PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: VII - ISSN 1580-0547 September 2006 • Številka 7 SOTOČJE Druga stran Anja Puc, atletinja Foto: Maja Bertoncelj Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA UNE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/20142-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 7 je priloga 72. številke Gorenjskega glasa, 8. septembra 2006. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Občuduje Merlene 0ttey Dekle z naslovnice je Anja Puc iz Preske. Avgusta je nastopila na atletskem mladinskem svetovnem prvenstvu v Pekingu in v teku na 400 m končala na 25. mestu. Medvode - Anja Puc je 18-Ietnica iz Preske, članica slovenske mladinske atletske reprezentance, ki je avgusta nastopila na SP za mladince v Pekingu na Kitajskem. Atletiko je začela trenirati v 3. razredu, v 6. razredu je na treninge hodila že vsak dan, v 8. pa dočakala prvo večje tekmovanje, SP za mlajše mladince. Tisto leto je tekla tudi tri državne pionirske rekorde, na 200, 300 in 400 metrov. Naslednje leto je v teku na 200 m nastopila na mladinskem SP, lani pa je imela kar tri večje tekme: SP za mlajše mladince v Maroku, EYOF - evropski festival mladih in mladinsko evropsko prvenstvo. Pred avgustovskim mladinskim SP na Kitajskem, je imela letos večjo tekmo še v Solunu v Grčiji. Šlo je za člansko reprezentančno ligo. Tam je v njeni letos paradni disciplini, teku na 400 m, postavila osebni rekord 54:43. V Pekingu je za njim zaostala za sekundo. ”Z rezultatom ne morem biti zadovoljna, nisem pa tudi razočarana. Po Solunu nisem več našla prave forme, morda sem se takrat psihično iztrošila,” razloži Anja, ki je na prvenstvu nastopila tudi v štafeti 4 x 100 m, ki je tekla nov mladinski državni rekord. In Kitajska? "Bilo je zelo fajn, nova izkušnja. Bila sem že veliko po svetu. Kitajska pa je čisto drugačna. Zelo si želim še enkrat tja. Ogledali smo si Kitajski zid in grobnice dinastije Ming, za kaj več pa ni bilo časa. Čisto drugače je kot tukaj. Zjutraj se zbudiš, pogledaš ven, vidiš meglo in misliš, da ni tako toplo, ko stopiš ven, te pa kar oblije, toliko je vlage.” S športom se ukvarja že od malih nog: "Trenirala sem gimnastiko, badminton, tek na smučeh. Slučajno je oči poznal predsednika AK Olimpija in sem začela. Vmes sem trenirala še v ŠD Brigita Bukovec, zadnjih šest let pa pri Kronosu v Ljubljani. Moja trenerka je Saša Maraš. Treninge imam devetkrat na teden, v skupini pa pogrešam kakšno punco za primerjavo, saj so trenutno v tej vlogi le fantje.” Mladinka je še prihodnje leto, ko bo mladinsko evropsko prvenstvo na Nizozemskem. Pravi, da bo v atletiki vztrajala še naprej in skušala priti čim višje. Ni pa se še odločila, kateri razdalji se bo najbolj posvetila, teku na 200 ali na 400 m. Trenerka ji je predlagala, naj poskusi tudi na 800 m, a Anja nad tem ni najbolj navdušena. Poleg športa ji veliko časa vzame tudi šola. Obiskuje 4. letnik Gimnazije Šiška, kam naprej, pa še ne ve. ”Na ekonomijo ne bom šla, mi ne leži, bolj sem za družboslovje. Morda bi šla študirati v Ameriko, predvsem zaradi športa. Kmalu se bom morala odločiti," še pove postavna atletinja, ki nima vzornice, občuduje pa Merlene Ottey. Na SP je nastopil tudi Vid Tršan iz Valburge in v teku na 800 m zasedel 26 mesto. Maja Bertoncelj Anja Puc se je letos najbolj posvetila teku na 400 metrov. J VRTNARIJA BILBAN 5 Spodnje Pirniče 42, 1 Medvode, Lel.: 01/362-13-60 I GSM: 041/694-890, 041/306-384; 031/230-347 PO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO UREDITEV IN VZDRŽEVANJE VRTOV, PARKOV IN POSLOVNIH PROSTOROV! DROGERIJA ELI V BC MEDVODE, tel. 01/361 69 76 Prihajata jesenski hlad in vlaga. Že v tem času je potrebno pripraviti kožo in lasišče na prihajajočo zimo. V naši drogeriji vam bomo 5 svetovali in prijazno postregli -pričakujemo vas! t STIL OPREMA d o o., Celovška c 125. UubUana Oglasi o BIOTERAPIJA @ % •7? Po metodi Zdenka Domančiča Termini: vsak teden (vpis omejen) Na voljo še: ♦ barvna terapija ♦ svetlobna terapija ♦ psihoterapija ♦ refleksna masaža stopal ♦ tajska masaža ♦ diagnostika z aparatom Scio Informacije po telefonu k 040/751 624 01/361 51 85 Promocijski center proizvodov tradicionalne kitajske medicine Zbiljska cesta 8a (STAN), Medvode m ljudska Univerza Škofja Loka 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 13 00 fa\: 04/512 08 88 w ww.lu-skofjaloka.si Srednješolski programi poklicnega, strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK EKONOMSKI TEHNIK (4 leta ali 2 leti - PTI) TURISTIČNI TEHNIK PRODAJALEC BOLNIČAR - NEGOVALEC ADMINISTRATOR Vpisni pogoj za program PTI je končana šola za prodajalca ali administratoija, za druge programe končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri- ali štirilema šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v navedene poklice. Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto. Vpisujemo tudi v program za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije Socialni oskrbovalec na domu ter v brezplačni program Osnovne šole za odrasle. Prijave in informacije - telefon: 04/506 13 60 www.lu-skofjaloka.si Čistilnica, pralmca in šivalnica Šengar Medvode, BC Mercator tel.: 01/36 11034 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure r >TH! Mkam srajca - 200 SIT hitro in kvalitetno čistimo usnjenih hf krznenih izdelkov, preproge, odeje tei.: 04/202 41 eo in merino posteljnino del. čas: pon. - pet: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure vse storitve šivalnice (krajšanje, ožanje, menjava zadrg in podlog ...) parkirni prostor zagotovljen Britof 43 tel.: 04/234 30 50 del. čas: pon. - pet: 7. -19. ure sob.: 7. -12. ure Prireditve KOLEDAR PRIREDITEV V SEPTEMRRU 2006 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO od 4. do Športna dvorana Medvode VPIS V ŠD LATIN0 ŠD Latino Teja 15.09.2006 041 537 111 ali www.sd-latino.si 9.09.2006 Bar pr’ Peht, BALINCANJE Pehte Prijava za balincanje: od 10.00 ure dalje BAR PR' PEHT 361 43 36 10.09.2006 Zbirno mesto: Parkirišče pred POHOD NA: PLEŠIVEC Planinsko društvo Medvode TURISTIČNI BIRO BC Medvode, odhod bo objavljen (2184 m) Julijske Alpe; 8-9 ur hoje; 361 43 46 na TV Medvode zelo zahtevna označena in neoznačena pot Jože KRŠINAR 361 32 30 10.09.2006 Izletniška kmetija ROBEŽ, SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV KUD Oton Župančič Sora TURISTIČNI BIRO ob 15.00 uri IN GODCEV in Izletniška kmetija Robež 361 43 46 in 041 862 012 11.09.2006 Župnijska cerkev v Preski, JESENSKE SERENADE Glasbena mladina Ljubljana, TURISTIČNI BIRO ob 20.00 uri Mozartov večer Občina Medvode in 361 43 46, Godalni kvartet ALAMIERE KUD Medvode www.kud-medvode.si 12.09.2006 Župnijska cerkev v Preski, JESENSKE SERENADE Glasbena mladina Ljubljana, TURISTIČNI BIRO ob 20.00 uri Jararajanje Občina Medvode in 361 43 46, JARARAJA KUD Medvode www.kud-medvode.si 13.09.2006 Župnijska cerkev v Preski, JESENSKE SERENADE Glasbena mladina Ljubljana, TURISTIČNI BIRO ob 20.00 uri Večer črnskih duhovnih pesmi Občina Medvode in 361 43 46, STIL DUARTET KUD Medvode www.kud-medvode.si 14.09.2006 Župnijska cerkev v Preski, JESENSKE SERENADE Glasbena mladina Ljubljana, TURISTIČNI BIRO ob 20.00 uri Baročni večer Občina Medvode in 361 43 46, MUSIČA CUBICULARIS KUD Medvode www.kud-medvode.si 17.09.2006 Pred gostilno Mihovec, SEMANJI DAN NA TELEČJEM TD Pirniče in TURISTIČNI BIRO od 12.00 ure dalje S PRVO DIRKO TELET Občina Medvode 361 43 46 NA TEM KONCU SVETA TD Pirniče 362 30 60 24.09.2006 Zbirno mesto: Parkirišče pred POHOD NA: ERMANOVEC Planinsko društvo TURISTIČNI BIRO BC Medvode, (1026 m) Škofjeloško hribovje Medvode 361 43 46 odhod bo objavljen na TV Medvode 5-6 ur hoje; lahka označena pot Jože KRŠINAR 361 32 30 30.09.2006 Aljaževa domačija JESENSKI POHOD V GORE Gorniški klub Jakob Aljaž Tomaž MIS v Zavrhu pod Šmarno goro 362 32 70 041 368 956 7.10.2006 Parkirišče pred občinsko stavbo SEMANJI DAN Turistična zveza Medvod TURISTIČNI BIRO in knjižnico Medvode V MEDVODAH in Občina Medvode 361 43 46 od 8.00 ure dalje 8.10.2006 Zbirno mesto: POHOD NA: KUKOVO ŠPICO Planinsko društvo Medvode TURISTIČNI BIRO Parkirišče pred BC Medvode, (2427 m) Julijske Alpe 361 43 46 odhod bo objavljen na TV Medvode 6-7 ur hoje; zahtevna neoznačena pot Jože KRŠINAR 361 32 30 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo. do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, paviljon 1,1215 Medvode, E-pošta: ti-biro@medvode.si V Pirničah semenj in dirka telet Pred gostilno Mihovec bo 17. septembra prva dirka telet na tem koncu sveta. 'Itiristično društvo Pirniče prireja prireditev SEMANJI DAN NA TELEČJEM S PRVO DIRKO TELET NA TEM KONCU SVETA, ki bo v nedeljo, 17. septembra, pred gostilno Mihovec v Zg. Pirničah. Otvoritev prireditve bo ob 12. uri, ob 13. uri sledi Kako je tele pri nas berača pojedlo, predstavitev telet in tekmovalnih ekip ter sprejemanje stav za zmagovalno ekipo. Ob 15. uri bo dirka telet, ob 17. uri pa razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Od 12. ure datje bo potekal semenj s prodajo kmečkih pridelkov in izdelkov domačih umetnikov. Ves čas bodo obiskovalce zabavali priznani ansambli, za domačo hrano in pijačo pa TD Pirniče in gostilna Mihovec. V primeru dežja bo prireditev naslednjo nedeljo, 24. septembra. Informacije na tel.: 01/362-30-60. Med prireditvijo bodo snemali tudi oddaje Polka in majolka za lo- kalne TV postaje. In kakšen je pravilnik za dirko telet? Ekipa šteje poleg teleta še tri vodnike, ki morajo biti polnoletni; tele, ki si ga ekipa priskrbi sama, mora tehtati od 100 do 150 kg "žive teže”; štart dirke je od križišča pred mesarijo Drešar, cilj pa pred gostilno Mihovec; ekipa tekmuje posamično, glede na čas; pred dirko se bodo ekipe javno predstavile in takrat bodo stehtali tudi teleta; ekipa si mora izbrati ime in ga predstaviti; na dirki niso dovoljena nobena prisilna sredstva, oziroma lete dobijo ekipe na Startu dirke; povodec oziroma uzdo si ekipa priskrbi sama. Pred dirko bodo sprejemali tudi stave. Razglasitev rezultatov bo ob 17. uri. Maja Bertonceti Obnavljajo smledniški Stari grad Z obnovo Smledniškega gradu so začeli pred štirimi leti. Letos so obnovili del obzidja proti zahodu. Velik zalogaj bo obnova razglednega stolpa. Smlednik - Strateškega pomena hriba nad prehodom čez Savo so se zavedali že prvi srednjeveški gospodarji tega območja, grofje Wei-mar Orlamunde. Zato so na njem verjetno že v 11. stoletju zgradili utrjen stolp, ki so ga kasneje, vse do leta 1610 dozidavah. Več o gradu nam je povedal Loj z Tršan iz Turistično olepševalnega društva Smlednik (TOD): "Stari smledniški grad je eden najstarejših v Sloveniji. Domnevajo, da so ga zgradili v 9., prvič pa se omenja v 10. stoletju. Mnogi strokovnjaki s lodročja kulturne dediščine pravijo, daje, gle-“de na to, da ni bil dosti prezidavan, eden izmed najbolje ohranjenih gradov v prvotni obliki pri nas.” Najprej so obnovili grajski vodnjak. Lastnik gradu je TOD, ki je s pomočjo Občine Medvode pred štirimi leti začelo z obnovitvenimi deli. "Najprej smo se lotili obnove grajskega vodnjaka, ki je bil velik zalogaj, sledila je še obnova obzidja. Letos poleti je bil obnovljen del obzidja proti zahodu,” je razložil Tršan. Iz občinskega proračuna so vsako leto dobili tri milijone tolarjev, 600 tisoč je k temu dodalo še društvo, poleg tega so opravili veliko prostovoljnih ur. Pomagali so jim tudi smleški gasilci. Tršan dodaja, daje bila obnova še kako potrebna, saj so se skale vsako leto posedale in predstavljale nevarnost za obiskovalce. S Kalvarijo se je število obiskovalcev povečalo za dvakrat. Še več jih bi privabil razgledni stolp. Poti na grad in v njegovi okolici ^fnredvsem na Tilna, kalvarija) so precej oblju-" _/ene, še več obiskovalcev pa si želijo v prihodnje. Privabil naj bi jih tudi razgledni stolp, katerega obnova bo največji zalogaj v prihodnjih letih. "Najprej sledi obnova vseh spodnjih zi- dov. Računamo, da bi bili obnovljeni v enem letu. Največji zalogaj pa bo obnova stolpa, ki naj bi bil podoben stolpu na kamniškem Malem gradu, torej s štirikotno skodlasto streho na vrhu. To bi bil odličen razgledni stolp. Smlednik ima naj večjo koncentracijo kulturne dediščine v občini, poleg razgleda na občino se je z njega videlo še precej dlje. Zapisano je, da se je pred stoletjem z gradu dalo videti več kot 200 cerkva. V naslednjih letih bi morala biti to prednostna naloga v občini, kar se tiče obnove kulturne dediščine,” doda Tršan. Organizirali bodo še več prireditev. Letos so imeli osrednjo občinsko proslavo ob 15-letnici državnosti. Na gradu nov najemnik. Obiskovalce na grad v TOD želijo privabiti tudi s prireditvami. "KUD Smlednik je lani imel tukaj dve igri, eno imamo v programu tudi za letos. Pred dvema letoma smo imeli smleški sejem, imamo DP v gorskem teku za šole, ex-tempore, gobarsko razstavo in ostala srečanja. Letos je bila na gradu tudi osrednja občinska proslava ob 15-letnici državnosti,” je povedal Doran Konjar, predsednik TOD Smlednik, in spregovoril še o nekaterih načrtih: "Čimprej želimo urediti trimsko stezo. Želja društva je, da bi si jo mladina naredila sama, takšno, kot si jo želi. Ta projekt želimo speljati v sodelovanju z obema šolama v Smledniku. Izhodišče pa mora biti Stari grad.” S L septembrom imajo v prostorih TOD na Starem gradu, ki so jih obnavljali že od novega leta, novega najemnika. Obiskovalci tako z gradu ne bodo šli več ne žejni ne lačni. Med tednom imajo odprto v popoldanskih urah, med vikendom pa od 10. ure dalje. Maja Bertoncelj Določena trasa za štiripasovnico Medvode - Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj s partnerji javno predstavila potek nove štiripasovnice od Jeprce do Sta-nežič in do Broda. Pri izboru variante so upoštevali predvsem, da mora nova cesta razbremenjevati preostale ceste, da je pretočna, izgradnja racionalna in s čim manjšimi vplivi na okolje. Od šestih variant so se odločili za mešanico treh, ki naj bi potekala od Jeprce do krožišča po obstoječi trasi (dodatna pasova na južni strani), nato od krožišča prek Donita na levo stran Save in mimo Medvod, v Preski pa bi se prek novega mosta zopet priključila na obstoječo traso (dodatna pasova bosta zgrajena ob železniški progi, potrebne bodo rušitve objektov). Na vsej trasi bo možen promet z 90 kilometri na uro, le v križiščih 70, kolesarske steze niso predvidene, predviden je tudi nov priključek iz Pirnič. Omenjeni odsek je sestavni del programa izgradnje avtocest. Veliko zanimanje za izgradnjo odseka Je-prca - Stanežiče je tudi v Škofji Loki, kjer si želijo tudi nove povezave na avtocesto. Na javni razgrnitvi so popravljalci povedali, da navezovalne ceste Jeprca - Povodje ne bo. Župan Škofje Loke Igor Drakslerje o tem povedal: ”Že vrsto let opozarjamo na slabo povezavo z Ljubljano in na avtocesto. Kot kaže, sta se Direkcija RS za ceste in občina Medvode končno uspela dogovoriti za primerno varianto povezovalne ceste do Ljubljane in upamo, da bodo dela stekla v najkrajšem času. Že pred časom smo od DARSa zahtevali, da v svoj program vključi tudi navezovalno cesto na avtocesto. Pri tem vztrajamo, čeprav na kakšni drugi, nekoliko spremenjeni trasi.” Boštjan Bogataj Do Škofje Loke po obnovljeni cesti Dotrajana cesta od Sore proti Dragi je obnovljena. Daje rekonstrukcija ceste, ki jo je dodatno zdelala še letošnja huda zima, nujna, so se že dalj časa zavedali na obeh občinah. Pred kratkim so se vendarle s skupnimi močmi lotili obnove ceste. Kot je pojasnil strokovni sodelavec z Občine Medvode Gregor Mrjasec, gre za prvo tovrstno sodelovanje obeh občin. Medveška občina je poskrbela za ureditev ceste od Sore do občinske meje v dolžini 375 metrov, škofjeloška občina pa za cesto od meje do konca vasi Draga. A. H. Elvira PraznikSP OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK Odslej smo na Seškovi cesti 3 (v prostorih bivše menjalnice) Tel.: 041 973 753 Gradnja na Petelincu se nadaljuje Nekdaj je na Petelincu stala majhna kmetija. Danes je tam pravo gradbišče. Investitorju je kljub opozorilom strokovnjakov uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Okoliški prebivalci so ogorčeni. Golo Brdo - Dobili smo pismo Jureta Pokorna z Golega Brda, v katerem opozarja na ignoranco Občine do problematike v KS Seničica -Golo Brdo. Pravi, da ne gre le za Petelinca in da so o vsem želeli poklepetati tudi z županom, ga zato dvakrat pisno povabili na sestanek, drugič s strani KS celo s priporočeno pošto, a se vabilom ni odzval. Slednji zatijuje, da vabila ni dobil in da je ”v zadevi Peteline državna služba ugotovila, da ima Kralj vsa dovoljenja in da Občina ni nad državo”. Jure Pokorn je povedal: ”Na Golem Brdu smo si sami postavili cestna ogledala, sami krpamo luknje z asfaltom ali