Št. 73.
V Gorici, dno 11. septembra 1900.
Letnik II.
l/.haja vs;ik  tort'k   in   solioto  v
tednu   oli   11.  uri   |)r<'d|)(il(liM'   za   mesto
ter  ob   H.  uri   pnpoldne  za dey.elo.
Stane po pošli prejeiuan ali v
Gorici iiH dom pošiljan cclolctiio H K.,
pollelno ¦'(- K. in iVIitlelno 2 K.
IVoilaja .se v (jorici V tobakaniah
S (.• h w a r z v änlskib ulirali in .lel-
1« r s i L z v Nunskin ulicali po 8 vin.
GrORICA
1'iMMlništvo in upra\ ništvo  sm
nahajata   v   «N a rod n i   I i s k ar n i»,
ulica  Vdturini  h. iU. 9.           ¦
Dopise je nasloviti na ureclnistvo,
oglase in naročnino pä na upravniStvo
«(jurice». Oglasi se računijo1 po petit-
vrslah in sieer ako se tiskajo 1-krat po
16 vin., 2-krat po 14 via., 3-krat po
12 vin. Ako sr: večkrat tiskajo, raču-
nijo se. po pogodbi.
(Zjutranje izdanje.)
Izdajatelj  in odgovorni urednik Josip Martišič.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusic).
Naša bodočnost.
(Pu iia/ori!i dr. H. grol'a Coudeiiliovt*.)
Narod, eegar jezik poslani svetovni
jezik. se niora najprej proslaviti z ogrom-
niini k u 1 t u r n i in i ali teritorijal-
n i in i p rid o b i t vain i, katere pridobitve
mu zajamčijo ime in spoStovanje celega
sveta za dolga stoletja.
Tako je n. pr. postala grščina sve-
tovni jezik šele po zmagah Aleksandra
Velikega, a latinščina po zmagah Him-
ljanov. Arabščina je postala svetovni
jezik po vojnih pridobitvah Is lama, čpanj-
ski, portugijški, nizozemski jezik pa po
prisilnem kolonizovanju; Nemci, Krancozi
in Angleži pa so povzdignili svojo ina-
terinšeino na stopinjo svetovnega jezika
tudi še le po velikanskem svojeni kultur-
nem razvoju, večinoma tudi po dokon-
eanih srečnih vojnah.
Koje ugasnilo Španiji solnce slave,
nastopila je IVancoščina svojo službo ka-
kor svetovni jezik in jezik diplomalov,
kakor sploh jezik inteligenee. No, od I.
1871. po nesrečni vojni z Nemčijo, pa
je izgubila t'rancoscina kredit in jela jo
jo nadomeščati na vseh koncih in krajih
nemščina kakor „jezik diploinacije ter
inteligenee".
Seveda je danes še najbolj razsir-
jen augležki jezik, katerega govori sto
niilijonov Angležev kakor materinAcino,
a ga razurne blizo tri sto niilijo-
nov drugih človeških bitij te zemlje.
AngleSčina pa se Se čedalje bolj širi.
Tekmuje ž njo samo še kitajšcina,
toda le v knjigi, kajti kitajščine kakor
književnega jezika poslužujejo se tudi
Koreanci, Anamitje in Japonei, vsega
skupaj okoli 800 niilijonov  ljudij.
Umevno je, da so Angleži laliko
ponosni na svoj jezik, kateri ponos iz-
ražajo v besedah: ,.The white man is,
the man who speaks English" (koder živi
človeški rod, čuje se angležka govorica).
Seveda si prizadevajo Nemci, da
postane njihova materinščina prvi
svetovni jezik, kajti do veljave drugega
svetovnega jezika je neinscina že na
blizo prispela. Saj se razlega nemški glas
že v vseh delih sveta in celo Kilajei in
Japonei se je že po malem poslužujejo.
Zlasti se poslu/.uje nemščine mlajša ja-
ponska diplomacija ter intelig<Miea in ni
ga skoro japonskega doktorja. ki hi no
razumel nemščine.
Špansko in portugijsko je že davno
nehalo biti svetovni jezik. enako tudi
nizozemsko in še bolj italijansko.
Pač pa je pričela nastopati veljavo
svetovnega jezika — rušeina. Še pred
kakiini tridesetinii leti se je smalralo v
petrograjski družbi za neolikano, ako je
kdo nagovoril inteligentuo rusko daino v
svojem materinem jeziku, kajti IVaneo-
.ščina je bila ledaj v ruski družbi jezik
inteligenee. Uuski kancelar Nesselrode
(pae Neinec!) ni spregovoril besediee
ruski. Kako pa je danes! 0 tern več
pozneje. A iz povedanega že je razvidno,
da je za vsakega olikanega cloveka ne-
obhodno potrebno, da zna vsaj jeden
sv<»tovni jezik in v evropski družbi sina-
tramo za svetovne jezike angležki, frau-
eozki, ruski in nemški.To pa iz sli'ileeili
razlogov : kaj lahko se pri/eli, da zanese
usoda človeka danes ali jutri v tujino;
kako te/.ko mu je, ako razun svoje nia-
terinščine, zlasti, ako ista ni kateri sve-
tovni jezik, ne razuine nobenega svetov-
nega jezika! Zadovoljili s<; mu bode z
najpriprostejšo delavsko službo in plač-o.
Kako drugaee se godi onemu, ki umeje
n. pr. po vec svetovnih jezikov. Odprle
so inn 11 uri v najboljša službena mesta.
Kdor razun nemseini^ in (Vaneošt-ine
uniej(^ se ruski in angleški jezik, pridobi
si castne službc in iinetja, ako hi bil
tudi zadnji siromak.
Toda kako je z jeziki v nasi nio-
narhijiV
Kateri jezik m<ij lakozvaniini ,.av-
strijskiini1' jeziki je prav za [irav svetovni
jezik in kateri jeziki v Avstriji niso
svetovni jezikiV
V Avstriji je danes jedini svetovni
jezik — ne ni.š čina. A je še nek drugi
avstrijski jezik, ki se približuje veljavi
svetovnega jezika in to je — rusinski,
rusk(M)iu zelo sorodtui jezik, ki je nekak
dijalekt ruščine.
In baš v teni dejstvu se nam morda
jti-ikazuje nioznost rešitve težkega jezi-
kovnega vpraSanja.
Yidiino loraj, da razun nem^c:ine.
Avstrija nima še svetovnega jezika, ker
vsi oslali jeziki, katere govori jo nenemški
narodi v nasi državi, niso nikaki sve-
tovni jeziki in so torej le bolj 1 o k a 1 n o
avstrijskega poniena, — pomena
to raj, ki hi se moral podrediti dogodkom.
kakorsnih je zmožen političen preobrat
v drzavi pod pritiskom naroda s svetov-
nim jezikom in v leb dogodkih izgubiti
svojo indiviiluvalnost.
II.
Yelika ovira ugodni resilvi avstrij-
skega jezikovnega vprašanja je zloraba
s pojmom o avstrijskih narodnostih.
zlasti  pa s pojmom ,,Nemecil in „Slovan".
Nemški jezik je zares porazdeljen
v štiri razrede in je : 1). jezik maujšine
v eeškem kraljestvu (21.'., milijona Nem-
eev proti 83/4 niilijonov Čehov);-.) j»'r/ik
onili Ijudstev. zastopanih v drzavnein
zboru, ki so, x primeri z drugimi posa-
meznimi uaroduost.ini, najštevilneja, n.
pr. 8'/2 niilijonov Nemcev nasproti b\'.,
niilijonov Cehov ; 3.) jezik onih 52' ., mi-
lijonov Neineev, ki so podaniki nemškega
eesarslva in naposled I.) jezik vs(^h Nem-
c(w, nastMjenih sirom sveta: v Nemciji,
Avstro-Ügerski. Sedmograski, Svici, po
vztočnih provineijah, Luksemburski ter po
kolonij-ih v jiižni Rusiji, Braziliji, Severni
Ameriki, Avstraliji ild. Ta cveteri znaeaj
lKMiiskega jezika otežuje v prvi vrsti re-
sitcv jezikovnega vprašanja v Avstriji. Kajti
vse iienemške narodnosti se nahajajo često
na nekaki nižji stopinji nasproti Nemeein,
eeravno so isli v naši državi v veliki
manjžini, ki pa Irkajo v enomer na svojo
mnogosteA'ilnost - ¦- 70 milijonoy — po
vsem svetu t(»r na svojo politično solidar-
nost, tako, da posaniezni avstrijski ne-
neinški narodi nimajo proti sebi le jed-
nega. v Avstriji v manj^ini zastopanega
kosa nenWva, marveč takoj vse kom-
paktno, 70 niilijonov broječe nemštvo
celega svela.
