71. ttnflta. I im*, l HM U. M IM!. Ml ML „SfareasU Narod" vtlft j* ptitft a kraje bfrie AvstroOgrtke: n He»ajo* •itoleto stapaj uprej. • K 60;- cdo tote op«, . . ." . r »_ Sit leta * * .* J ; i5 _ sa Amerike ia m taft defele: "■ ffiesec.....5'50 ćelo leto mpcej . . . . K 70-— Vpiafanfem gtede Insentov te naj priloži za odgovor dopisnica ali enamka. Vfrsvatttv* (ipodaj, pritUčje, tevo). K»all*va mUmm št i, latelcai It. tO. Inserstl se nčnnajo po pocmbljrafi punim« !■ alocr 1 mm visok ter 54 mm Urok prostor: enkrat po 12vfaL, Amkrat po llvfta. Mkmt po 10vio. tateo (cMk prodor) 30 vin., partc in uhvate (euk proste) 30 vtaarjev. Pri večjili taiserdfah po dogovora. Ravi aarsealU aaj pail)e|a —nlalm veftM 9V P* —1 ■■■!■! "Vfl ■a aaaia pltaieaa aaraeae fcrei aaslatfa staarja te se —rtat •****•* aztratL „Mareda* Tiskarma« telofoa ftt. tO. .Slovenski Narod" velja ▼ I^atUfasli dostavljen na dom ali če se bodi poajf* edo teto naprej . . . . K 58— I Cctrt leta oapie| . • • . K 15.-i pol leta...... 29-— | na tnesee.....K Su- Posamezna itevilka velja 30 vfciartov. Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsl se nevn&Jo. ffroJalstroi EnaUova aiica it. 5 (v I. nadstr. levo), MtfM ŠL M« Ioipsnalizein in bolifevizeoi. Les extremes se touchent Svjetovno vojno je začeli imperijali-zem. Začetek konca je napravil boljše-Tizem. Med tema dvema prepadoma stoji sedaj človcštvo. V našem Narod-nem predstavništvu je predvčeraišnjem poslanec Popović opozarjal na ta sve-tovni položaj. Mi sami se tuđi zemlje-pisno nahajamo tesno med obema prepadoma. Na severu Ogri in Rusi, na jugozapadu Lahi. Zadnje brzojavke javljajo, da se jim pričenja v Parizu muditi z vsem. Prva polovica pariške konference je stala v znamenju Sonnina in Clemenceaua. Znamenja kažsjo. da prihaja vsled ne-kecra razvoja na Ojrrskem, Nemškem in v Italiji do takšne napetosti, da uvide-vajo tuđi na pariški konferenci, da ne smejo loka preveč napenjati, sicer poči. Zato postaja Wilson zapet »aktualen«. Pri nas se tuđi na znotraj pokazu-jejo znaki palitičncjra radikalizirani, ^pcialdemokratično časopisje zelo oči-vidno koketira z nekakšnim pokretom mas. Njihovi apritatorji radi rabijo naj-ostreise fraze. Da so to samo fraze, smo prepričani. Kolikor poznamo našo soci-alno demokracijo, smo prepričani, da žclijo uporabiti sedanje bolestno razpo-ložcnie mas in nezadovoljnost z vojnimi posledicami, kakor slabo prehrano in dru^o, politično za svojo stranko. Javljena demisija njihovejara ministra in po-verjenikov ni n\c drupre^a nej^o politična posledica takšne oruentacije. Dolž-nost vseh onih. ki žele mesto nemirov delo, mesto Kroženj napor, mesto fraz pa uspehe za naše delavrstvo, našega kmeta, trgovca in uradnika, je, da se strnejo in prevzamejo veliko odgovornost in breme, kako resiti vse naloge, ki se resiti morajo, kakor prehrano, pravično obdacenje vojnih đobičkov, reden promet, oskrbo s potrebnimi predmeti in demokratično upravo ter da vzdrže mir in red. Kakor proti tujerod-nemu irrsPeriallzTrin. se moramo braniti tudt proti rudečermi terorju. Nekateri <^obromisleči vodie stranke in bivši reformisti sra ne žele in ne izvajajo, tođa levo krilo, ki je dobilo cčividno većino, drvi da samo ne ve kam in se opaja z jtcsIi, ki Domeniio nic več in nič manj kakor bakljo požara na lastno streho. Madžarom sicer nič dru?re£a ni preostalo in tam je komunistična revota-cija navaden b!uf. ki sra je pripravil Ka-rol>i s svojo aristokracijo. To je va bnnpne. Za njim preostane samo še sa-momor. Mi tako daleč še nismo in ne borno. Naš narod je najboli demokratičen v Evropi. Pravkar smo dosegli v fclav-nem svoje ujedinjenje. O usodi našeera neodrešenesra dela odločitev še ni padla. Potrebna nam je prehrana in kritie dru-?Tih potrebščin. Z^to moramo sedaj vsi na krov in mobilizirati vse aktivne narodne sile. Naš narod, naše ljudstvo, ki je po svoji ogromni večini kmečko in malomeščansVo. noče v noben prepad. ne v imnerialistični, ne v boljševistički, ampak hoče živeti. obstati in delati. Tuđi ako nam svetovna krivica vzame polovico teh možnosti. ne borno nrckrižali rok in ne borno obučavali. amr»ak poidemo kakor posrorelci stis-njenih zob z odločnostjo na delo za zirradbo nove Jugoslavije. Kot nepobolj-šljivi idealisti verajemo v zmago pra-vice,____________________________ Dr- Ivan Tnvcar: WzW pnnomh. Živimo od dane? do jutri; to se pravi: pri revnem življenju današnjega dne ne vemo, kaj bo prineslo jutro, in predvsem ne vemo, borno li jutri še mo?li živeti ali ne- Vzlic temu pa živimo — kakor se pravi — tjavendan, ne da bi đanes premišljevali, kaj nam prinese jutrajšnji dan- Vzlic veliki stiski, pod katero zdihujemo kakor zdihu-je delavec pod skalo, če se je v rudokopu odtrgala ter ga pokopala pod sA, živimo brea pravega premisleka, živimo z nekako površnostjo. In ta povrS-nost se kaže vsepovprek, tako d* nik-do ne more trditi, da je ni delešen- Naj mi bode torej dovoljeno, da i*re5em nekoliko poniznih pripomb, ne kot načelnik JDSf ne kot župan ljubljanski, samo kot sasebnik, ki si lasti pravico, dm srne v svobodni državi »progovoriti svobodno besedo. OCitek površnosti zadeva pre-Ivsem one, ki pri nas ustvarjajo takozvano »javno mnenje«- To javno mnenje se pri nas na uniefren način spreminja od dne do dne, takorekoč od ure do ure-Podobno je pariški modi, tako da nam je časih tisto, na kar smo prisegali Se včeraj. cHnes že nemodei-no in nerab-no« Podobni srao gizdavi ženski, ki bi vsak dan rada imela novo obleko in pa kak nemogoč klobuk, obilan & emeš-nostjo, kakor si večje ni mogoče misliti! Jaz za svojo osebo pa se rad držim stare, poliune nose, tako v zasebnem življenja, kakor v javnem. Posebno v javnosti — če hoćete, v politiki — mora veljati nekaj etarih šeg ali recimo nekaj starih načeL ki bi jih tuđi svetovna vojska in vse, kar je za njo sledilo, ne smelo spraviti ob veljavo! Tukaj imam pred očmi naše ča-stitljive stare tradicije, ki vežejo nas, Jugoslovane, z blagoslovljenim češko-slovršklm narodom- S krvavečim srcem opažam zadnje čaše, kako se na jugu trudimo, da bi čisto reko simpatij, ki je od nekđaj eumela med nami in češkim narodom, skalili in onečastili- Nabralo se je nebroj časnikarskih vesti, katere priliajajo baje iz Pariza, baje iz švice in iz razlicnih drugih virov, katerib kontrolirati ne rnoremo, o katerih samtj vemo. da po med vojsko bili nezaneslji-vi in skozi in skozi lažnjivi, katere se vse obračajo proti češkim politikom it končno proti celotnemu češkemu narodu- Tu je nekaj zašepetal dr* Kramar (saj ga poznamo: mož je precej nervo-zen. raož je časih precej visok, ali vsik-dar je bil zvest sin svojega naroda in tudi pošten Slovn.n) in to šepetanje «=« obesi na jucroslovsnski zvon! — Tam je zopet pred>ednik Mas-arj'k snregovo-ril zaupno besedo v tem ali onem sm5-sin, in zopet 30 obesijo na javni zvon! — Ta dva zvonova pa potem zvonita. da se čuje v deseto vas. češ: Cehi so nas izda.li! Po mojem mnenju je ni bolj ne^paroetne taktike, kakor je ta. ustvar-jati med nami in Cehi globoke politične jarko, ustvarjati nesimpatije, ki se čez noc lahko snremene v naineumnejše sovraštvo- Bodimo pravični in priznajmo, da se češka država nahaja v položaju, da mora gledati predvsem na svoje lastne koristi, da mora predvsem zidati svoj lastni temelj in da mora skr-boti za to. da postane močna, vama m tako uravnnna, da je prihodnje bur.ie ne odneso, kakor odnese jesenska sapa vel list 2 drevesa! Pustimo jim, da skrbe zase. pustimo jim tudi gotovo svobo-do v sredstvih, ker je neizpođbitna res-nica, da je močna, stalna in globoko vkoreninjena češkoslovaška država ne samo za Čehe, temveč tudi za nas Ju-goslovane, največjega, takorekoč živ-ljenj^kega pomena! Govori se. piše se, češki narod vrača nam nezvestobo za zvestobo; ali kar smo daiali đosedaj Čehom, bile so samo simpatije, bile so nekake moralične vrednote, katerih nam oni čisto gotovo ne bodo dolžni ostali. Sicer pa naj se stvar suce kakor koli — mi na jugu dobimo na vsak način le tisto, kar si borno sami priborih, j ententa nam bi ne dala ničesar več, in ' naj bi se bila Kramar in Masarvk radi nas trudila, kolikor bi se bila hotela! , Gotove stvari so danes nedosegljive, In naj bi jih z nami tudi Čehi bili zahteva-Ii« Tukaj velja franeoski izrek: Tout comprendre est tout pardonner! Drugo veliko površnost zakrivlja-jo sedaj faktorji, ki imajo prvo besedo v Beogradu. Obžalujem, da ne morem zamolčati, da je še dandanee opaziti ti* eto izvanredno površnost, ki povzroča, da se javni prehrani ne pripisuje tietega pomena, ki ji gr'e- Jaz za svojo osebo se pri nas ne bojim rdece nevarnosti, na bojim se starega Clemenoeaiija in njetgovega imperijalizma, bojim pa se — prasne sklede- če bo akleda prazna oatala, potem bo prisio vse nad nas, potem lahko itejemo dneve