Portorož Obala 75a. Portorož - Slovenija Tel.: OS 676 0 373 (tX*>ir\o porforoirfj 2005 Leto 11 Številka 135 CENA 180 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ 1C Banka Koper ISHAJA 15.TMESECU EVROPA SE SPOMINJA GROZOT 8. maja 1945 je moral komandant nemških oboroženih sil generalfeldmaršal Wilhelm Keitel podpisati brezpogojno kapitulacijo Nemčije, 15. maja 1945 pa je nemški general za JV Evropo von Loehr v Toplščici podpisal kapitulacijo nemške armadne skupine. Evropa je 9. maja 1945 slavila konec 2. svetovne vojne, ki je terjala 50 milijonov žrtev in ki so jo zakrivili nemški nacionalsocializem, italijanski fašizem in japonski fanatizem. V Jugoslaviji je umrlo 1,7 milijona ljudi, od tega polovica pod noži bratov narodnosti. Obiskali smo nekdanje koncentracijsko taborišče Dachau, ki so ga esesovci dali postaviti leta 1940 (na fotografiji tamkajšnji krematoriji in žrtve) in kjer je umrlo 1776 Slovencev. Reportaža na straneh 2, 6 in 7. FOTO: Breda Krajnc. Nagrajena pričevanja o starem hotelu Palače S Podelitvijo nagrad se je 13. maja 2005 v Portorožu tudi Uradno zaključil natečaj Zbudimo Palače. Marca letos ga je razpisalo podjetje Istrabenz hoteli Portorož, ki vodi prenovo starega portoroškega hotela. Komisija je prvi nagradi podelila Milošu Jovanoviču v kategoriji pričevanja in Alojzu Čendaku v kategoriji fotografski material ali drugi slikovni zapisi. Stran 5. FOTO: Breda Krajnc in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 JNTERNAUTICA - največja doslej UUCas 10. Intemautica (10. - 15. maj 2005) v portoroški Marini je, kljub t0Vrs.tn'hnepn|aZnemu vremenu> potolkla vse rekorde in velja kot ena največjih razstav Pr*re0ki'ovitPi0^rovdey* m partnerji Intemautice so bili Hypo Leasing (kot generalni tradjcj 11’ Porsche Slovenija ter Nokia, ki je prevzela pokroviteljstvo nad (*»nagai"alno jadralsko regato Nokia Cup za prehodni pokal Intemautice „ 1® dalijanska posadka). Bilo je več strokovnih srečanj in športnih prireditev: v Portoroškem zalivu Alpe Adria Cup pod pokroviteljstvom Casinoja, v marini so že enajstič dvignili modro zastavo, v Piranu so bile zasidrane stare barke, v Portorožu defile starih vozil (društvo Balilla). Jurij Korene (Studio 37), izvršni direktor Intemautice je ob jubileju povedal, da s ponosom gledajo na preteklo desetletje in se spominjajo začetkov iz leta 1996, ko je le redko kdo verjel v smisel in uspeh tega projekta. Otvoritveni trak 10. jubilejne Intemautice sta svečano prerezala minister za promet mag. Janez Božič in županja Občine Piran Vojka Štular. Direktor Marine Portorož Enes Lojo je nadvse zadovoljen z letošnjim obiskom. FOTO: Primorski utrip. v Županji razdelili 18.000 lončnic Izolska županja Breda Pečan je razveselila občanke in občane z 10.000 lončnicami za okrasitev balkonov, vrtov in domov, piranska županja Vojka Štular pa z več kot osem tisoč. Reportaža o čistilni akciji in podelitvi rož v piranski občini na 12. strani. V Piranu so inštalirali video nadzor Občina Piran je zaradi vandalizma bila prisiljena na nekaterih mestih na Tartinijevem trgu vzpostaviti video nadzor. Mariborsko podjetje Višina d.o.o. je montiralo 8 kamer, ki bodo še posebej usmerjale pogled na nepridiprave, ki uničujejo našo skupno imovino.Občina mora tako za saniranje stanja žal porabiti davkoplačevalske milijone.Nadziranje mimoidočih ne bo zlorabljeno. Na fotografiji Primorskega utripa: Montaža video nadzora na fasadi Mestne knjižnice v Piranu, 11. maja 2005. f°to color moratorij Obala 7 Bernardin 6320 Portorož ---va -—- — -—— — —— +38A ar fklA (|fi ftfl www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij ___________________E>maH: fotoquickiab@sioi.net Za prenos fotografije s CD, diskete, Q \ Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir I e Kronologija vzpona in padca nemškega nacionalsocializma Nemški nacionalsocializem - ali na kratko nacizem - je bila posebna oblika fašizma kot skrajno nacionalistično gibanje, nabito z agresijo, rasizmom, totalitarizmom - ideologijo pač, kije temeljila na političnem sistemu v Nemčiji vse od leta 1919 pa do zloma tretjega rajha spomladi leta 1945. Poosebljal ga je Adolf Hitler (rojen 1889 v Avstriji), pozneje veliki vodja (Fuehrer) nemškega naroda, eden največjih zločincev vseh časov. Do leta 1912 je živel na Dunaju kot priložnostni delavec in neuspešen risar, nato je odšel v Muenchen, kjer je začel svojo zločinsko pot. Bil je odličen govornik, ki je znal pritegniti pozornost množic. Na fotografiji Bilda. Zadnji posnetek Adolfa Hitlerja in Eve Braun preden sta si v noči 30. 4. 1945 v berlinskem bunkerju vzela življenje in se pustila sežgati. 1918 - v Nemčiji zrušijo monarhijo. 1919 - v Muenchnu ustanovijo NSDAP - Nacionalistično nemško delavsko stranko (Nazionalistische deutsche Arbeitspartei). Ta stranka je bila na nuemberškem procesu razglašena za zločinsko. 1921 - Adolf Hitler postane neomajni vodja (Fuehrer) NSDAP in pripravlja državni prevrat. 1923 - Adolf Hitler v Muenchnu s svojimi političnimi somišljeniki izvede »puč«. Poskus propade. Hitlerja aretirajo in zaprejo. 1925 - Izšlo je znamenito Hitlerjevo delo Mein Kampf (Moj boj). Knjigo je napisal v zaporu, vsebuje pa vse temeljne točke nacističnega programa - premoč arijske rase nordijskega človeka na duhovnem in biološkem področju, antisemitizem, radikalizem, demagogija, zanikanje osebne svobode in njeno slepo podrejanje »narodu«, nacističnim principom in njenemu vodji.Militarizacija celotnega življenja. V Nemčiji nastopi tako imenovana radikalna fanatičnost velike večine članov NSDAP. »Ein Reich, ein Volk, ein Fuehrer«. (Ena država, en narod, en vodja). Hitler poudarja krivice, ki da so se zgodile Nemčiji. V svoj prid obrne svetovno gospodarsko krizo, ki je nastopila leta 1928 in javno govori imperialističnih težnjah. Napisi: »Hitler ist unsere Rettung« (Hitler je naša rešitev). S pomočjo zvestih podanikov, političnih in militantnih skupin (GESTAPO, SA, SS) uspešno preganja svoje politične nasprotnike. Nemški narod zajameta strah in nemoč. Nasprotniki tvegajo glavo. Evropska diplomacija se ne zgane, čeprav j e bilo že očitno, da se Nemčija pospešeno oborožuje. 1933 - Adolf Hitler postane nemški kancler. Takratni predsednik Hinderburg mu ob podpori velekapitala poveri sestavo vlade. Nemčija izstopi iz Društva narodov, leta 1934 razglasi za neveljavne oboroževalne omejitve iz versajske pogodbe, 1936 zasede Porenje in priskoči na pomoč diktatorju Francu v času španske državljanske vojne. 1934 - Adolf Hitler 30. junija 1934 da pobiti nekatere svoje naj ožje sodelavce. Militantne veje NSDAP izvršijo pokole, zlasti Židov. Po Hinderburgovi smrti (2. avgusta 1934) se Hitler polasti funkcije državnega predsednika in šefa vlade ter glavnega poveljnika vojske. Ustvari totalitarno državo. 1935 - sprejeti so bili rasni zakoni, ki so poveličevali arijsko »čisto« raso. 1936 - Heinrich Himmler iz Muenhna postane šef nemške policije. (Strateg koncentracijskih taborišč in dokončnega židovskega vprašanja). 1937 - masovne aretacije zlasti nasprotnikov političnega sistema in Židov. Tisoče ljudi odpeljejo v koncentracijska taborišča. 1938 - Muenchenska konferenca ( 29. 9.), na kateri se velesile se soočijo s Hitlerjevimi zahtevami. Kljub velikim koncesijam ostane Hitler nezadovoljen. 1938 - Hitler izvede Anschluss (pripojitev Avstrije Nemčiji) in zavzame Sudete. 1939 - Nemčija napade Poljsko -začetek 2. svetovne vojne. 1940 - kapitulacija Francije, nemške čete vkorakajo v Pariz. 1941 - Hitler (kljub podpisanemu paktu o miru s Stalinom) napade Sovjetsko zvezo. 1942 - Zloglasni šef nemške policije Heinrich Himmler predlaga Hitlerju dokončno rešitev judovskega vprašanje. V koncentracijskih taboriščih s strupi umorijo na tisoče invalidov, duševnih bolnikov, Židov. Interniranci so le še samo številke, ki čakajo na smrt. 1943 - Totalna vojna (Totalkrieg). Na območju tretjega rajha pospešeno gradijo koncentracijska taborišča in njihove podružnice. Skupaj že okoli 170. 1944 - Zavezniki se 6. junija izkrcajo v Normandiji (znameniti dan D) in odprejo še eno fronto. Zavezniška letala bombardirajo nemška mesta. Nemci umorijo 10.000 Judov in pripravljajo načrt za popolno uničenje vseh koncentracijskih taborišč, s čimer bi zbrisali sledi njihovega grozovitega početja, kar pa jim zaradi približevanja zavezniške vojske ne uspe. 1945 - Nemčija pred katastrofo. Sovjeti se približujejo Berlinu, zavzamejo Reichstag (nemški parlament) in na skoraj uničeni zgradbi zmagovito izobesijo svojo zastavo. Mogočna nemška armada se sesuje. Hitler, skrit v bunkerju, naredi samomor. Poleg Hitlerja naredijo samomor (in se izognejo sojenju v Nuembergu) tudi zloglasni voditelji Goering, propagandni minister Goebbels (skupaj s Hitlerjem v bunkerju), šef policije Himmler in Ley. Nekateri veljaki so uspeli pobegniti, kot na primer zloglasni zdravnik Mengele, ki je pobegnil v Južno Ameriko. 1945 - Generalfeldmaršal Wilhelm Keitel, šef vrhovnega poveljstva nemške vojske, 8. maja 1945 podpiše brezpogojno kapitulacijo Nemčije. Na Nuemberškem procesu je bil obsojen na smrt kot vojni zločinec. Rajh razdelijo na okupacijske cone (vzhodni in zahodni Berlin). Začetek hladne vojne, Rusi leta 1961 postavijo berlinski zid. