jc Churchill spet povrnil v armado in se znova boril proti Burom v več bitkah.
Ko je mini'a ta dogodivščina njegovega življenja, se je komaj 26-letni Churchill spet poskusil v politiki. To pot je bil izvoljen. Joseph Chamberlain — oče sedanjega m;n:?tr*kcga predsedn;ka — je takrat vladal v konservativni stranki, k ie baš za-če'a s protekcionistično kampanjo. Chur-chillovo prepričanje je bilo v svobodni trgovini: »free trade«. Tako je že leta 1900 prelomil s svojo stranko in bil izvoljen v pa^'ament kot liberalec.
Zdaj jc šla njegova državniška pot hitro navzgor Najprej je bil imenovan za ped-tajn:ka za ko'onije, kmalu za ministra za trgovino in obrt, potem za ministra za notranje zadeve. Kot notranji minister se jc pros'avil, ko jc osebno vodil »obleganje Sidney Streeta« ter je s pomočjo policije, požarne hrambe in celo vojaštva zlomil in uničil tolovajsko tolpo, ki se je vgnezdila na vzhodu Londona.
Ministrski predsednik liberalcev Asquith je imenoval leta 1911 Churchilla za prvega iorda admiralitete s posebno nalogo, da nrenovi in »popolni angleško mornarico. Takrat so prvič začeli misliti na prinrave za kasnejšo s\-etovno vojno 1914 — 1918. Ko jc vojna res izbruhnila, je bila angleška mornarica že pripravi jem. di 5e mladim, kouuij 38-iciuiiü t>i\tiii lordom sjne-
in minister zrakoplovstva. Končal je torej 1 svetovno vojno na prav tako važnem in odločilnem položaju, na kakršnem jo je bil začel, čeprav je vmes imel manj odgovorna mesta.
Po vojni so za Churchrllovo kariero važna leta, ko je služil svoji državi kot finančni minister, dokler ni njegova liberalna stranka leta 1928 prišla na vlado. V teh letih je uvedel obširno socialno zakonodajo. Vdovam, sirotam in ostarelim je nakazal pokojnine, uvedel je zavarovanje proti nezaposlenosti, določil je minimalne plače za rudarje, uvedel tedenski poldnevni dopust ob delavnikih za trgovske nameščence in podobno.
Več kot deset let pa je bil zdaj brez mesta v vladi, le poslancc v parlamentu, najboljši govornik in najduhovitejši kritik. Svaril in opominja! jc ljudi na vladi znova in znova, kaj se pripravlja po svetu, in propagiral oborožitev, da bi novi dogodki Angležev ne zasačili nepripravljenih. Ko so lieta potekala in se dogodki razvijali, je postajalo bolj in bolj očitno, da je imel prav. Sporedno s tem je rastla njegova priljubljenost, ki ji je prej koristilo kakor škodovalo, da se je po razcepu liberalne stranke zopet pridružil konservativcem. Že j lani je postalo jasno, da Chamberlain ne bo mogel dolgo vzdržati svoje vlade brez njega. In s prvim dnem vojne je prišel ChuT-chil na svoje staro mesto v vladi — kot prvi lord admiralitete. i To je bežen opis Churchillove državniške kariere, pomešane tu in tam z vojaško. Toda to ni še ves Churchill. On je tudi pisatelj, zgodovinar, in njegova velika dela, kakor »Zgodovina svetovne vojne«, »Življenje vojvode Marlborough«, bodo živela I in služila še poznim Todovom. Razen tega je ostal zvest svojim zgodnjim novinarskim začetkom in dokler ni zdaj spet prišel v vlado, smo večkrat imeli priliko citati njegove udarne in duhovite članke v časopisih. Njegova angleščina je Angležem vzor njihovega jezika: preprosta in naravna, pri tem pa nikdar ne zgreši, da bi ne udaril žeblja po glavi.«
Razen tega se Churchill ukvarja v prostem času tudi s slikarstvom in zidanjem. Posebno rad sil i ka akvarele. Kadar se je vračal s počitnic na jugu Franoije, je prinesel vedno nove slike s seboj. Oh wee-kendih pa si je sezidal — ne le napravil načrte, ampak polagal opeko na opeko — hišico na svojem podeželskem posestvu. Radi štednje je zdaj zaprl glavno h;šo na posestvu in kadar gre na deželo, živi le še v hiši, ki si jo jc sam sezidal.	*
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, bi iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—» Dopisi ia ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjS) znesek za enkratno objavo oglas» Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— «a besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na éifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
^ÄÄ Bin V y ^r&ah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča ms molili oglasov, je naslavljali na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
V novo preurejeni
gostilni »Triglav«
pri remizl Celovška c uanes in vsako nede.jo godba s plesom.
6377-18
Godba s plesom
d.) danes v priljubljeni „o.-ti ni pri Lloydu na bv Petra cesti. Malo se .azveselitl, nekaj dobre-zaužiti, vsakomur do-oro stori. Pridite!
6414-18
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Danes orvovrsten pro-_ run:! Öpo Hočl posebna i .Ica! — Izbrana šta-;erska in dolenjska vina' Dobra kuhinja!
6514-18
Gostilna Rahne
priredi veliko plesno zabave za vse ljubitelje c obre kapljice in jedače. , ibi j eni vsi na obilen obisk	6555-18
Gotovo še ni
vsem znano
se točlio izborna /io-. niska in štajerska vin;, ■rviraio razna topla in mrzla jedila. Gostilna pri P.<nju, Vegova u!. 10 se fuplo priporoča in vabi. K	6711-13
Dnnes vsi
na otvoritev
qostilne pri Angelci na Viču št. 12, kjer ho godba, ples in dobra kapljica. Če-ron Franc in Angelca.
6706-18
Pri Putrichu
danes ples. Vsi vabljeni.
6757-18
Sekač
samostojen z znanjem nemščine dobi takoj mesto. — Mesarija Paar, Jesenice.
6246-1
Prodajalko
vestno, za delikateso, z zna-njer nemščine, za takoj spreimem. Ponudbe s sliko na: Mesarija Paar, Jesenice.
6245-1
Ekonoma -
praktikanta
išče« za vinograde. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifri' »Weinbauschule«.
6209-1
Artistična zadruga
v Zagrebu, Ilira br. 31 — sore cina v izobraževanje v )rt:sično Dlesni umetnosti taier.tirane začetnice m ar-tisrkt. posreduje namestitve n s<rb! za mihov napredek n socialno sigurnost. Za cod' jbnetše informacije — j obr- rti se osebno ali pisme- . no na Artističko zadrugo, j Zagreb, llica 31.
110-1 ! ____
■
Mesarja — sekača
s kavcijo za podružnl- I co. iščem. Oglasi naj se v Bohoričevi ul. 13
So/8-1
Plačilnega
mlajšo moč. zmožnega jezikov sprejme za sezono hotel »Bellevue«, Ljubljana.
6729-1
Čevljarskega
pomočnika
mladega, dobrega delavca sprejme v stalno službo Franjo Kojc, Studenci pri Mariboru.
6791-1
Krojaškega
pomočnika
in učenca spreimem, pred vsem takega, ki se je že kje učil Meznarič, Sv. Lovrenc Dravsko polje.
6792-1
Mizarja
hišnega, fanta, pridnega iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno v Ljubljani*.
6746-1
Hišnika
takoj spreimem. Poizve se v Igriški ulici 14-11-, desno.	3738-1
Služkinjo
vajeno kuhanja sprejme J. Stirn, Ljubljana, Dravi je, Kamnogoriška ulica 6.	6736-1
Zdravo dekle
s kmetov, ki ima veselje do vrta sprejmem za vsa dela. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod št fro »Pošteno čisto dekle«.	6755-1
Krojaški delavci
in mojstri
iamo prvovrstne in samostojne sile za ženske plašče in kostume za Zagreb v konfekciji in po meri, za delo v delavnici in doma, naj se javijo ob 10. dopoldne v nedeljo v gostilni ?.ičkar. Prešernova ulica. — Delo stilno,
6457-1
Brivskega
pomočnika
hitrega, stalnega in skromnega, t3koj spreime »Frizer«,' Maribor, Mlinska uli-— =	6790-1
ca 8.
Dva čevljarska
pomočnika
dot-ita mesto in eden za popravila, takoj. — Cev I jama ZORA. Kranj.
6584-1
Dva kolarska
pomočnika
dobra, za izdelovanje av to karoserij in 1. ključavničarja ali kovača ta koj sprejmem. Naslov v vseh posloval Jutr.
6581-1
Sprejmemo
še nekaj akviziterjev za predajo pravkar izišle-ga sodobnega romana. Takojšnje ponudbe na knjigarno Anton Türk, nasi.. Ljubljana. Praža. kova 12.
6718-1
Gospodično
takoj sprejmem za pomoč v gostilni in kuhinji Gostilna »Vitez«. Breg 18.	6723-1
Krojaškega
pomočnika
z mojstrskim izpitom sprejmem takoj za stalno delo. Ivan Vidmajer. Maribor, Valvazorjeva 30. trgovska palača.	6785-1
Slaščičarja
išč:m. Pismene ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Slaščičar«.
6787-1
Gospodično
z absolviranim učiteljiščem iščem k trem otro kom (5. 9, 12 let). Nastop takoj. Naslov V vseh posloval. Jutra.
6588-1
Pekovskega
pomočnika
mladega, ki bi raznašal tudi kruh. sprejmem. Ivan Gantar. Savski breg, Kranj.
6178-1
Mesto kuharice
dooi v gostilni na deželi o.-eba, stara 25 do 35 let. Katera je perfe-ktr.a v kuhi in gospodinjstvu — Pismene ponudbe, po moinosti s siiko, na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in solidna kuharica-.
6355-1
Knznašalca peciva
sprejmem takoj. Kadri Kadrijevič, slaščičarna, Zagorje ob Savi, Topice 6289-1
Frizerko
ki je zmožna vseh del v darnskl stroki sprejmem v stalno službo ali se z njo poročim. Star sem 27 let, imam lepo urejen salon na prometni točki. V poštev ne pride premoženje, temveč pridne roke. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Lepo razumevanje« 6247-1
Kolar. in mlinar-
skega pomočnik*»
tp.koj sprejmem. Laznik
Ferdo. Radeče.
5743-1
2 vodovodna
instalaterja
.sorejme tvrdka J. Ulčar in drug Gcrje pri Ble du. Prednost ima tisti, ki je izučen ključavničar ali kovač.
6348-1
Knjigovodja
z znanjem kožarske stroke dobi mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6->88 1
Plačilno natakarico
pošteno in vestno, kavcije zmožno, išče restavracija J. A. Berlič . Ptuj.
6475 1
Mlado služkinjo
oc! 16 do 20 let iščem. Naslov v vseh posloval. Jutra.	6726-1
Kuharja
dobro moč. ki razume močr.ata jedila, sprejme za sezlio hotel »Bellevue«. Ljubljana.
6730-1
Frizerka
dobra moč. dobi mesto — Nastop takoi Sta I m ir do bra služba. Koritnk «kofi-Loka.	6455-1
Več pečarskih
pomočnikov
sprejme Ivan Zapotnik oečarstvo, Radovljica.
6362-1
Fotografskega
pomočnikn
dobrega retušerja sprejmem. Ponudbe ogl. od. Jutra pod »Vešč Leice prednost«	6353-1
Dva sodarska
pomočnik?;
sprejmem v stalno služ bo. Scdarstvo HHoman Stražišče pri Kranju.
6381-1
Fotografskega
pomočnika
pomočnico sprejme foto drogerija v Ljubljani Ponudbe pod »Vesten in samostojen« na ogl odd. Jutra.
6389-1
Postrežnico
mlado za čez dan iščem Naslov v vseh posi. Ju tra.	6353-1
Pisarniško moč
r n°sljivo. z znanjem •^?mščine sprejmem ta-! j Event. začetnico, i " rmribe na P-°kot°ko. ; .'i-vos-,et-kc ceQtf 3.
6336-1
V retušo
želim oddati foto-plošče na dom. — Foto Jug. Kranj.	6409-i
Pridno dekle
potrebujem takoj za gospodinjstvo in varstvo 2 manjših otrok na štajersko. Ponudbe na ogi. cdd. Jutra pod »Veselje do otrok«.	6432-1
Krojaškega
pomočnika
izurjenega, sprejme takoj spiosno modno kro-jaštvo Alojzij Jordan, Jev. Marija v Polju 146.
6417-1
Elektrikarja
samohto„no muc za inštalaterska deia in vodstvo hidrocentraie za istosmerni tok, sprejmemo v sta.no službo. Ponudbe pod j Drava« na ogl. odd. Jutra.
6251-1
Prodajalca
sposobnega, z znanjem državnega in nemškega jezika, išče orožarsko-športska trgovina v Zagrebu. Prednost s kavcijo in neoporečnimi izpričevali. — Ponudbe z življenjepisom in navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Zagreb-.
6215-1
Pekovskega
pomočnike
in vajenca, pridnega in poštenega, sprejme Ant. Novak, pek in slaščičar v Ribnici na Dol.
6223-1
Čevljarski delavci
vešči de.a na posameznih strojih, in sicer starejši izven vojne obveze, kakor tudi mlajši, ki bi v primeru potrebe bili vojaščine oproščeni, naj se ponudijo na ogl odd. Jutra pod »Čevljarji«.
6308-1
Dva mojstra
(Bodenmeister ter Stepp-in StanzrrKister), starejša, izven vojne obveze, ali pa mlajša, ki bi v primeru potrebe bila vojaščine oproščena, išče tovarna čevljev. Ponudbe je poslati na oglasni odd. Jutra pod »čevljar-na«.	6309-1
Dekle
zdravo, pridno, pošteno, od 20 let dalje sprejmem kot pomočnico v gospodinjstvu, kjer jo naučim popolne kuhe in gospodinjstva. Plača no dogovoru. Rojnik, — Pred Škofijo 21-III.
6635-1
Mizarskega
pomočnika
in vajenca sprejme Ivan Marke!J, Otoče.
6310-1
Steklarja
pomočnika, veščega stek larskih del na stavbah in v delavnici, prirezovanja okvirov za slike ter ev. brušenja stekla sprejmem s 1. majem ali junijem. Pogoj : prvovrsna moč, trezen, pošten, vojaščine prost. Služba stalna. Ponudbe odnos, informacije: Ferdinand Hlebš. trgovina stekla. Kranj.	6388-1
Strojnika
k Wolfovi lokomoblli sprejme par. žaga Rog. Podstenica, p. Toplice na Dolenjskem. Ponudijo naj se le prvovrstne moči z daljšo prakso na žagi. Reflektanti se lahko osebno predstavi Jo dne 7. aprila v Ljubljani, hotel Slon. pri g. Pogačniku.
6375-1
Sobarico
z dogoletnimi spričevali Iščem. Nastop takoj ali s 15. aprilom. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6446-1
Izurjena kuharica
vajena vsega gospodinj, stva dobi mesto pri mali družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Meato na Gorenjskem-•
6428-1
Kuharico
pošteno in varčno za boljšo gostilno v Ljubljani iščem. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra	6408-1
Model
ženski športni tip iščem in primerno nagradim. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Fotoamater« 6426-1
Vpokojenec
de aven, zdrav, oženjen se išče za oskrbovanje hiše in vrta na deželi. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Zanesljiv upokojenec».
8425-1
Vrtnarskega
pomočnika
mlajšega, iščemo za takoj. Ponudbe je poslati na vrtnarstvo Brača Katzler, Karlovac.
6420-1 Natakarico
m:ajšo. prikupne zunanjosti, kavcije zmožno, iščem za boljšo gostilno v trgu, katero ji dam na račun od litra. Le zares sposobne z dobrimi spričevali in navedbo -losedanje zaposlitve naj pošjejo svoj naslov po •nežnosti s Flibo r>a ogl.
"dd. Jutl-p rc-:l ^Nistop
1 maja-.	6474-1
Frizerko
mlajšo, dobro moč. sprejme ZupaJičič. Židovska ulica.	6533-1
Natakarico
mlado, prijazne in pri-kup jive zunanjosti, z znanjem nekoliko nemščine in šivanja, sprejme boljša gostilna v L;ubljani. Ponudbe pod »Poštena natakarica« na oglasni odd. Jutra.
G517-1
Brivski pomočnik
dober delavec, dobi stalno mesto. Frizerski salon »Ra-kar«, Prešernova 7.
6502-1
Kuharico
pridno, čisto, samostojno v kuhi. iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6503-1
Fotografski
pomočnik
dobi mesto. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen delavec«.