svoje politične eksisten-ee in morda tuđi dneve svojega fizlS- . noga življenja- Tokaj vlada se vedno I stara površnost, katero je gojil svojSas g. Edo Markovi* v Zagreba in katero Je, kakor vie kaie, a svojo preaetttvijo , 1 prenesel tudi v Beograd- V B e o g r a-1 do. v prehranjevalnem ondot-1 nem uradu, so danes prepričani, dasedimo pri polni skle-di in da lovimo živila po Bao-ki in Banatu zgolj 1 e v n ame» nu. da bi s t*mi živili Spekulirali v Neroški Avstriji- Proti ti infamni laži se moramo še vedno boriti in zaiegadelj prihajamo polagoma do obupne zavesti, da prehrana, katera se nam obljublja iz Beograda, ostaja v ne-I k-.kem sorodstvu s tisto, katero nam je svojčas v Zagrebu reza I g- Edo Marko-vić- Ali ničesar ne pomaga — tudi dan-danes je resnica, da je za Jugoslavijo \-pra.sanje njeno prehrane najvažnejee-Tn če so bo to reS^valo samo na papir-ju dmrrnee pa dajalo svobodo židov-| skim in španjolskim prekupcem, potem ! je nam preklicano malo na tem, če žive ti prokupci v Bački, ali Banatu ali pa kj,? driifrođ. Enkrat bo že prišel čas, <*t% j ?e bodo tudi KOsnodom. ki ^ahajajo h ; kn^inetrim seiam v Beogradu, odprle ori; mi, ki živimo in umremo z Jugt^ slavilo, se boiiino. da bo morda pro-pozn-)- In če je resnica. da slovenski po-planc-i v Beogradu glede nrehrane ne nas^opaio ^kuooo, se bo to prejkotne tudi obilovalo! Pismo M Mm. Par!z, dne 11. marca 1919. Gotovo ni pretirmo, ako se trdl da je Pariz danes srce naše zemlje, če-ZP.r bii'u 2 upt.*.i.rin s strahom prisluškujemo vsi naroInoma pczabiH in da je Wil-sonov crlas med njirrii ?:las vpiločega v puš-T-nvi. Kjjor ic sanral o Wi!?onovih idc^ah sarnoo^točbe narodnv in demokrac;r in rride dr.nes v pariško politično ozr e. g:a zazebe v dno Jtiše. Tu se samo še govori in razara vi ja o odškodninah, ko-jih vresničenie bi pomeni'o zasužnjenje celih narodov za stoletra, o aneksijah, I ki so kakor pest na oći samoodločbi na-j rodov in ki vsako rniscl na trajni mir in bratstvo narodov napravljajo iluzornim. • * • Kdor pric?e danes v Pari^, ^ra pred ; vsem osupneio znamenja zrnate. Od Place de Concorde se vlečejo po ćeli ! Avenue des CTiamns Ellses prav j^ori do Place de P Etro:le v dveh nedojrled-nih vrstah vnlenjeni nemški topovi, ma-\ li in veliki in največji. Po ulicah se iz-; nrehaja množica amerikanskih in anj^Ie-■ ških voiakov, *ikoro z vsakim r?o ena, I večinoma po dve franeoski lahko?ivki. Tildi dni«re9rn v\iastva je tu videti: bel-jri.iske.cra, portncralskesra. japonske^a, srbskesra. češk^.c:a in mnozo pol:ske.iriev je prodanih in Francoska. pred vo;sko unnica celega sveta ie postala z velikanskimi svotami dolžnica svojih zaveznikov. Franeoski import je do-segel prej nerjoznane visino, eksport pa je padel skoro na nič. — Onstran Rena pa sicer premazani, ali še vedno 80 mi-lijonski narod, krivec vsec^a ceorja. kojega pokrajine so ostale intaktne, kojega industrijalca podjetja samo cakajo surevin in tržišč. ra koic^a življenska sila je nerazmerno trpela manj nc^o francoska. Kako privesti narod iz te fiziiolo-Kična ekonomske in finančne krize, koji se pridružuje še hujša kulturna in moralna in — knkor tudi povsod dru-*rod — tudi socialna, to je ona velikan-ska srncri. ki nreti vsem franeoskim dr-žavnikom in skoraj bi rekd. franeoske-mu narodu, kojega situacija je naravnost I tragična. Od prvesra trenotka vojske se i je boril z nevertetno hrabrostjo, prina-?al je neverjet^e 2rt\re na oltar domovine v preorič^nju, da služi pravični stvari celera človeštva in danes, kq je priboril 7m?cro zma^r. se nahaja v situaciji, ki je vse drugo, samo ne zavida-nja vređna. Dve sta poti, po kateri hočejo najt! franeoski državniki pot iz zadate. Pnra ■ je pot Wil?onova. pravična restavracija opustošenih krajev po Nemčiji. samood-ločba narodov in dnižba narodov. Re-šitev finnnčnih in ekonomskih vprašanj vidi ta struja v socijalizaciji narodnesra premoženja. Ta struja je za sedai še sla- i ba in brez moči proti drucri, ki srre v .smeri Napoleona in njesrovih nasledni- j kov in prednikov v raznih deželah. To ie pot franeoske kapitalistične ! buržoazije, koja ve, da vseh bremen ne more žvaliti na lastni narod in torej išče sredstev, kako jih žvaliti na Nem- ] ce. Njim ne zadostuje restavracija Belaje in severne Franciie. ki bo sama zahtevala ogromne milijarde. Nemčija ima 1 nositi sploh vse stroške vojne. Da Nemčija vseh stroškov danes plačati ne mo- I re, je tudi njim jasno, jasno tudi, da jih dobrovoljno ne bo hotela plačati in zato jo je treba k temu prisiliti. Zato jo treba razorožiti. treba ji odvzeti mornarico, železnice, tovarne, stroje, surovi-ne. Treba kontrolirati vso njeno produkcijo itd. itd. 2e pri tem se jrospodje zz-pletujejo v protislovja. Kako naj Nemčija producira, ako nima suro vin, ne strojev, ne tovaren, kako naj plačuje, ako ne more producirati. Teritorijalno jim Alzacija in Lotaringija ne zadostuje, treba jim gospodarsko važne Sarske kotline in strate^ične meje na Reni, torej aneksija celesa nemškega levega brega Rene. To so seveda tudi stvari, s katerimi Nemei ne morejo biti trajno zadovoljni in ker Francozje vedo, da sami Nemcem ne bodo mogli biti kos, zato je treba trđnih zaveznikov. Treba tako trdno organizirane »družbe naro-dovc, da bo na Reni vzdrževala mili jonsko armado. ki bo pripravljena vsak trenotek za pohod proti Berlinu. Da Amerika za take nacrte ni posebno navdušsna, je jasno. Zato jih go-spodje zavezniki hočejo spraviti pod streho po možnosti še predno se Wilson vrne iz Amerike. Zdi se, da niti Anglija, ne sofda$a povsetn s tem nacrtom. An-RidOri državniki so vedno veđeli. da je moč in procvit Angiije v miru in ni- majo nobenih direktnih lnteresov na! tem, či^av bo levi bregr Rena. Nemška mornarica, ki je bila Angliji nevarna, io ubita, in sedaj ima AngUja dosti važnej-ših skrbi kakor obramba Rena. V teh svojih ambicijah imajo Francozje samo enega. »vedno zvestega« zaveznika In to je Italija. Mi sicer ne vemo, kako bo Italija branila levi breg Rena — to je vprašanje, s katerim naj si pridejo Fran-^ cozje sami na jasno — ali danes moramo računati z dejstvom, da Italija, ki ie preje ćelo franeoske aspiracije na A!-zacijo in Lotaringijo kot ^neupravičene aneksije« gledala po strani, podpira — menda kot edina velesila — franeoske i težnje na levi breg Rena. Seveda ona ; tega ne dela zastonj, ampak na naš ra-j čun in zato lahko z gotovosfjo trdimo, j da se oni motijo, ki mislijo, da nas bo 1 Franciia podpirala v naših protiitalijan-skih težnjah. Posamezni Francozje, kl pravilno presojajo interese lastnega naroda in tudi celega Cloveštva, to da, ali ne Francija. Francija bo brezpogojno na§a zaveznica na Koroškem in Štajer-skem in to proti Italiji, ki nam bo tudi tu deJala sitnosti — v svojo lastno škodo — ali ne na Primorskem, in ne drugod. kier je Italija direktno interesirana. —* To dejstvo se čuti tudi v franeoskem časopisju, kjer se o jugoslovansko-ita-lijanskem vprašanjn piše le redko v nant prijaznem tonu in kadar se, pričajo o tem tonu navadno le bele liše. • ^ • Zadnjlc smo imeli v Parizu postnf torek, prvi po sijajni zmagL Pnstm* to-rek je vedno nekaj imenitnega, posebno) pa še v Parizu in prvo leto po Veliki Zmagi. Zato sem bil prav radoveden, to tem bolj. ker se sicer zaptrajo restav-racije že ob polu devete tn kavarne ot polu desete in to v petek m svetek. Potem ko so zaprli kavarne, se občoistvo sicer še ure seta po bulvarih, ali ni ta niti pravega veselja niti one elegance* ob kateri so se včasih nsstajali in na-t vduševali elegani celega sveta. Fran* coskega vojašt\ra vidite ob takfli prili-* kah malo, tudi civilistov še vedno ne mnogo, tem več pa šumnih amerikanskih m angleških nniforem. Dotnači ele-gan se je timaknil novo obogatelemu vojnemu liferantu, častniku. ki ponosa f svojo uniformo, tujemu prostaku, ki ho^ če skusiti »slasti« mesta, za kojega slavo in obrambo je i on tvegal svoje življenje. Ali mesto je nehvaležno, kajti s svojo draginjo že v par dnevih teme-t ljito prezrači žepe najpremožnejšegal Američana. — Tako kakor drugi večeri, je minul tudi pustni torek. Kakor vselej, tako so nas tudi ta večer postavili že ob polu desetih na ulico. Ker Jo j bil lep večer, sva se napotila s prijate-j ljem peš proti domu. V blizini Opero začujeva hrnm. šum in žvižganje kakor i ob pouličnih demonstracijah. Pospešibl j sva korake in našla sredi vriskajoče i m nožice dva polica ja, ki sta trgala fan-< talinu iz rok harmoniko, s katero je hotel le-ta razveselievati plesa željno mno-| žico. Policajem ?e je njihov uradni akt ! kmalu posrečii. '.Tnožica se ni več bri-i gala žanje in nekaj mladih ljudij je pri-čelo plesati na trgit ob zvokih lastnega žvižganja in pet ja. Pričela sva postajati radovedna tudi midva in se napotila po velikih bulvarjih proti St. Denisu, ali najina radovednost je đoživela novo razočaranje. Tu in tam posamezniki, kl nišo mogli pozabitt predvojne pustne slave, ki so plesali na trgu, prepevaje ali žvižgaje si poskočno melodijo ali nikjer godbe, nikjer pravega, velikega odkritega veselja brezskrbnosti. »Pustni torek kakor pepelnična sređa«, pravim svojemu drugu. »V Berlinu in na Duna-ju bo pa le pepelnična sreda kakor pustni torek«, mi je odgovoril moj drug. ____________________Dr. Janko HacfaL Nouinsbi mgiei ^NEUE ZtTRCHER ZB1TUNG«? piae o razdelitvi Turčije* Izmed vseli vprasan] na mirovni konierenci v Parizu se rešuje nenadno promptno in po-« zitivno vprašanje o razdelitvi Torčijo-Carigrad, za kateri so se z vso močjo potegovali Grki, bo internacijonaliii-ran. V Carigradu pa so se že vsedll ; Angleži In najbrže obđrže gospodstvo nad to važno točko, ker želijo biti tuđi deleSni bogatstva Mesopotamije in poti v Bagdad z vsemi železnieami- V Bag^ dadu pa so se tudi io ustalili Anglet!