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva X' ■ W primorski uVp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: hlMiFlnfii(6/ Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. -• V delovnem taborišču Dachau pri Muenchnu bolezen tifus. f Muenchnu se pojavi smrtonosna Generali so na sojenju v Nuernbergu trdili, da niso vedeli za grozodejstva v koncentracijskih taboriščih. Fotografija Bilda kaže SS Reichsfuehrerja Heinricha Himmlerja, lagerkomandanta Franza Zieresa in SS komandanta Ernesta Kaltenbrunnerja kako si ogledujejo koncentracijsko taborišče Mauthausen. TRST Nasilneži ne odnehajo Mesto Trst je, kljub odličnim odnosom Slovenije z Italijo, še vedno zastrupljeno s sovraštvom do Slovencev. To ne nazadnje čutijo tudi zamejski Slovenci na svoji koži, izbris meje pa kot, da nas ne bi hotel združiti v enotne poglede sožitja in sodelovanja. Neznani nasilneži so se namreč v začetku maja ponovno spravili nad poklicni zavod Jožefa Štefana prl Sv. Ivanu in v šolskih prostorih napravili pravo razdejanje. Tu i° tam se spravijo tudi nad kakšen spomenik. V stavbo so vdrli tako, da so najprej razbili šipo na vratih, sicer zasilnega izhoda. Lotili so se računalnika, monitorja, stolov, miz, telefona. ••> razbijali šipe. Zanimivo je, d® razgrajačev nihče ni opazil, policij3 pa jih doslej tudi še ni uspel3 identificirati. Alarmnih naprav m bilo. Slovenci tako ne ocenjuje)0 zastonj, da se pritisk nanje stopnjuje. Vprašati se je treba, a» bodo za zaščito svojih prostorov v Trstu morali najeti varnostnike?^ Domobrancev ne moremo primerjati s partizani! Takšne primerjave so zlobne, absurdne. Domobranci so priseg zvestobo Hitlerju in to celo dvakra Prvič 20. aprila 1944 in drugič 3 januarja 1945, ko se je že vede 0 da bo nacistična Nemčija klonij3^ Oborožena formacija je hi ustanovljena leta 1943 iz ostanko belogardističnih skupin in nov^ izdajalcev za boj proti NOV Sloveniji. Poveljnik domobrance je bil kvisling Lev Rupnik. Besedij, prisege: »Prisegam P vsemogočnem Bogu, da bom zve ’ hraber in svojim nadrejen' ^ pokoren, da bom v skupnem boj nemško oboroženo silo, stoječo p poveljstvom velike Nemčije, četami in policijo proti banditom^ komunizmu, kakor tudi njegov zaveznikom, svoje dolžno izpolnjeval vestno, za sv slovensko domovino kot svobodne Evrope...«. Ne sme pozabiti dejstev, da so domobra ^ oborožili Nemci, da so se skupaJ njimi borili tudi proti partizan0^, sedaj pa pravijo, da so se tudi borili za domovino. Morda ze toda kako in za koga? Dunaj Avstrija je slavila V nedeljo, 15. maja 2005 J® ^ na Dunaju-Slovesnost o obletnici podpisa ^vstr^]e0i1 državne pogodbe, ki v 7. c _ določa pravice tudi slovens^ Korošcem na ozemlju AvS z vendar se Avstrij3 uresničevanjem določil Avs J more preveč hvaliti. Ajdovščina potrdila enotnost Slovencev Slavnostni govornik Ciril Zlobec v Ajdovščini 7. maja 2005 govori množicam, FOTO: FK Primorski utrip. x ■ X1-- - EaSP t W : J Fjudje so prispeli s 108 avtobusi in vlakom. Na fotografiji j^rančani z enim od šesetih avtobusov v organizaciji ZZB. “rimorske občine so prispevale za proslavo in plačale prevoz. Polemike novodobnih desničarskih opcij, ki bi rade obrnile tok zgodovine in tradicij NOB, so bile potolčene. Zlasti tudi v Ajdovščini na proslavi 7. maja 2005, kjer seje na Lavričevem trgu zbralo blizu 10.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije - enkrat več kot so pričakovali. V nepopisni gneči smo videli tudi predstavnike LDS, DS (preimenovana SZDL), DeSUS, ZZP. Nismo pa opazili drugih strank, kar je verjetno nekako razumljivo. Na prizorišče je prineslo zastave okoli 200 praporščakov, prikorakala je tudi častna četa Slovenske vojske. Med častnimi udeleženci so bili tudi, veleposlanik EU v Sloveniji Erwan Fuoeure’, bivši predsednik države Milan Kučan, kije požel velik aplavz, dva podpredsednika DZ Vasja Klavora (DeSUS) in Marko Pavliha (LDS), obrambni minister Karl Erjavec in številni drugi. Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je poudaril naj »na oni strani meje« pozabijo na želje po rapalski meji in italijanizaciji Primorske. Slavnostni govornik, pesnik in akademik Ciril Zlobec je obžaloval, da je bilo prav v preteklih dneh izrečenega toliko žaljivega na račun NOB. »Danes, po 60 letih bi vendarle morali nehati s sovraštvom«. To ni bila takšna ali drugačna vlada. 5 maja 1945, ko je bila Primorska še vedno pod Italijo, je v Ajdovščini bila ustanovljena prva partizanska povojna slovenska narodna vlada! Na koncu so vsi zapeli primorsko himno Vstajenje Primorske. Vsa pohvala gre primorskim (piranski, koprski, izolski in drugim) borčevskim organizacijam za odlično organizacijo in izvedbo te zgodovinske prireditve. Najlepša poslanka na proslavi. Prvi predsednik prve slovenske vlade Boris Kidrič 5.5.1945 govori množicam. Prihod častne čete Slovenske vojske in 200 praporščakov. Tudi Pirančani so se udeležili proslave. Dokaz, da so bili na proslavi tudi člani ZZP in LDS. FOTO: Primorski utrip. 33. Praznik refoška 20. - 22. maj 2005 V kleti Vinakoper so ocenili vinske vzorce za 33. Praznik refoška V kleti Vinakoper so že ocenili vinske vzorce za 33. Praznik refoška, ki bo letos od 20. do 22. maja v Marezigah. Dve ocenjevalni komisiji sta skupno ocenili 105 vzorcev, ki jih je predložilo 63 istrskih vinarjev. Dve ocenjevalni komisiji sta skupno degustirali 55 vzorcev sorte refošk letnika 2004 in 27 vzorcev sorte malvazija letnika 2004, ki niso ustekleničeni ter 23 vzorcev ustekleničenih vin različnih letnikov, med njimi sorte refošk, malvazija, chardonnay, rumeni muškat, merlot in cabernet sauvignon ter zvrsti. Svoje vzorce za letošnje tekmovanje j e oddalo 63 vinarjev iz treh obalnih občin. Slavnostna podelitev priznanj in nagrad najboljšim vinarjem, bo tudi letos, kot že tradicionalno, potekala na prazniku refoška v Marezigah. V času praznika refoška naj bi se v Marezigah sestal tudi UO Društva vinogradnikov in vinarjev Slovenske Istre in ocenil organiziranost ter delovanje društva v novih razmerah, ko so pred časom v Izoli ustanovili Konzorcij vinarjev in vinogradnikov Slovenske Istre, katerega v.d. direktorja je Miran Korenika. Očitneje namreč, daje treba nekatere naloge še doreči, da ne bi prihajalo do podvajanj delovanja. Pridejo novi napisi Na bencinskih servisih, ki jih je Istrabenz lani prodal dunajski družbi OMV, bodo kmalu viseli novi napisi: OMV Slovenija. Istrabenz je s prodajo servisov zaslužil 23,7 milijarde tolarjev in sredstva v glavnem s pridom porablja za kapitalske vložke v živilsko industrijo, energetiko in turizem. Slovenci se nimamo radi Vsak tretji zakon propade Solze sreče na začetku in solze sovraštva na koncu, bi lahko bil izrek za življenje Slovencev v dvoje, kajti podatki kažejo, da vsaka tretja zakonska zveza klavrno propade. Kaže, da bomo na tem področju prehiteli Evropo. Vzrokov za razpad zakona je veliko; med dmgimi tudi pehanje za bogastvom, alkohol v družini, skakanje čez plot in podobno. Pa še nekaj. Slovenci se očitno imamo radi le na daljavo, dokler ne živimo skupaj. Omarja povzdigujejo v nebo Omar Naber se bo na Evroviziji v Kijevu predstavil s pesmijo Stop. Mlad pevec, kije zaslovel v oddaji skriti talenti Maria Galuniča, po mnenju nekaterih nima skorajda nobenih možnosti za zmago. Lobiranje doma z napol golo Mišo Molk (fotografija - fotomontaža? - v Nedelu) je cenena priprava na veliki spektakl, kjer kljub zakulisnimi igrami velja pesem, ki se usede v uho. Ali se bo Slovenija letos dokončno poslovila od Evrovizije? M. ■ V Kopru so odprli prenovljen bencinski servis Nova družba OMV Slovenija d.o.o., ki je od OMV Istrabenza odkupila vse bencinske servise, je 15. aprila ob 17.00 uri na koprski hitri cesti (pri Avtoplusu) odprla prenovljen bencinski servis Koper 3. Za lepo vzdušje ob novi pridobitvi je poskrbela skupina Atomik Harmonik, v družbi povabljenih na otvoritvi pa je bil tudi rally šampion Andrej Jereb s svojim dirkalnikom, izžrebali so tudi nagrajence nagradne igre, ki je potekala na bencinskem servisu. Tako so nazdravili prenovljenemu servisu Maja Blaškovič Šavle, najemnik bencinskega servisa Vasilij Jerman in njegovi sodelavci. Prenovljen servis stari Koprčani poznajo kot Koper 3, takrat še Istrabenzov bencinski servis, je bil zgrajen davnega leta 1948. To je prvi bencinski servis na Obali, ki ga je dražba OMV Slovenija d.o.o. prenovila po novem gostinskem in trgovinskem VIVA konceptu, ki ga imajo na vseh preostalih stotih servisih po vsej Sloveniji. Novi koncept VIVA, ki ga dražba OMV Slovenija uvaja na svojih servisih po Sloveniji, zagotavlja strankam še bolj kakovostno raven ponudbe in storitev. Pridobitev prenovljenega koprskega servisa je peka dnevno svežega kruha in peciva, ki bo strankam na voljo v prodajalni VIVA minimarket, za tople in osvežilne napitke ter prigrizke pa bo odslej na voljo tudi VIVA Snack bar. Novo pridobitev je predstavila Maja Blaškovič Savle, odgovorna za odnose z javnostmi pri dražbi OMV Slovenija. Poskrbeli so tudi za posebno presenečenje. Med občinstvo seje