Ta nastoj) nemstva nasproti drugi in
narodnostim v Avstriji je naj)osled   sku-
sal razkrojiti pojm „slovanstvo". avstrij-
skih slovanskih narodov. Kajti bai5 ista
velenernška politika, ki zastopa tudi v
na3i državi prineip 70milijonskega nem-
štva, taji, da hi se nahajal kje na svetu
jezik, kateremu hi se moglo reči, da je
si o van s k i jezik, doeim je 70 niilijonov
prebivalcev te zemlje, ki govorijo resnični
n em s k i jezik.         .                     ¦  • '•
Ta politika je namreč razd-elila av-
strijske Slovane v. sedem delov : Slovenci, ¦
llrvatje, Cehi, Poljaki, Srbi,   Kusini, Slo-    '
vaki, katerim odreka pravico narodnostne
solidarnosti   ali t skupnosti,    pötemtakem
tudi pravico do jednega skupnega   obee-
valnega jezika, ki   hi ne   bil   —   nemSki
ali madžarski.
Toda kaka nezmisel je, odrekati
avstrijskim Slovanom pravico do narodne
solidarnosti, izpričuje že to, ker niti ne av-
strijski in ni drugi Nemci, živeči po svetu,
niso vsi nemškega pokoljenja, marveč, da je
Lakorekot* precejsen del sedanjih Nemcev
ponemeenih Slovanov in Romanov, ka-
teri pa tudi prvotno niso bili mörda ni
Slovani ni Romani. Kakoje toraj možno '
ocitati avstrijskim Slovanom, da niso Slö- •
vani, ako niti avstrij.ški Nemci niso pristni
Germani ! Tu je torej le jedno sredstvo,
katero izravna vsa nasprotstva, namreČ1
neavstrijski jienemSki pö s-reil o v a I n i
jezi k, kateri hi bil za avfilrijske narode
to, kar je za narode v- britanski Indiji
jezik  „Urdu".                      "         •.   •
Tq svobodno izvoljeno sredstYo "naj
postane razsodnik V preporniirnai'odriosl-" '
nih vprasanjih v Avstriji in na lemelju
islega naj se uravna tako političrie, ka-
kor i gospodarske razmere v državi; pa
bode ustreženo vsem.        (Dalje pHde.)
Dr. Tumovo delovanje
v deželnem odboru.
Na shodu v Vrtojbi je govoril dr.
Tuina tako-le: „Takoj, ko sem stopil v
deželni zbor, me je neki poslanec opo-
zoril na to, da hi bilo korislno, dadežeta
jtrevzame užitnino v svojo upravo.: Pri-
znal sem in i5e danes priznavam, da utegne
dežela imeti   koristi iz te lastne   uprave,
L1STEK.
Iz lahkomiselnosti.
Obraz Iz življunja hanoveranskih Vemlov+).
Spisal:   I1].   Ziehen.
1.
Kadar so dokončana poslednja dela
»a polju in travnikih, zaene se v vend-
skih vaseh na levem bregu-spodnje Labe
živahno življenje po hišah. Mlado in
^taro, možko in žensko, t'antje in dekleta
— vse se spravi h kolovratu; in tu pre-
*) V vxliuiiueni ilelu lhi!)o\'iiranskei!a in
s»'verni polovici saksonske hStare marke, t. j. v
«kiajih: Draven, Ilajn, Nwing in iSeni^Mti je
»vondska zemljai. Tn prebivajo potoinci nekdanjili
iJrevljanov, t. j. onih Oboctii^anov, ki jih je Lil
Jiascilil 1. 804 Karol Vel. oIj arenske.in jezeru.
^daj so poiieiiičeni ter ^ovore nižesaksonski di-
jahkt. Ali še okoli I. 1814—182-i-. so j^ovorili
'H^kateri stari ljudje v okolici Lukova (Liichow)
'" Ostrova (Wosliaw) slovanščino, in še sinlaj iina
večina vasij ni'ed Labo in Ilmenavo slovanska
irnena. In ti ponemOienci so tako kičevito ohra-
"ili svoj značaj — dobri iu slabi — noso, sege,
111 govorne posebnosti, da se prav odloöijo od
pristnih Nemcev (Germanov). N. pr. pristne^i
¦^^nica neinajo radi; le i/.jeinno inn dajo h^er v
z«ikon. V govoru izpuščajo h v začetku besed,
pi'ilagajo gn pa, kader začne boseda se saiuoglas-
'nkoiii. — 1/. popisa st'danjili \:endov, jc spo/jiati
°r°j: kak.šni so .bili nekdaj Slovani. S tega sta-
^a — inenim — utegne koga zanimati t;i
P^veat.
dejo od jutra do veČera tako pridno in
vztrajno, da nic takega. Cez dan delajo
navadno doma. Ali zvečer vzamejo de-
kleta in mladenici kolovrate, pa hajdi v
kako izbrano hiso v vasi. In tu v naj-
vecji izbi (sobi) se vesela družba po-tem
po volji pomenkuje, se ^ali in smeje in
poje in plese. Se ve da splošna veselost
v teh predilnicah pogosto ustavi vrelena;
in včasih se več norčuje in pleše in ro-
gini (poderja) nego prede. Mladina, ki
celo leto težko dela, hoče menda v tern
času svoje moči ,.vaditi'1.
V veliki, lepi vasi ob Labinem pri-
toku se je bila zbrala pred rnnogo leti
stevilna družba mladeničev in deklet v
hiši najboljšega kmela. Veselosti mladinc
ni motilo divjanje j<^senskega viharja, ki
je bucal v drevesnih krošnjah. Mladeni-
čem ni nic kaj ugajalo danes to enako-
rnerno delo in odpahnili so kolovrat«^ na
stran, ter se jeli šaliti; in dekleta so
imela kaj dela, da so se ubranila t(jli
sitnih blebetacev.
Druga dc'kleta so skušala pri vsem
tern vrteti svoje kolovrate. Le Dora, lepa
hči starega vaiškega pastirja Lankenova,
je smeje porinila strani svoj kolovrat in
prekrižala roki.
Njen oče je bil sicer le pastir; ali
vendar so jo zavidala vsa vaška dekleta
radi njene nenavadne krasote in milini1.
Mladi pa se niso mogli nagledali njenega
vitkega vzrasta, svežih rdeeih lie, svetlo-
belih zob,- ognjenih ernih očij in svetlih
las, ki jih je krasila rdeča, s trakovi
olepšana čepica, glavno lepotičje vendske
narodne noše. Dora je vedela, da je lepa;
in zato se je tudi lako poslavljala in
ponašala, kakor hi bila županova hei. V
svoji ošabnosti j(» bila odbila razne snu-
biče t. j. pohlevne mlade želarje in ko-
šane*) — da si sta jo oca in stara mati
srčno prosila, naj jih ne odbija. Ali kaj
sta jej mogla; zavrnila ju je ponosno,
da ne pojde z drugim pred altar, nego
s pol-zemljakom. In to je potrjevala znova
ob vsaki priliki.
To upanje, da se poroči razmerno
bogato, se jej je bilo znova oživelo in
okrepilo v zadnjem času.
V začetku jeseni je bil prišel do-
inov sin bogatega kmeta Bornica. To je
bil Henrik, krasen mladenič b^lkastih
las. Prej je bil sliri leta pri huzarjih v
glavnein deželnem mestu; zdaj pa je imel
sprejeti kmetijo svojega očeta, ki je bila
iz najboljših v vasi. Henrik je bil od
narave lahkomiseln in vrocekrven. V
mestu je mnogo videl in siišal od svojih
. *) lastniki  nialo   zcinlje,   ali  le '/*  lunetije
(čotrtnjaki).
tovarišev in le nerad se je ločil od njih,
ker mu je jako ugajalo veselo vojaško
življ(Mije. Ali potolažil se je, da bo lahko
doma zivel že nekoliko časa tako „fletno"
— vsaj deloma; saj je imel dovolj časa
in denarja, in oče je še sam vodil ob-
širno kmetijo. In tako je bil povsod,
kjer je bila kaka veselica, na svatbah, krst-
nih pojedinah in sejmih, pri dožetkih in
plesnih zabavah. Povsod je bil najbolj
razposajen in divji. In fantje so kar za-
vidali Henrika — radi njegove drzne
prešernosti, ročnosti in samozavestnega
ponašanja.
Takoj prve dni po svojem dohodu
mu je bilo obstalo oko na Dori. Ko je
bil šel k vojaškemu naboru, je bila še na
pol otrok ; zdaj pa se je odlikovala nad
vaškimi dekleti kakor polna nad navad-
nimi travniškimi cvetkaini. Pri neki svatbi
jo je prvo odlikoval, in necinierno dekle
je sprejelo z velikim veseljem ta
poklon. Od tega Casa jej je vedno ska-
zoval svojo posebno pozornost in nag-
njenje.
Vedel je, da je Dora pridna predica
in da je ne manjka pri nobeni predilni
družbi. In ponižal se je ter vzel tudi on
svoj kolovrat: da bi irnel izgovora, in
hi ee mogel nemoten pogovarjati in ša-
liti s pastirjevo hčerjo.
ali moj odgovor je bil takrat in danes
ta: da se upelje deželna uprava, treba
je pred vsem poznati dejanjski položaj,
količino spečavanega blaga in troške re-
žije. — — — V letošnjem zasedanju
deželnega zbora je sklenil finančni odgek,
naj pohiranje užitnine dežela prevzame
v lastno režijo. Seja linancnega odseka
je bila zadnji dan deželnega zbora. . . •
Jaz nisern imel časa, baviti se s tern
vpraäanjem od enega dne do druzega...