6512-1
Frizerko
verzirano v vseh delih — sprejmem v stalno službo. M. Zibler, frizer, Tržič.
6485-1
Sodno ločen
iščem žensko, preprosto gospodinjo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden ln skr-be..«	6621-1
Raznašalko
.sprejmem v trgovino. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Računarica 16»	6629-1
Železostrugarja
(Dreherja) iščemo Nastop takoj. Prednost ima neoženjen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dreher«.
6651 -)
Modistka
in vajenka dobita takoj mesto v salonu s Fa tur -, Tromostovje. Kresija.
6601-1
Fotopomočnico
(-ka), zmožnega retuše, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Odlično mesto«.	6640-1
Služkinjo
pošteno ln pridno, ki zna tudi kuhati sprejmem. Mir je, Vrstovško-va 27., levo od Tobačne tovarne.
6631-1
Trgovsko
pomočnico
mešane stroke, ki bi imela tudi veselje do pisarniškega dela in tudi strojepisja, sprejme trgovina mešanega blaga v letoviškem kraju Gorenjske. Stroga poštenost je predpogoj. — Natančnejše ponudbe na ogl. odd. Jutra
6476-1
Vdovec
z lastno hišo potrebuje pridno gospodinjo, plača po dogovoru. Franc Kokal. Vič, Bonifacija št. 184.
6559-1
Osebe
moški ali ženske, upo-kojencl-železničarjl, za privatne obiske z dobi-čkanosnim artiklom takoj sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Agilen.«
6649-1
Delavno dekle
z veseljem do boljše hiše izven LJubljane za takoj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobri pogoji«.
6655-1
Prodajalko
dobro manufakturistko. s prakso, spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna manufakturistka«.
6674-1
Tekstilni mojster
ki ima obrtno dovoljenje dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko zmožen«.
6678-1
Dekle
vajena samostojnega gospodinjstva in hišnih del, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6681-1
Salon »Moda«
Pražakova 15/1. išče samostojno pomočnico Za obleke 6689-1
Frizerko
zmožno železne in vodne ondulacije sprejme salon »Fanči«, Ljubljana, Kongresni trg 3.
6472-1
Natakarico
mlado in simpatično, ki bi opravljala tudi hišna ^dela, sprejme gostilna Lavrič, — Teharje pri Celju.
6782-1
Kuharico
mlajšo moč, ki ima veselje do učenja, iščem. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Kavarniška kuharica«.	6786-1
Vajenko
ali prodajalko za špecenjo in gospodinjsko pomočnico sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši. Angelca Kun-stelj, trgovina in gostilna, Jeiica 6.
<801-1
Dekle
ki Je vajena vsega gospodinjskega dela. ki bi krmila tudi eno kravo, dobi takoj službo. Naslov v vseh pesi. Jutra.
6728-1
Frizerko
dobro, za stalno ter brivskega pomočnika za ob sobotah in nedeljah spreimem takoj. Kos, Ježica 87.
6802-1
Pridno šteparico
za usnjato galanterijo, iščem. Naslov v vseh po giovai. Jutra.
6770-1
Absolventka
trg. akademije
obvlada stenografijo, per-tektno nemščino in stroje piSje, išče namestitve. Po :iudbe z navedbo pogojev na podružnico Jutra Maribor pod »Resna«.
6440-2
Plačilna natakarica
Išče mesto v prometnej-ši gostilni ali restavraciji. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Aprii 66«.	6575-2
Upokojenec
išče primerne žaposl.tve. Ponudbe na og..is. orid Jutra poa »Železničar«.
6-103-2
Gospodična
zmožna nemščine, šivanja in kuhe, išče službe. Sla bi k otrokom ali za gospodinjo k boljšemu gospodu izven Ljubjane Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Zanesljiva oseba«	6405-2
Prikrojevalec
samec, 50 let star,, z akad izobrazbo in dolgoletno prakso v modernem kroju, seliden in pošten, želi takšno ali drugo primerno name-ščenje. Zmožen perfekt-no nemškega jezika tudi v pisavi. Gre tudi Izven Slovenije. Ponudbe pod Poštenjak« na ogl odd. Jutra.	6317-2
Oskrbnik
s prakso v inozemstvu, s prav dobrimi spričevali in priporočili, dober organizator, zmožen vseh panog kmetijstva, želi premenitl službo. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Energičen 30».	6583-2
Prodajalka
mešanega blaga dobro iz-vežbana v delikatesi, išče službo, najraje na Gorenjskem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Prima moč«.	6455-2
Perfekten
železninar
i.pecerist. vešč tudi prodaje dvokoles, šivalnih strojev, delov in razstreliv, s šoferskim izpitom, želi premeniti službo. — Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrsten prodajalec«.
6199-2
Korespondentka
perfektna, za slovenski in nemški jezik z znanjem obeh stenograflj išče stalnega mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«.
6258-2
Mlad mizar
z lastnim orodjem išče zaposlitve v kakem pod jetju ali drugod, tudi začasno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Dober delavec«.
6358-2
Dekle
z dobrimi spričevali — zna nekoliko kuhati ter vsa ostala gospodinjska dela išče službo najraje na Jesenicah ali v okolici. Naslov v vseh posL Jutra.
6350-2
Trgov, pomočnica
vajena tudi gostilne in delikatese želi službo 15. aprila, najraje v letoviškem kraju. Po po trebi dam kavcijo Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zmožna nemščine	6364-2
Plačilna natakarica
dobra servirka z znanjem nemščine gre čez sezono v večji gostinski obrat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Plačilna«	6365-2
Dve Ljubljančanki
inteligentni mlajši želi ta službo sobarice, ku harice v boljši hiši .kjer kolL Znata več jezikov Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupno de lo«	6374-2
Izprašan strojnik
s prakso za lokomobile, lokomotive in električne centrale, želi premenitl sedanje službeno mesto kot strojnik. Gre tudi na deželo. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Zanesljiv strojnik« 6441-2
Maturant
z znanjem jezikov, išče kakršne koli zaposlitve izven pisarne. Ponudbe na o:»l. odd. Jutra pod »Veselje do dela v naravi«.	6400-2
Starejša kuharica
z večietniml izpričevali, zmožna samostoj. go-spodinjstvp iSš-o Dremer-ne službe k manjši družini. Ponudbe na podr. Jutra Ptuj pod »Vestna-. .	6463-2
Dekle
z dvema razredoma srednje šole in enoletnim trgov, tečajem želi zaposlitve, bodisi v pisarni, trgovini ali v družini k otrokom. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod ? Poštena
6443-2
Pek in slaščičar
z obema obruii.na dovoljenjema, znanjem vseh vrst knjigovodstva in iamostoj. vodstva obrata, z večletno prakso, išče namestitve. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod » Sposoben slaščičar 6418-2
Službe skladiščnika
inkasanta ali pisarniške ga sluge iščem. Zmožen kavcije. Ponudbe pod »Stalna službac na ogl. odd. Jutra.	6511-2
Trgov, pomočnik
vojaščine prost, izučen v veletrgovini z mešanim blagom, dobro ver-ziran v prodaji železnl-ne, barv, stekla, špece-rJJe in deloma tudi ma-nufakture. Ponudbe pod »Izurjen železninar« na ogl. cdd. Jutra.
6543-2
Žandarmerijski
narednik
v pok.. 44 let star, zdrav išče primerne službe, — Ima svoj pisalni stroj. Zmožen v govoru in pisavi vseh treh državnih Jezikov in nemščine. — Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Služba takoj«.	6557-2
Natakarica
mlada, sposobna vseh gostil, del, išče službe na prometnem kraju, najrajši v mestu ali njegovi bližini. — Naslov v vseh pos oval. Jutra.
6469-2
Šiviljska pomočnica
dobra delavka, Išče mesta. Gre tudi na dom 6528-2
Upokojenec
verziran v vseh gospodarskih panogah, išče mesta upravitelja ali oskrbnika. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Upravitelj«.	6534-2
Izurjena šivilja
za boljša in navadna de la gre šivat na dom. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Dobra«.
6520 2
Mesarskega
pomočnika
ki se razume na kmečka dela, sprejme mesarija na deželi. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Stalno«.
6781-T
Prodajalka
zmožna kavcije. iSče * u^be. Pomoč tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Vestna 333-.
6558-2 Prodajalka
zmožna vseh pisarniški del in samostojnega vodstva, trgovine z mcš. blagom išče mesto. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Aglina in vestna«.	6509-2
Srbohrvaščine,
italijanščine
vešč upokojenec išče polanerno zapos.itev. Sprejema tudi prestavljanje tekstu dema. Fo nudbe na ogl odd. Jutra pod »Penzioner«.
6617-2
Krojaški pomočnik
z vee.etno prakso Išče namestitve. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6624-2
Hišnik
zakonca brez otrok. — iščeta mesto hišnika Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Državni uslužbenec 4«.
6611-2
Službo gospodinje
želi preprosto samsko ae.-clt, Izur eno v vfel» ponlih, 32 let stara, najraje bi šla k gostilničarju, trgovcu ali vpo-kcjencu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra gospodinja«.
6614-2
Prikrojevalec
išče mesto ta 1 Junij, ima sistem Mülerja in zadružno šolo. razen te ga München ter uspešno prakso v inozemstvu. Ponudbe pod »Prvorazredni kroj« na ogl. odd. Jutra.
6602-2
Šofer
vajen raziicnih voz, abstinent in nekadilec, po polnoma zanesljiv išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober vozač.: 6596-2
500 din nagrade
dam onemu, ki mi dobi službo v tovarni, v katerem koli mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada 500«.
6673-2
Trg. pomočnica
išče 6.užbo v trgovini, pekarni, trafiki, ali mie karni Nastopi takoj. Po aucibe prosim na oglas, odd. Jutra pod »Dobra in mlada«.
6562-2
Kavarniški natakar
trezen, nekadilec, išče službo. Cenj. ponudbe pošljite na ogl. oddel.
pod »Treza«.
6572-2
Mala maturantka
s trgovskim tečajem Išče kakršnega koli dela. Je pridna in tiha. Naslov v vseh posi. Jutra.
6652-2
Maserka
kozmetičarka pride na dom. Ponudbe pod »Za-nes jiva 33» na ogl odd Jutra.	6663-2
Pekovski pomočnik
mlad, s svojim kolesom, išče službe, najrajši v Ljubljani ali okolici. — Franc Kadič. Dogoše 88 pri Mariboru.	6458-2
30G din nagrade
ali več plačam onemu, ki bi preskrbel 171etne mu dekletu primerno za poslitev v kaki trgovini ali podobno. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja nagrada.«
6672-2
Trgovska
pomočnica
verzirana v manufakturi, konfekciji, galanteriji in špeceriji, želi namestitve v mestu. Službo lahko nastopi takoj ali pozneje. — Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Zanesljiva moč«.
6778-2
Upokojenec
išče primerne zaposlitve — bodisi poldnevne ali celodnevne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen in vesten«.	6694-2
Šofer in vrtnar
išče službe k tovornemu ali luksuznemu avtomobilu, ki bi opravljal tudi vrt. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Stalnost ln sigurnost«.	6731-2
Gospodinja
dobra in varčna kuharica Lšče s užbe pri manjši obitelji ali samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zanesljiva, dobra gospodinja.«
6732-2
Dekle
samostojna kuharica, ki obvlada nemščino, išče mesto pri mali obitelji. Cenj. ponudbe na: Tončka Cerar, Sv. Križ. pošta Kungota pri Mariboru.
6794 2
Krojaški pomočnik
priden delavec, zmožen, vesten in zanesljiv, išče stalne zaposlitve. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delam za dva«.
6650-2
Fant
star 26 let, vojaščine prost, izučen krojač, absolvent Christofovega večernega tečaja, vesten, zanesljiv in zmožen, išče zaposlitve. — Ponudbe na opl. odd Jutra pod »Vesten in hvaležen«.
6650-2
Trgovska
pomočnica
izurjena v mešani stroki, poštena dobra moč. zmožna tudi samostojnega vod stva podružnice z znancem nemškega jezika želi službe. Nastopi lahko takoj. Cenj. r>onudbe na podružnico Jutra v Celiu rod značko »Dobra računarka«.
6779-2
Zakonski par
brez otrok, v starosti 31 m 32 let, zmožen in vajen vseh kmečkih del išče mc sto hišnika, m.ijerja ali slič-no. Event. vzame posestvo v vso gospodarsko oskrbo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6776-2
Rudarski paznik
z dobrimi spričevali išče službo skladiščnik^, hišnika ali rudarskega paznika. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7Ì7H3-Z
Fotografski
pomočnik premeni službo, event. prevzame podružnico. Reflektira samo na stalno mesto. Po nudbe na ogl. odd. Ju-fra pod »Sposobna moč* 6717-2
Gospodična
ki ima veliko veselja do frizerske stroke "išče nameščanja kot frizerska vajenka. Cenjene nonudbe na oel. oddel. Jutra pod »Nastnnim takoj«.	6745-2
Vajenci (ke)
Pekovskega
vajenca
sprejmem takoj z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6482-44
Trgovskega vajenca
krepkega, železničarske rodbine sprejmemo. Po nudbe s siiko in šolski mi spričevali na Norb Zanier in sin. Sv Pavel pn Preboldu.
6369-44
Trg. vajenca
z dovršeno meščansko ali njej sorodno šolo, po. štenega, zdravega sprejmem takoj. F. Kastelic, železni na in špecerija. Novo mesto. Oskrba v hiši.	6337-44
Učenca
za sedlarsko obrt sprejme Cerne, Ig.
6305-44
Za
Pomladansko Zdravljenje
za čiščenje in proti slabi prebavi pijte
zdravilni
„ PLANINKA M ČAJ
Reg. br. 2007-32.
Za pilarsko obrt
iščem poštenega vajenca Pilarna Figar. Vošnjako. va ulica 12. Ljubljana.
6492-44
Kavarniškega
vajenca
marljivega, čedne zuna njosti, z meščansko šolsko izobrazbo, sprejme kavarna »Emona , Ljubljana Predstaviti se je med 11. in 14. uro.
6 i29-44
Vajenca
v manufakturno trgovino sprejmem. Ponudbo na M. Kramar. Kamnik.
6427 44
Urarskega vajenca
sprejmem takoj. Prednost imajo, ki so se že učili Naslov v vseh po. slo val. Jutra. 6470-44
Sprejmem vajenca
za keramično obrt ne pod
15	let starega. Hauptman Stanko, keramika in pečarstvo, Most«. Ljubljana.
6487-44
Učenka
16	let stara se želi izučiti v trgovini, najraje v manufakturi. Nasi. Milica šmon, Črnuče p. LJubljani.
6657-44
Brivskega vajenca
takoj sprejme frizerski salon Podržaj Franc. Sv. Jakoba trg 9.	6695-44
15-leten fant
bi se rad izučil v trgovini na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do trgovine«.
6771 -44
Pouk
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem) Večerni tečaji oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začet nike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesce. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. aprila. Šolnina najnižja. Največja strojepis-nica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Chr-.stofov učni zavod, Domobranska c. 15. telefon 48-43.
6276-4
Nemščino
ang i ščino. francoščino italijanščino pouču,ie dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11 pritličje. Informacije dopoldne.
6371-4
Angleški pouk
daje Mrs. Syers, dipL imi londonski univerzi, posameznim osebam ali skupinam. Več osebno v torek in četrtek od 6. do 7. popoldne, Tavčarjeva ulica 3/1, dQBB0>' v ali tudi pismeno.	v
63»""4.'
Učiteljico , .
francoščine, praktičen ponk iščem. Ure- ob 19. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Francoščina«.
6493-4
Francosko-nemški
.n hrvaški pouk za Solo !n konverzacljo daje ■-vr^fesorica v «'(imenskega u . 16-1., desno.
6ei»-4
Dipl. učiteljica
poučuje nemščino, fran coščlno. klavir. Dollar, Mestni trg 5-11.
6636-4
Učitelja
francoščine
lSčem k 121etnemu dečku za konverzacijo. — Gledališka 14-V., vrata 18.	6750-4
Zastopnika
samo zelo dobro uvede nega v drogerijah in par-fumerijah išče Kozmetični laboratorij v Zagrebu, ki bi vzel njegove proiz'\ode kot postran ski artikel proti visoki proviziji za vso Slovenijo Samo res dobro u-vedeni gg. potniki naj pošljejo svoje ponudbe na »Salva«. Zagreb. Varšavska ulica 3, 2. st.. 1. kat.	6347-5
Trg. potnik
vpeljan na Štajerskem, v Prekmurju, Medmur-ju, Gorskem Kotaru. sprecerijske stroke, avto vozač išče mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod >.Mlad in agilen».