pripeljal znani voznik rallyja, Izolan Andrej Jereb. Namreč dražba OMV Slovenija iz Kopra je njegov novi generalni sopokrovitelj. Skupina OMV že vrsto let gradi svojo javno podobo kot pokrovitelj vrhunskih tekmovalcev v rallyju na Češkem, Madžarskem in v Avstriji. Tako se postavlja ob bok mednarodno uveljavljenim podjetjem, ki so v tem športu prepoznali atraktiven način za oglaševanje svoje blagovne znamke. Skupina OMV velja tudi za enega naj večjih oglaševalcev v rallyju v svetovnem merilu. Trije prostovoljci so skupaj z Andrejem Jerebom izžrebali nagrajence nagradne igre prenovljenega bencinskega servisa Koper 3, ki je potekala od 25. marca do 15. aprila 2005. Podelili so nekaj praktičnih nagrad, kot glavno nagrado pa digitalni aparat, katerega se je razveselila Manuela Saule iz Dekanov, 200 litrov bencina pa je dobil Fandel iz Lucije. Dražba OMV Slovenija, d.o.o., se s podporo Andreju Jerebu pridružuje skupni korporativni sponzorski politiki in hkrati poglablja sodelovanje z lokalnim okoljem, v katerem deluje. Andrej Jereb in sovoznik Miran Kacin vedno uspešnejša Zmagala sta na Hella Saturnus rallyju. Kako bo 5. junija v Kopru? Po lanski izjemni sezoni, v kateri je Andrej Jereb s sovoznikom Miranom Kacinom dosegel osem zmag na osmih rallyjih, seje moštvo z novim imenom Dunlop OMV Racing prvi konec tedna v aprilu po treh letih vrnilo na hitrostne preizkušnj e slovenskega državnega prvenstva. Tudi izolski mojster volana reden gost na dirkah v Sloveniji, a po drugem naslovu državnega prvaka, ki gaje dosegel leta 2001, se ni več potegoval za osvojitev državnega prvenstva, sedaj pa ga spet videvamo na zmagovalnih odrih. Postal je trikrat zapovrstjo državni prvak Srbije in Čme gore ter lani in predlani zasedel tretje oziroma drugo mesto v vzhodnoevropskem pokalu v okviru evropskega prvenstva v rallyju, za katerega štejejo dirke od Češke do Gruzije. Lani j e Jereb dosegel tri zmage na rallyjih za evropsko prvenstvo, med katerimi bi lahko jesensko slavje na YU Rallyju s koeficentom 10 šteli za enega naj večjih uspehov slovenskega avtomobilskega športa doslej. Prvi rally v letošnjem slovenskem državnem prvenstvu je moštvo odpeljalo 1. in 2. aprila v avstrijskem NVolsbergu. Nato je 8. maja sledil Rally Hella, 5. junija Mednarodni Rally Koper/Capodistria 2005, kjer se Jerebu nasmiha nova zmaga. 10. julija bo 3. Rally Maribor 2005, 4. septembra 22. AMTK Rally Velenje in od 7. do 9. oktobra 2. Rally Postonjska jama. Dirkalnik Dunlop OMV Racinga pa se bo pojavil še na nekaterih tekmah v tujini, med katerimi bo vsaj ena sodila v krog najzahtevnejših preizkušenj evropskega prvenstva s koeficientom 20 ali celo za svetovno prvenstvo. Tudi v letu 2005 se bo namreč moštvo razvijalo tako po športnih kot poslovnih merilih. Breda Krajnc v prejšnjih treh letih je bil Zavarovalna družba Adriatic V letu 2004 ustvarili 715 milijonov čistega dobička Nadzorni svet Adriatic zavarovalne družbe se 20. aprila seznanil s poslovnim poročilom in z mnenjem revizorja. Poslovanje zavarovalnice v letu 2004 je ocenil kot kot uspešno. Adriatic je v letu 2004 zbral 31 milijard tolarjev premije in poslovno leto zaključil z dobičkom, ki p° obdavčitvi znaša 715 milijonov tolarjev. Višje so tudi zavarovalno-tehnične rezervacije, ki presegajo 28 milijard tolarjev, kar zagotavlja visoko raven varnosti zavarovancem. Adriatic je v letu 2004 dosegel skupno 31 milijard tolarjev bruto premije, kar je skoraj 10 odstotkov več kot leto prej. Na področju zdravstvenih zavarovanj beležijo 3 odstotno rast, premija znaša 12,7 milijarde tolarjev, pri življenjskih zavarovanj pa so dosegli skoraj 21 odstotno rast in dosegli 2,29 milijarde tolarjev premije. Na področju drugih premoženjskih zavarovanj je Adriatic zbral 16 milijard tolarjev kosmate premije, kar j e za 13,7_odstotkov več kot leto prej. Adriatic je dosegel dobre poslovne rezultate kljub neugodnemu škodnemu dogajanju in kljub temu, da je skupna premija rasla počasneje kot izplačila škod. Skupni izplačani znesek škod oziroma likvidirane škode so v letu 2004 znašale skoraj 20 milijard tolarjev in so porasle za 13,7 odstotka. »Škodno dogajanje predvsem na področju premoženjskih zavarovanj v letu 2004 ni bilo prizanesljivo, saj smo zabeležili kar nekaj velikih škodnih dogodkov. Najbolj izstopajoča sta bila dva požara na industrijskih objektih, neurja na Štajerskem, potres v Posočju, nekaj velikih škod iz kasko zavarovanja vozil, prevozniške in avtomobilske odgovornosti ter zavarovanja blaga. Tudi obremenitve za povračila stroškov zdravljenja kot posledice prometnih nezgod Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so bile velike in so v letu 2004 znašale 29,25 milijona tolarjev mesečno,« je povedal Dušan Novak, predsednik uprave Adriatica. Čisti dobiček poslovnega leta 2004 znaša 715 milijonov tolarjev. Dobre rezultate v Adriaticu pripisujejo kakovostnemu delu kolektiva ter predvsem dobri in razvejani tržni mreži, novim sodobnim tržnim potem, dobrem11 pozavarovanju in nadzora pri prevzemanju tveganj ter seveda hitremu reševanju zavarovalnih primerov. Adriatic je poleg večjega obsega poslovanja dosegel tudi drage zastavljene poslovne cilje, med dragim pozitiven trend v prestrukturiranju portfelja-Delež bruto obračunane premije iz zdravstvenih zavarovanj je v celotnem portfelju upadel iz 44 na manj kot 41 odstotkov. Obenem so dvignili produktivnost, premija na zaposlenega je zrasla za 7,4 odstotka in znaša 43,7 milijonov tolarjev. V letu 2004 so intenzivno izboljševali kakovost celotnega poslovanja in krona prizadevanj je certifikat za sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001 ter priznanje za najkakovostnejšo poslovno spletno stran v Sloveniji, NETKO 2004. Letos intenzivno o povezovanju s Slovenico Adriatic si je tudi v letu 2005 zastavil visoke poslovne cilje. Prvi podatki za tromesečje nakazujejo, da bodo rezultati dobri: skupna obračunana premija znaša preko 8 milijard tolarjev, beležijo 16,3 odstotno rast pr> premoženjskih zavarovanjih, 26,6 odstotno rast pri življenjskih zavarovanjih in 3,6 odstotno rast pri zdravstvenih zavarovanjih glede na enako obdobje lani. Letošnje leto bo zaznamovalo tudi intenzivno povezovanje z zavarovalniško hišo Slovenica d.d. ter napovedane zakonske spremembe na področju zdravstvenih zavarovanj, kjer Adriatic aktivno sodeluje v strokovnih razpravah ter oblikovanju zakonskih rešitev in je pripravljen, da svoj položaj na trgu še utrdi. Nadzorni svet Luke Koper d.d. se je seznanil s poslovanjem družbe v prvem trimesečju, ki je odlično O poslovnih rezultatih družbe v letu 2004 bo kupščina razpravljal3 predvidoma 7. julija. Za dividende 2,2 milijarde tolarjev. , Nadzorni svet dražbe Luka Koper, d.d., je na 5. redni seji 4. maja 200 obravnaval poročilo o poslovanju v obdobju januar- marec 2005 in vsebine, povezane s sklicem skupščine delničarjev. V prvem trimesečju je LuK Koper, d.d. dosegla skupni ladijski pretovor 3,12 milijona ton blaga, kar J 4 odstotke več kot v enakem obdobju preteklega leta. Poslovni prihodki s znašali 4,7 milijarde SIT, kar je na ravni načrtovanih prihodkov in z odstotkov več od doseženega v enakem obdobju 2004. Dobiček iz poslovanj v višini 990 milijonov SIT je 20 odstotkov višji od načrtovanega in tudi o doseženega dobička v prvem kvartalu 2004. V prvem trimesečju 2005 je dražba dosegla 2,56 milijarde SIT dodar^ vrednosti, kar je 2 odstotka več kot v enakem obdobju 2004. Doda vrednost na zaposlenega je dosegla vrednost 3,9 milijona SIT in sl® načrtovanim rezultatom. y Luka Koper, d.d. je obdobje j anuar-marec 2005 zaključila s 1.118 milijo1^ SIT celotnega dobička, kar je 9 odstotkov več kot v enakem obdobju 2U Uprava dražbe ocenjuje, da se bodo dobri rezultati na področjih Pret°,V ki ga videvamo v vladnih krogih. Na primer, bil je eden med LteSlji • Smo 8a videli tudi na nedavni seji vlade v piranski občinski palači Pred na zadnjih državnozborskih volitvah prejel precej manj glasov Seje ec”dk stranke Rous je napovedal vsaj 10 poslanskih mest, stranka p; tik. d ROncik sicer c etirimi nnclnnici nrehila v narlnment slrrvzi šivanlcinf Uho' ^ koncu, sicer s štirimi poslanici, prebila v parlament skozi šivankinc Ue2ad ^n°S' med bazo in vrhom stranke so nekoliko zrahljani, še najbol ki inla°V°yn' z vodstvom so kot kaže člani stranke na južnem Primorskem 10 (>2a mno' Prslož oditve koncentracijskega Dachau tudi prva in zadnja t-pij nn°st obiska kraja njihovega PoložitJa«> je dejal Stoiber in se s °Svobc j®6 Pfoživele je 60. obletnica n j Sko^0 venca poklonil žrtvam, intem aborišče Dachau je šlo 200.000 hi „“*«** Več kot 40.000 jih žal 1945« a^a*0 osvoboditve 29. aprila I933 j Je kot ujetnik med letom C'a*čnim ^45 moral skozi vrata s je izgub■ina^som >>jAirbeit macht frei«, brejiv *] -Casb osebno svobodo in ime. T ki so bili z vstopom v delovno), je dodal Gruber. Ko je interniranec izmučen od poti v tesno zaprtih vagonih, brez hrane in vode, stopil skozi vrata, je izgubil človeško dostojanstvo. Postal je le brezosebna delovna sila s številko, ki si jo je moral sam prišiti na obleko podobno pižami. Mnoge internirance so Nacisti