Za užitninske stvari sem jaz poročevalec
v deželnem odboru. . . ."
Taka je torej ta reč! Dr. Tutno je
neki poslanoc že pred petimi leti opo-
zpril na korist, katero bi irnela dežela
iz lastne uprave užitnine in gospod od-
bornik je tudi priznal, da bi to utegnilo
koristiti deželi. Kot o d b o r n i k in
kot poročevalec za užitninske
stvari v deželnem o d b o r u, je
imel g. dr. Tuma d ü 1 ž n o s t, pro-
učitito vprašanje in a t a v i t i
p r i id e r n e p r e d 1 o g e.
Ko bi bil gospod doktor Henrik
Tuma izpolnll to svojo dolžnost, bi bila
utegnila imeti naša uboga dežela, kakor
sain 3e danes priznava, iz lastne uprave
užitnine dobiček, in sicer labko že skozi
4 leta. A tega ni storil ter je igral jako
žalostno ulogo, ko se je to vprašanje
obravnavalo v letošnjem za.sedanju de-
želnega zbora. On, ki je vendar referent
za užitninske stvari v dezeluem odboru,
se ni ä tern vpraSanjem bavil ter je kar
tako slepo glasoval za dotičui predlog.
Ko je pa deželni zbor sprejel ta predlog
soglasno, začel je on, oziroma njegovo
glasilo, boj proti izvrSitvi deželnozbor-
skega sklepa, in tako se zopat zavleče
ta Htvar vsaj za eno leto.
Škoda, kojo trpi dežela vsled takih
poročevalcev za užitninske zadeve, znasa
lahko 100 tisoč in več goldinarjev. Kdo
povrne deželi to äkodo V
Konec Tumovega govora razkrije
prave nagibo, zakaj je nastal ta boj proti
pobiranju užitnine y deželni režiji. Boji
ae namreč gospod doktor, da bi imel
užitninski urad „silno veliko moči in
uplivft na krčmarje in mesarje in da dobi
tako v odvisnost ravno oni stan,
ki je temelj in opora   niirodno-napredne
stranke".
Iz   tega   razvidinio,   da   je   gospod
doktor Henrik Tuma popolnoma pozabil,
da je on deželni odbornik, katerpga de-
žela plačuje za to, da bi zaslopal dežel-
ne interese brez ozira na eventualno
strankarske korisli.
Le inimogrede pripomnimo, da so
te besede nepotrebno žaljenje sloven-
skih krčmarjev in mesarjev, kutere smalra
g. dr. Tuma za tako nesarnostalne, da
jih dobi po njegovib mislih uzitninski
urad v svojo odvisnost.
Dora je imela bistro oko in je ta-
koj uganila Henrikov namen. In vedla se
je vse drugače ž njim, nego z drugimi
Druge je zanicljivo odbijala, ali sale in
nagajanje mladega polzemljaka — to jej je
vidno ugajalo. Njeni nečimernosti je la-
skalo to, da jo je tako odlikoval brstni,
gibični Henrib Bornic, kateremu bi bilo
vsaku dekle rado dalo roko. In vzbudila
«e jej je nadeja v duäi, da jo popelje
pred altar.
Tega večera jej je bil posebno pri-
jtuen. Veedel se je bil poleg nje na klop
pri oknu. se jej dobrikal in jej pripove-
doval vesele dogodbice iz vojaskega živ-
ljenja. In Salil se je ter prilizoval tern
bolj, čirn bolj ae je smejalo veselo, pre-
lerno dekle.
Tudi drugi mladeniči so zbijali razne
dale z drugimi dekliči; in zato ni nobe-
den opazil te prijaznosti v sploSnem
radovanju.
Ob ednajsti uri He je naposled ločila
druzba Henrik je spremljal Duro do
donia, ker ni bivala daleč od njega.
Viliar ae je bil polegel, in zvezde
bo ae bliäcale na rnodrem jesenskem
nebu, na kojem so se pomikali le posa-
mični beli oblaki. V va.sijebilo v.se tibo;
le glasovi vračajočih se inladeničev in
dekiet so ae razlegali zdaj pa zdaj v
nočni tihoti.
Hržavni zbor mzpusfoii.
S cesarskim   patentom   z   dne 7. t.
m. je torej   državni   zbor   razpu-
ščen, ter je naloženo vladi,   da   izvede
nove   volitvo v najkrajšem   času.   To  je
torej tisli odločilen korak vlade, o kate-
rem so pisali listi, da ga stori v času od
1. do 10. t. m. Da bi  pa bila s tern   ko-
rakom že rešena naša notranja politiena
kriza, tega pač   ne   misli   nikdo   in    niti
vlada sama ne. Zgorej omenjeni cesarski
patent spremlja vlada sicor z neko svojo
izjavo, z nekim   oklicom    „na   avstrijske
naiotle". Vs tern oklicu so navedeni uzroki,
ki so  vlado privedli   do   tega, da je raz-
pustila državni zbor že po istega dve in
polletnem obstanku,   torej   cela   tri   leta
in  pol pred pretekom postavno določene
žestletne   dobe.    Uzroki,    katere   navaja
vlada v svojem oklicu,   niso za   nas   se-
veda nič novega, ker so nain vsem znani.
namreč1 — nedelavnost sedanjega zbora,
katero navaja vlada kot uzrok razpustu.
Ali nedelavnost je   imela   svoje   uzroke.
Bodo pa  li  uzroki,   ki   so   dajali    povod
k nedelavnosti bivšemu državnemu zboru,
z novirni  volitvami odpravljeni. pred tern
vpraäanjem   stojimo   danes mi   in vlada.
Vlada ima seveda koj  pri  rokab   nasvet,
po katerem bi bili odstranjeni taki uzroki.
V svojem oklicu   svetuje   namreö   volil-
cem, naj odposljejo  v državni zbor   take
može, katerim   bodo   narodnostna   vpra-
Aanja   postranska   stvar,   pošljejo   naj   v
državni zbor može, ki bodo skrbeli le za
gospodarski razvoj države.   Pa   kdo
bi zameril vladi, ako si želi mirnega živ-
ljenja, ako si želi v državni zbor mož, ki
jej bodo pomagali do kakih novih denar-
nili  virov in dovoljevali  vojakov,   kolikor
in  kedar bi jib potrebovala,   —   katerim
bi naj bile pa vse   narodnostne   pravice
deveta briga. Ali prepriuani smo,   da   ve
vlada bas tako dobro, kakor mi, da bodo
ostali taki njeni nasveti pri novih volitvab
klic: vpijocega v pus<javi. I'repruiani smo
nadalje tudi, da v6 vlada bas tako dobro.
kakor   mi,   da   naša   notranja   polilična
kvjza   ne    bode   ni   najmanje   resena   z
razpustom   državnega   zbora, ter,  ko   se
snide novi državni zbor,   da   bode   naša
notranja politična konstelacija   baž taka,
—  kakoršna je bila ob razpustu biv^ega
državnega zbora   ako ne   še   kritičnejša.
Nasi  vladi }u   konečno   istotako    znano,
kakor nam, da bo treba   seči po   drugih
sredstvih, ako se   bode   hotelo   korenito
rešiti naso notranjo politieno   krizo.   Vo
naAem mnenju   torej   razpusl   državnega
zbora nima druzega namena in pomena,
nego dokazati, da se   notranja   jioliticna
kriza v Avstriji ne da več rešiti s sred-
stvi, katera stoje vladi   ua   razpolago —
v sedanji naSi ustavi   —   ampak,   da   je
bila vlada   primorana   poseoi   po   ilrugib
izvenuslavnib    sredstvih.   ako   je   hotela
napraviti v državi red.   Z jedno   besedo:
—    brez   oktroiranja   raznih   postavnih
dolocb in  naredeb   ne gre in ne <jre vec
naprej  v Avstriji.
I'a bodisi temu kakorkoli, gotovo
dejslvo je, da stojimo pred volitvami in
pred iiovo jako naporno volilno borbo,
katera bodo sosebno za nas primorske
Slovane jako huda, — a katere se ne
smemo ustraSiti niti za trenotek ; marveč
se   moramo    nanjo   pripraviti z vse m i
Iz prva sta stopala oba molče. Ne-
hote sta postala nekam resna zdaj, ko
se je bila družba razšla in je bilo pri
kraju skupno radovanje. Blizo dekletovo
hi>5e pa je povzel Henrik spet besedo ter
vpraSal Doro na pol zares: ali je že
izbrala ženina.
Dekle zard(>!o do uses, in po krat-
kem pomislekuje odvrnilo šegavo : da
čaka princa ali kakega drugega imonit-
nega gospoda — navadni snubici da jej
ne ugajajo.
In urno se je hotela izmuzniti v
hišo. Ali oni jej prestriže pot ter jo naglo
zagrli.
„Ali je to hudobnež!" reče Dora
vsa žarcča ter stopi razburjena v malo
hi^ico in popahne duri. „Tega se je treba
res paziti; predrzen je kot vrag!''
