UfO LIX. MkO 131 V LJubljani, * torek 15. junija 1926. Ceno Din rso liaaja vsak dan popoldne, livumli nedelje in pravnike. — Ineeratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 > 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravništvo: Knailova ulica štev. 5, pritličja. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knailova ulica et. 5, Z. nadstropje. — Te te Ion štev. 34. MT Poštnina plačana w gotovini. fliii ladja v naiaji lasje Zunanji minister bi rad absolvir svojim odhod — Beograd, 14. junija Notranjepolitični problemi so zadnje dneve stopili popolnoma v ozadje z ozircm na bližajočo se konferenco Male antante na Bled:: in na skupščinsko razpravo o Betonskih konferencah. Posamne parlamentarne skupine so včeraj priredile v Sloveniji in drugod politične shode. Be-o^radski listi danes objavljajo o teh shodih obširna poročila. Skoro vsi poslanci so otpotovali v svoja volilna okrožja, da tam vodijo agitacijo, ker je bolj gotovo, da se bližamo novim volitvam. Jutri dopoldne se vrši plenarna seja Narodne skupščine. Za danes popoldne je napovedana seja skupščinskega odbora, ki ima proučavaii z Italijo sklenjene konvencije. Te konvencije beo-Kradskih listi imenujejo kratko »Beo- J jrradske konvencije« in so nekak doda- i i einnrave i al konvencije z Italijo šs pred om na Bled. tek k trgovinski pogodbi oz. dopolnilo že preje sklenjenih pogodb. Načelna razprava o teh konvencijah, glede katerih so podali svoja pojasnila pristojni referenti na sobotni odborovi seji, se :;na na željo zunanjega ministra končati že danes, tako da bi odbor v načelu sprejel te konvencije danes odnosno. jutri pa žc definitivno. Nato naj bi od odbora sprejete konvencije žc jutri prišle na dnevni red plenuma Narodne skupščine. Zunanji minister bo pri tej priliki podal kratek ekspoze o pomenu konvencij, nato pa odpotoval na Bled. V slučaju, da se načrti zunanjega ministra ne izvedejo, je v kombinaciji vprašanje, da se plenarne seje skupščine prekinejo vsaj za nekaj dni, to je do 20. c. m., nakar bi šele prišle konvencije z Italijo na dnevni red skupščine. Ii Iii Dr- Ninčič sprejme v sredo dopoldne v Ljubljani drja. Beaeša, rumunski zunarji minister pa se pripelje direktno na Bled. — Stvarni in zunairsi program kozifercuce- - Veliko zanimanje za njo. Beograd, 14. junija. Na Bled je včeraj odpotoval šef protokola v ministrstvu zunanjih del Iliia Novakov i.e. da pripravi vse potrebno za konferenco držav Male antante. Jutn odpotuje v Ljubljano kabinetni šef zunanjega ministrstva Vuckovič, da pripravi vse za sprejem češkoslovaškega zunanjega ministra, ki prispe iz Ženeve preko Trsta v sredo. Zunanji minister dr. Momčilo Ninčič odpotuje iz Beograda v Ljubljano tako, da prispe tja v sredo zjutraj k sprejemu zunanjega ministra dr. Beneša. Dr. Beneš prispe iz Italije najbrže z dopoldanskim tržaškim brzovlakom, rumunski minister Mitilineu prispe direktuo ca Bled. Dne 17, t. m. zjutraj se sestanejo vsi trije ministri na Bledu in bo še dopoldne prva seja od 10 do \2. Ta dan bodo ministri razmotrivali splošno mednarod-nopoHtično situacijo v Evropi. Ob 13 skupen obed. Popoldne od 16 do 18 nova konferenca, nato izlet z avtomobili v okolico Bleda. Zvečer ob 20 skupna večerja za vse člane delegacij. Prihodnji dan, v petek, konferenca ob 10 dopoldne. Dr. Beneš poroča o zadnjem sestanku Društva narodov glede finančne kontroie nad Madžarsko. Nato diskusija o stališču Male antante napram Madžarski. Ob 13 obed za ofi-cielne člane delegacij. Popoldne ob 16 se odpeljejo ministri s člani delegacije in oficijelnimi zastopniki tiska Male antante na Bohinjsko jezero. V hotelu Sv. Janeza čajanka, med katero nadaljujejo ministri razgovore. Povratek iz Bohinja na Bled in zvečer v hotelu Toplice svečan banket, ki ga priredi naš zunanji minister na čast dr. Beneša. Mitilinea in zastopnikov tiska Male antante. Tretji dan se sestanejo ministri na konferenco od 10 do 12. V glavnem raz- Radikalni shod v Mariboru _ Maribor, 14. junija. V narodnem domu so je včeraj dopoldne vršil dve uri trajajoči shod narodno-radikalne stranke pod vodstvom predsednika strankine krajevne organizacije dr. Ravnika. Na shod so prišli prvaki narodnoradikalne stranke minister za narodno zdravje dr. Slavko Mile tid, podpredsednik Narodne skupščine dr. Milan Subotič, minister n. r. dr. Velizar Jan-kovič, strankin tajnik dr. Momčilo Ivkovič, narodni poslanci Miljutin Dragovič, Sreten Stosič, Tripalo ter mnogi višji uradniki iz ministrstev. Shoda se je udeležilo približno 600 oseb, ki so napolnili dvorano komaj do ene tretjine Za predsednika shoda je bil izvoljen industrijalec Ivan Tavčar. Minister dr. Slavko Miletič je bil glavni govornik. Uvodoma je naglašal, da kut Vojvod i nec dobro'čuti s prebivalstvom Slovenije, ker sta Slovenija in Vojvodina delili isto "u?™io pod avstro-ogrskim jarmom. Glede drživnopravnih problemov je dr. Mile-tič opozarjal, da je ustava delo ljudstva in du jo je treba spremeniti, ako bi se pojavile Vike hibe ali pogreške. Ne morejo se pa ipreraenit] garancije narodnega in državnega ediastva. Govornik je nato zavračal očitke nasprotnikov radikalne 6tranke, da radikali streme po hegemoniji Srbov nad ostalimi Jugosloveni. Govoril je o temeljih, na küterih je zgrajena kraljevina SHS, ki je nslavna in parlamentarna monarhija. V Narodno skupščino prihajajo politične stranke govor o nemško-ruski pogodbi in o situaciji, ki je radi te pogodbe nastala v srednji Evropi. Po konferenci skupen obed iu popoldne od 16 do 18 zaključna seja, na kateri se redigira oficijelni komunike o konferenci Male antante Istočasno se vrši, kakor znano, na Bledu tudi sestanek novinarske Male antante. Beograd, 14. junija, O ciljih bližnje konference Male antante na Bledu je bil izdan po tiskovnem uradu zunanjega ministrstva tale komunike: »Na sestanku zunanjih ministrov držav Male antante, ki se vrši dne 17., 18. in 19. junija na Bledu, bodo izmenjane misli glede miroljubne akcije za sanacijo in konsolidacijo povojnih razmer, misli o vseh političnih vprašanjih, ki neposredno in posredno interesirajo Malo antanto kot celoto ali pa posamne države kot sestavni del te celote. Umevno je, da je med temi vprašanji potrebno omeniti prihodnje zasedanje Društva narodov, dalje vprašanje razširjenja Sveta Društva narodov in za tem razne politične pojave, ki so se zgodili ro mesecu marcu t,- L. kakor tudi politične poskuse, ki so bili storjeni in bodo imeli gotove posledice za stališče Male antante. Končno se mnistri medsebojno ob ves te o miroljubnih korakih, ki so jih posamni člani Male antante zadnji čas napravili za konsolidacijo odnošajev in jačenje zvez s sosednimi državami.