betonom, nasipamo bankine, sami vzdržujemo svetli profil ceste in spomladi čistimo cesto in okolico, prav tako skrbimo za protipožarno zaščito. Veliko svojega časa in denarja za to prispevamo sami, nekaj primakne tudi KS iz letnega proračuna, "velikega” manj kot 2 milijona tolarjev. Da ne omenjam občinskih cest, ki so v zelo slabem stanju, poleg tega nimamo niti table za oznako kraja. V primerjavi z meščani Medvod smo očitno vaščani "drugega kakovostnega razreda”, saj njim ni potrebno fizično sodelovati in financirati zadev, za katere je pristojna občina.” Iz majhne kmetije do velikega gradbišča. Največji problem pa je gradnja na Petelincu. Prebivalci Golega Brda Hrib se bojijo, da ob takšnem posegu lahko ostanejo celo brez vode, za katero pravijo, da je ena najbolj kvalitetnih v občini. In zakaj pravzaprav gre? Na Petelincu je bila včasih majhna kmetija. "Spomnim se očeta, ko je bil še živ. Imel je vola, dve, tri kra- ve in dve majhni njivici. Dve hčerki sta šli od doma, mama je ostala doma. Po njeni smrti so to prodali in kupil je Uroš Kralj, podjetnik iz Pirnič, in potem se je vse skupaj začelo,” se spominja Vilijem Trampuš, predsednik KS Seničica - Golo Brdo. Novi lastnik kmetije je torej Uroš Kralj. Peteline je njegova vizija, za mnoge pa nedopusten poseg v prostor. Pred leti je gradnjo sicer moral ustaviti, za letošnji poseg, gradnjo gospodarskega poslopja, pa je pridobil gradbeno dovoljenje. Ljudje se čudijo, kako mu je to uspelo, saj so strokovnjaki ugotovili, da so že dosedanji posegi, kot je nedovoljena širitev prometnic, uporaba pretežkih delovnih strojev, gradnja konjskih stez, izkopavanj in posegov v gozd, povzročili trajno degradacijo zemljišča. Poleg tega je Kralj zaprl pohodne poti v bližini novega gradbišča in s tem predvsem starejšim onemogočil dostop do cerkve na Petelincu, saj so druge poti zanje precej bolj zahtevne. Sprašujejo se, zakaj gradnje nihče ne ustavi in se bojijo za edini vodni vir. Krajani so ogorčeni nad Kraljem in nad tem, kako se ta problem rešuje. "Zadovoljni smo z delom občinskega inšpektorja Matija Šaleharja, ker je res priskočil na pomoč na prvi poziv,” je povedal Pokorn. Salehar je že lani vse papirje poslal na Inšpektorat za prostor, okolje in energijo in ker odziva ni bilo, je prijavo ponovil. Kljub temu da so si inšpektorji gradbišče ogledali, se še vedno ni nič zgodilo. Kot pravijo, je v nevarnosti njihov edini vodni vir. Vaški vodovod Golo Brdo Hrib se namreč napaja iz za- l\la Petelincu se nadaljuje gradnja. Krajani ne razumejo, kako nihče ne more ukrepati in kako je novi lastnik kmetije sploh lahko pridobil gradbeno dovoljenje. Kaj bo povedal minister Podobnik? /Foto: Jure Pokorn jetja Očakov studenec ob vznožju z vodo bogatega Petelinca. ”To je edini vodni vir, ki ga uporablja okrog 150 hiš, to je okrog 450 prebivalcev. Voda je trenutno najboljša v občini. Je pa to površinsko zajetje in kaj hitro lahko pride do najhujšega. Večja neurja bi lahko povzročila zaprtje vodotokov in ostali bi brez vode. Ne nasprotujemo, ker tam gradi. Naj, vendar po predpisih in z vsemi soglasji, ki pa jih nima," je še dodal Pokorn, sicer predsednik Vodovodne skupnosti Golo Brdo Hrib. V zvezi s Petelinccm so se obrnili na poslanca Ljubeljška, ki sedaj čaka na odgovor ministra Podobnika. Ker se nič ne premakne, so potrkali tudi na vrata poslanca v DZ z Medvod Mitja Ljubeljška, ki je povedal: "Šel sem do inšpektorja Šaleharja, ki mi je posredovati vso dokumentacijo in potem o zadevi Peteline' osebno seznanil ministra za okolje in prostor dr. Janeza Podobnika. Napisal sem mu tudi pismo na dveh straneh, v katerem je kronološko prikazan potek dogodkov. Nanj sem apeliral, naj vendarle nekaj postori, da ne bo po Lipi in po Zbiljskem gaju prišlo še do tretje afere v Medvodah. Prosil sem ga, naj uporabi svojo moč in zadolži odgovorne službe, da zadevo raziščejo, ter me seveda obvesti o izsledkih ter posreduje kontaktno osebo na inšpektoratu. To je bilo v juliju in odgovora zaenkrat še nisem dobil. Če ga še nekaj časa ne bo, ga bom na to znova opozoril in mu povedal, da mu bom v tem primeru to vprašanje zastavil pred kamerami na septembrski seji DZ. Zadevi bom prišel do konca in ugotovil, kdo se skriva v ozadju. Kolikor pa sem seznanjen, medvoški župan pri tem nima nič.” Maja Bertoncelj Popravek Zakonca M. in M., ki sta se v prejšnji1" številki zahvalila policistom, sta iz Dragoča-jne in ne iz Žirov, kot smo pomotoma zapisali. Uredništvo J < T ROLETE SERVIS IZDELAVA rolet, žaluzij, > lamelnih zaves ... HAD, d. o. o. Golo Brdo 190, X fr Medvode Koblar Jure: ŽALUZIJE HAD, d o.o., Opekarska 38a, Ljubljana gsm: 041/624 960 tel.: 01/3613 561 KOLOVOZ, d. o. o.. Zbilje 95,1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 Znana usoda dveh cest Potem ko je Občina lahko začela z nadaljnjo gradnjo ceste Svetje - Senica, so v teh dneh po nekaj letih zgradili še manjkajoče metre ceste ob Sori. Medvode - Najprej se ustavimo pri izgradnji in rekonstrukciji ceste Senica - Svetje, ki seje fizično začela že pred letom dni, vendar so bila dela zaustavljena, saj ni prišlo do dogovora z enim od lastnikov parcele, po kateri poteka cesta, ki bo pomenila veliko razbremenitev za tamkajšnje prebivalce. Za to cesto bi Občina Medvode morala pridobiti tudi del zemljišča v približni izmeri 250 kvadratnih metrov, katerih lastnik je Andrej Knific. Do podpisa pogodbe je dokončno prišlo po posredovanju svetnika Dragana Djukiča, čeprav Knific pravi, da se je obrnil na 12 članov OS. "Že večkrat sem jasno povedal, da ne nasprotujem gradnji, a stvari je potrebno doreči, najprej skleniti pogodbo, narediti Vmero in šele potem začeti z deli. Javno do-oro pa to pač ni,” je pojasnil Andrej Knific. Tako Knific kot župan sta menjalno pogodbo podpisala, v njej pa je zapisanih kar nekaj pogojev, ki jih bo morala občina pri gradnji upoštevati, drugače se zna gradnja še dodatno zavleči. Že tako bo napredovala po zmožnostih občinskega proračuna. Trenutno tam delajo oporni zid. V teh dneh pa naj bi bila končana dela na Cesti ob Sori, ki center Medvod povezuje z Vašami in Goričanami in bo tako po dolgih letih vendarle povsod dovoljevala dvosmerni promet. Cesta je bila zgrajena že pred skoraj desetletjem in bila poznana po odseku, kjer se je dalo peljati le po enem voznem pasu. Tudi tu lastnik 104 m2 zemlje, ki bi jo občina potrebovala za cesto, ni prodal. Do dogovora in do podpisa pogodbe med lastnikom in županom je prišlo pretekli teden, stroji pa so zabrneli že takoj naslednji dan. Župan Stanislav Žagar je še dodal, da so očitno ravnali prav, ko niso hiteli z razlastitvijo. Maja Bertoncelj Med deli na cesti ob Sori Za pešce še vedno prepovedano? Medvode - Bralec Borut iz Medvod nas je že v prejšnji številki opozoril na prometni znak, ki je postavljen pri postajališču mestnega avtobusa pri nogometnem igrišču, ki prepoveduje hojo pešcem v smeri proti novemu pločniku na mostu čez Soro. Napačno se nam je zapisalo, da so znak odgovorni že odstranili, kar ne drži. Kljub obljubam z Občine, danim pred poletjem, da bodo v okolici novega pločnika pregledali cestno signalizacijo in jo po potrebi preuredili, se to do zaključka naše redakcije še ni zgodilo. Občinski svetnik Dragan Djukič je na to temo dodal, da kljub novemu pločniku, ne odstopajo od prvotne zahteve, to je postavitvi brvi, ki bi pešcem omogočila še bolj varno prečkanje Sore: "Ideja je stara več kot 30 let. Že v začetku mandata smo poskušali in uspeli s pomočjo župana in ostalih svetnikov uvrsti- ti proračunsko postavko in za gradnjo samostojne brvi zagotovili 25 milijonov tolarjev. Potem se je pokazala možnost razširitve tega hodnika, kar bi bilo že zdavnaj potrebno narediti. Pristali smo na kompromis, vendar od brvi ne odstopamo. Ob cesti ni absolutne varnosti, poleg tega je na drugi strani Sore prostor rezerviran za šport in rekreacijo, zato bi bila samostojna brv še bolj smiselna. Obenem bi bil to lahko tudi turistični objekt s kakšnim lokalom v sredini." M. B. Prenova prodajalne KZ Medvode V Kmetijski zadrugi Medvode so se lotili temeljite prenove 60 let stare zgradbe, saj predvsem prodajalna ni več zadostovala povečanim potrebam sodobnega poslovanja. Z dozidavo in boljšo izrabo prostorov bodo kar trikratno povečali prodajni prostor, s čimer bodo kupcem lahko ponudili številne nove izdelke za višjo kakovost življenja. Razširili bodo celotno ponudbo blaga, še posebej lončnic, okrasnega cvetja, uvedli bodo darilni program z aranžiranjem, radi pa bi dali tudi možnosti prodaje izdelovalcem domače obrti, ki jih je kar nekaj v okolici. Svetovanju vrtičkarjem pa bi radi dodali še urejanje njihovih vrtov. Dela izvajajo delavci GP Tehnik Škofja Loka s podizvajalci, računajo pa, da bo prenova prodajalne in poslovnih prostorov končana do konca leta. R. F. KMEIDSKA ZADRUGA MEDVODE • okrasne čebulice tulipanov, narcis, krokosov • sadike mačeh, krizanteme, astre, rese • sredstva za varstvo rastlin • krmila in krmne komponente za domače živali • pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji • hrana za male živali in zunanje ptice (ZOO program) • gospodinjski in industrijski plin AKCIJA | s • PE FOLIJE ZA PREKRIVANJE • GNOJILO KAN | • OZIMNA ŽITA 1 • KRMNI DOSEVKI • NAFTA D2 e KURILNO OLJE KOEL PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300 VODICE, Kamniška 8, tel.: 01/8324-011 VIŽMARJE, Tacenska 67, tel.: 01/5124-666 OBČINA MEDVODE OBČINSKA UPRAVA Datum: 12.07.2006 Številka: 350-1023/04-18 ZADEVA: Obvestilo o sprejetem planu - Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu ŠP (Pl) 9/3-1 Color Občinski svet Občine Medvode je na svoji 32. seji dne 6. 6. 2006 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu ŠP (Pl) 9/3-1 Color. Pobudnik sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je bila družba COLOR, d. d., Cesta komandanta Staneta 4, 1215 Medvode. Iz Odločbe RS Ministrstva za okolje in prostor v zvezi s presojo plana po Zakonu o varstvu okolja izhaja, da je potrebno za plan izvesti celovito presojo vplivov na okolje po Zakonu o varstvu okolja - ZVO-1 (Ur. list RS 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006). Investitor je pristopil k izdelavi okoljskega poročila. Okoljevarstvene zahteve iz Okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja ŠP 9/3-1 Color, izdelovalca AGNI CONSULTNIG, d. o. o., Špruha 29, Trzin, dopolnjenega skladno z revizijo z dne 1. 2. 2006, so upoštevane v planu. 1. OPIS VKLJUČENOSTI OKOLJEVARSTVENIH ZAHTEV V PLAN V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu ŠP (Pl) 9/3-1 Color (Uradni list RS 64/2006) so določila, vezana na upoštevanje veljavnih predpisov s področja varstva okolja, vključena v 11., 12. in 13. členu določbe Odloka, v katerih so opredeljene zahteve s področja varstva okolja in opredeljeni omilitveni ukrepi, s katerimi se odpravljajo pričakovani škodljivi vplivi plana. S tem se vplivi izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev plana zmanjšajo tako, da niso škodljivi oz. so sprejemljivi, s čimer so se strinjala tudi pristojna ministrstva in organizacije ter javnost. 2. UPOŠTEVANJE MNENJ IN PRIPOMB IZ POSTOPKA CELOVITE PRESOJE VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA OKOLJE Mnenja in pripombe iz postopka celovite presoje vplivov izvedbe plana na okolje se pri realizaciji posamezne faze obvezno v celoti upoštevajo. 3. RAZLOGI ZA SPREJETE ODLOČITVE GLEDE NA MOŽNE ALTERNATIVE Plan ni izdelan v variantah, saj gre za industrijski kompleks, v katerem se načrtujejo konkretni posegi, vezani na obstoječo dejavnost znotraj že zgrajenega območja, ki se dopolnjuje in spreminja zaradi posodabljanja obstoječih tehnoloških procesov in možnosti vključevanja novih in okolju prijaznejših tehnologij. 4. OPIS NAČINA SPREMLJANJA VPLIVOV NA OKOLJE PRI IZVAJANJU PLANA Način spremljanja vplivov na okolje pri izvajanju plana je določen v omenjenem Okoljskem poročilu. Pri izvajanju plana investitor spremlja stanje okolja z zakonsko obveznimi monitoringi, ki so tudi ( evidentni kazalci stanja okolja: - v času poskusnih obratovanj posameznih objektov/naprav se izvedejo prve meritve hrupa ob polni obremenjenosti, nadalje potekajo meritve s predpisanim obratovalnim monitoringom, - v času poskusnih obratovanj posameznih objektov/naprav se izve- « dejo prve meritve emisij v zrak ob polni obremenjenosti, nadalje | potekajo meritve s predpisanim obratovalnim monitoringom iz J; okoljskega poročila, | - spremljanje kakovosti vode potoka in podzemnih voda v območju I industrijskega kompleksa, - evidentiranje količin in vrst odpadkov ter poročanje o ravnanju z i odpadki skladno s predpisi s tega področja, * - monitoring elektromagnetnega sevanja EE naprav v območju zazi- | dalnega načrta. f Župan: Stanislav Žagar 1 V Dolu kmalu brez odškodnine? Draga - Odlaganje ostankov odpadkov na deponiji Draga, kjer se zbirajo odpadki iz občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, bo po vsej verjetnosti kmalu preteklost. S tem bo prenehala veljati pogodba med gospodinjstvi in občino Škofja Loka o upravičenosti do odškodnine zaradi zmanjšanja kakovosti življenja zaradi bližine deponije. "Pogodba ureja medsebojna razmerja med nosilcem gospodinjstva in občino za čas obratovanja deponije, to je vse do datuma, ko se deponija uradno zapre,” so nam povedali na Občini Škofja Loka. Do odškodnine so bili v občini Medvode upravičeni občani s stalnim in dejanskim prebivališčem v Dolu. Deponija Draga je skoraj v celoti zapolnjena, nanjo bo mogoče odlagati le še do pozne jeseni, nato pa bodo ostanki odpadkov iz občin škofjeloškega območja vsaj za dve leti romali v Logatec. Od srede novembra tako ne bo več mogoče odlaganje v Dragi, razen če bo ministrstvo za okolje izdalo dovoljenje za delno razširitev deponije in podaljšalo obratovanje do odprtja regijskega centra v Kovorju. Za takšno možnost je verjetnost zelo majhna, hkrati pa bi bili morda stroški širitve celo večji kot bo znašala cena odvoza v Logatec. Po državnem programu zapiranja deponij lahko Draga obratuje do konca leta 2008, v tem času mora biti celotno območje tudi sanirano. B. B. Na podlagi Sklepa o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Medvode (Ur. I. RS, št. 69/98 in 76/02) župan Občine Medvode izdaja naslednji SKLEP o revaloriziranih zneskih iz Sklepa o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Medvode I. Zneski v Sklepu o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Medvode (Ur. I. RS, št. 69/98 in 76/02) v letu 2006 se spremenijo: - s 60 tolarjev na 92,58 tolarja, - s 40 tolarjev na 61,72 tolarja in -z 20 tolarjev na 30,86 tolarja. II. Ta sklep se objavi na spletni strani Občine Medvode (www. medvede.si). Številka: 006- 2/06 Datum: 7.7.2006 Stanislav Žagar, župan Aktualno Prvošolčki se učijo preko igre Začelo se je novo šolsko leto, za prvošolčke sploh prvo. Na to temo smo se pogovarjali z Miro Kuzma, šolsko psihologinjo na OŠ Preska. Začetek šolanja je pomemben korak tako za otroka kot za starše? ”Tako je. Začetek šolanja je pomemben korak v življenju vsakega otroka in njegove družine. Otroci vstopajo v devetletno osnovno šolo leto dni mlajši, nekateri stari komaj pet let in pol. Starši se pogosto sprašujejo, ali ni to prezgodaj, ali bodo zmogli? Mi, učitelji, vzgojitelji imamo s šolanjem mlajših otrok večinoma pozitivne izkušnje. Vsebine in oblike pouka so prilagojene otrokovi starosti. Učenje se ves čas prepleta z igro. Poleg učiteljice je del /"^'pouka” prisotna tudi vzgojiteljica. Tudi učil-■Tiica je še precej podobna igralnici (igralni kotički, ležalniki, igračke,...).” Kakšne so najpogostejše težave ob vstopu v šolo? "Največ je težav na začetku. Šolsko okolje je drugačno od tistega, ki ga je bil otrok vajen. Nekateri otroci še niso obiskovali vrtca in je zanje sprememba še nekoliko večja. Če je otroku zelo težko, če joka in noče v šolo, se je potrebno o tem pogovoriti z njegovo učiteljico in vzgojiteljico. S pogovorom in dobrim sodelovanjem obeh strani (doma in šole) se večino problemov razreši. Morda bo pomagalo to, da bo na začetku "pouka” ob otroku posedel še nekdo od staršev ali prisotnost njegove ljubljene igračke, da bodo starši ali stari starši prihajali v tem "uvajalnem obdobju” po otroka takoj, ko se "pouk” konča ...” Imajo prvošolčki že domače naloge? Naj jim starši pri tem pomagajo ali je bolje, da jih navadjjo na samostojnost? ”Z domačimi nalogami prvošolčki še niso obremenjeni. Z njimi se srečajo le redkokdaj. Pomembno je, da starši otroka postopoma navajajo na samostojnost. Najprej bodo sedeli skupaj z njim, potem samo občasno, nazadnje pa samo, ko bo potreboval pomoč, mu pregledali zvezke oz. narejeno nalogo. Pomembno je, da starši otroku poskušajo postopoma privzgojiti učne oz. delovne navade. Začne se