selili iz taborišča v taborišče, vsi po vrsti pa na pamet poznajo svojo številko, tetovirano na roki, ali pa takrat prišito na obleki. Nedisciplinirani interniranci so bili strogo kaznovani; z udarci s palico, privezom za steber ali drevo, odvedli so jih v samice in vsakega, ki ni več zmogel, je čakala le še smrt. Nacisti so se nad interniranci ves čas izživljali in zganjali nemogočo disciplino. Ko danes vprašate Nemce kaj jih je gonilo k temu, da so tako slepo sledili Flitlerjevi demagogiji, ne boste dobili odgovora, kar je razumljivo, saj se zločinci kot je bil Hitler lahko rodijo le v posebnih okoliščinah. Bivanje v tesnih barakah, slaba hrana, največkrat kuhana repa ali koleraba v vodi, trdo delo in ponižanje so naredili svoje. Nacizem je v raznih oblikah zakrivil na milijone nedolžnih žrtev, kar svobodna in demokratična Nemčija vseskozi tudi obžaluje. Nikoli več rasizma, fašizma, sovraštva in antisemitizma, smo lahko večkrat slišali iz ust predstavnikov nemške oblasti. Žrtve v tem taborišču ne bodo nikoli pozabljene, je dejal Stoiber. Slovenska delegacija je položila venec v nekdanjem taborišču Dachau, 1. maja 2005. svojemu slugi Heinzu Lingeju naj v njegovi spalnici pripravi volnene deke in dovolj bencina za sežig dveh trupel. »Jaz se bom skupaj z Evo Braun ustrelil. Vi boste trupli zavili v deke, jih na vrtu polili z bencinom in sežgali. Ob 2.30 uri Hitlerja pokličeta feldmaršal Keitel in general Jodl in mu sporočita, da Berlina ni mogoče več rešiti. Ob 12.30 zaužije Hitler svoj zadnji obrok (špagete). Potem se poslovi od vodje pilotov Hansa Bauerja. Ob 15.30 gresta Hitler in Eva Braun v spalnico. Ob 15.35 se sliši strel. Martin Borman vstopi v njuno sobo in na tleh najde dve tmpli. Ob Hitlerju, ki seje ustrelil, sta ležali dve pištoli kalibra 7,65 in 6,35. Eva Braun je zaužila ciankalij. Njene oči so bile še odprte. Trupli so nato ob 15.50 sežgali v neposredni bližini bunkerja. To je bi klavrn konec največjega zločinca vseh časov. (Iz zapisa v Bildu: Zadnjih sto dni 2. svetovne vojne). . Leon Bernetič v knjigi Spomini na Interniranci in njihovi sorodniki so položili venec in sveče k spominski plošči na pokopališču taborišča Dachau. Sprejem v cesarski palači Ob 60. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Dachau in Flossenbuerg je ministrski predsednik Bavarske Edmund Stoiber, ki ga je zastopala deželna ministrica za prosveto in kulturo Monika Hohlmeier, za bivše internirance in ostale goste iz 17 držav v dvorani nekdanje cesarske palače v Muenchnu 30. aprila ob 19. uri priredil sprejem, ki se gaje udeležilo tudi 88 Slovencev. Na sprejemu j e bilo največ Francozov. Po 60. letih spet nacistični pohodi Zvezna ministrica za razvoj Heidemarie Wieczorek-Zeul je na slovesnosti v nekdanjem taborišču Dachau izrazila upanje, da so se mladi Sin kale svojega očeta Isak Cymbler eden od milijonov Židov, ki so morali plačati misteriozne nacistične načrte več vrednostne arijske rase. dovolj naučili iz nemške zgodovine, »kajti prav v času, ko se spominjamo grozot, se v Evropi soočamo s pohodi Neonacistov«. Podoben primer se je namreč zgodil prav v Nuembergu, kjer so po vojni sodili nacističnim zločincem. Tam je po mestu korakalo 250-300 novodobnih Nacistov. Proti njihovemu pohodu je nastopilo okoli 1000 demonstrantov, ki so javno zahtevali zakonsko prepoved nacističnih in podobnih zdmževanj, simbolov in organizacij. Besedilo in fotografije: Franc in Breda Krajnc Binarni Hitlerjev konec Nacistični voditelj Adolf Hitler (roj. 1889) in njegova ljubica Eva Braun (roj. 1912) sta v berlinskem bunkerju 30. aprila 1945 napravila samomor. Na dan, ko so Sovjeti zavzeli Berlin. Hitler seje ustrelil, Eva Braun pa je vzela strup ciankalij. Nekaj po polnoči je Hitler naročil zadnji transport iz tržaškega zapora Coroneo v lager smrti. »Meseci in dnevi so bili silno dolgi. Strašno smo trpeli žejo. Dauchauska voda je bila nezdrava močvimica in je nismo mogli piti. Priporniki 17 narodov smo trpeli in čakali na dan odrešenja. Ta dan pride, smo vedeli vsi. Nismo pa vedeli kdo izmed nas ga bo dočakal, kdo ne. Trpeli so učenjaki in umetniki, škofje in duhovniki, junaki in svetniki, ki so vsak dan hvalili Boga za svoj križ. Trpeli so in umirali mučeniki za vero, narodnostne pravice in človeško dostojanstvo. V krematoriju je gorelo vsak dan. Dim se je valil proti nebu in nas opominjal, da tam gorijo zemeljski ostanki naših rajnih sotrpinov. Drugi so obupavali in vzdihovali, mislili na otroke, žene ali starše. In zopet drugi so preklinjali sebe in usodo, saj jim je manjkala vera. In tudi taki so bili, ki so si ogledovali svoje napol zamrzle roke, vprašujoč se, ali bodo te roke zmožne maščevanja.« Konzentiationslagers ^ tochau Hpgfž' n.E vnieoer neveb AGAIN- plus jamais elhi ■l il 9H9 S žM IBM J Skupina udeležencev iz Slovenije na spominski slovesnosti pred spominskim obeležjem v taborišču Dachau. Stran 8 Maj 2005 Piranski borci ocenili politično stanje Riccardu Giacuzzi še en mandat. Sonji Frančič De Rosa plaketa. Minister za šolstvo Milan Zver med dijaki Srednje ekonomsko-poslovne šole Koper Z volilno konferenco Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran (18. 4.) v prostorih KS Lucija, se je končal štiriletni mandat, v katerem so člani borčevske organizacije po svojih, nekoliko že utrujenih močeh, vendar dobro, izpolnili vse naloge, ki so si jih zapisali v program. 13. aprila 2005 so dijaki SEPŠ Koper gostili ministra za šolstvo in šport Republike Slovenije, da bi mu predstavili mednarodni projekt Pomladni dan. Rozi Kandus Poročilo o štiriletnem delovanju je prebrala članica Rozi Kandus. Poudarila je, da so v krovni borčevski organizaciji dobili močnega predsednika Janeza Stanovnika in z njim tudi nov zagon in visoko samozavest. »V družbi smo se uveljavili kot trdna in upoštevanja vredna moralna sila, zato smo lahko verodostojno uveljavili duh in vrednote protifašističnega in osvobodilnega boja - svobodo, enakopravnost, strpnost in človeško dostojanstvo«, je dejala Kandusova. Krajevne organizacije so bile baza vseh njihovih in pravi vezni člen članstva. »V štiriletnem obdobju seje delovanje naše piranske borčevske organizacije odvijalo v spreminjajočih se političnih in družbenih razmerah, kar j e vplivalo na naše razpoloženje, na stanje duha članov, na naš odnos do nosilcev oblasti«, je dejala. Naštela je najpomembnejša dogajanja v Sloveniji, od volitev do referendumov, odnosa do izbrisanih, Romov, do džamije pa vse do epohalnega vstopa Slovenije v EU in Nato. Nova desna konzervativna oblast je z vrsto tabujev manipulirala in žal prav na teh postavkah, na ksenofobiji, gradila svojo volilno histerijo strahu pred nevarnostjo, ki da jo predstavljajo drugačni, ne naši, manjvredni. Vse to jev nasprotju z evropsko idejo sožitja. Tako smo na veliko presenečenje in razočarani dobili oblast, ki že kaže svoj pravi obraz in želi s svojo revolucionarno ihto spremeniti vse, lustrirati nevšečne kadre po vseh ustanovah. In to je šele začetek. Kaj si nova oblast misli o dosedanjih tradicionalnih praznovanjih dogodkov iz NOB smo spoznali na primeru 60. obletnice prve slovenske vlade po vojni v Ajdovščini, vlade nastale iz partizanskega boja. Zavedamo se, da se bodo konzervativno usmerjene stranke trudile dobiti svoje predstavnike v vse organe - od krajevnih skupnosti do občin in parlamenta. Ta cilj si bodo še posebej prizadevali doseči v občinah, kjer so sedaj na oblasti levosredinske stranke. Med te sodi tudi naša piranska. Tak primer zaznavamo v Krajevni skupnosti Portorož. »Portorožan« je veren dokument takih ciljev«, je dejala Rozi Kandus. Od sredine prejšnjega leta smo doživljali težke provokacije na meji z Italijo. Ne v Rimu in niti ne v kakem drugem večjem zgodovinskem mestu, ampak v Trstu, nekaj kilometrov od nas, so uprizarjali militaristične parade. Na desettisoče alpincev je taborilo v središču mesta, sicer so se prišli mimo sprehajat tudi k nam - čez mejo, po naših mestih in na Krasu. Po šolah so delili irendentistične brošurice z zlagano domovino. Slovenske šole, pa tudi italijanske, so jih zavrnile. Vse je bilo začinjeno s filmom Srce v breznu, ki je bil sestavina uradnega programa nacionalistične manifestacije. Kaj pa naša državna in zunanja politika, se je vprašala. Nič. Ne predsednik države, ne premier, ne zunanji minister, ki se ima za nenadomestljivega za vse večne čase, niso rekli besede, kot da se jih prav nič ne tiče. Rozi Kandus je poudarila, da je njihova organizacija mnogim v veliko pomoč. Ob novem letu poskrbijo za obdaritev in obiske po domovih. Žal so se letos poslovili o 8 tovarišev in tovarišic, v tem mandatu pa že od 130. Občinski odbor šteje 9 članov, imel je 19 rednih sej in vse so bile sklepčne. Piranska borčevska organizacija se udeležuje številnih praznovanj, jih tudi organizira in dobro sodeluje s sorodno organizacijo v Izoli, Kopm, Bujah in dmgimi. Člani Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran so se na konferenci v Luciji 18. maja 2005 zahvalili vsem zaslužnim posameznikom, ki so ali pomagajo graditi borčevsko organizacijo. Potrdili so nov predsedniški mandat dosedanjemu