* Zapadni del Hale Azije od Af^JiJM do Kosovskoga zaliva dobe Grki, kar je zlasti Veniselosova zafilug&> Ta v*- Stran 2. »SLOVENSKI NAROD" đM 2& maroi 1919. 74. Itev. &ki pas semlje je jako T&ften, ker metal Smirna, Magnesia itd- so med naj-veljavnejšimi pristanišči bližnjega vzhoda. Italij&ni se drže stališča, da ne ismejo v vzhodnem Sredosemskem mor-ja nastati ni kake modifikacije v njihov neprilog in da se ne srne kršiti london-skega dogovora, ki zagotavlja Italiji poseet Dodekaneza Ta dogovor določa tuđi enakopravnost Italije v slučaju razdelitve Turci je. V prvi vrsti dobe distrikt Adanes- Govori se. da na pod« lagi te določb# dobe Italijani za ostali et pismo iz Pariza, ki znova beleži, kako se jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci bori z velikimi tcžkočami- Kar se tiče Franci je, je privatna Francija nam nad vse prijazna, službena pa postopa povsem drtigače* Francija pa je sama v težkem in ne-ugodnem položaju- Francija je izčrpala svoje moči. Proti francoskim zahtevam giede Neinčiie sta Anglija in Amerika in tako se nahaja naenkrat v boju proti njima, v sporazumu pa z Italijo, ki je tuđi iskala zaveznico sa svoje zahteve in jo po položaju našla v Franciji- Italija je votirala za propagando 500 mili-jonov, mi niti par milijonov- Ob takih razmerah položaj naše delegacije ni zavidljiv- Zato naj se doma nikdo ne udaja nikakim iluzijam, da razočaranje ne bo preveliko. To pa je, kar nas ta drži. da je naša stvar pravična pred v8em svetom in da samo očito prekree-nje resnice in pravice more odbiti naše sahteve- Neereča je naša, da smo se preveč zanašali na Francoze, Angleže in Amerikance smo premrlo vpošteva-li, tako, da oni nas takorekoč ne poznalo- — Situacija je sedaj, kakor znano, slaba, ali ne obupavamo še ne. Množe se đogodki, ki resno svarijo mirovni konsrres pred krivico in nasiljem in ki glasno kličejo: pravica mora zmagati in zavladati na svetu! »PRA.V7V4« v ReojrradTi priob^nje na uvodnem mestn pismo iz Pariza, ki ga je napisal znani franeoski književnik Jean de Maverhoffen- Pismo je pisano s toliko Ijubeznijo do ju-goslovanskepra naroda, s tolikim oduševljenjem, da je vredno. da seznanimo ž njim tuđi našo javnost- De Maverhoffen piše: >Hotel sem za to, ker sem jim prijatelj in ker jih ljubim zbog on«v ga, kar so bili in kar so sedaj: zavez-niki verni. bojevniki junaški in 7anee-ljivi, in zaradi tega, ker sem živel med njimi tri leta na makedonski fronti, hotel sem biti med njimi na dan proklamacije njihovoga narodnega ujedinjenja • • • Napočil je končno trenotek, naj-slavnejši med slavnimi, trenotek toliko aaželjeni, živi sen Velikega Karagjor-gja! Videl sem jih vse- Vsi so prošli mimo mene: Srbi iz antične Srbije in Banata, Hrvati in Slovenci, vsi bo ko-rakali mimo visoko dvignjene glave in vedrega čela, kakor doslej še nikdar, prvi venčani s slavo, drugi ozarjeni s blagotvorjeno svetlobo zore Osvoboje-nja- Videl sem vse- Sic vani so! In ako se razlikuj ej o po nošnji, duša jim je jedna • . • Ah, Rusija, majka vseh Slo-vanov, ti nisi bila kraj tvoje đece, da Jfh sprejmeš v svoje naro&Je! Mati, navedena in odsotna, naj glas tvojih sinov. Srbov, Jugoslovanov, prodre preko gor in planin, da te probudi it tvojega bolnega sna, in naj nam donese nado, da te skoro zazremo prosto tvojih muk, silno in povećano- Rusija, tužna in razorožena, ni te tu, da bi ifii-tUa svoje sinove; ni te tu ob strani svoje prijateljice Francije, da bi se vsedla ž njo k miei, kjer se odloSuje usoda narodov in tvojih lastnih sinov! Francija je že preslaba, da jih zago-varja, izčrpana je v borbi in njen glas se kakor se zdi. ne posluša, kadar se savsema s* srop tlovaiuk* brate, svoje vcerajSnje in jutrišnje w ke. Ćelo Pariz, zadčltnik vseh samrtnih in ponižanih, herojski Pariš, jih je sapustil, kakor m zdi, vkljub Mji Tsek are • • - Kraljevina Srbov, HrrmtoT ia Slovencev je rojena in ima silo jedne nacije in dušo jeđnega naroda, naroda, ki je že veke čakal na ta trenotek-« Politične vesti. Narodno tantro MisMsto dofl- ne, zbrano na protestnem ajiodu dne 23. marca v Slovenjem icradca, protestira najodločneje proti neoprmvičeni osvojitvi slovenskega in hrvatskega Primorja od strani Italijanov. 2 vso močjo se upre proti eventualnemu sklepu mirovne konference, ki bi do-pu§čal da ostane še nadalie velik dtl bratov Slovencev in Hrvatov v rob-stvu italijanskega imperijalizipa- Krt naSih mladeničev na boiiSču. naie sol-ze v zaledju nišo, ne smejo teci za-man. Terjamo kar je našega. Na5 pa je Trst, naša je Gorica, Istra in Dalmacija. Kraj. organls. JDS, ▼ ^t. .Kni&tt na Dolenjskem je sklicala svoj clCul zbor 23. t m. v gostilno e. Reclja. Ker pa je bila udeležba s strani kmetov to-likšna, se je zborovalo na dvoriJču. Gospod tajnik Šmit otvori tborovanle in ix>da besedo gosp. dr. Dimrfko bi j Krškega, ki je potem v kaj poljnini besedi razpravljal o perečih gospodarskih vprašanjih. Narod je z vidnim zanimanjem sledil predavaniu govornika. Po zborovanju se je takoj vpisalo do 100 novih članov Kraj. organizacije JDS. Zora puca! Krajevna organizacija Jugostov. dem. stranke za Laškt trg in okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo. dne 30. sušca 1919 ob 2. uri poooldne v slov. soli v Laškem trjru. Dnevni red: 1. Volitev novesra odbora in za-uDnikov, 2. volitev v izvrševalni odbor JDS, 3. slučajnosti. Na shodu bo jovtv ril e. iMiloš StiMer iz Celja. Napredno politično in gospodarsko društvo za šentoetorski in fcnfodvo*- * okraj Ima v nedelfo, dne 30. marca 1919 ob pol 10. UTi dopoldne redni občni zbor z običajnim dagvnim redom v srostilni s:. Bončarja. Clant ndeležite se polnoštevilno! Ali se na) kregamo? »S Slovencem«? Ne. Naša posebna telefomčna poročtta iz Zagreba in brzojavna iz Beograda, V CRNI GORI VLADA MIR. Zagreb, 27. marca. »Hrvate poroča iz Podgorice v Crni gori: Tukaj vlada mir in red. Narod z naivečiim zadovoljstvom in vesellem spremila proces ujedinjenja v naši kraljevinu Vesti o ne-mirih razširjajo samo one stare firme, ki se drže še starega reka: Divide et impera! LAŠKI STRAH IMA VELIKE OĆI! Split, 27. marca. Iz Zadra poročajo, da so Italijani razpredli po celem oku-piranem ozenilj« mrežo šiMionov, ker se boje revolucije. V zadnjem časn se zopet množe aretacije hrvatskih in srbskih osebnosti. NARODNI KLUB ZAHTEVA DVA MANDATA V MIN1STRSTVU. Zagreb, 27. marca. NaS dopisnfk je imel priliko govoriti s člani Narodnej^a I kluba- Poslanci so povdarjali, da je Narodni klub slei ko prei pripravljen pre-I vzeti vse žrtve, ki so potrebne v in-j teresu države kakor tuđi odij sodelova-nja v vladi, ki med ljudstvom iri ravno priljubljena, vendar pa samo tak rat ako ta vlada temeljito spremeni svoj dose-danii notrarnepolitiČni kurs. Narodni klub bo z ©žirom na svojo moćno pozicijo zahteval v vladi dve mesti in se ne bo dal odpraviti samo z brezbarvnimi resorti. Posrajanja med klubom in vlado se Se nadaljujejo. DEMISIJA DR. SRGJANA BUDISAV-LJEVICA SPREJETA. Zagreb, 27. marca. Uradne »Narodne Novine« prinašajo uradno obvestilo, da je regent sprejel svoječasno demisijo poverjenika za notranje zadeve pri hrvatski vladi dr. Srgjan Đudisavlje* vica. UVEPBA POTNIH LISTOV NA HRVATSKEM. Zagreb, 27. marca. Z odredbo voja-škega poveljstva se uvajak) zopet potnl listi za potovanje tuđi v lokalnem prometu za vsako najmanfso pot. — UpaJ-f mo, da se nas vsaj ta dobrota izofrne! \ PREKORAČENJE DEMARKACIJSKE CRTE MED IUGOSLAVUO IN MADŽARSKO PREPOVEDANa Zagreb, 27. marca. Z osirom rat do-godke na Oj?rskcm Je izdala vojaSka oblast odredbo, s katero se popolnoma prepoveduje prekoračenje demarkacijske crte, bodisi iz Madžarske ▼ Jugo* slavijo, bodisl obratno. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovenctv. Omejitve mfcntgm pimto LĐU- Z«gf«h, 97- mirm* VrutA list >Narodne novinec prioMn|« dmnm natopili rasglas: Odreja — tf«dhi potnih iskasnic s» notrm}! pro—> u* teritoriju kraljeetr* Scbor, Hrrstonr io Slovencev. Vaak potnik mora fmtA potno izk&znieo, Udaao od prtotaJM krajevne oblasti, (e^eli aapoti Is kv»» Ja svojega stanovanja« LDU. Lj«fclja»a, 27. nam (Urad-no-) Ker so se ▼ Nenlki Avstrifl im nm Madjartkani pojavili ooredi im * fola- ▼a»4e aovatBSv as- 4a* pvsjkUssv sa kaste isdajala Blkaka dovođenja sa potoTa-njo črec omjo* — Prosut preko ftpilia je NesMka Aratrija akiaUa. Is ssja Navasjsass svasslavsslftvsj* ^JMJ Beocrii U. amrca. (JDU) Prtdsedrfk dr. Draia Pavlović otvori o» pd a. papol-dne sejo. — Zapisnik sadals seje se odobri brez tepremembe. Htudo oovzame Uva! minister sa prehrano Milojt JovanovM; kl zavrača vfieraiSnle "Ttit- poslanca Petro-viča na ajegovo poslovaaie. Ministar po-udarja, da leži glavna krivda, da si SK>gel njegov ođdelek tako poslovati, kakor bi želei v tssj, ker al Imel potrebnsga kredita. Bres dasaria pa is ne da voditi aobeno mlnistrstvo, posebno oc ne ta prehrano. — Nato |e minister sa post© dr. Lukmič za-vračal napade poslanca Petrovlča, v kdl-kor se nanaSajc na nlega. — Po prehodu na dnevni red — kreditno debato —, dobi besedo poslanec Viijem ĐakieK (sociiallat). ki govori proti vmešavanju vojnih oblasti v civilno upravo in protestira proti prepo-vedi favnih shodov. Nadalje kritizira slabe prometne, zlasti poitne razmere In izjavi, da bodo on In njegovi pristaši glasovali proti kredita. — Dr. Svetozar Popović (demokratski klnb) tovori o potrebi da te vede davek nt voine doMCke. Vlada mora tfl-edvsem misliti na pomoč im one kralo in za one sloje, ki so za časa vojne največ trpali: invalide, siromake in seljake. Upa, da bo vlada premagala vse ovtre. Z ene strini nam pretJ tmperijaltzem, z druge bolJSevizem, a boriti se hoćemo proti ene-mu kako*- proti dnitemu. (Odobravanje. — Protesti pri sociiallstih.) Finančno vprašs-aje se mora resiti t ozrrom na potrebe ce* V^ft. Kakor %o poedlnd žrtvovali za svo-hodo svoje Življenje, tako morajo poeidnei trtvovati za blagostanje cei ote svoje pre-moSente. Ako nekatere politične skupine ne bodo hotele sade! ova ti v vladi, jo borno morali zato vzeti v svoje roke. Izjavlja, da bo demokratski klnb glasoval za kreditno pređlogo. — 5e)a se nato odgodi za 10 minut. — Po zoDetni otvoritvl ftovorl natn dr. Matko Latini a (narodni klub) o proračunu m se zavzems za Dođpore beKiracem fz okupacijskih krajev. Kritizira vlado, ker je dala aretirati Radića, dr. Prebega in dr. Pašmana. Jzjavlja, da jih ne misli braniti tmpak samo irauniteto poslancev. Kritizira nadalje prepoved časnikor in cenzuro. Klub Starce viceve stranke bo glasoval za proračun, kar pa le ne pomeni, da bi se s tem vezml na gotovo poHtfko. — Zs po-slaocem dr. Ltfiojo odjovarli minister zt notranje stvari Svetozar Pribičević na opazke in napade nekaterih poslancev tekom debate: Občntira doržaost da reflektiram na nekatere opezke gospodov predsovornlkor. Na pritozbo tosp. Đnkieca, da so javna predavanja v Zagrebu podvržena cenzuri, ne morem ničesar odgovoriti ker mi zađe-▼a ni mana. Na oOtek, da Je bfl prepore-dan v Zacrebn shod javnih nameščencev, odgovarjam nasiednje: Od uradnika zahtevam, da vestno izpolnuie svoje dclžaosti, da ie objektivea in da ne dela stranJcarske politike. Vlada je po možnosti upostevala zahteve orađništva in jim ugodila« v koU-korkor dopuSčajo denarna sredstva. Vzlic temu so skHcali uradniki v Zagrebu javno zborovanje. Ker nišo dali jamstva, da ne bodo sklepali o stavki je ban shod prepo-vodai In postopai pri tem pooolnoraa pravilno. (Dr. Lokinić: »Zakaj n|so atavkati v AvstriH? Takrat ni govoril nihče o stavki!«) Stojim na stali šču, da mora biti urad-ništvo dobro lačano za svojo tožko in naporno služba ker more vršiti svojo da!2-oost samo, ako je plača Uto, da se more brez skrbi posvetiti svoji službi. Toda dokler sedhn na svojem mestu, ne bom pod nobenim pogoiem dopustu uradniške organizacije, ki bi imela za cilj uradniško stavka Uradniki SO zapriseieni državni organi. Priscsli so, dm bodo vestno vršHi svoje dolžaosti ter se pokorili rakonu m zakonitim ođredbam. To prisego raorajo izpolnjevati. Na tem stališču stojijo tuđi državnik! velikih zapadnih demoleracij. Spo-rn ini am vas, da ie sedanii francoski mlni-strsld predsednik svoj čas davno pred vojno oštro nastopil uroti uradnlSkim or^ani-zacijam, ki so si lastllc pravico uradniške stavke. Gospod Đrfand, ki ie izSel iz vrst sociialtstlciie stranke, je ^ajiteval odločno. da se stavka vduSi nasiloma. (McdkUci: »Renegat!«) Gospoda moja, prfpomniti moram, da daneft naia javnost zah^eva vedno clasneje, da se izvede odlofino čišćenje našega uradniirva. (Tako le!) In naš narod bi v ninogih Krajih ^elp tad videl, da bi uradništvo Štrajkalo, samo, da. ne bi bilo v svojih uradih. Toliko *\eĆ£ prepovedi nradniškega sboda. — Kar se tiče prepo» vedij javnib sknpSCin v g^Ki In Banatu, Je bll gospod Interpelant napadno Informiran. Stvar je ta, da se je vo}a$ka oblast iz No-veea Sada obrnila do vlade s prošnjo, naj jl da sploi. dovoljenje za shode v Bački » Banatu. Že takrat smo bili obveSčeni o dogodkib na Ogrskem, in nihče ne more zahtevati, da bi ▼ tako teikem trenoticu. ko od vseh strani drve na nas nevarnl valovi, dovoijevali shode tik demarkacijske crte. (Tako ie!) Nihče nam zaraditega ne more očitati, da nismo postopali pametno. Meni se zdi, da v nobeni drugi državi v zadnjih dveh meseclh ni bilo toliko zboro-vanj, kot ravno pri nas. Dovoljevall smo shode, ztasti rudi socijalni demokraciji. Ako je voiaSka oblast tu in tam kak shod pre-povedsia, smo protestirali In zahtevali, da se prepoved preldtče. — Oospod BukSec )* kritiziral «aie vmrnosiae odredbe, zlasti reorganizacijo orožatftva. In vendar |e te odredbe podpUal tuđi njegov oiH tovarii Korač. (Dr. Pavelič: »S tem se bodo raz-pasli oroCniki na rirvatskeml«) Tuđi dr. Petričič je podpisal to naredbo. (Odobravanje ia ploskanje.) — Kar se tiče cenzore, stojim kot pokHcni časnlkar na staUSCn popolne svobode izrmfanja mTsli. Gosoodie. ne smete pa pozabitf, da Se no fivimo ▼ sjonselnm razmerah, ampek da se aahsje*-mo se Tedno ▼ narodni re^ptodt! tw ▼ Tof-ness PokrfWn. Mirovna konferenca ie ni končsls s^olega dela. Povejte mi državo. kl }e ▼ votnem stanju, a nima cenzure sa časopisie? Dobivate pisma in ča«opise iz rranclie m vidite, da je vse cenzurirano. Ne sahtevaite od nale kraljevine, Cesar drvgod ns dobite. — Na očite* pritatelfa dr. Laginls glođe aretscile ▼ Zagrctm. ed-govarlam sa sodaj to - te: Prve arctaefte so se fervrffie se eod vlado Narodneca veča in ssnfe ne morom odfovsrfsil. Var se tiče pa včerafsnifh »retadi. se ml zdi da me moreto ooe^atl se od«ov*r samo selo. ker sem preeomo ita^trmli. COdnbra-vanfe m trficff: »Tako lef«) Nai UH vs*V4o stobodfio svofe preerieanje m m) agitira, zani Ne morem ne dovollti raznedaneca ve a acMnoOe, kl Uesl aelega vtednHa. Verttaeliskl odbor sM ie izročij akt s ka-■STim sta dr. rsssjsji si wt. HroBog sjfees* stlrsJa prott NarodsesMt nredstsvslstv«, proti njegovi koamulsecl si prod enoM državi te Isjavfla, de sta ta svotest poslala tuđi mirovni konferoBd v Pariz. Parifkl »Tsmps« poroča, da ie gos* Radić predlo-žil mirovni IconferoBd protest zopor nafto državo. Kako sovražno časopisie izrablja agitadio ten gosoodov, vam ie vsesa znano. Kakor se tuđi rasttkniemo po svojem mišljenja, eno nam mora biti vsetn sveto. to je suverenost naše države. Stojim na statistu, da se ne srne in ne more vtikatl nobea tujec v naše notranje zadeve. (Živahno odobravani©.) Odgovoren sem sa notranje delo v naši državi in pripravljen sem, nositi vso odgovornost pred Narodnim predstavništvom Moja dolžnost Se bila. da sem postopai tako, kakor sem po-stopal. (Burno ploskanje v vse! dvorani) Poslanec Dimi tri i Pooadić govori o razmerah med srbskim kmetifsldm prebi-valstvom. Prtporoča, naj se gre kmetom kolikor mogoče na roko. Glasova! bo za proračun. — Besedo dobi nato nimistrski predsednik Stolan Protić. Po govora minfstrskega predsednlka prdde zbornica na glasovanje. Kredima pred!aga je bila spreTeta v prvem Čltanln soglasno, iz\rzem§i socijaliste. — Seia se zaključi ob Vi 10. zvečer. Prihodnja seja se določi na 1. april z dnevnim redom: Vpra-§anje Idemnltete in porodio verifikacijske-ga odbora. Izdajald. LDU. Zagreb, 27. marca. K aretact)! bivSega poslanca Stjepana Radića in njegovih dragov. se oficijozno poroda Se nas top no: Dokazano je, da so v deželi mnogi tujl vohuni bi agenti, ki dela* jejo z denarjem hi drugim! sređstvi proti obstoju kraliestva Srbov, Hrvatov bi Slovencev ter povzročajo med prebivalstvom vznemirjenja. Oblasti so bile vsled tega prisiljene, poseči po strožjlh protiodred-bah, da se prepreci tem ljudem nllhovo na-đaljnje detovante. Prf tem se ie iskazalo, da stoje bivši poslanec Radić bi njegovi tovariš! z sotovtmi ogrsMml m preko njih z italijanskimi krogf v sporazuma. Zaradi tejfa so odredili njihovo aretacijo hi jo is-vedli. Ivo Vohvrvlć gre v Pariz. LDU Z a-greb, 27. marca. Kakor poroCaJo đana?n|! listt, je odpotoval znani pesnik Ivo Vof-navić danes v Beograd, odkoder odide v ^riz.