* Beograd, 14. junija. Za konferenco Male antante vlada povsod veliko zanimanje. Zunanje ministrstvo je radi konference posetilo več zastopnikov diplo-matičnega zbora. Zunanjega ministra sta ponovno posetila italijanski poslanec Bodrero in rumunski poslanik Emandi. po svojih razpoložljivih močeh in vlada se sestavlja z o žirom na moč posameznih političnih strank, ne pa z ozirom na moč posameznih plemen ali posameznih ver. Govornik je pozival n2to Mariborčane in Slovence spioh, naj se organizirajo v narodno-radikalni stranki, ker edino na ta način bodo Slovenci odbili očitek, da v narodni radikalni stranki prevladuje srbski element. Radikali niso proti katolikom v državi. Bore se pa pa proti rimsko-katoliSkemu, pravoslavnemu in muslimanskemu klerikalizmu. Glede zunanje politike je omenil, da so poraženi narodi začeli zopet dvigat: svojo glavo in bo treba odločno braniti težko izvojevanje pridobitve. Od Nikole Pašiča inavgurirani sporazum, ki ga sedaj nadaljuje g. Nikola Uzu-novic, je pokazal že dobre rezultate tudi v zunanji politiki. Tožkoče pa so v tem, ker se je ta sporazum sklenil med dvema strankama, med katerima v mnogih gospodarskih in socijalnih vprašanjih vladajo globoka nasprotja. Skupščinski podpredsednik dr. Subotič je ostro napadal slovenske klerikalce. Opozarjal je, da Srbi niso slučaja finančnega uradnika Korošca, ki je poneveril v šabcu 200.000 Din in ki je ožji rojak voditelja slovenskih klerikalcev dr. Korošca, izrabili v agitacijske svrhe in dvignili obenem obtožbo proti celokupnemu slovenskemu narodu. Govorili so še drugi radikali iz Beograda, med drugimi posl. Miljutin Dragovič in bivši prometni minister dr. Velizar Jan-kovič, na kar je bil shod zaklučen. eulčeu I Shoda se je udeležilo okrog 3000 ljudi. — Ponesrečeni radičev-ski poskus^ da bi manifestacijo preprečili ali vsaj motili. — Svetozar Pribičevič o ministru Puclju in škofu dr. Jegliču. Metlika, 13. junija. Agilna krajev, organizacija v Metliki je že pred meseci sprožila misel. La bi se priredit v Metliki velik manifesta-cijski shod SDS za Belokrajiuo. na katerem nai bi govoril voditelj SDS, nar. posi. Svetozar Pribičevič. Ta ideja se je danes uresničila. Z marljivim organizacijskim delom se je posrečilo krajevni organizaciji, da je današnji shod usoel res impozantno. Metlika kot naravni centrum Belc-krajuie, kaže_ ob nedeljah neobičajno pestro sliko. Že od prvih jutranjih urah je na trgu živahno. Ob nedeljah je v Metliki pravi tržni dan. Danes so kmetice iz bližnjih in oddaljenejših krajev pri-nesie na trg lepe domače črešnje. Cene Dreseuetljivo nizke! Kilogram lepili hrustavk ali črnih 3 do 4 Din! In v Ljubljani na trgu? 10 do 14 Din! Danes pa je Metlika kazala še bolj pestro in svečano sliko. Državne in narodne zasiave so vihrale skoro z vseh hiš. Pred šolo je postavljen s smrekovimi vejicami okrašeni govorniški oder. Na mostu pri kolodvoru stoji slavolok z napisom: ^Dobro došel naš prvoboritelj! < Drugi slavolok so postavili na ulici, vodeči na trg pred šolo, z napisom: -šiveU narodno edinstvo!« Že na vse zgodaj so prihajali udeleženci iz bližnje in daljne okolice. Bile so zastopane vse belokranjske vasi, prišli pa so tudi iz sosedne Hrvatske in Dolenjske. Korporativno so prišli Žuirrbcrčani pod vodstvom narodnih duhovnikov Gvozda-aoviča in Garaoiča z zastavami in napisnimi tablicami. Mnogi udeleženci so prišli z lepo okrašenimi vozovi in na konjih. Okoli 11. dopoldne po prihodu vlakov se je pričel formirati pri kolodvoru sprevod z dvema godbama, črnomaljsko in metliško, in več zastavami. V tem se je pripeljal z avtomobilom iz Karlov-ca posi. Svetozar Pribičevič v spremstvu posl. dr. Edo Lukiniča. Zastopniki oblastnega odbora z gg. Josipom Turkom in ravnat. J u g o m so se bili odpeljali voditelju SDS nasproti do Ribnika, kjer so pričakovali g. Pribičeviča. Vsi skupaj so se nato odpeljali v Metliko, kamor so prispeli okrog pol 12. Pr> izredno prisrčnem in oduševljenem pozdravu tisočglave množice je pozdravil" g. Pribičeviča v imenu krajevne organizacije SDS njen podpredsednik g. Ivan Ma 1 e š i čf trgovec v Metliki, v imenu metliške mladine pa ga je pozdravila gdč. Marta Guštinova, nakar ste mu dve brhki Žumberčanki v narodni žumberški noši podarili kite svežega cvetja. Nato se je začel premikati proti mestu velik sprevod s Svetozar jem Pri-bičevičem, pol. dr. Edom Lukiničem. dr. Krame r jem in drugimi zastopniki SDS na čelu. Med živahnim vzklrkanjem se je pomikal sprevod v mesto med svira-njem dveh godb. Na trgu pred šolo se je med tem zbrala že ogromna množica okoličanov in okoličaik v lepih belih narodnih nošah. Ko se je bližal sprevod trgu. sta g. Pribičeviča med živahnimi ovacijami in iskrenim navdušenjem dvignila dva kmečka fanta na rame ter ga nesla na govorniški oder. Že v tem trenutku so skušali od nasprotnikov SDS, najeti in opijanjem elementi motiti veličastno manifestacijo z žvižganjem in sikanjem, kar so pa takoj preprečili strankini reditelji; zlasti metliški radi-čevci so skušali shod na vsak način preprečiti. Politična oblast je sicer koncentrirala v Metliko okoli 36 orožnikov iz bližnjih postaj, toda ti niso imeli povoda, da bi morali intervenirati, ker so za red zadostno skrbeli reditelji, ki so v kali zadušili tudi drugi poskus motenja, nakar se je shod vršil v najlepšem redu Ob 11.45 je predsednik krajevne organizacije SDS g. Julij Kopinič iz Metlike otvor.il veliko maniiestaciisko zborovanje. Ves trg pred šolo je bil napolnjen. Navzočih je bilo okrog .!000 ljudi, ki so radi velikega števila narodnih noš nudili izredno pestro sliko. Za predsednika je bil izvoljen g. Julij M a-z e 11 e iz Gradaca, ki je med mirnimi ovacijami takoj podal besedo g. Pri-bičeviču. Ko so se ovacije polegle, je začel g. Svetozar Pribičevič govoriti. A čim je spregovoril par stavkov, so vnovič začeli razgrajati oni. ki so hoteli motiti že poprej sprevod in so se zdaj zbrali j ob kcaiu trta. Reditelii soJiih odstranili in v par minutah vzpostavili red, zborovale! pa So prirejali med tem nove ovacije g. Pribičeviču in njegovim spremljevalcem. Ko je nastopi! zopet mir, je g. Pribičevič nadaljeval svoj govor. Metliški shod je-sedaj že njegov 92. zbor. Treba je zbrati vse naše siie in odločno de*ati, da končno potoieemo vse naše protiv-nike. (Klici: »Tako je!<0 Danes vlada radikalno-radic:-vski sporazum (»Doli ž njimi«) Mnogi radikali niso zadovoljni s tem sporazumom, kljub temu vladajo na temelju sporazuma. Na shodih napadajo Radiča, a v Narodni skupščini glasujejo za zaupnico ministrom Radi-čeve stranke. Bivši demokrat, pozneje zemüoradnik in končno radičevee minister P uc e 1 j (Klici: »Doli ž njim!«) je bil odlikovan, ker je v finančnem odboru glasoval za proračun od miljard. Teh miljard ne plača g. Pucelj, marveč ves narod. Pobijajoč argumente opozicije, da narod teh težkih miljard ne more plačati, je Pucelj v Narodni skupščini dejal, naj narod štedi, ne pa živi razkošno. Gosp. Pucelj si pač lahko pri-štedi mnogo denarja, ker ima mesečno 26.000 Din. a pri tem kot minister ničesar ne dela. G. Pribičevič je govoril zatem n zakonu glede izenačenja davkov, ki v bistvu ne prinese poštenega izenačenja, marveč nova bremena. Minister Pucelj je dejal, da se z izenačenjem davkov doseže to, da bodo Srbijanci več plačali. Naš ideal pravilnega izenačenja pa je. da vsi v državi manj plačamo. Davki se morajo znižati. Glede občinske samouprave je SDS proti temu, da bi se kopiral srbijanski občinski zakon, po katerem so sreski poglavarji absolutni gopodarji v občini, marveč se mora pri nas uvesti prava avtonomna občinska uprava. Govoreč o politiki Slovenske Ljudske Stranke je g. Svetozar Pribičevič taktiko SLS najbolje osvetlil z incidentom, ki ga je imel sam kot prosvetni minister. Omenil je, da je imel kot prosvetni minister velik konflikt z. g. kne-zoškofom dr. Jegličem. Premestil je ka-teheta profesorja iz ene gimnazije na drugo, ker je v šoli uganjal politiko, ni pa učil naukov sv. vere. G. dr. Jeglič je zato protestiral, češ: »Nimate pravice, da premeščate katehete. ne da bi mene vprašali!