predsedniku Riccardu Giacuzzi, Sonji Frančič De Rosa, dosedanji predsednici KO ZB Lucija pa so izročili visoko priznanje - plaketo. Praznik mestne občine Koper Priznanje 15. maj za življenjsko delo so prejeli Albin Ivan - Jenko, Aleksander Gregorič in Drago Radišič, priznanje z veliko plaketo Dušan Kušar. Potem, ko se je v imenu vseh nagrajencev zahvalil Albin Ivan - Jenko je zbrane na svečani seji občinskega sveta v Pretorski palači (14. maja) razveselila Tinkara Kovač s prijetnim petjem. »Že tretje leto smo skupaj za praznik. Seveda bi vsi želeli, da bi razvoj naše občine tekel hitreje, a tu nas omejuje birokratsko kolesje, vendar lahko ugotovimo, da so v Kopru vidne spremembe -in to seveda na bolje. Nekateri nam kljub temu očitajo, da ni nič otipljivega. Z veseljem lahko ugotovimo, da Koper, ki je prepoznaven zaradi zdravega gospodarstva, postaja tudi turistično mesto. Uresničili bomo obljubo o prihodu velikih potniških ladij z bogatimi turisti, je med drugim na svečani seji poudaril župan Boris Popovič. Pomladni dan (obeležili smo ga 17. marca) je dan, ko se mladi iz vse Evrop6 pogovarjajo o naši prihodnosti. Šole, ki so bile vključene v projekt, so na svoj način prispevale k javni razpravi o prihodnosti Evrope. Letošnja skupna teffla vseh mladih v Evropi je bila Nova evropska ustava. Šole so ta dan posvetil® razpravi in izmenjavi mnenj med mladimi v Evropi, in sicer s pomočjo različniu dejavnosti, ki so se nanašale na vprašanja in izzive, s katerimi se sooča EU. Naša šola je v projektu sodelovala že drugič. Pripravili smo obširno razstavo v avli šole in v knjižnici, na kateri smo prikazali razvoj ustavnosti Slovencev OD GOSPOSVETSKEGA POLJA, DO BRUSLJA - tak naslov smo si izbrali prav zato, da bi poudarili pomen začetkov slovenske državnotvomosti in ustavnosti ter predstavili različna obdobja v katerih sm° Slovenci bili nerazdružljivo povezani z ustavami držav, katerih del smo bih-Gradivo smo zbrali s pomočjo mentorjev, pomagali smo si s šolskimi učbeniki- V veliko pomoč pri delu sta nam bili naši kjižničarki. Ponosni smo, da smo zbrali tudi originalne primerke ustav. Za našo razstavo smo pridobili tudi izvirno Vidovdansko ustavo iz leta 1921, ki je m6 naj starejšimi redkimi primerki v državi. Povabili smo medse gospoda dr. Jožeta Pirijevca, ki nam j e spregovoril o pomeHu in simboliki ustave. V šolskem zelenem atriju smo posadili našo avtohtono sredozemsko oljko, 1° smo jo poimenovali oljka strpnosti in sožitja. Delo v projektu Pomladni dan so koordinirali: Valerija Jakovac, Tanja Benci Rihtaršič, Samo Štemberger, Meri Logar, Miroslav Tošič. Pri izvedbi aktivnosti so še sodelovali: Marina Žigon, Nataša Požar, Veronik Dečko in Mirjana Majer-Babič. Minister je potem, ko so se mu dijaki zahvalili za njegov obisk s priložnostni!11 darilcem, v Knjigo vtisov šole zapisal: » S projektom Pomladni dan ste zgradili zanimiv most med preteklostjo 1 prihodnostjo.Vabim vas, da se še kdaj sprehodite na njem ali na kakšnem podobnem.« Praznovanje ob mednarodnem dnevu knjige na SEPŠ Koper 23. aprila smo praznovali mednarodni dan knjige.Tudi v knjižnici Srednje ekonomsko-poslovne šole Koper so hoteli obeležiti ta dan in Slovenske dneve knjig, zato so v sklopu srečanj z ustvarjalci povabili v goste koprskega ilustratorja in karikaturista Mirana Kohka, ki se ukvarja s karikaturo že več kot 30 let in je pejel že vrsto priznanj. Dijakom je predstavil zanimive karikature osebnosti izjavnega in političnega življenja. V šolski knjižnici si še vedno lahko ogledate nekaj njegovih ilustracij in karikatur. Fundacija za razvoj mesta Piran Zbrali naj bi 200 milijonov SIT Na zanimivem drugem delu foruma Piran, odpri se turistom, ki je bil 12. aprila v Gledališču Tartini v Piranu v organizaciji Financ in PN, je Marino Antolovič iz Hotelov Bernardin izrazil upanje, da bodo za revitalizacijo in turistični razvoj mesta Piran hotelirji in drugi zainteresirani v doglednem času zbrali okoli 200 milijonov sredstev fundacije, kar je toplo pozdravila županja Vojka Štular. Na forumu, ki se je na trenutke sprevrgel v lahkotno govorjenje o umazaniji, neiznajdljivosti trgovcev, opustenelosti, slabi ponudbi..., so na koncu le ugotovili, daje mesto enkratno lepo, da so Pirančani dobri ljudje, le denarja za hitrejši razvoj jim primanjkuje. Maj 2005 Stran 9 Franc Krajnc Nevarno spodjedanje novinarske svobode Vedeli smo, da ne bodo potrdili Aleksa Štakula za generalnega direktorja RTV, so bili komentarji novinarskih kolegov. In res. Kadrovski odbor XY ga ni predlagal češ, saj bo sPrejet nov zakon o RTV, kar naj bi morda za seboj potegnilo tudi spremembo veljavnega zakona o medijih (UL št. 35/01). Razprava o RTV Slovenija in medijih na splošno, postaja vroča. V novinarsko delo se razumejo že vsi politiki, še zlasti vodilna garnitura, ki si pod krinko skrbi za medije morda hoče postaviti na odgovorne uredniške in vodstvene položaje svoje ljudi! Te resnice ne bi mogel zavreči niti nekdanji ustavni sodnik dr. Peter Jambrek, ki Je na Zboru za republiko v Cankarjevem domu poleg drugih dušebrižnikov veliko povedal o medijih, kot da so ti od včeraj in ne poznajo svojega poslanstva. Društvo novinarjev Slovenije z več kot 1600 člani, s predsednikom Gregorjem Repovžem na čelu opozarja, kajti novinarji, ki so zavezani novinarski etiki, javnemu interesu in samo resnici, ne smejo priti v položaj, ko se bodo zaradi strahu pred lastniki, kapitalom ali ne na zadnje aktualno politiko, samocenzurirali, kar je najhujša nevidna oblika kratenja novinarske svobode! Takrat bo svobodno obveščanje in z njim svoboden pretok informacij, nedotakljivost in varstvo človekove osebnosti ter dostojanstvo, na katerem temelji svoboda izražanja, padlo na izpitu, s tem pa tudi Slovenija kot demokratična evropska država. Nadzorni ali programski svet RTV ne more biti pod vplivom dnevne politike, pač pa naj bo Pod vplivom svobodne strokovne javnosti. Programskih vsebin v medijih ne more ukazovati nihče zunaj uredništva, kajti odgovorni urednik (ne glavni) in avtor zapisa ali izrečenega v mediju, odgovarjata za svoja dejanja pred zakonom, pa naj jima še tako sugerira ali ukazuje dnevna politika. Vseskozi veje občutek, da si vlada hoče podrediti medije, zlasti RTV in težko je reči, ali bo RTV vladna, državna ali svobodna ustanova z javnim nadzorom. Razni kontradiktorni dopisi, ki romajo predsedniku evropskega dela Mednarodne novinarske zveze (IFJ) in Evropske novinarske zveze (EFJ), so lahko v končni fazi tudi blamaža za ^ovenijo. Zlasti, če bodo tam razumeli, da se nismo sposobni demokratično dogovoriti in raje peremo umazano perilo zunaj države. dleks Štakul je znani novinar, ekonomist in ima tudi precej zaslug za to, da je RTV nekoliko Splavala iz finančnih težav. Ima pa verjetno eno napako. Ni član vsaj ene od koalicijskih strank, zato bo pravi čudež, če bo izvoljen. Dostavljanje vodilnih po načelu »ti si naš« ni nič drugačno kot je bilo v času partijske padavine, pa naj kdo reče kar hoče. To nas namreč lahko pripelje v precej nemirne vode, cesar si ne želimo. Ljubitelji kulturne dediščine se že pripravljajo V Piranu bodo 24. septembra 2005 odprli dneve evropske kulturne dediščine 2005 °budnik in glavni organizator dnevov (v sodelovanju z Občino Piran in Zavodom za varstvo Rdturne dediščine Slovenije) je društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine ANBOT z Pirana, ki bo 24. septembra, v času praznovanja 100. obletnice delovanja Turistične zveze •ovenije, (praznovanje TZS bo v Avditoriju in na ploščadi pred GH Palače v Portorožu) Organiziralo zanimivo prireditev, na kateri bodo poskušali čimbolj celovito predstaviti ^snovno kulturno dediščino. Koncept letošnjega projekta je februarja letos na prvem srečanju Luciji predstavil prof. dr. Janez Bogataj. Natalija Planinc, predsednica društva ANBOT lran je na okroglo mizo (bila je 13. aprila v Hotelu Slovenija v Portorožu) povabila ^rokovnjake s tega področja; Bogdano Marinac, Tino Pucer, Rožano Koštijal, Marina Kranjca, ^ujco Lepej, Alberta Pucerja, Ondino Luša in druge, ki tako ali drugače pomagajo s svojimi Uasveti kako naj bi izgledala prireditev 24. septembra in kaj bi res kazalo predstaviti. Morda P° zgledu nedavne podobne velike prireditve oziroma razstave starin v Izoli, ki si jo je ogledala predsednica Planinčeva. Prireditev gmotno podpira tudi Mobitel d.d. VRNIK eETRTFK,!6. maja 15.00- 2130 87., 28, maja 10.00- 2130 ^EDEIja, 89. maja l0.