6561-5
Kolesa
Moško kolo
dobro ohranjeno, prodam za 750 din. Tom-kiewiez. Glinška ulica 5.
6525-11
Moško kolo
novo. znamke »Standard«, poceni prodam. Ljubljana, Koroška ul. 4, vrata 6.
6500-11
Kolesa
raznih svetovnih znamk kupite najceneje pri tv. Nova trgovina, Tyréeva cesta 36. Rabljena ko lesa vzamemo v račun.
6753-11
Moško kolo
dobroohranjeno prodam. Vei ka vrh Kl&dezna 18.
6724-11
Najboljša
češka kolesa
ES-KA dobite pri trrdki Ivan JAX in sin, Tjrrševa
cesta 36.
6804-It
Kolesa
velika zaloga svetovnih znamk z garancijo, tudi rabljena prodaja najccneie »Triglav«, Resljeva 16.
6805-11
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CENIK ZASTONJ
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
m
CELJE 20
PORCELAN STEKLO
URE, HARMONIKE, KOLESA, TORBICE, FOTO APARATE, KOVCEGE, NAHRBTNIKE
wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmk
Blago za
o A M S K £ PLAŠČE OBLEKE ter KOSTUME tu i/se vrste SVILE v najnovejših modnih vzorcih
)i jKOfir
LlilSiiilfi
ÜiAäJEtfli liLICü
Pred škofijo 70 letnica obstoja, zato posebne ugodnosti!
Visoko zrcalo
rdlniere) za s&U hote. ali krojaški atelje, uekaj pohištva, vse v zelo dobr- n stanju, pro. dam. Og - dnevno .e dopoldne u. nizale, občinski doni.	6330-6
Prodamo
železen voz za prevaža nje lokomobile, težak okrog 10''0 kg. Ponudbe pod »Lo^omobila« na agi. odd. Jutra.
641? o
Prodam
22 m železne masivne balkonske ograje, balkonska vrata üoO'7, kom. bmirana s stranskima oknoma 110X60. Puncub Bezigrad, Glavarjeva 13 6433-6
Nizke vrtnice
25 sadik v številnih, o-čarljivo lepih barvah, z imeni, s pojtnino in za-vojnino vred 100 din. Nekaj šibkejše sadike 60 din. 10 krasnih plezaik vrtnic 60 din. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica, p. Maribor.	6447-6
Otroški voziček
;iobok, ugodno ìapro daj. Kočar, šmartinska cesta 22, I. nadstr.
6401-6
Otroške vozičke
>ve in rabljene počen i upi te pri »Prometu«, nasproti Križanske cerkve.	6566 6
Otroško posteljcc
novo, belo. z zimnici in pogrii vom prodati za 300 cun. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6632-6
Mamice!
Otroške vozičke prodajte najboljše in najhitreje pri »Prometu« nasproti križanske cerkve.
6564-6
Otroški voziček
avtomodel, malo rab jen poceni prodam. Jegliče. va c. 10-IV, 11 Pajnič.
6563-6
Zastopstvo
prevzamem vse vrste. Sem motorni vozač Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »X a stop takoj 1940«.
6508-3
Otroški voziček
fportni. dobro ohranjen poceni pro-iam.
Psa
prodam lep volčjak. 10 mescev star. Savlje 58, Opara. p. Ježica.
6667-6
70 hI Ia jabolčnika
i lastnega pridelka in prekrito kočijo za enega ali dva konja, v najboljem ! stanju, prodam. Ponud-: be na podru nico Jutra Ptuj pod »Res usodno« 6460-6
Športni voziček
in tri postelje prodam. . ,,	, ,,.
Naslov: Kladezna u'ica Ve§ava uL 10-št. 13.	6527-6
Proda se:
en globok in športni vo si .ek. Poizve se v trgo-ini s čevlji Jaklič na Starem trgu 20.
6 67-6
Ovčje volne
imamo na zalogi večje količine in raznih vrst, uporabljive za industri] jo volnenih izde'kov in za tapetni ko stroko. Cene konkurenčne. In-tere^eneti naj se Javijo pismeno na ogl. odde . Jutra pod »Ovčja ''o1-na«.	6639-6
Pisalni stroj
znamke »Tde?l«, skoro nov ugodno proda Fr. Brcar Liubliana, Kolodvorska 35 6700-6
Kuhinjo
prav dobro ohranjeno za 600 din prodam Naslov
% vseh posloval. Jutra.
6590-12
Sp-ilnice
»rctiovi Korenine. solid /delane. s 5 letno ga .o. iT komadov, do uitt za tOui) din pri KKŽt FRANC, pohištvo. Vrhnik3 skladišče Liubliana. Preč na ulica 6.
6262-12
Motorno kolo i Posojila
DKW-RT-3 Luxus HP 3 iščem do SO.oOO din Zk prodam. Ogled Slomško- zelo rentabilno podjetje va ulica 6. 6556-10 | kl prenese tudi 25 odst.
obrestovan je. Popolna
100 ccm Sachs motor | ^^ ponudbe n*
ogl. odd Jutra pod šl-
Prodam pohištvo
rabljeno, starega stila, poceni. Vprašati: Rotna dolina. Cesta Vili št. 13 od 3. do 8. ure zve er.
6397 12
Pohištvo
krasno, novo, spalnica, pisalna miza itd. za vsako ceno naprodaj. Mlekarna, Slomškova 9.
6685-12
Pohištvo
Za stanovanja, trgovske opreme m hotele dobite naihitreie v največji zalogi pehištva Spalnice masivne, politirane in pleskane.
prodam po zelo ugodni ceni. Podmilščakov- 14, dvorišče.
6606-JO
Kupim avto
otinseds.en, malo rabljen v dobrem stanju. Ponudbe na og!. oddel. Jutra pod »Uaved :a ce-net.	6646-10
Industrijski motor
na ogije. v dobrem stanju, 39 k m prodam. Oglrd v obratu Rifletta.iti naj se javijo na 05 . od J. Jutra pod šifro »Motor«.
6641-10
Po'tovorni Ford
'• OD do 1500 kg nosilnosti, A model v brezhibnem staniu, tar;oj p c-; am. fasiov v vse5» po. sloval. Jutra
••■>70 10
fro »Nenavadna prtli-ka«.	e^-'ß
I Brivnico in	I V St. Vidu /
malnim nad Ljubljano, prodam hišo , cesainicc , ^^^ vogtlno sUvb,šče
ob državni cesti ia tramvajski progi. Primerno za vsako obrt ali trgovino. Informacije vsak večer po 6. uri. Franta Hojkar, St. Vid štev. 47.	6454-20
Službo skladiščnika
v večjem podjetju iš-*em ali pristopim tudi kot družabnik k solidnemu pod let ju s kapitalom 50.000 din Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Družabrlk«.
6764-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirie
kupujemo
stalno in po natvišiih ccnah m takoišmemu plačilu
RUDOLF ZORE
Liubliana. Gledališka tri 12 5213-16
podružnico, prodam : radi od_alje-.o6ti v z ..a meniteui ^dravllucu m Gorenjskem, brez konkurence. Ponudbe na na ogl. odd. Jutra p~d »Sigurna eksistenca 20« 6519-19
Majhen lokal
Iščem. Ponudbe na o-l odd. Jutra pod tPoce-ni«.	6633-19
Gostilna
v centru Zagreba, Je na prodaj zaradi rodbinskih razmer. Vprašajte: Zagreb, Frankopamka 6, Hote; Imperial, pri vratarju.
6694-19
2600 550 220 900 s ">s
Oplieno rsie
pi^orazrrdr.i, linai <omaa d'viak icorentaki sadno drevit Qüdi £ihei Franio. Zamušani, >v Marteta. Mo škanici Zahtevane seznani 77 fr
Srebrne lisice
izreant *ehk? zt>ers ore krasnih :?KsemDiar'e\ s*, zda .-lainrieir <upoc pri
Dve palmi
viš. 2 m. ugodno prodam Figar. Vošrr-V-ova ulica 12.	6491-6
Nt: »Akra« jermenu
nabrusite z lahkoto najbolj topo britev. Zahtevajte v trgovini samo Akra znamko. Prospekte po'iija brezpačao St}. Schnur, Zagreb, Blaži- : kova u ica 8. 6335-t.' |
Voz z diro
ugodno prodam. Gostilna 6712-6
Svetoansko
Črnino
prodaja po zmerni ceni
M. Cesar
vinska trgovina. Ljubljana 7 Gasilska ul. 3. Tel. 23 69.
112-6
^v I i
Vinogradniki pozor!
Nudim prvovrstne cepljene trte »Trsnega izbora« na vseh ameri-:kih pod agah, 1009; no zajamiene po 1 din. Pri večjem naročilu primeren popust Nudim ko-renicene divjake vseh vrst. Zahtevaite seznam pri Janezu šegua, predsednik trtnice H'aponci, pošta Juršinci.
6442-6 Otroški voziček
krznarstvu !>nl<*m Inrt
Peua cest, U 19	' g<0bok, avto-modei, do-
s8-6 : v,ro ohranjen, ugodno Krakovska u.
Za predtiskarijo
( Vordruckerei » najmodernejše vzeret s pri oorom dobiš najceneje prj tvornlci šablona za rexno de.o M Bleier Za:-;reb, Stančičeva 13
91 b
Otroške vozičke
israie in äolesa Kupujte na voga u Miklošičeve in Tavčarjeve pri S REBOLJU.
113-6
Čcbuiček
nudici Up. okrogel po din 7.25, dokler tuja zaloga. P .iljit; svo! naslov na ogl. odd. (titra pod »Dolenje«.
6382-6
Sadno drevje
proda France Osez Goriški, Sv. )un: ob južni zclezmci.
6313-6
Tenax II
Sonnar 2 popolnoma nov, r '.dam ozir zamenjam za K ie Hxacto ali drugo refi ,-ksno kamero. Seljak, Planina.	6477-6
Foto
nov, Wcita, Superfekta 6X9 Tessar 1:3.5, zrcalna, ka.-aera, naprodai pod ceno.
64S8-6
Dva prašiča
stara 5 mesecev, dobre pasme prodam. Trata 6 ob. St. Vid nad Ljub lj.ana.
orodam. št. 35.
6547-6
Trgovsko opravo
za delikateso ali špece-rijo. skoro novo, ugedno prodam na Bledu. Pojasnila daje: Stuch'y, Mala vas 50, p Ježica.
6545-6
Voz zapravljenec
m,xan, z usnjeno streho in pokončnimi loj traini, zadaj se cdp:rajoč, pripraven za mlekarje ali mesar'e, ugodno napro. daj Ivan Kircher, sodavi'-ar. Ljubljana VII, Aleševčeva ulica 10.
6539-6
Otroški voziček
?'obok. avto-model, ka.
Pisarn;r1co opremn
črno, hrastovo, obstoječo iz kniižne omare, pisalne mize in 3 foteljev, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6697 -6
Železni okrogli
kotel
175 X 260 cm iz pločevine S m'm cena za kg 4 d>n prodam. Herman. Jesenice, Kralja Petra 20.
6467-.<
V ponedeljek
in torelf
1. ln 2. aprila popoldne od 2. do 6. prodaja Chi-T.psndai — salon in je c'iinico ter drueo, tudi starinsko oohl";tvo. originalne slike in razne Hanne Trib-'č Tržaška 42, telefon 26-05.
6749-?
Otomano
in e'e^tri'ni mlin za kavo. vse novo. predem Nqs'oy v vseh po"'r>v:>i Ju-tra.	676E-C
Zapravljivček
irihek, na dobrih vzme toh in prav dobro ohra-rjen, kupim Ponudbe z naveclbo cene pei »lahek zar>ravliivöek« na ofl. odd. Jutra.
62-SC
Spalnice že od din Omare
Pnstelie.....
Kuhin;ske oprave Kuhinjske kredence Otroške postelje S čni vložk: . . Modroci	. . ,
Sprejemamo naročila po . predložen h načrtih. Spre|. i memo t j (i v račun smrekov i in bukov les. event. ga tudi kupimo. Se ppnoročamo ! »SAVA« mizarstvo Predjamsk"! 32. trgovina pohištva, M klošičeva c. nasproti sodišča.
6608-12
Ugodno prodam
-oter 250 ccm. gramo-fon (kovčeg), citre. — ''psiov v \-seh pos!. Ju-, tra.	6661 10
32o; 100 I 260
4-sedežni avto
Delavnico
k Jučavničarsko mehanično ln stanovanje v Lescah oddam s 1 ma em. Informacije daje Bernard Jakob Bied I.
6386 17
Pekarno
v zelo prometnem kraju i
I n..ve:še tipe. m-.Io vož-n. üam v najem. Naslov v kup m po n'zki ceni. Po-| ^gi odd. Jutra.
Lepa spalnica
več omar, toaletno zrcalo, kredenca, slike, Brockhaus leksikon, razne kniige in note za klavir prodam zaradi odpotovanja. Ogled v popoldanskih urah v Gosposki ulici št. 7/1.
6628-12
Orehova spalnica
ln več skobeln kov po nizki ceni proda Franc Mušič, Mengeš 92.
6740-1 £
Moderne spalnice
orehova imitacija in 'Tuhinie poceni predam. Naročila sprejema mizarstvo Vidmar, Vodni kova 31.
6725 12
nudbe na ogl. odd. Jutra | pod »Gotovina takoj«.
6703-10 !
Priložnostna
6249-17
Trgovino
v Meng ,u oddam takoj v najem. Pcizve se pri:
Moderno spalnico
krasno, kompletno popolnoma novo. prodam za din 5.000, invtacija kavkaškega oreha. Izve se: Gostilna Kratki, St. Vid.
6796-12
5-sedežni amer'kinski avto. j skora) nov, vožen 10.000. zelo masiven in rerrezenta- | tiven, po zelo ugodni ceni naprodaj. Interesenti p;š'te | na ogl. odd. Jutra pod j »Avto priložnost«.
6702-10 I
M^ihen avto
nov model, 4-sedežni in 3 — 4 tonski tovorni avto za vsako ceno naprodaj. Mie karna, Slomškova 9.
6686-10
Kolo
luksuzno, popolnoma novo. najboliše znamke in varilni aparat za vs-'ko ceno naprodaj. Mlekarna, Slom-škova 9.
66*57-10
prodaja Rajko Božič, Mengeš.
6193-1'
Pekarno
v Ljub Jani a>i okolici vzamem v najem, event. iščem osebo, ki bi odstopila prostore za zgo aj omenjeno obrt. Porr udbe pod t Prometna točka 16« na oglas. odd. Jutra.	6540-17
ÄSJJ.I "
Vsakovrstno zlato
'upuje r»n najvišjih
cenah riww >:»ve!ir '..jubljan'* 'Vo!fo\: olica
Za 280 din
nov Siera 4-cevn: radio prodam. Dolga ie 2.000, mesečni obrok 250. Dubovšek Ivan, Stožice 150.
68C3 9
kor nc-v. pro i am. Naslov , ;
Zaganiač
Ijnim hlaienlein za
vseh posloval
Jutra. 6515-8
ekti'omotor 25 >s ku-
Sportni voziček
otroSki prodani za 150 din. Koezijska u'. 17'II 6551-6
•M -no. '^eiezarna ob Dra;i.
Muta
C250-'
Klang-komentar
i:i rUtige juridične knji-;-e ugodno prodam. Naslov v vseh pošlo va ni-cah Jutra.	6531-8
Gosp. frizerji
Aparat, kompleten, 220 vol tov za traino kodra nie, — malo rablien. prodam po nizki ceni. — Kl;š Franc. Prečna ulica 4, Ljublj-na.
6486-6
m 75. 20 ali' 30 ten ku ' ••«mo PeSud*1* na Unlo •Jružba, Maribor
6360-7
Plinski rešo
in kuhinjsko opremo prodam. Naslov v ogl. cdd. Jutra.	6380-6
Cg. frizerji
Pozor! Aparat za trajno znamke »Foršrift-na 28 grelcev malo rab li en ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši ro »Aparat«
6383-6
Okenski okvirji
8 novih naprodaj. Informacije tel. 41-86.
Otroške tehtnice
izposoiam. Gledališka 1 'evo.
6490 5
pritličje, levo.
Šivilje, pletilje,
trgovine!
Stroj za preoblačenje gumbov in dva prstana prodam poceni. Godeša, Bleiweiso-va cesta 20/111.