« Odgovoril sem mu: »Katehet kot profesor je državni uradnik podrejen prosvetnemu ministru, plačan od države. Država torej razpolacra s kate-hetiU- Dr. Jeglič je odvrnil »Ne morem trpeti takega stališča in bom protestiral pri ministrskem predsedniku!« Jaz sem reagiral: »Dokler sem prosvetni minister, sem jaz šef svojega resora, ne pa ministrski predsednik.« Opozoril sem škofa na prilike v ostalih katoliških državah, kakor na Francijo, kjer j e 39 milijonov katolikov in kjer ima drŽava edina pravico glede imenovanja in pre-meščenja katehetov. škof Jeglič mi je nato odgovoril: Francija je neverna hči cerkve!« Na podlagi te izjave škofa dr. Jegliča je g. Pribičevič pripomnil škofu, da je sin cerkve samn oni, ki služi njegovi politiki, ne pa oni, ki je veren in pobožen, pa je proti klerikalni politiki. Govoreč o položaju radičevcev v vladi, je g. Pribičevič ugotovil, da so radičevci morali pogoltniti marsikatero grenko pilulo. Najprej so bili glede korupcije proti vladi, a nekaj dni pozneje so sneali radikalni bombon poleg grenke pilule. Tudi pri ratifikaciji netttmskih konvencij čaka radičevce zopet enaka grenka pilula. Govornik je končal z izjavo, da je SDS edina stranka, ki se ne boji volitev, marveč jih odločno zahteva, ker je globoko prepričana, da postane po volitvah faktor, preko keterega se ne bo moglo iti na dnevni red. Govor so zborovalci spremljali z živahnim odobravanjem in so še po shodu povsod razpravljali o njem. Za Svetozarjem Pribičcvičem sta govorila še nar. posl. dr. Edo L u k i n i č in narodni župnik iz Radatoviča Gvo-z d a n o v i č, ki je konstatiral, da Žum-berčani niso imeli pod Avstrijo niti volilne pravice v občinah niti za državni zbor, ker je bil Žumborak sporno ozemlje med Kranjsko in Hrvatsko. Shod je končal brez vsakega incidenta. Po shodu se je vršil v gostilni firanilovic (Narodna čitalnica) skupen obed ter so bile izreče:^ pxu'čne napitnice POPOLDANSKI SHOD SVETGZÄRJA PRIBIČEVIČA — Zagreb, 14. junija. Iz Metlike se je voditelj ^DS j^. Svetozar Pribičevič odpeljal v Sjeničak pri Virgin mostu. Kijub temu, da je sreski poglavar na višji ukaz d^lal različne ovire pristašem SDS, da se udeieie velikega shoda, se je popoldne zbralo v Sjeničaku veli* častno število kmetskega ljudstva. Pri* šlo je iz bližnje in dahne okolice nad 500 vo/. I fde -.' I o cenijo na 7000. Yla* dalo je pravo živahno ljudsko življe* nje. Gosp. Svetozar Pribičevič je go* vorll o vseh aktualnih vprašanjih. KRALJEV POVRATEK V BEOGRAD Beograd, 14. junija. Danes ob 11. d dne je prispel v Beograd iz Topole kralj Aleksander. Iz Beograda je bil odsoten nad 14 dni. MEDNARODNI NOVINARSKI KONGRES — Pariz, 14. junija. Tu zboruje mednarodni novinarski kongres. Predsednik republike Doumergtie je včeraj sprejel deputa-cijo kongresa, v kateri so bili zastopani tudi jugostovenski novinarji. Kongres zlasti razmotriva vprašanje ustanovitve mednarodnega novinarskega udruženja. NEMŠKI MONARHISTI ZA SVOJE KNEZE — Berlin, 15. julija. Borba za plebiscit o razlastitvi nemških knezov je dosegla vrhu» nee. Desničarske stranke so včeraj organi« ziralc velike mimifestacijske shode v vseh važnejših mestih, zlasti v Berlinu. Na sho* dih so govorniki protestirali proti izvedbi plebiscita glede sjkvestracije premoženja bivših vladarskih dinastij. Predsednik republike Hindenburg je pri» spel v glavno mesto Meklenburga v N'eu Strebt/. V Meklenburga so monaihisti v pretežni večini. Zato so priredili Hindenbur» gu burne ovacije in manifestacije, ki so imele izrazito monarhisti.en značaj. ■pKi i ins • -> ■. x*m. "J% (;i'4j W ji ALS lik ! naj boljše, najtrpežh cjse, zato najcenejše. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Lesni t r g. Precej ponudb in povpraševanja. Prodanih 4 vagone hrastovih me-terskih suhih drv fco. vagon nakladna po-staja 19 Din, 1 vagon bukovih parjenih. ostrorobih in lepo pričeljenih, paralelno žaganih plohov 40 do SO mm, nad 2 m dolžine in nad 14 cm, fco. meja, 900 Din. E i e k t i. Invesiicisko posojilo iz leta 3 921 72—73, Loterijska državna renta za vojno Škodo 303—306; Celjska posojilnica cd. Celje 19.3—196; Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 175—195; Merkantilna banka Kočevje 100—104, Prva hrvatska štedionica Zagreb 865—868; Slavenska banka dd. Zagreb 50; Kreditni zavod Ljub-Ijana 1C5—175; strojne tovarne in livarne dd. 60—68; Trboveljska 312—320; Združene papirnice 100; Stavbna družba 55—65; Še-šir 103; Zastavni listki Krajnske dež. bke. 20—22; Kom. zadolžnice 20—22. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.96—11. Praga 167.60—168.60, Pariz 165—167, Nevvvork London 275.27—276.47, Trst Berlin 13.492—13.532, Dunaj 56.467—56.767, v.;.72-3>4.92, 800—804. Valute: lira 205.40 Efekti 206.60. 77o invest. pos. 1921 70— 72.50, 214% drž. rente za ratnu štetu 304 —4.50, 304— 305, Ljubljanska kreditna 175, Hrv. eskomptna banka 101—102, Kreditna banka Zagreb 104—105, Hipotekama banka 57—58, Jugobanka 90—91, Praštediona 865 —S70, Eksploatacija 13—20, Drava dd. Osi-jek 190, Šečerana 260—265, Iisis dd. 55, Ni-hag 22, Gutman 210, Slaveks 120, Slavonija 36—37, Trboveljska 315—325, Union, paro-mlin 330, Vevče 100, Agraria 40—43. INOZEMSKE BORZE. — Čarih: Beograd 9.1125. Pariz 14.65 London 25.1375, Newyork 516.75, Milar 18.60, Praga 15.31, Dunaj 72.9375. — Trst: Beograd 48.50—49. Pariz 80.4< do 80.90. Praga 81.70—82J0, London 134.4< do 134.80, Newyork 27.60—27.70, Curih 53; do 537,Dunai 390—393. Stran 2. «SC O VEN SKI NAROD» dne 15. junija 1926. Ste*. 