Tako je mislila. Ali vendar jecutila,
da se njeno srce ne srdi zares nad tern
hudobnežem. Ta vražja drznost in div-
jost jej je bolj ugajala, nego bi to mogla
opraviciti pred seboj in svojimi  ljudmi.
Druzega dn6 stopi Dora v izbo. Tii
zapazi osoren pogled svoje babice. To
jej je bilo znamenje, da je babica najbrže
slišala iz sobice pogovor z lepim posest-
nikuin in da je opazila morda tudi drzno
vedenje onega.
(Dalje  prih.)
postavno nam dovoljenimi sredstvi. Izid
zailnjib državnozborskili volitev }o bil za
nas primorske Slovane jako ueugoden.
lzgubili smo goriski Slovenci svojega za-
stopnika v v>ilikcm posestvu ; tržaški
Slovenci so prišli istotako ob svojega
j e d i n e g a zastopnika ; a v Istri, kjer
živi nad 180.000 llrvutov in Slovencev,
poleg 100.000 Italijauov, podlegel je v
peti kuri.ji slovanski kandidat italijan-
skemu. Kako sc j<' pa takrat, toliko od
strani Italijanov, kolikor od strani vlade,
proti nam postopalo, ostalo nainjc vsom
v najslab.šem spominu. A ni izključeno,
da trčimo pri novih volitvab has na
istega združeuega protivnika, kakor pri
zadujih, zaradi tega moramo pa biti pri-
pravljeni na najhujše ter se otresti vsa-
kega optiniizma.
Italijanski listi so že zagnali bojni
klic. Oni se ne zadovoljujejo z uspohi
x.adiijih državnozborskih volitcv, katere
so dosegli — z nepostavnimi sredslvi in
z nasilstvom, marvec hoteli bi nam na
Goriskem izlrgati iz rok še mandat v
peti kuriji — a v Istri mandat kmeckih
občin zapadne Istre, v koperskem, po-
reškem   in   puljsktMii   političnem   okraju.
Državni poslauec Bartoli je rekel
sicer pri zadnjem občnem zboru drustva
„Societa politica istriana", da primorske
Italijane malo briga. kaj se godi v no-
tranjem avstrijske države, ker irnajo oni
itak vse druge aspiracije. To in ono misel
povdarjajo ziJaj tudi vsi italijanski listi,
pravijo pa. da se morajo Italijani z naj-
vfuSjo odlocnostjo in z najvecjimi žrt-
vami poprijeti novih yolitev — da pri-
dobljeni mandati svetu dokažejo, da je
Primorska — la regione Giulia — itali-
janska zemlja, ter da so njih aspiracije,
n.jih ideali o p r a v i č e n i . . . .
Mislimo, da se jasneje ne more go-
voriti, pa vsejedno ni nikakor izključeno,
da hi Italijanom ne Sla vlada na roko,
kakor pri zadnjih volitvab. Mi od vlade
no zabtevamo, da naj nam gre na roko;
ako hi pa hoteli sploli kaj zahtovati od
nje, zahtevali hi le: strogo in ne-
p r i s t r a n s k o i z v r s" e v a n j <» po-
st a v n i h (I o 1 o t: e h. V koliko bode pa
v resnici ustreženo tern na^im zalitevam,
prepričali se bodemo v kratkem, — na
vsak način pa:— pripravljeni in o-
r a m o biti n a v s e.
Katoliški shodi.
l'rvi kaloliški shod v Zn^ivbu.
Minuli teden se je vršil prvi
hrvatski kaloliški shod v Zagrebu. Shoda
se j(» ud(jle/>ilt) ednajst hrvalskih školov
iz Hrvalske, Dalmacije, Bosne in lli»n:e-
govine ter Istre in ljuhljanski skol' dr.
Jeglič. Navzočih j(^ bilo poleg o^rom-
ncga števila n a r o d a, veliko stevilo
poslancev in raznih političnili odliunjakov
ter nestevilno hrvatske in slovenske du-
liovščiiui. I'reclsednikom je hil izvoljen
grol" Miroslav Kulmcr, podpredsedniki:
(Ir. vitez Vojnovič, dr. Bresztyenszky in
kanonik Oršic. Dne Ü. t. m. v dan otvo-
ritve, je bila v velioastni stolnici ob 5.
uri popoludne kratka c«irkvena slavnost,
nadškof dr. Posilovič je oh veliki du-
hovenski asistenciji zapel „Vent Creator1'.
Ob G. uri pa se je pričel shod v krasno
ozalsani dvorani „llrvatskega Sokola1',
Dvorana, dasi velikanska, je bila napol-
njena s cvi^tom   hrvatske inteligeniMj.
l^preduj je seddo vseh ednajst
brvatskih skotov, mej njimi ljubljenec
naroda, starček Strossmayer. Na galeriji
je bil cvot zagrebSkega ženstva. Zbor je
najprej pozdravil starosta ,.Sokola", dr.
Vrbanič, izrazivSi veselje na tern, da je
shod počastil baš „Sokolov" dom se svo-
jini za ves hrvatski narod toli važnim
zborovanjem.
Nato je grof Kulmcr kot predsednik
pozdravil shod ter v navdu.šciuMii govoru
povdarjal važnost shoda, naglašujoč, da
je rešitev naroda ravno v naukih kalo-
liške cerkvci. Zagn^hski nudSkos dr. Po-
silovič je imel dolg in tehten go vor o
krščansko-socijalnem vprašanju. Dejal je,
ako se narod hoče obvarovati anarhizma,
treba, da se naglo prerodi; javno in dr-
žavno življenje so mora postaviti na
temelj žive vere v Boga in njegovega
zakona, ki ne trpi, da hi se preobračal
družabni red, ampak zahteva, da sc javlja
v delih ljubezni in milosrčnosti do zati-
rancev in siromakov. Nadskof je na to
mej silnim navdušonjcm precital laslno-
ročno pisnio papeža Leona Xlll. na
adreso hrvatske mludine iz ljudskih,
srednjih in visokih sol, katera adresa
nosi löO.OOO podpisov. CJrol" Kulmer je v
krasnem govoru hieul verski indilerenti-
zem, kateri hoče zanašati i v narod hr-
vatski židovslvo in rramasoustvo. üovor-
nik je živo naglasal dejstvo, da so Hr-
vatje v preteklih stololjih zajomali vso
svojo rnoc za brambo domovine jedino
le iz katoliškti verc», da so bili Hrvatje
„antemurale christianitatis"; povdarjal je,
da hočejo Hrvatje i, v bodoče ohraniti ta
najdražji  hiser, sv. vero.
Ko se je sestavila poklonica papežu
Leoiiu in kralju F. Jožefu,je pričel govoriti
vladika Strossmayer, čegar govor jt^ oča-
ral in do solz ganil vse navzoce. Starcek,
ki t(» dni praznujc» öOletnico svojega ško-
I'ovanja, je v mladeniško navdusenih be-
sedah povdarjal potreho svobodne eerkve
in delavnosl (luhovščini» za ves javni
blagor. Naglasal jt? tudi va/nost sodelo-
vanja posvetnega stanu roko v roki z
duhovnistvoin. Najlep.se b(;sede pa j(? go-
voril (jastitljivi starček na srce ženstvu.
1'risi'cno je navduS(^vaI ženski spol, da
naj skrbi za krščansko /ivljeiije v dru-
žinah, kajti vera je temcljni izvor vsake
sreče. Ko je Slrossmayer dokončal svoj
go vor, ni bilo konca ni kraja uavdusenih
klicev „zivio Strossrnayer!" Častital inu
je na f)O-letnici zagr<?hski nadskof in
ganljivo je bi to videti. ko so cestitega
starčka poljubljali škotjo.
V drugi seji jegovoril si. poslanec
Povše o prijateljstvu, ki je vozalo Slovence
in Hrvate skozi sloletja in katero prija-
teljstvo do danes ne samo, da ni ugas-
nilo, marveč je še bolj vzplamtelo v
zavesti skupnih verskih in narodnih
dolžnosti.
Govorili so še raziii sloveči govor-
niki, tako   skol"  vrhbosanski, dr. Stadler,
0  dolžnosti Hrvatov,   da   ohranijo svoje
stare svetinje neomadežovane, Ijubljauski
^kol' dr. Jeglic o pohvhi  in koi-isti kato-
liških shodov, dr.   Turič  ,je   razlagal   re-
solucijo o ljudskih šolah, v   katerih   mo-
rata   cerkev   in   dr/ava   skupno   delati;
ucitelj   naj   se    kaže    otrokom    povsodi
kakor pravi  krsčanski značaj, (resolucija
se sprejme   z   živahno   pohvalo).   — Dr.
Bresztyensky je govoril o    razmerju  mej
ccM-kvijo in državo. Oh  veliki   pozornosti
je    govoril    dr.    Ivan   Bužič   o    k a t o-
1 i Pi k em   t i s k u. Go vorn ik je obžaloval,
da   dandanes   sovražniki    cei kve    silno
izrahljajo tisk v svoje  namene, s katerim
zanašajo   mod   ljudstva   moral ni   razpad.