6507-6
Zapravljivček
nov, naprodaj po zelo ugod ni ceni pri Založnik Ivan, Notranje gorice . 55, Brezovica.	6511-6
Otroški voziček
skoraj nov, globok, se proda. Poizve se na Taboru št. 6.
6625-6
NAPRODAJ
prvovrstne
stavbene parcele
a)	Ležijo v sredini mesta Ljubljane ob Poljanski cesti, Zarnikovi ulici in Ciril-Metodovi ulici, ob samostanu 00. jezuitov in cerkvi Sv. Jožefa. Površina po okoli 600—S50 m-.
Zazidava strnjen sistem za trinadstropne hiše. Sosedni svet je že ves zazidan z visokimi stavbami, in sicer Kubelka, Vzajemne posojilnice, Kregar, Medič, Jakil.
Sončna lega, čisti zrak, v bližini ni tovarn in ne železnice, tedaj ni prahu, saj in okuženega zraka.
Prvovrsten suh, peščen in zdrav svet, ne močvirnat in ne ilovnat. Na licu mesta dovolj peska za zidanje m gramoza za betoniranje.
Vodovod, električna in plinska napeljava ter kanalizacija v glavnem izpeljana.
b)	Dalje več parcel v Rožni dolini med cestama VI. in XI., s površino po okoli 600 de 850 m2.
Pojasnite daje tvrdka F. P. VIDXC & KOMP, LJubljana, Prešernova «ttteft t.
šjpbesnih
reb. jenih, ve V o množi- j ggf v.o. kupim. Jož? Ple-ila 5ek. podavlcar, Litija.
Knjige
skoraj nove, iavčarjeve, j Jurčičeve, Modre ptice in druge, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >LTgodno za iuijizaico '.
6671-8
6°.06
^ t
Separator
i.\Viudsicacti'j za IvčO kg U.U, riüoce 1600 očicu, üv. cm kupujemo. Pio-mene ponuuoe na »111-terrek;am . Zagreb, Ma-.arykova cesta. pod X&.A.-Ò8.
6314 "
Zlato moško ro
.«itarucno, z dvojnim po-k. ovom ter verižico kupim. Plačam takoj. Ha-òlov v vseh poslovalnicah Ju ira.
6451 ;
Pralni stroj
(Waioximaschine), nov aii ìaòljen, kupim. Ponudbe na og.. odd. Ju-aa pod »Pralnica«.
6516 7
Les
;>rc-dam cca 150 m3 bo iovih in sm eko.'ih hio iov najboljšemu po-nvdu.ku. jurša A ojz, ^ror. Radgona.
6349-15
Avtomobile
tovorne, od 1 do 6 ton, z Diesel- in bencinskimi motorji in razne osebne avtomobile proda po u-"odnih cenah Krupn-zastopstvo O ŽUŽEK. T1ub'jana. Tavóar'eva ulica 11.	6456-10
Tovorni avto Ford
2 tonski, v zelo dobrem taliju, mala poraba ten cina, ugodno prodam. Türk, Slomèkova 27.
6670-10
5-tonski avto
v dobrem stanju takoj naprodai. Kos'č. Tržaška cesta 38, Maribor.
Trgovino in gostilno
.-peljano, s stanovanjem aa prometnem kra u na deželi oddam v najem aH zamenjam s trgovcem. ki si enako želi drugi kraj Cenjen? po-audoe na og-. odd. Jutra v Ljubljani ped Siro »Lepa prilika 1940«.
653L 17
V najem
oddam lepo, sončno par celo 800 k v. m kot njivo; na lepem kraju Ko. de jevega. Fogojl po dogovoru. Naslov v vseh posloval Jutra.
6600-17
Gostilno
na deželi vzamem v na-'em ali na račun. Zln ka pri Jakše, Breg 2, Ljubljana.	6665-17
WSlPFltitj
Trgovski lokal
oddam v novi hiši v Füg r.erjevi ulici. — Informaciie
6793-1C slo£rad» Vrtača 9.
6410-19
Tovorni avto
»Opel Blitz« s prikolico, nosilnost 9 ton, preureien na pl;n, naprodai Naslov v j k?0'?111 vseh poslovalnicah Jutra. ' as ov 6784-10
Mlekarno
s stanovanjeu na prometu.
iddam ugodno radi bolezni.
v vseh poslovalni cab Jutra.
6333-19
Pristopim
kot sodelujoči družab nik s kapitalom 50 do -70 tiso? din 7 ;n<Ju<-trlj sko podletje strojno ključavničarske stroke ai slično Ponudbe na o?l. odd. Jutra pod Siro »D ib.-.r s-.ioKovn a K .< 5757 16
Buffet
dobro uveden, na vogalu dveh prometnih ulic, naprodaj v Zagrebu. Ponudbe na »Publicltas«, iagreb, pod »55.723«.
6359-19
Ureditev
premoženja
Poravnave, fconkurzue ca deve, odkup ln lnkaso terjatev 1 tudi kmečkih 1 nafcavo posojil ln družbenikov dobičkanosno 1 varno naložitev kapitala. ureditev uprave in Knjigovodstva. bilance kalkulacije, upravo nepremičnin. nadzorovan e soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni o: sarni
Lojze Zaje
Ljubljana, Gledališka 11 > 16-!-
Lisičje
jazbečeve, srnine in vse druge kože in ščetine ter opletene flaškone kupuie Zdravič, Ljubljana, Stari trg 30.	6504-7
10—15 notnih stojal
kupimo. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3759-7
Ročni voziček
štirikolesen kupi Tri buč Tržaška 42, telefon št. 26-04.	6748-7
Malo rabljene
trgovske opreme
jedilnice, spalnice, nove Sperane spalnice ln razno drugo pohištvo po zelc ugodni ceni naprodaj Ogleda se prt tv Ivan Mathian. Ljub ljana, TyrSeva 12. dvorišče.	17-11-12
Politirana spalnica
in jedilnica ter drugo staro pohištvo ugodno naprodaj. Ogled med 10 in pol 1. Nasov v vseb posi. JuU».
«N-aa
Opel Olympia
iliiiuzina, lepo ohranjena ugodno naprodai.
Motorno kolo
100 ccm
č-ške znamke ČZ, 3 prestave, popolnoma novo, z električno iučjo, naprodaj za cer.o 3.tiü0 d.n. —
Ogled_ u
ADLÌÌK sfivice
Kenda, Kersnikova iza SLniičcruj.
Mali avto
ekonomičen, štirisedežen, ;
Hranilne knjižice vrednostne papirji.
najugodneje prodste «ri Bančno K <m Zavodu, Maribor, Aleksandrova -10
Izum
l.-i- m f!; -ipr^j: em oce bo, ki bi v za'r.eno za izum posodila 2c CO -:n Jo rc-7 pr?.kt:čen gos.^o-j dinjski predmet kovin-i Mie-,a lade ka. Ponudbe ■555-10 1 na poüru£. Jurra v Ce-I iju pod Iz.ali .
I	62fi8-16
ulica
skoraj nov, takse plačane, prodam. iNas ov v vseh po-siovaimcah Jutra.
5910 10
DKVV
avrò kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šilro »Ugodua prilika DKW«.
6480 10
Motorno kolo
kup.m, uajiajji u. j.u. VJ. £00 ccm P^nudoe na ogi. odd. Jutra pod »T. K.«.
6464 10
Jawa motocikel
izdeiQK ^b.OjO\ke Jane-.ek iz Praje, visoke kvalitete, dobiti v vsen ve-ùKostih pri zastopniku Fran ju Sancinu, Ljubljana, Linhartova 35.
6553 10
Kupim
motocike. najboljše znamke, malo rabljen. Op.s in ceno pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Jawa a i BMW«.	6554-10
BSA motor
350 ccm, v dobrem stanju, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra.
6U9-X0
i.a j am -
gotov novac
lugorofncm ctplatom ci obi ju oduiah državni ,r:.dski namje.tenicl sa ae.initivom (oženjeni oez jamca) i penzioneri •Jpute daje »Adria-, Zagreb, Petrinjska u'ica 11. .-riiožiti marku.
6266-16
50.000 din posojila
za. daljši čas išiem. — 'am jim z dobrimi poroki in po dogotovltvi stavbe vknj žca na prvo mesto. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sigurnost 9«.
6196 16
Trgovina
z mešanim blagom v Zagrebu 5 minut od mitnice z m sejnim prome tom cca SO tisoč, režija lokaiov s skladišči S50 din. Inventar 50 ti 30Č ciln, blago po dnev ni ceni. Potreben kapital cca din 160 tisoč. Naprodaj radi družinskih razmer. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod br. K Z. 68«
6366-19
Lokal, skladišča
.n kleti v Lescah oddam takoj v najem — Golmajer Kati, Ribno 50 Sled.	6387-19
Lokal
:;obro vpel an za že'ezavo trgovino oddam z majem. Terdan, Zaloška ce. ;ta 18, Moste.
640"'-''4
Lokal
tn enosobno stanovanje z visokim pritličjem oddam v To va ml'kl 11. Haupt man. Krekov trg 10-11. nadstr.
6641-19
Lokal
za prodalo sadja. s°Ie-njave, m'eka, zaradi bolezni poreni prodam. Na-lov v vseh posi Jutra.	6362-19 j
Prostoren lokal
z^ trgovske ali druge svrhe. oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«.
6684-19
Prostor za
delavnico
ramih obrti oddam v naiem pod ugodnimi pogoji v stro gem centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
6698-19
Pekarna
dobro ldcča, z lepim posestvom. ln se ena \iša novo zgrajena naprj 'jtj. Naslov: Vre ko ila »Ja, .olodvor Brežioe. Leskovec p.l Kr .kem, — 6352-20
Hišico
oddam takoj v najem, 20 m od postaje Oto.e, sončna lega, sadni ln ze-ienjadnl vrt, 2 iobi, ku. hlnja, klet. elektrika in vodovod Nadvse priklad- ! 110 za upokojenca ali ia ■ weckend. — Informacije ' daje: K. I-'lster, Kropa. i 6-93-20 1
Mlekarno
r centru, dobro idočo, ta koj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6459-19
Gostilno
v oentru LJubljane z ve?Jlm stavbl*čem prodam. Ponudbe na og'as odd. Jutra pod »Strnjen sistem«.	67^3-19
Trgovino s sadjem
ln zelenjavo na na j promet ne J šem kraju takoj prodam Poizve se na: Ce.ovški cesti 102.
6757-19
Lep lokal
za trgovino ali pisarno oddam Vprašati pri hišniku P raza k o va 12.
6773 19
Radi odpotovanja
prodam dobro idočo trgovino z živili ln zele nlavo po ugodni ceni. Naslov v vseh pos oval. Jutra.	6767-19
Posestvo
3/4 ure od postaje levnica 271.000 kv m travnikov, niiv . pašnikov. mlaišega gozda, hiša in gospodarsko poslopie, naprodai naiboli iemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jurta pod šifro »Vredno«.
6226 20
Hiše
vile, stavbne parcele, posestva, proda: rea i-tetna pisarna FRAN JO PRISTAVEC. LJubljana. Erjavčeva c. 4a.
6150-20
Hišico
visokoprlt . manjši vrt, v okolici Ljubljane ku i p'm. Na željo dobi last ; niča dc-imrtno stanova • nje v hiši Ponudbe na i podr. Jutra Ptu) pod »Natančneje po dogovo ru<	6354-20
Lepa stavbišča
ugo.; no nt predaj. Po-ja-nlia trgovina Bitenc Vižmarje.	637.J-20
Nova hiša
na Bledu naprodaj za 75 tisoč din. Informaci le daje: Bernard Jnkob Bled I.	6390-20
Lepo vinogradno
posestvo
pri Sv. Kungoti, okrog 49 oralov, od teh okoii <ij oralov sečnega gozda in okoli 3Vi oraia vino-j.a:a, 20 m n. oddaljeno od avtobusne po-taJe, se ugodno prooa. — Ponudbe odnos, vprašanja na ir. E. Bučarja, advokata Maribor. Aleksandrova :esta. 12.	6343-20
TABLETE - MAST
fri revmari/mu gihtu m išijasu iiiasirajte boleče dele z »N I b o 1« nastjo in vzemite »N i b o I« tablete Tudi prt prehl du, gripi in glavo
bolu pomagnjo »Nibol tahlete. »Nibol« v lekarnah Din 20.
Proizvaja \poteka Mr Bahnvee — Ljubljana
Reg or 17 816/3^
MMg—egg;
Novo hišo
. ino irano, lstanovanj --.ko. gospodaroko pooiop-je s 7 johl zemljišča, njiv, travnika in gozda, 10 minut izven trga Voj-nika prodam. Več v trgovini Baraga, Vojnik
6311-20
Vilo v Brežicah
it.risobno, visokopritlič. no, s pralnico, drvarnico, svinjskima hlevoma in 1000 kv. m prvovrstne zemlje prodam takozj zelo ugodno za 95 000 din. Ponudbe na naslov: Vaš Antonija, Brežice.
6203-20
»Posest«
rea i terna pisarna Ljubljana. Mik oSlčeva
cesta 4/n zdata ia<tn. glasilo »Po sest«, kl izhaja vsakega v mesecu.
V njpm Je na ponudbo veliko število hl6 vil ter parcel v mestu ln na deže;i kmetskih ln ve-leposestev s točnimi opisi in cenami
Kdor kupuje all pro ■•afa nepremičnine naj Ust naroči na gornll na-lov. Zadostuje dopisnica.	94-20
Enonadstropna vila
krasna, nova, z ograienim vrtom naorodai Kodelievo. Liubliana. Poizve se v trafiki pri lesenem mostu pri -.arnieličankah.
6325-2C
Mlada vdova
z lastno obrtjo, prosi dobrosrčnega gospoda manjšega posojila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šitr-) »Kmalu vrnem«.
6699-16
Kot komp~njona
sprejmem lastnika petton-skega »Disel« avtomobila. Dajem stalen prevoz in zelo dober zaslužek. Hitre ponud1 e 7. opisom avtomobila na Jetnk, Požarcvac.
nn-ui
Ugodna prilika
.r„,v'.iüo z mcaanim blagom, z vsem inver.tar-jem v sredini lepega tr-a na Spodnjem Stajer-kem dobro vpeljano, -arr.rii družinskih raz-<ncr ug-Jno od^arn v •iaj<>m Potreben kapi-i -.1 za .-e. zem za o e oi a 40 Oi O din. Ponudbe na oTl. ctìci. Jutra pod ..tajei-£.ka«.
6530-19
Mlekarna
na prometni točki oddani tanoj — Nasiov v odd. Jutra.
6521-19
Mlekarno
Jobroiuoco, najrajši v .cutru mei ta, kupim. — Ponudbe na cgias. odd. Jutra pod »Miekarna«.
6o2ó-i9
Delavnico
velike, svetle in suhe, za čisto obrt, ugodno oddam. Industrijski tok v hiši. Nas.ov v ogl. odd. Jutra	6518-19
opccerijska trgovina
se odda takoj takoj ali za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6484-19
Trgovski lokal
lep, svetel, oddam. Celovška cesta 53.
6496-19
Mesnica
ln mala tvornica suho-mesnate robe ln salame v Zagrebu naprodaj za. radi bolezni Ponudbe: Ivo Santek, Zagreb, Do-mjanltev» 3.
Stavbna parcela
'v. t Rožnikom 1572 kv. m naprodai v bližini centra m na lepem položaju. Po-asn.la H-.f dr M-ček Vik tor, odvetnik, Ljubliana, Dalmatinova ul. 10.
6319-20
Trgovska hiša
v centru mesta napro daj. Ugodni plačilni poboji. Prevzem hipoteke. L,- ni donos 100.000 dia. Po.insnüa daje Interpro-ui't, Alesandrova c. 10.
6372-20
Parcele
blizu postaje Za'og all pa tudi več 1000 kv. m skupaj, ugodno prodam. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Sončna lega«.	5981-20
Stavbišče
v hližini remlze poceni naprodaj. Filip Friderik. mizarstvo, Vcdniko. «a 172.
6585-20
Hišo
pripravno za vsako podjetje v Ljubljani, prodam. Nas.ov v ogl odd. Jutra.