132. Porotne razpraoe Ljubljanska porota iNAPAD ISA KOČEVSKI VLAK. — IVAN KALAN OPROŠČEN. V soboto popoldne se je nadaljevala razprava o zagonetnem ropu v kočevski ambulanci. Vršil se je lokalni ogled omi-noznega ambulantnega vagona, v katerem je bil napaden Kalan. Na glavni kolodvor, kjer je stal vagon, je odšla komisija s porotniki. Kalana so zvezali, pocenil je k vozu in takoj prerezal vrvico. Nato je obtoženec dokazal, da so se tudi vrata lahko udpria; predočii je manipulacijo roparja, ko je ta odprl okno iu skozi okno vrata. Pokazal je tudi, kako je reguliral plinovo luč in kako je roparja opazoval pri njegovem odhodu. Lokalni ogled je bistveno spremenil situacijo, ker je obtoženec na njem izpodbil navedbe obtožnice, da se napad ni mogel izvršiti na način, kakor ga je navajal Ivan Kalan. Glavni argument obtožbe, ki je itak slonela samo na indicijah, je s tem odpadel in razprava je bila tako pravzaprav že odločena. Trajala je sicer še kasno v noč ki zu slišanih je bilo še več prič, ki pa niso mogle povedati ničesar važnega in so sko-ro brez izjeme govorile v dobro obtoženca. Porotniki so tudi res soglasno zanikali vprašanje krivde in obtoženi Ivan Kalan je bil nato oproščen. Ves čas med razpravo se je zagovarjal sicer odločno, a mirno in dostojno in naredil najboljši vtis tudi na poslušalce, ki so dali z glasnim odobravnjem duška svojemu zadovoljstvu z oprostilno razsodbo. * Danes dopoldne se je vršila ponovna obravnava proti I. Z., ki je bil lani obsojen radi posilstva na eno leto ječe, a se je priložil. Stol dedmorice je pritožbi ugodil in odredil ponovno razpravo, ki se Je vršila danes pod predsedstvom dež. sod. svetnika Antioge; votanta sta dr. Mohorič in dr. Petelin, drž. pravdnik dr. Fellacher, zagovornik dr. Puc, Razprava se je vršila tajno in opoldne še ni bila končana. Mariborska porota CARINSKA AFRA. V soboto se je nadaljevalo z zaslišanjem obtožencev, ki je trajalo cel dopoldan, deloma tudi še popoldne, nato pa je sodišče pričelo z zasliševanjem Številnih prič. Priče razen policijskega nadsvetnika Kerševana in preiskovalnega sodnika Ju-harta niso povedale bistveno važnih izjav. Nadsvetnik Kerševan in sodnik Jubart sta med drugim izpovedala, da so tako Hobacher, kakor Knez in Praprotič pri prvem zaslišanju priznali svoja dejanja, ki so jih začeli še le kasneje tajiti in se izgovarjali na »pomoto«. Zvečer ob pol 11. je predsednik senata piečital porotnikom stavljena vprašanja, nakar je bila razprava zaključena in se je nadaljevala včeraj. Včerajšnja razprava je trajala do 4. popoldne. Po pravoreku je senat razglasil obsodbo. Obsojeni so bili: Branko G r u b i č ua dve leti ječe z enim postom vsak mesec. Vilhelm Hobacher na dve leti z enim postom vsak mesec Rado R u p p na 14 mesecev. Franc Knez iz Požege na dve leti. Makso Karlovič na dve leti. Rafael Naiussi na dve leti. Franc Praprotič na šest mesecev. Števo Ton č i č, Ludvik Z o v z u t, France Praznik in Vazilje Marko-v i č so bili oproščeni. Turistovska nedelja Včeraj se je vremenski podtajnik v nebeškem kraijestvu zopet za en dan zmotil. Vreme v planinah sicer ni bilo Aucalno. posebno Julijske alpe so imeie zc zgodaj zjutraj gosto meglo, vendar je pa ostalo do poznega večera vedro m tako so prišli turisti na svoj račun. Kamniške planine, Karavanke in Julijske alpe so bile kakor običajno ob ne-u^ijah, včeraj polne turistov. Sobotni in ..eueljski vlaki so jih pripeljali z obeli suaui — iz Slovenije in Koroške — to-iiKo, da je bilo v nekaterih kočah premalo prostora. Ni čuda, da hite turisti tako radi v planine, saj je flora bas zdaj najlepša in tudi vreme je letos tako muhasto, da mora turist izrabiti vsako priliko, če noče, da bi mu udje zastali. Tako smo krenili vsi, kar je nas z gorskimi čevlji in okovanimi palicami al celo cepini — eni v Kamniške planine, drugi na Golico in dalje na Stol od-nosno Kepo. tretji zopet v Triglavsko pogone. Z nasprotne strani so nam priplezali naproti Korošci, ki hodijo zlasti na Stol in Golico vino pit. Pravijo, da je v Avstrji vino slabo in drago, zato da hodijo na nase planine, kjer lahko združijo »utile« z »dulce«. No, in združiti znajo Korošci to dvoje tako, da jih je veseije gledati in poslušati. Na Golico so priplezali štirje zvezani skupaj s tenko vrvico, ki bi niti zajca ne držala, če bi se obesil. Vprašali smo jih, kaj pomeni tu inctvo?. okrog turisiovskih trebuhov, pa so odgovorili: »Sama angbunden. damit ka Unglück passiert«. Da. nesreče v planinah imajo tudi svojo dobro stran. Turisti postanejo previdnejši, njihove vrste se vsaj prvi as po nesreči nekoliko skrčijo, ker izostanejo mnogi nedeljski turisti, ki delajo med pravimi plezalci večinoma sa-tEO zgago. O zgagi na planinah bi vedeli marsikaj povedati turisti, ki so prenočuj soboto v spodnji koči na Goiici. 'i ja je prispela pozno zvečer številna družba s temperamentnimi gospodičnami Družba je očividno zamenjala planinsko kočo z barom. Začela je veselo popivati in rajati, privoščila si je celo steklenico šampanjca, ki bi jim ga pravi turisti prav od srca privoščili, samo ako bi imeli mir. Tako pa nihče ni mogel spati. Na prošnje in opomine so veseljaki odgovarjali, naj spe turisti doma. če že hočejo spati, oni pa da so prišli na planine »krokat«. Tem »planinskim krokarjem« bi svetovali, naj v bodoče ni- kar ne zamenjavajo koče z barom ali varijetejem, sicer bomo primorani apelirati na SPD, da napravi po planinskih kočah red. Pravi turisti namreč ne hodijo na planine zato, da bi drugo jutro do prekrokani noči spali, popoldne pa lezli z mačkom nazaj, marveč si v kočah odpočije jo, da lahko drugi dan nadaljujejo večje ture. Drugače je bila včerajšnja turistovska nedelja lepa in prijetna. Planinska flora je zdaj v polnem cvetju. Golica je od spodnje koče proti grebenu vsa bela. Narcis je toliko, da se prav nič ne pozna, da jih turisti neprestano trgajo in nosijo v velikih šopih domov. Posebno krasna je flora na Rožci in Babi. Toliko velikega encijana menda ni nikjer kakor na teh dveh gorah. Sneg je v Karavankah večinoma že skopnel. Samo Stol s sosednjimi grebeni ga ima še precej, dočim leži na Babi in Kepi samo na severni strani v kotlinah. Triglavsko pogorje pokriva seveda še vedno debela snežna odeja, ki sploh ne bo izginila. Če bo vreme tako hladno, kakor doslej. Sport Lahkoatielüa tekma Zagreb Ljubljana Več novih jugoslovenskih rekordov Včeraj se je v Zagrebu vršila medmest* na lahkoatletska tekma Zagreb s Ljubljana. Tako Zagreb, kakor Ljubljana sta se vneto pripravljala na to tekmovanje, ker obe me* sti prednjačita v lahki atletiki pred vsemi ostalimi mesti v Jugoslaviji. V lahkoatlet* ski borbi je nastopila elita ju gosi o venski h atletov, na startu so bili naši znani rekor* derji in postavljenih je bilo zato več novih jugoslovenskih rekordov. Zagreb je v tej medmestni tekmi, prvi izza prevrata, zrna* gal z diferenco 18 točk (80 : 62). Ljubljana, zastopana po atletih Primorja, Ilirije in Ja» drana, se je razmeroma dobro odrezala, od« rekla pa je v nekaterih disciplinah, ki so nam bile skoraj sigurne. Rezultati medmest« nega tekmovanja so bili sledeči: 100 m: 1. dr. Perpar (Ljubljana) 11.2 sck. 2. Spahič (Zagreb) 113. 200 m: 1. Jamnicki (Z) 23.7, 2. dr. Per« par 23.7. Oba sta prišla istočasno na cilj. Odločil je žreb. 400 m: 1. Močan (L j) 53.7; 2. Hof man (Z) 54.2. 800 m: 1. Rosenkranz (Z) 205, 2. Mo> čan (Lj.). 1500 m: 1. Rosekranz 4 : 32, 2. Mrkša (Z), 3. Slapničar (Lj.). 5000 m: 1. Slapničar (Lj) 17 : 013 (nov jugoslov. rekord); 2. De Reggi (Lj) 5 m zadaj. Stefetm 4 X 100 m: 1. Ljubljana 44.8 (nov jugoslov. rekord); postava: dr. Per« par, Stepišnik, Weib], Valtrič); 2. Zagreb (postava: Mudie, Jamnicki, Schlessinger, Spahič). Kladivo: 1. Zupan (Lj) 34.6 m (nov ju* goslovenski rekord), 2. Gašpar (Z) 32.42. Zupan je kasneje zboljsal rekord še na 36.29 m. Disk: 1. Söahic (Z) 35.17: 2. Slamič (Lj) 33.75 (nov slovenski rekord). Krogla: 1. Spahie 11.45, 2. Zupan 11.25. Kopje: 1. Messner (Z) 46.85, 2. Gašpar (Z) 44.83, 3. Orehek (Lj) 44.64. Skok v daljavo: 1. Spahic (Z) 623 cm; 2. Kallav (Z). 