že v predšolskem obdobju, ko otroka navajamo na določena hišna opravila (brisanje mize, postiljanje postelje...), kot prvošolček pa si bo šilil barvice, pripravljal šolsko torbico, potrebščine, športno opremo. Na začetku mu bodo pri tem starši pomagali, potem pa vse bolj samo še kontrolirali. Zelo pomembno je, da starši kažejo zanimanje za otrokovo novo okolje, da redno obiskujejo govorilne ure, roditeljske sestanke, šolske prireditve. S tem otroku sporočajo, daje to, kar počne, zanje pomembno in seveda dobro vplivajo na otrokovo veselje, ustvarjalen odnos do šolskega dela in življenja. Zelo pomembno je, da otroka spodbujamo, da iščemo njegova močna področja. Vsak otrok je pri kakšni dejavnosti uspešen in ga je za njegov uspeh potrebno pohvaliti. Uspeh na enem področju pa širi samozavest na druga.” Maja Bertoncelj Za varnost skrbijo tudi policisti Medvode - Ob začetku novega šolskega leta za varnejšo pot v in iz šole skbijo tudi policisti. Dušan Mikolčevič, komandir PO Medvode, je povedal: "Policija bo tudi letos posebej opravljala naloge, ki se tičejo varne poti v šolo, saj želimo zagotoviti maksimalno varnost otrok in voznike opozoriti, da se je začelo šolsko leto. Te aktivnosti so se začele že pred meseci, ko smo posebej pregledali in proučili prometno signalizacijo v okolici osnovnih šol. V prvi polovici septembra bodo policisti v jutranjem času, ko se začne pouk, in v opoldanskem času, ko se le-ta konča, prisotni v okolicah osnovnih šol, in sicer na mestih, kjer otroci prečkajo ceste oziroma so ti kraji bili ocenjeni kot bolj nevarni. Pri tem bodo policisti otrokom pomagali pri prečkanju cest in hkrati nadzorovali promet. Prav tako bomo v teh dneh vsakodnevno opravljali kontrolo hitrosti z radarjem v okolici osnovnih šol. Prisotni pa bomo seveda tudi med letom.” M. B. Najraje bi se igrali Minuli petek je za večino šolarjev predstavljal prvi šolski dan. Kaj nam je ob vstopu v šolo povedalo pet izmed trinajstih prvošolčkov na podružnični šoli v Sori? Špela Založnik: "Dobro se mi zdi v šoli. Sošolci in sošolke so mi všeč. Učiteljica Jana je zelo prijazna. Upam, da bomo lepili in strigli s škarjami in veliko telovadili. ” Zala Mohar: ”V šoli je bolje, kot sem prej mislila. Veliko se igramo z avtomobili in drugimi igricami. Sošolci mi nič ne nagajajo. V šolo hodimo zato, da se kaj naučimo. Sama bi se rada naučila pisati.” Elma Rošič: "V šoli je lepo. Kaj mi je všeč? Učenje. Sedaj se sicer še ne učimo, vendar pa komaj čakam, da se bomo. Da le ne bo preveč. Nove prijateljice nimam še nobene.” Jaka Lavtar: ”V šoli se mi zdi zaenkrat zelo v redu. Rad bi se veliko igral. Sestavljanke bi rad sestavljal, kar od nekdaj rad počnem. Šola je lepa. Dobil sem tudi nekaj novih prijateljev.” Špela Škof: "Mislila sem, da se bomo več učili. Sedaj se veliko igramo. Sama se najraje z zajčkom. Šola je lepa in rada prihajam. Upam, da se bom kmalu naučila računati do sto.” A. H. Godba vabi nove člane Kulturno društvo Godba Medvode ima že 75-letno tradicijo. Nastopajo na skoraj vseh večjih prireditvah v Medvodah, pogosto pa tudi zunaj naše občine. V med-voški godbi nastopa veliko mladih. To jim daje še posebne obete za prihodnost, kajti le dejavnosti, ki privabljajo mlade ljudi, imajo prihodnost. Medse vabijo vse, ki jih zanima glasba, predvsem pa veselo druženje. Imajo tudi mažoretno skupino. KS Vaše - Goričane--------------------------------- Do kdaj bo v Pristavi še lokal? V Pristavi ob gradu v Goričanah že vrsto let deluje majhen lokal. Nad njim naj bi bila prenočišča, ki pa jih še ni. KS se želi z najemnikom sporazumno raziti. Goričane - V KS Vaše - Goričane živi okrog tisoč prebivalcev. Pogovarjali smo se z dolgoletnim predsednikom KS Cenetom Gregorinom, ki zaključuje že svoj tretji mandat. Vprašanje za začetek. Po čem je poznana vaša KS? Res po številnih sporih med krajani? "Tbdi. Moram reči, daje res veliko nevoščljivosti, prepira, drug drugemu zapirajo ceste, ne pustijo kopati po parceli. Res pa je tudi, da gre tu večinoma za priseljence. Skratka, problemi kot v številnih vaseh drugod.” Če se dotakneva spora dveh sosedov, Knifica in Strušnikove ... "Mi smo ta problem skušali rešiti na številne načine. Lastnika ceste sta oba, oba si jo tudi lastita, polovico zapira Knific. Promet je tako onemogočen. Ne moremo pa nič, ker je lastništvo njegovo. Obljubil pa je, da ko bo rešena krožna pot, bo on to cesto sprostil. V krožno pot smo šli skupaj z Občino, ki je odkupila potrebna zemljišča. Dovoljenja so, potrebno bo narediti še most in ta nova občinska pot naj bi bila odprta še letos, seveda pa še ne bo prepla-stena. Povod, da je Knific zaprl del poti, pa je pešpot, ki je od Vaš do Goričan potekala tudi po Strušnikovem dvorišču in ki jo je ona zaprla. Takrat se je vse začelo. Zaprl je tudi on in začeli so se tožariti. Tudi mi kot KS smo šli zraven, ker se tudi nam ni zdelo prav, da se je ta pešpot zaprla, vendar smo videli, daje brez pomena, saj je sodstvo odločilo, daje to privatno zemljišče. Del krajanov se je še potem prizadeval, da bi se ta pot odprla, a se še do danes ni." Kakšno jc vaše stališče glede grada Goričane? "Od vloženega zahtevka za denacionalizacijo se vse skupaj nikamor ne premakne. Je pa to velika škoda. Včasih je bilo turistov dosti, še danes me kličejo, kdaj je grad odprt. Bilo je tu tudi veliko prireditev: glumaški večeri, nastopi orkestrov. V njem je atrij, ki je zelo akustičen, sicer pa je grad prazen.” Stavba, kjer ima prostore tudi KS, se imenuje Pristava. Notri je lokal, nad njim so bila predvidena prenočišča. Zakaj jih še ni? "Pristavo smo zgradili na novo. Prvotno je bilo mišljeno, da bo to gostinski objekt. Vsi dogovori so bili še v času, ko je bil odprt sosednji grad. Spredaj je lokal, ki je bil takrat edini v vasi. Obratovati je začel pred skoraj kupon [gLriS] NATURA - SPECIALIZI RANA PRODAJALNA c % ^ Z ZDRAVILI, MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI IN DARILI ^)puST : vi. nadstropju BC Mercator Medvode. Naša posebnost je, da smo odlično založeni z izdelki za zdravo življenje in z darili za vse priložnosti, za drobne in velike pozornosti. HlNOVO!!! OKUSI SVETA V SKODELICI ČAJA Velika izbira črnih in zelenih čajev vrhunske kvalitete. Zakaj obiskati našo prodajalno: Ko nas pestijo zdravstvene težave, potrebujemo najboljšo strokovno rešitev, pomoč in nasvet. Želimo pa si tudi človeške topline, razumevanja in prijazne besede. V zeliščni prodajalni NATURA boste deležni strokovnega nasveta naših farmacevtov na prijazen in topel način, ki vam bo pomagal najti bližnjico do trdnega zdravja. Zaupajte nam svoje težave in poskrbeli bomo, da jih rešite ali vsaj za trenutek pozabite nanje. ■ PONUDBA: ♦ pestra izbira vitaminov, mineralov in zeliščnih izdelkov ter čajev za lajšanje težav pri prehladnih obolenjih, proti kašlju, vnetem in suhem grlu, za krepitev imunskega sistema: Prospan, Granobil, Echinaforce ... ♦ mazila za lajšanje revmatičnih težav: Pernaton, No-Dol, Favn zeliščna masaža, FAMA gel ... ♦ TENS stimulator za lajšanje bolečin ♦ Topli copati, volneno perilo, termoforji in grelne blazine za hladne dni ♦ Modna ortopedska obutev, anatomsko oblikovani vložki za čevlje, izdelki za nego nog in stopal - Scholl, Pedag, Berkeman, Gehvvol, Sanis ... ♦ Kompresijske nogavice za krčne žile - hlačne in samostoječe nogavice, dokolenke. Opravimo vam tudi meritve za nogavice, izdelane po meri. Pripomočki pri težavah z uhajanjem urina in/ali blata - hlačne predloge, posteljne podloge, mrežaste fiksirane hlačke, urinske vrečke ... Merilniki sladkorja v krvi, testni lističi, lancete... Sanitetni materiali za oskrbo rane - gaze, povoji, obliži, sodobne obloge za rano (Mepilex, Mepitel, Granufle*...), obliži za odpravo brazgotin ... Merilci krvnega tlaka, termometri, osebne tehtnice, masažni aparati Preventivne in terapevtske ortoze za sklepe, kilni pasovi. Za dobro spanje - ortopedski in ajdovi vzglavniki, odeja Dormeo Naravna negovalna in dekorativna kozmetika Dr. Hauschka, Maienfelser Natur- kosmetik ... Izdelki za nego telesa, nog, rok in las - Fenjal, Dikla, Sixtus, šamponi Phyto, škarjice, pilice za nohte... BREZPLAČNO IN ZA VSAKOGAR * Meritev krvnega tlaka - vsako sredo brezplačno Vsako sredo vas vabimo, da preverite krvni tlak. Meritev bomo izvedli strokovno in vam ob previsokem ali prenizkem tlaku svetovali, kje poiskati zdravstveno pomoč. * Meritve krvnega sladkorja - vsakega prvega v mesecu brezplačno Vsakega prvega v mesecu vam strokovno preverimo krvni sladkor in vam svetujemo glede na vaše stanje. * Brezplačni pregledi lasišča z mikrokamero Strokovnjak za lase in lasišče vam bo pregledal lasišče in ocenil stanje vaših las. Ob težavah vam bo strokovno svetoval, kako jih premagati. * Strokovno svetovanje V naši zeliščni prodajalni vam bo ves čas na voljo oseba, ki vam bo pred nakupom strokovno svetovala. I Zakaj prihajajo ljudje v našo prodajalno iz bližnje in daljne okolice? Razlogov je več. Najpomembnejši so izjemno dostopne cene, široka izbira na oddelku z zdravili in oddelku z darili, strokovno osebje z bogatimi izkušnjami, ki si resnično vzame čas, da vam prijazno svetuje najboljšo rešitev. Sedanje stranke prodajalne NATURA so deležne domačnosti, poimenskega poznavanja in ustrežljivosti, ki je enostavno nočejo iskati nikjer drugje. Prepričajte se in postanite del nas. Nudimo vam še: ♦ Popusti za upokojence vsakega l., 2., 3. in zadnjega v mesecu. ♦ Nakup na več obrokov. ♦ Izdaja blaga na naročilnico za INKONTINENCO. Odprto od 8. - 20. ure, sobota od 8. - 13. ure Telefon zdravila-01/3615146, darila - 01/3615163 Velike telovadne žoge, elastični trakovi, krepilci prstov, konjički Rody Perilo moči, informirani kozarci, kristalne solne svetilke ... Pristava je v lasti KS, lokal pa so s pogodbo, ki jo sedaj želijo razdreti, dali v najem. dvajsetimi leti, dali pa smo ga v najem s po-odbo za 25 let. Z najemnikom je bilo dogo-orjeno, da bo nad lokalom uredil prenočišča, vendar se že vsa ta leta ni naredilo nič. To je tudi razlog, da želimo pogodbo razdreti in lokal nameniti za bolj mirno dejavnost.” Imate kakšne načrte z ureditvijo kopališča ob Sori? "Kopališče ne spada pod našo KS, razen del ob Sori do Rakovnika, kjer so tovarniške hiše. Včasih pa je res bilo to kopališče polno. Avtomobilov je bilo toliko, da jih danes ko- maj še kje vidiš. Vozil je celo kopalni vlak, potem je bila speljana redna avtobusna linija.” V Preski se bo širil Color. Včasih so bile pritožbe zaradi smradu. Kako je danes? "Smrad ni več tako prisoten. Pozna se, da prehajajo na vodna topila. Hujši smrad pa je iz podjetja Sogefi Filtration. Skupaj s Seničani smo zato ustanovili poseben odbor. V nekaterih zahtevah smo uspeli, tako da so filtre zamenjali, je pa ta značilen vonj občasno kljub temu še prisoten.” Krajani si želijo otroškega igrišča. "Trenutno za postavitev otroškega igrišča ni nikjer primerne lokacije, ki bi bila v občinski lasti. Pri Pristavi pa prostora ni, saj želimo parkirišče še letos preplastiti in urediti odvodnja-vanje.” Katere bodo prednostne naloge KS v prihodnjih letih? ”Kot sem že omenil, najprej ureditev dvorišča ob Pristavi, nato pa dokončna izgradnja kanalizacijskega omrežja.” Imate poleg sredstev iz občinskega proračuna še kakšen vir Financiranja? "Financiramo se tudi iz najemnim, v stavbi imamo mobitelovo anteno. Meritve so pokazale, da je sevanje v mejah dovoljenega.” Maja Bertoncelj Spor v soseščini Andrej Knific iz Goričan je pred tremi leti z viličarjem zaprl dovozno pot, katere lastnica je tudi Francka Strušnik. Na sodišču se tožarita že več let. Goričane - "Dolga in zapletena zgodba, ki jo bo težko rešiti,” je najbolj pogost odgovor tistih, ki kolikor toliko poznajo spor med dvema sosedoma v Goričanah, Andrejem Knificem in Francko Strušnik. Na sodišču sta se zaradi različnih problemov srečala že kar nekajkrat, trenutno pa je najbolj aktualna tožba, ki jo je Strušnikova vložila zaradi viličarja, ki ga je Knific postavil na dovozno pot, katere lastnika sta oba in s tem otežil promet mimo. Pred tem je bilo tod precej več prometa, saj pri Strušnikovih izdelujejo strešno kritino. ”Kar on dela, ni pošteno. Deset let mi že nagaja in v tem času sem izgubila veliko strank. Povejo mi, da jih on ustavi, jih seznani, da tod nimajo kaj voziti ter da je naš izdelek slab, kar pa sploh ne drži, saj imam zanj vse potrebne certifikate. Gre za dobro kritino,” pravi Francka Strušnik in pove, da sta bila vse do leta 1988 v dobrih odnosih, da ji je Knific občasno tudi pomagal, potem pa se je začelo. Andrej Knific trdi, da ne drži, da bi odganjal njene stranke in pojasni, zakaj je na pot postavil viličarja: ”Za mojo hišo in čez njeno dvorišče je včasih, kakšnih deset let nazaj, potekala peš steza, prehodna pot med vasmi, z imenom Krvica, kar je razvidno tudi iz starejših dokumentov. Potem pa jo je ona kar zaprla in si to zemljo sedaj lasti (Strušnikova pravi: ”Po našem ni šla nobena pot. To je sodniško že dve leti pravnomočno." Druga stvar pa je, da sem tukaj parcelo kot prvi kupil leta 1964 in takrat nagovoril pokojnega moža Strušnikove, da je kupil zraven. Pol na pol sva si razdelila tudi cesto, ki torej ni občinska. Sedaj pa so naprej zgradili še deset novih hiš, pa nihče nič ne vpraša, in če lahko drugi zapirajo, sem še sam zaprl." Knific: "Dokazil mi ne manjka. Volje odgovornih pa ni.” Problem je tudi v izmerah zemljišč, v tem, koliko zemlje komu pripada. "Obvezno je potrebno narediti revizijo vseh postopkov. Geometer je mejnike postavil leta 2001, ki pa po moji evidenci ne držijo. Dejansko stanje bo potrebno vzpostaviti po pogodbah in trdim, da imam jaz 246 m2 zemlje premalo. V tem koncu je vse narobe izmerjeno. Z izmero naj se naredi red in naj vsak koristi, kar je kupil in plačal,” je povedal Knific, ki se ves dan ukvarja le še s proučevanjem in zbiranjem raznih dokumentov. "Obrnil sem se že na številne, poslal ničkoliko pritožb in odgovor je vedno bil, daje to v pristojnosti občine. Veliko jih je že bilo tukaj, naredi pa nihče nič. Očitno ni volje za to. Na Geodetski upravi v Ljubljani pravijo, da je vse v redu. Ne pristanem, ker ni. Vse, kar govorim, lahko dokažem. Očitno pa so njeni dokumenti ponarejeni. Kot pravim, nekdo mora narediti revizijo in če bi se izkazalo, da je moje njeno in da se motim, se takoj umaknem,” dodaja Knific. Poudarja še, da je ta dovozna cesta že Andrej Knific: "Viličar stoji na mojem, pol metra od meje. Zame je tukaj ceste konec.” tako preobremenjena in da Občina mora poskrbeti za drugačno prometno ureditev in del krivde za spor pripisuje tudi njej. Čimprejšnje rešitve si želi tudi Strušnikova: "Moja vest je čista in boli me, ker se o meni okrog širijo same laži. Mejniki med mano in med njim so isti že 42 let in nič nimam proti, da se naredi nova izmera, čeprav se mi zdi čudno, da bi pooblaščeni geometri s strani države zakoličevali meje na podlagi ponarejenih zemljiškoknjižnih izpiskov. Moja želja je le, da bi bila cesta čimprej normalno prevozna in da se k nam vrnejo stranke.” Maja Bertoncelj Vse se vrti okrog gradu Naj večja turistična znamenitost v KS Vaše Goričane je grad z grajsko stalo. Kljub usmerjevalni tabli muzeja že dolgo ni več. Turistično društvo od ustanovitve urejalo prostore za delovanje. Goričane - Ko se pripeljemo čez železniško progo v križišče, ki se razcepi proti Golemu Brdu ali proti Vašam in Goričanam, zagledamo tablo, ki turista usmeri proti Muzeju Goričane. Tabla še stoji, muzeja pa že več kot 20 let ni več. O turističnih ciljih smo se pogovarjali z Milanom Jamnikom, predsednikom TD Goričane - Vaše. Katere so glavne znamenitosti obeh vasi? "Največja je zagotovo grad s pripadajočo stavbo, kiji rečemo grajska Stala, bivša konjušnica. Najstarejša hiša v Goričanah je Bregarjeva hiša, ki je trenutno v slabšem stanju. Je primer hiše, kot so se včasih gradile na tem območju.” Je Bregarjeva hiša prazna? Imate kakšne želje kot društvo? ”V hiši ni nikogar. V prihodnosti bi jo bilo lepo urediti, vendar bi občina to verjetno potem morala odkupiti. Možno bi bilo notri postaviti kakšno etnološko zbirko tega kraja, da bi imeli kaj pokazati obiskovalcem. Zaenkrat o tem ni smiselno govoriti, ker je hiša v privatni lasti, poleg tega je tudi grad kot glavna točka zaprt.” Kaj pa Muzej Goričane? "Muzeja že dolgo ni več. V njem ste si lahko ogledali izvenevropske kulture iz bližnjega in daljnega vzhoda. Notri je bila postavljena stalna kitajska razstava, bile so tudi gostujoče razstave. To je bil čudovit muzej, ki so ga preselili na Metelkovo. Za javnost so ga zaprli okrog leta 1985. Turisti so k nam hodili iz vse Evrope.” Katere prireditve pa imate sedaj? "Naša železna prireditev je prvomajsko kresovanje, ki smo ga prevzeli od KS, ki ga je organizirala pred nami. Lani smo prvič organizirali