Zato trebu   priskočiti   na   pomoc   katoli-
škemu tisku, ki utrjuje vero.
Pod zastavo: vse za vero in domo-
vino se zjedini llrvatska in rnočna se
hod(> lahkt) horila zoper protivnike Hr-
vatsk(». Tako se je zaključil prvi hrvat-
ski katoliski shod, proti kateremu se je
vzdignil zlasti v madzaronskem Izraelu
v<»likanski hrup. Židoliheralni listi so pi-
sarili že pred shodom, da ji^ isti name-
njen ustanovitvi nove klerikalne politične
ere na Hrvatskern in da pomeui začetek
nove reakcijonarne dobe v deželi. Kako
temeljito so se rnotili ti listi, dokazal je
najsijajneje shod sain, ki je hil v vseh
tockah vzvišen nad nizkotnim sumniče-
njem židovskih listov. Kajti vse razprave
na shodu so same oh sebi izključile po-
litieno tendenco v dosedanjem znaneni
smislu. Seveda nehote in prav v naravi
stvari same je imel prvi hrvatski kato-
liski shod vsakako neko politieno harvo.
Kajti udeležha tolikega stevila hrvatskega
duhovnižtva in posvetništva iz vseh slo-
jev hrvatskega naroda in iz vseh po-
krajin velike hrvalske domovine, je bila
pač sama po sebi ogromna manit'estacija
velike hrvatski» ideje, misel o skupnosti
vsega hrvalskega naroda. Da je pomenil
hrvatski katoliski shod oh enem tudi
odpor združenega hrvatskega naroda
proti njega snirtnim sovražnikoni, a to
pod zastavo katoliske eerkve, je tern
umevneje, ker je hrvatska duhov^čina v
prvi vrsti tudi eminentno narodna in to,
kar stori ona, je gotovo v hasek tudi
narodni hrvatski ideji. In has katoliski
shod v Zagrebu, v stolici hrvatski, je bil
impozanten dokaz za to. To pa v tern
sijajnisi mei-i, ker je po ugodni reSitvi
vprasanja o glagolici od strani najviše
cerkvene ohlasti hrvatski narod spoznal,
da je njega pravi in jedini prijatelj tudi
v narodnih rečeh, sveta Cerkev.
D o p i s i.
Z (iorislu'^a, 1. septembra 1900
— (Malerin o d e 1 o). „Opominjam te
pri tej priliki, mila mati, da (pri pouku
mhidino) pazis tudi na v r e d n o s t be-
rila samega; da ne bereš sama in ne
dajas otrokom kakšnih strupenih ali
protiverskih knjig, kakor^nih se —¦ na
žalost — danes mnogo siri. — Ni vse
zlato, kar je napisano. Pridna bučelica
leti tudi mimo strupenega cvetja; a ne
takne se ga, i>a naj hi bilo se tako lepo.
Boji se, da bi ne zastrupila ž njim svojih
mladih in sebe. Ona zbira le to, kar jej
rabi dom, da bode družina živa, zdrava
in zadovoljna. — Slabe knjige (neki ro-
mani) so zadali človeškemu druStvu že
mnogo zla in britkosti, in mnogo mladih
duš je propalo radi   ujihovega   strupa..."
Tako piSe vrli Jemeršič v svoji po-
hvaljeni knjigi ,.Majka v radu". Toda,
kaj pa to : v s I o v c n s k i p r i r e j e n i
izdaji teh I) o s (-'tl i j lie in ore in
n a j t i ! Kavno tako pogrešam še neki
odstavek o molilvi, odslavek o dejanskem
rodoljubju in o neznacajnosti pri volit-
vali. Kolikor mi je /iiiiiid, je prelagalec
ali prireditt'lj tu brez krivde. Pa izdaja-
telj in založnik A. Gab. V Ali je hotel
bolj na kratko povedali? Kdo mil je dal
pravico V Ali je menil, da pri nas ni
treba takib opoininov in da so Slovenei
v z v i s e 11 i nad to? Ali pa je to sad
ogrevanja za češki realizem in sad lihe-
ralnib nazorov, ki dopuščajo kalomon in
salonsko knji/,nico in Zolov Fecondite
(kar je eventuelno obljubljeno na plat-
nicah ,,Marca Visconti1'), ki inn dopn-
Scajo tako pisarjenje, da presega židov-
ske in i'ramasonske liste, kateri so vsaj
v obliki bolj plenieniti! — — In ni-li lo
najvecja cast, da se je moralo reči n. \\v.
o pisatelju Erjavcu: N j e g o v o p e r o
je bilo č i s t o ! In vendar se mora
poudarjati, da kar se v življenju ne
sine, se tudi v knjigi ne sine (ali pa
mora dobiti slaba stran izinisljenega
junaka „brco" od pisatelja, da ostane
spis vendar Se moralen). — Vsekako je
Skoda, da so one besede izostale ; kajti
krvava potreba je, da se tudi Slovenei
in Slovenke po njih ravnajo ! Iz.lajatelj
pa ne bodi izdajalec  naroda !
Politični pregled.
Notranja politika.
Po najnovejših porocilih se bodo
vršile nove volitve v vseh kronovin;;h,
razen Galicije, Dalmacije in Hukovine v
dobi od 2. do lf>. januvarja 1901. V ome-
njenib treh kronovinah pa se bodo vr-
šile iste že tekom druge polovice ineseca
deceinbra t. I.
Evropa in Kitajska.
Clan ruskega zunanjega nrada pro-
l'esor Martens je izdal brošuro, ki je
kot mnenje nplivnega ruskega politika
napravila na evropske politike precejšen
utis in kateri povzainenio nasLopne niisli:
Nujno polrebno je, da krsčanske velev-
lasti opuste misel, da je mogoce prepri-
cati Kitajce o premoči evropske kulture
le s surovo silo; potrebno je, da se
Kvropa vedno spoininja, da ima Kina
stiri tisocletno kulturo, ki se znalno raz-
likuje oil kullure krsčanskili narodov, in
ki se v Kini ceni in spoStuje. Kvropske
države ne smejo nikdar pozabiti, da so
njih podaniki na Kitajskein nepovabljeni
gostje, ki so si s .silo priborili svoj do-
hod ; Evropa naj se vedno spoininja, da
se Kitajci resno prjz;i levajo, čuvati svoje
tradicije, vlado in nedotakljivost rodne
zemlje, in prilrditi mora vsak, da ima
4-00milijonski narod neizpodbojno pravico,
urediti svoje bivaliSče po svoji volji. rl'e
upravičene kitajske zabteve mora soli-
darično spoštovati cela Evropa. Kitajcein
se mora v vsakein slučaju dokazati, da
ho Evropejci zastopniki kullnre, ki je
vzvisenejša od kitajske. S tega stališča
pa ne smejo evropske in ameriške vlade
nikdar odobriti nastopu, ki bi bil v na-
sprotju z nravnostjo in pravičnostjo.
KrSčanske vlade mo raj o inarvee dokazati
pred svojo vestjo in celim cloveštvom,
da pospesujoč trgovinske interese v Kini,
nimajo namena postopati krivično in
zlobno. — Heči se mora, da ima ruski
politik popolno prav in i'/ra/enih nacel
so se vedno držali katoliški misijonarji.
Nemški vladi, ki hrepeni le po eksempla-
ličnem kaznovanju, ta brošura seveda ne
bo dobro dosla.
Domače in razne novice.
Nainestiiik j;rol' (Joess pride danes
popoldan v Gorico, da se konečno določi
v«pored slavnosti za vsprejem Nj. Vel.
^ftsarja, kateri pride v Gorico v soboto
•^- t. m. okoli 9. ure zjutraj.
lnienovanja. Suplent na državnem
Kininaziju v Tridentu, Anton Celeste Cal-
^'ni je imenovan pravim uciteljem na
"!'žavnein gimnaziju v Koprn; suplent na
^"Ugein državneni gimnaziju v Hrnu, i\v.
^'gfrid Nagel, pravim uciteljem na dr-
^aviiem gimnaziju v Fulju.
..^ V/portMl z»i 4'as obiska Nj. Ve-
*!t« cesarja v (üorici. V soboto due 29.
^" 9- uii dopoludne prijielje se Nj. Veli-
CJ*nstvo cesar na kolodvor južne želez-
U|ce v (;orici. Na slavnostno okra^enem
. ol°dvoiu vr.šil se bode spr<\jem pocivilnih
ln vHJaskih dostojanstvenikib. Na to. se
Jope|jH cesur skozj siavoiok, stoječ nas-
oti   kolodvoru,   po   Franc   Jožefovem
Clorsu, vrlni in Irzni nlici do ulice sv.
Klare, kjeV bodo pozdravile eesarja ob
posebno prirejenein odrn dame mesla
Goriee in goriske tleželc. Oil tu se pelje
cesar po solskili ulicab na Travnik in v
cerkev sv. Ignacija, kjer se udeleži cer-
kvene slovesnosti, pri kateri bode peta
zahvalna pesem. I'o cterkveni slovesnosti
bode na Travniku vojaški delile pred Nj.