__________________________________ HcođreJcno domouina. Kaj Labe razborja-LDU- Split, 28- marca. (DDU.) Ie Komlie poroda jo: V uoči na 23- t- m- je izobesil nekdo na Marijini cerkvi sliko našega vlađarja kralja Petra in regenta Aleksandra, okoli njih pa slike mt-nistrov- Pod vladarjevima slikama je bilo napisano nekoliko vzklikov, kakor >2ivio kralj PeteK in slično- Zjntraj je dožla italijanska patrnlja in opazila te slike. Nekaj vojakov je ostalo pri njih, da jih čuva, a dva sta ela po po-veljniksu ki je rasburjen prihitel in slike IaBtnorocno odtrgal s stene ter jih vrgel na tla> nakar so jih vojaki rastrgali na majhne kosoe- Mirovna honferenco. »Zanloevanie aoveštva« - d k4o dale boUie fadormaciie? LDU. Pariz. 36. marca. (Don. kor. or — Đrezžično.) Predsednik Wilsoo» Oemenceao, Uoyd Oeorge in Oriando so v torek zborovall v vojnem ministrstvu, ter raspravljali o reiitvi problema, ki sestoli v tem. da se Nenčlii kakor hitro mogoČe naprtijo mirovni nogojl in da se v to svrho končno ugotove vsi vo- jaSki teritorijalni, gospcKlarsld hi flnanfinf posoj! predmirovnepa dogovora hi da se temu dogovora priklopi ali popoitR nacrt zvuze mmdov. ali temeljna iziava, glasom katere mora vsaka država na to paziti, da ne zapađe zaničevanjo človeStva. Konfertrajo. LDU. Pariz. 27. marca. (Dim. kor. urad.) »Agence Havas« po-roča: Clemencean, VVilson* Lloyđ George in Oriando so imeli v ponodeljek zopetno kabinetno konferenco, na kateri so raz- nravlja?! vpr&Šanja dotočttve rcnsldh mei Britanski in amerikanskf krosf pondarjala da bo ta nova metoda đelovanja v nafVra>-£em času privedla do prelhnhiarnega mira. Iz Avstrije, Hadjanke, Nemčlje, Turske. Nejuika stavka %m Uri. LDU Dnnaj, 27. marca. (Dan. kor urad.) Kakor se doznava, je dovedla železničarsjia stavka do sedaj samo na iyžni železnici do popolne odpovedl dela. Stavka se je med tem tuđi razširila na vzfaodno železnico. Delavd so delo deloma nstavilL Aspangska železnica je v toliko prizadetau v kolikor ima delno skupno progo z južno žel&znlco. Na druge ielezniške pr<\;e se do sedal stavkarsko gibanje Se ni razSirflo. Trenotno zborujejo vodilnl moi)t Južne bi vzhodne železnlce Vzrok stavke leži zgol) v gospodarskih razmerah, namreČ v gmotnem položaja 2elezni£arjev, ki ni ori vseh železniškfli obrarJh enak. Da bi imela pa ta stavka po-HtJCen značaj, kakor to trdi neki opolđan-skl list, je zgolj tendencijozno senzacfjsko porodilo, ld ima na*nea, da vzneinirja ob-činstvo.________________________________ SA. trafike ii Klaon q tna-m ali m m. »Komisija sa preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani« opozarja za proste službe, trafike in ustanove sa invalide tu svolce, padlih, umrlih ali potresanih vojakov. Z razprtimi črkami je «• skana oblast kl ie mesto raspisala in pri kateri le treba proSnio vložiti, za tem sledi raspisana služba, trafika ltd. V oldepaja je povedan dan. do kate-re*a se mora proSnja vlofiti, in Stevilka »Uradnetra Usta* (n. pr. »U, L.« It 50), v katerem so navedeni vsi natančnejši podatki in poeoji Vojnim Invalidom so pridržana: 1.) Izključna vsa mesU slog, paznikov (tuđi vratarjev) v vseh iavsjb vaditu sodBčih, V^ttHiIi, io- lah* obanah, savodm m ObratfiV katere država ali nadsira ali podplra; prav tako vsa mesta opraviteljev državnega pravdnlitva izven sodiič pri sodnih dvorfli; 2.) dve tretjini vseh proctih složbenih mest pisarniških uradnikov, podnradnikov in pomožnih pisarnllkih močL Za pojasnila se Invalidi lahko obračajo na »Državno posredo-valnico za dela v Ljubljani, odddek sa Invalide«. Shdbe, Deželnt vlada sa Slovc-nijo v Linbljani, fradbeni urad: 3 čest ni mojstri (Jesenice, TrSlč, Celje), 2 rečna mojstra (Celje, Ptufi, (do 31. marca 1919, »U. L.« štev. 53). — Deželna vlada st Slove n i j o v Ljubljani, gradbeni urad: 18 mest cestariev, 6 v stavbnem okraju celjskem, 6 v stavbnem okraj u kranjskem, 1 v stavbnem okraju Uubljanskem, 2 v stavbnem okraj« no-vomeškem, 3 v stavbnem okraju slove-njesralkem (do 31. marca 1919, »U. La 5tev. 58). PredsedniStvo viSJ. de-ž cl ne ga sođUča ▼ Ljubljani: 3 vod je zemljiške knjige (2 okr. sodišče Maribor, 1 Novo mesto), 12 p i -sarnlSklh oficijalov (1 pri f>Vr. sodišču Radovliica, 1 Brezice, 1 Konjice, 1 šmarje, 1 Ormož, 1 Slov. Bistrica. 2 Ptui, I St. Lenart 1 Pliberk, 1 MctKka, 1 Mokronog), 46 pisarniških uradnikov (3 pri deželnem sodišču v Ljubljani, pri okrožnih sodiščih: 2 v Celju, 8 v Mariboru. 3 v Novem mestu; pri okrajnih sodlSčih: 1 v Kranjtu 1 v Kranjski gori. 1 v Litiji, 2 na Vrhniki, 2 v Đrežicah, I v Gorenjem gradu, 1 v Konjicah, 1 v Laškem. 1 v Rogatcu, 2 v Slov. Gradcu, 2 v šoStanju, 1 v LJuto-meru, 1 v Ormožu, 4 v Ptujit 1 v Sk>v. S Bistrici. 1 v Zgor. Radioni 2 v Pliber- iku, 1 v Velikovcu, 1 v Železni Kaplji. 1 v Ribnici 1 v Kozjem, 1 v Metliki) (do 8. aprila 1919. »U. L. št. 54). Predsedništvo vili. ravdnl5tva (1 pri okrainem »odiščn v Radovtflci, 1 ▼ i Skofil Lokl 1 na Vrhnild) (do 10. aprila 1919* »U. L. št 57), 7 mest upraviteljev državnega pravdniStva (1 pri okrajnem sodiščn v BreSeah, 1 v Koajicah, I ▼ Kozjem, 1 v LaSkem tnra. 1 v Logatcn, 1 v Sevnid 1 v Soštanin) (U. L« št 65). finančna proknratnra ▼ 1 Ljubljani: 1 k a n c 1 i s t (Ljubljana) (do I 1. aprila 1919, »U. L. U. 61). i Finančno deželno ravnateljstvo v Llnbljani: finančni stražniki (Ljubljana. Maribor) (do 5. aprila 1919, »U. L.t št. 64). Davčno oblastvo v KrSkem: 1 pomožnl sluga (KrSko) (do 28L marca 1910. »U. L.« St 64). Trafike. Fimnčno okraino ravnateljstvo v Ljubljani: glavna trafika (gmartno pri Litiji) (do 16. aprila 1919. »U. L.€ št 64). Trafika (Dole* n!a Stara vas 26, davčni okraj Kosta-njevica) (do 18. aprila 1919 »U. L.« št 64). Trafika (Cesta 23, davčni okraj Vd. Lašče) (do 19. aprila 1919, »U. L.« št 64). Trafika (Breg 11, davčni okrai Kočevie) (do 17. aprila 1919. »U, L-c gt 64). Izpral soffifiL Ispred taka£»n!ega porotnesa sodHfai. Pokvarjena m1iuiii>a- V preteklem letu meseca kimovca je bilo v Kamniku izvršenih več drznih vlomov* Tako je bilo Frančiaki Debevoevi raznih je3tvin in nekaj dragih reci v vredno-sti 432 kron pokradenih, pri Heleni Že-zovnikovi je bila odnefeena veQa množina mannfakturnega blaga v vrednosti 5366 kron in pri Antona Orarjn pa raznih likerjev, buteljk, jestvin in dru-gega v vrednosti 606 kron- Teh tatvin so se udeležili Rndolf Grajnar, 14 let star, Franjo Reans, 15 let star, Jane« ZavrSnik, 18 let star, val trlje ključav-ničarsfci vajenei, Karl Retns, 14 let star klepareki vajenec in Janez Zumer, 15 let stari hlapec, vsi v Kamnikn* Glavno vlogo pri vlomih sta igrala Grajnar, Franc Rems in Završnik, katerim 90 bile razmere po raznih hiSah dobro snane ter so imeli vse priprava, ki so pri vlomih potrebne, pri rokah- ELarl Bems In Žnmer sta imela nalogo str%-žiti in opozoriti vlomilce na pretečo ne-varnost. Obđolženci priznavajo krivdo, • le o Karlu Remsn trdijo, da Je ie pri j prvem vlomu pri FrančiSki Đebevčevi, * ker je stali »a etr&ii, i« ctrmfaa ftoke^- 74. štev. .SLOVENSKI NAROD;, dne ». marca 1919, Stran 3. nil- Frane Reme pa tađk prisna, 4a J» pri tuniku vojakov s laik« fi etila po-kupil več predmetov, ki te Jlh oroteikl našli pri njegovi materi i* katare so cenill Da €00 kron* Porotniki ao izrekli kUtdotell to proti Rudolfu Greinerju med ten ko ao proti drugim čveterim krivdo zanikali-Sodišde je Greinerja na S rocacooT te*V ke, s 1 trđim le&ftoam moacifno pooj-strene jede obeodilo* ostalo pa opro* slilo- Detomor. Mož obdolfeoke Marije Knap. 271etne poseetnikove ftene r 2*> i ovnici, ee nahaja te okoli 6 let t Ameriki* Koncem leta 1917 je začela in-umno obćevati % nekim tamošnjim ie priletnim trgovcem, kar ni ostalo brea poštedio Obdolženka je znala sicev sroje stanja spretno prikrivati, a bistrim ocem svojih sosedinj ga le ni mona je sama pravila, da je imela tak oj namen otroka se iznebiti, kajti po porodu je šla v prvo nadstropje po blagoslovljeno vodo, nnkar je otroka krstila« OIkIoIženka pravi, da je bil otrok ta* krat že pri življenju, ker je videla, da •■e je otrok gibal, le glasu ni dal od se-he, na to pravi, da ga je zavila v odejo tako, da je bila glava prosta, ter položila pod posteljo, na kar se je vlegla in zaspala. Otroka je kasneje odaesla ▼ hlev in ga s steljo pokrila* Pri raztele--eniu po sodnem izveđencu se je dognalo, da je bil otrok rojen krepak, zdrav in zrnožen življenja, da pa je kmaln r.o porodu umri vMed zaduženja, a vidnih znakov kake prizadete sile ni bilo opaziti- Pri porofni raspravi je obdolSenka r toliko svojo izpoved spremenila, da -3 ne čuti kriva« Sodni zvedenec dr> Plećnik je oddal v tom smislu svoje nrnenje, da ee ne da, kakor je iz poroci la orrokovepra raztelesenja razvidno, ka-:ero se je vršilo 12 dni po otrokovi >mrti. radi nastale trohnobe trupla nič doloronega konstatirati in da je tuđi raožno. kakor obdolženka trdi, da se je oirok. ki je prišel pri porodu % glavo naprejj. udari 1 v nočno posodo, vsled česr«r je nastala krvavitev v možganih, v>le«l česar je naetopila otrokova smrt-Porotniki so se enoglasno izjavili sa njeno nekrivdo, vsled česar jo je sodi-šče oprostilo. Pohranns'iB in dnevne vesti. Uradne ure na ljubljanskih poSt-nih oradih. Pri poštnih uradili Ljubljana 3, 4, 5. 