gobarsko nedeljo, gobarski piknik. Člani društva, skupaj nas je sicer okrog 50, nabirali smo gobe, jih razstavili in kuhali gobov golaž. Največ pa smo v petih letih delali na prostorih, ki nam jih je KS dala v uporabo in v najem. Tako imamo sedaj dvorano, sanitarije, pisarno in kuhinjo. Prireditveni prostor sprejme do 100 ljudi.” Ali ste s kakšnim projektom kandidirali tudi za občinska sredstva? "Srno. Glavni je postavitev oglasnih panojev, ki jih bomo pritrdili na lične kozolce. Na njih bo tako KS kot mi lahko oglaševala, česar doslej nismo imeli. To bo tudi prostor za plakatiranje in za predstavitev znamenitosti tega kraja. Imamo stari grad na griču, od katerega so še vidne ruševine, ter podzemno jamo na meji med obema vasema. To je zanimiva jama, saj je kapniško kar bogata za naše kraje. Ti panoji bodo postavljeni še letos, bodo pa trije.” Imate tudi vaško korito. "Uporabljali so ga za napajanje živine, ter za vodo. Voda je vedno tekla skozi, prišla pa je iz zajetja, kije bilo ob gradnji naselja prekinjeno. Projekt obnove smo imeli v načrtu že za letos. Problem pa je v tem, ker ta voda, če želimo, da bi znova tekla skozi, mora biti pitna. S tem projektom še nismo kandidirali. Kandidirali pa smo s projektom za ureditev zaraščenih delov vasi. V Vašah je grič posebne kupolaste obli- V TD Goričane Vaše bodo verjetno že letos uvedli novo prireditev. To je prikaz košnje. Na sliki Milan Jamnik, predsednik TD Goričane-Vaše. ke, kakršnega je težko najti drugod v Sloveniji in ta grič se močno zarašča. V načrtu imamo, da ga bomo posekali in pokosili in takrat bo to obenem tudi prikaz košnje, običaja. Skušali bomo tako uvesti novo prireditev.” Maja Bertoncelj Grad bo za pastoralne dejavnosti Grad Goričane je že nekaj let zaprt za obiskovalce. V prihodnje naj bi bil po naših informacijah namenjen za pastoralne dejavnosti. Goričane, Ljubljana - Današnji dvorec Goričane, naslednik srednjeveškega gradu, ki je stal na griču nad njim, je dal med letoma 1641 in 1664 pozidati ljubljanski škof Oton grof Buchheim. Grad je ljubljanska nadškofija imela v lasti do konca druge svetovne vojne, ko je postal državna last. Grad je bil tudi zaradi Muzeja in razstav, ki so bile v njem, še kako privlačen za obiskovalce. Če so takrat turiste v Goričane vozili celo avtobusi, pa le-teh sedaj ni več, saj je Muzej in grad nasploh za javnost zaprt. Nadškofija Ljubljana je zanj vložila denacionalizacijski zahtevek in od takrat se v gradu ne dogaja skorajda nič več. Potem ko je že kazalo, da bo postopek končan in da bo Nadškofija Ljubljana grad vendarle dobila nazaj, seje spet zapletlo. Po odredbi takrat še Drnovškove vlade je nadškofija grad dobila v posest, ne pa tudi v last. Državno pravobranilstvo seje namreč v postopku pritožilo. Po informacijah, ki smo jih dobili, se trenutno ne dogaja nič novega. Ker je lastnik gradu uradno še vedno država, na Nadškofiji ne želijo govoriti o dejavnostih, ki bi jih imeli v gradu. Izvedeli smo le, da bo vsekakor namenjen pastoralni dejavnosti in da bo kot spomenik L razreda odprt za javnost. Želijo si, da bi se denacionalizacijski postopek čimprej rešil, da v grad lahko dajo vsebine in dodajajo, da pri tem ne izključujejo sodelovanja z Občino Medvode. M. B. ---------------------------------Ljudje in dogodki Nova odisejada po Jadranu Skupina učencev smledniškega vzgojno izobraževalnega zavoda Fran Milčinski bi z vsakoletnimi jadranji lahko spisala novo Odisejado. Tako se namreč imenuje program jadranja po jadranskih otokih. Smlednik - "Jadranje smo si na začetku zamislili kot Odisejevo popotovanje, polno dogodivščin in avantur. Namen je jasen, da otroci doživijo prijetne in prijazne počitnice, vzgojitelji pa na omejenem prostoru, kar jadrnica zagotovo je, opazujemo hitro razvijajoče se odnose. Tako veselje, prepire, žalost in podobno,” pravi organizator jadralskih počitnic Daniel Horvat, socialni pedagog iz smledniškega zavoda. Tudi na letošnjem jadranju, ki so se ga otroci udeležili v začetku julija, so doživeli veliko prijetnih in prijaznih izkušenj. Ob manj prijetnih pa so se vsedli skupaj in se pogovorili. Tako so se Metka, Danijela, Edin, Rok, Igor, ^Jože in Mel v začetku julija odpravili do Bio-J^rada na moru. Že pot je bila zelo naporna, vendar so bili vsi skupaj, tudi Daniel in Tjaša Šlibar, prav tako pedagoginja v smledniškem zavodu, v velikem pričakovanju. Že ob prvem izplutju jim je bil naklonjen bog vetra in kaj hitro se je začelo pravo jadranje. Kasneje z začrtane poti niso več skrenili. Ta jih je vodila proti Splitu, potem na Šolto, pa Hvar, Paklene otoke, Vis, Lagužo, Žilje do Kaprije in potem nazaj v Biograd. Namen jadranja je bil v prvi vrsti, da jadralci v spominu ohranijo čim več lepih dogodivščin. Daniel Horvat je potapljač, zato jim je tudi prikazal delček podvodnega sveta. "Razložil sem jim tehnike potapljanja na dah, nad čimer so bili zelo navdušeni," pravi Daniel in nadaljuje: ”V skupini sta bila tudi dva neplavalca. Že pred odhodom jih je kolegica Tjaša pripravljala na bazenu in eden se je z jadrnice že pognal v globoko vodo, splavala pa sta oba.” Hkrati so jadralci spoznavali otoke, se pogovarjali z do-/•'Tiačini, spoznavali znamenitosti Splita, Hvara Visa, nakupovali spominčke, se pustili vleči za jadrnico na vrvi. Jadralci so skupaj z zabavo spoznavali tudi drug drugega in si pridobili še kanček odgovornosti. Tako so spoznavali in se naučili jadralskih veščin, potegnili jadro, namestili bojo, hkrati pa so morali sami poskrbeti tudi za hra- no. Med njimi se je zelo izkazala Danijela, ki je za celotno posadko spekla palačinke. Sicer pa so pojedli veliko rib, ki sojih sami nalovili, nabirali so tudi ježke in opazovali delfine. Metka je v mornariški dnevnik o potapljanju zapisala: "Oblekla sem se v potapljaško opremo in šla v vodo. Bilo je zelo čudno zaradi pritiska v ušesih, vendar bi rada poskusila ponovno, ko bom bolje pripravljena.” Jože pa nam je povedal: "Zabavno je bilo. Še najbolj mi je ostalo v spominu vlečenje za jadrnico in potapljanje, naučil sem se plavati. Prihodnje leto bi šel še enkrat.” Jadranja se lahko udeležijo le tisti, ki se dokazujejo skozi vse leto - pri učenju in vedenju. Boštjan Bogataj GOSTILNA (N pIC£Ryfl Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči • Kosila • Jedi po naročilu • Vsak dan sveže postrvi Dostava hrane na dom 04 250 11 69. 041 581 327 Drugi gobarski val Po informacijah kranjskega gobarskega društva prebivalci Medvod zelo radi hodijo po gobe na Osolnik, Katarino, južno gričevje, vse tja do Polhovega Gradca, tisti, ki imajo raje ravninsko hojo, pa zahajajo na Jeprco. Na območju občine je kar precej mešanih gozdov, ki so bogati z gobami. Pred dnevi se je v nižinah pojavilo ogromno poznopoletnih gob (golobice, cigančki, tintnice, dežniki ...), na plan pa kukajo tudi jesenske. Jurčki so v nižjih predelih ve- T 7 A Matjaž Hartman s.p., Hafnerjevo nas. 91, 4220 Škofja Loka tel.: 04 513 88 30 ali 031 775 401 \ 1 jo reku "luna dol, gobe gor”. Ob tem pa so v kranjskem gobarskem društvu opozorili tudi na zaščito pred klopi. A. H. PRODIJA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE: GARAŽNIH - vhodnih pooblaščeni - stranskih prodajalec - protipožarnih < rs - kletnih vrat IIP I/CIEO bodo pojavili tudi v nižinah. Razmere za rast gob so bile pred dnevi zelo ugodne (dovolj vlage zaradi močne rose in visoke tempera- Eprn ture), tako da mnogi strokovnjaki že napovedujejo drugi val gob, če se le ne bodo temperature preveč spustile. Pozornosti ne bo odveč • • nameniti niti luni - mnogi izkušeni gobarji namreč povsem zaupa- GARAŽNA VRATA na motorni pogon z daljinskim upravljanjem in montažo že za 199.900 SIT* 834,17 EUR z vključenim 8.5% DDV-jem VILKO AMBRUŠ, š" ROŽMARINKE Kranj, Grad Khislstein, petek, 8. 9. 2006, ob 20:00 vstopnina: 1.500 SIT / 6,26 € V primeru slabega vremena bo koncert prestavljen v župnijsko cerkev (cerkev Sv. Kancijana in tovarišev). www.artcenter.si IMAGO SLOVENIAE MESTNA OBČINA KRANJ Študentski servis KLUB ŠTUDENTOV KRANJ Gorenjski Glas CVETLIČARNA Ne skeli I, KrenJ ODPRTO: pon.-pet.: 7.00-20.00 sobota: 7.00-12.00 Cesta ob Sori 7, tel.: 01/361 52 52 4. V| • PROFESIONALNO LIČENJE ZA VSE PRILOŽNOSTI • KLASIČNA SPROSTITVENA MASAŽA TELESA S tem oglasom vam podarjamo 5 % popusta do 12. oktobra 2006 X (ne velja za akcijo ENDVATRI in izdelke nadaljnje nege) AVTO MEDVODE • Prodaja novih in rabljenih avtomobilov • Odkup rabljenih avtomobilov • Prepisi rosil • Vozila z garancijo Gorenjska c. 12, Medvode Tel./fax: 01/36-11-601 GSM: 041/330 578 www.avtomedvode.com ORSEV, d.o.o., Hufnrrjrvo ne*. 29. Škofja lxika EXPRESS KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA LAVRIČ, K.D. Healstar Vi krče 35 1211 Lj.-Šmartno tel.: 01 5116 763 gsm: 031 543 514 Odprto od 7.-11. in 15.-18. ure, sobota zaprto. BREZPLAČNI PREVOZ VEČJIH KOLIČIN OD VAŠEGA DOMA IN NAZAJ I TURISTIČNA AGENCIJA Zbiljska C. 8 (PRI RESTAVRACIJI STAN) tel.: 01/361 75 16, lax: 01/361 75 17 e-pošta: trlton.turizem@slol.net ČE NE VESTE KAM, PRIDITE K NAM! Predstavitev Čas je za spremembe in razvoj občine Medvode Alojz Jožef Dovič, županski kandidat SDS Mitja Ljubeljšek, edini poslanec iz medvoške občine v državnem zboru: “Alojza Doviča dobro poznam. Bil bi odličen župan občine Medvode. Ima vizijo, znanje, izkušnje in življenjsko energijo." Nekaj o meni... Sem Alojz Jožef Dovič, univerzitetni diplomirani ekonomist in elektro inženir s 40-letno gospodarsko in podjetniško prakso v Sloveniji in v tujini. V Medvodah z družino živim že dobrih 42 let, od tega več kot 30 let v Zg. Pirničah, pod Mihovcem, tam, kjer je podjetje DOMEX. S politiko se nisem nikoli ukvarjal, ne v prejšnjem režimu ne po letu 1990. Politično sem neobremenjen, zanimajo me ljudje in njihove težave, ter v tej luči pred-^■^vsem napredek občine. ... o mojem prostem času Čeprav sem dopolnil že 64 let, se redno ukvarjam s športom Rad tečem in kolesarim. Proste urice preživim na domačem vrtu ali v delavnici. Eden izmed mojih hobijev je namreč mizarstvo. Zelo rad tudi kaj "Verjamem, da je v Medvodah prišel čas za spremembe in čas za razvoj Medvod." dobrega skuham. Moja posebnost je sicilijanski preliv za testenine. Poleti rad jadram in lovim ribe. Moji osnovni cilji kot župana... - poslovanje Občine Medvode bo pošteno, zakonito, gospodarno in pregledno. dokončali bomo vse še nedokončane medvoške investicije; - nobene nove investicije ne bomo začeli nezakonito in brez temeljite proučitve o njeni dolgoročni upravičenosti. - razvoj Medvod bomo pospešili s projekti za regionalni razvoj. Denarja za to je v Sloveniji in v Evropi dovolj, vendar v Medvodah doslej ni bilo primernih projektov. kar je glavni razlog zaostajanja za občinami Domžale, Grosuplje, Mengeš in drugimi, s katerimi so se Medvode v preteklosti rade primerjale. Vse to želim doseči skupaj z Vami, občanke in občani Občine Medvode, pri tem pa mi bo v pomoč tudi ožja strokovna ekipa. Saj veste, skupaj zmoremo več! SDS l Natečaj "Inovativne ideje za razvoj občine Medvode" 50.000 SIT lx prva nagrada 30.000 SIT 2x druga nagrada 10.000 SIT 5x tretja nagrada i Če imate idejo, zamisel ali celo idejni osnutek projekta hitrej-| šega razvoja občine Medvode kot celote ali posameznih kra-;! jevnlh skupnosti in krajev, to napišite in pošljite na našo spletno stran www.volitve-medvode.si ali na naslov Alojz Dovič, Zg. Pirniče 45/c, 1215 Medvode, e-pošta: alojz.dovic@domex-el.si. J Izbor nagrajenih Idej, zamisli ali Idejnih projektov bo opravila komisija v sestavi: dr. Janez Jerovšek, dr. Ivan Vivod, Mitja Ljubeljšek, Drago Jemec in Alojz Dovič. Upoštevali bodo naslednje kriterije: izvedljivost v praksi, ekonomska ali socialna upravičenost, zakonitost ter etična sprejemljivost, prednost imajo občani s stalnim prebivališčem v občini Medvode. Predloge sprejemamo do vključno 8. oktobra. Nagrajenci In njihovi predlogi bodo 19. oktobra objavljeni na TV Medvode In v drugih medijih. www.meken-leka.si *ON40 ^ IVI * Znanje tujih jezikov je najboljša naložba za vašo prihodnost POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV prof. Meta KONSTANTIN KUMER e-mail: meta.konstantin@siol.net Informacije in prijave: Podlubnik 253, Škofja Loka, tel: 04/ 51 50 590, fax: 04/51 50 592 NEMŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (INTENZIVNI TEČAJI) 1. stopnja ponedeljek četrtek 19.00 - 21.00 17.00 - 19.00 19.00 - 21.00 08.00 - 10.00 18.00 - 20.00 19.00 - 21.00 18. 9. 2006 26. 9. 2006 14. 9. 2006 22. 9. 2006 22. 9. 2006 4. 10. 2006 2. stopnja ponedeljek petek četrtek 17.00 - 19.00 08.00 - 10.00 19.00 - 21.00 16.00 - 18.00 19.00 - 21.00 18. 9. 2006 13. 9. 2006 13. 9. 2006 22. 9. 2006 5. 10. 2006 3. stopnja torek četrtek četrtek ponedeljek 19.00 - 21.00 08.00 - 10.00 17.00 - 19.00 19.00 - 21.00 12. 9. 2006 21.9. 2006 21.9. 2006 2. 10. 2006 4. stopnja ponedeljek ponedeljek 08.00 - 10.00 19.00 - 21.00 17.00 - 19.00 18.00 - 20.00 18. 9. 2006 18. 9. 2006 27. 9. 2006 22. 9. 2006 5. stopnja torek 19.00 - 21.00 19. 9. 2006 6. stopnja četrtek 19.00 - 21.00 21.9. 2006 7. stopnja ponedeljek 19.00 - 21.00 18. 9. 2006 30 urni I petek 18.00 - 20.00 22. 9. 2006 30 urni II petek 16.00 - 18.00 22. 9. 2006 poslovni/ konverzacija četrtek 19.00 - 21.00 28. 9. 2006 priprava na Izpit ponedeljek 19.00 - 21.00 2. 10. 2006 obnovitveni torek četrtek 19.00 - 21.00 17.00 - 19.00 12. 9. 2006 21.9. 2006 slovnica ponedeljek 19.00 - 21.00 2. 10. 2006 trgovci četrtek 20.00 - 21.30 5. 10. 2006 gostinci ponedeljek 10.00 - 11.30 2. 10. 2006 UPOKOJENCI začetniki petek 10.00 - 11.30 6. 10. 2006 nadaljevalni četrtek 10.00 - 11.30 5. 10. 2006 UČENCI, DIJAKI (ZAČETNIKI) predšolski, 12. razred torek 16.40 - 17.25 19. 9. 2006 3., 4. razred torek 15.50 - 16.35 19. 9. 2006 5., 7. razred četrtek 16.00 - 16.45 21.9. 2006 8., 9. razred, dijaki petek 17.30 - 18.45 18.00 - 19.30 19. 9. 2006 22. 9. 2006 DIJAKI (UTRJEVANJE ŠOLSKE SNOVI) 1. letnik petek 17.30 - 18.45 18.00 - 19.30 19. 9. 2006 22. 9. 2006 2. letnik petek 16.00 - 17.30 22. 9. 2006 3. letnik četrtek 17.00 - 18.30 21.9. 2006 priprava na maturo torek 17.15 - 18.45 19. 9. 2006 ANGLEŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (INTENZIVNI TEČAJI) 1. stopnja ponedeljek 08.00 - 10.00 18. 9. 2006 ponedeljek 19.00 - 21.00 18. 9. 2006 17.00 - 19.00 26. 9. 2006 19.00 - 21.00 20. 9. 2006 četrtek 19.00 - 21.00 5. 10. 2006 2. stopnja ponedeljek sreda 17.00 - 19.00 08.00 - 10.00 18. 9. 2006 13. 9. 2006 sreda 19.00 - 21.00 13. 9. 2006 četrtek 19.00 - 21.00 21.9. 2006 torek 19.00 - 21.00 3. 10. 2006 3. stopnja torek 08.00 - 10.00 12. 9. 2006 19.00 - 21.00 12. 9. 2006 četrtek 17.00 - 19.00 20. 9. 2006 19.00 - 21.00 5. 10. 2006 4. stopnja ponedeljek 19.00 - 21.00 18. 9. 2006 17.00 - 19.00 26. 9. 2006 četrtek 08.00 - 10.00 14. 9. 2006 četrtek 19.00 - 21.00 14. 9. 2006 5. stopnja ponedeljek 17.00 - 19.00 18. 9. 2006 19.00 - 21.00 19. 9. 2006 6. stopnja ponedeljek 19.00 - 21.00 18. 9. 2006 priprava na Izpit ponedeljek 19.00 - 21.00 25. 9. 2006 konverzacija ponedeljek 19.00 - 21.00 18. 9. 2006 poslovni torek 19.00 - 21.00 26. 9. 2006 obnovitveni sreda 08.00 - 10.00 13. 9. 2006 19.00 - 21.00 13. 9. 2006 slovnica ponedeljek 19.00 - 21.00 25. 9. 2006 trgovci sreda 20.00 - 21.30 4. 10. 2006 gostinci ponedeljek 10.00 - 11.30 2. 10. 2006 UPOKOJENCI začetniki torek 10.00 - 11.30 3. 10. 2006 nadaljevalni 2 ponedeljek 10.00 - 11.30 2. 10. 2006 nadaljevalni 3 sreda 10.00 - 11.30 4. 10. 2006 UČENCI(ZAČETNIKI) predšolski, 1. razred sreda 16.40 - 17.25 20. 9. 2006 2. razred torek 16.40 - 17.25 19. 9. 2006 3. razred sreda 15.50 - 16.35 20. 9. 2006 4. razred četrtek 16.30 - 17.15 14. 9. 2006 UČENCI, DIJAKI (UTRJEVANJE ŠOLSKE SNOVI) 5. razred torek 15.50 - 16.35 19. 9. 2006 7. razred četrtek 15.45 - 16.30 14. 9. 2006 8. razred ponedeljek 16.00 - 17.15 18. 9. 2006 9. razred sreda 17.30 - 18.45 21.9.2006 1. letnik torek 17.30 - 18.45 19. 9. 2006 petek 14.00 - 15.30 22. 9. 2006 2. letnik četrtek 17.15 - 18.45 15. 9. 2006 petek 15.30 - 17.00 22. 9. 2006 3. letnik ponedeljek 17.15 - 18.45 18. 9. 2006 petek 17.00 - 18.30 22. 9. 2006 priprava ponedeljek 17.15 - 18.45 18. 9. 2006 na maturo 17.15 - 18.45 3. lO. 2006 petek 18.30 - 20.00 22. 9. 2006 O O FRANCOŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (INTENZIVNI TEČAJI) 1. stopnja ponedeljek 19.00 - 21.00 25. 9. 2006 četrtek 08.00 - 10.00 28. 9. 2006 četrtek 17.00 - 19.00 28. 9. 2006 2. stopnja četrtek 19.00 - 21.00 28. 9. 2006 3. stopnja sreda 19.00 - 21.00 27. 9. 2006 4. stopnja torek 19.00 - 21.00 26. 9. 2006 5. stopnja sreda 19.00 - 21.00 27. 9. 2006 konverzacija sreda 19.00 - 21.00 4. 10. 2006 UPOKOJENCI začetniki četrtek 10.00 - 11.30 5. 10. 2006 UČENCI, DIJAKI (ZAČETNIKI) predšolski, 1., 2. razred sreda 16.30 - 17.15 27. 9. 