6398-20
Večje posestvo
v Mestnem vrhu pri Pluje je naprodaj. Dobra naložba kapitala. Siguren donos. Resni reflek-tanti naj se obrnejo na Antona Brenčita, Ptuj. Posredovali niso zaželeni.	6462-20
Solastnika
za skupno zidavo moder ne trinadstropnice Iščem Potreben kap'tal za vsakega cca 500 000 din. To zadevne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Donosno«.	6739-20
Še par parcel
od 600 do 900 kvadr. m imam na prodaj. Lega ob Celovški cesti v Zg. trki. Poizve se Miškec, Medvedova 38.
6761-20
V Celju
na Krekovi cesti naprodaj parcela v izmeri 800 kv. m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6780-20
Hišo
donosno, večstanovanj-sko kupim v Ljubljani ali proti St. Vidu. Cena 200 do 240 tisoč din. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »200 do 240« 6626-20
Nova vila v Celju
enonadstropna, 2stano-vanjska, 15 minut oddaljena od centra, naprodaj za 120.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6149-20
Zelo ugodno
je naprodaj
v Šaleški dolini ob železniški postaji v kraju z velikim premogovnikom in elektrarno dobro idoči hotel z 10 sobami za tujce, 3 gostilniškimi sobami in velikim salonom. Po'eg tega hlevi za konje, krave, svinje ter pralna in svinjska kuhinja. garaže za avtomobile. hmeljska sušilnica, ledenica, lep vrt in vei inventar. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6452-20
Parcelo
v Zg. Šiški poceni prodam. Z?. Slika, Pod hribom 56.
6530-20
Nova hiša
na Golniku, 7 sob in kuhinja. Pripravna za letovi-ščarje v posredni bližini zdravilišča pri glavni cesti takoj naprodaj pod ugodnimi pogoji. Logar Feliks, 28 Golnil.	6481-20
Trgovsko hišo
na prometni točki, kupim. Ponudbe s točnimi podatki in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Do 150.000«.
6479-20
Večjo vilo
z velikim vrte m takoj k»
Posestvo
v LJubljani z enonad-stropno hišo, velikim podarskim poslopjem .eliko šupo, vse stoji na 3015 kv. m zemlje, prl-piavno za vsako večjo obrt ali industrijo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	6546 20
Priložnosten nakup
Srednji tovarniški objekt s stalno vodno silo JO do 60 ks je zaradi opustitve obratovanja u-godno naprodaj. Primerno za vsako podjetje, ker Je dovolj pr ce torà za vsaka povečanje. Leži ob glavni cesti ln železnici. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«.	6471-20
Kromatična
harmonika
tri vrstna, 80 basov, v najbolj em stanju, predam za 1750 din pri Ru dolfu Flisu, Domžale.
6542-20
Stavbne parccle
v Ljubljani prodam — Vpia^an j a na o»l- odd. Jutra pod »Ugodno 8«.
6536-20
Vilo ali hišo
v Ljubljani za okoli pol mi ijena din kupim. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »O D.-
6537-20
Parcelo 980 m2
v Stružnem pri Kranju prodam. — 2erko Stane, Ki^oveo 72, Zagorje cb Savi.	6461-20
Parcelo
okoli 300 kv m na periferiji mesta kupim. Ponudbe s ceno Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra.
6195-20
Enonadstropna vila
v najlepši okolici Ljubljane naprodai. Vila stoji ob Tyrševi cesti od Liubljane do Jezice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6506-2C
Dva majhna
avtomobila
s uporabo bencina 6 in pol 1 na 100 km zelo ugodno prodam, šu.ter-šič, Frankopanska 21.
6083-20
Donosno hišo
v Ljub j ani za 2.300.000 din prodam. Ponudbe ni ogl. cdd. Jutra pod •Rentabilna«.
5743-20
Hišo
v Ljubi ani ali okolld do "50.003 din s hipoteko kupim. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod šilro »Dom«.
6744-20
Enodružinsko vilo
velik vrt, sončna lega. blizu parka in glavnega kolo. dvora v Marborn prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6795-20
Kupim hišo
nairaiši z lokalom v mesta I.iubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »250.000«.
6763-20
Li
Kupim hišo
Ponudbe n»
Enodružinsko hišico
novo vilo, komfortno, z vrtom, krasno sonnčo -e gu ia razgledom, t no uro hoda, severno od Ljubljane, zelo priklad no tudi za letoviš arje, prodam Prometne zveze ugodne. Naslov v vseh posloval. Jutra.
66C9-20
Ve? lepih parcel
ob Ceovčki cesti prodam. Informacije dobite aa En onski -.osti 2ti.
6616 20
Novo hišo
čisto, z 2 stanovanjima, s precej ve .kini vrtom, zraven glavne ceste, v bližini Lj., prodam. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Ugodao. hiša« 6642-20
ogl. odd. Jutra pod šifro ./Do 2 15.000«.
6680-20
.ÈJLlìjJ'iì iwnBeznsmBm
Trisobno stanovanje
solnčno, centrum, maia na razpolago. — Informacije : biciveisova 20/1.. levo, od 10. do 12. ure dnevno.
6197-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, balkonom moderno. vse pod en.m klm-čc-rn odij-m 15. aprila ali 1. maja. Stanko Potočnik, Od Ljubljanici 37, Kode-uevo.	6437-21
Samsko stanovanje
obstoje.o iz d.eh soo ln ic.opamice na plin ter predsobe cddam v Gregorčičevi u ici s 1. ma-j~m. le.exon 33-62
6579-21
Trisob. stanovanje
oddam z majem na Kar
ivški cesti 20.
6587-21
Kupim hišo
v okolici Kraaja do din lOJ.OOO. Ponudbe pošljite na Pokorn, hotel »Stara pošta«, Kranj.
6571 20
Zamenjam parcelo
pri sv. Križu in na Ko-deljevem z event. doplačilom ali prevzemom hipoteke, za primerno staaovanjsko hišo a l vi lo v Ljubljani Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Prestavljen v Ljubljano«.	6508-20
»REALITETA«
posredovalnica nepremičnin je samo v Prešernovi ulici 54-1., nasproti glvvne pošte Posluje hitro in solidno Prepriiajts se! Teleon 44-20
6569-20
Posestvo
manjše vzamem v najem, oddaljeno od LJubljane do 20 km. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Prevzamem takoj«.
6664-20
Enonadstropnica
gorski slog, Ssobao stanovanje s pritlklinami, sončna lega, velik vrt. tik meje LJubljane Je ugodno rapredaj. Vpra-Vrbovci pri Ljub-
Naprodaj
VILA komfortna novozida-na pri Sv. Krištofu. Cena 550.000. HISA novozidana, trinad-stropna, 6-stanovan'ska, obrestovanje netto 7.5%o-Cena 1,250.000. HISA enonadstropna, trista-novaniska, novozidana. -Cena 210.000. Sv. Križ. ter razne druqe nepremičnine proda Realitetna pisarna, ADAMIČ, Ljubljana Gosposvetska 7.
6705-20
Vilo na Mirju
3-stanovanjsko, 10 let davka prosto, solnčen vrt, 800 kv. m, ljubek cvetličnjak, prodam. Verstovškova 9.
6676-20
Naprodaj imam
Se neKaJ trgovskih in stanovanjskih hiš, vil, gostiln, parcel v mestu in okolici, ter v Mariboru. Pojasnila daje: JANČAR, Sv. Petra 27.
6751-20
Trisobno stanovanje
sončno in udobno s ko palnieo ia poselsko so bo v aovi hiši pri Sv. Krištofu oddam za maj Naslov v vseh posi. Ju tra.	6394-21
Stanovanje
eno trisobno, eno dvosobno z malo kuhinjo oddam za 1. maj Aiie-ševčeva 34-1.
6395-El
Dvosob. stanovanje
takoj oddam 1. aprili. — Glince, Cesta VII. it. 16.
6677-21
Dvosob. stanovanje
oddam s 1. majem v najem. Ogled od 15 do 17. ure. Čuden, Mestni trg št. 13.	6433-21
Stanovanje
dveh sob s kabinetom ta pritlklinami oddam za maj odraslim osebam. — Tyrèeva cesta 98/1.
6523-21
Dvosob. stanovanje
ocOam. Nove Jarše št.65.
6552-21
Na Poljanski cesti
št. 17/1. oddam za maj sta-novanje, obstoječe iz 2 sob, predsobe in ostalih priti-klin, za mesečno din 750. Vprašati pri hišniku na dvorišču med 11. in 2. uro.
6498-21
Trisob. stanovanje
komfortno oddam za din 500. Babšek, Dolenjska cesta 80. Ogled v ponedeljek popoldan.
6501-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam 1. aprila v Stožicah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6505-21
Krasno posestvo
v neposredni bližini Ljubljane, sestoječe iz enonadstropne hiše, vrtne hiše ter obsežnega sadnega vrta, ugodno prodam. V hiši je vodo- ' vod ln elektrike.. Na» o v j
r «Mb polom, Jutta* i
Trisob. stanovanje
z vsemi pritiklinami oddam za majev termin mirni, solidni stranki v vili na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
6510-21
Sobo s kuhinjo
oddam v Zeleni Jami, Ljubljanska ul. 55.
6618-21
Enosob. stanovanje
z vrtom, v Kosezah -Dra ga 45 oddam za 180 din Ogledati od 4 do 5. popoldne.
6622 21
Dvosob. stanovanje
ediam v Zg. Slškl za 35-3 din. Tfekoj all v a~rilu. Nina Pre'.ovec, uaim^Unova 13.
Dvosob. stanovanje
s kopalnico ln pritiklinami poleg tramvaja s 1. majem oddam. A'.oj-alj Lavrenčič, Gllnce c. XI. 2a.
6638-21
Dvosob. stanovanje
ena soba. mansardna, s kabinetom in pritikli-naml, brez kopalnice s 1. .maj em oddam. Naslov ▼ vseh poeloval. Jutra.
6653-21
Komfortno
stanovanje
■po znižani najemnini dobi boljša zanesljiva stranka, ki bi oskrbovala vUo ln vrt (sadovnjak). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost. Ljubljana«.
6656-21
Dvosob. stanovanje
oddam 1. maja Tyrševa 82 Informacije pri Kralju, Streliška 5 od 12. do 4. ure.
6707 21
4-sobno stanovanj«
z vsem komfortom v vili v centru mesta oddam za 1. maj ali junij. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šitro »hämo odrasle osebe«.
6704-21
4-sobno stanovanje
s kopalnico za zdravnika ali stično, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center Bežigrada«.
6685-21
Celo I. nadstropje
oddam v centru mesta, pripravno za zdravnika ali advokata za dobo petili let. Ponudbe na podružnico Jutri Jesenice pod »Jcsenice« 6466-21
Enosob. stanovanje
išče vdova s hčerko. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 1 čerru.
6576-21a
Dvosob. stanovanje
v bližini centra, z novim
pohištvom, iščeta dve osebi za 1. runij Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »600«.	6483-21a
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in kopalnico išče mirna stranka r *. majem nor..u<ibe r.a ogl. odi. Jüua f ci šifro »Bežigrad .
6612-21a
Opremljeno sobo
lepo, za dve esebi od-uitiii takoj na Starem trgu 17/11.	6550-23
Soba
z dvema poste jama se odda gospodičnam ali gospodom za stalno. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
6549-23
Enosob. stanovanje
išiem za 2 osebi s 1. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 93«.
6598-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno v b'i-2ini scdisča iš^em za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vida 16--.	6634-21 a
Enosob. stanovanje
oddam s 1. majem v Janševi ul. 14.
6756-21
4-sobno stanovanje
komfortno oddam. Naslov v pseh poslovalnicah Jutra.
6797-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico oddam 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3774-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam ta koj stranki odraslih o-seb na Tvrševi c. 181.
6806-21
Sobo in kuhinjo
mansardno, oddam s 1. majem dvema stalno n&meščenema. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6758-21
Stanovanja
Stanovanje
sobo. kabinet in kopalnico Išče mlad zakonski pr.r za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redni plačnik-.
6668-21a
Solidna stranka
išče za čimprej večje, komfortno stanovanje, event. dve stanovanji, ki bi se dali obenem uporabljati tudi izven centra. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Udobno 940»
6574-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno išče dvočlanska družina v bližini kolodvora. Ponudbe na ogl. onci. Jutra pod šifro »Inženjer«.	6709-2 la
Komfortno
stanovanje
dvosobno iščem za maj v centru ali bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »»Točen plačnik 33«.
670S 2la
Dvosob. stanovanje
iščem za 1. mai v centru, v Trnovem ali na Mirju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirje«.
6690-2 la
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Hradecke-ga cesta 5.
6489-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v novi hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6499-23
Prazno sobo
sončno, popolnoma se-parireno v lepi mirni hi ši oddam. Križevniška uilca 14.
6620-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, lepo, sončno, oddam s 1. a!i 15. aprilom Lnn-g-.isovi ulici 5 (M'.rje) poleg tramvajske proge ?615 23
Pvosob. stanovanje
komfortno, s kab;netom za maj, iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Plačam event. 6 mescev v naprej«.	6696-21 a
Trisobno
ali večje dvosobno stanovanje iščem za maj. Ponudte na ogl. odd. Jutra pod »Stan-.
6741-21a
Hišnim
gospodarjem
se priporoča samska o-seba za primerno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirno stanovanje* 6648-21a
Za 1. maj
iščem komfortno eno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Siguren plač nik«.	6721-21a
2-sobno stanovanje
s kabinetom in drugimi pritiklinami išče za 1. maj tričlanska, mirna družina v središču mesta. Sončno in zračno. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«
6719-21a
Stanovanje
dvosobno, udobno išče soliden zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center mesta«.
6715-2 la
Prazno sobico
zelo poceni oddam samski osebi. Večna pot 29.
6660-23
Dva gospoda
sprejmem na hrano in sta novanje, Vegova ul. 10.
6710-23
Gospodična
najraje prodajalka se sprei me na stanovanje v sredini mesta. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
6713-23
Sobo
elegantno opremljeno z 2 posteljama takoj oddam. — Sprejmem tudi sostanovalca Borštnikov trg 2/1.
6675-23
Sobo
lepo opremljeno oddam ta koj. Poseben vhod. v cen tru, za eno ali dve osebi Cesta 29. oktobra s, pritlič je desno (Rimska 5).
6679-23
Sostanovalca
vzamem z vso oskrbo v sobo s posebnim vhodom. Ein. spielerjeva ul. 15.
6682-23
Sostanovalko
poceni spreime gospa. Fri-škovec št. 4, spodaj.
6688-23
Prazno sobo
oddam, poseben vhod, center. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6692-23
Sostanovalec
se sprejme v opremljeno sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom Križevniška ul. 5-1.
6666-23
Zakonca brez otrok
iščeta mirno čisto stanovanje, enosobno, s predsobo, za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. pod »Šiška ali Bežigrad«.	6643-21a
Stanovanje
snosobno ali dvosobno, išče stranka 3 odraslih oeeb. državni uslužbenec Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod >Mirna-.
6580-21a
Dvosob. stanovanje
po možnosti v novi hiši iščem za 1. maj Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod >Brez otrok-6379-21a
Enosob. stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami na Barju, Ižanska cesta. Jurčkova pot, išče upokojenec s 4člansko odraslo družino za maj ah junij. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6340-21a
Stanovanje
dvo- ali trisobno v središču mesta za takoj ali kasneje išče mirna in točno plačujoča stranka. Fonudbe na oglas. odd. Jutra pod »Brez otrok«.
6222,21a
2-sobno stanovanje
j s kabinetom ali trisob-I no v bližini kolodvora, iščeta zakonca brez o-trok. Ponudbe na buffet v Slomškovi ulici 9.
6807-21a

Lepo sobo
7 uporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu ali gospodični, nasproti pivovarne Union. Naslov v vseh
poslovalnicah Jutra.
6399-23
Opremljeno sobo
oddam na Prulah št. 6, I. nadstr. levo.
6577 23
Opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma. Večna pot 31.
6431-23
Enosob. stanovanje
za 1. maj išče magistralni uradnik. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Mati in sin«.
6544-21a
Prazno sobo
s štedilnikom oddam s 15. aprilom eni ali dvema osebama. — Trnovo, Mivka 27.	6430-23
Sobo
oddam so idni gospodični. M. Vehovc, Florijan-ska ulica 7/1.
6522 23
Stanovanje
kuhinja in dve sobi, v novi hiši išče točno plačujoča, mirna stranka Najrajši v Rožni dolini ali na Glincah. Ponudbe pod »Mirna« na oglasni odd. Jutra. 6548-21a
Mlajšo pošteno
sostanovalko
iščem v prijazno sončno sobo. Vhod separiran. — Ogled samo 31. marca od pol 3. do pol 6. popoldne. Hočevar, Borštnikov trg l-III.