6 in 7 bodo od 1- malega 'ravna za občinstvo uradne ure ob de-iavDikih od & do 12- dopoldue in od &• I 9*80 »L jgv. več. oW Padavina v 24 urah mm 0*2, - Srednja včerajšna temperatura 12 lf, nor-rmlna 5 8°. Vremenska napoved m jutri: — DeževDO, jnžao toplo ▼reae. Kultura. Repertoar Narodne** dedaliića. Dramsko gledaliSče. V petek, 28. t. m. ob */** zvečcr »ŠE»nska muha«, bur-U v treh deianjih izven abonementa. V ^oboto, 29. t m. ob Vi3. popoldnc dijaška predstava >Tugomerc izven abonementa, "b V28. zvečer »Svet«, komedija v štirlb dejanjih ob znižanih cenah izven abonementa. V nedelio, 30. marca ob %3. noool-dne »Spanska rauha«, burka, Izven abone-menta, ob Vi8. zvečer Ibsenova drama j »Strahovi« izven abonementa. — Operno srledališče. V petek, 28. 1 m. ostane gledališče zaprto. V scboto, 29. t m, >Bohemc^ ob f^8. zvečer za abonement 'C*. V nedeljo, 30. t m. ob V»8. zvečer »Prodana nevesta« izven abonementa. Gteđali%i svet- Clani glodaliSkega creta naj se iKvolijo udeležiti S9je, Id •o v nedeljo. dne 30- t- m. ob devetib lopoldne v pisarni »Matice Sloven- Koncert đveh slovenskih umetale v Zagrebu' V soboto sta koncertiraU ▼ veliki" dvorani hrvatskega konservato-riia dve odlični slovenski mnetnid: ?ospa Pavla LovSetoraiii gdč- Da-^Koblerjeva- ZagrebSki listi pri-našajo zelo laskavo ocene o koncertu-Obzor« piše: Gospa LorSetova je prl-znana nmetnica, pri katerf s© knltivirap ni in skozi in skozi izjednačeni glaa, T-cvsko tune van je in visoka Tmi«ftal* nost srcfno sklađajo* Gospoo*i&aa Dana Koblerjeva je brez dvoma jeden najve-Jja\Tie3ših jugoslovanakih nmetnižkih talcntov- Njena izvanredna se amaao i-^nnelno marvec tuđi log^feo isdelana tehnika jo deia sposobno, da premaga na.itežje klavirske probleme,, tretirajož tih. z neko samosaveetno, moiko impa» iioznostjo. >A^ramer Tagblatt« poro-ča: Gospa Lov&etova je podala isbor-*o izbran program modernih alovenakili Pesmi, katerim se je pridružilo neka] narodnih pesmi- Imena avtorjev P«r-vl, Lajovic, Krek ia Dm predatavtja- io najbolji« -">kl«iVi nMfcibna etovvtt-ake glaab«, koa^oniimn« M kiMBi (e^^ifea^ ^3aa^^a T^MMa^^^H^i^ ^^ ^^^^^^_^^^^^^> rala penU \oWi*ttCa» fine, prea^U*-no do vnali podrobma«ll* OeapedMa« JkOvlerJeva aa j© UkasalA nlMlI sa Ia* *«P«»«nJa menkeg* gfail}iv«ca &*-bovanja, njen nastavak |e tedovit te nieoo izjedna6anj# v tovi roki mšmm pa-t+ >Hi|a« SBBc prmvi: Glae soap« Pavto LevSetov« Je vleekl eopran, ka-terenra m bolj pril«g» mehka ia Uroka kantUeaa kakor koloratnra* Fraaa Je poina topline- Slovna pevaka ftola mojetra prof. Hnbađa Je pustila v laj mnetnici svojo re«no sled NajveQl oapeh je dosegla pri peamih »Njega nlc, >Ce» tri gorec, >Gor £es jezero^ >Moj dom< Toliko Ifnbkoeti in milobe je v njih, da ao obdinatvo dvignile do frenetičnoga pioskenja in najnavdnie-nejžega odobravanja. Gospodična Dana Koblerjeva je pianistka prve vrete-Redko se opaža, đa imajo ženske toliko moči, da morejo verno interpretirati liszta (Balada v L-raohii, kakor Jo fe izvedla Koblerjeva- Jednako priznatno ocenjuje nastop slovenskih nmetnic tuđi >Narodna Politika«, povdarjajoč, da ao dočakali. kar »o *e dol^o čakalt: Slovence i njihovu umjetnost n nagoj kaci- Bili nam u njoj sto češće pozdravljeni- — Koncert je bil najbolje obiakan, uspeh vsestransko odlicen- Listi isra-iajo željo sa skupne nastope v bodoč-nosti- TTmetiiiiika raastava-LDU- Split, 28- marc^ (DDU) Vče-raj ob 11. dopoldne je bila otvorjena razstava ju^oslovanekib ometnikov iz Dalmacije. V imenu umetnikov je po-Bdravil prisotne dr- Ivo Tartagli« in posval predfiednika vlade dr- Kntlja naj otvori raz^tavo- Nato je povsel be-?edo dr- Krste lj. ki je v pozđravnem govoru proglasi 1 razstavo sa otvorje> no- Na razstavi ie zastupanih 30 jugo-^lovanftkih mnetnikov iz Dalmacije s 200 deli. Izmed starejSih umetnlkov jm treba predvsem omeniti Mestroviča s njegovim! gigantskimi deli ter Bukova-ca, Vidoviča, Rosandifa, Medovica, De-skoviča, a izmed mladih Mieota Tagli-ia. Murina. ForctiSa. Cika, Bon&fija, Rakaraariča- Razstavm bo trajala 20 dni- Ze danes 30 je posetilo mnogo ob-^inatva. med temi tuđi mnogo ententnih mornaričkih častnikov* IlEHTPAJmA KITBJnrOTEKA IIPOCBETE. Fjanra Oaoof Ilpocmero jqbj»«. xa je do HOBO oTaotem pai neHTF«swa 6v6ji-omeita FFi»oc»«t©. B«» co omo^rejs tb% «jib »« 3a »PATKO BParfeMe OTnoTeri ■ 6s^jzb-oreKe ITpocb«t# no oirpTTKa«« b creesuu MJecTimL Kaso cr sa ob« 6i6iBorreire no-TMone cee iom tur«, kojs i3jaae sa crne*on, TpBffTcioM 1 eioiieva^Ro« jmavr, to obim CBrakaMo namar cbvm nicmiva 1 DAaaaiiMA i&ira ■ CBna i&Kxapaxa ■ vojnrao ux aa uohllt no jewH DPmjepai cbojix esmiJA na ipw«. Ako to nje ■orrft« moiimo ese Fmr^apo 1 i3^aBa^e %* HAM PeAOBHO JUfUW CflHCriB IOB1X KRUra. —• 3a ea%0 ocoftiro er bbm noTpe6ra emcfiOM cbix iftira, voje i3a^onie sa Bfijene para ■ sa«M roxne npei pat. GOSPCHfOfSlVIL Mani. neco sa ja prićaJcoTalo. LDU Zagreb, 27. marca. »Narodna Politika« poroča, da je bilo v kraljestvn Srbov, Hr-vatov in Slovenccv bankovcev žigosanfh skxipno za 6 mfttjarđ kron. Tooaie ni! LDU. Pariz, 27. marca. (Đrezžlčno.) Iz Washingtona se poroča: Mr. Cdward Hurlev, predsednik pomor-skci?a dcpartemetita v ZeđlnlenDi đržavah, je izjavil v svojem izvestju o položaj« svetovne tonaže, da ceni točasni primanj-kljaj celokupneta ladllskesa prostora, t katerira bi morala rarpolajati svetovna tr-j:o\ina, na 16,225.000 ton. Meseca jnlija 1014 ie obsegal sveiovnl ladiisld prostor 42,225.000 ton: volna Je znižala to svoto na 37,000.000 ton, tako đa znaša izjjuba pcvzročena po vojni okcrfl 5,225.000 ton. K te} Izjrubi maramo prišteti Še 12 milijonov trm primanjkljaja, ki je nastat na ta način, da so tekom vojne gradnje v ladledelnicab' napredovale veliko nočasneje. Za\-ezniM in nevtralci so izsnJbiH po mnenjo mr. Httr-!ey!a 15.218.000 ton: nadornestili $0 t?a đc-loma to izgrubo potem kolikor mojfoče in-tenzivneje delavnostf v ladiedelnicah ter so zai)lcnili tuđi veMVo števllo Tadij 50-vražnih držav. Pridobili so na ta načfn kakfli 14-240.000 ton, taVo da imajo ot-av-raprav člstega prlmanlVUaja samo 969.000 ton. T*»riir»e osrednflft đržav so mnogo ob-Ctffncfše. k*Mi za trf mffiion© |6 tlsoč ton niihmih tađff je bilo nniženfh oziroma za-T>!«!jenfn. dočtm ^o same za»>1enfle ft? zaradile samo 740.000 tcvn Od vs»w drzav *o ImeTe samo Zeđlnlette države m Japonska Hjub -cojnt prirastek na tonaži. Jaoorv^Va tr«rmv?!ca mornarica se Je ct«5?!a za 23^/t lađiisice« prostora Mornarica Zcđfnjenfli držav nq relo ra 12&f*. CM^ajfa 7»!em«nrfEiJi mruHt^ev« Vn#yv-^evalniea sa živin© v T^jjnbl|aat. finu o^dlati ▼&£$<> iBBog'mo pl^iiMfiisIdli TmJ-flltov, v starosti ofttarnl Tnrfaiki trg Stev- 1, ođ S- đo 12. v»ald 4aa» 9fVMMienfn se đo lOcaoe^mavii Bb^Ob ffffn fn h ifof BJtadfafi iwfnlstrstva za so**^al-no nnfffiVo svtre veđ uot«vt«lcm v SrW-lo. Pelt tam za «"Vrat nf dobftl wof>enera ffn *1mć* m*d »vfMtrfmf deT^^d satnfmf »•*> vefrtrj* fcr«T*M»«etiiost. — »Oritvit »*w fe bfcalo Halo m nettft ta © BasaM 4eiav-1 alh nftott. Delodaialei ae> iAatt J43 a*»» thBi ia 40 ieaakMi 4ekm*fc so& — Paweiova«i ae ^imMo n, — M vaeh miiifclrih Drfraai aoart4Dvai-■ice » 4ato Ie od L laaifja Wlf do », ^i^M^ iaie i*kalA ^aaa JaaV a^li«^ ^mjb dlladaiaki ae pa taka« MU dtlavstv. Po-aiedavaftl ae Ie iavratto v »bbj čas« lf 1. — OaJo ttfiato ptonriika aieaTut), trpmaj aahAMKi, ataše, vtarE. Ma« Uf«6avw alčarJi avta^aUkarU. plaiVarH, 6av0ftrJU kralafl tofvarnHkl deteval* radaru, sata* karlea. atatttal* pakt, tttaartt. nmarjL V delo pa sprejme posredovataica aMarfe OllK tesarle. aavadae deUvca, delavct sa tovmrao sa Ćavtje, krolafia, CevUarle, Uo-paii«, alniktale, šrvflje In rasne druse obrtnike. Majatanavfca baaate v Bossf ta Htf* eaflovtaL Kakor čuleno« ae ustanovi v kiaUiani v Bosni tn Hercecovini več mu-slhnaasklh denarnlli zavodov. Prisrav« to dovriene v kraflb: Konjica Visoko, Boa. Krupa, Hazfn In Modrič. Cepflfil iečaf zm ^tao^fadng^a, V ao* bnto, dne 5. aprila 1919 ob 9. zintraf orlredl vlnankf nadzornik B. Skallekv pri državni trtrrici v Novem mesto praktiCen tečaj za cepljenje In slllenje amerfSkth trt, Id je na]-večfefa prnnena za obnovitev naiih vfno-eradov. 