2006 3., 4. razred sreda 15.45 - 16.30 27. 9. 2006 5., 7. razred ponedeljek 16.40 - 17.25 25. 9. 2006 8., 9. razred, dijaki ponedeljek 17.30 - 18.45 25. 9. 2006 DIJAKI (UTRJEVANJE ŠOLSKE SNOVI) 1. letnik ponedeljek 17.30 - 18.45 25. 9. 2006 2. letnik torek 17.15 - 18.45 26. 9. 2006 3. letnik sreda 17.15 - 18.45 20. 9. 2006 priprava na maturo sreda 17.15 - 18.45 20. 9. 2006 ITALIJANŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (INTENZIVNI TEČAJI) 1. stopnja četrtek 08.00 - 10.00 21.9. 2006 četrtek 19.00 - 21.00 21.9.2006 14.00 - 16.00 22. 9. 2006 četrtek 17.00 - 19.00 5. 10. 2006 2. stopnja torek 19.00 - 21.00 19. 9. 2006 08.00 - 10.00 22. 9. 2006 sreda 17.00 - 19.00 4. 10. 2006 3. stopnja petek 18.00 - 20.00 22. 9. 2006 4. stopnja torek 08.00 - 10.00 19. 9. 2006 petek 16.00 - 18.00 22. 9. 2006 5. stopnja četrtek 17.00 - 19.00 21.9.2006 7. stopnja torek 17.00 - 19.00 19. 9. 2006 konverzacija torek 17.00 - 19.00 3. 10. 2006 gostinci torek 10.00 - 11.30 3. 10. 2006 trgovci četrtek 19.30 - 21.00 5. 10. 2006 UPOKOJENCI začetniki petek 10.00 - 11.30 6. 10. 2006 UČENCI, DIJAKI (ZAČETNIKI) predšolski, 1., 2. razred ponedeljek 16.30 - 17.15 25. 9. 2006 3., 4. razred torek 16.15 - 17.00 26. 9. 2006 5., 7. razred četrtek 16.15 - 17.00 28. 9. 2006 8., 9. razred, dijaki petek 14.30 - 16.00 29. 9. 2006 ŠPANŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (INTENZIVNI TEČAJI) 1. stopnja ponedeljek 19.00 - 21.00 25. 9. 2006 17.00 - 19.00 27. 9. 2006 petek 08.00 - 10.00 29. 9. 2006 2. stopnja torek 19.00 - 21.00 26. 9. 2006 3. stopnja ponedeljek 17.00 - 19.00 25. 9. 2006 5. stopnja ponedeljek 19.00 - 21.00 25. 9. 2006 UPOKOJENCI začetniki petek 10.00 - 11.30 6. 10. 2006 UČENCI, DIJAKI (ZAČETNIKI) predšolski, torek 16.40 - 17.25 26. 9. 2006 1., 2. razred 3., 4. razred torek 15.50 - 16.35 26. 9. 2006 5., 7. razred sreda 16.15 - 17.00 27. 9. 2006 8., 9. razred, torek 17.30 - 18.45 26. 9. 2006 dijaki RUŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (INTENZIVNI TEČAJI) 1. stopnja ponedeljek 19.00 -21.00 2.10.2006 2. stopnja sreda 19.00-21.00 27.9.2006 3. stopnja ponedeljek 19.00 - 21.00 25. 9. 2006 SLOVENŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (INTENZIVNI TEČAJI) 1. stopnja sreda 19.00 -21.00 27.9.2006 2. stopnja sreda 17.00 - 19.00 27. 9. 2006 UČENCI, DIJAKI (UTRJEVANJE ŠOLSKE SNOVI) 8., 9. razred ponedeljek 17.30 - 18.45 2. 10. 2006 1., 2. letnik torek 17.15- 18.45 3.10.2006 priprava sreda 17.15- 18.45 4.10.2006 na maturo LATINŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (INTENZIVNI TEČAJI) 1. stopnja četrtek 19.00 - 21.00 5. 10. 2006 HRVAŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (INTENZIVNI TEČAJI) 1. stopnja torek 19.00-21.00 3.10.2006 ARABŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (INTENZIVNI TEČAJI) 1. stopnja četrtek 19.00-21.00 5.10.2006 MATEMATIKA tečaj dan ura začetek DIJAKI (UTRJEVANJE ŠOLSKE SNOVI) priprava četrtek 17.15- 18.45 5.10.2006 na maturo PREVAJANJA - pisno prevajanje besedil v angleški, nemški, francoski. Italijanski, ruski, španski In madžarski Jezik - pisno prevajanje Iz tujega v slovenski Jezik - lektoriranje RAČUNALNIŠTVO tečaj dan ura začetek začetni - 20 ur ponedeljek. 17.00 - 20.00 25. 9. 2006 (Windows, Word) sreda i‘SAtrtflk 17.00 - 20.00 10. 10. 2006 nadaljevalni - 20 ur torek. 17.00 - 20.00 26. 9. 2006 (Word) četrtek ponedeljek, 17.00 - 20.00 16.10. 2006 sreda Excel - 20 ur torek, četrtek 17.00 - 20.00 17. 10. 2006 Povver Polnt - 6 ur 17.00 - 19.30 6. 10. 2006 TEČAJI ZA PROSTI ČAS tečaj dan ura začetek mozaik - 20 ur sreda 18.00 - 20.30 4. 10. 2006 nakit - 10 ur petek 17.00 - 18.30 29. 9. 2006 keramika - 20 ur sreda 18.00 - 20.30 11. 10. 2006 slikanje - 20 ur (učenci, dijaki) torek 17.00 - 19.00 3. 10. 2006 slikanje - 20 ur (odrasli) sreda 18.00 - 20.30 4. 10. 2006 poslikava stekla, svile, porcelana - 20ur torek 18.00 - 20.30 10. 10. 2006 . TEČAJI STROKOVNIH PREDMETOV - DELAVNICE OB PETKIH - STROKOVNI SEMINARJI NIZOZEMŠČINA, MADŽARŠČINA, PORTUGALŠČINA PO DOGOVORU VLJUDNO VABLJENI I Pouk bo v prostorih Osnovne iole Škofja Loka-Mesto,Šolska ul. 1 (prt avtobusni postaji). Mladi Prepričan, da bo policist Zaradi igre Ravbarji in žandarji je bil Sandi Salkič kot otrok trdno odločen, da bo postal policist. Vse dokler ga ni prešinilo, da bi se raje pridružil vojaški mornarici ... Tokrat je spomine na otroštvo obujal Sandi Salkič, nekdaj zelo znan televizijski obraz. "Kdaj se sploh končajo otroška leta? S prvim otrokom?” se sprašuje in nadaljuje: ”Ne, to sploh ni res. Zdaj očitno spet jadram v otroška leta. Naš Jure gre v prvi razred, Nina je v vrtcu, če ju hočem spremljati skozi njuni življenji, moram spet skozi otroška leta. Spomini so pa, z eno besedo, čudoviti. Ne pozabite jih,” pravi Sandi, ki sicer že nekaj let živi v Domžalah, a je v Preski preživel lep del življenja. Kako in kje ste preživeli otroška leta? ”Oh, otroška leta, kdaj se to sploh konča? Najprej smo živeli v Šiški, v neskončno visoki stolpnici in bilo nam je čudovito. Veliko sošol- Sandi s sinom Juretom in hčerko Nino cev in prijateljev je živelo samo nekaj sekund z dvigalom od mojega doma. Ponosno, vse do petega razreda, sem obiskoval osnovno šolo Valentina Vodnika. Potem pa je napočil trenutek slovesa: novica, da se bomo preselili, je bila grozna in čudovita, grenka in sladka hkrati. Preselili smo se v Presko pri Medvodah. To je res čudovit kraj, pod hribom in gozdom. Vendar pa, kaj ko v njem ni bilo mojih prijateljev, mojega dvigala, nikogar nisem poznal. K sreči so me sošolci in seveda tudi sošolke kmalu sprejeli medse. Ja, pa učni uspeh se mi je v Preski drastično izboljšal, kaj je k temu prispevalo, ne vem. Potem pa srednja šola, faks, odhod od doma, poroka, otroci. In zdaj sem tam, kjer sem. Še vedno v otroških letih?” Kaj vam je najbolj ostalo v spominu? "Brezskrbnost in svoboda, ko veš, da je vsa pozornost namenjena tebi, ko nimaš nobenih skrbi. Neizmerno sem užival, ko sem skoraj vsako poletje preživel na počitnicah na Štajerskem pri mojih starih starših. Imeli so veliko krav, kokoši, psa, tudi traktor. Delali smo na njivi, sušili seno ter jedli domač kruh in pršut.” Kaj ste se najraje igrali? ”K sreči je bila igra vedno del mojega otroštva. Najraje smo se zabavali zunaj, na zelenici. V mojem času so bili priljubljeni ravbarji in žandarji, jaz sem bil večinoma kar žandar. To je tako vplivalo name, da sem bil dolgo prepričan, da bom policist. Pa Sandokan je bil zelo slaven, veliko nas je bilo Sandokanov s sabljo.” Takrat torej niste sanjali o delu v medijih? "Nikoli nisem sanjal o televiziji, voditeljskem delu, novinarstvu. To se je kar nekako zgodilo. Nekaj časa sem bil prepričan, da bom policist, potem me je prešinilo, da bi bil vojak. Hotel sem v vojaško mornarico. Po drugi strani pa me je izredno privlačilo gledališče, igra, nastopanje. Sodeloval sem na mnogih proslavah, igral v številnih igrah v organizaciji DPD Svoboda Medvode. Potem se je zgodila Televizija Medvode, postal sem novinar in to je vse spremenilo. To je bil začetek moje novinarske poti, ki se je končala na POP-u, na sedežu voditelja informativne oddaje 24 ur.” Se spomnite vašega prvega šolskega dneva? "Imel sem tri prve šolske dneve in vsakič jat bilo grozno. V prvem razredu sem bil vsaj ztv eno glavo višji od ostalih, vsi so me spraševali, kaj delam tam, ali ne bi bil moral hoditi že v tretji razred. Ob preselitvi na novo šolo, v petem razredu, so me kot novinca spraševali, ali ne bi bil moral biti že v kakšnem višjem razredu. Ob vstopu v srednjo šolo enako. Ne, ne ponavljam razreda, sem pač eno glavo višji od vseh, kaj hočete od mene?” Kakšen otrok ste bili? Priden? "Seveda sem bil priden, vzoren, nikoli nisem nikomur nagajal. Vsi, ki bi to trdili, naj me prosim, pokličejo, pa se bomo pogovorili. Naj pustijo naslov v uredništvu časopisa.” Ana Hartman Posneli film in pripravili predstavo Medvode - Zadnja dva tedna v avgustu so bile v mladinskem centru številne aktivnosti za šolarje. Posneli so kratek film z naslovom Metalci smeti in pripravili lutkovno predstavo. Aktivnosti so v času počitnic v Mladinskem kulturnem centru Medvode (MKC) organizirali prvič. A seje odločitev, da šolarjem ponudijo, da zadnja dva avgustovska tedna preživijo aktivno in ustvarjalno, izkazala za pravilno, meni Nataša Pust. ”Z odzivom smo zadovoljni. Vsak dan se je aktivnosti med 10. in 15. uro v kulturnem domu udeležilo okoli 15 otrok,” je povedala Pu-stova. Brezplačne dejavnosti, ki so potekale pod vodstvom štirih mentorjev, so bile za udeležence med 7. in 14. letom zelo zanimive. "Prijavila sem se zaradi snemanja filma, saj me to od nekdaj zanima,” je pojasnila 11-letna Uršula Novak. Po njenih besedah je bilo snemanje še bolj zanimivo, kot je pričakovala. "Pripravili smo kratek film z naslovom Metalci smeti, ki mlade opozarja na ekologijo in skrb za okolje. Mnogi namreč, po mojem mnenju, niso kaj preveč ekološko ozaveščeni. Med snemanjem smo se zabavali in se marsikaj naučili. Všeč mi je bilo, da smo šli s kamero na teren," je navdušeno pripovedovala Uršula in dodala, da soji bile tudi aktivnosti v drugem tednu - pripravili so lutkovno predstavo - zelo všeč. Sami so si zamislili scenarij za predstavo, izdelali lutke in sceno ter razdelili vloge. Po besedah Uršule si je najtežje zapomniti besedilo. Povedala je še, da upa, da bodo v mladinskem centru tudi v prihodnje organizirali takšne aktivnosti. Pustova je zatrdila, da o tem že razmišljajo. "Med poletnimi počitnicami bomo še organizirali dejavnosti, ta čas pa razmišljamo, da bi morebiti popestrili tudi tedenske počitni- Takole so otroci zadnji dan izdelovali sceno za lutkovno predstavo. ce med šolskim letom,” je razložila. Pri tem je dodala, da so tik pred koncem lanskega šolskega leta v MKC-ju pripravili podatkovno bazo o tem, kje in kaj različni izvajalci nudijo šolarjem v času počitnic. Ker se je večina aktivnosti odvijala konec junija in julija (plesne delavnice ŠD Latino, počitniške vragolije na OŠ Pirniče in Medvode, oratorij v župnijah Preska in Sora ...) so se odločili, da sami otrokom in mladini ponudijo ustvarjalne počitnice v drugi polovici avgusta. "Tudi v prihodnje se bomo trudili zbirati tovrstne podatke in jih posredovali v medijih. S časom bodo počitniške dejavnosti vse bolj obiskane, med drugim tudi zahvaljujoč obveščenosti,” je prepričana Pustova. Ana Hartman Priljubljene turistične kmetije Čeprav se na območju občine Medvode obiskovalci lahko ustavijo na šestih kmetijah odprtih vrat, pa na nobeni od njih ne morejo prespati. V juliju in avgustu je v turističnem biroju informacije iskalo več kot tisoč turistov. Medvode - Kot so pojasnili na kmečkem turizmu Bormes na Golem Brdu, se največ obiskovalcev pri njih ustavi konec tedna. Mnogi se rekreirajo, nekateri se odpravijo naprej na Katarino. Med njimi je tudi veliko Ljubljančanov, ki se ob koncih tedna radi umaknejo v naravo. Ponudijo jim lahko pristno domačo hrano in pijačo. Prenočišč nimajo. Že pred leti pa sta tri sobe na kmetiji Gonte na sedlu med Teščem in Grmado uredila Milojka in Janez Sečnik. "A jih ne registriramo, saj se ne splača. Na občini nisem naletela na nobeno spodbudo. Niti nimajo nikogar, ki bi nam svetoval, nas usmerjal in spodbujal )f>ri tem, da bi se odločali obiskovalcem ponuditi tudi prenočišča. Katarina in drugi hriboviti deli v občini nudijo obilo možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Tudi s tem bi lahko privabili turiste v občino. Škoda, da ne izkoristimo tega,” je razmišljala Milojka Sečnik. Vodja turističnega biroja Medvode Boštjan Luštrik na to pravi: "Poznam nezadovoljstvo zaradi tega na turističnih kmetijah po občini. Vendar pa tu turistični biro ne V zadnjem času se zelo razvija tudi turistična kmetija pr’ Mamovc. more ničesar narediti. Večkrat smo že neuspešno skušali doseči, da bi na občini zaposlili strokovnjaka, ki bi razvijal strategijo turizma v Medvodah in bi bedel nad razpisi, s pomočjo katerih bi tudi lahko prišli do sredstev. Mogoče je občina res nekoliko "zaspala” glede tega.” Obiskovalcem v biroju nudijo informacije o turističnih kmetijah, jih usmerijo naprej, pomagajo pri promociji. "Zgodilo se je že celo, da sem zaprl biro in goste sam odpeljal na želeno lokacijo. To pa je že drug problem - nimamo namreč urejenega odloka o lokalnih turističnih vodnikih,” je dodal. Povedal je še, da se je v juliju in avgustu v turističnem biroju ustavilo več kot tisoč gostov, s čimer so povsem zadovoljni. ”70 odstotkov se jih je zanimalo za prenočitve in znamenitosti, medtem ko so ostali vzeli promocijski material, s katerim so si pomagali sami,” je povedal. Med obiskovalci je več kot polovica Slovencev, med tujimi turisti pa so v juliju prevladovali Francozi, avgusta pa Irci in Angleži. Ana Hartman Izpraznite svoje hranilnike € dan -1. januar 2007 se vse bolj približuje. Povsem jasno je, da bo potrebno bistveno spremeniti naš odnos do kovancev: evrski bodo vredni bistveno več kot tolarski. Pustiti en sam evro napitnine, ne bo več »drobiž«. Z »drobižem« bomo imeli tudi v NLB veliko dela, saj bomo morali do konec leta - torej še pred začetkom uvedbe evra, zbrati predvidoma kar 500 ton tolarskih kovancev. Zbiranje kovancev V NLB smo že konec junija pričeli s posebno akcijo zbiranja tolarskih kovancev, ki je usmerjena predvsem na otroke, njihove starše in stare starše. Na različne načine jih želimo spodbuditi, da zberejo čim več kovancev in jih s pomočjo NLB Tolimatov ali samostoječih števnih strojev položijo na NLB Toli račune, NLB Prve račune ali druge osebne račune. Vsem tistim nadobudnežem, ki svojega računa še nimajo, bomo, seveda ob soglasju njihovih staršev, odprli račun in položili nanj znesek prinesenih in preštetih kovancev. Prav vse otroke, ki bodo prinesli kovance v vrednosti nad 2.000 tolarjev bomo nagradili s praktičnimi darilci. Kovanci tudi v humanitarne namene Zbiranju kovancev in bankovcev za akcijo Za drobiž sveta pa so namenjeni tudi UNICEF-ovi zbiralniki v poslovalnicah NLB. V sodelovanju s humanitarno organizacijo bomo do konca leta organizirali nekaj privlačnih prireditev za otroke in mlade, kjer bomo zbirali tolarske kovance v humanitarne namene. Dodatne informacije Podrobnejše informacije o uvedbi evra so na voljo v vseh poslovalnicah NLB, v rubriki Evro v mesečnih izpiskih prometa na osebnem računu, na spletni strani www.nlb.si/evro ter v € - informativnem centru na številki 01/ 477 20 00. NLB® www.nlb.si Gostje v Preski Baletni seminar v Naklem Baletna šola Stevens je v drugi polovici avgusta v Naklem organizirala desetdnevni Gorenjski baletni seminar, ki se ga je udeležilo 30 mladih balerin. Tokrat je seminar potekal že četrto leto zapored, gostili pa so priznanega baletnega pedagoga iz Belgije Jocelyja Alizarta. "Udeleženke so bile v veliki večini varovanke naše baletne šole iz Pirnič, sicer pa prihajajo tudi z Jesenic, iz Naklega, kjer prav tako poučujem balet, ter iz Celja in Trsta," je pojasnila Nena Vrhovec Stevens. Mlade balerine, ki so jih glede na raven baletnega znanja razdelili v dve skupini, so se na seminarju učile klasični balet, vaje na konicah prstov, solo variacije ter klasični pas de deux oziroma ples v dvoje, kar je pravzaprav redkost v Sloveniji in "specialiteta" Baletne šole Stevens. Vse vaje so potekale ob spremljavi pianistke Tine Hribar, kar je še dodatna prednost za balerine. "Dekleta na seminarju ogromno pridobijo, saj jim še ni treba skrbeti za šolske obveznosti in se lahko zelo skoncentrirano posvetijo baletu. Novo znanje jim bo pred začetkom sezone, ki se bo pričela sredi septembra, še kako koristilo,” je prepričana Nena. Ana Hartman V preški župniji je bilo v letošnjem juliju kar nekaj dogodkov, ki so zaznamovali to župnijo. Najprej so izvedli oratorij, ki se gaje udeležilo zelo veliko mladih. S pomočjo župnika ter animatorjev so bili z organizacijo in vsebino vsi udeleženci zelo zadovoljni in si ob slovesu zaželeli: Nasvidenje prihodnje leto! Druga dva dogodka pa sta bila ponovitev novomašnega slavja dveh letošnjih novo-mašnikov iz sosednjih župnij Sore (Gregor Luštrek) in Šentvida (Peter Bregar). Značilno za oba je bilo, da iz te župnije izvirajo njihovi sorodniki ali starši. Novomašnik Peter Bregar (na sliki desno, ko ga pozdravlja domači župnik) iz Mednega, ki je imel novomašno slavje 2. julija v Šentvidu pri Ljubljani, je namenil enega prvih obiskov prav župniji svojih staršev in sorodnikov v Preski. Novomašnika g. Petra Bregarja je v nedeljo, 16. julija, ko je daroval dopoldansko mašo, pričakalo kljub dopustniškemu času veliko preških faranov, ki so ga poleg domačega župnika Francija Klopčiča prisrčno pozdravili J. J. BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ŽE OD 65.000 SIT! /- 040848498 C Geodetski biro Ema