6513-23
Sostanovalko
sprejmem k boljši gospodični, ali oddam sobo z dvema posteljama. Naslov v vse* posi. Jutra	e<5''. i3
Kabinet
s posebnim vhodom poceni oddam. Ko'eziiska ulica 17. pritličje.
6669-23
Opremljeno sobo
mirno, sončno, v vili v bližini Tabora in bolnice oddam takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6752-23
Opremljeno sobo
za eno osebo oddam s 1. aprilom. Mestni trg 17-in., Bezrukov. levo.
6720-23
Upokojenca
sprejmem v vso oskrbo v hiši v letoviškem kraju pri Kamniku. Ponu. dbe na ogl. odd. Jutra pod »Zadovoljen«.
6714-23
Sobo
lepo opremlieno oddam eni ali dvema osebama, po zelo nizki ceni. Predjamska 35 levo, pritličje.
6716-23
2 solnčni sobi
zračni, opremljeni, v centru, vhod s stopnišča in poseben vhod. Ciril Metodova 19/1. n. desno. Sv. Jožef.	6772-23
Opremljeno sobo
lepo in solnčno, z elektriko oddam dvema osebama^ po 110 din za osebo mesečno. Trnovo, Zeljarska 11, II. nadstropje, vrata 2.
6768-23
Prazno sobo
lepo. solnčno, s posebnim vhodom oddam za 15. april. J. Rus, Novi trg l/I.
6762-23
3 sobe ah vec
oddam takoj ali pozneje, pripravno za pisarno ali ordinacijo, v na. jem. Vprašajte Prešernova 54-:I., dvorišče.
6769-23
Čedno sobico
s prostim vhodom oddam solidnemu in stalnemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6754-23
f
Nenadoma nas je zapustil naš zlati očka, soprog, sin in brat, gospod
LADISLAV ARNŠEK
KOVINOSTRUGAR
danes, dne 30. aprila ob %18.
Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek, 1. aprila 1940. ob pol 17. uri, izpred hiše žalosti, Tržaška c. 27.
Ljubljana, Karlovae, 30. marca 1940.	*
Žalujoča soproga VIKA in JANEZ, sinček: HELENA, mati; LOJZ, brat.
Solnčno sobo
s posebnim vhodom ev. s souporabo kopa'nice v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najemnik 110«.
6595-23a
Pisalni stroj
novejši model ugodno prodam. Simandl, Dvo-rakova 3, LJubljana.
6573-29
Dva drobilca
srednji in mali, rablje-ua, sta naprodaj. Naslov v o tj. odd. Jutra
6361 29
Pletilni stroj
f—80, popolnoma nov, prodam ali zamenjam za parcelo. Naslov v oglas odd. Jutra.	6326-29
Prodam
Jinamo-stroje 220 Volt.
1	KW, 150 Vo t, 2.3KW.
2	motorja 16 Ks 150 Volt. A. Cerne, graveur, Ljubljana. Dvorni trg.
6316-29
Šivalni stroj
dobro ohranjen prodam za 500 din. radio za 4C0 din. Kolodvorska ul. 11, II. nadst., 2. stopnišče.
6647-29
Sobo
s posebnim vhodom in opremljeno iščem blizu tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moški«	6346-23a
Garsoniero
sončno za takoj ali s 1. V. iščem. Ponud. pod »Udobno« na oglas. odd. Jutra.	6338-23a
Uradnica
išče opremljeno sobo, po možnosti s vso oskrbo, v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna uradnica«.	6367-23a
Iščem sobo
ali enosobno stanovanje za 1. maj v centru. Novak, Nunska ulica 3.
6538-23a
Sobo
veliko, prazno, solnčno v okolici tobačne tovarne —-iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 1. maj«.	6497-23a
Partije šivalnih
strojev
prvovrstnih znamk, no. vih in rabljenih Je poceni naprodaj pri Prometu. nasproti križanske cerkve.
6565-29
Šivalni stroj
pogrezljiv. Cena 950 din. Novi trg 4, pritličje.
6691-29
Obrtnik
star 39 let, samski, Sölden in resen iSce de kie, pošteno in muno, ki ima stalno zapjsle-nje in nekaj gotovine. Kolesarke imajo prednost Naslov v vseh po-sioval. Jutra.
6603-24
Samostojni gospod
situir&n, želi znanja z isto tako, ljubko in zna iajno damo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost 1940« 6560-24
Dekleta
želim spoznati radi prijetnega razvedrila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad p riha, ja«.	6597-24
»Kranj«
Pridem v petek.
6494-24
IPVTfflffl
Dober pisalni stroj
poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6468-29
Dobrosrčna
gospodična
želi spoznati v svrho že-nitve višjega železniškega uradnika do 45 jr Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost zajamčena«.
6586-25
30 let star mizar
z lastno hišo se želi poročiti z gospodično, ki bi imela 20.000 din gotovine za povečanje obrti. Prednost imajo šivilje. Naslov v ogl. odd. Jutra.
6370-25
Šivalni stroji
»JAX« so najboljši. Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan TAX in sin, Tyrseva cesta 36.	6799-29
Stružnica
180 X 1000 mm (Prismen-bett) z vsem orodjem v dobrem stanju naprodaj. — Haselbach, Celje.
6777-29
Sobo s štedilnikom
aH enosobno stanovanje iščem za 1. april za dve osebi. V poštev pri. de Sp. Šiška ali okolica sv Petra Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena plačnica«.
6623-23a
Sobo išče
z vso oskrbo starejši go spod pri samostojni gospe ali vdovi. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Pošten plačnik«.
6599-23a
Sobo
opremljeno ali pa tudi prazno, s posebnim vho. dom, v centru za takoj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«.	6654-23a
Separirano sobo
po možnosti s kopalnico v sredini mesta iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Soba«.
6766-23a
Glasbila
Salonski klavir
mahagoni, skoro nov, že lez. konstrukcija, znamke »Streicher«, prodam za 5000 din. Jugospedit, Maribor, Aleksandrova cesta 51,
6444-26
Dva nova pianina
in dobro ohranjen klavir proda po zelo ugodni ceni Ivan Kacin lz Domžal.
60S7-26
Klavir
Grikowski Wien, dobro ohranjen prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 10 tisoč«.	6630-26
Klavir!
dobro ohranjen naprodaj
za din 4.100
Naslov v vseh posi. Jutra	6658-26
Klavirsko
harmoniko
dobro ohranjeno kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klavirska«.
6760-26
Gramofon
Hls masters voice ln plošče prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6722 26
Draibe
Dražba
bukovega oglja
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, LJubljana, Cesta 29. oktobra št. 24, prodaja na javni pismeni dražbi, ki bo dne 1. maja 1940 v Straži, okrog 980.000 kg izdelanega bukovega oglja iz območja sto J e šumske uprave v Straži pri Novem mestu.— Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v LJubljani in pri upravi v Straži.
6356-32
Izgubljeno
Najden dežnik
v telefonski celici dobite v hotelu Bellevue pri plačilnem natakarju.
«735-28
Anker šivalni stroji
najnovejša izdelav« n gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje z dvema iglama, rabljene od din 200 naprej, prodaja »Triglav«, Resljeva ld.
6800-29
Živali
Kanarčki
plemenske samice prvo. vrstnih harcerjev vrviv-cev poceni naprodaj. — Sp. Šiška, Aljaževa 23.
6591-27
Kongres Zveze [planinskih društev
Včeraj je Ml ožji posvet delegatov — Na kongres ao prišli tudi planinski zastopniki iz bratske Bolgarije
Danes v nedeljo bo slavnostni XIV. kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, a včeraj popoldne so se v beli dvorani »Uniona« sestali delegati planinskih društev iz vse države k ožjemu posvetu glede zaključkov o nekaterih važnih vprašanjih.
Po raznih zaprekah, ki so onemogočile lani v septembru kongres v Nišu, se danes sestanejo delegati naših pomembnih planinskih društev k glavnemu vprašanju: spremembi zveznih pravil, s katerimi bo treba odločiti, ali naj se preko zveze ohrani enotnost planinskih društev ali ne.
2e po sami številčni udeležbi delegatov je možno sklepati, koliko pozornosti posvečajo v zvezi včlanjena društva vprašanjem, ki bodo na dnevnem redu kongresa. Hrvatsko planinarsko društvo iz Zagreba, ki šteje 7255 članov, je poslalo kot svoja zastopnika dr. Frana Sukljeta in Čuliča, društvo »Fruška gora« iz Novega Sada, ki šteje 4720 članov, dr. Vladimira Belajčiča in Stanislava Bajiča, Srpsko planinarsko društvo iz Beograda (2033 članov) pa dr. Vojina Smodlako. Planinsko društvo *Ru-nolist« iz Zagreba s 1387 člani zastopata Nikola Matievič in blagajnik Nikola Po-
ščič, Planinsko društvo »Romanija« iz Sarajeva s 677 člani zastopa Djordje Krstič, Društvo planincev Južne Srbije s sedežem v Skoplju s 430 člani dr. Smodlaka, Turistični klub Sljeme iz Zagreba z 281 člani Dušan Jakšič, Planinsko društvo »Morava« iz Niša Vojislav Popovič, a ljubljansko Slovensko planinsko društvo z 8838 člani dr. Josip Pretnar, dr. Arnošt Brile j, Jože Cesar, dr. Milko Hrašovec, Božidar Gaj-šek. Adalbert Pučnik, Lavoslav Dolinšek in dr. Anton Mrak, a turistični klub »Skalo« s 451 člani Franjo Vilhar.
Zborovalci so imeli čast med seboj pozdraviti tudi odposlance bratskih bolgarskih planinskih društev. Pripeljali so se v naše mesto predsednik Blgarskega alpin-skega kluba Vasilij Radev z gospo in z devetčlansko skupino planincev, a pod vodstvom Nikole Hadžijeva in Todora To-dorova je prišla prav tako devetčlanska skupina odposlancev Blgarskega turističe-skega sjuza. Celotno skupino dragih tovarišev planincev iz Bolgarije bodo naši planinci spremili v Mojstrano k velikemu smučarskemu izletu v triglavsko kraljestvo.
Kanarčke
prvovrtne pevce proda: Devetak, Ljubljana, — Bleiweisova c. 50.
6637-27
Sladko seno
prvovrstno, in pšenične otepe proda gostilna Zlebnik, Žlebe, Medvode 6404-33
Krompir
semenski, vagonske mno žine, nudi po konkurenčnih cenali tv. Ber-mez in drug, Vrhnika Zahtevajte ponudbe.
6529-33
Sadje
Jabolka
2 din kg in dober ja-bolčnlk proda A. Lott-speich, Rimske Toplice.
6448-34
Informacije
Preklic
Podpisani preklicujem in obžalujem, kar sem dne 16. marca t. 1. rekel o g. Gašperin Jerici napram nje oemu možu na dvorišču nje gove hiše, ker je vse to neresnično. Mikulič Franc s. r. Blejska Dobrava št. 4 6351-31
Posnemanja vredno:
Ugledne tvrdke: J. Gregore, I. C. Mayer, Janko Sevnlk, vsi v Ljubljani, Bergman et Co, Celje, Rekord, Subotica, Perdo Kac, Slovenji Gra dee, Kosta Iliča sinovi, Beograd, za socialno ču. teče so velikodušno odstopile svoje doplačilo iz likvidacijske mase Ko-desa najrevnejšim. Srčna jim hvala! Hvaležni obdarovani.
6582-31
Naznanilo
Jugoslovensko društvo »Ži-žica d. d. v Beogradu« naznanja cenj. občinstvu, da preseli svojo prodajalno vžigalic v Maribor dne 1. aprila 1940 iz Slovenske ulice 13 v Tyrsevo ulico 14.
6789-31
Dopisi
Narava vzbuja se
iz spanja, zbudimo se še mi. Kdor o ljubezni zvesti sanja, naj se srečno poroči. Neanonimne ponudbe resnih gospodov do 45 let s srčno kulturo in vestne prevzame podruž. Jutra v Mariboru pod »Državna u-radnica«.	644S-24
Dva mlada
prijatelja
iščeta dve ljubiteljici narave, stari od 17 do 20 ìet, za skupne Izlete. Ponudbe na oglas, odd. Jutra po možnosti s sliko, ki se vrne pod: »Z blcikli v naravo«.
6504-24
Dva gospoda
iščeta znanja z dvema mladenkama za nedeljske izlete. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Brez predsodkov«.	5552-25
Kupim
vilo z lepim vrtom
v Ljubljani in plačam v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »S. S.«
Vdovec
star 33 let z eno hčerko staro 6 let izobražen. vesele narave, stal no nameščen želi poznanstva v svrho ženit ve s simpatično gospodično ali vdovo. Pogoj dobra mati. dobra gospodinja in veselega temperamenta, premoženje postranska stvar, slika zaželjena, diskret nost zajamčena. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod St. 1907.
6363-25
Mlad trgovec
s premoženjem 1,500.000 din želi poročiti simpatično ln delavno mladenko od 19 do 22 let, katera ima veselje do skupnega dela. Samo resne izčrpne ponudbe s sliko, ki se vrae, v vsakem slučaju diskretno, na ogl. odd. Jutra pod »Z ljubeznijo v življenje«.	6593-25
Trgovec
45 let star, Izobražen, s kompletnim pohištvom, že i poznanstva z gospodično (ali vdovlco), primerno situirano, v svrho skorajšnje ženitve. Ponudbe s sliko, ki se vr. ne, na ogl. odd. Jutra pod »Duša«. Diskrecija častna zadeva.
6419-25
Pred učiteljskim praznikom v Trbovljah
Po običaju iz zadnjih let se vrše na pomlad skupna učiteljska zborovanja. Eno takih pomladnih zborovanj bo letos v Zasavju. Prireja ga sresko društvo v Laškem, vršilo pa se bo v Trbovljah. Program bo izredno bogat in je prijavljenih že zdaj šest okrajnih učiteljskih društev. Tiste dni bo v Trbovljah tridnevna pevska vaja Učiteljskega pevskega zbora. Ciani UPZ bodo hospitirali tudi pri pevskih vajah Trboveljskega slavčka. Za pevovodje mladinskih pevskih zborov bodo posebna metodična predavanja o vodstvu mladinskih pevskih zborov.
Učiteljske slovesnosti se bodo začele pred spomenikom kralja Aleksandra, kjer bo pri oficielnem delu nastopil tudi UPZ. Nato bo zborovanje v trboveljskem Sokolskem domu. kjer bosta pri otvoritvi sodelovala UPZ in Trboveljski slavček.
Delovni program trboveljskega zbora obsega med drugim študijo o trboveljskem otroku. Predstavniki Učiteljskega pokre-ta, ki preiskuje pedološko in socialno plat šolarjev in njihovih družin itd., bodo podali nekaj izsledkov iz svojega dosedanjega znanstvenega dela. V okviru trboveljskih učiteljskih prireditev bo dalje razstava Trboveljskih slavčkov in razstava Učiteljske-
ga pokreta. Ob zaključku prireditev bo koncert UPZ, ki je v trboveljski dolini že star, z lavorikami ovenčan znanec.
Pripravljalni odbor je določil za trboveljske dneve datum od 19. do 21. aprila.
Sokol
Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška. Zimska sezona v telovadnici je že za nami. Statistika telovadcev izkazuje zelo lep napredek. Tudi vodniki oddelkov so zadovoljni z uspehom. Toda za vsako delo je treba javne kritike. Zaradi tega se je va-diteljski zbor odločil, da bo priredil v soboto 6. aprila večerno telovadno akademijo s sodelovanjem vseh oddelkov. Spored je skrbno izbran in več točk so sestavili prednjaki sami. — Najlepše priznanje vodnikom in telovadeči mladini boste izkazali s tem, da bodete v čim večjem številu po-setili to prireditev. Akademija se prične točno ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma v šiški. — Zdravo!
Zagorsko Sokolsko društvo je ustanovilo poseben fond za socialno skrbstvo, katerega namen je podpiranje sokolske dece v primeru nesreče kakega člana. Odsek se imenuje »Poljšakov socialni sklad« in so zanj sedaj namesto venca bratu Dragu Korbarju darovali: Sokolsko društvo in Glasbeno društvo po 200 din. Ivanka Poli-šakova in Renči Kostevčeva pa po 100 din.
Križanka št. 10
1 2
Gospod
trgovsko izobražen srednjih let z gotovino išče življenjsko družico, la> stnico trgovine. Ponudbe na ogi. odd. Ju^a pod »V dvoje je lepše«.