3. Stepišnik (Lj). Skok v višino: Loj k (Lj) 168 cm, 2. Ja* kupic (Z) 168; odločil žreb. Skok ob palici: 1. Kallav (Z) 300 cm, 2. Štrekelj (Lj) 290, 3. Vrhovec (Lj) 280. Troskok 1. Jakupič (Z) 13.19 (nov ju* goslov. rekord), 2. Kailay (Z), 3. Rezek (Lj). Tekme so bile obenem izbirni miting za udeležbo naših atletov na meddržavnem mitingu Poljska : Jugoslavija v Varšavi. Francija - Jugoslavija 4 : 1 (3 : 1). — Pariz, 14. junija. Pred 20.000 gledalci se je včeraj vršila prva meddržavna tekma Jugoslavija : Francija. Jugosloveni so bili pri svojem prihodu na igrišče od Francozov burno aklamirani. Začetni udarec so imeli naši, Francozi pa so takoj" ogrožali naša vrata. Igrišče je bilo zelo spolzko. Jugosloveni so si kmalu opomogli ter pričeli tudi s svoje strani z ostrimi napadi na francoski gol. Prvi gol za Francijo je zabil Gallay, kmalu za tem je Nicolas dosegel drugi gol. Jugoslovenom se je opetovano nudila prilika za izenačenje, vsi njihovi napadi pa so se razbili ob sijajno disponirani obrambi Francije. Pri novem napadu Jugo-slovenov je Benčič dosegel prvi in edini gol za naše barve. Vsi kasnejši napadi Jugoslavije, ki je ponovno prevzela tudi ini-cijativo, so končali v avtu. Polčas 3 : 1 v korist Francije. V drugem polčasu doseže Nicolas četrti gol za Francijo. Jugoslovani popuščajo, igra postane ostrejša. Proti koncu je zopet v premoči Jugoslavija, vendar napad ne izkoristi nobene prilike. Tekmo je sodil Belgijec Putz zelo dobro. Ilirija - Villacher S. V. 6 : 1 (2 : 0). Koroški prvak Villacher Sportverein, ki je že v Beljaku na domačih tleh utrpel od Ilirije poraz v razmerju 3 : 1, je moral kloniti tudi včeraj v Ljubljani. Kljub porazu j pa je simpatično moštvo zapustilo ugoden j vtis. Beljačani so do konca vzdržali odprto < igro, bili so precei podjetni, imeli so pa do-j sti smole. Tudi tehnično in taktično so za-j ostajali za domačini. Glavno oporo so imeli j v izvrstnem vratarju, čisar zvesti oproda ) je bil levi branilec. Krilci so delali marljivo, niso pa bili kos rafinirano izpeljanim napadom Ilirije. Napad je forsiral visoko igro, katera pa se jim ni rentirala. Odlično je bilo levo krilo, trio pa prepočasen. Ilirija, ki je ropot zopet nastopila z Gabetom in Ladom, je pokazala svojo običajno igro, ni pa se povzpela na posebno višino. Najboljše delo je opravila kriiska vi sta. Gabe zopet prihaja v formo in ie včeraj odigral svoio najboljšo tekmo v letošnji sezoni. Obrambnie trio je bil malce nesiguren, zlasti Miklavčič v golu: Tiapad je mestoma čedno kombiniral, v streljanju pa odrekel. Slab dan je irrjel Herman. Igra, ki jo je dobro vodil g. Vodišek, je bila prav zcr::n!va. Prvi polčas ie potekel v razmer u 2 : 0 za Ilirijo, ki je v drgem zvišala diferenco na 6 : 1. Gostje so dosegli svoj gol po desni zvezi; krivdo na njem pa nosi deloma Miklavčič. Startali so: jjjfcj JULIJO MčlBL m Kave priredi v svoji podružn ci Ljubljana, Šelenburgova ulica it. 3 v torek 15. Junija 1926 in v srodo 16. junija 1926 brezplačno poskusno kuhanje kave. Najuljudnije Vas vabimo ter prosimo, da pripeljete tudi svoje znance. ' WtßKftt HC HVJVvM J+V JTOlOft • tik I« m * m m m m m m P J* Oman 2, Doberlet 2. Verovšek 1, Herman 1. Druge nogometne tekme ZAGREB: F. C. Bern — Hašk 2 : 2 (v soboto), Bern — Hafik 4 : 0 (2 : 0), Concor« dija — Derby 2:1; Coatia — Sparta 6 : 0; Tipografija — Makabi 3:1. BEOGRAD: \V. A. C. (Dunaj) — B. S. K. 6 : 4 (3 : 2). Nezasiužena zmaga W. A.C. SARAJEVO: Hajduk (Split) — Slavija 2 : 1, Saško _ Hajduk 2 : 0. BECK .REK: Reprezentanca Bana t a — Repr. Beckereka 4 : 1 (1 : O). DUNAJ: Sportklub — Hakoah 1:0; Vienna — Florisdorf 4 : 1, Rapid — D. F. C. (Praga) 3:3; Slovan -- Hertha 2 : 0; Amateuri — Simmering 2 : 2; Wacker — U. T. E. (Budimpešta) 3 : 3. STOCKHOLM: Češkoslovaška — švedska 2 : 2 (0 : U). 16.000 gledalcev. FRANKFURT: F. C. Fürth — Hertha (Berlin) 4 : 1 (3 : 1); Fürth si je s tem priboril prvenstvo Nemčije. — Iz LNP. (Službeno.) Za jutri, v to* rek, odrejam trening tekmo med družino, ki je nastopila dne 6. t. m. v Zagrebu ter kom* pletno prvo družino A. S. K. Primorje. — Tekma se vrši v svrho priprave za srečanje z Mariborom. Klubi Atena, Ilirija in Pri* morje morajo skrbeti, da so vse v pošte v prihajajoče igraike točno do % 18. v garderobi igrišča. Vse one igralke, ki bi bile eventualno nujno zadržane, morajo to pi= smeno javiti na naslov: Baltesar Ivan, ka* varna «Evropa», najkasneje do danes zve* čer ob 20., sicer se bo proti njim kar naj* strožje postopalo. Dresi za reprezentančno družino isti kot v Zagrebu. Tekmo vodi g. Doberlet. — Tehnični referent. — Nogometna tekma med opero in dramo v Zagrebu se je vršila včeraj ob rekordni udeležbi zagrebškega občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo na zelenem polju svoje znance z gledališkega odra. Po trdem boju, polnem prisrčnih komičnih prizorov, je zmagala drama, ki je zabila operi sedem golov, ta pa ajej samo pet. — Tekma med ljubljansko opero in dramo se vrši jutri ob pol 7. na igrišču Ilirije. Akademija Rdečega križa V Podmladku Rdečega križa organizirane osnovne in meščanske šole eo priredile v soboto in včeraj v unionski dvorani v prid počitniSki koloniji dve dobro uspeli akademiji. Program je bil pestro izbran in vseskozi izboren. Uvodoma so zapele mlade pevke pod vodstvom gdč. Umbergerjeve državno himno in pozneje še nekaj pesmic Občudovali smo jasni izgovor, fino frazira-nje in globoko občutje. Pogumen, dečko je z zanosom deklamiral Rasinskega »Crveni krste, srekane deklice v lepih narodnih no-IsK, s cvetjem v naročju pa so ob sviranju klavirja zaplesale telovadni ples. Ples je žel odušeljeno priznanje in se je moral na občo željo ponoviti. Mala deklica je z obču!-kom deklamirala Medvedovo pesem >0tro-ku<:, ljubki diletantje pa so izvajali dve igrici, M. Grošljeve >Mlade junake« in Mil-činskega >Igrico o veseli nalogi<. Z obema š*o želi navdušeno priznanje. Nastopile so tudi krepke, misiČaste postave, pridobljene v telovadbi. Mladi telovadci so izvajali bravurno in efektno raxno proste vaje, vaje s kiji in vaje v skupinah. Slednjič je nastopil zbor telovadk v lepih črnih kostumih in elegantno izvajal ritmične vaje. Lepo je gledati mlade sile, kako tek mujejo med seboj. Vsem neprijateljem takih prireditev, ki trdijo, »Šola ni gledališče-, odgovarjamo z obratom besedi: >Gledališčo je šola, pa še izbornac. Akademija je v moralnem in gmotnem oziru vseskozi uspela. M. C. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 14. junija 1926; ka# toličani: Vasilij; pravoslavni: 1. junija: Ju* stin; muslimani: 14. zihidže 133; židje 2. ta* muza 5b86. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama Jakob Ruda; opera i.apTta. Kino Matica: «Dr. Satan», «-Harold loyd»; Ljubljanski cfv*or; «Kokain»; «Ideal: 'Sestra Beata». DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Jurčičev trg, Ustar, Sv. Petra cesta; Jost. Gosposvetska cesta. Solnce jaidc danes ob 19.48 in vzide ju* tri ob 4.12 ter zaide ob 19.45. Mesec zaide dane-s ob 23, vzide jutri ob S.43 in zaide ob 23.32. lastnega izdelka Vam nu^i 67 H Ki CEHE JE Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. Dogodki po Jugoslaviji V ljubljansko bolnico so pripeljali včeraj 191etnega elektrotehniškega vajenca Andreja Pintarja, ki sc je v soboto v Vevčah s samokresom ustrelil v prša. Krogla mu je predrla pljuča in obtičala v hrbtu. Nezavestnega in težko ranjenega 7nladeniča so našli pasantje, ki so obvestili rešilno postajo. Stanje Pintarja je zelo resno. Danes se je v bolnici že zavedel, al pa hotel navesti vzroka samomora. Pri včerajšnji nogometni tekmi med rezervo Ilirije in S. K. Krakovo se je težko ponesrečil akademik Stanko Kremžar. Tekel je za žogo in trčil z vratarjem Krakova. Pri tem ie tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo v členku. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico. Nesreča se je primerila povsem slučajno in ne zadene krivda nikogar. V soboto sc je v svojem stanovanju v Zagrebu obesil metni uradnik Tomo Kelek. Zdi se, da je pokojni izvršil svoje dejanje v duševni depresiji. Zadnje čase je bil zelo potrt in razdražen, ker je odpotovala njegova žena iz Zagreba. Pisma ni zapustil nobenega, zato se za pravi vzrok samomora ne ve. Iz Maribora javljajo, da je v noči od 9. na 10. t. m. na nepojasnjen način izginila löletna Josipina Kerne, stanujoča pri šivilji E. na Wilsonovi cesti. Njeni roditelji so v soboto z Bleda prcieli črno obrobljeno pismo, v katerem dekle javlja, da gre v smrt, ker ne more dalje živeti. Beogradska policija je prišla na sled veliki in dobro organizirani falzifikatorski družbi, ki je ponarejala ter razpečavala iaizifikate koiekov. Ponarejeni koleki so se razširjali po vseh krajih naše države. Vrednost ialziiiciranih koiekov še ni točno ugotovljena, gre pa v milijone. Glavni krivci se že nahajajo v rokah policije. Preiskava je v polnem teku in je pričakovati številnih nadaljnjih aretacij. Eden razpečevalcev po-narejenieh kolkov je bil zasačen v Smede-revu. Kolke je imel skrite v dežniku. Na podlagi njegovega priznanja je policija v Kovinu aretirala glavarja družbe. Pri tem so našli za tri milijone dinarjev ponarejenih kolkov. Falziiikati so bili naročeni in izdelani v Avstriji. Oba falzifikatoria sta bila prepeljana v Beosrad, njima pa bodo verjetno kmalu sledili ostali krivci. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da jc danes po kratki, mučni bolezni preminula gospodična iuana Ueiepič učifei$ica v pokoju« Pogreb drage pokOjnice se vrši v torek, dne 15. junija ob 16. uri iz hiše Stara pot štev. 2. V LJUBLJANt, dne 14. junija 1926. Rodbine Velepič, Kenk, Peclle. Alajor E. Massard: Trosedlia lepe plesalke V zadnjem hipu so napeli njeni mogočni pokrovitelji vse sile, da jo rešijo. Toda predsednik republike je ostal neizprosen. Poincarč je dobro vedel, koliko francoskih vojakov je padlo vsak dan na bojnem polju p0 krivdi izdajalcev in vohunov. Zato tem ljudem ni mogel prizanašati. Najbolj se je zavzemala za Mato Han holandska vlada. Ni čuda saj je bil sam miistrski predsednik njen ljubeek. Pa tudi to ni nič pomagalo. Prezident je smrtno obsodbo potrdil in znameniti kurtizanki se je bližala zadnja ura. V Vinccnnsu so dobili pismeno povelje, naj bo za justifikacijo vse pripravljeno. Pripravili smo oddelek vojaštva in avtomobile. Nato sem odšel v kaznilnico Saint-Lazar. Mata Hari je še vedno upala, da bo pomiloščena. Njen zagovornik je bil osebno pri prezidentu republike, da bi izJicsioval pomilostitev, toda ves trud je bil /man. In ko je po povratku od pre-zide :» posetil pfesalko, se ni mogel vej premagovati. Molče ji je pogledal v oči in ta pogled je povedal vse. Mate Hari se je polastil nemir. In tako smo stopili pozno v noč pred njeno celico. Bilo je med četrto in peto uro. Zunaj je bilo še temno. Pred kaznilnico stoje avtomobili. To so novinarjL Kdo jih je opozoril, da bo Mata Hari to noč ustreljena? Poznam jih, moji prijatelji so, vendar se jim pa ne smem pokazati. Hitro stopim skozi glavna vrata v ravnateljevo pisarno. — Ona spi. — mi pravi paznik. Kmalu je prispel v ravnateljevo pisarno kapitan Bouchardon. za njim pa kapitan Thibolt. vla-dni komisar Marnet, pastor Darboux, zdravnik Soche, član vojnega sodišča X. in kot zadnji plesal-kin zagovornik. Zagovornikov prihod je vse osupnil. Njegove simpatije in zanimanje za Mata Harino usodo je bilo splošno znano. Pa tudi plesalka ga je rada videla, čeprav je bil že star. On ie bil tiste Čase edini, ki mu je neomejeno zaupala. Zlobni jeziki so celo govorili, da je zagovornik do ušes zaljubljen v krasotico in tekom razprave smo se preprčalL da te govorice niso brez podlage. Mata Hari je bila pač ena tistih redkih žensk, ki ujamejo v svoje mreže vsakega moškega. Vsi smo se začudeno vpraševali, kaj pomeni zagovornikov nrihod Obetali so se mučni prizori. Zagovornik je iskal z očmi vladnega komisarja. Spoznal ga je stopil k njemu, rekoč: — Mata Hari ne sme biti danes zjutraj ustreljena. Odločno protestiram proti justifikaciji. sklicujoč se na paragraf 27. kazenskega zakona, ki pravi: »Ako na smrt obsojena ženska izjavi, da je noseča, in ako zdravnik to potrdi, se mora justifikacija preložiti dotlej, da obsojena porodi.« Vsi smo se presenečeno spogledali. — To ni mogoče, — se je oglasil ravnatelj kaznilnice. — Noben moški ni stopil v njeno celico. Saj sami veste, da ie kaznjenkam strogo prepovedano občevati z moškimi in da se torej tudi plesalki ni nihče približal. — Jaz sem zahajal v njeno celico! — O! Vi? — se je začudil poročnik Morien. — Koliko ste pa stari? Ce se ne motim nad 75 let! — To ni važno. Vztrajam pri svojem protestu in vas ponovno opozarjam na paragraf 27 kazenskega zakona. — 2e dobro. Doktor Soche se bo prepričal, koliko je na vaši trditvi resnice. Vedeli smo že vnaprej, kakšen bo rezultat zdravniškega ogleda, vendar pa presenečenje ni bilo izključeno Zato smo nestrpno pričakovali izida tega za- nimivega dvoboja med neizprosno pravico in osebnimi simpatijami. V ravnateljevi pisarni smo dobili nekatere informacije o plesalkinem zdravju in razpoloženju. Nastal je odločilni trenutek. Odšli smo po temnem hodniku, kjer je gorelo samo par plinskih svetilk. Težki koraki so odmevali od vlažnih sten in bilo je, kakor da se plazijo po hodniku nočne prikazni. Nalašč smo ropotali z nogami, da bi pregnali tišino, ki je težila vse. Kdor je imel kdaj opraviti z justifikacijo, bo priznal, da so taki trenutki skrajno mučni in neprijetni. Straža, ki se bliža na smrt obsojenemu, stopa vedno glasno, da bi pravočasno pre budila žrtev. Nihče noče na smrt obsojenega buditi, ker ve, da je to njegov zadnji sen. Kdo ve — morda sanja nesrečnež o svoji mladosti, o divni otroški dobi. ko je kot nedolžno dete sedel v materinem naročju in poslušal njen mili glas? Ali sanja o svojcih, o materi ali očetu, o ženi in