2eleti ie obilne ndelefbe od strani vtnocradnikov. Češka ia avstrijska krasav LDU- Praaj«, 27- marea. (CTTJ) >Narodni Listy< poroeajo: Ag)o 6ebo-slovAfike krone je kooee preteklega tedna, dne 22- t- m- že> dosegel 28H5C-Začetkom tega tedna se je kurs aena-vadno povi&al. Dne 24- t- ra- je na carl-6ki borsi notirala devisa na Prago sa 100 K, sicer sa četrtinko franka manj kot dne 22. t- m, torej 29Vi proti 29H franka. Zato pa jo pađla deviza na Dona] od 23 na 21J4 frankov- RasHka v veljavi 6ehos!ova£ke in nemško avstrij-ske krone je dne 24- t- m- pri 100 K smašala ie 7% frankov- Agio eehoelo-vaško krone je napram nemdko - av* strijski kroni dosegel ie nad 36%. BORZA. LDU Zatree, 27. marca. Sklenai kurzi na danaJnii borsi: Dttm Bfmto Banka trn trgovino, obrt ta industrijo, stare del . . 465 49b Banka in hranilnica za Primorje, Sušak, nove dehrtce 512 518 Hrvatska eskomptna banka stare delniee ..... 1440 1490 Cskomptna in menjarna banka. Brod, stare deinice . . — 410 nove delnice . 385 399 Hipotokanta banka, Zagreb stare delnice..... 440 490 nove delnice ..... — 390 Hrvatska kreditna banka* stare delnice . . . . ~ 1033 Narodna banka, Zagreb, stare defntee ...... — 485 Obrtna btnk*. zadnja emisija staro đefnice . . . . 235 946 Pr>!jeđe1sfca banka, nove def. 100 110 I Prva hrvatsrca šteonotilca, sfare delnfee . . ... «000 eflgo nove đclnfcc...... — 8500 Pileća po^ka banka st..C 330 237 Zcmalfslrn banica ;rt defa. . 750 7«» I nove delnkte..... T30 74f> 4%% nlofirtee hin. banke . • — lio W* zaTofnlce eskop. banke — 118 4X'?*U raTofnlce zem banke — 121.5 Društvene vetti Ni priredifve. Izobrasevaliri edsek Sokola I. ponovno vabi na svoje prvo Javno preda-vmnjes kl se vrši jutri v soboto, đne 29-marca 19Jf> ob pol £• sveSer v veliki dvorani Mestnega dom«. Predavajo: Br- Verij Svajfgar: O bietvu in pomeim sokolske misli- S- Manlca Komanovs: Žena in Sokotetvo- Br- dr- M. Arobro-žič: Sokolska vz^oja otroka- Prijatelji Sokolatva, udeležite sa predavanja polnoštevilno! Vstopaiiie ni; proato-voljni prispevki pa e» hvatežno «pre-jemaio- Na sdar? Odbor. Sokol v St- Vidu nad LJnUjas* vabi bratsko članstvo in prijatelje So-kolgtva na redni občni sbor v nedeljo, di*e o0 su§ca t I- ob 8- dopoldne t telo-vadnjci ljudske Sole v St* Vidu. AprovissciJa* t SoL Obrtnik!, ki šc rabijo ael za pripravljanje živil nai se takoi zglase v mestni posvetovaJnlct. f Vžisalice. Zavodi kl Se nišo dobili vSigalic, naj se takoi ztiase v mestni po-svetovalnici. t Iz sele OMStoaca avovlzaoUtkejca odseka z dne 2S. narca je »oročati: V zadnji seji se ie poro*alo, da imamo kroš-nc moke Še za teden dni. Zadnje đni ie priSlo nepriCakovano neka! moke In Imamo seda) krnsiie moke za 12 dni na rasnolago. Kruh se zato peče napre). — KrnSna moka se je zelo podrajlla* Do zadnjega ie aprovizacijo stal 1 kz kroine moke 1 krono, doStar se saraCunava odslel za naprej po 2 kroni. Ce noCemo, da bt imela aprovlzacija občutno iscolMK se mora zvišati cena kruhu najmanj na 1.48 K za hTeb. Aprovizačni odsek sklone $ po-vi$kom cen nočakati le teden dni da se bo vfdela kakovost kraha, pečene?a iz nove krnSne moJre. Vsekakor ie pa x>bčta»tvo lahko pripravijeno. da se bo moral povllek izvesti. Ce se ragiaerc ne Breokrenelo* — Ce neki arisOfo nea taft kn* toc ndati daj, petom Je soli pas*et»o, 9» se asfaft peke ti aha <*■■*. Kn* sploft «f mŠHtm. Naf-bof!« krah |e te meetae pekstlle. Vm pe-ksriie v LftibJiam dobe isto moto. Trite manj Je zato nmnnlffva ratBka o kakave* sU kruha pri posafnesirih pekm. T edaeVm ae tmemife pek Oril. kl peče posebae etab I krah. Dnmce ae mere bfli dt adoHeri I pekf s bolHo «eki» trnpCulelOi doOia same) slaMo meto vorabilaHi sa kn*. F¥b« vtem Dtfcom, kl nečefo neoar«vleeno slab knm. bo »a«foo-dallaega }*mto9*nfr *^e rtorn. — 8l / ■ • * %tawewi vttaaln cea |e gotovo tsdl io varak, da lamalo vso topfile v rokah rasad ea^s^asavaaaa^aai a^m aSav^aaVeaia^MMatf ^Pa% a^a aa^a^^^^»^kBBa4 B^^BEVaavO «B vVv**«HsvB*VsV e> ^P JV aV^V^pPSGHI« Vlado at potivUa. da tttol bres odloct isda aalameHo ■aredbo, kl sabran|n|e kl flvteo. Klavno stvIbo so voTavloasjI kapo* van isUMao le aktuiiL Uvesti ae amorale-porni avnu Nainovelša poroflla. (Nifša potoHIb fr Biograd* te INTERVENCIJA DK ZA 2ELEZNI-CARJE. Beofrad, 28. marca. Demokratski klub je včeraj popoldnc intervenira] pri železniSkem ministru v interesu slovenskih želesniSkib ulafbcnccv. Minister Vnkrvić je izjavil, da se popolnoma stri-nja z zabtevo DK, da morajo naši želez-nfSki nslnžbencl dobiti vse tište doklade, kakor osobje v vseh drugih delih kraljevine. MIN1STRSKA KRIZA IN POSVETO-VANJA. Beocrsd, 28. marca. Demokratski klub je ime! včeraj dopoldne tn popoldne dofeotraine šefe o politični situaciji in je spreiel konkretne zaključke, ki bodo omogočili tako rešitev krize, da bo z rekonstrukcijo kabineta ustreženo važnim gospodarskim in socialnim interesom Uudstva in države. Pri ministr-skem predsedniku so se včeraj popoldne nadaljevala posvetovanja voditeljev strank. Zvečer je povabil Sef kabineta k sebi odstopivSega ministra Korača in poverjenikc Bukse^a in Kristana, 3 ka-terimi le ime! dote razgovor. Domneva se, da bo poteklo šenekajdni, pred-no se položaj popolnoma razjasni Kriza bo najbrže rešena na ta način, da bo ceJokupni kabinet podal ostavko in da bo takoj na to sastavljena nova vlada. Smatra se za popolnoma gotovo, da bo ministrski predsednik v novem kabinetu zopet Stojan Protić. NA RAZPOTJU. Zagreb, 28. marca. Kakor se v podučenih krofrih zatrjuje, je priSlo v Star-čevičevi stranki prava do precej ostre-ga. nasprotja med obema krikrnia, kojih eno zahteva. naj stranka na vsak način ostane v viadi, in da se povečajo resort-na mesta. Vodia tega krila je dr. Drh> ković, kl naj bi zascdel novo mornarl-Sko ministrstvo. (Ali se mu mudi!) Za mesto poljedelskej^a ministra kandidira načelnik stranke ir. Pavetić (dat ostane v rodbinL Doslei je to ministrstvo vodi! njegov svik). Drnuo krilo stoji na staB-$čn. da mora stranka ostati v stvarni opoetdjt LISICA ZELEZN1CA. Zssreb. 28. marca. Ministrstvo a promet je odredila da se mora preki-njena zjrrađba liike želesnice takoj zov pet nadaljevatK še predno se sgoeovl del profre Oospič-Oračae. ki bo kmaln končan. (Liska ieleznica je izvanredne važnosti ne samo a Ltko in Krbavo, marveč tuđi sa direktni promet med Slovenijo in Dalmacijo.) NOVE ARETACUE VELElZDAJNI-ŠKIH POMAGACEV. Zagreb, 28. marca. Pole?? doslej javljenih so bili sinoči arerJrani še pomagači protidržavrdh m prothiaTodrnii hm*-skačev namreč radiCevec Predavec, znani frankovec dr. Milan Kovačević In židovski trsovec Weiser. ki je pred kratkim nesramno Sčuval proti Slovencem in Srbom in narodnemn jedinstva ter £i-merno službo, tudt za l:ratek čas. Ponudbe z navedbo plače pod „Hitro 3552'* na uprav. .Slov. tNaroda". 3552 Umj «« star a dobro obranjen polni itu^l »£ arem (Voll^attT) 7.a 6 » cm drbele hlode. Ponudbe na Fr&nc Cat. oos. mlina in žage, Sv. Benedikc v Slov gor, pri Mariboru. «^430 S?!ln lUDtn I Prodam 20° k2 svinjske^« wUllJ mUl in 200 k* govejega suhe ga mesa. Cena ro dogovoru. frs%6 cnst, mesar, ttooaiisko, Sav:«t-ska dolina. 3477 TrpnHri RimnfHi^r Speceniskeinma-l!yuiaPJ liJalULiin, nufaktun^ stro- ke. vešč s ovens^e^a m nemš^ega je1-z;ka, išće mesta v kakšni ve^ji trgovini Cen< ronudbe na upr. S'ov. Sar ped «54-9-, 3489 Sivilja (It?riic3) slaisikor na sira se sprejme takoj proti dobri plači s hrano in stanovanjem. Ponudbe na : L'uba Kokalj, modni salon, Zagreb, Ilica šte¥. 1$. ' 3470 luhOj! lEvliU. DlaSaiiD ču se za menia ia ednako maniše vrstez 1 ali 2 predaloma, ev. se ?adnja kuni Več v trgovini eosp. l^ntdja ?0kf Ljoblima Sodni^nLjT_____________________3566 Llu-lUJ* liiUiul, se rad' opustitve oorata po ugcdri ceni proda. Isfotam se tuđi r;oda več žarnic raznih napetosti. Naslov oove L }i£e*!ov. aatnćti iq inforraačni zavod Beseljak ft Rotanc FracCevo nsbretje 5, Ljttlljaoa. 3556 Fctopiroii im 9x12."^™,?,: nat F : 8, sa etmo proda. Istoiam se tuđi vrodn nekoliko rabljen avto-mobi vkl pla^ć ^8^X120 Ponudbe r-od .Dobra knDćija/3534s na upr. SK;v Naroda. 3534 Wti'0M in izoliraleiaiiowloa \z ng;-;rir»e rr dbine, dobra gosoodin a tšće mosta kot opora v gospodinjstvu, al; kot družabnica in spremijevalka, gre tud« k ma im otrokom kot vz«o-! telj?ca Ponudbe pod .zaaesiji?a/3Sff2" na upr. SI. Naroda. 