Huth s.p. Zbiljska c. 4.1215 Medvode, t: ♦386 1 3613 491 m: ♦386 41 578 132, etgeodetskibiroBsiol.net www.geodetskibiro-huth.si KAVARNA IN FAST FOOD 4 MAČKE CENTER MEDVOD tel.: 01/3617 963 LETNI VRT Z BOGATO PONUDBO SLADOLEDNIH IN SADNIH KUP, FRAPEJEV, SHAKEOV.... NOVO: PICE, TORTI LE, VELIKI SENDVIČI, PLESKAVICE, OSLIČI, KEBAB ... Križaj Robert s p., Medveška cesta 1, Medvode Poslovalnica Kranj Koroška cesta 2 4000 Kranj tel.: 04/236 04 39 P ahko imate več kot t>ts/TO JAMNI/r • d.o.o. ' Avtoelektrika in avtomehanika Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 e-pošta: avto.iamnik@siol.net Diagnostika vseh tipov vozil! Bosch servis! Servis klimatskih naprav! Ugodna ponudba leasinga za nakup nepremičnin. WWW.nlbleasing.si info.kranj@nlbleasing.si NLB® Leasing 'S« Življenje z dvanajstimi dogami Oselijevim z Golega Brda že skoraj desetletje družbo delajo nemške doge. Poleti so imeli osem mladičev. Golo Brdo - Oselijeve sem obiskala v začetku avgusta, ko so doma imeli še vseh osem mladičev, malih nemških dog. Bili so pravo nasprotje svoje mame, majhni, nebogljeni, veliko so spali. Njihovi mami je ime Queency. Je rumena nemška doga, visoka, močna in predvsem elegantna. Oselijevi sojo pred štirimi leti kupili v Italiji. Doslej so z njo imeli že tri legla. Marija, Boris in Živa Oseli poleti niso imeli časa za dopust. S psi je veliko dela in na pomoč jim občasno priskoči še najstarejša hčerka Ksenija, ki uradno vodi psarno na Golem Brdu, ki nosi ime Blusher Bluette. Skupaj z možem imata psarno Della Baia Azzurra tudi v Italiji, kjer živita. Moram priznati, da tako od blizu doge še nisem videla in bila sem malce presenečena nad ■jijeno močjo. Živa mi je takoj povedala nekaj informacij: "Včasih so doge imeli angleški kralji in plemiči. Je torej kraljevi pes. Poznamo pet vrst: rumeno, tigrasto, modro, črno in har-lekin. Mi imamo trenutno rumeno in modro barvo. Doga je zelo zvest pes svojemu gospodarju in izjemno navezan, zato je dobro, če sta skupaj dve, da imata družbo. Preden smo kupili modro dogo, za katero se je navdušila moja sestra, smo imeli bulmastifa, nemškega ovčarja, tudi novofundlandca. Moram reči, da je doga precej drugačen pes. Je prijazna, ni nevarna, dobro se ujame tudi z otroki, je pa res zelo močna.” Oselijevi imajo štiri odrasle doge: Change, Nayano, že omenjeno Queency in Tan Jinger. Eno leglo so doslej imeli z Nayano, tri pa s Queency. In kje parijo? "Vse v tujini. Izbira je kar zahtevna zadeva, saj je potrebno paziti na številne stvari. Pomaga nam hčerkin mož, ki je veterinar in ima na tem področju dolgoletne izkušnje. Potrebno je gledati na genetiko, da se ravilno pokrivajo geni, kar je zelo pomemb- o. Paritev stane kar nekaj sto evrov, odvisno od države. Letos smo parili v Franciji. Je pa vedno tako, da za nekaj dni peljemo psico k psu. Mi delamo izključno na progesteronskem testu. To pomeni, da se testira nivo hormona v krvi in ko je psica zrela za oploditev, gremo na pot. Če delaš na ta način in da ni drugih genetskih ovir, je paritev vedno uspešna,” obrazloži Marija. Mladičke so nadzorovali tudi z ”babyfonom” Queencyni mladički so se skotili 26. junija. Bilo jih je osem, šest psic in dva psa. Seveda me je zanimalo, kako je to izgledalo? "Za ko-titev moraš imeti izkušnje. Tisti dan sta bila pri nas tudi hčerka in njen mož. Vse je bilo v redu. Kot pri otroku pa je tudi pri psih potrebno prve tedne še bolj paziti, predvsem pa nekaj prvih dni. Pomembna je temperatura, potrebno je biti zelo skrben,” pravi Marija. Pove nam, da so imeli prvi teden vklopljen ”babyfon” in tako po potrebi tudi ponoči odšli v garažo, ki so jo zasedli mali kužki. "Bila pa je zelo skrbna mama, se vidi, da ima že izkušnje,” dodaja Marija in me seznani, da po treh tednih začnejo jesti kašo, torej jim postopno že uvajajo gosto hrano. Queency se ni kaj pritoževala, saj so njeni potomci že imeli zobe in kremplje in z njo niso bili več najbolj "prijazni". Ob obisku so bili stari dober mesec, kar je pomenilo, da so še veliko spali in vmes, petkrat dnevno, jedli. Večino so jih imeli že oddanih in niso še vedeli, če bodo katerega obdržali. Novi lastniki so ponje prišli že v začetku septembra, ko so bili stari komaj dva meseca. Ob vseh obveznostih letos Oselijevi verjetno niso imeli časa za dopust. "Pri nas dopusta praktično ni. Lani je bilo leglo, ga ni bilo, letos je bilo leglo, ga tudi ne bo. Vedno mora biti kdo doma, saj psov ne jemljemo s seboj na dopust,"pove Marija. Z vsemi štirimi se udeležujejo tudi razstav. Change je bila leta 2000 celo svetovna prvakinja v razredu mladih v Milanu. Živa je za konec še dodala, daje v zadnjih letih pri nas ta pasma postala zelo popularna in da doge zahtevajo veliko pozornosti: "Okolico imamo prilagojeno, najraje pa so na kavču na terasi. Ne potrebuje veliko prostora, rada je zelo "komot" in v bližini ljudi.” Maja Bertoncelj ZCatarstvo 'Trtni/^ Medvode Seškova c. 9 1215 Medvode, DELOVNI ČAS: tel.: 01/361 1694 PON. - PET.: 9.- 18. ure SOBOTA: 9.-12. ure • NOVI MODELI POROČNIH PRSTANOV • pestra izbira nakita • predelava starega zlata • popravilo nakita • 38 let tradicije • ugodne cene * Osem komaj dober mesec starih nemških dog. Mama je zanje dobro skrbela. ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM! BAUŠ MARKOVIČ s i Odločila je ena sama točka Letošnja Vesela harmonika na Senici je bila rekordna po številu točk, ki jih je komisija dodelila Kranjčanki Kristini Pahor. Predstavilo se je pet Medvoščanov. Sp. Senica - Letošnje tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko, Vesela harmonika Senica 2006, ki jo organizirata tamkajšnja KS in KUD Fran Šaleški Finžgar Senica, je bila kljub prestavitvi za en teden, potekala je 18. avgusta, dobro obiskana. Na odru se je predstavilo 21 tekmovalcev, ki so bili prvič razdeljeni v dve starostni skupini. "Kvaliteta se vsako leto dviga. Lani je zmagovalec dosegel 85 točk, letos pa kar 89. Prireditev želimo narediti tradicionalno,” je povedal Roman Tehov-nik, predsednik KS Senica. Največ točk je dobila Kranjčanka Kristina Pahor in postala zmagovalka v starejši kategoriji: "Letos sem se uvrstila tudi na tekmovanje najboljših v Ljubečno. Absolutno sem bila druga na državnem prvenstvu harmonikarjev. Imam že veliko uspehov. Bila sem svetovna in evropska prvakinja v svoji kategoriji. Danes sem zaigrala venček skladb Zorana Lupinca. Pri igranju mi veliko pomeni dinamika, zaigrano mora biti z dušo.” Drugouvrščenega je 14-letna Kranjčanka premagala le za točko. Komisija, ki ji je prvič predsedoval Ivan Logonder z Godešiča, sicer tudi sam že vrsto let navdušen harmonikar, nekdaj član ansambla Oglarji, danes pa Mešanega pevskega zbora Jakoba Aljaža, je imela veliko dela: "Letošnja odločitev je bila lažja kot lani, ker je organizator pripravil dve skupini. Kriteriji so bili ritem, tehni- ka in dinamika. Mislim, da smo se dobro odločili, čeprav smo v zgornjem delu boljših izvajalcev imeli malce težav. Prva dva sta bila zelo izenačena, a seštevek je bil pač tak.” Pri mlajših je zmagal Jan Ko.šnjek z Zgornje Bele pri Preddvoru, oba zmagovalca pa sta prejela petdeset tisoč tolarjev. Res številnemu občinstvu se je predstavilo tudi nekaj Medvoščanov; med mlajšimi Petra Pustovrh iz Sp. Senice, ki je bila na koncu četrta, ter komaj 9-letni Matic Hercog iz Zbilj, med starejšimi pa Robert Petač iz Rakovnika. Stane Planinc iz Zg. Pirnič, ki je bil tudi najstarejši udeleženec, ter Dejan Križaj, domačin iz Zg. Senice, ki je igral in zraven tudi pel: "Tekmujem petič in vedno sem zraven pel. Za godca se to spodobi, čeprav sem s tem vedno malce zunaj konkurence. Tekmujem s fanti in dekleti, ki se učijo pri strokovnjakih in na šolah, jaz pa sem popoln samouk. Začel sem pri petih letih. Igram harmoniko, tudi kitaro, orglice in pojem, tako za veselo družbo, obletnice, na balkonu pa pogosto za soseščino.” Po Veseli harmoniki se je dobro razpoloženje nadaljevalo pozno v noč, saj je sedaj že v navadi, da po harmoniki sledi Hokejska noč v organizaciji HK Jelen. Za ples pa so poskrbele Polka punce, ansambel petih deklet, starih od 13 do 18 let. Dolenjsko-štajerska naveza, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja. Maja Bertoncelj Namig za zadnje poletne dni Kar naenkrat bo konec poletja, počitnice so že minile, pa čeprav so bile bolj deževne, so bile zabavne. Na začetku brezskrbnih poletnih dni smo vam ponudili v razmislek, kako popestriti staro, navadno stensko uro, da bo čas ob njej prijetneje mineval. Verjamem, da so nastale pisane in nenavadne ure in urice, kolje ta, ki je nastala v Pisani sobi. Na notranji papir, na številčnico, smo nalepili prijetne figurice, ki smo j ih izrezali iz tiskanega letaka, okvir pobarvali z barvo v spreju, uro sestavili in postavili na ogled. Res je veliko prijetneje pogledati nanjo. Ker v Pisani sobi kar naprej ustvarjamo, vas vabimo na ustvarjalne delavnice, klepetalnice o opremljanju stanovanja, svetujemo vam na domu, kako še polepšati prostor, vsak četrtek pa vam v trgovini Color v Medvodah svetujemo in pomagamo izbrati barve za vaš dom. Pridite na obisk, veseli vas bomo! Pisan in ustvarjalen pozdrav iz Pisane sobe! Za zadnje poletne dni pa še ena ideja za popestritev stanovanja in za lep spomin na morske dni. Verjetno ste z morja prinesli školjke in kamenčke. Na lesen okvir za fotografije jih tesno skupaj prilepite z lepilno pištolo, tako da bo okvirček popolnoma prekrit z njimi, vstavite lepo družinsko fotografijo z dopusta in spomini ne bodo kar zbledeli. ...OD SRCA. Barbara Bališ Markovič 041/972 278 PISANA SOBA GALERIJA ZA PRIJETEN DOM Blaževa ulica 6, Škofja Loka Delovni čas: pon.: 16.00 - 19.00, tor. - pet.: 10.00 -13.00 in 16.00 19.00, sob.: 9.00 12.00 Novomašnik Gregor z novomašnim križem (delo znane medvoške umetnice Brigite Juvan), v ozadju župna cerkev sv. Štefana v Sori ----------------------- Ljudje in dogodki Duhovni poklic - moraš dozoreti V sorški župniji je le naključje hotelo, da je bil zadnji novomašnik - pred 17 leti Štefan Kožuh - letošnjemu novomašniku Gregorju Luštreku novomašni pridigar'. Gregor ni bil eden tistih, ki bi šel takoj po srednji šoli v bogoslovje, temveč je že opravljal svoje delo - poklic. Ko je nekoč v šolskih letih dejal: ”Za duhovni poklic moraš dozoreti,” tedaj teh besed verjetno ni nihče vzel preveč resno. V družini so ga imeli za vzor pridnosti. V Gregorjevi notranjo- sti pa je poklic zorel in pri 27 letih je odšel v bogoslovje in po vestnem in temeljitem delu pri 33 letih doživel svoj "najsrečnejši” dan v življenju. Postal je duhovnik. Kot je sam večkrat dejal, je bil njegov vzornik nekdanji sorški župnik Lojze Zaplotnik, ki bi - če bi še živel - se letošnje poletje prav gotovo skupaj z njim veselil tega dogodka. Gregor je bil s svojo župnijo zelo povezan, saj je bil vse skozi vesten ministrant. J. J. Eden težjih trenutkov je bilo prav gotovo slovo od doma; od staršev, brata in - njegove družine, čeprav se bo še pogosto vračal domov, saj je tu doživljal najlepša leta svojega mladega življenja. Prav gotovo je bilo tudi drugo slovo -slovo od svojih sosedov in rojakov, težko. Ob besedah njegovega soseda Francija Jurmana je verjetno šele prav ugotovil, kako radi so ga imeli tudi vaščani "največje ladje na svetu”. Pred odhodom pa si je še zaželel prižgati svečko v svoji domači kapelici, ki so jo pred časom zgradili prav njegovi starši. Marsikateri popotnik, ko se pelje po cesti ob progi, se ozre proti njej. Na poti k oltarju, kjer je Gregor daroval svojo prvo sv. mašo, so bili vsi nasmejani, sam pa je bil resen, vedoč, da je za njega to velik in pomemben dan. V ospredju sta domači župnik Jože Čuk in novomašni pridigar Štefan Kožuh (na levi). Pred darovanjem sta mu starša prinesla na oltar slavnostni kruh in vino, kar ima Slovesnosti se je udeležilo več kot tisoč vernikov iz domače župnije in od drugod, vsekakor svojevrsten pomen tako za njega kot tudi za očeta in mamo. Tudi za njiju Kljub vročini - posebej naporno je bilo za številne "narodne noše”, ki so slovesnosti je bil to naporen, vendar lep in neponovljiv dan v življenju. dale poseben poudarek - so bili vsi navzoči zelo veseli. Medveški planinci spet na Bielašnici Medveški planinci v Babinem Dolu pod Bjelašnico, kjer gradijo veliko turistišno naselje. (Foto: Dominik Košir) Medvode - Pri planinskem društvu (PD) Medvode je bil pred petdesetimi leti izjemno dejaven mladinski odsek. Vanj je bilo vključenih več kot sto osnovnošolcev, ki se še danes spominjajo številnih izletov po gorah v Sloveniji, pa tudi delovnih akcij v okviru društva, na katerih so zaslužili del denarja za izlete. Julija 1956 je 56 planincev iz PD Medvode pod vodstvom Jožeta Bukovca, Zdravka Marinka in Draga Oblaka obiskalo planino Bjelašnico nad Sarajevom. Med udeleženci je bilo 49 mladih, ki so imeli od 13 do 15 let. Izlet v takratno republiko Bosno in Hercegovino je bil zanje nepozabno doživetje. Potovali so z vlakom, iz Sarajeva v Pazarič pa z legendarnim ozkotirnim Čirotom. Na vabilo, naj ob 50. obletnici obiščejo Bjelašnico, se je tokrat odzvalo 42 medvoških planincev, osem med njimi pa je bilo tistih, ki so bili tam že leta 1956. Ker so na 2067 m visoki Bjelašnici za olim-piado v Sarajevu zgradili žičnice in proge za smuk, so se del poti iz Babinega dola proti vrhu peljali s sedežnico, ki pripelje do višine okoli 1500 m. Nato so se povzpeli na vrh, od tam pa sestopili v vas Ljubovčiči blizu Pazari- ča. Vmes so obiskali koče Sitnik, Stanari in Podgradino, ki so last PD Bjelašnica iz Sarajeva. Tudi tokrat so bili gostoljubno sprejeti, na poti pa jih je spremljala planinska vodnica Azra Kaljanac. Na izletu, kije bil od 16. do 18. junija, so si ogledali še Sarajevo, Travnik i\ Jajce. Tudi vtisov s tega izleta, na katerem so poleg prelepe narave videli tudi številne posledice vojne, ne bodo hitro pozabili. Janez Duhovnik Pirniški gasilci na Triglavu Zg. Pirniče - 105-letnico obstoja PGD Zg. Pirniče so tamkajšnji gasilci obeležili tudi s pohodom na Triglav. Dvodnevni izlet so 18. avgusta začeli v Krmi, se podali do Kredarice, kjer so prespali, naslednji dan pa krenili na vrh Triglava in se nato vrnili proti Pokljuki. Udeležili so se ga Tomaž Podgoršek, Marko Luštrek, Dominik Zavrl, Martin Zavrl, Franc Lavrinc in Marko Stariha. M. B. Zaključek bo letos v Sori Zaključek jubilejne, 10. akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki poteka pod okriljem Turistične zveze Medvod, bo 27. septembra ob 19. uri v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori. Podelili bodo več kot 15 priznanj in tudi pelinov cvet. Poleg tega bodo razglasili tudi rezultate natečaja za najlepšo fotografijo Medvod in podelili tri nagrade in tri dodatna priznanja. Vse fotografije bo moč videti na razstavi na zaključni prireditvi in na razstavi ob praznovanju obletnice Lovske družine Medvode v knjižnici v Medvodah. M. B. Prireditve ob 60-letnici LD Šmarna gora LD Šmarna gora letos praznuje 60 let delovanja. Do 16. septembra bo v lovski koči v Zavrhu odprta lovska razstava, ki predstavlja delovanje društva. 