deci, ki je ne bo videl nikoli več? In kdo bi si drznil stopiti k njegovi trdi postelji in motiti zadnje minute njegove življenja? Najbolj tragičen je v takih slučajih trenutek, ko stopi zdrav, svoboden in morda tudi srečen človek pred vrata, za katerimi sedi obsojenec, ki ie tudi zdrav in hrepeni po življenju, pa so mu minute štete. Človek se nehote spomni, da spi ali bedi v neposredni bližini človeško bitje, ki bo zdaj zdaj izvedelo strašno vest, da mora čez nekaj minut umreti. Nič ni strašnejšega na svetu kakor odmeriti človeku življenje in mu točno povedati, kdaj bo umrl. Starčki, neozdravljivo bolni, težko ranjeni ali smrtno nevarno ponesrečeni vedo, da so jim ure življenja štete. Ne vedo na, kdaj iztegne bela žena svojo košč-no roko in prestriže zrahljano nit njihovega življenja. Morda danes ali jutri, morda šele čez teden dni, čez en mesec ali šele čez leto dni. Upanje je človeku v takih trenutkih največja in najslajša uteha. Kolikokrat se pripeti, da zmaje zdravnik nad bolnikom z glavo češ, vsako upanje je zaman, toda s tem še ni povedal bolniku, kdaj bo umrl. Smrt sama do sebi ni strašna, saj vsi vemo. da bomo morali prej ali slej umreti. Strašna, nepopisno strašna je pa zavest, da je življenje točno odmerjeno, in da boš moral umreti ob določeni uri. Vsa živa bitja so obsojena na smrt, nobeno na ne ve ure ali minute, ko bo nehalo živeti in ko prestopi prag večne tajne, ki ji pravimo smrt. In v tem je razlika med naravno in nasilno smrtjo. Sicer se pa duševno stanje na smrt obsojenega z besedami sploh ne da izraziti. t Štev. 132 .SLOVENSKI KARO D» dre 15. uirnia 1926. Stran 3. Danes! Danes! Veliki First-National „Slager" Zanimiva drama iz političnih in igralskih krogov. — moderne, platno za gospodo'in V V dečke, lister za suknjiče te obleke c" i, \z tenis blaga najugodneje pri \£ :vrdki Drago Schwab, Ljubljana. \+- w 5iJyšpt*i rti is itf ffl gt j*r >tt ^if tn TU MTlfc A UTAf u^Ž' Raabska tragedija pojasnjena Knez Orlov in baronicac KJinger sta nameravala Klingeria umoriti. Policijska preiskava v zadevi znane tragedije v Haabsu je končala s senzacionalnim rezultatom. Dognala je namreč, da je hotela baronica &lingert ki je izvršila pozneje samomor, s pomočjo kneza Orlova umoriti svojega moža. Domenila sta se, da bo Orlov v gozdu ustrelil barona Klinge rja in sicer tako, da bi vsi mislili, da je baron izvršil samomor. Ker pa v gozdu ni šlo vse po določenem programi!, se Orlov ni znal obvladati in jc tako pokvaril zasnovani načrt. Da bi pojasnil dozdnevni baronov samomor, si jc izmislil bajko o njegovem ljubavnem razmerju z neko dunajsko damo in v imenu dozdevne barove ljubice pošiljal baronici anonimna pisma. Ta pisma so podt)5sana z imenom :>Mizzi«. V njih opisuje neznana dama ljubavna doživetja z baronom Klinge r jem. ->Mizzi« zahteva tudi odškodnino in sicer 100.000 šilingov. Ta fingirana pisma so pisana zelo rafinirano in policija je že dognala, da jih je pisal Orlov sam. V njegovem dunajskem stanovanju so našli namreč koncepte, ki so bili sicer raztrgani na drobne koščke, vendar ji je pa policija sestavila in precitala. Klingerjev samomor bi morai biti tako temeljito in rafinirano fingiran, da sta imela mlada zaljubljenca pripravljeno celo baronovo poslovilno pismo in pismeno dovoljenje za ločitev zakona. Na gradu v Raabsu je našla policija na Klingerjevl pisalni mizi tudi pismo, v katerem baron Klin-ger priznava, da ie imel ljubavno razmerje z »Mizzi« in da hoče to razmerje končati s prostovoljno smrtjo. Svojo ženo pa prosi, naj mu ta greh odpusti. Policija je ugotovila, da jc poddtaknil tudi to nismo Orlov, ki ga je V noči pred tragedijo prinesel skrivaj v grad. Poslano Ker glavni odbor Glasbene Matice ni d-osi-onen za predloge, ki so mu bili stav* Ijeni z naše strani, in ki so nujno potrebni za razvoj našega glasbenega zavoda in naše glasbene kulture, izjavljamo, da bomo in* formirali v bodoče širšo javnost o vseh teh perečih problemih in da smo odločeni po* seči po skrajnih sredstvih, da dosežemo S"\oje upraviet-ne zahteve. V Ljubljani, 12. junija 1926. Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani. * "Za. vsebino uredništvo ne odgovarja. i -'-SVÜTflHBBBlir- sliki dvojni program! čolnoma novo! Prvič v Jugoslaviji! i ečji filmski Harold Lloyd v svoji popo j:enia novi imenitni burki umetnik sveta, slavni CHANEV .i istočasno doktorja Satana in govega grbastega slugo v sen-. d onetnem, deloma kolori-ranem velefilmiia Judotvorni sanatorij jlobtor Satan •ozarjamo na sijajno igro in do rajnosti napeto vsebino. Rim je za mladino propovedan. nnnmnni h b i h m i ■ ■ ■ ■ 11 izven zgoraj omenjenega vele-.ilma v šestih dejanjih nastopi Princ smeha", neodoljlvi On se ženi (mladini neprimerno) m i Vkljub dvojnemu programu in visokim nabavnim stroškom cene nezvi&ane. Prvovrstni umetniški orkester svlra pri vseh predstavah. Priskrbite si pravočasno vstopnice. «Elitni Kino Matica» vodilni kino v Ljubljani. u\wUm 124 Stran 4. •SLOVENSKI NAROD, dne 15. junija 1926. Stev 132 Obupen položaj naše industrije Konferenca industrijalcev iz vse države. — Žalostne ugotovitve. Pod predsedstvom g. Bajlonija so je Pršilu v soboto Beogradu konferenca industrijalcev iz vse države. Konference so se udeležui zastopniki vseh gospodarskih or# gunieacij. Zvezo industrij cev v Ljubljani ste zastopala prvi predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gosp. dr. Fran Windischer in tajnik Zveze industrijalcev g. inž. Milan Suklje. Poedina ministrstva so zastopali generalni ravnatelj carin dr. Kon« rad Smid. ravnatelj zunanjega ministrstva Sava Kukič, gen. ravnatelj neposrednih dav* kov M. Karapandžič, inšpektor trgovinske* ga ministrstva dr. M. Lazarevič, načelnik prometnega ministrstva Bora Jovanovic in mspefcterr poljedelskega ministrstva dr. Haja duk Veljkovič. Predsednik hrvatske deželne zveze in* dustrijcev Šandor Aleksander je ugotovil, da so bilance industrijskih podjetij v lan* •kem letu pasivne za 90 % in da so davki odločno previsoki. O krizi premogovne, les« ne, kemične in mlinske industrije sta refe* nrala med drugimi tudi gg. dr. Windischer in inž. Šukije. Splošno pozornost je vzbudi* J?, konstatacija dr. Windischerja, da bije nj»ši industriji dvanajsta ura in da mora J. onfčrnca biti plat zvona, če hočemo rešiti domačo industrijo. Dopoldansko sejo je za* ključi! referat dr. Popoviča o položaju in* dustrije v mejah stare Srbije. Popoldne se je konferenca nadaljevala. O načrtu zakona o neposiednh davkih je podal obširno poročilo tajnik Centrale :n* dustrijskih korporacij dr. Gregorič. po nje* Ucvem muenju r,c novi načrt razlikuje od prejšnjih, ker je v zakonsko^tehničnem in davčnem ozriru popolnejši. Iz načrta pa ne dobimo jasne slike o bodoči davčni obre* menitvi, ker ne vemo, kako se bo rešilo vprašanje samoupravnih davkov. Kljub do* brim stranem novega zakona je pa v njem marsikaj, kar je treba grajati V prvi vrati je treba ugotoviti, da princip obdačenja države ni rešen tako, kakor zahtevajo gospo* darske organizacije, ker plačuje