°°-2030 prost vstop odjefmški sejem K©J?ER S-5.05 "bmnifika SEJEM sejemski dvojček "MORSKI SitJIEM" I. •icjvim RABfjRNH I RI.OVII. iti OPREMI: za MORSKO RIBlSlVO, SPORI m POfAPUANji V-*v. , www.primorski-sejem.si mmlTl Krasil: vetličarna Semenarna ^y,assiflora UsllJU' Uminjanska 78 Lucjja Teh: 05 6777 335 Teh: 05 6777 334 Fax: 05 6770 927 Kupljeno blago Vam brezplačno dostavimo na dom! Vi pokličete, mi pripeljemo. www.semenama-cergolj .si FINALI TRADING Nismo kršili predpisov o varovanju zemljišča Glede na nekatere objave češ, da naj bi podjetje Finali Trading d.o.o. Lucija z nasipavanjem močvirnega zemljišča pri Bandelu kršilo predpise, smo si tudi mi ogledali teren. Ker je težko potrditi ali so zapisi v regionalnem časopisu del resnice, smo od podjetja zahtevali vpogled v dokumentacijo in ugotovili, da je kmetijska inšpekcija Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo - Enota Koper, zaradi dvakratne prijave v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, opravila inšpekcijski nadzor- ogled na kraju samem in pregled dokumentacije ter na podlagi tega ugotovila, da zavezanec ni kršil Zakona o ZKZ ur.l. 55/2005 ter da je stranka pridobila ustrezno dovoljenje. Ugotovljeno je bilo, da zavezanec (torej podjetje), ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa! Torej niso zavestno uničevali močvirnega zemljišča, niso odlagali zdravju škodljivih salonitk, železa in podobno, trdi direktor Emil Grižon in se sprašuje ali je s tem dovolj povedano, da ima podjetje za melioracijo zemljišča (ne za deponijo kot je bilo navedeno v mediju) vsa potrebna dovoljenja. »V projekt nasipavanja in dviga ravni zemljišča, ki je v naši lasti, za dober meter in pol, kar je hkrati tudi melioracija, saj pride na vrh plast rodovitne zemlje, je podjetje vložilo 51 milijonov tolarjev sredstev. Upam, da se bodo obalni župani na večkratno naše priporočilo vendarle sestali in se poenotili glede rešitve akutnega problema določitve odlagališč gradbenega materiala in izkopov«, pravi direktor Emil Grižon. ® FUJIFILM CatlOII OUTMPUS PEMTAK -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: iSSS83 .SL t,ssot ZZERO V turistični dejavnosti je prisoten stres Ob Svetovnem dnevu zdravja je UP Turistka, visoka šola za turizem v portoroškem Avditoriju priredila okroglo mizo na temo »Zdravje in turizem«, ki jo je vodil mag. Robert Trunkel. Študentje so lahko prisluhnili zanimivim temam strokovnjakov, ki so bili vsi istega mnenja, da bi se na tem področju lahko naredilo dosti več. Po okrogli mizi so bile na to temo še različne delavnice. Za zagotovitev dobrega zdravja: dihaj globoko, živi zmerno, neguj vednost in vzdržuj veselje do življenja (VVilliam Londen). KJ »V današnjem času je človek izpostavljen mnogim pritiskom, ki ogrožajo njegovo zdravje. Ostati zdrav pomeni živeti v sozvočju s samim seboj in drugimi. To pa nam uspeva le, če se tega zavedamo in če v to vložimo lasten trud. Bolezni namreč nihče ne mara. Ali smo pripravljeni na ta izziv?,« je študente spraševal mag. Robert Trunki, moderator okrogle mize v prvi predstavitvi na temo Zdravje kot vir življenja. »Zdravje je način življenja, način razmišljanja, je kakovost življenja. Nekdo je lahko zdrav, pa čeprav ne dosega idealov, niti fizične, psihične ali socialne blaginje. Zdravje je nekje vir življenja. Brez zdravja ni življenja. Največja vrednota je biti srečen in zadovoljen. Največji zdravnik j e vsak sam sebi. Že Hipokrat je v antični Grčiji napovedoval; delo, hrana, pijača, spanje, ljubezen-vse po malem. Priporoča pa intenzivno telesno dejavnost. Če bi tek prodajali v lekarnah, bi bile dolge čakalne vrste. Vsi bi čakali, kupovali telesno gibanje. Ko govorimo o zdravem načinu življenja imamo izključno telo, kot orodje in orožje za obvladovanje lastnega zdravja. Tisti, ki bi rad bil dolgo zdrav in star, mora zgodaj začeti. Naš način življenja je stresnoben. Prav turizem je tisti, ki lahko marsikaj prida tudi našemu zdravju s tem, da smo mi sami dolžni poskrbeti za svoje zdravje in da smo mi tudi dolžni poskrbeti tudi za druge, ki so uporabniki naših storitev. Tu čutim veliko potrebo in naš izziv, je zopet odvisno od nas koliko bomo mi tukaj, vi študentje, kot bodoči delavci v turizmu znali izkoristit,« je sklenil mag. Trunkel. V turistični dejavnosti je prisoten stres Za področje turizma ugotavljajo, da je najbolj stresno neposredno delo s strankami. Zakaj? Prof.dr. Marija Ovsenik, dekanja Turistice je pri svoji predastavitvi Stres kot dejavnik kakovosti življenja podala nekaj podatkov raziskave, ki so jo naredili na Ilu. Pomanjkanje časa, domače in poklicne skrbi ter duševne preobremenjenosti so najpogostejši vzroki stresa, bolezni številka ena sodobnega življenja. Stresne situacije nas spravijo iz ravnovesja, počutimo se brezvoljni, vdani v usodo in tako se hitro znajdemo v začaranem krogu, iz katerega se je pogosto zelo težko izviti. Simptomi stresa, ki se pojavljajo v delovnem okolju so predvsem pomanjkanje novih zamisli, pozabljivost in težave s koncentracijo, odpor do dela in nenazadnje se pojavi tudi premajhna delovna storilnost. Zahteve strank v turizmu so velikokrat pretirane, mnogokrat gre tudi za neprijetne, nepričakovane situacije, ki jih je težko načrtovati. »Še vedno govorimo o turizmu , o na žalost najmanj izobraženi populaciji, ko gledamo gospodarsko panogo. V turizmu je povprečje izobrazbe nižje kot v gradbeništvu in vendar ljudje s takim nizkim znanjem morajo ustreči ljudem vseh stopenj izobrazbe. Ker so v turistični dejavnosti pogoji slabi (malo usposabljanja, nizke plače...), prihodki pa veliki, si pogostokrat gospodarski subjekti privoščijo zaposlovanje najbolj ranljivih skupin kot so na primer mame samohranilke, ki nimajo izbire. Sprejeti morajo kar dobijo.Tudi delovne razmere v turizmu so zelo slabe, dolg delavnik, delo pozno v noč, ob praznikih.. .Raziskava je pokazala tudi to, da večina delavcev dela tedensko več kot 65 ur. Zaradi slabih dohodkov imajo zaposleni v turizmu raje tista dela, kjer so v stiku s strankami (gosti), da imajo možnost napitnin. Raziskava je pokazala, da prav med temi deli prihaja do naj hujših obračunov med zaposlenimi zaradi rivalstva«. Skratka, stres je v turizmu prisoten. Ovsenikova j e prepričana, da bodo študentje Turistice s svojim znanjem v svojih okoljih na drugačen način vzpostavljati odnose, da bi bilo stresa manj. Potrebno bo še veliko znanja Mag. Margareta Benčič je v svoji predstavitvi Alternativna prehrana v gostinski ponudbi na kratko predstavila kaj sploh je alternativna prehrana in kaj v to obliko prehranjevanja vključujemo in kakšne zaščitne snovi omogoča kot vnos in kako gostinci to vedenje in potrebo po tovrstni obliki prehranjevanja vključujejo v svojo gostinsko ponudbo. »Smemo trditi, da alternativna prehrana, kot del kulinarične ponudbe v gostinskih obratih skorajda ni prisotna, ko gre za oblikovanje menujev. To vrsto prehrane gostinci vključujejo le ob posebnih priložnostih ali ko gre za konkretnega naročnika, ki pričakuje tako oblikovano ponudbo. Je pa do neke mere vsakodnevna ponudba, vendar v precej okrnjenem obsegu. Da gostinci ne vključujejo v večji meri tovrstne ponudbe v gostinsko ponudbo je nesporno razlog tudi v obsegu ali globini znanja. Vezano je tudi na ustrezno tehnologijo, ki jo gostinski obrati pač imajo na voljo. Nenazadnje bi lahko rekli, daje seveda to nekako vezano tudi na cene tovrstnih živil, ki dosegajo na trgu višje ravni. Mag. Zvonko Kribl je povedal nekaj več na temo - Vpliv uporabe računalnika v Cyber Caffeju. O Cyber Caffeju govorimo o nekih prostorih, največkrat, kjer je na razpolago več računalniških mest, ki so vsa povezana na svetovni splet in običajno vam tam postrežejo tudi s pijačo. Kakšne zveze ima pravzaprav to z nevarnostjo pri delu? Najpogostejše nevarnosti niso sevanja zaslonov, kot to najpogosteje mislimo, temveč so okvare okostja. Običajno ljudje veliko preveč časa sedijo v istem položaju. To velja predvsem za mlade ljudi, ki presedijo za računalnikom ure in ure. Mag. Kribl je prepričan, daje to krivda predvsem interneta, ki ima eno slabo lastnost. Ljudje se ne obvladajo in potem »odsrfajo« neznano kam. »Potrebna j e avtodisciplina. Če ljudje sami ne bomo poskrbeli za svoje zdravje, ne bo to za nas nihče storil. Če že preživite veliko časa za računalnikom, poskušajte vsaj vsakih 20 minut usmeriti vaš pogled od ekrana na stvar, ki je 20 metrov oddaljena od Tamara Poklar Vatovec. Med razlogi zapisa Sloveniji lastne prehranske politike j e predvsem dejstvo, podatki dtudije in raziskav katejo, da kar F drtavljanov Slovenije oboleva in umira zaradi kroničnih bolezni -bolezni srca in ožilja, raka in to prej ter pogosteje kot državljani EU, ob enem pa so tudi velike razlike v zdravju glede na posamezno območje v Sloveniji in posamezne populacijske skupine. V Sloveniji imamo tudi visok nivo dejavnikov tveganja za kronične bolezni. To so debelost, zvišan krvni tlak, povišan holesterol in sladkor v krvi. Imamo nezdrave prehranjevalne navade, ki so izrazitejše na vzhodu Slovenije. Zaskrbljujoče je morda tudi, da se otroci in mladostniki prehranjujejo neredno in nezdravo. Uživajo bistveno premalo zelenjave, sadja, mleka. Le 30 do 40 odstotkov jih redno zajtrkuje, uživajo pa bistveno preveč slaščic, sladkih pijač in hitre prehrane. Ljudje smo premalo telesno aktivni 60 odstotkov Slovencev je neustrezno telesno aktivnih (Raziskava o športno rekreativni dejavnosti, leta 2000). Ta odstotek se bistveno bolj izkazuje pri ženski populaciji. Kar pa se tiče starosti, prične telesna neaktivnost rasti že po 25. letu, svoj vrhunec pa doseže po 45. oziroma 50. letu starosti. Manca Remec iz Zdravstvenega doma Izola je v svoji predstavitvi na temo Gibanje in zdravje v turizmu izpostavila problem, ker se še vedno preveč delimo po disciplinah (šport, medicina, turizem..) in premalo sodelujemo med seboj. Poznamo hojo kot nacionalni šport, ki ga lahko zelo dobro vpletemo v turizem kot dejavnik, s katerim lahko gostu navsezadnje razkažemo bližnjo okolico in mu hkrati postrežemo z informacijo o kraju, ki gaje obiskal«. Okroglo mizo je zaključila mag. Aleksandra Ožbolt na temo Higiena in sanitacija v turizmu - pomen vzgoje in izobraževanja. Breda Krajnc TURISTICA Predstavili so nove strokovne knjige. Že šestič podelili diplome. Nova šola v Portorožu že do leta 2006? Turistka - Visoka šola za turizem Portorož - članica UP, beleži v letu 2005 10. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili serijo novih publikacij, s katerimi želijo prispevati k nadaljnjemu proučevanju turizma doma in v svetu. To so znanstvena monografija Sociologija turizma- Izhodišča za proučevanje potovalnih kultur avtorja dr. Milana Ambroža, znanstvena monografija Statistika (skoraj) brez matematike, avtorja dr. Mladena Kneževiča in učbenika za angleški jezik prof. Šarolte Godnič Vičič. Knjige so predstavili na dan svečane podelitve diplom 106 diplomantom 22. aprila ob 17.00 uri v Kongresnem centm na Bemardinu. V desetih letih delovanja Visoke šole za turizem Portorož so uspeli izobraziti 3.800 študentov. V letošnjem letu bodo praznovali 10-letnico ustanove in podelili petstoto diplomo. Vse pa kaže, da kar veliko študentov ne konča študija v roku, vendar je treba hkrati poudariti, da kakovost študija nič ne zaostaja za podobnimi visokošolskimi ustanovami v svetu. Število diplomantov v zadnjem času strmo narašča saj imajo precej absolventov, ki so tik pred zaključkom ali pa jim manjka samo še diplomsko delo. Diplomska dela na UP Turistici zajemajo najrazličnejše teme (management prireditev, hotelski management, priprava poslovnih načrtov, razvijanje destinacijskega managementa, razvoj turističnih destinacij in . produktov, ekoturizem, človeški viri...). Diplomantje UP Turistice si ob zakljuc študija pridobijo naziv Diplomirani organizator turizma, s tem pa seveda možno delovanja v slovenskem turističnem gospodarskem prostoru. Tradicija veselja ob ta svečanem dogodku, kot je prejem diplome, se tako bogati s spomini in izkušnjami. Na dan zemlje, 22. aprila 2005 so sto šestim diplomantom podeli' naziv Diplomirani organizatot turizma. l je UP Turistica pridobila skozi prvo desetletje. Podelitev je dogodek velike vreui' ^ za šolo, neprecenljivo priznanje diplomantu, v smislu pridobivanja izkušenj in znam področja managementa, prireditev pa odlična izkušnja tudi za študente. Letos J prireditev so organizirali študentje, ki so prireditev tudi vodili. Podelitve dipl0® vsako leto udeleži nekaj visokih univerzitetnih in občinskih predstavnikov. Tako diplomante pozdravili rektorica Univerze na Primorskem, prof.dr. Lucija Čok, Mafl ^ Hribar iz Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, kije ob tej pritožno^ dejal: »Slovenski turizem temelji na znanju in njegovega razvoja si nikakor ^ predstavljamo drugače kot v izpopolnjevanju naših turističnih produktov^ izpopolnjevanju znanja, kije danes še kako potrebno. Prišel sem danes sem, da v povem, da vas slovenski turizem potrebuje. Želim vam, da bi v najkrajšem času na ustrezne zaposlitve«. Nekaj spodbudnih besed sta povedala tudi Alberto Man ’ podžupan Občine Piran in prof.dr. Marija Ovsenik, dekanja UP Turistice - vis° šole za turizem. Nova šola Turistica do leta 2006? : Maketa nove šole, ki naj bi do leto 2 ^ zrasla ob študentskem domu KorotaO' neposredni bližini Bernardina. UP Turistica v letošnjem letu gostuje v prostorih portoroškega Avditorija, a potrebe in želje po kakovostnem izvajanju študijskega programa, raziskovalne dejavnosti in povezovanja z gospodarstvom zahtevajo čimprejšnjo rešitev prostorske stiske. Novemu vodstvu šole je uspelo v zelo kratkem času projekt novogradnje pripeljati do zaključne faze 1. Po pričakovanjih naj bi še pred poletjem začeli z gradbenimi deli in v šolskem letu 2006--------------------------- pa naj bi se študij delno izvajal že na novi lokaciji v Portorožu in sicer ob študen domu Korotan, v neposredni bližini Bernardina. 2. mednarodna konferenca Encuentros 2005 od 26. do 28. oktobra 2005 V sklopu desetletnice delovanja UP Turistice bo v mesecu oktobru 2005 P0*?^ svečana obeležitev tega dogodka. Praznovanje se bo odvijalo od 26. do 28. 0 ^5, 2005 v okviru druge mednarodne konference Dnevi Turistice-Encuentros Konferenca bo potekala v Kongresnem centm na Bemardinu pod naslovom Evropa - Nova turistična destinacija. Konferenca bo trajala tri dni, prvi danvapja predstavili projekt Interreg, na katerem UP Turistica razvija možnosti povez slovenske in hrvaške Istre na področju turizma.. Drugi in tretji dan bosta na®® znanstveni in gospodarski obravnavi Nove Evrope. Ter iskanju možnosti in s .gtjCe, na področju razvoja turizma. Vzporedno bodo potekali tudi Študentski dnevi 1 j6n ki jih pripravljajo skupaj z društvom Do ŠT. Zaključek konference bo na uploi11 slavnostni obeležitvi desetletnice delovanja UP Turistice in podelitvi diplomantom. 2. Festival Več znanja za več turizma v Izoli Dijaki iz 28. slovenskih srednjih šol so predstavili bogato turistično ponudbo 22. aprila 2005 je na Lonki, trgu pred Srednjo gostinsko in turistično šolo v Izoli, potekal že drugi festival Več znanja za več turizma, namenjen dijakinjam in dijakom srednjih šol vseh Programov in usmeritev. Zmagovalna sežanska ekipa, ko še ni vedela, da bo zmagala so se tako simpatično nastavili za fotografijo Primorskemu utripu pri Martinu Krpanu in njegovi kobilici. Odziv in rezultati festivala so bili več kot spodbudni. Ker v tem letu Praznujemo tudi 100-letnico krovne turistične organizacije, so ob tej Priložnosti pri italijanski šoli Dante 'Vighieri posadili oljko v čast stoletnice Turistične zveze Slovenije (TZS) in v spomin na turistično tržnico. Festival je organizira TZS v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Zavodom RS Za šolstvo in Centrom RS za poklicno lzobraževanje. Ker je turizem ena najbolj obetavnih jUzvojnih priložnosti Slovenije si tudi 1ZS prizadeva, da bi skupaj z ostalimi purističnimi subjekti delovali enotno 'n za skupno dobro Slovenije. Zato je tula letos izbrana tema Slovenija Poživlja - turizem poživlja. Na turistični tržnici v Izoli se je Predstavilo 41 projektov iz 28 šol iz v$e Slovenije. Več kot 400 udeležencev j e pozdravil tudi Marjan Kožic, predsednik TZS, ki je ob tej Priložnosti dejal: »Prave korenine TZS rastejo iz vrst mladih. Organizacija Je res stara 100 let, z bogato tradicijo, Vendar nove pobude, nove ideje in °VI predlogi rastejo v mladih Slavah, v praksi turističnih Pfidmladkov in v praksi vas, ki Odirate, se poučujete.... Slovenski tUr‘zem želimo oživljati ravno s takimi Pr°grami, kot so vaši. Prenesite to banjev svoje okolje, ljudem, ki delajo ^lojnica SGTŠ - Po tihotapskih poteh od Sečoveljskih f olin (i() Kra$gega roi,a prejela srebrno priznanje. Področju turizma v kraju, vključite v svoja turistična društva, kjer ta n stva obstoje, čejih ni ustanavljajte e in na ta način prispevajte k liu',(.rianiu slogana Turizem smo N i/e' dn vz to nedvomno dokazujete«. st®. aj spodbudnih besed, zahval in Se, n-ia’ ^ so zmagovalci vsi, ki so >2r C^a Pr°jekta udeležili, sta dijakom Okv a tudi Breda Pečan, županja ^uiiie Izola ter Jure Meglič, ^1^'nljkam v aleji pomembnih, pri italijanski šoli Dante Zefž,?eri se je 22. aprila 2005 ( ob svetovnem dnevu pridružila še četrta. Prvo so posadili leta 1999 ob prei/ltvi ltalijanske šole Dante Alighieri, drugo sta posadila luc St‘^‘k mednarodnega sveta za oljkarstvo Fausto of, p .. takratni minister za kulturo, tretjo pa novinarji olj% 1 °žnostne srečanju »Račke na morju«. Tokrat, četrto v Spf’ vfast stoletnice Turistične zveze Slovenije (TZS) in prejturistično tržnico, so posadili Marjan Rožič, J,treM T~ZS’ Breda Pečan’ Županja Občine Izola ter tfžnicg6^^^’ Predsednik projektnega sveta turistične predsednik projektnega sveta. Sodelovanje na festivalu je, tako kot lansko leto, ki je bilo v Kranju, vključevalo izdelavo raziskovalne naloge in predstavitev turističnega proizvoda na turistični tržnici, zato je bil nujen interdisciplinaren in timski pristop, ki daje možnost predstavitve različnih področji, ki oblikujejo turizem kot celoto. Ekipe so pod vodstvom mentorjev ob podpori vodstev šol in s sodelovanjem lokalnih mladinskih organizacij in oblasti ter turističnih društev in zvez, pripravile raziskovalne naloge in predstavitve turističnega proizvoda, ki je bil usmerjen v zasnovo konkretne turistične prireditve, ki bi lahko kraj napravila doživljajsko še bolj zanimiv tako za domače kot za tuje turiste in predstavlja nekaj novega v obstoječi turistični ponudbi; oblikovanje turističnega proizvoda, ki vključuje različne doživljajske značilnosti in konkurenčne prednosti kraja in predstavlja kakovostno nadgradnjo obstoječe turistične ponudbe v kraju, ki ga dijaki predstavljajo; analizo možnosti organizacije in izvedbe izbrane zamisli, dejavnosti oziroma aktivnosti, njene predstavitve in trženja turistom oziroma drugim obiskovalcem