6607-25
Gospodična
starejša, čedne zunanjo sti, dobra gospodinja, samostojna, se želi poročiti z dobrosrčnim gospodam, starim okrog 50 let. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Ljubezen«.	6341-25
Gospodična
301etna, dobra gospodinja, šivilja, simpatična, z nekaj gotovine in lepo parcelo poroči do 40 let starega gospoda v stalni službi ali krojača. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zadovoljstvo*.	6659-25
Stara 39 let
gostilničarka, 2 lastnim kompletnim pohištvom in din 35.000 prihrankov, ločena več let, poročim sta rejšega gospoda z zasigura no eksistenco. V poštev pri-dejo višji državni železniški uradniki, strojevodje, via kovodie. vdovci niso izklju čeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren dom«.
6693-25
Gospodična
stara 22 let, čedne zunanjosti, simpatična, želi resnega znanja z gospodom v stalni službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno življenje«.
6775-Ž5
Gospodična
35.000 din poroči gospoda žandarja. Resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Resna«.
6465-25
■ sp e h•*
n
12
13
lì 15
16
18
19 20
24 29"
44
38
34
21
i 23
10
31
32 33
45
46
51 52 56~
53
57
60
fiÖ"	41		42	43 I
				
149			50	
		54		55
58	59			
61				
Vodoravno: 1. moško ime, 6. mesto v sev. Afriki, 11. nasprotno od suh, 12. slike iz kmetskega življenja, 13. jaz (latinsko) 14. svetopisemska oseba, 16. reka v Srbiji, 17. egipčansko božanstvo, tudi znak za drago kovino, 18. svojilni zaimek, 19. vzklik, 21. polumer, 22. rimska štev. 1050, 23. morska žival, 24. kemični znak za prvino, 26. orožje, 27. oziralni zaimek, 28. egipčansko božanstvo, 29. sadni grm, 32. nasprotno od mlad, 34. on (v nemščini), 35. rastlina, 37. sanje, 39. oblika glagola biti, 40. in (latinsko), 42. ruska reka, 44. vzklik boli, 45. vzklik presenečenja, 46. del voza, 47. ptica roparica v 2. skl., 49. oblika osebnega zaimka, 51. kazalni zaimek, 53. znamka koles, 54. jugoslovanski otok, 56. del amfi-
• teatra 58. žensko ime, 60. opit 61. francoski pisatelj, j Navpično: 1. del sveta. 2. vrsta pea. J. del glave, 4. bodrilnica. 5. prebivalec evropske države, 6. del telesa, 7. del telesa. 8. reka v Afriki, 9. prebivalec Ilirije, 10. priprava za kuhanje, 15. oblika glagola biti, 18. del cerkve, 20. oznaka, 25. a. g., 30. reka v Nemčiji, 31. reka v Italiji, 33. kazalni zaimek, 35. oblika glagola biti, 36. mesto v Jugoslaviji, 37. vladar nekdanje Turčije, 38. vzklik, 39. vojak, 41. del sobe, 43. pogojnik glagola biti, 45. oblika glagola hraniti. 48. skrajšana oblika za ali 50 del ograje, 52. trgovski izraz, 54. evropska prestolnica, 55. moški glas, 57. pesnitev, 59. no v dialektu. — 28. egipčansko božanstvo. —
Rešitev velikonočne križanke
Vodoravno: 1. vulkan, 6. Idrija, 11. utopim, 16.a tarok, 21. ona, 22. Venezuela, 25. Makedonija, 27. riba, 28. la, 29. rt, 30. ol, 32. tok, 34, pao, 35. ti, 36. Ida, 38. dve, 39. Oka, 41. Iva, 42. N. N., 44. kg, 45. aj, 46 Ema, 48. Om, 49. Ion, 50. tojc, 52. Ra (radij), 53. Klara, 54. ara, 55. ajs, 57, Erika, 58. in, 59, Rim, 60. moda, 64. In-dokina, 69. kalejdoskop, 76. Om, 78. lirik, 80. oda, 81. antika, 82. sol, 83. vob, 85. ave, 86. Ada, 87. Po, 89. od, 90. Egon, 92. S. O. S., 94. e ta, 96. pa, 97. prt, 99. ave, 100 pacifist, 102 Morana, 103. Veronika, 105. atom, 108. in, 109. ah, 110. obe, 112. Hel, 113. da, 115. na, 116. rt, 117. Žid, 118. kri, 120. Ero, 121. en. 122. ni, 123. Ive, 124. Ig, 125. rop, 126. rt, 127. Al (aluminij), 129. car, 130. smo, 131. ono, 132. in, 134. to, 135. Eme, 136. ban, 137. dan, 138. Ka (kalij), 139. galeb, 142. Koloman, 148. Prizren, 154. lakota, 157. Arabija 159. Italija, 161. Erotika, 163. ilo, 165. Ra (radij), 167. alala, 169. Atila. 171. enako, 173. as, 174. Iva, 176. ara. 177. tam, 179. osa, 180. rak, 182. ara, 183. ris, 185. Laba, 187. Simon, 189. molil, 191. Tarim, 193. aroma, 194. Paračin, 195. Sumatra, 196. Kobarid. Navpično: 1. volonter, 2. Una, 3. la, 4.
avtogwun, 5. ne, 6. te, T. Dubrovnik, 8. re, 9. il, 10. ja, 11. lik, 12. Teheran, 13. od, .14 Po, 15. in, 16. Miramare, 17. Arkansas, 18. ri, 19. Ob, 20. kap, 23. notar, 24. Elija, 26. Atila. 29. rak, 31. Jamajka, 33. ovoj» 37. del, 40. kor, 43. nori, 47. ar, 51. Kimo-vec, 56. Ero, 61. dir, 63. ar, 65. Dover, 66. odeta, 67. Nada, 68. Ana, 69. kipaz; 70. ako 71. la, 72. J. S. (Jadranska straža), 73.' Don, 74. ol, 75. kadet, 77. Mogi, 79. Ivo, 84. zofa, 88. Friderika, 89. ova, 91. nJ hi list, 92. S toži ce. 93. Smederevo, 96. Antigona, 96. Peloponez, 97. P. n. (potai naslov).
Rešitev križanke št. 9
Vodoravno: 1. Solun, 5. Metod, 10. epik, 12. nota, 13. dom, 14. (p) Pek, 16. por, 17. aa 18. dolar, 20. ni, 21. žep, 22. rek, 24. sud, 26. čaj, 28. ep, 29. U. S. A, 30. ra, 32. ar, 34. Po 36. ad, 38. os, 40. S. U, 41. <to, 42. Rus, 44. ako, 46. tek, 47. Amor, 48. tako, 49. kam, 52. mar, 53. as, 54. amper, 56. na.
Navpično: 1. Serian. 2. opoe, 3. lim, 4. uk, 6. en, 7. top 8. Oton. 9. Darij, 11. sel, 14. pop, 15. kar. 18. ded, 19. reč, 21. župa, 23. karo. 24. se. 25. ksi. 27. ja. 31. baraka, 33. ro, 34. pu, 35. pokora, 37. Dumas, 30. sa, 40. so, 41. dekan, 43. somi. 45. ki, 46. tam, 50. om, 51. re.
Znani SALV AT ČAJ proti žolčnim kamenom tn boleznim žolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu, Za-.,,1 greb, Raptol 17. — Zastonj \W\ pošljemo prospekte o zdravljenju.
O. c. S. bi. 27870-1936 Rn 3487
MOŠKI!
Pri spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusite hormonske Pillile »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul 84 din, 100 pilul 217 din, 300 püul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS nilule! Po pošti diskretno razpo-šilja
Lekarna Bahovec, Ljubljana.
Glavno skladišče: Farm. sem. laboratorij »VIS-VISIT« Zagreb. Langov trg 3. Ogl. reg S. Dr 5646-31:
HIŠO V BEOGRADU
lahko kupite najugodneje preko pisarne biroja »ARGUS«, Beograd. Terazije 1, telefon 20-528.
TOPILNICA ANTIMONA
sprejme k direktorju topilnice inženjerja-kemika (metalurga) v svojstvu topilniške-ga asistenta. Prednost imajo inženjerji s položenim državnim strokovnim izpitom. Ponudbe Propagandi a. d., Beograd, pošt. pret. 409 z življenjepisom in prostimi prepisi spričeval pod »1282«.
ČEVLJI
posamezni ženski vzorci din 100.— dekliški . . din 80.— razni otroški . . din 40 do 60.—
TRIU M F — Miklošičeva 12.
••i' f imiT i ninni imi onnnnittm m tHira iiti it ti t niniHfifnHiiiiRi m niwi ff iDBHRswtfonisHiflifsmtf&iifHmimiKR Sprejmemo
brusača stekla
in obloževalca ogledal (Beleger), popolnoma izurjenega v svojem poklicu. — Ponudbe poslati na: Češka staklana — Dubrovnik
cmmninitmRninraimsfiaHvnifimiiaiinmimiiUB*« i*i ;iini«uiH(Hf i iTiiinnnnmsnniamntummiimiiMHiimv
Naročniki „JUTRA" so zavarovani zr* Disi lo.ooo!

trosi DKW auto.
Največ vožnje z dodeljenim gorivom napravile torej le z
Generalno zastopstvo
2
Ljubljana
Celovška c 93. i elefon" 27-28
za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri
SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2.
Strokovno polaganje linoleja.

Mamice!
Veselje za Vas in družino pri-
t %ii
^ lAAT j nesejo naši vozički najnovejših
'........
dl
modelov. — Naročila z dežele izvršimo hitro in solidno.
LJUBLJANA
Velika izbira koles!
MIKLOŠIČEVA CESTA 20
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DL □ □
^	Iščemo vestnega in	^
□ □ □
n □
□
sposobnega šoferja
□
za nov 5-tonski tovorni avtomobil s pogonom na nafto □ (z Diesel-motorjem). Prosilec mora biti vešč avtomobilskih □
popravil in po možnosti izučen avtomehanik. Prošnje s krat-
□	kim življenjepisom je poslati na naslov: Rudarska družba
□	Bohemija, rudnik Pečovnik pri Celju. Točnejše informacije
□	se dobijo pri obratovodstvu rudnika.
BaaaDDDaaDaDDDDaDDDDDDDaaDDDDDDDDDanDDnnDDnoL
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENEJ
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. 26
Od Vas J®
odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustita redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Smtofflolnir
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob priliki tragične smrti našega ljubega in nepozabnega sina
Friderika Rečnibo
ELEKTROINŽENJERJA
ter ga v tako lepem številu spremili na zadnji potL, izrekamo našo iskreno zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, Glasbenemu društvu železniških delavcev in uslužbencev, DPD »Frohsinn« za žalostinke, župniku evangeljske cerkve g. Baronu za poslovilni govor, članom Motokluba Maribor, ki so se udeležili pogreba z motornimi kolesi enako pa vsem znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali v tej težki -uri.
Maribor, 30. marca 1940.
Globoko žalujoči starši
. . • ; . .".->,}•.-;>•• V s;,r liv/M. . • -• v

Uspešno oglaševanje le v »Jutru«!
m*
oslavije
Bkekdja : Beograd, Bosanska 16 in Zagrebačka 7 in 9
razpolaga z :
17 potniškimi brodovi z 6.380 ks.; 54 tovornimi brodovi s 23.056 ks.; 6 motorji s 3.230 ks.; 40 tanki s 30.619 tonami nosilnosti in 436 vlačilci z 282.437 tonami
nosilnosti;
ima agencije :
v Nemčiji: v Regensburgu, Pasavi, Lincu ln na Dunaju; v Slovaški: v Bratislavi; v Madžarski: v Komoranu, Budimpešti in Mohaču; v Rumuniji: v Temešvaru, Djurdjevu in Braili; v Bolgariji: v Lomu; v Jugoslaviji: v Bezdanu, Apatinu, Vukovaru, Bački Palanki, Beočinu, Novem Sadu, Slankamenu, Zemunu, Beogradu, Pančevu, Grocki, Smederevu, Kovinu, Dubravici, Banatski Palanki, Velik. Gradištu, Golubcu, Donjem Milanovcu, Tekiji, Kladovu, Brzi Palanki, Mihajlovcu, Prahovu, Radujevcu, Osijeku, Titelu, Novem Bečeju, Starem Bečeju, Adi, Senti, Stari Kaniži, Petrovgradu, Zabrežju, šabcu, Sremski Mitrovici, Bosanski Rači, Brčkem, Bosanskem Šamcu, Bosanskem
Brodu, Bosanski Gradiški in Sisku.
S svojimi udobnimi in brzimi brodovi vzdržuje potniški promet v mejah kralje-vine Jugoslavije in enkrat na teden, v sezoni, inozemski ekspresni promet. — Rečna plovidba zajedno s Srpskim brodarskim društvom vzdržuje reden tovorni promet za vlačilske tovore iz vseh in za vse postaje na Donavi od Regensburga do Suline, na Tisi, Savi, in ostalih plovnih rekah in kanalih donavskih pritokov.
Pojasnila se lahko dobe pri direkciji in njenih agencijah
v tu- in inozemstvu.

Državna
Ker je loterijski načrt poteklega 39. kola s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk, ker so bile vse srečke, prevzete od strani pooblaščenih prodajalcev in n jihovih preprodajalcev, do poslednje razprodane, zato je državna razredna loterija ta načrt pustila v veljavi tudi za nastopajoče 40. kolo srečk.
Srečke I. razreda 40. kola so gotove in dane v prodajo 12. marca t L v 100.000 celih srečkah z izžreban ji in to:
I. razred 12. aprila 1940.1. II. razred 10. maja 1940. L
III.	razred 11. junija 1940. L
IV.	razred 11. juliga 1940. L
V. razred od 9* avgusta do zaključno 7* septembra 1940.1»
Cene srečkam za vsak razred je sledeča: ena srečka din 200.—, ena polovica din 100.—. ena četrtina din 50.—.
Skupna vrednost vseh dobitkov v 40. kolu znaša
din 65,ooo.eoe
V	vseh petih razredih je 7 premij in to: 1 po din 2,000.000.—, 1 po 1,000.000.—, 3 po 500.000.— in 2 po 300.000.—%
Poleg teh premij na je še veliko naslednjih večjih dobitkov 7 po 200.000.—, 16 po 100.000.—, 17 po 80.000.—, 17 po 60.000.—, 19 po 50.000.—, 17 po 40.000.— ter veliko število drugih večjih dobitkov.
V	najsrečnejšem primeru z združitvijo premije in dobitka je mogoče zadeti na eno celo srečko:
din 3i2oo.oeo
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Srečke lahko dobite pri nonblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki jih ima skoro vsak večji kraj.
Pobližnia navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
NAJLEPŠE ČTIVO
S
Ravlfen ; ZGODBE E			REZ Gl	mzi	
Klabund: PJ	0'	ra-;	RASPU	TI	!N
Ravfien: ČRNA
es
Thompson ?
Malerfeva: RUDARSKA BALADA
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
UÜBIJANA — RNAFL.JEVA fTL. »
PRODAJNA ZALOGA V LJUBLJANI
»
* SS ~
Ä* ■ ' & i& —i. ca
«
VOVK
IZOLACIJA PROTI VLAGI, TEMPERATURNIM SPREMEMBAM in ZVOKU
ING. MILAN HMELJ
RADEČE — ZIDANI MOST
Zahtevajte ponudbe in pojasnila!
Umrl je danes naš zaslužni bivši načelnik, brat
JERMAN SLAVKO
Pogreb bo v ponedeljek, dne 1. aprila ob 10. uri dopoldne. Radomlje, dne 30. marca 1940.
Safcolsko društvo, Radomlje

• \K -V;		y^waMcffw-' v-- v;..*.	■.V. • : ■■>''' 1 • . ' '		-.v	
"•< t - j V ■ * v' ' i^V^viöK		i.JtÄ / .		. V (Ni r * ■'•		Kg®®
Umrl nam je naš
trgovec
Pogreb bo 1. aprila ob 10. uri v Radomlju. Radomlje—Ljubljana. 30. marca 1940.
Žalujoče rodbine:
Jerman, Bele«, dr. Bennasüa
Ali more bife pravkar oprana brisača tako sivkasta? Seveda, če nI oprana tako, da je iz nje popolnoma odstranjena vsa nesnaga, se zdi poleg Radion belega perila zanemarjena. Pri kuhanju raztopine Rad iona se tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in fe^efjito odpravi vso nesnago. Zunaj in znotraj bfeščeče čisto perilo, brez primera belo -Radion belo.