država po osnutku davke samo v izjemnih slučaph. Obveljati bi moralo načelo, da plačuje dr* žava od svojega imetja davke prav tako, kakor vsi drugi davkoplačevalci in da sme biti oproščena davkov samo tedaj, če so njena podjetja namenjena javni up-av* ali upravi monopolov. Industrijalci zahtevajo, da se oproste davkov poslopja v slučaju, če niso oddana v najem. Na račun amorti* zacije in vzdrževanja poslopij je treba od* biti ne glede na kraje 30 %. Davčne oblasti morajo vedno vpoštevati položaj davkopla* čevalcev, čeprav potrebni podatki r.iso pred* loženi v obliki bilance. Zlasti je pa potrebno, da se preveč ne obremeni inozemski kapital, ki so *i ga izposodili naši podjetniki v inozemstvu, si« cer bomo preprečili dotok inozemskega ka* pitala v našo drŽavo. Glede na davčni po* stavke zahtevajo naši industrijalci zmfanie sledeči! davkov: davka na poslopje od 20 na 18 %, davka na dohodke od podjetij in trgovin od 12 na 8 %, davka na obresri cd 15 na 10%. Pri davku na industrijska del* niška podjetja naj se zniža progresivni ključ, ki znaša v osnutku 15—25 £. na 12 do 15 %. Rudniška podjetja naj bi plače* vala 2 % manj, denarni zavodi pa 2 % «e£ V načrtu je prevideno za denarne zavode celih 5% več kot za induatrijska podjetja. Končno naj se zniža davek na -.k.ipne do* hodke, ki znaša po načrtu 2 % do 15 *£, na 2—12 %. Davka prosti minimum ino»*a zna« sati 5000 Din. Ta davek mora biti prost in* validskih in komorskih oribifkov. Davek na poslovni promet je treba odpraviti. Go» vorn i k posebno naglasa, da bi nameravana obremenitev dehvških družb m za takoj. — Naslov pove uprava «S'ovcnskega Naroda*. 1793 RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Csakarievo nabražja Stav. 5 Prodaje se u strogom centrumu grada Zagreba jedna velika i moderna kavana obstoječa več 40 god in a, samo uz gotov novac. — Pismene up*te na: Publi* citas d. d., Zagreb, Gun* duličeva 11, pod «Z-— 8728». 1773 Christofov zasebni učni zavod v Ljubljani, edini držav* no koncesijonirani učni zavod za stenografijo in strojepisje v ljubljanski oblasti, s pravico izdaja* nja pravoveljavnih izpri* če val, vpisuje za bodoče šolsko leto edinole meseci junija in julija vsak dan dopoldne in popol* dne na Domobranski ce* sti 7. — Vpisnina 10 di* narjev; šolnina nizka. — Zavod precVrbuje ab ventom službe. 623 n Pletilni stroj v popolnoma dobrem stanju se glede opustitve po jako ugodni ceni pro* da. Izve se pri: K lun Janko, trgovec v Sloveni* gradcu. 1770 KA\ v_ ...io.^ l'ETE IN tvui LATt* nosite ob vsa n vremenu. «PALMA» ni razkošje ker daje elastično ugodno hojo, ter je vsakemu praktičnemu in varčnemu človeku neob* hodno potrebna tembolj, ker je mnogo bolj trajna in cenejša kakor usnje. Ena poizkušnja vas brž pTepriča. Odtlej ne boste hoteli več nositi čevljev brez «PALME». 1729 (BEB BT " O E R ¥£ O r-i«-.?*!nl stroj je dosegel svetovni s oi 2,039.000 str*o;e« v promeu In rabi ■asi zastopano: Lud. Baraga Veit^sso Se enburgova ulica 6 20 -T Ti!* r> Enotonski dtassts. Izbirajte dobro! f Kmetovalci, industrijalci In trgovci! C Veam gre za prosperitete Vaših obratov, potem morate čim najpovoljneje rešiti težak problem prevoza. Najti pripravno transportno sredstvo, je samo na sebi prihranek časa, dela in denarja. Nobenega dvoma ni, da pretežna večina malih transportov ne presega 1000 kg. Zato je konstruiral Henry Ford tovorni automobil za prevoz do ene tone. Fordov univerzalni tovorni automobil je med vsemi lažjimi transportnimi sredstvi, Id se jih ponuja na svetovnem tržišču, brez dvoma najbolj priljubljeno vozilo. Njegove glavne prednosti so trojne: trpežnost, brzina in itedljivost Te lastnosti so razlog, da je več kot polovica sveti tovornih automobilov na svetu Fordova produkcija. Ako želite sigurno in hitro transportno sredstvo, če želite zmanjšati svoje stroške in zvišati dohodke, potem si se danes nabavite Fordov tovorni automobil. \rft) Din.32.900-— Aifrj Obiščite še dates enega naših mnogoštevilnih zastopnikov o dežtfL m *prm» maktjtnml lestvami. DiM.43.600'— franko Rakek. S pridrikom prrmembe cent. Ford Motor Company. um VE BS AL CAS 13*9 ZASTOPSTVO ZA S-OVENDO: American Motors ltd Dunajska c. 9 - Telefon 477 - Tdegr. ..AMQT'^^y Proda se m vsled srn ti (p ikovni a Puteanyja v gradu Ti vol 1 nadstropje, levo, kdtnfca, spal ca, jed'nt setvi-i stekleni servis, azne ure m več druJn predme ov Pošlega In kupi se i to ti m od 14. t m. naprej. DRVA - [ES N Wo foia n Telefon 56 Traži se za nastup od* mah 2 potpuno samostalna montera za centalno grijanje t 2 potpuno samostalna vo* dovodna instalatera. — Ponude obratiti na: Ba* čič d. d.. Zagreb, Palmo* ticeva 64 a. 1784 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto iaf — Hugon Hibšer jubljana. Valvazorjev trp 71/T Kupujemo zlato, srebro, platin, kovinske odpadke. — Tovarna za točenje dragih kovin, Ljubljana, Jernejeva cc* ta št. 8. 1731 • T. BABIC •] b. Ljubljana $A SgöVORSKK^ L f t f I' Ql 3 m2 's s* • < 3° |i • e a ? t) o ID s M o «? m • S m 7 0 aj a si o . ? 5 ° « O s: O Modroce afrik, ž i m na te In fine volnene ter vse drugo TAPETNIŠKO POHIŠTVO kup te najceneje pri tvrdki Rudolf Sever Ljubljana, Oosposvetska 0. !Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično snažen je in vsakovrstno b- r-vanje oblek. ANTON BOC ^ Ljubljana« Šelenburgova ulica 6 L nadstr. Glince-Vič 46 B. S. fi. in prikolice n nov«jtt modeli 1U26 i po xniž.n:h ccaah dofpeli — Na oged in pos ušnjo pri Jugo Auto d. z o. r. Ljubljan\ Dunai-6ka cesta 6 - Telefon 23 Ceniki na zahtevo brezpl. čno Zahvala. Za mnogoštevilne izraze iskrenega so-žalja, ki sva jih prejeli ob smrti našega nepozabnega očeta, za pokionjeno prelepo cvetje, za ganljive žalostinke, končno za mnogobrojno, čaščeče spremstvo na pokojnikovi zadnji poti se vsem prav prisrčno zahvaljujeva. Ana in Helena Cerk. (VUg. št. 15. 143/ret. IX. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisale oddajo s s toi in ifüsiti a zgradbo drvarnic in pralnic pri novih hišah za za-ilna stanovanja za Bežigradom. Potrebni ofertalni podatki se dobe pri mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 18. junija 1926 ob 11. uri 'opoldne pri mestnem gradbenem uradu. Mestni magistrat ljubljanski dne 10. junija 1926. als» INI ^9 1 Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana OBsatska tasta 15 ia Sssposvstska c 2 Citsfllis savaras JttnatTl Se priporoča. — izvršitev točna, cene zmerne. 78-1 LMIkuš Sestavin |..iPTtb mji tmm ssisiksf is satočaV aas tac tortaaialajs aafe Ü mm » nSHm Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčnolj bljena sestra in teta, gospodična Rozina Coriary učiteljica v pokoju v nedeljo, dne 12. L m. po dolgi mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 15. junija ob 4. url popoldne la nart* vainlea drž« bolnlea na pokopališča k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 14. junija 1926. Rodbina Gustav Coriary. Urejuje: Josip Zupančič* — Za cNarodno tiakarao»: Frao Jezeraek. — Za mseratni del usta: Oton Christof. — Vsi s Ljubljani.