Velic. cesarjem. Udtod se poda cesar na
okrajno glavarstvo, kjer se Mu pokloni
de/.elni odbor pod vodslvoin de/,. glavarja,
vsi /upani dežele goriske in kjer se Mu
izroči zlata spominska  kolajna.
Ob ;{'¦._, uri popoludue s(» j)oda ce-
sar iz okrajnega glavarstva in se popelje
skozi solske, tržne, vrtne, gledaliske in
magistratue ulice na stolni trg, kjer se
udele/.i vzidanja spominske plosče v sleno
deželnozborske palace.
Od tu se pelje Nj. Veličanstvo cesar
čez trg starega sv. Antona po ulici
Dreossi v novo hiralnico. Na to se po-
vrne po ist(>j ulici nazaj čez trg sv. An-
tona po stolnem trgu in skozi Rastel na
okrajno glavarstvo. Zvečer bode velikan-
ska baklada. katero vodi major vilez
Clattinelli.
Drugi dan v nedeljo ob 9. uri
dopoludne se poda cesar iz okrajnega
glavarstva ter se pelje skozi škotijske in
gosposke ulice na Korenj. kjer obisce
deželni inuzej v palači grot a Alemsa. Od
tu se vrsi povratek skozi gosposke ulice
čez Placuto v vojaško bolnisnico. Fotem
se poda Nj. Velič. nazaj čez Placuto,
skozi seiiKMiiško ulico na Travnik, skozi
Kastei in čez stolni trg na trg sv. An-
tona, kjer obisce sad no razstavo, ter se
povrne po istej poti zopet na okrajno
glavarstvo.
Popoludne ob ;J. uri se popelje ce-
sar zopet čez Travnik, skozi šolske, vrtne
in tr/.ne ulice, po Franc Jožefovem Corsu
na kolodvor, odkoder se povrne na Du-
naj. Govori se, da se popelje Nj. Vel.
cesar tudi v St. Peter, kjer obisce grob svo-
jega bivst^ga odgojitelja nj. ekscel. grol'a
Coroninija.
Pričclrk sole v „Šolskcin Doiini".
— Na šestrazredni Ijudski šoli društva
„Šolski Dour' v (jorici, se bodo vpiso-
vali učenci in ucenke diK^ 14. in If), sep-
tembra, in sicer dopoludne ml 9—12.
ure, popoludne pa od  2—i.
Za uslop se zabteva od začetnikov
krstni list, od vseli drugih pa zadnje
šolsko sporočilo, oziroma spričevalo.
Upisovanje na strokovni soli za
iimelno vezenje, krojenje in šivanje
obleke, se bode vrsilo due M. in If). I.
rn. in sicer od 9 —12. ure dopoludne in
od 2—1-. popoludne. V to solo se vsprej-
rnejo gojenke, ki so dovršile ljudsko šolo
ter so dovr.šile 14.  leto svoje starosli.
V možko obrlno solo se bode pa
vrsilo upisovanje due Hi, t. in. v nedeljo
od 9—12.  ure dopoludne.
Due 17. septembra se otvori šolsko
leto s slovesno sv. inašo ob 9. uri.
VOOSTVO.
I pisovanjc oti'uk v Sole. — Te-
kom tega tedna se vrsi v našem mestu
vpisovanje otrok v žolo. Pri tej priliki
polagamo loplo na sree vsein slovenskim
starišem, da vpisejo svoje otroke le v
take sole, kjer ni nevarnosti, da se jim
otroci poitalijancijo ter jjostanejo iz njih
naujhujsi sovražniki svoje lastne krvi.
Za „Solski I)(Mii4* do.^lo je v roke
denarnidarju: Kovačič Ignacij, velepo-
sestnik pri Sv. Luciji, na račun ustanov-
nine C>. obrok 20 K. -- Iz Podbrda:
„Cambio Valute" v Podbrdu 10 K. —
Inspektor steržiški  10 K. — Lepa hvala!
Kdo jc kriv, da smo Slovenei
v slaviiostnein odseku slabo zasto-
pani?! Ua smo Slovenei slabo zastopani
v slavuostuem odseku, je kriv jediiv» le
Tiiinii in sicer iz dveh razlogov: prvic, ker
je razdvojil Slovence na Goriskem, da so
brez upliva; drugič, ker njegova dolžnost
kot dez. odbornika je bila poskrbeti za
primeren zastop Slovencev. Kajti deželni
zbor je naložil dež. odboru, naj s(» kon-
slalira kot slavnostni odbor in naj si
priklopi i5e drugib članov. Ko je imenoval
dež. odbor člane slavnostnemu odseku,
je iinel Tuma povzdigniti svoj glas ter
zahtevati 7:s Slovencev v slaviiostnein
odboru Dr. Abram bi ga bil gotovo pod-
piral. (le dr. Tuma tega ni storil, ni iz-
polnil svojt; dolžnosti, če pa vkljub pri-
zadevanju tega ni inogel doseči, naj
prizna svojo nesposolmost uspešno za-
stopati slov. koristi v dež. odboru (kar
so mu slovenski poslanci že lani pove-
dali) in naj ne vali krivde na druge ljudi.
Žalostuega položaja je jedino le on kriv
s svojo pohlepnosljo po politicnem vod-
stvu v deželi, za kar je toliko sposoben,
kolikor za gospodarsko organizacijo, ki
se t:iu je skoz in skoz ponesrečila.
kaj ni res, da se je Dr. Tuma
tikregal s painetjo? Dr. Tuma je do-
kazoval v dolgih clankih svojega glasila,
da je dr.   Gregorčič   brez   programu itd.
Sedaj   mu   pa   priznava   —   in sicer na
i javnili sbodili ---  ter trdi, da se drži  on
' dr.   (Jregorcičevega   prograina,   a   da se
mu je dr. (Jregorčič izneveril. Kje je pa-
met, kje logikaV Kdo je zajtustil  program,
na   kt  ri   so   bili   slovenski  poslanci vo-
ljeni,   so   povedali    sami   lan.sko   leto   v
svojein pisniu do   dr.   Tumi1.   (Glej  ,.(Jo-
rico št, 2)
Nesraimiost neodreSencev. C. kr.
kmetijska družba za (Joriško priredi,
kakor znano, za časa bivanja cesarjevega
v Gorici saduo razstavo. To je razgla-
seno linli po lepakih po vogiih mesta.
Lepaki so saino v ilalijanskem j(;ziku. Že
to smemo smatrati kot zaljenje nase na-
rodnosti in neopravičeno zapostavljanje
Slovencev, katerili v veliki meii tiče vse,
kar zaileva kmetijsko družbo. Toda o
teni ne inislimo govoriti tu, pribiti pa
nani je neko drugo značilno dejstvo.
Znano je nanirec, da je goriškim irreden-
tovcem zop(M'iK) vse, kar nosi znak ,,c.
kr." in res, to svojo mržnjo so pokazali
tudi na teh lepakih na način, ki pove
dovolj, pri cem da smo s to — „neod-
rešeno"' bando. Ker se nabaja na lepa-
kih zgoraj cesarski grb, spodaj pa slika
goriškega grada ter ime predsednika
družbi, grol'a Franca Coroninija, sli so
lahonski zagrizenci, ter dali od skoro
vseh lepakov izrezati sliko goriškega
grada, a ime Goronini spremeniti tako,
da se čita ,.Kornini". Avstrijski grb je bil
irredentovcem ali previsoko, ali pa so hoteli
s svojim činom dati razuineti, da goriško
mesto ne spada v ckrilje avslrijskega
cesarskega grba.
Sodnijska preiskava. --V petek
se j(i vršila v proslorih Palernollijeve
tiskarne ter v urednistvu lisla „II Friuli
Orientale" sodnijska preiskava. Iskali so
namreč rokopis par dnij poprej zaple-
njenega članka. uaslovljenega „Ancora
della inliltrazione slava", katerega seveda
niso nasli. Zaplenili in s seboj vzeli so
pa namesto tega še ne objavljeni C'lanek:
„11 lutto nella Venezia dopo la morte di
He Umberto4. .. .
(«oriska    razstava.         Hazstava,
katero sta priredila gorisko mesto in pa
trgovsko-obrlna zbornica v Gorici, se je
zakljucila v nedeljo. Donesla je ta raz-
stava tako priroditeljema, kakor tudi
razslavljalcem in občinstvu inuogo razo-
čaranja. Posebno se je pokazala zopet
jedenkrat v pravi luči italijanska „ne-
prislranost" pri določevanju razno-
vrslnib diploinov, svetinj in  priznanj.        |
Konianje na Sv. (ioro. — Na-
vadno pride skoro vsako leto najvec:
romarjev na Sv. Goro na Mali Omaren,
ali toliko, kolikor jih je letos slo skozi
naše mesto na Sv. Goro, jih nismo še
videli na ta dan. Govore, da jih j<j bilo
ta dan na Sv. Gori nad  12.000.