3562 Proda k leiso posestre zšS%£\ ekraja Ma:nberK v hribih, 66 ora«ov zemlje, 32 oral >v lepegi gozda, 12 oralov niiv, osta!o travniki in pasa Hišno poslopje leseno, h ev zdm, 2 uri hoda do železrvške postaje Brez-mi-Ribnica. Cena po dogovoru. Ponu-doe naj ?e naslovno na* Josipa Ritš, posestoik ▼ Rerošniko St 23, p. Maraberk. Zahvala. Za presrcne dokaze ljubeznivega so6itja, katero ste nama izkazovali ob nenadni bridki izgubi ljubljene hčerke, oziroma sestre rrrekava vsem najpresrčnejSo zahvalo. Zihvaljujeva se preč. duhovSčini, užHtcljstvu, §o!skl mlaofnl, gasilnemu družtvu in vsem, kl so se udeležili pogrebnega spre-voda. Vsem skupa j In v šake mu posebej presrčna zahvala. Trbovlje, dne 25. raarca 1919. 3525 Miroslava Kajtna, sestra. Frasc Kaftma, oče. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutia povodom bolezni hi tmrtt I Bajioega srčnoljnbljenega, nepozabnega soproga in sina« gospoda I Emerika ŠtriceUa dimnilcarslceo« moistra I izrekava vsem svojo oajsrčnejso zahvalo. I Posebej pa se zahvaljnjeva pevskemu ttnistvn .Slavec* to I .Ljubljanski Zvon* za krasne žaloctinke, vsem darovateljem le- I pega cve'ja, kakor tuđi vsem, ki so spremili dragega poko|nlka I tako mnogošteviliio aa njega sadnji poti. I Vsem tisočera zahvala I I V Ljubljani, dne 28. marca 1919. 3549 I MarH« iMitll. soproga. irtf t|l JfaUslL flutt. I mls —IsiasaMSjss sfsds. PMsv# Mii aaalhi iassi 9m fc«i» m velika, ali bol) sjaffiM M* s vrtom blizo Ljubljane ao ls> a«| kaaal, Prilatne ponadbe aa upr Si. Nar. pod JUrea asai/MtT*. 3417 h Npnla ■ ti zbMn ~£r ialoai*aa Baaaasaal. avav laiaaiiia Naumili 4wm *^»**«^« **+ p«io^ USTlilll ataka, dobro obranjena, za vino m za fganjc — Naslov pove upr. SI. Naroda. 3538 tfflta bira v o^Kinaln^h za boj ih a kfCUI UJU 1440 kornadov proda po 40 vina'jev 1 komnd pn ostbnem orevzemanlu ali oU£«lo naprej Eat. S«?-saai. tseatec Sp Stajerikt. 34 U Viaa v >aIos1 P° ugodnih cenah od IM 30 I naprej Dostavlja se tuđi brezplačno na d<»m — Istotam so na razpotaeo fina butcljska vina. J. Jeleatt, Stara ft 1. 3114 Villfl naravno lz Hrvatskog Zagori^ Iul0v rKspoitira v poslanih sod h CI- ?!ar A Cftas. trf. visa kat taptft eitstii Ceitnli: Ooraji Stibica (Bnratskt Zaftrjt) 3517 Elitna pjfta! JNZ%F?ii seznaniti z gospodično ali vdovot ki ima trgovino na prometnem kraju, tud' ni deželi. Le resne ponudbe pod vMsi lt/3540' na uor. SI. Nar. 3540 MAST Gospodar, ki mi da stanovanje 2 sob 11» ptipadk«, d bi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Siov. Naroda pod „Mast". Išče se posestuo od ICO 300 oralov proti takojsnji iz-olači. B lo naj bi na Sp. Štajerskem ali Kranjskem. Po možnostt blizu Se* lezniške postaje In to med Brezica ^i in Mariborom. — Ceniene ponudbe prosim poslati na Vinko Aa^BStiB:. Jsriavaata rnllea aro| 2» Xa§rta. 3475 Gošpoilča inteligentna sa znanjem I njemačkog •ezfka, vješta njegi djece te donekle sivamu, traži se uz izvrstnu opskrbu i visoku ola?u kl - 4 - i 6 - gndiS-nioi djec. Ponude poslati na Oskat Prdaiicfet Rarloftc Hrratska 354 f Za izvoz dOTOljeoc aa roko kovaic žbice (Hl!) eno in dvokrilne žbice dOiavUa po brezKonknrenčmh cenah z n^m^koJivstrijske postite W. St^in rvemica tetlje?, Praga, KraL Vioohrađ) st U2t. 3532 ! Pravkar iišei 1 Ročni zemljeoid kralievstva SHS Merilo 1:1,500.000. Velikost 64:70 cm Cena K 5*50, po pošti K 5 60. Zemlje vid seza fteverno preko Donave in Du-naja, vzbodno preko Iskra tn Sofije, južno do Soluna !n preko Valone t«r obseea zapadno vso jadransko obal lo pl. ffinnajr a Fel BaiN knllgotržac v l|ul>ll«iii. VelBtPžec se išče za prodajo našega preiskušene-ga snažilnega praška Kassavia pralnega praška Kassavia, glice-rinovega nadomestka, Kassavia, perilnega modrila Kassavia, kreme za čevlje Kassavia, toaletne predmete Kassavia, lepiva Kassavia Dobavljam samo prav prvo-vrstno blago, — Kassavia, dr. z o. z. tvornice za Škrob in dek-strin, pralne pomočke, kemićne izdelke za živila. Glavna tvornica Velkć Đfezno na Ceškem, Ceho-slovaška republika. 330C mm } ^a^S'^B^s^^S^'ai^s^^BPiaaBi / ^^^^^k obi nj LJUBLJANA. ■ M^a^đ fla* ftsjajk r^saNsaoai aođ a. ■assaTliiiiiiii__________30« Mmm m h*Wii|ska posods^ košarci, m • aaanizna at Dosteljna pte-griaiBta, oblaka ki rairicat stvari, — K|t, povi opr. SI. Naroda. 3557 igJU skoplloaec, riavv 140 cm vi- tlBHfiT* sok, 3 in pol leta star, ovo- fen. ss piaas ari Es» Sspfasi, Pristtva. 3524_______________ att^Ug MCe stanovanje s hrano, a ■naaajp samo pri boljit rodbini. Pla-t% deloma v Uvi Uh. Ponadbe na upr. Slov Naroda pod .Karttaea/ttU«. nalifaai /oafasMt^ v dobrem stanju, z PUH (fflUBU 49 notnimi pio-sćami in omarico sa shrambo ploSČ, sa sraia Ogleda se pri vratarju v Ksafljtfl sacltt, t.______________3564 aum—i šaha (en0 ■'* ^ve) z upo-RIliliBI *BHV ribo k'ihinje, ako mogoče v ŠiSki. tSCO mirna stranka Pismene ponudbe ood .Šiftka/S545" na uptav. Siov. Naroda 3544 liti tata tonm, tfeoia, Dtki eksponira po umertenih cenah točno Cl?(ar i Coajs. (■pert-eksssrt, Cestrala: 0«fS|a Stakica (Drvatsk« Zag«rJe>. 3516 tMmi Hlfi zt dcSvodio, slugo ali dllitfC BU potnika trezen UMpilBa/392T>( na upr. Slov. Naroda. 3527 ~ Vabilo ni obM *t Uojm zveze kranjskih konsum. zatodof in konsumnih društev v t|«M|aiiii r. X, x o. X. ki bo v ssasacljsk, ise 14. aprila «♦ U. sri IspaHsf v sssYstsHi ptosterik* Prasca Jrteta cesta HlaNT psscseliefc. 4ae II. sjarca, ksfcsr Jssjls psamisM tsQ*v: DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovsnja zadrag«. 2 PoroČUo rataoov. 3. PoroCMo oađsorstvm. 4. Predlog ta gpreaaempo zadruge v družbo z omejetto »avezo za mirovne aaaaeac v snisto § 45. zadružnih pfanriL 5. Voiitev v aatefcstvo in aadsocstvo v solista §§ 13 in 22 pravfl ozir. likvieaciisaefa odbora v smislu ssđrafacga saksoa. fjaaw ff lasU dmfraskfh razaMr 2 kflli r sredi tffs; v ■AfMJaaaaV JsaVt^aataa «•* & fostjl«* iQ trgovina, druga je sposobna ■ ■MnnnBfan za kalcega obrtnika. Zraven so gosposka po-■r ■ lllllllll stoOfa In vrt za zelenjad In sadje. V krain je W^ ■ U U KM ■ ■■ leda prihodnost, kler je tudl premog in sel>ode ■■> ^_~ ^*a^^W . fotpvo kmalu gradila želendca. Pojasnila daje Kn)igovodja zanesljtv v biland, aamostojen, rmožen Seta v slučaju odsoteosti zastopalt, se sprelme takoj. Za lesno industrijo In stavbarstvo klasificirani knjlgovodje imajo prednost Ponudbe V. Icagnattt, staskenlk In tovamar, Llmallaaa. 3380 Nova sedlarska delavnica f l*v»#san obćlsstvn vltndno naisanlasa tla sem otvorit aađlarako dsUtalco tsr isvria|sm aolo točno la po saaorain ocmak. Priporaia« se lit?AM 1_^%CI At1 TerosJfo ovala atov. 13, — ▼ Ko- Kupim vsako množino suhih in polsuhih trdih» tiei ilnr ter Kostanjevega lesa. ^ Ponadbe za naloŽene vagone je poslati nt FRANC OSETS Vransko pri Celju. 3440 Ha privatni iin Legat v Maribora se prično 1. aprila 1919 novi tečaji za stofiogra'ljo (slovensko In nemSko) stroj«pl«j« (slovensko in nemško) pravoplsj« v zvezl m tf-govsklm splaijam« raćnnatvo v zvezi z navadnim knjigovodstvom, lepopl-sjev slovenski In norr §kl Jezik. V nadaljevanem tečaju za slovon-aćlno se D ' p()Učevalr* slovnica In korespondenoa. — Natančn^jsa pojasnila v prlvatnem učili&£u Legat, Maribor, Vetrfnjska ul 17, I. nadstr. — Prospekt zastonj 2961 Gradec! & niša v blizini centra mesta, prosta solCna lega, 14 oken na ulico, z velikim sad-nim in zelerjadnim vrtom, in parkom MP" naproda|. "^Sjflj Stanovanje 5 sob bo v kratkem rrosto. — Cena 2400 0 K Naolačllo po dogovoru. Ponudbe pod .Graz 1043" sa Kiesreichs Asoosces - Eipeditioa, Gradec (Graz), Sackstrasse. Modni otelile H.!ARC Sprejemnc are od 10.—12. dopoldne in od S.—7. popoludne. Ljubljana« Kongresni trg 4./I. ——— (Gerberjeva hiia). ———— Inteligentan tfCJOVSC poznat i ugledan gradjanin a Sarajevu sa vetim imetkom, brez duga 1 neporočan, mlad i zdrav, potpuno izobražen u tarifa Inoj i komercijonalnoj struki, traži poslovnih veza kao komltloner sa wo6lna solidnim trgovačkim I In* dustrijalnim poduzećima. Ponude valja slati pod .Int&UgentaB trgovao* aa atamiBlstraoii*] „Jngoslovasskog lista14 Sarajevo, eventualno na moju adresu, koju se nalazi u administraciji .Slov. Naroda 3338*. 3337 ESO, KLOBASE, AST IN SLANINO nudi u večjih količinah kakor tuđi v poštnih orootih po najnižjih cenah od najboljše znane tvornice 3376 (C. Rabus i sin u Zagrebu glavni zastupnik EOO ĐAUMAN, Zagreb, P«trii%lska 32 a. Drago Tomšič Pada Robeznik zaraćena Vič 23. sufea Jrebnf*. (11 za pomlađ nove obleke ako se s pretanraajea starih is kesritala diiedjrp, zasiazaslfe doseže Isto, Naimoderneiie barve* prihranek denarja. ===== Eltra ta tooma Isvrittov. ====: Pm k nju* jajKl tmm a kroj«, tata Btafe pnijt hi snUt-Okaii pcn'b sjasmo JAC DsCirM ▼ov«tms aHjlmsld nasip it.4. ^•^ #%#•• iCBIVnt I»nrtrtii1cs» fiOontmrgovs tas. 4. Razglas. ■satu sMhui l|«kl|aMka potrebaje za popiavo asfaltnih hodnlkov po aiestu za to delo izurjenlh delavcev. Potrebna priprave In materijal na, razpolago. Oglasiti se ie v sassteaaa atavbaiaaa avaalB. Ea^Mavtavai sdass 1« ob delavnikiti od & ure dopoldne do 2. nre popoidoe. Mestni magistrat ljiddlaiisid, šm ls> anica lfia |