9. septembra pa bo tradicionalno strelsko tekmovanje na glinaste golobe in tarčo srnjaka za memorial Janeza Bokala. Tekmovanje bo potekalo od 9. ure dalje v Zavrhu. M. B. d.o.o. Rakovnik 85 - 1215 Medvode FRANŠIZNA SKUPINA S£K& ■ PARTNERJI RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE Tel./fax: 01/36 17 667 GSM: 031/335 060 E-pošta: mcm@siol.net Alge še vedno "krasijo” jezero Zbilje - Pogled na Zbiljsko jezero to poletje ni bil nič kaj prijeten. Jezero je najprej cvetelo, nato pa so alge in druge rastline začele odmirati in se očitno kar nočejo potopiti, saj jih je na gladini še vedno precej. Uroš Košir, gospodar TD Zbilje, nam je povedal, da ne pomni, da bi kdaj vztrajale tako dolgo in da jih sedaj res kmalu ne bo več videti. Razumljivo je, da se je zato močno zmanjšalo tudi povpraševanje po izposoji čolnov. Veslanje med algami namreč ni bilo nič kaj lahko opravilo, vsaj za tiste ne, ki veslanja niso najbolj vešči. "Letos je vse še bolj opazno, saj je bila voda precej nižja, kar pomeni, da podrast prej pride do svetlobe in hitreje raste. Elektrarna se drži režima, ki ga ima, in vodo lahko spuščajo za l,7 metra od višine maksimuma," je razložil Košir. Ker se alge v večji ali manjši meri pokažejo vsako leto, nas je zanimalo, kako priti do rešitve? Izvedeli smo, da obstajata dve varianti. Dražja je nakup stroja, ki bi podrastje postrigel, druga, neprimerljivo cenejša možnost pa je nakup rib, ki se hranijo z algami. Ker pa so to azijske ribe, bi bilo za to najprej potrebno spremeniti zakonodajo. Kot je še povedal Košir, bi jih v eni sezoni potrebovali okrog šeststo kilogramov. M. B. m -i Rekordna Zbiljska noč Na Zbiljsko dobravo seje prišlo zabavat okrog 15 tisoč ljudi. Vrhunec je bil ognjemet s sredine jezera. (^Zbilje - Letošnje poletje je, vsaj kar se družabnih dogodkov tiče, zaznamovala tudi že 53. Zbiljska noč, ki je bila 15. julija. Za zabavo so poskrbele glasbene skupine Kingston, Atomik Harmonik, pevka Alya, Anžej Dežan, harmonikar Boštjan Konečnik ter predskupini Holli-day Band in Outsider. Prireditev je že tretje leto zapored v sodelovanju s Thrističnim društvom Zbilje organiziralo podjetje Interplan, ki ga vodita Rok Planinc iz Pirnič in Tomaž Šušteršič z Verja. Po udeležbi je bila to za Zbilje rekordna noč, saj naj bi po ocenah policistov prišlo okrog 15 tisoč obiskovalcev. "Zbiljska dobrava bi jih zagotovo lahko sprejela še kakšnih pet tisoč več. Sicer pa mislim, da smo za obiskovalce dobro poskrbeli, saj je bilo urejenih pet hektarjev parkirišč. Za varnost je skrbelo 50 varnostnikov, za red tudi Policija. Izgredov ni bilo. Medvoščani in okoličani so prireditev očitno spet vzeli za svojo,” je bil zadovoljen Šušteršič in dodal: "Zaradi številnih pokroviteljev je prireditev za obiskovalce lahko brezplačna. Želeli bi si le morda več posluha Občine, za katero verjamemo, daje sedaj končno spoznala, daje to prireditev, preko katere se poleg zares lepega turističnega kotička ob Zbiljskem jezeru, lahko promovira tudi Občina Medvode in njen turistični potencial.” Noč je dosegla vrhunec z ognjemetom s sredine jezera. Prav bližina vode da prireditvi še poseben čar. "Ta prostor ima prihodnost. Je res odličen. Naše želje so, da bi prireditev morda raztegnili na dva dni, ali pa morda eno organizirali na začetku poletja in eno na koncu. Ta nasip ob jezeru bi si zagotovo zaslužil še kakšno prireditev več,” razmišlja Šušteršič, ki skrbi za kar nekaj prireditev (Noč na Vrhniki, sobotna zabava s Čuki po tekmi skakalne elite v Kranju, ...), v prvi vrsti pa je "medijski šef’ slovenske biatlonske reprezentance in Organizacijskega komiteja Pokljuka. Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl Verze in pesmi so tkali na jezeru Zbilje - Letošnje 2. srečanje slovenskih pesnikov in pisateljev je bilo prvič sestavljeno iz dveh delov. Že popoldan so prišli na svoj račun otroci, ki so si na otroškem igrišču ogledali igrico "Klovn” v izvedbi Tadeje Murn, Tržičanke in sodelavke avtorja prireditve, Jurija Marussiga z Verja. Oba namreč poučujeta na OŠ Franceta Prešerna v Kranju, Jurij je specialist za fiziko. V večernih urah, ko je že padal mrak in so bakle na splavu na jezeru, kjer so slovensko besedo tkali pesniki, pisatelji in glasbeniki, prišle še bolj do izraza, seje začel drugi del prireditve, katere organizator je TD Zbilje. O sami ideji je Jurij Marussig povedal: "V tem okolju sem skušal narediti nekaj podobnega in skupaj z Iztokom Pipanom sva prišla do ideje, da bi to naredili na jezeru, na splavu, ker je zelo privlačna scena. Lani smo se odločili, da bomo prireditev organizirali vsako leto. Letos smo jo še razširili, tako da so na svoj račun prišli tudi najmlajši. Prihodnje leto pa imamo namen povabiti še naše zamejce.” M. B. KUD Oton Župančič vabi nove člane v likovno sekcijo V KUD Oton Župančič Sora smo aktivni kar celo leto, tudi člani likovne sekcije. Res smo si vzeli malo predaha, vendar smo v mesecu avgustu, takoj po razstavi Extempore Sora 2006 v knjižnici Medvode pripravili razstavo, na kateri so se predstavili člani likovne sekcije s svojimi avtorskimi likovnimi deli. Razstavljena dela so bila iskreno pohvaljena s strani obiskovalcev in deležna spodbud za nadaljnje slikanje. Seveda si želimo še več razstav in se bomo potrudili, da se lahko spet predstavimo. V podstrešnih prostorih KUD-a pa se končuje težko pričakovani slikarski atelje, v katerem bomo kmalu ustvarjali. Dobivamo se vsak drugi četrtek v Sori, prvo septembrsko srečanje pa bo 14. ob 18. uri. Vabimo vse, ki jih veseli likovno ustvarjanje in prijetno druženje, da se nam pridružijo, več informacij pa lahko dobite po telefonu na 041/972 278. Barbara Bališ Markovič porš ključavničarstvo varilstvo marijan pors mladinska 71 1000 ljubljana tel.: 01/510 67 00 fax: 01/510 67 05 poslovna enota: gorenjska cesta 12 b 1215 medvede tel./fax: 01/361 10 33 e-pošta: porsm@siol.net gsm: 041/626 603 w> k :0 a :R AUTO d O.O., BRAVNIČARJE Prvič na kolesu pomežiknila luni Hubba Bubba žur s Čuki je privabil veliko otrok. Zabavali so se tudi starši. Sora - S 3. kolesarsko dirko na Osolnik seje začela letošnja prireditev Pomežik luni, ki jo je ŠD Sora pripravilo tretje leto zapored. ”To je za rekreacijo, za zdravje,” me je po prvem napornem vzponu takoj nad Soro ogovoril eden izmed kolesarjev. Kolona je bila že tam precej razpotegnjena. V glavni vlogi je bil stari znanec te dirke Simon Alič iz Poljan, odličen kolesar in gorski tekač. V konkurenci 91 udeležencev je postavil nov rekord proge, ki sedaj znaša 17 minut in 30 sekund. Najbolj sta se mu približala Medvoščana, drugouvrščeni Rok Tehovnik (17:53) in tretji Andrej Tehovnik (19:14), oba odlična mlada kolesarja. Med ženskami je bila najhitrejša Rada Žakelj, s časom 26:22 pa je bila skupno tretja Ines Hižar s S vetja. To je bil zanjo sploh debi na kolesarski dirki: "Športno sem sicer še vedno zelo aktivna, le na tekmovanja ne hodim več. Preveč imam drugih obveznosti. Tole danes pa je bil moj prvenec na kakšni kolesarski dirki. Imam namreč strah pred kolesi, posledi- ca dveh padcev v preteklosti. Tokrat so me za nastop pregovorili prijatelji. To je bila zame nova izkušnja.” Po dirki je sledilo nadaljevanje s Čuki, najprej za otroke Hubba Bubba žur s plesalkami in plesalci Plesnega mesta, potem pa še za mamice in očke. Ob plesišču pa palačinke, kranjske klobase in pijača. Maja Bertoncelj Pevci in godci na Robežu KUD Oton Župančič Sora in Ttiristična kmetija Robež vabita na 4. srečanje slovenskih ljudskih pevcev in godcev, ki bo v nedeljo, 10. septembra, z začetkom ob 15. uri. Vabljeni ste vsi, ki imate radi ljudsko petje in glasbo. Prijave za sodelovanje na številki 041/862 012 ali eno uro pred začetkom na prireditvenem prostoru. Vstopnine ni. V primeru dežja srečanje odpade. M. B. Porsche Verovškova SIMPLV CLEVER UGODNE CENE VOZIL ŠKODA PRI PORSCHE VEROVŠKOVA Verovškova 78, Ljubljana tel.: 01 530 35 50 in 01 530 35 51 PORSCHE KREDIT IN LEASING Dodatna ugodnost v sodelovanju z družbo Porsche Kredit in Leasing: Combi bonus! Ugodnejše financiranje, ponudba financiranja 50 : 50. Tudi lepota šteje V Hiši kulinarike Jezeršek v Sori so v sodelovanju z oddelkom za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani sredi avgusta že tretjič organizirali tekmovanje v izdelavi najboljše kranjske klobase. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo deset proizvajalcev iz različnih koncev Slovenije, kar je največ doslej. Petčlanski strokovni komisiji je predsedoval prof. dr. Božidar Žlender (na sliki), ob poznavalcih pa je pri Jezerškovih potekalo še ocenjevanje klobas s strani ljubiteljskih ocenjevalcev. Med njimi sva se znašla tudi oba sicer povprečna "klobasojedca" iz reporterske ekipe Sotočja in kaj kmalu spoznala, da ocenjevanje kranjskih klobas ni kar tako. Med prvima dvema klobasama je še moč ločiti, po šesti že nekoliko težje, pri desetih klobasah in desetih odličnih okusih, Jezerškovi kuharji so jih res odlično pripravili, pa je to že skoraj prava loterija. Z razliko od nas "naturščikov”, ki smo se zanašali predvsem na svoj občutek, pa je komisija ocenjevala tako zunanji izgled, videz prere-1 za in barvo, kot teksturo, vonj in seveda okus. Kot je povedal dr. Božidar Žlender, so proizvajalci letos v oceno prinesli zares kvalitetne klobase. Ne glede na to, da niso podelili zlate medalje, so namreč od 20 možnih točk prav vse klobase po vrsti dosegale visoko število točk, kar med 16 in 18,5 točke. Največ točk sta dobili klobasi proizvajalcev Mesnine dežele kranjske in M!P, tretja pa je bila klobasa iz Mesarstva Podobnik. Ljubiteljsko mnenje je največ glasov namenilo Podobnikovi kranjski klobasi, sledila je Krasova lepotica, tretja pa je bila klobasa Mesarstva Fekonja. In še to, menda h klobasi še najbolj prija dober cviček. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Novi trener je lanski kapetan V ekipi medvoških košarkarjev je po lanski sezoni prišlo do nekaterih sprememb. Novi trenerje Igor Kešelj, cilj pa 1. B liga. Medvode - Sredi oktobra bodo košarkarji KK Tinex Medvode začeli s tekmami v novi sezoni. Letos bodo prvič tekmovali na vzhodu, v 2. ligi Vzhod. Skupaj so se zbrali sredi avgusta, ko so začeli s kondicijskimi treningi in vajami za moč, 28. avgusta pa so imeli prvi trening v športni dvorani. Do začetka lige imajo še dovolj časa, tako da bodo sedaj že počasi začeli z uigravanjem. V načinu treninga je prišlo do sprememb, saj je dolgoletnega trenerja Antona Bohinca letos zamenjal Igor Kešelj, lani še kapetan ekipe. "Po lanski sezoni sem se odločil prenehati z igranjem. Nekaj fantov me je predlagalo za trenerja in predsednik Janez Tomažin in uprava kluba sta bila za to. Glavni sponzor ostaja Tinex, dobili smo še dva nova ^abormed in Brinox, pomagala bosta tudi Mo- Razpored domačih tekem z začetkom ob 19. uri v novi športni dvorani: 14. oktober: Tinex: Geoplin Slovan (mladi) 28. oktober: Tinex: Nazarje 11. november: Tinex : Ilirija 25. oktober: Tinex : Terme Olimia 2. december: Tinex : Rogaška ‘98 23. december: Tinex : KD Ježica 20. januar: Tinex : Prebold 3. februar: Tinex : Ruše 24. februar: Tinex : Lastovka tomat in Franci na balanci. Proračun je večji kot prejšnja leta," je povedal Igor Kešelj, ki je letos dobil le začasno licenco in bo do prihodnje sezone moral narediti še tri izpite, ki mu na Fakulteti za šport še manjkajo za pridobitev naziva košarkarskega trenerja. Kešelj je kapetanski trak predal Deanu Bunči-f>, sedaj najstarejšemu v ekipi, ki je povedal, da 'so spremembe pri treningu že očitne: "Trenira se močneje kot prej, treningi so moderni, dobri. Novi trener je bolj strog.” V dvorani trenutno trenira okrog 18 košarkarjev. Od lani so ostali vsi, razen Kešlja, ki se je preselil na trenerski stolček, ter Boruta Bizjaka, ki je poškodovan in zanj je letošnja sezona izgubljena. Na njegovo mesto je iz Ilirije prišel Igor Deškovič. nov je tudi 208 centimetrov visoki Luka Hočevar, ki je lani igral za kranjski Triglav. To sta zaenkrat edini okrepitvi. Prestopnega roka je sicer že konec, igralce je možno dobiti le še na posodo. V Medvodah računajo na prihod Saša Lukiča, ki je z ekipo že treniral. "On bi bil največja okrepitev, če bo le prišel. Z njim bi lahko dosegli naš cilj, to je uvrstitev v 1 B ligo, zagotovo pa vsaj v razigra-vanje, torej med prvi dve ekipi z vzhoda, ki se bosta potem z dvema z zahoda pomerili za dve mesti, ki neposredno vodita v ligo višje. Uprava si je sicer ta cilj zadala v treh sezonah. 1 A liga pa je za Medvode daleč od realnosti, saj ni denarja,” je obrazložil Kešelj. V 2. ligi Vzhod je deset ekip, prva tekma pa medvoške košarkarje čaka 14. oktobra, ko bodo doma gostili Geoplin Slovan mlade. ”Ta skupina je malce lažja kot Zahod. Mislim, da nam bosta največja tekmeca Rogaška 98, kjer je trener Boris Zrinski, in Ilirija," še dodaja Kešelj. V ligi poleg omenjenih ekip igrajo še Nazarje, Terme Olimia, KD Ježica, Prebold, Ruše in Lastovka iz Domžal. Košarkarji seveda na domačih tekmah pričakujejo podporo s tribun, za vzdušje pa bodo poskrbele plesalke show dance skupine ŠD Latino. Maja Bertoncelj Košarkarji KK Tinex Medvode: zgoraj (z leve): Dean Bunčič, Mladen Žarič, Igor Deškovič, Janez Kopač, Luka Hočevar, Žan Jenko, Peter Šturm, spodaj: Žiga Kršinar, Petar Glišič, Nikolaj Gjergji, Borut Bizjak, Miha Bohinc, Matija Trampuš. Manjkajo: Denis Divjak, Miha Pleško, Igor Staniša, Dušan Dolinar, Blaž Sever in Primož Kranjc. ------------------------------- Športi Tek na smučeh in rolanje V ŠD ŠRC Preska začenjajo z novo sezono teka na smučeh in rolanja za otroke od 6-12 let. Z vadbo teka na smučeh začnejo 12. septembra ob 17. uri na asfaltni ploščadi ob Zbiljskem jezeru in sporočajo, da je za začetnike za tekaško opremo poskrbljeno, z rolanjem pa v četrtek, 14. septembra, ob 17. uri na policijskem poligonu v Tacnu. Informacije: 040/301 419, 041/600 717. Vsak četrtek ob 17. uri in soboto ob 9. uri na policijskem poligonu v Tacnu potekajo tečaji in vadba rolanja za otroke od 6. leta dalje. Program zajema učenje osnov rolanja: odrivanja, zaustavljanja in zavijanja. Za vadbo potrebujete rolerje in zaščitno opremo (čelada, ščitniki). M. B. Tečaji nordijske hoje V Športnem centru Preska potekajo tečaji in vadba nordijske hoje, kjer želijo udeležence naučiti pravilne tehnike NH in jim NH predstaviti kot odlično športno aktivnost za vsestransko obremenitev telesa. NH je primerna za vse starosti, predvsem pa ima velik vpliv na izboljšanje funkcionalnih sposobnosti organizma. Več informacij dobite na http://www.drustvo-srcpreska.si/nordijska hoja.html. M. B. Zavod za šport in prireditve Medvode vabi vse zainteresirane skupine, naj oddajo vlogo za rezervacijo terminov v športni dvorani na naslov Zavod za šport in prireditve Medvode, Ostrovrharjeva 4, 1215 Medvode. V športni dvorani je odprt tudi fitnes, prav tako je možno igranje namiznega tenisa in rezervirati prostor za praznovanje otroških rojstnih dni. Vse informacije lahko dobite na tel. številki 041/670 140. V ŠD Latino dnevi odprtih vrat Medvode - ŠD Latino v športni dvorani v Medvodah začenja z novo sezono. Od 11. do 15. septembra imajo brezplačni Latino teden, ko se boste lahko vpisali tudi v številne programe, ki jih izvajajo. V prvi vrsti so tu plesne dcjav-nosti: hip hop, show dance, break dance, mini hip hop, orientalski plesi, salsa, družabni plesi, pom pon skupina, ter letos na novo swing, ter plesni vrtec za najmlajše, stare od 3 do 5 let. Lahko se priključite skupinski vadbi, saj organizirajo aerobiko: fit senior za starejše, povver aerobiko, mix, hi - low, step tnz, po-wer step, ter jogo. Novost je vse bolj popularna vadba pilates, ki vpliva predvsem na manjše mišične skupine, ki so nujno potrebne za pravilno delovanje celega telesa in boljšega mišičnega ravnovesja. Poleg plesa in aerobike imajo tudi telovadbo za otroke. Že utečeni nogometni šoli za dečke in deklice, stare od 6 do 9 let, letos začenjajo še s kid fun telovadbo za otroke stare od 4 do 6 let. Urnik, vpisni list in ostale informacije dobite na njihovi spletni strani www.sd-latino.si ali po telefonu 041/537 111 (Teja). M. B. Šport Predaval jim je Sergej Bubka Evgen Trampuš z Golega Brda seje v Goteborgu na Švedskem kot predstavnik Slovenije udeležil prvega foruma mladih atletskih trenerjev. Medvode - Evgen Trampuš je 24-letnik, bivši atlet, ki sedaj že nekaj let deluje kot trener pri Atletski sekciji Partizan Medvode. Kot edini je bil izbran na razpisu AZS za udeležbo na prvem forumu mladih atletskih trenerjev starih do 25 let, ki je potekal v času evropskega prvenstva v atletiki v Goteborgu na Švedskem. Na njem je sodelovalo 107 udeležencev iz 33 držav. Atletska sekcija Partizan Medvode vabi k vpisu nove člane. Informacije: 040 652 216 (Franci Bohinc) ali na spletni strani www.atletskasekcijamcdvode.com "Namen foruma je bila predvsem primerjava atletike v različnih evropskih državah. Vsak dan je potekal seminar na določeno temo, kjer so nam predavali strokovnjaki ter športniki. Na temo strast do atletike nam je predaval Sergej Bubka. Poudaril je pazljivost pri vadbi z mladimi (ustreznost treningov, primernost rekvizi- tov,...), ter vztrajnost, brez katere ni vrhunskega rezultata. Na koncu foruma so nas obiskali člani upravnega odbora Evropske atletske zveze in skupaj smo prišli do zaključka, da mora atletika v Evropi še bolj pridobiti na veljavi in popularnosti,” je povedal Evgen Trampuš. Kot pravi, se je na Švedskem imel fenomenalno, ogledal si je tudi evropsko prvenstvo in "bronasti” tek Škofjeločana Matica Osovnikarja. Posebno doživetje je bilo prav srečanje s šampionom, bivšim skakalcem ob palici, Ukrajincem Sergejem Bubko. "Seveda sem ga videl prvič. Nikoli si nisem niti delal kakšnih predstav, kakšen je kot oseba. Lahko rečem, da je zelo preprost. Bil je zelo vesel, da se toliko mladih zanima za atletiko. Predaval nam je eno uro, z nami je bil potem dve uri. Je legenda atletike in vsi smo v vrsti stali za njegov podpis,” je povedal v smehu. Pa bo ta njegova nova izkušnja kaj vplivala na delo z mladimi atleti v Medvodah? "Moje delo se ne bo veliko spremenilo, se pa vedno kaj novega naučiš in to preneseš v svoje delo,” Evgen Trampuš: "Sergej Bubka je legenda atletike in vsi smo v vrsti čakali na njegov podpis.” je zaključil inženir strojništva z licenco atletskega trenerja, ki ga delo z mladimi atletiki zelo veseli. Maja Bertoncelj Badminton tudi na mivki Minulo nedeljo so v Medvodah odprli prvi igrišči za badminton na mivki v Sloveniji. Smlednik - Če je badminton na mivki oz. "beach badminton” v tujini dobro poznan, je v Sloveniji to precejšnja novost. Prvi igrišči pri nas so minulo nedeljo odprli ob hotelu Kanu v Smledniku. Lastnik hotela Roman Prosen se je s to obliko badmintona srečal v Kataloniji in se odločil, da z dvema igriščema za badminton na mivki obogati njihovo ponudbo. Dimenzija igrišča znaša 12 metrov krat 5 metrov in je tako za 1,4 metra krajši in 1,1 metra ožji od običajnih igrišč za badminton. "To pa verjetno tudi zato, ker je badminton na mivki precej težje igrati,” je povedal Dane Alič iz Badminton kluba Medvode (BK). Mreža je visoka 1,5 metra kot pri standardnem badmintonu, enak je tudi sistem štetja. "Posamezni markerji določajo, kje lahko serviraš. Pri igri posameznikov je to kjerkoli za navidezno črto, pri dvojicah pa diagonalno v zadnjo četrtino igrišča. Igra se brez obutve, loparji PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ZALUZUE IMH n n za novogradnje /Tč KRANJ, Savska c. 34 GSM: 040/201 488 04/236 81 60 LJUBLJANA & 01/439 64 90 a^0\0 cČ tvV z .