Tatvina. Sadni prekujicevalec Heja
iz Kozane je kupil v soboto zjutraj na
sadnem trgu v Gorici nekaj grozdja. Ko
je izplaOeval slranki pogojeno svoto, vzel
je iz listnice le nekoliko denarja; a list-
nico je položil na stran poleg sebe. Ko
je pa hotel pozneje vzeti iz listnice še
nekaj denarja, ni je bilo več na onem
mestu, kamor jo je položil. Nekdo mu jo
je odnesel, a z listnico tudi nad 200kron
denarja:
Vtopljenee. V predzadnji stevilki
našega lista smo prijavili vest, da so
našli neki dan preslega tedna truplo
utopljenca v Soči nasproti St. Andreža.
Takrat se ni še vedelo, kdo da je bil utop-
ljenec. Kasnojo pa so spoznali v njem slugo
grol'a Attemsa iz Podgore, ki se zove
Santo Margherita in je doma^iz Latisane.
Santo Margherita je bil star 46 let in je
zapustil šestero otrok, od katerih ima
najslarejši še le l-{ let. Pokojnik je bil
jako nesrečen človek. Pred no'kaj leti bi
ga bil kmalu strl sod Vina, ki je pal
nanj z voza, ko je peljal gospodarju vec
posod polnih vina v Kormin. Kasneje
ga je enkrat v hlevu svojega gospodarja
sunila junica tako močno z rogoin v
glavo, da je bil dlje časa bolan. Ta uda-
rec je bil tudi baje kriv, da ni bil Mar-
gherita potem vec popolnoma pri iiinii,
Predzadnjo nedeljo, se je pa baje z neko
žensko v Podgori nekoliko sporekel —
potem pa tekel proti Soči ter skočil
notri   in  utonil.
V Anhovem so včeraj vendarle
izvolili župana, potem ko so si stareSine
toliko časa nasprotovali. Namesto dose-
danjega župana Antona lpavca izvoljen
je Anton Medvešček. Njegov tekmec An-
ton Gabrijevčič p. d. Hols, dobil je G
glasov.
l'odru/nica delavske^a podpor-
ne^a drustva v üliriiu priredi 23. I.
m. na travniku pod Gradom javno tom-
bolo. Dobitki: Činkvina 100 kron in
tombola 200 kron. Srečke prodajale se
bodo po 40 vin.                      O d b o r.
Nova avstrijska vojna ladija
„Habsburg".   V   nedeljo   se je vršilo v
ladijevišču sv. Marka v Trstu svečano
s]iuscanje v morje nove- vojne ladije
„Habsburg". Kumovala je ladiji nadvoj-
vodinja Izabela, soproga nadvojvode Fri-
derika, ki je !)il pri slavnosti navzoč. Ko
je zagrmel z ladije strel, - spustila se je
isla z mogočnim sumorn v morje, a nav-
zoče odlično ohcinstvo je zaklicalo „Ev-
viva!" in „lloclr', a raz krov ladije je
zaoril niocen klic iz sluvenskih prs :
„Živio !" in „slava !" Ti klici so prihajali
o<l slovenskih delavcey, pod katerih prid-
nimi rokami se je rodila ladija „Habs-
burg-1, ki je zdaj ena najlep^ih avstrijskih
vojnih  ladij.
„Zveza slovenskih tr^avskih po-
moeiiikov" v Trstu je imela prvi občni
zbor due 26. avg. Družtvo šteje vže 50
članov in ima naiiien ohraniti trgovskim
pomocnikom slovensko narodno zavest.
Na shodu so dali društvu novo ime „Tr-
govsko izobraževalno drustvo".
Stoletniea rojstva pesnika Pre-
serna. Dne 16. t. in. priredi . „Narodna
čitalnica v Kranju" slavnost stoletnice
rojstva pesnika Preserna. Sredi^če te
slavnosti bode odkritje spominske plošče
na hiši, v katerej je slavni pesnik zatisnil
na vek oči.
Vspored slavnosti je sledec :
Ob 7., oziroma S. uri dopoldne
sprejem gostov na kolodvoru. Ob pol 9.
uri sv. niaša v župni cerkvi v Kranju. Ob
10. uri obisk Presernovega groba. Ob 11.
uri odkritje spominske plošče. Ob 12. uri
banket v gostilni g. P. M a y rj a. (Kuvert
po K. 31—, priglasila se prosijo do 12.
septembra.) 6. Od H. uva nadalje ljudska
veselica in bazar v „Zvezdi" na korist
Prešernovemu sporneniku v Ljubljani. Ob
pol 9. uri zvečer pies v čitalniških pro-
storih. Vstopnina 60 vin. za  osebo.
Drii/ba sv. i^fohorja. — Število
udov druzbe sv. Mohorja jt1 letos napre-
tlovalo od 78.1(>a na 78.5%, to je: 493
udov ve(> kakor lani! Teh 78.596 Slo-
vencev-Mohorjanov se razdeli po posa-
meznih i5koliijah in krajih tako-le:
1. Gori^ka nadj5koüja 8.610 udov,
inanj 294, 2. Kržka školija 6 368 udov,
več 141, 3. Lavantinska skotija 25.796
udov, vec 990, 4. Ljubljanska Akoh'ja
30.106 udov, manj 63(i, 5. Tržasko-ko-
perska skolija 4.016 udov, vec 28, 6. Se-
kovska skolija 564 udov, več 39, 7. Som-
boteljska skolija 344 udov, več 28, 8.
Zagrel)ska nadSkofija  545 udov, manj 23,
| 9. Senjska skolija 213 udov, manj   1, 10.
j Pores'k'a Skolija 130 udov. vec 19, 11.
Djakovska skolija 62 udov, več 15; 12-
UosniSka škotija 237 udov, več 10, 13. Vi-
dernska nadskotija 194 udov, manj 3,
14. Hazni kraji 526 udov, več 208, 15.
Amerikanci 804 udov, več 14, 16. 1/.
Alrike in Azije 81   udov, manj 42.
l^regled nam kaže, da smo uapre-
d'ovali v 10. skotijah (in sicer za vkup
1492 udov), nazadovali pa v 6. škofijah
(/a vkup 999 udov). Lavorika gre letos
lavantinski školiji, kjer je število posko-
čilo za 900 udov. Vesel je napredek tudi
v krški skofiji, kjer štejemo 141 udov
več. Po raznih krajih je narastlo število
za 208.
Upokojen je prosesor na 11. gim-
naziji v Gradcu g. Fran Krašan. Pri tej
priliki mu je bil podeljen naslov žolskega
svetnika.
Vprasan,je o ^la^olici rešeno. —
Čuje se, da je vprašanje glagolice reäeno
tako, da ostane glagolica v rabi po onih
cerkvah, po katerih se je rabila od pam-
tiveka, ali kjer se je vsled zanikernosti
doticnih oseb opustila ali bila na kateri-
koli način prepovedana. Dekret se je na-
sini škosom že dostavil ter se jim sočasno
ukazalo, da morajo ravnati v smislu od-
redbe. Ta resolucija sv. kolegija je važna
zategadelj, ker je ž njo odredba leta 1898.
glede glagolice odpravljena ter so svečano
potrjene naže pravice, glagolica pa resena
odprtega brezdna. Za to odločitev so si
pridobili največjo zaslugo dalmatinski du-
liovniki, ki so delali neumorno, zbirali in
1 požiljali v Him starinske, neoporečne do-
kaze, iz katerih se je sv. kolegij prepričal,
da I. 1898. izdana naredba ni v skladu
z zgodovinskimi pravicami Dalmacije. Z
danasnjim dekretom pa prizna kolegij
zgodovinske pravice slovenskega jezika v
dalmatinskih cerkvah.
Dr. llolub, znan afriški potovalec,
je imenovan profesorjem zeinljepisja na
českein vseučilišču v  Pragi.
Kako neinski eesar govori. Nem-
ski cesar govori jako hit.ro. V minuti
izgovarja 275 besed, kadar se pa posebno
ogreje, tedaj spravi v minuti tudi 300
besed na dan.
Hodota svetovna izložba se bode
vršila v aineriških zjedinjenih državah,
in sicer v St. Luisu 1. 1903.
Loterijske številke.
8. septi'inbra.
Line.......8      9    50    48      b
Trst.......60    10      9    52    13
Objava.
Podpisano vodstvo javlja,
da prif'np mini poduk na c,
kr. pripmvnici za uciteljisf-a
v Sožani (Ine 17. septembra
t. I. Uc^nei, kateri se ogla-
sijo za to solo, moi'ajo biti
liajuianje 14 let stari in so
morajo skazati: s krstiiim
listom. z<lravniskim sprice-
valoui o popolnem zdravju,
s sprioevalorn o cepljenju
koz in s poslednjim šolskim
izvestjein.
Vodstvo c. kr. pripravnice za
učiteljišča v Sežani.
AI. Kiijec,
voditulj.
Poslano.
Gospod Vv. Moravus, tovarnar
stolpnih in- v lirnu, izdelal je za našo
Jarno wM-kcv jako solidno uro, s katoro
smo popolnoina zadovoljni. Zategadelj
priporočamo toplo omenjeuo tvrdko.
/upni in ohnuski urad TriebtMidori'.