IMJBnSTOV
■■mL ,
•safefe«, '
i Č3STEJŠE BELINE OD RADION BELINE
- ~	jumwftièmft » r<
2NSERIRAJ V „JUTRU"!
ì
1 z
z nami sočustvovali, najsrčnejša hvala Radeče, 30. marca 1940.
Dr. KARL MATKO, Dr. ERNO ROSINA in ostalo sorodstvo.
■^••.vV. '
L"
,V v-f. V, ■r vr - t,- \ ■<. • :
•• ■•.:..■ : i v:-.:
: •;. ■ , ''. i
v,- . •.■ i:.y

2AGPE3 NIKOLICEVAIO
S
^s^TÄHTiEVÄ»?EB«SPtACm «N»
ial
inani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Kai.oali Vam brezplačno .lapove Vašo prihodnost, iiazen važnih dogodkov 17. preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseli važnej-čìli dogodkov sodaifjosti. .Vjegov nasvet vam bo
piinesel zaželjene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s ceiega sveta.
dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih zapovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo in sporočite mu točne rojstne podatke. Vse napovedi o vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, loste dottili popolnoma brezplačno, če boste :>ri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »NAS ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Knjiga stane samo Din 30.—, denar pa se ooSilja na ček. račun št. 17455, na točni ir. stalni naslov F. T. KARMAH, ŽALEC.
spsssfeaega železo-strugarja
za službo v mehanični delavnici rudnika. Reflektant naj bo po možnosti izučen ključavničar ali kake mehanične obrti. Prednost imajo prosilci z rudniško prakso. Prošnje s kratkim življenjepisom je poslati na naslov: Rudarska združba BOHEMIJA. rudnik Pečovnik pri Celju. Točnejše informacije daje obratovodstvo rudnika
i □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnacicojt : □
§	Iščemo
I □
< □
: p □
□ □ □ □ □ □ □ □ □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□no:
VABILO
redno letno skupščino
POSOJILNICE V PTUJU
ki se bo vršila v četrtek, dne 4. aprila 1940 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih v Ptuju na Slovenskem trgu štev. 5; tu je vsem zadrugarjem na ogled poročilo upravnega odbora za. poslovno leto 1938 od 28. marca t. 1. naprej med uradnimi urami
DNEVNI RED SKUPŠČINE
1.	Otvoritev skupščine.
2.	Poročilo upravnega odbora za poslovno leto i939.
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Sklepanje o letnem računskem zaključku in o porabi prebitka ter o podeljevanju razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru.
5.	Volitev upravnega odbora v smislu § 23 zadružnih pravil.
6.	Volitev nadzornega odbora v smisu § 28 zadružnih pravil.
7.	Sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov proti poslovanju odbora.
8.	Slučajnosti.
Ako ob času sklicane skupščine ta ne bi bila sklepčna, se vrti pol ure pozneje, t. j. ob pol 4. uri popoldne istega dne in v istih prostorih druga skupščina z istim dnevnim redom, ki bo sklepčna ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Ptuj, dne 26. marca 1940.
POSOTILNICA V PTUJU, r. %. % m. p. Dr. Fermevc l, r.	A. Senčar L r.
ì> JUTRO« it T4.
30
Nedelja SI. UL 1940
MICHEL ZÉVACO:
75
Den Juan
ROMAN.
Karel V. se je šiloma zbral. Mračne misli so ga obsule. Naglo se je ozrl na vrata za svojim hrbtom, izza katerih se je oglašalo vrvenje stotin dobro oboroženih dvorjanov, in na okna, pod katerimi je stalo na dvorišču tisoč kraljevih Švicarjev v paradnem ... in bojnem redu. Cesarja je izpreletelo.
;>Kaj bi se opravičevali za takšno malenkost!« je zamrmral z glasom, ki je bil njegovi ravnodušnosti kar težko verjeti!« Kraljevič Henrik je ljubezniv plemič; njegova šala ni niti najmanj osramotila francoskega dvora, na katerem se čutim docela varnega...«
«Hm!« je dejal Franc I. in butnil v smeh. »Docela varnega? ... Ali veste, sire, kaj mi je svetovala ta mila vojvodinja Etampska, ki ste ji prej le tako udvorljivo poljubili roko?«
»Radoveden sem,« je dejal Karel V., neprediren kakor le kdaj.
»Nu, svetuje mi, naj pridržim vaše veličanstvo v Parizu kot ujetnika ... ko vas imam tu... takisto, kakor ste imeli vi mene ujetega v Madridu! ... Kaj menite, sire?«
»Ce je svet dober,« je ledeno odvrnil Karel V., »je treba storiti po njem.«
Te besede, ki jih je zgodovina zapisala, so spravile Franca I. ob vso obrzdanost. Srdito je trznil z vsem telesom, nato pa dal svojemu obličju tisti i izraz veličanstvene samozavesti, ki so ga imeli 1 Valoiški vselej pri rokah, kadar se je bilo treba ' pokazati kralja. Rezko se je obrnil in krenil proti vratom.
Karel V. je začutil, da se bo tisti mah, ko dospe kralj do vrat, zgodilo nekaj nepopravljivega: izrekel bo ukaz, naj ga odvedejo v zapor!...
Zato je mirno izpregovoril:
»Toda ... kaj se ne bo grof de Loravdan poročil s Španko? ...«
Franc I. je mahoma obstal. .. Vrnil se je h Karlu V. in z razburjenim glasom vprašal:
»Kaj hoče vaše veličanstvo reči? ...«
»Reči hočem, dragi sire in brat, da je ta odlični plemič za zdaj samo Francoz in da lahko ... priznajte! ... po pravici dvomimo o njegovi nepristra-nosti. Hkratu pa hočem reči, da bo, kadar postane mož Leonore de Ulloa, vsaj polovica njegovega srca španska.«
»S tem misliš: polovica njegovih koristi,« je sam pri sebi rekel kralj.
»Tedaj mu bom lahko poklonil svoje neomejeno zaupanje,« je cesar mirno nadaljeval. »Če hočete, sire, pogodiva se tako, da odloživa vsakršen sklep zastran vojvodine milanske do dne po svatbi va-dobrega Francoza, grofa de Loraydana, z mojo dobro Španko, Leonoro de Ulloa.«
Franc I. se je nehote veselo zasmejal.
»Dobro!« je pomislil Karel V. in obraz se mu je zjasnil. »Top ne bo počil: zmočil sem mu netilo!«
In res je bil francoski kralj mahoma pozabil zaporno povelje, ki mu je bilo pravkar še na jeziku. Sam pri sebi je moral nehote občudovati preveja-nost, s katero je znal Karel V. porabiti načrt ženi t ve med Francozom in Španko v svojo politično korist. In kar imenitna se mu je zdela misel, da je Loraydan mahoma postal razsodnik med kraljestvom in cesarstvom.
»Kako bi bil moj vrli Amauri ponosen, ko bi bil tu!« je dejal sam pri sebi.
Ta mah je pristopil k njemu Karel V. in z mojstrskim izrazom ganjene resnobe izpregovoril:
»Sire, ves svet vas ima za najpoštenejšega vseh vladarjev. Kar koli so vam kdaj očitali, kakršne koli politične ali vojaške napake so navajali o vas, nikoli se vas ni nihče branil priznati za zgled kraljevskega viteštva...«
Franc I., čeprav še bled od gneva, je pri teh besedah nehote obstal in namrščene obrvi so se mu zravnale. Z nezaupanjem je poslušal cesarjevo hvalo, hkratu se mu je pa širilo srce, zakaj nič ni človeku tako prijetno, kakor če mu drugi prisojajo lastnost, ki bi se do nje rad povzpel, da se more.
»In tako, sire, sem bil miren, ko sem vas videl stopati proti tem vratom, za katerimi stražijo vaši vojaki,« je nadaljeval Karel V. »Niti da ste izrekli ukaz, naj me imajo za ujetnika, me ne bi bilo mi-
nilo zaupanje. Predobro sem vedel, da bi v naslednjem trenutku sami preklicali svoje povelje. Toda pomislite, sire, kako bi bil sodil o vas ves svet in vse ljudstvo v vašem lastnem kraljestvu, ko bi vam bila ta neprevidna beseda v resnici ušla! Nikoli ne bi mogli oprati tega madeža s svojega imena. 'Naša Gospa bodi zahval j ena, da mi vas ne bo treba braniti pred očitkom izdajstva!«
Te besede so bile čudovito spreten obrat. Karel V. se je sam postavljal za branilca nasprotnikovega slovesa. Kralju Francu je šlo vse to do živega; in ko ga je cesar videl razoroženega, mu je hitro zadal poslednji udarec.
»Dragi sire,« je vzkliknil, »spraviva to neumno in zoprno vprašanje vojvodine milanske s poti, da nama ne bo vekomaj kamen spotike. Zardeti moram, če pomislim, da prav zaradi te malenkosti brzdava prijateljstvo, ki naiu vleče drugega k drugemu! ...«
»Izvrstno!« je presrečen vzkliknil Franc I. »Spraviva ga s poti, sire in brat, razvozlajva ga prej ko moreva!...«
Karel I. je sedel v naslanjač in Franc I. je moral takisto sesti, da ni stal, s čimer bi se bil priznal za nižjega.
»Sire,« je nadaljeval Karel V., »rade volje se pridružim stališču vašega veličanstva. Izvolite smatrati mojo dobro voljo, da vam vrnem Milansko, za povsem zanesljivo ...«
»Oh,« je vzkliknil Franc I., »to bi pomenilo konec najinega razdora!«
Zahtevajte za vaše žimnice in tapecirano pohištvo žimo samo
z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
. Zoper kožne baleznl DERMOVAL
(■s'-
iv--- )
IpM
, fl slične kožne bolezni lokalne narave zdravi naglo
Vt «vi»..;
>N> Nov izum izrednega učinka! Mnoge težke in neozdravljive kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišče, hraste, izpuščaje, Utaje, čire in
m WSÌÀ
ZADRUŽNA TOVARNA
ZIME
STRAZISCE PRI KRANJU
Og!. S. br. 1990/1335.
»DERMOVAL«. 1 lonček din 20. Pišite še danes
na:
GRADSKO LJEKARNO,
ZAGREB, Gornji grad 5.
iNaša žima je higijensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in
aparati.
Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov. Rei je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji
in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
3GIJENSKE ZNOJNICE
orez gume. patentirane in po zakonu zaščitene
DR. ZVONIMIRA PAVELIČA
Nepremočljivo, sterilizirano. Vsak par garantiran. — ffliaìjenéha.Dobivajo se v vseh boljših trgovinah. — Izdeluje: »SANITAS«, izdelovanje higijenskih znojnic, Subotica, Blesakova ul. 5.
TVRDKI
J. Praprotnik
trgovina z motorji v Domžalah
se je posrečilo, da je dobila nove modele 1940 še po stari ceni in torej lahko prodaja najnovejša 125, 200 in 250 ccm Ardie, 350, 500 in 600 ccm Horex motorje
po dosedanjih cenah !
Ako si mislite nabaviti motorno kolo, oglejte si velezalogo zgornje tvrdke. — Na zalogi tudi razne prikolice in rezervni deli Ardie in Horex motorjev. — Velika izbira dobro ohranjenih in malo rabljenih motorjev, dvokoles, šivalnih strojev.
Pohištvo
si nabavite najceneje m garantirano solidno izdelavo pri tvrdki
Golmajer
strojno mizarstvo Ljubno — Gorenj-■ sko. Oglejte si stalno zalogo!
V vseh strokovnih trgovinah gospod...,*
mmm solhcc
ohrani zdravje!
K akšne važnosti je solnce za Vaše zdravje, opažate najbolje po vsakem letovanju. Ker v dolgih zimskih mesecih primanjkuje oživljajoče solnčne energije, nalaga pamet, da se prinese v hišo zlasti za otroke (a ravno tako za mlade matere) poznano »višinsko solnce« — original Hanau.
Ta velika vrednost ul travi joletnih obsevanj z »višinskim solncem« je v tem, ker se ti žarki pretvarjajo v kemične energije in ustvarjajo antirahitični vitamin D. Telo postane
odpornejše proti boleznim, pri ženah olajšuje porod, otroci postanejo sveži in polni življenja, jedo dobro in dobe dobro zdravo barvo kože. Vrh tega so obsevanja z višinskim solncem, ki trajajo samo 3—5 minut, kaj lahko izvedljiva
Zahtevajte še št. 843 od:
Jngoslovensko
Siemens A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 8
danes ilustrirano brošuro na 40 straneh
Jugoslovensko AEG
Beograd. Brankova
ulica 30 AEG Union, Fusroslavpnsko d. d. Zagreb, Karadži-čeva ulica 1
Ljubljana, Livarska ulica 6

Vsak četrtek odhod iz Rima v Rio de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse južne in severne ameriške države. katere posle opravlja CONDOR in PAN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim.
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zeližč — Čudovit uspen pri ranah opek lnah ožuljenjlh — volku — turih ln vnetjih Itd. za nego dojeni kov pri kožnem vnetju, izpuha lih ln hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice Glav na zaloga lekarna Mr. J Oblak. St. Vid nad Ljubljano.
IrtipJoeen pouk f tgronju
Zahtevajte
^	« bmptačer cenJk
lEiriEli HEROLDE
MARIBOR5<
Strojnika sprejme
industrijsko podjetje v Južni Srbiji, veščega v ravnanju z eksplozivnimi motorji in manjšimi napravami za izdelovanje umetnega ledu. — Ponudbe za navedbo zahtev poslati na Publicitas, d. d., Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Samostalan«.
Zagreb,
Bogoviče-va ulica l
Ljubljana, TyrSeva cesta 1 a
Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje.

Palaia v Beogradu
Nujno prodamo razkošno palačo v strogem centru, blizu »Kolarca«. Stavbišče 400 m», a fronta 15 m. Parter in 6 nadstropij. Z prodajalne in 14 različnih stanovanj s hiper-modernim komfortom. V stanovanjih etažna kurjava, topla voda, termični tok. Letna renta 390.000 din, a cena 3.800.000 din v gotovini in 700.000 din dolgoročnega hipo-tekarnega dolga po 6%. — Pojasnila daj samo resnim interesentom biro »ARG i Beograd. Prestolonasled. trg 1/1, tel.
Velika Izbira
MODNIH KAMGARNOV in SUKNA za nove pomladanske obleke ln površnike za gospode
t
LJU SLJAHfl
lihmijem mu
Pred Škofijo
70 letnica obstoja, zato posebne ugodnosti!
Urejuje Davorin Ravljea. — izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant- — Za Narodno

bo izplačala v novem 40. kolu sreče srečnim igralcem čistih
65,000.00

brez odbitka.
Veliko pomeni naša glavna kolektura „VRELEC SREČE" in niene srečke v Sloveniji, v krogu velikih milijonov dinarjev, ki krožijo v btbiu
državne razredne loterije. Sedaj je napočil čas, ko je treba, da vsak misli na državno razredno loterijo, na velike dobitke, zatone po«abite na Vašo glavno kolek uro „VRELEC SREČE". Če Vam je sreča namenjena. Vam pove Vaš notranji glas, takrat pa ne odlašajte, temveč pohit te po srečko, ali jo naročite po pošti, ali tudi telefonično v domači kolekturi „VRELi C
SREČE", — tam je Vaš vir sreče. Žrebanje I. razreda 40. kola bo 12 apila.	Cena srečkam ie:
ena cela Din 200, polovica Din 100, četrtini Hin 50.
Srečke so Vam v številnih serijah na ra/.polago v Vasi glavni kolekturi
VRELEC $
V*
ALOJZU PLANINŠEK. LJUBLJANA Bet h ovnov a ulica 14
ZA VSAKO PRILIKO
lajboijša m aaj cenejša oblačila si nabavite pn
Preskoku,
Sv FKTK* C 14
julij 19441
_ILO P33DCXX03Q
OTOMANE
po din 320.— nudi
R. RADOVAN
tapetnlk Mestni trg IS.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I
samsst^pggg mc čilskega maJstra
(Schlichtenmeister) z dolgoletno, prvovrstno prakso za
veS.ko tkalnico pisanega blaga
v Sloveniji.
Takojšnje ponudbe na podružnico >Jutra« Maribor pod značko »4 stroji«.
11 » » i « « i » ii i « i nr» m » ii ^nnnrrinnnnnnnnnrT-onnnrinrin
ktk uaJtarnarja Frmn Jeran — Z* inserauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.