*5V zamenjava starih oken iZww.oknamba.si so klasični, žogica pa je plastična, ker je težja in bolj odporna na vremenske razmere,” je na kratko strnil Alič, ki je prilagodil in prevedel pravila nemške zveze. Člani BK Medvode bodo odslej del priprav izvajali na igriščih z mivko. Povedal je še, da bodo člani njihovega kluba odslej del priprav v toplejših mesecih izvajali na mivki. "Za igralce, ki so med letom stalno v dvorani, je igra na prostem v naravi sprostitev. Poleg tega mivka deluje terapevtsko na stopala, predstavlja masažo, pa tudi verjetnost poškodb je manjša, saj je podlaga mehkejša. Takšna igra izboljša gibanje nog in pripomore k pravočasnosti, saj je na mivki težje igrati,” je Alič naštel nekaj prednosti badmintona na mivki, ki so jih igralci lahko občutili že ob odprtju igrišč. BK je namreč v nedeljo tam priredil prvi tekmovalno-rekreativni turnir. Ana Hartman S pravilno prehrano do boljšega počutja! Po enomesečnem premoru je pred vami ponovno tekaški kotiček. Počitnice so se končale, pred mnogimi so naporni jesenski meseci, ki so povezani s spremenljivim vremenom in počutjem. Kar ste v poletnih mesecih naredili za sebe, nadgradite z aktivnostjo v jesenskih mesecih. V hladnejših dneh se pri aktivnosti topleje oblecite, mokro obleko pa po aktivnosti zamenjajte s suho. S tem ne boste oslabili imunskega sistema in tvegali prehlada. K izboljšanju imunskega sistema pa zagotovo sodi tudi pravilna prehrana. Vsak človek ima individualno dieto, pri kateri se najboljše počuti. Če je taka dieta še v mejah normalne, priporočene zdrave prehrane, bo učinek prehranjevanja na psihofizično počutje najboljši. Najbolje se je ravnati po svojem teku, pri tem je treba upoštevati, da je bolje jesti večkrat na Z*ton manjše količine hrane. Pri jedilniku je tre-Ja predvsem paziti na ustrezne količine sadja, zelenjave in beljakovinskih živil, izjemoma pa živil z ogljikovimi hidrati. Lažje telesne obremenitve pomenijo porabo od 2000 do 4000 kcal/dan, večje pa od 5000 do 6000 kcal/dan. Med aktivnostjo porabljene kalorije je potrebno nadomestiti. Zalogo glikogena kopiči- mo z uživanjem prehrane z ogljikovimi hidrati. Če po aktivnosti zaužijemo obrok z veliko ogljikovih hidratov, se kopičenje glikogena v mišicah pospeši. Beljakovinska in maščobna prehrana pa nimata takega učinka. Pri taki prehrani se tudi zniža raven sladkorja v krvi. Če sladkor uživajo nedejavni ljudje, pospešujejo Program vadbe za 6. mesec: 21. teden 2x tedensko po 60’ tek; lx tedensko po 20’ tek, vaje za moč; lx športna aktivnost po želji; 22. teden lx tedensko- 90’ hoja s palicami; 2x tedensko po 50’ tek (vmes 4x5’ hiter tek, 3’ počasen tek); lx športna aktivnost po želji; 23. teden 2x tedensko po 45’ tek; lx športna aktivnost po želji; 2x tedensko po 30’ tek, vaje za moč; 24. teden lx tedensko- 80’ tek; Ix tedensko- 60’ tek; vzpon; 2x tedensko- 60’ hoja s palicami; nastanek maščevja v telesu. Količina glikogena v telesu je tako odvisna od prehrane in telesne aktivnosti. Med počitkom in lažjim delom je glavno gorivo maščoba, delež ogljikovih hidratov pa se z intenzivnostjo telesne aktivnosti povečuje. Varovalna prehrana naj ne bi vsebovala več kot 35 odstotkov maščob glede na celodnevne potrebe po energiji. Obnova mišic in procesov v telesu po obremenitvi je različno dolga. Po kratkem treningu nižje intenzivnosti traja obnova 6 do 12 ur, po treningu višje intenzivnosti pa 24 do 48 ur. Najdaljša regeneracija pa poteka po aktivnosti, kjer ste bili blizu svojega maksimalnega srčnega utripa, in sicer 48 do 96 ur. V šestem mesecu vadbe dodajte k aktivnostim tudi vaje za moč. Lahko jih popestrite z raznimi pripomočki, kot so uteži, razne naprave ... Pri tem pa ne pretiravajte s ponovitvami in težo, kajti mišice niso navajene takega napora in se kaj hitro lahko poškodujejo. Sicer pa lahko vaje za moč vsebujejo vsem poznane vaje, kot npr: vaje za trebušne mišice, vaje za hrbtne mišice, sklece ... Ob vadbi vam želim veliko motivacije in zadovoljstva! Zlom komolca ji je vzel veliko treninga Pokljuka - Mateja Šimic, naša najboljša triatlonka, ki je doma v Vikrčah, je pred letošnjo sezono staknila neprijetno poškodbo, ki jo je stala precej treninga, predvsem na kolesu in v vodi. Kot članica športne enote slovenske vojske je nastopila na letošnjem triatlonu jeklenih v Bohinju in nam povedala, za kakšno poškodbo je šlo: ”Na treningu kolesa sem padla in zlomila levi komolec. To je bilo sredi februarja. Tri mesece se je kost celila, potem je bilo še dva meseca rehabilitacije, tako da sem šele julija začela trenirati s kolesom, tekla sem pa že prej,” je povedala Mateja Šimic. Na tekmovališča se je vrnila v - zmagovitem slogu, saj je zmagala tako na triatlonu v Kočevju kot tudi pretekli teden na Bledu. Letos je nastopila tudi na državnem prvenstvu v atletiki in bila 3. v teku na 5 kilometrov, na teku na 10 kimoletrov v Kranjski Gori pa je zmagala. S triatloni je za letos zaključila: ”V začetku okrtobra me čaka še EP v duatlonu. Letos sem zaradi poškodbe morala malce spremeniti plan tekmovanja.” M. B. Na jeklenih tudi Medvoščani Rok Einhauer (levo) in Tone Jamnik pred startom letošnjega triatlona jeklenih v Bohinju. Ribčev Laz - Teva Triatlon jeklenih v Bohinju je bil letos že dvajsetič. Pravijo, da gre za najbolj vzdržljivostno preizkušnjo pri nas. Tekmovalce najprej čaka veslanje po Bohinskem jezeru, nato kolesarjenje pod planino Konjščice in za konec še tek na Vodnikovo kočo. Najboljši dosegajo čase pod dvema urama in pol. Letos je zmagal biatlonec Janez Marič z novim rekordom 2:22:02. Nastopili so tudi Medvoščani. Najvišje je bil Rok Ušeničnik iz Rakovnika, skupno 11., v svoji kategoriji pa 3. Najboljši je bil v svoji disciplini, torej veslanju, kjer je dosegel skupno tretji čas. Dve mesti za njim se je uvrstil Rok Einhauer iz Goričan (4. v svoji kategoriji), 25. je bil njegov sovaščan Tone Jamnik (5. v svoji kategoriji), 32. pa Matej Mihovec s Senice, ki je bil najboljši v kategoriji od 50 do 55 let. M. B. Razno Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Tokrat je pred bralci Sotočja in poznavalci naše dežele nekoliko težje vprašanje. Na sliki je znamenje ob gozdni (hribovski) cesti na meji med našo in sosednjo občino. Za katero občino gre in kje je nastal posnetek? Odgovore nam pošljite do konca meseca na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom ”za Sotočje". En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V prejšnji številki smo vas spraševali, kako se imenujejo "medvoške toplice” in kako se pride do njih? Pravilen odgovor nam je poslala tudi Lea Korošec iz Medvod, ki je napisala: "Izvor tople vode je Straža v Sp. Pirničah. Do njih se pride po cesti skozi Sp. Pirniče po označenem odcepu, po poljski poti. Dodala je še, da je temperatura vode vedno 26 stopinj." Po pošti vam bomo poslali nagrado Gorenjskega glasa. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik. Medvode - V prostorih nekdanje tekstilne tovarne v Medvodah, kjer ima sedež več podjetij, je 5. septembra popoldne zagorela hala podjetja EkoGum, požar pa se je kmalu preselil na celotno poslopje Taposa, kjer sta trgovina in skladišče avtodelov. Vsaj 80 gasilcev iz vseh šestih gasilskih društev v občini in gasilske brigade Ljubljana se je dolgo borilo z velikim požarom, do večera pa so ga le uspeli ukrotiti, nato pa so čez noč postavili še požarne straže. Poškodovan ni bil nihče, gmotna škoda pa ob nastanku tega prispevka (naslednje jutro) še ni bila znana, bo pa verjetno velikanska. Po nepotrjenih informacijah je zagorelo med varjenjem na strehi. S. Š., foto: Tina Dokl Morda še ne veste ...da lahko brez vode dalj časa živi podgana kot kamela. ...daje kraj Kostanjevica na Krki najstarejše mesto na Dolenjskem. ...da ima mačka 32 mišic v vsakem ušesu. ...da ima kitajska pisava več kot 45.000 pismenk. ...da so milo izumili pred dva tisoč leti Galci, ki so pepel pomešali z živalsko maščobo. Vend^v ga v začetku niso uporabljali za umivanje rok, temveč las. ...da pravi španski pregovor: "Kako lepo je nič delati, nato pa se odpočiti!” Kuharski nasveti Smo v času gobarske sezone, ko imajo gospodinje na razpolago razne vrste gob, saj v naših gozdovih raste kar veliko vrst gob. Danes Vam predlagamo nekaj tovrstnih jedi. Gobov pire Za omenjeno jed potrebuješ: 2 kg gob, 7 dag presnega masla ali olja, čebulo, žlico peteršilja, 2 zrni česna, 2 žlici moke, 1/4 litra smetane, sol, poper. Očiščene gobe dobro sesekljaj in praži s presnim maslom ali oljem in sesekljano čebulo. Dodaj sesekljan peteršilj, strt česen in malo soli. Ko se voda malo posuši, potresi gobe z moko, premešaj, prilij smetano, popopraj in še malo pokuhaj. Ponudiš lahko s praženim rižem za vmesno jed ali tudi kot samostojno jed. Gobova solata Vzemi I do 1 1/2 kg gob, sol, pol na liste narezane čebule, 3 zrna česna, pol žlice na drobno zrezanega peteršilja, poper, 4 do 5 žlic olja, kis. Očiščene gobe (jurčke, maslenke ali brezovke) skuhaj v slani vodi in odcejene zreži na rezance, jih potresi s čebulo, sesekljanim česnom, poprom ter oblij z oljem in kisom. Omenjena solata je primerna k raznim jedem. Pa dober tek! J. J. ----------------------------------------------------------- Križanka I LDS Medvode je ”Za uspešno, k ljudem usmerjeno občino” Spoštovane občanke, cenjeni občani! V LDS Medvode smo ob večletnih izkušnjah, znanju in jasnimi zavezami do volivk in volivcev, prek sodelovanja v različnih občinskih organih pomembno prispevali k razvoju Medvod in utrjevanju njihove identitete. V preteklem mandatu smo bili pobudniki za podpis t. i. koalicijske pogodbe - Dogovora o programskem sodelovanju. Tako smo uspeli v Medvodah s skupnimi močmi uresničiti precej koristnih projektov. Tudi za prihodnje ostaja dovolj nerešenih vprašanj in razvojnih izzivov, s katerimi se bomo, tudi z vašo pomočjo, resno, odgovorno in premišljeno spopadli v naslednjem mandatu. Ker še vedno ali vse bolj velja, da "na mladih svet stoji”, smo prepričani, da moramo dati mladim priložnost, da se uveljavijo tudi v javnem lokalnem življenju, da izkoristijo in uresničijo svoja pričakovanja in talente. V LDS verjamemo, da Medvode potrebujejo novo razvojno vizijo, ki bo prijazna mladim in obenem naklonjena starejšim - zavzetost in zamisli mladih je ^ba preplesti z izkušnjami in modrostjo starejših, ovoje poglede na prihodnost Medvod, razmišljanja o ključnih težavah in prednostih občine, predvsem pa konkretne predloge za izboljšanje kakovosti življenja vseh prebivalk in prebivalcev Medvod smo zapisali v volilnem programu na naši novi spletni strani www.medvode.lds.sl - vabljeni k obisku in svežim predlogom. V nadaljevanju predstavljamo le posamezne dele. Prometna urejenost ZA varno mobilnost Ena najpomembnejših razvojnih nalog občine so urejene In varne cestne povezave Prometni varnosti in urejenosti je treba posvetiti v naslednjem mandatnem obdobju prav posebno pozornost. Medvode potrebujejo dobre ceste na obrobju ter obvoznico, ki bo tranzitni promet speljala mimo najbolj gosto naseljenih delov občine. V LDS Medvode se zavzemamo za povečanje prometne varnosti, predvsem otrok in drugih posebej izpostavljenih kategorij udeležencev v prometu (pešci, kolesarji, motoristi). Zaradi močno povečanega prometa je treba na najbolj prometnih ulicah zgraditi pločnike in kolesarske steze, ki so bili doslej v Medvodah prej izjema kot pravilo, ter povečati In zgraditi nova parkirišča. Zdravo In urejeno okolje ZA večjo kakovost življenja Medvode so ena od občin, ki nimajo celovito urejenega in delujočega sistema odvajanja komunalnih odplak in zagotavljanja pitne vode. Zato se v LDS Medvode zavzemamo za pospešitev izgradnje kanalizacijskega omrežja ter obnovo In dograditev vodovodnega omrežja, pri tem pa je treba pritegniti tudi sredstva iz strukturnih skladov EU. V občini ostaja nerešeno tudi vprašanje ravnanja z odpadki, zato predlagamo sprejetje programa varstva okolja in strategijo izgradnje čistilnih naprav za vso občino, kar bo bistveno izboljšalo kakovost okolja. Verjamemo, da bomo v prihodnje s skupnimi močmi našli načine za okrepitev ozaveščenosti ljudi o pomenu zdravega, čistega in urejenega okolja, v katerem se bodo dobro počutili in znali ceniti te napore vsi prebivalci in obiskovalci Medvod. Trajnostni razvoj ZA kulturo bivanja Občina Medvode mora poskrbeti za skladen prostorski razvoj, ki bo spodbujal gospodarsko rast ter obenem zagotavljal zdravo okolje in kakovost življenja njenih prebivalcev. V LDS Medvode se zavzemamo za pospešen, a hkrati premišljen In trajnostni prostorski razvoj, bogato kulturno življenje in raznolike izobraževalne priložnosti za občane. Prizadevali si bomo, da bi imeli vsi prebivalke in prebivalci Medvod, ne glede na to, ali živijo na oddaljeni kmetiji ali v urbanem središču, enake možnosti za dobro življenje. Alenka Žavbi Kunaver, žup. kandidatka LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Medvode e-pošta: medvode@lds.si http://www.lds.si, www.medvode.lds.si Rešitve pošljite na e-pošto medvode@lds.si. Izžrebani nagrajenci ^ bodo obveščeni po pošti. SEATAVIL: F. KALAN PASMA MANJŠIH PSOV GALERIJA V LONDONU OKRASNA RASTLINA, T' ODMEV, EHO NAD- STROPJE RUDOLF NUREJEV DALMA- TINSKI GOSPOD IZREDNA LEPOTA JAPONSKA TEHNIKA KRASENJA CVETLIC NASELJE ARTHUR ŠTAJERSKO NAREČJE 19 27 8 OSEBA, KI SE DELA UMETNEGA 12 28 ODISEJEVA DOMOVINA ZUNANJI DEL ŠP. IGRIŠČA 9 ORESTES (KRAJŠI ZAPIS) DVOŽIVKA 23 11 SLOVARČEK: AMARANT. AMFIBIJA, NAIROBI POGOSTA SLOVENSKA JED RANDI JAVOR (LAT.) 17 25 RAŽENJ 6 SIMBOL ZA BERILIJ PLESNA ZABAVA 29 VZDEVEK EISENHO- VVERJA ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI GUVNO MESTO KENIJE STREHA 24 RIMSKI HIŠNI BOG POKR. V VIETNAMU INDONE- ZIJSKI OTOK 1 PALEC, COU RUDI ZAVRL ORGANIZEM S KORENINO, KI RASTE 5 21 7 ŠPORTNI NOVINAR TREFALT 15 PRILOGA DELA ZA ŽENSKE 13 STARI SLOVANI BARVILO ZA USE, KNA 2 KRAJ JUŽNO OD TROJAN MOJZESOV BRAT 18 22 MARKO DERGANC NEHOTEN, BOLEČ GIB MIŠICE PLOD 14 HRVAŠKI OTOK ZORA, SVIT 16 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 RDEČA KRMNA RASTLINA 4 AZORSKO OTOČJE (KRAJŠE) POVRŠINSKA MERA 13 14 15 16 17 18 SLIKARKA KOBILCA 20 OPAŽ, OKOV 3 19 20 1 21 22 23 24 KNAP 10 IDA KRAVANJA (TA) 26 25 26 27 28 29 NOVO!!!sg& MASAŽA - ZDRAVJE ?°Y in 1EP0TA - -V3 1 / 'o Prijetni občutki ročne masaže izzovejo izločanje ENDORFINOV v možganih, ki pomagajo predvsem k pri zdravju, omilijo t %- ali celo preprečijo A; bolečino, odpravijo k 1“ M « stres in vplivajo ^ na naše dobro počutje. ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA! V KOZMETIČNEM STUDIU KSENUA vam z metodo BODY WRAPPING ponujajo naslednje rezultate: - bolj napeta in prožna koža r - manjši obseg stegen X - manjši obseg okrog bokov - manjši obseg okoli trebuha in pasu * * Vendar to še ni vse! Posebna proteinska snov v kremi naredi kožo gladko in odstrani zanke celulitisa. jjjH Torej globinsko rešuje ta neprijetni problem kože. rezultati testiranja po 3 lednih: 58 % testiranih oseb je shujšalo 9 kg in več 27 % testiranih oseb je shujšalo 7 kg in več 9 % testiranih oseb je shujšalo 5 kg in več 6 % testiranih oseb je shujšalo manj kot 5 kg POTEM Pomladimo se v Kozmetičnem mi' Hrast Ksenija s. p., Ul. Rudija Papeža 5, Kranj, tel.: 04/23 52 570 SUPER UGODNO V OKTOBRU! BODY WRAPPING samo 3.990 SIT SOLARIJ, ERGOUNE 20 min samo 990 SIT POMLAJEVALNA NEGA OBRAZA namesto SjOOCT- 5.900 SIT NEGA MLADE KOŽE 3.900 SIT □l 1 ■ \im n 5 X ■ m 1 If f TC NOVOODPRTA PICERIJA IN ŠPAGETERIJA HARLEKIN (PR'KRAL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. Strežemo tudi malice. NOVO: KOSILA, LETNI VRT ii i i.a k i .i-k i n ZT 01/362 12 20 h a k i .i i n «J V A ^ , t fk vmm k v 1 -1 i *