Nikaka
skrivnost ni vec
napraviti si vsakdo dorna sam brez vsake
priprave in težavo najlincje likerje po
f'rancozkom zistemu s pornocjo ekstrak-
tov, ki stanejo za na])raviti po 5 litrov
likerjev. Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski
pelinovec, oeški liker, Kimel po 80 kr.;
Slivovec, Rum, oešnjevec, Alaš, Alpski
liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec,
Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. —
Razpošiljam proti predpJačilu v znamkah
ali postni nakazniei; po po.štnern pov-
zetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pride-
nern navodilo. kako se napravi liker.
Preprodajalcem, če naroeijo vec blaga,
mnogo ceneje.
Anton Kukaviiia,
Trst, Via Belvedere St. 23
Nova  politic'na  knjiga!
o .
Ö '
> :
CO
«:
Kako bo z vojsko?
Slovenceni v svarilo in v pouk napisal Pod^i'ajski.
Germ 5O vin. po pošti 5 nvč. voč. Uobiva se v »Na-
rodni tiMkarni« v Gorici, ulica Vetlurini his. štov. 9.
in  pi'i  (i.  IJkar-jn,  SemeniAke ulice  10.
Ilazprodajalcein jiriineren rab.it.
Vsakemu  Slovencu neobhodno potrebna!
P
ss
>—<•
3
<
O
o
»
o
Tovarna pohištva               '
Uorlea, Senipeterska cesta St. *),                       !
izdeluje najzanesljivejše in tiajtrajncjsc izdehmu  poliižtvo i>u I
zrrierrii, poäteni, dela povsem vredni ceni.
Posebno priporoča opravo za                  |
spalne in jedilne sobe
za salone in pisarne. I
Kupuje orehova deblii, pmilaja   orehove oibkladke
(rimeše) itd.  itd. itd.                                                                              |
Ugodni plafilni po^oji!                    ,
Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času.
Odlikovana   tovarna
1894.
18Ü1.
IHÜ4.
vsakovrstnega pohištva.
Ivan Doljak, Solkan pri Gorici
j               v lastni hiäi. — Lastne žag-e. — Ustanovljena 1.  1891.
Xaloga
1 vsakovrstnega pohiätva, kompletnih spalnic, jedilnic in aprejemnic, od naj-
navadnejšega do najfinejäega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okrirjev in stolic,
1 kakor tudi vaeh tapetarskih izdelkov. — Zaloga vsakovrstnih desk iz mehkega
in trdega lesu; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov,
kakor tudi vseh'k mizarski, strugarski in tapetarski stroki spadajočih potrebSčin.
Blago se razpošilja na vse kraje prosto železnlška postaja goriška.
• Jamči se za točno postrežbo.        Brez konkurence!
Anton   Pečenko
Vrtna   nlica 8 (,OUHA  Via Giardino 8
priporoča
pristna    bela
in črna   vinii
iz   wipavskih,
furlanskih,
briskih,   dal-
matinskih   in
isterskih   w i
nugradov.
Dostiivljii lui tlom in razpošiljii po žclc/.-
nici na VHo krajc uvslro-c^crskc; inoiiiirliiji! \r
smlili  od   [)(>   litrov   n;i|)t'(\j.   Na   z;ilitcv»i   po.šilj;i
tudi  uxoivo.
Cene zmerne. Postreiba pošiena.        I
Kolesarji pozorl
Fodpisani naznanja gg. kolcsarjem,
da ima v zalogi dvokolesa iz najbolj-
šega rnaterijala po jako nizkih conab, in
sicer od 170 kron [tt~) gld.) naprej oprcm-
ljene z vsemi potrebščinami ikotnplct).
— Ob enem priporoča gg. krojačem in
šiviljam svojo veliko zalogo raznovrslnib
šivalnih strojev najnovejših sisteniov od
48 kron (24 gld.) napre.j. — Poroštvo 5
let. — Daja tudi na obroke.
/ odličnim spošlovanjern
Martin Šulinoj,
ur;ir v  Kaiwtlu.
Zaloga vina in zganja.
1'oilpisMiii naznan.ja |). n. obcinstvu,
da sen] odprl podi-užnico g. Petra Mau-
/litto,   velcpospstnika   iz   Uinaga  v 1stii.
zalog(t  pi'ishn.'ga
Ix^lo^ii in mi<i<?H, vina ter
nravnopi tropinovca
po jako  nizki  com".
I'l-iporo^ain se za obilna naročila
/. odličniiM spoštovanjmn
Ferdinand Žagar,
(iorica.  na  Korenju  hiš. šl. :2.k
(.1.   kr. državna svetinja
do razliene poizvode.—
Prva moravska tvornica   .
\          turnskib  ur
'Fr.Moravus
Brno,
Velike nämesti St. 8, (Briinn. Grosser Platz Nr. 8)
izdeluje in ni/.posilja stolpne ure za edrkve,
šol«, ^radovp, nipstno zbornic«», tovariiu itd.; ure
za luulzorovaiijp ponočiiili čuvajev, clcktricni' ure,
vse  v (ioviseiiili  proizvodii)  in  /. jainstvom.
Uo st-daj  si- je razposlalo 13s) stolpuiL
ur   v   popolno   zailoYoI.jstvo.
¦v         ^r        ^f         ^r         ^         ˇˇˇˇˇˇ                'w-w^w-^-w'w-w'^'-w-^''
'Prva  slovcmska  trgoviui!   /  xelezjum   v (iorici4
Konjedic & Zajec ;
(prcj V*. Darbo)                                           >
pred nadškofijo hiš. štv. 5. Podružnica konec Raštela hiš. štv. 2.
2aloga v uliei JVtürelli šl. 12, v Qosposki uliei št. 7 v posojilnieni hiši.
Priporoi'a  po  najnizjib cenab  svo'o  bogalo zalogo  najboljšega Štajer- ^
skega železa, železne, cinkaste, pocinjone in modone ploščevine, ^
orodja za raznc obrti in poliišnega, štedilna ognjišča, peči, cevi
in predpecnike, nagrobne križo.                                                   .
Vsakovrstne   okove   za pohištvo in   stavbe.  Prevzeiiata vse naročbe za
vsakovrstne stavbe in druga podjetja.                       ,                                             ^
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. privilege*vanih livarn.<
l'ripoznano najboljšib   patentovanib  kollov  gospoda Nussbamn-a   v j
Ajdov^čini po tovarniških üouali.
Eriina /aloi^a                                         4
najboljšega koroškega Acaloa in 8r^sciön-j«k!a,4
Zaloga Portland in Rüman-CBimnta, kmetijskih  strojev iz pi-vih   tovarn. i
Kupujeta staro želc/ji1 in  kovim»  po  uajvisji dnevni vaiu'i.
Centralna posojilnica,
registrovana  zadruga z omejeno zavezo,
v Gorici, v uliei Vetturini št. 9. (Šolski Dom).
Sprejoniii riciuir:
1.   ud   uduv
mr  d e 1 e ž e  -*»
a) glavne deleže po 200 K.       b) opravilne deleže po  2 K.
!W"   Lastniki   ^hiviiili   dclc/cv   plačajo   vpistiiix1  A-  K,   lastniki  opra-
viluili (loložcv  plačajo  vpisniiic 1 K. Deležne knjižnicc veljaju 30 helerjev.
•J.   od   Lidov  ill   lKMKloV
wr hranilne vloge -•¦
katere obrestuje po 41/VV» in plača sama rentni davek.
Ohrcsli se račimijo le za (Mkhk nioseco, v.w vlogt1 vlozciic ]>o l.rm
dnevu tnesecu ali, vzdignciH.1 piMMl /adlljilll dncin incstu-a s(» nc raciuii
obn'sli  /a  oni   niesec,  ko so  bile  vložeiio oziroma   vzili^nciK1.
lli'iitiiliK' vlogc sc izpla^avajo tisteiini, ki prim's«? knjixico. Če pa
kisliiik liriiiiilnc knjižice žcli, da iiaj se snw» izplnrali Ic iijmiu, bude
raviiai.eljst.vo  laki  pridržek (viiinilum) zaznainovalo  na knjizici.
Hranilne vloge se vračajo:
do  "2(H)  K   brez  napovedj,   do  ()()()  K   po (»iioineseciii   odpovedi,   do  2000
K \){) Iriinesečiii odpovedi, večji zneski po šestinesečni odpovedi.
Last.niki  bi'aniliiili vlo^ niso odgovorni za morebitne izgube.  Vso odgo-
vornost iniajo izključno lastuiki deležev.
IF Centralna Posojilnica claje posojila. ^h
1. na vknjižbo po ö1/»; 2. na menice in sploh na osebni kredit po 6%.
3. na tekoči račun po pogodbi.
Centralna Posojilnira jc   zveza in si'CMlisoc i;'<)sp<MlarskiIi /adrii^;
na  (jJorisk^Ill   in   je   kot   taka   vredna   podpore    in  priporočila od straiii
vseh goriskih Slovencev.
Uradni prostori so v uliei Vetturini štev. 9., v pritličju.
Uradne ure vsaki dan, razun nedelj in  praznikov,  od 9 do 1  ure.