kraja; poziv in spodbuda turističnemu društvu v kraju in občinski upravi, predvsem pa županji ali županu, da podpre vaše turistične dejavnosti moralno, kadrovsko in materialno. Cilji tekmovanja so bili širjenje turistične dejavnosti, vzgoja in izobraževanje za boljši turistični jutri in spodbujanje turistične kulture, izmenjava izkušenj dijakov in učiteljev-mentorjev na šolah ter turističnih delavcev v turističnih društvih in zvezah ter turističnem gospodarstvu, predstavitev turističnih dejavnosti na šoli, primerjanje znanj in dosežkov dijakov na šolah, ki razvijajo turistično dejavnost v šoli in v kraju, raz v ij anj e družabnosti, spodbujanje mladih za turistične poklice in spodbujanje mladih za Marjan Rožič, predsednik TZS je pozdravil udeležence. Na njegovi levi študentki turizma Tina Pucer in Beti Rajsman, ki sta povezovali program. vključevanje v izvajanje projektov. Naloge je ocenila komisija Petčlanska komisija je ocenjevala naloge na podlagi treh meril in sicer: usklajenost vsebine naloge z razpisom, vsebina naloge in oblika naloge. Strokovna komisija pa je ocenjevala stojnico na podlagi treh meril in sicer: usklajenost turistične stojnice z razpisano nalogo, celostna podoba stojnice in izvirnost, inovativnost, uporabnost. Strokovna komisija je podelila dve srebrni priznanji tudi izolski Srednji gostinski in turistični šoli (SGTŠ), ki so si ju pridobili z raziskovalno nalogo Palme - oživitev portoroških pomolov, raziskovalna naloga dijakov Erike Paternuš, Alana Škerjanca in Tine Štefančič ter Po tihotapskih poteh od Sečoveljskih solin do Kraškega roba dijakinj Blanke Frančevič in Doroteje Lenassi, ki sta v teoretičnem delu zbirali vire in literaturo o tihotapstvu soli, o Slovenski Istri in možnosti uvedbe sedemdnevno pustolovščino na oslovem hrbtu skozi istrske vasice. Mentorica obeh nalog je bila profesorica Marina Laslo. Turizem po svoji vsebini v svetovnem merilu postaja najpomembnejša gospodarska panoga in je tudi na Obali v zadnjih nekaj letih napravil mogočen kakovostni preskok. Povezuje številne gospodarske dejavnosti, poleg tega pomembno pospešuje regionalni razvoj, povečuje ekonomsko vrednost, biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter omogoča povečevanje družbene blaginje. Zato so taki projekti, kot sojih predstavili dijaki v Izoli, zelo dobrodošli. Žal pa nismo zasledili nobenih turističnih delavcev, ki si bi lahko ta dogodek tudi ogledali in povzeli kakšno od dobrih idej in zamisli. Kot da mladi živijo svoj turizem, starejši pa svojega. Breda Krajnc Ob 50. obletnici pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Nova knjiga: Z barko v Trst Visok jubilej, 50. obletnico delovanja muzeja bodo obeležili z več prireditvami skozi vse leto 2005. Prvi dve pa sta bili v petek, 15. aprila. V muzejski stavbi so ob tej priložnosti odprli novozgrajeno dvigalo, namenjeno predvsem invalidnim in starejšim obiskovalcem muzejskih zbirk. Namenu sta ga predala državna sekretarka v ministrstvu za kulturo dr. Jelka Pirkovič in županja občine Pirana Vojka Štular, v dvorani Domenica Tintoretta v občinski palači pa so predstavili monografijo muzejske svetovalke mag. Nadje Terčon Z BARKO V TRST . O knjigi in njeni vsebini sta spregovorila avtorica in dekan Ekonomske fakultete v Trstu prof.dr. Giovanni Panjak. Knjiga avtorice mag. Nadje Terčon Z barko v Trst opisuje pomorstvo v Piranu, Izoli in Kopru ter gospodarsko vlogo severozahodne Istre v odnosu do Trsta v letih med 1850-1918, obravnava istrsko gospodarsko življenje in vlogo pomorskih dejavnost ter pristaniškega prometa v Piranu, Izoli in Kopru v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja. Ideja o knjigi je nastala že leta 1993, ko je avtorica s kolegi pripravljala razstavo o razvoju piranskega pristanišča. Vedeli so, daje pristanišče izredno pomemben prostor v samem mestu, da se je v preteklosti tukaj pretovorilo veliko blaga, da je v njem pristalo izredno veliko ladij, ki so povezovale ljudi in pa življenje Pirančanov z drugimi mesti, vendar se o njemu nič ni vedelo. Ko so začeli raziskovati v arhivih se je pokazalo, da so piranski mestni možje že takrat izredno ljubili svoje mesto in ga na vsak način želeli tudi pravilno ovrednotiti. Knjiga ima 234 strani in je izšla v 500 izvodih. Izdajatelji so Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran. Avtorica je pregledala veliko literature, upoštevala različne strokovne članke, muzejske kataloge, vsa spoznanja kolegov, ki so jih naredili na to tematiko, zato ni čudno, da je knjiga bogata z različnimi podatki. Osrednji del knjige obravnava vplive industrializacije in modernizacije v severozahodni obalni istrski regiji. Gospodarska in demografska rast je pospešila agrarno proizvodnjo v istrskem zaledju. Postopna modernizacija obalnih mest in njihove bližnje okolice je povečevala povpraševanje po industrijskih proizvodih in kolonialnem blagu. Slabe kopenske povezave med periferijo in gospodarskim središčem so v drugi polovici 19. stoletja ob vse večjem pretakanju blaga spodbujale razvoj pomorskega prometa, prek katerega so se istrska obalna mesta z rednimi vsakodnevnimi potniškimi in tovomiškimi zvezami vse tesneje povezala s Trstom. V zgodovinopisno najbolj izvirnem deluje avtorica celovito obdelala pomorstvo, najpomembnejšo gospodarsko panogo severovzhodnih obalnih istrskih mest. Z raznolikim arhivskim gradivom je podrobno raziskala organizacijo pomorskih služb, obseg pomorskega prometa, oblike pristaniške dejavnosti, spremembe v ladjedelstvu, pomorsko šolstvo in oblasti povezane s pomorstvom. S kvantitativno metodo je predstavila v številnih tabelah pristanke in odhode, gibanje ladij v Trstu, Izoli, Kopru, Portorožu in Piranu, število ljudi, ki so bili zaposleni na ladjah med leti 1850-1913. Na primer, v eni izmed tabel -Promet v Piranu v letih 1869-1888, je prikazano kako pada število pristankov z jadrnicami od 2814 leta 1869 na 1205 v letu 1888. Zmanjšalo seje za več kot polovico. Število parnikov pa seje v obdobju 1869- 1888 več kot potrojilo, od 648 na 2088, kar kaže na krizo jadrnic, propadanje ladjarstva na jadra ter na rast števila potnikov. Dejansko so podatki v tej monografiji objavljeni prvič. Recenzijo knjige je opravila prof.dr. Marta Verginella. »Muzejski delavci nismo samo varuhi premične kulturne dediščine, temveč jo moramo tudi ovrednotiti v pravem pomenu besede, dati pomen zakaj in kako je nastala,« je dejala avtorica na predstavitvi knjige prisotnim. Pri zbiranju podatkov in po izdaji knjige so se odprla številna nova vprašanja, zato avtorica upa, da bo, v kolikor bo možno, z delom nadaljevala pri izdaji morda še kakšne nove knjige na to tematiko. Breda Krajnc NAROČILNICA * nmxx™ primorski u¥p IME IN PRIIMEK____________________________ TOČEN NASLOV_______________________________ POŠTNA ŠTEVILKA____________________________ LETNA NAROČNINA (12 ŠTEVILK) 2.160,00 SIT DATUM______________ PODPIS________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite, na: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož Stran 12 Občina piraN COMUNE Dl PIHANO primorski uMp Med svetovnim dnevom voda, 22. marcem, in svetovnim dnem zemlje, 22. aprilom je Občina Piran tudi letos organizirala zdaj že tradicionalno splošno čistilno akcijo “Pomlad 2005”, v kateri so s pomočjo Javnega podjetja Okolje sodelovale vse krajevne skupnosti, turistična, športna in prostovoljna gasilska društva ter nekatere druge organizacije v občini Piran, ki so se odzvale vabilu. Udeleženci akcije so lahko na ta način zajeli vsa območja v občini. if Piranskim prostovoljnim gasilcem se smeti niso skrile niti na dnu morja. Iz morja v kanal in iz kanala hitro v vrečo prostovoljcev iz TD Sečovlje. Strunjanski mandrač so temeljito prečesali 1 V e • ■ • V • domači ribici. Krajanov Padne ni ustavilo niti naj gostejše trnje. Člani TD Lucija so ob priljubljenem podhodu ustvarili pravo malo cvetno umetnino. Piranska Županja Vojka Štular je posadila rožice tudi pred KS Portorož. Čistilno akcijo smo tudi letos sklenili s tradicionalno Karavano cvetja, ki se je na svojo šesto pot po posameznih krajevnih skupnostih podala v petek, 13. maja 2005. Piranska Županja Vojka Štular je s pomočjo Hortikulturnega društva Portorož občankam in občanom letos razdelila več kot osem tisoč rožic. Strunjan Sečovlje Lucija Portorož Karavano cvetja smo s kulturnim programom sklenili na piranskem Tartinijevem trgu. V Občini Piran in JP Okolje se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali v akciji Pomlad 2005, čeprav vseh nismo uspeli ovekovečiti na fotografijah. Hvala prostovoljcem in prostovoljkam iz TD KS Sečovlje, PGD Sečovlje, KS Padna, KS Strunjan, TD Strunjan, Ribiškega društva Strunjan, KS Nova vas, PGD Nova vas nad Dragonjo, KS Lucija, TD Lucija, PGD Piran, Faros-a, duštva *-p rtoj-oŽ' solin »Pompa«, Mladinskega Epicentra, civilnega gibanja Čikule čakule, Kluba študentov Občine Piran, Mladinskega sveta Občine Piran, Folklorne skupine Val Piran, Hortikulturnega društva P° Vrtnarstva Ruzzier-Čeme, Vrtnarstva Bordon, ter Dragici Mekiš s skupino občanov. Dokazali ste, da imate radi svoj kraj!